I Naš čas, 29. 12. 2016, barve: CM K, stran 1 V petek (-7/2 °C) bo delno, v soboto (-5/3 °C) in nedeljo (-3/5 °C) pa pretežno sončno. Četrtek, 22. decembra 2016 številka 51 | leto 63 www.nascas.com naročnina 03 898 17 50 cena 1,80 € -VO iu-l ■in 50 ■u-t i 1*1 :o TAKO mislim Dobri mož razveseljuje V Šaleško dolino je prispel pred tednom dni, poslovil pa se bo na silvestrovo. Že ob prihodu ga je na Titovem trgu pričakala velika množica otrok, ki so ga zagotovo do danes srečali vsaj še enkrat. Dedek Mraz je obiskal in obdaril predšolske otroke, obiskal je vrtce in šole, domove za ostarele in številne druge organizacije, ponekod je prišel celo na dom. Do novega leta bo opravil vsaj 100 obiskov, vedno pa bo imel s sabo tudi košaro z bomboni. Ti so res posebni, saj so podarjeni iz srca. a bš Z baklami na Pusti grad in čarodej Andrej Šoštanj, 13. decembra - So bile krive bakle, je pravljico pričaral čarodej Andrej ali pa so zanjo poskrbeli udeleženci sami? Čisto vseeno. Pohod z baklami na Pusti grad in zabava s čarodejem Andrejem, enim od dogodkov Veselega decembra v Šoštanju, ki ga je organizirala Krajevna skupnost Šoštanj, je bil čaroben. Ko se je v torek v mesto naselil večer, so si udeleženci, med njimi je bilo blizu sto petdeset otrok, prižgali bakle in se z njimi podali na Pusti grad. Tam so jih pričakali praznični pogled na Šoštanj, mafini in sok. Ob vrnitvi pa jih je na tržnici že čakal čarodej in čaral polne tri četrt ure. Tako dolgo, da je pohodnikom pričaral praznična darilca. a mkp Bozic- rojstvo je praznik Jože Pribožič Praznovanje rojstnega dne je danes zelo priljubljena navada, s katero so povezane različne oblike slavja. Vse to izraža naše veselje in radost nad življenjem, ki je ob rojstvu zagledalo luč sveta. Zato lahko rečemo, da je praznovanje rojstnega dne posebno znamenje naše hvaležnosti za življenje. Da, veseli smo, da živimo. Vobnebju tega našega odnosa do življenja dobi svoje mesto tudi praznovanje Jezusovega rojstva, ki ga kristjani imenujemo Božič, kar pomeni našo versko resnico, da je Jezus Božji Sin. Tudi božično praznovanje je povezano z mnogimi znamenji in šegami. Postavljanje jaslic nam pomaga spoznati, da sta Marija in Jožef pristala v votlini, ker nista dobila drugje prenočišča. Zaradi srčne nekulture se je Jezus rodil v hlevu. Tisto, česar niso zmogli Betlehemčani, so pa zmogli preprosti pastirji, ki so prišli prvi obiskat Sveto družino s svojim skromnim darom. Tako lahko rečemo, da jaslice niso le božični okras, ampak nam želijo povedati, da je v hlevu rojeni Jezus prijatelj vseh, tudi tistih, ki se danes ne morejo roditi v človeka dostojnih razmerah zaradi pomanjkanja srčne kulture nekaterih, žal premnogih. Polnočnica, sv. maša sredi noči, nam želi povedati, kar govorijo jaslice, da nismo nikoli v takšni temi, da v njej ne bi bilo Boga v naši sredi. Veliko sporočilo Božiča je spodbuda in klic k naši medsebojni povezanosti. To je luč, ki razsvetljuje temačnosti našega življenja. Naj bo Božič praznik radosti in veselja. Naj nas prepojijo besede v Betlehemu rojenega Jezusa: »To vam naročam, da se ljubite med seboj, kakor sem vas ljubil jaz.« S tem božičnim sporočilom vstopimo v novo leto 2017. Naj bodo božični in novoletni prazniki blagoslovljeni! Na proslavo pride predsednik Dz Šoštanj - Danes (četrtek, 22. decembra) se bo ob 9. uri v osnovni šoli Karla Destovnika - Kajuha začela proslava, ki so jo učenci in učitelji pripravili ob prazniku dnevu samostojnosti in enotnosti. Proslave se bo udeležil tudi predsednik državnega zbora dr. Milan Brglez. Referenduma ne bo Civilna iniciativa proti sklepom o vzpostavitvi izpostave Azilnega doma na območju Velenja je vložila zahtevo za naknadni zakonodajni referendum, ki pa ga, kot je v torek na novinarski konferenci sporočilo vodstvo občine, ne bo. Odločanje o vzpostavitvi azilnega doma namreč ne sodi v občinsko pristojnost, zato tudi referenduma na to temo ne more biti. Je pa župan Bojan Kontič ob tem ocenil aktivnosti Ministrstva za notranje zadeve za pravilne, saj so se o morebitni vzpostavitvi azilnega doma v tem okolju želeli dogovarjati z lokalno skupnostjo in tudi prisluhnili njenim pripombam. Več na strani 3. a mz ■ ■ r Ep Vesele božične praznike! - Uredništvo Naš čas, 22. 12. 2016, barve: CM K, stran 10 2 VESEL BOŽIČ 22. decembra 2016 (T. LOKALNE novice Precej javnih del Velenje, 15. decembra - Na javno povabilo Zavoda za zaposlovanje za izbor programov za javna dela 2017 se je kot vsako leto prijavila tudi Mestna občina Velenje in njeni javni zavodi. Mestna občina Velenje je dobila odobrenih 11 udeležencev javnih del, od tega so v programe vključili 4 invalidne osebe. Dodatno so v Velenju dobili še 46 odobrenih javnih del. Za zdravstvo in socialo so prejeli odobrenih 9 oseb, za kulturo in mladino 20 oseb, za šport 4 osebe ter za izobraževanje 13 oseb. Razveseljevala z obiskom Velenje, 21. decembra - Podžupan Mestne občine Velenje Peter Dermol in Dedek Mraz sta včeraj obiskala Zavetišče za brezdomce, varovance Doma za varstvo odraslih in Varstveno--delovnega centra SAŠA, mladostnike, ki živijo v velenjski stanovanjski skupini, in nazdravila tistim, ki se prehranjujejo v javni kuhinji. Vsem tem ustanovam sta podelila priložnostna darila. Blagoslov konj v Šentilju in Šmartnem Velenje, 26. decembra - V ponedeljek, na Štefanovo, bodo v Šentilju pripravili že 21. blagoslov konj. Tradicija, ki jo je 18 let zapovrstjo gojil Mirko Vranjek, se v KS Šentilj zadnja tri leta nadaljuje s pomočjo Turističnega društva Šentilj. Letošnji blagoslov bodo začeli s sveto mašo ob 10. uri, po njej pa bodo v središču kraja pripravili še proslavo ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Blagoslov konj - pričakujejo jih kar 120 - bodo začeli takoj po njej. Šmartno ob Paki, 26. decembra - V Šmartnem ob Paki pa bo tamkajšnje konjerejsko društvo pripravilo blagoslov konjev pri brunarici v Martinovi vasi. Začetek bo ob 11. uri. Nekoliko nižji proračun Ljubno - V Občini Ljubno načrtujejo za prihodnje leto 2,8 milijona evrov prihodkov in dobrih 200 tisoč evrov več odhodkov. Razliko predstavlja kredit, ki ga namerava občina najeti za izgradnjo nove čistilne naprave. Sicer pa naj bi bil občinski proračun za leto 2017 v primerjavi z letošnjim nižji za tri odstotke. Med večjimi predvidenimi naložbami so poleg omenjene čistilne naprave še posodobitev nekaterih cestnih odsekov, izgradnja pločnikov, vodovoda ter nadaljnje urejanje skakalnega centra. Tu načrtujejo preplastitev doskočišča s plastično maso. Zbirni center odpadkov na silvestrovo zaprt Velenje - Zbirni center odpadkov Velenje 1, ob Škalskem jezeru, bo v soboto, 31. decembra, zaprt. Odvozi odpadkov pa bodo potekali po ustaljenem redu, ki je objavljen na položnicah. ■ Proti predvidenemu zakonu o pokopališki dejavnosti Organizatorji torkove novinarske konference, državni svet, Mestna občina Ljubljana, Skupnost občin Slovenije, Združenje mestnih občin Slovenije in Zbornica komunalnega gospodarstva pri GZS so opozorili, da Zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti močno škoduje javnemu interesu, posega na področje lokalne samouprave, dodatno obremenjuje občine, opredeljevanje pogrebne dejavnosti kot tržne, pa je tudi v nasprotju z javnim interesom. ■ Več upravičencev brezplačnega šolskega kosila Po noveli, ki so jo poslanci sprejeli na seji v torek, bodo do brezplačnega šolskega kosila poleg tistih iz prvega upravičeni tudi otroci družin iz drugega in tretjega dohodkovnega razreda. Gre za družine, katerih povprečni mesečni dohodek na osebo znaša do 36 odstotkov povprečne plače. Novela naj bi začela veljati že s 1. januarjem prihodnje leto. a bš , tp, mz Bojan Kontič predlaga eno združenje občin Trenutno predseduje dvema združenjema slovenskih občin - Poziva k povezovanju in združitvi v enotno združenje ter k racionalizaciji lokalne samouprave pred časom storila, jaz pa sem si nekako izboril leto dni za to, da skušamo pridobiti podporo županov, da oblikujemo eno dobro močno združenje občin Slovenije,« pojasnjuje Kontič, ki si želi, da bi oblikovali zgolj eno močno in reprezentativno združenje občin Slovenije, ki bi potem tudi verodostojno zastopalo interese lokalne samouprave. Pri tem misli seveda tudi na ugodnejše financiranje. Bojan Kontič si želi, da bi ob tem stekla tudi razprava o boljši in racionalnejši organiziranosti lokalne samouprave, pri čemer pa za zadaj ni eno- Mira Zakošek Velenje, 19. december - Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič, ki trenutno predseduje dvema združenjema občin (SOS - Skupnost Občin Slovenije, in ZMOS -Zveza Mestnih ob- y čin Slovenije, deluje pa še ZOS - Zveza občin Slovenije), je na županje in župane vseh slovenskih občin naslovil dopis s pozivom, da naj se vsi predstavniki lokalne samouprave združijo v enotnem zdru- y Trenutna zakonodaja je naklonjena oblikovanju malih občin. To pa je tudi drag lokalni aparat, v katerem je kar 5000 uslužbencev. ženju slovenskih lokalnih skupnosti. »Le z združevanjem in skupnim nastopom bomo lahko občine kot lokalne skupnosti bolj enotno in uspešneje predstavljale svoja stališča vladi in parlamentu.« Meni, da je nastopil čas, ko morajo vsi predstavniki lokalnih skupnosti združiti moči ter jasno predstaviti zahteve pri razvoju in financiranju lokalne samouprave. »Mi smo na združenju Mestnih občin Slovenije, v katero je vključenih vseh 11 Mestnih občin, sprejeli odločitev, da bi enostavno izstopili iz združenja občin. Mestna občina Ljubljana je to že Namesto treh bi oblikovali eno reprezentativno združenje občin, ki bi lahko bilo veliko bolj učinkovito. tnosti. Opozarja namreč na preveliko število občin z obsežnim in dragim upravnim aparatom (v občinskih strokovnih službah slovenskih občin dela namreč kar 5000 uslužbencev, kar je drago in si tega tako majhna Slovenija zagotovo ne more privoščiti. Zato je tudi manj razvojnih lokalnih sredstev. Ob tem pa opozarja še na drugi del povezovanja, to so pokrajine, o katerih ves čas samostojne Slovenije veliko govorimo, narejenega pa pravzaprav ni še nobenega koraka. a Občinski prostorski načrt Šmartno ob Paki - V predlogu proračuna Občine Šmartno ob Paki za leto 2017 je tudi denar za izdelavo občinskega prostorskega načrta. Po pojasnilu občinske uprave so se pri tem ozirali na izkušnje sosednjih občin, ki so ta osnovni akt za urejanje prostora na lo- kalni ravni že sprejele, saj traja postopek od začetka do sprejema približno pet let in stane blizu 100 tisoč evrov. »Z občinskim prostorskim načrtom se določi, katera zemljišča v občini bodo trajno namenjena poselitvi, katera kmetijstvu in katera gozdarstvu. Pobudo za spremembo na- membnosti poda občinska uprava ali pa zainteresirani občani. V zadnjih letih se je pri nas oglasilo že precej občanov, ki želijo spremembo namembnosti svojega zemljišča.« Povedali so še, da je v primerjavi s preteklostjo sedaj precej zanimanja za spremembo iz stavbnega v kmetijsko zemljišče, med najpogostejšimi vzroki za to pa zmanjšanje obveznosti do državnega in občinskega proračuna. Zavedati se je treba, da za spremembo ni dovolj le želja predlagatelja, ampak da se sprememba usklajuje z vsemi državnimi nosilci prostora, od katerih sta najpomembnejši in tudi vsebinsko najzahtevnejši ministrstvi, pristojni za okolje in kmetijstvo, še dodajajo na občinski upravi. a tp Savinjsko-šaleška naveza Županom se preveč ne tresejo hlače Spor med zvezo in zvezdo - Na odpadkih se pozna - Voda še grozi - Bo lastovka vzletela Kar se je nekaterim pred časom zdelo še nemogoče, se je spremenilo v mogoče. Predstavniki vlade in sindikata javnega sektorja so si segli v roke. Vsak je malo popustil in dosegli so nekaj, kar naj bi bilo dobro za državo in za javne uslužbence. Ne pa tudi za gospodarstvo, pravijo nekateri gospodarstveniki. Kot tudi zanje ni dobro in smiselno, da je 2. januar spet praznično dela prost dan. Nekaterim strankam, predvsem SLS, pa ni všeč, da je skozi državni zbor šel predlog o možnosti odpoklica župana. SLS pač ima že dolgo največ županov. In zdaj naj bi jim jih nasprotniki odpoklicali! Vendar je strah po prevelikem odločanju za »odpoklic« menda odveč. Postopek namreč še zdaleč ne bo enostaven, zato poseganje po njem gotovo ne bo kaj množično. Zadnje dni smo bili priča tudi dvema »zveznima« dogajanjema. V nogometni zvezi Slovenije so po burnih razpravah o pritiskih in celo izsiljevanjih izvolili novega predsednika. In te volitve so minile povsem mirno in v prijateljskem vzdušju. Drugače pa je bilo na relaciji med smučarsko zvezo Slovenije in slovensko smučarsko zvezdo Tino Maze. Žrtev nespretnostipredstavnikov zveze in ostrega odziva para Maze-Massi pa je lahko načrtovani poslovilni spektakel na Pohorju. Bomo videli, če se tudi v tem lahko strasti tako uspešno zgladijo kot v pogovorih med vlado in sindikati?! Pri nas je znova v ospredju domača hrana; ta naj bi bila še bolj prepoznavna, tudi zato naj bi ljudje po njej še bolj posegali. Kajti domače je pač domače. In domači pridelovalec ali predelovalec lahko pač na več področjih bolje »razume« kupce in se jim prilagodi. Kupci seveda tudi pričakujejo, da se jim bodo tudi prodajalci vseh vrst kar najbolj prilagodili tudi s ceno. Kajti tudi oni imajo (le) domače plače. Ali še slabše - penzije. Da izbrana kakovost ne bi bila le za izbrance. Čeprav tega vsi ne čutijo, naj bi bilo sicer globalne krize že konec in povečana gospodarska rast se pozna tudi pri nas. VSimbiu, celjski družbi za ravnanje z odpadki, ki »skrbi za 12 občin, opažajo, da se taka rast pozna tudi pri količini odpadkov. Na srečo je tudi vse več ločenih odpadkov - večje zbranega papirja, stekla, embalaže. V Celju so center za ravnanje z odpadki uredili prvi v državi, vsako leto ga še dograjujejo in posodabljajo. Pred dnevi je začela delovati nova rešitev- da bodo iz mešanih komunalnih odpadkov lahko izločali še nekatere druge odpadke, kijih je moč reciklirati. S tem pa bodo tudi zmanjšali stroške sežiganja. Celjskemu centru za ravnanje z odpadki so sledili še nekateri v drugih krajih, tako da se je zdaj začel že neke vrste boj za odpadke, da bi v teh centrih zapolnili zmogljivosti. Tako so Celjani letos (prej, kot je bilo dogovorjeno) »izgubili« odpadke iz Domžal, ker so jih pač »prepričali« Ljubljančani. A jim je uspelo vrzel zapolniti z dobavo odpadkov z območja Ptuja. Nedavni ministrski obisk v Laškem pa ni bil namenjen trasiranju hitre ceste 3. razvojne osi skozi njihovo območje, ampak drugi, še večji težavi: izvedbi ukrepov, da Laško ne bi tako pogosto plavalo. A dokončni ukrepi bodo dragi, tudi za ta dela pa velja, da še ne vedo, kdaj bo zanje pripravljen denar in kdaj jih bodo začeli izvajati. Je pa ministrica za okolje in prostor Irena Majcen zanikala trditve, ki so v Laškem zelo pogoste, da nekateri ukrepi, predvsem gradnja visokovo-dnih nasipov v krajih ob Savinji nad Laškim, poslabšujejo stanje pri njih. Gradnje takega nasipa naj bi se prihodnje leto lotili tudi v Celju. Pisali smo že, da se nad njim jezijo nekateri Celjani, ki bi na območju »pokojnega« Vrtnarstva radi uredili posebno drevesnico in sprosti-tveniprostor. Na celjski občini zagotavljajo, da drevesnica ne bo ogrožena, nasip za zaščito znane celjske Špice in sosednjega naselja pa naj bi bil začasnega značaja. Trajna pa suhi zadrževalnik v Levcu. Temu nasprotujejo tamkajšnji lastniki zemljišč, zato se mnogi bojijo, da bo nasip v Celju kar dolgo časa »začasen«. Pa še to: do konca tedna bi morala biti znana usoda polzelske tovarne nogavic. Ker je zima in je mraz, se mnogi bojijo, da lastovici, simbolu te tovarne, ne bo uspelo poleteti. Upanje vendarle daje december, tolikokrat poudarjen čarobni mesec. Morda se pa le zgodi čudež! Polzeljani bi bili takega božično-dedkamrazovega darila gotovo veseli. a k a ■ a ■ 107,81 NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: Tiskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. Naš čas, 1. 12. 2016, barve: CM K, stran 3 1. decembra 2016 VESEL BOŽIČ 11 2. januar bo praznik Večina meni, da bi bilo takšne spremembe treba načrtovati veliko prej - Državni zbor je praznik izglasoval prejšnji teden, državni svet v torek ni izglasoval veta Mira Zakošek Praznikov se vedno veselimo, saj so nekaj posebnega. Ne pomenijo zgolj prostih dni, navadno si jih zapolnimo z lepimi trenutki in si tako nedvomno napolnimo baterije za nove delovne obveznosti. Na vprašanje ali bi želeli biti prosti 2. januarja, bi skoraj zagotovo dobili večinski pritrdilni odgovor. Tudi sama si 2. januarja želim biti prosta, pa četudi bi se bilo treba odpovedati kakšnemu drugemu prazniku. Se mi pa osebno zdi zelo neodgovorno tako nenadno ukrepanje. V podjetjih, še posebej velikih, navadno pripravljajo delovne koledarje za celo leto naprej. Kako se bodo znašli tisti, ki morajo tako na hitro zagotoviti dežurstva, najbrž nihče ni razmišljal. Poglejmo nekaj komentarjev! Po mnenju gospodarstva je to neodgovorna poteza »Ponovna uvedba 2. januarja za praznik, ki je dela prost dan, je po mnenju gospodarstva neodgovorna poteza politike, s katero se je le-ta očitno želela prikupiti sindikatom. Za slovensko gospodarstvo dodatni dela prost dan pomeni padec konkurenčnosti, primerjave z neposredni- mi konkurenti naših podjetij v Srednji in Severni Evropi namreč kažejo, da slednji na leto delajo od 70 do 250 ur več, kot delamo pri nas,« pravi direktor Savinjsko--šaleške gospodarske zbornice mag. Franci Kotnik. Dodaja tudi, da je uvedba dodatnega praznika do gospodarstva izrazito nepoštena tudi zato, ker vlada kljub njihovim številnim predlogom in pobudam ni zmanjšala obremenitev gospodarstva, istočasno pa je popustila zahtevam sindikatov javnega sektorja. Podjetja, zlasti proizvodna, so sedaj v situaciji, ko morajo na vrat na nos prilagajati poslovne procese, da bodo, ne glede na omenjeno spremembo, pravočasno izpolnila obveznosti do svojih kupcev. Namesto da bi gospodarstvu, še posebej izvozno usmerjenim podjetjem, ki so izvlekla Slovenijo iz recesije, omogočili stabilno poslovanje in nadaljnjo rast, smo soočeni z dodatnimi obremenitvami in s takšno nedopustno prakso bi morala vlada nemudoma prekiniti. Elektriko bodo proizvajali tudi 2. januarja V Termoelektrarni Šoštanj so po besedah direktorja mag. Armana Koritnika plan že prilago- Prazniki in dela prosti dnevi po Evropi Glede na podatke o številu prazničnih dni v evropskih državah Slovenci s svojimi predvidenimi 13 prostimi dnevi nekoliko odstopamo od povprečja. V Evropski uniji jih imata več le še Hrvaška in Malta (po 14). V Avstriji imajo tudi 13 praznikov, ki so tudi dela prosti dnevi, v Italiji 12, na Madžarskem 11, v Nemčiji vsaj devet (posamezne zvezne dežele jih imajo tudi več). Če k dela prostim dnevom prištejemo število dni (plačanega) letnega dopusta, sta na evropskem vrhu Malta (s 14 prazniki in 24 dnevi dopusta) in Avstrija (13 praznikov in 25 dni dopusta). Slovenija je nekje v sredini s predvidenimi 33 dnevi (13 praznikov in 20 dni dopusta, ki so zakonski minimum). Na dnu evropske lestvice so Britanci in Nizozemci (8 praznikov in 20 dni dopusta) in Romuni (7 praznikov in 21 dni dopusta). Naši prazniki in dela prosti dnevi v letu 2017: 1. januar - novo leto; nedelja 2. januar - ponedeljek 8. februar - slovenski kulturni praznik; sreda 17. april - velikonočni ponedeljek 27. april - dan upora proti okupatorju; četrtek 1. in 2. maj - praznik dela; ponedeljek in torek 25. junij - dan državnosti; nedelja 15. avgust - Marijino vnebovzetje; torek 31. oktober - dan reformacije; torek 1. november - dan spomina na mrtve; sreda 25. december - božič; ponedeljek 26. december - dan samostojnosti in enotnosti; torek Poleg naštetih zgoraj imamo še pet praznikov, ki niso dela prosti dnevi; dan Primoža Trubarja (8. junij), dan združitve prekmurskih Slovencev (17. avgust), dan vrnitve Primorske k matični domovini (15. september), dan suverenosti (25. oktober), dan Rudolfa Maistra (23. november). Izšla je nova knjiga Vlada Vrbiča f BE ZALESCANSKIH IMESM Naročila: Naš čas i 03 898 17.50 • Knjižnica Velenje 103 8982550 M b. » ■ i j Mi dili novemu prazniku in bodo elektriko proizvajali seveda tudi drugega januarja, tako kot vsak praznični dan v letu. Ponovno je treba narediti razporede »Nenadna uvedba praznika nosi s seboj tudi spremembo urnikov za januar 2017. Ponovno je treba narediti razporede za januar, saj moramo zagotavljati nemoteno oskrbo bolnikov," pravi v. d. direktorja Bolnišnice Topol-šica Jurij Šorli. Pravi, da prinaša ta sprememba tudi finančne posledice, saj bo treba za dodani praznični dan poravnati dodatke in izplačati dežurstva. Violeta Potočnik Krajnc, direktorica Doma za varstvo odraslih Velenje, pa večjih težav ne vidi, saj pravi, da delajo v njihovi ustanovi 24 ur na dan 365 dni v letu in je na praznični dan na delo razporejena dežurna ekipa. Organizacija del bo tako tekla usklajeno, podobno kot doslej. Bolje bi bilo, če bi načrtovali za leto naprej Na Šoli za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje menijo po besedah ravnateljice Mateje Klemenčič, da je odločitev o prazniku sprejemati na kratek rok takole neresno in da bi bilo bolje, če bi praznik načrtovali za leto 2018. Sicer pa praznik 2. januarja podpirajo, saj menijo, da je dobro, da si dijaki odpoči-jejo od napornega praznovanja in so potem bolj motivirani za učenje. Prav tako pa je dodaten praznični dan dobra odločitev tudi zaradi dijakov iz Bosne in Hercegovine in Kosova, ki v prazničnem času odpotujejo v svoje rojstne kraje. Občina Šoštanj Referenduma ne bo Civilna iniciativa vložila zahtevo za referendum Mira Zakošek Velenje, 20. decembra - Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič in direktor občinske uprave mag. Iztok Mori sta na novinarski konferenci sporočila, da zahtevi Civilne iniciative ni moč ustreči. »Država je namreč tista, ki ima vso pravico in dolžnost, da ureja begunska in azilantska vprašanja na območju celotne države,« je poudaril Kontič in dodal, da občina pri tem nima prav nobenega vpliva. Je pa ob tem pohvalil Ministrstvo za notranje zadeve, ki je izrazilo interes, da se o tem pogovarja na lokalni ravni. Ponovil je, da je takoj, ko ga je poklical državni sekretar Boštjan Šefic, o tem obvestil vse svetnike in krajevno skupnost Stara vas, kjer naj bi namestili azilante. Svetniki so (o tem smo poročali) sprejeli številne sklepe, pod kakšnimi pogoji bi se o ureditvi Na odločitev občinskega vodstva se je takoj po novinarski konferenci odzvala Civilna iniciativa, ki je ocenila, da gre za zavajanje ljudi in skrivanje za mnenjem ministrstva za javno upravo in vlado, namesto da bi omogočili ljudem, da se izrečejo na referendumu, kaj si mislijo o sklepih in zahtevah, ki so jih v imenu občanov sprejeli »njihovi« svetniki v mestnem svetu. Odločitev še proučujejo. Spoštovane občanke in občani! * * * r ♦ ■ Naj leto, ki prihaja, prinese sreče, zdravja in zadovoljstva v sleherni kotiček vašega srca in naj vas razvaja z uspehi! doma pogovarjali. Med drugim so število azilantov omejili na 30, zahtevali primerno ureditev doma in okolice ter dosledno seznanitev z vsem dogajanjem občino in Krajevno skupnost Stara vas. Župan Kontič je bil nad zahtevo Civilne iniciative o razveljavitvi zavezujočih sklepov presenečen, saj bi to pomenilo, da bi dali vladi in pristojnemu ministrstvu odprte roke, da ureja ta vprašanja. »S tem si zadajajo samim sebi strel v koleno, če ne kar v obe. Morda > Odločitev o vzpostavitvi azilnega doma ne sodi v občinsko odločanje, zato tudi referenduma na to temo ne more biti. jim s to današnjo konferenco pomagamo, da še enkrat razmislijo o tem, kaj sploh hočejo,« je še dejal Kontič. Direktor Mori pa je dodal, da so pobudo pravno proučili in ugotovili, da zakon o lokalni samoupravi in statut občine ne omogočata predlaganega referenduma. Šlo je namreč zgolj za sklep oziroma seznanitev občinskega sveta z namero države, kaj namerava storiti. Odločitev torej ne sodi v pristojnost občine oziroma ni ena od izvornih nalog, da bi lahko o njej odločali na referendumu. ■ SvenJSka ¡nasMc franka modernega centra „Treba je mnogo preprostih besed kakor kruh, ljubezen, dobrota, da ne bi slepi v temi na križpotjih zašli s pravega pota." (Tone Pavček) V? W * V Želimo vam veliko prijaznih besed, toplih pogledov, iskrenih stiskov rok, prešernih nasmehov in sproščenih klepetov. Miren božič in srečno 2017! Iskrene čestitke ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Župan Darko Menih, prof., Svet in uprava občine Šoštanj ■ Naš čas, 22. 12. 2016, barve: CM K, stran 10 4 G VESEL BOŽIČ »»^AS 22. decembra 2016 Z banano do nore izkušnje Aleksander Breznikar iz Velenja z bananinim olupkom na evropskem tekmovanju mladih znanstvenikov v Bruslju Tatjana Podgoršek Na 28. evropskem tekmovanju mladih znanstvenikov v Bruslju so Slovenijo zastopale tri raziskovalne naloge. Med njimi je bila naloga Bananin olupek - samo odpadek ali še kaj več?, avtorja Aleksandra Breznikarja. Izdelal jo je kot učenec osnovne šole Gustava Šiliha Velenje v šolskem letu 2014/2015 in zanjo v gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline prejel bronasto, na državnem tekmovanju pa zlato priznanje. Njegova mentorica je bila Monika Dobravc. »To je izkušnja, ki se je ne da zlepa pozabiti. Noro in nepozabno je tudi zaradi vsega ostalega. Veliko novih stvari sem se naučil, spoznal nove prijatelje. Niti v sanjah nisem pomislil na to, da bom z nalogo »prilezel« tako visoko,« je pripovedoval Aleksander. Povedal je, da je z njo želel ljudi seznaniti, kako si lahko iz bananinih olupkov pripravijo poceni hranilno tekoče gnojilo za rastline. Evropsko tekmovanje mladih znanstvenikov je v primerjavi z regijskim in državnim potekalo drugače - v obliki tri dni trajajočega sejma. Vsak tekmovalec je imel svojo stojnico, ki jo je lahko »opremil« s plakati, brošuro ... Med obiskovalci so se mudili tudi predstavniki žirije in zastavili avtorjem različna vprašanja, povezana s temo naloge. Zato je bilo razpoloženje precej bolj sproščeno, »saj so se tudi obiskovalci ustavljali pri stojnicah, ki Evropsko tekmovanje mladih znanstvenikov je bilo za Aleksandra Breznikarja »nora« izkušnja. so jih najbolj zanimale«. Po zagotovilih Zveze organizacij za tehnično kulturo Slovenije je bila Aleksandrova stojnica med zelo obiskanimi. »V skupini ekologija je bila naloga dobro sprejeta. Dobil bi tudi nagrado, če ne bi imel nekaj napak. Žirija je menila, da je bila to ena najbolj simpatičnih nalog,« smo še izvedeli na zvezi. Uvrstitev, pravi Aleksander, zanj ni bila toliko pomembna. Ne nazadnje tudi ni bilo natančno opredeljeno, kaj napaka je. »Organizatorji evropskega tekmovanja mladih znanstvenikov so ves čas prireditve poudarjali, da smo zmagovalci vsi sodelujoči, saj smo bili izbrani v svojih državah.« Poleg zapisanega ga je prevzel tudi hotel, v katerem so prespali. »Ne vem, če si bom lahko kaj takega še kdaj privoščil.« Raziskovalno nalogo Bananin olupek - samo odpadek ali še kaj več? je Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije prvotno predvidela za udeležbo na Genius Oliympiadi v ZDA. Aleksander je svojo nalogo že prevedel v angleščino, ko je izvedel, da tja ne bo potoval. »Po pojasnilu zveze je prišlo do nesporazuma. Prvotno namreč ni bilo predvideno predtekmovanje, a so ga organizatorji olimpijade opravili zaradi prevelikega števila udeležencev. Na njem je moja naloga izpadla. Seveda sem bil razočaran, a je to kmalu izginilo, ko sem izvedel, da bom z njo sodeloval na evropskem tekmovanju.« Kot dijak Gimnazije Center Celje je raziskovalno dejavnost zaradi obilice obšolskih dejavnosti ter igranja v glasbeni skupini pustil ob strani. Zagotovo pa v tem še ni rekel zadnje besede. GOSPODARSKE novice Podjetje Skaza bo leto sklenilo z 38,5 milijona evrov prihodkov Velenje - Velenjsko podjetje Plastika Ska-za optimistično vstopa v novo leto, ko bo praznovalo 40 let delovanja. Letos bodo po napovedih direktorice Tanje Skaza ustvarili 34,5 milijona evrov prihodkov, potem ko so jih lani 31 milijonov. Spomladi bodo dokončali tudi selitev v nove proizvodne prostore. Prihodnje leto načrtujejo 38,5 milijona evrov prihodkov in 2,5 milijona evrov dobička. Skupina Skaza, ki od svojih štirih paradnih programov izvozi kar 97 odstotkov proizvodov, trenutno zaposluje okoli 300 ljudi, prihodnje leto pa naj bi število povečali za 30, predvsem v razvoju, dizajnu in digitalni transformaciji. Skupina Gorenje je najboljši delodajalec v Srbiji Beograd - Na podelitvi letnih nagrad srbskega združenja menedžerjev je Gorenje v zelo močni konkurenci prejelo prestižno nagrado Najboljši delodajalec v kategoriji velikih podjetij. Po mnenju članov komisije je Skupina Gorenje v letu 2016 omogočila najboljše razmere za delovanje in razvoj zaposlenih v Srbiji. Pomen nagrade je toliko večji, ker gre za priznanje združenja menedžerjev s 400 člani, vodji uspešnih podjetij in timov s skupno več kot 90.000 zaposlenimi in letnimi prihodki v višini 12 milijard evrov. 200 milijonov za TEŠ Ljubljana - Državnemu Holdingu Slovenske elektrarne (HSE) bo, kot kaže, uspelo do konca meseca dobiti nujno potrebnih okoli 200 milijonov evrov za zapiranje finančne konstrukcije TEŠ 6. Slovenija raste hitreje od evropskega povprečja Ljubljana - Gospodarska rast v Sloveniji naj bi bila v srednjeročnem obdobju stabilna in opazno nad evrskim povprečjem. Banka Slovenije je v novi napovedi predvidela, da bo rast bruto domačega proizvoda letos najmanj 2,2-odstotna. Prejšnja napoved je predvidevala le 1,9-odstotno rast. Objavila je tudi napoved za prihodnji dve leti. Leta 2017 bo rast po napovedih 2,5-odstotna, leta 2018 pa 2,6-odstotna. Leta 2019 bo gospodarstvo po napovedih naraslo za poltretji odstotek. Poleg izvoznega sektorja se je po navedbah Banke Slovenije začelo krepiti tudi domače povpraševanje, ki bo v prihodnjih letih ključni dejavnik gospodarske rasti. Brezposelnost se bo nižala Bruselj - Manpowerjeva raziskava o zaposlitvenih napovedih med 622 delodajalci v Sloveniji kaže, da bo rast zaposlovanja občutna, kar 17-odstotna. S takšno predvideno rastjo zaposlovanja se uvrščamo med države z najvišjo neto napovedjo zaposlovanja. Najbolj se bodo povečale potrebe po delavcih v proizvodnji in gradbeništvu (napoved neto zaposlovanja znaša 24 odstotkov), v javni upravi in socialnih storitvah (17) ter trgovini na debelo in drobno (16 odstotkov). Opazno povečanje pričakujejo tudi v panogah finančnih in poslovnih storitev, zavarovalništva, nepremičnin in transporta. a mz ■ Celovita ponudba, hitra odzivnost, dober servis 11:11 Calculus 4 NORMA. scft Efenkova 61, Velenje | info@normasoft.si | Telefon: 03 777 44 44 Velenjsko podjetje NORMA soft je eno vodilnih slovenskih podjetij na področju aplikacij za vodenje poslovanja. Vsako leto jim zaupa več strank, mnoge pa so jim zveste že dobri dve desetletji. So poslovno in finančno stabilno podjetje, ki ima visoke poslovne cilje. Prednost pred konkurenco je njihova celovita ponudba, hitra odzivnost, dober servis in lasten razvoj aplikacij, ki jih prilagajajo tudi vsaki stranki posebej. Velikokrat poslovne rešitve iščejo skupaj s poslovnimi partnerji, kar jim omogoča močna ekipa strokovnjakov v podjetju. Stranke jim priznavajo, da so jih izbrale zato, ker jim s svojimi programskimi rešitvami pomagajo dosegati dobre poslovne rezultate. Vrhunske storitve so njihov zaščitni znak Programsko opremo, so v dobrih dveh desetletjih obstoja podjetja NORMA soft prilagodili različnim vrstam dejavnosti. Danes se lahko pohvalijo, da so razvili eno najbolj kompleksnih računalniških aplikacij za poslovanje namenjeno proizvodnim, trgovskim, gostinskim, storitvenim podjetjem in organizacijam ter niz specialnih rešitev za avtomobilske servise, turizem, upravljanje, avto prevozništvo, davčne blagajne ... Programska oprema Calculus 4 vsebuje tudi dokumentacijski sistem, sistem za upravljanje odnosov s strankami (CRM), samodejno snemanje telefonskih pogovorov, samodejno pošiljanje SMS, koledar in sistem za pošiljanje elektronske pošte. Spletne in androidne aplikacije pa zaokrožujejo njihovo res široko ponudbo vrhunskih poslovnih rešitev. Vse aplikacije so razvili sami, trenutno pa jih uporabljajo tudi v več kot 100 slovenskih računovodskih servisih. Zakaj izbrati NORMA soft poslovne rešitve? NORMA soft je Microsoftov partner na področju neodvisnih proizvajalcev programske opreme. Pri razvoju uporabljajo najmodernejša Microsoftova razvojna orodja in tehnologije. Podje- tjem, s katerimi sodelujejo, nudijo tudi gostovanje (hosting) na njihovih strežnikih in zanesljivo arhiviranje podatkov v njihovem sistemu. Pri njih najdejo tudi popolno strokovno podporo pri nabavi in vzdrževanju računalniške opreme, računalniških omrežij, komunikacij ... In zakaj se njihovi poslovni partnerji odločajo prav za NORMO soft in njihove poslovne rešitve? Predvsem zato, ker svojim strankam omogočajo res kvalitetne storitve v vseh segmentih poslovanja po zelo konkurenčnih cenah. Podjetja lahko poslovno rastejo skupaj s podjetjem NORMA soft; ko sodelovanje steče, se lahko odločijo le za en segment njihove ponudbe, potem pa ga nadgrajujejo v skladu z rastjo podjetja. Strankam pomaga tudi to, da je NORMA soft tehnološko eno najbolj kompletnih podjetij v državi. Poleg osnovne aplikacije imajo tudi spletni Calculus 4 in internetno trgovino. Njihova prednost je tudi hitra odzivnost na vse spremembe v zakonodaji, ki jih takoj vključijo v produkte in popolna avtomacija knjižb, ki zagotavlja hitro in zanesljivo delo. Dobre reference Računalniške aplikacije podjetja NORMA soft uporablja že več kot 1000 zadovoljnih slovenskih podjetij in obrtnikov. Med njimi je tudi veliko manjših podjetij v skupini Gorenje, tudi novo podjetje GOR kolesa in Finančno računovodski center Gorenje. Z novim letom se jim pridružuje tudi Gorenje Gostinstvo. Močno so prisotni v avtomobilistični panogi; njihove programske rešitve uporabljajo prodajalci vozil bmw, peugeot, kia, mercedes, mazda, opel ... Pred kratkim so njihovi poslovni partnerji postali Eurotas hoteli, za katere razvijajo tudi aplikacije za gostinsko poslovanje. Podjetju Podkrižnik so v novi proizvodni dvorani skupaj s partnerji postavili vso komunikacijsko tehnologijo. Podjetje NORMA soft, d. o. o. ima 17 redno zaposlenih in 2 zunanja sodelavca. V podjetju imajo 2 revizorja informacijskih sistemov. Certifikate sta pridobila preko ameriškega inštituta za revizijo ISACA. Trenutno iščejo novega sodelavca - programerja za androidne aplikacije. Če vas delo zanima, jih kontaktirajte. Lahko se pohvalijo, da so delavcem in družinam prijazno podjetje, zato se ekipa v 25 letih delovanja ni veliko spremenila. To pa znajo ceniti tudi njihove stranke, saj z njimi praviloma komunicira ista oseba. Naš čas, 22. 12. 2016, barve: CM K, stran 5 22. decembra 2016 VESEL BOŽIČ Pony je legenda Želijo ohraniti dobro ime starih koles - Proizvajalca delov v Evropi niso našli -Razvoj in kontrola kakovosti bosta lastna 5 Bojana Špegel Velenje, 16. decembra - Do poznih 80. let prejšnjega stoletja je tovarna koles Rog proizvedla 300 do 350 tisoč koles letno. Ko je razpadel skupni jugoslovanski trg, začel pa se je tudi poceni uvoz koles iz daljnega vzhoda, je tovarna Rog zapadla v težave in razpadla. Maja letos ustanovljena družba Gor kolesa s sedežem v Velenju je v okviru skupine Gorenje zaživela kot zagonsko podjetje. Gorenje je odkupilo blagovno znamko Rog, kot solastnik pa se je pridružil ljubljanski BTC. In zgodba z novo generacijo koles pony, ki so jih javnosti prvič predstavili prejšnji torek, je stekla. Za obuditev blagovne znamke Rog so se odločili tudi zato, ker ocenjujejo, da je preveč slovenskih blagovnih znamk propadlo ali bilo prodanih tujcem. Z njo želijo ohraniti dobro ime starih koles. Dejstvo je, da je blagovna znamka Rog še vedno zelo prepoznavna. Ne le pri nas, odlične odzive dobivajo tudi iz Srbije in Hrvaške, pa tudi širše. Pri tem je, prizna direktor, tudi malo nostalgije. »Vse dobre lastnosti starega ponyja smo zelo dobro proučili. Obliko in enostavnost uporabe, tudi zložljivost smo obdržali tudi pri novem ponyju. Velik poudarek smo dali sodobnim komponentam, varnosti in kakovosti. Pony je bil v celoti zasnovan pri nas, saj imamo razvoj v hiši. Kolo smo posodobili tako, da je primerno za današnji čas,« nam je povedal direktor Rok Lesjak. Poudaril je, da se bodo pri ponudbi usmerili v srednji cenovni razred, pri tem pa so dobro poučili Cena od 329 do 789 evrov V novi seriji koles pony sta trenutno dva modela. Eden ima prtljažnik (classic), drugi je brez njega (sport). Zelo so dodelali zložljivost in prilagodljivost kolesa. Argonomija je boljša, zato se bodo s ponyjem dobro vozili tako majhni kot veliki. Stari ponyji niso imeli prestav, sedaj jih imajo. Izbirali bomo lahko med 3 ali 5 prestavami, vse so notranje, kar pomeni, da so uporabili zelo kakovostne komponente. Ima izboljšane vozne lastnosti, glede na višino in težo pa je prilagojen uporabnikom različnih postav, tudi mlajšim, saj so nastavljive celo ročke za zavoro. Spomladi bo po naših cestah zapeljalo 28 različnih modelov ponijev v 7 barvah. Cena se giblje od 329 evrov naprej, najdražji bo 789 evrov. Direktor podjetja Gor kolesa Rok Lesjak na novem ponyju. tudi konkurenco v svetu. Donose pričakujejo v treh ali štirih letih, že prvo leto pa imajo v načrtu sestaviti in prodati 5 tisoč koles pony. V proizvodnih prostorih v Velenju jih bodo namreč le sesta- vljali. Trenutno 11 zaposlenim v podjetju in vsaj še 35 zunanjim sodelavcem se bo pred začetkom proizvodnje februarja 2017 pridružilo še nekaj sodelavcev. In zakaj bodo kolesa v Velenju le Kako kaže božičnicam in 13. plačam? V Šaleški in Savinjski dolini se v zadnjih letih zmanjšujejo - Nekaj delodajalcev še ni izplačalo celotnega regresa za letni dopust Velenje - Ob koncu leta - ali pa na začetku - podjetja na različne načine nagradijo zaposlene. Seveda, če to dopuščajo poslovni rezultati in če so vodstva temu naklonjena. »Letna izplačila za poslovno uspešnost - božični-ce, trinajste plače, letne nagrade ali kakorkoli jih že imenujemo, se v Šaleški in Savinjski dolini v zadnjih letih zmanjšujejo. Vse več podjetij jih ne izplačuje več,« ugotavlja sekretarka Šale-ško-savinjskih sindikatov Nada Pritržnik. Nekateri delodajalci delavce ob koncu leta obdarijo s svojimi izdelki oziroma vrednostnimi boni za nakupe v svojih poslovalnicah. »Vrednosti se, po do sedaj znanih podatkih, gibljejo od 10 do 130 evrov. Denarna izplačila pa naj bi letos znašala do največ 630 evrov.« V nekaterih podjetjih glede tovrstnih izplačil še niso sprejeli odločitev. »O tem, da bi se na- > grade za poslovno uspešnost izplačevale na začetku prihodnjega leta, kot je bilo pričakovati zaradi spremembe zakonodaje, pa trenutno še ni podatkov,« pravi Pritržnikova. S spremembo Zakona o dohodnini, ki velja od 1. januarja 2017, se namreč del plač za poslovno uspešnost, izplačanih enkrat v koledarskem letu do višine 70 % zadnje znane povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji, ne obdavči pod pogojem, da imajo vsi delavci pri delodajalcu pravico do izplačila dela plače za poslovno uspešnost in sta pravica do izplačila dela plače za poslovno uspešnost ter merila za njegovo izplačilo določeni v splošnem aktu delodajalca, s katerim so delavci vnaprej seznanjeni, ali da je s kolektivno pogodbo dogovorjena Ponekod se še niso odločili. možnost izplačila dela plače za poslovno uspešnost po merilih, dogovorjenih v tej kolektivni pogodbi ali dogovorjenih na način ali na podlagi te kolektivne pogodbe. »Verjetno je vzrok za to v prispevkih, ki se od letnih izplačil za poslovno uspešnost morajo še vedno plačati,« ocenjuje. Izjemo, ki jo predstavljajo darila, ki jih delodajalec podari otroku delojemalca decembra, pa izkoristijo le redki. Otrokom zaposlenih do starosti 15 let bi namreč delodajalci lahko neobdavčeno podarili darila do vrednosti 42 evrov. »Na žalost pa nekaj delodajalcev še ni izplačalo celotnega regresa za letni dopust. Ta pravica delavcev je iztožljiva in samo od potrpljenja oziroma razumevanja delavcev je odvisno, ali jo bodo terjali. Ker nastanejo v tem primeru dodatni stroški in kazni, priporočamo delodajalcem, da svojo obveznost takoj izpolnijo.« a mkp sestavljali, ne pa tudi izdelovali? Rok Lesjak nam je povedal: »V panogi izdelave koles smo novi. Začeti moraš tako, da lahko proizvodnjo nadgrajuješ. V Evropi smo iskali proizvajalca okvirjev za kolesa, pa ga žal ni. Zato bomo okvirje in ostale komponente uvažali iz Kitajske, najbolj pomembno pa je, da bomo mi tisti, ki bomo nadzorovali proces zagotavljanja kakovosti. Vse kom- rekli so > Voditelj predstavitve novih ponyjev Peter Poles: »Ob pogledu na novega ponyja čutim ogromno nostalgije. Vrne me v lepe čase mladosti, ko smo se s ponyji preganjali po Velenju, na prtljažniku vozili prve punce, ko ti je v mokrem vremenu zdrsnila noga s pedalke in te je ta udarila v piščal. Doma imam starega ponyja, ki sem ga kupil, da sem se z njim prebil do Vršiča. Kupil bom tudi novega in ta bo zelene barve.« Zakaj? Peter preprosto zapoje: »Rudar, rudar, velenjski rudar ooo ...« ponente so skrbno izbrane, kolesa pa bodo sestavljena pri nas, v Velenju. Ves čas bomo veliko vlagali v razvoj. Ta je ključno za obstoj dobre blagovne znamke, ki jo bomo z domiselnimi pristopi približevali uporabnikom. Prizadevali si bomo, da bo novi pony po priljubljenosti dosegel in presegel svojega predhodnika,« je še napovedal Lesjak. Bogomir Rebernik, član konstruktorske ekipe prvega ponyja: »Danes se mi zdi, kot da sem se ponovno rodil. Novo kolo je odlično, podobno našemu iz leta 1965, ideja pa je bila manjše italijansko kolo Grazziela, ki smo ga malo povečali in dodali še nekaj sprememb. Ko so prišli na trg, so ponyje kupovale predvsem mamice za sinove osnovnošolce in zase, za nakupe na tržnici, ker je bila košarica zelo uporabna za to. Imel jo bo tudi novi pony, jaz pa mu želim lepo popotnico.« a Naš čas, 22. 12. 2016, barve: CM K, stran 10 6 VESEL BOŽIČ 22. decembra 2016 OD SREDE do torka Mojca Štruc Sreda, 14. decembra Minila je še ena interpelacija zoper ministrico Anjo Kopač Mrak. Tudi v drugo je ministrica za delo ostala na svojem mestu. Ministrica je prestala tudi drugo interpelacijo. Predsedniki koalicijskih strank so se pogovarjali na temo zdravstvene reforme. Karel Erjavec je sicer izrazil zaskrbljenost, a napovedal, da v njegovi stranki ministrice ne bodo blokirali. Vlada je sprejela predlog družinskega zakonika, katerega cilj sama vidi kot izboljšanje položaja otrok v družinskih razmerjih. Evropskemu poslancu Lojzetu Peterletu ni uspelo postati kandidat stranke EPP za predsednika Evropskega parlamenta. Po zaupnici v poslanski zbornici je novo italijansko vlado pod vodstvom premierja Paola Genti-lonija potrdil tudi italijanski senat. Finančni ministri evroobmočja so prekinili izvajanje kratkoročnih ukrepov za lajšanje grškega dolga, saj so ocenili, da nekateri nedavni ukrepi grške vlade niso v skladu z njihovimi dogovori. Četrtek, 15. decembra Pogajalci vlade in sindikatov javnega sektorja so dosegli dogovor, katerega skupni učinek na javnofinančne izdatke vseh blagajn bo po besedah ministra za javno upravo približno 56 milijonov evrov. Državni zbor je uzakonil institut odpoklica župana, občine pa so nezadovoljne opozorile, da bi lahko ukrep destabiliziral sistem lokalne samouprave. Na Sovi je potekal izredni strokovni nadzor, v katerem so preučevali očitke, da sta si Boštjan Šefic in Iztok Podbregar neupravičeno izplačevala sredstva iz posebnega sklada agencije. Ustavno sodišče je s slavnostno sejo zaznamovalo dan ustavnosti. Britanski Urad za humano oploditev in embriologijo je odobril spočetje otroka iz genskega zapisa dveh žensk in moškega. Sirski predsednik Bašar Al Asad je čestital sirskemu ljudstvu. Alep, iz katerega so evakuirali najmanj tisoč ljudi, označil za osvobojenega. Petek, 16. decembra Bil je dan, ko so parafirali dogovor med vlado in sindikati javnega sektorja. Nemški mediji so se razpisali, da so v mestu Ludwigshafen na božičnem sejmu pred nekaj tedni našli nahrbtnik, v njem pa kov zaradi nasprotovanja medijski zakonodaji in sprejetju proračuna zabarikadiralo vhod v parlament v Varšavi, zaradi česar so nekateri poslanci tam preživeli noč. V Turčiji je bilo v bombnem napadu na avtobus ubitih 13 vojakov, 55 pa ranjenih. Vojaki so bili na izletu. Vlada in sindikati so parafirali dogovor. je bila bomba z žeblji. Še eno razstrelivo je bilo nekaj dni pozneje nastavljeno pri mestni hiši. Nemški policisti so našli avtorja obeh dejanj: 12-letnega fanta, ki se je prek spleta povezal z islamsko državo. V Južnokitajskem morju so Kitajci zasegli podvodno sondo, sicer v lasti ameriške mornarice, ki je izvajala meritve slanosti in temperature. Brez dovoljenja, seveda. Ban Ki Mun, generalni sekretar Združenih narodov, je na zadnji novinarski konferenci v svojem mandatu posvaril, da Južnemu Sudanu grozi genocid. Sobota, 17. decembra Ministrica za obrambo Andreja Katič je na slovesnosti ob dnevu prve brigade poudarila, da so bili v tej brigadi osredotočeni na vizijo namere in načrte za vzpostavitev moderne Slovenske vojske. Predsednik republike Borut Pahor je ob zaključku dvodnevnega uradnega obiska Turčije dejal, da je za EU in Slovenijo ključnega pomena ureditev razmer po spodletelem vojaškem udaru. Papež Frančišek je dopolnil 80 let. Ob tej priložnosti je dejal, da si želi, da bi bila njegova starost mirna in radostna. Papuo Novo Gvinejo je stresel močan potres z magnitudo 7,9. V Varšavi je več sto protestni- Papež Frančišek je praznoval 80. rojstni dan. plačni pravni nasvet. Srečali so se predsedniki republike, vlade, državnega zbora in državnega sveta Borut Pahor, Miro Cerar, Milan Brglez in Mitja Bervar. Strinjali so se, da je Slovenija na pravi poti. Poslanske skupine so enotno podprle predlog novele zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, s katerim bi razširili upravičenost šolarjev do brezplačnega kosila. Predsednik Združenja upokojencev Janez Sušnik je premierju Miru Cerarju predstavil pobudo za zvišanje najnižjih pokojnin za upokojence na vsaj 500 evrov. V Berlinu je na božičnem sejmu napadalec s tovornjakom zapeljal v množico ljudi. Pri tem Nedelja, 18. decembra Ulice Madrida je preplavilo več kot 10 tisoč protestnikov, ki nasprotujejo varčevalni politiki vlade in se zavzemajo za zvišanje socialnih transferjev, pokojnin in plač. Na avtocesti v bližini Novske so hrvaški policisti ustavili kombi, v katerem je bilo prenatrpa-nih 67 prebežnikov. Srečanje s policisti je bilo za njih odrešilno, saj so bili zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom nekateri že v nezavesti. Domen letos zmaguje, kot je njegov brat lani. V jemenskem mestu Aden na jugu države je samomorilski napadalec sprožil razstrelivo med skupino vojakov, ki so pred oporiščem čakali na plačo. Ubitih je najmanj 30 vojakov, številni so bili ranjeni. Indijski premier Narendra Mo-dija je čez noč ukinil bankovca za 500 in 1000 rupij z željo, da bi ukrotil korupcijo. Povzročil pa je splošno paniko med ljudmi in nemalo težav podjetjem. Ponedeljek 19. decembra Bil je dan, ko so odvetniki strankam omogočili prvi brez- Med streljanjem v galeriji je življenje izgubil ruski veleposlanik. je bilo ubitih 12, ranjenih pa 48 ljudi. Domnevnega terorista so že pridržali. V Ankari je bil na otvoritvi fotografske razstave ustreljen ruski veleposlanik v Turčiji Andrej Karlov. 22-letni napadalec, ki je bil zaposlen v posebni enoti policije, je med napadom vzklikal „Alep" in „maščevanje" ter „Alah je velik". V Nemčiji so dvigala prah poročila, da je dvojezična nemška šola v Carigradu prepovedala praznovanje božiča. Torek, 20. decembra Poslanci so s 73 glasovi za in brez glasu proti podprli novelo zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, s čimer bo do brezplačnega šolskega kosila upravičenih več otrok. Državni svetniki niso izglasovali veta na novelo zakona o praznikih in dela prostih dneh, s čimer so si oddahnili vsi, ki so trepetali za dela prost 2. januar. Državni svet je izglasoval odložilni veto na novelo zakona o lokalni samoupravi, ki uzakonja možnost odpoklica župana med mandatom. Nemški policisti so takoj po ponedeljkovem napadu v Breli-nu prejeli pakistanskega prosilca za azil, a so ga po prijetju izpustili, saj so ugotovili, da prijeti ni odgovoren za napad. Medtem ko so pravega krivca še iskali, je skrajna sunitska skupina zapisala, da je napad izvedel »borec Islamske države«. Žabja perspektiva Tina, hvala za vse! Kaj pa ti je dala, me je vprašal facebook prijatelj. Meni, ki imam rada šport in ljudi, kipometejo s konkurenco, ogromno, sem zapisala. Tina Maze se je le v nekaj urah iz športne junakinje »prelevila« v športnico, ki je muhasta, trmoglava, prepirljiva, in vse, kar je še podobnih pridevnikov. Vsaj tako so o njej začeli poročati ali pa namigovati mediji, na družbenih omrežjih pa se je razvila prava žolčna debata. Neverjetno. V nekaj urah totalni zasuk medijske podobe nekoga, za katerega smo šepred letom dni navijali ob belih strmi-Špela Kožar nah ali pred TV-ekrani, radijskimi sprejemniki. Športniki so kot gladiatorji, ki se podajajo v areno, pred množico, »lačno« rezultata. A sestop z Olimpa, kot je situacijo komentiral radijski kolega, jih je naredil za smrtne, njihovo junaštvo za začasno. In tako je zdaj vprašanje: ali je velik športnik tudi velik človek? Tina Maze je želela kariero končati kot - športnica. Vrhunska športnica, katere izjemnosti niso mogli spregledati niti moški tekmovalci. Rekordnih 2414 točk! Strla je rekord Herminatorja. S svojo ekipo, ne z ekipo smučarske zveze. Zapleti med obema so se dogajali celo med tekmovanji, ko bi morala biti zbranost, fokusiranost športnika na prvem mestu. Najlažje je kazati s prstom na posameznika, ki ni tiho. Ali pa na takega, ki je nepredvidljiv oziroma neposreden. Massi in Mazejeva to sta. In povsem zdrava kmečka pamet mi pravi, da sta prav zaradi tega tudi lahko dosegla to, kar sta. Ker sta iskrena in iskreno naporna, do konca - v vsem, kar počneta. Tu ni mlačnosti ... In četudi se z napisanim morda sploh ne gre strinjati - ničkoli-kokrat nas je spravljala na rob solza ali huronskega smeha, ko smo z njo doživljali in podoživljali zmagoslavja. Nikoli nipoza-bila mahati s slovensko zastavo. In še ena domoljubna v pravem pomenu besede: Tina Maze je vedno z zanosom pela slovensko himno. Po vsem tem javnem pranju umazanega perila le še čakam, kdaj bomo začeli pribijati na križ Petra Prevca. Tininega večkratnega so-junaka v kategoriji športnik leta. Prav tako svojeglav, prav tako nezaupljiv do medijev. In prav tako žrtev točno določene medijske podobe. Se pa v vsej tej zgodbi nekaj ne poudarja: predsednik smučarske zveze je višino predlaganega honorarja med drugim komentiral, češ da za vse veljajo enaka pravila. Torej tudi za Tino Maze. Če prav razumem - predsednik njeno slovo od kariere dojema kot dve vožnji na mariborskem Pohorju. Pa kdo je tu nor? Najboljšo alpsko smučarko enači z vsemi ostalimi, kar kaže vsaj na njegovo kompetentnost vodenja, mar ne?! Da, vsi s(m)o enako vredni, ne glede na dosežke, ne glede na presežke. Da, tako je edino prav. Smo res postali narod »uravnilovke«? Ko se bo Tina pognala na progo, se bo pognala kot športnica. Ko bo konec dneva, bo le še Tina Maze. Če že, naj ljudje napadajo tisto Tino. A kaj, ko so tudi že to - vrhunsko športnico. Če bi ostalo le pri »lapsusu« smučarske zveze, ji verjetno ne bi bilo težko priti na pohorsko strmino. Kajti te tekme ni želela ods-mučati zase, sicer s kariero ne bi prekinila. To tekmo je želela odsmučati za nas. Za slovo, za zahvalo. A mi smo se ji že zahvalili - s pozitivnimi in negativnimi komentarji na družbenih omrežjih, z vinjenimi debatami za šankom... Morda pa vse nevernike, ki že leta ne razumejo, zakaj je športnik, ko mu rineš mikrofon pred usta, takoj ko se pripelje v cilj, nejevoljen, prepriča s tem, ko se bo pojavila pod Pohorjem. Morda pa tisti dan zaživi v spet novi medijski podobi - Tina Maze, velik človek. Polzela v stečaj Prvi t. i. otrok treh staršev naj bi se rodil leta 2017. Odmeval je grozljiv napad, do katerega je tokrat prišlo v Nemčiji. Slovenski državni holding (SDH) se je na podlagi pregleda poročila o ukrepih finančnega prestrukturiranja, ki ga je pripravila direktorica tovarne nogavic Polzela Metka Hrovat, odločil, da SDH in država ne bosta znova dokapitalizirala družbe. Ker je podjetje insolventno, bo vodstvo Polzele tako vložilo predlog za stečaj. Brez dela bo ostalo 220 zaposlenih. Vendar pa naj bi iz stečaja nastalo zdravo jedro, ki bi lahko zaposlilo 80 delavcev in zgodbo Polzele peljalo naprej. ■ ■ I Naš čas, 29. 12. 2016, barve: CM K, stran 7 22. decembra 2016 VESEL BOZIC £ iirrTnttfi ¿TP' 7 Velenje potrebuje (predvsem) majhna stanovanja Letos bodo na MO Velenje razdelili 120 občinskih neprofitnih stanovanj - Leta 2017 gradnja oskrbovanih stanovanj in blokov na Selu Bojana Špegel Velenje, 16. decembra - Mestna občina Velenje je ena najuspešnejših slovenskih občin v stanovanjski izgradnji in reševanju stanovanjskih vprašanj občanov in občank. Uspešni so bili tudi v letu 2016, saj so do konca novembra prosilcem za najem neprofitnih stanovanj razdelili kar 116 ključev (večinoma novih) stanovanj. A tistih, ki na svoj ključ do družinske sreče še čakajo, je na veljavni listi še 200. Alenka Rednjak, vodja urada za razvoj in investicije na MO Velenje, ki upravlja tudi stanovanjski fond MO Velenje, v katerem je blizu 900 stanovanj, nam je povedala: »Letos smo bili zelo uspešni, k temu pa je pripomogla novogradnja na Gorici, kjer smo leta 2015 pridobili 132 stanovanj. Nekaj smo jih dodelili lani, večino pa letos spomladi, ko smo oddali vsa stanovanja na Gorici. Računamo, da bomo do konca leta razdelili 120 stanovanj.« Na vsak občinski razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem se javi okoli 300 prosilcev. Na zadnjem razpisu so prejeli 367 vlog, pozitivno so rešili 303 vloge. Trenutno je na veljavni listi še 200 prosilcev za stanovanja, od tega 7 na listi B in 193 na listi A. Na listi A imajo še 18 prošenj za zamenjave stanovanj in 5 na listi B. Na listi B so tisti prosilci, ki imajo boljši materialni status, ob dodelitvi stanovanja pa morajo plačati soudeležbo v višini 10 % vrednosti stanovanja, ki jo občina zadrži 10 let. Obrestujejo jo po 2-odstotni obrestni meri, saj tako določa stanovanjski zakon. Na listi A pa so socialno šibkejši občani, ki sami težko rešijo stanovanjsko vprašaneje. In prav teh je iz leta v leto več, zato narašča tudi število upravičencev do subvencije najemnine za stanovanja. Alenka Rednjak nam pove: »Na listi čakajočih na stanovanja je trenutno največ 3-članskih družin. Teh je 57. Še večje pa je število prosilcev, ki so sami. Takih imamo kar 85, zato ugotavljamo, da so v Velenju trenutno največje potrebe po majhnih stanovanjih, saj smo večino potreb večjih družin rešili. »Na veljavni stanovanjski čakalni listi je kar 85 prosilcev, ki za stanovanje prosijo sami, in 57 tričlanskih družin.« Vedno več upravičenih do subvencije najemnine Na MO Velenje zadnjih nekaj let za subvencije najemnin ne-profitnih stanovanj odštejejo vsako leto več. Tudi prošenj, ki jih obravnavajo na Centru za socialno delo, je vedno več. Žal se pozna, da trg dela v Šaleški dolini še ni oživel. Občina je tistim, ki dobijo pozitivno odločbo, dolžna plačevati del najemnine iz proračuna. Letos bodo zato odšteli kar 335 tisoč evrov. Še vedno imajo težave tudi z neplač-niki najemnine, a res velikih ne-plačnikov ni veliko. »Pri tem zelo hitro reagiramo, ljudem, ki so dolžni, ponujamo številne možnosti. Najmanj so navdušeni nad predlogom, da se preselijo v manjše stanovanje, čeprav se večina tistih, ki to stori, reši dolgov. Omogočamo tudi obročno odplačevanje zapadlih dolgov ali pa nekateri z nami ne sodelujejo, dokler zadeve ne predamo sodišču. Dokler je dolg majhen, je iskanje rešitev lažje, ko postane velik, pa je takšna tudi težava.« Letos do deložacij, ki so skrajni ukrep do neplačnikov, ni prišlo. Dve družini sta se izselili sami, imajo pa kar nekaj odpovedanih pogodb o najemu stanovanja, pri katerih bi do izselitve še lahko prišlo. »V večini primerov se nam uspe dogovoriti, da do skrajnega ukrepa, torej deloža-cije, ki je zelo stresna in boleča, ne pride.« Trije novi bloki na Selu? Leta 2017 bodo najprej zgradili stolpič z varovanimi stanovanji za starejše občane. Stanovanja bodo prilagojena njihovi potrebi. »Če bo investitor uspešen, pa računamo, da bomo že prihodnje leto nadaljevali tudi izgradnjo treh stolpičev na Selu. V vsakem bo okoli 35 stanovanj, nekaj jih bo za trg, predvidevamo pa, da jih bomo nekaj odkupili mi in Stanovanjski sklad RS,« doda sogovornica. Zgradili jih bodo za novimi bloki, kjer je kletna etaža z garažami že pripravljena. Ob koncu izvemo, da so na MO Velenje opravili obsežno analizo, kaj bi pomenila preselitev stanovanjskega področja izven uprave občine, na enega od javnih zavodov. Izkazalo se je, da bo bolje, če stanovanjski fond še naprej upravljajo tako kot doslej. Končne odločitve pa še ni. ■ Lestvica se počasi prazni Glavnini prosilcev za menjavo stanovanj in polovici za najem stanovanj z lestvic, ki so jih oblikovali lani, so že ugodili Milena Krstič - Planine Šoštanj - Stanovanjski fond, ki g aima na voljo Občina Šoštanj, šteje sto petintrideset stanovanj. Letos so jih šest pridobili s preureditvijo nekdanjega oddelka vrtca v mestu, na Kajuhovi. Vse so novim najemnikom že oddali, v zadnjega so se novi stanovalci vselili ta mesec. Andrej Volk, svetovalec za gospodarstvo, okolje in prostor v upravi Občine Šoštanj, pravi, da se tudi zaradi teh stanovanj prednostna lestvica prosilcev, izdelali so jo lani, vztrajno prazni. »Imeli pa smo tudi to srečo, da se je izpraznilo več stanovanj, kot smo pričakovali, tako da smo tudi izpraznjena stanovanja lahko že dodelili novim najemnikom.« Na lestvici za zamenjavo stanovanj je bilo 14 kandidatov, desetim so lahko že ugodili, na lestvi- ci za najem pa 44, rešili so jih že več kot dvajset. Še vedno pa ni pravega zanimanja za stanovanja v šoštanjski graščini, ki so v lasti Stanovanjskega sklada, z njimi pa Občina razpolaga. Praznih je kar šest, razlogov za to pa več. »Eden od njih je, da dostop do graščine vodi po precej strmi cesti, čemur iz zdravstvenih razlogov ni vsak kos. Prazna stanovanja so v zgornjih nadstropjih, kar komu predstavlja dodatno težavo. Je pa seveda tudi nekaj takih prosilcev, ki si v graščino ne želijo,« pravi. Decembra leta 2008 je požar zajel graščino in v njej uničil vsa stanovanja. Stanovanjski sklad jih je popolnoma prenovil, tako da so še danes praktično nova. Kot novejša stanovanja pa so visoko kategorizirana, zaradi česar so najemnine višje in za šoštanj-ske razmere dokaj visoke. ■ Letos v Vili Mayer že 27 porok Pozna se, da je od julija lani uradni prostor za sklepanje zakonskih zvez Šoštanj - Odkar je vila Mayer uradni prostor za sklepanje zakonskih zvez, to pa je od julija lanskega leta, se je število porok v njej močno povečalo. Samo letos je bilo v njej sklenjenih 27 zakonskih zvez, največ na letni ravni doslej. Poroke v njej sicer potekajo od leta 2009, ko so vilo prenovili in je postala protokolarni objekt Občine Šoštanj. Potek obreda je v domeni Upravne enote Velenje, Občina Šoštanj da mladoporočencem in svatom na voljo prostor in poskrbi, da je ta primerno urejen za obred. Največ parov, ki sklenejo zakonsko zvezo v vili, je z območja Šoštanja, sledita Velenje in Šmartno ob Paki. Za poroko v njej se odločajo tudi pari iz drugih krajev Slovenije. Letos sta se v njej poročila Slovenca, ki živi- ta v tujini, nekaj pa je bilo tudi mednarodnih porok. Obred poteka v Mayerjevem salonu, urejenem v meščanskem slogu, ki sprejme do 80 svatov. Po vnaprejšnjem dogovoru ga lahko izvedejo tudi na vrtu vile, kjer mu lahko prisostvuje do 120 svatov. Ob vili je urejenih 30 parkirnih mest, dostop pa je omogočen tudi invalidnim osebam. a mkp Čas je edinstven in nenadomestljiv. Ne morete ga zbirati, shraniti, ustvariti ali pospešiti - lahko pa ga dobro razporedite. Naj bo 2017 trdno v vaših rokah, z dovolj časa zase in za svoje najdražje. Čas je, kot je vedno bil, zdaj. Želimo vam odločen skok v * TRGOTUR veselo in uspešno leto 2017! Vsem našim poslovnim partnerjem in uporabnikom naših storitev se zahvaljujemo za zaupanje In sodelovanje. l/eeefe/ircili/ilkle. * LIMA vzdrževanje d.o.o. Šmartno ob Paki 139 3327 Šmartno ob Paki www.lima-sp.si ZA DELOVNO IN USPESNO LETO, KI JE ZA NAMI HVALEŽNI SMO USTVARJENIH Z V A M I DELIMO UTRINKE PROJEKTOV V 2016 NAJ VAS OBDARUJE S PARTNERJI IN NAROČNIKI ODGOVORNO. ZAVZETO. SOLIDARNO. 2017 Z VSEM DOBRIM ESOTECH Naš čas, 22. 12. 2016, barve: CM K, stran 10 8 VESEL BOŽIČ 22. decembra 2016 Energetska sanacija še ne dosega pričakovanih rezultatov Revizija poslovanja in projekta energetske sanacije v Bolnišnici Topolšica še nista končani - Se obetajo organizacijske spremembe? Tatjana Podgoršek Dobro leto dni je od dokončanja projekta energetske sanacije Bolnišnice Topolšica, ki - zagotavlja vršilec dolžnosti direktorja Jurij Šorli - na vseh področjih še ne dosega pričakovanih rezultatov. Proces - pojasnjuje - zahteva svoj čas in optimizacijo sistemov, ki bodo omogočili izkoriščenost izvedbe projekta v celoti. Niso pa še povsem končali načrtovane obnove objekta. »Ureditev prostorov zahteva nekaj dodatnih vlaganj ter dela. Pričakujemo, da bomo obnovo končali na začetku prihodnjega leta.« Na ostala vprašanja je Jurij Šorli odgovoril: Po informacijah potekata v bolnišnici dve reviziji, in sicer projekta energetske sanacije in poslovanja bolnišnice za leto 2015. Sta že končani in če, kaj sta pokazali? »Obe še potekata, rezultate pričakujemo sredi oziroma konec januarja prihodnje leto.« Vam je morda uspelo že nekoliko zmanjšati precej veliko fi- nančno luknjo, ki je nastala z izvedbo projekta energetske sanacije? »Ta je enako velika, kot je bila, kar pomeni, da znaša dolg do dobaviteljev in izvajalcev del 2,5 milijona evrov, skupaj s krediti pa je finančna luknja še precej večja. Kar nam je uspelo, je zmanjšati dolg iz poslovanja iz prve polovice leta. Težko pa v tem trenutku rečem, ali ga bomo lahko v celoti pokrili. Za zdaj kaže, da bomo obravnavali toliko bolnikov kot lani: približno 4000 hospitaliziranih in trikrat toliko v ambulantah. Če jih zdravimo več, kot je pogodba z zdravstveno zavarovalnico, je to strošek bolnišnice. V preteklosti so se te stvari dogajale, posledica pa so bili negativni rezultati poslovanja. Število letos obravnavanih bolnikov ni jamstvo, da bomo tako lahko delali tudi prihodnje leto.« Zakaj? So morda na obzorju organizacijske spremembe? V javnosti namreč kroži informacija, da se bo bolnišnica priključila Jurij Šorli Univerzitetni kliniki za pljučne bolezni in alergije Golnik. Sami pa ste ob prevzemu vodenja bolnišnice dejali, da jo vidite v prihodnje kot samostojno specialistično zdravstveno ustanovo. »Še vedno je moja vizija bolnišnice enaka. Kakšna pa dejansko bo, ne bo odvisno od mene, ampak od ministrstva za zdravje. To ima odprtih več opcij.« S prenovo je bolnišnica stopila na pot sodobne specialistične bolnišnice. Menite, da je s svojo dejavnostjo dovolj prepoznavna v tukajšnjem in širšem slovenskem okolju? »Prepoznavnost se izboljšuje, a se bomo morali zdravniki bolnišnice še bolj vključevati v pripravo smernic za zdravljenje posameznih bolezni v Sloveniji in tudi širše. Danes že - na primer - sodelujemo na rednih sestankih za transplantacijo pljuč v ljubljanskem kliničnem centru, vključujemo se v pripravo smernic za zdravljenje pljučnega raka, astme, kronične obstruktivne pljučne bolezni in podobno. Naša bolnišnica ni regijska, ampak specialistična, v njej pa hospitalno ter ambulantno zdravimo bolnike s področja pulmologije in internistike. Ob tem dodatno izvajamo še nego oziroma podaljšano bolnišnično zdravljenje bolnikov, ki se zdravijo pri nas, ter rehabilitacijo kroničnih pljučnih bolnikov za širšo slovensko regijo.« Se je odnos do bolnišnice v tukajšnjem okolju spremenil ali se še vedno dogaja, da gredo bolniki na zdravljenje v druge bolnišnice, od tam pa v bolnišnico v Topolšici? »Te analize v zadnjih mesecih nismo izdelali. Je pa treba vedeti, da se je v tem času močno spremenil način delovanja urgentnih centrov v Sloveniji, kar je posledično prineslo spremembe pri načinih napotitve in obravnave bolnikov.« Ob prevzemu funkcije ste si zastavili pogumne cilje. Med drugim izboljšanje delovanja na medicinskem področju in tudi priposlovanju. Zato ste sprejeli tudi nekatere ukrepe. Se njihovi rezultati že kažejo? »V zadnjih 6 mesecih bolnišnica posluje uravnoteženo, dogovorjen program dosegamo praktično na vseh področjih. Kar nam morda kaže na bolje, je, da za uresničevanje programa za prihodnje leto ne bomo več potrebovali zunanjih izvajalcev. Naši zaposleni so bodisi pridobili znanja ali pa smo zaposlili ljudi, ki lahko opravljajo določene storitve.« Za vami je polovica v. d-jevstva. Dejali ste, da se boste prijavili na razpis za direktorja glede na okoliščine. Lahko že danes rečete, ali se boste? »Če bo razpis, se bom prijavil.« Kaj bo najbolj zaznamovalo leto 2017 v bolnišnici? »Upam, da nova zdravstvena reforma, ki bo spremenila način delovanja slovenskega zdravstvenega sistema. Sicer pa bomo v bolnišnici nadaljevali po zastavljeni poti, kakovostno skrbeli za bolnike, ki bodo k nam napoteni, in razvijali stroko. Večjih nakupov, razen zamenjave rentgenskega aparata, pa leta 2017 za zdaj ne načrtujemo.« Občutno zmanjšali umrljivost V celjski regiji doživi srčni infarkt okoli 500 ljudi na leto - Na kardiološkem oddelku zdravijo na leto približno 2.700 bolnikov Tatjana Podgoršek V Splošni bolnišnici Celje so pred nedavnim zaznamovali 10 let od uvedbe invazivne srčne diagnostike in terapije na koronarografu, za katerega je bil levji delež denarja zbran v veliki humanitarni akciji, ki je potekala v širši celjski regiji. Omenjena bolnišnica je bila tretja v državi z uvedbo omenjenega programa v državi, od takrat do danes pa so z aparatom obravnavali več tisoč bolnikov. Po navedbah Andreja Lipovška, vodje laboratorija za invazivno srčno diagnostiko v bolnišnici, so v prvem letu delovanja izvedli 621 posegov z opravljenimi 159 dilatacijami (širitvami zožitev v koronarnih žilah), v 10 letih pa 11.740 posegov in 3.600 dilatacij. »V celjski regiji doživi srčni infarkt v povprečju 500 ljudi na leto. Leta 1970, ko je bilo zdravljenje tega obolenja mogoče le z omejenim številom zdravil, je bila umrljivost na manj kot tri mesece. Zaradi velikih potreb po tovrstni diagnostiki so letos namreč v laboratoriju za invazivno srčno diagnostiko štirikrat na teden uvedli dejavnost tudi v popoldanskem času. Dragan Kovačic, predstojnik kardiološkega oddelka, je povedal, da na leto na oddelku zdravijo blizu 2.700 zaradi infarkta približno 30-odstotna. 20 let kasneje, po letu 1990, ko so začeli opravljati prve posege inva-zivne srčne diagnostike, se je število smrtnih žrtev zmanjšalo pod 5 odstotkov. Uvedba koronarografije v diagnostiko in terapijo bolnikov z zožitvami koronarnih žil je v tem času rešila približno 120 ljudi v celjski regiji.« V bolnišnici so zelo zadovoljni, ker so kljub kadrovskim vrzelim zmanjšali čakalno dobo iz devetih Koronarograf je aparat, ki zdravniku omogoča, da s pomočjo rentgenskih žarkov »vidi« srce in žile, najde zoženo ali zamašeno mesto, ob tem pa določi velikost zamašitve in debelino žile. Na osnovi teh in še drugih podatkov določi način zdravljenja obolelega mesta. bolnikov, opravijo 37.000 ambulantnih pregledov, od tega približno 32.000 v ambulanti za tromboteste. Prizadeva si za 24-urno pripravljenost delovanja aparata v bolnišnici ter čimprejšnjo uvedbo kardiokirur-gije. Ob tem, pravi, se zavedajo, da bo zaradi amortizacije potrebno razmišljati o novem koronarografu ter rešitvi prostorske in kadrovske stiske v laboratoriju za invazivno srčno diagnostiko. Želimo Vam vesel božič ter srečno, zdravja in uspehov polno novo leto 2017! Stanovalci, zaposleni in direktorica Doma za varstvo odraslih Velenje Violeta Potočnik Krajnc Dom za varstvo odraslih Velenje Kidričeva 23 | Velenje 03 898 84 01 www.domvelenje.si ■ ■ Naš čas, 22. 12. 2016, barve: CM K, stran 9 22. decembra 2016 VESEL BOŽIČ 9 Pomembni prostorski in strokovni pridobitvi V Splošni bolnišnici Slovenj Gradec novi prostori pediatrije, do marca prihodnje leto še ostalo Tatjana Podgoršek Slovenj Gradec, 16. decembra - Splošna bolnišnica Slovenj Gradec, ki letos praznuje 120-letni-co delovanja, je bogatejša za dve pomembni naložbi: za prizidek, imenovan C in C2, ter nove prostore za magnetno resonanco, v katerih opravljajo dejavnost dober mesec dni. Vršilka dolžnosti direktorja bolnišnice Jasna Uranjek je obe pridobitvi označila za prostorsko in strokovno pomembni za celotno Slovenijo. V prostore novega, že leta 2014 zgrajenega bolnišničnega prizidka, so že preselili oddelek za pediatrijo, ostale dejavnosti naj bi preselili postopoma. »Načrtovali smo, da bomo to naredili do konca leta, a je v kletnih prostorih počila cev in povzročila poplavo. Dokler ne odpravimo posledic, dejavnosti ne moremo seliti.« Po njenih besedah sanacijska dela dobro potekajo, zato načrtujejo, da bodo selitev opravili do začetka marca. V novem prizidku bo še oddelek za porodništvo in ginekologijo, v drugem nadstropju porodni blok in prostori za intenzivno medicino operativnih strok, oddelek za dializo, sodobna lekarna in sterilizacija. Selitvi sledi še zadnja faza projekta obnove in novogradnje -rušitev starega in izgradnja novega kirurško-ginekološkega bloka. Uranjekova je izrazila upanje, da se bodo tudi teh del lahko lotili čim prej. Izgradnja druge faze prizidka je sicer potekala že med letoma 2012 in 2014, a so nato čakali na ministrstvo za zdravje, ki je moralo zagotoviti denar za nabavo opreme. Letos spomladi so obja- vili razpise, od septembra do danes so večino opreme prevzeli in namestili. »Prihodnje leto bodo namestili še manjkajoče kose in tako zagotovili normalno delovanje bolnišnice, ki že od začetka investicije leta 2010 deluje v zasilnih in neprimernih prostorih,« je ob tej priložnosti dejala ministrica za zdravje Milojka Kolar Ce-larc in dodala, da so obe fazi investicije, z opremo vred, v vrednosti 39 milijonov evrov poravnali iz proračunskega denarja, za urgen-tni center pa je bolnišnica dobila 4,4 milijona evropskih sredstev. Kolar Celarčeva je med drugim še povedala, da je med letošnjimi prioritetami ministrstva tudi skrajševanje čakalnih vrst, vlada je za izbrane posege namenila dodatnih 7,9 milijona evrov. »S slovenjgraško bolnišnico smo se dogovorili za 25 dodatnih operacij na hrbtenici, devet artro-plastik kolena, 30 operacij kil za odrasle ter do 30 operacij raka prostate, ledvic in mehurja. Veseli me, da bo bolnišnica realizirala skoraj vse programe, z izjemo artroplastike kolena.« Po besedah prejšnjega direktorja slovenjegraške bolnišnice Janeza Lavreta so z dobro ekipo pokazali, kaj vse se da narediti in da je za uresničitev nadaljnjih ciljev priložnost leto 2018, ko so volitve. Certifikat odličnosti Splošna bolnišnica Slovenj Gradec s certifikatom odličnosti za operativno zdravljenje bolezenske debelosti in metabolnih bolezni Tatjana Podgoršek Slovenj Gradec - Evropski akreditacijski odbor za bariatrično kirurgijo je pred nedavnim podelil Oddelku za splošno in abdominalno kirurgijo Splošne bolnišnice Slovenj Gradec certifikat odličnosti za operativno zdravljenje bolezenske debelosti in metabolnih bolezni. Po navedbah bolnišnice se z njim lahko pohvalijo le najboljši centri na tem področju. V tem trenutku jih je v Evropi 35. Pionir pri zdravljenju omenjenih bolezni v bolnišnici je kirurg Brane Breznikar. Operacije za zdravljenje bolezenske debelosti so začeli v bolnišnici leta 2005. Prvo leto so jih opravili 10 in pri tem uporabili metodo vstavitve prilagodljivega želodčnega traku. Zadnja leta opravijo operacij z omenjeno metodo od 150 do 175 na leto. V skladu s trendi in priporočili so postopoma vpeljevali še nove operativne tehnike. Prilagodljivemu želodčnemu traku so sledile operacije s plikacijo želodca (vzdolžno prešitje), z vzdolžno resekcijo želodca, v letu 2007 pa še želodčni obvod. V 11 letih so operirali več kot 1400 bolnikov. Po zagotovilih odgovornih v bolnišnici njihovo zdravstveno stanje redno spremljajo, rezultate zdravljenja pa vnašajo v podatkovno bazo, ki jim omogoča analizo lastnega dela. »Primerjava z drugimi ustanovami kaže, da so naši rezultati boljši od povprečja,« trdijo na omenjenem oddelku. Kot še poudarjajo, niso aktivni le v operacijski dvorani in ambulantah, ampak kot predavatelji sodelujejo na raznih predavanjih, kongresih doma in v tujini, so organizatorji učnih delavnic za kirurge z mednarodno udeležbo. Med drugim so opravili v treh vikendih 11 operacij v Nišu. V prihodnje si želijo, da bi ob grozljivem porastu bolezenske debelosti povečali število operacij in skrajšali nedopustne čakalne dobe zanjo. Na operacijo je namreč potrebno čakati kar 388 dni. ■ ■ Skupaj nadaljujemo po poti inovativnosti, predanosti in odgovornosti. Vesel božič in srečno, uspehov polno novo leto 2017! gorenjegroup www.gorenje.com Naš čas, 22. 12. 2016, barve: CM K, stran 10 10 VESEL BOŽIČ »»^AS 22. decembra 2016 Kako varen za Šoštanj je nasip med jezeroma? Vprašanje, ki se pri prebivalcih pogosto pojavlja - Bodo zvedeli zdaj, ko odgovor terjajo tako v civilni zaščiti kot Občini Šoštanj Milena Krstič - Planine Šoštanj - Med Šoštanjskim (Družmirskim) in Velenjskim jezerom je nasip, pregrada, ki preprečuje morebitno zlitje obeh jezer oziroma prelitje Velenjskega, ki leži višje, v Šoštanjskega, ki je nižje. Med njima je blizu sedem metrov višinske razlike. Gre za veliko območje, ki še nekaj časa zaradi ugrezanja ne bo popolnoma stabilno. Spreminjanja in stalnega dograjevanja nasipa so ljudje vajeni. Vsake toliko časa pa jih zaradi potresov in večjih posedanj nasipa zaskrbi. Je pregrada dovolj trdna, da bi zdržala? Se nasip vzdržuje dovolj kakovostno? To je tisto, kar ljudi skrbi. Bi se lahko zgodilo prelitje in zalilo mesto Šoštanj? »To so vprašanja, ki jih ljudje naslavljajo tudi na civilno zaščito,« pravi poveljnik štaba in svetnik v svetu Občine Šoštanj Peter Radoja, ki je na seji na to tudi opozoril. » Med nasipom in jezeroma so se začele pojavljati podtalne vode, nasip se poseda, v nasipu samem se je pojavilo še eno manjše jezero. Skoraj celoten nasip je porozen, zaradi česar je voda iz Velenjskega začela pritekati v Šoštanjsko jezero.« Zanimalo ga je predvsem, ali imajo v TEŠ predvidene kakšne ukrepe ob morebitni nevarnosti oziroma kako bi o njih seznanili Šoštanjčane. »O tem in načrtih reševanja bi bilo treba seznaniti tudi občinski štab,« je prepričan. Župan Šoštanja Darko Menih se je zavezal, da bo o tem obvestil vodstvo TEŠ ter ga pozval, da Občini posreduje tudi oceno varnosti oziroma tveganj, povezanih z nasipom. O varnostnih vidikih pa so predstavniki Občine Šoštanj že pred tem govorili s predstavniki TEŠ, in kot je povedal podžupan Viki Drev, jim je bilo tudi obljubljeno, da bodo nasip temeljito pregledali in o pregledu poročali. Doslej še niso. »Ne terjamo nič drugega kot to, da upravljalec ali pa lastnik tega nasipa povesta, ali je ta dovolj varen, ter razložita, kaj pomenijo premiki, ki se dogajajo. Če bomo dobili zagotovilo, da Peter Radoja: »Ne vemo niti tega, kako bi pred morebitno nevarnostjo o tem Šoštanjčane sploh obvestili.« je varno, bomo Šoštanjčani lahko mirneje spali, v nasprotnem primeru bomo morali ukrepati, da ljudi zavarujemo in zaščitimo pred kakršnokoli morebitno nevarnostjo. Odgovorni smo za njihova življenja in njihovo zdravje,« še pravi Radoja kot poveljnik štaba civilne zaščite. ■ Cesta bo štiri mesece zaprta Ravne pri Šoštanju, 14. decembra - Od 14. decembra do 15. aprila bo v Ravnah na območju občine Šoštanj popolna zapora ceste od križišča proti Lajšam do križišča pri Poštajnerju. Uporabniki bodo morali uporabljati obvoz. V štirih mesecih bo koncesionar, podjetje Andreje, popolnoma prenovil dober kilometer dolg cestni odsek, zgradil pločnik in poskrbel za javno razsvetljavo. a mkp Sprehajalne poti Šmartno ob Paki - Vse večja ozaveščenost občanov o pomenu gibanja za zdravje prispeva tudi k pobudam za bolje urejene sprehajalne poti po občini Šmartno ob Paki. Ta ima idejno zasnovo pripravljeno že nekaj časa in aktivno vodi postopke za pridobivanje zemljišč, po katerih bodo potekale omenjene poti. Pri nekaterih lastnikih je prenos zemljišč na občino naletel na pozitiven, pri drugih na manj dober odziv. Na občinski upravi pravijo, da je sam postopek časovno in vsebinsko dokaj zahteven, vendar se počasi približujejo ureditvi glavne osi od Gorenja do Rečice ob Paki. Prihodnje leto načrtujejo postavitev osnovne urbane opreme - predvsem klopi - na obstoječih poteh. Pomoč pri urejanju teh so že obljubili šmarški taborniki. ■ tp Vsak posodobljeni meter ceste je pridobitev Šmartno ob Paki, 14. decembra - S priložnostno slovesnostjo so v vaški skupnosti Veliki Vrh - Gavce v občini Šmartno ob Paki predali namenu dobrih 300 metrov dolg posodobljen cestni odsek pri Funteku. Naložba je veljala blizu 46 tisoč evrov, zagotovila pa sta jih lokalna skupnost ter ministrstvo za okolje in prostor iz sredstev za sanacijo po žledolomu. Po mnenju šmarškega župana Janka Kopu-šarja je posodobljen cestni odsek velika pridobitev za njene uporabnike, saj ceste povezujejo ljudi in pripomorejo k izboljšanju kakovosti življenja v okolju. Omenjeni cestni odsek je tudi povezovalni med Velikim Vrhom in Malim Vrhom, hkrati pa lahko služi tudi za morebitne obvoze. Za pomembno je označil še, da so pravočasno uredili vsa lastniška razmerja. »V občini je več kot 65 kilometrov cest, kar je zelo veliko, prav toliko je potreb, proračunskega denarja za te namene pa premalo. Zato je za nas vsak meter posodobljene poti pridobitev. Upam, da bomo v prihodnje lahko posodabljali cestno infrastrukturo tako, kot smo cestni odsek pri Funteku.« Posodobljen cestni odsek sta predala v uporabo Janko Kopušar (prvi z desne) in krajan Jože Goričnik Eden od uporabnikov ceste Marko Lekše nam je dejal, da so na posodobitev poti čakali že kar nekaj časa, saj je bila v zelo slabem stanju. Nazadnje je bila asfaltirana leta 1991. »Razlika je občutna, dostop je sedaj bistveno boljši, tudi povezava z Malim Vrhom je krajša, kar je za nas zelo pomembno. Zahvala velja vsem, ki so pri izvedbi sodelovali.« Blagoslovitveni obred je opravil šmarški župnik in dekan Dekanije Braslovče Ivan Napret. • Tp Naš čas, 22. 12. 2016, barve: CM K, stran 11 22. decembra 2016 VESEL BOZIC ¿ 11 Zarja Dunaj pričarala v Šoštanju Šoštanj, 18. decembra - Članice in člani pihalnega orkestra Zarja so nadvse uspešno koncertno in tekmovalno leto v nedeljo kronali še z božično-novoletnim koncertom pod taktirko dirigenta Mirana Šumečnika in ob filmu Jerneja Župevca, ki so ga posneli godbeniki sami. V športni dvorani osnovne šole Karla Destovnika - Kajuha so pričarali, tako kot so obljubljali - mali Dunaj pred Dunajem. Na odru so se jim pridružili oktet Zarja, pevka Natalija Potočnik, plesalki Katja in Anita, baletna skupina Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje in violinistka Jerneja Srebernjak. Program je povezoval in skrbel za humor imitator Tilen Artač. a mkp foto: M. Tekauc Ko so Šaleško dolino preletavali bombniki ... Miran Aplinc je predstavil knjigo o letalstvu na območju Šaleške doline od njegovih začetkov do konca druge svetovne vojne Tina Felicijan Šoštanj, 15. december - Kustos Muzeja usnjarstva na Slovenskem Miran Aplinc je pred skoraj dvema letoma po naključju naletel na del arhiva o ustanavljanju predvojnega aeroklu-ba v Šoštanju in začel brskati po njem ter se odločil, da tematiko razišče. Povezal se je s klubom talcev iz Šoštanja. Šoštanjčani med drugo svetovno vojno sicer niso leteli, so pa imeli izkušnje z zračnimi silami. Ljudje še pomnijo brnenje bombnikov in dve strmoglavlje-nji, ki sta pretresli prebivalce. »Mlajše generacije o tem ne vedo ničesar, tudi sam nisem poznal tega dela zgodovine, a kolektivni spomin je ostal. Od za- pa sta gotovo ostali v spominu bombardiranji premogovnika - Velenjčan Karlo Štrbenk je bil pilot lovskega letala kraljevine Jugoslavije in je ena prvih žrtev druge svetovne vojne iz Šaleške doline. Padel je 6. aprila 1944 nad Beogradom. Po njem je poimenovana ulica v Šoštanju. Več o tem pa je v spremni besedi knjige zapisal njegov sorodnik dr. Emil Šterbenk. eno je povzročilo človeške žrtve in škodo na površini premogovnika,« je izdal avtor nekaj zanimivosti iz knjige, ki jo je pospremila tudi razstava na to temo pred muzejem usnjarstva. Čeprav si je želel predstaviti zgodovino letalstva v Šaleški dolini od samega začetka do danes, je najprej izdal knjigo Letalstvo v Šaleški dolini do konca druge svetovne vojne, projekt pa namerava nadaljevati in opisati tudi sodobno stanje. »Gre za kronološki pregled dogodkov na območju Šaleške doline, povezanih z letalstvom,« je Miran Aplinc preprosto opisal svojo knjigo z naslovom Letalstvo v Šaleški dolini do konca druge svetovne vojne. DeSUS in se pogovarjal s starejšimi občani ter začel razkrivati številne zanimivosti. Kot marsikaj drugega se je tudi letalstvo v Šaleški dolini začelo v Šoštanju. Tam so letala prvič pristala v letih 1927 in 1931, dogodek pa je požel veliko zanimanja. Proti koncu 30. let je zaživela pobuda o ustanovitvi lokalnega aerokluba in odločitev, da naredijo svoje letalo - leseni cegling 35. Sami so ga gradili več kot pol leta, prvič pa z njim poleteli v Lajšah. Prvi letalski tečaj je opravilo deset le- četka leta 1944, ko so začeli zavezniki intenzivno bombardirati Tretji rajh, so Šoštanj vsak dan preletavala letala nekaj tisoč metrov visoko. Maja leta 1945 pa je intenziven psihološki učinek na prebivalce imelo strmoglavlje-nje sestreljenega štirimotornega letala B17 - leteče trdnjave -, ko so trije člani posadke umrli, eden je pobegnil, nekaj pa jih je okupator zajel. Drugi bombnik B24 je strmoglavil ponoči proti Velikemu vrhu nad Lokovico, ko ni preživel nihče. Velenjčanom Pogled v preteklost Jurij Vižintin s fotografsko razstavo vodi skozi čas po velenjskih placih > Velenje, 16. decembra - Velenjčan Jurij Vižintin že od rane mladosti spremlja in dokumentira dogajanje na velenjski kulturni sceni. Na 15 kilogramov fotografskih filmov, kolikor jih danes hrani, je zajel nepreštete koncerte, predstave, obiskovalce, avtorje, s tem pa tudi »place, kjer so mame in očetje kulture povijali svoje projekte,« je zapisal o pregledni razstavi z naslovom Pogled v preteklost, ki jo je postavil v Galerijo eMCe plac. Na njej prikazuje utrinke z mladinskih kulturnih prireditev, ki so se v letih od 1995 do 2003 zvrstili na placu Šaleškega študentskega kluba, v galeriji fotokluba Zrno v kulturnem domu, galeriji Mesnica na Cankarjevi, Stiskarni, mladinskem centru in pred Kulturnico. Že- Razstava Jurija Vižintina z naslovom Pogled v preteklost bo v Galeriji eMCe plac na ogled do 16. januarja. »Že od leta 1983je vse, kar sem doživel, zapisano na fotografijah. Z enim prijateljem sem šel v temnico in se navdušil nad delom v njej, nato pa sem začel tudi fotografirati,« je povedal in dodal, da je odrska luč tista, ki jo ima najraje. Foto: Tilyen Mucik lel je pokazati tako prizorišča, ki še živijo, predvsem pa tista, ki so se izgubila, ki služijo čemu drugemu, s tem pa opomniti, da je kultura posegla že marsikam. Dogajanje na starih in novih velenjskih placih bolj ali manj redno spremlja in dokumentira. Sicer je fotografija zanj trenutek, ki ga lahko najde in zabeleži kjerkoli - na odru, na demonstracijah, na ulici. nikoli sami 107,8! Lepe praznike, topel in varen dom, veliko sreče in uspehov polno novo leto 2017 vam želi svetniška skupina. £i_ V novem letu želimo narediti vse, da z dejanji upravičimo vašo podporo! Svetniška skupina DeSUS v MO Velenje Jl [■ J \ \ a a Naš čas, 22. 12. 2016, barve: CM K, stran 10 12 VESEL BOŽIČ »»^AS 22. decembra 2016 Božično-novoletno glasbeno razvajanje ALTIERMATOR Orkester Slovenske vojske navdušil tudi v Velenju - Polno dvorano pozdravila ministrica Andreja Katič Velenje, 14. decembra - »Veseli me in ponosna sem, da sem danes z vami v Velenju. Na Ministrstvu za obrambo podpiramo tako imenovano civilno-vo-jaško sodelovanje. Odpiramo vrata vojašnic, vabimo na ogled usposabljanj in vaj, organiziramo športne dogodke, predvsem pa spodbujamo kulturne dogodke. In če nas kaj povezuje, nas povezuje glasba,« je v pozdravnem nagovoru polni dvorani velenjske glasbene šole poudarila ministrica za obrambo Andreja Katič. Glasbeniki Orkestra Slovenske vojske, ki je sestavni del Enote za protokol in deluje že 20 let, so bili deležni še posebej Orkester Slovenske vojske je tudi z raznolikim koncertnim programom dokazal, da mu »ležijo« vse zvrsti glasbe. toplega pozdrava. Tudi iz občinstva, ki je sledilo njihovemu raznolikemu novoletno-božičnemu programu koncerta, v katerem so dokazali, da so res vrhunski. Pa če igrajo sami ali se jim pridružijo gostje. Koncert so začeli z dvema Bachovima skladbama in že tudi navdušili z inovativno izvedbo. Mlada dirigentka Andreja Šolar je glasbenike vodila skozi pro- gram suvereno in občuteno, ogromen aplavz si je kot solist prislužil tudi član orkestra, klarinetist Janez Benko. Potem smo lahko uživali v filmski glasbi in temi iz muzikala, legenda slovenske glasbe Oto Pestner pa je poskrbel tudi za pridih nostalgije s slovensko popevko in gospe-lom. Skupaj z orkestrom je pričaral tudi praznični predbožič-ni čas. Koncert je bil res darilo, aplavz navdušenega občinstva pa iskren. »Kultura nam daje našo narodno samozavest,« je med drugim poudarila ministrica na začetku dogodka. Ob koncu pa je bila ponosna na svoje sodelavce v orkestru, ki izvaja tako vojaško kot klasično in sodobno glasbo in sodeluje s številnimi uveljavljenimi solisti. ■ bš Velenje ima odlične jazz glasbenike Velenjčan Miha Koren letos član evropskega jazz orkestra EBU -Mladi glasbeniki so se tokrat družili na Škotskem Velenje, 15. december - Pred kratkim se je iz Škotske vrnil velenjski kontrabasist Miha Koren. Kot edini Slovenec je bil povabljen v evropski jazzovski ansambel, ki so ga sestavljali mladi glasbeniki, stari manj kot 30 let, iz vse Evrope. Ob koncertu v studiu BBC Škotske so posneli tudi zgoščenko. Zanimivo je, da sta pred leti isto povabilo dobila še dva znana velenjska jazz glasbenika Jure Pukl in Robert Jukič. Miha Koren najprej poudari, da je bila izkušnja odlična. »V orkester Euro radio Jazz Orkestra, krajše imenovan EBU, me je povabil producent tretje- ga programa nacionalnega radia Hugo Šekoranja. V ediciji 2016 sem bil edini Slovenec. Vsako leto namreč z glasbeniki iz držav Evropske unije nastane nov projekt. Orkester večinoma igra jazz glasbo. Producenti izberejo glasbenike v svojih državah in tako sestavijo orkester, tudi dirigent je vsako leto drug.« Dirigent je tudi tisti, ki pripravi program. Miha pove, da letošnji ni bil lahek, pred odhodom na Škotsko je moral v kratkih treh tednih naštudirati veliko skladb. Ena od njih - ustvaril jo je Kenny Miller - je bila dolga kar 59 minut. Orkester je nastopil v dvora- ni BBC radia na Škotskem, kjer so posneli zgoščenko koncerta, odigranega v živo. Naslednji dan so koncert pripravili še v večjem jazz klubu v Aberdeenu. »Na Škotskem smo bili en teden, moram pa reči, da smo se glasbeniki hitro začutili, ujeli in tudi razumeli med sabo. Škotska je zelo zanimiva dežela, zato sem bil vesel, da sem jo lahko spoznal tudi s tem gostovanjem.« Miha nam pove, da so pred leti s projektom gostovali po vsem svetu. Žal sedaj ni več tako, ker sredstev za gostovanja ni več dovolj, zato odigrajo le nekaj koncertov v deželi, ki gosti orkester. Miha Koren v letošnjem EBU projektu, ki je združil mlade jazz glasbenike iz Evrope. Tokrat jih je gostila Škotska. Projekt financira Evropska unija, a v skladu, ki financira projekt EBU, ni več toliko denarja, kot ga je bilo pred leti. a bš Cordura predstavila drugi album Z doma posnetim Pantheon of Bionic Gods nameravajo prodreti v tujino Velenje, 9. decembra - Progresivni death metal bend Cordura ima korenine v Šaleški dolini, saj sta ustanovna člana Velenjčan Tim Draksler in Šoštanjčan Grega Plamberger, a se uveljavlja tudi drugod. Pred petimi leti sta se kitaristu in bobnarju pridružila basist in vokalist, danes pa sta to Bagot in Nejc Heine iz Domžal. Leta 2014 so izdali prvenec Astral Projection in ga predstavili metalcem po vsej Sloveniji, med drugim na slovitem festivalu MetalDays v Tolminu. Pred enim letom so začeli snemati drugo ploščo z naslovom Pantheon of Bionic Gods, ki so jo predstavili pretekli konec tedna pred domačim občinstvom. Vzdušje je bilo fenome-nalno, pravijo fantje. »S Cordu- Za metal je v Velenju veliko posluha in občinstvo pozdravi novosti predvsem lokalnih ustvarjalcev, zato je v eMCe placu tudi Corduro pričakalo veliko metalcev. Foto: Tilyen Mucik ro še nisem doživel takega koncerta. Super, da smo se odločili za premierni koncert v Velenju,« je po koncertu povedal Grega Plamberger in dodal, da je napredek od enega do drugega iz- delka očiten. »Muzikalno smo zrasli in nadgradili tako kompozicije, aranžmaje komadov kot tehniko. V tem času smo spoznali, kaj potrebujemo za kakovostno izvedbo koncerta, razvili smo spontano timsko delo in se uigrali. To je prišlo samo od sebe in zdaj dobro funkcioniramo ter se lahko posvetimo glasbi.« Na albumu si sledi osem komadov, ki so sproti nastajali med preigravanji in jih je dodelal Tim Draksler, pri snemanju pa so sodelovali gostje na kitari, violini in klavirju. Sicer je plošča nastala v povsem domači produkciji. »Vse smo naredili sami - snemanje, miks, mastering. To je Cordura. Ugotovili smo, da naša glasba s takim načinom dela najbolj pride do izraza. S Timom imava najbolj izdelano vizijo, kako naj bi naša glasba zvenela.« Poleg uspešne prodaje albumov v tujini si želijo še več koncertov predvsem zunaj slovenskih meja, čeprav že postavljajo koncept za naslednji izdelek. »Zdaj smo zreli, da lahko uspešno nastopamo tudi zunaj,« meni Plamberger, ki se prav zato veseli prihodnjega leta. • tf Za nazaj in za naprej Bojan Pavšek Včasih me notranji impulzi, izzvani iz nostalgije, popeljejo nekaj let ali celo desetletij nazaj v preteklost. Kot bi se čas za trenutek ustavil in mi resetiral življenjsko časovnico na preteklik. Na čas, kot je včasih bil. Želeni trenutki datirajo v obdobja brez invaziv-nih digitalnih tehnologij, samoumevnih hiperaktivnih tempov, kopičenja nebodigatreba dobrin in še mnogo tega, kar najdemo v življenjski malhi sodobnega človeka z začetka drugega tisočletja. Ker je časovni stroj za zdaj zgolj inspiracija v znanstvenofantastičnih žanrih, naj nas tolaži dejstvo, da tudi v preteklosti brez odtenkov sive ni šlo. Totalitarni režim, ki se je pri nas suvereno in na sorazmerno dolgi rok ustoličil po drugi svetovni vojni, je s premišljeno načrtovanimi vzvodi pronical skozi vse mikropore družbe. Pa vendar je kljub neusahljivim pridigam o enakosti družbenih slojev počasi, a zanesljivo začel odkrivati svojo pravo neperspektivno ideologijo. Kot razumska bitja imamo to srečo, da nas možganski obrambni sistem pred psihološkim kolapsom varuje tako, da si na vodilna spominska mesta nastavlja pozitivne življenjske trenutke, prežete s srečo in optimizmom. V njihovem zaledju pa pogosto zaslepljeni od zunanjih, a zelo vplivnih in manipulativnih dejavnikov, tavajo skupki negativizmov. To drugorazredno stanje duha na veliko razočaranje mnogih vedno in povsod predstavlja gonilo ter orožje nekaterih, ki tako ali drugače "skrbijo" za narodov blagor. Na srečo obstaja veliko proti-uteži, med katerimi zagotovo prosperirajo prodorne frekvence delovanja najmlajših generacij. Ekstencialna neobremenjenost, bivalna lagodnost, blaga odgovornost in hormonske bitke ustvarjajo v njih zajetne količine neartikulirane energije, ki gre lahko v konstruktivni eter kjerkoli in kadarkoli. Poudarek je na "lahko". Da so injiciranja mladostniškega udejstvovanja uspešna in razumljena tudi širšemu naboru generacij, potrebujejo smisel, smer in podporo. Velenje je pred tedni na odru kulturnega hrama gostilo zanimiv srednješolski projekt. Projekt 96*. Scenarij zgodbe si za podkonstrukcijo jemlje čas kot fizikalno enoto z že prej želenim učinkom: Namesto naprej teče nazaj! Priče smo plesno-pevski časovni pustolovščini, ki prikazuje spremembe zadnjih dvajsetih let in začne svojo pot v preteklost tukaj in zdaj. V današnjem času! V času, ko pogovore v živo izriva digitalno besedičenje po »svakojakih« spletnih omrežjih. V času, ko je odsotnost edina prisotnost. V času, ko med nami velja za najbolj pametnega pametni telefon. V času, ko ti pravi prijatelj podari le še modro rokico z dvignjenim palcem. In tudi v času, ko je pojav mladostne kreativnosti lahko prej motnja kot pa korist togemu izobraževalnemu sistemu. Projekt 96 nastopajoči začnejo brez besed. Zamaknjeni v zaslone mobilnih naprav. Mladini na odru je takšen začetek pisan na kožo. Saj to je dandanes njihov lajf. Neomejen. Brez zvestobe. Itak. Zgodba skozi domiselne časovne preskoke prične dobivati smisel, ki si za pomembno prelomnico izbere leto 2004. Leto, ko se je rodil Facebook. Kljub vzvratni vožnji skozi čas od tu dalje predstava potuje samo še naprej in navzgor. Rezultat je muzikal, ki obiskovalca impregnira večplastno. Poučna zgodba, ki si jo je ogledalo zavidljivo število velenjskih osnovnošolcev in srednješolcev, predstavlja le jagodo na vrhu projektne smetane. Bistvo postrežene sladice pa je mnogim očem skrito. Premišljen profesionalni pristop, sposobnost prepoznavanja mladostniških potencialov in velika mera tolerance. To so odlike dobrih mentorjev. Odlike, ki jih imajo le redki. Med njimi so še redkejši tisti, ki čutijo, da v takšnih primerih ne gre za polnjenje lastne sklede, ampak za poslanstvo, ki temelji na vključevanju mladine v obetavne ustvarjalne procese. In v glavah prav takšnih ljudi se je porodila ideja o Projektu 96. V mladih so znali spodbuditi željo po učenju, vaji in zajetnem številu nastopov, kar je najzahtevnejša faza znotraj projekta. Nepredvidljiva, včasih iskriva in obvladljiva le z veliko mero diplomacije. Takšni procesi so zažigalne vrvice mnogokrat prikritih potencialov, ki jih že od rane mladosti nosimo v sebi. Projekt 96 jih je prižgal precej. In prav zato lahko nauk njegove zgodbe uvrstimo med dobre iztočnice za začetek novega leta. Naj se iskri tudi v 2017! ■ * Projekt Glasbene šole Gvido in Gimnazije Slovenj Gradec / Idejna zasnova: Tomaž Pačnik in Maša Kolšek O C JU Grafična podoba Projekta 96 Naš čas, 22. 12. 2016, barve: CM K, stran 13 22. decembra 2016 VESEL BOŽIČ Radijski in časopisni MOZAIK Poslovili smo se od iztekajočega se leta Tako kot že več desetletij smo se tudi tokrat zbrali zaposleni in nekdanji zaposleni (razen bolnih in preutrujenih) na pred- novoletnem srečanju in za nekaj ur pozabili na skrbi in obveznosti. Malce smo se povese-lili, se kaj prijaznega pogovorili, predvsem pa občudovali naše upokojence, ki vsi po vrsti skrivajo leta in jim tretje življenjsko obdobje očitno zelo koris- ti. Vesele, brezskrbne in s toplino prežete praznike želimo tudi vam, v prihajajočem letu pa sreče, zdravja in zadovoljstva. ■ 1B PESEM TEDNA na Radiu Velenje Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30. 1. DAVOR RADOLFI - Od božiča do božiča 2. BILBI - Božič je lep 3. PONY EXPRESS - Domači božič Hrvaški glasbenik Davor Radolfi je konec novembra predstavil novo skladbo, primerno veselemu decembru, ko z božičnimi pesmimi slavimo praznični čas. Skladba v zanj značilnih latino ritmih širi pozitivno energijo in veselje, ki ga v teh dneh pričakujemo. GLASBENE novice Nina in Jan spet v duetu Nina Pušlar in Jan Plestenjak sta ponovna zapela v duetu. Tokrat v pesmi Tebe imam, ki jo Jan napisal za svojo mamo že pred petnajstimi leti. Balado, ki je zelo osebna in iskrena, sta Nina in Jan prvič v živo zapela na tradicionalnem pevkinem kon- začetku oktobra izdala svoj prvi EP album Overload. Snemala ga je v Londonu, kjer že dve leti živi in študira glasbo. Po pesmi Player zdaj z omenjenega albuma predstavlja še naslovno skladbo Overload in videospot zanjo. Snemanje spota je potekalo v idilični naravi v okolici Londona, ponovno z mlado ekipo Carousel Films, v kateri se je certu v Ivančni Gorici, drugič pa na dobrodelnem koncertu Nasmeh za življenje aprila letos. Dve izvedbi v živo sta bili dovolj, da sta se odločila, da duet tudi posnameta in ga predstavita poslušalcem. In nista mogla izbrati bolj primernega časa, kot je praznični december. Ina Shai objavila nov videospot Martina Šraj, ki deluje z umetniškim imenom Ina Shai, je v kot režiser izkazal Mike Briggs. Ina bo prihodnje leto nastopila na Emi 2017, kamor se je uvrstila s svojo avtorsko skladbo. Prvič je na Emi nastopila pred skoraj sedmimi leti, leta 2010, pri rosnih sedemnajstih, ko se je predstavila s pesmijo Dovolj ljubezni in v finalu osvojila sedmo mesto. Manca in Isaac presenetila s skladbo in spotom Priljubljena pevka Manca Špik, ki se je v poletnih dneh uspešno vrnila na glasbeno prizorišče z uspešnico Pesem, je tokrat svoje oboževalce presenetila z razkritjem, da je z enim največjih pevskih odkritij televizijskega šova Slovenija ima talent, superfina-listom in drugouvrščenim Isaa-com Palmo, posnela novo skladbo. Skupaj sta posnela skladbo z naslovom Oba, še bolj pa sta presenetila z objavo videospota, s katerim že navdušujeta gledalce. Poleg prepričljive in usklaje- ne vokalne izvedbe je zanimivost skladbe tudi to, da Isaac, ki prihaja iz Argentine in je poročen s Slovenko, svoj del pesmi suvereno odpoje v slovenskem jeziku, čeprav je v naši deželi zelo kratko obdobje. Beyonce najbolj iskana Spletni brskalnik Google je objavil lestvico najbolj iskanih pesmi na spletu v iztekajočem se letu 2016. Med najbolj iskanimi je bila uspešnica Formation ameriške pevke Beyonce. Na drugo mesto se je uvrstila skladba Purple Rain aprila letos preminulega Princea, na tretje pa skladba Black Beatles (izvajalec Rae Sremmurd). Med deseterico so se s svojimi uspešnicami uvrstili še Desiigner (Panda), Drake (One Dance), DNCE (Cake by the Ocean), Adele (Hello), Ruth B (Lost Boy), Disturbed (Sound of Silence) in Mike Posner (I Took a Pill in Ibiza). Najbolj priljubljene božične skladbe Revija Billboard je izdala lestvico najbolj priljubljenih prazničnih pesmi vseh časov. Prvo mesto zaseda Mariah Carey s pesmijo All I Want for Christmas Is You. Pesem iz leta 1994 je ta- ko popularna, da se skoraj vsako leto decembra zavihti tudi na lestvico stotih najbolj priljubljenih singlov v ZDA. Drugo mesto zaseda Brenda Lee s pesmijo Rockin' Around the Christmas Tree iz leta 1958, na tretjem mestu pa je Nat Kig Cole s pesmijo The Christmas Song (Merry Christmas to You). Sledijo Jingle Bell Rock (Bobby Helms), Feliz Navidad (Jose Feliciano), A Holly Jolly Christmas (Burl Ives), Christmas Eve/Sarajevo (Trans-Siberian Orchestra), White Christmas (Bing Crosby), It's the Most Wonderful Time of the Year (Andy Williams) in Last Christmas (Wham!). LESTVICA domače glasbe Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. Božični zborček - Božični čas 2. Prijatelji - Sveta noč 2000 3. Alfi Nipič - Za praznike domov 4. Ognjeni muzikantje - Kaj naj ti kupim za božič 5. Ansambel Azalea - Naj bo tako kot na voščilnice se piše 6. Ansambel Vihar - Naj lepo bodo prazniki 7. Ansambel Golte - Snežna noč 8. Ansambel Pegaz - Božiček zamuja 9. Ansambel Zupan - Nazdravimo novemu letu 10. Novi spomini & Mama Manka - Sneg je www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO PRISMOJENI PROFESORJI BLUESA Prismojeni profesorji bluesa predstavljajo prvo skladbo, ki bo našla mesto na njihovem live albumu, ki so ga posneli na koncertu v ljubljanskih Križankah. Naslov skladbe je Kitchen Girl. ALYA Letošnje leto je za Alyo več kot uspešno. Po zmagi na MMS-u je pesem Srce za srce postala velika uspešnica letošnjega poletja in ena najbolje predvajanih pesmi na slovenskih radijskih postajah. Alyini koncerti, s katerimi navdušuje občinstvo, pa se vrstijo eden za drugim. Poleg tega se intenzivno pripravlja na nastop na EMI, na kateri se bo predstavila 18. februarja. ROKERJI POJEJO PESNIKE Izšla je že dvanajsta izdaja projekta Rokerji pojejo pe- snike, ki na kompilacijah že dvanajst let združuje delo rokerjev in pesnikov. Izid aktualne dvanajste izdaje je pospremil single Leteči nagrobnik, v katerem sta moči združila skupina Nula Kelvina in pesnik Dušan Marolt. NINO Mladi avtor in izvajalec Nino Ošlak uspešno leto 2016, v katerem je izdal album Pod tušem (april 2016), zaključuje s singlom Kozarec vina, s katerim nazdravlja prihajajočemu novemu letu. Skladba se sicer nahaja na njegovem aktualnem albumu. SLOVENIJA IMA TALENT Zmagovalca šeste sezone šova Slovenija ima talent sta člana godalnega dueta WildArt. Mlada godalca sta navdih za svoje nastope gotovo našla v duetu 2Cellos. Gledalci so jima namenili največ glasov, v superfinale pa se je uvrstil tudi slovenski Argentinec Isaac Palma. Naš čas, 22. 12. 2016, barve: CM K, stran 10 14 Ob otvoritvi Čarobne promenade so se lahko otroci v posebnem kotičku slikali z Dedkom Mrazom in snežinkami. Ko je dobri dedek v roke vzel nekajmesečno punčko, ki ga je gledala, kot da je čudež, je prizor spominjal na žive jasli. Le živali so manjkale, drugega nič. Predpraznični čas je seveda zelo naporen tudi za župana Mestne občine Velenje Bojana Kontiča in vse zaposlene v njegovem kabinetu, saj se sprejemi kar vrstijo, na njih pa je tudi marsikatera dobrota. Takole nejevoljno je gledal stran, ko si je šefica njegovega kabineta Saša Sevčnikar privoščila smetanov zalogajček. Najbrž bi si ga tudi sam, a se »čuva«! VESEL BOŽIČ ii^AS t Sir T* j. ' ¿ > • • fl^ri i/ iti -Št ■ 1 ■■ 1. 7 * r \ y i i i? i LÀ ^ i i -iS flj ^ i 5r t u , ■ ^ v j t. - k k Znana velenjska bančnica Alenka Pavlin rr je povsem predana svojemu »poslu.« Vedno nasmejana je pripravljena s svojimi nasveti pomagati strankam. Prihajajoče praznike pa bi najraje pozabila, ker je na začetku prihodnjega leta v velikem pričakovanju svojega življenjskega dogodka. Čvek jo je zalotil zasanjano. Morda tuhta, kakšno presenečenje ji pripravljajo prijateljici bo zapel Jan Plestenjak,jodler Lojze, Boris Kopitar... ali se bo zgodilo kaj drugega? Sama bi verjetno izbrala prvo možnost. ZANIMIVOSTI Priročnik za mladoporočence, ki v zahodnem svetu dviguje prah V turškem mestu Kutahya dobijo mladoporočenci ob poroki priročnik Zakon in družinsko življenje, ki ga mestne oblasti podarjajo, da bi nevesti in ženinu pomagale pri prvih korakih sku- pnega življenja. A vsebina priročnika dviguje prah - predvsem v zahodnem svetu. Na zunaj rožnato obarvani priročnik z vrtnico in srcem na platnici moškemu, ki ima muhasto ženo, predlaga, naj se poroči z drugo, saj se bo prva le tako spametovala. Priročnik dopušča tudi nasilje nad ženskami, saj lahko moški udari žensko, če ta ni ustrežljiva ali ne priznava moškega kot glavnega v hiši. Priročnik še svari pred ženskami, ki delajo, saj lahko na delovnem mestu spoznajo še lepšega moškega od moža in se zaljubijo. V knjigi je zapisano še, da bo otrok, če »ženska med ljubljenjem govori,« jecljal. Šov, v katerem je dovoljeno vse V obilici raznovrstnih resnič-nostnih šovov, ki se borijo za pozornost gledalcev, se je znašel še en: ruski milijarder Jevge-nij Pjatkovski si je zamislil šov Game2:Winter, v katerem je dovoljeno vse. Tekmovalci, ki bodo izbrani za sodelovanje v šo-vu, bodo morali podpisati izjavo, v kateri bodo produ-cente odvezali vse krivde za morebiti zanje usoden izid tekmovanja. Trideset tekmovalcev, med njimi polovica žensk, bo od začetka julija prihodnje leto devet mesecev živelo v Sibiriji, med volkovi in medvedi, pri minus štirideset stopinj Celzija, prehranjevali se bodo le s tem, kar bodo ujeli, lahko bodo oboroženi, v boju za glavno nagrado milijon evrov pa je dovoljeno čisto vse, tudi posilstvo ali celo umor. Z vsemi kriminalnimi dejanji, ki bi se morebiti zgodila med snemanjem resničnostnega šova, se bo po besedah organizatorja ukvarjala izključno policija. Vsak tekmovalec bo imel tudi reševalni gumb in v primeru, da ga bo stisnil, bo ponj prišel helikopter, a to pomeni, da bo izpadel iz tekmovanja. Posebej zanimivo je, da morajo tekmovalci za sodelovanje v šovu plačati 150 tisoč evrov, zanimanje pa je veliko; poleg Rusov se je prijavilo tudi nekaj Američanov in Kitajcev. Išče se prevajalec emotikonov Prevajalska agencija s sedežem v Londonu je objavila, da išče prvega prevajalca emotiko-nov. »Prevajanje emotikonov je področje v razvoju, ki pa ga obvladuje programska oprema, ta pa je pogosto brez občutka za različne kulturne razlike v uporabi in interpretaciji,« so zapisali v oglasu za zaposlitev. Iščejo osebo, ki bo jeziku slikovnih simbolov sposobna dati človeški občutek, za novo delovno mesto pa so se odločili, ko so dobili prošnjo stranke, da se družinski dnevnik prevede v emotikone. Poznavalec emotikonov bo moral za agencijo pisati mesečna poročila o trendih, raziskovati kulturne razlike v uporabi emo-tikonov ter jih prevajati v različne jezike. Z umetnim dihanjem je rešil psa V Romuniji je gasilec Costache Mugurel minuli teden iz goreče stavbe rešil 51-letnega moškega. Ko ga je nesel iz stavbe, je opazil, da je v stanovanju ostal še pes. Stekel je ponj, ga prinesel ven in ga položil na tla pred hi- šo. Ker pes ni kazal znakov dihanja, mu je gasilec življenje najprej skušal rešiti z masažo srca, nato se je odločil še za dihanje usta na usta. Z odločitvijo je kuž-ku rešil življenje. Ko je ta prišel k sebi, ga je gasilec nekaj časa še božal, da bi ga pomiril, nato pa so ga odpeljali k veterinarju na nadaljnjo oskrbo. Našla skoraj 50 tisočakov V bližini nogometnega stadiona v Baslu je pretekli teden 22-le-tnica našla pisemsko ovojnico, v njej pa bankovce v vrednosti 50 tisoč švicarskih frankov (ali nekaj manj kot 47 tisoč evrov). Najdbo je mladenka nemudoma odnesla na policijsko postajo, tam so možje v modrem denar prešteli in lastnika denarja pozvali, naj se javi. Za zdaj neznani lastnik bo moral seveda dokazati, da je denar njegov. Poštena najditeljica bo v primeru izročitve denarja lastniku nagrajena z desetimi odstotki najdenega zneska; če se lastnik v obdobju enega leta ne bo javil, pa lahko obdrži celoten znesek. 22. decembra 2016 frkanje » Levo & desno « V in po zraku Ob odprtju razstave o letalstvu v Šaleški dolini lahko tudi pomislimo o njegovi prihodnosti. Če bo z načrtovanjem gradnje hitre ceste šlo še naprej tako kot doslej, bo cesta še dolgo v zraku. In bi bila morda res hitrejša ureditev prometa po zraku. Naše družine V našem družinskem zakoniku bomo razširili pojem družine. A že zdaj je v mnogih družinah premalo prave družine. Čas upanja Predbožični čas je tudi čas upanja. Ne le za pobožne. Čas upanja je tudi za mnoge zaposlene, ki še vedno upajo na božičnico. In še na kaj. Varuh in ne Matjaža Hanžka so nekateri v Šaleški dolini pozorno spremljali ob njegovem izpraševanju v»Te-ševi preiskovalni komisiji«. Zdaj ga bodo še bolj zaradi pobude za zaustavitev državnega prostorskega načrta za HC proti Šentrupertu. Vsi v njem ne vidijo več varuha človekovih pravic, čeprav nekdanjega. Drugi še bolj. Skoraj res Pogosto slišimo kakšno kritično misel, da nekateri mislijo, da hrana raste v supermarketih. Pa to niti ni daleč od resnice - saj so mnogi trgovski centri pri nas zrasli na najboljših kmetijskih zemljiščih. Niso izbirčni Vse bolj se kaže, da dolgo-prstneži niso izbirčni. Vse bolj delujejo po načelu, da vse nekoč prav pride. Ali pa nekomu. Celjan premagal Nemca Slovenske nogometne organizacije ne bo vodil Nemec, ampak Celjan. Na volitvah je namreč član uprave celjskega Cetisa Raden-ko Mijatovič premagal Matjaža Nemca. (Pre)hitro V Šmartnem ob Paki bi z začasnimi merilci hitrosti radi ugotovili, ali vozniki na nekaterih mestih res divjajo. Prvo preverjanje prevelikih kršitev ni pokazalo; po mnenju nekaterih jih tudi na mestih, kjer naj bi meritve še opravili, ne bo. Saj so objavili lokacije, kjer bodo preverjali hitrost. Spet aktualna Beseda UDARNIK je v Velenju že nekaj časa spet vse bolj udarna. Da le ni na udaru. Naš čas, 22. 12. 2016, barve: CM K, stran 15 22. decembra 2016 ""^Jis VESEL BOŽIČ 15 Dedek Mraz vedno razveseljuje Pravljični mož je v Šaleško dolino tokrat prispel s kočijo - Pričakali so ga številni otroci - Dogodek na Titovem trgu obarvali plesno Velenje, 15. decembra - Pred tednom dni je na praznično okrašen Titov trg prispel še en od treh pravljičnih mož. Dedka Mraza, ki je zagotovo v Šaleški dolini najbolj priljubljen, je pričakala velika množica, otroci so, da bi kaj videli, med njegovim čakali, da jih nagovori, kot tudi, da se spusti med njih in jim podari bombončke. Še prej so skupaj zapeli dve pesmici in prisluhnili pozdravu podžupana Petra Dermola. Dedek Mraz pa je napovedal tudi številne obiske po vrtcih, šolah, krajevnih skupno- kot kostumi obarvali praznično. Dedek Mraz je v teh dneh še zelo zaseden. Samo v sklopu prireditev Veseli december, ki jih pripravlja MZPM Velenje, bo opravil 24 obiskov krajevnih skupnosti in mestnih četrti. Gostijo ga ne le v domovih kulture Dedek Mraz je vedno težko pričakovan dobri mož. To so z obiskom njegovega prihoda v dolino dokazali številni obiskovalci Titovega trga. Bomboni, kijih je delil otrokom, so bili še posebej sladki. prihodom nanj nestrpno čakali tudi na »štuparami« svojih staršev. Zgodnji večer je bil hladen, a obiskovalce je grelo pričakovanje in topel županov čaj, ki so ga delili med njih. Dobri dedek s sivo kučmo in belo brado je tokrat med otroke prispel s kočijo, družbo pa so mu delali prijatelji palčki in številna pravljična bitja. Ko se je povzpel na oder, so male oči postale velike. Otroci so komaj stih, mestnih četrtih, domovih za ostarele in različnih organizacijah po vsej dolini, s katerimi je začel že v petek, dan po prihodu v dolino. V času »selfijev« se je veliko fotografiral s svojimi malimi prijatelji, a mu prav nič ni bilo težko. Medtem so se na odru vrstili nastopi plesalcev in plesalk treh velenjskih plesnih šol, Plesne šole Spin, Plesnega studia N in Plesne šole M dance. Svoje točke so tako z glasbo v vseh treh občinah, ampak tudi v številnih domovih krajanov. Povsod je za otroke od 3 do 6 let starosti - obdaril jih bo več kot 2000 - pripravil isto darilo, v katerem je knjiga in sestavljanka. Do konca leta bo Dedek Mraz opravil vsaj 100 obiskov, zadnjega na silvestrovo, ko bo ob 18. uri na Titovem trgu še zadnjič pozdravil »svoje« malčke. In potem se bo za leto dni poslovil. ■ bš Nosijo dobre misli Decembrski dobri možje so tudi poštarji, saj te dni razveseljujejo ljudi s pošto, polno voščil, pisem in daril _ v? —V 9 V Klasična pošta je digitalnim komunikacijskim sredstvom navkljub še kako živa. Še vedno so poštarji tisti, ki nosijo tako dobre kot slabe novice. Ene presenetijo z razglednicami iz daljnih dežel, druge s položnicami, tretje s pokojnino. Nekaterim jo namreč še vedno dostavijo na dom, čeprav zadnja leta za več kot polovico manj, pravi Miran Brusl, ki na treh rajonih velenjske pošte dostavlja tako pisma kot pakete. Povedal je, da so n v predprazničnem času dostavili veliko več voščilnic, pisem, daril, a ne toliko kot pred desetletjem. »Ljudje še pišejo. Predvsem starejši. Največ pošte dostavimo v zadnjih dveh tednih pred božičem. Vidi se, kdo veliko piše, saj tudi dobi veliko voščilnic. Imamo tudi kako tako stranko, ki ima nabiralnik čisto poln časopisov, reklam in druge pošte, tako da moramo včasih najprej narediti red v nabiralniku, da lahko dostavimo novo pošto,« je povedal. Ljudje predvsem na podeželju, kamor Miran dostavlja, radi povabijo poštarja na okrepčilo, kadar pozvoni in dostavi kaj posebnega. Starejši ljudje se najbolj razveselijo poštarjevega obiska, 11 I I saj mlajših dopoldne navadno ni doma. »V tem času, ko marsikdo tudi kupi kako voščilnico, nas radi povabijo naprej. Nekateri pa nas povabijo ob vsaki priložnosti in mi z veseljem poklepetamo,« pravi Miran in dodaja, da jih pozimi marsikdo povpraša, kako je na motorju, in jih povabi, naj se pogrejejo. »Bolj izkušeni poštarji se že znamo tako obleči, da nas ne zebe. Večji izziv so poledenele ceste. Velikokrat se znajdemo na tleh. Kadar je zelo ledeno tudi večkrat na dan. Najbolj nerodno je, ko se nam razsuje pošta,« je povedal poštar z enajstletnimi izkušnjami, ki je potrdil tudi dva urbana mita. Psi resnično preganjajo poštarje, zato se morajo spoprijateljiti z njimi, ko so še mladiči. »Do psa moraš biti prijazen. Se pa tu in tam kakšen pes vseeno zažene za motorjem. Ugriznil me še ni nobeden, se mi je pa enkrat zapletel pod kolesom, da sem padel.« Pa tudi zvonijo res samo dvakrat. »Za vsak slučaj, če kdo slučajno ni slišal zvonca, potem pa odhitimo naprej,« je povedal Miran Brusl med razvrščanjem pošte, ki je včeraj še bila pri pošiljateljih, danes pa je že pri naslovnikih. a tf J Vsak poštar pri potovniku najprej razvrsti pošto,preden jo zloži na motor. V teh dneh je še posebno veliko voščilnic. Čarobna promenada greje Vsak dan do 30. decembra pripravljajo dva dogodka - Ob 17. uri vabijo najmlajše, ob 19. uri starejše Velenje, 17. decembra - V soboto je pritisnil mraz, a to ni motilo Šalečanov, ki so popoldne prišli na odprtje Čarobne promenade. Grel jih je tako program kot ogenj, ki v velikih kuriščih ne bo ugasnil vse do predzadnjega dne v letu. Greli so jih tudi topli napitki, ki jih letos ponujajo štirje lokalni gostinci. Čarobno promenado so prvič postavili lani, ker se je med občani dobro prijela, so jo letos še dopolnili. Najprej so zaplesale snežinke. Ker pravih ni in ni, so to storile plesalke Plesne šole Spin, ki so s programom na odru priklicale tudi Dedka Mraza. Ta je pozdravil otroke, ki so ga prvič videli že dan prej, ko je prispel v dolino. »Med otro- Čarobno promenado je uradno odprl župan Bojan Kontič. Ob tem je povedal: »Tudi v Velenju smo se odločili, da uredimo prostor, kjer se bomo lahko družili vse do konca leta. Program bo bogat, prepričan sem, da bo večerni koncert pa je pripravila domačinka Manca Dremelj. Organizatorji Mestna občina Velenje, Mladinski center Velenje in Festival Velenje na Čarobni promenadi pričakujejo množičen obisk. V bogat program, ki Praznični čas si lahko vse do predzadnjega dne v letu pričarate na čarobni promenadi. Odprtje je bilo pravljično. ki je vedno lepo; so razigrani, veseli, polni pričakovanj. Vem za njihove skrivne želje, zato se bom potrudil, da jih uresničim. Razdelil bom tudi veliko bombončkov,« je povedal, preden se je prestavil v prav zato postavljen kotiček, kjer so se otroci lahko fotografirali z njim in snežinkami. razlogov, da se tukaj družimo ob popoldnevih in večerih, veliko.« Ob tem je izrazil željo, da bi bilo leto 2017 lepše kot leto 2016, da bi se v njem izpolnilo čim več želja, ki se morda letos še niso. Potem so dogodek popestrile Trebanjske mažurentke, ki jih je spremljal pihalni orkester, bo vsak dan potekal od 17. do 22. ure, so vključena velenjska kulturna društva in plesne šole, osnovne šole in vrtci in številni drugi. Program na čarobni promenadi bodo zaključili s koncertom Don Mentony Banda. a bš Praznični sejem je tudi dišal Praznični sejem je letos potekal na Cankarjevi ulici. Združili so ga s predstavitvijo turističnih in drugih društev, združenih v Turistično zvezo Velenje. Velenje, 17. decembra - Sobotno dopoldne je bilo v centru mesta obarvano praznično. Na Cankarjevi ulici je potekal letošnji praznični sejem drobnih daril in dobrot, ki ga je pripravil Festival Velenje. Ponudba je bila pestra in raznolika, od igrač, nakita, lesenih in keramičnih izdelkov do kulinaričnih dobrot. Razstavljalci so prišli iz vseh koncev Slovenije, obisk pa je bil kljub mrazu dober. Na prehodu do Centra Nova so se predstavljala turistična in druga društva, ki se združujejo v Turistično zvezo Velenje. Predstavili so svojo dejavnost med letom, Turistično društvo Velenje pa je promoviralo svetovni festival praženega krompirja, ki bo 2. septembra 2017 ob Velenjskem jezeru. V velikem kotlu so pre-pražili kar 50 kilogramov krompirja. Ves je hitro pošel, saj so ga delili med obiskovalce. Kuhano vino pa so ti lahko dobili na stojnicah, ki sta jih v okviru sejma postavila velenjski Lions in Rotary klub. a bš Naš čas, 22. 12. 2016, barve: CM K, stran 10 16 £ VESEL BOŽIČ »»^AS 22. decembra 2016 V veselem decembru niso vsi veseli Prazniki niso za vse čas veseljačenja ali miru, saj so mnogi osamljeni ali v stiski - V društvu Dotik sočutja opozarjajo, da je prav osamitev tista, ki stiske še poglobi Tina Felicijan Bolj ko se približuje božično--novoletni čas, bolj smo obdani s podobami srečnih družin, tesnih prijateljstev, obilnih pojedin, bogatih daril. Ustvarjajo nam občutek vsesplošnega blagostanja. A praznik ni za vse čas sprostitve in užitka v miru, toplini, dobrinah. Za mnoge je praznik še en vsakdanjik, v katerem se borijo s socialnimi, duševnimi stiskami. »Veliko ljudi je osamljenih, bolnih na duši in telesu, veliko je žalujočih, depresivnih. Vsi ti ljudje se bojijo veselega decembra, ko je vendar treba noreti, se veseliti, da ne štrlimo iz povprečja. Veliko ljudi mi zaupa svojo stisko med prazniki, ko se jim zdi, da vsi vese-ljačijo, le oni ne morejo,« je zapisala soustanoviteljica društva za pomoč, za druženje in soustvarjanje boljšega življenja Dotik sočutja Danica Stropnik, ki je pred nekaj leti sama šla skozi podobno stisko in dobro pozna ta občutek. V obdobju globoke- Eni razkazujejo veselje, drugi skrivajo žalost Psihološki učinek praznikov se pri mnogih odraža v bolj intenzivnih občutkih, s katerimi so sicer prežeti ob vsakdanjikih. Do-brovoljni ljudje so skorajda evfo- tisto množico veselih, čeprav je v resnici bolečin in osamljenosti ogromno,« pravi in dodaja, da je stisko lažje prestajati, če veš, da nisi edini, ki jo čuti. Osamljeni ljudje se navadno še bolj zaprejo vase, so manj družabni, s tem pa se negativno čustveno stanje le poglablja. Ljudje skrivajo svoje stiske pod masko, s tem pa poslabšajo svoje stanje. »Osamljenost pri ljudeh prepoznamo po tem, da niso tako zgo- Tudi osamljeni ljudje v svoji samoti niso sami, saj niso edini, ki jih prevzemajo negativna čustva in občutki. Če že nimajo bližnjih, imajo drug drugega. In ljudi, ki jim lahko pomagajo do boljšega počutja. A prvi si lahko pomagajo sami - z voljo do družbe, dobrega počutja in pozitivnega vzdušja. Zato je najbolj pomembna odločitev, da hočejo stopiti iz stiske, naslednji korak pa poiskati oporo in tako premagati osamljenost. Danica Stropnik: »Na negativne občutke je treba pogledati brez pomilovanja in s sočutjem.« ga žalovanja je sama potrebovala neko pomoč in ugotovila, da je v stiski pomembna spodbuda za duhovno in osebnostno rast. Danes dobro razume ljudi s podobnimi občutki potrtosti, osamljenosti, zato v društvu pomaga ljudem, ki tonejo v depresijo. rični. Bolj mirni, zadržani in otožni ljudje pa postajajo depresivni. V obup jih spravljajo finančne stiske, brezposelnost, ogromno je ločitev, opaža Danica. »Mediji, trgovski centri, vsi poudarjajo veseli december, ob tem pa se negativna čustvena stanja ljudi, denimo žalost, osamljenost, bolezen, potencirajo, ker sami ne morejo doživljati tega veselja. Gre tudi za občutek, da ne spadaš v Rekli so » »V tem času nisem bolj osamljen, jo pa bolj pogrešam, ker me veliko stvari spomni nanjo oziroma na njeno odsotnost. Recimo to, da ne bo njene rožičeve potice, ker ne maram nikogaršnje druge. Božič in praznike preživim z družinami svojih otrok. Ko se vrnem v svoje stanovanje, kjer je vse bolj tiho, samo televizija šumi, pa moram priznati, da me tisto brezdelje in samota primeta malo bolj na trdo,« je povedal starejši vdovec. »Navajena sem biti sama. Vedno sem se znala zaposliti. Imam prijatelje, nečake. Lastne družine ne pogrešam. Tudi za pra- znike sem že bila sama, pa so minili čisto mirno. Zadnja leta morda celo preveč mirno, ker v tem času vsi nekam hitijo, imajo polno zaključkov in srečanj, nakupujejo in se pripravljajo na praznovanje. Ko so prosti, pa so radi s partnerji ali družino. Priznam, da bi mi prijalo druženje,« pravi samska ženska. »V svojem življenju sem veliko časa preživela od doma, saj sem potovala, nekaj mesecev živela kje drugje, tako kot zdaj v Velenju. Letos bom praznike preživela sama v Velenju. Sicer ne dam veliko na božič ali novo leto, ampak lepo se je takrat s kom zabavati. Velenje pa je tako tiho in mirno. Sem malo osamljena, nisem pa po- trta. Družba bi mi prišla prav, ampak nič hudega, če bom praznike preživela na dolgih pohodih in filmskih večerih,« je povedala mlada tujka. »Ko sem bila še samska, se je moja depresija kljub druženju s prijatelji in družino v prazničnem času poglobila. Imela sem občutek, da so vsi srečni, jaz pa vedno bolj otožna, melanholična. Nisem marala praznikov, ker mi je manjkalo prav tisto, kar so navzven vsi kazali. Zdaj imam partnerja, a kljub temu ne morem reči, da so prazniki zame čas neizmernega veselja. Grenak priokus je ostal,« pravi mlajša ženska. ob tem pa opozarja, da tudi pretirana vsiljivost ne pomaga. Vsem, ki so v stiski, svetuje, naj se ne osamijo, ampak naj poiščejo pomoč. Naj bodo sočutni do sebe in drugih. »To pomeni, da se ne smiliš samemu sebi. Namesto tega se zaveš, da si žalosten, osamljen, ampak nisi edini. Ko postaneš sočuten do se- > vorni, se ne vključujejo v družbo, se izgovarjajo, da nimajo časa. Nekateri zanemarijo svoj zunanji videz. Če smo pozorni, lahko prepoznamo tudi drugačno držo, način govora.« Ljudi ne bi smeli prepuščati samoti, ampak bi jih morali povprašati po tem, kako se počutijo, jim pokazati, da nam je mar zanje. »Najslabše je, da si ljudje sploh ne vzamejo časa, sploh ne vprašajo,« pravi, Društvo Dotik sočutja je dosegljivo na telefonski številki 068 632 620, prek elektronske pošte dotiksocutja@ gmail.com in na Facebookovi strani Društvo Dotik Sočutja. be, se lahko začneš družiti s sebi podobnimi, si poiščeš strokovno pomoč, bereš, se pogovarjaš in nisi več tisti ubogi jaz.« Tako si začneš pomagati, je sklenila Danica Stropnik. 1*** Šaleški aeroklub - Lajše Topolšica 207 c K Zanimive zgodbe v Muzeju Velenje - Prazničnim prepevanjem bodo obiskovalci v »volnenem tednu« lahko prisluhnili še dvakrat. Danes, v četrtek, 22. decembra, bo ob 20. uri pod vodstvom Danice Pirečnik na gradu prepeval Šaleški akademski pevski zbor. Praznična prepevanja na Velenjskem gradu pa bodo v petek, 23. decembra, ob 18. uri zaokrožili člani Mešanega pevskega zbora Škale pod vodstvom Jerice Žgeč. Potopisno predavanje o Zahodni Sahari bo v četrtek, 22. decembra, ob 17. uri pripravil Damjan Vrenčur. V zadnjih petih letih sta Damjan in Janja Vrenčur štirikrat obiskala Zahodno Saharo ter tam skupno preživela več kot deset mesecev. Načrtno sta prevozila njen puščavski del, obiskala maroška okupirana ozemlja in osvobojeno območje Polisaria ter sklenila mnogo prijateljstev z domačini. Praznični bazar v Šoštanju Šola zdravja Šoštanj vabi na brezplačni praznični bazar na tržnico v Šoštanj. Izbrali boste lahko drobna darila - igrače, knjige, zgoščenke, slike, oblačila, nakit ... Poiščite darilo zase in za druge, prinesite tudi vi drobna darilca, predmete, ki jih ne potrebujete več, a menite, da so dovolj ohranjena, da bi lahko razveselila nekoga drugega. Praznični bazar bo organiziran 23. decembra od 17. do 19. ure in 24. decembra od 9. do 11. ure. Za posladek in glasbo bo poskrbljeno. ■ ■ Želimo vam prijetne ■ v ■ v božične praznike in vse dobro v letu 2017! B/S/H/ VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO Našim sodelavcem, njihovim družinam, poslovnim partnerjem in vsem ostalim bralcem želimo vesele in mirne praznike ter srečno novo leto 2017. BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje BSH HOME APPLIANCES GROUP www.bsh-group.si Več prenosa, več užitkov! www.me2.si 1000 MIN 1000mms/sms 11 GB ■ • / vala za zaupanje. Želimo vam veliko lepih priložnosti in dobrih odločitev. Srečno 2017! mm o wBM K^owe^O Želimo Vam mirne § ^ ^^ * božične prazwke^ j? ter obilo zdravja in sreče v letu, ki prihaja! ^^K^ I - ROGEL - METAL d.o.o. Gavce 28 a, Šmartno ob Paki, T 03 896 53 70 PRODAJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE PO SISTEMU KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj 03 898 49 70 www.kz-saleskadolina.si STARO ZA NOVO! Informacije: 041 813 949 VELIKA IZBIRA PIROTEHNIKE!!! IZKORISTITE GOTOVINSKE,____ IN KOLIČINSKI POPUST ŽElNAtODLIČNE xENEh!l AJDOVA MOKA, 1 kg SONČNICE PISANE BOŽIČNA ZVEZDA DBSS, d.o.o. i T: +38 6 5 9 0 8 76 24 | G: +386 31 320 023 | www.dbss.si Naš čas, 22. 12. 2016, barve: CM K, stran 23 22. decembra 2016 ""^Jis VESEL BOŽIČ V 17 Materinski domovi ena od oblik urgentne pomoči 10 let materinskega doma v Mozirju - Doslej nudili pomoč 87 materam in 107 otrokom - Najpogostejši vzrok ekonomsko-socialne stiske Tatjana Podgoršek Materinski dom v Mozirju, ki sodi v sistem materinskih domov, varnih hiš in sorodnih organizacij pri Ministrstvu za delo, dom in družino, praznuje letos 10-letnico delovanja. V tem času je tu pomoč iskalo 87 mam oziroma žensk ter 107 otrok iz vseh delov Slovenije. Večina med njimi je bilo mlajših, starih v povprečju dobrih 25 let, pove vodja doma Dragica Veček, razlogi, zaradi katerih so iskale vsaj začasno rešitev iz stiske, pa različni in prepleteni. Rešitve iščejo skupaj »V materinskem domu je prostora za pet mam s po dvema otrokoma. Če jih ima katera več, prilagodimo bivalne razmere. V tem trenutku so v njem našle začasen drugi dom 4 matere s prav toliko otroki,« pojasnjuje sogovornica in dodaja, da se v 10 letih delovanja do- ma še ni zgodilo, da bi sobe samevale, v zadnjem času pa tudi nimajo čakalne vrste, tako kot jih imajo nekateri materinski domovi drugod po Sloveniji, predvsem v mestih, kot so Ljubljana, Maribor, Celje, ki jih matere z otroki v zadnjem času najbolj iščejo. »Po svoje jih razumem, ker je večina med njimi brez zaposlitve, brez denarja, nimajo lastnega avtomobila, ne vozniškega izpita, imajo pa v mestih več možnosti za zaposlitev.« V domu je bilo v tem času čutiti praznično razpoloženje. Božično-novoletna okrasitev pri vhodu v dom, v njegovi notranjosti pa toplo ter čisto vzbuja pri obiskovalcu pridih domačnosti. Toplino je bilo čutiti na vsakem koraku. Po zagotovilih Večkove si v domu prizadevajo, da bi matere tu našle tisto, zaradi česar so se umaknile iz domačega okolja in potrkale na vrata materinskega doma. »Z ustvarjalnimi delavnicami, v katerih Dragica Veček: »Za ekonomsko--socialnimi stiskami uporabnic tičijo življenjske zgodbe, ki se te - tudi če nočeš - dotaknejo.« sodelujejo tudi otroci, poskušamo povezati ženske in otroke med sabo. Trudimo se jim izboljšati samopodobo, jih okrepiti in pripraviti na življenjske izzive, ki jih čakajo. Kajti treba je gledati naprej, iskati rešitve in možnosti. Išče- mo jih skupaj, katere so, opredelimo v individualnih načrtih ob namestitvi v dom. Njihovo udejanjanje v praksi je vse prej kot enostavno. Sicer pa je dejstvo, da so materinski domovi le ena od oblik urgentne pomoči.« Skupno jim je ... Najpogostejši vzroki, zaradi katerih poiščejo ženske pomoč v materinskem domu, so ekonomsko-socialne narave. V njihovem ozadju pa življenjske zgodbe, ki še tako trdnega poklicnega strokovnjaka ganejo do srca, saj so žrtve psihičnega, fizičnega in ekonomskega nasilja. Vsaka zgodba se me dotakne bolj, kot bi me pravzaprav smela, pojasnjuje Ve-čekova, a najbolj me prizadenejo spolne zlorabe otrok. V zadnjem času smo imeli v domu dva takšna primera. Stvari so težko dokazljive, v ustanovah, ki bi morale mamam in samim otrokom najbolj stati ob strani, pa si mnogokrat zatiskajo oči, postopki trajajo predolgo. Naša skupna nemoč pri tem je velika.« Za nameček je mnogim poleg tega, da so brez zaposlitve, denarja, brez strehe nad glavo, skupne še druge stvari: na primer - nimajo osvojenih gospo- dinjskih, higienskih navad, njihova izobrazbena raven je nizka, srečujejo se s težavami pri vzgoji otrok in skrbi zanje, nimajo svoje socialne mreže ...« Dobro sodelujejo z okoljem Dragica Veček je zelo zadovoljna s sodelovanjem z okoljem. Mozirjani so topli, sočutni ljudje, pravi. V veliko pomoč so jim Župnijska Karitas, lokalna skupnost, institucije - lokalne in državne, ki delujejo v tamkajšnjem okolju, neprecenljiva je pomoč prostovoljcev strokovnega sveta za socialna vprašanja pri Mestni občini Velenje. »Velenjski brigadirji so zlata vredni. Predlani so - na primer - prebelili celo hišo brezplačno, stanovalkam doma pomagajo z oblačili, tehničnimi aparati, letos pa so za stanovalko invalidko iz njihovega okolja, ki je bila tu s svojo 15-letno hčerko, pomagali rešiti njeno stanovanjsko vprašanje. Sodelovanje z njimi je lep primer iskanja pomoči sočloveku, ne glede na ideologijo oziroma strankarsko pripadnost,« je še povedala Dragica Veček. ■ Do ničelne tolerance smo se daleč Temeljna načela o preprečevanju nasilja se niso spremenila, so pa bolj poudarjena -Več nalog za centre za socialno delo Tatjana Podgoršek Zakon o preprečevanju nasilja v družini, sprejet leta 2008, je letos doživel prve spremembe in dopolnitve. Strokovna delavka na Centru za socialno delo Velenje Irena Vučina ob primerjavi dosedanje ureditve tega področja z novostmi pravi, da se temeljna načela zakona niso spremenila, so pa bolj poudarjena. »Eden od glavnih ciljev novele je zagotovo izboljšanje in posodobitev zakona, tako da bo ta še bolj ščitil žrtev nasilja in prepre- ni ni zasebna stvar, ampak gre za splošno družbeno težavo. Do ničelne tolerance, kar naj bi bil cilj, smo še daleč.« Novosti Vučinova je povedala, da dopolnitve in spremembe opredeljujejo nove oblike nasilja, natančneje določajo, kdo so družinski člani, uvaja strožje ukrepe za povzročitelje nasilja, nalagajo centrom več nalog ... Med drugim morajo ti po novem še posebej skrbno obravnavati primere, v katerih je žrtev nasilja otrok, > V letošnjih 11 mesecih so na centru obravnavali blizu 60 primerov nasilja in 72 žrtev nasilja v družini, leta 2015 pa 61 primerov nasilja in 74 žrtev nasilja v družini. čeval nadaljnje zlorabe. Vendar to velja le za odkrito nasilje, za primere, s katerimi se ukvarjamo na centrih. Je pa veliko nasilja, za katerega ne vemo. Zaradi novele si ne obetamo manj obravnav primerov. To lahko pričakujemo šele takrat, ko bo celotna družba in vsak posameznik v njej dojel, da nasilje v druži- katere jih napoti center, pomeni zanj oteževalno okoliščino v sodnih postopkih. Tudi udeležba na multidisciplinarnem timu je za vse vabljene obvezna. sploh kadar gre za sum spolne zlorabe. Prav tako lahko center po novem na zaprosilo žrtve nasilja pridobi od zavoda za prestajanje zaporne kazni podatke o prostih izhodih obsojenca, o njegovem morebitnem pobegu iz zapora in predvidenem datumu odpusta. Neudeležba povzročitelja nasilja v programih, v Irena Vučina: »Kljub spremembam in dopolnitvam zakona je pomanjkljivosti pri odkritem preprečevanju nasilja v družini še kar nekaj.« Spremembe razširjeno opredeljujejo družinske člane. Mednje sedaj sodijo tudi osebe, ki so v partnerskem razmerju, ne glede na to, ali živijo v skupnem gospodinjstvo ali ne. »V zakonu je po novem jasno zapisano, da je nasilje v družini prepovedano, kar pomeni tudi telesno kaznovanje otrok, in da se za nasilje po novem štejeta še grožnja in zalezovanje žrtve. Dodatno se za fizično nasilje šteje prisiljeva-nje v delo ali opustitev dela ter omejevanje gibanja in komuniciranja, za spolno nasilje pa tudi objavljanje spolnih vsebin o žrtvi. Za psihično nasilje se dodatno opredeljuje razširjanje informacij o žrtvi. Razširjena je opredelitev ekonomskega nasilja, in sicer kot neizpolnjevanje obveznosti do družinskega člana ali prelaganje obveznosti na družinskega člana brez njegove vednosti ali pristanka.« Irena Vu-čina je med novostmi omenila še razširitev dolžnosti za prijavo nasilja, pravico žrtve za izbiro spremljevalca (ta jo spremlja v vseh postopkih, kjer je udeležen povzročitelj nasilja, ne le v postopkih, povezanih z nasiljem), obvezno usposabljanje za tožilce in sodnike, postopek za zaščito žrtve in njenega spremljevalca. Pogosto - je pojasnila sogovornica - se je dogajalo, da policija ni mogla skupaj z žrtvijo stopiti v stanovanje, v katerega je ta šla po obleko in druge nujne stvari Vulkanizerstvo Škale, Škale 97, Velenje, tel.: 03/ 777 08 50, GSM: 031/ 340 850 Avtopralnica Selo, Selo 10 b, Velenje www.gume-zivic.com | info@gume-zivic.com TOTALNA RAZPRODAJA ZIMSKIH PNEVMATIK! Mi PRANJE OSEBNEGA VOZILA - 6 € KOMPLET ČIŠČENJE OSEBNEGA VOZILA - 16 € Zahvaljujemo se vam za zvestobo in vam želimo srečno vožnjo v letu 2017! in v katerem je bil tudi povzročitelj nasilja. Po novem žrtev s prošnjo policiji za varovanje daje tudi soglasje za vstop v stanovanjske prostore. Kar nekaj pomanjkljivosti Na vprašanje, kje ocenjuje, da je v zakonu še vedno največ pomanjkljivosti, je Irena Vučina odgovorila: »Jih je kar nekaj. Nekatere novela sicer poskuša odpraviti, kaj bo to pomenilo v praksi, pa je še prezgodaj ocenjevati. Upam, da bodo sedaj postopki pred sodiščem za zaščito žrtve nasilja bolj učinkoviti. V praksi namreč žrtve večkrat opozorijo na predolge postopke, da se pogosto počutijo, da so same krive za nasilje, imajo občutek, da se jim ne verjame, da se nasi- lja ne splača prijavljati, ker imajo zaradi takšne odločitve same prevelike posledice.« V praksi, še dodaja, se velikokrat pokaže, da nasilneža prepoved približevanja ne ustavi, če mu ne grozi kazen. Večje pomanjkljivosti - tako Irena Vučina - so pri mladostnikih, ki izvajajo nasilje nad svojimi starši in drugimi družinskimi člani. V sistemu jih nimajo kam umestiti. Pomanjkljivosti so tudi pri starostnikih, do katerih so nasilni odrasli otroci, ki skrbijo zanje. »Nekatere od omenjenih pomanjkljivosti novela zakona odpravlja, pri mladostnikih in starostnikih pa žal ne,« je še dejala Irena Vučina. y www.janflorjan.si 1 FLORJAN INŽENIRING IN PROIZVODNJA PROIZVODNI PROCESI | AVTOMATIZACIJA STROJEGRADNJA | VODENJE | INŽENIRING Sedež podjetja: Stanetova 37, Velenje, tel.: 03 898 73 30 Delavnica: Lokovica 28 h, Šoštanj, tel.: 03 898 73 30 E-kontakt: janflorjan@janflorjan.si | www.janflorjan.si Znanje in izkušnje s področij naših aktivnosti nam zagotavljajo visoko kvaliteto storitev, tako da je vsak izdelek ne le tehnično in oblikovalsko dovršen, ampak tudi visoko funkcionalen, proizvodno nezahteven in naravi prijazen. Želimo Vam taroben božit ter obilo zdravja in osebne srete v letu, ki prihaja! ■ Naš čas, 22. 12. 2016, barve: CM K, stran 10 18 VESEL BOŽIČ 22. decembra 2016 Nagradna Križanka Elektro Jezernik Z električnimi inštalacijami se ukvarjamo od leta 1993. Vsa ta leta vlagamo v izobraževanje in izpopolnjevanje vseh zaposlenih ter nakup profesionalne opreme. Pridobljeno znanje, primerna oprema, izkušnje in dobra ekipa so namreč potrebni za kako- vostno, hitro in cenovno najugodnejšo izvedbo elektro inštalacij. Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Elektro Jezernik«, najkasneje do ponedeljka 2. januarja. Izžrebali bomo tri nagrade: 1. nagrada reflektor Beghelli 24W/1500lm, 2. nagrada zunanja svetilka EGLO, 3. nagrada okrasna razsvetljava svetlobni niz (SSL165-I) - sneženje. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti. 1 2 3 4 5 6 7 8 g 10 11 12 13 14 15 16 17 18 Naš čas, 15. 12. 2016, barve: CM K, stran 15 15. decembra 2016 ""^Jis VESEL BOŽIČ 19 Na Šaleški grad ponesli dobre misli Mali planinci so se s Šalčkom podali na čarobni nočni pohod na Šaleški grad Šaleško planinsko društvo v enotah Vrtca Velenje vodi planinski krožek za najmlajše. Za decembrski planinski pohod so se povezali s Turističnim društvom Šalek in Kulturno-ume-tniškim društvom Dudovo drevo ter otroke in njihove starše povabili na čarobni nočni pohod na Šaleški grad, saj se prav tam začne Šaleška planinska pot. Na šaleškem trgu jih je pričakal vilenjak Šalček in jim najprej pokazal staro gotsko cerkev pa gasilski dom, v katerem je tudi muzej gasilstva, celo Dudovo drevo in ledeno vilo pod njim, naštel pa je tudi veliko zanimivosti o Šaleškem gradu in razkril, zakaj je pod njim prepih. Nato je kolono otrok in njihovih staršev pospremil na grad, kjer jih je v soju bakel pričakal vitez Valentin Šaleški z grajskima damama, ki so malim obiskovalcem pomagali okrasiti božično drevesce z dobrimi mislimi. Staršem so postregli s čajem, otroke pa povabili v notranjost znamenitega trikotnega stolpa, v katerem so lah- ko občudovali plešoče lučke. Pohod so še dvakrat ponovili, priložnost za izvedbo pa so dobile tudi mlade vodnice z osnovne šole Šalek. Tako so želeli spodbuditi družine k skupnemu preživljanju prostega časa in gibanju na svežem zraku ter tako otrokom kot odraslim približati kulturno in zgodovinsko dediščino Velenja, saj se je marsikdo prvič povzpel na Šaleški grad. • tf Ob jubileju bodo izdali knjigo Tudi letos so na Univerzi za tretje življenjsko obdobje Velenje razpisali in izvajajo devet sklopov krožkov: tuji jeziki, računalništvo, geografija in zgodovina, likovno ustvarjanje, glasbeno ustvarjanje, hortikultura, splošne dejavnosti, ročna dela in skrb za lastno zdravje. Slušatelji vseh krožkov so zelo aktivni, pripravili so tudi številne predstavitve in razstave. Tako je tudi ta mesec. Prejšnji teden je skupina Lastovke sodelovala na praznovanju Društva upokojencev v Mozirju, ta ponedeljek pa so članice krožka Klekljanje Mozirje pod vodstvom mentorice Erike Pajk razstavile svoje izdelke na razstavi ročnih del v tamkajšnji galeriji. Na ogled bodo še danes in jutri. Godbeniki so prav tako aktivni vse leto. V ponedeljek so nastopili na Promenadi, 1. januarja prihodnje leto ob 12. uri pa bodo na trgu v Šmartnem ob Paki. Novoletno Na sedežu univerze tečejo zadnje priprave za izdajo knjige o 30-letnem delu univerze v Velenju. Zbirajo denar, iščejo sponzorje, želimo najboljše. Ali so na- Klekljarice svoje izdelke predstavljajo v Galeriji Mozirje srečanje članov univerze bo v nedeljo, 15. januarja, ob 15. uri v dvorani Gasilskega doma Velenje. Prireditev v počastitev praznovanja 30-letnice univerze pa bo v domu kulture Velenje v sredo, 15. februarja, ob 18. uri. redili in v knjigo zajeli vse zanimivo in pomembno dogajanje preteklih let, pa boste povedali bralci, ko boste februarja 2017 prebirali knjigo. Že sedaj se veselijo vsakega kupca, vsake pomoči. a M. Skrt Božično-novoletno druženje Velenje, 14. decembra - Nasvi-denje v naslednjem decembru, smo si rekli vsi prisotni pred enim letom, ko smo se razšli po zabavnem druženju z bazarjem v naši šolski avli na OŠ Gorica. Pa je spet tu - ta veseli december. Le da smo se letos srečali kar v hramu kulture sredi praznično okrašenega Velenja. Kulturni dom je pokal po šivih, toliko obiskovalcev se je zbralo. Na odru se je na belo-rdeči sceni otroškega in mladinskega pevskega zbora naše šole ter mladinskega orkestra Glasbene šole Frana Koruna Koželjske-ga Velenje odvrtela vsa množi- ca čarobnih decembrskih šeg in navad, značilnih za ta čas, ki so jih prikazali učenci naše šole, od najmlajših do najstarejših. Mi-klavževanje, pa božič s polnoč-nico in koledniki, ki s pesmijo voščijo sreče in zdravja v prihajajočem letu. Tepežkanju, ki so se ga najbolj veselili otroci, pa je sledil prikaz silvestrovega in najdaljše noči v letu. Tudi na dobrega starega Dedka Mraza nismo pozabili. Vse to ob obilici glasbe in petja, decembrskemu času primernega. Prava paša za oči in ušesa! Druženje smo sklenili pred domom kulture, kjer so bogato obložene stojnice vabile s pisano paleto izdelkov in dobrot, ki so jih izdelali in pripravili učenci ob pomoči učiteljev in učiteljic pa tudi staršev. Ves izkupiček bomo namenili Šolskemu skladu in tako našim učencem pomagali do novih znanj in nepozabnih dogodivščin. Zahvaljujemo se vsem, ki so kakorkoli prispevali k temu, da smo doživeli res lep kulturni večer. Vesele praznične dni in uspešno leto 2017 vam želijo učenci in kolektiv OŠ Gorica. Čarobna božična bajka Prvič v svoji zgodovini je Mo-zirski gaj odprl vrata obiskovalcem tudi v decembru. V prelepo okolje jih vabi Prva božična bajka Slovenije. Igro svetlobe in barv več kot pol milijona bleščečih lučk si je moč ogledati vsak dan od 16. do 21. ure do 7. januarja prihodnje leto. Po mnenju obiskovalcev je gaj čudovit. »Prav ti občutki so bili eden od razlogov za pripravo čarobne Prve božične bajke Slovenije, s katero razveseljujejo obiskovalce v 40-letni zgodovini parka tudi v decembrskih dneh. Že pred nekaj leti smo upravljalci Igra barv in svetlobe v Mozirskem gaju je prava paša za oči razmišljali, kako bi izkoristili to čudovito kuliso, infrastrukturo, sprehajalne poti, zanimive objekte, drevesa, potoke z mostovi, tudi v adventnem času,« je povedal Darko Bele, predsednik Etnolo-ško-hortikulturnega društva Mozirje, ki upravlja park. Ker niso imeli znanja, izkušenj, se tega niso lotili. Letos pa so se povezali s poslovnim partnerjem iz Hrvaške, ki pripravlja takšne božične bajke že več kot 15 let. Ta je prispeval izkušnje, upravljal-ci pa pridne roke in s skupnimi močmi so spremenili Mozirski gaj v pravljično deželo. Poleg tega so pripravili še nekaj dodatne ponudbe. • Tp Pravljična Topolšica Topolšica - Tudi Topolši-co je zajelo praznično razpoloženje. Člani Turističnega društva Topolšica -Podeželje so pred hotelom Vesna postavili jaslice na prostem. Obiskovalci jih bodo lahko občudovali vse do sredine januarja. Ob postavitvi sredi decembra pa so poskrbeli tudi za pravo zimsko-pravljično doživetje, nad katerim so bili navdušeni vsi, tako domačini kot gostje. a mkp Zimska pravljica tudi v Topolšici (foto: David Verdnik) Vulkan z bovlingom sklenil leto Konec leta je pravi čas, da se ozremo nazaj in pregledamo rezultate dela. Z letošnjimi smo izredno zadovoljni. Naše Društvo Vulkan se iz leta v leto lepo razvija in izpopolnjuje. Skoraj ni dogodka v KS Bele Vode, v katerega ne bi bili vključeni. Dobro se zavedamo, da brez marljivih Prvič po žledu smo se resno lotili logarske poti okoli sv. Križa. Temeljito smo jo očistili, označili in oktobra tudi skupaj prehodili na našem jesenskem pohodu. Postavili smo lepe mlaje za 1. maj, kožuhali smo koruzo, otroci pa so izdelali simpatične buče za noč čarovnic. Obiskala Otroke je že obiskal Miklavž, prišel je tudi Dedek Mraz. To je bilo še prav posebno doživetje. Otroci so se najprej pod skrbnim vodstvom Julije Goličnik in Petre Medved naučili, kako okrasiti novoletno smrečico s pomočjo naravnih in poceni materialov. Izdelali so tudi lepe voščilnice za članov društvo ne bi doseglo tega, kar je, in ne bi bilo tu, kjer je danes. Zelo aktivni smo bili vse leto. Organizirali smo brezplačni tečaj temeljnih postopkov oživljanja z uporabo zunanjega avtomatskega defibrilatorja in predstavili naše društvo na VTV. Šli smo na zimski Štefov pohod na Smrekovec. Vse leto so potekale razne kreativne delavnice za odrasle in otroke, ki so bile dobro obiskane. Kar nekajkrat smo očistili naš kraj in igrišče. nas je tudi Emilija Pavlič in nas poučila o zdravi prehrani. Poleti smo se povzpeli na Viševnik, konec avgusta pa smo uspešno izpeljali tradicionalni tridnevni športni vikend. Da bi nazdravili uspešnemu letu 2016, ki se počasi poslavlja, in si zaželeli še veliko dobrih stvari v novem letu, smo v društvu Vulkan tudi letos organizirali zaključek z bovlingom v Celju, ki smo ga sklenili v gostilni Acman s prijetno zabavo, za katero je poskrbel tudi Duo Opala. vse krajane Belih Vod. V nedeljo je končno prišel težko pričakovani trenutek. Otroke je najprej razveselila gledališka skupina iz Vrtca Šoštanj, ki je zanje pripravila prisrčno predstavo z naslovom Zvezdica Zaspanka, potem pa še Dedek Mraz. Sledilo je še srečanje starejših krajanov Belih Vod. Prijazno druženje so popestrili cerkveni pevci in harmonikar Rožle Ja-vornik. a Vulkan Bele Vode a Naš čas, 22. 12. 2016, barve: CM K, stran 10 20 VESEL BOŽIČ »»^AS 22. decembra 2016 Dvakratni prvaki premočan nasprotnik Rokometaši Gorenja z Veszpremom enakovredni le v prvem polčasu - Danes z Litijani za polfinale pokala Slovenije S tekmo 15. kroga lige Seha, v kateri so gostili madžarski Ve-szprem, so rokometaši Gorenja sklenili mednarodne nastope v tem koledarskem letu. V zadnjih dveh sezonah najboljše moštvo tega regionalnega tekmovanja je bilo zanje premočan nasprotnik in zmagalo z 31 : 27. Toda slovenski podprvaki so bili najbolj- šemu madžarskemu moštvu v prvem polčasu povsem enakovredni. Hitro so povedli z 2 : 0, šele v zadnjih treh minutah tega dela si je nasprotnik priigrali prednost dveh golov. V nadaljevanju pa je Veszprem potrdil, da je veliko bolj izkušen. Po delnem rezultatu 5 : 0 je Veszprem po slabih desetih minutah prednost pove- Športnik leta ZSD 2016 čal na sedem golov razlike, sredi drugega polčasa na devet in nato zanesljivo osvojil nove tri točke. Počitka za rokometaše Gorenja pa še ni. Danes je pred njimi še zadnja domača preizkušnja v tem letu. Na četrtfinalni tekmi slovenskega pokala bodo gostovali v Šmartnem pri Litiji pri tamkajšnjem članu 1. B lige, moštvu Herz Šmartno. Vse razen njihove zmage in uvrstitve med štiri najboljša moštva v tem tekmovanju bi bilo seveda veliko presenečenje. Vseeno trener Borut Plaskan pravi: »Končno smo imeli malo sreče pri žrebu, v zadnjem času, ga nismo imeli. Zadovoljni smo, a nikogar ne smeš podcenjevati, ne v prvenstvu ne v pokalu. V tem tekmovanju je vsak nasprotnik zelo motiviran, ker pač tisti, ki so vsaj na papirju slabši, igrajo po načelu 'nimamo česa izgubiti'. Zato bomo igrali nadvse zavzeto in odgovorno in verjamem, da se bomo uvrstili v sklepni del tekmovanja in si polepšali praznične dni.« ■ S. Vovk Liga Seha - vrstni red: 1. Vardar 15 -38, 2. Veszprem 14 - 32, 3. Zagreb 12 -28, 4. Celje Pivovarna Laško 15 - 27, 5. Meshkov Brest 14 - 26, 6. Nexe 13 - 12. 7. Gorenje 12 - 12. 8. Metalurg 13 - 10. 9. Tatran Prešov 14 -10, 10. Izvidjac 14 - 3. Prva takšna prireditev v Zgornji Savinski dolini Čez teden dni bo v Mozirju velika javna prireditev vseh sedmih občin Zgornje Savinjske doline. To bo gotovo tudi eden najbolj opaznih dogodkov tega leta. Gre za prvo razglasitev športnic in športnikov, organizatorjev športnih prireditev ... v tej športno izjemno bogati dolini. »Zdaj je praktično vse pripravljeno,« nam je dejal pobudnik ideje, Mozir-jan, tudi sam nekdanji športnik in športni TV komentator Ivo Milovanovič. »Odštevamo le še dneve in ure. Po dolgotrajnem trdem delu nam je uspelo z veliko mero entuziazma sodelavcev, s pomočjo občinskih delavcev za šport in rekreacijo, županov ., 29. decembra v športni dvorani Ivo Milovanovič, predsednik organizacijskega odbora prve prireditve Športnik leta ZSD v Mozirju pripraviti prireditev, ki bo zapisana v malo zgodovino te doline kot prva, in upam, da tudi uspešna ter tako ne zadnja,« nam je še dejal Ivo Milovanovič. V Mozirju bodo izbirali - na predlog posebne strokovne žirije in glasovanja občanov - športnico in športnika leta, mlado športnico in mladega športnika, športno ekipo ter najboljšega prireditelja športnih prireditev minevajočega leta Zgornje Savinjske doline. Projekt so podprle vse občine ter nekateri uspešni podjetniki. Pričakovati je, da bo športna dvorana tokrat polna do zadnjega kotička. Pripravljena je tudi spremljajoča prireditev z združenima pevskima zboroma OŠ Luče in Ljubno, ansamblom Golte, glasbeno legendo Pepel in Kri, domačo pevko Alyo ter še kakšnim presenečenjem. Svojo udeležbo je potrdil tudi predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Bogdan Gabrovec. a Jože Miklavc Ribničani jeseni brez poraza Redni del okrnjen, brez Celjanov in Velenjčanov Jesenski del prvenstva v prvi rokometni ligi je bil zelo zanimiv, pa čeprav zaradi nastopanja v regionalni ligi Seha v njem nista igrala aktualna prvak in pod-prvak Celje Pivovarna Laško in velenjsko Gorenje. Pravo težo bo prvenstvo vsekakor dobilo v končnici, ko se mu bosta oba pridružila. Vanjo se bodo uvrstila najboljša štiri moštva, ki bodo s seboj prinesla vse točke, veljala pa ne bo razlika v golih. Celjani in Velenjčani bodo prejeli enko število točk kot najboljše moštvo po rednem delu prvenstva. Jesenski naslov so v okrnjeni ligi bolj ali manj pričakovano osvojili na prejšnjem prvenstvu tretji Ribničani. V jesenskem de- lu niso doživeli poraza, le dvakrat pa so igrali neodločeno. Zaradi svetovnega prvenstva v Franciji od 11. do 29. januarja bodo prvenstvo nadaljevali februarja. ■ vos Vrstni red: 1. Riko Ribnica 30, 2. Koper 2013 26, 3. Krka 21, 4. Urbanscape Loka 20, 5. Jeruzalem Ormož 19, 6. Maribor Branik 17, 7. Dobova 17, 8. Trimo Trebnje 15, 9. Dol TKI Hrastnik 11, 10. Slovenj Gradec 2011 9, 11. Drava Ptuj 7, 12. Istrabenz Plini Izola 16 - 0. Naš čas, 22. 12. 2016, barve: CM K, stran 21 22. decembra 2016 ""^Jis VESEL BOŽIČ V 21 Neustrašnost in vztrajnost sta poplačani Športna plezalka Janja Garnbret po sanjski sezoni že uživa na Sejšelih - Zaslužene počitnice ne bodo dolge, saj želi v letu 2017 svojo formo še nadgraditi Bojana Špegel Velenje, 19. decembra - Športna plezalka Janja Garnbret ni le Korošica, kot ji največkrat pripišejo. Njena mama Darja je Ve-lenjčanka, zato je vsaj malo tudi Štajerka. Poleg tega se oba starša vozita v službo v Velenje, zato je z mestom povezana že od malega. Doda, da je zadnje čase veliko pri fantu, prav tako športnem plezalcu Domnu Škoficu v Radovljici, zato je morda še malo Go-renjka. »Sploh ne vem več, kaj sem, dejstvo pa je, da sem doma na Koroškem in da veliko časa preživim v Velenju, kjer hodim v športno gimnazijo in tu tudi pogosto treniram,« doda simpatična 17-letnica, ki si bo letošnje leto zapomnila kot prelomno. V njem so se ji uresničile mnoge sanje. A za rezultate, s katerimi je dosegla svetovni vrh, je garala. In sedaj se je vse poplačalo. Ob izteku leta 2015, pred letošnjo sezono torej, si je Janja želela: več plezati v skali, preplezati čim več težkih smeri na pogled in z rdečo piko, ponovno osvojiti naslov evropske in svetovne prvakinje, dosegati čim boljše rezultate v članski konkurenci in nekoč postati najboljša športna plezalka na svetu. Se je vse že uresničilo? Široko se nasmehne in pove: »Ja, najbolj vesela pa sem, da sem postala svetovna prvakinja. Zmagala sem na štirih tekmah svetovnega pokala in osvojila tudi naslov zmagovalke svetovnega pokala. Ponovila sem tudi naslov svetovne mladinske prvakinje in državne prvakinje. Edino, kar mi ni uspelo, je več plezanja v skali. Za to mi je zmanjkalo časa. Sem pa na začetku sezone v prvem poskusu preplezala dve moji najtežji smeri v skali, zato sem zadovoljna.« Včasih od sebe zahteva preveč V izjemni plezalni sezoni pa Janja ni le zmagovala. Jo je, kadar nisi zmagala na tekmah svetovnega pokala, jezilo, morda celo skrbelo? »Po treh zmagah sem potem dosegla peto mesto. Mogoče sem si želela preveč, saj sem želela dobiti vse tekme. Ta pritisk sem si ustvarila sama, saj vseh zmag nisem potrebovala. Tudi ko sem se vrnila na stopničke in bila tretja, nisem bila zadovoljna s tem, kako sem plezala. Ko sem pritisk odstranila iz glave in se sprostila, sem začela spet zmagovati. Sledilo je svetovno prvenstvo, na katerem sem plezala tako, kot znam.« In postala je svetovna prvakinja, Pariz 2016 pa bo večno ostal v njenem spominu, sploh ker je ponovila uspeh, ki ga je Slovenija čakala 15 let. Pritisk je, prizna, čutila tudi na zadnji tekmi svetovnega pokala v Kranju. Sploh, ker so zanjo v dvorani navijali tudi njeni sošolci, profesorji in domači. »Že pred to tekmo sem vedela, da je zmaga v skupnem seštevku svetovnega pokala moja. Pritisk sem si spet ustvarila sama. Lahko bi plezala sproščeno, brez obremenjevanja. A ravno zato, ker so me gledali tudi sošolci, sem hotela pokazati največ. Verjetno sem plezala prehitro. V steni sem se dobro počutila, premagala sem vse najtežje ovire, potem pa sem postala vznemirjena tudi zaradi glasnega navijanja, tudi zrak v dvorani je bil VISOKA SOLA za varstvo okolja Leto 2016 zaključujemo nagrajeni s priznanjem Zlato jabolko kakovosti. Naj bo vaša letina 2017 bogata in zlata. 1 Robson - Robert Goršek s.p. TESARSTVO * KROVSTVO * KOVINI Topolšica 3,3326 Topolšica * GSM: 03 * KOVINOPLASTIKA ' GSM: 031/68518591 Janja Garbret: »Čeprav sem letos dosegla vse, kar sem si želela, mi motivacije v novi sezoni ne bo manjkalo.« vroč in težak, pa sem naredila napako. Čeprav mi je spodrsnilo, sem pokazala dobro formo,« se spominja Janja, ki je bila za- dovoljna tudi s tretjim mestom. In ni ji bilo nerodno, ko je pokazala čustva. Ob podelitvi medalj so jo ob taktih slovenske himne premagale solze. »Že od nekdaj sem zelo čustvena. Vedno sem si prizadevala, da sem še boljša. Ko sem stala na stopničkah, sem se spomnila, koliko truda sem vložila, da sem postala številka ena na svetu. Nisem si mogla pomagati, ko so me preplavila čustva. Ta so bila še močnejša, ker je v skupnem pokalu zmagal tudi Domen. Tudi zanj sem bila izjemno vesela.« Njegov objem in poljub ji je ob razglasitvi veliko pomenil. »Vedno se veseliva uspehov drug drugega, se tolaživa, kadar nama ne gre, in spodbujava, ko se pripravljava na tekme. Uspehe v plezanju doživljava enako,« še izda Janja. Domen zanjo pravi, da je neustrašna. Kaj pa je Domnova najboljša lastnost? »Vedno sem občudovala njegovo vztrajnost. Nikoli ne odneha. Veliko tudi trenirava skupaj in se učiva drug od drugega. Morda sva zato na koncu sezone oba slavila.« Na dopust s plezalkami Seveda sta Janja in Domen tudi na dopust odnesla plezalno opremo. »Dolgo sva se odločala, kam bi šla. Ko sva videla ogromne skalne bloke na Sejšelih, je bila odločitev hitra. Trudila se bova, da to ne bo le plezalni dopust, da se bova vseeno poskušala spočiti. A brez plezanja ne bova zdržala.« V steni se namreč oba sprostita in pozabita na vse. Janja je pred odhodom v tople kraje opravila še precej obveznosti v šoli, kjer je hvaležna ravnatelju, učiteljem in sošolcem, saj ji veliko pomagajo. Vesela pa je tudi, ker so z uspehi prišli tudi sponzorji. »Plezanje dobiva ugled, ki si ga zasluži. S tem, ko sem postala svetovna prvakinja, Domen pa zmagovalec v skupnem seštevku svetovnega pokala, smo se več pojavljali v medijih doma in v tujini. S tem pa je tudi zanimanje za naš šport večje.« Janja pravi, da se odnos do njihovega športa odvija v pravo smer, pomaga pa tudi to, da je športno plezanje postalo olimpijska disciplina. Janja za konec doda: »Kmalu po novem letu spet začnem trenirati. Komaj čakam, da se začne nova sezona, ki bo dolga in naporna. Čeprav sem osvojila vse, kar si tekmovalec lahko želi, mi motivacije ne bo zmanjkalo. Rada pa bi še izboljšala balvansko plezanje.« Uspešen vikend za SSK Velenje Trikrat prvi na Alpskem pokalu Ta vikend so se skakalke, skakalci in nordijski kombinatorci Smučarsko skakalnega kluba Velenje izjemno izkazali in dosegli odlične rezultate. Na Alpskem pokalu so kar trikrat stopili na zmagovalne stopničke. V avstrijskem Seefeldu so se na Alpskem pokalu pomerili skakalci in nordijski kombi-natorci. Smučarski skakalec Aljaž Osterc, ki je že na treningu pokazal zmagovalne sko- ke, je na nedeljski tekmi s skokoma dolžine 106,5 in 108 metrov osvojil 1. mesto. Dan prej je Aljaž osvojil 3. mesto. V skupnem seštevku, v katerega so vštete tudi tekme poletnega dela, je na vrhu Osterc z 275 točkami. Nordijski kombinatorec Vid Vrhovnik je na nedeljski tekmi (HS 109 in 5 km teka) prav tako osvojil prvo mesto. Na sobotni tekmi (HS 109 in 10 km teka) je bil zaradi težav s skakalnim kombinezonom diskvalificiran. Gašper Brecl je na sobotni tekmi osvojil 25. mesto in točke, na nedeljski pa je bil 43. Rok Jelen je bil 39. in 38. Ožbej Jelen pa 47. in 60. V skupnem seštevku alpskega pokala, za katerega štejejo tudi tekme poletnega dela sezone, je Vid Vrhovnik tretji. Ta vikend pa so se na prvih tekmah v Alpskem pokalu pomerile tudi smučarke skakalke, in sicer v nemškem Rastbuechlu. V petek je Jerneja Brecl s skokoma dolžin 72,5 in 77 metrov osvojila 3. mesto. Na sobotni tekmi pa je Jernejo s skokoma 82,5 in 74 metrov poneslo na sam vrh zmagovalnih stopničk. V avstrijskem Ramsavu pa so se v svetovnem pokalu pomerili člani nordijski kombi-natorci. Marjan Jelenko je na sobotni in nedeljski tekmi osvojil 39. in 40. mesto. rdeča dvorana šrz VELENJE Srečno in zdravo 2017! ■ ■ Naš čas, 22. 12. 2016, barve: CM K, stran 10 22 VESEL BOŽIČ »»^AS 22. decembra 2016 MODROBELA kronika Policiste poklicali v šolo Šoštanj, 15. decembra - V sredo so policiste zaradi nasilja med vrstniki klicali iz Osnovne šole Karla Destovnika - Kaju-ha, kjer je šestošolec drugemu grozil, se nespodobno vedel in ga odrival, kar naj ne bi bilo prvič. Policisti so opravili razgovor tako z vodstvom šole kot z učenci in starši. V zvezi s kaznivim dejanjem bodo podali kazensko ovadbo, o njem pa poročali tudi centru za socialno delo. Okradel nakupovalko Velenje, 15. decembra - V sredo popoldan je neznanec v trgovini H&M iz torbice nakupovalnega vozička nakupovalki ukradel denarnico z dokumenti, karticami, 100 evri gotovine in darilnim bonom. Oškodoval jo je za 500 evrov. Trčila in odpeljala Velenje, 15. decembra - V četrtek opoldne je počilo na parkirišču Šaleške 19. Voznica je trčila v parkirano vozilo in s kraja odpeljala, potem pa se je vrnila na parkirišče, da so ji policisti lahko izročili plačilni nalog zaradi nepravilnega premika z vozilom. Zaneslo ga je s ceste Vinska Gora, 15. decembra - V četrtek malo pred polnočjo je voznik osebnega avtomobila zaradi vožnje po levi in pod vplivom alkohola (0,71 mg/l) zapeljal s ceste Lopatnik-Tuševo. Pri tem se je telesno poškodoval. S kraja nesreče so ga odpeljali z reševalnim vozilom. Po polnoči, okoli 2. ure zjutraj, pa so se policisti v Velenju srečali še z enim vinjenim voznikom. Napihal je 0,79 mg/l alkohola v izdihanem zraku, zaradi česar so odredili pridržanje. Ukradel gotovino prepoved Šempeter, 15. decembra - V četrtek je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo v Šempetru. Storilec, ki je vlomil v hišo skozi garažna vrata, je hišne prostore prei-skal in ukradel gotovino. približevanja Vinska Gora, 16. decembra - V petek popoldan sta se v Vinski Gori sprla partnerja. V sporu je prišlo tudi do fizičnega nasilja. Iz POLICIJSKE beležke Rastlino poslali v analizo Velenje, 14. decembra - V sredo okoli 12. ure so policisti mlajšemu moškemu na Kidričevi zasegli pvc vrečko s suho zeleno rastlino in bel papir zvit z delci te rastline. Zaradi suma, da gre za prepovedano drogo, so policisti zaseženo poslali v analizo. Če bo rezultat pozitiven, bodo spisali odločbo o prekršku. Iz Pit Stopa v pridržanje Velenje, 16. decembra - V petek ob 9. uri so pili policisti streljaj stran od svoje postaje, v lokal Pit Stop, kjer je javni red in mir kršil vinjen občan. Kljub opozorilom se ni umiril, ampak tudi v njihovi prisotnosti nadlegoval in grozil gostom, zato so ga pridržali do streznitve. Udarec na zabavi Velenje, 17. decembra - V soboto okoli pol druge ure zjutraj so policisti obravnavali kršitev javnega reda in miru na Gorici. Na avtobusni postaji jih je počakal moški, ki ga je na zasebni zabavi udaril znanec. Slednjemu so napisali plačilni nalog. Partnerka je iskala zdravniško pomoč. Ugotovljeno je bilo, da je pri pretepu utrpela lažjo telesno poškodbo. Policisti so osumljenemu izrekli prepoved približevanja, napisali pa bodo tudi kazensko ovadbo. Na prehodu zbila pešca Velenje, 17. decembra - V soboto ob 9.40 se je prometna nesreča, v kateri je bil udeležen pešec, zgodila na Koroški cesti. Voznica osebnega avtomobila je pri zeleni luči zavijala levo s Koroške na Tomšičevo. Takrat je pravilno prehod za pešce na Tomšičevo prečkal pešec. Voznica ga je zadela s sprednjim delom vozila in ga podrla na tla. Ostal brez avtomobila Velenje, 17. decembra - V soboto okoli 21. ure je policijska patrulja v Pesju ustavila voznika osebnega avtomobila. Bil je brez vozniškega dovoljenja, preizkus alkoholiziranosti pa je pokazal, da je vozil pod vplivom alkohola. Policisti so mu avto zasegli. Vlomilec odnesel sedla Mislinja, 18. decembra - V nedeljo so bili policisti obveščeni o vlomu v počitniško hišo na območju Mislinje. Storilec je ukradel dve sedli, tri uzde in motorno žago. Spletna goljufija Velenje, 19. decembra - V ponedeljek je Velenjčanka policistom naznanila spletno goljufijo. Preko spleta je naročila izdelke v vrednosti 160 evrov. Ker jih več kot mesec po naročilu ni prejela, v tem času pa je spletna stran postala neaktivna, vse kaže na to, da je bila dejansko ogoljufana. Zabavajmo se varno Proč s petardami in drugimi pirotehničnimi sredstvi -Preventivne aktivnosti usmerjene k mlajši populaciji Milena Krstič - Planine Velenje, 16. decembra - Sosvet za izboljšanje varnosti občanov in Policijska postaja Velenje prosita in pozivata starše, skrbnike, učitelje in vzgojitelje, da z opozarjanjem na nevarnosti in lastnim zgledom prispevajo k preprečevanju in zmanjševanju posledic neprimerne uporabe pirotehničnih sredstev. Ti lahko največ naredijo, da bi bilo res tako. Vsaka poškodba je preveč Čeprav je pirotehnika namenjena zabavi, so lahko posledice nepravilne uporabe zelo hude. V zadnjih letih so se štiri take nesreče pripetile tudi na območju v pristojnosti Policijske postaje Velenje. »V policiji ugotavljamo, da je največ poškodb pri prepovedani uporabi izdelkov in uporabi pirotehničnih izdelkov, ki niso bili kupljeni v prodajalnah z dovoljenjem pristojnega organa oziroma so bili kupljeni na črnem trgu,« pravi policist Zoran Stojko Krevzel z velenjske Policijske postaje. V lanskem letu se je v Sloveniji pri rokovanju s pirotehničnimi izdelki zgodilo 12 nesreč. Med poškodovanimi je bilo kar deset mladoletnikov. Večina se jih je lažje poškodovala, dva bosta imela trajne posledice. Objestna uporaba vznemirja Nepremišljena, neprevidna in objestna uporaba pirotehničnih izdelkov pa ne samo, da lahko povzroči telesne poškodbe (opekline, raztrganine rok, poškodbe oči ...), moti ter vznemirja ljudi, živali in tudi onesnažuje okolje. Sosvet za izboljšanje varnosti in policija se tokrat s preven- hovinoplastihaPovše V korak z najboljšimi 20 v Sloveniji! (Bisnode - C22.290) tivnimi aktivnostmi usmerjata k mlajši populaciji. Kratke filme in fotografije o nevarnostih si bodo (ali pa so si že) učenci in dijaki velenjskih osnovnih in srednjih šol ogledali pri rednih učnih urah, računalniških delavnicah ter razrednih urah. En teden da, a ne povsod Uporaba pirotehničnih izdelkov kategorije 1, katerih glavni učinek je pok, je dovoljena le od 26. decembra do 1. januarja, pa tudi v tem času teh izdelkov ni dovoljeno uporabljati v strnjenih stanovanjskih naseljih, zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, zdravstvenih domov, domov starejših, šol, vrt- Kaj je dovoljeno, ko je dovoljeno? Pirotehnični izdelki kategorije 1 (ni jih dovoljeno prodajati mlajšim od 14 let) so ognjeme-tni izdelki, ki predstavljajo zelo majhno nevarnost in povzročajo > > Prepovedana je predelava, uporaba v drugih predmetih, lastna izdelava ter preprodaja pirotehničnih izdelkov. cev, v prevoznih sredstvih za potniški promet in na površinah, na katerih potekajo javna zbiranja. Zoper kršitelje bodo dosledno ukrepali. Za posameznika je predvidena globa od 400 do 1.200 evrov. zanemarljivo raven hrupa. Tipični izdelki te kategorije so bengalske vžigalice, pokajoči vložki za cigarete, pasje bombice in vžigalice s pokom. Izdelki kategorije 2 (ni jih dovoljeno prodajati mlajšim od 16 let) so ognjemetni izdelki, ki predstavljajo majhno nevarnost in povzročajo nizko raven hrupa. Tipični izdelki so rimske svečke, majhna ognjemetna kolesa, bengalične bakle, baterije in kombinacije, rakete in podobno. Oba tipa je mladoletnikom dovoljeno uporabljati le pod nadzorom staršev ali skrbnikov. Poskusiti je treba Tri mlade Velenjčane smo vprašali, ali so že kdaj vrgli kakšno petardo, in če so jo, v čem je čar? Milica Marinkovic, osnovnošolka: »Nekaj petard sem prižgala in vrgla pri dediju v Srbiji. Občutek je bil odličen. Na to, da se lahko pri tem poškoduješ, takrat nisem niti pomislila. Še manj pa na to, da bi lahko pokanje koga vznemirjalo. Odkrito povedano. Zdaj tudi sama spoznavam, da je to moteče.« Hidea Vargek, osnovnošolka: »Decembra se v šoli vedno pogovarjamo o nevarnostih, ki so povezane z uporabo pirotehnike. Meni se zdi, da s tem, če si ljudje na tak način privoščijo nekaj veselja, ni nič narobe. Narobe pa je, če je tega preveč. Tudi sama vržem kakšno petardo za novo leto, a nikoli tam, kjer so ljudje. Treba pa je paziti tudi, kako to počneš.« Ferid Vezaj, dijak: »Že dolgo nisem vrgel nobene petarde. Poskusiti pa je treba. Seveda starši za to niso vedeli in tudi zraven jih ni bilo. Danes pa mi to ni več zanimivo, ni mi več fajn. K sreči je danes tega tudi manj kot nekdaj.« ■ mkp Kolektiv Kovinoplastika Povše d.o.o. Vrtne garniture • Vrtne ograje • Balkonske ograje Protihrupne ograje • Stenske in talne obloge ter brune proizvodnja ^^J prodaja montaža Želimo Vam lepe božično-novoletne praznike in obilo sreče v letu 2017! ■ Naš čas, 22. 12. 2016, barve: CM K, stran 23 22. decembra 2016 ""^Jis VESEL BOŽIČ ^^^ ie... od 23. 12. do 29. 12. - med sodobnike slovenske moderne prištevamo tudi pisatelja, prevajalca in novinarja Vladimirja Levstika, rojenega leta 1886 v Šmihe-lu nad Mozirjem; Vladimir Levstik je umrl 23. decembra 1957 v Celju; - 23. decembra 1990 je bil izveden plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije; velika večina prebivalcev Slovenije se je na plebiscitu odločila za njeno samostojnost; - 25. decembra je božič, praznik Kristusovega rojstva, ki pa se v Cerkvi ni zlahka uveljavil; božič je dolgo ostal praznik, ki so ga obhajali samo v cerkvah, od 14. stoletja dalje ga srečujemo tudi v ženskih samostanih, šele barok in protireforma-cija pa sta božični praznik približala družini in prenesla cerkveno praznovanje v meščanske in kmečke domove; s koledniškimi igrami, čudovitimi božičnimi pesmimi in jaslicami je postal božič poleg velike noči največji praznik večini Slovencev; 25. decembra 1963 so na referendumu sprejeli prvi samoupravni statut Rudnika lignita Velenje; ■ 26. grudna goduje sv. Štefan, ki ga Cerkev slavi kot svojega prvega mučenca; na štefanovo v cerkvah blagoslavljajo tudi vodo in sol, besedilo obeh obredov pa nima nobene zveze s sv. Štefanom, temveč je povezano z živinorejo in poljedelstvom; ■ na zasedanju slovenske skupščine so bili 26. decembra 1990 razglašeni rezultati plebiscita, na katerem je, ob 93,2-odstotni udeležbi za samostojno Slovenijo glasovalo 88,2 % volivcev; zato ta dan v Sloveniji praznujemo dan samostojnosti; 27. decembra 1972 je izšla zadnja, dvajseta v letu 1972 Velenjski premogovnik okoli leta 1943 (Foto Arhiv Muzeja Velenje) in skupno sto dvainsedem-deseta številka Šaleškega rudarja; po osmih letih se je časopis Šaleški rudar preimenoval v Naš čas, ki torej že štiriinštirideset let izhaja s tem imenom; - v Ljubljani je 27. decembra 1973 umrl slovenski jezikoslovec in akademik Karel Oštir, ki je bil rojen v Arna-čah pri Velenju; - 27. decembra 1991, ko je potekel rok za oddajo vloge za pridobitev slovenskega državljanstva, so na sekretariatu za notranje zadeve Skupščine občine Velenje preje- li okoli 3500 vlog, v občini Mozirje pa je bilo teh vlog okoli 300; - 28. decembra 1925 se je v Velenju rodil geograf in pedagog dr. Anton Sovre; umrl je 28. januarja leta 2015 v Celju; - 28. december 1944 pa so zavezniška letala bombardirala velenjski premogovnik; sedem ameriških letal je odvrglo 30 bomb, pri tem je bilo ubitih dvaintrideset oseb. ■ Damijan Kljajič 23 HOROSKOP Oven od 21. 3. do 20. 4. Vaše življenje se bo v teh dneh spet umirilo. Tudi zato, ker si sami želite, da se. Če se ne bi, bi lahko še nekaj dni hodili iz zabave na zabavo. Tako pa boste mrzle dni, predvsem pa večere, preživljali na toplem. Veliko vprašanje pa je, ali si v prazničnih dneh res želite biti toliko sami. Zato vseh vabil ne zavrzite, sicer se boste začeli smiliti sami sebi. Morda je tudi vaša želja po bivšem partnerju tako močna le zato, ker bežite od realnosti. Ta pa bo vsak dan bolj kruta. Morali boste spremeniti ne le način razmišljanja, treba bo začeti delati na tem, da bo leto 2017 bolj srečno na ljubezenskem področju. T Ö Bik od 21. 4. do 21. 5. Tisti, ki vas dobro poznajo, bodo opazili, da se precej spreminjate. Veliko več časa, kot sicer boste v teh decembrskih dneh preživeli izven doma. Vsako vabilo vam bo dobrodošlo in v teh dneh jih res ne bo manjkalo. Boste pa zato že kmalu začutili, da tudi takšno življenju ni tisto, ki si ga želite. Bolje bo šele, ko si boste iskreno priznali, kaj si sploh želite. Pa četudi boste to morali skrivati pred prijatelji in domačimi. Sploh slednjimi, ker vas vsak dan manj podpirajo. Z glavo ste še vedno preveč v oblakih, a imate srečo, da bo nekdo držal besedo in vam odprl vrata v lepšo prihodnost. V nedeljo ostanite doma. Dvojčka od 22. 5. do 21. 6. Naslednji dnevi za vas še vedno ne bodo najboljši. Vse vam bo šlo na živce. Od prijateljev, sodelavcev, do domačih. Še huje bo to, da ste bili čisto prepričani, da vam bo uspelo še pred prazniki končati delo, ki ga vlečete že od poletja. Četudi vam do jutri ne bo uspelo, boste pomirjeni, saj gre bolj za vašo željo kot nujnost. Boste pa zato tudi v zadnjih dneh leta še kar precej delavni. Tokrat vas to sploh ne bo motilo, saj letos nimate večjih načrtov za praznične dni. Tiste za silvestrovo pa znate še spremeniti. Pa ne po vaši krivdi. Želeli pa si boste, da bi to razumel tudi partner. Pa žal ne bo. 1 S Rak od 22. 6. do 22. 7. Sprva boste o načrtu, ki ni vaš, imeli slab občutek. Tudi zato, ker niste najbolj zaupljivi do novosti. A brez skrbi, tokrat se bo vse odlično izteklo. Bolje se sploh ne bi moglo. Naučili se boste, da je včasih dobro sprejemati drugače misleče in s tega celo potegniti kakšno korist. Vaša potrpežljivost bo tokrat res bogato nagrajena. Tudi na materialnem področju, kjer vam pravzaprav že nekaj časa nič ne manjka. A od viška glava nikoli ne boli. Vi pa si boste ta mesec privoščili veliko več kot prejšnja leta, zato bo dodaten denar prišel še kako prav. Zdravje bo dobro, počutje pa bo nihalo s količino zaužite hrane in alkohola. Servis in prodaja vozil Citroen Avtoličarstvo Avtokleparstvo Vesel božič, srečno in zadovoljno leto 2017 AVTO MURŠIČ, d.o.o., Žarova cesta 7, Velenje, 03 898 54 80 Podjetniki, pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami. Info: 03 89817 50 Vesele*BožičneTpraznikeJ srečno in zdravja polno leto 2017! Kolektiv Mizarstva Kovač MIZARSTVO KOVAČ, d.o.o. Ljubija 55, Mozirje tel.: 03 83946 45 info@mizarstvo-kovac.com www.mizarstvo-kovac.com vhodna vrata • notranja vrata • zelena energija okna • peleti • dostava in montaža • izdelava po meri Mesnica v Starem Veleniu Marko Dobnik s.p., Stari trg 23, 3320 Velenje Krvavice in pečenice Meso slovenskega porekla Tel.: 03 5875 630 Tor - pet: 8. - 17. ure, sob.: 8. - 13. ure, ned: 8.-11. ure. Ponedeljek in prazniki zaprto. Voščimo vesel božič in vse lepo v novem letu 2017! Kmetija Jevšnik Laze 40 Šentilj 3 041 454 902 Prodaja kislega zelja in repe Vesele božične praznike in srečno 2017. Sveže zelje v glavah ali naribano • Glave za sarme | TRGOVINA - BARVE - LAKI Hvala, ker nam zaupal do°' Srečno 2017 - LAKI Mešalnica barv Obiscjjtesvet Lev od 23. 7. do 23. 11. Pred vami je precej razburkan teden. Ker je december čas, ko vsi delamo načrte za prihodnje leto, tokrat to storite tudi vi. Nikoli niste preveč marali načrtovanja prihodnosti, raje ste se prepuščali toku dogodkov. Letos bo drugače. In samo vi veste, zakaj je tako. Dela boste imeli veliko, zato vam bodo misli vse pogosteje bežale k počitku. Obenem pa tudi k zabavi. Vsaj ena bo v naslednjih dneh res taka, da je še dolgo ne boste pozabili. Na njej boste pozabili na vse in se preprosto samo zabavali. Tega pa že dolgo niste počeli. Godilo bo predvsem vaši duši, manj pa telesu. Potrebovalo bo nekaj časa, da se očisti strupov. Devica od 24. 8. do 22. 9. Zadnje dni je bilo doma precej napeto. Dobro veste, da ste sami krivi, da vam partner spet ne zaupa. Tokrat se bo odločil, da bo igral vašo igro in da se bo obnašal, kot da je čisto sam na svetu. Ko se bo začel upirati ustaljenim tirnicam, tudi obiskom, ki sta jih že obljubila, pa vam ne bo več vseeno. Lahko se zgodi, da boste izgubili preveč, zato udarite po mizi in mu povejte vse, kar vas teži. Če bo še naprej molčal, si praznike polepšajte brez njega. Denar, ki ga pričakujete še pred božičem, bo na vašem računu šele po njem. Oddahnili si boste, a izučilo vas ne bo. Vseeno ne pretiravajte z darili. Tehtnica od 23.9. do 23.10. Tudi zaradi meseca decembra, v katerem gre vse bolj hitro in intenzivno, se ne boste znali ustaviti. Ob koncu tega tedna pa boste ugotovili, da je to zelo naporno, zato se boste začeli umirjati. Želeli si boste, da bi bilo vsaj pri vas doma spet tako kot nekoč, ko težav skoraj niste poznali. Želja se vam v naslednjih dneh ne bo uresničila, ste pa na dobri poti, da se bo. A ne letos. Tako hitro tokrat ne bo šlo. Nemira ne boste mogli skriti. Včasih boste pikali z besedami, včasih s pogledi. Potem pa vam bo žal, saj boste tu in tam usmerili puščico tudi v koga, ki si tega ne zasluži. V torek boste izvedeli, da se bodo vaše sanje kmalu uresničile. Škorpijon od 24. 10. do 22. 11. Ko se boste ob koncu tega tedna ozrli nazaj, boste lahko zadovoljni. V zadnjem času vam je na poslovnem področju uspelo prav vse, kar ste si zadali. Poleg tega boste dosegli tudi neko osebno zmago, ki vam bo pomenila še več. Ta bo povezana z vašo družino, kjer se bodo stvari končno začele umirjati. Tudi tiste težave, ki se jih najbolj bojite, to sploh ne bodo. Enostavno se bo vse postavilo na zdrave temelje. Ko pride do te točke, se umaknite. Prevečkrat ste že pomagali in morda s tem niti niste delali le dobro. Sedaj pustite, da stvari rešuje tisti, ki jih je zakuhal. Vi pa se umaknite. In začnite uživati v božično-novoletnem času. Strelec od 23.11. do 22.12. Dogodki, ki so vas spravili čisto ob živce, bodo začeli dobivati nove obraze. Čeprav se boste ustrašili, boste trdno vztrajali pri novih odločitvah. In začeli resno pospravljati grehe iz preteklosti. Ne bo lahko. A ko boste enkrat začeli podirati ovire, bo vse steklo, kot je treba. Tudi, če boste ob tem tiho trpeli, je vredno, verjemite. Tokrat boste šli do konca. Partner vas bo podpiral čisto v vsem, zato vam bo še lažje. In pot do cilja se bo kar sama odprla. Naenkrat vam bo jasno, kako morate ravnati, da bo vse tako, kot mora biti. Poskrbite za dvig imunosti, stres jo je v preteklih tednih močno načel. Kozorog od 23.11. do 22.12. Rekli si boste, da je pač veseli december in nadaljevali s preveč dela in zabavo hkrati. Naslednji dnevi bodo divji, kar boste kmalu čutili na svojem počutju. Začutili boste tudi, da se morate ustaviti. A ne prej kot v nedeljo, na božič, ko se boste krepko zamislili nad tem, kar se vam dogaja v zadnjem času. Zvezde vam bodo naklonjene na finančnem področju, kjer lahko pričakujete vsaj majhne spremembe na bolje. Na poslovnem še vedno ne bo tako rožnato, a ker boste zaplet pričakovali, se ga boste lotili pravočasno in iz prave smeri. Jutri vas bo prijetno presenetil partner, ki ve, kaj se vam dogaja. Ganjeni boste. Vodnar od 21. 1. do 18. 2. Vsaj nekaj krivde zato, kar se vam bo dogajalo v naslednjih dneh, boste morali vzeti nase. Najprej boste seveda krivili vse okoli sebe, saj si boste spet zatiskali oči pred resnico. Priznajte, da ste ga polomili. Če bi se dela lotili prej, bi bilo težav veliko manj. Sedaj bodo precej velike, ker v zgodbi niste sami. Zaradi nestrpnosti boste raztreseni in tečni. Niste izbrali najboljšega časa v letu, saj vas bodo vsi okoli vas prepričevali, daje časza veselje in zabavo. Vam pa v teh dneh še ne bo do tega. Slaba volja vas bo minila šele sredi prihodnjega tedna. Težave lahko zaupate le eni osebi. In vi veste, kdo je to. Ribi od 19. 2. do 20. 3. V teh dneh boste srečni kot že dolgo ne. Ugotovili boste, da je razburljivo obdobje, ki vas je skoraj izčrpalo, preteklost. Četudi tega ne boste pokazali navzven, bo v vas vse kipelo od razburjenja in navdušenja, ko bo pot krenila navzgor. A to se bo zgodilo šele, ko boste sami sebi priznali, da ste ljudi vi potiskali stran on sebe in ne oni vas. Če boste znali prav organizirati čas, kar je vedno vaša šibka točka, bodo načrti, ki ste sijih zastavili na začetku zadnjega meseca v letu, celo izvedljivi. Da, viso-koleteči so, a vas kaj manj sploh nezanima. Partner še vedno ne bo verjel, da tokrat mislite resno. Naš čas, 22. 12. 2016, barve: CM K, stran 10 24 Četrtek, 22. decembra VESEL BOŽIČ 22. decembra 2016 Petek, 23. decembra Sobota, 24. decembra Nedelja, 25. decembra Ponedeljek, 26. decembra Torek, 27. decembra Sreda, 28. decembra TV SLO P 05.55 Kultura 06.00 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobrojutro 08.00 Poročila 08.08 Dobrojutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Vem!, kviz 11.40 Turbulenca: Otroci in sodobne tehnologije 12.20 Kače, dok. odd. 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Ruska kapelica - elegija pod Vršičem, dok. film 14.25 Slovenski utrinki 15.00 Poročila 15.10 Brez meja, tv Lendava 15.55 Kdo si pa ti?, dok. odd. 16.25 Profil 17.00 Poročila, šport, vreme 17.30 Ugriznimo znanost: Ko eksplodira znanost 17.55 Novice 18.00 Utrinek - zgodbe priseljencev, svet. odd. 18.05 Knjiga o džungli, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tarča 21.25 Globus 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Osmi dan 23.40 Sveto in svet: Podarimo čas 00.30 Ugriznimo znanost: Ko eksplodira znanost 00.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.20 Strasti, 52/60 01.50 Strasti, 53/60 02.25 Strasti, 54/60 02.55 Dnevnik, ponov. 03.50 Info-kanal TV SLO T 05.25 To bo moj poklic: Voznik 05.55 Začnimo znova (II.), 17/35 06.25 Začnimo znova (II.), 18/35 07.00 Zajček Belko, ris. 07.05 Pipi, Pupu in Rozmari, ris. 07.10 Fletni Gaji, ris. 07.15 Tilka in prijatelji, ris. 07.25 Knjiga o džungli, ris. 07.40 Fifi in Cvetličniki, ris. 07.50 Bacek Jon, ris. 07.55 Zgodbe iz školjke: Pod Hrastovcem 08.15 Duhec, 2/3 09.05 Zakleta bajta, 2/3 09.55 Slovenski vodni krog: Pesnica 10.40 Na lepše 11.05 Posebna ponudba 11.55 Slovenski magazin 12.20 Bazaruto, dok. odd. 13.55 Smučanje prostega sloga, sp, smuč. kros, prenos iz Innichena 15.00 Strasti, 52/60 15.30 Strasti, 53/60 16.05 Strasti, 54/60 16.35 Naš vsakdanji kruhek, 7/18 17.00 Naš vsakdanji kruhek, 8/18 17.40 Alp. smuč., sp, SL (M), 1. vožnja, prenos iz Madonne di Campiglio 18.50 Male sive celice, kviz 19.45 Smučanje prostega sloga, sp, smuč. kros, posn. 20.40 Alp. smuč., sp, SL (M), 2. vožnja, prenos iz Madonne di Campiglio 21.40 Avtomobilnost 22.15 Ambienti 22.45 Stranski učinki, am. film 00.30 Glasbeni spoti 01.30 Zabavni kanal 03.05 Alp. smuč., sp, SL (M), 1. vožnja, posn. 03.35 Alp. smuč., sp, SL (M), 2. vožnja, posn. 04.25 Glasbeni spoti pop 06.00 24ur, ponov. 06.55 Zebra Zigbi, ris. 07.10 Viking Viki, ris. 07.25 Slonček Benjamin, ris. 07.55 Polona ga žge 08.25 Tv prodaja 08.40 Dr. Oz, am. ser. 09.35 Tv prodaja 10.05 Srčna kraljica, nan. 11.10 Tv prodaja 11.25 Ostani z menoj, nan. 12.20 Tv prodaja 12.35 Sestrske vezi, nan. 13.35 Utripajoča srca, nan. 14.35 Srčna kraljica, nan. 15.35 Ostani z menoj, nan. 16.30 24ur popoldne 16.55 Sestrske vezi, nan. 17.55 Varuhi podeželja, nan. 18.55 24ur, vreme 18.58 24ur 20.00 Še enkrat 17, am. film 21.55 24ur zvečer 22.30 Princ podzemlja, nan. 23.20 Talci, nan. 00.15 Lov na morilca, nan. 01.05 24ur zvečer, ponov. 01.40 Zvoki noči 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Skrbimo za zdravje, O odvisnostih 11.10 Pop Corn: Drugo dugme, Obvezna smer 12.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.35 Lestvica zabavnih in narodnozab. 13.05 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.30 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Nanovo 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža: skupina Katrca, Družinski trio Pogladic 21.15 Regionalne novice 3 21.20 Družina Hlebanja, dok. film 21.50 Videospot dneva 21.55 Iz oddaje Dobro jutro 22.55 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.25 Videostrani, obvestila TV SLO T 05.50 Kultura 06.00 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Vem!, kviz 11.55 Ugriznimo znanost: Ko eksplodira znanost 12.30 Bučke, satir. inf. parodija 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Hotel Palace, dok. film 14.25 Kdo si pa ti?, dok. ser. 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.40 Kako nastane človek, 1/3 16.35 Duhovni utrip: Božično sporočilo 17.00 Poročila, šport, vreme 17.30 Alpe, Donava, Jadran 17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.15 Piknik s torto, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti 20.55 Pogovor o samostojnosti in enotnosti 21.25 Med valovi 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Mali veliki mož, am. film 01.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.45 Strasti, 55/60 02.20 Strasti, 56/60 02.50 Strasti, 57/60 03.20 Dnevnik, ponov. 04.15 Info-kanal TV SLO T 05.25 To bo moj poklic: Komunalni inženir 05.55 Začnimo znova (II.), 19/35 06.25 Začnimo znova (II.), 20/35 07.00 Zajček Belko, ris. 07.05 Pipi, Pupu in Rozmari, ris. 07.10 Fletni Gaji, ris. 07.15 Tilka in prijatelji, ris. 07.25 Knjiga o džungli, ris. 07.40 Fifi in Cvetličniki, ris. 07.50 Bacek Jon, ris. 07.55 Zgodbe iz školjke: Ribič Pepe 08.20 Duhec, 3/3 09.10 Zakleta bajta, 3/3 10.00 Slovenski vodni krog: Rižana 10.40 Bleščica, odd. o modi 11.10 Sledi: Cerkveni slikar Franc Gornik 11.35 Zora, dok. film 12.40 Dober dan 13.45 O živalih in ljudeh 14.25 Na vrtu 15.05 Strasti, 55/60 15.35 Strasti, 56/60 16.10 Strasti, 57/60 17.00 Naš vsakdanji kruhek, 9/18 17.25 Naš vsakdanji kruhek, 10/18 18.00 Halo tv 19.00 Nodi v Deželi igrač, ris. 19.10 Firbcologi 19.35 Infodrom 20.00 Slovenski pozdrav - Luštnoje bilo! 21.30 Derren Brown: Ukane - Kako zadeti na ruleti? 22.20 Polnočni klub: Božično sočutje 23.30 Glasbeni spoti 00.35 Zabavni kanal 05.10 Glasbeni spoti pop 06.00 24ur, ponov. 06.55 Zebra Zigbi, ris. 07.10 Viking Viki, ris. 07.25 Slonček Benjamin, ris. 07.55 Polona ga žge 08.25 Tv prodaja 08.40 Dr. Oz, am. ser. 09.35 Tv prodaja 10.05 Srčna kraljica, nan. 11.10 Tv prodaja 11.25 Ostani z menoj, nan. 12.20 Tv prodaja 12.35 Sestrske vezi, nan. 13.35 Utripajoča srca, nan. 14.35 Srčna kraljica, nan. 15.35 Ostani z menoj, nan. 16.30 24ur popoldne 16.55 Sestrske vezi, nan. 17.55 Varuhi podeželja, nan. 18.55 24ur, vreme 18.58 24ur 20.00 Potovanje v središče Zemlje 2, am. film 21.45 24ur zvečer 22.20 Princ podzemlja, nan. 23.10 Eurojackpot 23.15 Vprašanje vere, am. film 01.25 24ur zvečer, ponov. 02.00 Zvoki noči ^ 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Naj viža: skupina Katrca, Družinski trio Pogladič 11.20 Videospot dneva 11.25 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.50 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.20 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.30 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Miš maš 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Zupan zvami: Janko Kos, župan Občine Zalec 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Vurberk 2016, posnetek 2. dela 22.20 Videospot dneva 22.35 Iz oddaje Dobro jutro 23.35 Lestvica zabavnih in narodnozab. 00.05 Videostrani, obvestila TV SLO r 05.50 Kultura 06.00 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke: Pravljica o zlati uri 07.40 Gumbek in Rjavček, ris. film 08.00 Studio kriškraš: Božična želja 08.20 Ribič Pepe 08.45 Mulčki, ris. 08.50 Firbcologi 09.15 Mulčki, ris. 09.20 Male sive celice, kviz 10.05 Infodrom 10.25 Osvežilna fronta: Od garaže do radijskih valov 11.05 Od blizu 11.55 Tednik 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.25 O živalih in ljudeh 13.50 Na vrtu, svet. odd. 14.15 Varuhi templja, dok. film 15.00 Človek: Na križišču dveh svetov, 2/3 16.00 Življenja Tomaža Kajzerja, 5/6 17.00 Poročila, šport, vreme 17.20 Kulturni vrhovi: Krka na Koroškem, 4/5 17.50 Sladko življenje z Rachel Allen: Praznične dobrote 18.15 Ozare 18.25 Sara in Raček, ris. 18.30 Zu, ris. 18.40 Bacek Jon, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Božična pot domov, kanad. film 21.35 Meditacija iz opere Thais 21.40 Božični koncert Simf. Rtv Slovenija 22.45 Žeja po miru: 30 let Duha Assisija, dok. film 23.25 Muzejjaslic na Brezjah 23.45 Polnočnica, prenos iz Stare Loke 00.45 Vsi pod eno jelko, nem. film 02.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.40 Dnevnik, ponov. 03.35 Info-kanal TV SLO T 06.15 10 domačih 07.00 Najboljše jutro 09.15 Nazaj k nedolžnosti, dok. film 10.20 Potovanje na božično zvezdo, norv. film 11.50 Naš vsakdanji kruhek, 11/18 12.15 Naš vsakdanji kruhek, 12/18 12.55 Derren Brown: Ukane - Kako zadeti na ruleti? 14.00 Babica gre na jug, slovenski film 15.25 Avtomobilnost 15.55 Alma M. Karlin - Samotno potovanje, dok. film 17.30 Veliki božični koncert Gimnazije Kranj: Ameriški večer 19.15 Infodrom 19.30 Osvežilna fronta: Od garaže do radijskih valov 20.05 Božič s Kylie, koncert iz Royal Albert Halla 21.35 Cirque du Soleil: Amaluna, ponov. 22.35 Visoka družba, franc. film 00.10 Aritmija 00.40 Bleščica, odd. o modi 01.15 Glasbeni spoti 02.15 Zabavni kanal 04.20 10 domačih pop 06.00 24ur, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Robocar Poli, ris. 07.15 Gospodična Žuža, ris. 07.25 Lena Lučka, ris. 07.30 Fun with Flupe, ris. 07.35 Radovednica Bibi, ris. 08.05 Gospodična Žuža, ris. 08.10 Telebajski, ris. 08.25 Turbo, ris. 08.50 Maša in medved, ris. 09.00 Objemčice, ris. 09.05 Lego prijateljice, ris. 09.30 Lego Nexo vitezi, ris. 09.50 Divja brata Kratt, ris. 10.15 Kako izuriti svojega zmaja, ris. 10.40 Tv prodaja 10.55 Naša mala klinika, nan. 11.50 Naša mala klinika, nan. 12.45 Tv prodaja 13.00 Zdravnica malega mesta, nan. 13.55 Zvit in prebrisan, nan. 14.50 Julie in Julia, am. film 17.15 Beethovnova božična avantura, am. film 18.55 24ur vreme 18.58 24ur 20.00 Artur Božiček, ang. film 21.45 Božič na kvadrat, am. film 23.20 Vrnitev v plavo laguno, am. film 01.15 Zvoki noči 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, Praznične poslikave 09.40 Ustvarjalne iskrice (183) Snežaki, obeski za smrečico 10.00 Napovedujemo 10.05 Videospot dneva 10.10 Iz glasbenega arhiva: Še pomnite prijatelji, 2. del 11.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11.55 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.30 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Nanovo 18.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2442. VTV magazin, regionalni - informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Božična poslanica: dr. Stanislav Lipovšek, celjski škof 20.35 Praznični pogovor: dr. Jurij Gorjanc 21.25 Iz arhiva VTV: 50 let ans. Štirje Kovači, 2. del posnetka jubilejnega koncerta (2004) 22.55 Božična zgodba 23.25 Jutranji pogovori 00.55 Lestvica zabavnih in narodnozab. 01.25 Videostrani, obvestila TV SLO T 06.00 Božični koncert Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, ponov. 06.40 Ave Maria, Panis Angelicus 07.00 Živ žav sledi Ozi bu, ris. 07.20 Minka, ris. 07.25 Kioka, ris. 07.35 Sara in Raček, ris. 07.40 Pipi, Pupu in Rozmari, ris. 07.50 Gumbek in Rjavček, ris. film 08.25 Tilka in prijatelji, ris. 08.35 Pujsa Pepa, ris. 08.40 Knjiga o džungli, ris. 08.55 Palčič, ris. film 08.20 Bacek Jon, ris. 09.35 Danov Dinosvet, nan. 10.00 Evangeličansko božično bogoslužje, prenos iz Ljubljane 11.00 Muzej jaslic na Brezjah, ponov. 11.15 Obzorja duha: Bog se rodi v srcu 11.55 Urbi e torbi: Papeževa božična poslanica mestu in svetu, prenos iz Rima 12.25 Hrestač - Božična zgodba 13.00 Dnevnik, šport, vreme 13.25 Slovenski pozdrav - Luštno je bilo!, ponov. 16.05 Princ na belem konju, družinski film 17.00 Poročila, šport, vreme 17.20 Vikend paket 18.40 Tilka in prijatelji, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Božič s tremi tenorji: Carreras, Domingo, Pavarotti, posn. koncerta z Dunaja 21.30 Intervju: Gregor Čušin 22.15 Poročila, šport, vreme 22.40 Moj narobe svet, dok. film 23.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.00 Dnevnik, ponov. 00.50 Info-kanal TV SLO T 05.50 Duhovni utrip, ponov. 06.05 Polnočni klub 07.35 Božična glasb. matineja 07.55 Božič v Postojnski jami 08.25 Božič s citrami 09.10 Kulturni vrhovi: Krka na Koroškem, 4/5 10.00 Božičkov vajenec, anim. film 11.15 Božične bibarije, anim. film 12.00 Prisluhnimo tišini 12.25 Ljudje in zemlja 13.15 Pedro Opeka, dober prijatelj, dok. film 15.15 Božič s Kylie, koncert iz Royal Albert Halla 16.40 Jedi za vsak dan z Rachel Allen: Božič 17.05 Pohod cesarskega pingvina, franc. film 18.30 Fina gospa, nan. 19.00 Z glasbo in s plesom 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Človek: Naš prostor pod soncem, 3/3 20.55 Maigret, 1/2 22.30 Morje v času mrka, televizijski film 23.50 Glasbeni spoti 00.55 Zabavni kanal 04.10 Glasbeni spoti pop 06.00 24ur, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Robocar Poli, ris. 07.15 Gospodična Žuža, ris. 07.25 Lena Lučka, ris. 07.30 Fun with Flupe, ris. 07.35 Radovednica Bibi, ris. 08.05 Gospodična Žuža, ris. 08.10 Telebajski, ris. 08.25 Turbo, ris. 08.50 Maša in medved, ris. 09.00 Objemčice, ris. 09.05 Lego prijateljice, ris. 09.30 Lego Nexo vitezi, ris. 09.50 Divja brata Kratt, ris. 10.15 Kako izuriti svojega zmaja, ris. 10.40 Čudežna ura Yo Kai, ris. 11.05 Tv prodaja 11.20 Naša mala klinika, nan. 12.10 Naša mala klinika, nan. 13.05 Tv prodaja 13.20 Zdravnica malega mesta, nan. 14.15 Zvit in prebrisan, nan. 15.10 Vrnitev v plavo laguno, am. film 17.10 Artur Božiček, ang. film 18.55 24ur vreme 18.58 24ur 20.00 Silvestrovo v New Yorku, am. film 22.15 Rdeči šotor, am. film 01.35 Zvoki noči © PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, Praznične poslikave 09.40 2441. VTV magazin, regionalni informativni program 10.05 Kultura, informativna oddaja 10.10 2442. VTV magazin, regionalni informativni program 10.35 Kultura, informativna oddaja 10.40 Župan z vami: Bojan Šrot, župan MO Celje 11.40 Božična zgodba 12.10 Družina Hlebanja, dokumentarni film 12.40 Župan zvami: Janko Kos, župan Občine Žalec 13.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.35 Veselite se v Gospodu! Pogovor z Alojzijem Cviklom, ponovitev 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 16.00 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka, Kuža, moj prijatelj 18.40 Zvezdica zaspanka, gledališka predstava Vrtca Velenje 19.05 Ustvarjalne iskrice (182) Škatlica presenečenja 19.30 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža: skupina Katrca, Družinski trio Pogladič 21.15 Napovedujemo 21.20 Praznični pogovor: dr. Jurij Gorjanc 22.10 Pop Corn: Drugo dugme, Obvezna smer 23.10 Jutranji pogovori 00.40 Lestvica zabavnih in narodnozab. 01.10 Videostrani, obvestila TV SLO T 06.00 Utrip 06.15 Zrcalo tedna 07.00 Slovenski pozdrav - Luštno je bilo! 08.15 Koncert ansambla Spev 2015: Po Slakovi poti, 2. del 09.45 Jedi za vsak dan z Rachel Allen: Božič 10.10 Sladko življenje z Rachel Allen: Praznične dobrote 10.50 10 domačih 11.20 Vem!, kviz 12.05 Leteča brata Rusjan, dok. film 13.00 Dnevnik, šport, vreme 13.30 Gremo mi po svoje, slovenski film 15.10 Dober dan, Koroška 15.40 Mulčki: Zimska pravljica, ris. 15.45 Firbcologi 16.25 Z glasbo in s plesom 17.00 Poročila, šport, vreme 17.20 Mulčki: Naj sneži, ris. 17.30 V svojem ritmu, 1/7 17.55 Novice 18.00 eRTeVe 18.15 Zajček Belko, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Avsenik za Slovenijo 20.55 Dolina miru, slovenski film 22.20 Poročila, šport, vreme 22.45 Umetni raj: Animateka 23.20 Glasbeni večer - ob 20-letnici: Koncert Orkestra Slovenske vojske, ponov. 01.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.25 Se zgodi, 1/15 01.50 Se zgodi, 2/15 02.10 Se zgodi, 3/15 02.35 Dnevnik, ponov. 03.30 Info-kanal TV SLO T 05.15 To bo moj poklic: Tehnik za geodezijo, geodet 05.45 Duhovni utrip: Božično sporočilo 06.00 Začnimo znova (II.), 21/35 06.30 Začnimo znova (II.), 22/35 07.00 Zajček Belko, ris. 07.05 Čarli in Mimo, ris. 07.10 Pipi, Pupu in Rozmari, ris. 07.15 Fletni Gaji, ris. 07.20 Timi gre, ris. 07.30 Tilka in prijatelji, ris. 07.45 Knjiga o džungli, ris. 07.55 Fifi in Cvetličniki 08.05 Bacek Jon, ris. 08.10 Anica, nan. 08.35 Anica, nan. 09.00 Učna leta izumitelja Polža, slovenski film 10.30 Slovenski vodni krog: Nadiža 11.10 Polnočni klub: Božično sočutje 12.20 Proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti 13.10 Pogovor o samostojnosti in enotnosti 13.30 Dosje: Slovenski plebiscit 14.45 Ljudje in zemlja 15.55 Avtomobilnost 16.25 Naš vsakdanji kruhek, 13/18 16.50 Naš vsakdanji kruhek, 14/18 17.20 Ob 200-letnici javnega glasb. šolstva v Sloveniji - uvodne besede 17.30 Slavnostni koncert 19.00 Božične bibarije, anim. film 19.30 Studio kriškraš: Božična želja 20.00 Zadnji tango v Halifaxu (III.), 1/6 20.55 Maigret, 2/2 22.25 Inuk, franc. film 23.55 Glasbeni spoti 01.00 Zabavni kanal 04.25 Glasbeni spoti 04.20 Glasbeni spoti pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 Zebra Zigbi, ris. 07.10 Gospodična Zuža, ris. 07.25 Viking Viki, ris. 07.35 Slonček Benjamin, ris. 08.00 Tv prodaja 08.15 Beethovnova božična avantura, am. film 10.05 Tv prodaja 10.35 Srčna kraljica, nan. 11.40 Tv prodaja 11.55 Ostani z menoj, nan. 12.50 Tv prodaja 13.05 Božič Denisa pokore, am. film 15.00 Srčna kraljica, nan. 16.00 Ostani z menoj, nan. 16.55 Utripajoča srca, nan. 17.55 Sestrske vezi, nan. 18.55 24ur vreme 18.58 24ur 20.00 Varuhi podeželja 21.00 Varuhi podeželja 22.00 Princ podzemlja, nan. 22.50 12 božičnih sladkorčkov, am. film 00.35 Lov na morilca, nan. 01.25 Zvoki noči 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, moje telo 09.40 Ustvarjalne iskrice (139), Čaj prijateljstva 10.05 Napovedujemo 10.10 2442. VTVmagazin, regionalni informativni program 10.35 Kultura, informativna oddaja 10.40 Videospot dneva 10.45 Praznični pogovor: dr. Jurij Gorjanc, ponovitev 11.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.55 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.30 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Zogica nogica, gledališka predstava Vrtca Velenje 18.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 18.55 Videospot dneva 19.00 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 25 let Slovenije skozi arhivsko gradivo in oči najmlajših 20.40 Charlejeva teta, domača gledališka predstava, Poletno gledališče Studenec 22.40 Iz arhiva VTV: 50 let ans. Štirje Kovači, 2. del posnetka jubilejnega koncerta (2004) 00.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 00.30 Videostrani, obvestila TV SLO P 06.05 Dnevnikov izbor 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Vem!, kviz 11.40 Žeja po miru: 30 let Duha Assisija, dok. film 12.20 Kulturni vrhovi: Krka na Koroškem, 4/5 13.00 Dnevnik, šport, vreme 13.30 Negovan Nemec, dok. portret, ponov. 14.35 Kaj govoriš?=So vakeres? 15.00 Poročila 15.10 Potepanja, tv Lendava 15.40 Studio kriškraš: Božična želja 16.00 Ribič Pepe 16.25 Profil 17.00 Poročila, šport, vreme 17.25 Posebna ponudba 17.55 Novice 18.05 Pavle, ris. 18.10 Pujsa Pepa, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Beseda na A, 4/6 20.55 Sočutje za prihodnost - 150 let Rdečega križa na Slovenskem, dok. odd. 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Pričevalci: Vojko Obrulj in Robert Puš, dok. odd. 01.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.35 Se zgodi, 4/15 02.00 Se zgodi, 5/15 02.30 Se zgodi, 6/15 03.00 Dnevnik, ponov. 03.50 Info-kanal TV SLO T 05.30 To bo moj poklic: Meteorolog, fizik 06.00 Začnimo znova (II.), 23/35 06.30 Začnimo znova (II.), 24/35 07.00 Zajček Belko, ris. 07.05 Pipi, Pupu in Rozmari, ris. 07.10 Fletni gaji, ris. 07.15 Neli in Cezar, ris. 07.25 Tilka in prijatelji, ris. 07.35 Knjiga o džungli, ris. 07.45 Fifi in Cvetličniki, ris. 07.55 Bacek Jon, ris. 08.05 Anica, nan. 08.30 Anica, nan. 08.55 Kdo ima danes rojstni dan, an. f. 10.10 Slovenski vodni krog: Sotla, dok. nan. 10.55 Alp. smuč., sp, SVSL (M), prenos iz Sante Caterine 12.15 Marpurgi, igrani film 13.25 Slovenski pozdrav - Luštno je bilo! 15.00 Strasti, 58/60 15.35 Strasti, 59/60 16.10 Strasti, 60/60 17.00 Naš vsakdanji kruhek, nan. 17.25 Naš vsakdanji kruhek, nan. 18.00 Halo TV 19.05 Robotki, ris. 19.15 Nodi v Deželi igrač, ris. 19.25 Sara in Raček, ris. 19.30 Pepi vse ve o slikarstvu, nan. 19.50 Opus 1, plesna miniatura 2014: Jerca, ponov. 20.05 Kako nastane človek, 2/3 20.55 il Divo na Japonskem, posn. konc. 22.00 Biti ali ne biti, am. film 23.35 Glasbeni spoti 00.40 Zabavni kanal 02.40 Alp. smuč., sp, SVSL (M), posn. iz Sante Caterine 04.00 Glasbeni spoti pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 Zebra Zigbi, ris. 07.10 Gospodična Žuža, ris. 07.20 Viking Viki, ris. 07.35 Lena Lučka, ris. 07.40 Tv prodaja 07.55 Moja punca 2, am. film 09.55 Tv prodaja 10.25 Srčna kraljica, nan. 11.30 Tv prodaja 11.45 Ostani z menoj, nan. 12.40 Tv prodaja 12.55 Denis pokora 2, am. film 14.35 Srčna kraljica, nan. 15.35 Ostani z menoj, nan. 16.30 24ur popoldne 16.55 Utripajoča srca, nan. 17.55 Sestrske vezi, nan. 18.55 24ur vreme 18.58 24ur 20.00 Varuhi podeželja, nan. 22.00 24ur zvečer 22.35 Princ podzemlja, nan. 23.20 Talci, nan. 00.15 Lov na morilca, nan. 01.05 24ur zvečer, ponov. 01.40 Zvoki noči 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 25 let Slovenije skozi arhivsko gradivo in oči najmlajših 10.45 Jesen življenja, razstava rož iz krep papirja na Vranskem 11.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.00 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.30 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka, Kuža, moj prijatelj 18.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2443. VTV magazin 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Napovedujemo 20.35 Dotiki gora 21.00 V pričakovanju novega, kontaktna oddaja - gostja Andreja Novak 22.00 Bonton in rokovanje 22.30 Iz oddaje Dobro jutro 23.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 00.00 Videostrani, obvestila TV SLO T 05.35 Kultura 05.45 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Vem!, kViz 11.55 Umetni raj: Animateka 12.25 Zapeljevanje pogleda, dok. ser. 13.00 Dnevnik, šport, vreme 13.30 Slike in podobe Ludvika Vrečiča, dok. portret 14.25 Kdo si pa ti?, 9/10 15.00 Poročila 15.10 Potepanja, tv Lendava 15.40 Male sive celice, kviz 16.25 Profil 17.00 Poročila, šport, vreme 17.25 Turbulenca, svet. odd. 17.55 Novice 18.05 Pipi, Pupu in Rozmari, ris. 18.15 Medo in Mica, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Pravi dres, češki film 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Vatikanski zakladi, dok. odd. 00.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.20 Se zgodi, 7/15 01.55 Se zgodi, 8/15 02.20 Se zgodi, 9/15 02.50 Dnevnik, ponov. 03.45 Info-kanal TV SLO T 05.00 10 domačih 05.30 To bo moj poklic: Veterinar, veterinarski tehnik 06.05 Začnimo znova (II.), 25/35 06.30 Začnimo znova (II.), 26/35 07.00 Zajček Belko, ris. 07.05 Čarli in Mimo, ris. 07.10 Pipi, Pupu in Rozmari, ris. 07.15 Fletni Gaji, ris. 07.20 Timi gre, ris. 07.30 Neli in Cezar, ris. 07.40 Tilka in prijatelji, ris. 07.50 Knjiga o džungli, ris. 08.00 Fifi in Cvetličniki, ris. 08.10 Bacek Jon, ris. 08.20 Anica, nan. 08.45 Anica, nan. 09.10 Ostržek, 1/3 10.25 Alp. smuč., sp, VSL (Z), 1. vožnja, prenos iz Semmeringahhhhh 11.40 Alp. smuč., sp, smuk (M), prenos iz Sante Caterine 13.25 Alp. smuč., sp, VSL (Z), 2. vožnja, prenos iz Semmeringa 14.55 eRTeVe 15.25 Vikend paket 17.00 Naš vsakdanji kruhek, 17/18 17.25 Naš vsakdanji kruhek, 18/18 18.00 Halo TV 19.00 Nodi v Deželi igrač, ris. 19.10 Sara in Raček, ris. 19.20 Ribič Pepe 19.50 Zrebanje Lota 20.00 Moje največje vloge, dok. odd. 21.20 Od blizu, pogov. odd. v Vesno Milek 22.15 Popšop 22.50 Muzika od Trsta do Trbiža, dok. film 23.35 Glasbeni spoti 00.35 Zabavni kanal 02.40 Alp. smuč., sp, smuk (M), posn. 03.20 Alp. smuč., sp, VSL (Z), 2. vožnja, posn. 04.20 Glasbeni spoti 01.45 Zabavni kanal 03.10 Smuč. prostega sloga, sp, smuč. kros, posn. 04.20 Glasbeni spoti pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 Zebra Zigbi, ris. 07.10 Gospodična Zuža, ris. 07.25 Viking Viki, ris. 07.35 Lena Lučka, ris. 07.40 Tv prodaja 07.55 Moj zvesti prijatelj, am. film 09.40 Tv prodaja 10.10 Srčna kraljica, nan. 11.15 Tv prodaja 11.30 Ostani z menoj, nan. 12.25 Tv prodaja 12.40 Klic divjine, am. film 14.35 Srčna kraljica, nan. 15.35 Ostani z menoj, nan. 16.30 24ur popoldne 16.55 Utripajoča srca, nan. 17.55 Sestrske vezi, nan. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Varuhi podeželja, nan. 21.00 Varuhi podeželja, nan. 22.00 24ur zvečer 22.35 Princ podzemlja, nan. 23.25 Talci, nan. 00.25 Lov na morilca, nan. 01.20 24ur zvečer, ponov. 01.55 Zvoki noči 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 2443. VTV magazin 10.30 Kultura, informativna oddaja 10.35 V pričakovanju novega, gostja Andreja Novak 11.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.05 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.35 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.30 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (184), Krogla lepih želja 18.20 Zogarija (17) 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Pogovor z Bojanom Kontičem županom MO Velenje 21.05 Regionalne novice 3 21.10 Pop Corn: 3 Soms, Nushy, Lamai 22.10 Videospot dneva 22.15 Iz oddaje Dobro jutro 23.15 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.45 Videostrani, obvestila Naš čas, 22. 12. 2016, barve: CM K, stran 23 22. decembra 2016 ""^Jis VESEL BOŽIČ 25 KNJIŽNI kotiček & KONC LORENCUTTI, Nataša: Kdo je danes glavni ml - Mladina / C - Leposlovne knjige do 9. leta Gre za zbirko kratkih realističnih zgodbic iz vsakdanjega življenja, ki so polne medsebojne topline in razumljivega humorja. Glavna junakinja je štiriletna Nika, ki komaj čaka na svoj peti rojstni, ko bo glavna v družini. Še prej pa mora seveda zra-sti, ugnati je treba kako neumnost, narediti kak izlet in se kaj novega naučiti. Zanima jo, kdaj bo postala dekle, kdaj ženska zorenje v kriznih razmerah rešuje glasba, ki mu veliko pomeni, predvsem heavy metal v klubu Ukulele. Kljub vsem vojnim grozotam, ki se dogajajo v bližini in vsem stiskam in ponižanjem, ki jih doživljajo begunci, je roman privlačno in duhovito branje, predvsem pa nas očara z velikim instinktom po preživetju, ki je močnejši od vseh ponižanj. Knjiga je zmagala v kategoriji najboljša mladinska prevedena knjiga. GOLDSMITH, Mike: Znanost v 30 sekundah ml - Mladina / 0 - Splošno Znanost že vse od svojega začetka poraja zanimive zamisli in trideset najpomembnejših znanstvenih idej je razloženih v tej knjigi. Knjiga je razdeljena na šest poglavij, in sicer: Stari Grki, Znanstvena revolucija, Razsvetljenstvo, Moderna industrija, in pri tem ji pomaga starejša sestra Lučka. Tudi Nikin najstarejši brat Ton, ki je star sedemnajst let in skupaj z Niko praznuje rojstni dan oktobra, se veliko igra z njo. Nika odrašča v veliki družini s petimi otroki, kjer oče ne hodi v službo, dela doma na vrtu in pomaga mami pri gospodinjstvu. Iz zgodbic žari ravno ta lepota družinskega vsakdana, dopolnjujejo jih pa duhovite ilustracije, ki zgodbice naredijo berljive tudi za najmlajše. Zgodbice so dobile priznanje zlata hruška za najboljšo izvirno slovensko mladinsko leposlovno knjigo. HELFER, Monika: Rosie in pradedek ml - Mladina / P - Leposlovne knjige od 10 leta dalje Zgodba o Rosie in njenem pradedku nas popelje iz malega kraja Hohenems na meji med Avstrijo in Švico, kjer je pradedek preživel otroštvo, v velemestni New York, iz Evrope v Ameriko, iz preteklosti v sedanjost. Pradedek je spreten pripovedovalec z odličnim spominom za nazaj, ki vsak teden pripoveduje zgodbe vnukinji, ko ga obišče. Zgodbe so polne bistroumnosti, humorja, tragike in so odlični primeri judovskega pripovedništva. Dedek mimogrede doda še kakšno pikro na račun žensk, temnopoltih in kristjanov, pa tudi Judom ne prizanese. Večina hohenemških Judov je imela srečo, ker so pravočasno pobegnili, nekaj pa jih je ostalo in te so nacisti pomorili. Judje po svetu so del srca pustili doma, v Hohenemsu in začeli so pripovedovati zgodbe. Knjiga je odlično branje za spodbujanje medkulturnega in medgene-racijskega razumevanja. MEŠKOVIČ, Alen: Ukulele jam ml - Mladina / M - Leposlovne knjige od 13 leta dalje Miki bi v jeseni postal gimnazijec in tega se je zelo veselil. S fakultete bi se vrnil starejši brat in ga naučil voziti avto, oče bi se upokojil. A njihove načrte so prekrižali tisti s puškami in jih odpeljali v begunski center ob Jadranskem morju. Miki tu dopolni 17 let, spozna nove prijatelje in prve ljubezni, pozneje pa se odpravi proti Švedski, od koder se mu je oglasil njegov pogrešani brat, ki mu je tudi za vzor. Mika na poti skozi njegovo odraščanje in prezgodnje Moderna znanost in Znanost danes. Vsaki od njih sta posvečeni dve strani, na eni strani je opis, druga stran pa je shematska razlaga. Če imamo bolj malo časa, lahko pogledamo samo povzetke, ki nam vzamejo le tri sekunde časa. Zraven so še naloge, ki se jih lahko lotimo, da preverimo navedene teorije. Gre za odlično mini enciklopedijo, ki je primerna za male radovedneže, stare 8 let in več. Vse predstavljene knjige so dobile priznanje zlata hruška, ki ga vsako leto podeljuje Mestna knjižnica Ljubljana (MKL), Pionirska - center za mladinsko književnost in knjižničarstvo. Pionirska z zlatimi hruškami promovira dobre oziroma odlične mladinske knjige. KOCMUT, Aleksandra: Čisto sam na svetu od - Odrasli / 821.163.6 - Slovenski romani Pretresljiva knjiga na temo alzheimerje-ve bolezni. Pripoveduje gospod x, moški, ki je zbolel za to boleznijo. Od začetnega "pozabljanja", ko prvič ne prepozna svojega doma in žene, bolezen nezadržno napreduje. Išče se v času in prostoru, vendar vedno bolj zadeva ob neznane predmete ter tuje ljudi. Ali poznane, čeprav precej postarane. Kot da bi kar naenkrat živel v nekem drugem svetu. Izgubljati se je začel na znanih cestah, hrana ni imela več enakega okusa kot nekdaj. Začel je srečevati ljudi, ki jih nihče drug ni videl, pogovarjal se je s kom, ki je naslednji trenutek izginil. In to je bil šele začetek ... Pozabil je celo, kdo je on sam, izgubil je svojo identiteto. Zato "gospod x". Knjiga je na trenutke celo humorna, pripovedovalec prostodušno pripoveduje svoje posebne zgodbe. In bralec se začne spraševati, za koga je ta bolezen bolj boleča - za bolnika samega ali za njegove svojce, ki ga počasi izgubljajo. "Če zboli telo, gremo k zdravniku, in če zboli duša, moramo prav tako iti k zdravniku ..." ■ BL Pustovanje pri Mayerjevih Šoštanj - Vila Mayer je objavila (prvi) likovni natečaj z naslovom Pustovanje pri Mayerjevih. K sodelovanju je povabila vse vrtce in šole. Temi sta Tresmir in Moja maska. Izbrane izdelke bodo na ogled v vilo Mayer postavili konec februarja. ■ mkp kdaj • kje • kaj VELENJE Četrtek, 22. december 10.00 Ljudska univerza Velenje Igralne urice 17.00 Velenjski grad, Praznična kamra Damjan Vrenčur - Zahodna Sahara, potopisno predavanje 17.00 Velenjska promenada, pred sodiščem Čarobna promenada: vrtec Velenje zapoje - enota Vrtiljak 17.00 Velenjska promenada, pred sodiščem Čarobna promenad: prebiranje otroških pesmi z Vilo Sonca 18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Osrednja občinska slovesnost ob dnevu samostojnosti in enotnosti 19.30 Velenjska promenada, pred sodiščem Čarobna promenada: Šaleško folklorno društvo Koleda 20.00 Galerija Velenje Iskanje matrice, odprtje razstave grafik po izboru slovenskih likovnih kritikov 20.00 Velenjski grad Praznično prepevanje na Velenjskem gradu: Šaleški akademski pevski zbor Petek, 23. december 17.00 Velenjska promenada, pred sodiščem Čarobna promenada: čarovnik Sam Sebastian 18.00 Velenjski grad Praznično prepevanje na Velenjskem gradu: Mešani pevski zbor Škale 19.00 Velenjska promenada, pred sodiščem Čarobna promenada: ženski pevski zbor Društva upokojencev Velenje 20.00 Havana bar Velenje Predbožična zabava z DJ Mrky-jem 20.00 Rdeča dvorana, Velenje Šank Rock in MI2, Božično-novoletni žur2016 21.00 eMCe plac Rock 'n' Roll party Sobota, 24. december 7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna tržnica Velenje 9.00 Letni kino ob Škalskem jezeru Najhitrejši krog po kolesarsko sprehajalni stezi, tek ali hoja 10.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana Hrestač in mišji kralj, prva ponovitev lutkovne predstave LGV (razprodano) 18.00in Prireditveni prostor pod župnijsko cerkvijo sv. Janeza Krstnika v Vinski Gori 22.00 Žive jaslice pod skalo 20.00 eMCe plac Mild 'N Minty - Xmass Editio'N Nedelja, 25. december 16.00 Cerkev Janeza Krstnika v Vinski Gori Božični koncert v cerkvi 17.00- Velenjska promenada, pred sodiščem 22.00 Čarobna promenada - DJ Mrky, Božični dan ob dobri glasbi 18.00 Prireditveni prostor pod župnijsko cerkvijo sv. Janeza Krstnika v Vinski Gori Žive jaslice pod skalo (tudi ob 22.00) 21.00 eMCe plac Božični Jam Session 21.00 Max klub Bajaga i Instruktori, koncert 21.00 Space bar Velenje Champagne party, tradicionalni božično-novoletni zaključek Ponedeljek, 26. december 9.00 Večnamenski dom Vinska Gora Božično-novoletni turnir četvork v malem nogometu 17.00 Velenjska promenada, pred sodiščem Čarobna promenada: palček Albert na sladkornih hoduljah in zimske norčije 19.00 Velenjska promenada, pred sodiščem Čarobna promenada: koncert za Štefanovo - kulturno društvo Graška gora Torek, 27. december 17.00 Velenjski grad, Praznična kamra Čas za pravljico, branje, pripovedovanje, pravljični pogovori 17.00 Velenjska promenada, pred sodiščem Čarobna promenada: Plesni studio N 17.30 Velenjska promenada, pred sodiščem Čarobna promenada: Kuhanje čarobnega napoja z Vilo Lune 19.00 Velenjska promenada, pred sodiščem Čarobna promenada: pihalni orkester Premogovnika Velenje 21.00 eMCe plac ŠŠK P'jen žur, tradicionalni zaključek leta s Šaleškim študentskim klubom Sreda, 28. december 15.00 Velenjski grad, Praznična kamra Mojstrske delavnice: Glasbilo iz bambusa z Leom Lepejem 17.00 Velenjska promenada, pred sodiščem Čarobna promenada: Mdance 17.30 Velenjska promenada, pred sodiščem Čarobna promenada: škratova igralnica 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Praznična ura pravljic 19.00 Velenjska promenada, pred sodiščem Čarobna promenada: koncert Čaga Boys 20.00 eMCe plac Hard'n'Heavy čajanka, poslušanje hard rock in metal glasbe na vinilnih ploščah ŠOŠTANJ Četrtek, 22. december 13.00 Vila Mayer Vila Podstrešnica likovna delavnica za otroke in odrasle na podstrešju Vile Mayer 17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Ure pravljic - Stella J. Jones: Najboljše darilo Petek, 23. december 16.00 REKS Ravne Otroška predstava Zvezdica Zaspanka 17.00 Tržnica Šoštanj Brezplačni praznični bazar -Podelimo srečo- Izmenjajmo darila, obdarite sebe in druge Sobota, 24. december 9.00 Tržnica Šoštanj Brezplačni praznični bazar Ponedeljek, 26. december X Stari bazen v Topolšici Pohod Topolšica - Sleme preko Loma (lahka pot v zimskih razmerah) 18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir Sreda, 28. december 16.00 Dom krajanov v Topolšici Praznična kavarna in otroški disko v Topolšici 19.00 Mestna galerija Šoštanj Medpraznični večer z Oktetom Zavodnje ŠMARTNO OB PAKI Četrtek, 22. december 18.00 Dvorana Marof Dokumentarni film o Ani Rogel in Mateju Markoviču KINO spored v mali in veliki dvorani Hotela Paka NOČ KRATKIH FILMOV Sreda,21.12. ob 18.00, izbrani animirani filmi za otroke, 51 minut: CIPERCOPER / MALA ŠOLA URESNI-ČARIJE / PETER PETER / PRINC KI-KI-DO:SKODELICA ČAJA ob 19.00, izbor kratkih filmov iz 19. FSF 2016, 72 minut: MEJE / 2045 / VSI SMO ŽE TUKAJ OD NEKDAJ /SREČNO, ORLO! / SELITEV / DOBER TEK, ŽIVLJENJE! (brez vstopnine) ROGUE ONE: ZGODBA VOJNE ZVEZD Rogue One: A Star Wars Story Akcijski domišljijski spektakel, 133 minut (ZDA). Režija: Gareth Edwards Igrajo: Felicity Jones, Diego Luna, Ben Mendelsohn, Donnie Yen, Jiang Wen, Mads Mikkelsen, Forest Whitaker,idr. Petek, 23. 12., ob 20.15 Nedelja, 25.12., ob 18.10 - 3D ZAKAJ RAVNO ON? Why him? Komedija, 110 minut (ZDA) Režija: John Hamburg Igrajo: Bryan Cranston, James Franco, Zoey Deutch, Adam DeVine, Megan Mul-lally, idr. Petek, 23. 12., ob 18.00 Nedelja, 25. 12., ob 20.35 PATERSON Komična drama, 118 minut (ZDA, Francija, Nemčija). Režija: Jim Jarmusch Igrajo: Adam Driver, Golshifteh Farahani, Helen-Jean Arthur, idr. Petek, 23. 12., ob 20.00 - mala dvor. Nedelja, 25.12., ob 19.00 - m. dvor. DALEČ NA SEVER Tout en haut du monde, animirana akcijska avantura, s slovenskimi podnapisi, 81minut (Francija, Danska) Režija: Rémi Chayé Glasovi: Christa Théret, Féodor Atkine, Antony Hickling idr. Petek, 23. 12., ob 18.15 - mala dvor. Nedelja, 25. 12., ob 17.00 - mala dvorana Torek, 27. 12., ob 17.00 - novoletne filmske iskrice ZAPOJ3D Sing, sinhronizirana animirana komedija, 110 minut (ZDA). Režija: Garth Jennings Slovenski glasovi: Aljaž Jovanovič, Gorazd Žilavec, Vesna Slapar, Miha Rodman, Lija Pečnikar, Uroš Buh, idr. Nedelja, 25. 12., ob 16.00 - 3D, otroška matineja Sreda, 28. 12., ob 17.00 - 3D, novoletne filmske iskrice TONI ERDMANN Komična drama, 162 minut (Nemčija, Avstrija). Režija: Maren Ade Igrajo: Peter Simonischek, Sandra Hüller, Michael Wittenborn idr. Ponedeljek, 26. 12., ob 20.00 - filmsko gledališče v mali dvorani TROLI 3D Trolls, sinhronizirana animirana komična avantura, 92 minut, (ZDA) Režija: Nicholas Stoller, Doug Sweetland Slovenski glasovi: Katarina Bordner, Glo-rija Forjan, Uroš Buh, Klemen Bunderla, Miroslava Berginc, Miha Rodman, Saša Petek, 23. december 17.00 Kulturni dom Gorenje Obisk Božička (namenjeno otrokom do 10. leta starosti); KD Gorenje Nedelja, 25. december 17.00 okolica gradu Packenstein v Ravbarski vasi Interaktivna predstava: »Skrivnost božične noči«; KD Gorenje Ponedeljek, 26. december 19.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Tradicionalni božično-novoletni koncert z domačima pevskima zboroma MePZ Šmartno ob Paki in MoPZ Franc Klančnik, ter gostjami iz ženske vokalne skupine Fortuna; KD Šmartno ob Paki Torek, 27. december 10.00 Dvorana Marof Otroške počitniške delavnice; MC Šmartno ob Paki Sreda, 28. december 10.00 Dvorana Marof Otroške počitniške delavnice; MC Šmartno ob Paki 16.00 Kulturni dom Gorenje Božično novoletni turnir v namiznem tenisu, ŠRD Gavce V.V. Lunine mene Še zadnja prepevanja na gradu Velenje, 22. decembra - Velenjski grad tudi v zadnjih decembrskih dneh privablja v zavetje svojih zidov mnogo obiskovalcev, ki si z zanimanjem ogledujejo praznične razstave ali pa posedijo v prijetnem okolju Praznične kamre, v kateri se lahko ogrejejo, okrepčajo in poklepetajo. Danes in jutri se bosta zgodila še zadnja dva praznična koncerta. Danes ob 20. uri bo pod vodstvom Danice Pirečnik na gradu prepeval Šaleški akademski pevski zbor. Praznična prepevanja na Velenjskem gradu bodo jutri ob 18. uri zaokrožili člani Mešanega pevskega zbora Škale pod vodstvom Jerice Žgeč. Muzej Velenje na Velenjskem gradu in Muzej usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju bosta v prazničnih dneh odprta od torka do nedelje med 10. in 18. uro, Hiša mineralov v Starem Velenju pa med 10. in 17. uro. Odpiralni čas enot Muzeja Velenje bo drugačen le v soboto, 24. decembra, in v soboto, 31. decembra, ko bodo vse tri enote Muzeja Velenje odprte od 10. do 15. ure. a 29. decembra, ob 7:53 -prazna luna - mlaj CITY CENTER Celje • Četrtek, 22.12., Biotržnica • Petek, 23.12., od 14.00 dalje Kmečka tržnica • Sobota, 24.12. Sveti večer, odprto do 17.ure • Ponedeljek, 26.12. Dan samostojnosti in enotnosti,odprto do 17. ure • do 31.12. Zabavno fotografiranje (pri lokalu Wannabe) • do 31.12. Lectarjeva ulica in BOŽIČNO NOVOLETNI SEJEM • do 31.12. vse nedelje odprto do 17. ure • Preizkusite se v spretnostni vožnji z gokardom na Citycentro-vem kartingu na vrhnjem parkirišču: torek-petek od 14. do 21. , sobote od 10. do 21., nedelja od 10. do 20. ure. • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki Ci-tycentra. Pavlin Stošič, Jernej Kuntner, idr. Ponedeljek, 26. 12., ob 17.00 - 3D PLANET SAMSKIH Singli, romantična komedija, 116 minut (Poljska) Režija: Mitja Okorn Igrajo: Piotr Adamczyk, Katarzyna Buja-kiewicz, Agnieszka Dygant, Roma Gasio-rowska idr. Ponedeljek, 26. 12., ob 19.00 OB TEBI Me before You, romantična drama, 110 minut (ZDA). Režija: Thea Sharrock Igrajo: Emilia Clarke, Sam Claflin, Janet McTeer, Charles Dance, Jenna Coleman, Matthew Lewis idr. Torek, 27. 12., ob 19.00 DOJENČEK BRIDGET JONES Bridget Jones's Baby, romantična komedija, 124 minut (Irska, VB, Francija, ZDA) Režija: Sharon Maguire Igrajo: Renée Zellweger, Colin Firth, Patrick Dempsey, Emma Thompson, Shirley Henderson, Celia Imrie, idr. Sreda, 28. 12., ob 19.00 Naš čas, 22. 12. 2016, barve: CM K, stran 10 26 VESEL BOŽIČ 22. decembra 2016 ^ersnikava 13,letenje | Tel.: 03 620 94 00, 041 260 670 M Vsem, H^te ¿nam izkazali zaupanje, iskrena hvala-.r Želimo vam srečno, ustvarjalno in prijazno leto 2017! AVTOBUSNI PREVOZI PREVOZNIŠTVO Ovčjak Edi s.p. | Ravne 173 B | Šoštanj 041 636 428 | avtotransporti.ovcjak@telemach.net Želimo Vam lepe božično-novoletne praznike in srečno 2017! NAŠ ČAS online www.nascas.si www.issuu.com/nascas IZBERITE PRAVO DARILO ZA PRAVO OSEBO. Razvajajte svoje najdražje z darilnim bonom ... ... z darilnimi boni Unior Turizma je izbor darila vedno preprost in učinkovit, ... z darilnimi boni lahko podarite „na kožo pisano" darilo, ... vrednostni darilni boni vam olajšajo pravo odločitev. OBIŠČITE novo spletno trgovino shop.unitur.eu PREVERITE bogato ponudbo različnih storitev, ki bodo razveseljevale vaše najdražje, prijatelje in poslovne partnerje v prihajajočih prazničnih dneh. Informacije in nakup: T 03/75 76 000 www.rogla.eu,www.terme-zrece.eu UMFORtST PRODAJALNA' J ■3S r ¿n Tisoč in tisoč zvezd je nad nami, tisoč in tisoč zvez med nami, da gre po svetu - rama ob rami -svetloba z nami. Tone Pavček Ekipa podjetja Uniforest ''r^i-j Jonsered @Husqvarna pfanner/ i GARDENA Pewag Sovič Franc, s.p. | Florjan 256 | Šoštanj 03 891 17 00 | 041 624 151 | franc.sovic@telemach.net " " l ■ GRADBENA MEHANIZACIJA AVTOPREVOZNIŠTVO .' NIZKE GRADNJE Želimo Vam vesel božič in srečno novo leto! KONCENTRACIJE PM10 V tednu od 12. do 18. decembra koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 12. do 18. decembra (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu RADIO VELENJE w * I Zdravniški nasveti: gost: tj prim. Zdenko Kikec, dr. F ■ IpRJffiginternist in gastroenterolog i iz Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. Tema: bolezni trebušne slinavke ČETRTEK, 22. decembra I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. PETEK, 23. decembra I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SOBOTA, 24. decembra I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. NEDELJA, 25. decembra I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. PONEDELJEK, 26. decembra I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. TOREK, 27. decembra I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SREDA, 28. decembra I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 12. do 18. decembra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, obč2ine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro--g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka Naš čas, 22. 12. 2016, barve: CM K, stran 23 22. decembra 2016 ""^Jis VESEL BOŽIČ 27 DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 041 534 261 (AA) NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214. STIKI-POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495 mali OGLASI NEPREMIČNINE ODDAMO v najem pisarno, 28 m2, v Starem Velenju, Stari trg 35. Najemnina znaša 160,00 evrov/mesečno. Gsm: 031 418 249 ali tel.: 03 5871 156 PRIDELKI KOCKE sena, okrogle bale in domače žganje, prodam. Gsm: 051 388 874 SENO v kockah (3 evre kocka) in okrogle silažne bale (30 evrov/bala) prodam. Gsm: 031 799 476 FIŽOL sivček prodajamo na kmetiji. Gsm: 031 350 928 SENO in otavo v refuzi ugodno prodam. Gsm: 031 805 549 SENO v kockah, jabolčnik, domači kis, borovničevec, medenovec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 687 371. ŽIVALI DVE leti starega osla in kvalitetno domače žganje (sadjevec) prodam. Gsm: 031 457 845 JAGENČKE, težke od 25 do 30 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Gsm: 031 542 798 RAZNO MASIVNA miza, za udobno in neutru-jajoče delo z računalnikom. Črne barva, masivna smreka. Gsm: O41 692 995 Nagrajenci nagradne križanke Jeruzalem Ormož, objavljene v tedniku Naš čas, 8. decembra 2016, so: • Marta Vašl, Andraž 63, 3313 Polzela • Slavko Pirh, Šlandrova 12, 3320 Velenje • Sabina Kumer, Františka Foita 6, 3320 Velenje Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti. Nagrade prevzamejo v info pisarni tednika Naš čas, Kidričeva 2a, Velenje z obvestilom, ki ga prejmejo Rešitev nagradne križanke - Penine Jeruzalem Ormož. ZAHVALA Odšla je VIDA KUGONIČ (roj. Menhart) 1934 - 2016 Hvala vsem, ki ste njej in nam v težkih trenutkih stali ob strani, vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti in vsem, ki mislite nanjo. Mož Tone, ter hčerka Nives in sin Dejan s svojimi ZAHVALA Za vedno nas je zapustila naša draga mama MARIJA HOLZKNECHT iz Škal roj. 7. 10. 1934 Hvala vsem za izrečene tolažilne besede ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Žalujoči sin Marjan, hčerki Franja in Tinica z družinami tel.: 03/ 897 5130, gsm: 041/ 665 223 Prodaja, stanovanje, 3-sob-no: VELENJE, KARDELJEV TRG, 88 m2, adaptirano l. 2010, 2/13 nad., ER: C (35 - 60 kWh/m2a). Cena: 88.000 €. Prodaja, stanovanje, 2-sobno: VELENJE, JENKOVA, 45 m2, adaptirano l. 2010, PK/5 nad., ER: D (60 - 105 kWh/m2a). Cena: 43.000 €. DEŽURSTVA ZD DOM VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. ZOBOZDRAVNIKI (Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 24. - 26. 12. - Daša Buršič, dr. dent. med. VETERINARSKA POSTAJA Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: Začasno zaprto. GIBANJE prebivalstva več na www.habit.si Upravna enota Velenje POROKE Jukan Mersed, Velenje, Vojkova cesta 16 in Vilič Nerina, Velenje, Vojkova cesta 16; Salkic Jasmin, BiH, Dobošnica, Luka-vac, in Ibrišimovic Mensura, Velenje, Kersnikova cesta 2. SMRTI Holzknecht Marija, roj. 1934, Velenje, Škale 86; Skubic Milan, roj. 1964, Velenje, Jerihova cesta 1; Hudomalj Emil, roj. 1931, Velenje, Tavčarjeva cesta 35; Šolinc Alojz , roj. 1952, Šmartno ob Paki, Šmartno ob Paki 58. KOMUNALNO PODJETJE VELENJE, d.o.o. - Pogrebno pokopališka dejavnost 03 896 44 90 24 ur na dan Plačilo na obroke Smo edini, ki na pokopališčih Podkraj in Škale nudimo pogrebno pokopališke storitve v celoti: prevoz pokojnika, ureditev dokumentacije, celovito ureditev vsega potrebnega za zadnje slovo po vaših željah. Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. Pišite nam: pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30. 03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje. Je čas, ki da, in je čas, ki vzame. V solzah žalosti se lesketajo lepi SPOMINI. ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, dedek in brat LUDVIK KRENKAR iz Plešivca 26. 8. 1945 - 9. 12. 2016 Iskreno se zahvaljujemo vsem, čisto vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih žalosti stali ob strani in nam pomagali. Hvala tudi vsem, ki ste darovali za sveče, cvetje in svete maše, ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in mu tako izkazali spoštovanje. Še enkrat iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi Srce je omagalo, dih je zastal, a na njo spomin bo večno ostal. ZAHVALA MARIJA POCAJT 15. 11. 1928 - 5. 12. 2016 Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in ome se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, cvetje in sveče. Posebna zahvala g. župniku Ivanu Napretu za opravljen obred, pevcem, pogrebcem, govorcu g. Fužirju in praporščakom. Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot. Vsi njeni Odšel si za vedno, a za teboj ostajajo sledi. (Mara) ZAHVALA ANTON LINDNER 12. 1. 1942 - 10. 12. 2016 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v času Tonetove bolezni nesebično pomagali in bili v oporo. Posebno zahvalo izrekamo osebju Doma za varstvo odraslih Velenje za profesionalno nego, toplino in človečnost, ki jih je bil deležen naš Tone. Prav tako se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sošolcem, kolektivu Premogovnika Velenje in vsem, ki ste počastili spomin nanj. Vsi njegovi Naš čas, 22. 12. 2016, barve: CM K, stran 28 Sestavni del praznikov jaslice in božične zgodbe V prazničnem času, med božičem in svečnico, so v večini slovenskih cerkva postavljene jaslice Božična zgodba v igralno-bralni izvedbi Šoštanj - Skorno slovi po izvedbi božične zgodbe v obliki gledališča na prostem z naslovom Žive jaslice. Bili so med prvimi v Šaleški dolini, ki so jih začeli uprizarjati. Pri cerkvi sv. Andreja se je vsakič trlo ljudi. Z njimi je kot predsednica Turističnega društva Skorno začela Maša Stropnik: »Prvič smo jih izvedli pred štirinajstimi leti. Dvakrat smo z njimi gostovali na Golteh, lani na povabilo Občine Šoštanj pred vilo Mayer, enkrat pa gledališča na prostem zaradi vremena ni bilo.« Letos bodo v Tržnici Šoštanj (ponedeljek, 26. decembra, ob 18. uri) božično zgodbo priredili v igralno-bralni izvedbi, ki jo bo spremljal mešani pevski zbor Skorno. V malo drugačni obliki bodo člani Turističnega društva Skorno čar božične noči prenesli v mesto in z njo polepšali večer obiskovalcem. »Vsi moji zadnji decembri so bili pogojeni z živimi jaslicami. Člani društva so si letos zaželeli malo premora. Izvedba terja veliko časa od vseh igralcev, vseh sodelujočih. Nanjo se intenzivno pripravljamo več kot mesec in pol ... Letos bo božična zgodba izpeljana malo drugače. Zasnovali smo jo v bralni obliki, bralo jo bo sedem igralcev, sodeloval bo mešani pevski zbor Skorno, predvsem njegov ženski del, več kot dvajset jih je. Zborovodkinja Vesna Pirečnik z njim že pridno vadi, scena z jaslicami pa že tudi nastaja.« Teksti - zgodba pa je znana - so nastali že pred leti. Maša Stropnik jih je pripravila skupaj z Jožico Podvratnik, članico Kulturnega društva Vinska Gora in zelo dobro prijateljico Tu- zbor pa bo s svojimi pesmimi ustvaril božično razpoloženje. Mlajši obiskovalci bodo zagotovo navdušeni nad domačimi živalmi, ki jih bodo vključili v predstavo. Pripravljajo tri - prva bo v soboto, 24. decembra, ob 18. uri, druga v nedeljo, 25. rističnega društva Skorno. »Vsa leta nam je pomagala. Zgodbo, ki sva jo pred leti zasnovali, sem za to izvedbo samo priredila.« Žive jaslice četrto leto zapored Vinska Gora - Člani Društva podeželske mladine Vinska Gora bodo četrto leto zapored pripravili prikaz živih jaslic pod skalo pri krajevni cerkvi. Božično zgodbo bodo odigrali člani društva, mešani cerkveni pevski Letošnje geslo Brez tebe me zebe Skavti in taborniki so Luč miru iz Betlehema 10. decembra prevzeli na Dunaju in prinesli v Slovenijo - Šaleški so jo prevzeli na Ptuju Milena Krstič - Planine Šaleška dolina - Luč miru iz Betlehema je naslov mednarodne dobrodelne akcije, ki sega v leto 1986. 10. decembra letos so jo na Dunaju sprejeli predstavniki Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov, Zveze bratovščine odraslih katoliških skav-tinj in skavtov, člani Slovenske da nam je mar za drug drugega,« pravi Velenjčanka Ana Špes, po-verjenica za odnose z javnostjo Združenja slovenskih katoliških skavtov in skavtinj. Tukajšnji so luč miru prejeli na Ptuju in na lokalni ravni že po- 1,« pa pravi skavtinja Vesna Vi-demšek iz Šoštanja. Letos so jo med drugim že prinesli v Zdravstveni dom, Center za socialno delo, v Gorenje, na Premogovnik, v Mestno občino Velenje in, Občino Šoštanj. > Luč miru je mogoče dobiti tudi v vseh cerkvah v Šaleški dolini. zamejske skavtske organizacije in Zveze tabornikov Slovenije in jo prinesli domov, tako kot so to storili tudi predstavniki več kot dvajsetih držav, predvsem evropskih. Plamen luči vsakič s seboj prinese tudi sporočilo miru. Lani je zasvetil v skoraj sto tisoč domovih po Sloveniji in tudi letos ne bo drugače. »Predstavlja svetlobo v decembru. Z njo želimo opozoriti na to, kako pomembno je medse prinašati in sprejemati mir in kako pomembno je, skrbeli, da je (in še bo) prišla v čim več domov in ustanov. Ljudje so jo pri mašah že sprejeli, dobili pa jo bodo lahko tudi na božični večer. Prinesli pa so jo tudi v nekaj ustanov in podjetij. »Luč miru so v Šaleško dolino prvič prinesli pred enajstimi leti skavti Velenja Letošnja akcija poteka z geslom Brez tebe me zebe. Zbrana dobrodelna sredstva bodo namenili za otroke in mladostnike iz socialno ogroženih družin in jim z njimi polepšali vsakdan. decembra, ob 1. uri ponoči (po polnočnicah), tretja pa v ponedeljek, 26. decembra, ob 18. uri. Slednjo bodo pripravili po koncertu mešanega cerkvenega pevskega zbora z gosti, ki se bo v cerkvi sv. Janeza Krstnika začel ob 16. uri. Skrivnost božične noči pri razvalinah gradu Pakenštajn Šmartno ob Paki - V nedeljo, 25. decembra, ob 17. uri bodo člani Kulturnega društva Gorenje pri razvalinah gradu Paken-štajn v Šmartnem ob Paki uprizorili odrsko delo Skrivnost božične noči, režiserja in scenarista Franca Fužirja. »Skrivnost božične noči bo gledališka predstava s trinajstimi epizodami, v katerih bomo prikazali čas Marijinega življenja od njene dogovorjene poroke z Jožefom, preko znamenja, obiska Elizabete, pogovorov s starši, Jožefom pa vse do njunega potovanja v Beetlehem in rojstva Jezusa.« Tako kot s kostumi se bodo poskušali čim bolj približati originalu s kulisami, ki so jih izdelali sami in jih postavili v naravno okolje gradu. O pred- stavi so razmišljali že pred petimi leti, a se je vmes na lokaciji razvalin gradu Pakenštajn »zgodila« interaktivna predstava Rav-barska vas, ki je vzela veliko časa in truda. »Sedaj, ko je tu še nekaj dodatne infrastrukture, je lokacija postala idealno prizorišče za takšno predstavo.« Prostor so opremili še z nekaterimi scenskimi montažnimi objekti, saj nameravajo Skrivnost božične noči še igrati. V predstavi sodeluje 15 domačih igralcev, nekateri prvič, s svojimi živalmi, člani Konjerejske-ga društva Šmartno ob Paki, in 25-članski zbor iz Šmartnega ob Paki. V projekt so vpeti že nekaj me- secev, saj je predstava velik zalogaj. Samo v izdelavo scene so vložili več kot 200 prostovoljnih ur, že nekaj časa poteka izdelava kostumov, ne nazadnje celoten projekt tudi precej stane. »Obiskovalce prosimo za razumevanje, ker bo treba plačati vstopnino. Ne bo visoka, bolj skromna, vendar nekatere stroške moramo pokriti.« Poleg premiere si bo dramsko delo Skrivnost božične noči možno ogledati še v petek, 30. decembra, ob 17. in 19. uri. Če pa bo organizatorjem ponagajalo vreme, pa 1. januarja. Ob morebitnem večjem zanimanju tudi v petek, 6. januarja. ■ mkp, tp, bš Kdo pa k vam prihaja? Decembra nas razveseljujejo trije dobri možje, Miklavž, Božiček in Dedek Mraz - Mnoge obiščejo vsi trije Milena Krstič - Planine Miklavž, prvi od treh dobrih decembrskih mož, se je za letos že poslovil. Na večer pred svojim godom 5. decembra je hodil okrog in otrokom prinašal darove. Marsikomu je za vsak primer pustil tudi kako šibo. Miklavž je priljubljen del slovenskega ljudskega izročila. V pisnih virih je omenjen že v začetku devetnajstega stoletja. Nosil je suho sadje, lešnike, jabolka, orehe, tudi kakšne nogavice ... Danes pa nosi vse mogoče. Tako kot Božiček in Dedek Mraz. Miklavža so na začetku 17. stoletja nizozemski priseljenci prenesli v Severno Ameriko, ameriški protestanti pa so datum, ko nizozemski 'Sinter Klaas' (Sveti Miklavž) nosi darila, konec 19. stoletja prestavili na 24. december, ime pa spremenili v Santa Claus. Rodil se je Božiček. Prvotni je nosil podobna darila kot Miklavž, drobne dobrote, ki jim je dodal lesene igrače. Leta 1931 so si podobo dobrega moža v rdečem, kakršnega poznamo danes, izposodili pri koncernu Coca - Cola in jo z reklamami naredili svetovno poznano. Pri nas še ne nosi prav dolgo (po drugi svetovni vojni, prej je to »delo opravljal« Jezušček). Dedek Mraz pa je dobrotnik, ki otroke obdaruje v noči iz 31. decembra na 1. januar. K nam je prišel kmalu po drugi svetovni vojni iz Rusije. Tam je svojo sedanjo podobo (skupaj s Sne- guljčico) dobil v 19. stoletju, verjetno na osnovi precej starejšega slovanskega boga Varuna, ki je simboliziral temo, kaos in smrt. Slovenski slikar Maksim Gorki mu je dal slovensko podobo - siva kučma (polhovka), bela brada, dolg krznen plašč ... Dedek Mraz za razliko od Miklavža, ki običajno darove položi na okensko polico, Božiček pa v domove pride skozi dimnik, darila razdeli osebno. Pod novoletno jelko se znajdejo samo, ko je res zaseden. Kdo prihaja k vam? Kdo pri vas nosi darila? Vprašanji, ki smo ju zastavili trem naključno izbranim Velenjčanom. Sabina Omič: »Nas decembra obiščejo kar vsi trije! Prvorojen-ka Lana je stara trinajst mesecev. Ko smo jo letos peljali na Titov trg na prižiganje lučk in k Miklavžu, je bila tako navdušena, da smo se odločili doma ves december narediti vesel. Tudi z lučkami in krasitvijo nismo čakali. Vse imamo že pripravljeno za decembrske praznike. Zdaj čakamo samo še na prihod Božička in Dedka Mraza. Prideta oba. Oba smo povabili in ju zaprosili, da prineseta s seboj tudi darila. Obljubila sta, da bosta. Nekaj drži. December naredijo čaroben otroci in vsi trije dobri možje.« Srečko Bratuša: »Pri meni no- r % | sim pa kar sam. Sam sebe obdarujem. Sem Miklavž, Božiček in Dedek Mraz, vse troje v eni osebi. Ko pa grem kam na obisk za praznike, pa seveda ne grem praznih rok. Decembra se vedno spominjam mladih let. K nam je prihajal samo in edino Miklavž. Prinesel je kakšno pomarančo in bilo je imenitno. Če je zraven dodal še kakšen bombon, pa je bila sreča popolna. Dandanes je drugače. Skomercializirano, da bolj ne bi moglo biti. Prav neumno se mi zdi. Otroci vedno več pričakujejo, vse je bolj odtujeno, ni tiste praznične topline, ki smo jo bili deležni nekdaj.« Dušan Jankovič: »K nam pridejo decembra vsi trije dobri možje. Miklavž je že nosil, Božiček in Dedek Mraz še bosta. Miklavž je bolj skromen, Božiček pri nas najbolj radodaren, Dedek Mraz pa običajno praktičen. Kar se daril in nakupovanja daril tiče, je december res stresen, ampak veselje mojih bližnjih to odtehta, zanje mi ni prav ničesar žal. Imam dve hčeri, sina in dve vnukinji in zanje bi dal vse.« ■ ■