Hatoliik cerkTen list«
Danica izhaja 1.. 10. in 20. dne vsaciga inesca na celi poli, in velja po posli za celo leto a cld.. za | ol leta 1 -Id. 60 kr . v tiskamiei sprejema na na leto 2 gld. 60 kr. in na pol leta 1 sld. 30 kr., ako uni dnevi zadenejo v ntdeljo ali praznik, izide Danica dan popr.-j
Tečaj XVI.
V Ljubljani 1. kimovca 1S()3.
I,ist £5.
Sveti MZtija.
Stari li ca>nv prerok sveti,
Luč iz Aro na rodii ! Slavo tvojo vredno peti
V	praznik tvojiga godii, Počastiti te. Klija!
Dans Patrona svojiga. Želi zbrana duhovnija Enoglasno iz serca.
Veki stari te slavijo.
Cerkev Božja te časti; Pisna svete govorijo.
Kar po tebi Bog s-tori. Pomenljivo bilo dano:
„Bog—gospod*4 ti jc ime Ker prečudno vžgano Za Bosa ti je serce.
Rojstvo žc oznani tvoje
Te ognjeniga moža, Ki neverno ljudstvo svoje
Boš vneti al za Boga: „V luči njega bo bivanje
In beseda zgolj modrost; Izraela malikvanje
Meča tepla bo ojstrost." #)
To preroški Duh govoril
Je od tebe rojstni dan: In v življenji ;is.to storil Si. Klija. mož serčan. Bil vnet si za postavo ,
Ves goreč za Božjo čast; Bojeval za vero prava Zoper vsako se napast.
Na Karmela tam višavi
V	posti živel si ojstro, Vnemal v Božji se postavi.
Verno molil in serčno. Bog preroka te izvoli,
S čudeži pooblasti. De p« svoji sveti volji Grešne serca prenovi.
Dvakrat tvoje zalczvavce Ogenj pomori goreč, Zapeljive malik'vavce
Pa poseka ojster meč. Reke Jordana dereče
S plajšem razdeliš vodo. Dela tvoje presloveče Kdo popisal čisto bo ?
Ihab kralj, in Jezabela.
Huda grešnika <>ba. Ljudstvo Božje, Izraela.
Odpeljata od Boga; In pr»*sfrašno malik vanje
\ Izraelu se začne; Praviga Boga spoznanje. In češenje mine vse.
Bos te pošlje maševavca.
V serdi tje pred kralja greš; Stralrivati malik vavca.
Terdo suso napoveš. Serčno moliš, in rosice Dežja zemlja ne dobi.
V	kazen greha in krivice Meseov šest in leta tri.
Suše zemlja vsa sc poka.
Bog pa tebe preživi: Vdovi ne poide moka.
Olje 'z verča ne sccdi. Čudež vedniga spomina
Ti v i?arepti še storiš : Mertviga vdovi sina Ji v življenje obudiš.
Bog prečudno te usliši.
Zegen. sina vdovi <!a. Ker živila v svoji hiši Je preroka Božjiga; Ko ga krokarji redili So o potoki Karita; Dvakrat mu na dan nosili Živež . kruha in mesa.
Spet pred kralja sc postaviš. In ga posvariš terdo;
V	novo moliš, dar opraviš : — Dežja zemlji da nebo.
Izraelci vsi kričijo:
_Bog Gospod ! Gospod jc Bog> Z eniin glasam častijo. Suše rešeni nadlog.
Bog pokliče te v svetlobo,
Voz ognjen te odpelji; Te za vero in zvestobo Pomočnika vernim da. Časov naših hudobija
Že je nejevere noč ! Pridi, sveti nam Elija,
S prošnjo svojo na pomoč !
Partel.
*) Iz bukev sv. Epifanija škofa od življenja prerokov, in sv Iii-dorja škofa od življenja in smerti Svetnikov.
Pirat h i ter iti, , Ji ali o ftret pfaetije.*'
Nekdanji pisavec J. llidtrman pripoveJuje to-Ie » u r.o basen :
Svoje dni gre kmet v gojzd derv sekat; kar zasliši iz votline glas ondi zaklenjenega zmaja ali drakona (strahovite kače ;. ki mu obeta nar veči hvaležnost tega sveta, ako uni pomaga. «!a na dan pride. Priprosti mož se res <ta pre-prosiii in odvali kamen, kteri je bil picd jamo zavaljen. Kavno pu da je bil jetnik rešen, že se spi a vi nad kmeta ga raz-ttiga!, rekel je namreč, da to je t;sla nar v e č i hvale /.-tiost tega sveta, ki mu jo je obetal. Mož je ves ju— strašen in prežaljen in reče, du si s ..hvaležnostjo te^a sveta" pač nikakor ui mogel misliti, da bi ga kd » zalavil, iu torej lirja. naj kdor si bodi nar bli/njisi h ..ie sodnik med njim iu med zmajem. Zmaj v to privoli, iu napravita
-.!•»-•■ j * •• šolnika !-ka!.
Pervi, ki ga naletita, je bil star pes, privezan h kolu. ki je ol pasjega pobijavca pričakoval poslednjega udaiea; zukaj etlmenjeno je bilo, da iz njegove kože naj se naredijo rokoviee za gospodarja, kterega je pes veliko let zvesto služil. Kaj je to? vpraša kmet. Pes odgovori: To je hvaležnost tega sveta.
kmelič pa, s tem nezadovoljen, hoče druzega sodnika. (j res tu tedaj dalje iu zadeneta ua starega izstradanega koma ki je bil vprežeu v voz, zanj vse pretežek, in sc jc žc sesedal, — ker pu pri vsih tepežih ui mogel kviško. mu je njegov gospodar smert napovedal. Oh, to jc hvala tega sveta, tako svet plačuje! zdihue nesrečna stvar.
Kmeta jc vse merzlo spreletvalo pred tako hvaležnostjo tega sveta, vender pa iše. naj njegova pravdu z zmajem gre še pred tretjega sodnika, iu ker sc zmaj ue brani, gresta dalje. To pot najdeta lisico, kteri kmet obljubi vse svoje kokoši iu pu ves živež enkrat za vselej zastonj, samo če mu zdaj pomaga. Lisica se voljno kaže. reče pa. du ue more sodbe izreči, dokler nc vidi dupline, iz ktere je kmet zmaja rešil. Popotvajo tedaj vsi skupaj do jame. Kadar tje pridejo, poprosi lisica zmaja, uaj jo vanjo pelje ter ji skaze svojo nekdanjo ječo. Kavno pa da jc zmaj vanjo zlezel, migne lisica kmetu, naj odmaknjen« plošo zopet privezne iu zmaja v novo zaklene. Kmelič. sc ve. si tega uc da dvakrat reči, iu tako je zmaj zopet jetnik Lisica pa ga zasmehuje in kliče opouašaje: ..To jc hvaležnost tega sveta."
Pa tudi nje se ta hvaležnost ni ognila: kadar je namreč prišla k kmetu po obljubljeuc putc. ni hotel kmeti-čev sin od vse pogodbe svojega očeta nič vediti. iu je lisici tako piikuril. da sc ji nikoli več po tacih slaščicah sline cedile uiso.
Tu povedka je sicer le basen, pa je vender pravo ogledalo, kako svet plačuje. Tako plačujete vi. razuzdani
»inovi io hčere, svojim staršem, kteri se izgovarjate: „Res je. moji starši so imeli veliko truda z menoj, ali oni so moji starši, pa je; torej morajo za-me skerbeti, kakor vsaki starši skerbe za svoje otroke/4 Toda, ti nehvaležni sin, ti brezserčna hči! zagermi neki učenik nad takimi za-nikarnezi, kako moreš reči, da tvoji starši so le to storili, kar so mogli? Ali še nikoli nisi slišal, da so starši, kteri svoje otroke popolnoma zanemarijo, — starši, po kterih zadolženji otroci že perve tedne in mesce revno konec store. — starši, ki celo sami roko stegnejo zoper življenje svojih otrok? Ako bi bili tvoji starši imeli priložnost, ne bili bi morebiti manj zate storili, kakor una mati v Flo-rencii. ki je leva. kteri ji je bil otroka vzel. tako dervila, da je lev preplašen zopet otroka izpustil. Te pa tudi tvoji starši niso toliko stoiiti prilike imeli. so vender svojo dolžnost do tebe z vso marljivostjo spolnovali; spolnuj tedaj tudi ti svojo do njih !
Kako so pa naši mladi ljudje hvaležni do svojih duhovnih staršev, duhovnov in učenikov? — Duhovni in učeniki svoje uar boljši moči iu nar lepši leta darujejo svojemu bližnjemu in zlasti madosti; imajo pa zato prav dostikrat za plačilo: nehvaležnost, zaničevanje, nar bolj ostudno opravljanje in obrekovanje. Malokrat jc mladosti mar, da bi bila svojim ucenikom hvaležna za njih trud; sploh imajo učenike le kak«R svoje nasprotnike in trinoge in kadar, kakor pravijo, iz njih kleš pridejo, jih dostikrat še več poznati nočejo. iu do vsacega človeka so priljuduiši kakor pa do učenikov. samo če menijo, da se jih več bati ni. Taki človek te divji iu neobtesan. — priiatel je trinoga Nerona. kit:; je svojega uecnika Seneka umoril; on je neolikan, ko bi bil tudi vse visoke šole izveršil. Kaujki misijonar l.avtižar, ki je pred malo leti v severni Ameriki umeri, tc imel med muogimi prelepimi lastnostmi tudi to, da jc -voje nekdanje učenike posebno goreče ljubil in spošfjvv!. Redka, pa lepa cvetka!
..Moj učenik ni učil le samo mene; ko bi mene tudi v cerkvi, v šoli ne bilo, zato bi nc bil učenik ne več, ne manj govoril; — in če me je učenik učil, sej je zato plačan . to je njegov kruh.*4 Tako se izgovarja černa nehvaležnost. Ali recimo, da bi tvoj učenik res ne imel posebej uit* s teboj opraviti, ali si mu zato mar manj dolžan hvaležnost? Ali bi ne bilo neznansko bogokietje, ako bi kmet rekel, da se nima zakaj Bogu hvaliti, ker dež ni >el sami na njegovo, ampak na vse polje! In čc je učenik plačan. «;a mar (i plačujes ? Si pa mar tistim hvaležen, od koder tc njegova plača? Morebiti šc nobenega oče-na-a nisi zanje zmotil, iu vender dobrotno odrejo vživaš, brez ktere bi bil divjak, kakor jih je milijone. Ko bi bil učenik pa tudi še s tem bolj plačan, je to le malo za njegov vedni trud. natezanje in terpljenje. skerbljivost in ljubezen, s ktero se svojemu poklicu daruje. Pravi učeniki niso tlačaui. da bi le samo za svoj kruh delali. Kakor o n i le takrat svojo službo pred Bogom z a-s I u /. I j i v n i n dopadljivo opravljajo, ako jih ljubezen do Boga in do bližnjega k delu žene, tako se e u t i j o plačane š c I c takrat, ako si z r a-v e u vsakdanjega kruha vidijo tudi serca pridobljene i n naklonjene.
Kakošno pa ic plačilo tega sveta do sploh dobrotnikov? /a žive/.. obliko. za rešenje iz kake sile. za pomoč h kaki službi itd. - za lake reči morebiti svet bolje plačuje? — Vcci del toii teh. pravi neki učenik, je podobnih uniin deveterim nehvaležnim v cvangelii. Svoje dobrotnike imajo kakor le-tev al: lojtro. -- prosijo iu beračijo, dokler dobiot-nikov potiebujejo; kadar so pa svojo reč dosegli, potem lestev preč ver/ejo, se za dobrotnike več ne menijo.
Se le huj-i pa je. da sc za dobro tolikrat s hudim povračuje. Veliki rimski govornik Ciccron je nekega Popilija l.euata, kije bil smerti vredne hudobije obtiolžeii . tako ser-
čno zagovarjal, da je bil čisto vsega zadolženja in kazni prost spoznau. Kako hvalo pa je Popilij za to dobroto vedil? Cez nekaj časa je bil Ciceron preganjan od svojega močnega sovražnika Marka Antonija, in ravno um rešeni Popilij se ni le samo k sovražnikom svojega dobrotnika Ci-cerona pridružil, temuč je tudi Cicerona s svojo lastno roko umoril. Tako svet plačuje!
Ti se trudiš z mladostjo celo leto ali več let. Kakošno plačilo? Mladost vse tvoje dobre lastnosti memgrede pozabi, vse tvoje slabosti iu napake pa, brez kakoršnih noben človek ni, ua brončeno tablo zapisuje, da bi se saj nikolj ne zbrisale, in trosi jih po vsi deželi, koder hodi, brodi in blodi. — Ti nasitiš lačnega pri svoji lastni mizi, iu te zato pri bližnji priliki obira in zasmehuje. — Ti pomoliš revežu milovšino po svoji moči ali tudi čez svojo moč; — v hvaležnost za to te pri druzih vratih zmerja in zaničuje, da si mu premalo dal. — Ti obračaš čas, denarje, premoženje, veliko skerbi v odrejo in lepo oliko svojih ali pa druzih otrok: — v zahvalo zato te grajajo, zasmehujejo, na tvoje dobrote pa pozabijo, — pozabijo lahko, ker si jih nikolj niso v serce zapisali.
Tako svet plačuje. Ali prihaja in pride tudi ura, da se nehvaležnikom nečednost njih grenko povračuje. Neverniki so Boga, svojega Očeta, Stvarnika, zapustili: zapušeni so sami. Judje so svojega Zveličarja zavergli in križali: za-verženi so sami. Krivoverci so svojo mater. Cerkev, zapustili: živijo zdaj brez matere, — pa tudi brez maternih dobrot iu brez sladkega pokoja.
Kain pride nehvaležni človek v svoji terdovratnosti. nam spričuje, kar so časniki undau pisali, da se je v Berlinu ua Nemškem pripetilo. Mlada, imenitno napravljena gospa sedi v družbi več gospodov v senci na vertu in z njimi kremlja vesela in dobre volje. Kar pride postaren mož. oblečen prosto, kakor po malih mestih, se oberne k uni gospej. jo vesel za roko prime in reče: „No Lojza, sim te veuder najdel.44 Ženska zarudeči, obledi, roko umakne, kviško plane, starega moža zaničljivo pogleda in reče: „Kaj č*tc? jest vas ne poznam !" Stari mož se naznani za očeta te ženske, ona pa se zaničljivo zakrohotaje taji in prosi enega gospodov, uaj jo iz drušiue odpelje; ker se pa nobedeu v lo ne poda, jo sama urno ulije, gredoč pa se še napihuje, rekoč: „Ta neumni kmet tu bi hotel celo moj oče biti!" Starček pa užaljeno za njo gleda, zakaj bil je res njen oče. Mlad človek iz njegovega kraja, ki je v Berlinu delal in ga je spremljal, da bi hčer našla, je to pričal. (Volksfrd. IS. vel. serp. 18G3.) — Tako svet plačuje.
Premišljevanje, kako svet plačuje, smo posneli po večem iz neke pridige o. Ant. Ruoffa jezuita (der a. b. Landpfarr. 9. zv. 1863). Le-ta popisuje to-le. Sloveči jezuit. Pavel Segneri pripoveduje naslednjo dogodbo. ki je porok za njo, da je resnična: Na Nizozemskem (v Nicdcrlaudih) je bil nekdaj vojšak begovec obešen zraven ceste. Jezdari pa meino drug vojšak in vidi v obešenem še življenje. Prereže torej inotoz, položi ua pol mertvega na travo in ga okrepčuje, kolikor nar bolje inorc. Da bi svoje delo lepe ljubezni doveršil, posadi otetega za seboj na konja, da bi ga na varen kraj spravil. Spazi pa obeše-ncc, da ima njegov otevec dobro naložen telečnjak in polno mošnjo denara seboj; tudi konj in vsa oprava mu tako v oči bode, da sklene sc teh reči polastiti, ako tudi njih lastnika umori. Ncvidoma izteče jezdicu meč iz nožnice, s kterim je bil uni poprej moloz prerezal. in z njim sv ojega rešitelja dotlej zabada. da se mertev s konja zgrudi. Nato merliea do golega obropa iu oddirja.
K temu le še kratko primero. Jezu* Kristus nas ni časne, ampak večne smerti rešil, in pa ne z lahko ceno. kakor ravno imenovani vojak svojega tovarša. ampak s svojo lastno kervjo in smertjo. Iu kakošna je hvaležnost posvet lijaka, mcrzlega grešnika za to* Da ga. kolikor je
v njegovi moei, na tisti kriz pribije, na kterem ga je Sin Božji odrešil, „oni, ki Sinu Božjega, kolikor nje tiče, zopet križajo in zasramujejo." (Hebr. 6, 6.)
Popolni spominki. Romanje k sv. Kervi v igornjem Gorotanu.
V časti I n i spomin štiristoletnice slavne ljubljanske škofije popisuje
Jož. Levičnik.
( Dalje.)
Prestopivšega mejo tirolsko gnalo me je neprijazno vreme k urnemu popotvanju. Kmali pokazala se mi verhi bližnjega brežuljka perva tirolska vas. Verhi klanca pridši stal sein poleg coluiško hiše, kar mi je svedočilo, da dežela mora imeti v kakih rečeh mem drugih Avstrijanov svoje predpravice. Sol ima neki cenejše. Gosti gojzd objame pri colniški hiši cesto, klera se kmal stermo navzdol spusti. Tabla z uamalano coklo brez napisa kaže plujemu vozniku, da je treba tukaj voz zavreti. Gojzd vender ni dolg in ko sem stopil iz njega, vgledal sem hipoma panoramo posebne lepote. Kake 3 ure na dolgost razprostirala sc je enako razgerujenemu zemljovidu pred ntanoj Pusterska dolina (_od nekterih tudi še Zgornjo-dravska imenovana) s svojimi rodovitnimi poljanami, neštevilnimi cerkvami, vasmi, in po-samesnimi hišami. Konec gori pa stoji v sredi doline mesto Lienc. Na levo obdajajo dolino nebotični verhunci golih pečin, na desno enako stermc zatemnele gore. Zlo bi me bilo vse to veselilo, al vreme je bilo vedno bolj neprijazno; gori proti l.iencu je bilo nebo strašno - temno in černo oblačno, puhel grom je bobnel iz daljave, spremljevan od pogostnih bliskov. Kmal priletijo zopet ene kaplje dežja, pa se ravno tako urno zopet ženejo naprej. Perva farna vas „Nikolsdorf" kazala mi je že popolno značaj tirolskih slavb; razun druzih različnost so zlasti strehe mem naših veliko bolj nizke. Akoravno tukajšnja cerkev stoji nekoliko nad vasjo iu* v stran od velike ceste, vender sem se napotil k nji, ker sem o lepoti tirolskih cerkva tolikrat in vselej le hvale vredno pripovedovati slišal. Ne morem ravno reči, da bi bila ta farna cerkev po svoji stavbi lepa; — al zavolj snage je vse hvale vredna. Vidilo se je, da ni zdavuej, kar je bilo mngo v nji novega in prenovljenega. Dalje grede sem vidil uro hoda pred Liencem na desno pičlo četertinko ure nad cesto iu tik pod goro farno vas Dolce (nemški Delsach), od tam derži kolovoz čez stcrini Iželski hrib (Iselsbcrg) v gorotansko Belsko dolino (Moll-thal — zopet čedno ponemčeno ime). Ker me je imel moj pot jutri tako kot tako peljati čez ta hrib in ker sc mi zavolj velike trudnosti ni ljubilo še uro dalječ tolči v Lienc, klero mestice sem tudi iz daljave dobro vidil, sem se napotil koj proti vasi gori, kjer so najdli trudni udje in lačni želodec v edini gostivnici pri „vinskem grojzdu" dalječ znano in hvaljeno tirolsko gostoljubnost.
1'eduikov rog, jasno zvoučkanjc in mukanje vaščanske živine v drugo zgodnje jutro 17. julija spominjalo me je, da nahajam se v planinski tirolski zemlji. Ker so bile Dolcc pred malo leti pogorele in je vsled te nesreče mogla biti zidana nova farna ccrkev, želel sem jo toliko bolj pogledati, ker sem že v Gorotanu slišal, kako jc lepa. Prijetno doneči, k sv. maši kličeči zvon privabil jc tudi mene k cerkvi, ktera stoji nekoliko nad vasjo in je resnično prav lepa, prostorna in svitla. Zidana je v bizantinskem zlogu, manjka ji pa vender šc mnogo k znotrauji opravi. Ljudi je bilo prišlo precej k sv. maši. Lepa navada tukaj je, da vsak dau po sv. maši gosp. duhovnik nekoliko očenašev glasno moli, potem pa po cerkvi doli do podkora z blagoslovljeno vodo kropi, kakor je pri nas v nekterih farah o sabotnih večernicah navada. — Zunaj cerkve postavljeni
visoki misijonski križ kaže, da tudi tukaj opravljala se jc že ta lepa pobožnost. —
Po dobrem zajuterku se odpravljam zopet proti Gorotanu. Sternia steza pelje za v^sjo prek nevarnih meljin naravnost gori proti zapadni strani in priderži kmal v gosti gojzd, po kterem se vije na riže seintertje. Kolikor višej. toliko bolj se kaže odperti svet; al le včasih pusti tamno smerečje gledati skoz svoje veje krasnega razgleda lepotije. Pridši iz goščave zedini se steza s precej dobro vravnanim kolovozom in pelje naprej navkreber. Na mestu nad gojz-dom, kjer ima popotnik naj lepši razgled čez celo lieoško okolico, zapaziti je na desno od kolovoza kamnita podlaga bivšega iničuega „glorijet-araz kterega sta dne 8. -ept. 1856 iz Gorotaua tu mem pridša svitla cesar in cesarica pregledovala izverstno okolico lienško. Res, — prečudna lepota viditi je tukaj. Gori v sredi prostrane doline se razteza okoli iu okoli od snažnih vasi opasano mesto l.ienc s svojimi mnogimi cerkvami. Zadaj kipi na nizkem homcu mogočni grad, za kterim se dvigugejo obraščeni hribi iu planine ter odpirajo ua desno Iželsko dolino, ki pelje proti ,,\Viudisch Matraj-u," na levo pa doljno l)iuv«ko »l«.!:n«». ki derži proti ,.Mittewald-u" in dalje na glavno mesto lnsbruk." Iz perve uoliue priteče reka Ižcl. iz druge pa hrumeča Drava , ktere pod Lieticetu zedinvate svoje dereče valove ter jih po velikih ovinkih dervite proti bližnjemu Gorotanu. Bele ceste sc vijejo skozi polja po celi okolici sem ter tje iu vežejo vasi med sabuj. Globoko ravno doti pod stermim bregom vidi sc tarna vas Dolska: ui^kraj doline fara Lavant, za njo pa se dvigujejo nebotične gore .Jloch-tat - Liiholdc. Gemskofel. Ki.-cnstadt" i. t. d. Pač čudno res sc vse spreminja na svetu. Ravno prtd omenjenega 8. sept. 1856 — kako radostno in srečno je bilo vse na tem mestu. Svitlega cesarja in cesarico pozdravljali ^ tu vraduiki in poslanci iz vsih bližnjih tirolskih srenj; <io-morodni strelci iz Dole iu Nikolsdorf-a s svojimi godbami, šolarji, gospoda vsih stanov i. t. d.; mogočni strel, -dava-\.!ci in veršeča godba naznanovali so dalječ č«-7 liribe -n ravnine, da prestopil je ravnokar preljubljcni cesar s cesarico mejo zemlje tirolske; — danes pa sedel sem ci>to sam na podlagi bivšega ,.gloriet-a** ter občudoval sprelepe dela Stvarnikove. (Id tod se kolovoz zgubi med visoke zidovja. ki obdajajo laze iu polja visoko ležečih posamcsiiih kmetij. Od lepe podružne cerkvice ..pri Angel varhu" pelje pot po ravnini skozi gojzdiče in pašnike. Kmal so se mi jeic kazati gore koroške Belske doline. Od samotne gostivnice „pri straži,** ki je ua ti poti. če se ue motim, zadnja hiša tirolska, pelje pot naravnost proti severju skozi dolgo dolino, ktere konec jc tudi konec tirolske kronovine. Dva stebra ločita obojni kronovini. Kolovoz me kmali pripelje do slabotnih lesenih hiš. ki so sicer neznatne pa. branijo s svojimi tremi studcnci veliko zdravilno moč za razne bolezni. Mnogo betežnikov najdel sem tukaj iu tudi jaz sem si dal ogreti kad, da bi si okrepčal v naglici večkrat bolehuo truplo. — Dalje pridem v gosti gojzd. skoz kterega pelje sled stare neke rimske ceste. Sterma pot navzdol me je pripeljala v Voglice (\Vinklern.) Tukaj jc sedež okrajne gosposke za zgornji del Belske — od tod naprej imenovane tudi veliko cerkniške — doline. Od oudod naprej grede sem vidil naravne čuda, kakoršnih in v toliki bližavi zedinjenih menda nima z lepo kaka deržava v Kvropi. Toliko bolj pa me je šc veselilo tu popotvati. ker bival sem i:a nekdanji zemlji slovenski, kar svedočijo tudi od Nemcev cisto nič al le malo zavite imena: Motiče ( Mortsi hacli |. Bela i M-Zagorice (Sagric), Dole ( Dullach ). Bela tiata (Uolla traten), Cirknic, Slap, Pa-lerica i. t. d.
Po dolgem klancu prišel sem doli do urne Bele, klera z vso pravico nosi svoje ime. Mislil sem. da barva njena izvira danes od kake povodnji; kdor pa enkrat vidi, kje gori da se rodi iz vednega leda iu snega, gotovo ne bo sc čudil njeni belkasti barvi. — V tovaršii z malim fanti-
čem. ki mi jc mavho prevzel, sem kake pol ure nad Vogli-cami Belo prestopil, in šel vedno po levem bregu proti Mo-ričarn gori ven. Ilribi na desno so mi bili večji del pokriti z gojzdom, dolina na ley> pa jc omejena skoraj samo z visocimi pečinami, čez ktero od Voglic gori do Morič pervi trije potoki po visocib, stermih, kamnitih strugah le bolj na drič šume. — trije drugi padajo pa naravnost čez strašno visočino. Zlasti enega teh slapov se nisem mogel nikakor nagledati; kajti s strašnim šumenjem pada od verha pečine v čveterih odskokih, sc na vsakem odskoku razpraši v podobo svitlo-bele tančice ter kropi biserom enake kaplje dalječ na okrog. Voda vsih tih šesterih potokov je bela ko mleko. — t halje nasled.)
10yie<t pi* Slovenskem in dopisi.
V tira d li ob blejskim jezeru so imeli 23. u. m. slovesno nertvasuico za ranjkioi gosp. Greg. Rihar-jcm; 12 hvaležnih spoštovavcev ranjcega se je bilo sošlo, med njimi gosp. fjjmoštcr karu n iz l.jubljane. kteri so vse tri nočuice (iiokturne) iu hvalnice (daudcs) prelepo \brano odpeli, poleni pa je imel fajm. iz G »rji. v. č. g. Te-deski. slovesno čeruo mašo. — Koliko hvaležni so »Slovenci ranjcciuu za toliko povzdigo cerkvenega petja, kažejo mert-va-ke o; ravila za njim po mnogoterih krajih, kakor v 1'rcmu na Notranjskem, v Novem mesti, v S m a r-c t tta llolenskem , v i' e i m o š ii i c a h, v S t e i n e r h o f-u b!r/y Bruha uu Slajar-ketii. v sloljni cerkvi v Ljubljani. Zraven Tega -o imeli po več kiajiti za njim tudi manj -lov e -ti" opiuv ila.
Iz llleda. 2fi. vel. serp. J. I*. — 21. je bila pri nas R\'r,u .-kust .u so!-ke mladiue. Naj povemo nekoliko saj o dveh višjih lazrediii. kjer nas je mladina po povelji svojiga verliga učenika, gosp. Ivana Cctclj-na. koj pri prihodu razveselila s prav zanimivim peljem micuc pesmice. Slom-šekove pred šolo. ravno tako so sc poslovili po šoli z raznimi pesmami. med kterimi so cesarko posebno čversto poli. tako da se je mogla ponoviti. Izverstuo in natanko so reševali vprašanja veroznanske, zares prijetno je bilo poslušati reduo branje, posebno dekličev. še bolj bistroumno razlaganje mnogoverstnih besed iu ponavljanje tega, kar se je ravno prebralo; jako smo sc čudili vednostim malih o ru-daistvu in kovinah, o njih zmesih in o druzih rečeh; posebno pa nam je dojiadla moških odgovorov terda beseda <n pa krepak izrek. Knaka seičuost iu bistroumnost se je ka/.ala pri številstvu. posebno iz glave; v>i pa smo bili osupujeui iu smo se čudili, ko z. učitelj ua koncu skušnje začne izpia-evati iz sadjorejc. Očitno veselje in natančna znanost. ktero je posebno mnogo mladcučcv v svojih odgovor ih (ceitaiidoj kazalo, -o nas napolnile s sladkim upam do mladine in s serčno hvaležnostjo do verliga njih uecnika Ivana I'etelj-na. Slava mu!
Iz l*trijansk<»ga. (Konec osmine na Velc-hradu.j (konec.) Začele so proccsije dohajati od vsih krajev , veti del z godbo. Vsaka jc imela po tri, štiri duhovne; naprej so nesli križ. po tem pa cerkvene zastave. Peli so vsi eno pesem, nalaš za to praznovanje zloženo. V.-aka procesija, ko je prišla do velikega altarja, je petje umolknil", eden gospodov jc imel kratek nagovor iu potem blagoslov s pre-v. Reš. Telesom. Vidil sim tisti večer devet procesij, iu k» s;m /e ua veter po cerkvi ogledoval, sim vidil. de -e v -e. kolikor jc mogoče. v cerkvi pripravlja spati; aii Ice. ni bilo mogoče; prepolno je bilo; po kapelah so sedli, m eden je molil naprej sv. rožnikrauec. Drugi so oblegli p« o-toi «i kol i lepe cerkve, dvoriša nekdanjega klošira. gostilnic. po tiavnikih; tule so se od \>ih krajev molitve m petje. L tugnil bi kdo reci: Ako je to tudi res. se jc pa tudi »l isti nerodnega zgodilo. Na t«> le ti »idgo-voiim: k<»j \ začetku osmine je bilo dvanajst zandarjev v Vilebiadu v -lanovljenih. po dve. ni patrole so vedno okoli
hodile; pa do sabote večera niso še imeli tudi nc le z besedo koga kaj posvariti. Zvečer sim se tudi prepričal, de ui popolnoma res, kar so nemški časniki pripovedovali, da so se tega obhajanja le priprosti kmečki ljudje vdeležili. Bilo je dosti gosposkih med njimi, in nar bolj je spoštovanja vredno, da obnašali so se res kakor kmetiški, to je, po-božuo; niso se sramovali nositi na persih svetinico ss. Cirila in Metoda, ali križec, ali pa podobico cerkvenemu banderju podobno s podobami tih svetnikov. Šlo jih je tudi dosti s procesijami, ali nobeden ni zijalov prodajal, na vsih je bilo viditi. da so iz zgolj pobožnosti sem prišli, da se hočejo vdeležiti veselja, kiero sc tu obhaja, ker je pred tisuč leti tukaj zasvetila luč mile Jezusove vere. To so se meni pravi omikani gospodje zdeli, ki se ne sramujejo kristjanov se v delih skazovati. V družbi tih ljudi sim tisti meni jako dragi večer prebil. Mislil sim si pri ti priložnosti naših mladeučev, dostikrat z lažujivo omiko, kako jih je včasi žc sram, po vnanjem pokazati, da so kristjani, ki se prederznejo posmehovati se. ako vidijo kako ženico bolj priprosto svojo pobožnost opravljati! Pridejo iz mesta na kmete in pridige ali rešetajo in gredešajo po svojem napuhu ter ljudem do njih spoštovanje jemljejo; ali pa se bahajo. »la jim pridig celo treba ni, češ, da to in še veliko več sami znajo; ako jih pa poprašaš za Božje, cerkvene zapovedi, za (5 resnic itd., je vse mogoče, da ti jih ne bodo vedili stlačiti. Da to zadeva le nektere, to slehern ve. Sploh rajši prazni čebri bobnijo in šopirili čopi šumijo; zares olikani mladenči pa se vedo tudi ponižne ohraniti. — Zraven tega so pa naši jugoslovcnski mladenči vneti Slavjani iu močno se hudujejo čez nemško kulturo; celo vsak cilinder jim je tern v očeh. Naj te drugi kara, mlada kri, vroča kri; ali. draga slovenska mladina, ud tiste vam toliko studene kulture ste ravno nar slabši tlel zase obderžali, ako sc sramujete za prave katoliške kristjane skazovati se. Zasmehovanje svetih reči. nevera, kriva vera, — to ni slovensko; to nam je vsikdar dohajalo le s tujega.
Zjutraj ob 4 je bilo že vse na nogah; mnogo duhovnov je žc spovedovalo; ob 5 so se začele ss. maše; bile so vedno po 4. 5 na enkrat v cerkvi, zunaj pred cerkvijo na prostoru tudi ve»lno ena, in v stari kapelici, ktera je šc od časov ss. Cirila in Metoda, je bila pri edinem al-tarju vedno maša. Po moji štet vi je moglo biti to nedeljo čez sto ss. maš v Velehradu. Pridige so bile ob peti. sedmi in deveti uri. Bilo je pak vse ob enem, maše, pridige, spovedovanje iu obhajanje. Cerkev je bila polna, da skoraj ni bilo moc duhovnom do altarjev priti; ali ni sc čul naj manjši šunder ali celo vpitje, kakor situ ga večkrat satu slišal po prepolnih cerkvah. Čudno jc bilo tudi to. ker veliko žen sim vidil, da so otročiče po pol leta stare seboj imele, ktere so povsod seboj nosile; tako tudi v cerkev; ali uc eden se ui oglasil; tudi naj manjši glasu nisim slišal. O ti ljuba mirna slovenska ki t? Vse je bilo le pobožnost iu vera. To ljudstvo ima še vero, iz prave vere izvira pa pobožnost; to se jc vidite* tudi iz spoštovanja do duhovnov, ko je bil vsak vesel, ako je mogel kteremu roko kušuiti, tako da gospodje med ljudmi skoro naprej niso mogli. Vsakteri je pa imel na persih zraven svetinice ali križa slovanske barve. To pak ni bilo iz no-beue demonstracije, bilo je brez bahatija iu kljubovanja proti drugim narodom; vsak jc s tem le skazoval, de hvali Boga, ker jc Slovanom pred tisuč leti tukaj zasijala luč prave vere, to jc zedinjenje slovanskih barv s križem. Ob desetih je imel nadškof olomuški pontilikalno veliko mašo. Prekrasne so bile duhovne oblačila, sami darovi plemenitnih gospa. Po maši jc bil Te Deum. Podal sim sc ua bližnji hribec iu sim vidil, de po vsih potih iu cestah je bilo brez števila ljudi; eni so odhajali, drugi dohajali; v»i so še postajali, ko so zadnjič cerkev vidili, iu molili, obdarovali ubožce, kterih jc mnogo tukaj, potem so šli veselo svojo pot. Prodajavcev je bilo veliko, vsi veči del s podobami,
bukvami iu pesmimi. Kdor je pesmi prodajal, jc vsak zraven svoje krame stal iu pesmi prepeval; vsi so pa imeli narodne barve, ali zastavo ua strehi s podobo ss. Cirila iu Metoda. Mnogo se jih je balo, dc bi to prazuovanje v Velehradu ue bila kaka politična demonstracija; bal sim se tudi jest malo; zna biti so si to tudi naši sovražniki vošili, de bi kak vzrok imeli, nas napadati: ali od vsega tega nič, ne nar manjši stvarice nisim zapazil. Prav vesel sim bil zavoljo tega. Vam pa, jugoslovcnski bravci ljube Danice. se je ie večkrat reklo, de se po pravici imenujete pobožni; tudi jest sim prepričan, de ste vredni tega iincua: ali zdaj ko sim naše severne brate v Velehradu vidil, sim primoran reči. de take vere v Sloveniji nisim našel. — U poli treh vzamem tudi jest slovo od Velehrada. kteri mi bo vselej v dragem spominu ostal. Vaji pak, o ss. Ciril iu Metod, ki vaji je zgolj gorečnost za razširjanje kraljestva Božjega gnala iz daljnega Soluna med slovanske narode, kakor* je takrat Bog blagoslovil rajni trud, tako vaji bo tudi še zdaj uslišal: prosita tedaj za slovansko ljudstvo, dc raste v dobrem, sc vterjuje v sv. katoliški veri, spozna «le brez nje ui prave sreče in nc prave omike; de se ljubi z bratovsko ljubeznijo. Prosita, de Gospod vse Sloveue, kteri so še oddaljeni, pripelje k cduinosti v veri, v ta edini pravi hlev svete rimske katoliške Cerkve. Prosita, de spolni napis stare kapelice vse od časov Cirila iu Metoda v Velehradu, kteri nas vabi: „Laudate Domiuum Ornues Gentes: Hvalite Gospoda Vse Ljudstva! S. K.
V Šmartnu na Tuhinjskem jc i«»>erl 24. u. iu. vis. čast. gosp. Luka Do I i uar v <'»9. letu svojega življenja. Dolga bolehnost na nogah iu pa kratka bolezen spravila ga je pod zemljo. K pogrebu sc je bilo zbralo z vis čast. gosp. dekanom iz Kamnika še 13 druzih gg. duhovnov iu šc veliko druzega ljudstva.
Ko so mertvaške bilje odpeli, stopijo ua lečo vis. čast. gosp. dekan iu imeli so ogovor po besedah sv. Pavla, rekoč: Bratje. spomnite sc tistih, ki so vam besedo Božjo oznaiiovali, ohranite v spomin konec njih odhoda iz tega sveta, ohranite njih vero itd." Vidilo se je tukaj, koliko da je ljudstvo pokojnega gospoda čislalo, ker slišal sc je pri govoru jok po vsi cerkvi, posebno pa pri tistih besedah govora, kedar so opomnili v. č. govornik dobrotljivosti iu ljubezni ranjcega; pa da truplo ranjcega gospoda je obet -njeno z glavo proti allarju, vaše trupla bodo pa obcrnjenc z nogami proti altarju, kajti sodnji dan bodo gospodje duhovni vaši tožniki pred pravičnim Sodnikom.
Ako pomislimo, da so bili rajni gospod že 1 leta v pokoji, in da človeka, ko ga enkrat čast zapusti, zapuša tudi večji del veljava pred svetom, je očitno znamnje, da je bil rajni spoštovan bolj zarad svojih dobrih del, kakor zarad časti iu veljave.
Na pokopališu v Sina rt nu počiva tedaj učeni gospod, ki je marljivo prebiral iu dobro umel vir vse učenosti, sv. pismo in cerkvene očake; počiva tamkej zvest pastir čede, ktero mu jc bil Gospod izročil, iu jo je 22 let pascl; počiva blagi človekoljub, ki mu je nar večji veselje bilo, kadar je ljudem mogel kaj dobrega storiti, ker bil je posebno blazega duha in prizanašljiv do sebi podložnih, pa ne iz slabosti iu mehkužnosti, kajti rajni gospod ni resnice nikomur prikrival, če ga je dolžnost vezala jo povedati. Na njegovem grobu materi Slavi oči milo rose, kajti rajni je slovensko modrico gojil, ko jc bilo to še kaj nenavadnega. on je resnico, ktera sc dan današnji tolikrat ponavlja, da se ljudstvo izobražuje le v niatcrnem jeziku, s ponosom terdil, on je bil rodoljub šc pred letom 1848.
....,Dovolj bo spomina, me pesem pojo.u Pa kakšne? Svete pesmi, pesmi za vse godove v cerkvenem letu. Dokler bo Slovenec po cerkvah pobožne pesmi prepeval, pozabljeno ne bode ime pokojnega gospoda, ker napevi njegovih sv. pesem sc posebno prikupijo prostemu ljudstv u, za ktero pa je treba naj bolj skerbeti.
Življenje ranjcega gospoda je vredno, da bi ga kak domoljuben gospod, ki so mu okolišine znane, obširnejši popisal; nekaj njegovih učenih del je boje še v rokopisu.
»Danica4 pa, kteri je ranjki večkrat dopisoval, stavi iiiu s temi versticami pervi spominek. Naj bo ranjki priporočen v pobožno molitev vsem obilnim njegovim častivcem.
—k.
V Mozirji ua Staj., 14. avg. ») Preteklo nedeljo, t. j., 9. t. m. se je obhajala slovesnost v našem lergu, ktera se šteje gotovo med nenavadne in veličastne. Dva novo-mašuika sta svojo pervo sv. mašo služila, gospoda: Janez Lipold in Franc Pirkovič. Ta dva vcrla mladenča, ktera sla obadva zavolj mladosti dovoljenja sv. stola k posvečenju potrebovala, sta šc zraven bratranca po rodu. Zc 2*i let sc v našem tergu ui obhajla več laka slovesnost, zadnji ki je tukaj pervo sv. mašo služil , jc bil primiciautov pravi slric, slavno znani Franc Ksav. Lipold, vodja normalnih šol v Celji, mož, katerega jc nemila smert le prenaglo pokosila. Prav lepo so naši pobožni tcržaui terg okinčali z raznimi prapori ali bauderi. napisi, mlaji i. t. d. in s tem so »pričali ne le ljubezni do novomasuikov, temveč tud: ljubezen za čast Božjo. Prav lepo iu okusno olepšana je bila ludi krasna cerkev sv. Jurja, ktera domačemu gosp. duhovnemu pastirju, ki jc ves vnet za cerkveno snago zares dela lepo cas«. Nedeljo zjutraj še zgodai ie bil celi lerg ze ljudstva napolnjen. Oh devetih jc bil izhod i/, hise g. Lipolda v cerkev. Nc moreš si misliti krasuejšega pogleda od tega! Viditi iz hiše stopiti nar manj 20 Imgo-lovcev. za njimi loliko mašnikov, iu poslednje obadva novomašnika v inašuiškem oblačilu, vsakega s krono na glavi iu z vencem v roki, vsakega v sredi svojih staršev, in naposled mri i/.iiio zlahle, so mogle solze vsakterega obliti. Pridsi v cerkev stopita novomašnika pred oltar iu skupej zapojeta: ..Veni Spirilus," po tem služijo g. Lipold pervo sv. maso z ''a-goslovom od začetka. Za arhidiakona so bili domači g. dekan. Med mašo so obhajali svoje starše in brate. Pre' *■*«-t: petje bogoslovcev, kteri so peli izverstno latinsko ma-o. je povzdigovalo veličastvo. Drugi g. iiovomašnik so med tem klečali ua prelepo napravljenem moluiku. Pomaši >o gospod Marka Pleštiik, lučki župnik, stric novoinašiiikov pridigovali. Našteli so v začetku mašnike iz l.ipold-ovc rodovine od štirih rodov, iz vsacega roda po dva in blagrovali hišo. ktera je že toliko mašnikov cerkvi prirodila. Potem pa so v pervem delu razložili, da je mašniški stan častitljiv stan, v drugem pa, da ostane ta stan častitljiv, ce ga tudi ljudje ne spoštujejo. Vse to so dokazali iz častitljive službe, iz njih opravil: „suut enim ministri Christi et dispensatores mv-steriorum Dei." Omehčila je pridiga serce slehernega. Lepo jc bilo viditi med pridigo sedeti novomašnika pred oltarjem, mladeuča , ktera sta se v tako nježiiih letih zc teden šteje še Ic 21, drugi pa 22 let) svetu odpovedala. Po pridigi so služili drugi gospod iiovomašnik France Pirkovič svojo pervo sv. mašo in so tudi med mašo svoje starse in zlalito obhajali. Arhidiakou so jim bili braslovški g. dekan. Zdaj je sc Ic bi! drugi blagoslov, iu bila je tako ccla svečanost le kakor eno djanje. Mogočno iu veličastno je med mašo donela iz shoduice od bogoslovcev krasno peta slovenska maša. Po darovanji so se vsi gosti v lepem redu z novomasniki v sredi zopet podali v domačo hišo k g. Lipoldu. Ljudi je bilo loliko na tergu, da v gnječi skoraj mogoče ui bilo naprej priti; Mozirje še gotovo loliko ljudi ob enem zbranih ni vidilo. Ne Ic od vseh krajev krasne savinske doline, tudi iz Kranjskega in Koroškega jih je prišlo veliko, iu ce malo rečem, bilo jih je osem jezer. Prav po domače jc bilo potem ra-dovanje med kosilom in veliko uapitnic se je napivalo. Drugi dan se je vse društvo peljalo v bližnji terg — Ročico, kjer sta novomašnika sv. mašo služila v blagi spomin pokojnega
•) ker je o tem že drugo naznanilo govorilo, -mo pričujoči sjis okrajšali.	* fr*-
Jožefa Lipolda—Roeiškega, župnika, slovenskega pesnika in njunega starega strica.
Spomina vredna je tudi pesem, ktero je bogoslovec g. V. K. novomašnikoma v čast zložil. (Zavolj pomanjkanja prostora je ne moremo razglasiti. Vr.)
<3 Iz Sevnice na Štajerskem, 20. avg. 1863. Daveto nedeljo po Binkoštih so nam v Sevnici premili lavantinski knezoškof Jakop Maksimilijan našo novo oerkvo posvetili. Veselja nam jc serce gorelo, ko se v saboto ob 5 zvečer po železnici pripeljejo, in strel Njih prihod naznanuje, in vse želi že skorej viditi svojega občeljubljenega vi-šega pastirja. Veseli obraz in prijazna beseda Jim mora serce vsakega pridobiti. —
V nedeljo jutro kmali po sedmih se je pričelo posve-čevanje cerkve in terpelo je skorej do enajste ure. Potem so višji pastir vernim, kterih je bilo veliko tavžent iz bližnjih iu daljnih krajev, mične besede govorili, kako naj farmani svojo farno cerkev spoštujejo in skerbijo za njeno lepoto in krasoto. Očitno so izrekli hvalo, komur hvala gre. Po pridigi so imeli sv. mašo, in podelili so še 687 birman-rem sv. birmo.
Tako stoji zdaj na inesti stare. male. temne cerkvice lepa 12 široka ino 22 sežnjev dolga cerkva, posvečena v čast Božjo in njegovega služabnika sv. Nikolaja. Kdor jo od zunaj ogleda, ga žene skrivna moč jo tudi od znotraj pogledati, iu Nemec jo zapustivši pravi: ..sie ist vv i r k I i c h schoiiSlovenec pa pravi: ..hvala Bogu, to je prav lepa cerkva." Ino tudi jaz pravim: hvala Bogu zanjo, pa tudi hvala vsakemu, komur hvala gre. Komu pa gre hvala? — Lepa hvala gre priduiro sevniškim furmanom. Božja roka jih jc leta 1854 hudo zadela. Kavno binkoštno nedeljo ob treh popoldan strašen ogenj celi terg vpepeli; le maloktera hiša je hudemu požaru se utajila. Pa tudi hiše vsih farmauov — farne cerkve se ogenj loti, in požge, kar se da požgati. Žalost in nesreča Sevničauov se da občutiti, lic pa popisati. — Pa tudi v taki žalosti iu nesreči Sevničani serca in zaupanja ne zgubijo. Hitro so začeli hiše popravljati, al pa iz novega zidati, in Sevnica spet popravljena stoji. Zdaj so bile oči vsih farmauov obernjene na njih farno cerkev. Misli farmauov se zedinijo, in na staro mesto pogorele cerkve sklenejo novo bolj prostorno postaviti. Iuo glejte, kaj premore pobožnost in zedinjeua moč! Od stare temne cerkve ni sluha ne duha. na njenem mesti pa zdaj stoji nova, prostorna, veličastna cerkva, živa priča pobožnosti in Oo-b rotijivosti Sc v ni ča nov.
Hvala gre vis, čast. gospodu Francu Fohn-u, sevniš-kemu fajmeštru. Veliko so prestali, pa krepko se poganjali za čast lložjo in njegove hiše. Kdor iz lastne skušnje ve, koliko grenkega požreti in težavnega prestati ima duhovnik pri takem delu. si bo lahko mislil, da je tudi prečast. gosp. fajmeštra marsiktera terda zadela. Ali vse so prestali, vse premagali ter Bogu darovali, in cerkva stoji.
Hvala pa gtc tudi grašinskemu gospodu Ludviku pl. Kcheiiburškemu, kterega slavno znano ime je zadosti, da se ve. da tam, kjer je za Božjo čast kaj potreba, je on pervi v p»tnoč. Zatorej hvala mu. in hvala vsakemu, kteri je kak <lar položil, položil na altar za Božjo čast in olep-šanje nove sevniške cerkve. Istino ali kapital pa in obresti naj mu Bog poverne v svetih nebesih.
Iz Velelirada (dospelo 21. u. m.) t esar sem že davno želel, se je 14. avgusta spolnilo. Kavno opoldne dospern v stari Velehrad. kamor se jc bilo še tisti dau sošlo silo veliko potnikov iz bližnjih in daljnih krajev. Vseskozi so v procesijah prihajali s svojimi duhovni glasno popevaje do terde nori in veliki Šmaren dopcldne tako, da nas je bilo 15 vnanjih duhovnov in gotovo čez 10 000 druzih ljudi na Veliko gospodnico v Velehradu. Prišle ste dve velike pro-ce-ii iz hernske škofije z dvema dekanoma že v petek iu </. Olomuca je dospel stoljni prošt, plemeniti Peteani. ki je imel veliko mašo v god vnebovzetja H. Marije, kteri je vele-
hradska častitljiva in res velika cerkev posvečena. Skorej v sredi cerkve ste si ravno nasprot kapeli sv. Cirila in Metoda. Veliki šmarni dan sem bral sv. mašo v kapeli sv. Metoda in v nedeljo v kapeli sv. Cirila. Lepo se je namerilo, da smo ta dan štirje slovenski duhovni se sošli v Velehradu. Uni trije so brali sv. maše v Cirilki, v prelepi, res krasni kapelici sv. Cirila in Metoda blizo velike cerkve. Pridigovati sem slišal trikrat moravski ali v češkem jeziku, v petek popoldan in v saboto zjutraj in ob desetih, živo in serčno. Kakšne čutila so me prehajale, ti popisati ne morem; le to povem, ko sem v petek popoldne v veličastni cerkvi molil večcrnice in so prihajale trume pobožnih slovanskih romarjev v vsakoršuih pisanih oblačilih, sem se pri besedah ,,quo progrederis, quasi aurora valde rutilans?" spomnil besedi učenega Slovenca in živo mi je stopilo pred oči I. 863 pa tudi I. 1863 in solze so mi oči zalile. In ko sc ozrem na pervi oltar na moški strani, berem Cautica Canticorum ter si mislim, res so cjntica canticorum. ker neprenehoma so prepevali romarji sumi in z godbo ginljive pesmi in litanije v čast „panne" Marije iu ss. apostolov slovenskih Cirila in Metoda. Slovansko ljudstvo je pobožno ljudstvo. V Boga zaupa, torej ga Bog doslej ni zapustil iu upam, da ga tudi v prihodnje ne bo. In te Domine speravi , non confundar in aeternum.	J. M.
Iz Prage, žalostno je krog Dunaja, še bolj pa po Moravskcm, kjer cela dva mesca prav nič dežja ni bilo. Polje vse suho, voda slaba, vročina huda. Ko nus železnica pripelje do češke meje, vstane vihar in dež se vlije, toda kmali preneha. Po Češkem je sicer tudi suho. • endar vse bolje iu lepše raste, kakor po Moravskem. Naslednjo noč je vendar v Pragi dobro deževalo. V god cesarjevega rojstva jc bila velika sv. maša. ktero je obhajal kardinal Schvvarzenberg. častitljivo slovesno, pa spodbudno, da rnalo-kje tako. Kar me je zlasti giuilo. je to, da pred sv. obhajilom poijubujejo sv. križ vsi duhovski iu deželski naj višji gospodje, kar jih je okrog oltarja, zaporedoma v ziuiii-nje miru in sprave med duhovsko iu deželsko gosposko. Sploh je (oliko verskih iu katoliških spominkov po častitljivi stari Pragi, da se jih pač nikdar znebiti ue more. Streljalo, godlo, igralo se je celi dan tu in tam. Diugi dan. 19. avgusta, smo brali spet vsi štirje slovenski duhovni sv. maše pri altarji sv. Jana Nepomucena. kteri jc imeniten za nas duhovne in za Slovence sploh. Toliko v naglici; morebiti pozueje kaj več. Z Bogom !	J. M.
Razgled po ker#an«lietn uvela.
V katoliški Avstrii so hotli freimavrarski časniki trienškega škofa snesti, ker je samo senco tega omenil, kar so reformatorji sami pisali o reformatorjih in reformacii. Zoper znanega „Schusclkau, ki je ravnokar toliko lagal in kvasil zoper papeže in sicer v katoliški Avstrii. v njenem glavnem mestu, pa nihče zinil ni. Če z nami sovražniki naše vere tako delajo, braniti se menda saj šc smemo. „\Viener Kirchenzeitung" piše med drugim: „V pastirskem listu kneza škofa trienškega sc je reformatorjem in njih pervim prijatlom prava iu zgodovinska resnica očitala, da so bili „z a n i k a r ni ljudje." „Kikerikiu, „Presseu iu gosp. Aleksander Schindler so vpili enoglasno zoper to knezo-škofovo hudodelstvo, češ, da je ta sodba osmi naglavni greh na svetu. Spomina vredno pa jc, da \V i 11 i a m C o b b e 11, radikalni poslanec v parlamentu, kije bil vender sam protestant, jc skorej po besedi ravno to sodbo pisal zoper reforinatorstvo iu reformacijo." „\V. Kztg.u navaja potem veliko iz Cobbettovega dela: Historv of the Protestant Reforma tion. V 12. listu se bere na pr.: „V dosedanjih listih je bilo zoper vsak ugovor spričano, da reformacija, kakor se imenuje, jc v živinskem poželenji spočeta, v hlimbi in nezvestobi zrejeua in v potokih nedolžne angleške in irske kerv i pasena in pitana... .u ^Pokazal sim,
da ta verska sprememba je bila doveršena po nekterih prav malopridnih, če ne nar malopridniših, ki so kdaj dihali." Kakošno hudodelstve more v tem biti, vpraša „W. Kztg.", ako katolišk škof protestante ravno tako sodi, kakor se sami sodijo? — V 7. listu pravi Cobbett: „Vera in vest (pri reformatorjih) ste bile vselej pretveza, rop in plen pa tako ali tako vselej konec. Ljudstvo, nekdaj tako edino in tako srečno, je razpadlo v nestevilnc ločine, ker skorej nihče ni vedil, kaj naj veruje, in nihče, kaj naj po postavi spoznava____ Cranmer ni mogel nobenih dosti gibčnih Angležev najti za pomagače pri svojem delu. Protektor Hert-forl. ki ga moramo Somerset-a imenovati, ker ga je bilo kraljevo dete naredilo vojvoda Somerset-a, je bil nar veči vsih reformatorjev, ki so kdaj na svet prišli, kar bomo precej vidili, nar veči in nar prederzniši vsih roparjev, ki jih je rodila ta slaboglasna reformacija, razun starega Henrika. Doveršena odprava katoliške vere je bila potrebna za njegove osnove, in torej je bil velik dobrotnik unih požrešnih. zanikarnih tujcev. Svet morebiti ob nobenem času ni vidil taccga gnjezda ostudnih brezboznikov, kakor je bil Luter, Cvingli. Kalvin, Beza in drugi glavni reformatorji... Od vsaccga izmed njih, kakor so celo njih lastni učenci popolnoma poterdili, so bile znane nar nesramuisi pregrehe. V niči in ur niso bili edini, razun v nauku, da dobre dela so brez prida, in njih življenje je kazalo, da jioi jc bila resnica s temi nauki." Trienški knez m škof šc dvajsetega dela tega ui rekel, kakor je tukaj, pravi r\V. Kztg.*. in so ga hotii na »sramotno klopu posaditi. NVilliam Cobbett je ni! kmali potlej, ko je to pisal, v angleški parlament izvoljen, (lil. ,,\Vien. Kztg.u št. 32.)
V Malin- u ali Mehcl-uu na Nizozemskem se jc 18. u. m. pričel zbor verlih katoličanov pod varstvom malin-skega kardinala vikšega šk«d'a Engelberta Stcrkx-a in pred-sedništvom barona Gerlach-a. Ta zbor ima glavni namen, braniti reč in nauk katoliške Cerkve v tih časih, ko ima povsod toliko sovražnikov; torej so sv. Oče Pij IX družbo v posebnem pismu blagoslovili. V 1. zboru so podpisali zbrani možje pismo verne vdanosti do sv. Očeta. .Med govorniki je 19. u. m. govoril Evgcnij van Kerckove o človekoljubji 19. stoletja, ki se boji vojske, ker ona veljavo deržavnega denara znižuje, in mu je ljubše cele narode pustifi klati se — nedavno v Sirii, zdaj na Poljskem. Poslednjič je govornik skazal, da svoboda brez vere se izteka v trinoštvo. „ Poštenje Belgii, ki take može rodi!- je sklical neki Francoz po tem ugovoru. — Zbora 2o. u. m. se je vdeležilo 4000 oseb. Mlgosp. Nardi iz Rima je pravil, kako da je iz ljubezni do sv. Očeta postal celo časniški dopisnik iu da žc 4 leta v „Armoniow piše, — pa da so papež zdaj prav zdravi, da Mastaji dolgo žive, da molitev vernikov tudi kaj pripomore k pridaljšanju njih življenja. Sicer jc nar bolj govoril o tcrpljenji škofov o sad a nji laški vladi. Montalembert je v svojem govoru povedal, da pregovor .,svobodna cerkev v svobodni deržavi" je vzet od nekega velikega hudodclnika" ob času belgijskega rovarstva, da so pa te slavne besede resnica le v Belgii. ki ima naj boljši vstavo, če tudi ni nepopravljiva. Za napravo velikega katol. središnjega dnevnika so se poganjali zlasti Anglež Andelv, knez Czartoriskv, fajm. Mcrmillod in pravdosrednik Disard. in predlog se je sprejel. Zastran kazaiišiiih naznanil je bilo vprašanje tako rešeno, da naj katoličani zvedo tudi. kaj hudega na dan prihaja, ravno zato, da naj sc razuzdanost po zasluženji biča; zastran izhajanja časnikov ob nedeljah pa tako, da sc samo po sebi razume, da tiskarji so ravno tako dolžni praznik posvečevati, kakor drugi kristjanje: ako pa razuzdano tiskarstvo nedeljski pokoj oskrunujc. da vero napada, bi sc mogli katoličanje tudi v nedeljo braniti; v taki sili tedaj bi bilo pri rondotnih" okolišinah (ne pa pri nas) delo izgovarjano. Tako so se pomenkvali v postranskih oddelkih in so bili s to določbo zadovoljni. Zato pa to še ui cerkvena določba. — Imeniten je tudi
predlog za vstanovitev prijatelskih ali tovaršijskih družb, v kterih bi katoličanje svoje središč imeli. — Drug svet je. naj bi se s pomočjo škofov na svitlo dala štatistika ali stan katoliških zadev po raznih deržavah.
V	Eben-U na Tirolskem, v cerkvi kjer počiva truplo sv. Notburge, se je une dni to-le dogodilo: Ženska iz Kirchiihl-a, že petnajst let bolna, se jc odmenila romati v Eben k sv. Notburgi, ondi iskat pomoči zoper svoje terp-Ijenje, kakoršne je že leta ter leta pri zdravnikih zastonj iskala. Z nar večini natezanjem iu s pomočjo svoje sestre in neke druge osebe pride v Eben 4. vel. serp. Drugo jutro jo spravijo v cerkev in jo posade v klop. Po sv. maši bolna kar neprevidoma ne čuti nikakoršne bolezni večin poskusi sama iti. Vsi pričujoči stermijo, da nikoli tega. ker vidijo, kako dobro se ji je obneslo: prav lahno gre od klopi do obhajilne pregraje. Skoz pet dni pa, ko se je mudila v Eben-u, se je zlagorna tako vterdila. da je zatnogla peš brez tuje pomoči iti debelo uro od Kbeua čez prav ntermi hrib od kolodvora v Jeubach.
Škofje po Laškem in Tirolskem so jeli vernim kužne časnike prepovedovati. Hudobni listi sc sicer v tacih okolišinah malokrat poboljšajo, tudi se namerijo zanikatneži. ki se po prepovedi nalaš ua taki prepovedani sad narocu-jejo: ne morejo pa nadomestiti tistih, ki so pokorni modri riaredbi svojih višjih in take liste popušajo. Sej slehern previdi. kdor Ic lioce, da škofje le v sili in vernikom v prid kaki kužljiv list brati prepovedo. Menda sc ne bo nikdo zato srečnega štel, ako ga zanikamo branje oropa vere. čednosti iu serčnega pokoja, ki je nar boljše blag«.
V	Fečulm (Petikostolu. Fiinfkirchen) bo perve tri dni kimovca škofijski zbor, kakoršucga že ui bi!.* ondi noldrug sto let.
V	Melielliil ua Belgijauskem jc freirnavrarski svet z večino enega glasu vikšemu škofu vzel vikši vodstvo on-dotne izverstne mestne gimnazije. Toda tukaj so se freimav-rarji opekli; na prošnjo vsih mestnjanov jc namreč kardinal vikši škof Sterkx svoj pot naredil osnovo za kat. mestno gimnazijo ter bo dosedanje vcrle učenikc ohranil. Ze jc nadvojvoda Mirepoi* daroval 00.000 frankov za ktere je kupljeno primerno pohištvo. Kmali sc bo tedaj vidil bogato založen vstav — ubog z učenci, zraven njega pa svobodna naprava v naj lepšem cvctu.
Mjesniki, jabelka in lesnika.
Haigovorček.
Fi lis t rov in Bistro v.
F i list rov. Povej mi. brate Bistrov. ali si žc vidil jezuite ali jezu i ta rje?
Bistrov. Že dostikrat, pa tudi njih djanje iu neha-njc sim tehtal.
Filistrov. Kaj sc ti zastran njih zdi. kakošni možje so ?
Bistrov. .lest pravim s cclim scrccm. dc so angeli.
Filistrov. Meni pa je Srakomoder rekel, da so jezuiti farizeji in hinavci; kaj pa k temu praviš?
Bistrov. Ker vem in sim prepričan, da so jezuiti angeli, tedaj mora Siakomodcr farizej biti; farizeji pa so tudi tisti, ki angele v pregovor graje, hinavstva in oči t a n j a obrača jo. Kaj praviš k temu. ako govorjenje in djanje Srakomodrovo in njegovih pajdašev tehtaš?
Filistrov. Hm. hm. ... Ko bi nc bil jest Filistrov. mogel bi ti priterditi. da resnico govoriš . . .; ali moj kruhek, moj žganjček. . . .
Bistrov. Pri komur je kruhek, žganjček iu trebu-hek njegov bogek, taki sc pri incni nc imenuje mož in nc k r i s t j a n.
— Zmed toliko in toliko pisem, ki so jih pisali r\jib ekselencija" general Garibaldi s Kaprcrc. pravijo ekselen-
cija „al Comitato di Provvedimentou med drugim: „K d i-nont in delavnost — in obhajali bomo zmago čez temne in očitne sovražnike." „Armoniaa se bahaču posmehuje in pravi: „1/. tega pisma posnamemo, da Italija ima dve versti sovražnikov, temne in očitne. Mi gotovo nismo med temnimi, zakaj naše pero govori, kar serce misli. Napoleon III pa naj nasproti malo vest izpraša ter naj gleda . če bi kje ne utegnil stopiti v število t e in-lijakov!" Zopet pa jc jasno, da (Garibaldi sani je med očitnimi, kajti ckselencija „ocitno~ in pogosto zaterjuje, da bi rada Kim in lienedke pogoltnila in duhovstvo spod milega neba spravila. Kdor pa žuga cele mesta in ljudi pogamžati to ti ni kar si bodi. Golijata je bil paglavec proti njemu.
Sardinsko ministerstvo iše v srednjem morji kraja za pregnanstvo, toraj —- drugo »Sibirijo! (I srečna Italija nova, edina! — Pravijo, tla je emir Abd-el-Kader v Meki hudo zbolel. — Sliši sc da odpadnik k trnkom. Omer paša. lezi v Kučuk-u bolan za prav ostudno boleznijo. Ni čudo! — Turški cesar je o svoji pričujočnosti v Egiptu daroval redovnicam ali nunam dobrega Pastirja 50.000 piastrov, in ravno toliko frančiškanskemu samostanu. Kako čudno sc godi na tem Božjem svetu! Turški car obdaruje katoliške kloštre. katoliški kralj Viktor Kmauvel v Piemontu jih pa ropa. (III.)— V lludejevicah bo 1—3. kim. škofijski duhovski zbor. kterega se bo do 300 duhovnov vdeležilo. - V l.ands-hut-u je nekemu popotniku posebno všeč bilo. ko je rožen-kraiiska biatnvšina med šesto mašo v cerkvi sv. roženkrane obmolila iu je nato vse ljudstvo počasi iu mirno nudilo šc za ..sveto rimsko kraljestvo." ..Kdo ve. pravi popotnik, če ta molitev, bi djal. še edini ostanek nekdanjega svetega rimskega kraljestva, moljena veči del le otl pobožnih mest-njaiiskih iu rokodelskih ljudi — nc pripomore več k prihodnji nemški edinosti, kot mnoge politiške praznovanja, ki .-e po vsi Neinčii obhajajo — češ da — k zedinjenju? — Dolu o vtrebušeni in krepko podperti obertniki v Trier-u m Pru-» vskeiu. kterim je nedelja in praznik, kadarkoli sc jim poljubi, - nc privošijo trudnim delovcem še teh malo praznikov, ki so sko/.i leto, in pravijo, da ..grossindustritllni" terpijo s prazniki 321.000 terdnjakov škode na leto. Svctvajo :orej. naj bi \la<la gledala cerkvene praznike zmanjšati, to je. jih na nedelje premaknili. Zraven tega pa uni gospodje tudi ne pomislijo, da ravno sedanji čas ne le po Angleškem, ampak tudi po Nemškem ob delavnikih cele trume delavcev pohajajo brez kacega tlela. — Novi viksi škof v Parizu in lgo-p. Darbois je v svojim pastirskem listu spre-g o vor i I tudi nekteic krepke besede za Poljce. ter želi, naj bi vladat ji storili čverste sklepe v prid tega nesrečnega naroda. — Na Angleškem, kjer se toliko s svojim umom iisiijo. so menda sedanji čas nar veči babjoverci, klopfgei--terji. ti-t hriiekerji. hellseherji. sofatancarji itd. Fden piše. •ia zomore duha od telesa ločiti in ga kakor ..svetečo senco" kamor si bodi poslati; drugi, — v ljubi ..neeeri" (naturij vse preveč ubrisan. celo demonstruje. da duha ni. Kjer se je katolieaiisivo zaverglo. tam dotle modrujejo, da so vsaki i.a nasprotnem konci verski norci. — Častiti, frančiškanski ied. zunaj Amerike, je imel o poslednjem velikem zboru 7 i ozn. l*>r>2: *.l| okraj in ali provincij; 12 kustodij; 12(56 K«>nveiitov ; 32 kloštrov; 220 ho«picov. seliš in misijoniš; H»4 duhovnij: 2<> kmnisarijatov za nv. zemljo; 20 prefektur: aposloljskih vikarijatov; 31» škofov in vikših škofov; 20.851» živih bratov. Med temi 10.882 mašnikov; 1898 klerikov z objlubo. 617U laikov. 215 novineov klerikov; 117 novineov laikov. 1511 tercijarjev. V Ameriki je 12 okrajiu. število bratov pa ni znano, ker takrat še niso bile dospele naznanila. — ..Armonia" naznanja 23. u. m., da je samo v detiaru že nabrala za sv. Očeta: milijon sto dva i ii šestdeset tavžent pet slo sedemdeset *) t. a nižat i pomeni v otročjem govoru bradomajavno jesti.
lir. V tem pa niso obsežene vsakterc dražčice, ki vedno denar spremljajo. Za Armonio je vselej veseli dan, kadar more tolažiti dušo užaljenega Pija IX. Gotovo blažje in slajše veselje kakor pa freimavrarjeui. kadar zasadijo novi meč v serce ravno tega očeta vsega katoličanstva! — S čerkami ncomadežanega spočetju v Modeni pride zdaj zdaj ua svitlo zavernjenje preklinovanj, ki jih jc izbruhal brezbožnik Kenan zoper našega Zveličarja; spisal je to delo silno učeni inlgsp. Celestino Cavedoni. . . . Kenan, dasirvno je nasprotno hotel, je storil, da se Jezusa Kristusa učijo, ga ozuauujcjo, spoznavajo, ljubijo, poveličujejo. (Arm.) — Ze tri leta se sučejo, odkar je bil kardinal De-Angelis v Fermi vjetničeu iu odpeljan v Torin v misijonsko hišo, od koder ni več izšel. V tem dolgem času ministri niso nikoli mislili na to, da bi svoje tiransko djanje zoper enega izmed naj častit-Ijivših Italijanov opravičili, in ne, da bi razodeli. kaj je zadolžil, napravili pravdo itd.... Ali kaj tožiš, uboga Armonia, ker vi Italijani imate ječe le samo za škofe, duhovne in nedolžne kapticiue in nune. ue pa za krivične ministre.
—	Na Napolitanskein je šestnajst južnih okraiiu. in izmed teh jih je enajst ,,v stanu" brigantovstva, tedaj za Frančiška II, svojega pravega kralja. Zavdajanja. streljanja, zapiranja, pobijanja med Sardini in briganti. — ta je novica iu starica na Napolitanskein, — in temu vštric v enaki meri na Poljskem med Kusi iu Poljci. — 110 lombarških vojaških častnikov je po ..Arm." šc v avstrijanski službi. —- Madžari se veliko hrustijo s svojo svobodo iu svobodno vstavo, ali neprenehljivc, prestrašile iu čez vse prederzne roparstva v ti deželi kažejo, da ondi tudi tolovaji le preveč svobode imajo. Žalostna svoboda, ako si človek nobeno minuto ni premoženja in življenja svest! — Garibaldi še ni okrevljal od tega, kar je staknil kričavši ..Koma o morte,4* je jel že rohneti: Venezia o morte!" iu ko bi dobil Be-tiedke potlej, misli, bi mu Kim sam od sebe, kakor pečena goska v nastavljene — vatlov dolge zobe skočil. Utegne mu pa ta goska tudi kočnike polomiti, kakor mu kosti že polomila je.
lMuhoeske spremembe.
V	goriški iiariškolii. Čast. gosp. .lož. K oče v ar, pisar škfijski. gre za subsidijarja in učitelja v Šmarje; čast. gosp. Matija Skodli i k, semeniški duhovnik, pride v škofijsko pisarnico; čast. gosp. Ant. Božič, za 2. duh. pomočnika v Bcic, in čast. gosp. Jan. Palla, iz Scodo-vacca, za 2. duh. pomoč, v Karmiti. Čast. gosp. Pavel Fabris, 2. tluh. pomoč, v Karminu je v pokojni stan stopil.
V	ljubljanski Školii. Naslednji čč. gg. so prestavljeni iu vmesteiii: Fr. Dol i nar, novoposveceuec, v Dragatuš; Peter llonigman iz Smihela pri Novem mestu v Smarjeto; Jož. Krese iz Senpetra v Smihel: Mart. Der-čar iz Dol v Senpeter; Jan. Babnik iz Seutlorenca ob Temenici v Zužeuberk; Jan. Lunder, novoposv., v Sent-lorenc. Fajm. v Komendi gosp. Fr. D o l i c e I - n u je dovoljeno v pokoj se podati, iu Komenda je 21. u. m. razpisana. Bistriška duhovuija v Bohiuu je podeljena gosp. J a n. Mesar-ju. lok. v bohinski Beli. Boh. Bela je torej 22. u. m. razpisana. Lmerl je g. l.uku Dol i nur, fajm. v pokoju, 24. u. m., v Smartnciii na Tuhinskem. K. I. P.!
iBogorori s gg. dopisov a vvi.
G. F. K. Lepa hvala, pa tudi prošnja za obljubljeno.
—	G. V. G. v N. m.: Kaj dobro ste nam vstregli z izver-stnim spisom in nar prej, ko moč, ga borno jeli razglasovati.
—	Prosimo naznaniti, komu naj se po smerti g. Fr. Vid. v Buj. Dau. pošilja, ker je do konca leta uaroč., pošta pa je posled. list nazaj poslala? — G. M.: Kavno še do časa; lepa hvala! Na vprašanje: Ita. — G. —čn—: Gratias! —
Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Natiskar iu založnik: Jožef Blazilik v Ljubljani.