Politični ogled. Avstrijske dežele. V delegacijab je baion Haimerle, uiiuister zunanjib zade7, zagovarjals7ojo pf.litiko, katera meri na to, da bi Avstiija z Nem- čijo bila zvczana tcr varovala Turčijo pienaglega razpada, če bi pa le razpala, da ne pride samo našim raznim sosedom 7 oblast, ampak da tndi mi zadubinio delež in merodajni upli7. Najbolje ugovarjal niu je nemški konser^ati^ec baron Httb- ner. Mož je 7 daljacm go^oiu, ki je po 7sej E7- ropi 7zbudil veliko pozornost, povdarjal potiebo z^eze med Avstrijo, Nemčijo in Rusijo, ki naj Tuika nekaj časa ae pri miru pustijo, da utegnejo in zamorcjo odbiti naval ncve francoske republike, katera stieže po zvezi z republikanci 7se Evrope, da prekucne in zatre vse cesarje in kralje. Nern- ški libeialci hofeli so 7 delegacijah ^ojnemu mi- nistru mogoče 7eliko denaije^ odakrcnoti pa so večjidel po^sod ostali 7 maujiini. Zato je se do- volito 240.000 fl., da se začnejo močne aance de-  lati okolo Pulja 7 Islriji, 320.000 fl., da se ondi in ob moiji nastavi ^elikanskib kanono^, dalje za oklopnico ,,Tegetbof:i zopet 601.000 fl., za nakup ladije za ,,torpede", za utrjenje ceste 8rez Piedil in Pontebo; to 7se velja kot obramba proti Italiji; pioti Ruskemu pa so dovolili 400.000 fl., da se  prične staviti utrjeui ostrog okolo Premisla na Ga-  liakem, kar bo stalo 87ojih 5 milijouo7. Za vojake  7 Bosni in Hercego^ini bo 1. 1881 treba plačati 6 milijonov. Pii obra^navi te svote je dalmatinski poalancc g. Klaič grajal ncmškutarijo 7 omenjenib deželah in to, da se 7lada bolje na mohamedance na.slanja uego na kristijane in splob za uredjenje zamotanib zemljiščnib razmer premalo stoii. Mini- ster Sla7y je 7lado zago^arjal, kolikor je mogel; poljski poslanec Giobolski pa je nadejanje izpo7edal, da avstrijski orli uikoli 7eč ne zapustijo Bosne in Hercego^ine, kar je neniškim liceralcem pod nos pokadilo, ki še 7edno želijo, naj bi O7i d?e deželi zopet priale pod turakega sultana. — Državni zbor bo sklican proti koncu novembra; Slo^ani ga komaj uže 8akamo, da bi naši poalunci priliko dobili brauiti narodujake zlasti sloveuske, kateri od strani nemških liberalcev preganjanje trpijo; tak6 so c. k. adjunkta Gregorina 7 Litiji djali 7 preiskavo, ker je piut>kim kiičačem žaijivo kroljenje znane pesni: nWacbt am Rhein" zameril in ker rajši govori slovenski, kakor nemški. Zarad takšnih greho7 mora vrli adjuukt preganjanje trpeti. Tudi pa še lninistri zastran šolst^a na Slo7en8kem niso oičesar storili tega, kar jim je bil državni zbor naložii; še uasprotno 80 ravnali, ker so za Kranjsko poatavili aolskega nadzoruika, ki ne zua ni8 slo^euski itd. — Nagodba dežele Ogerske 8 Hr^atsko bila je 7 drža^nem zborn 7 Budimpešti aprejeta. Iz Bosue je 300 mobamedanov šlo romat 7 Meko, h grobu Mobamedovemu ! V Mostaru 7 HercegO7ini je razsajala grozua nevibta, 7eč hramov je podrla, ljudi usmitila in za 200.000 fl. škode učiuila. Vnanje države. Poslaniku sv. oeeta Leona XIII. sla^no znanemu kardinalu Jakobiniju je se posrečilo z rusko 7lado skleuoti jiekšno nagodbo, 7sled katere bo 7endai- preganjanje katoličano7 na Ruskeui prenebalo. Bog daj! — Tem bujae razsajajo freimaurerji in Judjo na Francoskeui zoper 87. katoliško Cerk^o. Izgnali so uže 5000 ineniho7 in zatrli 400 samostano7; aedaj bočejo se lotiti še škofo7 in svetnib dubovnikov ! — Nemškemu cesarju Viljelmu je 40,000 katoli8ano7 doposlalo proanjo, naj odjenja od nkulturne borbeu. Toda ni upauja, da bo njej skoraj konec storjen, 8era7no socijalisti uže povsod žugajo z revolucijo. Bavarski kralj ae malo zmeni za vladanje, tem 7e6 ga skrbi umeteljno8t; sedaj boče samo za-se poata^iti teater na neketn otoku Eieniskega jezera, ki bo stal 87ojih 40 milijono7 goldinarje^. — Italijaui so 7 Milanu razkrili spomenik tistim možem, ki so pri Mentani bili od papeževe 7ojake tepeni in umorjeni, ker so boteli 7 Rim 7dreti; pri tej priliki je bil tudi stari Garibaldi na^zoč iu mnogo fraucoskih republikance7 ter 80 bili uzrok, da so Milančanje na^duaeno klicali: ,,živela republika francoska, ži^ela republika italijanska"! Eralje^i uradniki, policaji in vojalii se niso upali niti besedice črbnoti — budo znamenje za kralja! Jednako gorijo za republiko tudi Španjolci. — Angležka vlada skuša ai pomagati zoper Irze 8 tem, da je 6 najiinenitnejšib 7odje7 irskih pred aodnike poz^ala; 7 južnej Afriki bil je zopet srdit boj, 7 katerem so 8e Angleži komaj ubranili di^jim Bazutom! — Turaki sultan ae se^ 7edno kuja predati Ulcinj alo^anakim sokolom Črnogorcem, akopiaoi mu tudi Grki žugajo z 7ojsko. Greaka narodna Bkupštiua je sklenola 160 milijono7 na posodo 7zeti iu z 7ojako udariti 7 Tesalijo in Epir. — Perzijaucem je se posrečilo Kuide 7stajnike premagati. — Rusi 7 Vladi7ostoku so zgrabili kitajskega ogleduha ter iz^edeli, da se bodo težko ognili 7ojski zoper Eitajce. Japonci pa 80 ustanovili morsko parobroduo drustvo, ki bo redtio 7ozilo od Japonskega do Benetek 7 Italiji in zopet nazaj. — Se^erna Aoieriki dobi meseca marca 1881 no^ega piedsednika; izvoljen je republikanec general Garfield.