Narodni Gospodar
GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE.
Člani „Zadružne zveze1 dobivajo list brezplačno.	^ Sklep urejevanja 5. in 20. vsacega meseca. — Rokopisi se ne
Cena listu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta dve kroni; 5 vračajo. — Cene inseratom po 20 h od enostopne petit-vrste, za za četrt leta eno krono; za člane zvezinih zadrug po tri krone na leto. V	večkratno insercijo po dogovoru.
Posamezne številke 20 vin.
Telefon štev. 216.
V Ljubljani, 10. avgusta 1907.
C. kr. poštne hran. št. 61.846 Kr, oprske „ „ „ 15.648
Vsebina : Mlekarska zveza za Kranjsko. Občni zbor „Gospodarske zveze". Notranja kontrola pri poslovanju hranilnic in posojilnic na Nižje avstrijskem. O povzetju in predplačilu na po železnici odposlano blago. Razpis pet deželnih ustanov na kranjski kmetijski šoli na Grmu pri Rudolfovem. Jabolčni tončič. Čebelarsko društvo za novomeški okraj. Gospodarske drobtine. Bilance. Kronika Zadružne zveze. Vprašanja in odgovori. Zadružni pregled. Razpisi. Vabila. Inserati.
Mlekarska zveza za Kranjsko.
V „Narodnem gospodarju11 smo pisali pred nedavnim časom, da je stopilo vprašanje glede ustanovitve Mlekarske zveze za Kranjsko v tak stadij, ki zasigura skorajšno ustanovitev tega prepotrebnega zavoda. V raznih naših člankih glede mlekarstva pri nas na Slovenskem smo povdarjali, da je glavni predpogoj za vspešni razvoj mlekarskega zadružništva tehniška vsovršitev mlekarskih zadrug in centralizacija prodaje mlekarskih izdelkov. Ta centralizacija je mogoča edino le v močni, izven političnih vplivov stoječe centralne organizacije, posebno strokovne Mlekarske zveze. Ti pogoji so danes dani in smo prepričani, da je ustanovitev te zveze že dognano dejstvo in da jo bomo prav kmalu pozdravili v svoji organizačni sredi kot važno posestrimo na polju gospodarskega preporoda slovenskega kmetovalstva. Se večkrat bomo imeli priliko, povrniti se na ta predmet. Za danes ponatisnemo samo dopis visoke deželne vlade, katerega smo v tem oziru dobili pred kratkim, in priporočamo vsem našim mlekarskim zadrugam, da ga prečitajo in uvažujejo. Dopis slove:
C. kr. deželna vlada za Kranjsko.
Ljubljana, dne 26. julija 1907.
Št. 12.001.
O priliki sestanka mlekarskih zadrug, ki se je vršil na povabilo Zadružne zveze dne 14. januarija t. 1. v Ljubljani v zvezi z razstavo masla, se je nudila priložnost, razgovarjati se o vprašanju ustanovitve mlekarske zveze za Kranjsko, ki se je že delj časa vlekla, in o nesoglasju, ki je tozadevno vladalo med raznimi činitelji na polju mlekarstva.
Na podlagi vspeha tega razgovora, katerega so se razven zastopnikov poljedelskega ministrstva in
zastopnika deželne vlade vdeležili tudi zastopniki „Zadružne zveze11 in za Kranjsko nastavljeni mlekarski potovalni učitelj, smatra ministrstvo v smislu odloka z dne 3. junija t. L, št. 11.688, daje primerno in da je treba želeti, da se pripravi ustanovitev kranjske Mlekarske zveze.
Ta ustanovitev bi se po nazorih imenovanega ministrstva najbolje izvršila na podlagi teh načel:
1.	) Glavna naloga te mlekarske zveze, ki naj se ustanovi kot registrovana za,druga z omejeno zavezo, naj bo tehniški pouk in organizacija prodaje za pridružene mlekarske zadruge.
2.	) Člani te zveze naj bodo toliko one mlekarske zadruge, ki so začlanjene pri Zadružni zvezi, kolikor one, ki stojijo izven nje, bodisi da pripadajo Zvezi v Celju, ali pa da ne pripadajo nobeni zvezi.
3.	) Revizijo novi zvezi pripadajočih zadrug naj ne izvrši nova zveza, marveč za vsako posamezno zadrugo njena zveza, odnosno za zadruge, ki niso priklopljene nobeni zvezni organizaciji, dotični vladni revizor, ki je doslej revidiral dotično zadrugo.
4.	) Na novo se snujoča Mlekarska zveza mora postati član Zadružne zveze, da pri tej zvezi vrši svoj denarni poslovni obrat in dobi potrebno kreditno zaslombo.
5.	) Načrt pravil za snujočo se Mlekarsko zvezo naj Splošna zveza kmetijskih zadrug na Dunaju, ki bo na poziv vedno za to pripravljena, izdela ali vsaj pregleda, ker ima načelnik iste mnogo izkušnje in strokovnega znanja za sestavo namenu ustrezajočih določb pravil.
6.	) Mlekarski potovalni učitelj Jakob Legvart, katerega je nastavilo poljedelsko ministrstvo, naj odloži svoje mesto kot revizor Zadružne zveze v Celju
ali vsaj naprosi Zvezo v Celju, da odpošlje tozadevno naznanilo sodniji, dasi je poljedelsko ministrstvo z odlokom z dne 9, julija 1906, št. 15.716 izreklo, da se strinja s prevzetjem tega mesta. Skušnja je namreč pokazala, da tudi najbolj objektivno postopanje od poljedelskega ministrstva za celo Kranjsko nastavljenega mlekarskega potovalnega učitelja ne služi v prospeh složnega vzajemnega delovanja kranjskih mlekarskih zadrug, ako fungira z ene strani kot revizijski organ zveze, kateri pripada le manjši del kranjskih mlekarskih zadrug in ima poleg tega še svoj sedež v drugi deželi, kar je treba še bolj upoštevati z ozirom na to, da se je v marsičem med Zadružno zvezo v Celju in ono v Ljubljani pokazalo neko gotovo nasprotje. Mlekarski potovalni učitelj bo mnogo bolj neodvisen in bo mogel mnogo bolj s svetom in dejanjem pomagati snujoči se zvezi, ako ne bo poleg tega in enostransko organ ene izmed obeh zvez, marveč bo pomagal v poučevalnem in pospeševalnem smislu vsem kranjskim zadrugam kot organ, ki je nastavljen od poljedelskega ministrstva.
Poljedelsko ministrstvo želi, da bi sedaj na podlagi ravnokar izraženih načel Zadružna zveza v Ljubljani in gospod potovalni učitelj poučevali, povdarjajoč veliki pomen, katerega pripisuje poljedelsko ministrstvo ustanovitvi mlekarske zveze za tehnično in trgovinsko vsovršitev kranjskih mlekarskih zadrug, z ene strani mlekarske zadruge, ki stoje v zvezi z Zadružno zvezo v Ljubljani, z druge strani pa one, ki stoje izven te zveze, o koristih ustanovitve take mlekarske zveze, in da bi s pomočjo posebnega odbora izzvali ustanovno zborovanje te zveze.
Poljedelsko ministrstvo, ki bi bilo pripravljeno v slučaju ustanovitve take vsem interesentom ustrezajoče zveze, isto na primeren način pospeševati, pričakuje za trdno, da se na predlagani podlagi z resno voljo in energičnim vplivom vseh za pospeševanje kranjskega poljedelstva poklicanih činiteljev sedaj vendar-le doseže, da se zapostavijo nesoglasja, ki škodujejo gospodarskim nalogam, in da s složnim vzajemnim delovanjem doseže tako potrebni nadaljni razvoj kranjskega mlekarstva.
O tem se obveščata spoštovana ,,Zadružna zveza“ in gospod potovalni učitelj Legvart s povabilom, da se skupno posvetujeta glede vprašanja o ustanovitvi zveze na podlagi načel, predlaganih po poljedelskem ministrstvu, in da provzročita, kakor hitro se nudijo razmere za to in se pridobe za to misel interesenti, da se sestavi pripravljalni odbor.
Spoštovana Zadružna zveza in gospod potovalni učitelj se naprosita, da od časa do časa poročata deželni vladi o nadaljnih stadijih te zadeve.11
Občni zbor „Gospodarske zveze“.
Tretji občni zbor „Gospodarske zveze11, centrale za skupni nakup in prodajo v Ljubljani, se je vršil ob živahni udeležbi dne 18. julija t. 1. v prostorih Slov. krščanske socialne zveze v hotelu „Union“. Vtis celega občnega zbora je ta, da je „Gospodarska zveza11 napredovala, da pa ima še mnogo nalog rešiti, ako hoče zadostiti svojemu v praktičnem oziru tako važnemu namenu. Izvršitev teh nalog pa ni odvisna le od „Gospodarske zveze11 same, marveč od vseh pridruženih zadrug, ki ne smejo nikoli pozabiti, kako važna je solidarnost, kako važno je dejstvo, da, ako so si ustanovile centralo za nakup in prodajo, se je morajo tudi posluževati in ji morajo poveriti vsa svoja naročila glede dobave ali oddaje blaga. V zgled bodi sklep zadružnega kongresa socialistične borze, ki se je pred nedavnim ^vršil v Troyes na Francoskem ob udeležbi odposlancev konsumnih zadrug in zadružnih zvez v Franciji in na Angleškem. Sklep se glasi: „Vsi pristaši sindikatne in socialistične akcije se pozovejo, da zahtevajo pri svojih konsumnih društvih proizvode vinarskih zadrug, konsumne zadruge pa se pozovejo, da se otresejo posredovalnih trgovcev in da nakupijo vino edino le od Magasin de Gros, 208, rue Saint-Maur; nadalje se povabijo vse vinarske zadruge, prištašinje B. C. S. (Bourse Cooperative socialiste), da ne sprejmejo več nobenega vinogradnika, ki ne dela sam, in da ne prodajajo vina nečlanom.11
Pravi pomen tega sklepa pa razumemo še le, ako se spomnimo vinogradne krize na Francoskem in nemirov, ki so nastali vsled te krize. Ta sklep je lep dokaz solidarnosti, skupnosti. Tako solidarnost želimo tudi vsem našim zadrugam, članicam „Gospodarske zveze11.
Glede občnega zbora samega smo dobili sledeče poročilo:
Predsednik g. Babnik konstatira sklepčnost, ker je od 3893 upravičenih glasov zastopanih 1227 glasov, in pozdravi navzoče. G. ravnatelj kSkerl prečita zapisnik zadnjega občnega zbora, ki se potrdi. G. predsednik konstatira, da postopa zdaj glede umetnih gnojil „Gospodarska zveza11 složno po dogovoru s c. kr. kmetijsko družbo. Nato poda gosp. predsednik poročilo načelstva.
Ne bom na dolgo in široko razkladal poročila o našem delovanju v pretečenem letu, ker je itak iz tiskanega poročila razvidno, kaj se je storilo. Očrtati hočem le nekoliko naše prihodnje delovanje. Borili smo se in se bodemo tudi v bodoče z raznimi težko-čami, katere pa bomo, trdno upam, srečno premagali. Promet se je držal v mejah prejšnjega poslovnega leta. Vsega prometa je bilo okoli osem milijonov kron. To je gotovo lep uspeh našim skromnim sredstvom. Da nismo imeli veliko čistega dobička, kakor razvi-
dite iz bilance, svedoči, da ne delamo za dobiček, ampak v korist naših zadrug in društev. Seveda še ni vse tako, kakor bi moralo biti; gledalo se pa bo, da se odpravijo vsi nedostatki, ki so dosedaj ovirali živahneje gibanje naše „Zveze11. Imeti bomo morali stalnega potovalca, ki bo redno obiskoval naše zadruge. Vsem je znano, kako pogosto nadlegujejo razni krivonosi trgovine, zadruge in društva, da preslepijo z medenimi besedami in navidezno nizkimi cenami odjemalce. Da se temu kolikor mogoče odpomore, je potreben stalni potovalec.
Knjigovodstvo je urejeno sedaj tako natančno, da naredimo lahko vsak hip zanesljivo bilanco. Dobro knjigovodstvo je duša vsakemu podjetju, zatorej boste vzeli to z zadovoljstvom na znanje.
Po posredovanju državnega poslanca komercijal-nega svetnika g. Povšeta bomo dobili nabavo volov za mornarico v Pulju. Vsako leto se bo rabilo nekaj tisoč volov, razen tega nam bodo odvzeli tudi druge deželne pridelke v večjih množinah.
Da se vse to posreči, prosim navzoče gg. zastopnike zadrug in društev, naj se tesno oklepajo naše „Zveze11 in od nikogar izven nas ne kupujejo blaga. Naša skrb bo, naročila takoj izpeljati, vendar se ne sme preveč zahtevati od nas. Zgodilo se je, da društvo danes naroči blago, jutri pa že hoče imeti. Iz svoje trgovske izkušnje vem, da pri naj večji pozornosti poide blago, ki ga ni mogoče nadomestiti takoj. Blago, ki se vedno rabi, se mora vsaj nekaj dni prej naročiti, predno ga zmanjka.
Gosp. Škerl poroča o uspehu „Gospodarske zveze" leta 1906:
„Gospodarska zveza11 je član „Zadružne zveze11 v Ljubljani.
Koncem leta 1905 je štela „Gospodarska zveza11 382 elanov, v letu 1906 je pristopilo 82 članov, tedaj koncem leta skupaj 464 članov. Izstopil ni nihče.
Članic zadrug je bilo koncem leta 54, v letu 1906 je pristopilo 14 zadrug, tedaj skupaj 68 zadrug. Skupna vsota vplačanih deležev znaša K 3518'—.
Iz čistega dobička leta 1905, kateri je znašal K 6129*17, dotiral se je rezervni zaklad z K 2225*—, uradniški pokojninski zaklad Iv 1225*—, ter izplačalo nagrad K 21'50*—, ostanek K 529-17 pa se je prenesel na račun leta 1906. Čisti dobiček iz leta 1906 K 259*16 naj se vsled sklepa načelstva z dne 20. junija 1907 po K 207-33 pridene rezervnemu zakladu, ostanek K 51-83 pa uradniškemu pokojninskemu zakladu.
G. Traven zahteva pojasnila, zakaj je tako malo dobička. G. predsednik pojasnjuje, da so se v bilanci odpisale izgubljene tirjatve prejšnjih let, ki so se štele prej med aktivi. G. Traven graja, da se takoj začetkom leta ne plačuje članarina. G. Pravhar predlaga, da se ostro zahteva redno vplačevanje člana-
rine. G. Iskra predlaga, da naj zadruge pazno čitajo obvestila „Gospodarske zveze11 v „Narodnem Gospodarju11. G. Pravhar se pritožuje nad agenti, ki motijo društva s tem, da jim obetajo večji popust. Gosp. Škerl pojasnuje, da je „Gospodarska zveza11 poskrbela ugodnih zvez in da se v bodoče poskrbe še boljše zveze s prvimi viri. G. Pravhar priporoča zvišanje društvenih deležev. Naj se izda zapisnik nam prijaznih trgovcev, da ne bo dežela prisiljena kupovati od nasprotnikov. Lončarski izdelki naj bi se zadružnim potom spravljali med ljudi. G. Mejač pojasnjuje lončarsko obrt v Komendi in obljubi, da bo posredoval, da se komendski proizvodi spravijo v zadružno trgovino. G. Pravhar priporoča, da se naj zadruge nikar ne spuščajo v nobeno zvezo z judovskimi agenti. G. Rosmann pojasnjuje važnost tržaškega tržišča za veletrgovino in eksport za naše producente. G. Gnidovec priporoča, naj se zastopstvo v Trstu ohrani. G. Babnik poroča o težavi, ki jo ima „Gospodarska zveza11 z maslom, ker je „Nižjeavstrijska zveza11 odpovedala odjemanje masla, ker ga ima sama dovolj. Zato je nam masla ostalo. G. Traven popisuje težave, ki so vsled tega nastale za zadruge.
G. Grašič govori o važnosti Trsta za odjemanje naših domačih pridelkov, zlasti za oddajo masla. V Avstriji smo zaostali daleč za drugimi državami, ki imajo vozove z ledom, pri nas pa se morajo mlekarski pridelki voziti v vročih vozovih. Zato se naj „Gospodarska zveza11 obrne do državnih poslancev, naj zahtevajo pripravnih vozov od železniške uprave. Za Pulj in Rovinj morajo zadruge zvišati cene mleku; tam se to splošno pričakuje, a manjka iniciative.
Občni zbor sklene : Mlekarstvo je eden glavnih pogojev našega zadružništva. Zato „Gospodarska zveza11 prosi državne poslance, da izposlujejo od železniške uprave ledne vozove. — Soglasno sprejeto.
Nato se vrši podroben razgovor o nakupu in prodaji posameznih pridelkov. Priporoča se osnovanje posebne mlekarske zadruge. G. Stanovnik priporoča, da se naj za trgovce zvišajo deleži. „Gospodarska zveza11 delaj pa kar moči samo z zadrugami. Deležni kapital se mora zvišati, da bo „Gospodarska zveza11 delala z lastnim denarjem.
G. Iskra priporoča zanimanje za vinarske zadruge. Zadruge ene stroke naj bi splošno stopile v zvezo, da morejo podvzeti večjo vlogo na trgu. Tudi zadružništvo sploh naj bi gledalo bolj na notranjo zvezo, da bi proizvajalne zadruge imele v krogu zadružništva gotove odjemalce in ne bi bile prisiljene delati z zunanjimi špekulanti. Treba je, da se blago med zadrugami izmenjuje.
G. Grašič priporoča, naj bi „Gospodarska zveza11 vsaj dvakrat na mesec razpošiljala cenike o blagu svojih zadrug, da se člani spoznajo ž njimi. G. Iskra
priporoča zadružne inserate v „Narodnem Gospodarju11. G. Pravhar: Tudi „Slovenec11 naj bi vsaj dvakrat na teden prinašal tržne cene.
Dr. Lampe priporoča trdnejšo zvezo in medsebojno podpiranje zadrug. Prva skrb mora biti, da v okviru našega zadružništva zadostimo medsebojni potrebi. Zato naj zadruge blago, ki ga morejo dobiti od domačega producenta v naši organizaciji, kupijo vedno pri nas, in le to, česar naši domači nimajo, naj se naroči od zunaj. Izmenjavanje blaga se zlasti priporoča z ozirom na Istro. Tam rabijo sena, koruze, žita, a imajo mnogo dobrega vina, ki jim leži v kleteh. Če se po zadružni trgovini blago izmenjuje, je to v korist na obe strani in dviga domačo produkcijo. Ko zadostimo domači potrebi, skrbimo za eksport, ki naj otvarja na zunanjem trgu dohodke našim zadružnikom.
G. Škerl želi, da bi vlada dala „Gospodarski zvezi11 na razpolago potovalnega učitelja.
Dr. Lampe priporoča, da naj vsaka zadruga za svoje okrožje sestavi kolikor mogoče natančen pregled blaga, ki se tam izvaža in uvaža. S tem dobi „Gospodarska zveza11 za dobavo potrebni vpogled v krajevne razmere. Gospodarska Statistika je pri nas še čisto zanemarjena, zato naj zadruge same v tem pogledu store, kar je v njih moči.
G. Hladnik priporoča vprašalne pole za vse zadruge, v katerih se naj natančno označijo vsi pogoji, čas, krajevne razmere, v katerih je mogoče uspešno dobavljati razne pridelke. Naj bi se po posojilnicah vršilo izplačevanje in posredovanje. G. Iskra priporoča, naj „Gospodarska zveza11 predvsem vse ugodnosti nakloni društvom, potem šele posameznikom. Naj bi zadruge natančno proučile zlasti pogoje živinoreje, kako bi se mogla povzdigniti.
Z ozirom na žito, koruzo itd. naj bi se stopilo v zvezo s Poljedelsko banko v Zagrebu, da deluje zveza z zvezo. G. Kavčič pravi, da se dobi lahko v naši deželi živine za preskrbovanje vojaštva.
G. Kovačič poroča, da je nadzorstvo pregledalo račune in jih našlo v redu, kar vzame občni zbor na znanje. Po daljšem razgovoru o podrobnih zadevah društva zaključi predsednik občni zbor, vspodbujajoč člane, naj zvesto vstrajajo pri zadružnem delu, v katerem je naša gospodarska bodočnost.
Notranja kontrola pri poslovanju hranilnic in posojilnic na Nižjeavstrijskem.
Nižjeavstrijski deželni odbor, ki posluje kot nadzorovalna oblast za zadruge Raiffeisenskega sestava na Nižjeavstrijskem, je pred kratkim razposlal vsem posojilnicam poseben dopis, s katerim uvaja pri vseh posojilnicah t. zv. notranjo kontrolo. Dopis povdarja, da se je glede ustanavljanja posojilnic raiffeisenskega sestava storilo na Nižjeavstrijskem že dovolj, ker se nahaja tam že 530 posojilnic, ki so enakomerno raz-
širjene po celi deželi. Zato pa da je treba odslej obračati pozornost najbolj na vsovršenje notranjih uredb, ki bi odgovarjale tozadevnim uredbam pri drugih denarnih zavodih. Povdarja se, da je moglo doslej posojilništvo razvijati se do te višine, edino le radi požrtvovalnosti in nesebičnosti upravnih činiteljev. Toda denarni promet je že ogromno narastel in je pričakovati, da bo še vedno, zato pa je potrebno kaj ukreniti, da bo mogoče upravnike nekoliko razbremeniti glede odgovornosti, katero nosijo za pravilno poslovanje posojilnic. Dopis navaja za enkrat eno tako sredstvo, in to je: vpeljava „notranje kontrole11 poslovanja, ki obstoji v tem, da se poslovanje ob uradnih dnevih razdeli v tri funkcije in med troje oseb. Poslovanje obstoji iz nakaznih, izvršovalnih in kontrolnih poslov. Doslej je bila navada, da je izvrševal nakazne posle načelnik, ki je moral voditi posebno nakazno knjigo, v katero je zabele-ževal vse sprejemke in izdatke, predno jih je izvršil blagajnik. Izvrševalni organ (blagajnik) in kontrolni organ (knjigovodja) pa je bila doslej ena in ista oseba.
Odslej pa se mora delo pri uradnih dnevih tako razdeliti, da 1. opravi posle nakazovanja še vedno načelnik, ki zabeležuje v nakazno knjigo vse vsote lastnoročno in na podlagi lastnega prepričanja, 2. da se za sprejemanje in izplačevanje denarja imenuje poseben član načelstva kot „blagajnik11, ki mora v sled tega biti vedno navzoč pri uradnih dnevih, 3. da opravlja zabeleževanja v knjigah in spisovanje potrebnih stvari (deležnih knjižic, hranilnih knjižic itd.) računar ali knjigovodja.
Vsled tega pa je treba ključe od blagajne tako razdeliti, da ima načelnik oba ključa trezorja, noseča številko „1“, blagajnik oba druga ključa trezorja, noseča številko „2“, knjigovodja ali računar pa ključe k zunanjemu predelu blagajne, tako da se noben poslovni dogodek ne more vršiti brez vednosti vseh treh funkcijonarjev.
' Koristi takega postopanja menda ni treba posebno povdarjati. Zmanjšana je odgovornost posameznih upravnikov, ker se vse vrši po natančnem dogovoru vseh treh upravnikov, toda zajamčena je tudi pravilnost in pravilen vpis vsakega posameznega poslovnega dogodka, ker je nemogoče, da bi se pozabilo kaj vpisati v knjige. Vsled tega pa nikakor ne more biti ob koncu uradnega dneva, ko se določi stanje blagajnice na podlagi nakazne knjige načelnika in blagajničnega dnevnika računarja, ne preostankov in ne primanjkljajev v blagajni, kakor se pripeti pri nas, kjer opravljajo vse posle le dve osebi, prav mnogokrat pa le ena oseba sama, kar je povsem nepravilno. Srčno radi bi hoteli pri nas doseči vsaj to, da bi bila vedno navzoča ob uradnih dneh vsaj dva člana načelstva. Ali res ni mogoče ?
O povzetju in predplačilu na po železnici odposlano blago.
Odpošiljatelju je dovoljeno, da odpošlje pošiljatev po povzetju; povzetje pa ne sme presegati vrednosti pošiljatve. Povzetja na odpošiljatve, n. pr. sveže ribe, zelenjavo, rastline, meso, perutnino, prazne zaboje in demijone, za katere sme železnica terjati od odpoši-Ijatelja takojšno plačilo voznine, dopušča železnica; predplačila (predujme) na ravno omenjene pošiljatve pa le izplačuje proti varščini.
Za povzetja je treba plačati V20/0? za predplačila pa 2 °/o pristojbine. Najnižja pristojbina znaša 5 v, večja pristojbina se pa zviša oziroma okroži na 5 oziroma 10 v, kakor tudi vse druge pristojbine, iz-vzemši tovornine, pri kateri se pristojbina okroži vedno na 10 v. Te pristojbine plača navadno dotični, kdor poravna tovornino.
Predplačila se izplačujejo do visokosti 300 K — in za vsako predplačilo se železnica prepriča, da odgovarja vrednosti odpošiljatve. O izplačanem predplačilu ne dobi odpošiljatelj nobenega posebnega izkaza. Izplačani znesek se mu, če zahteva sprejemni list ali dvojnik tovornega lista, v te izkaze zapiše, kot pre-jemno predplačilo pa zahteva železnica podpis odpo-šiljatelja v posebnem izkazu, ki mu ga železnica predloži.
Pri povzetju pa dobi odpošijatelj posebni legitimacijski listek, katerega mora dobro hraniti. Ko je prejemnik plačal povzetje, naznani to oddajna sprejemni postaji, in ta odpošiljatelju, da lahko dvigne povzetje, če prinese seboj potrjeni legitimacijski listek. Kdor prinese potrjeni legitimacijski listek, temu izplača železnica denar, kajti železnica ni primorana se prepričati o istinitosti podpisa, kar velja tudi o podpisih na objavah došlega blaga.
(Slov. Trg. Vestnik.)
Razpis pet deželnih ustanov na kranjski kmetijski šoli na Grmu pri Rudolfovem.
Kakor znano ima naša dežela na Grmu pri Rudolfovem kmetijsko šolo z dveletnim podukom.
Kakor naslov tega spisa kaže in kakor je iz oglasa v tej številki razvidno, je ravno sedaj razpisanih pet deželnih ustanov za one mladeniče, ki bi se radi strokovno izobrazili v kmetijstvu in kojih stariši na Kranjskem kmetujejo.
Ker je pri nas na Kranjskem zelo razširjeno napačno mnenje, da se nahajajo pri nas le manjša kmetska posestva, katerih imenitniki ne potrebujejo take izobrazbe in ker se često trdi, da primanjkuje take mladine, ki naj obiskuje ta kmetijski zavod, zato naj služi o priliki razpisa teh ustanov in o času, ko se v to strokovno šolo sprejemajo gojenci,
ta-le na statističnih podatkih sloneča razprava o tem predmetu.
Kakšni kmetijski stan imamo na Kranjskem I. z ozirom na velikost posestva, II. z ozirom na kmetijske panoge, III. z ozirom na postranske panoge in IV. koliko mladine se posvečuje temu stanu ?
S štetjem kmetijskih gospodarstev z dne 2. junija 1902 in po stanju tega dne, ki je vsakemu še v živem spominu, podado nam statistični izkazi I. z ozirom na velikost posestva te-le podatke.
Na Kranjskem je bilo:
Obdelovalo jih je
posestev,	moških ženskih
število
velikost
starih nad starih starih nad starih 16 let pod 16 let 16 let pod 16 let
47.390	do 5 ha 27.989 5.679 45.787 5.752
14.914 od 5— 10 ha 20.614 4.278 23.179 3.782 14.682	od	10— 20 ha	23.451	5.523	25.635	4.524
6.507	od	20— 50 ha	11.951	3.051	12.391	2.372
747	od	50—100 ha	1.786	447	1.535	374
349	nad 100/ta	2.001	83	659	32
II.	Po kmetijskih panogah se razdele:
1.	Cisto kmetijskih gospodarstev je bilo 24.119, obdelovalo jih je 24.427 moških starih nad 16 let, 3.646 starih pod 16 let, 28.520 ženskih starih nad 16 let in 3.505 starih pod 16 let.
2.	Mešanih gospodarstev (kmetijstvo in gozdarstvo) je bilo 49.693, obdelovalo jih je 72.069 moških starih nad 16 let, 15.335 starih pod 16 let in 79.305 ženskih starih nad 16 let, 13.247 starih pod 16 let.
III.	S postranskimi dohodki se je bavilo:
1.	na 1.343 kmetijah s še drugimi kmetijskimi panogami,
2.	na 7.400 kmetijah z industrijelnimi podjetji,
3.	na 2.361 kmetijah z hišno industrijo.
IV.	Kmetijskemu stanu se posvečuje po stanju 2. junija 1902 to-le prebivalstvo: s kmetijstvom se peča 242.875 oseb, od teh je 97.792 moških in 109.186 ženskih v dobi delavnosti t. j. starih nad 16 let, v dobi poduka t. j. mladine stare pod 16 let je bilo dečkov 19.061 in deklic 1 6.836; število kmetijskih poslov je znašalo: 18.934 in kmetijskih dninarjev: 3.72 3.
Iz tega sledi:
Na Kranjskem imamo samo na srednje velikih kmetijah nad 20 ha obsežnih in na veleposestvih 13.382 dečkov in 1 1.084 deklic starih pod 16 let, ki se posvečujejo temu stanu. Ako račuuimo sposobnost poduka do starosti 24 leta, tedaj bi lahko našteli iz dobe delavnosti še ravno toliko mladine. Dobili bi tedaj 48.932 oseb, če bi šteli vso do 24 leta staro mladino, ki se posvečuje samo na teh posestvih kmetijskemu stanu.
Upravičeno se trdi, da dobiva nad polovico te mladine poleg ljudsko-šolske izobrazbe še nadaljno
i z ob ra ž e n j e. Dosedaj navadno v srednji li šolah in tem sličnim zavodom, le neznaten del, recimo 40 — 50 se jih poda v strokovne zavode, mladeniči v kmetijske šole in mladenke v gospodinjske šole.
Skoda, ki iz tega izvira, je za naš kmetijski stan nepreračunljiva. Nekatere slabe posledice pač naravnost lahko navedemo: 1.) Opuščanje kmetijstva, kakor parceliranje in razprodaja, dajanje v zakup; 2.) oskrbovanje po zastarelem načinu večinoma ekstenzivno obdelovanje; 3.) pomanjkanje racijonalnega obdelovanja, ker ni strokovnega znanja, odtod izvira propadanje rentabilitete; 4.) pomanjkanje veselja in navdušenja do kmetijskega poklica kot nekakega manj vrednega stanu; 5.) želja po drugem poklicu in zaslužku, zato zapostavljanje domačega posestva, podedovanega po stariših; 6.) izseljevanje delavskih moČij, ker ne dobivajo istega času primernega in stalnega zaslužka na domačem posestvu; 7.) izseljevanje zadolženih posestnikov samih.
Ker je potreba, da se naša kmetijska mladina namenjena, da v dobi delavnosti deluje na naših kmetijah, tako velika, ker imamo več tisoč ukaželjne mladine na razpolago, zato se obračamo s tem do vseh rodoljubov, da vsak v svojem delokrogu deluje na to, da se mnogo mladeničev oglasi za vstop v kmetijsko šolo na Grmu pri Rudolfovem, kjer je za to mladino za vse skrbljeno, da kakor v dobri, pošteni domači hiši pošteno in krščansko žive in kjer se jim nudi prilika, da se veliko koristnega nauče za svoj prihodnji poklic. Zaradi tega opozarjamo tu še enkrat na razpis deželnih ustanov in mest plaču-jočih učencev, ki se nahaja v inseratnem delu današnje številke „Nar. gospodarja".
Jabolčni tončič.
Naši gospodarji skrbijo premalo za povzdigo sadjarstva v deželi. Se manjšo skrb obračajo na to, da bi se s primernimi pomočki znali obvarovati pred mnogimi živalskimi škodljivci in rastlinskimi zajedalci. Največ je temu krivo neznanje in ker nimajo zgledov, kjer bi se lahko prepričali o potrebi in koristi tacega dela.
Ker bode letošnja sadna letina na Kranjskem sploh majhna, cena sadnih pridelkov tedaj visoka, ne bode odveč, ako v sedanjem času opozorimo naše sadjarje, gospodarje in učiteljstvo na enega hudega sovražnika naših jabolk, ki nam uničuje leto za letom več tega sadeža in na katerega zatiranje moramo obračati vso pozornost in to je: jabolčni tončič (Car-pocapsa [Tortrix] pomonella).
Ta škodljivec je metuljček, ki leta ob sedanjem času od jablane do jablane in čegar samice polagajo na mlade plodove svoja jajčeca. Iz teh jajčec se izvale čez osem dnij majhne gosenčice, ki se zabodejo v sad in ga prevrtajo do sredine (peškišče), živeč se od
mesa in mladega zaroda. Za seboj puste jamice, ki se včasih skoro popolnoma zarastejo, včasih se pa že od zunaj poznajo, da se v sadu nahaja gnusna črvo-jedina — gosenično blato. Tak sad ne more dozoreti ali pa vsaj za silo, ter odpade pred zdravim raz drevesa. Takemu sadju pravimo „črvivo sadje" in vsakemu je znano, kako veliko takega sadja odpade z dreves in koliko na videz zdravega sadja se spravi v sadne shrambe in kleti, ki potem v jesenskem ali zimskem času vzame pravo ceno tem sadežem.
Ker poznamo življenje tega škodljivca, zato ga moramo tudi z uspehom zatirati in ker ravno v mesecih junij, julij in avgust najbolj škodljivo nastopa, zato sledimo danes njegovemu nadaljnemu delovanju.
Ko je tedaj gosenica kakih pet tednov uničevala mlado sadje, tedaj je dorastla in v tem stanju prezimi ter se šele prihodnje spomladi kot — metulj prikaže na sadnem drevju. V ta namen se spusti po tanki niti na zemljo, v kake špranje, ali pa ostane med vejami na deblu. Tu si naredi nekako gnezdice s tem, da si sprede nek rahel zapredek iz drobnih smeti in trščic. S tem se obvaruje pred mrazom. Spomladi meseca maja se zabubi in po kratkem počitku izleti metuljček, ki se takoj napoti na sadna drevesa, kjer se spari in kjer potem začnejo samice svoje škodljivo delovanje s polaganjem jajčec na mlad sadni zarod, kakor smo zgorej povedali.
Iz opisanega življenja tega mrčesa nam je jasno, kako ga moremo zatirati. V to svrho se priporoča:
1.	) Vse odpadlo sadje pod sadnimi drevesi moramo takoj pobrati in ga porabiti, bodisi da ga po-krmimo ali pa posušimo.
2.	) Vse črvivo sadje potrgamo, če mogoče, že na sadnih drevesih.
3.	) V sadne shrambe in kleti shranjujmo le zdravo (nečrvivo) sadje.
4) Gnezda (zapredke na drevesih), v katerih prezimujejo gosenice, pokončujmo s tem, da ostrgamo skorjo z drevja in da jo namažemo z vapnenim be-ležem.
5.	) Okoli debel se ovijejo meseca julija tako zvane „gosenične pasti".1) V te pasti se poskrije mnogo gosenic; meseca prosinca se snamejo pasti in njih vsebina se sežge.
6.	) Izpraznjene sadne shrambe in kleti moramo vsako spomlad temeljito osnažiti in jih imeti zaprte v mesecih maj in junij, ko ta metulj okoli leta. Mogoče je namreč, da se je marsikatera gosenica zabubila še le v teh shrambah in ko so jo topli solnčni žarki oživeli, tedaj sili pri oknih na prosto. Zato vidimo v teh spomladnih mesecih v takih shrambah
*) Gosenične pasti so 1 m nad zemljo okoli debel ovita povresla ali kite iz sena ali lesne volne, čez katere se privežejo 15 cm široke krpe iz debelega papirja nekako v podobi strehe.
239 -
majhne, malovidne, rujave metuljčke, ki se zaletavajo ob steklo na oknih, želeč si na prosto. To je metuljček: jabolčni tončič. Razumeva se, da jim pozorni gospodar tega ne bode dovolil, ampak da jih bode pokončal.
Jabolčnemu tončiču v življenju in načinu, kako škodujeta, sta podobna hruškov in češpljev ton-č i č. Prvi škoduje na hruškah, drugi pa na češpljah. Vsakemu je iz skušnje znano, kako nam je neprijetno, če moramo lepo in okusno hruško, posebno če je plemenite vrste, odložiti, ker je vsa črviva. Enako je s češpljami. Kako radi povžijemo jeseni ta sladek sad; koliko neprijetno pa je nam, če jih ne moremo použiti, ker so črvive.
Iz tega že sledi, če ne naštevamo druge škodljivce, da moramo paziti že na to, da jih pokončujemo. Ker nam postaja škoda, ki jo delata spomladi jabolčni cvetoder in sedaj v poletnem času jabolčni tončič leto za letom večja, treba bode vedno več pozornosti obračati zlasti na ta dva škodljivca. Prav mnogo koristnega more v tem pogledu storiti ljudska šola. Ako ume učitelj v šoli šolsko mladino prav opozoriti na to — na podlagi poduka in z demonstriranjem škodljivca na sadežu — more s tem obilo koristiti kmetijstvu ozir. sadjarstvu. Akoravno na videz njegove besede takoj ne izdajo, pomisliti gre, da zrastejo iz mladine gospodarji in gospodinje in čeravno niso mogli takoj po poduku koristiti, koristijo pa čez 10 in več let kot lastniki. Seme je bilo sejano, padlo je pri največ učencih na rodovitna tla in kot gospodarji bodo dejansko spolnovali to, za kar jih je učitelj v šoli kot otroke navduševal. Tedaj je pa uspeh toliko večji in trajnejši, ker ga spolnujejo skozi celo človeško dobo ter ga zapuste še svojim potomcem. In v tem smislu ima tak poduk največjo vrednost. Ravno radi tega pomudili smo se pri popisu tega tako zelo škodljivega mrčesa dlje časa in le želimo, da bi ta popis dosegel svoj namen, osobito pri ljudsko-šolskem poduku, kjer se prav rado popisuje v resnici škodljivi ruja vi hrošč, tu pa tam tudi glogov belin, dalje se pa ta poduk navadno ne razteza. V tem pogledu gre pomisliti, da ima sedanji čas poleg prejšnjih škodljivcev še nove in tudi na te je treba ozir jemati. Seveda v pravi meri, obliki in ob pravem času.
Čebelarsko društvo
kot podružnica „Kranjskega čebelarskega društva v Ljubljani11 se je ustanovilo za novomeški okraj. V ta namen je bil sklican dne 28. julija t 1. shod čebelarjev v gostilni g. Drenik-a v Bršlinu pri Novem mestu. Temu povabilu se je odzvalo nad 45 čebelarjev; k ustanovljenemu društvu je pa pristopilo takoj 33 članov-čebelarjev. V društveni odbor so bili voljeni: načelnikom g. R. Dolenc, vodja kmetijske
šole, njega namestnikom g. V. Rohrman, pristav kmet. šole; kot tajnik in blagajnik g. A. Lapajne, učitelj na kmet. šoli; v odbor so bili izvoljeni čebelarji gg. R. Tonejec, železniški uradnik v Bršlinu, A. Gllobevnik, upravnik vinarskega nadzorništva v Bršlinu, A. Šmidornik, župnik v Prečni, Fr. Murn, medičar in posestnik v Kandiji in B rudar Alojzij jun., posestnik v Ragovem pri Novem mestu.
Gospodarske drobtine.
Prekmorsko izseljevanje preko Trsta 1. 190G. Po uradnem štetju se je 1. 1906. izselilo preko Trsta 17.681 oseb, od teh je bilo 8144 iz Avstrije. 4875 oseb je bilo iz Galicije, 2015 iz Dalmacije in ostanek po večini iz Kranjske in jadranskega primorja. Število izseljencev iz naših slovenskih krajev se množi vedno bolj, kar nas mora navdajati z nekim strahom radi bodočnosti.
V varstvo izseljencev namerava provzročiti minister-stvo zunanjih zadev posebni varstveni zakon. Načrt, katerega ravnokar izdeluje, namerava predložiti v jeseni poslanski zbornici. V ozir se vzamejo pri načrtu tudi zahteve, katere je I. 1905 tozadevno izrazila gospodarsko politična komisija poslanske zbornice.
Pospeševanje oljarstva v Dalmaciji. Vlada je sedaj pridno na delu, da povzdigne ekonomično stanje Dalmacije. Vendar enkrat je spoznala, da je to krasno in važno deželo le preveč zanemarjala. Zato hiti sedaj na vse kriplje, da popravi, kar je zamudila, samo zato, da si ohrani Hrvate. Med drugimi načrti je sklenilo sedaj poljedelsko minister-stvo tudi pospeševati pridelovanje olja iz oljk, katerega se pridela v Dalmaciji povprečno 40,000 do 60.000 q na leto. Nalogo, da napravi trgovske poizkuse in poizvedovanja o načinu, kako bi mogla vlada z uspehom pospeševati oljar-stvo, je poverilo poljedelsko ministerstvo Ferdinandu Art-mannu, ki je marca meseca t. 1. predaval na Dunaju o načinu, kako bi se povzdignilo oljarstvo v Dalmaciji. Pomagala bo vladi pri tej akciji Splošna zveza kmetijskih zadrug na Dunaju. Vsa akcija se misli pozneje spremeniti v veliko zadružno gibanje, pri katerem bo sodelovala v večji meri tudi naša .Zadružna zveza".
O olajšavah pri kuhanju domačega žganja se je posvetovala dne 5. julija t. I. pri finančnem minislerstvu posebna enketa zastopnikov kmetovalcev, ki kuhajo žganje za domače potrebe. Izvolili so poseben odbor, v katerega so izvoljeni finančni zastopnik dr. pl. Bauer in državna poslanca Povše in Pantz, da nadaljujejo v to potrebne korake.
Čebelarji se na Slovenskem gibajo vedno bolj živahno. „Slovensko čebelarsko društvo", ki izdaja posebno čebelarsko glasilo, šteje že nad 1000 članov in prireja zaporedoma po vsej deželi čebelarske shode s prav zanimivimi predavanji. Ali bi ne moglo čebelarsko dru-tvo osnuti posebno čebelarsko zadrugo za prodajo medu? S tako zadrugo bi prvič bilo mogoče izdatno vplivati na izboljšanje kakovosti medu, drugič pa bi se dal med oddajati pod mnogo boljimi pogoji, nego ga morejo danes oddajati posamezni neorganizovani čebelarji. Poslednje bi se dalo prav lahko doseči, ako bi se vpeljala tudi posebna varstvena znamka za slovenski med, ki bi odjemalcem zajamčila pristnost medu.
Hranilnice v Avstriji. Koncem 1. 1904 je bilo v Avstriji 595 javnih hranilnic (šparkas), ki so imele 4.573,504.595 K
hranilnih vlog in 3,546.572 vlagateljev. Vlada je predložila poslanski zbornici načrt zakona, po katerem bi se povišala pupilarna varnost pri hranilnicah od 1050 K na 2000 K. Glede naših raiffeisenskih, na neomejeni zavezi slonečih posojilnic se pa vedno dobijo izgovori, samo da se jim ne prizna tudi najmanjša pupilarna varnost!
Melioracije. Poslanska zbornica je odobrila v seji 24. m. m. resolucije proračunskega odseka, naj se spremeni melioračni zakon, obenem pa primerno zvišata oba zaklada, iz katerih dovoljuje poljedeljsko ministerstvo podpore za razne izboljšave, vodne zgradbe, vodovode, vodnjake, napajališča, uravnave rek in hudournikov, itd.
Razstavo kuncev priredi letošnjo jesen „Štajersko društvo za rejo kuncev' v Gradcu. Da se prepričajo obiskovalci o dobroti mesa kuncev, bo združena z razslavo gostilna, v kateri se bo prodajalo tako meso, prirejeno na razne zelo okusne načine.
Kako napraviti doma vinski jesih. Vzame se nekoliko bukovih stružkov (oblanja), katere se potem zloži 4 cm na visoko v posebni stekleni posodi, obsegajoči okrog 2 litra. Stružki se na to polijejo z dobrim, nekoliko pogretim vinskim jesihom in postavijo v kuhinjo na takem prostoru, da ne pade naravnost svetloba na posodo. V osmih dneh se napravi na površini klobuk, katerega pro-vzročijo glivice Mycoderma aceti. V posodo se na to vlije polagoma ob robu posode, tako da se ne pretrga klobuk, 1li litra dobro precejenega vina in pusti posodo v miru dva dni, na kar se vlije zopet 1/i litra vina. Čez dva dni se to ponovi, kasneje pa vsak dan tako dolgo, dokler je posoda polna. Po 5 tednih se odlijeti dve tretjini jesiha, ki se je med tem napravil, posodo se pa zopet napolni s tolikim vinom, kolikor se je odlilo tekočine.
Našit zamejna trgovina. Statistični urad objavlja date zamejne trgovine za 1. 1906. Kajpada da niso popolne in brez navadne primere. Od časa, kar je bila sklenjena nova čolna pogodba, t. j. od meseca aprila do decembra 1906 je tvorila dovožnja (razun gibanja zlatih kovin) 1737‘9 milijonov kron, izvožnja pa 1913'1 milj. kron. Bilanca iz te trgovine torej znaša 175'2 milj. kron. V mesecih janu-varja do grudna 1906 je znašala dovožnja 2240-8 milj. kron (-j-163-7) a izvožnja 2312-9 milj. kron (-|-69-l). Aktiva trgovinske bilance torej znaša 63-1 milj. kron (proti 97-7 milj. v minolem letu.) Po množici je tvorila dovožnja od aprila do grudna 1906 101 milj. q, a izvožnja 163 3 milj. q; bilo je torej izpeljano več za 62-3 milj. q nego vpeljano. Sestavno skupino izvožnje in dovožnje pa podaje ta-le slika:
Od aprila do decembra 1906 1. je pripadalo iz vsega
		uvoza milj. q	K	izvoza milj. q	K
na	surovine	92-3	1665-6	1260	721-3
na	pol blago	2-9	242-4	22-2	313-3
na	izdelke	58	429-9	15-1	878-5.
Kakor je iz zgoraj navedenih dat razvidno je narastel dovoz bolj nego izvoz in vsa aktivnost bilance se je zmanjšala. Vendar pa ta prikazen ne vzbuja bojazni. Upeljava novih trgovinskih dogovorov je izzvala prirojeno znatno znižanje izvoza zlasti v teh skupinah, za katere je bila vpeljana od 1. aprila višja colnina. S tem se je dosegla znatna aktivnost, kar je tudi dokaz gospodarske prosperite za minulo leto. Posamezne skupine izkazujejo: Pri uvozu: zamejno (kolonialno) blago 50'0, surov tobak 35-9, žito 9-5, riž 20-0, semena 36'4, klavna živina 10-7, jajca 44-0, usnje in kožuhovina 88.2, vino 4-6, oglje, koks, slatina in mužje 98‘3, pavola 166.6, lan, konoplje 48-7, volna 116-7, preja
39 7, volneno blago 20 9, svila 46 6, izdelki iz svile 36 6, papir in blagu iz papirja 18-0, strd 451, orodja in stroji 50 3, železo surovo in v drogih 35'8, usnje in blago iz usnja 53'9, godala in ure 30‘3. Pri izvozu: sladkor 153-8, žito 56*6, slad 30-8, zrnje v stročju 20 5, semena 91, klavna živina 49 4, konji 25 8, jajca 94-0, usnje in kožuhovina 47-0, pijača 34-0, drva 222-5, oglje, koks in mužje 85-2, rudnine 36'4, pavola, preja in pavolnasto blago, lan ter pridelki iz njega 5V2, volna itd. 29-9, volnena preja 3-2. volneno blago 53.6, svila in blago iz svile 54*0, usnje in blago iz usnja 59t-9, blago iz steklovine 65-5, železo surovo in v drogih 14 9, kovine in blago iz kovin 54 1, godala in ure 10-4.
Sadjarstvo. Ljubezen in spoštovanje do sadjereje, kot ene izmed naših najbolj plemenitih rastlin mora biti spre-bujena takoj pri malih otrocih; tu mora biti položen temelj za primerno spoznavo pomena sadnega drevja za naše socialne razmere. Otroci morajo spoznati v svoji mladosti, koliko dela potrebuje gojitev sadnega drevja od peške do tega časa, ko zamore biti drevesce vsajeno na svoje odločeno stališče, a po nasadu kakšno delo je treba opraviti, da se poveča njih korist. Pričetek mora biti učinjen v ljudskih in meščanskih gospodarskih šolah. Z gojitvijo sadnega drevja se zamore vkvarjati v svoji bodočnosti tudi poljedelec kot rokodelec, uradnik, zdravnik, kakor tudi dninar. Ako se vcepi otrokom spoznanje za racionalno gojitev sadnega drevja v šolah, pa jih ta ljubav spremlja vse življenje. Marsikdo nahaja v tej plemeniti stroki v svojem dostikrat kaj težavnem življenju olajšavo, osveženje in zabavo. Naše šole še doslej niso tako uravnane, da bi mogle podajati pouk o primerni gojitvi sadnega drevja; manjka jim vzgledov, pred vsem drugim pa primernih šolskih vrtov za vzgledno gojitev sadnega drevja. Ponekje je sicer napravljen že pričetek, vendar nahaja se še prav mnogo šol, kjer se ne posvečuje sadjarstvu nikake pozornosti, a to žalibog v teh krajih, kjer ima sadjarstvo za ondotno bivalstvo največji pomen.
čuteč nedostatke sadjarskih vzorov pri šolah, se je n. pr. odločil češki odbor poljedeljskega sveta, izdati za mejno grofinjo moravsko slike, ki kažejo v nazorih osnovanje sadnih šol in nauk, kako se negujejo drevesa na svojem odločenem stališču, ki imajo služiti kot naučno sredstvo pri poučevanju v šolah. Ne škodovalo bi to tudi Slovencem!
Lanene tropine (prga) imajo kaj nežno, prijetno vonjavo in okus ter teknejo kaj dobro živini in se radi tega prilegajo za pokladanje mladi goveji živini in dojnicam. Tudi za ostalo živino se dado uporabiti zelo dobro, med tem ko se pri živini, katero pitamo, mora dati prednost cenejša krma, kakor repni olupi itd. Starejšim teletom, katere hočemo odstaviti, se kaj dobro prilega dajati manjšo množico lanenih tropin na dan. Po težkem delu ali po bolezni utrujene konje je mogoče privesti s krmitvijo lanenih tropin v kratkem času h kaj dobri reji. Zato se potrebuje pri krmitvi iz početka okolo V* % lanenih tropin, katero porcijo lahko za toliko povečamo, da znaša V2 kg na dan. Za dojnice tvorijo lanene tropine najizdatnejšo krmo (pičo), ki ima ob enem kaj dober vpliv tudi na kakovost mleka. Nikakor pa ne svetujemo dajati kravam, ki tehtajo kakih 500 kg žive vage, več nego V/2 kg tropin na dan, ker bi sicer škodljivo vplivale. Zavživanje in tudi mleko bi pridobilo neprijeten okus.
Računski zaključki.
Hranilnica in posojilnica v Komendi,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo za II. upravno leto 1906.
Člani: stanje začetkom leta 1906 56, v upravnem letu pristopilo 29, izstopilo 0, koncem leta 1906 85. Deleži: stanje zač. 1. 1906 56, v uprav, letu prirastlo 29, odpadlo 0, koncem 1. 1906 85; odpovedano: 0. Denarni promet: K 248.020'27.
Prejemki (Debet)	K	h	Izdatki (Kredit) | i	K	h		Imetje (Aktiva)	K	h	Dolgovi (Pasiva)	K	h
Deleži — vplačani .	58	_	Vzdig. hran. vloge	43.948	67		Posojila ....	37.941	21	Deleži		170	
Hran. vloge s kapi-			Obr. hr. vlog izplač.	118	28		Tek. račun z zvezo.	96.108	56	Hran. vloge s kapi-		
talizovanimi obr.	88.537	03	Obr. hran. vlog kap.	4.561	19		Inventar premični .	220	74	talizovanimi obr.	142.141	64
Vrnjena posojila	5.362	79	Dana posojila .	.	24.880	—		Zaostale obr. posojil	—	65	Predpl. obr. posojil	279	53
Tekoči rač. z Zvezo {	26 670	47	Tekoči rač. z Zvezo	46 214	27		Vrednost tiskovin .	150	—	Rezer. zaklad .	.	244	94
Obresti tek. računa	3 706	27	Obresti posoj. povrn.	11	13		Delež pri Zadr. zv.	1.000		Čisti dobiček . . .	515	58
Plačane obr. od pos.	1.743	97	Upr. in urad. stroški	103	09		Gotov. 31. dec. 1906	7.930	53			
Upr. in urad. prispev.	140	50	Rentni davek in ne-									
Pristopnine ... j	29	—	posredne pristojb. |	37	77							
Gotov, začet. 1. 1906	1.727	37	Tiskovine . . . . 1	170	47							
			Gotov. 31. dec. 1906	7.930	53							
	127.975	40		127.975	40			143 351	69		143.351	69
II	1			II	1								|	
Hranilnica in posojilnica v Dragi,
registrovana zadruga z omejeno zavezo, za III. upravno leto 1906.
Člani: začetkom leta 1906. 44, v upravnem letu pristopilo 25, odpadlo 1, koncem leta 1906. 68.
Deleži: stanje zač. 1. 1906 44, v uprav, letu prirastlo 25, odpadlo 1, koncem 1. 1906 68, odpovedano: 3. Denarni promet: K 207.718-00.
Prejemki (Debet)	K	h	Izdatki (Kredit)	K	h		Imetje (Aktiva)	K	h	Dolgovi (Pasiva)	K	h
Deleži — vplačani . Hran. vloge s kapit. obrestmi .	.	. Vrnjena posojila . . Tekoči rač. s Zvezo Obr. tekoč, računa. Plač. obr. od posojil Upr. in urad. prisp. Pristopnine .	. . Izposojila — začas. Got. začetkom 1.1906	50 64.882 5.134 29.040 833 2 652 190 25 1.050	90 59 32 06 98 12 24	Deleži — izplačani. Vzdig. hran. vloge . Obr. hran. vlog. izpl. Obr. hran. vlog kap. Dana posojila . . Tekoči rač. s Zvezo Upr. in urad stroški. Brent, in nep. prist. Izposojila — začas. Gotov. 31. dec. 1906	2 17.825 78 3.013 40.930 40.619 229 24 1.136	45 17 57 06 88 66 42		Posojila	 Tekoči rač. s Zvezo Inventar premični . Zaostale obresti pos. Delež pri Zadr. zv. Got. 31. decem. 1906	63.235 34.362 735 229 1.000	41 64 43 53 42	Deleži	 Hranilne vloge s ka-pitaliz. obrestmi . Rezervni zaklad .	. Čisti dobiček . . .	136 98.737 208 481	39 26 78
	103.859	21		103.859	21			99.563	43		99 563	43
II	1			II	1									
Hranilnica in posojilnica na Blokah,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za XII. upravno leto 1906. člani: začetkom leta 1906. 334, v upravnem letu pristopilo 17, odpadlo —, koncem leta 1906. 351.
Uileži: začetkom leta 1906. 334, v upravnem letu prirastlo 17, izplačano —, koncem leta 1906. 351, odpovedano: —. Denarni promet: K 426.212-51.
Prejemki (Debet)	1 K 1	h	Izdatki (Kredit)	K I	h		Imetje (Aktiva)	K	h	Dolgovi (Pasiva)	1 K	h
Deleži — vplačani .	34		Vzdig. hranilne vloge	61 492	27		Posojila ....	215 454	77	Deleži		702	
Hran. vi. s kap. obr.	105.610	67	Obr. hran. vlog izpl.	1.033	29		Tekoči rač. z Zvezo	24.654	10	Hranilne vloge s kap.		
Vrnjena posojila. .	53.580	39	Obr. hr. vlog kapital.	8 073	23		Inventar premični .	380	40	obrestmi . . .	240.458	51
Tekoči rač. z Zvezo	40.172	92	Dana posojila .	.	75.685	—		Zaostale obresti pos.	2.090	35	Rezervni zaklad .	.	6 615	60
Plač. obr. od posojil	11.251	69	Tekoči rač. z Zvezo	62.495	84		Delež „Zadr. zvezi"	1.000	—	Čisti dobiček .	.	.	1.296	98
Upr. in urad. prisp.	265	67	Obresti tek. računa	90	50		Delež pri „Lj. pos."	4	—			
Gotov, začet. 1. 1906	4.935	65	Obr. pos. povrnjene	185	54		Gotov. 31. dec. 1906	5.489	47			
			Upr. in urad. stroški	1.188	55							
			Rent. dav. in nep. pr	117	30							
			Got. 31. decem. 1906	5.489	47							
I 215.850		99		215.850	99			249 073	09		249 073	09
II '	1			II	1				H |			II		
Člani: stanje začetkom leta 1906 68, v upravnem letu pristopilo 25, izstopilo 0, koncem leta 1906 93. Deleži: stanje zač. 1. 1906 68, v uprav, letu prirastlo 25, odpadlo 0, koncem 1. 1906 93; odpovedano: 0. Denarni promet: K 119.470'22.
Prejemki (Debet)	K	h	Izdatki (Kredit) i	K	h		Imetje (Aktiva)	K	h	Dolgovi (Pasiva)	K		h
Deleži — vplačani .	50	_	Vzdig. hran. vloge	8.086	03		Posojila .	.	.	.	92.603	10	Deleži		186	
Hran. vloge s kapi-			Obr. hr. vlog izplač.	162	22		Inventar premični .	518	84	Hran. vloge s kapi-		
talizovanimi obr.	28.200	73	Obr. hran. vlog kap.	2.191	49		Zaostale obr. posojil	1.213	74	talizovanimi obr.	61.367	19
Vrnjena posojila	7.361	—	Dana posojila . .	38.018	60		Delež pri Zadr. zv.	600		Tek. račun z zvezo .	31.212	63
Tekoči rač. z Zvezo	20.526	24	Tekoči rač. z Zvezo	10 860	—		Gotov. 31. dec. 1906	86	26	Predpl. obr. posojil	234	66
Obresti tek. računa	24	07	Okresti tek. rač. kap.	24	07					Rezer. zaklad .	.	403	06
Inventar premični .	—	60	Obresti.posoj. povrn.	2	58					čisti dobiček .	.	.	1.618	40
Plačane obr. od pos.	3012	47	Upr. in urad. stroški	127	55							
Upr. in urad. prispev.	137	04	Hentni davek in ne-									
Pristopnine .	.	.	50	—	posredne pristojb.	19	44							
Gotov, začet. 1. 1906	416	09	Delež „Zadr. zvezi"	200	—							
			Gotov. 31. dec. 1906	86	26							
	59 778	24		59.778	24			95 021	94		95.021	94
II	1			II	1					1				
ljudska hranilnica in posojilnica v Idriji,
registrovana zadruga z omejeno zavezo, za V. upravno leto 1906.
Člani: začetkom leta 1906. 125, v upravnem letu pristopilo 33, odpadlo 2, koncem leta 1906. 156.
Deleži: stanje zač. I. 1906 125, v uprav, letu prirastlo 33, odpadlo 2, koncem 1. 1906 156, odpovedano: —. Denarni promet: K 551.120-37.
Prejemki (Debet)	K	h	Izdatki (Kredit)	v K	h
Deleži — vplačani .	66	_	Deleži — izplačani.	4	
Hran. vloge s kapit.			Vzdig. hran. vloge .	73 652	19
obrestmi .	. .	112.350	41	Obr. hran. vlog. izpl.	550	53
Vrnjena posojila .	.	50.996	66	Obr. hran. vlog kap.	7.741	69
Tekoči rač. s Zvezo	100.051	84	Dana posojila .	.	170.846	92
Obr. tekoč, računa .	286	22	Tekoči rač. s Zvezo	20.577	66
Plač. obr. od posojil	10.975	73	Obresti tek. računa	1 044	17
Upr. in urad. prisp.	371	57	Obresti posoj. povrn.	10	28
Pristopnine .	.	.	33	—	Upr in urad stroški.	424	88
Vrnjeni predpl. dav.	—	12	Brent, in nep. prist.	102	72
Tiskovine ....	48	85	Akcija „Union" .	.	500	—
Got. začetkom 1.1906	484	93	Gotov. 31. dec. 1906	210	29
	275.665	33		275.665	33
II	1					
Imetje (Aktiva)	K	h	Dolgovi (Pasiva)	K	h
Posojila		272.503	86	Deleži		312	
Naloženi denar .	.	4.216	39	Hranilne vloge s ka-		
Inventar premični .	180	70	pitaliz. obrestmi .	220.109	08
Zaostale obresti pos.	1.261	12	Tekoči rač. s Zvezo	54.609	96
Vrednost tiskovin .	100	—	Predpl. obr. posojil	1.933	88
Delež pri Zadr. zv.	1.000	—	Rezervni zaklad .	.	1.849	75
Delnica „Union"	500	—	Čisti dobiček .	.	.	1.157	69
Got. 31. decem. 1906	210	29			
	279.972	36		279.972	36
	|				
Seoska blagajna za štednju i zajmove u Bračevici na Braču,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za II. upravno leto 1906.
Člani: začetkom leta 1906. 45, v upravnem letu pristopilo 7, odpadlo 1, koncem leta 1906. 51.
Deleži: začetkom leta 1906. 45, v upravnem letu prirastlo 7, izplačano 1, koncem leta 1906. 51, odpovedano: —. Denarni promet: K 120.607-63.
Prejemki (Debet)	K	h	Izdatki (Kredit)		h		Imetje (Aktiva)	K	h	Dolgovi (Pasiva)	K	h
Deleži — vplačani .	70		Deleži		10			Posojila ....	7 824	56	Deleži		510	
Hran. vi. s kap. obr.	19.314	62	Vzdig. hranilne vloge	6.375	63		Tekoči rač. z Zvezo	4.083	93	Hranilne vloge s kap.		
Vrnjena posojila. .	12.001	35	Dana posojila .	.	17.664	31		Inventar premični .	407	19	obrestmi . .	.	13 580	25
Tekoči rač. z Zvezo	15.359	53	Tekoči rač. z Zvezo	19 443	46		Zaostale obresti pos.	247	01	Rezervni zaklad .	.	44	08
Obresti tek. računa	133	46	Inventar premični .	410	63		Delež „Zadr. zvezi"	200	—	Čisti dobiček . . .	417	44
Plač. obr. od posojil	120	23	Obr. hran. vlog izpl.	253	47		Razni		700	19			
Pristopnine .	. .	21	—	Obr. hr. vlog kapital.	130	20		Gotov. 31. dec. 1906	1.088	89			
Razni		13.803	05	Upr. in urad. stroški	249	07							
Gotov, začet. 1. 1906	25	02	Razni		15.022	60							
			Delež „Zadr. zvezi"	200	—							
			Got. 31. decem. 1906	1.088	89							
	60.848	26		60.848	26			14 551	77		14.551	77
	|		II	1					1			I |	
Prejemki (Debet)	K	h	Izdatki (Kredit)	K	h
Deleži — vplačani .	118		Deleži — izplačani .	4	
Hran. vloge s kap.			Vzdig. hran. vloge	7.911	75
obrestmi .	.	.	4.667	59	Izpl. obr. hran. vlog	72	53
Vrnjena posojila. .	4.719	70	Obr. hr. vlog kap.	267	25
Tekoči rač. z Zvezo	20.852	33	Dana posojila .	.	22.048	—
Plač. obr. od posojil	3.167	71	Tekoči rač. s Zvezo	1.950	—
Upr. in urad. prisp.	255	83	Obresti tekoč, računa	2.142	33
Pristopnine .	.	.	67	—	Uprav, in urad. str.	387	60
Zamudne obresti	71	64	Rent. d. in nep. prist.	7	29
Prehodni znesek	200	—	Gotov. 31. dec. 1906	540	90
Got. začetkom 1.1906	1.211	85			
35.331		65		35 331	65
11	1 II	1			II II		
Imetje (Aktiva)	K	h	Dolgovi (Pasiva)	K	h
Posojila		60.585	61	Deleži		402	
Inventar premični .	111	—	Hran. vloge s kapit.		
Zaostale obr. posojil j	615	42	obrestmi....	6.552	43
Delež pri Zadr. zv	1.000	—	Tekoči rač. z Zvezo	53.679	85
Gotov. 31. dec. 1906 j	540	90	Predplač. obr. pos.	559	11
			Prehodni znesek	200	—
			Rezer. zaklad z obr.	1.444	38
			čisti dobiček .	.	.	170	63
	63.008	39	I 63.008		39
II II	1			II	1 II	1		
Hranilnica in posojilnica v Šmariji,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za VI. upravno leto 1906
Člani: stanje začetkom leta 1906 241, v upravnem letu prirastlo 32, odpadlo 8, koncem leta 1906 265. Deleži: začetkom 1. 1906 241, v upravnem letu prirastlo 32, izplačano 8, koncem 1.1906 265, odpovedano: 0. Denarni promet: K 294.69V84.
Prejemki (Debet)	K	h	Izdatki (Kredit)	K	h		Imetje (Aktiva)	K	h	Dolgovi (Pasiva)	K	h
Deleži — vplačani .	64		Deleži — izplačani	16	_		Posojila		114.506	81	Deleži		530	
Hran. vloge s kap			Vzdign. hran. vloge	45.774	14		Tek. račun z zvezo	23.985	26	Hran. vloge s kapit.		
obrestmi .	.	.	81.205	91	Obr. hranil, vlog izpl.	544	46		Inventar premični .	127	68	obrestmi.	.	.	.	139.729	61
Vrnjena posojila. .	13.987	60	Obresti hran. vlog				Zaostale obresti pos	462	12	Predpl. obr. od pos.	406	38
Tekoči račun z zvezo	43.747	34	kapitalizovane. .	4.613	92		Delež pri Zadr. zv.	1.000	—	Rezervni zaklad .	.	1.509	83
Obresti tek. računa.	1.194	71	Dana posojila .	.	50.920	—		Delež pri Ljud. pos.	4	—	čisti dobiček .	.	579	40
Plačane obr. posojil	5.147	16	Tek. rač. pri Zad. zv.	43.194	71		Poštna hranilnica .	123	15	*		
Upr. in uradni prisp.	211	97	Uprav, in urad. str.	390	36		Gotov 31. dec. 1906	2 546	20			
Pristopnine ... .	32	—	Rent. dav. in nep. pr.	127	24							
Obresti pošt. hran.	—	99	Poštni hranilnici	11	99							
Gotov, začetkom leta	3.027	34	Delež pri Zadr. zv.	400	—							
			Razno .	.	80	—							
			Gotov. 31. dec. 1906	2.546	20							
	148 619	02		148 619	02		1 142 755		22		142.755	22
II	1			II	1				I				I	
Hranilnica in posojilnica v Fari pri Kostelu,
registrirana zadruga z neomejeno zavezo, za III. upravno leto 1906.
Člani: stanje začetkom leta 67, v upravnem letu pristopil 19, odpadlo —, koncem leta 86.
Deleži: stanje začetkom leta 67, v upravnem letu prirastlo 19, izplačano —, koncem leta 86, odpovedano: 0. Denarni promet: K 118.323-58.
Prejemki (Debet)	K	h	izdatki (Kredit)	K	h
Deleži — vplačani . Hran. vloge s kap. obrestmi.... Vrnjena posojila. . Tekoči račun z zvezo Obresti tek. računa Plač. obr. od posojil Upr. in urad prisp. Pristopnine . .	. Podpora ministrstva Got. začetkom 1.1906	38 48.939 2.540 1.247 1.188 2.040 40 19 600 2.518	13 89 13 88 45 36	Vzdig. hran. vloge . Obr. hr. vlog izplač. Obr. hran. vlog kap. Dana posojila .	. Tekoči račun z zvezo Obr. pos. povrnjene Upr in urad stroški Rent. dav. in nep. pr Doplač. deleža Zvezi Gotov. 31. dec. 1906	6.225 47 2.562 11.968 37.538 12 178 17 200 20	57 67 13 51 13 79 97 97 10
	59 171	84		59.171 | 84	
J			| II		
Imetje (Aktiva)	K	h	Dolgovi (Pasiva)	K	h
Posojila		37.552	36	Deleži		172	
Tekoči račun z zvezo	48.504	41	Hran. vloge s kapit.		
Inventar premični .	653	03	obrestmi .	.	.	85.788	2-2
Zaostale obr. posoj.	48	—	Rez. zaklad z obr. .	441	83
Delež pri Zadr. zv.	600	—	Čisti dobiček . . ,	975	85
Gotov. 31 dec. 1906.	20	10			
	87 377	90	j 87.377		90
					
Prejemki (Debet)	K	h	Izdatki (Kredit)	K	h
Deleži		1800		Deleži		468	
Hran. vloge . . .	188.511	70	Vzdig bran. vloge	79 720	81
Vrnjena posojila.	.	75.529	45	Dana posojila .	.	204 247	26
Plač. obr. od posojil	24.572	15	Izpl. obr. hran. vlog	661	11
Upr. in urad. prisp.	331	33	Uprav, in urad. str.	522	65
Pristopnine .	.	.	280	—	Tiskovine ....	300	—
Obr. nal. denarja .	146	50	Rent d. in nep. prist.	158	55
Zamudne obr. pos. .	53	61	Darila v bobr. nam.	121	71
Gotov, začetkom leta	8.592	77	Nagrade ....	5.070	—
			Gotov. 31. dec. 1906	8.547	42
	299.817	51		299 817	51
			II II	1		
Imetje (Aktiva)	K	h	Dolgovi (Pasiva)	K	h
Posojila		449.048	75	Deleži		11.548	
Invent. in tiskovine	291	72	Hranilne vloge . .	414.393	99
Zaostale obr. posojil	516	66	Predplač. obr. pos.	3.599	85
Naložen denar .	.	1.560	—	Rezervni zaklad .	.	11.534	98
Obr. nalož. denarja	40	—	Kap. obr. hran. vlog	16.315	01
Gotov. 31. dec. 1906	8.547	42	Cisti dobiček .	.	.	2.612	72
1	460.004	55		460.004	55
1					
1					
Hranilnica in posojilnica v Leskovici,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za IX. upravno leto 1906 Člani: stanje začetkom leta 1906 82, v upravnem letu prirastlo 6, odpadlo 2. koncem leta 1906 86. Deleži: začetkom 1. 1906 164, v upravnem letu prirastlo 12, izplačano 4, koncem 1.1906 172, odpovedano: —. Denarni promet: K 73.278,88.
Prejemki (Debet)	K	h	Izdatki (Kredit)	K	h		Imetje (Aktiva)	K	h	Dolgovi (Pasiva)	K	h
Deleži		12	_	Deleži		4			Posojila		45.488	43	Deleži		172	
Hranilne vloge .	.	15.351	52	Vzdign. hran. vloge	15.889	87		Naložen denar .	.	20.936	04	Hran. vloge s kapit.		
Vrnjena posojila. .	10.534	25	Dana posojila .	.	15.903	44		Invent. prem. z od p.	175	30	obrestmi....	67.351	92
Vrnjen nalož. denar	8.800	—	Naložen denar .	.	4.100	—		Zaostale obresti pos.	793	45	Predpl. obr. od pos.	7	45
Plačane obr. posojil	1.921	48	Obr. hranil, vlog izpl.	152	87		Deleži pri Zadr. zv.	600	—	Rezervni zaklad .	.	2.021	14
Upr. in uradni prisp.	3	34	Obr. pos. povrnjene	3	—		Delež pri Zadr. tisk.	500	—	čisti dobiček .	. .	176	83
Pristopnine .	.	.	*	5	60	Uprav, in urad. str.	230	22		Delež pri Unionu .	1.000	—			
Gotov, začetkom leta	127	31	Rent. dav. in nep. pr.	39	98		Delež pri Ljud. pos.	4	—			
			Delež pri Zadr. zv.	200	—		Gotov. 31. dec. 1906	232	12			
			Gotov. 31. dec. 1906	232	12							
	36.755	50		36.755	50			69.729	34		69.729	34
|			II	1				II	1			1		
Hranilnica in posojilnica na Jesenicah,
registrirana zadruga z omejeno zavezo, za II. upravno leto 1906.
Člani: stanje začetkom leta 124, v upravnem letu pristopil 19, odpadlo —, koncem leta 143.
Deleži: stanje začetkom leta 124, v upravnem letu prirastlo 19, izplačano —, koncem leta 143, odpovedano: 4. Denarni promet: K 330.162‘59.
Prejemki (Debet)	K	h	Izdatki (Kredit)	K	h
Deleži — vplačani .	95	_	Vzdig. hran. vloge .	76.241	63
Hran. vloge s kap.	94.576		Obr. hr. vlog izplač.	619	25
obrestmi....		28	Obr. hran. vlog kap.	8.229	85
Vrnjena posojila.	.	14.740	—	Dana posojila .	.	39.550	—
Tekoči račun z zvezo	41.764	13	Tekoči račun z zvezo	34.766	66
Obresti tek. računa	5.566	66	Obr. pos. povrnjene	31	95
Plač. obr. od posojil	4.327	62	Upr in urad. stroški	503	83
Upr. in urad. prisp.	234	50	Rent. dav. in nep. pr.	117	32
Pristopnine .	.	.	19	—	Tovarni drobiža .	.	199	—
Začasna izposojila .	3.640	94	Začasna izposojila .	2.110	94
Za drobiž od tovarne	199	—	Doplač. deleža Zvezi	400	—
Got. začetkom 1. 1906	2.164	90	Za tiskovine . . .	64	13
			Gotov. 31. dec. 1906	4.493	47
	167 328	03		,167 328	03
II	1			II	1 II		
Imetje (Aktiva)	K	h	Dolgovi (Pasiva)	K	h
Posojila	 Tekoči račun z zvezo Inventar premični . Zaostale obr. posoj. Vrednost tiskovin . Delež pri Zadr. zv. Delež pri „Unionu" Delež pri Ljud. pos. Gotov. 31 dec. 1906.	129.099 108.618 225 1.017 150 1.000 1.000 4 4 493	77 40 84 47	Deleži	 Hran. vloge s kapit. obrestmi . . Predpl. obr. posojil Začasna izposojila . Rez. zaklad z obr. . čisti dobiček . . i	715 237.311 211 1.530 4 182 1.657	51 42 96 59
	245 608	48	1 245.608		48
			II		
Kmetijsko društvo v Dobrepoljah,
registrovana zadruga z omejeno zavezo, za XI. upravno leto 1906.
Člani: začetkom 1. 1906 333, v upravnem letu pristopilo 5, odpadel 27, koncem leta 1906. 311.
Deleži: začetkom 1 1906.333. v upravnem letu prirastlo 5, izplačano 61, koncerni. 1906.277; odpovedano : 3. Denarni promet: K 86.358 47.
Prejemki (Debet)	K	h	Izdatki (Kredit)	K	h		Imetje (Aktiva)	K	h	Dolgovi (Pasiva)	K	h
Blag. preost. 1. 1905 Vplačani deleži .	. Pristopnine .	.	. Izposojila .... Prejemki za blago . Inventar nepremični Naložen denar .	. Vzdignjen delež pri Zadružni zvezi	198 1.447 4 14.459 71 081 1 “254 12.218 190	11 58 59 44 89 99	Izplačani deleži .	. Vrnjena izposojila . Izdatki za blago .	. Voznine	 Užitnina .... Inventar nepremični Inventar premični . Davki .	.	,	.	. Neposredne pristojb. Upravnih stroškov . Obr. del. in izposojil Naložen denar .	. Deleži Gosp. zvezi . Gotov, konec 1.1906	26 13-265 62.481 2.038 465 1.455 83 227 3 3 942 3.806 12.125 190 743	77 88 14 59 27 93 62 64 71 05		Vrednost blaga .	. Terjatve na blagu pri zadružnikih .	. Terjatve na blagu pri nezadružnikib .	. Vred n. neprem. inv. Vrednost prem. inv. Deleži pri Gosp. zv. Deleži pri Zadr. zv. Nalož. denar .	.	. Got. koncem 1. 1906	23.236 24 339 300 34.321 3 559 210 10 142 743	76 36 24 59 90 66 05	Deleži	 Neizplač. obr. delež. Izposojila .... Dolg na blagu zadr. Dolg na blagu ne-zadružnikom .	. Dolg na obr. od izp. Rez. zaklad z obr. . Cisti dobiček .	.	•	2.993 72 69.416 1.031 7 397 71 5.008 872	60 46 58 59 66 03 64
I 100.854		60		100.854	60			86.863	56	I 86 863		56
1			II	1				II	1			1		
Mlekarska zadruga pri Sv. Mihelu,
registrovana zadruga z omejeno zavezo, za V. upravno leto 1906.
Člani: stanje začetkom leta 1906 238, v upravnem letu pristopilo 66, izstopilo 3, koncem leta 1906 301.
Deleži: stanje začetkom leta 1906 238, v upravnem letu prirastlo 66, izplačano 3, koncem 1. 1906 301; odpovedano 0. Denarni promet: K 71.980-06.
Prejemki (Debet)	K	h	Izdatki (Kredit)	K	h		Imetje (Aktiva)	i K	h	Dolgovi (Pasiva)	K	h
Blagajniški preosta-	627	44	Izplačani deleži .	.	18	_		Vrednost blaga .	.	614	60	Deleži		1.806	
nek 1. 1905 . . .			Vrnjena izposojila .	1 395	28		Terjatve na blagu			Izposojila ....	17.600	—
Vplačani deleži .	.	396	—	Izdatki za blago	22.454	85		pri zadružnikih .	363	16	Dolg na blag. zadr.	1.554	57
Pristopnine . . .	33	—	Voznina		6 557	49		Terjatve na blagu			Rezer. zaklad z obr.	276	43
Izposojila . .	.	.	1.300	—	Inventar premični .	1.670	37		pri nezadružnikib	2.042	05	Cisti dobiček . . .	56	10
Prejemki za blago . j	33.896	40	Neposr. pristojbine.	3	20		Vredn. ne pr. invent.	10.861	09			
Povračilo za tiskov.	10	60	Upravni stroški . .	2.436	96		Vredn. prem. invent.	6.823	20			
			Obresti izposojil .	.	1.180	38		Deleži . . . . •	42	—			
			Got. koncem 1. 1906	547			Gotov, konec 1. 1906	547				
	36 263	53		36 263	53			21 293	10		21.293	10
II	1			II	1					|			|	
Kmetijsko društvo v Loškem potoku,
registrovana zadruga z omejeno zavezo za VIII. upravno leto 1906.
Člani: stanje začetkom leta 1906 269, v upravnem letu pristopilo 19, izstopilo 9, stanje 31. decembra 1906 279. Deleži: stanje zač. 1. 1906 324, v uprav, letu prirastlo 19, izplač. 9, konc. 1. 1906 334; odpovedano: 79.
Denarni promet: K 140.375-04.
Prejemki (Debet)	K	h	Izdatki (Kredit)	K	11
Blagajniški preosta-			Izplačani deleži .	.	208	
nek 1. 1905.	.	.	822	50	Izdatki za blago . .	55.893	11
Vplačani deleži .	.	38	—	Voznina		4.184	59
Pristopnine .	.	.	28	—	Užitnina ....	359	29
Izposojila .	.	.	.	742	80	Inventar nepremični	3.905	62
Prejemki za blago . j	67.823	81	Inventar premični .	107	14
Vrnj. zavarovalnina	9	54	Davki in neposredna		
Prejemki od mlina	1.243	05	pristojbina . .	.	198	92
Vrnjena užitnina .	11	04	Upravni stroški .	.	2 850	67
			Obresti del. in izpos.	1.774	51
			Za mlenje ....	77	42
			Razno 		107	03
			Gotov, konec 1. 1906	1.062	44
	70.718	74		70.718	74
H |			II		
Imetje (Aktiva)	K	h	Dolgovi (Pasiva)	K	h
Vrednost blaga .	. Terjatve na blagu pri zadružnikih . Vrednost nepremič. inventarja .	.	. Vredn. prem. invent. Delež pri Zadr. zv. Delež pri hran in p. v Loškem potoku Kavcija pri c. kr. fin. ravnateljstvu . . Got. koncem 1.1906	22.625 11.092 15.453 539 200 2 . 56 1.062	17 23 47 44 55 44	Deleži	 Neizplač. obr. delež. Izposojila .... Dolg na blagu ne-zadružnikom .	. Rezer. zaklad z obr. Čisti dobiček .	.	.	4112 156 32.653 8.342 5.295 471	10 34 70 57 59
	51 031	30		51.031	30
					
Člani: začetkom 1. 1906 —, v upravnem letu pristopilo 42, odpadel —, koncem leta 1906. 42.
Deleži: začetkom 1. 1906.—. v upravnem letu prirastlo 42, izplačano—, koncem 1. 1906. 42 ; odpovedano : —. Denarni promet: K 109.34226.
Prejemki (Debet)	K	h	Izdatki (Kredit) -	K	h
Vplačani deleži .	.	84		Vzdig. hranil, vloge	795	
Hran. vi. s kap. obr.	42.436	58	Obr. bran. vi. izpl.	—	63
Vrnjena posojila	400	—	Obr. hran. vi. kap.	337	58
Tekoči rac. z Zvezo	9.825	93	Dana posojila .	.	23-711	25
Obresti tek. računa	143	72	Tekoči račun z zvezo	28.943	72
Plačane obr. posojil	535	90	Inventar premični .	279	—
Upr. in urad. prisp.	97	75	Obresti posojil povr.	6	67
Pristopnine . . .	42	—	Upr. in urad stroški	397	28
Prehodni ....	1.105	25	Delež „Zadr. zvezi1	200	
	54.671	13		54.671	13
II	1			II	1		
Imetje (Aktiva)	K	h	Dolgovi (Pasiva)	K	h
Posojila		23.311	25	Deleži		84	
Tekoči rač. z zvezo	19.117	79	Hranilne vloge s kap.		
Inventar premični .	279	—	obrestmi....	41.641	58
Zaostale obr. posojil	60	35	Predpl. obresti pos.	294	18
Vrednost tiskovin .	200	—	Prehodni .	.	.	.	1.105	25
Deleži pri Zadr. zv.	200		Čisti dobiček .	.	.	43	38
	43.168	39		43168	39
					
Posojilno in hranilno društvo v Ricmanjih,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za VII. upravno leto 1906.
Člani: stanje začetkom leta 1906 189, v upravnem letu pristopilo 14, izstopilo 4, koncem leta 1906 199.
Deleži: stanje začetkom leta 1906 259, v upravnem letu prirastlo 14, izplačano 4, koncem 1. 1906 269; odpovedano 0. Denarni promet: K 72.713-75.
Prejemki (Debet)	K	h	Izdatki (Kredit)	K	h		Imetje (Aktiva)	K	h	Dolgovi (Pasiva)	K	h
			Izplačani deleži .	.	20	—							
Vplačani deleži .	.	70	—	Vzdig. branil, vloge !	332	—		Posojila		40.805	49	Deleži		1.345	—
Hran. vi. s kap. obr.	1.580	61	Obr. hran. vi. izpl. |	1	65		Terjatve na blagu j	660	69	Hranilne vloge s kap.		
Vrnjena posojila	5.290	75	Ohr. bran. vi. kap.	60	61		Inventar premični .	1.061	36	obrestmi. . . .	1.852	—
Tekoči račun z zvezo	15.327	84	Dana posojila .	.	12719	61		Inventar nepremični	,37.399	29	Tekoči račun z zvezo	79.750	76
Obresti tek. računa	3.676	17	Tekoči račun z zvezo	271	os		Zaostale obr. posojil	776	93	Predpl. obr. posojil	244	03
Inventar premični	31	—	Obresti tek. računa	3 676	17		Vrednost tiskovin .	280	—			
Plač. obresti posojil	1.824	92	Inventar premični .	746	72		Zaostale zamud. obr.	37	45			
Upr. in urad. prisp.	678	32	Inventar nepremični j	16 924	48		Delež pri „Zadr. zv 1	600	—			
Pristopnine .	.	.	28	—	Obr. pos. povrnjene	11	—		Zaostali upr. stroški |	26	45			
Vrnen ukraden den.	267	01	Upravni stroški .	.	527	69		Zguba 1. 1906	.	.	393	12			
Vrnen odv. ekspens.			Rent. dav in nep. pr. j	—	40		Gotov, konec 1. 1906	1 151	01			
1. 1905 ....	737	27	Zemljiški davek . .	13	71							
Izter. tirjatve na bi.	6.263	64	Prepisna pristojbina j	59	24							
Gotov, začetkom leta	1.206	85	Doplačan delež zvezi j	200	—							
			Prim. vsled tatvine	267	01							
			Got. koncem 1. 1906	1.151	01							
	36 982	38		36.982	38		| 83191		79		83.191	79
II	1			II	1				II	1			|| |		
Vrbničkog društva za štednju i zajmove,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo za III. upravno leto 1906.
Člani: stanje začetkom leta 1906 297, v upravnem letu pristopilo 54, izstopilo 14, stanje 31. decembra 1906 337. Deleži: stanje zač. 1. 1906 297. v uprav, letu prirastlo 54, izplač. 14, konc. 1. 1906 337; odpovedano: 0.
Denarni promet: K 219.285‘35.
Prejemki (Debet)	K	h	Izdatki (Kredit)	K	11		Imetje (Aktiva)	K	h	Dolgovi (Pasiva)	K	h
Deleži — vplačani .	108		Deleži — izplačani.	28	_		Posojila		93.316	33	Deleži		674	
Hranilne vloge s ka-			Vzdig. hranil, vloge	27.641	17		Tekoči račun z zvezo	25.079	09	Hranilne vloge s ka-		
pitalizov. obresti .	68.969	22	Obr. hran vlog izpl.	1 795	96		Inventar premični .	423	62	pitalizov. obrestmi	123.367	88
Vrnjena posojila.	.	29.064	09	Obr. hran. vlog kap.	2.249	09		Zaostale obresti pos.	2.313	29	Rezervni zaklad .	.	3.167	56
Tekoči račun z zvezo	7.208	83	Dana posojiia. .	.	41.068	—		Delež pri Zadr. zv.	400	—	Čisti dobiček .	.	.	396	60
Obresti tekoč, računa	232	41	Tekoči račun z zvezo	32.287	92		Delež parob. družbe	400	—			
Plačane obresti od			Tiskovine ....	137	81		Got. koncem 1.1906	5.673	71			
posojil ....	4 397	80	Poštnine ....	25	86							
Upravni in uradni			Uprav, in urad. str.	247	33							
prispevki . . .	14	90	Rent dav. in nepos.									
Pristopnine . .	.	54	—	pristojbina .	.	.	60	68							
Gotov, začet. 1. 1906	2 430	28	Delež „Zvezi1 . .	400	—							
			Delež parob. društvu	400	—							
			Nagrada računarju .	150	—							
			Darila		50								
			Blagajna ....	264	—							
			Gotov. 31. dec. 1906	5.673	71							
	112.479	53	I 112.479		53			127 606	04		127 606	04
								|		II	1		
Prejemki (Debet)	K	h	Izdatki (Kredit)	K	h
Deleži — vplačani .	20		Deleži — izplačani.	1	
Hran. vloge s kap.			Vzdign. hran. vloge	30.318	28
obrestmi .	.	.	56 380	17	Obr. hran. vlog izpl.	309	63
Vrnjena posojila	28.560	53	Obr. hran. vlog kap.	6.020	51
Tekoči račun z Zv.	6.229	79	Dana posojila .	,	36.010	—
Obresti tek. računa	1.354	56	Tek. račun z zvezo	24.754	56
Plač. obr. od posoj.	5.609	30	Inventar premični .	47	30
Upr. in urad. prisp.	79	53	Obr. posojil povrnj.	26	75
Pristopnine . .	3	80	Upr. in urad. stroški	134	15
Za tiskovine .	.	.	37	60	Rent dav. in nep. pr.	80	58
Gotov, začetkom leta	2.916	52	Davki		19	07
			Delež pri Zadr. zvezi	200	—
			čisti dobiček 1. 1905		
			se vzdigne in na-		
			loži kot hran. vloga	778	50
			Gotov. 31. dec. 1906	2 491	48
	101.191	81		101 191	81
	|			|	
Imetje (Aktiva)	K	h	Dolgovi (Pasiva)	K	h
Posojila		112.692	14	Deleži		239	
Tekoči račun z zvezo	41.395	78	Hran. vloge s kap.		
Inventar premični .	714	49	obrestmi .	.	.	164.426	05
Inventar nepremični	7.075	95	Predplač. obr. pos.	658	03
Zaostale obr. posojil	1.264	04	Rezerv, zaklad z obr.	4 491	47
Delež pri Zadr. zv.	600	—	Čisti dobiček .	.	.	914	80
Delež pri Ljud pos.	4	—			
Rez zakl. (v vlogah)	4.491	47			
Gotov. 31. dec. 1906	2 491	48			
170.729		35		170.729	35
II			II	1		
Hranilnica in posojilnica v Rovtah pri Logatcu,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za XI. upravno leto 1906. člani: stanje začetkom leta 1906 202, v upravnem letu prirastlo 4, izstopilo 5, koncem leta 1906 201.
Deleži: stanje začetkom leta 1906 202, v upravnem letu prirastlo 4, odpadlo 5, koncem leta 201, odpovedano: —. Denarni promet: K 464.630 33.
Prejemki (Debet)	K	h	Izdatki (Kredit)	K	h
Deleži — vplačani .	8		Deleži — izplačani	10	
Hran. vloge s kap.			Vzdig. hranil, vloge	88.134	30
obrestmi .	.	.	118.142	54	Dana posojila .	.	30.587	10
Vrnjena posojila	25.089	74	Tekoči račun z zvezo	60.356	24
Tek. račun z zvezo	36.666	99	Obr. bran. vlog izpl.	723	01
Obr. tek. rač. z zv	686	84	Obr. hran. vlog kap.	5.469	50
Plač. obr. od posojil	7.924	64	Upr. in urad stroški	147	94
Upr. in urad. prisp.	118	85	Rent. dav. in nep. pr.	78	68
Obr. nalož. denarja	214	78	Naložen denar .	.	1.016	01
Tek. račun z člani	40.270	69	Tek. račun z člani	45.117	71
Obr. tek. rač. z člani	133	80	Obr. tek. rač. z člani	76	70
Gotov, začetkom leta	3.656	27	Gotov. 31. dec. 1906	1.195	95
	232.913	j!4		232 913	14
I II	1			II II		
Imetje (Aktiva)	K	h	Dolgovi (Pasiva)	K	h
Posojila		124.785	43	Deleži		402	
Tek. račun z zvezo	22.802	92	Hran. vloge s kap.		
Inventar premični .	192	08	obvestmi .	.	.	157.631	29
Zaostale obr. posojil	3.097	89	Tek. račun s člani	733	74
Vrednost tiskovin .	78	—	Rez. zaklad z obr.	4.884	12
Vrednost kolekov .	30	—	čisti dobiček .	.	.	805	69
Delež pri Zadr. zv.	1.000	—			
Delež pri Ljud. pos. j	4	—			
Tek. račun z člani 1	5.580	76			
Naložen denar .	.	5.689	81			
Gotov. 31. dec, 1906 j	1.195	95			
1 1	164.456	84	|j 164.456		84
II	I II	1			'	I „	II	1		
Seoska blagajna za štednju i zajmove u župi Punat,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za II. upravno leto 1906.
Člani: stanje začetkom leta 1906 17, v upravnem letu pristopilo 28, izstopilo —, koncem leta 1906 45.
Deleži: stanje začetkom leta 1906 17, v upravnem letu prirastlo 28, odpadlo—, koncem 1. 1906 45, odpovedano: 0. Denarni promet: K 250.61534.
Prejemki (Debet)	K	h	Izdatki (Kredit)	K	h		Imetje (Aktiva)	K	h	Dolgovi (Pasiva)	K	h
Deleži — vplačani .	112	_	Vzdig. hranil, vloge	49.715	37		Posojila		12.250		Deleži		180	
Hranilne vloge .	.	246 545	46	Obresti hr. vlog izpl.	239	59		Tekoči račun .	. .	238 065	03	Hranilne vloge . .	250.615	34
Vrnjena posojila. .	3.396	—	Obresti hr. vlog kap.	5.438	43		Inventar premični .	300	15	Čisti dobiček 1906 .	683	40
Tekoči račun .	.	.	43.394	19	Dana posojila . .	13.280	—		Zaostale obr. posojil	32	59			
Obresti tek. računa	6.265	18	Tekoči račun .	. .	230 816	09		Tiskovine ....	144	—			
Obresti od posojil .	443	72	Obresti na tek. rač.	43	31		Delež „Zadr. Zvezi*	400	—			
Upravni dohodki	2	50	Inventar premični .	307	10		Delež „Zadr. Zvezi*	100	—			
Upisnine ....	56	—	Upravni troski .	.	267	07		Del. A.-H par. društ.	40	—			
Gotov, začet. 1. 1906	285	98	Davki		7	10		Gotov. konc. 1. 1906	146	97			
			Delež „Zadr. zvezi“	200									
			2 del. A.-H. par. dr.	40	—							
			Gotov. 31. dec. 1906	146	97							
	300 501	03		300 501	03			251.478	74		251.478	74
				F			II	1			II	1		
Člani: stanje začetkom leta 1906 464, v upravnem letu prirastlo 2, izstopilo 2, koncem leta 1906 464.
Deleži: stanje začetkom leta 1906 464, v upravnem letu prirastlo 2, odpadlo 2, koncem leta 464, odpovedano: 1. Denarni promet: K 98.414.79.
Prejemki (Debet)	K	h	Izdatki (Kredit)	K	h
Blag. preost. 1. 1905	1.612	50	Izplačani — deleži .	47	
Vplačani deleži .	.	10	—	Vrnjena izposoj ila .	1.820	—
Pristopnine . .	.	4	—	Izdatki za blago . .	42.055	19
Prejemki za blago .	46.866	91	Voznina		474	93
Prehodni ....	210	—	Užitnina ....	504	86
Vzdig. naložen denar	675	—	Inventar premični .	11	66
Upravni prispevek .	14	73	Davki		255	65
			Neposredne pristojb. Upravni stroški .	.	1.614	20 54
			Obresti deležev .	.	1	68
			Obresti izposoj il.	.	1.405	95
			Prehodni ....	283	60
			Zavarovalnine . .	54	39
			Naložen denar .	.	492	—
			Gotov, konec 1. 1906	371	49
	49.393	14		49.393	14
	| |				
Imetje (Aktiva)	K	h	Dolgovi (Pasiva)	K	h
Vrednost blaga . .	14.544	37	Deleži		1.538	
Terj. na blag. prizad.	4.453	76	Neizplačane obr. del.	9	60
Ter j na blag. pri nez.	1.439	69	Izposojila ....	15.000	—
Vred prem. invent. .	642	71	Dolg na blagu nezad.	1.001	59
Delež Zadružni zvezi	200	—	Dolg na preši posoj.	92	50
Delež Gosp. zvezi .	20	—	Rezervni zaklad .	.	3.967	57
Obr. nal. den. 1905	1	49	Čisti dobiček .	.	.	144	23
Obr, nal. den. 1906	6	38			
Prehodni ....	73	60			
Gotov, k one. 1. 1906	371	49			
| 21.753		49		21.753	49
1!			II	1		
Gospodarsko in konsumno društvo pri Sv. Mihelu,
registrovana zadruga z omejeno zavezo, za V. upravno leto 1906.
Člani: začetkom leta 340, v upravnem letu pristopilo 16, odpadlo 7, koncem leta 349.
Deleži: stanje začetkom leta 340, v upravnem letu prirastlo 16, izplačano 7, koncem leta 349; odpovedano 0. Denarni promet: K 215.810 93.
Prejemki (Debet)	K	h	Izdatki (Kredit)	K	h
Blag. preost. 1. 1905	3.304	55	Izplačani deleži . .	7	_
Vplačani deleži . .	16	—	Vrnjena izposojila .	2.110	86
Pristopnine . .	.	19	20	Izdatki za blago .	.	88.165	99
Izposojila ....	26.603	37	Voznina ....	3.255	84
Prejemki za blago .	78.121	01	Užitnina ....	1.345	—
			Inventar premični .	1.031	69
			Pridobninski davek .	48	37
			Upravni stroški .	.	4.659	27
			Obresti del. in izpos.	7.122	78
			Gotov, konec 1. 1906	317	33
	108 064	13		108 064	13
II	1 Il	1			II II	1		
Imetje (Aktiva)	K	h	Dolgovi (Pasiva)	K	h
Vrednost blaga . .	58.426	93	Deleži		692	
Terj. na blag. pri zad.	104.413	76	Neizpl obr. deležev	17	50
Terj. na blag pri nez.	1 203	40	Izposojila ....	122.103	37
Vred. prem. invent.	3.275	07	Dolg na blagu zadr.	37	12
Deleži (zveza, pos.)	222	—	Dolg na blagu nezad.	41.280	81
Gotov. konc. 1. 1906	317	33	Dolg na obr. od izpo.	100	01
			Rezer. zaklad z obr.	2.882	22
			Čisti dobiček .	.	.	745	10
	167.858	13		167.858	13
	|				
Mlekarna v Hrušici pri Podgradu v Istri,
registrovana zadruga z omejeno zavezo, za III. upravno leto 1906.
Člani: stanje začetkom leta 1906 255, v upravnem letu pristopilo 27, izstopilo 1, koncem leta 1906 281.
Deleži: stanje začetkom leta 1906 2554, v upravnem letu prirastlo 608, odpadlo 7, koncem 1. 1906 3155, odpovedano: 5. Denarni promet: K 309.286'45.
Prejemki (Debet)	K	h	Izdatki (Kredit)	K	h
Blag. preost. 1. 1904 Vplačani deleži .	. Pristopnine . . . Izposojila .... Prejemki za blago . Upravni stroški .	. Naložen denar .	. Odprodan inventar.	1.168 608 80 44.959 59.855 116 47.296 759	35 10 15 82 84	Izplačani deleži . . Vrnjena izposojila . Izdatki za blago .	. Naložen denar .	. Alfa Separator .	. Inventar premični . Pridobn. davek .	. Upravni stroški .	. Obresti izposoj il. . Prehodni (Zad. posl.) Gotov, konec 1. 1906	7 47.980 33.143 47.322 3.000 1.168 44 19.479 1.763 534 400	60 92 16 99 05 14 24 09 07
	154 843	26		154.843	26
				1	
Imetje (Aktiva)	K	h	Dolgovi (Pasiva)	K	h
Vrednost blaga .	. Terj. na blag pri zad. Na'ožen denar .	. Vrednost zemljišča . Vrednost poslopja . Vrednost premičnin Vrednost strojev.	. Vrednost orodja .	. Prevoznine . .	. Obr. nalož. denarja Got. koncem 1. 1906 |	460 1.600 124 500 19.279 4.261 6.845 1.929 835 11 400	54 86 41 67 90 85 38 07	Deleži	 Izposojila .... Dolg nezadružnikom Alfa Separator . . Rezervni zaklad .	. čisti dobiček . . .	3.155 27.259 869 1.691 2.782 490	30 32 52 88 66
| 36.248 | 68				36.248	68
1					
Kronika Zadružne zveze.
Hcvizije 1. 1906. Zadružna zveza je revidirala 1. 1906 152 zadrug, t. j, polovico pridruženih zadrug. Po pokrajinah je bilo revidiranih 100 kranjskih, 8 štajerskih, 7 goriških in tržaških, 22 istrskih in 15 dalmatinskih zadrug. Z ozirom na poslovni obrat so se pregledane zadruge razdeljevale na 1 osrednjo posojilnico, 1 zvezo, 87 hranilnic in posojilnic, 17 mlekarskih zadrug in 46 kmetijskih, gospodarskih, konsumnih, oljarskih, itd. zadrug. V likvidaciji se je od pregledanih nahajala 1 zadruga.
Državno podporo v znesku 2000 K je dovolilo poljedeljsko ministerstvo naši članici, živinorejski zadrugi v Selcih na Gorenjskem.
Prijavile so svoj pristop k „Zadružni zvezi* sledeče zadruge: Društvo za štednju i zajmove, Kršan, Istra; Stavbena zadruga „Lastni Dom“, Brežice, Štajersko; Društvo za štednju i zajmove, Višnjan, Istra.
Izključila je „Zadružna zveza* v Ljubljani „Hranilnico in posojilnico* v Metliki, ker se ni hotela pokoriti načelom, izrečenim na zadnjem občnem zboru.
Lep vspcii je dosegla „Ljudska hranilnica in posojilnica" v Celju že k oj ob svojem pojavu. Druga posojilnica v Celju je namreč sklenila, povišati obrestno mero za hranilne vloge na 41/2 °/o in sprejemati odslej prošnje za posojila brezplačno. Korist pojava „ljudske" posojilnice!
Zanimiva brošura. Našim zadružnikom, ki so zmožni nemščine, priporočamo, da prečitajo zelo zanimivo brošuro „Nekaj o pašnji* (Eniges uber die Weidewirtschaft). Spisal jo je ing. Oskar vitez Raffay, voditelj mlekarskega odseka Splošne zveze kmetijskih zadrug na Dunaju. Raffay je osebno znan onim našim zadružnikom, ki so se letos januarja meseca udeležili naše mlekarske razstave. Bil je član razsojevalne komisije. Knjižica se dobi pri Zadružni zvezi in stane 40 vin. komad.
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 30. (Družtvo za štednju i zajmove v N.) Ali je potrebno, da podpiše porok na zadolžnici razun svojega imena tudi dodatek „porok in plačnik", ako je že v besedilu zadolžnice tiskano, da pristopi k posojilu kot porok in plačnik?
Odgovor 30. Ne, ker je že iz teksta samega spoznati, kake obveznosti je prevzel s tem, da je podpisal zadolžnico. Ravno tako je nepotrebno, da pristavi dolžnik svojemu podpisu opombo „dolžnik*, kakor se to mnogokrat zgodi.
Vprašanje 31. (Isto). Kaj je potrebno, da napravi vlagatelj, da more zadruga izplačati bodisi celo vlogo, ali pa en del iste osebi, katero za to označi ?.
Odgovor 31. Zadrugi mora naznaniti ime pooblaščenca, da se vpiše isto v knjigi hranilnih vlog poleg vloge dotičnoga vlagatelja z opombo, da je knjižica „vinkulirana* in da se sme izplačati edino le vlagatelju samemu, ali pa osebi N. N. V hranilni knjižici pa zabeleži zadruga z rudečilom ali pa s posebnim pečatom na takoj vidnem mestu opazko „Vin-kulirano*.
Vprašanje 32. (Isto.) Ali se more dovoliti, da je mož dolžnik, žena pa da pristopi k zadolžnici kot porok in plačnik, ali pa obratno ? (V pravilih stoji, da mora pri oženjenih dolžnikih podpisati zadolžnico vedno tudi žena kot porokinja).
Odgovor 32. Pravilno bi bilo, da bi se popolnoma držali predpisa pravil, da bi pri oženjenih izposojevalcih
poleg drugega poroka vedno podpisovala tudi žena oziroma mož. Toda to se žal toliko pri nas, kolikor drugod, prav malo uvažuje. Kar se pa vprašanja samega tiče, more seveda žena odnosno mož pristopiti k dolžni izjavi le tedaj, če ima posebno premoženje, ki je ločeno od premoženja dolžnika.
Vprašanje 33. (Isto) Ali je potrebno obnoviti zadolžnico, kolekovano po II. lestvici, ako je pretekel rok 4 let?
Odgovor 33. Ne, ker velja pogoj, da se smejo koleko-vati po prvi lestvici le zadolžnice, ki se izdajo na 4 1 e ta, zato pa se tudi morajo po preteku te dobe izplačati ali pa ponoviti.
Vprašanje 34. (Isto.) Če je posojilo dano na hipoteko in je v zadolžnici povedano, da bo dolžnik plačal posojilo v 4 letih, ali je potrebno po preteku tega časa kaj napraviti, ako ni plačal še posojila?
Odgovor 34. Ničesar, ker zastara posojilo na vknjižbo šele v 30 letih po dnevu izdatbe zadolžnice. Stranko se samo opomni, da mora redno plačati odpadajoče obresti, ker imate drugače pravico takoj zahtevati vračilo posojila.
Vprašanje 35. (Hran. in pos. v Z.) Sme-li se dopisnica-naročilnica zeu denar v tekočem računu z zvezo odpošiljati z znamko za 3 vin., namesto 5 vin., če ni pripisane nobene opombe?
Odgovor 35. Ni mogoče, ker se navadno napiše preveč besedi.
Vprašanje 36. (Hran. in pos. v R.) Narediti imamo prošnjo za vknjižbo v zvezi z izbrisi v imenu stranke, ki ne zna pisali. Ali bo zadostovalo, če se stranka na vlogo samo podkriža pred pričami?
Odgovor 36. Ne, ker mora biti njegov križ poverjen bodisi od notarja, ali pa od sodnije.
Vprašanje 37. (Hran. in pos. v I.) Pri naši posojilnici je vložil precej veliko vlogo neki oče za svojo polnoletno hčer hčerin denar in pustil vinkulirati, da se sme vzdigniti samo z njegovim dovoljenjem. Hči se je sedaj omožila, mož ima v rokah knjižico, oče pa noče dovolili vzdiga. Mož žuga posojilnici s tožbo. Kaj hočemo narediti?
Odgovor 37. Izplačati vlogo še le tedaj, ko bo dal oče dovoljenje za to. Posojilnico veže pridržek (vinkulum), s katerim je vlogo svoječasno sprejela od vlagatelja. Zato ravna pravilno, ako noče izplačati. Mož pa more, ako se čuti prikrajšan, tožiti očeta, ki je denar vložil s takim pridržkom in s tem prikrajšal hčer za njen denar, posojilnico pa nikakor ne more tožiti.
Vprašanje 38. (Hran. in pos. v S.) Ali bi ne bil sam imenik članov s podpisom člana zadosten za poverilo njegove neomejene zaveze nasproti zadrugi, in da bi pristopni list odpadel, in ali je potrebno, da njegov pristop k zadrugi zraven njegovega lastnoročnega podpisa odnosno njegovega lastnoročnega križa tudi dve priči potrdili?
Odgovor 38. Vsebina imeniku članov je določena že po besedilu § 14. zadr. zakona, zato je ni mogoče spremeniti s posebnim ozirom še, da je ta knjiga javna, ker se mora dovoliti vpogled vanjo tudi neudom. Pristopna izjava pa je dokument izredne važnosti za zadrugo, ki se kot dokazilno sredstvo članstva rabi le v izrednih slučajih, zato pa mora skrbno shranjeno biti. Besedilo pristopne izjave je zopet tako določeno, da ne more biti spojeno z onim imenika članov. Je že bolje, če so knjige ločene. — Kar se pa tiče prič pri podpisu članov, so te nepotrebne, če zna stranka pisati, potrebne pa, če ne zna pisati.
Vprašanje 39. (Hran. in pos. v D.) Prosimo Vas, da nam navedete kako dobro nemško navodilo za raiffeisenske posojilnice.
Odgovor 39. Najboljše nemško navodilo za raiffeisenske posojilnice po našem mnenju je: Viktor Kerbler „Anleitung zur Geschaftsfuhrung der Vorschusskassenvereine nach dem System F. W. Raiffeisen”, Linz a. D., 1904, ker je ta knjiga najnovejša in je spisana po odličnem • strokovnjaku. Knjiga stane nevezana menda 5 K in jo dobite bodisi pri nas, ali pa v Katoliški bukvami v Ljubljani.
Vprašanje 40 (Kmetijsko društvo v M.) Kako se določi pri sestavljanju računskega zaključka kosmati dobiček pri blagu?
Odgovor 40. Ako rabite naš formular za računski zaključek, izračunate kosmati dobiček pri blagu po sledečem sestavku:
A. Razhod blaga:
K............Prodaja tekoč, leta (iz prometa letošnjega leta),
.............Terjatve za blago članov in nečlanov za tek.
leto (iz bilance tekočega leta),
„............Dolg za blago članom in nečlanom v pre-
teklem letu (iz bilance preteklega leta),
.............Zaloga blaga koncem	tekočega	leta	(iz	bilance
_________ tekočega leta).
K . .........skupno.
B. Dohod blaga:
K............Zaloga preteklega	leta	(iz	bilance	pret.	leta),
.............Terjatve na blagu od članov in nečlanov preteklega leta (iz bilance preteklega leta),
.............Nakupna vrednost blaga v tekočem letu (iz
prometa letošnjega leta),
„............Dolg za blago	udom in neudom	v tekočem
______________letu (iz bilance	letošnjega leta).
K............skupno.
Sestav: Razhod blaga K..............
manj Dohod blaga ................
Surovi dobiček K.............
Ako bi bil dohod blaga večji od razhoda, potem bi imeli zgubo na blagu. Upamo, da Vam je sedaj jasno. Pozdrav!
Zadružni pregled.
llegistrovaiie so bile meseca julija sledeče nove zadruge: v Istri: Kraško društvo za štednju i zajmove v Sv. Luciji pri Oprtlju in Kaštelsko društvo za štednju i zajmove v Kaštelu; na Goriškem: Goriška eksportna zadruga za zelenjavo v Gorici; na Tržaškem: Hranilnica in posojilnica v Prebčah (Trebčah?); na Štajerskem: Hranilnica in posojilnica v Lučah, v Mali Nedelji, v Šmarjeti pri Rimskih Toplicah, v St. liju pri Velenju, v Št. Jurju ob Taboru in v Svetem Pavlu pri Preboldu; nadalje Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju in Bikorejska zadruga v Križevcih; v Dalmaciji: Seoska blagajna za štednju i zajmove v Banju, v Bi bi n ja h, v Kruševu in v Dolnjem Dicmu; Hrvatska pučka blagajna za štednju i zajmove v Zaostrogu; Zadružni savez v Splitu.
Iz zadružnega registra so bile izbrisane meseca julija sledeče zadruge: na Kranjskem: Kmetijsko društvo v Dolenji vasi pri Ribnici, Mlekarska in sirarska zadruga v Grahovem in Kmetijsko društvo v Ribnici; v Dalmaciji: Prva Konavoska vinarska zadruga v Grudi.
Snujejo se sledeče zadruge: Sadjarska zadruga v Radovljici na Kranjskem; Hranilnica in posojilnica v
Št. Petru v Savinjski dolini in v Šoštanju na Štajerskem; Hranilnica in posojilnica v Podljubelju na Koroškem; Uljarska zadruga v Krlima in Hrvatska pučka blagajna za štednju i zajmove v Kozici pri Vrgorcu v Dalmaciji.
Odlikovanje odličnih zadružnih delavcev. Z dnem 12. julija t. 1. je cesar odlikoval sledeče v zadružništvu delujoče osebe: Jana Sedlaka, ravnatelja Osrednje zveze čeških kmetijskih zadrug v Pragi, s častniškim križcem Fran Josipovega reda, dr. Pavla viteza Storck-a, načelnika Splošne zveze kmetijskih zadrug v Avstriji na Dunaju, dr. Edvarda Turk-a, načelnika Zveze kmetijskih zadrug v Šleziji v Bielitzu, in Viktorja Kerbler ja, gorenjeavstrij-skega deželnega nadsvetnika v Linču, z redom železne krone tretjega razreda, takse prosto; Josipa Faschingbauer-ja, načelnika namestnika Splošne zveze kmetijskih zadrug in deželnega računskega svetnika nižjeavstrijskega na Dunaju, dr. Josipa Capellett i-ja, odvetnika in predsednika zavoda „Banca caRolica” v Tridentu, Ivana Panizza, predsednika Zveze kmetijskih posojilnic in gospodarskih zadrug v italijanskem delu Tirolske in Tridenta, ter Dr. Frana Stefczyka, vodjo Patronatne pisarne hranilnic in posojilnic pri deželnem odboru v Lvovu, z viteškim križcem Fran Josipovega reda; A n to n i n a Blažeka, pisarniškega ravnatelja Osrednje zveze čeških kmetijskih zadrug v Pragi; z naslovom cesarskega svetnika, takse prosto; Josipa K I i n g e r - j a, predsednika Osrednje zveze nemških kmetijskih zadrug v Pragi in nadučitelja v Haanu, Frana Z i k o, ravnatelja Zveze čeških kmetijskih zadrug v Šleziji v Tropa vi, ter Gustava M u 11 e r - j a, tajnika c. kr. kmetijske in gozdarske družbe v Šleziji v Tropavi, z zlatim zaslužnim križcem s krono; V e n d e 1 i n a Riidler-ja , na-čelnika-namestnika Zveze hranilnic in posojilnic in drugih kmetijskih zadrug na Predarlskem in vpokojenega nadučitelja v Wolfurtu, z zlatim zaslužnim križcem.
Najvišje odlikovanje zaslužnih mož delavcev na zadružnem polju je dokaz, kako prodira razumevanje važnosti gospodarske akcije zadružništva tudi v najvišje kroge. Čestitamo!
Centralna zadružna blagajna. Kakor v že znano, je bila vlada predložila prejšnjemu zasedanju državne zbornice načrt zakona za ustanovitev osrednje zadružne blagajne. Ker ni bil rešen, pride to jesen zopet na vrsto. Vlada je sklenila vložiti v blagajno 5 milijonov kron, da si tako zavaruje vpliv na novi zavod.
Mlekarske zadruge na Kranjskem. Leta 1906. je bilo na Kranjskem 77 mlekarskih zadrug in 12 planinskih sirarnic, tedaj 89 mlekarskih podjetij, ki so skupno razpečali 12,350.000 litrov mleka in zato izkupili 21li milijona kron. Stranski dohodek, katerega nudi mlekarstvo, je zelo pripraven za našega kmeta, ki potrebuje vedno razpoložljivega denarja za večje in manjše potrebe v gospodarstvu. Sicer se v zadnjem času ustanavlja precej novih zadrug, toda z nekako čudnim vtiskom opazujemo, kako se starejše mlekarske zadruge pri nas druga za drugo razpuste. Ako iščemo vzroke lega pojava, spoznamo, da so bile ustanovljene prenaglo in brez potrebne previdnosti, katero je treba vedno uvaže-vali pri ustanavljanju gospodarskih zadrug. Zadruge, ki se razpuščajo, imajo v glavnem sledeče hibe: V prvi vrsti manjka v njihovih pravilih določilo, da so dolžni člani izročiti zadrugi mleko vseh priglašenih krav in da smejo pridržati si le toliko mleka, kolikor ga neobhodno potrebujejo za dom. Vsled tega tudi nimajo pravila določbe, da se kaznujejo z globo člani, ki tega ne delajo. Dobava mleka
pri takih okolnostih ne more biti stalna in zajamčena. Le tako je bilo n. pr. mogoče, da je pri neki mlekarski zadrugi na Notranjskem pala dobava mleka od 1000 litrov na dan na 100 litrov in to v teku dveh let. Zadruga je seveda morala prenehati. Toda tudi deleži so navadno prenizki, tako da se morajo napraviti znatni dolgovi za napravo in opravo mlekarnic. Ker niso člani navezani na večletno članstvo, izstopajo poljubno pri najmanjšem prepirčku, tako da ostane zadruga naenkrat brez mleka in mora vsled tega raziti se z ogromnimi izgubami. Ako nočemo, da se ta pojav nadaljuje, bo treba revidirati pravila starejših mlekarskih zadrug, posebno onih, čegar razmere so nekoliko otežkočene, tako da se zajamči njihov obstoj in nadaljni pravilni razvoj.
Dobavo kmetijskih pridelkov za vojaštvo hoče pospeševati poljedelsko ministerstvo v dogovoru s c. kr. vojnim ministerstvom s tem, da priredi posebne poučne tečaje za voditelje gospodarskih zadrug. Tečaji se bodo priredili v posameznih važnih mestih, ki pridejo v poštev za dobavo vojaških potrebščin. Ob tej priliki bo izdalo ministerstvo posebno navodilo, katerega bo razdelilo med obiskovalce tečajev in razposlalo tudi drugim interesentom. Stroške za tisek navodila in za učne moči, za katere se bodo rabili spretni uradniki c. kr. intendantur in vojaških oskrbovališč, bo nosilo poljedelsko ministerstvo samo.
Nižjeavstrijska osrednja zadružna blagajna na Dunaju je imela koncem 1. 1906. 702 člana in sicer 22 fizičnih oseb (odbornikov in nadzornikov), 530 hranilnic in posojilnic, 146 kmetijskih zadrug in 4 osrednje zadruge. Zadruge so imele pri osrednji blagajni naloženo na tekoči račun 28,708.129 K, izposojeno pa v tekočem računu 7,949.036 K. Vrednostnih papirjev je imela osrednja blagajna koncem 1. 1906. za 18,809.844 K, pri njih pa kurzne izgube 42.661 K. Čisti dobiček je znašal koncem leta le 5.128-38 K.
Nemška zadružna zveza na Češkem. Osrednja zveza nemških kmetijskih zadrug na Češkem v Pragi je imela
1.	1896., ko se je ustanovila, članov: 22 raiffeizenk, 5 nedenarnih zadrug in 136.148-24 K prometa. Leta 1906., torej po desetih letih obstoja, pa je imela članov: 571 raiffeizenk, 135 drugih zadrug in 81,000.000 K prometa. Desetletni uspeh podrobnega zadružnega dela!
Duhovnike in učitelje bi radi odstranili od zadružništva nemški trgovci, ker so jim zadruge trn v peti. Na Saksonskem so zahtevali od ministerstva uka in bogočastja, da naj prepove duhovnikom in učiteljem sodelovati pri zadružništvu. Ker je minister tako, osebno svobodo omejujočo zahtevo kratkomalo zavrnil, so se sedaj obrnili z enako zahtevo na državnega kancelarja, slikajoč pri tem v zadružništvu delujoče duhovnike in učitelje kot za državo najbolj nevarne elemente!
Zadružništvo v Dalmaciji namerava vlada podpirati s precejšnjimi sredstvi. Tako se čuje, da hoče dati 20.000 K za prvo pomoč pri ustanovitvi Zveze dalmatinskih kmečkih posojilnic in gospodarskih zadrug, poleg tega pa letno še redne podpore v znesku 6.000 K. Nadalje bo vlada pokrivala stroške za poučne tečaje in bo pošiljala boljše udeležnike na poučna potovanja v Tirolsko in Kranjsko, da se tam izpopolnijo. Ustanoviteljem zadrug v krajih, kjer je še mnogo oderuštva, bo razdeljevala nagrade, izplačevala bo razliko in stroške pri denarju, vzetim na posodo pri bankah. Vlada bo podpirala Zvezo z veliko denarno pomočjo, ako prevzame nakupovanje gospodarskih potrebščin in zato ustvari pisarno v Zadru.
Dalmatinsko zadružništvo je sedaj razdeljeno na štiri kraje. Naj večji del pripada naši Zadružni zvezi v Ljub-
ljani, drugi del se zbira okoli ravnokar ustanovljene Dalmatinske zveze, ki stoji pod naravnostnim vplivom deželnega odbora; potem je še veliko zadrug, ki nočejo ničesar vedeti o kaki zvezi, ker ne spoznavajo potrebe in važnosti take zveze. Konečno je še nekaj nad 20 srbskih zadrug, ki se osredotočujejo okoli srbske zveze, katera pa nima pravice revizije.
Srbske zadruge na Hrvatskem in Slavonskem.
Koncem 1. 1905. je bilo v navedenih deželah 235 srbskih kmečkih zadrug, ki so imele 7227 članov, 1,018.25609 K hranilnih vlog, 1,635.754-57 K posojil, 54.326'82 K rezervnih fondov in 69.482 40 K vplačanih deležev. Srbske zadruge so združene v „Savezu srpskih zemljoradničkih zadruga", ki je bil ustanovljen koncem 1. 1897.
Žitne skladiščne zadruge v Ameriki. V zadnjem času so začeli farmerji v Ameriki združevati se vedno bolj v žitne skladiščne zadruge. Glede oddaje žita so bili prej odvisni od zveze elevatorskih družb, ki so imele na za to pripravnih postajah posebne elevatorje (dvigalne naprave za nakladanje žita). Farmerji (kmetovalci) so bili prisiljeni oddajati žito na teh postajah po cenah, katere je nastavljala omenjena družba, ako so hoteli priti hitro do denarja. Odkar pa ustanavljajo posebne zadruge za prodajo žita, ki si osnujejo na postajah svoja žitna skladišča, so cene izdatno poskočile. Seveda so s tem korakom prizadali zvezi elevatorskih družb ogromen udarec. In res nazadujejo te družbe silno od onega trenotka, ko so se spomnili pridelovalci žita stare resnice, da je v edinosti moč!
Tudi zadružništvo na Ruskem napreduje v zadnjem času vedno bolj živahno. Selitev narodov je svoj čas prodirala iz vzhoda proti zahodu, ideja bratstva in samopomoči pa vbira nasprotno smer. Na zahodu se je pojavilo moderno zadružništvo, odtod prodira vedno bolj proti vzhodu. Zadružništvo je vsled tega najbolj razširjeno v severozahodnem in severnem delu Evrope, najmanj pa še na vzhodnem in severovzhodnem. Rusija je v tem oziru še le v povojih. Moderno zadružno gibanje je tu pričelo še le 1. 1860 —1870, ko sta se ustanovila prva kreditna zadruga in prvo konsumno društvo. Toda zmedene politične razmere in strogost obstoječih, posebno združevalnih zakonov so zelo ovirale hitrejš razvoj. Leta 1895. je bil izdan prvi zadružni zakon, i. s. za zadruge, katerih namen je dovoljevanje malega kredita; leta 1897. sta bila izdana normalna Statuta za k o n s u m n e zadruge in za vaške zadruge, t. j. kmetijske nakupne in prodajne zadruge, leta 1898. pa je bil izdan normalni Statut za zadruge v s v r ho izboljšanja poljedelstva, in konečno 1. 1902 je bil izdan zakon za proizvajalne zadruge ali artele. Leta 1904. je bilo približno 5960 kreditnih zadrug z približno 560.000 članov, in sicer je bilo 753 kmetijskih hranilnic in posojilnic, 87 kreditnih društev, 4568 hranilnic in posojilnic in 582 vaških posojilnic, ustanovljenih na podlagi državnih vzornih pravil. Posojil so do takrat izdali ti zavodi približno do 93,000.000 rubljev. Poleg tega je še nad 100 zavarovalnih zadrug.
Odkar so nastopile kreditne zadruge, je pala obrestna mera za posojila od 100°/o na 12 °/o, ki je danes navadna mera za posojila na Ruskem.
Tudi na Ruskem so kreditne zadruge po sistemu Schulze-Delitschevern seveda v ospredju, kar je samoobsebi umevno. Mali trgovci in obrtniki so kot bolj inteligentni del naroda prej prišli do pravilnega vpoštevanja koristi zadružništva nego kmetovalci. Toda v zadnjem času se širijo med zadnjimi tudi posojilnice Raiffeisenovega sestava,
- 252 -
katerih je danes približno 1500. Kakor je poročalo svoji denarni centrali 1084 teh posojilnic, so imele te do 1. oktobra m. 1. 13,788.000 rubljev celoskupne imovine in 13,323.000 rubljev celoskupnih pasiv, čistega dobička pa 465.000 rubljev.
Natančne štatistike glede delovanja zadružništva seveda z ozirom na obstoječe razmere v Rusiji ni mogoče dobiti.
Razpis.
Na kranjski kmetijski šoli na Grmu pri Novemmestu z dveletnim slovenskim poukom je oddati
pet deželnih ustanov,
za prihodnje šolsko leto 1907/1908 (oziroma tudi za 1. 1908/1909), ki se začne 3. novembra t. 1.
Pravico do teh ustanov imajo sinovi kranjskih kmetovalcev in vinogradnikov, ki so vsaj 16 let stari, čvrstega zdravja ter so z dobrim uspehom dovršili ljudsko šolo. Prednost gre tistim mladeničem, ki ostanejo, dovršivši šolo na Grmu, gotovo na svojem domu in se bodo pečali s kmetijstvom, vinarstvom in sadjarstvom.
Učenci z ustanovami imajo hrano, stanovanje in pouk v šolskem zavodu brezplačno, obleko, životno perilo, obuvalo in šolske potrebščine pa si morajo sami priskrbovati.
V šolo se sprejemajo tudi plačuj oči in zunanji učenci.
Plačuj oči učenci plačujejo za hrano 80 h na dan in po 40 K šolnine na leto ter stanujejo brezplačno v zavodu. Vse druge potrebščine si morajo sami priskrbovati.
Zunanji učenci (eksternisti) stanujejo zunaj zavoda in plačujejo po 40 K šolnine na leto.
Vsi učenci imajo uniformo, ki si jo morajo sami plačati.
Hrano je plačevati vnaprej v mesečnih obrokih, šolnino pa tudi vnaprej v dveh letnih obrokih.
Prošnje, svojeročno pisane in kolkovane s kolkom za 1 K, je poslati
do 5. septembra t. 1.
vodstvu kranjske kmetijske šole na Grmu pri Novemmestu.
Vsaki prošnji je priložiti rojstni list, spričevalo o dovršeni ljudski ali kaki višji šoli, zdravniško potrdilo o trdnem zdravju in spričevalo županstva in župnega urada o lepem vedenju prosilčevem.
Prošnji za sprejem proti plačilu je pridejati obvezno pismo (reverz) starišev, oziroma varuha zaradi vzdržavanja učenca.
Vsak prosilec mora delati sprejemno izkušnjo iz slovenskega jezika in iz priprostega računstva. Od uspeha te izkušnje je odvisen sprejem v šolo.
Kedaj bo delati sprejemno izkušnjo, naznani vodstvo vsakemu prosilcu posebej.
Učenci, ki dovrše šolo z dobrim uspehom, imajo pri vojaščini pogojno pravico do samo dveletne pre-zentne službe. Ako namreč zadoste svojim vojaškim dolžnostim prvi dve leti brez graje ter dokažejo, da bodo po izstopu iz prezentne službe kmetovali na svojem ali svojih staršev domu, smejo na podstavi odredbe c. kr. vojnega ministrstva z dne 22. julija 1. 1895, štev. 4643, prositi proti koncu drugega vojaškega leta, da se jim odpusti tretje službeno leto.
Deželni odbor kranjski v Ljubljani, dne 18. julija 1907.
Razglas
o sprejemu gojenk v gospodinjsko šolo c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani.
Meseca oktobra se otvori deseti tečaj gospodinjske šole, ki bo trajal 12 mesecev. Gojenke morajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstvom čč. gg. sester iz reda sv. Frančiška. Zavod je v posebnem poslopju poleg Marijanišča na Spodnjih Poljanah v Ljubljani.
Pouk, ki je slovenski in brezplačen, zavzema poleg verouka, vzgojeslovja, zdravoslovja, ravnanja z bolniki, spisja in računstva vse one predmete, ki jih mora umeti vsaka dobra gospodinja, zlasti se pa p o u -čuje teoretično in praktično o kuhanju, šivanju (ročnem in strojnem), pranju, likanju, živinoreji, mlekarstvu, vrtnarstvu itd. Gojenke se istotako vežbajo v gospodinjskem knjigovodstvu ter v ravnanju z bolniki in z bolno živino.
Gojenke, ki se žele učiti nemškega jezika, dobe v tem predmetu brezplačen pouk in priliko, da se v enem letu zadosti privadijo nemškemu jeziku.
Gojenka, ki bo sprejeta v zavod, plača na mesec za hrano, stanovanje, kurjavo, razsvetljavo, perilo, t.j. sploh za vse, 30 K, ali za ves tečaj 360 K. — Vsaka gojenka mora prinesti po možnosti naslednjo obleko s seboj: Dve nedeljski obleki, tri obleke za delo, dva para čevljev, nekaj belih in barvanih jopic za ponoči, štiri barvana spodnja krila, dve beli spodnji krili, šest srajc, šest parov nogavic, 10 do 12 žepnih robcev, šest kuhinjskih predpasnikov in tri navadne predpasnike. (Predpasniki za delo se tudi priskrbe v zavodu proti plačilu.) Ge ima ktera več obleke, jo sme prinesti s seboj.
Deklice, ki hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo:
1.	dovršiti že 16. leto; le izjemoma, v posebnega ozira vrednih slučajih se more dovoliti sprejem mlajših učenk:
2.	znati čitati, pisati in računiti:
3.	predložiti zdravniško spričevalo, da so zdrave;
4.	predložiti obvezno pismo staršev ali varuha, da plačajo vse stroške;
5.	zavezati se, da bodo natančno in vestno zvr-sevale vsa dela, ki se jim nalože, ter da se bodo strogo ravnale po hišnem redu.
Prošnje za sprejem, ki jim je priložiti šolsko in zdravniško spričevalo ter obvezno pismo staršev, oziroma varuha, naj se pošljejo
do 15. septembra t. 1.
glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani.
V prvi vrsti se v gospodinjsko šolo sprejemajo deklice, ki imajo domovinsko pravico na Kranjskem; če bo pa v šoli prostora, se bodo sprejemale tudi iz drugih dežel.
Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske.
V Ljubljani, dne 31. julija 1907.
Ker se čimdalje bolj draže vsa živila, je skoro dolžnost opozarjati na živilo in poživilo, ki ga moremo pogrešati vsak dan j manj, ki pa je ostalo vedno enako po ceni, na Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo. Zrnata kava je kakor znano tako škodljiva za naše živce in pri tem kar nič redilna, zdravstveno tako dragoceni slad v Kathreinerjevi kavi, na polovico zmešan z zrnato kavo, pa daje okusno in redilno ka-vino pijačo. Otrokom, ženskam, bolnikom in takim, ki okrevajo, bi se morala dajati le Kathreinerjeva Kneippova sladna kava, ki ima priljubljeni okus zrnate kave ter je obenem lahko prebavna in krvotvorna. Pripravlja naj se tako, kakor je povedano na zadnji strani izvirnih zavojev, pri nakupovanju pa naj se jemljo le ti z varstveno znamko župnik Kneipp in z imenom Kathreiner. Resničen prihranek, okus in zdravje priporočajo rabo Kathreinerjeve Kneippove sladne kave v vsakem gospodinjstvu.
VABILO
na
izredni občni zbor
Hranilnice in posojilnice pri Sv. Petru niže Maribora,
reg. zadr. z neomejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 18. avgusta 1907 ob 1/28. uri predpoldne v zadružnih prostorih.
Dnevni red:
1.	Volitev petega člana načelstva (in 2 namestnikov).
2.	Volitev nadzorstva.
3.	Slučajnosti.	Načelstvo.
VABILO
k
izrednemu občnemu zboru
Gospodarskega društva v Movražu, vpisane zadruge z omejenim poroštvom, ki se vrši dne 16. avgusta 1907 na praznik Sv. Roka ob 3. uri popoludne v društvenih prostorih.
Dnevni red:
1.	Odstavljenje in izvolitev predsednika in članov nadzorstva.
2.	Prečitanje revizijskega zapisnika in sprejem novih članov.
3.	Prečitanje zapisnika rednega občnega zbora.
4.	Slučajnosti.	Načelstvo.
VABILO
na
REDNI OBČNI ZBOR
Hranilnice In posojilnice pri Sv. Kunigundi na Pohorju,
reg. zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši dne 25. avgusta 1907 ob 9. uri predpoludne. Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Potrjenje računskega zaključka za I. 1906.
3.	Volitev načelstva.
4.	Slučajnosti.	Načelstvo.
Poziv
na
glavnu redovitu skupštinu
Seoske Blagajne u Rogoznici kod Omiša, koja će se držati dne 16. Kolovoza tek. god. u 7. sati u jutro u kući braće Mediča, uz slijedeći
dnevni red:
1.	Izvješće ravnateljstva o radu zadruge u prvoj poli tek. godine.
2.	Izvješće upravitelja blagajničke konobe o iznosu mašta god. 1906; dogovori za rad konobe u dojdućoj jematvi, te izbor upravitelja iste.
3.	Izvješće upravitelja blagajničke magaze o nabavi žila, dotično brašna, sumpora i ostalog, te izbor novih upravitelja.
4.	Povratiti (dotično isplatiti) Vis. Zemaljskom Odboru njegove darove, ako to Isti konačno ne ustupi.
5.	Neke vrlo koristne upute za udrugarstvo i gospodarstvo (iz „Hrvatskog udrugara" i „Gospodarstva").
Ravnateljstvo.
PrinnrnAa en ■ Vzajemna zavarovalnica proti požarnim ško-ri l|IUI UUd. od ■ jam jn pogkođbi zvonov.
Edini domači zavod te stroke: Ijubljana, Med jatova hlša.
Igipo 7n wo|ifi Najboljih vrst, vzgojenih »a velikih posestvih: JajUn £a »aliU jviinorka črne in bele, Plymouth R, hamburške zlatice, italijanske bele in jerebičje barve a 40 vin., Faverolke, Viandotke srebrne in bele barve a 50 vin., Minorke črne rdeč. greh. amer., italijanske bele rud. greb. (novosti) a 60 vin., Velike pekinške race bele a 60 vin , Amer. vel- br. purani a K V20, Bisernice sreb. viš. a 40 vin.
Perutninstvo Smržice, Morava (Smržitz, Mahren).
Jfflj loa mnjtmimiitmi
n Ool M/ni Itjjo dikhh. i/c.
3n Xa ACrn Itzafo doOit,
C. 0. BURNS C
New Jork.
16 let izkušnje.
i >»»»<«<««
Edino dobra domača hranilnica.
Tovarna: WEIZ (štajersko). Bureau: Hugo Heller
Dunaj I. Stadiongasse 6.
EE
Aviso.
Vojna uprava kupi po trgovskih običajih za:
Gradec: 7.700 q sena, 4.500 q slame za steljo, 250 q slame za rezanico in 1.800 q posteljne slame;
Maribor: 4,500 q sena in 2.900 q slame za steljo;
Ptuj: 1.000 m3 trdih drv;
Beljak: 100 m3 mehkih drv;
Gorica: 2000 q premoga;
Pulj : 1.500 q sena, 800 slame za steljo, 1.300 q posteljne slame, 4.200 m3 trdih drv in 4.500 q premoga.
Zadevne zagotovitvene obravnave bodo pri pristojnih vojaških oskrbovalnih skladiščih in sicer: v Gradcu 17. avgusta, v Mariboru (tudi za Ptuj) 30. avgusta, v Beljaku 23. avgusta, v Gorici 26. avgusta in v Pulju 16. avgusta t. 1.
Kolkovani prodajni predlogi morajo najkasneje do desetih dopoldne doiti pri označenih obravnavalnih mestih, kjer se tudi lahko pogledajo natančnejši pogoji tamkaj razgnjenih v polnem obsegu sestavljenih nakupnih avis in uzančnih zvezkov.
V Gradcu, julija 1907.
Od c. kr. intendance 3. voja.
Delniška stavbinska družba »UNION« v Ljubljani.
Ob začetku leta sklepajo posojilnice na občnih zborih o porabi čistega dobička. — Delniška stavbinska družba „UNION14 se usoja pri tej priliki opozoriti p n. hranilnice in posojilnice, da so še oddati delnice III. emisije, in da blagovole vsaj en del čistega dobička uporabiti za nakupovanje delnic družbe „UNION11. — S pomočjo zadružne organizacije se je posrečilo postaviti krasno stavbo hotela „UNION11. — Delničarji postali so solastniki tega podjetja, in delnice imajo sedaj svojo vrednost. Treba je pa še oddati III. emisijo, in odda se lahko, ako naše hranilnice in posojilnice vzajemno postopajo in prevzamejo delnice. — Tako n&rodno-gospo-darsko delo mora vspevati. — Oglasila za podpise delnic sprejema podpisani načelnik.
Dr. V. Gregorič,
načelnik.
*W#e
Mlatilnice
lahko tekoče z rokami za goniti.
JKlahlniCC vsakovrstne z vratilom (gepeljnom).
Mlatilnice z motorjem na bencin (najcenejša gonilna sila) kakor tudi vsi poljedelski stroji po
zelo znižanih cenah
pri
Karol Kavšeka nasled. 248 x—15
Sclmeider & Verovšek
trgovina z železnino in zaloga strojev.
Ljubljana, Dunajska cesta 16.
Vsakdo naj se v svojo korist prepriča predno kupi kaki stroj!

Čujte! Čujte!
Prej 18 K sedaj 8 K
Krasna remontoii-Gloria srebrna ura s 3 močnimi pokrovi, bogato okrašena, dobro idoča,
3 leta garancija, pošilja proti povzetju za samo 8 kron
Henrik Weiss — Dunaj XIV./3. Sechshauserstrasse 5/38.	12—7
It-T-5R-’-3R-’ -
^0030330Q0,Q'3C)C)Q3i0333||C'CCCC€C^CCCCCCCiCCC5^
C. kr. priv.
pred ognjem in tatovi varne
pr- blagajne
prodaja najceneje dobro znana tovarna blagajnic
M. Adlersfliigel
založnik Raiffeisnovi h posojilnic
Dunaj, L, Franz Josephs-Uuai št. 27.
247 24-15
jgCt^(X)^^303g^5l 1^^3^33333303^000


Družba za vpeljavo domačih hranilnic
družba z neoni, zavezo,
Dunaj 1. Seilergasse 4.
Telefon št. 4996.
Poštnohranilnični čekovni konto št, 88.098.
200 avstrijskih zavodov je vpeljalo način domačih hranilnic in doseglo izborne vspehe.
Pod. I. poniklana.
Cena K 4*—.
Pod. II. brunirana.
Cena K 4-50.
Stisnjene iz jeklene pločevine
12-9
Vzorci na razpolago brez stroškov.



—— 1 ^—1 ——
- 256 —
IX a, j t> o 1 j š a, in n a j s i g n r* n e j š a
1 Stanje vlog 30. aprila 1907:	pr*ililca	Denarni promet 30. aprila 1907:
čez 13 milijonov kron	za. >šl<><Ion jo!	čez 19 milijonov kron
Ljud^l^a posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, preje: Gradišče štev. 1
sedaj: Kongresni trg št. 2, I. nadstropje
sprejema hranilne vloge vsak de- A n qi brez kakega odbitka, tako, da sprejme lavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure |2U|0 vložnik od vsacih vloženih 100 kron popoldan ter jih obrestuje po	čistih 4 K 50 h na leto.
Stanje vlog 30. aprila 1907: K I3,927.62r90 — Denarni promet v letu 1906: 55,I29.024,I8
Hranilne knjižice sc sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanjc kaj prekinilo.
Za nalaganje po pošti so poštnohranilnične položnice na razpolago. V Ljubljani, dne 30. aprila 1907.
249, X—15
Dr. Ivan Šušteršič,
predsednik.
Josip Šiška, kanonik, podpredsednik.
OcftooTullci:
Fran Povše,	Anton Belec,
vodja, graščak, deželni odbornik, drž. in dež. poslanec itd.	posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano.
Anton Kobi,	Karol Kauschegg,	Matija Kolar,	Ivan Kregar,
trgovec in pos. na Bregu veleposestnik v VVildonu	župnik pri D. M. Polju, svet. trg. in obrt. zbor. v Ljubljani.
Frančišek Leskovic,	Karol Pollak,	Ivan Pollak,	Gregor Šlibar,
zasebnik in blag. Ljud. pos. tovarnar in posestnik v Ljubljani. tovarnar in pos. v Ljubljani. župnik na Hudniku

m) O-) J L (v) (c) J L M (C) J L (v)

LQ>
Delniška družba Alfa Separator, Dunaj, xii lienerkrgstrasse 31
Zaloge: PRAGA, GRADEC, KRAKOV.
Največja specijalna tovarna mlekarskega orodja, strojev in pločevinskega blaga. Popolne mlekarniške oprave in hladilne naprave.
li 'l lllllllllillllllll|ll«llllllll*IIIIIIHllllllilllMlllllllllllllimi*lll llllllilllllllllllllllllllllMllllllllllllllllllilll:tllllllll •	«	• -' ♦	♦
Originalni Rila taval posncmalniki model 1906
so največja popolnost posnemalnega stroja
čredno zboljšanje.	Zvišana delavna zmožnost '
Konkurenčne stroje zamenjujemo z Alfa posncmalniki pod n »j ugodnejšimi pogoji.
Alta-vrči za mleko Patentovane Isselariove kladllne naprave
iz posebno močne jeklene oklopne pločevine. Nizke nabavne cene. — Ohlajenje na 1—2° C.
Vse mlekarniške priprave najboljšega izdelka vedno v zalogi.
Ceniki na željo brezplačno in franko. Dopisovanje v slovenskem jeziku. x—10
QW©	eOT©	SO	QjC@ Qjt@ SdJcS) 6diC© @i!IcS) @!lir© aTTS)!
Izdajatelj: Zadružna zveza v Ljubljani.
Odgovorni urednik: Svetoslav Premvou, uradni tajnik „Zadružne zveze". — Tisek Zadružne tiskarne, reg. zad. z om. zav. v Ljubljani.