PoJ'tnin. a p/aćez/ia v> $/oćc?o>t/?r. Glasilo Obi organizacije pošt, telegr. in telef. uslužbencev v Ljubljani. Letnik Vil J. V Ljubljani, dne 11. maja 1928. 14. številka. Akcija za naše dneviiičarje V poštni upravi je vedinp kak povod za razburjanje. Največkrat pa so predmet razburjanja dnevničarji, ker niso' stalni in uzakonjeni, marveč je njihovo stanje odvisno od različnih in vedno se menjajočih pravilnikov, uredb in ministrskih odlokov. Silno so bili prizadeti lani, ko so se po čl. 306 finanč. zakona prevedli za dnevničarje vsi oni zvaničniki in služitelji, kateri niso imeli dne I. aprila 1927 še treh vštevmih službenih let. Močni akciji od strani naših organizacij — v prvi vrsti Saveza — in uvidevnosti pokojnega ministra g. Kočiča se imamo zahvaliti, da je v letošnjem1 finančnem zakonu ta krivica toliko popravlijema, da velja izjema tudi za ptt. zvaničnike in služitelje. Kakor pa je 'bil namen zakonodavca dober in pravilen, da se namreč letos 1. aprila vsi lami degradirani uslužbenci postavijo automatično nazaj v svoja prejšnja zvanja, 'tako je žali bog besedilo tega člena tako, da je to težko izvesti, ne da bi se proti prevedbi pritožila glavna kontrola. Zato še ni odločeno, na kakšen način se ta prevedba izvrši, najbrže bo g. poštni minister predložil število vseh lani prevedenih dnevničarjev ministrskemu svetu, da jih znova postavi za zvaničnike oziroma služi-telje. Tudi še ni odločeno, ali se izvrši ta prevedba uradno ali na prošnjo vsakega posameznega prizadetega uslužbenca. Vsekakor pa se mora — po naši sodbi — napraviti tak ali tak Sklep še v tem mesecu. Druga zmešnjava je z zavarovanjem dnevničarjev pri okrožnem uradu za zavarovanje delavcev. V obče mora biti vsak ročni in duševni delavec, ki ni nastavljen po uradniškem zakonu, zavarovan za slučaj bolezni ali nezgode. Po finančnem zakonu za leto 1926- 27 pa se dnevničarji pri državnih us tamnovah niso morali zavarovati, zato takrat naši dnevničarji za slučaj bolezni sploh niso bili zavarovani. To seveda ni dobro, ker je drugače dlnevničar takrat, kadar je bolan, brez vsakih sredstev. Poštna uprava ga plača samo za tiste dni, katere je v službi, bolniška blagajna mu pa tudi nič ne da, ker ni zavarovan. Zato se je v finančnem zakonu //d leto 1927- 28 uzakonilo, da mora biti vsak dmev-ničar zavarovan pri okrožnem uradu za zavarovanje delavcev, dia pa predpiše o višini prispevkov in načinu odtegovanja finančni minister poseben pravilnik. Tega pravilnika pa ni bilo od nikjer. Zato poštna uprava ni vedela, kako in kdaj naj začne s tem odtegovanjem. Naša direkcija je rešitev tega vprašanja večkrat urgirala, ministrstvo pa je vedno odlagalo, češ da še ni izdam v finančnem zakonu predvideni pravilnik. Tako se je zgodilo, da so uživalH dnevničarji od 1. aprila 1927 ugodnosti zavarovanja, ne da bi bili plačevali prispevke za to zavarovanje, ki so določeni z zakonofn o zavarovanju delavcev. Plačilo teh prispevkov okrožni urad za zavarovanje delavcev seveda terja, zato je ministrstvo izdalo odlok, da morajo plačati dnevničarji vse zaostanke od 1. aprila 1927 dalje in naprej vsak mesec. Lanski prispevki naj se odtegnejo v osmih obrokih, letošnji pa naj se sproti odtegnejo od vsakomesečne nagrade. Tako je prišlo dne 1. maja t. 1. do razmeroma velikanskih odtegljajev. Vsakemu dnev-ničarju se je odtegnila poleg davka še ena osmina lanskega zaostanka ter prispevek za meseca april in maj 1928. Dne 1. junija t. 1. se odtegne druga osmina zaostanka in tekoči prispevek za junij. Zato bo prihodnji odtegljaj že nekoliko manjši, tak pa ostane skozi nadaljnih 7 mesecev, ko bodo vsi zaostanki poravnani. Z novim letom pa se jim bodo i odtegovali samo normalni prispevki za zava-j rovanje in pa davek. Ta skupni odbitek ne j bo dosti večji kakor je bil pred tem celotni odbitek. To pa zato, ker plačujejo letos dnevničarji. precej manj davka, nego so ga lani. Vprašanje pa nastane, ali sme poštna uprava odtegniti te zaostanke za eno leto nazaj. Člen 35 zakona o zavarovanju 'delavcev pravi: »Ako delodajalec ni odtegnil prispevka1, ki odpade ma nameščenca, ob prvem izplačilu zaslužka po dospelosti tega prispevka, smo ta neodtegnjeni prispevek pozneje odtegniti samo, ako ni od tistega izplačila še minil en mesec, odnosno nista minila dva meseca, če dobiva nameščenec plačo ali mezdo mesečno.« — Od te strani je torej po našem umevanju odredba ministrstva protizakonita. Ker dobivajo pri pošti dnevničarji nagrado mesečno, bi se jim smelo odtegniti za nazaj samo za dva meseca, odtegnilo pa se jim je za 1 leto nazaj. Pritožba na državni svet bi bila torej gotovo uspešna, drugo vprašanje pa je, ali bi bila koristna za pritožnika kakor tudi za vse ostale dnevničarje. Poštna uprava ne samo, da lahko katerega koli dnevni-čarja kadarkoli brez navedbe razlogov odpusti iz službe, ampak tudi lahko zniža vsem nagrade. Zato je najboljši izhod iz te nesreče ta, kakršnega je storila naša direkcija, zahvaljujoč se uvidevnosti in socialnemu čutu vodilnih faktorjev. Onim dnevničarjem, ki so že bili zvaničniki ali služitelji, se zaokrožijo in povišajo nagrade, tako da bodo prejemali dnevničarji vslužitdji do 900 Din1, dnevni-čarjHzvaničniki pa do 1000 Din nagrade na mesec. Tako mislimo, da bo ustreženo obema: okrožni urad dobi pripadajoče prispevke za nazaj, dnevničarji pa teli odtegljajev ne bodo tako občutili, ker se jim ža večje zneske zvišajo nagrade. Kaj ie treba in česa ni treba. K članku anonimnega pisca »Ali je to potrebno?« v 11. štev. »P. glasnika« je v glavnem že v isti številki odgovorilo uredništvo. Vendar se čutim dolžnega, dotekuiti se še nekaterih stvari, ker je to polemiko izzval moj članek »Očistimo naše vrste«. Predvsem je navada taka, da se na podpisane članke načelnega značaja ne odgovarja anonimno. Človek ima rad, da ve s kom ima opravka'. Posebno odločno moram zavrniti trditev anonimnega pisca, da je bil moj članek izbruh mržnje, zagrizenosti in poniževanja. Kdor me le malo pozna, ta ve, da so mi take lastnosti tuje. Tudi niso bile naperjene moje besede proti komu osebno. Epi-gonov ni samo v organizaciji nižjih uslužbencev, nego so tudi v uradniških organizacijah. Tudi na te sem mislil, ko sem1 pisal članek. Sploh govorim v svojem članku povsod o splošnih razmerah med ptt. uslužbenci in v njihovih organizacijah. Bil sem v kritiki teh razmer neoseben, dočim je anonimni pisec docela oseben, kar je treba podčrtati. Ponavljam, da osebno nikogar ne mrzim, mrzim pa metode 'različnih »organizatorjev« ptt. uslužbencev, zlasti pa grdo nepoštenost, ki je edino orožje v boju proti enotni in skupni organizaciji. To niso »idejni« nasprotniki, dragi anonimni prijatelj, — kajti kdaj je še bila ideja laž, kakor n. pr. tista, da hočejo uradniki nižjim uslužbencem »požreti« denar, da je Obl. organ, delovala' proti in v škodo svojih članov nižjih uslužbencev, ali pa tista o tatvini in slepariji s pooblastili, ki se jo je upal javno izreči neki tak »idejni« organizator? Kdaj je še bila ideja ordinarna oštarijska psovka, kakor n. pr. tista »doli svinje!«? In kdaj je še bila ideja sunek moškega v hrbet doslužene višje uradnice? Ce so to ideje, potem smo mi resnično bre'Z idej in bomo tudi brez njih ostali, kajti mi take »ideje« prav radi prepuščamo ljudem, ki so takim »idejami« dostopnejši, .laz vsaj med boksarske ideje, bogme, nikdar ne boni zašel. Ce so to ideje, potem seveda ni čudno, ako naša ideja skupne in enotne organizacije ves čas svojega postanka na nobenem zborovanju, na nobeni seji in nikjer v našem listu ni naletela na idejnega nasprotnika v tem smislu kakor mi pojmujemo idejno borbo. Da smo naleteli v tem boju na kako resnično nasprotno idejo, ki bi nas bila prepričala, da naša ideja skupnosti in edinstva ni pravilna, verjemite mi, mi bi svoje ideje ne bili nikdar trmasto vsiljevali in je forsirali. Sploh pa je to čudno: kjerkoli vprašaš, s komerkoli govoriš o tem, nihče se do danes še ni izjavil proti skupni in enotni organizaciji, vsi so za tako organizacijo — tudi tisti »organizatorji«, ki so se borili proti njej v temi in hujskal! enostavno proti uradništvu sploh, ker na tak defetistični način je bilo najlažje vzbuditi pri nerazsodnih masah nerazpoloženje proti skupni organizaciji. Vsak, s komer govoriš o tem, ti zatrjuje: »ja, saj jaz sem tudi za to«. Za vraga, kdo pa je potem proti? Početnu ptt potem sploh taka' borba, početnu potem surovo zmerjanje, pesti in perfidne laži? Vidite, anonimni prijatelj, tukaj ni nekaj v redu. In veste zakaj ne? Zato, ker je na eni strani poštenje in ideja, katere ni mogel nihče ovreči s protiidejo, kar znači, da je naša ideja pravilna, na drugi strani pa brezidejnost. Ce pa se nekdo ibori proti ideji, ki jo pripoznava za pravilno in edino mogočo in ki ji ne more postaviti v lice druge, boljše ideje, je to znak moralne propaiosti. Potem morai biti v ozadju nekaj nepoštenega, bolnega, kakšni posebni nameni, ki jih je treba prikrivate ker se jili sramujem javno pokazati. Bojim se jili pokazati, ker vem, da 'jih bo vsakdo obsodil. To so tisti »turi«, tista gniloba na našem telesu, ki jo je treba temeljito izrezati. In tisti ljudje, ki hočejo na tak način rovariti, rušiti in z,a-strupiijevati v našem stanu, iso najmanj sebič-neži, če ne še kaj mnogo hujšega. Ponavljam, tudi med uradništvom, ne samo med nižjimi uslužbenci, so taki ljudje, ki samo rušijo iz zgolj hudobnosti in osebne maščevalnosti. Torej zakaj se razburjate, anonimni prijatelj, če se najde človek, ki se dvigne in obsodi te pojave z besedami in priimki, ki so za taka nagnenja še mnogo premili in prizanesljivi? Ce obsojamo rop, umor, tatvino itd., ne bomo hranili in zagovarjali roparjev, morilcev in 'tatov, ako nismo že sami zašli med tolovaje. Tudi vi pravite, da ste za Skupno organizacijo. Videti je tudi, da niste brez inteligence. In sedaj, -ko ste izrekli nad menoj prokletstvo zaradi ostrih besed, ki še od daleč niso bile take kakor jih zaslužijo- žigosana dirjanja, ko ste me v -svoji sodbi kratkomalo odžagali iz organizacije in -mi -pod smrtnim grehom prepovedali izreči še kdaj besedo »organizacija«, -ko ste me izključili iz vsake poštene družbe, — sedaj pričakujem od Vas, da boste z ravno tako tenkočutnostjo obsodili tudi svoje tovariše. Zelo sem radoveden, kaj boste rekli še le njim in kako boste obsodili psovke, laži in pesti 'teh ljudi, ko ste že mene tako brezobzirno ju-stificirali. Nadalje pričakujem tudi Vaših dejanj, vrednih Vaših gromovitih in visokiii besed. Če ste mislili resno in pošteno, iboste dvignili svoj glas proti lažem, obrekovanju in natolcevanju, ki ga brižno kolportirajo med nižjimi uslužbenci nekateri »organizatoriji« proti Obl. organiz., njenim voditeljem in uradnikom sploh. Storili boste še več, če niso Vaši besede samo slepilo, — šli boste med svoje tovariše, da jim iz dna svojega trdnega in živega prepričanja in z vsem ognjem svojega navdušenja propove-dujete potrebo skupnosti in edinstvo. Dolžni ste -storiti to napram svojim besedam, ki ste jih zapisali ja-v.no, napram svojemu poštenju in svoji vesti. Kajti ne pozabite, kaj ste zapisali: »enotnost organizacije mi je ležeča bolj na srcu kakor inarisikatere-mu drugemu«. To potrdite sedaj tudi z dejanji, -pa ste poštenjak. Če pa ste se dvignili za sodnika samo meni, ki si dosedaj še v edino upam stopiti čist pred organizacijo, znana dejanja drugih pa boste z molkom in pasivnostjo blagoslavljali, potem bi Vam ne mogel reči drugega kakor: ikirivični sodnik, ne pljuj bogoskrunsko pravici v lice! trt hvala za tako objektivnost! Pa še nekaj. Vi trdite, -da uslužbonstvo za kfejo skupne organizacije še ni dozorelo. Ne tako, prijatelj! Uslužbenstvo bi že bilo dozorelo, toda nekateri voditelji in »organizatorji« niso dozoreli. Zavedajo se tega in se boje, da bi jih nov, svež, zdrav tok ne odnesel kot prazne pleve. Ti imajo še različne namene in -ambicije, zato ji-m ne gre v račun, da bi se morali tako hitro umakniti. »Sedaj, ko imamo toliko denarja, se ne damo!« — tako nekako je rekel eden teh voditeljev. Saj se razumemo; ko ne bi bilo denarja, potem že.------- To je eno. Drugo pa je to: dolžnost organizacije in 'poštenih voditeljev je, da svoje članstvo vzgajajo. Vprašajte sebe in svoje voditelje, kaj ste doslej storili v tem pogledu. Manj tombol in pohlepa po denarju, toda več idej in vzgoje, pa ne bo takih izbruhov srčne podivjanosti, kakršno smo morali žal doživeti zadnje dni. In tudi ne teh borb. Toda, če te že morajo na vsak način biti, vplivajte na svoje 'ljudi, da se bodo borili -pošteno in častno: brez laži in klevet, ne s hujskanjem k odporu proti uradoiištvu, -ker bi sicer moralo . končati to za nižje uslužbence kataistrofailmo ' — ne s psovkami in pestmi, ne v temi, za- | hrbtno in anonimno. Vse, kar izrečemo, mo- , ramo tudi dokazati. Če bomo tako delali, j ostanemo ljudje in možje, ki -se bodo tudi v ! borbi spoštovali in cenili. Kdor pa. je figar in se poslužuje zahrbtnega, sramotnega orožja, bo tiidli figansko in sramotno končal. Joško Čampa. Zgodovinski dan. Dela nedelja dne 15. aprila 1928 je postala za poštne uslužbence v Sloveniji pravi zgodovinski dan. Ta dan smo postavili poštarji šele pravi temeljni kamen za našo strokovno organizacijo. Šele na tej podlagi je podana možnost, da si ustvarimo organizacijo, ki nam je potrebna kakor beraču toplega zapečka. Naj je armada še tako številna, če je razkropljena, če ni enotna in če je ne preceja isti duh zmage, ni vredna nič. Če tudi armado deloma vežejo neke vezi, ako ni solidarna in -nima zadosti orožja, ne more upati na zmago. 'Naša armada je naša stanovska organizacija, njeno orožje pa je zavednost, požrtvovalnost, -disciplina, zaupanje v svotje voditelje in v samega sebe. Ta armada ni niti velika, na žalost niti ni bila do sedaj enotna, niti je ni prevejal duli prave stanovske zavednosti. Morda je bilo to opravičljivo takoj po preobratu, ko so bili razni duhovi še razburkani in se nismo še toliko poznali. Takrat smo se morda tudi zanašali, da v novi državi ne bomo potrebovali dobrih, discipliniranih organizacij in odločnih voditeljev. Toda ravno v novi državi se je pokazala krvava po- Joja: Spomini na Trst in morje (Posvečeno M. G.) 1. V obče se mi Trst ni do-padel. Zame ni bilo to mesto. Tako- -silno sem se ločil od ljudi tam doli in njihovih običajev, da se v tistih treh mesecih svojega bivanja v Trstu nikakor nisem mogel prav vživeti. Samo dvoje sem ljubil tam doli, samo od dveh stvari mi je bilo slovo težko i-n samo -na to dvoje mislim tolik-rat z domotožjem in hrepenenjem. In eno od teh dveh stvari je bilo — morje. O morje! Kolikokrat sem stal na tvojem obrežju, občudujoč tvoje velikansko zeleno oblačilo, tvoj -kraljevski sijaj, tvojo -božansko silo in moč. Kolikokrat sem gledal preko tvoje gladine daleč ven v neskončnost, v neizmernost, tako daleč, kolikor so segle moje slabotne oči. Toda oči so prerevne, najboljše oči so prešibke, da bi mogle zajeti in obseči to veledelo narave, ta višek velikosti in veličanstva. Mene pa je narava za slabe oči bogato odškodovala. V 'svoji previdnosti mi je dala duševne oči, s katerimi se v ostrini pogleda in v jasnosti ne morejo meriti najboljše -telesne oči. Dala mi je — srce. In moje srce je dosti videlo od tvojih skritih lepot in zakladov, o morje! In moje srce je mnogo zasluškalo iz tvojih temnih globin, o morje! S silno močjo me je vsaki-krat zgrabilo hrepenenje, kadar sem staj na pomolu Sv. Karla, da sem bil omotičen od demonsko velike površine morja. Nevarno, či-sto svojevrstno, nerazumljivo, silno hrepenenje sem občutil v takih trenutkih. Kam? Zakaj? Tega nisem vedel in tudi nikdar vprašal. Daleč daleč venkaj v nepoznane daljave! Daleč, daleč notri v grozne, še nezna-nejše globine! Tei pravljični globini -priti do dna. njeno dno in podzemlje spoznati, tamkaj novo življenje živeti, nove smrti umreti, to je bilo moje hrepenenje ... V Trstu so mi Skoraj vsi govorili: «Zdaj morje ni lepo, ker leži tako mrtvo in mirno. Vi bi bili morali priti prej, pred vojno, takrat bi bili morali videti morje, ko- je skoro vsak trenutek pristala kaka -ladja v luki ali pa odjadrala iz pristana. Tisto morsko življenje bi bili morali opazovati, potem bi šele vedeli, kaj je morje in kaj življenje ob morju.* Tako so mi govorili ljudje tam doli, jaz pa sem hvalil Boga, da me je pustil priti prvič k morju v takem času, ko sem gledal PiTlETEIFOlLM. Nekateri nižji uslužbenci vračajo okrožnice in pristopne izjave OPO. Eni s predpisano opazko »ne sprejmem«, drugi ,pa z'nedovoljenimi pripombami na ovitku. S temi se že še pomenimo. — Ena opazka j,e pa laka, da ne spada drugam ko v ta kotiček. Zvaničnik I v a n B u ž d a n s pošte Maribor 1 je namreč napisat na vrnjeni ovitek: Nekolturne zverine ne spadajo v vašo organizacijo«. — Ta je dobra! Vi ste zabili žebelj v glavo. Seveda ne spadajo nekul-lurne — ali po Vašem — nekolturne zverine v našo organizacijo. To drži, saj zalo smo se ravno ločili, ker pri nas ni menažerija. Čudimo pa se Vaši odkritosrčnosti, kakršna je dandanes redka. Da namreč človek sam poda svojo verno fotografijo, češ: glejte kaj sem, saj vidite, da ne spadam k vam! Mi pa pravimo: spoznanje sa-■ mega sebe je najboljša pot do poboljšanja. treba organizacije. Usoda je neizprosna ter zahteva za obstanek in napredek — 'boj. Sa-. mo v delu in boju se pride do zmage. Nekatere organizacije so že propadle in izginile, in prav je tako. Nekatere životarijo samo še po imenu in na papirju. Le nekatere so na častni višini svoje naloge in tem je obstoj in zmaga zagotovljena. Med temi mora biti tudi organizacija, ki smo ji dne 15. aprila postavili temeljni kamen, na 'katerega zgradimo stavbo, kakršno poštni uslužbenci že zdavnaj potrebujemo. Za zgradbo te stavbe pa potrebujemo pravih, nesebičnih, idealnih, odkritosrčnih in požrtvovalnih delavcev. Zato se poživljajo brez razlike čina na delo vsi poštni uslužbenci, kr imajo voljo in smisel za pravo enotno stanovsko organizacijo. Vabimo jih, da z vsemi močmi in možnostmi pomagajo graditi to našo započeto- mogočno stavbo, ki naj bi bila nam in našim potomcem v čast in korist. V tem znamenju kličem vsem: sloga jači, nesloga tlači! Fr. Martinšek. 0©0G©e©Q0©GQQGQG ‘DVajsrčnejša želja in cilj vsakega poštnega nameščenca mora biti „Poštni dom“ morje v njegovem naravnem stanju, v njegovem izvirnem veličastvu in devištvu. In njegovo veličastvo je ravno mir, smrtna tišina, ta popolna brezbrižnost za ves ostali svet. človeštvo pa, ta mali ubogi košček -narave. si hoče v svojem pregrešnem napuhu podvreči morje. Njemu, velikemu, močnemu, hoče zapovedovati. Nad njim, vladajočim, silnim, hoče Vladati. Toda morje se zaveda svoje nadnaravne moči. Male. neznatne igračke-ladje pusti drčati po svoji gladini, kakor pusti pes, da se otrok ž njim igra, da ga vleče za rep in ušesa. Kadar je pa morju, vsemogočnemu, dovolj te igre, o človek, kje so tedaj tvoje umetnosti, kje tvoje iznajdbe in kje tvoji bogovi? Treseš se, moliš, kolneš, toda morje se ne zmeni za tvoje prošnje, ne za tvoje kletve. V enem trenutku zmelje, razbije in požre to, kar si leta v potu in trudu delal, kar si 'Stoletja izmišljal. Kadar sem stal na morskem obrežju, sem imel vselej zavest, da delam velik, smrtni greh, ko stojim pred njim, pred božanstvenim in vsemogočnim-, pokrite glave. Spoštljivo, v nemem občudovanju, kakor v molitvi bi se morali odkriti pred njim: velikim, starim, mogočnim, svetim ... Organizacijsko gibanje. I SLUŽBENK OBJAVE DRUŠTVA RIT. URADNIKOV. Redni obćni *bor Krajevne skupine društva P*t. uradnikov v Kranju se bo vršil v nedeljo dne 13. maja t. 1. ob 4. uri popoldne v čitalniški dvorani »Narodnega doma v Kranju. Dnevni red smo objavili v zadnji številki »Pošt. glasnika«. Redni občni zbor Krajevne skupine društva I>