SKUPŠČINSKI
DOLENJSKI LIST
za občine ČRNOMELJ, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE
		
Letnik XVIII.	Novo mesto, 22. januarja 1981	St. 2
VSEBINA
OBČINA NOVO MESTO
11.	Resolucija o družbenoekonomskem razvoju občine Novo mesto v letu 1981
OBČINA RIBNICA
12.	Odlok o pravicah in dolžnostih občinskih organov na področju družbene kontrole cen ter o načinu uresničevanja posebnega družbenega interesa pri opravljanju nalog občinske skupnosti za cene občine Ribnica
Občina Novo mesto
11.
Na osnovi 213. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list štev. 5/79),	155. člena
zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS št. 4/80), smernic za pripravo družbenega plana občine Novo mesto za obdobje 1981-1985 (Skupščinski Dolenjski list št. 2/80) in programov nosilcev družbenega razvoja občine Novo mesto za leto 1981 je občinska skupščina Novo mesto na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 24. decembra 1980 sprejela
RESOLUCIJO O DRUŽBENOEKONOMSKEM RAZVOJU OBČINE NOVO MESTO V LETU 1981
1.	OSNOVNE USMERITVE IN NALOGE
Izhajajoč iz smernic za pripravo družbenega plana občine Novo mesto za obdobje 1981-1985 in ugotovitev analize o izvajanju družbenega plana občine Novo mesto v obdobju 1976—1980, bo družbenoekonomska politika v letu 1981 usmerjena na naslednje naloge:
— v nadaljnji razvoj in krepitev socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, predvsem doslednega uresničevanja politike ekonomske stabilizacije in ustvarjanje pogojev, da delavci v združenem delu odločajo o pridobivanju in razporejanju dohodka in družbene reprodukcije v celoti, kar bo prispevalo k trajnejšemu uveljavljanju kvalitetnih dejavnikov razvoja;
— v krepitev izvozne sposobnosti gospodarstva, saj je povečanje izvoza ena najvažnejših nalog, od katere je odvisno uresničevanje gospodarske rasti in reševanje drugih problemov v gospodarstvu;
— v nadomeščanje uvoza surovin,reprodukcijskega materiala in opreme z domačimi surovinami, reprodukcijskimi materiali in opremo povsod tam, kjer je racionalno in možno;
— v večanje dohodka na podlagi večje učinkovitosti dela ter varčevanja na vseh ravneh;
— v hitrejše povečanje kmetijske proizvodnje zaradi izboljšanja
oskrbe prebivalstva na podlagi izkoriščanja domačih možnosti za proizvodnjo hrane;
— v krepitev materialne osnove združenega dela kot dejavnika kvalitetnejšega gospodarjenja in oblikovanja vseh oblik porabe izpod rasti dohodka;
— v razvijanje stimulativne politike v delitvi osebnih dphodkov, v uveljavljanje ekonomskih motivov za boljšo izrabo lastnih delovnih sposobnosti in v sodobnejšo organizacijo poslovanja;
— v zaposlovanje, ki bo zagotavljalo večjo produktivnost dela in izboljševalo kadrovsko strukturo zaposlenih;
— v zagotavljanje socialne in materialne varnosti prebivalstva v okviru materialnih možnosti;
— v preverjanje vseh investicij v teku in predvidenih investicij ter usklajevanje z dejanskimi možnostmi;
— v dograjevanje družbenega sistema informiranja;
— v krepitev obrambne sposobnosti.
2.	MATERIALNI OKVIRI RAZVOJA
Gospodarstvo bo v letu 1981 delovalo pod močnim vplivom problemov iz preteklih let ter ukrepov ekonomske stabilizacije iz leta 1980.
Pričakovati je probleme v zvezi z oskrbo z energetskimi surovinami, reprodukcijskim materialom, rezervnimi deli in podobno. Zato bo razvoj v letu 1981 moral sloneti na bolj učinkoviti porabi domačih zmogljivosti, znanja in ustvarjalnosti delavcev ter domačih finančnih sredstvih.
Ob nadaljevanju naporov pri izvajanju ekonomske stabilizacije in krepitvi vloge združenega dela v procesu družbene reprodukcije bomo v letu 1981 dosegli naslednje okvire razvoja:
-rast družbenega proizvoda	3,5 %
- rast zaposlovanja	2,4 %
- rast produktivnosti dela	1,1,%
— rast izvoza blaga	9,0 %
— rast uvoza	3,0%
Realna rast družbenega proizvoda bo v letu 1981 nižja od predvidene rasti za celotno srednjeročno obdobje 1981—1985, kjer predvidevamo poprečno letno stopnjo rasti 5 %; višja je tudi od rasti, ki jo predvidevamo v SR Sloveniji (2,5 %).
V letu 1981 bosta Industrija motornih vozil Novo mesto in Krka, tovarna zdravil Novo mesto, dokončala vlaganja v nove proizvodne zmogljivosti, kar bo imelo za posledico nekoliko večji obseg zaposlovanja, kateremu pa v tem letu še ne bodo sledili tudi gospodarski efekti. Ti se bodo pokazali v drugem, predvsem pa v zadnjih treh letih srednjeročnega obdobja.
3. IZVOZ IN UVOZ
Ukrepi tekoče ekonomske politike Dodo tudi v letu 1981 podpirali večjo izvozno usmerjenost gospodarstva:
— v okviru davčne politike bo še nadalje veljala progresivna lestvica oprostitve pri davku na dohodek temeljnih organizacij;
— temeljne banke bodo zagotavljale ugodnejše pogoje za izvozno kreditiranje, pri koriščenju združenih sredstev za kreditiranje selektivnih namenov bodo banke dajale prednost izvozno usmerjeni proizvodnji;
— organizacije združenega dela, ki dosegajo večji delež izvoza v celotnem prihodku, bodo pri razporejanju dohodka lahko hitreje povečevale osebne dohodke kot druge organizacije združenega dela.
Organizacije združenega dela materialne proizvodnje v občini Novo mesto bodo v letu 1981 dosegle blagovni izvoz v višini 190 mio USA dolarjev.
4. POGOJI PRIDOBIVANJA DOHODKA IN RAZPOREJANJE DOHODKA
Pogoji gospodarjenja bodo v letu 1981 zaostreni, zato bo mogoče doseči rast celotnega prihodka le ob izredni in učinkoviti izrabi materialnih in kadrovskih danosti. Zaradi revalorizacije vrednosti osnovnih sredstev in višjih stopenj amortizacije bodo organizacije združenega dela v letu 1981 izločile višja sredstva za amortizacijo. S tem se bodo znatno povečala sredstva za hitrejše obnavljanje osnovnih sredstev, zmanjšal pa se bo ustvarjeni dohodek.
Omenjevanje uvoza bo močno vplivalo na preskrbo s surovinami in reprodukcijskim materialom predvsem v organizacij ah združenega dela, ki so močno odvisne od uvoza surovin in reprodukcijskega materiala.
Da bi organizacije združenega dela lahko v letu 1981 povečale obseg proizvodnje ter rast celotnega prihodka in dohodka, se bodo morale orientirati na domače vire surovin in repromateriala povsod, kjer je to mogoče. V zvezi s tem bodo organizacije združenega dela ob razvijanju dohodkovnih odnosov in s sofinanciranjem razširile medsebojno povezovanje na celotnem jugoslovanskem tržišču in se zavzemale za dosledno izvajanje dogovorjenih nalog in obveznosti.
Organizacije združenega dela bodo v okviru planskih dokumentov v letu 1981 pripravile podrobnejše programe ukrepov za varčevanje s surovinami, z reprodukcijskim materialom in energijo. Ti programi bodo vključevali tudi tiste rekonstrukcije in modernizacije poslovanja, ki bodo prispevale k zmanjšanju porabe energije na enoto proizvodnje. Organizacije združenega dela bodo tudi materialno spodbujale svoje delavce za tehnične izboljšave.
Organizacije združenega dela bodo pri razporejanju dohodka v letu 1981 upoštevale načela, da bodo sredstva za osebne dohodke v globalu naraščala počasneje od rasti dohodka in čistega dohodka ter v skladu z dogovorom o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka v letu 1981.
Osebni dohodki v dejavnostih izven materialne proizvodnje bodo rastli v odvisnosti od opravljenega dela, vendar največ do rasti osebnih dohodkov na zaposlenega v materialni proizvodnji. Realno povečanje osebnih dohodkov bo odvisno od dosežene rasti dohodka in rasti produtkivnosti dela.
Predvidena gibanja osebnih dohodkov bo zagotovil dogovor o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka in osebnih dohodkov v letu 1981. Delitev sredstev za osebne dohodke bo dogovor urejal na selektivnih osnovah, kar pomeni, da bodo ti naraščali v odvisnosti od prispevka delavcev k povečanju produktivnosti dela, povečanju izvoza in gospodarnejšemu poslovanju. Pri tem pa bodo upoštevani, dosežena raven osebnih dohodkov, stopnja rasti dohodka ter dosežana razmerja v razporejanju dohodka in osebnih dohodkov.
Delavci v združenem delu bodo s sprejetjem dogovora o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev osebnih dohodkov dobili skupna izhodišča za delitev osebnih dohodkov po delu in rezultatih dela. V svoje samoupravne splošne akte bodo vgradili določila omenjenega dogovora ter s tem zagotovili pogoje za ustreznejše vrednotenje proizvodnega in kreativnega dela.
Sredstva za skupno porabo se bodo povečevala za 10% počasneje od rasti dohodka. Izjema so le sredstva skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki bodorastla nekoliko hitreje zaradi predvidenega 3 % povečanja števila upokojencev.
V letu 1981 bodo uveljavljene spremenjene prispevne stopnje in spremenjen način plačevanja prispevkov.
Sredstva za zadovoljevanje splošnih potreb v republiki in občini bodo rastla 15 % počasneje od rasti dohodka.
Osebni dohodki zaposlenih v državnih organih in pravosodju bodo rastli v skladu z opravljenim delom, vendar največ do rasti osebnih dohodkov v gospodarstvu.
5. ZAPOSLOVANJE
Organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije in . skupnosti bodo v letu 1981 izdelale v okviru plana zaposlovanja tudi kadrovske plane, ki jih bodo uskladile v občinski skupnosti za zaposlovanje.
Pri zaposlovanju novih in že zaposlenih delavcev bodo organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije in skupnosti izvajale politiko racionalnega zposlovanja z boljšim izkoriščanjem delovnega časa in doseganjem večje produktivnosti. Poskrbele bodo za odpravo notranjih kadrovskih rezerv, odpravljale neproduktivna dela, prerazporejale delavce v okviru delovne organizacije in zmanjševale delež režijskih delavcev v odnosu na proizvodne delavce.
V letu 1981 se bo v občini zaposlilo 1030 novih delavcev, kar bo predstavljalo 2,4 % rast zaposlenih v primerjavi z letom 1980. Ker bo 420 novozaposlenih delavcev pokrilo nadomestne potrebe, se bo število delavcev povečalo za 610.
Število zaposlenih delavcev bodo za nove programe lahko povečale v okviru industrije: proizvodnja avtomobilov, stanovanjskih prikolic in opreme, kemično farmacevtska industrija, del elektronske industrije (profesionalna elektronika), lesna in druge industrije na osnovi domačih surovin v okviru surovinskih možnosti.
Nove delavce bodo lahko zaposlile tudi organizacije združenega dela s področja trgovine in drobnega gospodarstva ter tiste organizacije združenega dela, ki prispevajo k izboljšanju devizne bilance, ki izboljšujejo strukturna neskladja v občini in ki zagotavljajo dohodek na zaposlenega nad doseženim poprečjem svoje panoge in poprečjem občine.
Organizacije združenega dela, katerih razvojni programi bodo terjali hitrejše zaposlovanje od'predvidenega okvira za leto 1981, bodo prispevale več sredstev za zagotovitev stanovanj za nove delavce in izgradnjo infrastrukturnih objektov.
Občinska skupnost za zaposlovanje se bo vključila v izvajanje produktivnega zaposlovanja. Tekoče bo spremljala dosežena gibanja v zaposlovanju in uresničevanje samoupravnega sporazuma o minimalnih standardih za zaposlovanje delavcev.
Še nadalje bo dan velik poudarek zaposlovanju težje zaposljivih oseb, med drugim tudi invalidnih oseb in Romov. Tem bo občinska skupnost za zaposlovanje v sodelovanju z organizacijami združenega dela omogočila strokovno usposabljanje.
V letu 1981 bo skupnost nadaljevala s stalnim informiranjem naših de lavcev na začasnem delu v tujini o možnostih zaposlovanja v občini, vrnjene delavce pa skušala s posredovanjem čimprej vključiti v ustrezno zaposlitev.
Nove naloge bodo nastopile tudi na področju poklicnega usmerjanja osnovnošolske mladine ob prehodu na nove programe v usmerjenem izobraževanju. Cilj poklicnega usmerjanja bo usmerjati mladino v tiste usmeritve, ki so odraz bodočih potreb združenega dela. Na področju štipendiranja bodo aktivnosti pretežno naravnane na uveljavljanje novega samoupravnega sporazuma o štipendiranju.
6. PRIDOBIVANJE HRANE IN OSKRBA PREBIVALSTVA
Razvoju kmetijstva daje srednjeročni plan razvoja za obdobje
1981—1985 posebno pomembnost, ne samo zaradi povečanih potreb pokrivanja prehranske bilance in njenega pliva na stabilizacijo oskrbe, temveč tudi zaradi ustvarjanja rezerv, intenzifikacije proizvodnje kot enega pomembnejših dejavnikov v razvoju in pospešitve samoupravnega podružbljanja procesov dela v kmetijstvu.
Izboljšanju oskrbe prebivalstva s hrano, ki je ena osnovnih dejavnosti kmetijstva, bo torej potrebno posvetiti več pozornosti in zato čim učinkoviteje izkoriščati domače možnosti pri pridobivanju hrane.
Med poglavitnimi cilji, ki si jih postavljamo v kmetijski proizvodnji naše občine v letu 1981, so:
— izboljšanje rodovitnosti zemljišč z agro- in hidro-melioracijami,
— povečanje rastlinske proizvodnje: belih žit in krompirja za
prehrano ljudi ter koruze in krmnih rastlin kot osnove za
intenzivnejše povečanje prireje mesa in mleka,
— osnovanje trajnih nasadov sadovnjakov in vinogradov ter hmeljišč.
Družbeni sektor bo z agromelioracijami izboljševal rodovitnost svojih zemljišč na vseh deloviščih. V zasebnem sektorju bodo potekale priprave za izvedbo hidro- in agro-melioracij ter združevanje zemljišč v dolini Mokrega polja z regulacijo potoka Kamenšček na površini 174 ha.
Rastlinska proizvodnja družbenega sektorja bo usmerjena v večje pridelovanje žit, povečan obseg pa bo dosežen s spremembo rabe površin ter z intenziviranjem pridelovanja oz. s posodabljanjem kmetijske mehanizacije. V zasebnem sektorju bo omenjena proizvodnja potekala preko kooperacije in sicer z zamenjavo sortnih semen in z večjo porabo mineralnih gnojil.
Z navedenimi ukrepi bo pri:
- pšenici z zamenjavo semen na 10 % površin povečan ha donos iz dosedanjih 21 na 26 q oz. bo celoten pridelek porasel od 4860 ton na 5230 ton v letu 1981;
- koruzi z zamenjavo sortnih semen na 30 % površin povečan ha donos od 30 na 48 q, celoten pridelek pa od 8400 na 10.200 ton;
— krompirju z uporabo semen na 5 % površin porasel ha donos od 150 na 220 q, celoten pridelek pa od 31.500 na 35.000 ton.
Taka rastlinska proizvodnja pa bo pokrivala le okoli 50 %
celotne potrebe prebivalstva občine po žitu in moki.
Zamenjava semen bo stimulirana z regresiranjem nabave sortnih semen s sredstvi SIS za pospeševanje kmetijstva pri vseh tržnih proizvajalcih, ki pridelujejo posamezne poljščine na površini najmanj 0,50 ha.
Omenjeni razvoj poljedelske proizvodnje bo potekal tudi preko ustanavljanja raznih proizvodnih in strojnih skupnosti za pridelovanje koruze za zrnje in silažo ter krompirja z linijami strojev, ki zagotavljajo mehanizirano pridelovanje posameznih kultur.
Obseg živinorejske proizvodnje bo v družbenem kakor tudi zasebnem sektorju prilagojen količinam doma pridelane krme, kar bo v znatni meri vplivalo na pocenitev proizvodnje.
Preko kooperacijske proizvodnje in družbene proizvodnje bo v letu 1981 dosežena v živinoreji naslednja tržnost:
— proizvodnja mleka bo porasla za 7 %, to je od 9,7 mio litrov v letu 1980 na 10,4 mio litrov v letu 1981;
- proizvodnja govejega mesa bo dosegla 1 kg prirasta na krmni dan, kar pomeni letni prirast za 6 % oz. povečanje proizvodnje mesa od 1320 ton v letu 1980 na 1400 ton v naslednjem letu. Preko živinorejskih skupnosti se bo v naslednjem letu
nadaljevalo tudi z industrijsko rejo prašičev pitancev ter piščancev. V omenjeni skupnosti bodo vključene predvsem večje kmetije, ki bodo lahko zagotovile za rejo pretežni del lastne krme. V letu 1981 bo na teh kmetijah vzrejenih okoli 2100 pitancev v teži 2.000 ton. Organizirana bo tudi kooperacijska reja piščancev: pri dveh rejcih bo vzrejenih 120.000 piščancev v teži 156 ton.
Navedena živinorejska proizvodnja bo pokrivala potrebe prebivalstva v oskrbi z mlekom in govejim mesom, med tem ko bo pri prašičjem mesu in perutnini še določen primanjkljaj. Razen tega se bo nadaljevalo tudi preusmerjanje kmetij na celotnem območju občine; v naslednjem letu bo preusmerjenih 25 kmetij.
Za uresničitev navedenih nalog bo nujno potrebno kadrovsko okrepiti kmetijsko pospeševalno službo.
Družbeni sektor bo v lastni proizvodnji obnovil 12 ha hmeljišč in 6 ha sadovnjakov, v zasebnem sektorju pa bo preko vinogradniške skupnosti potekala obnova 20 ha vinogradov.
Nosilca razvoja kmetijstva bosta Kmetijska zadruga Krka Novo mesto in Kmetijska zadruga Žužemberk.
V letu 1981 bo razširjeno skladišče tovarne močnih krmil v Bršljinu za 4.800 ton, s čimer bo doseženo rentabilnejše poslovanje omenjenega obrata. Izvedena bo rekonstrukcija skladišča za kmetijske pridelke v Šentjerneju, urejena bodo dogonska mesta za odkup živine v Bršljinu, Škocjanu in Jurki vasi, opravljene pa bodo tudi investicijske priprave za gradnjo hladilnice in predelovalnice mesa.
Preskrba prebivalstva z živili in drugimi dobrinami, prav tako pa tudi z reprodukcijskim materialom v občini je slaba. Na prebivalca v občini odpade le 0,26 m2 maloprodajnih površin, kar je znatno manj kot je republiško poprečje.
V letu 1981 bo dograjena blagovnica Mercatorja na Cesti herojev. Začela se bo izgradnja blagovnice na Novem trgu, ki jo bo zgradila Emona Dolenjka. Trgovske organizacije združenega dela bodo v letu 1981 izvedle pripravljalna dela za izvedbo vlaganj v povečanje zmogljivosti trgovine v skladu s srednjeročnim družbenim planom občine Novo mesto za obdobje 1981—1985.
7.	NALOGE NA PODROČJU PROSTORSKEGA RAZVOJA Prostorsko in urbanistično načrtovanje
Zavod za družbeno planiranje bo v letu 1981 nadaljeval delo na področju prostorskega in urbanističnega načrtovanja.
V letu 1981 bo dokončal naslednje najoge:
— zazidalna načrta Regrške košenice in Zdirtja vas,
— urbanistična načrta Dolenjskih Toplic in Otočca,
— razširitev zazidalnega načrta Cikava za potrebe hladilnice in mesno predelovalne industrije, za potrebe TOZD Tovarne napajalnih naprav, Vodnogospodarskega podjetja ter industrijske cone Češča vas,
— zazidalni načrt Otočec,	5
— izdelava dopolnilnega zazidalnega načrta Cegelnice za stanovanjske potrebe območja Bršljin,
— zazidalni načrt IMV Novo mesto.
Nadaljeval bo že začeta dela, ki predstavljajo dolgoročnejše naloge:
— načrt prenove mestnega jedra,
— uvedba prostorsko informacijskega sistema za potrebe prostorskega plana in lokacijske službe.
Razen že navedenih del bo Zavod za družbeno planiranje v sodelovanju z drugimi strokovnimi organizacijami začel z naslednjimi novimi nalogami:
— novelacija urbanističnega načrta Novo mesto, vključno z nekaterimi parcialnimi študijami,
— dolgoročni družbeni plan s prostorskim vidikom,
— program nalog, ki izhajajo iz predloga samoupravnega sporazuma o temeljih plana Zavoda za družbeno planiranje, organizacijska enota za varstvo naravne in kulturne dediščine,
— novelacijo urbanističnih redov (v zvezi z dolgoročnim družbenim planom),
— urbanistični načrt Šentjernej,
— urbanistični načrt Straža (z letališčem),
— izdelavo zazidalnih načrtov za dopolnitev nekaterih urbanih centrov po programu, ki ga je izdelala Samoupravna komunalna skupnost - Enota za urejanje stavbnih zemljišč,
— izdelava lokacijske dokumentacije za družbeni in zasebni sektor v okvirih, ki jih določa Dogovor o temeljih družbenega plana občine Novo mesto za obdobje 1981-4985.
Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo
Samoupravne interesne skupnosti na področju stanovanjskega in komunalnega gospodarstva, komunalne organizacije združenega dela, izvajalci gradnje stanovanj ter urbanisti in projektanti bodo z usklajenim planiranjem in izvajanjem del pri pripravi stavbnih zemljišč in gradnji komunalnih objektov ter stanovanj zagotovili kontinuiteto graditve stanovanj. V letu 1981 bo v občini Novo mesto dokončana izgradnja 340 stanovanj in sicer:
— 1 71 stanovanj v družbeno usmerjeni gradnji,
— 169 zasebnih stanovanjskih hiš.
Začela se bo izgradnja 187 stanovanj v družbeno usmerjeni gradnji na Cesti herojev v Irči vasi — Brod.
V skladu s samoupravnim sporazumom o postopnem prehodu na ekonomske stanarine se bodo stanarine povečale za 27 % v primerjavi z letom 1980, kar bo omogočalo boljše vzdrževanje stanovanjskega sklada. V letu 1981 bomo nadaljevali z uveljavljanjem in poglabljanjem družbenoekonomskih odnosov v stanovanjski sferi v skladu z novo stanovanjsko zakonodajo.
Organizacije združenega dela bodo pripravile in sprejele plane reševanja stanovanjskih problemov svojih delavcev, ki bodo sestavni del gospodarskih planov. Za reševanje stanovanjskih problemov bomo prispevali sredstva v enaki višini kot dosedaj.
Samoupravna skupnost za urejanje stavbnih zemljišč bo nosilec in organizator urejanja stavbnih zemljišč za potrebe družbeno usmerjene gradnje- in organizirane gradnje zasebnih stanovanjskih hiš.
V letu 1981 bo urejala in pripravljala stavbna zemljišča, ki bodo omogočila začetek izgradnje planiranega obsega stanovanj v družbeno usmerjeni gradnji in 116 zasebnih stanovanjskih hiš v organizirani gradnji.
Komunalna skupnost bo v okviru finančnih možnosti začela z uresničevanjem srednjeročnega načrta skupnosti za obdobje 1981—1985. Prednost pri izvajanju komunalnih investicij bosta v letu 1981 imela:
— nadaljevanje del pri komunalnem urejanju novega pokoplišča v Novem mestu;
— usposobitev za obratovanje odlagališča odpadkov v Leskovcu.
Na področju izgradnje kanalizacijskih sistemov in čistilnih
naprav bo Novograd Novo mesto nadaljeval naslednja dela:
— izgradnja S kanala v Novem mestu;
— izgradnja druge faze R kanala,
— dokončane izgradnje Ilc faze centralne čistilne naprave Novo mesto in začel izgradnjo kanala K, s čimer bo omogočena družbeno usmerjena gradnja stanovanj v soseski Ir ča vas — Brod. Novograd Novo mesto bo nadaljeval izgradnjo naslednjih
vodovodov: Uršna sela, Bršljin — Straža, Globoč ec — Žužemberk v okviru MDA, Šentjernej tretja faza in Mirna peč - sekundarni vodi.
Vodno gospodarstvo
Območna vodna skupnost Dolenjska Novo mesto bo nadaljevala in zaključila dela na regulaciji Sušice skozi Dolenjske Toplice. Začela bo z regulacijami za potrebe melioracij na Mokrem polju in regulacijo potoka Kobile.
Preskrba z električno energijo
Na področju distribucije električne energije bo Elektro Ljubljana, TOZD Elektro Novo mesto, V letu 1981:
a) zgradilo 11 transformatorskih postaj 20/0,4 kV in sicer Globodol, Gor. Sušice, Birčna vas, Irča vas, Gruča, Šmalčja vas, Drama, Gor. Prekopa, Orešje, Zloganje, Ostrog;
b) zgradilo 7 km daljnovodov srednje napetosti 20 kV;
c) obnovilo 15 km nizkonapetostnega omrežja 380/220 V.
Savske elektrarne Ljubljana bodo v letu 1981 nadaljevale s
pripravljalnimi deli za razdelilno postajo Hudo pri Novem mestu in priključne 110 kV daljnovode.
Prometna infrastruktura
a) V letu 1981 bo samoupravna komunalna skupnost na področju lokalnega cestnega omrežja opravila rekonstrukcije in modernizacije naslednjih lokalnih cest oz. njihovih odsekov:
— cesta Brusnice — Gaberje — asfaltbeton v dolžini 3,7 km,
— cesta Bršljin — Straža — rekonstrukcija odseka Prečna most do obstoječega asfalta v dolžini 1,5 km,
— cesta Stranska vas - Gradec - Prevole - gradnja v sodelovanju z mladinskimi delovnimi brigadami — v dolžini okoli 2,5 km.
b) Na področju magistralnih in regionalnih cest bomo v letu 1981 nadaljevali z rekonstrukcijo Ceste herojev v Novem mestu in modernizirali cesto Kočevje — Dvor v dolžini 7 km. Nosilec je Republiška skupnost za ceste in Samoupravna komunalna skupnost Novo mesto.
c) Železniška transportna organizacija bo na področju železniškega omrežja v letu 1981 opravila naslednja dela:
— remont proge Poganci — Birčna vas v dolžini 2 km in izgradnja dostavnega tira 3 v Birčni vasi,
— posodobitev železniškega postajališča Kandija,
— posodobitev integralnegatransporta(prekladalno-nakladalname-hanizacija).
d) Poglavitne naloge podjetja za PTT promet v letu 1981 so:
— priprava za izgradnjo novih poštnih prostorov na Novem trgu v Novem mestu,
— izgradnja novih prostorov za avtomatsko telefonsko centralo v Šentjerneju,
— medkrajevna povezava Novo mesto — ojačevalnica VII,
— razširitev telefonskih central v Žužemberku, Brusnicah, Dolenjskih Toplicah, Otočcu in Mirni peči s po 60 priključki in v Hinjah s 40 priključki.
8.	DRUŽBENE DEJAVNOSTI Sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb, ki se oblikujejo s svobodno menjavo dela, bodo rastla za 10 % počasnjee od rasti dohodka z izjemo sredstev za invalidsko in pokojninsko zavarovanje.
Samoupravne interesne skupnosti bodo pri načrtovanju programov in sredstev upoštevale prenos nalog in sredstev z ene na drugo skupnost. Pri načrtovanju programov bodo upoštevale omejene materialne možnosti, tako da v letu 1981 ne bodo širile svojih programov, prav tako pa ne bodo spreminjale obsega pravic. Ponovno bodo preverile veljavne normative in standarde izvajalcev.
Organizacije združenega dela s področja družbenih dejavnosti bodo lahko povečale obseg svoje dejavnosti le z neposredno svobodno menjavo dela.
Investicijska dejavnost bo na področju družbenih dejavnosti močno omejena in se bodo izvajale le začete investicije in tudi te v
okviru materialnih možnosti, pri čemer imajo prednost vlaganja v povečanje zmogljivosti v usmerjenem izobraževanju, osnovnem šolstvu in otroškem varstvu.
Otroško varstvo
Z dograditvijo vrtca v Ločni (200 mest) in dozidavo vrtca na Ljubljanski cesti v Novem mestu (36 mest) se bo število mest v vrtcih povečalo za 236, s čimer se bo povečalo število otrok, ki jim bodo zagotovljeni normalni pogoji za zdrav razvoj ter vzgojo in varstvo v času, ko so njihovi starši zaposleni.
V vzgojno varstvene zavode in varstvene družine bo tako vključenih 1830 otrok ali 34,5% otrok, starih od 8 mesecev do šolske obveznosti. Del sredstev za te storitve bodo prispevali starši, del sredstev pa bo zagotavljala skupnost otroškega varstva.
Z dograditvijo osnovne šole Stopiče bo v- okviru šole organizirano tudi varstvo otrok. V soseski ob Cesti herojev v Novem mestu se bo začela gradnja otroških jasli za 86 otrok. V okviru skupnosti otroškega varstva se bodo v celoti zagotavljala sredstva za nadomestila osebnih dohodkov za porodniški dopust, za minimalne denarne pomoči družinam in za neposredno družbeno varstvo otrok upokojencev. Denarno pomoč bo prejemalo 12.117 otrok.
V letu 1981 bo skupnost otroškega varstva občine Novo mesto namenjala posebno pozornost organizaciji male šole, varstvu in vzgoji otrok, ki so prizadeti v telesnem in duševnem razvoju in izplačevanju minimalnih denarnih pomoči družinam.
Vzgoja in izobraževanje
Stabilizacijska prizadevanja narekujejo, da se v letu 1981 ne bodo širili programi osnovnega izobraževanja. Tako bomo na področju, raz voj a oblik celodnevnega bivanja ostali na ravni iz leta 1980. Delovne skupnosti osnovnih šol bodo morale poskrbeti, da se bodo programi vzgojno izobraževalnih dejavnosti ob skrajni recionalizaciji in varčevanju kar najbolje uresničevali.
Prehod prvih letnikov na usmerjeno izobraževanje v šolskem letu 1981-1982 nalaga vsem dejavnikom, ki so v njem udeleženi, posebno intenzivno pripravo. Pri uresničevanju programa razvoja usmerjenega izobraževanja in ob njegovi vsebinski izpeljavi gre posebej poudariti uveljavljanje novih družbenoekonomskih odnosov. V tem pogledu bodo imele pomembno vlogo enote posebnih izobraževalnih skupnosti pri vzgojno izobraževalnih organizacijah usmerjenega izobraževanja.
V letu 1981 bomo nadaljevali gradnjo centra usmerjenega izobraževanja, prizidka EAŠC, osnovne šole Stopiče in kmetijskega šolskega centra ter si prizadevali, da se objekti kar najhitreje usposobijo za svoj namen.
Kultura
Kulturna skupnost občine Novo mesto bo v letu 1981 zagotavljala sredstva za kulturne dejavnosti v obsegu, ki bo zagotavljal v letu 1980 doseženo raven.
Izjemoma bo kulturni skupnosti že v letu 1981 zagotovljena zvišana stopnja prispevka za začetek urejanja Jakčevega doma v Novem mestu.
Telesna kultura
Telesnokulturna skupnost Novo mesto v letu 1981 ne bo razširjala programa. V skladu z usmeritvami občinske konference SZDL Novo mesto bo poskrbela za smotrnejše razvijanje športnih zvrsti prednostnega pomena in racionalnejše poslovanje športnih in telesnokulturnih organizacij, ki so za razvoj telesne kulture v občini manj pomembne. Poskrbela bo tudi za boljše gospodarjenje s smotrnejšo organizacijo delovne skupnosti za vzdrževanje športnih objektov.
Socialno skrbstvo
V letu 1981 bo Skupnost socialnega skrbstva Novo mesto zagotavljala denarno pomoč 475 občanom, ki so brez zadostnih sredstev za preživljanje, sredstva za osebne dohodke strokovnih delavcev v okviru centra za socialno delo, vendar največ do normativa 1 socialni delavec na 4.000 prebivalcev.
Zavodsko varstvo za ostarele občane je zagotovljeno, zato bo skupnost socialnega skrbstva v prihodnje razvijala še druge pomoči za ostarele in bolne občane v povezavi z zavodom starejših občanov, patronažno službo, humanitarnimi organizacijami in krajevnimi skupnostmi. Posebna pozornost bo veljala tudi zaposlovanju otrok, prizadetih v telesnem in duševnem razvoju v delavnicah pod posebnimi pogoji.
STRAN 14 DOLENJSKI LIST - št. 4 (1641) - 22. januarja 1981
Zdravstveno varstvo
V skladu z zakonom o zdravstvenem varstvu je v teku reorganizacija samoupravne organiziranosti in strokovne skužbe, s čimer se bo uresničevanje pravic približalo uporabnikom.
Občinska zdravstvena skupnost Novo mesto si bo prizadevala ohraniti doseženo raven zdravstvene^ varstva. Prav tako si bo prizadevala, da se razširi preventivna dejavnost v obratnih ambulantah in neposredna menjava dela med organizacijami združenega dela in izvajalci, kar bo znatno vplivalo na zmanjšanje odsotnosti z dela, zmanjšanje nesreč pri delu in boljše zdravstveno stanje aktivnega prebivalstva.
Delovne skupnosti izvajalcev zdravstvenih storitev bodo. morale poslovati skrajno racionalno in varčno. Nove zdravstvene delavce bodo lahko zaposlovale le, če se bo s tem zmanjševalo nadurno delo.
V letu 1981 bo dograjena zdravstvena postaja v Straži. Zdravstveni dom v Novem mestu bo pridobil manjkajočo zdravstveno opremo.
Raziskovalna dejavnost
Občinska raziskovalna skupnost Novo mesto si bo prizadevala, da izsledki znanstveno raziskovalnega dela postanejo sestavni del prizadevanj za izboljšanje tehnoloških in proizvodnih rešitev v združenem delu. Zavzemala se bo za večje vključevanje znanja pri načrtovanju. Podpirala bo raziskave, ki jih bodo predlagali uporabniki in bodo neposredno uporabne v praksi. Skrbela bo, da se sprejeti program raziskovalne in razvojne dejavnosti raziskovalne skupnosti začne uresničevati že v letu 1981.
9. RAZVOJ KRAJEVNIH SKUPNOSTI IN MLADINSKE DELOVNE BRIGADE
Krajevne skupnosti
Za zadovoljevanje skupnih interesov in potreb v krajevnih skupnostih bomo v letu 1981 nadaljevali z uveljavljanjem samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov ter z utrjevanjem delegatskega sistema.
Nadaljnji razvoj krajevnih skupnosti bo temeljil na:
— boljši samoupravni organiziranosti in učinkovitosti organov,
— razvijanju samoiniciative, solidarnosti in vzajemnosti,
— dograjevanju statutov in drugih samoupravnih aktov,
— boljši kadrovski zasedbi administrativno tehničnega osebja z vključevanjem krajevnih uradov,
— izboljševanju prostorskih pogojev za delo organov krajevnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij,
— preverjanju ustreznosti sedanje oblikovanosti, oziroma njene teritorialne organiziranosti,
— določevanju krajevnih praznikov v tistih krajevnih skupnostih, ki jih še nimajo,
— postopnem sistemskem razreševanju problematike peskokopov,
— boljšem sodelovanju med sosednjimi krajevnimi skupnostmi in
— hitrejšem izenačevanju življenjskih pogojev manj razvitih krajev ter krajevnih skupnosti z opredelitvijo manj razvitih krajevnih skupnosti.
Mladinske delovne brigade
Tudi v letu 1981 bo na območju Suhe krajine organizirana zvezna mladinska delovna akcija, v kateri bo sodelovalo 640 brigadirjev. Brigadirji bodo nadaljevali z izgradnjo sistema suhokranjskega vodovoda in z izgradnjo cest. Za zagotovitev pogojev bivanja brigadirjev bo treba v tem letu poiskati novo lokacijo za brigadirsko naselje v Žižemberku, izdelati ustrezne načrte, izvršiti odkupe zemljišč in jih komunalno opremiti. Razen tega bo treba zagotoviti finančna sredstva za organizacijo lokalne mladinske brigade, ki bo gradila komunalne objekte v manj razvitih krajevnih skupnostih.
10. INVESTICIJE V GOSPODARSTVU
Velik obseg nedokončanih ivesticij, relativno nizka lastna sredstva, manjše možnosti zadolževanja v domačih bankah in v tujini terjajo, da usmerijo investitorji vsa razpoložljiva sredstva v dokončanje že začetih investicij, ki so pomembna za večjo izvozno usmerjenost proizvodnje in skladnejšo strukturo gospodarstva.
Investitorji bodo za investicije v teku pregledali predračunske vrednosti in na osnovi ugotovljenih prekoračitev uskladili
investicije z realno razpoložljivimi sredstvu Organizacije združenega dela materialne proizvodnje bodo v letu 1981 izvajale naslednje, za razvoj občine pomembnejše investicije v teku:
- INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL Novo mesto bo nadaljevala investicijo v rekonstrukcijo, modernizacijo in razširitev proizvodnje v TOZD Tovarna avtomobilov in TOZD Tovarna prikolic;
- KRKA, tovarna zdravil Novo mesto bo:
— dokončala skupno naložbo v proizvodnjo bazičnih farmacevtskih surovin (Projekt 64),
— nadaljevala z rekonstrukcijo bivše steklarne INIS v obrat za proizvodnjo steklenih izolacijskih vlaken,
— nadaljevala z gradnjo skladišča surovin;
- ISKRA TOZD ELA Novo mesto bo začela z gradnjo novih proizvodnih prostorov na Cikavi;
- NOVOLES Straža bo nadaljeval z modernizacijo tehnične opremljenosti proizvodnje;
- Avtopromet GORJANCI Straža bodo nadaljevali z izgradnjo delavnic v Straži za potrebe TOZD Tovorni promet ;
- ISKRA TOZD HIPOT Šentjernej bo izvajala investicijo iz naslova inovacijske naloge „uvajanje kazalnikov s tekočimi kristali v proizvodnjo”;
- ISKRA TOZD KEKO Žužemberk bo dokončala vlaganja za modernizacijo proizvodnje;
- SGP PIONIR Novo mesto bo dogradil skladišče kovinskih opažev;
- PTT PODJETJE Novo mesto, TOZD PTT Center Novo mesto, bo dogradil garaže in skladišča na novi lokaciji na Cikavi (nadomestna gradnja za prostore na Cesti herojev).
Pri novih investicijah bodo investitorji dosledno upoštevali kriterije iz dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981 - 1985.
V letu 1981 bodo organizacije združenega dela začele z izvajanjem naslednjih, za razvoj občine pomembnejših investicij:
- KOVINAR Novo mesto: povečanje proizvodnih prostorov;
- EMONA - DOLENJKA Novo mesto: gradnja blagovne hiše na Novem trgu;
- BTC Ljubljana - TOZD SKLADIŠČA Novo mesto: povečanje skladiščnih zmogljivosti;
- KRKA tovarna zdravil Novo emsto:
— gradnja proizvodnjih prostorov za TOZD Zelišča,
— rekonstrukcija in povečanje restavracijskih zmogljivosti na Otočcu;
- KZ KRKA Novo mesto: gradnja silosov ob tovarni močnih krmil;
- STREŠNIK IGM Dobruška vas: modernizacija proizvodnje barvnih tlakovcev;
- VODNOGOSPODARSKO PODJETJE Novo mesto: gradnja skladiščno-garažnih prostorov s prostori za arhiv in pripravo tehnične dokumentacije na Cikavi.
V letu 1981 bodo tekle investicijske priprave za izvajanje naslednjih, za razvoj občine pomembnejših investicij:
- ISKRA TOZD HIPOT Šentjernej: za modernizacijo tehnologije in povečanje proizvodnje hibridnih vezij;
- ISKRA TOZD UPORJ Šentjernej: za modernizacijo tehnologije in uvajanje novih proizvodov;
- ISKRA TOZD KEKO Žužemberk: 22 proizvodnjo večslojnih keramičnih kondenzatorjev;
- ISKRA TOZD TOVARNA NAPAJALNIH NAPRAV Novo mesto: za izgradnjo nove tovarne napajalnih naprav na Cikavi;
- KREMEN Novo mesto: za rekonstrukcijo obrata ognjestalnih mas in livarskih pripomočkov;
- KRKA, tovarna zdravil Novo mesto:	za	rekonstrukcijo
zdraviliškega doma v Šmarjeških Toplicah.
11.	SPLOŠNA PORABA
Sredstva za zadovoljevanje splošnih potreb bodo rastla za 15 % počasneje od rasti dohodka.
Sredstva splošne porabe bodo namenjena predvsem za financiranje dejavnosti občinskih upravnih organov, samoupravnega sodstva, dejavnosti družbenopolitičnih organizacij, krajevnih skupnosti, uresničevanju programa ljudske obrambe in civilne zaščite, oblikovanju občinskih blagovnih rezerv, za pospeševanje kmetijstva, turizma, za prostorsko in urbanistično planiranje ter za družbeno pomoč borcem.
12. TRŽIŠČE IN CENE
V letu 1981 bodo ključne naloge na področju cen in tržišča naslednje:
— preobrazba sistema oblikovanja in določanja cen ter družbene kontrole cen v skladu z zakonom o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen;
— v okviru doslednega izvajanja politike ekonomske stabilizacije doseči nižjo rast cen in življenjskih stroškov, kot je bila v letu 1980;
— izboljšati oskrbo s surovinami in reprodukcijskim materialom v okviru proizvodnih povezav ter zagotavljati nemoteno preskrbo prebivalstva s prehrambenimi proizvodi in tistimi potrošnimi dobrinami, ki so bistvene za zadovoljevanje osnovnih življenjskih potreb delovnih ljudi in občanov.
Da bodo delavci v združenem delu nosilci odločitev o cenah na temelju novega sistema cen, se bodo občinska skupnost za cene, ki bo ustanovljena v začetku leta 1981, Medobčinska gospodarska zbornica in IS SOB Novo mesto prizadevali, da se v letu 1981 dograjujejo in smiselno uporabljajo na ravni zveze, republike in občine izdelana enotna navodila za uporabo za oblikovanje cen, določena v zakonskih in drugih zveznih oz. republiških ter občinskih predpisov.
V letu 1981 bo sklenjen dogovor o izvajanju politike cen iz pristojnosti republike in občin ter sprejeti programi ukrepov za izvajanje politike cen v letu 1981 v občinski skupnosti za cene in na IS SOB Novo mesto.
Politika cen se bo izvajala selektivno in diferencirano, kar bo omogočilo postopno odpravljanje izrazitih razlik med cenami in v pogojih pridobivanja dohodka.
Za nemoteno preskrbo prebivalstva z osnovnimi življenjskimi proizvodi, zlasti živili, bodo OZD kot nosilec te proizvodnje pospeševale svojo proizvodnjo ter izvrševale dogovorjene dobave. Trgovske organizacije bodo poskrbele za pretok blaga od proizvodnje v potrošnjo in povečale svoje zaloge osnovnih proizvodov za preskrbo.
V letu 1981 bomo sprejeli program oblikovanja občinskih blagovnih rezerv za obdobje 1981—1985. V skladu s programom bo IS zagotovil sredstva za oblikovanj e rezerv v letu 1981.
13. LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
Začeti proces podružbljanja in krepitve obrambnega in samozaščitnega delovanja delovnih ljudi in občanov se bo nadaljeval tudi v letu 1981. Dogovarjanje in odločanje o obrambnih, samozaščitnih in varnostnih pripravah se bo preneslo v krajevne skupnosti, temeljne organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti. Pomembnejše naloge na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite v letu 1981 bodo predvsem naslednje:
— posodabljanje teritorialne obrambe, zagotavljanje sodobne oborožitve, zadostne količine streliva in minersko—eksplozivnih sredstev in ustreznih skladiščnih prostorov, izvajanje vzgoje in urejanje enot in štabov;
— organiziranje, usposabljanje in opremljanje narodne zaščite v krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah združenega dela kot najširše oblike organiziranja delovnih ljudi in občanov za opravljanje določenih nalog družbene samozaščite;
— dopolnjevanje in dograjevanje obrambnih načrtov, nabava opreme in orožja za občinske organe in krajevne skupnosti ter organizacij združenega dela;
— razvoj in vsebinsko dopolnjevanje že uveljavljenih oblik usposabljanja delovnih ljudi in občanov za opravljanje nalog narodne zaščite in civilne zaščite;
— usmerjanje mladine v vojaške šole in delo na področju ljudske obrambe;
— načrtna nabava zaščitno reševalne opreme, pri čemer bo imela prednost nabava opreme za zaščito in reševanje ob naravnih in drugih nesrečah;
— številčna krepitev enot in štabov civilne zaščite za 2 % in povečanje števila usposobljenih pripadnikov civilne zaščite za
8%;
— nadaljevanje izgradnje sistema zvez in občinskega centra za obveščanje in alarmiranje ter usposabljanje kadrov na področju
zvez;
— izvedba priprav za izgradnjo javnega zaklonišča s 150 mesti v Novem mestu;
- zagotavljanje večje varnosti v cestnem prometu s preventivnimi in drugimi ukrepi;
— izvajanje vzgojno izobraževalnih akcij in drugih ukrepov z namenom, da se zagotovi čimvečja varnost pred požari, ki jih bodo izvajale temeljne organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, gasilske organizacije in občani.
14. DRUŽBENI SISTEM INFORMIRANJA
Prizadevali si bomo usposobiti občinski INDOK center, tako da bo sposoben opravljati svojo funkcijo obveščanja delegatov in delegatske baze. Na osnovi skupnega dogovora bomo zagotovili, da bo vsak delavec in občan dobil gradiva, ki so namenjena delegatskemu odločanju. Delegatsko gasilo ODLOČAJMO bomo razširili tudi na področja dela in odločanja v samoupravnih interesnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah, krajevnih skupnostih in društvih.
Uporabniki glasila bodo v letu 1981 sklenili samoupravni sporazum, ki bo opredeljeval medsebojne obveznosti navedenih udeležencev pri izvajanju in urejanju delegatskega glasila ODLOČAJMO.
V okviru CZP Dolenjski list in v sodelovanju z občinsko kulturno skupnostjo bomo razvijali založniško dejavnost pod imenom Dolenjska založba.
Občinska konferenca SZDL kot nosilec naloge bo skupaj s ČZP Dolenjski list in z RTV Ljubljana začela s pripravami za ustanovitev lokalne RTV postaje.
Dolenjski informativni in tiskarski center bo izvršil priprave za gradnjo poslovnih prostorov na Cikavi.
Občina Ribnica
12.
Na podlagi 67. in 71. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Ur. 1. SFRJ, št. 1/80 in 38/80), 17. Sena zakona o pravicah in dolžnostih organov družbenopolitičnih skupnostih na področju družbene kontrole cen in o skupnostih za cene (Ur. 1. SRS, št. 20/80) ter 165. člena statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list, št. 11/78) je skupščina občine Ribnica na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 29. 12.1980 sprejela
ODLOK opravicah in dolžnostih občinskih organov na k odročju družbene kontrole cen ter o načinu uresničevanja posebnega družbenega interesa pri opravljanju nalog občinske skupnosti za cene občine Ribnica
I.	UVODNE DOLOČBE
1.	člen
V skladu z zakonom o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Ur. 1. SFRJ, št. 1/80) in zakonom o pravicah in dolžnostih organov družbenopolitičnih skupnosti na področju družbene kontrole cen in skupnostih za cene (Ur. 1. SRS, št. 20/80) so s tem odlokom urejene pravice in
dolžnosti organov občine Ribnica na področju družbene kontrole cen ter organiziranja in pristojnosti skupnosti za cene občine Ribnica.
2. člen
Izvršni svet občine Ribnica opravlja v primerih, ki jih določa zakon, družbeno kontrolo cen s tem, da nastopi z ustreznimi ekonomskimi ukrepi ter predpisuje ukrepe neposredne kontrole cen.
Skupnost za cene občine Ribnica opravlja v primerih, ki jih določata zvezni in republiški zakon, družbeno kontrolo cen s tem, da predlaga ustrezne ekonomske ukrepe, opravlja neposredno kontrolo cen in se udeležuje sklepanja samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov o cenah.
3. člen
Sveti potrošnikov občine Ribnica sodelujejo z izvršnim svetom ter s skupnostjo za cene občine Ribnica pri opravljanju družbene kontrole cen proizvodov jn storitev za neposredno porabo občanov.
U. PRAVICE IN DOLŽNOSTI IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OBČINE RIBNICA NA PODROČJU DRUŽBENE KONTROLE CEN
4. člen
Izvršni svet skupščine občine Ribnica (v nadaljnjem besedilu: izvršni svet) opravlja družbeno kontrolo cen proizvodov in
storitev, za katere je z dogovorom republike in občin o določitvi njihovih pristojnosti na področju družbene kontrole cen določeno, da so v pristojnosti občin.
5.	člen
Izvršni svet občine Ribnica lahko sklepa z izvršnim svetom skupščine SR Slovenije in izvršnimi sveti ostalih občin dogovore o izvajanju politike cen, ki je določena v aktu o uresničevanju družbenega plana v posameznem letu.
6. člen
Izvršni svet nadzoruje delo skupnosti za cene, ki se nanaša na izvrševanje javnih pooblastil in drugih pravic.
Izvršni svet odloča o pritožbah zoper odločbe skupnosti za cene občine Ribnica.
7. člen
Izvršni svet lahko zaradi zagotavljanja stabilnosti trga in gibanja cen in uresničevanja družbenega plana predlaga skupščini občine Ribnica, da predpiše obveznost, da se začne postopek družbenega dogovarjanja oziroma samoupravnega sporazumevanja o cenah proizvodov in storitev, ki so v pristojnosti občine ter določi rok za začetek postopka.
8. člen
Če izvršni svet oceni, da cene posameznih proizvodov in storitev iz pristojnosti občine ogrožajo življenski standard delovnih ljudi in občanov, določi najvišje cene oziroma najvišje ravni cen teh proizvodov ah storitev ter uvede v skladu z zakonom kompenzacije.
Izvršni svet zagotovi in določi kompenzacijo v skladu z zakonom tudi v drugih primerih, če z ukrepom neposredne kontrole cen predpiše ceno, ki je nižja od cene, ki bi se oblikovala po merilih, določenih z zveznim zakonom ter s tem prizadene enakopravnost organizacij združenega dela pri oblikovanju dohodka in razpolaganja z rezultati dela.
9. člen
Izvršni svet nastopa zato, da usklajuje tekoča razmerja med ponudbo in povpraševanjem in zagotavlja enotnost in stabilnost trga ter enakopravnost pri pridobivanju dohodka, z ukrepi zlasti na področju delitve dohodka, kreditne politike, politike davkov in prispevkov, prometa blaga in storitev, bla-gomih in drugih rezerv ter splošne, skupne in osebne porabi.
10. člen
Igemoma, če z ukrepi iz
prejšnjega člena in z ukrepi, določenimi v sklenjenih samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih, ni mogoče zagotoviti stabilnih odnosov na trgu in drugih odnosov, ki so pomembni za uresničevanje določene politike cen, če pride ali se pričakuje, da bo prišlo do večjih motenj na trgu v gibanju cen ali če postane vprašljivo uresničevanje ciljev in nalog, določenih z družbenimi plani in z drugimi planskimi akti oziroma, da se prepreči monopolni vpliv na oblikovanje cen, lahko izvršni svet predpiše ukrepe neposredne kontrole cen.
11. člen
Če izvršni svet predpiše ukrep neposredne kontrole cen, ki velja za vse proizvode in storitve, katerih cene so v pristojnosti občine, mora o tem takoj obvestiti skupščino občine Ribnica.
12. člen
Izvršni svet opravlja poleg zadev, posebej določenih s tem odlokom, tudi vse druge zadeve družbene kontrole cen, za katere je z zakonom o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen določeno, da jih opravlja pristojni organ družbenopolitične skupnosti, če se nanašajo na proizvode in storitve, katerih cene so v občinski pristojnosti
III.	SKUPNOST ZA CENE OBČINE RIBNICA
13. člen
Za izvajanje zadev družbene kontrole cen iz občinske pristojnosti se v občini Ribnica ustanovi skupnost za cene občine Ribnica (v nadaljnjem besedilu skupnost za cene).
Skupnost za cene ustanovijo s samoupravnim sporazumom samoupravne organizacije in skupnosti, ki na območju občine Ribnica proizvajajo oziroma prodajajo ter opravljajo storitve, katerih cene so v občinski pristojnosti.
S samoupravnim sporazumom se natančneje določijo naloge in dela, pravice, dolžnosti in odgovornosti skupnosti in njenih ustanoviteljev ter razdenijo druga vprašanja, ki se nanašajo na njeno delo.
Samoupravni sporazum iz prejšnjega odstavka se sklene v skladu z družbenim dogovorom o skupnosti za cene v občini Ribnica, ki ga sklenejo Izvršni svet, Medobčinska gospodarska zbornica občin ljubljanske regije, Občinska konferenca SZDL Ribnica, Občinski svet zveze sindikatov Ribnica ter sveti potrošnikov.
Naloge in dela, kijih opravlja skupnost za cene, so naloge in dela posebnega družbenega pomena. Skupnost za cene ima javna pooblastila.
V upravljanju skupnosti za cene sodelujejo poleg samoupravnih organizacij in skupnosti, ki jo ustanovijo, tudi drugi udeleženci družbenega dogovora iz prejšnjega odstavka.
14. člen
Z družbenim dogovorom iz tretjega odstavka prejšnjega člena se določijo zlasti:
1. skupni cilji, ki jih bo s svojim delom uresničevala skupnost za cene,
2. dela in naloge skupnosti za cene ter pogoji in način opravljanja teh del in nalog,
3. pravice, obveznosti in odgovornosti udeležencev dogovora,
4. pogoji in način določanja in razporejanja prihodkov za kritje stroškov poslovanja skupnosti za cene
5. temelji organiziranosti skupnosti za cene,
6. način upravljanja, vrsta organov, volitve organov in njihove pravice, dolžnosti in odgovornosti,
7. način sprejemanja splošnih in posamičnih aktov,
8. način sprejemanja delovnega programa,
9. način uresničevanja nadzorstva nad skupnostjo za cene,
10. predstavljanje in zastopanje skupnosti za cene.
15. člen
Skupnost opravlja zlasti
naslednja dela in naloge:
1. skupaj z Republiško skupnostjo za cene in drugimi občinskimi skupnostmi za cene sodeluje pri pripravljanju osnov za določanje politike cen v SR Sloveniji;
2. predlaga ukrepe za izvajanje politike cen;
3. opravlja z zveznim zakonom določene naloge in dela v zvezi s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem o cenah ter izkazuje po potrebi strokovno pomoč pri samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju;
4. se udeležuje sklepanja samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, s katerimi se urejajo vprašanja na področju cen iz pristojnosti občin;
5. opravlja naloge in dela družbene kontrole cen, ki jih določa zvezni zakon;
6. opravlja naloge in dela neposredne kontrole cen, kijih določa republiški zakon;
7. predlaga izvršnemu svetu izdajo ukrepov neposredne kon-
trole cen in drugih ukrepov;
8. spremlja in analizira gibanje razmerij v cenah za proizvode in storitve;
9. sodeluje z Republiško skupnostjo za cene in z drugimi občinskimi skupnostmi za cene.
16. člen
Skupnost za cene poroča
najmanj enkrat na leto skupščini občine Ribnica in izvršnemu svetu o izvajanju določene politike cen.
17. člen
Organa skupnosti za cene sta svet skupnosti in predsednik skupnosti.
18. člen
Da se zagotovi uresničevanje posebnega družbenega interesa, sodelovanje s skupnostmi za cene'drugih družbenopolitičnih skupnosti, udeležba pri delu in uresničevanje vpliva udeležencev družbenega dogovora in samoupravne^ sporazuma iz 13. in 14. člena tega odloka na delo skupnosti za cene, se ustanovi svet skupnosti (v nadaljnjem besedilu: svet).
Svet se ustanovi in dela v skladu z načeli delegatskega sistema.
19. člen
Svet skupnosti ima 17 članov.
Po, 2 člana imenuje in razrešuje izvršni svet skupščine občine Ribnica izmed svojih članov in funkcionarjev, ki vodijo delo občinskih upravnih organov.
Temeljne in druge organizacije združenega dela in interesne skupnosti z območja občine Ribnica delegirajo v svet skupnosti 10 članov, in sicer za vsako dejavnost v občini po enega člana.
Občinska konferenca SZDL, občinski sindikalni svet in potrošniški sveti delegirajo po 1 člana.
Gospodarska zbornica ljubljanskega območja in Združenje obrtnikov Ribnica delegira po 1 člana.
20. člen
Svet zlasti:
1. pripravlja osnove, za določanje politike cen in predlaga skupaj z Republiško skupnostjo in drugimi občinskimi skupnostmi za cene ukrepe za izvajanje določene politike cen,
2. opravlja posamezne naloge in dela v zvezi s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem o cenah v skladu z zveznim zakonom,
3. obravnava predloge in mnenja Medobčinske gospodarske zbornice občin ljubljanskega območja v zvezi z razčlenitvijo meril in zavzema do njih stališča,
4. obravnava izvajanje določene politike cen,
5. opravlja naloge in dela družbene kontrole cen,
6. predlaga ukrepe neposredne kontrole cen ter druge ukrepe na področju cen,
7. oblikuje stališča o vprašanjih, glede katerih skupnost sodeluje z republiško skupnostjo za cene,
8. sprejema statut skupnosti za cene,
9. sprejema letni delovni program skupnosti za cene,
10. sprejema finančni načrt in zaključni račun ter sprejema letno poročilo o delu skupnosti za cene,
11. določa višino plačila za storitve, ki jih opravlja skupnost za cene,
12. določa višino plačila in druge pogoje za opravljanje nalog in del, ki jih izvršuje skupnost za cene po pogodbi,
13. določa, kateri podatki in listine pomenijo poslovno ali drugo tajnost,
14. obravnava in sprejema opravljanje nalog in del skupnosti za cene in nastopa z ukrepi, da se opravijo,
15. voli in razrešuje predsednika skupnosti za cene v soglasju z izvršnim svetom,
16. voli in razrešuje predsednika sveta,
17. si predpiše poslovnik o svojem delu.
21. člen
O vprašanjih, ki se nanašajo na neposredno kontrolo cen, odloča svet soglasno.
O drugih vprašanjih s svojega delovnega področja odloča svet z večino glasov.
Če se v svetu pri odločanju o vprašanjih iz prvega odstavka tega člena ne doseže soglasnot, obvesti svet o spornem vprašanju izvršni svet in mu pošlje poročilo z mnenji svojih članov.
V primeru iz prejšnjega odstavka odloči dokončno o spornem vprašanju izvršni svet.
22. člen
Predsednik sveta skliče sejo
sveta na svojo pobudo, na zahtevo enega ali več članov sveta, na zahtevo izvršnega sveta skupščine občine Ribnica ali na zahtevo predsednika skupnosti za cene, predlaga dnevni red seje in predseduje sejam sveta skupnosti za cene.
23. člen
Predsednik skupnosti (v nadaljnjem besedilu: predsednik) predstavlja, zastopa in podpisuje skupnost za cene in ie odgovoren za zakonitost njenega dela.
Predsednik sme biti na svojo dolžnost izvoljen največ dvakrat zaporedoma.
24. člen
Predsednik skrbi za izvajanje
aktov sveta skupnosti za cene, za uresničevanje sodelovanja z Republiško skupnosljo za cene, s skujmo strni za cene drugih občin in z občinskimi organi in organizacijami,	kot	tudi z
družbenopolitičnimi in drugimi organizacijami	ter	drugimi
samoujjravnimi	organizacijami
in skupnostmi.
25. člen
Predsednik zlasti:
1. predlaga	akte,	ki jih
sjjrejema svet,
2. določa predlog j>oročii o dd u skupnosti za cene,
3. predlaga delovni program skujjnosti za cene in spremlja njegovo izvrševanje,
4. koordinira delo pri pripravljanju gradiva za sejo sveta,
5. organizira opravljanje analitičnih, strokovnih in drugih nalog in del na področju cen in skrbi, da se opravijo,
6. opravlja naloge in dela, ki so po statutu skupnosti in drugih aktih v njegovi pristojnosti.
26. člen
Če predsednik meni, da akt sveta ni v skladu z ustavo, zakonom ali samoupravnim splošnim aktom skupnosti za cene, opozori na to svet.
Če svet kljub ojrazorilu vztraja pri svojem aktu, obvesti predsednik v treh dneh od opozorila o tem izvršni svet.
27. člen
Skupnost za cene ima statut.
S statutom skupnosti za cene
so urejeni notranja organizacija, razmerja med svetom in predsednikom ter določeni akti, ki jih izdaja svet, kakor tudi druga vprašanja, ki so pomembna za ddo skupnosti.
Statut skupnosti za cene j>otrdi skupščina občine Ribnica.
IV.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
28. člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list, št. 25/73).
29. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Skujv ščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 38-23-80-01
Datum: 29.12.1980
Predsednik skupščine občine Ribnica: STANE KROMAR, 1. r.