Poštnina ptatena v jjofovfnL Let© XIII., štev. 20 Ljubljana, nedelja 24« januarja 1931 7 Din Upravništvo: Liubliana Knatlieva ulica j - Teletou št 3122. 3123. 3124 3125 312b lnseratn- oddelek Liubliana Šelen-buraova ul 3 - Tel 3492 in 2492 Podružnica Ha n bor Aleksandroma cesta št 13 — Teletoo št 2455 Podružnica Celie. Kocenova ulica št 2 — Telefon št 190 Račun on pošt ček. zavodih: Ljubljana št 11 542 Praha čislo VVien š' 105 241 425 malih oglasov, v katerih najdejo interesenti vse, kar žele kupiti ali prodati in sploh, kar potrebujejo. „Jutrovi" mali oglasi so najboljši in najcenejši posredovalec. eleziiiških delavcih Nove določbe o potnih dnevnicah in o uvedbi časovnih in akordnih nagrad Beograd, 23. januarja. AA. Na podlag' j določil čl. 1SS zakona o državnem pro- j Ttietriem osobiu ie prometni minister pred- j pisal odredbe, ki jih bo vsebovalo VIII. poglavje pravilnika o delavcih državnih prometnih ustanov. To poglavje pravilnika se nanaša na potre in selitvene t roške in na zaslužek v s ko r d a. Dola\ cu, zaposlenemu izven kraja njegovega rednega dela. ki je oddaljen več ko tri kilometre od tega kraja, pripada razen normalne mezde tudi dnevnica za potovanje. če traia njegovo bivanje izven tega kraja več ko 4 ure. Če se delavec mudi •zven kraja več ko 12 ur, mu pripada cela potna dnevnica, če pa se mudi manj ko a \eč ko 4 ure. pa ooi dnevnice, s stalno službo dobe. kadar so na službenem potovanju razen normalne mezde. kakršno imajo, kadar so v službi, še dnevnice za potovanje*, in sicer: 1. kvalificirani delavci, za prvih 10 dni pr'no dnevnico 30 D'n. oo desetih dneh pa zmanjšano dnevnico 25 Din: 2. polkvalificiranj delavci v prv:h 10 dneh pr, no dnevnico 30 Din. po sedetih dneh oa znižano dnevnico po 20 Din: 3. navadni delavci v stalni službi: za pr-■ h 10 dn: polno dnevnico 2? Din, po 10 c. pa znižano dnevnico 15 Din. 12 ur, Delavci Po povratku s službenega potovanja ima delavec pravico do 6-urnega odmora, če se ie vračal ponoči in je potoval več ko \2 ur. Da se poveča produkcija v državnih železniških delavnicah, se uvede časovni ali akordni nagradni sistem, čigar glavna odlika je v tem, da dobi osobie, zaposleno v delavnicah, toliko več kolikor več izvrši dela. Pravilnik razen tega predvideva delovni čas v delavnicah in nagrade za prihranitev delovnega časa, ki se mora izplačati delavcem za vsako prihranjeno uro. Dela. ki se morajo zaradi slabe izvršitve na novo opraviti, gredo v breme delavca, ki Je ta dela vršil. Nagrade za prihranjen delovni čas se dele v tri skupine. V prvo skupino orideio kvalificirani delavci z mezdo do vštetih 6 dinariev. V drugo skunino nrideio kvaifi-etani delavci z mezdo 9 Dm. v tretio oa delavci z mezdo večjo od 9 Din na uro Delavci ;z druge skupine dobe za 10 odstotkov, iz tretie pa za 2° odstotkov večjo nagrado za prihranjen delovni čas. kakor delavci iz prve skupine. Nekvalificirani delavci dobe nagrade. V zneseio 10 do 15 odstotkov celokupne nagrade. Predlogi delavski!] organizacij za ureditev iskega vprašanja stano1 Nri'j miline nai se v starih hišah določijo v predvojni višini, za nove i : j pa naj veljajo določbe zakona o pobijanju draginje Beograd, muarja p. Z velikim zani- manjem pričakuje vsa javnost sklepov an- i kete ki jo je sklicalo ministrstvo za so- | cialno politiko, da razpravlja o znižanju najemnin za stanovanja in lokale. Anketa se bo sestala v ponedeljek dopoldne v prostorih Delavske zbornice v Beogradu. Delavske organizacije so imele danes posebno konferenco, na kateri so razpravljale o tem vprašanju in zavzele svoje stališče. Glavni referat je podal tajnik udruženega delavskega sindikata Jugoslavije g. Bogdan Krekič. Po njegovem referatu se je razvila obširna debata, v katero so posegli zastopnici raznih delavskih organizacij. Konferenca je končno precizirala svoje sta .išče v daljši resoluciji, v kateri izjavljalo delavske organizacije da smatrajo stanovanjsko vprašanje za eno najvažnejših socialnih vprašanj in zato pozdravljajo iniciiati- o ministra za socialno politiko, ki je s tem. da je sklical to anketo, pokazal resno v .jo. da hoče oravično in pravilno rešiti ta težavni problem. Glavna zahteva de!a\skh organizacij je, da se stanarine za stanovanja in lokale v vseh starih hišah znižajo na predvojno višino. Za stanovanja iu lokale v novih hišah pa naj .eljajo določbe zakona o pob;1an>u ciras-Ve. Vse ilo-be izrečene na podlagi teh določb, nai bi se stekale v poseben fond, ki naj bi se ustanovil in s katerun naj bi se gradila cenena stanovanja. Dalje predlaga resolucija, naj se znova uveljavijo vse konstruktivne določbe stanovanjskega zakona iz leta 1923. s katerim bi se država, občine tn tudi privatna podjetja prisilila, da zgrade za svoje nameščence potrebna stanovanja. Končno predlaga resolucija, naj se .Izda poseben zakon o takozvanih zadružnih hišah, ki bi omogočal, da bi lahko bilo za ono hišo vee lastnikov, ka.r bi zelo pospešilo gradbeno delavnost, ker bi marsikdo imel sredstva, da si v taki zadiužmi hiši zasigura stanovanje. Resolucija opozarja tudi na potrebo izenačenja odpovednega roka za stanovanje. Po mnenju delavskih organizacij bi bilo na;umestnejše, da se v vsej državi uvede enoten enomesečni odpovedni rok. *>\f ■ ' « ^ "N. BI i I m Naročnina «naša neseent 25 Dia za nozenisrvo - Dm Uredništvo: Liubliana. Knatheva uhca 5 Telefon št 3122 3123 3124 i 125 -n Maribor: Aleksandrova cesta 13 Telefon št >440 i ponoči 2582) Celie. Kocenova ul S Telet št 100 Rokopisi se ne vračaio — Oglas- oo ta r tu i SVOBODNE BOKE ANGLEŠKIM MINISTROM Izreden sklep Macdonaldove vlade - Da nasprotja v gospodarski politiki na izzovejo krize, so dobili vsi člani kabineta svobodne roke London, 23. januarja AA. Listi pri-občujejo komunike o nesoglasju v vladi, ki pravi: Viada je te dni proučevala poročilo pododbora za trgovinsko ravnotežje. Po daljši razpravi je ugotovila, da ni mogoče doseči soglasja o predlogih tega poročila. Vlada pa je globoko prepričana o načelni važnosti in potrebi nacionalnega edinstva spričo resnih vprašanj, ki so na dnevnem redu. Zato bo vlada nekoliko izpremeni Ia dosedanji postopek v ministrskem svetu. Oni člani vlade, ki bodo sodili, da ne morejo podpreti sklepov večine ministrskega sveta o uvoznih carinah in podobnih vprašanjih, bodo lahko svobodno zagovarjali svoje stališče na javnih shodih in volitvah. Vlada soglaša bistveno v vseh drugih političnih vprašanjih, v izrednih vprašanjih pa skuša na čim vernejši način tolmačiti naziranje javnega mnenja o nujnih zadevah, ki so na dnevnem redu. London, 23. januarja. AA Politični krogi razpravljajo z velikim zanimanjem o poročilu ministrskega sveta, da bo kljub nesoglasjem glede na carinsko politiko še nadalje ohranil svojo enotnost. Na včera:'šnij.i seji kabineta je bilo pri- sotnih 20 ministrov. Ministri, ki bodo v parlamentu obrazložili svoje posebno mišljenje o ukrep iih za uravnoteženje trgovinske bilance, so varuh državnega pečata lord Snowden in liberalni i ministri: notranji minister sir Herbert Samuel, prosvetni .minister Maclean in tajnik za škotsko sir Archibald Sinclair. Ti ministri so nameravali demisijonirati, ker niso odobravali stališča večine v carinskem vprašanju. Na poziv svojih tovarišev, raj ohranijo v čas-u. ko sta;:i država pred rešitvijo važnih problemov, enotnost kabineta so svojo namero opustili. Verna je poudarila, da bi vladna kriza v sedanjem trenutku zbudila v inozemstvu vtis, da v kabinetu ni soglasja v imperij-slcih in mednarodnih vprašanjih, ki je v resnici popolno. Ta rešitev je bila sprejeta, ker so nvri-stri splošno menili, da je dosedanja prak-sa v takih primerih izigubr'a vso važnost zaradi velikih problemov, ki jab mora rešita država. . . , , Današnii listi komentirajo ta dogodek zelo različno. >Times.;< odo m tali podati ostavko, in njihovih naslednikov. »Le Temps« je v svojih poročilih :z Rima na-glašal, da se bo izvršila rekonstrukcija vsega kabineta. Tudi »Times« so poročale o spremembah v rimskem režimu in napovedale velik preokret v italijanski rolitiki. Nekaj dni po tem je umrl Mussoliniiev brat Arnaldo. Tedaj so te govorice nekoliko ponehale in so politični krogi mislili, da je rekonstrukcija kabineta spričo žalostnega dogodka odgodena. O Mussoliniju se j* širila celo že vest, da si bo vzel nekaj mesecev dopusta in za ta čas preoustll vthov-no oblast ministru Cianu. ki je, kakor znano, Mussolinijev sorodnik. Medtem so »e iznova pojavile vesti o rekonstrukciji. Padli bodo zlahka Rocco, Mosconi :n nekateri drugi. Težje pa se bo Mussolini reši! Ciana in Balba. Za Ciana je določeno mesto generalnega ravnatelja nove paroplovne družbe Italia. Letalski minister Baico s; je skušal pridobiti naklonjenost Mussolinna "a en.i in vladarja na drugi strani, da h: ostai v vladi, čeprav se bodo združ.la vsa tu vojaška ministrstva (vojska, T-omariM m letalstvo). Zdi se, da njegova prikadevanja niso uspela. Tudi Badoglio je bil že preten-dent za novega ministra za nacionalno' obrambo. In nazadnje se je pojavil De Bo-no ki poveljuje armadnemu zboru in je bil včasih fašistični kvadrumvir. Za mesto ministra za državno obrambo kandidirata tudi generala Grazioli in San Marzano. Zaenkrat pa se še niso odločili, kdo bo prevzel vodstvo novega združenega ministrstva za nacionalno obrambo, ker se zlasti mornariški krogi upirajo žo združitvi sami. Tudi v zunanjem ministrstvu se bodo izvršile spremembe. Grandi. ki na svojem amertketm potovanju ni dosegel pnčaKo-vanih uspehov, bo podal ostavko_ in ministrstvo za zunanje zadeve bo bržkone ponovno prevzel sam Mussolini, vodstvo italijanske dele.-?ac:je v Ženevi pa Scia^oia, 76 let stari diplomat, ali pa moloee Schan-zer, ki je bil nekoč že zunanji minister. Za naslednika sedanjega finančnega ministra Moscon i ia imenujejo Paralo ra, kn pa je baje že odklonil vodstvo italijanske finančne politike. Na drugem mvstu se je pojavil kandidat Beneduce. ki pa si bolj želi da bi mu poverili vodstvo italijanskih strokovnjakov v Baslu pri mednarodni banki za plačila. Kot tretji kandidat se je pojavil Tumedei in za njim je se cela vrsta fašističnih finančnikov, o katerih pa za enkTat še ni bilo resne besede. Zanimivo je, da so po poslednjih avdi-jencah pri ministrskem predsedniku razni pokrajinski prefekti navezali sMke z ljudmi izpod pre:šn:ega režima in jim ponudili županska mesta v posameznih • k«ih mescih. Vsekakor pa pomeni ta bližnja rekonstrukcija italijanske vlade umik bivših nacionalistov iz vrst sedanjega rezoma. Giuriatiia so že odpravi'!. Rocco je na pra*u in za njim bo kma'u sel tudi Feder-zoni ki za enkrat še vodi ita'n,ansk, senat, a ga Mussolini namerava poslati v \Va-shirugtoi.i za poslanika. Odpravnine fašistični milici Rim, 23. jan. ž. Poveljstvo fašistične malice je izdalo naredbo, k' vsebuje določila o odpravn nah fašističnih častnikov in rednih miličnikov po poteku njihove službe. Po teh določilih dobe po treh. po 10. od-nosno 20 letih kot odpravnino fašist cm generali 4000. 14.800 odnosno 26.(KX) lir generalni konzuli 3000 13.200. 24000. konzul' ?-H)0 12.000. 21.6! M), seniorji 1800. 9600. 17.600. centurion. 1200. 7800 15.800 četnik. 6(K) 6600. 13.000 podčastniki 400 4^X1 9400. miličn-ki pa 300. 2700 odnosno 5900 lir odpravnine Za pridobitev teh odpravnin bodo vplačevali ud 40 do 2 kri na mesec. nju vseh strank v vseh vprašanjih zunanje in imperijalne politike, bi to gotovo po menilo povratek k strankarski politiki, česar bd javnost ne mogla tako kmalu pozabiti. Težavni položaj zahteva, naj se poizkusijo vsa sredstva. »Dadly Telegraph« smatra, da je kabinet ravnal v narodnem interesu, in o .obrava njegovo akcijo. Konservativni -Morningnost«: ln liberalni >Dai!y News< verujeta v narodno enotnost nasnroti svetovnim problemom, vendar pa dvomita o koristnosti in uspešnosti sklepa ministrskega sveta. Konservativni >Daily Express« napada ministrski svet iu meni, da bi morali ministri odstopiti. jManchcster Guardian« in >Dai.ly raldc ostro napadata vlado in kompromis, j.Daily Mail« pa pravi, da je bil sklep kabineta umesten in da ga bo odobril vsak razsoden človek. Lord HaClsham, ki ie igral na včerajšnji seji kabineta važno vlogo, je snoči izjavil, da se bo položaj Anglije v inozemstvu oja-čil, ker bo svet spoznal, da niti nesoglasja'v davčnih vprašanjih niso mogla omajati v trenutkih nevarnosti za državo trdnosti angleškega kabineta. London. 2o. jan. AA. Kakor vse kaže, nd pričakovati .kakih izprememb v .političnem položaju. Ministrski predsednik Macdonald je odpotoval v Chequers. Adresa Narodnega predstavništva izgotoVijena Beograd, 23. januarja. AA. Danes dopoldne je imel plenum adresnega odbora ^ v senatu sejo, na kateri je v glavnem določil »besedilo adrese, s katero bosta senat in fckuipšeina obenem odgovorila na pre-sto-lno besedo. Definitivna redakcija_ adrese bo določena še danes in nato predložena plenumu adresne^a odibora v odobritev. Adresni odbor se sestane jutri ob 6. popoldne. Preskrba pasivnih krajev Sarajevo, 23. jan. AA. Komisija za socialno skrb pri kraljevski banski upravi je kupila 12 vagonov živeža, tei ga razdeli med najsiromašnejše sreze. Ti srezi so Sarajevo, Fojnlca, Travnik, čajnica in Roga-tica. Za ostale sreze je nabavljeno še 12 vagonov živeža, ki prispe v Sarajevo v ponedeljek. Iz državne službe Beograd, 13. januarja. AA. S sklepom ministra za sooijakso politiko in narodno zdravje je imenovan za sekundarja na državni bolnici v Ljubljani v 8. skupini dr. Oton Baje, dozdaj pripravnik. Madžarski proiesionali v Beogradu Beograd, 23. januarja č. Danes se je vršila v Beogradu nogometna tekma med madžarskim profesionalnim klubom So-mogy in Jugoslavijo, ki se je končala z nepričakovano zmago gostov s 4:2 (3:1). Gostje svojega uspeha niso zaslužili. Vratar Jugoslavije je imel nesrečen dan. Po lastni krivdi je spustil žogo trikrat v mrežo. Tudi sodnik Tomič je slabo sodil Publike je bilo kljub hladnemu vremenu 1530. Jutri odigra Somogy tekmo z BSK. Hitler pride na Češko? Praga, 23. januarja, h. Nekatere nenuke na rodno-soci alisti en e organizacije na severnem Češkem so povabile Adolfa Hitlerja. naj bi jih obiskal. Te organizacije se po mnenju političnih faktorjev vedno bolj širijo in štejejo med člani predvsem mladino. Nemški socialno-deniok ratski tisk poroča, da je baje Hitler najvčeji izmed vseh organizacij v L^tju na Labi obljubil, da jo bo v kratkem pose tik Seveda je se vprašanje, ali bo dobil češkoslovaški vizum. Lava«ov.-nrav je nemška javnost pričakovala, da bo Laval govoril v malo spravljivem tonu. da danes soglasno sodba, da je rabil predsednik francoske vlade v svojem govoru z«-lo energične izraze. *Germania<.' glasilo nemškega centra, pravi, da se ie Laval skrbno izogibal formu-I rania jasnih izjav brez dvoumia o bodočih francoskih ukrepih glede reparacij Lavalov govor je miel namen zakriti dejstvo, da st ie Francija pustila iztrgati iz rok politčno vodstvo sveta. Ce bi se Nemčija iznebila naracij. bi spet postala nevarna konkurent-ka Franciji; Laval ie postal malone odkrit Tii«n;k froneootiVi i m r>e rijalislo^v, ki sanjajo o francoski hegemoniji. \ \ Naša vas Težka gospodarska depresija, ki je prizadela velik del sveta, je tudi našemu kmetu zamračila pogled v bodočnost in ga navdala z bridkimi skrbmi. Brez dvoma je, da si je po svetovni vojni naše kmečko gospodarstvo opomoglo. Sto in sto zadolženih posestev se je otreslo morečega dolga. Racionalizacija kmetijstva je vidno napredovala. Zlasti v naši banovini si razveseljivo opažal, da se slovenska vas dviga, gospodarsko, kulturno in higiensko razvija k vzoru napredne češke vasi. Železna zavesa trdih dejstev se zdaj vedno bolj spušča na lepi vidik, ki se je odpiral naši vasi po prevratu. Nihče ne more zanikati, da je sedanja kriza močno prizadela baš kmečko gospodarstvo. Cele panoge našega kmetijstva so v položaju, ki ne vzdrži primere z nobenimi konjunktumimi težkočami v prejšnjih desetletjih. Standard kmečkega živlienia, ki se je v zadnjih desetletjih dvignil in privedel znaten del kmetov do tecra. da so se nrik'iučili r.ekaterim Dridobitvam naše tehnične dobe (večja raba strojev in umetnih gnojil, elektrifikacija vasi itd.), se nevarne maie. Ne samo kmetu, tudi mestnemu prebivalcu preti po na-povedovaniu bistrovidnih mislecev znižanje splošnega življenjskega standarda. Zaradi silnega nadca cen kmečkih pri-de'kov, parlca. ki zanj vsaj za dofledno dobo ni videti temeljitega zdravila, naš kmet v prav posebni meri čuti vso kruto verietnost teh napovedi. Njegov položai v našem sociialnem živijeniu pa olajšuje dejstvo, da ima vzlic vsei krizi in vsem težkočam vendarle zasigurana dva osnovna pogoja človeškega živlienja: lastno streho nad glavo in z lastnimi rokami pridelani kruh na miz' Če začenja nižje sloie mestnega nrebivalstva raziedati rak brezposelnosti. če je industrijski delavec neprestano v strahu za streho in kruh, ;ma kmet vendarle zagotovljeno neko-mesto na tem božjem svetu, katerega se lahko s polno pravico onrime in na njem prebile vse viharie časa, ki mu besnijo n^d glavo. Četudi se bo mora) zlasti oremož-nejši krnet, ki ie doslej živel samo od zemlje in nima, kakor bajtar ali kmečki obrtnik stalnih dohodkov od zaslužka v gotovem denariu. odreči marsičemu na kar se je v zadnjih desetletjih navadil, ostal bo vendar le. V zmedah in 'skanri današnjega časa sta kos zemlje, ki r >di kruh. in hiša. ki daje varno zavetje, edina kolikor toliko stalna točka. Zavadi tega kmetu ni treba obupati. Trcoa pa mu ie opore in pomoči. Vas je še vedno najvažnejša življenjska stanica naše države in bo to tudi ostaja. Zaradi tesra bomo morali pri iskanju novih gosnodarsko-političnih poti p-inV-nVo noeledati tudi v prob'eme naše vasi. R-Vli qm0. da ■'e danes treba kmetu opore. Ne mislimo samo gospodarskih in fiskalnih preosnov, ki bi dvignile kmečko gospodarstvo. Ne verujemo, da bi krizo jugoslovenske vasi rešila samo srečna ureditev izvoza naših kmetijskih pridelkov. Treh? je tudi ozdraviti neki. deiali bi, psihološki znak novodobne krize naše vasi: beg ? grude. Pomanjkanje delavcev na kmetih in naval kmečkih pro'<;rarcev pred borzami dela — to ie tudi viden izraz nove raz-položenosti, ki je zavladala v duševnosri kmečkega prebivalstva. Ljudje^ pričakujejo od i. esta olajšanja in rešitve. To zmoto bi morali pobiiati vsi izobraženci, ki delujejo na kmetih. Beg z grude ie obči evropski poiav. ki so mu socijo'o.n že pred voino posvečali oozorn Po voinj je tudi pri nas tako narasel, da it izgubil že vsako upravičenost v sosoo-darskem pogledu. Naša vas je vedno dajala mestu običajen človeški previšek v obliki služkinj in raznovrstnih delavcev, pa tudi inteligenčnega prirastka, toda to. kar je dala v zadnjem desetletju, je šlo znatno čez mero in je povzr čilo škodo vasi in mestu. Niso čisti gospodarski razlogi vzmet tega bega z vasi — ne. prej gre za psihološke vzroke, za neko motno mišHenje, da se v mesMi živi veliko lažje. Tehnične udobno.sU m e-pota mest privabljajo vaško prebivalstvo kakor močna luč one, ki jo vidijo iz teme. Tisoči, ki so jih konjunkturne prilike ali želja po lahkem življenju vrgii v mesta. sedaj stradajo v prenapolnjeni! pe-riferiiskih stanovanjih in obremenjujejo javno skrbstvo. Njih bridke izkušnje L-i morale biti svarilo onim. ki brez dejanske gospodarske potrebe zapuš a.jo vasi Tudi tam ni nikomur postlano z ro:%- tirni, imajo pa vsaj svoj kos kruha in zdrav zrak. Zato bo treba v interesu mest in vasi, v interesu vse države vedno bolj naglašati i/otrebo. da se omeji beg z grude in prepreči nenormalen razmah mest s človfeškim materijalom. ki -uma v njih zadostne eksistenčne podlage. Naše izobraženstvo. ki deluje na ItTne-tih, je v teh težkih časih še posebno poklicano. da daje kmečkemu živi ju mor.il-no oporo na njegovi grudi. Prav v d t-našniih dneh bi morali naši nro strpmlipnip «p 'ahkr. rp?-v®'ip v tpS"-!? aržavo in njen red na- silno sebi v prilog. V takem položaju ne preostaja državi, ki sicer s svojo oboo politiko ne more zasledovati nobenih socijalmh smotrov, nič drugega kot intervencija v prid slojev, ki s svojo socijalno oedo in nje posledicami ogražajo notranji in vnanji položaj države. Po tem razboru je predavatelj postavil to-le svojo definicijo socijaln pontike: Socijalna politika je skupnost onih dejavnih prizadevanj države, s katerimi skuša z gospodarskimi sredstvi izboljšati ne-povoljno gmotno stanje posamezn:h ljudskih plasti, slojev in skupi j ter tako utrditi veljavni državni in družabni red in podpreti socijolcgične temelie svojega lastnega obstoja Iz te definicije pa izhajajo naslednji po-sledki. ki nam odgovarjajo na vprašanja, postavljena v uvodnih stavkih tega članka: 1. Socijalna politika m nikakšen integralen del gospodarske politike Razlika med socijalno in gospodarslto politiko je v tem, da ima vsaka svoj avtonomni smoter: gospodarska politika stremi po materialni blaginji celovnega prebivalstva, med tem ko socijalna politika skuša ustvariti ugodnejše socija'no ravnovesje med ljudskimi plastmi, sloji in skup!nami in utrditi državno miselnost tam, kjer je začela opasno slabeti. Stiki med obema pa so ze-ro vidni in pogosti, prav tako tudi sredstva. 2. Socijalna politika je načelno namenjena zboliševanju gospodarskega stanja določenih skupin, zato se loči od socijal-nega skrbstva, ki je načelno namenjeno poedincem. 3. Socijalna politika ni istovetna z delavsko politiko, saj postane potrebna vselej, kadar se katerakoli plast, katerikoli sloj ali poklic znajde v tako nevšečnem položaju, da je državna pomoč iz političnih razlogov potrebna 4. Socijalni politiki ni treba, da bi se nače'no in brezizjemno nanašala na vse gospodarsko neugodne situirane sloje in na vse enako, temveč le za takšne in v taki meri. kakor so za ohranitev socijologične podlage države potrebni. 5. Za socijalnopolitične akcije držav ni odločilno zgolj objektivno gospodarsko stanje prizadetih plasti, obenem in često je pred vsem odločilno kako prizadeti svoje stanje občutijo in ga sami presojajo, zakaj iz te presoje šele sledijo posledice, ki jih skuša država odpraviti. 6. Socijalna politika po svojem namenu in bistvu ni stvar absolutnih etičnih načel, ne načelnega človekoljubja niti milosrčnosti in srčne kulture, marveč je prvenstveno zadeva politične smotrnosti. 7. Za socijalno politiko ni treba, da bi se morala izvajati po nekem v naprej določenem načrtu 8 Socijalna politika tudi ni politika po-razdeijevanja dohodkov in imovine, pot h gospodarski demokraciji. 9. Socijalna politika se ne krije nujno s smotri m nameni gospodarske politike. 10 Socija'na politika nikakor nima namena. kakorkor preobraziti veljavni individualistični gospodarski red Nato je predavatelj očrtal. kake se lahko država v okviru veljavnega gospodarskega reda socijalno udeistvuje, in je poudaril razlike med socijalno politiko in socijalno reformo, odn socializmom. Poglavitna razlika ie prav v tem. da se socijalna politika vedno ir. nujno izvaja v okviru obstoiečeea srosoodarskeg.i reda. med tem ko sociialna reforma ali socijalizem skuša fa red izpremeniti NaposVd je predavatelj označil nespo-■•azn^^en-ia ki r>a°ta^aio v iav-ne-m življenju zaradi neumevanja pravega bistva ln smotra socijalne politike, ki je torej po njegovi definiciji samo sredstvo, s katerim država v situacijah težke napetosti med gospodarsko različno situiranimi skupinami ali sloji rešuje socijologične pc goje svojega obstoja. —o. Minister Pucelj v Ljubljani Minister za socalno politiko m narodno zdravje g Ivan Pucelj se ie včeraj z jutranjim brzovlakom pripeljal v Ljub'jano. Po kratkem posetu v banski palači ie izkoristil vse dopoldne z ogledom splošne bolnice in drugih zdravstvenih institucij. V splošni bolnici sta g. m nistra spreje'a gg. ravnatelj dr. Geriovič in ekonom Šara-bon. V niunem spremstvu in tolmačenju si ie g. minister s posebnim zanimanjem ogledal vse nove naprave, ki so ga zadovoljile v polni meri in prav posebno g. minister ni šted:l s oohvalo res ureiene. pedantno snažne kuhinje. Iz splošne boln ee se je nato podal g. minister v Higiienski zavod, kier ga je sprejel ravnatelj dr. Pire ki mu je takisto razkazal vse vidne dokaze uspehov prizadevanja za dvig narodnega zdravja in higijene. Slednjič je g. minister posetil še Dečj.j dom in mu je g. primarii dr. Dragaš razkazal vse oddelke ter opisal smotreni trud za vzgojo dece. Popoldne se je g. minister Pucelj odpeljal v svoj domači kraj. v Velike Lašče. Nov b?Ioijski poslanik v Bengrradu Bruselj, 23. jan. AA. Belg:jski uradni list prinaša ukaz. s kater m ie belgijski kralj imenoval grofa de Vichen^va za črednega noc|.an"--fj in " rv^blašč^nega ministra kraljevine R°lgije v Beogradu in Tirani, s sedežem v Beogradu. Francoski le tal ki ataše za Jugoslavijo Pariz, 23. januarja AA Današnji uradni I st prinaša vest, da je podpolkovnik De Rr-vint .menovan za letalskega atašeja za Ru-.nunijo, Grčijo, Bolgarijo, Jugoslavijo, Češkoslovaško in Turčijo s sedežem v Bukarešti. Dan knjige v Beogradu Beograd, 23. jan. p. V picsioiih diuštva Cvijete Zuzorič je bil danes donoldne na svečan način otvorjen »dan knjige«. To prireditev so organizirati beograjski književniki skupno z ostalimi ku'turnimi organizacijami v svrho propagande za domačo knjigo. Razstava je vzoino organizirana in vsebuje dragocene eksemp.larje knjdg. Svečane otvonitve so se udeležili prosvetni minister, zastopnika raznih kulturnih organizacij in najodličnejšo predstavniki beograjske družbe Navzoči so bili tudi] zastopniki diplomatskega zbora. Razstavo je otvoi ii univerzitetna profesor dr. Belič z daljšim govorom, v katerem je poudaril važnost takih prireditev za povzcMgo narodne kulture. Senzacijcnavna občinska afera v Beogradu Jiograd, 23 jan. p. Ogromno senzicijo v vsej beograjski javnosti je vzbudil odlok okrožnega sodišča, s katerim se odreja preiskava oroti b všemu beograjskemu županu inž. Savčiču ter proti obema bivšima podžupanoma dr. Mirosavu Stojad noviču m Vojislavu Zadžim. Vsi trije so obtoženi, da so popravil zapisnik občinske seje, na kateri se je razpravljalo o najetju tako-zvanega švicarskega posodila in o oddaji konces je za električno centralo v Beogradu. Za nadaljnji razvoj te afere vlada v vsej beognjski j.avn.->s-fi ogromno zanimanje, ker so vsi trije obtoženci splo"no znane in ugledne osebe v beograjski družbi. Dcbrota je sirota Beograd, 23. jan. p. V ulici Vojvode Gn-gora je bil danes dopoldne izvršen grd zlo-č.n. Tam je stanoval Vitom r Rakič, ki je kot zaupnik dobrodelnega društva »Nasuš-ni hleb« vsako jutro delil revnim in brezposelnim delavcem nakaznice, s katerimi so mogli v določenih pekarnah dobiti zastonj kruh. Davi je prišla pred njegovo hišo skup na pijan h delavcev, ki so hrupno zahtevali, naj jim izda nakaznice. Namesto Vitomira Rakiča jc stopil na ulico njegov brat Stojan, ki je hotel pijance pomiriti. Čim pa se je pojavil na ul ci. so ga napadli s koli in noži, ter g-a tako obdelali, da je obležal mrtev. Policija je vse napadalce aretirala in zaprla. Razpisana mesta državnih agronomov Beograd, 2\ januarja. AA. Oddelek za kataster in državna posestva v Beogradu je raznisal natečaj za pet mest uradniških pripravnikov inženiersko - agronomske stroke pri f nančnem ministrstvu, oddelku za kataster in državna posestva. Vršili boio klasifikacijo zemljišč po obstoječih zakonskih predpisih. Pravilno taksirane prošnie in dokumente moraio kandidati predložiti do 15. februarja oddelku za kataster in državna posestva v Beogradu, in sicer oni, ki so že v državni služb:. preko pristoinih uradov. vsi ostali pa neposredno. Poleg fakultetne izobrazbe morajo kandidati imeti po možnosti ekonomsko prakso in to posebno kmetovalsko. J. M. Kenworthy: Copyright by Cooperation Problem Evropa Pisec nas'ed.njega zanimivega članka je znan angleški politik, eden najviplivne'š.lh voditeljev delavske stianke Njegova izvajanja imajo zato svojo posebno noto. ki bo Izzvala maisikak ugovor Načrt za ozdravljenje Evrope, ki ga razvija v svojem članku, je biez dvoma velikopotezen. Toda kako težavna, skoro utcistrčna je izvedba stičnih načr tov. je rnoial avtor občutit, na lastni kcži. saj je bila njegova stranka ce!a leta na vladi v Angliji in le ime a s tem odločilen vpliv na vso 'naio-lno politiko Usneh njenega režma pa je iznova potrdil staro resnico da je pa lahko programe in načite sestavljati, zelo težavno pa jih izvajati. Evropska celina, pa tudi ang'eško otočje se vedno boli zavedata temne nevarnosti, ki ograža evropski gospodarski ustroj. Miniti je moralo skoraj 13 let in na svet je morala pritisniti najhujša trgovska in industrijska depres:ja. kar jo pozna moderna doba. da so narodi to resnico izpre-g'eda!i in spoznali. Pe-šč:ca narodnih gospodarjev in da'eko-vjdnih državnikov, ki so v minulih !et;h napovedovali te žalostne dogodke, ie vzbuiaia pomilovanje in zadevala na gluha ušesa. Poročilo base'sk;h izvedencev ie «eia; znamenje. da se uvidevnost vrača. Tod?, čeprav dobiva gospodarski ustroj udarec za udarcem in vsa mednarodna trgivina dnev- i no pada. se vendar narodi v mnogih važ- J nih državah še vedno ne zavedajo v?e nevarnosti, a njihovi po'itični voditelji se jim boie povedati resnico, čeprav se sami prav dobro zavedajo nevarnosti položaja Evropski narodi se ponašajo danes ravno tako smešno kakor veslači v čolnu, ki bi se med seboj sprli in stepli. ko so njihovo slabotno vozilce zagrabili valovi in ga tirali proti pogubnemu slapovju. Amerika ie v tem primeru podobna možu. kateremu ti veslači dolgujejo denar in je sedaj skočil na klop ter daje povelja in deli nasvete, ne iztegne pa niti prsta v pomoč. Kako naj zgodovinar, ki bo hotel napisati razvoj te dobe, opraviči to nesmiselno početje? Ce bosta sedanji gospodarski sistem zapada in civilizacija, ki jo ta sistem drži. propadla, tedaj spada na njen nagrobni spomenik beseda »Prepozno«. Vsak teden, ki mine, ne da bi bili izvršeni kaki odločni koraki, pospešuie razvoj, ki nas tira k neizbežnemu propadu. Vse polno vzrokov in razlogov se navaja za sedanjo trgovsko in finančno stisko Evrope in sveta. Večina je samo popis simptomov in ne bo'eznj same. V resnici pa imajo vse sedanje težave samo tri glavne vzroke. Prvi med njimi je najvažnejši in je prav za prav tudi že brezen sama. ostala dva sta samo nje izliv. Ta bolezen ie pretirani nacionalizem. On je v sedanji obliki postal največja rana trpečega človeštva. Gospodarski po'avj te bo'ezni pretiranega nacionalizma vodiio istočasno do postavljanja carinskh zidov, onemogočajo ustvaritev mednarodne valute, a obenem skušajo iztisniti iz držav ogromna voina plačil. Pojavila se je zarota, ki bi hotela pozabiti na vojno škodo in njene posledice v svetu. Toda. ali si je mogel kdaj kdo predstavljati, da se ne bo sam od sebe ored'ož:l ve-'iki račun, ker so se tekom štirih let vsa sredstva polovice sveta osredotočila na uničevani in razdiranie. Sedaj, trinajst let po nremiriu. je b;la ta menica pre7entirana, in sicer izpolnjena kar na celo vsoto. Toda niti nekdanji bojevniki, niti nekdaj bogata Amerika ne morejo danes plačati tega dolga. Sedanji denarni sistem, ki mu je merilo vrednosti zlato, je Dopo'noma zastarel in čisto neprkladen za moderni svet. Večina držav oa smafra zhto za orožie v mednarodni borbi. Zaradi tega je krivo, če s smatra zlato za stvar, ki ie sama v sebi dobrina. Če b: da"es zlato, ki se nahaja >-a potopljeni ladji »Eg:pt«, dvignili iz globo- čin Atlantika in bi se zopet pogreznilo v podzemeljske kleti Francoske banke ali Fe-dera' rezervne banke v Ameriki, bi bilo ravno tako brez koristi, kakor ie do danes. Dejstvo je poleg tega da ie b;!o ne-mogeče v zadnjih 20 letih dvigniti v isti meri produkeno zlata kot je rasla proizvodna s la trgovskih in industrijskih držav. Prišlo je nanos'ed do tega. da skuša 20 nekdaj bogatih držav na čelu z Angliio. naivečio trgovsko slo sveta, sedaj z vsemi močmi držat' neko fiktivno ceno svoiesia denaria. S tem samo še povečuiejo splošne težave in finančni nered Pretirani naciona'izem ie zopet eden glavn h vzrokov smešnega sistema carinskih z dov. ki ovira, da bi blago služilo za p!ač:lo obvez in preprečuie naravno izmenjavo dobrin med narodi Med svetovno vojno so bile centralne sile okle-niene in njihovemu prebivalstvu ie scrozi'a lakota. Odgovorile so s pomorsko blokado. ki ie povzročila ogorčenje in pomanjkanj med zavezniki. Sedai se oa države prostovoljno b'okirajo s carinskimi zidovi in celo Angleži, ki so bili dosedaj še primeroma uvidevni, se pod narodno vlado v tem vprašanju obnašajo prav ne-razum'jjvo. Glede razorož;tve moram poudariti, da se njeni gospodarski uspehi zelo pret:ravajo. Znižanje oboroževanja bi povzročijo še večjo brezposelnost, če se za te ljudi ne naide novega posla. Naziranie pa. da se nahaja rešitev že v razorožitvi sami. je ena izmed napak, ki jo delajo ameriški državniki, nai si bodo že demokrati ali republikanci. Moralni vpliv medsebojne razorožitve se sicer ne da taiiti. ne more se pa ločiti od drug:h velikih evropskih problemov. Vsaka informirana oseba ie danes v svojem srcu prepričana, da meddržavni vojni dolgovi jn reparacije nikdar ne bodo plačane. Podražitev zlata zaradi njegove redkosti in kopičenja je imela za posledico velik padec cenam blaga, in na države, ki zlata nimajo ter morajo svoje dolgove in reparacije plačevati z blagom, ie padlo še hujše breme. Četudi bi se poživljenje trgovine. kakor je pričakoval Youngov odbor, avtomatično ustvarilo, bi se mlajša nemška generacija uprla plačevanju vojnih dolgov, ker ne nosi na vojni nobene krivde in tudi ne priznava nazora, da so samo Nemci krivi vojne. Mladi Angleži, Francozi in drugi bi najbrž sledili njihovemu vzg'edu in odpor proti tem plačilom bi se razširil čez ves svet. Kljub temu vidimo danes ameriške voditelje, kako zavajajo svoje ljudstvo in ga skušajo zazibati v sanje o svetu, ki ne obstoja. Edino sredstvo, ki bi privedlo Ameriko do razuma, bi bilo združenje evropskih držav. Evropske drli ve se morajo združiti v neke vrste carinsko zvezo. Zbrati mora'"o svoje gospodarske sile. opustiti z'ato kot osnovo vrednosti ter uvesti mednarodno valuto, ki se bo naslanjala na vrednostni indeks, drugače morajo zdrkn'ti v kaos in pogubo. Tski zvezi bi sledilo avtomatično znižanje oboroževanja, ker bi se ustvarila mednarodna vojska kot policijska upravna sila. Evropske kolonijalne države bi vključile. kolikor bi bilo mogoče, svoje domini-jone in posesti v to carinsko zvezo ki bi na ta način postala najmogočnejša gospodarska edinica sveta. Amerika se ne bi hotela. niti ne bi mogla borit: proti taki moči. Nekaj časa bi stala ob strani, ko bi pa uvidela svoio lastno škodo, bi se tudi ona pr;-ključila. Kar je dobrega v nacionalizmu kot čuvarju posebnosti narodov in narodnega ponosa, bi se pri tem ohranilo. Oni, ki mislijo, da so vse to samo nemogoče sanje, naj se spomnijo, da je nacionalizem razmeroma mlad in se je rodil n; razvaFnah fevdalizma. V svoji pretirani obliki oa je nacionalizem še m!a;šega izvora in je samo mogočen izliv onega gospodarskega ind:vidua1izma. ki postaja vedno bo!; zastarel po vsem svetu. Zlobno maščevanje čevljarskega mojstra Čevljar Ertl je razbil pet velikih izložbenih oken trgovine Bat'a in napravil okoli 60.000 Din škode skim čevljarjem. Zvečer je še popival v neki restavraciji v Tattenbachovi ulici in še v neki drugi gostilni. Vinjen je okoli druge ure zjutraj prikolovratil na Ale- Uradni popravek Uredništvo »Jutra« v Ljubljani. Z ozirorr. na v Vašem cenj. listu St. 13 priobčeni članek »Za modernizacijo klavnice bo investiran h 60 milijonov Din« Vas prosim, da objavite naslednji uradni popravek: Ni res, da bo za popolno modernizacijo klavnice investiranih 60 milijonov dinarjev. Res je marveč, da se je doslej — od 1. 1925. — porabilo zf-. novo klavnico okoli 19,000.000 D;n S to glavnico so se zgradila nova poslopja, klavnica, hladilnica, vodna naprava, zmrzovalne celice, stojnica, tovarna za led. oddelek za slanino itd. ter nabavili vs' stroji. S tem Je program do malega zaključen. Pred/Ideno je le še. da se v boljših .".as'fc zgradi še ograja in upravno poslopje kar pa bo k večjemu stalo kaka 2 000 000 Din. Ta izdatek pa ni nuien V Ljubljani, dne 24 mi a rja 1932 Dr. Dinko Pno, župan. I Maribor, 23. januarja V noči na soboto okoli druge ure je zaslišal cestni redar, ki vrši službo po navadi na križišču Aleksandrove ceste in Trga svobode, rezek odmev močnih udarcev po steklu, šum je prihajal iz Prešernove ulice. Obenem je stražnik tudi zaslišal klice nekega moškega: »To je storilec, po Prešernovi gre!« Takoj je stražnik pohitel tjakaj in videl, da so vse velike šipe peterih izložbenih oken trgovine Bat'e razbite. V Prešernovi ulici je nato stražnik zgrabil storilca in ga odgnal na policijo. Na policiji so spoznali v aretirancu čevljarskega mojstra in bivšega hišnega posestnika Antona E r t.l a. stanujočega na Meljski cesti. Sprva je mojster skušal vse tajiti, naposled pa je priznal, da se je bil malo napil, da si je nadeval kamenja v žep v Marijmi ulici in da je že dalje časa gojil namen razbiti Bat'i vse šipe, to pa zato, ker dela hudo konkurenco maribor- ksandrovo cesto in zagnal v vsako šipo po en kamen, ki je vsak napravil za pest veliko luknjo in se je steklo razpočilo v obliki zvezde na vse strani. Po zaslišanju so Ertla vtaknili v policijski zapor in ga danes dopoldne izročili sodišču. O dogodku je policija takoj obvestila vodjo mariborske podružnice Bat'e. ki je telefonično sporočil atentat vodstvu tvor-nice Bat'e v Zlinu. Od vodstva je prejel tale odgovor: »šipe so zavarovane. Ce je v Mariboru tako, da razbijajo šipe na naših trgovinah, bomo mi v prihodnjih dneh cene naših čevljev še bolj znižali.« škodo cenijo, ker je ra^itih pet velikih izložbenih oken v velikosti 3X 2.3 m, na okroglih 60.000 Din. Hmeljski trg Žatec, 23. januarja, h. H koncu preteklega in v začetku tega tedna se je povpraševanje za žateški hmelj nekoliko zboijšalo. Ce kupni premet v tem tednu ,e znašal 500 do 600 stotov po 50 kg Trgovalo 6e je v glavnem na račun inozemstva po 160 do 250 Kč. Na deželi so plačevali od 130 do 160 Kč V zadnjih dnevih se je promet neko'ko zmanjšaj Zak 'učn,! tendenca je mirna in leizpremenjena Do petka opoldne je bilo v Zatcu markiranih 177 ti«oč stotov žatešikega hmelja lanske leti ne Po cenitvah so hmeljarji 'eseni ;.man i šali zemlio za hmeljnike za 20 odstotkov napram prednjemu letu in za 40 do 50 o-i «totkov napram 1. 1928 Kme'jonske organi /laciip "enijo <{»'!.«p.5«» ",'r>ip 1»«*»»»'?/, v "a tešv f-rav take v gorniem Primorjn Dunajska vronfnefca napoved za nedeljo: Malo spremenjeno vreme. aši krap in ljudje v . ,*> Prog. Josip Plečnik - šestdesetletnik Včeraj je stopil med šestdesetletnike naš sloveči mojster, profesor arhitekture na ljubljanski univerzi, graditelj mnogih pomembnih stavb, eden izmed restavratorjev Hradčanov in največji estetski reformator mesta Ljubljane — Josip Plečnik. Dosleden svoji naravi, ki se vztrajno izogiblje javnemu hrupu, da se tem lažje poglobi v kontemplacijo in umetnostno snovanje in ustvarjanje, ravnodušen nasproti javni hvali, je prof. Plečnik hotel, da bi mu ta dan minil v najožji intimnosti. Tudi cn ni maral, da bi ga bila oblila ploha jubilejnih besed in čas-niškega laskanja. Ostali smo zvesti dani besedi in nismo omenili tega intimnega dogodka v življenju našega velikega mojstra. Ker pa »na drugi strani« slovenskega javnega mnenja niso hudo natančni, če gre za oseben okus in osebno željo jubilanta, beležimo tudi mi jubilej prof. Plečnika. Beležimo ga v spoštovanju pred njegovo tvorno silo in želimo prav iskreno, da bi njegov neumorni umetniški duh še dolgo snoval in ustvarjal v pro-speh in povzdigo naše umetnostne kulture in vsega našega narodnega življenja. Josip Peharec t Jesenice, 23. januarja. Po dolgotrajni bolezni je preminil v četrtek ponoči v 54. letu starosti mag. phar. Josip Peharec, droge ris t na Jesenicah. S pokojnim Pcharcem je umrl ideaien nacionalist. ki se je od svoje rane mladosti boril za ideale jugoslovenstva. V svojih mladih le- iarovanje rudarske dece v Nemčiji V letošnji zimi so vsa jugoslovenska yvodporna društva v zapadni Nemčiji obdarovala otročičke. Od predbožičnih nedelj do praznika Treh kraljev so se v raznih krajih vrstile te prisrčne svečanosti. Prisostvoval jim je skoro povsod tudi izse- se je Miklavž v Gladbecku precej pozno oglasil — namreč šele na praznik Treh kraljev — toda se je izgovoril, da povsod ne more biti v en mah. Deci pa je pripravil mnogo veselja, čeprav so darila morala biti bolj skromna. Obenem se je vr- lj-vnsk: komisar dr. Deželič iz Dusseldor- j f i. ki ie nudil tudi gmotno in moralno pomoč. On in pa predsednik Zveze jugosio-.•••nskih podpornih društev g. Pavle Bolha sta na teh sestankih dajala mnogo novih • tolažila v sedanjih hudih časih Č. t roke kakor odrasle. Božična obdarovanja so vplivala silno blažitno. Priobčuje-rr > sliko z obdarovanja v Gladbecku, kjer vr.di naše rudarje simpatični in požrtvovalni predsednik g. Joža Košir, ki ga je videti 'tudi na sliki poleg Miklavža. Res šilo zborovanje, na katerem je g. Pavel Bolha obširno razpravljal o današnjih razmerah in je zaključil z bodrilom, da domovina svojih sinov v tujini ne bo pozabila. Z velikim navdušenjem je bilo sprejeto pismeno zagotovilo g. ministra dr. Kra-merja, da bo storil za vvestfalske Slovence, karkoli je v njegovih močeh. Za predsednika društva v Gladbecku je bil ponovno izvoljen Josip Košir, tajnik je Martin Lončar, blagajnik pa Anton Starina. Pet delovnih dni v fo&acni tovarni Zaradi zmanjšanega konzuma počiva delo ob sobotah tih je bil med ustanovitelji tržiškega Sokola, bil njegov agilen tajnik in kasneje tudi starosta. Ko' se jc preselil 1. 1909. na Jesenice, je takoj prevzel posle tajnika in leta 1910. mesto predsednika sokolskega župnega zleta. Pred svetovno vojno se je podal v Srbijo, kjer ga je vojna tudi dohitela. Boril se je ramo ob rami s srbskimi borci za obrambo Srbije. Jeseni leta 1915. je moral bežati pred armadami centralnih držav čez zasnežene albanske gore (na otok Vido in Krč. Ko se jc okrepil, se je udeležil 1. 1918. osvobodilnih bojev in se yrn:l z zmagoslavnimi srbskimi četami nazaj v naše domače kraje. Po prevratu se jc naselil v Kranju in se tam udejstvoval na vseh področjih nacionalnega dela. Pred por leti se je preselil na Jesenice in služboval v lekarni g. Mavra kot asistent, kasneje pa je otvoril na Jesen :cah lastno drogerijo. Strt na duši in telesu od prestanih bojev in trpljenja jc ta nekdanji hrast in ne-rklonjiv borec omagal. Bolezen sa je glodala več let, dokler ga ni .spravila v prezgodnji grob. Pogreb pokojnega Peha-rca, ki jo bil splošno priljubljen, bo v nedeljo popoldne izpred hiše žalosti na Jesenicah. Sokoli, četniki, dobrovoljci in osta'o prebivalstvo se opozarjajo, da se udeleže pogreba nacionalnega mučen ka Pcharca v najlepšem številu. Slava spominu Josipa Peharca! Danes, nedelja premiera! Ljubljana, 23. januarja. Ljubljanska tobačna tovarna jc zaradi občutnega padca konzuma za letos zmanjkala svoj delovni program, kajti tudi v kroge kadilcev je posegla kriza. Tovarno vodijo kakor vsako pridobitno podjetje, zaradi česar preidejo posledice zmanjšanega delovnega programa tudi na delavstvo. ze lani "v začetku decembra je bilo reduciranih več delavcev, zaradi novega >oložaja pa se je bilo bati, da bo moralo spet nekaj ljudi na cesto. Ravnateljstvo se ie mnogo bavilo s tem vprašanjem, vendar se je naposled v sporazumu z delavstvom našel izhod, ki ne bo tako hudo zadel delavstva, kakor je kazalo spočetka. Namesto, da bi sledile nove izrazite redukcije delavstva, se je našla ta rešitev, da sobota popolnoma odpade kot delovni dan. V tovarni so že doslej delali ob sobotah samo dopoldne, odslej pa bodo imeli pet polnih delovnih dni. V tovarni je zaposlenih tudi dokajšnje revilo starih delavcev in delavk, ki ima- jo že nad 35 let službene dobe. 'fi bodo v d oglednem času upokojeni, najbrž tedaj, ko bo v Beogradu urejen novi pravilnik, po katerem bo imelo tudi državno mono-polsko delavstvo vsaj približno zadovoljive penzije. Ako bi bili ti delavci upokojeni pied podpisom pravilnika, bi prejemali navzlic temu, da so pustili v tovarni vse svoje življenjske moči, le borih 300 Din pokojnine. Ostalo delavstvo bo, kakor rečeno, v bodoče delalo samo po pet dni tedensko, odpadla sobota pa se bo štela v delovni čas namesto dopusta, tako da bodo prejemali vsi delavci in delavke polno mezdo, kakor če bi delali vseh šest dni v tednu. Ob sobotah bo zaposlenega samo nekaj sezonskega delavstva, ki bi drugače prehudo občutilo redukcijo delovnega časa. Prvotno razburjenje v tovarni se je spričo teh sklepov popolroma poleglo, kajti našla se je vendarle primerna solucija po-ložaia m bo tako vse delavstvo v glavnem ostalo pri kruhu. Skupno zaposluje tobačna tovarna tudi še sedaj približno 890 ljudi. Blagajnik, ki je poneveril i,3š!8.00O Dis Beograd, 23. januarja. Poročali sir o kratko, da so policijski organi aretirali pobeglega blagajnika vojnega ministrstva Dragornira Milovanoviča. ki je bil poneveril 1.300.000 Din. Prijeli so ga, ko je hotel preko meje na Madžar- sko. Sodilo mu bo vojno sodišče v Beogradu. Milovanovič je bil precej dobro znan v r estolničnih družabnih krogih. Stanoval je v ulici Princa Evgcna U, toda v zadnjih fasih so ga njegovi sosedje zelo poredko-ma videli, večinoma samo zjutraj, ko je od-h- j al v pisarno. Pred več tedni je namreč r "jrova žena odpotovala v Sremske Kar-k.vce in odtlej je Milovanovič prihajal do-mov navadno precej pozno ponoči. Posedoval je po gostilnah in kavarnah, toda vsi, ki so ga poznali in pogostoma občevali ž njim, trdijo sedaj, da Milovanovič sicer res ni štedil bogve kako. toda razmetaval pa tudi ni, temveč živel tako, kakor je mogel s svojo pi-ecej visoko plačo. Ko Milovanoviča ni bilo dva dni v urad, se je takoj posumilo, da v blagajni ni nekaj v redu. Takojšnja preiskava je dognala, da je že ob neki prejšnji priliki poneveril 30.000 Din, v zadnjih dveh dneh pa da je prejel za blagajno 1,270.000 in izginil z vsem tem zneskom. Ljudem, ki so poznali njega in njegov način življenja, se je naravnost čudno zdelo, kam naj bi bil spravil ta denar v tako kratkem času, in se jim je videlo edino verjetno, da je pobegnil noseč s seboj veliki znesek. Policija je nemudoma obvestila vse obmejne postaje in Milovanovič se je po enem tednu skrivanja res ujel. Zahvala Podpisani sem prejel izplačano doto v znesku Din 13.000 ter se tem potom »Vzajemni pomoči« reg. pom. blagajni v Ljubljani, Borštnikov trg, najtopleje zahvaljujem. Omenjeni zavod vsem, kot najcenejši, najsi-gurnejši in z najmanjšimi prispevki najtopleje priporočam. Janez Horvat, Slatna. Ako se majajo večkrat vzrok je zobni kamen, prepreči m vzemi Sargov Kalodont je edina zobna krema, katera vsebuje učinkoviti dodatek proti zobnemu kamnu (Sulforicinoleat. po Dr. Braunlkhu). V&LO D 0HT Proti zobnemu kamnu Najstarejši hrastniski steklarji . 1 • * _ ,,/ln V»» I A Hrastnik, 23. januarja Pred mesecem dni, baš ko se je otvori-la kriza, ki je vrgla v brezposelnost več tisoč ljudi — steklarje, pomožne delavce in njih družine — je praznovala steklarna 75-letnico svojega obstoja, obenem pa gorja, ki je sedaj udarilo steklarje, kajti že v sredo je zatisnil za večno svoje trudne oči. Druge najstarejše steklarje pa vidimo na sliki. To so: 62-letni Ivan Per-c e 1 j, ki je bil dolga leta brusač stekla, pozneje pa skladiščnik, potem je 75-letni je bila 45-letnica, od kar je podjetje last rodbine Abel. O vsem tem smo že poročali, sedaj pa naj bodo omenjeni tudi jubilanti dela, ki pa svojega jubileja niso mogli slaviti in jim je ta spominski dan še z večjo okrutnostjo predočil kruto usodo. Najstarejši med njimi. Anton Kuhar, je stopil v službo steklarne pred 46 leti. tedaj, ko jo je prevzela sedanja firma. Bil je silno spreten lončar. Usoda mu je bila vsaj toliko mila., da je doživel le začetek steklar Karel Obermajer. njegov <2-letni. brat steklar Andrej Obermajer, ki sta delala v steklarni nad 40 let in uživata sedaj celo skromno pokojnino, 60-ietni Jakob G o e t z, bivši skladiščnik in poznejši pregledovalec stekla, njegov 61-letni brat. steKiar Franc Goetz ter 5o-letni steklar Jožef O m e r z i. Razen obeh. bratov Obermajerjev so bili vsi v službi, dokler ni steklarna ustavila obrata, in ie pravi čudež, da niso omagali, kakor toliko drugih pri tako naporni službi. Leto dni v službi narodnega zdravja Iz letnega poročita mariborskega Zdravstvenega doma delo vseh oddelkov Uspešno PO ZN^H! V&ŠLOiGRi llonho X FELIX BREttART tttRMANN THIMICA J Bomba smeha, v kateri dominira sijajni komik in humorist, znan iz operete »Gospodična tajnica« in il šaloigre »Deviški Jakob«. Dve uri smeha! Predstave ob 3., 5., 7. in 9. zvečer. Predprodaja vstopnic cd 11. do pol 13. ure! Elitni kino Matica Telefon 2124. Izdani tatovi so se maščevali s požigom Velika dolina. 23. januarja. V noči pretekle nedelje je istočasno kakor v Trnju pri Brežicah, o čemer smo že poročali, gorelo tudi v vasi Rajcu pri Veliki dolini preko Save. Zgorelo je gospodarsko poslopje občinskega odbornika Muniča. Ogenj je bil zaneten iz maščevanja. Imenovani odbornik je namreč izdal tatove, ki so kradli vino, in ti so mu vrnili milo za drago. Poslopje so mu zažgali, ko so Muničevi vsi trdno spali. Zgorela bi mu gotovo še ostala poslopja, da ni ob pravem času zbudil njega in vaščane njegov sosed, ki se je mudil v hlevu pri živini. Zločinci so že prijeti in odvedeni v zapore. Maribor, 23. januarja. Mariborski Zdravstveni »lom je ena najmlajših institucij te vrste v dravski banovini- s svojim prepotrebn m poslovanjem je pričela šele 1. 1929 pozno v jeseni. Od tega risa je v stalnem napredovanju glede ob-širnosti poslovanja. Vsako mesene« poročilo izkazuje pomnoženo delo. isto je tu-1i z letnimi poročil:. Zavod sestoji iz raznih oddelkov kakor šolska poliklin-ka, dispanzer za dojenčke s posvetovalnico za matere, posvetovalnico za noseče, prctituberkulozm dispanzer. potujoča higienska razstavi, aii-trabieni oddelek m serobakieriološki oddelek. , . Pod šolsko polikliniko spadajo v=e meščanske šole, srnini- šole in vadmea s skupnim številom 4329 učencev. Vsako leto se si<štemat;čno pregledajo vsi na novo vp<-s mi učenci, takih pregledov je b''o izvršenih lini 114S. Tekom leta je za oboie.e učence na razpolago ambulatorij šolske poliklinike kjer dobe zdravniški posvet in po možnosti tudi zdravila. Skupno števlo or-linacij je znašalo lan? 4559. Proti davici je-bilo preventivno cepljenih 44 otrok. Io šokih jc bilo izvršenih 156 ur predavani i zdravstva. V počitniški koloniji je šo!~k.i polikl nika vzdrževala 2." otrok po 1 mesec, 4 je pa poslala v zdravitišča za tuberkulozne jih tam vzdrževala po več mesecev. ^ 15. oktobrom ie bila pr! šolski j>olikliniki osnovana tudi šolska kuhinja krsPeviča Andreja. v kateri se pripravlja mleko potoni pasteriziran ia ter se v individualnih por-cMah z avtomobilom razvaža po mestu v otroške vrlce. osnovne, meščanske m sred-ive šole ob času dopoldanske malice, l ikih rorc:j po Vi litra se razdeli dnevno preko 500 in sicer po 400 dnevno brezplačne, ostale pa proti plačilu. I)ečii dispanzer ima nalogo nuditi zaščito otrokom ;>d njihovega roistva do dobe, ko vstopijo v šolo. Tu se vodi seznam vsej novorojenčkov v mestu in bl žnji okolici. i\ materi vsakega deteta pride kmalu po po-iodu v obisk zaščitna sestra, da povpraša po stanovanju deteta ter v primeru potrebe svetuje potrebno glede nege dojenčka, lakih ftosetov je izvršila sestra v preteklem letu 387. Dspanzer pa daje poleg tega se nasvete vsakomur dvakrat tedensko popol-rine v svo'i posvetovalnici za matere in dojenčke. Takih posvetov je b lo izvršenih 1547 Kot nomoč materam revnejših slojev je izdal dispanzer 14 ka paničnega zdroba. 80 ka mila. 50 m flanele. 130 plenic, vec obleke itd. V dopo1dnev:h p a se vrse brezplačne ordinacije za bolne lejencke in mala deco Lani »e b'lo 3501 takih ord nacij. Protituberkulozni dispanzer ie Zdravstvena dom prevzel v svoj set.iv v novembru i. 1930. vodstvo istega je bilo ooverieno specialistu za tuberkulozo S tem ie poslovanje dispanzerja razširjeno na dnevno dopoldan in popoldanske ord:nacije. V dispanzerju ima pravico do zdravniškega posveta vkj-kdo do zdravljenja pa le revnejši sloji, i'"-io v dispanzerju se deli na notranje, zun.i-n'»e in na protitub^rkulozno propagando. V csvrho pouka prebivalstva se lazdeljujejo mučne brošuri«?. V letu 1931 je bilo v dispanzerju preiskairh p-vikrat 0fal bclmkov, ponovno 1701. obsevanj z višinskim som-reni 724. preiskav krvi 540, polnjenj popluc-nične dupline (Pneumothora.v) 139. V te-koleni letu namerava dispanzer se pojaeiti svoie delovanje, iti predvsem izvesti kontro-lo tuberkuloznih legel, potom piojekc je po-sameznih primemv tuberkuloze v zadnjih letih na posebno karto Maribora m okolice, ki bo jasno pokazala smer, v kateri na., se delovanje protiluberkulozne akcije vravnt. Anlirabični oldeV-k ima namen zaščititi osebe, ugrizu jene r«> stekkh ali Stekline sumljivih živalih potom cepljenja. Število tekom leta proti steklini cepljen h oseb znaša 82. ]>i vseh navedenih se dosedaj ni pojavila steklina. , .. . , Serobakter ološki oridelek vi M preiskavo krvnih sokov in izločkov telsa na različne bolezenske znake. Oddelek tekom leta prejel 5002 Prilik materijala v preiskava. V svrho ugotovitve bolezni je. bdo iz navedenih pošiljk izvršenih 11737 sero:oskih n bakterioloških preiskav. V posvetovalnici za noseče, ki posluj* vsak petek popoldne od 5. do 0. se je zg a-silo 42 Žep v svrho posveta. Potujoča higienska razstava je bila izlo-žena tekom preteklega leta v Ptuju, pri Sv. Križu pri Rogaški Slatini, pri Sv. Lovrencu na Pohorju, v Prevaljah in v Črni. Skupno število oseb, ki si ie razstavo ogledalo, znaša ca. 14.000. V svrho zdravstvene prosvete je b'lo izvršenih 29 predavanj s skupno u-deležbo ca. 50C0 os<.'b. Asanacijsk; oddelek je zgradil vodovo«! pri Sv. Križu nad Mariborom, obcestne jarke in kanaliziranje pri Sv. Lovrencu .ia Dravskem polju ter asaniral vodnjake v Kc-bilju in Crenšovcib v Prekmurju. Dovršil je tudi pr prave za zgradbo vodovoda v iUaišpergu in Planici na Pohorju, ter vodnjakov v Lormanju in pri Sv. Benediktu v Slovenskih goricah. Zavod je tudi interveniral v raznih primerih infekcijskih bolezni. Nosečim ženam In mladim materam pomore naravna »Franz Josefova« gren-čica do urejenega želodca in črevesja. Glavni zastopniki modernega zdravilstva za ženske so preizkusili, da »Franz Josefova« voda v največjih slučaiih učinkuje hitro, sigurno in brez bolečin. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Delavska tragedija v Barah Pri izplačevanju z boni sta bila ubita dva rudarja Bare, 20. januarja. Med rudarstvom premogovnika »Resava«. ki se nahaja v Barah pri Despotovcu in je las* tvrdke Nikola Jocič in sin. je prišlo ob zadnjem izplačevanju mezd do hudega spopada. v katerem sta bila ubita dva delavca, trije pa močno ranjeni. Ta poboj ima ozadje. s katerim se ne bavita samo policija in kazensko sodišče, temveč tud: beograjska delavska zbornica, ker gre pri stvari za varstvo življenjskih koristi več sto delavskih družin, ki so ostale brez kruha brez lastne krivde. V rudniku je bilo zaposlenih okoli 900 delavcev. Rudniško podjetje je pač redno zaposlovalo delavstvo, ki n; bilo samo iz domače vasi. temveč je prihajalo na delo tudi iz precej oddaljen h krajev med njimi nas ie tudi nekai Slovencev. Toda v zadnjih časih "odjetje ni imelo potrebnih denarnih sredstev, da bi izplačevalo mezde delavstvu, temveč mu je ob mezdnih dneh namesto gotovine izdajalo nekake »bone* v kosih po 1. 5. 10, 50 in 100 Din. Delavstvo ie v začetku rado sprejemalo te »bone«, ker je verjelo podjetju, da ji' bo v najkrajšem času zamenjalo za gotovino Ko pa take zamene le ni biio in se za »bone« ni dalo ničesar kupiti. ker i;h trgovci in obrtniki niso hoteli spreiemati namesto gotovine. se je delavstvo pritožilo delavsk-zbornici in ministrstvu za šume in rudnike. Lajtmk rudnika ie tedaj iziavil ministrstvu. da sicer ne more takoj zamenjati »bonov« za gotovmo. da pa bo storil to v naj-kraišem času. Take zamene pa tudi pozneje ni bilo in rudniško podjetje ie izplačevalo Glasbene prireditve mariborske Ljudske univerze Maribor, 23. januarja. Ko si je Ljudska univerza osvojila načela vsestranske in harmonske vzgoje, je sprejela v svoj delovni program tudi vprašanja, ki se tičejo umetnostnih panog, ter vprašanje vzgoje potom umetnosti. Uvedli so se muzikalni večeri, ki so imeli zraven umetniškega smotra še poučno tendenco. V prvi vrsti so prišli k besedi domači umetniki in pri sestavi sporedov se je vselej upoštevala slovanska glasba. Ustvarjali so se na ta način stiki z muzikalnimi središči, kakor z Ljubljano in z Zagrebom. Seveda, v kolikor je to dopušča) gmotni položaj zavoda. Ko bi bil ta boljši, bi bilo že prišlo do marsikaterega nastopa. Kar se pa tiče nastopov inozemskih umetnikov (mislimo predvsem na graško Uranijo), so pa imeli v prvi vrsti nalogo, nuditi nam iz jsvoje bogate prakse, v svrho pobude, one timetniško-poučne večere in kulturne uvedbe, katerih pri nas še ne gojimo. Tudi čisto domači glasbi so bili posvečeni poedini večeri. Z uvedbo kitarskih tečajev, po vzoru poprej imenovanih institucij, se je vzbujalo zanimanje za to stran muzikalnega \idejstvovanja. Umetniško-vzgojni značaj muzikalnih večerov je prišel do izraza v sestavi sporedov in še osobito v tem, da so bile poedine prireditve v organski zvezi s predavalnimi cikli, kakor jih je za vsako sezono zasnoval predsednik inž Kukovec. To bomo najbolje videli, če pregledamo naslednji se-anam muzikalnih večerov. Ti se razprede-lijo tako-le: 1. Slovenska, hrvatska tn srbska glasba (v zvezi z odgovarjajočimi cikli): Vokalni koncert ljubljanske Gl. M. Spored je obsegal slovensko, hrvatsko in srbsko narodno in umetno pesem, ki so jo izvajali ob priliki francoske turneje. — Ko-zinov kvartet iz Ljubljane. — Slovenska na rodna pesem. Predavanje in koncertni del. (Druzovič). — Slovenska umetna pesem v svojem razvoju. Trije večeri (kakor prej). — Hrvatska narodna pesem (kakor prej). — Hrvatska umetna pesem. Operni pevec Hržic iz Zagreba. — Srbska narodna pesem. (Kakor pri slovenski in hrvatski narodni pesmi.) 2. Ruska in češka glasba: Komorni koncert ruske glasbe. Izvajal godalni kvartet Michl iz Gradca. — Ruska pesem. Operni bariton Holodkov. — Češka glasba. Izvajali tukajšnji češki umetniki. — Ruski večer hrastovške ruske gimnazije. 3. Francoska glasba: Komorni večer francoske glasbe. Michl-Kroemer iz Gradca. — Francoski večer piani stinje Poženelove iz Ljubljane. — Francoski večer baritonista Puglja iz Ljubljane. 4. Večeri posvečeni poedinim komponistom: Beethovnov večer godalnega kvarteta ševčik iz Prage. — Beethovnov večer Uranije iz Gradca. Obsegal je predavanje še dalie vse delavstvo z »boni«, celo tudi tisto, ki je stanovalo v oddaljenih krajih, in tako, ki je zapuščalo delo. Dogajalo se je. da si je delavec, ki je namesto zaslužka v gotovini dobil »bone«, moral izposoditi denar. da je mogel odpotovati domov. Med delavstvom je vedno močneje rastlo nezadovoljstvo. tembolj ker ie rudniško uradni-štvo medtem prejemalo plačo v gotovini in delalo naravnost nesramno oderuško kupčijo z delavskimi »boni«, katere je plačevalo delavstvu po smešno nizkih cenah in iih potem za dober denar vnovčevalo pri rudniški blagajni. Ob priliki zadnjega izplačevanja se je med približno 900 delavci, ki so čakali izplačila. nahajalo tudi kakih 200 delavcev, ki so odpovedali delo zaradi izplačevanja v •>bon:h«. ker z »boni« niso mogli zadostiti svojim plačilnim obvezam. Ko se je pričelo izplačevanje in je podjetje zopet hotelo da-iati »bone« namesto gotovine, se je delavstvo uprlo in ni hotelo sprejeti »bonov«. Zahtevalo ie izplačilo v državnem denar-iu. Med vsem delavstvom sta se našla samo dva. ki sta sprejela »bone«, vsi drugi pa so jih odločno odklonili. Razjarjeno delavstvo ie napadlo ta rušilca skupnih koristi in ju preteplo. Nastal je nato metež, v katerem sta kakor rečeno obležala dva delavca mrtva, trije pa ranjeni. Policijske oblasti so nemudoma uvedle oreiskavo in delavska zbornica beograjska ie poslala v Bare svojega posebnega odposlanca. da preišče stvar. Delo v rudniku seveda počiva, ker delavstvo noče delati za nevnovčljive »bone« Jočiča in sina. s skioptičrimi slikami ter komorno glasbene in pevske točke. — Mozartov večer. — Straussov večer. (Slična ureditev kakor prej.) 5. Splošnega značaja so bile naslednje prireditve: a) Komorni ansambli. Kroemer-trio iz Gradca. — Brandl-trio. — Klavirski trio Gl. M. iz Ptuja. — Komorni ansambl ljubljanskega konzervatorija. b) Violinski večeri. Saša Popov iz Sofije (dvakrat). — Rupel j iz Ljubljane (dvakrat). — Spiller iz Zagreba. — Micb'-Kroemer iz Gradca. — Brandl iz Maribora, c) Klavirski večeri: Trost z Dunaja (dvakrat). — Noč iz Ljubljane. — Vietinghoff iz Petrograda. č) Orgelska večera: Dugan iz Zagreba. — Premrl iz Ljubljane, d) Pevski večeri: Be-tetto iz Ljubljane. — Neralič iz Maribora. — čadeževa iz Ljubljane. 6. Domači glasbi so bili namenjeni: Pevski večer k lutnji (Wolzogen), — Ci-traški in kitarski večer Riedingerja iz Gradca. — Veseli večer Bučarja iz Ljubljane. 7. Mladinska koncerta s poučnim predavanjem o dotičnem instrumentu sta se priredila ob priliki nastopov pianista Trosta in organista Dugana. 8. Nedeljski otroški večeri so vsebovali zraven pripovednega dela tudi muzikalne točke. 9. Gramofonski večeri so bili navadno ciklično zasnovani. 10. Predavanja. Prof. Dobrovič iz Zagreba je govoril o narodni ideji v naši in tuji glasbi. H. D. Koroško pismo Celovec, 22. januarja. S posebno vnemo popravljajo letos volilne sezname (Biirgerlisten), kajti letos bodo na Koroškem občinske volitve. Občinski uradi imajo zato seveda polno dela. Posebno zaupniki koroške slovenske stranke imajo v občinah, ki so v rokah socialistov ali Landbunda, z reklamacijami veliko opravka. V neki občini, v kateri je samo okrog 350 volilnih upravičencev, je izre-klamiral slovenski zaupnik 16 nasprotnikov, ki niso spadali v volilni imenik, ter vpisal 17 Slovencev, ki imajo v občini stalno bivališče ter so se udeležili tudi zadnjih volitev. 33 upravičenih reklamacij pomeni za dotično občino enega občinskega zastopnika. Ako bi *nrej Slovenci ne bili na svojem mestu, bi dobil ta mandat nasprotnik. Delovanje občinskih funkcijonarjev. ki so v nasprotnih taborih, pa kaže jasno, da jim je vsako sredstvo dobro, samo da se oško-aujejo pravice Slovencev. Javna propaganda za občinske volitve pa se sicer še ni pričela, ker so politična zborovanja do 31. januarja prepovedana. Medtem ko politično delovanje med ljudstvom počiva pa tem intenzivnejše delujejo izobraževalna društva. Vsako nedeljo j se vršijo sestanki, na katerih nastopajo po večini domači govorniki, prirejajo se igre, ki so kljub žalostnemu gospodarskemu položaju zelo dobro obiskane ter pevske in zabavne prireditve. Največje zanimanje pa vlada med koroškimi Slovenci za pevsko i prireditev Slov. kršč. soc. zveze za Koroško, ki bo v nedeljo, dne 7. februarja v ki- no-dvorani v Borovljah. Nastopi okrog 100 pevcev iz vseh krajev slovenskega Korota-na. Slišale se bodo pesmi ,ki jih pojejo Slovenci na Žili, v lepem Rožu, ob južni obali Vrbskega jezera ter v Podjuni. Koroška slovenska mladina se zaveda, da leži v domači pesmi njena duša, njeno veselje in njena žalost in da je domača pesem biser, katerega mu ne more vzeti nobena sila. Brezposelnost narašča na Koroškem v vedno večjem obsegu. Dočim je bilo ob Novem letu okrog 18.000 brezposelnih, jih je naštela industrijska okrajna komisija v Celovcu dne 16. januarja že 18.752. V to število pa niso vštete osebe, ki ne dobivajo brezposelne podpore, to so gozdarji, posli ter dninarji, ko jih število gre sedaj v zimskem času tudi na tisoče. Celovec je doživel na Novega leta dan veliko senzacijo. Z Dunaja je prišel mladenič, ki je obljubil, da bo pri vsakem vremenu in pri vsaki temperaturi ostal četrt ure v valovih Vrbskega jezera. In res, točno ob treh je skočil v mrzle valove Vrbskega jezera ter ostal dogovorjeni čas v vodi, ki je imela takrat 3 stopinje nad ničlo. Njegovemu zgledu je sledilo troje Celov-čanov, ki pa so rok precej skrajšali. Društvo »Prehladi se dnevno* je želo s tem nastopom v Celovcu, kjer je šport močno razvit, velik uspeh. Vrbsko jezero bo mogoče sedaj tudi po zimi tako obiskano, kakor po leti. pk. Čudesa za Srednjim vrhom Srednji vrh, 22. januarja Bog si ga vedi kako je pri srcu samotnemu smučarju, ko se poganja skozi tiho gorsko planjavo, ki se razteza kakor prijetna oaza sredi strme gore pred samim obličjem Martuljkovih gora. žalosti in puščobe pač ne bo poznal, ker je narava tod tako slikovita, da že sama od sebe draži človeka, pa najsi ima še tako skromen umetniški čut. Visoko zasnežena, položna planota se iskri v polnih žarkih, ki dihajo prijetno toploto dasi sc sami na sebi mrzli, prav posebno mrzli že zaradi tega, ker so oledeneli. zasenčeni snežniki v neposredni bližini. Ves Srednji vrh je topel, veliko tcpiejši nego savska dolina pod njim, čeprav stcji tisoč metrov nad morjem. Vse te okolnost: so pač tako ustvarjene, da nehote zamamljajo smučarja in zimskega turista, ki ima vsaj nekaj smisla za naravne lepote ter ga za trajno priklepajo nase. Človeku se zdi, da Srednjemu vrhu ni nič kaj do modernega tujskega prometa, ker se skriva v taki samoti, da ga tujec opazi samo slučajno. Reklame ne uživa nikakšne. nima onega komforta ki je glavni pogoj vsestranskega tujskega prometa. A vendar se je v zadnjem času precej dvigali 1 in posamezne hiše, ki jih šteje komaj toliko, kako je prstov na obeh rokah, so opremile lične, naravno preproste sobe, tako da za enkrat lahko sprejme trideset gostov. A zaradi prehrane je velika težava, ker ni tod gori nobene krčme in je letoviščar navezan edinole na kranjskogorske hotele in gostilne, ako se noče po-služiti preproste kmečke hrane in jedilnega lista, kakršen je pač običajen na naših planinskih kmetijah. Kljub vsem tem zaprekam pa se bo tujski promet tod razvil po naravnem potu, ker je vasica naj: dealnejša planinska točka v vsem našem svetu. Le to je škoda, da je potujoče občinstvo še ne pozna. Ugled borovške občine in tujsko-prometnega društva pač zahteva, da se posveti temu kraju najskrbnejša pažnja in se ga na orientacijskih deskah prav posebno podčrta. V resnici je žalostno, da človek tod okrog ne naleti nikje- na noben kažipot in na nobeno markacijo, ki bi tujca opozarjala, da je nekje v bližini košček paradiža, ki ga mora vsak človek uživati z največjo naslado. Smučarski svet niti ne sluti koliko prvovrstnih naravnih lepot je v zimskem času skritih po tem nepoznanem svetu. Samota je samo navidezna, ker živi ves kraj v čistem soncu svoje posebno živahno življenje. ki ga ne moti niti najmanjši kontrast, a kaj šele neprijetna napaka. V predelu široke Baščioe je izobilje pravih, najzanimivejših smuških terenov, ki nikakor ne zaslužijo da co tako prazni, kakor so vprav v tem času, ko je rmuka na višku. A niso samo igodni tereni, ki bi privabljali smučarja temveč vsakega zimskega izletnika bo omamljala silna planinska romantika, k4 se razga"'ia po vsakem koraku v novi, jasni, čudoviti luči. Niso samo navpični, grozno nasekani Martuljko-vi snežniki. ki z nemim glasom pojo veličastno pesem planinske poezije, ampak tudi vsa soteska pod Baščičnim vrhom te bo zadivila s svojo gluhe samoto vse tja do korotanske meje in še bolj razgled na belo aravsko deželo, ki je razgrnjena pred teboj kakor prt, porisan s čudovitimi slikami in drhtečimi konturami. A najzanimivejši je pač potok, ki loči Srednji vrh od prostrane, krasno urejene Vavčarjeve domačije. Ta potok se izgublja v tesno, globoko sotesko, vrh katere vodi steza, ki pa ni prav nič markirana, dasi z vso pravico zasluži najskrbnejše markacije, ker jo lahko vsak .zgreši, če ni dobro informiran o nji. Ce stojiš vrh tega brezdna in strmiš v brezdanji prepad, se ti nehote usiljuje spomin na grški Had, domovino bledih človeških senc. Čudno se zibljejo skrivne sopare, med ledom golta zamolklo peneči se gorski potok in ta glas se ti zdi tako skrivnosten, kakor da bi Kako postanem dober godbenik? To brezplačno Knjižico pošlje tovarna gias-Dil MEINEL & HEROLD v Mariboru štev. 101-B vsakemu prijatelju glasne. oodisi začetniku ali tzvežbanemu Zahtevajte knjižico takoj z navadno dopisnico! 311 on tam doli v resnic: priklenjen strašni Cerber :n laja zdaj za plašnimi človeškimi sencami Sopa.t se odmikajo druga za drugo goltanje postaja -azlošnejše in že se ti zdi. da se Had odpira in bo zdaj in zdaj izbruhnil svoje strahote. A že se spet zgoščujejo sopare vizija groznega Hada se prši. prši se tesnoba v prsih in pod seboj vidiš samo znamenito brezdno, ki nima podobnega ves naš svet in ki ga je ljudstvo krstilo z značilnim imenom Klo-šter. Klošter je igrai jakr. lepo vlogo v pripovedkah preprostega naroda. Toda te pripovedke so zamrle v teku časa da se njihov pomen ne da več točno zaslediti Morda je bil rajnk* Kokliev Matevž zadnji, ki je vedel vse te pripovedke v celoti. Toda ponesel jih je s seboj v grob ker v onem času ni bilo nikogar, ki bi iih bil zan;sal. Josip Vando.t KMETIJSKI VESTNIK Zahvala Podpisani sem prejel ob priliki smrti mojega zavarovanca izplačano posmrtnino v znesku Din 10.000 ter se tem potom »Vzajemni pomoči« reg. pom. blagajni v Ljubljani, Borštnikov trg, najtopleje zahvaljujem. Omenjeni zavod vsem, kot najcenejši, najsigurnejši in z najmanjšimi prispevki najtopleje priporočam. Viktor Zorčič, Ljubljana. Vinske obremenitve Vino se mnogo konzumira in se zato tudi najbolj obdavčuje na vse mogoče načine. Kjer ni najti drugega izhoda za kritje primanjkljaja, stopi takoj v ospredje višje obdavčenje vina in drugih vinskih proizvodov. Osobito po svetovni vojni je zavzelo to obremenjevanje tak razmah, da opravlja vinogradnika v najkritičnejši položaj, vinskega trgovca in gostilničarja pa v največjo zadrego, ker se trošarinjenje prav pogosto predrugači, in sicer po večini vedno navzgor. Zadnje leto se je sicer državna trošarina nekoliko znižala, namreč od 1 Din na 50 par po litru, a producent ni imel od tega koristi, ker je moral vseeno nuditi svoj pridelek pod normalno ceno, da se je iznebil pridelka, kolikor je pač bilo mogoče v sedanjih kritičnih razmerah. Da se te prodajne in točilne nestalnosti in vedno izpreminjajoče se obremenitve spravijo v primeren sklad med producen-tom in konsumentom, so razne korpocaci-jfe, med temi osob;to Vinogradniško društvo za Slovenijo s sedežem v Mariboru, ponovno intervenirale za znižanje vse trošarine (državne, banovinske in občinske) skupno na največ 1.50 za liter. Dalje se je interveniralo, da se ne bi plačala vsa trošarina takoj pri uvozu v mesto ali drugam, nego sproti le od količine enega soda, ki se nastavi ali ki pride na pipo, torej po starem običaju. Dravska banovina stremi za tem, da po možnosti ublaži socialno stališče tako vinskega producenta kaknr konsumenta, vendar pa to še ne zadostuje spričo današnje vinogradniške krize. Prosimo vinogradniške zastopnike v parlamentu, da poizkusijo pospešiti rešitev perečih vinogradniških vprašanj. Fran Gombač. Pridelovanje in gnojenje krompirja V današnjih hudih časih, ko mora kmetovalec po tako nizkih cenah prodajati svoje pridelke, kakor ne pomnijo niti naj-j starejši ljudje, mora pred pomladno sadit-| vijo dobro premisliti, kaj mu je podvzeti, da bi se mu vsaj v tem letu olajSal njegov položaj. če se zanimamo za današnje tržne cene v Zagrebu, vidimo da je cena krompirja visoka, in sicer po 2 Din za kg; le najslabši krompir se plačuje po 1.50 Din za kilogram. Po tem si kmet lahko napravi primeren načrt, ™ kolikšni meri bo letos sadil krompir, ker se mu bo to delo gotovo izplačalo. S povečano saditvijo pa še ni ustreženo. Današnji trg zahteva le zdrav krompir, ki je dobre kakovosti in vztrajen, da drži preko zime in ne segnije. Pa tudi kmetovalec pride na svoj račun, ako ima trpežen krompir, ker ga lahko proda takrat, ko je cena najugodnejša. V jeseni takoj po spravljanju pridelka, ko je dovolj krompirja na razpolago na trgih, je cena običajno najnižja. Naj omenimo tudi nekatere najvažnejše pogoje za uspešno pridelovanje krompirja. Glede zemlje krompir ni izbirčen, čeprav mu najbolj prija nekoliko lažja ilovnata zemlja. Važen pogoj je, da si pravočasno preskrbimo dobro seme. Sploh bi moral vsak posestnik vsaj vsakih šest let menjati seme in si ga nabaviti v krajih, kjer dobro uspeva G.ede sort nočemo razpravljati, ker je znano, da bolj ali manj uspevajo pri nas skoro vse dobre sorte. Oneidovec u^pe/a pri nas že preko 30 let in je še dandanes dober. To je znak, da krompirju naše podnebje in naša zemlja zelo prijata. Zadovoljni moramo biti tudi s tem. da se pri nas niso še razpasle razne krompirjeve kužne bolezni, ki marsikje v tujini skoro izključujejo njega pridelovanje. Pri nas sadijo krompir navadno zrezan na drobne kose, kar pa ni posebno priporočljivo. V naprednejših pokrajinah, kjer posvečajo pridelovanju krompirja večjo pozornost, so pokazali številni, natančno izvedeni poizkusi, da se dosežejo veliki uspehi s tem, če se sadi cel krompir v teži vsaj 60 do 90 gramov. Torej, če ga že razrežemo na koščke za seme, moramo vsaj upoštevati to, da ne bo predrobno razrezan, ker iz drobiža ni pričakovati dobrega pridelka. Važen pogoj pri pridelovanju krompirja je tudi dobro obdelana in pognojena zemlja. Star pregovor pravi: Kolikor košev gnoja boš speljal na njivo, toliko košev krompirja boš jeseni pridelal. S tem je povedano, da se mora krompir čim bolj pognojiti s hlevskim gnojem. Poizkusi, ki so se izvedli na raznih krajih pri nas. so pokazali, da se dosežejo največji pridelki na njivah, kjer so se uporabljala za krompir poleg hlevskega gnoja tudi umetna gnojila, posebno 40-odstotna kalijeva sol, a tudi apneni dušik in superfosfat v obiiivi polnega gnojenja. Ugovor, da se umetna gnojila ne izplačajo, ne drži. Mnogi zavzemajo naravnost sovražno stališče prott umetnim gnojilom. Vse to pa ne pomaga nič. Samo svinčnik v roke in izračunajmo, pa bomo videli uspehe. Samo gnojenje s posameznimi gnojili in površno izvedeno, brez upoštevanja talnih razmer in zahtev posameznih rastlin privede le do razočaranj. Krompir je kakor vse okopavinc predvsem kalijeva rastlina. Rastline izrabijo kalij v razne svrhe, zlasti za tvorbo škroba, za izboljšanje kakovosti in za povečanje trpežnosti in pridelka samega. Z navadnim hlevskim gnojem dodamo zemlji komaj četrtino prepotrebnega kalija za dober razvoj krompirja. Ako gnojimo s kalijevo soljo, superfos-fatom in apnenim dušikom ali pa če uporabljamo mešano gnojilo nitrofoskal, jih moramo trositi vsaj 14 dni pred saditvijo in dobro premešati z zemljo. Napačno je trositi umetna gnojila takrat, ko krompir sadimo. V naših krajih se je izkazalo, da je treba vzeti na 1 ora! površine za saditev krompirja približno 100 kg kalijeve soli. ako smo uporabljali tudi hlevski gnoj. Poizkusi so tudi pokazali, da se je doseglo s tem gnojenjem na tej površini 15 do 16 metrskih stotov gomoljev več kakor r»s krompirjevih njivah, ki so pile gnojene samo s hlevskim gnojem. Pripominjamo, da je vzeti apnenega dušika na oral 100 kg in superfosfata 150 kg ki se pa ne smer» trositi istočasno, temveč vsaj v presk kih po nekaj dni. Tako polno gnojenja nam pripomore še do višjega pridelka ne glede na finejšo kakovost in vztrajnost krompirja. Znano je, da povzroča oaš uporaba svežega hlevskega gnoja gnilobo pri krompirju, če ne v zemlji, pa doma v shrambi. Sicer so pri nas kmetovalci, ki znajo prav izvrstno pridelovati krompir, ali še več jih je, ki, žal, ne dosežejo niti tretjine onih pridelkov, kakor bi jih sicer mogli doseči. Povprečno pridela naš kmet prt nas od 80 do 90 metrskih stotov k-om-pirja na 1 ha površine. So pa tudi kmetje, ki pridelajo 200, da, celo 260 metrskih stotov na 1 ha, ampak le s pomočjo zadostnega gnojenja s hlevskim gnojem in z umetnimi gnojili in z upoštevanjem tudi vseh ostalih, gori navedenih pogojev. Fr. K. Vilko Mazi: Bloški smuk Smučarski tečaj na Blokah. Samo tri dni. Kaj vraga se boš pa naučil v treh dneh? Toda Badjura je tič, o sem vedel, on ti tudi v tem kratkem času zmehča kolena, kar prav;jo da je pri smuku glavna stvar Naposled pa je tudi -.nekaj imenitnega, učiti se tega športa tam, kjer mu je tekla zibelka. Pa sem se odločil, da pojdem. Na Silvestrovo dopoldne sem stopil v pisarno SPD. da bi mi povedali, kako je kaj urejeno za odhod in če je kaj dosti prijav. Dejali so mi, da jih bo cela šuma tn da je najbolje odriniti s Pečnikarjevim avtobusom ki da me v treh urah gladko postavi pred Lavričevo gostilno v Novi vasi. Torej popoldne ob treh odhod od Ceš-novarja Seveda nisem čakal zadnje minute zakaj tri ure stati v nabasanem avtobusu ni posetmo zabavno, pa sem jo mahnil tja v Kurjo vas že kmalu po drugi uri. Res sem našel še prazen voz in si izbral udoben sedež Kdor prej pride prej melje. Jaz sem torej že preskrbljen, drugi pa naj sami gledalo kako bodo opravili. Toda do treh še ni oilo nobenih dilc na spregled in vse je kazalo, da iz tiste »šume« ne bo nič. In res sem ostal sam s svojimi plohi. Z napol praznim vozom smo odrinili po Dolenjski cesti Zmerom bolj je na'etava-lo. ko smo se mahali onkraj Škofljice proti P^avi gorici Ne vem. če oo danes kaj 7. Blokami ie skomigal spre,Todrrk. ko sem naročil vozni listek. Nemara da oojdemo samo do Lašč, ker so na oni strani silni zameti m smo i.e davi le s težavo skobacali iz njih. -- Pa mi niste mogli tega že v Ljubljani poveuati. sem se jezil. — Kaj sem pa vede:, kam se "»eljece. se ie odrezal. Res mv. tega rnsem povedal, saj sem mislil, da oo že po ailcah vedel, kam ra> je pot in da ima že kako naročile od tistih, ki so organizirali tečaj. Hočeš—nočeš sem se moral zadovoljiti s karto do Lašč in tam prenočiti. Pač pa mi je sprevodnik zatrdno obljubil, da se drugo jutro potegnemo čez lužarski klanec, ko se vrne iz Ljubljane z družbo smučarjev. Čakam do desetih, čakam do dvanajstih, avtobusa od nikoder, žo sem je nvslil vrniti z vlakom, pa me je pičilo, da bi si kar navezal dilce in jo mahnil na svojo pest proti Blokam Bo že kako šlo. Par tuca-tov pik, to še ni taka nesreča, si jih pa v tečaju nekaj prihranim. Do Lužarjev je šlo še dosti dobro, čeprav |o je bilo treba gaziti v celem, potem pa me je že lovil mrak in me je čakal težak boj z zameti, ki so bdli ponekod do dva metra visoki. Podnevi bi to še ne bilo tako sitno, čeprav si še zelenec na dilcah. v noči pa je to še za vajenega smučarja telovadba svoje sorte No. da mi nI bilo preveč dolgčas, pa tud: preveč vroče, me je začela zvesto spremljati pristna bloška burja in mi igrala svoje ledene novoletne 3imfonije vse do Nove vasi. ki sem jo dosegel že v trdi noči. truden kakor pes in lačen za deset knapov. Nak. tako zabave vam pa ne privošči Ko pa so me Lavričeva mama prav sijajno postregli in sem našel pn topli peči židano družbo drugih zelencev, ki so se že preišnji dan nekai lažje orikobacali čez Rakek, je oilo kmalu pozabljeno to moje bridko vicanje in nas je moral naš dobra ata Badjura že skoro z očstvvsko strogostjo nagnati v posteljo. Seveda ie imel precej pokore, preden nas je drugo jutro zbezal izpod odej in postavil na dilce pred gostilno, odkoder smo jo oddrsali na vežbališče tam nad Nemško vasjo. Dan je bil, kakor bi ga vzel iz taber-naklja. Samo sonce in vedro nebo. Skoro mikavneje je bilo gledati tja v veličastno panoramo Triglavskega pogorja in Kamniških planin, ki so oklepale te ljubko razgibane griče okrog plešaste Slivnice in košatega Krima nego poslušati prijazno prigovarjanje očke Badjure: Prožna kolena! Počep! Malo več zaleta! Naprej se nagniti! Kolce nazaj! Do opoldne so se nam kolena že toliko omehčala in smo tudi že zajeli toliko smuške učenosti, da smo si lahko privoščili prvi smuk po zložnem pobočju proti Novi vasi, kamor smo prinesli tudi kapitalski smučarski apetit. Lavričeva mama ima že bogate izkušnje, pa nas je zato tudi kapitalsko podprla. Za popoldne pa je naročil maestro Badjura, naj primažemo smučke, ker S2 je sneg že začel tajati. Seveda nekaj deklic ni slišalo tega naročila in so se potem bridko vicale, ko smo jo mahali na goro. Lepa rajda nas je bi-.a, ko smo orali drug za drugim nov tir Podjetnejši. to se pravi tisti, ki so vež-bali že prejšnji dan. so se vzdignili na Veliki vrh. Sam gospod župan se je postavil na čelo te ekspedicije Mi zelenci pa smo še ponavljali dopoldanske vaje. Deklice so sicer male. javka'e. da t®h boli to in ono, zlasti riste. ki niso primazale. Pri-mazati, to je pravi bloški izraz namestu , namazati, tako nan? je dejal naš mojster, ki sam verno prisluškuje narodni govorici in namerava v kratkem izdati popolno smuško terminologijo Zdaj, ko smuka že staro m miado, nam bo taka publikacija prav potrebna in če kdo, je Badiura prvi poklican, da nam jo da. Planine so žarele v zadnjem soncu in burjica je že pritiskala, ko smo se spet spuščali v naše taborišče pogledat, kaj obračajo po loncih Lavričeva mama za našo večerjo. Spotoma smo izvedeli, da so ata župan postali žrtev ekspedicije na Veliki vrh, kjer so zlomili smučko ir so jim tudi očala odsmukaia nekam v žamete. Brez žrtev ne gre. s tem je treba na dilcah kar računati, in ata župan so moško pokazali, kako je treba služiti iiruškim idealom. Ne, ne, brez šale, bjoški župan g. Lenarčič je mož na svojem mestu Prav dobro se zaveda, da se da u* dosu-j skoro pozabljenih Blok ustvariti oaš a prirejanjem smuških tečajev privlačna .trakcija in jp z vsem srcem prepričaj pobornik te zamisli. Seveda bo treba ie poskrijeti za to m ono v razvedrilo gostom, pa to se bo že napravilo čez čau. kar pa je g'avno majo Blok' že sedaj, to jo zares zmerne cenr in izvrta postrežba ;n pri tem nai ostane tudi za naprej Nobena stvar ne odbije gosta tako hitro. nego navijanje cen in brezdušno izkoriščanje. V nedeljo je bil tretji in zadnji dan tečaja. ker se je moral g. Bad-ura p armstadtu. V teh dveh mestih sem do- • _ j _ i__M ;f./Mrl<>Avo racfno zasto- i . l___:T: jasno, da bo ga. Mitrovičeva častno zasto- f,ivela ob priliki svojih poslovilnih predstav tako ganljive prizore, da mi ostanejo vedno v spominu. Kot gost pa sem nastopala v vseh večjih mestih Nemčije, tako posebno v Frankfurtu. Hamburgu, Berlinu, Munchcnu. Nastopala r>a sem tudi na kon- certnih deskah v Leipzigu v znanem »Ge-vvandhausu«, v Munchenu v »Tonhallc«. — Ali potujete čisto sami. gospa. Brez tako zvanega »Geschiiftsfuhrerja«. katerega ima tu vsak povprečen pevec ali pevka, da mu omogoča na podlagi svojih trgovskih sposobnosti nadaljnje nastope? — I>a, potujem čisto sama brez vsike-spremstva ali trgovskega posredovanja. In sicer potujem tja, kamor me povabijo, ako mi čas to le dopušča. — Kakšni so Vaši nameni za bodočnost in kako ste zadovoljni s preteklostjo? _ V času svojega bivanja v tujini sem mnogo pridobila. Nisem pa še dosegla viška. Nadejam se. da pojde še dalje. Za bodoče se torej hočem zopet stalno naseliti v Jugoslaviji. Gostovala pa bom pogosteje v različnih mestih. Tako bom prišla v maju zopet v Nemčijo in tudi v Berlin. _ Se eno važno vprašanje: ali mislita tudi kaj na našo belo Ljubljano? _ Slovence imam hudo, hudo rada. Posebno še Ljubljančane in Ljubljano, na katero me vežejo tako lepi spomini. Vedno se bom rada odzvala morebitnemu povabilu. Zahvalil sem se gospe za prijaznost. V slovo mi je izrekla besede, ki jih človek tako bridko občuti v tujini: »Verujte mi. ni je popolnejše sreče kakor dom in domovina«. . - i_ j i ■ H koncu pa naj omenim se besede, ki mi jih je dejal znan berlinski kritik o gospe Mitrovnčevi, ki jo je že pogosteje slišal: »Naše pevke, ki nastopajo tu, so znane, nekatere celo po vsem svetu. Ali malo je enakih gospe Mitrovičevi, ki se ne odlikuje samo po svojem nebeškem petju, temveč tudi doživlja. Njena Tosca, Mignon in druge vloge so nepozabne m se dajo le težko nadkriliti. M. P. Bogat In dober pridelek dosežete z uporabo nitrofoskala Ruše pala domovino, obenem pa tudi Ljubljano iz katere je neposredno šla v tujino. Znano nam je bilo, da nastopa stalno v Leipzigu in drugih mestih. S;daj pa je prišla tudi v Berlin, da nastopi v Bizetovi operi »Carmen«. Brez vsake reklame in predna-znanil. kakor je tu sicer navada. Čisto slučajno som ravno ta dan pogledal na reklamno desko v podzemski železnici, kjer sem na vse presenečenje opazil napoved. Potrudil sem se, da dobim vstopnico. Ali bilo je zaman — vse je bilo razprodano. Preostalo mi ni nič drugega, kakor da se obrnem direktno na gospo Mitrovičevo. Telefonično sem ji razložil svojo željo. Ljubeznivo mi je odgovorila, da bo poskusila vse. da dobi zame vstopnico, a tudi njej se to ni posrečilo. Šele neposredno pred predstavo mi je uspelo pod roko kupiti vstopnico v IX. »Rangu« — malo daleč in visoko gori je bilo ... Ta predstava ie bila zame najboljša Carmen, kar sem jih imel do sedaj priliko videti v različnih rnanjš h in velikih mestih. Gospa Mitrovičeva je imela kljub hudi konkurenci (Sigrid Onegin, ki jo cenijo za najboljšo pevko Nemčije, če ne vobče najboljšo, in druge) osromen uspeh. Aplavza ni bilo konca. Berlinska razvajena publika se je ogrela za živahno Carmen. ki igro doživlja in obenem nebeško poje. Tudi ostala zasedba je bila prvovrstna, tako da je ta uprizoritev dosegla res poln uspeh. Drugi dan me je naključje naneslo v »Grand Hotel am Kai«. kjer srečam gospo Ančico Mitrovičevo. Takoj sem jo po domače povprašal to in ono. In prijazno je odgovarjala. Razgovor je tekel takole: _ Ali še dolgo ostanete v Berlinu, go- spa? , „ _ — Ostala bi, ali čas mi ne donu^ca. Ze to nedeljo 24. t. m. nastopim v Zagrebu v Puccnijevi operi »Turandot«. Pela bom v hrvaščini in moram pridno študirati, ker sem v tej dolgi dobi pomlnoma nrišla iz vaje. Na Zagreb me veže pogodba in se namervam skalno tam na«eliti. Sinoči ste imeli velik uspeh. Gotovo Dr. Kugyjev kompliment ljubiteljem planin v Ljubljani in Mariboru. Ljubljana, 23. januarja. Prihodnio sredo bo spet med nami dr. Kugy, mož, ki je vse svoje dolgo življenje posvetil Julijskim Alpam, njihovim stenam in krasotam, in jih proslavil v mednarodni alpinistiki. To pot bo predaval o nočeh v planinah, o bivakih sredi viharjev, o ! utripu vsemira pod strmimi vrhovi, o poeziji zvezd in romantiki nočnega spanja naš;h globoko zarezanih dolin in nižav. | Dr Kugyja pozna ljubljansko občinstvo ! lz njegovih prednjih predavanj. Njegova topla beseda užiga prave kresove plan n-skega navdušenja v srcih njegovih poslušalcev. Tega se dr. Kugy dobro zaveda m i o navdušenih sprejemih v Sloveniji poroča tudi v svoii najnovejši knjigi, ki je večinoma zopet ena sama visoka pesem Julijskim Alpam. »Prav navdušeno.« piše dr. Kugy, »so me sprejeli v Ljubljani. Ze na jugoslovenski meji so me svečano pozdravili zastopniki obeh slovenskih planinskih organizacij Obeh predavanj v veliki dvorani hotela »Union« se je vsakikrat udeležilo kakih 1600 vernih poslušalcev. Občinstvo me je obsipalo s cvetkami. Z galerije je deževalo cvetk in rož, ljubke planrake in mladostni planinci pa so merili na mojo glavo. Dražestne gospe so prinesle polna naročja šopov in cvetk na podij: rože, nageljne narcise in španskega bezga. Vse to se je ponovilo v malem Mariboru, kjer je v odmoru navdušen zbor dijakinj m diiakov pod vodstvom duhovnega dirigenta pel himne o planinah. Pomislite, kako je vse to učinkovalo: Gospodje v Jugoslaviji so mi izjavili, da je to zahvala za način, kako sem pisal v svoji planinski knjigi o njihovih gorah in ljudeh.« Dr. Kugyje\a pesem o Trenti, o Triglavu, o Montažu in drugih naših gorah je neizčrpna. Kakor čebelica med, tako je ta od Boga obdarjeni planinski pesnik srkal vase lepote našega visokogorskega sveta, da jih na stara leta s knjigo in z besedo oznanja mlajšim rodovom in jih navduši za planinski svet. Komur je do naših planin, ne bo zamudil predavanja v sredo ob 20. v veliki unionski dvorani. Glas preda-vatelja bodo po dvorani raznašali ojačevalci. Slavje uglednega trgovca Sodražiea, 23. januarja. V našem prijaznem trgu na meji Dolenjske in Notranjske je slavil te dni svojo 60-letnico ugledni domačin trgovec Ivan Levstek; praznuje obenem 35-letmco svoje trgovine, ki se je uspešno razvila iz naj: skromnejših začetkov po njegovi spretnost m marljivosti. Trgovski stroki je posveti! jubila-1 —r" Tvana* ZRHVHLH. Moi pokojni soprosr Ivan Kranjc, tajnik Kmetske posoiilnice v Celju se ie smrtno ponesrečil dne 9. decembra 1931 pri znani avtobusni nesreči celjskega avtobusnega podjetja. Bil je pri domači zavarovalni družbi „VARDARM zavarovan proti nezgodam in mi je imenovana zavarovalnica takoj izplačala zavarovalnino, tako da si 'štejem v dolžnost javno zahvaliti se zavarovalnici »VARDAK« za njeno kulantno postopanje. Celje, dne 8. januarja 1932. 1727 FRANJA KRANJC ki je že več let šef sloveče veletrgovine Levstek & Oblak na Rakeku, in Alojzija, ki se je predlanskim naselil kot samostojen trgovec v Kočevju ter si v kratkem času pridobil prav lep krog odjemalcev. G. Ivanu Levsteku je bilo v teku let poverjenih več častnih mest. Bil je načelnik trga, občinski odbornik, član krajevnega Šolskega sveta, član nadzorstvenega sveta hranilnice in posoiihrce itd. Na vseh teh mestih se je odlikoval z vestnostjo, požrtvovalnostjo in uslužnostio. Posebno se je zavzemal za pevsko društvo »Glase, pri katerem je kot dober pevec vueto sodeloval. Čislan in spoštovan nai «ava Levstek Še dolgo let v min. in sreč" sadove svoie?a truda in svoje požrtvovalnosti, domačemu kraju v ponos, trgovskemu stanu v čast. omačc vesti ♦ Dar Kraljice Marije siromašnim otrokom. Nj Vel kraljica Marija je darovala ki>t vsakoletni prispevek 120.000 D:n dijaški Kunnj-. šoiske poliklinike v Kiagujev-cu dijaškim kuhinjam v Peči, Tetovu in Debru .»a po 5000 Din * Knjižni dar Slovenske Matice za leto 1932. 1. France Kidrič, Zgodovina slovenskega slovstva 3. (predzadnji) snopič, ki se konča z letom Vodnikove in Zoisove smrti (1819) 2 E. Spektorski Zgodovina socialne filozofije, iz rokopisa prevel Josip Vidmar Knjiga bo obsegala 30 tisk. pol. V. S1-'; letos izide prva polovica. 3. Tolstoj Lev. Nik., Vojna m mir. Roman. Prva knjiga Ta epohalni roman v prevodu Vladimira Levstika bo po svoji obsežnosti m mogočnost: izredno zadovoljil člane Obsega v štirih knjigah približno 1X00 strani v obliki romana »Kmetje« Za ne-zvišano članarino 50 Din dobe torej člani troje dragocenih knj;g v obsegu nad oO tiskovnih pol. Vrednost vsake posamezne knjige presega članarino Članarina mora biti poravnana najkasneje ob sprejemu knj;g. Tudi na obroke po položnicah (ček rač. št. 11.672). vendar do sprejema *njig V Zgodovini socialne filozofiie« obravnava ruski učenjak sve^ivnega slovesa zgodovino socialnih problemov, ki danes vznemirjajo svet. z zninstveno neodvisnostjo, je torej v teh časih posebno aktualna in potrebna za vsakogar razumljiva knj:ga. ki bo v slovenščini izšla pred ruskim originalom. Pristop novih članov je javiti ali pri poverjenikih ali po dopisnici na dru-ftvo odnosno osebno v društveni pisarni Kongresni trg 7. Knjige izidejo pred Veliko nočio Zvomi kino Id* Danes premiera! v prekrasnem filmu ljubezni m petja po istoimenskem romanu, ki je izše) v »Jutru« H Romantična Španija — Lepe ženske " — šludentovsko življenje — Ljubezen. flirt, krasne operne arije! Predstave danes v nedeljo ob 3., 5., 7. in 9. uri zvečer. * Gias o naših pianinan na Ounaju. Prihodnje dni od.de predavat o turah v Julijskih Alpah znana atpinistka ga Debela-kova aa Dunaj, kamor jo je povabilo Avstrijsko Planinsko društvo Predavanje no-do spremljale divne skioptične slike, ki jih je izgotovil naš znani fotoarnater g Cvetko Svigeij. Mnogo uspeha preko meja! * Hrvatski turisti v Sloveniji. Hrvatski turistični Klub Sljeme priredi danes skupen izlet na Mozirske planine Izletniki so včeraj ob 16.45 odpotovali iz Zagreba, kamor se vrnejo danes ob 22.25 url. * Kmetijski tečaj na Trati md Škofjo Loko bo od 3 februar'a do 11 marca Traja. bo šest tednov Vi šil se bo vsako sredo in petek od 14 do 18 ure v prostorih osnovne šo'e Tečaj priredi sresko načel stvo po naročilu banske uprave Učni načrt; so nabit: na občinskih deskah vseh ras: občin Trate, Poljane. Javorje in Ose lice, ker 'e tečaj namenjen za vso sornio Poljansko dolino Otvoritev tečaja bo 3 februarja ob nrsotnost' sreskega načelni ka sreskega kmetijskega referenta, ce-lot.neza občinskega odbora in ostaMh krajevnih činiteljev Poučevali bo'o kmetijsko 3t>isje in računstvo. govedore'o svl-merejo perutninarstvo. ureditev hlevov in gnojišč, mlekarstvo, zdravstvo domač;h živali poljede'stvo. tra.vn.;štvo. sadjarstvo. g!;v čne bolezni, gozdarstvo, oboo unra.vo z uoravmm-i zakoni, pogodbe, testamente zemljiško knjigo, kataster, kmetijsko zadružništvo in knjigovodstvo n sn ee i i a' ru kmeti!sike zakone Ob skle-tu teča:a se nri redi tud' zelo poučno filmsko predavanje o snlošnem k-met.Mstkvu Predavalo bo 7 pr«davat.el'ev Tečaj bo velikega gosno-darskesa Domena za gornjo Raliansko d<> lini) Kmetovalci nai nridno in sta'no ob: Skii'eiri teča5 od začetka do konca » Uradni d3n Sreskega gremija trgov-ev v Celili ra člane v aornjeg^aj^kem sre-u povzročenih vsled prehlajenja posebno pri bolečinah v hrbtu in pri trganju, je blagodejno drgnjenje s starim domačim sredstvom m kozmetikom, Fellerjevim Elsa-fluidom. Poskusna steklenica 6 Din. dvojna steklenica 9 Din povsod Po pošti 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 veliki specialni ste-sklenici 62 Din brez daljnjib stroškov pri lekarnarju Eugen V. Feller. Stubica Do-nja. Elsatrg 245. Savska banovina. Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani Številke za označbe kraja pomenijo 1 Cas -»pazovanja 2 stanje barometra 3 tetnperatura 4 relativna vlaga v % l smer in brz.na vetra. 6 oblačnost 1 — 10 7 «rsra padavin 8 palavine v mia — Teniperarura prve številke pomenijo najvišjo. Iruge najnižjo temperaturo 23. januarja Ljubljana 7, 780.9. —2.8. 90, SW4. 10, —, — Maribor 7 779 6. —3.0. 80, WNW4, 10, —, —; Zagreb 7, 780.3, -2 0. 80, W2, 10. — Beograd 7. 779.6, —5 0, 90. W4. dež. —, _; Sarajevo 7. 779.4. —6.0 90. W2. 10. —, Skoplje 7. 776 8. —5.0. 90 tiho. 8. — —: Split 7 770.4. 7 0. 50. NE6. 0. —, —; K um-bor 7 769 1 4 0. 60. tiho 0. —, — Temoe.ratu.ra: Ljubljana —0 7, —3.8: Maribor —0 6. —4.0; Zagreb —1.0, —3.0; Beograd -3 0. —6 0. Sarajevo —2 6. —6 0; SkonPe 6.0. —6.0; Split 14.0. 6.4; Kumbor — 32 So nce .-zhaja ob 7 30 zahaia ob 16.54 Luna vzhaja ob 16.24, zahaja ob 8.3. črao-bsla reduta 6. Sebr. UNION Podpirajte domačo obrt! 1860 bo v ponedeljek 25. t m v Gornjem gradu v posebni sobi gostilne ge. šarbove omePeni prednisi o kurjavi.. * Poročila sta se nri Sv Janezu ob Bo hinjskem jezeru gdč Zora Miku Seva iz 2a.lca in g Pavle Lavrenčič. inženjer pri prometnem ministrstvu v Beogradu * Službeni Ii3t dravske banovine objav Ija v 6 etošnji številki med drug'm: govor. s katerm je Nj Vel kralj otvoril seje naiod-nega predstavništva, zakon o dr žavn b utionopolib in o ureditvi prometa s filmi, odl-očbo o zavarovanju v naši državi in ob'ave o novih telefonskih zvezah in o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932 * Gradnja centralne ljudske šole na Ce-tinju. Miuister za gradbe je odobril elaborat za gradnjo centralne ljudske &oie na Cetinju z revidirano proračunsko vsoto 2.665.961 Dia Tehniški oddeiek banske uprave zetske banovine je pooblaščen, na takoj razpiše ofe.rt.alno licitacijo v zakonitem roku meseca dni. + Trdnjava v Hercegnovem se obnavlja Kakor javlja beograjska »Politika« se že dalj časa popravlja in obnavlja stara trdnjava v Hercegnovem v Boki Kctorski Vrši se tudi restavracija starega gradu v njegovi prvobitni obliki. Ko bodo dela d-o vršena. bo trdnjava pristopna tudi tur' s tem. * Sn.rtna nesreča na lovu. Po vesteh iz Požarevca sta se te dni podala dva lovca na lov v tamkajšnjo okolico Pri tej prilik se je pripetila huda nesreča, koje žrtev je postal Dragomir Sto4a.novič kro!ač iz Po žareivca Oba sta hodila ob potoku Mogili ter gonila divje race Dragomir je hodi na ie«i njegov tovariš pa po desni strani potoka V bližnjem trenutku ie Dragomir OTOzor,, tovariša, da se v nrmovju npha ja.jo divje race Tovariš je začel streljati a namesto race je svojega lovskega tovariša zadel v srce Ko so mu Prihiteli na potno* ie bil Dra.somir že mrtev » Otrobi so našli mrtve~a pod snegom. V okohci Ranit- Luk*> so otrooi. ki so se sankal, po sne?u na.'ete!1 na mrtveca Po liciia ie ugotovila, da je mrtvec b'azn' Vehaba Balilovič. ki je na!brže ob ne*a:v nem snežnem viharju obtičal v snegu '« zmrznil * Tračna smrt dveh dečkov. V Plati-čevu pr Osljeku se je nrinetila huda nesreča ki le zah*eva'a živlien'e dveh de fikov Na kana.'u Vranja se ie d,rsa'a vaši*-;-m'adina Nenričskova.no se je vdrl tank' le' in dva dečka sta iz.srin."a "o^ ip^om Ostali otroci so se razbežaM DrmiČmi so "r h'teli na ^-omoč in ra'b-"'ali led, a vs' nan^-ri so ostali brez uspeha * Žensko truplo brez glave so našli te dni na vaškem smetišču seia Ibra Policija je odredila, naj truolo do nadaljnjega osta ne na najdišču, ker se je domnevalo, da gre za grozen zločin Tiu.plo je prišel pogledat :ud.i živojin Markovič ,ki je po ob lelci spoznal v mrtvi ženi svojo mater, k; je pred nekaj dnevi brez s'edu izgin la »h doma ?ena !e l>:'a že da',i časa s'aboumna * Menih Silvester obsojen na 20 let ječe iz Jagoline poročajo, da se je predvče rajšn im vršila tamkaj vzklicna sc-1na obravnava proti menihu Silvestru S'->as"eu ki i:strelil starešino samostana Svete Petke v Cestobro-dici arhimandrita Mojsi ja Rrankoviča. Pri prvi obravnavi je bi! obtoženec obsojen na 15 let težke ječe Kasa/Mjsko sodišče je sodbo razveljavilo in odredilo novo obravnavo Po predvče rajšnii obravnavi 'e bil menih Silvestei Zahvala Podpisana 3em prejela ob priliki sm^ti mojega zavarovanca izp'ača-no posmrtnino v znesku Din 10 C00 ter se tem potom »Vzajemni pomoči« reg pom. blagajni v Ljubljani Borštnikov trg. naitooleje zahvaljujem. Omenjeni zavod vsem, kot najcenejši najsigurnejš: in z najmanjšimi prispevki najtopleje priporočam. Marija Palma. Liabljana. Strokovni pouk o FOTOGRAFIRANJU Amaterske temnice s Kemikalijami, nasvete za nakup toto aparatov, praktičen pouk o kopiranju m povečanju dobi vsakdo popolnoma brezplačno pri 41 Foto Tourist: Lojze Šmuc Selen burgova u'ica 6, 1. nad. o-ns-uje:, ca ava;sei itd težke ječe Ln na dosmrtni izgubitek častnih pravic. ♦ Smrtna obsodba. Pred sodiščem v Sremski Mitrov.ci se je v petek vršila kazenska obravnava proti Rajku ^ekarovi ču ln Kičanu Urcševiču, ki sta 10. oktobra lani iz zasede napadla Miča Vičentiča te' ga tako prem'at!la, da je ostal na mestu mrtev Umorjene« je cče treh otrok Med Vičent.čem in Uroševičem je te.kia pravda zaradi nekega zem'j:š?a. ki pa se !e ved no prelagala. Uroševič je bil v denarnih zadregah, iz katerih bi se mogel rešiti le tedaj, če bi pravdo dcb'1 Ko so se začeli širiti e'asovi. da bo nrav^o ''obil V:čontič se je Uroševič s"no razljutil in sklenil, da ubije svojega nasirotnika. kar je s pomočjo Raika Lekarov ča tudi izvrš-il Obtoženca sta nred sodiščem z'cčin prizna'a, nakar je b!.l Uroševič ofcso!en na 20 let težke ječe. Lokarovič na na smrt na v:s'i-cah Leka.rcivič ;e razsodbo vze1 na znanje ? besedami: ^Tako sam i zaslužio«. n SADVITA" SADJE Če Ie človek čita te besede, se mu delajo skomine po tej sočni in okusni jedi. Sadvita nam ni le v izreden užitek, ampak nas tudi poživi in okrepi. Sadvita dobimo v trgovinah v vrečicah po 5 Din. + Vlom med odsotnostjo družine. Preteklo nedeljo se je vršilo na Stopnem pri škoci-janu vsakoletno žegnanje sv Antona že-gnanja se je udeležil tudi posestnik Janez Kocja.i iz Podstopnega s svojo ženo in otroci Zvečer so prišli dc-mov in gosnodar ;e takoj zanazi.1 v hiši nered; po točnejšem og'e4u je odkril, da so mu v njegovi odsotnosti neznani tatovi pokradli okrog 30 kilogramov svin ske masti in nad 50 litrov lomačt siivovke Zadevo le javil orož~;-kom ki pridno poizvedujejo za tatovi. Ito — zobna pasta najboljša. ♦ Darujte podpornemu društvu slepih. Ljubiiana. Pod Trančo 2-III. * Obleke in klobuke kemično č.sti barva olisira -n lika tovarna Jos Reirh iztrebljati! u telesa vzemite edino neškodljivo naravno sredstvo 1905 Ne da * sadne kocke Dobijo se v vseh lekarnah in drogerijah. S2 Umfrliane u— Odpoved reprezentančnega plesa. Zveza slušateljev Aleksandrove univerze prireja vsako leto svoj reprezentančni ples. kateiega čisti dohodek pripade Akademski bolniški blagajni in knjižnicam strokovnih diuštev. Nj. Vel. kralj je blagovolil vsako leto prevzeti pokroviteljstvo nad to prireditvijo. Ker letos Zveza s.uša-teljev reprezentančnega plesa ne bo prare-dJa, je smatrala za svojo do.žnost, da obvesti Nj Veličanstvo o odpovedi plesa z nastopno reso.ue^o: »Vaše Veličanstvo: Opetovano je Vaše Veličanstvo blagovolilo pievzeti pokroviteljstvo nad reprezentančni:.m p.esom, katerega pnieja Zveza s uša-ceijev Aieksan-.a ove univeize. Letos je Aveza po izči pne-m in vsestranskem raz-imrtifi v inju gospo-ai ske kr.ze prišla do iafcijučka. da je uniesineje, piesa ne pri rediti. Zato se o Iboi .etos ne more obrnit: na Vaše Veličanstvo s prošn.o za pokro viteijstvo. Picsimo Vaše Veličanstvo, tla sprejmete iziaze g.oboKe vdam sti in lju bežni, »i j.ih goji do Vašega Veličanstva akademska m adina Univerze kralja Aleksandra i. v Ljub-janl Wilian, Medvešček. lloth«. To lično izdelano sxmenico je na finem pa>ii,;'u (Biiten) tiska.a univerz)! tetna t.skajna J. Biasn.ka nas! na Biegu v Ljub.jani. Nas ovi in začetna črka so tiskani z rdečo, ostale či>ke s temno modi ■ barvo Komaj vidno tis-kan je sredi bese lila sinji državni gib u— Predavanje prirodoznanstvene sekcije Muzejskega društva. Na četrtem red-uem predavanju prirodoznanstvene sekcije je predaval njen predsednik g dr Edo P a j n i č o značaju naše obmorske flore V svojem zanimivem predavanju je opisal, kako se razlikujejo posamezne flore med seboj ter pokazal na važnost geografske lege in drug h odločujoč h faktorjev. Poudarjal je da moramo pri nas ločiti severno obmorsko floro ( v okolici Su-3aka. Bakarskega zaliva, na otoscu Krku Rabu itd.), kjer imamo pretežno grmovje m drevje z letno menjajočim se listovjem ter južno obmorsko floro južno od Premu-de (na Šolti Braču Hvaru Visu Korčuti Mljetu, v okolici Dubr vnika> kjer nastopa grmovje in drevje — v makiji — s pretežno vedno zelenimi listi. Vednozelene rastline zato ne menjajo ii3tja, ker traja njihova razvojna doba nad eno leto. Cvete-jo namreč pozimi in rode sad šele naslednjo jesen. Pri tem so zavarovane z listi tako proti vročini kakor tudi proti mrazu, v kolikor pride v iužnem de*u našega Primorja še v poštev Predavatelj je nato pojasnil, kako lepo se rastline akoinodi-rajo ne samo na močno poletno svetlobe in vročino (dlakasto listje, bodičavost izhlapevanje eteričnih olj katerih plini ob- Gradjanskl PUSTNI PLES Sokola U v Kazina na pustni torek 2C08 Zagreb Ilirija Ljubljana. dajajo rastlino in jo obvarujejo pred vročino*. temveč tudi na atmosferično in tai-no vlago, na vetrove (potlačeno grmovje, po višjih nezavarovanih legah rastline v obliki blazin in preprog), dalje pa tudi na različno zemljo kjer imamo predvsem tipična kraška tla. vmes pa oaze rdeče zemlje. Ves pas naše obmorske flore sega le kakih 150 m visoko nad morsko glad no V višjih legah pade namreč temperatura vsled vpliva burje tako naglo da uspevajo tam že povsem druge rastline. Nad vse zanimivo in poučno predavanje je g predavatelj pojasnjeval s številnimi slikami posameznih značilnih rastlin, ki jih je na licu mesta proučeval in jih tudi sam naslikal. u_ Predavanja SPD in TK »Skale« v zimski sezoni. Spoiazumn-o med SPD in TK *S-ka!o« se je sklenilo prirejati s'ste matična predavanja iz alpinizma Za sezono 1931.32, se je vršilo prvo predavanje s predvajanjem filma sDuTmitor« (dr Gu-sič) v pričetku meseca decembra lani, drugo pa o Japonski in Indijancih v Arizoni (Seherer) 2. t. m. Oboje je priredilo SPD Za dan 27 t m je določi" TK »Ska'a<- predavani dr Kugvja o bivakih v Alpah, za i. febiuarja pa SPD prezanimivo nre-^ava-(lje mialega mona.kovskega aloin sta Ertla 0 veieturah po snezu in ledu. Ertl s~>a'a med najdrznejše zimske alninlste čii'lov;t" tehnike Dne 24 februarja priredi TK »Skala« predavanje dr Baeeh'a o Kavkazu in 4, marca SPD predavanje znanega hrvatskega a'.pin'sta in p'sate'ia dr Kra-'ača o Velebitu Končno predavanje na bo ali dr. H. Turne o Za^adn-ih Juli'skih Alpah ali dr. Gusiča iz Zagreba o Piokletijl. SPD in TK >Ska'a? pričakujeta, da naši turisti pokažeio oolno zanimanje za nre^a-van'a in tudi poskibe za obilno udeležbo v čast gostom. u_ Francoski institut vabi na predavanje o 'Chateaubriandu, ki ga bo imel v 'ruštven'h nrost-rirlh v Narodnem domu g. univ prof. R. Warn!er iz Zagreba. Pre-lavanje bo v torek ob 21. u— Murejsko društvo za Slovenijo bo ime'o izredni občni zbor v ponedeljek 25. januarja v predavalnici Narodnega muzeja ob 17 Dnevni red: Poslovnik Odseka za varstvo nri rode. u_ Svetosavska proslava 27. t. m. na Taboru. Zaradi odličnega in izbranega večernega programa vlada posebno veliko zan;manje za letošnjo pTcs'avo. Zato opozarjamo cenjeno občinstvo, da si pravočasno ^reskrbi vstopnice, ki so v ipre'a ulica Občinska uoiava je sicer v 'etu 1923 preimenovala Kolez. sko ulico v Raziagovo uli<'0. vendar je serentski svet to p:e:rnenovan;e že po enem letu si-stirai Uradno se vodo v vsp-h seznani li samo Ko!ezi;ska ulica in naj vse privatne institucije svoje sezname nas ovov v tem sai.s u poiravijo. 'ia ne bo otež>kočeno df>-lo lostavlialeem u— Gremij trgovcev v Ljubljani prosi vse one g g. člane, ki se niso še odzvali s-Pom-ožni akciji gremra«, da to store do določenega reka 25. t. m. — Odbor Pomožne akcije u— Obrtniško društvo v Ljubljani vabi vse svoje čla.ne .11 tudi ostale obitniške tovariše, da se udeleže jutri ob 8 zvečer predavanja o določilih novega obrtnega zakona s posebnim ozirom na posamezne rokode.ske stroke in o izgledih na obrtniško zavarovanje. Predavanje se bo vršilo v vrtni dvorani restavracije Zvezda, predava a posta gg. Jos.:p Rebek in dT. Josip Pretnar. Vstop prost! u— Enkrat v letu človek rad pozabi na svoje težave. Kakor smo že poročali, bo tudi letos planinski ples Vsi tisti, ki so pre;'šnja leta obiskali naše planince na nj hove.m večeru, bodo prav gotovo tudi letos radi prišli. Pozabili boste na svoje vsakdanje skrbi. Med planinoi se vam ne bo zdel s"et tako pust in meglen. Zato se 1. februarja vese'ite z njimi, posetite j'h v Soko skem domu na Taboru! Kino L;ubl|anski dvor Feleron 2730 Danes v nedeljo ob S„ pol 5., 6., po! 8. In 9 v ekspresnf detektivski in Ijubavni film, v glavni vlogi Vt illiam Ilaines. u_ Sloviti komik Vlajta Burian pri današnji matineji ZKD v Matisi. Za izvrstno zabavo in smeh je poslu bela to pot ZKD s tem. da prinaša svojim prijateljem iz-'istno burko »On in njegova sestra« z Vla-sto Bui-ianom v glavni v.ogi. Film, v katerem .gia sijajni komik vlogo pismonoše, ma tOiik', dovtipnih in komičnih prizorov a smeha ne bo ne konca ne kraja. Predstava danes v prostorih Elitnega kina Ma-.ic:e ob 11 ur.. Cene nizke! u_ Sokol IV. priredi družabni večer 1. et>ruar:a ob 20 v Mestnem io—». ia ia ko zbere sredstva za prepotrebno urei lev letnega te ovad-lšča i- »odpre tu*i fomozno akcijo z en.m delom čistega dr-■»'čka u— Uradniška menza, ki obstoja že 12 et in je nastanjena v dvoriščnem traktu iiote a iratnik na Sv Petra cesti, je vse-ej stremela za tem da nudi uradnikom po najnižji cen. tečne hranj Mncgo let je bila s svojinr cenami regulator tudi za druge večje kuh:nje Da ohrani menza sloves tud: za naprej je članstvo na občnem zboru 14 t. m. po cdborovem predlogu soglasno sk enilo. da hrano poceni. Za ta sklep je bilo od'očilno dejstvo, da so se cene mesnini znatno zn žale Uprava men-ze je sicer sorazmerno s tem zboljsala jedilni list. to je: porcije in jedila toda tendenca za splošno nižanje cen in pred vsem čedalje težavnejši gmotn položaj uradnikov sta dovedia do od'očitve. da se tudi cena hrani zniža Pr tem pa je zbor upravi naročil, da mori ohraniti hrano na sedanji višini po kvaliteti kakor po kvantiteti. Sp ošno je znano, da sc jed la pripravljena zelo oknsrn in da se more hrana v menz* kosa?> z boljšim' restavracijami Od 1. februarja ko stopi znižanje v veljavo. bodo cene na dan te-le- 1. za člane 1 aktivne in upokojene državne in samoupravne uradnike 1 obed m večerja 11 Din 2 za akademike in d jak- obad in večerja 11 Din 3 za osta'e uradnike obed :n večerja 12 Din Abonma za iamo ko3llo 7 Din za večerjo 5 Din S temi cerami je uradnica menza bo kakovosti hrane zooet naj- »ČSBS danes ob 14*30 »a igrišču SK. Ilirije PREDTEKMA OB 13.30 Ob vsakem vremena. 1995 1 Med. univ. 2013 dr. Rafner Bassin ;.peci.ialfst za očesne bo'ezn' ordinira od 11 «4 do 12 in od 13 do 15 M> LJUBLJANA. A»ekw*nd-nva 4 I (palača Viktorija) TeJf*>n 2537 u_ Dramska družina viškega Sokola pripravlja Medvedovo petdejansko dramo »Za pravdo >in srce«. Režija br. Drenovca je por.->k, da bo igra lepo naštuiirana. Na svečnico 2. febiuanča na svidenje v Sokol-skem domu! u— Lutkovni od~ek Ljubljanskega Sokola igra danes v Narodnem domu (vho-i z Bleiwe:sctve ceste) ve iko orientalsko čarovniško veseloigro ^Zakleti kalif - v petih dejan V h. V Igri nastopajo lutke v bogatih orientalskih kestim-ih. Na sporedu je tuli burka v enem dejanju Ukradena urac. Začetek točno ob 4. popoldne. u— Oblastna strelska družina priredi v ponede,l;'ek 25. t. m. v salonu restavracije pri ^evu na Gosr>osvetski cesti 16 sobno streljanje z nagradami. Pričetek tekme o'j 20. Pridete r>o!noštevilno! u— Dar. Pisarna dr. Novaka Janžeta, odvetnika v Ljubljani je pos'a'a 100 Din kot poravnavo v neki kazenski za^-. vi za Pomožno alic.-ijo mestne občine. V imenu i revežev iskrena hvala! u— Plesna vaja trcjov~kih nameščence bo v četrtek 28 t. m. v Unionu. ii— I>ražb;i 12. t. m. v mestni za^tavljal- rir-i. Gospo la, ki ie kunil črno mo^ko suk-n:o z žameta?t:m ovratnikom, prosim vljudno. naj javi svti naslov oulasnemu oddelku >,J'il'a.? ood znakom Dvorno povračilo«. "srečke za zgradbo katoliške katedrale v Beogradu 1933 dobite v menjalnici RelsSier Turk LJUBLJANA, Prešernova ulica u— Tatvine. Zasebnica Katarina Hafnerjeva je opazila pred magistratom nekega moškega, ki je nosil okrog vratu šal, kakršen je bil z drugimi stvarmi vred pred kratkim ukraden v njenem stanovanju. Hafnerjeva je takoj stopila k stražniku, ki je moškega aretiral in se vrši preiskava. — Trgovskemu zastopniku Stanetu Samcboru iz Rcžne doline ie nekdo ukradel izpred Brvarjeve trgovine na Vodovodni cesti 1C00 Din vredne črno p'eskano kolo znamke »Puch« — Na g'avne-n kolodvoru je bil včeraj dopoldne priiet 27-letni brezooselni delavec A:o^j Tavčar, ki so ga že da1 je časa za dedovali zaradi tatvin, ki jih je izvrši1 deloma v mestu, deloma pa ns deže1! že lansko leto Baš te dni je izvršil večjo tatvino tudi nekje na Jezerskem, nakar se ie umaknil z Gorenjskega zopet v Ljubljano. In je slabo naštel u- Trie poškodovanci. Včeraj donoldne so orepelinli v splošno bolnico 57le»neTa Franceta B"lča. nohtnega cela 7 Dolenie | vasi pri Kočevju Mož je hitel no ?vo'etn noshi po Drecei nerodni not; «Uozi ao7d, kier pa mo je nienkra' s"odr«nilo Oble/al :e ? zlomliprio de=no nngo R^vno tako ie r><>nf>f5rečii v Ddtenii vasi 10letni posestnikov e n 'vsn Klun ki >e t>adf»l ori r'f>"-| liali na zdravilen i p v LiubMano hole'iria iz Zagreba Kolom^nn Vlirtiča. ki ai ip 7lnT)>'1 'pva nn^n n-i cmnčnnil! ste že naročnik * «»ov«n$ke ifn^t^ovanc tedenska reviif ..tivn^ie ia 3vet"? / Iz Maribora a_ Svečana poplava sv. Save v Mariboru' Mariborska pravoslavna cerkvena občina bo letos 24. t. m. svečano kakor še nobeno leto, proslavila praznik sv. Save. V veliki unionski dvorani bo dopoldne ob 9. H-1ur«ija in rezanje kolača, ob 20. pa bo velik koncert. Dopoldanska prireditev bo vsto;>- nine prosta. a Prihodnja seja mestnega sveta bo v torek ob 17. v mestni posvetovalnici. Sa pesti. Metalurgična industrija s Kovina-j na Tezneni je odpovedala včeraj deio 31 delavcem. Tovarna navaja kot vzrok pomanjkanje naročil in rlela. a— »Koncertno matinejo« priredi danes ob tričetrt r.a 10. v veliki kazinski dvorani Ljudska univerza kot proslavo svojega desetletnega delovanja. G. prelat dr. Ko-vačič bo predaval o pomenu Ljudske univerze, naši prvi solisti: ga. Skvarča, gdč. Vedralova, g. Neralič ir. g. živko pa bodo i-sejali pod vodstvom g. prof. Mirka pester program modernih slovenskin pesmi Na glasovirju jih bo spremljala gdč. M. Zacherlova. a_ Glasbeni večer za pomožno akcijo. Odbor za prireditve v prid pomožne akcije 7.a siromašne sloje v Mariboru je določil na svoji seji da 'bo prvi glasbeni večer v ,nrko v treh dejanjih »Gašperček začarani princ ' ter enodejanko »Razbojnik Cefizelj«. a__ Nočno lekarniško službo ima prihodnji teden Komgova lekarna »Pri Mariji Pomagaii: na Aleksandrovi cesti. a— Mariborčani so radi veseli in radi •zborujejo. Lani je bilo v Mariboru 1250 lavnih veselic in koncertov, 19 plesov, 184 .-daHSkih. 854 kino in 14 cirkuških pred-v. Radio aparatov pa imajo 722. Dru-enih občnih zborov so imeli 338. izred-zborov 562. 86 konferenc in predavanj 9 javnih shodov. . _ Stanovanja rabimo! 1. febr. se pri-v Mariboru sokolska telovadna šola, t r'. j a o mesecev. Udeležencev bo 60. "v mo prosimo vse one, ki lahko oddajo .-. ■mljene sobe, da to sporoče z dopisni-... i:( naslov: Sokolska župa Maribor. Na-r • ln' dom. Cena za osebo ne sme presega-t -jO D:n Prosimo za hitro obvestilo. a_ Smučarje in fotoamaterje opozarjamo na zanimivo skioptično predavano*, ca nri redi Z:mskosportni odsok SPD Mar - - v torek 26. t. m. ob 20. v Zadruž-' n' - .- .oiarski banki pod naslovom »Bele Mariborski publiki znani turist in fotoanri r g. Kari Koranek z Dunaja nam h-, v k-ajnih diapozitivih orisal visokoal-r,;ns.:.- ture na P Iz Albris, Piz Missan. P iz Palii, Piz Bernina itd. Da bomo imeli celotno sliko, nam bo pokazal v ■ inigem delu svojega predavanja te ture tudi v letnem času Upravičeno vlada v Mariboru za to predavanje veliko zanimanje ne sa-mojmed smučarji ampak tudi v vrstah fotoa materjev a— Gradnja mariborske carinarnice zagotovljena. Ker je finančno ministrstvo svoj prvotni sklep odobritve za gradnjo carinske stavbe odgodilo na poznejši čas in ker bi bil Maribor s tem v sedanji hudi krizi silno prizadet, je te dni interveniral v tej zadevi mestni župan dr. Lipold pri fnančnem ministm in drugih merodajnih r. i tel jih ter izposloval, da se bodo pred-: eaa dela izvršila, in sicer v dveh eta-i. Najprej bodo zgradili carinsko pošto 7 ; pb -nem kolodvoru, stanovanjsko hišo 7.h car-ike v Aškerčevi ulici in dovozne ■ f t V drugi etapi bo zgrajeno poslopie 71 car.narno in skladišče. Proračun za te gradnje znaša 12 milijonov Din. Licitacija -/.'i piva dela bo razpisana prihodnje dni in se bo z grajenjem pričelo čim bo vreme ugodno. a— Snnatorij v Mariboru, Gosposka ulica 49. telefon 235S, lastnik in vodja kirurg dr. Mirko čemič. je najmoderneje opremljen za operacije Diatermija, višinsko solnce. tonizator, žarnica -.Hala«, ente.ro- cleaner h Celja e— Seja celjske okoliške občinske uprave bo najbrže v soboto 30. t. m. ob 19. na Bregu. e_ Nedelja na Glaziji. Danes popoldne ob 14. se bo vršila na Glaziji prijateljska revanžna nogometna tekma med ljubljanskim ŽSK sHermesom« Ln SK »Celjem«. e— K naši notici pod naslovom »Ni prostora za nenadne blaznike« smo naprošeni za objavo ugotovitve, da blaznega K. ni spravila policija v zapor, temveč s pomočjo njegove matere na dom. e„L v svrho registracije motornih vozil se pozivajo lastniki, da vložijo zadevne prijave pri predstojništvu mestne policije, oziroma sreskem načelstvu, kjer se dobijo tudi predpisani obrazci. e— Sokolska plesna šola priredi danes ob 17. čajanko. Vabljeni. e_ Omiljenje pasjega kontumaca. Na številna vprašanja lastnikov (psov s teritorija celjske okoliške občine sporočamo, da velja nedavna odredba sreskega veterinarskega referenta o omiljenju poostrenega pasjega kontumaca tudi za pse z ozemlja celjske okoiiške občine. Psi lahko tekajo prosti, če imajo nagobčnike; če pa niso opremljeni z nagobčniki, se morajo voditi na verižici. e_ O redukciji delavstva v VVestnovi tovarni smo prejeli naslednje informacije: Vodstvo tovarne namerava v kratkem od-n usti ti zaradi pomanjkanja naročil 100 do 150 delavcev in je to že sporočilo v po-štev prihajajočim z opozorilom, naj si pravočasno poiščejo drugo nameščenje. kolikor je to seveda dandanes mogoče. Pri redukciji bodo v prvi vrsti vpoštevani samci in r>a oni delavci, ki imajo lastna posestva, dočim "bodo zakonci z otroki in pa oni, ki so izključno odvisni od svojega zaslužka v tovarni, obdržani v službi. Pod-ietie r>a klnub slabim na dam na nrodajnem trgu še vedno ima, da bo pravočasno dobilo zadostna naročila in bo na ta način sni oh v stanu obdržati vse sedanje delavstvo v službi. e— Krajni šolski svet za Celje okolico bo imel sejo jutri 25. t. m. ob 18. v okoliški narodni šoli na Dolgem polju. Na dnevnem redu bo med drugim obračan za lansko leto. e— Ljudsko vseučilišče. Jutri ob 20. bo predaval na tukajšnjem Ljudskem vseučilišču v deški meščanski šoli znani pedagoški pisatelj profesor g. šilih iz Maribora o najvažnejšem poglavju domače vzgoje. e_ Pomožna akcija v celjski okoliški občini. V petek se je vršila v občinskem okoliškem uradu na Bregu seja odbora za pomožno akcijo za brezposelne v občini Celje-okotica. Na seja je bilo sklenjeno, da se bodo po možnosti čimprej pričela obširnejša javna dela, med drugim v prvi vr-gradnja in obnovitev občinskih ce'st in ^■gulacija pritokov Savinje v celjski kotlini S tem bi se pripomoglo številnim brezposelnim do dela in kruha. Občinska upra-- a naproša okoliško prebivalstvo, da po motnost: čim več daruje za brezposelne i.n naj odda vse darove v denarju ali v blagu okoliškem občinskem uradu. Obžalovala vredno pa je postopanje mnogih okoli-šKih posestnikov, zlasti premožnejših, ki h nikakor ni pripraviti do tega, da bi podprli akcijo vsaj z majhnimi darovi. e_ »v kraljestvu Zlatoroga«. Prvi slovenski alpinski film pod tem naslovom, kj "a bo predvajala v mestnem kinu TK Skala je že pri prvi predstavi v petek 'večer nad vse sijajno uspel. Kino je bil zadnjega kotička razprodan. _ Uvodno ' "odavanje jo imel centralni tajnik »Ska-- g Kham iz Ljubljane, film pa je 'remija! orkester. Predstave bodo danes "b poi 12.. pol 16., .pol 18. in pol 21. jutri 'a ob pol 21. Jutri poooldne bo najbrže UMi posebna šolska predstava. e_ Celjska »Svoboda« bo koncertirala z loškim zborom prihodnjo nedeljo 31. t. m. •-opoldne ob 16. v Trbovljah. Na sporedu bodo dela skladateljev Adamiča. Gotovca. Prochazke, Jos Ipavea in Preglja kakor 'udi več ruskih in jugoslovenskih narodnih pe^mL Iz škoSje Loke 1930 Med. univ. Dr. Janez Gantar je pričel s privatno prakso in ordinira VSAK DAN OD 11. NAPREJ V STARI LOKI »VILA ELICA« Iz Kranja Občni zbor JC fige v Kranju Kranj, 23. januarja. V četrtek 14. t. na. se je vršil v Kocbekovi sobi v Narodnem domu občn. zbor Jč lige. Delo društva je v glavnem orisal predsednik tovarnar g Franjo Sire. V lepih besedah se je spomnil smrti velikega prijatelja Jugoslovenov dr. Scheinerja, ustanovnih članov Frana šavnika in Janka Sajovica. Tajnik prof. Ivan Kolar je omenjal jezikovni tečaj, ki ga poseča nad 100 članov, deli pa se za deco, dijake in odrasle. Društvo je nabavilo mnogo knjig. O blagajniškem stanju je poročal dr. Igo šilar. Poročila so bila soglasno sprejeta brez debate. Pri volitvah predsednika in odbora se je pojavila nepričakovano močna opozicija proti sedanjemu predsedniku in odboru. Iznešene niso bile nikake pritožbe, videlo se je, da je opozicija organizirana od iz-vestne strani, kateri nacionalno delovanje dosedanjega odbora ne gre v račun. Predlagali so volitve po listkih proti dosedanjemu društvenemu običaju v Kranju, ostale so pa neuspešne, ker se je ugotovilo, da mnogi niso izpolnili vseh pogojev za volilno upravičenost. Da se ta nedosta-tek sanira in zaradi pozne ure je bilo nadaljevanje občnega zbora preloženo na 21. t. m. Zaradi zelo številnega poseta se je drugi del občnega zbora vršil v gledališki dvorani. Na poziv člana odbora g. dr. De Glerie, naj se opozicija jasno izrazi, kaj naj bi biia zagrešila dosedanji predsednik in odbor in naj svoje navedbe podpre z dejstvi, je kot govornik opozicije nastopil g. dr. Sabothy, ki pa ni mogel ničesar navesti. Dvakratna volitev predsednika je ostala brezuspešna, ker noben kandidat ni dobil absolutne večine. Pred ponovitvijo volitve predsednika je več članov lige, osobito iz vrst tukajšnjih Čehov, poudarjalo resno in nacijonalno delovanje dosedanjega predsednika v obrambo pravic tukajšnjih čehoslovakov, katere so začeli v neki tukajšnji industriji izpodrivati Nemci. Pri tretjih volitvah je bil z dvetret-jinsko večino izvoljen tovarnar g. Franjo Sire, kar so navzoči burno odobravali. Vendar pa je novo izvoljeni predsednik šele na splošno zahtevo izvolitev sprejel. Nadaljnji funkcijonarji so bili izvoljeni z vzklikom: gg. dr. Igo šilar. dr. Stanko Sajovic, ing. Fanuš Emer, ing. Aleksander ševču. Josip Varacha, župnik Matija škerbec, namestniki: Josip Schneider, ing. dr. Josip Hočevar, dr. de Gleria, pregle-dovalci računov pa gg. župan Ciril Pire, in sreski referent Vilibald Rus. r— Volilni imeniki. Opozarjamo volilne upravičence, ki bivajo v občini že 6 mesecev, in one, ki pri zadnjih volitvah niso bili vpisani v volilni imenik, da se nemu-dno zglase v pisarni mestnega županstva v svrho vpisa v imenik. r— Kuluk. Davčni obvezanci, ki še niso plačali predpisanega kuluka, se opozarjajo, da dolžne zneske najkasneje do 1. februarja plačajo v občinski pisarni. r— Kino Narodni dom v Kran ju predvaja danes ob 5. popoldne in ob pol 9. zvečer izboren nemi film »Pot skozi okno« ter dvodejansko veseloigro »Fatalna lasulja«. r— Tudi kot letovišče postaja naše mesto znano. Letos je obiskalo naše mesto 1784 tujcev. Največ je bilo Jugoslovenov (1352). Avstrijcev (137), Čehoslovakov (88) Italijanov (52). Madžarov (21), Nemcev (108), ostali pa so bili iz raznih držav (26). Največ tujcev je obiskalo Kranj v poletnih mesecih in so se po večini zadržali dalje časa v Kranju. Z Jesenic s— Sokol ponovi drevi ob 20. krasno petdejanko »Bratje sv. Bernarda«. Cene znižane! Vabljeni! s— Naš sokolski oder nam nudi prav lepe in z dobrimi Igralci zasedene predstave. Izbira dosedanjih gledaliških komadov je zelo posrečena, kajti igra s petijem in godbo vedno u.gaja. Za izp.re-membo Di bi.la .privlačn a tudi kaika drama. Morda bi kaj grotesknega tudi ugajalo naši sicer zelo izbirčni, a vendar hvaležni publiki. Preteklo nedeljo je bil vprizorjen »Cvrček za pečjo«. Za naše razmere lahko rečemo, da je bilo podajanje skoro vseh vlog res umetniško. Kolikor je znano, nas nameravajo sokolski igralci v tekoči sezoni presenetiti še z mnogimi lepimi predstavami. V kratkem bomo videli nadaljevanje jB/atov sv. Bernarda«, to je igro-kaz »Opat sv. Bernarda-. Za pustni torek bodo ob priliki družabnega večera dati sijajno vestlo.gro. Gotovo ne smemo prezreti največje, že precej naštudirane letošnje predstave na sokolskem odru, operete .-Ptičar . Vloge so pretežno v rokah najboljših sokolskih igralcev in solistov. Izredno močan zbor sestavljajo grla so-kolskega glasbenega društva :,Sloge«. Orkester, ki ga vodi priznana taktirka, predstavlja najboljše godbenike. Iz skic i.n načrtov je razvidno, da bo opereta tudi sce-nično nekaj novega za sokolski oder. Uprava Sokola bo glede na krizo uvedla posebne prireditve po znižanih cenah, s čimer bo tudi slabše situiranim omogočeno .posečati gledališke predstave. Požrtvovalnim sokolskim delavcem želimo največjih uspehov! Iz Kamnika ka— Komemoracija za dr. Sehf-inerjem. Kamniški Sokol je priredil v sredo ob 8. zvečer v dvorani Narodne čitalnice leno komemoracijo. Govoril je starosta br. dr. Rihard Karba, ki je v vznešenih besedah opisal osebnost pokojnega dr. Scheinerja, njegovo življenjsko pot in plodonosno delo. Spominske svečanosti se je udeležilo izredno veliko število članstva. Ica— Kolo jugoslovenskih sester v Kamniku. Stroški božične obdaritve Kola jugoslovenskih sester v Kamniku so presegali 7000 Din. Obdarovanih je bilo 67 otrok z obutvijo, obleko ali perilom, kar je presegalo 4000 Din in 71 siromakov in brezposelnih. ki so prejeli 2220 Din gotovine in čez 800 Din vrednosti v naturalijah. Stroški so se krili z dohodkom v oktobru lani prirejene javne tombole, katere čisti dobiček je znašal nad 6CC3 Din, z od Društva državnih nameščencev in upokojencev v Kamniku naklonjenim blagajnišk:m pre-i ostankom v znesku 725 Din in s nri spe v-kom mestne občine v znesku 500 Din. Podarila pa sta ga. Štefi Sadnikarjeva 1 deško obleko in 1 obutev in trgovec g. Josip Kle-menčič 8 moških srajc za siromake. Prisrčna zahvala vsem, ki so prispevali ob prireditvi tombole in k obdaritvi za božič, ter se priporočamo za naklonjenost tudi v bodoče. . ka— Milijoni po grlu in v dim. Maloka-tero mesto je tako obdarjeno z gostilnami kakor Kamnik. Dasi šteje le nekaj nad 2500 prebivalcev, ima vendar 27 gostiln. Ena gostilna pride torej na manj kakor 100 Kamničanov. V teh 27 gostilnah se je že v preteklem letu potočilo 116.794 ;itrov vina. doma pa so ga Kamničani popili še 15.439 1, kar da skupno vsoto 132.233 1 (leta 1929. skupno 145.820 1). Piva se je popilo lani samo 30.500 litrov proti 55.100 1 v prejšnjem letu. Konzum piva je torej v preteklem letu padel za 45 odstotkov. Znatno se je znižal tudi konzum 1 iker jev, ruma, konjaka in žganja. Tega smo popili lani samo 7.142 1. Seveda k temu ni prišteto žganje, katerega so privatne stranke skuhale doma iz lastnih pridelkov, kakor tudi ne oni alkohol, ki so ga prinesli v Kamnfk od drugod v manjših množinah, ki niso podvržene kontroli. V kamniških trgovinah se je prodalo lani 5.416 litrov 95-odstotnega špirita, kar je ravno polovico manj kakor prejšnje leto. Skupno se je torej v preteklem letu popilo 175.273 1 alkoholnih pijač (prejšnje leto 219.534 1). Konzum je torej padel za 44.260 litrov ali 20 odstotkov. Ako bi v^.s alkohol popili samo Kamničani. bi prišlo na vsakega skoro 70 litrov. Toda pomagali so letoviščarji, izletniki, sejmarji in okoličani. Potrošnja tobaka je ostala skoro na isti višini. V šestih kamniških trafikah se je lani prodalo raznega tobaka, cigar in cigaret za 1 milijon 125.691 Din proti 1.153.305 Din v pr. letu. Skupno se je v Kamniku lani pognalo po grlu in spustilo v dim skoro 3 in tričetrt milijona Din. Iz Novega mesta n— Sokolsko in gasil, društvo v Šmihelu priredita danes po nauku v 1 judskošolskem poslopju predavanji ravnatelja br. Mervi-ča in br. Karla Šterbenka o prihodu Slovanov v naše pokrajine in o Tyršu. Pridite! n__ Naznanilo otvoritve podružnice, Florjanov trg 9. I. Picek, trgovina z mešanim blagom. Poslovodkinja Ljudmila Pi-cck se priporoča cenjenemu občinstvu. ' Iz Litije 1_ Mladinski orkester na orglice pride s svojim ustanoviteljem profesorjem konzerv a torij a g. Jerajem danes 24. t. m. v Šmartno pri Litiji, kjer bo na koncertu v sofcol.sk'1 dvorani ob pol 16. mladini in odraslim (pokazal, kakšno vzgojno in umetniško vrednost ima orfkester na orglice. Koncert se ponovi ob pol 20. tudi v Litiji v Sokolski divorani Ne zamudite tega pr-vesra jugosiovenskega mlad in skesa orkestra, ki Vas bo po svoji umetniški kakovosti gotovo presenetil. 17 Trbovelf t— Dva lepa večera. V četrtek smo imeli priliko občudovati krasote naših plan;n. G. Švigelj iz Ljubljane je predvajal v Sokolskem domu krasne, naravnost umetniške slike naših Julijskih Aln. Po oar potih nas je vodil iz Ljubljane skozi Bohinj na Triglav. Številno občinstvo se je divilo kra šotam naše zemlje in nagradilo predava telja z burnim aplavzom. — V petek zvečer pa se je produciral na oojoči žagi gospod prof. Noč, ki je izvabljal iz tega preprostega inštrumenta, ako smemo navadno žago tako imenovati, najnežnejše glasove. Izvajal je nekaj slovenskih narodnih nesmi. pa tudi skladbe Griesa. Schuberta. Schumana in Rubinstein?. Na klavirju ga je spremljal g. prof. L. M. Škerjanec. Od strani občinstva sta žela oba umetnika živahno priznanje. t— Zahvala NSZ. Božičnieo. ki jo je prirediili NSZ in na kateri je bilo obdarjenih 200 otrok naših članov, so omogočili s svojimi znatnimi orisnevki: Direktor i j Vzajemne pomoči v Ljubljani, fig. dr. Marušič. ban dravske banovine, dr. Roš v Laškem in tvrdka Bata v Zlimi Vsem darovalcem izrekamo v imenu vseh obdarjen-cev in njih staršev, kakor v imenu odbora naše organizacije prisrčno hvalo. Nadalje se zahvaljuje podružnični odbor NSZ vsem cenj. darovalcem, ki so s svojimi prispevki pri r>om ogli našim brezposelnim članom njih bedni položaj olajšati vsaj za hin. Posebna zahvala gre gg- žunanu rav. Vodu-šku, inž. Sekeliiu. obratovodji Widri. mizarju g. Pavler/n. kakor tudi vsem drugim, ki so pokazali toliko naklonjenosti \foutz7 && s tem da uporabljate NIVEArCREPlE pred slabim in mrzlim vremenom, da ne poka .n ne poslan« hiepava. Nadrgnife Vašo kožo večer vsak predeni, greste na počitek temeljito i Nivea-Creme. Tkanine posfanejo s tem mladstno napete, koža pa močna in prožna. Veter in slabo vreme ji ne morejo več škod ti Nadrgnite pa »udi podnevi, pradenj odidete na prosto, lice m roke i Nivea-Creme. Ta krema namreč ne zapusti nikak sijaj te« Vam nudi oni svtži in mladostni izgled, ki ga mi vsi »ako radi tmamo. Razlika nasproti luksuznim kremam: Najvišji učinek ali ceneje. Nivea-Creme: Din 5.oo—22.00 Jugosl. P. Beiersdorl & Co. d. s. o.|„ Maribor t— Društvena vest. Tajništvo NSZ se je s svojo organizacijo preselilo v prostore Rudarskega doma v Lokah št. 440. t— Kino Sokol predvaja danes ob 16. in 20. dva filma »Samika na fronti« in »Zemlja brez žen«. iz Hrastnika h_ Volilne imenike se bo popravljalo samo do konca t. m. in se opozarjajo na to vsi, ki so bili pri zadnjih volitvah izpuščeni. , . h— Kuluk. Zaradi odmere osebnega dela na nedržavnih cestah za letošnje leto so pozvani trgovci, obrtniki, podjetja, zadruge itd., da prineso od jutri do vključno četrtka davčne knjige vseh svojih delojemalcev v hrastn ško občinsko pisarno. h— Komisijski ogled zaradi novih naprav oddelka za fabrikacijo alkaloidov m opija se bo vršil 29. t. m. pri kemični tovarni. h_ Kino Narodni dom predvaja danes zanimiv film »Zakon Konga«, in sicer že ob 14., ker se ob pol 17. zadnjič ponovi veseloigra »Trije vaški svetniki«. h_ Iz kemične tovarne. Zaradi pomanjkanja naročil se je začelo ob sobotah praznovati. Kriza ograža tudi nameščence in sta s 1. februarjem žc upokojena kemik g. Ivan Barachini ter zidar g. Ivan Mar-kelj. Z istim dnem bo odpuščemh tudi nekaj delavcev in po 1 paznik, sodnr ki ključavničar. Iz Ptuja j— Občni zbor kuncerejcev je bil v nedeljo v Pesserlovi gostilni pod vodstvom g. Vesteneka. Iz poročil je bilo posneti, da šteje društvo 52 članov. Kljub temu, da ima društvo malo sredstev, so člani zelo agilni. člani imajo številne sloveče pasme. Razen tega pa pospešuje društvo tudi rejo golobov in kokoši posebnih pasem. V tekočem letu namerava društvo prirediti razstavo zajcev, kokoši in golobov. Pripomnimo, da so člani sami iz svojih sredstev prispevali za nabavo potrebnih omaric za to razstavo. Ker namerava društvo rejo kuncev dvigniti in jo razširiti posebno med deco, bo prosilo za podporo pri banski upravi. Ker je dosedanji predsednik g. Ve-stenek odložil predsedstvo, ker se odseli, ga je društvo izvolilo za častnega člana. Dalje je bil izvoljen za častnega člana tudi g. Stalzer, posestnik iz Orešja. Tajniku g. Pleteršku pa je bila podeljena diploma za njegove zasluge do društva. Na novo je bila izvoljena naslednja uprava: predsednik g. Pleteršek Josip, podpredsednik g. Stalzer Alojzij, tajnik g. Milošič Jakob, blagajnik g. Vauda Ignac, odborniki gg. Furthner Josip, Stožer Jakob in Erlač Rudolf. j— Sokol bo imel občni z.bor v soboto 23. t. m. ob 20. v Narodnem domu. j— Izprememba posestva. Hišo g. Maj-heniča v Vošnjakovi ulici je kupil g. Rašl Ivan, trgovec od Sv. Vida pri Ptuju. j— Koles, klub »Zvonček« priredi danes ob 15. v gledališču igro >Zaklad«, narodni igrokaz v 4 dejanjih. j_ Kino. Danes ob pol 19. in pol 21. se bo predvajal zvočni film. >Pojoči norec«. j_ Mesar Martin Kolarič se je preselil iz Slovenskega trga v nanovo higijer.ično preurejeni lokal Krekova ulica št. 1, kjer bo imel dnevno na razpolago vsakovrstno meso po najnižjih cenah in se vljudno priporoča. j— poslovanje ptujske policije v preteklem let«. V letu 1931. je bilo na policiji podanih 705 prijav raznih prestopkov. Med temi jih je bilo 350 zaradi kršenja cestnega reda, 113 zaradi kaljenja nočnega miru, 50 tatvin, 13 zaradi prostitucije, 8 zaradi trpinčenja živali, 3 požari, 15 steklin, 34 obrtnih prestopkov, 21 zaradi beračenja. 9 zaradi krošnjarenja, 5 zaradi prekoračenja policijske ure, ostale pa se nanašajo na druge manjše prestopke. j— Aretacija tatice. PoLicija je aretirala v mestu neko Beloičevo Ano iz Cvetli-na. občina Bednja, ki je prodajala po hišah razno obleko sumljivega izvora. O zadavi je bila obveščena policija v Mariboru, ki je javila tuikajšnji policiji, da je imenovana res ukradla pri šegi Štefanu, železničarju i.n posestniku v Digošah pri Mariboru več oblek. 5 kg svinjskega mesa in tudi lft kz slanine. j— Svojega očeta je pretepel. 62-letni prevžitkar Fekonja Jožef v Okoslavcih se je nekaj sporekel s svojim sinom Antonom Fekonjo, posestnikom istotam zaradi pre-vžitka. To je sina tako ujezilo, da je svojega starega očeta pretepel tako močno, da se je starček moral zateči v ptujsko bolnico na zdravljenje. —j Seženj drv »i je prisvojil. Emeršič Franc, viničar iz Vareie, si je decembra iz gozda Habjaniča Jožefa, posestnika v Va-reji, prisvojil večjo količino drv. katere je doma razžagal in si napravil 1 seženj cepljenih drv. Dne 15. t. m. je drva prodal nekemu trgovcu pri Sv. Vidu pri Ptuju za 250 Din. Trgovcu je izjavil, da mu jih je Habjanič dal za opravljeno delo. Habjamč pa trdi. da mu je res dal lani jeseni za kake tri vozove po večini vejevja, nikakor pa mu ni dovolil, da si vzame drva. Zadeva je je bila prijavljena orožnikom in se bo z njo pečalo sodišče. Iz Koniic nj— Podružnica čebelarskega društva za srez Konjice bo imela redni občni zbor z običajnim dnevnim redom v nedelio 31 t. m. ob 9. v deški osnovni šoli v Konii-cah čebelarji posetijo lahko ob tej nriliU' vinsko razstavo in se udeleže občnesa zbora podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva, ki bosta tudi tega dne v našem trgu. Iz šeštanfa Občni zbor mestnega gasilskega društva bo v četrlek 28. t. ni. ob 20 v dvorani hotela Un:ona. — Družinirsko gasilno društvo bo pa zborovalo pri Greporevčiču v n«v deljo 31. t. in. ob 1-5. Konzum tobačnih izdelkov. Lani so je v šošlanjskem sodnem srezu, ki obsega 10 občin s 4G trafikami in 15.872 prebivalci, potrošilo za 2,802.216 Din tobačnih izdelkov proti 3,599.860 Din v letu 1930. Zanimivo je, ua množina porabljenih tobačnih iz/lei-kov ni ipadla, nazadovanje v finančnem efektu pride le od tega. ker so se lani bolj kakor predlansk in kadile cenejše^ vrste. Največ prostovoljnega davka so plačali kadilci občin Šoštanja in Velenja, najmanj pa oni v St. Ilju pri Velenju. Iz Slovessjgradca sg— Idealna smuka v slovenjgraškem okraju. V zadnjem času je zavzel smučarski šport v naših krajih staro in mlado. Kakor čitamo, se je marsikateri naš kotiček odkril kot idealen za smučanje. Tudi naša doslej nepoznana Mislinjska dolina je v zadnjem času zelo oživela in so naša br-da polna smučarjev ne samo iz bližnje okolice, ampak celo iz Maribora in tudi iz Ljubljane. Agilni Mariborski smučarski klub si je izbral idealen teren v Ribnici na Pohorju čez Kopo v Slovenjgradec. Iz Sio-venjgradca pa imajo izbiro na razne kraje kakor proti 1'rški gori ali proti Podgorja, Kotljam in drugam. Smuka je sedaj idealna. Na 30 cm debeli sneg je padlo do 5 cm snega. Temperatura je do —8 C. V vseh kraTih so cene in postrežba v redu. Podrobne informacije se dobe pri Smučarskem klubu v Slovenjgradcu. Prepričani smo, da bodo vsi oni, ki bodo prvič pohiteli v naše kraje, ponovno izrabili priliko, da pridejo k nam. a I Iz Prekmurfa pni— Uspešna intervencija. V sezonskih mesecih jc bilo približno 300 delavcev i z Prckmurja zaposlenih na državnem posestvu Karadjordjevu pri Bački Palanki. Dc-lavci, ki ob odhodu niso prejeli plač, so se obrnili do poslanca g. Bcnka, ki je vložil v zadevi intervencijo, na katero je dobil tc dni obvestilo, da se bo v nekaj dnevih izplačal vsem delavcem ves zasluzek. pm— Gornjelendavski gasilci so imeli v nedeljo pri gostilničarju g. Kreftu lepo veselico. čisti dobiček uporabijo za novo brizgalnico. Ker imajo že številni kraji svojo kraljico lepotic, so si jo tudi Gornje-lendavčani izbraii na gasilski prireditvi. V hudi konkurenci je zmagala gdč. Juliška Tomorjeva, hčerka šolskega upravitelja. pm_ Kmetijski nadaljevalni tečaji so ee v zadnjem času otvorili na naslednjih šolah: Bakovci, Puconci, Markovci, Krog, Stanjevci in Gederovci. Udeležba kcnetskiii fantov je povsod častna. Tečaje vodijo učitelji z vso požrtvovalnostjo in ljubeznijo do napredka naše kmetske tn adme. pm— Drago plačana moč. Srn nekega gostiLničaria v lžakovcih ie krepak fant in se tudi rad postavlja s svoio močjo. Pred dnevi je prišla večja družba v gostilno, pred katero je fant hotel 'udi pokazati svojo moč. Stavil je z gosti, da mu niihče ne more upogniti desnice. Beseda jc dala besedo in n ki možakar se je sprav.I nad sključeno roko. Začel jo je zvijati m pritiskati tako dolgo, dokler m zahrescala v kosteh. Z zlomljeno roko jc fant morai v soboško bolnico. pm— Nasilen gost. Pred dnevi je prišel H. J. iz Gerlincev v tamošnjo gostilno. Kmalu je začel razgrajati, da je postal nadležen gostom. Z lepo besedo ga je začel gostilničar miriti, ker pa_ to ni nomagalo. ga je postavil na cesto. To pa H. ni bilo prav. Vrnil se je v gostilno, ves razjarjen potegnil revolver in ustrelil proti gosfciln -čarju. K sreči jc zgrešil cilj. Ko je H. hotel ponovno snrožiti samokres, so skočili prisotni finančni stražniki k njemu in mu s s lo vzeli orožje. H. sc bo moral zagovarjati pred sodiščem. Iz Llntomera lj— V znamenju krize. Neki posestnik, po rodu Rus, ki se je izselil iz naše okolice na gornje Mursko polje, je prodal dva konja in sicer po tež". Konja, še dovolj unorabna, sta stala celih 240 Din. torej eden 120 Din. Dasi je taka cena še izjemna. vendar je za naše prilike dovolj značilna. lj— čajanka, ki jo priredita krajevni odbor Rdečega križa in Kolo jugoslovenskih sester skupno, se bo vršila 7 februarja Na programu bodo pevske in godbene točke, pa tudi plesilci bodo na koncu prišli na svoj račun. Pred čajanko bo g. ins^ekt---Wester iz Ljubljane predaval o zaščiti ci-vilnega prebivalstva v plinski vojni. { SOKOLSTVO Savezna prednjaška šola bo tudi letos, m Sicer za člane v Mariboru, za članice pa na Taboru v Ljubljani. Pouk bo pričel 1. februarja in bo trajal do 15 junija Pr javilo se ip že 67 članov in 49 članic, ki bodo napravil« sprejemni izpit v šo'o pred posebno kom:siio. Pozdravljamo ta korak savezne-pa tehničnega vodstva, sai se bo le tako pi> lagoma zmanjšalo nomanikanie res dobr h vaditeljev v Sokolstvu Absolventi teb šol imaio važno naloge, da Dnrede m vodijo lunnp tečaje, ki so novsod zelo potrebni. Enotna nova povelja za redovne vaje u> izdelalo savpzno nače'stvo s sodelovanjem naiboliših sokolskih strokovnjakov. Razposlana bodo vsem društvom in jih morajo znati vsi vad'teli: in načelniki. Prilagojena so vojaškim poveljem, vendar pa imajo enoten. sokolfki značaj. M^fevanje ▼ ^okolstvu. Tehnični odbor je poveril br Kukca. da prouči vprašanje uvedbe m^čt-vania v društvu, kier se je že svoi čas zelo intenzivno gojilo. Poročevalec bo izdelal poseben predlog, nakar bo sa-vezno tphnično vodstvo vpelialo to kor stno in zdravo panogo telesne vzgoje Tyrš sam je že v prvih letih Sokolstva zelo intenzivno gojil mečevarie in boren je s tloretom zlasti v praškem ^okohi. kjer je ta panoga še vedno izdatno zastonana v rednem vež-babiem načrtu za vse vrste. Drobiž iz saveza. Vodilno društvo župe v Banii Luki ie pod pokrov tplistvom bana vrbaske banovine br. Sv. Mlosavljeviča slovesno posvetilo nrvi temeljni kamen novega Sokolskega doma. Župa v Karlovcu jp imela predniaški tpča?. ki se ga ie udelPŽ?-vak) 12 Pan-c in 21 članov ^okol Skoplje I. je otvoril lastni dom. Sokolska četa v žujr Tuzla ie razvila svoio zastavo na svečan način. Tudi v Vel kem Bečkereku so im^Ii župni vaditePski tečaj, ki ga je obiskovalo 11 članic in 37 članov, kar je pač vel-;k tisneh. Žirvi ima oolno novih pdinic. Sokol v Dobovj ie ;mel drugo redno letno skupščino 16. t m. v sokolski telovadnici. Otvoril in vodil ie zbor. kateremu ie prisostvoval kot iplegat celiske župe br. Holy. starosta br. Pe5n'k Jože Br. starosta se je v da!»5pm govoru spomnil br dr Seheinerja in očrtal njegove zaslii<*p za sokolstvo Zboi je zakliral spominu vel'kpga ooko;";ka trikratni s>Slava!« Po trikratnem »Zdravo na starosto prestolnnaslpdnika Petra ie podal br starosta splošno sliko o društvenem de'ovaniu Kakor vsa TKJSavska društva la-zen breganskp^a. ip tud dobovsko prestopilo od zagrebške žuoe k celiski. tz poročil ty=tnlih fnnkt*ijonar'pv je razvidno, da te ostalo društvo glede »"'anstva skoro na isti viš ni. S šfpvilom telovadcev pa predniači društvo skoro v=pmu Posavju. Na predlog br Cirmana ie bil podelipn br. blaga i" ku in vsemu odboru ab=ol"torii Na predlog br Mlinarica bo predložen žunni upravi v potrdilo skom nesorpuienipni stari odbor z dosedanjim «taro«to br Ppčnikom T7,noix>l-nipn je odbor z br GerhrPiu. mar'i'vim re-srseriem naše dramske družine Po daljšem razgovoru ip bila nekoliko zvišana članarina za netelovadce. in sicer zaradi praškega zlet a. Občni zbor Sokola pri Sv. Lenartu v Slovenskih oort^ah se Je vršil v soboto 16 t m v Soko'&kem domu Pred no^pt-kom smo se snom mM staroste Stovanske •sotr/1'a'ro 7fP7p br nr gledališče LJUPTJ4V«KA HRAMA Začetek ob 20 Nedelia. 24. ob 15.: Jurček. Mladinska predstava. Izven. — Ob 20- Revna ko cerkvena miš Izven Znižane cene. Ponpdel'pk. 25.: Dve nevesti E. Torpk, 26.: Zaorfo. Breda, 27.: Cvrček za pečjo. D. LJUBLJANSKA OPERA Začetek ob 20 Kedplia. 24. ob 15.: Prodana nevesta. Gostuje gosp Josip Križaj Izven. Znižane cene. — Ob 20 : Vijolica z Montmartra Gostuie gdč. Erika Druzovič iz Zagreba. Izven Znižanp cene. Ponedeli°k. 25.: Z.aorto. Torek, 26.: Luiza. C. Ljubljanska drama. Danes ob 15. bo druga repri7a Gol ievp mladinske igre >Jur-Šek«. Obe uprizoritvi sta dosegli popoln uspeh ter izvrstno zabavali odrasle 'n mlade poslušalce. »Jurčka« ie postavil na oder p. Ciril Deb^vpc. — Ob 20. se ponovi v pre mijerski zasedbi in režiji prof Šesta komp-diia »Revna ko cerkvena m'š« po znižanb dramskih e^nab. Za popoldansko predstavo veliaio običainp cene. Golarieva vaška šala 3>Dve nevestic se uprizori jutri, in sicer za red E. Opozarjamo abonente reda D. da se ie ni'hova predstava s-Cvrček za oečio« prenesla na sredo 27 t. m '»Dve nevpsti« sp uprizorita v ob -?ami zasedbi Ker je to najbrž noslednja večerna predstava tega dela v letošnii =e/f>-ni. opo^ariamo prav posebno na ponedeljkovo uprizoritev LjuM!»nes b« ponovil S"nfia''obski oder izvrstno vespl""Tro ^Zodpva Kaiser«. Igro ie rre?:ral o. Milan Košak V«tpon'Ve se dob« od pol 20 pri gledališki blagajni. Mariborsko gledališče Začetek ob 20 Nedelia. 24. ob 15 Slaba vest. Znižane cene — OS ?n PtiPar. Znžane cene. Pnnedepek. *>5 • Zanrio. Torek. 26.: Lutka. C. V mariborskem eledališčn bosta danes dve predstavi po znižanih cenah: ob 15. se ponovi Anzeingrnberjeva v domače okoli« poofavllena kmpčka komedija s petiern »Sloha vest«, ob 20 na Zellerjev ve^uo leni >Pti?ar«. — V torek ee n»ve za abonma C A "d ra nova melpdii-.zna onerefa »Lutka«. — Je br. starosta prešel na dnevni red. Izčrpna poročila vseh funkcidonarjew so poka zala. ro£:hi spomnil 13 oktobra lani umrlega bivšega predsednika in večletnega čl/m* upravnega odbora »Triglavskega pododbora« g. Franca Oorina. ki je bil izredno agilen delavec na V kratVeni bo krstna predstava Golonbove kolesarskem športnem poliu. V znak snra-or gnalne in dnbovitp ««t're »Groteska &e- li« so se zborovale1 dvignili raz sedeže, danjostic. Režira J. Kovic. V Triglavskem pododboru so včlanjeni ko- lesarski klubi »Novo mesto«. »Ribnica«, »Kamnik«. MK »U.nja«. Velocipedski bataljon, kolesarske sekcije SK »Bratstvo« na Jesenicah, SK »Zagorje«. SK »Vrhnika«, SK »Svobs>da« v Ljubljani, SK »Disk« v Domžalah. MK »Ilirija« odsek Kranj in Kolesarski klub »Zarja« na Jesenicah. Organizacijski odsek Triglavskega pododbora je tudi letos vodil obširno korespondenco z raznimi kolesarji na deželi, ter je upati, da se bo v prihodnji sezoni prijavilo zopet nekaj novo ustanovljenih klubov, nakar bi bil omogočen načrt ustanovitve »Dolenjskega«, »-Notranjskega« in »Gorenjskega« (sedanjega Triglavskega pododbora). Po pravilih pododbor n:ma lastne blagajne in tudi ne dohodkov. Kakor vsako Iefo. je tudi letos Motokolesarski klub »Liri j a priskočil pododboru z znatnimi denarnimi sredstvi na pomoč ter tako omogočil vse obširne prired tve. Financiral je tudi celokupne administrativne in organizacijske posle. Občni zbor izreka posebno zahvalo športni rubriki »Jutra« ter ostalim dnevnikom. Tehnični referent je poročal, da so vsi včlanjeni klubi prirejali klubske in med-klubske dirke po športnem koledarju. Posebno je omeniti med klubsko kolesarsko dirko MK Ilirije na 152 km. Zvezdno vožnjo vseh kolesarskih klubov v Ljubljani o priliki otvoritve ljubljanskega velesejma. dalje X. zvezdno dirko v Celje. Cestna prvenstvena dirka »Triglavskega pododbora« se je vršila 28. junija na krožni progi pri Grosupljem na 152 km, gorsko prvenstvo Triglavskega pododbora pa 27. septembra na Vrhniki. Dirkači pododbora so tudi pri državno prvenstveni dirki dosegli lepe uspehe. Po soglasnem absolutoriiu odstotrvšpmu odboru se je izvolil novi odbor: predsednik Rudolf Z-1 lik ar. podpredsednik Ivan Vrečar (Domžale), tajnika Pavle Pek: in Franjo Fritz. tehnična referenta Anton Bre-skvar in Joso Š~ilar. S3vezni de'edat Veko-slav Kepec. odborniki, predsedniki oz. de-le?atie posameznih včlanjenih klubov. Sprejet ie b 'l tudi predlog, da na i na alavni skupšč:n.i Kotu.ir-'škega S"veza kraljevine Jugoslavije vsi delegati Triglav-ste-vo se M vr?il 31. januarja in skok5 2. M^m^r}/, Nato se razglase re^ul^H komb'ni ranega f»lrmovanja ter ra zdele da rila. Lahko oa se tekmuje tudi v vsaki disciplini posebej ter prejme prvo plasirani v teku in orvoplasirani v skokih. k; ne bi bi' nagrajen v kombiniranem tekmovanju, praktična darila. Zatorej se tekmovanja 'a,hko udeleži vsak. ker je dana možnost da tekmuje v obeh pandah, ali samo v te>u ali pa samo v skokih. T kmujejo Rhko vsi pri JZSS verifei-r.ani tekmovalci. Prijavnina za tekmovalca znaša 5 Din. Prijave je posla*' do 29. t. m. na naslov: Kunste'1' T-me. Ljubliana. Masarvkova 14-P levo. Naknadne prijave so mof*oče proti dvomi prijavnim do začetka žreba ni a. Vsi podsavezn? klubi se pozivajo, da se teVmov.an;a udeleže vsaj s tremi tekmovalci. brezpogojno na morajo vsi poslati vsaj klubskega prvaka. Gorenjski zimsko-sportni podsavez vabi vse člane ožie unrave na važno seflo. ki bo v torek 26 t m v kavarni čon na Jesenicah Z ozirom na oodsavpzne teikme se pričakuje polnoštevilna udeležba Pod-savez obvešča vse svoie klube in društva, naj zanisni.ke o izvršenih Prireditvah red no nabavijo v dveh izvodih ter naj oošlje-io redno po enega na Savez v LmihHano enega na tvodsavez na Jesenice. SK Rrat stvo na Jesenicah Je otvorilo v sredo dne 20 t. tn. na svojem Igrišču v Kurji vas' obširno drsaMšče. tel je namen'eno vsem prijateljem drsalnega snorta Drsanje je dnevno od 17 namrei Vstopnina za drsalca in na nro 1 TVn Motokolesarski klub TKr'"ja v Ljubljani bo imel XX redni letni občni zbor 14 fe-hruaria ob 9 dopoldne v »Prešernovi so- j bi« restavracije »Novi evet«. — Upravni I odbor. SK Ilirija. Plenarna seja- upravnega odbort bo 26. t. m. ob 20.30 v kavarni »Emona« ASK Primorje (lahkoatletska sekcija« Gimnastični treningi se vrše vsak torek in četrtek od 18. do 20.30 v telovadnici na učiteljišču Naprošamo vse lahko-atlete. da se teh treningov zanesljivo udeležujejo Prva tren.ng je prihodnji torek 26 t m Drsalne tekme. Tekmovalke in tekmovalci. ki se zanimajo za razTv;sa.ne tekme ter sploh drsalci, ki imajo veselje in podlago za redno vežbanje v umetnem ali br-zem drsanju, naj se javijo danes med 9. in 10.30 na športnem drsaliSču SK Ilirije pri članih načelstva drsalne sekcije Tekmovalci na veliki smuški tekmi na Pohorju se povrnejo v Mar bor danes v nedeljo zvečer z vlakom ob 18.26 Na kolodvoru jih sprejme godba žel društva »Drava«, s katero se podajo potem vsi smučarji v povorki v Grajsko klet. kjer bo razglasitev rezultatov in razdelitev dan'. I Javnost je vabljena k udeležbi da tako izkaže simpatije našim vrbm smučarjem ki tako častno zastopajo Mar.bor na sjjort-nem polju. Iz življenja na deželi BRASLOVČE. Prejšnjo nedeljo dopoldne se je vršil občni zbor podružnice Sadiar »kega in vrtnarskega društva v Braslov-čah. V času ko je zborovala podružnica, je imel sejo občinski kmetijski o-lbor, S je sklenil da se da podrn**vici podnora v zneska 1000 Dm. Popoldne istega dne pa se je vršvt lepo obiskani občni zbor prosto-■'oline^a sasilneea društva. Izvoljen je bil sog'asno stari odber. DOL PRI HRASTNIKU. Glede notice o proračunu naše občine, ki je pomotoma izšla danes teden v kamniški rubriki, ugotavljamo naslednje: Da se v občinskem proračunu za 1. 1931. ni vnesla postavka 80.000 Din ket 12.5% prisnevek za hrastni-ško šolo, je vzrok ta, ker še takrat, ko se je občiu'ki proračun sestavljal, to ni bilo znano občini Za 1. 1932 se je vnes'a v ob-činsiki proračun za hrastniško šolo ce'o nostavka 38.096.37 Din, to je 12.5 odstotkov vsega nroračuna za redne izdatke, im to kljub temu, da je s to vsoto letošnji proračun hrastniškega kraj. šol. odbora presegel lanskega za 57 odst., kar ne odgovarja tozadevnim odlokom in zakonu. Zneska za amortizacijsko posojilo za novo hrastniško šolo se ni vstavilo v letošnii proračun, ker hrastniški kraj. šol. o^bor še do danes ne samo, da nima v rokah noso-jila, nima niti še do'očene?a stavbišča za novo jx}s'opje. Ako bi občinska unrava že letos da'a v proračun postavko za amorti-zaciio .^osoiPa. ki v res^vc! še ni reagirano, ba ravnala v prot's'ovju z odloki min. financ in banske ob'astl, ker dokla^e. ki bi bile višie od lansk h. se ne bo^o odobrile in to posebno ne v našem nrimeru ker bi se mora'e občinske z-ara^ii hras+niške šo'e zvi-šati za več kot 100 o^st. Vse to na je končno zadeva banske uprave, ki si bo gotovo zna'a -no'skati pravilnih oodatikov za nepristransko presojo te zadeve. PRA vorjRAD-^Tlž^. Malokdaj čitamo v časopisih o ra^em Pokolu, ki pa kljub temu usppšno delule. V nedeljo 17. t. m. je polagala društvena uprava našega Sokola račun o de'ovaniu v preteklem letu. Iz poročil funkciionariev je bilo razvidno, da je bil Sokol vedno delaven. Samo pogleimo zunanjost in notranjost Sokolskega doma, ki je bil zgrajen s požrtvovalnostjo članstva. Letos so dom na zunaj in znotraj prenovili. Kako so priljubljene prireditve našega Sokola, se je prepričal vsakdo, ki se je teh udeleževal. To priča tudi velik gmotni nsp°h. Iz poročil br. blagajnika smo posneli, da izkazuje društvo prav lepe dohodke od prireditev. Tudi Število Članstva je naraslo napram preišniemu letu za 60%. Br. načelnik nam je prikazal na podlagi statističnih podatkov delovanje predniaškega zbora, ki je nadvse zadovoljivo. Posebno lepo je število telovadeče dece. To ie prav! Na občnem zboru je članstvo z zadoščenjem vzelo na znanje poročilo uprave in se soglasno izreklo z malenkostnimi izpremem bami za isto upravo s starosto br. dr. Era tom na čelu. IHAN. Našo revno občino je huda sedanjost tem bolj zagrabila, ker prevladujejo pri nas le prav mali kmetje . Slamnikar-stvo je nudilo oporo večini teh posestev, čas, ko so pozimi v vseh hišah pletli kite in izdelovali navadne slamrike, ni daleč za nami. Večina odraščenih je bila v tovarnah za slamnike. Sedaj jih je pa mnogo brez dela. Vendar pa nismo popolnoma obupali in poizkušamo rešiti, kar se da. V nedeljo 17. t. m. je imel veterinarski svetnik g. Rauter J. pri g. županu zelo zanimivo predavanje o živinoreji, ki so mu sledili vsi z zanimanjem. S predavateljem je prišel tudi g. sreski načelnik Voušek iz Kamnika. Navzoči poslušalci, bilo jih je okoli 60, so ga pozdravili z veseljem, saj je žrtvoval edini prosti dan v tednu naši občini, ki leži na skrajnem koncu sreza, da ras vzpodbudi k skupnemu delu za napredek in da spozna naše težnje, že takoj oh nrihoriu v naš srez je pokazal na naši sadjarski razstavi v Domžalah, kako pri srcu mu je dobrobit kmeta. Obema smo prav hvaležni in želimo le, da bi jih videli čimprej zopet v svoji sredi. LESCE. V nedeljski številki »Jutra« na strani 14. je b Io pod naslovom »Z nožem v hrbet« objavljeno kratko j>oročilo, iz katerega zveni, kakor da se je vršil prejšnji petek v Lescah neki pretep. Ker pa v vsej obč:ni ni znan že več let noben pretep. še manj da bi katerega zaradi noža poslali v bolnico, ugotavljamo, da omenjena vest v navedbi kraja ni točna. MUTA. Trg Muta leži na severozanadu dravske banovine in šteje 950 prebivalcev. Lani se je v Muti rodilo 15 otrok, umrlo pa je 9 ljudi, kar pomeni, da imamo zdravo jy>^nebje, priporoči j vo za letoviščarje. Poročili so se samo 3 pari. — Kriza pri konsumu pi;ač in tobačnih izdelkov ni oreveč občutna. Na Muti se je lam popilo 242 hI 37 1 vina, 23 hI 20 1 vinskega moš*a, 234 hI 90 1 piva, hI 40 1 žganja likerjev, k njaka in ruma. To so lene številke, a ®e lepši bi b:l zapiti denar, če b- ga imeli v rokah. Štirje traf kanti na Muti so lani prodali za 31fi.2'i0 Din raznih vrst cigar, cigaret in tobaka. Največ so prodal' cigaret Sava in Ze*a Dne 17 t. m. je podružnic Družbe sv. Cirila in Metoda Priredila v šolskih prostorih boži-meo za revne šolske otroke Obdarovanih je bilo okoli W siromašnih otrok z lepim' darili. Zasluga za obilno obdaritev gre predvsem ge. Per-kovi in gdč. učiteljici Sušovi. ki se nista bali truda nri zbiranju darov Siromašnih družin na Mut- pa se je spomnil tudi bivši trgovec na Muti g Oset sedaj v Mariboru-poslal je na naš žuoni urad preceišnio ko-l:č5no špecerijskega bl°oa tako sladkorja, kave ri->o »n druge«a. Najlepša hvala! MARENBERG. Za Marenb-rg in bliž-nio okolico se je ustanovil prinravlialni odbor protituberkulozne lige. Predsednik nriprav'ia'nega odbora je z^ravn k dr Alfonz H^nigman. tajnik šolsk' unr*viteli Ltšnik M;rko. blagainik pa žunan Siegbert VVrentschur Preb'va|s*vu priporočamo da »e vničp v to človekoljubno n«*«novo — Sokol Marenberg-Vuhred je gledališki oder lepo prenovil Danes bo na njem otvoritvena predstava z veseloigro »Peg srček moj« Vse vloge so v dobrih rokah. Pridite! — Šesttedenski kmetijski tečaj se je pričel 19. t. m na Muti Podoben tečaj jc bil lani v Vuhredu in je dobro itsj>el SENOVO PRI RA.IHENBURGU Tiho je življenje v naših krajih. Za volitve dne 8 novembra pa je bilo tudi pri nas zelo veliko zanimanja. Lepakov za abstinenco je kar deževalo, pa vse eno ni nič pomagalo, zmagala je razsodnost. Na dan volitev se je odzvalo klicu države 356 volilcev (od 678). Od delavstva rudnika Reštanja je glasovalo nad 90fp. Društveno življenje je pri nas še v povojih, pa se lepo razviia kljub splošni krizi, ki jo nemalo občutimo tudi pri nas. Sokolska družina prednjači /s^m ostalim. 1. decembra smo imeli .^'ovidno akademijo pod skrbnim vodstvom br ij. Korinška, 5. decembra Miklavžev večer, 21. decembra smo uprizorili igro »Babilon« v režiji br. Košutnika, dalje smo imeli družabni večer na Silvestrovo. Zdaj se pripravlja igra ^Matiček se ženi«. Gasilsko društvo je priredilo dve zabavi, da pridobi novih sredstev za kritje dolga na motorni brizgalni, ki jo je nabavilo lani. Svobodaši so igrali igro »Golgota«, s katero so gostovali tudi v Sokolskem domu v Sevnici. Pri tej priliki naj omerim, da je dopisnik iz Sevnice poročal, da je med odmori svirala godba »Svobode«. V resnici pa je igrala Delavska godba, ki jo vzdržujejo vsi delavci in nameščenci rudnika Reštanj, ne pa samo rudarji »Svobodaši«. Imeli smo tudi Božičnico, pri kateri je bilo obdarovanih okrog 500 otrok, za kar dolgujemo zahvalo v prvi vrsti županu občine, šolskemu vodstvu in vsem darovalcem. Obnovila se je tudi Narodna strokovna zveza, ki je imela svoj občni zbor 17. t. m. V njo vabimo vse narodno zavedno delavstvo. Isti dan smo imeli tudi zdravstveno predavanje na pobudo »Sokola«. Predavala sta gdč. Zlatka Albrechtova, učiteljica meščanske šole, in g. dr. Benedičič Franjo, zdravnik bratov-ske skladnice in župan. V kratkem se bo vršilo drugo predavanje s skioptičnimi slikami. V nedeljo 24. t. m. pa bo občni zbor Sokola v šolski telovadnici na Senovem. Sv'. JURIJ OB JUŽNI ŽELEZNICI. V sredo 13. t. m. se je vršil v Mastnakovi gostilni ustanovni občni zbor krajevne organizacije Jugoslovenske radikalne kmetske demokracije, ki je bil prav dobro obiskan. Občni zbor je otvoril župan g. Josip Cretnik, ki je v kratkih besedah orisal važnost nove organizacije. Pri volitvah je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik župan g. Josip čretnik, podpredsednik g. Franjo Mastnak, tajnik g. France Hajnšek, blagajnik g. Franc Sussinger, odborniki: dr. Svetina FrarC Fran Žagar] inž. Petkovšek, Bolka Franc, Sehescherko Emil, Leskošek Franc in Rataj Alojz, namestniki: Ferleš Rudolf. Trepanc Jože in Jug Alojz . ŠKOCIJAN. Gdč. Julija Plavčeva je podala ostavko na mesto poštarice. Na njeno mesto je prišla gdč. Pepca Kovačičeva Iz Tržišča pri Mokronogu — Županstvo razglaša, da bo seja občinske uprave v nedeljo 24. t. m. v tukajšnjem občinskem uradu VIŠNJA GORA. Sejem sv. Neže v Četrtek je bil kakor vselej tudi letos ze'o dobro založen. Prignanih je bilo na trg 520 glav živine, kar je ?'cer za malenkost manj od lani, vendar pa še vedno dokaj lej>o število. — Smuka na planoti Sv. Duha je b la ves teden živahna. Določena je bila smučarska tekma že za minilo nedeljo, vendar se je zaradi takratnih snežnih prilik odložla na poznejši termin. — Pod našo lipo se je zopet namestil prater, dasi sicer prilike za take zadeve v našem kraju niso preveč ugodne. Novi grobovi V Arj-i vasi pri Petrovčah je v -visoki starosti 96 let preminil posestnik g. Bernard Koren. Pogreb pokojnika bo v ponedeljek ob 15. v rodbinsko grobnico na župnijskem pokopališču v Žalcu. V Hlebeah pri Lescah je umrla v visoki starosti 85 let ga. Ana Kristanova. Pogreb pokojnice se bo vršil v ponedeljek ob 10 Pokojnikoma bodi ohranjen blag spomin, žalujočem naše sožalie! Viki Kocbekovi onkraj groba (Spomin ob 21 dnevnici njene s mrti) Prve vijolice na moiem vrtu so cvetele za Viko, liubitebico cvetlic; enako ara-bis, binkoštni nagelički, potonke. Sprejemala jih je s sladkim nasmehom. »Zopet ne-sem rožice domov, tako jih ljubim...« Poslednje so bile jesenske krizanteme. Ni slutila, da so bile zadnje v življenju. Pomenkovali sva se. kako gre leto h koncu, kako veliko žrtev je imelo v Kranju. Z vsemi je čustvovala, ali usoda ni čuvstvovala z njeno rodbino. Preden ie leto utonilo v Silvestrovo noč. je oznani! mrtvaški zvonček, da gospe Vike Kocbekove ni več med nami. Z neutolažljivo bo'estio smo poslušali novico in nismo verjeli Šele. ko smo videli mrtvo, in ni bilo več onega iskrenega pogleda. prijaznega nasmeha in tolažliivih besed iz menih ust smo sooznali ttoko, grozno resnico. Umrla je dobrotnica. so-orogu nenadomestljiva, liuba zvesta žena, otrokom dobra, zlata manvca. Ko so položili gospo Viko Kocbekovo k zadniemu n^čitku. se ie oogreznilo v jamo zlato srce. Krsto so rosile solze nas vseh, ki smo jo 'jubili. Ko bodo zopet prve vijolice na moietn vrtu. bodo cvetele za gospo Viko Kocbekovo. Naj sniva sladki sen! JL j. J KRALJESTVO MODE Letos bodo velike maskarade bolj redke, toda ker je kostumiranje najbolj imenitna zabava za staro in mlado, bodo take prireditve v skromnem sloga vendarle dobro obiskane. Kostum se mora predvsem prilegati individualnosti nositeljice, razen tega pa moramo letos že bolj kakor navadno gledati na to. da nas čim manj stane. Slednje pravdo je popolnoma v skladi: z letošnjo modo, ki zahteva, naj oo maska primitivno originalna, češ da dragoceni, v rseh podrobnostih izdelani kosi niso dekorativni. Silno važni, je seveda kombinacija barv, kajt: lzkušnj? uči. da se pri taki priložnosti uveljavijo ie živi. jasni toni. Bistvenega pomena je seveda dobra »ideja« kostuma, večinoma namreč pripomore le orig nalna zamisel k velikema uspehu. Lepo masko dobimo, če opremimo navadno večerno obleko s kostumskimi pri-. -.-k Kar zmanjša stroške na najmanjšo mero. Toda tudi s par skromnimi, a spretno izbranimi motivi si preskrbimo »pristno* masko, ki nas bo jako malo stala. Lep kitajski kostum kulijev sestavljajo š-.roke > žamaste hlače in životec iz svetle svil t poslikane s pisanimi krizan-temami. Rokavi so zaradi kontrasta črne barve, slamnato pokrivalo pa ima tipično .Kitajsko obliko (1 skica). Zelo originalna je naša zamorka. Pri tej frizuri je največje važnosti dobra, rjava šminka ki mora biti jako trpežna, ker sicer lahko pride do katastrofe ... Lasulja naj bo iz debele črne voine, nakit pa iz lesenih ali steklenih krogel. Enostavni život je izdelan iz progaste svile, krilce pa iz nanizanih slamnatih bilk. ži-vobarvna šerpa okoia pasu dopolnjuje to nenavadno sliko (2 skica). Naša »lepa Španka« ie še bolj enostavno napravljena. Ta maska temelji namreč na pisani, rožasti poletni obleki, čez katero pripnemo ogromno pentljo iz črnega atlasa z dolgimi, zvončasto ukrojenimi knr< . Razen tega si nabavimo neizogibni j;- ?r,- k; glavnik z rojami in živobarvno ' er: ico. Lepa Španka« je s tem gotova (zadnja skica). Dame, ki se ne zadovoljijo s takšno pri- coucITzofe mitivno rešitvijo tega vprašanja, bodo uporabile moderno idejo kakteje. K poljubni večerni obleki nosimo klobučevlna-sto čepico v podobi vrtnega lonca, s kaktejami iz žice in zelene klobučevine ter prav takšne manšete na golih rokah. Tudi na obleko pripnemo tak »emblem« iz živo-barvne klobučevine (4. skica). Navdušene igralke bridgea naj vtisnejo svoji večerni obleki znake svoje kvar-topirske stiasti in si na ta način pribavi-jo silno apartno masko Karte se pritrdijo v obliki ckrajcev n? dolgih rokavicah, in v skladu s tem pahljačasti šop kart na ramenu. Tudi originalno pokrivalo sestoji iz igralnih kart (2 skica). INGJ'^flWITEIO"UM SUUJ SaftMK LJUiLJfiNfl Levstikova ulica na Vrtači dobite pri tapetniku RUDOLF SEVEK MARIJIN TRG ŠTEV. Večerna ogrinjala za- konci. TakSen plašč je navadno iz črnega baršuna in ga garniramo s krznom bele ali peščene barve. Mali smučar nedvomno predstavlja eno najljubkejš-.h prikazni v snegu. Njegova smučarska oprema mora biti učinkovita a enostavna, široke smučarske hiače iz rjavega ali modrega lodna kombiniramo s kratkim telovnikom na štiri gumbe. Diskretno obleko poživljajo živobarvna čepica in pisane rokavice s prav takšnim šalom. _ hodile , previdm^f Nihče ni varen pred njo, k^jti nastopi lahko še danes na jutri. Zato ne čakajte na trenutek, ko se pojavi, pač pa že naprej preprečite to možnost s tem, da izločite iz Vaših organov razne nevarne bolezenske strupe. Najboljše orožje zoper te je dobra prebava. To pa omogočite, če redno vsak dan pijete dva do tri kozarce Radenske zdravilne vode vidimo letos v dveh oblikah. Sicer je kratka jopica originalnejša in cenejša, toda visoke in stasite dame si še vedno raje nabavijo dolg p1ašč, ki ga poljubno, a slikovito drapirajo ob životu. Rokavi so neprisiljeno nabrani, ob vratu pa je pritrjen visok ovratnik z moderno zavezanimi Dajte otrokom priliko, da se igrajo! Igranje je za otroke ne samo razvedrilo, temveč tudi higijenska potreba. Brez njega si zdravja in razvoja otroka ne moremo misliti. Kar se tiče igranja, bi lahko postavili sledečo tabelo: otroci od enega do šestega leta se morajo igrati vsaj osem ur na dan. Ta čas ie treba računati za igro, ako se hoče, da ostane dete zdravo, da se nemoteno razvija, da ne postane nervozno, sangvinično oziroma melanholično. Seveda je treba paziti na to, da se dete ne igra delj kot je treba, ker bi se dete drugače počutilo bolno in bi postalo blazirano. V dobi od šestega leta do pubertete, ko otroci hodijo v šolo, ni treba, da se toliko ig-ajo vendar je napačno misliti, da ie sedaj prepovedana vsaka igra zaradi šole. Tudi srednješo'ci v nižjih razredih se morajo še igrati, ker to zahteva njihovo zdravje. Paziti pa je treba tudi na igračke, s kater.mi se otrok igra. Igračke naj ne bodo vedno samo lutke in razkošne reči, dati jim je treba tudi takšne prednosti, ki mu že kmalu zbude zanimanje za resne pojave v življenju, n. pr. lokomotive, avtomobile, kamenčke za grodnjo hiš :n drugih predmetov, različne kombinacijske igre itd. Igranje naj bo prva stvar v življenju otroka, ki ga napelje na to, da počne misliti in kombinirati. Poleti, ko je toplo, se naj otroci igrajo v pesku in pod nadzorstvom ob vodi. Izogibati se je vseh iger, ki bi otroka seznanile s hazardnimi igrami, n. pr. tombolo, malim ruletom, kartami in sličnim. Karte niso za otroke, sicer pa tudi za odrasle ne. Pogosto morajo biti igračke tudi tako napravljene, da se dado podreti, pokvariti, ker kadar otrok razdira igračke, sledi naravnemu instinktu. V njem se drami radovednost in želia po spoznanju. Zaradi tega naj se starši ne kregajo, če otroci kako igračko polomijo. Zastrupljenja Samo po sebi se razume, da je pri vsakem zastrupljenju treba takoj poklicati zdravnika. Do njegovega prihoda ravnaj« mo sledeče: Pri zastrupljenju z lugom treba dati je-sih, kislo vino, citrono, mleko. Po obilno zaužitem alkoholu toploto, na glavo pa mrzle obkladke. Po zaučitem bencinu oz petroleju treba dati mleko. Ce nastopi za-strupljenje z mesom, so potrebna odvaialna sredstva (ricinus) in klistir. Pri vpiku čebele je staviti na dotično mesto malo sal-miaka ali pa kos sode. Pri ogljikovem oksidu (vrenju vina i. dr.) predvsem sveži zrak! Istotako pri zastrupljenju s plinom. Pogosta so zastrupljenja z lizolom. To se leči s sladkornim apnom in mlekom. Pri kačjem piku treba rano takoj izsesati in iz-žgati. Ujedeni ud se podveze. Če nastopi zastrupljenje z gobami, se mora čimprej izprati želodec s 0.1 odstotno raztopino hi-permangana. Pogosta so tudi zastrupljenja z razlačnimi kislinami. Tu je treba piti mlačno vodo, dokler ne nastopi bljuvanje. Potem se vzame soda, ali pa olje, mleko in jajca. Badio Izvleci* ir "»"»^mof Nedelja, 24. januarja LJUBLJANA 8: Sidjarstvo. — 9: Predavanje o zimskem športu. — 9.30: Prenos -jrkvene glasbe. — 10: Versko predavanje. 10.30: Marburg a. d. Lahn. — 11: Koncert sa'onskega kv:nteta. — 12: Čas, poročila, plošče. — 15: Rezultati poskusov dr. Ve-bra. — 15.15: Dekliška ura. — 15.45: Koncert tamburaškega zbora. — 16.30: Gogo-Ijeva »2eni*ev«. — 20: Večer skladatelja Vasilija Mirka. — 21.30: Salonski kvintet. — Vmes napoved časa in poročila. Ponedeljek, 25. januarja LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 17.30: Salonski kvintet — 18.30: Iz anatomije človeškega telesa. — 19: Če-šoina. — 19.30: Zdravstvena ura. — 20: Koncert radio-kvartcta. — 21.15: Salonski kv:n+et. — 2?: N.a no ved časa in noroč'la. BEOGRAD 11.05: Plošče. — 12.05: Ra-dio-orkester. — 16: Popoldanska glasba. — 20: Večer narodnih pesmi. — 2030: Veseloigra. — 21.15: Libka godba orkestra. — T>.y>: poročila. — 22.50: Plesna glasba. — ZAGREB 12.33: Plošče. — 17: Prenos zvočnega filma. — 21.30: Večer radio-orke-s*ra. — 22: Prenašanje tujih postaj. — PR \GA 16.10: Koncert iz Brati«hve. — 17.55: Plošče. — 19.20: Prenos iz Brna. — 2" 30: Koncert na citre :n ksilofon. — 20.45 R"munsk.i večer. — 22.30: Lahka glasba. — BRNO 16.10: Koncert iz Brari«hve. — 19.21: Kabaretni program. — 20 30: Ves T>m«ram iz Prage. — VARŠAVA 17.35: Lahka g'asba. — 20.15* Prenos operet" iz gledališč*. — 23.10: Godba za ples. — DUNAJ 11.30: Koncert kvarteta. — 12.40: PIo«~e. — 17: Lahka godba orkestra. — 19.45: Koncert orkestra mandolin. — 21.15: Koncert ghsbe. — 2">.30: Godba za ples. — RERJ/N 19.10: Orkestralen W>n-cert. — 21: Literaren nroar^m. — 22.SO: Godb" za ples. — MiUELACKER 17: Orkestralen in pevski koncert. — 19.45: Klavirski koncert. — 20.25: Drama. — 20.4-5: Večer PfitzneTi^vih pesmi. — 27<: Godba za ples. — KOENtO«nRERG 16.15: Popoldanski koncert. — 20.05: Veseloigra. — 21: Komorni «'asba orkestra na p'ha!a. — BJ D\MPE5TA 17.1*5: Godba za ples. — 19 45: Prenos koncerta s konservaV>rria. — Koncert ciganske kapele. — R*iM 17.30: Prenos koncerta iz el*sbene akademije. — 30: Plošče. — 21: Večer l^bke glasbe. Torek, 26. januarja LJUBLJANA 11 30: Šolska ura. — 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved č^ca, plošče, borza. — 17.30: Ofro-?ki kot:ček. — 18- S"Wiski kvintet — 19: NemS-črna. — 19.30: Predavanje dr. Vebra. 2f): Prenos simfoničnega koncerta iz Za-gr»V,q. — 30: N"t>oved časa m noročila. BEOGRAD 11.05: Koncert radkv-orVe-stra. — 16: Popoldanska glasba. — 17: Ra-dio-orkester. — 20: Pevki koncert. — 2^.33: Prenos t^cerin iz Z~<*reba. — 2? 30 Pr.«Ar ia. — ?2 50- Lahka glasba. — ZAGREB 12.30: P^e. — 17: Lotrebne pogoje šele ustvarjati, kar pa ima poleg slabe tud. dobro stran. Saj že sama zavest, da se je izvestno življenje porodilo po misli, volji, energiji itd. poedinca, vsebuje znaten del smisla življenja. Tudi bodo kolonisti, če bodo pametni, lahko ustvarili novim razmeram odgovarjajoč in prikladen gospodarski sistem oo drug: pa ne bodo investicije za ureditev gospodarstva nikoli tako visoke, da bi v enakih razmerah dosegle povprečno ceno naših gospodarstev. V najkrajšem času bo zajednica prekinila z zadružnim obratovanjem in naseljenci bodo pričeli s samostojnim kmetovanjem. Trenutno je naseljevanje v širšem obsegu nemogoče, ker manjkajo stanovanja. Treba bo, ko Turki odidejo, popraviti in primerno preurediti njihove halupe. Sicer pa je začetek pravega razvoja, dokler je ta živelj med nami, nemogoč, ker nas s svojo navzočnostjo vsestransko ovira. Pogoj za začetek našega razmaha je, da te turški živelj umakne. V vsestranskem interesu je. da se naseljujejo v prvi vrsti taki gospodarji, ki imajo poleg moralnih tudi materialne pogoje. Kolonija iz samih nemaničev bi ne bila zmožna življenja, pa naj bi uživala podporo v še tako visoki meri. Pridnemu, skrbnemu in skromnemu gospodarju, ki tudi razpolaga z lastnimi delovnimi močmi, je za začetek dovolj glavnica 15 do 20 tisoč dinarjev in z zneskom okrog 50.000 Din je mogoče malo gospodarstvo (5—5 ha orne zemlje --- okrog 11.000 Din, stanovanjsko poslopje je 10.000 Din. gospodarsko poslopje je 15.000 Din, inventar je 10 do 14.000 Din). Reflektantom, ki mislijo, da bi se v koloniji mogoče udejstvoval izven kmečkega poklica, pa odsvetujemo pot v te kraje. Prvo je ustvarjanje dobrin iz zemlje, šele nato se postopno razvije ostalo gospodarsko življenje. V kolikor pa bo zajednica take potrebovala, jih "x> poiskala, še bolj pa odsvetujemo zanimame za naselbino takim, ki si jo moreoiti r-elst.pv-Ijajo kot neizčrpno zakladnico razp ilož-ljivih dobrin, kjer je mogoče življenje v brezdelju in le v modrih očetovskih nasvetih. Taki bi se tamkaj prav gotovo prej ali slej sami odžagali. Ne z besedami, z dejanji se bo naselbina razvila in utrdila. Pogoji so podani v zadostni meri le za tako roke, ki se zavedajo, na kakšnih moralnin dobrinah zraste in sloni kmečko gospodarstvo. Le taki bodo smelo zrli proti sm>-tru in bodo z razumom in srcem sodelovali z dovolj bogato prirodo in ustvarili z njeno pomočjo novo življenje. Janko Furlan, Orači bele ledine Smuk, železnica in druge nezgode Najprej treba ugotoviti, da je zavzelo smučanje med vssmi športnimi panogami v zadnjih letih največji razmah. Konkurz-ne in poravnalne statistike se lahko skrijejo pred onimi belega športa. Vsako leto je število smučarjev, ki dirjajo a la Nurmi ob sobotah zvečer ra kolodvore in napolnijo železniške vozove do zadnjega kotička, večje; niti na prtljažnih policah jih ne manjka. Tega še obče znana Miss Kriza ne more preprečiti. Potem: glavni dobiček ima pri tem železnica — kajti smučarji, ta velika družina III. razreda, se sigurno vozi ob vsakem vremenu. — Pravijo in pišejo, da imajo drugod posebce zimskosportne vlake, posebno spalne klopi tudi v III. razredu, polovične in celo četrtinske vozne olajšave _ zavarovane smuči in slične udobnosti. Baje se temu pravi: praktična propaganda za tujski promet. Baje! Pri nas src o skromnejši. Veselimo se, da nam da včasih železniška uprava posebne vozove III. razreda pri osebjih /la«iih r.a razpolago, :n da nam ne grozi s IV. razredom. Kakor rečeno, smo skromni. Taki vozovi pa niso za navadne civiliste, v njih najdeš le 100% smučarje. Spoznaš jih takoj: modri dres, široka hoja, iz pipe se vedno kadi, obrazi so ožgani, mišice" kakor na razstavi, duhtijo po katranu, dišijo po parafinu in smrdijo po razrih kremah. Razpravlja se večinoma o vremenu, snežnih poročilih, o tehniki mazanja smuči. o opremi, zvinjenih nogah in o »-asni prednosti enih smuči pred drugimi. če si pravi rutiniran smučar, boš vedno pazil na nastop. Kajti šele nastop * itj! t.e-rizira tipičnega viteza belega športa. Pri-diriaj na postajo po možnosti vedno v zadnjem trenutku — že zaradi treninga. Nosi smuči vedno na desni strani, da ne bi zadel slučajno nasprotnega pasanta v slepič (če ga še ima!) in ga tako predčasno operiral namesto zdravnika. Boj se paragrafov! Pred vlakom premeri progo parkrat gor in dol; potem pa v vagon! Prostora boš ! vedno našel dovolj, kajti po mnenju železniške uprave so vagoni prilično zasedeni j nikakor pa ne prenapolnjeni; O tem- j .o moreš! To se pravi: vsak stopa so- j po nogah! Kurja očesa tulijo in zrak j nasičen s v>eau de mille odeurs«. — I renapoljerih vozov še ob prevratu j videti. Res ne! — če je še kak pro-nezaseden, nastane v vozu prav-žavljanska vojna. Mobiliziraj ob prilikah vse svoje moči! Glavno komolci, saj kavalirstvo takrat no prestane. Od čel curlja pot, pa kaplja na pleše in dečje gla-an ali tekoči »Dunzirger A 21«. smodijo na kurilnih ceveh, revi-hripavim glasom predava nekaj o radi tega ne, ker se vlak po mnenju smučarjev že itak prepogosto ustavlja. -Ne pozabi med vožnjo na krmljenje — če imaš količkaj proste roke. če ponuja kdo jestvi-ne, vzemi po možnosti največji kos. Dame — oziroma »fantki« — si morajo že pred vstopom v tak »smučarski« voz biti na jasnem, da se tu neha vsaka udobnost. O »Rui_bi« ali »Sex appealu« niti govora! Konverzacija se suče edino okoli prečnih skokov, skupnih ležišč, jetercih paštet in okoli števila ažuriranih odej v koči! Ljubezen ne sodi v športni vlak. Ža zaradi tega ne, ker obleka nikakor ni ukrojena po modi — torej ne dovoli nežnim linijam, da bi se uveljavile. Kljub prenapolnjen ju oddelkov je razpoloženje v takšnih vozovih boljše, kakor razpoloženje onih, ki se vozijo v modernih Pullmanih kakšnega ekspresa. Zakaj? Vse pač hrepeni po oni beloblesteči krasoti. Vsi stremijo za enim ciljem — v belo naravo. Kljub krizi se je razvil letos pri nas ta kraljevski šport kakor še nikoli poprej, in na tisoče in tisoče novih privržencev-začetri-kov orje v svežem zimskem ozračju belo ledino. Pri povratku vedno ista slika prenapolnjen ja. Večina leži izmučena v čudnih pozah. Drug preko drugega. Raztrgane hlače, jopiči, zlomljene dilce, podpludbe na telesih in praske na obrazih dajejo izpričevalo trdega boja z naravo in smučarsko tehniko. Sprevodnik ima zopet normalno službo in izhaja brez »službenega« koraka! šele ko se bliža mesto, nastane v oddelkih zopet vrvenje: vrejujejo in vežejo se smuči, od katerih je malo popreje odkapljal zmrznjeni sneg in blato na speče. Tam v kotu pa nenadoma skoči na klop mala blondinka in napravi zlomljeno palico za taktirko ter intonira pesem — ki jo spremljajo nekateri s smrčanjem: Z doma se poslavlja Smuk — tja v planinski zimski raj. Ves je nov, postran' klobuk: »Liza, saj bom brž nazaj!« Stopi v vlak; neroda stakne s pal'co luknjo v šipo 'vzad — župniku pa z deskam zmakne zvrhan cekar jajc za vrat! Srečno se znebi teh muk. V hribih smo, zdaj se začne! Pa pritisne solnce — jug, že cveto trobentice ... Da se reši revež jeze pa jo mahne v vinski hram. Ta se vinčka tak* naleze da gre kar po štirih dam! Nahrbtnik manjka, smuči ni! To pa njega ne ženira ko na pragu obsedi in mu ženka filozofira. »Prav si 'mela, draga Liza, naj se smuča kdor se zna! Ker povsod pritiska kriza, bomo rajši kar doma!!«-- A. Kopinšek. Iz zbirke „Med fsadar;i in zdravniki" 1 as .o ni stor cata takš-orož avtr od sr vice Čevl zor 2 bon Sp kih ! lanci smuč drugega majo sprevodniki v takšnih vla-stališče. Prerivajo se in ba-reko vseh nahrbtnikov, palic, avljanov iz enega oddelka do morajo vedro paziti na spoštovanje zkona o ljubezni do bližnjega. To so žrtve svojega poklica, kajti čeprav nosijo moder dres in delajo luknje v vozne listke (kakor mi smučarji v snegu), nimajo vendar z nami nič skupnega. Ne morejo razumeti čem a gremo mešati sneg — namestil da bi s- d !i doma za pečjo. Zato pa: niktr re jezi po nepotrebnem sprevodnika! Ne pokaži mu listka, ki je starejši od 14 dni. Nikdar ne rabi spre-vodnikovih klešč za preluknanje svojih jermenov. Zapomni si, da je najstrožje prepovedano zgladiti svoje smuči, namazane z norveško mažo, z zaveso v odde'kih. V ta namen visi časih na hodrikn sprevodnikov plašč! Isto velja tudi za čevlje. Ako slučajno razbiješ okno, zapusti do-tični oddelek pred prihodom sprevodnika, morda celo revizorja in jo odkuri v drug oddelek — da se ne prehladiš! če pade u-.'j nahrbtnik hote ali nehote na glavo :••• : iku. ki slučajno ni smučar, (torej ne . ; ;a v ta voz!) inu mirro obrazloži raz-:iko med Kristianijo in Telemarkom«. Ako to ne zadostuje, tedaj pa dokaži prednosti prečnih skokov z obema palicama. Gotovo bo zapustil oddelek — in dovolj prostora boš imel za svoje noge . Upoštevaj napise v vozu. Pazi posebno na ročaj zasilne zavore ter ne obešaj nanjo r.ad deset kg težkih nahrbtnikov — že za- Imel sem dobrega prijatelja Valentina Podobnika. Oba sva bila mizarska sinova in skupaj sva gulila hlače od aquilae dc Horaca. Vojna vihra naju je razdvojila za dolga leta. Ko sva se spet sešla, je bil Valentin Podobnik državni tožilec. Pogosto sem se zatekal k njemu, kadar so me mučili dvomi o skladnosti postav s človeško pravico. Kakor pouči dober spovednik pe-tošolca, ki mu pričenja poganjati prvi brezverski mah, tako je tudi meni Valentin Podobnik razpršil vse prevratne dvome in sem odhajal od njega potolažen in potrjen v pravičnosti svetnih postav. Dober poznavalec globin nemirnega človeškega srca je bil mo.j prijatelj in je raslo od leta do leta njegovo spoznanje in njegov ugled med postavarji. Hudo sem se zato začudil, ko sem nenadoma srečal na ulici Valentina Podobnika, vsega spremenjenega. Nikoli ni bil veleposestnik po telesu, droben je bil kakor gosposko dete, plavolas in živahen v besedah in kretnjah Tistega dne je pa bil prijatelj ves pepelnat v obraz, upognjen v dve gubi. Samo zatisnil bi mu globoko udrte in temno okolobarjene oči, pa bi brez mrtvaškega lista ves svet verjel, da je Valentin Podobnik za vedno obložil rdeče obšiti tal ar in kazenski zakonik. Nemirno so blodile kalne prijateljeve oči po mojem zagorelem, neobritem obrazu, ko mi je leno podal svojo velo desnico. Spretno sem zatajil svoje presenečenje in mu krepko stisnil roko: »Kako pa, da si se še ti enkrat zatekel v naše stolno mesto?« Nič ni odgovoril na moj prijazni pozdrav, kar za roke me je potegnil v bližnjo kavarno. Ko sva že sedela v tihem kotu pri črnd kavi, me je vprašal kar s polnega: »Kakšna bolezen je pa to, pankreati- tis?« »Pankreatitis. To je vnetje trebušne žleze slinavke. Lahko je to vnetje akutno (sveže) ali pa kronično (trajno). Prvo se da pozdraviti že z dieto, drugo je pa že bolj trdovratna bolezen.« »Pa je mogoče tudi umreti za pankrea-titido?« je uprl vame pogled in nervozno otrnil pepel na podstavek. Prešerno sem se mu nasmejal: »Seveda! Rajni presvitli cesar Franci je umrl celo za nahodom. Kaj te pa zanima panlkreati tis? Saj še nisem slišal doslej, da bi bil kdo koga s pankreatitido zamečkal. Pa-darske konkurence mi pa tudi menda ne boš delal, če že ne iz prijateljstva, pa vsaj iz spoštovanja zakonov!« Bridko se je nasmehnil Valentin Podobnik in zamahnil z roko: »Ne eno in ne drugo. Ti se lahko sme-ješ —« »Seveda, ko imam svoja usta. Mar jih ti nimaš?« sem za bodril in dražil iz otopelosti. »Seveda jih imam!« je prijatelj razdraženo pripomnil. »Pa še pankreatitis povrhu!« »Aha! Za tem grmom je ležal zajec!« sem se udaril po čelu. »Zajec sem, zajec tja! Ti se lahko norčuješ iz bolezni, ki trapijo druge,« se je zvil Valentin Podobnik v dve gubi in bolestno nakremžil svoj izmučeni obraz. Ko je napad odnehal, si je obrisal potno čelo in pripovedoval: »že tri mesece sem opažal, da ni nekaj z menoj v redu. Tek je ginil, ž njim se je poslovil spanec. Bolj stepen sem zjutraj vstajal, kakor sem zvečer legal spat. čez pas sem postal tako boleč, da me še hlačni jermen otrinja. Danes sem bil pri specialistu. Pa me je preiskal in ugotovil, da imam pankreatitis. Sam si mi že večkrat pravil, da naj gledam, čs že mislim kdaj oboleti, da bom obolel na kakšni navadni plebejski bolezni, ker da ne more nič usodnejšega zadeti bolnika, kakor da postane »zanimiv slučaj«. Nikoli še nisem čul slične diagnoze in sem ves zavzet bleknil: »Gospod doktor, kaj je že sploh kedaj kdo bil tako bolan?« Vzvišeno se je nasmehnil zdravnik: »Vaš slučaj je sicer res zanimiv (mrzlo me je polilo pri teh besedah po hrbtu), vendar je pankreatitis prav stara bolezen, že oče zdravilstva Hipokrat jo je opazoval, Galen je pa vedel že celo zdravilo za njo. Ne pijte, ne kadite, ne jejte ostrih jedi in redno jemljite zdravilo, ki sem vam ga zapisal, če se boste natančno držali mojih nasvetov, bo bolezen kmalu krenila na bolje in če boste imeli srečo, celo lahko ozdravite. Tako mi je rekel. Ko sem šel po stopnicah, sem se spomnil nate in res sva se srečala, kakor da Izvirne francoske pastile ,,VALDA" obvarujejo Vas vseh zlih učinkov mraza, megle, mokrote in dihalne organe. — Prodajajo vse lekarne in drogerije. Radivoj Peterlin - Petruška: Kcnda in njegova žena Teta Ju!a je udobno sedla, si porav-na'a predpasnik in nadaljevala: Konda se je vrnil iz Amerike. Bil je komaj trideset let s.ar, a denarja je imel. da ni vedel kam ž njim. Kupil je veliko posestvo z enonadstropno hišo in gostilno cb veliki cesti in zasjospoda-ril. Bil je veseljak, imel je dobro kapljico in ljudje so radi zahajali v njegovo gostilno. Sicer je pa bila gostilna že ■od nekdaj na dobrem glasu in stala na bejkem mestu, in stara, petinsedemde-seiletna vdova, od katere je Konda kupil. je zahtevala Ln tudi dobila lepe de-narce za njo. Starka si je kupila drugo hišo. da bi v miru preživela svoja leta, in vse bi b:!o dobro, da se niso našli svetovalci, k; so naerovarjali Kondo od jutra do pozne noči: Kcnda. bodi pameten! Vzemi staro, sai tako ne bo dolgo, pa boš imel posestvo in gostilno in ono hišo in še svoj denar nazaj!« Svetovali so mu in pili njegovo vino. Kr nda iih je poslušal, premišljal in se vdal navsezadnje. Babi je bil Konda všeč že takoj od začetka in je zagrabila nonudbo z obema rokama. To vam io bila svatba, bogata da nikoli take. Svatov ie prišlo od blizu in daleč toliko. da se je vse kar trlo in svatovali so cel teden. Mlada« Kondovka se je preselila nazaj na svoie staro mesto, kier je preživela mladost in vse do pet in sedemdesetega leta. Zadovoljivo so tekli dnevi in tedni mirno in srečno. In v miru in sreči bi lahko Konda dočaka! smrt svoje žene in njeno boga- stvo, ko bi se le znal malo bolj vladati; tako pa je stara kmalu opazila, da ji postaja nezvest. Bil je namreč velik babjak: nobene kikle ni pustil pri miru, pa če je bila še tako grda in stara. Jaz sem bila tedaj pri njih za natakarico. Rad me je videl in me nagovarjal. češ, počakaj, da stara umre. bom pa tebe vzel in boš zagospodinjila, da bo veselje. Toda njegovo početje mi ni bilo všeč in nisem ga marala. Tedaj se je spečal z domačo deklo. Bila je to debelo, nesramno babše, pa še škiljavo in kozavo povrh Nobene mere sposobnosti nista znala, kar vpričo stare sta se rada imela in neumnosti uganjala. Žena se je nekaj časa togotila in mu delala očitke; hudo ji je b:lo seveda, ko je morala vse to gledati. Ko je pa spoznala. da vse tn nič ne pomaga, noben jok iti krik. nobeno tarnanje, nobeno zmerjanje, se je lotila stvari z druge plati. Neka ciganka ji je namreč zagotovila. da s čarovnijo človeka tako prikleneš nase. da potem nobenega drugega niti videti noče, kaj šele, da bi ga ljubil. Dala ji je tudi nekaj v papir zavitega. ki da ima tisto silno moč. samo mora vse skupaj stresti možu, kadar spi. za srajco, pa bo takoj vse v redu. To je tudi uboga gospodinja storila. Ko je Konda po kosilu malo zadremal pri mizi. pa se je splazila od zadaj k njemu in mu stresla, kar je bilo v papirju. za vrat. Ves jezen je skočil Konda pokoncu in se začel otresati. »Julka. poglej, kaj mi je stara naredila. Takole gadost mi je stresla za vrat.« Odorl je pest in mi pokazal med pepelom šno las. kovčke usira in cunj. nohte in nekaj zrn žita. — »Ah, ti pre- kleta coprnica!« — Ker tudi to ni pomagalo, jo je seveda še bolj jezilo. Nasprotovala in nagajala mu je, kakor je le mogla. Pride na primer kakšen škric iz mesta, ali pa celo kak duhovni gospod z dežele in naroči vina. Stara prisede in začne pogovor o tem, o onem. Pa že nanese prilika, da sta v sobi tudi mož in dekla. Tedaj se nagne h gospodu in mu polglasno reče, pa tako, da slišita onadva oba: »Poglejte no. gospod, tale pa je ljubica moiega moža! — Veste, tako se imata rada, da ves dan dcug drugega iščeta. Posebno Konda je ves nor nanjo. Le poglejte jo. kako je zala. Ha-ha-ha!« Dekla skoči iz sobe vsa zbegana in rdeča. Konda pa se dela, kakor da je vse to šala in pravi gospodu: ■»Vidite, gospod, od samega brezdelja ne ve, kaj naj bi počela, pa si tako-le izmisli; kar iz trte jo zvije. Nič ne porajajte. prosim.« 2eni pa reče: »Kaj klepetaš prazne mareje in nadleguješ goste. Pojdi rajši v kuhinjo in glej. da se kaša ne prismodi.« »Kaj pa ti tukaj rentačiš? Kar za deklo pojdi, saj te že zunaj čaka!« pravi žena, se zakrohota in t>rči z gostom: »Le pijte, gospod! Na Vaše zdravje! Je dobro vince, z Gadove peči. — Bom pa še iaz za enega dala. — Julka, kar prinesi ga!« Tako se je godilo dan na dan. cele tedne in mesece. Oba sta bila bolj in bolj nestrpna, oba zanemarjala delo. le prepirala sta se po starem in nagajala drug drugemu. Gotovi pijanci so ta pre-oir izrabljali v svoio korist in se hli-nili zdaj enemu, zdai drueemu. da so bili le pogoščeni. Le malokdo je bil odkritosrčen. sva se domenila. Veš, česa bi te prosil? če imaš, ali mi morda lahko preskrbiš kakšne literature o pankreatitidi —s »čemu ti pa bo vendai; strokovna literatura?« sem se zavzel. »Natančno hočem proučiti svojo bolezen, saj sem vendar odgovoren za pro-speh svojega telesa!« me je poučil bolni prijatelj. »Hudo si že zlezel v proučevanje aktov. Toliko ti pa povem, da se tvoj zločinec Pankreatitis požvižga na vse tvoje priznane zanke in pasti. Pravde proti lastnemu telesu sam ne boš nikoli razsodil, temveč boš postal iz gorečega tožilca plah obtoženec, če pa že res hočeš v nesrečo, pa poprosi tovariša dr. Tineta za knjige. Sicer pa pomni: Der Mensch versuehe die Gotter nicht.. .c Vsa moja prepričevanja so kaj malo zalegla. Ko se je odpeljal Valentin Podobnik domov sem se še večkrat spomnil nanj v skrbi, da bi se dobri prijatelj ne zaljubil v svojo pankreatido. Ni je namreč nevarnejše ljubice od lastne bolezni. Vampir je, ki izsesa zaljubljencu zadnjo kapljo preudarnosti. Kakor brlek (volk) se vrti bolnik na istem mestu, dokler se klaverno ne zvrne ... čez nekaj dni me je zaneslo po opravkih mimo Valentinovega doma in sem se oglasil. »Dobro, da si prišel! Ne vem, kaj naj storim s Tinom. že prej je vse te mesece malo jedel, ko je do dveh bedel nad novim kazenskim zakonikom, sedaj prebira pa kar do štirih cele skladovnice zdravniških knjig. Ves je proč!« mi je jadiko-vala žena. »Ga že imamo!« sem vesel vzkliknil in se nemudoma poslovil od začudene žene ter jo mahnil k prijatelju v urad. Začuden in zlovoljen obenem me je pogledal Valentin izpod očal, ko sem ga vprašal, kdaj je hodil zadnje mesece spat in kako dolgo je spal. »Ob dveh. vstajal sem ob sedmih. Toda, kaj te to zanima?« »In koliko si jedel?« »Kaj bom jedel, če nisem imel teka!« »Ker nisi spal, nisi imel teka. Pankrea-tMjide sploh nisi nikoli imel, temveč si obolel na novem kazenskem zakoniku.« »Saj imaš menda res prav!« se mu je razjasnil obraz in mi Je stisnil roko. Da je bila moja diagnoza prava, je priča sam Valentin Podobnik, ki je po uvedbi novega zakonika tako svež in zdrav, da bi mu r!hče ne bi prisodil, da je bil kdaj tako-rekoč že z eno no«ro v grotbu. Tanko Kač. Radio s televizij" Radio postaja moskovskega sveta strokovnih organizacij oddaja vsak večer od polnoči do pol ene ure tudi slike in kakor poročajo, bodo isti postopek v kratkem uvedli tudi pri ljeningrajski radiopostaji. Zahvala Poapisana sem prejela ob priliki smrti mojega zavarovanca izplačano posmrtnino v znesku Din 20.000 ter se tem potom »Vzajemni pomoči« reg. pom. blagajni v Ljubljani, Borštnikov trg, najtopleje zahvaljujem. Omenjeni zavod vsem, kot najcenejši, najsigurnejši in z najmanjšimi prispevki najtopleje priporočam. Marija Majerič, St Vid. »Konda!« pravi čevljar Martin, »čimbolj te gledam, tembolj se čudim, da imaš tako pokveko, kot je ta tvoja dekla, rajši, kakor pa svojo ženo, ko je veliko lepša?..« Zadnje besede je izpregovoril Martin že med vrati, ker ga je Konda vrgel na cesto. Stara Kondovka pa se je smejal? dn so'z: »Vidiš, Martin ti je vendar enkrat poveaal resnico; pa kaj, ko resnica oči kolje! Ha-ha-ha-ha!... Julka, prinesi ga še pol litra!« »Konda!« je nadaljevala, ko je izpila kozarec. »Ali te res ni nič sram pred ljudmi, ko take počenjaš? Ves svet govori samo o tebi in o tvoji dekli...« »Kar molči, stara!« jo zavrne Konda. »Ti si vsega kriva sama, ko te stvari okrog trosiš, pa nobeden drugi... Konda se stare ni bal, le njenega jezika. Vsakemu je pripovedovala Kondo-ve grehe in o njih je bila polna vsa fara in vse vasi daleč naokrog. Kdor je le stopil v krčmo in videl deklo, me je vprašal, če je to tista... Konda se nazadnje skoraj ni upal pokazati se v gostilni. — Par dni pred velikim sejmom je poklical k sebi urarja Blažona in mu potožil pri litru črnine svoje gorje: Nikamor se več ne upam. tako sramoto mi dela žena. Zdaj je pa še semeni pred durmi: od vseh strani pri-deio ljudje m i*m bo pripovedovala svoie čenče Ti. Blažon. se precej razumeš na razne fokuse. Pomasraj mi, da se stare vsai čez semeni iznebim. da mi ne bo nastajala v gostilni...« Blažon izpije kozarec, malo pomisli, natoči zopet, izpile in reče: »Jo že •mam. Le /anesi se name, vse uredim. Samo molči«... Kolednik Marije Magdalene Koledovanje je star običai, ki je imel v davnini svoj lepi pomen. Zmago mladega sonca so oznanjali in praznovali koledniki. Se danes hodijo po Savinjski dolini o Novem letu godci po hišah. Ljudje pravijo, da hodijo Novo leto voščit, ker se je izgubi pomen godčevskega obhoda. Drugod so zvezali kolednike, sam Bog ve zakaj, s svetimi Tremi kralji. Menda jih niso imeli kam drugam obesiti. Kolednik svete Marije Magdalene je pa ostal še vedno v zvezi z naravo. Bela hodna vreča mu jaše ramo. goriačo nosi v roki, za klobukom pa šopek umetnih cvetk od blagoslovljenega banderovega venca. Od mraza mu rdijo lica, ko vedro pozdravi gospodarja: »Kolednik svete Marije Magdalene se vam priporoča za mernik pšenice ali pa za par kovačev.« Na debelo zaprosi, da dobi vsaj pletar (iz slame pletena posoda) pšenice ali redke?-, oguljenega koyača. Čeprav je dar pičel, je pa zahvala bolj koristna: »Skušnjav bo čuvala sveta Marija Magdalena vaše duše in telesa, polja bo varovala pred točo, pred bobnom dekleta od danes do drugega leta, ko pride spet njen kolednik po dar pred očeta.« Če je sadie v jeseni lepo obrodilo, dobi kolednik pred odhodom še polič jabolčnika, da si dušo priveze in jezik namaže. Za njim si podajajo kliuko koledniki vseh mogočih podružnic. Še od Svetega Križa jo prireže kolednik v dolino, da kaj naprosi za večno zvečo. ki gori pred čudežno sliko, ki je priplavala kdo ve od kod in obvisela v rasohah smreke-dvojčka, kjer je našel pred njo pobožni pastirček svojega izgubljenega vola, ki ie klečal pred podobo pod smreko. Dolgo je namreč leto, drag je vosek, romarji redki... Zadnji ostanki mogočnih svečenikov solnčnega bogoslužja so naši koledniki prav, kakor so podružnice na naših hribih pozidane na svetiščih naših očetov, ki so verovali le v solnce, ki daje življenje. Tako je tudi podružnica Svete Marije Magdalene na Homu najstarejša cerkev v dolini. Tisoč let je stara! Homski kolednik je pa zadnji nezavedni služabnik zapuščenega božanstva sonca... J. K- Zakaj so potegnili zasilno zavoro Angleške železnice so izdale poročilo, ki navaja tudi nekatere tipične primere, zakaj so potniki potegnili zasilno zavoro. Lani se je to primerilo 200-krat. Neki gospod je potegnil zavoro zaradi svojega soseda, ki je nenadoma razstavil radio aparat in začel oddajati sporočila skozi okno. V ekspresu Great- Western je moral priti vlakovodja v jedilnico. Tam je ugotovil, da je potegnil zavoro mlad visokošolec, ki je želel še nekoliko omake k nakipku. Mladi mož je zamenjal zavoro — z zvoncem za signaliziranje strežniškemu osobju. V foraem vlaku Cornish-Riviera je potegnila za zavoro neka dama tik preden je vlak privozil na postajo. Uradniku je izjavila: »Zavedam se. da mi boste zato naložili -pet funtov globe, vendar pa oddajte nemudoma ta brzojav. če dospe pravočasno na mesto, mi ne bo žal za globo, kajti ta brzojavka naroča zaporo za izplačilo čeka na 1000 funtov, ki sem ga izgubila med vožnjo. V Yorkshieru je potegnila zavoro mlada dama. Ko se je vlak ustavil, je planila iz vagona, skočila na konja in odjezdila v svobodo. Ko je vlakovodja videl, da se ne vrne, je dal znamenje za nadaljevanje vožnje. V Saint Albansu pa je bila pri nekem omizju sklenjena stava, da bo imel londonski ekspres zamudo, čeprav se ni to še nikoli zgodilo. Mož, ki je to trdil, je imel na ponudbo več stav in je skleni! stavo za 50 funtov. Ko je bila stava sklenjena, je sedel v ekspresni vlak, potegnil zavoro in povzročil zamudo. Plačal je 5 funtov globe, ostalo pa mu je še vedno 45 funtov. ______________rrrr^ Takoj po kosilu je Blažon že zopet v gostilni. »Ala, Julka! Prinesi mi hitro pol litra, pa ta boljšega, pa dva kozarca; bova z vašo materjo pila in se malo pogovorila.« Ko sem prinesla vino in kozarce, me je poslal po gospodinjo. »Ah, dober dan, mamica! Kako se kaj imate? Sedite no sem k meni... Nate, trčiva! Na zdravje... pa do dna!« Starka izpije in se vsa strese: »To pa ni čisto vino, to si pa ti, Blažon, nekaj primešal, ko je tako zoprno!« »To se vam samo zdi, mamica, pa tukai pokusite, iz mojega kozarca.« »Imam že tega dovelj!...« Stara Kondovka je začela dremati. »Kaj boš dremala v gostilni!... Julka in Neža! Na vrh jo peljita, pa v posteljo jo položita. Naj se naspi do jutri, ko bo semanji dan,« ukaže Konda in se spogleda z Blažonom. In stara Kondovka zaspi in spi ves popoldan in vso noč in ves drugi dan in vso drugo noč. Vsi smo v skrbeh, tudi Konda. kaj bo če se ne prebudi, če nam kar tako umrje? Dekla pa se že nosi po sobi kakor pav. ponosna in ošabna kakor kaka gospodinja. Naenkrat se odpro vrata in v sobo stopi stara Kondovka. Prespala je semenj... In življenje je šlo zopet po starem, dan za dnem. teden za tednom, mesec za mesecem. Neža je odšla domov, za Nežo je prišla Marta, za Marto Snela in tako dalje. Tudi jaz sem se omožila. Konda je pa še dolgo dolgo čakal, da ie oo ženo prišla smrt in ga rešila težkega jarma. Oženil se Da ni več. Zapravljajo z brezdeljem, kar so si pridobili z brezdeljem Na jugu toga otoka, v Santiagu de Cu-ba, so domovali nekoč flibustieri, ljudje s Čudnimi navadami. Niso plenili samo španskih karavel, ki so prevažale v Zapadni Indiji na pošten način nakradeno Plemenito kovino clo praznih blagajn španskih kialjev, temveč so iz svojega življenja počenjali romane, iz katerih črpajo založniki avanturističnih knjig še dandanes snov za svoje dobičke. To življenje ]e teklo med vinom, ženskami in dogodivščinami. Ko so se Kubanci izmislili, da f. otresejo španskega jarma, so preplavili oeželc ameriški podjetniki, ki so se vedi' spočetka. kakor da se hočejo razpočiti od same ljubezni do ljudstva. Ti Američani so uničili špansko romantiko kubanskega otoka. Kjer so rasle prej bougainvilike >b stebrih idiličnih španskih posestev, so začele lasti kakor gobe delavnice s strehami iz valovite pločevine; ritem plešočih parov je preglušilo ropotanje strojev in -lanzon. kubanski nacionalni ples. so omeiii' na kabarete, ki so v vodičih zaznamovani z 2 zvezdicama in ki imajo tedaj pravico nuditi nezaslišano velik dolgčas za 'lezasli-š-.mo velik denar. Med vojno in po njej, ko so rasle cene sladkorju, so Američani v deželo vtaknili neznanske kope denarja. Kuba je postala spet taborišče flibustierov, čeprav sedaj niso nosili več okrvavljenih srajc, ampak smoking in frak. Ljudje so živeli kakor v omami. Denar, ki so si ga zaslužili z brez- Ijem, so izdajali spet za brez- iei.i. krat so nastali luksuzni hoteli, v katerih so te šte'i za nemaniča. če nisi imel vsaj enega avtomobila z osmimi cilin.tn in dveh strežajev. Okoli bakaratnih m ruletnih miz so sedeli sladkorni baroni in lahkomiselno obdarjene ameriške lame — ti-sočdolarski bankovec je veljal v tem krogu za capo. Toda potem je prišel čas, ko je denar izginil, kakor je bil prišel. Kubanci so spoznal:, da jim je vsa prostost rabila sa- mo za to, da sta jo vtaknili Amerika :n Kanadska narodna banka v svoj žep. I'a-čeli so iskati krivcev, »revolucija« je sledila j revoluciji«, možje, ki niso bili všeč tej ali eni stranki, so padali ood streli ra javni cesti, končno je nastopil general Maehado, ki so ga Kubanci s plemenito gesto proglasili za diktatorja. Gospodarske krize tudi on še ni odpravil. Milijonarji, ki žive danes na Kubi, pa spadajo med ljudi, ki se j:h krize, inflacije in deflacije nič ne tičejo — v vsakem položaju se jim posreči uloviti svojo drobtinico. Na obrežju v Havani se lahko seznaniš z njimi, če ti je kaj do tega. Ležijo na trebuhu v soncu, kakor jim je zdravnik predpisal za določene ure v dnevu, se kopljejo. igra Co cribagge, »mondeno« igro s kartami. Sta-e dame se dado zibati od zamorskih bevev v pestro poslikanih skrinjah. mlade dame se razkazujejo v belih mornarskih nošah po najnovejši modi in širokokrajnimi klobuki ter se na glas smejejo ob vsaki priliki, ki se ponudi. Ti ljudje se pritožujejo nad zdravniško predpisano dieto, ker jim jemlje veselje do jedi. Imajo po tri avtomobile — toda tretji je v popravilu. Kaj naj. za vraga, počne človek samo z dvema avtomobiloma? Gospod Meier. ki ni Nemec, kakor bi izdajalo ime, temveč iz Chicaga, kjer si je pridobil ogromno imetje s prodajanjem volnenih nogavic, je v skrbeh, kako bodo jutri dirkali njegovi konji. Tudi njegovi aeroplani, ki j:h ima poleg treh avtomobilov, mu delajo sive lase. Sin evropskega milijonarja pa je že skoraj ob robu samomora. Saj človeku se mora gabiti, ca bi zapravljal svoje dni v Deauvilleu ali Biarritzu "ali kakšnem drugem neokusno opremljenem evropskem kopališču, kjer se tudi čedalje bolj širijo majhne eksistence. Prišel je v Havano, kjer upa, da bo svoj čas izkoristil z dobičkom. Da, to so skrbi, ki človeku grenijo življenje. Predsednik francoskega parlamenta Fernand Bouisson, ki je bil ponovno izvoljen za predsednika zbornice Knežje napitnine Berlinski Borsen-Courier« je objavil razgovor svojega sotrudnika z natakarjem jedilnih voz Francem VVinklerjem, ki se je v devetdesetih letih vozil s kronanimi glavami in drugimi odličnimi osebami po svetu ter jim stregel za mizo. Vsi Wittelsbachovci, nemški prestolonaslednik in bivšega cesarja Viljema brat Henrik so bili njegovi stalni gostje. Ko je stregel \Vinkle*- v jedilnem vozu Berlin Karlovi Vary, je večkrat stregel angleškemu kralju Edvardu VH„ ki se je vozil v Karlove Vare. Ta vladar je imel svoie jedilno posod je z zlatim in plavim okrasjem. Po njegovi smrti so razdelili servtce med osobje jedilnega voza. Največje napitnine je dajal strežnikom ruski veliki knez Nikolai Nikolajevič. ki je zaradi občutljivega želodca smel uživati samo be-luše in" mehka jajca. Kljub temu je dal natakarju vedno 10 angleških funtov napitnine. Toliko napitnine dajejo danes navaano že ministri. Laval in Briana sta dala natakarju prav toliko, istotako Grandi, čeprav je slednji samo zajtrkoval v jedilnem vozu. Vse rekorde v napitninah pa je prekosil egiptski kralj Fuad, ki je dal na ta-karju nad -1000 Din napitnine. Nemško pivo se poceni Nemški pivovarji so sklenili, da se s 1. februarjem zniža cena pivu za 26 Din pri hektolitru. Pivovarji so se odločili za to znižanje spriče upanja, da se bo istočasno znižala tudi državna davščina na to pijačo. proti osivelosti las. Osiveli lasje dobijo prejšnjo naravno barvo. Uporablja se že mnogo let in je tedaj Zak. zaščitena preizkušena. Navodila na steklenici. — Steklenica 35 Din. Poštnina posebej. Pošilja po povzetju ZORA VODA — I. OREL Zagreb, Pavla Radiča uL 32. 19 in sveta Jejte dobro - toda kaj? V teh časih gospodarske krize in obubo-žanja je izbera jedi re posebno važna. Treba je gledati na hranilno vrednost in na — ceno. Važno in ceneno ljudsko živilo je bil in ostane krompir. Kar lahko spretna gospodinja napravi iz njega, zagotavlja spremembo v jedilnem listu za ves teden. Od krompirja v oblicah preko krompirjeve kaše do praženega krompirja in krompirjevih slaščic je ogromen korak. Krompir nudi vse možnosti prehrane za otroke m odrasle, za zdrave in bolnike. Krompir je izvrstno hranivo. ki vsebuje mnogo vitaminov in visokovredrrih temeljnih snovi, beljakovin ,n ogljikovih hidratov, brez katerih se človek ne more prehranjevati. To velja tudi za sladkor, ki sicer ne vsebuje vitaminov, pač pa ogljikove hidrate in sicer v tolikšni množini, da bi mogli oboje istovetiti. To je neobhodno potrebna podlaga človeške hrane poleg beljakovin. V kateri obliki zauživamo ogljikove hidrate, n: važno, a v času gospodarske krize jih bomo vsekakor jemali v kolikor mogoče čisti obliki, kot sladkor, že zato, ker so tako najcenejši. Prejšnja pekoJenja so smatrala sladkor za delika-teso ali ceio za pomehkuževalno sredstvo, toda znanost je o tem že davno izrekla svojo sodbo. Krompir in sladkor sta v času gospodarske stiske dobra in cenena podlaga prehrane. 209-letnisa Beaismarckaisa Zakladi na dnu morja Med svetovno vojno so potopili mnogo ladij, ki so imele natovorjene prave zaklade. Pred nekoliko leti so dvignili n. pr. parnik »Laurentie«, pri čemer so zavarovalne družbe zaslužile skoraj poldrugo milijardo dinarjev. Ta čas skušajo rešiti parnik »Egypt«, ki je imel med tovorom 5 ton zlata in 45 ton srebra, ter iščejo »Lusitanio«. ki je hotela spraviti iz Amerike na Angleško za 300 milijonov dinarjev v zlatu in bankovcih. A tudi nešteti pred vojno potopljeni par-niki, kakor »Titanic«, so ponesli zaklade v svoj mokri grob. še večji zakladi so se zgubili v starejših časih, ko so vozile po morju jadrnice, ki so bile še vse manj trdno grajene nego današnji parniki. Spomniti se je treba na uničenje slovite »španske armade« 1588, na potop nešte-vilnih ladij, ki so vozile srebro iz Amerike na Špansko in na ladje, ki so se potopile v bitkah z morskim; roparji. 1597 potopljena »Santa Margaretha« je hranila zaklad preko 300 milijonov dinarjev, »Monmoth« pa za poldrugo milijardo dinarjev zlata! Doslej se velikopotezno dviganje teh zakladnic zaradi nedostatnih tehničnih sredstev ni moglo vršiti, nove dvigalne naprave pa se izkazujejo čim dalje bolj. Zlato, ki ga bodo tako dvignili, bo predstavljalo pač velikanske vrednosti, če pomislimo, da se zlati rudniki počasi izčrpavajo. Preteča skala Ali bo Evropo strlo breme mednarodnih dolgov ? (Raemaekersova risba v ^Matinuc) Abesinski prestolonaslednik spi na tleh V Londonu se mudi trenutno abesinski prestolonaslednik s svojim spremstvom. Njegov obisk ima popolnoma uraden značaj. Razume se. da je skušala angleška vlada svojim gostom postreei na moč odlično, toda afriški gostje so se naselili v pripravljenem hotelu samo za kratek čas in so potem iz njega pobegnili. Tudi tisto noč, ki so jo prebili v hotelu, so našle sobarice sobe in postelje abesinskega prestolonaslednika in njegovih spremljevalcev nedotaknjene. Stvar se je kmalu pojasnila. Abesinci se niso mogli privaditi visokim evropskim posteljam in odejam iz svile ter so razvili svoje domače preproge in polegli kar po tleh. Gledališka kriza v Belgiji V Anversi bodo zaprli dve največji gledališči, in sicer Kraljevo flamsko opero in Francosko gledališče Osobje bo deloma upokojeno, deloma odpuščeno, ker mestna uprava, ki je doslej podpirala gledališči, nima več sredstev za vzdrževanje obrata, Pierre Augustin Caron de Beaumarehais slavni francoski pisatelj in dramatik se je rodil danes pred 200 leti (24. jan. 1732) v Parizu. Posebno znani sta njegovi veseloigri »Seviljski brivec« in »Figaro se ženi«. NAJUGODNEJŠE kupite obleke, suknje, usnjene suknjiče ter blago za obleke pri tvrdki Drago Schwab, Ljubljana Moški in ženska H grdemu moškemu spada bleščeče lepa ženska. Zanjo je grd mož kakor črna temeljna barva, ki ie slikar nanese toliko več na sliko, kolikor zlata in rdečine hoče v njej naslikati. K lepemu moškemu spada isto tako bleščeče lepa ženska. Ne samo radi harmonije — ki je nadaljnje slikarsko pravilo — temveč zato, ker spada sploh k vsakemu moškemu lepa ženska. K bogatemu moškemu spada vsaka ženska, k revnemu nobena. K nečimernemu moškemu spada grda, preprosta, štedljiva, pridna ženska. Kajti če bi se nečimerai moški poročil z neči-merno žensko — ne, to ne gre Ne gre zato, ker v zakonu more biti le ena polovica ženska. K skopemu moškemu spada razsipna ženska. Zato da zve, za kaj je doslej skoparil. K zelo inteligentnemu moškemu, recimo pisatelju, umetniku, mislecu — ženska, ki ga razume, kaj ne? Pa to ni važno. Prvič zato, ker ga itak ne bo razumela, drugič ker sploh ni važno, da ga razume, temveč da on razume, zakaj... zakaj se je poročil ž njo, baš ž nio od milijonov drugih žena In tista ženska, ki se more moškemu napraviti razumljivo, napraviti razumljivo še po desetih letih zakona, zakaj se je poročil baš ž njo od milijonov drugh žena, je večja umetnica nego največji umetnik. Pismo modernega zaljubljenca Dragi otrok! V naglici še to pismo! čez uro bodo poštno skrinjico že izpraznili! — Seveda bi si pa rajši želel, da ostane pismo tu in da se iaz popeljem k Tebi! — Hrepenim — treba je potrpeti. Ali si že plačala plin in elektriko? — Danes je govoril nekdo v radiu o gospodarskem položaju. »Ne tožite,« je dejal, »pravica je pred nasiljem!« Včasi premišljujem o mars-čem. Potem se suče vse okoli majhne besede: »Zakaj?« — In hipoma spoznaš, da si govoril samo ljudem. Iska1 si ljudi in so ostali nemi. — Včasi premišljujem — sicer ne bi smeli misliti! — kaj je še ostalo od Tebe in mene... Onrcsti. dete! Nisem Te hotel žaliti. — Kajti ljudje smo... in jaz Te ljubim! — Sedaj si gotovo že dolgo v postelji. — Lahko noč, lhibezen moja! Hitro še poljub! Jaz kadim sedaj zadnjo cigareto in premišljujem, zakaj moram premišljevati o Teb!! — Lahko noč, dete moje! časi so vedno hujši! Delam si pkrbi. ker je treba živeti! — Prvega pošljem najemnino za sobo! Lahko noč, moja draga! Za danes konec! Španske bikoborbe v zatonu Vlada hoče odpravili enega glavnih vzrokov posirovelosti španskega ljudstva Kakor poročajo iz Madrida, bodo znane bikoborbe kmalu »izumrle«. Običaj, ki so ga smatrali tujci za največjo privlačnost španskega življenja, bo kmalu samo še senca preteklosti. Odkar je postala Španija republika, pazi vlada predvsem na vega poklica. S šalami in karikaturami so mu vzeli ves ugled, zlasti pa značaj junaštva, ki je bil v prejšnjih časih neločljiv od njega. Poročajo tudi da se v Valenciji, Sevilli in drugih manjših mestih neverjetno naglo Takšni prizori niso redki v areni. Kadar napade bik, se lahko priporoči konjem vred svojemu Bogu. toreador s vonjem omejevanje posurovelosti, ki izhaja iz bi-koborb. Vlada je začela kampanjo proti biko-borbam s predavanji v radiu, kjer so predavatelji začeli predečevati poslušalcem, kako odvratne so krvave igre, ki izvabljajo gledalce v arene. Potem so začeli uvajati v mestih in na deželi druge predstave, zlasti kinematografske, a tudi plesne prireditve. Psihološko mojstrovino pa bi lahko imenovali način, kako je umela španska vlada vzeti bikoborcu herojski venec in sijaj, ki ga je obdajal zaradi njego- Vojna proti mrčesu Rusija je započela energično vojno proti vsakovrstnemu mrčesu, ki zagrenja človeku življenje in v tej vojni se ne bo posluževala več samo mila .n vode. temveč kakor moderne vojne strupenih kemikalij in plinov. To akcijo izvaja »Družba za kemično vojno«, ki pošilja v »zasedene« hiše pravcate ekspedicije. Temeljito očiščenje velja 22 rabljev. Novi očiščevalni nalogi se posvečajo tudi mladinske zveze, ki ne prirejajo samo propagandnih obhodov po umazanih predelih, temveč vdirajo tudi z golidami, krtačami, metlami, vodo in milom v hiše. Ženske za razorožitev praznijo arene za bikoborbe, medtem ko so prostori drugih prireditev vedno nabito polni. Ker bikeborba več ne nese, se vrše predstave vedno bolj poredkoma. Lani je n. pr. bilo 53 bikoborb manj kakor leta 1930. Našteli so jih samo 196, katerih večina se je vršila v prvi polovici lanskega leta. Pri krvavih igrah je prišlo devet to-rerov ob življenje, pet in devetdeset jih je bilo ranjenih, med njimi pet in dvajset težko in bodo ostali vse življenje pohabljeni. Dve giljotini v garaži Trancoski krvnik Anatole Deibler že dolgo razmišlja o tem, da bi podal ostavko in prepustil svojo krvavo obrt moči svoje hčere in svojemu prvemu pomočniku Andreju Perrierju, ki ima prvi pravico do tega, ker ostane krvniški poklic vedno v rodbini. Ko se to zgodi, bo Deibler izročil svojemu zetu tudi svoje najdražje imenje, ki spada k krvniškemu posl i. To sta dve giljotini, ki sta njegova osebna last. Prva je velika in težka, namenjena za justifi-kacije samo v Parizu, druga je manjša ia primerna za transpor tiran je. Deiblerja sta stali obe giljotini veli.co denarja. Posebno drage so bile preciznostne naprave, ki delujejo z največjo brzino. Giljotini hrani Deibler v garaži svojega doma. Zanimivo je tudi, da Francija ne daje svojemu krvniku stalne plače, ampak dotira vsako ju-stifikacijo s približno 13.000 Din našega denarja. KARIKATURA Mednarodna ženska zveza za mir in svobodo je imela v Berlinu zborovanje, na katerem je govorila tudi francoska publicistka Marcelle Capy v francoskem jeziku. Koliko otrok ima lastno posteljo Praške šole so priredile anketo, koliko otrok spi v lastni postelji. Izkazalo se je, da spi samo 25% otrok na lastnem ležišču, približno 9% otrok pa je takšnih, da ležijo skupno po 3 do 4 v eni postelji, štiri petine otrok spi skupno s starši ali celo tujimi osebami. UvAU-SS^fKlANa Po Briandovem odkopu Laval: »Naše pravice v reparacijskem vpraf sanju morajo ostati nedotaknjene!« ( sNotenkraker« ) Jefte samo domače pridelke! »Imamo praško šunko, ogrsko salamo in frankfurtske klobasice.« »Raje mi dajte domače pridelke. Jaz jem na primer zelo rad kranjsko klobaso s kislim zemljem.« vo Premogovna kriza Prejeli smo: Tudi pred desetimi leti je obstojata premogovna kriza: bila je to velika zadrega v pro zvodnji premoga na vsem «vetu. takozvana »premogovna lakota^, ker rudniki na ^ni strani zaradi vojnih posledic, na drugi strani pa zaradi neverjetnega gospodarskega poleta, izraženega v povečani potrebi premoga, niso mogli zadoščat: povpraševanju oa trgu. To je bilo še v onih srečnih čas h. ko so skušali dvigniti premogovno proizvodnjo z velikimi, včae-h improviziranimi investicijami in s pritegnitv jo rim večiega števila delovnih moči. posledica tega stanja so bile razmeroma povoljne cene in vsestranska zaposlenost. Ce pa pogledamo današnjo premogovno "krzo. vidimo kako se gospodarsko življenje lahko v najkrajšem času spremeni iz eno ekftremne oblike v drugo. Prei nezadostna proizvodnja, zaslužek in celo pomanjkanje deovn h moči. danes prevelika proizvodni«, pasivnost, nezaposlenost redukcije in dru-aP socialne težave. To so ekstremne meje. v katerih skače diagram premogarstva v po- voiti h letih. , „„ Kar nam danes daie postno l*>vod za premišljevanje, je stalno naraščajoča orne; jitev obratovanja in zaenkrat brezupni aH pa vsai neznani izgled' za bodočnost Kakor druge gozdarske panoge, tako je tudi «tanje v naši premogovni industriji «plet raznih ..kolnosti. ki imajo svoie^ kort* nme v splošnem gospodarskem položaju v svetu in doma in v staniu drugb delov na-r od nega gospodarstva, predvsem onih. nasproti knterm so premogovniki v razmeriu dobaviteljev Na noboljšanie teh razmer nt nio"oče vplivati iz ozkega sta!'šča interesov pnp~cra podjetja ali ene gospodarske pano-op ker ie to poboOšanje odvsno od eplosne-Za ozdravljenja težkih razmer, v katerih živi današnji svet. S tem seveda ni rečeno. .Ja se mora umni gospodarstvenik vdati gospodarskemu fatalizmu, ki sigurno vodi v propast. Čim težje so razmere tem močnejša nmra biti volia in akcija, ki nai skuša zle .-»Medice ubiažti im omiliti Zaradi tega se • riadalinjem ne bomo pečali z onimi vzro-! premogovne krize, ki so občega značaja r maio svoi izvor izven naše zemlje sli zven delokroga, v katerem se giblje ru-ka dejavnost proučevanju premogovnega gospodar-naše države so poučne naslednje šte-■■■if. (v 100!) tonah): Pro Pike. Uvot Izvoz premogovne bazene v Sloveniji, Bosni in br-biji tako oddaljeno in tako neugodno, da se na tem terenu ne morejo uspešno boriti proti uvozu. Pr tem tudi ne smemo pozabiti da užva inozemska premogovna industrija pri izvozu velike ugodnosti, ki jih nudijo države v oblki znižanih tar I, eksport-niii premij itd. Trenutno pa je najvazneiSe dej«tvo da je angleška valuta devalvirana, kar pomeni z drugimi besedami, da so vse postavke proizvaja-n h stroskov (delavske olače. materiial. davki) znizane za dO /c, doč m naša premogovna podjetja nimajo Ve ugodnosti, *«tare cene pri devalvirani valuti pa pomenijo stvarno dumping, proti kateremu ee naša Dremogovna nndustrija zaradi neenakih poaojev ne more bonti Mnog inozemski rudniki držiio vrb tega v lastni državi ugodne cene zato kar jim omog.>ea držati nižje cene pri izvozu: naš' rudniki pa so navezani le na domačo prodajo v zemlji. Velik del inozemskega premoga prihaia v državo žal brez vsake carine ter ie domači premog tudi od te strani popolnoma nezaščiten Pr tei pril ki je še omeniti, da tudi uvoz tekočega goriva (mineralnih olj) naglo narašča in je v letu 1930 dosegel 186 tisoč ton v vrednosti 240 mi'iionov Din. Našemu že itak neznatnemu izvozu premoga pa se na drugi strani postavljajo oi sosednih držav vedno večje zaoreke Danes so narvečje evropske države z veliko industrijo in močno premogovno produkcijo uvedle razne rež'ine omejevanja uvoza premoga. Tako je v Nemčijo in Če- škoslovaški uvoz premoga nemogoč, v Španiji ln Franciji kontingentlran, v Madžar ski dovoljen samo na podlagi posebnih uvoznih dovolil, a v Avstriji skoro onemo gočen zaradi deviznih omejitev tn visokih transportnih tarif Dočim torej naši sosedi otežkcčajo naš neznaten izvoz premo ga, ki bo kmalu popolnoma usahnil, so vra ta v t«ašo državo vsem našim sosedom na stežaj odprta. To najbolje dokazuje, da sedanje stanje našega zunanje-trgovmske-ga režima glede premoga ne odgovarja potrebam in .nteresom gospodarstva. Premogovna industrija preživlja težke dneve in jo čakajo najbrže še težavnejsi časi Z uienim obstojem in razvojem je povezanih toliko ekonomskih in socialnih ozirov, da se ji mora na kak način omogo čiti primerna zaposlitev, ki bi grozečo na daljnjo omejitev dela zaustavila. Zlasti Slovenija je živo intereslrana na razvoju premogarstva. ki je ede.n glavnih virov njene gospodarske de'avnosti in njenega pokrajinskega eksoorta. Od dveh in pol milijard v domačih premogovnih pod:etj:h investiranega kapitala odpade na premogovnike v naši ožji domovini 40%, a v istem razmerju particlpiramo turli na vrednosti skunne premogovne proizvodnje v višini 950 milijonov dinarjev letno. Pokazati smo možnost, kje bi se dalo usoešno pomagati z željo, da to vprašanje najresneje proučijo merodajni činite-Iji in sicer v interesu podjetnika, de'avca. trgovca ln obrtnika, skratka vseh. ki pod težo premogovne krize neposredno ali posredno trpijo. v* «« «nfr«hM te bil enotni vinski zakon 8 I 90 ploSS železne pločevine. 2 armatur tOO vidno je tudi. da je ta zakon za vse naše deloma Se zelo bolno vinsko gospodarstvo izredne važnosti, zlasti pa v sedanji zares obupni vinski krizi, ki se tako škodljivo odraža i v drugih panogah našega gospodarstva. poštenemu vinskemu gospodarju m umnemu kletarju se »i treba bati strogosti vinskega zakona čigar svrha je vendar. da ščiti v prvem redu baš njegove interese. Pač pa se naj o vsem dodobra pouči in se naj po tem tudi ravna, pa bo za vse prav in dobro. Andrej žmavc, direktor vinarske Sole ▼ p. 3.734 4.040 4.125 4.166 4.180 4.746 5.052 5 651 5.976 4.700 10.2 1923 1924 1925 1926 1927 1928 19130 19M (Podatki za leto 1931. so podla-.'• prvih 8 mesecev 1 proizvodnja zadnjih dveh 316 308 3*4 546 441 449 531 592 583 425 118 139 138 110 60 približni 1931.) naših premogovnikov je v letih katastrofalno naz^dova Poraba 4 050 4 357 4.459 4.712 4 621 5 077 5444 6.105 5.749 4.965 na 5a in r=e odatkih. ki r'h ie zbrala Zveza nid irsk h topilniških podietij. računa, da je bilo v letu 1930 že pri redociranem stalen delavstva iz<"ib'ienih približno 300.(100 :-bto\. odnosno 130 milijonov Din samo na dehnnih mezdah V zvezi s padanjem pro-dukciie se zmanjšuje od leta do leta tudi število zaposlenih delavcev, in sicer l9 33 671 delavcev 1930. 31.973 „ 1931. I poli. 29.788 Tako neugodno gospodarsko stanie domaČih premogovnikov seveda n'ma samo hudih sociialnih posledic, temveč ie hudo zadelo tudi rudarske podjetnike V ilustracijo navaiamo samo. da je sknpno število premogovnikov v obratu v naši državi padlo od 110 v 1. 1929.. odnosno 94 v letu 1930. na 88 ob koncu junija 1931. Edna možnost, da se vsaj deVio omeji kri-?.a. ir omejitev za sedanie razmere nerazumljiv -.ia in glede na tehnično usposobije-r« naših rudnikov neupravičenega ino-• • :d< ga premoga in koksa. Taka omej iev r- upravičena samo zaradi interesov premogovne industrije in njenega delavstva, temveč prav tako zaradi splošnega gospodarskega interesa somozadovoljenja naši potreb ter uravnotežil ia naše trgovinske bilance Naša zemlia ima dovoli premoga v vseh mogočh vrstah, od najslabšega Ignita do visoko kaloričnega črnega premoga, od mastnega in suhega itd. Ni industrijske potrebe. za katero ne bi v naši državi imeli odgovarjajočega premoga, zlasti ker se pri današnjem staniu gor vne tehnike vsaka instanci ia da preurediti za določen premog. Davno zastarelo naziranje je. da si mora industrija poiskati premog, ki odgovarja ?ijenim napravam; nasprotno naprave morajo hiti prirejene za kakovost onega premeša. ki se da najceneje nabaviti. V tem pogledu smo mnogo zamudili v naši trgovui-ski in carinslr' politiki, ki omogoča celo b^evcarinski uvoz instalacij, ki niso prikladne za domače vrste goriva. Tako se prav za prav indiiektno podp ra uvoz inozemskega premoga. Naša industrija postaja na ta način odv;sna od nabave goriva izven naše zemlie, čigar uvoz obremeniuie na&e gospodarstvo in odvzema kruh našemu delavstvu. Res ie. da se v orodukcnskem procesu nekaterih zelo maloštevilnih podjetj rabi inozemski premog in koks. Taka potreba oa se da dognati in ie vsakemu znavalcu razum'iiva in opravičljva, toda ne-upravičli vo je. če se v današnjih časih porabi ia inozemski premog za proizvajanje energije, to ie pare in električnega toka. daOe za prevozna sredstva, v napravah za centralno kurjavo in h:-šnem gospod inistvu Poraba inozemskega premoga za gornje po-trehp kaže neraznmevanie solidarnosti m medsebojnega podpiranja posameznih gospodarskih panog. Kakšno breme predstavlja uvoz inozemskega premoga za trgovinsko bdanco.^ je razvidno iz dejstva, da je 1 19*>. znašala vrednost uvoženega premoga 198 mil ionov Din. S prihrankom te vsote bi bila skorV unvpotpzena na«a trgovinska bdanca. ume-! te v uvoza pa bi bla tudi velikega pomena za domače premogovnike. Uvoz inozemskega premoga, izražen v kvalitetnem ekvivalentu oovoreonega domačega rjavega P^emo-»a. znaša prav za prav n--eko 1 milnona Ion: ako bi se uvoz omejil samo na polovico. tedaj ie verjetno, da ne bi bilo talio hude premogovne krVe. da bi tvlo delavsko mno^o bolie zaposleno. . V zvezi z gornjimi izvajanji pa ie treDa še poudariti, da uvoz inozemskega premoga ni posledica nretirane cene domačega premoga Inozemski premo" se uvaža predvsem v obmeine cone (anglešk v Dalmacijo, madžarski v Vojvodino), ki ležijo za nase Nase obrtniške organizacije in konferenca v Brodu Prejeli smo naslednjo .zjavo: Podpisani organizaciji izjavljata, da nista bili vablje-n na konferenco, ki jo sklicujeta za nedeljo 24 t m v Brod na Sa.v Savez zanat-liiskib udruženja i esnafa v Beogradu in Savez Hrvatskih obrtnika v Zagrebu Na konferenci se bo razpravljalo o najvažnejših obrtniških zadevah glede na nov-: obrtni zakon in glede načina ustroja gospodarskih zbornic, brez sodelovanja ali ka.kr šnegakoLi privoljenja podpisanih zvez in v njih včlanjenih zadrug. Vsled tega ni nihče upravičen podajati merodainih izjav, ki b! se nanašale aa vse obrtništvo dravske banovine. V Ljubljani in Mariboru, 23. jan. 1932. Za zvezo obrtnih zadrug v ^jubljani likvidator PRISTOU l, r. — Za Splošno zvezo obrtnih zadrug v Mariboru načelnik BU-REš 1. r. * K gornji izjavi smo prejeli iz obrtniških krogov: V Brodu na Savi se bo vršila v nedeljo 24. t m konferenca zastopnikov cbitn;.h zadrug in u druženj iz vse države. Kakoi smo poučeni, so bile na to konferenco povabljene vse organizacije, razen obrtnih organizacij iz dravske banovine. V Sloveniji so prejeli osebna vabila le nekateri posamezniki, za katere je znano, da so vneto zagovorniki ločenih zbornic Že to dejstvo je dovolj značilno, da na konferenc, ni zaželjena udeleba predstavnikov onih Jbrtnih organizacij, ki so pri nas vodilne, ki pa odločno zastopajo voljo našega obrtništva po skupnih zbornicah Na kon renči niš zaželjena udeležba predstavnikov važnejših vprašanjih ln predlogih k posameznim določbam novega obrtnega zakona. Odločalo se bo takorekoč o naših skupnih interesnih zadevah, zato se ne moremo dovolj načuditi dejstvu, da se to vrši brez sodelovanja upravičenih zastop nikov obrtniških organizacij dravske bano- vine. «. R. Stiske pekovskega obrtništva Občna zbora Pekovske obrtne zadruge v Celju in v Mariboru za skupne zbornice. Gospodarska kriza je zajela tudi pekovsko stroko. Zlasti je prišlo pekovsko obrtništvo v stisko, ko mu je bila odrejena določena cena kruha. Res je, da nekatera redka večja podjetja še zmagujejo položaj, ker so finančno bolje fundirana ter se poleg peke kraha pečajo tudi s prodajo keksov itd., odnosno pečejo v velikih količinah, kar jim poceni iežijo; toda velika večina srednjih in malih pekov, osobito na deželi je danes v obupnem položaju. Insol-vence so na dnevnem redu. Trgovci z moko in mlini pekom ne kreditirajo več, ker se računi ne plačujejo več v redu. V dravski banovini je položaj še težji, ker obla-stva kljub višjim transportnim stroškom za moko in višjim režijskim stroškom pekov ne dovoljujejo niti teh cen, kakor jih imajo peki v Zagrebu ali Beogradu. Tam je na primer beli kruh po 4.50 kg, v dravski banovini pa po 4.40 Din kg. S sedanjim težkim položajem sta se pečala dva velike zbora pekov V Celju se je občni zbor Zadruge pekov za celjski okoliš in Savinjsko dolino vršil prošlo nedeljo ob številni udeležbi pod predsedstvom g. Kir-biša ter ob navzočnosti predstavnikov obrtne oblasti, delegatov Zbornice za TOI g. Golčarja in dr Pretnarja ter ostalih pekovskih organizacij. Enako številno obiskan zbor so imeli v sredo v Mariboru peki mariborskega okoliša. Temu zboru je predsedoval načelnik g. Horvat, navzo-•ia pa sta bila tudi zastopnik oblasti in de-'egat zbornice TOI g. Jakob Zadravec. ki je poročal o naporh Zbornice za TOI. da bi oblast ustregla pravičnim zahtevam pekovskih obrtnikov. Na obeh zborih je bilo ugotovljeno, da pekovsko dništvo pri sedanjih krušnih cenah ne more več vzdržati, kar dokazuje dejstvo, da propadajo pekarne druga za drugo. Pekovskemu obrtništvu dravske banovine se kljub težji davčni in socialni obremenitvi, višjim režijskim stroškom in dražji ceni moke. kakor jo plačujejo peki v drugih pokrajinah ne dovoljujejo encv cene kruha kakor drugod, temveč se jim določajo celo nižje Sprejeta je bila resolucija, naj se zasliši pri kalkulaciji in določanju cen tudi Zbornica za TOI in pekovska organizacija, kar se sedaj žal ni zgodilo, dasi novi in stari obrtni zakon to izrecno predpisujeta. Razpravljalo se je še o drugih važnih gospodarskih vprašanj'h Glede vprašanja zbornic sta oba zbora zavzela soglasno stalfgAe. da ima ostati zbornica skupna ra trgovino, ohrt, -n industrijo z avtonomnim obrtnim odsekom. V 9 mesecih 76 procesov po vinskem zakonu Od nastopa moje honorarne službe kot vršilec dolžnosti kletarskega nadzornika dravske banovine je preteklo ob koncu preteklega leta točno 9 mesecev. V tem razdobju sem pregledal po zakonu o vinu nekoliko stotin kletarstev. ki spadajo pod kontrolo po tem zakonu, največ gostiini-čarskih. potem trgovskih in nekoliko kletarstev pri vinogradnikih. To je le majhen del kletarstev v dravski banovini; saj je vseh vinskih obrtov okrog 6000. vinskih producentov pa nemara kakih 30.000. K temu pride še obvezna kontrola vseh iz dravske banovine izvoženih vin v količinah po najmanj 60 l. Izvožene manjše partije pod 60 1 se namreč zaenkrat še smatrajo za vzorčne pošiljke, od katerih ne jemljejo vzorcev v svrho kontrole po vinskem zakonu. Ob pregledih sem vzel v 40 primerih (t. j. približno od 10% pregledanih kletarstev) vzorce zaradi nadaljnjega uradova-nja po za to pristojni kmetijski poskusni in kontrolni postaji V Mariboru ter po strokovnem odboru za ocenjevanje vin pri tej enološki postaji. Drugi vzorci so dohajali od izvoženih vinsk'h proizvodov. Tako je prišlo — upoštevajoč večkratne kršitve zakona v posameznih primerih pri istem blagu — zaradi 76 prestopkov vinskega zakona do prav toliko obtožb, odnosno vinskih procesov ki se nanašajo skupno na 103 802 1 raznih vinskih proizvodov in so izkazani v naslednji preglednici v 8 skupinah (I—VIII). Prestopek Kar.en po Število (§ zak. in El. pravilnika) primero* I. Pomnoževanje s sadjevcem, vodo itd. § S., čl. 6. §5 25. i 28. 8 II. Pokvarjena in bolna vina § 6., čl. 21 i 22. §§ 26. i 28. 37 III. Nepravilna označba izvora, vrste in letnika § čl. 23.-25. § 26. 7 IV. Trgatev pred določenim rokom § 8., 61. 26. i 30. 2 V. Petiot in tropinščnica § 9., čl. 6. i 28. §§ 25. i 28. 1 VI. Neustrezajoča specialna vina § 11., čl. 30. i 31. §§ 26. i 28. 5 VII. Samorodno vino § 12., čl. 32. §§ 26. i 28. 15 VIII. Zabrana vpogleda v poslovne zapiske § 18., čl. 36. § 26. 1 Skupaj: 76 Tu niso navedena vsa kazniva dejanja po vinskem zakonu, ker je Se dolga vrsta drugih; kazni pa so vobče zelo občutne in bodo zato brezdvomno tudi primerno učinkovite: denarna globa, zapor, zaplemba in uničenje ali denaturiranje in prodaja proizvoda v korist državnemu kmetijskemu fondu, javni razglas sodbe, odvzem obrtne pravice, plačanje stroškov procesa i. si Za ponavljajoča se in težja kazniva dejanja so namreč predvidene še posebne, izredno poostrene kazni. Ako bi kontrola zajela prav vse kršitve določb vinskega zakona, bi se izkazano število »vinskih procesov« najmanj po-stoterilo. Naj samo navedem, da na podlagi dosedanjih izkušenj ni povprečno niti vsaka druga klet — osobito pri vinskih obrtnikih — povsem »čista«; da so stotine vinogradnikov in vinskih obrtnikov, n. pr. leta 1930 mošte sladili a slajenj niti svojih večjih zalog sladkorja nad 25 kg, niso prijavili; da brezvestneži skušajo vtihotapljati saharinizirane pijače; da je ponekod večina vinogradnikov obavila trgatev v obeh poslednjih letih pred za to določenim rokom; da številni vinogradniki ne prijavljajo ali nepravilno prijavljajo vinske pridelke; da izvažajo vina brez predhodne prijave izvoza; da uvajajo izmišljena imen8 za označbo izvora, vrste in letnika proizvoda; da napravljajo in prodajajo specialna vina neustrezajoče sestave in brez predhodne prijave in odobritve take izdelave; da silijo s samorod-ninl vinom (šmarmca ali no&h izabela othello i. dr.) v promet; da nimajo ustre-zajočih napisov na posod' itd. itd. K temu se bodo še pridružili kaznivi primeri, ker si vinski obrtnik, še manj pa vinski pro-ducenti ln drugi interesenti ne bodo pravočasno nabavili lepaka »Izvleček važnejših določil iz zakona o vinu«, ki je pravkar v tisku, katerega pa morajo imeti vsi interesenti nabitega na vidnem mestu v obratovalnici, odnosno pri kleti, takoj ko izide. Iz navedenega je razvidno, kako skraj- = Stare zavarovalne police t tujih valutah Kakor smo pred tedni Poročali ie finančni m n ster izdal odlok (št. 145.373 od 31 decembra 1931). po katerem se od 1. ia-nuarja t. 1. ne moreio v naši držav^izstavljati zavarovalne po'ice v tuji valuti, temveč samo v dinariih. ki jih pa tudi ni dovo! iano vezati na tuie valute ali na zlato v obl k valutne ali zlate klavzule. Z istnn odlokom ie bilo našim državljanom prepovedano sklenati zavarovanja pri zavarovalnicah. ki so v inozemstvu. S;cer so že pret obstojale slične prepovedi, toda brez kazenskih odredb, tako da ie bilo mogoče vsako izigravanje. Nov: odlok pa določa, da se krš tve kaznuieio po zakonu o kazenskih sankciiah. ki ie bil izdan 8. oktobra 1931 za pre=tooke deviznega pravilnika (kazen do H00 000 Din). Sedaj predlaga beograjski »Trgovinski gla=n'k«, da se naj novi odlok še dopolni: zavarovane poPce, ki so bile sklenjene v letih 1930 in 1931. m se glasijo na tujo valuto, odnosno na dinarje z zlato ali valutno klavzulo, naj se obvezno pretvoHio v dinarske police v sm slu novega odloka. = Zahteve mlinske industrije. Kakor smo že poročali, so dale težave pri izvajanju žitnega režima trgovskim mlinom v naši kraljevimi povod, da so se njihovi predstavniki zbrali 16. in 17. t. m. v Beogradu k posebni konferenci. Da se olajša položaj naše mlinske industrije, je bila sprejeta daljša resoluciia, ki pravi med drugim. Trgovina s pšenico in pšenično moko naj se s 15. februarjem oprosti vsakih omejitev Ob nastopu svobodne trgovine naj se mlinom povrne doplačilo za vse zaoge, na katere je bilo to doplačilo plačano. Monopol izvoza pšenice in moke naj ostane v veljavi do konca tekoče kam panje, to je do 30. jurni-ja t. 1. Za krife izgube pri izvozu naj država do 30. junija t. 1. ■pobira od mlinov gotov odstotek od prodajne cene vseh vrst moke kot izreden davek na meljavo in pa poseben pavšal po določeni lestvici na jx>dlagi tchnSčne kana crtete. V vodstvo Privilegirane izvozne družbe naj se pritegnejo k sodelovanju predstavnik;; mlinske industrije. Posebno odpos^nstvo ie obvestilo o storjenih sklepih ministra za trgovino in industrijo in minrstia za kmet/nstivo. Pododbor, ki je bil uzvolien, da izdela predloge za izvršitev storjenih sklepov, se je takol sestal in je priporočil, da se sestavi fcočen kataster vseh m'.inov v državi z naivedbo kapacitete (sestava se poveri M.linarskd zadrugi v Beogradu). Mlinska industrija -pa naj Izvoli deleeate, ki bodo kot pooblaščenci zvez ve1iiav.no sklepali in na poziv trgovinskega ministrstva lahko raznraivlja'd o podrobnostih reso'ucije. Za delegata dravske banovine je bil predlagan narodnd poslanec g. Mohorič. ki pa je bil medtem imenovan za pomočnika trgovinskega ministra. = Nova pogajanja ea odkup železnice Barr - Pakrae. Kakor znano, je naša dr2h-va pred dobrim letom uredila vprašan?a on-kupa privatnih lokalnih železnic v Vojvodini (1700 km) in se je obvezala izplačali v 7Vi letih lastnikom deln e okrog 350 milijonov s 6 °/o obrestmi (za vsako prioritetno delnico od 100 K nominala 2CO Din in vrn te«a 90 Din za neplačane anuitete). Ta način ureditve pa ni akcept rala železn ška družba Barč - Pakrac. Pred kratkim so se v Beogradu vršila nova pogajanja, pri katerih je naša država stavila ponudbo za odkup, ki se v glavnem drži nače1. ki so bila uveljavljena pri odkupu vojvod nsk h železnic. Ponudbe pa družba Barč - Pakrac še m si^rpiplji = Konkurz je razglašen o imovini Josl-na Roica. mehanika in trgovca s kolesi in Šivalnimi stroja in Ivanke Ro'čeve, Celje. Prešernova uMca 16. (upravnik mase dr Jos. Karlovšek, odv. v Celiu; prvi zbor upnikov pri okrožn. sod. v Celju 6. febr. ob 9„ zglasitveni rok do 2. marca, ugotovitveni! narok 12. marca). — Nadalje je razglašen konkurz o imovini! tvrdke Vučko i.n drug, manufakturna trgovina v Celju. Kra^a Petra cesta, uoravnik mase dr. Juro Hrašovec, odv. v Celju; prvi zbor upnikov pri okrož. sodišču v CePu 6. febr. ob nol 9., oelas tveni rok do 2. marca, ugotovitveni narok 12. marca). = Potrjena je prisilna poravnava, W jo ie sklenil dolžnik Ivan šoštarič, trgovec v Mariboru (Aleksandrova cesta) s svoii mi upniki za 40% kvoto terjatev, plačljivo v 10 enakih mesečnih obrokih. = V Nemčiji je ie 6 milijonov brezposelnih delavcev. V prvi polovici januarja se je število brezposelnih delavcev v Nemčiji ponovno pomnožilo, in sicer za 300.000 na 5 m lijoniov 966.00T Od konca lanskega avgusta ko je bik) do«eženo najn žie stanje leia 1931 se je šitevilo brezposelnih delavcev povečalo za 1.708000; nasproti stanju na dan 15. januarja preteklega leta oa ie letošnje število brezposelnih za 1.200.000 večje. = Grčija je suspendirala dolžnost nun« malncga kritia haiikovcev. Na predlog grške Narodne banke je grška vlada izdala zakonski dekret, po katerem se dolžnost mm-malnega kritja v višini 40%. susnendira, m Mcer zaenkrat za mesec dni. Ta ukrep seveda še ne pomeni, da bo v Grčiji nastopila nflac ia bankovcev. = Dobave. Direkciia državnega rudruKa Kakani sprejema do 27 t. m ponudbe glede dobave 500 komadov stekel za bencinske svetiljke ter glede dobave 25 plošč črne pločevine. Direkcija državnega rudnika Velenje spreiema do 8 februarja ponudbe glede dobave 5 m gumijevega transportnega traku :n 5000 kg ovsa. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 11. februarja ponudbe glede dobave zvezn b sklopk m varoval- do 18 februarja pa glede dobave niči za TOI.) 23. januarja. Na ljubljanski borzi ie bil pretekli teden devizni promet nekoliko več j. ™asal je milijona Din nasproti 6.3. 5-0. 8.2 in 11-0 milijona Din v zadniih štirih tednih. Devize. Corih. Beograd 910. Pariz 20.1825. London 17.60. Newyork 512.50 Bruselj 71.45, Milan 25.775. Madrd 42.70 Amsterdam 206.35. Berlin 121.10. Stockholm 99, Oslo 9625. Kobenhavn 97.50. Sofija 3.70, Praga 15.18, Varšava 5750 Bukarešta 3.05. Blagovna tržišča 2ITO 4- Chicago. 23. januarja. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 59. za julij 58.50. za september 59.75: koruza: za marc 38.50. za maj 40.875. za iul i 42.375; rž: za maj 46.87o: oves: za maj 26. „ + Winnipeg. 23. januarja. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 62.625, za julij 63.875. za oktober 65.375. + Novosadska blagovna borza (23. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet 31 vagonov. Rž: baška 160 — 165. _ Oves: baški, sremski, banaški 125 — 130 Ječmen: baški n sremski. 63/64 kg 122.50 — 1.7.50; baškl in sremski. pomladni, 67/68 kg 150 - 160. Koruza: baška s kakovostno garancijo 06 do 68.50; sremska za marc maj 80—82.50; baška. pariteta Šid 68.50 — 71; banaška 65 do 67; sremska 68.50 — 71: sremska pariteta Šid 71 — 73; baška in sremska. sušena 76—78; sremska sušena, parit. Šid 79—80. — Moka: baška in banatska t>0gg« m >0a« 360— 380; >2« 340 -360; >5« 305 do 310. »6« 255 -265: »7« 190 -200; >8« 122.50 do 127 50 Otrobi: baški in sremski 85 do 90: bana*ski 80 — 85. + Pudimpeštanska teraiinska borza (2S. t m.) Tendenca mirna, promet slabši. Pšenica: za marc 12.65 — 12.67, za maj 13.45 do 13.47; rž: za marc 14.70 — 14.75; korn-za: za maj 14.88 - 14.90. v ŽIVINA + Mariborski svinjski sejem. Na svinjsfcf ©eiem 22. t m. ie bilo pripeljan- b 95 svinj, prodanih pa je bilo 42 komadov. Cene so bile nas'ednje: mladi prašički 7—9 tednov stari 60—90 Din, 3—4 mesece stari 150 d® 200 Din, 5—7 mesecev stari 350—400 Din, 8—10 mesecev star' 450 — 500 Din, 1 leto stari 700 — 1100 Din za komad; kilogram žive teže 6—7 Din. kg mrtve teže 8.50 do 9.50 Din. Novomeška kronika nesreč Novo m^to, 24. januar ja. Na Kapiteljskem hr/ou se je v pe'ek proti večeru saiJcal med drug "mi 12 .etnl dijak gimnazije, Rudolf Mraz. Ko so sani v hitrem tempu drčaile v dolino, je pnšel nasproti ndci deček, kateremu 9e je hotel Mraz umakniti. Sani pa so pri tem zavile preveč v stran ter z vso silo treščile ob ko-etanij, ki stoji ob strani zledeneie poti. Mraz je priletel ob drevo tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo v kolku. Težko potUodovajnega so takoj prepeljaili v bolnišnico. V mlinu na Selih pri Ratežu, ki je last posestnika Ivana Luzarja se je dogodila v četrtek popoldne nesreča, ki bli bila kmalu zahtevala m'ado človeško življenje. Domači mlinar, 26 letnn Franc Lampret. se je podal v mlin, da bi očistil na razpihal-nlvu pšenico in tako vse pripravil za mletje. Majhen tramsmisijski jermen je hotel namestiti na valjar notranjega mtofcega kolesa m na valjar razpihalnika. Pn tem je prše! preblizu velikega mlinskega kolesa. ki ga je zgrabilo s svojimi zobmi. Pri- ki ga je zgrabilo s ----- jelo ga je za roko. katero pa je še iztrgal izpod kolesja z zadnjo močjo ter se tako rešil strašne smrti. Zaradi hude poškodbe so ga morali odpremiti v bolnišnico usmiljenih bratov. ... » Vas Vrh polje pod Go^anci slovi ze od nefodaj zaradi boievitosti svojih prebivalcev Pred par dnevi se je posestni Franc Hud:fc'in iz Strani skregal s svojim eva-kem, Matevžem Kranjcem, in ga udar:l. Svak je obljubil oiašSevaiije in prilika 7% to se je naš'6 v gostilni pri Kranjcu. Matevž je Franca udaril z roko. Franc pa je potegnil nož. Soooadu ie prisostvoval mizarski pomočnik Blatnik iz Vrbpolja. LJa bi razdvojil oba nasprotnika, je skočil proti HudokHnu, ta pa ie nrshl v svoj* razburjenosti, da je tudi on proti njemu, in v par trenutkih mu je zada tn. hude rane z nožem Nesreč™ Blatnik, ki ie dohd t f-o slabo plačilo za svoje mirolrubno posredovanje. je izgubil toliko krvi. da je bil ie v nezavest, ko so ga prepeljala T novomeško bolnišnico. Lažni potnik prijet Marenberg, 23. januarja. V začetku decembra je potoval P° Dravski dolini kot potnik neki Stuhec Alojzij, ki se je izdajal za zastopnika firme »Cen. tra« v Ljubljani. Na njen račun je proda-jal gramofon*, gramofonske plošče sprejemal na račun večje in manjše zneske denarja. Ker pa naročil le m hotelo predolgo biti, so se kupci obrnili direktno na firmo. Od tam pa so dobili sporočilo, da ni Stuhec pri njih uslužben in da je neznan, dasi je imel pri sebi tudi legitimacijo in štampiljko omenjene firme. Prizadeti so javili zadevo orozmstvu, KI ea je začelo iskati, vendar pa je slepar ja-drno pobegnil 'z Dravske doline in ostal precej časa neizsleden. Pred nekaj dnevi pa ga je pograbila roka pravice v Mariboru. Svoja sleparstva je vršil tudi na Vu« zenici in v Mežiški dolini. Novo zidana trlnadstropna stanovanjska HIŠA strogi center. 16 stanovanl prosta davka 18 let, potrebni kapital 2000 000 Din. naprodaj. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod naslovom »Novo zidana«. 2009 275 VATA za odeje in v tablah najbollša in najcenejša. Zahtevajte vzorce tn cenik. TOVARNA VATF Maribor. Dravska 15 Stanovanie tri-, Štiri- in peteobno, z vsem komfortom opremljeno, ter pisarniške prostore odda takoj zavarovalnica »DITNAV« v svoji palači na Aleksandrovi cesti. — Informacije se dobijo istotam v družbeni pisarni. 2010 Cene malim oglasom Ženitve in doptsovanm; vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina za šifro alt za dajanje naslova Din 5—. Oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda Din l —. Po Dm l.— za besedo se zaračunajo nadalie vsi oglasi. ki spadaio pod rubtike »Kam pa. kam«, »Auto-moto»Kapital«. »V najem«. »Posest«. »Lokali«, »Stanovanja odda«. »Stron«, »Vrednote«, »Informacije«, »Živali«. »Obrt« in »Les« ter ootl rubrikama »Trgovski potniki« in »Zaslužek«, če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača za vsako besedo 50 pat Pn vseh oglasih, ki se zaračunalo po Dm i — za besedo, se zaračuna enkratna prisio/bina Din 5 — za šifro ah za dajan /e naslova Vsi ostali oglasi socialnega značaia se računaio po 50 par za vsako besedo Enkratna prtstoibma za šifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunalo do 50 par za vsako besedo, znaša Din 3-— Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo,Je Din 10.—. pri oglasih pl I Din za besedo pa Dm 15 — Vse pristojbine za male ogtafe ie plačati pri predaji naročila, ozi roma iih ie vposlati v pism u obenem z naročilom. SFm* Nov poklic i» damo in gospode t oj/remo »trojnega pit*, tijstva na domu. 'ta ja ničen zaslužek ca. 15JO Din na roosec — ker odvzemamo izgo-tovljeno biago. plača mo mezde za pletenje in dobavljamo ia pre dolavanje prejo. Piši "o po gratis prospekte še danes Ga domačo ple Urško Industrij« št. 9 Josip Kališ, Maribor, Trubarjeva ulica č t. 2. 381 Službo dobi Vsaka Poseda 50 pur; za da:ani» Gadova ali ta šifro r» 8 Din. (11 >rg. ucenca * potrebno šolsko izobrazbo. povsem zdravtga in poštenih &'ar.1«?v, sprejme takoj večja trgovina v m««!! na Gorenjske®. — TI-?-.:, ki imajo že nekaj prakse. imajo prednost. Tozadevno y.onidbe na ogl. oddelek »Jut::« pod šifro »Zdrav hi zanesljiv učene« 1.». " 2U39-1 Kuharico «id 3*» let staro, pridno pošteno, i-če oddeb k finančne kontrole Mlanov -vrh Preži 4. PJačn po dogovoru. V-"'KI i "i. februarja. Ponudbe poslati na poru jI r .i?'->v. 3213-1 Delavec (laborant), ki M Imel \eselje iu bi bil uporabljiv pri kuhani a fime-ža ln izdelovanju tekov, barv n drugih kemičnih predmetov clor>i stalno službo. Prednost ima tisti, ki je že taka dela opravljal ali Pil kot laborant pri kakem podjetju sorodne ali kemične stroke. V postov pridejo le taki. ki niso nad 35 let stari in stanujoči v Ljubljani ali bližini. Pismene ponudbe z označbo k'e je do-sedaj delal in drugI podatki ru:j se pošljejo na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Marljiv aelavec«. 1770-1 Veziljo cvetja k- jo izurjena v tej stroki. marljivo in zanesljivo sprejme trgovina 5 cvetli rs™ T. Svoboda. Zagreb. Tli ca 37 2035-1 fcdgar Rice BurroughS; Tarzan, kralj dmmlr 103. Na dnu njegovega mladega srca je utripala po prednikih podedovana želja, da bi odel svojo nagoto z obleko. V svojih slikanicah je bil videl, da so vsi ^ljudje« tako oblečeni, med tem ko hodijo opice in druge žive stvari gole. In tako si je zaželel kože levinje Sabor. 104. A tisti dan so se zgodile reči. ki so ga odvrnile od te misli. Nenadoma se je stemnilo kakor o polnoči. Preko džungle in gozda se je začulo globoko bučanje. Velika drevesa so se upogibala. Slepeči bliski so švigali iz črnih oblakov, grom je strahovito bobnel nad divjino, vocia je v potokih lila z neba. Tarzanu se je kar mešalo od groze! 105. V strahu pred mrzlim dežjem se je stiskal opičji rod ob znežjih velikih dreves. Nekaj ur je divjala nevihta — nato je zdajci ponehala. A Tarzanu se je nekaj zasvitalo o skrivnosti obleke. Kako toplo bi mu bilo pod težkim Saborinim kožuhom! Tako je dobil spet novo izpodbudo, da je premišljeval o svojem načrtu. Mesar, vajenca poltenih staršev, sprejmem Naslov v oglas titan oddelku »Jutra«. 2097-1 Prodajalca avtomobilov, motornih brizgal itd. iščemo. Obširne ponudl»e verziranih iu agilnih na oglasni oddelek »Jutra« pod značko 'Visok, tudi postranski zaslužek«. 2087-1 Agente prodajalce, potnike, upokojence sprejmem. Dnevni '.asluJek K Ki Din. Marmor na industrija, Komenskega •iiica 17. 863-1 Pisarniško moč ki lahko prevzame na dom pisarniška dela v izvršitev, iščem. Pomudbe z navedba dosedamjega zaposlen ia na oglasni oddelek »Jutra t pod »Pisarniška moč«. 1962-1 Frizerko v stroki dobro izvežba-no, ipr.-hiiH.in. Salon Mrakič, Maribor, Cankarjeva 1. 2309-1 Služkinjo va;eno kuhe. vseh h;šn;h de!, pridno, pošteno, nbog-liivo, z navedbo spričeval, iš?;esn. Ponudbe pod šifro »Dvočlensfca rodbina« na oglasili oddelek »Jutra«. 2320-1 Trgovskega učenca poštenega. zdravega i.n pridnega. epre:me takoj v trgon-i.no Ciril Starman, Podlehnik pri Ptuju. 2323-1 Trsrov. pomočnico vei-zirano v mešani stroki, iščo trgovina }'. Panian, Hrastcn-lea. kod Petri nje ("Hrvatsko"). Ako je m obroče. z znanim hrvatskega jezika. Nastop takoj. 23*^3-1 Poštena deklica mlada, zdrava, ki govori samo nemško, ima veselje do dveh M rek i.n za druga hišna dela ter hoče iti na deže-io, naj "e pismeno ponudi na oglasni oddelek »Jutra« pod i M! a od za takoj. Miklošičeva cesta 16/11. 3142-1 Perfektno sobarico z dolgoletnimi spričevali in dobrimi priporočili, ki je že služila na deželi, iščem za graščino na Gorenjskem. — Ponudbe pod šifro »2-1« na oglasni oddelek »Jutra«. 2174-1 Pletiljo dobro izurjeno na stroju štev. 12, sprejmem takoj proti dobri plači. Pojasnila v trgovini F. Kos, Ljubljana, Židovska ulica št. 5 2231-1 Mesar, vajenca poštenih staršev in s primerno šol. naobra7.bo sprejmem takoj. Prednost imajo z dežele, stari ne pod 17 let. Oglasiti se je osebno pri mesarju Ivanu Leskov-šek, Celje, Za vodna št. 31 219-1-1 Šiviljo popolnoma samostojno, izurjeno v krojenju in .vsem ostalem konfekcijskem de-ln pletenin, sprejme konfekcijski oddelek izdelovanja pletenin. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Konfekcija ple^nin« 3033-1 Sadjar-vrtnar dobro ravežban i® posten, dobi stalno službo pod zelo ugodnimi pogoji. Po-nudbe na oglasni oddelek »Jutra« p»>d »Štajersko«. 2034-1 Vajenca sprejmem takoj v mann-fakturno in ne.dno trgovino v Celju. Pismene ponudbe na podružnico Jutra v Celiu pod »Celje 500<>«. 2192-1 Gospodično okrog 25 let staro, simpatične zunanjosti, siprejm-em v bo-1'šo hišo brez otrok kot domoč.j kuharico-go-spndinjo. ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod š:fro »Kdinost«. 22polnoma zdrava, ki bi tudi pomagala pri gospodinjstvu in ki zna šivati, se išče k 3 leta staremu otroku. Naslov pove ogl. oddelek »Jutia«. 2443-1 Učenko ukaželjno, s predpisano šolsko izobrazbo sprejmem v špecerijsko trgovino z vso oskrbo v hiši. Prednost imajo z dežele. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Poštenost 222«. 2414-1 Kontoristinjo začetnico iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« ipod šifro »Začetek«. 244S4 Boljše dekle 25 do 35 let staro, ki samostojno kuha in opravlja tudi druga hišna dela se išče za 1. februar k trem osebam. V poštev pride pridna in poštena z daljšim spričevalom boljših hiš. Vprašati Vrhovčeva ulica 5. 2387-1 4 gojenke mlade, lepe, z dobrim pevskim glasom Iščem za familljarno damsko kapelo. Samo one, ki imajo voljo do sviranja in petja. Mesečna začetna plača 300 Din, stanovanje in hrana. Nujne ponudbe s foto-graflio poslati na ka-pelnika Gregurič, Lo-mlna 8, Beograd. 2332-1 Učenko sprejme takoj modni salon Mice Kovač ič. Mestni trg št. 20/11. Služkinjo pridno in pošteno, vajeno kuhe in vseh hišnih del, sprejmem takoj. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Pridna Ojtj«. 2536-1 Kontoristinjo s trgovsko prakso, veščo tudi kartotečnega knjigovodstva in nem§*lne. sprejmem. Ponudbe z navedbo dosedanilh služb, plačilnih zahtevkov in priloeo slike pod »Hrana ln stanovanie v hiSi« na ogl. pdd. ^."Jutra«. 2506-1 Barvarja (ico) in kean;č.nuga čistilca (ko) sprejmem. — Ponudbe »a oi;as. o-ldelc-k »Jutira« pod »barvama«. 24S0-1 Vrtnar hišnik (ca) ima na razpolago stanovanje in precej vrta v bližini Ljubljane, p.-nudbe n3 osla«, oddelek »Jutra« pod »Solnčna lega«. 2-176-d Absolventa strojno delovodske ali srednje tehnične šole s pepolnim znanjem nemščine. spre Ime tovarna blizu LJubljane zt takoj. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod vMožnost napredovanja« 2529-1 Posrati postanete če imate veliko znancev! »Perssons« , Ljubljana, poštni preda.! 307. Znamki za ogovori 59581-1 Šofer t re^effi in zanesljiv dobi takoj mesto k tovornemu avtomobilu. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju ,p>»d znat. 50«. »2fr -2 Dekle z dežele vajeno v?eh goapo«i;.njsk-"h del in kuhe. išče službo pri boljši družini — najraje v Ljubljani. Poizve se pri g. SekVi. Vidor-danska c«5ta l/I. 1974-2 Krojaštva «9 želi izučiti ne.dnr;en. vesten in priljuden gluhonemec ki govori zelo dobro. — Pojasnila daje »Podporno društvo gluhonemih«. Zaloška cesta 5. 22»V2-2 Ragionier IVmoreč, dobro izurjen ra diotelegrafist ter izvedon kinooperater spreime takoj ali porneje primerno mesto. — Govori slovensko. italijansko io nemško. Naslov j^rve «el. oddelek »Jutra«. 21S0-2 Žagovodja z dolgoletno prakso v mehkem in« bukovem les«, vn-jon vsob del. popravi? i.n tnanipulaeiije. kakor tudi pisarniških poslov, ur.adro izprašan kurjač za kvko-mobile, prosj slično zapo-slenje. 7.ena, ki ima osib-no riravieo vzame proti kavciji na račn.n ali v najem gosfilno-kantšn«). Govoriva slovensko in nemško. Ponudbe na oglas-n: o^lddok »Jutra« pod šifro >Tr«*z-nost«. 22T6-2 Slaščičar, pomočnik išče nameščenie. ali pa b! prevzel tudi slaščičarno. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Slaščičar«. 2tl»4-2 Mlada kuharica samostojna — vajen« fi:di drug;h hišnih del. z dobrimi spričevali, želi pr<»me-nrti mesto. Gre le v »talno službo. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 626.5-2 Uradnica samostojna moč z desetletno prakso, vešča knjigovodstva in vs«h drugih pisar.nišk'b poslov, želi zaposlen jo s 1. februarjem ali tudi poaneje. Sprejme tudi mesto blagajničarke. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Za-nesljiv.i i.n poštena«. 2Tr.>-2 Dekle - šivilja vajena tudi vseh hišnih del in kuhe, išče mesto. — ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »K boljši družini«. 3424-2 Prodajalka pridna in poštena, žeji službo. Ponudbe na oglas, ■ivldelek »Jutra« pod šifro »Prodajalka«. 6150-2 Službo sluge v hotelu, kavarni, eventualno gostilni iščem. Sem močne postave, naobražen, vojaščine prost, znam vsa dela. tudi pomoč v kuhinji in sem vajen tudi na vrtu. Nastop lahko 1. februarja ali po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro ^Priden in pošten«. 2389-2 Fotografska pomočnica prvovrstna operit «rk a in rentšerka. neg. in pos., rmožna vseih de! fotografske stroke, samostojna, z dolgoletno prakso. išče stalno sTtrabo. Cenjene ponudbe na oglasni oddejek »Jutra« pod »Verzirana in zanesljiva«. 2-1S4 2 Prodajalka bol "ša moč. zmožna samostojnega poslovanja v me-š;ini stroki, išče inesto za takoj ali pozneje. — Ponudbe na og'asni oddelek »Jutra« pod šifro »Delovna in vestna«. 2502-2 Prodajalka zmožna perfektno slovenščine, erbohrv. in nemščine, izučena šivil:a, spretna aranžerka. išče službo. Ponudbe prosi na oglasni oddelek »Jutra? pod šifro »Spretna in marljiva«. 2310-2 Gospodična z večletno prakso v lesni stroki, pri prodaji pohištva, knjigovodstva, strojepisja ter kubicl-ranje lesa. išče name-ščenja. Event. gre za blagajnlčarko. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Izvežbana«. 2463-2 Za posmrtninsko zavarovanje se sprejmejo krajevni zastopniki ln potniki proti visoki proviziji. — Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Zaslužek«. 2004-2 Hotelska kuharica samostojna. neodvisna, zmožna samostojnega vodstva večjega hotelskega podjetja, perfekt-na moč z nad 20 letno prakso, verzirana v vsej kuhi in vodstvom, vešča slovenskega, srbohr-vatskega in nemškega jezika želi nameščenja v kakem večjem podjetju. Cenj. ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod št. »41«. 2392-2 Pridno dekle v.ajeno vseh hišnih dol. iiče službo. Gre tudi na deželo ali v pomoč na ?osti!-no. Naslov pri podružnici »Jutra« v CePu. 2-"«49-2 1 Tletna gospodična želi vst-op:ti kot p*akti-kantinja. najraje v kako slaščičarno. Ceni. ponudbe na oglasni oddelek Jutra v Ljubljani pod značko -Volonterka«. 2*550-2 Pouk timeO* 1 Din; u da. Janj« naslova ali ta sitKi 5 Din. Dijaki, ki iščejo instrnkcije, pla čaj« vsako besed« 50 par; xa šifto ali z« dajanje naslova 3 Mu. (4) Oblastveno koncesijuntraoa šoferska šola Gojko Pipenbacher Ljubljana. Gosposvetska 12 — Zahtevajte informacije. 247 4 CAMERNIK J-VA šoferska šola Lii.Mjana, Dunajska c. 36 Prva oblastveno koncesijo tlirana. l'ro';>ekt 15 za-t.on; — pišite ponj! 'H » o t f sprejema vsak čas. 251 Diplom, učiteljica francoščine in nemščine, d.tje voston p-n;k otrokom in odra silni. Prostih in»i še nekaj ur. Informacije pod »Praksa« na oglasni oddelek »Jutra«. 2i50-4 Reven akademik išče mesto inštruktorja — posebno za it* ffnšZ-'no in latinščino. — Ponudbe na oarla-s. oddelek »Jutra« pod šifro »Napredek«. 2497-4 Zaslužek Kdor iič« zaslužka, plača za vsako besedo 50 par: za naslov ali šifre S Din. — Kdor nudi zaslužek, pa za vsak« besedo 1 Din. za dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (3) Izurjena šivilja gro šivat na dom za 15 Din dn-voo. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 2381-3 Šivilja za perilo in obleke gre oo nizki ceni na dom. Ponudbe pod »l'crfektna 5« na oglasni oddek-k »Jut.ra«. 2337-3 Pozor! Kmetijske e.ksk. zadrosre; Glavno zastopstvo mariborske starostne zavarovalnice. Kratek rok. »Hitra pomoč« v L;ub!ja«ii, Vn-ijan.ska c. 19 1. 2339-3 Posredovalcem novega zavarovanja za doto ž(-nske deee, nudimo iz daten zaslužek. Interesent-je naj se javijo na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zavarovanje dote«. 2244-3 Moške športne kape sprejmem v Šivanje na dom. Cenjene ponudbe na oeias. o>idelek -Jutra, f-i šifro »Izurjena«. 23U<>-3 Entlanje 1 m 1 Din v«e vrste vezenja in nogrami od Din 1.50 dalje — Palača Kreditne banke la.IV. 2->12-: Šivilji k; jamči za prikrojevanie, dam delo na dom. — Poli nd.be na ogla«ni oddelek - Jutra« pod šifro »Dober kraj«. 2501-3 Kdor se hoče diskretno zavarovati pri Mariborski eksport-ni zadrugi in želi. da pride pooblaščeni zaupnik na dom. naj Javi svoj naslov na oel. odd. »Jutra« pod »Zavarovanje«. 2493-3 Potniki Kdor išče mesto pot nika, plača za vsako besedo 50 par; za da janje naslova ali za šifro 3 Dčn. — Kdor »prejema potnike, pla ča besedo po 1 Din; Za dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (5) Fiksum in provizijo ludimo potnikom za obisk privatnih strank za Ljub 'ja.no in okolico ter vso (ravsko banovino Za ma nufakturno blago. "Ponudb* ia oglas, oddelek »Jutra« aod šifro »Fiksum in pro vizija«. 831-5 Potnika elektrotehnične stroke, s fiksno plačo ln provizijo, sprejme elektrotehnično podjetje. Prednost ima tehnik ali inženjer. Ponudbe z navedbo naobrazbe, dosedanje prakse ln zahtevkov pod šifro »El°ktro-podjetje« na oglasni odd. »Jutra«. 2504-5 2 potnika mamifakturne stroke, za obisk privatnih strank sprejmem za Maribor m okolico. Dobro vpeljanim in agilnlm nudimo poleg provizije tudi fiksum. I'o-nudbfj na podrui. »Jutra« v Mariboru pud značko »Flksoni«. iV29-5 Potnike za obisk privatnih strank sprejme pod zelo ugodnimi pogoji Gorenjska manutakturna tvrdka Cenj. ponudbe pod »Stalen zaslužek« na podružnico »Jntranudbe n--i osla*, oddelek -Jutra« pod šifro »Galanterija-. 2552-5 U> ft Oglasi trg. značaja po l Din beseda; r^ da janje naslova a'i za »ifr« 5 Din. — Oglasi socialnega značaja vsa ka beseda 50 par; za dajani« naslova ali r-a šifro pa 3 Din. (6) Volno za modroce »do poceni proda ia šega. Cankarjevo nabrežje št. .VI 707-6 Premog in drva prodaja JezeršeK. Vodmat 20f' Čevljarski f roji kop-ta ia druge jw-treb56"-ne za večje č^vljar^ke delavnice, naprodaj. N"a-pove oglasni odd-' k »Jutra«. 2M0-G Premog, drva. koks proda:a Vnko Podobnik. Tržaška cešta ]6. tel. 33-13 Puhasto perje čisto. (Vitrino, kg po 4-S Din. lru?a vrsta kg po 38 Din. čisto Mo gosje k? po 130 Din in čisti r>'ib kg pn 250 Dir razpiš"lja po poštnem pttvzotja L. Brozovič, Zagreb, liica «2. 2-:-6 Ogenit šamotni cement za popravilo vseh peči, parnih kotlov. »p'irnic itd. Zahteva,-te prospekte. Gorska kreda fino zmleta, za' k1«-j t'k.:f) vedno v zalogi. Samopro-dajaice ki potnik« iščem. Stroje za opekarne, stroje za cementne proizvode dobavlja Tavna.te.lj MTiajl© Rozman, Ljubljana, Gosposvetska ceeta 101. 85-0 Kamgarm anrbauai, Maribor. 1914-6 Vinske sode hramne. hrastove in dobro ohranjene od 20 hI do 50 hI vsebine, približno 12 kom. ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 1845-6 Vinski sod 50 hI, železne sode po 5 hI, ročni voz. poči za žaganje, ckscenter prešo, žične vrvi, šamlr i«nte, vpognjene in konjske brz-de proda F. C-Vtk v K;<•>!-•niku. i:77-6 2 šivalna čevljarska troja »«!nc»»r Flach« m mo »Knofleharco« te- v"č parov »Wirar« uložkov po ceni prodam. Poizve se ;>-i M. Pobeška. Cankarjevo nabrežje 7/1, l.nih- t ajia. 2:>i0-6 Garnitura iz hrastovega lesa fRau<"h-garnitura), ročno re-zljana, obstoječa iz mizice in štirih stolov — popolnoma nova, fotoaparat Zf iss Ikon 6x9, skoraj nov, gramofon znamke 111« Ma-šters, skoraj nov, garnitura brušenega stekla z 10 komadi naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2332-6 Avtomat, tehtnico za 15 kg ia tehtnico za 5<»0 kg. brez ntežov, razne verige, oljnato barvo in email lak r»o nizki ceni prodam radi opustitve trgovine. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2183-6 Hladilno napravo kompletno, 2300 kalorij, popolnoma nerabljeno naj ugodneje proda Josip Kogovšek, Utdiinjfka B: strica. 2176-6 »Opalograf« velik. f>0 nizki C"ni proda Iršnl.-a na Vid. v danski c. Ia orehova jeder^a po 13 Din nudi Sket. Stojnci Ptuj. 2314-6 Kamnolom črnega marmorja prodam. Marmor v kamnolomu je kompakten. Na baja se ce3 2 km od dr-žavne ces*e. Vaslov pove oglasni oddelek »Jat-a«. 2045 0 Fotoaparat r-o^eni r.r•-"!:>'ii. Xas'ov v Oglasaem o»M>.lku .Jrra-. 2216-6 Pisalna miza d*van. ontara « preda!: in železna po~;elja n-">r daj. Naslov pove ogl. o-lb-lek »Jutra«. ^ 242^6 Nov mesarski pult ln č-tk počen" napre.iaj: Rodita 3ii — Domžale. 2157-6 Steklena vrata močna, priida 3>r - ' ':. Mestni trg 24 T. 2455-G Otro?ki voziček proda Grli. Rimska e. ' »I 2449-6 3 izložbena okna velika 125/195, 1 izložbeno omaro in 2 vr.at, preda Ivan K-oš*'j. Ljub .'ara. Sniartln-ska .5. 2435-6 Trafikanti, pozor! Prodani dobro ohranjen --sen kiosk ;»> z-1-> »Todrr c-enl. Naslov pov« oil:i'".: oddelek »Jutra«. Železen štedilnik lončeno peč, oboje novo, oroclam. Verstovško-va 9. Mirje. 2472-6 Cirka 60 hišnih gaspodlnjsklh predmetov galanterijskih na ugodne obroke. Dokazilo zadostuje. Ve-Izkazilo zadostuje. Ve-nlh prtov, Jedilnega pribora, kuhinjskih tehtnic, posteljnih garnitur. šaplra. Dunajska cesta 36, veža. 2452-6 Plošče zamenjam Naslov poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zamenjava« 2-i--,9-6 Trg. opravo 2 »tolaži in 2 pulta, malo rabljeno, skupaj ali p.-~a-mez.no takoj prodam. Naslov pore oglasni 0'lde!,'k >Jj:r>< 20T7-0 Gumi škornje z dolgimi sarami i.n fotoaparat, format, 3 X 4. ana-stigm.it, Ki»m-i>ur. prodani. Dopise na ogla-sni oddelik »Jutra« pod čiir« »P-^es-.5« Reklamno svetil/Ko pravokotno, gostilniško, ulično, električne sve-tiljke (lu-strei za lokal, kuhinjsko mizo (pult), omaro za likerje, stojalo za dežnike, šipe za izložbe, različne va^e. železno peč, prodam. Uran, Mestni trg 11. 254-1-6 Ugi.a?j trg. značaia po 1 Dia beseda; ta da jar.j« naslova aii u šifro 5 Din. — Oslasi socialnega značaja vsa ka beseda 50 par; za dajanje naslov* »ii za šifro pa 3 Din. (7) Železno posteljo zložljivo kupim. Naslov v oglasnem oddelka »Jjtra«. 2368-7 Pisarniško omaro majhno, ameriško nll navadno kupim. Ponudbe no ogl. odd. f Jutra« pod Pisarna«. 2467-7 Prazne vreče od sol:, 50 kg vseOtne. potKjlnoma cele tn čiste, oprane, brez lukenj in krj. kupuje po Din 2.60 komad franko Karlovae »Promet« veletrgovina vsakovrstne robe, Ernes: Elsler. Kar uvac. TelefoD 67. Brzo;av Promet. 366 7 Piešo za ementalski sir rabljeno, v aobrem stanju išče švicarski sirarna Seherrer & Cooi,p., Velika Pisnica. 2i.t54-7 Star kotel izven obrata, za kuhanje brez pritiska, event. stoječ, kupim. Ponudbe na ogla3. oddelek Jutra« pod šifra »Cevni kotel«. 2411-7 V^aka beseda 1 Din: za dajanje naslova a'i šifre na 5 Din (9) Rabljen radio Beri1!!, r. v uobrem stanju, garantiran, 4 cevni na eiek. K« volt., kupim. — Ponudbe pod št. »3116« na og.jsiii triJekk »Jutra«. 233" 9 Radio-aparat z zvočnikom se za vsako ceno proda. Slomškova 7 III. 2419-9 Trocevni radio kompleten. zamenjam za harmoniko aii prodam za looO Din. Zslasiti se jo nri z. Z 1 t k o, Bev^rad. Lavrl.eva 15. 2542-9 Radio-aparat vi'", po-e. ni naprodaj Naslov j,.>ve og is. o-id-i.ek ? Jutra«. 2482-9 Vsaka bese-la 1 Din; Za "u.je nas!e^.-a ali za šifro pa 5 Din. (10) Osebni avto Old* m •>!>:!, 6 v'., ki-asno obran j', n. bre7.?ilbo.n, še<-. 25.i*>« k*n v.r.en, naprodaj za. .T..000 I>ln. Na.-iov v ogi.;s:n-ui od-•lamo pol vrednostjo. Na. ogled pri Renault zastopstvu, C«ta na Bc-Snik 19. Tovorni avto in 2 avtobusa vsi dobro ohranjeni, p-odaj. Naslov pn>ve ogl. oddelek »Jutra«.' 2109-10 Ognj ijegasci In brambe, zahte- vajte ponudbe izbornih. * najcenejših motornih br-z-galn, reševalnih avtomobilov itd. od Renault i* s-.ops'va, Ck-sta na Rož/n;k št. 19. Vse dele avtomobila znamke »Uurn - Clement« prodam ali zamenjam elektromotor, nair. meto-. n„ kolo. Ponudbo na ogl. oddelek »Jutra« pod Kfr» »L"g.>diia prilika«. 1860-1» Tovorni avtomobil enot-onski. raMjen, z n.no ;>nevmar:ko. takoj uporab-;tiv, ra I dobave večj*.ne B -*r.», pošta B'-rovnica. 2429-1" gr t. 7J/J Vsa Z3 .'JS 5o boseda 1 Din: dajanje naslova aH šifro pa 5 l>.n. (12) iN e vesti pohištvo ne d«4a »krbl. Ve. da bo pri mizarstvm Albert Cerae. Zg. Slška pri Rtm zi. dobila izt rst-no Kj prav poceni pohištvo! 3S5-12 Ženinom in nevestam! Pred"« si nabavite pohištvo, ne pozabite, da j* najcenejše in garantirano -. ■ ' " t »r! tvrdki Gol ma -jer, stroj. m:7.arstvo. Ljubno št. 1. Podnart, G oren j-sko. P'~"ite dopisnice _ in prepričajte se, n<) bo Vam žal. 1452-1S Kuhinjsko oprivo lepo, moderno, popolnoma novo, prodam. Naslov v* oglasnem oddelku j-Jutra«. 2^42-1 ž Novo belo spalnico moderno, vsl''d spremembe kr.tja prodam za 3009 Dia na šestmesečne obroke. ali za 2500 Din proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe na oglasni oddelek yJutra« pod značko >Bela spalnica«. 1913-13 JAVNA ZAHVALA. Jaz podpisani si smatram za svojo dolžnost izreči tem potom javno in iskreno zahvalo Podporni sekciji Kmetijske ekspertne zadruge r. z. z o. z. v Mariboru, Aleksandrova 44, za izplačilo pripadajoče mi posmrtnine po smrti g. Jere Kat ic iz širja—Zidani most. Izplačilo te posmrtnine je izvršila gori omenjena sekcija tako točno, v redu, kulantno in hitro, da se čutim primoranega ta dobrodelni zavod najtopleje priporočati. ŠIrje — Zidani most, dne 22. januarja 1932. 2022 LEŠEK JAKOB. JAVNA ZAHVALA. Po smrti mojega brata g. dekana Josipa Janžekoviča v Sv. Lenartu pri Slov. goricah mi je podporna sekcija Kmetijske eksportne zadruge r. z. z o. z. v Mariboru, Aleksandrova 44, takoj, točno, kulantno in v najlepšem redu izplačala pripadajočo podporo. Z ozirom na to priporočam vsakomur takojšen vstop v ta res prvovrstni in dobrodelni zavod. Sv. Lenart v Slov. gor., dne 21. januarja 1932. 2023 Marija Janžekovič. Spalnico lepo- ku-iu("c"'Ui in kuhinjsko opravo pu Zeij razpolago NiSlllV , 1. februarjem (vrlasupiu «idei 2344-12 JiU »Jutra«. Divan nrep-ost. 6l9' n:' 1 ,iaJ. Naslov v ogla-. • j. ;ko »Jutra«. 2333-1: lepe .palnice mehke. kakol t-11'1: ;e iprave uiidi po 3 cena ti ter po na, ..-jših plačilnih pu V:.iuir v 2g Slik:. 1053-- Ho elsko poTiT -.rsMiu. z mai mornati tmivainiki. sa 12 sob n iveiretiiijsko ceno na pi>sa mezno. Bled. skupaj ali — PcliilOII V) v k 1837-12 Novo spalnico • : i-ivn1). potitirano 14 ko madov in belo -majiiram. kuhinjo S komadov prodam glob., ko pod ceno za 0200 D;n Va-k n r-im »akoi. — r .1.1- mi?ar'w >p:si. naris: al' na naslov oglasni »dd»--2203-12 .--^a r.ai :i ilalle od V pen 2523-13 Ul 'A D'H na 1> zna 54' Hišo z vrtom jddarn ia 6 lei v najem zaradi Kipotovaiija. — Po brežje pri Mariboru. Vrtna ulica st 13. 22C9-17 Delavnico pripravno /a vsako obrt tako-j Kida v na.i-m Hri .-ehiik Gosposveteka cesta št. 18. 3153-17 Trgovino Kidam takoj v najem v okolici Maribora L-opi-se na oglasu: oddelek Jutra pod »Trgovina 6000«. 2522-17 Mesarijo novo zeia eno. ,latn v na ;>m Naslov se izve pri 2 Kosi trgovcu v š.všta nju 232 I 17 Vsaka m**e4a . fKn. >.a 1a'anje na«invj! al /.a šifro pa S Din '16 Koi Kompanjon •.odelU/OČi prisiopi al privzame i >ti r • > t • J ■ č u kavarni ~trok.ivn,,ak. Ponudbe poo K nipan/iii« na »glasu oddelek ».Jutra«. 2315 16 Kot kompan.ion an'on« na >glasri: oddelek »Jutra;. 2514-10 Gospodična prosi posojila 5000 Dm na vknjižbo posestva Ponud be na oglasni .Kldelek -Jutra« pod »Nujne ra bim«. 2372-1H Želim znanja i grvs[Hidičnin Cenj ponudbe s pnlnim nasiovn-m na >ff!asni -.dd.dek »Jutra-ood šifro »Agilen r.rs-veo« 2200-16 toOT.i Din ooeo"!a :5r-c.m n-oti vknjižb' na >Hi«t vo Naslov v oila« ->dd"lkn »Jutra«. 3251-lfi vdor hoče 5vfti VgpS+o« -a-rio zavarovati. ima orMiko 7a kupit1 zdra--ilni vrelec. - Anallsn twd iako ugodnim p">-Denise na o«ri -i^rt »Jutra« poH Sifr^ jantnt II l. v ^ssiKmitt&ts i 13 's.iloi o u »1 i prehr-aiH-plača ia vsakti b.*se»l' t>in ar»ln» . VI par. slova al »ZIMHriv. o k d«' vščc pre ta besedi, lajanje na 4i(r.> 8 Din. i f)i n. (141 Vsaka Oe.se.lA Dl.li. «» lajanje naslov« ali ui *ifri» pa 5 Din ; ..ep trgovski .onal Hi.iam v sredini mesia c!je P:«tOeii4 :i istm-na /prašanja se prosi našli' ^i'. ua Kati Vajt. Kralja P^tra c. 20 Celje 60079 !'. KILAVOST JE OZDRAVLJIVA! Povešen želodec, premikajo e si- .ed.ic«. uiod so a .eilno ozdravljivi. Nabrekle žile naglo Izginejo. g. Kleber, dipl. diieklor, specija.ist instituta Herniaire de Lyon (Francija), au^i. o pj.uu.Ju oU.iijc .i^.a.iic uiM jrez trdin Diazimc ter .saKe^a usp^ao.ja m deio. Demonstrativna turneja, KI jo je ime. v naši iržavi v novemoru tn decembru, .e rud^a take uspehe da se je odlomil obiskovati najO dr^a^o saKe tri mesece Naši ro aiti ..odo sre.ni ce se okoristijo s tc novostjo, ker stvarno g. Kleber ii uvedel samo nove iretode piastLne^a prldrža anja kile. temveč je on tudi izdelal gumaste pasove za pridržavanje. ki izDorno pjsua»ijO na svoje mesto vsak premaknjeni organ pri molkih in ženskah Ta odliina metoda pouka tn kilavosti se Imenuje METODA KLEBER ter se da aplicirati na vsakega ojiniKa s surDuo^ju uaa„ooA.-6a specialista in njegovega tehničnega zastopnika za naio državo na zagreb ki fakultet) dipl. pharm. Borovima. Konino opozarjamo. da se za falnost in uspshe metode KUber jamči pijmeno. Cene varilra'0. odvisne slučaja od 2^0 od io 700 TMn Kilavi in oni, ki trpe na povešenem želodcu in obtoku krvi, okoristite se z obiskom te^a odličnega specialist * o.i pregleduje brezpla no od 10. do 18. ure LJUBLJANA: Hotel 27. Januarja 1932. sledeMh mestih" Slon, 25., 26. ;anuarja 1932. :EI,JE- Hotel Union, MARIEOR: Hotel Meran, 28. Januarja 19 2. iAGREB: Hotel Gavran 29.. 30.. 31. januar a i 1. februarja 1932. XARLOVAC- Hotel Korana. 2 febniarja '9 2 SUŠAK. Hotel Jadran, 3. februarja 1932 ^ANJALUKA: Hotel Banjaluka 4 feb usr a 932 SPT.IT: H^tel Central. 5.. 6.. 7. februarja 1932. riu^ROVNIK • Hotel Ekscelzior. 8. februar a ^ 2 BEOGRAD: Sanitas Kneza M'ha"a ulica fi. 18.. 19. 20 februarja 1932. Z Mlekarno-izkuh lobro Klmvo. sred1 mesta 'ia pr.niie"iem kra.u tako. nldam t vsem inventar;.m -a Din 3uhe deske brp.st-ove m jesenov e. tudi manjše količine kupujem Ponudbe z navedbo cene dimenzije in kvalitete na naslov: Vidmar Zstorn ;> S:ška 2410-'." gs:; Lep lokal v Oledaisk. ulici tako, .-dda Pokojninski zavnd ta i.uneščeuce v Liubljam 50722 lli Gostilno na [i r o m e t u e m kraju v Ljubi, aui vzamem na ■teun proti kavciji. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Tud: perifuri.a«. 1972-19 Gostilna dobro vpel.ana • bogatim inventarjem ter vknjižeiio ^jgodbo do 1934. leta pi. -eili naprodaj Gostilna se •lahaja v bogato naselje iicjn delavskr.m okia_u. kjei se trenotiii-o otvar.aje •iWa Goc?iiona »Betonu«. Zagreb. Sr-lska ces^a 165. 2135-19 lov irna juh jies-natih Izdelkov Selchvvare-nrabrikj v Za in b;i- z vsem skladiščim fn itivetarjem počen prodaj »n vavurtro z večletno poged^o v letoviškem Kraju * savski banovini prodam. Restavracija se naha'a na glavr.em trsu in ima avtobusno posta ališle Pi«mene p^nn^b? na odd. »Jutra« 2420-19 Čevpar. delavni o s stanovantem. v mestu, blizu Llitbllane odda samcu. Preskrbi se mu tudi obrtni list — Naslov pove oel orid »Jutra«___2447-19 Dva lokala na dvorišču takoj oddam v najem '.a mirno obrt ali pa za pisarno v Ljubljani. Frančiškanska ulic^ št. 8. 2487-19 Zidana hišica z ivenia sobama, kuhinjo, -.hrambo i.n vrtom ob glavni cest* m-d koodvorom in mestom Br-žice napro daj za 45.000 Din. Pojasnila daje Alo.zij Kastigar. S»n-čur 1SC pri Kranju. 2130-20 Posestvo z gospodarskim poslopjem na prometnem kra.u pri merno za trgovino J+>rt ali gostilno kmpim v eem df 200.000 Din Ponudb, na oglasni )de.lek »Jutra« pod »412«. 2144-20 Hišo v Zagrebi tik kolodvora drž. z zem Ijiščem 100 k vadi seinjev pripravno za prodajo drv prodam Gostiina v hiSi rvna 260.1M Ki Din Poja< lila dai-e Mirko Pek Bed uanska 9. Zagreb 2332-20 Stavbna parcela 1400 m2 blizu Martinove este naprodaj. Poizve se pri hišniku v Ilirski ulici 9 2348-20 ua radi tamili.arnih raziogov. rlačilni pogoj; iKiv-.d.ni Genj. doipise p"d »K-18S8« ria [n-terreklaui .1 d. Zagreb. .Masarvko-va št. 2-3. 2041 1« V - . \ .. Hes « laja nj» '.a «ifr<. t.:, -.1* Di«. naslova ili !V Din 17 Za letjvari.it oddam v vili v Kokn 6 sob (8 postelj. za posle po~eb:ia ba) in dve ku hin,: ® na m Dr. Glo bočuik. Krasij. 22.13-17 Kmetijo srednjem« l:k> - i.-- ■_•:! cca 15—20 oralov zemlje, vzam m v na em. — Po nudbe na pndru^.nico Jutra v <"!dju pi>3 šifro »V na jem«. 2516-17 D^bro pekarno vzamem v najem, ali pa • tn za posl o v- eb dr'•» v ni .-eis-tj blizu ko lo. tvora o-ld.im 1. marca stnnnvan'sko hiJo z vierr, .-itlklinami. hl>* v.im itd K hiš' p-'-"-'i tndi vrt in n>iva Po 1- ofovorn o-ddam tnd! tra.vn' k da :e možno dr 2—S živ-:ne -n prai:f>-Z'!i i>-'m«""'r za >it.o.U o p ,, ,1'i^e na 0.000 Din Na«lnv pove podruž Jutra v Mariboru. 22&5-19 Vodna trvovira i inventarjem naprodaj ""č'em mestu SloveniV. — n^^n." pn-nudb^ na n-ar^sn ■"'d 'ek »Ju-tra« pod šifri »Zrlo ucr-odno*. 3-315-19 Gos ?lpo "a prometnem kra;n v Ma -iboru ucr -dno •iddam. ali pa «rir";mem dru^abnicrv. _ Ponidb" na prifl-n5. Jutra v Mariboru pod šifro »Od 40 naprej«. 2301-19 Trgovski 1 cU-"' hTt?!ni V 'd "-1.- n v "Tn t- 'v.l 1 m dn.r r»-v P ■bttrn «. n.i '^m n.ilasni odd'-l. t (O-, 17 P-oc^nre j" o Gasilska c. 3. 2496-17 Skladišče veliko in suho Kidam s 1. februarjem na Dunajski c. št. 9. 24011 Lokal s kompletno .premo dobro vpelan. za ''arja ali usniarja. nts orometnom k-aiu od iam. Karlovska cesta %t 11 '527 19 Leno po^estvece zidano hišo. «adono«ni-kom in n;ivam.i nap'odaj vasi Bistri.-a pri S-vnic: Naslov v o-siasne-m .vild'dku Jutra«. 3116-20 Ugodna priložno t nakup sta bi?č Na Ki>deljevem se je izvr šila uo- a parcelacija i izmeri 5U.U0O m2, piotla.u se parcele i«i 400 do So.lKAi in2. Cena je [mj legi in površini xl 30—60 Din za m2, s uiko.šu.im prepisom V plačilo se vzamejo tudi vloge >d dobrih denarnih zavodov. Inloimacije «t lobij-o v Kodel.evem gra du vsaki dan med 13. in 15. uro. 1993-20 Nova vila v večj-oiii p. uuiv iiiiv.ui kra„u ua deželi tiapiodaj. t^u iiud!i>e ua ogiasui odileifk ^Jutia« poti sin o »Nova zim-a Parna žaga pioUaj. fouuubr ua i>ddeiek »i^tga«. »Juti a« ua og.a pud alt; o 1*037-20 V-mka be.se.ia : Di.li. u dajanje naslova ali ta iifro t>a 5 Din (201 Večstanovanj liso v trgu na Sp S-tajerskem primerno za trgovino so silno ar »brt. i gospo darskim poslopjem i -ili hrta zemljišča u g o d n •' pro-1 a m Dopise na podruž nn-o .Jutra« v Celju pod značko »Hipoteka«. 2114-20 Hiša pod ugodnimi pogoji na prodaj. Naslov se izve v gost.ilni pri »Francelnu« na Celovški cesti št. 49. 21,17-20 1 epe stavb. pa. 'e v na bližji ljubi nnski oko lici naprodaj. Naslov pove 'glasni oddelek »Jutra«. 3111-20 Vogalna parcela laproda v Rožni dolini, •esta VI1 Naslov v ogl. iddelku »Jutra« 2076-20 Stavbne parcele igndn., naprodaj pod Koi ■ik »m Naslov v Mrla snem ddelku »Jutri« 1761 2H Posestvo MStll m po- f o^al .tnnrahIMv fnd'; za rr=a-nn "ddaro Vp'asa'i v Ma-ib" ■■ii Frank opanska c. I/T 2303-19 oOT„r> P0'0"' ^evHar. He'avnicv> ..nv^em opreml:eno. v tir i,:;; na zelo pro-mc.tmem ,-n.«torn v T,tnh,'ini od i.,r,, ,.1-r- - »oVitn a'i '' •n]i a-zsled •tsrodni. naprodaj Franc Jamnikat S^vr.;,.'-, »b S 219. Trjr. h?5o v Zagr " •« v na'strr>ž:em contrn. z več mi in man:Sim; 'okali. ki 'ln-n.iša 14'Z 'ad: finnnciielnih n>»pr!l!k •"•"dam za 2 Vt mili-nna Din. Hipoteka d'ž. hip banke ca m?It*n«a Tntprpcnti nai sp ob-ne'" \<«>■"■<•]((fv* 28 pod »'"v 106/A-a. 2040-20 na na novo zasa:en več.inf"ma s črn.ino. približno 4'lflO rr so*, poleg je mlad sado n-os.tiik. nadalje novozidana klet, ter majhna sta no van:ska hiša. vse v lepi '»ci. orodam za 130.000 Din Ponudbe na oglas. odd"lck ♦Jutra« pod šifro »Dob™ naložen denar«. 2316-20 Zem'i3?če ve4 tisoč m! obsega;oče za stavbe in pod'e.tja. ker obstoji industrrski tir. po nj.idni ce.ni p r o d a m . v l.'iibl :ani Prevzamem fnd hranilne kn;i.ž;ce. Maslov v osladnem oddelku Jntra 1969-2" °osM1na ?n neVariia 3 «ta.rn-v.in!a lnknl nrip'a ve.n tndi za tre »vino zla 'ama za unJidno^,, t,r TV>W «od ni 'f d-'!"•'h n^ad-rvv. « noapet '""•m aH b^pr nan»pda'* "'"il"" Iti,nit«. -i-nrrtp ..rrlotto alU- Moironogn. *SJ®-30 Realitetna pisarna Iružba e O. t-Ljubljana. Miklošičeva c. 4 Druda; VILO, novozidano, komfortno, dve itirisjbni staaovanji, bogate p.i-tiKiine. lep vrt, tU centra 550.000 Lim ViuO enoiiaostjopnu 7 sob, 2 ku.iinji pritikline. 1200 m- vrta. Mirje. 36O.U00 Din. HIŠO enonadstropno, v najboljšem stan u. 8 dvo- in enosobnih stanovanj. vrt Ud-mat "20 000 Din HI"0 novozidano pod-kleteno. dve dvosobni stanovanji, posebej velika delavnica, š"-pa. len vrt, Vič. 200 tisoč Din. HI*'O novoz'dano. tri d"osobna stanova"! a 400 m! vrta Novi tTdmat 18"1000 Din HI50. novoz'd^no, tri dvosobna sta-iovari !a. 700 -n? «n-to, tik tram-va*=k° p-^t^l"5 v šl-1 so ono r>ln v^o cionid^ntino 5 coV) 2 Vntai^M n-ntr vrt MirtJ-iove c«te. 2so 0n0 T)-'ri Vir O no"o'»friano »no- pa.dst-onno ^ t^ricov,. na stanr>i">nia. p-i-tlVlir.0 "O1! k vrt su Mi^nove ceste. 000 Dtn WT"0 "icrvk-^n^fi^no d-*'0 tricr>bni -v0'"» - rt 't --o p-p nc - I -•ni; V: M^-vi. pip^4-«-'-ka. "o-1 ^vod. len "*-t. TUmat. 180 000 VTT.O no"o-»i-iano vsp-t<» S c«-orin«"-- V cM cvlat-£->tVa '"vrl O-—-vH COO rrt? -rt.a o'v n"n,'ivi "90 ^T^o novi-HanO 2 cO-Ir^lilnl*' vrolUr^ ^ Iq 1 "o iS CJ|0 npc-^m rn=sar1a Io*.« 'v ''-i. c V o *«AOO m - ji-o oH t liihlliro <«n OO0 IMri " p—"' «*o-V»-orn 1 100 —ico oin tti'0 tr~o"=ko n—n^v-ii«no t.reo-Rk' nitanhio c-i" o -v o—nO' ° fn—vo in Solo n-t T .Hin ao M-run TT7*0 n n.'-"/1 -Sort o t f. loVnl pr.o- Cltao f«-"""!!' C9 .•:,i mi vrrta o M (d i,- .vi«,no «n .TOO r- n o^ci—^f) i s oralov " -OJ-1 ril Vq n O ""Hlro 1*1- xo p'- '-Ion I a +11- i-n r-^r- v-v-o ri-t T^rl- c ^ AOA ^ »0*rr» e— ^ ttt-,-VVt PSP-OtPT T r»o ^O m« c- n 2""0 r). VT1. no fVI m'. 1 m«n <1* V- r»o olp n r> v-n m? bM- T-. r»o 170 r-ivrt? TSAO^TSTjJ xy~ ItO Trt? —v pVri" n« ^ *'--«,, r»o T 20 1" tlO "o"-. TTO-> V OT O T> « r» o-fflT .O ippo ts^-p/ilon-., r.o OO TO^ T^oTorv -I t-, I rrl Vj v—v " w 1 p.vo- e+ov efa-KISV w "Mif1 ^eoV, ll^l TI -v O I "" " 11 t "O Enonadstropno hišo n-ovozidano. z 2 trisobnimi stanovanji in vs(«mi (»riti kiinann ter velikim ogra :enim vrtom p r o d a in ' okolici Ljubi ane. Vselitev takoj mogoča. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 3276-20 Lepo stanovanje tiranu. a VHJJ ill,. i»uih njo, pralnico m uekaw vrta '>ddaai s 1 februai em. Po.asnila daje Ušolm Domžalah. 232S-21 13 sobno stanovanie VSvlIi KI>tUtOI CJii acrlli za maj. Plačam t-učno -Oeiij- ponu«lbt pod »Za maj« na oglasni »Jutra« oddelek 2367-21 a Dvoje stanova.ij novi vili ua Koder. v. m ;iar minut od tramvaja, iddam takoj en«i v pri tlif-.u t eno gla.sn; "dd.-Iek »Jutra«. 2233-21 Stanovanje -obe in Kuhuijt v mestu ;ščeta zakoma bre2 otrok za marc a!i pozneje. ^♦{»•i^ob stanovanie »olnčno i vsem komfor^m vili blrzn opere oddani 1. februarjem. Vprašati Knafljevi ulici št. H Stanovanje i -mb kuhinje in pritiklin akoj Hllam Nasinv i»ov» 'Slasni .Midelek »Jo"a« 2294-21 S*anovan'e «o+»e. kiihinV in pritiklif •dda m v Sož:.<-ah št. 13° Du-na;s.ka ct-stal. 22S9-21 iobe. knhin ;e in pritiklin akoi oddam mirni stranki 2—3 oseb v Streliški »lici št. 29. 2427-21 Stanovanje oddam v Zeleni jami. Io varniška ulica a-to-v. 3(1 2422-31 Stavbna parcela 1001 m! velika. 5 minut od po-ta.e Vižmarje [Kici-ni na jirodaj. Plača se lahko kiijižico Naslov v oglas, »ddelku »Jutra«. 2273-20 V bližini Maribora. 10 mi nut od iel. posta:e. v ide alni legi ob vznožrn Po horja je po^l zelo ugodnim pozoji naprodaj lepa, zidana hi?a « 4 «ohami el"ktr razsvet l:avo. vodovii.d"m. za v«a ko obrt pripravnim ?o«po iarakim i»os!o,n'em. vi.'el in žas" na ierm"n. z l"pim vrt "-m za zelen a vo. lerim .-a ii rvn-p^p;v rvm jn bra 'da mi Z mile poPulino dfl 7 o-a lov. Dopise na pod-užnico »Jni+ra« v MariHo-n po.1 značko »Idealna lesa« -2305-20 I e*w nopest^ o ♦aVoi proslam v h'i*:.n T.;nb'!aoe. P'ača s- lpv,-o s hranilno lrn'i?lpo Va pove oglasni o^deiet-»Jutra«. 2421-20 Parcela na Vodovodni ee«ti pojeir »-j»nvi.ne Brvar nfl|r>-ed:.? Vact nv pove r*gl. pdd-teV •Jutra«. 2440-33 Počen! hišo v Sloveniji v bližini železniške proge z 2 sobama ln nekaj zemlje kupim. Ponudbe na Sauer Florljan. Kula. Dunavska banovina. 2385-20 Malino vilo s 5 enosobnimi stanova n vodovodom in elektriko |iro.lam za 190.000 Din. -Nahaja se v predmestju L ubrane (spremi d-'Ii ter d^bro donaša Ponudlie na oglas, odd lek »Jutra« pod -Hiooteka 100.0(Xt«. 2474-20 Posestvo arondirano. blizn državne ra ru-dni.ka v Savi.n'=ki dolini, vsled smrti lastn'ka naprodaj. Obsto;i iz lej>e hiš-, i.sspodarskih po«I-cip:; ter 22 oralov za S"ka"'<-d"ra«!'-sra ?ozda in 20 ora. lov n:iv in travni tov t vincrradom. Po:a«"i'a da '■p tCme-tsVfl r»e^o'il.T»;ca v C°l:n Stanovanje Stanovanje 2 sob. kuhinje m pritiklin oddam v Mostah Cigarje va ulica 30. 2409-21 Stanovanje eno- ali dvosobno tako; oddam v R-ožni dolini, ce sta V1/41. 2404-21 Stanovan'e 3 sob in pritiklin tako odda Krigar. M dv dnva št. 8 — telefon 2444. 2464-31 L e*M) stanovanje z veliko sobo. kuhiiro in pritiklinami oddam v na-:e.m mirni stranki v Sav 1 ja h M. 50. 2426-21 Dvo?oS. s+atovan5e j zračno in pro.«.*o-no, z.a Din tak".j odda Ro'c. vila Jančisaj. Celo**ka c. 5tev. 114, četrta hiša ob mitnici. 2418-21 Po nudbe pod »Plačam za rn-mesecev naprej« na ogla>. iddelek »Jutra« 2369-ila Dvosob. stanovanje z vsem: pritiklinami «o!n? n-o. zračno* in «uho. v Pru lah Trnovem ali pri sv Jakobu 'šče mirila stranka ma'. Ponudbe na o-_-l oddelek »Jutra« pod Sifrr. »800«. 2236-31/a S+ane'a=ni -i d.-lek »J irtra« 2229-31. a Čisto stanovn!e .b«.toie^e iz «obe in kuhi lie. išče r irep 7.akon«k !ur brez otrok. po.nndb, o^la«ni o-.id.dek Jit'ra .nd 4ifro -V bTižiol r:ib . -a ali okolici«. 2266-21/a Stanovanje -*no ali dv.v«.vHno išč.-m «a 'akoj Ponudb«- z na ved h.i cene i n 25. t. m na oilasni oddelek Jutra ood značko »Za samca« 2156-21'a Opremljeno sobo so|»aiiran«j suuituo t ma Io shrambo odd-am st.- n: ••olidni OT-ebi v tiiižiui zbirne šole. Naslov v ogl •jddelku »J-utra«. 231^-23 Sobo ali opicmljeno od februarja v cen >sla«nem [»razno da m 1 tru Na«lov v oddelku iJutra« 3317-23 Sostanovalca v lepo -ui/u hiS^ .ma ua Vidovdanski cesti št. 3. iM &i Sobo s posebnim »uvuvm oddam oa U'iekaiaki cesu il. 32. 244---^ Sobo opremi en» lepo opremi en" a poseb ni:n vhodom parket, "lek trika Kidam < hran" al' br.-z « 1. februarem go snodu ali sdčm. Streliška ul. 24 II desno. RealU^na pisarna iružba t o. i. ' Ljubljana. Miklošičeva ■ i \'\o v najem siedeča stanovanja. "(vio«*"« f»r" O o''« d o. Zagrad. blizu Cel:*ke koče. obstoječe ii hiše. gosp,odarskega pos!op:a in 22.83 oralov zemlje, proda Podru-lnica SPD v C"d:Ti za 40.090 Din. 2296-20 Hi?a z eosf'lno naproda j v c^mtru mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 235X5-20 Restavracijo s stanovanjsko hišo in »tavbišči. na prometnem kraju v Mariboru ucodn-n orodam Ponudbe na po-družilieo »Jutra« v Maribo ru po.1 »Potrebno 3B0«. 2300-20 Fnodnižinsko W?o ali vilo ktuvm nroti taboi SVp-mn plaiHln Pismen* '»oniidl»e na "»!T'a« ndd"lpk •Jutra« pod »Hitro 4«. «67 JO V sika beseda I Din za dajanje naslova ali za šifr« oa 5 Din (31 ■ stanovanje solnčno. treh sob kopai niče in pritiklin oddam -februarjem. Naslov v 1 ogl. oddelku »Jutra«. 1647-21 2 stanovanji eno- in dvosobno, z vrtom in pritiklinami počen od dam tik železniške postaj« na Dolen:skem Pripravni za upokojence. Naslov v oglas-nem oddelku »Jutra« 2071-21 Stanovanje 1—2 sobno s predsobo od daim. Ilovica 67. 2874-Č1 UOO A v—u J v . J v. ' v. MV L...--...VJ.V, lucal*^, U^v/ Um, ucu%t «i«/ij U- X1 ...L-.IV.1 UMM Ov/U LJ UtUL J C I VJvJ i-, .ii, olliči. -CCoM lUvi oI-Kct ODO um. i^VU^O^llA. op. oioita o JO ijux, 2 jo, No uuiuii jOo x-i.il, uaaiat jJm, ats^si- giaa tjo, M J, ooO Din. ižanska cesta 200 D, »».vAičijevo oao u.n. Poleg te=a ve- otiri-in peosobain stanovanj, sobe s štedilnikom v .nescu in reen predmestjih, po najugod-uejo.ii cenan v najve-jij izberi. Stanovanje za nišni-ita s sobo. kuh., pritiklinami, Slška. brezpla: no proti obdelavi vrta. 2459-21 Stanovanje sobe, kuhin.e in kieti oddam stranki brez otrok na Kavškovi c.csti štev. 5. 3532-21 T. !cob. stanovanie . I. uaddir. o-u-oam s te biuarjeai nu Dtina.fi k i c e-,ti št. 99. iolii-21 Stiris&b. stanovanje .»omloiuio, za f-.biuar od-la 1'ribuč. Giincc, irža-ka cesta 6, telefon ;6:!o. 2503-2 Enosob. stanovanje oddam. Naslov v og.aa. • Kldelku »Jutra«. 25.6-21 Dvo.ob. stanovanje a kabinetom oddam Janševi ulici 14 — poleg iežig ada. 2520-21 )vosob. stanovanje pripravno s koptlnico jdclam takoj. jista jprava pojoj. Ver=tov-»kova 9. Mirje. 2471-21 Dvosob. stanovanje «naž.no. po molno^ti « k^oalnico. v mu-stn ali v bližini iščem za maj. Dia.'a«n t-očr-o. C-^n- oo nudbe oa ozlasni oddel'k • Jutra« značko .Dve osebi«. 2139 21/a Stanovanie 3 sob išč.»m n* peri-feri;i za 1. marec. — Po-ludbe na og'asn-i oddelek »Jutra« pr»d šifro »Ruhig«. 2i38-23, a Dvosob. stanovanje išče za maj tričlanska družina bfttz otrok. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« i»od šifro »Spomladi«. 2245-21/a Enoscb. stanovanje kuaiinjo ali kojalnicn išče samo^to.na uradnica v okoliš-u sodni:e. za ma -pc ali april. Ponudbe na oslas. o-dd°le,k »Jutra« pod šdfio »M. S.« 2252-2>:/a Stanovanie 3 sob. ko.;«alirice in pritiklin išče solid.::a tričlanska družina. Ponudbe pod »Inčenjer« na oglasni od-deltk »Jutra«. 24^5-21.a Enosob. stanovanje centru m sta išče ena o*"i>a. Po-nudbe na oglas, od del i'.k »Ji:*ra« ped šifro ►Pomladanski termin«. 2-j 2-21' a Onremlreno soljo oddam. Na-io-v v o^bi-rc-m ••Mldclku »Jutra«. 2373-2S 1—2 sobi ■v.ir.tp! -on: a'i neopreml:e ni s soupo-abo kopalnice oddam f>£r'".la*i med 8 in 9 um donoldn- Na slov v oglasnem od-j "'v- m ►Jutra«. 2379-23 Onrem,;er»o «spbnim vhodo-m. poceni oddam v Oo.H-^;'5čakovi ul. 31'1 za Stadionom. 23J3--3 Soko s prostim vhodom in eb-K triko oddam en' ali dve ma osebama. Kosbi.o, (.h) muz uosti v centru iščeta 2 starejši o*ebi. Ponudbe na og.as. o'idelek »Jutra« pod ►Stalna in točna stranka«. 24H6-čli/a Stiričlan. družina (odiasli) išče stanovanj« 2 »b, kuhin.e, kabinela in nekaj vrta, za maj. Ponudbe z navedbo etne na og.as. oddelek »Jutra' pod »Solnčno - snažno-«. 2456-21/a Sobo s posebnim vhodom v s^e-dini m-os'3 z uporabo kopalnica oddam gospodu. Gajeva 9, vrata 4. 2358-23 24-!»", 23 Spa'nico lefK) opremljeno, in maMmo so^o ki bi bila uporabna lahko kot pisarna ali »preVrnii-ca, oddam. Ogleda se lahko v sredo od '11. n"-e na-pr-i. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2-+-"4-23 Na Viriu oddam lepo prazno, cvent. tudi o-nreml slov pove »Jntra«. o-bo. NM-oddelf k 35« Lepo sobo o»dd»..m 9 1. f bruarjem 2 bol 'žima gosj.odoma z a'i brez o-skrbe v Židovski 6'I 2-433-2:$ Sostanovalca 7. v^-o osk • ■'» snre. m "m spre-mc-m na Hr-enovi ulici gospoda stanovan;e v 19. 190: -23 cf>bo s štedilnikom oddam takoj aH s 1. februar".™ v Rožni dolini, cesta VII št. i4. 2154-23 2 maniri sobi za pisarno takoi oddam na Miklošičevi «wr»n :icah. cesti 14/1. ob 1967 23 Sol>o Ic.po oprem!;,-no. s hrano ali brra oddam takoj dvema ali enemu so« odu 'srospodičnil. ozir. di:aku. Na«lov v oglasnem oddelku •Jutra«. 227S-23 Trisob. stanovanje komplu.no. za maj išče viš i drž. uradnik. — Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« [iod Šifro »Kom plotno 1000«. 2181-21/a Stanovanje dvi-h, event. ene sobe. predsobe in kuhinje išče u-adnik v B;«ig:a skem okra'ti. Kletno stanovanje izkijuč mo. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutia« pod šifro »Okiaj Bežig ad«. 2513-21/a 1 sobno stanovanje ali sobo « Merilnikom od dam. To*amiJka ul. 32. 2376-2" sobe. klin Stanovanje kuhitre in priti v novi hiSi oddam - 1 febniarjem za -75 Din Ivana Legat. Brdo št. 61 3363-2" 2 sobno stanovanje s kuhin:« in pri-tiklinam 'akoi oddam tik tramva: «k« postaje v -Dravrab Naslov v oglas.neim odd'1 ku »Jutra«. 2335-2" Stanovanje onoMvbno. takoi oddam 7.» 184. Vni oddelek »Jut-a«. 19T7-:- Dvosob- stanovanje z velikim vrtom za 30!' Din. in enoso4ino z vrton' za 209 Din oddam v L'nb l:ani Tlno'iea Stanovanja V*aks oe^ita M< i«i i» .tajanje naslova ali za šifro 3 Din (23 Prazno sobo čedno in so;nčno. r elek triino razsvetl avo oddam le staiejši lami Poizve s^ ■ Sp.idnji šiški •ilica 28 Cefiie'.>va 1952-23 OpremHeno sobo zračno, s posebnim vhodem parketom in elektriko oddam s 1. feb. uar.em. Na slov pove oarlasni oddelek »Jutra«. " Ž272-Č8 Lepo sobo z elektriko in hiano takoj odda dvema gospodoma Vidmar, Sv. Petra cesta 5 22.iS-23 Prazno sobo v centru m.a riia.no, oddam v vili blizu Vrtače — Str- k-ljeva ulica 3. 2401-33 Opremljeno sobo «eparirano, snažno in mirno. s parketom im elektriko oddam -ai ali dv- ma bo! širna osebama Solidne •zospodične imajo [.rednost Kolodvorska ulica št. 1!/I dp«w.« 2402-23 Prazno sobo in opremljen kabinet komfort. cemtralna kurjava. oddam za februar. — Naslov v oglasnem odd Ikn •Jutra«. 2-444-23 leipo in ;-ično sobo ari-di-ni m« ta. Event. dijaka. Naslov pove OTlasni oddelek »Jutra«. 2515-2-5 E1e= bni m v Vidom oddan 1 ali 2 c«s bama. Nasl. v v o^a.srieta oddelku Jutra 2518-23 Onrf"i'!eno rej-m^m v sobi s posebnim vhodom v Fiorijanski nI. št. 10. dvorišče. 2528-2! V Št. Vidu oddam lepo opremljen o sobo s po="bi:lm •vhrsl.vm. Občinski dom II. na d str. Vs-llta beseda 5(1 za da a nje naslova ali za šifro 3 Din. (22 Dijaka po nizki ceni sprejmem r lov V cfflasacm oddelku Jutra. 2264-23 Dijaka kot sostanovalca a!»rejmetn v mirno in zračno sobo t elektriko in i-o«. bnim vhodom. v Gerbičevi ulici 5, Kol-zra. 2530-23 V««ka .!. B.« 2102-23/a Opremlleno sobo s posebnim vhodom in e-k-k triko, išče starejši uradnik — najraje pri samostojni ^vr»e. Ponudbe na og'a=n-; oddelek »Jutra« pod š;fro »l*radn:k«. 3285-23/a Preprosto sobo (tudi podstrešno) strogo se-parirano. v centru ali bli-?:ni išče študent za takoj ali pozneje. — PoniKlbe « ce-n-o na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro -M:r«. 2393-23/a Sostanovalko (starejšo upokojenko, ločenko ali »lično) sprejmem s souporabo kuhinje. Do-pi^e na oglasni oddelek »Jutra« pod »Značaj«. 2300-23 Snažno sobico e vso oskrbo išče akade. mičarka s 1. marcem. Ponudbe ua oglasi oddelek »Jutra« pod značko »Aka demičarka«. 33SS-33/a Prazno sobo svetlo, s posebnim vhodom. v centru, event. s štedilnikom, iščem za mesec marc. Ponudbe pod šifro »Dobra pia5-r-lca« na ogl. odd »Jutra«. 2460-23a Dve sobi opremljeno in prazno, s posebnim vhodom, iščem v ca-nt.ru ali neposredni bližini. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra« pod šifro »Mir 520«. 2521 -23/» Dve sobi elegantno opremljeni, s telefonom. iščem v centru mesra. Nujne ponudbe na hotel »Hnion«. snha št. 26. oddati pri portirju. 2478-23/a Sobo elegantno opremljeno, s klavirjem, v centru me*ta kič- mlada dama. — Ponudbe na hote) -IT-nion« so-ba štev. i"/, oddat' _ pri portirju. 2470 2'lVa Onremiieno sobico snažno in mirno, v ron-tru mes:a ali bližini lš"e s 1. februar letn s >-lidna in stalna gospodična. Dopise vol šifro »R->In~na sobica« na ogl. odd. »Jutra r. 2475-23a Oorern!'eno sclvo strogo seporirano, lšč" gospod Ponudbe pod »Popolnoma neženlra-rCjv na ogl. odd tra«. 2531-23a Ako imate hčerko ki ni stara več kot 8 lot, po®.! jitt. svoj naslov na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Dota hčerke«. 3131-94 Božo Sporočite svojo šifro pod mojo dosedanjo šifro na oglasni oddelek »Jutra«. 2148-24 Henri Dvignite zakasneli odgovor in pišite na oglasni oddelek »Jutra« pod prvotno šifro. 31-19-34 Posestnik samostojen, v predmestju Maribora, brez dolga, srednjih let. čeden, želi res-nega zna-nja z istotakim dekletom, ki ima primerno doto. Dopise na podruž ni co »Jutra« v Mariboru pod »Zaupana sigurimst«. 2104-24 Nemec išče Inteligentno družbo. Ponudbe na oglas, eddelek »Jutra« pod šifro »Turist«. 2347-21 Dama želi v svrho prijatel.^tva znanje z boljšim. 30—55 let. starim gospodom. Ponudbe oglasni oddelek »Jutra« pod značko »I,en značaj«. 2398-24 Nikdar... Ilvala. — Ivedaj svidenje? 2434-24 Troperesna de+eltica išče znanja s tremi gospodičnami. Ponudile s sliko na nasiov, ki ga pove ogl. oddelek »Jutra«. 2417-34 Smučar C začetnik) išče primerno dr-u-žbo za nedepske izlete Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Smučar-turist«. 2492-24 Joško klofuta je bha vro"a že odpuščena. 2432-24 Mlad gospod premožen, nesrečen v zakonu, želi tem potom znanja z mlado gospo v Istem položaju. Dopisi na ogl. odd. »Jutra« Dod »Gentleman«. 2495-24 Ločenec s svojo prostorno hišo in nekaj zemlje, v okolici Celja, išče 40—450 let staro gospodinjo z nekaj gotovine. v svrho skupnega gospodinjstva. Cenj. dopise prosi na podružnico Jutra v Celju pod šilro »Zima«. 1130-24 Gospod 35 let star, dobro situiran, zeli poročiti izobraže-uo kmečko dekle, staro 33—3") let, ki bi imela irosestvo a'i pa 100.000 Din gotovine. Ponudbe s sliko na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Bodočnost«. 2053-25 Vdova samostojna obrtnica. dobro situirana, želi poročiti od 30—45 let sterega gospoda ki poseduje v gotovini vsaj 50.000- Din. Vdovci niso izključeni. Ponudbe s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sigurna eksistenca«. 2094-35 Bogato vdovo hi poročil simpatič-en samec. Ponudbo na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Premožen inteligent«. 2187-35 Mlad trgovec samostojen, želi poročiti trgovsko naobr.aze.no go spodično ali šiviljo, staro od 18—25 let. Ponudb« s sliko, ki se na zah*evo vrne. na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Resna zenitov«. 2016-25 M tod vdovec z 1 deklico, lepim pose-sfcvom. novim poslopjem, želi rtoročif-i dekle ali vdo vo do 3« let 7 SO—100.000 Din gotovine. Ceni. po-nndlv1 na og^sni nddeb-k »Jutra« pod šifro »Zakon« 2337-25 Oženil bi se s starejšo žensko čedne zunanjosti, katera ima večje premoženje v gotovini ali lepo posestvo. — Nudim ii po moji smrti Din 1000.— mesečne pokojnine. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pomlad 50«. Gla&ffli* Vsaka beseda 2 Din. ta u-janje naslova aH šifre pa 5 Din (351 Vsaka Oeseda 1 Din_ «a da ian je naslova ali Za šifro pa R Din (2«' Harmoniko dvovrstno malo rabljeno, pripravno za učenje, prodam za 350 Din Naslov v oglasnem oddelku Jutra 2408-20 Nov pianino F8rster, za polovično ceno proda Dobrajc v Mariboru. Tattenbachova 21. 2i98-i6 Pianino iščem na posodo. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Dober«. 2534-2« MI Vam prinesemo veselje, nabavite si po izredno nizkih cenah amerikanske radioapa-rate, čudo tehnike, gramofone, plošče, šivalne stroje isi športne predmete. IjTEMNllC JOSIP BANJA LJubljana, Miklošičeva cesta 2$ PALAČA OKROŽNEGA URADA 2004 Kanarčki harcer rolorji, dobri pevci, odlikovani z zlatimi in sre brnimi kolajnami, naprodaj. Cene: 200 Din. 250 Din in 300 Din. Samice po 50 Din. Pošiljam po ;>ošti in jamčim, da ptice pridejo žive. — Franjo Omahna. Sv. Petra c. 53a. Ljubljana. 1C59-27 Konja prevzamem v hlev z vso oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2:556-27 Dogo »Rude« čistokrvno, 1 leto staro, dresirano, prodam po primerni coni. Kopališče Rim. ske Toplice. 2217-27 Psa čuvaja poldrugo leto starega pro dam v Zg. Šiški št. 113. Celovška cesta (4 hiše od mitnice). 2410-27 Psa dobrega čuvaja kupim. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Mladi zvesti čuvaji. 2436-37 Kanarčke-harcerje samice poceni prodajam v Florijanski ulici št. 10/1. 2259-27 Izgubljeno Vsaka beseda 50 par. ia da ianje naslova ali 'A šifio pa 3 Din (28N Šivalne stroje dobite najceneje pri A!o'z Bizja.k, trgovina šivalnih strojev, SI. Javormik 66. 2324-29 Najditelj denarnice z receipisom, naj isto proti izvanredni nagradi odda v trgovini Medič & Zanki, Resi jeva cesta. 2514-28 Vsaka Oeoe la Din. rji Zaloga ln izposojevalnica prvovrstnih klavirjev. Strošovnja^ko popravile in tls-o uglaie-vanje \Varb:n'k, Ljubljana. Gregorčičeva b. 2436-2S Jugoslovanska tekstilna tovarna isce izurjenega vodjo tkalnice ki docela obvlada apreturo in beljenje. — Ponudbe z navedbo plačilnih zahtev in referencami pod »P. P. 100« na Jugomosse. Zagreb, Jelačičev trg 5. _ 1986 Brezprlmema senzacija zadnja novost, čudo tehnike Pisalni stroj za potovanje. pisarne, trgovine, samo za 495 dinarjev. — Prospekte brezplačne zahtevajte, itče se tudi zastopnike. Jugospscial, LJubljana. 2423-29 »f* v »a K a OrtM^tlj, I) || ta lalanje naslov* ali 4i?rn r»» 5 Dm '■".( vsaka aeseda I Dm za dajanje naslova ali za šifro p» 5 Din ;27 Pes volčje pasme ki sliši na ime Reks, se « izgubil, i'oš t en na:di-telj naj ga proti nagradi dda na Ižanski cesti 3o. 2008-27 NAZNANILO. Podpisana zadruga vljudno sporoča vsem svojim članom in poverjenikom, da so uradne ure za strarke do nadaljnjega dnevno razen nedelj in praznikov od 8. do 12. ure. Popoldne je pisarna za stranke, člane in poverjenike zaprta, ker se mora vršiti poslovanje točno in vsled teda nemoteno. V Mariboru, dne 24. januarja 1932. Kmetijska eksportna zadruga r. z. z o. z., Maribor, Aleksandrova cesta štev. 44. 2018 ZAHVALA. S hvaležnostjo in radevolje izrekam tem potom iskreno in javno zahvalo Podporni sekciji Kmetijske eksportne zadruge r. z. z o. z. v Mariboru, Aleksandrova 44, za hitro in točno izplačilo pripadajoče mi podpore po smrti moje matere g. Ane Pepeljnjak iz Hotemiš-Radeče. Zaradi tega nad vse kulantnega izplačila se čutim dolžnega gornjo institucijo vsem svojim znancem in prijateljem in vobče vsakomur najtopleje priporočati. 2019 Hotemiš — Radeče, dne 20. januarja 1932. PEPELJNJAK FRANC. Sobico ? vso o«'-:rbo v rn"st-.i išče mirna gospodi a s 15. februarlem. Event. Sot sostanovalca Pi-nndbe na o-^l odd. »Jutra« pod »Din 0=510-0?,«, Vsaka beseda 2 Din. za dajanje naslova ali šiifre pa 5 Din, (24) V za KOIi U pOliOVi.O varana 35 let stara go>»-pa išče sotrpina. Dopise pod »Značaj« ua poar. »Jutra« Ma ribor. 2310-24 Resnega znanja išče-ta gospodični z bolj-šnia samskima gospodoma (drž. urad.) do 3S let. — Iiesne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Cr na« in »Blond«.. 2370-34 Oglejte si naše RADIO APARATE z vdelarim močnim zvočnikom, s priključkom na mrežo, za izmenični tok 110, 125, 150, 220 voltov in enakosmerni tok 150 voltov. Omare iz ameriškega orehovega lesa, zelo lepo izdelane in prvovrstne kakovosti. Ločenko e-ed-njih let, z lastnim domom želi gospoda z nekaj kapitala ali stalno službo. Po-nudbe na oglas, f-ldelek »Jutra« pod »40— 50«. 3365-24 Katera dama b; hotela posoditi mlademu obrtniku Z3 par me secev 5—10.000 Din pro'i visokim obre^tim In dobri garanciji. F.vcntuelna po inejša ^»oi^ev ni izk"uče na. Ponudbe na oglasni oddeb-k »Jutra« pod »Po •ojilo. 3334-34 Vdova » kmetov 42. let. v b'iži rri L'nb'iane. želi znaira i gospodom obrtnikom al' državnim uslužbencem n.ad 1 ."O.OHO Din gotovine. Pi sm na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Ta i n"«t«. 2340-24 Lepa deklic p-o«i d^b-e^-čn^ga gospo da male podpore, ker je v strašni sti«k!. Cenjene poniKlbe r>"d .Rešena« na oglasni oddelek »Jufra«. 3359-24 Premočna cdč. rna^a^a. Seli Iskrenega. člsteon p-Unto1'a v dobri držovnl službi starost od ?2 do 41 '-t potufiv na o^d««- lelt »J"r,ra« pod »Sa--eoetojna*. 2431-24 2 cevni aparat kompletno Din 1380.— 3 cevni aparat kompletno Din 1980.— 4 cevni aparat kompletno Din 3400.— Ugodni plačilni pogoji. — Pri nakupu 20 % predplačila, ostanek v osmih enakih mesečnih obrokih. H. SUTTNER, LJUBLJANA 5 DUNAJSKA CESTA 1 b II. (UsuHomut• ©ihmtt našeu§p itaiSo selo smo znižali cene f Crepe de Chine že od Din 59.— naprej. Dansko volneno blago za obleke od Din 54.— naprej. Damt? ko volneno blago za plašče od Din 115.— naprej. Blago za moške obleke od Din 60.— naprej. 2012 Svileni puplin za moško perilo od Din 39.— naprej. Čevlji pa od Din 86.— naprej. Ne pozabite, da veljajo vse te cene pri obročnem plačevanju! Pri takojšnjem plačilu poseben popust! 0BLAČILNICA Zahtevajte poset potnika! Zahtevajte vzorce! _-IHM4A NA OBROKE I LJUBLJANA MESTNI TR6 17/1 // Obrt vsaka m-see«eda Vi I M ■ « dajanje naslovi aH t« šifro 11-1 3 Din s trafiko in prodajalno papirja in stanovanjem. dobro uveden obrt v Zagrebu, na prometnem kra.iu, na prodaj. — Najemnina nizka. Ljubljanska ulica 8, Zagreb 1991 Krojačice za ženske slamnike, ki so že doKazano de-iovale v tem svojstvu, sprejme domača tovarna klobukov. Ta-.-Lojšen nastop Ponudbe pod »Krojači ca 1047« na Jugomosse, oagreb, Jelačičev trg št.' 5. 1877 Večja zaloga vina iz znamenitih cabunskih vinogradov, in to: Znamke 'u gosjo venske. rabljene brez papirja, kupim. Po slati na poštni predal št. 163. 3336-39 Ifrčdnpte Z otomano vsakovrstno, navadno do najfinejše, vas postreže povsem solidno Avgust Kobilica, tapetnik, Ljubljana. Dunajska c. 25, vhod iz Dvoržakove ul. 3, dvorišče. 2539-30 vsaka r»eaen '35' Srebrne krone staro zlato in srebro supuje Rafinerija dra glh kovin. LJubljana Ilirska ulica 36. vhod lz Vldovdanske ceste Dri gostilni fciožlna. <0 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE - .uvelir Ljnbljana. Wolfova ulica 3 77 Vsa K a Oe-seda 1 Din £3 dajanje naslova al" na iifro pa 5 Din (37 Selitve po najzmennejši ceni izvršuj špediei.a »Petan«, Dalmatinova ulica št. 10. 3400-37 Alpinac-ča zasi.gura urejeno iztrebljenje brez trganja in bolečin. Pomaga, da se hrana pravilno pr.bavlja, a s tem se prepr.čavajo mnoga obolenja želodca, čre-vesja, jeter. Ne razburja srea in živcev. iHje se po jedi ali na večer, prodno ležemo stiat, namesto kave i-n o-1 -iča j»n-t. ga ča: a. Dn biva se v vseh lekar nah ki drogerijah. — Velika škatlja (origi-r-aini zavo;,i 20 Din. D - po: »TRIFOLIUM« ilroge.ija, Beograd 1948 L* belo namizno, kadarka in Portugalka trgatve 1. 1930 in 1931 naprodaj po zelo tsgožssih cenah. POJASNILA DAJE: Sredi&ni savez hrvatskih seifač&ih zadruga ZAGREB, Strossmayerov trg 12. 12001 ZAHVALA. Podpisani se zahvaljujem g. dr« Raliissm v Celju, ki me je zastopal v kritični sporni zadeti in jo kulantno uredil, ter ga priporočam 2003 I. č., Brsslovče Naznanilo cenj. občinstvi?? Svoj KROJAŠKI ATELJE sem preselil iz Lepodvorske ulice v VVolfovo št. 10, kjer bom nadalje po znižanih cenah izdeloval najmodernejše fazone od Din 250 do Din 300. — Točna in solidna izdelava. Se priporoča LUDVIK LOGAR modno krojaštvo 182S Hjep DUNAJSKI 9, prvo dvorišče desno« Vsaka »eseda i l)! za dajanje naslova ali ia šifro pa R Din (33i Lanene tropine prvovrstne kakovosti 37/33 %. mlete. po HO Dn za 100 kg. inkl. vreče kupite do konca januarja t. 1. v tovarni ol'a Hrovai & Komp.. Ljubljana. 1355-3? 1 vagon sena konjskega. dobrega, pro dam. Naslov v ogl. oddol. »Jutra«. 1648-33 Finega Ia sena za konjsko in govejo živino več voz proda Pimat Ivan na Viču. 2003-33 Potrtega srca javljamo, da je danes zjutraj naša mati, stara mati, teta Ana Mri^tsisi v visoki starosti 85 let, po dolgi mukepolni bolezni, previdena s svetimi zakramenti, boguvdano za vedno zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek zjutraj s sveto mašo ob desetih. Blago pokojnico priporočamo v prijazen spomin. Hlebce pri Lescah, dne 23. januarja 1932. Žalujoče rodbine KRISTAN, LEGAT, MOIIORC, SVETINA. 2016 Tvornica po najmodernejši konstrukciji. Uglašuje. popravlja, zamenjuje, prenavlja. Izdeluje tudi strune za klavirje, berde, klaviature itd. NIZKE CENE! Društvom popust! — Oddaja tudi na obroke. Večletna garancija. IVAN KACIN, LJUBLJANA TABOR 6. ZAHTEVAJTE CENIKE! 15794 V globoki tugi javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nad vse ljubljeni oče, stari oče, stric, gospod BEHNABB posestnik v 96. letu starosti dne 23. januarja t. 1. po kratki in mučni bolezni, previden s svetotajstvi, mirno v Gospodu zaspal. K večnemu počitku ga spremimo 25. januarja 1932 ob 15. iz hiše žalosti v rodbinsko grobnico na župnijsko pokopališče v Žalcu. Sv. maša zadušnica se bo darovala 27. januarja v cerkvi Matere božje v Petrovčah. Arja vas, dne 23 ianuarja 1932. talujoše rodbine in ostalo sorodstvo J. O. Curwood 20 sveta »Moj Bog!« je vzkliknil. »Cujte — gospodična Standisheva —« Tako nenadoma je odšla. da je bila njegova Kretnja, da bi jo zadržal, ^amuri Izginila je skozi vrata, preden jo je mugei dohiteti. Še cMiKr.ii jo je poKiicai. toda njen koraki so že odseKanu odmevali daieč gori na hodniku Bil ie pobu. njeguve roke so se sklenile v pesi njegov obraz je bi bied kakor ie bu bied dekličin obraz. \;etie besede so ija ohromele in omamne Bilo mu je KaKor bi bil v , ..•ii.ii jčfi- razgaljen drugačnega ga je videia kakor je bil v res-n j In pr. tem se je še motna Fosiušai je samo uvidevnost in pravi čiovešk. razum — al nekaj, kar je mislil, da je to Ce ae je zaradi tega vede' kaKor norec — Odločno ie stopi proti njeni kabmi. hoteč jo prisiliti, da izpremeni svojo slabo sodbo o njerri Hod njenimi vrati ni vide- soja iuč. Ko je potrkai. n- zaznal odgovora Počakal je. še enkrat potrkal. m prisluhnil In med tem se mu je vsiljevalo čedalje več izgovorov za njegovo vedenje Naposled ie bil skoro vesei. da se vrata niso odprla Prepričan ie bil. da mora bm gospodična Standisheva v svo.v Kab ir m b^ez dvoma bo razumela povod njegovega prihoda, ne da b se mu bilo treba opravičevati s praznimi besedami. šel je in čedalje manj mu je bilo všeč njeno slabo mnenie o njem Prav nič mu m bilo všeč. s katerekoli stran: je že gledal na vse to Neprestano je v:dei pred seboj njene oči. čudovite lase. njen ponos m pogum, ki mu ie z njim stopila nasproti Še zmeraj ie vide* solze, k so bi'e kakor demanr na njenih licih, ko je staia včeraj v njegovi kabini Nekako je bil odpoveda. Dobro se ie zavedat Nekaj česar ni razumel, mu je ušlo. In zaio je ona zvrnila, vso krivdo nanj. Pogovori v salonu za kajenje ga nocoj niso zanimali Njegovo rizadevanje. da b se jih udeležil, je bilo prisiljeno Hreščeč' lazz ga je motil m malo nato je že s tako lezo gledal ples. da si ie nekdo , rem privoščil opazko Rossland se je z elegantno mlado piavola-sukal po parketu Dek'e mu ie smehliaje se gledalo v oči in io lice se je naslanjalo na njegovo ramo. Kadar se je čutila -;-) v črneči plesalcev sp ip Pnc« •> ^n > rt ,sr j ■ k menim sko S K kodrom 4'an ie šel. in neprijetno mu ie bilo. kadar se ie spomni' na Rossiandove odnošaje do Marv Srand-sheve Krem ie v ond-■bje Indijanca sta se skrila za zasroriem pred svenah- n -a dovednostjo potnikov; po tišini bi človek sodil, da spita Le počasi je mineva večer I ud. pipa mu danes a. prijata, še manj pa simnka. Ki jo je poskusu leb lagat: Kakor naj b. že buo. — trdno je bii odiučen. da v tem boju *maga — v boju mea njim in Mary Standishevo. kakršna je stala pr~d njegovim, vrati, ponosna, srčna in vzravnana Mary Standisheva njena vitka epota — kopica reči. ki jih dosiej še m srečat v življenju Počasi se je siekei. teget m poskusi, citati, kar j smotko i-n jo t užitKorti Kadi, Nekje daieč je slišal -adijsv zvonec. Ki je udaril enajsto uro, nato poidvanajsto m polnoč Crke so po-stajale čedalje ueraziočnejše. zaznamovat je mesto, kjer č r.ehai. tn zaspan položi. Knjigo na mizo Morali so biti bi'zu CoiGcve Čutil ie. KaKo hitrost pojema m Kako ladijski stroji deiajo vse b Jtj tiho Najbrž so že m mo rta Sv Kuje in se bližajo obali. Potem se je nenadoma začu presunljiv' žensk' krik. po-n groze in smrtnega strahu ia krik mu je otedenii kn v žilah Skočit je iz postelje Dvakrat ga je ču,. drugič ie prešet v stokajoč vzdul. k. mu je sledil hripav myšk< Krik Mimo njegovega okna so hiteli Koraki. Začu ie nov khc. potem ukaz Besed ni razumel, toda vide; je bilo. da se jim 'adja pokori Nenadoma je nastala tišina mirujočih strojev, ki jim je sledi udarec nazaj in hreščeči glasovi zvo-ucju ki je klical posadko na krov Alan je sta. ob vratih svoje kabine Vedel je. kaj se je zgodilo. Nekdo ,e oade- čez Krov In taKrai ie izgubil vso moč. zaka, bilo rnu je. kaKor b za trenutek vsta pred njirn bied obraz Mary Stan-disheve. ki mu je z mirnim glasom povedala, da je to druga pot. Obraz mu ie oreb ede^. še bolj se je zavr v spam piašč. z naglo kretnjo odprl vrata vn stekel po slabo osvetljenem hodniku. 9. Sunek nazaj 'adje še ni ustavil, ko ie priše' Alan na odprti krov. Še vedno se ie borila s silo ki io ie hotela zadržati in se počasi pomikaia naprej Cu je tiega moža Zaman ie skušala spregovoriti. Mož je sklonil glavo, da bi jo pomiril Potem pa je nenadoma stal zraven nje kapitan Rifle Njegov obraz je bil zmeden. »Kdo je bil?« je vprašal. »Moia žena misli, da je bila gospodična Standisheva.« Alan se ni ganil, ni spregovoril besede Za trenutek se mu je zazdelo, da je v njegov: glavi nekaj narobe Ni mogel razločno čuti. bilo mu ie. kakor da vse izginja v meglenem pajčolanu Toda ta obučutek ga je minul prav tako naglo, kakor je bil prišel, ne da bi bilo v njegovem obrazu kaj opaziti. »Da. dekle z vaše mize. Lepo dekle. Dobro sem jo videla, in potem — potem —« Kapitan so je prekinil: »Morda se motite Kar verjeti ne morem, da bi mogla gospodična Standisheva napraviti kaj takega Kmalu bomo vedeli. Dva čolna že iščeta, tretji poide takoj za njima.*. Mudilo se mu je drugam ulj^m v«ak lan n<)g* v r->pl: »'Nt. k .cm ure. v o jej ra7t.»|«, iluvo sv R »ka *oli m- tx> na .-to 'ak «k- .epe » n >ja Hoja aho* *ia*?ična DAin *e v votit -karn O ir >s-rijl STiivD iep(v ia ■$l->venijf, j«- I>.4»«nj» Gr-sririč Ljubljana il i>r jr: t •-«- ■ :kn Drig,--ija »N * 4 *« V 3ar>r:f ■!'lt»-»t!<"» — T,rt»fr»r 5 37 Žlahtne kanarčke Mali oglasi v ,.JUTRU" rr imajo siguren nsush HA CEVEH ienreich istim fine pevce znamenite irške mojstrske šole Mark 6 višje Predpevce pare za ime. kletke. Xrmo ptičja iravila Velezanimiv cenik dragocenimi navodili pošlje orezplačno Grom«ziicht Hey-Bart ^Hrierortp l. H»rx PETROLEJ = 6 40 690 dvakrat na -ifke po kg Din lahek /anzito kg 3ENZIN V sodih kupca 10 para ceneje. IVAN PENIČ D. D. ZAGREB 5i> mi nllzi '-ftii 7*s*wek 200 000 Din fiaradi deviznih težkoč oddamo licenco za zdeiovanie Kem.-tehn. teonzumnega prea-meta za splošne potrebe za Jugoslavijo. Veli« zagotovljen zaslužen m preprosto izdelovanje orez investicij. Potreben Kapital Din 50 000. Posredovalci zaželjeni. Vprašati pod »Seltene Gelegenbeit 6202« pn Rudolf Mosse. Wien 1, Seilerstatte 2. 1936 to ie vse, na kar morate paziti! Odgovarjajoče tipe Vam bo pokazal vsak radio trgovec. 00 IfflJSTAREJSE iZKOSHJI Zastopniki v vseh večjih krajih. Informacije daje: 4UGOSLAVENSKO SIEMENS D. D., ODDELEK ZA ŠIBKI TOK Zagreb, Katka jev proiaz t. Ljubljana, Dunajska cesta lb. Prav dobro in pošteno ŠTAJERSKO VINO iz Thalerjevih vinski^ goric pri St. Ilju se toči v gostilni Guzelj po domače „Pri Ealantu" v škoSJi Loki 1992 Naznanjam svojim cenjenim odjemalcem nove GLOBOKO ZNI2ANE CENE SIRU: a ia trapist 1 kg od Din 12.— dalje polemendolec 1 kg od Din 23.— dalje maslo 1 kg od Din 24.— dalje Z odličnim spoštovanjem 1. MARIBORSKA MLEKARNA Adolf Bernhard, Maribor. Aleksandrova cesta 51 in Koroška cesta 10. 1981 A LEPO OPKME do*ež(»t« i pr«(jarat»m »JOLIFEMME« prof. dr. med. Biera. preparat je naraven, i ttinanjim uirvorab Ijanjom. pR| NERAZVmH OPRSJIH l j, t ratvoju taostalih (n ui>aImni ali loj'«mja. di>M»žete ie v 4—6 wdnih niib popolno in normalno obla«, ne da pri tem ojaSiu- telo ln boke. ITspeb se pokaže ie po prvi opora bi. Garnitura Din 133.—. PRI UPADLEM, MEHKEM OPRSJU do«&žete z preparatom »J« no« že v nekaj tednih prvotno «!lastijn<>s» in Cvretflčo. Preiiarat sta primaln« ocenila mi priporočila dr. med. Funke in dr. tned. H Majer. Dr med. Funke piše: »Vaš »Juno« je oreiprimerno sredstvo ia jačanje žbiijkib prs.» Garnitura Din 70.—. Originalne preparate SCHRoDER SCHENKE ratpošilja po povzetju (po§tnl-u Dia 12.—) ali pro-ti vplačilu vnaprej (ftoštnina Din (i.—) za JugosiaTij« sam« .OMNIA«, odd. 1-3. Zatfreb. OraSkovičeva 27. Zahtevajte bresplafcn' ilnstrovani cenik! Pazite na potvorbe! Originalni Sch^oder Schenke preparati uživajo že 35-___ letni s\etovni sloves. lSče o 'asipnnike v vseh več'ih k^a ih. Violina od Din 6& Mandoline • 129 Gllare • «169 Bočne harmonike 69 KROMATIČNt HARMONIKE, {HAVAJSKE GITARE I.T.D Ishievajte brezplačni IvomSkl | CENBK: I NEINEUHEROLD MARIBOR it. 101 mizar, mojstrov ,pravi v»e lel» na uašib strojih i vdelanimi motwj; ie leto In' ur: Mizar«k: ■adrtie- v S i V - d u nre» najm3njS>-ea lelekta. Glavno »ajtopstvo: Telchert & Sohn LJubljana ijiedališka ulica 12. 6 875-29 »Za malo denarja dosti mnzike« KJE? Pri SLAGER Trgovci pozor! V prometnem kraju ob državni cesti na štajerskem se oddajo LOKAL* za TRGOVINO v NAJEM. Dosedanji trgovec se je izseli) v svojo hišo v tri ure oddaljeni trg Na zalogi mora imeti manufakturo. spece-rijo. železnino. galanterijo in sploh vse ker daleč na okrog ni konkurence. Dobič-kanosna je tudi trgovina z deželnimi pri delki. — Naslov in pojasnila se dobe v gostilni pri Kmetu. Ljubljana, Gosposvetska cesta štev 8. 1996 LJUBLJANA, Aleksandrova 5; MARIBOR, Gregorčičeva 20 iii|unii »latinska pa letna telezna telo praktična alolljiva postelja i tapecirani* madracon — CraEtičaa aa vsaka bila otdc, xa puUjučt oso-b« in nočne slulb«. Stane Dia J»t.—. Raapoti, Ijam poitoni in železni-coa> po povaati«. Lesena slulinska patent aeio • praktična alolljiva poslela a tapecira-•ia nadracoa. — Stan* Dia . tpaljnl patent fotel) stane oi m 1300 Liefeiluhl praktiča* sa letani« • M sedenie. Stane Dia iS*.—. Po tem imam čisto to-hsno peri« kf po Dia M.— čisto belo (osi« k| pe Dia IM— i« čtsl pmb kf po Dia 2M— LL BROZOVld. ZAGREB Uica u. m. 550'- 650'- 750'- Prodamo gotovo količino volnenih kamgarnastih oblek v modri ali črni barvi, v odlični moderni fazoni, a v vseh velikostih po teh cenah, dokler traja zaloga: vrsta Lord vrsta Sbetland vrsta London Din 550«— Din 650.— Din 750.— Kompletna volnena kompletna volnena kompletna volnena kamgarnasta kamgarnasta kamgarnasta obleka obleka obleka Gornje cene so v veljavi, dokler traja zaloga. Odjemalci izven Zagreba naj naroče obleko po svojih osebnih merah. Obenem z naročilom naj nam pošljejo te svoje mere: celo višino, dolžino suknje, obseg prsi pod pazduho, a preko telovnika. polovico ledij, rokav od lakta do zapestja, obseg okrog trebuha, zunanjo dolžino hlač. notranjo dolžino hlač pri korakanju. — Po teh merah dobite vsako obleko divnega Kroja, za katere kakovost jamčimo. Ako blago ne bi odgovarjalo, prosimo, da nam je vrnete za zameno ali pa vrnemo denar. Cene veljajo le, dokler traja zaloga. 1960 ^ftj/fier/(Wer Tageeb. s INSERIRAJTE V »JUTRU" Spra? 9 H sn rec so meseci, ki so neznosni brez gumijaste obutve. V gorskih krajih je sedaj največ snega, v ravninah pa največ vode in blata. Kupite naše gumijaste čevije, ki jih prodajamo za bagateino ceno. Izplačali se Vam bodo stoterno, ker Vam bodo obvarovali in ščitili Vašo novo usnjeno obutev. zensk« galoše Vrs,° neobhodno so Vam potrebne ob slabem vremenu. Ob\'arovale bodo Vaše zdravje in Vaše čevlje. Prodajamo jih z garancijo samo po Din 59.—. Vrsta 2367 -C1 Gumijasti snežni čevlji za otroke s topio podlago. Vašim otrokom so vsekako potrebni ob blatnem in deževnem vremenu. Vrsta 1255 31 Snežke iz gabardina Vam bodo mnogo koristile ob slabem vremenu. Obvarovale Vam bodo zdravje, ker so tople; povrh so pa še poceni. _ Vrsfa 1865-01 V teh elegantnih zimskih čevljih izgleda Vaša noga povsem majhna. Čevlji Vam ostanejo v njih vedno suhi in snažni. Imamo jih v črni ali rjavi barvi. Vrste 3305-68 Za neverjetno nizko ceno imamo elegantne polgaloše. ki varujejo noge pred vlago, obutev pa pred vodo in blatom. So zelo praktične in lahke. Moške galoše Vrsto 9817-/5! prodajamo z garancijo samo po Din 69.—. Ohranite si zdravje in mnogo uenarja, ako jih nosite po dežju, snegu in blatu. 149- Vrsta 1835-91 Udobni in topli gumijasti snežni čevlji. So zelo praktični in lahki m jih morete nositi k vsaki vrsti čevlja. Za vsako ženo so neobhodno potrebni. Obupane ženske! NE BOJTE SE, čE IZOSTANE g MENSTRUACIJA! Vam prinaša pri poškodbah in izostanku mesečnega perila peri jod i;, doiguietn o preizkušeno. tisočkrat priporočeno. zanesljivo učinkujoče sredstvo. ki ni odpovedalo tudi ne v naj težjih m trd-ovratnejših slučajih v nasprotju z drugimi sredstvi. ki nis-o učinkovala: Prof. dr. Rettifca »EROSEA«, ki ugodno učinkuje, ne da bi morali svoje poslovanje prekiniti, že po nekaj urah. Din 70, za staro poškodbo Din 100, za odporne ženske Din 150. dvojno za staro poškodbo in odporne ženske Din 2M0. Uspeh zajamčen, sicer vrnemo denar! Tis-oči Jen potrjujejo najel in zanesljiv n*pob te račujoča se zadovoljstvo Diskretna pošiijatev po pošti. Havelkova ordiaačni laborator Praha-Nusle. Božetechova ul. 10. . J. 54. Pošt. sehranka č. 17, CSR Izdelujejo se najnovejši modeli otroških in lgrač-nih vozičkov, tri-'klji, razna najnovejša dvokolesa, šivalni stroji in motorji. Velika iz- » TRIBUNA« F. B. L., tovarna dvokoles in otro-bira Najnižje cene ških vozičkov, Ljubljana, Rarlovška cesta št. 4. Ceniki franko Pozor, ženini in neveste! posteljne mreže železne zložljive poste je. otomane spaim-livane in fotelje nudi najceneje RUDOLF R A D O V A N tapetnih Mestni trg št. 13. Žima. morska trava olago za modroce in prevleko pohištva v veliki izbiri po najnižji ceni. S2b Telefon 2059 FREM0G suha drva Pogačnik. Bohoričeva štev. 5. deluje takoj. ZDRAVNIŠKO PRIPOROČENO Dobi se v vseh lekarnah. Koto! v Dalmaciji na otoku Hvaru z 20 lepo opremljenimi sobami, veliko restavracijo in vrtom v zelo lepi legi, z razgledom na morje, dam v zakup po zelo ugodnih pogojih. Pobližje informacije daje lastnik M. CAN.AK, ZAGREB, Hotel Royal, Ilica 44—46. 1862 odtis Vpeljana MODNA TRGOVINA z inventarjem in zalogo blaga, v centru mesta, je zaradi družinskih razmer takoj ugodno NAPRODAJ. Potrebna kupnina se lahko plača s hranilno knjižico. Resni interesenti naj se javijo do 26. t. m. na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »MODNA TRGOVINA«. 1946 Za nebrojne dokaze iskrenega sočutja ob prerani smrti našega ljubljenega, nepozabnega sina in brata, gospoda cand. ing. se tem potom najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo pa smo dolžni gospej Anici Turnšekovi. ki nam je v najtežjem trenutku prihitela v pomoč; preč. g. župniku Po-žarju za njegove lepe besede; čč. gg. kaplanu ter župniku iz Nazarij; g. dr. Arhu za njegov trud in tolažbo; dalje vsem darovalcem prekrasnih vencev, šopkov in cvetja, kakor vsem, ki so nam izrazili sožalje. Iskreno zahvalo za številno udeležbo pri pogrebu izrekamo župnemu načelniku gornjesavinjske gasilske župe g. štruclju ter vsem polnoštevilno udeleženim gasil, društvom Rečice, Mozirja, Nazarij, Pobrežja, Gorice in Grušovelj; pevcem za ginljive žalostinke in sploh vsem, ki so dragega pokojnika v tako obilem številu spremili na zadnji poti. 1983 Rečica, dne 19. januarja 1932. Žalujoča rodbina Banko. Čevlji na obroke od Din Salendrova ulica (i (n» kraju Gosposke ulice) Ce nas ne obiščete zahtevaite potnika! Naša reklama — naša poštena beseda I peei ženske ■§» ®§> ne togujte ik-o v a n j ;ii>staune pe rioda! Nr imejte i*r» hal Piiitr nam um io to: ram t>»&!jem -K) tisoč lam «Ultw> i »eseljero in «iyurno*»jr- uporabljani 178 Periodolin m tekom sue are Oo it« reien: vseh ikrb' in »trahul Kikaks raz ičaranje - kot mnog tisoči irugih lam Oo ite tud: vi cadovoljn Overovljeno in tajam iano neškodljivo oik'lar >d[K>vedujoče »reis.v. u 90 Din. u D'>čni-naturt- io * ta*iareltb slučajih močnejš- pe riodolin ca 150 ln 190 Din Izključna razpi. tiljate* po laboratorije W. H OLXVIDT. Praga Vriovnce XIII Ruska 12. V. Polt tfTMl JJ :novrsrne Knjigoveške potrebščine ! platno, usnje, marmor papžr, zlato, sukanec itd. Vam nudim po najnižjih cenah na debelo: na drobno: LJUEL." -NA, FLORJANSKA ULICA GLASBILA vseh vrst pri uajvečji domači odpremni tvrdki violine od 88 l>iu dalje, gi-tare od i79 Din daije, mandoline od 125 Din dalje, tanibure od 90 Diu da Ije, ročne harmonike od 8-1 Din da-lje. — Zahtevajte takoj brezplačni KATALOG s poukom! 63 Kr. dvorski dobavitelj F. SCHNEIDEH Zagreb, Nikoličeva 12. Proizvod glasbil. IŠČE domača tvornica čokolade in bonl>onov TRGOVCA, ki bi prevzel razstavo in prodajo njenih izdelkov. Garancija potrebna. Ponudbe poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod »VELESEJEM«. 1974 ja p^omovlraisega zobasrfa zobarleo IŠČEMO pri osnovanju tovarne zobotehni-ških predmetov. Sodelovanje z glavnico za-željeno, vendar ni pogoj. Za delavoljne osebe dobra eksistenca. 1953 Ponudbe z natančnim popisom dosedanjega življenja in siiko poslati na Publicitas d. d.. Zagreb, Ilica 9, pod »Broj 29.284«. Prodam planinsko, GOZDNO P0SESTVO obstoječe iz približno 100 oralov, gozda, njiv, travnikov in sadonosnika, gospodarsko poslopje, hiša s 6 sobami v najboljšem stanju. Nadalje vila z več sobami, velika klet, veliko skladišče tik zelo prometne železniške postaje. Proda se tudi vsako posebej. Dopise na podružnico s-Jutra« Maribor pod »Vila«. 1884 MODEL 1932 Otroška postelja iz jeklenih cevi belo emajlirana s žičnim vloškom velikost 70X140 cm Din 1000.— franko vsaka železniška postaja. Pripadajoča posteljnina po najnižjih dnevnih cenah. 367 E K A" IIH II. 9 kokoš'«, pari«, gosje, naravno in s stroiem čiščeno, dobavlja v vsaki množini E. VflJDfl, CAKOVEC lfw -C': Telefon številka 59, 4, 3, 60 Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolt Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz N ovalu. Vsi y Ljubljani.