Leto IX, S«. 16
Ljubljana, 5etr!ek 19. januarja 1928
Cena 2 Din
— Irtif ob 4. «|ntfj. n
Stane mesečno Din «5-—, za iao> ccmstvo Din 4o*— neobvezno.
Oglasi po tarito.
Uredništvo i
Uubljana, Knaflova ulica Štev. 5/L Telefon St. «071 in 2804, ponoči tudi št. >034.
Rokopisi ae no vračajo.
(Jpravatttvo: LJubljana,
uHca it. 54. — Telefon ftt. SO36.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in
loseratot oddelek; Ljubljana, Prešernov* uHca St. 4. — Telefon it >49«
Podrulnid: Maribor, Aleksandrova it. 13 — Celic, Aleksandrova cesta
Račnn pri poStnem ček. zavodu: Ljub-; iana »t 11.841 - Praha čislo 7S.180J Wien, Nr. 105^41. -b -
Ljubljana, 18. januarja.
Ustoličenje ljubljanskega župana, ki se je danes na slovesen način izvršilo na mestnem magistratu, je zadnja postaja križevegea pota, po kateri je morala Ljubljana hoditi, da je zopet prišla do svoje občinske avtonomije.
Le slučaju, da so se vršile 11. septembra preteklega leta skupščinske volitve, se imamo zahvaliti, da so bile zadnje občinske volitve v Ljubljani razpisane za dan 2. oktobra. Ko je prišla SLS do vladne moči. je kar čez noč pozabila na tolikanj povzdigovano in od nje povdarjano načelo občinske samouprave. 0 razpisu občinskih volitev v Ljubljani, ker je komisarijat bolj ustrezal njenim partizanskim potrebam, kar nič ni hotela slišati in šele, ko so bile razpisane skupščinske volitve, se je iz špekulativnih ozirov izrekla tudi za občinske volitve. Špekulirala in računala je na to, da bo 11. septembra dr. Korošec zopet izvoljen za ljubljanskega poslanca, nato pa da se SLS polasti tudi mestne občine. Da bi svoj cilj tem sigurnejše dosegla, je uprizorla pred skupščinskimi volitvami čuveno akcijo za razveljavljenje občinske kandidatske liste SDS. kar ji pa vendarle ni prineslo skupščinskega mandata.
Občinske volitve, ki so se nato vršile 2. oktobra, so v polni meri potrdile pravilnost v Ljubljani izvršenih skupščinskih volitev, navzlic temu pa je SLS tudi pravilne občinske volitve izpodbijala z neutemeljenimi in zofistič-nimi argumenti, ki so bili tako ničevi, da jih tudi režim g. Vukičeviča ni mogel upoštevati. Pritožbo SLS zoper občinske volitve je veliki župan zavrnil, vendar pa je uspela klerikalna nakana proti občinski avtonomiji v toliko, da se je konstitucija občinskega sveta za več tednov zavlekla. In ko je nato bil izvoljen župan, je SLS tudi to priliko porabila, da je zopet podaljšala svoj komisarijat s tem, da se je pritožila proti izvolitvi župana. Na to je sledila še uradna preiskava od klerikalcev umetno in v zavlačevalne namene in-scenrane tako zvane afere s Filipovim dvorcem, ki je končala z ugotovitvijo popolne korektnosti g. dr. Dinka Puca. Ta uradna ugotovitev je tudi tvorila bazo za predložitev dekreta o potrditvi kralju v podpis.
A klerikalci še niso mirovali! Silno jih je peklo, da je interpelacija Jugoslovanskega kluba in njegova zahteva, da se dr. Puc ne potrdi za župana, roma- j la v koš g. Vukičeviča. Končno je proti krivični volji SLS vendarle moral priro-mati v Ljubljano kraljev ukaz in moral je priti dan ustoličenja župana ter s tem dan ustoličenja ljubljanske občinske avtonomije.
Značilno je za zvestobo SLS napram principu občinske samouprave, da so klerikalci tudi še za današnji dan ustoličenja storili vse. da bi strmoglavili občinsko samoupravo. Včeraj zvečer, torej na predvečer instalacije, so se klerikalni kolovodje po ljubljanskih gostilnah hvalili, da bodo preprečili ustolicenje in da bo čez dva dni na mestnem magistratu že nov komisar v osebi g. dr. Jeriča. In danes je kleroradi-kalska koalicija demonstrativno bojkotirala slavnostno zaprisego ljubljanskega župana v špekulaciji, da zaradi tega občinski svet ne bo imel navzoče večine, vsled česar bi se ne moglo izvršiti ustoličenje. Za župansko prisego sicer ni nikjer predpisa, da se mora izvršiti pred sklepčnim občinskim svetom, vendar pa so po izjavah pristašev SLS izkonstruirali z intervencijo gospoda dr. Korošca pri g. Vukičeviču uprav nevzdržno in nezakonito stališče, da je za akt zaprisege potrebna nadpolovična večina občinskih svetnikov. Ker je ta ■tudi bila dana, je šel ljubljanskim klero-radrkalom zadnji up, da onemogočijo ustoličenje dr. Puca za župana, po vodi.
Mera klerikalnih blamaž v prizadevanju proti zavlačevanju občinske avtonomije ljubljanske je sedaj mer^a polna. Ako ima SLS še količkaj uvidevnosti, mora spoznati, da je dosedanja njena pot pogrešna. Ako si noče v Ljubljani docela zaigrati svoje pozicije, naj še pravočasno spozna in prizna svojo
^Ljubljana je danes slavila veselje, da ima zopet svojega župana, da ima v mestni hiši zopet svoje izvoljeno zastopstvo. To veselje je vsesplošno in le oni ga niso občutili, ki niso prijatelji razvoja in procvita slovenske prestolnice.	__
Jadranska železnica
Beograd, 18. jan. p. V prometnem mini* strstvu izdeluje posebna komisija defini« tivno traso jadranske proge. Iz Beograda bo vodila proga preko Žarkova, Lazarev. ca, Loznice in Bosne do Splita. V Bosni se bo odcepila proga proti Orni gori.
Split demonstrira proti davčni neenakosti
Split, 18. jan. n. Danes opokine se je vršilo veHko protestno zborovanje spHt. skih gospodarskih krogov proti davčnim krivicam. Udeležilo se ga je okoli 2 tisoč oseb ter je bila sprejeta slična resolucija, kakor pretekli teden v Zagrebu.
V znaku demisij in konferenc
Politična situacija je do skrajnosti napeta
Minister dr« Spaho je podal de misijo in jo zopet umaknil. —
Vladne skupine si medsebojno ne zaupajo več. — Pomembni
sestanki političnih voditeljev. — Nihče ne ve, kaj bo jutri
bilo tudi pričakovati, da je dr. Spaho svojo ostavko umaknil pod pogojem, da so tudi oni radikali, ki so včeraj glasovali proti določbam o zemljarini, podpisali poročilo večine. Ta afera pa je kljub temu zapustila v političnih krogih globok vtis in se je zlasti v finančnem odboru opažalo mučno razpoloženje kleroradikalov.
Konferenca med gg. Pribičevičem in Davidovičem se nadaljuje jutri. Konferencam pripisujejo politični krogi velik pomen in so prepričani, da bodo ti razgovori v najkrajšem času dovedli do enotnega predloga glede rešitve notranje politične krize in da bo izdelan program za bodoče skupno delo demokratskih skupin. Jutri zvečer odpotuje g. Pribičevič v Zagreb, kjer se v soboto vrši skupna seja kluba Kmečko-de-mokratske koalicije, v nedeljo pa veliko manifestacijsko zborovanje. Smatra se. da bo seja poslancev koalicije z ozi-rom na najnovejše dogodke stavila izredno važne sklepe. Medtem g. Davi-dovič nadaljuje svojo akcijo tudi na drugo stran. Danes popoldne je imel daljši razgovor s predsednikom glavnega odbora radikalske stranke in voditeljem pašičevcev g. Markom Trifko-vičem.	^
Kakor izve vaš dopisnik, je danes g. Pavle Radič posetil na njegov izrecen poziv g. dr. Marinkoviča v njegovem stanovanju ter imel ž njim daUši razgovor. Zatrjuje se sicer, da je gospod dr. Marinkovič obvestil g. Pavla Radiča o važnih zunanje - političnih vprašanjih, vendar pa vlada splošno prepričanje, das ta se pri tej priliki raz-govarjVa predvsem o notranje-politič-nem položaju.
Beograd, 18. januarja, p. Vlada je prišla v dobo nervoznih potresov. Vsak trenutek izbruhnejo nove prilike in spori, ki jih le z velikimi mukami poravnavajo. Poslanci vladne večine so izgubili medsebojno zaupanje in neprestano se pojavljajo med njimi novi spori. Vse to je znak, da se pojavlja začetek odločitve, ki pomenja konec sedanje vladne koalicije.
Večina demokratskega kluba je sicer oportunističnega mišljenja, a akcija gospoda Davidoviča. tudi najnovejša, ki jo je pričel voditi danes, vznemirja vladne kroge tembolj, ker ima g. Da-vrdovič sedaj za svojo akcijo popolno odobritev najvišjega strankinega foruma, t. j. strankinega kongresa. Izgleda, da bo morala vlada za vsako ceno čimprej zaključiti proračunsko debato v finančnem odboru in da bo skušala v najkrajšem času sprejeti zakon o izenačenju davkov. Toda to bo tako naporno, da se . bo vlada v neprestanih sporih in trzalicah tako izčrpala, da ne bo več sposobna, da stopi pred Narodno skupščino s proračunsko razpravo.
V ospredju današnjih dogodkov je bila na eni strani konferenca med gg. Pribičevičem in Davidovičem. na drugi strani pa demisija ministra doktorja Spaha. Ta demisija je bila s strani dr. Spaha argumentirana s tem, da v vladni večini ni več discipline, sporazuma in solidarnosti ter da zato ne more dalje nositi odgovornosti, zlasti ne glede vprašanja izenačenja davkov. G. Vukičevič je seveda vedei, da bi bila kriza cele vlade neizbežna, če bi doktor Spaho vztrajal na svojem stališču. Zato so tekom današnjega dne z vseh strani izvajali na dr. Spaha silen pritisk, čigar posledica je bila, kakor je
Podana In zopet umaknjena demisija ministra dr. Spaha
Konflikt med vladno večino na sinočnji seji davčnega odbora. Minister dr. Spaho ogorčen nad radikali. — Spor je bil še le po dolgih pogajanjih likvidiran. — Poročilo večine davčnega
odbora
Beograd, 18. januarja r. Danes ie bil Beograd torišče raznih političnih senzacij. Snočnji eksodus opozicije s seje davčnega odbora je izzval spor v vladni večini sami, čigar posledica je bila ostavka dr. Spaha. Ko je opozicija zapustila sejo davčnega odbora, je vladna večina nadaljevala razpravo, na koji pa je prišlo do pravega preloma. Večina je sicer definitivno izglasovala ves zakon, toda z velikimi težavami. Pri zemljarini je bila sprejeta osnovna davčna stopnja 12 % z nekoliko zmanjšanimi dopolnilnimi davki od 2 do 10 %. Razen tega so bile tudi sprejete nekatere, prej rezervirane stopnje. Poslanec Ilija Mihajiovič, ki je poprej glasoval z opozicijo, je imenoval postopanje večine nelojalno. To je izzvalo spor, a so pri glasovanju preglasovali radikale demokrati, muslimani in klerikalci. Zaradi tega so se čutili radikali užaljene, ter so izjavili, da ne morejo sprejeti takega zakonrkega predloga. Nato je minister dr. Spaho izjavil, da je postopanje radikalov nelojalno in da bo izvajal posledice ter demisiioniral.
Pri vprašanju, kdo naj bo poročevalec večine, je ponovno prišlo do spora. Dr. Še-čerov je predlagal za poročevalca večine poslanca Gjuro Jankoviča, pop Gjoka Po-povič pa je energično protestiral proti temu, češ, da poslanec Jankovič ne more biti poročevalec večine, ker je glasoval proti zemljarini. Seja je bila zaradi novo nastalega prepira prekinjena ter poročevalec odbora sploh ni bil izvoljen.
Zaradi teh sporov so danes z velikim zanimanjem pričakovali nadaljnjega razvoja dogodkov. 2e dopoldne se je zvedelo, da bo opoldne dr. Spaho podal ostavko. Zares je ob 12.30 dr. Spaho posetil g. Vukičeviča, kateremu je izročil svojo demisijo.
Beograd, is. januarja p. Kakor je bilo pričakovati, je minister dr. Spaho po nervoznih konferencah med radikali, demokrati in muslimani umaknil svojo demisijo. Ilija Mihajlovič in za njim poslanec Gjuro Jankovič, ki je po doseženem sporazumu sprejel mesto poročevalca večine davčnega odbora, sta v imemu radikatskih članov davčnega odbora iziavila, da radikali niso imeli namena, glasovati proti davčnemu zakonu, marveč so hoteli s svojim nastopom protestirati zgolj proti nelojalnemu postopanju demokratov, ker smatrajo za potrebno, da se o takih važnih zadevah, kakor je določitev davčnih stopenj za zemljari-no, izvrše predhodno posvetovanja v poslanskih klubih. Po pogajanjih med predsednikom davčnega odbora dr. Šečerova in radikalskimi člani odbora so ti naposled pristali na to, da podpišejo poročilo veči-
ne, s čimer je smatrati incident na snočnji seji davčnega odbora za poravnan.
Na podlagi tega sporazuma je dr. Spaho svojo demisijo preklical, nakar je bilo sestavljeno in podpisano poročilo večine davčnega odbora. Za poročevalca večine je določen radikalski poslanec Gjuro Jankovič, poročilo manjšine pa bo podal poslanec Kmečko-demokratske koalicije g. P. Radič. Po zatrdilu iz vladnih krogov bo prišel davčni zakon na dnevni red prve prihodnje seje Narodne skupščine. Vlada upa, da bo zakon v Narodni skupščini sprejet najkasneje do 1. februarja, ko bi se imela pričeti proračunska debata.
Poročilo večine naglaša, da je smatral davčni odbor za potrebno, da se uvedba davka na skupne dohodke odgodi, ker smatra, da naša davčna administracija tej nalogi še ni dorasla. Zato pa se je uvedlo pri vseh glavnih davčnih oblikah načelo pro-gresa, dočim so se invalidski in komorski davek opustili. Končno povdarja poročilo, da smatra davčni odbor izenačenje davkov cb desetletnici obstoja države za nujno državno in nacijonalno potrebo.
Avdijence na dvoru
Beograd, 18. jan. p. Tekom današnjega dne so bili sprejeti v avdijenci na dvoru vojni minister general Hadžič, minister za šume in rude Aca Mijovič in zvečer mini« strski predsednik g. Vukičevič, ki je poro. čal kraliu o včerajšnjem incidentu v davč« nem odboru ter o dogodkih današnjega dne.
Konference pri ministru Marinkoviču
Beograd, 18. jan. i. Zunanji minister dr. Marinkovič je svoječasno obljubil, da bo od časa do časa obveščal šefe opozicije o zunanjem položaju. V tem smislu je danes sprejel poslanca Pavla Radiča in mu dal nekatera pojasnila o zunanjem položaju. Tekom jutrišnjega dne bo sprejel Sveto* zarja Pribičeviča in Joco Jovanoviča.
Odgoditev občinskih volitev v Bosni
Sarajevo, 18. jan. n. Današanja «Pravda» piše, da so se zastopniki strank, ki imajo pristaše v Bosni in Hercegovini spo\azu« meli, da se občinske volitve v Bosni in Hercegovini odgode, ker se nobena izmed teh strank v tako kratkem času ni mogla zadostno pripraviti na volitve. Predlog o odgoditvi volitev bo predložen Narodni skupščini.
Kraljevska dvojica je dobila drugega sina
Ob pol dveh ponoči je kraljica Marija povila zdravega dečka. - Tudi mlada mati je zdrava
Beograd, 19. januarja pi. Par minut pred 2. uro zjutraj so zadoneli s Kale-megdana^ topovski streli. Mesto ie kljub pozni nočni uri oživelo in bliskovito se je razširila vest, da se je kralju naro-dil princ, drugi sin. Pred dvorom se je zbrala velika množica, ki je napeto pričakovala uradnega potrdila veselega dogodka.
Kmalu po drugi uri zjutraj je bil izdan komunike zdravnikov, ki navaja, da je kraljica ob 1.25 zjutraj ob navzočnosti zdravnikov dr. Koena in dr. Zdravkoviča porodila dete moškega spola. Kraljevska mati in dete sta popolnoma zdrava in je bil porod povsem normalen.
Takoj po porodu so bili pozvani na dvor ministrski predsednik g. Vukičevič, predsednik Narodne skupščine g. dr. Peric in minister pravde dr. Dušan Subotič, da sestavijo o rojstvu princa uradni protokol.
Še tekom noči se sestane ministrski svet, da sestavi in izda manifest na narod ter ukaz o amnestiji.
Beograd, 19. januarja. Ob 2.15 so med streljanjem topov, ki s 101 strelom naznanjajo rojstvo princa, zadoneli v vseh pravoslavnih in v katoliški cerkvi zvonovi. Na ulicah se zbirajo vedno večje množice in vse drvi pred dvor in ministrsko predsedstvo, kjer se vrše navdušene manifestacije.
Rojstvo princa bodo tekom prvih jutranjih ur, ko bo izdan službeni komu-ke ministrskega predsedstva, oznanili s topovskimi streli tudi izven B#>gra-da na sedežih vseh divizijskih oblasti, v Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu. Splitu, na Cetinju, v Dubrovniku, Nišo, Novem Sadu itd.
Princ Andrej
Beograd, 19. januarja ob 3. zjutraj. Ob pol treh je bil novi princ po pravoslavnem običaju blagoslovljen od beograjskega župnika in je dobil začasno ime An-rej. Definitivno ime bo dobil šele pri krstu.
Uvafanjo strankarstva v sodno
službo
Za podpredsednika ljubljanskega nadsodišča je bil v nasprotju s ternopredlogom nadsodišča na pritisk SLS imenovan gospod dr. Golia
Beograd, 18. januarja, i. Kralj je na predlog minsitra pravde podpisal ukaz, s katerim je imenovan za podpredsednika višjega deželnega sodišča v Ljubljani g. dr. Golia. Klerikalci Sq že ves mesec januar pritiskali na predsednika vlade g. Vukičeviča in ministra pravde g. dr. Subotiča, da izvršita to imenovanje, ki pomenja naravnost briskira-nje sodnikov, ker je g. dr. Golia najmlajši svetnik pri ljubljanskem višjem
deželnem sodišču. Dr. Golia je bil ime« novan za podpredsednika v nasprotju s ternopredlogom višjega deželnega sodišča. kar je v kratkem času že drugi slučaj. Nedavno je bil namreč imenovan za predstojnika radovljiškega sodišča proti ternopredlogu dr. Lozar, sedaj pa je SLS zanesla partizanstvo tudi v višje deželno sodišče v Ljubljani.
Zakon o sodnikih definitivno
redlpiran
Zaključek razprave v sekciji zakonodajnega odbora. — Nova ureditev položajnih skupin in sodniških doklad
Beograd, 18. januarja p. Sekcija zakonodajnega odbora je danes definitivno zaključila razpravo in stilizaciio o sodnikih. Med drugimi manjšimi izpremembami ie bil izpopolnjen čl. 61, ki govori o sodniških plačah, v 4. odstavku tako. da bodo poleg sodnikov apelacijskih sodišč tudi predsedniki okrožnih sodišč 00 8 letih službe na tem položaju napredovali v skupino III. a s položajno plačo 39.000 Din. Nazivi skupin II b. III. b in IV. b se spremene v II. a, III. a in IV. a. Pri čl. 65. ki govori o sodniških dokladah, je bila sprejeta sprememba v tem smislu, da pripada sodnikom sres-kih okrožnih sodišč ter tajnikom višjih sodišč sodniška doklada po 1000 Din mesečno, predsednikom sreskih sodišč pa 1200 Din mesečno.
Zelo obširna in mestoma viharna debata
se ie vršila o vprašanju prevedbe dosedanjih sodnih pristavov na Hrvatskem, Bosni in Hercegovini. V debato so Dosegli skoraj vsi člani sekcije. Naposled ie bil sprejet kompromisni predlosr predsednika sekcije dr Laza Markoviča. Po katerem se čl. 69 spremec: tako, da se sodni pristavi s položenim sodniškim izpitom, ki so no sedatniih zakonih vršili funkcije sodnikov na Hrvatskem, Bosni in Hercegovini, prevedejo s 1. aprilom 1929. na položaj sodnikov z začetno sodniško plačo, oni pristavi pa, ki so tega dne že v višji skupini, ohranijo svoje višje prejemke.
S tem je sodniški zakon v sekciji deii-nitivno rešen. Poročilo bo sestavljeno do prihodnjega torka, nakar bo zakonski načrt predloženem plenumu zakonodajnega odbora nato pa v Narodni skupščini.
Gosp. Vukičevič išče stikov z g. Radičem
Nenaden prihod znanega posredovalca g. Mite Dimitrijeviča v Zagreb. — Gosp. Vukičevič o koncentracijski vladi
Zagreb, 18. januarja n. Danes ie dospel semkaj Mita Dimitrijevič. Baie ima Mita Dimitrijevič nalogo, uvesti z Radičem raz-KOvore o formiranju koncentracijske vlade, ki bi ji bil na čelu g. Velja Vukičevič.
Vaš dopisnik ie danes posetil g. Dimitrijeviča in ga vprašal, ali je prišel v Zagreb v kaki specijeini misiji. G. Dimitrijevič mu ie odgovoril: »Ne. Prišel sem po svojih privatnih poslih. Nimam nobene misije od nikogar, tudi ne od g. Vukičeviča. V Zagrebu bom ostal tri dni«. Na vprašanie, ali bo kljub temu posetil g. Radiča. je g. Dimitrijevič odgovoril: »Razume se, ker sem star prijatelj g. Radiča in me ž niim vežejo mnogi važni politični momenti iz preteklosti. Razgovarial se bom ž njim kakor doslej, ponovno pa vam povem, da nimam nobene oficijelne misije, niti misije od Velje Vukičeviča«.
Uredništva nekaterih zagrebških listov so
se obrnila telefonično za pojasnilo o značaju njegovega prihoda na predsednika vlade g Vukičeviča, ki je na vprašanie, ah so točne vesti, da je poslal g. Dimitrijeviča k Stj. Radiču zaradi sestave koncentracijske vlade, odgovoril: »G. Mita Dimitrijevič je že stokrat prišel v Zagreb, nikdar pa ni tega storil na mojo željo ali z moio vednostjo Jaz nimam nobene zveze z niim. G. Radiču nisem poslal absolutno nobenega sporočila, kar je medtem g. Radič že sam kategorično demantirak.
Na vprašanje, ali je za koncentracijsko vlado, je g. predsednik vlade Vukičevič odgovoril: »Nikdo ne more biti nikdar proti taki kombinaciji. Vprašanie je samo ali je to politična potreba. O svojih naziranjih glede vprašanja koncentracijske vlade pa nisem dajal nobenih iziav niti se sploh nisem s kom o tem razgovarial«.
Mihalokopulos ne bo odgovoril dr. Marinkoviču
Atene, 18. jan. g. Danes je bilo otvorje« no parlamentarno zasedanje. Na dnevnem redu je bila grško.ameriška pogodba o ureditvi dolgov. Kakor izve vaš dopisnik, zunanji minister Mihalokopulos ne name. rava podati ekspoze o zunanjepolitičnem položaju kot odgovor na govor dr. Mas rinkoviču, ker so nazori obeh vlad o medt sebojnih odnošajih dovolj razčiščeni.
Atene, 18. jan. g. V prihodnjih dneh bo vlada rekonstruirana, ker bo mesto notra« njega ministra, ki ga začasno upravlja predsednik Zaimis, definitivno zasedeno.
Seja ministrskega sveta
Beograd, 18. jan. L Na svoji današnji seji, ki je trajala tri ure, je ministrski svet razpravljal o amandmanih k finančnemu zakonu. Vseh amandmanov je 30 in se na« našajo skoro na vse resore. Večina gre za amandmane, s katerimi se zopet uvajajo nekatere določbe prejšnjih finančnih zako« nov, ki so bile izpuščene pri sestavi nove« ga finančnega zakona.
Ministrski svet je dalje odobril ministr« stvu za kmetijstvo 20 milijonov dinarjev za poglobitev Save. Tozadevna dela se bo« do pričela takoj in so sestavni del onih del, ki bodo izvršena z investicijskim po« soiilom 560 milijonov dinarjev, od česar odpade na regulacijo Save 50 milijonov.
Posta dela z dobičkom, minister pa napovedalo nove redukcije
Debata o poštnem proračunu v finančnem odboru
Ekspoze ministra za pošto in brzojav. — Telefonski kabli. — Nespametno gospodarstvo. — Stvarna kritika posl. dr. Žerjava
Beograd, 18. janbarja p. Finančni odbor ie danes nadaljeval razpravo o proračunu ministrstva za poljedelstvo in vode. Na dopoldanski seji ie prvi govoril posl. Kmečko, demokratske koalicije g. Pasarič, ki se je v svojem govoru bavil zlasti z delovanjem direkcije vod. V svoii stvarni kritiki je naglaJal. da ta ustanova narodu prav nič ne koristi, ker uporablja večino dovoljenih kreditov za razne komisije, dočim ni opažati nikier stvarnega dela. Poslovanje direkcije vod znači naracik»oelno razsipava-nje državnega denarja.
Nato je govoril demokrat Popovič, to je tudi ostro napadel ministra dr. Stankovi-ča, češ da ni sposoben za vodstvo tako obsežnega in važnega resora-
Radikal R a č i č je branil vlado m ministra, češ da ima dobre namene ter da jo j« treba le podpirati s-stvarnimi predlogu Zadnji govornik demokrat R a d o v ič, je y svojem govoru naglašal. da bi se moralo poljedelsko ministrstvo v večji meri brigati za prehrano siromašnih kraiev v Črni gori. Minister dr. Stankovič je nato na kratko odgovarjal na iznešeno kritiko, nakar je vladna večina proračun sprejela. N* popoldanski seji je pričela
debata o proračunu ministrstva pošt.
Uvodoma ie podal minister g. Vlaiko Ko. cič obširen ekspoze o staniu naše poštne brzojavne in telefonske uprave. Tudi v njegovem proračunu ie bila izvršena s stram finančnega ministra občutna redukcija. Od 475 milijonov ie bil proračun znižan na 373.966.474 Din. tako da ie novi proračun *a 43 milijonov manjši od letošnjega. Za osebne izdatke ie določenih 12 in pol milijona Din. S X. januarjem ie bilo nastavljenih v področju tega ministrstva 12.474 nameščencev. Zaradi črtanja kreditov bo s 1. aprilom reduclranlh 843 nameščencev, tako da jih ostane v novem proračunskem letu skupno le Še 11.624. V svrho štednie so bile reducirane oblastne poštne direkcije v Beogradu in Splitu ter na Cetinju. Istočasno je bilo opuščenih 120 državnih poštnih uradov, znatno pa ie bila omejena tudi poštna služba.
Govoreč o finančnem stanju poštne uprave je minister Kooič naglašal da ie pošta aktivna. V tekočem proračunskem letu je znašal dobiček do 1. januarja 104 miliione Din. Letos je bilo na novo otvorjenih 50 poštnih postaj. Zgrajeni sta bili avtomatski telefonski centrali v Ljubljani in Novem Sadu, v zgradbi pa ie centrala v Sarajevu.
V svrbo izboljšanja in modernizacije telefonskega prometa, je nujno potrebna zgraditev telefonskih kablov, ki so predvideni na progah Beograd-Stfbotica, Beograd- Za-greb-Maribor. Beograd-Caribrod, Beograd. Solun in Zagreb-Sušak. Finansiranje teh del ne bi obremenjevalo državnega proračuna, ker so tvrdke. Id bi zradile te kalebske proge pripravljene, nuditi same v ta namen potrebna posojila. Amortizacija posojil bi se VTŠHa Iz povečanih dohodkov telefonskega prometa.
Končno je minister Kocič izjavil, da je v svrho izenačenja poslovanja izdelal načrt novega poštnega zakona. Po ekspozeju poštnega ministra ie prvi govoril poslanec Pasarič (HSS), ki je uvodoma ugotovil, da navedbe ministra v ekspozeju, da bo prihodnje leto reduciranih le 843 uradnikov, cUso točne, ker je iz proračuna razvidno, da ix) reduclranlh 1895 oSeb, torej skoraj dva tisoč uslužbencev. Dalje je govornik navajaj primere neracionalnega gospodarstva poštnega ministrstva, ki plačuje n. pr. za neko zigradbo v BeogTadu najemnine 1 milijon 400.000 Din, dočim je za zgradbo lastnega poslopja za iste urade določenih 2 milijona dinarjev.
Poslanec dr. Žerjav
je v svojem govoru grajal predvsem strankarske vplive v ministrstvu pošte in brzo-java. Naglašal je, da minister pošte v svojem ekspozeju polemizira s fin. ministrom zaradi zmanjšanja osebja. Fin. odbor mora soglasno podpreti .poštnega ministra, da prepreči nameravano redukcijo nameščencev,
ki bi bila naravnost katastrofalna nesreča za vse prizadete, a silno škodljiva tudi za poštno službo samo. Dohodki so predvideni jako nizko In bi se lahko povečali v korist onih, ki jim preti redukcija in pa v to, da Se ugodi zahtevam dnevnlčarjem, k) morajo zopet postati zvaničniki. Predvideni krediti za draginj sike doMade poštnim $elom ln provlzijonistom se zopet ne bodo izplačali pri ljubljanski direkciji, ker še ni v fin. zakonu tozadevnega člena. Govornik se ie izjavil proti ukinjen ju beograjske in siplitske direkcije in dokazal, da bo finančni efekt tega koraka negativen z ozirom na pokojninske m distančne stroške.
Nato ie dr. Žerjav razpravljal o poštnih ■tarifah ia se je izjavil zlasti za znižanje neznosne tarife za pakete. Opozoril je na sedanjo
slabo telefonsko zvezo med Ljubljano in Beogradom
in zahteval zboljšanje telefonske službe za slovenske trgovske kroge z Banatpm. Nadalje je opozarjal tudi na za stan ek pri zgradbi avtomatske telefonske centrale v (Mariboru. Odločno ie protestiraj proti temu, da se je brez licitacije hotela oddati radio-postajo v Domžalah klerikalni kulturuo-polkični organizaciji. Ta postaja M morala priti v roke popolnoma nevtralne organizacije, da bi se Jo lahko posluževale vse kulturne organizacije brez razlike strank, Dr. Žerjav se je bavil nato s nameravano komerciJaKzacIJo poStme sMbe, nakar it prešel na
poslovanje Poštne hranilnice, ki zadnja leta ne napreduje tako, kakor bi bilo ieletl. PoStoa hranilnica se upravlja preveč Wrobrattčno in se Ji ui posrečilo ni-
ti to, da bi pridobila državne urade v Beo» gradu za poštno-hranilnični promet V preveliki želji po velikih tantijemah se je mnogo preveč povišala raanlpulacljska pristojbina za denarne pošiljatve potom položnic Naša Poštna hranilnica se ni zanimala za to, da bi sklenila dogovor s češkoslovaškim čekovnim zavodom. Sedaj se žal vidi, kakšna pogreška je bila, da je svoječasno direkcija Poštne hranilnice prodala ogromne zneske vojne odškodnine.
Zgradbo poslopja Poštne hranilnice ▼ Ljubljani
sabotira nekdo že štiri leta. Dr. Žerjav je zahteval od ministra, naj se dela za zgradbo Poštne hranilnice v Ljubljani takoj razpišejo. Nato je dokazal na podlagi aktov popolno neupravičenost upokojitve nekaterih funkcijonarjev Poštne hranilnice, med njimi bivšega pomočnika generalnega direktorja dr. Pavlica in direktorja ljubljanske podružnice dr. Rutarja. Disciplinarna preiskava, ki se je skušala uvesti, da se ta dva funkcijonarjr osumničita, češ da nista dovolj pazila na svoje osobje , je pokazala popolno neutemeljenost očitkov napram temu osobju. Tako upravno sodišče, kakor Državni svet sta odbila, da se sploh uvede disciplinarno postopanje. Dr. Žerjav je končno zahteval od ministra, naj pusti vso zadevo pregledati po objektivnih referentih in da prizadetim zadoščenje.
Za dr. Žerjavom je govoril posl, dr. Š u t e j (HSS), ki se je pečal izključno z razmerami na področju sarajevske poštne direkcije in zlasti napadal direktorja Poštne direkcije v Sarajevu Milorada Nikolida, radikalnega eksponenta, katerega je obdolžil strahovitega partizanstva.
Seja finančnega odt>ora je bila nato zaključena in napovedana prihodnja za jutri ob 9. dopoldne z nadaljevanjem razprave o proračunu ministrstva pošte in brzojava. Nato pride na vrsto proračun ministrstva za šume in rudnike.
Okrožnica tajnika »Zveze industrijcev"
V imenu cZveze industrijcev na slovenskem ozemlju kraljevine SHS» je včeraj razposlal njen tajnik gosp. inž. Šuklje cir-kularno noto o prizadevanju Centrale industrijskih korporaeij v Beogradu proti novim oblastnim davkom in taksam. Poročilo pojasnjuje tudi predvčerajšnji sprejem deputa-cije te centrale pri ministru gosp. dr. Spa-hu ter pri načelniku oddelka za samoupravne budžete v finančnem ministrstvu gosp. Miloradu Tosiču. Značilno je za točnost poročila, ki je namenjeno predvsem za informacijo članov cZveze indus*rijcev>, da v njem ni nikjer omenjeno, da sta tako minister, kakor njegov načelnik pri sprejemu deputacije povdarjala, da so gospodarski krogi Slovenije izjavili svoje soglasje % oblastnimi davščinami, ter da je načelnik Tosič v dokaz te trditve celo poiskal iz akta pismo predsednika Zborniee TOI g. .Telaeina, naslovljenega na oblastnega predsednika gosp. dr. Natlačena, v katerem je gosp. Jelaein pisal, da soglaša z oblastnimi davščinami in taksami. Poročilo «Zveze industrijcev«, ki bi hotelo biti točno in objektivno, bi nikakor ne moglo in ne smelo prezreti za pravilno presojo akcije proti oblastnim davščinam tako izredno važnega incidenta. V kolikor je poročilo gosp. tajnika <Zveze» namenjeno samo industrijcem, je njihova interesna zadeva, kako se od svoje organizacije puste informirati ter zato prepuščamo stvar njim v razsodbo.
Druga stvar pa je nadaljnji pasus v okrožnici tajnika «Zvezes> gosp. inž. Šukljeja, ki se glasi tako - le;
«Vsa akcija naše beograjske Centrale 3e je vršila v duhu stvarnosti in polne solidarnosti. Z žalostjo moramo beležiti dejstvo, da se je tudi te lepe akcije polastila nesrečna politika. V velikem ljubljanskem dnevniku čitamo danes ostre napade na osebo gospoda predsednika naše Zbornice. Nam je teh napadov žal, ker se zavedamo, da je ravno mirni in vseskozi stvarni nastop gosp. predsednika v veliki meri pripomogel, da smemo pričakovati ugoden uspeh našega in naše beograjske Centrale prizadevanja^
Z ozirom na to, da gosp. ♦ajnik omenja naš list, izjavljamo, da svoje včerajšnje poročilo o incidentu z gosp. Jelačinom v Beogradu v polni meri vzdržujemo ter da ie še konštatiramo, da si ga tudi gosp. tajnik inž. Šuklje ni upal negirati. Ako gosp. tajnik ta incident drugače presoja, kakor mi, je to njegova stvar. Mi smo javno glasilo, ki mu ni treba pred nikomur skriviti resnice, pred nikomur klečeplaziti in tudi nismo poklicani, da bi koga, ki se je težko pregrešil proti interesom, katere je kot javni funk-cijonar poklican varovati, proti svoji dobri vesti zagovarjati s praznimi frazami. Rečemo le to, da ako <Zveza industrijcev* odobrava citirano okrožnico svojega tajnika, da potem pač zasluži, da njenim članom nalože Še večje davke, kakor pa jih je s svojim famoznim pismom odobril predsednik Zbornice TOI, gosp. Jelačin.
Priznanje za pofašistenje Krasa
Trst, 18. jan. 1. Znani voditelj sežanskih fašistov, poročnik Grazioli je prejel od tržaškega pokrajinskega tajnika fašistične stranke naslednje pohvalno pismo; «Kot tolmač zveznega vodstva Vam z veseljem izražam rjajbolj živo priznanje za de Jo, ki ste ga in ki ga boste izvršili v sežanskem pasu. Z veseljem Vas moram smatrati kot zvestega izvrševalca programa za pofaši« stenje Krasa.*
Konec domačega denarnega zavoda na Reki
Rim, 18. jan. o. Uradni list je objavil odlok, s katerim se Banca Popolare Fiu* mana na Reki pooblašča, da si priključi reško podružnico Prve hrvatske štedionice s sedežni v Zagrebu. »Banca popolare* bo prevzela vsa aktiva in vsa pasiva omenie« ne podružnice, ki bo še nadalje poslovala.
Monoštrska afera in Društvo
narodov
Konferenca zastopnikov Jugoslavije in Češkoslovaški z glav« nim tajnikom ženevske institucije. — Neodločnost Rumunije. Kako so prišli Madžari v posest italijanskih strojnic
Ženeve, 18. jan. s. Stalni zastopniki Če* I nikaki zvezi z odnošaji med Rumunijo in
c&rvslrkvflslrp in Tiirtrva,!.?..; i. nvt Hnio+vn na. ' I f o 1 i t / Ti flvA unracanii eta nAimlnnmfl
škoslovaške in Jugoslavije pri Društvu na« rodov so imeli v zadnjih dnevih zaradi monoštrske afere več razgovorov z glav* nim tajnikom društva narodov Drummon* dom. Za temi razgovori bo najbrže, kakor izjavljajo zastopniki Češkoslovaške in Ju* goslavije, prjSIft oficijelpa demarša teh vlad pri Društvu narodov. Z zadevo se bo potemtakem bavil svet Društva narodov na marčnem zasedanju. Na izredno zase* danje sveta ni računati. Stališče Rumuni« je v tej zadevi je slejkoprej dvomljivo. Zdi pa se, da se Rumunija z ozirom na Italijo te demarše ne bo udeležila. Zato np more biti govora o solidarnem koraku Male antante, temveč samo o skupnem po« stopanju Češkoslovaške in Jugoslavije.
Ženeva, 18. jan. s. Glavni tajnik Dru« štva narodov je izjavil, da ni prejel še ni« kake note Male antante o preiskavi glede transporta strojnih pušk na Madžarsko. Demarše ni pričakovati pred tremi dnevi.
Pariz, 18, jan. g. K današnji vesti aPetit Parisiena» o intervenciji Male antante v zadevi monoštrskgga incidenta se na me* rodajnem mestu izve, da je ta vest toliko v nasprotju z deistvi, da ne gre za skli* cevanje na določbe pakta Društva naro* dov, temveč samo za administrativen ukrep sveta Društva narodov.
Bukarešta, 18. jan. g. V pristojnih kro* gih zagotavljajo nasproti vestem inozem* skih listov, da monoštrski incident ni v
Italijo. Ti dve vprašanji sta popolnoma različni. Rumunija se bo glede tihotap*
Ijenja orožja na Madžarsko popolnoma priključila stališču Male antante.
Budimpešta, 18. jan. s. «Pesti Naplo» je poslal v Monošter svojega posebnega po* ročevalea, ki poroča svojemu listu: Vodja madžarske carinarnice Zos je bil t a je pr* vi, ki je ugotovil, da so v petih italijan* sKih vagonih deli strojnic. Avstrijska ca« rinska ekspozitura je prejela iz Beljaka pismo, v katerem je bila opozorjena na to* vor teh vagonov. Tokrat pa avstrijski ca* rinski uradniki ne bi bilj imeli z italijan* skimi vagoni nobenega opravka več, ker je bil njihov posel zaključen že v Trbižu. Ca* rinska straža, ki posluje v Monoštru, je odgovorna le za blago, ki prihaja iz Ma* džarske, dočim o transporti, ki pridejo iz Italije podrejeni avstrijski carinski kontro* li v Trb žu. Kljub temu so skušali avstrij* ski carinski uradniki zaradi obvestila Iz Beljaka spraviti italijanske vagone s po« močjo avstrijske lokomotive zopet na av* strijsko ozemlje, kar pa so Madžari pre« prečili. Avstrijci so pripeli na vlak stroj brzega vlaka, ter potegnili ves vlak z upre« ženo madžarsko lokomotivo tovornega vla« ka izven kolodvora. V zadnjem trenutku se je Madžarom posrečilo, da so pretrgali verige med strojem brzega vlaka in ostali« mi vagoni, na kar so vlak zopet spravili v madžarsko carinarnico.
Nasprotstva na vseamerlškesn
kongresu
Načelna nasprotstva med Zedi njenimi državami in latinsko Ameriko, — Za predsednika izvoljen vodja kubanske delegacije
Havanna, 18, januarja d. Govor predsednika Coolidgea pri otvoritvi vseameriške-ga kongresa je napravil na vse prisotne zelo povoljen utis. Kljub temu je gotovo, da spori še niso odstranjeni in ^a je treba računati, da se bo prijateljska atmosfera, v kateri se je kongres.pričel,.še obrnila. V glavnem obstoii spo* .v. tem. da Amerika še vedno vztraja na tem, da mora vseamerjška unija reševati le gospodarske in kulturne naloge, dočim mjslijo latinsko&meriške države na politično zvezo po vzorcu ženevske organizacije. V taki zvezi bi imele te države po številčni premoči odločilen vpliv. Spor se je sedaj ponovil, ko je vseameriška juridična komisija pedala poročilo o kodifi-kaciii mednarodnega prava za to konferenco Ta komisija, ki ie lani zborovala v Rio de Janeiru in v kateri so imeli Južno-američani večino, predloga sedaj konferenci, da naj bo vsaki državi kot članici prepovedano pod kakršnokoli pretvezo zasesti ozemlje druge članice Dalje je v predlogu, da naj ima vsak član, ki misli, da je napaden, pravico apelirati na stalno, zastopstvo vseameriške zveze. Dalje zahtevajo juristi, naj bi imela zveza pravico intervenirati v sporih svojih članic.
Ker je treba inicijativo juristov kakorkoli pojasniti, stremi washhigtonska politika za tem, da bi jo dala že v tainih posvetovanjih komisij odkloniti. Pri tem lahko Amerika računa na podporo Callesa, ki si ga je pridobila izredno hitro, ter Kube in Kolumbije. Na drugi strani pa vztrajata predvsem Argentina in Čile, da je treba o teh vprašanjih jnvno razpravljati, pri čemer računata, da ju bodo podpirale vse latinsko-ameriške države.
Havanna, 18. januarja g, Antonio De Bu-stamente, vodja kubanske delegacije je bil izvoljen za predsednika vseameriške zveze. Kubanski zastopniki so se sicer upirali tej izvolitvi in so hoteli izvoliti na to mesto iz kurtoazije vodio amer. delegacije bivšega drž. ta nika Hushesa Kubanski minister je omenil nezaupanje, s katerim zasleduje Ev-rGpa sedanjo vseameriško konferenco. Naglašal je, da ameriški svetovni del ne stremi samo za lastnim napredkom, temveč tudi za napredkom vsega sveta. To naziran:e je povdarjal tudi kubanski delegat, Liya, ki je menil, da bi mogla imeti Evropa od te mirovne in prijateljske konference samo koristi

Problem čsl. vojnih dolgov v Franciji in Italiji
Praga, 18. jan. h. Do sedaj je Češkoslo* vaška uredila problem svojih vojnih dol* gov, ki izvirajo iz repatrijacije in prehra* ne vojske z Ameriko in Anglijo. Ni pa še rešeno to vprašanje s Francijo in Italijo. Vlada je sedaj francoski in italijanski vla« di sporočila svojo pripravljenost, pričeti pogajanja za konsolidacijo teh dolgov. Vojni dolgovi \ Franciji sestojijo iz 4 sku* pin, ki znašajo nastopne vsote: 1. 99.68 mi* lijonov papirnih frankov, 2. 33.22 milijo* nov papirnatih frankov, 3. 1,149.210 dolar* jev in 4. še nedoločena vsota med 330 in 340 milijonov papirnatih frankov. Dolgovi Italiji znašajo približno 169.98 milijonov papirnatih Kr. Ti dolgovi izvirajo iz vzdr* ževanja in zavarovanja češkoslovaških le* gijenarjev. Zavarovanje je po prevratu prevzela češkoslovaška vlada. Od te vsote se bo odbilo 30 milijonov lir in sicer za vojni materijal, ki ga je prevzela Italija. Na merodajnem mestu pripominjajo, da ti dolgovi še niso trgovskega temveč samo političnega značaja. Zaradi tega je priča* kovati, da se bo plačilo teh dolgov uredi* lo na liberalen način.
Francija odklanja Kellogov predlog
Partz, 18. jan, s. Na Quaiu d* Orsay rzdelujejo besedilo odgovora na zadnje
Ijismo ameriškega državnega tajnika Kel« oga glede proti vojnega pakta. Vlada sma« fera slej ko prej za nemogoče, da bi se prvi Briandov predlog, ki je bil določen samo za francosko*ameriško pogodbo, vzel kot podlaga za pakt, ki b! veljal za večje število akcij.
Kriza v centmmu
Berlin* 18. januarja, d. Kriza v ceotrumu zavzema vedno večje dimenzije, Razni odlični pristaši stranke grozijo % demisijami. Še pomembnejši pa je spor, ki je nastal med delavskim krilom centruma&ev in sedanjim vodstvom stranke. Ta spor so vzeli v strap-ri zelo resno, ker ogroža njen obstoj. Berlinsko strankino glasilo «Germania» piše: Z vedno večjo skrbjo je treba ugotoviti, da se strankino vodstvo in centrumaško delavstvo odstranjujeta. Tudi med voditelji cen-truma so se pojavila znatna nasprotstva. Posebno očitno je to nasprotje med državaim kanclerjem dr, Marzom in pravim parlamentarnim voditeljem poslancem Guerar-dom, ki se približuje levici. Zdi se, da hoče Marx, da bi koalicija centruma in nemških uacijonalcev obstojala dalje, dočim bi hotel Guernrd zbližati centrum in levičarske stranke.
Francoski vladi je zasigurana večina
Pariz, 18. jan- d. V debati o reformi ar« made v zbornici je morala vlada pri raz« nih dodatnih predlogih staviti vprašanje zaupnice. Socijalist Raynauld je hotel do* seči, da se rezervni vojaki ne smejo klica« ti na izredne vaje. Vojni minister Pain* leve je stavil vprašanje zaupnice in pred« log poslanca je bil s 355 proti 181 glaso* vom odklonjen. Socijalist Renauldel je za* hteval na to v debatnem predlogu, naj se delodajalci obvežejo, da bodo rezervistom, ki so poklicani na vaje, plačevali polne prejemke. Vlada je tudi pri tem predlogu stavila vprašanje zaupnice in predlog Re* naudela je bil s 330 proti 123 odklonjen.
Radikalno * soci jajistična parlamentarna frakcija je seji sklenila, da bo od 1. ju* nija 1929. načeloma zastopala stališče, da je treba uvesti enoletno službeno dobo. Pri tej zahtevi pa bo z dodatnim predlo* gom pooblastila vojnega ministra, da to novo uvedbo, ako bi bilo potrebno, po lastni uvidevnosti odgodi. Vojni minister se je s tem sklepom zadovoljil, s čimer je nevarnost vladne krize pri posvetovanju tega člena odstranjena.
Pariz, 18. jan. g. Armadna komisija zbor niče je imela danes sejo, v kateri je bilo sprejeto novo besedilo obrambnega zako« pa, ki predvideva uvedbo enoletne voja« ške službe od 1. novembra 1920 dalje, s 17 proti 4 glasovom. S tem glasovanjem je odpadla ena izmed najvažnejših spor« nih točk med vlado in zbornico. V zuoa« njem odboru zbornice je bil ponovno iz* voljen za predsednika iPaul Boncourt.
Atentat na belgijskega prestolonaslednika?
Bruselj, 18. jan. g. Ko je delal belgijski prestolonaslednik v svojem kabinetu, je eksplodirala bakrena krogla, ki je bila kot okrasek v bližini peči. Eksplozija je precej razdejala sobo, vendar pa pripc ni bil ra* njen. O zadevi se čuva stroga tajnost m jo celo dopisna agentura demontira.
Fašistične skrbi
Rim, 1$. jan. s. V tukajšnjih političnih krogih računajo z uvidevnostjo Beograda glede jugos!ovensko«italijanskih odnošajev. Po semkaj dospelih vesteh so si v Boo> gradu svesti nevarnosti posledic, Id bi na« stale, ako se ne bi izrabil potek termina prijateljske pogodbe med Jugoslavijo in Italijo. V Beogradu smatrajo direktna po« gajania z R'^om kot edini izhod, da se premosti iprt\ a točka v mednarodnem po* ložaiu Največje upanje pa polagajo beo« graiski krogi na izid političnih pogajanj "»cd Rimom ia Parizom.
Boljše viška opozicija v prognanstvu
Berlin, 18. jan. d. Moskovski poročeva« l®c «Berliner Tageblatta» javlja, da je bil Trockij pregnan v Vjerni ob kitajsko*tur» kestanski meji, Rsdek, Preobraženskij in drugi bodo odposlani v Ural&ko gubernjjo, kjer bodo zvedeli, kam bodo izgnani. Se« rebriakov je bil že izgnan v Semipalatinsk, Kamenev se bo moral nastaniti v Pensi (ob srednji Volgi), Zinovjev pa v Tambo« ru. 50 drugih opozicijonalcev so izgnali že v pričetku prejšnjega tedna, tako n. pr. Smilgo v Severno Sibirijo. Kako se bo po« stopalo s temi izgnanci še ni določeno. Osrednji odbor je zadnje dni poostril od* redbe v tem pogledu. To se vidi jasno zlasti glede Tropkega, ki je moral oditi v enega najbolj oddaljenejših krajev Ru* ske Azije.
Vsi voditelji opozicije sq bih izgnani na podlagi odredbe državne policije, ne da bi bili dobili kake posebne naloge v krajih, kamor so bili izgnani. Izjemo bosta tvorila le Zinovjev in Kamenev, ki sta se do izključitvi iz stranke podvrgla večini. Njune obsodbe so bile omiljene. Sovjetski listi še nič ne pišejo o teh stvareh, vendar pa se vidi bojazen, da bi inozemstvo te drakonične odredbe smatralo kot razkol v stranki.
Pred odhodom v prognanstvo je izjavil Trockij dopisniku «Berliner Tageblatta»: Pri bodočih volitvah v Evropi pričakujem preokreta na levo, ki bo najprej pomagal socijalnim demokratom, pozneje pa kemu* nistom. Ne verjamem pa, da bi šla angle« ška levičarska vlada sovjetom bolj na ro* ko kot sedanja konservativna.*
Trockij ni imel prilike, da bi govoril, da* si mu policija ni prepovedala.; Ko se je pričel vlak pomikati, je pričela množica vzklikati: Živele združene komunistične stranke! Živela združena kominterna! Ži* vela združena komunistična zvezal Pri od* hodu Radelia se je zbralo na kglodvoru do 200 oseb.
Berlin, 18. jan. s. Kakor br?ojavljaio «Berliner Tageblattu» iz Moskve je prišlo pri odhodu Trockega v prognanstvo do manifestacij. V pondeljek zvečer eb 9.20 je zapustil Trockij Moskvo, da odpotuje v Vjerr,y. Trockij je prišel na kolodvor malo pred odhodom vlaka. Spremljali so ga številni policisti. Pred kolodvorskim po flopjem se je zbralo okoli 1500 ljudi, da bi šc enkrat videli Trockega. Sprejeli so ga s pozdravnimi klici in so pričeli peti med« narodno himno.
Razsodba v aferi generala Gajde
Praga, 18. januarja s. Prizivni diseipli« narni odbor pri ministrstvu za narodno obrambo je razsodil, da je umirovljeni general Gajda zakrivil več prestopkov. Tako se je potegoval leta 1930. za službo v sovjetski vojski, dalje z raznimi članki v listih in s pripravljanjem državnega prevrata. Gajda je zagrešil kršitev službenih in stanovskih dolžnosti ter se kaznuje s tem, da se mu odvzame vojaški čin in da se mu zmanjša mirovnina za 25 %.
Praga, 17. januarja, h. Nocoj se je vršilo zborovanje članov fašistične družine, na katerem se je protestiralo proti razsodbi pri-zivnega disciplinarnega odbora v zadevi generala Gajde. Ob 21.30 je general Gajda stopil v dvorano. Prisotni so ga živahno aklamirali ter zapeli himno «Hej Slovani». Gajda, ki je bil v civilni obleki, je povzel besedo, ter izjavil, da namerava proti generalu Clecandi, ki je izpovedal proti njemu, napraviti kazensko ovadbo.
Velik vohunski proces v Angliji
London, 18. jan. (Io.) Danes se je nada* Ijevala razprava proti Cartneju in nem* škemu dijaku Hanzenu, ki sta obtožena vohunstva za sovjetsko Rusijo. Razpravo vodi osrednje državno kazensko sodišče. Ker je razprava visoko političnega znača* ja, je vlada ukrenila posebno stroge mere, da se zajamči tajnost obravnave. Ta način kazenskih razprav je v Angliji zelo redek, in se izvaja le v slučaju, kadar gre za važ* ne državne interese. Sodišče je sklenilo, da se izključi javnost, ker je bila vlada piisiljena, predložiti sodišču važne vojaške ristine, ki obravnavajo organizacijo angle« škega zrakoplovstva. Te listine so ob to* ženci fotografirali in prodali vohunskemu uradu sovjetske vlade. Državni pravdnik je v, svojem govoru povdarjal, da so bile listine znane samo visokim osebnostim angleškega vojnega urada, in so bile ukra* dene od oseb, ki so bile dobro uvedene v zadeve tujih generalnih štabov. Vlada je predložila na razpravi tudi dokument, ki razpravlja o organizaciji angleškega vojnega oddelka za tanke in je bil prodan neki velesili.
London, 18. jan. g- Vohunska razprava proti nemškemu dijaku Hansenu in angle« škemu komunistu Cartnejy je bila danes saključena. Oba obtoženca sta bila ofoso« jena na 10 let prisilnega dela. Državni piavdnik je izvajal v zaključnem govoru, da afere ni bilo mogoče razčistiti v vseh točkah.
Novi sovjetski poslanik v Rimu
Moskva, 17. jan. (ri.) Uradno se poroča, da je bil za novega poslanika v Rimu ime« novan komisar za pravosodje Dimitrij Kurskij.
Prihod novega sovjetskega poslanika v Pariz
Pariz, 18. februarja, (pa.) Semkaj je pri* spel v spranstvu hčerke ia žene novi sov* jetski poslanik Dovgalevskij.
Senzacijonalna aretacija pobeglega zločinca
Varšava, 18. jan. g. V Sosnovicah je piv šlo do senzacijonalne aretacije. VeJetrgoc voc Levandpvsky, ki je igral v družabnem življenj« veliko vlogo, je bil včeraj pri ne* kem sprejemu aretiran. Ko je zagledal policijo, j« hotel potegniti revolver, kar pa so mu preprečili. Levandovsky je bil dolgo s tiralico zasledovani zločinec VVolszevski, ki je bil let« 1913. zaradi roparskega urno* ra obsojen aa 8 let težke ječe.. Wolszev« «kemu se je svoječasno posrečilo pobegni* ti iz ruskih zaporov. Po vojni se je vraij a« Poljsko, kjer se je zopet udeiefil mt roparskih napadov.

»JUTRO* št. 16
3
Četrtek, 19. I. 1928. ~
in ljudje
Vstoličenje ljubljanskega župana
Včeraj je novoizvoljeni ljubljanski župan dr. Puc položil svečano prisego in prevzel županske posle. — Klerikalci so to manifestacijo ljubljanske občnske avtonomije bojkotirali
V sejni dvorani mestnega magistrata se je včeraj ob 11. izvršil svečan akt zaprisege ljubljanskega župana dr. Dinka Puca.
• u„.sw<.wii urjoi.;.. prcuvbtui g<avni aH: d ter prostor pred dvorano so bili svečano okrašeni s svežim zelenjem m dragocenim: preprogami. Občinstvo se ie začelo zbrati pred magistralnim poslopjem že
d 11. v velikem številu. Napredni ob-
pr&ci
čin:.k; odborniki so se zbrali skoro polnoštevilno pred sejno dvorano že okrog 10.45, nakar so takoj odšli v dvorano. Skoro istočasno s^a prišla v dvorano tudi zastopnika neodvisne delavske stranke dr. Lemež in inž. Gustinčič. Dvorana ie bila slavnostno razsvetljena in okrašena. Na mizici pred županskim sedežem je ležala stara sodniška palica, ki so io ljubljanski župani uporab'i ali že v srednjem veku, ko so nastopali v svojstvu mestnih sodnikov, nad županskim sedežem pa ie visela z zelenjem in trakov: okrašena slika kralja Aleksandra.
Tudi galerija se ie napolnila že pred 11. uro. Občinstvo je bilo na redko svečanost očividno izredno radovedno ter io je pričakovalo z napetostjo. V dvorani sami se ie zbralo okrog odbormišikih klopi mestno uradništvo z direktorjem mestnih uradov dr. Zamikom na čelu. Prav spredai je sta-•?a ideputacija štirih gasilcev* .sami stari veterani.
Občinski odborniki so zasedli sedeže na levi polovici dvorane, pno klop zastopni-
ka neodvisne delavske stranke Za njima so se razvrstili občinski odborniki Naprednega kluba, ki so okupirali tudi drugo in deloma tretjo vrsto sedežev Spredai v drugi vrsti sta sedela najstarejša člana cb-č:nskega sveta odbornika dr Vinko Gre-I goric in Anton Likozar, za njima pa pod-S župan g. Josip Turk ter občinski svetnik [vam Tavčar. Ostale vrste sedežev so ostale nezasedene, kajti klerikalci so že v včerajšnjem »Slovencu* napovedali svoio ab-senco pri zaprisegi. Ravno tako sta izostala od svečanega akta oba radikala gg. dr. Ravnihar in dr. Lukan. Glasila SLS je v svoji notici utemeljevalo to abstinenco, češ, da tudi občinski svetmiki SDS svoječasno niso prisostvovali zaprisegi pokojnega župana dr. Perica. To pa je zlobna izmišljotina, kar še posebej ugotavljamo.
Nekoliko minut pred 11. so se odprla vrata in v dvorano jc stopil najprvo veliki župan dr. Vodopivec, za njim pa župan dr. Puc, ki je počakal zastopnike vlade na hodniku, ter tajnik velikega županstva dr. Miroslav Senekovič. Čim so vstopili v dvorano, so se vsi prisotni občinski svetniki dvignili s sedežev ter aklamirali župana dr. Puca z živahnim aplavzom ter Živio-klici. S ploskanjem se je odzvalo tudi mestno uradništvo in občinstvo na galerij'.
Veliki župan se je ustavil ob županovi mizi ter se obrnil na novo izvoljenega župana s kratkim nagovorom, v katerem je naglašal, da je bil g. dr. Puc potrjen za župana z najvišjim ukazom Izvajal je med drugim: »Gospod župan! Dovolite mi, da vam na izvolitvi in potrditvi najisikreneje čestitam. Naloge, ki jih danes prevzemate, niso lahke. Po dolgem gerentstvu in komi-sari.iaui je prišla Ljubljana slednjič zopet do svoie zakonite samouprave. Prva največja naloga čaka novi občinski svet, da razpravija in sklepa o proračunu za tekoče leto.«
Dalie ie g. veliki župan našteval še druge važne naloge v mestnem gospodarstvu, ipredvsem stanovanjsko akcijo, potrebo razširjenja tramvajskega omrežja, ureditev kanalizacije in regulacije Ljubljanice ter raznih socijalnih potreb.
Svoj govor ie g. veliki župan zaključil z besedami: K uspešnemu delu želim vam in občinskemu svetu mnogo sreče ter mnogo uspeha!
Zatem se je vršila svečana zaprisega. Vladni svetnik dr. Senekovič je prečita! akt zaprisege:
»Prisegli boste pred Bogom vsemogočnim ter na svoio čast in zvestobo obljubili, da boste Ni Vel. Aleksandru, kralju Srbov, Hrvatov in Slovencev, zvesti in pokorni, da boste ravnali po ustavi, vestno izpolnjevali zakone in da boste vestno izvrševali svoje uradne dolžnosti.«
Novi župan ie nato s krepkim in odločnim glasom prisegel. Zaprisego so vsi poslušali stoje.
Po prisegi se je župan dr. Puc obrnil do
tsmm
Veselje, ljubeznivost,
talent in energija.
Gracijoznost, šik in duhovitost dominirajo v dražestni komediji
MODERNI KOMBINE
karijera male šivilje, o kateri govori ves Pariz. — Pred nekaj tedni še telefonistka, danes žena newyorškega kralja perila. — Tri g racije v tvornici svilenih hlačic. — Vesele devo.jke v nočnih barih. — Lepa manikirka in trebušasti milijonar. — Tek? m a motornih čolnov na morju. — Naj* novejša moda. — Izbrane toalete. — Kras* ni naravni posnetki. — V glavni vlogi srčkana
MADGE BELLAMY
Premijera danes ob: 4., pol 6., pol 8. in 9.
ELITNI KINO MATICA
Telefon 2124.
velikega župana s kratkim odgovorom, v katerem je med drugim izvajal: »Najprej vas prosim, da sporočite mojo zahvalo Nj. Vel. kralju za potrditev. Glcfcoko se zavedam resnosti vaših izvajanj, s katerimi se strinjam v vsem obsegu. Mestna dvorana naj ne bo torišče ljutih političnih bojev, marveč mesto, kjer naj se stvarno ln z vso resnostjo proučujejo gospodarska komunalna vprašanja. Po svojih močeh bom skušal doseči ta cilj.«
Dalje je g. župan naglasil važnost cele vrste nalog, ki čakajo občinski svet. Uspešna rešitev vseh perečih vprašanj pa je mogoča le ob intenzivnem delu, zato apelira župan na celokupno meščanstvo, da sodeluje pri delu za gospodarsko obnovo Ljubljane.
Svoj govor je zaključil g. župan z vzklikom kraliu in kraljevskemu domu, čemer sc je pridružila vsa dvorana. S tem je bil svečani akt zaključen. Odborniki so se razšli, g. župan pa se je podal v predsedstvo mestnega magistrata, kjer ga je čakal bivši vladni komisar g. Mencinger, ki mu jc
Bivši vladni komisar dr. A. Mencinger
predal tekoče občinske posle.
Prva seja občinskega sveta se bo vršila v torek 24. t m.
Odvetnik dr. Ferdo Pirnat f
Slovenjgradec. 18. januarja.
Sinoči ob devetih je umrl naš odlični somišljenik in javni delavec odvetnik dr. Ferdo Pirnat. Šele pred nekaj dnevi je obolel na pljučnici, katere kljub svoji močni naravi ni prenesel.
Dr. Pirnat, brežiški rojak, je vstopil po končanih pravnih študijah kot kon-cipijent v odvetniško pisarno dr. Raj-lia v Gradcu in se z njim vred preselil po prevratu v Slovenjgradec. Po smrti dr. Rajha je prevzel njegovo pisarno in postal med preprostim ljudstvom izredno priljubljen. Užival je vsesplošno spoštovanje in ugled. Zlasti marljivo se je udejstvoval pokojni v našem mestu kot nacijonalni delavec. Vsa narodna društva, kakor Čitalnica, Sokol, Orjuna itd. so našla v njem vedno pridnega sotrudnika in podpornika. Velikega dobrotnika zgubi s smrtjo dr. Pirnata revna deca, ki je našla pri njem dan za dnem odprto srce in blagodarne roke. Tudi srednješolsko dijaštvo in dijaška kuhinja v Mariboru ga bosta težko pogrešila. Z eno besedo: vsi slovenj-graški krogi so utrpeli s smrtjo priljubljenega odvetnika veliko izgubo. Pri poslednjih občinskih volitvah je bil dr. Pirnat izvoljen za občinskega svetnika na listi SDS.
Za časa koroških bojev je dr. Pirnat aktivno sodeloval pri obrambi domovine in je bil ob tej priliki ujet in interniran od Avstrijcev. Doživel je vse mogoče muke od strani koroškega germa-nizma in je bil že prepričan, da se ne vrne živ v Jugoslavijo. A prestal je tudi to.
Pokojnik je umrl v najlepši moški dobi, star komaj 52 let. Slava spominu nacijonalnega delavca dr. Ferda Pirnata in odkrito sožalje gospej soprogi!
V odvetniški pisarni v Slovenjgradcu bo začasno nadomestoval dr. Pirnata mariborski odvetnik g. dr. Klemenčič.
Slovenski ženi in materi v spomin!
Slika vzornega življenja in plemenite požrtvovalnosti mamke Marije Primo-žičeve.
Tržič, 18. januarja Danes ob 9. dopoldne so položili na križ-kem pokopališču k večnemu počitku gospo Marijo Primožičevo iz Retcnj pri Tržiču.
Pred osmimi leti osorej sta se križali najini poti, tedaj sem jo spoznal iti spoznaval vse do njene prezgodnje smrti. In čim dalje sem prodiral v globino njene velike duše, tem večje je postajalo moje spoštovanje do te vzorne slovenske žene in matere. Na smrtni postelji me je čakala, da mi še enkrat stisne roko. Toda razmere so tako nanesle, da je pokoj niča prej zatisni-la trudne oči. Ko sem stal ob njenem mrtvaškem odru, tedaj so se vrstili v moji duši dogodki iz njenega življenja, tedaj je stopila pred me čudovita postava in pojava slovenske matere in žene, kakor iih imamo morda le malo.
Leta 1864. je zagledala pri A^edvedu v Križah luč sveta hčerka Marija. Leta. so ji tekla kakor vsem kmečkim otrokom. S svoio materjo je gospodinila, dokler je ni osemnajstletne vzel za ženo gozdar Ivan Primožič. Tedaj se je preselila na Primožičevo pristavo onstran Ljubelja, kjer je bil Primožič v sltižbi veleposestnika Voigta. Plača gozdarja je bia mala, trideset goldinarjev, in pa užitek Primožičeve gube. V hiši je vladala prava družinska ljubezen in pridna gospodinja Marija je znala ča-rati, da ni bilo v hiši nikdar pomanjkanja, narobe, še kakšen krajcar se je dejal na stran, čeprav je mlada zakonca obiskovala prijazna štorklja kar leto za letom. Sedaj je prišla z dečkom, sedaj z deklico, dokler se ni naveličala in ostala pri številu trinajst sinov in hčera. Pet samosrajč-trikov okrog sebe, osem krav v hlevu, par svinj v svinjaku — in vse je oskrbovala njena neumorna roka, vsem je dala živeža in kruha njena velika skrb. Brez dekle ie gospodinjila, navajajoč svoje otročiče že zgodaj k delu in ljubezmi do grude. Komaj so j i hčerke malo odrasle, že so prišli snu-bači in odpeljali vseh pet na nove domove, ker vsak je hotel tako gospodinjo, kakršno je videl mater. Najstarejša Marija, žena svetoanskega župana g. Ankeleta, je odšla pred materjo v večnost, Pepca, Ana in Tončka so poročene v Borovljah, kjer je hotel »Just« daleč poznan, pokojna Marija pa je živela sedaj pri svoji Franici, pose-stnici na Smukovini v Retniah pri Tržiču.
Polnih trideset let ie gospodinjila na Pri-možičevi gubi in v tridesetih letih je pri mleku in drugih drobnarijah prigospodinji-la toliko, da je dala 5 fantov v šolo.
Čemu navajam vse to? Da podčrtam velikansko delo pokoinice. ki ie dala slovenskemu narodu same odlične člane, same prvovrstne narodne gospodarje. Ni znala ne pisati, ne čitati, ko sta se vzela z rajnkim Ivanom, umrlim 1. 1917. S svojimi otroki, ki so hodili v šolo, se je naučila čitanja in pisanja. Na zatonu svojega plodonosnega življenja je z največjim veseljem prebirala »Jutro«, »Ljubljanski Zvon», knjige Vodnikove družbe in vse šolske knjige svojih vnukov. Kolikokrat je dejala: -Glej, glej, česa se vsega današnja mladina ne uči! Mojih dni vsega tega ni bilo in kako škoda se nam je godila!«
Zaradi čitanja »Jutra« je imela celo nevšečnost pri spovedi. Ni dobila odveze, pa je tudi ni več iskala, češ, trinajst otrok sem pošteno vzredila, pošteno sem živela in živim pa b; mi kdo odrekel odvezo, ki
Kulturni pregled
Ljubljanska drama
("'-etrtek. 19.: «Candida». Premijera. Pre* nrjerski abonma.
^ji:bYrnpka onera
Četrtek, 19.: « Trubadur«. Gostuje ga. Zin« ka VilfansKunčeva. B.
M, /iborsko gledališče
četrtek, 19.: oživeli tatovi«. D. Kuponi. Petek, 20.: Zaprto.
Celjsko gledališče
V četrtek, 18. t. m. ob 20.: »Razporoka«.
0. Župančičeva proslava v ljubljanski operi. Predvsem opozarjamo občinstvo. <1a 8e vrši slavnostna akademija v proslavo Oton Župančičeve petdesetletnice v nedeljo ?;2. t. m. ob pol sedmi uri zvečer v ljubljanski operi in ne, kakor je bilo javljeno včeraj, v drami. Spored akademije je sle-tieči: 1. Slavnostni govor — govori župnik hi pisatelj F. S. Finžgar. 2. Svetozar Bano-vec zapoje Svetkovo Svetlo noč in Lajovče-vo Serenado. 3 Slavko Jan recitira pesmi Umetnik in ženska ter Z vlakom. 4. Lajovic: Begunka ob zibeli, Dev: Mak, poje fina Vera Majdičeva, 5. Vida Juvanova recitira Župančičevo Dete čeblja. 6. Julij Be-tetto zapoje Lajovčevo Iskal sem svojih mla-
dih dni in Pavčičevo Dedek samonog. 7. Župančič: Podoba in Vprašanja, recitira Ciril Debevec. 8. Svetel: Predigra k Veroniki Deseniški «za veliki orkester, svira operni •-ikester pod vodstvom skladateljevim (skladba je posvečena Župančiču) iu se prvič javno izvaja. 9 Župančič2 IV. dejanje Veronike Deseniške, izvajajo člani ljubljanske drame. Pevske točke spremlja na klavirju g. Svetel Herij. Uprava Narodnega gledališča kot prirediteljica slavnostne akademije obvešča p. n. občinstvo, da so posamezne vstopnice po običajnih dramskih cenah od petka dalje v predprodaji pri dnev-ui blagajni v operi. Tzrecno pripominjamo, da se brez posebnega pismenega naročila sedeži ne rezervirajo. Zunanje prijave sprejemata akcijski odbor in uprava Narodnega gledališča.
Operni repertoar. Danes, v četrtek, se poje v operi poznana Verdijeva opera «Tru-badur» za abonma B, pri kateri nastopi v sopranski partiji ga. Vilfan - Kunčeva iz Zagreba. Ostale uloge izvajajo ga. Thierrv-jeva, Ribičeva in gg. Kovač, Holodkov, Rumpelj in Mohorič- — V petek ostane opera zaradi generalne skušnje zaprta. — V soboto, 21. t. m. bo premijera operete <Zma-govalka oceana> za premijerski abonma, delo jugoslovenskega komponista Hirskega in pisateljice Blanke Chudoba, pri kateri
nastopijo ge. Poličeva, Balatkova iu Rakar-jeva ter gg. Drenovec, Peček, Povhe, Rus J., Sancin in drugi. Delo dirigira gosp. ravnatelj M. Polič, režira gosp. J. Povhe.
Današnja premijera t dramskem gledališču. V premijerskem abonmanu se danes 19. t. m. uprizori <Candida>, misterij ljubezni od Bernarda Shawa. S tem duhovitim in globoko poetičnim delom, ki pa je polno ljubeznivega humorja, je imel B. Shaw svoj prvi veliki uspeh. Prevod je za naš oder napravil Franc Albrecht. Zasedba je sledeča: Pastor Morell — Levar, Candida, njegova žena — Marija Vera, Burgess, njen oče
—	Lipah, Aleksander Mili, podžupnik — Gregorin, Prizerpina Garnott, strojepiska
—	Rakarjeva, Evgen Marohbanks, mlad pesnik — Jan. Režira ga. Marija Vera.
Gostovanje ge. Mitrovičeve v maribor* skem gledališču. V krasni Verdijevi operi «Ples v maskah>, katere premijera bo menda že to soboto, nastopi zopet po daljšem času kot gost naša bivša članica, sedaj pri-madona ljubljanske opere ga. Ančica Mitro-vičeva.
Dijaška predstava «Kar hočete>, ki je
bila projektirana v mariborskem gledališču za petek, 20. januarja popoldne, se zaradi nenadnih zaprek odgodi na poznejši čas.
Pevski zbor slovenskih učiteljev v Zagrebu. V soboto, dne 14. t. m. je pel v Zagrebu zbor slovenskih učiteljev pod vodstvom dirigenta Srečka Kumarja. Zagrebški tisk je ta nastop zelo laskavo ocenil. Posebno hvali sigurnost, preciznost, dinamiko
in agogiko, dalje zvočnost in ubranost sopranov, tenorjev in basov. Med našimi skladatelji smatrajo zagrebški kritiki za najzrelejšega in najoriginalnejšega komponista A. Lajovica, ki ima samosvoj slog, razpolaga z bogato invencijo v melodiki in kaže veliko duhovitost v obdelavi. Njegove <Ko-lednice> so se morale na splošno zahtevo občinstva ponavljati. Adamiču prisojajo Zagrebčani značaj poljudnega vokalnega komponista, ki je najmočnejši v enostavnih iu polifonih delih. Njegove cSvatovske* za bas-solo imajo predvsem folkloristično vrednost. Pri Ravniku hvalijo kritiki izglajen slog, ki prihaja najbolj do veljave v ženskih samospevih s spremljevanjem klavirja. O Šker-jancu pravijo, da je zagrebški publiki dobro znan že po orkestralnih delih. Njegove <Kme tiške pesmi> so mestoma politonalne, po notranji strukturi pa najzanimivejše. Pevski zbor naše Glasbene Matice jih je baš radi <modernosti» odstavil s sporeda spomladanske turneje. Dirigent Kumar, ki sigurno ne razpolaga s tako izurjenimi pevci, pa jih je pogumno izvajal. Koncert je napravil vtis resne in krepko navzgor stremeče pevske organizacije, ki bo v kratkem reprezentativen zbor naše kraljevine. Pevci so bili v Zagrebu zelo lepo sprejeti; zborovodja Kumar je bil v znak priznanja obdarovan z venci. Na koncertu je sodeloval kot gost solist slovenski rojak, basist Josip Križaj.
99
Vivian Gibson
Livio Pavanelli Charlotte Ander
Paul Heidemann
v smehapolni in pikantni veseloigri
»Veseli zakonski mož"
(Der lachende Ehemann) Danes ob H 5., Yk 7., % 8. in X 10.
Tel. 2730.	KINO DVOR.
sem vendar globoko.verna. In v Tržiču m bilo koncerta, otroške predstave in narodne igre, da je ne bi prišla pogledat, če ji je le količkaj bilo mogoče. Komur pa je bila dana prilika, da si je ogledal njen ze-lenjadni vrt in njene rože in njene prašičke in kravice in njeno perutnino, ta ne bo nikdar pozabil ljubeznive prikazni male, nekoliko sklonjene postavice. Ni ji bilo treba in vendar je poleti vstajala že ob štirih, šla v hlev, na vrt na polie, na njivo, da bo vse v redu. V času žetve in košnje je imela dela čez glavo, pa nikdar ni počivala. Ob nedeljah ste jo videli s knjigo v roki. — ne, knjiga je bila na mizi, v roki pa pletenje, tako ie mamka Marija počivala in uživala čtivo. (Naš Levstik bi bil gotovo upravičeno ponosen na »Pravico kladiva«, če bi mu povedal odlično sodbo pokoj niče.) Še malo pred svojo težko boleznijo, ki jo je dolgo priklepala na posteljo, je vsem svojim sinovom in številnim vnukom napletla vsakemu po dvanajst parov domačih nogavic. Kje je še danes tak primer in vzor pridne žene?
»Res, mi imamo na dom in svoje starše samo prijetne spomine,« tako mi je dejala hčerka gospa Franica. »Ne spominjam se, da bi bila mama ali oče kdaj na nas zakričal, kaj-Ii> da bi prišli nad nas s palico. Vzgojila sta nas z lepo besedo in dobrim zgledom. In nikdar se ni zgodilo, da bi bili fantje, ki so prihajali na počitnice, šli kdaj kam brez očeta, ali da bi prišli kdaj ob nepravem času domov. Tako je bilo spoštovanje do mame in očeta.«
Te besede povedo vse. Tako zna vzgajati prava slovenska mati Če je prišlo kdaj do kakega malega nasprotja med njo in možem, tedaj o tem nihče ni vedel nič, vse se je izvršilo in uredilo mirnim potom. Primožičeva guba pod Ljubeljem je bila zatočišče vseh revežev, vsak je šel obdarjen in nasičen dalje ln je ohranil dom v najlepšem spominu. Po dolgotrajnem boleli anju je zdaj ta ljubezniva slovenska mamka zatisnila svoje trudne oči, objokovana od ljubečih otrok in vseh, ki so jo poznali. Naša povest o dobri, predobri ženi in materi bi bila nepopolna, če ne bi še omenili, da je pokojna iskala in našla svojo srečo le v sreči svojih otrok in dragih vm&ov. Pomislimo, kaj bi bila reva počela, če bi se bila zanašala le na to, da bo uživala po možu pokojnino. Njena pokojnina je bila tako velika, da je niso mogli pošiljati po pošti, temveč jo je uprava veleposestva Voigt nosila na hčerkin dom v Borovljah; dobivala je namreč na mesec cela 2 dinarja . . .
Trn jeva je bila življenska pot pokojm-ce, toda boj je dobojevala in zmagala častno. Vsi njeni otroci so dosegli v žavlje-nju krasne položaje, vsi slede svoji ljubljeni mami, vzorni materi, vzorni ženi.
Večni mir nieni blagi duši!
Albin Lajovic.
Iz Jugoslavije v filmski paradiž HoIIywood
Ameriška filmska tvornica Metro-Gold-\vyn-Meyer je pred kratkim začela snemati film »Kozaki«, ki bo zlasti zanimiv za nas Jugoslovene: v niem bodo namreč nastopali kot statisti ruski kozaki, ki žive v naši državi in so v ta namen odpotovali v daijno Kalifornijo.
Režiser George Hill je hotel za svoj film angažirati prave Kozake. Obrnil se je na generala Lodženskega, ki je zbral kakih sto kozakov raztresenih sirom naše države, in jih j« dal prepeljati v Hollywood, kamor so dospeli pred nekaj tedni. Takoj po njihovem prihodu so začeli s snemanjem.
Američani so nad našimi — saj jih skoro smemo prištevati med svoje — kozaki zelo navdušeni. Imponirajo jim njihove konjeniške sposobnosti, ki se jim ne morejo dovolj nadiviti. Česa slionega pravijo, v Ameriki še niso videli.
Glavno vlogo v filmu »Kozaki4 Ima John Gilbert. Med ostalimi igralci, znanimi našemu občinstvu, naj omenimo njegovo partnerico Renee Adorče in Ernesta Torrencea.
UHAN HARVEY
Razposajena
(Die tolle)
Pride v «KINO DVOR*.
Domače vesti
Tretja številka »Življenja in sveta"
Prihodnje dni bo dostavljena naročnikom J. številka naše ljudske revije »Življenje in svet«.
Prve strani tega zvezka so posvečene petdesetletnici največjega živečega slovenskega pesnika Otona Zupančiču. O njegovi poeziji razpravljata članka »Pesnik in narod« in »Oton Zupančič, glasnik optimizma in volje«. Zanimiva je spominska črtica Rasta Pustoslem-šfoa Oton Zupančič, Milan Pribičevič in »Slovenski Jug«.
Reproducirana sta nadalje pesnikova slika in faksimile njegove pesmi »Oče naš« z odlomki, ki niso bili nikjer objavljeni. Ta pesniku Zupančiču posvečeni del številke krasi tudi ilustrirana pesem »Melanholija«.
Nadaljnja vsebina je pestra in prav interesantna. V slovenščini se še ni pi-i salo o mladih letih letalca Charlesa Lindbergha. Članek »Kako je Charles Lindbergh postal letalec« seznanja či-tatelja z ameriškim porednežem. kakor je bil ta d>rzni pilot kot deček. V tropsko prirodo uvaja čitatelja članek »Zanimivosti o polopicah«. opremljen s 6. ilustracijami teh interesantnih, malo znanih živalic. Iz skupne jugoslovenske zgodovine je posneta razprava *Osvoboditev Pirota in Niša pred 50. letu, ki nas seznanja tudi s političnimi vprašanji, ki so takrat zanimala ljudi.
Nadaljuje se krasna povest Ivana Bunina »Gospod iz Son Frančiška«. Posebno pozornost bo vzbudil potopis yNa obisku pri Indijancih«. ki vodi čitatelja v neznani Peru, po najvišji železnici na svetu in preko nebotičnih gora v tropsko prirodo, med Indijance. Črtico »Iz zapiskov policijskega ravnatelja« bo vsak čitatelj prebral z napetim zanimanjem. Takisto bo prijetno zabavala črtica o Napoleonovem vohunu Schulmeistru. Na koncu številke so v tem času vrlo aktualni nasveti o dostojnem vedenju na plesnih prireditvah.
Številna pisma, ki jih dobivamo iz vrst čitateljev, pričujejo, da se je ta naša najcenejša revija zelo priljubila in postala mnogim res pravi domači prijatelj, ki ga ne morejo pogrešati. Vsi, ki jim list ugaja, naj poagitirajo zanj. da se bo lahko še bolj razvil in izpopolnil.
»Življenje in svet« stane četrtletno samo 15 Din ter je najcenejši jugoslo-venski zabavno poučni tednik!
*	Konferenca železniških direktorjev Pod
predsedstvom prometnega ministra generala Milosavljevida se bo vršila te dni konferenca direktorjev oblastnih železniških direkcij Na tej konferenci, katere se udeleži tudi generalni direktor Borivoje Gjuričič, se bo razpravljalo o splošnem staniu našega prometa.
*	Redukcije v ministrstvu pošte in brzo-lava. Kakor poroča »Vreme«, se v ministrstvu pošte in brzojava pripravlja predlog za 10 odstotno redukcijo uradništva, v katerem razmerju je reduciran tudi budžet tega ministrstva. Redukcija se bo izvršila v vseh poštnih direkcijah.
*	Obvezno zavarovanje delavcev in pri. vatnih nameščencev. V ministrstvu za socialno politiko se posebna komisija bavi z uredbo o obveznem zavarovanju neoženje-nih delavcev in privatnih nameščencev do 35 leta starosti. Naredba bo v kratkem predložena Narodni skupščini.
+ Proslava SO letnice Otona Župančiča.
Akcijski odbor za praznovanje Zupančičeve petdesetletnice je razposlal zunanjim gostom in domačim predstavnikom, oziroma predstavnicam javnosti vabila. Ako bi ga kdo ne dobM, naj oprosti, ker namenoma se to ni zgodilo: zakaj akcijski odbor vabi vse in vsakogar izmed našega intelektual-siva, meščanstva, kmetijstva in delavstva, kdor se hoče udeležiti nedeljske akademije v operi ob pol 19. uri in komerza v »Unionu«, h kateremu je vstop brezplačen, ob 21. uri zvečer. Pričakujemo obilne udeležbe.
*	Odbor Zveze državnih nameščencev za Slovenijo se je na prvi seji 13. t. m. konstituiral tako - le: Milan Paternoster, računski direktor pri finančni delegaciji — načelnik. Anton S v e t e k, računski direktor v pokoju — I. podnačelnik. Ivan 11 o v a r, davčni izvrševalec — II. podnačelnik. Joža B e k š, višji davčni upravitelj — tajnik. Narte V e I i k o n j a , sreski poglavar — tajnikov namestnik. Ignacij R u s. sreski tajnik — blagajnik, in Ivan Z u p a n e c. sekt etar direkcije pošte in telegrafa — blagajnikov namestnik.
*	Himen. V nedavno blagoslovljeni samostanski kapelici oo. dominikancev v Maksimira pri Zagrebu se je nedavno poročil g inž. Josip P e t r i č z gdč. Fanči Z a 1 e s-j a k o v o. Bila je to prva poroka v omenjeni kapelici. Uglednemu paru iskreno čestitamo, želeč uglednima novoporočencema obi-k> sreče!
*	Smrtna kosa. V Ljubljani je umrl po dolgi in mučni bolezni hišni posestnik in mesarski mojster g. Franc Sever. Pogreb bo danes ob 14. uri iz hiše žalosti v Trnovski ulici št. 2. — Na Viču je umrl včeraj po dolgi in mučni bolezni v 63. letu starosti gostilničar, trgovec in posestnik g. Ivan Robežnik. Pokojnik je bil obče spoštovan ln priljubljen ter je vzgojil vse svoje sinov« in hčere v zavedne napredmake. Pogreb bo danes ob 15.30 iz hiše žalosti Vič št. 70 na župno pokopališče na Viču. Pokojnikoma blag spomin, preostalim naše iskreno sožalle!
Testenine in dvonosladna kava znamke »APET1T«
»o najbotjie! Zahtevajte jih v vsaki trgovini
*	Zaščita naših delavcev v Nemčiji. Posebna komisija, sestavljena iz zastopnikov
ministrstva vnanjih zadev in ministrstva za socijalno politiko, zbira gradivo, ki je potrebno za izdelavo konvencij z Nemčijo o zaščiti naših delavcev na Westfalskem. Nemška vlada je s svoje strani sprejela predlog naše vlade glede sklenitve take konvencije.
*	Izplačevanje rent železničarjem. Ministrstvo za socijalno politiko, je Osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev naročilo, naj še nadalje izplačuje železničarjem rente, ker je prometno ministrstvo zagotovilo, da se bo ta zadeva dO novega proračuna končnoveljavno uredila.
*	Orient-ekspes bo vozil še nadalje preko JngoslavlJe. Razni listi so v zadnjem času poročali, da Orient-ekspres ne bo vozi! več preko Ljubljane in Zagreba, marveč preko Dunaja in Budimpešte. Po informacijah. ki jih ie zagrebški »Morgenblatt« prejel baje iz zanesljivega vira. pa se ta vest ne potrjuje. Zdi se* da gre le za akcijo nekih sosednih držav, ki so interesfrane na tem. da bi Orient-ekspres vozil preko njihovega teritorija.
*	Deset povest! za našo klavirsko mladino skladatelja Vasilija Mirka nai najde pot do mladinskih klavirjev in srca pa tudi razumevanie pri odraslih in starših. Izdaja se za ceno 20 Din naroča na naslov pevskega društva Ljubljanski Zvon. dobi se pa tudi v vseh knjigarnah.
*	Izredni občni zbor Jugoslovenskega šu-marskega udruženja. sklican za 22. in 23. januarja t. 1. v Beogradu, je odgoden na negotov čas zaradi tehničnih zaprek. Uprava JŠU.
*	Naša emigracija v novembru. Po statističnih podatkih Izseljeniškega komisari-jata v Zagrebu se ie izselilo iz naše države v novembru 1994 oseb. napram 1478 v novembru predlanskega leta. Število izseljencev ie torej narastlo za 516. Od 1. januarja do konca novembra se ie izselilo iz naše države 20.594 oseb ali 3778 več. kakor v istem razdobiu predlanskega leta. To je naiboliši dokaz, da so soci.ialne razmere v naši državi od dne do dne slabše. Največ izseljencev ie šlo iz Hrvatske in Slavonije (693). dalje iz Dalmacije (452), iz Vojvodine (429), iz Srbije (141), iz Slovenije (141), iz Bosne m Hercegovine (121) in iz črne gore (17). Značilno ie. da odpade 75% vseh izseljencev na poljedelce. Največ naših iz-seliencev ie <lo v Argentino in sicer 1105. V Zedinjene države jih ie šlo 386, v Brazilijo 125. v Urugvaj 106, v Avstralijo 90, v Kanado 71 itd. Vrnilo se je v novembru 462 izseljencev večinoma takih, ki se zopet vrnejo v novo domovino. Od 1. januarja do 30. novembra se je vrnilo v našo državo 5C05 izseljencev.
*	Nov odvetnik v Kranju. Te dni ;e otvoril v Kranju svojo pisarno odvetnik g dr. Stanko Šajovic, dosedaj v Gornjem gradu. Novi odvetnik je iz znane stare kranjske rodbine. Kranjčanom je še v do» brem spominu iz mladih let kot odličen delavec v naprednih in narodnih organi« zacijah, zlasti pri Sokolu.
*	Izprememba posesti. Veleposestvo Fužine pri Vitanlu. prei last velelndustrijalca Stefnbelsa. je te dni na sodni dražbi kupila mariborska Mestna hranilnica. Razen obsež nih gozdov spada k omen'ertemu posestvu električna centrala, ki preskrbuje termalno kopališče Dobrno z električno razsvetljavo. nadalie velik? žaea r e^VtrČnim obratom in več velik'!- "•ie'""!1.
„ČRN0-BELA REDUTA"
11. februarja v Unionu
Plesne obleke: SMOKING. FRAK!
Najlepša izbira po naisolidinejših cenah pri
R0JINA, Aleksandrova c.
*	Revizija poslovanja milijonarske občine Milna. Oblastni odbor v Splitu je odredil revizijo poslovanja občine Milna, ki je podedovala nad 100 milijonov dinarjev po pokojnem rojaku Sargo v Ameriki. Revizija je odrejena, ker so nekateri oblastni poslanci občinsko upravo obdolžili, da ne upravlja pravilno svojo veliko imovino.
*	Lažni doktor medicine obsojen na dve leti zapora. Včeraj se je zaključila v Zagrebu obravnava proti lažnemu doktorju Lov-ru Netzmeskalu, ki ie vršil na Hrvatskem slične sleparije kakor pri nas v Sloveniji dr. Indifinititis. O Netzmeskalovih šifokopo-teznih činih ie »Jutro nedavno obširno poročalo. Pri včerajšnji obravnavi ie Netzme-ska! izjavil, da obžaluje svoje sleparije, kar dokazuje tudi njegova izjalovljena namera, da bi se obesil. Proglašena ie bila sodba, po kateri ie Lovro Netzmeska! obso;en na dve leti zapora.
*	Samomor ali umor delavca v Zagrebu? Včeraj so našli na Selški cesti v Zagrebu ustreljenega delavca Ivana Domirrkuša, rojenega I. 1910. v Sagudovcu. Pri njem so našli izjavo iz delavskega lista »Borbe«, v kateri izjavlja Ivan Dominkuš. da mu je žal. ker je kleveta! svoie tovariše pri političnem oddelku zagrebške policije, ter kako da ga peče vest. Iz tega bi se dalo sklepati. da Je Dominkuš izvršil samomor. Ker pa niso našli pri njem nobenega orožja ni izkliučeno. da gre za umor.
ITO — zobna pasta najboljša.
*	Prolesljonalnl žepar pod ključem. V
Karlovcu je tamkajšnji policiji predvčerajšnjim slučajno prišel v roke tiček. ki ga ie že dolgo zasledovala. Zalotila le nevarnega žeparja Božidarja Popova v trenotku, ko je v gneči ba5 potegnil lz žepa denarnico s 1600 Din. Popov ie zloglasen Žepar, k! »posluje« zlasti na progi Zagreb-Beograd. Rodom je iz Zemufia, po poklicu pa branjevec.
napoleon
Bonaparte
♦	Ostra kazen za skrunitelia mlade deklice. Sodni stol v Novem Sadu ie v jeseni obsodil na deset let težke ječe posestnika Iso Tomiča, ki je oskrunil enajstletno hčerko svojega brata. Apelaciisko sodišče je predvčerajšnjim to ostro sodbo potrdilo
♦	2elezniška nezgoda pri Splitu. V bližini Splita je predvčerajšnjim na ozkotirni sinj-ski progi skočil s tira osebni vlak. Potniki so ostali nepoškodovani, promet pa ie bil več ur ustavljen in je imel zagrebški brzo-viak dve uri zamude.
♦	Epidemija škrlatice v Sarajevu. V Sarajevu se je v zadnjih dneh pojavilo mnogo novih slučajev škrlatice. V nedeljo je bilo prijavljenih enajst novih obolenj na tej nevarni bolezni. Zdravstveni oblasti povzroča mnogo skrbi okolnost, da prizadete rodbine sploh ne marajo prijavljati bolezni. Oblast je vsled tega morala najeti posebne organe, ki pazijo na nova obolenja ter prijavljajo zdravstveni oblasti.
♦	Pri želodčnih težavah, gorečlci pomanjkljivem občutku gladu, zabasaniu črevesa tesnobi, tresenju udov. pomanikanju spomina povzroči kup ca prirodne grenčlce »Franz-Josef« pri vsaki starosti in spolu točno poživljenje oslabele prebave. Zdravniška poročila iz vročih dežela slave vodo »Franz-Josef« za važen pripomoček tudi proti griži ter obolelost;h želodca, ki nastopajo. kot posledica mrzlice. Dobi se v vseh lekarnah, drogeriiah in špecerijskih trgovi-
nah.
Iz Ljubljane
u— Bogoiavljenie. Danas 19. o. m. slave naši pravoslavni svoj veliki praznik »Bogo-jaVljenie.« Bogosluženje u pravoslavno.? kapeli biče u 10 časova. U 11. časova nosiče se Litija od pravoslavne kapele Majstrovoro ulicom u kasarnu Vojvode Mišica. Ulaz iz Maistrove tilice. U sredini kruga kasarne održače se »Bogojavljensko vodoosvečenie« u— Tovarišem Jadranašem! Drevi 19. t. m. bo predaval g. dr. Stane Rape o temi: Razvoj letalstva. Predavanje bodo spremljale skioptične slike. Pozivamo vse tovariše in tovarišice, da se predavanja polno-številno udeleže, Pričetek predavanja točno ob 20. uri. — Odbor.
u_ Izredni občni zbor Prvega društva hišnih posestnikov v Ljubljani, se mesto v petek, dne 20. t: m. vrši v ponedeljek, dne 23 t. m. točno ob 6. uri zvečer. Za prvotno določeni dan ni bilo mogoče dobiti na razpolago dvorane. Zaradi važnosti zadev, ki se bodo obravnavale, se ponovno prosijo vsi posestniki in posestnice, da se zborovanja sigurno udeleže. — Odbor.
Tatjanin večer
24. Ianuarla ob 20. v Kami
u— Himen. Včeraj se je poročil na Brezjah gospod Albin P r i b o r Š i č. strojni stavec Narodne tiskarne z gdč. Mici T e k a v-Čevo. Mlademu paTU iskreno čestitamo, ter mu želimo obilo sreče!!
u— Preporodašl. V soboto 21. t. mr: bo ob 17.30 predavanje v areni Narodnega doma. Predava g. prof. Majcen o temi: »Cerkev in država, politika in vera.« Ker ie predavanje zelo zanimivo, prosimo za čim večjo udeležbo. — Kult. zn. sek. »Preporoda«.
103
u— Društvo »Soča« priredi v soboto. 21. t. m. ob 20.30 uri predavanje g. Čeha, veterinarskega referenta pri tuk. sres. poglavarstvu, o steklini in njeni nevarnosti za človeka. Po predavanju nastopi sloviti Ko-zinov kvartet. Vstop prost.
u— »Edinost« — Ljubljana. Nocoj članski sestanek s predavanjem: <Eno leto v italijanski armadi* (doneski k primorskemu vprašanju.) Predavanje prične ob 20.30. Ob 19.30 dramatična vaja. — Tajnik.
u— Prvo slov. tamburaško društvo Krim sklicuje 5 redni občni zbor za v soboto 21. t. m. v gostilni A. Steinerja. Trnovo. Začetek ob 20. uri. Odbor. •	119 u— Pevski zbor Glasbene Matice v Ljub. liani ima v četrtek, dne 19. januarja ob 20. vajo in sestanek. Važno za vse! — Odbor.
u— Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon. V petek vaja mešanega zbora.
n— Šentjakobski pevski zbor. Danes zelo važna vaia. Po vaji sestanek. Brezpogoino vsi! — Tainik.	104
u_ »Tatjanin večer«. Zveza ruskih akademikov priredi, kakor vsako leto. svoj tradicionalni »Tatjan:« večer« dne 24. januarja pod pokroviteljstvom gospe dr. Kramerieve in častnega damskega komiteja v prostorih »Kazine«. Pričetek ob 20. Večer se začne s koncertnim programom, v katerem iz prijaznosti sodelujejo (po abeced, redu) gg.: S. Davidova-Slatina. M. Nablocka in L. W!isiakova. gg.: Balatka, P. Holodkov, V. VIček in drugi. Po koncertu ples. Na to prireditev vabi Zveza ruskih akademikov vse svoje priiatelie in po njih vpeljane goste. Posebna vabila se ne bodo razpošiliala. — Odbor.
u— Ples v narodnih nošah Jadranske Straže je edina prireditev v narodnih nošah zato prosimo vse one, ki imajo narodne noše. da se sigurno udeleže tega večera ali pa vsaj posodijo noše svojim znancem. Naše narodne noše so priznano lepe in bodo prišle s svoio pestrostjo na tej prireditvi dO polne veliave. Priglasilo se nam ie že več skupin: želimo, da bi temu zgledu sledile Še druge. Ne samo sijaj te prireditve, temveč tudi idealen pomen nai v vsakem vzbudi narodno dolžnost, da se bo udeležil tega plesa, ki se bo vršil 28. t. m. ob 20. ur! v dvoranah Uniona.	'23
Plesna vaja slušateljev ljubljanske
univerze — danes v Kazini.	115
u— II. reprezentačnl ples slušateljev ljubljanske univerze 7. februarja v Unionu. 122 u— Po dežju zopet solnce. Po večdnevnem čemernem deževnem vremenu je danes že kmalu v dopoldanskih urah prisijalo nad Ljubljano zopet blagodejno solnce. Zaradi slabega vremena preišmih dni so vse ceste, tako po mestu kakor v okolici neznansko razmočene. Ponekod zemlja naravnost erupira ter se stvarjajo pravcati razmočeni bregovi, iz katerih udarja ilovica, Po mokroti v zraku in na tleh se je Ljubljančanov polotil nahod in je na ulici toliko kihanja, da ustvarja poleg sia.be volje vendarle tudi dokaj »špasov«. Iz vrst občinstva je čuti pritožbe glede cest. posebno na periferiji mesta, kjer nai bi se vsai prehodi posuli z gramozom. Včerajšnji lepi dan so vneti sprehajalci temeljito izrabili, da so se zopet nadihali svežega, suhega in do-brodejnega zraka na običajnih ljubljanskih mestnih sprehajališčih na Gradu in v Tivolskem gozdu.
3. VELIKI TRGOVSKI PLES
v Kranju
21. JANUARJA	NARODNI DOM
Brezobzirnost avtomobllistov. Številni trgovci in zavodi v Prešernovi ulici se bridko pritožujejo nad avtomobilisti, ki nimajo toliko obzira, da bi v deževnih dneh. ko so cestne vdrtine napolnjene z vodo, vozili v tej ozki ulici nekoliko počasneje. Pasanti so često oškroplieni z blatom do ramen. Ljubljane nevredne so tudi po avtomobilih z blatom oškropljene izložbe, vrata ter hiše sploh. Čistoto ljubeč? trgovci v tej ulici morajo po trikrat na dan znažiti izložbena okna in portale, nekateri pa so se že naveličali brezuspešnega čiščenja Direkcijo pošte in telegrafa prosimo, nai izda poštnim šoferjem potrebna navodila kako ie voziti ob deževnih in blatnih dnevih po ozkih ulicah, avtomobilisti pa naj upoštevajo naše pritožbe.
n— Nesrečna Dunajska cesta. Prejeli smo: 2e lansko leto smo na tem mestu opozorili merodajne činitelje na neznosne razmere, ki vladajo na obeh hodnikih Dunajske ceste od železniškega prelaza pa tja do periferije mesta. Tudi letos v tem oziru ni nič bol:e. Za ta dva hodnika se ne briga živ krst. Ob vsakem deževnem vremenu moramo gaziti blato do kolen ter se potapljati v globokih kalužah. Ni baš prijetno posedati po več ur v Soli, uradu itd. v premočeni obutvi, kajti vsakdo ni tako situiran, da bi si za-mogel nabaviti praktične snežne čevlje ali ga'oše. osobito, ako je še oče mnogobrojne družine. Pozivamo merodajne činitelje, da si ta dva hodnika ogledajo na licu mesta, toda Peš in v navadnih čevljih, ne pa v udobnih avtomobilih, s katerimi se prepelja-vajo baš po Dunajski cesti in overjeni stno, da bosta hodnika kmalu drugače izgledala. Energično zahtevamo, da se vendar enkrat postrga blato ter hodnika nasu:eta s primernim peskom, posebno tam, kjer se v gtebeliih nabirajo neskončne in globoke luže Pomisliti je treba, da frekventirata hodnika na dan tisoče pasar.tov in med temi stotine dece, ki obiskujejo v mestu šolo. — G. J.
u— Nenajavljen obisk. Podobarski pomočnik Matija Gregorin, stanujoč v Komen-skega ulici št. 12 je prijavil, da je v torek tekom njegove odsotnosti poseti! njegovo sobo neznan uzmovič. Neznanec te v sobo udri nasiloma ter ukradel iz omare 1000 Din vredno črno zimsko suknio. Enako se je dogodilo predsnočnjim natakarju Marjanu La-buri. stanujočemu v Vodmatu št. 17. Nekako okrog 20. se je vtihotapi! v njegovo stanovanje predrzen zlikovec. bržkone Član skrivnostne družbe »stanovanjskih podga-narjev«, ter mu odnesel 6 metrov novega karirastega blaga, kos rjavega blaga ter nekai jestvin. Tat ie Laburo oškodoval za okroglih 1700 Din.
u— Splašen konj med lončeno posodo. Predvčerajšnjim zjutraj je povzročil na Po-gačar.ievem trgu plašliiv konj razburljivo senzacijo. Posestnica Marija Marinškova iz Preseria pri Radomljah je prepustila na trgu v varstvo v voz vpreženega konja svoji 15 letni hčerki. Nenadoma pa je po Llngar-jevi ulici privozil poštni avto. ki se ga je konj tako prestrašil, da je skočil pokonci in planil z vozom vred naravnost med lončeno robo. razstavljeno kraj zidu. Pri tem je rr.zdrobil celo kopico loncev teT druge posode na škodo trgovke Sterletove in Ker-nove, poškodoval pa je tudi voz. Spenjeni konj se ie umiril šele čez čas, da so mogle oškodovane stranke obdržati malo posvetovanje. čigar rezultat !e bila medsebojna poravnava.
n— Dva vloma v barako Branievka Leo-poldina Škrjančeva, stanuioča v Hradecke-ga vasi št. 28, je našla dne 16. t. m. zjutraj, pri S ed si do svoje stojnice na Dunajski cesti v bližini železniškega prelaza, odtrgano pri vratih ključavnico ter zvit železni zapah Vlomilec k sreči nI vdrl v notranjost, kjer ie b:l naibrže prepoden po stražnfku. Bržčas isti vlomilec pa ie prišel do velikega plena včerai ponoči v baraki branjevke Katarine Hafnerjeve na vogalu Bleiweiso-ve ceste in Vošnjakove ulice. Storilec je prišel v barako čez Heinriharievo dvorišče na ^ način, da je izkopal v zadnji steni barake luknio, nato odtrgal pri vratih ključavnico. Drzni zlikovec ie odnesel 2 kg slanine, 5 kg salam, kos šunkarice, 20 klobas, 20 komadov štrukljev, več kilogramov različnega sadja, dal'6 več škatel čokolade, bonbonov ter piškotov, 3 pare volnenih nogavic, pleteno košano in nikelinasto moško uro. Vlom je bil izvršen bržkone par minut pred 1. kajti malce prei je prikorakal mimo stražnik, ki pa ie našel okoli barake vse v redu. Is t' stražnik le opazil vlom ob 1.15 ter obvestil o dogodku po nekem oasantu stražnico. Kolikor je razvidno iz sledov na vTtu, ie imel svedrovec podkovane čevlje.
u— Nova telef. Številka. Med unlv. dr. Zalet. LJubljana, Sv. PetTa cesta št. 3003. Olej otfas.	10P
Iz Maribora
a— Zrakoplovno pristanišče v Mariboru.
Aeroklub v Mariboru ie dne 16. t. m. razpravljal o možnosti ustvaritve zrakoplovne-ga pristanišča v Mariboru Sklenilo je zainteresirati vse merodajne činitelje. da pride tudi Maribor pri novo se snujočih zrako-plovnih progah v naši državi kot postajališče v poštev, zlasti kar se tiče prog proti Dunaju, Beogradu, Trstu in Celovcu. Zanimanje za razvoj tega modernega prometnega sredstva in važnega gospodarskega či-nitelja kaže dejstvo, da je v Mariboru pristopilo k Aero-klubu tekom enega meseca že čez 1900 članov. Kot utemelirtelji so pristopili gg. Josip Rosenbferg in dr. Rudolf Franz, veleindustrijalca v Mariboru ter Karel Kubricht. ravnatelj tovarne v Majšper-gu. Pri nabiranju članstva se je posebno odlikoval gospod major Lujo Mičid. ki je dal tudi pobudo za ustanovitev A. K. v Mariboru. Klub je sklenil prirediti začetkom meseca februarja predavanja o pomenu zrako-plovstva in ciljih A. K., ki bodo omogočila tudi širšim krogom, da se seznanijo s tem modernim prometnim sredstvom. Spomladi priredi klub letalski dan v Mariboru, na katerega se bo povabila naša vojna eskadrila, ki bo praktično pokazala, na kakem višku že danes stoli zrakoplovstvo in kako sigurno prometno sredstvo ie zrakoplov.
a— Petindvajsetletnlco poroke obhaja danes gospa Terezija Švarcova, ki je tudi že 25 let zelo agilna odbornica Olepševalnega in tujsko-prometnega društva za mesto Maribor in okolico in se tudi pri drugih mariborskih društvih udejstvuje z vztrajnim sodelovanjem.
a_ Poulična senzacija. Maribor ie včeraj dopoldne presenetila nova senzacija, ki ie zlasti med šolsko mladino vzbudila splošno pozornost. Z novo skupino Kitajcev, ki so nam jih poslali lz Beograda, se je priselil tudi Kitajec srednjih let, ki ie obdarjen z izrednim žonglerskim talentom. Sredstva in način izvajanja njegove umetnosti pa so skrajno primitivna. Sredi trga ali v kotu ulic razgrne belo preprogo, sleče zimsko suknio in io položi nanjo, nato pa izvleče iz žepov razne instrumente, ki obstoje iz palic in palčic, ter dveh krogel. S palicami žonglira, jih vihti balansira m drugo, dočim krogle požira, zopet vrača, na odprti dlani mu izginjajo ln se zopet pojavljajo. Predstava ne stane mnogo. S klobukom pobere milodare in prešteje. Ako ni nabral nad 10 Din, konča prireditev in se z instrumenti ter familijo preseli v drugo ulico. Seveda mu radovedna mladina navdušeno sledi in marsikateri šolarček zamudi gorko kosilo in raje z raztrganimi podplati stoji v brozgi in opazuje spretnega rumenokož-ca, ki s prišpičeno obrvjo in upadlih lit v nrrazu vztrajno vrti in lovi zamazane pal-čice, da z izkupičkom miloščine preživi sebe in malo družrnico
a— Afera mojstra Gabrijela. Sodarske-mu mojstru Gabrijelu K„ kateremu že nad 20 let go&podinji njegova 38 letna hčerka, delajo ženske še vedno preglavice. Prva žena mu je umrla, druga pa se ie ločite od njega. Celo tete ga sovražijo in 67 letnemu možaku je ostala zvesta le slaboumna hči. Ko je tudi njej postal sivolasi oče nadležen, So oblasti končno zvedele za zanimive in čudne stvari. Kljub letom je namreč Gabrijel še vedno živahen in je osumljen krvo-skrunstva. Policijsko zasliševanje osumljenčeve hčerke je končalo pozitivno, dočim mojster Gabrijel zanika krivdo in se izgovarja na pijanost. Aretacija sodaria ie vzbudila splošno pozornost in različne komentarje.
a— Življenje si ie vzel 69 letni upokojeni železničar Anton Kirchner, stanujoč v Raj-čevi ulici št. 13. Pred poldrugim letom mu je umrla žena in od tistega časa ie taval okrog ves žalosten in pobit. Stanova! je pr; sinu, ki je šofer v železniški delavnici. V torek popoldne je bil sam doma in okrog 5. se je obesil na kljuko za sobnimi vrati. Ko je prišla snaha domov, je bil že mrtev.
a— Smrtna žrtev dela. Včeraj je umrl v bolnici 61 letni delavec Florijan Vabič \z Smolnika pri Rušah. V bolnico so ga pripeljali prejšnji večer, ker mu ie pri podfraniu drevja v Grisoldovem gozdu visoko na Smolniku težak hlod popolnoma zdrobil levo nogo. Siromak je bil tako zdelan, da niso mogli izvesti že pripravljene operacije ter so mu le po možnosti olajšali muke zadnjih
tsr.
Iz Celja
e— Proračunska plenarna seja je na željo opozicije preložena na torek 24. t. m. Vršila se bo ob 17. uri.
e— Smrtna kosa. V celjski javni bolnici je umrla včeraj ga. Ivana Zirovnikova, posestnica ln gostilničarka na Frankolovem Dosegla je starost 41 let Blag ii spomin!
e_ Iz trgovskega sveta. Novo trgovino
z modnim blagom ter- Otroško konfekcijo je otvoril na Glavnem trgu v prostorih preišnie Kuderjeve trgovine g. Drago Cer-lini.
e— Ogrožena poročna noč. V. Z. iz Zaloga pri Petrovčah je hotel na vsak način obhajati svojo poroko v mestu, da bo boli nobel. In res, sklenila sta z nevestico, da se bosta poročila v Celju, po poroki pa rtav-žila vseh dobrot, ki jih nudi mesto. Da ni bilo brez neobhodne pijače, se samo ob sebi razume. Zaradi preobilo zavžitega alkohola je V. postal malo onegav ali neroden Ko sta se z nevestico vsedla udobno v kinu. je začel motoviliti in razgrajati. Prižgal Si ie vardar in puhal moško kolobarje v zrak, dasi je to v kinu strogo prepovedano. Vsi opomini službujočega stražnika so bili zaman, mladi mož ie postajal le še boli ra-bijaten. Ker ni kazalo drugega, je morala priti asistenca, ki Je odvedla nerodnega ženina na stražnico. Seveda mu ie Sledila tudi mlada ženica. Šele po dolgem joku ftt stoku se ie ženici posrečilo, da le dopove-dala dežurnemu, da sta šele danes poročena Ta se ju je usmilil ln se zadovolji! za enkrat s tem da je dal ženina samo ha protokol ln ga vrnil nevesti, ker drugače bi bila to malo neprijetna poroča« noč.
Misterijozen zločin treh maskiranih razbojnikov
Napadli so 77-letnega starca in ga živega vrgli na ogenj.
V vasi Kastu pri Jastrebarskem se je nedavno zgodil strašen zločin, ki je zaenkrat še vedno zagrnjen v misterijozmost. Zločin je bil izvršen nad 771etnim starcem Markom Badovincem, ki je v svoji kleti, ne daleč od vasi, ponoči čuval svoje vino. Vsa imovina starca Marka je namreč mal kos vinograda, s katerim se preživlja. Vino po malem razprodaja tekom zime ter se s tem denarjem prehranjuje do nove trgatve. Tako je to bilo že dolgo let in stari Marko je ljubosumno vsako noč čuval svojo klet in sode z novim vinom.
Nedavno noč. ki je bila temna in hladna, si ie starec v kleti zakuril ter je pri ognju zamišljen sede! in pušil tobak. Nenadoma so skozi vrata vdrli trije maskirani razbojniki. Popadli so starca, prvi za roke, drugi za noge. tretji za glavo, da starec niti ni utegnil vprašati, kaj želijo i>d njega, in tudi ni mogel zakričati na pomoč. Razbojniki so starca vrgli na tla in mu začeli preiskovati žepe. V notranjem žepu telovnika so res našli listnico z denarjem, ki so jo odvzeli, nato pa starca ponovno popadli in ga te-Jeftnili na ogenj, da bi se polonesveščeni starec živ spekel.
Ko so zločinci izginili v roč. se je starec Marko zaradi opeklin začel dramiti k popolni zavesti in se je srečno izvlekel z ognja. S skelečimi opeklinami se je priplazil do vrat, kjer se ie vnovič onesvesti! in so ga v takem stanju naslednje jutro našli seljaki. Prepeljali so starca v bolnico, kjer ie zdravnik ugotovi! da ima stari Marko zlomljeno levo roko. a ogenj mu je po vsem telesu povzročil strašne opekline.
Orožniki so takoj uvedli energično izsle-dovanje. da zajamejo zločince. Starec Marko jim je izpovedal da so mu odvzeli listnico, pač v domnevi, da se v njej nahajajo težki tisočaki A kje neki! V listnici je bilo samo borih 18 Din. Kolikor se starec spominja, je bil eden izmed razbojnikov precej sličen 19Ietnemu kmečkemu fantu Marku Magovcu iz sosednje vasi Kamenice. Orožniki so fanta aretirali. Po nadaljnjih poizvedovanjih so dognali, da je Magovec bil usodno noč v družbi kmeta Dabra Kra: jačiča iz Kasta, dočim glede tretjega razbojnika nikakor ne morejo ugotoviti identitete. Oba aretirana osumljenca odločno talita vsako krivdo. Starec Marko pa vendar vztraja pri svojem zagotavljanju, tem bolj, ko je bil v bolnici konfrontiran z Markom Magovčem.
Iz Novega mesta
n— Preprečen uboj rta Ločenski cesti. Ko ^o se vračali Ivan Ferlič, Viktor Košak in gdč. M. Turkova s Trške gore domov v Novo mesto z vozom, last gostilničarja g. Ivana Košaka, jih j« v bližini Murnove šupe na Ločenski cesti napadel Anton Co« kal. Ustavil je konje, planil na voz in za* čel udrihati po Viktorju Košaku. Ko je potegnil Čok al dole nož in hotel zabosti Košaka, je Ferlič skočil z voza in odhite/ po stražnika, ki je prav v zadnjem trenot* ku dospel: Čok al jc namreč pravkar hotel 7-aklati Košaka. Stražnik jc Čokalu s pen* drekom izbi! nož iz rok in ga aretiral. Na« silneža so predali v zapore okrožnega so* dišča.
n— Občina Šn-ihebStopič ima sedaj svo* je. sejmišče za živino na Drski poleg Mur« nove gostilne. Prvi sejem na tem prostoru se bo vršil danes 19. t. m.
n-— Miss Novo mesto bodo izvolili pod" letni Novomeščani U februarja ob priliki velike prireditve športnega kluba «EIant>.
n— Smrtna kosa. Umrla je soproga tr« g ovca in hišnega posestnika ga. Lina \Vin» cliseherjeva. Naj v miru počiva!
n— Antonov veliki sejem za živino in živila se bo vršil v torek 24. t. m.
n— Odlikovanje novomeških gasilcev. Dne 2. februarja se bo vršila v Sokolskem domu svečana predaja odlikovanj najsta« rejšim in najbolj agilnim gasilcem.
n— Afera g. Udermana. Novomeška po* lici j a je na podlagi prijave posestnika go= s pod a Wrndišmana v Stranski vasi izdala tiralico za g. LTdermancmi, ki je še nedav, bo igral veliko vlogo v tukajšnji komu? rahli politiki
Iz Krania
r— Lepo karitativno delo. Podružnica Kola jugoslovenskih sester je izvedla ob* sežno obdaritveno akcijo: z obleko in iu vili je obdarilo 114 revnih šolskih otrok, od teh 45 na mestnih osnovnih šolah in na gimnaziji. Nadalje je kolo obdarilo z živili 29 oseb in 4 družine. Vrednost celo* kupnih daril znaša okrog 16.000 Din. Da je moglo kolo obdariti toliko otrok, gre v prvi vrsti hvala tukajšnji ind-ustriji, zla« sti o-Jugočeški*.
r— Honorarji učiteljev na puškarski š o* H. Računski oddelek ministrstva za trgo« vino in obrt dolguje honorarnim nastavni« kom tukajšnje puskarske šole honorarje že od meseca februarja lanskega leta. Čudi no je, da je bil honorar za marec nakazan in tudi izplačan, dočim za februar in osta= le mesece od marca do decembra lanske« ga leta ni o honorarjih ne duha ne sluha. V protest proti temu nerednemu izplače« vanju honorarja so 1. decembra 1. I. od* ■povedali vsi honorarni nastavniki teoretič* no poučevanje. Pretekli pondeljek se je teoretski pouk zopet obnovil, ker je kredit sedaj baje zasiguran ..
r— Odbor trgovskega plesa sporoča, da kdor pomotoma ni dobil vabila, naj si ga preskrbi v trgovski gremijalni pisarni. 118
Napoleon
Bonaparfe
Iz Ptuja
j— Volitev novega župana in podžupana v Ptuju. Za danes popoldne ob 18. je mestni gerent sklical prvo sejo novoizvo« ljenega občinskega sveta z dnevnim re* dom: volitev župana in podžupana. Po mestu krožijo razne govorice in ugibanja o izvolitvi novega župana. Resnici na lju« bo ugotavljamo naslednje: Kakor je zna* no, je i7. volitev izšla kot najmočnejša slo* venska Narodna gospodarska stranka, v kateri sta združeni SDS m NSS. Zvesti svojemu principu in svojemu prejšnjemu prizadevanju, doseči skupen nastop vseh slovenskih strank, je slovenska Narodna gospodarska stranka povabila obe ostali slovenski stranki na razgovor radi volitev narodnega župana in podžupana, ker ima* jo te slovenske stranke skupaj absolutno večino, in bi torej bila taka izvolitev mo* goča. Kljub temu, da ta stranka ni ničesar zase zahtevala, ampak vabila le na razgo, vor, je odgovorila tukajšnja SLS, da z na* šo skupino sploh noče stopiti v noben stik, dočim je NRS vezala svojo odločitev z odločitvijo SLS. Ugotavljamo to suho dejstvo, da je SLS onemogočila izvolitev slovenskega župana in podžupana s slo« venskimi glasovi, čeprav zase naša stranka ni ničesar zahtevala in je bila pripravljen na do skrajne popustljivosti. Imeli bi tu» di dovolj povoda za pritožbo proti poteku volitev, ker se je očitno kršil zakon: ker pa stojimo na stališču, da naj pride čina* prej do veljave redno izvoljeni občinski svet, se je pritožba opustila. Toliko na znanje naši javnosti
j— Lep uspeh vinske razstave. Vinska razstava, ki je bila včeraj zaključena, je izredno dobro uspela in je bilo sklenjenih
Erav visoko število kupčij, najmanj pet« rat toliko, kakor lansko leto. Obisk raz« stave je bil izredno dober in ves aranž« man odličen. Največ zaslug imajo gospod* je Osterberger, Josip Zupane in Ludvik Sagadin, ki so vodili vsa pripravljalna de* la in so tudi vso razstavo aranžirali.
Radio
Izvleček iz večernih programov
BERLIN (484 m 4 kw), FRANKFURT (438 m 4kw)» LANGENBERG (469 m 20 kw), STUTTGART (379 m 4 kw), PRAGA (349 m 5 kw), LONDON (Daventry 1604 m 25 kw), ZAGREB (310 tn 0.7 kw), BRNO (441 tn 3 kw), RIM (450 m 12 kw), DUNAJ (517 m 7 kw), Daventry (492 tn 12 kw), VARŠAVA (1111 ni 10 kw), STOCKHOLM (Motala 1320 m 30 kw).
Četrtek. 19. I.
BERLIN 19.30: Verdi: »Moč usode«: opera s predigro v 3 dejanjih. (Prenos iz Državne opere v Berlinu.) FRANKFURT 20: Prenos programa iz Stuttgarta.
LANGENBERG 22.30: Prenos šestdnevnih
kolesarskih dirk iz Dortmanda. STUTTGART 20: Koncert Ade Sari. članice milanske Scale. Sodeluje fiiharmoničen orkester iz Stuttgarta. Nato stari in moderni plesi. PRAGA 20.10: Operetni večer. LONDON 20.15: Chopinovi oreludiji.
22.35: Zabaven večer. ZAGREB 19.30: Prenos programa iz Prage. BRNO 20: Prenos programa iz Prage. RIM 20.40: Gilbertova opereta »-Kraljica kina«.
DUNAJ 20.05: Poliuden orkestralni koncert. DAVENTRY 20.30: Prenos koncerta iz Manchestra.
23.15: Dunajska glasba. — i. Jacobi: Iz »Sibile«. — 2. Fall: »Dolarska princesa«. — 3. Kžlmžn: Holandska ženica. 4. Kalmln: Jesenski manevri. — 5. Strauss: Valčkov sen. VARŠAVA 20.30: Bachov večer. — L BrandenburŠki koncert. — 2. Božična kantata za soliste: mešan zbor te klavir. — 3. BrandenburŠki koncert. — 4. Drugi del božičnega oratorija. STOCKHOLM 19.45: Koncert. — Strauss: Podoknica za godalni orkester. — 2. Pesmi za sopran. — 3. Suk: Serenada. op. 6.
Petek. 20. I.
BERLIN 20.30: Večer živečih skladateljev.
1.	Vladimir Vogel: Simfonija fugata. —
2.	Hiibschmann- Koncert za klavir fn orkester. — 3 Reinhold Wolf: Simfonija za veliki orkester.
22.30: Večerni konesrt lahke glasbe. FRANKFURT 20.15- Brisson: »Tuia žena«:
drama v 4 deianiih. LANGENBERG 20.15: Mešan večer. (Sodelujejo solisti in orkester.) STUTTGART 20.15: Prenos programa iz Frankfurta.
PRAGA 19.15: Večerni koncert lahke glasbe.
20.10: Odlomki iz Smetanovih oper. Nato klavirski koncert. LONDON 20.15: Ciioomovi preludiji..
20.45: Koncert madžarskih narodnih
pesmi.
21: Koncert. — I. Smetana: -»Prodana nevestav — 2. Grieg: «Peer Gynt». —
3.	Havdn: Simfonija št. 94. — 4. Men-delssohn- Violinski koncert v E - molu. — 5. R. Strauss: »PaVliha'. — 6. Wagner: Iz opere »Wa!kiira«. — 7. Wagner: <Rinzb; uvertura.
Vremensko poročilo
Meteorološki zavod » Ljubljani. 18. januarja 1928.	Višina barometra 308.8 m
Kraj
Cas

opazovanja
a o	o a S	« e>t ^	Smet vetra in brzins	o BO MJ S J5 1
51 £0	u H	u > r*.	v metrih	C
762 7	2-7	86	E 2	iu
762-9	1	100	mimo	
762 7	3	92	W 2	10
761-5	0	93	S\V 2	
7^1 7	0	^8	mirno	10
759-5	0	93	mirno	
75S-7	0	72	E 1	5
757 2		64	E 4	10
Ljubljana .. • 762 7	2-7 , 86 ' E 2 IU	dež,sneg	8.9
Manbor . . . 762-9	1 100 mirno	megla, dež	5.0
Zagreb____ « 7627	3 S2 W 2 10	dež	1.0
Beograd ... 761*5	0 93 S\V 2	megla
Sarajevo ... 7^17	0 ^8 mirno	10
Skoplje .... _H 759-5	0 93 mimo	mtgla
Dubrovnik . * 75S-7	0 72 E ] 5	dež	5.0
I Split ..... 7. »757 2 |	h : 64 £ 4 10	dež	2.0
Praha
Sobice vzhaja ob 7.34, zahaja Ob 16.47, luna vzhaja ob 3.48, zahaja ob	12.53.
Najvišja temperatura danes	« Ljubljani 6.0 Č, najnižja	1.6 C.
Dunajska vremenska napoved ia četrtek: Vedno manj oblačno, pojutrišnjem mraz. TriaSka vremenska napoved *a četrtek: Lahki vetrovi iz prvega kvadranta. Nebo spremenljivo, a večinoma jasno. Temperatura od 7 do 0 stopinj. Morje nekoliko raz
burkaso.
Padavine
Vrsta
r mm do T. vre
ZAGREB 20.35: Koncert komorne glasbe. BRNO 20: Smetanov »Poljube. RIM: 30.45: Vokalen m instrumentalen
koncir:
DUNAJ 19.30: Auber: »Črn; domino«: komična opera v 3 dejan.ih. DAVENTRY 22: Glasbene komedije. — 1. 1. Jones: cGeisha:. — 2. Mouckton: The Cingalec. — 3. 8. Mouckton: <Our Miss Gibbs«. — 4. Talbot: A Chinese Honevmoon. VARŠAVA 20.15: Prenos koncerta iz varšavske filharmonije. STOCKHOLM 19.45: Klavirski kenetrt. Nato prenos »Revije* iz 0*la.
Tajnosti Mehike
(Prihodnji filmski spoTed ZKD.)
Zadnji program ZKD., prekrasni kultur« ni velefilm »Čudeži vsem iT j a», je vzbudil nemalo senzacijo pri našem občinstvu. Vse predstave so bile docela razprodane, tako ogromno zanimanje je vladalo med publi* ko za ta spored. Toda tudi prihodnji film ZKD bo sprejelo naše občinstvo brezdvo* ma z isto takim zadovoljstvom in vese« Ijem, saj nam odkriva ono tajinstveno de* želo, o kateri čitamo dan za dnem naj* različnejše vesti, katero sicer poznamo, to« da mnogo prepovršno. To je država Me« hika, radi svoje divje romantike še danes izredno mikavna in zanimiva dežela.
Ekspedicija poznane nam berlinske Ufe je pri snimanju tega filma imela dvojno nalogo, in sicer podati nam sliko o seda* njih življenskih razmerah prebivalcev teh krajev, obenem pa nam nuditi pogled v zgodovino teh pokrajin. Obe nalogi je i slovaške, jugoslovanske, avstrijske in ma-ekspedicija izredno sijajno dovršila. Me* džarske papirne industrije so te dni na Dunaju končali pogajanja zaradi sklenitve kon vencije glede izvoza ovojnega papirja. Razpravljalo se je v prvi vrsti glede izvoza ovojnega papirja v Madžarsko. Na korist Češkoslovaške so se jugoslovenska podjetja popolnoma odpovedala izvozu ovojnega papir ja v Madžarsko, avstrijska podjetja pa malimi izjemami, tako da bodo češkoslova Ške tvornice v bodoče lahko dobavljale Madžarski 90 7c celokupne uvozne potrebe. Temu nasproti pa so se češkoslovaška podjetja zavezala znatno skrčiti kontingent izvoza ovojnega papirja v Jugoslavijo in Avstrijo. Istočasno je bil med jugoslovenski-
Gospodarstvo
— Stališče Zvese industrijcev k vprašanju reforme bolniškega zavarovanja. Zveza in-dustrijcev je izdala okrožnico, v kateri ob-jasnjuje svoje stališče napram nameravani reformi bolniškega zavarovanja na podlagi člena 283. finančnega zakona aa 1. 1927./28. Po mnenju Zveze industrijcev naj Okrožni uradi za zavarovanje delavcev postanejo po reformi samostojni nosilci bolniškega zavarovanja. Osrednji urad v Zagrebu, ki je sedaj absolutni gospodar nad vsemi panogami delavskega zavarovanja, naj obdrži glede bolniškega zavarovanja zgolj funkcije nadzornega oblastva. Stroga centralizacija ni prinesla zaželjenih uspehov, ker je velik in birokratičen aparat Osrednjega urada izvajanje zavarovanja bolj oviral nego pospeševal. Vsak okrožni urad naj sam krije eventualni deficit, ker ne gre, da se znatni deficiti nekaterih okrožnih uradov krijejo iz suficitov aktivnih okrožnih uradov. Ker se nameravana reforma nanaša le na organizacijo zavarovanja, smatra Zs-eza, da je neizogibno potrebno, Čim prej pristopiti tudi k reviziji materijalnih odredb zakona o zavarovanju delavcev. Nekatere dajatve, katere predpisuje zakon, so nesporno previsoke. Posebno je povdarjati, da škoduje uspešnemu izvajanju zavarovanja okolnost, da ve-lja\ni zakon ne predvideva absolutne ka- . renčne dobe, temveč le relativno. Splošno j je znano, da obstoja baš pri kratkih obolje-njib v največji meri možnost zlorab.
= Važna konvencija srednjeevropske industrije ovojnega papirja. Zastopniki eesko-
hika je še dandanes Spancem nekaka ko« lonija, kakor nekdaj v srednjem veku. De« žela pri svoji rodovitnosti z daleka ni tako gosto obljudena kot bi lahko bila. Pretež* ni del prebivalstva, ki sestoji iz nekake mešanice Indijancev in evropskih priseljen cev se peča s poljedelstvom, vendar si tu ne smemo predstavljati kake ameriške ra« cijonalne gospodarske eksploatacije zem« Ije, temveč tu prevladuje po večini tip ma« lega poljedelca. Pogled v zgodovino nam predočuje prastare prebivalce teh krajev iz predkolumbijskega časa, to je indijan* sko pleme Azketov. Ostanki ogromnih tem pljev in razvaline mest pričajo še danda* I mi in avstrijskimi tvornicami papirja skle-
. . _ .. !!1. _ 1___!	— » ,V. T ' 1'.,	lpVtf A	I n 1AV1 .-ny\M,i««<iv> mIa/Ia l./\n(!n/vn<,(,n/iv> in inoA
nes o njih slavi in moči. Tudi živalstvo in rastlinstvo pragozdov je v filmu krasno podano; skratka vse slike so izredno za* nimive in poučne.
Ta film, ki se predvaja prvič v Ljubi ja= ni, postavi ZKD na spored v soboto, dne 21. t. m. ob 14.30 uri. Uvodno predavanje in razlago slik ter zgodovinska pojasnila poda v poučnih besedah g. prof. R. Pavlic. Prepričani smo, da bo publika tudi ta film sprejela z isto takim zanimanjem kakor prejšnje ter ga posetila v kar največjem številu. Vstopnice za nedeljsko predstavo ob 11. bodo v predprodaji od sobote pO* poldne dalje.
Šport
Naši smučarji za olimpijado v St, Moritzu
V torek je Medsav. odbor za IX. olimpi« jado na podlagi rezultatov, doseženih na nedeljski smučarski .tekmi v Kranjski gori ter sporazumno z JZŠS v Ljubljani poslal defrnitivfte prijave naših smučarjev, ki bodo nastopili na zimski oliftipijadi v St. Moritzu. So to naslednji smučarji: inž. Janko Janša, Jožko Janša, Boris Jenko. Stanko Bervar, Hubert Ojcl. Peter KJofu* tar, dr. Stanko Kmet, Tone BanOveC, Mi« hael Klavora, Boris Režek in Stane ŠpOrn. Eni bodo startali na 18, drugi pa na 50 km. Pfi drsalnih tekmah bodo nastopili ga. Gi* zčla Kadrnka, inž. Stanko Bloudek in Vik, tor VodiŠek.
Službeno iz LLAP. Seja upravnega od« bora LLAP se vrši danes v četrtek ob 20. v kavarni «Evropa». — Predsednik,
Službene objave JHS. Obveščajo se vsi podsavezi in vsi klubi, člani JHS, da stopijo z današnjim dnem v veljavo novi pravilniki JHSa, ki so bili sprejeti na iz« redni glavni skupščini saveza dne 16. m 17. decembra 1927. (To so obči pravilnik JHSa, kazenski pravilnik JHSa, pravilnik za prvenstvene tekme, obči pravilnik ZHS*ov in karenski pravilnik ZHS»OV.) Istočasno se razveljavljata obči pravilnik JHS»a in pravilnik ZHS*ov, ki sta bila sprejeta na skupščini JHSa dne 9 V. 1925. v Zagrebu. Vsi podsavezi in vsi klubi se pozivajo, da se ravnajo odslej* točno po novih pravilnikih. Temeljna pravila saveza, podsavezov in zbora hazena sodnikov sto« pijo v veljavo z dnem potrditve po politič* nih oblasteh. Do tega časa pa ostanejo v veljavi še stara pravila. — Tajnik.
Službeno iz JHS Jutri 20. t. m. se vr* ši ob 20. v damskem salonu kavarne Emo* na seja uprav, odbora. Važno! — Tajnik, Ustroj Koturaškega Saveza kraljevine SHS. Koturaški Save z SHS je v pretekli sezoni izvršil preuredbo v svojem ustroju, vsled katere odpadejo pokrajinski podsa« vezi tn se mesto njih osnujejo v večjih mestih pododbori, ki so predvideni v Za* grebu, Ljubljani, Mariboru, Celju, BeloVa* ro, Novem mestu itd. Pododbor tvorijo najmanj trije, teritorijalno najbližje leže* či, v Koturaškem Savezu včlanjeni kole« sarski klubi. Važna je tudi preureditev te* kem za državno prvenstvo. Vsak podod* bor izvede v prvem kolu tri dirke, in si« cer na 50, 75 in 100 km, semifinale dveh pododborov 6e vrši na 125 km, pokrajinski semifinale na 150 km (obenem pokrajin« sko prvenstvo), finale za državno prven« stvo pa na 175 do 200 km dolgi progi. Ju* nioTSKe prvenstvene dirke se vrše po istem redu, toda na krajših progah. Prve dni februarja se vrli v Ljubljani sAvema kon* ferenča, na kateri se bodo določile smer« niče ia letoSnje izbirne olimpijske in dr* lavne prvenstvene tekme.
SK Slcn>an, centralni odbor. Danes ob 20. url seja pri Llovdu. Naprošam gg. dr. Knaflifi, Kunaver, Gerželj, Šlard, Marchiot« ti V., Kveder, Černivec in Volkar. Točno! Tajnik.
SK Ilirija (nOgom. sekcija). Nogomet, ni trening še vrši jutri v petek to&lO ob 18.30 v KOlizeju Bodite na mestu četrt ure pred treningom; kdor ima telovadne čevlje, naj jih prinese s seboj, oblfecite zimsko perilo! — Načelnik.
Službeno iz LNP Važna seja uprav* nega odbora se vrši jutri, v petek ob 20.50 v posebni sobi kavarne «Evrope». Tajniki.
njen sporazum glede kontingentiranja izvoza v Jugoslavijo. Konvencija, ki bo gotovo ugodno vplivala na našo papirno industrijo, je bila sklenjena za' dve leti ter velja od 1. januarja t. 1. naprej.
- Zadruge, osnovane na podlagi zakona o kmetijskem kreditu. Do sredino januarja se je direkciji za kmetijski kredit prijavilo 171 zadrug, osnovanih na podlagi zakona o kmetijskem kreditu. Od tega Števila odpade na beograjsko oblast 80 zadrug, na podonavsko 28. na moravsko 26, na šumadijsko 16, na baško 1, na splitsko 9, na timoško S, na skopljansko 7, na osiješko 6, na primorsko - krajiško 2, na bitoljsko 2, na kosovsko, požarevaško. niško, bregalniŠko. bi-haško, vranjsko, zetsko in zagrebško 1 Kadi uga. V Sloveniji ni bila na podlagi zakona o kmetijskih zadrugah ustanovljena še nobena zadruga. Tudi na Hrvatskem je bilo ustanovljeno le nekaj takih zadrug.
^ Osnutek zakona o izkoriščanju vodnih sil. Članki dr. Frana Spiller - Muvsa o novem osnutku zakona o izkoriščanju vodnih sil, ki so bili objavljeni v ^Slovenskem Narodu:*, so izšli v ponatisu ter se dobivajo v Tiskovni zadrugi in drugih knjigarnah v Ljubljani.
—	Ugodni razvoj carinskih dohodkov. V
prvih devetih mesecih tekočega proračunskega leta (april - december 1927) so znašali skupui carinski dohodki 1280.6 milijona Din napram 1311.2 milijona Din v istem razdobju proračunskega leta 1926./27., odnosno 1266.4 predvidenih v proračunu. V prvih Štirih mesecih tekoč, proračun, leta so dohodki zelo zaostajali za proračunom (za 52.4 milijona Din); v poznejših mesecih pa so se znatno dvignili, tako napram proračunu, kakor tudi napram odgovarjajočim dohodkom v proračunskem letu 1926.-1927. Iz naslednjega je razviden razvoj carinskih dohodkov v posameznih mesecih (v oklepajih razlike napram odgovarjajočim dohodkom v proračunskem letu 1926./27.): april 139.9 milijona Din (— 24.3), maj 126.4 (- 12.6), junij 109.3 (- 15.5), julij 114.9 (— 16), avgust 150-5 (-f- 10.4), september 176 (+ 11.9), oktober 171.8 (-f 8.4), november 154.4 (-f 12.8), december 137.3 (— 5.8). Višek napram proračunu znaša za pivih 9 mesecev 14.1 milijona Diu.
—	Češkoslovaška industrija usnja k trgovinskim pogajanjem z Jugoslavijo. Te dni se je vršila odborova seja češkoslovaške zveze industrijcev, sekcija za industrijo usnja, na kateri se je razpravljalo o vprašanjih, ki so v zvezi s predstoječimi trgovinskimi pogajanji z Jugoslavijo in Francijo. Jugoslavija zahteva od Češkoslovaške 60 % znižanje carine na blank - usnje, za katero obstojajo v Jugoslaviji špecijalne tvornice (Šoštanj). Ker pa Češkoslovaški zaradi visokih jugosbvenskih carin na usnje in izdelke iz usnja (čevlje) večinoma ni mogoče izvažati v Jugoslavijo, je bilo na seji sklenjeno, da <=e od Jugoslavije zahteva zuižanje teh carin.
= Konkurz je razglašen o imovini zapuščine po Francu Leskovarju, posestniku v Pragerskem in o imovini Milke Leskovarje-ve, posestnio«» v Pragerskem (prvi zbor upnikov dne 25 januarja, oglasitveni rok <io 10. marca, ugotovitveni narok 24. marca).
= Razglas. Direkcija Šum v Ljubljani razpisuje prodajo okrog 1109 plm* izdelanega hrastovega lesa (m tehnično uporabo) v Krakovem v področju £ umske uprave v Kostanjevici. Na predpisanem obrazcu spisane ponudbe, opremljene s 100 Din kolkom in 10 % vadijem (pri inozemcih 20 %) jp vložiti najkasneje do 2". februarja 1928 do 11. dopoldne pri direkciji šum v Ljubljani, Bleiweisova cesta st. 1. Obrazri ponudb in vsa predmetna pojasnila se dobe pri direkciji šum v Ljubljani ali pa pri Sum-ski upravi v Kostanjevici. — Direkcija šum.
120
~ Ukinjeua prepoved emisij francoskih posojil v Zedinjenih drla*ah. čeprav se Francija dalje brani ratificirati pogodbo glede konsolidacije vojnih dolgov v Ameriki, je te dni predsednik Coolidge ukinil prepoved emisij francoskih posojil v Zedinjenih državah. Velike ameriške emisijske bgnke so namrpč te dni prejele od dliavnp-ga departementa eirkular, po katerem glede emisije francoskih industrijskih posojil v Zedinjenih državah ne obstojajo nikaki pomisleki več. Ta odlok je posledica bojdr.* ni, da ne bi Francija svojih industrijskih posojil emitirala v preveliki meri n*i' londonskem trSIfiu.
Prodaja. Dne 10. februarja se bo vršila pri dravski artiljerijski delavnici v Ljubljani ofertalna licitacija glede prodaje odpadkov od železa in pločevine. Predmetni oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubliani
Borze
18. januarja.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet živahnejši. Privatna ponudba je bila nekoliko večja ter je Narodna banka intervenirala v devizah na Curih, London in Prago. Tečaji so ostali v glavnem nespremenjeni; devize na Berlin, London in Nev-york so se za malenkost okrepile.
Na zagrebškem efektnem tržišču se jo Vojna škoda dvignila za nekaj točk. Promptna je notirala 425.5 — 427, trgovala pa se je kasa po 426.5, za februar po 298 in za marc po 401 — 402. Investicijsko je bilo zaključeno po 86.5. Za bančne vrednote ni bilo zanimanja. Eskomptna se je trgovala po 85 — 85.5. Med industrijskimi papirji je bila Trboveljska zaključena po 487.5. Gutmann po 220 in Danica po 160 — 162.5. Vevče so bile zaključene po 140 ter so ob zaključku borznega sestanka notirale 142 do 150.
Devize in valute.
Ljubljana. Amsterdam 0 — 22.95, Berlin 13.535 — 13.565 (13.55), Curih 1093 — 1096 (1094.5), London 276.75 — 277.55 (277.15). Newvork 56.68 — 56.88 (56.78), Pariz 223 do 225 (224). Praga 168.1 — 168.9 (168.5). Trst 299.5 — 301.5 (300.5).
Zagreb. Amsterdam 22.908 — 22.968, Dunaj 7.9955 — 8.0255, Berlin 13533—13^63. Budimpešta 9.955 — 9965, Milan 299.626 do 301.626, London 276.75 — 277-55, Newvork 56.682 — 56.S82, Pariz 224.5 — 229-5, Praga 168.1 — 168.9, Curih 1093 — 1096.
Beograd. Pariz 223 — 225, London 276.75 do 277.55, Newvork 56.7 — 56.9, Milan 299.25 do 301.25, Praga 168.1—168.9. Dunaj 7.9954 do 8.0254, Berlin 13.535 — 13.565, Amsterdam 22.92 — 22.96.
Trst. Beograd 33.17—33.47, Dunaj 263.5<> do 269.50, Praga 55.90 — 56.20, Pariz 74175 <Jo 74.475, London 92.05 — 92.25, Ne^vork 18.855 — 18.915, Curih 363.50 — 365.50: (iinarji 33.10 — 33.60.
Dunaj. Beograd 12.7125 — 12.51125. Berlin 168.79 — 169.29. London 3455 — 34.65. Miian 37.46 — 37.56, Newyork 706.15 do 710.30, Pariz 27.8450 — 27.9450, Praga 20.99 do 21.07, Curih 136.46 — 136.96.
Curih. Beograd 9.14. Berlin 123.65. New-vork 519.075, London 25.31. Pariz 20.41, Milan 27.45, Praga 15.385, Budimpešta 90.75. Bukarešta 3.21, Varšava 58.15.
Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.2. v Berlinu 7.385.
Efekti.
Ljubljana. Celjska 164 — 0. Ljubljanska kreditna 135 — 135 (135). Kreditni zavodi IGO — 0. Vevče 135 — 0, Buše 265 - 280. Stavbna 56 — 0, šešir 125 — 0.
Zagreb. Državne vrednote; Vojna škoda 425.5 — 427, kasa 425.5 — 427, za februar 398.5 — 400, za marc 400 — 402, investicijsko 86.25 — 86.5, agrarne 52.5 — 53.5: bančne: Eskomptna 85 — 85.25, Poljo 85 do 85.5, Kreditna 90 — 93, Hipo 57.5 — 58.5, Jugu 96.25 — 96.5, Ljubljanska kred itn *. 135 — 0, Obrtna 875 — 880, Narodna 5515 <lo 5540, Etno 188 — 195: industrijske: Drava 565 — 570, Dubrovačka 425 — 450, Še-čerana Osijek 530 — 535, Narodna šumsks 16 — 26, Gutmann 220 — 225, Slaveks 105 — 0. Slavonija 12 — 14. Trbovlje 4 do 492, Union 0 — 260. Vevče 142 — 150. Danica 160 — 165.
Beograd. Vojna škoda 424 — 425. za februar 395 — 396. investicijsko 85.5 — 86.
agrarne os.o
53.
Blagovna tržišča
Cene na zagrebškem tržišču usnja. Na za grebškem tržišču usnja -o cene dalje Čvrste. V trgovini na debelo notirajo za kg: vaches polovice L: lahke 58 — 62, srednie 60 — 64, težke 62 — 66; kruponi I.: lahki 79 — 82. težki 82 — 86; vratovi: lahki 45 do 50. težki 40 — 45; okrajine: lahke 35 do 38, težke 30 -- 34; notranji lahki 65 — 75. težki 45 — 55: kravine črne — 100; pit iingi 2—3 ksr 105 — 120; za kvadrat: boks telečji 18 — 24, calcutta 14 — 20. kravji 15.50 — 20.95.
Ljubljanska blagovna borza (18. t. m.) Les: Tendenca mirna, zaključkov ni bilo. Povpraševanje je za 20.000 hrastovih pragov, 2.30 X 13/22. fco vagon meja ter za bukova metlišča'1 m dolž., 27/27, fco vagon meja. Deželni pridelki: Tendenca za žito čvrsta, zaključena sta bila 2 vagona. Eksekutivno je bilo prodanih 5000 kg po-vzorČenib orehov, 100 vreč & 50 kg, brutto za netto, v egaliziianih vrečah, pariteta fco vagon Špilje tranzit, plačilo pri prevzemu blaga na Dunaju, po 4 Din za kg. Nudi se pšenica (78/79 kg, 2 %. slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni); baška po 352.5 — 355. za iebruar po 367.5 — 370. sremska po 352.5 — 355: slavonska po 350 do 352.5: turščica (slav. postaja, na-vadua tarifa, plač. 30 dni): baška, stara po 275, nova, za ianuar po 267.5. za februar jx» 275. za marc po 280.
Živinski sejem v Ljubljani (18. t. m.) Na današnji živinski sejem je bilo prignanih 126 konj, 51 volov, 36 krav, 15 telet in 10 prašičkov ia rejo; prodanih pa je bilo 19 konj, 28 volov, 25 krav, 10 telet in 8 prašičkov. Promet je bil glede na letni čas slabši. Cene so ostale nespremenjene. Prvovrstni voli notirajo nižje, ker ni bilo na trgu zares prvovrstnega blaga. Za kg žive težf notirajo: voli I. 8, II. 7, III. 6.5, krave debele 5—6. krave klobasarice 3—4, teleta 10—11. prašički in konji po velikosti.
Dunajska borza za kmetijske proizvode Glede na stalno tendenco na inozemskih borzah so cene navzlic slabemu prometu osta le nespremenjene. V pšeuici in turščici je razpoloženje zelo mimo. Jugoslovenska pšo-nifft (Tisa 79/80 kg) se notira 1.97 Kčex Du naj. Turlčiea stoji dalje v središču zanim-i-njft ter se trguje pri naraščajočih cenah. Oves tendira mirneje. Uradno notirajo: pšenica: domača 39.75 — 40.75. madžarska Tisa (81/83 kg) 44 — 44.5; rž: marchfeid-Ska 41 — 41.25; turičiea- 32.25 do 32.75; oves: domaČi 34.75 — 35. madžarski 34.73 - 35.25.
Dunajski svinjski sejem (17, t. m.) Dogou 10.443 komadov. Pri živahnem prometu so se mesne in pitane svinje podražile za 25 do 30 grošev. Za kg žive teže notirajo: pitane svinje I. 2.15 — 2.25, srednjetežke 2 do 2.10. Stare 1.90 - 2. kmečke 1.95 do 4.10. angleške križane 2—2.20, mesne 1,85—2.25.
živli
Dvajsetletnica Farmanovega poleta
Koncem prošlega tedna, dne 13. januarja je minilo 20 let. odkar je napravi aeropilot Henry Farman svoj prvi polet v krogu enega kilometra. Na letališču Issy les Moulineaux v Parizu si je ogledovala produkcijo ogromna množica radovednežev. Bilo je ob sedmih zjutraj. Farman je sedel na letalo tipa «Voisin» ter se je po dvajsetih metrih zaleta po zemlji dvignil v zrak. V višini petdesetih metrov je obletel neki stolp, potem se je zopet spustil na tla.
Datum 13. januarja 1908. so zabeležili v analih francoske avijatike z zlatimi črkami. Farman je prejel 50 tisoč frankov nagrade. Letalo tipa «Voisjn» je izhodišče modernih aeroplanov. Značilnosti tega aeroplana je imel že. Bleriotov aeroplan, s katerim je letalec preletel Rokavski preliv, istega tipa pa je bilo tudi letalo, s katerim je lani Lindbergh preletel Atlantski ocean. Zgraditelj Farmanovega letala še danes živi in rad pripoveduje, kako srečen je bil. ko se je Farmanu poskus posrečil. Objel je Farmana in ga je poljubil, kajti v srečno dovršenem poletu je videl tri četrtine uspeha svojega izuma, ki mu je v naslednjih desetletjih prinesel bogate sadove.
Nov polet na severni tečaj
Javili smo že, da pripravlja italijanski" general Nobile z denarno podporo Milana novo ekspedicijo na severni tečaj. Priprave so dozorele že tako daleč, da' misli Nobile odriniti na pot koncem aprila. Oficijelno priredi polet Italijansko zemljepisno društvo. Vodil ga bo general Nobile. ki se je proslavil pri zadnji Amundsenovi ekspediciji s tem, da je vrgel na tečaj več italijanskih zastavic.
Katero pot pojde zračna ladja, še ni gotovo. Nekateri so mnenja, naj bi jo Nobile mahnil čez Ljeningrad in čez Murmansk proti tečaju: v tem primeru bi se vrnil takisto čez Ljeningrad. Drugi zopet svetujejo, naj bi se vršil povratni poleg čez Aljasko. Na Spitzber-gih se balon ne bo ustavil.
Nobile kani poskusiti na tečaju z izkrcanjem ekspedicije. ki bo v tem primeru zasadila v sneg in led italijansko zastavo. Da bo pa ekspedicija imela nevtralnejši izgled, bo vzel general na pot tudi tri ruske učenjake.
Tucat požarov v eni noči
\Vashingtonskega prebivalstva se je lotil velik strah pred tajnimi požigalci, ki so v eni prošlih noči zažgali v Wa-shingtonu na dvanajstih mestih. Ogenj je izbruhnil deloma v trgovskih lokalih, deloma v zasebnih stanovanjih. Med dvanajstimi požari so bili štirje velikega obsega.
Gasilci, ki so bili v vseh slučajih alarmirani, so utegnili zadostiti svoji nalogi v jedva treh primerih. Zato so pozvali na pomoč tudi ognjegasce iz Baltimorea. Pripeljalo se je z ekspres-nimi vlaki nič manj ko 19 gasilskih čet, ki so se stavile takoj na razpolago. Gasilci so imeli izredno težko delo. Pri gasilnih in reševalnih delih je bilo deset mož težko zastrupljenih z dimom. Nesrečne žrtve poklica so prenesli v bolnišnice. kjer so jih izročili zdravniški oskrbi. Policija išče krivce, ker je prepričana, da je bil požar v vseh dva-najsih primerih podtaknjen od zlobne roke.
10 tisoč pesti proti eni glavi
V Flintu (Michigan. U. S. A.) so oblasti zaprle nekega Adolfa Hotelinga, ki .ie osumljen, da je oskrunil, umoril in razkosal neko petletno dekletce. Zločinca so zaprli v ječo, pred katero se je zbrala desettisočglava množica, ki je zahtevala, da se ji mora zločinec izročiti. Oblasti se pa niso dale ustrahovati. Zato so začeli ljudje naskakovati ječo.
Ko je Hoteling videl, da bo linčan. če ga dobijo ljudje v pest, je skušal izvršiti samomor. Ječar je njegovo nakano pravočasno preprečil. Množica medtem ni odnehala. Trdovratno je trkala na vrata in uporno zahtevala, da se ji mora izročili pobotnež. Oblast, ki ni imela
dovolj mož na razpolago, da bi ubranila ječo pred napadom, je skušala ljudi razkropiti s smrdljivimi bombami. To ji ni uspelo. Zato je policija brž mobilizirala novih 200 mož milice in pod njihovo zaščito se je izvršil transport Hotelinga v Jonias. Policija je mislila, da bo s tem nadlege konec, pa se je zmotila. Pred ječo v Joniasu se je zbralo 15 tisoč ljudi, ki so še lirupneje zahtevali izročitev Hotelinga, da izvrše nad njim ljudsko sodbo. Morali so vnovič poseči po smrdljivih plinih in po orožju. Z velikim naporom se jim je posrečilo tisoče razgnati in pridržati pravico do sodbe in obsodbe gnusneža državnim sodnikom.
Judd Gray,
ljubimec Ruth Snyderjeve, ki ji je poma* gal umoriti njenega moža in je bil skupaj ž njo usmrčen .na električnem stolu.
Earle Nelson
«01ovek=gorila», ki jc na zverinski način umoril 22 žensk v Kanadi in Zedinjenih državah in je bil tc dni usmrčen.
Mezda v obliki čeka
Dve italijanski tvornici v Milanu: «Fiat», ki izdeluje avtomobile in «Sina», tvornica za umetno svilo, sta uvedli izplačevanje delavcev potom čekov, ki se lahko vnovčijo pri bankah, pa tudi v milanskih trgovinah. Ta nova oblika izplačevanja mezde ic dciavcc zelo vznejevoljila. Doslej so nameščenci prejemali plačo v gotovini. Blagajnik jc odštel denar vsako soboto in ga spravil v posebno zalepko. Delavec je s podpisom potrdil preieni mezde in stvar je bila končana.
Sčasoma pa so prišli v tvornici na misel, da jim vzame preštevanje denarja preveč časa. Uvedli so plačevanje v obliki čeka. Misel, ki jih je pri tem navdajala. ni bila samo ta. da bo njihova manipulacija enostavnejša, ampak tudi ta, da se bodo delavci na ta način navadili na štednjo. Pijancem bi bilo na ta način onemogočeno, da zapijejo soboto zvečer svoj zaslužek.
Toda izplačevanje s čekom je bilo med delavci slabo sprejeto. Direkciji obeh podjetij sta imeli po prvem izplačilu z novim sredstvom mnogo opravka
z deputacijami, ki so zahtevale, da se nova metoda ukine, ker je nepraktična, t. j. ker ne dovoli delavcu zapraviti tedenskega zaslužka še isti dan, ko mu pri blagajni izplačajo mezdo.
X Hiše iz jekla. V Bratislavi so zgradili jekleno enodružinsko hišo, prvo te vrste na Češkoslovaškem. Gradnja se jc izvrši* !a v 72 urah, stanovanjskega prostora je okoli 50 kvadratnih metrov, cena 45.000 čeških kron. Stene so vse iz jeklene ploče* vine z medprostorjem za zrak. V ostalem kažejo vse mogoče lastnosti sten iz dru* gega materijala. Posebna prednost teh hiš pa je ta, da si razdeliš prostore, kakor ho* češ, da jih povečaš ali zmanjšaš z največ* jo lahkoto.
X Profesor Fibiger operiran. Danski profesor Fibiger, ki je prejel zadnjo No* blovo nagrado za medicino, se jc moral prošli petek podvreči V kodanjski bolnišni* ci operaciji v trebušni votlini. Poročila pravijo, da jc njegovo zdravstveno stanje zadovoljivo.
X Otroška tragedija. V bližini Draždan na Nemškem se jc odigrala strašna otro* ška tragedija. Enajstletni realec Fric Neetz je šel s tremi tovariši na izlet. Med poto* ma jim je pokazal pištolo, ki se mehanič« no polni s strelivom. Pištolo jc ukradel doma. Pri razkazovanju orožja se je pišto* Ia sprožila in je zadela enega izmed re* alčevih tovarišev naravnost v srce. Neetz se je tega tako prestrašil, da si je nasta* vil cev na usta, sprožil petelina ter oble* žal na mestu mrtev.
Prvi januar v Beli hiši
I »prevod ljudi pred Belo hišo v Washingtonu, ki so prišli Coolidgeu voščit Novo leto. Gratulanto-v je bilo nad 3000 in predsednik se je z vsemi moral rokovati. Zato so ga drugi dan videli — z bandažirano desnico.
Kaj vem? - Koliko znam?
Odgovori na vprašanja serije št. 6.
1.	Selfmadcman.
2.	14.
3.	Angleški red hlačne podveze, ki se nosi na kolenih.
4.	Marmara.
5.	Črno smrt.
6.	V doževi palači.
7.	Veselo oznanilo (grško).
8.	Fran9ois Arouet (1694 — 1778).
9.	George Stephenson (1781 — 1841).
10.	Bela.
11.	Gobi.
12.	Harakiri.
13.	Ob Nevi.
14.	Lurd (Lourdes) v Franciji.
15.	1600 milijonov.
16.	Hugo Eckener (12. — 15. X. 1924) z zrakoplovom Z. R. III.
17.	Iz ilovice.
18.	Od srede 14. do konca 16. stoletja.
19.	«Oklopna križarka Potemkin«.
20.	137 m.
21.	Veliki duhoven Kaifa; Poncij Pilat je kot zastopnik Rima obsodbo ie potrdil.
22.	New Orleans ne leži ob morju, nego ob Mississippiju, 160 km od obale.
23.	Ne plemstvo, nego poreklo.
24.	Spalna obleka; iz orijenta (široke hlače za moške in ženske).
25.	Če bi dama sicer morala hoditi na robu pločnika.
Za podporo starosti
je v prvi vrsti neobhodno potrebna osobito dobra hrana, ki jo želodec, ki je tekom let oslabel, more prebaviti brez težav. Zatorej se
3VOMM.T
mora uahajati v vsaki hiši; kjer z. največjo pazuostjo negujejo starost.
Ena ali dve čašiei OvomaltiDe tekom dne, prinese oslabljenemu telesu občutek ugodnosti in cesto preprečijo toliko malih neprijetnosti, ki mnogokrat nimajo drugega izvora nego nezadostna ali neodgovarjajoča prehrana.
Dobiva se po vseh lekarnah, droge-rijah in boljših delil<a*esah za ceno: 100 g 18.50i 250 g 36.25 in 500 a 83.25 Din.
Zahtevajte brezplačni vzorec, pozi-vajoč se na list od
Dr. A. WANDER, d. d. Zagreb.
Fašistična Italija pripravlja vojno
Ostra kritika soc. demokratov v avstrijskem parlamentu! —
Italija se je zvezala z Madžarsko proti evropskemu miru, kar
dokazuje njeno sovraštvo do Jugoslavije
ie le intervencija velesil preprečila tež-je Spore. Ta močno oborožena Italija išče sdaj za Svoje vojne priprave proti Jugoslaviji zaveznika in ga je našla ravno v Madžarski, ki je tudi vedno pripravljena na vojno. Značilno je, da organi zmagovalnih sil ne vidijo, kako se Madžarska javno pripravlja za vojno. Upravičeno se smemo vprašati, kai bodo te velesile ukrenile proti tihotapljenju orožja, ki je dokazano. Madžarsko bi bilo treba po besedilu mirovnih pogodb ravno tako razorožiti kakor vse druge. Vse to pa madžarskih državnikov ne ovira, da ne bi srmpatizirali z vojno in vodili politiko, ki ogroža evropski mir.
Govornik se je v zvezi s tem zavzel posebno za Gradiščansko, kateri preti od madžarske strani prva in najbližja nevarnost. Če bi prišlo na meji med Avstrijo in Madžarsko do kakega spora, bi bil ogrožen tudi mir v Fvropi. Madžarska, kakor znano, posvfcča intenzivno vojaško vzgojo Svoji mladini in Madžari so do zob oboroženi, da lahko vsak čas pričnejo novo vojno. Ce so avstrijski organi v Monoštru izsledili tihotapljanje orožja, niso s tem storili samo svoje dolžnosti kot državni uradniki, temveč jim gre hvala vse avstrijske republike in vseli onih, ki jim je za mir v Evropi.
Govornik je nadalje naglašal, da je izven dvoma, da nameravajo sedanji voditelji italijanske politike v vojni porabiti akcijo kot teren za razvoj svojih čet, tako da bi Avstriji v tem primeru pretila ista usoda kot je leta 1914. zadela Belgijo. V takem primeru Italija ne bo spoštovala nevtralnosti, ki jo je ga-
d, Dunaj, 17. januarja.
Danes ie parlament razpravljal o tako zvanem zakonu o vojnem orodiu. Ta zakon izvira iz saintgermainske mirovne pogodbe; šele poslaniška konferenca je svoječasno za odpravo vojaške kontrole v Avstriji postavila pogoj, da mora Avstrija ta zakon sprejeti.
V debati je vzbudil splošno pozornost govor socialističnega poslanca Ellen-bogna, ki je med drugim izvajal, da socijalni demokrati temu zakonskemu osnutku ne ugovarjajo, kolikor je samo pogoj, da se medzavezniška vojaška kontrola nad Avstrijo odpravi. Zaradi okolnosti v zunanji politiki, pod katerimi se obravnava ta zakonski osnutek, pa je treba napraviti več kritičnih opazk.
Kako neenakomerna je razorožitev na strani zmagovalcev in premaganih, dokazuje dogodek v Monoštru. Ista zmagovalka Italija, ki najbolj priganja na razorožitev, je ena izmed držav, ki Se najbolj strastno oborožuje. Italija j© država, o kateri vedo v vsej Evropi in po vsem Svetu, da s polno zavestjo pripravlja vojno. Italijansko sovraštvo je na eni strani naperjeno proti močnemu zavezniku Franciji, na drugi strani pa proti drugim zaveznikom v svetovni vojni, posebno proti Jugoslaviji. Ravno oborožitve, ki jih pripravlja Italija proti Jugoslaviji, se kažejo v tem, da je skušala preko Avstrije vtihotapiti orožje na Madžarsko. To postopanje je treba imenovati zaroto Italije z Madžarsko proti evropskemu miru, predvsem pa proti Jugoslaviji.
Psihološko se da to večno pripravljanje na vojno prav dobro tolmačiti s stališča neugodne situacije, v kateri je vodja italijanske politike v svoji lastni državi. Diktatura, ki beleži v državi same neuspehe in ki je n. pr. prišla tako daleč, da je popolnoma uničila lastno industrijo, mora v notranjosti države izzvati tako močno nezadovoljstvo, da ji je treba iskati uspehe v zunanji politiki. Proti Jugoslaviji so priprave za vojno uspele tako daleč, da se je v zadnjem polletju že večkrat zdelo, da stojimo tik pred izbruhom vojne in da
r.antirala v mirovni pogodbi. Iz fašističnih listov se sklepa celo lahko, da ie Italija to priliko porabila tudi za to, da bi k Južni Tirolski pridobila še severno. Teh pojavov ne vidijo niti v Avstriji, niti v drugih državah. Toda te države ne cenijo vseh onih, ki morajo razorožiti enako.
Govornik je zaključil, da so socialdemokrati prisiljeni protestirati proti neenakemu postopanju antante napram Avstriji in Madžarski.
Naši onstran granic
Za kulturno avtonomijo na Koroškem
Pri razpravi o proračunu v koroškem deželnem zboru je govoril slovenski po* slanec Stare najprvo o neugodnem financ* nem položaju dežele, ki je posebno obču* ten v slovenskem delu, potem pa se je dotaknil kulturne avtonomije, izjavljajoč:
Mi smo za kulturno avtonomijo.
Finančne razmere v koroški deželi pa so slabe. Odkod naj bi se torej vzela sredstva, da bi se mogla izvršiti kulturna avtonomija v smislu predloga? V poštev prihajata dve poti: Kulturni davek s pri* spevki države in dežele, kateri način je za nas nesprejemljiv, druga pot za kritje stroškov vede do tega, da bi se del splo* .šnega denarja, določenega v kulturne na* mene, odkazal manjšini v upravo, da kri* je žnjimi svoje kulturne potrebščine.
Po splošnem prepričanju manjšin, zlasti nemških, nc prenese nobena manjšina po* leg svojih manjšinskih sol šc državne manjšinske šole. Zato pa tudi pri nas ne pride v šolskem vprašanju toliko v poštev ustanavljanje novih šol, ampak preuredi* tcv obstoječih in prenos njihove uprave v manjšinske roke. Kulturna avtonomija po* meni odstop državnih dolžnosti in zastop* stvo državnih pravic, ne pomeni pa usta* novitve druge paralele javnoupravne upra* ve. Zato jc za nas sprejemljiva lc ta pot financiranja kulturne avtonomije in manj* šinski kongresi so jo označili za primer* nejšo.
Kako pa naj se določi pripadnost k manjšini?
Kjer ni posebnih razmer, ni kaj oporo* kati narodni samoodločbi. Glavno vpra* šanje je, ali je osebna prijava sama že primerna, da se zagotovi avtonomiji taka stalnost, ki jo za izvedbo brezpogojno po* trebna. Zgodi se lahko, da večina v dose* go posebnih namenov majorizira manjši* no, kakor se jc zgodilo manjšini Frizov v Nemčiji, ko jc Heimatbund severnega Šlezviga prinesel v Ženevo 13.000 podpi* so-T nemško mislečih Frizov, dasi so pri ljudskem štetju našteli nemško mislečih Frizov samo 765! Se boli nezaupni posta* nemo, ko vidimo, kako priporočajo Nemci načelo samoprijave drugim, zase pa noče* jo nič vedeti o njej
Kako bi vplivala kulturna avtonomija na šolsko vprašanje?
Po mnenju večine naj bi imeli starši izključno pravico, da določajo otrokovo narodnost, po pedagoškem prepričanju pa more služiti le materni jezik za podlago šolskega pouka. Kako naj hi se v načrtani kulturni avtonomiji zedinili obe načeli? Mnogo otrok, ki zdoma govore samo slo« vensko, bi ostalo izven kulturne a v ton o* mije. Kai bo s temi otroki, ko vendar ni sprejemljivo za nobeno manjšino, da bi obstojale pole d avtonomnih še državne manjšinske šole.
Rešiti hi se moglo pri nas narodno vpra* sanje, ako hi se obstoječe šole, ki jih je avstrijska vlcrda teta /925. označila kot manjšinske šele. preuredile v smislu skic pov manjšinskih kongresov in bi dobite avtonomno upravo.
Poskus rešitve našega manjšinskega vprašan ia po ta^ih vidikih bi re povzro* čil deželi nobenih posebnih novih bremen, bil bi nibolj prilagoden resničnim razme* ram in bi se ujemal z načeli manjšinskega gibanja.	*
p— Neenakost davčne obremenitve so ugotovili te dni slovenski obrtniki in tr* govci. Po občinah so izpostavljeni davčni seznami, iz ka*er;h s'edi, kako so italijan* ski, v deželo došli obrtniki in trgovci ob*
dačeni mnogo manj kot pa slovenski domačini; nekateri so celo izpuščeni iz se* znamov!
p— Z Reke. Naše cerkvene razmere so žalostne. Kako škoduje politika veri, naj navedem tele slučaje. Kakor znano, ima Reka sedaj svojega škofa, seveda fašista. Preskrbeli so mu lepo plačo, država mu da letno 30.000 lir, mesto samo pa še 30.000 lir, zato da ima svojega škofa. Am« pak dela nima ekscelenca nobenega, ker ne zna jezika ljudstva. Moj Bog, kaj bi rekli Nemci. Naš reški škof prebere na birmi iz lista — «cegelca» povsod enako. Naše ljudstvo se smeje, ko škof, ki je tukaj ro« jen, pa noče govoriti hrvatski, tudi nje« gov tajnik ne, ki je rojen Slovenec. Sra* mota! Naš škof ima krasno vilo ob morju, seveda zastonj, pa bi se lahko učil sloven* skega jezika, pa se noče. Kdo vsled poli* tike škodo trpi? Vera. Še to: Naše ljud= stvo je svojemu škofu (laškemu) seveda, podarilo zlat briljanten prstan, težko ve* rižico s križem — vse zlato z briljanti, kar je stalo okoli 32.000 lir. In to se ie nabiralo pri naših ljudeh, ki niti za sol nimajo. Terorizem! Ubogo ljudstvo, ki sc boji izreka: Boste dali za škofa? Vse be* sede, ki jih zna naš škof — recimo dekle« tom — so: Lepe dečve. To je vse! — Torej priporočamo škofu, naj se zapre v svojo vilo in naj študira jezik hrvatski in slo^ venski, ker morajo ovce razumeli jezik svojega pastirja!!! Naši patri so zaradi politike tudi reveži. Poprej so bili po veči* rn Hrvatje in Slovenci poleg Lahov. Bilo je vsem ustreženo. Sedaj pa razume samo eden slovensko. Kdo trpi? Vera! In cer« kev! Pred vojno so začeli zidati krasno cerkev z monumentalnim zvonikom. Vse počiva! Hrvatov iz okolice ni več kot po* prej ,in zvonik bo ostal nedodelan. Icot protest, koliko škoduje veri — politika
p—• Odpuščeni rabeljski rudarji Začet* kom novembra je bilo odpuščenih 19 ru« darjev, ker so si ustanovili svoje prosvet* no društvo. Sedaj so odpovedali delo še petim, tako da je žrtev prosvetnega dru« štva 24. Društvo so snovali poleti, ko to še ni bilo prepovedano. Rudarski sindikat se ni postavil na stran rudarjev, ampak je šel delovat na to, da so bili vsi odpuščeni. Rudarji so plačevali prispevke za brezpo« selnost, ali sedaj niso deležni nikake pod* pore. Tako barbarsko postopa fašizem s slovenskimi delavci.
k— Bivši poslanec — vlomilec. Po av* stijskem Koroškem je izvrševal svoja de* janja žc dalj časa drzen vlomilec, ki je nastopal vedno maskiran. Po dolgih zašle« dovanjih je padel sum na posestnika To* maža Puschla iz Fiirholza, ki je bil še lan* sko leto deželni poslanec na listi kmečke stranke, s katero se je bil pred zadnjimi volitvami spri, tako da ga niso več kandi* dirali. V njegovem stanovanju so našli del njegevega vlomilskega plena. Puschl je romal seveda v celico.
ker so najboljši in najcenejši.
r
Davek na podjetja, obrate In poklice
Od davčnega odbora definitivno sprejete določbe, — Uvedba progresivnega dopolnilnega davka
Kakor smo že včeraj poročali, je davčni odbor Narodne skupščine na svoji ponedeljkovi seji predelal poglavje o novih stopnjah davka na podjetja, obrate in samostojne poklice. Radi izločitve dohodnine so bili prvotni vladni predlogi o davčnih stopnjah precej spremenjeni in poleg tega uveden tudi
za to davčno obliko progresivni dopolnilni davek. Druge določbe prvotnega vladnega zakonskega načrta so bile z malimi izjemami sprejete v nespremenjeni obliki. Kolikor je mogoče posneti iz poročil o ponedeljkovih sklepih davčnega odbora, so glavne določbe davka na podjetja in poklice naslednje:
Davčni obvezanci
Davku na podjetja, obrate in poklice je podvrženo vsako pridobitno poslovanje (samostojni pokbc), ki se izvršuje na teritoriju naše države v svrho dobička. Izvzeta so le podjetja, ki plačajo davek na dobiček podjetij, obvezanih javnemu polaganju računov, in kmetijski obrati v mejah čl. 46. (vse panoge kmetijstva in šumarstva pri kmetovalcih, ki plačujejo zemljarino od do-tifnega zemljišča; sadjarstvo, konzerviranje sadja; vinarstvo; produkcija rastlinskih in živalskih sirovin, v kolikor ti posli nimajo industrijskega značaja; živinoreja; čebelarstvo in ostale vrste postranskih panog kmetijstva, kolikor ne prekoračijo mej običajnega poljedelskega gospodarstva; prodaja lastnih poljskih in šumskih proizvodov, ako se njih prodaja ne vrši na drobno v smislu poklica, odnosno v posebnem lokalu). Davčni obvezanci se delijo v tri skupine:
I. skupina.
Trgovska, industrijska, rudarska in slična podjetja (obrati); obrtna podjetja (obrati), ki četudi le deloma prodajajo kupljeno gotovo blago; menjalnice, zastavljalnice in slična podjetja; lekarne, sanatoriji in druga zdravstvena podjetja; hoteli, kavarne, gostilne, kinematografi iq ostala zabavišča; prevozniška, špediterska, brodarska in ostala prometna podjetja; zakupi, izvzemši zakupe zemljišč; lov in ribolov; agenture in komisijske družbe ter ostali posredovalni posli; prodaja realitet, kupljenih v svrho preprodaje; pitanje svinj, gojenje rib, rakov in slično za prodajo, kolikor ta posel prekorači meje običajnega poljedelskega gospodarstva; izredna eksploatacija zemljišč (kamnolomi, apnenice, ogljarne itd.), če čisti dobiček take eksploatacije presega dvojni katastralni čisti donos; vsakovrstni posli inozemskih podjetij (družb), ki niso podvrženi davku na dobiček podjetij, obvezanih javnemu polaganju računov.
II.	skupina.
1.)	Poklici oseb, ki vršijo samostojno usluge drugim proti plačilu: a) odvetniki, notarji, zdravniki, arhitekti, inženjerji, geo-metri, carinski posredniki, potujoči agenti, trgovski potniki in zakotni pisarji; b) književniki, duhovniki, privatni učitelji, novinarji, umetniki, veterinarji, babice, godbeniki.
2.)	Obrtna podjetja (obrati), ki ne prodajajo kupljenega gotovega blaga: a) podjetja, ki obratujejo s pomočjo pogonskih strojev ali pa obratujejo z več kakor 4 pomočniki; b) vsa ostala obrtna podjetja in delavej (podjetniki) na akord.
3.)	Obrati (posli), ki se ne vodijo v stalnem lokalu (obrtniki, ki hodijo od hiše do hiše).
4.)	Zakupi zemljišč, ki jih lastniki ne obdelujejo sami.
III.	skupina.
Poklici oseb, ki samostojno vršijo usluge drugim proti plačilu, izključno ali večinoma s telesnim delom (dninarji, postreščki, no-sači itd.).
Istočasno vršenje raznih poklicov je podvrženo davku po višji davčni stopnji. Kdor vrši poklic istočasno samostojno in v službenem odnošaju, plača obrtni davek le od onega dohodka, ki izvira iz njegovega samostojnega poklica. Osebe, ki imajo plačati davek po III. skupini in imajo tudi dohodke iz službenega odnošaja, ki pa ne prekoračijo 650 Din mesečno, ne plačujejo za te dohodke davka na dohodek iz službenega odnošaja.
Od davka na podjetja, obrate in poklice so oproščeni: hišna industrija, če niso zaposlene najete delavne sile in če se dela po naročilu in na tuj račun, dalje obrati za delo nesposobnih invalidov, dohodki dijakov od instrukcij ter dohodki oseb pod 16 leti.
Davčna osnova
Davčna osnova za ta davek je letni čisti dobiček podjetja ali poklica v preteklem poslovnem letu. Edino davčni obvezanci druge skupine, točke S., potujoči agenti in trgovski potniki ter davčni obvezanci po tretji skupini plačajo ta davek vnaprej, neodvisno od čistega dobička.
Kot čisti dohodek se smatra kosmati dohodek podjetja ali poklica po odbitku naslednjih stroškov: 1.) najemnina, odnosno vrednost zakupnine; 2.) katastralni čisti donos zemljišča; 3.) plače in mezde pomožnega osobja v denarju ali v naturi; 4.) obresti na izposojeni kapital; 5.) pri industrijskih in rudarskih podjetjih odpisi za amortizacijo zgradb, ki niso podvržene davku na dohodek od zgradb, dalje odpisi za amortizacijo strojev in mrtvega inventarja ter slično; 6.) dejansko plačani državni in samoupravni posredni davki in takse, davek na poslovni promet, doklade za gospodarske zbornice, plačila za zavarovanje delavcev ter premije za zavarovanje zgradb in blaga; 7.) plačila rudarskim bratovskim skladnicam in slična plačila za zavarovalne fonde, če je podjetnik k takim plačilom primoran; 8.) pri rudarskih podjetjih in ob-atih tudi vse osebne takse, odškodnine, zakupnine itd.; 9.) dohodki iz obratov v inozemstvu, če so tam podvrženi sličnemu davku.
Ne morejo pa se odbiti: 1.) stroški za investicije, povečanje obrata, za povečanje osnovne glavnice ali za povračilo dolgov; 2.) neposredni davki po tej obliki; 3.) ekvivalent delavne moči članov družine, če ti živijo skupno z davčnim obvezancem; 4.) darovi in nepogojene nagrade; 5r) stroški gospodinjstva- davčnega obvezanca; 6.) obresti na vloženi kapital, lasten ali tuj; 7.) dotacija rezervnih fondov, izv^spiši odpisov; 8.) izgube iz preteklih let; 9,) vračila podpor.
Višina davka
Ker je bila iz načrta davČHega zakona izločena dohodnina so se davčne stopnje spremenile in se je uvedla progresija, in sicer w ta način, da se na osnovni davek uvaja
še progresivni davek. Osnovni davek znaša: za prvo skupino	10 %
za drugo skupipo la in 2a 8 % za drugo skupipo lb, 2b in 4 6 % davčne osnove. K temu davku se priračuna še dopolnilni davek, ki znaša pri čistem dohodku :
do 10.000 Din	2 %
od 10.000— 20.000 „	2.5 %
„ 20.000— 30.000 „	3 %
„ 30.000— 50.000 „	4 %
„ 50.000— 70.000 „	5 %
„ 70.000— 90.000 „	6 %
„ 90.000—120.000 „ 8 % „ 120.000—150.000 „	10 %
preko 150.000 Din	12 %
Davek po višji stopnji ne more biti večji kakor davek po najbližji nižji stopnji, pri-šlevši razliko, zaradi katere se mora uporabiti višja stopnja.
Davek obvezancev druge skupine, točk.: 3., znaša letno 60 Din in za vsakega pomočnika po 30 Din. Če se v obratu uporabljajo vozila z eno vprego ali motocikel, se te stopnje podvojijo, če se pa uporabljajo vozila z dvojno vprego ali avtomobili, pa se stopnje potrojijo.
Potovalni agenti in trgovski potniki plačajo za ta davek letno 1000 Din, obvezanci 3. skupine pa 60 Din.
Na dopolnilni davek se ne morejo pribiti nikake samoupravne doklade. prav tako ne na davek obvezancev 3. skupine.
Dopisi
JEŽICA. Dne 8. t. m. se je vršil občni zbor Sokola Iz poroči! ie bilo razvidno, da deluje Sokol uspešno na telovadnem in na prosvetnem področju. Sklenjeno ie bilo. da se priredi letos večja telovadna prireditev in obenem slovesno proslavi otvoritev Sokolskega doma. Pri volitvah ie bil izvoljen naslednji odbor: starosta br Ivo Trošt. podstarosta br. Kocijan Škerlj načelnik br. Lev Novelli, tajnik br. Leander Kerševan, blagajnik br. Milan Šporn. prosvetar br A. Germek, gospodar Mihajlo Kostarov ma-trikarica sestra Cilka NoveHijeva zapis-nikarica sestra Pavla Ramovževa. arhivar br. I. Trošt; odborniki: Janko Majdič Iv Buzzolini, Ivo Hvastja, namestniki: Slavko Pogačnik. Ivan Cibej Ivan Urbane Revizorja- br Rudi Vidmar in sestra Dana Germekova
ŽIRI V nedeljo se je vršil občni zbor Sokola Po nagovoru br staroste so se vr-^ stila poročila raznih funkcijonarjev. iz katerih ie razvidno da ie druStvo v minulem letu prav marIj'vo cklovalo. Društvo ie kupilo prekrasen prostor tik Sokolskega doma in ga preuredilo v 'etno telovadišče Da se ie društvr rešilo velikih dokov ie
poskrbel dramatični odsek, ki je vprizoril tekom leta 12 raznih predstav Po poročilih funkcijonarjev so se vršile volitve- novega odbora, pri katerih je bi] izvoljen ver činoma starj odbor — znak, tfa imajo člani popolno zaupanje vanj. — V nedeljo 22. t. m. ob 15. uri se bo vršilo v Sokolskem domu poučno predavanje o higijeni in so-cijalnem zavarovanju. Predavanje priredi Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Ker je predavanje brezplačno, je upati, da bo dvorana nabito poina.
VRHNIKA V nedeljo 22, t. m. se nam obeta zopet velezanimivo predavanje, Upamo, da bo tokrat še bolje obiskano kot zadnjič. Opozarjamo, da je dvorana zakurjena. SDS.
RADOVLJICA. Občni zbor radovljiške podružnice SPD za 1928 se bo vršil 5. februarja ob 20 uri v Kunsteljevi restavraciji v Radovljici. Na dnevnem redu so tudi volitve novega odbora	125 RADOVLJICA Dne 21. t. m. ob 20. uri se bo vršil v Sokolskem domu redni občni zbor Sokola v Radovljici z običajnim dnevnim redom. Bratsko članstvo vabimo, da se polnoštevilno udeleži cbčnega zbora. — Zdravo! 124 ZAGORJE V nedeljo 15. t. m. se je vršil 38 redni občni zbor Sokola Po prečita-nju poslanice JSS in po poročilih poedinih
Ob progi Rajhenburg-Zagreb
prodam
radi družinskih razmer lepo sortirano in dobro idočo
TRGOVINO
z mešanim blagom. — Pogoji ugodni. — Potrebni kapital najmanj 250.000 Din. — Prevzem takoj. Samo resni in zmožni refiektanti naj vpo-šljejo ponudbo na upravo »Jutra« pod _»AMERIKA«._
Lepo nagrado za stanovanje
dobi oni, kateri mi do 1. II. t. 1. preskrbi čedno stanovanje v centrum mesta s trem ali več sobami, kabinet, sobo za služkinjo, kopalnico in pritiklinami 1 5. se moram že seliti. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« ali se nošlieio ponudbe pod šifro »Nagrada za stan«.
Ocariniesiie
funkcijonarjev so se vršile volitve, pri katerih je bil izvoljen naslednji odbor: starosta FeFdo Poljšak, podstarosta Rudolf Ah-čan načelnik Šulin, načelnica Rakova, pro-svetar Drago Korošec. Kroniko sokolskega društva sestavlja učitelj g Adamjč K»t prispevki, ki naj se pošiljajo na njegov na^
slov, so dobrodošli izrezki iz časopisov, fotografije udejstvujočih se članov, spomini na posamezne vprizoritve itd. Občni zbor Udruženja vojnih invalidov se bo vršil v nedeljo 22 .t m. ob 14 uri pri Ber-varju v T§ptieab c g^čgjpim dnevnim redom.
Brez p«sebnegk ebveetil*
ttertai pogrebni uvoa.
V globoki žalosti naznanjam, da je naš srčno ljubljeni, dobri soprog, oče. stari oče. brat, stric, svak in tast, gospod
Franc Sever
hišni posestnik in mesarski mojster
v torek, dne 17. t. m. po dolgi, mučni bolezni v 61. letu starosti boguvdano preminul.
Pogreb dragega okojnika bo v četrtek dne 19. januarja 1928 ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti, Trnovska ulica št. 2, na pokopališče k
Sv. Križu.
V LJUBLJANI, dne 18 ianuaria 1928.
ŽALUJOČI OSTALI.
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijate-jem prežalostno vest, da je naš dobri oče, oziroma soprog, stari oče in stric, gospod
vseh uvoznih, izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi BAJKO TI'RK. carinski posrednik. Ljubljana Maaarvkova cesta 9 (nasproti carinarnice) Revizija pravilnega zaračunavanja carine p« meni deklariranega blaga in vse informacijf-brezplačno
obežnik
gosti n čar, trgovec ta posestnik na Viču
danes ob pol 3. zjutraj, po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 63. letu starosti, mirno v Gospodu zaspal.
Zemeliski ostanki predragega pokojnika se prepeljejo v četrtek dne 19. t m. ob pol 4. popoldne iz hiše žalosti. Vič št. 70, na župno pokopališče na Viču.
Sv maše zadušnice se bodo braie v cerkvi sv. Antona na Viču. NA VIČU. dne 18. januarja 1928.
Uršula Robežnik, soproga. Ivan, Edvard, Vinko, Avgust, Milan, sinovi. — Zora poroč. Slavec, Nada, hčeri. — Josip §lavec, zet. — Micl Robežnik, sinaha. — Dragica, Merica,
Ivanček, vnuki.
'- . ...
rese naznanilo!
D. D.
PODRUZN CA UUiLJA«A (Afilacja banste Gfcho S ov^ški Legiji v Prag.)
se je »r1^ selila v novo urejene prostore
na Mestnem frgu štev. 5.

Vsemogočni je poklical danes ob 9. zvečer po težki bolezni, previdenega s tolažili sv. vere, v 52, 1. starosti k sebi mojega predobrega, preblagega soproga, gospoda
%M
®

Pirnata
uomETDmnooomDamman
zflonllo preselitve!
Odvetnik
anko Sajovic
naznanja
□ da je preselil svojo odvetniško pisarno iz g
Gornjega grada v
odvetnika v Slovenjgradcu.
Pogreb predragega rajnkega bo v petek dne 20. januarja 1928. ob 2. popoldne iz hiše žalosti na mestno pokopališče.
Sv. maše zadušnice se bodo služile v soboto 21. januarja 1928. ob pol 7. zjutraj v tukajšnji župni cerkvi.
SlOvenjgradec, dne 17. januarja 1928.
Adela dr. Pirnatova rof. Schaffer.
□	(Jorniepa prada v	□
b «*ran| |
g (Stempiharjeva hiša, preje pisarna g. dr Hinka g g	Schreinerja).	B
CvfV/ "f"'
IIP
JSVVi	-š:
Starejšinska zveza jugoslovenskega akademskega društva «Triglave v Mariboru naznanja tu^no vest, da je umrl njen član gospod
odvetnik v Slovenjgradcu.
Pogreb pokojnika bo v petek, dne 20. januarja ob 2. popoldne v Slovenjgradcu. Večnaja mu papijat!
Maribor, dne 18, januarja 1928.
ŠIVALNI STROJI
izborna konstrukciia in elegantna izvršitev iz lastne tovarne. — lSletna garancija. — Vezenje se poučuie pri nakupu brezplačno. PisalHi stroji »ADLER« - Kolesa iz prvih tovarn. Diirkopp Stvria. VVaffenrad (Orožno kolo) — Pletilni stroii vedno v zalogi. — Posamezni deli koles in Šivalnih strojev. Daje se tudi na obroke! — Ceniki franko in zastonj! — IVAN JAX I SIN. LJUBLJANA Gosposvetska cesta štev. 2.
/ PERJE! /
Mehko puranovo per-e, kilogram 15— Din, mehko k kožie perje, „ 15*— „ g isie perje	„ 100-- „
r anko Maribor, vreče računamo po lastni ceni. proti povzetju
5	kilogramov puranovega «1 kokošjega perja 110-— Din,
6	„ gosj ga perja	555-— „ r>TUto za neto tranko po pošt» proti predplačilu zneska
Eksp družba Matheis, Supppanz in drug
Maribor
KLOBASI
zajamčeno prvovrstne kakovosti nudi tvrdka
Mi Popouie, Llubllana.
sposobnega, dobro vpeljanega sprejmem za prodajo št jerskeg« vina, lastnega pridelka. — Ponudbe na upravo »Jutra" Maribor pod ..Zastopnik"
SPECIJALNA MEHANIČNA DELAVNICA
za popravo vseh pisalnih, računskih, kopirnih in razr množevalnih strojev in blagajn po konkurenčni ceni
Lud. Baraga, Ljubljana. Šelenburgova ul 6/J Telef. 2980

Dodatni razpis.
K razpisu ofertalne pismene dražbe zgradbe vodovoda mestne občine La-ko se razglaša :
Ker ni izključeno, da bi se ne oddala dobava cevi in armatur ločeno od gradbenih del, se ponudniki pozivajo, da stavijo ponudbe ločeno za izvršitev del in za dobavo cevi in armatur.
Župan mesta Laško: Dr. Fran Roš.
Zane Grey: V
31
Železna cesta
Roman.
»Sedite pri miru in poslušajte,« je rekel Larry s svojim zateg-njenim, hladnim in malomarnim glasom, ki se je zdel v tem trenutku zlovešč kakor slutnja smrti.
Nihče se ni ganil, tišina je postala kar nenaravna. Cowboy je stopil še dva koraka naprej. Njegove oči so se s čudno, vrtajočo ostroto uprle v Allisona Leeja, obenem pa se je zdelo, da pazijo tudi na vse ostale može. Z enim revolverjem je nizko ob boku po-moreli na Leeja, z drugim je udaril ob mizo. Okoli mize je zletel napol udavljen stok; videli so, da sta petelina na obeh samokresih napeta.
»Ali sem vas prav razumel, ko ste rekli, da Neale laže zastran trstih prekletih številk?« je vprašal vljudno.
Allison Lee je prebledel kakor mrlič. Iz cowboyevega nastopa je sevala neodoljiva moč in mrzli zvok njegovega glasu je bil strahoten. Oznanjal je, da mu ni nič do življenja — in tudi ne do smrti. Kaj je bila njemu U. R P., njeni ravnatelji, njeni veščaki in še zakon povrhu? V tem divjem taboru ni bilo zakona mimo tistega, ki ga je držal v rokah.
»Pravite, da moj tovariš laže?« je ponovil.
Allison Lee se je zvijal na svojem stolu. Toliko da ga ni zadušilo, ko je mukoma izdavil: »Ne.«
Cowboy se je umaknil, počasi in oprezno, s tihimi koraki ne da bi odtrgal oči od mize.
»Sodim, da je s tem vse povedano.« To rekši se je utrnil v množico in je izginil.
*
Allie Lee je bila živega, obenem pa zamišljenega duha. Med tem, ko je sanjala o Nealu in o svoji bodočnosti z njim, se je ukvarjala z marsičem in leto dni je zletelo mimo nje, ne da bi ji bilo prineslo le eno prazno ali otožno uro.
Neale, si je mislila, je moral biti zadržan; ali so ga poslali nazaj v Omaho, ali pa so mu poverili kako še važnejše delo nego doslej. Slutila je Slingerlandove skrbi, toda ni se jim hotela predati. Srce ji je govorilo, da je z Nealom vse v redu in da se prej ali slej vrne k njej.
Tisto majevo jutro, ko je Slingerland prvikrat pustil Allie samo doma, jo je malo ur po njegovem odhodu prestrašil glasan topot kopit; konji so dirjali po stezi. Njena prva misel je bila, da sta prišla Neale in Larry. Vsa duša ji je zasijala od nenadne radosti. Pohitela je k vratom.
Štirje jezdeci so jahali po jasi, toda Neala ni bilo med njimi.
Kratko je bilo dekličino veselje in silno, bolestno razočaranje jo je stisnilo za srce. Mišice soji odrekle pokorščino; morala se je nasloniti na podboj, da se ni zgrudila.
V tem je sprednji jezdec tik pred kočo ustavil konja. Bil je mlad, orjaški dedec s tršatimi rameni, zarjavelim obrazom, predrznimi očmi in grdimi usti. Spominjal jo je nekoga, ki ga je bila videla v Kaliforniji.
»Alo! Pa ne da bi bili Duradovo dekle?« je vprašal z osorno osuplostjo.
Zdaj je Allie vedela, da ga je srečala med zlatokopi.
»Ne,« je odgovorila.
»Ho! Vražje ste ji podobni ... Ali je kdo doma?«
»Slingerland je šel v les,« je rekla Allie. »A vrne se kmalu.«^
Odrinil jo je in je stopil v kladaro. Za njim so se približali oni trije.
»'bro jutro, Miss,« je rekel eden izmed njih, sivolas starec, ki je utegnil biti zlatokop, nastavar ali pa razbojnik. Ostala dva sta se ustavila tik za njim. Eden je bil pokrit s širokokrajnim črnim som-brerom*. izpod katerega se je svetlikal mrk in zlovešč obraz. Poslednji izmed tujcev je imel rumenkasto plave lase in svetle, nestalne oči.
»Kje je Fresno?« je vprašal.
»Ogledal sem si kočo,« je rekel tisti, ki mu je bilo tako ime, stopivši na prag. Iztegnil je dolgo roko in je zgrabil Allie, preden se mu je utegnila umakniti. Ko se je upirala, ji je orjaška pest nalik primažu stisnila zapestje; toliko da ni kriknila od bolečine.
»Počasi, dekle! Otepanje vam bo prekleto malo koristilo, in če boste vpili, vas zadavim. V kočo, dečki, pretaknite vse kote, pa urno!«
Tako govoreč je vlekel Allie k svojemu kljusetu, snel laso s sedelne hruške, zadrgnil ji komolce k bokom in jo privezal k bližnjemu drevesu.
»Molčite zdaj, dekle, drugače se vam bo godilo še huje.«
Nato je odšel v kočo.
mehikanski klobuk.
Naročila, ut, ura, dopim-, Učootsj* malih, oglasvo. jt, pvslah, na, Oglas no ckL cUUk Jutra,' hubljaruL, Vwtriurucu+.T*L st, 24.92.	bemehi	: Ust, prtstojbui*. ji Upada, ti, obasuuTL t tuiročdim,, Ms cw n, oglasu t* prtobcuo Čckov/u raeuA, po/U*. Ura, rulruc.0 [fubl+OML.sl U.S42.
I AaJi, oglasi, ki, jIuzjjo u p ar fevdov aln* uv roa^aL 1 <LofM<nra^a ul- o^iaj-u try<wsh&g<x, ah- 1 I tu, rvajruuu, obcuLstoa,- usaka, baj-*da, par- -Maj I r*JitajnJi*g<x ulclccl^o, vsaha btjt^La/ Vuv - Ha/- j 1 manjši z/tssai. Vin, 5'~. Vrid&jbinA, za, /ifrv Dut J-. 1 nanj/t zji&stk Vin- to^ Vnjtojbuia, ta, iifrx> J)la, J		
Cčft
Vulkaniziratu
■n* vrsti- »Ttogomt ter
galoše in snežne gumijeve čevlje
Popravljam K.oi«» tn motorje P Skaiar, Ljubljana. Rimska ew>ta U.	12
Pavlic Jakob
oblastveno izkušen tesarski mojster, se priporoča ra vsa v to stroko spadajoča dela.	1037
«Ljubljanski Zvon»
kompleten od i. 1881. do 1. 1920., poleg tega več posameznih letnikov, dalje nekaj letnikov Dunajskega Zvona, Dom in Svet, Slovan, Planinski veatnik ter večjo množino drugih leposlovnih knjig, 2 zimski črni suknji, črna obleka, damska plišasta jopica, 2 damski bluzi, otroški vo-aiček, vrtni solnčnik, omara za obleko in umivalnik naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«	1852
ti'J' fj 'J
Boljšo postrežnico
za jutranje ure se sprejme. Naslov v
oglasnem oddelku *Jutra».
Trgovskega
pomočnika
jnanufakturne stroke — z večletno prakso in prvovrstnimi referencami sprejmem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Engro Ljubljana«. 570
Vrtnarja
poštenega in veščega, za oskrbo domačih vrtov in poljskosadnib nasadov — sprejmemo s 1 ali 15 febr v stalno službo. Plača s pripadci po dogovoru. — Josip Lenarčič, veleposestnik, Verd pri Vrhniki. 954
Pek. vajenca
močnega in zdravega, z vso oskrbo v hiši sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	1787
Potnike (ce)
■proti dobri proviziji, za ■obiskovanje privat strank, ra dobro idoč predmet — sprejmem. — Ponudbe na oglasni odflelek »Jutra« pod •Kavcija 850 Din» 1798
Gospodična
l petimi gimnazijami, želi primerne službe. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Gospodična Dudan«.
1931
Kuharico
za vsa dela, popolnoma samostojno sprejme proti dobri plači boljša dvočlanska družina na deželi. Ponudbe pod rnačko »Perfektna« na oglasni oddelek «JutTa>.
1940
ta bizuterijo, obrobitelja, graverja- ra ploskovni tisk, delavca ra verižice, linser-le, karabinere in brusilko sprejme Joeip HOflinger. zlatar, Zagreb, Prilar 29.
Služkinjo
zdravo, snažno in pridno, ki razume kuho in vsa gospodinjska delaj sprejmem k boljSi družini takoj. — Starost 20—35 let. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
1971
Brivski pomočnik
ki dobro striže bubi, dobi takoj delo, ali po dogo-Toru. — Štefan Podmajec, brivec, Zagorje ob Savi.
Kontoristinjo
perfektno v nemščini, zanesljivo v pisarni, sprejmem. Ker nimam žene bi tudi vzgojevalno vplivala na otroke. — Ponudbe po možnosti s sliko in naznanilom dosedanje službe ter starosti na oglasni oddelek «Jutra« pod šifro »Znosna simpatična«.	1962
Podjetje v Mostah
rabi samostojno žensko pisarniško uradnico. Pogoj popolno obvladanje nemške korespondence. Ponudbe na oglasni oddelek <Jutra» pod »Elektro«.	1975
Potnika
sprejmem z dobro provizijo za posečanje soboslikarjev v Sloveniji. Ponudbe prosim na naslov: Draškovič, Zagreb, Mafeimirska 54 a.
1937
Zastopstva
v Skoplju
sprejme nova, moderno organizirana agentura, ki poseduje lasten avto in ima zveze v vsej Srbiji ter izborne reference. Ponudbe na poštni predal 92, Skop-lje, telefon 162.-	1868
Agilne potnice
za prodajo damskega perila privatnim strankam, proti proviziji sprejme takoj tvornica perila Pire, Moste št. 25 pri Ljubljani. 1974
Naslove malih oglasov
pošiljamo le tedaj, če vprašalec	fllBH _
priloži v znamkah pristojbino	U1H0 ,«&■
Kdor želi prejeti naslove od oglasov, ali kako drugo pojasnilo, naj vedno priloži to malo pristojbino, sicer ne bo prejel odgovora.
OGLASNI ODDELEK »JUTRA«.
Kateri urar
bi sprejel zdravega vajenca na štiriletno učno dobo s hrano in stanovanjem — Oferte na naslov: Ignac Kalinšek, urar, Zagorje ob Savi.	918
Mesto blagajničarke
pri kakem večjem podjetju ali trgovini želi vestna in poštena gdč., zmožna kavcije. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Kavcija 50.000». 1798
Pletilja
dobra, vešča volnenih izdelkov, želi službe. Na-slov v oglasnem oddelku Jutra 1941
Prodajalka
pridna in poštena, vešča slovenskega in nemškega jezika, želi službe v trgovini mešanega blaga Pomagala bi tudi pri hišnih delih. Cenjene oferte je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra moč št. 62».	1862
Kot delovodja
želim službe v tovarni bučnega olja, katerega znam dobro izdelovati. Nastopim 15. februarja. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
1967
Šofer
in elektromonter, išče službo ra takoj ali pozneje. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	1964
Lesni manipulant
trezen, pošten, star 85 let, vešč vseh lesnih manipulacij pri rezanem in tesan, lesn, dober nakupovalec in prodajalec, želi primerne stalne službe. Ob enem je tudi dober ekonom. Prevzel M vse vodstvo na lastno roko v ekonomiji in lesni industriji ob enem, ter bi vodil vse v najboljšem, zadovoljivem stanju ter z dobrim uspehom Priporoča se večji ekonomiji, kjer je poleg lesna industrija. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	1965
Prodajalka
ki je že delj časa samostojno vodila trgovino mešanega blaga in špecerlje, z dobrimi spričevali, agilna in zanesljiva, ieli službe Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Dobra
1984postrežba*.
40292
Službo natakarice
želi mlado in pridno dekle, na deželi ali v mestu N»-s!ov pove oglasni oddelek »Jutra«.	1970
Hlapec
vajen vsega kmečkega dela, želi službe. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
1947
Šoferska šola
daje p o a k in izobrazuje
praktično In teoretično
kandidate za samostojne šoferje Pouk je temeljit in uspeh siguren Kandidate sprejemamo vsak dan Prospekti gratis Natančne informacije v avto Soli, Zagreb. Kaptol 15, telefon 11-95	220
Dipl. učiteljica
poučuje, francoščino, nemščino in klavir. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
1670
Vjro&ara
Drva
uradtovt. partetn« oilpadfc«-ud žage ter m«bka 1rv» po mrk) eeni dostavlja ua dom i-arna žag« V Scagnettl -Ljubljana, u trorenjskim kolodvorom	86
Motvoz
lš[«goi Jsupitr najceneje direktno v tovarni Mehanična vrvarna Šinkovec Grosuplje 861
Najlepša drva
Cebin, Wolfova ulica 1/11.
n
Filatelistom
priporočam da »i nabavijo pri meni zbirki 500 raznih znamk, od katerih Je vsa ka tnamka drugačna, za 30 Din Zbirka 1000 raznih znamk vsebujoča države Evrope Arije. Afrike, Amerike in Avstralije, kjei je T>aka znamka drugačna — za 65 Din Denai pošljite naprej, a jai pošljem naročeno priporočeno in pri ložim vsaki taki naročbi svoj cenik znamk ki vsebuje cene, skoro od 600 raznih držav celega sveta Najstarejša trgovina znamk v gnS Izidor Steiner. Brod na Savi.	40898
Pene
gosje, račje kokošje in purje proda vsako množino in po najnižji ceni tvrdka E Vajda, Cekovec, Uedji-murje Telefon št 59 60. 8 535
Za novorojenčka
prodam košaro s stojalom in razno perilo, vse v prav dobrem stanju. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 1955
Plesno obleko
bel crepe georgette. model, novo, za vitko postavo, prodam Naslov v oglas, oddelku »Jutra«	1674
Vsakovrstni trd les
kakor bukev, javor, lipo, oreh, črešnjo hruško, jelšo in hrast bi dobavljal več vagonov pošteni in solidni tvrdki Reflektira se le na osebni prevzem in plačilo pri prevzemu na postajah Reflektanti naj ■»poročijo ceno za m* od posameznih vrst na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Trdi les«.	1783
Poročni prstani
Josip Janko, Kamnik. 1026
Menzo
katero poseča dnevno 370 do 400 gostov, s sigurnimi dohodki, na izborni točki, prodam, ker opravljam še eno drugo. Franjo Cigle-nečki, Centralna menza — Zagreb, Samostanska 18.
1933
O omaro
veliko, z mrežami — za shrambo jestvin, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	1956
Starinsko avbo
pristno in sklepanec za narodno nošo prodam. — Cenjene ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Narodna noša«.	1950
Mungo
(VVisckerolle) proda Pavlič, Cigaletova ulica X, priti.
1959
Vreče za oglje
moko, otrobe itd. dobavlja trajno Podbevšek, Ljubljana 7, Jernejeva 11. 1981
Smuči
kompl., v dobrem stanju, prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jufa«.	1980
Pletilnl stroj
osemključni, izborne kakovosti, pod ugodnimi plačilnimi pogoji proda trgovina Ahlin, Šiška.	1983

20 hI jabolčnlka
dobrega, graščine Rupers-vrh, pošta Birčna vas pri Novem mestu, naprodaj.
1665
Nogavice
najceneje in najtrpežneje nudi M Gostmčar — Sv. Petra cesta 38.	917
Čevljarski stroj
Singer (Hohlmaschine) poceni proda Skuf, Maribor, Pobreška cesta 9. 1926
Tračno žago
(Bandsilge) proda po ugodni ceni I. Brecelnik. Domžale 102.	1872
Pisalni stroj
Mignon, z latinico in cirilico, kakor nov. prodam za 1500 Din. — Ravnotam
Roneo-Apparat
in Ostettner-Cyklostil. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	1879
Mizarji
vezane plošče (Sperrplatten) lepe in suhe ima vedno v zalogi Ig Repše, Ljubljana, Tesarska ulica štev. 3.
1880
Stružnico
krasno, najnovejši model, popolnoma novo, nemonti-rano, sistem Wolf & Jahn, Leitspindel-Drehbank. VVan-genlžnge 1000 mm, Spitzen-h5he 100 mm. Spindelboh-rung 20 mm, Vorgelege — kompletno, r vso opremo, zraven Universal HOhensup-port, grosse Terilscheibe 250 mm premer, z vsem zraven spadajočim orodjem prodam ra 25 000 Din. — Vprašanja na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Stružnica«.	1896
Majhno trgovino
dobro idočo, s stanovanjem, na prometni cesti, radi družinskih razmer ugodno prodam. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod cDobronosno«. 1982
63. Oprezno se jc splazil k brlogu. Pogledal je izza vogala in je videl, da leži čarovnica s pritlikavcem na ležišču iz trave in spi. Čarodejno palico je držala v roki. Zclcnjak je prijel za palico, zaklical: «Ciba caba. biba baba — žaba!» — in glej. še tisti mah se je čarovnica izpremenila v žabo.
64. Princ Zelenjak je presenečeno zavris-uil in žabe so priskakale z vseh strani. Med tem. ko so vezale čarovnico, je princ tudi pritlikavca izpremenil v žabca. Nato je spustil Cvetko iz omare, cčiba čaba, biba baba.»
_ in spet je stala pred njim v svoji pravi
podobi.
Ajdovo moko
mi 5 Din koruzni tdrob pu Din 8.50, prvovrstne irdel ke od 25 kg naprej pošilja Pavel Sedej umetni mlin. Javornik Gorenjsko 4059C
Krompirja
in orehov, irbrano blago, kupim vsako množino Cene franko vagon Ponudbe pod »K-ompir« na oglasni oddelek »Jutra«, 1819
Kupim,
Vsakovrstno zlato
kupuje po aajvišjih cenah
Cerne — juvelir
Ljubljana. Wo!fova ulica S
aolhnje ftožr
In vse drage od divjačine
kupuje in zanesljivo dobro plača D Zdravič, Ljublja ua. Florijanska ulic« št 9 47
Blagajno
ognjavarno. kupim. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Blagajna 28«.
1861
Jamskih tračnic
kupimo vsako količino do enega vagona, proti takojšnjemu plačilu. Dimenzija 5.5 kg ali 7 kg za tekoči meter. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Jamske tračnice«. 1912
Pohištvo
dobro ohranjeno spalnico in kuhinjo kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Plačam takoj«. 1942
Več 100 m žice
stare, bodeče ali navadne kupi tvrdka Brat« Božič. Ljubljana, Vegova ulica 8.
1949
Jamski les
6—20 cm. lahko v skorji in svež, kupi Korošec, Rimske toplice.	1979
Bosanske slive
prvovrstne, stanejo 5 kg samo 38 Din, 10 kg 74 Din. Suhe hruške pri omotu za 2 Din cenejše. Razpošiljam po povzetju ali denar naprej, franko omot in poštnina. Export G. Drechsler, Tuzla. Bosna.	1920

Hišo z vrtom
v Ljubljani obsegajočo 6 do 7 sob in vse pritikline. kupim Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Hiša 250«	1865
Enodružinsko hišo
z vrtom prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
1873
Stanovanjsko hišo
poceni prodam radi selitve Cesta na Brezje štev. 8 — Pobrežje pri Mariboru
1623
Majhno posestvo
hišo, spodaj hlev, 2 kleti in kozolec. 2 parceli njiv in košenine. zraven tudi 7 johov bukovega gozda, gospodarsko orodje, z vsem inventarjem prodam za Din 70.000 Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«.	1986
Zemljišče
s skoraj dozidano vilo, blizu električne postaje, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	1961
Pleskarju
In sobnemu slikarju oddam prostor za delavnico v velikem prometnem kraju v mestu na Gorenjskem Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«	1886
Pisarno
prostorno, s telefonom oddam v sredini mesta s 1. februarjem. — Ponudbe na oelasni oddelek »Jutra« nod »Ugodno 250«.	1976
GOSTILNO »Ljubljana«
z vsem inventarj®m kavarno, čevapčinico in etanom oddam takoj ali s 1. febr v podzakup ali proti proviziji. Reflektiram na kavarniško izobraženega v vsakem pogledu. Cisti zaslužek sedaj v zimi mesečno Din 5—6000, na leto z vrtom dvojno Ponudbe na na»lov: M. Cvetkovič, Slav. Brod.	1719
Brivnica
naprodaj v industrijskem kraju. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	1984
2 zelenjadna vrta
večja, odda v najem E. Popovič, Cesta v Mestni log 15.	1843
fUmevanja
Stanovanje
3—5 sob z vsemi pritiklinami išče s 1. februarjem mirna stranka 4 oseb, ki plača tudi naprej. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Spomlad rabim«.	1930
Stanovanje
sobe in kuhinje želi mirna stranka brez otrok ra takoj ali s 1. februarjem. — Plača d0 600 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dve osebi«. 1943
Stanovanje
s 4 ali več sobami in pritiklinami išče mirna družina v sredini mesta, s 1. majem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »M. K 6«.	1817
Sobo in kuhinjo
iščem. Plačam za tri leta naprej. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Denar«.	1948
Balkon, stanovanje
obstoječe iz 2 sob, predsobe, kuhinje, kleti, pralnice in vrta, oddam s 1. majem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mirje«.	1970-a

Sobo
z zajtrkom oddam dvema gospodičnama Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
1876
Sobo
s posebnim vhodom, v centru mesta išče gospod. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Lepo«.
1889
Sobo
z oskrbo oddam v centru. Naslov pove oglas oddelek »Jutra«.	1048
Svetlo sobo
prazno, prostorno, s posebnim vhodom, po možnosti sredi Ljubljane želi s 1. februarjem 1928 Zveza drž. nameščencev za Slovenijo	1828
2—3 sobe za pisarno
v centru mesta rabim za takoj. Ponudbe pod «Naved-3a cene in natančen naslov* na oglasni oddelek «Jutra».
1944
Sostanovalca
sprejmem v veliko, lepo opremljeno sobo s posebnim vhodom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
1934
Opremljeno sobo
z 2 posteljema oddam za februar Ulica na grad 7a, 1946
Lepo sobo
v sredini mesta, z elektr. razsvetljavo, za 1 ali 2 osebi, oddam s 1. februarjem, event. z vso oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
2 gospoda
sprejmem na stanovanje. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	1960
Prazno sobo
s posebnim vhodom iščem za pisarno na periferiji mesta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »St. 1117«.	1954
Solnčno sobo
išče zakonski par. Ponudbe e ceno na oglasni oddelek »Jutra« pod »Eventuelno kopalnica in klavir«. 1958
Lepo, prazno sobo
oddam boljšemu gospodu v Gosposki ulici 1071, desno.
670
Dijaka
sprejmem v oskrbo v centru. Naslov pove	oglasni oddelek »Jutra«.	1973
Opremljeno sobo
lepo, s posebnim vhodom in souporabo klavirja oddam boljšemu, solidnemu gospodu takoj ali s 1. febr. Pojasnila v oglasnem oddelku »Jutra«.	1972
Dva dijaka
sprejmem na dobro domačo hrano in v lepo zračno sobo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	1969
Sobo
s posebnim vhodom in elektriko oddam dvema gospodoma s hrano in vso preskrbo za 650 Din mesečno za osebo. Sv. Jakoba trg št. 5.	1968

Družabnika
ki bi imel znanstvo in prakso pri mlinu in žagi, na deželi, na ravnini, v prometnem lesnem okraju, 10 minut od žel. postaje — sprejmem. Vodna sila dovolj močna, ako treba za elektr. pogon. Za povzdigo obratovanja potrebujem do 100.000 Din kapitala Na-daljno pojasnila daje Alojzij Prah. pletarski mojster v St. Janžu, pošta Meža pri Dravogradu.	1966
Hčerka
poštenih staršev, naobraže-na, pridna, poštena, skromna, z doto, se želi takoj poročiti z dobrosrčnim gospodom drž uradnikom. — Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Poštena 66«.	1860
Amerikanca
bogata, se želita poročiti pred vrnitvijo, z dobro si-tuiranima, veselima in dobrima gospodinjama. Resne ponudbe s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dva Amerikanca«. 1939
Tk>pi*i
2 Slovenca
36 in 80 let stara, sedaj na Holandskem, želita poznanstva z dekleti od 18 do 25 let, v 6vrho kesnejše ženitve. Ponudbe prosiva s sliko, katero vrneva, na oglasni oddelek »Jutra« pod »Holandska«.	1915
Gospodično
ki govori perfektno angleško, iščem. Dopise pod »Filantrop« na oglasni oddelek »Jutra«.	1986
ClcisSu
Klavirske citre
najboljše in najcenejše samo 420 Din
pri tvrdki ft.lf. Breznik Ljubljana. Mestni trg št. S Vsakdo takoj igra najlepše komade in šlagerje brez učitelja. Podložljive note r zalogi.	612
Gramofon
s ploščami, dobro ohranjen takoj naprodaj. Na ogled v Rožni dolini — Cesta VI št. 4/1.	75
SivtiU
Kmetsko kobilo
lepo mur šinilo, poceni proda posestnica Antonija Pri-vodnik, Sv. Lovrenc št. 6. obč. Sv. Pavel pri Preboldu, Savijnska dolina. 1745
IzguMj^nv
Rdeč plet
sem izgubila od kolodvora do Tabora. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«.	1963
Rejenčka
sprejmem v prav dobro oskrbo na Dolenjskem. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	1953
vinske in bordeaux ter šampanjske steklenice 7/10, enkrat rabljene, proda ▼ vsaki količini po najzmer-
nejši ceni Adolf Hochstadter, Zagreb, Skalinska ul. 4. 1723-a
ANTON ČOK,
trgovec,
MARICA TERNEK.
poročena 17. januarja 1928. LJUBLJANA	VELENJE.
Bi. ii. lin. Ludvik Zaler
bivši zdravnik univerz, klinike prof. dr. Hochenegga na Dunaju
SE JE PRESELIL na Sv. Petra cesto št. 2, Ljubljana.
Odmira od % 10.— H12. ter od 2—%A. ure. Telef. št. 3003.
Iz oaifineišega — jekla
škarje /
britve, uože, jedilno orodje vseh vrst in velikosti dobite najugodneje pri »JEKLO< Stari trg.
Lovske puške
flobert puške, revolverje, pištole in vse potrebščine za lov in ribji lov kupiš pri: F. K. KAISER puškar, Ljrbljana, Šelenburgova ulica 6. — Kupujem in prevzemam staro orožje v komisijsko prodajv.	127»L
Urejuj« Davorin Rtvljeo. Izdaja n Konzorcij (Jutru Adoli Ribniku. Za Narodno tiskamo dd. kot dakanarja Fran Jcsctfck. Za tiuentxš dok je odgovor« Alojzi} Norak. Val * Ljob^aoi