Foitnina plačana t gotovini __, Leto LXIU., št. 63* V Ljubljani, ponedeljek 17. marca I930 Cena Din Izhaja vsak dan popoldne, izvzetnsi nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji Din 144.—, za inozemstvo Din 330. — Rokopisi se ne vračajo. — Naše telefonske številke so: 3122, 3123. 3124, 3125 in 3126. PONAREJEVALCI 20 ODSTOTNIH KRONSKIH BONOV IZSLEDENI Kot ponarejevalec 20 odstotnih kronskih bonov se je sam prijavil sodi* ščn trgovec Viljem Hribar iz Zagreba — Policija je izsledila večjo družbo ponarejevalcev bonov LJubljana, 17. marca. Ob koncu 1. 1919. je takratni finančni minister odredil žagostanfe stanh avstrijskih novčanic z odtegljajem 20/0. Žigosanje je bilo poverjeno v prvi vrsti posamezinim davčnim uradom in potem ra-zmitm denarnim zavodom v mestih in na deželi. Žigosanje se je vršilo v novembru in decembru I. 1919. Izvedle so ga posebne komisije, v katerih sta bila najimanuj po dva člana. Za odtegfej 20% so dobile stranke posdhne priznanice ali bone, na kale rili je moralo biti točno navedeno ime in bivališče dotioni-ka. ki je pustil novčanice žigosati, nadalje natančna vsota, ki se je žigosala, in nato v številkah in besedah znesek, ki se je odtegnil. Bon sta morala podpisati 2 člana komisije, obenem pa se je pritisnila na bon tudi štampil'jka davčnega urada ali pa denarnega zavoda, ki je vršil žigosanje. Mnogi bonov niso shranili, marveč so jin zavrgli v mnc-ndo, da ne bodo nilkdar prejeli niti pare zanje. V obmejnih krajih, kamor so prihajali avstrijske novčanice žigosat prebivalci v zasedenem ozemlju, je bil tedaj prav živahen promet. Nekateri so shranili le žigosane novčanice, dočim so bone prodajali naprej za prav malenkostne vsote ali pa jili sploh metali proč. Poznavalci razmer zatrMeJo. da so samo v neki obmejni občini na Krasu pometali za približno pol milijona bonov ptoč. Prvotno so finančni zakoni določali, da lahko lastniki bonov in samo ti plačujejo davke pri davčnih upravah z 20% kronskimi boni. Zato se prva leta niso vršile prav nifkake denarne špekulacije s temi boni. Z zakonom o odvzemu 20% kronskih bonov iz prometa z dne 10. januarja t. 1. pa je bila podana večna možnost za razne špekuflaciije. Dovoljeno je bilo, da smejo davkoplačevalci pri davčnih upravah plačevati svoje davke z 20% kronskimi boni in sicer tudi s takimi, ki se ne glase na njihova imena. Takoj po objavi tega zakona jc bilo opažati veliko povpraševanje po bonih in njihov tečaj se je dvigal rapidno od dne do dne. Čimbolj se je Mižal termin 17. marca, tem višlji je bil tečaj bonov. Prvotno so plačevali za bone po 30, 35, 40, 50 in zadnje dni celo 80 da 95 odstotkov -nominalne vrednosti. Mnogi so z bonskimi špekulacijami zaslužili prav čedne vsote. Nad 5 milijonov bonov. Danes opoldne je potekel zadnji rok, določen za sprejemanje bonov pri davčnih upravah. Zato je danes tudi popolnoma ponehalo kuipčevanije z boni, dočim so v soboto špekulacije dosegle višek. Po podatlkih dravske finančne direkcije je bilo pri davčnih upravah plačanih januarja davkov za 1.323.000 Din bonov, meseca februarja pa za 2,508.000 Din. Vsota, ki je bila pri davčnih upravah plačana cd 1. do 17. marca, znaša tudi nad 2 milijona. Davčne uprave so sprejele vsak bon ter ga potem poslale finančni direkciji v kontrolo, ki je na podlagi ^radnih zapiskov ugotovila njihovo pristnost. Komisije so namreč morale pri izdaji bonov napraviti tudi takozvane »jukste«, ki so se petem izročile takratni finančni delegaciji. Ta je originale »jukst< poslala finančnemu ministrstvu, dočim je sama pridržala za kontrolo njihove prepise. Na ta način je bilo sedaj finančni direkciji omogočeno natančno ugotovit pristnost 20% kronskih bonov, ztlasti taikih, ki so se glasili na večje zneske, ter je bila dana možnost, da se je vsaka manipulacija takoj odkrila. Čim so se pričele spekulacije /. toni, so se tudi že pojavile razne goljufive manipulacije ž njimi. V razmili krajih so odkrili, da so falzifikatonji k manjšim zneskom, ki niso bili pisani z besedami, pristavljali ničle in spredad še druge številke ter poteim vse natančno izpisali. V Subotici so davčni uradniki te dni sami manipulirali s ponarejenimi boni, prav tako tudi v Zagrebu. V Sloveniji je bilo do konca februarja vse v redu in finančna direkcija ni izsledila nikaikih nepravilnosti. Prva večja goljufija z boni v Ljubljani Dne 26. februarja je prišel k trgovcu Franu Khamu na Miklošičevi cesti naznan človek, visoke in vitke postave, obrit, podolgastega obraza, plavolas, s plešo na glavi. Predstavil se je za Frana Petkovška iz Cefc in g. Khama zaupno vprašal, ali je pripravljen kupiti štiri bone, glaseče se na večje zneske. G. Kham je izjavil, da jih kupi za 31.000 Din in neznancu izplačal le del zneska ter si pri držal 14.000 Din z motivacijo, da mu jih takoj izplača, čim mu predloži svojo legitimacijo. G. Kham je bone oddal upravi »Merkurja«, Čigar lastnik je g. Miro Jankoli na Večni poti št. 5. Od neznanca kupljeni štirje boni so predstavljali 186.000 K ali 45.500 Din Boni so se glasili: a) serija 112/00 štev. 636 na ime Leopold Kramer, trgovec v Selcih z zneskom 40.000 K, b) serija 127/08 št. 817 na ime »Lesna družba Bor« z o. z. v Črnomlju za 56.000 K, c) serija 112/02 št. 005 na ime Miroslav Šušteršic, trgovec v Radečah, 70.000 K in d) serija 034/00 št 284 na ime Anton Jelenec, posestnik v Ribnici, za 20.000 K. Te bone je kupil g. Jafikole ter jih takoj nadalje prodal upravitelju vele-posestva grofa Zichvja v Beltincih, ki jih je rabil za plačilo davkov pri davčni upravi v Dolnji Lendavi. G. Jankole se je obrnil obenem na finančno direkcijo v Ljubljani s prošnjo, naj mu potrdi pristnost omenjenih 20 kronskih bonov. Na finančni direkciji so takoj ugotovili, da so boni ponarejeni in sicer na ta način, da so bila s kemično tekočino izbrisana najpreje imena in nato še vsi na bonih se nahajajoči zneski. Na podlagi uradnih seznamov so tudi ugotovili, da so se prvotno boni omenjenih serij in številk glasili na povsem druga imena. Glasili so se: a) na ime Ana Luznar, Dolenja vas Pri Selcih, Škofja loka, za znesek 114 K„ b) na ime Marija Bregar, Šmartno pri Litiji, na 2 K, c) na ime Alojzitf Pavšič, Radeče ,na 168 K, in d) na ime Marija Zalar v Ribnici na 88 K. Finančna direkcija je takoj obvestila g. Mira Jankoleta o ralzifjciranih priznanicah, ta pa inž. Mačka v Beltincih oziroma davčno upravo v Dolnji Lendavi, Uri je bone zaplenila in izročila ljubljanski policiji. Tudi finančna direkcija je o manipulacijah obvestila ljubljansko policijo, ki ji je prve manipulacije prijavil trgovec g. Fran Kham in sicer dne 28. februarja. Ugotovitev prodajalca ponarejenih bonov Neznanec je 27. februarja ponujaj v trgovini Muc v Tavčarjevi ulici na prodaj tudi bon, glaseč se na 78.000 K. Trgovka je obvestila o prodaji g.Khama, ki je izijavil, da je pripravljen kupiti bon in je odšel v Mucovo trgovino. Ko je prišel tja, je neznanec pobegnil. Po opisu, ki so ga prizadete stranke podale na policiji, so ugotovili, da mora biti goljuf z boni le neki Hribar, ki je prišel iz Zagreba. Ko je Hribar videl, da so mu v Ljubljani postala tla prevrota, je najglo odpotoval v Zagreb, kjer ima njegova hčerka v Berislavičevi ulici v bližini glavnega kolodvora manjšo gostilno pod imenom »Soča«. Ko je črtal v slovenskih listih, da ga zasledujejo, je pobegnil iz Zagreba ter se nekaj časa potikal okrog. Hodil je rz kraja v kraj, ko Pa je spoznal, da ne more uteči roki pravice, se je odločil, da se sam prijavi sodišču. Fafzifikator se sam prijavi sodišču V soboto popoldne je ljubljanska policija zaupno zvedela, da se Hribar nahaja v Ljubljani. Na vse važnejše prometne točke so bile postavljene detektivske straže, zlasti pred glavno pošto. Hribarja ni bik) od nikoder. Odšel je namreč sam na sodišče ter se javil pri preiskovalnem sodniku g. A. Ra-deju. — Izdana je proti meni tiralica, je pripomnil sodniku. Ne maram, da bi m~ iskali po svetu. Tukaj me 'mat*1! Preiskovalnemu sodniku je nato \ kratko priznal, da je prodajal ponare* jene 20odstot. kroneske bone. Viljem Hribar je bil rojen L 1884. v Trstu. Bil je že večkrat zaradi raznih galjufij kaznovan. Po prevratu je do* bil domovinsko pravico v občini Sv. Jakob ob Savi, izdajal pa se je za les* nega trgovca. Zadnji čas je stanoval v Zagrebu. Druga ponarejalska družba pod ključem V Ljubljani se je dogodil še drug primer goljufije z 20odstot. kronskim bonom. Veletrgovec z vinom Ivan Lasan je finančni direkciji predložil bon, glaseč se na ime: Kornelija škerbic v Ljub* Ijani. Fin. direkcija je ugotovila, da je prvotni znesek 780 K po tvor j en na 78.000 K. Direkcija je o falzifikatu ob* vestila ljubljansko policijo, ki je km a s lu izsledila prave ponarejevalce. Oče Kornelije, Peter Škerbic, je bon prodal naprej gostilničarju Leopoldu Egerju na Mestnem trgu. Bon je bil prodan dalje in prišel je v roke pona* rejevalcem, ki so se shajali v neki ljub* ljanski kavarni. Ponarejeni bon je po* nudil g. Lasanu na prodaj trgovski pot* nik Leopold Pirnat. Lasan je plačal za bon 13.650 Din. Policija je kmalu iz* sledila vso družbo. Izročeni so bili so* dišču: Anton Turk, rojen 1899 v Cabru, brivski mojster na Miklošičevi cesti, Fran Brezec, tesar in gostilničar, rojen 1900 v Studenem pri Postojni, stanujoč v Zabjeku pri Mariboru, in Leopold Pirnat, trgovski potnik, ro;en leta 1889 v Homcu pri Kamniku. Zadnji je zelo inteligenten človek, govori angleško, francosko, italijansko in nemško. Pred vojno je bil v Londonu, med vojno pa je bil konfiniran. Po prevratu se je pojavil v Ljubljani, kjer se je preživljal z raznimi trgovskimi posredovanji in kupčijami. Troperesna deteljica se sedaj nahaja v preiskovalnem -zaporu. Vsi so preiskovalnemu sodniku že priznali svoje nečedne manipulacije s kronskim bonom. Splošno domnevajo, da je bilo glavno gnezdo ponarejevalcev v Zagrebu. Kakor doznavamo, se je v Sloveniji primeril še drug slučaj falzificiranja bonov, o katerem zaradi preiskave še ne moremo obširneje poročati._^ Tatinska Nežika Ljubljana, 16. marca. Nežika M. iz Ljufol-ian-e yt sicer po poklicu slui-krnja. toda pošteno (telo ji smrdi. Kadar sila kola lomi, tedai se Neživa loti dela, pa vedno samo ea stekaj dni. Običajno se jo že prvi ali vsad drugi mesec poloti manija, kateri .pravijo t adi kteptomanija. Nežika ima namreč navado, da svojega gospodarja kar meni nič tebi nič za i*eiradoma tožit i po svobodi. V soboto je Nežika pobrala šila in kopita 5o odSIa. Tudi to .pot je vzela več stvari za spomin. Najbolj ji *e ttjja^l gospodov plašč- »Za M;bo bo,c si je mis-Hla na t^iem. Miha je namTeč njen Ij-abcek. Zase pa 7actitovijo potrebna finančna sredstva i zn udeležbo na beograjskem zletu. Za sv- jega b'vanja v Pragi je bil g. Paunković sprejet tudj od prezidenta Masarvka, ki *e mu je pri tej priliki osebno zahvalil za veličastno proslavo njegove 801etnlce v Jugoslaviji. V Varšavi je poselil med drugimi tudi starosto poljskega sokolstva grofa Za-moiskega, ki je prav tako obljubil, da se osobno udeleži zleta in da privede 6 seboj najmanj 900 poljskih Sokolov. Pismeno je bila povabljena k soudeležbi na zletu mednarodna gimnastična federacija v Bordeau-xu, ki je že odgovorila, da bo poslala močno delegacijo. Posebno zanimiv bo vojaški na£*op, ki se ga udeleže poleg čet jugoslavenske vojske tudi oddelki rumuneke in francoske \ojske. Beograjsika občina je povabila za zlet v goste predstavnike vseh »eč> jib mest Male antante ter zastopnike parišk* 1 in londonske mestne občine. Razen tega se j bo o priliki vsesokolsikega zleta vršila v Bc > j gradu tudi tekma civilnega l^alstva držav Male antnnte in Poljske. G. Paunković je zaključil svojo izjavo • pozivom, naj vse sodeluje, da bo sokolski zlet v BeogTadu usrpel Čim lepše in da bodo številni gostje sprejeti čim dostojnojBa, Smrt bivšega španskega diktatorja Pogreb pokojnega Primo de Rivere, ki je včeraj nenadoma umrl v Parizu, bo v sredo v Madridu Madrid, 17. marca. Vest o nenadni smrti bivšega diktatorja Primo de Rivere se je rdela v prvem hipu skoraj povsem neverjetna. Ker listi včeraj niso izšli, so redakcije posameznih listov objavile vest s posebnimi lepaki. Vest je napravila v vsej španski javnosti globok vtis in splošno se domneva, da je povzročilo prezgodnjo smrt nedavnega diktatorja razburjenje zadnjih mesecev in njegov nenadni padec. Kralj Alfonz je takoj, ko je bil obveščen o smrti Primo de Rivere, poslal sožalno brzojavko njegovi rodbini. Vlada je naročila španskemu poslaniku v Parizu, naj izrazi rodbini sožalje v imenu države. Mnogo uglednih sotrudnikov, bivših ministrov in osebnih prijateljev Primo de Rivere je odpotovalo v Pariz, da spremljajo pokojnikovo trupio iz Pariza v Madrid, komor bo prepeljano. Pogreb bo v sredo v Madridu z vsemi vojaškimi častmi. Madrid. 17. marca Tukaj .^o zvedeli za smrt Prima de Rivere včeraj ob 13. Ot> 14.50 je španski poslanik v Parizu ootrdil po telefonu ministrskemu predsedniku Be-renguerju vest o smrti bivšega žpansJcega diktatorja. Vsi priataši pokojnika 90 zaradi nenadne smrti svojega voditelja zelo potrti. V Pariz je odpotoval general San Jurio. Družina Prima de R ivera je prejela nešteto sožalnih bzojavk. — Pariz, 17. marca. Truplo Prima de R i ver a leži na mrtvaškem odru, oblečeno v beli uniformi. Stražijo ga prijatelji pokojnika. Ob mrtvaškem odru morita dve španski usmiljenki. Pariz. 17. marca. AA. Vs4 listi kometi-tirajo veliko politično delo Prčno de Revere. Dasi razMčno komentirajo njegovo delo, vendar se vsi strinjajo, da je bfl Primo de Riivera ve4i!k patri^ot i.n oibe*iem velik pnijateli Francije. Nova kuga v Ameriki V Ameriki se nevarno širi doslej neznana nalezljiva bolezen, Id povzroča popolno ohromelost udov New York, 17. marca. Ameriško javnost že nekaj časa razburja nova nalezljiva bolezen, na kateri je doslej obolelo že nad 5<>) ljudi. Samo v Oklahomi je obolelo nad 400 oseb. Tu se je tudi ta bolezen pojavila najprej. Klub vsem varnostnim ukrepam sanitetnih oblasti se je bolezen širila dalje in pojavila tudi v raznih drugih krajih. Bolezen nastopa nenadoma, napada ljudi sredi utice. Prvi znak bolezni je popolna ohromelost rok in nog, talko da se bolnik ne more niti več ganiti. Zdravniki si ne znajo pomagati. Sprva so mislili, da gre morda za kako zastrupljenje 3 alkoholom, vendar pa ee je kmalu izkazalo, da to ni mogoče, ker my oboleli tudi otroci, o katerih Je dokazano, da sploh še niso nikdar vžili alkohola. Vec otrok v starosti pod petimi leti je tudi že umrlo. Stanje Oftalih bolnikov je zelo r^*-no. ker zdravniki ne poznajo še nikakeca zdravila zoper nenavadno bolezen. Tudi se ni ugotovljeno, kako in v koliko je ta bole. zen nalezljiva. Zaradi tega so bolniki v bolnicah strogo izolirani. V vseh medicineih krogih razpravljajo o tej bolezni, a doslej ne poznajo niti njenega vzroka niti njenega razvoja nH; primernega leka. Dr. Marinkovic v ženevi Beograd, 17. marca. Iz Ženeve javljajo, da je prispel tjakaj jugoslovenski zunanji minister dr. Mariniković, ki se jc dalje časa mudil v Da vosu na zdravljenju. Minister dr. Marinkovic je popolnoma okreval ter r>o po lastni izjavi v kratkem prevzel posle )nini-strstva v BeogTadu. Včeraj je sprejel dr. Marinkovic v Ženevi pomočnika ministra zunanjih poslov g. FiHića ter našega bern6keg.i poslanika dr. Šuimenkoviča, nato pa konle-riral z zastopniki Male antante pri Ligi narodov ter z zastopniki odbora za javno varnost pri Ligi narodov. Ta odbor bi se imAl sestati že ta mesec, pa je bila ee]a odgođena na 28. april. Poset srbskih seljakinj v Zagrebu in Ljubljani Beograd, 17- marca. Danes j« priepela semkaj večja skupina seljakinj iz Kruševca v slikovitih narodnih nošah. Skupina odpotuje v Zagreb in v Ljubljano, da posetiio hrvatske U 6lovenske 6eljake in da 6i ogledajo razne zavode in ustanove za izobrazbo kmečkih gospodinj. Kongres profesorjev Beograd, 17. marca. Včeraj je Hb za-ktoučeria plenarna seja udruženja jirgoslo-veBskjh profesorjev. Sklenjeno je bflo, da se bo vršfl letosnjjfj konigTes udruženja v dneh od 1. do 4. julija v Beogradu, nakar bodo udeleženci priredila ekskurzije po Srbin. Določeno je belo tudi, da bo posebna delegacija pod vodstvom pred-sednika dr. Drvca sodelovala na mednarodnem kongresu za sre^toicšodski pouk v Bruslju. Za francoske r^opl a vijence s° profesorij darovali 1000 frankov, Sorzna poročiSa. LJUBLJANSKA BOR2A. Devize: Arost«rtev 63 Zborovanje občinskih nameščencev Važne stanovske zadeve — Letošnja redna skupščina bo 15. junija v Trbovljah Cerje, 16. marca. V soboto popoldne se je vrBia v zbo-rovatni dvorani celjskega mestnega načel-atva pod predsedstvom dr. Molet a redna eeja upiravnega odbora »Zve»e organizacij občinskih uslužbencev in vpokojencev dravske banovine«. Seji so prisostvovali zastopniki občinskih tishržbencev iz Ljubljane, Maribora, Celja in Ptuja ter obeh društev pokrajinskih občinskih uslužbencev bivše mariborske in ljubljanske oblasti. Živahna in stvarna je bila razprava o delovanju Zveze in posameznih v njej včlanjenih stanovskih organizacij, kakor tudi o gibanju njihovega članstva ter o akcijah in zadevah, katere so se pokrenile bodisi v svrho izboljšanja gmotnega položaja, snovanja koristnih naprav, izprememb v administracijah občinskih uprav in o vseh drugih stvareh, ki se kolikor toliko tičejo občinskih nameščencev sploh. Razmotri val o se je tudi vprašanje glede novega občinskega zakona in se jc na predlog magistratnega direktorja Zavadlala iz Ptuja sklenilo naprositi Savezno predsedstvo, da posreduje pri »Savezu gradova* za skupno sodelovanje pri tem projektu. Istotako naj bi se posredovalo, da »Savez« gradova« ponovno pokrene akcijo za izpo-sk>vanje polovične vožnje po železnici za občinske nameščence. Poleg tega se je sklenilo izpremeniti dosedanji naziv »Zveze« z ozirom na novo razdelitev države v banovine. Obseg delokroga obeh pokrajinskih organizacij bivše mariborsek in ljubljanske oblasti pa ostane neizpremenjen. Dalje se je tudi razpraWjalo o možnosti ustanovitve skupne boln&ke blagajne. Po daljši m živalmi debati se je oklenilo priporočati občinskim nameščencem, da stvori jo v posameznih krajih naprave, s katerimi j »m bo rrudeno avtonomno zavarovanje. Na povabilo tovariške organizacije v Trbovljah se je sklenilo prirediti letošnjo redno skupščino Zveze 15. junija t. 1. v tem runiarsko-industrijskem središču naše kraljevine. S skupščino bo pa združen tudi poučni izlet občinskih nameščencev dravske banovine z ogledovanjem trboveljskega rudnika, steklarne in drugih tamkajšnjih naprav. Na predvečer skupščine priredi pevski zbor mariborskih tovarišev z ljubljanskim kvartetom pevski koncert v dvorani Društvenega doma. Na skupščini, ki se bo vršila v Delavskem domu. bosta med drugim podana tudi referata o socijat-nem skrbstvu mestnih in podeželskih občin ter o enakopravnosti in celibatu občinskih uradnic. Poročilo saveznega tajnika tovariša Krambergerja iz Maribora o v Zagrebu ustanovljenem »Savezu organizacij službenika gradskih i seoskih občin kraljevine Jugoslavije« ter o dosedanjem delu in o smernicah za bodoče delo je bilo z navdušenjem vzeto na znanje. Zveza jc svoj pristop v Savez že prijavila in jc poravnala vse obveznosti. Sklenilo se je priporočati predsedstvu Saveza, da skliče letošnjo redno glavno skupščino v mesecu avgustu v Sarajevu in da skrbi za čim številnejšo udeležbo v svrho manifestacije bratske sloge in nerazdružljive skupnosti vseh ju-ijoslovenskih občinskih nameščencev. Ljubljanske ceste, ulice in trgi Zanimivi podatki iz proračunskega referata — Stroški za napravo in vzdrževanje komunikacij stalno naraščajo — Potrebne izpopolnitve in modernizacije Med najvažnejše probleme občinskega gospodarstva spada nedvomno naprava in vzdrževanje komunikacij ne samo zaradi gospodarskega razvoja mesta, marveč tudi s stališča občinskih financ. Kdor ima količkaj vpogleda v občinsko gospodarstvo, ve, s kakimi težkoeami se morajo boriti občinske uprave skoro brez izjeme in kako težko je zasigurati potrebne kredite često za najnujnejša javna dela. Poleg tega pa se občinam nalagajo vedno nova bremena, ki dostikrat onemogočajo že predvidena in pripravljena, pa celo že započeta dela. Takšen je tudi položaj ljubljanske mestne občine. Cesto se sLišijo ostre kritike na račun občinske uprave in Človek, ki nima vpogleda v podrobno delo, niti ne ve, da občina kljub temu mnogo stori. Prav jasno sliko sedanjega stanja ljubljanskih cest, ulic in trgov pa daje referat nadsvetnika inž. Mačkovška mstnega gradbenega urada, ki je priključen obči irskemu proračunu. A7 informacijo javnosti posnemamo iz tega referata naslednje podatke: Razdelitev in dolžina ulic Komunikacije, ki leže v okrilju mestne občine, se lahko razdele na naslednje skupine: 1. gfavna skupina so ulice, trgi in ceste, ki služijo za lokalni ali tranzitni promet. 2. gospodarska pota so rkzv. »štra-doni« na ljubljanskem barju in gozdni kolovozi na Gradu, Rožniku, Golovcu in Tivoliju. 3. šetališča po parkih, na Rožniku in drugod. Vseh ulic, cest in trgov iz prve skupine, ki imajo svoja imena in so kolikor toliko urejene, jc v Ljubljani 370 v skupni dol lini 147.892 km. Od teh je še povsem ne-zgrajenih 2S.745 km, dočim so druge zgrajene in za prome uporabne. Tlakovanih je vsega samo 9.646 km, makadamiziranih je v vsej širini S7.604 km, na pol širine 13.183 km, na eno tretino širine 8.714 km. Y zadnjih destih letih je delala občinska uprava z veri kim naporom in je tudi dosegla prav lepe uspehe. Dolžina tlakovanih cest in ulic se je v tem razdobju dvignila od 1.539 km na 9.646 km. Urejenih je bilo nad 100 komunikacij. Kljub vsemu temu pa je občina z urejevanjem cest in ulic vedno bolj v zaostanku in se je dolžina ne-izgrajenih cest in ulic v zadnjih desetih letih povečala od 16.172 km na 28.745 km. V glavnem je to posledica finančnih težkoč, v nemali meri pa otežava to delo dejstvo, da se zida na vseh koncih in krajih mesta, kar zahteva od mestne občine izredno visoke izdatke pri napravi komunikacij, vodovoda, plinovoda, kanalizacije in električne napeljave. Moderna inozemska mesta imajo v tem pogledu lažje stališče. V Nemčiji n. pr. ne grade cest itd. k novozgradbam občine, marveč hišni lastniki, ki morajo nositi vse stroške in brezplačno odstopiti potrebni svet. Občina prevzame še le po petih letih nadaljno vzdrževanje cest. Prevzem državnih cest Z novim cestnim zakonom je morala mestna občina prevzeti tudi vzdrževanje državnih cest na področju mestne občine. Državna cestna uprava bo sicer Še nadalje oskrbovala te ceste, vendar pa bo morala mestna občina dajati predpisani prispevek. Skupna dolžina državnih cest na področju ljubljanske občine znaša 9.033 km. Od teh je 7.995 nasutih, 1.038 km pa tlakovanih. Najdaljša med temi je Dunajska cesta, nadalje Tržaška cesta, Blei\veisova cesta in Karlovska odnosno Dolenjska cesta. Razširjenje in ojačanje cest Razmah avtomobilizma stavi tudi na zgradbo in vzdrževanje komunikacij vedno večje zahteve. Mnogo cest in ulic bo potrebno razširiti, skoraj pri vseh pa bolj ojačati in utrditi vrhnjo plast cestišč, kakor je bilo to običajno dosJej. Izdatkom, ki so s tem v zvezd, se mestna občina ne bo mogla izogniti. Baš razvoj avtomobilizma spravlja ureditev cest v najakutnejši stadij, če Ljubljana noče zaostajati za drugimi mesti in če sploh reflektira na dotok tujcev in razvoj tujskega prometa. Ureditev trotoarjev Nič manj važno je vprašanje ureditve trotoarjev. V tem pogledu je pomanjkljivost ljubljanskih cest in ulic izredno velika. Saj nima niti center mesta dovolj urejenih hodnikov in je samo tu treba nanovo napraviti nad 80.000 kvadratnih metrov pločnikov. Nujno potrebna pa je ureditev pJočnikov vsaj na glavnih dovodnih žilah v mesto. Finančne razmere mestne občane so dovod le do tega, da so se krediti v to svrho od leta do leta manjšali tako, da n. pr. v lanskem proračunu v ta namen sploh ni bil predviden nikak kredit, dočim je bilo določenih še leta 1927 za to nad 1 milijon. V interesu Ljubljane pa je, da se najdejo sredstva tudi za prepotrebno ureditev trotoarjev. Čiščenje ulic Čiščenje ulic tvori poglavje zase. Referat stavbnega urada pravi, da se bi dali izdatki za čiščenje, ki so vedno večji, zmanjšati le na ta način, da bi se čistile uKce po dnevi. Na to pa seveda ni niti misliti, ker opuščajo celo mala mesteca podnevno čiščenje in opravljajo ta posel v nočnih urah, ko je promet najmanjši. Nujno potrebno pa je, da se čiščenje ulic v Ljubljani vsaj nekoliko modernizira. Oblaki prahu, ki jih dviga pometanje z metlami, niso baš v skladu z mestno higijeno. Nujno potreben je moderen pometaJni avto, ki bi lahko opravil to delo hitreje in temeljiteje. Misliti bo treba tudi na spiranje tlakovanih in asfaltiranih ulic ter sploh gledati na to, da se javna čistoča, ki je često pod kritiko, kar najbolj dvigne. Vsa javnost bo mestni upravi za to hvaležna. Pa tudi občinstvo samo bo treba s primernimi ukrepi po vzorcu drugih modemih mest navaditi, da bo bolj pazilo na red in snago in da ne bo vsepovsod metalo najrazličnejših odpadkov. Škropljenje ulic je od zjgodnje pomladi do pozne jeseni predmet javnega tarnanja. Priznati je treba, da se je na tem polju v zadnjih letih že mnogo storilo, vendar pa je škropljenje še vedno nezadostno in prepočasno. Mnogo izboljšanja obeta nameravano avtomo-biliziranje skropilnikov in nadaljna izpopolnitev obstoječih naprav, ki je, kakor se zatrjuje, že v teku. Pobiranje smeti Pobiranje smeti tvori gotovo najbolj žalostno poglavje ljubljanske higijene. Referat sam priznava, da je sedlanje stanje nevzdržno. Pretpotopni odprti vozovi za smeti že davno več ne spadajo na ulico modernega mesta Najmanj, kar mora mestna občina storiti, je nabava zaprtih speci jamih vozov za smeti, najumestnejše pa bi bilo, da nabavi občina par modernih avtomobilov, kakršne imajo n. pr. razna nemška mesta. Kanalizacija Kanalizacija Ljubljane je urejena po sistemu odvajanja padavin. Dva glavna kanala na obrežju Ljubljanice odvijata kanarsko vodo ob reki in jo izpušča t a v reko še le na periferiji mesta. KsneKziran je ves središni del mesta ter poljansko predmestje, del karlovskega, krakovskega, kapucinskega in šentpeterskega predmestja in Gradišče, dočim je periferija večinoma , še brez kanalizacije. Skupna dolžina do- / grajenih kanalov znaša 45.600 km. Največ jih je bito zgrajenih leta 1928 (3.118 km), najmanj leta 1918 (0360 km). Lansko leto je bilo urejenih 2310 km. V novem proračunu so predvideni le krediti za vzdrževanje obstoječega kanaleicega omrežja, dočim se bodo novi kanali gradrli iz 3.5 milijonskega pUBOjife. Nameravana je zgradba glavnega kanala za srako in severni del mesta ter za Rožno dolino, kjer je kanalizacija najnujnejša. Kakor je že iz tega razvidno, čaka občinsko upravo še ogromno delo. Vsakdo, ki mu je napredek Ljubljane pri srcu, želi, da bi občinska uprava našla pota in sredstva, da napravi & nedavne »dolge vasi« čimprej lepo in moderno mesto, ki bo imelo vse pogoje za napredek in razvoj. Ljubljanska opera Sinoči smo imer. 2ara<3i dveh gostov zopet »Tosco*, ki smo ;c že dolffo naveličani, a ki ;e vecdarle napolnila sledališče. Ga. Kane - Vilfanova le pač vedno dobrodošla, publika jo visoko ceni kot pevko nejodHčnejsih kvaritet m ve, da j« kot To sca vzorna v vsakem pcalcdu. Po les n>eoeea r'asn in petja Se posebej nanašam njeno izre, ef se |e v par letih ra«vila do nrav izredne dramatske višine in topline. Bila jc ves večer deležna najbolj iskrenega prkznania. Kot Cavaradossi je nastopil prvič bratislavski tenor in režiser z- Hubacr. mož Junaške zunanjosti in visoke rrrj-zikaliKisri. zek> prijetnega l:r-skesa tenorja, ki pa jc sposoben rud! dramatskih partij. Hiibner je pevec, ki poje in ne posipu je glasu, ima posebno prijetno srednjo lego, krasno frazira, izvrstno vokaHeira ter igra živahno in naravno. Spočetka nekoliko rezerviran im na videz šibak, rato spričo velikega materijala partnerice nekoliko zasenčen, *e nadalje česte dokazal, da napolni s svojim glasom gledališče izlahka, samo če se mm zdj potrebno. Vse kafe, da je g. Hfrbner 'tenor in režiser, kn bi nam bil potreben, ker je umetnik in r-utindrar.ee. Jutri ga čujemo še kot Cania in bomo imeH več pri Ink«, da presodimo njesov glas mačev«. Fr. G. Simba" n (Naj\*ečji film iz življenja eksotičnega živalstva.) Pretekli petek, dan kulturnega filma ZKD, ter včerajšnja nedelja v kinu Ideal sta pokazala v dovoljni meri, da si Ljubljana žeK lepih kulturnih del in da si občinstvo prav žeh* ob gotovih dneh V enem ljubljanskih kinov kulturni spored. Zato je uvedla ZKD — petek kot kulturni filmski dan v kinu Ideal — našla najsimpa-tičnejši odmev s strani publike. Prihodnji film, ki ga stavlja ZKD na spored, je največji naravoslovni film sedanjosti, »Simba*. film leva, kralja živali. V nepopisno lepih slikah so tr4redočene najrazuičnejše vrste živali, kar jih prebiva v Afriki po goščavah in pragocadih. Levi, sloni, tigri, šakali, divji konji, zebre, noji, nosorogi, krokodili, razne -vrste opic in ptiča, vse to se vrsti pred gled^čevkni očmi Wki najpe-pestrejsa panorama. Predstave tega filma se bodo vršile istotako v krmi Ideal, na praznik sv. Jožefa v sredo ob 11. dop. ter v petek 21. t. m., na dan kulturnega filma pri običajnih predstavah ob 16., 17.30., 19.30 in 21. Na ta spored opozarjamo občinstvo že danes! Iz gledališke pisarne Drama Lipahova izvirna komedija »Glavni dobitek* se ponovi v ljubljanski drami v torek dne 18. t. m. v premijereki zasedbi in ▼ režiji gospoda pisatelja, za abonente reda E. Lipahova komedija je izvrstno dramsko delo, ki v vsakem pogledu zadovoljuje gledalca. Na praznik sv. Jožefa bo v ljubljanski drami samo večerna predstava. Vprizo-rila se bode Nestroveva veseloigra »Za ljubezen so zdravila« v režiji prof. Šesta in v običajni zasedbi. Za to izredno veselo in zabavno komedijo veljajo znižane dramske cene. Opera Jutri se poje Leoncavalla opera »Glumači«. V tenorski partiji »Cania« nastopi tenorist Narodnega gledališča v Bratislavi. Dalje sodelujejo: gdč. Majdičeva, gg. Primožič. Grba. Mohorič in drugi. Dirigent g. Neffftt. Sledi Puccinija zabavni »Gianni Schtcchi z g. Primožičem v naslovni partiji. Nastopijo: ga. Ribičeva, gdč. Španova, gdč. Ramsakova ter gg. Betetto, Kovač, Grba, Mohorič, Sekola, Simončič, Erklavec, Perko, Mencin in drugi. Dirigent g. Neffat. Predstavi se vrata za abonma B. Salcsmeei Koledar. Danes: Pordeliek, 17. marca 1930. katoličana: Jedert, pravoslavni: 4. marca. Okrasim. Današnje prireditve. Drama: Iftopfcjeaica. Kino Matica. Rio Rita. Kino Ideal: Ni mčlosei. Kino Ljubljanski Dvor: Obrt £0&pe Lenov. Kulturne m modne stik« v empini. Predava orel. Vavrotić ob ooJ 19. v Delavski zfeorrtfci pod okrllj ©m TKO Atene. II. intimni glasbeno prosvetni večer Sloge ob 20. v dvorani Ljubljanskega dvora. Deiume lekarne. Dane«: Kuratr, Oosposvetska cesta, Sušnik,. Marstfn trg. Zadnji francoski guverner v Ljubljani Iz proletarskega revolucijonarja postal je Fouche grof, vojvoda in največ}! kapitalist — Sekcija Z. N. g. (službeno). Na predlog poverjeni&va delegirajo 6e v Mariboru k tekmam: dne 23. 3. Rapid : Svoboda g. Fieeher, dne 23. 3. Želeeničar : Maribor g. dr. PJaninšek. dne 30. 3. Rapid : Maribor sodnik iz Ljubljane, dne 6. 4. Rapid : Železničar g. Nemec, dnč 6. 4. Maribor : Svfcbo* da g. Franki E>ve leti je žive! nato odslovi jeni Fouche svobodno življenje posestnika lepe hiše v Parizu, razkošnega letoviš-čn v Fer-ričresu in senatorije v Ai.vu ter je obenem uspešno špekuliral na borzi. Iz proletarskega revolucionarja, ki je objavil pni komunistični manifest in obglavjjai aristokrate in bogataše, je postal grof in največji kapitalist. Toda živel je tudi sedaj s svojimi 15 milijoni prav tako skromno, kakor pred desetimi leti, ko je bil siromak: ni popival, ni igral, ni maral žensk, niti drugih užitkov, nego se je vzgledno držal ljubljene žene in treh otrok, ki so se mu narodiii po smrti prve hčerke. Toda dolgočasil se "je in se brez uspeha ponujal Napoleonu Bonapartu. Ko pa jc dosmrtni konzul Bonaparte zaželel postati cesar, je senator Fouche iznova poteptal nekdanja svoja načel' in pomagal »tiranu«« na prestol. V zahvalo ga je cesar Napoleon I. moral imenovati zopet za policijskega ministra; Fouchč mu je pomagal do konzula in cesarja! Takrat jc imel Fouche 45 let in poslej sta deset let igrala ulogi gospoda in slu^c. ki se natihem občudujeta in sovražita ter drug drugega bojita, Napoleon in Fouchč. Neprestano sta se borila drug proti drugemu: stokrat je cesar grobo ozmerjal Fou-cheja in mu grozil, da ga zapodi ali izženc v pregnanstvo; vedno pa je Fouchč ostal miren, kakor brez krvi in ponosa na svojem mestu. Zakaj Fouche je bil Napoleonu neobhodno potreben, ker je vedel pač mnogo in celo preveč in je bil sposobnejši ter marijivejši kakor vsi drugi ministri. Ko pa Napoleon ni prenehal z vedno novimi vojnami in je glasno ugovarjala vsa misleča Francija, sta se zvezala ministra TalJevTand, bivši škof in zdaj največji lahkoživcc, ter Fouchč, bivši redovnik, proti Napoleonovi zunanji politiki in proti blazni vojni v Španiji. Napoleon je nato pač odstavil Talievranda, a obdržal Fouche ja, ki se je znal opravičiti. Ko je bil cesar na vojni proti Avstriji (1. 180°), so hoteli Angleži naskočiti Francijo in so se že izkrcali na otoku \Valchc-reu. Ne da bi vprašal cesarja in čakal njegovo dovoljenje, je policijski minister Fouche v par dneh sklical vojsko upokojenih narodnih gardistov, proti volji vojnega ministra imenoval Bcrnadotta za generala in vrgel Angleže nazaj na morje. Fouche je bil torej prvi minister, ki si je upal brez vednosti Napoleonove napasti in premagati sovražnika Francije. Iz Schonforunna na Dunaju jc poslal cesar pohvalo Foucheeju in grajo vsem drugim ministrom; Fouche je postal po vrhu 15. avgusta 1809. vojvoda Otrantski z grbom, na katerem je zlat steber, ki se ga ovija kača: simbol, ki se je uresničil . . . Ali kmalu je iznosa zazijal prepad med cesarjem in Fouchč jem. Samolasrno in skrivaj je namreč začel minister pogajanja z Anglijo, ki jo je izkušal Napoleon brez uspeha in na škodo vse Evrope gospodarsko uničiti. Fouchč je bil nečuveno predrzen, toda modre j ši kot Napoleon: ako bi se bila njegova pogajanja z Anglijo posrečila, bi se bila zgodovina okrenila drugače, morda tudi na korist in spas Napoleona. AH Napoleon je ves divji odstavil Fou-cheja in imenoval za poKcij. ministra okornega Savarvja, razbil pogajanja z Anglijo ter si nakopal še večje sovraštvo v vsi Evropi. Preden pa je Fouchč zapustil svoje mi-nUtTsrvo, je oplenil arhiv, uničil registra-tuTO, zmedel akte, številke in šifre ter sežgal vse tajne spise, ki jih ni mogel odnesti. Obenem je najel glavne uradnike za svoje zasebne špijone proti cesarju, Sava-ryju in vladi. Cesar je divjal in ukazal naj Foucheja vržejo v ječo. Ali Fouchč jc pobegnil v Italijo in se že nameraval odpeljati preko morja v Ameriko. Rešila ga je žena, ki je vrnila ccsarjoi vsaj najvažnejše akte. Fouchč pa je zavel poslej zopet kot izobčenec tri leta v Aixu. Šele po strašni katastrofi na Ruskem, ko se je ponoči kot begunec vrnil prvič v Tariz premagan in brez armade, jc Napoleon poklical Fouchč j a nenadoma zopet v službo. Poklical ga je le iz strahu! Ker pred končno odločitvijo je hotel odstraniti najbolj nevarnega spletkarja in poslati za-vratnega sovražnika Čim bolj daleč od Pariza. Pred odločilno bitko pred Leipzigom ga je torej poklical iz Aixa v Dresden, češ, da mu poveri upravo Prusije. ko jo armada zasede. Fouche cesarju ni zaupal in jc odpotoval v Dresden šele po dolgem obotavljanju. Ni se varali Cesar ga je poslal Se dosti dalje od Pariza — za generalnega guvernerja v Ilirijo, v LJubljano. Z\veig piše: »Stari Napoleonov tovariš, general Junot, ki je upravljal to provinco, je nenadoma zblaznel, celica za upornika je bila torej prazna. Tako je izročil cesar z jetfva prikrivano ironijo to kratkodobno vladararvo Fouchiju, ki se kakor nrkoli prej tudi zdaj ni branil, se pokorno poklonil in izjavil, da takoj odpotuje . . . V Ljubljani je našel le napol pralne blagajne, par ducatov dolgočasujočih sc uradnikov, prav malo vojakov in neaaupno ljudstvo, ki je čakalo le, da Francozi od-marširajo. Povsod je v zidov ju naglo ometanoga poslopja, umetne države, pokalo in šumero; par topovskih strelov, in zgradba se je morala zrušiti. Te strele je kmalu izproži! cesarjev lastni tast, cesar Franc, proti zetu Napoleonu, in ilirske glorije je bilo konec. Na resen odpor ni mogel Fouchč niti misliti s svojimi par polki, ki so obstojali večinoma iz Hrvatov m ki bi bili po prvem strelu odeli k starim tovarišem. Tako sc je Fouche v Ljubljani t>d pr\e-ga dne pripravljal |c na u;n^. In da :e ta umik spretno maskira!, i>e je ne zu.n.n kazal bre^krbne-a vladarja, je prireji bale in družabne zabave, jc ukazal, da »o \oja-ške čete podnevi ponosnu paradirale, punoći pa so 1 rancozi žc odvažali >kr.vaj blagajne in n ladiic spise n TtSt V.>e nje^^ o delovanje t ;„ia njegova stara hladr,okr\ nost in se je mojstr^u od-likovala zopet njegova nagla energija. Le korak /a korakom se jc umaknil brc/ izgub iz Ljubljane \ Gorico, ia Gorice v Trst, ,z Trsta \ Benetke: skoraj polnostc-vilno je pripeljal \ svoje uradnike, blagajne in lunino dragocenega materijala ia kratko dobo EtveČC Ilirije na/aj . . . V tistih dneh pa je izgubil Napoleon najvažnejšo in zadnjo veliko bitko pri Leipzigu in I njo vred viadarstvo nad svetom ■ . « Tako Štefan Zvcig. ki — kot Nemec — seveda niti tukaj ni mogel popolnoma zatajiti svoje mržnje pio:i .s.odanom — N "• vencem. »Ilirija* sc mu sliši ckam operetno«, je »smešna provinca-«, ■pisane dr-žaviea brez nmiela in pomena«. Ljubljena pa »majceno pro\ ineno mesti» ma'lvn'h kmetov . . .« V ostalem poroCa Z\vc:l! o delovanju Foucheja v Ljubljani 3>ravilno. Vendar nc popolno. Fouchč, vojvoda Otrantski. ge-ner. guverner, je prišel v Ljubljano 29, julija 1S13. I>a Ilirija za Napoleona ni biia brezpomembna, smešna državica, najbolje dokazuje dejstvo.da je imenoval za guvernerje svoje najslavnejše in najsposobnejše tovariše: maršala Marmanta, prijatelja generala grofa Bertranda in maršala Juuota. Nobena degredacija ni bila torej za Foucheja, ko je postal naslednik teh treh mož, generalni guverner Ilirskih provinc in nekak podkralj, polnomočni namestnik cesarjev. /Celo pEtka je slovita nemška temeljitost Stef. Zweiga, ki postavlja resnico na glavo. Dimitz pripoveduje: »Mirovna pogajanja v Pragi so bila v drugi polovici meseca julija 1813 v Ljubljani glavni dnevni pogovor. Francoske priprave so vedno očitneje kazale, da v kratkem izbruhne vojna. Začele so se že spekulacije v pričakovanju, da postane Kranjska zopet bojišče med Avstrijo in Francijo. Neki Pascorini jc nameraval odpreti v Ljubljani, toda policija (Fouche je v a) je to namero onemogočila. Mirovni kongres v Pragi sc je zakl'jučil brez uspeha; trmasto jc odrekel Napoleon vsak odstop osvojenega ozemlja (Ilirije). Dne 12. avgusta jc Avstrija napovedala vojno, in zdaj so bil dnevi francoskega gospodarstva v Iliriji šteti. Sicer jc vlada še trdno držala v svoji roki osvojeno deželo, zatrla upor kmetov na Dolenjskem in zaprla kolovodje. Dne 15. avgusta IS 13 je praznovala še poslednji Napoleonov dan in sicer s še bogatejšim vsporedom kakor navadno. Na predvečer so v Ljubljani grmeli topovi, drugič so grmeli zjutraj in opoldne med petjem Tcdeorma tretjič. Ob 9. dop. so razdeljevali med reveže kruh. Nato so se zbrali pri generalnem guvernerju (Fou-che>u, na Bregu v današnji P, Kozinovi hiši) in odšli cn grandc cortčge (v slavnostnem izprevodu) v cerkev, kjer sta bila svečana maša s Tedeu-raom. Nato ob 13. kronanje dveh rožnih kraljic (rosičres). Nato vojaška revija. Javne igTC zvečer razsvetljava, javen bal v geldališču. Dopoldne je de Ž nagajal, popoldne pa je bilo najlepše vemc. Slavnostnega obeda pri general, guvernerju (Fouchču) sc jc udeležilo rudi več poslancev Ilirskih provinc. Fouchč jc govoril napitnico cesarju in kralju Rima. Slavnostni plcs pri guvernerju jc trajal do 1. ponoči, nakar jc guverner odšel počivat.« Že pet dni poprej (10. avgusta) so se začele na koroški in goriški meji vojne operacije, ki so bile deset dni na|Q >c M' ključene z umikom Francozov in mtagO Avstrij-cev. »Gener. guverner Fouche jc žc 2$. avgusta zvcCer zapustil Ljubljano in dospel 27. a v g. v Trst. Mesto mu je priredilo »prostovoljno« razsvetljavo in mestna ;j,od-ba jc svirala pred guvernerskini poslopjem kakor v najlepših dneh francoskega gospodarstva. Gospodje Ilirije so ostali ponoani do zadnjega trenotka.« Tako Dimitz. Fouchč je torej tudi v Iliriji in v Ljubljani častno in spretno izvršil svojo nalogo. Kako čurfo\ito i/pre-menljiv in v vsakem položaju popolnoma na mestu je bil. dokazuje dejstvo, da ie Fouchč, nekdanji divje krvoločni iakobi-nec. ostavil v Ljubljani sloves mo/a »meščanske dobrodušnosti in prikupijivega vedenja«. Tako vsaj jc poročal Oh. Nodier, ki je pisal vedno <;bJcktivno resnično. (Pride ia.) Torek, 18. marca. 12.30: Reproducirana glasba: 13: Časovna napoved, borza, reproducirana glasba; 13.30: Iz današnjih dnevnikov: 17.30: Koncert radio-orkestra: 18.30: Prof. Franc Pen-gov: Iz socijalne fizike; 19: Dr. Valter Bo-hlnec: Promet po rekah in jezerih; 19.30: Dr. Preobraženskv: Ruščina: 20: Btichner: *Dantonova smrt«, drama (čl. nar. gled.); 2: Časovna napoved in poročila; 22.15; Koncert radio-orekatra; 23: Napoved programa za naslednji dan. Naročajte »Našo dobo"? Stev. 63 Strmo S Danes ob 4«, V. in O* — Najlepši zvočni veleftlni sveta Ziegf eldoia filmska opereta Največja senzacija za Ljubljano! — Razkošne toalete. — Revija najlepših trlrlsov sveta. — Duhoviti koraičarji. — Najtzbranejse lepotice. — Petje baletnega zbora! SJEBE DANIELS in .IOH\ BOLEM Govorita in pojeta omanujivo sladke šlager je in arije! RIO RITA Pr odprodaja vstopnic od 10. ure dalje. Z dežele naročene vstopnice sc rezervirajo. — Naročene vstopnice je dvigniti dnevno do 12. ure. Tel. 2124. Elitni kino Matica Dnevne vesti — Darilo jugoslovanskih študentov prc-ridentu Masarvku. J unosio venski študent ;c v Pragi so izročili v petek prezidentu Masarvku k 80 letnici rojstva bronasto plaketo, delo jjugs^lovenskesa akademskega kiparja Trpimira Ivančevića. Ivančevič jc bil rojen na Korčuili urt jc praški učence kiparjev Sturse in Špasiiela. Polcs Masao-kove je izdelal plakete pnimatorja Baxe, konzula Dajicaća. poslanika Lazare vica, Luje Vojno vica itd. — Razpisane zdravniške »luibe. Kr. ban« eka uprava dravske banovine raspisuje 3 me»ta treskih sanitetnih referentov in sicer za sreze Šmarje pri Jelšah, Prcvalje in Laško, ter službe okrožnih zdravnikov za zdravstvena okrožja Ruše. Hoče, Fars pri Kostelu, Planina pri Sevnici, št. Jurij ob Pesnici, Velika-Trafa, Loče, Bizeljsko. Sv, Urban in Ptujska gora. Prošnje je treba vložiti do 31. t. m. — Iz državne službe. Za upavno pisarniškega uradnika notranjega ministrstva je imenovan OTOžniSki narednik celjske or okraske čete Pavle Cešndk. — Zakon o železniški imovini. Na predlog prometnega ministra je kralj podpisa] zakon o železniški imovini v eksplialaciji prometnega ministrstva. Člen 1. pravi: Vsa premična in nepremična imovina državnih žekznic, kalere one upravljajo in ki se dobi v njihovi eksploataciji 31. marca 1930, se ruora popisati po stanju do t i onega dne in določili njena vrednost v denarju. V to stanje mora priti naiknaduo tudi vrednost imovine, ki je bila nabavljena na račun proračunskega leta 1929-30 in bo prevzela [0 31. marcu 1990. — Nori hoteli na naži rivijeri. V Ulcinju ee je ustanovila domača delniška družba, ki namerava zgraditi več hotelov v najjužnejšem delu naše rivijere. Hotele zgradi v Budvi, Barbu in Ulcinju. Akcija je posebno važna za Ulcinj, ki ima najlepšo plažo na našem Jadranu in tudi najmilejše podnebje, tako, da je kot nalašč ustvarjen za »msko letovišče. — Iz Centrale industrijskih korporacij. Centrala industrijskih korporaerj nas naproša objaviti naslednje obvestilo: Nekateri li. sti so priobčili te dni vest, da bo po poročilu Centrale industrijskih korporacij s 1. aprilom zvišana vozarina za drva za 30%. Ta veat ne izvira iz Centrale industrijskih kor. poracij, ki o zvišanju dosedanje vozarine za drva sploh ničesar ne ve. Samovoljne so tudi vesti nekaterih listov glede datuma prihodnjega centralnega zbora industrijskih korporacij, ker sploh se ni določeno, kdaj se bo vršil. — Na.1 cilji Te bolesni t dravski banovini. Od 15. do 21. februarja je bik> v dravski banovini 16 primerov tifinnih bolezni. 132 šMatiiike, 168 ošpic, 58 davice, 20 dušrji-vega kalija, 13 Sena, 65 mumpsa, 3 nalezljivega vnetja možganov ter po 1 griže, od-revetK-Josti tilnika in krčevite odrevenelosti: — Živalske kotne bolezni r dravski banovini 10. t. m, je bilo v dravski banovini 18 primerov svinjske kuge, 7 svinjske rdečice. 2 stekline in 1 konisMh garfj. — Natečaji za gojenke zavoda s« zdrav štreno zaščito meter in deco. Zavod za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani raspisuje natečaj za sprejem 15 gojenk v 6 mesečni teoretiono-praktični tečaj o negi in prehrani otrok. Gojenke se bodo vzgajale za otroške negovalke v privatnih ustanovah in rodbinah. Pouk se prične 5. aprila. Prošnje je treba poslati do 31. t. m. vodstvu zavoda. — Carinski oddelak na Bledu. Finančni minister je odrerffil, da se otvori na Bledu oddelek gia^vne cartnarasCe na Jeseničan, ki bo postova! od 1. apnfe do konca se-zxwe. — Taks sva oproščeni Sadjarsko m vrtnarsko dnuSrvo za Slovenijo v LjuMrjani in Vinarsko društvo v Mariboru, — Zakon o mednarodni radiotelegraiski koavencijL V »SUuiSberrfh Nbvmah* >st 33. z dne 11. februarja je ofofevtten zakon o mednarodni rax&oteie®arBki koovenciti. skjeraertl v Wasten©toriB 25. novemlba 1927. — Iz »Uradnega lista c. »Uradrtf Rst kr. banske uprave dravske banovine« št. 40 z dne 14. trn. objavlja navodilo za odWia«ie posebraii stroškov od katastarske^ sa dohxx5ka jn za urejanje povračVa (resti-tucire) davka za zerntjfgča. ki so z izrednimi deffi arneBortrana aH zaščitena zoper to-pUvc, pravfintk o trtemitiUcBj škili deSft ter rjodrodje fibanćniHi dfrekcSB ta cajfearmc po zakonu o prTanisacifc finančne uprave. — Jakčeva razstava v Clevelamra. Kakor nam poroča sfikar g. Božidar Jakac, se je 12. fen, vrfifla v Clevelandu v Slovenskem domu otvoritev ranstave njegovih del. Ob otvoritvi Je pel tenorist Banove c včeraj pa jc nastopila, sodeč po pro-jn-amu, altfeftka g«. Zora Rooisovt — V Ameriki se vVTememi« tožlbo, v kateri zah-teva rraKijton Dan cK^odnine. Pri razpravi 90 M »vw. 6! težUtefl ter toženec. Dr. Uzefac Je sodišču predloM znanstveni elaborat o pornla-jevaliHh metodah Ur skušaj dokazati, d« je b:-la njegova operacija brezbibna. Zahteval ie, da sodišče kot izvedenca zasliši oba sTor vita porrdaievalca dr. Voronova m Steina-cha. Na predlog zagovornika obeb obtožencev dr. Sekulica, ki jc bil mnenja, da je treba raaspravo v svrao zaslišanja nekaterih prič preložfti, je sodešce razpravo za nedoločen čas odeotffo. Zaslišalo bo priče, ki Jfh jc predlagal dr. U^elac. — Ženf odsekal glavo. V selu Kateniću pri GImi v Bosni je bil te dni izvršen grozen zločin. Seljak S+ojan &kan»a se !e spri s svoro ženo Mico in jo štrrikrat s sekiro oplazi po glavi, tako da i j je glavo odsekal. Orožniki so podK-janesa serjaka are-rfrali in prepeljali v zapor v GVrno. Vzrok prepira jn zločrna ni znsn. Drzen roparski napad pri Virovitici. Pr-; Virovitici je bil te dni izvršen dizen roparsk* napad. Ko je šil v petik zhrtraj seljak Lazar Kosanović iz Velike Perata-ni'ce na sejem, je v gozd-i nenadoma t ^az.l to'po njask:raTi;h roparjev, ki so čakali nanj v zasedi. Koonoviču se te posrečijo razbojnikom uiti. Čez pol ure je šel po isti potj 4.>letni se!-jak Tli ja !l:nčič iz Male Berne. Razbojnik! so nani stre'j ili in ga nadeli v hrbet. Nato so mu vzel; 6C0 I>m. ker je b:l pa še živ. ga ie eden udaril s puškinim kopitom po glavi. p.-> drznem napadu so pobeginili. Ijinčica so naš.l: nezavestnega, na kar so ?a prepeljali v bolnico, kjer se bori s smrtjo« O drznem naoadu 50 bil: obveščeni orožnrki m policija. Orožniki so obkolili ves gozd. pa se ji-n ni posrečMo razb(;;nikov ujet:. Ne zamudite si ogledati pravkar došlo pomladansko blago. Jos. Rojina, LJubljana Iz Ljubljane —.lj Produkcija fakirja Zigir Han beja. Pr«?di-ta\i Zigir Haa beja eta bili razmrro-nia ?labo obiskani. Pri |"K>poJdan?.ki je ob-rtmntvTi napolnilo komaj poiovieo sedežev v veliki taborstki dvorani, pri večerni pred-stavi i€ pa bil ohisk Se slabši. >akirjev pro-gram je bil zelo skromen*, a kiiub temu zv-iiiniiv. Neki ljubljanski zdruvni-k mu j" v jezik zasadil zakrivljen žebelj. 5 katerim j t? potem fakir dvignil kopico >ioiov. Občinstvo je predvsem z zanimanjem opazovalo fakirja, kako se je pred vsako iredukcijo z nekakim fakirskim plctsom s pcniočjo .tpdbe in avtor&ugeeilje spravil v brezčutno stanja, v katerem sc!r {:usti. da se mu zasadi žebelj v jezik in v katerem etopica p«o črepinjah, ne da bi c=i ranil ncize. Zigjr Han je tudi dober telepat. Našel je vve skrite oziroma mišljene predmete. lndij>ki ples je bil bolj klaverti. Zamorci na velesajmu, ki «o plesali po čropinjab. so bili v tem p^jrledu gotovo zanimivejši. V leta r pridnem stanju so fakirju končno |>oležili ua trenuh veLik kamen, po katerem je nekdo iz o'ncinstva dva. krat udaril z velikim Kladivom. Kamen se seveda ni razklal, pač pa se je zvalil » laki rje vega trebuha na tla. Publika je pa zaklicala, da je že dovolj, ko se je gospod iz občinstva pripravljal, da bi kamen še naprej razbijal na fakirjevem trebuhu. Zaradi skromnosti programa je bila nekoliko razočaraua publika, razočaran je pa bil pre. c?j tudi fakir zaradi izredno slabeča obiska. Zaradi lept nedelje, govorečega filma in že od pusta izprazujeue deuarnire celo za fakirja ni bilo zanimanja. — lj l*omladan*ko delo v parkih in $*▼-nili ua>adih se je pričelo. Obrezujejo se žive meje i u grmičevje, trebijo grmičja, snežijo pola in čistijo terase. Tudi drevje je ve. činoma že obrezano. Po parkili in drevoredih se oglaša naš pevski tiči i rod. saj je bil 12. marca sv. (iregor, začetek — tičjih že-nitev. Pomlad prihaja, zima odhaja!... —lj Živinski sejem. Ker je v sredo 19. t. m. praznik, se običajni živl.n«kl sejem v Ljubljani vrši v torek 18. t. m. —lj Redni letni občni zbor noske in ženske podružnice Družbe .sv. Cirila in Metoda v S p. Šošld se vrši dne 2\. marca t. !. ob 20. uri v gostimi Rainmghaus v Sp. Šf-Skl z naslednii'm sporedom: Poročilo pred-Sedmfca, tajnika, blagajtrka. revizorjev: volitve novega odbora, ter razni predlogi. —lj Na jubilejnem koncertu Ljubljanskega Zvona, ki bo v ponedeljek- dne 24. tm. v proslavo 25 letimice društvenima delovanja so zastopani s svojimi namo-vejSi-mi deli sledeči naši ^klidatelji. Adamič T!:m-, dr. Dolinar Anton, Dev Oskar, J.Vast Anton, Lajovic Anton, Mirk Vasilij, Os ter z Slavko. Pavoič Josip, Prel>vec Zorko. Prani Stanko, Sattner P. Hiigoiin in dr. Scb\vab Anton. Velika večina ten del le izšla v pu-bUkacijab Ljubljanskega Zvena. Predpro-daja vsto-pnic v Mitičr.' knii:artii. —I j Koncert Glasbene Matice. V petek, dne 11. aprila se bo vršil koncert pevskega zbora Glasbene Matice ljubljanske s slededim programom: Štolc^r - Slavenski Bailkanofonsa. Simfonična skladba za veliki orkester. Vvcpalek Kanta ti o poslednjih receb človeka za zbor in vel*i orkester. Obe deli se bodeta prvič jivno izvajali v Izubijani. —II Dobava masa. Dne 20. tm. sc bo vršiJa pri intendanturi kornande drav. dnv. oblasti v Ljublian? licitacSa glede dnevne dobave mesa za čas od 1. aprila do 31. marca \9M. Oelas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOJ v UVufofljatnfi, pogan oa pn ornenjem ko-cnandd. —U Gojence dramatičnega tečaja ZKD opozarjamo, da se radi sp remen &e repertoarja v drami ne oddaja v radao Dantono-va smrt. Vao'a bo jtrtri kakor običajno za oba Jetmka. - -lj Danes ab fal It **j tvaeer v dvorani delavske zbornice predavanje prof. Vav-potica o kulturi in modi v empiru. Vabimo k obilnemu posetn, Ateaa, ^00/o. O boju za slovansko bogoslužje Zanimivo predavanje v »Soči« — V slovensko cerkev spada slovanska služba božja Ljubljana. 17. marci. V sobot) je predaval v Soci- pred moo-gošievilnim občinstvom dr. Iv. Lah o poju za slovansko bogoslužje. Predavatelj je om<' nii najprej protest papežev proti divjanju boljševjkov v Rusiji, ki se mu drugod i.i pri nas prosvetna inteligenca ni pridružil.}, oa ue bi vsa stvar izgledala kot katoliška propaganda, kakor smatrajo papežev nastop sovjeti. Zato pa je treba, da protestiramo v imenu kulture, kajti nekulturno je. ako pesega državna oblast v naj^vetejš^ pravice vsakega človeka iu mu jemlje svobod.) v veiskem oziru. Zato protestiramo proti uničevanju verskih svetinj in proti atei/nm, ki je nevarnost za čl »veško družbo. Predavatelj citira Masarykove misli o verski krizi danai--njo dobe in o njenih zlih posledicah. Od-klaoja tudi verski indeJerenlizem in zahteva, da se ravno inteligenca bolj poglobi v versko vprašanje. Da je bilo pri nas toliko indefen nte *?ti, ie bila kriva politika, k' jc metala v veio, in tuji duli latinščine, ki J3 ostanek starih Časov, dasi imamo ia od ve-ega začetka pravico do svojega slovanskega bogoslužja. Ako pa protestiramo priti bcI jš€ vitkemu nasilju moramo enako pretrt tirati tudi proti kulturnim . drŽavam, v katerih oaš slovenskih jezik niti v cerkvi nima več pravice. Cc smo kje v>i svobodni in enaki, moramo biti pred Boiiom. Zato je odveo, da e=e rabi v naših cerkvah so tuj jezik, ko je vendar že vse pripravlje. no za slovansko bogoslužje. Pri protestnih shod i b apostr Istva sv. Cirila in Metoda v Ma. riboru m v Ljubljani se je govorilo tudi o cerkvenem edinstvu. Katoliški Slovani se smatrajo za most tega edinstva — biti hočemo slovanski ne latinski most. Lajii je bil v Splitu odkrit spomenik Grgurju Niuske-mu. Njegov spomenik nas opozarja na našo dolžnost, da uvedemo v vse naše cerkve slovansko bogoslužje. Predavatelj podaji zgodovinski pregled od prvih začetkov — delo sv. Cirila in Metoda — boj za ^lago-I1V0 v ua^em primorju — splitski sabori in sklepi — kako in kje. se je ohranila glagolima — tudi pri bas, kakor poroča V. tednik, ie pri Tržiču 5e 1. 1650 neki duhovnik bral glagolsko mašo — glagolica je bila v 17. >1ol«-tju v \ečini v Dalmaciji, Hrvatski, l>o>!)i in Primorju — I. liv>7 je bil položaj sledeči: na Krku vse župnije ^lagolsk-? r:iz_ ven me^ta Krka. v zadarski SKofiji 4l glagolskih iz 73 župnij itd. Na to omenja predavatelj delo biskupa Strossmaverja za slovansko bogoslužje ia avstrijske nakane, ki so hotele zatreti to ■ provokacijo Lu pau-slavizem:. Slika nam ulogo Dunaja iu Rima ie nevoljo cesarja Franca Jožefa proti tej *SudsIawiscbe Agitationc Omenja Ricmanje in borbo naroda, splitski odbor in rim?ki odgovor, dr. Mah niče v o -Staroslovens*ko akademijo in njegove besede: -Ko bi bilo odvisni) od moje volje in moči. bi rabo tega jezika razširil na ves hrvatski naroda (1. 1902). Zakaj ne tudi na slovenskega? Danes je to mogoče. L. 1918. bo škofje v Zagrebu sklenil5, da se to zgodi. L. 19*27. je bil natis-ujen glagolski misale z latinskim prepisom. Zdaj ni iiikake ovire več. Citira besede glagoljaša Fra Ivaniševića: »Kaj narodi iz-prngovori, naj pove, kaj želi, naj reši in uredi svoje pravice. Da nt mu bodo. V interesu cerkve in države j^. da se tudi na tem polju otvarja pot edinstvu, vere in narodnosti. Predavanju so prisotni sledili z velikan, sidra zanimanjem in ga večkrat prekinili s pl*«kanjem Ln odobravanjem. 2upau dr. Puc se je ob splošnem navdušenju zahvalil predavatelju, na kar je prof. Bačič, ki je sam Istran slikal Ijubt-zep našega ljudstva do ct rkvenoslovenskega jezika, ki ga je narod sam branil z največjo odloen<>6tjo in n. pr. niti o božiču ni šel v cerkev, k3 je tržaški škof Nagi prepovedal slovansko bogoslužje. Tudi navadni narodni jezik v cerkvi narod odklanja in zahteva samo oni kpi jezik, ki je dedsčina Cirila in Metoda in p> svečtn v duši naroda. To ni samo cerkveno, je tudi versko in narodno vprašanje, zato se ne more reči, da je to cerkveao interno vprašanje, ampak ima narod pravic5, da zahteva svojo sveto last, kar so nehote priznali oni, ki so mu jo morali pustiti. Slovan, ska služba bežja jc nekaj veličastnega, človek se čudi. kaj se š,- obotavljamo, da je ne uvedemo povsod. Navdušeno pritrjevanje. Prof Z g r a b 1 j i ć govori na to o Masary-kovi zahtevi, da režimo versko vprašanje v pravem duhovnem smislu — stavi za zgled Angleže — poudarja važnost slovanskega bogoslužja ravpo z verskega stališča, žeji, da bi se uresničilo, kar je tako naravno in, ker d?n€* ni vež izgovorov ne z Dunaj eni ne z Rimom, ker Dunaj ne odloča o nas. Rim pa je priznal naše pravice, da se začne po vsem narodu gibanje za slovansko bogoslužje, ker je sedanji čas ugoden in ni prav nikakih ovir. pač pa mnog.) razlogov za to, da ga čim prej uvedemo v vse naše cerkve. To bi bil začetek našega novega cerkvenega fcivljfoja- Kar nas zadržuje so samo tradicije, tko smo premagali tuje nemške tradicije, tieba je, da premagamo tudi predaod-ke glede latinščine, ki je danes ved* ne potrebujemo v cerkvi. IVm besedam je iladilo zopet navdušeno odobravanje. Predsed. S a n c i n podaja na to nekaj spominov o boju za Ricmanje, ki se ga je sam udeležil. Bilo je usodno za nas, da smo pustili Ricmanjce na cedilu. Ko bi se bili vsi borili zanje, bi danes drugače izgledal naš položaj. Svet je bil takrat opozorjen na nas. Premalo smo se zavedali važnosti tega vprašanja. A takrat smo morali kloniti pred silo. Danes te sile ni več. Ravno pri Riemanjih se je pokazalo, kako je ljudstvo branilo svojo svetinjo, dočim so o t. zv. višjih cerkvenih krogih tega ne more reci. Oni so s° morali pokoriti Dunaju in Rinru, Če ie to zahteval. Zato se ne more reči, da bi danes oe imeli pravice govoriti o tem vpraaaaju* Treba bi bilo m«>d narodom vzbudili opomine na te boje. k; bi jih »*le dao**s pr'iv razumeli iu rji dvoma, da bi narod z velikim navdušenjem pozdravil slovansko bogoslužje v naših cerkvah. Saj vidimo, kako Ijuhi svoje i-tar^ rerkveue pesmi. Zdaj j* rsf da popravUae krivice preteklosti. (Burno pritrjevanje). Predavatelj je na koncu ie pojasnili da e*.> tudi goriški duhovniki zbrani v društvu >v. Pavla poslali več spomenic v Rim, kjer prosijo, da se obrani slov. bogoslova, tem naravne je je. da se uvedo pri miš ker ni nikakih zadržkov. Tako je -obotne predavanje izzvenelo v pravo manifestacijo za slov. bogoslužje in se ie sprožila misel, da na i bi se oglasili tudi drugi naši kraji in mesta. r 1 KLJUČ \3 Iz Celja c— Mladinska sokolska akademija. Sokolsko društvo v CeUu priredi v soboto 5. in v nedeljo 6. aprHa v ceUsken mestnem gledališču niladinsko akademsko, pri kateri bodo sodelovak samo irtJadinska oddelki in sicer v 15, različiiiM točkah. Spored, ki bo pravočasno obravHeri, bo na vsaki akadc-n- držačem. —c S ceJjskesa Ljudskega vseučilišča. Dre vi ob 20. uri bo predavala v trsrovski šoli v Celju »O japonski žen-i« soproga ravnatelja Češke indusrriiarnc banke v Liu'bl:a.nj ga. M. Tsune-ko Skušek-Kondo. predavanje bodo spremljaje Icrasue skaop-t :-tc s!:kc. Vabbeno je v prvi vrsti celjsko ženstvo. -—c Nova pisarna Savinjske podružnice SPD se nahaja v posebni sobi Kmetske posojilnice v Prešernovi ulici 6. Uraduie se, i7.vzemši soboto popoldne in nedeih, vsak dan od 10. do \2. in od 15. do 18. ure. Društvene objave čdanstvu bodo izvešene v stranskem izložbenem oknu posojilnice. —c Obeni zbor Čebelarskega društva za Slovenijo bo v sredo 1°. t. m. ob 10. uri dopoldne v dvorani --Doma« v Samostan siki ulici- popoldne ob 15. uri pa bo istotam zborovanje glede irstanovfrrve Cebela^ke zadruge. —c Oskrbniško mesto v Cetjskj koči >e razpisano si majem t. 1. Oskrbniku je na razpolago poleg koče manjša kmetija, obstoječa irz več nfjib, travnrkov in vrta. Ugodna prilika zlasti za rnJajšcga upokojenca. Podrobne informacije se dobe v prs.imi Savirtjsike podružnice SPD v Celju. Prešernova ulica 6. —c Najdba. Na maškeradi Olepševalnega društva v Celjskem domu je bal najden del pozlačene srebrne urne veriftce. Dobi se na policiji. —c Dva ponesrečenca. V Mozirju je odrezala cirkularna žaga Žagarju Ivanu lir berni«ku v soboto dopldne na desni roka 3 prste. V Gaberju je padel l n§ počrtniška taboreuja. Del njih sc paivoti me4 prijazno dolsko gričevje, večina pa poide taborit na bregove romantičnega Bohinjskega iezera, kairoor zahajajo že vsako Ie*o od svo?e ustanovitve. Spoznali so, keliko krasot skriva ta kotiček «rc
  • c marajo, o-z. ns morejo otresti civilfzaciie, tako postaja BoJiiiiJ is leta v leto vsaj za par tednov zatočišče skavtov. Tako so sanjo v zadnj h Oveh ktft uboria' taamo«tojnih taborov. Blrz-u Sv. Jaoesa s« bosta naselila dva fa- bort Liiiblianianov, fori oostra« tesen bodo sa-bsfffi sksvttlri eaaal ^«ibll«#ske planinke, pa ta* di Dcnifcaleiai se polSfUJ«Jo ja primerno taborišče ob Bohinjskih bregovih. Culo skavti s S«i-Saka bodo letos gsptRtil! svo.«e morje in prihiteli s 5votfmj č«v«ti oa osveSu))oOf valove gorskega eezera. Svoj obi^k je javi! twdl del Mariborčanov in končno se morda oglas« ic bratje Po-swci. Mtjoeo šotorov se bo torej zrcalilo leto* v skr+vnostni'h jezerskih globinah in meseca julija bo sicer po krivici zapostavljeni Bohinj 06-ve! v tn-amomo skivtekih taiborov. Noče zob. — Zakaj otročiček tako tu»li? — Zobe dobiva. — Kad iih noče? Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, dne 17. marca 1930. Stev 63 Edgar Wallace: 17 Vrata Izdajalcev Roman — Ne verjamem, da bi prišla Ollor-bvjeva v tuje stanovanje kar tako, — je menil Travne. — Tej ženski se spoštljivo odkrijem. Če bi bila prišla slučajno, bi ji ne bilo treba lagati, da išče službe. Ne, draga prijatelja, to ni bilo golo naključje. Prišla je namenoma, sama si je odprla vrata. Nekaj voha. Rad bi samo vedel kaj, kajti prepričan sem, da ne ve, da sem prosil gospodično Martynovo, naj se oglasi pri meni. Zamišljeno je stisnil ustnice. — Morda ne zasleduje toliko gospodične Martvnove, kolikor vas. Pa tudi to bi bilo neprijetno. — Vas to skrbi? — je vprašal Graham. Na lepem Travnejevem obrazu je zaigral smehljaj. — Ne, toda znana mi je njena vloga v Scotland Yardu. Pojasnil je Grahamu, da je bila ta debeluhasta ženska policistka in da*je bila povišana v uradnico, ker je imela neverjeten spomin za obraze. Samo enkrat je videla sliko ponarejalca denarja Berta Howlea, katerega je iskala policija po vsej Evropi, in Ollorbvjeva ga ni samo izsledila, temveč je pomagala tudi aretirati ga in privesti na policijski komisarijat. Omenil je še nekaj primerov, v katerih sc je Ollorbvjeva odlikovala, in Grahama je presenetilo, da more biti ženska tako spreten detektiv. — Ne belite si glave, da vas zalezuje. To še ne pomeni, da o vas kaj ve, pač pa da si prizadeva zvedeti kaj. To je bilo vse, kar je povedal Travne o Ohorbvjevi. Graham je pričakoval, da mu bo Travne zaupal podrobnosti »velikega načrta«, toda vse je kazailo, da se bo pogovor končal tako, kakor prejšnji dam. Vendar je pa Travne vprašal, če je Graham že pisal potsredovahiici in najel vik). Drugače se je pa poznalo, da novi Graihamov gospodar noče o tej zadevi mnogo govoriti. Začel je govoriti o sđcupnin zmancith in o vsakdanijem življenju v Toweru. Granam je šele pozneje spoznal, da je bil tudi ta pogovor v zvezi z zasnovanim načrtom. — Mislim, da se za ladje ne zanimate, — je dejal Travne kar tja v en dan. Graham je odkimal. — Ste morda slučajno kdaj slišali kaj o »Ptretty Anine?« — Ne, — je odgovoril Graham presen ečTeno. — To bo menda ribiška ladja. — 'Ne, ribiška v pravem pomenu besede ni. Travme je govoril zelo počasi in skrbno je pretehtal vsako besedo, kakor da izreka zelo važno sodbo. — »Pr&bty Anine« je prekomorska lariča. Ni posebno velika in prepričan sem, da bi je Lloyd ne prišteval med prvovrstne pamike. Če bi bH na vašem mestu, bi se potrudil zvedeti podrobnosti o >tPretty Anme«, obenem pa seznaniti se z njenim kaprtanom m lastnikom. Imemuae se Eiis Boss in priznati moram, da ni preveč izobražen mož. V Masters Marimer*« Cfhtbu bi ga zaman iskali. Če se ne motim, zahaja najraje v gostilno »(Pri treh lepih mornarjih« v Limehouiseu. Graham se je vedno boli oudil. — Ali se hočete seznaniti z n^jim? — je vprašal Trayne smeje. — Najbolje bo, da s?torrtc vise po svoji volyi. Vila na krmetih me prav nič ne zanima, če io pa vizamete v najem, mi napravite veliko veselje. Tudi ne zahtevam, da se seznanite s kapitanom Bossom, če se pa seznanite, me bo zelo veselilo. Vas ne bo motilo, — je pripomnil, — če vas poprosim počakati tu pet minut po mojem odhodu? Mislim, da bi ne bilo dobro, če bi naju videli na ulici skupaj. Graham se je spomnil, da ga je hotel nekaj vprašati. — Če pojde vse po sreči, dobiva ob-bulbljeno nagrado, katrne, gospod Travne? — jc vprašal tiho. — Kaj pa če se nam načrt izjalovi? Travne se ie dobrodušno nasmehnil. — Neuspeh ie izključen, — je odgovoril samozavestno. — Vsa pustolovščina je temeljito premišljena. VII. Hope Jovnerjeva jc dobivala sicer mnogo okrožnic in ponudb, vendar je pa bila njena privatna korespondenca neznatna. Kakor običajno ji jc prinesla kcnior-nica zijutraj s čajem vso pošto in Ho-pe ni bila nič kaj vesela, ko ie zagledala med pismi znano sinjo kuverto. Nlj*en advokat ji je redko pisal, a Če ji je pisal, je bilo gotovo kaj neprijetnega. Tudi zadnue pismo ni bilo izjjema. Glasilo se je: »Draga gospodična Jovnerjeva! Zvedela sva, da ste se seznanili z nekim Haiilo\velloni. Ker meniva, da bi vaš varuh ne odobraval tega, smatrava za svojo dolžnost opozoriti vas. da je ta fant sicer izobražen, da pa je bil zaradi sleparije zaprt. Zato vam svetujeva prekiniti z njim stike, ki vam itak ne morejo koristiti, pač bi vam pa utegnili postati neprijetni. Udani vam.« Zamišljeno je zrla na pismo, potem se je pa nasmehnila, kajti mislila si je, kaj se je bilo zgodilo. Vohun, ki ji je bil ves čas za petami, jc bil zamenjal Dioka Hailloweila z njegovim bratom. Spočetka se je jezila, toda ne dolgo, kajti pomota je brla tako jasna, da se je od srca smejala skrbem svojih advokatov. Ubogi Diok! Gotovo mu je bilo zelo neprijetno, če ga je kdo zamenjal z njegovim ničvrednim bratom. Prvi hip je hotela odpisati in opozoriti advokata na pomoto, potem je pa sklenila počakati, da dobi še več* takih pisem. Komornica ji je ta Čas pripravila kopel in obleko. Starost je neozdravljiva bolezen Ljudje, ki ostanejo dolgo tnladeniški čili in zdravi, so redke, srečne izjeme Nemška pisareiljica Ossiip Scbubin je česrtrtala »dam ewig jmirsen Prasi-denten« in izrazila misli vseh, kdor je osebno videl Masaryka in c/ooudoval riegovo zdravje in mladeniško čiicst mšb visoki starosti 80 let. Laliko si mislimo, koliiko deputacij je moral sprejeti Masarvk ob jubileju, koliko brzojavnih in pismenih čestitk je moral prečrtati in kako naporne dni je preživel poleg običajnih predsedniških poslov. Vsakdo drug bi na njegovem mestu nekaj dni počival v postelji. Masarvk je pa počival na konju. Pretežna večina budi bi rada preprečila naravni vpliv let ali pa starost vsaj nekoliko odgodila, toda malokomu je dano preživljati jesen življenja pri polnih fizičnih in duševnih močeh. Moderne p o mlaje valne metode slone na transfuziji mlade krvi v obrabljeni organizem. S tem je zopet enkrat dokazano, da so imeli naši predniki dobre ideje, samo njihove metode so bile včasi napačne. Papežu Inocenciju VIIL so podali leta 149L?. toplo kri treh mla-deničev, ki so tej operaciji podlegli, toda papež s tem ni postal mti za en dan mlajši. Če bi se bila njegovemu židovskemu zdravniku pomlajevalna operacija posrečila, bi bila imela katoliška cerkev tri mučenike ali celo tri svetnike več. Sto let pozneje je poskusila to metodo ogrska grofica Bathorv, ki je pa šla še mnogo dalje. Dala se je namreč poškropiti s teplo krvjo 650 mladih deklet. Toda tudi to ni pomagalo. Moderna medicina ne operira več z velikimi dozami. Nekaj kapljic seruma napravi v organizmu revolucijo in nekaj kubičnih centimetrov krvi, vzete iz dekličine roke brez najmanjših bolečin, stori več nego polna skleda krvi, s katero se jc škropila grofica Bathorv. Pariški Vorcnov, berlinski Doppler in dunajski Steinach p oni! aj a jo ljudi z opičjimi žlezami kirurgiunim potom, poleg teh pa priporoča Javorski stroga medikalno metodo. Mož misli, da je po dolgem eksperemeirtiranju dosegel svog cilj in v knj-igi »Kako se pomladim« v katero postavimo odtrgane rože. Ne zadostuje torej enkratno ce/pljenše, treba ga je vsaka tri leta obnoviti. Najbolje Pa je Črpati mladost iz lastnih sredstev. Tizian je ustvarjal v polni meri še kot 851etni mož. Leon XIII. je upravljal cerkev še ko je bil star 93 let. Francoski zdravnik Boissy je hodil k bolnikom na dom, ko je bil star že 102 leti. Meonikov je poznal ruskega kirurga PoUtima, ki je doživel 140 let, čeprav ie bil od svojega 25. leta vsak večer pijan. Zdravniška kronika pozna 100 let stare strastne kadilce in pijance. V Savoji je dočakala neka ženska visoko starost 114 let M*ub temu, da je popila vsak dan 40 skodelic kave. S tem je rečeno, da zmernost ni vedno edina pot do visoke starosti in da nimajo prav oni, ki trdijo, da so dosegli visoko starost zato. ker so se izogibali alkohola in nikotina. Ljudje, ki ostanejo dolgo mladeniško čili in zdravi, so pač redke iu srečne izjeme. Pravila v tem pogledu ni in tudi zanesljive pomlaje-value metode zaenkrat še nimamo. Nov planet Poročali smo že, da so ameri>';i zvezdeslovci odkrili nov planet, katerega so nazvali Transneptun. Že pri odkritju Neptuna 1. 1846. ie francoski zve-zdoslovcc Le Verrier ugotovil, da so v gibanju Neptuna gotove nepravilnosti, ki bi se dale pojasniti samo z drugim planetom za Neptunom. Ker se premika Neptun zelo počasi, kajti za pot okrog sclnca rabi 164 let 2S7 dni, zvezdoslov-ci niso mogli v kratkem času točno ugotoviti, kakšne so motnje in nepravilnosti v njegovem premikanrju. Toda kometi, vrteči se okrog solnca daleč za Neptunovo potjo, pričajo, da mora biti za potjo planeta Neptuna še en planet. Ameriški zvezdoslovec Pickering je izračunal približno kraj, kjer bi moral biti ta planet 1. 1919. NakljucTc je hotelo, da so zvezdo-slovci blizu dotionega kraja res odkrili i planet, v katerem so videli nov planet, razlaga, da je izlečil z mlado krvjo pri j dokler niso izračunali njegove poti. Po-starih ljudeh 54 primerov splošne osla- i zneje so pa spoznali, da spada to ne-belcsti, 30 primerov povečanega krvne- \ besno telo med planete neznatne veli-ga pritiska, 22 nrimerov nevrastenije, i kosti, ki krožijo med Marsom in Jupi-21 primerov spolne oslabelosti in 17 pri- J trom. Sele te dni so ameriški zvezdo-merov hude živčne bolezni. Za 10 do 15 J slovci odkrili nov planet za Neptunom, let je baje pomladil celo legijo 50, 60 in ! Opazili so ga na Lowelovem observato-70 let starih liudi. j riju v državi Arizona. To je deveti pla- Olovek je kakor odtrgana roža, ki je I net v vrsti velikih planetov in je večji neizogibno obsojena na smrt, pa naj jo j od naše zemlje. Podrobnosti o njem še tako negujemo. Z raznimi pripoano- i še niso znane. Zvezdoslovci se zelo za-čiki, katere poznajo najbolje vrtnarji, se j nimajo za odkritje novega planeta. Rav-da ohraniti odtrgana roža nekaj časa | natelj zvezdarne na yalski univerzi dr. sveža, končno pa uvene in se posuši. I Frank SchUesinger pravi, da je po nje-Pormlajevalmo metodo Javorskega bi j govem mnencu to največje odkritje zad-lahko primerjali z menjavanjem vode, i njega časa. Zdaj lahko sklepamo, da so v našem solrtanem sistemu še drugi veliki planeti, katerih pa niti z daljnogledi ne moremo videti, ker niso dovolj svetM. Kri roditeljev proti ošpicam Ameriški zdravniki so začeli lečitf ošpice po novi metodi, ki se je baje sijajno obnesla. Kot sredstvo proti ošpicam rabijo kri roditeljev obolelih otrok. Lečenje ošpic s transfuzijo krvi se jo tako dobro obneslo, da ;e ne\vyorški sanitetni komisar dr. VVvnne naročil vsem zdravnikom v NeuTorku, naj leči jo ošpice po tej metodi. S krvjo roditeljev so lečih" ošpice poskusno v 1000 primerih in vedno z uspehom. Ta metoda ima tudi to prednost, da bolnih otrok ni treba prevažati v bolnico in da je učinkovito le-karstvo takoj pri rokah. S tem se da preprečiti in rešiti otroke, ki so sicer zapisani smrti. Zdravi otroci pa postanejo po transfuziji imuni proti ošpicami. Ta metoda je velikega pomena posebno letos, ko so ošpice v Evropi in Ameriki močno razširjene. Pri zaprtosti in hemoroidih, motnjah v želodcu in črevesu, oteklosti jeter In vranice, bolečinah v hrbtu in križu je naravna »Franz Josefova« grenčica, večkrat na dan použita, krasen pripomoček. Zdravniške izkušnje so ugotovile pri trebušnih obolenjih, da deluje »Franz Josefova« voda sigurno razkrajajoče in vselej milo odvajajoče. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Kralj s trgovskim talentom Pariški listi poročajo o epizodi iz ene najelegantneiših pariških restavracij. Bivši kralj Amanullah je sedel s kraljico in prijatelji pri obedu. Še predno so prinesli juho, jc zapel telefon. Amanu]-lah je dvignil slušalko in zaklical: »Da, kupite!« Potem je šel obed mirno svojo pot. Ko so prinesli črno kavo. ie znova zapel telefon. Amanullah jc zopet dvignil slušalko in zaklical: »Da, prodajte!« Slednjič se je smeje obrnil k svoji družbi in ji povedal, da je pravkar zaslužil težke tisočake. Pred obedom je naročil svojemu agentu na borzi, naj nakupi čim več vrednostnih papirjev. Med obedom je vrednost dotičnih papirjev rapidno poskočila in tako je Amanullah zaslužil toliko, kolikor je porabil za svojo selitev v Evropo. Da selitev ni bila poceni, je razvidno že iz tega, da je najel Amanullah zase in za svoje spremstvo razkošen parni k in je moral imeti tudi na železnici posebne vagone. Bivši kralj je pa tudi sicer verziran v trgovskih poslih. Med drugim se mu ie posrečilo odnesti v izgnanstvo okrog 3 milijone dinarjev. Zavest, da bo lahko dobro živel tudi v izgnanstvu, ga tolaži in bodri tako. da ne misli več na svojo domovino, katero je hotel modernizirati. mednarodni v i: i, i: s i: .i i: yi v pragi od tO.— 23. marca 1030 It Svetovni velesejem, na katerem so zastopani narodi in države. Znižana vožnja za brzovlake in navadne vlake v Jugoslaviji 25 %, v Cehoslovaški 33 %t v Avstriji 25 %. Pojasnila in legitimacije daje: Češkoslovaški konzulat, LJubljana; A loma Companv, LJubljana, Aleksandrova cesta 2. V > mM al i o£lasi< Šivalni strofi Vsaka beseda SO par. Plača m* lahko tudi v znamkah. Za odgovor znamko! - Na vprašanja brez znamka mm .i nd&ovarlama- - Najmanjši o&as Mp 5^—* -m^m Odeje bla-zine, vato, vclno, pnih izdeluje in po pravi«; a: Rožna ulica 19. 1127 Popelin, batist in svila za damsko perilo Hitiko Sevar v Ljubljani, nasproti Št. Jaltobskc šok, ie največja antikvariat-knji srama, ki ima oez 7000 redkih slovenskih knjig na razpolago, kakor tudi več tisoč knjig drugih jezikov. Posojilo 30.000 Din posojila želun proti garanciji in visokim obrestim. Resne ponudbe na upravo tega lista pod »Posojilo*/! 135. L Mikuš LJUBLJANA Mestn tro 15 priporoča svojo zalogo dežnikov in solnčnikov ter sprehajalni • palic Popravila se izvršujejo — točno in solidno — Motor na surovo olje 10 KS, se j-ako ugodtjo pr^da. Naslov pove uprava tiste. 1153 Klavirje in pianine prodaja, izposo^uje, popravka m disto uglasuje najceneje, t adi na obroke, tovarna klavirjev WarW-nek, Ljubljana, Gregorčičeva ul. 5. Rimska cesta 2. 1152 Manjša hiša z lokalom in nova vila s tremi stanovanji in vrtom se proda. — Marija Jančar. Sv. Petra cesta 27. 1,151 ,€rritener4 ,Adler' in kolesa, naj boljši materi) al, precizna konstrukcija, krasna oprema ter najnižja cena kakor tudi pisalni stro}! »Vrani a*4 99 so *anio Zastopnike za novejši predmet sprejmem v vseh mes*:h ii trgih Slovence. Le r, zaslužek. Pojasnila da«je glavni zastopnik Franc Božič, Vel. Poljane, Ortenek. \t\4S url Jos. Petel Ill€*a Ljubljana Telefon 2913 ob vodi, v bližini Prešernovega spomenika. Večletna garancija! Ponk v ve/enja brezplačen * O S A L Hišo s tremi sobami, kuhinjo, hJevo«m, z električno razsvetljavo, vrtom in vebiko n>:vo, ob glavni cesti, 5 minut od kolodvora, prodam. Cena 105.000 Din. — Pojasnila daje F«ranc Ogorek:, gostilničar v Sv. Lenartu 47, pošta Brežice. 1147 prašek prod NAHODU Vas takcd refi tega sla. Prodevaja: apoteka Mr. B A H O V E C, 1097L Ljubljana f E. <$ A. Skaberne LfubJjaJiM POZOR, GOSPODINJE! že 30 let priznano najboljše sredstvo za čiščenje in poliranje vseh kovin, čisti tudi okna in ogledala. Pri nakupu pazite na zak. zaščiteno znamko in ime »s id o l" prodaja po najugodnejših cenah samo na debe<<> Prem og domaći in inozemski za domačo kurjavo in industrifske svrhe Kovaški premog Ka I/ c livarniSki plav-U S larsld in plinski vseh vri* Bri ket e Prometni zavod za premog d.d v Ljubljani Miklošičev* cesta stev. 15/i motkmt Ma» . — Z* »Naredao : r«sn Jezcršck. — Za upravo io