Ishaja razen £**:eiež| čn praznikov vsak dan popoldan.
(Jredništvo >e v Ljubljani, Frančiškanska uiiea št. 6/'L, Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne pri* obfi. Rokopise se ne vrača.
Ogluši: Enostolpno petit-vrstica K * ‘20, osmrtnice in zahvale po K 2‘50, raz-j-!ss5 in poslano vrstic* po 2; večkratne objave po
Pavislni Vrenko v državi SH|
V Ljubljani, v soboto 13. decembra 1919.
tet® PIS.
: ‘
t' Sr*,,J, •.. • ■
m
Posamezna iiev. stane —- SO vinarjev. ——<
Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo ie*o K 84, za pol leta K 42, za četrt leta K 21, za mcsec K 7. Za Nemčijo celo leto K 89, za ostalo tujino in An enfco K 9 o. — Reklama c jo za list bo poštnine proste.
Bpravništvo ie v Liubljani, Frančiškanska utica št. 6 L, Učiteljska tiskanja.
K
do
govoru primeren popust
Glasilo jugoslov. socllalno-demokratične stranke.
Mesto naei|ona!ne ekonomije — mednarodna kooperacija.
Švica Ima resno Industriialno krizo, ki ie postala Občutna takol. ko ie bil razglašen mir z Nemčiio. Po vsei deželi se sliši klic: »Rešite nas pred nemško konkurenco!« Tekom voine ie imela švicarska industrija dobre čase. ker ni bilo konkurence sosednih dežel, zlasti na ne NemčMe. Trgovina se ie izerdno razvila tn dobički so šli v tniliione. Toda to ie jilo le začasno. Ko le bil mir DOui>i-san. ie Nemčija gledala, da spravi svoio industriio zopet na noge in Švica ie takoj občutila krizo. Da bi se obvarovala tuie konkurence, ie odpravila na tisoče Italijanov in Francozov iz dežele. Ker ie avstrijska krona, ki ie normalno veliala okroe 20 centov, padla v ceni na net centimov, ie trgovina z avstrijsko renubliko zelo težka. Ko se ie na državno iniciiativo sešla v Bernu gospodarska konferenca, je spoznala, da se Švica ne more odločiti za visoko carino na nemško blago, ker bi Nemčiia odgovorila s tem. da bi ustavila izvoz premoga, zdravil in nekaterih drugih nuinih potrebščin. Važne industriio kakor nai.irniee, tovarne za stroie. za pohištvo. igrače. tiskarne so na robu propada. Zastopniki oaDirne industriie so tožili, da uvaža Nemčiia papir in da ga prodaja v Švici za 75 do 100 odstot-kov ceneie. kot ga moreio nrodaiati švicarske tovarne. Neki založnik ie deial. da mora dati svoie kulise tiskati v Lipskem. dasi ie patriot, ker Dlača tam za polovico mani. kakor če bi iih da) tiskati donia.
Tak je položai Švice. Ni pa Švica edina dežela v Evropi, ki ima take pritožbe. Nemčiia sama se nič ne baha s svoiim gospodarskim polo-^aiem In nima res nič razloga za bahanje. Avstriia ie popolnoma na tleh. Kako ie na Ogrskem, ni vredno govoriti. Jugoslaviia ima cel kup nerešenih problemov, o katerih še niti ne ve. kako bi iih mogla rešiti. Čehom se ne godi veliko bolie. Pollakom tudi ne. Ukraiincem, Lilvi-nom. Letom oa menda še slabše.
Naposled pa tudi v zavezniških deželah ni vse samo zlato.
Vsa ta vprašania se tičeio v se-danfem gospodarskem redu navidezno le kapitalistov. V resnici posegalo v živlienie narodov sploh in Imalo za delavstvo deloma še boli resen Domen kakor za podletnike. kalti kapitalisti imalo tudi v času krize od česa živeti, kar se o delavcih navadno ne more reči. Ali kapitalistom gredo te reči vsekakor za kožo. ker le profit na kocki — nele
današnii. ampak v mnogih slučalih tudi trainl profit. In kapitalistični svet le povsod razburien. Svoio lezo znaša v prvi vrsti nad delavci, ali zona ga obhaia. kadar pomisli na razmere v kapitalističnem mednarodnem živlieniu sploh. Kdor pogleda na te razmere Iz primerne oer-snektlve In nima le Interesov v tel alf oni posamezni deželi ored očmi. vidi. da ie vse skuoai velik kaos. H katerega ne more voditi nobena Iz-kliučno nacilonalna ekonomična oc-liflka. Da si na primer Švica ne more pomagati z visokimi carinami, ie prav len zgled. Kakor ta dežela ni tako neodvisna, da bi mogla storiti, kar se ii Hubi. ker se nad nio samo lahko maščuie. kar bi imelo namen, da ii koristi, tako so tudi dru^e dežele vezane dru£ra na drugo, in brez mednarodnih sporazumov ne bo nobenega izhoda iz teh zmed.
Pariška konferenca le reševala vnrašania Evrope in sveta. Preure-ievala ie zemlievid. nredelavala meje. rezala in kroiila dežele, ali go-spodie diplomatie so mislili, da opravilo s politiko vse in so kliub svoii Vveliki modrost? prezrli, da zidaio gradove v oblakih. Vsa noiitika ie na koncu konca odvisna od materi-ialnih oo"oiev: kdor bi hotel urediti svet. bi moral nredvsein urediti nio-pove pceno^arske razmere, in siccr bi illi moral internacionalno urediti. Le na ta način bi bilo mogoče preprečiti tiste spore, ki so v naših časih r>ainevarneiši.,
Česar ni storila pariška diploma-ciia. bo moral kapitalizem sam — bodisi tudi brez diplomatov storiti preialislei. ali na bo moral poginiti v splošni zmešniavi. Eno pot ima v tem. da napravi konec dosedaniemu tesnosrčnemu naciionalnemu kom<u-renčnemu gospodarstvu. Gotovo ne more te naloge popolnoma izvesti, ker ie za to potrebna roDolnoma drugačna organizacija družbe. To ie tudi eden tistih razlogov, ki obsoiaio kapitalistične uredbe na pogin — če ne danes, na jutri. Ali dokler obstaia kapitalizem, mora iskati sredstva ohranitve, in glavno tako sredstvo fe internaciionalizaciia gospodarstva. Konkurenca, ki ie stala ob njegovi zibelki mu postala danes uso-deoolna. in nadomestiti io mora s kakšnim bolišim sistemom. Z vsako kooneracllo. nai se Izraža v kakršnikoli obliki, orioravlia sicer not višii organizaciji sociiaiizma. Ali če ne stori tega. mora biti niegov pogin toliko grši.
Vojna zveza — nakupovalna zadruga.
Ker le začtlo časopisje SLS. zopet povsem neopravičeno gonio zoper Voino zve^o. smo se tozadevno obrnili do ravnatelistva tega nai-večiega slovenskega podietia delavskih konzumentov, za poiasnila. ki smo iih tudi takoi dobili in sicer kakor sledi:
Državna Dodoora. Z ozirom na to. da cene živlleniskim potrebščinam neprestano rasteio. in ker hočemo akciio za nakup žita še'povečati. smo se obrnili do ministrstva prehrane, da nam dovoli 10 milijonsko brezobrestno posoiilo. Naš podpredsednik sodr. Prepeluh ie osebno tozadevno posredoval v Bel-gradu. odkoder smo oreieli dozdai oficiielno še nepotrieno vest. da nam le vlada dovolila za to akciio 6 milijonov brezobrestnega oosoiila.
Oblačilnica. Velikopotezno zasnovana in dozdai že precei izvedena akcija za dobavlianie ob»eke za delavstvo in nradništvo ie delo prejšnjega poverjenika za soc. skrbstvo sodr. Prepeluha. Voina zveza pri tei akciii direktno ni udeležena. Nieni Člani dobivajo tudi blago iz Oblačil-nice in so ga dozdai dobili že za nad
4 tniliione'kron. Uspeh te akciie ie sledeči: 1. dobili smo v Sloveniio nekai manufakture (žal. da dozdai še vedno premalo) 2. ker Oblačilnica prišteie k nabavnim stroškom samo maihne režiiske stroške, ii 1c možno oddaiati manufakturo razmeroma dovoli ceno. Olavno pa ie. da s svojimi cenami regulira cene drugim trgovcem. Prepričani smo. da bi bila manufaktura danes v Ljubljani nal-mani še enkrat dražia kot ie. če ne bi bilo Oblačilnice. Zgled za to nam ie lahko Zagreb, kier so cene manufakturi trikrat višie kot pri nas.
Poverjeništvo za soc. skrbstvo ie dobilo od vlade dovoiienie za izvoz raznega blaga kot komnenza-ciisko blago za uvožno manufakturo. Edino to daje Oblačilnici možnost. nabavliati si večie množine manufakture^ po nekoliko nižjih cenah, kot bi sicer bile. če bi se mora>a manufaktura plačevati v lirah in lire po kurzu K 8.50 in še višie.
Znano nam ie. da ie zaorOsil sodr. Prepeluh v Belgradu za pomoč v lirah, katerih oa. žal. ni dobil in iih menda tudi skratka ne bo. Iz tega ie nastala govorica o milijonskem darilu v lirah.
Znano nam ie tudi, da ie isti zaprosil za podporo v kronah za oblačilno akciio. Ta podpora, do zneska
5 mililonov kron. se mu ie obliubila. toda pod pogoiem. da se niesova oblačilna akciia razteene na vso dr-
 - -----------------------
žavo. V Llubliani nal bi bila centrala. po glavnih mestih Hrvatske in Srbiie pa filiialke. Beo<rradski kro^i so s tem priznali veliki pomen Oblačilnice. ki le bila zasnovana v Ltub-liani pri poverjeništvu za sociialno skrbstvo.
ČevUl. Prav tako nuina. kot ie potreba po manufakturi, ie tudi po obutvi. Tudi tukai se ie storilo prve korake od stfani poverjeništva za soc. skrbstvo in pa predsednika Voine zveze sodr. Kristana. Posrečilo se ie napraviti med poverieništvom za soc. skrbstvo in tvrdko Karl Pollak pogodbo, v kateri se zaveže tvrdka Karl Pollak dobaviti do
100.000	parov raznih čevllev. Od teh rialprvo 25.000 parov za delavstvo. v prvi vrsti za rudokope. Dobavne in prodalne cene so natančno predpisane in razglašene. Voina zveza, kateri te bila poverjena na-loea. da razdeliuie te čevile, ne bo pri tem prav nič zaslužila: niene članice, ki bodo delavstvu čevlje prodaiale, dobe pri vsakem paru pa komai 1 K. kar ne krile niti režijskih Stroškov. — Vse drugo, kar se le o tem poročalo, so le baike.
Moka. Voina zveza dobavila svoiim članom moko. katero ji odka-zuie Žitni zavod in pa moko iz lastnih zalog. Navzlic od tedna od tedna rastočim cenam pšenici, koruzi, prosu itd., le Voina zveza obdržala in bo obdržala do novega leta cene Žitnega zavoda tudi za mlevske izdelke iz lastnih zalog, dasi io stane pšenica sama ravno toliko, za kolikor ona to moko oddala. Tu bo Volna zveza doplačala ogromne zneske.
Da ie dobila tukaišnia deželna vlada (Odsek za prehrano) obvestilo. da ii ie dovoliena za dva meseca desetmiliionska državna podpora za pocenitev moke. katere bo deležna tudi Voina zveza, le v prvi vrsti zasluga predsednika ministra Kristana in podpredsednika sodr. Prepeluha, ki le tozadevno osebno posredoval v Beogradu. Da ie ta podpora za naše razmere veliko premaihna, pa ni niegova krivda. Veseli moramo biti, da smo dosegli vsai nekai. Pripomnimo, da smo Slovenci prvi. ki smo dosegli to podporo za nocenienie živil.
Nakupovalna zadruga. Ravno te dni smo dobili obvestilo, da ie trgovsko sodišče registriralo nova, na zadniem občnem zboru spreleta pravila. Voine zveze ni več. Razvila se ie iz rje velika Nakupovalna zadruga, ki šteie danes nad 160.000 oskrbovalcev. V nli so združene zdai tri močne grune: delavstvo ve-
leindustrije. delavstvo, organizirano v konzumih JSDS. in delavstvo, organizirano v konzumih SLS. Za-stopniki posledniih so se odtegnili sodelovanju Dri reorganizaciji, zato tudi na zadniem občnem zboru niso dobili zastopstva v načelstvu i« nadzorstvu.
*'
To so v jedru vsa objektivna poiasnila ravnateljstva dosedanje Vojne zveze. Mi pristavliamo k temu le to: Dobe se. žal. še vedno liudie. ki hote sumničilo pošteno Jelo koristnih liudskih ustanov, iz katerih ra tudi oni radi črpaio... Taka le navada. Če se bo pa to njihovo neokusno postonnie še dolgo trpelo, le seveda vprašanle.
Slovenska velikodušnost.
Položaj Nemške Avstrile le obupen. Čuditi se ie vztrainosti ljudstva. Primanlkuieio naiootrebneiša živila, nainuineiši oblačilni predmeti, na}-elementarneiše surovine. Ljudstvo umira od gladu in mraza, otioci moralo po svetu, v Berlin, v Prago, v Trst. k tuiim družinam, ki so se iz piJetete oglasile, da so voline lih same vzdrževati, vsai dokler se notranje življenjske in gospodarske razmere v tej nesrečni državi koli-kortoliko ne izbolišaio. Obupni klici dunajske vlade so našli odmev po vsem svetu. Celo nad vse šoveni« stično francosko časopisje tirla od svoie vlade, da priskoči Nemški Avstriji na pomoč, ker se ne more obsoditi cel narod na naistrašneišo smrt. — Vsi. naiboljši oriiateiii in naistrastrieiši sovražniki nemškega ljudstva so izrazili spričo tragične usode nemško-avstriiske republike toplo besedo človeške pile-tete in solidarnosti. Le bestialno zagrizene. barbarske slovenske nacionalistične in klerikalne duše nima-io besede sočutia in razumevanja. Zlasti slovenski klerikalni listi so vernd zrcalo slovenske klerikalne krščanske ljubezni, »Slovenec« se že nekai dni otročje zaganta v so-druga Kristana, ker se ie kot sociia-list zavzel za pravičneišo politiko nanram Nemški Avstriji in ker se kot politik ni obotavlial obenem no-udariati, da mora Jugoslaviia. tudi v svoiem lastnem državnem interesu. priskočiti na pomoč Avsitrill s primernim rednim dovažaniem živil, ker obstoii drugače nevarnost, da se nemško-avstriiska republika pretvori zopet v monarhiio. kar bi bilo nedvomno za nadalini obstoJ in raz-voi Jugoslavije sila opasno. Da le to res. uvideva vsak pameten politik, in narboliši dokaz preteče nevarnosti in politike, ki io je v tem oziru
?4
LISTEK.
G LA D.
Spisal
Knut Hamsun. — Poslovenil Fran Albrecht,
(Dalle.)
Nadvladalo me le moje nervozno stanle in kakorkoli sem se upiral proti temu — nič mi ni koristilo. Bil sem plen nalsvojerodneiših fantazij. hotel pomiriti samega sebe. si prepeval uspavanke in se potil od napora, da bi se vpo-kolil. Strmel sem v temo in resnično še nisem videi v svoiem življenju takšnega mraku. Brez dvoma le bila to tema čisto posebne vrste, brezutešen element, na katerega doslej še i.i-hče ni postal pozoren. Ukvarjal sem se z najsmešnejšimi mislimi in vse mi Je povzročalo strah. Razmišljal sem se nad tisto malo luknjo v zidu. luknjo od žeblja, ki sem Jo našel, tajen znak na zidu. Obtipal sem io. pihal vanio In poskušal ugeniti nieno globino. To nikakor ni bila takšna nedolžna luknjica, čisto gotovo ne; to le bila povsem skrivnostna luknja, pred kojo se mi le bilo čuvati. In obseden od misli na to luknjo, ves iz sebe od strahu In radovednosti, sem moral slednjič vstat? s rostelie in poiskati tisti svoi polovični nožek. da premerim, kako '3 globoka in si ugotovim, da ne sega notri v v!IgO celico.
Legel sem zopet, da poskusim, če bi ne »umel zasžpatl v resnici pa. da bi se boril s
temo. Dež le ponehal in nobenega glasu nisem več čui. Nekai časa sem še prisluškoval stopinjam na cesti in se nisem preJ zadovoliil. dokler nisem slišal iti mimo človeka, ki ie moral biti. sodeč po glasu, stražnik. Hfpcma sem počil nekalkratov s orsti in se zasmeial. K zlodeju I Hal — Domišlial sem si, da sem našel novo besedo. Dvignil sem se v postelii in rekel: vKai takega ni v leziku. laz sem io iznašel
—	kuboaa. Črke ima kot Drava beseda, za boga velikega, človek, odkril si novo besedo.... Kuboaa... velikega slovnišIFega pomena ...
Z odprtimi očmi. presenečen vsled svo'e-ga odkritja, sedim tam in se smelim od radosti. Nato sem pričel šenetati. lahko bi mi Drisluš-kovali. Jaz Da sem nameraval obdržati svojo iznajdbo talno. Zdajci me je vsega obielo veselo blodno razpoloženje gladu: čutil sem se praznega in brez bolečin, misli pa so mi bile neukrotiive. Čisto tiho sem se posvetoval s samim sebol. Z naiboli čudnimi miselnimi skoki sem skušal raziesiti pomen svoie nove besede. Sai ni bilo treba, da bi pomenila Boga ali Tivoli in kdo le dejal, da mora pomeniti zverl-nlak? Ako sem natanko preudaril, ni bilo niti absolutno potrebno, da bi pOmeiiila kHučav-mco ali p? so’čni vzhod. N.iiri za t a k 5 n c besedo nien smisel ni bito težko. Počakal bi oač in kakor bo pač naneslo. Medtem pa Še lahko prespim to.
Na deski ležim in se smejim, a ne pravim ničesar, ue za ne proti. Minilo Ie nekai minut
in postal sem nervozen, nova beseda me muči neprestano, se vrača venomer, polasti se nazadnje vsega moiega mišlienia in me zresni. Bil sem si pac edin v tem. kal nai n e pomeni, a nisem bil še sklenil, kaj nai pomeni. To le Dostrasko vprašanje! si pravim naglas in zgrabim za svoio roko in si ponavljam, da ie to stranska reč. Besedo sem hvalabogu iznašel tn to le bila glavna stvar. A misel me muči brez-meino in mi ne da zaspati: ničesar mi ni bilo dovoli dob’ega za to izredno redko besedo. Nazadnje sem se spet vzpel v postelji, opriiel svoio glavo z obema rokama in deial ne. sa> to ie ravno nemogoče, izsellevania ali tobačne tovarne se ne more imenovati s to besedo 1 Ako bi m o g I a kal takega pomeniti, bi se pač Že davno odločil za to in vzel nase vse posledice. Ne. pravzaprav Je bila beseda .onmerna. da Domeni nekai duševnega, kako čustvo, stanje — ali nisem mogel tega uvideti? In tako Dričnem tuhtati, da bi našel kal duševnega. Hi-Doma se mi ie zazdelo, kot da nekdo govori, se vmeša v*, v moie besede in srdito sem odgovoril: Kako izvolite? Ne, takšnega idiota ni na vsem svetu! Sukanec! Jaši te vra<?! Sal se moram prav zares smejati! Ako mi le dovo-lieno prašati: zakai sem li dolžan pustiti, da pomeni sukanec, ako imam čisto cosebne razloge proti temu. da bi se imenovala sukanec? Jaz sam sem iznašel besedo in popolno ora-viqo imam. da io pustim pomeniti, kar hočem iaz. Kolikor mi ie znano, se končnovellavno še nisem izrazil < <«	■	'	1
Teda v molih možganih ie nastaiala č!m-dalie večia zmedenost. Nazadnje sem skočil iz postelie. da poiščem vodovod. Nisem bil želen, glava mi ie gorela v vročici in čutil sem nagonsko želo oo vodi. Ko sem se napil, sem šel spet v posteljo in se šiloma in na vso meč trudil, da bi zaspal. Zaprl sem oči in se silil, oiti miren. Tako sem ležal več minut, ne da bi se genil. pričel sem se potiti in čutil sem. kako silno mi ie plala kri sunkoma po žilah Ne, tisto ie bilo res imenitno, ko ie iskal denaria v papirnati cevki! Tuda zakašljal ie samo enkrat. Ako ie pač še hodil tam doli? Sedel na moii kloni... Sinla bisernica’... ladje...
Odprl sem oči. Kako sem jih tudi mogel imeti zaprte, ko mi ni bilo moč zaspati? In ista tema ie ždela krog mene. ista neprodirna, črna večnost, proti kateri so se upirale moie misli in ki ie niso motrle poimiti. S čim nai bi jo primerial? Trudil sem se z najbrezupnej-šimi napori, da bi našel besedo, ki bi bila dovoli črna. da bi izrazila to temo. besedo, tako krrto črno. da bi mi postala usta Črna, ko bi
io	izgovoril. Bog nebeški, kako ie bilo tema! In to ie povzročalo, da sem spet moral mt-sliti na zaiiv in ladie. tiste črne pošasti, ki so ležale zunal in me pričakovale. Hotele so me potegniti n6se in me trdno obieti in j?.-lrati z mano preko dežel in morii. skozi temna kra-liestva, ki lili še ni gledal človek. Menim, da sem na krovu, čutim, kako me vleče voda v&se, v oblakih plavam, padam, padam...
(Dalje prih.1
Stran 2.
iifrn
ri ,foMifumifti im n—- Ji»- ’• i
Stev. 250.
voditi, nam daie baš češka. ki ]e bila našim slavnim Jugoslovanom vedno vzor rodoliubia. Češki minister Beneš ie že ponovno nov da rini. potrebo ožiih stikov z Nemško Avstrijo ter uafdašal, da ic Češka pripravljena iei pomagati iz stiske % vsemi svoiimi silami. Znano ie, da se bo sedal Renner v švrho tesnega soorazmna med obema državama Dodal direktno v Prago.
Čehi pač uvidevaio, da bi bil padec avstrijske republike opasen za obstoj njihove države, ker bi imeli v tem slučaju zopet tu drugo Avstrijo. Ali so postali zato tudi Čehi ( priiatelii Dunaiu in izdajalci svoieaa naroda?
Slovenski 'dalekovidni klerikalni Slovenila, pečulski rodit!« te Bo-
vseh teh
politiki se oa otresavalo  ...........
brig z neslanimi napadi na sodruga
Kristana, ki da ne more pozabiti svole llnbezni do Dunaia. Rev.Tdl Sicer oa vemo, da so klerika!-eem težave avstrijske repul-iike všeč. Kai če pri tem umirajo trumoma nedolžni Kudie, žene in otročiči. To le veča nlrhove nade do zopetne zmage avstrijskega monarhističnega klerikalizma. S tem bi se vrnili Ilabsburgovci na Dunai in Šušteršiči v Ljubljano. Jugoslavija bi šla rakom žvižgat m oni bi bi! zopet na kaniti Kako bi bilo vse to teoo...
Brzojavne vesti.
(Naša izvirna poročila.)
Odgovor Nemčije antanti.
Berlin. 12. Nemška vlada ie predložila antanti svol odgovor na niene zadnie zahteve. V odgovoru se po-vdaria, da ie Nemčiu nemogoče izročiti antanti 400.000 ton pristaniškega materiiala.
Politični In vojaški dogodki v Rusiji.
Kongres ruskih sovjetov.
Dunaj, 12. Brzojavne vesti Iz Moskve poročajo, da je na Leninov predlog kongres sovjetov ponovno sklenil povabiti en ten to, da takoj začne z mirovnimi pogajanji. Trocki je izjavil, da je vojaški položaj rdeče armade najpoveljnejši ter pristavil, da Je gotov, da se sklene v najkrajšem času definitivni mir. — List »Pravda« priobčuje članek Trockega, ki pravi med drugim, da se redna sovjetska vojska sestoji Iz štirih petin kmetov in ene petine delavstva, ker zadnji ne smejo biti pogrešani v velikem številu pri produktivnem delu. Vojaška diseipBua ne bi mogla biti potemtakem tako jaka, če ne bi kmetje smatrali delavce za svoje brate.	*
Atentat na angleškega taialka.
Pariz. 12. V angleški zbornici ?e le naznanilo, da se ie streljalo na avtomobil, v katerem se ie nahajal angleški talnik na Irskem Mac Person.
Renner odpotoval v Pariz.
Dunaj tl. Državni kancelar Renner je predvčerajšnjim z nekaterimi ministri odpotoval v Pariz, da vrhovnemu svetu direktno poroča o nevzdržljivem položaju Avstrije zaradi velikega pomanjkanja živR ter da poda odločen protest zoper namero eirtente, dovoliti da se Predari-sko zdruJH s švieo, Tcar tri že itak silno slabo avstrijsko republiko popolnoma ruiniralo. Odstop Predarl-ške bi ojačil tudi separatistično gibanje na Tirolskem in Soluograškem Po povratku iz Pariza se bo Renner podal takoj v Prago, da se pogaja z zunanjim ministrom Benešem. Ta Je namreč Izjavil, da bo voljna Avstriji pomagati samo Cehosiovaška, ker se je Avstrija odpovedala vsa« imperi-attstlči ambiciji. Sicer pa na Dunaju prevladuje splošno mnenje, da se avstrijska Tepublflta mora tesno zvezati s Čehoslovaško tembolj, ker so na Madžarskem zmagale meščanske stranke. Obe republiki se morata skupno postaviti v odločen odpor proti zadnji čas ojačenim monarhističnim mahinacijam.
Toda® apel Tirolske na entento.
Dunaj, 12. Iz Inomosta se poroča: Deželni zbor tirolski je soglasno z vsemi strankami sklenil, <ta stavi ententl poslednjič vprašanje, kaj da misli ukreniti glede preskrbe avstrij ske republike z živili In drugimi ne-obhodno potrebnimi življensklmi potrebščinami. Deželni zbor Izjavlja,
da nobena sila na svetu ne more siliti kakega naroda v pogubo. Deželni zbor, svest ri odgovornosti, ki jo nori pred narodom, poživlja entento, da se nemudoma izjavi, če je voljna priskočiti izstradanemu ljudstvu z živili in drugimi življensklmi potrebščinami na pomoč ali ne. Če ententa ne bo dala žiyil aM če bo odgovorila odklonilno, Izjavlja deželni zbor, da je prisiljen •obvarovati ekonomsko eksistenco "Tirolske s tem, da proglasi združenje dežele z Nemčijo.
Železničarska stavka na Predati-»kom.
Bregenz, II. Socijalisti so v Bre-gencu“sklenili v protest težnjam preda riškega deželnega zbora za odcepitev Predarlske od Avstrije, da vstopijo vri železničarji v splošno protestno stavk© za dve uri. To se je tudi zgodilo. Ustavljen je bil za dve uri ves promet. »Der neue Tag« je izvedel, da so celo ententni zastopniki, Id bivajo na Predarlskera, poročali svojim Vladam, da so prod odcepitvi Predariške od Avstrije.
%
ttailianske Sete bode evakuirate Tirolsko.
LDU. Dunai. 11. (CTU.) V narodni skupini ie bito prebrano poročilo ttaiiianske misile. da bo Italiia povodom ratificiranla saintgermaln-ske mirovne pogodbe odpoklicala vse čete iz avstr ilske Tirolske razen posadk v Inomostu in Lau-decku.
LOČITEV CERKVE OD DRŽAVE
V	CEHOSLOVA ŠKI.
Praga. H. (ČTU.) Naučui minister Habrman le izlavli na sociialno-demokraškemu shodu, da bo še pred volitvami v narodno skupščino predložil zakonski načrt e ločitvi cerkve ud države.
Zborovanfe komunistov v ▼ A v strti.
LDU. Duual. IL (ČTU.) Na pred-včendšttiera zborovati lu komunistov so protestirali proti razpustitvi ljudske hrambe ta voiaških svetov J pri čemer se opozarlaH m monarhistično gibanje tor zahtevali oborožitev organiziranega delavstva. Enake zalrteve k stavfla tudi predvčerajšnja Skupščina tdžie avstrijskih vo-Mkih svetov.
Vprašanje ratlilkactie earancHske
pogodbe v ameriškem •senata.
LDU. Pari*. 1L (DunKU.) Kakor lavHa »Vlctoire« iz Washington&, kažete republikanski člani senata naoram vprašamiu ratifikacije garancijske pogodbe, sklenjene med Zedinjenimi državami Anglijo m Franetio, precej naklonjenosti. Senator Mases. pravi list. le izlavH, da bo ta pogodba natorel proučena po senatni komisiji ta zunanje stvari nato m * soglasnim privoHentem vseh senatoriev takoj ratificirana.
Vprašanje premoga v Jugoslaviji.
(Konec.)
—	Kilo razpolago s premogom? Kdo dobiva premog?
Pri ministrstvu za gozdarstvo in rudarstvo ie sedal ureleu v področju glavnega rudarskega ravnateljstva odbor za razdeljevati le premoga, ki sestoii iz glavnega rudarskega ravnatelja kot predsednika ta iz,no enega odposlanca ministrstva za železnice, za trgovino tn industrijo, ministrstva zn rudarstvo tor izbrane in obnove zemlie kot pfisednjkov — ki presoja in potr-luie razdelilne načrte rudarskih odsekov v .Zagrebu. Saratovu in Ljubija«!. Pečuiski rudniki so doslei bdi v rokah ministrstva za železnice in te razpolagal s premogom ravnate! rudnikov v sporazumu z odposlancem železniškega ministrstva iz Pclgrada —;; nad srbskimi rudniki
na stoli glavna rudarska direkcija. Razuma ae, da te razdelitev težavna. kar te treba dodeliti najpotrebnejšim .Mogoče bodete rekH: »najpotrebnejši« — to te subjektivni pojem... Ak. če vam rečem: prve so železnice in promet potem te to objektivno. Za njem pridejo vodovodi. razsvetljava, potem taka hi-dustriia kot te sladkorna, mlinska. poHedelska ftiL Producirane množine te na razdeliti na teto državo. Tako kot razdeljujemo te Banata in Srema žito in mast m ceto državo, nrav tako je trebi to ddati * premogom ... Razume se. da se morate vse te razdelitve vršiti te vidika potreb cele države in ne te onegu pokraime...
Tisti krali se seve najbolj pritegnejo k skupnim dajatvam, ktet se je nrodukcila mogla naiboli razviti. Bogati moralo pomagati revnim. Srbite, firvatsk* te Dalmacija so d ©sedal v tem pogledu natbofl tlboee — im te krate mora skrbeti
sna.
»Zakaj pa ste Vi kot minister za rudništvo v septembru odredili, da nal rudniki iz Slovenite pošiljajo 60
vagonov dnevno za Srbijo«, ie vprašal končno naš poročevalec.
Sodrug Anton Kristan ie izjavil na to:
—	Srbiia te naiboli potrebna, V septembru ie bila uaivečia potreba. Državoe železnice v Sloveniji pa so imeie veliko zalogo (nad 6000 ton), tako, da ie bilo mogoče edinole iz Slovenije nekai več vzeti. Tudi Bosno se je takrat iačle pritegnilo. Ako vse to. o čemer sva se pogovorila, prav premislite, bodete Vi in Vasi čitateiii izprevideii, da je nepošteno, tako hujskati kakor ie to delal in še dela »Večerni List« v Ljubljani.
te
Naš sodrug ta vsi naši čiiatelji bodo v tem oziru pritrebii sodrugu Antonu Kristanu in mu bodo z nami vred hvaležni za njegove obširne informacije. Produkcija premoga se ie faktično že povsod zvišala in to ravno po zaslugi sodruga Antona Kristana, ki je smotreno organiziral eksploatacijo rudnikov po celi državi Predvsem lep napredek v bosanskih rudnikih, v katerih ie začasa oreišnie reakciionarne vlade vladala pravcata anarhija In se je delavce samo preganjalo in zapiralo. Dejstva govore.
O kiijigoveškem mezdnem gibanju v Slov enijL
Enake kakor so stopili v stavko grafični delavci, so stopili tudi knjigovezi in kartonažno delavstvo v mezdno gibanje. V tiskarniških knjigoveznicah je tudi knjigoveško delavstvo stopilo v stavko, dočbn je ostalo delavstvo po drugih knjigoveznicah večinoma v delu. V stavko tudi ni stopila kartonažua tovarna v Ljubljani. Celokupna organizacija je stala na stališču, da se konča mezdni boj obenem, kar se je tudi posrečilo zlasti zaraditega, ker je posredovalec g. dr. VVindischer nujno dehti v tem zmislu.
Pogajanja s knjigoveško zadrugo so bila prava muka. Kakor uaiu je znano, je knjigoveška industrija pri nas jako slabo razvita. Prav moderne knjigoveznice sploh nimamo v Sloveniji in med podjetniki te stroke ni nikakršne inicijative, tako da ni opažati nikakršnega napredka. V tej trhlosti umira ta obrt pri nas; delavstvo je slabo plačano, tako da dve tretjini kvalificiranega delavstva te stroke mora iskati kruha drugod.
Pri pogajanjih ni bito mogoče doseči splošnega povišanja naravnost na plače, ker podjetniki niso hoteli nič slišati o socUalni bedi svojega dela v siva. Pač pa so se izjavta. da zvišajo dosedanji minimum, ha je bil doslej prav neznaten. V zmislu dogovora znaša sedaj m pomočnike prvo leto 126 K, od drugega do vštevši tretjega leta 150 K, po treh torih 180 kron. za specialiste 222 K na teden 1 (prej 50, 80, 100 K).
Za kartonažne delavke se s to pogodbo tudi določajo mtahnaJne plače, ki tei doslej ni bflo. Delavke a vrste v več vrst. po starosti in po izvežbanosti Minimalne plače za novinke od 14.—16. leta 36 K, od !6.-n20. teta 42 K, od 20. leta dalje Sl K. Kot novinke veljajo te delavke pol teta. Za izvežbane delavke pa veljalo naslednic minimalne rilače od 14.—16. leta 48 K, od 16.- 20. leta prve vrste 60 K. druge vrste 72 K. od 20. teta dalte prve vrste 72 K, druge vrste 84 K. Za delavke j
v	knjigoveznicah so bile določene naslednje minimalne plače: Novinke prvega pol leta 42 K. dragega pol leta 60 K, od 1. do 2. leta 72 K. od 2. teta dalte 90 K. Specialistke pri strojih dobe vrhutega še 20% poviška. Vsema delavstva moškega spola, ki bi ne doseglo s to regulacijo povišanje plač c dne 1. oktobra 1919. se dovoli vsaj 30% poviška na plača Vse .delavke, ki bi vsled nove minimalne tarife ne dosegle povišanja plač. se »dovoli povišanje plač za 20% kakor so Jih imeie pred stavka Nova določba te glede praznikov (izvzeta sta Oba držav«« praznika hi prvi mm). M določa, da se ob praznikih sicer se dela. pač pa se nadomesti pet ar med tednom, ki Jih podjetji plačalo s 50% doklada tako da delavstvo ne izgubi m zaslužku.
To so ciavue določbe. Id so se dosegle po dolgotrajni stavki in po mukepolmii pogaja« lih. Knjigoveško delavstvo te s teni gibanjem doseglo znaten, d asi ue velik oribolišek s svoilm odtočnim nastopom, Ztasil pomembna Je pridobitev aa minimalnih plačah za pomočnike ta uvedb« minfineinih nlač za delavke.
ki tei doslej sploh ril bito. Na tej podlagi bo organizacija lahko nadaljevala svoje dela ker so gospodič podjetniki tudi organizacijo priznali.
S	pogodbo le ugotovljeno, da dobi vsak delavec 30% in vsaka delavka najmanj 20% priboljška, Cie trdi včeraj »Jugoslavija«, da bodo nekateri dobili mani kakor prej. potem računa z navadno goljufijo, ki 1o delavstvo ne pripusti.
Solidarnost delavstva in solidarnost bratskih organizacij nam je, priborila uspehe. Prvi uspehi so tua teriielno. ki Uh prej ni bilo mogoče priboriti v tričetrt leta. Ta prvi uspeh naj nas bodri k močni organizacij!!
e z jugoslov. v Italiji.
Postopanj vojnimi vjetniki
Interniranci ki se vračajo jz i talile. pripovedujejo strašne podrobnosti o postopanju italijanske sdda-teske z jugoslovanskimi vletmki.
40.000	teh nesrečnežev le porazdeljenih v centuriie po sto mož tar moralo izvrševati najtežia dela širom Italiie. Postopa se z njimi slabše, neg© je postopala nekdanja Avstrija s talci iu interniranci v Thalerhofa. Ni dovoli, kar ie danes ugotovlie.no In kar ie dokazal in priznal neki italijanski list, da se ie od tistih 30.000 nesrečnežev, ki so se rešili z begom preko Albanije, rešilo z otoka Asi-nora samo 5000. ni dovoli ni to, da so nastala v okolici Verone cela nova pokopališča žrtev italijanskih barbarov, tudi lih italiiaviska vofeSka oblast uničuje, zapira, preeania in izsiraduie. Do sedai naš narod ni vedel kai ie z njegovimi brati otroci, očeti. Danes moramo opozoriti nal-širšo našo lavnost, da preti našim vojnim vietnikom najstrašnejša smrt izstradanja, da pomeni vsako obo-tavfianie smrt stotine naših bednih Hudi. da ie sploh veliko vprašanje, koliko teh nesrečnikov se bo vrnilo in kotečo iih bo sposobnih za deto in živilenie. V nekaterili centiniiah so živeli v naivečfi zimi ta .sneg« v taborih po ede mesece In to nekai tisoč metrov nad morlem, za hrano so dobili pol hleba kruha in vodo. Nji prehodu skozi Gardolo se le vstavila taka centurHa V koncentracijskem tabora "naših votnih internirancev. Naši interniranci so bili Tavno povečerjali in po deskah te ostalo trekai mrvic polente In po posodah skoria kuhane polente. Izstradana so postrgali z noži deske m hlastno pojedli to mešanico drobtin in lesa. Zastonj ie vsak apel na kulturo in humanheto. zastonj vsak opomin ua dolžnosti kulturnega sveta. Tudi danes veha stari pregovor: pomaga! si sam in Bog ti bo pomagal Medtem ko živi naš narod v razkošju, obilici ta verižništvu. poginja najboljši del našega naroda v zaseJenki kratili, naša mladina propada v centurHali ta IconcentraotiskJb taborih — po mestih pa zabave, zabave, zabave 	p.	p.
Novice.
Iz rudarske službe. Gospod Inž. Vinko Strgar, rudarski glavar *a Slovenijo v V. Cfa. razredu, te dobil temu Snovnemu razredu odgovarjajoči naslov dvornega svet-
ZagrebKd neodvisni dnevnik »Tribuna« sta z včerajšnjim dnem prevzela znana hrvaška politika dr. Franko Ppto&ilak ta dr. Hlnkovič. List bo zastopal napredno smer.
— »Občinska Nevine« bo pričeta zopet jzdaiati belgraiska občina kot svole službeno glasilo.
— Avstibla prodala umetnine av-trliskega kronskega zaklada. Francoska delegacHa sestoteča iz izvedencev za umetnost Je odpotovala 9. t. m. na Dunai da bo skupno z angleško ta italijansko delegacijo izbrala Iz avstrijskega kronskega zaklada umetnine. Id naj služHo kot Jamstvo za predujem Avstriji.
— Umor. Bivša dvorita dom« ruske carice vdove Zimovska te v Varšavi umorila rusko kneginjo Sc-betov ter lo oropaia denarte ta dragocenosti za poldrag milijon rubiiev. Morteca fe pobegnila.
Poziv ženstvul
W, »Namelu« g dne 7. decembra t. L smo čitate, da se pripravila nov volilni red zm, narodno predstavništva Hudo razočarane bi bfle. ako
bi ram meščanski politiki res hoteli odreči volilno pravico.
Sodražice 1 Naša svete dolžnost te, da prote&tuunuo proti taki nameri ta da se tako! vse strnemo v vrste politično organiziranega Ženstva. Na podlagi moči nato politične organizacije bomo zahtevale to,kar nam po vsel pravici gre. Zeastvo, otresi se tvofara plitvega miteietda, 'dvigni se
iz vsakdanjosti, zasmd si delo ta ideje v zmislu današnjih časov. V to svrho prirejajmo ženske shode po vseh onih kratih, kjer ima ženstvo smisel za politično deto. Vztraiaimo na tem. da se nam mora podeliti m%taa volilna pravica, s pomočjo katere si lahko priborimo boliše dneve, večie uvaževanje, popolnejše razumevanje. Na delo tedaj! -- A. C e č o v a.
Dnevne ¥#m.
V	odgovor jieved»&ž£su.
Mnogo ie še ljudi, ki se puste premotiti od raznifi fraz o »narodu* zavednosti« zato, ker so nevedni Oni seveda, ki na shodih ta v časopisju operirajo v svoje strankarske namene s takimi frazami, vedo prav dobro, zskai da le sociializem mednaroden in da sociializem ne bi bil noben sociializem. če bi ne bil mednaroden. Tega so si svesti tudi t. zv. narodni sociialisti. ki so se krstili z imenom sociialisti samo zato. da bi lažje premotili -delavstvo in ga teu» lažje razdvojili. Naš »amou je, da poučimo s tem še enkrat orte, ki sl glede tega, kdo Je narodno zavede« in kdo ni, še niso na iasnem. Pojasniti hočemo ponovno naše mednarodno stališče. — Že s tem., da smo Jugoslovani in se kot take z zavednostjo oripoznavatno. smo narodno zavedni. Seveda ne narodno zavedni v onem smislu, kot Jugoslovanski kapitalizem, ki te narodno »zaveden« sr j no iz opurtunitrie. Mi ljubimo jugoslovanski narod, kakor liubiio italijanski sociialisti italijanskega. ali francoski francoskega itd* preziramo pa Jugoslovansko buržo-aziio kakor vsak© drugo tuje roda© buržoazno. Kot iugoslovanski socf-ialisti se borimo predvsem proti jugoslovanskemu kapitalizmu, kakca: to del ato tudi vsi drnecmarodni so-cifelist' proti svoierodnemu. S tem že ie sociiaiizem mednaroden. Sodja! ist mora -biti mednaroden, ker drugače ni socilalist Mednaroden 1« tudi kapitalizem. In če se sociializem bori s kapitalizmom, te raravm da mora biti mednaroden. Delavstvo te torej mednarodno, da ri v bratski slogi lahko izvolufe plodenosna zmago nad lastno In svetovno buržoazno. Nikdar in nikoli ne bi delavstvo samo enega naroda dosega »speha.akc mu pretlporaz ne samo / sredini -svatoga naroda, untrveč tud* od zunaj. Saj vemo, da tata buržo-aziia prisl.oči takrt v pomoč dcanači burZoaziii. če ie ta v nevarnosti Da ie tako. služi v najboljši dokaz sovjetska Rušita ta ddcvank celo svetovne buržoaziie proti ntei Lep vzgled le tudi bivša sovjetska madžarska. ki to le zruSila edinole mednarodna ententina buržoazija. To nai bo torej onim, ki se sa*m «e zavedalo. da so kaptfelrsticni lilapci v. moto lastne škodo in v škodo svojega naroda, odločno povedano v pojasnilo in odgovor, ker -se nam tako rado očita na narodno izdajstvo. Mednarodni smo in o&Uvtema ker vemo. da le tako moremc. ©omagati svolemu delavnemu naroda Mednarodni smo, ker smo soc*Ja-listl. In socijalizem nam ie predvsem in nadvsem. Pa Če te to razrita narodno- foltim STriadkcr! všeč ali ve
Ubogi ministri.
»Slovenec« ta »Večerni list« sta dva klerikalna lista, ki sta s svoja pisavo padla na nižino osebnega ta malenkostnega boja. M ie primeren še samo IdepetuUam. Stvarnih argumentov slovenska klerikalna stranka nima več. zato pripovedni« balke o avtomobilih, dltetafa ra nestrokovnjakih. Ko le bila še velika klerikalna modrost in strokovnost v vladi, nf prišla nit! do tega. da bi bila povedala, kfe tiči vzrok našim mi-zernim gospodarskim razmeram, a da bi kal storite za boljšo bodočnost.
1i	niti na misel m prišlo. Res te te. da te tista gospoda takrat, ko te imela državne vaieti v rokah, napravil* sklene in pogodbe, ki nas še sedal more: izročila te usodo naroda izkoriščevalcem tako korenito, da sa sedal teh razmer iti mogoče iznebiti. Minister Kristan te šel po lokomotive ta vagone, ker drugače ni mogoče uvesti prometa. Vri verna da te prav. da se nakupilo za prvo rito lokomotive, ker preišnla vlad* ni hotela ustanoviti tovarn za vagone in avtomobBe. kJ se sedal v kratkem ustanove. Ali gospoda nizke politične morale ne vidi deta. ne mara odpraviti prave vzroke, marveč se poslužuje svole raravne klepetovosti brez resnih argumentov. Mi se ne ogrevamo za ministre, ne za osebe, ali če bi bili gospodje klerikalci in radikalci kal pametnega -''f.pravtii. bi mi to priznavali. Ver so že dokazali popolnoma s v o to neresnost v vladi in v politiki. Jim ua ne moremo svetovati drugega kakor; poidite med kteoetulfe.
flIPOVNA RESOLUCIJ 4 SEDMB-
LJA \ ?ERUhrKI oA SOVJE r-SKEOA KONGRESA.
LDU. Kodauj 12. (liunKU.) Odposlanec ruske sovjetske vlade je izjavil tukajinjemu poiočevalci1 Reuterjevega urada; iy.rooi'' suio «a^)-nikom zavezniških sil v Kodaiiju ki v drugih krajih prepis resolucij« s pismom, ki jim naznanja, naj se ta resolucija smatra kot mirovni predlog. Pooblaščen sem, pričeti pogajanja glede kraja in časa predlagane konference. Resolucija, ki jo je dne
5.	decembra soglasno sprejel sedmi vseruski sovjetski kongres in ki je podpisana po predsedniku kongresa Balininu, veli med drugim: Kongres potrjuje nespremenjeno voljo po miru in predlaga še enkrat ententnim silam, naj se takoj prično mirovna pogajanja. Kongres pooblašča izvrsevalni odbor, sovjetskega ljudskega komisarja in ljudski komisarijat za zunanje ^osle, naj sistematično nadaljujejo to mirovno politiko, in naj odredijo vse potrebno za izvajanje te politike.
Konzumne društvo v Hrastnika
r. z. i o. z.
vSit^-beRf^ci ki S* nžmajp učiteljskih služb, naj sc neuudoma zglasilo na višiem šolskem svetu v Liubllani. Predsednik: Vadniai. 1. r.
Iz občinstva. Krojaški pomočniki so si ustanovili svoio lastno kroiač-nico. Izdelujejo se obleke solidno ter oo jako ugodnih cenah. Ker te podietie v rokah domačih pomočnikov in se ne gleda na ogromne dobičke kakor ostale tvrdke, ga tem potom vsem sodrugom ter ceni občinstvu. uradništvu itd. naltooleje priporočamo. Kroiačnica se nahaia sedal še v hiši »Impex«. Krekov trg št. 10. 1. nadstropje.
Oddelek za vidiran|e potnih listov pri komandi Dravske divizije se preseli dne 15. t. m. iz Kazine v šent-petrsko vojašnico. Tudi cenzura časopisov se nahaja od 15. t. m. naprej tudi v šentpetrski vojašnici.
—	Obrtno nadzornisUvo se Je preselilo izpred škofite 3. v Virantovo hišo. vhod iz Zvezdarske ulice.
Najdena ie večia množina denarja. ovratnik in pismo. Lastnik nai se zglasi pri gospei Stefi Buchle v glavni trafiki, LiubHana,
—- »Samopomoč« gospodarska zadruga iavnih nameščencev, udov in sirot, ki ima svoio poslovalnico na Vodnikovem trgu. ie začela poslovati ter šteje danes okoli 3009 zadružnikov z okoli J8.000 rodbinskimi udi. Članom. Id so podpisali pristopno izjavo se ie razdelil krompir in se razdeljuje ravnokar moka.
Na državni višH realki v Ljubljani se prične v pondeliek. dne 15. decembra t. 1. zopet redni šolski uouk o% 8. uri zjutraj — Ravnateljstvo.
Razpis
Govorite resnico.
»Slovenec« piše o nevarnosti, ki Je pretila našemu gospodarstvu. Pra-
vi	namreč, da ie hotela sedanja vlada prodati naše železaiške rudnike
in menda še nekaj druge industrije tujim inozemskim kapitalistom. Taka trditev je hudobna, zakaj stvar ie nekoliko drugačna. Trav Je. kar trdi, da so se pogajali nekateri vladni in ožil zavezniki opozicije, kateri pripadalo tudi klerikalci, s tuiimi kapitalisti in so hoteli prodati zlate vire našega gospodarstva tujcem. Šment pa ie končno postal drugačen, ker Je sodrug Anton Kristan vzel stvar v roke in preprečil nameravano kupčijo. Po njegovi iniciiativi se osnuje po večini domače podjetje in sodr. Kristan ie prevzel nalogo, da preskrbi za podjetje, ki ie začrtano v velikanskem obsegu, strokovnjake, ki jih pri nas v Jugoslaviji nimamo. — Gospoda, vi ste hoteli prodati gospodarske vire tuicem, sedal oa očitate svoi lastni greli drugimi Vi ste res prave Jalovke.
Nova stranka.
Radikalnejši del slovenske klerikalne stranke se bo v kratkem ločil od starega vodstva ter ustanovil lastno stranko, koie program poide v glavnem za tem, da se rehabilitira Šušteršiča. Pravijo, da stoji za to struio pretežna večina klerikalne stranke. Nova stranka se ustanovi prav kmalu, na vsak način prei kakor nova slovenska komunistična stranka o kateri smo prvič slišali v slovenskih in hrvaških klerikalnih dnevnikih. Z ozirom na sHanio nesrečno politiko klerikalne stranke in njenega časopisja. Je pričakovati, da potegne struia sploh vso stranko za seboj.
Kal bo znal?
Srbski sodrug Nedeljko Divec. poznan organizator, ie bil te dni nameščen pri ministrstvu zn Prehrano in obnovo -aeoiljr. Kaj n ore tak »sodrug«, ki se ni nikoli bavil z aprovizariio. vedeti o organizaciji prehrane — se vprašuje leztio »Slovenec«. No. nai bo potolažen. Toliko. kolikor Korošec, ki se le učil državne organizacije pri pobiraeniu ženskih podpisov za mainiško deklaracijo. bo že znal. če ne drugo, se bo vsai zavedel, da le svobodna trgovina, kakor Jo Je zamislil in proglasi! KoroJec, le v korist oderuhov in na škodo delovnega ljudstva. In Če bo samo to znal, bo znal več kot Korošec.
»Voifcssthume«.
V	upravi »Napreia se nahaia več izvodov našega novega lista »Volks-stunme«. Izhaia vsako nedeljo ter stane mesečno 5 K. Oglejte, naročite si ga! —
«
— 4.M0.099 K posojila v aprovl-začae namene. Ljubljanski občinski svet ie sklenil na zadnli seji, da najame <1,000.600 K posojila v aorovi-začne namene. K temu županovemu predlogu ie govoril obč. jsv. dr. Triller, ter kazal na prosto trgovino, ki io je uvedla prelšnia vlada in s tem omogočila barantačem, da so pokupili vsse živiienske potrebščine in navili cene. Predlog ie bil soglasno sprejet Ob tej priliki se Je izvolil tudi nov aprovizačni odsek, v katerem ima vsaka stranka po dva zastopnika.
— O stanovanjskem vprašanju v Ljubljani se Je vnela na zadnji sefi občinskega sveta iako živahna razprava. V debati) so posefcli župan g dr. Tavčar. *r. dr. Triller ter sodru-ga Kocmur in Tokan. Velike stanovanjske &ede Je vsai deloma kriva občina sama, ker se ni nikoli brigala za zidavo stanovanjskih hiš. Sedal *e Je prebivalstvo mesta znatno oomnožilo, pa je stanovanjska beda tem občutnefa.
_ 7~ Obrtno-nadaljevalna šola v Ljubljani se po šestih letih zopet otvori do novem letu. Sodrug Mihevc ie ie na oredzadnli seji hrter-peliral. zakaj občina ne dovoli potrebnega kredita. Ta kredit se te na zadnii seji soglasno dovolil.
Poziv. Ablturiienti učiteljišč in absolventi počitniškega tečaja ali pa
Na državnih toplicah v Dobrni pri Celja se odda za prihodnjo se-zijo 1920. v najem:
1. Toplica restavracija, obstoječa iz gostilniške sobe, jedilne dvorane, kuhinje, ledenice, klavnice, kleti in stranskih prostorov, oprave, delnega jedilnega inventarja in kuhinjske priprave ter stanovanja (8 sob) za restavrateria in uslužbence.
•Najnižji ponudek znaša:
najemnina.....................K	2400
električna razsvetljava	.	.	K	1600
stanovanje...................... K	^00
Poleg tega mora	naicnanik	tudi
Še plačati pavšahri znesek za vpo-rabo kuhinjskega in restavracijskega inventarja v izmeri 10% njegove vrednosti ter položiti primerno varščino.
2. Brivnica te česalnica obstoječa iz dveh sob. verande in potrebne oprave, nalnlžfi oonudek (lokal 'in razsvetljava) . . K 500
3. Trgovina z malimi predmeti, obstoječa iz ene sobe in delne oprave. Nalnižji ponudek (lokal 1n razsvetljava) ....... K 400
Ponudbe Je vlagati pri podpisanem upraviteljstvu najpozneje do 22. decembra 1919.
UpraviteJJstvo ni vezano na naj-višjega ponudnika.
UpravtfelJstvo državnih topite SS2	Dobrna	pri	Celfu.
Vabilo
ki bo
dne 21. tleeemhra 1919 ob 8. url popoldan v gostilni konzumnega društva v Hrastniku.
DNEVNI RED:
1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2. Poročilo načelstva.
3. Poročilo računov za leto 1918-10. \ 4. Poročilo nadzorstva in podelitev ; odveze načelstva
j 5. Razdelitev prebitka, j 6. Volitev enega Slana v načelstvo.
7.	Volitev petih nadzornikov, s 8. Predlogi in nasvet.
Predloge naj «e najmanj 8 dni j pred vršrtvijo občnega zbora naznani * načelstvu.
Hrastnik, 30. novembra 1919. Nadzorstvo:	MaSalstvo:
Alojzij Prtviek. Karel Malovrh.
A|*rovizaci|a.
Liublianski prodajalci sladkorja se vabijo, da se zglase v sladkorni centrali radi nakazila sladkorja, in sicer: iz I. in U. okraja dne IS. decembra, iz 111. do V. okraja dpe 16. decembra, iz Vd. in VII. okraja dne 17. decembra, iz VIII. do X. ukraia dne 18. decembra, vsakokrat od 9. do 11. ure. — Trgovci moralo pred prejemom sladkorja plačati sladkor v Jadranski banki. — V -nadrobni prodaji stane sladkor, ki se bode prodajal na nove sladkorne izkaznice. 12 K 40'vin.
Vsi prodajalci sladkorja se vabilo. da se radi nakazila m oke. ki se bode prodaiala na sladkorne izkaznice. zglase aieinudoma na magistratu. Galetova hiša. pritličje. Kdor bi ne hotel prodajati moke. naj to takoj naznani, da se odda moka drugemu trgovcu.
Obrtniška sol. Obrtniki in zavodi. ki rabijo sol. nai se lalcoj zglase rta magistratu, 'Oaletova hiša, pritličje, ker pozneje mgistrat soli za obrt- -ntke naibrže ne bode več delil.
Zdrob za otroke do treiieca leta dobe stranke na zelene izkaznice, in sicer št. 1 do 400 dne 16. decembra, St. 401 do 800 dne 17. decembra, št. 801 do 1200 dne 18. decembra., M. 1201 do 1600 dne 19. decembra.
&.	1601 do 2000 dne 20. decembra, št. 2001 do 2400 dne 22. decembra hi št. 2401 do konca dne 23. decembra v vpini prodajalni v Gosposki ulici. Za vsakega otroka se dobi 1 kc zdroba, ki stane 5 K.	,j
■m— .......... , ,,,	- - "itii ,
Izdajatelj Ivan lVUlnar. Odgovorni urednik: Rudolf Goioaii.
Tisk v Učit. tiskarne« v Idnbiiarti.
za purane in mili, katere »e lamove popolnoma in zanesljivo zatreti le a novo, 10 tet rabljivo iznajdbo, je avtomatična paat „Samostavljanka“. Veni noči m lahko v ja me 20—30 iniM ali podgan. Za uspeh jamčijo ,nmogo-bpojoa prisuanilna pisma. Cen« z navodilom za 1 komad I. vrste, nekoliko večja K 25'—tf U. vrste, malo manjša X 16’—. Oapjena naročala se prosijo pod »fkutioatevganka* na Anonctd zavod Drago Beseljak v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje 5.	91*
Mm mm Mio 11«»
Iz stranke.
Šišenska podružnica »Svobode«
skiicuie svoi redni občni zbor na soboto. dne 13. t. m. ob 7. uri zvečer v gostilno pri Štirnu (pri »Zvezdi«). Na dnevnem redu te med drugim več važnih ukrepov za bodoče delovanje in volitev novega odbora. Ker je vsled tega udeležba od strani vseh sodrugov zelo važna. Je treba polnoštevilne udeležbe. — Odbor.
Sela osrednjega društva kovinarjev tu podružnice LJubllaaa se bo vršila v nedeljo, dne 14. t. m. ob 9. uri dop. v restavraciji pri Novem svetu. (Prešernova soba) Nihče ne sme izostati!
Sodruat, sodružice! Vsak ponedeljek ob 7. uri zvečer v Mahrovi hiši pred »Mestnim domom« zanimive diskuzfie. Šteivina -ndeležb« dolžnost!
Skupna seja vseh odborov strokovnih organizacij v Ljubljani bo v sredo dne 17. t. m. ob 6. zvečeT v Mahrovi hiši v dvorani. Za sklicatelje: Tokan, Mlinar,
se vr&i dne 17. t. m. ob 18. url v magistralni dvorani v Ljubljani • fftedefciro sporedom:
1. PoroSfe is Bco;:radu; i>oro8ata prof, dr. Zalokar tn iwoff. dr. šerico. f. Volitev w d Savni ia pokrajinski zdnw-atveai wci.
3. Volitev delegatov v Jugoslovansko lekamko tiniSUv).
4. Htifciat o ^dt uvnlRkik abornicah (glej utiri ■v 14ČA&. vjojinUni, broj S, god. lft) Porote
BMwm tetumitaiil UMiii lanrt
Drago Beseljak
v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje I dobavlja vm kreditne in privatne io-formacije v ta-te inozemstva. V abo-nementn tar posamezno eeaae >»*crne.
Apno, portland cement, zidno in strešno opeko ter drva v celih vagonih
ponuja Ljufttyanska konereljalna
thužba, I^nbljana, Bleiweisova c. 18.
Spomnite se na Tiskovni sklad !
A. OruVovka
Ljubljana
pri Balkanu Manufaktura na debelo
V rastavraciil MARIBOR n mm U» H. I
•e vr&i vsako sredo, petek in nedeljo
na lok, brez ,vstopnine te pobirala. Začetek v sredo in petek ob IS. ari, v nedelo ob 18. uri. M»orua kuhinja. n;mivan vina, oMfajno eone.
Rezerve okrog 150,000.000 kron.
.------ Prešernova ulica 50 v lastnem poflopiu.	——
ir r?kwp vrednostnih papir j« v; borzna	spr&ttm	čn	oskrba	dfipciov	z	vestno	revizijo	Srebatnlh	efektov	|	santo-
shrambo (Sat^-Daposils) pod lastnim ukliipt^sn ktr&nk; krediti in predsimi vsaka vrste i inkaeo čn eskont-menic; »afcaflla In {*• - - piaiiia na vsa n esia tu- in Inoiemstva; potovalna kreditna pisma; sprejem denarnih vlog na knjižice in Sekofl račun, itd. - -
-  .. Med univ. =
dr. Ivan Pintar
praktičen zdravnik, strokovni zdravnik za ženske bolezni ter porodništvo
ordinira odslej redno ( d 1—3 pop.
v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje 5, vhod Ribja ulica 5.	713
Odvetnika
UUEUANA, SELENBUR&OVA Uitt ST. 1
Interesna skupnost s hrvatsko eskomptno banko in srbsko banko
v Zagrebu.
H S JF • kredite in predujme na blago in efekte itd.
akreditive na vsa tu in-hiozemska mesta.
dr. Albin Smole
razpisuje
IZDAJA
v smislu sklepa naeelništva. Prošnje je predložiti do 20. decembra.
Nastop službe s 1. januarjem 1920. Plača po dogovoru.
Prednost imajo oni, ki že sedaj opravljajo kakšno službo tajništva pri kaki strokovni organizaciji in ki imajo govorniški talent.
685	Melbijor	Čohal,
načelnik.
sta svoji odvetniški pisarni združila. Sedež pisarne: Ljubljana, Scdne ulice št. 9, nasproti Justične palače.
in izvoz.
A. Fuchs, Ljubljana,
Selenburgova ulica .1.6.
Kupujem staro zlato, srebro, kakor tudi briljante, demante po najvišjih dnevnih cenah. Priporočam veliko zalogo zlatnine, srebrnine, ur, briljantov itd. Popravila in nova dela se izvršujejo v lastni delavnici točno •in solidno.	624
ki meri nad 300 oralov, s hišo in gospodarskimi poslopji; gozda je okoli 250 oralov, drugo njive, travniki in vinograd; 1 uro od postaje. Natančno podatke pove gosp. Josip Cimperšek. trgovec v Sevnici ob Savi. 835
V restavraciji
Maribor*
družba z o. z.
se usoja naznanjati, da je začelo poslovati v
i^ubijani, sodna ulica 2 — Mariboru, Vetrinjska liiita M.
Tehnični ravnatelj; avtor. dv. inž. V e c 1 a v F i d r li e 1. Komerrijelni ravnatelj: Viktor Kukovec.
Odd. I. Projekti, proraCuni. Nasvetovanje in zastop. Presoja in stavbno nadzorstvo. Izvršitev zgradb.
Odd. II. Vodne gradbe; izraba vodnih sil, elektrarne, ckktriina instalacija; poljedelska tneUjoracija; kanalizacija in vodovodi.
Odd. III. Beton, železobeton. Železne konstrukcije.
Odd. IV. Železniee, ceste, predori, mostovi.	855
Odd. V. Industiijska in gospodarska poslopja.
Odd. VI. Koracrcijalno razpečavanje gradiva, orodja, strojev in industrijskih tvarin.
od divjih in domačih kupuje po najvišjih cenah
Ivan fmlgovc, Šoštanj,
izdelovainica klobukov, zamenjava tudi klobuke vseh vrst za kože.
m Grajski tre štev. 1 **
so priporoča lepa	841
dvors na v I nadstropju
za zborovanja, plesno šolo itd. Even-tuelno zakurjeno, plinova luč. Natančne pogoje v restavraciji.
DonoDDDDODOsoDBDooaoGoaaosca
Poljedelske stroje, orodje, stavbeni m a terijaf, kuhinjsko posodo in drugo želez-::	nino priporoča domača tvrdka ::
FR. STUPICA v LJUBLJANI,
s
Gosposvetska (Mariie Terezije) cesta štev. i
Karbid
Rezan les (smrekov, jelkov, borov, mecesnov, bukov) T< san les (smrekov, jelkov, borov)
Okrogel les (smreka, jelka, bor, mecesen)
Bukov les (hlode od 25 cm debelosti naprej)
Drva (trda in mehka)
Stoječi les v gozdu Smrekovo skorjo	,
kupi vsako množino Hil
kakor tudi krasne 880
Veda tvornica testenina traži poverljivog odlienog
razpoSilja vsako množino po tovarniški ceni
tovarniška zafoga
Janko Andrašič
v Maribor«,
K£tQDDDQQf3QDDQQOGIQDI3DI3E!aDDQDS
poslovodju - majstora
koji je več blo namešten u istom svojstvu kod koje od večih tvornica testenina.
Istotamo primice se sa povoljnim usloviuia i nekoliko sposobnih radnika, koji su upoznati sa izradom testenina.
Ponude sa uaznačenjem dosadašnjeg službovanja, traženjem plate i prepisom vsedočba slali na adniinistracijn ovog listu pod znakom „P. D. D.“.	897
Ljubljana, Aleksandrova cesta 5
Našim Slanom naznanjamo, da je Poverjeništvo za socijalno skrbstvo dogovorno s tovorno Karel Pollak v Ljubljani vpeljalo veliko akcijo, da pride delavstvo do dobre in cene obutve.
Podjetje Karel Pollak se je zavezalo dobaviti za člane Vojne zveze najprvo 25.000 parov moških in ženskih čevljev, in sicer:
1. Črni moški čevlji po K 186*-- , za par	4. Črni ženski čevlji po K 166'— za par
2. Rujavi „	»	»	»	166*-f % „	5. Rujavi „	„	»	„	141*—	„	„
2.	„	ženski	„	„	146’%1 „	„	6.	Črni „	,	„	»	151*—	„	„
Podjetja in konsumi, včlanjeni pri Vojni zvezi,	S&I7BO p© teh C@n@h OtidafaSl tevlj®. ¥sakO prekors^nle
naS se takoj javi Vojni zvazg.
Tu se ne sme iti za dobiček, temveč za odpomoč delavstvu, zato se bo vsaka zloraba strogo kaznovala.
Za zdaj se bo razdeljevalo med člane Vojne zveze po 1000 parov letLnsko. Vsaka družica dobi en par čevljev. Pozneje pridejo na vrsto tudi otročji čevlji.	»	■
v Ljubljani, r, z. z o. z