49. številka.
Trst, v četrtek 1. marca 1900.
Tečaj XXV
..Edinost" zhftifl fnuat na dan. razun 3P<ieIj io
{■r*izniko\. ob 6. uri iveć^r.
Naročnina /n.iša :
Za celo leto........24 kron
u pol	.........Ji
za ćetrt leta................_
ra en nie*ee........ J kroni
Narmm»u> je j-iat-evaii riai<rt*j. Nm mm-ro<*be brer priložene naročnine uprava ne ozira.	___
P>> tobakarnah v Trstu se prodajejo posamezne številke po « stotink (.'» nve.*; izven Trsta pa jk* ti stotink <4 nvf.)
Telefon 61». «<7»l.
S din c s t
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko
V edinosti je moč!
Oglasi
se računajo po vrstah v petitu. 'An večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in iavne zahvale • 1 • -mači oglasi it«l. se računajo po pogodbi
Vsi donisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema iipravnist vo. Naročnino in oglase je plačevati loeo Trat.
Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia Stv. 12. Upravnistvo, in sprejemanje inseratov v uiici Molili piccolo .štv. ."I, II. nadstr.
Izdajatelj in rdgo7orni urednik Fran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinost".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Tru.
Na potu v pogubo.
Na tri strani boriti se ima nas mali nanuli" proti napadom ljutih, mogočnih nasproten i kov. Fn ako l»i mi hoteli te napade vspešno <m]I»ijati, morali hi vse svoje sile porabljati v 1 m »j 11 s temi nasprotniki in sovražniki. Mesto pa, <la bi mi svoje moči in sile porabljali v hoju s svojimi sovragi, porabljamo J iste za mej se hoj ni l»oj, za mejsebojno klanje. , Kaj čudo torej, da je neki istrski rodoljub- ' duhovnik vskliknil nedavno temu: XaS n a-rod mora propasti! J>a, res je: ako se 1 h) naš domači hoj nadaljeval v sedanji obliki i i * na dosedanji način, mora naš narod na vsaki način propasti prej ali slej ! Bije j -e hoj za načela, katerih med nami v resnici ni v obče. Pod krinko hoja za načela pušča i se strastim svoboden tok: pod krinko načel j vlačijo se v blato najsvetejša človeška čut-stva ....
Poglejmo samo na Kranjsko! Kje se več n / večjo vnemo povdarjajo načela, nego ha- od obeh sovražno nasproti si stoječih slovenskih strank na Kranjskem?! Jedna j -tranka se hori za katoliško-nravna, <1 ruira za napredno-svohodomiselna načela. To je v teoriji. V praksi pa vidi glasilo prvoimenovane -tranke svojo glavno nalogo v tem, da očita pristašem nasprotne stranke brezverski liberalizem in Bog ve kaj še, dočim se zdi, da ■•I »stoj i naloga glasila drugoimenovane stranke v tem. da prav pridno stika po tem, če se j- ti; ali tam kak duhovnik pregrešil proti svojemu stanu. In mej tem, ko obrabljajo -voje moči v boju za resnične malenkosti, pozabljajo na velike stvari, ter nudijo sovražnikom našim priliko, da s |>omočjo »Seli;;l-vereina , »Sudmarke« in »Lega nazionale« spletajo vrv, s katero hotč udušiti naš narod ____
Lil»eralizem in klerikalizem sta pojma, katera sta zanesena mej nas i/, tujinstva, tako nekako se je drž. poslanec Spinči»: izrazil na • iltenern zboru društva »Edinost«. In to je res. Razširjati mej Si«»venci ideje liberalizma :tii klerikalizma, je ahsurdum	nezmisel.
Naš narod je v svojem bitstvu strogo veren n — ako Bog da — tudi ostane tak. Zato pa ni potreba prav nol>ene klerikalne pro-* pagande. Naravnost v j»ogubo našega naroda pa je, da se hoče potom neke vrste našega časopisja uvajati v naš narod materijalistieno
i
naziranje o svetu. Ako bi ne imeli druzega vzroka, da se protivimo temu, je vzroka dovolj v dejstvu, da imamo reševati premnogo drugih nujnejših poslov . . . Vera je in mora ostati našemu narodu tudi v bodoče kakor največi zaklad. Zato pa : ne ruvajmo ljudstvu vere iz src: one vere, ki je bila našemu narodu vedno v največo tolažbo . . .
Komur so razmere na Kranjskem le količkaj znane, ta ve, da ravno nekateri prvaki 1 takozvane napredno-narodne stranke vzgojo-, jejo svoje otroke v strogo verskem zmislu in žive kakor verni katoličani, dočim je o nekaterih prvakih takozvane katoliško narodne stranke znano, da v okrilju svoje rodbine niso baš najboljši katoličani . . . To dejstvo samo na sebi že dovaja ves strankarski boj na Kranjskem — ad ahsurdum !
Res je sicer, da je del mladega naraščaja svetne inteligence navdahnjen z materi-jalističnim duhom in materialističnimi nazori. A to je posledica ptujega vplivali j a in š e več posledica strankarskih bojev. Vsaki dan čitajo napade na »klerikalce«, na »farje« itd. in naravna posledica temu je, da mladina vidi svojo glavno nalogo v tem, da prav pridno zabavlja čez »farje«, misleča, da na tak način najbolj kaže svoj napredni duh. Najjasnejši dokaz, kako malo resnosti je na vsej tej — komediji, ki se vrši — Bogu bodi potoženo — na troške in račun našega ubozega naroda, je prikazen, ki ni redka, da namreč mnogokateri mladenič, dokler je srednješolec, niti ne misli na to, da postane kedaj sam duhoven, in marveč prav pridno zabavlja na »farje«, a ko je po dovršenih srednješolskih študijah, vsled razmer prisiljen vstopiti v semenišče, začenja ravno tako vneto zabavljati čez liberalce. brezverce itd. itd.
In kdo je kriv na takih žalostnih pojavili, če ne razdejane strankarske razmere ?! Bije se boj, navidezno za načela, v resnici
pa pomanjkuje načel in značajnosti najbolj
i • , . " » tam, kjer se ista največ povdarjajo. Ena
stranka očita drugi izdajstvo, kai* izgleda nekako tako, kakor hi ogljar očital dimnikarju, da je — črn ... V boju za »načela« utegniti obe stranki pozabiti kmalo na svoje temeljno načelo, na to, da sti obe stranki — slovenski! Zato se ni smeti prav nič čuditi, če prvaki ene kakor druge stranke vlagajo tožbe proti slovenskim strankam v nem-
škem jeziku, ni se smeti čuditi, če ta ali ona obrtna zadruga izdaja spričevala v nemškem jeziku. Vse to so »malenkosti«, na katere se no utegnejo ozirati slovenski prvaki na Kranjskem. O takih stvareh se je dalo morda govoriti pred 15, 20 leti! Na tihem moramo sicer priznati, da smo Slovenci tudi glede takih malenkosti tudi sedaj še le malo ali nič na boljem, ali da bi na glas govorili o tem v tej epohalni dobi, epohalni dobi boja na Kranjskem, to ne gre, absolutno ne gre, ; in verovati moramo brez prigovora — nič I ne de, če smo prepričani o nasprotnem —, da se je to preživelo.
Facta loquuntur. Posledica domačemu hoju je splošna dekadenca. Dekadenca vsega javnega življenja: narodnega, politiškega, kili- : turnega in soeijalnega! A pot dekadence, pot razsula vseh vezij, pot zastrupljenja narodovega organizma je pot — v pogubo ! Oni v osredju ne vidijo nevarnosti, ali mi, ki stojimo na eksponiranih točkah, jej gledamo naravnost v obraz dan na dan. Zato nas ne umejo, a prav zato nas ne smejo, ako smo res narodnjaki, zadrževati nobena zasramo-vanja, došla od te ali one strani, da ne bi klicali konzulom: Glejte, kaj delate! ! — dokler nas ne bodo umeli.
Slavoljub Podslapinskv.
Trst, dne 1. marca 1900.
List < Slavisches Echo» piše v uvodu članka »Avstrijsko Primorje® {6. številka od 10. februvarja t. I.) tako-le: Za prepire med kapelani in učitelji, med dijurnisti in pisarji | se »Slavisches Echo» ne briga: za to skrbijo i — na jugu — glavna glasila različnih strank. Ce pa »Slovenski Narod» in »Slovenec* ležita jeden drugemu v laseh in menita, da morata delati prav veliko ropota radi nič, mej tem ko se na Dunaju in drugje razmotri vajo vprašanja, od katerih utegne biti za v i s n a h o <1 o č n o s t J u g o s 1 o v a-n o v, morda celo njih e k z i s t e n c a, in če potem poštena («ehrenhafte») »Edinost* z dobrim namenom svojim bratom pošilja zasluženo pismeno posvarilo, za kar dobiva zasramo-vauja in zasmehovanja v plačilo... in ako Italijani v Primorju še huje gospodarijo in se te po za še veče neumnosti, ker so prestari in preslepi, da hi mogli fotografirati sredino nastopajočega stoletja . .. ako se take stvari do-
gajajo v deželi, potem mora govoriti »Slavisches Eeho».
Volitve v Trstu. Zagrebški '»Obzor« se na uvodnem mestu bavi z volitvami v Trstu. Najprej obžaljuje da mestni Slovenci, kakor posnema iz j> Edinosti«, kažejo premalo zanimanja za ta važen čin. »Obzor« meni cel<5, da smo Dalmatince veliko preblago sodili. Pravi,"da sicer umeje to deli-katnost, vendar pa da bi morala »Edinost« j Hrvate istotako strogo soditi kakor Slovence. | Potem povdarja, da je v Trstu preko 800 dalmatinskih Hrvatov, ki tudi čuti jo hrvatski. No, kje so ? Kje so zlasti o volitvah ? ! Vera brez del je mrtva. Kar je v Trstu Dalma-tincev, ki se prištevajo Italijanom, delujejo : najaktivneje v italijanskem zmislu, a kar se 'jih prišteva Hrvatom — izvzemši petorico, i šestorico — so povsem pasivni. Tudi odlični Dalmatinci, ki so doma poznani kakor odločni rodoljubi, tu v Trstu — pravi »Obzor« — kakor da zgubivajo svojo hrvatsko vero, kakor da tržaški irredentistiški vzduh omamlja in paralizira ljudi, ki so v svojem rojstnem kraju posebno delali za narodno stvar.
Po sodbi »Obzora« vsaj polovica onih 800 dalmatinskih Hrvatov imajo v Trstu volilno pravico. To hi bil lep kontingent, ki bi mogel mnogo pomagati Slovencem : in eventualno tudi odločati. Tu ne gre samo za Trst kakor mesto, ampak je važno za vse primorske pokrajine. Trst je gnezdo irreden-tizma. Iz njega crpijo moč vse italjanske stranke v vseh pokrajinah. Naj je le zunanjost Trsta italijanska, ali njega usode ni možno oddeliti od one Primorja. V te m zmislu je T r s t n a š. Zato nam je v dolžnost, da irredentistiški hidri stremo glavo, a to bo možno le z odločno borbo. In v Trstu so vsi pogoji za tako borbo. (Jim bi se italijanščina oslabila v Trstu, propala bi tudi v Istri in Gorici. Tržaški Slovenci so naši ne r e š e n i h r a tj e.
I) o 1 ž n o s t n a m j e — tako zaključuje «Obzor» — da pomagamo rešiti jih. Čim smo rešili ujili, ho rešeno Primorje!! »Apeliramo torej na hrvatsko rodoljubje vseh Dalmatineev, bivajočih v Trstu. Dalmatinec se povsodi odlikuje se svojim hrvatstvom. Tudi v Trstu ne sme biti drugače, artipak je dolžan, da dela in glasuje, kakor politično j društvo «Edinost» zahteva od njega.
Na tem apelu bodi zagrebškemu listu od naše strani izrečena najiskreneja zahvala.
PO I> L I S T K K
V četrtem nadstropju.
V >Agraroer Tagbktto« priobčila Zofka Kveiler.
Jaz bivam v četrtem nadstropju neke li!^«' v predmestju. Sobica mi ugaja in zadovoljna >em, da-si je mali divan z morsko travo ta|>eciran in moja postelja nima žimnice na peresih.
.Moja gospodinja je neka tiha udova z bledimi, ogrenelimi potezami v obrazu in boječim in tresočim se glasom. Vedno nosi črno obleko in ima neki poeelien način hoje jm> sobi. Niti opaža so ne, la je tu. Nje mož je bil uradnik in je umil še jako mlad. Ima jed nega sina in 4<M» gld. penzije.
Nje sin je lep, velik, mlati mož, plavo-las, resen in jako bled. Studira medicino in biva z materjo v kuhinji.
Kajti 400 jrld. penzije je malo, a hrana in obleka staneta kaj dosti. Vse sobe so v najemu in on biva / materjo v kuhinji. Nje- j gova mati mi je tožila nekoč, da je prene--kromen v svojih zahtevkih. »Saj 11111 vendar dajem po 10 nvč. na dan za njegove posebne }»otrel>e«, je pridodala in je tisti »vendar« povdarjala dvakratno. »No«, je rekla, »kmalu bo l>olje, skoro bo pri kraju z studiranjem — prihodnji semester položi zadnji državni izpit«.
Se neki drugi dijak biva pri gospej Baumanovi. Z medicincem pa se slabo razumeta. \\ irz, jurist, je hrusta v, debel dečko, jako len, jako blebetav, jako plitev. Zaročen je z neko Era«, in vsakomur, kogar je zalotil, sanja po eele pol ure le o svoji Eini in pripoveduje na zadnje, da jo oženi, »ker ima kaj«, in njo da doleti velika sreča, ker boj kedaj »mož z pozicijo«. Bodoči »mož z po-! zicijo« ima neznosno navado, da si čas pre- j ganja. Žvižga, žvižga, da bi človek rudeč postal od jeze. V kuhinji čujem medieinea kleti, gospo Baumanovo vzdihovati in vsako; toliko se zaletim, da bi pohohuala na steno. Ali ta neumna uljudnost dela iz človeka pra-' vega strahopetca. Nikoli ne morem priti do tega, da bi na kateri-koli način protestirala proti žvižganju. In ko prihaja potem še tretji stanovnik gospe Baumanove, stari, dohro-čudni penzijonist Krogler, se uprav oddali • nemo, kakor da smo odrešeni. Krogler je dohrovoljček in tudi jako oduren, ne more trpeti žvižganja in se ne ženira. Jurist ima respekt pred njim in je lepo tih, ko ve, tla je stari gospod doma.
Taki smo v četrtem nadstropju. *
* *
Kako leno in počasi lezejo sivi megleni zimski dnevi ! Želim, da bi bila skoro pomlad. Hrepenim po solncu in pomladanjem
vzduhu, po zelenju, cvetkah in nebesni modrini.
Gospe Baumanove sin je v zadnji čas tako čuden. Kakor da je brez vsake moči, i lazi po stopnjicah in v obrazu ima neko zelenkasto prozorno barvo. Njegova mati prihaja često k meni, hodi s prekrižanimi rokami po enkrat po sobi gori in doli, vzdiha dolgo in globoko in hkratu izginja zopet. Zdi se mi, da ima uboga žena težke skrbi. Nje sin poseda po cele dneve v kuhinji, strmi tja — kakor da ni več duha v njem — tja ven v meglo in ne kolne več, kadar jurist žvižga. Meni se neizrečeno smili. Rada bi ga rešila misli in ga nekoliko razvedrila, le ne vem: kako?! Se nikdar me ni ob-govoril.
Da bi le skoro prišla pomlad, ta ga gotovo ozdravi. Zdi se mi, da je močno, močno bolan.
*
* *
Kakov krik je bil to ?! Grd, hreščeči vsklik? Moji udje se tresejo. Srce mi zastaja. Okolo mene grda, črna nočna tmina. I Prsti se mi tresejo, le s težavo prižigam luč. Besen, grozen strah gori v moji duši. Nataknila sem si obleko, kakor mi je ravno prišla v roke, in bežim iz sobe.
V kuhinji je luč.
Hlastno sem odprla vrata.	I
O Bog, kaj je to ? !
Na nekem stolu sedi medicinec v blazinah, iz ust mu kaplje počasi kri; njegova bela nočna srajca, blazine vse ima grde madeže od krvi. Njega mati sloni v nezavesti ob njegovih nogah, na njeno roko kaplje počasi sinova kri.
Zakričala bi, zatulila bi od groze, ali noben glas noče preko ustnic.
In tu prihajata že stari gospod in jurist, a mati se vzbuja iz nezavesti.
Se nekoliko tresočih se dihljajev in potem nič več, le plakanje in jecanje materino.
Velika žalost je grozna.
Splazila sem se tja proč in jočem v svoji sobi.
Jočem, jočem . . .
Po 14 dneh.
Moja gospodinja je kakor je bila, le tiha je sedaj popolnoma in ne vzdihuje več. Kakor punčka iz voska je, z tihim neopaznim mehaniznom, ki jo premika.
• Jurist žvižga še strašueje, nego kedaj, in penzijonist je dobrevoljen in oduren kakor je bil.
Vse je prav tako, kakor je bilo pri nas v četrtem nastopju — le jed nega ni več.
M. C.
Politični pregled.
rK8T, 1. marca 1900. K položaju. < >d postelje nasipa bolnega parlamentarizma prihajajo za spoznanje tigodneja poročila. »Information.« hoče vedeti, j da l»odo Cehi obstrukcijo le markirali, ne pa | fbrcirali. Če pride torej do tega, <la Ih> zbornica razgnana, se ne zgodi od <lesne, ampak od leve. Na levici je torej nevarnost. Za, zboljšanje položaja je mnogo pripomogel — tako meni rečeni vir — ministerski predsednik se svojim modrim posezanjem vmes.
Pa tudi Jugoslovani da se mnogo trn- i dijo, da l>i Čehe odvrnili od obstrukeije. Od njih da je prišla zahteva, naj se snidejo parlamentarne komisije »Slovanske krščansko-narodne zveze«, Cehov in češkega plemstva, ker so hoteli Čehom dati pomisliti, kaka ne-: varnost bi na vstala za Jugoslovane, ako bi se; ustava sistirala in l»i bili birokraciji izročeni na milost in nemilost. Pač pa da hočejo Jugoslovani krepko {»odpirati Cehe v njih opoziciji ter delati na to, da se vsa desnica zavzame za to, da se enkrat ]>otom zakona rešijo nasprotstva med Jugoslovani in onimi drugimi narodi, ki jim kratijo pravice. Xa obstruk-ciji pa ne l>i mogli sodelovati nikakor, ker, ako bi državni zbor prenehal, ne bi imeli nobenega organa, kjer bi mogli svobodno in neovirano povedati svoje pritožbe. Po tem, kar piše »Xeue Freie Presse«, bi sodili, da ta prizadevanja Jugoslovanov niso bila brez vspeha. Ta list javlja namreč, da ima priti do tesneje zveze med Cehi, veleposestniki in Jugoslovani, a t o v o k v i r j u s e d a n j e desnice. To tesneje razmerje da pride do izraza že o volitvi prvega pod predsednika zbornice namesto sedanjega ministra Pietaka. 1 Nemci kandidirajo posl. Pradeta. Poljaki in nemški konservativci so baje pripravljeni glasovati zanj. Cehi, češko plemstvo in Jugoslovani pa se upirajo temu : in {»o pravici, kajti potem bi bila v predsedništvu dva Nemca in en — Romun, a nobenega Slovana. Navedene tri skupine hočejo skupno glasovati za dni. Začka.
Iz državnega zbora. Včeraj je bilo na dnevnem redu nadaljevanje debate o nujnih predlogih glede stavke prem- ga rje v. Poslanec Demel je branil uradnike, ki so se baje bolj zavzemali za koristi delavcev nego pa delodajalcev. Slikal je razmere glede plačila. ki da niso tako žalostne, kakor jih slikajo socijalni demokrati. Ce bi se uvedlo; osemurni delavnik, bi ne bilo več mogoče konkurirati z rudniki v gorenji Šleziji. Ce l«i pa uvedli v rudnikih v gorenji Šleziji osem urno delo, bi bili tudi avstrijski lastniki uradnikov pripravljeni storiti isto. Končno je opozarjal na nevarnosti, ki pretijo industriji vsled jKnlraženja premog-a.
Po-1. Cingr je razlagal vzroke štrajku, ki jih je iskati v tem, da se ni izpolnjevalo obljub, katere so delali delavcem, grajal postopanje oblasti ter označeval plačne razmere kakor skrajno neugodne.
Posl. R oseh man n je dejal, da je stavka le simptom bolezni, ne pa bolezen sama. Bolezen je — izkoriščanje slabejših. Dolžnost države je, da se zavzame ta šibke.
Ko je govoril še posl. Koser, so zaključili debato. Generalna govornika sta bila Schucker in Kaftan. Zbornica je sprejela f O g la S n o predlog posl. Grossa, da je vse nujne predloge o skrajšanju delavnika v rudnikih odkazati socijalno političnemu odseku ter predlog poslanca Kaftana, da ima odsek poročati do 12. marca t. 1. Tudi predlog posl. K«»serja, da imajo biti razprave odseka javne, je bil sprejet.
Simp to matična volitev. Državno-zltorsko dopolnilno volitev za mestno skupino Slanv-Kladno, na kateri je prišel oficijelni kandidat mladočeške stranke dr. Čelakovskv v Ožjo volitev z radikalcem drom. Baxo, smo '»ili označili kakor simptomatično. Včeraj se je vršila ožja volitev in je bil Čelakovskv izvoljen z 1271' glasi proti 954. Tudi to pot je bilo število glasov oddanih za radikalnega kandidata toliko, da smemo tudi to ožjo volitev smatrati kakor resen memento Mladočeiiom in — vladi. Razmerje glasov j priča, da je mera {»otrpljenja s politiko neiskren« ►sti avstrijs.vih vlad blizu polna.
Prava beseda na adreso Madjarov.
Včeraj smo povedali na tem mestu, kako je praška »Politika« zavrnila očitanja od strani madjarskih listov, češ, da so Cehi nelojalni nasproti kroni. Danes pa hočemo še reči, kako izvrstno je isti praški list zavrnil očitanje, da so Cehi nehvaležni avstrijski državi. Pester Llovd« je namreč polagal Cehom na
srce, naj pomislijo, kako bi bilo z njih seda- j njostjo in bodočnostjo, kako dolgo bi se mogli upirati germanskemu navalu, ako bi ne imeli zavetja v tej državi?!
»Politika« replicira nastopno: »Pester Llovd« naj bo brez skrbi gledč naše bodočnosti. Mi smo se in bomo se tudi odslej upi- j rali germanskemu navalu, kakor smo se do-sedaj, tudi v onem času, ko še ni bilo Avstrije. Kako bi pa bilo šlo Magjarom, ako bi ne imeli tega jezu ? Ze davno bi se bili po-greznili v turštvu, ako bi ne bili avstrijski narodi prelivali svoje krvi za njih rešenje. Ali ne bi Ogerske, z nje nemadjarsko večino prebivalstva, moral zdrobiti ruski hlad, ako ne
bi imela opore v Avstriji ! ?
_
Tržaške vesti.
Izjava. Ker se v zadnji polemični notici »Slovenskega Naroda« proti »Edinosti« nahaja tudi pasus: . . in v Trstu se spleza nanj cerkovniček Makso, ki se, odkar je bil v Vipavi, farovžem ne raore odvaditi«.
Ker ta stilizacija dopušča domnevanje: ali da sem o svojem zadnjem »obisku v Vipavi lazil po farovžih, ali daje ta obisk kako drugače vplival na moje mišljenje in na po-litiško smer »Edinosti«, izjavljam: da rad — da-si nimam, da bi razsipal — takoj plačam 100 gld. na korist družbi sv. Cirila in Metoda, ako kdo ve povedati, da sem od leta 1876. sem sploh bil v kakem farovžu v vi- j pavski dolini, razun pred kakimi 8 leti, ko sem imel v farovžu v St. Vidu posla kakor j
—	krstni boter.
V pod k re pije uje svojega sumničenja — da sem se namreč nekako prodal farovžem
—	»Slovenski Narod« očevidno namiguje na okolnosti, da imam v Vipavi sorodnika, odločnega pristaša stranke, ki je nasprotna »Narodovi« stranki. Ne tajim, da spoštujem tega moža, a spoštujem ga v glavnem ravno zato, ker tudi on — da-si jim nasprotuje — v s i k d a r spoštuje m oj e nazore i n diferenca v političnem mišljenju ni nikdar bila na po tu o d noš a jem, k a k o r s n j i morajo biti med s o r o d-n i k i. Za božjo voljo, kam bi prišli, ako bij odnošaji v obče zdivjali tako, da bi radi po-litiških diferenc brat ne smel obiskati svoje
—	sestre, ako se noče izpostaviti nevarnosti, da ga postavijo na indeks polititiških biez-značajnežev. Da-li bi taki odnošaji bili vlo-stojni civilizirane družbe — o tem prepuščam sodbo vsakemu človeku, ki si je tudi v sedanjih viharnih bojih ohranil nekoliko treznega mišljenja.	Maks o C o t i č.
Imenovanje. Tukajšnje deželno višje sodišče je imenovalo pravna vežbenika Antona Ho n ne-ta in Josipa Levpiiščeka avskultantoma.
Švedskim in norveškim konzulom j v Trstu je imenovan g. V. de Lexo\v.
Posnemanja vredno. Pišejo nam: Neki nas mladi narodni trgovec, ki je, med nami rečeno, tudi naročnik «Edinosti», kupuje vsak dan tudi «Piccolo», kakor dela mnogo naših! L)a pa popravi greh, oddaj« ta drugi list nekemu Lahu v drugo čitanje za pol cene, a skupljeno svoto hrani za našo družbo sv. Cirila in Metoda. Tako tudi Lah nehote prispeva za našo prekorist.no družbo ! Kakor «Piccola», j tako oddaja tudi « Edinost* v drugo čitanje in tud: ta znesek hrani za družbo sv. Cirila in Metoda. Posnemajte ga!
N a r o č n i k. Saj ne pomaga ! Neki naš poročevalec nam piše: »Slovenski Narod« Vas pesti dan na dan z zahtevami, da mu poveste, kdo je to pisal, kdo to rekel, sicer da ne verjame. Tako je bilo tudi z slučajem, o katerem sem Vam sporočil jaz, o onem italijanskem trgovcu n mreč, ki se je ugodno izjavil o «Edi-nosti*. Tudi mojemu poročilu »Narod» ni verjel in je bril svoje poznane burke i/. Vas, kar me je prisililo, da sem postregel z imenom in ulico. Sedaj pa vidim, da tudi to ni {»omagalo. »Narod* ima v Trstu svojega zaupnika, o katerem govore oni ljudje, ki si domišljajo, da ga poznajo, da je jako agilen mož. «Narod* bi se bil dal lahko obvestiti na lici mesta. Kaj še! On zbija dalje svoje šale z «Italijanom v «Eidnosti»» — in navaja ta moj slučaj kakor tipičen »n klasičen dokaz za to, kako si «Edinost* izmišlja.
Videte torej, da tudi navajanje imen ne pomaga !
Pohujšanje v eerkvi sv. Jakoba. Včeraj jutro okoli 7. ure sta prišla 28-letni Josip V. iz ulice Giuliani št. 6 in 3*-letni Mihael M. iz ulice Giuliani št. 8. z ženo Josipa V.
in Marijo L. v cerkev sv. Jakoba, možka s[ klobukom na glavi, vsi pa vinjeni. Ker soj se smejali, govorili na glas in se sploh vedli nedostojno, so verniki, ki so bili v cerkvi opozorili jednega duhovnikov, naj to družbo da spraviti iz cerkve. Ker {»a nesnage le niso poslušali, ampak so še brili norce, je duhovnik poklical policijskega agenta, ki je lepa parčka aretiral. Ženski so pozneje izpustili.
Tatvina. V Stanovanje trgovca s premogom, Emila Vedove v ulici Benvenuto št. 1, so ulomili tatje ter odnesli dragocenosti in denarja v vrednosti 1300 kron. Tatvino so prijavili redarstvu.
Na eesti ležati so našli včeraj jutro utrujenega in izstradanega reveža, ki je bil prišel peš z Reke v Trst. O padu se je bil ranil. Spravili so ga v mestno bolnišnico, ko mu je bil že zavod g. Trevesa podelil prvo pomoč. Ime mu je Albin Ratman.
Bogat berač. Zavod ga. Trevesa je včeraj nekega umoboluega 60-letnega moža iz ulice deli * Asilo štev. 5 spravil v mestno bolnišnico. Njegova obleka je bila vsa raztrgana ; vendar so našli pri njem hranilnično knjižico, glasečo se na 2000 kron, in 110 kron gotovine.
Samomor. Minolo noč ob 2. uri popol-noči je skočil 26-letni kočijaž Ivan Tibal skozi okno svojega stanovanja v IV. nadstropju hiše št. 15 v ulici S. Francesco na dvorišče ter obležal mrtev, z rizbito lobanjo. Zdravnik z rešilne postaje, katerega so poklicali nemudoma, je mogel le še konstatirati smrt.
Iz-p red naših sodišč. Na tu k. deželnem sodišču so bili včeraj obsojeni : že kaznovana 19-letna Pijerina Suman iz Milj zaradi tatvine v 8 mesecev težke ječe : 31-letni Anton Marini zaradi tatvine v 4 mesece težke ječe in 25-letni Karol Birk iz Trsta zaradi javnega nasilstva v 14 mesecev težke ječe.
Vremenski vest 11 i k. Včeraj : toplomer ob 7. uri zjutraj (J.O, ob 2. uri popoludne 13.7 C. Tlakomer ob 7. uri zjutraj 759.5 — Danes plima ob 1 predp. in 9.46 pop. Oseka ob o. 15 predp. in ob 3.32 uri pop.
Dražbe premičnin. V petek, dne 2. marca ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tu k. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : Corso št. 1, galanterije; Skedenj št. 398, 1 vol ; v ulici S. Lazzaro št. <», 1 šivalni stroj in biciklji; v ulici S. Francesco št. 10, hišna oprava; v ulici Sanitil št. 8, dragocenosti.
Menažerija Kludsky je velezanimiva, zlasti je poučna za mladino, ki obiskuje šole. Razven 14 levov razne velikosti in starosti je videti več tigrov, leopardov, hijen, volkov, medvedov itd. — Produkcije krotitelja g. Antona z ukročenimi levi zaslužujejo, da si: jih pogled:« vsakdo. Zlasti pa nam je ugajal nastop slona «Nellv» in konja »Bosco*. Koncem predstave kaže mlada Afričanka Hat-Ju- V a velike kače. Ta poučni zveri nj a k se nahaja v ulici Giulia št. 35.
Čitateljem. Z jutršnjo številko začnemo priobčevati velezanimivo dolgo povest pod naslovom »Moja prijateljica« iz peresa znane slovenske pisateljice. Uverjeni smo, da bo s tem delom slovenske pripovedovalne umetnosti podan našim čitateljem pravi duševni užitek.
Mesto venca na krsto gosp. Ivana Sabeca so darovali ženski podružnici družbe sv. Cirila in Metoda gospoda: Ivan Abram 40 K, Ante Truden in soproga 20 K, Fran Hmelak 20 K, dr. Matej Truden 10 K. | Srečko Bartl 10 K za moško podružnico. Slednjič je gospod dr. Lukeš istjm povodom podaril dijaški kuhinji 8 kron.
Iz veteranskega podpornega društva nam pišejo: Kakor se še spominjate, je v tukajšnjem mestu dne 1. avgusta m. L nasto-1 pilo novo društvo pod pokroviteljstvom pre jasnega gospoda nadvojvode Frana Ferdinanda d ' Este : vojaško-veteransko podporno dru- j štvo. To društvo smo pozdravljali z odkritosrčnimi simpatijami, ker kakor pravi Avstrijci in goreči patrijotje moramo le z veseljem pozdravljati ustanovljanje patrijotičnih društev. Napeto paznostjo smo sledili prizadevanjem tega mladega društva in smo mogli konstatirati z zadoščenjem, tla popolnoma ustreza postavljeni si nalogi na polju humanitete in gojenja tovarištva. Tem bolj nas boli sedaj, da moramo, ker tako zahteva korist društva, opozoriti na neko nepristojnost, ki utegne postati za društvo usodna, ako se jej takoj ne pride v okom. Podpredsednik tega društva, neki Izidor Miclialup, agent zavarovalnice • Victoria* v Berolinu in — mimogrede po-
vedano — Žid, vidi svojo nalogo v tem, »la j s l o v e n s k e Člene iztiska i z d v u š t v a. Na to tehtno okolnost opozarjamo rojake svoje. Pridodati hočemo še, da temu {letnemu podpredsedniku služi društvo le kakor sred*vo, ker potom društva pridobljene relacije porablja v to, da dotičnike sili na zavarovanje v svoji berolinski družbi. Slovenci ste torej obveščeni o tem, da možu pripravite prime-| ren vsprejem, ako bi Vam došel v hišo.
In sedaj še jedno vprašanje : Alije jpredsedništvo pri volji v a r o vati jednako pravnost vseh členov i n se postaviti po ro b u p r e d 1* z n o s t i m jednegaZida?!
Vesti iz ostale Primorske.
X Iz Poreča nam zatrja zaupna oseba, da je vendar le res, kar se je govorilo tudi po Trstu o nekih dogodkih na plesu j c Lege®, radi katerih dogodkov da so deli j pod ključ 6 ali S oseb. V petek opoludne i da so zadnja dva odveli v zapor v Rovinj. ' A niso ju odveli po kratki poti po morju, ampak v kočiji daleč naokrog. Obzirnost do gospode je bila tolika, da so tu odločili tako, da ni bolo v oči, namreč ko odhajajo poštni ; vozovi. Oni dogodek da involvira grdo žaljenje Njeg. Veličanstva. Z ozirom na okolnost, da se nam to javlja v povsem pozitivni obliki, se nam tem bolj čudno zdi, da vse tako molči: laške novine in druge in korespondenčni biro. Saj nas uči skušnja, da so vse te ustanove jako zgovorne v gotovih slučajih in da rade govorč ako kaže, da bo govorjenje škodilo Slovan o m !!
X Nove orgije v cerkvi sv. Ivana v Gorici, izdelek bratov Zupan v Kamnigo-riei, so kolavdirali dne 16. t. m. Strokovnjaki se izražajo soglasno jako pohvalno o tem delu domače tvrdke.
Vesti iz Kranjske.
*	Utonil je ilne 20. t. m. v Bistrici 60-Ietni Ivan Breznik. Sel je čez brv, katero je v tem trenotku vzela voda. Drugo jutro so ga našli mrtvega kakih. 160 korakov niže ob obali. Mrtveca so spravili v mrtva-
1 šnico v Kamnik.
*	Volitve v občinski zastop ljubljanski se bodo letos vršile od 23. do 28.
; aprila.
*	U m r 1 je v škofjeloškem kapucinskem i samostanu dne 26. 111. m. brat Magnus Žuža
v 73. letu svoje dobe in v 46. letu redov-; nega življenja.
*	Skočil ali p a d e l je s tretjega nadstropja včeraj popoludne vajenec v trgovini g. J. na C'ojzovem grabnu v Lj-ibljaui. Težko poškodovanega so ga prenesli v bolnišnico.
*	Umrl je v Ribnici na Pohorju znani rodoljub, posestnik Janez Os\vald-Vetušek.
I Bil je preprost kmetovalec, a jako omikan j mož in je pisal tudi za časnike ter prevajal ! iz ruščine razne povesti. Takih slovenskih kmetskih mož bi pač potrebovali mnogo. — Lahka mu zemlja slovenska!
*	K o k o š p r o v z r o č i 1 a s m rt. Umrla je v Polšuiku vsled zastrti pi jenja krvi blaga 83-letna ženica Helena Merzel. Kokoš j<» je bila opraskala na desno roko, ko jo je de-vala spat na grede. Praska je začela otekati ; kri je bila zastrupljena in v enem tednu je bila uboga žena mrtva.
*	Poskusen napad. Dne 26. m. 111. je neki 15-letni fant napadel S-letno deklico, katero je oče Jožef Kavčič, kočar v Grmadi, poslal v Trebenj po vino in se je vračala skozi gozd domov. Skušal jo je vreči na tla, a deklica se je krepko branila in glasno klicala na pomoč, vsled česar je mladi na-padnik brzo zbežal. Do sedaj se ni izvedelo za ime napadalca, ker ga tudi deklica n: poznala.
*	Pogozdovanje Krasa. Minulega leta so na Kranjskem pogozdili 73.57 ha == 127.84 oralov; popravili so stare nasade na 380.88 ha = 661.86 oralih. Zasadili so 2,506.300 komadov borovcev, 48.000 jelk in 16.00O hrastov, razven tega pa 200 kg. je-lovega semenja. Skupni stroški teh novih nasadov in popravkov so znašali 12.057 gold. Od leta 1876 se je na kranjskem Krasu po-gozdilo 1563.38 ha = 2717.32 oralov z 24.424.280 rastlinam i.
Vesti iz Štajerske.
— A k a d. t e h n. društvo »Triglav« v Gradcu bo imelo v soboto, 3.
Bušea	svoje šesto redno zborovanje v
zimskem tečaju 11H10. v čitalničnih prostorih. Začetek ob s. uri zvečer. V spo red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega zbora. 2. Čitanje zapisnika bratskega društva* Slovenije«. .*>. Poročilo odbomvo. 4. Poročilo preglednikov, f).
Poročilo častnega soda. 6. Slučajnosti.
-- |
Razne vesti.
Korist trdne organizacije so spoznali tudi — berači, ki so v Črni pri Vinkovcih zasnovali dobro organizovano beraško druhal, ki se pa, žal, ne bo več mogla veseliti svojih vspehov. Oblasti namreč ta organizacija ni bila prav nič všeč in te dni so »snelic vse ude. Pri poglavarju Miju Jarčaninu so o preiskavi našii mnoge živil, raznovrstne obleke in 400 K v gotovini. Kazen tega se peča Jarčanin z oderuštvom in v vasi (Vrni ima pri ljudeh 800 K na posojila, seveda z največjimi obrestmi. Zadružniško beračenje je torej »neslo«.
Premenjena otroka. Sabmonske sodbe; bo treba v neki sporni stvari mej dvema materama v vasi Kerkondš, distrikt Vladikav-kaz, na Knskem. V tamkajšnjo vaško cerkev i sta bila prinesena pred kratkim na krst dva otroka enakega s|w>la in duhovnik je oba naenkrat pomočil v vodo krstnega kamena. Po dovršenem krstnem opravilu, so otroka' zopet izročili obema ženskama, ki sta ju prinesli v cerkev. Eno dete je bilo močne, drugo .-lalM>tn<* telesne konstitucijo. No, ko sta materi zojiet prejeli otroka, branila .-e je jedna najodločneje proti sprejetji prinesenega jej otroka ter trdila, da otrok ni njen in da je zamenjan. Sedaj so nesli otroka k drugi materi, ki pa nikakor ni hotela menjati ter je izjavila, da so njej pravega otroka prinesli iz cerkve. Ker ni bilo mogoče doseči spora-zumljenja mej materama, se je vsa stvar izročila vaškemu predstojništvu v končno odločitev. Ali ta ni znal jM>voljno rešiti svoje naloge in sedaj se bo sodišče pečalo s to zamenjavo.
Razsodba v tem nenavadnem slučaju ne bo lahka.	* i
Loterijske številke, izžrebane dne 2*. februvarja :
Jnomost	77, 41», 8, 51.
Praga 7*. 35, 20, 22, 52. Levov «U», 2, o4, 12, 72.
Brzojavna poročila.
Cesar na Dunaju.
DUNAJ 1. (K. B.) Cesar je dospel danes vjutro semkaj.
Stavke.
PRAGA 2 si. (K. B.) Položaj v št raj kovnih okrajih je skoro nespremenjen. Dva delavca. na katera leti sum, da sta razbila nekaterim drugom okna, so aretirali. I >va shoda delavcev v Karlieah in Radvanicah so razpustili zaradi protizakonitih izjav. Volitev druireira podpredsednika v zbornici poslancev.
D L'NAJ 28. (P.) Glasom » \V. A lig. Zeitg.« se je izvrševalni odbor desnice havil z vprašanjem volitve drugega podpredsednika zlx>rniee |>oslancev, ne da bi dospel do končnega sklepa.
Protest proti volilnemu redu za Dunaj.
DUNAJ 28. (P.) Odposlanstvo lil»eralnih občinskih svetovalcev in deželnih poslanoev je bila danes pri ministerskom predsedniku dr. pl. Koerberju ter je protestiralo proti celi vrsti določb volilnega reda, oziroma občinskega statuta, kakor ga je sklenil deželni zbor. Odposlanstvo je izročilo ministru spomenico.
Državni zbor.
DUNAJ 1. (K. B.) (Zbornica poslancev.) Posl. Grabmajer je izjavil, da ustavoverno veleposestvo pohvalno pozdravlja vladni program. Vlada zasluži pripoznanje resnega prizadevanja. Nadeja se pa, da vlada ni samo obljubljala, ampak da bo tudi delala. Nalog, ki si jih je (Nistavila vlada, je skoro pre-obiio. Ako bo vladni program s svojimi načrti pritiskal na zbornico, da se ista zave svojih dolžnosti do države in ljudstva, potem ne bomo tožili radi takega pritiska. Ustavoverno vele|w>sestvo pritrja prizadevanjem za rešenje narodnih vprašanj.
Govornik povdarja važnost spravne konference in pravi, da ni smeti podcenjevati dejstva, da so se zastopniki prepirajoči!« se strank sešli na stvarna pogajanja. Dosega miru ali vsaj premirja je pred vsem prvo vprašanje parlamenta. Govornik opozarja na škodljive posledice narodnih prepirov in za-
ključuje z zagotovilom, da nemški narod more prestati tudi najhuje izkušnje.
Potem je začel govoriti poslanec Plaček. Seja traja dalje.
Odlikovanje nem. prestolonaslednika.
BEROLIN 28. (K. B.) Izredno španj-sko poslanstvo, na čelu mu vojvoda Veragna, je prišlo semkaj, da izroči prestolonasledniku Frideriku Viljelmu red zlatega runa. Avdijenea. BUDIMPEŠTA 28. (K. B.) Cesarje
sprejel dopoludne ministra predsednika pl. Szella v zasebni avdijenci, ki je trajala eno uro. Nemške trgovinske zbornice v inozemstvu.
BEROLIN 28. (K. B.) V proračunskem odseku državnega zbora je izjavil državni i tajnik pl. Bulo\v, da se vlada še ni prepričala o potrebi ustanovitve nemških trgovinskih zbornic v inozemstvu.
Vojna v južni Afriki.
Franeozke novine o Cronjeju.
PARIZ 28. (K. B.) Razni listi izražajo menenje, da nezgoda Cronjejeva ni odločilna za izid vojne ter se nadejajo da bo Evropa posiedovala.
Bitka pri Pietersliillu. LONDON 28. (K. B.) »Reuter« javlja iz Colensa dne 2i>. febr.: Brigada generala Hardta je naskočila menda v petek o mraku boerski tabor pri Pietersliillu. Fizilirji so vzeli strm hrib v naskoku do nekoliko sto vardov . pred stražami sovražnika, a so se v očigled strašnemu streljanju morali umakniti. Sovražni ogenj je bil tako strašen, da je padel ranjen malone vsaki prve pol stotnije, ko je stopila izza drevja. Pešci so se po noči utrdili na polovici hriba ter so poskušali z nova vzeti boersko pozicijo, a zaman.
Lord Rosberv se loči od liberalcev.
LONDON 1. (K. B.) Na letnem shodu društva Nidlothan liberal association, ki se je vršil včeraj v Edingburghu, je priobčil ravnatelj shoda, da je lord Rosberv odložil predsedništvo ter je dostavil, da hoče Rosberv pretrgati vsako zvezo z ostalimi liberalnimi društvi.
Doundonahl v Ladysmithn.
LONDON 1. (K. B.) Vojni urad je dobil od generala Bullerja brzojavko, ki javlja, da je lord Doundonald včeraj prišel s konjenico v Ladvsmith.
LONDON 1. (K. B.) Buller brzojavlja: Lord Doundonald je včeraj z natalskimi ka-rabinijerci udri v Ladvsmith. Jaz sem na potu v Melthorpi.
Buller zinasral.
LONDON 28. (K. B.) Brzojavka generala Bullerja javlja, da so njegove čete vzele včeraj z bodali Pietershill ter se z izrednim junaštvom polastile glavne pozicije sovražnikove. O tem so Angleži ujeli HO Boercev.
LONDON 2*. (K. B.) «Reuter» javlja: Obširna brzojavka Bullerjeva se glasi: Ravnina Lang\\ane, 28. februvarja. Brigada Barthon je vzela sinoči v naskoku Pietershill ter takorekoč obišla levo krilo sovražnikovo. 4. in 11. brigada z \Varrenom na čelu je napala glavno pozicijo Boercev ter jo o mraku vzela na sijajen način. <50 Boercev je ujetih. Sovražnik je razpršen na vse strani. Kakor je videti, je ostalo na gori Buhvana mnogo sovražnih vojakov. Nadejam se, da angležke zgube niso velike.
Težave senerala Bullerja.
LONDON 1. (K. B.) »Times« govorijo o težavah, ki stoje Bullerju na potu, češ, da gora Isimbulvana, katero oklepa deloma reka Klipp, tvori, kakor je- videti, zelo nevarno pozicijo ne le za napad, nego tudi za hrambo. Omenjeni list računa na u t is, katerega mora napraviti nesreča na reki Modder na voditelje in Boeree.
Iz-pred La<lysmitlia.
LONDON 1. (K. B.) »Morning Post« javlja iz tabora pri Colensu od predvčeraj : Število sovražnih čet znaša do 10.000 mož. Sovražnik ima C> ali 7 topov ua zavarovanih mestih. Kakor je videti, ne misli opustiti obleganja Ladvsmitha. Boerci se bojujejo, kakor javlja dopisnik imenovanega lista z večjo odločnostjo in večim junaštvom nego doslej.
Boerei se umikajo.
LONDON 1. (K. B.) Jutranji listi javljajo iz Capstadta z dne 27. februvarja : Kitchener paša je v Arundeht. Boerci se umikajo proti Narualspontu.
Amerikanska čestitka Cronjeju.
\VASHINGTON 1. (K. B.) Trideset udov kongresa je poslalo generalu Cronjeju to-le brzojavko : Podpisani udje zbornice re-presentantov Zjedinjenih držav čestitajo Vam in Vašim vojakom na junaštvu, katero ste pokazali o srčnem hoju za človeška prava.
Trgovina in promet
Dražbe nepremičnin.
Po zahtevanju Antona Godine pok. Ma- i teja v Verdeli zastopanega po od v. dr. Mateju Pretncr bo dne 3. aprila 1900 pred-poludne ob 3, uri pri c. kr. okr. eiv. sodišču j v Trstu v izbi št. 36 v poslopju c. kr. dež. sodnije v Trstu, via St. Martiri št. 21 dražba neprimičnin pod. tab. št. 37 in 38 v Kjadinu.
Nepremičninam, ki jih je prodati na dražbi, je določena vrednost na sicer tab. št. 37 kron 536 in tek. št. 38 kron 2240.
Najmanjši ponudek znaša za obe tab. št. kron 1850.67; pod tem zneskom se ne prodaja.
Po zahtevanju Antonije Pečar iz Sv. Marije Magd. Spodnje štev. 154, zastopane po gosp. dr. Jos. Abramu, odv. v Trstu, bo dne 15. marca 1900 predpoludne ob 9. uri pri c. kr. okr. sodišču v Kopru, v izbi štev. 7, dražba polovice z. t. i, 3. — 29 vlož. 581 in polovice z. t. 1, 2 vlož. 582 Očisla.
Nepremičnini, ki jo je prodati na dražbi,} je določena vrednost na K 413.
Najmanjši ponudek znaša K 275.62 ; pod tem zneskom se ne prodaja. Zvišanje cen pohištvu iz skrivljeneara lesa.
Na shodu avstrijskih in ogerskih tovarnarjev za pohištvo iz skrivljenega lesa so sklenili zvišati cene izdelkom te stroke in sicer z ozirom na to, da so bile iste zadnji čas precej nizke, z druge strani pa je porastla cena surovinam. Cene zvišajo se za :> do 10%.
Iz slovenskih trgovskih krogov
nam pišejo: Nekdaj nismo imeli ini Slovenci tukaj v Trstu toliko svojega trgovskega stanu. Posledica je bila ta, da je naše ljudstvo moralo zahajati k tujcem in jim polniti žepe, da-si je videlo in čulo, kako je povsodi zmerjajo z ščavi. Danes je drugače. Danes imamo že precej svojih trgovcev z jestvinami, obleko, obuvalom itd. itd. Danes ni več tako, da bi bilo naše ljudstvo primorano zahajati k tujcem. In vendar. žal, zahaja še. Poznam tiste izgovore: Slovenski trgovci so le mali trgovci, zato imajo slabše blago in dra>je, in pa navajeni smo še tudi, zahajati k onemu in onemu.
Kaj je boljše? Nič. Oni kupujejo n. pr. 100 stoto v blaga, ker vedo, da ga toliko prodajo v toliko in toliko dneh. Jaz pa ga kupujem po 20—50 stotov, a je ravno tako in je prodajam v poprečno istem času. Poglejmo v Gorico. Tudi tam so bili okoličani zaslepljeni in so zahajali kupovat, kamor jih je ravno noga zanesla. Polnili so žepe tujineem, a le-ti so se lepo smejali v pest naši kratkovidnosti — kmalu bi bil rekel še kaj hujšega. Zdaj je v Gorici drugače. Slovenec, prišedši v mesto, povprašuje in poizveduje: kakšen je človek v tej gostilni, v tej proda-jalniei? In ako čuje, da je nam nasproten tu-jinoc, ne gre tja. Zakaj ne bi posnemali Gorice tudi tu v Trstu? Žali bog, da tu deluje mnogokrat tudi uevoščljivost, kakor kaže slučaj, ki se je meni pripetil. Predsednik nekemu gospodarskemu društvu — katerega sem vsikdar smatral za prijatelja — je došel k meni in si je ogledal blago. Zdelo se je, da mu je blago po volji. Ko pa je govor prišel na ceno, je vskliknil ta prijatelj moj: »Dragi, za to ceno dobim tudi pri onem tam!« A ta »oni«, na katerega seje skliceval prijatelj-Slovenec, je med n a j h u j i m i sovražniki naše n a r o d n o s t i. Ali mislite, da je ta prijatelj še kdaj prišel v mojo prodajalnico ? Nikdar več ga nisem videl!
Ne, rojaki tako ni prav! Združujmo se, podpirajmo se! Zlasti se obračam do kon-sumnih društev po okolici in bližnji Istri, naj se drže gesla : »Svoji k svojim! Će se bomo vsi držali tega gesla, bomo kmalu videli v svoje veselje, da tudi Slovenec more postati v Trstu velik krepak trgovec, ki more tekmovati s tujcem in dajati svojim od-jemuikom isto tako dobro blago, kakor tuji neo ! Očetje in matere družin naj pošiljajo svojce le k našincem, a tako krepko podprti trgovec-domačin bo mogel poplačevati podporo z dobro in točno postrežbo. Po takem strogem izvrševanju načela vzajemnega podpiranja bo dobro za vse: za trgovca in odjemalca !	Tržaški trgovec. Denarni trg.
Dočim je bil položaj na javnem dunajskem trgu nespremenjen ter so stavki za bančne akcepte prve vrste znašali 37/8°/o» je v Berolinu privatni diskont poskočil na 47/gn/o*	dunajskem glavnem zavodu je
bilo tnalo živubnejc gibanje ter je bilo ulog
za okolo S milijonov kron, a zapadlosti z ozirom na konec meseca za 21 milijonov kron.
Tržne cene.
Cene se razumejo na debelo s carino vred.
Kolonijalno blago:
za ."»0 kg. v kronah.
Kara : Santos 1..............100.—
II..............91.—
Rio I..............
II..............90.—
Santos in Rio lave 1........115.—
» »II........105.-
Laguaira lave 1...........13'» —
Laguaira lavć II..........101.—
Maracaibo.............107.—
Guatemala.............170.—
S. Salvador............108.—
Costarieca.............150.—
Portoricco.............160.—
S. Domingo............111-—
.Tamnica..............110.—
Malabar Plant...........166.—
Java W. J. B............185.—
Moka...............153.—
Poper : Singapore .............97.—
Penang..............91.—
Tellicherv.............96 —
l»eli . . ..........• • 141 —
Pimeut :.................68.—
Sladka skorja: (cimet)..........85.—
„ eleeta..........S9.—
Riž: italijanski.....•..... 16.75 24.—
Indijski............10.25 15.50
Japonski ...........15.— 1".—
Južno s a ti j e :
Rožiči :....." . - - .......8.50 9.50
Datelji:.................35.—
Smokve : (Calamata) v vencih.......15.JVO
„ proste .....11.—14.50
puljske (Puglia).........11.50 12 50
smirnske (v škatljicah)......4S.--.—
Mandeljni: sladki I. Bari....... 86*— 92.—
Lešniki: siciljski........... 38*— 38.—
istrski.............58"--.—
levantinski olupljeni.......76.--.—
Suho grozdje (cibibe): Eleme.....25.— <10.—
Ptiltaiiine..........- 31.— GS.—
iz Perzije......3'.».— 42.—
črne Cismč..........25.---.—
„ Morea..........2«.— 27.50
„ „ Lipari...............—.--.—
Pomeranee (zaboj)..........2.— H>.—
„	.Taffa [zaboj]........—•--•—
Limone	„ ..........3.— 6.—
Olje oljkino italijansko L Bari.....' ^—
„ albansko.........47.— —.—
dalmatinsko ........43.— 41».—
bombaževo amerikansko .... • . 37.— 39.—
bombaževo angleško.......• 34.--.—
sesamo vo .........• • • 40*50 53.—
Trgovinske vesti.
Budimpešta 1. Pšenica za oktober K. 7.69 do 7.71. Pšenica za april K. 7.43 do 7*44 Rž za oktober K. —*- - do —•—. Rž za april Iv. 631 do 6*32. Koruza za juh K. —.— do —.— Koruza za maj 1900 K. j 5-— do 5*02. Oves za oktober K. —*— do —•—. Oves za april K. 6*42 do Ir44.
Pšenica : ponudbe zmerne, povpraševanje slabo, obdržano. Prodaja: 18000 met. stot. Vreme : veter, sveže.
Hnuibltr!? 1. Trg /.a kavo. Santos good average za marc 36.50 za maj 37.25, za september 38.—. za december 38*50 Denar.
Ha vre 1. Ivava Santos good average za fehruvar 50 k. frankov 43.75, za juli 50 k. frankov 44.75.
Dunajska borza dne 1. februvarja.
<l:wies	včeraj
Državni dolg v papirju	99*35	99*40
.. v srebru	99.25	99*30
Avstrijska renta v zlatu	98.80	98.80
kronah 4°/0	99.20	99.20
j Kreditne akcije . . .	236.20	236.30
London 10 Lsr. . . .	242.45	242.45
20 mark.....23.64	23.64
Napoleoni.....19.28	19.27
100 italijanskih lir . .	89.95	89.85
Cekini ......11-38	11.38
Politično flroštvo „Eliuost" za Primorsko
priredi
v nedeljo dne 4. t. m. ob 4. uri pop.
javni ljudski shod
v gostilni „pri Lipi'1 /vn/\a v Bazovici /s/vn/n
po sledečem vs po redu : i i. Nagovor predsednika.
2. O volitvah v tržaški mestni in dež. zbor.
i
' 3. Slučajnosti.
_
Okoličani ! V teh resnih časih treba, da se pokažete zavedne može, lioteče braniti svoje svetinje. Stopite torej z vso odločnostjo v volilno borbo ! Tako krepko voljo in zavednost pokažete s tem. da se v velikem številu udeležite tega prvega shoda v okolici, namenjenega predstojećim volitvam.
ODBOR
[m»1. »lrnStva „Edinost" zu Primorsko
Proti kašlju, 8
grloMii. bripavosti, upadaiijn glasu, kataru iti m
zahtevajte vedno	^H
Prendinijeve pastiIje I
Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved- 9 nikih. učiteljih itd.	Bi
Dobivajo se v skatljicah v PrendialjeTi lekarni M v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah ft|2 kakor tudi po celi Evropi.
Južna železnica.
Odhod i z T r s t a : (>.20 pdp omn Xr brežina. i ervinjan. Benetke
S—	_	brzo vi. I>unaj. zveza, z Keko
,	_	Nabrežina. V dem. llenetke, Rim
H.—	„	onin. Nabrežina. Videm, Benetke. Verona
9.55	_	pn-t.	Dunaj. zveza Budape»t in Zagreb
1l\4."i	pop omn.	Kormin, zveza (ervinjan. Benetke
4	_	Nabrežina. Videm, Benetke, Kim
.\30	_	Benetke (via l ervinjan in via Videm)
Kim i via B.sij) naravnoet.
H.'2't „	po^t. Ihinaj. zveza z Reko
8.15 zve.	brzovl. Kormin
«s 15	„	_ l>unaj. zven f Pestm. Reko
8.45	„	mev Nabrežina. Videm, Benetke
9.45	„	_ do Miirzunehlaga
♦J.lO	„	(samo ob sredah l ekspre* v Ostende
Dohod v Trst:
H.o<i pdp.	me;. iz Miirzuschlaga. Beljaka itd.
7Jt3 _	_	iz Italije, Kormin*, Nabrežine
8.45 _	brzovl. iz Korniina j»_2S „ _ Dunaj, zveza s Pesto, Mnihim
10.25 -	pošt. Dunaj, zveza z Reko
10.40 _	brzovl. iz Italije preko Kormina
11.20	omn iz Benetk (via C ervignjan)
5.35 pop.	po^t. Ihmai. zveza z Gorico
7 45 zve.	omn iz Italije preko Kormina
8.30 _	brzovl. iz Italije preko Kormina
J_ _	J >unaj, zveza z Reko
11.35 „	omn. iz Italije preko Kormina
10.38 pdp.	(samo v sredo) ekspres iz Ofrtende
Državna železnica.
i) d h o d od Sv. Andreja
f> 30 pdp. Hrpelje. Ljubljana. Dunaj, Beljak 8.45 _ Hrpelje. Rovinj, Pulj, Dunaj 4.50 pop. Hrpelje, Divača. Rovinj. Pulj, Dunaj 7.4-"» _ brzovl. Pulj. Divača, Beljak. Ihinaj 2 30 _ Herpelje. Divača (samo ob nedeljah in praznikih).
Dohod k »v. Andreju.
8.06 pdp.	Divača
9-35 a	Pulj, Rovinj
11.15 _	Hrpelje, Ljubljana, Dunaj
6.15 zve.	Pulj. Rovinj, Ihinaj, Ljubljana
9.50 _	brzovl. Pulj. Rovinj, Dunaj
9.25 _	Hrpelje. Divaea (samo ob nedeljah in praznikih.)
Prihod in odhod vlakov.
Mala oznanila.
I\wl to mliriko prina*:it»<> oznanila po najnižjih cenah Z:i »•iiknitiio iiiM-r»-ij<i ««• pl:w*a p«> 1 nv<".	; za večkratno in
en-ijo |i:i M- cm* primerim zniža. Oglasi za v«c leto za enkrat na etlec stanejo |«> 1<» i;M. ter ae plačujejo v eetrtletaih »riteei|»:itm!i oi>r>>kih. Najmanja olijava :Mi ne.
V Trstu.
Posredovalnica za potovanja.
Alojzij Mozetič ^rJ^TJt
koršna potovanja in sprejema predplačila za obisk letošnje svetovne razstave v Parizu.
Pod nčc vanje jezikov.
Iiima Katinka v u,ic: Valdirivo 17
JUI Ud l\aillllia j nada podučuje doma ali zunaj francoski, nemški, slovenski in italijanski jezik v najkrajšem času po najnovejših metodah.
* V Gorici.
C. ir. privilisirani kraji
Kreme
Perhauc Jakob
ulica Acquedotto 8 Zaloga vsakovrstnih
Civilni lil vojaški krojač.
vsakemu fcoj razumljivi krojiti
Martin Poveraj v Gorici na Travniku št. '111, n
ima izborno zalogo vsakovrste blaga za obleke iz inozemskih in avstrijskih tovarn in gotovih oblek, dežnikov in sobnih plaščev za vsako sezono. vse po najnovejši modi.
vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne.
Pirih Ivan
ulica Media št. 3-, toči črna in l>ela vina in pivo prve vrste kuhinja izvrstna, cene zmerne.
Lozić Jurij
Androna S. Lorenzo iza magistratom i. Zaloga pristnega dalmatinskega vina po najnižjih cenah. Razprodaja od 5 litrov naprej. Na zahtevanje se pošilja na dom in na deželo
Potočnik Fran rr^rJ^T,0
matinsko in l>elo vipavsko vino ter Steinfeldsko pivo vsaki čas mrzel jedi. Odprto vedno do polnoči.
Obnvala.
Voščene sveče.
JI/ am a g\ svečar v Gorici ulica Sv. Antona ■ I»V|J<1U	7 izdeluje sveče iz pristnega
cebelnega voska. Za pristnost jamči s 2000 k. Za obilne naročbe se priporoča preeastiti duhovščini, cerkvenim oskrbništvom ter slavnemu občinstvu.
— MEJNARODNI
i ANORAMA trst - Borzni trg 14 - trst
0d 2(k febr. do 1. marca
III. serija špansko.
Jako zanimivo in poučno potovanje po Carigradu (nove slike), zlati rog. mošeje itd. 50 podob 50. stopnina 20, otroci 10 kr.
Velika
Pohištvo i n mchlji.
iNovoporočenci pozor! „k,,,
vsakovrstnega pohištva, mebljev, okvirjev, ogledal stolie za jedilne sobe, blazin z različnimi tapecarijami in pohištvo za elegantne sobe. Sprejemanje vsakovrstnih naročil v vso to stroko spadaj očih del. Anton Brešeak, Curica. Gosposke ullee Stv. 14. j Prodaja proti primerni varščini tudi na obroke.
Še nekaj tisoč
[ na suho cepljenih, popolnoma zaraščenih in dobro i okoreninjeuih
trt
Rphar PfttftF ul,Ca Ftil>orgo št. 25.Velika
nollal rCIDl zaloga in delavnica vsakovrstnega obuvala po naročbi.
Pekarne in sladcičarne.
Voščilo (biks) in usnje.
voščila [biksa] družbe sv. L'irila in Metoda in ! tvorniško zalogo vsakovrstnega usnja ter vseh po-j trebšein za čevljarje ima Ivan Drnfovka v Go-i r i c i na Travniku štev. 5. Podružnica v Sežani in ! Komnu. Naročbe se točno izvrše.
Glavno zalogo
Jak. Perhauc
Ulica Stadion št. *JO. pekarna in sladcicarna, svež kruh večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejema tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna.
Kavarne.
Odhod in prihod parnikov.
V	Zavije preko Sv. .Marka. Skednja. Sv. Sobote.
Milj ob 7.15, U. 11.30 predp. 2.15 pop. Prihod
8.—,	10 — predp. 12.10, 3.25, 4.45 pop.
V	Milje 8 < pošta i. S« .30. 12 jpoštal predp. 2.30,
4.15 (preko Sv. Marka) H.15 pop. Prihod 7 preko Sv. Marka i. 8. 9.30 (po~tai predp.; 1.30, Ipo-tai, 5..*f> p(>p- ''h n e d. in prazn. s i pošta). 9.30. (pošta) predp.; 3.—, 4.30,7.15 pop. Prihod:	(preko Sv. Marka) 8.—
y.;;o ij>oštai predp.. 2.— . 3.45 (pošta i <5.30 pop.
V	Koper 7.5<> predp.. lž.O.'j tpošta) 3.—, 4.15 (po-
šta) pop. Dohod ti .45, 9.— (pošun predp. 1.30, 3 — (pošta). Ob n e d. in prazn. 7.50 predp., 12.0T> (pošta). 5.— P°P- I* o h o d : 6.45.
9.—	(poštat predp., 4.— (pošta) pop.
V	Piran preko Izole 12-30, 3— pop. Dohod
preko Izole ti.:JO, 7.— predp. Ob ne d. in prazn.: 11 ..K> in opoldne. Dohod: tJ.30, 7.— j zjutraj iparnika „Istria" in -Portorose".)
V	U m a g vsak dan rsizun nedelj ob 4 pop. D o h o d
»i.— zjutra'.
V	Rovinj preko Pirana. Cittanove. Poreča vsjiki
pond.. sredo. j»etek 7..">0 zj. Doli o <1 torek, četrtek. sol>oto ob 7. uri zjutraj.
V	P u i j preko Pirane, Cittanove, Salvore. Poreča,
Vr-ara. Ro\-inja in Fasane ob ti.4.» zjutraj vsak »lan. Dohod 2 pop.
V	M i r a m a r 10.45 predp. 3.15 pop. Dohod 1.30 I) pop.
Furlanska železnica.
Odhod iz Tržiča:
748 pdp , 1.53, 6.25 pop. preko Cervinjana v Italijo 10.42 _ in 10.41S zvečer do Cervinjana.
Dohod v Tržič: 7.20. S.45, predp., 5.48, 1033 pop. iz Itsilije preko Cervinjana. 1.35 pop. iz 1 ervinjana.
Alltnn <\nrli P^P0"^ hv°J' kavarni millUII WUIII »Commercio« in »Tedesco«
ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slo venski in mnogo drugih časnikov.
Zuloira doir in sodarski mojster.
A hram Fran Ulica s* Frsuiceseo *2-
muiaill I I a 11 Trgovec z dogami in sodarski mojster, izdeluje vsakovrstne sode in posodo. Delo soliilno. cene zmerne.
T rarovci.
Ulica Barriera vecchia št. 13 proflajalniea vsakovrstnega manifaklurnega blaga in drobnarij. Na zahtevanje se pošiljajo vzorci tudi na deželo.
Fran Hitty
Tržaška posojilnica in hranilnic
legistrovana zadruga z omejeuim poroštvom, ulica S. Francesco št. 2, I. n.
(Slovanska Čitalnica).
Hranilne ulosre se sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 40/o. Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam.
Posojila dajejo se samo zadružnikom ju sicer na uknjižbo po 51.J° 0, na menjico po 6°/0 ua zjtstave po 51 ./',0.
Uradne ure so: od —12 dopoludue in od 3—4 popoludne; ob nedeljah in praznikih od 10—12 dopoludne. Izplačuje se: vsaki ponedeljek od 11—12 dopoludne in vsaki četrtek od 3—1 popoludne.
raznih dobrih vrst, oddam spomladi t. 1. iz svoje trtnice v Krškem (pošta in postaja Videm'- Krško, Kranjsko.)
Vrste za bela vina : I tal. rizling, kraljevina, beli burgundec, žlahtnina (španjol] bela in rdeča, velt-linec, moslavina, silvanee. plaveč, grganja ter nekaj traminca in rulandca.
Vrste za črna vina : Portugalka, modra tran-kinja, istrski refošk, žametasta črnina (kavščina), ti'r tirolske vrste: negrara in teroldigo; dalje nekaj črnega burgundea.
Podlaga je čista riparija portalis in rupestris montieola. Vrste so popolnoma zanesljive in ciste, nepomešan«, ker sem dobil cepiče in sloveče vinarske šole na Tirolskem.
Cene: Knoletne eepljenke Ti 10 gld. komadov Dvoletne , a 12 , 1(M>
Ob enem z naročitvijo naj se mi blagovoli vposlati 25°0 are. Kdor naroči toraj za 10 gld. trt, mora vposlati '2 gld. 50 kr. are. Na naroeitve brez are se pri osebah, meni nepoznanih, ne bo oziralo.
Priporočam se si. občinstvu, da me blagovoli v tem za občni blagor prekoristnem podjetju po možnosti podpirati. — Vsi, ki so lansko leto trte od mene naročili, jih ne morejo preh valiti, kajti od 1< H H > komadov je komaj 1 izostala in vse dobro vspevajo. da, mnoge so ccld sad nastavile.
Embalaža se bo zaračunala po lastni ceni. Prevažanje do kolodvora se ne bo zaračunalo.
Dr. T. Romih
s ti prut r Krškem (Doleti
Fran Wilhelmov
odvajajoči čaj
od
Frana Wilhelm
lekarnarja v Neunkirchen
iSpodnja Avstrija'.
Bo <lol>i \*a v vseli lekarnali v zavitku po 1 gld. stv. vel j.
Poštno hranilnični račun 816.004.
Novak Mihalj
trgovec, ulica Sv. Cate-rina Štev. i>. priporoča svojo zalogo kolouijalnega blaga na debelo in na drobno. Razpošilja na deželo proti povzetju.
Osrlje i n drva.
Muha Josin v ulici del Torro ;tev-12
priporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga. koka, trdega lesa itd. Svoji k svojim !
T. Zadnik
lesar.
mesar, ulica S. Francesco 1<>. postreže z vsakovrstnim mesom po zmernih cenah. Na željo pošilja na dom.
.111 i 11 li a par.
Valentin Skočir r^^^
kjer melje vsakovrstne tursčene innke Trgovcem pošilja na dom točno in po najnižji ceni. Za zasebnike melje po nizki pristojbini. Za kakovost blaga se jamči.
Najboljše berilo in darilo 0°o o°o 00 00 00 je vsestransko jako pohvaljena
Jzpja in m\U ali izvir sračs"
(neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, kateri se hoče sam lahko in hitro navaditi vsega potrebnega. da more sebe iti druge biažiti in prav olikatit ter se dobi za predplačilo 1 gld. 50 Itr., po pošti lo kr. več, ali proti po štnemu povzetju pri Jožefa Valenčiča na I>unaju III., Steingasse N. 9 I. St., Th. IO.
Založnik ozir. prodajalec je voljen vrniti denar, ako bi mu kupec poslal knjigo še nersizrezano in čisto v treh dneh nazaj. Cena je skrajno znižana, k.iij isr je malo več.
i
ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL
Rafaela Italia
TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST
100 do 300 goldinarjev
za morejo si pridobiti <>s<*ln' vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, Urez kapitala in rizika z raz]>ečavanjem zakonito dovoljenih državnih papirjev in srčk. Ponudbe |*><1 naslovom Ludwig Oester-reicher v Budimpešti. VIII Deutshegasse. 8.
Zaloga pohištva /.a jedilnice, spalnice in »pre-f jem niče. žiniiiic in peresuic. ogledal in železnih blagajn, po cenah. <i;t se ni bati konkurence.
(g (P \(p(p y(p(p vgg

Slavnemu občinstvi« in p. 11. trgovcem vljudno naznanjam, da sem ustanovil in otvoril eisto lia ihmo veliko tvorilisko podjetje pod iirnm
i. s1oy. melianično-artomatična tvornica tkanin in itenin
Spedicijska poslovnica
Oašpar Hvalic
v 0 orle i v »llei .M orel I i st. 1*2.
se toplo priporoča Slovencem v mestu in na deželi za prevažanje v-akovr-tnega Idaga in poliigtva v vse kraje.
Xov zaprt voz za prevažavje.
stavljenje nepoškodovanega blaga se zagotavlja.
<?<? vpp vep VPP
<?<? \<?(? \<?<? vep \<?<? VP

Naznanilo.
Dragotin Hribar
Ii j ubijana. * Tržaška cesta št. 57 ar Ljubljana.
Ta tvornica opremljen.', je z najnovesimi stroji na roko in gonilno električno silo, tako, da mi je moč že letos izdelati najmanj 15.4NM) tlo 2U.000 tueatov vsakojaklh nogavic* od priprostih do liajlinejšili za gospe in gospode, otroke itd.
Izdelujem pa tudi vse druge izdelke iz volne in bombažev i ne in sieer: jopice, obleke za otroke, rute /a na slavo in za ogrinjati, rokavice, stueke. telovnike za irospode kakor tudi vse potrebščine za gospode bicikliste.
Tvornica postavljena je na stališče, <Ia lahko konkurira z vsemi češkimi kakor tudi saksonskimi tvornieanii 1><» li glede izdelka kakor tudi cene.
Priporočam se gospodom trgovcem za obila naročila in zagotovljam, <la l»odo postreženi v vsakem oziru mijpošreneje.
Ml. (Jospode trgovec prosim, d.i pri letošnjem nar«>čevinju jemljejo ozir na gornjo obvestilo in ker |N>tovaleč z vzorci ne more biti hkrati povsod, počakajo, da jih obišče. Ako kedo želi kak posebeil vzorec, prosi se, tla ga vpošLe, napravi se takoj proti vzorec s ceno; naročiti pa se mora najmanj 10 tueatov.