Slovenske Narodne Podporne Jednote (JANUARY) »I* l t Taki dopisi nimajo pomen* tt širšo javnost 2. 8 Ukimi dop.isi M noti to-vraštvo in prepir t naselbini 3. Taki dopW no dolajo časti listu, Aa manj pa dopisnikom, ki tako pokaštjo svoje uelepo lastnosti oali slovenski javnoetL 4. Vpoštevs juio pregovor: primljF Nikar no silimo v urednika, da M nam dajal list na raapola«o v tako namene, ko je lastnina eeie organisaeije. ^nstimo to veaelje rajfte drugim, ki ao strokovnjaki v4em poklicu. Važno pa ja in po* trebno, da aa stvarno udeležimo vseh rasprav v zadevah, Id ao nam predioftans v rešitev. To ss da boljo urediti stvarno, premišljeno in bres osebnosti. Kadar je kakAan predlog na splošnem glasovanja, as ga udeležimo vsi bres isjeme. Ne izgovar-jajmo ao ob taki priliki, meni ja vse prav, kar bodo drugi ukre-nili. Če as udeležimo splošnega glasovanja, imamo dvojno korist U-fiimo ss dslsti lastno sodbo a stvareh, Id ao nam predložene v rešitev, in si tako bistrimo razum Orgsnisaoija kot oelota ima boljši vpogled v voljo članstvs. i • V novem leto bo eno prvih vprsšanj, ki bo predloženo Ha»» stvu v rešitev, resolucija glede & A. v A., sprejeta na Šssti redni konvenciji. V; . Ganjenim članom in članioam ji to dejstvo še snano, vendar prftptii ročam t Sledite pašno rasprav«« , . U Sal* DL Cenjeni bratje in aaatre 8. N. P. J. I Staro leto je aa nami in napofi-le ja novo leto 1916, a katerim pripenja tudi nova doba sa 8. N. P. J. Čaka naa delo in delati bo taf-be neuti udljivo in složno, da aa uresničijo vse ideje, spremembe in na4rti, ki jih ja sprejela šesta redna konvencija S. N. P. J. v Pittaburgbu, Pa. Glede pravil osmih ne bom dosti omeajal, ker ao bile važno spremembe, Id gredo mar društvom ali posamesnim členom, Šo objavljene v Glasilu, ali pe še le bodo pod napisom is gL urada. Želim, da se vpoštevajo nasveti in pojasnila, ker bo koristilo 8. N. P. J., to as pravi vsem članom in članicam pod njenim okriljem. Poleg pravil je šesta redna konvencija osvojila še druge sklepe, ki so mi pri srcu in bres dvoma vse m članom in članicam naše dične jednote, ki hrepene po napredku. Med selo važne sklepa spsda po mojih mislih aaključek, da S. N. P. J. izda po novem letu svoj dnevnik pod imenom "Proeveta." Porabimo vsako ugodno priliko, da se ta zaključek šeste redne konvencije, ki je dalekoeežnega pomena sa rajvoj naše jednote, čimprej uresniči. Ni mi znano, koliko naročnikov se je že prijavilo, ker upravništvo molči. Smo li še prav bllso sli še daleč od ciljat Mogoče aa nas misli isnenaditi t Nsj bo tsko ali tako, naprej_sa dnevniki Oe ni izšel 1. januarja* glejmo da m, do- Društvenim tajnikom in tajnicam a N.JP. J., ki še niso poslali yrvih naročnikov sa bodoči dnev-oik 8. N. P. J., priporočamo, da f v teku prihodnjega tedna pošlje-jo poročila upravništvu Glasila 8. M. P. Jne glede na to, če imajo enega ali nobenega, petdeset ali pa sto naročnikov. Od dve sto petdeset društev je 4o sedaj poročalo še ls sto tajnikov in tajnic. Od sto petdeset tajnikov in tainie še nismo dobUi po-ročila, ker mogoče čakajo, da be le več naročnikov, ali jih še ni-«o niš dobili. 7 ^ Nemogoče je upravništvu sestaviti natančno poročilo in ga predložiti seji gL odbora, dokler se ne oglasijo vsi tajniki in tajnice dru-4tev S. N. P.J. Poročilo, U ni is-^delano na podlagi vseh poročil društvenih tajnikov in tajnic & N. P. J. je nesanesljivo in nejasno in na podlagi takega polotila, ne nore gi. odbor skleniti nič defini-tivnega. Obračamo aa še enkrat -do tajnikov in tajnic društev & N. P. J„ da v teku prihodnjega tedna pošljejo svoja poročila o nabranih naročnikih sa dnevnik upravništvu Glasila. Zaključke konvencije je možno izvesti le pod pogojem, če vsi složno delamo. V glavni urad prihajajo raslič-na vprašanja glede jednotinih zdravnikov. Točka tretja v Vin. ■členu je jasna glede vseh vpra-fenj. Točka aa glad; ideja Amprej uresničiti. * 8 tel sem si v dolžnost, da ob n*-■topu odborniškega mesta kot gl. predsednik naše vrle organisaeije, ld mi ga je poverila šesta redna konvenieja S. N. P. J. V JHttS-burghu, Pa., spregovorim odkritosrčno besedo in tako rszodensm svoje skromne misli cenjenim bratom in sestrsm 8, N. P. J. v blagohotno vpoštevanje. Končno vam kličem: Geelo naši bodi tudi v novem letu: vedno naprej sa večjo in popolnejšo a N. P. J. in boljšo bodočnost delavcev -—trpinovi K novemu letu pa šelim vsem bratom in sestram 8. N. P. J. kar največ uspeha pri trudapotatem delu sa dosego končnsge cilja — enakost, bratstvo in svoboda I Vaš za 8. N. P. J. John Vogrieh, gi. predsednik. protstva, potem ima gL upravni odbor pravico določiti tretjega zdravnika, ki preišče bolnika, katerega odlok je merodajen. Troške tretjega zdravnika aa pokrije is upravnega aklada. r Član ss lahko zdravi pri hišnem zdravniku ali specialistu, če mis-It; da ga jednotin zdravnik ne mo- Ire ozdraviti, vendar je pod nadzorstvom jednotinegs zdravnika. Ako pride do spora med jednoti-nim in .hišnim zdravnikom, določi gl. odbor tretjega zdravnika, kt je plačan is upravnega aklada in katerega odlok je merodajen. N. pr. Hišni zdravnik trdi, da je član bolan in ss delo nesposoben, |e-•dnotin zdravnik trdi nasprotno. V tem slučaju določi gl. upravni odbor tretjegs zdravnika, ld preišče bolnike in izreče diagnozo. Cc tretji sdravnik prizna člana bolnim in ze delo nesposobnim J dobiva Han šs nadalje bolniško ^podporo, ako pa pravi, da je zdrav f tn sa delo sposoben, se mu vstavi I bolniška podpora. I Upamo, da bo takih alnčajev I prav malo, šs se pojsvijo, jih pa I mora gL upravni odbor nepri-I stransko dognsti, da aa ne godi I krivica bolniku ali jedneti. to je I vsem članom, ki prispevajo v bol- I niški aklad. I o a ' o I Od ssvojev, v katerih smo po- ■ elali društvenim tajnikom in 1aj ■ tiiesm piaslni papir, koledarje in ■ pravila, plačajo društva eksprse- ■ ne pristojbine. aim finsnčnim odsekom SS obdolžili Thompsons in njegove privr-ženeoi da morajo vosnlki, ki Imajo i mestom pogodbo sa odvaša-nje smeti In odpadkov plačevati i>ri«povke aa volila« kampanje. Meeečni doneeek vosnikev je od It do K, nekateri ao v selotl pla-šsli do 1100. Tudi msstni pome-teči, šs hočejo obdržati svoje bo* do dalo, morajo plaldK meeečna /.itriirjo s plačilno liste —- fnpsn pravi,, ds so rn obdolžltvs nerse-iiIAim in ds j^jH^s^®^ • j^i^^ci^lolc^ji^^ - ftetega je bOo total CM- aaškl šolski svstovales lUggott, M le dobil na obšiaeki seji komaj te-j^sjor1J® pssi^^ K dre je° njegova glava. Na Miš sesmmiaaA^A Aftlakik^M AMAAA gum^^A^ n««u)i|i iviwi«pi ffvf^i i!® Pf^^ lagal, ds ss v šalah uvede vojaško velhagji 8voj predlog je vta-meljil, da do želi le radi tega« da ss svede voješka vežbaaje v šala da aa ta vsgojl vojake aa sfceaMi- dinl vzbudi pravi petri«* I nem. Nekoč js neki veliki državni* rekel, da je petriotiaem ss vetje vesli lampev. Ml 1» oblečemo g državnikom d* pika. Patriotietm oi same aa vetje lumpov, merval «e ponavlja v novejšem hm ledi na jssiklti ljudi, ki so ersM aa rfšnleo. Če kdo mlsH vsgojitl pa-triodčne ljudi a vojaškim vežfca- 11 {jieot i so gimaim JLal« aiiasiilina aa vsjwisa »n stud 1 rn wvv wppwoa mi (slu polzkoss, v kterih ss vsgoja Hodoša genera«! je, aa takega Ja getave prastar v hiši, v kateri «dravijo I jedi, ki Imajo sne kola-sea preveč all premelo v glsvL — Mg etvfiiaaetja fs VUska- — S bojišča. Nazapadnembo jišču so ss vršili prseej budi fcoji pri Hartmsnmnreilekopfu In ae-verosshodno od Ulla. Na vshod-nem bojišču so ruske čete isvrfUe močne nspade na avstrijake postojanke. Bojne fronte je dolge 110 mil j hi bo js se je udeležilo do 1,600,000 mož. Is Petrogrsda poročajo o uspehih in da so ujeli 1* oficirjev, 865 moš in spsgli tri krojne puške in en možnar sa bombe. Iz Dunaja poročajo, da ae odbili vee rusks napada in ujeli tri tisoč mož. Sovražnik ss je u-meknll z velikimi izgubami. O bojih na svstrijskotalijenski meji A ▼ sinih poročil. V Črni Gori ss vršs msnjši boji med močnimi pM^tražaml s opotekajočo srečo. Zima ovira večje epsraslje v gorovju. b Berlina poročajo, da ao ss Arabci dvignili v THpolitaniJi nroti Italijanom Prt jeeeru Vol-Veno ao p resen s I aM teM jonske še-te in jih poraalU. Caesgli ao dsnar, Glede , pntof.be sestra Estsrins Isrič, členlce društvs MV Boj za rol>odo," štev. m v Tukon, Pa., 1 je glavni porotni odbor eogia-10 Izrekel, da je omenjena člani-\ deležne še do pridržana svete Ifiioffo m v tam česu govori i katorp stran m bo nabili naga v tem človeškem klanju Veliko boljo bi bilo za delavce | jsdnote glasovalo, te m strinja. ;ar je šesta rodna konvencija o-Jobrila. Mojo mnenje je, d* je nujna >N* POJ JSDNOTS te bi ae pogovarjali o stvareh, ki Utreba za elovenski ***** koriti jo delsveem, kakor da s< jstanov, Jugeelovsneka Akadtu-trati tee e pogovori, kdo bo bal je v Ameriki, ker emo Slovani doli tat delavskih iuljev. Za de Jaleč zaoetali na kulturnem polju lavee je vseeno, te jih okrade J* sa drugimi narodi, kareeUče pretek. Vilček, Jurtek ali p« Mi proetega ljudstva. Seveda ui to uZitL^ naša krivda. V atari domovini ius Če je kdo okraden, bi rad izve je vlada z železno peetjo tiščala del, kdo ga je okradel, da ea nad I k Uom in naši učitelji nas niso njim msščuje. Delavci ee pa~m-|*meli drugega uliti kot moli in malo zanimamo, kdo naa okM«daUjt bodi pokoren evojim naprej kdo ja kriv, da emo eušnjif Ne poetavljenim itd. Kar emo zamu-»rigamo ee, da bi ae resno posta-Idili v stari domovini, se nam tdaj vili v bran našim n#aprotnikom.|nudi v novi Prilika je ugodna, da Vsaki delavec bi moral biti nos-1 nadomestimo, ker smo zamudili protnik današnjega sistema, vsak- Bratje! Kteremu je res pri i do bi moral deUU, da se razširi cu napredek slovenskega naroda, proiiveta med ljudstvom. Kdor je naj glsauje za to koristno stvar, zmoten izobraževati in uliti, psi Mogoče se oglasi kteri bratov in note tags storiti, ker se boji, da rate: 4'Kaj mi hote napredek, bi se komu tameril, ni vreden, da za svoj posel znam že dosti. ) — ga* nosi remija. Prav to velja sa Rojaki, to je zmota. Poglejmo tistega, ki se note potruditi, dr. bi druge narode, kako napredno se kaj naulil |ns kulturnem polju. ■V pogovorih sem velkrat slišal. Navajam vam kratek doživljaj da je sedanje vojne kriv kajzer v Ameriki: _ . Vlite. Po mojem mnenju je vojne Nekega dne me vprala Aroeri kriv kapitalistični in klerikalni I kanec pri delu v premogovnem sistem. Bee je, d* je kteri krona-1 rovu, ktere narodnosti sem. Od-nih postopate v vel ali manj pri- govoril sem mu. da sem Slevenoc. pomogel do klanja, a glavna kriv- Nekaj laaa me debelo gloda in ca ostaneta le kapitalistilni in vprala "Dutchman"! — Odgovo klerikalni sistem, *sterih je Fran-1 ril sem mu, da "Dutchman" in cel j le golo orodje«. Njega se po-1M Slovenian" ni sveeno. Rekel mi služijo imperialistični kapitalisti, je, da v Ameriki ne poznajo tega d« dosežejo svoje namene. Tako naroda. je tudi v drugih državah. Vidite bratje, te bi zavzemali V Ameriki lahko rečemo, da ne I visoko stopnji v kulturi, »eta pre-vel ja vse, kar rete predsednik pričan, da bi nas poznali. Wilson. V ameriški republiki od-1 Vzemimo Angleže, Francoze, lolajo kapitaliati ravnotako kot v I Nemce ali manjše naroda kot Evropi. Fince in Danoe, pa vidimo, koli- Kdo jo kriv, da kapitalisti de- ko žrtvujejo, da njih narodi ni lajo, kar hote jot Krivi so sami »o zadnji med drugimi, delavci, ker se ne organizirajo in Slovenci, Jugoslovani vobte združijo proti svojemu sovražni- Pospešimo tudi mi svojo korake, ku. Dokler se delavci ne orgauizi- da ne bomo zaostajali za drugim rajo in združijo, ostanejo sužnji narodi. Prepričati moramo druge kapitalizma. narode, da tudi v nas živi duh na- V Canonsburgu imamo sloven- pradka. Prek kulture, izobrazbe ■ki soeialistilni klub. katerega in napredka vodi pot v svobodo, namen je, da ss delavci organizi-1 Vsi na krov sa Jugoslovansko ramo in združimo, da nastopimo I Akadsmi jo v Ameriki! skupno proti tistim, ki nas zlo-1 Joseph rahljajo fan izkoriščajo. Nekteri delavci se boje socialističnega klu- ' i* ba kot hmdič kriša. Noaugote je I Cmimdm šieaom in tom Enkrat ae mi je že pripetilo, da sem iskala članico, Id se je preselila celo popoldne, ne da bi jo dobila. V Josephine Eisenhardt, Ujnica. Minilo js staro lato in pre*u>pi li smo v novo leto. Ob taki priliki je običajno, da ljudatvo z nekakšnim prirojenim navdušenjem pričakuje novega leta in upom in na-do, da ss v novem letu »polnijo vsi upi in nade, katerih je zastonj pričakovalo v starem letu. 8eveda upi ostanejo vedno le upi in nil drugega, kajti narava je trdoarš-na* a še bol j trdoerčcn je danda-nee rimski bog. Njemu je moralo srce v resnici okameniti, ker njegov namestnik v Bimu nima najmanjšega uspeha a prošnjami mir v Evropi. Vaak človek sdrave človeške pameti želi konec groznemu evropskemu klanju, samo bog note uslišati prošenj vernih ovčic, ki proaijo sa mir. Zakaj ga potem molijo, temu ae mu klanjajo, zakaj potem vbogo zaalepljeno ljudstvo vzdržuje dobro rs jene svečenike, te tudi njih prošnje niš ne isdajo pri njsmf Ali sa parado in potrato! Vbogo ljudatvo, kodaj ti pade mrena raz oli, da sprsgle-dašln spoznaš tiste, ki to s krivimi nauki varajo od sibeH do gvobaf Zadnji dan v letu se smatra navadno za zahvalni dan. Ljudje zahvaljujejo sa vss dobrote, ki jih jim je veemogošni izkazal v letu. Kdor ga ima sa kaj kvaUti in je prepričan, da mu je ree pomagal do blagoetana v letu, naj ae ms le zahvali. Prepričan je lahko, da proti' njegovemu poletju ne bo uihte protestiral. Delavci ae nimajo vsemogočnemu «a nobeno stvar zahvaliti. Kar imajo, so ssslužil a svojim umom in pridnimi rokami Če ne dslajo, trpijo in garsjo, nimajo kruha. Pa tudi bogati slo-M se nimajo zahvaliti nevidnemu bitju, ker jih vsdržujsjo delavci Po mojem mnenju ne more bog tirjati nobene sahvale od ljudi Ali kaj hočemo! Navada je, da ss ljudstvo sahvaljuje, in ker je navada, ee sahvaljuje. "Slovanska narodna podporna jednoto" ja v letu 1915 krasno napredovala. Za rast In procvit jed-note gre hvale llanatvu s njegovo uskterim dopovedati, da soeieli- društva "Delavec, Cleveland, Ohto. Naznanjam članom društva "Jadranska Vila," štev. 178 S. N. P. J., da se bodo vršile društvene seje za leto 1916 vsaki tretji petek v mesecu ob pol osmih zvečer v mali Birkovi dvorsni. Po novih pravilih ima tajnik nalogo pobirati asesment in ga pošiljati gL tajniku. Badi tega so prošeni vsi člani, da plačajo asesment kar je največ mogoče na društveni seji. Člani, katerim se ni mogoče udeležiti društvenih sej, lahko plačajo na mojem stanovanju, in to od tretjega petka mesecu do 25. v mesecu vsaki dan od 5 do 9 ure zvečer. Lahko plačajo tudi br. blagajniku, samo da ga isti pravočasno izroči tajniku. (Sani, Id prejemajo asesment od članov, ki se nahajajo iz ven Clevelanda, naj izročijo iste ga do 25. v mesecu tajniku. Na eeji dne 21. januarja se bodo razdelila nova pravila in lepi stenski koledarji. 6ani udeležit« se seje v največjem številu. M. Klemen, tajnik. Naznaafla ta vabila Aurora, Minn. Nasnanjam članicam društva "Zvezda , štev. lih da se udeleže seje dne 9. januarja 1&16. Seja je važna in na seji se bo članicam razdelile etenske koledarje in nova pravila, zategavolja priporočam članicam, da se seje udeleže. Ana Virant, tajnica. »j, Društvo "Jutranja Zora," štev. 108 S. N. P. J Je na svoji leto aeji izvolilo^sledeče uradnice za bodoče Prešeren predsednica, A podpredsednica, Fran-tajniea, Agnee Slak Barbara Ocrzin, Mary Benko, Frances in Ivana Sajeveo ▼ g«# Mumarao nitsn^l* mjub imps-dom te lažnjivsmu obrekovanji & odbora od strani jeze ss pene-naeprotnikov & N. P. J. je jednoto tako napredovala, kakor še nikdar ▼ prejšnjih letih. Ves slovenski narod v Ameriki ve danes, da so bili ostudni napadi golo obrekovanje. Upajmo, da osebe, kterim je 8. N. P. J. še vedno trn v peti, pridejo k pameti v novem leta in opuste napade brez dokaaov. ker bo le njim koristilo. t lažmi n danes ne More niteear opraviti. Narod ae ne da vel vleči sa nos, marvel sahtsva dokaze v tokih slučajih. Seveda slessjo ju-naki pod klop, ali se pa drug drugemu skrijejo sa hrbet V pretočenem letu ss js vršila šssta redna konvencija, katere sa-kljulki ea članstvu velinoma znani. Konvencija je a «vojimi sa-kljulki napravila sopet velik in pomemben korak naprej m raj-voj organizacije. Se nekaj bi bil kmalu pozabil, i su£ku? ui prišla bolehna na svet in ni mogla Izvesti svoje diplomatilne naloge Sleer ae prav lahko t novem letu obeorje spremeni in se ji sdravje obrne n« boljše. Bog ji pomoai in Is rešitelju Jugoslovanov I Bog o-hrani kralja Petra, te je še šiv na Talijanakera ali v Albaniji!t n prvim januarjem 191« je po-tekla doba mojega uradovanja kot gl. porotnik S. N. P. J. Moje meeto nastopi br. Peteri in v Cle-velandu, o katerem eem prepri lan, da bo kee svoji nalogi. Nove-mu gl. odboru, ki prevssms delo i novim letom in starim pijonirjem žetim največi uspeh in jim kltfrm Delajte složno sa koristi in napredek S. N. P. J. Vsem odbornikom, tlanom in Aanieam S. N. P. J. pa srečno no vo lete. Mertln fcelesnlksr. Oanonsburg, Pa. Ss dolgo as nisem oglssil v na-tem cenjenem Olssllu. sato pro-sim malo prostora, da ns bo kdo mislil, da asm odšel na soške ftoi.. to atraljat Italijane. Seveda bi tu dl mene poedrsvill Italijani svineem, te bi storil kaj takega) ' aato je boljša, da eetanem v .tilaa organizacija njim koristi. I P. J. naznanjam, -da Najbolj prepričevalne besede so društveno redne meocčne včaal bob ob steno. , še f prostorih Frank I__ Na društvenem polju še precej Swing Av. in 95 Str. Seje ss ... napredujemo, posebno lep napre- kot navadno vsako drugo node-dok beleži društvo "Postojnska lj0 t meeecu, točno ob 2 uri popol-jama," štev. 188 S. N. P. J. Sko- dne. Poeebno ee vabi vse člane na raj na vsaki seji pristopi nekaj prva lstošnjo ssjo, ki se vrši t ne-novih Aanov. Sedaj šteje društvo deljo 9. januarja pb navadni url "Poetojneka Jama" 147 članov pri tsj seji ss razdele koledarji in 46 otrok v otročjem oddelku, sa leto 1916 in nova pravila. Zelo Lahko smo ponoani na tok naprar priporočljiva so nova pravila, da dek, na tako število članov. jih vsak član temeljito prebere, Nekaj moram te omeniti. Zal, proti kršenju pravil se bode. strode aa liani v tako majhnem šte-Igo postopalo, in izgovor, da kate-vUu naročajo na sv$j dnevnik ri nI vedel, kaj je v njih, bode "Proeveta." Mislil sem, da ss jih prašen. Naznanim tudi. da je o leto vsem članom in članicam S. N. P. J., slednji pa obilo napredka v novem latu.-—- i* \ -imiMc -^ Marij Zgonc, tajnica. Pr. Hodnik, tajnik. Sa. Vfain, O d*ata£» "Zaved i luMTnjt, da bo< I mo od sedaj Imele diWvene sejs Članicam plačujejo redno svoj asssment, ker tako prihranijo mnogo dele gL in društvenemu tajniku, članov ni traba suspendirati in sopet sprejemati. Vsi oddaljeni člani naj so v dru- nu ^ ^^g inraiv m n i — mi štvenih sadevah obrnejo piemeno viako dn|f0 ned6lio T mssecu, tone društvsnsgs tajnika. I rej ne več tretji četrtek. To ee na-John Kern, tajnik, Umnu uradi Članic, katerih nI Pa a«A r%_____i_____ o» I ^ ® " m . O Bos 312, Canoneburg, Pe bUo pri udnji seji. Prihodnje at- '— ^ ja bode 9. januarja ob pol flveh Linton, Ind popoldne Cenjeni uredniki — Priobčite 8eetrel Pridite, te je mogoče teh par vrstic v našem naprednem vas, ker vam imam oddati pravila listu. lin stenske koledarje. Pravile so Sedaj ▼ simsksm Času sedimo veliko bolj stroga, kakor a^ bila doma sa pečjo in prebiramo šaao- prejšna, poeebno glede bolnikov plee. Jaa najrajte berem "Glasi- In bol. obiskovaleev; zatorej je K" ker zastopa neustrašeno de- potrebno, de jih dobite prej ko lavske Interese in je ▼ njem mno- mogoče ree v roka. Veaka naj jih go podučnega čtlva. . I petem skrbno prsčita, ker ne V štev. SI aem bral a prekoriat-Jsnsnjs pravil ns opravičuje n.. nI Ideji, da se ustanovi Jugeslo-lnega člana ali članico, da jih k vanska Akademija T- Arieriki.lln ee ne ravna po njih. IHcgUJOn nš||| Prtsdm tudi članice, da weritifljni wpbrtlTiit Naznanjam članom in članidam društva "TrigUv,M štev. 48 v Barbertonu, O., da društvo priredi zabavni veter — vceelieo dne 8. januarja t L Začetek točno ob šestih svečer v navadnih prostorih. Vstopnina 25e sa člšne in nečlane. K obilni udeleibi vabi društveni odbor. Na vceelieo vabimo vsa sosedna društva is Barbertona in okolice, da nas poeetijo, ob priliki jim vrnemo njih počet. Bratje, sestre, rojaki in rojakinje, vsi na veselico dne Manu-arja, to je prihodnjo eoboto svečer. Vsem članom in članicam srečno novo leto I • John Batoj, tajnik, 513 — \St. t"* ItoMk^ Antoft Beenik, izvoljen tajni-kom našega društva "Edinoat" štev. 23 S. N. P. J., na december-ski seji, je odpotoval in na njo-govo mesto je društvo izvolilo Dragi iskas. Podpora za Jošcfa Dobernikar-ja, člana društva "Victoria," št 220 & N. P. J. Sprejel in odpo-alal: "Bratetvo," štev. 6 S. N. P. J, .......5.00 "Bošna Dolina,'* štev. 92 ............................................2.50 Zvonček," štev. 206 .... 2.00 "Dolenjec," štev. 67 ............2.00 "Slavček," štev. 145..........2.80 "Narodni Cvet," štev. 231 ..........................................1.26 "Mangart," štev. 113 .... 3.55 "Bratstvo Naprej," štev. 9 ..................................100 "Biser," štev. 228 ..............4.00 "Zveza Detroitakih Slovencev," štev. 121 ....................1.50 "Evcleth," štev. 130............1.02 "Prijatelj," štev. 76 ..........'2.50 "Slovcnaki Narod," štev. 153 ..........................................1.00 "Šmarnica," štev. 24 .... 2.00 "Kanarček," štev. 146 .... 5.00 ^MMoga," štev. 14................2.00 Bratje," št. 202.. 2.00 Sosedje? štev. ................ w "Naprej," štev. 5........ "V Boj za Svobodo," štev. 189................. 100 "Bratetvo, v slogi je moč," štev. 210 ................ 2.00 "Zvezda," štev. 52 2.00 "Krae," štev. 156........ 2.00 "Svobodomisleei," štor. 169 .......»»o••«••••». "Sokol," štev. llf........ "Brataka Zveza," štev. "Slava", štev. 173 ....... "Vodnikov Venec," štev. 147 •..•..»•«.»••••»»•.«• "V Boj," štev. 58........ "Jolietaka Zavednost," štsv. 115 ................ "Popotnik," štev. 30..... "Novo Leto," štev. 176 ... "Poetojneka Jama," štov. 138 a*........... 4 sa -enega," šteV.p9f . •.'.........#.... "Michigan," štev. 136 ... "Orel," štov. 19 "Triglav,">ev. Uf '^... "ŽWM4 Ilirija," štev. Il4 ....TT............. "Planinski Glas," štev, 180 ..................... "Moška Jednakopravnoet," štev. 119 ................ "Glas Naroda," štev. 89 .. "Planinski Raj," št. 185 .. Izmenjava čekov in pošt* nine .................... 1.12 #68.87 Podpora za Ivan Servoiakija, člana društva "Slovan," štev. 55 S. N. P. J., sprejel in odpoelal: "Nepredni Slovenci," štev. 235 S. N. P. J....... 1.50 Poštnina......—.01 $ 1.46 Louie Skubi.e. 12 6LAVNE6A URADA. seje gl. upravnega in pomošnega odbora, ki se je vTŠila 1. decembra 1915. Prečita ee imena odbornikov in navzoči so vsi rasven br. Potokarja. Prečita se zapisnik prejšnje seje insprejme. Br. urednik predloži dopis br. j Limoni, člana društva "Sloga', štev. 16, Vpriobčenega v Cle*. A-merikL" V ---------------------se katera preseli ali premeni ta koristne In prosvetne organi- bivališče, naj me takoj obwati, aaeija. Sedaj bode članetvo nate I jo moram najti todi piimsnim Vea stvari, ki spadajo v tajniški delokrog, naj ae pošilja na moj naalov. Ludvig Praanlkar, tajnik, 40 bx., Madiaon, Pa OlevuUfad, O. Člane društva "Naprej", št 5, obveščam, da eem ee preeelil ns 1055 R Madiaon Bd. (65 eeeU) Suite 4. t nadstropje. Seje se vrte vssko prvo nedeljo dopoludne ob 9 url Tretjo nedeljo pobira ssee-ment blagajnik Joe. Žele doma v trgovini 6018 8t Clair ave. Anton Petertln, ' m ea, Hov. 15B t. M. ». I Na sadnji seji je društvo ski*, k da od dopisu 5.00 5.00 1.50 2.10 1.00 2.70 3.00 3.00 1.85 8.80 m 3.0B 1M 2.60 1.50 1.55 1.50 1.10 1.70 $98.84 Ismenjeva tekov in poštnine ..................... 153 $97 <81 "Brooklyn," štev. sprejel tek. ki je Od društva 135 S. N. P. J na Joe. Dobernika naslovljen ir. ga odpoelal.............. 2.00 Društvo "Novi Dom," štov. 117 S. N. P. J. je poelalo direkthrt Joa Doberniku........... 2.35 ' Drugi izkaz. Podpora za Louie Trefalta, člana društva "Triglav," štov. 94 S. N. P. J. Sprejel in odpoelal: "Bratetvo," štov. « ............5.00 "Bolna Dolina," štev. 91 .............................2.50 "Dolenjec," štev. 67..........2.20 "Bratstvo Naprej," štov. 9 .......................1.0C "Prijetelj," štev. 76............2.50 "Amarnica," štev. 24 .... 300 81oga," Itev. 14 ................100 14 po zaključku eeje gl. uprav, in #> možnega odbora. Br. urednik prečita pismo poslano na njega In priobčen dopis v "CleV. Ameriki," iz katerega se raavidi, da je dopisnik trdil neresnico, ko plie, da jo ravno ieti dopis poslal u-redništvu "Glasila". ^azliMu je ta, da je točke izpustU, vsled ka-terih ni dopis bil priobčen ▼ "Glasilu." Tudi pismo is uredništva ni v celoti priobčeno. Uredniitvo mu jo svetovslo, naj ae obrne svojega društva, ker iniciativa prične v društvu in ne ▼ "Glasi-1 lu." Po razpravi stavi br. Padli- i pee predlog, da ee Inkriminirani stavki v dopisu pošljejo društvu, da društvo ravna po pravilih s br. Limonijem. Predlo* sprejet Br. upravitelj prečita pietni društva "Narodni Vitezi," štev. 39, v katerem telijo, da ee naroč-dnsrnika "Propeta" lahko na reč obrokov. Kar je to rešeno, so naroČi br da jim odgovori ▼ smislu zaključka zadnje eeje. | Br. upravitelj vpraša, kako se naj naloži denar, ki ga dobiva ta naročnino lista "Proeveta." Br. Verderbar predlaga, da ee ta denar nalaga v upravni sklad ns posebno knjižico, tako da je ločen od oetalega denarja v tem skladu. Predlog sprejet I Vstop v dvorano želijo g. Kristan, g. ftikič in br. Petrič kot odbor od Jugoslovanske Akademije, na kar ee jim dovoli vstop. Br. gl'tajnik vpraša, na katero banko ae bode naložil denar v prihodnje in katera banka, bi bil« pri volji plačati varščino sa $50 000 da ne bi bilo treba plačati je-dnoti teh stroškov. Po daljši razpravi stavi br. Pue predlog, da m naroči br. Verderberju, da dobi banko, katera bode zanceljlva is se pogodi, ker je najboljše mogoče radi bonda (varščina). Predlo« sprejet Br. gl. Ujnik vprala, te ae pn« januarske eeje udeleže tudi eedaj4 ni pomožni odbor. Po rsaprsri stavi br. Verderbar predlog, da se »a k januarski ssji pokliče eta-ri in novi odbor. Pršilo* spre-jat 1 ' Br. gL tajnik poroča, da po novem leta, ko stopijo pravila v ve- je Uvedel, rt. ^ ■ se tudi pismb, ki ga je tajnik pisal društvu, da ga mo-društvo dati preiskati labora-pri zdravniku. Po razpra-ivi br. Verderbar predlog, da se. ne bode to rgodilo pri drugi ga pa pokliče v Chicago v Chicagu laboratorično pre-Predlog sprejet. tajnik poroča o zadevi br. »laka, bivšega člana društva " štev. 46. Brat tajnik stvar, ki ni bila rešena na lji konvenciji, in je omenjeni stavi br. Hočevar pred- da aa mu izplača podpora, če odstopil član tako, kot mu (gl tajnik pisal. Predlog »preložena je ponovno sadeva Bresovarja. PrečiU se piamo sjžnega društva štev. 72, v ka-poročajo radi voinjih stroš-r. Po razpravi stavi br. Bostič log, da se na podlagi faktič-»jasnil v preiskavi ne po vrlih stroškov. Predlog apre-' ^ *t; >šena je prošnja društva iva," štev. 128, v kateri pro-če se dovoli prositi pri ss Itlri mssscs, oficirjem pe se njih petletno službovenjs. % Med oficirji eo bili tudi teki, ki ao priporočali monerhije. Polkovnik Nicola ja plael v sporazumu s drugimi oflslrjl v maju 1788 Washlngtonu, de priporole me-narhljo, in Washlngtonu ja pe ponudil krona. Washington ja aavr-gat nelrt In oxmerjal polkovnike. Spomledl 1788 je dolla vest e aklejm preliminarne mirovne pe-godbe In kongrae jo ja ljudatm Oaem let pe labrnhu vojna, 18. e-prile 1788, ao armadi pri Newburgu naznanili uradno, da aa prene* he a prallvenjem krvi. Izmenjali ao vojne ujetnike In torljd ao beželi is Združenih dr-žev, ker ao aa beli, de ae bo ljudstvo ned njimi mellevalo. Večinoma ao aa iassllli v Kanado, No-voškouko in Zepedno Indije. Ar-made je bila raapnšlena dne 8. novembre. Dna 2ft, npvembro so AngleM sspustlll New Tork, v de-renihrti pa Oharieeton. I0R8 A fl88H888B 88 je Wsehfoig-ton poslovil od ermede In odpotoval v Annepolla, kjer Je tekr»t xboroval kongien nlVJ i---A- I.,„1H »--- ore ye isrocn son bleat. Id era je ja podelil. Kongrae aa Inn Jt aehve-lil, de^Uko veetnc^apolnll de- ton vrnil ne tvoje tketl cecrnkTleve ** ko je b« ne peta v Terirtewn, de vedi nepad ne Oornwe0W| (Dalje prikednJUL) OUUN1X) PoJporae JcdooK maiodmk im spa*sle—* Mini IiOmI Iwrilt tirtlT O«MID »f TM SLOVUIC flOHAX tut jij..^".' Veliko reklamo delsjo sdaj e-msriški kapHalMfoi listi M po-hImJt srmsdc nt nhm, mor-uerics in nabavo novih kanooov la streliva. Hudiša slikajo m st* no, kakor da bi sovrsinik I« stal prod dumi in prakoraHi PJM vsski tienotak. Neki kapitalistični list J« priobčil Mb povest "litta-etanof Amort««," do preparira •morilko Uudetve m oboroševsl-no politiko. Fentaaija pisatelje prmp m meje ki gim pametnim ljudem «di nekaj nemogočega, razvozijo na krotko na papirju. Vprašanje oboroževalnega pri-pravljenja Jo postalo akutno v Ameriki po seelugi kapitalistične-Ko časopisje in tistih, ki otojo aa nJim. Danes js nemogošs Iti mimo tags vprašanj« hi jo troba ras-previja« o nJem. Vprlio neštetih člankov, Id «o izšli t kapitalisti*-Mm šaooplgju v prid obovošsval-nege vprašanja, jo troba vedeti, kakšno oboroioraino pripravlja-njo priporošajo k«pitali«lišnl -listi, kdo Imo od takega oboroševal* •ona pripravljanja koristi, «o «0 ljudstvo š« na kakšen dnur način lahko pripre* da at vbrani so- ItaNstišni liati vidijo Da dosežejo t« cilj. morajo isseti tako oH^m1 armado in mornarni-co, d« M jim druge velesile no bo-do v pale iztrgati plen« i» jim so bodo dololo ovir pri optanjenju šibkejših narodov. s Večine kopitslističnlk listov no pove, da jo oUj naših kapitalistov imperialistično svotovno goepod-stvo, ki noj rs pribori «m«riško ljudstvo in pleče s svojo krvjo in adravimi odi. Basmoro so ugod-ii«. Anglečki, franccki in nomški industrijalci sdaj gube svetovui trg in emeriški kapitalisti ge taL-ko pribore. Da ss uresničijo sanja naših kapitaliotov potrsbujo-mo motno armado in mornaraioo. " Weehlngton Hersld," ki jo gla-silo naših imporialistov, pove to rosnioo odprto: "Bojevali ss bomo sa komercialno vodstvo s Anglijo ali Nsmši-jo, kakor bodo nanssls To js vzrok, sakaj daj driali pro« od korist Js, -je gorje, ker fivi niso mogli v T semljo. " Rudarska organiaacija jim ni mogla priti na pomoč. Mnogo ae niso brigali sa strokovno organi sadjo, tisti, katerim je bila orgs-nlsaeija pri srcu in so posneli vrednost organisadje, ao pa bili prešibki, da bi vplftaU na svoje bresbrižne tovariše. In to je sumljivo. Pred rudniki jih je sta-to vedno petdesst, sto, ki so čska-H na dalo. Rudniški bosi so odšlo-vili vsakega, o katerem ao isvede U, da uči svoje tovariše delavsko aolidarnost Zdaj so ss reamers spremenile Deleveev ni preveč, ampak njih število sadostujo aa vss potrebe v tah rudnikih. Z rudarji, ki so o- — Osemnrai dnevnik sa v kongresu« Senator Kanyon U Iowa je v senatu predložil predlogo, ki določe osemurni delavnik sa ženske. Če bo sakon eprejet in i>otam strogo isveden, ne ame šest meeeeev po uvdjavljenju sa-kona nobena želesnka prevažat produktov, ki prihajajo is tovarne, ki ee ne ravno po sakonu. Proden železnica prevzame prevoz blaga, mora tvrdke predložiti prieetfeno izjavo, da žsne in dekleta ne delajo več kot eeem ur dnevno in šest dni v tednu. Zaprisežena izjava mora biti obnov ljena vsakih šeat meeeeev. Železniške družbe in tovarnarji, ki ee ne podvržejo tem določbam, zapadejo frtfni Kadar je bila predloga za osem urni delavnik predložena kakšn državni legietaturi, so tovarnar; povdarjali, da ss takih zakonov iL _1 amo, kaj zdaj porečejo tovarnar-i. Najbrž ee bodo izgovarjali ns conkurenco v Evropi, Afriki ali Aziji, eej goepodje izkoriščevalci niso nikdar v zadregi glede izgovorov, Se je trebe preprečiti eod- Premogovnifid baroni in obratovale! rudnikov pravijo, da potrebujejo deaet tieoš rudarjev. Skominja jih po tistih alatih časih, ko jo od 50 do 100 rudarjev atalo pred rudniki in £roeilo ss delo. Delali so s njimi, kakor Jih je bilo volja. Privsbili bi zopet radi veliko rezervno armado brez-posslnih rudarjev, da bi tam lnije odirali tista. Id delajo. T] Mi ne svstnjcipo nobenemu ru-dsrju. da U šel tje laket delo Vojna v Evropi je oživela bidu atrijo in e tam siromakom prineela malo olajževa. Zaslužek ss je mogoče malo sboljšsl, dosti se ni mo-gd, ker v rudniku, v katerem je premog le dva čevlja visok, se ne more nakopati mnogo premoga. Oe pa kteri naših bratov - rudarjev hoče na vssk način v oerednj* Pen n*y Ivani jo, naj ss preje dobro podu« pri tajnikih krajevnih društev a N. P. J. v Pennaylvani ji o dndotnih razmerah, preden es poda na pot H)0|o| skege prekopoega peaa izjavlja da ae potrebujejo deleveev ae od strenitev drče v prekopu. Ea la-vršitov dele sedoatnjejo detavei ki se nahajajo v jo je delavce, ao tega, (3 Koncem key, da bo stopil proti Id bi delal rai delavci, in Še dogodi, naj ee takoj obveeti o tam. —Is premoganldh naselbin. hI Scrantona, Pa., poročajo, da M rešili rudarja J. Renocka, ki j,] bil v rudniku Richards 90 or fa] pokopan. ■■ k Pittaburgha, Pa., pišejo, da ji j John Madden, atreljač, dobil it Garne^jeve ustanove tiaoč dolar, jev, ker je v rudniku štev. 9 t Pitts tonu rešil tri rudarje, ki ao bili skoro zaatrupljeni veled »la-bega zraku, ki ee je po eksploziji razprostrl pp rudniku. Iz Llntona, Ind., poročajo, da m je v rudniku Vandalia štev. 9 po-drl v decembru strop in pokopal pod sabo rudarja Johna in Franka Moona, po narodnosti dkota. Da eiravno ao ju tovariši kmalu o* proetili kamenja, eta nekaj ar kesnsje umrle doma. g Člani Lin-ton Cooperative Store Oo. (členi no poročilo je zelo ugodno. Glavnica ee je po-dvojita in člani dobe lOOodetotno dividendo ne veek dolar, ki so ga potrošili v konsumnem društva. Dne 19. decembra ee je obdriavd v prilog rudarjem, ki so južnem Ohio žcrnOd leto dni brst deta in bres tastne krivde. Sprejet je bil predlog, da plača vsak rudar, ki je član kakšne krajevne skupine U. M. W. of A. na linton-skem premogovnem polju, 25e i* rednega aecsmcnta. krajevni skn-pini, ki sta imeli prvi sejo po ten shodu, sta soglasno sprejeli z* ključek, da plača vsak član 60ej izrednega aaeementa. I Is Hamiltona, la., pišejo, da i-majo v Albiji majhno bolnišnico za rudarje. Vsak rudar plača 60e mssdtao, da dobi sdravila in rs, noeclniško pomoč. ^^ -----0 u 1 >b orožcvalnentu plHK V resoluciji povdarja, da je admiral Fletaber pred mornariškim odsekom v kongresu leta 1914 izjavil, da je zvezne mornarica kos vsakemu sovražniku in je največja na svetu, izvzemši angleške. — AH strokovna organisadje koristi dsklVOlt Organizirani vozniki v Trnek Dri vera' Union štev. 705 v Chicago so izvojevali $1.50 povišanje mezde na teden. Delo-dajalci so jim najprvo ponudili 60c, potom 75e, ali vozniki nbo odnehali s svojo zahtevo in dobili so, kar ao sehtevaU. Tobin, gl. predsednik unije vos-nikov, navaja t svojem poročilu, da es je podružnice v Chieagu organizirala leta 1908 in da eo voa-niki snovprešnega voss od tags šese sasluiili po #1,994 veš, od dvpvprešnega vosa pa po $2,782, kot je bile meade v navadi ob času ustanovitve strokovne organi zaeije. Členi so plačevali pov pridobitve govore jasno, sakaj de-lodajalei in njih prijatelji nasprotujejo strokovni organizaciji. — Odprto pizmo predzod IšhndBtaahnga urada v fmrnyl vaniji. Harry A. Maekey, predsednik odftkodninekega urada, je pieal odprto piamo Duneanu Par-gusonu v Pittsburghu, Pa., v katerem prosi, da ss njegov list objavi in povdarja, da je izvedel, de nekateri delodajalci hošejo, da ee delevee zdravniško preišče. Odbor odikodninakega urada je takoj vzel stvar v pretres in pisa delodajalcem, ki hočejo saee uvesti zs vero vanje proti neagodam, sledeče vprašanja: "1. Ali boste deleli razloček med delavcem z veliko družino v prilog neošenjenemu deloven ali delaven s majhno družino! 2. Ali boata deleli rezlošek med ameriškim delaveem v prilog ino-zemekemn deloven I 1 Ali beeta deleli rezliko s de leveem radi njegovo starosti, če je drugače epoeobenf Na ta vprašanja eo odgovorili delodajalci, ksterim so dovolil! ta vesti m varovanje sees, s H" " Delodajalci, ki ss ptosOi. da skupina^ — 8 premogovnega polja. Neki dobro informirani Čaenik v New Torku trdi, da bo letoa v New Torku in drugih vzhodnih mestih pomanjkanje premoga in d4 bodo cene še višje kot po zimi leta 1911 Vzrok temu sta izvoz premoga ia negromadenje premoga v šelu-nišldh skladiščih, ker ss železniške družbe boje, da bo epomladi stavka rudarjev. Argentinska vlada js poslala ▼ Združeno dršave mnogo trgovskik pomikov in ladij, da natoše pre- Prvič je prišel premog te 8. o- kreja v Ohio na trg v Buffzlo, N. T. Sunday Creek Cool Oo. je od-prta rudnik štev. 105 v Mammoth, W. Va. ■ I Iowa Ry. * Coal Co. v Cedar Bapidzu, la. je sgradila skladb za premog, v katerem lahko hrani 20 tisoč ton premoga. Tvrdke Pardee Bros. Co. je pri rudniku Lettimer, la., postavila novo drobišče za premog. Prejšnjo drobišče je uničU požar. Nove drobišče je opremljeno s medeničnim umlvališčem, ki bo snižalo število zaposlenih uečkov. Toughiogheny * Ohio Cool Co. v Clevelandu je kupile rudt ik Charlcroi in še bližnjih 1,100 ik-rov premogovnega polja od Carnegie Goal Co. Plečeta je -$1,400.000. Issnlfias h testis Kongres* nik W. S. Goodwin, ki prihejs is Arkenseea, je ta dni na konferenci v Wsstyngtonu izjavil, de je pe-trebne organizaeija fermerjev le kon«nmontov, če SS hošs sni^ti življcnake stroške. Fsrmsrji de-bo ss svoje pridelke 26 odetotkor, W jih gre pe v šepe mešstarje«. Značilno je, de so ta resni«« spozneli še kongreenllri, ki zaste poje kepHaliatišno Interese, tam ko jo večine d<*lsvcev še veš-no noše epozuetL ' Bilo je mlado, lepo dekle, staro komaj sedemnajst let* temnih las in modrih oŠi, pa fine, mramor-naato blede kole. Bila je ravnota-ko nežne in plemenite staai, kot Je biia preprosto obletela, in adrktela je jo vsem života, ko te jo je dotaknil mladi mol "Goepodišna, na bojte se," je oflmil Jack in rdečica je šalila nje* gov pofttsn obras, "bestija je do. bitodo«Mpa tudi slast do jela jI kolo i pogjftHako bliWi krvavi igator, kakor Je sedaj videl rmovjem. Jo leial mimo. mo-ni slutil nevarnosti, r kateri t nahajal, ali pa nI naujo pais datoš od nasipa eo lata* jUfci so plavali pro! od njo-o ao videli prikajati moža, (lovorov Balaam ta pljuša) ob pravom šmu. Poskusita Ksker hitre prif slbl m v< Triaerjeve WWttlll pvObSVM ffl iS« injsii itbiu g« tsil m - 17. Junija 1 rft. niiBoi«. v M GLAVNI 8TAN: CHICAGO, ILUNOI& ^^m M UPEAVWI ODSBK: :: John Vogriš, box 214, LaSalle, 111. Podpredsednik: Jože BratkovM, 38 bos, Franklin, Kana Podpredsednik: Jožef Kuhelj, M69 Ewing ave. 8. Chicago, III \i John Verderbar, 2708 8. Lswndsle Ave., Chioago, III v. Telephone Lawndale 4825. t Anton Terboveh, 6028 W. 25th PI., Cieero, III phn Molek, 4008 W. 31st St., Chicago, III VAUOin ODSBK: Ambrežič, 351 box, CSUonsburg, Pa. Berger, 741—lat St., La Salle, III S. Tauchsr, «74 Ahsay Ave., Rook Springs, Wyo. fit POEOTNIODBEK : Anton Hrast, 811 W. 59th Ave., New Duluth, Minn. Anton Peterlin, 1055 E. Addison Ed., Cleveland, O. Jože Radišek. 679 box, Smithon, Pa. Bodolf Pleteriek, 436 box, Bridgeville, Pa. Albina Hočevar, 819 box. West Allis, Wis. UBBDMXK "GLASILA"; Jože Zavertnik, 801» So. Crawford Ave., Chicago, Ql _ VBHOWI ZDRAVNIK: J. Kern, M. D., 6202 St Clair ave., Cleveland, Ohio. Vas denarno sadove in stvari, ki as tičejo glavnega urada, se pošiljati na gL tajnika. " - Pritožbe glede nerednega poslovanja na predsednika nadsornega Jože AmbrožMta. Zadeve prepirljive vsebine predsedniku porotnega odseka, A Vas druge stvari, ki imajo stik s "Glasilom", izvtemži spra-ibe naalovov uradnikov krajevnih društev pa Glasilu, 8019 So. rford Ave., Chioago, HL vtieafe sožsjev v Ameriki pro* obrnjena glava, a bi kroglo odletela, postil e proč, da polxkusi svojo sre-a aligatorju, ki Jo ležal na bi in kateremu ss Jo šs pribil Js imel priUko : streljati ^ " ' 'i " 1 ' ■' n mw»»w todKMHM jbon^TI svoj ah. pašno je gledal na da ni videl, kaj aa godi krog Zdaj, ko Jo dvignil puško, Mudi hipno prek puškine ee-a aa nekaj svstlega giblje, a trenotku Je sposnal mlade-ekleta v svetU obleki, ki Je Jalo po osld poti proti ali Ju. Bila je še kakih štiride-orakov od nJega in ga ni opa-Sestije so vsndar bile po-i kosu suhegs lesa, šs so mirna solneu. — Jaek Jo odleti od trde kože in Obletela ga je eo-vidol kako dekle prika-in se bliža strsšni ne-a urnimi koraki. Obo-aa Jo, ali šaaa ni smel gu- rjavega skoraj Jo Undo na roki a dolgo dlako, ki ga Je boni glodalo pri tem na pot je bilo treba, da Je atop*. Qilo Je komaj še do-od nJega. Ca bi ss in a krikom opoao-in Š0 bi bežalo, bi Ji aligator sledil Po-dekletu no mogel pomaga-as na svojo dobro Jo Jo dvignil in meril, da od ssdaj sa uhom pro-ta Je »prožil. Je velika žival plani-i sdrknila s nasipa v dekle, ki Jo sdsj pr-nsstvor, Je prMtr«-malege pclška in Je naaaj, d» aligstorjevema repu. Ce le korak naprej, bi bilo Betu. Tako udarse ni seal! mali peišek Jo bil v vodo. Mejtem ko Je aaevftil, as Js smrtno sa-»tor Ss enkrat obrnil in srs a svojim velikim žrelom. Je sgtnll v vodi. Jaek. ki psifka, Jo vsklikml In priekošil k tujki ki m po vsem Životu I« nI bi-cMJaJe n. "Jas —• Jas ss vsm sah valim," Jo Šepetalo mlado deklo, in kri, ki Jo prajs sapustils lica, aa Je v možnem toku sopot vrnila, da Jo pordečila lice in tilnik. "Bee, ga nisem videla — ali — moj vbogi peišek, moj psišsk je isgubljsn -Jss vbogo, nesrečno dekle, kaj se bo sdsj sgodilo s menoj." "Vbogo stvarieo Je res vssl saten," je rekel šolnar malo v aa-drogi, ker ss mu js sdelo čudno, ds je mlada dama tako tožila radi izgube pea, ko Je komaj asms ubežala smrti, — "pomagati ss res ns da, ali hvalim Boga, da Je še tako srešno končalo . r . K*j ne, vi ste ss vstrsšilif" "Ah, moj Bog, seveda — ssj drugače bi ne spustila pea," Je stokalo dekle in aa pri tam poteši osvobodils roko — "aH ras ni msgošs rešiti mala ftvaHeef" "Rešiti, težko," Jo rekel Jaek, kateremu aa nf dopadla skrb ss mrtvim psom. "čs aligator nI požrl šs aadnjsga grižljaji, so mu gotovo že tdrobljeno vw kosti in led sdsj nekje na dnu kot grižljaj aa njegovo sorodstvo." Hlada tujka jo sa trenotek po-krila obras s rokami, in ko so y sopot vsravnala, Je Jasfc videl, da tešejo eolss po njenem obrazu. "No, Bog pomagaj," Je roko! mladi fant dobrohotno," nisrm mialU, da vam grs iscuba male žl-■■M Cs bi valiee tako k sreu. Ce bi bil tale pes moj, bi ga vam podaril, da bi videl sopot vssol obras. Ali pes Je iroepodsrjev, ki bi ga ne dal dru gaše, kot šo bi mu kdo ponudil sanj veliko denarja." % "Zgubljen — srubljen Js!" Je stokala mlada tujka, aklonila Je glavo in Je Hotela po nasipu mimo Jaeka. "Ali vas ps smem spremiti," {e rekel Jaek, "tu plsvs šs veliko bestij, te M vem —" "Hvala," Je reklo dekle. "Is i vam sabvalim —- aa dobroto, Id ste Jo iskaaali meni, pa mo-ram Iti -» sil ras ne smem." Je oristevfls feitro praasša, ko Je Jaek ganil, kakor da M kotel pa- ».' * ... g, 11, _ HmJLAI" novifi *vnjo prnanjo —irw^nii Hi h Hole Ja sdsj hitrih nog, kakor 8K0D PRIHAJA 1BDVO It-PADANJI tOlB IS BBPA . BABJBKEAVB. Izpadanje širno is repa brejih iv ni niš redkega in moro ime-vsroke. Največkrat Je splošno napačno presntv ki prihaja od pokla ilne redilne klaje. slabo krmo, slasti staro, trdo ceno, ki Je veliko prapo-nakošeno in ima sato v sebi h beljakovin, priporočamo iti kako močno krmilo, kake oljne tropine. VČa-so taksmu pojavu vsrok tro-Čutnice. Ispadanjs Žima ali ■ploh ob koncu brejoeti pri ni niš redkega ter vsrok Se dpgnan, bržčas pa pri* od napačnega preenavljanja. tem pojavu ni nič poeebnega tedaj ni batUsa kako po-obolenje ali oelo pogin krav. Co. po ivki. Družba Jim Jo povl mssdo sa pet centov na uro. Sit Dejanje Is Syra/nies, N. Y., poročajo, da Je Sd. G. H. Buohanan, sirskužki bogatin, ustrelil v verski blszno-sti svojo mater. Buohanan Je bil obošovalce BlUy Sund/ja. Is Brandj Cityja, Cel., poročajo, da Je bilo uemrčenik oeem delaveev, ko Je poneereči eksplodiralo 11 tpn smodnika, ki so Jih imeli rabiti ramtrelivna dela. delavec v Prod državnim ----v Albany ju; N. Y„ ae je te dni vršila obravnava daleko-sežaega pomena sa delavoe. To žitelj je bil delavce, ki Je ponesrečil pri neki tvrdki v Couiferu, N. Y., in izgubil obe roki. — Delavoe Je izgubil obe roki in treba je bilo, da Je stvar prišla pred najvišje državno eedišše, da se Je dognalo, da Je delavce neamošon sa dalo. Krasno urejena Je rea današnja družba. Vhogega delavca, ki je agubil obe roki, ženejo do najvišjega sodišča, da ae sodnijsko potrdi njegovo nezmožnoet sa delo. šaaj^jo. V mi-nolem tednu Je bilo prodanih dve sto miljonov fantov bakra aastop-nlku angleške vlade aa 40 miljonov dolarjev, ali po 90e funt — Predrt« rop. Dva roparja v Chleagu sta najela avtomobil in ae s nJim odpeljala prod bolnišnico sv. Luka. Tu sta iastopils M naroČila šoferju, naj šaka nanju. Nekaj minut kasneje sta prišla sopet is bolnice in ukasala šofer- ju. naj Ju odpelje. Po daljši vo* nji sqnintjc sta iastoplla in plačate šoferju pet dolarjev, Kaj as je sgodilo v tem 9aeu v bolnici t GdŠ. Tobln Jo tiplaševala ualužbeaee, izročila Jo četrtemu plačo, ko JI Jo nekdo pomoUl ss-mokrce pred nos In sakteval, naj mu izroči denar. Mejtem Je drugi ropar uslužbence razvrstil in Jim ukaaal držaU roke kviško. GdŠ. * ToMn ni kaaalo dnigegs, da J|l„ roparjema iarošUa denar, ki ste a plenom takoj Izginila med durmi. Odnesla ete IMti. LUTKI OA UBBDNllTVA. ia J. P. Ba ameriški font Je okroglo rašunjono 40 do-kagranrav, dva kilograma 90, aU 10 dokagramov manj kot en kilogram. Natančno povedano i Kn kilogram Je 8J046 funtov. Dva funte tehtata torej manj kot en kito-grem. Poadrav I DO JEDIL. LEKARNAH V TRINERJEVO Ameriško Prebavno Grenko Vino - TH»«rj«vo CENA $14» Trlncr IfDILOVATIU CHICAGO, AVE« HI ASHLAND So. Krona v vttavL Jsa. Kalni potoki so šumljali v tU topol j« k o dolino od vssh strani, ker sneg M j« topil pod toplim solneem, in mi mnogih krajih ee jo prikazala ze lena trava. Vee j« pričalo, da ni vel daleč pomlad urno v Klsndrovi hiii ie bilo pu-Ičobneje neffo i><>/i«t Pred m—tem ie M je dogovo-vil Jakob • starim Kodraeom, in po vsem Zlatem polju ee je vedelo, da ee preeeli Klandrov profe-sor v Kodrssovo kiio, ko prenovo in popravijo, kakor eo ee dogovorili Tudi Maniea ee je eprijssni-la g mislijo, da postane goepodi nje na novem domu in prav nič je ni skrbelo, ker Dominik je bil vse tirno s njo tako zgovoren in prijasen, kakor da je či-to pota bil na svoje prejftnje življenje Zadnji Jas pa ss je naenkrat sopet ves ItpremeniL Obetajel je v svoji sobi, in Maniea mn je morala topet nositi v podetrešuieo obed in veter jo; g tudi s njo se ni rasgovarjai in gledal je temno in samiiljeno kakor prve dni svojega pirhoda. V_ I go ve oH moten in truden sijaj in ves obraz tako bolesten izrat, da »e ga je Maniea preetrašila, kadar ee je osrla vanj • • • Odkar je ostali Dominik topet v evoji eobi in se I zmenil ta nikogar, je poetal tudi Jakob red kobeeeden in včesih ssm s seboj tako netadovoijea, da ee je poti kal okrog hiše in ni vedel, česa bi ee lota Zmerjal je hlapee, vpiJ nad pastirjem in godrnjal ter sc ogibel Čile in Maniee. Neko* pa ss je vendar odločil in je poetopil gori knjemu.aee je vrnil hitro in vee njegov obrst je pričal, da je slabo oprsvli. "Vedi vrag," je tamrmral v veli proti ženi — "kaj je e tem človekom. Zaril ee je epet v knjige in gleda v človeka, kakor da • obeeden. Nič več ni ta pogovor, n kaj hočem sedaj s Kodresovo hišo. ko ne vem, ksj mu je spet prišlo v peiteL" Žena je tgsnile z rameni in a* obrnila v strsn. Tskrst pa eo •e v podetrešniei odprla vrata in po etopniesh je počssi prišel Dominik. Oblečen je bil v suknjo iu v desnici je noeil palieo, na katero se je upirsl, ker truden in počasen je bil njegov korak. Klobuk si e potisnil globoko na čelo in lz-pod namršenih obrvi je gledal tur Naroči Jakobu, naj spravi ti- ko in topo. Ves njegov obrst je sta dva saboja, v katera svs pred bfl rguban in redka, siva brada ga je delala ie stsrejiegs. "Pa kam sedaj, ko bo koeilo?" ga je opomnil Jakob ; a Dominik tamaknil s palieo in je stopil na prag. 'V vss grem," je dejal mod vrati, ne da bi se otrl In je stopal počasi dalje po mehld šteti med rstečim drevjem. Čet dolino je pihljal topel pom-sdanski veter, In štete je bile mehka in vlaina, da se je pogrešala noge globoko v blato. Tu p* tam se je ie svetila selena kopna ssa, a po jarkih In grapah je le-ial sneg ie na debelo. Par vran se podilo od drevesa do drevesa, tremi meeeei zložile moje knjige, tu gor k meni," jI j« naročil neko jutro« Maniea ga jo pogledala žaiost-no, skoro preetrsieno, a se ni u-pala ugovarjati In js povedala Jakobu, kakor je naročil Jakob js rasli ril oči in je ue-voljno sagubančil obrvi "Kaj ga je sopet premotilo, ds js je par dni tako puičoben in ts i\|kak pogovor," je mrmral in majal s glavo. "Bolan je. Večkrst eem ga ie opazoval; a U kašelj In njegova bledica, mi ne govorita nič dobrega, fti tdaj ga je prijelo, pa hoče sopet tičati med knjiga- mi, kakor njegova navada, čo sr takrakale so včssih, ds ee je rasla- da js žalostno povesila m* čuti kaj nezadovoljnega in slabega. No, pa ga ie mine, saj bo skoro pomlad bi potem bo vsa druga- JUM Ko mu js prlneela drugo jutro Maniea tsjutrk, je bilo po miti, po stolih in povsod vss polno oči. "Kako, da si ss pričel sopet u-kvsrjati s temi" ga vprašala; a Dominik je molčal in fuHftni^il i/dol Maniea je odšU tiha in žaloct-nt, ker je vedela, da se je Domi nik sopet odtegnil v svojo ekriv noetno ii v I jen je . . Že je sanjala o bodoči sreči tam v mirni Kodrssovi hiii, kjer mu bode skrbno stregla; is so ji u* mrli v dull temni pomisleki In plaho je plapolalo na dnu srea ee-lo slsdko upanje, da je v Dominikovih pogledih, ki so jo poadrav 14*11 tsko prijasno in toplo, nsks tlhs želja, ki bi mui^ona itpol nils . . . Daal je ^a bližajočo starost, je tlela v njenem *reu Iju-besen is vedno rahlo In svSato, da m ie komai »vedaUJamlL jn v tisto poljski dolini, bi ne bila nič manj srečna kakor tedaj v mladosti, ko je sanjala I njim tako slsdke sanje V dolgih nočeh, ko ni mogla sa-spati, j« mislile na vse to in ie i* videla v duhu Kodraeovo hišo pod aelenitn brdom, belo in svetlo in vso prenovljeno kakor Igračka,.. Zadaj ta bilo ss liri vrt, eveUlee cveto po gredah In ona urejuje in seliva skrbno in poje veeelo kot drajeetletno deklo. Pred hiio se-di Dominik In glede nanjo; sivi lasje mu padajo globoko na tilnik, • njegove oči pričajo jasno, da u live srečo, ki jo je eanjsl v tu jini, a ga je čakala doma v alato-poljski dolini. Zvečer prteedaB njemu tudi ona in pretekloet veta ja v njenih epominih tako livo, kakor da ss je vee dogodilo lele pred par ledni . . . ▲ nlkake ža-lasti nI v njunih ereih, ker arečo ki jima je bila obljubljena, sta dossgia, dasl potno , , , Lepo so bilo U sanje, a sato je bilo tem bolj grenko raaočaranj« bi spoananje, da ss js godilo vee la v goljufivih upih. Id jih Domi attt nI kotel uresničiti. • jim js •a jim js nenadoma pribil-ial In ee savil le v jasnost SSgo poprej. Po wlr noč js sUalo v črno noč »Jstsvo Zmfm* okno, da ee 4MU nje- glo daleč po dilni, a Dominik je upiral pogled v tla in ni videl ni-čeear. Počasi je etopal dalje, ker nogah je čutU telo, kakor da eo talite a svincem. V seneih mu je ljuvalo, kot da tolče nanje nekdo s majhnim kladivcem, in misli so se mu suksle v kolobarju nesene In trudne. Psrkrat js potegnil s dlsnjo preko oči, etresel z glsvo, sdsj pa sdaj eelo nekoliko poetsl in si oddahnil, s pot se mu e zdela silno dolga. Ko je obetal pod belim župui. čem, ki ee je nahajalo poleg cerkve na kraju vasi, je dvakrat zdihnll globoko, kot da mu pohs a sapa in nato se je nspotll po camenflih etopniesh v prvo nad-strop je. Bdelsličns dekla ga je srsčsls ns hodniku in se osrla vanj začu-deno in vprašujoče, a ker se ni zmenil sa njsno osuplost, js lis mimo njegs molče, a ee na stopnicah Is enkrat ozrla fcn nevoljno naiobila uatnlee. Hkozi visoks okns so lili ns ši rok hodnik pomlsdsnski solnčni je drfsl še vedno v roki čaea iefM »Deset let," je odvrnil župnik Andraj. "In čs premislim takole tazaj, ee mi zdi, da je minul ta •as silno hitro. Leta mojega M ilanovanja eo bila mnogo daljiu in prav nerad ee spominjam tistih temnih časov; a tu eem ee udo-ail tako udobno in zadovoljno, la d ne želim nikoli od tod. No, n kako je e tebojf" Dominik je pogledal v tU in ns jo je povzdignil oči. _ "Poelovit eem ee prišel, An-ire j," je dejal počasi in nekako legotoro. župnik Andrej je vstal s svoje za sedeža in ga gledal t velikimi >čmi. "Kaj ti je vendar t Mar misliš zopet ns odhodf" Dominik je prikimal in ee je zagledal zamišljeno v okno, ki je liilo napol saetrto z višnjevo gar-dino. župnik Andrej pa je prekrižal roke na prsih in je pričel hoditi po eobi gorindoi "Torej ei si topet premielilt Čudno." "Andrej," je povzel. Dominik počasi — "jat čutim, da sem bo-Isn. Na jug grem, da otdravim. In dela sem se tudi poprijel, kaj bi potem v dolini tletepoljeki!" "Bolan si, to je ree, a zaradi tega ti ni potreba od tu, tudi jjo-tna lahko ozdraviš. Če topet odi-deš, se bojim, da se ne vrneš nikoli več." "Škode bi itak ne bilo,." je tamrmral Dominik med zobmi ui pogledal v tla "Ti si popolnoma razdvojen, prijstelj," je opomnil župnik Andrej in sedel sopet na etoL "Če mu se mučiš topet noč in dan s tvojimi vedami, ko je to največji vtrok tvoje boletni. Samo miru U e treba in ničeear drugega. Glej, tako lepo je nameraval Jakob, a ?edaj jim hočeš prekrižati vee načrte in oneerečeti urnega Dominik, odkritosrčno ti si bolsn ns živcih in če bol bodli pot, ki ei jo topet pričel daj. je tvoj konec bliše, kakor morda misliš. Čemu se umikaš najinih nasorih. Tako sva se ua-u-eči, ki se ti ponuja in hočel dru- vcsala drug na drugega, da bi se ge, ki je negotova in je nikoli ue težko pogrešala, ako bi se morala oeežei, kakor sem ti že Smilita se mi Jakob itf e končal bolj tiho, a takrat ga )ominik pogledal pozorno. ■"In ssksj Maniea I" je vprašal počssi župnik Andrej je zapazil,* poročila f Najini duši sta se žarki iu pyepi svojimi tla, tinti nliitniii viaoku zelen* rož« vrsti Po eredi ja takta rdel k sata preproga, debela in mehka, da ss ni slišal korak, bi pred tistimi širokimi vrati, ki so sc neha-sls na koncu hodnika, je Dominik obetal In potrkal. "Ave!" se je odsval nekdo v sobi s mogočnim, a prijetnim glasom, in ko je na to Dominik vstopil, mu js prihitel nasproti iupnik veeelo ianenaden. "Vendar, vendar t Ampak n njegov pogled je skoro oeuplo obviael na Dominikovem obrasu. •Bedi prijatelj, cedil" Dominik je odložil klobuk ln suknjo in je eedel v zelenkast na-»I anja*. Iupnik Andrej pa je stopil k miti in pritisnil na svon ček. RdečaUčna dekla, ki js praj sa-čudeno opatovala Dominike, pomolila glavo v sobo, kakor da «i ne upa vatopiti; a iupnik 4n-drej js eamo potrkal s kasaleem ne miao in kmalu js priromata as širokem, pogrnjenem podstavku trebušneeta majolka od grla polna rumenega vina. Dominik je gledal po M In S dftpa.lajeitjem steni velike podoba In vse ve, ki je bila ekromna Iu Usta brez vsakega nepotrebnega nakita. "Tu teraj n^in potrkal ob tla s ■nil, da so mu tstrepetale mišioe v obratu. "No, da ti poetane ta uganka sna," je pričel t nekim tlobnim nasmehom — "ti povem povest, ki ti je Še netnana." Župnik Andrej je primaknil'mati" stol nekoliko bliže in poelušel 11 napeto pozornostjo. Kakor val, eem se i* n* jim-natiji pečal t angleščino, pa kaj. podrobnosti te gotovo ne taniiSa-jo in eo tudi malo važne pri vsej tej etvari. Živel eem takrat v Londonu in to nad eno leto, in bog-me, da nisem delal toliko ne prej ne pozneje, kakor ravno sa mojega bivanja v Angliji. Edino razvedrilo mi je bil klub, kjer eo se eeetajali večina sami profeeorji. znanstveniki, med njimi tudi nekaj doktoric in slušatieljie vseučilišče. Reševalo in razmišljalo se je vee mogoče in tako sem kmalu •poznal, da prekaša neka Eleono-ra, hči vseučiliščnega profesorja, v svoji izobrazbi in nadarjenoeti vse evoje^ sovrstnice. Bila je dok-toriea modroelJJvja, takrat v o-semindvajetem letu evoje starosti, rečem ti, ženialna ženaka, kakršne še nisem srečal v svojem življenja. Dogodilo se je mnogokrat, da ji na to in ono nisem vedel gotovega odgovora, in kadar ee je zgodilo, kar pa je bil redek slučaj, da je predavala ona. ni iz-oetal niti en član. V to Ženako sem se zaljubil — to sC pravi, nisem se zagledal morda v njene oči ali lase, nikoli nieem razmišljal o njeni teleeni lepoti, a očarala me je s svojo duševno silo in močjo, da sem ee čutil srečnega, če eem se mogel razgovarjati z njo. In tudi ona mi je bila naklonjena. Zgodilo ae je včasih, ds me je obiekala na domu, in potem svs razmišlje-vala in brskala po knjigah navadno do noči. Če je o čem dvomila in bila v negotovosti, ee je gotovo zatekla k meni in enako sem dotal jat, da naposled skoro ni bilo dneve, da bi sc ne videla in la. Obhodila sva vse knjižnice in ubijala mnogokrat sa maien koetno idejo po cele ure, dokler nisva bila popolnoma na jasnem v Zs pogovore, kakor nekdaj, u\ bila več; vee njene misli eo ee sukale menda edino v materinstvu, in takrat sem spotnal. da si len-eks pač ne more šeleti lepšega cilja in večje sreče — kot postati (Dalje prihodnjič.) Potne trtice« (Is OaHforeije.) Po pustem, deževnem dnevu in viharni noči prismsjalo se ja od nekje tam izmed arizonskih kak-tov, mlado solnee tako poredno veeelo, kot da pozdravlja prihod zlate Vesne, nč pa decemberjko jutro. Po čistem krepčiinem traku plavala je sladka vonjava večne californijeke spomladi, razigrane volje klicali emo: "good bje, Ban Franciecol" in veeelo je odžvižgal naš vlak dalje proti jugu. Blesteča roaa kapala je od palmovih vej, iekrila ee na cvetju vrtnic in neitevilnih drugih cvetk, ki so se nam smehljale it veake ograje in vsakega vrtiča, med tem roenim zelenjem in cvetjem pa eo sc skrivsls tale stanovanjske hiše in hišice hi elegantne vile. Tu vidimo skupino oljk, tam temne borovce, hraste in vrbe, nasade hrušk, breekev, marelic, oranč in fig, pa topet cvetje, palme in magnoHje. Nekaj čar sa vozimo se med malimi griči, potem pridemo na prosto polje, ograjeno v daljavi več milj od položnih gričev. Polje je mnogokje preorano, drugod se pa vidi po njivah zelenjavo kot zeleno, cvetno zelje, repo, endivijo itd. Nad strniščem pokošenih lit se v velikih jatah »preletavajo vrane, ali pa krakajoče posedajo po ratora-nih njivah. Želenizniška proga toče precej časa ob Solano Riverju in kraji so prav prijazni, kot so kraji ob vodi is po navadi. Mslo prej, kot smo dospeli do Henry Station, opasll sem po drevji, posebno po hrastji, tisti čudni drevesni mah, ki, podoben dolgemu suhemu Jenu, visi v velikih PHiV Šopih rat v^j. Ta mah je neka Hi ln menda sva čutila oba,|fpecijaliteta Louisiana, južne Ale-da je m^no hrepenenje, upanje *** in Fl^de, in jis in čustvovanje tako sorodno in e-nako, kakor se težko dogodi na svetu. Ali je potem čudno, da ura nemir v njegovih očeh. "Če misliš reeno na odhod,^t mi tdi potrebno, da ti povem. Olej, po vsem Zlstem polju ee vori, da poetane Maniea tvoja laična. Kako je prišlo do teh govoric, ne vem* a da je na tem nekaj resnice, sem prepričan, ker tudi Maničino vedenje mi je vedno govorilo tako. Kaj akriva med vft-ma pretekloet, mi ni znano, a da te je pričakovala težko in željna, sem videl na lastne oči. In veeel wm bil te novico, ker nem vedel, da je združena v tem tvoja in n|e-na sreča." Dominik ga je pogledal nekako plsho in roke sq sa mu tresle.' "Ali naj imam <$rt fcnir ■"Saj si vendar vdovec," jtt$» pomnil župnik Andrej. "Vdovect" se je začudil Dominik. "Kdaj pa je umrlaf Ali »e veš. da sva ločena!" Župnik Andrej je nagubančil Če o in ee je ozrl vanj mračno in o-suplo. "Dominik, ti živiš včasih v nekakih bolnih sanjah in ne veš. luj govoriš I Jakobu si dejal, da je umrla in tega so ss oprijeli Dominik ee je obrnil v stran in ss sssmejal Strupeno in zlobno: Saj eem ti povedal, kako grozni eo ti ljudje, da ml je nemogoče Uvea med njimi. Saj me unifti. HH Župnik Andrej je majal s glavo ln je nekaj česa zamišljeno molčal, nato pa je odvrnil e pove- združili tako tceno in črpali moč druga v drugi, da sva se Čutila tem skupnem delovanju — nepremagljiva. Poročila sva se torej, a s tem se najino življenje ni skoro nič iz-premenilo. Če sem sedel pozno v noči pri svojem delu, ee je ekls-njala ona v sosedni eobi nad avo-jimi knjigami in malbkdaj ae je zgodilo, da bi igrala vlogo zaljub-jenib zakonov. To je nama bilo tuje In amelno. To me je veselilo in.bil eem zadovoljen in srečen, da eem imel ženako tako eorodne duše. če sva se prepirala, ni bil najinemu prepiru vzrok kak dru žiuskl dogodek ali kaj ' enakega, Sedaj 11» i je stvar sopet temne uganka." Dominik je hotel nekaj , '>d govori ti, a ga je poailll hud kašelj, da ss ja prijel sa čelo prsL Na to ss js naslonil trudno nazaj In sa js sagledal v Prt "čemu uganka f" je "OAeutt ssm ss lu Stene *na Bvi v Italiji g nekim igral-le sc le ni iapamctovala." Trpka potass as m« js ki ssks jsMi- dogaja v zakoifih, te^n- kih večernega aolnca veličastno i j vel tir aH on! slavni ttfenfrt, W > o tem !n oftem drugače, kakor sem mislil in dokasovsl jsz In tako je name teklo življenje v soglssju in sadovoljnoeti kakor pred poroko. Če se je zgodilo, da eva si etala nasproti nekako raz-mišljena, dejal bi — kot mol in lena, svs bila nerodna in sva ac zdela tmelns drug drugemu. Toda to ss je tgodilo redko in če eem kdaj pokneje razmišljal o takih dogodkih, sem se čudil, da ee je sploh moglo dogoditi. Saj v zakonu nisva iskala drugega, kakor najine skupne duševne izpopolnitve aU bolje opore ln pomoči do svojega cilja drug v drugem... In morda bi vihrala to neekalje no sadovoljnost le dance, da se nama ni rodilo — dete. Deček je bil in Kleonora ga je bila veeela. da je na moje veliko tačudenje kmalu jela zanemarjati knjige in svoje it udi je in Uvele le bolj otro- prrmenila popolnoma: govorila je le o njegovi bodočnoeti, akrbela ss njegovo odgojo, in knjige eo počivale zapuščene na njeni plesi nI miti, kamor js eedls ls redko, e Se tisto le sa malo časa. Nek dal resna in duhovita, js poeta-jela rasposajena, skoro otročje In nikakega dedu o doktorici »edradevlja M na zasledil v njej. kdor ni vedel m njene kaker jas, ki me js ta njena la- Ki. v mormonske^ Salt Lake City * rečeno, ima C*. malp začudil, ko iem ga zagledal v Calif orni ji. Kmalu od "poetaje Santa Margarita, privosili smo, ne da bi prav vedeli kedaj in kako, med vieoko hribovje. Ozke globoko izrezane doline ee raztezajo na vse strani, le borno obrasle s hraatjem, platanami in ne kim vedno zelenim drevjem. Ker ni skoro nikake ravnine, je svet tudi le malo obdelan in ee redko naeeljeno prebivalstvo peča, kot je videti, le s rejo govedi in ovac. Ko amo se privrtali skozi oarčje nekaj nad pol ducata najbolj nerodnih hribov,, kterim se nismo mogli izogniti, spuščati smo se začeli v velikih kolobarjih v nižino, kjer so nss sopet pozdravile ponosne palme, orehi, olive, fige in vrtnice, pri poetaji Oeeano pa se je sabliščalo pred nami v žar- morje. Kmalu ss tem ss kot veliki žareča kroglja, potopilo v hladne valove Pacifika, lahen vetrič je zapihal po dremajo-čih cvetkah in preleetna južna noč sssibala je naravo v tihe, skrivnostne sanje. — Začelo se je ravno evitati, ko nae je sprevodnik "cvete Fč" železnice poetavil ns sveži zrak v San Diego. Bilo je izredno prijazno ročno jutro, kakoršna so po navadi v Kanaa-su šele majnikova jutra in nikakor ei nieem mogel predstavljati, da smo akoro aredi decembra. Ko sem odložil svojo suho robo v hotelu, pa potolažil svojo suho gobo in notranjo puščobo s ksvo in mlečno ksšo najbližje restavracije. odšel eem s prijatelji, ki so me tam pričakovali na razstavni prostor. Kskor vam znano, ate bill letoe v Californiji dve razetavi. Prva "Panama • paeifična - med narodna razatava" v Sen Fran- ku. Ko je poetala mati, ss js ia- eiaeo, ki je trajata od 20. febru- arja, do 4. decembra t. L In ktero eem vam le opisal, druga je pa "Panama - paeifična razatava" ▼ Sen Diego, prav na južnem koncu Californije, Id se je pričela s 1 januarjem 1915 In bo trajata do konca tega leta. Inosemstvo nima tu (v San Diego) nič nastavijo-nekaj svetnih 1* večini pa Oallfornija Lepa paviljone imajo drflava U-tah. Montana ki Is nekaj dragih - Kenhnive eo velike orgle, ki večje, i fornija sicer akoro veak county porebej v svojem paviljonu. Ker pa io ravno take etvari in pridelki vida; žena mednarodni razatavi v San Francisco (v paviljonu C* f orni je), ter eem vam isto U op. sal, ne bom tega Še enkrat pouai. Zanimiv je oddelek razfe ve, ki kale razvoj človeka od ii^ nižje stopnje do sedanje, statik ka umrljivosti in množitve p različnih narodih, etatistično ra» mer je moškega in ženekega prebi valatva po raznih drlavah itd Tudi indijanske izdelke, način u> hdvega življenja, alike in drug take etvari, razatavljene v posti ni sobi, je vredno ogledati. Zdi lep je naaad oranč, ki se nahaja m razatavnem prostoru. Drevjiče ji še mlado, a večinoma vee oblok. no Vsadjem, da se kar krivi N« nekterem drevju se vidi cvetk napol doraslo eadje in zoreči sal Oranče so različnih vrst, debele, drobne, zgodnje in porfhe, dalji dobite limone, grapo fruit in k nekaj drugega aadja sptf&sjočegi v vrsto citron. Razstavni prostor sicer ni velik, ampak je zelo lepi Poslopja so enežnobela in prst umetniško izdelana. Sioer niso ta ko ogromna kot ona v San Frss> ciaco, zato so pa ta napravljeni sa stalno, dočim bodo ona v Sa Francisco večinoma vsa podrli Potem pa ta jušna zelenjad! Po. tna se, da ja klima še veliko mi-lcjša kot je v San Francisco. Pil. me, banano in drugo drevje rasti brezprimerno bolj aočno in biijm kot kjervibodi drugod in cvetk«, ravnotakih vrst cvetke kot "pi drugod, pa kako bujno, plemeniu in številno je njih cvetje 1 Po balkonih in verandah plezajo raznobarvne vrtnice in različne dru* ovijalke, v*P ppet vidiš "trempa," ki v senci ob potočku kuri, pn cajeni pločevinasti Ikatlji ivlja borno večerjo I To vso ps je kalifornijska idila... t lu ko smo sapustili posta->n, moral sem se poslovi solnčne Californije, na, ker zmanjkalo, ker do arison-je še daleč, ampak bi-ura popoldne in deeoin noč je ravno-teko točna i Ji kakor v Chicagi. (M rečeno, nekaj kot ne-domotošje, stiskalo mi je temni nočni pajčolnn te krstne domovina se bom spet kopal tvojem solnčnem si- o bi tako bilo — ampak ne bo, dokler bodo na vseh političuih stolčkih sedeli kapitalisti, ki bodo le potom postav skrbeli sa to, da boste za vaše delo dobili le toliko, da gladu ne pokrepate, pa še pro-siti je treba sa tako delo! Vsak. ki ima le malo skušnje ve, ds jo politična moč velikanskega pome na pri vseh delavskih borbah Kdor ima politično moč, ima vse — in vse dobrote sveta, kot jih i-majo danes ssmo bogatini, boste vlivali tudi vi delavci, kadar bodo vaši možje sedeli v vseh po-stavodajnih zborih. Vse to se lah-ko zgodi brez krvave revolucije, samo s volinim listkom! Večna ea-liforuijska pomlad čaka tudi na vas z odprtimi rokami in vale lene in otroci veselili se je bodo ravnotako kot oni miljonarjev. Mislite na krasots božanske Vesne, ki se smeje pod palmami juga in če ljubite sebe, svoje lene in otroke — potem veste ksj vam je storiti! (Dalje prihodnjič.) Beda mezdnega dela. Kakšno mesto v današnji družbi zavzema delavec,— mezdni suženj T V šoli se ne učimo odgovors na to vpralanjc. Tisti, ki imajo interese na tem, morsjo torej hočeš nočeš sami iskati jasnost o tem, kar tičitelji meščanstva namenoma zamolčijo. Zato pa tudi ni treba prevelikega znanja ali drugače ogromne duševne moči. Zadostuje popolnoms zdrav Človeški razum. Socialna vprašanja niso težko pristopna in abstraktna. Ni treba biti velik pismouk, če se hoče pre pričati, da potrebujejo vsi ljudje zagotovljen obstoj in da niso prisiljeni od slbeli do groba živeti življenje kaznjenca. In vendar pride dansšnji delavec, če ima le malo uvidevnosti in preudarnosti, do prepričanja, da je prvemu selo blizu, od drugega pa neskončno oddaljen. Njegova usoda je odvisna od milosti pod jetnika. Nikdar ni gotov, da bo imel kruh tudi prihodnji dan. Ce tnika, ki ga in v gotovosti biti moralno in materijeIno samostojen, svoboden človek; prost vseh ovir in vsega hlapčevstva, ki jih je uatvarila samo Človeška volja Znanost pa vkljub vsemu svojemu čudežnemu napredku ne more ničesar ispromeniti na socialnih odnošajih, ki storijo delavoa pod-olnega kapitalistu. So vedno od -1 uošaji gospoda napram sužnju Gotovo so se tekom čssa ublažili pod vplivom revolucionarnega duha — vsaj v obliki. Po imenu je mesdni delavec svoboden človek, dočim jo bU sušenj staregs veka šiv trgovinski predmet, ki se ga je prodajalo, srednjeveški tlačan pa neosebna ast, ki je bil deležen^lspremvutb glede na semljišče, na /katerem je životaril. AU U osvboditQV, ki je ravno tako varljiva kakor je sakonita, ni povsdignila mezdnega delavca is njegove gospodarske podrejenosti. V resnici je popolnoma izročen milosti kapitali-Da, v marsikaterem ozira je njegova usoda še večje proklet-stvo nego usoda starega sužnja. Njegova menjalna vrednost mu je dsla v očeh njegovega lastnike vsaj toliko pomena, da je skušal svoje blago ohraniti v dobrem stanju ter s tem zabraniti zmanjša njo njegove vrednosti. V naši dobi pa kapitalist ni več lastnik delsvea — zadovolji se s tem, da ga najame. Vsled tega pa je odgovornost izkoriščevalca omejena na najmanjšo mero: ima risiko samo, dokler ims delavce v najemu. In še oelo v tej dobi zna v slučaju nezgode, ne-pričakovanega , pogodbolomstvs itd. smanjšajti qvojo odgovornost pomočjo sakoAov. Potem, ko starostjo prične izginjati dela-zmožnost mezdnega delavca, nima delodajalec nobene izgube : delavca, Id nima več vrednosti zanj, odpuati, četudi je le-ta leta in leta delal zato, da ai. je delodajalec pridobil premoženje. Tako proletarcc naše dobe nik< dar ni gotov, da bo prihodnji dan imel zagotovljeno le skorjieo kru ha. In če se je s delom tudi is-črpal, ga to ne obvaruje beda, kS mu neprestano preti In ki pride KMbolesni- bom spet trgal duhteče Ha nadenj. vrtnice, kdaj se sprehaja) rojih veličastnih palmovih Morda se še kdaj vidiva« nikoli več, ali spomin na mi bo lep in sladek, kot deteta! Ce ee torej ne vi-reč, posdravljena mi Cali-pozdravljen dih bošanako ki lolti v vrhovih tvojih pozdravljen poljub večue ki počiva na tvojih gru-sreča in veselje vsem, ki v tvoje cvetno naročje! I zarentačil bo kteri čitateljev, kaj zlAm-ir tako opisuješ califor-krasote, ko znaš, da zbujaš s tem, pa Xe »ude skomine! W*U. ekond-vam, to je* kar jas ho- polni sploh bogataši, miljo-enaki izvoljenci, kterita delavcev kuptčijo boga-ga morejo to razmetavati, slučajno sgubi med nje kak potnik bres do-robo ali "plekom," to na šteje, ker d mot a t pritrgati, da pokrije fl California pa je doVolj naravnih krasot, bilo bi i vse, ne le za m* Pa, aU mislite, da delavcev, kterih Žuljsve spremenile Califernijo v ki so spremenili div-je od Atlantika do rodovitna polja in cve-ki so skopali rado in omogočili železni k*-vse to ogromno sploh, ki prodoeirojo vse, potrebno sa vsdrlavanjc ljonov prebivalstva Zed. neštete adljone v ali mislite, da ti (pa naj je njih delo Wle-| duševno) s svojim družina vredni, da bi šli takole ns s ali dva aa od-Hf orni joke palmove ga-v eolorsdske hribe, V »šinit! Kaj ne, kake W kaj takega prileglo in vzroka odpusti, mu preti sopet najekrajnejša beda... in vra beda brezposelnosti je pri- Zakon določa — morda v za smeh t — da so vsi ljudje, bogatini in reveži enaki In vendar vi-dimo da revež v svoji lastnosti, kot svoboden človek vlači svojega rojstva kosti okoli, ter išče izkoriščevalca, ki bi ga milostno hotel sprejeti kot prostovoljnega sužnja. Ce se brani in upira prosti-tuiranju mišic in možganov sa profit kapitalista, se odtegne mezdnemu deta samo, da se vrle bedi v naročje. Ali je ta usoda morda izjema t O ne! Žal je to usoda vssh delavcev*— usoda, ki je namenjena ljudstvu 20. stoletja Priti se mora torej do zaključka, da med bednim življenjem modernega mezdnega delavca in wJ0otovo je moderni meadni delavce v majhni meri deležen napredka v znanosti in indnetrijl ss živelj. On je is krožnikov, ki bi bili snžnju starega veka dozdevali razkošje ; ima petrolej in sveče, ali plinovo in električno razsvetljavo. —- Vai ti načini ras-avetljave daleč presegajo kadeče svetilke in smolnate baklje srednjega veka. Vsi ti izdelki človeškega uma in le mnogo dragih, ki jih pa ne bomo naštevali, lahko prispevajo svoj del sa blaginjo In erečo„toda podlaga ssnjo pa niso. Za srečo ne zadostuje od daleč gledati avtomobile, železnice, brzojsvs, telefone itd., aU pa Jih Imeti celo v svoji posesti, v kolikor to dopušča dobro rojena mošnja. Sreša *» najvišja stopnja blsgi-nje — izhaja Is stalnega ravnotežja med produktivnim ustvarjanjem in možnostjo konsamiranjat samo to ravnotežje omogočaje a-ž! vanje življenja brez sile in nemira. Sreča obstoji v vedrem mira lata. K predpogojem ssto ps spada gotovost, da je obstoj u sedanjost in bodočnost I jen. Obstoji nadalje v fflfc- «4 vsakogar — podjetnik* kakor tudi preplavljenega — je zdravo, dole, cerkve Itd. lelezniee sredi novih naael-ki potrebujejo konje in go-livino. Med Mobile in Pen-Dober trg sa maalo In jaj-Proda aa tudi manjša naslovi vwwwnwwwww^VI Unijako izdelane amodke z znakom S. N. P. J. ■ ■ ■ •. f ■ Sji*1,.(jHBBjf'' t ifi ,, . Ibykua in Belle of th« Rang« in drug« izvrstne amodke, •• dob« pri Tillmans Cigar Co., Aurora, Minn. 1900 JlJo^i HL »ga krivičnega družabnega AH JM KUHAVA TUBŠČIOA JU PITAMI PftAHftBTf ^ Krmljenje ali pjf prašičev ouoe e ser n. pr. s turščieo ali vrti, a la-plača ee U ob niski ceni tak krmil in še se prlšno pitati mlodi prašiči tokih pasem, ki ▼ mladosti ki-tro rasejo in as istočasno todi dr bele. To eo predvsem llahtni angleški (jorkširški aU brkširlkl) prašiči, doČim js pri povednih prašičih uspeh sieer todi dober, vendar ne tako povoljen. Os ss lito prideva kaj posnstego mleko sli drogih tivolskih beljakovin, a. pr. v obliki ribje moke, poten je učinek dokaj boljIL Najboljše je turščieo pokladati zmleto In kuhano v gonto kašo po trikrat M dan. in sieer toliko, kolikdr je prašiči dočlstega potre. T pričet-ku be za 4—S mesečnega prašiča sadoaiovalo na dan kakih funtov turššlee. Pri takem krmljenju morajo imeti prašiči ns razpolagsnjs vedno dbbre pitno vodo, da jo pijejo, kolikor hočejo. B ssmo turlčiso pridobi prašič na dan nad en font Uve tele. T milice Hna pa v eebi premalo beljakovin, ki ne morejo v pričet-kn pitanja rasti auaa dovolj po-•ipečiti, o/irf»ms ga polniti B SO-kom. zato deoefrtc dovolj boljši nsneh, le pokladete todi posnete mleko oil namesto tega, le ga nimate, ribje POSOft OBHJSVX BEATJB IM _ svoje gs biota Mika Bor-vat, doma is Vavta vasi pri To-plieah no Dotonjakem. Zadnjič ml je pisal ioBtore, Utah, dne 16. jan. 1015 in potem nisem val o nJem elita!. Zdaj pred kratkim eem dobil neaanealjivo vast, do je bil ad vlaka povolen in uamrčen, zato proiim cenjene rojake Hrom A-merike, ako kodo kaj ve o njego-vi «odi, da ml blagovoU poročati, mm. vsakemu pripravljen vrnM vse stroška. Ako le Uri in to podv, ga prealm, do ca jovi do na bom v nadaljnik akr-Obvaatllo sa Aii A® pottiiiiiif ^^ ® j^jufc^j^^i^iii^ i^LJ^* » : ik I Idolmiljad kole In trgovina, v bližini velikih mast in rudnikov, kjer aa Vam nudi prilika, dobiti ? prostem času dalo. Bamljl j« Halo, trne prst in najbolj ta m pženioo, rt, laoriM, krOHflr, vaokovratoo Mdje ia vinsko trto. Dobra, zdrava vein M nahaja II do 80 šrtvljev globoko. V blilUtt jo dovolj leeo aa ogrgje, itovbe hi io korjovo. $185.00 a biti pletena takoj, toda i ton jo pe ledi lo BShb^^^ itott ^BftMP^flPk Ip^^l^pftr ^yJWlPPlpS sHMHpk' o nolteno tvrdko katero nonun Je. pomagati revetem do aeaao-itoinostl. Ako piiete, prilollto znamko ne odgovor, vondar po J* BkJbolj*, d* prldM, takoj OMbno. FRANK CHANCHER CO. SOOM a. MM CUBT1S »T.. SSNVSS, COLO. Za člane In članke S. N. P.J* h wot U kan folk fab" 71f S. Mlllirl A*., CWupJII. BANKA PRVA DRUGA V PITTSBURGH!), PA. Pošilja tedaj z garancijo UUANOV LETO 100 Kron za $14.00 »S J'I • I neske večje kra •tari se pa pilite z i Krai; nižjih , J '-»V, cenah, ter P® iste po Bank National Second First PITTSBURGH. or Ps. & Corner LASTNI Izvirno poiraiiu ^p T(OMOWAL1IECEIF1) kimmmm Mili« poitoi nrod is iUr*K> kraja. priia raakemu, da j« o,ibi ki fU ji po»Uli denar in kt f» »i dobim« no, v ****"0 ** 1 DAVAiHJlOBHS:. §.---M i 76 100 kron u..........$14A0 kron .............* " mam in k*M u $1 50 200 kron u.......... 10 kron m............J*-"' "T: 458.00 JO kron .............400 kron ta..........fNUW »l ^. __ Alio 500 kron ............filje krod ..............trr: r* __ m4&joo 10 kron xa.........1000 kron aa......... ZA DHAI JAMČIMO VSAKKM «.UČAJUI PrekM li (Imtu >WM71ti J**"7'2®"3 AMERICAN Hrtmigl aopar kajrij... L00 Partoonra toper glavobol.. 1.00 PAR STATE B rcaaUkt 430 Strani I to Kar so se po0UdnJI *m poštne nmnere izboljitle Mdno 2m tako btao naalornika t rok«, p*2 p* r Uku 20 do 24 dni. 5i fton - sipio $7.21 tail® I manj« p« denari« poalati potom brzojava. 82 Cortiandt Street, New York, N. Y 6104 St Clair Ave., Cleveland, 0. 10 iw 5c lOlorfc. lakaj M M Mili najbolj-wilt mad vaad? čiste, bogate zadovoljive Una* tajanja, ki ja chman * Thdnl predmeti m Nebo kupni in preinje dela Ikitljic \\\ Pndnjl (toll Uutljloaomdnl pol oaata Hi » gotovini ali pa ttajajo kot oall kupoai Naive$a slovanska tiskana v kmaM je —Narodna Tiskarna—