Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman veljd: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld.. za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljA: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt ieta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan. velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in veljii, tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Vredništvo je v Semeniški uliei h. št. 2.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob
l/,6. uri popoludne.
Štev. OO.
V Ljubljani, v četrtek 29. aprila 1886.
Letnilt XIV.
Ogled in razgled.
Suša je. Kako to? Ni še davno, kar je dež zemljo namočil; viri po snegu napojeni se niso še posušili in vode se niso dosti zmanjšale. Suša je — na političnem polji. Parlamenti ne zborujejo, ne slišimo modrih pa tudi nemodrih govorov raznih poslancev; diplomati nam pa tudi ne povedo, kaj snujejo pri tajnem posvetovanji, s čim bodo svet izne-nadili; o silnih bojih tudi še nimamo poročati, toraj ne more biti drugače, da je list suhoparen. Morda bode na zadnji strani kaj bolj mikaven. — Groznih dejanj, strahovitih zločinstev, samomorov in kakih pikantnih novic navadno ne prinašamo, toraj na prvi strani suša, na zadnji pa vodenost. O groza! V silni zadregi smo, kaj bi vendar pisali. Pomagajmo si toraj, kakor si drugi; pišimo o vremenu, povejmo svojim čitateljem, kar že sami dobro vedo, kakšno je bilo vreme meseca aprila, in kaj od njegovega naslednika, prijetnega maja pričakujemo; morda nas med tem kaka modra misel prešine. Recimo, april je popravil in nadomestil, kar je njegov predhodnik marcij zamudil, a mi hočemo meseca maja nadomestiti vse, kar smo zamudili meseca aprila, in povedati važnih novic, govoriti o modrih ljudskih zastopnikih in bistroumnih državnikih, kedar bodemo sami kaj vedeli, sedaj pa se vadite v potrpljenji.
Saj ste že slišali ali brali, kedar se je zgodilo kaj nenavadnega, daje ta vest diplomate iznenadila; kaj še le nas, ki ne vemo, kaj se snuje pri zeleni mizi, kaj se kuha v politični kuhinji, in kaj se bode predložilo parlamentom.
Preden vihar nastane, nastopi nekaka tišina, in veliki predmetje daleč delajo senco, a ta znamenja opazovati pripada nekako časnikarjem, ki pišejo nekaj, da bi radovednost drugih napasli, nekaj pa, da bi naklonili čitatelje na tisto stran, na kteri so sami. In uprav to se more reči o sedanjem položaji sveta.
Narodi na balkanskem poluotoku so bili, ki so nam ponujali preteklo jesen, zimo in tudi to leto tolikrat predmet razpravam in premišljevanjem ; najprej — tako so rekli — je svet iznenadil rumunski prevrat; o Bolgarih, o knezu Aleksandru je vse go-
vorilo. Ugibali smo, kaj na to poreče Turčija, kaj poreko velevlasti. Eni so rekli, preobrat je popolnoma iznenadil diplomatični svet, kombinacij ni bilo ne konca ne kraja. Vsak je hotel najbolje vedeti, kaj se bode sedaj zgodilo.
Kmalo potem se je ves svet čudil kraljevini Srbski, ki je tako na vrat na nos vojsko začela z bratskim narodom in vsled tega tudi sramotno podlegla. Sedaj se je zopet ves svet pečal s kraljem Milanom in njegovo vlado, s sklepanjem miru med Bolgarijo in Srbijo. Nekaj časa se je govorilo o knezu Aleksandru, ki hoče biti zgolj orodje drugim, in poskuša pridobiti si samostalnost. Tudi to je minulo, in sedaj zopet vse ugiblje, kako bodo izvršile se volitve, po kterih se zasuče prihodnost v Srbiji. Vsak to presoja zopet s svojega stališča, in danes slišimo to, jutri pa zopet kaj druzega; danes je vse vgodno za vlado, jutri pa zopet vse zoper njo.
Največ dii opraviti — diplomatom in v poslednji vrsti časnikarjem mala, a silno zanimiva grška kraljevina — zanimiva zarad svoje zgodovine, zanimiva in važna zarad svoje lege. Včerajšnji telegram iz Aten javlja, da so razmere zopet take, da ne vemo, ali je vsekano ali je vbodeno, ali kuhano ali pečeno. Da bi se le Grkom ne godilo po pregovoru: Kdor po tujem sega, lastno izgubi. Ako so naše kombinacije resnične, — mislila sta Srb in Grk skupaj postopati, a vsedi se najprej na Bolgara, češ, temu ne privoščimo nič, mi dva si sama razdeliva; od tod menda tista trmoglavnost. Srb je hitro skupil kar je iskal in ostal na sramoti; Grk pa enkrat v ognji in navdušenji ni hotel nehati, oboroževal se je in se še obororožuje; razume se, da Turčija rok križem ne drži, a strah in groza, kedar se te trume vržejo na Grke. Misliti je, da se Grk vendar le na koga zanaša; ako na druzega ne, vsaj na nesložnost med velesilami in zato ostane trdovraten pri svojem sklepu. Tako predrzno se menda nikdo ne igra z ognjem, kakor mala grška kraljevina, ko hoče tako samovoljno vžgati silni požar, ki bode razdeval po vsem svetu. Vojske imajo malokedaj etično podjago, vendar se dostikrat primeri, da se je države ne morejo izogibati in morajo prisiljene zgrabiti za orožje. —
Kaj pa Grke sili, da tako predrzno kličejo po vojski ? Šovinizem in zavist. — Boje se, da bi kdo drugi evropske Turčije ne podedoval, a bolni mož o Bos-poru še živi. Tega so se bridko prepričali Srbi leta 1876 in to se pokazalo v rusko-turški vojski 1. 1877.
Ruski cesar tudi ni povedal, zakaj je prišel v Livadijo, iz mrzlega Petrograda na solnčnate bregove Azavskega morja, in nikdo nima o tem poročil iz njegove pisarne, zato ugibajo, kaj se tam snuje, kaj se razgovarjajo — o Bolgarih, o knezu Aleksandru — o Turčiji — o Grški itd., itd. Le to je gotovo, kedar pride Balkansko vprašanje na dnevni red, takrat bode imela Rusija kaj govoriti; brez Rusije se tukaj ne bode nič sklenilo, nič določilo. Ako se pa vendar to zgodi, — no, potem bode ogenj v strehi, — strašanska vojska, kakoršne svet dosihmal ni videl; bo še hujše, kakor nekdaj ob Krimski vojski.
Ker je politično nebo tako z oblaki zatemnjeno, ker velesile druga drugi ne zaupajo, oborožuje se vsaka država, da bode imela kaj vmes govoriti, kadar se potrka s sabljo ob tla. Ni se tedaj čuditi, da se tudi naša država pripravlja za vse mogoče slučaje, in ravno sedaj pomnožuje vojno moč, osno-vaje domobran, da postavi vojno tako gromadno, kakor še nikdar poprej, niti v francoskih vojskah I. 1809 in 1813. — V Parizu pa politiki barometer pada in se vzdiguje, kakor veter na vzhodu piha. — Ako je tam jasno, ako ni videti razpora v tro-carski zavezi, takrat je v Parizu mirno in jasno vreme, a kadar se oblak pokaže na vzhodu, brž se sluti razprtija ali vsaj različnost misli med zavezniki, takrat je pa v Parizu vse razjarjeno in vse kliče: osveta! osvetal Dokler so taki nazori v vladnih kabinetih merodajavni za evropski mir, ni čuda, da je vse nekako poparjeno, vse nestalno in negotovo ; mir se vzdržuje, ker se vse vojske boji; nikdo boja ne začenja — iz bojazni, da bi ga potem drugi za kalivca miru ne proglasili. Iz teh vzrokov se Turčija vzdržuje in tako rekoč varuje, ako ne bode predrzni Grk vseh zvodil in zapletel skupaj v prepir in krvavo vojsko. — A še nekaj je, kar zavira evropske vlade v njihovem delovanji. Notranje
LISTEK.
Levograška povest.
Spisal Vacslav Beneš-Trebizsky.
(Dalje.)
II.
To vse se je prigodilo nekaj let pred belo-gorsko bitko.
Leščina, ko je še živel, je dejal: »Takrat smo imeli konja in osem kravic v hlevu." Potem je poštel na prste in uganil je leto na las. Niti za mesec se ni zmotil.
In če ni imela tukajšnja vas v teh osemsto ali več letih, odkar so jo naši predniki postavili, vzroka, zakaj se imenuje Žalov, prišli so tedaj časi, ki so to ime zadostno opravičevali.
Slabo, se ve da, je bilo tu že od nekdaj. Najprej so se bojevali na drugem bregu v ne daljnem Reži kristijani s pogani, in vasica, ki je pozneje vzrastla na bojišči, se je gotovo po »reži" tako imenovala. Potem so prihruli Nemci in razdjali so stari Levi Gradec do tal; ali dobro, da so takoj
zopet odšli. Privalili so se kakor povodenj, in odleteli zopet kakor povodenj.
Časi pa, o kterih govorim, slabeji so od dne do dne. Začeli so se z osmim listopadom — in kedaj jih bode konec? — Leščina šel je že spat v grob in pravit svoji ženi, da se je hči omožila. Ali komaj se je prospal, jel ga je grobar buditi, kopaje novo posteljo, v ktero so prinesli drugi dan mater z malim detetom — hčer njegovo.
Čez nekoliko časa prišel je v Žalov jezdec in zavil proti zemanovemu dvorcu. Stopivši s konja, peljal ga je v hlev, sam pa se je ogledal po dvorišči, ktero je bilo celo v predhišje zaraščeno z bujno, zeleno travo. Stopil je v vežo, prijel v veži za kljuko, hoteč odpreti vrata. Toda moral je krepko pritisniti, predno se je vdala, in že so zaškripali duri, da je človeka spreletel mraz.
V prostopni sobi bilo je tema. Solnee je pred nekoliko trenutki zašlo za Tugomerski gaj.
Prišlee stal je na pragu, kakor da ne more naprej, ali da ne ve, kaj ima storiti, ali vstopi v sobo, ali se vrne nazaj. Pod začrnelimi tramovi na stropu vlekla se je skoraj prek in prek nepregledna pajčevina, steue so bile isto tako zakrite z ono tka-
nino in celo tje do okenj so pajki razobesili svoje preproge. Nad posteljo zagrnili so s pajčevinami dva obraza, v kotu mej dvema oknoma viseč križ z Od-rešenikom, kterega trnova krona na glavi je bila enako obvita in telo vse zaprašeno.
Možu na pragu je bilo videti, kakor ne bi hotel motiti se smrtne tišine v sobi. Zdelo se mu je, da bi dve mile duše probudil težkega spanja, če bi prekoračil hrastov pod. Kdor pa budi pokojne, bodi-si nehote ali navlašč, iz ljubezni ali zlobnosti, temu se nikdar ne godi dobro.
Nazadnje se je vendar drznil v sobo; pod težkimi koraki škripale so žaganice, trgala se je pajčja tkanina, ter se prijemala glave, in ko je prišel do križa, sklonil se je k nogam Zveličarjevim, in po-ljubivši jih, izvil se je iz njegovih prsi globok vzdih. Potem se je vsedel za mogočno hrastovo mizo, za ktero ni že dolgo časa nihče sedel, zato je bilo na nji pralni, da so se povsod poznali prsti.
Na polici pak je bilo tudi vse pri starem, na-taknenih nekoliko knjig. Kar jih je zadnjič o^ožjjL pokojni oče, ni jih imela živa duša v roki.
Mož ni spregovoril niti besede, skrivnostna^v i tihota je vladala po sobi. Le kedar se je pripogn.il;
homatije so take, da ne dopuščajo delovanja na zunaj, časih se je reklo o Francozih, da začnejo vojsko, ako ne morejo domačih nezadovoljnežev vstrahovati, a stvar se tudi . drugače zasuče in Napoleon III. je skusil, da ne gre, z ognjem se igrati.
Pesnik na občnem zbor« »Matice Slovenske".
Pod tem naslovom ima „Slov. Narod" od torka Št. 94 sestavek, ki graja odbor „Slov. Matice", da v svoji seji dne 17. marca ni sprejel pogojev za lastništvo Stritarjevih spisov, ter h krati poživlja občni zbor „Slov. Matice", da naj ovrže odborov sklep.
Občni zbor je včeraj dovolj jasno govoril: 34 glasov je potrdilo odborov sklep in 13 glasov je bilo za predlog g. A. Trstenjaka. Stvar je toraj odločena in občnega zbora zagovarjati mi ni treba. Bodisi v odboru, bodisi v zboru, se je prašanje temeljito obravnavalo, odborniki so svoje ravnanje opravičili z razlogi. Skoro da bi morali to storiti še pred občinstvom, ker so se imena odbornikov, ki so glasovali za Stritarjeve pogoje, razglasila — ne vem po kaki pravici — in toraj ni težko uganiti odbornikov, ktere graja omenjeni »Narodov" članek.
O ti občudovanja vredna priprostost, ali pa pomilovanja vredna slepota! Oči imate in ne vidite, ušesa imate in ne slišite! Kdaj bode ponehalo ono sramotno podtikanje »osobnih ozirov, vzajemne into-lerantnosti, drugih nagibov, osebnosti itd."? Ali je tako težko te le misli spraviti skupaj: Stritarja v drugi izdaji na svitlo dajati ni potrebno, toraj ne rabimo za ta namen denarja. — A reklo se je: neizrekljivo koristno je za narodni razvoj »vsega Stritarja vsemu narodu" podati v roke. Razlogi, da je koristno, so bili: Stritar je velik pesnik, ima velike itd. zasluge za slovstvo, njegovi spisi bodo budili in blažili narod, »Matici" bodo pridobili veliko udov. Večina odborova ni bila povsem teh misli in zato tudi ni pripoznala, da bi ves Stritar koristil vsemu narodu. Ker tega ni pripoznala, tudi pogojev ni sprejela. Da pa ni sprejela, to je bilo dejanje, o kterem »Narod" pravi, da se iz njega vidi: »Kaka načela se v njih (odbornikih) kuhajo in vare"; »tako toraj vi sodniki slovenske knjige, take pojme imate vi o slovenski književnosti!" — »Vemo, da ta večina ne bi danes vzela v založbo ne Levstika, ne Simona Gregorčiča, to mi vemo in to mora skeleti in boleti vsakega iskreno čutečega in trezno mislečega domoljuba." — Za Boga, večina odbora! Kam si pa zašla? Narod slovenski ima v srcu svojem skelečo bolečino, ker ti tako ravnaš. Ali ne vidiš, kako si se pregrešila, kako si vredna kazni, kako si vredna zasramovanja?
Pa govorimo resno! Napadovalcu večine v »Slov. Narodu" stavim ta vprašanja: Ali priznava on, da veljii za človeka kako nravno pravilo? Ali priznava, da je mogoče proti nravnemu pravilu grešili ne samo v dejanji, ampak tudi v pisanji, pesni-kovanji? Ali priznava nekaj nespremenljivih resnic ? Ali ve, da je mogoče večne resnice naravnost ali nenaravnost tajiti? Ali priznava, da je kaj takega storiti tudi Stritarju mogoče bilo? Ali ve, kaj je
zaškripal je pod njim lesen naslonjač, z izrezanim srcom od zadej; in včasih je zazvenela ostroga, do-taknivša se jeklenega meča.
V Zalovu so ljudje zopet prihajali na dan, šepetali si nekaj, in kazali na dvorec.
»Nič ga ni videti! — In vendar je že precej dolgo, kar je šel mimo naših oken!"
»Kozel vi, kaj ste videli! Enkrat nad Klecan-skira gradom ognjeno kolo, drugikrat v gaji brezglavega konja, tretjič v skalah same vešče, četrtič mladega, ali sicer že zadosti starega Vetrovca. Njega gotovo davno ne boli več glava. Bog ve, kje je svoje kosti spravil v kraj!"
»Saj imam hvala Bogu še dobre oči!"
»Bodi vesel, da imaš zdrave oči in Bog varuj te slepote!"
»In tebe tudi!"
Z Vetrovčevine razlegal se je konjski razget, in vsi so oči vprli na bližnje, naglo razpadajoče poslopje. Ze zunaj je bilo takoj spoznati, da pod streho ne stanuje nihče. Skodlje na nji postajale so od dne do dne redkeje in kedar so brili tje proti Pragi vetrovi, takrat se je njim godilo najhujše.
»Ste slišali? — In potem bogmo, da ne vidim!
dolžnost katoliškega kristijana in posebej še duhovna? Ali je katoliški duhoven dolžan prisegati na Stritarjevih spisov nezmotljivost in nravno ne-spodtakljivost? Oni odborniki »Slov. Matice", ki so prisegli deloma kot javui učeniki katoliške vere, da bodo učili samo one nauke, ki se vjemajo s katoliško vero, oni odborniki ne morejo drugače, nego obstati, da v Stritarjevih spisih je mnogo takega, kar je nasprotno nravnosti in verskim načelom. Oni vedo, da ni vse dobro, kar je zavito v lepo vnanjo obliko. Oni vedo, da tudi za lepe proizvode veljajo uravna pravila. Kar je slabo, tega ne sme nikdo priporočati, nikdo širiti: slabo rodi le slabo. Zato so med drugim oni odborniki izrekli se, da ne glasujejo za pogoje »zaradi duha", ki veje v nekterih Stritarjevih spisih.
Ali je to pregreha? Kaj smo s tem napačnega storili? Dokler imamo to pamet, dokler smo duhovni, dokler imamo dolžnost biti narodu dušni vodniki, vodniki po oni poti, ktero nam kaže vera naša: tako dolgo bomo tako glasovali, tako govorili, tako pisali in ko bi drugače delali, bi postali nezvesti svojemu poklicu. In vsak, kdor hoče biti katoliški kristijan, mora zavreči, kar se ne vjema s katoliško vero in se mora vsega ogibati, s čemur bi prestopil zapoved katoliškega nravoslovja. Ali vam ni mogoče tega spoznati? Naša dolžnost je, ne samo na prižnici spričevati resnico in ne samo tam dajati opomine, ampak tudi v odboru »Slov. Matice" in sicer takrat, kadar bi naše molčanje bilo narodu v nravno škodo. V odboru »Slov. Matice" je prva naša skrb za slovstvo, a mi duhovniki poznamo samo eno slovstvo, ki more narodu koristiti in to je: katoliško-slovensko slovstvo. Mi poznamo ljubezen, zakonsko ljubezen in ljubezen dveh oseb, ki ste se namenili stopiti v zakon: to je dovoljena, prava, čista ljubezen. Ne odobrujemo pa ljubezni človeka, ki »ženske ne ceni močno", kteremu je pa dekle lepo po volji pri polnem kozarci. Ne vjemamo se z duhom pesni, ki za Boga nima drugih besedi, kakor k večemu kako očitanje, a pred ženskim bitjem je »na kolenih v prahu". (Pred tabo na kolenih v prahu itd.) Mi poznamo jeden človekov namen: večno zveličanje po Jezusu Kristusu in ne moremo priporočati poezij in spisov, ki ne poznajo tega namena, ampak imajo za »nesrečo, greh, pokoro največo, da smo rojeni". Ali zamoremo drugače delati?
Nam ni mari za pesnika, za osebo, nam je za spise. Gosp. Stritar bode dajal večnemu Sodniku odgovor od svojih spisov, kakor mi od svojih dejanj in misli. Nikakor ne dvomimo, da g. Stritar sam ni zadovoljen z vsemi svojimi spisi. Prav radi pripoznavamo, da je precej njegovih proizvodov klasičnih po vsebini in obliki. Ali naj zaradi teh in zaradi tega kar celega Stritarja damo v drugi izdaji narodu v roke?
Gospod obsojevalec matičinega odbora večine! Kje ste se učili logike, da kličete: »Ako ste načelno proti njegovim spisom, tedaj ste proti lepi književnosti sploh"--izjavili bi se v načelu za to,
da ne maramo gojiti najlepše cvetke naše književnosti, leposlovja. Ali je Stritar — leposlovje? Kaj
pa je to: načelno biti proti ---? Tedaj ste vi
breznačelno za Stritarja? Kako naj bomo drugače,
Vsakemu privoščim do smrti take oči, kakoršne imam jaz!"
»Pa da se nič ne prikaže?"
»Pravijo, če pride človek čez več let domu, da se zgrudi same radosti na tla in na nagloma umrje."
»Ne vem, nad čim bi se mogel tu veseliti? Nad čim imaš ti veselje? Nad čim imamo mi vsi veselje? Imaš nad svojimi otroci?
»Bi že imel, — ali če pomislim, za koga raz tega?"
»Glej, da nimaš. — Se mar raduješ sreče svoje?"
Trije možje so zmajali z glavami na to vprašanje svojega tovariša.
»Smejajte se bratje! Radost na Ceskem — sreča na češkem! Veselje je poraženo, kakor otava, sreča zasuta v globinah breznov I In hočete li ljubezni med Čehi? Jokal bi se, možje! Ta se v mili zemlji naši kupuje in prodaja! Prodajalcev je veliko, kupcev še več. Odkritosrčnost na Češkem? — Hinavščina huja, kakor kopriva! — In poštenost? — Oh, bratje moji, ta je pod trlico!"
Žalovskim kmetom so te besede padale na
kakor načelno za ali pr&Ji? Vi ste hoteli seveda reči: Vi niste zoper Stritarjeve spise, ampak zoper Stritarja, vi strašni ljudje, vi, ki kujete hude naklepe in kuhate jezo, ki Stritarju ne morete odpustiti, da ni plesal po vaši piščalki. Ali res verjamete to sami sebi?
»Ne izganjajte nam muz is našega dooiovja, ampak gojite jih, vabite k nam, one so nam do-brotnice in edine tolažniee bile vse veke do danes." Komu naj velj&, ta opomin in ta poduk? Mi da smo zoper pesništvo in leposlovje? Ali naj se začnemo zmerjati in očitati neumnosti, kakor otroci?
»Slovenci smo tako majhen del človeštva, da se ne smemo cepiti od njega; tako majhen del Slovanstva, da moramo misliti resno na to, da nam vsak razcep donaša škodo." Prašam: ali se cepimo od človeštva in Slovanstva, ako se nam ne zdi pametno, na »Matičine" stroške izdati Stritarja? Vem, da ste hoteli reči (komentar smo slišali v občnem zboru —) to-le: Ako imajo drugi narodi exotične poezije in prostomiselskega slovstva veliko, zakaj bi ga mi Slovenci ne imeli? Saj je nekdo skoro obžaloval, da je naše slovstvo »deviško". — Hinc illae lacrimae! In ta razcep vam bode donašal škodo? Povejte mi vendar, koliko bode narod naš boljši, večji, slavnejši, mogočnejši, srečneji, ako mu pošlje »Amor" sam celo ploho svojih puščic in na vsaki puščici najkrasnejšo zbirko najdivnejših, zaljubljenih ognjevitih pesni?
Gospoda draga! Eden je, ki dela narode velike in jih ponižuje: Bog. Eno je, ki narode osrečuje: strah božji. To je naše načelo, to je naš ščit. Ako se vam zdi, da so razmere, ki se morajo razviti iz takega prepričanja, »prežalostne" in »odno-šaji neznosni", ne moremo vam pomagati: te od-nošaje je naredil Bog sam, ta jarem je božja postava; postava, ki se glasi vsakemu v vesti in ki je tudi zapisana v božjih knjigah.
»Clara pacta, boni amici!" Pomenimo se mirno, brez jeze, brez očitanja. Ako smo grešili, dokažite nam, ako smo se zmotili, podučite nas bratovsko, ako imamo pa prav, tedaj je pa vaša dolžnost, to priznati. Tudi mi smo narod, in tudi mi vemo, kaj narod potrebuje in kaj mu koristi. Sicer pa, ako je kaj ojstrega v mojih besedah, naj poravnam z željo, da bi se s tem povrnila k nam : mir in sprava.
—m—
Politični pregled.
V Ljubljani, 29. aprila. Notranje dežele.
Minoli veliki teden porabila je »N. Fr. Pr." za premišljevanje. Prav Jeremiji podobno vsedla se je na razvaline nekdanje liberalne slave sedanje opozicije, kterej našteva vse njene pregrehe in zmote življenja. Ona, kakor vsi drugi liberalni nemški listi, so dolgo časa povdarjali nemško taktiko v državnem zboru z besedami: »getrennt marsehi-ren, vereint schlagen." Kaj morajo sedaj za to, če se je le polovica tega vresničila in se sedaj o naših liberalnih Nemcih lahko reče, da so »getrennt mar-schirt, vereint geschlagen vvorden!" To sedaj zgoraj omenjeni židovski liberalni list sam priznava. »Kakor razkropljeui vojaki brez generala, zapustila
srca, kakor težko kovaško kladvo; še dihati so prenehali za trenotek in glave vzdigniti si ni upal nihče. Toliko slabega je tedaj na češkem? — In drug za drugim se je zgubil kakor senca na svoj dom, kajti, pravijo, da kdor govor radovoljno posluša, ni manj kazni vreden, kakor tisti, ki ga je govoril.
Besede te pa so bile Vetrovčeve. Prišel je bil namreč na vas. — Grdina spoznal ga je precej.
Začuvši prepir sosedov, od kterega smo tudi mi nekoliko stavkov vjeli, zravnal se je po konci, oči so se mu zasvetile in nekoliko korakov — in bil je med njimi. Seveda se ni nadejal, da bo njega prihod napravil jednak vtis, kakor kedar zakroži orel nad vasjo, ko je na vrških slamnatih streh vse polno golobov.
»Zakaj pa vendar pride na Češko in ravno sem, če ni tii pri nas ljubezni, ni nikjer odkritosrčnosti, tu sem, kjer je poštenje pod trlico?"
Sosed Grdina je pri tem zmahoval z rokama.
»Njega bi vprašal, ne pa zdaj nas!"
»Saj pojdem k njemu, precej jutri pojdem !"
»Kdo ve, kje bode jutri! ■— Pride tako le malo pogledat svoj dvor in z vetrom zopet odide."
je opozicija pred veliko nočjo državni zbOr in niti nade ji ni ostalo, da bi se iz sedanjih razvalin kmalu kaj boljšega dvignilo. Kaj bodo le-ti ljudje odgovarjali svojim volilcem, če jih bodo le-ti vprašali: „Kaj ste storili za nas?" Nič, prav nič ne! To vse so žalostni nasledki raedsobojne razprtije, ki je razdražena po strasti vse poskusila, da bi združeno levico razgnala na vse štiri vetrove. Nemški klub je vedno trdil, da je njegov program edino pravi za rešenje nemškega ljudstva iz slovanske suž-nosti. Sedaj naj pokaže, kaj je dosegel! Ali so Nemci le za las boljši, kakor so bili, dokler so bili njihovi poslanci edini? Nič, prav nič ne! No če časnik o svojih tako piše, se mora že hudo goditi v onem taboru.
Poleg druzega, s čemur se bodo po veliki noči državnemu zboru pečali, prišel bode tudi Scharschmidov predlog na dnevni red. Rekli in dokazali smo že včeraj na tem mestu, da bode Slovanom največje opasuosti pri taistem potreba, ako bodo hoteli, da se ne razbije dosedaj tolikaj obraj-tani železni obroč. Težka bode ta naloga, z nekoliko prebrisanostjo se bo pa vendar-le izpeljati dala. Ni dvojbe, da bodo slovanski govorniki pri dotični debati na svoje zaveznike konservativne Nemce tako vplivali, da bodo poslednji „unisono" zavrgli omenjeni predlog kot nepotreben. Saj Avstrija ni država, kjer bi se ena narodnost postavno dvignila nad druge. O kaj še, pred postavo smo že davno vsi enaki, kakor pred Bogom. Oe se pa kteri narodnosti posreči duševno dvigniti se nad svojo sosedo, prav je; vsak ji bo privoščil, naj se le! Ravno ker je v najnovejšem času Avstrija na podlagi narodnega razvoja krepka postala, jele so se druge velesile za njo truditi, jele so jo snubiti za zaveznico in to je pravi dokaz, da je njena notranja politika prava, če tudi ne povsem dobra. Še več bi se morala ozirati na potrebe posamičnih narodnostij, še bolj bi morala podpirati njihov razvoj, kajti čem krepkeje bodo poslednje, tem trdneja bode Avstrija sama. Da se pa to doseže, se mora pred vsem drugim usiljeni Scharschmidov predlog zatreti in pokopati.
Ali imajo centralisti kaj upanja v kratkem do vladnega krmila priti? Sami zadosti, v obče pa sploh malo. Res je, da se bodo imenovali s časoma morda cel§ trije ministri; vsaj dva sta že sedaj zagotovljena. Pravnega ministra stolec nima še pravega lastnika, kajti baron Pražak je še vedno le „ad interim" voditelj tega resorta. V trgovinskem ministerstvu pa tudi še pravega gospodarja manjka. Tretji, no kdo bi bil pa ta? Novi komunikacijski minister, kterega mislijo nastaviti. Vsa ta mesta centraliste silno v oči bodejo, zato si bodo pač vse prizadeli, svoje ljudi tjekaj spraviti. Trije ministri centralisti, bi levičarjem že prav veliko zaslombe dali in Avstrija bi imela koalicijsko ministerstvo, kteremu bi se menda celo grof Taaffe prehudo ne upiral. Vsaj vsak njegov korak na pospeševanje srednje stranke vse na to kaže, da bi mu bilo ljubo nekoliko centralistov v svoji ministerski druščini imeti. To bi bil smrtni udarec za sedanjo desnico, za večino državnega zbora. Naravna posledica temu koraku bi dalje bila ta, da bi vlada zgubila dosedanje zaupanje Slovanov, toraj večine; državni zbor bi se razpustil in nove volitve bi dobili. Iz vsega tega sledi, da z levičarji nikjer ni prave sreče, in da je za vladanje v Avstriji je-dine le sedanja desnica sposobna. Nadjati se je, da se bo o tem tudi grof Taaffe prepričal in ne bo centralistov jemal na mesta, kjer zanje prostora ni !
češki trgovski svet se silno zanima za ban-kino vprašanje, in kaj bi se ne, ker je od bodoče osnove nacijonalne banke ali tistega ustava, kjer denar delajo in med ljudi dajejo, odvisen ves razvoj ali nerazvoj trgovinskega in obrtniškega življenja, ne le po Čehah, temveč po celi državi. Na-
djati se je toraj pač, da se bode nacijonalna banka za bodočo svojo dobo tako osnovala, da bo ona podpornica vsem podjetnim zavodom, ne pa le Židom in njihovim prijateljem, kakor se je to do sedaj godilo. Zanimivo je pa bankino vprašanje tudi za davkoplačevalca. Ako se namreč nacijonalna banka od prave strani pogleda, ona ni nič druzega, kakor velika trgovina — z denarjem. Kot taka bi morala prav tako, kakor vsak drug, tudi pošteno davek plačevati od svojih dohodkov. Od tega je bila pa nacijonalna banka sedaj oproščena. § 84. novega štatuta ji bode v tem smislu še le nekoliko do živega segel. Ondi se namreč banki določa pravica, da sme le toliko bankovcev izdati, da bo vseh skupaj dve petini z gotovino pokritih (vsih druzih prava vrednost plavala bo po zraku!), če bi pa banka kljubu temu več bankovcev izdala in če bi tisti gotovino v kovanem denarji za več presegali, nego za 200 milijonov, morala bo od tega presežka po 5% davka plačevati, in sicer 70% pri nas, 30°/0 pa ona v Budapeštu, kjer je namreč madjarska polovica nacijonalne banke. To se ve, da do sedaj je ta paragraf še le v načrtu. Nadjajmo se, da se bo tudi v resnici sprejel, kar bo izvestno dobro davkoplačevalcem.
V Galiciji menda vstaja ponehuje. 0. kr. namestnik pojde namreč sam v uporne kraje, da pozve in se prepriča, kaj je vzrok vstaji? Nekteri pravijo, da so v posledjem časi med kmeti krožile peticije za »praznovanje nedelj". — Nekteri pa so kmetom na uho trobili: „ Glejte gospoda hoče zopet tlako vpeljati, za to hoče prositi presvitlega cesarja in še vas nagovarjajo, da bi se podpisali." Tako pravi namreč Dunajska uradna „Abendpost". — Če je temu res tako, se pač lahko pomaga: kmete je treba podučiti, hujskačem in lažnjivcem pa trdo na pete stopati. Poljaki so sploh znani za dobre katolike, ako se poljsko plemstvo poganja za praznovanje nedelj, je gotovo na pravem potu, na Angleškem in v zedinjenih državah se strogo praznuje praznik in vendar niste te državi zarad praznovanja nedelj obožali. Ako se ne motimo, je zopet tukaj tista stranka, ki nemir in razpor seje med mirnimi prebivalci, kakor je to storila na češkem. Židom je praznovanje nedelj trn v peti, zarad tega hujskajo tolikanj zoper novo obrtno postavo, ki zapoveduje zopet praznovanje nedelj. — Galicija pa je posebna domovina Židom. — A bodimo pravični in recimo, da tudi kristijanje ne praznujemo nedelje, prodajalnice so tudi za nebodigatreba v nedeljah odprte ravno ker nihče noče prvi začeti ter zapreti štacune ob nedeljah.
Z naknadnim kreditom je stopil na dan tudi naučni minister Trefort, on potrebuje namreč še 476.000 gld. več, kakor mu jih je bilo pri-voljenih za 1. 1885, sicer pravi, da more zapreti nektere šole. Nezavisni listi tudi to hudo grajajo, ter pravijo, da bode to ogerski kredit še huje pretreslo, in zaupanje v ogerske finance zmanjšajo. Kakor iz Budapešte pišejo, mislijo nekaj na spremembe pri ministerstvu. Odstopiti imata baron Komeny in Szecheny. Ali bode pa to kaj pomagalo, ker ostane firma ista, kakor je bila prej.
Vnanje države.
Več poljskih častnikov v ruski cesarski službi prišlo je navskriž z ruskimi vojaškimi kazenskimi paragrafi, ktere bodo hudo občutili, ako jim preiskovalni sodniki le najmanjšo krivdo dokažejo. Iz Varšave se namreč poroča, da so v Lublinu, na rusko-poljski zemlji, pričeli vojaško-sodnijsko preiskavo proti ondašnji posadki. Osobito so častniki v tisto preiskavo skoraj vsi zapleteni. Stvar je ta-le: Inostranski listi objavili so nedavno natančen popis vseh trdnjav po rusko-poljski zemlji, ob enem pa tudi, koliko da je v tej ali onej posadki vojakov nastavljenih in koliko bi jih trdnjava v slučaji vojske še največ lahko sprejela. No, da je tak popis
Z vasi šel je Vetrovee na pokopališče; Žalovski sosedje pak sedeči na predhiških imeli so ga odslej v glavi in na jeziku. In oče Hrdina dal je roko, da pojde za rano k njemu in ga vpraša, ali je res tako mislil, da ni nikjer na Češkem ljubezni, ne odkritosrčnosti in da je poštenje le pod pran-gerjem.
III.
In spolnil je besedo.
Drugi dan za rano stopil je pred duri, ogledal se po vasi, položil roki zadej na križ, priklonil glavo naprej in šel tako po potu proti Vetrovčevemu dvoru. Pred odprtimi vratmi popravil si je še kapo na glavi, se odkašljal, potegnil z roko po obrazu in se napravil v hišo. Ali že na pragu privel mu je tak zrak nasproti, kakor bi bilo tii vse segnito in od vseh strani puhtel je nanj čuden mrtvaški duh. Že se je hotel vrniti in pustiti Vetrovca pri miru. Toda mladi zeman ga je prehitel.
»Tedaj se mene tukaj vendar bojite? — Da sto mi zdravi; če se ne motim, prišel me je obiskat stric Hrdina! — Le naprej — naprej! Kako sem vesel tega!"
„Da bi ne pozabil, gospod . .
Sosed Hrdina prijel se je z desnico za ustne ter prestopal z ene noge na drugo.
„Gospod sem, gospod tje--Reci mi samo
Vetrovee!"
„1 no, če je pa kdo po svetu, na popotovanji . . ."
„Ostaue na las tisto, kar je bil!"
„Ni mogoče. Več je videl, več slišal ..."
„Bolj skušen je seveda; toda zavoljo tega nikdar prevzetnejši, zlasti proti tistim, med kterimi je vzrastel."
Hrdina je neverjeten zmajal z glavo.
„Včeraj ste, gospod, govorili besede, ktere mi nikakor, nikakor ne gredo v glavo."
„Opazil sem to; ali ne samo pri tebi, ampak tudi pri tvojih tovariših. Razpršili ste se, kakor ovce, kedar plane volk med nje."
„Ne smete se, gospod, temu čuditi."
„Že sem ti rekel, Hrdina: gospod sem, gospod tje. — In vikati me tudi ni treba."
(Daljo prih.)
le iz vojaškega peresa kakega častnika, ki že več časa službuje v generalnem štabu, je razvidno na prvi pogled; kajti enake reči moštvu niso pristopne, drugi častniki pa, ki so za komisno službo, navadno nimajo veselja, da bi se s takimi študijami pečali. Komisija je menda tudi že mnogim na sledu, ktere ima na sumu, da bi bili zmožni kaj tacega spisati in zunanjim listom za dobro nagrado izročiti. Gorj£ mu, kogar bi zasačili! Zgubljen bo in naj bi bil še tako veljaven. Vojaška sodnija v tem smislu ne poznfi nikake milosti, kar je tudi popolnoma prav.
Francozje imajo v Atenah velik vpliv. Kar skupna Evropa ni doseči mogla, posrečilo se je premetenemu francoskemu poslaniku ondi. Evropa je brodovje zbrala v srednjem morji, da bi z njim Grke prestrašila in prisilila, da naj orožje odlože. Grki se za tisto niti zmenili niso; pač pa so se s svojim brodovjem umaknili v varac, da bi ga jim Evropa slučajno, ako bi se je hudomušnost lotila, ne razbila ali pa ne vjela. Za vse drugo, kat jim je Evropa pravila, se niso kaj prida zmenili in se še dandanes ne. Francoski poslanec si je pa svojo mislil in je šel naravnost k Delyannisu s telegramom, kterega je od Freycineta prejel. Ondi je rekel prvemu ministru : „Glejte, da se zgubite z Vašim ropotom I Pametni bodite in ne izzivajte vendar skupne Evrope, ki se konečno ne bo šalila. Kaj bi imeli od vse svoje trme, če Vam avstrijski ali nemški parniki razbijejo to ali ono Vaših mest? Če pa vbogate, Francozje na Vas ne bodo pozabili in kmalo bodo Grškej lepši dnevi napočili. Francozje bodo ponosni na to, da se je Grška na njihove besede zanesla, ker prav Francozje iz celega srca žele, da bi se mir na svetu še dolgo ohranil, kterega vse tako živo potrebuje." Delyannis se je že dolgo zaželjene prilike, da bi ga namrač ta ali ona velesila bolj s prošnjo, kakor pa z grožnjo k miru nagnila, takoj z obema rokama oklenil in je obljubil, da bodo orožje odložili. Toliko moški je bil pa vendar-le še pri vsem tem, da je ob enem tudi pristavil: »Odložili bodemo puške, toda ne evropskej sili, temveč francoskej uljudnosti na ljubo." Dodatek k včerajšnjem telegramu pa se glasi: Kabinet bode odstopil, ako velevlasti ne umaknejo ultimatuma; odgovor nanj je bil odredjen, a poslali so okrožnico (Cir-cular-Note) zastopnikom Grške, da Grška noče raz-obroževati takoj, ker jo mednarodno brodovje sili, a vendar je pripravljena, zadostiti temu, kar je Franciji obljubila, ako ji druge velevlasti pripusti svobodo pri nje ravnanji. (To se pa menda pravi — bom že, če bom hotel, a siliti se ne pustim.) Brodovje velevlasti je zopet blizo Aten.
Harrarski emir v Afriki je dal vse v njegovem kraljestvu prebivajoče Evropejce pomoriti. Med temi je bila tudi laška znanstvena ekspedicija za preiskavanje notranje Afrike. Le-ta se je 28. marca iz Adenske Iuke podala v notranje kraje v obli/je Gildezze. Ondi jih je napadel Harrarski emir z 200 svojimi tolovaji in jih je kar od kraja pobijati jel. Egiptovske vojake, ki so bili v Gildezzi za posadko, je pa vjel in s saboj odpeljal. Pred nekaj časom se je pa nekaj sličnega Angležem v Afriki zgodilo, kjer so jim divjaki misijonarje pobili in njihovega škofa umorili. Angleži so takrat silno kričali, kako da bodo zahtevali strogega zadostenja za tako vnebo-vpijočo krivico, storili pa menda do danes niso še nič. Vsaj ne bere se še nič o kakem koraku v tem tem smislu. Prav tako se sedaj sliši iz Rima. kako da pojde laška ekspedicija tistega krvoloka. v Harrar iskat, kjer ga bo naučila, da se Evropejci ne pobijajo kakor mačke ali muhe. Posebno pa že ne, ako so na znanstvenem preiskavanji. Obe državi, ki ste se lansko leto ob rudečem morji skoraj pobratiti mislili, Angleška in Italija, imata sedaj najlepšo priložnost, to svojo pobratimijo dejanski izpeljati s tem, da bodete divjakom dobro uro navili.
Domače novice.
(Izid dopolnilne volitve v odbor „Matiee Slovenske") v XXI. rednem velikem zboru dne 28. aprila je ta-le: Oddanih je bilo 288 glasovnic, ktere so bile za veljavne pripoznane. Dobili so sledeči gospodje: Simon Gregorčič 288 glasov; dr. Josip Poklukar 224; dr. Ivan Tavčar 185; prof. Anton Raič 182; Ivan Hribar 179; Val. Kermavner 169; Ivan Murnik 158 ; dr. H. Dolenec 145; A. Kaspret 141; Janko Kersnik 136. Ti gospodje so po tem glasovanji izvoljeni.*) — Razuu teh so dobili gg.: F. Po v še glasov 129: dr. Jos. Pajek 120; J. Tomšič 119; dr. L. Požar 117; J. Flis 112; K. Klun 111; dr. Jurij Strbenec 103; dr. J. Tonkli 100; A. Trstenjak 64; M. Cilenšek 15; A. Fekonja 14; Fr. Hauptman 14; dr. F. Kos 5; J. Oelestina 4; dr. J. Vošnjak 4; V. Borštner 3; L. Pintar 3; J. Vrhove c 3, in nekteri po 2 in po 1 glas.
*) Accidit in puneto, quod non speratur in anno. Ne vemo, ali bode taka zavratna volitev gospodom na ljubav. Želimo pa vendar tudi mi, da bi bila ..Matici Slovenski" na korist.	Vredn.
(Občni zbor »Slovenske Matice") vršil se je včeraj dokaj dostojno. Zbralo se je bilo nad petdeset družnikov. Predsedoval je namestnik g. prof. Josip Marn. Račun in proračun sta se vzela na znanje in odobrila. Za njune pregledovalce so bili izvoljeni gospodje: Žagar, Raič, Stare. Za skrutinatorje dopolnilne volitve so bili naprošeni gospodje: Steg-nar, Šubic in Mikuš. Za častnega člana je bil soglasno izbran gospod profesor dr. Jagič. Da se truplo Kopitarjevo prenese v domačijo in kolikor se ne dobi po druzih načinih stroškov, da jih dodii »Matica", je bilo privoljeno! Da je odbor zavrgel ponudbo Stritarjevo za 2000 gld. o nakupu lastništva njegovih spisov, je občni zbor z 34 glasovi proti 13 odobril. Obširnejše poročilo prinesemo po odborovem uradno. Morebiti poprej tudi kaj raz-motranj potrebnih o občnem zboru in o strankah, ki so se prikazale o tej priložnosti.
(Državni poslanec g. Božidar Raič) pripeljal se je predvčeranjem z Dunaja v Ljubljano in se je pri svojem bratu, tukajšnjem profesorju g. Antonu Raiču naselil, kjer hoče okrevati, ako bo božja volja.
(Nadvojvoda Albreht) prišel je danes v Pulj na vojaški ogled.
(Vojaška povišanja.) Stotnik druge vrste gosp. Mihael Lukanec iz Križa pri Komendi doma povišan je za stotnika prve vrste. Polkovni zdravnik dr. Josip Uriel je povišan za štabnega zdravnika pri vojaški bolnišnici v Ljubljani. Dalje sta imenovana naša rojaka polkovna zdravnika druge vrste gg. dr. Franc Košmelj in dr. Anton Stare za polkovna zdravnika prve vrste.
(Slovenskim vinogradnikom) bo izvestno dobrodošla novica, da se je konečno vendar-le posrečilo najti sredstvo, s kterim se bo trtni uši vrat zavil, in naj ima še tako kratkega. Iznajdba ta je v zvezi z gnojenjem vinogradov. Gnoj, kterega se bodo za vinograde izvestno vsi lastniki taistih radi posluževali, izumil je profesor Josip Namur v Echter-nachu in ima poleg svoje gnojilne moči tudi še to lastnost, da se v zemlji prekrojuje v žvepleno-vodikov vzduh, ki je neki prava kuga za trtno uš. Kjer se v zemlji ta žveplenovodikov vzduh razvija, ondi mora vse počepati, kar se k trtnim ušem prišteva. Vinograd enkrat s takim gnojem pognojem, je na leta in leta proti trtni uši zavarovan, o čemur se je profesor Namur sam prepričal na lastnih vinogradih.
(Hitro po mestn voziti) je tudi v Mariboru prepovedano, za kar se pa marsikteri voznik ne briga kaj prida več, kakor za lanski sneg. Tak je moral biti tudi zanikrnež, ki je na Veliko nedeljo v Mariboru povozil staro ženico. Bil je s kmetov in je skokoma po mestu drvil. Vbogo revico so takoj odnesli v bolnišnico.
(Danes popoludne) svirala je v »Zvezdi" vojaška godba.
(Prvi čebelni roj.) Akoravno so čebele preteklo jesen pri nas na Gorenjskem le malo nabrale za zimo, ki je bila jako dolga in zelo nevgodna in se je vrh vsega tega še bolezen (driska) prikazala, ter mnogo panjev vničila, vendar zamorem Vam poročati nepričakovano novico, da sem imel 26. t. m. prvi roj, kar še lansko pomlad pri vseh vgodnejših prilikah ni bilo.
(Učiteljski službi) v Goričah in Voklem Kranjskega okraja, razpisani ste do 25. maja 1886 za stalno nameščenje.
(Dijaka zaprli) so v Kopru zarad političnega pregreška. Ime mu je Karol Min ca.
(Orožniškemu stražmestru) na Grosupljem, ki se je v ponedeljek večer vstrelil, se je zmešalo. Jelo se mu je dozdevati, da je orožniška hiša vsa zaba-rikadana in da zanj ni več rešitve, ker ga njegovi lastni podaniki ustreliti hočejo. V tej ideji se je še bolj utrdil, odkar sta mu minole praznike dva orož-orožnika puško iz rok zvila, s ktero je v sobi na preži stal. Dobro, da je bila puška tedaj prazna, sicer bi se bila primerila še večja nesreča.
razširjen po večem delu obljudenega sveta, je pa vendar tak, da ne pospešuje trgovine na debelo.
Napadajo ga bolezni ako je leto mokro, veliko ga segnjije in njegova teža znatno obtežuje dovoz, a treba je suhih in velikih prostorov. Kaj mnogo se ga skvari na temnem in nezračnem mestu, suši se in hitro kali, ni se do zdaj mogel porabiti za trajnejše oskrbljenje, bodisi pri vojni, bodisi na morji. Vsemu temu se pomaga zdaj s sušenjem krompirja. S tem postopanjem se krompir more vzdržati več let popolnoma dobro; zgubi nekaj teže, ter se tudi s tem more ceneje razvaževati; dii se laglje obvarovati, kajti je treba manj prostora, a pri prodaji ložji je ž njim postopati. Razun tega ima tudi še več drugih koristi. Suh krompir se vedno vzdrži enak, ter se ne spreminja, kakor surov; negnjije, ne kali, ne gubi se; sušenje dii se spojiti s sušenjem sadja, ter je tudi v tem neznaten strošek.
Peč, v kteri sušimo sadje, se tako bolj izplača. Profesor Heyer opisuje celi postopek tako-le: Najboljše vrste krompirja za sušalnico so one z gladko kožo, ker je manj odpadka; morejo se tudi porabiti bolj drobne vrste. Kdor veliko v tem dela, najbolj stori, da krompir obeli s pomočjo stroja za belenje. Ko je krompir obeljen, opere se v vodi in potem se razreže na koščke in se dene v vodo, kjer se je mnogo soli raztopilo. Tu ostane 15 do 20 minut. Sol bo iz krompirja precejšno mero vode izvlekla iu posušen bode dalje trajal. Kader vzamemo krompir iz soli, ga pustimo, da se ocedi, potem ga denemo na leso ravno tako, kakor sadje ter ga stavljamo v sušilne peči, kjer se na vročini za 80° do 90° začne sušiti.
Za krompir je treba takošne toplote, kakor za jabelka. Treba je, da se krompir dalje časa suši, kakor sadje, ker ima več škroba, ki se laglje kvari, kakor sladkor v sadji. Za ohranjenje suhega krompirja služijo škrinje in drugi zaboji. Suh krompir se mora ravno tako porabiti, kakor svež, le treba je pred kuho 12 do 15 ur namakati ga, da se zopet napije vode. Gotovo je, da bode gospodarjem sušenje krompirja velik dobiček. Krompir se bode mogel po ceni razvažati; bojazen pred lakoto se bode zmanjšala. Našim gospodarjem morda se bode to videlo odveč, da bi tudi krompir sušili, ker ga je povsod zadosti; a če se sušenje potrdi, se bode gotovo odprl tudi izvoz. Naj opomnimo, ko smo že pri krompirju, da je prof. Beckler v Nordlingu na Bavarskem bil lansko leto od vlade poklican, da preišče krompir, ki je nenavadno venel na njivi meseca avgusta. S početka je mislil prof. Beckler, da se je zopet prikazal poznati koloradski krompirjevec (Doryophora decemlineata), ali pri preiskovanji se je pozneje prepričal, da so se prikazali novi neprijatelji krompirja. Krompirjev list in deblo bila sta nad zemljo popolnoma nepoškodovana ali kakošnih 15 centimetrov pod zemljo bila je slama vsa zgrizena. Dr. Ferdo Karsch označil je tega novega neprijatelja, ki se je našel v silni množici na steblih in drobnem korenu kot »Tyhea Phaesoli Pass", ktera spada med rastlinske uši (Erdlaus). Dr. Karsch je izdal ne dolgo potem v Berolinu knjižico, ktera zdaj zanima vse gospodarje. Ni dovelj, da kmete vničuje in muči „Philoxera" — tu imate še krompirjeve uši!
Atene, 29. aprila. Tukaj jo razširjena misel, da se bodo ministri drug za drugim odpovedali, čo velesile ne umaknejo svojega
ultimatuma.
Narodno gospodarstvo.
Pobirki iz praktičnega gospodarstva.
V najnovejših časih začeli so praktični gospodarji vpeljavati v trgovino sušeni krompir ter more se zaupno reči, da bo s tem procvetela ena grana gospodarstva. Sveži ali surovi krompir, če je ravno
Telegrami.
Tuzla, 29. aprila. Železnico Doboj-Tuzla-Siminhan je državni skupnofinančni minister ob navzočnosti deželnih veljakov včeraj slovesno odprl. Otvorilni vlak odpeljal se je opoludne iz Doboja in ga je narod po vseh postajah navdušeno pozdravljal; ob 6. uri zvečer prišel v Tuzlo, kjer so ga z navdušenjem sprejeli. General Appel prosil je grofa Kallaya, da naj bi izročil vročo zahvalo naroda presvitlemu cesarju. Zvečer je bil slavnostni banket za 200 oseb. Minister Kallay napil jo prvo zdravico cesarju ob silnej navdušenosti navzočih gostov, drugo pa na blagor Bosne in Hercegovine, kterih vrlemu narodu bode nova železnica dala priliko za povišanje narodnega blagostanja. Tretja njegova pozdravica glasila se je generalu baronu Appelnu, čegar plodonosno delovanje mu je porok srečne bodočnosti zasedenih dežela. Appel je napravil zdravico obema vladama, državnima zboroma avstro-ogrskima in Kallayu povzdigovajoč njegovo zaslužno delavnost. Sekcij ski načelnik Mercy spominjal se je v poetiških besedah hrabe naše vojske in njenih zastopnikov, ki so vsi skupaj prvi temelj kulturnemu razvoju Bosne in Hercegovine napravili. Odobravanju te napitnice ni bilo konca ne kraja. Na to so se še glasile po-zdravice železniškemu podjetju in časnikarstvu. Bakljada in veselo petje po mestu končali ste redko slavnost.
Atene, 29. aprila. Vojni minister se je odpovedal.
Umrli so:
28. aprila. Olga Janeš, tovarniškega posestnika hči, 31/, lota, sv. Petra cesta št. 10, Meningitis.
25. aprila. Marija Pirnat, hlapčeva hoi, 3'/2 leta, sv. Florjana ulico št. 35, davica. — Emanuel pl. Matavšek, c. k. umirovlj. nadsodnije sovetnik, 81 let, Turjaški trg št. 7, oirp-njenjo mehurjevih živcev.
20. aprila. Anton Pretnar, hišni posestnik, 60 let, Kolodvorske ulico št. 12, jetika.
V bolnišnici:
23. aprala. Martin Čolnar, gostač, 80 let, Marasmus. — Ana Cesar, gostija, 65 lot, Artlovitis detormans.
Vremensko sporočilo.
n rt O	čas	Stanje		Veter	Vreme	Mokrine na 24 ur v mm
opazovanja		/.rnkomera v mm	toplomera po Celziju			
27.	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zvoe.	732-78 729-79 730-33	+11'2 +22-4 +12-8	brezv. si. zap. si. jzp.	jasno jasno jasno	000
Ves dan jasno in vetrovno. Srednja temperatura 15.3° C., za 4-6° nad normalom.
Dunajska borza.
(Telegratično poročilo.) 29. aprila.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	85 gl.	10 kr
Sreberna » 5% , 100 „ (s 16% davka)	85	„	20
4% avstr. zlata renta, davka prosta .	114	,	40 „
Papirna renta, davka prosta . . .	101	„	25 r
Akeije avstr.-ogerske banke . .	876	„	— „
Kreditne akeije . . 1 . . . .	287	„	40
London.......126	„	;0 „
Srebro.......-	„	—
Francoski napoleond......10	„	03 „
Ces. cekini ......5	»	93 „
Nemške marke......61	„	75
Naznanilo.
V zalogi podpisane bukvarne dobiva se knjiga:
Marija moja kraljica
ali
ŠMARNICE.
Spisal Anton Žgur,
župnik v Loškem Potoku.
Z dovoljenjem Ljubljanskega linezo-skofijstva.
346 str.
Obseg: Marija, moja luč; moja zvezda; moje solnee; moja pesem; moje bukve; moj vrt; moja jed; moj škit; moj biser; moja beseda; moje drevo; moje veselje; moje zrkalo; moja sestra; moj studenec; moja nevesta; moja podoba; moja cvetlica; moj prstan; moje orožje; moje sidro; moje pribežališče; moje prebivališče; moja trdnjava; moj turen; moje zdravilo; moja pot; moja čudodelnica; moja srednica; moja mati; moja krona; moja kraljica. — Pridejana je sv. maša, molitve, katere naj se z maš-nikoni vred opravljajo po vsaki tihi sv. maši, lavretanske litanije, molitve k presveteinu Rešnjemu Telesu, k sveti Devici Materi Mariji, k svetemu Jožefu, za vse potrebe, Litanije vseh svetnikov, molitve po litanijah, molitev h križanemu Jezusu, tri božje čednosti in sv. križ J v pot.
Cena letošnjim „Šmarnicam" je ta-le:
Vezane v pol usnji.....— gld. 5)0 kr.
„ vse v usnji.....1 ,, — ,,
„ „ „ „ z zlato obrezo 1 „ 20 „
Po pošti 10 kr. več. Kdor jih 12 skupno naroči, dobi ene za nameček.
Tvarina je dobro obravnavana in prav koristna. Ker ima mične izglede in dogodbe, bode se knjiga gotovo vsakemu priljubila.
„Katoliška Bukvama"
v Ljubljani, stolni trg štev. 6. (5)
Za darila mladini
o raznih prilikah, pa tudi odraščenim, posebno priporočamo naslednje spise, kterim je spisovatelj č. g. Ant. Kržič in so zdaj naša lastnina:
Izgledi bogoljubnih otrok
iz vseh časov krščanstva.
I.	del, drugi natis 1882 str. VI, 151,
II.	„ „ „ 1885 „ V, 160.
III.	„ prvi » 1883 „ IV, 172. Vsaki zvezek stane mehko vezan 30 kr., kart. 40 kr. krasno v platnu vezan 60 kr., vsi trije deli
skupaj krasno v platnu vezani veljajo le 1 gld. 50 kr.
V posebnih sešitkih so tudi dobi:
Sv. Marije Magdalene Paciške mladostna leta.
Cena 5 kr.
(i3) Katoliška Bukvama.