Naš čas, 15. 10. 2015, barve: CM K, stran 1

V petek (7/17 °C) bo delno, v soboto (6/12 °C) in nedeljo (7/14 °C) pa pretežno oblačno.

Četrtek, 12. novembra 2015 številka 45 | leto 62 www.nascas.com naročnina 03 898 17 50 cena 1,80 €
TAKO mislim
r -

iS-
7
r m
L '' ,
u\
v


sjj

i L »J
-T
Velenjski poklon Mirku
!■ v
Velenje, 7. novembra - V soboto zvečer se je v velenjskem Domu kulture zbrala smetana slovenske folklore. Redkokdaj na eni prireditvi nastopi toliko odličnih slovenskih folklornih skupin, kot jih je ta večer. A tudi priložnost je bila posebna, saj je bil večer posvečen 80-letnici etno-koreologa Mirka Ramovša, enega največjih slovenskih
poznavalcev in raziskovalcev plesnega izročila, ki je v folklornem svetu izjemno cenjen. Mnogi so ta večer odplesali prav postavitve, ki jih je pripravil za njihove skupine. In seveda je na oder med »svoje« folkloriste na koncu prijetnega večera stopil tudi sam. Nadaljevanje na 9. strani.
Vlada in občine na različnih bregovih
Pogovori o primerni porabi občin se vlečejo že dobre pol leta, niso pa prav nič napredovali, nasprotno, vlada in občine so vse bolj narazen. Po besedah velenjskega župana in predsednika skupnosti mestnih občin Slovenije Bojana Kontiča so pogovori zdaj celo zastali. V prihodnjih dneh pričakujejo ponovno
srečanje s predsednikom vlade, na katerem naj bi skušali zbližati stališča, predvsem pa realno ocenili, kolikšni so lahko prihranki. V tem času so se z zakonskimi določbami obveznosti občin celo povečale (dogovori sindikatov in vlade), saj se je sprostil regres, kar pomeni, da je treba zagotoviti več sred-
stev za občinske javne zavode. V Velenju so na zadnji seji sprejeli dvoodstotno znižanje cen v vrtcih, zdaj pa bo zaradi prej omenjene obveznosti v proračunu občine nastajal primanjkljaj.
Nadaljevanje na strani 2.
-VO
iu-l
=o
■u-t ii*"> :o
Ograje
Bojana Špegel
V času mojega otroštva jih je bilo malo. Tudi hiš v našem mestu še niso zastirale tako močno, kot jih danes. Pa naj gre za zelene ali žičnate ograje. To so bili časi, ko smo se še več družili in pogovarjali s sosedi, ko lastnina še ni bila tako sveta, kot je danes. Priznam, da v zvezi z ograjami v preteklost gledam z nostalgijo, saj mi neograjeniprostori še vedno pomenijo svobodo. Po drugi strani pa jo imamo - ograjo, seveda - tudi pri nas doma. Najprej so nam jo zaradi smradu iz Ležnja, ko je bilo tam še odlagališče odpadkov, v malem gozdu nad njim postavili ko-munalci. Ob njej so posadili skandinavsko grmovje, ki naj bi preprečevalo smrad. Grmovje raste, a zelo počasi. Nič hudega, saj odlagališča in z njim smradu ni več. Ograjo pa so nam ukradli. Priznam, da najprej nisem mogla verjeti, a je čisto res. Ostali so le stebrički, na katere je bila pripeta, pa smo potem odstranili tudi te. A glej ga zlomka. V našem malem gozdu so se namnožile srne. Te so že tako urbane, da se ne bojijo ničesar in nikogar več. Če so včasih hodile na naš vrt zobat radič le v mraku, sedaj to počnejo tudi sredi belega dne. Niti velik črn pes, ki ga imamo pri hiši, jih ne moti. Ko so sredi dneva pomulile vso rdečo peso, smo imeli vsega dovolj. Kupili smo novo ograjo in poskrbeli, da doma pridelana zelenjava spet pristane v naših in ne srnjih želodcih. Domišljam si, da imam zato pravico verjeti, da je »moja« ograja upravičena, pa čeprav tudi meni ni všeč, da jo imamo. Vsi smo že od nekdaj vedeli tako za berlinski kot kitajski zid. Drugih visokih ograj, ki so imele svoj politični namen, dolgo ni bilo. A ob vsem, kar se dogaja v zadnjih letih, sploh pa v zadnjih mesecih, me podatek, da so ograje trenutno postavljene v več kot 60 državah po svetu - vse z namenom, seveda -, sploh ne čudi. In kot kaže, bomo naslednji, ki bomo na svoji meji postavili »tehnične ovire«, kar je le malo bolj zapleten izraz za čisto navadno ograjo, mi, Slovenci. Mi, ki smo še nedaleč nazaj bentili čez Madžare, ko so del ograje postavili tudi na meji z našo državo. In ob tem nenehno poudarjali, da ograje ne bodo preprečile begunskega vala, saj gre za val, ki vedno najde svojo pot do cilja. Pač naredi drugačen ovinek. In mi, ki smo v tednih, odkar balkanska begunska pot vodi čez našo državo, že večkrat dokazali, kako nestrpni smo. Da smo »Zlovenci«, da je med nami veliko malih fašistov?! To, ne nazadnje, dokazuje tudi, da bomo tik pred božičem povabljeni na referendum, na katerem bo večina (spet) odločala o manjšini, o istospolnih partnerskih zvezah. Celo v državah, ki so veliko bolj konservativne (morda si pa to le umišljam) kot naša, so že zdavnaj dojeli, da lahko imajo iste pravice kot vsi he-teroseksualni pari. Pri nas pa ne. Ker si nekdo, ki je to dosegel, želi postati politik in dobiti »svojo« moč. Ob tem skrbi, da se nestrpnost do drugačnih še stopnjuje, Slovenci pa žal dokazujemo, da nismo razvita država, ampak »kmetija«. V kateri tudi zato potrebujemo ograje. Ker imamo čisto preveč »ovir«, kar je lahko tudi drugi izraz za ograje, v naših glavah.
Gorenje z ambicioznim strateškim načrtom
Na Gorenjevih trgih so razmere zaostrene, na mnogih vlada makroekonomska in politična nestabilnost, kar še posebej velja za Rusijo, Ukrajino in Azijo. Vse to spremljajo še valutni pretresi. To pa so tudi glavni razlogi, zaradi katerih bo Gorenje leto verjetno sklenilo z izgubo kljub doseženim načrtovanim prihodkom.
Na spremenjene razmere na globalnem trgu Gorenje odgovarja z novo strategijo, ki predvideva veliko povečanje prodaje na trgih zunaj Evrope in povečanje blagovnih znamk v visokem cenovnem razredu, ki prinašajo tudi višjo dodano vrednost. Vse to in seveda mnogi drugi ukrepi naj bi omogočili, da bodo leta 2020 ustvarili že 1,56 milijarde evrov prihodkov. Več na 5. strani.	mz

Naš čas, 15. 10. 2015, barve: CM K, stran 2
2
OD SREDE DO TORKA
«»WAS
12. novembra 2015

LOKALNE novice
Vlada in občine na različnih bregovih
Srečanje prostovoljcev projekta »Starejši za starejše«
Topolšica, 16. novembra - V ponedeljek ob 17. uri bo v Gostilni pri Janezu srečanje vseh prostovoljcev, ki sodelujejo v projektu Starejši za starejše za višjo kakovost življenja doma. Pripravlja ga šaleška pokrajinska zveza društev upokojencev, ki projekt tudi organizira. Srečanje je vsakoletno, tudi letos pa na njem pričakujejo prostovoljce iz DU Velenje, UNI 3 Velenje, DU Šoštanj, DU Šentilj pri Velenju in DU Vinska Gora, DU Šalek in DU Paka pri Velenju. Za kulturno-razvedrilni program bodo poskrbeli Podkrajski fantje.
a bš
Vročevod zapira ceste
Velenje, 10. novembra - Podjetje NIVIG bo do petka, 4. decembra, nadaljevalo sanacijo vročevoda Šalek-Selo, zato bo na cesti Simona Blatnika na odseku od križišča s Cesto talcev in krožiščem pri Trgovskem centru Jager v tem času popolna zapora prometa. Dovoz do Komunalnega podjetja PE Energetika bo urejen. Dela so med tem že končali na Cesti talcev, ki je sedaj ponovno odprta za promet.
a bš
Društvo bolnikov z osteoporozo praznuje 10 let
Velenje, 13. novembra - Društvo bolnikov z osteoporozo Šaleške doline letos praznuje 10 let delovanja. Društvo, ki deluje preventivno in s svojimi aktivnostmi ozavešča o osteoporozi, tako imenovani tihi bolezni, organizira vrsto aktivnosti, predavanj in delavnic. Prireditev v počastitev desete obletnice delovanja društva bo jutri ob 19. uri, v mali dvorani doma kulture Velenje. Program bodo pripravili plesalci in plesalke Kulturnega društva Media pod vodstvom Irene Gorogranc. Po programu bo v preddverju druženje.
a bš
Evropa za državljane - Be Youth
Velenje, 10.-12. november - Danes se bo zaključilo tretje srečanje predstavnikov občin iz Romunije, Italije, Cipra, Latvije, Španije in Slovenije, ki se vsakih nekaj mesecev dobivajo na posvetih in predstavitvah dobrih lokalnih praks. V Velenju so spoznavali evropske programe za sofinanciranje, lokalno mladinsko politiko in mladinsko infrastrukturo, obiskali pa so tudi muzeje in spoznali mesto.	a tf
MESTNA OBČINA
VELENJE
OBVESTILO O OBJAVI JAVNEGA RAZPISA ZA DODELITEV IN ZAMENJAVO NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM
Občane in občanke mestne občine Velenje obveščamo, da smo na spletni strani www.velenje.si (Javne objave in razpisi) in na oglasni deski v avli Mestne občine Velenje objavili JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM.
Prosilci, ki se želijo prijaviti na razpis za dodelitev neprofi-tnih stanovanj v najem, lahko vlogo za dodelitev / menjavo neprofitnega stanovanja v najem dvignejo v avli Mestne občine Velenje vsak delovni dan od 8. do 15. ure, ob sredah od 8. do 17. ure in ob petkih od 8. do 13. ure. Obrazce najdejo tudi na spletni strani www.velenje.si.
Vloge s prilogami in dokazilom o plačani upravni taksi bomo sprejemali v glavni pisarni Mestne občine Velenje (številka 10, klet) do vključno 30. 11. 2015, in sicer vsak delovni dan od 8. do 15. ure, ob sredah od 8. do 17. ure ter ob petkih od 8. do 13. ure.
Vse informacije lahko prosilci dobijo osebno na sedežu Mestne občine Velenje (Titov trg 1) ob ponedeljkih med 12. in 15. uro, ob sredah med 12. in 17. uro in ob petkih med 10. in 13. uro ali na naslednjih telefonskih številkah Urada za razvoj in investicije: 8961 673, 8961 674 in 8961 540.
Občine bodo morale pokriti vladne obljube
Mira Zakošek
Nadaljevanje s prve strani
»Predsedniku državnega zbora smo predlagali, da bi svoja stališča predstavili kolegiju poslanskih skupin, a je ta ocenil, da imajo stranke zelo različna stališča do bodoče organiziranosti lokalne samouprave, zato nam je predlagal, da se dobimo s posameznimi poslanskimi skupinami. Zdaj bomo skušali s tistimi, ki nam bodo pripravljeni prisluhniti, navezati stike. Upam, da bomo dovolj prepričljivi in da bomo dobili podporo v državnem
zboru, da nam bodo torej omogočili normalno delovanje,« pravi Kontič, ki dodaja, da polovica slovenskih občin iz dohodnine (povprečnine) ne uspe več poravnavati svojih stroškov delovanja. Velik del tega pa je pri večjih občinah, ki imajo tudi javne zavode, poraba, ki jo država določa s svojimi zakoni.
Mestna občina Velenje je kljub številnim proračunskim neznankam, že potrdila osnutek proračuna za prihodnje leto, saj jim le pravočasno sprejetje tega dokumenta omogoča normalno poslovanje po novem letu. Če bodo obveljala izhodišča, ki jih predlaga vlada, bodo morali nekatere postavke znižati ali pa se dodatno zadolžiti. Ministrstvu za finance to ne predstavlja kakšnih posebnih težav, saj večina slovenskih občin (med njimi
tudi Velenje) ne presega limita zadolževanja. Vendar pa si tega v Velenju nikakor ne želijo, kljub temu pa se bojijo, da brez njega ne bo šlo. Upajo, da bodo izhodišča znana vsaj do priprave predloga tega dokumenta. Zadnja leta so proračune pripravljali skrbno in niti pri letošnjem, ki je bil sprejet prav tako v negotovih razmerah, ni bilo potrebnega rebalansa (so eni redkih v Sloveniji), predvsem pa so zadovoljni, da so ga dosledno uresničevali in da bodo leto tudi pozitivno sklenili. Tudi za prihodnje si želijo takšne osnove, da bodo svojim proračunskim uporabnikom zagotavljali normalno poslovanje.
Vendarle našli rešitev?
Mozirje - Kar trikrat so že Občine Mozirje, Nazarje ter Rečica ob Savinji prijavile projekt posodobitve in razširitve čistilne naprave v Lokah na razpis za pridobitev nepovratnega denarja, a so vedno ostale praznih rok. Projekt je vreden nekaj manj kot 900 tisoč evrov, zmogljivost naprave pa naj bi znašala 6.000 populacijskih enot. So naposled našle rešitev za projekt?
Podpis pogodbe z Esotechom
»Direktor Komunalnega podjetja Mozirje in tudi sami župani omenjenih občin vemo, da so vlaganja v čistilno napravo nujno potrebna, a vse do nedavnega nismo našli rešitve v financiranju. Povezali smo se z velenj-
skim Esotechom in z njim podpisali pogodbo. Po dogovoru naj bi bil projekt končan do kopalne sezone 2016, čistilna naprava pa naj bi od takrat dalje obratovala poskusno. Tehnični prevzem in uporabno dovoljenje pa pričakujemo do septembra prihodnje leto,« je pojasnil Ivan Suhoveršnik, župan Občine Mozirje, ki je nosilka projekta.
Po navedbah sogovornika naj bi se Esotech že lotil predvidenih aktivnosti, a se to za zdaj še ni zgodilo, ker so se pojavile informacije - tako Suhoveršnik -, da bi lahko občine investitorice pridobile nekaj denarja iz postavke kohezije. V tem primeru pa ne smejo začeti gradnje prej, dokler denarja ne dobijo odobrenega. »Tudi sicer v tem trenut-
Savinjsko-šaleška naveza
ku ne vemo povsem natančno, kako bomo lahko zagotovili ves potrebni denar, če morebiti razpisa ne bo in če bomo znova izpadli,« nam je povedal župan Občine Rečica ob Savinji Vinko Jeraj.
Delež glede na porabo vode
Stroške vlaganj v čistejše okolje bodo omenjene občine krile po porabi vode. Tako naj bi občina Mozirje prispevala 42-odstoten delež, občina Nazarje nekaj manj kot 34, občina Rečica ob Savinji pa 24 odstotkov ali dobrih 200 tisoč evrov. Na čistilno napravo bodo priključili že zgrajena javna kanalizacijska omrežja, kakšnih širitev pa za zdaj ne načrtujejo.
a tp
Drug ob drugem, a premalo skupaj
Referendumski ne in da - Dogovor in stavka - Sveti Martin je naš!
Naša vlada, ki ji nekateri očitajo, da slabo vlada, je bila zadnje dni (spet) na resni preizkušnji. Z opozicijo ni prišla skupaj pri vprašanju, ali je poskrbela, da smo bili dovolj pripravljeni na migrante, in ali smo zanje dovolj storili. In ali smo (bili) sploh kos begunski krizi. Bi pa po mnenju nekaterih predsednik vlade od desnice lahko dobil kakšen plus, ker je začel javno govoriti o žici. O (bodeči) žici, s katero naj bi ob potrebah zavarovali mejo s Hrvaško vsaj na nekaterih delih, da migranti meje ne bi prestopali kar vsepovsod. Seveda tudi s pomočjo ali usmeritvijo sosedov. Ne le vlada, domala ves parlament pa je dobil zaušnico od Radia študent, saj so ti zbrali dovolj glasov za pobudo za referendum. Poslanci so vendarle še enkrat strnili vrste in tak referendum zavrgli. Bomo pa še letos vseeno šli na referendum. Malo pred božičnimi prazniki bomo glasovali o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Vsebina tega je še eno področje, ki močno ločuje Slovence. Je pa vlada prišla skupaj z javnim sektorjem oziroma z njihovimi sindikati. Dolgo so se »nategovali«, vsak je malo popustil in končno so si v petek zvečer segli v roke. Veselje pa so kmalu pokvarili policisti, ki so za 18. november napovedali stavko. Hočejo izpolnitev že danih obljub, tudi take plače, ki bodo primerljive z državami, s katerimi se lahko primerjamo.
Medtem ko še čisto ne vemo, kaj se bo res zgodilo 18. novembra, vemo, kaj se je zgodilo včeraj. Tudi policija ni mogla preprečiti največje tatvine: saj veste, ukradli so ves mošt. Danes že imamo pravo letošnje vino. Martinovanja so sicer marsikje pripravili že v soboto in nedeljo, razne prireditve ob tem dogodku, ki ga Slovenci še posebno lepo častimo, bodo še trajali tja do nedelje. Martinovanja so pripravili na raznih mestih, v Slovenskih Konjicah kar sredi vinorodnih Škalc. Ob tem so obiskovalce popeljali tudi na ogled vinske kleti družbe Zlati grič. Kljub lepemu vremenu je dogodek za nekatere potekal v senci - v senci dogajanj s to vinogradniško družbo. Še vedno namreč ni znano, kdo bo novi večinski lastnik Zlatega griča. Ena od bank ta delež že nekaj časa prodaja.
In ko so eni častili Martina, so drugje že začeli misliti na božično--novoletne praznike. Ko pa čas tako hitro teče! In celjska občina se je pred temi prazniki spet spomnila svojih občanov. Ni zanje pripravila kakšnih posebnih daril, podobno kot lani je povabila občane, ki jih na svojem dvorišču ali vrtu motijo smreke ali smrečice, naj jim jih podarijo za okrasitev mesta.
Komaj so po mestih končali akcije za najlepše urejene ulice, hiše, balkone in podobno, in ko je TZSpodelila priznanja za najlepše urejene kraje, so v Ljubljani podelili še ena priznanja občinam. Nazive planetu Zemlja prijazne občine. Tako priznanje sta prejeli tudi občini z »repa« naše regije. Po obecedi. To sta občini Zreče in Žalec. Obe sta prejeli še posebni priznanji. Za zdaj pa kakšne nagrade še ni prejela krajevna skupnost Podsreda. Ta je ob pomoči krajanov, tudi podjetnikov, ki so sodelovali z delom in prispevki, obnovila razpadajoče kapelice Križevegapota. Ta se dviga na vzpetini na vzhodnem delu trga Podsreda. Tako se je ta kalvarija pridružila lepo urejenemu staremu trgu Podsreda. Ta je sicer najbolj znan po vsakoletni prireditvi Praznik kozjanskega jabolka, ki privablja veliko obiskovalcev iz vse Slovenije in tudi od drugod. Precej »vidnih« ljudi pa je pred dnevi prišlo v Laško. Tu je namreč bil kongres o »zdraviliški in velnes industriji« balkanskih držav, prvič v Sloveniji. To je bilo strokovno srečanje za še večjo kakovost delovanja ne tem področju, ki je v Sloveniji močno razvito. Med udeležence je prišel tudi nekdanji dolgoletni direktor Term Olimia, zdaj naš minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počival-šek. »Ob robu dogodka« se je sestal tudi z ministrom za trgovino in turizem Republike Srbske. Pogovor je tekel seveda o nadaljnjem sodelovanju v turizmu.
Pa še to: operativni aktiv celjskih poklicnih gasilcev ni več le moški. Pri delu jim sicer ne pomaga kakšna ženska, je pa nova članica njihove ekipe ženskega spola. Okrepila jih je namreč Cory, psička s tem imenom. Ni gasilka, ampak reševalka. Pravijo, da povsem enakopravna!
a k

NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202,
telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.si
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
Naš čas, 12. 11. 2015, barve: CM K, stran 3
12. novembra 2015
«»SÜAS
AKTUALNO
3
Dolina dobiva Zavod za turizem?
Delo naj bi kot javno-zasebni zavod začel leta 2016 - Nujna nadgradnja turistične ponudbe
Bojana Špegel
Velenje, 9. novembra - Na oktobrski seji sveta MO Velenje so svetniki in svetnice v prvem branju potrdili odlok o ustanovitvi javnega zavoda za turizem Šaleške doline, ki bo deloval na javno-zasebni osnovi. Decembra bodo prvič o tem odločali tudi šoštanjski svetniki in svetnice.
Znano je že, da bo imel zavod sedež v Vili Bianca in da ga bodo skupaj ustanovili Mestna občina Velenje, Občina Šoštanj in Gorenje Gostinstvo. Zakaj so se odločili za skupni zavod s področja turizma, nam je pojasnila vodja Turistično-informacijskega centra Velenje Urška Gaberšek, ki je idejo skupnega zavoda predstavila tudi velenjskemu mestne-
mu svetu, decembra pa jo bo še šoštanjskemu.
Ideja ni nova
V uvodu izvemo, da ideja, da bi v Šaleški dolini ustanovili samostojni zavod za področje turizma, ni nova. »Porodila se je že leta 1999. Takrat je bil ustanovljen Šaleški promocijski center z namenom pospeševanja razvoja turizma v dolini. Bili so imenovani tudi vsi organi zavoda, vendar žal ta ni opravljal dejavnosti, za katero je bil ustanovljen. Ideja je bila vizionarska, čas pa očitno še ni bil pravi. Tudi to okolje verjetno takrat še ni bilo kos temu izzivu,« izvemo. Časi pa se spreminjajo, potrebe po sodobni turistični organizaciji v Šaleški dolini so vse večje. »Imela naj bi razvojno, promocijsko in tudi povezovalno vlogo med vsemi udeleženimi na lokalni ravni. Njene pristojnosti in možnosti bi bile širše od tistih, ki jih ima TIC. Ta bi zato prešel pod njeno okrilje. Tako bi postali tudi konkurenč-
Velenje letos obiskalo več turistov
Na velenjski plaži so, kot je že znano, v poletnih mesecih zabeležili rekorden obisk. Zato nas je zanimalo, kakšen obisk so zabeležili v velenjskem TIC-u, kjer spremljajo tudi obisk različnih turističnih ponudnikov v MO Velenje. Vodja TlC-a Urška Gaberšek nam je povedala, da je bil turistični obisk Velenja bistveno večji kot v preteklih letih. »Že na velenjski plaži smo med izvajanjem ankete zaznali, da obiskovalci prihajajo iz vseh koncev Slovenije in celo tujine. Veliko jih je bilo iz Ljubljane in Maribora. Posledično je bil tudi obisk TlC-a večji. Do konca septembra smo že presegli lanski obisk. Nekaj več kot 30 tisoč obiskov smo našteli v tem času, velenjsko plažo pa je obiskalo več kot 50 tisoč obiskovalcev.« Za zdaj gre predvsem za dnevne goste, saj število nočitev ni v porastu. So pa v TlC-u prodali več turističnih spominkov, večje, kar 10 odstotkov višje, je bilo tudi zanimanje za turistična vodenja po Velenju in organizacijo različnih dogodkov v Vili Bianca.
Vodja velenjskega TIC-a Urška Gaberšek: »Brez samostojnega zavoda v turizmu postajamo nekonkurenčni.«
nejši do ostalih turističnih desti-nacij. Mislim, da je sedaj pravi trenutek, da to storimo,« poudari sogovornica. Da je čas naklonjen takšni spremembi, podkrepi z mnenjem, da ima Slovenija trenutno tudi ministra, ki se spozna na turizem. Nova oblika delovanja bo med drugim omogo-
čala tudi organizacijo koncertov, tematskih dogodkov, pripravo turističnih paketov. Tega doslej niso mogli početi, lahko so organizirali le turistična vodenja. »Skupna ponudba bo tudi veliko bolj pregledna in ugodna,« doda Gaberškova.
Izvemo še, da si želijo, da bi se v novi turistični zavod vključilo čim več zasebnikov iz vrst turističnega gospodarstva. »Naše dejavnosti v turizmu se bodo razširile, saj bomo zajeli celotno dolino in ne več le MO Velenje. Tudi promocijske aktivnosti bomo pripravljali za območje občin Vele-
nje in Šoštanj. Nekaj smo jih že zastavili, na sejmu Turizem in prosti čas jih bomo že predstavili skupaj. Med drugim bomo tam v letu 2016 predstavili projekt izposoje mestnih koles Bicy,« še izvemo. Več skupnega dela pa bo tudi v društvenih dejavnostih. Zato so že pripravili spoznavno srečanje turističnih zvez Velenja in Šoštanja.
Po predvidevanjih naj bi zavod začel delovati najpozneje do konca prihodnjega leta.
a
Na pragu nove mladinske strategije
Mladinski svet Velenje in Mladinski center Velenje predstavila 2. Lokalni program razvoja delovanja mladih - Zadnje razprave pred potrditvijo se je udeležila le peščica mladih
Prednosti in izzivi Velenja
Mladi imajo podobne težave in potrebe v vseh občinah, a se jih je do sedaj le malo lotilo strateškega razvoja njihovega delovanja. Velenje kot mlado mesto ima več energije za razumevanje vsebin za mlade. V zadnjih desetletjih je bil na tem področju narejen velik preboj tudi v nacionalnem merilu. »Imamo enega najboljših mladinskih centrov v državi, tudi mladinski svet je sijajno organiziran. Posluh lokalne politike, ko gre za oblikovanje vsakoletnih občinski proračunov, je za to področje bil vedno na mestu,« je Drago Martinšek podal razmislek o prednostih velenjske občine. Njeni izzivi pa so zmanjševanje brezposelnosti, bega možganov, zagotavljanje stanovanj, kar je tudi vključeno v strategijo. »Preko nacionalne zakonodaje, občinskih odlokov, strateških dokumentov pa je treba vpeljati vzvode, s katerimi bo mladinska strategija postala del tudi drugih strategij. Ta je namreč tista, ki pritiska na druge sfere, da se za mlade nekaj več naredi.«
Tina Felicijan
Velenje, 3. november - Letos je potekel prvi lokalni program razvoja delovanja mladih v mestni občini Velenje. To je bil tudi prvi dokument v Sloveniji, ki je s konkretnimi cilji in ukrepi celostno zasnoval razvoj mladinske politike na lokalni ravni. V okviru evropskega projekta Mladi za Velenje je več kot 300 mladih - osnovnošolska, srednješolska in organizirana mladina ter mladi z manj priložnostmi - na šestih posvetih preko dvofazne-ga sistema izvolilo svoje predloge za izboljšanje svojega življenja v občini ter zadovoljevanje potreb in želja, ki so zapisani kot cilji in ukrepi Mestne občine Velenje v novi mladinski strategiji, kakor skrajšano imenujejo 2. Lokalni program razvoja delovanja mladih, ki bo veljal v obdobju 2016-2020, pojasnjuje predsednica Mladinskega sveta in soavtorica dokumenta Barbara Kelher. »Trenutno je zbranih 67 ukrepov za sedem področij lokalne mladinske politike -mednarodna mobilnost mladih, izobraževanje in usposabljanje, zaposlovanje in podjetništvo, mladi in družba, umetnost, kultura in dediščina, šport in pro-
sti čas ter vključevanje mladih s posebnimi potrebami in manj priložnostmi - in 106 ciljev.« Mestni svet bo dokument obravnaval na decembrski seji.
Deset tisoč evrov več
Postavka za sofinanciranje sledenja ciljev lokalne mladinske
strategije preko javnega razpisa v občinskem proračunu se je z lanskih 35 tisoč zvišala na 45 tisoč evrov. »Prepričala nas je uspešnost prve strategije. De-
nar je bil pametno porabljen, zato smo se pri pripravi proračuna za naslednje leto na uradu odločili, da namenimo nekoliko večji delež tudi za mlade,« je povedal vodja urada za družbene dejavnosti na Mestni občini Velenje Drago Martinšek. Na razpis se bodo lahko prijavljali
posamezniki, mladinske organizacije in podjetja ter »vsi, ki želijo stremeti k boljšemu življenju mladih v naši občini,« dodaja Kelherjeva.
Pripombe zabeležene
Čeprav je 2. Lokalni programi razvoja delovanja mladih namenjen izključno mladim, so se razprave udeležili le predstavniki taborniških rodov, Šaleškega študentskega kluba Mladinskega centra Velenje, Zavoda eMCe plac, Zveze prijateljev mladine, pa še SAŠA Inkubatorja, Zavoda
za zaposlovanje, Mestne občine Velenje in nekaj zainteresiranih posameznikov.
Razprava se je večinoma vrtela okrog razpisnih pogojev in avan-siranja stroškov projektov. Mladi opozarjajo, da zbiranje predračunov za predstavitev finančne strukture ob prijavi projekta na
razpis ni realno dokazilo o stroških, poleg tega pa je to »nepotrebna birokratizacija,« ki vzame veliko časa. Ker morajo izvajalci projektov stroške pokriti sami, šele po oddaji poročila o izvedbi pa se jim ti povrnejo, so velikokrat v finančni stiski. Rešitev za oboje že iščejo.
Direktorica SAŠA Inkubatorja Karla Sitar je predlagala, naj se k mladinski infrastrukturi, ki se je v letih od 2010 do 2015, ko je veljala prva strategija, zelo razvila, prišteje tudi Poslovni center Standard.
Za priložnost za naknadno podajanje svojih predlogov in vključitev taborniških dejavnosti med cilje so zaprosili predstavniki rodov Jezerski zmaj in Lilijski grič.
Kam so vsi
Direktor Zavoda eMCe plac Janko Urbanc pa je še predlagal, naj se med dejavnosti, ki jih mladi lahko prijavljajo na razpis, vključi še založništvo oz. izdajanje tiskovin ter avdio in video izdelkov. a
mladi šli?
Učinki prve strategije
Poleg razvoja infrastrukture je največji učinek 1. Lokalnega programa razvoja delovanja mladih oblikovanje kakovostnega kadra, ki se je prelival preko mladinskih organizacij in je zdaj s svojimi izkušnjami sposoben mladim svetovati, kako se prijavljati na razpise, kako oblikovati samostojne projekte, jih skrbno finančno načrtovati, izvajati in nadzorovati, povzema Drago Martinšek, ki računa na to, da bo nova strategija postregla s še boljšimi rezultati.
Izkušeni prijavitelji projektov na razpis so na razpravi opozorili na pomanjkljivosti razpisnih pogojev.
Foto: Anže Kovač
Mesto mlado, prebivalstvo vse bolj staro
2. Lokalni program razvoja delovanja mladih vsebuje tudi demografske podatke in podatke o brezposelnosti in zaposlenosti mladih.
V dokumentu je po podatkih Statističnega urada RS predstavljeno gibanje deleža ljudi, starih od 15 do 29 let, v populaciji mestne občine Velenje v zadnjih petih letih. V prvi polovici leta 2010 je bilo mladih 20,03 odstotka od skupno 33.199 prebivalcev občine. Danes jih je 15,89 odstotka od 32.751 prebivalcev. Na ravni države se je populacija mladih v tem obdobju zmanjšala z 18,93 na 16,26 odstotka prebivalstva. V tem desetletju naj bi se število mladih v Sloveniji zmanjšalo za dobrih 20 odstotkov. Leta 2020 naj bi jih bilo skoraj za tretjino manj, kot jih je bilo leta 1990. Upad mladega prebivalstva je sicer splošen trend v EU.
Po podatkih Zavoda za zaposlovanje se je brezposelnost mladih v mestni občini Velenje od leta 2010 do danes povišala za okoli tri odstotke. V evidenco brezposelnih se jih je največ vpisalo leta 2011, več moških kot žensk. Največ jih ima gimnazijsko, srednjo poklicno, tehniško ali drugo strokovno izobrazbo (V. stopnjo), trend pa kaže na vse višjo brezposelnost visoko izobraženih mladih.
Leta 2010 je bilo v MOV zaposlenih 607 mladih, v naslednjih letih pa kakih sto manj, najmanj leta 2013. Letos se jih je vsak mesec v povprečju zaposlilo 54.	atf
Naš čas, 15. 10. 2015, barve: CM K, stran 4
4
GOSPODARSTVO
»»^AS
12. novembra 2015
Kdo služi z mlekom?
Proizvajalci pravijo, da rezerv nimajo več -Mlekarna v Arji vasi odkupuje več - Je cena dosegla dno?
Tatjana Podgoršek
'Za pošteno in pravično plačilo proizvodov' je bilo osrednje sporočilo nedavnega javnega shoda slovenskih kmetov. Ob tem so posvarili pred propadom slovenskega kmetijstva in posledično na propad sistema varne ter zdrave prehranske oskrbe. Sodu so izbile dno odkupne cene mleka, ki naj bi po nekaterih podatkih padle od lanskega do letošnjega julija za več kot 20 odstotkov ter s tem ogrozile prihodnost blizu 6 tisoč mlekarskih kmetij.
Kratkoročno se že zadolžujejo
Na kmetiji Arličevih v Škalah imajo v tem trenutku 50 krav, na dan namolzejo dobrih 1.000 litrov mleka, ki ga oddajo mlekarni v Arji vasi. »Naša kmetija bo letos zaradi padca odkupnih cen mleka ob slabih 25 tisoč evrov prihodka v primerjavi z letom 2014. S tem bi lahko odplačali kredit, tako pa se za preživetje praktično kratkoročno zadolžujemo, kajti rezerv nimamo več.
Odkupne cene mleka so prenizke za 20 do 25 odstotkov. Za nas je sprejemljiva cena blizu 37 centov za liter mleka, seveda ob sedanjih cenah repromateriala,« je povedal gospodar Janko Ar-lič. Po njegovih besedah izračuni kmetijskega inštituta kažejo, da s sedanjimi cenami pokrijejo le 80 odstotkov stroškov pridelave, kje pa so nujno potrebna vlaganja v razvoj!? Arlič se je ob tem vprašal, ali morajo posledice ukinitve mlečnih kvot, nastalih viškov mleka, ruskega embarga res nositi na svojih plečih le proizvajalci. »Odkupna cena mleka pada, cene mleka in mlečnih izdelkov na trgovskih policah pa niso nižje. Sprašujem se, kdo služi v prehrambni verigi? Menim, da bi razmeram tudi tr-
Delež trgovcev je pri ceni mleka in mlečnih izdelkov zelo različen. Pri blagovni znamki trgovca je ta precej manjši kot pri blagovni znamki proizvajalca.
Marjan Jakob:» Potrošniki so prepoznali prednost domačih izdelkov, bolj zaupajo izdelkom z blagovno znamko proizvajalca, kar je spodbudno, in samo želimo si, da bi bilo tako tudi v prihodnje.«
govina morala prilagoditi svoje marže. Kdo se bo v Sloveniji še preživljal z mlečno proizvodnjo? Morda nekateri nižinski kmetje, pri njih so stroški pridelave nekoliko nižji. V Šaleški dolini kme-tujemo z omejenimi dejavniki, pa tudi v hribovitih predelih.« Sogovornik pa ne kaže s prstom le na trgovce, na državo, ampak tudi na same proizvajalce, ki so izpustili priložnost za nakup delnic Ljubljanskih mlekarn. Če bi
Janko Arlič: »Tudi trgovina bi se s svojimi maržami morala prilagoditi razmeram, ne samo kmetje.«
bila ta v slovenski lasti, bi bila zadeva danes lahko precej drugačna, še dodaja.
Kmetje imajo prav, a smo del Evrope
Marjan Jakob, direktor mlekarne Celeia, o prenizkih odkupnih cenah mleka daje prav kmetom, »... a, smo del Evrope. Meje so odprte, proizvodnja, ki vpliva na oblikovanje odkupne cene mleka, se povečuje, na trgovskih policah želijo imeti izdelke s čim nižjo ceno.« Kot je še dejal, je bila lani proizvodnja mleka v Evro-
pi višja za 6 odstotkov v primerjavi z letom prej. Letos je bila v predelih, kamor sodi Slovenija, letina ugodna, kar pomeni, da bo pridelava še višja. Avgusta, septembra in oktobra je mlekarna v Arji vasi odkupila za slabih 14 odstotkov več mleka kot v enakem času lani. V 16 letih, odkar je Jakob njen direktor, se to še ni zgodilo. »Razmišljanja proizvajalcev o zmanjšanju proizvodnje ni rešitev. Ponudbo bodo zapolnili drugi. Treba je še vedeti, da je naša mlekarna praktično čez noč postala največja slovenska mlekarna s slovenskim mlekom. Primanjkljaja ne moremo nadomestiti, čeprav se želimo razvijati.« Na vprašanje, kdo narekuje ceno mleka - trgovine ali mlekarne -, pravi: »Žal mlekarne, a ne slovenske, skupaj s trgovci.«
Za 2 centa višje od konkurence
Mlekarna v tem trenutku plača za liter mleka na dvorišču mlekarne v povprečju nekaj več kot 32 centov, kar je - zagotavlja Marjan Jakob - za dva centa več kot nudi konkurenca. »Želimo višjo kakovost, jo nagrajujemo, a ne toliko, kot pričakujejo kmetje.« Ceno določajo vsak mesec na osnovi posebnega modela. Zaradi kakovosti mleka je v zadnjih dveh mesecih odkupna cena nekoliko višja. Je že dosegla dno? Pravi, da bi temu težko pritrdil. Stvari so se nekoliko umirile. Želeli bi si, da bi se dvignile.
Za proizvajalce mleka je sprejemljivih blizu 37 centov za odkupljen liter mleka pri sedanjih cenah reproma-teriala, edina slovenska mlekarna ga plača nekaj čez 32 centov, kar je dva centa več kot konkurenca.
Vsakemu svoj delež v verigi
Na terenu prevladuje mnenje, da si vzamejo trgovci tretjino cene. Po mnenju Jakoba, bo to kar držalo, zato so oči vseh uperje-ne k varuhu odnosov v verigi s preskrbo hrane. Upajo, da bo ta na osnovi primerov dobrih praks uredil stvari tako, da bo dobil v verigi vsak svoj zasluženi delež. »Danes je delež trgovcev zelo različen. Pri izdelkih z njihovo trgovsko blagovno znamko je precej manjši kot pri blagovnih znamkah proizvajalca. Iz prakse lahko povemo, da potrošniki bolj zaupajo blagovnim znamkam proizvajalcev, kar je hvale vredno in samo upamo, da bo tako tudi v prihodnje.« So razlike med izdelki s trgovsko blagovno znamko in blagovno znamko proizvajalca? Po mnenju Marjana Jakoba v določenih izdelkih so. Poleg velikosti embalaže tudi pri deležu sadne mase, pri siri-ščih ... Pri osnovni surovini - mleku - pa teh razlik ne more biti.
■
»Potujejo naj podatki, ne ljudje«
Mineva 10 let od vzpostavitve državnega poslovnega portala e-VEM, ki nudi informacije o pogojih poslovanja v Sloveniji
Tina Felicijan
Velenje, 5. november - Na celodnevnem dogodku na velenjski izpostavi Ajpesa Dan za podjetne so jubilej zaznamovali s srečanjem predstavnikov, vodij in referentov točk VEM savinjsko-šale-ške in koroške regije, dnevom odprtih vrat e-VEM z individualnim
samostojni podjetnik ali gospodarska družba se lahko registrirajo, opravijo postopek priglasitve za delovno mesto ali izbris preko portala ali referenta e-VEM. »Ustanovitev je lahko opravljena v naslednjem delovnem dnevu, za gospodarsko družbo pa postopek traja malo dlje. Nato pa, kadarkoli želi podjetnik spre-
tudi svetovanje. »Na enem mestu je mogoče registrirati podjetje in dobiti napotke, kaj je potrebno za dejavnost in na kaj je treba paziti. Podjetje ni samo pridobitna dejavnost - treba je zelo paziti na druge reči, ki lahko pripeljejo do pokopa podjetja,«dodaja Meh, ki želi vključenost zbornice tudi v prenovo portala.
»Vse - od same registracije do vstopa na trg - je možno praktično od doma s kvalificiranim digitalnim potrdilom.« Matija Kodra
enega spletnega mesta, enotne vstopne točke. Poslovni subjekt bo samo enkrat posredoval podatek, sam bo skrbnik podatka, pristojnim institucijam pa bo lahko dovolil ali zavrnil dostop do uporabe podatkov. Torej tri ključna načela: vse na enem mestu, samo enkrat in potujejo naj podatki, ne ljudje.«
Dneva za podjetne se je udeležilo 120 ljudi, najprej pa se je zbralo 28 predstavnikov, vodij in referentov točk VEM SAŠA in koroške regije.
svetovanjem sedmih svetovalcev, stojnicami Ajpesa, Nove Ljubljanske banke, Finančne uprave, Gospodarske zbornice, območne Obrtno-podjetniške zbornice Velenje, Zavoda za zdravstveno zavarovanje in SAŠA Inkubatorja, pa še z okroglimi mizami na teme socialnega podjetništva, internacionalizacije in žensk v podjetništvu, na katerih so dobre prakse predstavili uspešni podjetniki sa-vinjsko-šaleške regije.
Prednosti e-poslovanja
Podjetniški začetki so zaradi portala e-VEM že deset let nekoliko lažji, administrativni postopki pa skrajšani. Podjetnik,
meniti naziv ali sedež podjetja, dodati ali odvzeti kakšno dejavnost, lahko to opravi od doma, če ima kvalificirano digitalno potrdilo, sicer pa pri referentu. Spremembe so opravljene v istem delovnem dnevu,« pojasnjuje vodja izpostave Ajpes Velenje Tanja Žnidarko.
Portal e-VEM je veliko pripomogel k samemu poslovanju, saj lahko podjetnik vse opravi na enem mestu in v enem dnevu, namesto od vrat do vrat institucij, povzema njegov pomen predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Branko Meh. Točka e-VEM je na vseh območnih zbornicah ne le za registracijo podjetja, ampak
Nadgradnja
Na Dnevu za podjetne je Matija Kodra iz Službe za boljšo zakonodajo, upravne procese in kakovost Ministrstva za javno upravo predstavil nove oblike e--poslovanja - potrebe podjetnikov in izzive. »V prihodnje želimo stvar preusmeriti z ne le registracije, ampak predvsem na poslovanje.« Torej zagotoviti vse informacije o obveznosti podjetnikov do države na enem mestu transparentno, pregledno, predvidljivo in uporabniku prijazno. S tem država prevzema odgovornost, da kar nalaga, tudi objavi. »Zagotovljeno bo enkratno poročanje istovrstnih podatkov preko
Storitve zaupanja
Prihodnje leto bo država uvedla t. i. storitve zaupanja, s katerimi želi preseči težave na področju priznavanja e-identitet oz. možnosti avtentikacije in e-pod-pisovanja. »Zagotovili bomo enotno platformo na modernih napravah, tudi na mobilnikih, stvar pa bo od naprav neodvisna, ker bo centralizirana v državnem računalniškem oblaku, tam varno shranjena, uporabniki pa se bodo morali le identificirati z geslom,« pojasnjuje Kodra. Kljub digitalizaciji poslovanja bodo fizične VEM točke ostale, da bodo lahko podrobneje obveščale in dvignile kakovost storitev. a
GOSPODARSKE novice
à
Posodobljena mobilna aplikacija Ece mobil
Celje, 4. novembra - Mitja Terče, direktor podjetja Elektro Celje Energija (Ece), ki z energijo oskrbuje vsako četrto gospodinjstvo v državi, je na novinarski konferenci predstavil posodobljeno mobilno aplikacijo Ece mobil. Namenjena je uporabnikom v gospodinjstvih, malim in srednjih podjetjem, z njo pa lahko spremljajo račun za plin in lesno bio maso.
»Aplikacija omogoča kupcem preprosto upravljanje računa za elektriko in plin, spremljanje porabe energentov, pregledovanje stanja računov in plačil, oddajo mesečnih stanj števca in nakup energen-tov.« Terče je povedal, da je pomembna prednost prenovljene aplikacije tudi ta, da lahko uporabnik svojo porabo primerja z drugimi primerljivimi porabniki. Omogoča pa mu tudi primerjavo porabe s preteklimi meseci, pregled vseh računov in opomnik za plačilo računa. Kupec lahko s pomočjo aplikacije naroča lesno biomaso, elektriko in zemeljski plin. Prav tako lahko spremlja postavitev polnilnic za električna vozila in okvirno porabo energije naprav v domu. Preko mobilne aplikacije se lahko uredi elektronski račun ali trajnik oziroma direktno bremenitev.
Podjetje Ece je bilo pred dvema letoma in pol edino energetsko podjetje v državi, ki je svojim kupcem ponudilo mobilno aplikacijo. Izdelana je za vse operacijske sisteme. Danes jo uporablja več kot 10 tisoč uporabnikov.
a tp
Plastiki Skaza še eno priznanje
Velenjsko družinsko podjetje Plastika Skaza, ki se v zadnjem obdobju lahko pohvali ne le s proizvodnimi dosežki, ampak tudi s kopico prestižnih priznanj, je te dni prejelo še priznanje natečaja Deloitte Technology Fast 50 za območje srednje Evrope, ki vključuje 50 hitro rastočih javnih ali zasebnih tehnoloških podjetij v posamezni regiji.
Plastika Skaza je bila uvrščena in je tudi zmagala v kategoriji »Big five« oziroma »Velikih pet« v segmentu čiste tehnologije. To je kategorija podjetij, ki poslujejo vsaj štiri leta, ki namenjajo velik del prihodkov za raziskave in razvoj, so imela v zadnjih štirih letih najmanj 50.000 evrov operativnih sredstev, njihov prihodek lani pa je presegal 25 milijonov evrov ...

Naš čas, 29. 10. 2015, barve: CM K, stran 19
29. oktobra 2015
«»SÜAS
GOSPODARSTVO
5
V petih letih naj bi Gorenje zraslo za 35 odstotkov
Na spremenjene razmere na globalnem trgu Gorenje odgovarja z novo strategijo, ki naj bi jim v petih letih prinesla dodatnih 400 milijonov prihodkov - Letošnje leto jim dobičkonosnost zmanjšujejo razmere na ruskem trgu in valutne razlike
Mira Zakošek
Ljubljana, 6. novembra - Hitre spremembe na globalnih trgih, na katere se v Gorenju še bolj usmerjajo, so terjale spremembo strateških načrtov, ki jih je vodstvo predstavilo na novinarski konferenci.
Napovedujejo podvojitev prodaje v visokih cenovnih segmentih s premijskimi in inovativnimi izdelki. Prav tako naj bi prodajo podvojili tudi v prekomorskih državah.
Letošnje leto je poslovanje Gorenja močno zaznamovala ruska kriza, pa tudi druge nestabilne razmere na svetovnih trgih. Po besedah Franja Bobinca, predsedni-
>
V prekomorskih državah, kjer naj bi zgradili tudi novo Gorenjevo tovarno, naj bi prodajo do leta 2020 podvojili.
Dobiček iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) je v tretjem četrtletju leta znašal dobrih 17 milijonov evrov, dobiček iz poslovanja (EBIT) pa 5,6 milijona evrov. Pod črto je kljub vsemu izguba v višini 2,5 milijona evrov, ki pa je v glavnem posledica prej omenjenih valutnih razmerij.
>
Gorenje je multinacionalno in multikulturno podjetje, med 10.500 zaposlenimi (4.000 jih je v tujini) je kar 42 različnih nacionalnosti.
naj Evrope, kjer prodajajo predvsem premijske blagovne znamke Asko in Gorenje.
Vodstvo ocenjuje, da bodo tako za letos dosegli načrtovane prihodke od prodaje, žal pa zaradi težav na ruskem trgu in valutnih
>
V zadnjih petih letih so se razdolžili za 144 milijonov evrov, trenutni neto dolg znaša 315 milijonov evrov.
Do leta 2020 za 400 milijonov evrov višja prodaja
Po besedah Franja Bobinca so nov strateški načrt skrbno načrtovali. Usmerjajo ga izključno v program DOM. Ekologijo bodo v celoti odprodali. »Z osredoto-čanjem na temeljno dejavnost in prodajo na trge zunaj Evro-
ka uprave, so jih skušali z različnimi ukrepi čim bolj omiliti. Tako jim je uspelo poslovanje v tretjem četrtletju precej izboljšati, to je bilo tudi najuspešnejše četrtletje tega leta. Ustvarili so za 317,4 milijona evrov prihodkov. Zaradi povečanih naročil so v proizvodnji tudi dodatno zaposlovali. Je pa v tem obdobju devalviral rubelj za kar 20 odstotkov, kar je seveda vplivalo na dobičkonosnost.
Načrtovane prihodke bodo dosegli
Dober trend prodaje so prenesli tudi v zadnje četrtletje, ki naj bi bilo prodajno uspešnejše od tretjega. Najvišje prihodke pričakujejo na trgih Beneluksa, v Nemčiji, Skandinaviji in državah Vzhodne Evrope, pa tudi v Rusiji naj bi prodaja porastla. Veliko si v zadnjih mesecih tega leta obetajo tudi od prodaje na trgih zu-
razmerij dobičkonosnost ne bo takšna, kot so upali.
Dobiček iz poslovanja pred amortizacijo (EBIDA) naj bi sicer znašal 80 milijonov evrov, a pod črto bodo leto verjetno sklenili z izgubo v višini okoli 10 milijonov evrov. Bodo pa znižali zadolženost - načrtovano razmerje med čistim finančnim dolgom in EBITDA naj bi bilo na ravni 3,9.
Predsednik uprave Franjo Bobinac in direktorica za korporativno identiteto in komuniciranje Uršula Menih Dokl
na vseh področjih poslovanja bomo dosegali stabilno rast dobička iz poslovanja, ki bo leta 2020 presegel 70 milijonov evrov (4,5 odstotka EBIT marže),« poudarja Bobinac.
V naslednjih petih letih načrtujejo povečanje skupnega prome-
Velenje ostaja glavna proizvodna lokacija
Lokacija v Velenju, kjer je tudi sedež Gorenja, bo ostala po Bobinčevih besedah še vedno glavna lokacija. Računajo, da bo v letu 2020 proizvodnja še vedno več kot v 50 odstotkih potekala v
>
pe, predvsem v višjih segmentih sledimo strateškim usmeritvam. Tudi v novem strateškem načrtu je naš krovni cilj dobičkonosna rast, s katero želimo doseči 1,56 milijarde evrov prihodkov v letu 2020 ob doseganju 9-od-stotne EBITA marže. To bomo dosegli s podvojitvijo prodaje v najvišjih cenovnih segmentih in prekomorskih državah. Z ambiciozno zastavljenimi aktivnostmi
Za raziskave in razvoj namenjajo 2,5 odstotka prihodkov, v prihodnje pa bodo ta delež dvignili za 3 odstotke.
ta Skupine Gorenje za več kot 400 milijonov evrov, kar predstavlja rast za nekaj več kot 35 odstotkov. Letno to pomeni povprečno rast okrog 6,2 odstotka, kar je tudi več, kot naj bi rastel trg bele tehnike v svetu, kjer je predvidena štiriodstotna rast.
>
S premijsko blagovno znamko Asko konkurirajo najboljšim proizvajalcem bele tehnike na svetu, leta 2020 pa naj bi z njimi ustvarili tretjino prihodkov.
Velenju (kljub 35-odstotni rasti). Bodo pa tukaj razvijali predvsem izdelke z več dodane vrednosti (več vgradnih aparatov in pre-mijskih blagovnih znamk).
■
Izkušnje jim tlakujejo novo pot
Širok nabor nalog Službe za investicijski inženiring
Tatjana Podgoršek
Na zadnji otvoritveni slovesnosti v okviru kohezijskega projekta Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini so se nekateri spraševali, kaj bo poslej počela Služba za investicijski inženiring v okviru Komunalnega podjetja Velenje.
»To vprašanje mi je zastavilo kar nekaj ljudi že pri dokončanju projekta Odvajanje in čiščenje odpadne vode, ki smo ga končali pred prej omenjenim. Res nam je priprava in izvedba celovite oskrbe vzela veliko časa in dela, vendar je nabor nalog službe zelo širok. Ves čas smo hkrati izvajali tudi naloge, povezane z obnovo komunalne infrastrukture znotraj komunalnega podjetja ter naložbe s tega področja, ki jih financirajo strukturni skladi oziroma občinski proračuni,« je dejala vodja omenjene službe Nataša Ribizel Šket in dodala, da tudi projekt celovite oskrbe s pitno vodo zanje še ni končan. Pripra-
Nataša Ribizel Šket
vljajo zadnje zahtevke za črpanje obljubljenega denarja, čaka jih tudi še izdelava zaključnega poročila.
Od priprave dokumentacije do dovoljenj, nadzora ...
Šestnajst zaposlenih izdeluje projektno in investicijsko dokumentacijo za vodovodna, kanalizacijska in toplovodna omrežja oziroma dokumentacijo s področja nizkih gradenj, vodijo postopke od pridobitve gradbenega do uporabnega dovoljenja, izvajajo strokovne in finančne nadzore med gradnjo, izdelujejo razne elaborate, poplavne študije, varnostne načrte, programe opre-
mljanja stavbnih zemljišč, projektirajo ceste, zunanje ureditve, služba se pojavlja kot koordinator varnosti in zdravja pri delu na gradbiščih, izvajajo geodetske storitve. Veliko je še drugih nalog, povezanih z izvedbo infrastrukturnih naložb. V prvi vrsti naloge izvaja služba za občine lastnice Komunalnega podjetja Velenje, svojo dejavnost pa širi tudi zunaj meja Šaleške doline. V tem trenutku je med večjimi projekti priprava dokumentacije in projektiranje kanalizacije v občini Laško, že med izvajanjem projekta celovite oskrbe s pitno vodo so sprojek-tirali 110 kilometrov vodovodnega omrežja za koroške občine. Precej priložnosti vidijo na območju občin Zgornje Savinjske doline. Po mnenju sogovornice je njihova prednost ta, da lahko izkušnje pri upravljanju komunalne infrastrukture in morebitne pomanjkljivosti, ugotovljene v času obratovanja, takoj upoštevajo pri pripravi projektne dokumentacije za nove projekte in naročnikom svetujejo na osnovi izkušenj. »Naj ob tem poudarim, da je priprava kakovostne projektne in investicijske dokumentacije zelo pomembna tako za pridobitev nepovratnega denarja, samemu naročniku pa zagotavlja kakovostno izvedbo na-
ložbe v predvidenih finančnih in časovnih okvirih. Ogromno projektantskih hiš je zašlo v težave, ki jih med drugim rešujejo s kandidiranjem na razpisih z neobičajno nizkimi cenami, nato pa svojih nalog ne opravijo. Povedano po domače: za to, da dobijo delo, so pripravlje-
ni projektirati rakete, čeprav za to bazenov, v občini Šmartno ob Pa-niso usposobljeni. S tem povzročijo ki je še veliko potreb pri odvaja-naročniku veliko težav.«	nju in čiščenju odpadnih voda ...
»Treba bo pripraviti dokumentacijo tako daleč, da se bodo lokalne skupnosti lahko takoj prijavile na morebitne razpise in prišle do potrebnega denarja. Prav tako pa pričakujemo, da bomo svoje izkušnje, znanje izkoristili tudi pri pripravi in izvedbi projektov zunaj meja Šaleške doline,« je še dejala Nataša Ribizel Šket.	a
Pred novimi izzivi
Čeprav nova evropska finančna perspektiva naložbam v komunalno infrastrukturo, ki bi jih bilo v Šaleški dolini še potrebno izvesti, ni naklonjena, so - po besedah Nataše Ribizel Šket - pred novimi izzivi. Občine Šaleške doline načrtujejo izgradnjo zadrževalnih
DRSALISCE VELENJE
, .otvoritev drsalne sezone
^©iijaiiai^isaaaD
sobota drsalne sezone
14. november 2015
& *% ** ob 16. uri Velenje in WWW.hkv.Si
Naš čas, 15. 10. 2015, barve: CM K, stran 6
6
PREGLED TEDNA

12. novembra 2015
OD SREDE do torka
Mojca Štruc
Žabja perspektiva
Sreda,
4. novembra
Mediji so se ukvarjali z vprašanjem »je« ali »ni«. In tako smo poslušali opomine, da so predstavniki vlade že večkrat napovedali možnost ograje - ter ugibanja, da je iz njihovih izjav mogoče razbrati, da nekaj očitno že imamo.
Mediji so ugibali, ali v Sloveniji že imamo ograjo ali še ne.
Poslanci so na izredni seji državnega zbora zavrnili pobudo Radia Študent za razpis referenduma o dopolnitvi zakona o obrambi. Zavrnitev so podprle vse poslanske skupine razen ZL.
Na isti seji je državni zbor sprejel predlog, da bo referendum o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih 20. decembra.
Turški predsednik Erdogan se je po zmagi Stranke za pravičnost in razvoj na parlamentarnih volitvah odločil, da potrebuje več pooblastil; zavzel se je za sprejetje nove ustave in potrdil nadaljevanje akcij proti kurdskim upornikom.
V Vatikanu je odmeval največji škandal v tem pontifikatu: zaradi kraje in objave zaupnih dokumentov so aretirali dva člana komisije, ki jo je papež Frančišek oblikoval za pripravo reform.
Četrtek, 5. novembra
Na željo poslancev je prednje stopil predsednik države Borut Pahor. Na vprašanje o njegovem stališču do prebežniške krize je pozval k nujnemu povečanju sredstev za policijo, vojsko, pa tudi za civilno zaščito. Pogajanja o ukrepih v zvezi s plačami med vlado in sindikati javnega sektorja so bila odpovedana.
Nemška vladna koalicija se je dogovorila za ureditev posebnih centrov za prebežnike v notranjosti države, v predvidene ukrepe pa ni zajela t. i. prehodnih območij na meji z Avstrijo.
Zdelo se je, da se velik del sveta ukvarja z letalsko nesrečo ruske družbe nad Sinajskim polotokom. Vrstila so se številna ugibanja o vzroku in jasna mnenja, da je šlo za bombo.
Na ulicah Bukarešte je drugi večer zapored protestiralo vsaj 30 tisoč ljudi, ki so zahtevali predčasne volitve in politične reforme.
Petek,
6. novembra
Svet Sindikata policistov Slovenije je na izredni seji sprejel sklep o napovedi splošne stavke, ki bo 18. novembra.
To je bilo prav na dan, ko so domači mediji poročali, da našim policistom pri delu na meji trenutno pomaga 58 tujih policistov, prihodnji teden pa naj bi jih prišlo še več kot 150.
Premier Slovenije Miro Cerar in premier Madžarske Viktor Or-ban sta se v Lendavi udeležila slovesnosti ob 40-letnici Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti.
Evropska komisija je odobrila 10,17 milijona evrov nujne pomoči Sloveniji pri spoprijemanju s prebežniško krizo. Denar naj bi bil med drugim namenjen za izboljšanje sprejemnih in nastanitvenih zmogljivosti.
Evropska komisija je odobrila 10,17 milijona evrov nujne pomoči Sloveniji za spoprijemanje s prebežniško krizo.
Pogajalci vlade in sindikatov javnega sektorja so parafirali dogovor o ukrepih v zvazi s stroški dela in drugimi ukrepi v javnem sektorju za leto 2016.
Vodilni politiki v Makedoniji so dosegli dogovor o prehodni vladi, ki odpira pot za izvedbo predčasnih parlamentarnih volitev in končanje dolge krize, ki hromi makedonsko politiko.
V Braziliji se je zrušil jez, ki je zadrževal odpadno vodo iz rudnika železove rude, in gosta gmota strupenega blata je zalila bližnjo vas, pri čemer je umrlo najmanj 17 ljudi.
Sobota, 7. novembra
Premier Miro Cerar se je odzval na napoved policijske stavke in dejal, da je »nekoliko neprimerna«.
Iz njegove stranke SMC so sporočili, da se bodo prijavili kot or-
Premierju Cerarju se zdi napoved policijske stavke »nekoliko neprimerna«.
ganizatorji volilne kampanje o noveli zakona o zakonski zvezi.
Okoli pet tisoč ljudi se je v Berlinu udeležilo shoda proti nemški politiki odprtih vrat do priseljencev, na protidemonstracijah pa se je zbralo okoli 800 udeležencev.
V	Madridu je potekal množičen protest proti nasilju nad ženskami, ki se ga je na poziv feminističnih organizacij udeležilo več kot 20 tisoč ljudi iz vseh delov Španije.
Osrednji del Čila je stresel močan potresni sunek z magnitu-do 6,8. Poročil o žrtvah in škodi ni bilo.
Nedelja, 8. novembra
V	Libiji so neznanci streljali na vozilo veleposlanika Srbije, ki ni bil ranjen, so pa iz drugega avtomobila ugrabili dva zaposlena na veleposlaništvu.
Egiptovski preiskovalci so sporočili, da so »90-odstotno prepričani«, da je hrup v zadnji sekundi posnetka iz pilotske kabine padlega ruskega letala posledica bombne eksplozije.
Označi, označi, označi, izbriši
Borut Pahor je v DZ posredoval predlog štirih kandidatov za sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu.
prošenj za azil. Nemčija je skušala razmere urejati po svoje in se je odločila ukiniti avtomatično pravico do združitve družin.
Katalonski parlament je izglasoval resolucijo za neodvisnost od Španije.
Na Hrvaškem so ugotovili, da največji hrvaški stranki HDZ, ki je sicer zmagovalka volitev, in SDP ne moreta oblikovati koalicije brez podpore največjega presenečenja nedeljskih volitev - stranke Most neodvisnih list.
Torek,
10. novembra
Premier Miro Cerar je sporočil, da se je vlada odločila, da bo v dneh po tem začela na meji s Hrvaško postavljati začasne tehnične ovire, tudi ograjo, če bo treba. Neuradno so mediji zapisali, da so načrti usmerjeni kar v jutro naslednjega dne.
Po slovenski napovedi postavitve ograje na meji s Hrvaško je tamkajšnja vlada sporočila, da bodo uveljavili vse potrebne ukrepe, da bi zaščitili hrvaške interese. Pozitivno pa so se na našo odločitev odzvali Avstrijci.
Protestnikom v Bukarešti samo en odstop ni bil dovolj.
Na Hrvaškem so volili nov sabor.
Na Hrvaškem so volili nov sabor. Po 50 odstotkov preštetih glasov na hrvaških parlamentarnih volitvah je HDZ-jeva Domoljubna koalicija osvojila 61 mandatov, SDP-jeva koalicija 53 in Most 19 mandatov.
Volitve so potekale tudi v Mjanmaru - to so bile prve večstrankarske parlamentarne volitve po 25 letih.
Ponedeljek, 9. novembra
Predsednik republike Borut Pahor je v DZ posredoval predlog štirih kandidatov za sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu: Nino Be-tetto, Marka Bošnjaka, Klemna Jakliča in Nino Peršak.
Vlada je presodila, da obstaja resna verjetnost, da se bo Slovenija v kratkem morala spopasti s težko obvladljivim številom pre-bežnikov, kar lahko vodi v humanitarno izjemno zaostrene razmere.
Težave te vrste sta že imeli Švedska in Norveška, ki sta se spopadali z rekordnim številom

Vlada in sindikati so podpisali plačni dogovor za prihodnje leto.
Minister za javno upravo Boris Koprivnikar in predstavniki 26 reprezentativnih sindikatov javnega sektorja so podpisali plačni dogovor za prihodnje leto s spremljajočimi dokumenti.
Sindikat prometnih pilotov se je zaradi zastoja v pogajanjih o novi kolektivni pogodbi odločil, da za konec meseca novembra napove stavko.
Nemčija je še naprej iskala rešitev za prebežniško krizo. Kot so zaupali medijem, nameravajo sirske prosilce za azil v skladu z dublinsko uredbo vračati v druge članice EU-ja, preko katerih so prišli, z izjemo Grčije.
V •
Tjaša Zajc
V17. stoletju je oseba v življenju dobila povprečno toliko informacij, kot jih danes najdemo v nedeljski izdaji svetovnih časopisov. Vsako leto in pol se količina informacij na svetu podvoji, piše Joseph Ruff v leta 2002 objavljenem poročilu Information Overload, pripravljenem na Harvardski univerzi. Na članek sem naletela ob nedeljski obupanosti, katerega od treh oken spletnega brskalnika, vsakega z desetimi zavihki z zanimivimi članki, ki sem jih odprla pred dvema tednoma, zapreti. Gotovo sem jih odprla, ker so me pritegnili, a kaj, ko je zanimivosti danes tako hitro tako zelo preveliko!
Danes živimo v svetu informacijske prenasičenosti. Nove in nove mobilne aplikacije merijo in zbirajo podatke ali ponujajo informacije. Novice ponujajo Twitter, Facebook, v specifično področje usmerjene aplikacije ter elektronska sporočila uredniških izborov novic (newslettrov) različnih medijev. New York Times jih pošlje vsaj pet na dan. Problem je v tem: če dobiš uredniški izbor novic ene medijske hiše, je to lahko koristen vir ključnih informacij o dogajanju po svetu. Če dobiš deset takšnih izborov, se zgodi predvsem to, da vse skupaj označiš in izbrišeš. Pomembne informacije se izgubijo med manj pomembnimi.
Optimisti pričakujejo, da bo vse več informacij rešitelj mnogih težav za družbo, gospodarstvo, obnašanje, zdravje. Do določene mere je to logično. Drugače temu rečemo znanje, ki, če ga ljudje imajo, omogoča boljše, na dokazih osnovano odločanje. Podatki ter konkretne napovedi o učinkih novih znanj so milo rečeno bombastični.
Na pohodu je "internet stvari", povezovanje naprav, ki podatke in meritve pošiljajo neposredno na splet in v podatkovne oblake. Pri analitski hiši McKinley ocenjujejo, da bi z oddaljenim nadzorom kroničnih bolnikov, meritvami, kijih omogočajo nosljive naprave, in posledičnemu izogibu dragim hospitalizacijam lahko naprave do leta 2025 zmanjšale stroške obravnave kroničnih bolezni za 10 do 20 odstotkov letno. V denarnem smislu je to med 900 milijardami in 2,1 bilijona (si sploh predstavljate to vrednost? To je 2.100.000 x 1.000.000) ameriških dolarjev na leto globalno. Podatki so nova zlata jama gospodarstva. Navdušenci pričakujejo, da bodo ljudje z več informacijami jedli bolj zdravo, živeli bolje in lažje dosegali različne cilje. A to je res le delno. Ljudje niso stroji. Na določeni točki, ko je informacij preveč, odpovejo vse njihove varovalke, informacije povzročijo ravno nasprotni učinek: namesto akcije pride do apatije oziroma ignorance. Namesto da bi prebral novice v uredniških izborih na mailu, vse skupaj izbrišejo. Že na začetku tega tisočletja je bilo rečeno, da je v zadnjih tridesetih letih nastalo več informacij kot v pettisočih prej. Danes je verjetno to razmerje še večje. Josepf Ruff v že omenjenem članku piše, da 72 odstotkov menedžerjev v Veliki Britaniji meni, da preveč informacij povzroča, da izgubljajo čas za reševanje resnih nalog in težav. V Evropi se do 85 odstotkov menedžerjev počuti, da se utapljajo v podatkih, e-mailih in telefonskih klicih, ob tem, da se pričakovanja glede odzivnosti na sporočila drastično spreminjajo. Ob vsem optimizmu o racionalizaciji družbe zaradi vse večje količine informacij ostajam vsaj malo skeptična. Ljudje smo zaradi zasičenosti z informacijami in podatki postavljeni pred nove izzive in težave na osebni ravni. Morda pa se kakšen nasvet za spopadanje z njimi skriva v katerem od 35 odprtih člankov mojega spletnega brskalnika...
Podjetje EKO DIM, d. o. o.
išče
Osebo za pomoč in izvajanje dimnikarskih nalog na terenu
Na razpis se lahko prijavijo kandidati s IV., V. ali VI. stopnjo izobrazbe. Zaželena je tehnična smer izobrazbe in komunikativnost. Kandidati morajo izpolnjevati naslednje zahteve: sposobnost dela na višini in dobra telesna pripravljenost, obvezen je vozniški izpit B-kategorije.
Zainteresirani kandidati naj svojo prijavo z življenjepisom pošljejo na e-naslov info@ekodim.si najkasneje do 20. 11. 2015.

Naš čas, 12. 11. 2015, barve: CM K, stran 7
12. novembra 2015
""^Jis
REPORTAŽA
7
Zimska služba je pripravljena
Izvajalci zimske službe v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki zagotavljajo, da jih lahko presenetijo le izredne razmere
Tatjana Podgoršek
Od 15. novembra do 15. marca prihodnje leto je v Sloveniji zakonsko določeno zimsko obdobje, v katerem morajo vozniki poskrbeti za primerno opremo vozil, izvajalci zimske službe pa biti v 24-urni pripravljenosti in skrbeti, da bodo razmere na cestah ob snežnih padavinah, poledici in drugih oblikah zime čim bolj normalne. Preverili smo, kako so se na sezono 2015/2016 pripravili izvajalci zimske službe na območju Šaleške doline. V mestni občini Velenje skrbita za odpravljanje zimskih nevšečnosti podjetji PUP Velenje in Andreje iz Topolšice, v občini Šmartno ob Paki pa Voc Celje, ki izvaja zimsko službo tudi na državnih cestah v savinjski regiji in na Koroškem.
PUP Velenje - Večjih sprememb ni
Čeprav pozimi za zdaj »dišijo« le jutra, je zimska služba podjetja PUP Velenje, ki v mestni občini Velenje skrbi za zimsko vzdrževanje 210 kilometrov kategoriziranih cest in nekatere pločnike
ob teh cestah, že pripravljena. Tako nam je zagotovil vodja zimske službe Vinko Meža in dodal, da kakšnih večjih sprememb v prihajajoči zimski sezoni niso predvideli. Oblikovali so 19 plu-žnih in 11 posipnih enot ter ekipo za ročno čiščenje prehodov ter avtobusnih postajališč. V silosih že imajo pripravljenih približno 200 ton soli in 150 ton peska ter podpisane dolgoročne pogodbe z dobavitelji omenjenega materiala, zato z zagotavljanjem potrebnih količin težav ne bi smelo biti. V teh dneh bodo tudi vse ceste »opremili« s snežnimi količki in ostalo zimsko signalizacijo. V letošnjo zimsko sezono bo vključenih približno 40 delavcev.
Njihove ekipe bodo na terenu v skladu z zakonodajo, koncesijsko pogodbo, z načrtom zimske službe oziroma »takoj, ko bodo to narekovale razmere. Pri tem se bodo ozirali tudi na vrsto padavin, njihov začetek (ali bo to na delovni dan ali vikend).
Podjetje Pup ima sklenjeno koncesijo z Mestno občino Velenje do leta 2024 in prejema za izvajanje zimske službe meseč-
Lani je Občina Šoštanj namenila za zimsko vzdrževanje lokalnih cest in mestnih ulic dobrih 248.800 evrov, za zimsko vzdrževanje ostalih javnih površin pa slabih 12.600 evrov.
Za leto 2015 ima za odpravljanje zimskih nevšečnosti na lokalnih cestah predvidenih 250 tisoč evrov, za zimsko vzdrževanje mestnih ulic pa 25 tisoč evrov.
Avgusta letos je objavila javni razpis za podelitev koncesije za redno in investicijsko vzdrževanje občinskih cest. Podelitev koncesije bo vključevala redno letno in zimsko vzdrževanje vseh lokalnih cest, poleg tega pa še vlaganja v 43 kilometrov občinskih cest na 15 različnih odsekih.
Z najugodnejšim izvajalcem bo sklenila 15-letno koncesijsko pogodbo za vzdrževalna dela, vlaganja pa bo moral izbrani izvajalec opraviti v prvih petih letih izvajanja koncesije. Začetek izvajanja koncesije načrtujejo pomladi 2016.
ni pavšal ne glede na to, ali je zima huda ali mila. Če je huda, so na slabšem, če je zelena, so na boljšem. »Praksa je pokazala, da kakšno leto »profitiramo« mi, kakšno lokalna skupnost. V daljšem času pa se stvari izenačijo.« Lanska zima je bila povprečna, opravili pa so jo dobro, saj kakšnih prehudih kritik niso slišali.
in pravilnik glede zimske službe sta, pravi sogovornik, jasna, imajo pa izdelane tudi prednostne liste izvajanja zimske službe na cestah, ki ga pripravijo občina in krajevne skupnosti. Koliko denarja jim namenja lokalna skupnost za opravljanje zimske službe? »Odvisno od tega, kakšna je zima. Raje imamo ostrejše, saj je
Podjetje Andreje: pripravljeno vse, kot mora biti
»Pripravljeno je vse, kot mora biti in tako kot minulo sezono, kar pomeni, da nas zimske razmere na cestah ne bi smele presenetiti,« nam je zagotovil Mirko Andrejc, direktor podjetja An-drejc, ki v mestni občini Velenje skrbi za urejanje in čiščenje javnih utrjenih površin (parkirišča, modre cone, pešpoti, pločniki, Titov trg). Za odpravljanje zimskih nevšečnosti imajo na voljo 200 ton soli in 100 kubičnih metrov peska. V pripravljenosti je že 6 plužnih in prav toliko po-sipnih enot ter ekipe za ročno čiščenje površin. Zakonodaja
V mestni občini Velenje je 334 kategoriziranih občinskih cest v skupni dolžini 210,4 kilometra. Za zagotavljanje njihovega zimskega vzdrževanja v obdobju od 15. novembra letos do 15. marca prihodnje leto bo občina PUP-u namenila blizu 440 tisoč evrov.
Za zimsko vzdrževanje javnih utrjenih površin, ekoloških otokov in parkomatov pa bo v koncesijskem letu 2015/16 plačala koncesionarju (podjetju Andrejc) dobrih 108 tisoč evrov.
Na območju mestne občine Velenje je tudi 6 državnih cest v dolžini približno 42 kilometrov, te pa upravlja država - Direkcija Republike Slovenije za ceste, vzdržuje pa jih podjetje Voc Celje.
takrat marsikaj vsem bolj jasno in obnašanje udeležencev v prometu bolj razmeram primerno.«
Podjetje Andrejc ima sklenjeno koncesijsko pogodbo za letno in zimsko vzdrževanje lokalnih cest, ta pa se izteče spomladi prihodnje leto, tudi z občino Šoštanj. Od 212 kilometrov je lokalnih približno polovica, ostalo so javne poti. Podjetje Andrejc ima za odpravljanje zimskih nevšečnosti na lokalnih cestah v občini Šoštanj na zalogi 400 ton soli in prav toliko peska. V pripravljenosti je 9 plužnih in 6 posi-pnih enot.
Za zimsko vzdrževanje javnih poti v lokalni skupnosti skrbijo krajevne skupnosti v skladu s
pravili javnega naročanja in vsako leto poiščejo izvajalca zimske službe za svoje območje. Izjema je le krajevna skupnost Šoštanj, kjer tudi za vzdrževanje mestnih ulic skrbi Občina Šoštanj neposredno iz proračuna.
Voc Celje: Tudi Šmartno ob Paki
Voc Celje je, čeprav se sezona še ni začela, že plužil na Rogli, v nekaterih delih Logarske doline pa ceste posipaval s soljo. Sicer pa je podjetje - po zagotovilih vodje zimske službe Bogdana Kočevarja - pripravljeno na začetek zimske sezone. Za 1.700 kilometrov državnih in občinskih cest, pločnikov, pešpoti bo skrbelo več kot 150 ljudi, ki imajo posebej prilagojeno opremo in vozila. Pripravili so že 13 tisoč ton peska, 10 tisoč ton soli in dovolj magnezijevega klorida za mokri posip cest. Skrb za državne ceste sicer sodi v okvir letos podpisanih 7-letnih vzdrževalnih koncesijskih pogodb za državne ceste v celjski in koroški regiji.
Posipavanje in pluženje bo potekalo po določenem protokolu in prednostni listi, ki jih določi Direkcija za infrastrukturo: »Takoj, ko začne snežiti, začnemo posipati in nadaljujemo pluženje, ko zapade 10 centimetrov
snega ali manj, če to prej poneha,« je še pojasnil Kočevar.
Voc Celje je od letošnjega 1. aprila tudi izvajalec rednega letnega in zimskega vzdrževanja lokalnih cest, javnih poti in javnih površin v občini Šmartno ob Paki. Pred tem je to javno gospodarsko službo izvajal velenjski PUP. Ta je sedaj v lokalni skupnosti Vocov podizvajalec. Tudi pri tem - zagotavlja Vinko Me-ža - novosti v novi zimski sezoni niso predvideli. Za odpravljanje zimskih nevšečnosti na blizu 65 kilometrih kategoriziranih cest so predvideli 5 plužnih in prav toliko posipnih enot. V lanski sezoni občani z opravljenim delom zimske službe niso bili najbolj zadovoljni. »Kakšnih večjih kritik ni bilo, razen takrat, ko se nam je zgodila snežna deska. Ob zelo nizkih temperaturah in s tehničnimi sredstvi, ki jih imamo na voljo, se kaj več ne da narediti. Potreben je čas. Mi vse izvajalce in podizavajalce spremljamo preko sledilnih naprav in vsak trenutek vemo, kdaj so šli na teren, kje so ter kaj izvajajo. V občini Šmartno ob Paki imajo koordinatorja zimske službe, in ko ta pokliče, gremo na teren,« je še povedal Vinko Meža.
Po podatkih Bernarde Drev, ki v Občini Šmartno ob Paki bdi nad zimsko službo, je lokalna skupnost za zimsko sezono 2015/16 predvidela v občinskem proračunu približno 74 tisoč evrov, kar je toliko kot za minulo zimsko sezono. Koordinator zimske službe je Milan Krk. Občani naj se ob nevšečnostih najprej obrnejo nanj (dosegljiv je na 031 675 118), šele nato na vodjo zimske službe Pup Velenje Vinka Meža (041 640 206).

Podlubniki pustošijo po gozdovih
V gozdovih regije Saša za dobrih 30 odstotkov več letnega odseka - Najmočneje prizadeta Krajevna enota Šoštanj, območje Mozirja, Rečice ob Savinji in Nazarij
Tatjana Podgoršek
Čeprav območja regije Saša žled ni prizadel tako zelo kot nekatera druga območja v Sloveniji, beležijo na območju v pristojnosti Območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Nazarje rekorden napad podlubnikov. Lastniki gozdov so morali letos posekati že 62 tisoč kubičnih metrov napadenih dreves, kar je dobrih 30 odstotkov več kot v normalnih letih. Največji napad lubadarja beležijo v Krajevni enoti Šoštanj, na območju Nazarij, Mozirja in Rečice ob Savinji. Tu so posekali kar dve tretjini skupne količine lesa. »Za naše gozdove to še ne predstavlja katastrofe. Drugače pa je za lastnike gozdov. Nekateri od njih živijo, drugim predstavljajo dodaten prihodek. Poleg gospodarske škode so ob kar nekaj prihodka,« meni vodja Območ-
Toni Breznik: »Gozdarji smo opozarjali, da bo po naravni nesreči napadel lubadar.«
ne enote Zavoda za gozdove Slovenije Nazarje Toni Breznik.
Gozdarji so opozarjali
So bili lastniki gozdov malomarni pri odpravljanju posledic žledoloma ali se je lubadar poja-
vil v državnih oziroma škofijskih gozdovih? »Težko bi rekel, kdo je kriv. Dejstvo je, da je v drevesni sestavi na tem območju največ smrek in med približno 90 vrstami podlubnikov v Sloveniji smrekov povzroča največ škode. Dejstvo je tudi, da smo gozdarji opozarjali na to, da bo po žledo-lomu napadel lubadar, ker je po večjih naravnih nesrečah vedno tako. Lani smo imeli glede tega srečo, ker je bilo leto mokro. Lu-badar bo zaradi posledic žledu prisoten še dve, tri leta, ne glede na ukrepanje.«
Najučinkovitejši ukrep -pravočasna sečnja
Količino podlubnikov so po zagotovilih sogovornika spremljali s pomočjo pasti, ki pa - kot so menili nekateri lastniki gozdov - niso namenjene zatiranju škodljivca. Pravi ukrep za zatiranje
tega je pravočasna sečnja. Zato lastnike gozdov opozarjajo, naj pogosto in pozorno pregledujejo drevesa, upoštevajo priporočila ter spoštujejo odločbe revirnih gozdarjev. Prav tako morajo biti sečnje dovolj velike. »Nekateri lastniki posekajo le jedro napadenih dreves, pustijo pa na videz zdrave smreke. S tem pustijo mo-
Zaradi napada podlubni-kov so lastniki gozdov na območju regije Saša posekali že 62 tisoč kubičnih metrov dreves. Od tega v krajevni enoti Šoštanj, na območju Mozirja, Nazarij in Rečice ob Savinji dve tretjini, v krajevnih enotah Gornji Grad in Ljubno četrtino, v krajevni enoti Luče pa 10 odstotkov dreves od skupne letne količine.
žnost za širjenje podlubnikov.« Jeseni in pozimi je lubadar precej manj aktiven, kar pa še ne pomeni, da je skrbi in dela konec. Lastniki, tako Breznik, morajo sedaj, do začetka pomladi, posekati prizadeta drevesa in jih čim prej odstraniti iz gozda.
Spomladi nove aktivnosti
Za posek doslej napadenih dreves izdaja območna enota lastnikom gozdov obvezujoče od-
ločbe, po katerih morajo posek opraviti do konca januarja prihodnje leto, za napadena drevesa, ki jih bodo odkrili kasneje, pa bo ta rok do začetka marca. Večina lastnikov navodila upošteva. Za tiste, ki se ne odzovejo, obstajajo prisilni ukrepi, kot so prijava gozdarski inšpekciji, finančna prisila (kazen lahko znaša tudi do 400 evrov), tudi posek napadenih dreves na stroške lastnika.
Spomladi, ko pričakujejo znova hujše pojavljanje podlubnikov, bodo začeli nove aktivnosti. Poleg postavitve pasti načrtujejo še postavitev lovnih dreves. »Glavni ukrepi zatiranja škodljivcev so ravno spomladi. Če so učinkoviti, je kasneje število podlubnikov manjše in s tem tudi škoda,« je še dejal Toni Breznik.
Med približno 90 vrstami podlubnikov v Sloveniji smrekov povzroča največ škode (foto: Marijan Denša)

Naš čas, 15. 10. 2015, barve: CM K, stran 8
8
KULTURA

12. novembra 2015
Med modo in plesom
Velenjčanka Maša Kolšek je profesorica, ki ljubi modo in ples - Obe svoji ljubezni že vrsto let prenaša na dijake ŠCV v glasbeno-plesnih predstavah
Bojana Špegel
Velenje, 2. novembra - Plesati je začela pri rosnih petih letih. Potem ji ples nekaj časa ni bil všeč, saj je bila radovedna deklica, zato je morala preizkusiti še kaj drugega. Pri desetih letih se je Maša Kolšek vrnila k plesu. »Rekla sem si, da je ples tisto, kar hočem početi v življenju. In od takrat plešem,« nam je povedala danes profesorica na Šoli za storitvene dejavnosti na Šolskem centru Velenje, ki je svojo ljubezen do plesa v glasbeno-plesnih predstavah znala prenesti tudi na dijake. Ob tem uporablja še en svoj talent, saj si Maša zamisli in izdela večino kostumov za te predstave.
Na začetku klepeta še ostaneva pri plesu. Maša svoje znanje plesa zadnja tri leta nadgrajuje z učenjem flamenka. »Nekaj nas je, ki imamo v Velenju zasebne ure flamenka. Uči nas Ljubljančanka Manca Dolenc. Priznam, da sem imela na začetku krizo, saj sem prej plesala jazz balet, show dance, step in druge zvrsti. Prehod k flamenku sploh ni bil enostaven, saj ritmi tudi niso enostavni. Čeprav sloni na klasičnem baletu, so plesni gibi zelo drugačni kot pri ostalih plesih. Zato je flamenko zame še večji izziv,« pripoveduje. Od nekdaj je njen izziv tudi moda.
Šivati jo je že kot deklico naučila mama. »Po končani srednji računalniški šoli, ki sploh ni imela povezave z mojimi konjički, sem se vseeno odločila za študij na tekstilni fakulteti v Mariboru. Žal študij ni izpolnil mojih
dentka. Potem sem najprej učila polovično, kmalu pa že redno,« pripoveduje Maša. Prizna, da si ni želela ostati učiteljica, a delo v tekstilni tovarni ni izpolnilo njenih pričakovanj. Tudi kriza v tej industriji je naredila svoje,
Maša Kolšek med svojimi dijaki najbolj uživa, kadar jih uči plesne korake. Nič manjši izziv ji ni kostumografija za njihove predstave.
pričakovanj, saj oblikovanja skorajda ni bilo. Znanje sem nadgrajevala sama. Tudi diplomo sem pisala iz zgodovine mode. Tako sem nadgrajevala znanje.« Ko je končala študij, je bila kriza v tekstilni industriji že velika. Podjetja so izginjala, zato je Maša toliko bolj vesela, da je delo našla v pedagoških vodah. »Decembra bo 20 let, odkar učim na velenjskem Šolskem centru. Imela sem pravzaprav srečo. 6 ur na teden sem učila že kot štu-
zato je ostala v šolstvu. »Ko sem začela s predstavami, sem v njih lahko združila vse svoje ljubezni. Uživam tako v učenju plesnih korakov kot izdelovanju kostumov. Zgodba se je začela leta 2007, ko smo se zbrali mentorji in ugotavljali, kako bi lahko svoje znanje prenesli na dijake. Želeli smo tisto, kar so se učili v šoli pri teoriji, prenesti v predstave. Pri tem smo želeli, da bi uživali. Izkazalo se je, da so dijaki, ki nastopajo v njih, res posebni. Mor-
da je kdo od njih pri pouku neuspešen, morda se v razredu tudi resnično drugače obnaša kot na odru. Prav z našimi predstavami smo dali mnogim dijakom in dijakinjam možnost, da so na odru pokazali svoje prave talente, ki jih pri rednem pouku ni zaznal nihče.« Doslej so ustvarili 7 različnih predstav. Začeli so z 11 dijaki v muzikalu Hair, vsak naslednji projekt je vključil več dijakov. In vsaka naslednja predstava je bila še bolj uspešna. Zadnji dve predstavi so ustvarili v sodelovanju z Glasbeno šolo Gvido in tako poskrbeli, da je glasbena predstava odigrana v živo. »S tem smo naredili nekaj korakov naprej. Jubox app. smo ponovili kar 26-krat, dvakrat smo jo odigrali tudi v Celovcu. Zadnjo predstavo Diaspora pa še vedno igramo, doslej smo jo ponovili že 23-krat,« pripoveduje Maša. Zadnje predstave naj bi imeli decembra letos, potem pa si bodo vzeli rahel premor. Kot kaže, v letošnjem šolskem letu nove predstave ne bodo začeli postavljati, a zagotovo jih še bodo. Zato, ker v njih uživajo tako mentorji kot dijaki in dijakinje. Mašino veliko vlogo pri njih je letos prepoznal tudi velenjski župan Bojan Kontič, saj je Maši ob občinskem prazniku prav zaradi nje podelil županovo priznanje.
Svet ustvarjanja Marjane Krenker
Velenje, 23. novembra - »V življenju je pomembno imeti nek cilj, vendar je še bolj pomembno, da na poti do njega uživamo, da nam pot ni muka, temveč dogodivščina,« so misli Marjane Krenker, ustvarjalke iz Slovenj Gradca, ki si jesen življenja bogati z izdelovanjem čipk in okrasnih izdelkov iz papirja. Svoje izdelke domače in umetne obrti rada postavi na ogled javnosti in pridobljeno znanje deli z ljubitelji ročnih del na delavnicah. Vse do konca novembra se z novimi umetninami iz čipk in papirja predstavlja na razstavi Moj svet ustvarjanja, ki si jo lahko ljubitelji ročnih del ogledate na mestu sončne stene Mestne knjižnice Velenje. Avtorica razstave bo v knjižnici pripravila tudi delavnico. Udeležencem bo predstavila tehniko Quilling ali papirni filigran, pri katerem zvijajo in oblikujejo papirnate trakove v različne dekorativne oblike. Delavnica bo 23. novembra ob 16. uri v študijski čitalnici Mestne knjižnice Velenje.
Rokodelski izdelki Marjane Krenker bodo v velenjski knjižnici na ogled do konca novembra.	a
m-? d uita Radio
107,8 MIrm , -
Velenje
gorenje
Gorenje Keramika se predstavlja na sejmu Ambient v Ljubljani (Gospodarsko razstavišče, dvorana A). Obiščite nas in spoznali boste Gorenje Keramiko iz druge perspektive.
V	sodelovanju s slovenskim rap izvajalcem 6pack Čukur-jem bomo izvedli keramičarski koncert na Gospodarskem razstavišču (mestna ploščad):
Torek 17.11. ob 17 uri Sreda 18.11. ob 17 uri Četrtek 19.11. ob 11 uri Petek 20.11. ob 11 uri Sobota 21.11. ob 11 uri
V	času sejma Ambient (17.11.-22.11. 2015) vam v naših prodajalnah nudimo 20% sejemski popust na artikle rednega programa.
Obiščite katerega izmed naših prodajnih mest in izberite keramiko za vaš dom.
Industrijska prodajalna Gorenje Gorenje lb, 3327 Šmartno ob Paki T +386 3 896 61 27
Industrijska prodajalna Ljubljana Plemljeva 2,1000 Ljubljana T +386 1 512 48 71 /F +386 1 516 15 57
Prodajni salon Gorenje Keramika Lenapark, Lenart Ob Poleni 35, 2230 Lenart v Slo. goricah
T +386 2 292 79 88 /T +386 2 292 79 87 / F +386 2 292 79 88

Naš čas, 12. 11. 2015, barve: CM K, stran 9
12. novembra 2015
«»SÜAS
KULTURA
9
Pester november v Galeriji Velenje
Kreativne delavnice za otroke in mlade, sobotne zgodbe z Dono, pogovori z umetniki
Velenje, 5. novembra - V četrtek popoldne je bil kletni prostor Galerije Velenje, namenjen kreativnim delavnicam, povsem poln. V njem je »dišalo« po spajkanju, saj so mladi udeleženci delavnice, ki jo je vodil mladi velenjski umetnik in oblikovalec Miha Cojhter, iz odpadnih materialov iz podjetja Gorenje izdelovali mini robotke. Ti so mladim pomagali risati, izziv pa je bil zanje velik. V nedeljo je Miha pripravil še eno delavnico, tokrat filmsko. Mladi so spoznali, kako nastanejo zvočni efekti v filmih, pa tudi kakšne so metode in pripomočki, ki jih uporabljajo strokovnjaki. Tretjo delavnico za mlade Miha pripravlja danes popoldne med 16. in 20. uro, izdelovali bodo igralne konzole za računalniške igrice. Udeleženci bodo s pomočjo pripomočkov, ki jih najdemo v svojem okolju (kot so vilice, folija, plastelin), sestavili unikatno igralno ploščo. Brezplačna delavnica je primerna za starejše od 14 let. Zadnje novembrsko druženje z Mihom bo v nedeljo, 22. novembra, med 10 in 13. uro. Tokrat bodo mladi izdelovali jelenje glave. Udeleženci bodo zanjo potrebovali stara oblačila, ki naj jih prinesejo s seboj.
Še dve soboti v novembru bodo v Galeriji Velenje pripravljali srečanja z umetniki in njihovo umetnostjo, razmišljanja o pomenu umetniškega ustvarjanja in gledalčevega dojemanja. Ob razstavi Vizualna umetnost v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini od 1975 do 2015 - odprta bo do 5. decembra -bo vsako soboto v pravljici ali zgodbi predstavljen eden od sodelujočih umetnikov. Pripovedovala bo Dona Pratnekar, 23-letna diplomantka angleškega jezika in književnosti ter absolventka umetnostne zgodovine. Prvo srečanje bo to soboto. V torek, 24. novembra, bodo ob 17. uri pripravili pogovor o arhitekturi. Gosta pogovora bosta avtorja prenove galerije arhitekt Gregor Gojevic in krajinska arhitekta Saša Piano. Poleg tega bodo vsak torek in četrtek v novembru ob pregledni razstavi vizualne umetnosti v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini potekale likovne delavnice za skupine otrok iz vrtcev. Z njimi bo ustvarjala likovna pedagoginja, ki jim bo najprej razkazala razstavo, sledila bo ustvarjalna delavnica, v kateri bodo spoznali tehniko akvarela in risanje z ogljem.
a bš
V delavnicah z Mihom Cojhtrom so mladi izredno uživali. Tudi zato, ker so bile inovativne, res drugačne.
Počastili 80-letnico Mirka Ramovša
Velenje, 7. novembra - V domu kulture Velenje so v soboto počastili visok jubilej etnokoreologa Mirka Ramovša. Svoje življenje je posvetil preučevanju in raziskovanju slovenskega plesnega izročila, dolga leta je umetniško vodil Akademsko folklorno skupino Franceta Marolta. Njegovemu 80. rojstnemu dnevu, ki ga je praznoval oktobra, se je poklonilo 12 folklornih skupin.
Poleg omenjene akademske folklorne skupine (AFS) iz Ljubljane so se njegovemu jubileju poklonili AFS Študent iz Maribora, COF iz Ljubljane, folklorne skupine Sava iz Kranja, Kajer iz Bučečovcev, Prežihov Voranc z
Raven na Koroškem in ŽKUD Tine Rožanc, folklorne skupine iz Beltincev, Artič, Lancove vasi in Vinice ter Šaleško folklorno društvo Koleda.
Slovesnost sta pripravili velenjska izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD) in Zveza kulturnih društev Šaleške doline.
Ramovš velja za utemeljitelja etnokoreologije na Slovenskem. Ljudskemu plesu je bil zavezan poklicno, hkrati pa je tudi njegov konjiček. Ljudsko plesno izročilo na slovenskem ozemlju je preučeval z vidika izvora, razvoja in značilnosti posameznih plesov, njihove oblikovne in glasbene
podobe, šeg in navad, povezanih s plesom, ter sodobnih transformacij.
Izdal je antologijo slovenskih ljudskih plesov 'Plesat me pelji' ter monografijo ljudskih plesov različnih pokrajin v treh delih z naslovom Polka je ukazana. Poleg izdajanja strokovne literature je med poznavalci ljudskega izročila znan tudi kot avtor številnih odrskih postavitev, ki jih je pripravil tako za AFS Franceta Marolta, ki jo je umetniško vodil med letoma 1965 in 2010, kot za druge folklorne skupine po Sloveniji.
Ščurkove pokrajine
Šoštanj, 5. novembra - Slikar Pavle Ščurk iz Ljubljane, ki se predstavlja v Mestni galeriji Šoštanj z realizmom in abstrakcijo, velja za enega vidnejših slikarjev na Slovenskem. V 45 letih ustvarjanja je osvojil vse slikarske tehnike. Od izhodiščnega realizma v motivni pojavnosti, od krajine do vedut in osebnih krajin, je sčasoma prešel v polje abstrakcije, ki pa velikokrat nosi identifikacijske elemente. Slogovno prepoznaven in uveljavljen v svojem likovnem izrazu je prejemnik številnih nagrad. V Šoštanju se predstavlja z novejšimi deli, manjšega formata, ki jih lahko poleg tega, da jih delimo na realizem in abstrakcijo, delimo še
na akvarel in akril. V obeh tehnikah po mnenju Matije Plevni-ka, likovnega kritika, ki je na odprtju med drugim povedal, da avtor »čudovito beleži slovensko kulturno krajino in utrip urbanih okolij«. Tako nastala dela so intimni zapisi, ki bodo nekoč postali tudi dokument časa in prostora, v katerem so nastajali.
Odprtje je pospremil kratek glasbeni program v izvedbi tenorista Gregorja Verbuča, ki je ob klavirski spremljavi Olge Ulo-kine razpoloženju pripel nekaj slovenskih samospevov. Besedo odprtja je ob zaključku dodal direktor Zavoda za kulturo Šoštanj Kajetan Čop.
a Milojka B. Komprej

Velike slike malih formatov
Akademska slikarka Suzana Švent je v Galeriji eMCe plac odprla novo samostojno razstavo - Iz treh različnih ciklusov je izbrala velike slike, jih natisnila na male razglednice in okvirila
Tina Felicijan
Suzana Švent, po rodu Ce-ljanka, je v Velenju obiskovala umetniško gimnazijo, nato pa študirala in lani diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Postavila je že številne samostojne razstave, prvo leta 2007, in sodelovala na skupinskih, tudi na trenutni razstavi Galerije Velenje Vizualna umetnost v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini od leta 1975 do 2015. Sodeluje na likovnih kolonijah, prireja delavnice za otroke, umetniško vrednost pa dodaja tudi vsakdanjim predmetom, saj iz lesa izdeluje razne uporabne predmete, ki jih nato oplemeniti z ilustracijami.
Pomešani ciklusi
Za razstavo Big paintings on small postcards oz. Velike slike na majhnih razglednicah je izbrala pomanjšane printe slik iz svojih treh ciklusov in jih namer-
Razstava Big paintings on small postcards, ki je tudi prodajna, bo v Galeriji eMCe plac na ogled do začetka decembra. Foto: Anže Kovač
no pomešala, da obiskovalca izziva, naj ugotovi, katere razglednice sodijo v isti ciklus. »Ideja je nastala, ko sem začela tiskati slike na razglednice za turiste, da bi domov ponesli delček slovenske umetnosti,« razlaga Suzana.
Na razstavi so slike iz ciklusa Akti, ki po avtoričinem mnenju nikoli niso bili pasé. »Se mi zdi da lahko akt človeka prikaže res razgaljenega. Tudi gledalca. V bistvu je cilj mojih aktov, da prika-
žem stanje ljudi, ki jih opazujem v okolici zdaj.«
V ciklusu Podobe mrtvega rokava pa se je ukvarjala s strahovi. »Mislim, da svoj strah ves čas delim z občinstvom. Niso pa vedno moji, so tudi strahovi prijateljev, znancev. Veliko strahov proizvajate mediji, kar je vzvod tega ciklusa. Podobe na slikah se vedno bojujejo s strahovi, enkrat jim uspe, drugič ne. Ko se ne soočamo s strahom, ta raste,
»Preveč ljudi misli, da se ne da, in kar obupajo. Mislim, da se da, a je potrebno najti način in ne smemo se bati. Stvari se odpirajo, če si aktiven, ne pa če čakaš ali bežiš.« Suzana Švent
nas stiska v kot, dokler nismo prisiljeni reagirati.« Tudi sama je zbrala pot soočenja s strahovi in ugotovila, da gre, in prišla do rešitev, ki jih sicer ne bi dosegla. »Vsak najde svoj proces premagovanja strahov, če se je pripravljen z njimi soočiti. Če ne, je pa edina rešitev beg.«
Poleg teh dveh ciklusov je na tej razstavi zajela še dela iz Miniatur.
Različni mediji, mešane tehnike
Največkrat ustvarja v lastni mešanici tehnik. »Ne držim se stro-
gih pravil, kaj se da mešati in kaj ne. Rada eksperimentiram, zato se pri tehnikah ne omejujem. Mešam barve za steklo, oglje, mekol, jubpol,« našteva vsestranska umetnica.
S tem, ko oblikuje razne uporabne predmete in jih poslika, poskuša izobraževati ljudi - ko prinesejo neko slikarsko ilustracijo v svoj dom, ko bivajo z njo, se naučijo presojati, kaj je dobro, kaj ne, in zakaj, meni. »Mogoče je to neke vrste moj boj proti temu, da je lahko že vsak, ki nekaj nariše, slikar. Treba je spodbujati dobre stvari.«
Sladke umetnine
Ustvarjala je tudi s čokolado. Uporabljati jo je začela s konceptualnega vidika, pravi. Težave ji je delalo temperiranje čokolade oz. ohranjanje dobre strukture, da ne posivi, razpada, da ohranja okus in je prožna za oblikovanje. »Ko se tega priučiš, ugotoviš, da je čokolada zelo hvaležen material za ustvarjanje. Lahko se ga
uporablja tudi na risarski način in z eno veliko prednostjo - da imamo čokolado vsi radi,« je v smehu povedala. Pri ustvarjanju s čokolado navadno izpostavi dilemo fizičnega užitka okusa in »boja s tem, da posežeš v umetniško delo in se ga polastiš, s tem pa deformiraš podobo za naslednje obiskovalce.« S tem se je ukvarjala v diplomskem delu in preverjala, ali si gledalci drznejo poseči v umetniško delo, ali lahko stopijo iz svoje klasične pozicije na razdalji v interakcijo z delom. »Vsa čokoladna dela sem postavila na ogledala. Tako je s posegom gledalec takoj odstrl svojo podobo.« So si obiskovalci razstave oblizovali prste? »Na začetku so malo tipali, dokler ni bilo prvega junaka, potem pa je stekla verižna reakcija.« Tako kot pri marsikaterem drugem družbenem procesu, ki se začne šele, ko nekdo naredi prvi korak za vse ostale, ki si ga sami niso upali, mu pa sledijo.
Šventova, kakor si pravi, pa je tudi šahovska mojstrica. Šah je intenzivno trenirala v najstništvu in zastopala Slovenijo na številnih mednarodnih tekmovanjih. Leta 2003je osvojila naslov mladinske državne prvakinje in septembra istega leta zasedla 19. mesto na mladinskem evropskem prvenstvu. V študijskem letu 2007/08 pa je postala še študentska šahovska prvakinja Univerze v Ljubljani.

Naš čas, 15. 10. 2015, barve: CM K, stran 10
10
KULTURA
«»^AS
12. novembra 2015
J \
4 r
/ .
Vrhunski plesni zgodbi
Balkan Dance navdušil obiskovalce velenjske premiere - Projekt že končal gostovanje v Makedoniji - Jutri ga predstavljajo še v Beogradu
Velenje, 5. novembra - Ustvarjalci prvega Balkan Dance Pro-jecta - sledila naj bi mu nadaljevanja - so v četrtek zvečer po premierni predstavi v veliki dvorani kulturnega doma Velenje že po reakciji gledalcev vedeli, da so
opravili vrhunsko delo. Redko se zgodi, da je aplavz in navdušenje občinstva tako dolgo in iskreno. Kot se ne zgodi pogosto, da se te plesna zgodba tako dotakne, da te zaradi čustev dobesedno prilepi na stol. In da si zlahka pri-
znaš, da je to, kar si doživel, res vrhunsko!
Le dober mesec dni časa so imeli dva vrhunska koreografa - Srb Aleksandar Saša Ilic in Makedonec Igor Kirov ter štiri plesalke (Andrijana Dančevska,
Ustvarjalci predstave Balkan Dance Project so bili na velenjski premieri nagrajeni z bučnim aplavzom
občinstva.
Mojca Majcen, Miona Petrovič in Katarina Stojanovic), da pripravijo predstavo. Pripravili so pravzaprav dve, vsebinsko in gibalno močno različni. Prvi del triptiha je nosil naslov Remini-scenca. Srbski koreograf Ilic je vanj vpletel ne le čutno glasbo in besede, ampak tudi igro Teodore Sujic Ille, ki je besedam dala nov pomen. In z goloto, zabrisano v soju luči in senc, povedala več, kot bi lahko z besedami. Plesalke so v nadaljevanju zgodbe, ki je navdih dobila v noveli Smrt v Benetkah, z usklajenimi gibi, pogosto na robu zmogljivosti človeškega telesa pripovedovale zgodbo o čudežni fugi smrti in mladosti, kar je podkrepil zvok čričkov in posmrtnih zvonov. Zelo gotsko in zelo globoko. Druga koreografija je nosila preprost naslov Zgodbe. Koreograf Igor Kirov o njej ni želel govoriti, saj je želel, da si vsak gledalec ob njej ustvari svojo zgodbo. Predstava je dinamična, tako zaradi glasbe kot usklajenih gibov štirih plesalk. Njihova energija in emocije se berejo kot odprta knjiga. In to tako takrat, ko plešejo skupaj, kot v solo vložkih, povezanih s preprosto, a efektivno črno-be-lo sceno in lučk nad odrom. V obeh predstavah veliko vlogo odigra tudi igra odrskih luči, ki jih odlično oblikuje Velenjčan Davorin Štorgelj.
Predstava, ki je v celoti nastala v Velenju, saj je glavni producent Festival Velenje, koproducenti pa prihajajo iz Srbije in Makedonije, je v minulih dneh že gostovala v Skopju, Velesu, Bitoli in Štipu, jutri pa jo bodo videli še v Beogradu. V naslednjih letih naj bi doživela še nove izdaje, v katere naj bi vključili tudi umetnike iz Hrvaške in Bosne in Hercegovine.
a bš
ALTERMATOR
Vulkan
gosti
slikarje
Bele Vode, 8. novembra - Bolj ali manj prazni prostori bivše podružnične šole v Belih Vodah so priložnostno oživljeni z različnimi dogodki, ki jih največkrat pripravi domače Športno kulturno društvo Vulkan. Tokrat so pripravili razstavo Likovnega društva iz Žalca, katerega mentor je zadnje leto Uroš Potočnik, akademski slikar, ki z družino že nekaj časa živi in ustvarja v tem prostoru.
Kratek program ob odprtju razstave - salonske postavitve, kot se je o njej izrekel Potoč-
nik, je dopolnila glasba in beseda predsednice društva Marjete Mazej. Članov likovne sekcije iz Žalca je okoli trideset, aktivnih nekaj manj, delujejo pa že od leta 2003. Potočnik jih zadnje čase usmerja, spodbuja heterogenost
skupine in posameznika v svojem ustvarjalnem svetu. Zato je tudi razstava izredno raznolika, tako po motiviki kot tehniki in seveda poznavanju skrivnosti likovne umetnosti.
Bele Vode v svoji hriboviti idi-
ličnosti so tudi prostor, kjer dobiva umetnost nove občudovalce, zato tudi ni čudno, da je bil nedeljski dogodek dobro obiskan in so bila razstavljena dela prijazno sprejeta.
a MBK
S pogovori zaključujejo dve razstavi
Velenje, 13. novembra - Društvo za kulturo Gorenje bo jutri točno opoldne v razstavišču Gorenje Servis pripravilo pogovor in srečanje z mojstrom stekla Matjažem Gostečnikom. Umetnik ustvarja unikatne izdelke iz fuzijskega stekla. Likovna podoba izdelkov s pridobljenim certifikatom art&craft Slovenija je plod sodelovanja rokodelca
z magistrom likovnih umetnosti Klavdijem Tutto. V javnosti je še zlasti znana kolekcija nakita in steklenih skulptur na temo »Polifemovo oko«, pogovor pa bo zaključek njegove razstave v Gorenju.
V Razstavišču Gorenje (avla upravne stavbe) pa bodo v petek, 27. novembra, ob 12. uri, pripravili še srečanje z avtorjem
in strokovno vodstvo po razstavi Gregorja Pratnekerja, Zimske krajine. Pratneker je rojen, živi in ustvarja v Mariboru. S slikarstvom se je začel ukvarjati kot samouk v devetdesetih letih. Leta 2006 je diplomiral na Oddelku za likovno umetnost na Pedagoški fakulteti v Mariboru, leta 2012 pa magistriral na Akademiji za likovno umetnost in obli-
kovanje v Ljubljani. V letu 2013 je prejel prvo nagrado Majskega salona ter nagrado DLUM.
Po zaključku teh dveh razstav bo v razstavišču Gorenje Servis razstava Bale 2015 - razstava del nastalih na letošnji likovni koloniji v Balah na Hrvaškem, v Razstavišču Gorenje pa razstava Ane Vidmar: Kaligrafija.
a bš
Begunstvo
Matjaž Šalej
Najbolj vroča zunanja, pa seveda tudi notranjepolitična tema to jesen je begunska kriza. Javno mnenje je povsem razcepilo svet in ves človeški egoizem s ksenofobijo je prišel tudi pri nas na dan tudi pri soočanju s tem vprašanjem. Domača politika, kot po navadi, v tem primeru državljane bolj razdvaja kot združuje in prepad med mnenji kaže, da smo Slovenci daleč od enotnosti. Hkrati se premalo zavedamo, da so krizo povzročili veliki in bogati, da za vsem stoji le kapital. Velesile na vojnih območjih verske funda-mentaliste zalagajo (in tudi služijo) z orožjem, pa naj bodo to ka-lašnikovke ali ameriške puške (Tavor, M16), ekonomske velesile obljubljajo beguncem »ekonomski azil«, se ve, zakaj, a se krize zavedajo v vsej meri šele, ko so pribežniki že na njihovih mejah. V času, ko so se begunci utapljali ob nekaj nepomembnih otokih v Sredozemlju, Evrope to ni prav zares zanimalo, ko so direktno potrkali na njihova vrata, pa so se le zganili. Slovenci se premalo zavedamo svojega geopolitičnega položaja na križišču Balkana (JVEvrope) in Srednje Evrope. Upamo, da ga bodo naši politiki kdaj v prihodnosti lahko unovčili - v pozitivnem smislu seveda. Na žalost smo trenutno po zaprtju madžarskih mej (p)ostali skoraj osrednja in pomembna tranzitna točka za begunce na poti v Evropo.
Ob današnji begunski krizi so nam preveč tuje osebne tragedije in krize, ki jih ljudje preživljajo ter jih rešujejo z eksodusi iz vojno opustošene Sirije, severnega Iraka, Afganistana, Gaze. Solze na obrazih, ne samo otrok in žensk, niso igrane. Nihče ne želi zapuščati svojega doma, če vlada mir in ekonomsko blagostanje. Res je morda, da stotisočero beguncev za sabo pušča 'ekološko' opustošenje, vendar se je potrebno čisto življenjsko vprašati, kaj storiti, ko te na ledenem mrazu pritisne na potrebo - takšno do potnih srag, kaj storiti kot begunec za osebno higieno, za svoje zdravje, če imaš vso svojo imovino v plastični vrečki. Ali enostavno: kako spraviti ves svoj svet v majhno culo, saj za kovček, nahrbtnik ali kakšno podobno potovalno shrambo med potjo ni prostora. Ti ljudje ne premorejo nič, tisto nekaj malega denarja, ki ga morda imajo, ni nič v primerjavi s svobodo, mirom, delom in zaposlitvijo ... z osebnim dostojanstvom! Premnogi mediji, predvsem rumeni, komercialni, so ob človeški tragediji v svoji neobjektivnosti opravili svoje negativno in razdiralno vlogo. Celo do takšne mere, da se je ta zavlekla v tista družabna omrežja, ki so znana po pozitivnosti. Takšen je za razliko od Twit-terja, kjer se rade čivkajo predvsem pikre in pikantne opazke, Fa-cebook. Marsikdo je celo na pozitivno naravnanih omrežjih zase-jal seme nestrpnosti. Ogromno diametralno nasprotujočih stališč je bilo zaznati na tem omrežju. Prevladovala so negativna. S slikami smeti, nesnage ... Virtualni prijatelji so izbrisali prijatelje ravno zaradi deljenja nestrpnih sporočil na družabnih omrežjih - zaradi skrajnih in radikalnih begunskih stališč, pamfletov ... Obstajala pa so tudi redkejša druga objektivnejša pričevanja. Potrebno se je vprašati tudi, se lahko kaj podobnega zgodi meni? Slovenci bi lahko bili v letu 1991 takšni in podobni begunci. Vemo, da smo bili Slovenci že begunci, mnogi izseljeni med drugo svetovno vojno v Srbijo, da so bili neke vrste politični begunci istrski ezuli, ki so se umaknili pred drugačnim režimom ob politični delitvi povojne Evrope.
Svetu, Evropi in Sloveniji je na žalost zavladal radikalni liberalizem, ki ne dopušča več prave socialne note, strpnosti in tolerance, ne samo med narodi in državami, temveč celo med državljani, skupnostmi, družinami. Evropa je še enkrat z reševanjem begunske krize pogrnila in pokleknila pod težo sebičnosti, samozadostnosti, neenotnostjo ter na drugi strani tudi pred oholostjo bogatih arabskih držav, ki ne sprejemajo beguncev niti svoje vere. Prikimali smo dejanjem svetovnih policajev Amerike ter na drugi strani Rusov in Kitajcev, ki s svojo politiko in ekonomijo mislijo izključno in vedno seveda le nase.
Težko je biti v tako zapleteni družbeni, politični in socialni situaciji moder in dovolj pameten. Bodimo pa čim bolj ljudje. Ne čisto zares, pa vendar se sprašujem: »Morda pa bi se bilo res vredno ograditi z žico?« Pa ne zato, da se rešimo begunskega vala. Morda le zato, da se ogradimo od samozadostne Evrope. Zato, da se sami zavijemo v nekakšen geto, v katerem bi nam moral biti cilj ustvariti boljše in nove socialne odnose.

110 7,81
Naš čas, 12. 11. 2015, barve: CM K, stran 11
12. novembra 2015
""^Jis
107,8 MHz
11
Radijski in časopisni MOZAIK
Izzivi in priložnosti
Pravijo, da izzivov in priložnosti tudi v današnjih časih ne manjka. Do konca leta je le še dober mesec in pol in torej zadnji čas, da si tiste, ki ste se jih zastavili, tudi izpolnite.
Za našo časopisno in radijsko hišo je gotovo eden zelo velikih izzivov ter zalogajev priprava in izdaja Almanaha. Triindvajsetič zapored ga že pripravljamo v sodelovanju z nekaterimi zunanjimi sodelavci z veliko vnemo. Pri tem ste nam nekateri že pomagali, za kar se vam iskreno zahvaljujemo, za druge, ki smo vas prav tako povabili k sodelovanju, pa upamo, da boste v teh dneh to tudi storili bodisi z odgovori na poslan vprašalnik, z odločitvijo o objavi reklamne-
ga sporočila, morda z nakupom Almanaha. Tristo in več strani debela knjiga, v njej pa strnjeno dogajanje v iztekajočem se letu v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, si zasluži pozornost čim širšega kroga ljudi in res ne bi smela manjkati na nobeni polici. Almanah je tudi zelo primerno novoletno in poslovno darilo, saj bodo v njem podatki, ki pridejo prav ob različnih priložnostih.
Med izzive v naši hiši uvrščamo še tematske priloge. Kar nekaj jih pripravljamo do
almanah 2016 9
konca leta in tudi pri tem si želimo sodelovanja. Da ne omenjamo meseca, ki je praktično že pred vrati. Ne pravijo mu zaman veseli december. Če je za nas izziv skrb za pripravo čim bolj zanimivih vsebin oddaj na Radiu Velenje ter časopisnih prispevkov v tedniku Naš čas, naj bo za uporabnike, ponudnike storitev možnost, ki jih omogoča naša medijska hiša, priložnost opozoriti nase. Velja jih izkoristiti!
■ tp
OBČIN VELENJE, ŠOŠTANJ IN ŠMARTNO OB PAK1
PESEM TEDNA na Radiu Velenje
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.
1.	DAVOR RADOLFI & RITMO LOCO - Ne diraj moju ljubav
2.	ADELLE - Hello
3.	LETEČI POTEPUHI - Iščeš, da ne najdeš
Ena najlepših klapskih pesmi Ne diraj moju ljubav je dobila zanimivo glasbeno obdelavo, za katero je poskrbel pevec Davor Radolfi s skupino Ritmo Loco. Pesem je po pričakovanjih dobila latino prizvok, narejena pa je tako v hrvaški kot španski verziji. Radolfija bomo do konca leta lahko videvali tudi na koncertih po Sloveniji, predvsem ne gre zamuditi treh velikih: v Hali Tivoli v Ljubljani, Festivalni dvorani Lent v Mariboru in Bonifiki v Kopru.
GLASBENE novice
LESTVICA domače glasbe
San Di Ego predstavljajo single in videospot Pompin
Točno eno leto po izdaji svojega prvenca se skupina San Di Ego predstavlja še z eno skladbo z albuma. Skladba nosi naslov Pompin (beseda primorskega izvora), skupina pa je zanjo posnela tudi videospot. Pompin je balada, ki temelji na resnični izpovedi znanega slovenskega glasbenika, čigar identitete ne bomo razkrili. Zgodba, ki je po njej nastala, govori o dami srednjih let, ki se zagleda v mladega kitarista. Glasbenik v njej naenkrat prebudi občutke, ki jo spominjajo na preteklost in ljubezen do pokojnega moža. V glavni ženski vlogi nastopa lastnica in ustanoviteljica prve erotične trgovine v bivši Jugoslaviji Nada Krivokapič Čre-šnik, v glavni moški vlogi pa lahko vidimo Miloša Krsmanoviča, znanega ljubljanskega tattoo artista. Tako videospot kot skladba kljub jasnim spolnim namigovanjem obdržita melanholično noto, ki jo popestrijo glasbena pripoved pevca Sergeja Škofljanca in suveren odrski nastop benda.
Jan Plestenjak predstavlja trinajsti studijski album Dvigni Krila
Najuspešnejši slovenski glasbenik in avtor številnih uspešnic predstavlja svoj trinajsti studijski album Dvigni krila, naslednika z zlato ploščo nagrajenega albuma Večja od neba.
Tudi tokrat se je Jan pri ustvarjanju pesmi poigral z različni-
mi žanri in glasbene zgodbe na albumu povezal z izpovednimi baladami, udarnimi rock ritmi ter vrhunskim popom, ki odlikuje njegovo glasbeno ustvarjanje. Nov album je Jan napovedal s pesmijo Stara dobra, sicer pa je na njem dvanajst skladb. Poleg avtorskih pesmi je na albumu tudi priredba skladbe Ko mene več ne bo, avtorjev Saše Fajona in Draga Misleja. Tudi tokrat je bil koproducent albuma dolgoletni Janov sodelavec Martin Štiber-nik, instrumentalni del pa so poleg Jana, ki je sam odigral kitare, klaviature in klavir, posneli glasbeniki, ki Jana spremljajo tudi na koncertih: basist Anže Langus Petrovič, bobnar Roman Ratej in kitarist Zdenko Cotič. Album je glasbenik posvetil svoji psički Aji, dolgoletni zvesti prijateljici, ki ga je spremljala tudi pri delu v studiu in je bila tako nepogrešljiv del ekipe med snemanjem sedmih studijskih albumov.
Sedmi in zadnji?
4. decembra bo izšel sedmi album britanske zasedbe Coldplay z naslovom A Head Full of Dreams. Po napovedih vodje skupine Chrisa Martina naj bi bil to tudi njihov zadnji izdelek oziro-
ma album, ki naj bi zaključil neko obdobje. Prvi single z novega albuma so premierno zavrteli na BBC-ju, ob tem pa je Chris še dejal, da si zelo želijo nastopiti na festivalu Glastonbury. Coldplay se sicer prihodnje leto odpravljajo na koncertno turnejo.
Doslej so se vsi njihovi albumi zavihteli na prvo mesto britanske lestvice albumov, strokovnjaki pa tudi zadnjemu izdelku napovedujejo podoben uspeh. Lanski album Ghost Stories je postal četrti najbolje prodajani album na svetu, saj so ga prodali v 3,7-milijonski nakladi. Takoj po njegovem izidu so se člani znova zaprli v studio in začeli ustvarjati sedmi album, ki so ga opisali kot bolj optimističnega in svetlega.
Kdo je Zucchero?
Organizatorji koncertov so za prihodnje leto napovedali tudi ljubljanski nastop italijanskega rokerja Zuccheera, ki bo v Slovenijo prišel oktobra. Spomladi bo izšel 13. studijski album tega glasbenika, ki je septembra dopolnil 60 let, njegovo pravo ime pa je Adelmo Fornaciari. Prvi album Un po' di Zucchero je izdal davnega leta 1983, v Sloveniji pa je bil nazadnje poleti leta 2011. V karieri je sodeloval z velikimi imeni rocka, kot so Joe Cocker, Stevie Ray Vaughan, Eric Clap-
ton, Clarence Clemons, Sting, Elton John in Brian May, pa tudi slovita tenorja Luciano Pavarotti in Andrea Bocelli ter jazzovski glasbenik Miles Davis. Nekega dne bi rad sodeloval tudi z Bru-ceom Springsteenom. V karieri je prodal več kot 60 milijonov plošč, trenutno pa ustvarja nov album. Izšel naj bi spomladi leta 2016.
Elvis tudi 40 let po smrti na vrhu
Novi posmrtni album Elvisa Presleyja, ki nosi naslov If I Can Dream, se je znašel na vrhu britanskih lestvic. Gre za že 72. studijski izdelek legendarnega kralja rokenrola, njegove skladbe pa je tokrat izvedel sloviti Royal Philharmonic Orchestra. Al-
bum se je že četrtič znašel na prvem mestu britanskih lestvic, skupno pa je to Elvisov dvanajsti album, ki je pristal na tem prestižnem mestu. S tem se je izenačil z Madonno. Pri izvajanju skladb z albuma so sodelovali kitarist Duane Eddy, italijanski operni trio Il Volo in kanadski pevec Michael Buble. Na albumu so legendarne skladbe, kot so Love Me Tender, In The Ghetto, I Can't Help Falling In Love in predelava velike uspešnice du-eta Simon & Garfunkel Bridge Over Troubled Water. Nagrado za novo prvo mesto na lestvici albumov je v imenu pokojnega kralja rokenrola prevzela njegova nekdanja žena Priscilla.
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas
1.	Ansambel Svetlin - Ti si kriva deklica
2.	Fantje z vseh vetrov - Si rekla da ne smem
3.	Ansambel Pajdaši - Nekje je kraj
4.	Ansambel Roka Žlindre - Mi ga pa žlindramo
5.	KGB Kvintet - Muzika naše veselje
6.	Ansambel Zaka' pa ne - Jaz hočem blondinko
7.	Ansambel Žargon - Imela je upanje
8.	Brkinski trio & Orkester Nika Polesa - Dišali so tvoji lasje
9.	Družinski trio Pogladič - Dani, vsi smo s tabo zbrani
10.	Topliška pomlad - Domov
www.radiovelenje.com
zelo NA KRATKO
EROIKA
Člani zasedbe Eroika so se odločili, da vizualno upodobijo skladbo Fortuna, ki se nahaja na njihovem aktualnem albumu Življenje. Da so se odločili ravno zanjo, ni presenetljivo, saj so druge pesmi, ki jih prepevajo, priredbe domačih in tujih pesmi, Fortuna pa je bila ustvarjena prav zanje. Pod njo se podpisujejo Sašo Fajon, Alberto Zeppieri in Patrik Greblo.
NEISHA
To jesen Neisha obeležuje deset let od izida svojega prvenca s preprostim naslovom Neisha. Temu je sledil ponatis (dvojni CD z bonus posnetki iz Cankarjevega doma), plošča Nor je ta svet, nato Krila, Miles Away za hrvaški trg, Radiofonika z big bandom RTV Slovenija in zadnja Za vesoljke in kavboje. Zdaj napoveduje akustični projekt, na katerem bo jagodni izbor njenih skladb ter seveda nekaj novosti.
TANJA ŽAGAR
Na sceni je že že19 let, letos pa praznuje obletnico
samostojne kariere. V tem času se lahko pohvali z več kot 1500 nastopi, okoli 130 samostojnimi koncerti, 52 skladbami, 20 videospoti, 4 albumi, 5 gongi popularnosti, 2 viktorjema, 2 zlatima in 1 platinasto ploščo.
TOMAŽ AHAČIČ FOGL
Minulo nedeljo je v Tržiču potekal dobrodelni koncert za pevca Tomaža Ahačiča -Fogla, ki je zbolel za rakom. Dvorana je pokala po šivih, na koncertu pa so nastopili številni znani izvajalci, med njimi tudi Werner, Saša Lendero, Čuki, Pop Design, ... Vstopnice je kupilo 2600 ljudi, Fogl pa je na koncu dobil 23 tisoč evrov.
JARDIER
Jardier je novo ime na slovenskem glasbenem prizorišču, ki ga poleg intimnejšega kitarskega izraza od drugih razlikuje predvsem samozavestna angleška dikcija prvega moža skupine Alexa Raztresena. Skupina je objavila prvenec, na katerem je deset skladb, vse v angleškem jeziku.
Naš čas, 12. 11. 2015, barve: CM K, stran 12
12


Jure Part se očitno odlično znajde tudi kot predsednik vaške skupnosti Slatina v Občini Šmartno ob Paki. Pozna se mu, da je bil nekaj časa natakar v hotelu Paka v Velenju. Elegantno se je lotil dobrot, ki so jih pripravile gospodinje v projektu Od moke do kruha, in jih ponudil obiskovalcem prireditve. Te so jim seveda teknile, prav tako članom ocenjevalne komisije, ne pa očitno toliko, da bi jih za to ta tudi nagradila.
k k Ko se je ob martinorr vanju v Šmartnem ob Paki ondan zbrala vsa Šentmartinska vas, tam ni manjkalo niti Šoštanjča-nov niti malih vinogradnikov in kletarjev od Škal do Vinske Gore. Škalčan Branko Rednak, ki je že zelo priznan vinogradnik (iz malega vinograda ustvarja velika vinska dela, kar mu prizna celo vinski starosta in enolog mag. Anton Vo-dovnik), je ob »sveti« priložnosti, ko je svet Martin v Šmartnem delal vin, vprašal, kako cenjena bo letošnja letina tam Zgoraj?! Pa mu je priložnostni škof koj odgovoril; »Ja, letos ga je sam bog dal, kdor ga bo po malem pil, se s p'rjatli veselil ... ne bo mu žal!«
k k Kdo je tu šef? Vilma Fece je direktorica varstva okolja in rr varnega dela v skupini Gorenje, Robert Krajnc pa poveljnik poklicne gasilske enote. Šefa sta torej oba. A je Vilma šefica tudi Robertu in »njegovim« gasilcem. In Robert prizna, da boljše šefice ne bi mogli imeti. Vilma jim tudi glasno prizna, da so legende. »Odkar tudi poklicno spoznavam delo gasilcev, je moje spoštovanje do gasilstva iz leto v leto večje,« glasno priznava. Gasilske uniforme pa vseeno ni v njeni omari. »Vse pa človek tudi ne more biti,« je prepričana jezična in vedno simpatična Vilma, ki pa zna stati tudi mirno. Kot njene »legende«.
ZANIMIVOSTI

Stara globoka luknja
Med hladno vojno, ki je sledila drugi svetovni, je v senci oboroževalne in vesoljske tekme med ZDA in Sovjetsko zvezo potekalo še eno tekmovanje: znanstveniki obeh držav so si prizadevali izvrtati kar najglobljo luknjo v Zemljino skorjo, od 30 do
Poročna obleka iz McDonaldsove embalaže
Da inovativnost pri kreaciji poročnih oblek nima meja, so dokazali na tednu mode v Miamiju. Med drugim so predstavili tudi poročno obleko, ki je v celoti sestavljena iz različne McDonald-
50 kilometrov debelo skalnato lupino našega planeta. Sovjetski znanstveniki so za lokacijo vrtine določili polotok Kola na skrajnem severu evropskega dela današnje Rusije. Za prav ta konec Zemlje so se odločili, ker je celinska skorja tam debela samo približno 35 kilometrov. In tako so res odnesli »zmago« proti Američanom: pod na prvi pogled neopazno zarjavelo loputo se skriva luknja, ki sega 12.262 metrov globoko.
sove embalaže. Ustvarjalci so za produkt porabili več kot 900 kosov različnega materiala, največ je bilo belih in rumenih ovitkov za sendviče (960), 20 pa je bilo v obleki papirnatih posodic, v katerih po navadi v tej restavraciji dobimo krompirček. Obleko je oblikoval Ricardo Hardouin.
Zaporniki urili miši
Brazilski policisti so zapornike v enem od zaporov zalotili pri
urjenju miši, ki je na repu prenašala mamila po zaporu. »Pazniki so opazili, da je šla miš od bloka A do bloka C. Zaporniki so ji na rep pritrdili vrvico, ki so jo uporabili za prenašanje mamil in drugih stvari, kot je telefonska kartica SIM,« je povedal Gean Carlos Gomes, direktor zaporov na severu Brazilije, in dodal še, da je bila miš tako ubogljiva, da se je pustila tepsti po glavi. Ko je prišla na cilj, so ji zaporniki odstranili vrvico z repa. Pazniki so, potem ko so razkrinkali miš, preiskali zaporniške celice in našli 29 majhnih paketkov marihu-ane in 23 paketkov kokaina. Zdaj računajo, da bodo z natančnim pregledom varnostnih posnetkov, točno ugotovili, kateri od zapornikov se je lotil podviga.
Prostitutka za invalide tudi na dom
Ena od nizozemskih zavarovalnic je spoznala, da invalidne in osebe, ki so telesno prikrajšane, ne bi smele trpeti tudi v spol-
nosti. In tako je sklenila, da po novem krije tudi stroške obiska prostitutke na dom ter z njimi povezane storitve, ki jo strokovnjakinja opravi. Pogoj je, da mora biti spolna delavka ali delavec registriran kot oseba, ki takšno storitev opravlja poklicno. Prostitutka lahko za enourno storitev računa do 150 evrov, povrnejo ji tudi potne stroške javnega prevoza po državi, zavarovanec pa lahko pravico izkoristi enkrat mesečno do konca življenja oziroma do takrat, ko ima željo ozi-
nimalo, kako je mogoče, da bo sošolec, ki so mu operirali uho, odslej vse zvoke slišal drugače kot prej. Verjetno ni pričakoval, da bo njegovo vprašanje to leto izzvalo znanstvenike, profesorje in študente z vsega sveta, ki se bodo potegovali za posebno nagrado ameriškega igralca Alana Alde za promocijo znanosti. Nagrado sicer podeljujejo tretje leto zapored, po navdihu zdravnika Hawkeyja Pierca oziroma njegove lastne otroške izkušnje; ko je bil star enajst let, bi mu namreč morala učiteljica razložiti, zakaj ogenj gori. A je dejala le »oksidacija«. »Nikoli nisem zares izvedel, zakaj ogenj gori,« je povedal in sporočil, da njegova fundacija spodbuja znanstvenike in učitelje, naj poiščejo razlage, primerne za enajstletnike.
roma zahtevo, da ne rečemo ravno potrebo po tovrstni terapiji. Pravica ni prenosljiva, se pravi, da je namesto zavarovane osebe ne more izkoristiti nihče drug, prav tako morebitni neizkoriščeni mesečni bonus ni prenosljiv v naslednji mesec.
Nagrada za najboljšo razlago otroškega vprašanja o znanosti
Enajstletnega šolarja Aidana Greena z Nove Zelandije je za-
V tem letu torej iščejo odgovor na vprašanje, kaj je zvok in zakaj ga slišimo. Odgovore bodo ocenjevali enajstletniki po vsem svetu. Nagrajenci bodo prejeli tisoč dolarjev, sprejem pri igralcu in potovanje v New York, kjer bodo prihodnje leto gostili svetovni festival znanosti.
12. novembra 2015
frkanje
» Levo & desno «
Šmarška
Lahko je v Šmartnem ob Paki proslavljati občinski praznik! Tam imajo za praznični dan vedno razlog, da dvignejo kozarce.
Žetev
Velenjski delavci muzeja so želi domačo ajdo; mnogi delavci policije žanjejo konopljo. Tudi domačo.
Preveč dela
Slišim, da so Šoštanju ukinili brezplačno pravno pomoč, ker so imeli pri tem preveč dela z zapletenimi zadevami. To ni nič čudnega, manj zahtevne bi namreč občani že nekako lahko reševali sami.
Po metrih
Minili so časi, ko smo odpirali na kilometre novih ali obnovljenih cest. Zdaj se marsikje veselijo že, če odprejo kakšne metrske cestne odseke. In povsod pri tem niti ne morejo računati na uresničitev rekla, da se počasi daleč pride.
Hiti počasi
Praksa iz Rečice dobro dokazuje, da se tudi s farmami za počasne živali lahko hitro napreduje.
Nasprotje
Nekateri pravijo, da so gostilničarji in policisti na dveh bregovih: prvi bi radi prodali čim več pijače, tudi take močnejše seveda, policisti pa od voznikov terjajo 0,0. Pri tem nikakor ne velja Galilejev pregovor, da se nasprotja privlačijo.
Vsem ni všeč
Ker še niso rešena vprašanja o trajnem ogrevanju naše doline, je nekaterim kar všeč, da je še toplo vreme. Drugi so zaskrbljeni, ker bi radi že vsaj polnili topove in začeli streljati - sneg!
Au in Cu
Menda je ni ženske, ki ne bi imela rada zlata. A take, ki rade negujejo in zasaja-jo vrtičke, imajo rade tudi baker (Bakker).
Brez seksa
Pri nas težimo tudi k spolni uravnoteženosti mene-džmenta. Seveda nima to nikakršne zveze s »tisto« spolnostjo. Mnogi tudi zagotavljajo, da je še vedno preveč seksizma. In (pre) malo »ljubezni«.
Babje leto
Nekako se ne moremo odločiti, kaj imamo letos: ba-bje leto ali indijansko poletje. A smo si menda vsaj enotni v tem, da je lepo. Karkoli že je.
Naš čas, 12. 11. 2015, barve: CM K, stran 11
12. novembra 2015
""^Jis
ZANIMIVO
13
Spominski center 1991
O Šaleški in Zgornji Savinjski dolini v procesih osamosvajanj Slovenije bo pripovedoval nov muzej
Tina Felicijan
Pobudo za nov muzej, Spominski center 1991, so dali Veterani vojne za Slovenijo in velenjski odbor Policijskega veteranskega društva Sever Celje. »Pri tem projektu delujemo vse strukture, ki smo v letu 1991 združile moči, da se je vojna odvila tako, kot se je. Torej policisti, zveza borcev, ljudje, ki so organizirali narodno, civilno zaščito, oblast in upravni organi. Projekt vodimo amaterji, a v sodelovanju s stroko - Muzejem Velenje, Muzejem vojaške zgodovine Maribor in Policijskim muzejem v Tacnu ter posamezniki,« razlaga predsednik Komisije za zbiranje spominskega gradiva 1991 Miran Ahtik.
Za Spominski center 1991 je MOV namenila nekdanji Dom splošnega ljudskega odpora in samozaščite, kjer je bil nekoč štab Teritorialne obrambe, med ljudmi pa je bil poznan kot Dom borcev in mladine. Prejšnji teden sta podjetje za oblikovanje vizualnih komunikacij OPA:ART, ki je poskrbelo za arhitekturno ureditev ter celostno grafično podobo, in Komisija za zbiranje spominskega gradiva 1991 predstavila tako arhitekturno zasnovo kot vsebino muzeja.
Ohranitev
zgodovinskega spomina
Ohranitev spomina na pomembne dogodke v zgodovini nekega naroda je pomembna naloga, pravzaprav dolžnost generacije, ki je živela v tistem obdobju, razmišlja Miran Ahtik. »Zato smo se Veterani vojne za Slovenijo skupaj s Policijskim združenjem Sever, posamezniki, ki delujejo na tem področju, odločili, da ta spomin ohranimo v obliki muzeja. Ne želimo narediti nekakšne militaristične ustanove, ki bi gojila zgolj tovrstni spomin. Želimo v neki avtentični, zgodovinsko preverjeni in dovolj poljudni obliki tudi za mlajše generacije ohraniti spomin na to pomembno obdobje nastajanja slovenske državnosti,« pojasnjuje. Tako bo muzej prost teh in onih ideologij. »Zgodovine se ne da spreminjati. Mogoče bi kdo rad videl marsikaj drugače prikazano, a je v komisiji za zbiranje spominskega gradiva dovolj mehanizmov, da bo objektivno zgodovinsko prikazovanje uresničeno. Vedno je možno, da nastajajo nekakšni odtenki zgodovine, kar se v zadnjem času dogaja v odnosu do prejšnje narodove zgodovine in NOB. Mi tega ne želimo,« zatr-
juje Ahtik, Aleksander Cvar,
član velenjskega odbora Policijskega veteranskega društva Sever ter v komisiji zadolžena za pomen in vlogo milice v času osamosvojitve, pa dodaja: »Mi imamo samo eno ideologijo: enotnost in sodelovanje. S tem spominskim centrom hočemo vsem pokazati, kako smo bili takrat enotni, kako smo denimo milica in Teritorialna obramba sodelovali in pripomogli k osamosvojitvi Slovenije in ustanovitvi nove države.«
Učencem, turistom in domačinom
Zgodovina osamosvajanja Slovenije je večini dobro poznana, meni Cvar. »Mislim pa, da smo v naši dolini eni prvih v državi, ki na regionalni ravni prikazujemo svoj prispevek k osamosvo-
Miran Ahtik še vedno poziva vse, ki lahko kakorkoli prispevajo k vsebini te zbirke - torej s pripovedjo, fotografijo ali kakim drugim predmetom -, naj se obrnejo na Zvezo veteranov vojne za Slovenijo, policijska veteranska društva ali Muzej Velenje.
Velenjsko drsališče odprejo v soboto
Že jutri preizkus ledu in turnir v kerlingu - Tudi letos brezplačno drsanje - Hokejski klub Velenje začenja šolo hokeja za otroke
Velenje, 13. novembra - Jutrišnji petek, 13. dne v novembru, ne bo nesrečen dan za vse ljubitelje športov, ki se odvijajo na ledu. Mestna občina Velenje je namreč tudi letos poskrbela, da bo v Sončnem parku zaživelo pokrito drsališče. Njega bodo upravljali člani Hokejskega kluba Velenje, sezona pa se bo uradno začela to soboto ob 16. uri, ko bodo lahko prvič v tretji zaporedni sezoni led preizkusili vsi ljubitelji drsanja. Že jutri popoldne od 16. ure dalje bo še svež led preizkušnjo doživel s turnirjem kerlinga, na katerem bo Curling zveza Slovenije ponovno poskrbela za predstavitev tega zanimivega športa, s katerim se ukvarjajo vse generacije. Velenje bosta zastopali dve ekipi, ki bosta letos sodelovali tudi na turnirjih slovenske lige. Ta vsak ponedeljek poteka v Zalogu v Ljubljani.
Sezona vsaj do sredine marca
Matjaž Novak, predsednik Hokejskega kluba Velenje, je v petek kar malo zaskrbljeno po-
gledoval proti žgočemu soncu. »Kot vidite, smo prvo plast ledu že naredili, z vzhodne strani pa smo drsališče dodatno zastrli, da nam ga sonce ne bo sproti talilo. Zagotavljam vam, da bo
Matjaž Novak: »Imamo odlične pogoje za trening kerlinga, trudili pa se bomo vzgajati tudi hokejski
podmladek.«
led do odprtja drsališča takšen, kot mora biti,« nam je povedal. Kot tudi, da ob odprtju kotalka-lišča ne bo posebnega programa, saj so že spoznali, da vsi, ki radi drsajo, komaj čakajo, da se lahko poženejo po ledu. »Tudi letos bo drsanje brezplačno, za kar se moramo zahvaliti občini. Računamo, da bo drsališče odprto vsaj do 15. marca, datum pa še
ni dokončen, saj je vse odvisno od zunanjih temperatur. Dopoldnevi bodo rezervirani za šole in organizirane skupine, popoldnevi pa za vse druge obiskovalce. Novost bo, da bo drsališče sredi dneva dve uri zaprto. Rekreativce vabimo vsak dan od 15. do 19. ure, med vikendi pa od 14. do 19. ure,« izvemo. Kot tudi, da bodo tudi letos poskrbeli za izposojo drsalk, čeprav so že lani ugotavljali, da si jih je večina ljubiteljev drsanja že kupila.
Večeri bodo tudi letos rezervirani za treninge Hokejskega kluba Velenje. Večina večerov bo posvečena hokeju, petki pa kerlingu. »Letos smo uspeli kupiti kar nekaj opreme za mlade hokejiste do 12. leta starosti, zato bomo organizirali šolo hokeja, ki bo potekala dvakrat tedensko po dve uri. Upamo, da bo odziv, saj si res želimo podmladek.« Kmalu se bodo začeli tudi hokejski turnirji. Člani Hokejskega kluba Velenje jih večino odigrajo na celjskem drsališču.
a Bojana Špegel
jitvi.« To območje je med vojno 1991 namreč sodilo pod vojaško poveljstvo 89. območnega štaba pod takratnim poveljstvom pokojnega Jožeta Ervina Prislana, pa pojasnjuje Ahtik. »Odločili smo se tudi, da ne bomo govorili le o dogodku, tudi o procesih,« ki so v Sloveniji tekli daljše časovno obdobje in v več segmentih.
Muzejska zbirka je zasnovana
kot kombinacija dokumentov, kopij, slikovnega gradiva, orožja in projekcij. Pripravili so približno 25 minut dolg film, soba za ogled pa bo dovolj velika za cel razred, tako da želijo muzej nameniti tudi kot učno metodo osnovni in srednješolski generaciji, ki je poleg udeležencev vojne, družinskih članov, lokalnega prebivalstva tudi ciljna populacija. Čeprav bo na muzejskem gradivu moč prepoznati predvsem pričevalce iz lokalnega okolja, bo postavitev zanimiva tudi za širše prebivalstvo. »To bo tudi naš prispevek k turistični ponud-
bi Velenja in širše regije,« je še dodal Cvar.
V pričakovanju dneva državnosti
Spominski center 1991 nameravajo odpreti 25. junija prihodnje leto ob 25-letnici osamosvojitvene vojne za Slovenijo. Za zdaj so uredili toaletne prostore in objekt prilagodili za lažji dostop gibalno oviranih. Preostalo bodo postorili v naslednjih mesecih.
Kamenček več v skrbi za boljšo oskrbo občanov
Šmartno ob Paki, 10. novembra - Na priložnostni slovesnosti so direktorica javnega zavoda Lekarna Velenje Sabina Grm, župan Občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar ter predsednik Lekarniške zbornice Slovenije Miran Golub prerezali trak in
ko velika kot v prejšnjih prostorih, a so z ustreznejšo ureditvijo pridobili večji prostor za stranke, eno izdajno mesto več, prostori so svetli, prijetni za obiskovalce in zaposlene. Željo lokalne skupnosti so podprli tudi zato, ker se v Lekarni Velenje zavedajo
besedah so prostore stare pošte pred leti odkupili z namenom združitve dejavnosti primarnega zdravstva na enem mestu. S preselitvijo lekarne v nove prostore so rešili prostorsko stisko zdravstvene postaje. Čaka pa jih še veliko dela, da bodo zagoto-
Novi prostori lekarne v Šmartnem ob Paki so pridobitev za javni
zavod in za lokalno skupnost.
predali svojemu namenu nove prostore šmarške lekarne. Projekt je bil vreden dobrih 130 tisoč evrov, stroške ureditve novih prostorov lekarne pa sta si delila javni zavod in lokalna skupnost, podprla ga je tudi Mestna občina Velenje - ustanoviteljica Lekarne Velenje.
Sabina Grm je med drugim povedala, da so prisluhnili želji občine Šmartno ob Paki po ureditvi dejavnosti zdravstvene postaje na enem mestu. S preselitvijo prostorov je pridobila tudi lekarna. Njena površina je sicer ena-
pomena vlaganj v lekarniško dejavnost. Na naše vprašanje, koliko zdravil na recepte izdajo v šmarški lekarni, je Grmova odgovorila: »Težko rečem, koliko. Lekarna je vezana na delovanje zdravstvenih ambulant v tukajšnji zdravstveni postaji, v kateri so se srečevali s kadrovskimi težavami. Sedaj upam, da so jih rešili in da bomo živeli pod isto streho kot ena družina.«
Mnenju Mirana Goluba, da bodo pomen pridobitve najbolje ocenili občani, se je pridružil tudi Janko Kopušar. Po njegovih
Po podatkih so prvo lekarno v Šaleški dolini odprli v Šoštanju, in sicer leta 1920. Velenje je dobilo prvo lekarno leta 1960, lekarniška enota v Šmartnem ob Paki pa je prvič odprla vrata leta 1978.
vili zanjo ustrezne delovne pogoje. Izrazil je zadovoljstvo, ker so se uspeli dogovoriti z vsemi vpletenimi in projekt uresničili. Pridobitev je označil kot kamenček v prizadevanjih približati dejavnost lekarne občanom in jim s tem zagotoviti boljšo oskrbo.
■ Tp
a
Naš čas, 15. 10. 2015, barve: CM K, stran 14
14
VI PIŠETE
»»^AS
12. novembra 2015
Domoljubni izlet veteranov OZVVS Šoštanj
Letošnje potepanje po prelepi Sloveniji nas je peljalo v Trebnje in Temeniško dolino. Na Dolenjsko smo se odpravili v soboto, 24. oktobra 2015. V lepem jesenskem, rahlo meglenem jutru nas je 35 vstopilo na avtobus, ki nas je skozi Celje, Laško in Zidani Most popeljal proti našemu prvemu cilju - Šentrupertu v bližini Mokronoga na Dolenjskem. V 'Deželi kozolcev' smo si ogledali postavitev 19 arhitekturno različno zahtevnih kozolcev iz Mirn-ske doline, med njimi najstarejšega, ki je letos dopolnil 220 let. Z odličnimi vodniškimi sposobnostmi nas je skozi Deželo kozolcev popeljal župan Občine Šentrupert Rupert Gole. Na lokaciji omenjene dežele se nam je pridružil predsednik OZVVS Trebnje Matjaž Malenšek, ki nas je vodil in spremljal vse do našega večernega odhoda proti domu.
Iz Šentruperta smo se odpravili v Trebnje, srce Temeniške doline. Ogledali smo si Galerijo likovnih samorastnikov, kjer se na stalni razstavi s slikarskimi in kiparskimi stvaritvami predstavlja veliko število domačih in tujih pri-
znanih umetnikov. Vsa razstavljena dela so avtorji podarili galeriji ob zaključkih mednarodnih taborov likovnih samorastnikov, ki se v Trebnjem odvija že 48 let. V galeriji smo imeli priložnost videti med drugim tudi zgodnja dela Jožeta
čar, kjer vinar in enolog Franc Ko-zlevčar že vrsto let prideluje odlična vina. Nekaj vin smo imeli priložnost poskusiti. Ob tem nam je gospodar kleti pripravil dodatno presenečenje - družinski ansambel iz sosednjega kraja nam je zaigral
Horvata - Jakija. V nadaljevanju poti nas je na lokaciji spominskega parka Medvedjek sprejelo nekaj članov OZVVS Trebnje in predstavnik Občine Trebnje. Orisali so nam dogodke med osamosvojitveno vojno in opisali znano bitko s kolono oklepnikov, ki se je odvijala na tem mestu. Ob tem smo položili venec na spominsko obeležje.
Popoldan smo nadaljevali z družabnim delom izleta, saj nas je gostitelj vodil v Vinsko klet Kozlev-
in zapel nekaj poskočnih pesmi. Da se ne bi lačni vrnili proti domu, smo večer zaključili na odlični domači večerji na Izletniški kmetiji Kazina v Dolnjih Praprečah.
Polni vtisov in zadovoljni smo v poznih večernih urah odhajali proti domu. Seveda z željo, da nas bo v naslednjem letu, ko nas bo pot vodila v naslednje (za zdaj še neznane) kraje v Sloveniji, na avtobusu sedelo še več.
a Alenka Slatnar
20 let delovanja anonimnih alkoholikov
Velenje, 17. oktobra - V restavraciji Jezero v Velenju se je zbralo 27 zadovoljnih ljudi. Ob 20-letnici delovanja AA (anonimni alkoholiki) so veselih, prijaznih obrazov posedli kakor družina okrog skupne mize. Poleg članov in članic velenjske skupine ter njihovih svojcev tudi anonimni alkoholiki iz drugih krajev Slovenije ter dva prijatelja.
Predsedujoči se je ob tej priložnosti ozrl na prehojeno pot skupine. Kot eden od treh njenih ustanoviteljev se dobro spominja začetnih aktivnosti, med drugim pridobitve ustreznega prostora v Domu za varstvo odraslih Velenje, kjer skupina gostuje še sedaj. Čeprav so bili na prvem srečanju deležni močne podpore članov skupin AA iz Celja in Ljubnega, pa so v nada-
ljevanju morali zaživeti z lastnimi močmi. Na začetku so na srečanja večkrat prišli le trije, včasih le dva, vendar se je vztrajanje obrestovalo. Število članov se je sčasoma povečalo, skupina je postala kompaktnejša, namenjala je veliko pozornosti prebiranju »AA-jevske« literature, izobraževanju in druženju z drugimi skupinami. Uspešno je delovala tudi na regionalni in vseslovenski ravni AA (GSO). Rast skupine so občasno spremljali mediji. Posebna zahvala gre časopisu Naš čas, ki je z rednimi brezplačnimi objavami njihove telefonske številke pripomogel k boljši informiranosti in dostopnosti.
Ker v skupinah AA ne vodijo evidenc in zapisnikov srečanj, je preprost izračun pokazal, da so v 20
letih imeli vsaj 1000 srečanj (srečanja potekajo vsak ponedeljek ob 18. uri). V povprečju je bilo na lanskih 13 udeležencev, od tega 3,8 žensk. Večina članov skupine je bila najprej na zdravljenju v bolnišnici in je nadaljevala oziroma nadaljuje v skupini AA, nekateri pa so se vključili neposredno v skupino ter abstinirajo in se rehabilitirajo s pomočjo 12 Korakov in 12 Izročil.
V drugem delu praznovanja so se družili na temo Ali je abstini-rati težko?
Prireditev je ob kitari popestrilo ubrano petje mladega dueta.
Še na mnoga leta velenjska skupina AA!
a Karl Sinko, prijatelj AA
Ličkanje koruze
Bele Vode - Tu se iz leta v leto trudijo, da bi ohranjali stare kmečke šege. Tako je bilo pred dnevi, ko so člani društva Vulkan na Pergovnikovi domačiji pripravili ličkanje koruze.
Domači so obiskovalce prijazno sprejeli, jim ponudili pijačo dobrodošlice, na skednju pa zanje pripravili velik kup koruze. Ko so posedli na klopi iz desk in čokov, se je delo začelo. Vsakemu storžu so pustili tri liste, jih zvezali v par in obesili v latnik, kjer se bo koruza sušila. Delo jim je šlo dobro od rok. Morda tudi zato, ker so lahko v kupu koruze našli števil-
ne sladke in druge zaklade, ki so se jih razveselili mlajši in tudi starejši ličkarji. Večer je popestril zvok harmonike, pekli so kostanj, članice društva so ponudile tudi druge dobrote. 55 parov pridnih rok je ob prijetnem druženju in dobrem
moštu z ličkanjem hitro opravilo. Gospodar je odločil, da še ni čas, da odidejo domov. Tako se je druženje nadaljevalo ob luščenju suhih koruznih storžev. Sledil je še bogat likof, poln spominov na nekdanje čase na kmetiji.	a
November poln zanimivih dogodkov
Na Univerzi za tretje življenjsko obdobje se mesečno sestaja upravni odbor in strokovni odbor, ki je povezava s krožki. Tudi nekaj krožkov teče na sedežu univerze. Ker je Dom učencev tudi dom veliko ljudem, se sosedom opravičujemo, saj včasih naši krožki niso čisto neslišni. Tako sedaj v novembru pogosteje vadijo pevke, vokalna skupina Lastovke, pod umetniškim vodstvom prof. Tadeje Cigale, ki vas vse vabijo na javno vajo zimzelenih melodij. Prireditev bo v četrtek, 19. novembra, ob 19. uri v Glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega Velenje. Na vabilu so napisale: Praznujmo skupaj naših 10 let!
Pred tem, 13. novembra, bo ob 19. uri v dvorani gostilne Plazl na Graški Gori predstavitev knjige Martina Pustatičnika Graška gora. Knjiga je posvečena 40. obletnici festivala Graška gora poje in igra in 30. obletnici ustanovitve Univerze za III. življenjsko obdobje Velenje. Razgovor bo vodil kulturni delavec in publicist Niko R. Kolar iz Slovenj Gradca. V
kratkem programu se bomo srečali z nekaterimi osebami in posebnostmi, ki so predstavljene v knjigi. Predsednica Marija Vrtač-
genta prof. Aljoša Pavlinca, ki so uspešno sodelovali na številnih državnih in občinskih prireditvah. Seveda pa tudi ostali nismo držali
Da vse teče tako, kot je treba, so zaslužne predsednica Marija Vrtačnik, podpredsednica Zdenka Uršnik in poslovna sekretarka
Slavica Koren.
nik je posebej pohvalila krožek Slovenske ljudske vezenine pod vodstvom mentorice Jožice Gro-belnik in Godbo na pihala veterani Univerze za III. življenjsko obdobje Velenje pod vodstvom diri-
križem rok. Pridružite se nam ali nas spremljajte ob torkih ob 17. uri na Radiu Velenje, kjer predstavljamo svoje člane in vse, ki so z nami povezani!
a Marija Skrt
Mnenja in odmevi
Prezrta mnenja?
Suzana Kavaš, pravite, da so vaša mnenja ob obrazložitvah glasu na sejah Sveta Mestne občine Velenje, prezrta. Glede na to, da sem spremljala večino sej, vem, da je vaša trditev izmišljena in jo lahko sprejmem le kot žalitev.
Novinarji Našega časa in Radia Velenje spremljamo seje sveta kot neodvisni novinarji, ki povsem svobodno izbiramo teme, za katere ocenimo, da bodo zanimive za naše bralce. To seveda pomeni, da nismo zgolj zapisovalci vsega, kar se na sejah dogaja (mimogrede: seje trajajo tudi po šest in več ur in če bi vse to zapisali, bi popisali celo številko Našega časa, pa verjemite, da vse to ne bi bilo zanimivo za naše bralce).
Praviloma, če je le mogoče (vsebinsko, prostorsko in časovno - ob torkih, ko potekajo seje, namreč tudi zaključujemo redakcijo časopisa), pribeležimo še različna mnenja in pobude, ki so bile podane na seji. Največkrat pa to ne gre in te zapišemo
v naslednji številki Našega časa. Tako je bilo tudi prejšnjič. Zato novinarka Bojana Špegel vašega mnenja ni zabeležila takoj, vi pa ste ob tem čutili potrebo, da napišete, da so vaša mnenja v časopisu na splošno prezrta.
Pa poglejmo, kaj ste doslej opaznega povedali in kaj ni bilo v časniku. Postavili ste več vprašanj v zvezi s Poslovnim centrom Standard. Na to temo sem pripravila poseben prispevek, v katerega sem vključila vsa vaša vprašanja. To sem tudi posebej zapisala. Zahtevali ste objave arhivov sej (tudi to je bilo v Našem času), nisem pa zapisala, vaših pripomb glede minimalnih standardov v vrtcu Jakec, ker so vam že na sami seji pojasnili, da si je prostore ogledala inšpekcija in ni imela pripomb. Prav tako nisem zapisala vaših mnenj ob sprejemanju rebalansa proračuna, ki pa ga je vaša svetniška skupina kljub vašim pripombam, podprla.
Tudi vašega pisma v prejšnji številki Našega časa ne bi objavili, saj je bilo povsem neumestno, vendar smo naredili izjemo, ker
bi bili vi drugače še bolj prepričani, da so vaša mnenja prezrta. Kot vidite, niso.
a Mira Zakošek
Zakaj je Jenko izstopil iz stranke SMC?
Zadnji stavek članka z gornjim naslovom, ki sporoča, da se je Jenko »povezal z Vidom Glin-škom, Andrejem Kuzmanom in Mihaelom Letonjem v novo svetniško skupino«, ne drži. Res smo zaradi izstopov iz svetniških skupin podpisali Dogovor med svetniki za potrebe razdelitve sedežev v delovnih telesih Mestne občine Velenje, s katerim naj bi bili uspešnejši pri morebitni novi razdelitvi, o novi svetniški skupini pa se nismo pogovarjali. Ker po tolmačenju občinske pravne službe naš dogovor pri nadaljnjih spremembah nima nobene teže, tudi za nas postaja brezpredmeten.
a Andrej Kuzman (v soglasju z Mihaelom Letonjem in Vidom Glinškom)

. > i-»*. :n
Podjetje VKisvcLuvanjv. —■
in prostore
menze (jedilnica in	0oo mz zemljišča!
prednost: možnost parkiranja oa cca.^^^^ (m,jo)
Naš čas, 12. 11. 2015, barve: CM K, stran 15
12. novembra 2015
»»WAS
MED VAMI
15
Dobre evidence divjadi omogočajo nove raziskave
4. Mednarodni kongres o lovstvu in upravljanju divjadi odlično obiskan - Slovenski model ravnanja z divjadjo navdušil
Bojana Špegel
Velenje, 6. novembra - Od četrtka do sobote je v velenjskem Hotelu Paka potekal 4. mednarodni kongres o lovstvu in upravljanju divjadi. Organizirala sta so ga Inštitut za ekološke raziskave ERICo Velenje in društvo Balkan Wildlife Scientific Society v sodelovanju z Gozdarskim inštitutom Slovenije, Visoko šolo za varstvo okolja, Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani, Muzejem Velenje, Zavodom za gozdove Slovenije in Lovsko zvezo Slovenije ter partnerji iz Srbije in Makedonije. V petek so pripravili tudi novinarsko konferenco, na kateri so predstavili letošnje dogajanje na kongresu, ki je v prvi vrsti namenjen strokovni javnosti.
Katarina Flajšman iz Gozdarskega inštituta Slovenije je povedala, da so organizatorji izredno zadovoljni z odzivom. Na kongres je prišlo 122 strokovnjakov iz kar 15 držav, predvsem z območja Balkana, pa tudi iz Poljske, Slovaške, Češke, Nizozemske, Nemčije in ZDA. Prvi dan kongresa so namenili tudi domačemu občinstvu, saj so zagotovili simultano prevajanje predavanj. »Veseli smo bili, ker se je predavanj udeležilo 110 slušateljev, saj smo želeli strokovne teme s področja lovstva približati tudi domačemu občinstvu,« je dodala. V sklopu dogodkov je bilo predstavljenih 64 strokovnih prispevkov na različne teme, ki jih je pripravilo 122 avtorjev. Vse so bile povezane z divjadjo in upravljanjem le-te. »Bila sem
udeleženka prejšnjih dveh kongresov, ki sta bila v Srbiji. Lahko povem, da imam zelo pozitivne izkušnje s spoznavanjem novih ljudi, povezave pa obrodijo tudi dobre sadove.« Zato je udeležba na mednarodnem kongresu vsako leto večja.
Priznanja slovenskemu modelu
Domači in mednarodni strokovnjaki so predstavljali predvsem najnovejše ugotovitve s področja lovstva in upravljanja
upravljanje. Pozornost smo posvetili zdravstvenemu varstvu divjadi, strokovni del pa smo zaključili s sekcijo, ki je usmerjena v varstvo velikih zveri, predvsem medveda, volka in risa.« V vseh teh temah so sodelovali številni slovenski strokovnjaki, tudi iz ERICa. »Predstavljali smo teme, kot je razvoj čeljusti srnjadi, oplojenosti srn pa kazalnikov, ki lahko izboljšajo stanje v populaciji divjadi.« Izvedeli smo, da so vsi mednarodni strokovnjaki, predvsem pa tisti, ki so prišli iz
Potek 4. mednarodne konference o lovstvu in upravljanju divjadi sta nam predstavila Katarina Flajšman in dr. Boštjan Pokorny.
divjadi. Dr. Boštjan Pokorny, namestnik direktorja ERICa in dekan Visoke šole za varstvo okolja Velenje, nam je povedal, da je bilo kar nekaj tem o upravljanju prosto živečih živali, zlasti divjadi. »Najprej smo se pogovarjali o izzivih in priložnostih upravljanja tega pomembnega naravnega obnovljivega vira. V petek smo temeljito spoznali nove genetske metode za različne namene, recimo za ugotavljanje številčnosti vrst, populacijske sestave in
držav bivše Jugoslavije, navdušeni nad slovenskim sistemom upravljanja divjadi. »Bili so tudi presenečeni, pa ne samo oni, ampak tudi strokovnjaki iz ostalih evropskih držav. Naš sistem upravljanja divjadi je med najboljšimi v Evropi, saj je urejen in načrten. Imamo odlične evidence, kar nam omogoča različne raziskave,« je dodal Pokorny. Gre za primer dobre prakse, ki ga bodo poskušali mnogi prenesti tudi v svoje države.	a
Velenjska mestna avantura 2015
V	soboto, 3. oktobra, se nas je v prijetnem soncu ob Velenjskem jezeru grelo več kot štirideset udeležencev.
Začela in odvila se je še ena mestna avantura v treh kategorijah -Mastodont, 80 km, Pozoj, 40 km, ter Bergmandlc, 20 km. Udeležba je bila kot vedno pestra. Ekipe so prišle iz Slovenije, Hrvaške in Italije. Tekmovalci so se na svoji poti preizkusili v kolesarstvu, poho-dništvu, veslanju, orientacijskem teku, jamarstvu in spustu po vrvi.
V	kategoriji Mastodont so udeleženci svoj kompas nastavili na smer Vinske Gore, kjer je bilo najprej spuščanje po vrvi. Sledil je pohod po hribih nad Vinsko Goro in Škalami. Zaključek pohodniške etape je bil ob Velenjskem jezeru. Veslanje in iskanje kontrolnih točk po jezeru je bilo prav posebno doživetje. Avanturisti so čoln zamenjali še s kolesom. Obračanje pedal je tokrat potekalo do Gore Oljke z njeno okolico. Vmes so tekmovalci vstopili tudi v podzemni svet.
V kategoriji Pozoj in Bergman-dlc so ekipe po spoznavanju mesta odkolesarile proti Velenjskemu gradu, Podkraju in etapo zaključile prav tako na Velenjskem je-
iz ekipe ŠD Kettlebells, v kategoriji Bergmandlc pa se je na progo podalo sedem ekip, prvo mesto sta zasedla Jan in Anže Kolar iz ekipe Kolar.
zeru. Sledilo je veslanje po jezeru, nato pa raziskovanje Lubele in Vodemlje.
V kategoriji Mastodont je sodelovalo deset ekip, mesto na najvišji stopnički pa sta si prislužila Klemen Udovič in Tilen Potočnik iz ekipe Salomon Suunto Intersport. V kategoriji Pozoj so se borile tri ekipe, na najvišji stopnički sta stala Franci Soklič in Primož Verbič
Velenjska mestna avantura se je končala uspešno, mi pa se že veselimo naslednjega nekoliko večjega projekta, Slovenske avanture 2016 (Adventure race Slovenija 2016), ki bo potekala med 17. in 19. junijem.
a Društvo tabornikov Rod Jezerski zmaj Foto: Nejc Sušin, Nik Jevšnik
Pasja zima
Na dnevu odprtih vrat Kinološkega društva Velenje predstavili različne stopnje šolanja psov - Opozorili tudi na zimske pasti
Tina Felicijan
Letos je imelo Kinološko društvo Velenje tako spomladi kot jeseni veliko tečajnikov, ki so lahko pri osnovni stopnji šolanja psa naučili poslušnosti in socializacije ter vedenja v urbanem okolju - vodenje na povodcu in brez, sobivanje psa z drugimi psi, živalmi in ljudmi, vedenje do raznih vozil, kolesarjev, tekačev, skupin ljudi. Začnejo lahko že v mini mali šoli za 2-5 mesecev stare kuž-ke, pri katerih šolanje temelji na pozitivni motivaciji s hrano in igračo. Po tem so lahko nadaljevali z višjimi izpiti z zahtevnejšimi nalogami sledenja, poslušnosti in obrambe, pojasnjuje inštruktori-ca za poslušnost Zorica Gutman, ki k nadaljnjemu delu s psom spodbuja tudi tiste, ki se ne odločijo za višje stopnje šolanja. Treningi namreč vzamejo veliko časa, vikende je treba rezervirati za tekme, zato so se le trije začeli pripravljati na višje izpite
da 30 vaj, na vsaki novi stopnji pa še 15. Disciplina je primerna za vse pse, pomembna sta dobra navezanost in veselje do dela,« razlaga Vanja in dodaja, da disciplina zelo poveže vodnika in psa, zato je njuno sobivanje še bolj prijetno.
Na tekmovanjih morata vodnik in pes premagati progo s
vljanju znanja. A so previdni, da kužki tečejo le po mehkem snegu, saj si na ostri skorji lahko porežejo tačke. Pod snegom se lahko skrivajo črepinje, zato je bolje, da se psi sprehajajo po uhojenih poteh. Poleg tega kinologi pozimi opozarjajo na neprijetnosti soli na cestah. »Izogibajte se brozgi, doma pa kužku
Vodja višjih izpitov in vzreditelj nemških ovčarjev Franc Pusovnik je s šnavcerjem Carjem prikazal program IPO3 oz. višji službeni izpit, ki vključuje tudi obrambo.
Rally obedience
V tej disciplini ameriških korenin, ki je v Sloveniji poznana 13 let, tekmujejo tri članice velenjskega kinološkega društva: Lela Hafner, Maja Rudolf in Vanja Blagus, tudi inštruktorica, ki s svojim zlatim prinašalcem Dublinom rally obedience trenira pet let in sta dosegla tretjo stopnjo, na tekmah pa navadno dobita naziv najbolj živahnega para. »Gre za poslušnost v kombinaciji z ovirami - preskoki, tuneli, mizami. Težavnostne stopnje so štiri: na prvi pes obvla-
petnajstimi vajami, za kar imata tri minute. Vse tri tekmovalke so v preteklih letih dosegale odlične rezultate, na letošnji prvi mednarodni tekmi v Sloveniji pa sta Vanja in Dublin osvojila 1. mesto v rally obedience 3. »Ne bomo skromni - odlično tekmujemo po zaslugi naše in-štruktorice Suzane Puc, ki dela z nami od vsega začetka,« poudarja Vanja.
Zimska druženja
V zimskem času rednega dela v Kinološkem društvu ni, se pa inštruktorji s svojimi tečajniki dobivajo na druženjih in obna-
operite in zelo dobro posušite tačke, sploh med prsti,« svetuje Zorica Gutman. Pred aktivnostjo je psa treba ogreti s postopno hitrejšo hojo, da zmanjšamo možnost poškodb. Obleči pa je trebe pse, ki nimajo veliko dlake, in hišne kužke, da jim pomagamo premagati temperaturno razliko. Med prazniki bodo še posebej trpeli streloplahi psi, ki bodo potrebovali bližino lastnika in občutek varnosti. Ne smemo dopustiti, da bi kdo metal petarde psu pod noge ali v boks.
Na Polzeli tudi konopljine nogavice?
?
Polzela, 29. oktobra - Občine Spodnje Savinjske doline in razvojna agencija Savinja so na pobudo Ekoci-Eko civilne iniciative Slovenije organizirale delovni posvet na temo Razvojni potenciali Savinjske doline na primeru industrijske konoplje.
Bio industrijska konoplja je surovinska baza za več kot tisoč izdelkov, uporabna je v zdravstvu, kozmetiki, industriji, gradbeništvu in v drugih panogah. Udeleženci delovnega posveta so pozornost namenili predvsem obstoječim možnostim predelave te rastline v Savinjski dolini in s tem pridobitvi novih delovnih mest. V dolini na bivših hmeljiščih in njivskih površinah že raste precej industrijske konoplje, v sušilnicah hmelja pa lahko z
nadgradnjo sušijo tudi industrijsko konopljo. V Taboru je obrat za predelavo konopljinega seme-
na, ki daje surovinsko bazo za tekstil, gradbeno in tehnično industrijo. V Bio parku Nivo je postavljen testni objekt iz zidakov konoplje, možnosti za predelavo konopljinega stebla v gradbene elemente obstajajo v Nivoju Eko gradbeništvo. V Tovarni nogavic na Polzeli imajo možnosti in znanje za tkanje konoplji-nega platna. Ob ogledu tovarne so udeležencem predstavili prvi prototip konopljinih nogavic.
Sedaj bo Razvojna agencija Savinja Žalec pripravila projekt, v Eko muzeju v Žalcu pa bodo 13. novembra organizirali še posvet o razvojnih možnostih industrijske konoplje in ali jih znajo ude-janiti.
a tp

Naš čas, 15. 10. 2015, barve: CM K, stran 16
16
ŠPORT
»»^AS
12. novembra 2015
Neverjetno, zadetek že po dvajsetih sekundah
Rudarji enakovredni Olimpiji, po zaostanku celo boljši, a je zatajila učinkovitost - Po reprezentančnem premoru lokalni derbi s Celjem
Gostje, ki so zmagali s 3 : 1, so nastopili brez poškodovanega Roka Kronave-tra in kaznovanih Darijana Matica ter Ezekiela Hentyja, pri domačih pa je zaradi poškodbe manjkal Ivan Knezovic. Očitno visok poraz (0 : 7) z Mariborom krog pred tem rudarjem ni pustil posledic. Tekma je bila zelo zanimiva, z veliko lepimi akcijami in tudi priložnostmi za gol na obeh straneh. Rudarji so bili bolj ali maj gostom enakovredni, po zaostanku z 1 : 3 celo boljši. To pove tudi statistični podatek. Proti nasprotnikovim vratom so poslali kar dvanajst žog (pet v okvir, sedem mimo njega), gostje dve manj. Štiri žoge so letele neposredno proti vratarju Mateju Radanu, šest pa mimo njegovega gola. Kot pa smo že velikokrat zapisali, ne šteje umetniški vtis, ampak goli. Ljubljančani so zmagali po zaslugi odličnega napadalca Andraža Šporarja (na zadnjih dveh tekmah je dosegel kar šest golov), predvsem pa zaradi nezbranosti in neodločnosti Rudarjevih igralcev. S petnajstimi goli trenutno najboljši strelec lige je že po desetih minutah igre prinesel svojemu moštvu rezultatsko in psihološko prednost. Še na prejšnjem prvenstvu Rudarjev igralec Denis Klinar je z desnega roba igrišča poslal žogo pred domača vrata. Preletela je Davida Kašnika, ki je bil na tej tekmi v vlogi kapetana, in Evalda Džinica. Zanjo se je pognal Šporar. Z udarcem z glavo je najprej zadel levo Radanovo vratnico. Žoga se je odbila od nje, ljubljanski napadalec jo je čakal na pravem mestu in jo z nogo ob nemočnem Džiniču poslal na desno stran nebranjene mreže. Domači so se hitro <pobrali>. Po daljšem okrevanju po poškodbi je znova zaigral Mate Eterovic. Slabih deset minut po prejetem zadetku se je Damjan Trifkovic,
najboljši igralec Rudarja v tem dvoboju, spretno otresel nasprotnikovega igralca. Sledila je podaja pred vratarja Darka Brljaka, mimo katerega je Eterovic poslal žogo za izenačenje na 1 : 1. Tedaj so .Velenjski knapi' in drugi Rudarjevi navijači (tudi gostje so imeli podporo
dnik Brljaka .nagradil' samo z rumenim kartonom. Z igralcem več bi se za domače nogometaše ta dvoboj morda končal drugače!? Po Rudarjevem prostem udarcu se je Brljak izkazal z zelo dobro obrambo, ko je preprečil Mariu Babicu drugo vodstvo. Pred koncem prvega de-
seti(!) sekundi (da, prav ste prebrali) jo je vratar Radan znova pobiral iz svojih vrat. Argentinec v moštvu Olimpije Lucas Ontivero je namreč v tej sekundi razblinil vse domače upe, da iztržijo vsaj točko. Izmenjal je žogo s Šporarjem in stekel z njo proti Radmanu, ki zadet-
Gostujoči vratarje z odlično obrambo preprečil Eteroviču drugi zadetek
skupine svojih navijačev) gotovo začeli verjeti v ugoden razplet tega dvoboja. Takoj po izenačitvi je nekaj vroče krvi povzročil sodnik iz Kranja Andrej Žni-daršič. Trifkovic, najboljši igralec domačega moštva na tej tekmi, je ušel po levi strani. Gostujoči vratar Darko Brljak je stekel iz svojih vrat in ga kakšna dva, tri metre zunaj kazenskega prostora podrl. Domači nogometaši in gledalci so pričakovali njegovo izključitev, vendar je so-
la so gostje, ki z igro niso upravičili vodilnega položaja na lestvici, s pomočjo napake domačih znova povedli. Nikola Tolimir je želel visoko žogo odbiti nazaj proti Olimpijini polovici, vendar je bila previsoka, z glavo jo je podaljšal proti Šporarju, ki je spretno ukanil Radana. Očitno so gostitelji pozabili, da je treba biti zbran tudi po prvem pisku v drugem polčasu. Prvi napad so imeli prav rudarji, a so žogo hitro izgubili in v dvaj-
ka ni mogel preprečiti. Trener Jernej Javornik je čez čas na zelenico poslal tudi svojega s štirimi goli še vedno najboljšega strelca Luko Prašnikarja (kar precej časa je bil poškodovan), vendar igralcem ni uspelo doseči drugega gola, kaj šele izenačiti oziroma priti do popolnega preobrata. (Pol)priložnosti so imeli Eterovic, Senad Jahic, Kašnik, pa tudi Denis Grbic, a je ostalo le pri njih.
Zadeli v pravem trenutku
Skratka, gostje z igro niso upravičili vodilnega položaja na razpredelnici. Objektiven je bil pri oceni njihove igre tudi Šporar: »Zlasti v prvem polčasu smo bili zelo slabi. Toda zadeli smo v pravem trenutku, osvojile nove tri točke; to pa je najbolj pomembno.« Trener Marijan Pušnik, ki je bil zelo zadovoljen, da so ohranili prednost pred Mariborom, je svojega prvega strelca dopolnil z naslednjimi besedami: "Pričakoval sem trdo tekmo in takšna je tudi bila. Vedeli smo, da so domači zlasti nevarni po bokih. Andraž Šporar je res v sijajni formi. Spet je dvakrat zadel, nato pa še sodeloval pri lepi kombinaciji z Ar-gentincem Lucasom Ontivero za tretji zadetek. Po sorazmerno visokem vodstvu smo nekoliko zaprli igro, nadzorovali njen potek do konca in si priigrali nove točke.«
Zbudil jih je šele prejeti gol
Jernej Javornik, domači trener: »Začeli smo premalo samozavestno. V bistvu nas je zadetek Olimpije zbudil. Dejstvo je, da jih prelahko prejemamo. Tudi mi smo imeli zlasti v drugem polčasu ogromno priložnosti za priključek. Vendar če začneš drugi del igre s prejetim golom že na samem začetku, ne moreš pričakovati, da boš zmagal. Kljub zaostanku za dva gola smo si to prizadevali. Žal lepih priložnosti nismo znali spremeniti v zadetek. Čaka nas še veliko dela, da bomo konkurenčni Mariboru in Olimpiji. V reprezentančnem premoru se moramo čim bolje pripraviti na lokalni derbi v Celju.«
a Stane Vovk
Šmarčani kljubovali vodilnemu Mariboru
Pomurke začele bolehati za učinkovitostjo(?)
V 9. krogu ženske nogometne lige so si najvišjo zmago priigrale nogometašice Rudarja-Škal. Gostovale so pri novinkah, ekipi Krima in na zelo slabem igrišču z dvema goloma Lare Pra-šnikar ter s po enim Sanje Mali-nic, Maje Bric in Ines Pijukovic zmagale s 5 : 0. Nove tri točke so si z vodstvom 4 : 0 zagotovile že v prvih 45 minutah, zato se jim v nadaljevanju ni bilo treba več naprezati. Trener Dušan Ur-šnik je po tem visokem vodstvu dal priložnost za igro najstarejši igralki - vratarki Zdenki Tratar (47), in najmlajši igralki Nataši Maksimovic, ki je šele prejšnji mesec dopolnila šestnajst let.
Igralke Teleing Pomurja Beltinci so še drugič zapored zmagale z najmanjšo možno razliko. Gostile so ekipo Velesova in jo premagale z 1 : 0. Z golom razlike (3 : 2) so zmagale tudi v prejšnjem krogu na gostovanju v Radomljah. Toda zmaga je zmaga. Vsaka prinese tri točke. Je Pomurke zajela kriza neučinkovitosti ali je vzrok njihovih zadnjih dveh tesnih zmag kje drugje, bo morda odgovoril že naslednji krog, ko bodo na osrednji tekmi gostovale pri Olimpiji. Beltinčanke pa so lahko še vedno ponosne na svojo razliko v danih in prejetih golih
(84 : 4). Z drugo najboljšo se ponašajo rudarke (35 : 7). Mariborčanke so nekoliko presenetljivo z 0 : 4 izgubile v Ankaranu. V derbiju kroga je bila novinka Olimpija s 4 : 2 boljša
od Radomelj. Ajdovke pa so na svojem igrišču slavile s 6 : 3 proti novomeški Krki.
a vos
V 12. prvenstvenem krogu v 3. ligi sever so nogometaši iz Šmar-tnega ob Paki gostovali pri drugem moštvu Maribora. Dobro so se mu upirali, a vseeno izgubili z 0 : 3. Za presenečenje so poskrbeli Podvinci z zmago s 3 : 1 na gostovanju v Dravogradu. Še vedno navdušujejo svoje ljubitelje tudi nogometaši iz Šmarja pri Jelšah. Na Ravnah na Koroškem so domačega Fužinarja prema-
gali gladko s 3 : 0. Kot gostitelja sta izgubila še dva kluba. Radlje z 0 : 2 proti Brežičanom in Dra-vinja z 2 : 3 z Vidmom. Najvišjo zmago si je priigral celjski Šam-pion. Gostil je Dobrovce, ki so si v prejšnjih štirih krogih prav tolikokrat zmagali.
V Celju pa jih je Šampion premagal kar z 8 : 0. Najvišji poraz je v tem krogu doživel Lenart. Na svojem igrišču je z ro-
gaškim Mons Claudiusom izgubil z 0 : 5.
Maribor B je še vedno v vodstvu in je še vedno edini nepo-ražen. Pred drugimi Brežicami ima prednost šestih točk. Nogometaši Šmartna 1928 so z enajstimi točkami dvanajsti, trinajste Radlje za njimi zaostajajo za štiri točke, zadnji Podvinci pa za štiri.
a vos
Marijana Jevtič (v ospredju), izkušenejša rudarka, je enako kot v prejšnjem krogu zadela tudi v Ljubljani.
a/.
[joAu (to- 30. TI.
1 4 URNA c	23,5 €
	
DNEVNA 3:c	27 €
SEZONSKA J™	169 €
Zima bo
\
Informacije & nakup: 03 757 6161, sasa.nerad@unitur.eu
www.rogla.eu
Naš čas, 12. 11. 2015, barve: CM K, stran 11
12. novembra 2015
""^Jis
ŠPORT
17
Odslej se bodo podili po novi in bolj varni 'travi'
Približno 350 nogometašev vseh starosti se je v nedeljo razveselilo nove pridobitve, posodobljenega pomožnega igrišča oziroma nove travnate 'preproge'
Ob navzočnosti nekaterih, ki so bili zaslužni za njegovo uresničitev, ga je simbolično predal namenu podžupan velenjske Mestne občine Peter Dermol. Veselega dogodka se je udeležilo tudi veliko staršev, ki so bili prav
se verjetno še ni rodil.
»Velenje je mesto športa, na kar smo zelo ponosni. Imamo veliko vrhunskih posameznikov in ekip. Njim sledijo tudi vrhunski rezultati. Če jih želimo ohranjati, moramo
Kot se ob takšnih trenutkih spodobi, je nogometni predsednik podaril zeleno-črni dres podžupanu, kije
nato navdušen kot prvi uradno brcnil žogo na novi travi.
tako veseli, da se bodo odslej njihovi otroci podili za žogo po novi in bolj varni travi, saj je bila stara že dotrajana. "Trava je super!« je navdušeno vzkliknil eden od mladih nadobu-dnežev, takoj ko je stekel po njej. Takrat, ko so ob glavnem igrišču zgradili še umetnega,
vedno znova posodabljati športno infrastrukturo. Nogometni klub Rudar in ženski klub Rudar Škale imata skupaj preko 350 članov. Veliko je otrok in prav je, da vsem, ki želijo trenirati nogomet, zagotovimo normalne možnosti za kakovostno in izvajanje te
dejavnosti in hkrati zagotovimo odskočno desko, da bodo nekoč ti nadobudneži posegali tudi po zvezdah,« pa so bile podžupa-nove besede.
Tudi Martin Steiner, podpredsednik Fundacije za šport Slovenije, je omenil, da si brez temeljnih objektov ne moremo zamisliti kakovostnega treninga in sploh kakovostnega športa. Dejal je še: »Ta prekrasen objekt je rezultat sode- lovanja fundacije za šport in lokalne skupnosti in kadar združimo moči, stojimo na nečem novem. Vsem želim veliko veselja na novi površini, predvsem pa veliko zmag.«
Strošek celotne naložbe je znašal približno četrt milijona evrov, od tega je dobre tri četrtine prispevala občina. Predsednik Rudarja Mitja Kamenik se je seveda nadvse zadovoljen zahvalil občini in fundaciji ter obljubil, da bodo na njej pridno trenirali, »da bomo tudi v prihodnje imeli kakšnega zvezdnika.«
a S. Vovk
Visok poraz Elektre
Rogaška Slatina, 7 novembra
- Košarkarji Rogaške so v soboto, v 3. krogu lige Telemach premagali Elektro Šoštanj s 115 : 61 (26 : 23, 56 : 39, 86 : 48). Proti Elektri iz Šoštanja so imeli lahko delo, saj so ob koncu tretje četrtine vodili že s 86 : 48, svojo prednost pa so v zadnji četrtini le še povečali. Na drugi strani so Šoštanjčani doživeli še tretji visok poraz. V prvem krogu jih je s 138 : 48 premagala Helios Suns, v drugem pa so doma z 59 : 98 izgubili še s košarkarji Šenčurja Gorenjske gradbene družbe.
Duško Maličevic, trener Elektre Šoštanj: "Prvi polčas smo odigrali solidno, nato pa so nam pošle moči. Izgubili smo skok, saj je imela Rogaška premoč pod košem, ob tem pa bila telesno precej dominantnejša. V drugem polčasu je v naši ekipi sledil razpad sistema. Verjamem, da bo bolje že prihodnji teden, ko se tudi vrnejo poškodovani igralci." V prihodnjem krogu lige Telemach bo Elektra Šoštanj doma igrala proti ekipi LTH Castings.
Šoštanjčani za zdaj 'samo' tretji
S tekmami zaostalega 8. kroga so v tako imenovani Medobčinski nogometni ligi Golgeter končali jesenski del prvenstva. Ta krog je odločal tudi o jesenskem naslovu, in to prav derbi v Rogaški Slatini, kjer je pri domači vodilni Rogaški gostoval drugi Šoštanj.
Gostje so doživeli nepričakovano visok poraz. Rogaškosla-tinčani so jim v njihovo mrežo nasuli kar pol ducata žog, svojo pa ohranili nedotaknjeno. Še
drugi rezultati: Zreče - Mozirje 2 : 0, Žalec - Štore 1 : 1 in Odred Kozje - Fosilum Šentjur 0 : 2. Prost je bil Vojnik, ki je s samo štirimi točkami jesen končal na zadnjem mestu.
Nogometaši Rogaške bodo pre-zimili na prvem mestu z dvema točkama prednosti pred Zreča-mi in štirimi pred tretjimi Šoštanjčani ...
a vos
TAKO so igrali
Prva liga Telekom Slovenije, 17. krog
Rudar Velenje - Olimpija 1:3 (1:2)
Strelci: 0:1 Šporar (12.), 1:1 Eterovic (20.), 1:2 Šporar (41.), 1:3 Ontivero (46.). Rudar Velenje: Radan, Jahic, Džinic, Kašnik, Ko-cic, S. Babic, M. Babic (od 76. Grbic), Bolha (od 54. Črnčič), Tolimir (od 74. Prašnikar), Eterovic, Trifkovic; trener: Jernej Javornik Rumeni kartoni: Kašnik (18), Džinic (42), Črnčič (93); Brljak (26), Mimoun (80). Drugi rezultati: Zavrč- Krško 1;1, Rudar - Olimpija 1:3 (1:2), Krka - Maribor 2:2 (0:0), Domžale - Celje 2:2 (0:1), Gorica - Koper 1:2 (1:1). Vrstni red: 1. Olimpija 38 (45:10), 2. Maribor 31 (35:16), 3. Domžale 29 (25:13), 4. Gorica 28 (27:26), 5. Zavrč 26 (18:16), 6. Rudar 18 (16:26), 7. Krka 18 (13:24), 8. Koper 16 (20:27), 9. Krško 14 (8:28), 10. Celje 12 (12:33).
3. SNL - sever, 9. krog
Maribor B - Šmartno 1928 3:0 (1:0),
Drugi rezultati: Fužinar Noži Ravne - Šmarje
pri Jelšah 0:3 (0:1), Dravinja - Videm 2:3 (1:2), AjDAS Lenart - Mons Claudius 0:5 (0:2), Radlje
-	Brežice 1919 0:2 (0:0), Podvinci Betonarna Kuhar - Koroška Dravograd 3:1 (2:0), Šampion
-	S. Rojko Dobrovce 8:0 (5:0).
Vrstni red: 1. Maribor B 32 (52:11), 2. Brežice 26 (28:8), 3. Šmarje 24 (36:22), 4. Šampion 23 (28:26), 5. Videm 23 (28:26), 6. M. Claudius 19 (23:20), 7. Fužinar 16 (18:22), 8. Dobrovce 15 (24:29), 9. Lenart 15 (20:27), 10. Dravinja 13 (15:24), 11. Dravograd 12 (14:23), 12. Šmartno 11 (15:29), 13. Radlje 7 (10:28), 14. Podvinci 6 (7:34).
10. krog (15. 11., ob 14.00): Šmartno - Radlje.
SŽNL, 9. krog
Krim - Rudar Škale 0:5 (0:4)
Strelke: Prašnikar (15, 30), Malinic (34), Bric (41), Pijukovic (56), Jevtic (66). Rudar: Zilic (od 60. Tratar), Mirtič, Gomboc, Bric, Lukek, Pijukovic (od 58. Praprotnik), Sevšek, Jevtic (od 80. Frankovič), Jevtic, Šoronda, Malinic (od 76. Maksimovic), Prašnikar. Drugi rezultati: Ajdovščina Krka 6:3 (2:3), Ankaran Hrvatini - Maribor 4:0 (1:0), Teleing P. Beltinci - Velesovo 1:0 (1:0), Olimpija - Moje-le-
ce.si Radomlje 4:2 (0:1). Vrstni red: 1. Pomurje 24 (84:4) 2. Radomlje 19 (27:8), 3. Olimpija 17 (28:15), 4. Rudar Š. 16 (35:7), 5. Velesovo 13 (23:21), 6. Maribor (tekma več) 12 (14:18), 7. Ankaran H. 9 (19:20), 8. Krim (tekma več) 7 (10:30), 9. Ajdovščina 1 (5:62), 10. Krka 0 (6:67).
10. krog (15. 11., ob 11.): Ajdovščina - Rudar Š.
Medobčinska članska liga Golgeter, 8. krog
Rogaška - Šoštanj 6:0 (2:0)
Šoštanj: Music (od 83. Smajlovic), Vozelj (od 70. Pleteršek), Gegic, Mišetič, Omerovic, Glavi-na, Šmon, Šabanovič (od 83. Sejdinovic), Agic, Špacapan, Celcer (od 83. Begic); trener: Ervin Polovšak.
Drugi rezultati: Odred Kozje - Fosilum Šentjur 0:2 (0:2), Zreče - Mozirje 2:0 (2:0), Žalec - Kovinar Štore 1:1 (0:1). Vrstni red: 1. Rogaška 20 (28:1), 2. Zreče 18 (17:3), 3. Šoštanj 16 (23:11), 4. Žalec 12 (12:8), 5. Šentjur 10 (9:17), 6. Mozirje 7 (9:12), 7. Kozje 7 (6:19), 8. Štore 6 (11:21), 9. Vojnik 4 (4:27).
Liga Telemach, 3. krog
Rogaška - Elektra Šoštanj 115:61 (26:23, 56:39, 86:48) Elektra Šoštanj: Omladič 2, Praunseis 4 (2:2), Bukovič 15 (2:2), Burica 17 (6:6), Milovac 12 (3:4), Kosi 2, Hasic 9.
Lestvica: 1. Helios Suns 5, 2. Zlatorog Laško 5, 3. Šenčur Ggd 4, 4. Rogaška 4,5. LTH Castings 4, 6. Portorož 4, 7. Hopsi Polzela 4, 8. Lastovka 3, 9. Elektra Šoštanj 3
Liga Telemach 4. kolo (14. 11. ob 20.); Elektra Šoštanj: LTH Castings
1. A DRL ženske
6.	krog (14. 11.) Rdeča dvorana: ŽRK Velenje: Zagorje
Kegljanje, 2. liga - vzhod,
7.	krog
Šoštanj: Miklavž 1: 7 (3200 : 3184)
Šoštanj: Sečki - 557 (1), Jug - 107 - Petrovič - 404 - 511 (0), Fidej - 531 (0), Kramer - 520 (0), Hasičič - 522 (0), Arnuš - 534 (0).
Plavanje
Nastji štiri zmage in izenačen rekord
V soboto, 7., in v nedeljo, 8. novembra, je v Zagrebu potekal 43. mednarodni miting Mladost 2015. Na najkakovostnejšem hrvaškem tekmovanju je nastopilo 499 plavalcev iz 46 klubov iz Bosne in Hercegovine, Črne gore, Hrvaške, Madžarske in Slovenije. Med njimi je zelo dobro tekmovala okrnjena ekipa štirih plavalcev Plavalnega kluba Vele-
Tekvondo
Za Skalčki uspešen vikend
Člani Taekwon-do kluba Skala so minulo soboto tekmovali kar na dveh bojiščih. Najmlajši so se odpravili na 19. Taekwon-do kup of Srbija v Kulo, medtem ko so se bolj izkušeni tekmovalci prvič preizkusili na tekmovanju v kikboksu. Tekmovanja v Srbiji se je udeležilo več kot 250 tekmovalcev iz 9 držav, v Zagorju pa se je pomerilo 559 kikboksarjev iz 73 klubov. Najmlajši so odlično zastopali barve Slovenije in pridobili mnogo novih izkušenj, mladinci in člani pa so ponovno dokazali, da sodijo v svoji pripravljenosti v sam
Kegljanje
Šoštanjčani poraženi na domačih stezah
Po dvotedenskem premoru se je nadaljevalo prvenstvo v vseh keglja-ških ligah. Šoštanjčani so svoje srečanje 7. kroga igrali doma. Izredno slab začetek domačinov pa je pokazal, da bo pot do novih točk težka. Po 120 lučajih in rezultatu 1 : 1 je imela prednost 10 kegljev gostujoča ekipa. Sledila je zelo slaba igra domačega drugega para, ki je gostom prepustil obe točki in še 15 kegljev.
Ping pong
Turnir za rekreativce
V soboto, 7. novembra, sta ŠRZ Rdeča dvorana in NTK Tempo Velenje organizirala 20. Odprto prvenstvo Velenja za rekreativce v namiznem tenisu. Turnirja se je udeležilo šestinšestdeset tekmovalcev iz Slovenije in Hrvaške. Turnir je bil letos posvečen tudi štiridesetletnici ustanovitve NTK Tempo Velenje, ki je bil ustanovljen 9. maja 1975 v Pesju pri Velenju (danes Velenje). Tekmovanje namiznoteniških veteranov je prineslo obilo zanimivih in zagrizenih dvobojev in še enkrat dokazalo, da lahko namizni tenis zelo uspešno igrajo tudi ljudje, ki niso več najmlajši.
Med ženskami do 50 let je prvo mesto osvojila Doris Lesnik iz Radelj ob Dravi pred drugo Alenko Zidar Zupan (Velike Lašče), pri ženskah nad 50 let je prvo mesto osvojila Vesna Perhoč (Hrvaška), druga je bila domačinka Mirjana Ramšak, tretja pa Vera Men-la (Hrvaška).
Med moškimi do 39 let je zmagal Tadej Vodušek (Velenje), drugi je bil
nje. Najuspešnejša je bila Nastja Govejšek, ki se je tik pred tekmovanjem vrnila z višinskih priprav v Španiji. Osvojila je štiri prva mesta na 50 m, 100 m in 200 m delfin ter 100 m prosto in eno tretje mesto na 200 m prosto. V svojem zadnjem nastopu na 50 m delfin je z rezultatom 26,42 izenačila svoj državni rekord, ki ga je odplavala januarja v Ljubljani na zimskem državnem prvenstvu. Z osebnim rekordom in osvojenim tretjim mestom na 50 m prsno se je izkazala tudi Nu-ša Erjavec.
a Marko Primožič
vrh, pa naj bo to v svoji borilni veščini ali kje drugje.
V Zagorju, kjer je potekal 32. Slovenija Open v kikboksu je zlato medaljo osvojil Domen Zabukovnik (mladinci, light kontakt -63 kg). Drugi so bili: Jerneja Jenšterle (članice, light kontakt -65 kg), Borut Sobota (člani, light kontakt -74 kg) in Dean Vukančič (mladinci, light kontakt -57 kg). Bronasto medaljo si je priboril Nejc Ra-kuša (mladinci, light kontakt -52 kg).
Na 19. Taekwon-do kupu v Srbiji se je na najvišjo stopničko povzpel: Amar Halilovic (mlajši dečki, forme zeleni pas). Bronaste medalje so osvojili Tamara Vogler (starejše deklice, forme modri pas), Taras Alič (mlajši dečki, forme zeleni pas), Erazem Rozoničnik (starejši dečki, borbe -55 kg), Amar Halilovič (mlajši dečki, borbe -40 kg) in Tai Zorko Vačovnik (starejši dečki, forme rdeči pas).
Kljub temu je za domače igralce še vedno tlelo upanje. Ob morebitni zmagi bi rezultat lahko izenačili na 3 : 3, nadomestiti pa bi morali še 25 kegljev. Očitno pa je bil pritisk prevelik, pa tudi gostje so z dobro igro na polno odbijali vse napade domačinov, na čiščenje pa povečevali razliko. Domača ekipa je tako doživela nepričakovan visok poraz, ki jih je na lestvici priklenil na zadnje mesto. Šoštanjčani imajo popravni izpit že to soboto, ko se bodo ponovno na domačih stezah pomerili s predzadnjo ekipo Hrastnika, ki ima prav toliko točk kot Šoštanjčani. Ekipa Šoštanja je s 4 točkami na desetem mestu.	a
Iztok Zupančič (Izlake), tretje mesto pa sta osvojila Matej Cvetko (Velenje) in Miha Režun (Trbovlje). V skupini od 40 do 49 let je bil najboljši Ivan Ze-ra (Velenje), drugo mesto je zasedel Lovro Petrin (Hrastnik), tretje in četrto mesto sta si razdelila Marko Špegel (Velenje) in Zoran Gajšek (Velenje). V skupini od 50 do 59 let je zmagal Erih Gunther (Ravne na Koroškem), drugi je bil Rajko Veronik (Podvelka), tretja pa sta bila Drago Klep (Prager-sko) in Vojteh Urbajs (Hrastnik).
V kategoriji od 60 do 69 let je prvo mesto osvojil Damir Horvat (Hrvaška), drugi je bil Duro Paher (Hrvaška), tretje mesto sta si razdelila Spa-soje Tešanovič (Gorenje Velenje) in Željko Odorčič (Hrvaška). V kategoriji nad 70 let je slavil nekdanji evropski prvak Edvard Vecko (Hrastnik), drugi je bil Dragutin Stankovič (Ljubljana), tretja pa sta bila Jože Hafner (Šenčur) in Kruno Ječmenjak (Maribor).
Med dvojicami do 50 let sta slavila Erih Gunther - Marko Špegel, druga sta bila Ivan Zera - Zoran Gajšek, tretje mesto pa sta si razdelila Tadej Vodušek - Alen Delič in Janez Zore - Doris Lesnik; v skupini nad 50 let je zmagala dvojica Alfred Vodušek -Janez Škerlak, druga sta bila Spasoje Tešanovič - Rajko Veronik, tretje mesto pa sta si razdelila Slavko Kovač -Boris Močilnik in Edard Vecko - Dra-gutin Stankovič.
a Dak
a

Naš čas, 15. 10. 2015, barve: CM K, stran 18
18
MODROBELA KRONIKA
«»^AS
12. novembra 2015
Prednost izsilil avtobusu
Ljubno ob Savinji, 3. novembra - Okoli 10.30 je na Ljubnem ob Savinji 78-letni voznik v križišču izsilil prednost vozniku avtobusa. V trčenju se je huje poškodovala 74-letna sopotnica v osebnem vozilu, voznik osebnega vozila pa se je v prometni nesreči lažje poškodoval.
Na celjskem že 18 žrtev prometnih nesreč
Polzela, 9. novembra - V nedeljo je v Splošni bolnišnici Celje zaradi posledic prometne nesreče, ki se je zgodila v sredo, 4. novembra, na Polzeli, umrla 69-letna peška. V peško je na prehodu za pešce trčila 75-letna voznica osebnega vozila. To je letošnja 18. smrtna žrtev prometnih nesreč na območju Policijske uprave Celje. Lani v enakem obdobju je na našem območju v prometnih nesrečah umrlo 13 ljudi.
Padel po spolzki cesti
Bele Vode, 4. novembra - V sredo ob 16.40 je velenjske policiste poklical zdravnik iz ZD Šoštanj in jih obvestil, da je oskrbel udeleženca prometne nesreče. Poškodovani, ki si je pri padcu zvinil koleno, je padel s kolesom z motorjem v Belih Vodah, krivo pa naj bi bilo spolzko vozišče.
V» I	I	v» v v
Počilo v krožiSču
Velenje, 6. novembra - V petek ob 13.30 so policisti obravnavali prometno nesrečo v krožnem križišču Celjske, Šaleške in Foitove
ceste. Tam je nesrečo povzročil voznik osebnega avtomobila, ki je nepravilno vozil po krožišču. Telesno ni bil nihče poškodovan, je pa nastala materialna škoda na vozilih. Povzročitelj je dobil tudi položnico.
Pobeg se ni izplačal
Velenje, 9. novembra - Ponedeljek je bil dan glede prometne varnosti pester. Velenjski policisti so obravnavali več prometnih nesreč. V dveh primerih sta voznika trčila v vozilo in s kraja nesreče pobegnila. Prva prometna nesreča se je zgodila pri Velenjskem jezeru, druga pa na Jenkovi cesti. V obeh primerih so pobegla voznika s pomočjo oškodovancev izsledili in oglobili.
Kriv je bil Facebook
Nazarje, 6. novembra - V petek ob 19.45 so velenjski policisti priskočili na pomoč mo-zirskim in odhiteli pred lokal Izoles v Nazarjah, kjer naj bi se pretepalo več oseb. Do spora je prišlo zaradi objav na socialnem omrežju Facebook. Sprla sta se fant in dekle. Fant je dekle napadel in jo udaril po obrazu. V navalu jeze je razbil še steklo na vozilu in se porezal po roki, zato je potreboval zdravniško oskrbo. Srboritežu zna biti žal, ko bo dobil položnico za plačilo kazni.
Pijana hotela otroka
Velenje, 6. novembra - V soboto ob 15.30 se je na policijski postaji z leto in pol starim otrokom oglasil oče, ki ga je na otroškem igrišču napadla pijana bivša partnerka. Hotela je otroka, ki je bil sodno v oskrbo dodeljen
njemu. Branil se je s tem, da jo je prijel za vrat in odrinil. Otroka ji ni hotel dati, ker je bila vidno vinjena. Potem je na postajo prišla še partnerka. Policisti so opravili preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1.00mg/l alkohola v izdihanem zraku. Zaradi opitosti so ji izdali plačilni nalog, o dogodku pa obvestili tudi Center za socialno delo.
Težave s partnerji
Velenje, Šoštanj, 4. novembra - Prejšnji torek ob 7. zjutraj se je na PP Velenje oglasila prestrašena občanka. Policistom je zaupala, da ima doma težave z možem, ki je do nje psihično nasilen. To naj bi se dogajalo že tri leta, nazadnje le pred nekaj dnev. Policisti so opravili podroben razgovor z njo in ugotovili, da je res žrtev psihičnega nasilja. Njenega partnerja bodo ovadili za kaznivo dejanje nasilja v družini.
Le dan kasneje pa se je na policijski postaji oglasil Šoštanjčan, ki ima že dlje časa težave s partnerko. Podal je kazensko ovadbo, saj ga je partnerka med prepirom poškodovala in je moral iskati zdravniško pomoč. Policisti bodo partnerko najprej zaslišali, potem pa ukrepali.
Kraja na pokopaliSču
Velenje, 9. novembra - V ponedeljek popoldne je obiskovalca pokopališča v Podkra-ju čakalo neljubo presenečenje. Ko se je vrnil s pokopališča, njegovega gorskega kolesa znamke Scott ni bilo tam, kjer ga je pustil. Policisti tatu še niso izsledili.
Iz POLICIJSKE beležke
Spal pred tujo hišo
ŠoStanj, 3. novembra - V torek ob 19.30 je občanka Šoštanja po telefonu obvestila policiste, da na klopci v bližini njihove hiše spi neznanec. Sama mu je povedala, naj se odstrani, vendar je ni upošteval. Policiste je bolje slišal, zato je odšel spat domov.
Rad ima pršut
Velenje, 5. novembra - V trgovini Spar v velenjskem Nakupovalnem centru je v četrtek varnostnik prijel kupca, ki to ni bil, saj očitno ni imel namena plačati izbranih artiklov. Zalotil ga je pri kraji osmih narezanih in vakuumsko pakiranih pršutov. Policisti bodo tatu ovadili na sodišču.
Mobitel dobil noge
Velenje, 5. novembra - V četrtek popoldne se je na policijski postaji oglasil
oče in prijavil krajo sinovega mobilnega telefona. Neznanec naj bi mu telefon ukradel v času popoldanskih aktivnosti na OŠ Livada. Preko operaterjev bodo policisti skušali telefon izslediti in tako ugotoviti, kdo je tat.
Zeleno snov Se analizirajo
Velenje, 6. novembra - V petek okoli tretje ure zjutraj so policisti ustavili starega znanca. Mladoletniku so zasegli delce zelene rastline, za katero sumijo, da je prepovedana droga marihuana. Poslali so jo na analizo. Če se bodo sumi potrdili, se bo mladoletnik zagovarjal na sodišču.
Ni prišel daleč
Šmartno ob Paki, 7. novembra - V
soboto okoli ene ure ponoči je občan iz Šmartnega ob Paki policiste obvestil, da
mu je neznani voznik poškodoval vozilo na parkirnem prostoru. Velenjska patrulja je povzročitelja hitro izsledila, saj ni prišel daleč. Opravili so preizkus alkoho-liziranosti, ki je potrdil, da je mož pregloboko pogledal v kozarec. Policisti so mu položnico za plačilo kazni že dali, napisali pa bodo tudi obdolžilni predlog.
Odvil vijake na kolesu avta
Velenje, 7. novembra - V soboto ob 13.30 je na policijsko postajo poklicala občanka, ki jo je sosed obvestil, da ima na avtomobilu odvite vijake na kolesih. Zaradi strahu je želela, da si zadevo ogledajo policisti. Ti so res ugotovili, da je nepridiprav odvil vse vijake na enem od koles vozila. Storilca, ki ga bodo preganjali zaradi »povzročitve splošne nevarnosti«, še iščejo.
Pijan na motorju
Gorenje, 8. novembra - V nedeljo okoli 17. ure so policisti obravnavali prometno nesrečo, ki se je zgodila v naselju Gorenje v bližini tovarne keramičnih izdelkov Gorenje.
Povzročil jo je voznik kolesa z motorjem, ki se je naokoli vozil brez vozniškega izpita, alkotest pa je pokazal, da ni bil žejen. Žejo je zagotovo gasil z alkoholom, saj je »napihal« 0.31mg/l alkohola v izdihanem zraku. Policisti so mu motor zasegli, za prekršek pa bo tudi plačal.
Našla mobilni telefon
Na velenjsko policijsko postajo je občanka prinesla mobilni telefon znamke Samsung, črne barve, z ovitkom črno-rde-če barve. Telefon je našla pri gasilskem domu na Žarovi cesti 2. Kdor ga pogreša, sedaj ve, kje ga bo našel.
PVC ograja je trajna rešitev
PVC ograja je trajna rešitev za vaš balkon, teraso, dvorišče ali vrt. Plastična ograja je izdelana iz enako kvalitetnega materiala, kot so PVC okna, zato je zagotovljena dolga življenjska
doba brez naknadnega vzdrževanja. Priporočamo vam belo ali sivo zaradi odlične barvne obstojnosti ter dobre kombinacije z belimi PVC okni. Možna je tudi temno rjava barva ogra-
mrnmm
je, priporočamo pa jo, če imate rjava okna.
Prednosti plastične ograje Profilplast:
•	dolga življenjska doba,
•	UV obstojna,
•	brez vzdrževanja, ni potrebno barvat,
V RJAVI, BELI ALI SIVI BARVI. DOLŽINO IZDELAMO PO VAŠIH ŽELJAH.
k - ■
Tekoči meter ograje
že od 16,83 EUR
Izračun je narejen za belo
barvo, višino 1 m, horizontalno postavitev, brez nosilne konstrukcije.
Trajna in cenovno ugodna rešitev za vaš balkon.
Za naročilo ali izračun ponudbe nas pokličite
( 070 888 000 ]
OGRAJO VAM DOSTAVIMO NA DOM
Profilplast, d.o.o. DOBRNA
T: 03 781 80 33 www.profilplast.si
•	ograjo preprosto operete z vodo,
•	ne gori.
Prednost PVC ograje Profilplast je tudi, da vam ograjo izdelamo v poljubni dolžini po naročilu, tako da nimate dodatnega rezanja in nobenega odpada. Širina letve 12 cm, debelina 2,5cm.
Možno veliko različnih kombinacij in rešitev, tudi po vaši meri in želji. Ograjo si lahko zmontirate sami ali jo zaupate nam, vključno z nosilno konstrukcijo.
Razmaki med letvami so poljubni, zaključki ravni ali polkro-žni, postavitev letev horizontalna ali vertikalna, bela, rjava ali siva barva.	a
Simulator varne vožnje v okviru akcije "Starejši voznik"
Velenje, 12. novembra - Svet za preventivo in vzgojo MO Velenje novembra v sklopu preventivne akcije »Starejši voznik« organizira preventivna predavanja in izobraževanja, ki so namenjena izboljšanju prometne varnosti. V okviru preventivne akcije bodo predstavili različne teme: vzroke prometnih nesreč, odgovornosti voznika, varnostni pas - vez z življenjem in simulator varne vožnje.
Simulator varne vožnje, ki so ga razvili v Medpodjetniškem izobraževalnem centru, posnema vse situacije, ki se odvijajo v prometu. Prav tako simulator s pomočjo elektronskih cilindrov, ki omogočajo dviganje in spuščanje, predstavlja občutek vožnje kot v pravem avtomobilu. Akcijo »Starejši voznik« bodo izvedli danes ob 17. uri v avli OŠ Gorica in v torek, 24. novembra, ob 17. uri v Krajevni skupnosti Škale-Hrastovec v dvorani gasilskega doma.
Premakljiv merilnik hitrosti
Šmartno ob Paki - Vaška skupnost Šmartno ob Paki je na tamkajšnjo občinsko upravo naslovila predlog za postavitev radarja na državni cesti Letuš-Gorenje. Ta bi po njihovem mnenju lahko pripomogel k zmanjšanju hitrosti vozil skozi središče kraja.
Občinska uprava je pridobila vse podatke o stroških postavitve radarja ter možnostih pobiranja kazni. O tem so pred nedavnim znova spregovorili člani sveta za preventivo in varnost v cestnem prometu. Po preučitvi vseh argumentov za postavitev radarja in proti njej so priporočili, da se v prvi fazi namesti premakljiv merilnik hitrosti z možnostjo obdelave vseh izmerjenih hitrosti. Na osnovi analize teh podatkov pa bodo znova odločali o smiselnosti postavitve stacionarnega radarja. Na občinski upravi so povedali, da bodo v občinskem proračunu za prihodnje leto zagotovili denar za nakup mobilnega informacijskega merilnika hitrosti vozil. Merilnik bodo prestavljali na mesta, kjer naj vozniki ne bi prilagodili hitrosti vozil, oziroma tja, kjer najpogosteje ne vozijo po s predpisih.
a tp
Obveščamo vas, da bo zaradi opravljanja gradbenih del sanacije hidroizolacije stavbe
Zidanškova 7 - 9 (v Velenju),
zapora ceste in parkirišča, predvidoma od 10. 11. do 30. 11.
Obvoz je urejen. Hvala za razumevanje!
w w w . h a b i t . s i
telefon
ZM€
za vse naročje
elektrike in pM»
Čisto priročno čisto blizu.
Za lažje sledenje porabi elektrike in plina smo razvili posebno aplikacijo ECE mobil. Omogoča vam neposredno komunikacijo ter preverjanje najnovejših ponudb po vaših željah. Več na www.ece.si ali na 080 2204.
Olooo
Energija prihodnosti

Naš čas, 12. 11. 2015, barve: CM K, stran 19
12. novembra 2015
«»SÜAS
UTRIP
19
50 let šaleške odbojke
Korenine segajo še nekoliko dlje - Na čelu Odbojkarskega kluba Šoštanj Topolšica se je zamenjalo 11 predsednikov, 19 je bilo trenerjev - Doživljali tako vzpone kot padce
HOROSKOP
Tina Felicijan
Skupina rekreativcev pod okriljem Športnega društva Šoštanj je prvič napela odbojkarsko mrežo čez z udarniškim delom zgrajeno igrišče leta 1933 in tekmovala v takratni celjski sokolski grupi, je zgodbo o šaleški odbojki začel član upravnega odbora Odbojkarskega kluba Šoštanj Topolšica Alimpje Ko-šarkoski. Aktivni so bili do začetka druge svetovne vojne in nato ponovno začeli igrati v sezoni 1954/55 v Topolšici, zibelki odbojke v Šaleški dolini. Tam so leta 1965 ustanovili klub, katerega prva predsednica je bila Vida Klemenčič, in odigrali prvo uradno tekmo. Istega leta je trenerski izpit opravil Tone Starič in tako postal prvi trener kluba. Danes člane trenira Marko Po-kleka, mladince in kadete Robi Kugonič, starejše dečke Bojan Sovilj, malo odbojko pa Rok Skornšek.
Najvidnejši uspehi
Po šestih letih nastopanja v mariborsko-celjski ligi so se šaleški odbojkarji leta 1972 uvrstili v drugo republiško ligo - vzhod, nato pa v sezoni 1977/78 napredovali v prvo slovensko ligo -vzhod. Naslednje leto se je ekipa prebila do finalnega turnirja slovenskega pokala, kjer jih je premagal Kamnik. Pionirji pa so leta 1980 postali slovenski pod-prvaki.
V sezoni 1990/91 so v prvi slovenski ligi zasedli drugo mesto in kasneje prehajali med drugo in prvo državno ligo, v obeh pa so se uvrščali na najvišja mesta, dokler v sezoni 2003/04 niso po-
kaj jih je nastopilo tudi v državnih reprezentancah - članski, mladinski, kadetski in pionirski, zvezdi pa sta Dejan Vinčič in Jan Klobučar, ki sta letos nastopila na evropskem prvenstvu v Sofiji
in kakovostno preživljanje prostega časa ter jih obvarovati pred škodljivimi pojavi družbenega okolja, je povedal starešina kluba Alimpje Košarkoski, ki šaleško odbojko neguje že 42 let in
Aprila leta 2004je članska ekipa šaleških odbojkarjev prvič osvojila naslov državnega prvaka, leta 1996 so najmlajši postali državni prvaki v mini odbojki, starejši dečki pa so leta 2001 osvojili prvo mesto.
stali državni prvaki, se od takrat uvrščali v sam vrh, zadnjih nekaj sezon pa so igrali v končnici prve državne lige.
Nastopi v reprezentancah
Danes v Odbojkarskem klubu Šoštanj Topolšica deluje sedem selekcij, v katerih se druži in trenira več kot 150 igralcev. Kar ne-
in z reprezentnco osvojila srebrno medaljo.
Načrtovane aktivnosti
V klubu so posebej ponosni na Šolo odbojke, ki jo izvajajo med vsakimi zimskimi počitnicami, tako pa izpolnjujejo svoje poslanstvo vzgajanja mladih tekmovalcev, ki jih želijo s športom usmeriti v zdrav način življenja
poudarja, da je športnike treba še toliko bolj spodbujati, kadar jim ne gre, da se lažje poberejo.
Med cilje za tekočo sezono so zapisali uvrstitev med najboljših osem ekip v pokalu in na državnem prvenstvu, želijo se ponovno uvrstiti v prvo državno ligo in osvojiti naslov pokalnih prvakov.
Na Zlatem polju po zlato
Kranj - Ta konec tedna, 14. in 15. novembra, umetna stena v športni dvorani Zlato polje v Kranju gosti finalno tekmo svetovnega pokala v športnem plezanju v težavnosti.
Slovenske športne plezalke in plezalci dosegajo vrhunske rezul-
Zgodilo se je...
od 13. 11. do 19. 11.
-	14. novembra 1980, ko so krajani krajevne skupnosti Florjan
- Skorno prvič praznovali svoj krajevni praznik v spomin na hude spopade med partizani in okupatorjem na obronkih Skor-na leta 1944, je čebelarska družina Mlinšek iz Velenja slavila svojo 50-letnico delovanja;
-	14. novembra 1992 so v Šoštanju praznovali 90-letnico Turističnega društva;
-	15. novembra 1994 je začela svoj program na Kanalu 08 velenjskega kabelsko - razdelilnega sistema oddajati Mestna televizija Velenje; program televizije, ki je oddajal le slabo leto, so pripravljali novinarji in zuna-
tate tudi letos, ko je športno plezanje v središču pozornosti zaradi dobrih obetov, da z OI v Tokiu leta 2020 postane olimpijska disciplina. Med drugimi se bodo v steni dokazovali Mina Marko-vič, vodilna v skupnem seštevku svetovnega pokala in evropska
nji sodelavci časopisa Naš čas in Radia Velenje;
-	15. novembra 1997 so v Skor-nem pri Šoštanju odprli dva preurejena in asfaltirana odseka cest od Acmana do vrha Skornega in od Pirečnika do Anclina, v vaški skupnosti Pod-gora pri Šmartnem ob Paki so 15. novembra 1997 odprli 1600 metrov posodobljene ceste;
-	v noči na 16. november 1944 je v Šoštanj vdrla Šercerjeva brigada, se tam spopadala z nemškimi enotami ter v tovarni usnja zaplenila nad 6000 kg usnja;
-	16. novembra 1967 so se na referendumu delavci zdravstvenega doma Antona Zupana Mozirje in Zdravstvenega doma Velenje odločili za združitev v Savinj-sko-šaleški zdravstveni dom s sedežem v Velenju; zavod je začel delovati 1. januarja 1968 in že nekaj časa ne deluje več;
-	16. novembra 1992 je v Domu učencev v Velenju steklo izobraževanje za 355 begunskih
prvakinja v težavnosti, Domen Škofic, ki je v letošnji sezoni dosegel svojo prvo zmago v svetovnem pokalu, in premierno Janja Garnbret, letošnja svetovna in evropska mladinska prvakinja v težavnosti ter evropska podprva-kinja v članski konkurenci. a

Spomenik v Skornem (Foto Arhiv Muzeja Velenje)
otrok iz Bosne in Hercegovine, ki so začasno živeli v občinah Velenje in Mozirje;
- Velenjčani Amir Karic, Spasoje Bulajic in Zoran Pavlovic si bili člani slovenske nogometne reprezentance, ki je 17. novembra 1999 v Kijevu z reprezentanco Ukrajine igrala neodločeno 1 : 1 in s tem rezultatom dosegla uvrstitev na evropsko prvenstvo, ki je bilo leta 2000 v Belgiji in na Nizozemskem;
-	novembra leta 1991 smo Velenj-čani začasno ostali brez grba, saj starega nismo več uporabljali, novega pa delegati vseh treh zborov takratne velenjske občinske skupščine še niso izbrali,
-	18. novembra 1998 so na Pa-škem Kozjaku začeli gradnjo novega vodovoda.
a Damijan Kljajič
Oven od 21. marca do 20. aprila
Zadnje čase niste najbolj družabni, kar sicer ni ravno značilno za vas. Vse težje boste prenašali prijatelje in tudi znance, ki so se vam tudi rahlo odtujili. Izbrali jih boste le nekaj, ki pa jim boste ostali zvesti. Odločili se boste, da se ne boste več družili z ljudmi, ki znajo le jemati in prav nič dati. Denarja vam ne bo manjkalo, saj boste tudi tokrat znali poskrbeti, da pokrpate luknje na bančnih računih. Pogrešali pa boste nežnosti v dvoje. In to vsak dan bolj. Razpoka v partnerski zvezi se krepi. Če je ne boste znali ustaviti, bo počila. Skrbelo vas bo vaše počutje. Verjemite, tokrat je res veliko le v vaši glavi.
T
b
Bik od 21. aprila do 21. maja
Ker niste od včeraj, dobro veste, da spremembe v življenju včasih pridejo pričakovano in načrtovano, včasih pa krepko presenetijo. Vam se bo v naslednjih dneh dogajalo prav slednje. Ker bodo spremembe zelo pozitivne, boste seveda srečni.
To se vam bo vide lože na obrazu, zato boste v teh dneh dobrodošli, kamorkoli vas bo zanesla pot. Kar se prehlada in zdravja tiče, se boste tisti, ki se že soočate z njim, počutili vsak dan bolje. Tudi zato, ker ste se odpovedali nekaterim nezdravim razvadam. V naslednjih dneh boste v mislih oblikovali želje za prihodnost. Te bodo precej zahtevne, saj si želite veliko sprememb v svojem življenju. In se ob tem zavedate, da nekatere ne bodo lahke. Tudi zato, ker razplet tokrat ne bo odvisen le od vas.
1
Dvojčka od 22. maja do 21. junija
Letošnja jesen je lepa kot že dolgo ne. Čeprav je dan kratek, se boste verjetno prav zato odločili, da je spet prišel čas za zabavo in druženje. K sreči vam v naslednjih dneh tega ne bo nihče ne očital in ne zameril. Celo privoščili vam bodo, sploh tisti, ki vedo, daje za vami ne preveč lepo obdobje na zasebnem področju. Ni bilo lahko, a sedaj bo vsak dan bolje. Za vsak majhen uspeh se boste znali nagraditi tudi sami. Pri tem ne boste lakomni. Ker veliko delate, vam nihče ne bo mogel očitati, da ste sedaj, ko se vam je spremenilo marsikaj, začeli zares uživati v življenju. Vikend bo pester zaradi nekega srečanja, ki ga niti v sanjah ne pričakujete. Pustite se zapeljati.
Rakod 22.junija do 22.julija
Naslednji dnevi bodo res nepozabni. Obkroženi boste z ljudmi, ki jih imate najraje na svetu. V samoti le redko uživate, zato boste srečni, ker vam v naslednjih dneh ne bo treba. Sami boste le, ko boste to želeli, sicer pa se vam zna celo zgoditi, da si boste kakšne dan zaželeli popoln odklop od vsega, karvas obdaja. Doma boste načrtovali dneve ob koncu leta, saj ste se vsi začeli zavedati, da je do novega leta le še nekaj tednov. Tokrat bodo načrti potrebni, saj je cela družina pred veliko odločitvijo. Predvsem zaradi vaših obveznosti načrtujte previdno in z rezervo. Zavedajte se, da lahko, če boste morali načrte v zadnjem hipu spremeniti, nekoga močno prizadenete. Ne nazadnje se lahko to zgodi tudi vam.
Lev od 23. julija do 23. avgusta
Skrbi si boste delali tam, kjer niso potrebne. Ob tem pa se vam bo zgodilo, da boste spregledali neko zelo pomembno dejstvo, ki bo še kako vplivalo za vašo prihodnost. Ko boste spregledali, boste prizadeti. Zdelo se vam bo, da vas nihče ne razume, v bistvu pa boste s svojo črnogledostjo vse okoli sebe spravljali v zadrego. Vsakdan vas bo kaj presenetilo, včasih tudi sami sebe. V vašem življenju je res prišel čas sprememb. Tok dogodkov, ki bo res hiter, bo tokrat nemogoče ustaviti. Kaj pravite, je že čas za vsaj nekajdnevni oddih od vsakdanjika, ki je vedno bolj naporen? Včasih je dovolj že, če si privoščite dober klepet s prijatelji ali le enodnevni pobeg od doma. Jesen vam letos to omogoča, vsaj vremensko. Voljo pa boste morali najti sami.
Devica od 24. avgusta do 22. septembra
Najprej se boste močno ustrašili, globoko vdihnili in izdihnili in potem začeli razmišljati, kako naprej. Začutili boste, da se morate ustaviti, premisliti in šele potem ukrepati. Če vam bo to vzelo nekaj dni, ne bodite nestrpni. Tokrat jih boste res potrebovali. Na ljubezenskem področju lahko pričakujete velike spremembe na bolje. Partner vas bo zasipal s pozornostjo. Z majhnimi dejanji vam bo vsak dan pokazal, koliko mu pomenite. Malo manj sreče vas čaka pri delu in odnosih s sodelavci. Ti se bodo zaostrili zaradi nesporazuma pa tudi nevoščljivosti. Do tega bo prišlo tudi po vaši krivdi, zato prevzemite svoj del odgovornosti. Če se boste pokesali, bo kmalu bolje, verjemite. Zdravje ne bo najbolj trdno, zato morate najprej stvari postaviti na svoje mesto. Ko se boste umirili, bo počutje vsak dan boljše.
Tehtnica od 23. septembra do 23. oktobra
Že nekaj časa slutite, da se pripravlja viharni dogodek. Sploh po zadnjem razpletu precej neprijetne situacije, ki se je iztekla tako, da še vedno ne morete verjeti. Ni kaj, uspelo vam je. Priznajte, da tokrat niti sami niste verjeli, da vam lahko. V naslednjih dneh prijaznost planetov izkoristite tudi na finančnem področju, kjer je luknja žal še vedno največja. Treba bo zategniti pas, če se nakupom ne morete upreti, bo še najbolje, če se izogibate trgovinam. Doma nikar ne skrivajte stanja na vašem računu, sicer se lahko zgodi, da bo partner to vzel kot nezaupanje. Prepirljivost, ki vas drži že nekaj dni, vas bo minila šele na začetku novega delovnega tedna. Takrat pa boste že vedeli, da so bili tudi strahovi, povezani z vašim sorodnikom, povsem odveč.
Škorpijon od 24. oktobra do 22 novembra
Pred vami je nekaj stresnih in napetih dni, potem pa se boste resnično lahko sprostili. O zadevi, ki vas mori, raje ne razmišljajte preveč, saj boste situacijo le poslabšali. Zvezde vam priporočajo, da ste zmerni v vsem, kar počnete. Če si boste v teh lepih jesenskih dneh privoščili kakšen prost dan, ga nikar ne preživite doma. Največ časa in energije pa vam bo v naslednjih dneh vzela vaša osebna sreča. Zato ne zapirajte vrat ljudem, ki so vam v preteklih mesecih ne le pomagali, ampak tudi veliko pomenili. Če jih boste, kar bi bilo ob velikem razočaranju dokaj razumljivo, vam zna biti žal. Svoje pomisleke zaupajte prijatelju, ki je iskren, neposreden in vam hoče le dobro. Pa še molčati zna. Lažje vam bo, če ne boste vsega držali v sebi.
w

Strelec od 23. novembra do 22. decembra
Žal pri letošnjih načrtih ne boste mogli upoštevati dejstva, da vam partner ni več pripravljen slediti v vsem, kar vam pade na um. Dovolj ima tega, da je vedno on tisti, ki se prilagaja. Med vama bo napeto še nekaj dni, sploh, ker bo dobil občutek, da vam je čisto lepo, če ga ne vključujete v svoje življenje. Že v soboto boste imeli priložnost, da mu dokažete, da se moti. Jo boste izkoristili? Če je ne boste, bodo stvari med vama šle le še bolj navzdol. Občutek, da vam nekaj skriva, bo še hujši. Skrivalnice pa so lahko strup za zvezo, zato bodite odprti in razumevajoči, ko boste zaslutili, da vam je pripravljen povedati več kot vam je doslej. Nikakor pa ne silite vanj. Ko bo prišel pravi čas, bo sam naredil korak proti vam.
Mi
V
Kozorog od 23. novembra do 22. decembra
Precej brezvoljni boste. Niti lepo jesensko vreme ne bo pomagalo, da bi dvignili svoje razpoloženje vsaj na točko, da bi se že zjutraj veselili novega dne. Tudi vaša ljubezenska čustva so že lep čas ohlajena. To, karvaju trenutno še veže s partnerjem, pa ni ljubezen, ampak navada in prijateljstvo. Saj sami veste, da zadnje čase ni vse tako kot bi moralo biti. Tudi partnerjevi nameni v ljubezni niso preveč resni, saj še vedno postavlja na prvo mesto svoje zasebne zadeve. In v tem je tudi odgovor, zakaj ste se ohladili. Povejte mu, da vam mora posvetiti več časa, morda še lahko rešite, kar imata. Če se bo iz tega razvil prepir, pa vam naj bo jasno, da poti naprej ni več. Zdravje bo občutljivo, virusi že krožijo.
Vodnar od 21. januarja do 18. februarja
Zadnje čase ste zaradi neprestane napetosti slabovoljni, na trenutke celo zoprni. Tudi sami sebi. Raje se poskusite sprostiti in pustite stvari, da se razrešijo same od sebe. Sreča bo v naslednjih dneh na vaši strani, tudi finančne težave se bodo končale. Prihaja pa čas, ko sami ne boste vedeli, kje se vas drži glava, zato ob koncu tega tedna uživajte v brezdelju in razvajanju v dvoje. Ker dobro veste, kaj vse vas še čaka v naslednjih tednih, se dela lotite brez odlašanja. Ker ste v preteklih tednih veliko vlagali v svoj videz, boste zadovoljni vsaj s tem. A to bo le za fasado, česar se dobro zavedate. Notranje zadovoljstvo je za vas veliko bolj pomembno. Tega pa še nekaj dni ne boste dosegli.

X
Ribi od 19. februarja do 20. marca
Včasih znate biti neverjetno trmasti, čeprav to ni vaša značajska lastnost. A ko vas kdo želi prepričati v dejanje, ki je proti vaši vesti, vztrajate. In prav to se vam bo zgodilo v teh dneh. Ozračje bo zato napeto tako doma kot v službi. Doma zato, ker se ne boste počutili varne, v službi zato, ker boste imeli preveč dela. Poleg tega se bo vreme spremenilo, kar bo kot nalašč za prehlade in napad virusov. Spremenite navade, ki vam škodijo. Poleti vam je že lepo uspevalo, sedaj ste spet na stari poti. Morali jo boste spremeniti, predvsem v vaše dobro. Bližnji sorodnik vas bo prosil za uslugo. Čeprav bo težko, mu recite ne. Dobro veste, da boste sicer trpeli in da mu boste željo težko uresničili. Bolje, da se mu zamerite sedaj, ko še ni nobene škode. Ne za vas in ne zanj.

Naš čas, 15. 10. 2015, barve: CM K, stran 20
20
TV SPORED

12. novembra 2015
Četrtek, 12. novembra
Petek, 13. novembra
Sobota, 14. novembra
Nedelja, 15. novembra
Ponedeljek, 16. novembra
Torek, 17. novembra
Sreda, 18. novembra
TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T
06.00 06.05 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 11.55
12.20 13.00 13.30 14.20 15.00 15.10
15.50 15.55
16.25 17.00 17.30
17.55 18.00 18.05 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 20.55 21.25 22.00 23.05 23.40 00.35 01.00 01.20 02.15
Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz
Turbulenca: Kaj določa našo spolno identiteto Se zgodi, 14/15 Dnevnik, vreme, šport Zora, dokum. film Slovenski utrinki Poročila
Vendegem, tvLendava Penelopa, ris.
Firbcologi: O črepinjah, lovljenju mačk in slavnih nogometaših Profil
Poročila ob petih Ugriznimo znanost: Skrivnostni nevtrini Novice Infodrom Zajček Belko, ris. Poldi, ris. Vem!, kviz Vreme
Dnevnik, vreme, šport
Tarča
Globus
Prava ideja!
Odmevi, vreme, šport
Osmi dan
Panoptikum
Profil, ponov.
Dnevnik Slovencev v Italiji
Dnevnik, ponov.
Info-kanal
TV SLO ®
06.00 Otroški kanal
07.00	Otroški program OP
sledi	Lajko, ris.
07.05	Mikroskopski Mitja, ris.
07.10 Knjiga o džungli, ris. 07.20 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.25 Prihaja Nodi, ris. 07.35 Maksipes Fik, ris. 07.40 Pujsek Bibi, ris. 07.50 Neli in Cezar, ris. 08.00 Trčendol, ris. 08.05 Nuki in prijatelji, ris. 08.10 Zgodbe iz školjke, Studio Kriškraš: Deževni praznik 09.05 Točka, glasb. odd. 10.25 Z vrta na mizo 11.00 Halo TV 12.00 Dobro jutro 15.00 Čas za Manco Košir 15.50 Kino Fokus 16.05 Alpe, Donava, Jadran 16.30 Čarokuhinja pri atu: Štruklji 17.00 Halo TV
18.00 Pokličite babico (III.), 8/10 19.00 Penelopa, ris. 19.05 Male sive celice, kviz 19.55 Športni izziv 20.40 Nogomet, kvalif. za EP 2016, Norveška : Madžarska, prenos iz Osla
22.35 Avtomobilnost 23.10 Popolni čut, irski film 00.40 Točka, glasb. odd. 01.25 Halo TV 02.25 Športni izziv, ponov. 03.00 Nogomet, kvalif. za EP 2016, Norveška, : Madžarska, posn. iz Osla
04.55 Zabavni kanal
06.00	24ur, ponov.
07.00	Najlepše Andersenove pravljice, ris.
07.30	Mufki, ris.
07.40	Pikica in Pepermint, ris.
07.50	Tv prodaja
08.05	Odpuščanje ljubezni, nan.
09.40	Tv prodaja
09.50	Sanjski moški, am. ser.
10.50	Tv prodaja
11.05	Grehi preteklosti, nan.
12.05	Tv prodaja
12.20	Gostilna išče šefa
13.50	Preverjeno, ponov.
14.55	Plamen v očeh, nan.
16.00	Kar bo, pa bo, nan.
17.00	24ur popoldne
17.20	Odpuščanje ljubezni, nan.
18.00	Odpuščanje ljubezni, nan.
18.55	24ur, vreme
18.58	24ur
20.00	Gostilna išče šefa
21.30	Usodno vino, nan.
22.30	Epilog
23.30	24ur zvečer
00.00	Kosti, nan.
00.55	Na kraju zločina, nan.
01.50	24ur zvečer, ponov.
02.20	Zvoki noči
Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz
Ugriznimo znanost: Skrivnostni
nevtrini
Se zgodi, 15/15
Dnevnik, vreme, šport
Tarča
Prava ideja! Poročila Mostovi Hidak Mala kraljična, ris. Studio kriškraš: Znanost Osmi dan
Poročila, vreme, šport Razred zase: Plešem, torej sem Novice Infodrom
Oblakov kruhek, ris. Vem!, kviz Vreme
Dnevnik, vreme, šport Slovenski pozdrav, glasb. odd. Na lepše
Odmevi, vreme, šport Slačenje, am. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.
06.05 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 11.55
12.20 13.00 13.30 14.25 15.00 15.10 15.45 15.55 16.15 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.25 22.00 23.05 00.45 01.05 02.00 Info-kanal
TV SLO r
06.00 Otroški kanal
07.00	Lajko, ris.
07.05	Mikroskopski Mitja, ris.
07.10	Knjiga o džungli, ris.
07.20	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.25	Prihaja Nodi, ris.
07.35	Maksipes Fik, ris.
07.40	Pujsek Bibi, ris.
07.50	Neli in Cezar, ris. 08.00 Trčendol, ris.
08.05	Nuki in prijatelji, ris.
08.10	Zgodbe iz školjke, Ribič Pepe
09.00	Točka, glasb. odd.
09.45	Aplavzi! - Omar Naber
10.40	Čarokuhinja pri atu: Štruklji
11.00	Halo TV
12.00	Dobro jutro
14.35	Prisluhnimo tišini
15.10	O živalih in ljudeh
15.35	Na vrtu, svet. odd.
16.05	Dober dan
17.00	Halo TV
18.00	Počastitev obletnice sestanka
poslanskega kluba Demos
19.00	Mala kraljična, ris.
19.10	Lojzek, ris.
19.15	Muk, ris.
19.20	Firbcologi: O črepinjah
19.45	Infodrom
20.00 Alpsko smučanje: magazin
20.40	Nogomet, kvalif. za EP 2016, BiH
: Irska, prenos iz Zenice 22.40 Polnočni klub: Sokoli 23.50 Točka, glasb. odd.
00.35	Halo TV, ponov.
01.35	Zabavni kanal
03.30	Športni posnetki
sledi	Nogomet, kvalif. za EP 2016, BiH
: Irska, posn. iz Zenice
05.20	Alp. smuč.: magazin
05.45	Šport & špas, ponov.
05.55	Zogarija, ponov.
06.00	24ur, ponov.
07.00	Najlepše Andersenove pravljice, ris.
07.30	Mufki, ris.
07.40	Pikica in Pepermint, ris.
07.50	Tv prodaja
08.05	Odpuščanje ljubezni, nan.
08.55	Odpuščanje ljubezni, nan.
09.40	Tv prodaja
09.55	Sanjski moški, am. ser.
10.50	Tv prodaja
11.05	Grehi preteklosti, nan.
12.05	Tv prodaja
12.20	Gostilna išče šefa
13.50	Epilog, nan.
14.55	Plamen v očeh, nan.
16.00	Kar bo, pa bo, nan.
17.00	24ur popoldne
17.20	Odpuščanje ljubezni, nan.
18.00	Odpuščanje ljubezni, nan.
18.55	24ur, vreme
20.00	Gostilna išče šefa
21.30	Usodno vino, nan.
22.30	24ur zvečer
23.00	Eurojackpot
23.05	Resnica o Charlieju, am. film
01.05	Osamelec, am. film
02.50	24ur zvečer
03.20	Zvoki noči
08.40	Prodajno TV okno
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.30	Napovedujemo
10.35	Aktualno
11.35	Pop Corn, Zaklonišče prepeva
12.35	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
13.00	Prodajno TV okno
13.05	Videospot dneva
13.10	Videostrani, obvestila
17.40	Prodajno TV okno
17.55	Napovedujemo
18.00	Mojca in medvedek Jaka
18.40	Regionalne novice 2
18.45	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.10	Videospot dneva
19.15	Videostrani, obvestila
19.55	Napovedujemo
20.00	Naj viža: Robert Goter s prijatelji
21.15	Regionalne novice 3
21.20	Skrbimo za zdravje
22.20	Iz oddaje Dobro jutro
23.50	Videospot dneva
23.55	Videostrani, obvestila
08.40 Prodajno TV okno
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.30	Napovedujemo
10.35	Naj viža: Robert Goter s prijatelji
11.50	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
12.15	Prodajno TV okno
12.30	Videospot dneva
12.35	Videostrani, obvestila
17.40	Prodajno TV okno
17.55	Napovedujemo
18.00	Miš maš
18.40	Regionalne novice 2
18.45	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.10	Videostrani, obvestila
19.55	Napovedujemo 20.00 Popotniške razglednice: Lantang Lirung, zadnja pot Tomaža Humarja
21.00	Regionalne novice 3
21.05	Še pomnite, prijatelji (2) 22.20 Iz oddaje Dobro jutro 23.50 Videospot dneva
23.55	Videostrani, obvestila
06.10 Odmevi
07.00	Zgodbe iz školjke: Glasbenik
07.15	Pika Nogavička, ris. nan.
07.40	Moj prijatelj Zajec, ris. nan.
08.00	Studio Kriškraš: Trgovina
08.25	Ribič Pepe
08.45	Firbcologi: O grozi, elektriki in
zlomljenih kosteh
09.10	Male sive celice, kviz
09.55	Veliki rop slike, igrani film
10.10	Infodrom
10.15	Razred zase, ponov.
10.50	Mesto, ki se ozira v nebo, dokum.
film
11.55	Tednik
13.00	Dnevnik, šport, vreme
13.25	O živalih in ljudeh
13.50	Na vrtu
14.20	Klekljana čipka v risu časa, 3/3
14.55	Turki, muslimanski evropski
vladarji, 1/3
16.00	Zaljubljeni v življenje
17.00	Poročila, vreme, šport
17.20	Posebna ponudba, svet. odd.
18.00	Z vrta na mizo
18.30	Ozare
18.40	Peter Zajec, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Vse je mogoče
21.35	Pogrešani sin, 7/8
22.40	Poročila, vreme, šport
23.15	Višja sila, šved. film
01.15	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.35	Dnevnik, ponov.
02.30	Info-kanal
TV SLO ®
06.50 Najboljše jutro 08.55 Dober dan
09.55 Alp. smuč., sp, SL (Z), 1. vožnja,
prenos iz Levija 11.40 Na lepše 12.05 Športni izziv 12.55 Alp. smuč., sp, SL (Z), 2. vožnja,
prenos iz Levija 14.25 Koncert ansambla Spev 2014: Po
Slakovi poti, ponov. 17.15 Nogomet, kvalif. za EP 2016, Ukrajina : Slovenija, prenos iz Lvova
20.30 Jackie, nizoz. film 22.10 Zvezdana
22.55 Presenečenja (2. sezona), 2. del 23.40 Bleščica, odd. o modi 00.15 Aritmični concert - Blaž in
Simon 01.15 Športni posnetki sledi Nogomet, kvalif. za EP 2016, Ukrajina : Slovenija, posn. iz Lvova
03.10 Alp. smuč., sp, SL (Z), 1. vožnja,
posn. iz Levija 04.15 Alp. smuč., sp, SL (Z), 2. vožnja,
posn. iz Levija 05.20 Športni izziv
06.00
07.00
07.01 07.25
07.55 08.05 08.30 08.45 09.00 09.25 09.50 10.15 10.45 11.00 12.55 13.10 14.20 16.30 18.20 18.55 18.58 20.00 21.00 23.00 00.00 01.40
08.40	Prodajno TV okno
08.55	Napovedujemo
09.00	Miš maš, Hokej
09.40	Ustvarjalne iskrice (134),
Semena, semena
09.55	Še pomnite, prijatelji (2)
11.10	Besede miru: Kepala
11.40	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
12.05	Prodajno TV okno
12.20	Videospot dneva
12.25	Videostrani, obvestila
17.40	Prodajno TV okno
17.55	Videostrani, obvestila
18.00	Mojca in medvedek Jaka
18.35	Videospot dneva
18.40	Dotiki gora: Slomškova pot
19.00	Videospot dneva
19.05	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	2339. VTV magazin, regionalni
informativni program
20.20	Kultura, informativna oddaja
20.25	Po Slakovi poti, koncert ans.
SPEV 2014, ponovitev 2. dela
21.40	Jutranji pogovori
23.10	50 zvezd za otroke, posnetek zabavnega dela prireditve (5)
00.00	Videospot dneva
00.05	Videostrani, obvestila
24ur, ponov.
OTO čira čara
Piki in čarobni zid, ris.
Najlepše Andersenove pravljice,
ris.
Profesor Baltazar, ris. Mojster Miha, ris. Smrkci, ris. Čebelica Maja, ris. Mia in jaz, ris. Winx klub, ris.
Kako izuriti svojega zmaja, ris.
Lovci na zmaje, ris.
Tv prodaja
Teci, Lisko, am. film
Tv prodaja
Tri želje, am. ser.
Slovenija ima talent, ponov.
Božičkova hči, am. film
Cel svet ima talent, am. ser.
24ur, vreme
24ur
Gostilna išče šefa Kvantum sočutja, am. film TOP 4 s Tjašo Kokalj Družinska preizkušnja, am. film Zvoki noči
07.00	Jani Nani, ris.
07.05	Pipi in Melkijad, ris.
07.10	Penelopa, ris.
07.15	Zajček Belko, ris.
07.20	Nuki in prijatelji, ris.
07.25	Tork, ris.
07.30	Čarli in Lola, ris.
07.35	Kioka, ris.
07.45	Fifi in Cvetličniki, ris.
07.55	Prihaja Nodi, ris.
08.05	Oblakov kruhek, ris.
08.15	Sara in Raček, ris.
08.20	Pujsek Bibi, ris.
08.30	A veš, koliko te imam rad: Lov na
zaklad, ris.
08.40	Muk, ris.
08.50	Peter Zajec, ris.
09.05	Knjiga o džungli, ris.
09.15	Moj prijatelj Zajec, ris.
09.40	Pujsa Pepa, ris.
09.45	Pika Nogavička, ris. nan.
10.10	Nabriti detektivi, 11/26
10.45	Sledi, dokum. odd.
11.20	Ozare, ponov.
11.25	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Dnevnik, šport, vreme
13.25	Slovenski pozdrav, zabav. odd.
15.00	Težavna vzgoja, am. film
16.40	Ljudje podeželja: Mariova planina
17.00	Poročila, vreme, šport
17.20	Vikend paket
18.40	Muk: Javorjev sirup
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Nova dvajseta, 10/18
20.30	Intervju: Srečko Šestan
21.20 Razvajeni: naš odnos do nafte,
dokum. odd. 22.55 Poročila, šport, vreme 23.25 Otrok iz zgornjega nadstropja,
švic. film 01.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.30 Dnevnik, ponov. 02.25 Info-kanal
06.15	Utrip
06.30	Zrcalo tedna
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
10.15	Z vrta na mizo
10.40	10 domačih
11.10	Vem!, kviz
11.50	Kaj govoriš?=So vakeres?
12.25	Nadaljevanka
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.30	Panoptikum
14.40	Ljudje podeželja: Mariova
planina
15.00	Poročila
15.10	Dober dan, Koroška
15.40	Lojzek, ris.
15.45	Trije detektivi in skrivnostno
božično darilo, 5/10
16.00	Točka preloma
16.30	Duhovni utrip
17.00	Poročila, vreme, šport
17.30	Slovenski magazin
17.55	Novice
18.00	Infodrom
18.10	Mikroskopski Mitja, ris.
18.15	Pujsa Pepa, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Tednik
21.00	Studio city
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Opus
23.40	Baletni in glasbeni večer
01.30	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.55	Dnevnik
02.50	Info-kanal
06.05	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobrojutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
11.15	Vem, kviz!
11.45	Obzorja duha: Ničnost zakonske
zveze
12.20	Nadaljevanka
13.00	Poročila, vreme, šport
13.30	Studio city
14.20	NaGlas!
14.35	Evropski magazin
15.00	Poročila
15.10	Potepanja, tv Lendava
15.50	Viki Vijak, ponov.
16.00	Ribič Pepe
16.25	Profil
17.00	Poročila, šport, vreme
17.25	Najstarejša piščal nekoč in
danes, dokum. odd.
17.55	Novice
18.00	Infodrom 18.05 Muk, ris.
18.10	Kioka, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	|gra s hudičem, 1/6
20.50	Gospostvo naključja, portret
Filipa Robarja Dorina
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Pričevalci: Renata Cotič
00.55	Profil
01.20	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.40	Dnevnik, ponov.
02.35	Info-kanal
TVSLOT TVSLOT TVSLOfS
06.45 Duhovni utrip 07.00 Posebna ponudba 07.45 Se zgodi: Referendum, 11/15
.15 Se zgodi: Očetje na obisku, 12/15 08.45 Se zgodi: Mladi raziskovalec, 13/15
09.15 Avtomobilnost
09.55 Alp. smuč., sp, SL (M), 1. vožnja,
prenos iz Levija 11.00 Zogarija 11.30 Šport špas
11.40 Se zgodi: Ljubezen, ljubezen,
ljubezen, 14/15 12.10 Se zgodi: Hasta la vista, 15/15 12.55 Alp. smuč., sp, SL (M), 2. vožnja,
prenos iz Levija 14.00 Zaljubljeni v življenje, ponov. 15.00 Nogomet, kvalif. za EP 2016,
studijska o 16.00 Zvezdana 16.50 Formula 1, velika nagrada
Brazilije, prenos iz Sao Paula 18.55 Športno plezanje, sp, prenos iz
Kranja 20.25 Zrebanje Lota 20.40 Nogomet, kvalif. za EP 2016, Madžarska : Norveška, prenos iz Budimpešte 22.35 Vse je mogoče, ponov. 00.05 Vikend paket 01.20 Formula 1, velika nagrada Brazilije, posn. iz Sao Paula 03.15 Nogomet, kvalif. za EP 2016, Madžarska : Norveška, posn. iz Budimpešte 04.55 Zabavni kanal
06.00
07.00
07.01 07.25
07.55 08.05 08.30 08.45 09.00 09.25 09.50 10.05 10.30 11.00 11.15 13.00 13.15 14.15 16.00 17.45 18.20 18.55 18.58 20.00 22.10 00.10 02.00
PONOVITEV ODDAJ TED, SPOREDA 08.40 Prodajno TV okno Napovedujemo Miš maš, Hokej
2338.	VTV magazin Kultura, informativna oddaja Športni torek
2339.	VTV magazin Kultura, informativna oddaja Zupan z vami, Janko Kopušar, župan Občine Šmartno ob Paki Po Slakovi poti, koncert ans. SPEV 2014, ponovitev 2. dela Skrbimo za zdravje: Depresija Kuhinjica, izobraževalna oddaja Spodbujanje enakopravnosti in preprečevanje diskriminacije invalidov Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Ustvarjalne iskrice (133), Hranilnik prašiček Mladi za Veleje: Mednarodne mladinske izmenjave Pop Corn, Zaklonišče prepeva Vabimo k ogledu Naj viža: RoDert Goter s prijatelji, ans Banovšek
Aktualno: Industrijska konoplja Jutranji pogovori Videostrani, obvestila
24ur, ponov.
OTO čira čara
Pixi in čarobni zid, ris.
Najlepše Andersenove pravljice,
ris.
Profesor Baltazar, ris.
Mojster Miha, ris.
Smrkci, ris.
Čebelica Maja, ris.
Mia in jaz, ris.
Winx klub, ris.
Grozni Gašper, ris.
Kako izuriti svojega zmaja, ris.
Hotel 13, ris.
Tv prodaja
Družinska preizkušnja, am. film
Tv prodaja
Tri želje, am. ser.
Lažni izgovori, am. film
Policaj in pol, am. film
Zdravo, Tereza!
Polona ga žge
24ur vreme
24ur
Slovenija ima talent Miki modre oči, am. film Lakota, am. film Zvoki noči
08.55 09.00 09.40 10.10 10.15 10.25 10.45 10.50
11.50
13.05 14.05 14.55
15.10 15.25 17.40 17.55 18.00
18.25
19.00 20.00 20.05
21.20 22.20 23.50
06.00	Otroški kanal
07.00	Lajko, ris.
07.05	Mikroskopski Mitja, ris.
07.10	Knjiga o džungli, ris.
07.20	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.25	Prihaja Nodi, ris.
07.35	Maksipes Fik, ris.
07.40	Pujsek Bibi, ris.
07.50	Neli in Cezar, ris.
08.00	Trčendol, ris.
08.05	Nuki in prijatelji, ris.
08.10	Zgodba iz školjke: Papirnati
zmaji
08.30	Zogarija
08.55	Šport špas
09.35	Točka, glasb. odd.
11.05	Halo TV
12.05	Dobro jutro
14.25	Polnočni klub: Sokoli
15.35	Ljudje in zemlja, svet. odd.
16.25	Avtomobilnost
17.00	Halo TV
18.00	Pokliči babico (III.), 9/10
19.00	Mala kraljična, ris.
19.10	Lojzek, ris.
19.15	Muk, ris.
19.20	Veliki rop slike, igrani film
19.35	Infodrom
19.50	Nogomet, kvalif. za EP 2016:
studijska oddaja
20.40	Nogomet, kvalif. za EP 2016, Irska : BiH, prenos iz Dublina
22.35	Ofsajd, iranski film
00.05	Halo TV
01.05	Točka, glasb. odd.
01.50	Nogomet, kvalif. za EP 2016, Irska : BiH, posn. iz Dublina
03.45	Zabavni kanal
06.00	Otroški kanal
07.00	Lajko, ris.
07.05	Mikroskopski Mitja, ris.
07.10	Knjiga o džungli, ris.
07.20	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.25	Prihaja Nodi, ris.
07.35	Maksipes Fik, ris.
07.40	Pujsek Bibi, ris.
07.50	Neli in Cezar, ris.
08.00	Trčendol, ris.
08.05	Nuki in prijatelji, ris.
08.10	Zgodbe iz školjke: Glasbenik
08.55	Točka, glasb. odd.
10.00	Čez planke: Južna Bolgarija
11.00	Halo TV
12.00	Dobro jutro
14.40	Slovenski pozdrav
16.05	Dober dan
17.00	Halo TV
18.00	Pokličite babico, 10/10
19.00	Mala kraljična, ris.
19.10	Lojzek, ris.
19.15	Muk, ris.
19.20	Studio Kriškraš: Trgovina
19.40	Infodrom
20.00	Nogomet, kvalif. za EP 2016, Slovenija : Ukrajina, prenos iz Maribora
23.30	Aritmija
00.30	Slovenska jazz scena
01.55	Točka, glasb. odd.
02.45	Halo TV
03.45	Nogomet, kvalif. za EP 2016, Slovenija : Ukrajina, posn. iz Maribora
06.05	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
11.15	Vem!, kviz
11.55	Opus
12.30	Nadaljevanka
13.00	Poročila, vreme, šport
13.30	Intervju: Srečko Šestan
14.20	Glasnik
15.00	Poročila
15.10	Mostovi Hidak
15.40	Male sive celice, kviz
16.25	Profil
17.00	Poročila, šport, vreme
17.30	Turbulenca, izob. odd.
17.55	Novice
18.00	Infodrom
18.05	Pujsek Bibi, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.05	Monsunski otrok, nem. tv film
21.35	Kino Fokus
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.05	Dediščina Evrope:
Vzhodnoberlinska saga (II.), 1/6
00.00	Profil
00.30	Dnevnik Slovencev v Italiji
00.50	Dnevnik, ponov.
01.45	Info-kanal
TV SLO r
06.00	Otroški kanal
07.00	Lajko, ris.
07.05	Mikroskopski Mitja, ris.
07.10	Knjiga o džungli, ris.
07.20	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.25	Prihaja Nodi, ris.
07.35	Maksipes Fik, ris.
07.40	Pujsek Bibi, ris.
07.50	Neli in Cezar, ris.
08.00	Trčendol, ris.
08.05	Nuki in prijatelji, ris.
08.10	Čarli in Lola, ris.
08.20	Zgodbe iz školjke: Kjer se
prepirata dva
08.35	Zgodbe iz školjke, Kitajska
09.20	Točka, glasb. odd.
10.35	10 domačih
11.05	Halo TV
12.05	Dobro jutro
14.45	Vikend paket
16.05	Dober dan
17.00	Halo TV
18.00	Obupani starši (I.), 1/12
18.45	Mala kraljična, ris.
18.55	Lojzek, ris.
19.00	Muk, ris.
19.05	Nuki in prijatelji,r is.
19.10	Ribič Pepe
19.30	Infodrom
19.40	Žrebanje Lota
19.55	Odbojka, liga prvakov, Vojvodina : ACH Volley, prenos iz Novega Sada
22.00	Nogomet, kvalif. za EP 2016,
studijska oddaja
22.35	Bleščica, odd. o modi
23.10	Aritmija, ponov.
00.15	Točka, glasb. odd.
01.00	Halo TV
02.00	Športno plezanje, sp, posn. iz Kranja
03.30	Odbojka, liga prvakov, Vojvodina : ACH Volley, posn. iz Novega Sada
'	/ , U J II. IL L. UUIMIU
Zabavni kanal	^■kmhmm
nnn P°P	POP
24ur, ponov	06^00 24ur„onov.
24ur, ponov.
Najlepše Andersenove pravljice, ris.
Mufki, ris.
Pikica in Pepermint, ris. Tv prodaja
Odpuščanje ljubezni, nan. Tv prodaja
Sanjski moški, am. ser. Tv prodaja
Grehi preteklosti, nan. Tv prodaja Gostilna išče šefa Usodno vino, nan. Plamen v očeh, nan. Kar bo, pa bo, nan. 24ur popoldne Odpuščanje ljubezni, nan. Odpuščanje ljubezni, nan. 24ur vreme 24ur
Gostilna išče šefa Cel svet ima talent, am. ser. 24ur zvečer Kosti, nan.
Na kraju zločina, nan. Talci, nan. 24ur zvečer, ponov. Zvoki noči
06.00 07.00
07.30 07.40 07.50 08.05 09.40 09.55 10.50 11.05 12.05 12.20 13.50 14.55 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 18.58 20.00 21.30 22.00 22.30 23.25 00.20 01.15 01.45
08.40	Prodajno TV okno
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.30	Napovedujemo
10.35	2339. VTV magazin, regionalni
informativni program
10.55	Kultura, informativna oddaja
11.00	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
11.50	Videospot dneva
11.55	Prodajno TV okno
12.10	Videostrani, obvestila
17.40	Prodajno TV okno
17.55	Napovedujemo
18.00	Skrbimo za zdravje: Depresija
19.00	Regionalne novice 2
19.05	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.25	Videospot dneva
19.30	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	November, mesec boja proti
zasvojenosti
21.00	Regionalne novice 3
21.05	50 zvezd za otroke, posnetek zabavnega dela prireditve (6)
22.00	Iz oddaje Dobro jutro
23.30	Videospot dneva
23.35	Videostrani, obvestila
06.00	24ur, ponov.
07.00	Najlepše Andersenove pravljice, ris.
07.30	Mufki, ris.
07.40	Pikica in Pepermint, ris.
07.50	Tv prodaja
08.05	Odpuščanje ljubezni, nan.
08.55	Odpuščanje ljubezni, nan.
09.40	Tv prodaja
09.55	Sanjski moški, am. ser.
10.50	Tv prodaja
11.05	Grehi preteklosti, nan.
12.05	Tv prodaja
12.20	Gostilna išče šefa
13.50	Usodno vino, nan.
14.55	Plamen v očeh, nan.
16.00	Kar bo, pa bo, nan.
17.00	24ur popoldne
17.20	Odpuščanje ljubezni, nan.
18.55	24ur vreme
18.58	24ur
20.00	Gostilna išče šefa
21.30	Preverjeno
22.30	24ur zvečer
23.00	Kosti, nan.
23.55	Na kraju zločina, nan.
00.50	Talci, nan.
01.40	24ur, ponov.
02.10	Zvoki noči
24ur, ponov.
Najlepše Andersenove pravljice, ris.
Mufki, ris.
Pikica in Pepermint, ris. Tv prodaja
Odpuščanje ljubezni, nan. Tv prodaja
Sanjski moški, am. ser. Tv prodaja
Grehi preteklosti, nan. Tv prodaja Gostilna išče šefa Usodno vino, nan. Plamen v očeh, nan. Kar bo, pa bo, nan. 24ur popoldne Odpuščanje ljubezni, nan. Odpuščanje ljubezni, nan. 24ur vreme 24ur
Gostilna išče šefa Usodno vino, nan. 24ur zvečer Kosti, nan.
Na kraju zločina, nan. Talci, nan. 24ur, ponov. Zvoki noči
08.40 Prodajno TV okno
08.55	Napovedujemo
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja
10.30	Napovedujemo
10.35	November, mesec boja proti
zasvojenosti
11.35	Prodajno TV okno
11.50	Videospot dneva
11.55	Videostrani, obvestila
17.40	Prodajno TV okno
17.55	Napovedujemo
18.00	Mojčin lepi svet, muzikal
18.35	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.00	Videospot dneva
19.05	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu 20.00 2340. VTV magazin, regionalni
informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja
20.25	Napovedujemo 20.30 Športni torek 20.40 Dotiki gora: Šmarna gora
21.00	Industrijska konoplja kot izziv 22.00 Iz oddaje Dobro jutro 23.30 Videospot dneva
23.35	Videostrani, obvestila
06.00 07.00
07.30 07.40 07.50 08.05 09.40 09.55 10.50 11.05 12.05 12.20 13.50 14.55 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 21.30 22.30 23.00 23.55 00.50 01.40 02.10
08.40	Prodajno TV okno
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.30	Napovedujemo
10.35	2 340. VTVmagazin, regionalni -
informativni program
10.55	Kultura, informativna oddaja
11.00	Športni torek
11.10	Prodajno TV okno
11.25	Videospot dneva
11.30	Videostrani, obvestila
17.40	Prodajno TV okno
17.55	Napovedujemo
18.00	Ustvarjalne iskrice (135),
Dinozavri
18.20	Zogarija
18.40	Regionalne novice 2
18.45	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.10	Videospot dneva
19.15	Videostrani, obvestila
19.55	Napovedujemo
20.00	Aktualno: 350 let rudarjenja v
Zgornji Mežiški dolini
21.00	Regionalne novice 3
21.05	Pop Corn
22.05	Iz oddaje Dobro jutro
23.35	Videospot dneva
23.40	Videostrani, obvestila
Naš čas, 12. 11. 2015, barve: CM K, stran 11
12. novembra 2015
""^Jis
PRIREDITVE
21
KNJIŽNI kotiček

LISTEN to Slovenia: Pocket Music Guide
od - Odrasli/ 78 - Glasba
Listen to Slovenia je žepni glasbeni vodnik v angleškem jeziku, ki prinaša veliko zanimivih in uporabnih informacij o najboljših slovenskih glasbenikih in glasbenih zvrsteh. Zbrani so prispevki priznanih slovenskih glasbenih strokovnjakov in piscev
besedil. Tako imamo vpogled v delovanje vseh zvrsti od klasične in jazz do heavy metala in elektronske plesne glasbe pri nas. Vodnik omogoča hiter in enostaven dostop do informacij, kontaktnih podatkov najpomembnejših institucij, koncertnih prizorišč, organizatorjev in producen-tov glasbenih dogodkov v okviru posameznega žanra.
Vas zanima, kateri Slovenski poletni glasbeni festival se že vrsto let odvija v Tolminu ob sotočju Tolminke in Soče? Poglejte na stran 36. Odgovor potrjuje dejstvo, da Slovenija kljub majhnem geografskem območju in majhnem številu prebivalstva, ponuja svetu veliko na področju glasbe.
BUDWIG, JOHANNA: Laneno olje, resnična pomoč pri artritisu, srčnem infarktu, raku
od - Odrasli/ 615.8 - Alternativno zdravljenje
Avtorica je svetovno uveljavljena znanstvenica in biokemičarka, ki je bila kar sedemkrat predlagana za Nobelovo nagrado. Sprožila je pravo malo znanstveno revolucijo na področju raziskovanja rakavih obolenj in presnavljanja maščob. Knjiga prinaša odgovor, zakaj maščobe upravljajo delovanje človeškega telesa in
DRUŠI VO
ugotovite, kako laneno olje koristi vašemu telesu.
Lan je ena izmed najstarejših gojenih rastlin, ki je razširjena po vsem svetu. Laneno seme in laneno olje sta zadnja leta postala pravi hit v zdravi prehrani, saj pripomore k zmanjšanju tveganja za srčne bolezni in preprečuje celo srčno kap. Bogato je tudi z esencialnimi maščobnimi kislinami omega 3, vsebuje veliko mineralov in vitaminov. Prav tako laneno seme pripomore k znižanju krvnega tlaka in tako zmanjša tveganje za nastanek srčnih obolenj.
Laneno seme uživamo zmleto ali zdrobljeno. Uživanje lanenega olja ima številne ugodne učinke. Koža postane gladka, poveča se imunska odpornost, rane se celijo hitreje, poveča se življenjska energija, zmanjša se občutljivost za stres, izboljša se hormonsko ravnovesje, znižajo se vrednosti maščob v krvi in še bi lahko naštevali.
ALAN FORD KLASIK
od - Odrasli/ 084.11 - Stripi
Alan Ford je stripovski junak, ki nastopa v istoimenskem stripu. Prvotno je strip izhajal v Italiji. Prevod prevajalca Nenada Brixya pa ga je v drugi polovici sedemdesetih let 20. stoletja ponesel v vrh priljubljenosti na področju nekdanje Jugoslavije. Zanimivo je, da je tu dosegel celo večjo priljubljenost kot v domovini Italiji. Kasneje je strip izhajal tudi v slovenščini, za priredbo je poskrbel Branko Gradišnik. Izšlo je 51 številk stripa, več vmesnih številk pa je bilo tudi izpuščenih. Strip je zasnovan kot kriminalka, govori pa o tajnih agentih s tajnim imenom Grupa TNT (Ekipa TNT), ki rešujejo svet pred kriminalci, iščejo usodne mikrofilme in počnejo vse, kar velja za stereotipne predstave o tajnih agentih. Zabaven ton daje stripu dejstvo, da je skupina agentov pravzaprav revna in dela vedno s praznimi želodci, se prevaža z bizarnimi prevoznimi sredstvi in uporablja zarjavelo in razpadajoče orožje brez streliva.
Med bralci stripa pa so postale tudi legendarne nekatere izjave junakov, kot npr.: »Bolje živeti sto godina kao milioner nego siromašan sedam dana.«
DEMOLITION GROUP: Zlagano sonce
od - Odrasli/ 78 - Glasba
Ob 33. obletnici ustvarjanja skupine je izšel nov studijski album Zlagano sonce in vrnitev na koncertne odre. Od prvih dni v skupini vztrajajo trije ustanovni člani Jože Pegam (saksofon), Matjaž Pegam (zvok) in Goran Šalamon (vokal), ki so se jim pridružili trije (novi) člani Tomi Gregel (bas), Ivi-ca Gregel (bobni) in Matija Lapuh (kitara).
Da bi bil iskren
Ne gledam, vstran obračam glavo. Da vidim več lahko, globoko, širše, dalje. Tesno zaprte stiskam veke. Resnice ni v luči dneva več doma.
Ne spim, v budnem vztrajam stanju, da v sanje se lahko brezskrbno potopim. Tesnobe in blodnjaki duše v globinah spanca temnih niso več doma.
Ko sem zlomljen, se smejim sem prijazen, ko besnim skrivam v sencah se laži, da bi bil iskren.
a MB
ŠMAKINU
organizira gfj od prti h Vliat in vas vabi:
V	soboto, 14. 11. in v nedeljo, 15. 11.
•	Mihael Fajfar, Slatina
•	Anže Podgoršek, Mali vrh
V	soboto, 21. 11. in v nedeljo,' 22:41^
•	Jože Kugler, Mali vrh
•	Bojan Rakun, Mali vrh
V	soboto, 28. 11. in v nedelioy29W1H
•	Karli Žibret, Mali vrh
•	Kmetija Primožič, Mali vrh
kdaj • kje • kaj
VELENJE
Četrtek, 12. november
10.20 Dom kulture Velenje, velika dvorana
Opera Režijska vaja za opero Gospodovalna služkinja 13.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 16.00 Galerija Velenje
Naredi si svojo igralno konzolo, delavnica računalniških iger z Miho Cojhtrom 16.30 Vila Rožle, Sončni park
Diši po jeseni, kuhanje s Tino Jan (do 18.00) 18.00 Gostišče Kavčič v Šaleku
Bridge turnir 19.19 Knjižnica Velenje
Predavanje Benjamina Hlastana Nepozabni Trubar - kako je Trubar spreminjal svet
Petek, 13. november
7.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje
Planinski pohod: Uršlja gora 12.00 Razstavišče Gorenje Servis
Srečanje in pogovor z mojstrom stekla Matjažem Gostečnikom 16.30 Vila Rožle
Likovne delavnice s Tonetom Skokom (do 18.00) 19.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana Kakor kamen, kost! - Praznovanje 10. obletnice Društva bolnikov z osteoporozo Šaleške doline 19.00 Knjižnica Velenje
Etnološko-zabavna prireditev Medimurske špajsne reči 19.00 Dvorana izletniške kmetije Plazl na Plešivcu
Predstavitev knjige Martina Pustatičnika Graška Gora 21.00 eMCe plac
Open Stage Night
Sobota, 14. november
6.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje
Planinski pohod: Angelska gora 8.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica
Mestna tržnica 8.00 Cankarjeva ulica
Bolšji sejem 9.00 Knjižnica Velenje
Zeliščarna 10.00 Stari trg 19, nad Hiši Mineralov Gradovi po svetu, ustvarjalna delavnica 10.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana
Zgodba o čarobni piščali, glasbena predstava po motivih W. A. Mozarta (Maksi Pikin abonma in
izven)
10.30 Galerija Velenje Pravljice z Dono 18.00 Rdeča dvorana Velenje
Rokometna tekma ZRk Velenje : RK Zagorje
19.00 Center Zana, Ljubljanska 25 c
Koncert skupine Shambala 20.00 Dvorana Centra Nova
Koncert Imer Traja Brizani & Amala (Abonma Klub in izven) 21.00 eMCe plac
Koncert Winter madness (GMB, Skrun, Penitenziagite)
Nedelja, 15. november
10.00 Velenjski grad
Iz albuma vojnih spominov, nedeljska muzejska ustvarjalnica za otroke
17.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana Gledališka predstava To, to, to ... portret! (Nedeljski abonma in izven)
Ponedeljek, 16. november
13.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice
16.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba
Ura pravljic v srbskem jeziku 16.30 Vila Rožle
Zmenek s knjigo, bralne potovalnice z Vesno Mihelak (do 18.00)
19.19 Knjižnica Velenje
Predavanje Referenčne ambulante, kaj so in kako delujejo v ZD Velenje? 20.00 Kino Velenje
Filmsko gledališče: športna drama Program
Torek, 17. november
13.00 Razstavišče Gorenje, Partizanska 12 Dogodek ob zaključku razstave Gregorja Pratnekerja 13.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 16.30 Vila Rožle
Spoznajmo Vilo Rožle, voden ogled 17.00 Knjižnica Velenje
Ura pravljic v nemškem jeziku 18.00 Knjižnica Velenje
Predstavitev knjige Andreja Groegla Osama.Robinzon 19.30 Glasbena šola Velenje
Koncert Dua Claripiano (Abonma Klasika in izven)
Sreda, 18. november
13.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 16.30 Vila Rožle
Jesensko ustvarjanje (do 18.00) 17.00 Knjižnica Velenje
Pravljična joga 18.00 Knjižnica Velenje
Branje je žur, reading is cool 19.00 Rdeča dvorana Velenje
Rokometna tekma RK Gorenje Velenje : RK Ormož 19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana
Drama SNG Drame Ljubljana Angel pozabe (Beli abonma in izven)
ŠOŠTANJ
Četrtek, 12. november
9.00 Središče za samostojno učenje Šoštanj
S tablico na ogled Muzeja usnjarstva Šoštanj 14.00 Mestna občina Šoštanj
Pirografija se na ogled postavi 17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Ure pravljic Angela McAlister: Majhna miška z velikim srcem
Petek, 13. november
8.30 Medgeneracijsko središče Šoštanj
Ustvarjalna delavnica Ponedeljek, 16. november 9.00 Zbirno mesto pred Občino Šoštanj
Sprehod za zdravje 18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru Simultani bridge turnir Šaleškega bridge kluba - 7. kolo EX YU lige Torek, 17. november 17.00 Medgeneracijsko središče Šoštanj
Streljanje Sreda, 18. november 12.30 Središče za samostojno učenje Šoštanj
Računalniška delavnica: USB ključ - shranjevanje in prenašanje podatkov 14.00 Kegljišče Šoštanj
Kegljanje na kegljišču
CITY CENTER Celje
•	Četrtek, 12.11., Biotržnica
•	Petek, 13.11., od 14.00 dalje Kmečka tržnica
•	Nedelja, 15.11., 11.00, Pravljične urice, Juha, ki se iz buč skuha
•	Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54
ali se oglasite na Info točki Ci-tycentra.
Mladi muzealci začenjajo nova srečanja
Velenje, 15. novembra - V Muzeju Velenje redno pripravljajo vrsto dogodkov, prireditev in pedagoških programov, s katerimi želijo svoje delo približati najmlajšim. Ena od stalnic v kulturni vzgoji so tako že vrsto let srečanja Mladih muzealcev.
To so radovedni in vedoželjni otroci, stari med štiri in deset let, ki ob zanimivih in zabavnih druženjih spoznavajo, kakšno je bilo življenje v preteklosti in kaj skrivajo grajski zidovi. Vedno se naučijo kaj novega, hkrati pa razvijajo svojo ustvarjalnost s
KINO spored v
mali in veliki dvorani Hotela Paka
SPECTRE
Akcijski triler, 150 minut (ZDA, Velika Britanija)
Režija: Sam Mendes Igrajo: Daniel Craig, Ralph Fiennes, Ben Whishaw, Naomie Harris, Rory Kinnear, Christoph Waltz, Lea Seydoux, Monica Bellucci idr.
Sobota, 14. 11., ob 15.00 Sobota, 14. 11., ob 22.30
Po uničenju poveljstva MI6 James Bond prestreže kodirano sporočilo, ki ga po poteh lastne preteklosti vodi v osrčje skrivne organizacije Spectre. Da bi razpletel mrežo spletk in prevar, mora najboljši agent njenega veličanstva zaščititi nedolžno hčerko večnega sovražnika. Med tem, ko se novi šef M ukvarja s političnimi silami, ki ogrožajo prihodnost MI6, se Bond na lastno pest poda na misijo od Mehike, preko Avstrije, do Maroka, v številnih obračunih in vrtoglavih pregonih pa se sooči tako s starimi, kot tudi novimi nevarnimi sovražniki.
HOTEL TRANSILVANIJA 2
Hotel Transylvania 2 (ZDA) Družinska animirana komedija, 89 minut Režija: Genndy Tartakovsky Glasovi: Daniel Bavec, Zala Buric' Ribič, Miha Rodman, Lovro Berden, Jernej Kun-tner, Denis Vučak, Jan Bučar idr. Petek, 13. 11., ob 18.00 Nedelja, 15. 11., ob 16.00 - 3D, otroška matineja
KUHAR NA ROBU
Burnt (ZDA)
Komedija, drama, 100 minut Režija: John Wells
Igrajo: Bradley Cooper, Sienna Miller, Daniel Brühl, Riccardo Scamarcio idr. Petek, 13. 11., ob 19.45 Nedelja, 15. 11., ob 18.00
DVOBOJ STOLETJA
Pawn Sacrifice (ZDA) Biografska drama, 116 minut (ZDA) Režija: Edward Zwick
Igrajo: Liev Schreiber, Peter Sarsgaard, Tobey Maguire, Lily Rabe, Sophie Nelisse, Robin Weigert idr.
Petek, 13. 11., ob 18.30 - mala dvor. Sobota, 14. 11., ob 20.30 - m. dvor. Nedelja, 15. 11., ob 19.00 - m. dvor.
JEM IN HOLOGRAMI
Jem and the Holograms (ZDA) Glasbena mladinska avantura, 118 minut Režija: Jon M. Chu
Igrajo: Molly Ringwald, Juliette Lewis, Ryan Guzman, Aubrey Peeples, Stefanie Scott, Hayley Kiyoko idr. Sobota, 14. 11., ob 18.00 Ponedeljek, 16. 11., ob 17.30
LJUBEZEN
Love (Belgija,Francija) Erotična drama, 130 minut Režija: Gaspar Noe
Igrajo: Gaspar Noe, Aomi Muyock, Klara Kristin, Karl Glusman, Benoit Debie, Vincent Maraval idr. Petek, 13. 11., ob 21.45 - 3D
ŠMARTNO OB PAKI
Četrtek, 12. november
14.45 Hiša mladih - sejna soba
Glasbena šola Gvido - solo petje
18.00 Marof
Vadena vadba Koronarnega kluba
Petek, 13. november
17.45 Marof
Plesna šola Superstar
19.00 Marof - JZ MC ŠoP
Otvoritev razstave ''To smo mi, vaške skupnosti'' s predstavitvijo vaških skupnosti občine Šmartno ob Paki
Sobota, 14. november
9.00 Pohod konjenice po mejah občine Šmartno ob Paki; Konjerejsko društvo Šmartno ob Paki Kleti odprtih vrat (Mihael Fajfar, Slatina; Anže Podgoršek, Mali vrh)
Nedelja, 15. november
Kleti odprtih vrat (Mihael Fajfar, Slatina; Anže Podgoršek, Mali vrh)
Ponedeljek, 16. november
18.00 Marof
Zumba Big Stars; Plesna šola Mdance
20.00 Marof
Zumba; Mdance
Torek, 17. november
14.15 Hiša mladih - sejna soba Glasbena šola GVIDO - kitara
15.30 Marof
Zumba Lil Stars; Plesna šola Mdance
18.00 Marof Joga
Sreda, 18. november
16.00 Hiša mladih - Dile Plesna šola Spin
16.00 Hiša mladih - sejna soba Glasbena šola GVIDO - violina
Lunine mene
I
pomočjo izvirnih delavnic Srečanja pripravljajo enkrat mesečno, in sicer vsako tretjo nedeljo ob 10. uri. Na letošnjem prvem srečanju to nedeljo, 15. novembra, si bodo ogledali zanimivo razstavo propagandnih razglednic iz časa prve svetovne vojne, na
19. novembra, ob 7.27, prvi krajec
katerih so upodobljeni otroci, nato pa bodo razstavo s svojimi izdelki tudi dopolnili. Naredili bodo tudi svoje razglednice ter jih z gradu poslali prijateljem, znancem in sorodnikom. Mladi muzealci vabijo, da se jim na letošnjem prvem srečanju pridružijo tudi novi člani.
a bš
Sobota, 14. 11., ob 20.15
TI ME NOSIŠ
Ti mene nosiš (Hrvaška, Slovenija, Srbija, Črna gora) Drama, 157 minut Režija: Režija: Ivona Juka Igrajo: Lana Baric', Vojislav Brajovic, Helena Beljan, Goran Hajdukovic', Nataša Ja-njic', Juraj Dabic', Nataša Dorčic', Filip Križan, Sebastijan Cavazza, Ana Begic idr. Nedelja, 15. 11., ob 20.00
PROGRAM
The program (VB, Francija) Biografska drama, 112 minut Režija: Stephen Frears Igrajo: Ben Foster, Chris O'Dowd, Lee Pace, Jesse Plemons, Dustin Hoffman, Bryan Greenberg idr. Ponedeljek, 16. 11., ob 20.00 - filmsko gledališče
Naš čas, 15. 10. 2015, barve: CM K, stran 22
22
OBVEŠČEVALEC
"«WAS
12. novembra 2015
Nagradna križanka Mobtel
10
35
DVOJNI KOZOLEC S
SKUPNIM OSTREŠJEM
		B
pj		
T ■	t	
**	1	
	1 •	
* O	A	•
SESTAVIL PEPS
PASTIRS-PESEM
AMERIŠKA IGRALKA-DIANE
PLAHA GOZDNA ŽIVAL
ZVAREK, OBAREK, PREVRE-TEK
«feo-
ŽENA VIKONTA
GNUS, STUD (KNJIŽ.)
DRSTENJE,
RIBJE PARJENJE
PRITRDIL-
NICA (DOMAČE)
KDOR KAJ VODI
PROSTOR ZA IGRO OTROK
REDEK NEBESNI POJAV
KONJSKI TEK
-V-V-
(MATQ
STRUPENO IGLASTO DREVO
v-v—
KITA (MED.)
INDUSTRIJA
POHIŠTVA V ŽELEZNIKIH
1&
.
tT0p-
o*
VOTLA MERA ZA TEKOČINE
SeC, SCALINA
PUŠČAVSKA
POKRAJINA V
ETIOPIJI ,
PASJA TRAKULJA
SLOVENSKI AFORIST-2ARKO
IME Več ANGLEŠKIH . KRAUEV .
NEMŠKI FILOZOF-LORENZ (1779-1851)
O
K
ŠPORTNA
IGRA, PREDSTAVA (ANGL.)
N
ČRNI HRAST, TROPSKO DREVO
MOČVIRSKA RASTLINA
NIKALNI-CA
VRSTA MAMILA
TALIJ. OPERNA
PEVKA-MARIA LUISA
HRVAŠKA IGRALKA (BEGOVIČ)
NEMŠKI PESNIK-ARNIM
NABERNIK IVAN
ČEŠKI
slavist-
JOSEF
REKA V JUŽNI AFRIKI
V
MESTO V AVSTRIJI
MEDNARODNA KOLESARS. ZVEZA
BRIGA, SKRB, VNEMA
GREZILO, SVINCNI-CA
V-V*
SKRAJNI KONEC POLOTOKA
POLZAJEDAV. RASTLINA NA . KORENINAH .
15. IN 10. ČRKA
HRIB NAD LAŠKIM
H
GLAVNI TRG V STARIH GRŠKIH MESTIH
KUVERTA (KNJIŽ.)
-v-v-
v-V-
PRECNI DROG V
KOZOLCU
ZOOLOŠKI
VRT V ZAGREBU
M
Izberite enega izmed paketov Mobitel Neomejeni in si zagotovite brezskrbno komunikacijo že od 18,95 € mesečno.
Neomejeno kličite, pošiljajte SMS-/MMS-e in brskajte po spletu. Več na www.telekom.si
Prodajalna MOBTEL
Velenjka, Velenje GSM: 051 344 244
Prodajalna MOBTEL
Interspar Šalek, Velenje GSM: 041 703 699
Prodajalna MOBTEL
Mozirje, Na trgu 51 (ob gostilni Pr'pek) GSM: 051 303 003
Irscom Romeo Šalamon, s. p.
•	sklepanje in podaljševanje naročnin
•	prodaja akcijskih mobitelov
•	prodaja paketov Mobi in kartic Mobi
•	Plačilo računov za storitve Telekoma Slovenije - brez provizije!
prodajalne mobtel
Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 23. 11. 2015 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Mobtel«. Izžrebali bomo 3 nagrade: mobilni telefon, avtopolnilec in folijo za mobitel. Nagrajenci bodo potrdila za dvig nagrade prejeli po pošti.

l/C
KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o.
Koroška cesta 37/b 3320 Velenje
«NW DRV KROŽNE1 ŽAGE
Spe energetika
Spe vodovod in kanalizacija
spogrebno pokopališka dejavnost 9reklamacije glede obračuna za individualne hiše, blokovno gradnjo in industrijo
T: +386 (0)3 777 14 23 051 665 566, 051 647 716 E: trgovinaßuniforest.si www.uniforest.si
Podjetniki, pokličitenas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami. Info: 03 898 17 50
Obvestilo o odprtju podružnice odvetniška pisarna Boštjan Verstovšek in Marjana Verstovšek & odvetniki
je odprla podružnico v VELENJU na
Prešernovi 22d, v prostorih fizioterapije Enigma. Telefon: 031 77 22 44
DomaČe naravno sušene testenine brez konzervansov, aditivov in barvil. Na voljo vsako soboto dopoldan na kmečki tržnici v Velenju, stalna ponudba v trgovini DomaČe dobrote in Malinca
080 80 34
BREZPLAČNA ŠTEVILKA
mali OGLASI
Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času!
Delovni čas za oddajo na sedežu podjetja - Kidričeva 2 a, Velenje ponedeljek: med 7.00 in 16.00, torek, sreda, četrtek in petek: med 7.00 in 14.30.
Naročniki imate 50 % popust.
03 898 17 50	
nadja@nascas.si	
epp@nascas.si	n =
press@nascas.si	
Rudarska cesta 2, Velenje
V novembru 20 % popust na kolekcije Luna, Frank Lyman, Linea, Cecil in Street one.
Kmetija Jevšnik Laze 40, Šentilj
Prodaja kislega zelja in repe 041 454 902
-	doma: pon - pet: 9 - 18, sobota: 8 - 13
-	na tržnici Velenje ob sobotah od 8 -12 , f
-	v mesnici Dobnik v Starem Velenju
Sveže zelje v glavah ali naribano • Glave za sarme
ČETRTEK, 12. november
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
PETEK, 13. november
I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje (moderatorka Karolina Destovnik).
SOBOTA, 14. november
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje (moderator Ambrož Kvartič).
NEDELJA, 15. november
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje (mode-ratorka Karolina Destovnik).
PONEDELJEK, 16. november
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto hercev; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Desetka (oddaja Šolskega centra Velenje); 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
TOREK, 17. november
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SREDA, 18. november
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 2. do 8. novembra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro--g SO2/m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
od 2. do 8. novembra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/2m3 zraka

Naš čas, 12. 11. 2015, barve: CM K, stran 11
12. novembra 2015
""^Jis
OBVEŠČEVALEC
23
Otó feok«
SKUTKE S SADJEM
SLO
MLEKA
_z_
naravno" aromo IN brez
ZELENE DOLINE
BREZ
m
Pridelano/proizvedeno brez OSO - brez gensko spremenjenih organizmov.
Profesionalno In s plololo poskrbimo za vso potrobno ob bolofil Izgubi vaših najdražjih
03 896 44 90
03 896 44 91 24 ur na dan
Plačilo na obroke
SMO EDINI, KI NA POKOPALIŠČIH PODKRAJ IN ŠKALE NUDIMO POGREDNO POKOPALIŠKE STORITVE V CELOTI:
•	prevoz pokojnika
•	ureditev dokumentacije
•	s spoštovanjem, sočutjem in po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo
Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.
pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.
Gsm: 031 443 365 (AA)
NUDIM
SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
PRIDELKI
SADIKE vrtnic (domača vzgoja) in buče brazilske čajote prodam. Gsm: 041 354 575, Dolinšek. KORUZO, pšenico in fižol sivček prodam. Gsm: 041 905 999 GNOJ z dostavo, jabolčnik, domači
mali OGLASI
kis, borovničevec, medenovec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 687 371.
STIKI-POZNANSTVA
ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495
ŽIVALI
PRODAJA nesnic v nedeljo, 15. 11. od 8. do 8.30 v Šaleku. Tel.: 02 8761 202, gsm: 041 442 162
PUJSKE, težke od 25 do 100 kg, prodam za zakol ali nadaljnjo rejo. Gsm: 041 445 315
OVNA, mladega, za zakol ali pleme
prodam. Tel.: 03 5893 279 TELIČKE, različnih pasem, stare 10 dni ali več, prodam. Gsm: 031 266 194 PRAŠIČA, težka 130 in 250 kg, prodam. Možnost zakola tudi na domu. Gsm: 041 986 071 DVA črno bela bikca, stara 10 dni, prodam. Gsm: 041 776 450
RAZNO
ŠTIRI zimske gume na jeklenih platiščih velikosti 205-55- R16 (2 x Continental Contact- letnik 42/2013 in 2x Firestone Winterhawk, letnik 27/2011). Malo vožene (cca. 10 000 km). Cena: 160 evr. Prodam tudi 4 letne gume Pirelli velikosti 205 55 R16 (letnik 14/2011) - še uporabne - vse štiri za 40 evr. Gsm: 041 222 532
Nagrajenci nagradne križanke »Okrepčevalnica Mladost«, objavljene v tedniku Naš čas, 29. Oktobra 2015 so:
•	Aria Verdan, Prešernova 22/D, 3320 Velenje
•	Ana Kugonič, Topolšica 59, 3326 Topolšica
•	Zdenka Terglav, Pod Parkom 13, 3320 Velenje
Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po pošti. Nagrada: praktična nagrada Okrepčevalnice Mladost.
gorenje
STUDIO
Kuhinje Gorenje + do konca meseca novembra posebno ugodno -50% popust in še dodatni 20% popust
Odlični pogoji nakupa gospodinjskih aparatov in kuhinj Gorenje. Krediti do 36 mesecev brez obresti in brez dodatnih stroškov. Ne zamudite enkratne priložnosti in pohitite v Studio Gorenje v Velenju.
3-sobno stanovanje na Goriški v Velenju, 90,6 m2, odlična razporeditev, VP/5 nad, zgrajeno 1976 in delno obnovljeno. ER D(60-105)kwh/m2a. Cena 85.000 evr.
3-sobno stanovanje v centru Šoštanja, 70,6 m2, P/3. nad, adaptirano 2010. Stanovanje je popolnoma opremljeno in takoj vseljivo. ER: E(105-150)kWh/m2a. Cena 73.000 evr.
DEŽURSTVA
ZDRAVSTVENI DOM VELENJE
OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
LEKARNA VELENJE
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do
14.00, telefon 898-1880.
ZOBOZDRAVNIKI
(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 14. in 15. 11. - Nataša Nedič, dr. dent. med.
VETERINARSKA POSTAJA
Šaleška Veterina, d. o. o.
Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.
Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35:
ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13:
Začasno zaprto.
GIBANJE prebivalstva
več na
■ ■ ■ ■ ■ www.habit.si
Upravna enota Velenje POROKE
Porok ni bilo za objavo.
SMRTI
Skok Anton, roj. 1932, Velenje, Šaleška cesta 2d; Novak Zlatko, roj. 1932, Vojnik,
Cesta v Tomaž 6a; Štorman Marta, roj. 1924, Prebold, Reška c. 41; Žagar Marija, roj. 1926, Velenje, Rudarska cesta 2d; Cerjak Boris, roj. 1953, Velenje, Stante-tova ulica 7; Levpušček Martina, roj. 1930, Velenje, Zupančičeva ulica 9.
ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN
Lahko oddate na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30.
03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje.
Naš čas, 15. 10. 2015, barve: CM K, stran 24
»Nadzor staršev pri uporabi interneta je potreben«
Tako pravi računalniški strokovnjak Tilen Dominko iz zavoda Varni internet - Brez pogovora z otrokom ne gre - Dostop do nekaterih vsebin je dobro preprečiti
Bojana Špegel
Velenje, 2. novembra - Mobilni telefon, računalnik, televizija in splet določajo meje sveta, ki ga raziskujejo naši najstniki. Vprašanje, kako spremenjena fizična in socialna realnost vplivata na razvoj in oblikovanje otrokove ter kasneje mladostnikove osebnosti, danes terja natančne in predvsem strokovne odgovore. Kot tudi vprašanje, kako poudariti pozitivne vplive tehnologije na odraščanje in zmanjšati negativne? To je bila tudi tema prvega srečanja letošnje Šole za starše, ki jo pripravlja MZPM Velenje. V goste so povabili Zavod varni internet iz Ljubljane, zanimivo predavanje pa je pripravil računalniški strokovnjak Tilen Dominko. Z njim smo se o temi, ki je zagotovo zanimiva za vse starše, pogovarjali tudi mi.
Fantastičen medij s temnimi platmi
Na vprašanje, kako pomemben (če sploh) je starševski nadzor pri uporabi interneta, nam je odgovoril: »Glede na to, kaj vse se na internetu dogaja, tako iz vsebinskega kot tehnološke-
ga vidika, je starševski nadzor potreben. Vendar ne le v obliki prepovedovanja ali omejevanja dostopnosti do določenih spletnih strani, družbenih omrežjih ... Bolj pomembno je, da starši aktivno sodelujejo in skupaj s svojimi mladostniki raziskujejo splet. To še posebej velja za mlajše, v starosti od 5 do 7 let, saj so tudi ti že aktivni na spletu. Pravi način so pogovori, nasveti in prepoznavanje nevarnosti. Tako se otroci najbolje poučijo o tem fantastičnem mediju, ki pa ima tudi temne plati.«
>
Otroke učite, da ni vse, kar preberejo ali vidijo na spletu, res.
če pa to že storijo, naj poskrbijo za zasebnost. Najpomembneje se mi zdi, da jim povedo, naj ne sodelujejo v različnih medvrstni-ških nadlegovanjih. Vse, kar sem naštel, posledično pelje v spletno nasilje, ki je v močnem porastu.
Žal so posledice teh ne-
ločijo, da se bodo srečali z njimi, naj bodo prisO' tni starši ali P a
Tilen Dominko je le eden od strokovnjakov zavoda Varni internet. V ekipi so poleg informatikov tudi psihologi, pedagogi in socialni
pedagogi.
In kako naj starši zaščitijo svojega otroka, da se mu med brskanjem po svetovnem spletu ne zgodi kaj neprijetnega? »Starši naj otroke premišljeno vpeljejo v svet novodobne tehnologije. Podučijo naj jih tri preproste stvari; prva je, naj ne objavljajo neprimernih fotografij, naj ne izdajajo osebnih podatkov tam, kamor ne sodijo,
premišljenih dejanj lahko za mladega zelo hude.«
Preko družbenih omrežij mnogi mladi spletajo nova prijateljstva. Zanimalo nas je, ali je varno, da se z njimi dogovorijo tudi za srečanje v živo, ne da bi o tem obvestili starše. »Za mlajše od 18 let toplo odsvetujemo, da se srečujejo z ljudmi, ki jih poznajo zgolj preko spleta in ne iz fizičnega sveta. Če pa se že od-
kakšna oseba, ki je starejša od njih in ji mladi zaupajo,« nam pove sogovornik.
Omejevati ali ne?
Tilen Dominko poudari, da je žal svetovni splet poln vsebin, ki niso primerne za vsa starostna obdobja. »Zato niso slabi filtri, ki onemogočajo določeni starostni skupini otrok, da pristopajo do vsebin, ki za njihovo sta-
O tem, kakšna so hišna pravila uporabe interneta, kako otrokom omejujejo uporabo, ali poznajo internetne pasti za otroke in kako jih pred njimi zaščitijo, smo povprašali dve mamici.
Alma Mujkic: »Otroci lahko računalnik in internetu uporabljajo občasno, eno do dve uri na dan. Nevarnosti interneta poznam. Kadar se otroci prijavijo na spletno stran, lahko z njimi stopijo v kontakt z nasilneži, pedofili. Zato vedno preverjam facebook, kdo so otrokovi prijatelji, pove mi tudi, kdo so njihovi starši, ne sprejema tujcev med prijatelje. Starševskega nadzora na računalniku pa ne uporabljam.« Andreja Plešivčnik: »Nevarnosti poznam, ker se o njih veliko govori, veliko preberem, izkušenj pa nimam, a sem vseeno previdna. Računalnik je zaščiten z geslom, ki ga poznamo samo starši. Kadar so otroci na internetu, so pod nadzorom. Otroci so na facebooku pod geslom, ki ga poznam tudi jaz. O nevarnostih se pogovaijamo. Starši lahko veliko pripomoremo k varnosti. Če je otrok dovolj pod nadzorom, se veliko zlorab lahko prepreči.«
ko osnova za odkrit pogovor z otrokom, da skupaj predebatira-jo, ali so vsebine, ki so jih iskali na spletu zanje sploh primerne in pomembne.« Varno, osveščeno in učinkovito uporabo spleta lahko, še enkrat poudari naš sogovornik, zagotovo dosežemo z odkritim pogovorom z otrokom. Strokovnjaki svetujejo, da je pol ure do ene uro uporabe računalnika in svetovnega spleta, kadar ga osnovnošolec uporablja le za zabavo, dnevno dovolj, včasih celo preveč. Če pa splet uporablja za delo, za pisanje šolskih nalog in podobno, pa 3 do 4 ure ni preveč. Dobro je, če je računalnik, ki ga uporablja otrok, v dnevnem prostoru, saj bo tako kontrola nad njegovimi aktivnostmi boljša.	a
rost še niso primerne. Verjamem, da se otroci pri 7 ali 8 letih nimajo kaj ukvarjati z drogami, prostitucijo, alkoholom, orožjem ...
Naloga staršev je, da otroke usmerjajo v vsebine, ki so za njih primerne.«
Starši lahko kontrolirajo, kaj njihov otrok počne na spletu. To je dobro vedeti, če starši otrokom ne zaupajo povsem. »Obstaja ogromno orodij, ki omogočajo nadzor na spletu. Prilagojene so tako mobilnim napravam kot vsem ostalim, ki nas popeljejo na splet. Danes se večina teh aplikacij seli v oblak, to pa omogoča staršem, da lahko iz katere koli naprave dostopajo do teh podatkov. Morda je prav to lah-
Lepo vreme, super obisk ...
Na Veseli Martinovi soboti v Šmartnem ob Paki na predstavitvi šeg in navad sodelovalo 9 vaških skupnosti - Zadovoljni organizatorji in obiskovalci
Ustvarjalne delavnice, ki jih je organiziralo društvo prijateljev mladine Šmartno ob Paki, so privabile precej otrok. Ovca, ki so jo strigli krajani vaške skupnosti Veliki Vrh -Gavce, je bila ves čas zelo pohlevna, vaška skupnost Gavce - Veliki Vrh pa je prikazala, kako so nekoč belili z apnom.
Tatjana Podgoršek
Šmartno ob Paki, 7. novembra - Za letošnjo osrednjo kulturno-zabavno prireditev v okviru praznika Občine Šmartno ob Paki - Vesela Martinova sobota, velja ugotovitev, da je bilo vreme po nekaj slabih letih takšno, kot bi si ga lahko samo narisali, da so bili z obiskom, razpoloženjem zadovoljni tako organizatorji (tamkajšnji javni zavod Mladinski center v sodelovanju z društvi in lokalno skupnostjo) kot obiskovalci. Po nekaterih podatkih je dogajanje v Martinovi vasi ob šmarški železniški postaji spremljalo blizu 1000 ljudi iz ožjega in širšega okolja.
Tudi letos so dopoldanski del prireditve obogatili planinski pohod po Martinovi poti (nanjo se je podalo blizu 20 pohodnikov in 15 kolesarjev), Martino-
va likovna kolonija, na kateri je sodelovalo 13 članov Društva šaleških likovnikov, Martinova kmečka tržnica, otroško martinovanje z ustvarjalnimi delavnicami, karaokami, nastopi učencev šmarške osnovne šole.
Popoldanski del prireditve pa so popestrili vozovi vaških skupnosti, na katerih so ti prikazali šege s tamkajšnjega območja. Od 10 je sodelovalo 9 vaških skupnosti. Po mnenju strokovne komisije (tokrat so jo sestavljali strokovnjaki iz sosednjih občin) so bile njihove predstavitve izvirne in kar težko so se odločili, komu bodo podelili nagrado. Naposled so izbrali dva zmagovalca, in sicer vaški skupnosti Gavce - Veliki Vrh, ki je prikazala beljenje sobe z gašenim apnom, ter Veliki Vrh - Gavce. Ta pa je prikazala striženje ovce. Obe čaka za nagrado
Po besedah Mirjam Povh, direktorice Mladinskega centra, so bili kot organizatorji s prireditvijo zelo zadovoljni. Slabo voljo pri nekaterih zaradi blagajne bodo poskušali že prihodnjič odpraviti oziroma se dogovoriti za drugačen sistem. Zadovoljna je bila tudi Boža Polak, predsednica šmarškega turističnega društva, saj jim je - je dodala - vsega zmanjkalo. »Do pikice vse smo pospravili, kar se še ni zgodilo. V ponudbi smo imeli svinjski kare v omaki, pečenice ter pečeno gos. Naši člani so za pokušino namenili 125 litrov mladega vina, vsega pa smo stočili približno 260 litrov,« pa je dejal Mihael Fajfar, predsednik društva vinogradnikov Šmartno ob Paki. S ponudbo so se trudili še šmarški čebelarji, člani tamkajšnjega konjerejska društva ter šmarški planinci.
izlet z vlakom konec avgusta prihodnje leto na Hodoš.
Krst mošta v vino je po petih letih odsotnosti spremljala aktualna vinska kraljica Sandra Vučko in se nasmehnila zmedenosti domačih vinogradnikov, ki so pri zabijanju pipe v sod z mladim vinom znova
pozabili na nekatere podrobnosti. Temu je sledila razglasitev kletarja leta 2015. Prvič je to postal Jože Kugler z Malega Vrha. Seveda prireditev ni minila brez dražbe Martinove goske ter nastopa orkestra Roberta Goličnika.
Čas je za cepljenje proti gripi
Stroka pred prihajajočimi zimskimi meseci ljudi poziva naj se cepijo proti gripi. Posamezne primere so že zaznali, a vrhunec okužb se pri nas običajno pojavi po novem letu. Število cepljenih v Sloveniji je zadnja leta izjemno nizko.
Stroka cepljenje priporoča vsem, še posebej pa skupinam, pri katerih se lahko pričakuje težji potek bolezni. Preceplje-nost je zadnja leta v Sloveniji zelo majhna, med najnižjimi v Evropi in še upada. V zadnjem letu se je proti gripi cepilo okoli 68.000 oseb, kar je manj kot štiri odstotke prebivalstva. Zaskrbljujoče je tudi to, da upada delež cepljenih med starejšimi od 65 let, pri katerih pride do težjih potekov bolezni.
Vsakdo se lahko cepi pri svojem izbranem zdravniku in na vseh enotah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Cena cepljenja proti gripi znaša 12 evrov, za kronične bolnike pa sedem evrov.