Poštnina plačana v gotovini Poiimiini IUv. din ** Stev. 9. _V Ljubljani, dne 27. februarja 1930. Leto XIII. Izhaja vsak četrtek Narofnlna ta tuemstro: četrtletno g Din, polletno IS Din, celoletno 36 Din: i» ino* zemstro razen Amerike i četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletno 48 Dii, Amerika letno 1 dolar. — Račan poštne hranilnice, podružnice » LJubljani, it 10.711. JUpravništvo »Domovine" v Ljubljani, Knafiova ulica 3 Uredništvo »Domovine", Knafiova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126 Zakaj nimajo kmetijska predavanja uspehov Z dežele smo prejeli naslednji dopis: V zadnji «Domovini» beremo mnogo o tem predmetu v članku «Boljšega pouka in zgledov je treba*. Pisec članka ima prav. Predvsem je odvisno največ od predavatelja samega, ali bo njegovo predavanje rodilo vidne uspehe ali ne. Predavatelj mora biti, če že ne izvrsten, pa vsaj dober govornik. Na kmeta napravi gladek govor predavatelja najboljši vtis. Govornik mora biti poljuden in preprost v svojih izrazih. Večina predavateljev se v kmetijskih zadevah le pre-rad poslužuje previsokih izrazov in tujih besed, ki niso razumljive preprostemu kmetskemu ljudstvu. Tako bo morda mogoče govoriti čez 30 let, ko bo večina našega kmetskega ljudstva že o vsem več ali manj poučena. Danes je baš gori omenjeno glavni vzrok, da poslušalci že kar med predavanjem zapuščajo predavalnico, ker v svoji preprostosti ne razumejo predavateljev. Predavatelj pa se mora tudi kolikor le mogoče ozirati na krajevne potrebe. Poznati mora dobro kraj in okolico, kjer predava, ter poznati duševno razpoloženje ljudi v kraju, kjer ima predavanje. Govornik, ki je skoro tuj ljudstvu, ne bo žel uspehov. Pisec navedenega članka navaja nekega odličnega predavatelja na bivšem štajerskem, ki je žel sijajne uspehe. Tak predavatelj je bil na bivšem Krai -skem tudi pokojni ravnatelj Kmetijske družbe Gustav Pire. Bil je poljuden in preprost v svojem predavanju. Vse ga je rado poslušalo. Ce upoštevamo še tedanje enostavne kmetijske raz- mere, ki so bile še vse slabše kakor danes, je dosegel naravnost občudovanja vredne uspehe v kmetijstvu. Seveda, po vsakem predavanju o vzornem kmetijstvu še ni zahtevati kar čez noč zglednega kmetovanja v kraju. Kakor vsaka stvar le polagoma napreduje, tako je tudi s kmetijstvom, ki se le počasi dviga, a dviga se le, v enem kraju hitreje, drugod počasneje. Velika zavora hitrejšega napredovanja v kmetijstvu je tudi ta, da naše kmetije obstoje večinoma iz manjših posestev. Tak siromašnejši posestnik kmet se pa, da laže preživi svojo družino in še kaj dene na stran, le prerad oprime poleg kmetije še kakšnega drugega posla, zlasti obrti in prekupčevanja. Pa tudi med večjimi dva kmeta, da sta morala za dva vagona vin« plačati precej visoko tlakarino, za katero jima pa Kene ni dal nobenega potrdila. Urek je tedaj povzročil preiskavo, ki je takoj dognala velik« nerednosti v Kenetovih knjigah. Ko mu je začela voda teči v grlo, je Kene na« govarjal takratnega cestnega mojstra Franca Gričarja, ki mu je bil slepo vdan, h krivemu pričevanju. Sam mu je narekoval v zapisnik, da je dal kot gerent navoziti na ceste za 99.283 Din gramoza več, kakor ga je bilo prvotno vknjiže-nega. Toda, ko so bil zaslišani vozniki, ki jih je Kene navedel, da so vozili to večjo množino gramoza, so vsi povedali resnico, da niso nič vozili in da si je torej Kene vse navedbe sam izmislil. Še en lep čin je Kene zagrešil s tem, da je ženo svojega prijatelja Alojza Rihlja, ki se je za« radi raznih dejanj nahajal v zaporu, nagovarjal h,krivemu pričevanju. Hoteč se maščevati nad kmeti se dobe taki. Vsi ti se potem navadno bolj ,lvemu Pncrbe in si je prisvojil 53.815 Din. Njegova sleparstva je prvi razkril globoški župan Ivan Urek. Njemu sta se namreč pritožila da jo je Urek nekoč hotel posiliti. Ta grdobija pa se Kenetu ni obnesla, ker je žena pred sodiščem sama preklicala to obrekovanje in povedala, da jo je k izmišljeni izjavi nagovoril Kene. Pred sodniki je Kene navzlic očitnim dokazom le deloma priznal krivdo, večinoma pa so je izgovarjal, da je trpel na duševni potrtosti. Priče so v glavnem potrdile vse tiste podatke, ki jih je vestno zbral že preiskovalni sodnik. Posebno usodno za Keneta je bilo neko pismo, ki ga je nekoč pisal celjskemu odvetniku dr. Ogrizku in je v njem skesano priznal svojo krivdo ter določno navedel, da je poneverjeni denar porabil na svojih političnih shodih in sestankih ter pri neki zgrešeni kupčiji. V pismu je tožil, da je pečanje s politiko zelo nehvaležen posel... To važno pismo je sicer iz sodnih aktov na uepojas-njen način izginilo, toda preiskovalni sodnik je bil po svoji previdnosti vendar že dal nekoč prej pismo prepisati. Ko je bilo dokazovanje zaključeno, se je senat treh sodnikov podal k posvetovanju, ki je trajalo skoro poldrugo uro. Nato je predsednik dr. Bav-dek razglasil naslednjo sodbo: Obtoženi Franc Kene je obsojen zaradi zlo-činstva utaje in prevare ter zaradi napeljevanja Terezije Rihljeve h krivemu pričevanju na tri leta težke ječe in na štiri leta izgube častnih pravic. V kazen se mu všteje 11 mesecev preiskovalnega zapora. Važni ukrepi Kmetijske družbe Od Kmetijske družbe smo prejeli naslednji dopis: Kmetijska družba je v zadnji dobi izvedla več sklepov glavnega odbora v zaščito kmetijskih interesov. Tako je uredila prošnjo za carine prost uvoz plugov, kar je finančno ministrstvo po priporočilu kmetijskega ministra doyoIilo in objavilo dotično odredbo v »Službenih Novinah» od 5. t. m. Carine prost uvoz plugov je dovoljen do 30. septembra t. 1. Ponovno je zahtevala od generalne direkcije carin carine prost uvoz gra-šice za seme, ki jo pri nas pridelujejo za krmo živini. Tudi tej želji je bilo ugodeno z zadnjo odredbo finančnega ministra. Zaprosila je carine prost uvoz ali vsaj za znižanje carine pri uvozu modre galice in žvepla, ker je to glede na današnjo krizo nujno potrebno. Ministrski svet je znižal uvozno carino na žveplo za polovico, glede galice se bo pa pozneje obravnavalo. V svrho pospeševanja sadjarstva je družba poslala prometnemu ministrstvu prošnjo za zopetno dovoljenje brzovozne in brezplačne dopošiljatve sadnega drevja, kakor je bilo to ž® pred dvemi leti v veljavi. Nadalje je družba zaprosila bansko upravo Dravske banovine, da ponovno uvede akcijo za pridelovanje travnega semena potom domačega kmetijstva, kakor jo je družba že pred štirimi leti započela. Ce bi naši kmetovalci pridelovali potrebno travno seme doma, bi si naša država prihranila milijone, ki gredo danes za to seme v inozemstvo, razen tega pa bi tudi naši kmetijstvo našlo nov vir dohodkov. V nekaterih krajih po deželi se je nova šolska odredba, ki predpisuje celodnevni šolski pouk, izkazala neprimerna za kmetijstvo, zato je družba na podlagi sklepov glavnega odbora zaprosila bansko upravo, naj predvsem na dvorazredni-cah po deželi, kjer se izkaže za to potreba, ostane stari način pouka v veljavi. S tem bi bila dana možnost, da se kmetski otroci uporabljajo za varstvo mlade dece, nadalje za pašnjo živine in za manjša kmetijska dela, ki jih ti lahko opravljajo. Ker se pri zavarovalnici zoper nezgode ponavljajo primeri, da kmet posestnik, če ga doleti nezgoda pri stroju, ne dobi odškodnine, četudi plačuje redno zavarovalnino, je Kmetijska družba ponovno zaprosila zavarovalnico, naj spremeni tozadevna določila, ki ne odgovarjajo našini kmetijskim razmeram. Oddelek za davke v finančnem ministrstvu je 16. januarja t. 1. izdal finančnim direkcijam navodilo, v katerem tolmači čl. 68. zakona o državni trošarini tako, da morajo posestniki vinograda od vina, ki ga prenesejo iz vinograda v svoje stanovanje, ki ne leži v občini, kjer imajo svoj vinograd, plačati dršavno oblastno trošarino, četudi jim to vino služi za domačo vporabo. S tem nepravilnim tolmačenjem zakona bodo hudo udarjeni naši vinogradniki, ki imajo svoje vinograde večinoma v sosednjih ali pa v oddaljenih občinah. Zato je Kmetijska družba takoj, ko je zvedela za to novo navodilo, vložila odločen protest proti temu tolmačenju zakona, ki žene naše vinogradništvo v še večjo krizo, nego se že danes nahaja. Posebno važni sta dve resoluciji, ki jih je glavni odbor sprejel v svoji zadnji odborovi seji. Prva se tiče revizije carinskega zakona. V fi- nančnem ministrstvu pripravlja poseben odsek revizijo carinskega zakona, ki se naj prilagodi današnjim spremenjenim gospodarskim razmeram v državi. V dosedanjem carinskem zakonu so bile carinske postavke tako določene, da šo obremenjevale kmetijstvo, ščitile pa industrijo. Zaradi visokih uvoznih carin mora kmet drago plačevati vse kmetijske potrebščine za svoj obrat, medtem ko so cene pridelkom tako nizke, da ne krijejo niti pridelovalnih stroškov. To je tudi eden najglavnejših povodov za današnjo kmetijsko krizo, ki ograža celotno gospodarsko stanje države. Kmetijska družba je ponovno zahtevala spremembo carinskih postavk, toda, žal, večinoma brezuspešno. Na svoji zadnji seji je odbor sklenil resolucijo, ki odločno zahteva od vseh merodajnih krogov, naj se pri reviziji carinske tarife vpoštevajo ponovno že izražene želje kmetijstva in se dopusti carine prost uvoz vseh tistih kmetijskih potrebščin, ki jih naše kmetijstvo rabi za izboljšanje in povečanje svojih pridelkov. Današnjo kmetijsko krizo je mogoče ozdraviti samo s tem, da se kmetu omogoči cenejša produkcija. | Od tega je odvisna tudi konkurenčna zmožnost j naše države na inozemskem trgu in obenem tudi j aktivnost ali pasivnost državne trgovinske bi-! lance. Če si bo kmetijstvo pomagalo na noge in če bo kmet lahko izhajal s svojimi dohodki, tedaj bo zagotovljen tudi obstoj in razvoj domače in-! dustrije, obrti in trgovine. Kmetski stan v naši državi ni samo producent, ki da državi največ dohodkov, ampak istočasno tudi največji konsu-ment vseh industrijskih in obrtnih izdelkov. To je treba predvsem poudarjati in vpoštevati pri reviziji carinske tarife. Druga važna resolucija se tiče določil finančnega zakona, ki omejuje pravično obremenitev industrije na škodo kmetijstva v podeželskih občinah. V Dravski banovini imamo mnogo občin, v katerih sta razvita industrija in obrt. Po prejš-nem finančnem zakonu so bile občine upravičene naložiti občinske doklade na industrijska podjetja in delniške družbe v enaki višini kakor na zemljarino. Po določbah novega finančnega zakona pa smejo znašati te doklade na navedena podjetja največ do 25% davčnega predpisa, dočim se doklade na zemljarino poljubno lahko zvišajo. Posledica te določbe je, da plačujejo industrijska podjetja v občinske blagajne Ie malo do-klad, nasprotno so pa kmetije obremenjene z visokimi bremeni. Tako se godijo primeri, da plačuje bogato industrijsko podjetje komaj 25% doklade, revni kmetje pa do 300% pa tudi še več za svojo zemljarino. Dejansko so v industrijskih krajih občinski izdatki določeni večinoma v namene industrije in njenega delavstva. Tako se morajo popravljati ceste, zidati šole, pokopališča in drugo, ker vse to uporabljajo industrija in njeni delavci. Potrebna je tudi marsikatera druga naprava, ki služi predvsem industrijskim namenom, brez katere bi kmetijstvo prav lahko Izhajalo. Tako obremenjenje kmetijstva v korist industrije se mora odpraviti, zato je glavni odbor sklenil naprositi vsa merodajna oblastva, naj V. bodočem finančnem zakonu to določilo črtajo. Jugoslovensko kazensko pravo Preden preidemo s prihodnjo številko «Domo-vine> na opazovanje določb za posamezna najbolj pogosta kazniva dejanja, si oglejmo danes še nekaj poslednjih važnejših predpisov iz splošnega dela jugoslovenskega kazenskega zakonika. Umobolnost in podobno. Dejali smo že, da se odmerja kazen storilcu po stopnji njegove kaznive odgovornosti. Potemtakem ni kaznivosti tam, kjer ni kazenske od- govornosti. Kazensko pa ni odgovoren navadno oni, ki ni vračunljiv; to je oni, ki ob času, ko je storil dejanje, ni mogel pojmovati narave in pomena svojega dejanja ali po tem pojmovnnju ravnati zbog duševnega razsiroja ali skaijsne za-* vesti ali duševne nerazvitosti ali slaboumnosti. Za cduševni razstroj* smatramo vse vrste pravih duševnih bolezni kakoi tudi vsa oolestna motenja duševnega delovanja. «Skaljena zaveste pomeni popolno nezavest in znatno motenje za- GUSTAV STRNIŠA: Francozi in rokovnjači (Dalje.) Ko se je tisti dan proti večeru oglasil Mahne na Strmolskem gradu in prosil graščaka, naj ga vzame za hlapca, se mu je graščak samo smejal: «Fant, všeč si mi, toda prav zaupati ti pa ne morem! Poznam ljudi in življenje. Na tebi vidim zdravo silo, a ne pravega veselja do dela!» «Ne vem, kako to mislite, grajski gospod», je ugovarjal Mahne. «1, tako! Tvoj obraz je zagorel, tvoje roke so delovne, tvoje telo je krepko in vendar vitko. Nekaj ti pa vendarle manjka. Praviš, da si iz Šenturške gore. Če bi bil res od tam doma, bi Imel težko hribovsko hojo, kakor jo imajo vsi, ki domujejo na hribih. Ti pa hodiš lahkotno kakor kakšna mestna gospodična. Pa reci, če ni res!» «1, seveda, seveda, grajski gospod! Glejte te resnice mi pa še nihče ni razodel. Vidite, vsak me smatra za kmeta, in to sem tudi, lahko mi verjamete!» je trdil Mahne. «Le srečno hodi! Jaz te pač ne potrebujem. Da boš pa vedel, da je strmolski graščak prijatelj vseh dobrih in poštenih ljudi, naj te pa postrežejo v kuhinji. Dostojno si napravljen in kar zal junak si. Na nekoga me spominjaš, pa sam ne vem na koga» je premišljeval graščak. «E, grajski gospod! Vi ste pa res pravi mo-drež! Vse vam povem prav in po pravici. Jaz sem rokovnjač Mahne. Podoben sem pa svojemu rajnkemu stricu, ki je bil vaš oskrbnik in vas ni nikoli pozabil. Kesneje je pričel točiti vinsko kislico. Pa tudi sam se je vedno bolj kislo držal, I saj je imel tako hudo žensko, da se je skoro vse treslo pred njo. Velika je bila in krepka, hodila je i pa kakor cesarski huzar po vasi,» je odvrnil mladenič. »Vidiš ga, vidiš! Torej ti si? Pa rokovnjač si. Strela božja! Pa vendar nisi nameraval pri meni vlomiti ?» »Kam pa mislite, grajski gospod? Vam bi si ne upal niti lasu skriviti, tako vam povem! Pa tudi kdo drugi bi ne smel položiti roke na vas! Gorje, če bi jaz to vedel! Poglejte, kako je vse | čudno na svetu! Vsi vemo, da ste največji prijatelj naših sovražnikov Francozo /, vendar vas vsi |spoštujemo. Vidite, gospod! To je tisto! Dobrota in poštenost je tisto, ki vas ščiti, bolj kakor vse ! drugo! E, tudi rokovnjači bi morda ne postali taki razbojniki, če bi poznali na svetu več poštenih in pravičnih ljudi! Pa kaj? Smo pač vsi skupaj samo ljudje in vsi se motimo! Tako je vedno trdil ranjki Krajček, ki je bil moder človek.» «Zakaj pa potem postopaš okoli našega gradu?« je poizvedoval graščak. «1, i, i, saj sem vam vendar dejal, da bi rad postal vaš hlapec. Pa me niste marali.» »Ali si se že preobjedel rokovnjaške pečenke, ki smrdi po vislicah? Za koliko časa pa hočeš postati moj hlapec? Povej mi no! Ali ne veš, da so francoski oficirji moji stalni gostje? Ali se ne bojiš, da bi ti lepega dne ne obesil par francoskih vojakov na vrat?» »Čemu bi se bal? Mahnetovemu ne boste storili zlega! Pa tudi drugemu ne, če postne vaš služabnik! Sicer pa, če ima človek sam pošteno srce, veruje tudi v poštenje svojega bližnjega, čeprav že vidi, da se je zmotil. Vem torej, če bi me vzeli v službo, da bi me samo poskušali napeljati na pravo pot. Sicer pa še nisem predaleč zabredel, kajti še nikomur nisem storil zlega!» «Ti si pa kar premehak za rokovnjače! Ne vem, kako boš kaj oral z njimi,« je dejal strmolj-ski graščak pol v šali, pol v resnici. »A oral? O, oral bom pa med rokovnjači prav lahko! Kar verujte mi! Sicer pa, močen sem ko bik in spreten ko mačka! Kaj hočete še več? Ne pretepam se rad in po nepotrebnem. Revežem ne kradem, rad pa kaj vzamem bogatinom, samo če blizu morem! Če je pa treba izvesti kaj posebnega, sem pa vedno jaz med prvimi, se vsaj ne dolgočasim! Ne vem, zakaj se tako često dolgočasim,® je rekel rokovnjač. »Kmečki sin si in ostaneš! Ali ne veš, da si izdal domačo zemljo? Ali ne slišiš grude, ki pritajeno kriči, kadar greš čez polje? Ali ne vpije nad teboj vsaka črna kepa: »Zakaj si me pustil? Čemu me zanemarjaš? Jaz, zemlja, te zaman kliČem.'» »Menda bo res tako! Jaz pa želim, da bi se vse okrenilo. Pričel bom delati.» «Danes ti ne morem dati dela. Če pa prideš kesneje, postaneš lahko naš kosec. Polagoma se bo že kaj dobilo. Za pridnega je vedno prostor pri delu, pa tudi pri mizi. Lenuha pa nikjer ne morejo trpeti!» je zaključil graščak. Mahne je odšel v kuhinjo, kjer si je priveza! dušo s kosom kruha in latvico kislega mleka. Tedaj je prišla v kuhinjo Uršika. Fant se je kar premaknil, ko jo je zagledal. Vedel, da je lepa. Da je pa taka, si ni mogel misliti. Ko je odhajal, mu je bilo žal, da jo je prišel porledat. «Zakaj sem lezel v graščino? Takoj čutim, da se mi je vrezala v srce. Pa prav globoko je segla s svojim pogledom! ^ pogled je svetlejši ko meč tistega arhangela, ki gori kakor božja zarja nad gorami!« je govoričil mladenič sam zase, ko je zamišljen korakal proti Cerkljam, vesti. Vzrok tega duševnega stanja bo na primer alkoholna zastrupljenja, božjast, halucinacije in sanje. Pri «duševni nerazvitosti ali slaboumnosti) je vseeno, ali je ona prirojena ali je nastopila šele po rojstvu, vseeno, ali je povzročena po bolezni ali pa je posledica telesnega nedo-statka. Zlasti spada sem gluhonemost in idioti-zem (bebavost). Zelo pogosto je slišati na kazenskih razpravah naših sodišč besedo silobran, ki jo najraje uporabljajo naši žalostni junaki noža in krepelca. Obtoženec, ki se zagovarja zaradi poškodbe, ki jo je prizadel s tem, da je v pretepu pehnil svojega tovariša z nožem ali ga oplazil z ročico, običajno misli, da bo kar naenkrat kazensko neodgovoren, če izjavi s silnim poudarkom, da je storil -dejanje v silobranu, dasiravno je navadno že na dlani ležeče, da sploh ni mogel biti podan silobran. Tako je dejal pri neki razpravi kmetski fant Lojze, da je zabodel Janeza iz sosedne vasi v silobranu. Na vprašanje sodnika, kaj mu je Janez prav za prav hotel, da se je obtoženec začutil v silobranu, je Lojze odgovoril: «Srečala sva se, pa me je tako grdo izpod čela pogledal, da nisem mogel prenesti tega zaničujočega pogleda...» Hvala lepa, če bi bil silobran to, kakor ga je razumel Lojze! Zakon pravi, da dejanje, storjeno v silobranu, ni protipravno. Silobran pa je ona obramba, ki je potrebna, da odvrne kdo od sebe ali od koga drugega istočasen protipraven napad. Moram biti torej jaz sam ali kdo drug napaden, da smem še istočasno, ko se napad vrši, zavrniti ali odbiti nekaznovano ta napad. Braniti pa se smem le takrat, če je napad protipraven. Če me orožnik aretira, jaz pa se branim iti z njim ter me hoče zato s silo spraviti v zapor, se temu napadu ne smem niti najmanj protiviti, kaj šele ga odbiti, ker ne gre v tem primeru za protipraven napad. Če storilec prekorači meje obrambe, mu sme sodišče kazen po svobodni oceni omiliti. Ni ga pa kaznovati, če stori to prekoračenje zbog hude razdraženosti, prepasti ali strahu. -mti&ii- Poskus. j Kdor je izvršitev naklepnega kaznivega dejanja začel, a ga ni dovršil, se kaznuje zaradi poskusa pri zločinstvih vedno, pri prestopkih pa samo, če zakon to izrecno predpisuje. Zaradi poskusa se sme kaznovati storilec mileje kot zaradi izvršenega dejanja. Zaradi poskusa se storilec ne kaznuje, če je prostovoljno odstopil od izvršitve ali če je prostovoljno odvrnil posledico, ki bi nastopila z izvršitvijo kaznivega dejanja, preden je zvedel, da je njegovo dejanje razkrito. Nasnova in pomoč. Kdor drugega naklepoma zavede ali nasnuje, da stori kaznivo dejanje, se kaznuje, kakor bi ga sam storil. Kdor poskuša drugega naklepoma zavesti ali nasnovati, da bi storil zločinstvo, se kaznuje zaradi takega poskusa mileje. Kdor drugemu naklepoma pomore, storiti kaznivo dejanje, se sme kanovati mileje. Zastaranje. Pravica do preganjanja kaznivih dejanj zastara (prva vrsta zastaranja): čez dvajset let pri zločinstvih, za katera je predpisana smrtna kazen ali dosmrtna robija. čez petnajst let pri zločinstvih, za katera je predpisana kazen na prostosti do dvajsetih let, čez deset let pri ostalih zločinstvih, čez pet let pri prestopkih, za katere je predpisan strogi zapor ali zapor, daljši od onega leta, čez dve leti pri vseh ostalih prestopkih. Poleg zastaranja do preganjanja kaznivih dejanj pa pozna naš jugoslovenski kazenski zakonik še tudi zastaranje pravice do izvršitve kazni. (Druga vrsta zastaranja.) Pripeti se namreč lahko, da je kdo že pravomočno obsojen, pa iz kakršnegakoli razloga ne nastopi svoje kazni. Ta pravica do izvršitve kazni zastara: pri smrtni kazni in dosmrtni robiji čez pet in dvajset let, pri robiji ali zatočenju, ki sta daljša od desetih let, čez dvajset let, pri robiji ali zatočenju do desetih let čez petnajst let, pri strogem zaporu in zaporu, ki je daljši oi> enega leta, čez pet let, pri vsaki drugi kazni čez dve leti. Tu gre le za glavne kazni, ne pa za stranska kazni, ki sta — kakor smo že razložili — izguba častnih pravic in izguba službe. V obeh gornjih primerih pa se zastaranje lahko prekine, na primer če sodišče obdolženca povabi na zaslišanje ali če ga pozove, da pride nastopit kazen. Z vsako tako prekinitvijo prične teči zastaranje znova. Vendar pa zastara pravica, preganjati kaznivo dejanje, oziroma pravica, izvršiti kazen v vsakem primeru, če mine dvakrat toliko časa, kolikor ga zahteva zakon, da zastara pravica, preganjati to dejanje, oziroma izvršiti to kazen. (Tretja vrsta zastaranja.) (Dalje prih.) in varuje ne samo belo temveč tudi barvano perilo. Pa tudi za volno in svilo je idealno sredstvo za pranje In tako se je pojavil tisto soboto naš znanec v Cerkljah. Ko je prišel v vas, je hitel kar na nasprotno stran, kjer je prebival njegov ded, stari čudak Uštin, ki je kuhal kmetom zdravilne rože. Zdravil. je ljudi in tudi živino. Marsikateremu konju ali kravici je pomagal, če ne živeti, pa urneje poginiti. Imel je pač svoje mnenje. «Nihče se ne sme predolgo mučiti na svetu, ne žival, ne človek!« je običajno dejal. Kdor je pošteno bolan, mu mora pomagati pošteno zdravilo, če mu pa to ne pomaga, je izgubljen in naj raje naredi prostor drugemu! Kaj se bo onega vil po svetu okoli!» Tako je rad dejal starec. Ce ni pomagalo zdravilo, je pa dal kaj močnejšega, ki je gotovo pomagalo, da se ni bolnik dolgo mučil po svetu. K temu padarju se je napotil Mahne. Krepko je udaril po vratih, ki so bila vedno zapahnjena. Nihče se ni oglasil. Mahne je stopil k priprtemu oknu. Zagledal je sredi sobe starca, ki je sedel na stolcu belih las in neobrit, skrivljen kakor rogo-vila. Stolec je bil tako visok, da so starčeve noge na njem kar pozvanjale. Noge so bile šibke, otroške, obute v težke škornje iz debele kravine. Ko je starec pozvanjal z nogami, so škornji kar škripali in skozi cevi spuščali sopeče glasove kakor počen meh. Starčev pogled je počival na mrtvi podlasici, ki je ležala na tleh v železni pasti. Godrnjal je sam se seboj. Zavijal je ozke, ški-laste oči in se jezil, da se je ujela v past neumna podlasica, namesto lisice, ki si jo je želel. Zmanjkalo mu je namreč lisičje masti, pa tudi kožuh mu je dišal. Stari Uštin je pa menda imel že svoj poseben duh, katerega so se lisice kar bale. Vsi ljudje so vedeli, da polovi baš on največ lisic v vsem okraju. Ko je Uštin. tako sedel in pozvanjal z nogama, je nenadoma potrkal Mahne še na okno. «Kdo pa rogovili okoli moje hiše in mi ne da miru?« se je zadri padar in stegnil svoj suhi dolgi vrat proti zaprašenemu oknu. Videl ni ničesar. Zunaj je že zavladal večer. «Ded! Odprite vendar!» je zaglušeno odjeknilo po koči in tenko udarilo na gluha ušesa starca. Uštin se je spustil s stola in se splazil globoko sklonjen k vežnim vratom. Starec je nekaj mrmral, potem je nekako plašno segel z desnico po zapahu in ga mahoma odbil, da je odletel nazaj. I Vrata so se hrešče odprla. Pred Uštinom je stal mladi Mahne, ki mu je prijazno molil svojo desnico. «Bog me varuj vsega greha! Komaj sem te spoznal. Glas imaš pa šibek kakor otrok. Drugič zavpij, da te bo res kaj slišati! Kaj pa počenjaš danes v Cerkljah? Zdaj bo že kmalu čas počitka, ti pa rogoviliš tod okoli,» je hitel starec. «Bodite no sitni! Malo obiskat sem vas prišel. Ali me mar niste nič veseli? Svojega vnuka se vendar vsak ded razveseli! Vi se pa držite, kakor bi vas kdo z jesihom napojil. Bodite no malo manj pusti!? je dejal vnuk in vrgel svoj klobuk na razmetano starčevo posteljo. Pogledal je po primernem sedežu. Ker se je starec vsedel nazaj na svoj stol, se Mahne ni dolgo pomišljal. Kakor blisk se je vrgel na starčevo posteljo, kjer je obsedel. Postelja je nejevoljno zaškripala. «Usmili se me! Ne bodi tak! Nikar mi ne polomi moje uboge postelje! Kar zaječala je sirota, tako divje si se pognal nanjo!« je zajavkal starec. «Ded! Če ste tako slab mizar, da sebi napravite tako posteljo, je pa kar žalostno! Še krsto si tako napravite, da vas bodo pogrebci med potjo kar na lepem izgubili in vas lovili na pogrebu!« se je šalil mladenič. «Kaj boš onega vil! Sam veš, da že deset let ne morem delati. Ampak padar sem pa še vedno in ljudje pravijo, da vedno boljši, da veš! E, prezgodaj sem rojen, tako ti povem! Če bi prišel kesneje na svet, Bog sam ve, kakšen učenjak bi bil iz mene! Tako pa, kaj hočemo! Siva glava, siva pamet in težke noge!« je tožil starec. ' «Kaj boste jadikovali! Raje kaj novega povejte!« je rekel Mahne. «Kaj ti bom jaz pravil, saj ne poznam veS drugega, kakor svojo hosto. Pa vsako leto bolj gluh postajam. Menda bi ne slišal, če bi streljali v bližini francoski topovi.« Starec je trenutek pomolčal. Nato se je nagnil k fantu in mu skrivnostno pomežiknil ter poltiho dejal: «Ti, Jože ali se boš napravil enkrat nevidnega tule pred menoj? Vem, da to lahko storiš, samo če hočeš! Saj sem zadnjič cul, da si pravi rokovnjač!« «Kdo vam je pa to natvezel? Jaz da sem ro« kovnjač?« se je delal začudenega Mahne. Starec se je vnel: «Ne potvarjaj se! To ti ne bo prav nič pomagalo! Tudi jaz, tvoj ded, marsikaj vem. Sklepati znam kakor vsak pameten človek. Poslušaj torej! Doma te ni tam na Kokri, da bi si s poštenim delom služil svoj kruh v domači občini, čeprav samo kakor hlapec. Tudi drugje nikjer ne delaš. Vsi tvoji rojaki so prepričani, da si rokovnjač. Kako se pa sicer moreš tako dostojno oblačiti? Brez dela ni jela, fantič moj! Kokričanl te nimajo brez vzroka na piki. Kaj misliš?« «Kaj naj pa mislil? Nevidnega se pač ne morem napraviti, če prav še tako želite! Če pa hočete že kar posili, da sem res rokovnjač. na( Na vsak način pa je ta obisk okrepil stare prijateljske odnošaje med Berlinom in Dunajem ter utrdil v nemškem narodu zavest skupnosti. Politični pregled Francoska vladna kriza je bila zaključena prej, kakor je bilo sicer pričakovati. Spočetka je kazalo, da bo sestavil novo vlado zopet bivši ministrski predsednik Tardieu, ki je dosegel za Francijo tako lepe uspehe v Haagu in Londonu. Možu pa so se politiki, ki so ga zadnjič tako nepričakovano vrgli, tako zamerili, da je odločno odklonil sestavo vlade. Prav tako ni sprejel sestave nove vlade stari predsednik Poincare. Tako je končno prišel na vrsto mladi socialni radikalist Chautemps, ki je vlado hitro sestavil. V njegovi vladi je od vseh najpomembnejši državnik Briand, ki je obdržal zunanje ministrstvo. Nova vlada je že izdelala svoj program, ki ga bo prečitala zbornici v torek. V zunanji politiki hoče nadaljevati s smernicami prejšnjih vlad, v notranji izvesti postopen izbris kazni in kazenskih posledic političnim krivcem, v finančni pa znižati davke ter porabiti proračunske prebitke za razna javna dela. Sklenila pa je tudi, izvesti delavsko zavarovanje, ki je v Franciji še v dokaj otroških povojih. Kako bo sprejela zbornica novo vlado, še ni gotovo. Na vsak način pa se bo morala Chautempsova vlada zelo boriti za svoj obstoj in pristati na marsikatero popuščanje, če ne bo hotela slediti kaj kmalu Tardieu-jevi vladi. V Ženevi je zborovala konferenca za carinsko premirje, ki pa ni nič kaj prida uspela. Pokazalo se je ob tej priliki, da smo še daleč od kake zveze evropskih držav in da skrbi vsaka država predvsem za svoje lastne koristi, kar je tudi razumljivo. Pri tej priliki so zastopniki malih agrarnih držav opozorili velike industrijske države, da so njihove pritožbe proti carinski politiki malih držav povsem neosnovane. Dočim industrijske države uvažajo iz Amerike ceneno ameriško žito ter z visokimi carinami onemogočajo uvoz kmetijskih pridelkov iz malih držav, pa zahtevajo od teli, da bi kupovale od njih njihove izdelke in ne ameriških, ki so cenejši in mnogokrat še boljše vrste. Londonska konferenca za pomorsko razorožitev je še vedno na mrtvi točki. Nekateri bolj črnogledi poznavalci razmer že napovedujejo, da bo konferenca v kratkem od-godena, kar bi bilo vsekakor slabo znamenje, za miroljubnost držav, o kateri se sicer danes toliko govori. V Berlinu so zelo slovesno sprejeli avstrijskega zveznega kancelarja dr. Schobra, ki se je razgovarjal z nemškimi državniki o sklenitvi nemško-avstrijske trgovinske pogodbe ter je baje obenem poskusil opraviti tudi neka naročila, ki jih je sprejel v Rimu od Mussolinija. Govori se celo o ustanovitvi nove trozveze med Avstrijo, Italijo in Nemčijo. Kmetijski pouk PROTI TEŽKIM PORODOM PRI KRAVAH. Težki porodi niso le neprijetni, ampak tudi nevarni. Vzroki težkim porodom so pa različni. Včasih so vzrok premočno razvita telesa po kakih težkih plemenjakih, včasih tudi slabo razvite krave itd. Proti takim vzrokom se je težko bojevati. Dogajajo se pa težki porodi tudi pri dobro raščenih živalih. Sam sem bil svoj čas na nekem češkem veleposestvu pri številnih porodih, pri katerih je bilo treba zmeraj po več oseb, da so pomagali z vsemi silami mladiču na dan. Proti težkim porodom'take vrste si pa lahko pomagamo. V takih primerili je iskati vzrok navadno v nezadostnem gibanju brejih živali ali v neprimernem krmljenju ali pa v obeh teh ne-dostatkih skupaj. Živali, ki stoje leto in dan v hlevu, tipijo navadno zaradi težkih porodov, dočim so porodi pri V Bolgariji se pripravlja sprememba vlade, ki pa je bila zaenkrat odgodena, ker so potekla vsa pogajanja med predsednikom vlade Ljapče-vam in Cankovim brezuspešno. Oba vztrajata namreč na tem, da bi bila v novi vladi predsednika. Na Japonskem so imeli državnozborske volitve, ki so prinesle absolutno večino vladni stranki. Opozicija je vendar dokaj močna. Splošno pa so presenetili rezultati delavsko stranko, ki je pričakovala, da bo dobila dosti več glasov, kakor jih je. GOSPODARSTVO pašnih živalih večinoma lažji. Ce nimamo pašne prilike, moramo brejim kravam vsaj to nuditi, da se pri napenjanju zadostno izprehodijo. V tem pogledu ravnajo tisti naši živinorejci popolnoma napačno, ki pri izključno hlevski reji svoje živali tudi v hlevu napajajo, namesto da bi jih vsaj pri nap a ju ju ven gonili. Take živali nimajo prav nobene prilike, da bi se na prostem gibale, kakor bi bilo edino prav. Pri taki nenaravni reji ni nič čudnega, da trpijo krave na težkih porodih. Posebno močno pa vpliva na porode tudi ves način krmljenja; v tem pogledu si pa lahko pomagamo in si moramo pomagati. Kakor učo točna opazovanja in dosedanje izkušnje, nam pravilno rejene živali veliko laže porode. Za pravilno rejo je pa treba, da dobe živali v krmi zadosti beljakovin, torej zadosti močne krme, kakor jo imamo na primer v detelji in v močnih krmilih ali pa na dobri paši. Dobra paša ima zadosti beljakovin za breje živali, v hlevu pa moramo zanje skrbeti z pa bo po vaše! Pa recimo, da sem. Zdaj pa pravim najprej samo tole: Obiskat vas ni prišel rokovnjač, temveč vaš vnuk, ki vas prav lepo po domače vpraša, ali imate zanj kaj za med zobe. Lačen sem, da bi kar volka požrl!» Starec je odkimal: «Ničesar nimam, prav ničesar ne, ljubček moj! Revež sem! Res sem revček, veruj mi! Pa še kakšen revež sem! Tak, da se Bogu usmili! Ampak tamle blizu v krčmi, veš, tam imajo pa vsega več kakor dovolj! Sobotni večer je nocoj in vem, da imajo že za jutri vse pripravljeno. Iz krčme ti pa prav rad prinesem vse, kar želiš! Prav iz srca rad! Bom pa tudi jaz malo deležen tiste dobrote, kajne? Prav rad ti pomagam pri jedi! Star sem, ampak jem pa še zmerom lahko in kaj pečenega je kakor nalašč zame! Kar pomladi me! Vem, da imaš denar! Torej kar denar sem! Prinesem ti rad, jesti ti pa tudi rad pomagam. Kaj pa hočeš še več? Ti sezi samo po denarce, pa bomo dobili jedi in pijače, kolikor sam hočeš. Pa kako dobro bo vse to! Ho, ho, ho, kar želodec mi že trepeta same nestrpnosti!« Mahne je pokimal. Vrgel je na mizo nekaj denarja. Smejal se je starcu, ki je pograbil denar z rokami, suhimi in zakrivljenimi, kakor bi hlastnila po mizi ujeda. Urno, kakor bi nihče ne pričakoval, se je vrgel Uštin skozi vrata v noč. Rokovnjač je ostal sam. Ozrl se je po sobi, kjer.je ležalo vse razmetano. Po policah so po-.vsod ždele same rože in različne suhe rastline. V mračnem kotu so čepele stare jaselce, ki jih Uštin ni nikoli razdrl. Od samega prahu so bile kakor plesnive, prav kakor bi bile po tleh namesto mahu položene sive skalice. ^ Jože je pristopil k jaselcam. Pričel jih je ogledovati. Spomnil se je svojega Bežnega detinstva. Se otrok je bil, ko je prihajal k dedu gledat te jaselce. Kako lepe so bile! Uštin je prebival tedaj še v Kokri, kjer je pridno mizarji, čeprav je imel že takrat šest križev. Jaselce je starec sam naredil. Izrezljal je pastirce iz lesa in jih lepo pobarval, da so bili kakor živi. Že tedaj je ded lazil po kokriških gozdih ob prostem času in trgal zdravilne rože. Kesneje je opustil mizarstvo. Pritisnila je visoka starost. Preselil se je v majhno kočo semkaj, kjer je bil rojen. Rokovnjač je z nekim otroškim zanimanjem opazoval pastirce. Ogledal si je vsakega posebej in se ga spomnil. Bilo mu je, kakor da bi se mahoma znašel med svojimi otroškimi znanci. Iz tega prahu se je pojavljala pred njim srečna doba otroških let. Da, da, to so bili njegovi mladi znanci, vedno isti, vedno neizpremenjeni pristni pastirci, ki jih že dolgo ni videl. Mahne je opazil na robu jaselc sivega pastirca, ki se je prevrnil. Na njegovih ramah je počivala ovčica z dvignjeno glavico, kakor bi nekoga iskala, da bi dvignil njo in utrujenega pastirca, ki je raje padel, kakor bi jo izpustil. Hotel je pastirca pobrati. Stegnil je desnico in ga dvignil, Pri tem je čutil pod njim nekaj mrzlega in glakega. Segel je v mah. Baš tedaj so se odprla vrata. Ded se je vrnil. «Kaj pa brškaš tam okoli? je nejevoljno za-godrnjal starec. «1, vaših zakladov pač ne iščem, ker jih menda še sami nimate! Pobral sem pastirca, ki je ležal na mahu. Pri tem sem pa nekaj našel.» «Kaj si našel, povej!« je hlastnil starec. «1 tole stekleničico. Zakaj jo pa skrivate v ir" po 415 do 420 Din; tur- cJSe S v • / . '/si epsi zobje V^f SARGOV J ' / Kaj mi je povedal stric Jože o čarovnicah Nekega dne mi je stric Jože iz Hriba povedal naslednjo zanimivo zgodbo: «Kakor ti je znano, Edvard, sem preživel jaz mnogo let v Ameriki. Tam sem se seznanil s starim sivolasim Ribničanom. Postala sva najboljša prijatelja. On mi je vse zaupal in tudi jaz nisem imel skrivnosti pred njim. Govorila sva o vsem mogočem in tudi o čarovnicah sva razpravljala. Nekoč sem ga vprašal: «Ali veruješ v čarovnice, Luka?» «Verujem», je odgovoril resno. Dolgo je molčal in zamišljeno strmel pred sebe. Hipoma se je obrnil k meni in rekel: «Ali ti je znano, da imam čarovnico za ženo?« Nato ini je začel pripovedovati: «Znano, ti je, Jože, da sem jaz prehodil mnogo sveta in marsikaj doživel. Hodil sem tudi drvarit na Hrvaško. Mnogo sem zaslužil, a ves denar sem redno pošiljal domov svoji izvoljenki Lenki. Bila je lepa deklica in ljubil sem jo, da bi dal življenje zanjo. Da je čarovnica, tega si niti v sanjah nisem mislil. Dognal sem pa to takole: Prišel sem nekoč na Hrvaškem v samotno krčmo. Naročil sem si vina, katero mi je prinesla sama krčmarica. Bila je še mlada ženska, poskočna. živahna in lepa. Vsedla se je k meni ter me pričela izpraševati o tem in onem. Zapletla sva se v živahen razgovor. Kmalu sva se dobro razumela z veselo vdovo. Ženska je gostilno zaprla in mene odvedla v svojo sobo, kjer sva pila, se šalila in smejala vso noč. Takole že proti jutru je bilo, ko me je brhka krčmarica začela izpraševati, odkod prihajam, kje prebivam. Imela me je za domačina, kajti hrvaško sem govoril kakor rojen Zagrebčan. Razložil sem ji, da sem Slovenec iz Ribnice na Kranjskem. «A, od tam ste?« se je začudila krčmarica. «Torej vam je Ribnica znana?« sem vprašal. «Kajpada vem za Ribnico na Kranjskem. Kako Bi ne vedela, saj se skoro vsako noč nahajam v Šmarčevem borštu nad Ribnico. Debelo sem jo pogledal in rekel: «Vsako noč prihajate v Šmarčev boršt nad Ribnico? To je nemogoče. Tja se ne pride tako hitro. Daleč je!« «Meni ne», je odgovorila resno. «Brezovo metlo zajezdim, natnažem se s čarobnim mazilom, pa sem tam, kakor bi trenil.* Zdaj šele se mi je posvetilo v glavi Skočil sern na noge, se prekrižal in zajecljal: «Vi ste čarovnica!« «Čarovnica,» je priznala odkritosrčno, «a tega ne smeš nikomur povedati, sicer gorje ti!« Obljubil sem ji, da bom molčal kakor grob. Tedaj me je vdova mahoma objela, me potegnila k sebi in mi šepnila nežno: «Glej, Luka, rada te imam. Naravnost zaljubila sem se v tebe. Bodi moj mož. Vsako tvojo željo sem pripravljena izpolniti. Ako želiš, te nocoj vzamem s seboj na Kranjsko k shodu čarovnic.« Udeležiti se čarovniških ceremonij, me ni veselilo, zato sem ponudbo odklonil. Pač pa sem I začel nagovarjati žensko, naj rni pove, katera ženščina iz Ribnice spada k čarovnicam. Toda vražja krčmarica mi dolgo ni hotela ničesar zaupati. Slednjič reče: «Naj bo, hočem ugoditi tvoji radovednosti. Toda le eno čarovnico ti hočem izdati. Ali poznaš Lenko iz Ribnice?« «Seveda jo poznam. Lenka je moja ljubica.« Krčmarica se je vražje nasmejala in odgovorila: «Zala deklica je ta Lenka; z njo sva najboljši prijateljici. Vsako noč sva skupaj v Šmarčevem borštu nad Ribnico.* i Prebledel sem in zastokal: «Torej je tudi 'Lenka čarovnica?« 1 «Ona je čarovnica«, odgovori vdova hladnokrvno. «Torej, Luka, zdaj izbiraj med njo in menoj. Hočeš biti moj mož?» Moja žalost in jeza je bila brezmejna. Ogorčeno sem pljunil krčmarici pred noge ter naglo zapustil gostilno. Skoro sem zblaznel zaradi misli, da je moja ljubljena Lenka čarovnica. Bil sem tako jezen nanjo, da bi jo ubil na mestu, ako bi mi tedaj prišla pred oči. Hotel sem si iztrgati z srca njeno podobo, pozabiti nanjo, a ni mi bilo mogoče. Dekle me je tako zelo začaralo, da ga nisem mogel pozabiti. Vrnil sem se v domovino ter se poročil z Lenko. Ostala pa je še nadalje čarovnica. Vsako tretjo noč me je pustila samega. Ko sem se zbudil, ni bilo Lenke poleg mene. Delal sein se, kakor da se ne brigam za njeno početje. Pustil sem jo. naj počne kar hoče. Potuhnil sem se ter se kazal ravnodušnega, kakor da ne vidim ničesar in ničesar ne vem. Tri leta sva živela skupaj. Ženo sem začel sovražiti, od dne do dne sem jo. bolj črtil. Slednjič mi ni bilo več obstanka pri njej. Nekega dne sem pobral svoj denar, zapustil hišo in ni me bilo več nazaj. Odpeljal sem se čez morje v Ameriko. Slabo živim tu, vendar se ne bom nikdar več vrnil v domovino k ženi čarovnici.« «To mi je pripovedoval stari Luka«, je zaključil stric Jože. «Torej, Edvard, kaj rečeš na to?« Moral sem se smejati. «Oni stari Ribničan je pač bil malo udarjen in zmešan, saj čarovnic ni!« sem mu ugovarjal. Stric Jože je vzkipel: «Ti si neveren Tomaž, Edvard! Da bi te brcnila koklja!« je zaklical in jezno udaril po mizi \ 88ico, baško, času primerno suho, po 15750 do 160 Din; ječmen, baškf, po 170 do 175 Din. Cene tujemu denarju Na zagrebški borzi smo dobili zadnje dni v v a 1 u t a h: 1 dolar za 5620 do 56 40 Din; 24. t. m. v devizah: 100 avstrijskih šilingov za 79828 do 801-28 Din; 100 madžarskih pengov za 991 50 do 994 50 Din; 100 italijanskih lir za 29640 do 298*40 Din; 1 dolar za 5660 do 5680 Din; 100 francoskih frankov za 22122 do 22322 Din; 100 češkoslovaških kron za 16777 do 168'57 Din. Sejmi 3. marca: Gornji Tuhinj, Vransko, Oplotnica, Sv. Lenart pri št. Ilju. 4. marca: Petrovče. 6. marca: Mengeš, Velenje, Sv. Peter pod Svetimi gorami. 8. marca: Vuzenica, Pilštanj. Kratke vesti LJUBNO NA GORENJSKEM. (Smrtna kosa.) V visoki starosti 81 let je umrla te dni ugledna posestnica in gostilničarka gospa Marija Ambrožičeva, rojena Qualia, mati znanega javnega delavca in industrijca g. Josipa Ambrožiča. Pokojnica je bila dobrosrčna žena, ki jo bodo siromaki prav pogrešali. Blag ji spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! LJUBNO NA GORENJSKEM. (Smrtna kosa.) V Ljubnem na Gorenjskem je umrl po vsem okraju dobro znani Janez Lukan, nabiralec raznih gorskih zelišč in mravljinčjih jajec, pravi sin planin. Bil je v svoji preprostosti pravi vzor poštenjaka in mož vedno na mestu Bil je zvest bralec , dokler so mu dopuščale moči, ter je z naslado in resničnim zanimanjem pripovedoval razne lepe povestice, katere je bral ali pa jih poslušal, ko so jih drugi brali. Zvest svojim naprednim načelom se ni strašil, kadar smo ga klicali, da je naredil daljno pot iz planin ter se po izvršitvi svoje dolžnosti zopet vrnil v priljubljene planine. Blag mu spomin! SKOČI JAN NA DOLENJSKEM. (Smrtna kosa.) Škocijanski zvonovi so se zopet oglasili in javili, da se je zopet ena duša preselila v večnost. Umrl je v 72. letu starosti Peter Stare. Po- ŠT. JERNEJ NA DOLENJSKEM. V ponedeljek 24. februarja sta se poročila pri nas najstarejši in najmlajši par. Najstarejša nevesta je stara 76 let, ženin pa 69 let, skupaj imata torej 145 let, dočim sta stara najmlajši ženin in nevesta skupaj 46 let (nevesta ima 19, ženin pa 27 let). TRBOVLJE. Tekmovanje trboveljskih lepotic, ki ga je priredil kino «Svoboda», je zaključeno. Razdeljene so bile že tudi nagrade. Miss Trbovlje za leto 1930. je gdč. Anica Stepančičeva, 171etna hčerka rudarja, ki je dobila prvo nagrado. Drugo nagrado je dobila gdč. Mici Oprešnikova, tretjo gdč. Jelica Grilčeva, četrto gdč. Malči Majdičeva. Gdč. Hilda Blažičeva je dobila peto nagrado. Kot šesta je bila nagrajena gdč. Emica Laporuikova, kot sedma gdč. Mici Stepančičeva. Gdč Kokaljeva je zasedla osmo mesto. Deveto nagradi je dobila gdč. Elči Pencljeva. Gdč. Tončka Potekev je do« bila deseto nagrado. Tako je zaključeno to lepotno tekmovanje, ki je vzbudilo mnogo živahnosti. SV. DUH NA OSTREM VRHU. Ob priliki po-roke posestnika g. Ožbalta Pušnika, po domače Jegra iz Vurmana, dne 9. t. m. so darovali zavedni svatje za tukajšnjo podružnico CMD v korist revnim šolarjem 10050 Din. Zavednim Slovencem naše severne meje iskrena hvala! HUM PRI ORMOŽU (Smrtna kosa.) Te kopali smo ga 18. t. m. na farno pokopališče v = Podružnica Kmetijske (Lužbe v Novom škocijanu. Bodi mu ohranjen blag spomin! mostu sprejema priglase za galico do 10. marca.' UR5NA SELA. Tukaj se je ustanovilo dne je tukai P° daljši bolezni umrla spoštovana Člani, ki žele dobro galico, naj se gotovo do tega 1 jg junija 1929. prostovoljno gasilno društvo, ki žeua Nežika Le s ja kova, rojena Vtičarjeva. Časa priglasijo pri g. Baniču v skladišču podruž- je v sedmih mesecih delovanja pokazalo velike | Pokojna je bila še mlada, pridna gospodinja, ki niče (nasproti gostilni g. Košaka). Za vsak kilo- številke dohodkov. Dne 16. t. m. se je vršil redni zaPugča žalujočega moža in pet mladih otrok, gram galice se polož ta dva dinarja. Kakor je raz- obgni zbor Za nagelnika je bil zopet izvoljen jBodi Pokoini ohranjen blag spomin! vidno iz razglasa v «Kmetovabu», cena še ni požrtvovalni g. Ivan Jakše, za njegovega namest- i SV. DUH NA STARI GORI. (Smrtna kosa.) končnovel javno določena, vendar je gotovo, da ne nika pa g Ivan 2upangig. Poveljnik je g. Ivan j Tukaj je v nedeljo po kratki bolezni preminula bo višja od lanskega leta. Priglasite se torej vsi Rauh? nameStnik g. Franc Erpe, tajnik g. Ivan 'ga- Marija Šijančeva, udovljena Zorčeva, ro-pravočasno do 10. marca, ker zapoznelcev ne bo Rustja, blagajnik g. Ivan Končk. Društvo je imelo jena Malekova iz Bodislavcev. V trdem delu je mogoče vpoštevati. j v minulem polletju 33.000 Din dohodkov in j dočakala 76 let. Pokojnica je bila zelo dobro- ta Opozorilo vinogradnikom in vinskim trgov- 59 000 Din stroškov, tako da imamo še 26.000 Din srčna. V lepem spremstvu je bila pokopana pri com. Ker sta oblastna kmetijska referata v Mari- dolga i,namo novo motorno brizgalno in drugo Sv. Jurju ob Ščavnici. Bodi ji žemljica lahka! BREŽICE. Obrtniško društvo v Brežicah priredi v dneh od 7. do 9. junija (binkoštni praz- boru in Ljubljani zaradi razdelitve kraljevine na potrebno orodje. Upamo, da bomo letos zbrisali banovine ukinjena, izdaja predpisane certifikate doIg iz dolžne knjige. Da smo imeli že toliko do- glede izvora vina, ki se izvaža iz Dravske bano- hodkov, gre vsa hvala gg. darovalcem, ki so nam niki) v Narodnem domu razstavo izdelkov moj-vine v češkoslovaško republiko, od sedaj naprej darovali lepe vsote. Vsa čast tovarišu načelniku strov, pomočnikov in vajencev. Poziva se okoliško kmetijski oddelek kraljevske banske Dravske „ Antonu Jakšetu, ki nam je čez morsko lužo j obrtništvo, da z naraščajem vred razstavi čim več banovine v Ljubljani, Gosposka ulica 15. poslal 3070 Din. Društvo ga je imenovalo za svojega častnega člana, izdelkov in s tem pokaže svojo sposobnost širšim krogom. V primeru, da kdo ni prejel prijavnice DOLENJA PREKOPA PRI ŠT. JERNEJU. Do- za razstavo, naj se blagovoli zglasiti pri Obrt- KRANJ. (Smrtna kosa.) Te dni je pr3 volite, gospod urednik, da se tudi mi oglasimo v naši priljubljeni «Domovini:s>, ki ima tudi v naši vasi mnogo naročnikov. Naša vas ni znana širši minula pri nas menda najstarejša trgovska so-' Javnosti, vendar pa prav lepo napreduje. Vas trudnica v Sloveniji Polonca Z u p a n č e v a. lez! ob 8lavni cesti Zagreb-Ljubljana, kjer je ' Lepa udeležba na njeni zadnji poti je pričala, tudl avtomobilska postaja pošte, ter avtopromet-k .'ko je bila pokojnica priljubljena med mest lim ne^a društva cTapreds, in sicer pred staro znano prebivalstvom. Blag ji spomin! I gostilno pri «Gabrčanu». Ne mine leto, da ne bi TRŽIČ. Predzadnjo soboto je doživel Tržič re-, zrasla ob cesti nova hišica. Imamo kar tri trgo dek praznik blagosiovljenja cerkvenih zvonov za niškem društvu v Brežicah. POLJČANE. Te dni je obhajala 70Ietnico gospa Julija Mahoričeva, rojena Pavalčeva, doma iz znane ugledne rodbine v Slovenskih goricah, sedaj posestnica v Makolah in Poljčanah. Pred 40 leti je stopila v zakon v Makolah ter se tamkaj naselila. Njenega skrbnega moža je ugrabila smrt že pred 17 leti in od tedaj sama s svojim sinom Andrejem pridno gospodari in umno cerkev sv. Andreja. Med vojno so bili pobrali Avstrijci tudi iz tega zvonika bronaste zvonove. Vojaška uprava je pustila le mali zvon navček, ki Je dobil med vojno družico v obliki kosa železne tračnice, ki je s svojim ubitim glasom pomagala malemu zvonu, kadar je bilo potrebno. Potem, ko so se nabavili zvonovi že za farno i i vse podružnične cerkve, je prišel na vrsto tudi sv. Andrej. Malemu navčku sta se predzadnjo soboto pridru-žima dva večja bronasta tovariša, ki so jih pripeljali na lepo okrašenem vozu v Tržil. Točno ob štirih so se oglasili že navzoči zvonovi novim v pozdrav in začelo se je blagoslovijenje, ki ga je izvršil mestni župnik g. Vovk ob asistenci vseh duhovnikov. Zvonova sta dobila imeni sv. Andreja in Marije Brezmadežne. Imela sta štiri botre, namreč gospo baronico Bornovo, gospo Anko Polakovo ter gg. Gassnerja in Lončarja. Po blagoslovitvi so zvonova s škripci v kratkem času potegnili v line in sta zvečer že oznanjala s srebrnim glasom svojo navzočnost. Med ljudmi je bilo že prvi dan slišati mnogo vprašanj, komu bodo pač prvi peli. Pa je že prišla bela žena in vzela obče spoštovanega in priljubljenega Bo-Itjana Laznika, ki ga je pred nedavnim časom ladela kap. Njemu so prvemu zvonili. Naj bo pokojniku ohranjen blag spomin! vine in dve gostilne. Kako agilni in pridni so j upravlia svoji posestvi. vaščani, se vidi tudi iz tega, da so ustanovili pred j SV. ANTON V SLOVENSKIH GORICAH. Prvo dvema letoma gasilno društvo pod vodstvom tu- j tamburašlco društvo priredi v nedeljo 2. marca kajšnjega gostilničarja g. Frana Colariča. Društvo ! ob 3. popoldne v društveni dvorani dve eno-si je zgradilo sredi vasi na prav lepem prostoru dejanki burki, in sicer ^Kakršen gospod, tak slu- čeden Gasilni dom, kupilo veliko brizgalno, kateri kumuje zaslužna častna članica gospa Vilma Globočnikova, nadalje obleke za člane in kakor se čuje, je danes društvo brez dolga in razpolaga že z manjšim kapitalom. Vaščani pa še s tem niso zadovoljni, ampak si hočejo na vsak način kupiti gaj. in «Krojač Fips». Po igri bo v dvorani raznovrstna prosta zabava s sodelovanjem godbe na pihala od Male Nedelje. Vsi prijatelji smeha in poštene zabave iskreno in v obilnem številu vabljeni. VERŽEJ. Tudi tukajšnje Sokolslco društvo se motorno brizgalno, ker Čutijo potrebo zaradi ne- je z veseljem priključilo novo ustanovljenemu šteto požarov v okolici vsako leto. — V naši vasi Sokolu kraljevine Jugoslavije. Pred kratkim je je razvita reja konj, govedi in svinj. Tako je va-ščanom v ponos, da imajo v svoji sredi dirkalne konje in krave, premirane v prvem razredu. — Po solnčnih dnevih je zapadel zopet sneg, ki nam omogoča vožnjo drv z Opatove gore. — Poročilo se pa letos iz naše vasi ni nobeno dekle, Čeprav je bilo popraševanje po naših dekletih od tujih fantov precej živahno. Domačim fantom seveda to popraševanje ni bilo po volji. Sicer so pa naši fantje mirni in pošteni, dočim se povsod v okolici vrše pretepi z noži. Tudi petje naših fantov je pohvaliti. METLIKA. Dne 20. februarja je zapustil Metliko kaplan g. Vinko Lovšin. Odšel je v Šmartno pri Litiji. bil od mariborske sokolske župe imenovan naslednji novi društveni odbor: starosta Jakob Sen-čar, podstarosta Josip Topilnik, tajnik in prosvetar Rajko Topolovec, blagajnik Franjo Kožar, načelnik Feliks Hedžet, načelnica Micika Bunder-lova; odborniki: Franc Šmitlehner, Joško Topilnik, Frančiška Lahova, Franc Cmerekar, Mihael šoštarič, Tončka Bunderlova in Franc Bradan. Odbor je imel 8. t. m. svojo prvo sejo, kjer se je končno konštituiral. Prosimo v interesu društvenega delovanja, da se v bodoče vsi bratje odborniki in sestre odbomice udeležujejo odbo-rovih sej točno in sigurno, ker pač vsakdo lahko uvidi, da se s tem zelo olajša društveno delovanje in se preprečijo morebitna nesoglasja glede odborovih sklepov. Vsak brat in sestra naj se v bodoče v polni meri zavedata svoje odborniške dolžnosti s tem, da se vsaj točno in redno udeležujeta društvenih odborovih sej, dajeta na njih nasvete in stavita predloge, zakaj le skupno delo bo rodilo uspeh. Osebnosti naj iz društva v bodoče izginejo, združi naj nas v popolno bratstvo naša vzvišena sokolska ideja in prepričani bodimo, da bomo ob koncu leta lahko beležili lep napredek. Z geslom . Nedavno sta dva taka «zlatarja» nabrala večjo količino zlatih zrnc iz dravskega peska ter jih v Varaždinu prodala za 3800 Din, Slučajno sta našla ugodno mesto, bogato na zlatih! zrncih. Sedaj se je za to zlato zainteresirala tudi | država ter je dala vrtati peščeno dravsko obalo! na več krajih do globočine 21 metrov. Vsak meteii zemlje se posamič dvigne na površino. Najve3| zlata se nahaja v globini šest do sedem metrovj * Skala na železniškem tiru pri Zagorju. Predi zadnjo nedeljo zjutraj je pri Zagorju v bližini ! prve železniške čuvajnice proti Savi priletela a ! hriba velika skala na železniško piogo in na le« tem tiru zvila tračnice. Kotalenje odtrgane skale s hriba in lomjenje drevja so culi rudniški delavci ' na rampah in železniški kretnik g. Kink, ki je tekel v smeri proti čuvajnici in našel skalo na progi. Obvestil je o dogodku postajo in nadzori nika proge. Na mesto nesreeč so bili takoj po« slani delavci, ki so pričeli z razstrel^jvanjenj 'skale in položili druge tračnice. Zahvaliti se je kretniku g. Iiinku, da je bila skala pravočasne) odstranjena. * Huda nesreča. V splošno bolnico v Ljubljano so pripeljalo močno opečeno po obrazu lletnq hčerko rudarja iz Št. Janža na Dolenjskem Ma-< rico Oorenjčevo. V domačem stanovanju je našel njen starejši bratec steklenico octove kisline iti jo po nesreči polil. * Huda nezgoda na cesti. Na cesti Ranče-< Slivnica se je pripetila huda nesreča. Voz drv se je zvrnil na 24letnega voznika Franca Prodana iz Slivniškega Pohorja. Z rešilnim avtom so ga prepeljali v mariborsko bolnico. * Požar na Golku. Lani avgusta je gorelo pri posestniku Janezu Topolišku na Golku. Požiga osumljen je bil takrat posestnik Toplišek sam, ki se je moral zagovarjati pred sodiščem. Zaradi nesoglasja prič, ki so prišle v nasprotja, se je razprava preložila. Sedaj pa se je »pred novoi meškim senatom izkazalo, da obtožba ni imel^ podlage In je bil posestnik Toplišek oproščen. * Tragična smrt na vasi. V soboto popoldne^ kmalu po kosilu, je odstranjeval v Košnici pri Celju posestnik Martin Pere iz domačega hleva gnoj in ga metal z železnimi vilami na bližnjo gnojišče na dvorišču. Ko je bil z delom gotov, j^ vrgel vile v visokem loku skozi blevna vrata 1 smeri proti gnojni jami. Nesrečno naključje pa j< naneslo, da je v tem trenutku stopila na praj hlevnih vrat Peretova žena, 38letna Frančiška ki ie bila namenjena v hlev k možu. Železi} roglji vil so se z vso silo zapičili ženi v obraz in ji predrli glavo in možgane do zadnje lobanske stene. Zgrudila se je na mestu nezavestna in oblita s krvjo na tla. Obupani mož jo je odnesel v hišo in takoj poklical na pomoč okrožnega zdravnika g. dr. Hočevarja iz Celja, ki pa seveda ni mogel več pomagati. Nesrečnica je po 4urnih mukah umrla. * Smrtna nesreča otročiča. Družin > vojaškega referenta pri litijskem sreskem načel?tvu kape-tana g. Frana Meda je zadel bridek udarec usode. Mali 21etni domači sinko se je po nesreči oparil z vrelim lugom ter podlegel poškodbam. Težko prizadeti rodbini naše sožalje! * Ponesrečil se je pretekli torek s kolesom sedlarski mojster na Bregu pri Ptuju g. Franc Tomažič ter si pri padcu zlomil levo roko. * Poskušen samomor. V petek 21. t. m. zjutraj so se v nekem mariborskem hotelu iz tujske sobe začuli streli. Hotelski uslužbenci so takoj pohiteli v omenjeno sobo, kjer so našli na tleh v mlaki krvi 45Ietnega trgovskega potnika Josipa Baršiča iz gornje Polskave s prestreljenim desnim sencem. V hotelski sobi so našli pismo za njegovo sestro Ano v Zgornji Polskavi, v katerem jo prosi odpuščanja in navaja kot vzrok svojega dejanja hudo bolezen, zaradi katere po cele noči ni tnogel spati. * V Dravi je utonil te dni pri falski elektrarni nočni čuvaj in kurjač peči Feliks Kure, posestnik v Janževi gori. Kure je imel na sebi čevlje iz črnega usnja, zelenkasto, že pošito suknjo iz domačega blaga, cajgaste hlače, spodnje hlače iz modrega barhenta, rižasto flanelno srajco, rjav, že ponosen telovnik. Bil je visoke postave in podolgastega obraza. * Umor pri Sv. Lovrencu v Slov. Goricah. V petek dopoldne so našli v Kugovi pri Sv. Lovrencu v Slov. Goricah prevžitkarico Marijo Vi-lunikovo mrtvo v njenem stanovanju. Na glavi je imela več globokih ran. Očividno je, da gre za umor, vendar zadeva še ni pojasnjena. Na lice mesta je odšla sodna komisija, da pojasni zločin. * Vlom v železniški konsuin. V noči od 19. na 20. t. m. je bilo vlomljeno v podružnico kon-sumne trgovine v hiši gostilne pri «Pošti» v Mariboru. Vlomilec je prišel v hišo skozi glavni vhod z dvorišča, vlomil vrata trgovine, nato pa z dleti, kladivi in kleščami iztrgal ključavnico železne blagajne in si napravil dohod v blagajno, iz katere je odnesel 100 dinarjev. * Naš državljan zabodel italijanskega stražnika. Jugoslovenskega državljana 27letnega Ivana Žagarja iz Prezida so italijanska oblastva izgnala iz Turina. V vlaku sta ga spremljala dva oborožena italijanska stražnika. Žagar je bil v vlaku spočetka prav miren, nenadoma pa je planil po koncu, iztrgal enemu stražniku bajonet in zabodel z njim drugega. Prvi stražnik se je vrgel na Žagarja in ga s pomočjo nekega mornarja komaj razorožil. Oba sta bila pri razoroževanju deležna manjših poškodb, dočim so rane zabodenega stražnika nevarne, Žagar, ki je rodom Slovenec, je bil namenjen v Francijo, pa so ga iz neznanih vzrokov pridržali v Turinu ter ga hoteli vrniti nazaj v Jugoslavijo. Žagarja so v Portogruaru izročili orožnikom. * Cigani so se pretekle dni pojavili v okolici Ljutomera na treh vozovih. Ujeli so jih na Krapju ter privedli vso tolpo, ki je štela kakih 10 oseb, v Ljutomer. Tu so jih vtaknili v luknjo,, ker se je pojavil sum, da so pripravili napad na vlak l«ri Žerovincih. Tudi tatvin so jih osumili. Eno noč so v.si prespali v zaporih, njihovi konji pa so na dvorišču občinske hiše. Izkazalo pa se je, da so nedolžni, toda odpotovati so morali takoj v Medmurje, kjer domujejo. Bila je to družina Gjur-gjevič iz čakovske okolice. * Umor Franceta Kržana na Vrhovom pred sodiščem. Pred senatom petorice v Novem mestu 6e je vršila v ponedeljek razprava proti mesarju Jerneju Zupancu, rojenemu na Dolskem. Obtožnica mu je očitala, da je lani 3. decembra zvečer > dvema streloma usmrtil posestnika Franceta Kržana z Vrhovega pri Radečah. Obdolženec ni {priznaval krivde, toda na podlagi izpovedb prič, ki so ovrgle njegove izjave, je bil Jernej Zupane obsojen na 15 let robije (težke ječe). ' * Uboj v Tremerjah. V Tremerjah živi neka Marija Razborškova s hčerko Justino. V najemu ima neko kočo, v kateri prenočujn delavce, zaposlene v bližnjih gozdovih. Med temi preno-čevalci so bili tudi 30letni Jože Aškerc in brata l241etni Jakob ter 201etni Ivan Zavšek, oba iz Brstnika, občina Marija gradeč pri Laškem. Že v nedeljo 16 t. m. so se nekaj sporekli, ker je Aškerc zatrjeval nedolžnost zaradi suma požiga zaprtega Franceta Razborška, Zavška pa sta bila mnenja, da je dobro, če je zaprt. V ! prepiru je baje Aškerc potegnil žepni nož in z njim zagrozil bratoma Zavšek, ki sta pobegnila. Dne 18. t. m. je bil Aškerc v družbi z Matijo | Kranjcem pri zdravniškem pregledu v Celju ter sta se okrog 20. vračala po obisku raznih gostiln domov. Ko sta brata Zavšek začula prepevajoča prišleca, sta skočila iz koče, zgrabila vsak eno poleno ter čakala ob potu. S pozdravom «serbus Joško» je Jakob Zavšek udaril po Aškercu, ki se je takoj zgrudil na tla. Na tleh ležečega sta nato s poleni strahovito pretepala toliko časa, da se ni več ganil in da je Kranjc rekel: «Zdaj ga pa le pustita, ima že dosti.» Zavška sta šla nato v kočo po svetiljko ter z Justino Razborškovo od-; nesla ranjenca v kočo, kjer sta ga položila na fi-žolovko in ga še zmila. Pri tem opravku sta šla Justi in Iv. Aškerc v bližnjo gostilno po dva litra jabolčnika, nakar so se vsi skupaj vsedli okrog mize in pili, dočim je Aškerc hropel na tleh, blju-val kri in prosil pomoči, češ: «.(aka, pomagaj!» Ko je Jakob Zavšek slišal ta klic, je skočil po poleno z besedami: «Cakaj, čakaj, hudič, te bom še enkrat, boš laže jamral.» Nadaljnje pretepanje je ubranila Marija Razborškova, rekoč: «Saj ima dosti.» Ko so popili pijačo, so šli obe Razborško-ve in Zavška k počitku. Slišali so ponoči Aškerčevo hropenje, pa se zanj niso zmenili, marveč ga pustili brez zdravniške pomoči, da je umrl. Komentarja k taki živinski sirovosti ni treba. * Bivši orožniški narednik Pire zopet pred sodniki. Okrožno sodišče v Sarajevu je odredilo ponovno obravnavo proti bivšemu orožniškemi' naredniku Pircu, ki je obtožen, da je leta 1914. dal po krivici usmrtiti nekega kmeta. Obravnavi se bo vršila po novem kazenskem zakonu pred velikim senatom okrožnega sodišča 14. marca letos. I * Poškodovan pri fantovskem pretepu. V neki gostilni v Semiču so se pred dnevi stepli fantje. Med pretepajoče se fante je zašel tudi 341etni dninar Alojzij Nampelj iz Bahče vasi pri Semiču katerega se je lotil neki posestniški sin in ga z vso silo udaril po očeh. Fanta je zalila kri m je padel po tleh. Nampelj se je nekaj dni zdravil d'>ma, ker pa so poškodbe na očeh postajale vse bolestnejše, je moral priti v zdravljenje v splošno bolnico v Ljubljano. * Zagoneten strel v gozdu. V soboto zvečer se je že precej pozno podal 291etni delavec Franc Goličnik po nekem opravku v gozd v bližini Šmi-hela pri Mozirju. Nenadoma je v njegovi bližini zagrniel strel in je Goličnik začutil v stopalu desne noge skelečo bolečino. S težavo se je privlekel do prve hiše v vasi, kjer se je onemogel zgrudil. Prepeljan je bil v celjsko bolnico, kjer je bil sprejet v oskrbo. Goličnika je zadelo večje število šiber in je poškodba precej težka. Najbrže je streljal nanj kak divji lovec, misleč, da ima pred seboj lovskega paznika. * Stotisoče gospodinj pere uspešno s pravim terpentinovim milom Gazela, zato storite sebi dobro, ako ga poskusite tudi Vi. * Pri boleznih želča in jeter, žolčnih kamenih, zlatici uravna naravna Franc Jožefovi grcnčica prebavo na naravnost popoln način. Izkušnje na klinikah potrjujejo, da učinkuje domače zdravljenje z Frane Jožefovo vodo posebno dobro, če jo, mešano s toplo vodo, izpijemo zjutraj na tešče želodec. Franc Jožefova grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. * Zobni atelje E. Glavič pri dr. Ukmarju sprejema od 8. do 12. in od 2. do 8., ob nedeljah pa od 8. do 12. ure. Delo vestno, solidno, prvovrstno. Cene zmerne. PREKMURSKI GLASNIK Krvavi pretepi in poboji Podivjanost mladine — Kako preprečiti to veliko zlo? Zadnji čas se gode tudi po naši krajini grdi pretepi, ki često končajo s smrtjo kakega mladega človeka. Nekoč se pri nas taki žalostni primeri niso dogajali tako pogosto kakor sedaj, kar je znak, da se današnja mladina nagiba na slabo in je brez vsake srčne izobrazbe, j Nenavadno divjaški pretek z ubojem, ki se je zgodil nedavno v Veliki Polani, je še danes predmet razgovorov v vseh sosednjih vaseh. Kaj čudno se sliši, da so pijani fantje in možje bili oboroženi s krampi, sekirami in koli, da so na neki zasebni hiši polomili okna in razbijali po 'stenah, da bi kmalu podrli leseno hišo. Bitka se je končala tako, da ie 221etni fant obležal z raz-knalo glavo, več drugih pa je bilo teže in laže ranjenih. Koliko je potem bilo joka, žalosti in solz! Toda, ali se bodo pretepači izpametovali po tako žalostnem dogodku? 1 Nedavno je v Turnišču obležal s prebodenimi prsi mlad mož. Dva prijatelja sta se tako dolgo mudila pri vinu, da sta se končno sprla in na potu domov je eden drugega zabodel. V Črensovcih je pa prišel na vrsto celo revolver. V hudi bitki je neki fant iz Odrancev v silobranu streljal z revolverjem in je nevarno ranil v vsej okolici dobro znanega pretepača Kres-lina iz Dolnje Bistrice. Pred dnevi so se vračali od sodne obravnave fantje iz Črensovcev, kamor so bili pozvani zaradi pretepanja. Pod vplivom preveč zaužitega alkohola sta se obe nasprotni si skupini obkladali z najgršimi psovkami ter sirovimi kletvami in kmalu bi prišlo do zopetnega pretepa, ako jih ne bi trezni ljudje spodili vse skupaj domov v Črensovce. Strašno je, da znajo taki mlečnozobi smrkolitii tako grdo kleti. Skoro neverjetno se čuje, da so taki ljudje pohajali še pred kratkim šolo in da zahajajo v cerkev, ko ni na njih niti sledu vpliva šole in cerkve. Samo ob sebi umljivo je, da se zgode vsi pretepi in poboji pod vplivom vina, posebno pod vplivom nesrečne šmarnice. Cepljeno trsje je minulo leto obrodilo slabo in so povsod največ toči šmarnica (po naše šmara). Zaradi tega je sresko načelstvo v Dolnji Lendavi izdalo strogo naredbo vsem občinskim uradom, da se osebam, še ne 18 let starim, ne smejo dajati alkoholne pijače, a vsako preklinjanje in pretepanje se bo strogo kaznovalo. Ta razglas oblastev je le toplo pozdraviti in želeti je samo, da bi se naredba izvajala z vso strogostjo. Vsi odloki v cilju pobijanja pijančevanja, pretepanja in preklinjanja pa ne bodo dosegli za-željenih uspehov, ako ne bodo storili svoje dolžnosti vsi činitelji, ki imajo opravka z vzgojo mladine. V prvi vrsti so poklicani starši, da vzgajajo svojo deco in jo odvračajo od slabe družbe, od pijančevanja in pohajkovanja. Obstojajo pa tudi druga sredstva, s katerimi se mladina odvrača od slabega ter se vzgaja za dobre in zdrave člane človeške družbe. To bi bila razna društva, v katerih naj bi dobila mladina potrebno moralno vzgojo. Že sedaj vidimo, da v vaseh, kjer obstojajo razna društva, ni toliko žalostnih primerov pretepanja in ubojev. Vsi, ki imajo opravka z mladino, kakor starši, uči-teljstvo in duhovništvo, bi morali delovati na to, da se mladina organizira v raznih vzgojnih društvih. Pred vsem bi se moral v večjih krajih ustanoviti Sokol kraljevine Jugoslav^e, kjer bi se naša mladina vz^jala za telesno in duševno zdrave državljane. Mladina bi se morala tudi privaditi na čitanje dobrih knjig in časopisov. | Ako bomo zastavili svoje moči v tem pravcu, bomo rešili našo mladino podivjanosti in propasti. Gotovo nam ni vseeno, kako živi naša mladina-in kak naraščaj imamo za seboj. Zato se 'bomo lotili prosvetnega dela po naših vaseh. Trahom in zdravljenje te bolezni Po Prekmurju je zelo razširjena očesiia bolezen, ki ji pravimo trahom. Ponekod so cele družine okužene od tc bolezni, ki je že mnogim vzela vid. Bolezen se je zelo razširila po naših vaseh največ zaradi tega, ker se ni zatirala v do-voljni meri. V Prekmurju doslej ni bilo postaje (stanice) za zdravljenje trahoma, ampak so se zatekali naši ljudje v zdravljenje v Prelog v Medmurje. Preloška postaja je vršila po svojem zdravniku zdravljenje in pregled bolnikov po Prekmurju. To zdravljenje pa nikakor ni bilo zadostno. Uspeh je bil jako majhen; ozdravel je le tisti, ki se je zdravil v Prelogu. Že davna naša želja je bila, da se za zdravljenje trahoma in pobijanje te bolezni ustanovi trahomska postaja v našem kraju. Končno je tej želji ugodeno" s tem, da je ustanovljena postaja za zdravljenje trahoma v Murski Soboti, ki jo vodi g. dr. Pečan. Prostori so sedaj v Hartner-jevi hiši, a zgradil se bo v Murski Soboti zdravstveni dom, v katerem se bo lahko zdravilo naše ljudi. Odslej morajo iti naši ljudje na zdravljenje trahoma v Mursko Soboto in ne več v Prelog, k se je dalo ljudstvu na znanje s posebnimi i> aJnimi razglasi po občinah. Da je Prektnurje dobilo svoj zavod za zdravljenje te nevarne bolezni, je za našo krajino velika pridobitev v zdravstvenem pogledu. Želimo samo, da bi trahomska postaja imela popoln uspeh in da bi se ta grda očesna bolezen popolnoma zatrla med nami. Smrt pri podiranju drevja. Dne 17. t. m. se je pripetila pri sekanju in podiranju drevja v gozdu v Mali Poiani huda nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev. Ko so podkopali neko debelo jelšo, posestnik Semen iz Male Polane ni odskočjl pravočasno ter mu je padajoče drevo izbilo iz rok sekiro, ki se mu je z ostrino zasekala v tilnik, na kar ga je še udarilo vejevje. Semen je takoj padel v nezavest in je čez nekaj ur izdihnil. Poklicani zdravnik ga je našel že mrtvega. Na Kotizi pri Dolnji Lendavi ima «Domovlna» lfi naro-niiov. To je vsekakor lepo število, ki de,a Hotižanom čast in kaže, da Hotižani prav pridno čitajo. Ne more se reči, da so ti naročniki baš bogatini, ampak dober časopis zasluži, da si pameten gospodar odtegne kjerkoli par dinarjev in jih žrtvuje za svojo izobrazbo in pouk. Želeti bi bilo, da najdejo Hotižani povsod posnemalce. Podružnica Kmetijske družbe v Dolgi vasi. Po lepem gospodarskem predavanju g. inž. Wenka, sreskega kmetijskega referenta, so se vaščani, navzoči na shodu, z navdušenjem izrekli za ustanovitev podružnice Kmetijske družbe — gospodarske organizacije. Gospod sreski kmetijski re-feient je nato obiskal še Pince in Petešovce. V poslednji občini so dani tudi vsi pogoji za ustanovitev podružnice. Iz življenja naših rojakov v Gladbecku. Iz Gladbecka nam pišejo: Dne 26. januarja t. 1. je imelo tukajšnjo Jugoslovensko podporno delavsko društvo pri Kiipperju svojo glavno sejo. Izvolil se je nov odbor, katerega predsednik je naš marljivi rojak g. Košir. Voditelj g. Pavel Bolha nam je na zboru v glavnih obrisih obrazložil uspehe našega gibanja v Nemčiji. Našim tukajšnjim mladeničem ne bo treba iti k vojakom, pa tudi lahko obiščejo brez skrbi našo staro domovino za dobo treh mesecev. Stari in za delo nesposobni rojaki pa se lahko vrnejo domov in bodo v Jugoslaviji dobivali pokojnino. To so res pridobitve, katerih se vsi izseljenci veselimo in Brno tudi zelo hvaležni pogumnemu voditelju g. Bolhi, ki se je vedno boril za te naše pravice. Tukajšnji rojaki hočemo tudi v posvetnem oziru napredovati. Zaradi tega se je ustanovila v sta- novanju našega rojaka Jegliča, Horsterstrasse št. 184 II, za vse naše tukajšnje rojake knjižnica. Na razpolago bodo razne knjige. Rojaki, poslužujte se pridno te dobre ustanove, ki Vam ne bo samo v zabavo, temveč tudi pouk, posebno naši mladini. Tebe pa, ljuba naša «Domovinas>, prosimo, ne pozabi na nas in podpiraj nas! Hudi časi so za nami. Nismo obupali in nismo pozabili, da smo Jugosloveni. Smrtna nesreča Slovcnca v avstrijskem rudniku. Iz Seegrabna pri Leobnu nam pišejo, da sta v rudniku Wartenbergu pripravila rojaka Matevž Lah in Jurij Šinkovec mino za razstre-litev in je Lah zažgal mino z električno napravo. Ko je mina eksplodirala, je Lah čakal na povra-tek Šinkovca, ki ga je medtem poslal na rov za stražo. Ker se Šinkovec ni vrnil, ga je šel Lah iskat ter ga je našel sedečega v rovu. Misleč, da mu je slabo, ga je Lah dvignil in šele tedaj opazil, da je Šinkovec mrtev in da ima veliko rano zadaj za vratom. Pokojnik je bil rodom s Primorskega, 60 let star, ter zapušča ženo in dve odrasli hčerki. Bodi pokojniku lahka tuja zemlja! Pismo iz Argentine. Iz Las Brenas nam pišejo: Dovolite, da se Vam tudi jaz zopet enkrat oglasim. Pri nas se je začelo januarja trganje koruze, ki je zelo slaba, ker so se vremenske nezgode vrstile druga za drugo. Najprej je koruzi škodovala slana, potem huda suša, nazadnje pa toča. Bombaž je tudi zelo slab, ker ni dežja. Vročina je neznosna, tako da se dela samo zgodaj zjutraj in pozno popoldne. Vesel pust vsem rojakom, zlasti Metličanom, da bi ga praznovali po starih običajih. J. I. Ljudsko vseučilišče O ŠPORTU, VIŠINSKEM SOLNCU IN ULTRA-VIOLETNIH ŽARKIH. Meščana in tovarniškega delavca sili neki naravni nagon že od nekdaj iz mesta v prosto pri-rodo, kjer se mu odpira lepši svet in odkoder se vrača poživljen in okrepčan na duhu in telesu. Iz tega nagona so se razvili tudi razni športi, predvsem planinstvo in razni zimski športi, kot smučanje, drsanje po ledu in drugo. Zlasti pohajanje v gore je postalo zadnja leta tako običajno, da moramo zaznamovati razveseljivo dejstvo, da je ta šport zajel pri nas že vse stanove od razumnika pa do kmeta in delavca. Zakaj je človek že od nekdaj silil v prosto prirodo? Zgoraj smo rekli, da nagon. V prosti pni odi dihamo bolj svež zrak, smo bolj na soln-cu, se lahko po mili volji razgibljemo. Do pred kratkim pa nismo niii slutili, kakšne posebne zaklade si nabiramo v prirodi, zlasti v visokogorskem svetu, kjer je toliko solnca, toliko svetlobe. Kaj je torej tisto, radi česar moramo zahajam e na gore tako zelo priporočati. To je višinsko solnce, to so ultravioletni žarki, ki tako blagodejno vplivajo na naše zdravje. Solnčna svetloba sestoji iz žarkov raznih barv, ki jih pa vidimo le, če se žarki lomijo. Tak pojav imamo v mavrici, ki nastane na ta način, da se solčni žarki, ki prodirajo skozi dež, razdele v raznobarvne sestavine. Razen vidnih solnčnih žarkov pa imamo žarke, ki so našim očem nevidni. Tako se mavrica ne neha pri violetni barvi, onstran teh so še žarki, le da so očem nevidni; imenujemo jih ultravioletne žarke. Moderna zdravniška veda je dognala, da imajo ultravioletni žarki čudovito moč. Ultravioletni žarki množe našo življenjsko moč, zdravijo jetične, rahitične in še mnogo mnogo drugih bolezni, ki jim doslej nismo mogli do živega. Ultravioletni žarki ustvarjajo vitamine, one zagonetne tvarine, brez katerih človek shira. Solnčna svetloba v mestu, v zaprašenih delavnicah, v meglenih nižavah izgubi v prahu in megli svoje ultravioletne žarke, dočim srno v višinah naravnost izpostavljeni temu učinkovitemu zdravilnemu sredstvu. Zato govorimo o višinskem solncu. Kako visoko se ceni danes zdravilna ma§ ultravioletnih žarkov, oziroma višinskega solnca, vidimo iz tega, da so si tam, kjer je naravno višinsko solnce težko dostopno, napravili umetno višinsko solnce v podobi posebne svetiljke, s katero obsevajo po sanatorijih telo, ki ga hočejo zdraviti. Ultravioletni žarki so baš danes na svoji zmagoslavni poti. priznanje njihove čudovite zdravilne moči je danes že skoro splošno. Tako vidimo, da nas je prav vodil naravni nagon, ki nas že od nekdaj sili v prosto prirodo. Zato zahteva današnja liigijena: Čim večkrat in čim dalje ven iz mesta in tovarne v območje proste prirode, če le mogoče na visoke gore, pozimi pa na zasnežena rebra. Pozimi je zrak veliko čistejši kakor poleti, zato pade na nas veliko več ultravioletnih žrakov, zdravilna moč solnčne svetlobe je torej tembolj učinkovita. Vprav v tej okol-nosti tiči zdravstveni pomen zimskega športa, zlasti smučanja. Morda ni to vzrok, da se je zimski šport pri nas tako zelo razvil; vzroki tiče drugod, a če govorimo o zimskem športu, ne moremo dovolj poudarjati baš njegov zdravstveni pomen. Napačno bi sodil, kdor bi mislil, da je zimski šport in šport sploh le za meščana, ki dela v pisarni. O ne! Delavci, obrtniki so prav tako potrebni solnca, prav posebno zimskega in višinskega solnca. Hvala Bogu, pri nas je že prebit 'led, v vrsti teh športnikov najdemo zastopnike vseh stanov in obojega spola. Želeti bi bilo, da se ta razveseljivi pojav še bolj posploši, kajti poleg zdravja tiči tu še mnogo drugih dobrin, tudi dobrin duhovnega in ne v zadnji vrsti tudi narodno-gospodarskega značaja. Šport v prosti naravi utegne ugonobiti našega najhujšega sovražnika — alkohol. Kako je treba čistiti prešite odeje Prešite odeje (kovtri) so precej draga reč, zlasti če so narejene iz finejše tvarine, zato pa je treba z njimi pravilno ravnati, posebno pri iz-tepanju in čiščenju, če si jih hočemo čim dalje ohraniti, oziroma preprečiti, da se prekmalu ne pokvarijo in raztrgajo. Po navadi vidimo gospo-idinje ali služkinje, kako obesijo odejo, kadar jo 'čistijo od prahu, čez kako ranto, pa jo na mile viže iztepajo s palico ali pa s tepačem. | To je seveda čisto napačno ravnanje in za odejo poguba. S tem, da odejo iztepaš na tak način, sicer odstraniš prah, toda pri tem se po-I trgajo niti, ki je odeja z njimi prešita, poleg tega j se tudi bombaž (vata), naj je fin ali ne, spravi v i kepe, in odeja izgubi tako svojo lepo obliko, postane vsa zgrbljena, grda in tudi se ne moreš več z njo udobno pokriti v postelji. Odeje je pač treba pridno zračiti in čistiti, a to se sme napraviti le s krtačo, in to s prav mehko krtačo. Ako deneš odeje zračiti, jih obesi vedno le v senco, ker je vsako blago občutljivo proti solncu, tako da kmalu obledi. Tako obledela lisasta odeja pa postelji kajpak ni v okras. Ako so v odeji nastali kaki madeži, zlasti mastni madeži, jih odstrani z bencinom. To je, s platneno kepico, «amočeno v bencinu, zdrgni madež, pri čemer krpico večkrat menjaj, nato pa zabriši dobro še s suho krpo. Osnaženo odejo daj potem prezračiti. Če je odeja polita z vodo, ostane od tega madež, ki se ne da odpraviti. Zato treba varovati odeje pred dežjem, kadar smo jih obesili ven na zrak. Tudi z rjuhami, ki jih imamo pripete ali pri-šite na odeje, je treba pri pranju malo drugače ravnati nego po navadi z rjuhami. Tako rjuho moraš, preden jo namočiš v mrzli vodi, najprej dobro iztrepati, zakaj blago odeje je po navadi volneno, ki pušča dlačice na prišiti ali pripeti rjuhi. Če torej tako rjuho takoj namočiš v topli vodi, dobi lahko barvo od rdečih dlačic in postane lisasta. Take lise pa je. potem težko spraviti iz rjuhe. Pri odejah je treba večkrat tudi pregledati Sive. Če se je pričel kak šiv parati, ga je treba takoj zašiti, da tako preprečimo nadaljnje trganje in zgrbljavanje odeje. Za kuhinjo Krompir s sirom. Skuhaj v oblicah kilo krompirja, ga olupi in zreži na ploščice ter deni v kozo. V loncu pa zmešaj liter mleka, dve jajci, 10 dek sira (parmezana), ki si ga naribala na ribežnu, in malo še posoli. To mešanico zlij na krompir, na vrh pa nareži dve žlici sirovega masla in daj v pečico, da se lepo rumeno zapeče. Tak krompir je pripraven za večerjo s solato zraven. Kislo zelje s telečjo glavo. Na precej masti zarurneni eno drobno zrezano čebulo, prideni tričetrt kile kislega zelja (če je zelje močno kislo, ga poprej preperi v mlačni vodi), osoli, prilij čašo belega vina, dve žlici paradižnikove mezge in tako pokrito duši. Večkrat premešaj! Pol telečje glave pa skuhaj v vodi kakor za juho, a brez zelenjave, samo malo osoli. Ko je kuhano, odcedi juho (to juho lahko porabiš drugi dan za zalivanje kake prikuhe) in zalij z malo čašo belega vina, na kar pusti pokrito četrt ure, da se glava z vinom duši (tensta). Ko je oboje gotovo, naloži zelje v skledo, glavo pa razkosaj in položi po zelju. Daj na mizo s krompirjem. Orehove pogačice. Od 21 dek moke, dveh rumenjakov, 5 dek sladkorja, soka in naribane lu-piuice od pol limone in 16 dek surovega masla, ugneti testo, ga razvaljaj za nožev hrbet na debelo, izreži z obodcem za krofe ter speci na po-mazani pekači. Ko so svetlorumeno zapečeni, jih s pekačo vred deni na mizo in jih takole nadevaj: Stolci iz dveh beljakov čvrst sneg in mu primešaj 6 dek sladkorja in 10 dek zmletih orehov. Vsako pogačico nainaži najprej s kako mezgo, nato pa deni na vrh še orehov nadev. j-Postavi za tem samo še toliko časa v pečico, da Se nadev malo osuši. Praktični nasveti Limone se ohranijo dalje časa sveže, ako jih položimo v suho žaganje. Srebrne predmete osnažimo najbolje z volneno krpo, namočeno v vodi, ki srno ji primešali magnezije. Nato treba umiti srebrni predmet še z milom in vodo. Ako ti teče kri iz nosa, si deni mrzle obklad-ke na čelo in tilnik in bodi nekaj časa čisto miren. Ako kdo tu in tam krvavi iz nosa, to še ni nič hudega; če se pa to le pregosto dogaja, je znak slabokrvnosti in je treba vprašati zdravnika za svet. Obisk pri pračloveku na Olševi Gotovo ste že čitali kaj o prof. Brodarju, ki koplje v skalni duplini, tako zvani Potočki zijalki na gori Olševi nad Sv. Duhom v Solčavskih planinah, kjer je našel v zemskih plasteh razno orodje pračloveka. Obiščimo torej to hišo pračloveka in oglejmo si, kako je živel naš davni prednik. Splošno dokazano je danes, da je naša zemlja stara mnogo milijonov let. Marsikdo je že naletel V laporju ali v premogu na odtise listov, čudnih žuželk in drugih živali. Tudi vse to je živelo pred milijoni let. Sledovi in ostanki človeka pa se najdejo v primeri s temi ostanki zelo pozno, komaj nekaj desettisočletij nas loči od tiste ure, ko je nastopil prvi človek na naši zemlji. Redki so ti znaki in ostanki ter je zato zelo pomembno, da se nahaja tudi v Sloveniji dom pračloveka. Kakor delimo človeško življenje v otroško, detinsko, mladeniško, moško in starostno dobo, delimo tudi življenje naše zemlje v več dob, ki obsega vsaka milijone let. Zemlja je bila v prvih dobah zelo vroča in niso mogle živeti na nji nikcke živali ali rastline. Takrat se je zemska skorja gnetla, nastajala so gorovja in izginjala. Čim pa se je skorja ohlajala, že opazimo prve rastline in prve živali, ki so imele prav enostavne oblike. Razvitejše rastline in živali srečamo šele v dobi premoga in apnenca. Človek je nastopil na zemlji šele, ko so bili dani vsi pogoji za njegovo življenje. To dobo imenujemo kameneno dobo. Bujni pašniki so dajali zverem bogato hrano, od njih mesa je živel pra-človek srečno v večni pomladi. Nastopili pa so v razdobjih več tisoč let silni vremenski preobrati, ki so pokrili ogromne površine zemlje z debelim j ledom, to je tako zvana ledena doba. Človek se | je zavijal v kože divjačine in se naselil v varnih skalnah duplinah. Potreba in naključje sta mu j odkrila ogenj, ki ga je napravil z drgnjenjem ; dveh suhih kosov lesa, kakor ga delajo še danes divja plemena otočij Južnega morja. Ogenj je služil pravčloveku le za toploto. Bil je pračlovek lovec in se je hranil, kakor pričajo najdbe, le s sirovim mesom. Največ je lovil jamskega medveda, silno zverino, visoko nad poldrugi meter, dolgo dobre tri metre. Ubijal jo je z gorjačami. Poznal ni nobene kovine, ne sekire, ne loka, ne noža in ne posode. Vse njegove orodje je bilo iz zglajenih okroglih koničastih kosti, dolgih 5 do 20 cm. Da jih je lažje držal v roki, jih je vtikal v kose votlih kosti, ki jih je prof. Brodar našel z zalomljenimi konci. Zgladil je pračlovek to svoje orodje z ostrimi konci črnega kremenca, ki so se tudi našli na kurišču. S takimi koščenimi klini je paral svoj plen in ga deval iz kože, iz, katerih i si je šival s živalskimi kitami oblačila. Šivanke z ušesi še ni poznal. Za šivanje mu je služila votla ptičja koščica, na enem koncu priostrena. To šivanko je vbadal v kožo in porival skozi votlino posušeno kito. Kakor kažejo različne plasti j v Potočki zijalki, kjer se najdejo kurišča in orodja, je služila ta duplina, ki je dolga čez 100 metrov, visoka nad 4 metre, gotovo več tisoč let za bivališče pračloveškemu rodu. Izkopavanja so se šele začela. Prof. Brodar se nadeja, da se mu bo posrečilo dobiti v Potočki zijalki tudi okostje pračloveka samega, kar bi pomenilo važno pridobitev, ki bi mnogo pripomogla k pojasnitvi prvih početkov človeštva. Stroški za nadaljnje izkopavanj? bodo ogromni in je treba, da vsak po svojih močeh podpre pri-. zadevanje gospoda profesorja. Dobro bi bilo, če I bi se javili požrtvovalni delavci za kuluk, da bi Slo delo hitreje izpod rok. Kdor hoče kaj pripomoči, naj se obrne na Muzejsko društvo v Celju, ki je lastnik te hiše pračloveka. X Devet let so ga iskali. Pustolovca, katerega je iskala policija v Evropi in Ameriki devet let, je končno izsledila in aretirala nemška policija v Bonnu. Gre za zloglasnega Leona de Brusa, ki je uganjal od leta 1921. v raznih evropskih in ameriških državah pretkana sleparstva. Pri njem so našli deset potnih listov na razna izmišljena imena. Aretirati ga je pomagal bančni detektiv, ki je sleparja sedem let zaman zasledoval. Med vojno je bil Brus kot francoski vojak ujet in v Nemčiji se je pečal z vohunstvom. Po vojni pa se je preživljal le s sleparstvi. X Smrt pobira one, ki so odkopavali Tutan-khamnov grob. V petek je izvršil v Londonu samomor 77letni lord Westbery, oče raziskovalca, ki je odkopaval Tutankhamnovo grobnico v Egiptu. Skočil je s sedmega nadstropja svoje hiše in obležal na cesti mrtev. Njegov sin je umrl nenadoma lani ob koncu novembra. Njegov oče, ki je bil že dolgo bolehen, je prijateljem izjavil, da je zelo duševno potrt, kajti Tutan-khamnov grob zadene vsakega, kdor se ga je dotaknil. Lord Westbery je namreč dobil od svojega sina več dragocenih predmetov iz Tutan-khamnove grobnice. Pravi vzrok lordovega samomora je pa najbrž žalost nad izgubo sina. Lordovega sina so našli lani v novembru v Londonu na domu mrtvega v postelji, čeprav je legel k počitku v najboljšem razpoloženju. Pravega vzroka njegove smrti niso mogli ugotoviti. S samomorom starega lorda je doseglo število žrtev Tutankhamnove grobnice devetnajst. Zdaj so mrtvi že vsi, ki so prisostvovali otvoritvi grobnice in se udeležili prvih odkopavanj, kakor tudi vsi oni, ki so posetili grobnico neposredno po otvoritvi. Listnica uredništva Okroglo. Žal, ne moremo priobčiti, ker na vemo, ali je resnično. Ulake nad Cerknico. Zal, ni v skladu s para* grafi. Sv. Štefan pri Šmarju. Zelo huda zadeva, ki bi imela opravka 8 paragrafi. Spodnja Voličina. Smo že v zadnji številki objavili izjavi po Vaši želji. Namenoma nočemo delati nikomur krivice! ZA SMEH IN KRA TEK ČAS Ura. Janez pride pozno domov. «Koliko je ura?» vpraša osorno žena. «Šele deset, dragica,> se laže Janez. V tem trenutku bije ura eno. cPoglej, Janez, kako si se zlagal! Ali ne sli-« šiš ure? Pravkar je bila eno.» «Saj mora samo enkrat udariti. Ničle vendar ne more zraven biti,> se je odrezal Janez. Po ameriško. >Nimate pojma, kakšno neznansko blato je bilo, ko sem bil na gališki fronti,* se je bahal mož, ki se je udeležil svetovne vojne. cNekoč smo korakali skozi vas in vojaki so se pogrezali do trebuha v blato.* Vsi so se čudili; Američan, ki se je mudil na obisku v domači vasi, se je porogljivo smejal in rekel: «To ni nič; pri nas v Ameriki je še čisto drugačno blato! Nekoč sem prišel v neko vas in zagledal sredi vasi moško glavo, ki je molela iz blata. ,Ubožec', sem rekel, ,kako globoko stojiš v blatu?' ,Saj ne stojim, je odvrnil mož; jaz sploh ne stojim, temveč sedim.' ,Kai, sedite? Na čem pa sedite?* sem se začudil. ,Na kozlu kočije, ki se je s konjem vred pogreznila v blato,' je dejal možak.* Nima tako slabega poklica. Neki profesor najde svojega bivšega sošolca v slabem hotelu kot natakarja. «Kako pa si prišel do tega slabega poklica?*' ga je vprašal. «Tako slab poklic to že ne bo,» je odgovoril natakar; «jaz ne obedujem v tako slabem hotelu kakor ti.. .* Zamenjava. Gospod Žagar se je primajal pozno zvečer iz gostilne do hišnih vrat. Ko hoče odpreti vrata, ga nagovori dobrovoljček, ki je prišel mimo: