P. b. b.
kulturno - politično glasilo

s v e i-ovnih in domačih djbgodhtov
Poštni urad: 9020 Celovec Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt	Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt
LETO XVI. / ŠTEVILKA 3	CELOVEC, DNE 20. JANUARJA 1966	CENA 2.— ŠILINGA
Načela krščanske demokracije
ii.
V Evropi sto stramke, ki se izrecno nazi-vajo krščamsike ali k rščamskodtimokra.tične ali ipa krščansko usmerjenost poudarjajo vsaj v svojih programih.
Kaj pomeni vzdevek krščanski ali katoliški, kaji more in sme pomeniti, kadar si ga nadene politična stranka?
Prvič to ime ne pomeni, da je stranka verska organizacija, kot so n. pr. katoliška verska društva. Program in naloge le teh so verske in taka društva so direktno podrejena cerkveni oblasti. Krščanska stranka ne more biti nikdar krščanska v tem pomenu, to je, da bi bila verska stranka. To je le politična svetna organizacija, v kateri, si katoličani prizadevajo ostvariti načela o svetni skupni blaginji v skladu s krščanskimi načeli, se pravi z načeli naravnega prava, kot jih je ohranjala in razvijala krščanska tradicija in ki jiih ozna- '■ nja Ceikev.
Naziv »krščanska demokracija« tudi ne pomeni in ne more pomeniti monopola, da bi ljudje, ki so v taki stranki, smeli dvo-miiti o krščanstvu tistih, ki se jim ne pridružijo v političnem gibanju zgolj iz političnih razlogov.
■ Toda ali se ima sploh kako politično gibanje pravico imenovati krščansko, če je po svojem bistvu nekaj svetnega? Da, v kolikor ta naziv pomeni program in voljo delati politična v skladu s krščanskimi načeli. Na 'podoben način se smejo tudi prosvetna društva — ki so prav tako posvetna — 'imenovati katoliška. Po vsem, kar ijie bilo povedano, ne more biti dvoma, da imajo katoličani s katoliškega stališča pravico si organizirati krščansko oz. katoliško demokratsko stranko.
Toda ali je kršča,n'sko-demokratična stranka dejansko potrebna? Na to ni mogoč splošen, 'načelen odgovor, saj jie to vprašanje praktičnega značaja, ki ga je treba reševati po trezni presoji dejanskega političnega položaja.
Če so osnovna načela, na katerih temelji krščanska demokracija, v političnem življenju kakega naroda na splošno sprejeta, da jih priznava tudi pretežna večina strank, je posebna krščansko-demokra-'tična stranka odveč. Kjer pa se ta načela osporavajo in obstoje znatna politična gibanja, ki zanikajo in izpodkopavajo naravne . krščanske osnove družbe im države, imajo kajpada katoličani posebno dolžnost zastaviti delo za ohranitev osnov družbe in za ostvaritev prave skupne blaginje.
Prva dolžnost krščanske demokracije je, vedno odločno braniti te pravice in storiti vse, da je njih izvrševanje zagotovljeno slehernemu državljanu. To so predvsem: pravica do življenja, poklica, do dela in pravične plače, do privatne lastnine; pravica do pravne in socialne varnosti, do svobode mišljenja, do izražanja v okviru naravnega prava in skupne blaginje, svoboda vere in bogočastja v okviru javnega reda.
Še posebej je treba omeniti zahteve socialne pravičnosti — vključene v naštetih pravicah — na gospodarskem področju, saj je gospodarska politika dandanes ena najvažnejših sestavin politike na sploh. Nje namen je ustvariti pogoje, ki skupnosti državljanov zagotove zadostno' materialno osnovo za osebni in splošni kulturni raz-voj.
Prav tako je treba poudariti važnost mednarodne solidarnosti in mednarodnega .sodelovanja. Nikdar v zgodovini ni bila potreba po tem večja. Tudi to je zahteva . naravnega prava in krščanske ideje o bratstvu vseh ljudi im mora biti eno osnovnih načel krščanske demokracije.
Zadnji odmor v Vietnamu
Mirovna ofenziva Združenih držav Amerike gre h koncu
V Vietnamu se bližajo odločitve velikega pomena. Od včeraj miruje orožje na obeh frontah. To premirje bo trajalo do nedelje: vietnamsko ljudstvo praznuje namreč novo leto. Združene ameriške države bodo premirje izrabile za najobsežnejšo propagandno ofenzivo, da bi na ta način čim več gverilcev zbežalo na njih stran. V vseh vietnamskih pokrajinah bodo odvrgli nič manj kot 140 milijonov letakov z garancijo, da se jim pri tem ne bo nič hudega zgodilo.
Hkrati pa je jasno, da Washington po poteku premirja resno misli na obnovitev vseh vojaških akcij, če Severni Vietnam do nedelje ne pokaže dobre volje, da je pripravljen se pogajati.
Kakor poroča časopis »New Yotk Times«, je Washingtoin pripravljen čakati na odgovor s komunistične strani ;le do nedelje zvečer. Nejasno je še, ali naj bi istočasno z ostalimi vojtaiimi akcijami obnovili tudi letališke napade na Severni Vietnam, ali pa naj bi se vojna omejila zaenkrat le na Južni Vietnam. S tem naj bi dali komunistom 'priložnost še nekaj, dni za premislek.
Neuradno so nekateri severno vietnamski politiki in diplomati ter zastopniki Viet-kong v Hanoiu in Alžiru dali vedeti, da so pripravljeni se pogajati, ne da bi poprej amerikanske oborožene sile zapustile Južni Vietnam. Ta poročila so prinesli trije Ame-
grebu premiera Šastrija sestal s sovjetskim ministrskim predsednikom Kosiginom, dejal, da Severni Vietnam ni pripravljen se pogajati. Humphrey je tudi potrdil, da Sovjetska zveza ni v skrbeh kaj bodo napravile Združene države v Vietnamu, temveč kakšne korake bo podvzela tam rdeča Kitajska.
Voditelji vseh mirovnih misij so na poti domov: zunanji minister Dean Rusk, izredni veleposlanik Harrimam in podpredsednik Humphrey se vračajo v Združene države Amerike.
Voditelj sovjetske delegacije Šeljepin, ki se je te dni razgovarjal s sever,novietnam-skimi državniki v Hanoiu, je prispel v torek v sibirsko mesto Irkutsk, kjer se je pridružili prvemu tajniku komunistične partije Sovjetske zveze Brežnjevu, 'ki se je tudi vrnil iz mongolskega glavnega mesta Ulan Batorja.
Pogovori Leonida Brežnjeva z mongol-
Zbor zaupnikov
Narodnega svefa koroških Slovencev
se bo sestal v četrtek, dne 27. januarja 1966, v prosvetni dvorani Mohorjevega doma v Celovcu.
DNEVNI RED:
Referata:
Koroški Slovenci in državnozborske volitve; govori dr. Valentin Inzko. Politično delo v prihodnjih mesecih; govori dr. Reginald Vospernik. Razgovor.
Zaključna beseda.
Začetek ob 9. uri dopoldan.
Narodni svet koroških Slovencev
rikanci, ki delujejo v »komiteju proti vietnamski vojni«.
Neki drug Amerikamec se je pogajal v Alžiru z zastopniki Viatkong. Tudi tam je dobil odgovor, da so gverilci pniprav-Ijend na pogajanja tudi v navzočnosti ameriških 'vojaških enot, če Amerikanci priznajo narodno osvobodilno fronto kot enakovrednega partnerja. Vendar tudi ta vest ni uradno potrjena.
Nasprotno pa je ameriški podpredsednik Humphrey, ki se je v New Delhiju ob po-
skimi predstavniki so bili nadaljevanje obojestranske koristne izmenjave mnenj iz lanskega leta. Mongolski voditelji pod vodstvom Cedenbala so bili lani kar trikrat v Moskvi. V Ulan Batorju je Brežnjev sklenil z mongolsko vlado 20-letno prijateljsko in vojaško pogodbo med Sovjetsko zvezo in Mongolijo, v kateri je jasno povedano, da prevzema Sovjetska zveza vojaško obrambo Mongolije. Aleksander Šeljepin pa je v Hanoiu zagotovil Severnemu Vietnamu vso vojaško podporo.
Moskva - Peking ponovno v laseh
Sovjetska zveza ni sprejela kitajske protestne note
Rdeča Kitajska in Sovjetska zveza sta se zapet sprli. Posledice tega trenutno še niso vidne, bi pa mogle vplivati na medsebojne odnose. Pred kratkim je namreč Sovjetska zveza obdolžila komunistično Kitajsko, da ovira z vsemi sredstvi prevoz sovjetskega vojaškega materiala za Severni Vietnam. Na to je kitajska vlada uradno zahtevala od sovjetske vlade, naj zanika vse obtožbe. Kitajsko protestno noto pa ni hotel sprejeti niti sovjetski veleposlanik v Pekingu niti sovjetsko zunanje ministrstvo; oba sta
jo enostavno odklonila, češ da so trditve v kitajiski protestni noti neresnične. V tem protestu kitajske vlade je rečeno, da oni niso nikdar ovirali takšnih prevozov sovjetskega orožja ali da bi jih celo zaračunavali.
. Dogodek spominja na naj ostrejši spor med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo v času hladne vojne. Pomembno je pri tem tudi, da se jie novi spor med rdečo Kitajsko in Sovjetsko zvezo odigral na vladni in ne na strankini ravni.
S seje ožjega odbora Narodnega sveta
V	četrtek, dne 13. januarja 1966, so obdelali odborniki Narodnega sveta na od-borovi seji v Celovcu vrsto važnih vprašanj. Po poročilu o nedavnem obisku delegacij obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev v Sloveniji, razgovoru o problemih v zvezi s političnimi prilikami v deželi in državi, je odbor premotril vsestransko položaj, v katerem se nahajamo pred državnozborskimi volitvami. Spričo dejstva, da je na državni ravni oblikovala Ljudska stranka po vrsti zelo uglednih političnih osebnosti v preteklih 20 letih močno javno življenje po krščanskih načelih, so odborniki Narodnega sveta sklenili, da podprejo ob vstopu v novo desetletje politične dejavnosti avstrijskih strank pri državnozborskih volitvah stranko, ki ji načeluje zvezni kancler dr. Josef Klaus. Obče znano je, da je Klaus prepričan katoličan. Uresničitev njegovega evropskega političnega koncepta pa bi pomenila za Avstrijo nadaljnji kulturni in gospodarski razmah ter izgraditev prijateljskih odnosov z vsemi evropskimi državami.
Iz tega vidika je prišlo na seji Narodnega sveta do sklepa, da bomo podprli koroški Slovenci pri volitvah v državni zbor Avstrijsko ljudsko stranko.
Indira Gandhi indijski premier
V	sredo je bila v Indiji izvoljena za novega ministrskega predsednika gospa Indira Handhi, do sedaj minister za informacije. Novi premier gospa Indira Gandhi je hči pred par leti umrlega ministrskega predsednika Nehruja.
Ponesrečen upor v Nigeriji
V	Nigeriji se je uprl del vojske in v .severnem delu države, v mestu Kadunu sestavil revolucionarni svet, ki si je nadel nalogo boriti se proti korupcija. Uporniki so pripeljali s seboj dosedanjega ministrskega predsednika zvezne vlade Abubakerja Balevo.
Obrambni minister Ironsi pa je ostal zvest vladi. Sprejel je ponudbo preostalih ministrov, naj sestavi začasno vlado in obvaruje zakonitost in red. Vojska pod vodstvom generala Aguya Ironsija je že prevzela službo predsediniškega kabineta, ministrskega predsednika in skupščine.
Ironsi nosi tudi odlikovanje zlate časti za zasluge avstrijske republike kot priznanje, ko je v času zmešnjav v Kongu rešil avstrijske vojake v enoti Organizacije združenih narodov iz oblasti kongoških upornikov.
KRVOPRELITJE V INDONEZIJI
Malezijska vlada jie minuli teden potrdila domnevanja, da j e bilo v Indoneziji od državnega udara sem poklanih in ubitih več kot sto itisoč 'indonezijskih komunistov. V poročilu malezijske vlade je rečeno, da razpolaga ona z verodostojnimi podatki o položaju. S tem so vesti o obsegu krvopre-'iitja v Indoneziji prvič potrudili z uradne strani.
KRATKE VESTI
• Tri tisoč učenk ih učencev slovenskih šol na ozemlju okoli Kopra ob Jadranskem morju se uči italijanščine, ker se njihovi starši im oblasti zavedajo, kako je važno v današnjih modernih časih znati še jezik sosednje države. Čudno je, da ravno med našimi ljudmi po vaseh dobiš take, ki se ne pobrigajo, da bi se njihovi otroci izpopolnili v njihovem domačem jeziku, ki so ga prejeli od svojih staršev. Dragoceno dediščino zametavajo.
Politični teden
Po svetu ...
ZAČASNI INDIJSKI PREDSEDNIK
GULZARILAL NANDA
Takoj, ko se j.e zvedelo za tako tragično smrt Lala Baibadura Sastrija v Taškentu, v Sovjetski zvezi, je poklicali 'indijski predsednik Radakriišinain k sebi notranjega ministra Gulzaolaila Nando, kjer je prisegel kot začasni ministrski predsednik, dokler ne bo imenovan Šastnijev naslednik. Nam-da je gospodarstvenik. Tudi leta 1964, ko je umrl Nehru, je Nanda začasno prevzel službo ministrskega predsednika. Pozneje je bil imenovan za notranjega ministra; sedaj je star 67 let.
Pogovori o nasledstvu pokojnega Sastrija so se že pričeli pretekli teden. Vodiia vladajoče kongresne stranka Kumairaswami Kamarač se je že sestal z začasnim posle-
nemški vojaški oddelek pod poveljstvom generala Beckerja. Dve veliki pristajalni stezi bosta namenjeni za pristajanje vseh vrst zahodnonemških letal. Oporišče bo povezano s skladiščem, v katerem bodo imeli spravljene najvažnejše rezervne dele za vojaška in transportna letala. V sosednjem kraju Castelos pa gradijo še eno skladišče. Poleg tega 'bodo zgradili tudi posebno pristanišče v bližini mesta Beja, kjer bodo raztovarjali vojaški material, ki prihaja iz Združenih držav Amerike. Skupno vrednost gradnje tega oporišča »Bundeswehra« ceni časopis »Reinische Post« na 140 milijonov mark.
NOVA VLADA V FRANCIJI...
V 'sdboto minulega tedna so v Franciji že drugič svečano ustoličili generala de Ganila za francoskega državnega predsednika in to za dobo sedmih let. Kakor znano je ibil de Ganile izvoljen s splošnim ljudskim glasovanjem, kakor je to navada v Združenih ameriških državah.
Takoj nato je general de Ganile poveril sestavo nove vlade dosedanjemu ministrskemu predsedniku Georgu Pompidouju. Kmalu je imel Pompidou svoje može na ministrski listi, ki pa je presenetila francoske kroge in tisk, kajti v njej so številne spremembe. V novo vlado je prišlo več novih imen, dočim je več ministrov spre-
menilo svoje resore. Tako je v vlado stopilo 11 novih ministrov. Med njimi sta Edgar Faure, radikalec, ki je postal kmetijski minister; in Michel Debre, bivši de Gauliov ministrski predsednik, kot minister za gospodarstvo in finance in bo za Pomipidoujem naj vplivnejša politična osebnost v novi francoski vladi.
Zunanji minister je še nadalje ostal Cou-ve de Murville, medtem ko je notranji minister Roger Frey.
... IN V IZRAELU
Predsednik izraelske vlade Levi Eškol je predstavil v sredo, 12. januarja, parlamentu svojo vlado, ki je koalicija med stranko Mapai (laburisti), kateri pripada Eškol sam, versko stranko, stranko Mapam (levi laburisti) ter neodvisnimi liberalci.
V	svojem nastopnem govoru je Eškol pozval velesile, naj bi izdelale skupno politiko, ki naj bi v teoriji in praksi podpirala neodvisnost in celovitost vseh držav na Srednjem vzhodu.
V	tem okviru je treba podpirati težnje, kakršne ima tunizijski predsednik Habid Burgiba. Druge težnje nove vlade bodo izboljšanje odnosov z vzhodnoevropskimi deželami in po možnosti tudi z arabskimi državami. Kar se tiče notranje politike, pa bo skušala izraelska vlada izboljšati stike med judovsko večino ki arabsko manjšino ter rešiti številna socialna vprašanja. Pri tem se bodo plače višale samo v odnosu ■s povečano proizvodnjo.
... in pri nas v Avstriji
Indijski notranji minister Gulzarilal Nanda je bil imenovan za začasnega ministrskega predsednika po tragični smrti premiera LaI Bahadurja Šastrija v Taškentu v Sovjetski zvezi.
vodečim 'ministrskim predsednikom N ando. Ta ima pravzprav še največ izgledov, da ga bodo izvolili za novega ministrskega predsedmilka. Drugi kandidati za mesto vladinega vodje so še: obrambni minister Savan, Nehrujeva hčerka Indira Gandi, tačas minister za informacije in pa vodja desnega krila kongresne stranke Moradži Desai. Začasni ministrski predsednik Nanda je zmerni levi socialist. Sam se označuje za socialista, ne pa za marksista.
OBOROŽEVANJE ZAHODNE
NEMČIJE
Nobena tajnost ni več, da se Zahodna Nemčija oborožuje zelo hitro in izdatno. Po podatkih bonnskega obrambnega ministrstva bo vojna mornarica ta mesec dobila sedem novih ladij različnega tipa. Ob koncu lanskega leta je imela zahodnonemška vojna mornarica skupno 253 ladij in 215 letal.
V letnem poročilu obrambnega ministr-' stva je rečeno, da je nemška vojska v glavnem uresničila vse oborožitvene načrte. Za-hodnonemške oborožene sile so konec lanskega leta štele 600.000 ljudi. Dvanajst kopenskih divizij, ki jih j,e mogoče kaj hitro spremeniti v korpuse, je opremljenih z najmodernejšim orožjem in tudi z raketami raznih tipov. Oborožene sile štejejo skupno 436.000 vojakov; od teh jih je ,272 tisoč v kopenskih enotah, 96.000 v letalstvu, 31.000 v vojni mornarici, 37.000 pa v osrednjih poveljstvih ali pa sestavljajo teritorialno obrambo. Preostalih 150.000 civilistov pa jie zaposlenih v vojaških ustanovah in enotah.
Poleg tega piše zahodnonemški časopis »Reinische Post«, da Zah. Nemčija gradi velika oporišča na Portugalskem. Bonn je ,že leta 1960 skleni! s Portugalsko pogodbo ,o vojaškem sodelovanju. Predlanskim so iskušali nabaviti kanadska lovska letala za Portugalsko, da bi jih poslali proti angolskim upornikom v Afriki. Kakor piše »Rei-iniische Post«, bodo že čez dve leti dogradili tnajvečje oporišče zahodnonemške vojske v tujini, ki ga gradijo v bližini portugalskega mesta Beja, 150 kilometrov jugovzhodno od Lizbone. Na površini 800 hektarov bodo zgradili velike pristajalne steze, hangarje, delavnice, bolinišniice in poslopja za 500 družin.
Ta dela nadzoruje precejšen zahodno-
SEDAJ GRE PA ZARES!
Po precej dolgem prestanku bolj vidnega delovanja političnih strank okrog božičnih in novoletnih dni se je začelo pretekli in ta teden precej živahno delo v vodstvih vseh strank, ker bo 6. marec — dan prihodnjih državnozborskih volitev — v nekaj tednih pred vrati. Zanje je treba pripraviti propagandne »topove« najtežjega kalibra, kajti eden kot drugi si obeta boljših volilnih rezultatov vprav od dobro zamišljene im izpeljane propagande.
Za prvo senzacijo so poskrbeli komunisti (KPOe), kii so odločili, da bodo pri teh volitvah podprli socialiste (o čemer smo na kratko že zadnjič poročali). V ta namen je bila konec prejšnjega tedna na Dunaju velika konferenca strankinih delegatov (okoli 800) iz vse Avstrije; zborovanje je vodil predsednik stranke F. Muhri. To je po letu 1945 prvikrat, da se je KPOe odrekla lastni kandidaturi pri volitvah narodnih poslancev, zato ni čudno, če je ta vest vzbudila v avstrijski (in deloma tudi inozemski) politični javnosti nemajhno pozornost.
Vodstvo komunistične stranke v svojem [zaključnem poročilu poudarja oziroma hoče nekako opravičevati in utemljevati ta svoj nenavadni korak s tem, da hoče na ta način preprečiti Ljudski stranki absolutno večino glasov oz. poslanskih mandatov; to pa bi bilo .možno le v tem slučaju, če bi SPOe dobila 5 poslanskih mandatov več, kot jdh 'ima dosedaj, kar pa je bolj malo verjetno, kot se j,e 'izrazil tudi strankin predsednik Muhri.
Pripomnimo naj še, da niso bili vsi delegati KPOe enakega mnenja. Med njimi ,so nastale tri Skupim e: prva se je odločno postavila na stališče, da naj stranka povsod kandidira kot dosedaj; druga skupina je bila sploh proti vsaki lastni kandidaturi; tretja pa je zastopala mnenje, ki je bilo potem pri glasovanju stavljeno kot predlog, ki ga gori omenjamo.
SVARILO PRED
»RDEČO LJUDSKO FRONTO«
Konec prejšnjega tedna je ponovno zasedalo tudi vrhovno vodstvo Ljudske stranke (OeVP) na Dunaju pod predsedstvom državnega kanclerja dr. Klausa. Ena glavnih točk debate je bilo njegovo poročilo v zvezi s sklepom KPOe, ki priporoča, naj njeni pripadniki 6. marca t. 1. oddajo svoje glasove socialističnim kandidatom (razen v 4. volilnem okrožju — severovzhodni del Dunaja, kjer bo KPOe samostojno kandidirala).
V resoluciji, sestavljeni ob zaključku gornjega zasedanja, poudarja OeVP, da ostane komunistična stranka vkljub omenjenemu priporočilu svojim pristašem, naj volijo SPOe, sestavni del svetovnega komunističnega gibanja z lastnim vodstvom, tiskom in strankinim aparatom. Nadalje je
v resoluciji rečeno, da se SPOe še dosedaj ni izjavila o omenjenem sklepu KPOe, in to niti po svojem predsedniku niti po strankinem vodstvu. Le osrednje glasilo stranke je v tej zvezi omenilo, da socialisti »nimajo razloga, odkloniti posameznega komunističnega volivca«. V podobnem smislu se je izjavil tudi prometni minister Probst (član vodstva socialistične stranke).
Končno je vodstvo OeVP izjavilo, da sklep KPOe ne more zabrisati vtisa, da se je za ta korak odločila, ker se ji zdi, da j,e vodstvo SPOe postalo bolj marksistično; zato OeVP resno svari vse svobodoljubne Avstrijce pred tem nevarnim notranjepolitičnim razvojem.
»AKCIJA 20«
Naslednji dan je vodstvo OeVP prire-dilo veliko tiskovno konferenco. Vodja stranke, državni kancler dr. Klaus, je predložil prvi vmesni obračun delovne strankine iniciative, imenovane »akcija 20« s katero hoče stranka na moderen, času primeren političen način dela reševati javne probleme v bodočnosti, in to ob sodelovanju politikov in znanstvenikov.
V	tej zvezi so obravnavali tudi novo nastajajoče probleme na področju prosvete v zvezd z dodatnim obveznim šolskim letom, kajti za to primanjkuje okoli 9400 prostorov za te nove razrede kot tudi učne moči. Nadalje bo treba pomnožiti šolske avtobuse zaradi olajšanja obiska pouka. Tudi glavnih šol je še precej premalo. Zaradi utrditve položaja Avstrije v mednarodnem svetu bo potrebno pomnožiti število avstrijskih kulturnih institutov in šol v inozemstvu. — Na zdravstvenem področju hoče »akcija 20« doseči prosto izbiro zdravnika in odstranitev dosedanje omejitve dajatev bolniških blagajn zavarovanim bolnikom.
TUDI OLAH BI RAD POMAGAL ...
V	zadnjih tednih je pravtako postala precej aktivna Demokratska napredni stranka (DFP). Njen pobudnik in ustanovitelj-, bivši notranji minister Olah, se na vse pretege trudi, da bi DFP postala čimbolj popularna pri narodu. Pod geslom »Naši domovini srečno obnovo!« je tudi ona objavila na posebni tiskovni konferenci precejšen seznam problemov, ki »žulijo« avstrijski narod in jih j.e torej treba ugodno rešiti.
Oh iisti priliki je Olah imenoval nekaj najvidnejših predstavnikov stranke po po isamezmih avstrijskih deželah (za Koroško jie n. pr. dvomi svetnik dr. Payer, bivši ravnatelj javne varnosti na Koroškem). — Glede priporočila KPOe, da naj njeni pristaši glasujejo za socialistične kandidate, je Olah izjavil, da ga to ni nič začudilo. KPOe je edina avstrijska stranka, s katero--on sploh ne bi bil pripravljen kakorkoli razpravljati, kajti glavne -odločitve te stranke nastanejo izven avstrijskih mej!
SLOVENCI
doma in po soetn
Umrl je Rihard Orel — prijatelj beneških Slovencev
V Gorici je pred kratkim umrl učitelj Rihard Orel, znana osebnost med goriškimi Slovenci.
Pokojni Orel se je rodil v Prvačini na Primorskem pred 85 leti. Po končanem učiteljišču je napravil še eno leto konservatorija na Dunaju, kar mu je pozeje služilo, ko se je posvetil glasbi in zlasti še zbiranju narodnih melodij po Benečiji, Prekmurju in v Južni Italiji.
Tudi ko je bil v pokoju, ni miroval. Posvetil se je proučevanju in iskanju narodnega blaga, zlasti narodnih pesmi med beneškimi Slovenci. Neštetokrat je prehodil vso Benečijo in rešil mnogo narodne dragocenosti, ki bi drugače šle v pozabo. Mnogokrat je obiskal tudi hrvaško naselbino v Molise in spisal zanimive razprave o tem. Svoje prispevke je objavljal v slovenskih časopisih in v ciril-metodijskem koledarju kakor tudi v samo stojnih brošurah.
Sredi Kanade
je kraj Edmonton, kjer je naseljenih precej Slovencev. Nedavno so imeli slovenski misijon. Sedaj so ustanovili Slovenski klub, s čimer je slovenska skupnost precej pridobila. Na vsak način hočejo sedaj ustanoviti slovensko sobotno šoio. Otroci hodijo druge dni v angleško šolo. Toda otrok slovenskih staršev se mora tudi dobro naučiti slovenščine in se spoznati s slovensko zgodovino in kulturo. Najbrž bodo najeli prostore, da se bodo otroci lahko kje skupno učili.
f Č. M. Mehtilda Grčar
Na praznik sv. Treh kraljev je umrla v uršu-linskem samostanu v Gorici č. m. Mehtilda Grčar v 89. letu starosti. Rodila se je na Gorenjskem in vstopila v samostan v Škofji Loki. Nekaj let pred prvo svetovno vojno so jo poslali predstojniki v Gorico, kjer je ostala do smrti.
V	prvi svetovni vojni, ko je velik del Goričanov zapustil mesto, je m. Mehtilda z maloštevilnimi sosestrami ostala v samostanu, kjer je sprejela v varstvo zapuščene otroke in pomagala ranjencem, brez ozira na narodnost. Pa ne samo takrat, tudi pozneje, ko je dolgih petdeset let vzgajala dekleta vseh slojev in obeh narodnosti, ki živita v Gorici, jo je zmerom odlikovala njena ne-pristranost in čut za pravičnost.
Slovenci razstavljajo
V	kulturnem domu v Trstu razstavlja svoja najnovejša dela tržaški slikar Silvester Godina. Razstavljena dela prikazujejo motive iz tržaške okolice pa tudi iz Dahnacije, kjer se je slikar mudil preteklo poletje. V slovenskem klubu pa so odprli kolektivno umetniško razstavo znani primorski slikarji Bambič, Černigoj, Faganel, H 1 a v a t y, Mihelčič, Saksida, Spacal in Palčič.
Te dni so zaprti v Gorici v prostorih Pro Loco razstavo slovenskega slikarja Roberta Faganela. Umetnik je razstavil 20 svojih zadnjih stvaritev, ki se odlikujejo po svežosti barv in najrazličnejši motiviki, ki gre od umetniku zmerom dragih marin preko kraških motivov, krajin in vaških motivov tja do tihožitja. Razstavljenih je tudi nekaj stik iz Pleterij na Dolenjskem.
Faganel je bil zadnjikrat v Gorici meseca marca lani, ko je razstavljal istočasno v pasaži in pa „Občinski galeriji” v Trstu.
NOVI MOŽJE NA POSLANSKIH
STOLČKIH
Ker so idiržaivtnozlboirake 'volitve vsak dan bliže (pred diurmii, morajo vodstva strank kaj kmalu sestaviti im objaviti kandidatno iliisito. Nas žarnima ipardvs-em koroška dežela. Dosedaj sta jih t-u že objavili OeVP m SPOe. Na dbelh listah je nekaj sprememb.
Koroška Ljudska stranka (OeVP) je bila dosedaj. zast-opam-a v [parlamentu s štirimi posilainoi, kar bo verjetno tudi po teh volitvah ostalo. Ker poslanec in predsednik Kmetijske zbornice Hermann Gruber več ne kandidira, je prišel na njegovo mesto igrabštanjiski župan Valentin D e u is (lini a-n n. _ Tudi pri SPOe so delne spremembe: nekaj je novih, oseb, dva pa zaradi starosti ne bosta več kandidirala. Zanimivo je, da je med novimi kandidati tudi ravnatelj Delavske zbornice Franc Kottek. — Koroška Liberalna stranka (FPOe) še ni sestavila svoje kandidatne liste. Verjetno se bo Vkljub nekaterim medsebojnim trenj-em in masiproitistvom to zgodilo do 22. januarja, kajti njeno objavo pričakujejo ta dan, ko bo v Celovcu veliko zborovanje strankinih [delegatov iz vse Koroške.
O slovenskem pravopisu
Vprašanje 'slovenskega pismenega jezika je staro štiri sto let. Pojavilo se je tedaj, ko je Trubar prvič sedel za mizo, da bi zastavil pero za prvo slovensko knjigo. Kako pisati, da bo pravilno in razumljivo vsem Slovencem? To vprašanje je mučilo vse Trubarjeve naslednike. Vsak ga je reševal ipo svoje, eden bolje, drugi slabše. Pri tem so vplivale osebna sposobnost, pokrajina, iz katere je kdo izhajal, in stopnja, na kateri je jezik bil. čim bolj pa se je širila izobrazba, tem bolj se je pojavljala želja, da bi prišli do nekega skupnega pravopisa, ki bi vodil in usmerjal vse slovensko pisanje.
Leta 1899 je izdal Frančišek Levec prvi slovenski pravopis. Knjiga je obsegala 165 strani: 124 strani uvoda in 40 strani slovarja z okrog 5000 besedami. Poudarek je bil na uvodu, saj je Levec podal v njem skoraj vso slovnico. Boren pa je besedni zaklad v slovarju, kar je vidno že na prvi pogled.
Levcev pravopis je dobil naslednika leta 1920 v Slovenskem pravopisu dr. Antona Breznika. Tu obsega uvod samo pravopisna vprašanja (30 strani), slovar pa ima 2000 besed več kot Levčev (72 strani). Brezniku ni šlo za to, da zbere v slovarju vse slovenske besede, ampak samo tiste, katerih pisavo je treba na kakršen koli način utrditi.
Leta 1935 je izšel Breznik—Ramovšev Slovenski pravopis, ki kaže v primeri s prejšnjima velik napredek. Uvod govori v glavnem samo o pravopisnih vprašanjih
(20 str.), slovar pa obsega nad 25000 besed (300 strani). Največja novost slovarja je v pravorečju. Pisatelja sta šla od besede do besede in pri vsaki uzakonila tudi izgovor. To je bilo potrebno, saj je slovenski jezik zelo občutljiv in se dostikrat z naglasom spremeni tudi pomen.
Leta 1950 je izšel nov Slovenski pravopis. Priredila sta ga Inštitut za slovenski jezik in Zavod za kulturo slovenskega jezika po prvi izdaji Breznik-Ramovševega Slovenskega pravopisa iz leta 1935, izdala pa ga je Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Uredniki so bili: F. Ramovš. O. Župančič, A. Bajec, R. Kolarič, M. Rupel, M. Šmalc in J. šolar. Kakor se torej
LIKOVNA UMETNOST:
vidi, je izdal Pravopis naj višji slovenski znanstveni zavod in so ga pripravili največji slovenski jezikovni strokovnjaki. Zato uživa ves ugled in se ga mora vsakdo držati, rad ali nerad. Ta pravopis prekaša po obsegu vse dotedanje. Uvod šteje 52 strani, slovar 873 strani.
Leta 1962 je izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti, obširnejši Pravopis s sodelovanjem še^ečjega števila sodelavcev. Ta izdaja je še bolj izčrpna in obravnava pravorečje, pravopis in slovar. Slovar obsega čez 950 strani. Vsak slovenski izobraženec naj si ga oskrbi! Dobite ga tudi v knjigarnah v Celovcu.
Že nekaj let pa sestavljajo v Ljubljani veliki slovenski etimološki slovar. Ko ta izide, bo s tem opravljeno zelo važno delo na področju raziskavanja in obdelovanja .slovenskega jezika.
Evvald Kolland razstavlja lesoreze
V celovškem Mestnem gledališču razstavlja tačas mladi grafik Ewald Kolland deset lesorezov, ki so nastali v zadnjih dveh letih.
Mladi umetnik nam je že poznan z razstav v »Zeleni galeriji« na Fleiligengeist-schutt, kjer je razstavil lepe batike, in pa v »Galeriji Wulfengasse«.
Če si obiskovalec teh razstav do sedaj ni mogel ustvariti prave slike o umetniku, 'kažejo njegove sedanje razstavljene stvaritve umetnika šele v pravi luči, saj je tu videti nekaj zelo uspelih listov. •
Razstavljeni lesorezi imajo za motiv v
Iz gledališkega življenja
CELOVŠKO MESTNO GLEDALIŠČE
Pretekli četrtek je imelo celovško Mest-'Uo gledališče zopet novo predstavo. Uprizorilo je dramo češkega dramatika Pavla K o h o u t a, po znanem romanu slavnega francoskega fantastičnega romanopisca Jula Verna »Reise um die Erde in 80 Tagen« (Potovanje okoli sveta v 80 'dneh). Delo je bilo že večkrat dramatizirano in nazadnje postalo znano po istoimenskem filmu. Češki pisatelj je svoje delo napisal v kabaretni obliki. V drami je predpisanih več kot sto vlog: te igra v našem gledališču le 14 igralcev. Prizori z ladjami, vlaki in celo z velikim slonom (na kolesih), se hitro menjavajo, tako da 'vzbujajo v gledalcih 'spomine na pustolovščine iz mladostnih dni.
43 prizorov šteje drama po znanem ro-nianu, vse spremembe se vrstijo na odprtem odru. Predstava se začne s poletom balona iz Pariza; potovanje se 'nadaljuje preko Londona, Sueza, Bombaya, Kalkute, Hongkonga na Japonsko in dalje čez Tihi ocean v San Frančiško; v preriji napadejo naša potnika Indijanci. Od tu gresta junaka v New York, čez Atlantski ocean v Liverpool in zopet v London.
Zaradi številnih sprememb v drami ni bilo možno napraviti običajne scenerije, temveč je slikar Lossl rešil stvar naturali-
Ctlovško Mestno gledališče ima tačas na programu delo češkega dramatika Pavla Kohouta „Reise um die Erde in 80 Tagen” (Potovanje okoli sveta v 80 dneh). V drami igrata Volker Krystoph Fogga in Horst Eder Passepartuja.
stično, to je, posluževal se je pri svoji zamisli grafično-islikarskih sredstev.
Režija je v rokah Hansa Egona Martinija, dočim je scenograf kot gost znani celovški slikar Werner Lossl, kostume je izdelala Anmy Arnold. Vloge igrajo igralke in igralci: Hertha Fauland, Edith Thei-ner, Gerhard Baluch, Dieter Bartel, Horst Eder, Friedrich Hofmeister, Eckhard Kar-kutsch, Karl Klingler, Volker Krystoph, Raimund Kuchar, Herwig Lenau, Sepp Schnutt, Friedrich Wagner in Karl Wege.
DUNAJSKA VOLKSOPERA
Dunajska Volksopera ima na programu delo »Die lustigen Waiber von Windsor« (Vesele windzorske žene) Otta Nicolaja, in sicer nameravajo opero uprizoriti kot dvojno 'premiero. Prvo premiero bodo uprizorili 6. februarja; peli bodo: Waker Krep-pel (Falstaff), Mimi Coertse (gospa Fluth), Ira Malaniuk (gospa Reich) in William Blankenship (Fenton). Drugo premiero z novimi močmi pa bodo uprizorili 15. februarja, kjer bodo peli: Georg Schnapka (Falstaff), Colette Boky (gospa Fluth) Sonja Draksler (gospa Reich) in Adolf Dallapozza (Fenton).
Opero bo dirigiral Dietfried Bemet, ki bo prvič nastopil v Volksoperi. Režija je v rokah Adolfa Rotta, scenografijo in kostume bo izdelal Fritz Butz, medtem ko bo balet vodil Dia Luca.
MILANSKA SCALA
V eni izmed najslavnejših opernih hiš v milanski »Scali« so te dni uprizorili opero »Faust« francoskega komponista Char-la Gounoda (izg. šarla gunoja) v režiji Jea-na-Luisa Barraulta (izg. Žana luia baroka). V glavnih vlogah so peli: tenorist Nicoiai Gedda kot Faust; sopranistka Mireila Fre-ni v vlogi Margarete in basist Nicoiai Gjau-rov kot Mefisto.
Opero je dirigiral Georges Pretre (izg. žorš pratr). Delo je doživelo ogromen uspeh, vprav zaradi odlične režije Jeana-Luisa Barhaulta.
»Scala je tudi najavila kot naslednjega režiserja Johna Hustona za predstavo baleta »La Strada« komponista Fellinija, in Raymomda Rouleau za opero »01ympio« Spon timi j a.
AVSTRIJSKI PEVCI V TUJINI
Pred kratkim sta gostovala v miinchen-skem Nationabteatru dva znana avstrijska umetnika, in to sopranistka Leonie Rysa-nek in baritonist Eberhard Wachter. Pela sta v operi »Tosca« G. Puccinija in to s takim uspehom, da je pisala kritika o njiju nastopu samo z navdušenjem. Tako so pisali listi o sopranistki Rysameik, da je pela vlogo Tosce kot angel, igrala je kot ti-
glavmem glave, ki pa jih komaj lahko smatramo za portrete. Kdor pa je stalni obiskovalec likovnih razstav, pa bo kmalu spoznal, da je bila mlademu umetniku pri teh delih vzor ekspresionistična slikarska struja. S tem pa nočem reči, da bi slikar enostavno kopiral slavne ekspresioniste, saj. najdemo v njegovih delih tudi lastno osebno noto, posebno njegova groba pisava napravi na gledalca osebnosten in živahen vtis, in se kar dobro poda k upodabljajočim figuram.
Izmed lesorezov sta mu uspela zlasti »Žena s klobukom« in »Šahist«, pri čemer, kakor vobče skoraj pri vseh njegovih raz-:'Stavljenih delih, so lepo porazdeljene bele iin črne ploskve, tako da je motive v lesoreze posrečeno presadil. Prav tako se mu je posrečilo delo »Mož s klobukom«, ki je ediino, kjer uporablja slikar barve.
V	ostalem pa priča razstava Ewalda Kol-landa, ki bo odprta do 2. febr. in si jo lahko ogledate samo med časom gledaliških predstav, pravi grafični talent. B. L.
Kipar Alberto Giacometti
V	torek minulega tedna je v kamionski bolnici v Chuiru umrl za srčno kapjo sve-tovnoznani švicarski kipar Alberto G i a c o m e 11 i v starosti 65 let. Pred nekaj tedni se je dal v pariški bolnišnici temeljito preiskati, vendar se je od tedaj počutil zmerom slabšega.
Alberto Giacometti je bil rojien v Stam-ipi v Švici, kjer je bil njegov oče slikar. Študiral je na več upodabljajočih akademijah v Italiji, zatem se je preselil v Pariz, kjer ga je nase pritegnila kubistična umetnostna smer; pozneje pa je presedlal k surrealizmu. Njegova najznamenitejša dela so: »Ujeti prst«, »Stegnjena žica«, in »Tekoča žena«.
Šele pred kratkim je razstavljal svoja dela na Danskem v Kopenhagnu in v Združenih državah Amerike, v New Yorku. Zanimivo je pri tem, da je na teh razstavah prikazal poleg svojih plastik tudi slikarske stvaritve. Lani v novembru je dobil umetnik Giacometti veliko francosko odlikovanje.
Guardijeva slika v Pinzanu
Cerkev v Pinzanu na Tilmentu se je obogatila še za eno umetnino; to je »Slava sv. Antona«, ki jo je Giannantonio Guardi naslikal Okrog 1745. Slika je bila v nekem kotu v cerkvi mogoče več kot sto let in nihče ni mislil, da ima kako umetniško vrednost. Pri nekem obisku umetnostnih zgodovinarjev iz Furlanije -Julijske krajine pa so jo našli. Po prvem restavriran ju v Benetkah je bila slika razstavljena na razstavi Guardijev, nato pa popolnoma obnovljena v gradu Miramatru. Sedaj je platno spet v Pinzanu, in sicer na glavnem oltarju.
griča. O Wacbterju kot Scarpia pa so pisali, da je pel z italijanskim belkamtom najvišje stopnje; njegov bariton ima mo-ško-lirioni timbre (barvo glasu) im kultiviran izraz.
Operni program v Opatiji
V	Opatiji so že določili opere, ki jih bodo uprizorili julija im avgusta letos: dve deli Verdija, in to Aido in Trubadurja; dve stvaritvi Puccinija, im sicer Tu ram dot in Tosca, opero jugoslovanskega komponista Jakova Gotovca »Ero z onega sveta« in eno delo ruskega komponista Aleksandra Porfirjeviča Borodina »Knez Igor«.
Literatura
Fridolin Tschudi — umrl
Znani švicarski pisatelj in lirik Fridolin Tschudi je umrl te dni v starosti 54 let. Pesnik je postal znan s svojimi v »Welt-woche« priobčenimi pesmimi. Spisal je številne šansone, kabaretne komade in libreta (besedila) za dela Paula Burkhardsa.
Smrt nemškega pisatelja
V	starosti 70 let je v Stuttgartu v Zahodni Nemčiji umrl nemški pisalelj in pesnik Hermann Kasack. Bil je tudi esejist ter avtor nekaj uspelih gledaliških del. Bil je tudi deset let podpredsednik društva nemških pisateljev.
Novo delo Helmuta Kirsta
Sodobni nemški pisatelj Hans Helmut Kirst, avtor znanih romanov proti vojni in nacizmu, je napisal gledališko delo »Upor«, ki obravnava atentat na Hitlerja 20. julija 1944. Prva uprizoritev bo v berlinskem ljudskem gledališču 15. februarja.
Umrl francoski pisatelj Rene Behaine
V	vili Villefranche-sur Mer je umrl pred kratkim 85 let stari francoski pisatelj Rene Behaine, kjer je živel že kakih deset let. Rene Behaine je avtor znanih del, kot so na primer »Histoire de la societe« = Družbena zgodovina) »Ma moissons des morts« = Žetev smrti, »Jour de gloire« = Dan slave, in »Sons la char de Kali = Pod vozom Kalije.
Pred petimi leti je bil predlagan za Nobelovo nagrado.
Plastika pred kratkim umrlega slavnega švicarskega kiparja Alberta Giacomettija „Velika sedeča žena”. Rodil se je 10. oktobra 1901 v Stampi v kantonu Graubiinden blizu italijanske meje.
Novice iz časa po koncilu
• Papež Pavel VI. je sprejel tudi jugoslovanske škofe v posebni avdienci, preden so vzeli slovo od večnega mesta. Pohvalil je liturgično življenje med njihovimi verniki in se veselil večjega števila duhovniških in redovnih poklicev. Priporočil jim je veliko skrb za verski tisk. /ato je »Družina«, edini verski list v Sloveniji, pozvala svoje bravce k nabiranju novih naročnikov. »Potrudimo se, da bomo čimprej spolnili željo naših škofov: ,Družina’ naj izhaja vsaj v 100.000 izvodih!« Za inozemstvo stane ta štirinajstdnevnik 20 novih dinarjev (2000 starih din). Uprava ima naslov: Ljubljana, Poljanska cesta 4/1.
ŽVABEK
(Zelo uspela premiera)
V nedeljo, dne 9. januarja, popoldne, smo doživeli v Žvabeku igro »Črndšolec«, 'ki jo je uprizorila farna igralska skupina. Naj bo kar povedano, da je bil to uspeh v dveh ozirih: prvič, ker smo po osmih ali že več .letih spet videli domače igralce na odru farne dvorane, drugič, ker je bila igra sama dobro .podana.
Najbolj zaslužen za ta velik dogodek je brez dvoma g. župnik Simon Wut;te. Ni mu bilo lahko, zbrati igralcev. Trkati je moral pri starih in mladih, 'da jie končno le zbral toliko oseb, kolikor jih zahteva igra. Pod besedo .»stari« pa naj razumemo tiste, ki so že nekoč igrali. Sicer se še spominjamo njihovih nastopov, toda skoraj smo jih že pozabili, ker se v presledku desetih let že nekaj spremeni. Tako so se v tem času izoblikovali razni krogi, ki so delu v tej smeri naprej nasprotovali. Nasprotujejo pa še tudi danes. Že jeseni je bilo tako daleč, da bi lahko z vajami za igro začeli. Po prvih začetkih pa so omenjeni krogi odtegnili na različne načine nekaj igralcev in vaje so morale prenehati. A volja g. župnika je trša od jekla. Po par mesecih je spet začel. Namesto igralcev, ki so odskočili, je pritegnil druge. Tako se je izoblikovala farna igralska skupina, v kateri so •začetniki in že izurjeni igralci.
Delo je bilo zelo težavno, ker manjka predvsem mlajšim prava podlaga v pismeni slovenščini. Tega jim nikakor ne moremo očitati, ker niso sami krivi. Dobra volja pri vseh pa je to nadomestila. Učili in naučili so se vzgledno.
Pisatelj Anton Medved obravnava ljubezensko vez med črnošolcem Pavlom in kmečkim dekletom Rozalko. S tem je povezano mnogo gorja. Dve stranki v tej igri sta Orešnikova in Malova družina. Prvo družino predstavlja Orešnik, kmet, ki ga je doživeto uprizoril Jakob Hirm. Tudi ostale tri člane te družine so izvrstno podali Johan Kolter v glavni vlogi kot črnošolec Pavel, Orešnikov .sin, Treza Pahtev kot Orešnikova žena Katra ter Micka Souri kot Orešnikova hči Cilka. Člani druge družine pa so Neža (Hani Hribernik), sin Janez (Martin Krištof) ter hči Rozallka (Rozi Lutnik, ki se je v vlogo dobro vživela). Osebe, ki dejanje med tema dvema družinama povezujejo, so: Jernač (dobro podal Jožko Šteharnik), umetnik Kalin (Andrej Stefitz), graščakinja Lija, vdova (Gitka Šteharnik, ki ji je vloga gosposke vdove prijala), ciganka (Lucija Krištof) in stari župnik (Rok Druck).
Nesreča za Grešnikovo družino se prične, ko izstopi sin Pavel iz semenišča. Njegovi ljubezni do Rozalke ne nasprotujeta samo oče Orešnik in ljubosumna graščakinja Lija, ampak tudi Rozalkin brat Janez. On povečini prebiva v gozdu in ga zato imenujejo »hostni Janez«. Zelo je vnet za Cilko, Pavlovo sestro. Ker pa mu Pavel kot takemu odreka ljubezen do nje, nasprotuje Pavlu tudi Janez v ljubeznii do Rozalke. Prava nesreča pa se šele zgodi, ko si prideta Orešnik in Jernač navzkriž. Prvi obsodi drugega za hinavca in izdajalca, češ da je izdal ciganki težko krivdo, ki visi nad njim, Jernač pa pove Orešniku v obraz, da je potisnil Mala v potok ter da o tem zločinu ne bo molčal več. Orešnik ob tem zblazni. Jernač se zaradi te žalitve maščuje in zažge Orešnikov dom. Vse to vodi v ozadju Lija, ki skuša pridobiti Pavla zase. Ona .podpira umetnika Kalina, ki je obenem edini Pavlov prijatelj. Tako mora igrati on včasih dvojno vlogo. Pavel v takih okoliščinah ne 'vzdrži več in Kalin preskrbi zanj in za Rozalko delo na Dunaju. Naskrivaj bi pobegnil z njo, če načrta ne bi preprečila Lija. Točno ve, da mora iti Rozalka čez most. Jernača podkupi z denarjem in on podreže brv. Rozaika se ponesreči in umre. Njena zadnja želja je, da se Pavel vrne v semenišče. To se tudi .zgodi, ker Pavel po župniku izve, kdo je zažgal dom in kdo je dal podrezati most. Vsa zla dejanja so izvirala iz strupenega Lijinega srca. Jernač se vsega tega skesa. Tudi Janez se spravi s Pavlom, ki obljubi Cilki, .da se bo čez leto dni vrnili in ju poročili. Končno izve za Pavlov novi namen tudi oče Orešnik, ki prosi sina, naj ga reši krivde .ter se zgrudi mrtev na tla.
O uspehu govori predvsem nabito polna dvorana. Gledalci, ki so prišli čez Suho iz Doba, iz Vogrč, okolice Pliberka in seveda v toliki meri tudi iz Žvabeka, so z močnim aplavzom pokazali, da so igri sledili im doživeli nekaj prijetnih ur. Vsi, ki so prišli, so s tem pokazali, da imajo še smi-isla za kulturo.
G. župniku in igralcem iskreno čestitamo.
■j" Matevž Rainer
Ob njem se je vzgledoval in vzravnaval rod ob Dravi in Žili
V petek, 14. januarja 1966, smo se koroški Slovenci, se je logaveška fara, so se bližnji in daljnji znanci poslovili od Matevža Rainerja, pd. šušnika v Logi vesi.
Dolga, častna vrsta pogrebcev je spremila pokojnega od doma na pokopališče. Žalni sprevod je vodil domači gospod župnik Franc Repnik ob asistenci velikovške-ga dekana g. Kanduta, bivšega logaveške-ga župnika, g. prof. dr. Pavla Zablatnika, škof iškega gospoda Alojzija Nadraga in šentiljskega župnika g. Petričiča. Od gospoda Rainerja se je prišel poslovit tudi bil-čovskii gospod župnik Jožef Stich. V spre-
vodu smo videli predstavnike in zastopnike vsega slovenskega kulturnega, gospodarskega in političnega življenja ter logaveško (požarno hrambo.
Ob odprtem grobu je spregovorili domači gosipod župnik Repnik, da se zahvali svojemu faranu, ki je bil 50 let cerkveni ključar, desetletje član farnega odbora, vzor katoliškega moža kot .kmet, kot trgovec, kot dolgoletni predstavnik občine. V imenu izseljeniške zveze se je pokojnemu zahvalil g. Kramar, v imenu zadružništva g. dr. Mirt Zwitter, za Narodni svet koroških Slovencev pa g. dr. Valentin Inzko. Na domu im ob grobu je domači moški zbor odlično pel žalostimke.
Z g. Rainerjem je legel v hladni grob mož, ki je predstavljal tudi nad 80 let zgodovine koroških Slovencev.
Že kot otrok se je vključil v vaško življenje, saj je bil med fanti pri športu, na paši, pri opazovanju narave. Fant od fare j.e bil Tevžej tudi v šoli, ko' je s svojim učenjem odnesel pohvalo in vzorno spričevalo. Bil je med fanti, ko so postavljali mlaj, ko so v zimskih dneh vrteli »cepec« in rezali krmo še na »stol«. Njegov interes je bil obsegajoč, saj je zgodaj videl potrebo po izboljšanju v hlevu in na polju, predvsem pa v sadnem vrtu. Že zgodaj se je srečali s slovensko organizacijo samopomoči, ko je nosil ipo očetovi smrti dolžne obresti v šentjakobsko posojilnico.
Da ga je javno življenje —- recimo politično življenje — že zgodaj zanimalo im da. je videl nujno, potrebo tudi v udejstvovanju v javnosti, kaže njegovo srečanje na politični prireditvi v Št. liju leta 1897, ko jie bil še komaj 15-latmi fant.
Seve je za delo v javnosti potrebna strokovna izobrazba in tako je g. Rainer v letih 1902 do 1904 obiskoval kmetijsko šolo in bili nato za svojim življenjskim prijateljem Mihom Šlajherjem logaveški občinski itajnik, dokler ga niso poklicali v vojsko 1916. Bil je tudi dolgoletni občinski odbornik in od leta 1923 do leta 1935 župan lo-igaveške občine.
Loga ves, Vrba, Lipa im Kostanje so. tvorile do leta 1887 Skupno občino. Leta 1888 se je osamosvojila Vrba s pričetkom razvaja tujskega prometa, leta 1902 sta postali jsamosfojini občini Lipa in Kostanje. V zadnjem času vidimo ravno nasprotni razvoj, ko sta se zopet združili ali bili združeni občini. Lipa in Vrba.
Leta 1905 je bil .pokojni Rainer med ustanovitelji domačega izobraževalnega
društva, !ki jie lani jeseni praznovalo svojo šesitdeseitl.etruiico in se z odlikovanjem oddolžilo tudi zaslužnemu prosvetašu Rainerju.
.Seve jie vsa koroška burja zajela tako v latih 1919/20 kakor leta 1942 tudi tega odličnega in odločnega moža. Leta 1919 je bil interniran v Lkzlhofu in aprila leta 1942 z ženo. vred izseljen za 3 leta, 3 mesece in tri dni.
Dvojno srečanje z g. Sušnikom se mi je vtisnilo v nepozaben spomin.
Bilo je leta 1935, ko je avtoritarna vlada razpustila vse stranke in razrešila tudi vse demokratično izvoljene občinske odbore. Koroška slovenska stranka je imela tedaj v Logi vesi od dvanajstih kar devet odbornikov; g. Rainer je bil župan. Ko so se nato vršila pogajanja o »imenovanju« občinskih odborov, smo se Slovenci postavili seve na stališče, da mora g. Rainer postati zopet župan, ker to odgovarja volji občanov in ker po revokah leta 1934 ni bil nikakor obremenjen. Tedanji bel jaški okrajni glavar j.e pri teh pogajanjih ponovno naglasil, da v vsem beljaškem okraju nima tako vzorno vodene občine kakor je Loga ves. Kljub vsem prizadevanjem ni bilo mogoče doseči Rainerjevega imenovanja. Komisar občine Vrba je postal tudi komisar logaveške občine.
In zopet jie bilo za binkošti leta 1942. Obiskal sem slovenske izseljence na Hes-selbergu. G. Rainer je obolel na zlatenici. Ležal je v veliki dvorani barake. V veliki zaskrbljenosti so stikali svoje glave možaki v strahu za šušnika. Ko sva si segla ob slovesu v roke in sem mu dejal: ,Še bomo šli na Koroško,’ tedaj je on pristavil: ,To bo pa zame največje zadoščenje za vse, kar sem v življenju prestal, tudi za to krivico, ki so jo nam napravili s tem, da so nas oropali domovine«.
Ko smo leta 1963 prebirali v Tedniku Radnerjeve spomine, se mi je zdelo, da gledam film iz življenja koroških Slovencev, saj so bile žive slike iz raznih romanj na Višarjie in Brezje, slike is katoliškega shoda na Dunaju leta 1905, prikaz obiska v Pragi leta 1926, ko je s tedanjim logaveškim župnikom Bajerj.em obiskal to »zlato« mesto. Bille so slike raznih gospodarskih in kulturnih prireditev, srečanja s slovensko duhovščino oh raznih prilikah. Bil je dobršen kos naše narodne zgodovine.
Čas bi že bil, da bi se našel pisec, ki bi naši mlajši generaciji prikazal delo naših očetov, kot je to storil Rainer v svojih spominih, kot j.e to storil rajni prošt Benetek s svojimi spomini.
Ob koncu svojih spominov pa je Rainer postavil besede bivšega poslanca Grafenauerja Franca:
»Modrost ni dar učenja, modrost je božji dar.«
Taka življenjska modrost je vodila pokojnega šušnika skozi 84 let življenja in rajni se je zavedal, da je ta modrost božji dar.
LOČE OB BAŠKEM JEZERU (Smrt Mežnarjevega Francija)
Al’ njega ni...
V cvetu mladosti, poln upanja, načrtov in vere v bodočnost, je posegla vmes kruta usoda im ga iztrgala iz kroga njegovih najdražjih. Kratka je bila življenjska pot Mežnarjevega Francija, a dolga im številna je bila množica pogrebcev 'in sočustvujočih s številnimi venci in šopki, ki ga je spremljala na poti na domače pokopališče, kjer počiva ves v cvetju rdečih nageljčkov, čakajoč svidemjia s svojimi najdražjimi... Farni zvonovi, ki so prej ob njegovem sodelovanju naznanjali smrt faranov ali pa jih spremljali na zadnji poti na pokopališče, so tokrat nekam turobno odmeval: širom številnih domačih gmajnic ob Baškem jezeru, kjer je Franciju tekla zibelka. Poslovilne besede delodajalčeve ob njegovem odprtem grobu pa so prihajale h dna plemenite duše, segale so v dna srca
____Naše prireditve ==
Vabilo
Farna mladina Žitara ves in okolica uprizori Špicarjevo igro
REBRCA IN BILŠTANJ ALI ZADNJI VITEZ REBRČAN
v Železni Kapli v farni dvorani v nedeljo, dne 30. januarja 1966, ob 12. uri
Iskreno vabljeni
ŠMIHEL
Farna mladina iz Vogrč nas obišče v nedeljo, dne 23. januarja, ob pol treh popoldne pri Šercerju v Šmihelu z igro v 5 dejanjih:
»GRČE«.
Po Savinškovi povesti dramatiziral Zdravko Novak.
Prisrčno povabljeni!
Farna mladina v Železni Kapli priredi v nedeljo, dne 23. januarja 1966, ob pol treh popoldne dve pustni igrici:
»DVE TETI« in »LAŽIZDRAVNIK«
pri Iglu v Kazazah.
Med odmori pojejo otroci iz Kazaz.
Vabljeni!
Farna mladina iz Št. Jakoba vabi na igro VERONIKA DESENIŠKA, ki bo v nedeljo, dne 23. januarja, ob pol treh popoldne v farni dvorani v Dobrli vesi.
PLIBERK
Farna mladina iz Št. Jakoba priredi v nedeljo, 23. januarja, ob 19. uri v farni dvorani v Pliberku igro
VERONIKA DESENIŠKA,
Med odmori bo pel mešani zbor Katoliške mladine.
Pričakujemo in vabimo vas!
Slovensko prosvetno društvo »Danica« v Št. Vidu v Podjuni priredi v nedeljo, dne 23. januarja, ob pol treh popoldne, pri Pušniku v Grabalji vesi igro -dramo v treh dejanjih:
BEGUNKA
Isto igro ponove prav tako v nedeljo, dne 23. januarja, ob pol osmih zvečer pri Rutarju v Žitari vesi.
Vabljeni
im dimile slehernega pogrebca! Počivaj v miru!
#
Minulega leta je bilo podeljenih 14.600 sv. obhajil. Krščenih je bilo 28 otrok, pogrebov smo imeli 17 in 16 porok. Obisk obhajilne mize se veča, izumrli pa še ne bomo, saj beleži kronika 9 prirastkov oziroma presežka. Dohodkov je bilo okrog 102-000 šilingov, izdatkov pa 101.000 šilingov. Prostovoljni prispevki so znašali 50.000 šilingov, nedeljski ofer pa 28.000 šilingov. Elektrifikacija zvonov je stala 40.000 šilingov, delna poprava cerkvene strehe in farovža pa Skupaj 15.000 šilingov. To so glavne postavke obračuna. Podrobni obračun se lahko vpogleda v župnijski pisarni, ne ipa pri Motlnu ob »žlahtni« kapljici.
Koncilske odločbe že kažejo svoje sadove in bodo prinesle v farno življenje gotove spremembe v pogledu modernizacije. Tudi cerkev se mora modernizirati in hoditi z duhom časa, z novim poživljenim duhom im delom v novi čas — novi vek, ki je prišel z avtomatizacijo in astronavtiko. Oni, ki gredo s Cerkvijo in duhom časa, ga pozdravljajo, drugi, morda tudi »verniki« pa ga bodo v senci oštarijskih zidov po svoje komentirali kakor to delajo vobče.
SELE
(Skioptično predavanje)
V nedeljo, 9. januarja, nas je obiskal č. g. Vinko Zaletel in nas v lepih slikah in [predavanju vodil po slavnostnih prostorih evharističnega kongresa v Bombayu in drugih krajih Indije. Radi beremo njegovo popisovanje Indije v letošnji Mohorjevi knjigi, a ob gledanju in poslušanju si še lažje predstavljamo 'tiste kraje in ljudi. Razlaga dn slike, vse je bilo tako zanimivo, da sta nam dve uri kar le prehitro minili. Tudi dodatek nam je namreč zelo ugajal.
Udeležba je 'bila nad vse pričakovanje velika. To. je dokaz, kako si ljudje žele koristnega .in poučnega za duha. Zato smo g. Vinka povabili, maj nas še obišče in mu obljubili, da bomo vsekdar spet radi prišli!
"frči ms m ICacašImn
Umrl je znani advokat Ferdo Miller
V	Gradcu je umrl 9. januarja znani koroški slovenski advokat dr. Ferdo Miler.
Advokat dr. Ferdo Miler se je rodil v znani puškarski družini 21. aprila 1874 v Borovljah. Po maturi, ki jo je končal v Celovcu, se je vpisal na pravno fakulteto na Dunaju in jo tudi končal. Po nekaj letih prakse na mariborskem sodišču se je preselil v Celovec in tu odpri svojo advo-katsiko pisarno, ki pa so mu jo leta 1919 nemški prenapeteži uničili. Moral je bežati v Jugoslavijo (takratno državo Srbov, Hrvatov in Slovencev) in se zopet naselil v Mariboru.
Leta 1941, ko je Hitlerjeva Nemčija na-. povedala Jugoslaviji vojno, in so vanjo vdrle nacistične tolpe, so ga te takoj aretirale in poslale v konfinacijo v Srbijo. Vendar je srečno preživel vojno, a v svojo ljubljeno Koroško se je vrnil šele leta 1954, kjer je v Celovcu zopet odpri svojo advokatsko pisarno, ki jo je vodil do visoke starosti 90 let.
Pokoja pa, ki ga je s svojo družico Greto užival v Gradcu, se ni dolgo veselil, kajti sedaj, komaj po dveh letih miru, je za zmerom zatisnil svoje trudne oči.
Gospe izrekamo tem potom iskreno sožalje.
Naš rojak naj počiva v miru.
ŽELEZNA KAPLA (Uprizoritev treh iger)
Dne 6. januarja smo igrali v nabito polni dvorani, in sicer kar tri kratke igre.
Prva je bila na sporedu božična igra »Pastirčki in angelčki«, ki je brez dvoma od vseh treh iger najbolj pritegnila poslušalce. Otroci so z melodijo in besedami jpodali božično čudo — Gospodovo rojstvo. To igro je pripravila č. sestra Jelisava in se ji vsi zahvaljujemo1 za njeno požrtvovalnost, ki, jo je imela z otroki.
Druga pa je bila poučna: »Dve teti«. Marsikatero dekle si verjetno ne bo želelo več Amerike, Anglije, Holandije ..., ko je videlo to igro. Morda je bila vloga tete iz Amerike in Holandije res malo pretira-vana, toda danes mora vendar že vsakdo vedeti, da ni na svetu dežele, kjer bi tekla med in mleko!
■S tretjo igro — burko »L ažizd ravnik« — smo pa hoteli pokazati, da se bliža pustni čas. Poleg tega pa smeh, dobro razpoloženje ni samo za pustni čas, ampak za vsak dam. Že naslov igre nam pove, da imamo opravka z navihancem, ki se izda za zdravnika in ki je v resnici asistent pravega zdravnika. Pomaga mu še njegov prijatelj. Ubogi iso bili pač bolniki — dva kmeta in kmetica —, ki sta jih »zdravila«. Toda čas je prinesel resnico na dan.
Te dve igri pa je pripravil naš častiti g. kaplan Ignac David in zato se mu vji, poslušalci in igralci, lepo zahvaljujemo m hkrati želimo, da bi še nadalje tako hranil farane s kulturnimi prireditvami, mladino pa učili kulturnega dela.
RADIŠE
(Ljudsko gibanje)
V	minulem letu 1965 smo imeli v naši fari 13 rojstev: 8 deklet in 5 dečkov, sedem jih je bilo krščenih v domači cerkvi.
Angel smrti se je oglasil pri nas samo trikrat v lanskem letu in pobral naše najstarejše žene- matere iz fare. Prva je odšla v 84. letu Pongračeva stara mama. Zanjo v vigredi Potokova mati, stara 87 let in pred zadnji dan starega leta smo spremljali našo najstarejšo faranko Foltanovo staro mamo, ki jo je smrt rešila daljšega bolehanja v 93. letu življenja. Skoraj 60 let, kar se je poročila v najbolj obdaljeno hišo od domače cerkve, a kljub temu je redno prihajala nad eno uro hoda v cerkev.
Novorojenim želim božje milosti v življenju, Cerkvi in veri zvestim ženam pa večno plačilo.
^SLOVENSKE ODDAJE V RADIU
NEDELJA, 23. 1.: 7.30 Duhovni nagovor. S pe-s i-jo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK, 24. L: Poročila. (Vremenska slika; objave). Kaj smo pripravili? (Napoved sporeda slovenskih oddaj). Športni mozaik. Kaj pravite k temu? (Kritično razmišljanje o svetu in ljudeh). 18.00 Dober 'ečex našim malim poslušalcem. — TOREK, 25. L: 14.15 Poročila. (Vremenska slika; objave). Iz Ijud-
DR. JOŽEF GLANTSCHN1G:
Obramba proti prehladu in gripi
Gripa lahko hudo prizadene splošno telesno odpornost ter poslabša že obstoječe pomanjkljivosti im bolezni. Navadno najhuje prizadene pljuča, grlo, rebrno mreno in celo obnosne votline, tako imenovane sinuse. Po daljših gnojnih vnetjih lahko tod ostanejo nekatere posledice, na primer večja občutljivost, zarastline rebrne mrene s pljučno mreno, kar povzroča mučne bolečine pri dihanju, nadalje kronični glavobol, huda naglusnost ali trajna gluhost po gnojnem vnetju srednjega ušesa.
Vsaka hujša gripa lahko povzroči tudi okvare centralnega in obkrajnega živčevja v obliki ohromitev. Znano je tudi, da hujši prehladi in gripa pri posebno občutljivih in že prej bolehnih lahko sprožijo nevarne zapletljaje, kot so zloglasne revmatične bolezni srca, tuberkuloza, bronhialna astma, t. j. naduha s kratko sapo in krči dušnikov. Na srečo so taki nevarni zapleti redki, vendar moramo računati z njimi.
Prehladi in gripa imajo sezonski značaj, , zaradi česar se širijo v splošnem le v določeni dobi, zlasti v prehodnem hladnem in 'Spremenljivem letnem času. Posebno previdni bodimo ob vdorih vlažno hladnega ali vlažno toplega zraka v nase kraje. Nevarne so tudi nenadne im enostranske shla-ditve, posebno ob pregretem telesu. Prehlad in gripo pospešujejo vlažni ali premočeni čevlji in mokra oblačila, posebno v času, ko se sneg topi in lezi na cesti vodena plundra. Ko otroke odpravljate v šolo, na šolske in druge izlete, upoštevajte tudi možnost poslabšanja vremena, pa jih potem ustrezno oblecite in zavarujte.
Občutljiivosit za prehladne bolezni lahko povečajo še mnoge druge škodljivosti, to so neugodni ter nehigienski življenjski m delovni pogoji doma in v soli, hladni ah pregreti, vlažni ali neprezračeni prostori, nadalje preveliki napori, bodisi telesni ali duševni, neredno ali nenaravno življenje, pomanjkanje počitka, zlasti pa neredna in pomanjkljiva prehrana.
Neugodni življenjski delovni pogoji nasploh okvarijo zdrave obrambne učinke or-ganiema, izzivajo prehladne bolezni ter otežkočajo uspešno okrevanje po hujših boleznih.
Tukaj je treba grajati naše vse preveč zaprte, zatohle in pregrete prostore, kjer živijo, delajo in spijo ljudje, posebno otroci. Kjer bivajo ljudje na tesnem, je treba pač večkrat zračiti, izgnati črede bakterij in virusov in napolniti prostor in telesa s prepotrebnim kisikom, ki odraslim in otrokom omogoča dobro presnavljanje in izkoriščanje hrane, uspešno prereditev krvi in dobro delovanje vseh važnih organov, kar je silno važno za obnovo in pridobitev krepkega zdravja.
Poskrbimo tudi za stanovanjsko higieno in preprečimo nastajanje vlage, ki hudo zmanjšuje telesno odpornost in ogroža zdravje, zlasti mladine. Še vse premalo vemo ceniti, kaj pomeni kakovostno pravilna prehrana za uspešen telesni razvoj, za obnovitev zdravja in za povečanje telesne odpornosti male dece, šolskih otrok in vajencev v raznih strokah proti prehladu in gripi.
Otroci imajo spričo nagle rasti in zaradi večje prizadetosti po boleznih svoje posebne življenjske potrebe, katerim moramo zadostiti, da nam bodo lepo harmonično odraščali, kipeči v polnem zdravju in odporni proti morebitnim škodljivim čini-teljem. Ob naštetih pogojih bodo dobro preboleli posledice zimskih prehladov in gripe. Prav gotovo se morajo otroci postopno privaditi na vsako hrano, zlasti na tako koristno kot sta sočivje in zelenjava. ZeiO priporočljivo je, jim prav zdaj dajati živila, ki so jim najbolj potrebna — mleko,
stva za ljudstvo. (Pri drvarjih na Obirskem - 3. del). — Beremo za vas — M. Turnšek: Stoji na rebri grad. (Koroški zgodovinski roman) (/). SREDA, 26. L: Poročila. (Vremenska slika; objave). Kar želite, zaigramo. — ČETRTEK, 27. L: 14.15 Poročila. (Vremenska slika; objave. Žena in dom. Malce vremenoslovja (2.): Temperatura zraka. PETEK, 28. L: 14.15 Poročila. (Vremenska slika; objave). — Od petka do petka po naših krajih in pri naših ljudeh (Domače vesti). Veseli zvok'. Beremo za vas — M. Turnšek: Stoji na rebri grad. (Koroški zgodovinski roman); (8.) — SOBOTA, 29. L: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. (Voščila).
mlečne izdelke, zlasti skuto, sir in surovo maslo, jajca, mesne izdelke, črni kruh, trdo sadje, sadne sokove, črni ribez, paradižnik, papriko, limone, oranže itd. Čeprav so to najdražja živila, moramo upoštevati, da v zgodnji pomladi organizmu še posebno primainjikujejo omenjene zaščitne snovi; treba se je pač omejiti pri drugih izdatkih, kajti pri zdravju in blaginji otrok res ne smemo varčevati.
Preprečevalna medicina pozna še neko čudovito naravno sredstvo, ki človeku pomaga okrepiti prizadete organe in funkcije, omogoča harmonični telesni razvoj ter razvija visoko telesno odpornost in zmogljivost. To sredstvo je sistematična telesna vzgoja in športna osvežitev, pa jo vendar prepogosto hudo podcenjujemo. V smislu ustreznih dobrih življenjskih pojavov je najbolj koristno gibanje v naravi, ki obnavlja in oživlja vse življenjske funkcije ter zboljšuje odpornost telesa.
Čeprav je zgodnji pomladanski cas po vremenskih pogojili precej neugoden, izkoriščajte vsako ugodno vreme, da gredo otroci — seveda primemo oblečeni in zavarovani — vsaj malo s sovrstniki k igram na prosto, na primerne izlete in — če je le mogoče — še na smučanje, ki je ravno -zdaj najbolj mikavno in koristno.
Doma moramo izkoristiti tudi sredstva racionalne (to je razumske) osebne higiene, kajti z redno in pravilno nego telesa bomo razvijali krepke obrambne reakcije (to je protiučinke) kože, ožilja in živčevja, kar učinkovito prispeva k Obnovi in povečanju zdravja.
Tu so čudovite kontrastne (to je nasprotujoče si) kopeli, ko umivamo ali prhamo telo najprej s prav toplo vodo, potem pa z zmerom hladnejšo; trenutno malce zazebe, ko pa krepko drgnemo (frotiramo) telo, nas obide kmalu prijetna in zdrava toplota.
Organizem ob tem razvija svoj čudoviti sistem za pravilno uravnavanje telesne topline, kar nas varuje prehladnih bolezni, hkrati pa -ti zdravi splošni odrivi (reakcije) vračajo telesu izgubljene moči in sposobnosti.
Pri malih otrocih in ob neugodnih stanovanjskih pogojih moramo biti seveda previdni; pa začnemo utrjevati postopoma; najprej noge, prsi in hrbet. Za telesno
stanje, odpornost in za povrnitev izgubljenih telesnih moči je seveda močno pomemben tudi duševni činitelj, zlasti ugodno počutje in čustvena ubranost. Na otrokov organizem prav gotovo še bolj kot na organizem odraslega človeka vpliva duševno doživljanje. Poskrbimo torej za kar najbolj harmonično vzdušje v družini.
Omenjeni splošno koristni ukrepi imajo v zvezi z gripo še prav poseben pomen. V nasprotju z ošpicami, ki zapuščajo trajno imuniteto, to je nesprejemljivost za ponovno obolenje je ta imuniteta pri gripi le 'kratkotrajna in nezanesljiva. Povzročitelji gripe so izredno spremenljive narave i)n že po nekaj, pasažah (prehodih) skozi ljudi lahko razvijejo povsem druge lastnosti. Kljub temu se je posrečilo izdelati tekoče cepivo (serum), ki z enkratnim Vbrizgom zaščiti telo za dobo 4—6 mesecev. V lekarnah prodajajo »polival-enten serum« pod imenom »Invirin« v ampulah, to je v hruškastih stekleničkah za zdravila, po 1 kubični centimeter, ki stanejo 70.— šilingov..
Za enkrat upoštevajmo, da bolezni prehlada ne mirujejo in topli poletni čas je še daleč. Poskrbite torej, da boste zlasti pri svojih otrocih s higienskimi ukrepi dosegli čim boljšo obrambno odpornost telesa. Tudi v primeru, da bomo mogoče v -doglednem času novo cepivo proti gripi lahko uvrstili med cepiva za našo mladino, ne smemo pozabiti, da zahteva vsako zaščitno cepljenje krepko sodelovanje organizma, ki mora biti dovolj krepak in zdrav, -da se o-dzove uspešno s tvorbo velike količine dbrambnih snovi.
V dolgih zimskih večerih Vam bo najboljše razvedrilo TELEVIZIJSKI IN RADIJSKI APARAT
od domače tvrdke
Johan Lomšek
Št. Lipš, Tihoja. p. Dobrla ves
Zelo ugodni plačilni obroki!
Kislo zelje
Škoda, da ni bolj cenjeno in več v uporabi v naših kuhinjah. Morda pa nam ni dobro znana hranilna in zdravilna vrednost zelja? Pa to so vedeli in cenili pred nami že Kitajci, ki so verjetno tudi prvi odkrili ta važni zelenjadni pridelek, ki je danes poznan in tudi spoštovan po vsem kulturnem -svetu. V nekaterih krajih Slovenije je še prav kot Ijndska jed z malimi izjemami vsak dan na mizi.
Kislo zelje ureja s svojo mlečno kislino prebavo. Koliko manj tablet in raznih odvajalnih čajev bi se porabilo, če bi skrbele gospodinje, da bi prišlo večkrat na mizo v kakršni koli obliki kislo zelje. Je pa tudi zelo zdravilno. Surovo vsebuje posebno veliko vitamina A, B in D in še poseb-no veliko vitamina C. Celo s kuhanjem se prav zelju vitamini manj uničujejo kot v ostalih kuhanih zelenjavah. Poleg tega so v kislem zelju soli, ki so za naš organizem nujno potrebne, -predvsem železo in apno. Ko so odkrili v zelju bogastvo vitaminov, ne o-dpluje nobena ladja več na odprto morje, brez zadostne zaloge tega živila, ki varuje mornarje in potnike pred obolenjem na skorbutu.
Pa zelja in še dobrega se pri nas pridela veliko. Tudi kisajo ga še skoraj v vsaki hiši, le da povsod nimajo dobrega kislega zelja. Pa za pravo kisanje zelja ni treba nobenega posebnega znanja, nobenega posebnega tečaja. Predvsem je treba pri tem delu veliko snage, bodisi pri posodi in pro-storu, kjer zelje kisamo in tudi pri delu samem.
Na veliko kisamo zelje v lesenih čebrih, kadeh ali pokonci postavljenih so-dih, na malo pa v lončenih ali porcelanastih, pa tudi v neokrušenih emajliranih posodah.
Trde, osnažene glave zrežemo ali naribamo na zeljnih ribežih na drobno ali bolj debelo, po želji. V posodo vlagamo
zelje v plasteh. Vsako plašit primerno posolimo in dobro stlačimo. Za 300 kg zelja je treba približno 4 kg soli. Okus zelja zboljšamo v raznimi dodatki in začimbami. Ponekod denejo poprove, lorberjeve (lo-vorjeve), bezgove ali celo grozdne jagode, kumino, gorčično seme. Važno je sproti in dobro potlačeno. Sol zelje mehča, da se laže izloči voda - zeljniea, ki stopi pri pravilnem ravnanju na površje. Napolnjeno posodo pokrijemo s čistimi zeljnimi listi, nato dobro umite deske, ki jih obtežimo s kamni, da stopi n-ad vloženo zelje zelj-nica. Da se -zelje ne zapraši, pokrijemo posodo z platnenim prtom.
Prehitro kisamo zelje nima dobrega okusa. Najbolje se kisa pri 12—18° C. Pri tem naj pokriva zelje voda-zeljnica. Če je ni dovolj, prilijemo primerno količino mlačne, nekoliko osoljene vode. V treh do šestih tednih je zelje kislo in ga začnemo lahko rabiti.	t
Načeto zelje je treba vsak teden čediti. Tedaj očistimo posodo nad zeljem z mlačno vodo, prav -tako tudi deske in kamne. Zopet skrbno vse pokrijemo in vodo nadomestimo.
Ponekod kisajo kar cele zeljne glave in režejo šele pred uporabo. Med vložene glave natlačijo zrezanega zelja. Cele glave uporabijo tudi za zavijanje mesa-sarme.
Tudi ohrovt se lahko na isti na-čin kisa, ki je še bolj okusen in za občutljivejše želodce še bolj priporočljiv, ker j-e laže prebavljiv.
© Borbo proti nepismenosti na svetu močno otežkoča stalno in hitro naraščanje svetovnega prebivalstva. Danes je na svetu 700 do 800 milijonov ljudi, ki ne znajo pisati in brati. Po Afriki so celi predeli, kjer zna pisa-ti in brati le 10 odstotkov ljudi.
Z A MLAD IM O
IN PROSVETO
Mladina čaka rešifve
Mac filma
Eno najmočnejših sredstev za pridobivanje ljudskega mnenja je prav gotovo film. Saj sami čutimo, kako nas filmske predstave prevzamejo, ko po končani predstavi zapuščamo dvorano. Kakor da bi prihajali iz nekega drugega sveta nazaj v vsakdanjost.
Veliki italijanski psiholog profesor Ge-melli je o tem napisal sledečo trditev, kateri moramo priznati resničnost: »Film gledalca postopno 'iztrga iz normalnega življenja 'in ga potegne v neke vrste zavestno spanje.«
Na vprašanje zakaj hodijo ljudje v takem številu h kino-predstavam, slišimo navadno odgovor: Da se razvedrimo, pozabimo na skrbi, delo, da ne mislimo na ta svet... Tako se človek že zavestno preda življenju domišljije.
Povsem novo okolje se ustvarja oh vstopu v dvorano: molk, ki vlada okrog gledalca, tema, v kateri sameva, žarek luči pa usmerja vso pozornost. Tudi toplota in udobni sedeži stopnjujejo gledalčevo predanost platnu.
V vsakdanjem življenju ima človek svoj položaj, katerega mu odmerja družba; vsa njegova teženja po višji stopnji in večji moči so navadno le sanje. V filmu pa vse meje njegovih želja odpadejo. Tako ga film prenese v čisto nov svet, kjer je z igralci kralj ali tat, z njimi diha lepoto ali hudobijo in si za hip »uresničuje« svoje varljive sanje.
Film nam v živih slikah prikazuje svoja dejanja. Moč slike je velika. 75 odst. otrok si zapomni hitreje in bolje tisto, kar so videli. To velja tudi za odrasle. En sam pogled zadostuje, da dušo pomiri — ali razburi. Filmska slika pa je živa, ganljiva, zato je njena moč toliko večja; saj kretnje ■spremene obraz in en gib z očmi ihore povedati več kakor mnogo besed.
Nekoč je bil film nem, prav do leta 1929. Kljub temu je bil privlačen. Toda danes bi se le malokdo z njim zadovoljil. Nekdo je zapisal: »Če hočete povečati skrivnost ljubezenskega prizora, ga odenete v zvoke valčka, ki prihajajo iz ozadja. Jedek razgovor postane le še bolj prisekan, kadar ga spremlja foxtrott...« Kadar torej slika, glasba, kretnja postanejo eno, dobi film še en vpliv več in gledalec izgubi še eno možnost za odpor.
Nadaljnji oinitelj filmske začaranosti so filmski zvezdniki. Ti imajo čudovit vpliv na svoje oboževalce. V današnji družbi so postali pravi maliki in njihovi slepi oboževalci gredo za njimi v dobrem in zlem. Zato so filmske revije, ki prinašajo odkritja iz razrvanega življenja teh idolov modernega sveta, še mnogo bolj nevarne kot filmi sami.	•
Najmočnejšo silo filma pa predstavlja vzdušje filma, ki preveva današnji filmski svet. To je splošna miselnost filmskega sveta, ki na žalost ni najbolj v skladu s
■ Mladina se danes pogosto znajde pred problemi, katerih sama rešiti ne more, čeprav je njih rešitev življenjskega pomena za mladi rod. Vedno bolj nevarna zaostritev nekaterih vprašanj moralnega in socialnega področja nujno poziva starejše, ki danes vodijo v javnem življenju, da posvete več pozornosti problemom mladih, ki stopajo tudi že v javnost in bodo morda že jutri odločilno posegli v tok življenja.
Brez dvoma ima Kolpingova družina mnogo zaslug pri odgoji doraščajoče mladine; saj se tisoči mladih delavcev prav v njenem okolju oblikujejo za življenje. S svojimi »gojenci« — ker so združeni v družino, se med seboj imenujejo »Kol-pingovi sinovi« — so še desetletja po njihovem izstopu iz zavoda v tesnih »družinskih« stikih, zato so lahko med njimi izvedli vprašalno akcijo pod naslovom »Mladina — kam?« Vso anketo so sestavili in vodili fantje sami. Izsledki so resna slika socialno-moralnih razmer med mladino in neizprosno opozorilo starejši generaciji, zlasti staršem in javnosti.
V številkah je povedano, da danes nima 37 odst. mladoporočencev svojega stanovanja. Živeti morajo veččlanske družine v podnajemu ali pa raztreseno pri starših poročencev.
SOVRAŽIM BONDA
Bond James ali 007 — skrivnostna številka še skrivnositnejšega filmskega junaka, ki je postal heroj milijonov filmskih gledalcev in idol neštetih nesrečnih deklet, ki verujejo trenutno največjemu filmskemu junaku. In vendar je nekdo glasno zaklical v svet: »Sovražim Bonda!«
Zakaj? — Ker me je začaral, vznemiril in varal. On vara milijone. Tisočem in tisočem hoče postati drugi jaz. Na filmskem traku ima vse, o čemer morem jaz le sanjati, on si srne dovoliti vse, česar si jaz ne smem in ne morem, česar si normalen človek ne sme privoščiti. V njem se uresničujejo daljne sanje o skrivnostnem, neresnem in nezrelem. Z menoj bezljajo milijoni kot začarani v njega, ki je varljiv privid.
krščanskimi načeli. Celotni pogled današnje filmske ideologije je v splošnem zelo materialistično usmerjen. In v tem je največja pogubnost velikega dela filmov, ki jih vrtijo po milijonih dvoranah po svetu.
Pravtako je na desettisoče družin, v katerih družinska mati ni pri svojih otrocih, marveč v delavnici ali v postrežniški službi. Tako je bilo v Avstriji od 1,360.000 žen, ki delajo v poklicu 640.000 poročenih mater, in od teh jih je imelo 150.000 enega otroka, 83.000 dva otroka, 35.000 tri otroke, 15.000 štiri otroke in nad 10.000 po pet in več otrok.
Iz vprašalne akcije je razvidno tudi, da ima današnja mladina tudi mnogo drugih problemov, s katerimi je bilo prizaneseno starejšim. To so problemi prostega časa, problemi politike, vere, športa, dela, itd. Nekoč vsa ta vprašanja niso bila tako zapletena, saj je bilo takrat vse življenje bolj enostavno.
Kakšna je miselnost današnje mladine, kaže naslednja ugotovitev iz razgovorov mladine med delom: med 100 fanti-delavci 18 let starih se jih je pogovarjalo o politiki 11, o veri 8, o delu 24, o športu 29, o ljubezni 34; med 100 mladimi delavci 22 let pa jih je zanimala politika 17, vera 13, delo 23, šport 28, in ljubezen 19.
Posebno pa pričakuje mladina — kot ugotavlja statistika mladih — da bo družba v bodoče bolj poskrbela, da se bodo mlade družine mogle zdravo razvijati v svojem moralnem in socialnem življenju.
Producent Bond-filmov pa se smeje, ko polni blagajne z našim denarjem samo zato, ker je znal ujeti naše strasti...«
Filmski igralci:
OTTO PREMINGER
Otto Preminger hoilywoo'dslki režiser ■znanega filma »Kardinal«, katerega so tudi v Celovcu predvajali in ki je v katoliški kritiki bil zelo različno ocenjen, je bil pred kratkim ranjen v glavo. Sprl se je v baru z nekim sodelavcem, kateri mu je zagnal v glavo kozarec. Torej so tudi med temi »junaki platna« surovosti doma.
JEAN DELANNOY
Visoko odlikovanje »častne legije« je prejel Jean De'lannoy, ki je režiral pred leti znano filmsko delo »Bog potrebuje ljudi«. Trenutno zopet pripravlja nov film, pri katerem bo sodelovala znana igralka Gina Lollobrigida.
ofe lilnL^keg^a meta
MATIJA MALEŠIČ:	26
V ZELENEM ^ 7? /Tl
polju
Upaj, France! Metka napravi, ko da niso nikdar igrah pod Lokačevim kozolcem ,,Divjega lovca“, ko da ni bilo tiste noči po igri, ko da ni bilo tistih večerov v tetini kuhinji, ko da ne skriva med 'Svojimi čipkami pesmi „Marjetica“. O Bog, naj izgine nekam v pozabljenje tista strašna noč od velikonočnega ponedeljka na torek! Grozna noč, ki skriva toliko trpljenja!
Upaj, France, ki ne znaš govoriti lepih besed! Tine, ki imaš na koše lepih, sladkih im medenih besed, ti pa le molči, le molči...
In Metka se je začela takoj pripravljati na pot v Ljubljano.
Oče je prišel po njO'. Da se je Francetov oče že pomiril in je dovzeten za pameten razgovor, je povedal. Metka mi hotela iti v drugo isobo-. Kar je imela povedati, je itak že povedala! Ko se vrne iz Ljubljane ... Oče hud in jezen. Sedaj v najhujši košnji od hiše. Žamjico naj najame, teta naj pa kupuje zanjo vsako prgišče moke In vsak krompirček! Metke vsi ugovori in prošnje In jeza im grožnje niso uklonile. Jemala je iz omare obleko in perilo, ki ga je hotela vzeti s seboj v Ljubljano.
Metka je vedela, kaj bo napravila, če jo ho teta zavrgla. Od gladu ne umirajo po
svetu niti slepi niti hromi, ki sploh ne morejo delati. Da bi umrla od gladu Metka? Ptičke žive pod nebom, ribe žive v vodi...
IX.
Deževen, ipust jesenski dopoldan v Ljubljani.
»Ostani doma, če ti mi dobro!« je prigovarjala teta Metki.
Metka pa je hotela s teto na trg. Tako se je bala zadnje čase samote. Ko so zjutraj odvihrali 'študentje iz treh sob, je bilo drugo nadstropje tiho kot mrtvašnica. V sobici z oknom na grad letos nista stanovala osmošolca, modra, učena, preudarna fanta, eden med njima celo pesnik... Petošolca sta bila, ki nista sobici z oknom na grad in svojim prednikom v njej delala nikaikih časti. Sama sta posegla v prepir v ostalih dveh sobah in nista mirila drugih študentov, kot sta to delala včasih Tine in Ribničan. V vsem prostranem drugem nadstropju Metka ni našla kotička, kjer bi ji bilo prijetno in lepo ko nekoč.
Ob Tinetovih pismih prošle jeseni si je Metka naslikala vojašnico kot ogromno poslopje z velikimi sobami, pustimi, praznimi, kjer vzdihujejo fantje po prostosti. Tako jim mora biti pri srcu, kot je pri srcu Metki, kadar je ostala sama v tetinem stanovanju.
Pa kako more taka hiša tako spremeniti človeka, kot je spremenila Tineta? Uganki Metka ni prišla do dna. Silila pa je s teto vsako dopoldne na trg zato, da si je
prihranila razočaranje ob pismonoševem prihodu. Ni bilo skoraj dneva, da bi se ne oglasil pismonoša v drugem nadstropju velike ljubljanske hiše. Metka je še upala, da dobi od Tineta odgovor in vselej ji je ob pismonoševem prihodu začelo hitreje utripati srce. Ko je pregledala naslove pisem, ki so jih dobili študentje, ji je vselej zastala kri. Ko da ji je vroča kri zle-denela. In tisto vedno vprašanje tetino: »Zopet nič? Le pripravi se naj, slišal jih bo od mene!« Pisala mu je, da je utekla z doma k teti. Preveč je trpela doma po tistem strašnem velikonočnem ponedeljku... Zbolela je, bolezen noče in noče po dobrem ... Ni ji odgovoril. Pisala je jasneje: bolezen ji jemlje ves mir. Skrb je tako strašna, da včasih dolge noči ne zatisne očesa ... Nobenega odgovora. Metka ni hotela več pisati in se poniževati. Pisala je teta: Gospod Tine, kaj ste napravili z mojo ljubljenko? Niti teti ni Tine odgovoril. Ali ni razumel pisem in obupnih klicev? Ali je v vojašnici res tako otopel proti vsakemu klicu srca? Teta je bila jezna. In mu je pisala: Če nimate časa, da bi napisali vsaj drobno pisemce, vsaj pozdrav na razglednici, oiglaisite se, ko dokončate svoje vojaško leto. Morate se oglasiti, domov grede ali pa, ko boste šli na Dunaj. Morate, morate! Govoriti moram z vami o stvari, ki je v pismu ne morem napisati. Tudi Metka mora govoriti z vami, če je do tedaj ne spravi v grob skrb in žalost, v katero ■ste jo lahkomiselno in po naukih, ki ste
OtcašUi količek
Izbirčna Metka
Metka je prišla iz šole domov in sedla z materjo h kosilu. Pokusila je juho, odložila žlico in rekla:
»Ne bom jedla!«
»Prav,« je rekla mati, »ako nisi lačna, ti ni treba jesti.«
Mati je kosila sama. Po kosilu je šla kopat krompir. Z njo je šla tudi Metka. Delali sta do poznega večera.
Ko je bil čas za večerjo, je mati zopet postavila na mizo isto juho, ki je ostala od ■kosila.
»E, takšne juhe mi še daj, mamica, res je dobra.«
In večerja je šla obema v slast.
0
Vrabček in muca
Vrabček, kje boš to zimo živel, kje se pozimi boš grel?
Tu in tam, vsepovsod!
Bom že kje našel kak topel kot.
Kje si boš zajtrk izprosil?
Kje opoldne boš kosil?
V jaslih pri konjičku, v hlevu pri voličku in pri putkah, petelinčku.
Kje pa boš prenočeval?
Kje z družinico boš svojo spal?
Veš, ti muca,
kaj sva se zmenila z ženo?
Da ti tega vrabci ne povemo.
Zakaj pa ne, o vrabček moj?
Tako rada bi poznala domek tvoj!
Zato, ker nam povedala je neka miš, da ti drugače misliš kot govoriš!
Živali, ki prespe zimo
Živalim ni pozimi nič kaj dobro. Zebe jih im malo hrane dobijo. Najbolje je tistim živalim, ki vso zimo prespe. To so polh, jazbec, medved in jež.
Največji zaspanček je polh. Že jeseni si napravi v votlem drevesu iz mahu toplo ležišče. Tudi majhne zaloge hrane si nabere. Nato kmalu trdno zaspi. Večkrat se prebudi, se naje, pa takoj spet zaspi. Šele pozno 'spomladi prileze precej shujšan na dan.
Tudi jazbec si že pred zimo mehko postelje svojo jazbino z listjem. Ko pritisnev hujši mraz, zaspi. Če je zima mila, se večkrat prehudi. Tedaj gre iz jazbine, si poišče nekaj brane in se napije vode. Nato pa se vrne v jazbino in spi dalje.
Podobno kakor jazbec preživi zimo v svojem brlogu medved.
Jež si nanosi pod kak grm ali na drug varen kraj cel kup slame, sena, listja in mahu. Toda šele takrat, ko je že zelo mrzlo, se zarije v kup in prespi najhujšo zimo.
se jih nalezli v vojašnici, pahnili vi, gospod Tine!...
Morda se pa kljub temu pismu ne oglasi? Metki je kljuval dvom po možganih. Teta pa je bila vselej huda: Da bi se na tako pismo ne oglasil? Tine, 'ki je bil najboljši izmed vseh njenih študentov! In kako tenkočuten in natančen za vsako podrobnost! Ne čarajo vojašnice, v enem letu ne morejo tako spremeniti človeka! Tinetu bi morali iztrgati srce iz prs in mu všiti drugo, če bi bil res tak, da bi ne prišel. .. Tine pride! Prav te dneve pride! Morda že danes!
Metka je silila s teto na trg. Samo da je v njeni bližini! Streslo jo je, kadar je pomislila, da bi stopil Tine prednjo na samem. Kaj bi mu rekla? Kako naj mu razloži? Kaj poreče? Naj govori rajši teta!
In Metka je šla s teto na trg. Vzela ji je košaro, dasi se je teta branila. Tako se spodobi! Med 'branjevkami tam za škofijo je Metka ko po navadi zaostala in šla za teto. V gneči bi težko šli vštric.
Naenkrat pa je Metka obstala. Teta se je naglo ozrla po njej. S komolci je odrinila ženske, ki so se gnetle med njo in Metko, ter jo hlastno prijela pod komolcem.
»Križ božji! Kaj ti je, Metka?«
V Metki pa je plamtela misel: Nobene pozornosti! Marija, pomagaj mi, da se ne zgrudim! Odženi slabost od mene, obdrži me na nogah! Vkljub gneči so ženske že opazile njeno slabost.
Alojzij Vavti
Sele so gorata pokrajina. Klancev tam ne manjka. Še celo k župnišču moraš iti po 'klancu.
V veži zagledam na prvih vratih napis »Župnijski urad« v slovenskem, nemškem, italiijamslkem, francoskem in angleškem jeziku .
Poitrlkam, vstopim, pozdravim. Pri pisalni ■mizi sedi sivolasi gospod. Očala mu leže na mizi, v roki pa drži veliko povečevalno steklo. Vstane, stopi k meni; motri moj oibraiz, potem pa vzklikne: »O, saj se poznava! Pozdravljeni! Sedite! Kaj pa vas je privedlo v Sele?«
»Gospod župnik! V nedeljo, 2. januarja, sem na zborovanju mož katoliške akcije slišal, da ste že 50 let župnik v Selah. Pa sem prišel, da za »Naš tednik« poizvem in napišem, kar bi bralce zanimalo. Ali vas smem vpraševati in prositi za odgovor?«
»Naij pa bo! ,Naiš tednik’ mi je zelo pri srcu. Pa čakajte! Da se nama pri govorjenj u grlo preveč ne osuši, naj nama prinese kozarec vina!«
»Imam samo eno uro časa do odhoda avtobusa, dobro jo moram izrabiti. Ko/aV-ca pa se ne branim. Bom pa kar začel! Ali je res, kar smo o vas slišali na zborovanju v Celovcu?«
»Res je!« Dne 30. decembra je minulo 50 let, odkar sem bil od škofa Adama na škofiji vmeščen za župnika selske fare. Na novo leto, 1, januarja 1916, sem se kot tak predstavil faranom in nekaj dni nato je bila inštalacija. Cerkvene obrede je opravil dekan Mihi iz Žihpolj, udeležili pa 'so se inštalacije sosednji gospodje: Tonej Mlinar iz Borovelj, Karel Hraba iz Šmarjere in Lovro Božič iz Apač. Vsi so že rajni. Tudi cerkvena ključarja Florijan Olip in Andrej Dovjak sta bila pri mizi. Kosilo pa je bilo skromno, vojnim razmeram primerno.«
»Kako in kdaj pa ste prišli pastirovat v Sele?«
»Ko smo se nekoč mladi bogoslovci med seboj pogovarjali, kaj bi radi postali in kje službovali, sem jaz rekel, da bi najraje postal župnik v Selah. Sele so mi bile znane le po imenu iz dopisov v »Miru«, nikoli pa še Sel nisem videl. In glejte, ta moja želja se mi je izpolnila. Po treh letih kaplanovanja v Št. Jakobu in Pliberku ®em bil junija 1915, ko je ravno Italija stopila v vojno zoper Avstrijo, prestavljen ■za provizorja v Podljubelj. Tam pa sem ostal le šest tednov. V Selah jie bil župnik Josip Linasi nevarno bolan. Poslali so me k njemu za pomočnika, administratorja. V torek, 22. julija, sem v družbi boroveljskega organista Preka prišel na svoje novo službeno mesto. Že 5. avgusta pa je župnik ttmrl in jaz sem bil imenovam za provi-zorja. Meseca septembra sem se pridno učil im pripravljal na župnijski izpit in ga začetkom oktobra potem srečno prestal. Nato je bila fara razpisana. Prosil sem za-
»Saj je že bolje ... saj... saj ... In Metka je stiskala pesti in zobe, zaprla je oči in
skušala ohraniti pri zavesti... »Tam ... Tine...« je skušala odvrniti tetino pozornost od sebe. Z glavo je pomignila proti semenišču.
Teta je sledi’a njeni kretnji in napela oči. Ko je opazila med ženskami človeka v uniformi, je Metko potegnila s seboj. Ni je vlekla za Tinetom, tja proti škofovi cerkvi je silila iz gneče. Med cerkvijo, stoi-nim župniščem in semeniščem je skoraj tekla in prisilila tudi Metko k nagiici. Tudi na drugi strani semenišča se ji je še mudilo, ko pa sta zavili okoči ogla in krenili med semeniščem in Ljubljanico nazaj proti branjevkam, je teta pričela zaustavljati korake. Metkinega komolca ves čas ni izpustila, med naglo hojo ga je stiskala, kot da bi se bala, da ji Metka ubeži.
Sedaj je Metka spoznala tetino namero. Po tej strani, med kostanji in semeniščem, niora priti Tine. Skozi to gnečo se ni mogel preriti v času, ko sta hiteli okoli semenišča. S tem valom ljudi se mora preriti do njiju, uiti pa jima v tem tesnem prostoru ne more.
O, kako prav, da jo drži teta pod pazduho, kako prav, da je tu taka tesnava! Metkine noge so bile tako tezJke, da je ne bi nosile, če bi je ne držala pokonci tetina ‘pomoč in telesa prerivajočih se ljudi.
Kako se bo le končalo to nepričakovano srečanje? Kaj, če se bo zgrudila prav pred Tinetom? Neprijetno mu bo .. . Nič zato!
- pol stoletja
njo. Razen mene je komipetiral (se je potegoval) še Franc Božič, župnik v Št. Dani-jieiu nad Prevaljami. Podeljena pa je bi!a župnija meni, morda zato, ker sem bil že tu. Tako sem postal župnik že po tri in polletnem dušnem pastirovanju in sem bil v starosti 28 in pol leta naj mlajši župnik škofije. Ker sem postal župnik še tako mlad, sem zdaj župnik že pol stoletja.«
»Gotovo so slučaji, da kdo kot župnik tako dolgo pase svoje ovčice, zelo redki, da pa kdo tako dolgo župnikuje na isti fari kot vi, tega še nisem slišal.«
»Da, taki primeri so zelo redki. Kolikor je meni znano, me je prekosil samo eden:
župnik Anton Pelnar je bil v Št. Štefanu na Zilji 63 let, od leta 1898 do smrti januarja 1962. Je pa tudi dočakal 92 let.«
»Zakaj pa vi niste odšli iz Sel na kako drugo faro?«
»Zakaj sem tako dolgo ostal tu? Staro latinsko pravilo veli: tene, quod haibes = 'drži se tega, kar imaš! Če si na enem kraju zadovoljen, ne sili kam drugam! Jaz sem se pa v Selah splošno dobro počutil med svojimi gorjanci, zato sem rad ostal med njimi. Samo enkrat sem hotel naprej. Leta 1922 sem nekoč pozno zvečer bodil iz Borovelj domov. Pot se je vlekla in bil sem že močno utrujen. Na misel mi je prišlo, koliko na boljem so sobratje, ki niso tako oddaljeni od sveta in nimajo tako raizsezulih župiniji kakor so Sele. Takrat je bila razpisana župnija Št. Jakob v Rožu. Nanjo so me vezali prijetni spomini. Napisal sem prošnjo iti jo odposlal na škofijo. Pa kmalu sem se skesal in prošnjo preklical. Župnijo so podelili mojemu plajberškemu sosedu Franju Šenku, jaiz pa sem lepo ostal ,še nadalje v Selah. Pozneje enkrat so me
selski župnik
nagovarjali, naj prosim za razpisano faro Pliberk, pa nisem hotel. Morda večkrat ni dobro, če ostane župnik kakor priliman na fari, posebno, ko se postara in ni več prožen in gibčen v pastirovamjiu, ko tudi njemu veljajo besede, ki jih je Kristus govoril spečim apostolom na Oljski gori: dor-mite iam et requiLescke = spite sedaj in počivajte! Pod takim pastirjem tudi versko življenje v fari lahko zadremlje. Zato je drugi vatikanski koncil odpravil določbo o nepremakljivosti inštaliranih župnikov. Zdaj bo škof tudi župnika po potrebi lahko premestil na drugo faro. V naši škofiji zaradi ‘pomanjkanja duhovnikov ne kaže drugače, kakor da tudi stari še ostanemo v dušnem pastirstvu. Jaz tem lažje, ker imam zaradi oslabelega vida koadjutorja, pomočnika, podobno kot škofje, ki so stari ali z delom preobloženi.«
»Rekli ste, da ste se v Selah splošno dobro počutili. A vas je tekom 50 let gotovo vendarle zadela marsikatera neprijetnost. Ali ne?«
»O, seveda tudi teh ni manjkalo. Nemirni časi in surova sila so me nemilo potegnili v svoj vrtinec. Januarja leta 1918 so me follksiverovci prijeli in odvedli v Celovec v bivšo jezuitsko kasarno in me pridružili drugim tam zaprtim Slovencem. Po nekaj dnevih so me na intervencijo škofa Adama izpustili. Majnika istega leta sem moral bežati pred njimi in sem bil nad tri tedne skrit pri Košutniku v vednem strahu, da me izvohajo. Med tem so loži-rali v 'župnišču in vse izropali, kar se je dalo odnesti. Ko sem se vrnil, je bilo moje le-to, kar je bilo na meni. Le pomalem sem si mogel nabaviti najpotrebnejše. Ka-'ko1 sem trpel v dobi hitlerjaecev, itak veste, s;aj sem del doživljajev pred nekaj leti popisal v .Našem tedniku’. Zaprli so me štirikrat in sem presedel 22 mesecev po raznih zaporih, ječah in transportih. Pa sem se iz pregnanstva im zaporov še vendar srečno vrnil med svoje Selane. Saj so pa ti tudi pridmo molili za svojega župnika, podobno kolt prvi verniki za Petra, ko ga je Herod Agripa vrgel v ječo.«
»Tekom 50 let ste veliko storili za Sele. Farni dom na primer in nova cerkev bosta trajen spomenik vašega župnikovanja!«
»Prosim, ne pretiravajte, ne poveličujte me! Pri vseh pridobitvah sem bil kolikor toliko udeležen, ne smete pa reči, da je vse to moje delo! Dvakrat smo nabavili nove zvonove, a vse le z nesebično požrtvovalnostjo faranov. Enako je bilo pri gradnji prvega farnega doma in zadnja leta pri gradnji sedanjega in nove cerkve. Prispeval sem po svojih močeh tudi jaz, a vso skrb im vodstvo dela sem prevalil na rame mlajšega, podjetnejšega in vztrajnejšega koadjutorja.«
»Omenili ste farni dom. Ta dom je služil tudi prosvetnim prireditvam. Kolikor
vem, ste se vedno udejstvovali tudi na kulturnem polju.«
»Vsak inteligent mora delati za kulturni podvig našega ljudstva. Že kot dijak sem v izobraževalnem društvu v Šmihelu skrbel za knjižnico in nastopal na 0'dru. Kot kaplan v Št. Jakobu sem imel mnogo veselja do tega dela. V Selah sem začel zbirati knjige za knjižnico med prvo svetovno vojno, z igrami smo začeli leta 1919 na vino priprostem odru v Mažejevi dvorani, 1. 1930 pa smo postavili v dvorani novega farnega doma večji oder. Imeli smo kader izvežbamiih igralcev in knjižnica je dobro uspevala. Neko leto je bilo izposojenih ,nad 1600 knjig. Nacisti so, kakor veste, prosvetno delo povsod zatrli, po letu 1945 pa je zopet zaživelo. Knjige iz knjižnice sicer manj pridejo med svet, ker ljudje mnogo manj berejo, igre pa vsako leto večkrat privabijo mnogo občinstva v prostorno dvorano in se na obsežnem odru lažje uprizarjajo. Režiser je sedaj g. koad-jutor, jaz pa organiziram le farne proslave, n. pr. na materinski dan ali slovesnost prvega sv. obhajila.«
»Kot oče farne družine ste z njo tesno povezani. Zanima me, koliko ste v teh 50 letih krstili otrok, koliko ste imeli pogrebov in koliko parov ste poročili?«
»Tudi jaz sem bil radoveden in sem iz matičnih knjig preš tel vse te vesele in žalostne slučaje svojih faranov. Krstil sem 840 novih farančkov, 638 umrlih sem spremil h grobu, poročil sem pa 253 parov. Upoštevati pa morate, da sem bil pet let prisilno odsoten, pregnan in nisem mogel vršiti tukaj dušnopastirske službe in pa, da imam od leta 1947 dalje stalnega pomočnika.
»Ker ste že tako dolgo v Selah in jih prostovoljno niste hoteli zapustiti, domnevam, da jih tudi sedaj več ne boste. Ali imam prav?«
»Da, prav imate! Dokler bom mogel, ostanem selski župnik. Če popolnoma ob-nemorem, stopim v pokoj. Ko urarjem, naj bo mesto mojega zadnjega počitka na selskem pokopališču. Ge sem tako dolgo živel in deloval med živimi Selani, hočem tudi po smrti počivati med mrtvimi farani in z njimi pričakovati vstajenja. Vem, da bodo farani radi obiskovali grob svojega dolgoletnega dušnega pastirja, ga kropili z blagoslovljeno vodo in molili za njegov dušni blagor.«
»Pred nekaj leti ste obhajali zlato mašo. Bila je, kakor sem bral, lepa slovesnost. Tudi ta vaš zlati jubilej župnikovanja boste najbrž slovesno obhajali?«
»Ne bom ga! Prvič zato ne, ker jaiz nimam nobene zasluge za to, da sem smel in mogel biti tako dolgo župnik te fare. To je dal ljubi Bog, njemu gre hvala! Zato smo na Novo leto, ko smo zapeli zahvalno pesem za vse v preteklem letu prejete dobrote, priključili tudi zahvalo za vse, kar je Bog po mojih rokah in ustih tekom let faranom milosti podelil. Farane sem pa prosil, naj raje ob tem mojem jubileju še posebej po svojih močeh darujejo za no-
(Konec na 8. stena)
Pretrpela je dovolj zaradi njega, grd je bil dovolj, ko je na vse obupne klice molčal...
Tam je!
Hipoma se je zavrtelo vse pred Metko, vsi ti ljudje v gneči, kostanji, zidovi semenišča . .. Ob slokem vojaku v sivi uniformi, s črno čepico na glavi se je prerivala Vida, nadučiteljeva Vida .. .
Metka je napad premagala. Bolečina je bila tako ostra in skeleča, da je prevpila slabimo v udih, nogah, sklepih, okoli srca in v glavi. Ugriznila se je Metka v spodnjo ustnico . ..
Tako torej! Saj se je Metki že tam med branjevkatni zdelo, dii se Tine ne preriva sam med ljudmi. Ali Vide od strani in od zadaj ni mogla spoznati. Nista slučajno skupaj, nista se mogla stoprav v tej gneči sestati, drugače bi ne bil njun pogovor tako miren, smehljata se, kaj prijetnega ji pripoveduje. Za ljudi se ne briga, ne vidi ju, nje in tete . ..
Tako torej, Tine, nesreča mojega življenja ...
»Dobro jutro, gospod Tine!« Teta ga pozdravi šele, ko jo hoče odriniti izpred sebe. Tako zaverovan je bil v Vido, da ju vse do tega 'trenutka ni opazil.
»O, gospa. ..« Tine je v prvem hipu prijetno iznenaden. Ali ko mu zdrkne pogled s tete na Metko, mu zastane beseda. Pobledi in zmede se. Povesi pogled. Reši ga sablja. Tine sedaj ne nosi več bajoneta kot o veliki noči, sablja mu binglja ob
boku. In za to sabljo zgrabi in jo pritisne k sebi, ko da mu jo hoče gneča odtrgati z jermena. Z drugo roko si začne zapenjati plašč.
»Velik gospod, o, velik gospod!« In teta pomiigne na njegove zvezde na ovratniku: po tri svetle na vsaki strani, vse lesketajoče se, prišite so na pozlačeno podlago. Nato zdrkne pogled na sab jo. Vide teta očivi-dmo ne pozna.
Tine je v zadregi in tega ne more skriti. Bledica je že zginila z njegovih lic, zdaj je rdeč ko kuhan rak. Prestopa na mestu, menca s sabljo im plaščem, boji se in noče pogledati Metke. Da bi ponudil vsaj teti roko, se ne domisli.
»Metka! Kakšna si! Pa nisi bolna?« Vidin vzklik ni hlinjen. Široko zre v Metkin obraz.
Tine mora sedaj pogledati tudi Metko.
Metka čuti, kako se širijo Tinetove oči. Naglo mu gine rdečica z lic. »Metka .. . Metka.. .« menca ves osupel in prepla-' šen.
Teta zapiči svoj pogled v Vido.
»Se ne poznate? Pa ste iz iste vasi! Moja bivša gospodinja! Vida, učiteljišonica, hčerka našega nadučitelja.« Tine hiti, ko da je vesel, da mu ni treba gledati Metke in ji reči kako besedo.
Teta ne seže v ponujeno Vidino desnico.
»Niste dobili najinih pisem?« Teti se glas trese im je očitajoč. In zopet se spremenijo barve na Tinetovem obrazu.
»K nam torej ne mislite priti?« Tetin glas je temen. Skoraj grozi.
»Pridem ... Pridem ... Na svidenje .. .« Mirno, skoraj z veseljem se spusti v gnečo.
Govoriti ž njim ni več mogoče.
Tetin obraz je tako mrk, kakor ga Metka še ni videla. Tok ljudi ju potegne za Tinetom. Gneča ju šele na prostranem trgu izpusti. Obe ko dogovorjeno pogledata okoli sebe im iščeta z očmi. Tine jo maha z Vido proti mostu, ki ga stražijo zmaji. Mudi se jima. Vida nosi pod pazduho knjige. Tine potrkava s sabljo ob cesto.
»Ta je Vida?« Mračen, mračen je tetin glas.
»Vida! im pred njo ga je sram . ..«
Žalost v Metkinih besedah teto zbode.
»Čakaj!« In grozi s pestjo za Tinetom, ki zavija na most z zmaji. »Slišal jih boš, ko prideš!«
Metka bi povedala teti, da ga sploh ne bo, pa med tem vrvenjem ljudi ni prostora za tak razgovor.
Tako prazno je v njeni glavi. In tako tesno, tesno ji je okoli srca. »Ni mi dobro, teta!«
»V posteljo moraš! Hitro!«
»Tako slabo mi ni, da bi ne mogla sama domov! Le nakupite, kar potrebujete!«
»Res prideš sama?«
»Pridem! Brez skrbi!«
Tetin pogled je ... Sram ga je ... Sram ga je ...
(Dalje prihodnjič)
Savinškove „Grče“ na vogrskem odru
Vsepovsod čutimo ipomanjlkanje novih iger in se morajo odri hraniti z zastarelimi in že mnogokrat preigranimi deli. Včasih je domovina bogato zalagala z igrami koroške in druge slovenske odre po svetu, sedaj tega ni več, ker so novejše, tako imenovane napredne, sodobne igre za naše ljudstvo in odre neprebavljive.
To potrebo čutijo tudi kuitumo delavni Slovenci v Ameriki, zlasti v Clevelandu. Iz te potrebe je zrastla Mauserjeva igra »Kaplan Klemen«, ki smo jo pred leti videli tudi v Celovcu in iz te potrebe je znani .kulturni delavec im dramatik Zdravko Novak v Clevelandu dramatiziral Savinškovo povest »Grče«, ki je pred vojsko izšla pri Mohorjevi družbi.
Ob prvi uprizoritvi v Clevelandu je o njej zapisal pisatelj Karel Mauser: »Reči je treba, da je dramatizacija posrečena. ,Grče’ so pokazale, da so dobra igra in vredna, da prične svojo pot po slovenskih .odrih po Ameriki. In ne samo todle. Prav bo, če odide igra tudi na Primorsko in Koroško. Nekaj novega je 'in bo ljudem blizu«.
Igra je prišla res na Koroško im najprej, so jo uprizorili v št. Janžu v Rožu, sedaj pa je prišla še v Podjuno. Tudi sami smo se prepričali, kar je zapisal Mauser o njej.
Dejanje se godi nekako pred 100 leti na Gorenjskem. Če je gorenjski značaj itak že bolj trd, pa je v Savinškovi povesti in v Novakovi priredbi še stopnjevan, da na-
stopajo res trde grče, ki jih podobno kot pri grčastih drvah ni mogoče razklati, jim priti do živega. Seveda ne smemo misliti, da je vsak tak značaj slab, saj je človek lahko tudi v dobrem nezlomljiv, kremenit, pošten značaj.. Tudi župnik Mihael, ki ima za Vršanom največjo vlogo, je grča in se z vso močjo trudi, da bi upognil starega Vr-šana, pa o njem pravi, da imajo srce kot zarjavelo železo in da pri takih ljudeh še Bog ničesar zlepa ne opravi, pni starem Vršanu pa še zgrda ne. Šele ko ga življenje samo dovolj udari in ko mu še stari ponos ne pusti, da hi Vršanovo ime zginilo na Vršamovini, se omehča in zapiše grunt malemu Klememčku.
V igri vsaka beseda sedi, zadene, udari.
nobena ni odveč.. Še.gorenjska grča Finžgar nima v svojih igrah tako jedrnatega sloga. Zato je važna v igri 'tudi vsaka beseda, 'kako jo izreče in vsaka kretnja, ki tudi po svoje govori.
Vogrskim igralcem moramo .priznati, da so se igre lotili z vso resnostjo in ustvarili na diletantskem odru zelo dobro igro. Seseda mora biti pri taki igri tudi režiser-jeva rolka precej trda, da prenaredi mehke .koroške značaje v trde gorenjske. Zlasti moramo pohvaliti starega Vršana, da nam je oblikoval talko pristno življenjsko podobo, grče Vršana, četudi je to bila njegova prva večja in resna vloga. Pohvaliti pa moramo tudi ostale igralce, ker so vsi skupaj' prispevali k lepemu kulturnemu uspehu, četudi v malih Vogrčah. Naj bo to vzpodbuda še drugim večjim im poznanimi faram!
Tudi goriški nadškof
Sedanji goriški nadškof Pangrazio je po rodu pravi Italijan im je pred leti prišel v Gorico iz neke škofije ob ligureki obali. Zato je razumljivo, da ni znal prav nič slovensko. Ko je v novi škofiji srečal ne le slovenske duhovnike, ampak vrsto slovenskih vernikov v mestu in po vaseh, je bilo mučno, ko je nadpastir govoril vernikom v tujem jeziku, ne v njihovem, čeprav so ga morda razumeli vsaj na splošno.
Ko se je sedaj vrnil s koncila in so imeli
15. Slovenski ples
bo v soboto, dne 22. januarja 1966, v Delavski zbornici v Celovcu.
Igrata: Veliki mestni plesni orkester Ljubljana s pevcema Majdo Sepe Rafkom Irgoličem in ansambel »Dobri znanci«.
Vstopnina po 25 šilingov pri krajevnih Slovenskih prosvetnih društvih in v „Naši knjigi Celovcu. Pri večerni blagajni 30 šilingov. - Vstop ob 19. uri. - Otvoritev ob 20. uri.
kve, poln apostolskega duha. Vzgojo naj vodijo življenjske smernice v duhu evangelija. V družinah naj bo trajna skrb za pravo krščansko kulturo. Bratsko sodelovanje naj vam bo vir neprestanega veselja, da vas bodo spoštovali im ljubili vsi v naši nadškofiji in v vsej Cerkvi.«
Ni lahko škofu v škofijah z različnimi narodnostmi. Zdi se pa, da so besede in ta gesta goriškega nadškofa res izraz koncilskega duha, ki spoštuje sleherni jezik, sleherno narodno posebnost in vsak narod; ga ne le trpi, ampak podpira njegov razvoj, mu pomaga in navdihuje njegovo dejavnost z duhom Kristusove blagovesita.
PAPEŽ BO SPREJEL GROMIKA
Iz dobro poučenih političnih krogov se . je zvedelo, da bo sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko prispel 8. februarja na obisk v Italijo v Rim, kjer se bo razgo-varjal z italijansko vlado o mednarodnem položaju im razorožitvenem vprašanju.
V tej zvezi poročajo tudi, da bo, Gromiko med bivanjem v Rimu verjetno obiskal Vatikan, kjer ga 'bo sprejel sv. oče Pavel VI.
Alojzij Vavti — pol stoletja selski župnik
(Nadaljevanje s 7. strani)
vo cerkev, da nabavimo vse potrebno, kar še manjka ,im odplačamo, del dolga. Drugič pa se pri takih jubilejnih proslavah eno-stransko povzdiguje slavljenca za njegove zasluge, nič pa ne omeni, kaj, vse bi se mogel storiti v čast božjo 'in blagor duš, pa ni storil, 'kaj vse je zanemaril. Bilanca obsega dve strani: ,aktiva’, kar mi je v za-'služemje, pa tudi .pasiva’, kar mi je v breme. Ko torej delam bilanco svojega žup-nikovamja in gledam na eni strani, kar mi je v dobro, na drugi strani, kar mi je v breme, se moram za prvo zahvaliti, pri drugem pa skesano trkati na prsi in priznati: ,Servus dmutilis sum = nekoristen, malopriden hlapec sem.’ Bog, bodi mi milostljiv! Starostne težave hočem vzeti, za pokoro in z njimi, svoj dolg odplačevati!«
»Ko gledam vaš pokončni stas (postavo), še ne nagubano zdravo lice in vašo dobrotljivost, se mi zdi, da vam je namenjenih še več let življenja, da boste še dočakali biserno mašo, kakor n. pr. skočidolski župnik Tomaž Ulbing, s katerim sta si precej podobna.«
Z gospodom Tomalžem sva si morda res malo podobna po zunanjosti, ne dosegam ga pa v učenosti, posebno' v znanju latinskega jezika, v katerem je on mojster, pa tudi ne v kovanju rimanih verzov. Moje 'življenje je v božjih rolkah! Kar mi je Bog namenil, naj, se zgodi! Ge pa res dočakam 60-lefiniioo1 mašniištva, bodo, pa tudi zame veljali peteri samoglasniki AEIOU. Ali veste, kaji .pomenijo? Nekdanji avstrijski, kancler prelat Seipel jim je dali to4e razlago: To so začetne črke 'besed stavka: Aiter Esel iubiliert ohne Unterlass = star osel obhaja jubileje brez presitanka!«
Buknlila sva v smeh in se iz srca smejala. Kozarca sta bila že prazna,. Po, cesti spodaj ije ravno privozil avtobus in z glasnim hupanjem naznanjal svoj prihod 'in nato kmalu odhod. Poslovil sem se in odšel prav zadovoljen, da mojia pot v Sele ni bila brezuspešna.
or iški slovenski verniki svojo božično slo-esnost v 'stolnici, jih je pa nadškof pozdra-il z lepim slovenskim nagovorom. »Ljudje > ga zavzeto poslušali in bili ganjeni,« po-:>ča »Katoliški glas«. V lepem novoletnem oščilu je tudi dejal dobesedno: »Ohranite /oje narodne 'posebnosti, a organizirati se lorate kot želi sveta Cerkev, da boste del bukve s svojo tradicijo, svojim jezikom in ultumim boerastvom, toda delavni del Cer-
© Poljski škofje so ob koncu koncila poslali nemškim škofom posebno poslanico, v kateri želijo, da bi prišlo do sprave med poljskim in nemškim narodom kljub strašni zadnji vojni in spremembi meja. Na to spomenico so nemški škofje v duhu sprave lepo odgovorili. Poljske škofe so doma silovito napadli, toda kardinal Višinski je izjavil, da na koncilu Poljska ni doživela nobenega ponižanja.
MRAZ PO VSEJ EVROPI
V Italiji se držijo zelo nizke temperature, tako ima 'kraj' v San Giorgio di Bru-nica v Gornjem Poadižju 23 stopinj pod ničlo,. Sicer imajo po vsej bocenski pokrajini rekordno nizke 'temperature, v samem Boonu je bilo te dni —16, na Brennerju —20, enako tudi na nekaterih drugih prelazih. Skoraj vse reke so zamrznile in marsikje so popokale vodovodne cevi.
Zaradi, tako hudega mraza so prišle v dolino črede srn, ki iščejo, zatočišča pri senikih v manjših krajih.
Iz vse gornje Italije poročajo, da močno sneži. V evropskih prestolnicah je bilo te dni povsod zelo mrzlo, najbolj, pa v Moskvi —23, kjer je tudi snežilo. Na lestvici sledi Oslo, —17, Zurich —11, nato Bonn, Praga, Štokholm —10, Pariz in Berlin —9 stopinj Celzija itd.
Na jugoslovanskih cestah je položaj zaradi sneženja kritičen. Iz Finske poročajo, da je na severu dežele termometer padel na —31 stopinj. V obrežnih vodah in pristaniščih Dansike je na delu mnogo ledolomilcev. Po, vsej Franciji je zelo hud mraz.
Vom 21. bis 27. Janner 19$<S: Eine HiO-Markenware:
Fifi*J Inlander-RUM 10 ^0
38 % * 0,5-Liter-Einwegflasche * inkl, Getr.-St. | ^01
8.90
8.
HfMRSPRflV 39.
in der vorfeilhaften 24-oz-GroCdose nur jfane ■
Bulgarische
PFIRSICHEin>aV,sy.p
gelb, geschdlt und entkernt	1 grofio Dose
Besonders empfehlensvvert:
GEMUSEERBSEN D so
aus besten Frischerbsenl	1 groGe Dose
»Miss Jenny*
Unverblndl. empf., nldit kartellierl« RlditprdMl
AuBerdem noch 3% A&O-Rabatt!
.und wo?
nafiirlich bei
A&O
Višinski ni smel v Rim
Poljska vlada ni hotela izdati kardinalu Višinskemu dovoljenja za potovanje v Rim. Poljski kardinal Višinski hi moral potovati iz Varšave v Rim, kjer hi se moral udeležiti svečanosti 1000-letnice pokristjanjenja Poljakov. Poljska vlada namreč očita kardinalu, da je svoja potovanja v Rim zlorabljal v politične namene, ki škodujejo poljski državi. Z odklonitvijo vizuma prima.su so se odnosi med državo in kat. Cerkvijo ohladili, kot so bili v dobi sitalimizma.
• Ker je mir v veliki nevarnosti, so Sklenili škofje Avstrije, da naj bo Vsak mesec v župniji ena sveta maša za mir.
ENA ŠTEVILKA ČASOPISA JE TEHTALA 3,5 KILOGRAMA
Prva nedeljska izdaja časopisa »INew Yomk Times« je po nedavnem 24-dnevnem štrajiku stavcev in tiskarjev v Združenih državah Amerike obsegala 946 strani v 15 posameznih delih lin je tehtala natančno 3,57 kg. Za naklado 1,5 milijona so porabili 5.967 ton papirja in 109 ton 'tiskarske 'barve. Za vsak izvod časopisa, ki so ga v New Yorku prodajali po 30 centov (= 7.50 šil.), sta stala že papir in barva več kot 12.— šilingov. Stroške so krili z oglasi v časopisu.
Po takem obsegu seveda nihče ne pričakuje od hravcev, da bi prebrali časopis od začetka do konca. Kajti če bi tudi kdo poskušal, bi bilo prav tako, kot če bi bral v tem času nekaj romanov — in spet bi bila nedelja.
GLEDALIŠČE V CELOVCU
V celovškem Mestnem gledališču imajo od 21. do 27. januarja takle program:
Petek, dne 21. januarja je gledališče zaprto. — Sobota, 22. januarja, ob 19.30: ORPHEUS IN DER UNTERWELT (ORFEJ V PODZEMLJU); opereta Jeana Jacqua Offenbacha. — Nedelja, 23. januarja, ob 15. uri: REISE UM DIE ERDE IN 89 TACEN (POTOVANJE OKOLI SVETA V 80. DNEH; drama P. Kohouta; 8. predstava za GWK-nedeljo. — Sreda, 26. januarja, ni predstave! — Četrtek, 27. januarja, ob 19.30:	DIE KLUGE
(MODRA) — Carla Orffa in JOAN VON ZARIS-SA, balet Wemerja Egka; 13. predstava za D-abonma in GWG-četrtek; in 10. predstava za G\VK četrtek.
Za vse predstave velja prosta prodaja vstopnic in abonma.
MALI OGLAS
Izdelava preprog (voizlaniih) — dobičkanosno opravilo! Lepe, nove vzorce dobite pri: WOLL- und STRIOKBAR, Klagenfuirt-Cetovec (nasproti kapucinske cerkve).
OKNO V SVET
— televizorje in električne aparate vseh vrst dobite pri
Podjunski trgovski družbi
bratje RUTAR & Co.
9141 Dobrla ves - Eberndorl 0 42 36-281
Velika zaloga perila blaga in volne
za moške, ženske in otroke
L fkautet
Klagenfurt, Aiter Platz 35
Haš UdttiU lUtoiika
Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. - Telefon uprave m oglasnega oddelka 26-69. - Telefon uredništva: 43-58. Naročnina znaša mesečno 7.- šil., letno 80,- šil. Za Italijo 2800.- lir, za Nemčijo 20,- DM, za Francijo 22.- ffr., za Be gijo 250- bfr za Švico 20- šfr za Anglijo 2— f. sterl., za U. S. A. in ostale države 6— dolarjev na leto. - Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. - Odgovorni urednik: Janko Tokna,er, Ra-diše, p. Žrelec. - Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 23.