215. številka Ljubljana, v sredo 21. septembra 1904. XXXVII. leto. •str« vsa* đaa svečar, urim« nedelo tu praanike, ter vetja po posti prejeman aa avetro-ogrekc dežele aa vse leto fBS K, as pol leta 13 K, as cetrt leta 6 K BO h, aa eden mesec 9 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem 0» đom sa vse *eto 84 K, aa pol leta 12 K, aa cetrt leta 6 K, aa eden mesec S K. Kdor bodi sam ponj, placa aa vse teto 21 K, aa pol teta 11 K, aa Cetrt leta 5 K 60 n, aa eden mesec I K 90 h. - Za tuje .delata toliko teč, kolikor masa poštnina, — Na naroCbe brez istodobne vpoairjatve naročnina se ne caira. — Za oznanile se plačuje od peterostopne petit vrste po ia h, ce aa oananilo enkrat tiaka, po 10 h, će ee dvakrat, in po 8 h, ce so trikrat ali večkrat taaka — Dopisi naj se iavole* trankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in uprsvnlitvo je v Knaflovib aiicah 8t. 0, in sicer uredništvo v L nadstropja, upravnistvo ps v pritličja. —. Opravnifttvu na| ss blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, omanfla, t j. administrativna stvari. .Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po 10 h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85. Kranjske deželne ficsnce in učiteljske plače. X. Druga pot, ki soso jo nssveio- val?, da bi se pridobilo novih dohodkov za deželo, je: zvišanje dohodkov is obetojeiih virov. Viri, z katerih zajema dežela že sedaj in ki pridejo tu v poitev, so naslednji: 1.) deželna doklade na državne neposredne davke; 2) deželne doklade k državni užitni ni od vina, od vinskega in sadnega mošta ter s tem virom v zvezi sto;sil deželni zakup državne užitnine od navedenih živil; 3.) samostojna deželna naklada na pivo; 4.) deželno premoženje. Deželnih doklad na državne neposredne davke, ki naj bi kot že obstojali vir deželnih dohodkov dajale vezjih doneskov, nismo navedli z namenom, predlagati zvišanja se-danjega enotnega odstotka za vte davčne kategorije. Ta sedanji enotni odstotek znaš* 40%. Nam j© ▼ mislih nasvet, da nuj bi se uvedlo ca Kranjskem, kar je že več let v navadi v različnih drugih kronovi nsb, n»mreč ras ličen odstotek za posamezne dsvčne kategorije. V nf>k***rih kronovinah se tfete pri določitvi doklad razlika med realnimi davki in med osebnimi davki. Na realne d^vke se nalaga navadno nižji odstotek, na osebne davke pa višji odstotek. To se nam Z'ji popolnoma upravičeno, kajti državni davek od r&fvlij je neprimerno višji nego davek od osebnega dohodka. Pri osebnem davku pa pridejo v coštev s«?<*da samo tiste dsvčntt vrste, ki so deželnim dokla-datn podvržen*?, to bo: splošne pri-dobnina, pridobnina od javnih podjetij, rentnina in pltčarina. Osebna dehodarina je izvzeta, ker ta vslad shl^pa dež. sbora ni podvržena deželnem dokladam in dobiva dežeh Naš nasvet je torej, naj se za te d s v fine vrste osebnega davka zviša odstotek deležnih doklad. Pri zviška za 10%, torej od 40% na 50% deželnih doklad, bi ze zvišali deželni dohodki za okroglih 120.000 K, ker znašajo najnovejši predpisi navedenih davkov: 1.) splošne pridobnine 4'« 0.000 K, 2) pridobnine javnih podjetij 700000 K, 3.) rentnne 26 000 K 4.) plačarine 3 500 K. Glede splošne pridobnine omenimo, da je zvišanje doklad opravičeno zlasti v okrajih, v katerih se gradi sedaj nova železniea v Trst. Tu je sedaj mnogo tujih podjetnikov, ki so silno veseli katoliške obstruk-eije v deželnem zboru, saj jim je ta obstrukeije pripomogla, da jim s a občila ni mnogo plačevati. Vsled klerikalne obstrukeije namreč* deželni odbor ne sme dovoliti cest-nim odborom višjih doklsd na drž. neposredne davke, nego le v izmeri 20%, ker je ta izmera določena kot maksimum, ki ga more dovoliti dež. odbor. To je na veliko škodo celi deželi. Za vzgled naj navedemo cestni cdbor blejski. Ta je sklenil za 1. 1902. in z- sledeči dve leti doklado po 32% Toda deželni cdbor mu je črtal za vsa tri leta po 12%, ker mu ni smel dovoliti več doklade kot po 20%. Blejski cestni odbor je vsled tega prikrajšan vsako leto za najmanj 20.000 K. kar znaša skupaj 60.000 K, a prikrajšan bo še nadalje, akc se obstrukcija nadaljuje. Temu oestnsmu odboru bi se bile cestne doklade tudi gotovo še v višji meri dovolile glede na to, da se ceste v njegovem okolišu sila mnogo rabijo in da bi mu bilo izvesti vaš novih cestnih zgradb. Vse to mu sedaj odide. Podjetniki pa bodo po končanem delu odnesli iz Kranjske velikanske dobičke., ne da bi plačali to, kar bi v normalnih razmerah gotovo morali dati in vse to radi hude- zadsji hip te podjetnike, bi bil torej najmanjši ekvivalent z« to, kar se jim je vsled obstrukeije prihranile* drugod. Kar se v ostalem tiče zviška doklad na splošno pridobnino, je to pri sedanjih finančnih razmerah dežele kranjske gotovo najmanjši zahtevek, ki se 6tavi na obrtništvo in dru;e stanove, ki plačujejo splošno pridobnino; kajti kdor si s srojim obrtom ne pridobi mnogo, tistega svišek itak ne zadene tako občutno, da bi imel vzroka tožiti nad davščinami, kdor pa dobiva od svojega obrta znatnejše dohodke, taisti se pa nam pač ne sme smiliti zaradi par kronio, ki bi jih moral oddati od dobička vsled zvišanja deželne doklade. Kakor pri splošni pridobnini zavzemamo enako stališče glede rent-nine in plaČarine. Kdor ima, naj da; velike vsled zviška doklad itak ne bo dal. Kongres jugoslovanskih zdravnikov in naravoslovcev in otvoritev jugoslovanske umetniške razstave. Belgrad, dne 18. sept. Udeležba zdravnikov in naravoslovcev na kongresu je izredno velika, razume se, da so udeleženci v veliki stopajo nniv. prof. dr. H lava, dr. Oliva in dr. R a k o r n y, vsi iz Prage. Kongres zdravnikov in naravoslovcev se je danes ob 10. ari dopoldne svečano otvoril v narodnem gledališča. V loži je bil kralj Peter I. z adjuntan-tom. Vse gledišče je bilo polno najod-ličnejšega ljudstva. Za Člane kongresa je bil prirejen oder. Kongresu je predsedoval dr. J o s. Danic, ravnatelj belgradske bolnice. Točno ob 10. uri je stopil predsednik ministrskega sveta general S a va Gruić v zlata se lesketajoči generalski nniformi na govorniški oder ter v prekrasnem govoru slikal velik pomen medicinske znanosti ter otvorivši kongres zaklical v ime vlade vsem gostom iskren dobro došli. Na to je predsednik kongresa dr. J o s. Danic v prekrasnih vznesenih besedah pozdravil vse goste iz vseh strani, kamor segajo veje slovenske lipe in pozval navzoče, da naj v znak udanosti zakliČejo kralju trikratni „živio". Vse gledišče je bilo mahoma po konci in poslopje se je kar treslo od navdušenih a živiou klicev. Kralj Peter je bil vidno prijetno presenečen. Prijazno se smehljaje, se je zahvaljeval za ovacije na vse strani. V ime belgradske mestne občine je pozdravil kongres načelnik Glavinić, ki je izrazil svoje veselje, da je doSlo v Belgrad toliko slovanskih zdravnikov in izrekel nado, da bo ta kongres dal temelj kulturnemu združenju vseh Jugoslovanov. V ime Hrvatov so govorili dr. večini iz kraljevine Srbije in drugih srbskih dežela, a vendar je med njimi j Gorjanović-Kramberger, dr. Ra- tudi lepo število drugih Jugoslovanov in Čehov. Slovence zastopajo na kon-gresu zdravniki dr. E d o Slajmer, dr. Demeter Bleiweis vitez Trste-ii is k i iz Ljubljane, dr. J o s. Ho man iz Radeč in dr. J ob. Strasek iz Brežic. Hrvatje so zelo Številno zastopam. Omenjamo tu le dr. Rakovca, predsednika .Društva hrvatskih lekara" dr. K o s i r n i k a, univ. prof. dr. J a delske katoliške obstrukeije. Zvišanje j nečka, nniv. prof. dr. Gorjanoviča iz njenih dohodkov primerno svoto, i deželnih doklad, ki bi zadelo še i iz Zagreba in mnogo drugih. Čehe za- govornik, namreč ta kongres je tudi v k oltarnem in političnem ozira največje važnosti, saj so se to pot prvič združili vsi bratje na jugu „od divnega Triglava do snežnega Balkana". To pa je dobilo posebno obiležje s tem, da se je to dogodilo, ko je po dolgem času na jugoslovanskem obzorja zasinila znova zvezda Kara-g j org j e viće v. Sklicem: „ Živel kralj Peter L", je končal dr. Šla j mer svoj govor. Po celem gledišču se je slišal samo eden klic .Živeli Slovenci, živeli naši bratje, živela Jugoslavija." Kongres so pozdravili tadi Še Čehi in Bolgari. Kot častni predsedniki so bili voljeni zastopniki vseh navzočih slov. narodov, med njimi tadi dr. Slajmer iz Ljubljane. Nato je dr. Danic zaključil svečano sejo. Po seji je kralj Peter v salonu svoje lože sprejel vse delegate, med njimi tudi dr. S1 a j m e r j a, in se Ž njimi razgovarjal. Otvoritev Jugoslovanske umetni*** razitsve. Naravnost od kongresa se je kralj peljal na „Veliko školo-, da tam osebno otvori umetniško razstavo, ki je nameščena v II. nadstropju velike šole. Pred univerzo je bila zbrana velikanska mnežica ljudi, ki so ves čas prirejali kralju najpresrčnejše ovacije. V poslopju samem so srbski visokošolci do razstavnih dvoran stali v špalirja. Točno ob 11. uri dopoldne je dospel kralj s svojim spremstvom v razstavo. V srbskem oddelku je bil narejen oder s stolom in baldahinom za kralja V sen govor, odlikujoč se po pesniški | navdušenih besedah ga je pozdravil vznesenosti je imel dr. JaneČek in ko predsednik pripravljalnega odbora dr. je končal Svoj govor z zatrdilom, da Hrvata in Srba ne more nobena moč svetu razdružiti in zaklical kralja kovač in dr. J a n e č e k. Zlasti prekra- na Petru navdušen „živio", je po gledišču kar zagrmclo in navdušenje se kar ni hotelo poleči. V ime Slovencev je v srbskem jeziku goveril dr. E d o Slajmer iz Ljubljane. Kongres jugo-Blovanskih zdravnikov ni samo v strokovnem oziru velikega pomena, je rekel Vasic naglasajoč. da je baŠ pod vlado dragega Karagjorgjeviea bila dana ■ prireditvijo te razstave, ki seje Še pred kratkim zdela še nemogoča, podlaga kulturnemu ujedinjenju vseh Jugoslovanov, černui je treba pripisovati velike važnosti. „Kralj je na to kratko rekel: Otvar- jam razstavo in ji Želim najlepšega uspeha-. Iz Darwinove knjige. (Črtica spisal Gt ido n Sa j o vic.) (Konec.) Mnogo kobilic posnema travne b-.lke n. pr.: živi list (pbyliium sieci- Zaoimiv je tretji slučaj narav nega plemenskega izbora, katerega imenuje Darwin »spolni plemenski izbor«. Potom tega nastanejo sekundarni spolni značaji, ksteri so posebno pri višjih živalih razviti. Vsem je mino, kako se zlasti pri čvetero-nožoib, ptičih in metuljih razlikujeta oba spola po velikosti in barvi. Navadno je samec večji in živahnejše folium), suhi prot (bioillus Rosii) i. dr. | barvan kakor pa samica. Te razlike Zelo pogosto posnemajo nedolžne žuželke poclobo os. bučel ali manj preganjanih žuželk in se s t»m zavarujejo proti napadom preganjalcev. N. pr.: različni ne smrdeči belini (pie-rides, vrsta metulje*) posnemajo drugo vrsto (heliconis), katera hudo smrdi in pe radi tega ne preganja. Nekateri metulji, zalubniki, muhe ravnokrilci, polukriloi in še drugi posnemajo vse. Tudi pri višjih živalih je ta slučaj poznan, tako n. pr. posnema nedolžni gadovec (ooronella laevig) v barvi in postavi strupenega gada (vipera berus) i. dr. Kakor je simpstična bsrva velike koristi za ohranitev in poBlediea novo nssteja-jočih okolioi dobro prilagođenih vrst, istotsko rmemo ista svojstva prištevati opičenju. so nastale po Darwinovem mnenju potom eelekoije pri ploden ju. Potom navedenih vzrokov si je razlagal Darwi.o postanek novih vrst Njegova teorija je nedosegljiv napredek za naravoslovna rasiskavanja; kajti ona nam je postavila polno no vih problemov in odprla nešteto rovih poti za spoznavanje in raziskovanje narave. Darwinova teorija dokazuje naravno razvoj organizmov in mi jo lahko tudi potrdimo z lastnimi skušnjami. Ona je povzročila tedaj hud vihar, kateri še do danes ni popolnoma utihnil, čudno pri tem je bilo, da so kričali najbolj ravno ljudje, kateri so bili najmanj poučeni o naravoslovju v širšem in ožjem pomenu besede. Izmed neštete mno-žice, katera je nastopila proti Dar w'nu, bi vredne nasprotnike sešteli komaj na prste ene roke; najvažnejši med njimi je bil Agassitz Po-polnoma umestno se je izrazil Brneit Haekel češ: naravoslovcem ni potreba uvažavati napadov teologov in drugih lajikov, ki narave ne poznajo ali je pa nečejo poznati.« Trezno misleči naravoslovci morsjo vedno misliti, da je pravzaprav naše poznanje narave še vedno v razvoja in da nam vsak dan prinese novih in zanimivih iznajdb. Povsem naravno je, da povzroča napredek v naravoslovju predrugačbe v teoriji; kajti pojmi o vrsti, kako ao se razvite forme druga ia druge, se rasla-gajo lahko povsem divergentno. To nam kaže p. pr »teorija o mutaciji«, katero je postavil francoski učenjak de Vries Razlikuje se od darwi niima v razlaganju descendenoe. De Vries si razlsga postanek novih vrst tem potom, da se v vrsti pokaže hipno nova in povsem drugačna forma, katera obdrži trajno novi značaj. Še veliko raaličnejša so sav ziranja v »nauku o vzrokih«, kateri povzročijo postanek novih vrst. Nasprotno lahko trdimo popolnoma zanesljivo, da je desoendenlni princip, do -veljav«, trajni temeljni naravoslovni v*di. kamen v kateremu j« pripomogli Darwin prvi ki Je ixrožiI Kozini listek> na katerem je bila naslikana mrtvaška glava. Simon Kozina je planil s postelje, kakor da je ležal na Žerjavici in njegov od množine zaužitih pijač svetlordeč obraz je postal ves zelen. — Oče so rekli, da se mudi, je dejal fantič in opazoval, kako se je Kozina bitro oblačil in vtaknil dva samokresa za pas. — Reci očetu, naj pride, Že ve kam, je naroČil Kozina dečku in mu stisnil nekaj denarja v roke. Zdaj pa pojdi in glej, da te nihče ne vidi. Deček je odšel, Kozina pa je iz svoje omare pobiral nekaj stvari in se potem previdno splazil po stopnicah ter krenil na cesto. Ozrl se je na vse strani, a nikjer ni bilo nič sumljivega videti. — Morda jim le Še utečeni, je šepetal in počasi korakal po cesti, kakor je Sila njegova navada, kadar so ga videli ljudje. Kmalu je prišel iz trga in čim se je prepričal, da ga nihče ne opazuje, je ubial pot pod noge in bežal kar je mogel, oziraje se vsak hip nazaj, če mu nihče ne sledi. Kmalu je prišel do gozda in se zdaj oddahnil. Tu se je čutil varnega in tn je ostal do noči. Kralj Matjaž. Zgodovinska povest. (Dalje.) XVII. Simon Kozina jc ležal na postelji | v svoji sobi in delal načrte za prihod-njost. Odkar je izpolnil svojo ciganom storjeno obljubo in prejel zanjo bogato plačilo, je bil svoboden in bi bil tudi že zapustil Vrhniko, da ga ni zadrževalo hrepenenje po gospe Regini. Vedel je dobro, kako vre med kmeti in da se pripravlja kmetski punt in tega je hotel počakati, kajti imel je vse napeljano, da med tem puntom odstrani sodnika Završana in se polasti gospe Regine. Vsaj nekaj dni ljubezni jo hotel užiti z gospo Regiuo, potem je bil pripravljen, zapustit* Vrhniko in oditi daleč proč v tuj kraj. O slasti ljubezni gospe Regine je sanjal Simon Kozina in bil je tako zamaknjen, da niti slišal ni, ko je nekdo potrkal na vrata. Koj na to so se vrata odprla in v sobo je planil deček. Kralj Peter si je na to ogledal posamezne oddelke — hrvatski, srbski bolgarski in slovenski, v vsakem oddelka ga je pričakoval po en umetnik, da mu je bil za mentorja. V slovenskem oddelka pa ga je pričakovalo več Slovencev, ki so ga pozdravili z navdušenimi , Živio" klici, kar je kralja vidno razveselilo. Pripravljalni komite je ta kralja predstavil načelnika slov. omladine g. G. Žerjava in Koder-mana. Za mentorja v slov. oddelka so bili kralja umetniki Jakopič, Germ in Gabor. Kakor je bilo videti, so kralju najbolj ugajale Groharjeve in Jakopičeve slike. Kralj jih je dlje časa pozorno motril in se izrazil, da radi neugodne razsvetljave ne morejo priti do popolne veljave. Zelo ugajal je kralja tudi oddelek „Vesne" in slika mladega slov. umetnika Žabota, predstavljajoča mlado dekle. O umetniški razstavi in o slavnostnem zborovanju „Pobratimstva" poročamo prihodnjič. Vojna na Daljnem Vztokn. Položaj na mandžurskem vojnem torišču. Iz Liaojanga ee poroča, da se je začel Kuroki na desnem, Nodzu v centru in Oku na levem krilu pomikati proti ruskim pozicijam, če trta armada, ki obstoji iz čet, ki so prispele nedavno vNjučv&ng, se pomakne na skrajni levioi preko Okuja Kuroki je dobil dve novi diviziji. Japonska vojska pred Mukdenom znaša 30 00 0 0 m o ž z 850 topovi. Seveda se istočasno poroča, da je dobil tudi Kurc-patkin zelo znatno pomoč, da more v potrebi začeti z ofenzivo. Velika bitka se pričakuje v teku treh tednov. V Tielinu je vse pripravljeno za rusko armado, ako bi bila primorana, se umakniti iz M u k d e c a. »Lokal Anzeiger« v Bero-linu je dobil iz Mukdena poročilo, da je splošni položaj nespremenjen. Z gotovostjo pa 8e pričakuje, da bodo J t p o n o i začeli prodirati naprej. Ne ve puse, ali store to vzhodno po cesti cd Ponzifuja čez Kangaiajirsgv Taiisintun, ali direktno po cesarski cesti v Muk Ht*n ali pa ob reki Huni. Japonske predstraže ee razprostirajo od Ča n g-tav.^ ob reki Hursi čez Liviho do Haiaakutana. Po reki Huni se vezite dv? japonski stotniji v džun-kah navzgor. Pri CangUvu so jih Rusi zagnali nazaj Maršala Oje me glavni tabor je neposredno na severni strani Liaojanga. Pri n;ern je neki princ japonske cesarske rodbine. Dne. 19 t m. je brzoj&vil general Kuropatkin caru Nikolaju: Dne 17. smo natanko preiskali okolico. Sovražnikove pozicije pri B i a n-jupuci. katero mesto ie utrjeno, so zasedene po eni brigadi pehote z 12 topovi. Kozaška patrulja je napadla zahodno Bianjupuce japonski živinski transport ter zaplenila 30 oto- vorjenih konj. Vzhodno Bianju-puce nismo zapazili sovražnih let. Velik dal sovražuih tet iz Liaojanga je ie priiel na deani breg Taitsihoja. — Vae tri japonake armade • o se začele znova pomikati proti Kuropatkinu. Ojama je dobil zadnje dni baje 60.000 mož pomoči ter razpolaga aedaj a nad 300.000 vojaki. General Kuroki je včeraj baje prekoračil reko Huno ter se pomika proti M u k d e n u (?). Nemška poročila o položaju pri Mukdenu. Neaaški vojni poročevalea polkovnik Gaedko je brzojav.1 is Mukdena v Berolin: »Japonska armada se pomik« polagoma v široki fronti proti M ukdenu, levo krilo ob reki Liao, desno krilo v gorovju, kakih 40 km vzhodno od Mukdena. Vestem, da ae tudi zahodno reke Liao vrše gibanja Rusov in Japoncev, ne verujem, kor bi to pomenilo kršenje kitajske nevtralitete. V Mukdenu je prebivalstvo mirno. Čete so z op* t samozavestne. Trgovina ic promet sta zopet v živahnem tiru. Toda uradniški nieo. vsekdar poslušni ter baje celo siušajo tajna navodila Japoncev. Filialka ruske banke v Mukdenu je zopet otvor-jena Japonske sgube pri Liao-jangu se cenijo na 3 0000 mož, kar se tudi meni b d i vero-j e t n o«. Predstojeća velika bitka, Kakor je razvidno iz ruskih in japonskih uradnih poročil, so se vojni poročevalci, ki so slišali že prve spopade blizu Mukdena, v svojih kombinacijah zmotili. Dne 16. in 17. t. m. ni bilo še nikakih spopadov med mindžurskimi armadami. Japonci so samo pomnožili svoje predstraže, iz česar je sklepati, da mislijo zopet prodirati. Japonske predstraže so nekako v črti Siljhopunjepuua, t. j. 30 kilometrov južno od Mukdena, tako, da bi rabile tri dni hoda, da dospo do Mukdena. Splošno mnenje je, da pride kmalu do odločilne bitke, vsekakor pred začetkom s ime. V Kuropatkinovih rokah pa je odločitev, ali se bo vršila bitka pri Mukdenu ali pri Tie-1 nu. Japonski poslanik v Londonu je mnenja, da bo Kuropatkin peljal svojo vojsko ur. za j do Tieiina ter se tam zgrabil z nasprotnikom. Za Ku repatkina bodo pri izberi bojnega prostora odločevale le prednosti, ki jih nudi kraj za vsaknjako umikanje ruske armade, zakaj Kuropatkin si bo prizadeval, ako bi se bitka zanj zasukala, da odtegne odločitvi ter se približa zbirališču njegovega ojačenja, Harbinu. Izpred Port Arturja. Iz Port Arturja v Petrogran došli ruski častnik je izjavil, da se čudi fantaziji inozemskih poročevalcev, ki določajo celo Čas, do katerega *e bo EfiGgei Port Artur zdržati. Zaloga streljiva je znana le Steslju in Srn jr- Ko je bilo na Vrhniki že vse mirno, se je Simon Kozina odpravil na mesto, kamor je moral priti njegov s varilec. Pod starim orehom za obsežnim vrtom se je Kozina ulegel na tla in čakal. Končno se je priplazil svarilec, pisar sodnika Završana, in je Simonu Kozini razložil, da je izdan in razkrinkan in da ga čakajo vešala, če ga dobi gosposka v roke. — Dolgi Laban te je izdal Erazmu, je pripovedal pisar in zdaj ti je vse za petami. Erazem te z dvema stražarjema čaka pri neki ogljarski koči na Lesnem brdu, ZavrŠan je spravil pol Vrhnike na noge in vse preži nate, ker mislijo ljudje, da si le slučajno odsoten. Jutri pa pride iz Ljubljane dež. glavar in ukazano je že, da Če se ne vrneš, se preišče vsa okolica. Glej, da o pravem času izgineš, sicer se ti zna slabo goditi. Simona Kozina je prijateljevo pripovedovanje silno potrlo. Spoznal je, da mu ni več obstanka na Vrhniki, da mora še to noč bežati in težko mu je bilo, posebno zaradi gospe Regine. A kmalu se mu je zjasnilo lice in tiho se je smejal ter si mel roke. — Mojega denarja pa le ne dobe iu mene tudi ne, je rekel pisarju. Ti si mi bil ves čas dober in zvest prijatelj. Ali se še spominjaš, ko sem te bil lačen in brez vinarja v žepu .srečal gori pri Brezovici ? Od tistega dne sva bila zaveznika. Zdaj si mi celo rešil življenje. — Da, je rekel pisar, rešil sem ti življenje. Upam, da se mi izkažeš hvaležnega. — Nisem nehvaležen človek, je odgovoril Kozina in pokažem ti to še danes. Pojdi z menoj. Šla sta čez polje v smeri proti Bevkam. Daleč zunaj blizu samotne koče ob Ljubljanici, kjer so svoj čas cigani napadli menihe, se je Kozina ustavil blizu drevesa in rekel svojemu spremljevalca: — Tu mi pomagaj odkopati zemljo. Z noži sta odkopala nekaj zemlje in kmalu spravila na dan usnjeno vrečo. '— To je cel zaklad, je dihnil pisar in tehtal vrečo. V njegovih očeh je zasijal plamen poželjivosti in ves se je tresel, ko je Kozina odvezal vrečo in se je videl blesk zlata in srebra. nova, sicer pa nikomur; valed tega to vsa toaadevna poročila brea vsake vrednosti. General Sta tal j je poslal saru ia Port Arturja sledečo braojavko: 10. september: »Sovražnik vsak dan nadaljuj« bonaberdevanje na utrdbe, baterije in notranjo trdnjavo,' na da bi bil imel doeedaj kaj prida uspeha. Ranjeni kažejo svoje junaštvo s tem, da jedva oadravivli takoj aopet vstopijo v vrste boriloev. Duh v po sad ki je izboren«. 16 september:. »Danes ponoči so napadli Japonci vodovodno reduto, toda naša posadka jih je odbila. Japonci ao dobili pomoč ter so naskok ponovili, toda zopet jih je posadka, ki jo je podpirala artiljerija, pregnala. Japonci so imeli velike i« gube ter so svojo nakano opustili« Kakor se poroča preko Londona, začel se je dne 19. t m. na vse zgodaj splošen naskok Japoncev na Port -Artur, ki je trajal do večera. Japonci Be trudijo, da bi dobili različne glavne utrdbe severovzhodno od Port-Ar-t ur j a. PreteČeno nedeljo je baje planilo pet ali sest ruskih bataljonov iz Port Arturja ter so naakočili visočine pri utrdbi Ečand, ki so se jih bili pretočeni teden polastili Japonci. Boj je bil zelo hud, a končno so se morali Rusi premoči umakniti. Neki ruski častnik je pisal iz Port Arturja, da so v utrdbi Liaote-šanu mornarični topovi vsled neprestanega streljanja opasno obrabljeni. Ker se Rusi boje, da bi te utrdbe vsled tega ne mog! i dolgo braniti, podkopaii so utrdbo nt* štiri angleške milje ter nasuli v rove smodnika, da jo spuste v zr&k. — Neki ruski ladji se je posrečilo spraviti v Port Artur podmorski čoln s prostovoljci z ladje »Pere s»jet«. Iz Vladivostoka. V ruskih vladnih krogih zelo hvalijo Kuropaikinove operacije, ker je skrbei, da niso Japonci prišli do Tielinga, ker bi se od tam lahko polastili Harbina ter s tem pretrgali Kurcp&l-inu zvezo s Evropo, p* tudi Vladivostok bi bil izoliran. Kakor je položaj sedaj, pridejo Japonci v najugodnejšem slučaja prihodnjo spomlad dč obleganja (?) Via dfvoetoka, a do tedaj se trdnjava lahko utrdi ia preskrbi za vež let. Vladivosicškemu bredovju se je baje naročilo, da naj pri vsakojakera spopadu s sovražnikovim brodovjem ne gieda na lastno obrambo, temuČ si mora prizadevati za vsako ceno, da uniči sovražnikovo ladjo. Japonci ne morejo svoje mornarice popolnje-VRti, in zRuba dveh ali treh najboljših japonskih ladij bi že bodočnost odtočna. General Miščenko. f iz Sanghaja je došla vest, da je general MišČeuLo padel. Tolažimo se z dejstvom, da so japonski in an — Vsak polovico, prijatelj, je rekel Kozina iu začel deuar zlagati na dva kupčka, med tem ko je pisar pazil, če ju nihče ne gleda. Ali pisarjevo oko je vedno uhajalo nazaj h kupu zlata in srebra, ki je ležal pred njim in v njegovi duši so se začele porajati grozne misli. Kozina je sedel na tleh in je bil sklonjen nad denar. Pisar je Šel nekajkrat okrog njega, kakor bi motril okolico, ali njegovo oko se ni odmaknilo od Kozine. Naenkrat se je ustavil, bliskoma se je nagnil h Kozini in ga z obema rokama zgrabil za vrat. Slišal se je hripav, grgranju podoben vzklik. Kozina je s Bilo obupa poskušal se oprostiti iz pi-sarjevih rok. Zvijal seje pod njegovimi rokami, ga praskal in se premetaval, a pisarjeve roke so ga držale, kot da bi bile od želega. Kozina je začel oma-govati, njegovi prs tj e, ki so trgali pisarjeve roke, so odnehali, telo se je nekako sesedlo. Pisar ga je potegnil k bregu in ga vrgel v Ljubljanico, voda je zaplusnila iu Kozina je v nji izginil kakor kamen. Pisar je potem denar pospravil v vrečo in bežal ž njo proti Vrhniki. ^DMie prih.) glelki viri pustili Že mnogo makih generalov poginiti, ki ao kmalu nato od mrtvih vstali. Nova ruska mobilizaoija. Kakor poroča ruski »lovalid« ee Bestavijajo štiri nove gorske baterije B braoatrelnimi topovi in pet vahod-noflibirakih artiljerijskih baterij. Otvoritev bajkalske železnice. Ker ae je bila pripetila anana nesreča pri vožnji vlakov preko zamrznjenega Bajkalskega jezera, graditi se je morala nova proga v polkrogu ob jezeru Dne 18. t. m. so položili zadnje tire med postajama Kaltuk in Bsjkal ter ae začne redni promet na želesniei 23. t m. Rusko junaštvo. Iz Port Arturja v ćifa došli princ Rad z i vil je nadalje pripovedoval, da so ruskega poročnika P e-trova obkolili Japonci isven trd njave. Petrov se je boril kot lev, a ko bo mu je zdrobila sablja, boril se j a b pestmi ter je pobil osem Japonaev, preden ao ga prebodli z bajoneti. — Neka ruska etotnija, ki je stala na zelo nevarnem kraju ter se nikakor ni mogla več držati, je poslala generalu Steslju poročilo: »Ne moremo več zdržati pozicije«. Ste-selj jim je odgovoril: »Toda umreti morete !« In res so poginili v hudem boju vsi do zadnjega moža. Na tistem mestu so našli poznejt poteg ruskih blizu 2000 japonskih trupel. Japonci širitelji — kulture? Ker so nastale napetosti med japonskimi vojaškimi oblastmi in inozemskimi Častniki, ki so pnde-Ijeni japonski armadi, je maršal J a-magata brzojavil Ojami: »Edini namen vojske je, zavarovati državi mir ter razširjati blagor civilizacije v skupnem interesu vseh narodov«. — Taka domišljija pa ža diši po nadutosti! Deželni zbori. Celovec, 20 septembra. Deželni odbornik pl. Hillinger je poročal v imenu deželnega zbora glede spremembe deželnega zakona iz leta 1896 glede zdrževanje cest. Nasvetuje Be, naj se k stroškom pritegnejo tisti, ki vozijo mnogo težkih tovorov po občinskih, oziroma deželnih cestah. Nadalje je predlagal, naj se spremene nekateri §§ cestno - policijskega reda tako, da se vožnja po javnih no eraričnih cestah z avtomobili in motorji uredi v Bpora-zumljenju z deželnim odborom nx-redbenim potom. Oba predloga sta se izročila juridično - političnemu odseku. — Pesi. dr. Lemisch je poročal o proračunih deželnih fond* v za leto 1905, oziroma o pokritju 3.247094 K. Potrebščine so namreč za 181.779 K večje kot so bile leta 1904 — Pcel. baron Aichelburg-Labia je poročal, kako bi se omejili isgredi in zlorabe pri mrtvaškem straženju, pri sedminah in plesih. Predlagal je zakonski načrt, s katerim se daje občinam pravica, pobirati določene pristojbine pri godbenih prireditvah, koncertih, glodališčnih igrah, razstavah, kegljanju na dobitke itd Tudi ta predlog se je izročil juridično-političnemu odseku. — Posl. Weiss je predlagal, naj se lovski zakon iz leta 1901 temeljito revid'ra. Dunaj, 20. septembra. Nižje avstrijski deželni zbor se je danes OlVOfil z nagovori deželnega maršala in namestnika. Vloženi sta bili dve interpelaciji zaradi ureditve vožnje z avtomobili in zaradi uvoza italijanskega vina po novi trgovinski pogodbi. Potem so se izvršilo volitve v razne odseke. O pava, 20. septembra. V šle-i |skem deželnem zboru je podal posl. Hruby v imenu slovanskih poslancev izjavo, da smatrajo Slovani ustanovitev slovanskih zavo dov za vzgajanje učiteljev na slovanskih Šolah v Sleziji za ustavno dolžnost naučne uprave, za zahtevo pedagogike in za zadoščenje nepobitne potrebe. Niti daleko ne mislijo spravljati v škodo ali v nevarnost aa Nemee določenih šolskih aavodov. Tudi Slovani ao bijj vedno proti utrakvlsiranju v ileiij. skem iolfltvu, toda poudarjati morajo da učiteljiiša 8 priklopljenjem vspo. rednie ne postanejo utrakvistiloi Ustanovitev vsporednie smatrajo &, aa popolnoma saŠasno sredstvo, i0 zahtevajo, ker je potreba slovanska aavodov dognana ter tako {»otrebo tudi nemški poelanei v svoji isjavi priznavajo, da ae vzporednice spr* mene v samostojne zavode s češkim oziroma poljskim učnim jezikom Nenaei bo izjavo molče poslušali. Zmedeni politik grof Sten berg. Praga, 20. septembra. Državni poslanee grof Sternberg, kateregi imajo Nemci za nekakega »Avgustu ter ao mu dokazali, da bo je v sv jih spisih izdajal le za Nemsa in Angleže, jo imel te dni ljudski shod v Naehodu, da je razvijal svoj pro gram. Ostro je kritikovel politiko Mladoiebov, češ, da j« panslavistiin* in avstrofobska, dočim je njegova po litika avstrefilaka, pravzaprav avstro slovanska. Povedal je tudi, da je prijatelj Židov, ki eo verni državljani, na drugi strani pa stoji tudi blizu katoliške eerkve, ker ista predstavlja veliko moč, a Avstrija kot katoliška država mora biti s cerkvijo v ozki zvezi. — Po takih naaorih se pač i bodoče nemško-angleški češki gine bo nikomur več Bcailil, ako si gi Vbenemei v državnem zboru »pr; voščijo«. Trgovinska pogodba z Italijo Rim, 20. septembra. Po tako dolgem pogajanju se ie ravnokar doseglo popolno sporazumljevje tt-r se je sklenila stalna trgovin s k a pogodba, sklenil pa se )e tu provizorij. Definitivna pogodb, stopi v veljavo e 1. januarjem 1 istočasno s pogodbami drugih dri s katerimi se morajo obravnave š*s vršiti, posebno s Švico, Rusijo, B gijo itd. Provizorij se razteza na dobo od 1. oktobra 1904 do konc decembra 1905. t*r se deli v dv* delu, namreč v dobo od 1. oktobra do konca decembra 1904. in v dob) prihodnjega leta. Za zadnje četrt letje t. 1. so veljavne vse do sedanje olajšave za uvoz italijanskega vina. V našo drŽav se sme potemtakem do konca decembra 1904 vpeljati 450000 mr. skih stotov italijanskega belega vina po znižani carini 15 K za met. stot. Ta prednost pa m samo za Italij temuč se je smejo poslužiti tu druge države, ki izvažajo vino. Koncem meseca decembra 1904 preneha vinska klavzula za vedno. Določbe provizorija v letu 1905. so glede iivoza v Italij a in uvoza iz Italije enake določbam stalne pogodbe, ki se je sklenila 10 let, namreč do konca decembra 1915. Največje težave pri pogajanjih je delalo seveda vinsko vprašanji Glede izvoza in uvoza drugih glavnih predmetov se je doseglo »poraz umbenje. ki zagotavlja uvoz južnega B&djs, olja itd. is Italije in izvo/ konj, lesa in industrijskih izdelkov iz Avstro Ogrske. Combovi sovražniki. Pari a, 20. septembra V kleri kalnih krogih bo Be zarotili, da moia ministrski predsednik Combts pasti preden izvrši svojo veliko nalogo glede popolnega poraza klerikalizma V ta namen so baje dobili monar histi častihlepnega B o u r g eo is a, ki ae že nekaj časa ni več udeleževal političnega gibanja. Baje ga je naprosil sam predeedoik Loubet, nai pomaga odstraniti Comba, za kar se mu zajamči njegovo mesto Bourgecis je zadnje mesece potoval po deželi ter imel konference z ministri \s \V a 1 d e o k R o u s I e a u v e g a kabineta. Tudi večina sedanjih ministrov baje ni zadovoljna s Gumbom Bour geois upe, da mu bo p^temtak^m lahko takoj ob sestanku zbornice provzročiti tako kruo v kabinetu, da postane Combee nemogoč. Bo ur-geoiaeva vlada bi ne nadaljevala prottklerikalne politike. j^HT Dalja v prilogi, m f Priloga ^Slovenskemu Narodu" št 215, dn6 21. septembra 1904. Dogodki v Macedoniji. Carigrad, 20. septembra. Turška vlada je zadovoljna, da so se začeli Grki in Bolgari med seboj klati ker Bolgari na ta način pozabijo na svojo pravo nalogo in na izpolnitev opravičenih reformnih zahtev. Grki ustanavljajo čimdalje več čet, ki preganjajo mesto turških vojakov bolgarske Čete. Četa Grka Stergija Platvja je pri samostanu Panagija ubila Štiri bolgarske vstaŠe. Seveda so se Bolgari takoj-maščevali. Bolgarska Četa bratov Bonibiali je napadla vas Krivo ter odvedla v gore štiri odlične Grke. Cetinje, 20 septembra. Črnogorska in turška vlada se nista mogli sporazumeti zaradi odškodnine in kaznovanja Turkov, ki so pri Jeti napadli crnogorske delavke, sklenili pa sta, da odpočijete mešano komisijo, ki naj zadevo takoj preišče. Sofija, 20. septembra, Iz Drača, kjer delujejo angleški orožuiski častniki, prihajajo vesti, da igrajo An gle li zelo sumljivo vlogo. Reforme javno zasmehujejo ter pravijo prebivalstvu, da so reforme brez vsake vrednosti. Baje tudi ščuvajo prebivalce, naj se znova vzdignejo, ker le na ta način se bo dosegla avtonomija Macedonije. Novi topovi v Ameriki. London, 20. septembra. Ameriška mornarica dobi nove topove, ki prekosijo vse vrste topov, kar jih s et dosedaj pozna. Top tehta 3900 fantov, kaliber meri tri palce, krogla tehta 15 funtov ter ima začetno hitrost 1700. Streljalo se bo z novimi topovi še zanesljivo na pet angleških milj. 200 takih topov je ie v delu v tovarni. Odhod Angležev iz Tibeta. London, 20 septembra. Angleška posadka zapusti 23. t. m. Lhaso. V Tibetu je nastopila občutna zima, gore ao v snegu. Angleški vojaki, ki imajo le letno opravo bodo hudo trpeli. Skupščina „Zveze slov. pevskih društev". (Konec.) Razni nasveti. G. dr. T u m a je nasvetoval, naj si priskrbi osrednji odbor litogrofovani imenik odborov posameznih društev, da se vedo na pravi naslov obrniti v raznih vzajemnih društvenih zadevah. Nadalje bi naj osrednji odbor skrbel za evidenco razpoložljivih tenoristov. Namesto „Glasbene Matice- naj bi Zveza izdajala strokovni list kot organ Zveze. List bi naj imel glasbeno prilogo. G. prof. Stritof je obljubil da se bo o tah točkah odbor temeljito posvetoval. G. dr. Schvvab je povedal, da je Celjskemu pevskemu društvu vzelo neko društvo dva tenorista ter je prišlo društvo v toliko zadrego, da bi skoraj nastopiti ne moglo. Zaradi tega se je sklical prejšnji večer izredni občni zbor, ki se je posvetoval o odpomoči. Sklenilo se je ustanoviti nekako posredovalnico za službe dobrim pevcem. Društvo se je obrnilo z okrožnico tudi na delodajalce, da dajo prednost uslužbencem, ki so dobri pevci, ki pa ie morajo tudi zavezati, da bodo sodelovali pri oticijalnih prireditvah. Poročevalec je nasvetoval naj tudi Zveza ustanovi posredovalni odsek, da dobre pevske moči ne gredo na tuje. G. Štele (Kamnik) je nasvetoval, naj Zveza v izvestjih, ako ne začne izdajati svojega strokovnega lista, prinese imenik pevcev po glaiih, a vsako društvo invetar svojega arhiva. G. Hubad je pozdravljal vse nasvete, oziroma jih pojasnjeval ter obljubil, da se bodo po mogočnosti vpo-števali. — Nato je g. Štritof zaključil skupščino. Brzojavne pozdrave so poslali: Zveza hrvaških pevskih društev, g. Z u p a n č i č, kot predsednik „Slov. pevskega društva vPtujuu ing. Rus z Bleda v imenu ondotnega pevskega zbora. Koncert. Na Čast skupščinarjein je bil zve Čer v „Narodnem domu** koncert, ki se je v prvi vrsti „odlikoval" po — skrajni malomarnosti ljubljanskega občinstva. Ako bi ne bilo skupščinarjev, dijakov in gotovih vztrajnih obiskovalcev vseh auzikaličnih prireditev, koncertovalo bi •e praznim stolom. In vendar je bil to tako pomemben koncert, kakršnega še nismo imeli v L j a b 1 j a n i, zakaj prvič so nastopili združeni zbori vseh treh ljubljanskih pevskih društev -Glasbena Matica", „Slavecu in „Ljub- ljana". To je bil moment v življenju slovenske pesmi v Ljubljani, ki bi bil zaslužil pač Številuejše kumovanje. Slovenski gostje iz Štajerske, Goriške, Trsta in Koroške so začudeno gledali po napol prazni dvorani. Žal bodi vsakemu malomarnežu, da je. zamudil res nenavaden užitek. Nad 100 izšolanih moških pevcev se tudi v Ljubljani ne bo tako kmalu slišalo pri skupnem na stopu. Vkljub kratkim skupnim vajam je pripravil mojster g. Hubad vse tri zbore do popolne harmonične enote, kar se je pokazalo posebno pri težavni „Povejte, ve planine". Društvena godba ki je svirala pod vodstvom kapelnika g. Poule tri umetniške skladbe, se je posebno proslavila pri uverturi „Orfej v podzemlju". Zboru in godbi se je živahno ploskalo. Sestanek skupščina rje v. Po koncertu so se zbrali skupšči-narji k prijateljskemu sestanku v areni „Narodnega doma", kamor je prišlo tudi sploh mnogo prijateljev slovenske pesmi. G. dr. Ravni h ar je v svoji napitniei v proslavo neumornega vodje g. H ubada opravičeno šibal tudi malomarnost ljubljanskega občinstva, ki je „blestelo" pri komerzu na praznih stolih. G. Hubad se je ljubeznivo zahvaljeval ter napil delegatom in trem ljubljanskim pevskim zborom, ki so ta večer tako složno nastopili. G. dr. T um a je napil pevovodjem slovenskih pevskih društev. Dnevne vesti V Ljubljani, 21. septembra. — Ubijalci koroških Slovencev. Slovenstvo na Koroškem leži na smrtni postelji. Še pred dobrimi desetimi leti je bilo na Koroškem Živahno, lepe sadove obetajoče narodno gibanje. Slovenstvo se je prebujalo iz večstoletnega spanja in krepko se je začelo v o je vati za svoje narodne koristi, tako da je po vsem slovanskem svetu zavladalo mnenje: Koroški Slovenci se drže kakor poznanjski Poljaki. Slovenski hlapci nemškega škofa Kahua so to lepo in mogočno narodno gibanje zadušili. Slovenski duhovniki so ubijalci koroškega Slovenstva, in storili so ta zločin da bi slovensko ljudstvo porabili za boj, v prid podvrženemu rimskemu klerikalizmu. Vsa čast tistemu malemu številu slovenskih duhovnikov na Koroškem, ki so še narodnega mišljenja, velika veČina stoji v službi nemškega škofa Kahna in se je odvrnila od slovenskih narodnih teženj, tako da je smel znani Podgorc javno v ljubljanskem „Slovencu" pisati, daje vsako slovensko narodno prizadevanje na Koroškem neumnost, da je trav, če slovenstvo izgine in da se naj vse moči porabijo le za boj za »katoliško stvar". In ta isti Podgorc je danes vodja koroških Slo vencev, vodi jih pa točno v z m i s 1 u tistega programa, ki gaje obe lodanil v „Slovencu". Dandane ni več slovenskega narodnega gibanja na Koroškem, nego samo še klerikalno gibanje: Slovenci stoje v službi nemškega škofa Kahna in služijo samo njegovim narodu slovenskemu sovražnim namenom. K o-roška duhovščina je popolnoma podobaa tisti stranki, ki je zbrana okrog razupitega „Stajerca". Vedno in vedno govori „Stajerc-, da je njegova stranka s l o-v en s k a, v istini pa služi Pruski; koroški duhovniki tudi govore, da so slovenska stranka v istini pa služijo samo Rimu. Kakor si je „Stajerc- nadel slovenski plašč, da bi laglje v motni vodi ribaril, tako tudi koroški duhovniki; kakor „Stajerc" vedno hvali samo Orniga in njegove kumpane kot prijatelje Slovencev, tako hvalijo koroški duhovniki škofa Kahna in kar stoji za njim. Podobnost je popolna. Tudi te dni so imeli na Vel. Strmcu na Koroškem shod, na katerem je Pod-gore nosil zvonec. Priobčili smo o tem shodu poročilo, ki smo je dobili od očividca. „Slov.u je radi tega zrojil, kakor vselej, kadar je razkrinkano kako klerikalno sleparstvo. Na tem shodu so farji sejali svoj smrdljivi klc rikalizem, pa bi radi svetu dopovedali, da so delali za slovenstvo, za katero ae ravno toliko menijo kakor „Stajerc", ki tudi pravi, da dela za blagor slovenstva. NeŠtevilnokrat smo ie pojasnjevali, kaj je koroškim Slovencem predvsem potrebno, ali dela, ki bi narodni stvari koristil, se Pod gorČevci ne poprimejo. Tisti Podgorc, ki je slovenskim semenišču i kom prepovedal med seboj slovenski govoriti, ta naj kaj stori za slovensko stvar? Ravno tako malo, kakor ptujski Ornig ! Tužno je za vsakega narodnomislečega moža, ko gleda to propadanje in to ubijanje slovenstva na Koroškem. Ali ubijalci slovenstva, katoliški duhovniki v Kahnovi službi, se krvavo motijo, če mislijo, da opomorejo klerikalizmu, če prodajo in izdajo slovenstvo. Klerikalizem doseže morda za hip kak uspeh, ali končno bo vender ubijalce slovenstva premagal nemški „Los von Rom." — Učiteljska vest. Kandidat g. Fr. Bratoš pride kot zač. ui tri} v Kimnik. — Mestna vi*Ja dekliška ftola v Ljubljani je prvi in edini slovenski srednješolski zavod, v katerega moremo pošiljati svoje hčerke in ne le v dosego višje izobrazbe, marveč tudi v dosego sposobnosti, da si zamorejo, ako je treba, same služiti kruh kot učiteljice ali komptoaristinje. V ta zavod pošiljamo svoje hčerke najraje že zato, ker se v njem ne le poučuje, marveč tudi vzgaja, in le temu zavodu se moramo zahvaliti, da se zavednost, kot prave Slovenke, Čedalje bolj siri med našim ženstvom. Vendar pa imamo, še eno Željo in ta je, da bi imel zavod tudi internat. S težkim srcem se ločimo starši na deželi ob pričetku šolskega leta od svojih ljubljenih hčera, a z dokaj težjim še zato, ker nismo in ne moremo biti prepričani, da bodo preskrbljene ne le glede hrane, marveč tudi glede zdravega stanovanja in zanesljivega nadzorstva. Prav zato se pa čestokrat dogaja, da pošiljajo slovenski starši svoje hčerke v nemške zavode, ker so v njih internirane in je s tem starišem odvzeta vel ka skrb. Zato se obračamo do slavnega obč. sveta ljubljanskega, ki je storil nepopisno veliko dobroto s t cm, da nam je ustanovil višjo dekliško šolo, naj skuša kar najprej e mogoče, ustanoviti v ti šoli tudi internat in prepričan naj bo, da mu bodemo slovenski starši kar najsrčneje hvaležni. Ta naprava je prav lahko izvedljiva in občina ljubljanska pri tem gotovo ne bode imela gmotne škode, — Poleg tega pa imamo še eno prošnjo do si. občinskega sveta in sicer, da skuša sedaj, ko se je uvedel na višji dekliški soli prepotrebni pedago-giški tečaj, pridobiti tudi pravico, da f mejo absolventinje tega tečaja naprav-ljati učiteljiško maturo na zavodu samem, ker bi bilo s tem maturiranje mnogo olajšano. Sedaj se morajo kan didatinje pripravljati iz vseh predmetov, in teb ui malo, ko bi bile potem vendar pridnejše učenke oproščene iz marsikakega predmeta tako, kakor so oproščene sedaj na c. kr. učiteljššu. Upamo, da slavni obč. svet tej prošnji gotovo ugodi zlasti tedaj, ko mu načeljuje tako izboren, previden in vse časti vreden mož, kakor je ljubljanski župan gospod Hribar. Visoka vlada pa, dokler imamo na Kranjskem deželnega predsednika gospoda barona Hcina. ki je vnet za vsak napredek, tema gotovo ne bode nasprotovala. Prizadeti starši. Predavanj« o krvnem sistemu in m krvi priredi fer. akad. društvo „Presvetau jutri (četrtek 22. t. m. in v soboto 24. t. m. v Narodnem domu. (Merkurjeva dvorana, pritličja levo). Predaval bo cand. med. g. Rudolf Kobal po sledečem redu: 1. Kaj pojmimo pod imenom sistem, kadar govorimo o človeškem organizmu. Po-sodje človeškega telesa. Srce, središče krvnega sistema, njega sestava in delovanje. Odvodne, dovodne in kapilarne žile. 2. Sestava iu pretvarjanje krvi. Pomen pljuč za regeneracijo krvi. Re generacija in pogin krvnih telesc. Razmerje med hranjenjem in krvotokom. — Predavanji se začneta točno ob 8. nri zvečer. Vsakdo kot gost dobrodošel ! — Za potojuče knjižnice „Prostate" so darovali: g. Ivan N. Resman 135, g. MikuŽ, eks. ak 54, abiturijent Milan Korun 28, neimenovano društvo 22, gdč. Angela Zalaz-nikova 12, g. Ciril Pemrl 11, gosp. G. Žerjav tj, upravništvo „Zvončka" 2, g. Potrato 1, g. Zalar 1 knjigo. V celoti je dosedaj darovanih 853 knjig. Živeli darovalci in njih nasledniki! — Srbski list o jugoslovanskih umetnikih. Povodom rtvoritve lunetnifi«* raistave v BI gradu pis« list »Pravd*«: »V srb staia oddelku, iavieiršt P. Jjvano-vići. bodita našli najmanj aubtihtete in najslabše kompozicija Srbaki umatniki ao pod< kni ša vtdoo uian aaav, ki ae na imajo oddaljiti od svojih aaojstrov. Pri vsah j« opažati posledice poedinih iol a vsaoii do brina i in slabimi stranmi. Pri Slo v • n 11 h pa )• opasiti mol-nejia i n i a i j • t i v a, v • č j * • t r a m ljenje, da se emaneipirajo od svojih učiteljev. Koneepoije so smelejše in ta oddelek napravi vtis pristne umetnosti, ki sioer še išče resnice, toda je svobodna. Hrvatje so ie iibirč-nejŠi in bolj rafinirani ter imajo največjo tehnično spretnost izmed vseh. Okus je pri njih razvit, akoravno prevladuje stremljenje po inicijativi in modernem.« — Mestna realka v Idriji šteje letos dijakov: v pripravljalnem razredu 33, v I. razredu 47, v II. raz redu 44 v III. razreda 37 in v IV. razredu 29, skupaj torej 190 dijakov. Na zavodu deluje: 1 ravnatelj, 5 profesorjev, 1 katehet, 1 učitelj pripravljalnega razreda in 1 pomožni učitelj za telovadbo, skupno 9 udnih oaeb. — Kmetijski tečaj za nemške učitelje. Po odredbi poljedelskega in naučnega ministrstva bo letošnji kmetijski tečaj za nemške učitelje od 26 septembra do vštevši 3. oktobra 1.1. na Grmu. Kot docenta sta določena gg. vodja R Dolenc in deželni potovalni učitelj Fran Gombač. — Utonila je ia v Setaiku 31 -, let atara deklica Minka, hčerka poaestnioe Ivane Setnikar v bližnjem vaškem koritu, medtem ko so domaČi južioali, mati pa dajala mlajšemu sinčku jesti. Sodišče je mater oprostilo zatožbe podtikane ji malomarnosti. — O sadni razstavi v Radovljici nam poroča očividec : Da imamo mi Kranjci dokaj razvito sad jerejo, o tena nam pričajo sodbe ratnih sadnih trgovedv, ki hodijo iz drugih krajev kupovat lepo naše sadje. Ali, da imamo toliko in tako krasnega sadjs, tega bi nikdo ne verjel, kdor ni bil na razstavi v Radovljici. Človek mora kar strmeti, ko vidi tu, te krasne eksemplare jabolk in hrušk in bi mislil, da se nahaja v kaki sadni razstavi v Franciji, ki je glede sadjereje najkulturnejša dežela na svetu. Kdo bi se ne divil lepim kon-gresovkam, ki so v posebno mnogem številu zastopane na razstavi in katerih nekatere so bolj podobne kakim bučam nego hruškaaa. Ooiskovalec je kar očaran, ko vstopi v krasno dekorirano razstavo, zlast:, ako še ni imel prilike videti velikih raiatav v mestih. Kakor ae na tej razstavi vidi, ae je odbor posebno potrudil, da s finim okusom in spretnostjo ustvari nekaj, kar ie zares v čast in korist naši lepi domovini, katera je s svojim sadjem ie danes tako krtsno zastopana na tej razstavi. Nadejati pa ae je, da bodo naši sadjerejci še več poslali na raastavo, vsaj še na mnogih krajih ni vse sadje arelo in ravno poano aadje ima veljavo v trgovini a daljnim svetom. Dalje pa jih je tudi mnogo, ki bodo spodbujeni ob pogledu na lepo urejeno razstavo drage volje in z veseljem se pridružili ie dosedanjim rasstavljaleem, ter z svojim posneje doposlanim sadjem pomagali dvigati ugled in korist razstave. Jaa bi avetoval vsakomur, ki ae količkaj odlikuje z svojim sadjem, da naj ga pošlje na raastavo in to čim prej, kajti vprav častno je za vsakogar, da se njegovo ime in sadje blešči v družbi tako odličnih sadjarjev kakrŠnh imena sem videl na razstavi. Pogled na celo razstavno kompozicijo pa je zares prijeten, tako da Človek vesel vstopi in se sprehaja po prostorni dvorani od mite do mize. Svetoval bi našim sadjariem še neka) Namreč, da naj hitro naznanijo od boru razstave, ako imajo svoje sadja in od katere vrste na proiaj in koliko. To se zapiše v pesebno knjigo na razstavi in kupci, ki hodijo pregledovat in popraŠevat v raistavo, so lahko iz knjige pouče, kam se jim je obrniti, ko žele kupiti to ali ono vrsto sadja. Torej na noge, prilika je krasna. Posebno pa priporočamo, na) si naše ljudstvo pridno hodi ogledovat to lepo razstavo, saj bo v njegovo korist. Vsakdo, ki namerava še zadnje lepe jeseneke dni vporabiti za kak izlet, napoti naj se v našo krasno Gorenjska, kjer ima prilike dovolj, da se naužije svežega zraka, nagleda naravnih krasot in obenem obišče razstavo, katero videti mu bode ostalo v najlepšem spominu. Koliko lepih in novih vrst sadja si bode marsikdo, vspodbujen po obisku razstave, začel gojiti doma na svojem vrtu, kajti vsak razstavljaleo bode gotovo drage volje oddal uprav ene ali druge vrst? svojemu bližnjemu, ako jih bode isti ielel imeti. Ker je radovljiška razstava nekaka prednioa veliki svetovni razstavi, ki bo mesec* oktobra v DUsseldorfu ob Reni, čujem, da bo odbor več lepih vrst sadja iz Radovljice poslal naravnost v Dttiseldorf. Ravno s osirom na to naj hite aad jerejci in obiskovalci, da raastavijo, čim več sadja in obiščejo razstavo dokler je ie najlepia. Raastava je tako lepa, da je vredno prirediti v nje obisk, eelo posebne vlake, kakor se to vrši pri raznih drugih prilikah. — Igra name. U Dol. Logatca se nam piie: Na vrtu hotela »Kramar« atoji v polnem cvetju — nad 50 cvetov — hruikov Šj»'ir, a konoem veje ae vidi dozorel sad. — Piscu teh vrstic ie prinesel pr j%telj dne 18. t m. Živega majaikovega hrošča (Melolirotba vulgaria), a v jutra dne 20. t m. je pa pisec teh vrstic nabral pet — najbrže vsled mraza in gladu poginolib, t gorkejše kraje potujočih mestnih lastovic (Hi* rundo urbioa). — Z Gornjega grada se nam poroča: Med tem, ao ae vrhovi gora belijo — sneži namreč — je neko jabolčno drevesce v Gornjem gradu, ki ima samo en aad, v polnem cvetju. — Pevsko društvo ,Kolo' V Trutu p-.-«-i i v nedeljo, dne 25. septembra 1904 v dvorani »Narodnega doma« pri sv. Ivanu prvo vin* sko trgatev. — Najzanimivejši kraj rusko-japonskega bojišča je sedaj brezd vomno M ■ k d e n, glavno mesto Mandžurije, kjer tabori ravnokar ruska vojska in kjer pride najbrže v kratkem času do velike bitke. Ia Mukden si je khko ta teden brez nevarnosti pred japonskimi kroglami ogledati v tukajšnji mednarodni panorami. Posebno zanimiv je pogled na to za Evropejca čudno mesto z rmstnega zidu v Mukdenu, nadalje ob času novoletnega sejma. Jako lepo je videti bivši cesarski dvor in cesarske grobove, za katere ae Kitajci tako boje, ako se vname v Mukdenu vojns. Nadalje je videti tuli kitajsko mesto Kanton z nenavadno živahnim prometom ter več vojnih ladij. — Mednarodna panorama ima med svojimi vztrajnimi obiskovaloi mnogo odličnih oseb, kakor n. pr. g. župana Hribarja. — Izpred tuk. sodišča. 4) Anton Kavčič, delavec iz Ja-koviaa je svojega brata Franoeta na Prešivci v prepiru nalašč s koso vrezal na levo roko in mu prizadejal nevarno rano. Obsojen je bil na 7 meseev težke b postom in trdim ležiščem poostrene ječe. — Karol Germ v Kamnem vrhu in Matija Trčck ia Smrečja, oba posestnikov* sina, sta bivajoča v Ameriki, vedoms zamudila zglasiti ae k naborni stavi. Obsojena sta bila vaak na 10 dni strogega zapora in vsak na 10 K denarne c'obe. — -Slovenec- je prinesel v predvčerajšnji številki senzacijonelno vest, da je mestna policija ligitimovala v hotelu „Ilirija- nekega gospoda, ki je podoben bančnemu slugi Jennerju, kateri je defravdiral v dunajski tibjalki Čeških nemških posojilnic 230.000 K in da ta ni bil pravi. Razpisanih je 10.000 K nagrade tistemu, kdor Jennerja prime. Mi smo »Slovenca- zaradi te izredne „Ljubljanske novice- zavidali in se takoj o zadevi informirali. Izvedeli smo pa, da je ta vest — smešna. „Slovenec* seveda ni temu kriv, pove naj pa svojemu »poročevalcu" v obraz, da nič ne ve, če pa kaj izve, izve le polovico, drugo polovico si mora pa po lastni fantaziji izmisliti, če ni tako srečen, da jo more iz jutranje „iajbaherioett „preplonkatiM. — Tatvina. Včeraj okoli 11. dopoldne je bil v neki gostilni v Kolodvorskih ulicah Ivanu GaŠpsrcu iz Grintovea pri Kočevju, ki |e odpotoval v Ameriko, iz kovčega ukraden suknjič, hUč», smerikanski št deti in napolnjen prašičev želodec, v skupni vrednosti 70 K. Tatvine je sumljiv okoli 40 let st*r tujec, ki e bil črro slabo oblečen in po cbraiu cbr t Navedene* bi videli ob kritičnem času nesti is dotične gostilne ukradeno obleko. — Ponočnjaki so se včeraj pojavit na dolenjskem kolodvoru; kričali so tako, da si se vsi c- totni prebivalci zbudili in za nasasft k so pometali še s kolodvora stote na cesto. Polcija |ih \e zasačila pr delu — Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 56 Slovencev in 10 Hrvatov. 3 Slovenci so pa prišh nazaj. — Izgublj ne in najdene reči. G. F. b. je ugabi« v4er*j nabave denarnico z vs-bm,; č>0 K B- vec Jožef Jerič je našel zuto ženaao verižico z dvema obeskoma, vredno 20 K. — N* julnem kolodvoru ao bili izgubljeni oziroma najdeni 3 dežniki, 10 paketov tobaka, prašna košarica, rujav kovčeg in zatitrk stare obleke, kovčeg s perilom in Soškimi potrebščinami glaseče s* na ime »Georg Rajkovič« in ženski kljbuk. • Majnovejsa vesti. Italijanski prestolonaslednik edibil imj Unbe-t>, N ikola, To-masi, Oiovanni, Marija in naslov »princ Pijemonteiki«. — Mednarodni kongree svobod o mislecev se je začel včeraj v Risao. Udeležuje s* ga nad J4000 odhenih oaeb. — Velika neareča na železnici. S kolodvora v Ferari je ušel stroj, ki ga je strojevodja zapusti, a kurjač ga ni anal ustaviti. N« progi je str >i trčil ob brsovlak, ki je voail iz Bolonje v Banetke. Šest oseb ie ubitih, 17 ranjenih, pa tuđi materijalna škoda je leto velike, ker je poštni to« zgorel. — Mladi morilki V M-r-tinu (Tex»p) sta umoriti 13 in 15 letna sestra svojega očeta, ser sta avedeli, da se hode zipet oieniti, a eta se bali mačehe. — 62 milijonov lir dolga je napravila tovarna za konaerVe v Parmi ter delo ustavila. — Štrajk v Italiji ie ni ponehal, temuč se po Vseh večjih mestih nadatjuie s podvojeno aito. V Pis;, Ferari, Nea polju, v Benetkah itd. so se primerili večji izgredi. V Milinu 8 3 en dan taprli 275 ras grajalo? v. * Bolnico so zažvali. V Aubervillerju je zaigal te dni v prisotnosti policijskega predstojnika in požarne brambe bolniški ravnatelj bolnico. Mesto je namreč iklenilo, da požge vsa poslopja, ki so stala za časa nekega divjanja kolere, ker se meščani boje, da se ne bi bolezen zopet pričela Širiti. Na mestu stare bolnice pa sezidajo lepo zračno poslopje, ki bo dika celemu mestu. * Čudeži na odru. Iz Londona poročajo: Moderna znanost pospešuje tudi varieteje. „Čarobni kotel", s katerim prav umno vporabljajo tekoči zrak, je najnovejša senzacija, ki jo kažejo občinstvu Palače gledališča. Kotel in njega lastnik Dean sta prišla iz Amerike, in gledališče plačuje po 4000 kron na teden za predstave. Dean zavre v kotlu vodo na kosu ledu, pere žepne robce, ki mu jih da občinstvo in jih vrača popolnoma suhe. Kuhal je jajca in jih obenem izpremenil v led; tako pripravljen vaniljev led je dal tudi občinstvu, da ga pokusi. Peč je izpremenil v ledenico Jajca, ki jih popari z vrelo vodo zledehe, da jih je lahko raztolČi s kladivom na tisoč kosov. Kerosen (sčiščeni svetilni petrolej) je izpremenil v led in ga vžgaL — Te predstave so napravile presenetljiv vtisk, ki prekosi vse, kar kažejo različni glumac i in iluzionisti. * Prijatelj izza mladih let. Premožni Parižan Bidoire se je nekega večera z ženo vračal od gledališke predstave domov. V neki stranski ulici zastavi jima pot dolgin v razcapani obleki in z razmršenimi lasmi ter pokliče Bi-doira po imenu. Ker se pa ta ni zmenil za to, vpraša ga tujec, ne pozna li več svojega prijatelja Aleksandra. 8ele sedaj je Bidoire bolj natančno pogledal capina in spoznal v njem svojega prijatelja izza mladih let. Peljal ga je v bližnjo gostilno, da čuje njegove doživljaje. Komaj pa stopijo v lokal, že jih obkoli četa sumljivih gostov, ki so bili videti dobri znanci dolginovi. A tadi temu je kmalu izginil iz obraza izraz ponižnosti in grozeč je zahteval od prijatelja denarja in dragocenosti, kar jih ie imela žena na sebi. Bidoire je zaklical na pomoč, a v tem hipa je že tudi padel nezavesten na tla, zadet od vec trdih pesti, dočim je ženo nekdo sunil z nožem v hrbet. Drugi dan je pa našla policija obadva v stranski ulici mrtva in oropana. * Lordmayorjeva hči. R > dovina londonskega mestnega poglavarja je doživela nedavno nridfco razočaranje. Pretekli t-^den bi se imela vršiti p reka 1 >rdm*yorjeve hčvlja, širok 140 čevljev v tleh ui 266 Čevljev na povri ni. St'OŠki bodo znašali ololi 350 milijonov robljev. Pristanišča bodo ra*topna: H-rson, Aleš«, Berislav, N<»vropol9 Aleksan drovsv', J*la*terinoslav, Vrhnje Dnje provsk. tCremenČUg, Novozeorgi-jensk. C*rkask, Ktnev, K )ev, Mogi-lev, Bošeftkoviči, Dvmsk in R ga. Prekop b« do električko raiavetlje vali, da boi o ladje lahko voaile ne preetano. Nsjveftj* vozna hitrost bo znašala 8 vozlov, kakor v sueškem ali k ie Istem prekopu; las prevoza 1468 argte*fcth mrli dolgega prekopa bi zn»š*i 160 ar ai 7 dni N vi pre kop ne bo sar*o otvorit vMikfga de'a osrednje Rusije, ampak tudi ► kn-j'al promet med Vzhodnim ia Crnim rhoriem. Parntk, ki rabi sedaj is Petrcg ada v O leso 6 tednov, bo prevozil p »i^m to pot v 12 dneh. * Italijartaka duhovščina na deželi je podobna naei. Zaradi svoje dobrodelnosti zelo Čislani škof v Cremoni, Geremia B o n o m e 111, je izdal nedavno v posebni knjižici popis svojega potovanja po afpah. V tej knjižici je Čitati o italijanski duhovščini na deželi: „Mnogo je duhovnikov v naših Škofijah, ki imajo župnije s 500, 1000 ali 1500 dušami. Ko so odslužili mašo, čitajo kaj malega, obiščejo kakega bolnika iti ne vedo potem več, s Čimer bi se bavili. V delavniki so popolnoma prosti. Res je, da bi se lahko posvetili temeljitemu proučevanju duhovnih znanosti (?) in polje je zelo veliko. Toda ali nimajo knjig ali pa jih tudi nočejo, ali pa jim manjka veselje za učenje. Kaj pa delajo? Z malimi izjemami Životarijo po zgoto-vitvi majhnih in lahkih uradnih poslov. To je velikansko zlo, to skoraj brezposelno življenje duhovnikov na deželi, ki izgubi vsakršen nagon za učenje ki se polenari ter ubija svoj čas z ničvrednimi zabavami, z igro, dolgim spanjem in brezdeljem. To je prava pokora. Ko bi se posvetili vsaj kakemu koristnemu delu, kakemu Četudi prijetnemu poslu, kakemu rokodelstvu, ki bi bilo v soglasju z njihovim svetim poklicem, samo da bi se gibali. Toda ne, bolj prazneje in dolgočasneje življenje kot je njihovo si ni mogoče misliti. To životarenje kmečke duhovščine, polno lenobe, ki je postala skoraj potrebna, in ki jo navada skoraj nekako opravičuje, j e ^rda stvar ter zahteva odpomoči. Duhovniku se mora dati posla, ako hočemo, da odgovarja svojemu poklicu." — Te besede veljajo v podvojeni obliki tudi za duhovnike na kmetih pri nas. — * Usodna zmota. V Sobotici na Ogrskem je umrl pred tremi leti bogat posestnik Ebergenvi, zapustivši vdovo in dveletno hčerko. Komaj so ga zagrebli, se je že zvedela usodna novica, da pokojnik ni zapustil svoji ženi in hčerki ničesar, ampak ves imetek zapisal v oporoki, ki so jo našli, svojima netjakoma, bratoma Almassy. Vsi prijatelji rajnika so dobro vedeli, da je temu vzrok le obžalovanja vredna pozabljivost, ter so bili prepričani, da je nemogoče, da bi bil Ebergenvi razdedinil svoje vroče ljubljeno dete ali pa ga le odpravil 8 postavnim deležem. Oporoko je bil napravil pred leti, ko je bil še samec in je stal pred nevarnim dvobojem. Seveda je zapisal ves imetek svojima takrat edinima sorodnikoma, bratoma Almassv. Dvoboj se je pa iztekel brez nevarnosti. Ko se je Ebergenvi pozneje oženil in postal oče, je pa popolnoma pozabil na usodno opo roko, ki nesrečnega otroka spravlja ob vso bogato dedščino, čeprav je oče večkrat trdil, da bo hčerka dobro preskrbljena, ker ji bo zapustil vse imetje. Dedičanetjaka pa sta se opirala na postavo in se tudi poravnati nista hotela, zahtevajoča, da se jima izroči zapuščina. In res je sodišče v Rabi prisodilo netjakoma vso rapuščino razen postavnega deleža, ki bi ga imela dobiti pokojnikova hčerka. Višje sodišče je pa netjaka odbilo in postavilo zapustnikovo hčerko za edino dedinjo in prisodilo vdovi zakoniti užitek ter popravilo tako neprijetne posledice usodne pozabljivosti. * Spoštovanje debelih. Pri nas se debelost pri Človeku smatra za znamenje dobrega in brezskrbnega življenja, kakršno imajo n. pr. prebivalci raznih farovžev — pri raznih narodih pa se debelost visoko spoštuje ter ai ljudje na vse načine prizadevajo, da postanejo debeli, ker je to znamenje odličnosti. Debelost je pri raznih črnih plemenih v Afriki znamenje oblasti pri poglavarjih in njihovih rodbinah ter se s tem odlikujejo od navadnega ljudstva. Isti običaj velja v Polineziji in sosednjih otokih. Debeli misijonarji si pridobe pri njib lahko ugled in poslušnost. V Indiji je debelost neobhodno potrebna vsaki ženski, ki hoče veljati za lepo. V indijskih svetih knjigah so pravila za izbiranje Žene, pa še med dragimi lastnostmi tadi zahteve, da mora biti boja izvoljenke podobna hoji mladega slona, za kar je vsekakor treba precejšnje debelosti. V južni Afriki si domačini sploh izbirajo za poglavarje najdebelejšega med seboj; posebno slaven postane, ako je debelejt kot je vhod v navadne koče domačinov, V državi Kongo je debelost privilegij poglavarja ter se pri podložnih strogo kaznuje. Neki Anglež pripoveduje, da so iene slavnega vladarja v Mavoru skoraj širše ket visoke ter so podobne kockam. Poskrile so se jim v masti oči in poteze lica in telesa, ali ravno to je, kar se vladarju dopade. Glavno sredstvo, da se dogeže taka debelost, je mleko. Telefonska In brzojavna poročila. Maribor 21. septembra Pri deželnozborski vOfitvi iz splošne kurije je dobil Nemec Stiger 6274, krščanski socijalist L opić 4792, Slovenec Thaler 3743 in socijalni demokrat Hilari 3207 glasov. Pride torej med Stigerjem in Lopičem do ožje volitve .Gradec 21. sept. Izid včerajšnjih deželnozborskih volitev je doslej samo deloma znan. V ifariboru bo ožja volitev; v Brqcku je zmagal nemški kršč. s^cijalec Schoiswohl, v Ljubau bo ožja volitev med soc. demokratom dr Schacherlom in kršč. s cijalcem Rieglerjem Pariz 21. septembra „Figaro" poroda, da je bolgarski diplcma-tični zastopnik o obisku kneza Ferdinanda na Dunaju rekel: Ta obisk je bil izraz vljudnosti napram Dunaja ia je zboljšal raz roerje med Bolgarsko in med Avstrijo, a ni čisto nič spremenil raz mena med Bjlgarsko in Rusijo, kakor se je ponekod mislilo in pričakovalo Belgrad 2 1. septern. Kralj Peteri, je bil danes slovesno kronan srbskim kraljem. Ob 8. uri zjutraj se je kralj v slovesnem sprevodu odpravil iz konaka v glavno cerkev. V sprevodu sta bila tudi črnogorski prestolonaslednik Danilo in njegova žena, zastopniki drugih vladarjev in domači civilni in vojaški dostojanstveniki. Pred cerkvijo je kralja pričakoval metropolit z mnogoštevilnim svečeništvom. Kronanje je bilo veleslovesno. Metropolit je ogrnil knilju dolgi plašč temno-rdeČe barve, bogato obšit z zlatom in srebrom, mu nadel krono na glavo in dal žezlo v roke. Pevci so zapeli „Mnogaja teta", zunaj so grmeli topovi. Liturgija je trajala do pol enajstih, nakar se je kralj zopet v slovesnem sprevodu a to pot v kraljevskem ornatu, vrnil v Konak. Vse ulice so bile natlačeno polne občinstva, ki je kralju prirejalo navdušene ovacije. Petrograd 21. septembra. Veliki knez S erge j M ihaj lovi Č je imenovan generalnim inšpektorjem ruskega topničarstva. Rim 21. septembra. Pri Ferrari sta trčila dva vlaka. 21 oseb je bilo ranjenih, 3 so ubite. Težko renjen je tudi ministerijalni podtajnik dr. Oton vitez B a ž a n, ki se je kot avstrijski delegat udeležil posvetovanj zastran italijansko-avstrijske trg. pogodbe. Rusko-japonska vojna. London 21. septembra. „Dai!y Express" javlja, da so v ponde-Ijek Japonci zopet naskočili Port Artur, o uspehu tega naskoka pa ne ve ničesar povedati London 21. septembra. Nova bitka pred Mukdenom je neizogibna. Japonska armada, broječa osem do d^set divizij, se približuje ruskim postojankam. Ž to je že vse požeto in bitka se bo bila na ravnem polju. Rusi stoje tik reke Hun. London 21. septembra J a ponske priprave za novi naskok na Port Artur so končane. Trajale so 19 dni. Pri deset dni trajajočem naskakovanju koacem avgusta so Japonci, četudi z ogromnimi izgubami, zavzeli Šti ri male utrdbe. Barolin 21. sept. Nemški kapitan Fustan poroča Local-Anzei-gerju iz Revala, da čaka rusko brodovje samo, da pridejo še tri ladje, potem odpluje takoj v vzhodno Azijo Razširjano domača zdravilo. Vedno veeja povpraševanja po , JI oll-a vem francoskem sgaaja ia soli*4 dokaeajojo oapesni vpliv tega zdravila, ilaaU koristnega kot bolesti nteiujoce, dobro znano antirevma-tično mazilo. V steklenicah po K t 00. Po postnem povzetji razpošilja to mazilo lekarnar A MOLL, c. in kr. dvorni založnik na DUNAJI, Tucolaupen p. V zalogah eo deželi je izrecno zahtevati MOLU-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 4 8—13 MT" rVsaf bolfl*«» flzcas •kIo, ki dara zdravniku In pacientu, najboljše jamstvo za Izdatnost aredetva« je fcemlšaa analiza, ki je veefcdar eoirdiia — sas»a»Mv««ls»*s« MMDiino a#le*a\ v lelfEnslem vinu lfkHrii«rjM Fl »lli« v Izubijani mm Dunajski lil* Zuaaajs naročila po povzetju. 4 15 ,£e Griffon' najboljši cigaretni papir. 29 Dobit* ae ponod. 671 strjeno in ie^oče napravijo. J^pžo belo in nežno« Dobi se povsod. Sarg-o" gijcerin-mjila so za odrasle kakor za otroke nainežnej&e starosti Iz v ratno rl«illo. Z najboljšim uspehom pa rabijo znane avtoritete, kakor prof dr. Hebra, Schauta, Fruhwald, Karel in Gustav Breas, Schandlbauer itd 17 Proti prahajem, luskinam in izpadanju las elrlujr najboljšo priznano Tanno-cninin tiKtnra Borisa poročila. LJublJanaka „Kreditna banka" v Ljubljani. Uradai kzrzi dua. borze 20. leptetnbra 1904. katera skrepruje loslare, edstra-njtajo luikr in preprečuje Upadanje IH«. t steklrnlea a navodom S ML. Eazpo&ilja se z obratno poŠto ne manj kot dve steklenici Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinal. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgicnih obvez, svežih mineralnih vod i. t. d. Dež. lekarna Milana Lensteka i Ljubljani, Rešljiva cesta it. 1 poleg novozgrajenega Pran Jožefevega jobil. moeta 37—38 Zdravilski konjak zajamčeno pristni vinski destilat pod stalnim kemiskim nadzorstvom. Destilerija Caiis S Stoek Trst-Barkovlje. V, steklenica I B-, V, ste Menice K ? 60 Na prida] v boljši! trioviaak 48 Darila. U vnifttvn našega lista so poslaii: Za drutbo sv. Cirila In Metoda: Vesela družba dohskth žoln nabrala pri licitiranju 3 krone.— Živeli ! Za Učiteljski konvikt: Gospića Mirni Ho-bavs v Šmartnem pri L tiji nabrala 13 kron v veseli družbi z motivacijo; Šmartno z Ljubljano ProsTeti je vdano. Zato smo nabrali — Konvikta amo dali. Svoto smo izročili gosp. Jakoba Dimnika v Ljubljani. — Srftna hvala! aTaJ*afc<*al »«pLrjl *• , majeva renta..... 4-1*/, srebrne renta . . . . 4% Svatr. kronska renta . . 4*/, . zlata . . . ** • ogrska kronska » . . . . alata. . f . . 4-/f posojilo deiele Kranjske . **///« posojilo mesta fipUet . V/t//. . • Žadar . 4V,#> bos.-herc. Šel. pos. 1902 4«/. aeika dei. banka k. a. . 4#/, „ . . i. o. . 4*'/,'/, sat pisma gal. d. hip. b. *lV • Po**- kom. ko. i. 10V, pr....... 4' , nas t. pisma Innerst. hr. . a ogrske cen. dei. hr....... s. pis. ogr. hip. baa. obl. ogr. lokalnih le* leznia d. 10«60 107 f| 101-50 101 75 101 -15 101 -101-75 100- 10 30» - 101- 10 dr. Praške žel. indr. Rima-M a rany i .... Trbovljske prem. družbe Avstr. orožne torr. družbe Češke sladkorne družbe . Valute C. kr. cekin 20 franki . Sovereigns _• _ •__ 183 75 185-75 «61-— 166-50 161 50 163-50 Š08 — 31« 2»6 — 307 - *6» — 275-— 93 — »6 — 13575 13675 11 — 11 — 4S4.— 474 78-— SS — 84 75 8S'75 SS 50 72 — 54' - 56 - 1S-15 30-25 SS*— 7i- 77 — Sl — 616 — 516-— 8775 88 7.'. S47— 648'— 1«14 — 1614* — 656 50 657-50 " 767 15 768 I 248*50 149-50 1 660 — 6S3-— 483 75 484 75 1466*— 2476 — - 522-25 5231 i 314 — 324 — 4sl- - 485 — | 171-1 175- 11-34 IMI 1» 01 19-01 23 46 2354 2394 24 — 117-35 117-57 9510 ss/as . 1-53 254 4*84 6 — Laški bankovci..... RubUi........ Dolarji........ Žitne cene v Budimpešti. Dne 21. septembra 1904. Trriiiln. Pšenica za oktober . . . ra 50 kg n . april .... g 50 „ Rž . oktober 1904 . „ 50 . Koruaa m maj ... . , 50 , Oves » oktober ... . 50 „ Efrlitl«. 5 vin. višji. Meteorologično poročilo. VMia« nad morjem »0« 2. 8rednji zr%inl tU k 7SS-0 mm 10 i 1 ie • - 766 Ml 6-5*7 1 ^p1- i Čas opazovanja SLanje barometra V mm 2^ 6 S Vetrovi Nebo 20. 9. ar. 739 4 76 ar. j vzh ak. oblač. 21. 7. aj. 7H7 4 70 al. svaho obiafao • 2 pop , 736 4 101 sr svab. oblaCno Srednja vcerajanja temperatura: S2\ normale: 14 2°. — Padavina v mm o o. Učenca sprejme takoj v trgovino s mel. blagom Alojsij Jerančič ««i v Ljubljani, Ksrtovska cesta št. 8. (gramatika, konverzacija, literatura kakor doslej na svojem stanovanju Mestni trg s%t. 11. ANA BOLD državno Izprašana učiteljica. Popolnltl j« službo asistenta s stalno plačo. Prosnik, veič obeh de želnib jezikov, mora biti imožen repre zentacije, ter mora položiti kavcijo. Pismene ponudbe pod: J. M., poate restante, Ljubljana. 27J6-1 4> 1 >ss**# Mednarodna panorama. LJubljana, Pogačarjai trg.2863 I IrIAItfD±TJRIJA. i.; bojno torišče med Rusko in Japonsko. ?eTeTe>»ee»»e»#»»»»t sprejme takoj fraiajo Škrboc, Liož (Notranjsko) -J67T - 4 Ključavničarskega 8783 2 sprejme takoj za stalno ključavničarski mojster Ivan Rebeb v Col ju. — ponudnik mora biti ve&Č posebno v izdelovanja in popravljanja različnih tehtnic. Plača po dogovora. 8798 Šivilje dobro izurjene, se sprejmejo takoj pri JL Singer, Gosposke ulice 4. učenca 7 M se sprejmeta v špecerijsko aafassflBff trgovino v Ljubljani...... Naslov pove upravniStvo ^Slovenskega Naroda44. §840—3 s štirimi sobami se odda s 1. novembrom v Cigaletovih ulicah štev. 3« zraven justičnega poslopja. Več se izve istotam. 2324—12 Skoro nov, malo rabljen biljard se proda po izredno nizki ceni. E. GUŠTI1V 2737 1 Jesenice. — Gorenjsko. Kupi se že obrabljena, a še vendar rabljiva gnil telita z upravo od 500 do 1000 kil. Ponudbe naj se upožljejo s ceno Tred na Fran Celestina Medija-Izlake. 9715-3 Vsled trgovinskih razmer se proda ali da v najem pod ugodnimi pogoji nova hiša 3 prostornimi kletmi za trgovino z vinom in žganjem na veliko ; v hiši je prostorna klet za 15 vagonov vina; prometa na leto do 4000 hektolitrov. 2,97 1 Natančneje se izve pri posestniku Josipu Rossiju, v Zagorju ob S. Sprejmem takoj 2 mlada trgovska pomočnika ki naj bi bila dobro izurjena v trgovini z mešanim blagom. Nastop lahko takoj ali pa v 6 tednih. Sprejmem tudi 27-2-1 iz dobre hiše, ki bi imel veselje do trgovine. RUDOLF ZORE Jesenice, Gorenjsko. I>j^^***ib»sbbbbbbbbbbb! Orao $srss»** v aMLi Gospodična želi poučevati klavir ali pa tuunej$Ki cejti 5tei>. 10. Gremij ljubljanskih trgovcev. 2721-2 Razglas. Iz zapuščine po gospodu Francu Kočevarju, bivšemu posestniku in trgovcu z vinom v Mariboru bo 27. septembra 1904 ob IO. url dopoldne v kleti Reiserjeve hiše v Mariboru, Reiserjeva cesta št. I dovoljena prostovoljna dražba zaloga vina. Prodajala se bodo 2704-2 rošpaško, haloško, završko, ljutomersko in vino iz Slovenskih goric, izveČine vina lastnega pridelka v cementiranih sodili od 60 I do 7 h L Vina se bodo izklicevala po cenilni vrednosti za liter in prodajala le za cenilno vrednost ali nad njo. Kupcu se na željo prepusti tudi sod za cenilno vrednost. Četrtino kupnine je treba položiti pri dražbi, ostanek pa kadar se vino odpelje, t. j. najpozneje v 14 dneh po dražbi. C. kr. okrajno sodišče v Mariboru, odd. V, 10. septembra 1904. za sadni mošt za veliki obrat z eno ali dvama prevoznimi košarama Stiskilfriet za sadno vino in sadni sok z gonltvijo na rek« a pritiskom Herkules. Mlini za sadje in gro-zdje,robkalni stroji, sušilni aparati za stroje izdelujejo in razpošiljajo kot Špecialiteto najnovejše konstrukcije P. M A Y F A RT St Co., Dunaj I i/. 2740 1 Specialna tovarna strojev za vporabo sadja. Ilustrovani katalogi gratis in franko. Prosim za skorajšnja vprašanja. Zlata svetinja 8zeg©dln 1809 Zlata svetinja Budapeftta 1899 Zlata svetinja Požun 1902 za hldrav- liške stiskalnice ajničarka ko trgovino v Ljubljani. Ponudbe pod ,Blagafalcarka 500' poste restante, Ljubljana. 2726—2 aH prav mladega S6M-8 trgovskega pomočnika izurjenega v trgovini z mešanim blagom, sprejme takoj ali s 1. oktobrom ANTON FATVR, trgovec M Prsmui Trgovskega pomočnika za trgovino norlmberftkega blaga sprejme takoj A. Auerja nasl. J. Ko-renćan. 1711—2 Olavoi zsstop o. kr. pri*, s v str. zavarovalne družbe „Dunav" v Kranju sprejme spretnega 2881-3 stenografa ali stonogrsfinjo, zmolnega slo venske stenorrafije Strojepisci imajo prednost. Plaća po dogovoru. Nastop slnibe takoj ali s 1. oktobrom. Gremij ljubljanskih trgovcev naznanja, da se V 1 vrši v nedeljo, dne 25. septembra 1904 ob IO. uri dopoludne. Ponav IJalni Izpiti se pa vrše Isti dan ob T. url zjutraj. 2tta^s Pristno ljubljansko Cone najnižje In točna razpošiljate v .. ,.....q kekor tnal 1«« : v sodčkih po 25, 50, 10O m 230 klg, v trdnih posodah, v vsaki količini ima naprodaj TER^KAN 8731 1 v Ljubljani, Hradeckijevo predmestje štev. 23. Ces. kr. avstrijske državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. Izvcd iz ■vozaa.egra red.a. Velj .ven od dne 1. junija 1904. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol. PROGA ČEZ TRBIŽ Ob 12. url 24 m ponoći osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Mooakoro, Ljobno će« Solsthal v Auun, S »Inograd. čez Kleii.-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 6 uri 5 m zjutraj osebni vlak v Trbiž od 2 junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž Pontabel. Beljak, Celovec, Frani^nsfeste, Liubno, Dunaj, č>z Selzthal v Solnograd, Inomost, tez Klein-Reifiing v Line, Bndejeuce, Plzen. Manj ne vare. Heb, Francove vare Karlove vare. Prago, Lipsko če« Amstetten na Dunaj. — Ob H. uri 54 m dopoldne osobni vlak v Trb ž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal Dunaj. — Ob 12. uri 10 m popoldne osobni vlak v Podna t-Kropo le ob nedeljah in praznikih al 2. junija naprej — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vb k v Trbiž, Beljak, Pontabelj Celovec, Franzensfeste, Mo- akovo, Ljubno, cez Selzthal v Solnograd, Lend-Gaat in, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregen , Curih. Genevo, Par!«, fcez Kle n-Reiflmg v Steyr, Line, Bndjevic«, Plzen, Marijine tare, Heb Francove vare, Karlove v.re, Prago, (Ljubljana-LInc-Praga direktni vos I. in II razr. , Lip&ko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoći osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste. Inomost. Monakovo (L ubijana-Monakovo direktni voz L in II. razreda). — PROCA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osobni \laki. Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 6 m pop. istotako. — Ob 2. uri 10 m popoldne osobni vlak v Grosuplje od 2. junja do 18. septembr* ob nedeljah in prazn k h. — Ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Koćevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 23 m zjutr ij osobni vlak z Dunaja čez Amsfetten, Monakovo, (Monakovo-Ljubljana direktni voz 1. in II. BSS> reda , rnorHost. Franzensfeste, Solnograd, Lmc, Stejr, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak is Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak z Pi nxja čez Amstetten, L pskj, Karlove vare, Heb, Marijine vsre, Prago (Praga-Linc Ljubljana d i-rektni voz I. in II. razreda), Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Stejrr, Pariz. Genevo, Curili, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Leod-Gastein Ljubno, Celovec, Šmohor, Pontabel. — 0?> 4. uri 44 m popoldne osobni v'ak s Dunaja. Ljnbna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovoga. Inomosta, Fransensfesta, Poatabla. — Oh 8. uri 30 m zvećer s Lesc-Bleda le ob nedeljah n praznikih od 2. junija naprej. — Ob 8. ari 44 m zvećer o*obni vlak s Dunaja, Lipakega, Prage, Franzensfeste, Karlovih vsrov. Heb«, Plzna. Budejevic. Linca, Ljubaega, Beljaka, Calovca, Pun tabla, ces Selzthal z Inomosta in Solno* rada. — Ob 10. un 40 m ponoći o-obut vlak « Trbiža od 2. junija d.> 18 septembra ob nedeljah in praznikih. — PROGA IZ NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki : Ob 8. ari 44 m zjutraj is Novega mesta in Koćevja, ob t. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Koćevja iu ob 8. ari 36 m zvećer istotako. — 0 i 9. uri 22 m ponoći osobni vlak i Grosupljega od 2 junija do 18. septembra ob nedeljah m praznikih. — ODHOD IZ LJUBLJANE dri. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. ari 45 m ponoći samo oh nedeljah in praznikih. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol, IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob 5. uri 49 m s nt raj. ob 10. uri 59 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 55 m ponori tamo ob nedeljah in pravnikih. — Čas prihoda in odhoda je označen po srednjeevropejskeuj času, ki je za 2 min. pred krajevnim ćaaom v Ljubljani. Rabite samo velenjske salonske brikete najboljše, najcenejše in naj primer-- nejše kurivo za peči. - Prodaja jih samo trgovina z lesom St. & C. Tauzher v Ljubljani, Dunajska cesta št. 47. (5- G) Perje za postelje in puh priporoča po najnižjih cenah F. HITI 937 IPred škofijo št. 20. Zunanja naročila se točno Izvršujejo. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" Podružnica v CELOVCU. 14 iipnje In predaj« ▼86 vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in devis Promese Izdaja k vsakemu žrebanju. Akcijski kapital H 1,000-000*— Zamenjava ia ftkskMitajt Daje predujme na vrednostne papirje izžrebane vrednostne papirje ia Za-^aru'e srečke proti vnovčuje aapale kupone. kurzni izgubi. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije-iomp» In fnkasBo mevjfle ~±Ji £3" Bor mu« naroella. Podružnica v SPLJETU. CZ^= llraarnr v loge •prcJ«kMii» v tekočem računu ali na vlosne knjižice proti ugodnim o bresti m Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vadi ga. 39—10* Promet s čeki in nakaznicami. 8974 778^ Gtev. 7244. te Zakupni razglas zaradi zagotovljenja predmetov kruha in ovsa za leto 1905. Zakupna obravnava bode za garnizujoče čete, zavode, izolirane in domobranske čete1) pri Približna tekoča letna krboval-oin > f TO za ii kraji za čas na dan potrebščina, ki jo je zagotoviti, znaša Specialni pogoji i pres maga 'ajnem glav zakupno postajo E *c O c kruha a ovsa a k ruha ovsa2) onah E E © a> C H/) nstvu >nkure 840 840 4200 jy\ A 1 CO "o* o CU CL - ^ Si od do gramov porcij meter. -o co •o > >n m po rej j centov > 10. oktobra 1904 ■ Bruck ob M. - Judenburg ..... v Šmarje ...... Bruck ob M..... — 1905, za oves do 30. sept. 1905 220 15 383 — — 122.400 79.200 5.400 137.880 — jeni in sicer od cele )rehodih vojaštva. *) Prevzemniki za oddajanje kraha, oziroma peke iz erarične moke, morejo dobiti v Celju erarično pekarijo za dobo pogodbe v zakup, toda edino proti plačilu mesečne najemščine 22 K in proti temu, da napravijo manjše poprave objekta iz lastnega 13. oktobra 1904 Maribor - Celje*)...... Slov. Bistrica .... Ptuj....... — •j a 19 0 5 300 150 20 300 — 270 109.500 54.750 7.300 109.500 4.1402) o določi po oferirani ( ddajalne vrednosti ob ] in ga zavarujejo proti ognju. Ta dopusten najem pa se mora v po nudbi izrecno pogoditi z napovedjo najem ŠČine. **) Za postajo Gradišče se za napravo kruba v mesecih junij do izključno septembra 1905 vzame polovico pšenice, polovico pa ržene moke, v drugih mesecih pa Vs pšenične in 3 - ržene moke; na cent moke je pridejati 140 gramov k umne. 15. oktobra 1904 Trbiž....... — cd 339 — — 123.735 — ■ o 15 © a - >o • mm *r-\ — — Trbiž MalbOrget (trdnjavica Hensel) Raihl (okop pri Rabelskim jezeru, Predilsko ndiui SBd|0 in rjepot Oberbretli) Daua/« (Bovška soteska in trdnjavica DOVOv Hermann) — 1. j a n u 1. decemb. 170 105 111 — — 62.050 38.325 40.515 — m , W X QQ o ar»ko orodje ter vse druge, v železno stroko Bpađajoće predmete. Vedno velika zaloga špecerijskega blaga. Št. 29.543. RAZGLAS. 2694—2 Vsled sklepa magistratuega gremija z dne 2. septembra 1004 se javno naznanja, da se bode zaradi stavbnih in zdravstvenih nedostatkov lesena baraka na Ledini (Pristavske ulice,, ki je dosedaj služila pericam iz ljubljanske okolice za odkladanje perila, po preteku enega meseca podrla in odstranila. Odslej bodo morale perice oprano perilo dostavljati strankam v ponedeljkih dopoldne, umazano perilo pa pobirati istega dne popoldne in ga naložiti neposredno na vozove. Strogo prepovedano pa je tudi v bodoče umazano perilo odkladati in zbirati po hišnih vežah, trgovinah in javnih prostorih. Prestopki te prepovedi se bodo kaznovali v smislu določil § 70 obč. reda z globo do 20 K, ali pa z zaporom 2 dni. Mostni magistrat ljubljanski dne 11. septembra 1904. X Ravnokar = v zalotri J. Blasnika nasl. v Ljubljani VELIKA PRATIKA za navadno leto 1905, ki ima 365 dni. Na svetlo dala c. ter. kmetiSka druib; U li jr~5*- B^-isnikova „Velika Prat'ka", kter». izdaja c. kr. kmetijska družba že nad pol stoletja, izhaja od svojega rojstva že čez sto let, je edinole prava, starodavna „Prutika*4, ktero je mm let skrbno urejal rajni prvoboriteij Slovencev, dr. Janez Bleivveis in v. č. g. župnik Blaž Poioči.ik ter n mi drugi učenjaki duhovskega in svetnega stanu. Ta „Pratika'* ima na prvi strani podobo t*v. Jožefa kot uradno potrjeno varstveno znamko. Zatorej zahtevajte vedno le Biasnikovo „Veliko Pratiko44, vsako drugo zavrnite kot nepravo !!! Jto Pratika" stane 24 v. ..Vel. Pratika" stane 24 ». Največja zaloga, za pleskarje, sobne slikarje, zidarje in Copičev mizarje. I olr nu pristnih angleških, za I—drv U V j vozove. Emajlne prevlake, pristne, v posodicah po »/•, lU% Vi in 1 kg. Jantarjeve glazure 7£l nnHp Edino trpežno in dma pvUCi najlepše mazilo za trde in mehke pOde. Voščila, štedilnega, brezbarvnega in barvastega za pode; najcenejšo in najboljše. R a n i H r\ i d Popravnega za vsa-napiUUId, kovrstne prevlake. Rriinfilina za barvanje narav-L-ll UllUlUld nega lesa i p ohiStva. najboljša in najcenejša tvrdka za naročevan|8 ozir. nakupovanje Oljnatih barv, BSSSSh. Oljnatih barv v tubah dr. Schonlelda. F~irnA751 prirejenega iz lanenega I II Mw^a olj&; pristen, kranjski. Steklarskega kleja, pristnega, zajamčeno trpežnega. ninco alabastrakega in V-JIJJOd, Btukatornega Karboiineja, najboljšega Fasadnih barv »»pno Poru cuhih kemičnih, prate-Ddl V, OUI III linmi rudninskih. K16 j a za mizarje in sobne slikarje. Vzorcev za slikarje, najnovejših. 2422 3 Olje j>r*oti 13 r* a lavi. ADOLF HAUPTMANN LJUBLJANA. I.kranjska tovarna oljnatih barv, fir-nežev, lakov in steklarskega kleja. I .Iiiiioi ljt-»» I. IM3«. 07 97