boto T. avgusta 1887. 94. številka. (t Trata, t soboto zjutraj ine 7. avgust« 1897.) Tečaj XXII. „bdimoit" tikaj« po trikrat aa teden v fteatlh tadanjih ob torkih, 6«tMkih la aobotAh. Zjatranje izdanje izhaja ob 6. ari zjutraj, večerno pa ob 7. ari večer. — Obojno tedanje stane: «» ItdiBDMeo . f. 1.—, Izven Avstrije f. 1.50 M trt mesec. , B 3.— • o • 4 .M) it pol lat« . . . 6.— . ■ » 9— th leto . . a 13.— ... 18-— Maraftala« le plačevati naprej ■■ aarafiba Uro* prllažene asTooilne te aprava M azlra. Pobamifino Številke te dobivajo v prodaj alntoah t ob-tka v Iratu po 9 nvč. EDINOST izven Truta po 4 nvč. 61 Oglasi se ra^cnn po tar!^ v pe^tu; «« ■aslove s debelin) Arkami v» pUČnj« prostor, kolikor oosetfa lavatloiii vmtia. Poslana, osmrtnice in javne zs>V!»l? do* «ači oglasi itd. sa računajo po P"rroflbl Tai dopisi naj se pošiljajo urtduittvu ulioa Caserosa it. 13. V»a«o m«B.> taora biti frankovano. kor nefrai>kr>« .u* 3*> a* sprejemajo. Rokopisi «« ub rm?«}*- Naročnino, reklatiacije in e*1**" »prejema upravniitvo ulion Molino pic-eolo bit. 3, II. nudat. Naro&aiac in ' -;la«e je plačevati loco Trat. Od rrta ToV.a*»a avj« so proste po«tnia*\ „ r «o»M Je moć". Slovenskim starišem Trsta in nknlice! Slovenskim učencem! Na tem mesta se je že večkrat spregovorila do slovenskih starišev pametna in svetovalna beseda, ali do sedaj ista vendar še ni dosegla onega vspeba, katerega bi si želeli v interesa tržaškega slovenstva. Šolski pouk je zaključen in nastopile so počitnice. V kratkem se pričue novo šolsko leto. Marsikateri izmed Vas, dragi slovenski stariši, ima sinčka ali hčerko, ki sta zdrela za ljudsko šolo, drugi zopet sinčka, zdrelega za srednjo šolo. Odločiti se Vam bode torej, v katero šolo naj hodijo vaši sinovi. Vedite v tem važnem trenotka! Materini jezik, t. j. Vaš slovenski jezik, naj bode podlaga vsemu nadaljnema učenja. Nauki, ki jih vsprem-lje otrok v svojem materinem jezika, ostanejo mu vcepljeni za vse življenje; na podlagi teh naukov lahko mu bode nčenje dragih jezikov, drugih stvarij. Žalibože: nam tržaškim Slovencem ni mogoče šolati in vzgajati svoje otroke v materinem jeziku. Naša vlada je gluha na eno aho. A mi siromaki imamo to grozno smolo, da je to gluho oho vednoobrneno — proti nam, tako, da nas vlada ne čuje. Ona ne čuje, kako zahtevamo in prosimo slovenske šole v Trsta. Iu taka šola nam pripada po avstrijskih in po naravnih zakonih. Slovenci imamo pač, hvala Boga in našim dobrotnikom, jedno slovensko šolo v Trstu, to je ono družbe „sv. Cirila in Metoda1 pri sv. Jakobu. Ali kaj je jedna jedina šola za toliko nas. V to šolo se ne moiejo vsprejeti — radi pomanjkanja prostorov — niti otroci bližnjih prebivalcev, kamo-li vsega mesta! Od druge strani pa bi bilo predaleč do te šole za otroke nekih delov mesta. Kaj nam preostaje? Jedna slovenska šola je predaleč, druge ni — torej nič druzega, nego nemška ljudska šola. Tu bodo imeli prilike Vaši otroci, da se nče tudi v materinem jeziku; tu prilike za pri-učenje tudi dragih potrebnih jezikov. A iz nemške ljudske šole preide lahko Vaš otrok na nemški gimnazij ali realko, kjer bode imel prilike slušati predavanje slovenskega jezika, tu vsaj se Vam ne poitalijanči. Menda ne treba ponavljati še enkrat, da nismo zaljubljeni v to nemško šolo. Ali pod pritiskom neizprosne vis major ne vemo druzega sveta za sedaj. Saj smo pametni 1 In pametni ljudje volijo med dvema zlema — manjše zlo I Nič bolje, nego Slovenoem mesta samega, se ne godi onim v okolici. Izvzemši gornjo okolico in še par krajev v dolnji okolici nimamo prave šole. Smoter šol po okolici je jedini ta, da poita-lijančujejo naše otroke in da nadaljujejo to, kar se je započelo v italijanskih vrtcih .Lege Nazionale". Poučevalne moči so večinoma navdušene za italijansko stvar. Od njih ni pričakovati, da bi negovale sloveniki jezik; govore pač ta je-zik, ali tako, da ga — kvarijo. Kakor rečeno: je tudi nekaj častnih bjem. Tem vsa'ča^t/ki so v svesti svojega poklical Ali to so le izjeme in dotični morajo na nekaterih okrajih tako plesati, kakor jim gode italijansko navdušeni ravnatelj. Poglejmo si magistratno šolo v Bojanu! Tu skoro nimaš učitelja, ki bi poznal dobro slovenski jezik; mislim, da je samo eua izjema ; in v tej šoli so edino in edini otroci Slovencev. Imamo III. slov. razred, a četrtega nimamo, pač pa qnarta, quinta in ne znam, kaka vražja še ,annataM. Te „annate* služijo magistratu samo v to, da zadržujejo otroke slovenskih starišev, da ne pridejo v srednje šole. Jako malo izjem, aH pa nobene niin uao, da bi bil prišel učenec iz četrtega ital. razreda na italijansko gimnazijo, ali pa realko. V^akj^mara napraviti še po jeden ali dva razreda/^ra kaki ljudski šoli v Trstu. S tem dakako zgubljajo naši otroci leta in leta, slednjič zgubć veselje na Prošeku ali pa v ono v Rojanu in po enoletnim dobrem napredku vstopijo lahko na nemški gimnazij ali pa realko. Ravno oni okoličatiski otroci, ki so izvršili omenjeni pripravnici, napredujejo jako lepo na gimnaziji, kakor smo se prepričali že večkrat. Okoličanom spodnje okolice je odprta še ena pot. Čeravno je malo daleč, ali vendar, up.nn, da ne bodo žalili, ako pošljejo svoje sinove naravnost v nemške ljudske šole v Trst. Zadnja statistika nam dokazuje, da je bilo mnogo slovenskih otrok iz okolice na obeh nemških ljudskih šolah in ti napredujejo tudi jako lepo, zraven tega se uče tudi nekaj v materinem jeziku. Torej le v šolo, v šolo z Vašimi otroci, dragi e*oličani 1 Kajti le od tega bode odvisen naš obstanek v okolici, ako bodemo imeli učeuih Ijudij, ki se bodo zanimali za svoj teptani in mučeni narod. Pozno smo začeli, ali obupati ne smemo, ker ni — še prepozno. Na državnem gimnaz ji v Trstu imamo sedaj lepo število slovenskih dijakov iz okolico. Dijaki! Zavedajte se, da ste sinovi naroda-trpina, a zavedajte se tudi, da vas čaka ogromnega d*la — a za to delo se morate pripraviti že Učite se pridno, vztrajajte, poslušajte zlasti one, ki se PODLISTEK Spisal 0. K. Srčan. — To ne pozabim tvojemu sinu, je začel z nova zdravnik, postal in položil staremu prijatelju roko na ramo, saj je bil cn mlad kakor ona. Pogostokrat sem se moral smejati, če sta skupaj se^ dela in je ona ravnala žnjina, kakor da bi bila« njegova mati. Na to je rekel on: »Milostljiva gospa mati" in se je delal, kakor da je še otrok, ter se je pustil zmirjati. Kako pogosto sem bil zvečer truden vsled svojih poslov, kako pogosto je zazvončkljalo jako pozno, in moral sem iti h kakemu bolniku. Skoro nikdar ni odbil Dragotin moje prošnje, ostal je pri nas in se zabavljal žnjo. — Da, jaz vem, Friderik, je odgovoril O-ton; ko vas je obiskal prvikrat, tedaj mi je pisal dolga pbma <> tebi iu o Gabrijeli. Ona je za njega skrbela, kakor mati. — Da, jako je skrbela za njega, je rekel Friderik. Veš, še za to je skrbela, kar si je moral nakupiti. Ako si je hotel preskrbeti perila, prosila ga je, naj jej napiše, kar hoče imeti, in je sama kupila za njega. — To me veseli, Friderik, je odgovoril Črnč. Veliko ljubše mi je bilo, da je zvečer posedal pri vas, kakor pa da bi bil v gostilni. Zadnji čas mi ni toliko pisal o vas in je odgovarjal na moja vprašanja, da prihaja sedaj redkeje k vam, ker se ima veliko učiti. —, Da, zadnji čas so bili njegovi obiski red- keji. Gabrijela se je jezila na njega, ker je bil razmišljen Včasih je prišlo na ta način do pravega prepira, dokler nisem posredoval jaz in ju pokaral kakor otroka. In potem je postal Dragotin takoj zopet priden. Pripovedoval je o svojih učiteljih, jih kritikoval in pogosto, ako je bil jako zatopljen v svojo razpravo, je mahal z rokami kakor ti, ako si razburjen. In jedenkrat bi ga bil skoro objel od veselja. Saj veš ono dogodbico, Oton, vsled katere sem se oženil se svojo Gabrijelo. In ko sem mn jo pravil, zunaj je silno snežilo, in mi smo sedeli pri čaju, tedaj mi je gotovo desetkrat položila Gabrijela roko na ustne, ker se je sramovala slišati o onem času... „Nehaj 1* je prosila in je postala naposled razdražena in jezna, toda tvoj Dragotin jo je pogledal začudeno in rekel: „Zakaj pa?" Kako je bil vendar dogodek v uti ?u Saj ti menda veš o onem dogodku, ko sem polil rudeče vino na njeno belo obleko in kako me je Ijnbez-njivo kregala... No, saj veš vse, Oton. Toda za Dragotina je bilo to vse novo; kajti ravno ta večer sta se prepirala najbolj. Zagrabil jo soprogino fotografijo, ki je ovita s črnim trakom stala na pisalni mizi. Žalostno jo je gledal in potem nadaljeval: — Slednjič se je 9prla z menoj in z Drago-tinom. Nato sem ustal in rekel: No, otroci, saj se ne bodemo tepli 1 In ena se je pomirila in bili smo še bolj veseli nego prej. V tem je pozvonilo zunaj, in kmalu je usto-pil strežnik. Za gospoda sodnika! je izgovoril in je dal pismo istemu. Črnč je takoj spoznal trdne poteze svojega sina. Bog ve, kaj hoče ? Odprl je zavitek in čital: „Moj dragi očel Z ostanki svoje poštenosti Ti pišem te vrstice. Jaz ne morem v svoji zndnji uri rabiti veliko besed. Jaz sem ljubil Gabrijelo srčno in ona mene tudi. Najina «trast je bila taočueja nego najin kes. Oni dan, ko si je nakopala Gabrijela pred mojo hišo v dežju svojo bolezen, oni dan sem jo prvič odbil od sebe. To je bila moja prva in zadnja nepoštenost. Druga bi bila, ako bi še živel! Odpustita mi oba! Odpustita mrtvemu 1 Vajin sin Dragotin" 1 — Kaj ti je ? 1 Moder je postavil podobo svoje soproge skr-; bno na mizo in stopil k svojemu prijatelju, ki se j je zgrudil na zofo bled in tre*6 se. — Od Dragotina 1 je tnr»ral sodnik in po-: kazal na pismo. Ko je zdravnik, ves r>rp«trašen, hotel prečitati pismo, zmajal je Črn6 z glavo. — Le pusti! Zavil je je počasi in tiho in je spravil v žep. — Pojdi, Friderik! Dragotin se je ravnokar ustrelil. — Moj Bog, moj Bog! je zaklical zdravnik in danes? Io potem je zaklical, kakof da mu je v hipu postalo vse jasno. — Ljubil je Gabrijelo, že vem! Ni res? Črnč ga je pogledal žalostno. Potem je pokimal. — Sem vedel! Nesrečni Dragotin! mrmral je še zdravnik Moder... (Zvršetek). niso držali tega gesla, a so se britko kesali potei V lepem številu Vas hoćemo videti se zvezdico po^edseimkom osrednje kombije safco razstavo, pred imenom ▼ letnem poročila: nam v veselje i» ▼ nado t boljšo bodočnost; našim sovražnikom v dokaz, da nismo barbari, da imamo talenta!A da so le oni barbari, ki nam zavirajo kulturni razvoj! Še nekaj. Dolžnost je Vaša sedaj, da pripravljate mladi do sa vstop v pripravnice, v nemške ljudska Sole iu za vstop v srednje šole. Po- dinanda in trgovinskega ministra vit. G)ant-a mahajte onim, ki ne morejo napredovati dobro, vzbujajte Vi, ki ste zavedDi, nepridne k marljivosti / razmer iu uvedenie novih dotik, iu vztrajnosti I Ako Vas ne more plačati dotična I rodnogospodarskem pogleda. Komisiji pripadajo : predsedništvo državnega zbora, mnogi, členi obeh zborni«, umetnikov, profesorjev uradnikov, veleposestnikov, kmetovalcev itd. Bazun tega se je sestavil še ožji odbor za retrospektivno izložbo v poljedelstvu in gozdarstvu. Trgovinsko miuisterstvo je razposlalo oklic, v katerem povdarja putrebo najodličniše udeležitve na tej razstavi z ozirom na zboljšanje medsebojnih trgovinskih koristnih v na- družina, ne zahtevajte plačila, kajti najlepše plačilo Vi»m bode zavest, da ste storili dobro svojemu narodu. Ne redko se dogaja, da zahteva slovenski dijak 60 — 60 nč. na uro. Toliko ne more plačati revni slovenski okuličau. Kjer je možno, tam le računajte, kjer pa se ne more, smatrajte to za svojo narodno dolžnost' Torej le na delo za boljšo bodočnost Uhšega naroda 1 I. S. Fojačev. Politiike vesti. V TRSTU, dne 6 avgusta 1817. Še nekoliko o .socijalistih*. (Dalje.) Kakor je bilo vse postopanje socijalistiških poslancev v parlamenta na Dunaju dosledno in korak za korakom sovražno narodnim stremljenjem Slovanov, tako je širša socijalistička masa po zaključenju državnega zbora vestno nadaljevala ob vsaki priliki — delo Herostratov v politiškem življenju Slovanov. Kjer koli se je oglasila narodna stranka slovanska, tam se je oglasil proti njej socijalistički aparat. Klasičen izgled so dogodki v Tešinu v Sile-siji. Minulo nedeljo je bil tam shod Poljakov, ogromen shod, došlo je nad 10.000 ljudi. Seili so se, da bi sklepali, ne proti socijalistom ; da bi vsprejeli resoluciji, take nravi, da ne morete biti prav čist» nič na poti socijalistički stranki; sešli so se, da bi na slovesen način izrekli opomin vladi, naj vendar enkrat ustreže dvem — kultur Dim potrebam Poljakov v Sileziji. Jedna resolucija je zahtevala od vlade, naj zagotovi poljskemu jeziku ravnopravnost v šoli in v uradu; druga pa je zahtevata, naj država vsprejme tešinski gimnazij v ivojo upravo in naj sploh uredi vse šolstvo tako, da bode primerno jezikovnim in krajevnim razmeram. Mi se se svojo priprosto ali vendar — vsaj mi mislimo tako — zdravo pametjo ne moremo in ne moremo pogoditi razloga socijalistom za nasprotovanje lerna dvema zahtevama. In vendar jih je prišlo kakih 1000 z jediuim namenom, da so — razpršili shod, da so zabranili narodu, da ni mogel na soglasen način povzdigniti svojega glasu za svoja prava. Svoji stvari niso koristili s tem, ker takim postopanjem vzbujajo le ogorčenje proti sebi. Ali kaj je njim do tega? Oni so zadovoljni, da so vrgli zopet poleno pod noge jedneau slovanskemu plemenu. Sebi niso koristili, pač pa so koristili onim, s katerimi so se — na strmeoje vseh logično mislečih — vezali v parlamentu. Ostali so dosledni. Oni niso koristili samo nemškim fanatikom, ampak koristili bo tudi — in s tem je menda kupa ironije polna do vrha — istej Badenijevi vladi, katero so hoteli v parlamentu položiti na zatožno klop iu o kateri trde, da ne bodo mirovali poprej, nego da — je ne bode več. Je že tako: slavofobstvo socijalistov je močneje, nego ves srd socijalistički na vlado in na vse one, o katerih ve ves svet, da so najhuji sovražniki vsake pravične socijalne reforme. Človek bi menil seveda, da socijalist bi moral pobijati v prvi vrsti vse one, ki so proti socijalistiskemu programu. Ali to ni tako, socijalističko pojmovanje veleva drugače: prvo treba dušiti kulturna stremljenja, ako ista prihajajo slučajno od — Slovanov. To je glavni posel socijalistov — to je povedal nedavno temu jasno, razločno in brez ozirov tudi naš gospod Gherin, sklicevaje se na dejstvo, da sta na laški strani — gospoda in kapital. Življenje naše je polno nezmiselnosti, ali najbolj kričeča je ta, ako socijalist odmerja prava narodov in tudiljudijpo načelih, ki tiče — v ž e p u 1 (Priđe še.) Avstrija na pariški svetovni razstavi. ,Wiener Zeitung« objavlja: Nj. Veličanstvo cesar imenoval je protektorjem za udeležbo Avstrije na parižki svetovni razstavi nadvojvodo Frana Fer- Nekaj o združeni Italiji. Navaden argument naših nasprotnikov zoper jednakopravnost našega jezika in naša narodna stremljenja sploh, je ta, da naše ljudstvo niti ne razume baje pismenega jezika, da se po takem tudi ne more strinjati z narodnimi stremljenji našimi. Mi aeveda nismo ni malo v zadregi z odgovorom na tak piškav argument. Saj ga ni slučaja med vsemi narodi sveta, da bi ves narod govoril navadno pismeni jezik. Najklasičneii izgled pa je bližnja Italija. Ako bi hoteli naši nasprotniki ostati dosledni, ako bi hoteli jednako soditi o razmerju med priprostim ljudstvom po raznih krajih Italije in med pismenim jezikom italijanskim, po tem bi morali priti do zaključka, da tudi -pismeni italijanski jezik nima pravice do obstanka Te dni smo čitali v listu „Sera* zanimivo razpravico o tem. Italija je pač združena — pravi pisec — ali ni še zlita v trdno kompaktno maso. Politično je Še jako mlada. Po 38 letih obstanka še niso zliti v etnografijko skupnost razni življi, ki jo sestavljajo. Pijemontež, Lom bard, Benečan so po fizičnem tipu in po narodopisnem značaju bolj oddaljeni od Napolitanca ali Toskauca, nego Ceh od Madjara. Ukupnost jezika med Italijani je teore-tiška, v praksi je ni. Italijanski pismeni jezik ni živ jezik, ki se govori med narodom. Ta vez je le literarna, ljudstvo govori le narečja. Narečja, ki se govore v Siciliji, imajo toliko sličnosti s pismenim jezikom italijanskim, kakor o. pr. se — sam* kritom. Mazzini in Cavour sta pač ustvarila združeno italijansko državo, a nista mogla dati vsem Italijanom jedine in povsem jednake domovine. Po nasilnem uniformovanju vsega polotoka se jelena vse strani razvilo zlo slabe administracije pijemon-težke. Tako je nastala tista pedantična birokracija, ki je prava nadloga za Italijo. Posebno povodom afrikanske politike se je pokazala kričeča razliki v interen posamičnih debv Italije. Pisec zaključuje izrekom, da Italija . je pač združena politiško in zemljepisno, ali na- i rodopisno — ni združena. j Odkrito bodi povedano, da po našem mene- j nju je šel pisec nekoliko predaleč. Će tudi laško j ljudstvo govori narečja, radi tega je pismeni jezik | vendar le živ jezik. Ali dobro došla so nam ta iz- i vajanja, ker bodemo žnjimi lahko mašili usta našim nasprotnikom, kadar nas bodo hoteli pobijati s | trditvijo, da naše ljudstvo ne razume pismenega j jezika. A tudi za državnike avstrijske uiso brez j interesa ta izvajanja. Ista značijo strogo obsodbo { tistega okostenelega centralizma, kakoršnega hotć { imeti v Avstriji nemški liberalci. Ako je tako unitormovanje pogubno za Italijo, kjer živi jeden ; sam narod, kako bi moglo biti koristno v Avstriji, j kjer žive tri narodnostne skupine : slovanska, nemška iu italijanska ? 1 Tako nam prihajajo dokazi od vseh strani, da so nemški liberalci prava poguba za avstrijsko državo. j Na Kreti je menda nastalo živahneje živ- i ljenje. Situvacija je vsakoko postala nevarneja, ker : je turška vlada odredila kar nenadoma, da je od- j poslati novih vojakov na Kreto. Tudi turško bro- i dovje ima baje odpluti na Kreto. Ozirom na to, j da bi te odredbe le razburile krščansko prebivalstvo < in bi utegnile imeti hudih posledic, so združeni j admirali že prijavili guvernerju na Kreti, da ne dopuste, da bi se turško brodovje ustavilo v kre* čanskem vodovju. Različne vesti* Odlikovanje. Nj. Veličanstvo cesar podelil je deželnega sodišča svetniku v Gorici, Josipu G o r i u p u, povodom upokojitve vitežki križec Fran Josipovega reda. Imenovanja. Občinskim zdravnikom v Pazinu jejmenovan dr. A. Butar. Z Dunaja se porota, da je dne 5. t. m. vsprejel cesar ministerskega predsednika grofa Badenija in ministra Guttenberga v posebni avdi-jenciji, v kateri sta poročala o škodi po povodnjih. Vsi ministri, ki se mudć na Dunaju, so bili potem sklioanl na posvetovanje o pomožni akciji. Ob 3. uri in pol se je odpeljal cesar na obrežje Dunava« Pritožba. Več Slovencev v obližju javnega vrta se toži, da tobakarnica blizo tamošnje pošte noče prodajati slovenskih poštnih tiskovin, ker da je to proti njenim interesom (??). Bes je, da je še malo naših zavednih ljudi, ki bi zahtevali slovenskih tiskovin. Toda te tiskovine ne zahtevajo bog-sigavedi kakega kapitala. Nadejamo se, da se naše ljudstvo vzdrami ter da bode zahtevalo, česar noče prodajati ona ženska. Ob jednem se pa obračamo do ces. kr. poštnega vodstva, da ono stori svojo dolžnost. Štrajki. Včeraj so se zopet vršila pogajanja na redarstvenem ravnateljstvu med delavci-pelri in gospodarji, toda brezvšpešno. Gospodarji so predlagali, da bi se oni razdelili v 3 razrede: oni I. razreda bi plaČeVali delavcem mezdo, zahtevano v spomenici delavcev, oni II. raz. manjo, oni III. razr. pa še manjo. Delavci so odločno odbili ta predlog zatrdivši, da oni se čutijo vsi jednake. Vsled tega se je štrajk zasukal na usodno pot: delavski pomočniki vzamejo od magistrata v najem velike ljudske pekarne in bodo delali povratno v skupinah. To bode torej nekaka velika zadružna pekarna. Badovedni smo, kako ukrenejo sedaj pe-kje-gospodarji vsled te pogodbe med magistratom in delavci ? 1 Lesni delavci so zopet na delu. Povedali smo že, da ua srečni rešitvi tega spora imajo veliki del zasluge naši slovenski trgovci. Goli humbug je bil torej od laških listov, ki so tudi o tej priliki hoteli plesti lovorvenec okolo glave gosp. — Hortisu! Takrat pa jim je spodletelo temeljito, kajti odbor delavcev je poslal „Piccolu" izjavo, da g. Hortis ni imel nikakega naloga, da bi posredoval v imenu delavcev. Sedaj imajo: avvocato non...... Občinska pekarne — zadružne pekarna. Kakor se čuje v najnovejiem hipu, namer uje se v Trsta ustanoviti novih in sicer obČiu»kih pekarn, v katere ustopijo štrajkujoči pekovski pomočniki, ako bi se peki mojstri ne podali zahtevam delavcev. Kaj to pomenja za dosedanje podjetnike, to vedo najbolje oni sami, to bi lahko pomenilo propad dosedanjih pekarij. Upati je, da ne pride tako daleč, — vendar se mora vse to v kratkem odločiti — kruh je kruh. (Glej uoiico .Štrajki l) Mi sicer ne želimo dosedanjim mojstrom kaj tacega, dasi oni po velikem delu uiso na naši strani, vendar za slučaj, ako bi se ustanovile na« pominane nove pekarne, uam je spregovoriti tu važno besedo. Trenotek je velepomemben, trenotek je resen — za našo stvar. Železo je gorko, treba bi bilo kovati. Mi nočemo s tem hiteti pred dogodki, ali dolžnost nam je, da govorimo z uašiin prijatelji odkrito besedo. Ako ustanovi občina svoje pekarne, tedaj je gotovo, da bodo iste pod okriljem italijanske narodnosti in da si bodo še posebno prizadevale, potegniti v svojo oblast slovenske delavce. Vse drugo pa je z zadružnimi pekarnami, tu se zamorejo postaviti naši prijatelji brez v»e nevarnosti na svoje lastne noge. Naši slovenski peki ustanove si lahko svoje posebne pekarske zadruge in uverjeni smejo biti, da bodo uspevale najboljše. Nas Slovencev v Trstu je veliko in vsi radi jemo kruh. Še mnogo rajšn p* hi aa jedli, ako bi nam došel iz domačih slovenskih rok. Za materijelno strau podjetja pač ni skrbi, da bi ne bila izvedljiva. In tako bi sa doseglo sedaj to, kar smo povdarjali kakor eminentno potrebo že pred, v početku pokovskega štrajka. Ako se to zgodi, da omogoči delavsko vodstvo slovenske zadružne pekarne, tedaj hočemo vzeti nazaj svojo besedo in priznati, da je isto znalo biti pravično tudi slovanskim sodrugom. Da vidimo torej 1 Ne rad se dotikam pekov, ker so baš sedaj v največjem — ognju. Molčati pa tudi ne morem, ker bi to bil narodni greh. Večkrat se je že pisalo, prosilo in rotilo pekovski stan, naj vendar opusti razne napake, ki so v navadi med pekovskimi delavci. To vse ni pomagalo nič. Nadejaje se, da se še lahko kaj popravi, ako tudi ne popolnoma, pa ▼saj deloma, ter uvažnjć pisemski rek: „trkajte, ako hočete, da se vam odpre*, hočem zopet spregovoriti par besed, o katerih telim, da bi jih vzeli na snanje bratje peki. Odkar traja sedanji štrajk, ste imeli razna posvetovanja. Vaši voditelji vam vedno (stara kriva navada) govorijo izključliivo v laškem jeziku, kar ▼i poslnšate in odobrujete mirnim srcem 1 Ob zaključku vsakega govora oziroma predloga, vpraša se vas, ako ste vsi dobro razumeli, kar se vam je govorilo, in ako želite, da se vam stvar raztolmači še v slovenskem jeziku. Na to odgovarjate vi hladnokrvno : »smo razumeli* (??) Sodrugi! ako imate še iskrico ljubezni do svojega nnroda, do onega jezika, katerega vas je učila vaSa mati že v zibeli; ako Imate še količkaj ljubezni do naše mile zatirane slovenske domovine ter ako imate še nekdanje pekovske narodne odločnosti: zahtevajte — ne samo, da naj se vam tolmači, kar se sklepa o vašem stanu — nego zahtevajte, da se z vami direktno govori v vašem slovenskem jezika, v jeziku, katerega res val razumete bolj nego vsaki tuji jezik, a tolmači naj se le onim 4—5 Lahom, ki bi slučajno ne razumeli vsega in natanjko. Sedaj je čas, da pokažete, ali smemo še kaj pričakovati od vas v narodnem obziru. Srce me boli, ko gledam pečat .Pekovsko pevsko društvo Jadranska zarjau in ko pomislila, da vsega tega ni več! In ako ne bode odločnosti med vami, da tudi ne bode nikdar vefil Vrstice, ki sem jih spisal tu, ne veljajo samo delavcem, nego tudi gospodarjem, ker oni bi morali dajati vzgled mladini! Vem, da porečete: ma-gistratni zastopnik zahteva, naj se govori vse laški, ker on ne razume drugega! Toda vedite, da on je postavljen za vas, a ue vi za njega. Kdor pa ne zna iu bi moral znati, naj se uči I Slovenci pričakujemo od vasi, da poleg svoje materijalne blaginje rešile tudi svojo narodno čast 1 Nebodigatreba. Siavnost v Celju. Iz Celja nam pišejo : .Vest V laških listih, da je slavnog dne 7. in 8. t. m. v Celji prepovedana, je gola laž. Siavnost se bode vršila natanjko po nainaiijenem vsporedu. Sigurno bo se skrili naši prijatejli — Celjski nemškutarji sedaj za laške liste, ker ,Wachterici* nihče več ničesar ne verjame. Ne pustite se begati 1 Oblastvom smo Vas že javili. Ljubljanska in večina drugih kranjskih društev pride v nedeljo z mešanim vlakom ob v« 10 dopoludne. Ljubo bi nam bHo. če pridete skunaj, da bode oflcii«'ni vsprejeni tem veličastuejsi. Prosimo Vas, objavite v Vaši .Edinosti*, da so vse vesti, ki se trosijo okrog, lažnjiva in izmišljotine. Zanimanje za siavnost je velikansko. Javljenih je nad 60 dru>tev. Pričakujemo prav veliko hrabrih Primorcev. V veselo svidenje, iskren bratski: .Na zdar!" Izletniki v Celje pozorl Podpisani se odpelje na sokolsko siavnost v Celju, danes (v soboto) zvečer z mešanim vlakom, s katerim se popeljejo v Celje goriški, postojiuski, ljubljanski in gorenjski Sokoli. Sokoli, ki se mislijo pridružiti v Trstu, naj se prijavijo danes zjutraj ali popoldan od 4—ti v pisarni' podpisanega (Via del Molin piccolo št. 3) kjer izvedo natanjčneje. Na zdar! Dr. Gustav Gregorin starosta. Razpisane službe pomožnih uradnikov. Kakor je bilu"punneti k uradnega lista .Osservatore Trie-stino", razpisano je bilo mnogo služb pomožnih uradnikov »m c. kr, dež. sodišču, okrož. sodiščih in okrajak sodisćih. V teh natečajih je razvidno, da visoka vlada zahteva zuauje nemškega in deželnih jezikov : italijanskega, slovenskega, oziroma hrvatskega. Ni dvomiti torej, da slavna vlada — z ozirom na javno in službeno korist — bode dajala prednost onim. ki so zmožni rečenih jezikov. Prav primerno bi bilo sedaj, da visoka vlada strogo pregleda jej podredjene pomožne uradnike, ki služijo na slavnem deželnem sodišču v Trstu, na okrožnih sodiščih Rovinj in Gorica, ces. kralj, preiurah in na c. kr. sodiščih na deželi, posebno pa v Istri. Mnogo jih bode mej temi, ki imajo bržkone svoje ^spričevalo*, da so zmožni slovanskih jezikov, ali žali Bog, vse njih znanje jezikov je le na papirju. Najžalostneje pa je to, da v resnici ni ni nikogar, ki bi povpraševal potem, da« li so do-tičniki res vešči deželnim jezikom ali ne P 1 In na podlagi takih, resnici ne odgovar- jajočih spričeval dobivajo pozneje službe X. In IX. razreda. Ako jfm bode le govoriti s priprostim posestnikom, lomili bodo jezike, da človek skoraj ogluši; kaj pa v pisavi ? O tem n i govora I Z gotovostjo pa eoremo reči, da v mestih — posebno v Trstu in v Istri — bo komaj 7,. takih, ki so le količkaj zmožni enega slovanskih deželnih jezikov. V interesa ljudstva, čigar narodnost ima večino na Primorskem, prosimo visokorodnega gospoda predsednika višega sodišča tržaškega, čigar nepristranost je znana v obče, da o imenovanju pomožnih uradnikov za novi civilni pravdni red, ki ima nastopiti z letom 1898, imenuje za dotična sodišča le take osebe, ki so popolnoma zmožne jezikov, da ne bode v nekaterih krajih usluženo samo italijanskemu, ampak tudi slovenskemu narodu, kajti pomožni uradniki, posebno ca c. k. okrajnih sodiščih, bodo autorizirani za izvrševanje legalizacij, zapisovanje tožeb in plačilnih nalogov itd. Posebno iz zemljiške knjigj je dolžnost dajati strankam podrobna in vestna sporočila o stanju premoženj in dolgov. Tu morajo organi absolutno biti vešči obema deželnima jezikoma v govoru in pismu. Tudi Vam gospodje poslanci priporočamo to stvar, dokler je še čas. Imenovanja se izvrše v kratkem; glejte, da ne bode prepozno, ko bo že, po domače rečeno: krava iz hleva t Slovenci pa — Kalabrezl. Takoj, ko sem čital v Vašem cenjenim listu, gospod urednik, notico : .Delavci 1 Slovani 1* sem vzel v roke pero, da Vam povem nekaj svojih mi9li. Toda oprostite, moja roka je trda, ker sem mizar, pa moja glava je zdrava, srce pa slovensko in tak 6 ostane! Veste, gospod urednik, Vam se je poročalo, da je predsednik našega shoda nagovarjal tiste, ki imajo zunaj svoje domove, da se vrnejo za toliko časa domov, da mine štrajk. No jaz in drugi tovariši smo takoj slutili, kaj misli navihani lisjak. Leta 1901 naj bi bilo manj slovenskih TržaČanov. Ako bi sli mi, ki imamo .zunaj* svoje domove, zdaj lepo domov, reklo bi se leta 1901 : vi niste bili vseh deset let nepretrgoma v Trstu lw A v tem Času bi mesto nas lepo naselili svoje Kalabreze — a mi bi izgubili pravico meščanov in tudi^delo. Tudi mi nismo tako neumni, kakor si skrivaj domišljajo ti „vodje* hlapci tržaške gospođe, marveč oni si mislijo jedno, mi pa — drugo. Mi, ki imamo svoje doeove .zunaj*4, imamo tudi toliko, da prebijemo štrajk ob svojem. Mi smo probujeni, bolj ko bi ujisiiii uiureju uaapiotuiki, teiavno ne trobimo tega na glas. V nas vrč že delj časa, ker so se nam oči odprle. Tega zavajanja smo že siti, preseda nam 2e ta komedija z nami Slovenci. Nismo več otroci in vrste naših se piri jo, naši se polagoma vračajo nazaj in marsikteri, ki govori še samo italijanski, čuti že danes samo slovenski, tega smete biti prepričani, gospod urednik1 V nas je nevolja velika, ker vidimo, da nas imajo le za norce, to nam je že prenenmno! Pa še nekaj, gospod urednik. Tudi „Piccolo* ne bomo več brali. Ta židovska mrčes, ki ga ni druzega nego sam strup in mlakuža, bo prišla pri nas na prazno. Radi bi naši ljudje brali .Edinost*, žalibog da ne znajo še dosti slovenski, a da se to popravi, bomo poskrbeli v kratkem 1 — Ha 1 Dolgo smo bili kar slepo orodje, mašine, in oni so nas gonili, kakor so hoteli, — zdaj pa smo spregledali in oči imamo, da — vidimo! Naj nam nastavijo zanjke kakor hočtjo, nii se jim izognemo, ker smo jih izpoznali. Osebno Vam bom še povedal, gospod urednik, na kakšen način so nas še zapeljevali ti — Judeži. Iu ne samo „vodje* (kaj vodje, to niso nobeni vodje in nikoli ne bodo marveč sami podkupljenci judovski sol) ampak tudi naši delavski tovariši sami, da bi nas zvabili v svoje mreže. Rečem Vam, to je že ostudno 1 — No, ne bojte še več, gospod urednik, slovenski delavec v Trstu še ni zgubljen in naša armada še ni premagana 1 Živela mati Slava! Zbor .Zveze učiteljev' vršil se je dne 4. t. m. v Celji na sijajen način. Udeležba je bila velika, koncert sijajen. Mej mnogimi posvetuimi in duhovskimi udeležniki so bili tudi: deželni odbornik goriški, dr. Tuma, c. kr. svetnik Vodopivec, ravnatelj Schreiner, zastopnik hrvatskega učiteljstva Makso Jurčič, šolski ravnatelj v Križevcih in več šolskih nadzornikov. leaaekl za motko podružnico đruibe sv. Cirila in Metoda v Trstn. G Anton Vrabec je daroval 9 kroni, slavno .Obrtnijsko društvo t Bar-kovijah* jfc'darovalo 10 kron in baliacafji 40 stet. g. Ferdo Sajovic je daroval 3 krone 60 stot Glavna skupščina Cirll-Motodove družbo v Skofji Loki, bila je, kakor se nam poroča, sijajna. Udeležba je bila velikanska in zlasti je deilo mnogo dam. Mesto j« bilo vse v zastavah. Na kolodvoru pričakovali so zborovalce društva z zastavami in godbo. Po zel6 ganljivim in prisrčnem vsprejemu so razdelila dekleta mtd udeležnike šopke cvetlic. Pred mestno hišo sta pozdravila skup* Ščinarje škofjeloški župan g Lenček in župnik g. Tomažič z navdušenimi besedami. Postavljenih je bilo mnogo slavolokov. Med pojave burnega navdušenja gromeli so topiči. Sv. maso je daroval g. Župnik Tomažič in po ma^i se je vršil glavni zbor, katerega se je udeležilo 300 zborovalcev. Razen odstopivšega dra Vošnjaka, na katerega mesto je bil izvoljen prof. Petelin, so ostali vsi stari odborniki. Po zborovanju je bil slavnostni banket, na katerem se je živo pojavljala narodna misel, zlasti z ozirom na eminentno potrebo družbe sv. Cirila in Metoda. Govorili so gg. Zupan, Svetec, Lenček gčna. Šusnikova in mnogo drngih. Bralno in pevako druitvo v Brjah priredi jutri dne 8. t. m. ob 5. uri po pol u d ne, v prostorih gospe Viucence Trpin (v znanem mlinu v Kasov-Ijah), narodno veselico s sledečim vsporedom: 1. Naprej, godba. 2. Pozdrav in nagovor. 3. Pogovor z domom, petje, mešani zbor. 4. Istorija o miru, deklamacija. 5. Nazaj v planinski raj, petje, mešan zbor. 6. Lepa naša domovina, godba! 7 „Berite novice14, veselo-igra. 8. Naša pesem, petje, mešan zbor. 9. Slovanski poutpouri, godba. 10 ..Pravo junaštvo", prizor iz kmetskega življenja. 11. Ljubav, petje, mešan zbor. 12. Zabava in ples. Petje izvršuje mešani zbor iz sv. Križa, godbo pa pr-vaški Sokoli. Uatopnina k veselici 30 z sedežem 40 nvČ. Ustopnina na ples 1 gld. Obilne udeležbe od strani vabljenih gostov z veseljem pričakuje Odbor. Iz Šempola]a. Blagovolite sprejeti nekoliko vrstic o narodni veselici, ki se je vršila tu v nedeljo dne 1. avgusta t. 1. Ta narodua slavuot vršila se je na lepo odičenem dvorišču g. J. Kosmine, kjer se je zbralo mnogo odličnega in za narodno stvar vnetega občinstva iz vseh vasi v bližini; najčastneje pa so bili zastopani vrli Nabreženci. Slavnostni govor je imel načelnik Mavhinjskega veteranskega društva, g. V. Legiša. Govornik je v kratkih, pa jedrnatih beeedah opis?l namen te narodne slavnosti ter je povdarjal vzajemnost tukajšnjih bližnjih vasi, ki so sodelovale skupno ii združeno, da se je danes ta priredila ta siavnost. Govornik je završil svoj govor trikratnim .živijo" presvitlemu cesarju Franu Josipu I., na kar je godba zasvirala cesarsko himno. Na to je sledilo petje in sicer mešani in možki zbori. Občinstvu so posebno ugajali mešani zbori, tako, da so morali ponoviti tri pesmice na občno željo občinstva. Da, občinstvo se je čudilo, kako je bilo mogoče v tako kratkem času, v mesecu dni, tako dobro izvežbati skoraj popolnoma nov zbor. Vsa čast turej mailjivemn pevovodju g. Justinu, učitelju Šempolajskemu, ki je žrtvoval mnogo časa in truda. Ta gospod si je s tem mnogo pridobil mej nami. Bog ga živi t Tudi možki zbor je dobro pel, le škoda, da je bilo majhno število pevcev. Izvrstno pa je deklamovala gospica Ema Kavčičeva poezijo: .Naš narodni domu. Tudi vesela igra: .Pol vina, pol vode*, se jo sponesla prav dobro, in vzbujala je mej Ijcd-stvom mnogo smeha. Sploh se mora reči, da je vsa veselica vspela povsem povoljno. Dal Bog, da bi napredovalo to zapričeto delo v provzbujo milega nam naroda slovenskega! Konečno zahvaljujem v imenu veteranskega druitva vse udeležence te sla vnosi i, vse sotrud-nike, pevce in pevke, igralce, igralke in deklamo-valko. Posebno zahvalo izrekam že prej omenjenemu vrlemu pevovodji, g. učitelju Šempolajskemu. Eden izmej veteranov. Parobrod s petrolejem. Predvčerajšnjem zjutraj došel je v naše pristanišče n&jveči parnik te vrste, ki prevažajo petrolej. To je angleški parobrod .Suran*, ki je pripeljal iz Batuma 4700 ton petroleja. Po dovršeni zdravniški vizitacifi možtva odplul je parnik k Sv. Saboti. Kraljica Natalija, katero se je pričakovalo te dni v Trsta, potovala je, kakor se brzojavlja, Čez Nabrežino v Italijo. Ljubljanska okrajna bolniika blagajna. Iz Ljubljane smo prejeli in objavljamo: „V sredo v krajci in danes v daljši notici se jezi »Slovenski Narod" na ,Edinost" radi notice, ki jo je prineael ta list o dogodkih v okrajni bolniški blagajni. So-sebno se izpodtika tNarod" na besedici ,odleter ▼ notici, govoreči, da je dosedanji načelnik, gosp, Klein, propal na zadnjem občnem zboru blagajne. — .Narod" graja notico v .Edinosti", pripoznava pa, da se je pisala „dobrim namenom". — Gotovo : dobrim namenom! Gosp. Klein je propal na občnem zboru in res „odletel" vsled pritiska krščanskih socijalistov. — To je dejstvo, katero obžaluje tudi dopisnik .Edinosti", ali dejstvo je, ki nas sili do vprašanja: kdo je kriv, da je prišlo tako ? 1 Ali res ni bilo možno preprečiti tega dogodka P Ali ni bila dolžnost iz-vestni gospodi, iti v boj za gospođa Kleina ?! Gospoda v narodni stranki naj malce polože roko na prsa in naj vprašajo svojo veit: ali niso tudi oni krivi na odnošajih, vsled katerih je mogla priti na mesto g. Kleina tako neznatna oseba, kakoršna je — g. Kregar ? ! Le več dela in manje besedičenja !" Sestanek narodnih delavcev na Čeikem. Da tudi delavec, ako je značsjen in mož v pravem pomenu besede, vč spoštovati svojo narodnost, o tem nam pričajo češki delavci. Na Češkam so spoznali tudi de avci, da so velevažen narodni faktor in da sestavljajo narodno maso, ki v političnem pogledu ni brez ptniena. In ti češki delavci, ki ljubijo svoj narod in ker jim ni vsejedno, da-li ostanejo zvesti svoji slovanski zastavi, ali da se potopijo v germanskem morju, odcepili so se od svoj h nemških tovarišev, katere navdaja ista politična misel, kakor njihove voditelje, misel po-nemčenja nenemških mas delavstva; češki delavci so se odcepili od njih in hočejo ostati samostojni v zavesti, da je njihovo število velikansko. In res je, — kdo ne ve, kako veliko je število čeških delavcev ? 1 Sesedat vse te ogromne mase bi bile ravno dobre dovolj, da služijo prus filskim nakanam, dobre dovolj, da služijo socijalističkim voditeljem za st«fažo — prav kakor v Trstu 1 Uvidtvsi nevarnost, pretečo narodnosti češki od strani socijalistov, združili so se in sklicali shod, na katerem naj bi se pomenili glede nadaljnjega skupnega delovanja v socijalno-političnem pog'e'u. Shod je bil sklican na m;nolo soboto v Pragi v staromestni hiši. Ker jim je bil shod prepovedali, st šli so ae na zaupljiv sestanek v Kraljevih vinogradih. Na tem sestanku sta povorila postenca dr. B:\xa in dr, Ra^'n Takoj po noSi pa st je oipeljalo 200 udeležuikov v Rtčan na posveto vanje. V Rič-juu šo se seotnli vodje dt-lavcev iz Uikozvunega zaprtega jezikovnega okrožja nem« škega. Zastopniki iz tf ga okrožja so govorili goreče besede ozirum na narodnos* češkega delavca. Naposled s-, je *prej la re* lucij*, v kateri se pripor ča dela ceni, da v slučaju, ako se ne bi skrbelo ZA zadostno njihovo osebno varnost, piosijo dovoljenja, da smejo nositi orožje. — Na to se je sklenilo doposlati posebuo tiporaenico v ruske in francoske liste. V tej spomenic5 naj se opiše trpljenje češkega delavca posebno v me.Sanih je zikov-nih pokrajinah. Došlo je na stotine brzojavnih pozdravov. Kakor se čuje, je sklenil zbor narodnih delavcev, da skliče nov shod za bodočo nedeljo. To je vrlo, živeli češki delzvci! V vzgled uaj bi si jih vzeli izvestni slovenski delavci v Trstu, ki so že tako daleč zagazili v svojem narodnem pod-vr2eu>isu, da mislijo, da slovenski delavec niti nima te prav ce, da bi povdarjal javno svojo narodnost ki mislijo, da je^vsejedno, katerej narodnosti pripada delavec in da se za narodne pravice sme boriti le samostojni človek. Delavci slovenski v Trstu! Resni časi se bližajo, — ne bodite izdajice svoje narodnosti, ne pomagajte do zmage našemu in vašemu sovražniku 1 S tem bi si nakopali na svojo vest greh, ki bi se Vam ne odpustil nikdar. Se je čas — posnemajte vrle Čehe! Parlžka medicinska fakulteta je odslej zaprta tujim dijakom. V bodoče bodo smeli dijaki tujih držav na Francoskem študirati samo v provinci j ah nti pa več v Parizu. To pa baje zato, ker je parižka univerza prenapolnjena s tujci. Samo ansko leto je bilo na medicini 5000 slušalcev. Brezvestna nesramnost. V Kitajcih je vera, da se ne razrušijo one stavbe, pod katerimi se pokoplje otrok. Železnice da so trdne, ako se pod vsak prag pokoplje jeden otrok. To babjeverstvo Kitajcev so izrabili nesramni sovražniki Rusije, katere najbrže bode v oči rusko-kitajska pogodba, da so raznesli po „nebeškem cesarstvu" novice, da Rusi potrebujejo za novo železnico človečkih žrtev in da je Ruski poslanik v Pekingu že prosil cesarico kitajsko, da mu da 3000 kitajskih otrok. Vsled tega je nastal seveda velik strah med Kitajci. Ta novica ne namerava pač nič druzega, nego vzbuditi razpor med Rusijo in Kitajsko. Taki so nasprotniki Slovanstva. Interesantna žena. V Rouenu na Francoskem je neka gospa Soulard, katero je varal mož. Da bi se maščevala nad njim, skrila se je necegadne v omaro svoje sobe in čakala na ljubezenski sestanek svojega nezvestega moža. Kmalo je prišla k njemu gledališka plesalka. Ko sta se .zaljubljenca" imela najboljše, planila je gospa iz omare ter postrelila oba grešnika. Sodišče je ženo spoznalo nekrivo in po razpravi jej je občinstvo prirejalo velike ovacije. Nekateri možaki pa so mladi udovi, ki je na tak način .izgubila* moža, celo ponudili roko v zakon. — Res žena, ki zasluži naslov „junakinje našega časa !u 200 žensk utonilo. V Kremenčuku na Ruskem ob reki Dnjeper je voda odnesla kopejji, v katerih se je baŠ kopalo 400 žensk. Okoli 200 žensk je utonilo. Naše polemike. ii. Gosp. Vidic je odgovoril na mojo obrambo — kajti to moram ponoviti določno, da nisem jaz prvi nikomur nasproti zasedel sodnega stola, nego da se vedno le branim. Najpoprej je omenil gosp. Vidic, da se je v nas udomačila deviza .hvaliti ali pa — nič", da je literarna koža naših znanstvenikov postala uečuveno občutljiva in da uprav dr. Glaser ne prenaša niti najmanjše in najopravi-čenejše kritike in da je nekoč ®el6 državne poslance klical na posioč zoper dunajskega v.«euči-liščnega profesorja, ki njegovemu — menda izbornemu — delu ni prisodil sposobnostij, da bi zagledalo beli dan itd." Tukaj ni utemeljen niti jeden stavek. Še predno sem rokopis svojega dela poslal .Slovenski Matici" sem posameznim pisateljem na Kranjskem in Štajerskem, na Dunaju n. pr. pokojnemu Navratilu, odlomke poslal v pregled in jih povprašal j za njih svet. Gosp. prof. Krek mi je tudi obljubil | to prijaznost že poprej, pa radi drugih nujniših f poslov pozneje ni imel časa. Tudi dotični odbornik j .Slov. Matice", ki pregleduje rokopis pred tiskom, ' mi mora pritrdi, da z ozirom na kakšne izpre-membe mojega rokopisa nima nobonih težav z f menoj, ker sem prepričan, da več oflij več vidi. Tudi to moram ponavljati, da sem sam prosil re- j cenzije uredništvo „Ljublj. Zvona", ko je izšel ' prvi zvezek, da bi se v drugem zvezku kolikor j toliko ozrl na dane nasvete. Če so ya naši znan- i stveniki v Ljubljani odobrili kako delo, bi človek } moral misliti v naših šibkih razmerah, da ga odo- j bre tudi ocanjevatelji; ne zahtevam pa, da bi ga j, morali hvaliti. .Slov. Matica" in »Ljublj. Zvon" ; nista tako daleč narazen, kakor sta Pariz in t Peking. Absolutno pa zahtevam tudi nekoliko avto- * ritete za naše razmere, in sicer zato, ker je z f mojimi službenimi leti veden napredek na polju ' znanutva. Dasi živć v trgovinskem mestu, sem i poučen o najnovejših pojavili drugih narodov na. ; polju slovstvene zgodovine. i Kdor je služil 25 definitivnih let v našem ii težavnem stanu, temu je v sedanjem realističnem času za papirnato hvalo toliko kolikor za — lanski sneg. Kar se tiče bajke o dunajski akademiji,, se ima stvar tako-le: Ko sem d 'cambra 1883. L bil promoviran, mi je profesor indologije nasvet^val, naj izdam razpravo: .Derindische Sekti-1 e r", na podlagi „Dharmagastra- in GrhyasStra — literature 1885 1. sem jo odposlal na Dunaj. Reklo se je, da je treba porabiti še nekaj drugih virov in tvarine nekoliko drusače razvrsiiti. Sto ril sem to; pa ni bilo prav. 1886. 1. sem jo poslal neizpremenjeno profesorju indologije v Lipsiji, W i n d i s c h u, ki je tudi urednik časnika : Zeitschrift der D e u t s c h e n M o r g e n • llindischen Gesellschaft, poprašavši gs, more li to razpravo 1886. 1. natisniti v svojem listu. Na to vprašanje sem dobil to le dopisnico: Hochgeehrter Herr Professor! Besten Dank fiir Ihreu freundlichen Brief nnd die Einlage. (Poslal sem mu zraven razprave tudi svojo brošuro o Čehu V>.ničku.) Vielleicht er-bitte ich mir noch einmal Ihre Hilfe in Sachen von Curtius. Zuniichst erseheint eine biograpkisehe Skizze von Angermann in Berrenbergers Beitra-gen. Ihr Manuscript .Uberden vendhchen Studen-ten" hatte ich schon Iftagst abliefern aolles. Ich dachte immer noch, ich kolute es in der Zeitschrift (namreč leta 1885.) nnterbringen und das ist ein Grund der Zogerung und dann hat micb schwere Krankheit in meiner Fatnilie allerdingst nichtalle Geschafte mit der niitbigen Eaergie betreiben las-sen. Fiir das nachste Jahr ist noch keine Aussicht, aber fttr das Jahr 1887. wiire cs rno^lich. Mit ergebenster Empfehlung Prof. dr. W i n d i s c h. Leipzig, 17. Feb. 1886. Iz- te dopisnice je razvidno, da je razprava bila godna za tisek. (Pride še.) Najnovejše veatl. Berolin 6 »National Zeitung" odgovarja na izjave „Novoje VremjaH in pravi: Te izjave ao tako staromodne, da današnjim razmeram ne morejo ugajati. Resnična je le ta glavna misel, da Rusija in Nemčija zamor e t a delovati skupno za interese obeh dr3av, ne da bi sklepati radi tega kako pogodbo. Rasmera mej Nemčijo in Rusijo bi bila potemtakem svobodbno sodelovanje od £asa do časa. „N Ztg" smatra nadalje trditev grškega bankirja 3ingros-a za smelo izmišljotino, da namreč Rusija porabi obisk nemškega cesarja v to svrlio, da pridobi velevlasti za ugod-niše mišljenje nasproti Grški; dostavlja, da ne dvomi nikdo ne v Berolinn, ne v Petrogradu, da bode morala Grška zavarovati plačilo vnjne od^ škodnine. Jedini pot k temu pa je evropejsko nadzorstvo grških fi ianc; prazni obeti bankirja Sin-grosa nimajo /a Evropo nobenega poaena. __Za alabotne "TRSCS bolekave vsled pomanjkanja krvi na živcih, bledu in sla* slabotne otroke; izvrstnega okusa in preizkušenega učinka je ieleznato vino lekarja Piccolija v Ljubljani. (Dunajska cesta) priporočeno od mnogih zdravnikov. — Pollitorska steklenica velja 1 gld., pet polliterskih steklenic 4 gld. 50 kr. Trgovinske bvzojairke in v Budlrapolta.. Pšenic« <«jeson 10.87 10 89 PSonica z« spomlad 1898 1088 do 10.90 Ovca zh j< sen 6.— 6 02. — itž ta jesen 8.44 8.48. Koruza v.a september 18^7. 5.40' 5.45 Pfonka nova od 78 ki!, f. 10 75—11.83 od 79 kilo. 1185 1190 od 80 kil. f. 11.90—11 95., od 8], kil. 1.1195 1210 od 82 kii. lor. —.— ,J.-i,XJ,Ha . prciKu — '—" —* — Pšenica: Male ponudbo ali rado, mimi resorvirani, mlačno. Prodaja 100(H) mt. ut. 40 nvč. ceneje, li/ 35—40 nvč. ceneje. Koruza 10. nvč. c neje. Samo rž in oves procej stalno. Vreme: lepo. . r&^a. Mom. nimnl «lse]j, Ljubljane, Dunaja. 7.£5 popol. iz ?ulja, Rovinja,.Ljubljane, Dunr^a 9.45 „ brao vlak is Pulji, Rovinja, L&kalai vlak ob praznikih: 8J$ft popol iz. DivaSe. Lastnik kensorcij usta »Edinoste. Izdava^lj in odgovos?^ ivadnik: Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Tvst'i.