Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja:	i
Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., ca jeden	| N»*očnino in oznanila (inserate) vsprejema upravništvo lin ekspedlelja (v
mesec 1 gld. 40 kr.	^	„Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St. 2.
Za celo leto 12 rld Z ^Tt™*"V™ m'*'' -a „	f	Rokopisi .e ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. "" cel° let0 12 Slo-, za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld.
V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.	Vredništvo je v SemeniSklh ulicah It. 2, I., 17.
Posamne Številke po 7 kr.	|	Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne.
Štev. 283.
V Ljubljani, v torek 11. decembra 1894.
Letnilt XXII
Državni zbor.
Dunaj, 10. decembra. Interpelaciji.
Poslanec Mengerje v začetku današnje seje vlado interpeloval ozirajoč se ua shod avstrijskih mlinarjev in mlinarskih interesentov, če minister hoče storiti vse potrebno, da se odpravi krivica, ki se godi avstrijskim mlinarjem s tem, da ogerski veliki mlini dobivajo avstrijsko industrijo oškodujoče produkcijske premije.
Poslanec W r a b e t z je pa interpeloval zastran dolžnosti uradnikov in upraviteljev pridobitnih zadrug, zavarovati se pri bolniških blagajnicah.
Kazenski zakon.
Poslanec dr. S1 a m a je zagovarjal predlog, da se določi najvišja ječa na 15, ne pa na 20 let. Ogerska, Nemčija in Švica imajo tudi le petnajstletno ječo.
Vitaz Czajkowski se je izrekel zoper nekatere odsekove premembe, ker se ž njimi pušča sodnikom prevelika samovolja, in želi, da se v tem oziru obnovi vladna predloga.
D. Pacak je predlagal, da bi se smelo po-ostrenje kazni kaznjencem tudi pozueje odpustiti, ako se dobro v ječi tadržč. Predsednik pravi, da se o tem predlogu ne bode glasovalo, ker bi ga bil moral predlagatelj napovedati v generalni debati.
Pernerstorfer se je izpodtikal nad nekaterimi izrazi in se izrekel proti temu, da bi se z ozirom na osebo krivčevo smela odločiti milejša kazen. Tako bi se z višjimi ljudskimi sloji milejše ravnalo, nego z drugimi.
Ker se je več govornikov za to izreklo, da se o predlogu Pacakovem glasuje, je predsednik povprašal zbornico, ako želi glasovanje. Zbornica se je za glasovanje izrekla. Več govornikov je utemeljevalo razne predloge, a zbornica je pa vsprejela paragrafe 14. do 27. nespremenjene. Potem se je debata pretrgala.
Samostojna predloga.
Poslanec Vaša tj je stavil nujni predlog, naj se vlada pozivlje, da naroči oblastvom, da naj nepristransko postopajo pri volitvah v okrajne zastope. 0 tem predlogu ue je vnela daljša debata, katere se je udeležil tudi minister notranjih stvarij. Nujnost se je pa naposled odklonila.
Poslanec Pattai je stavil nujni predlog, da se uradnikom treh najnižjih činovnih razredov priznajo izredne priklade. O tem predlogu je govoril tudi finančni minister Plener. Nujnost se je pa odklonila.
Lokalne železnice
V večerni seji se jc coravr.-etval^ Jyi^kalraih železnicah. To priložnost je porabil tržaški poslanec Stalitz, in zahteval da se preskrbi nova zveza Trstu z notranjimi deželami z železnico čez Ture.
VVurmbrand zagovarja vladno predlogo in naglaša, da so nekatere dežele že same napravile zakone o lokalnih železnicah, kakor Štajerska.
Prihodnja seja bo jutri zvečer.
Samostojnost cerkve in prostost narodov.
(Dalje).
Ko je prišel Friderik iz sv. dežele se je sprijaznil z apostolsko stolico. Pri njegovi politiki pa
ni bil mir dolgo mogoč. Ko se je uprl njegov sin, se je Gregor IX. potegnil za cesarja in ga rešil s svojo veljavo. Friderik mu ui bil hvaležen zato. Kakor rečeno, je hotel imeti celo Italijo. Ko je pa zadel na upor v lombardskih mestih je nastala krvava vojska. Friderik je potreboval denarja in je izsesaval svoje dežele, da je bila groza. V Neapolu je bilo 20 škofij praznih, ker cesar ni pustil voliti novih škofov, da je mogel porabljevati njihove dohodke. Niti svetih krajev, niti svetih oseb ni spoštoval. Cerkveno državo je hotel priklopiti svojemu kraljestvu. Zavoljo tega je bil na novo izobčen leta 1239. Sedaj se je začela bitka za smrt in življenje. Friderik je hotel proti papežu naščuvati katoliške kneze. Podpihoval je slabe duhovne in zatiral dobre. Najbolj je divjal proti ubogim redovnikom, katerim so bile vislice skoro gotove, Če so padli v njegove roke. Zahteval je, naj se skliče občni zbor, tam se bo opravičil vseh pregreh, ki se mu podtikujejo. Ko je pa papež res 1. 1240. zbor sklical, se je ravno Friderik najbolj trudil zbor preprečiti. Škofe, ki so hodili po suhem, je polovil, na morju jih je pa zajel njegov sin Enzio in jih potaknil v najhuje ječe. L. 1243. je bil izvoljen kardinal Fiesco Inocenc IV. papežem,' Tega so imeli za cesarjevega prijatelja. Ko so torej Frideriku častitali, jim je odvrnil: »Noben papež ne more biti gibelin. Inocenc je začel pogajanja. Ker pa cesar zopet ni držal prisege, je moral papež bežati na Francosko. Inocencu se očita trdost, da ni maral sprave s Friderikom. To ni res. Papež je po skušnji podučen postal previden iu ni zaupal cesarju, ki je že tolikokrat prelomil svojo prisego. L. 1245. je bil Friderik na občnem zboru obsojen krive prisege, svetoskrunstva, zatiranja ljudstev in obdolžen krivoverstva. To je
LISTEK
Knjige družbe sv. Mohorja za leto 1895.
(Dalje)
IV. Umna živinoreja. Slovenskim gospodarjem v pouk popisal Franjo Dulsir, okrožni živinozdravnik. — I. knjiga. Kako se domača živina zdrava ohrani.
Pisatelj nam navaja v uvodu, ko je povedal, kako se je živinoreja začela, nekaj splošnih pravil, kako spoznamo, ali je ž val zdrava ali bolna, in omenja, da živinorejci pogosto vsled nevednosti napačno in nepotrebno zdravijo živino.
Cela tvarina je razdeliena v dva glavna dela; v prvem govori o negovanju živalskega zdravja v obče, v drugem pa o negovanju zdravja pri posameznih živalih.
Kar se prvega dela tiče, stavi pisatelj na prvo mesto zrak, vreme in podnebje ter kaže, kako vplivajo na živalsko zdravje. Precej podrobno razpravlja o krmljenju; pripoveduje, kaj se zgodi s klajo, ako jo žival povžije, iz kakih snovi je, kdaj je tečna in kako je treba ravnati, ako klajo izpreminjamo ali ako nam je primanjkuje. Jako poučna pa je razprava o raznih vrstah klaje. Zvemo mnogo o sveži in suhi krmi. Pisatelj navaja razne žitne vrste, so-čivje, gomolne rastline in presoja njihovo tečnost in prebavnost ter uči živinorejca, kako in zakaj je treba pripravljati in mešati krmo. H koncu povč še, kakšni naj bodo hlevi.
V drugem delu obravnava pisatelj negovanje zdravja pri posameznih živalih. Najprvo poučuje, kako naj se ravna s konji; umen konjerejec naj obrača vso skrb plemenskim in delavnim konjem, zlasti pa naj gleda na suažnost. Kakor pri konjih, tako naj pazi živinorejec na plemenska goveda, ker le tako si more čvrsto in zdravo plome ohraniti. Ce hoče imeti obilo koristi od govede, mora je skrbno krmiti, kar velja zlasti o molznih kravah in o pi-talni živini. Opisuje še, kako naj se krmijo in gojijo koze in ovce; in glede krme ne preveč izbirčne svinje. Naposled pa nam navaja 50 kratkih pravil za ohranitev živalskega zdravja.
Stvarno sicer ne bomo presojali, to prepustimo strokovnjakom. Kar se pa knjige same tiče, ugaja nam po svoji mnogovrstnosti in poučni vsebini jako. Pisana je zelo poljudno. Močno pa se prikupi knjiga bralcu zato, ker ima kratka poglavja in bolj važne stvari z razprtimi ali ležečimi črkami tiskane.
Vrhu tega pa moramo še omeniti, da smo Slovenci že dalje časa pogrešali take knjige, kakor je ta, kajti Bleiweisov .Nauk o umni živinoreji" in Govekarjev »Umni živinorejec" pošla sta že davno. Zato jo z veseljem pozdravljamo.
Moje ječe.
Spisal Silvijo Pellico, prevel —a—.
Lxxxm.
Ker sem bil dobil skrivaj one novine, naj si bralec nikar ne domišljuje, da se mi je večkrat

posrečilo, dobiti novice s sveta. Ne: vsi so mi bili dobri, a vse je vezal silen strah.
Ako se je kaj malega vtihotapilo, zgodilo se je le tedaj, ako je bilo videti, da ni prav nikake nevarnosti. Prav težko pa je bilo brez vse nevarnosti pri tolikih rednih in izrednih preiskavanjih.
Nikdar se mi ni posrečilo, dobiti kako novost o daljnih svojih dragih razun omenjenega poročila o svojej sestri.
Strah, ki sem ga imel, da ne žive več moji stariši, bil je nekoliko časa potem prej večji nego manji in sicer ker mi je prišel enkrat policijski vodja povedat, da se doma počutijo vsi dobro.
»Njegova cesarost zapoveduje«, rekel je, »da vam povem vesele novice o sorodnikih, kat«re imate v Turinu.«
Veselo presenečen o tem naznanilu, ki se prej še ni bilo dogodilo nikdar, poskočil sem kvišku in prosil sem več podrobnostij.
»Zapustil sem«, dejal sem mu, »tam stariše, dva brata in dve sestri. Ali žive vsi? ah, ako imate kako pismo od katerega izmed njih, prosim Vas, pokažite mi je!«
»Jaz Vam ne morem pokazati ničesar. Zadovoljni morate biti s tem. Gotovo znamenje dobrote Cesarosti je, da ukaže, povedati Vam te tolažljive besede. To se ni še nikomur pripetilo.
»Pritrjujem, da je to znak dobrotljivotti cesarjeve ; a umeli bodete, da me tako nedoločne besede ne morejo potolažiti. Kdo so ti moji so-
menda za vsacega katoličana zadosti, da dobi pravo sodbo o Frideriku. Sedaj je cesar prav satansko divjal proti čerkvi, da bi jo popolnoma vničil. Med tem so pa divji Mongoli grozno gospodarili po Nemčiji vse pokončujoč in razdevajoč. Cesar se ni zmenil za nesrečno deželo. Pa tudi njega je dohitela roka božja. Zadel ga ju vdarec za vdarcem, sovražniki so popolnoma zmagali. Na smrtni postelji je spoznal svoje napake in ukazal cerkvi vrniti njene pravice. Umrl je v spokomi obleki. Celo Italijo je razveselila smrt grozovitega cesarja. Papež se je tedaj povrnil v Rim. Povsod je bil z največjim navdušenjem in v velikanskih sprevodih sprejet.
Tako je cerkev prestala strašno borbr. Štaufi so bili gotovo najbolj zmožni vladarji na nemškem prestolu. Imeli so najmočnejšo državo v Evropi. Moč jih je preslepila. Hoteli so vpeljati absolutno državo, kateri naj bi se pokorila tudi cerkev. Vnel se je boj iu Bog je sodil. Štaufi, ko bi lahko utemeljili v zvezi s cerkvijo svetovno monarhijo, ki bi bila trdua zoper vse sovražue navale, končali so sami sebe in zupustili so razdejano in oslabljeno državo, ki se ni več povzdignila do prejšnje slave. Tudi cerkvi so zadali hude rane, na katerih pa ni izkrvavela. Ravno oni so dokazali, da v borbi s cerkvijo mora vsak sovražnik biti zmagau, ker je zidana na skalo. Pekleuska vrata je ue bodo zmaga'"-_
Politični pregled.
V Ljubljani, 11. decembra.
Kossuth je imel te dni govor pri banketu, katerega so mu bili priredili njegovi privrženci. Rekel je, da bode po postavnem potu deloval za vresničenje idej svojega očeta iu da ga veseli, da more govoriti kot ogerski državljan. Potegoval se bode za politično in gospodarsko samostojnost in neodvisnost Ogerske. Pred vsem se zdi Kossuthu potrebno, da se Ogerska popolnoma emancipuje od Avstrije v gospodarskem oziru. Dobiti mora lasten carinski okoliš in pa lastno banko. — Kossuth je precej jasno narisal namene njegove stranke, ki bi dosledno mirali pripeljati do popolne oddelitve Ogerske od Avstrije. Nekaj časa bi se obdržala osebna unija, a naposled bi se pa še ta ne dala ohraniti. Zaradi tega se morajo Kossuthu upirati vsi, katerim je drag obstanek našega cesarstva.
Pokojni ruski car. Tržaška »Edinost" se izpodtika nad tem, da smo mi pisali nekoč, da pokojni car morda ui bil tak miroljubitelj, kakor ga proslavljajo. Kar piše o tem »Edinost", našega mnenja o tem ni omajalo. Rusija je baš pod pokojnim carjem zbirala na zapadnih krajih silne čete, da si se jej niti od Avstrije niti od Nemčije ni bilo bati, da bi jo kdo napal. Mi si pač tacega zbiranja čet ne moremo drugače pojasniti. Da pa pokojni car ni maral za bolgarskega kneza, ker je bil katoliške vere, tega se nismo mi izmislili, pa tudi ue nemški listi, temveč le ruski, kateri so ne-
rodniki, ki so zdravi ? Ali nisem še nobenega izgubil ?«
»Gospod! žal mi je, da Vam ne morem povedati več, kot to, kar se mi je ukazalo.«
In odšel je.
Hoteli so mi gotovo s to novostjo malo pomoči. A bil sem prepričan, da cesar v istem času, ko je hotel vstreči prošnjam kacega mojega sorodnika in dovoliti, da se mi to poroča, ni hotel, da se mi pokaže kako pismo in bi jaz tako izvedel, kdo da mi je umrl izmed dragih mi.
Nekoliko mesecev potem dobil sem ravno popisanemu enako poročilo. Nobenega pisma, nobenega natančnejega naznanila.
Videli so, da nisem zadovoljen s tem in ker sem bil potem še mnogo bolj potrt, niso mi nikdar več ničesar povedali o mojej rodbini.
Dornišljevanje, da so mi umrli stariši, da sta umrla morda i brata, in Jožefa, druga predraga mi sestra; da bo morda Marija, edina preživela, izdihnila kmalu v tesnej samoti in v izdihljejih pokore, delalo mi je življenje še neznosneje.
Nekolikokrat sem upal, da umrjem, ko so me hudo napadale navadne moje slabosti ali pa tudi nove, kakor strašni krč v želodcu, znaki, ki so podobni onim kolere. Da, beseda je prava: Upal sem. In vender, kako si človek nasprotuje! pogled na oslabelega tovariša trgal mi je srce, ko sem pomislil, da ga pustim samega in zopet sem si želel živeti.	(Dalje slidi.)
prestano napadali kneza baš zaradi njegove vere. »Edinost" naj o tej stvari v prvi vrsti z ruskimi listi obravna. Da pa ruski car ni le zaradi tega nasproten knezu, ker je Nemec, kaže to, da tudi ni hotel potrditi danskega princa Waldemarja in Rusija sploh ni hotela imenovati nobenega resnega kandidata za bolgarski prestol, pod katerim bi se Bolgarija bila samostojno razvijala. Priporočala je le nekega mingrelskega zapravljivca, o katerem je občno znano, da je prodal svojo deželo in denar zapravil, kar gotovo ni bilo lepo. Znano je bilo celo, da bi Bolgari volili tudi črnogorskega kneza Nikito, da bi le Rusija bila ga želela. Zdel se je pa ruski vladi preveč samostojen mož, kakoršen jej pač ugaja v Črni gori, ne pa v Bolgariji. Kar se pa tiče jednačenje slovanstva s pravoslavjem, to ne prihaja od nas, ta trditev prihaja iz Rusije, kjer faktično ne velja za dobrega Slovana katolik. Vidno je to zlasti iz spisov prof. Lamanskega. Da pa so nemški iu fraucoski listi proslavljali carja Aleksandra III., to pa za nas ni noben povod, da bi ž njimi morali biti jednacega mnenja. Francozi slabo poznajo slovanske razmere, kar je občno znano, in njih simpatizovauje za Rusijo, naj resnico še tako prikrivajo, tudi ne prihaja iz miroljubnosti, temveč le od tod, ker se nadejajo, da jim bode kedaj po magala proti Nemčiji. Pisava nemških listov pa nam ue more biti merilo, naj pišejo tudi o ruskem carju. Da pa Rusija ni le proti 'pruskemu vplivu v Bolgariji, pač jasno kaže to, da je varstvo svojih koristi) v Bolgariji po odhodu svojega zastopnika izročila nemškemu diplomatičnemu zastopniku, ki gotovo tudi oblasti, ki mu je izročila Rusija, ne rabi Nemčiji v škodo.
Občna šolska dolžnost v Rusiji. Govori se, da misli novi ruski car vpeljati občno šolsko dolžnost v Rusiji. V kratkem se snide posebna komisija, ki bode izdelala dotični zakon. Rusko časopisje skoro brez izjeme z veseljem pozdravlja ta korak ruske vlade. V učnem ministerstvu so že dolgo mislili na to, a se je upiral prokurator sv. sinode, Pobjedonoscev. Posebno je vnet za občno šolsko dolžnost adlatus učnega ministra, knez Volkonskij, ki je že vlani bil izdelal načrt novega šolskega zakona. Na vpeljavo občne šolske dolžnosti mislilo se je že: tudi1 prejšnje čase v Rusiji, zlasti pod Ale-' ksandrom II. Posebno general Melikov je bil jeden najgorečnejših zagovornikov občne šolske dolžnosti. Seveda strogo jo bode izvesti v Rusiji silno težavno, ker je prebivalstvo tako redko naseljeno v mnogih krajih.
Cerkveui letopis.
Blagoslovljenje podobe lurške M. B.
Iz Radovljice, dne 10. decembra.
Lahko rečemo, da od onega leta, ko je naša farna cerkev z<y>et dobila svetinjo sv. krvi, naše mesto še ni videlo take cerkvene slovesnosti, kakor pretekli dan 8. grudna. Vse se je vzradostilo, ko se je zvedelo, da je č. g. župnik ravno praznik Brezmadežne odločil za blagoslovljenje nove prelepe podobe lurške M. B., da se bode ta dan podoba v veličastnem sprevodu prenesla na odločeni prostor v cerkev, in da bodo vso to slovesnost vodili in izvrševali patron naše fare, mil gosp. stolni prošt ljubljanska, dr. Leon. Klofut ar. — Ob 10. uri je bil ves prostor pred cerkvijo in malo da ne ves mestni trg napolnjen z množico pobožnega ljudstva. Solze veselia so zaigrale tudi v očeh trdih gorenjskih možakov, ko je 8 belo oblečenih deklet vzdignilo krasno podobo, med slovesnim pritrkavanjem in gromeujem možnarjev, da jo v sprevodu po mestu prenesejo v cerkev. Kakor pri procesiji na dan sv. R. T. so se najprej za cerkvenimi zastavami vvrstili možaki, za njimi je šla šolska mladina in potem belo oblečena dekleta s podobo. Spredaj in za podobo je šlo okoli 40 deklet s prižganimi svečami. Sedaj je šla duhovščina z mil. g. stolnim proštom v pontifikalijah, prepevajoča lavretauske litanije. Za duhovščino so šli mestni odborniki s prižganimi svečami, mestno gasilno društvo itd.
Obžalovali smo le, da so se nekateri le samo kakor gledalci raz svojih razsvitljenih okenj vdeleževali prelepega sprevoda, in mislimo, da se je pri pogledu na zbrsno verno množico tudi jednemu ali druzemu iz med njih vzbudila želja: Zakaj tudi jaz nisem v sprevodu, zakaj sem se jaz bal očitno počastiti lurško Gospo. Toda... Ko je sprevod prišel v cerkev in so duhovniki ravno zapeli »Kraljica brez madeža izvirnega greha spočeta", so čvrsti možaki dvignili
podobo v lepo slikano duplino, kateri je č. gospod župnik tako primerno mesto odbral, da se vidi po vsej cerkvi. Tu so mil. g. prošt kleče s čvrstim, in z ginjenim glasom prvi odmolili: Ceščena bodi Kraljica .. . Nato se je pričela slovesna služba božja. Prav prijetno smo bili iznenadeni, ko so tudi na prižuico stopili mi), g. stolni prošt. S krepkimi besedami so nam v uvodu naslikali, kako se je v Lurdu pričela pobožnost brezmadežne D. M., koliko čudežev se še dandanes godi na onem blaženem kraju in koliko tisočev vernikov vsako leto roma v Lurd Ker vam je, so rekli — tako romanje nemogoče, zatekajte se v vseh svojih dušnih iu telesnih potrebah pred to podobo. Posnemajte Marijo v njeni ponižnosti, nedolžnosti in potrpežljivosti iu bodite prepričani, da vas bode tudi tu v vaši farni cerkvi vedno rada poslušala in vaše želje spolnjevala. — Slovesno sv. mašo je pa zlasti prav lepo poveličevalo lepo ubrano cerkveno petje pod spretnim vodstvom gosp. organista F. Thnma. Tako lepega cerkvenega petja je malo-kje slišati na deželi.
Svoje poročilo sklenem pa najprimernejše z zahvalo, katero vimenu vseh radovljiških farauov izrekam č. g. župniku, da nas je osrečil s to slovesnostjo, mil. g. stolnemu proštu, da so se v hudi zimi potrudili v naše mesto s svojo navzočnostjo poveličevat lurško Gospo, č. gg. sosednim župnikom in drugim gospodom iz Ljubljane. Milostljivi Bog naj vam na priprošnio Brezmadežne vse obilno povrne!
__—k.
Glasba.
Efektno srečkanje „Glasbene Matice" v Ljubljani.
(Konec.)
Kdor ve, koliko stane vzdrževanje velikanskega zasebnega učilišča, kdor vč, kako je treba studiti za vsak vinar in kdo bi ne poznal narodnostnih naših gospodarskih odnošajev, ta tudi ve izvestno, da je lepo in popoluem zadošča, če se le v društvu ne naseli rakrana stalnih primanjkljajev v letnih skle-povnih računih.
Troški za koncerte, oni za društveno upravo, za izdajo in nakupovanje muzikalij pokrijejo se pač sami z dohodki koncertov in društveniuo, nikakor pa ue izhaja šola s svojimi dohodki in uprav to mesto je mej troški, kateri so narastli na rednih 9—10.000 gld. najvažnejše in največje.
Sola, v katerej se vzgaja naša mladež v lepi glasbeni umetnosti, je ono težišče, katero pro-vzročuje društvu največja bremena, slovenskemu narodu pa največjo korist, in v njeno, te šole korist je sedaj prirediti novo stanovanje.
Didaktiški iu gmotni oz>ri vodili so odbor »Glasbene Matice", da ni iskal stanovanja iu domu v kakem javnem narodnem poslopju; za šolo ni mesta tam, kjer se vrše zabave in kamor zahaja občinstvo, katero ue misli na pouk, pač pa na zabavo. Pa tudi troški bi bili v jeduakem poslopju toliki, da bi jih društvo ne zmoglo, v tem ko se hiša »Glasbene Matice" sama izplačuje, davke opravlja in vrh tega še prihrani visoko najemnino za stanovanje društveni blagajnici.
Mestna občina ljubljanska je dala v to svrho prvi donesek, dovoljujoč društvu poseben vhod preko njenega zasebnega zemljišča, da s tem pripomore k boljšemu uapredku iu lažjemu razpolaganju s šolskimi prostori; na tebi, narod slovenski, pa je, da storiš, česar še treba.
Namen srečkanju je, pridobiti si tem potom sredstev za prireditev dosedanjih hišnih prostorov v šolske sobe. Mali, skromni letni dohodki »Glasbene Matice", k katerim še ni nikdar društvo na pomoč pozvalo vsega naroda slovenskega, izključujejo kar naravnost izvršitev te nujue potrebe, zato pa silijo odbor k temu koraku; če ga vodi pri tem tudi društva veliki ugled in še večja skrb za narodno prosvečenje in pa možnost, da gotovost, da se tudi ta zasluga še poveča, mislimo, da je odbor le pravo zadel, in to tembolj, ker bode ugodna izvršitev te operacije le v blaginjo sinov in hčera onega naroda, do katerega se obrača s svojo prošnjo. Pr»d dvanajstimi leti se je mej slovenskim narodom izvršilo efektno srečkanje v prid »Narodnega doma", katero je seveda na veliko širši podlagi osnovano, a ob neprimerno neugodueiših razmerah izvršeno, doneslo društvu lepo svoto 15.298 gld. 18 kr. dohodkov; koliko gotovejše je današnje podjetje, ki se vrši ob raz-merno ugodnem narodnogospodarskem položaju slovenskem in ko je vsa svota neprimerno manjša.
Č r t e ž za žrebanje efektnega srečkanja, katero priredi »Glasbena Matica" za vreditev glas benega doma, je sledeči: Odbor »Glasbene Matice" izvrši srečkanje po posebnem odseku petorice; temelj srečkanju je 300 dobitkov, kateri se nabavijo od občinstva potom prošeni, primanjkljaj pa dopolni društvo. Vsi dobitki vpišejo se zaporedoma, kakor dohajajo v zapisnik in se z imenom darova-telja pred žrebanjem natisnejo in izroče darovateljem v znak potrdila.
Za te dobitke izda »Glasbena Matica" 20.000 srečk, vsako po jedno krono. Srečkanje se izvrši dne 15. oktobra 1896. leta v Ljubljani pod vodstvom c. kr. vladnega komisarja.
Izid žrebanja, katero se izvrši brez glavnih žrebov v zaporedni aritmetični vrsti, prijavi se precej in razglasi po ljubljanskih treh dnevnikih in razpošlje tudi v posebnih iztisih.
Izžrebani dobitki se pošiljajo proti izvirni srečki na troške prejemnikove.
Dobitki, ki se do 15. decembra 1896. leta ne zahtevajo, zapadejo podjetju. Dasi so troški za jed-nako podjetje veliki — finančna uprava zahteva, kakor znano, 10 odstotkov naznanjenega viška pri srečkanju — vendar se bodo izvestno pokrili potom radodarnosti odličnih slovenskih razumnikov, ne glede na stan in spol, darovi za dobitke, ki so podlaga, temelj in pogoi srečnemu izidu vsakega srečkanja.
Sredstva, s katerimi pro zvede »Glasbena Matica" to srečkanje v blagi namen, so znana, kak pa bode učinek, to je odvisno od tebe, narod slovenski, od tvoje darežljivosti, razumništvo naše.
Velike so žrtve za narod in narodne namene, povsodi in povsodi, kamor se Slovencu ozre oko, treba je podpore, a to je prvo darilo, katero nakloni zvesti svoji »Glasbeni Matici".
Odprto srce in odprte roke, Imej za trpečega brata pravi slavni naš pesnik in isto ponavljamo za njim i mi.
Uprav za umetnost daroval je revni naš narod le malokedaj, otišati treba je bilo hujših potreb, sedaj pa je prišla priložnost, da se izkaže gorečnim tudi za to stroko.
Kakor je redko moledovala doslej naša pasterka glasba pri durih slovenskega naroda, tako bode tudi v bodoče. Zdaj pa, ko je nastopila sila za nadaljni vspešnejši razvoj, obrača se glasba do svojega naroda, proseč ga, da podari tudi na njen žrtvenik mali dar, katerega srečnejšim potomcem sto- in stokrat povrne. Usluga, katero naš narod s tem jed-nernu svojih uajodliČne.jših otrok nakloni, ne ostane brezplodna, vrnila mu bo marveč tisočere obresti.
Rodoljubni Slovenec! Ko dobiš v roke zapisnik dobitkov, ne premišljuj dolgo iu sezivžep; če ti je sreča mila, poplača se ti jedna krona obilo, če pa ne, obudi se ti zavest, da nisi dal svojega doneska v ničeve roke, temveč pomagal društvu in vsemu narodu k srečniizvršitviblage iu občekoristne namere v podobi tega efektnega srečkanja.
Narodno razumništvo, bodisi duhovno ali posvetno, katero si vsikdar stalo rodoljubnim činom na čelu, vznesi se in postavi neomejeni rodoljub n osti tudi sedaj bodreč izgled s tem, da donašaš k nji v prvi vrsti dobitke in vržeš čim lepši utež na tehtnico, od katere j e o d v i s e n k o 1 i -kor toliko lepši provspeh vsega podle tj a.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 11. decembra.
(Shod zanpnih mož.) Kakor znano, prelevila se je kranjska »napredno-narodna stranka" v »narodno stranko". Izvolili so tudi izvrševalni odbor, v katerem so, kakor poroča »Domovina", naslednji gospodje: Dr. vitez Bleivveis, dr. Ferjančič, I. Gogola, L Hribar, Anton Klein, Anton Koblar, M. Kune, Jos. Lavrenčič, Jos. Lenče, dr. Majaron, Iv. Murnik, Vaso Petričič, dr. Tavčar, dr. Triller, Iv. Vrhovnik. — Da je »Slov. Narod" zamolčal nekatera imeua, je tudi značilno.
(»Narodna" stranka za krščansko - socijalno reformo.) Nedavno je izrekla »narodna" stranka na shodu zaupnih mož v Ljubljani »pohvalno priznanje krščausko-socijalnemu gibanju". Kako so se izrekli,
tako tudi delajo, da namreč napadajo nedavno »S.šrM-vano katol. slov. delavsko društvo v Ljubljani/vti-terem se pač najlepše kaže krščansko socijalno gibanje na Slovenskem. Sinočni »Narod" namreč piše : Vedno jasneje prihaje na dau, da »Sloveučevcev" ne skrbe tolikanj krščansko-socijalua vprašanja, kolikor gospodstvo v deželi Kranjski in pa zmaga pri prihodnjih volitvah. Iz tega uamena so osnovali zadnji čas osobito »katoliško delavsko društvo" iu list »Glas nik", da bi vjeli na te limance pri volitvah nekatere kaline, ki se nahajajo mej delavci in obrtniki. — Tako presojajo »Narodovi" krščanski socijalisti delovanje v krščansko-socijalnem smislu. Torej društvo, ki zagotavlja delavcem za bolezen začasno podporo, ki jih izobražuje in podučuje skoro vsaki večer, ki že sedaj zbolelim oskrbuje izredno podporo, ki jim skuša oskrbeti dela vzlasti sedaj v zimskem času, ki bo v kratkem osnovalo konsumno društvo za delavce, kjer bodo ceneje dobivali za svoje potrebe, to društvo je iz tega namena osnovano, da si naša stranka pridobi gospodarstvo v deželi Kranjski iu cia zmaga pri prihodnjih volitvah! Da, to je ono krščansko-socijalno delovanje »narodne stranke", katerega smo se mi bali precej s početka. Dobro bi bilo, da bi morda to zopet kedo sporočil »Reichs-posti«, da se bo veselila svojih najnovejših delavnih zaveznikov. Gospoda, ako že ničesar ne storite za delavce, vsaj ne razdirajte onega, kar grade prijatelji delavcev in kar delavci sami zidajo sebi v du ševno in gmotno korist. Seveda »Narod" nič ne ve, da izhaja »Delavec" list brezversk in protinaroden, kateremu nasproti je bilo neobhodno potrebno vste noviti krščanski list za delavce. — To je res krasen prognostikon, kako umeva »Narod" krščansko socijalno delovanje!
(»Narod" v obrambo sv. očeta zoper »Slovenca".) »Narod" je krasno pričel v smislu »spravljivosti lepih resolucij, sklenjenih na shodu zaupnih mož", delati za najhujši razdor mej nami. Iz člankov o poskusih zjedinjenja razkolnih cerkva s katoliško iztrgal je stavek: »Sveti oče Leon XIII. se v svojih okrožnicah osobito ozirajo na Slovane in v tem oziru, če stvari presojamo trezno, vlada v Rimu preopti-mistično mnenje." — Iz tega stavka pa »Narod sklepa rekoč: »Tedaj nezmotljivi sveti oče v Rimu niti v samoverskih rečeh ne prescjja trezno, in le »Slovenčev" pisač ima pravo mnenje, ne pa papež v svojih okrožnicah, ker se iste osobito ozirajo na Slovane in jih ne grdijo, kakor »Slovenec". — Človek ne vč, ali je v teh besedah več zlobnosti ali nevednosti. — Stvarni odgovor prepuščamo sotrud niku, ki priobčuje one članke v našem listu, za da nes le rečemo: Nesramno je od »Naroda", da se hoče vsiljevati kot nekakega zagovornika papeževega proti nam, on ki je psoval sv. očeta nesramno, od lista, iz katerega bi Slovenci ne vedeli druzega o sedanjem papežu, razven da se imenuje Pecci in da je izdal okrožnico o sv. Cirilu in Metodu, ko bi o njegovem apostolskem delovanju za katoliško cerkev in za Slovane mi ne bili Slovencem poročali tolikrat in tako natančno. To je časnikarska podlost, katere je zmožen res le kak — Muhnič, kakor se je podpisal pisatelj včerajšnjega članka v »Narodu".
(Iz Zagorja ob Savi) se nam poroča: Dne 3. dec. je umrl blagajnik bratovske zakladnice Fr. AVaschte, hišni posestnik, prvi pudpredsednik katol. delav. družbe, pošten katoličan, zaradi mirnega značaja obče priljubljen ; po kratki bolezni (zastrup-ljenje krvi) po prejetih sv. zakramentih za umirajoče popolno udan v voljo božjo je svojo res blago dušo izdihnil. Due 5. t. m. popoludne ob 4. uri je bil njegov pogreb, katerega se je udeležila velika množica. Nosili so ga premogarji in mu tudi svetili. Pogreba se je udeležila tudi šolska mladina iz Toplic. — Dne 26. dec. sv. Štefana dan popoludne bode redni mesečni shod kat. delav. družbe, pri katerem bode govoril kapelan gospod Tomaž Rožnik o socializmu in bivši Amerikanec Pavel Urbanija o Ameriki. Prosta zabava z godalno godbo.
(Občinske volitve) Pri občinski volitvi na Krtini je izvoljen županom I. Pirnat, svetovalca sta I. Kom-pare in A. Zamik. — V Podgori v kočevskem pol. okraju je izvoljen županom 1. Steh iz Malevasi, svetovalca sta I. Zevuik in A. Hočevar. — V Mirnipeči je izvoljen županom Al. Novljan, svetovalci so A. Spendal, I. Krivec, A. Kos, M. Dular, Jos. Barbo in Jos. Rus.
(Drnštvo kranjskih zdravnikov) je imelo, kakor že omenili, dne 7. t. m. svoj 33. občni zbor. Društvo šteje 4 častne in 64 pravih članov. Društvo je pridružilo prošnji na notranje ministerstvo, da
smo
se
se pri posvetovanju o bolniških blagajnicah zaslišijo tudi zastopniki zdravniškega stanu. Izreče se zahvala kranjski hranilnici, ki je darovala 300 gld. za revne vdove iu sirote. Glavnica znaša 8520 gld. V odbor so bili zopet izvoljeui: dr. Keesbacher, načelnik; dr. Slajmer, podnačelnik; dr. Gregorič, tajnik ; dr. Bock, knjižničar, iu A. Paichel, blagajnik. Društvo jrt izvolilo Častnim članom ces. svetnika dr. Eisla.
(Koroške novice.) Blizu Radenteina se je zastrupil 52-letni posestnik J. Gasser, zbog domačih prepirov. — Nemški »gesangsverein" so ustanovili na Bistrici na Rožu. Tako bodo tedaj v tem čisto slovenskem kraju gojili sami Slovenci odpravniki „das deutsche Lied" in se navduševali za „pristno" nemštvo. Tužna nam majka! — Nemško kat.-pol. društvo je imelo dne 2. dec. prav dobro obiskan shod v Meiseldingu. »Miroljubna" Celovčanka je že pred shodom pošteno hujskala zoper shod, vse na večjo čast koroškega »miru!" Po shodu objavlja isti častni nemški list prav zvito in neresnično poročilo o shodu
(Občinski svet ljubljanski) ima v sredo, 12. dan t. m. ot> 6. uri zvečer v iuestai dvorani sejo z nastopuim duevuim redom : I. Oznanila predsedstva. II. Volitev jednega odposlanca občinskega zastopa v c. kr. deželni šolski svet. ker poteče opravilni doba sedanjega odposlanca konci tega leta. III. Poročilo odseka ad hoc glede električne naprave za Liubljauo. IV. Šolskega odseka poročilo : a) o prošnji odbora okrajne učiteljske knjižnice ljubljanske za podporo v svrho naprave posebuih strokovnih katalogov; b) o mestnega šolskega sveta dopisu glede vzvišauj a redne dotacije okrajni učiteljski knjižnici in dovolitve doneska za vezanje knjig; c) o prošnji šolskega vodstva na Barju glede dobave pitne vode. V. Stavbinskega odseka poročilo: a) o prizivih v stavbinskih stvareh; b) o deželnega odbora ponudbi gledč nakupa jedne občinske parcele ob Tržaški cesti; c) o J. Accetta ponudbi glede svetit za razširjenje ceste. VI. Stavbinskega odseka predlog, da se mestna občina pogaiaj s so-eduimi občinami, zlasti z vodmatsko in spodnješišensko v svrho, da bi se ujemale stavbinske črte pri novih poslopjih v omenjenih občinah z mestnimi regulacijskimi črtami na občinskih mejah. VII. Finančnega odseka poročilo o mestne občine računskih zaključkih za 1893 leto.
(V deželno bolnico) v Ljubljani je bilo meseca novembra vsprejetih 219 moških in 176 ženskih, skupaj 395 bolnikov; vseh bolnikov je bilo v bolnici 647. Od teh je bilo ozdravljenih 244, 27 jih je umrlo. — V bolnico usmiljenih bratov v Kandiji je bilo v minulem mesecu vsprejetih 26 bolnikov, s prejšnjimi je bilo 51 oseb; od teh je bilo 21 ozdravljenih.
(Izpred sodišča.) Pri tukajšnjem dež. sodišču so bili obsojeni: Dne 4. t. m. radi težkega telesnega poškodovanja Andrej Vidrih, hlapec iz Goč, na 6 mesecev; Fr. Suster z Ostrega Vrha na 2 meseca; St. Benedičič iz Martinjega Vrha na 4 mesece. Dne 5. dec.: I. Friškovec iz Mengša zaradi tatvine na 3 mesece; Janez Okoren, Jurij Okoren, Fr. Sifrer, Franc in Janez Rant, vsi iz Prapretnega, I. Dole-nec in Marjeta Smid z Luše, Ig. Lavtar iz Dol. Vasi, I. Heinriber iz Selc, vsi zaradi težke telesne poškodbe na več mesecev, dne 6. t. m.: Janez Vrhunec, posestnikov sin, in Janez Vrhunec, delavec, oba iz Topulja, zaradi tatvine na tri dni zapora; I. Kuhar iz Brezja zaradi pretepa na 8 mesecev; Anton Jarc iz Gaberja zaradi javnega uasilstva na 6 mesecev, I. Šmid in Peter Mesec iz Sela zaradi težke telesne poškodbe na 2 meseca oziroma 10 tednov. Due 7. t. m. Ludvik Rubel zaradi iznever-jeuja na 3 mesec«.
(Pri občinski volitvi v Dobrepoljah) je izvoljen županom Franc Znidaršič iz Zdenskevasi, svetovalci so Fr. Brdavs z Vidma, J. Erčulj iz Podpeči in J. Škulj iz Ponikev.
(Z Dunaja) 7. decembra. Dne 14. novembra vršila se je pri c. kr. upravnem sodišču obravnava vsled pritožbe učitelja M. Ivanetiča s Kranjskega, zoper odlok c. kr. ministerstva za nauk in bogo-častje radi doplačila, ker je imenovani učitelj vr-nivši se v drugo leta 1889. od službovanja v Bosni ostal šest mesecev brez službe in plače. Gospod učitelj se je zastopal sam. C. kr. upravno sodišče je sicer potrdilo odlok c. kr. ministerstva, češ da je utemeljen v zakonih, vendar ima pravda per varios casus, per tot diserimina rerum vendar ta vspeh, da se imenovanemu učitelju štejejo vsa leta od leta
1874., tedaj tudi službovanje v Hercegovini in drugo v Bosni, ter se mu pripoznata dve starostni do-kladi in doplatek istih.
(Umrla) je v Kamnigorici dne 10. t. m. ob pol 6. uri blagorodna gospa Mariia Kapus plem. Pichlstain, rojena Taferuer, stara mati, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, vsa udana v voljo božjo. Rojena 25. decembra 1803, blizo 91 let stara je bila najstarejša v fari. Blaga in pobožna pokojnica je veliko molila in se resno pripravljala na smrt. Naj v miru počiva!
(Nagla smrt.) V Spodnjem Dravogradu je 6. t. m. o polunoči nanagloma umrl po kapi zadet gostilničar g. B. Traube. Zvečer je sedel še vesel i gosti pri mizi, ne da bi o kaki bolezni tožil. Par ur pozneje prihajalo mu je slabo in nakrat bil je mrtev. Star je bil 38 let. — V Brežah na Kor. je po noči 3. t. m. tudi nanagloma umrl po kapi zadet daear A. Rausch, star 49 let. — Naj počivata v miru I
Telegrami.
Armensko vpraianje.
London, 10. decembra. Ker Cleveland ni hotel nikogar imenovati v armensko komisijo, je turška vlada, predno je izvedela, da se je Cleveland premislil, naprositi Anglijo, da odpošlje jednega odposlanca. Anglija še končno ni odgovorila.
Washington, 10. decembra. Ameriški konzul v Livasu Jewett je odločen, da bode spremljal turško komisijo v Armenijo, Anglija se je bila obrnila do Clevelanda, da imenuje odposlanca, da se dobi nepristransko poročilo. Jewett bode popolnoma samostojno postopal.
Vojska mej Kitajci in Japonoi.
Tokohama, 11. decembra. Zmaga japonskih čet se je včeraj v Tokiu naudušeno proslavljala.
Hieroshima, 11. decembra. Prva japonska vojna v kratkem napade Fuču. Druga vojna se pomika proti Pekingu.
Shanghai, 10. decembra. V Viču-u se je začela vstaja. Podkralj je storil najodloč-nejše naredbe. da vstajo zatre. Admiral Fre-mantel je odšel v Viču. Tudi ameriška vojna ladija se pelje gori po reki.
Dunaj, 11. decembra. Včeraj je cesar vsprejel veleposlanika princa Liechtensteina, namestnika grofa Tfiuna, deputacijo članov češke akademije znanosti pod vodstvom deželnega vrhovnega maršala Lobkovica in de-putacije trgovskih zbornic in občin pod vodstvom poslancev Klaiča, Bulata in Biankinija.
Dnnaj, 11. decembra. Včeraj je bil , finančni minister vsprejel predsedstvo društva avstrijskih državnih uradnikov. Plener se je izjavil, da se s predlogo, katero je vsprejel budgetni odsek, vsaj nekoliko zboljša stanje državnih uradnikov. To bode pa le začetek občni regulaciji uradniških plač. On ne misli le na kako novo šematiziranje, temveč misli premeniti plačno sistemo, n. pr. kot je pri avstroogerski banki. Da bi uradniki dobili subsistenčne priklade že s prvim dnem ja-
nuvarja, on ne more obetati, delal bode pa na to, da se jim zaračunajo s 1. dnem ja-nuvarja.
Dunaj, 11. decembra. Finančni minister je imenoval davčna nadzornika Lončarja in Tavzharja višjima davčnima nadzornikoma pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani.
Brno, 11. decembra. član gospodske zbornice grof Alfred Mensdorf Pouilly je umrl na sveji grajščini Boskowetz.
BudimpeSta, 11. decembra. Odsek za volilno reformo je izvolil pododsek desetih članov. V ta pododsek so izvoljeni: Hohen-wart, Dipauli, Schwarzenberg, Menger, Russ, Kuenburg, Stadnicki, Pininski, Rutowski in Franc Oorouini.
BudimpeSta, 11. decembra. Pred zbornico poslancev se je zbralo mnogo ljudij, ki so Wekerla pozdravili z burnimi eljenklici. Vsi oglašeni govorniki za indemnitetno predlogo so se odrekli besedi. Predloga se je vsprejela z 205 proti 90 glasom.
Cetinje, 11. decembra. Včeraj se je čutil lahek potres, ki pa ni napravil nobene škode.
Belgrad, 11. decembra. Pravda proti Cebincu se je začela. Zatožba se glasi na veleizdajo z nameravanim odstranjenjem sedanje vladajoče rodbine.
Berolin, 11. decembra. Višji državni pravdnik se je obrnil po državnem kance-larju do državnega zbora, da dovoli kazensko postopanje proti socijali,stičnim poslancem, ki so dne 6. t- m. obsedeli, ko se je klicalo „Hoch" cesarju. Tožiti jih mislijo zaradi razžaljenja cesarja.
Frankobrod ob Meni, 11. decembra, Bankir S c h w a n je zaradi poneverjenja 850.000 mark obsojen v 71etno ječo in 7-letno izgubo časti.
Umrli so:
5.	decembra. Ana Bezlaj, delavka, 46 let, Kravja dolina st. 11, vsled raka.
6.	decembra. Štefanija Kalar, delavčeva hči, 8 mesecev, sv. Petra cesta 56. božjast.
7.	decembra. I Jožef Spišič, kočijaž, 24 let, Kravja dolina St. 11, jetika. - ■ Marija Obreza, zasebnica, 50 let, sv. Jakoba trg 11, vsled raka.
8.	decembra. Pavel Šimnovc, poštnega sluge sin, 2 leti, Streliške ulice 11, croup. — Helena Šinkovec gostija, 72 let, Kravja dolina 11, vsled raka.
V bolnišnici:
6 decembra. Valentin Treven, kajžar, 43 let, sušica možgan.
Tujci.
8. decembra.
Pri tH.onu: Gelles, Kominik, Neuberg z Dnnaja. — Eichhorn iz Draždan. — Bettlheim iz Vel. Kaniže. — dr. Pregl iz Inomosta^ — Tewely iz Badena, — Beer iz Budim-pečte. — Linardovich iz Šebenika. — dr. Sterger iz Logatca. -- Astolfi iz Trsta. — Rudolf iz Trnovega. — Bockl z Jesenic. — Deutsch iz Boglara. — Lierhammer iz Gradca. — Lacki iz Libušina.
Pri Maliču: Reiterer, Kartin, Neumann, Kubig, Braun, Berger, Vreda, Purnberg, Bock, Angl, Pitschl z Dunaja. — Neumann iz Gradca. — Iladek ii Gorioe.
Pri bavarskem dvoru: Pus iz Kranja. — Kurfess iz Baden-a. — Mollini iz Pordenona.
Pri avstrijskem earu: Klenlercher iz Beljaka.
Pri Južnem kolodvoru: Ivan in Terezija Lipovšek Kamnika. — Vidmar iz Trsta. — Žuber iz Varaždina. — Aljančič Lovro in Josip z Gorenjskega.
Vremensko sporočilo.
Ca.
opazovanja
10
7. u. zjut 2. a. pop. 9. i. »več.
Stanje		Veter	Vreme	lis a « * a
zrekomerm r mm	toplomer* po C.liijn			
738-7 739-8 742-4	-6 0 —09 -2-6	brezv. sl. svzh. sl. szap.	megla del. jasno oblačno	000
Srednja temperatura —3-2 . za 2-6° pod normalom
Eksekutivne dražbe.
Jak. Brancelja iz Gor. Brezovice zemljišče (2130 gld.) dne 14. decembra (ponovitev) na Vrhniki.
Jožefa in Janeza O z i m k a iz Muljave zemljišča (70 in 250 gld.) dne 13. dec. 1894 in 10. jan. 1895 (ponovitev) v Zatičini.
Jan. Dormiša iz Pakega zemljišče (1370 gld.) dne 19. dec. (ponovitev) na Vrhniki.
Mart. Vraničarja iz Vidosič posestvo (1218 gld.) dne 22. dec. (druga) v Metliki.
Marije B i e d 1 iz Domžal zemljišča (400, 50u in 1200 gld.) dne 22. dec. 1894 in 22. jan 1895 v Kamniku.
Janeza Ž u s t a iz Dol zemljišče (8927 gld.) dne 15. dec. 1894 in 15. jan. 1895 (ponovitev) v Idriji.
Jožefa Kogovška iz Dol zemljišča (9974 gld.) dnč 15. dec. 1894 in 15. jan. 1895 (ponovitev) v Idriji.
Val. Jerine iz Čolniš posestvo (ponovitev) dne 21. dec 1894 in 22. jan. 1895 v Litiji.
Jan. Kompareta iz Podrage zemljišče (220 gld.) dne 21. dec. 1894 in 25. jan. 1895 v Vipavi.
Nik. P e z d i r c a iz Slamne Vasi (terjatev 200 gld.) posestva (388 gld.) dne 20. dec. 1894 in 19. jan. 1895 v Metliki.
Jan. Torjana iz Harij zemljišče dne 21. jan. 1895 (druga) v Ilir. Bistrici.
Jož. S k v a r č e iz Rovt zemljišče (1906 gld.) dne 12. jan. in 14. febr. 1895 (ponovitev) v Logatcu.
NežeLešnjak od Lešnjakov (radi 99 gld.) polovica zemljišča (647 gld.) dn<5 14. jan. in 13. febr. 1895 (ponovitev) v Ložu.
Ivan Jax
v LJUBLJANI na Dunajski cesti št. 13
v Tavčarjevi hiši.
Tovarniška zaloga
552 50-9 vsakovrstnih
Šivalnih strojev, byciklov,
tryciklov, veločipedov itd.
Ceniki zastonj in franko.
Lekarna Trnk6ozy, Dunaj. V.
Medicinalno
olje iz kitovih jeter.
CJSilbje olje.>
Priznano najbolje učinkujoče in pristne vrste, vedno sveže v zalogi. Steklenica z navodilom o porabi 60 kr.. dvojna steklenica 1 gld., 12 malih steklenic 5 gld. 50 kr, 12 velikih steklenic 10 gld.
Dobiva se pri	563 7
Ubaldu pl. Trnkoczy-ju
lekarnarju v Ljubljani.
Pošilja, so z obratno pošto.
Lekarna Trnk6ozy v Gradou.
Dunajska borza.
Dni 11. deoembra.
Skupni državni dolg v notah.....100 gld.
Skupni državni dolg v srebru.....100	„
Avstrijska zlata renta 4 %......124	„
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .	99	„
Ogerska zlata renta 4%.......123	„
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . .	98	„
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	1045	„
Kreditne delnice, 160 gld............395	„
London vista...........124	„
NemSki drž. bankovci za 100 m.nem. drž. velj.	60	„
20 mark............12	„
20 frankov (napoleondor)............9	„
Italijanski baukovci........46	„
C. kr. cekini......................5	„
10	kr.
05	„
35	„
80	„
60	„
15	„
n
25	„ 40 „
95	„ 20 B 89l/»„ 45 „ 87 „
Dni 10. deoembra.
4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . b% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne sreCke 1. 1864, 100 gld.....
4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 5% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4% kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „	„ južne železnice 3% .
„	„ južne železnice 6% .
„	„ dolenjskih železnic 4%
150 gld. 50		kr.
162 „	50	
196 „	50	
99 „	—	
142 „	75	
132 „	75	
107 „	50	
111 „	25	
67 „	—	
98 „	70	
223 „	25	
166 „	60	
130 „	—	
98 „	50	n
Kreditne srečke, 100 gld........199 gld.
4 % srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	146 „
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	18 „
Rudolfove srečke, 10 gld.......23
Salmove srečke, 40 gld................70
St. Gen6is srečke, 40 gld.......71
Waldsteinove srečke, 20 gld......50
Ljubljanske srečke..................25
Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. .	179
Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v.	3476
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ...	537
Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . .	108
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	72
Montanska družba avstr. plan.....102
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	167
Papirnih rubljev 100........134
kr.
50
75 50
2o „ 37'/,"
AT Nakup ln prodaja
vsakovrstnih državnih papirjev, iredk, denarjev itd.
i Zavarovanje za zgube pri irebanjih, pri izžrebanju 1	najmanjšega dobitka.
Kalantna izvršitev naročil na borzi.
Menjamična delniška družba
„n ERCU
Wollzeils it. 10 Dunaj, lariahitfaritraiie 74 B.
66
SJT Pojasnila v vseh gospodarskih in (Inaninlh stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoijskih vrednostnih papir|av in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti IV naloženih glavnic.