Leto VII. štev. 223 Ljubljana, torek 28. septembra 1926 Poštnina pavšaHrana. Cena 2 Din = l«haja ob 4. zjutraj, aa Stane mesečno Dm 25-—; za inozemstvo Din 40*— neobvezno. Oglasi po tarifu. Uredništvo s Ljubljana, Knaflova ulica štev. 5/L Telefon štev. 72, ponoči tudi štev. 34. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravnfštvo: Ljubljana, Prešernov« ulica št. 54. — Telefon št. 36. tnseratni oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica št. — Telefon št. 49» Podružnici: Maribor, Barvarska ulica št. 1. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri poštnem ček.zavodu: Ljub-jana št. 11.841 - Praha čislo 78.180. Wier,Nr. 105.241. Prekinjene zveze Danes ponoči so bile skoraj vse telefonske zveze iz Ljubljane prekinjene. Izostale so večerne vesti iz Beograda in Zagreba, a tudi s Prage in Dunaja. Blisk in grom je celo motil našo radio-postajo ter od časa*do časa onemogočal sprejemanje. Ljubljana, 27. septembra. Iz Cavtata poročajo, da je za posl. Komnenovieem sedaj izjavil tudi gospod Nikola Pašič. da je bila napustitev Naci-jonalnega bloka velika pogreška NRS. da pa obžaluje, da g. Pribičevič tako ostro nastopa proti radikalom. V koliko to vesti formalno odgovarjajo istini. ni možno kontrolirati. Demantirajo se ne. Stvarno so gotovo zadele mišljenje gospoda Pašiča. Danes ni čas za rekriminacije, to pa mora vsakdo priznati, kako opravičeno jc bilo ogorčenje SDS. ki ga še danes množijo silna preganjanja nienih pristašev, kakor tudi vseh drugih naciionalnih elementov, posebno v Bosni in Hrvatski. Ni dvoma, z dnem, ko so radikali razbili Nacijonalni blok, ic začela interna kriza NRS. Vzroki so tnnogobrojni. Politiko. na katero je g. Pašič pristal meseca julija 1925.. ni smel sprovajati državnik, ki je vodil vodilno vlado Nacijo-nalnega bloka. S tem je NRS zopet enkrat pokazala, da ji je oportunizem postal vrhovno politično pravilo. Oportunizem je v vodstvu držav mnogokrat na mestu, a dosledno sprova-ian. dotično stranko ne samo moralno ponižuje, temveč ji sploh jemlje moč jakih odločitev in ukrepov. Načela in programi se ne daje brez kazni zaničlji-vo odrivati med staro šaro. Jugoslavija že osem let z malimi intervali trpi na oportunističnih koalicijah. Končno prihajamo tako daleč, da nihče ne ve prav, kaj in kani se hoče. Ali sc res hoče narodno edinstvo? Ako da, čemu se od zgoraj odpira pot centrifugalnim silam? Ali se hoče državno edinstvo? Ako da. čemu se pobija med Slovenci in Hrvati edine elemente, ki se zanj iskreno- bore? Ali se hoče Ustavo provesti? Qemu se ne izpeljejo samo-ugrave in decentralizacija po oblastih? Ista nedoslednost ie v vseh organizator-nih in tudi v ekonomskih vprašanjih: N. pr. ali se hoče podietia razdržaviti? Ako da. potem ie politika v inonopolski in v železniški upravi nerazumljiva. Ako g Pribičevič in SDS nanadaio NRS. ne delajo tega iz osvete. ker so bili 1. 1925. od radikalov prevarani. Tudi ne iz osebne maščevalnosti, čeprav bi ti občutki bili umljivi. SDS vidi. da je opor-tunistična politika, ki NRS sili za vsako ceno ostajati na vladi, veliko z!o. Nazaj k dosledni, načelni politiki, ta potreba raste od dne do dne v vseh podrobnostih naše uprave. Samo stabilnost gotovih načel more narodu biti pravo zaupanje v državo in njeno vodstvo. Naši bratje v Šnmadiji tega morda ne vidijo tako neposredno, a v Vojvodini, Južni Srbiji, Bosni, Hrvatski in ne nazadnje v naši Sloveniji čutimo večno kolebanje od zgoraj kot fatalno slabost države. Zato treba prav razumeti akcijo g. Pribičeviča: On noče novih oportu-nitetnih izhodov, on hoče pospešiti de-finitivum. Ta definitivum, t. i. večinska nacijonalna stranka Jugoslavije, ki bo po jasno očrtanih načelih Ustave spro-vedla organizacijo države, mora priti. Čas nezdravih koaliciji gre h kraju. Cim prej tem bolje. V Beogradu so silno nervozni radi Pribičevičevih shodov. Toda oni bi morali pogledati resnici koraižno v oči in videti, da narod vedno ostentivnejše odobrava Pribičevičevo tezo. Polemizirati z eno ali drugo govorniško gesto, ne koristi nič in ne spravi s sveta temeljne resnice, iedra Pribičevičevih izvajanj. Nedeljski shod v Ključu, kjer jc SDS imela pri zadnjih volitvah v celem srezu 197 glasov, radikali pa nad 4200, pa je sedaj tisočglava množica ogorčeno zatrla motilne poskuse radi-kalskih agitatorjev in prirejala burne ovacije voditelju SDS. dočim si navzoči poslanec NRS ni upal stopiti pred narod, ie znamenje, ki ga ni moč prezreti. Ustvarja se nova politična atmosfera in za vse, ki trezno presojajo položaj in znajo nekoliko gledati v bodočnost, bi bjlo dobro, da tega iakta ne prezrejo. Ako ie Pribičevič vzkliknil: rad:ka!ska fronta je predrta! pomenia ta n.iegov klic več nego izraz strankarsko - politične samozavesti, pcmenja koustatacijo, da se podira fronta neiskrenega oportunizma in da hoče narod čisto situacijo. V tem ie velik del skrivnosti Pribičevičevih velikih uspehov baš tudi v krajih, kier se je dosedaj rtklc, da cc'o zrak po redikalsko diši. Krvavi spopadi med socijalisti in klerikalci na Dunaju Dunaj, 27. septembra, (brž.) Včeraj jc prišlo med socialističnimi in katoliškimi mladinskimi organizacijami do krvavih spo* padov. Policija je bila prisiljena nastopiti z golimi sabljami. Sedem policistov in 6 de» monstrantov je bilo težko ranjenih. Večje število izgrednikov je bilo aretiranih Politični komentarji v Beogradu Govorice o Pašičevih namerah novičevega optimizma. — Beograd, 27. septembra r. Radi današnjega pravoslavnega praznika ni bilo nobene važnejše konference. Tudi anketni in finančni odbor nista poslovala. V vseli političnih krogih se mnogo komentirajo Pašičeve izjay£ y Cavta-tu, posebno oni del, ki govori o Naci-jonalnem bloku in pa njegove pritožbe proti ostremu nastopanju Pribičeviča. Smatra se, da je Pašič hotel s tem še iz Cavtata vsaj nekoliko omogočiti stik s Pribičevičem. Razumelo se je celo, da bi moglo priti med njim in Pribičevičem do sporazuma in reorganizacije Nacijonalnega bloka. Pašičeve in dvomi o utemeljenosti Uzu- Radič zopet v Zagrebu. ostre besede proti HSS se splošno smatrajo kot potrdilo, da govorice, ki so jih širili zadnje tedne ožji Pašičev pristaši, niso neosnovane in da je optimizem g. Uzunoviča zelo malo utemeljen. Govori se tudi, da se Pašič že prihodnji teden vrača v Beograd. Zagreto, 27. septembra r. Snoči jc prispel Radič iz Ženeve. Novinarjem ni hotel dati nobenih izjav. Dejal je le: »vse je dobro«. Danes dopoldne je kon-feriral z raznimi svojimi najintimnejšimi zaupniki in verjetno je, da se bo še tekom tedna vršila seja predsedstva HSS. Nikola Pašič o Narodnem bloku Obžaluje, da se ni na podlagi Narodnega bloka ustvarjala politika sporazuma. — Pravi, da treba odstraniti vse, ki kvarijo ugled in konsolidacijo države. Dubrovnik, 27. septembra, p. V soboto so došli v Cavtat radikalni poslanci dr. Milan Stojadinovič, Pera Ivaniševič iu dr. Nikola Živkovio, ki jih je včeraj dopoldne sprejel Pašič. Poročali so mu o agitacijskem potovanju po Črni gori. Govorilo se je ob tej priliki tudi o hrvatskem separatističnem slavju v Dubrovniku, za katerega so izdali dubrov-niški Hrvati letak, ki naglasa, da je Dubrovnik krona hrvatskih primorskih mest, ki poziva Srbe, naj se udeleže proslave kot gosti. Gosp. Pašič je obširno govoril o tem ter povdarjal, da smatra za veliko pogreško, ako bi bil Dubrovnik separatističen. «Ako radi-čevci delajo za razdvajanje Srbov od Hrvatov,> je dejal Pašič, t>nlavila spod«jo lurlau-sko ravnino V Tržiču in v Ronkih je voda vdrla v stanovanja in trgovine ter odnesla mnogo blaga. Trst jo ostal vso noč l»rez električne razsvetljavo do danes opoldne. Tramvajski promet je bil do danca opoldne prekinjen. Vlaki so prihajali v Trst s šesturno zamudo, ker je bila proga na več krajih zasuta. Prav • tako so bile do danes opoldne prekinjene vse telefonske iu brzojavne zveze z notranjostjo države in inozemstvom. Toča je povzročila na polju veliko Sko J j. Poincare o zunanji politiki Francije Francoski min. predsednik naglaša miroljubnost Francije pod pogojem nedotakljivosti njenih meja in rednem plačevanju reparacij. ši\ u narodov, kakor Francija, ki zahteva Podrobnosti o nevihti na deželi še manjkajo. * Saiut Mnuru-e, 27. septembra (brž.) Železniški niust simplonske železnice je bil i>o hudi povodnji oJplavljen. Nevv York. 27. septembra (brž.) V Rockey Montaius divjajo strahoviti snežni viharji. V državi Montaua je padla temperatura ua <5 slopinj pod ničlo. V južni Kanadi je nastopil silen mraz, ki je uničil žilno letino. Škoda se ceni na 12 milijonov dolarjev. Več tisoč živine in ovac je zmrznilo. Louilon, 27. septembra (br/.) Braz.ilja.nsko mesto Itanibo je strahovit ciklou skoraj ]k> polnoma porušil. Mrtvih ie več kot 200 ljudi iu 1000 težko ranjenih. Pariz, 27. septembra (brž). Včeraj je govori! Poincare lia kongresu vojnih pohabljencev v Saiut Oermaln Laye-u. V svojem govoru jc povdarjal. da čustva bivših bojevnikov niso v ničemer bojevita, kajti so sami spoznali vse grozote minule svetovne voinc. Ako bo Nemčija desavuirala delovanje bivših nemških vlad. bo mnogo pripomogla k pomirjeniu sveta. Francija si edino želi mir . v Evropi in nedotakljivost svojih meja. Akoravno Francija ni kriva ua hudi preizkušnji, ki jo ic pretrpela, si kljub temu nalaga velike žrtve, da potom reforme državne administracije uravnoteži proračun ter oživi narodno gospodarstvo in aktivnost francoskega naroda Zbornica bo. imela kmalu priliko izraziti svoje zaupanje ali nezaupanje delu sedanje vlade. Nobeden narod ni sodeloval z večjo vnemo pri mirovnem delu v Dru- samo, naj se ji zajamči sedanje teritoriiul-no stanje in redno plačilo reparacij. Francija ui nikdar odklanjala lojalnih razgovorov z Nemčijo in je pripravljena razpravljati o vprašanjih, ki interesi rajo obe državi. Francija hoče pozabiti mračno prošlos: in ne goji nikakega sovraštva napram svojim prejšnjim sovražnikom. Danes kakor jutri je vedno pripravljena k poizkusom po-mirjen.ia in zbližan.ia v okviru sklenjenih mirovnih pogodb in zvez pod pogojem, da sc v ničemer ne dvomi nad vojno krivdo bivše nemške cesarske vlade. Končno je povdaril Poincare, da pridobiva ideia zbližan.ia v Nemčiji- vedno več tal in da ie francoska vlada dovolj močna, da doseže prav tako podporo tudi od francoske javnosti. Razprava o premogovni krizi v angleškem parlamentu Stavkujoči rudarji pripravljeni za pogajanja. — Odklonljivo stališče lastnikov premogovnikov. — Macdonald zahteva odpravo zakona o osemurnem delavniku. London, 27. septembra (brž). Včeraj je imel rudarski tajnik Cook v Radstocku govor, ki ie značilen za scdauii položaj v premogovni krizi. Cook jc dejal: cC-e žc moramo popustiti, jc bolje, da popustimo disciplinirano. Ne želim sicer prisilne rešitve, vendar bi jo sprejel, ker vem, da se plače ne morejo znižati upravičeno. Mi nočemo osemnrnega delavnika, pripravljeni pa smo, da pričnemo delo na podlagi znižanega eksistenčnega minimuma. Nc želimo kompromisov, toda pogajati se bomo rr.Grali. Dotok rudarjev -:ia delo narašča in je zaposlenih več kot 100.000 mož.» Včeraj ie govoril v Warringtonu predsednik trgovske zbornice Philip Cunliieii-ster. V svojem govoru .ie povdarjal, d^ se rt:ora premogovna kriza rešili, ker ima angleško gospodarstvo radi nje že nad 200 milijonov funtov škode. K temu je prišteti še izgubo v izvozni trgovini, ki trpi radi stavke velikansko škodo. Ako se hoče premogovna industrija reorganizirati, je to megoče edinoic v urejenih razmerah in v ozračju miru in zaupanja. London, 27. septembra (brž). Na današnji seji spodnje zbornice je otvoril debato premogovni krizi ministrski nredsednik Baldwin, ki je dejal, da kaže premogovna industrija že' več let popolno nesposobnost, da reši sama svoje probleme. V splošnem je vlada zavzela posredovalno stališče. Ministrski predsednik jc nato očrtal zgodovino sedanjega spora med rudarji in lastniki premogovnikov, Povdarjal je, -da ga jc v zadnji dobi zastopal mej njegovo odsotnostjo Churchill, s katerhn je bil vedno v zvezi. Mnenja -jc, da so Churchill in njegovi tovariši delali v težavni situaciji z vso spretnostjo. Nato se je bavil ministrski predsednik s sklicanjem skupne konference lastnikov, rudarjev in zastopnikov vladc, katere sc pa lastniki niso hoteli udeležiti. Baldviu meni, da so lastniki s tem napravili veliko pogreško. IJo njegovem povratku iz Francije so se ponovno vršila pogajanja za rešitev krize na podlagi sporazuma, veljavnega za vso državo. Rudarji so postavili svoje protipredloge, s katerimi so se izjavili pripravljene pristati na znižanje plač, nikakor pa ne na podaljšanje delovnega časa. Vlada jc vse mogoče storila, da pride do zadovoljivega zaključka, toda tudi ta pogajanja so se razbila. Vodja delavske stranke Ramsay Macdonald je povdarjal, da se ie v septembru po pismu rudarjev, ki je predlagalo konferenco vseh interesiranih. vlada strinjala s predlogom rudarjev in smatrala ta dokument za doveljno podlago obnovitvi pogajanj. Da ni prišlo kljub temu do pozitivnega rezultata pri pogajanjih, ie kriva vlada, ki ic sama z zakonom o osemurnem delavniku oslabila svoje stališče napram lastnikom rudnikov. Macdonald jc končno predlagal, naj se ukine do nadaljnega veljavnost zakona o osemurnem delavniku. Ta naredba bi skrajšala trajanje premogovne krize za najmanj dva meseca. Rusko-litvanska pogodba Pariz, 27. septembra, (brž.) Litvanski zu= nanji minister se je odpeljal v Moskvo, da podpiše z Rusijo pogodbo, v kateri sc Vil. na priznava Litvi. Ta pogodba sc smatra kot sovražen akt proti Poljski. Verski boji v Litvi Kovno, 27. septembra, (brž.) Tu je pri. Slo med Litvanci in katoliki, ki so skušali prirediti proccsijo, do krvavih spopadov. Pred cerkvijo je prišlo do streljanja, pri čemer jc bilo ranjenih 9 oseb. Avtomobilska nesreča Rim, 27. septembra, (brž.) Osebni vlak Napolj=Rim jc zavozil v neki avtomobil. Dve osebi sta ostali na mestu mrtvi. Italijansko-španske demonstracije pred Tangerjem London, 27. septembra, (brž.) Za sredo je nameravana italijansko=španska demon, stracija vojnega brodovja pred Tangerjem. Rim, 24. septembra, (brž.) Vladni krogi zanikajo vest, da se bo udeležila Italija go» morske demonstracije v Tangcrju, Izid zborničnih volitev v industrijski skupini Nositelj klerikalne industrijske kandidatne liste, inž. Vladimir Remec je propadel. — Ž njim vred je propadla v IV. kategoriji celokupna klerikalna kandidatska lista, izvoljeni so pa med drugimi gg. Ivan Rebek, Franjo Sire in kot namestnik Jakob Zadravec, dasi je bila baš proti njemu naperjena ▼ tej skupini glavna volilna borba. — G. Remca so zamenjali klerikalci z gospodom Golograncem, ki je v II. kategoriji izrinil oHcijelnega kandidata «Zveze industrijcev* g. dr. Pipuša. — Od 16 članskih mandatov ima SLS v industrijskem odseku le dva v svojih rokah. L KATEGORIJA. Člani: Včeraj popoldne ie Volilna komisija Izvršila skrutinij glasovanja za industrijsko sekcijo. Tu so se bile tekom volilne borbe razvile prav posebne razmere. Kandidate za to sekcijo je prvotno postavila le Zveza industrijcev, v kateri je organizirana velika večina naše industrije. Kandidature so bile postavljene soglasno in brez ozira na politično pripadnost. Naenkrat pa se je tudi tu pojavila klerikalna intriga in gg. Jelačin ter Ogrin sta razposlala industrijcem okrožnice s posebno listo, ki je imela namen, da spravi čim največ klerikalnih zaupnikov tudi v to skupino in raz-dere solidarnost industrijskega zastopstva v Zbornici. Zlasti divjo gonjo je vprizorila klerikalna agitacija proti ve-lezaslužnemu obrtniškemu voditelju Iv. R e b e k u iz Celja, proti starosti slovenske industrije g. Jakobu Zadrav-cu iz Središča, pred katerim je v ostalem tudi »Zveza industrijcev« dala prednost Gezi Hartnerju, ter proti agil-nemu g. Franiu Sircu iz Kranja. »Ti morajo propasti!« To je bilo geslo klerikalnega volilnega boja. Tej intrigi, ki je napredne kroge močno vznemirila, Zveza industrijcev ni pripisovala posebnega pomena. Trdilo se je, da je solidarnost med industrijo v Sloveniji tako močna, da ni dvoma, da bodo njeni kandidati na celi črti prodrli. Ta zagotovila so nekoliko pomirila napredne kroge, ki pa so, videč vneto in vedno boli divjo agitacijo klerikalcev in njihovih zaveznikov, dasi neradi, vendar Ie predlagali svojim somišljenikom za III. in IV. kategorijo nekatere spremembe, v ostalem pa niso hoteli kvariti kandidatur stanovske organizacije. Rezultat volitev je pokazal, da volilci niso hoteli nasesti klerikalnim intrigam. V IV. kategoriji, kjer se je bila najljutejša bitka med naprednim in klerikalnim volilnim odborom, so bili klerikalni kandidati uprav razirani. Propadel je poleg drugih klerikalcev nosilec klerikalne volilne liste inž. VI. Remec, na katerega je stavila SLS, ker je brat prof. Remca, vso nado. Prodrla pa je v IV. kategoriji na celi črta napredna kandidatska lista, na kateri so vsi oni, radi katerih se je SLS spustila v boj. Izvoljen je g. Ivan Rebek, izvoljen g. Franjo Sire, izvoljen (kot namestnik) pa tudi g, Jakob Zadravec. Edini eiekt klerikalne volilne borbe v industrijskem odseku je ta, da je mesto inž. Remca izvoljen g. Golo-granc, a da je ta izrinil z večino samo 3 glasov iz Zbornice odličnega gospodarskega zastopnika dr. Pipuša, predsednika »Zveze industrijcev«:. Mesto inž. D r a č a r j a, ki je dobil v II. kategoriji 86 glasov, je prišel v Zbornico s pomočjo klerikalne kampanje g. Geza Hartner s 87 glasovi. Od vseh 16 mandatov v industrijskem odseku sta končno ostala v rokah SLS samo dva (mandat g. Gologranca in g. La-hovnika). To je rezultat klerikalne borbe in danes je gospodi lahko žal, da se je spustila v boj, ki znači v končnem efektu zanjo samo poraz. Rezultat volitev je tudi pokazal, da Je bila »Zveza industrijcev« preveč samozavestna jn videti je, da je njen volilni aparat popolnoma odpovedal. Izvoljen je sicer z lepo zaupnico njen predsednik Dragotin Hribar, ki je dobil poleg g. Lenarčiča od vseh kandidatov največ glasov, držati pa ni mogla niti kandidature predsednika svoje štajerske sekcije dr. Pipuša, ki je podlegel klerikalnim intrigam. Industrijski odsek Zbornice je sestavljen takole: Skriec Rihard, ravnatelj TPD (43 glasov). Krejei Anton, tovarniški ravnatelj (42 glasov). Westen Avgust, tovarnar (39 glasov). Praprotnik ATgust, podpredsednik KID. (28 glasov).. Namestniki: Gorišek Mirko, tovar. ravnatelj (43 glasov). Ing. Klinar Anton, upravni svetnik TPD (40 glasov). Rosenberg Josip, industrijec (24 glasov). Kozina Peter, tovarnar (24 glasov). V manjšini 6ta ostala s 15 glasovi klerikalni kandidat Anton Rojina in njegov namestnik Mihael Rožanc. U. KAT-UORIJA Člani: Hribar Dragotin, tovarnar (173 glasov). Lenarčič Josip, tovarnar (173 glasov). Gologranc Konrad, stavbenik (88 glasov). Hartner Geza. paromlinar (87 glasov). Namestniki: Kailež Anton, industrijec (149 glasov). Ing. Šuklje Milan, uprav, svet (123 glasov). Vehovar Franc, industrijec (87 glasov). Pivec Rupert, ravnatelj (87 glasov). V manjšini sta ostala kandidata Zveze industrijcev gg dr. Pipuš Radoslav (85 glasov) in inž. Dračar Anton (86 glasov). 01. KATEGORIJA. Clanl: Bonač Fran, tovarnar (88 glasov) Glaser Julij, stavbenik (85 glasov). Lahovnik Fran, industr. (51 elasov). Kozina Peter, tovarnar (45 glasov). Namestnik!: Ravnikar Franc, industr. (68 glasov). Pogačnik Hinko, tovarnar (66 glasov). Resman Vinko, industr. (44 glasov). Pirich Paul, tovarnar (44 glasov). V manjšini je ostal kandidat Zveze industrijcev g. Sire Franjo (43 glasov) ter Zadravec Jakob (37 glasov). Pri namestnikih je po žrebanju ostal v manjšini kandidat ♦Zveze industrijcev« k. inž. Tomšič (44 glasov. IV. KATEGORIJA Člani: Rebek Ivan, industrijec (30 glasov) dr. Rekar Ernest. industrijec (30 glasov) Diehl Robert, industrijec (30 glasov) Sire Franjo, predsednik »Puškarne (28 glasov) Namestnik): Zadravec Jakob, paromlin (29 glasov) Lajovlc Emil, tovarnar (25 glasov) Glaser Viktor, industrijec (23 glasov) Ribnikar Adolf, podpredsednik »Delniške tiskarne« (29 glasov) Propadli so vsi kandidatje in namestniki klerikalne kandidatne liste, med njimi tudi inž. Vladimir Remec, dr. Mirko Božič ter Ivan Avsenek, poslovodja dr. Zabret & Comp. Ugotovitev legitimacij obrtniških volilcev Včeraj dopoldne je končala volilna komisija za zbornične volitve pregled in protokoliranje volilnih legitimacij obrtnega odseka. Neveljavnih je bilo v tej sekciji 349 glasov radi nedostatkov pri volilnih legitimacijah. Za I. katego-rij9 so bile ugotovljene 703 volilne legitimacije in glasovnice, za II. 814, za III. 2212, za IV oa 13.026 veljavnih legitimacij. Včerajšnje popoldne je volilna komisija pregledovala in štela glasovnice v vseh štirih kategorijjh industrije. danes dopoldne oa se pričaka-je, da bo to delo dovršila za vse kategorije trgovskega odseka. Pomembno Pribičevičevo zborovanje v Bosni Beograd. 26. septembra p. Pribičevičevi icdi v Bosni so predmet vedno večje po-jrnosti političnih krogov. Listi o njih ob-,;rno poročajo. Današnja .Politika* javlja m. dr. o pomembnem shodu v Ključu: V petek zvečer je Pribičevič došel v Ključ, kjer ga je ljudstvo navdušeno sprejelo. Shod v Ključu je bil eden najzanimivejših, ker jc prišla tu do ostrega izraza medstrankarska borba, ki se vrši v tamošnjih krajih. Radikali, ki so imeli doslej v srezu ogromno večino (nad 4000 glasov Droti 197 demokratskim!) in državni organi so zastavili vse sile, da bi Pribičevičev shod onemogočili ter razgr.ali. Atmosfera je bila v soboto popoldne pred snodom zelo napeta. Mnogoštevilne žandarmeriiske pa-trole so križarile po mestu, zasedale dohode k zborovališču in zavračale seljake od udeležbe. Odkrito se ie govorilo, da bo shod razbit in da bo došlo do krvavih incidentov ako bo Pribičevič govoril proti radikalom. Medtem ko so se v drusnh krajih Bosanske Krajine zadržali radikali napram Pribičevičevi akciji več ali manj pasivno in mirno, ie radikalski poslanec iz Kliuča Dušan Čebedjič s skupino svojih ljudi skušal onemogočiti včerajšnji shod, pri čemer so mu zlasti pomagali trije uradniki iz kabineta prometnega ministra Vase Jcvanoviča, ki so s tem namenom došli dan prej v Ključ (!!) Ob 11. dopoldne je došla velika množica občinstva v sprevodu pred hotel, v katerem se je nastanil Pribičevič, in ga spremila na zborovališče. Ko se je pojavil Pribičevič na tribuni, je pričela skupina 40 radikalov ped vodstvom posl. Cebedjiča in omenjenih treji uradnikov vzklikati: «Doli Pribičevič, živio Pašič!* Skušali so onemogočiti zborovanje tudi z žvižganjem, toda množica je to preprečila z burnimi ova-cijami Pribičeviču. ki je pri tem vzkliknil: «Prebili smo radikalsko fronto v Ključu.* Treba je vedeti, da je radikalska stranka dobila pri zadnjili volitvah v Ključu 4232 glasov, sam. demokrati pa samo 197. Pribičevič ie v svojem govoru pozval posl. Dušana Cebedjiča, naj pove zborovalce.n, zakaj Pašič ni več predsednik vlade. Ostro je napade! radika'ske voditelje zaradi njihove nesposobnosti, zlasti pa prometnega ministra Vaso Jovanoviča. ki ie Doplavil svoj volilni okra' z brezplačnimi železniškimi kartami, s katerimi se vozijo radikalski agitatorji. Izvaianja Sv. Pribičeviča so sprejeli zborovalci z velikimi ovaciiami. Po shodu je Sv Pribičevič izjavil novinarjem: cAko smo .nogli poraziti radikale v Ključu, kje: celo zrak po radikalsko diši. potem smo gotovi, da bomo zmagali tudi povsod drugod.* Po shodu so Pribičeviča nosili v sprevodu na rokah skozi mesto. Iz Ključa je odpotoval Pribičevič z generalom Zivano- vičetn in posl. dr. Boškovičem v Savski most, kjer pa je prejel obvestilo, da je njegova hčerka Smilja opasno obolela. Vsled tega se je takoj odpeljal v Beograd. Vprašanje odgovornosti pri Slavenski banki Velevažen dokument, ki dokazuje polno odgovornost B. d. P. in TPD. napram vlagateljem in upnikom banke. Povodom krize v Slavenski banki objavljajo klerikalni listi, katerim pa še prednjači glasilo upravnega svetnika Lj. k. b. g. Jelačina hujskajoče članke, ki naravnost izzivajo brezobzirne odgovore. Toda zadeva je tako resna in v vprašanju sc tako vitalni interesi našega narodnega gospodarstva, da je pač prva dolžnost, se ne dati speljati na stranpota in ne spuščati v borbe na postranskih bojiščih, dokler ni doboje-vana glavna bitka za osiguranje mili« jonov slovenskega denarja, kj so bili zaupani Slavenski banki. Ne dolžimo nikogar in nočemo reči, da je to namen izvestne domače gonje, a konsta-tirati moramo, da se gori omenjeni hujšajoči članki očividno krijejo z željo Banque des Pays zatemniti svojo odgovornost napram vlagateljem in drugim upnikom Slavenske banke ter v najkritičnejšem času odvrniti pozornost od jedra cele stvari. Vedno znova in znova je treba pov-darjati. kdo ima prvenstveno dolžnost napram vlagateljem. Pred dvema letoma je Banque des Pays po svojih zaupnikih prevzela vso upravo Slavenske banke. Od 1. 1924 je imela v banki svojega pooblaščenca s pravico »veta«, upravnemuu svetu je predsedoval njen dunajski generalni ravnatelj, glavni upravni odbornik je bil istotako ravnatelj njene dunajske podružnice. Niti najmanjša odločitev se ni mogla več zgoditi brez njene odobritve, da upravni svet je postal korporacija na papirju in ga letos menda sploh niso več sklicevali. Banque des Pays je izvršila I. 1925 natančno revizijo stanja Slavenske banke, precenila njene izgube ter v pokritje teh izgub izvršila kot lastnica ogromne večine delnic odpis delniške glavnice za 40 milijonov. Izjavila je, da je zavod s tem saniran in postavila mu je na čelo novega generalnega ravnatelja v osebi g. Pilca, ki ie naravno delal ne Ie po intencijah. temveč po neposrednih naredbah merodajnih faktorjev, kakor on gospode od B. d. P. sam imenuje. Mi danes objavljamo dragocen dokument (ki pa ni edini), ki nad vsak dvom dokazuje polno odgovornost B. d. P. odnosno Trboveljske premogokopne družbe, ki je v rokah B. d. P. in se danes nahaja v posesti večinskega paketa delnic Slavenske banke. Po enoletnem delovanju javlja g. Pile svojim podrejenim ravnateljem z vsem ponosom, da je prišla doba novega razmaha, samozavestno napoveduje, da bodo morali tudi drugi bančni zavodi »rezati« in reducirati in še povrh prezirljivo nanrguje, da je neka druga banka (katere akcije so v velikem delu v posesti Slavenske banke) odvisna od zdravja njegovega zavoda. G. Pile poziva ravnatelje na novo delo za pridobivanje novih vlagateljev in komitentov. Ta okrožnica je bila razposlana 11. avgusta letošnjega leta, ona je izdana očividno po nalogu merodajnih faktorjev, t. j. B. d. P. in TPD in je nesporno pojačala zaupanje v zavod ter zatrla zadnje sledove dvomov o popolnem ozdravljenju banke. Z njo pa je tudi doprinešen ne^^dblten doka z popolne odgovornosti Banque des Pays in v vseh krogih vzbuja veliko začudenje, da veliki francoski zavod dopušča samo domnevo, da hoče napake in zlorabe svojih funkcijonarjev naprtiti na rame vlagateljev v Jugoslaviji. V tem pogledu prihajajo na dan ne samo pogreške, ampak tudi čini kazenskega značaja. Okrožnica generalnega ravnatelja. Pilca se glasi: Slavenska banka d. d. Ravnateljstvo. R. Pile generalni direktor Zagreb. 11. avgusta 1926 Spoštovan, gospod ravnatelj! Namen mojega pisma je, da Vam na kratko opišem stanje banke, katerega sem dosegel v svojem stremljenju, da boste tudi Vi vedeli Vaše delo prilagoditi splošnim prilikam zavoda in na ta način doprinesti njegovemu napredovanju. Naša uprava je imela srčnosti in koncem pretečenega leta priznala pred javnostjo svoje stanje in tako samozavestno v smeri sanacije veliki del svoje glavnice odpisala. Mislim, da se ne motim, ako trdim, da bodo morala mnoga druga društva v doglednem času napraviti isto, kar smo ml že napravili, ker je to edino zdravo. Po teh merah nisem smel takoj lahkomišlieno zahtevati od naših veleakcijonarjev in zunanjih pri. jateljev, da nam takoj stavijo večja sredstva na razpolago, temveč sem se v prvem redu posvetil, kakor Vam je znano, intenzivno pasivnemu delu. stremeč za tem. da se osebno prepričam in ugotovim vrednost vse aktive. Za ta čas smo sistirali podeljevanje večjih kreditov. kateremu pa ni bil vedno razlog pomanjkanje gotovine, temveč v prvem redu cilj. da dosežemo gotovo višino mobilitete. Paralelno podvzete so bile mere administra-tivno-tehnične narave, katere so že pokazale zadovoljuioče rezultate. V tej smeri delamo dalje, vodeči račune o splošnih ekonomskih razmerah in držeč se strogo neme njajočih principov zdravega bančnega poslovanja. Ko sem si vzpostavil pravo sliko stanja, sem pri šel do zaključka, v kateri smeri bi bilo dobro iti dalje. Moram Vam in želim reči, da so moji predlogi našli popolno razumevanje nadlež ne gospode, kateri se bodo konkretno reševali začetkom septembra ko se vrnejo še nekateri me. rodajni faktorji z dopusta. Čas, v katerem bomo mogli opu stiti naše do sedaj rezervirano stanje in nuditi širšemu trgu dokaze naše povrnjene materijalne in mo. ralne moči, nI več daleč. Da bi moja nastojama in osnove padle na plodna tla, potrebno je, da me vsi funkcijonarj' razumejo in pomagajo, da budnim očesom slede raz-vitku ekonomskih razmer in da vse. kar bi ugledu našega zavoda bilo s katerekoli strani moglo škoditi, uspešno zadušijo Ta razvitek mora biti jasen vsakomur, ki zna presoditi prilike, v katerih živi. Od Vas odvisi, da dosežete čim večjo likvidnost poverjene Vam filiiale, v stalni reviziji svojih debitorjev, vterjivanjem nemobilnih dolgov, pretvarjanjem kontokorentnih kreditov v eskomptne, ter ne pripu ščati prilike, da dobite nove kredi torje. Ako bodete tako nastojali, rastlo bo zaupanje v naš zavod in to zaupanje, kateremu se morajo druga podjetja zahvaliti, da nemoteno po. slujejo dalie, medtem ko oni interno čutijo in zdravijo posledice inflacije ter ekonomske krize. Vsi moramo biti svestni odgovornosti, katero nosimo kot funkcionarji napram našim upravam in potom njih napram onim, kateri so nam poklonili zaupanie in katerih interese smo dolžni čuvati. Kakor vidite, temelji so postavljeni in nadam se, da bode vsa gospoda razumela, da je bila dosedanja situacija prirodna posledica inflacijskega poslovanja in da so z omenjenimi pogoji stavljeni izgledi v povoljno razvijanje in iačanje našega zavoda. Pričakujem od Vas, da bodete s popolnim razumevanjem in dobro voljo sledili mojim intencijam in vzpostavili v poverjeni Vam iilija-li razmere, katere bodo v čast zavodu in tudi Vam. Prosim, da mi prejem dopisa potrdite, pozdravljam Vas spoštovanjem R. Pile m. p. Potek krize pri »Slavenski banki" Zagrebške uradne »Narodne Novine« objavljajo, da je zagrebško sodišče na prošnjo »Titanita«, d. d. za kemijsko industrijo v Zagrebu, odredilo odsvoj-no zabrano nad imovino Slavenske b. V zvezi s tem je bil včeraj dopoldne pri sodišču prvi narok in je sodišče odredilo, da mora banka v 14 dneh predložiti poroč;lo o svojem imovinskem stanju Ta čas se naj vršijo pogajanja za mirno likvidacijo. V Zagrebu se zatrjuje, da banka ni insol-ventna. temveč samo momentano nelikvidna »Titanit« je zahteval zabrano odvajanja premoženja zaradi plačila 180.000 dinarjev. Dunajski »Der Tag« piše, da vzroka krize Slavenske banke ni iskati v poslovnih neuspehih doma, temveč bolj v izgubah v blagovnih poslih ekspoziture. Kakor se nam poroča, so včeraj odposlanci Banque des Pays dunajski ri-lijalki, ki ie nad dve leti vodila gestijo Slavenske banke, poročali o poteku dosedanjih razgovorov in o trenotnem položaju zavoda. Kako stališče bo končno zavzela iili-jalka Banque des Pays na Dunaju, je ni znano. V liste je že v soboto lansi-rala, da se je morala desinteresirati. Iz poročil pa, ki dohajajo, mora uvideti, da s tem samo poveča odgovornost, ki jo ie prevzela že pred dvema letoma in ki se je večala od meseca do meseca, ko je prevzela tudi neposredno uradovanje Slavenske banke s popolnim ignoriranjem upravnega sveta. Politične beležke Ne tako, gospodje! drzno izzivajoč članek, čegar glavni namen je, gospodarsko zadevo, od katere rešitve je odvisna usoda več sto milijonov slovenskega premoženja, brezvestno zlorabiti v strankarske svrhe SLS. Izjavljamo, da se mi izzvati ne damo in pričakujemo od treznih in dale-ko vidnejših ljudi, ki imajo besedo pri cSlo vencu», da bodo paglavsko polemiko o tako resni stvari ustavili. Menimo, da ni to toliko v našem interesu kot v splošnem gospodarskem interesu Slovenije, a ne malo tudi v lastnem interesu klerikalne gospode. Tako. kakor je Iovenčevo» napoved popolne zmage označevali kot volilni manever in smo gospodom svetovali, naj ne pijejo na medvedovo kožo. Dejali smo jim, da je bolje čakati, da komisija ugotovi rezultat, ker nihče ničesar sigurnega trditi ne more. Šele nedeljski »Slovenec* je prišel do spoznanja, pa piše o svoji napovedani zmagi jako skeptično češ; Ne moremo še danes reči, v koliko je to gibanje (volitve) venčano z uspehom, zakaj volilni red z zastarelim načinom cenzusa jih še nekoliko rešuje, toda jasno je iz teh volitev, naj je izid tak ali tak, da gospodarsko življenje na Slovenskem ozdravija.* Ta »Slovenčeva* izjava ie menda za vsakega mislečega človeka nekaj drugega, kot s tolikim pompom napovedana, popolna zmaga. Menda so gospodje okoli »Slovenca* že v soboto imeli volilni revmatizem, da jim ie tako lepo napovedal prvi poraz, ki so ga doživeli v industrijskem odseku včeraj. Toliko papirja, toliko črnila, toliko slin in toliko denarja je šlo iz kase za industrijski odsek zbornice, a vse zaman. Nikogar, ki so ga hoteli, niso spravili iz zbornice, sami pa so izgubili še to, kar bi lahko imel; brez boja. V vseh 4 kategorijah in med 16 člani zbornice sta samo dva člana SLS. Res proroške so bile besede nedeljskega »Slovenca*. Profesorski kongres v Novem Sadu V Novem Sadu je bil v nedeljo otvorjen Ietošnjj kongres profesorjev, katerega se udeležuje nad 500 profesorjev iz vseh poki aj in naše države. Za letošnje zborovanje vlada še prav posebno zanimanje, ker se bo razpravljalo na njem tudi o delovanju bivšega ministra prosvete Stjepana Radiča, s katerim je prišlo društvo ponovno v jako ostre spore in je glavna uprava objavila celo protizakonite in nepravilne ukrepe Stjepana Radiča. Kongres je otvoril predsednik centralne uprave, gimnazijski direktor g. Jeremija Živanovič, nakar je bil za predsednika izvoljen prof. Rudolf Vrh ovac. Na njegov predlog je bila med viharnim odobravanjem odposlana kralju sledeča brzojavka: »S VII. kongresa, v slavnih srbskih Atenah, pošiljamo Vašemu Veličanstvu pozdrav v trdnem prepričanju, da se bo dvignila pro-sveta pod vladarstvom Vašega Veličanstva do viška na srečo ujedinjenega naroda iij naše domovine.« t Za prvega podpredsednika kongresa i i bil izvoljen g. Pavle Serdar, gimnazijski dii rektor v Zagrebu, za drugega podpredsednika pa Jovan Zivojnovič, gimnazijski direktor v Novem Sadu. Izvoljenih je bilo dalie pet tajnikov iz posameznih sekcij. Med tem je prišel na kongres v spremstvu no-vosadskega župana Ln načelnika oddelka za srednješolski pouk Magaraševiča, prosvetni minister g. Miša Trifunovič. Predsednik je g. ministra pozdravil in se mu zahvalil, da je pokazal toliko zanimanja za kongres proiesorjev. Minister Trifunovič je odgovoril, da ni prišel na kongres toliko kot minister, kolikor kot pravi prijatelj profesorjev, s katerimi je delal dolgo vrsto let ia se je mogel pri tej priliki prepričati o vseh težkočah proiesorskega stanu in delovanja Naglašal je, da toplo simpatizira s profesorji in se živahno zanima za njihova stremljenja, ter končno obljubil, da bo storil vse, da se srednješolski pouk v naši državi postavi čim prej na solidao in trdne podlago. V tem smislu bo treba izvesti zakon o izenačenju srednješolske naobrazbe v naši državi Ta zakon bo predložen skupščini že prve dni meseca oktobra. Kar se tiče materijalnega položaja profesorjev, je minister prosvete izjavil, da v tem oziru osebno ne more dosti storiti, ker je to vprašanje v zvezi s celim kompleksom raz-' nih drugih važnih državnih vprašanj Govor g. ministra prosvete je bil sprejet z viharnim odobravanjem in so udeležene! kongresa priredili g ministru navdušene ovacije Po odhodu ministra Trifunoviča so bila prečitana poročila o delovanju centralne uprave v preteklem letu, nakar se je razvila debata Zborovanje kongresa je določeno na tri dni. Voiaška konvencija med Rumumio in Polisko London, 27. sept d. »Manchester Guardian* objavlja besedilo vojaške konvencije med Rumunijo in Poljsko, v kateri je določba, da stavi Rumunija. ako bi bila Poljska napadena od Nemčije in Rusije, 13 divizij Poljski na pomoč, ako bi bila napadena samo od Rusiie, pa 9 divizij. Polovico plinskih in zračnih čet bi za Poljsko postavila Francija. Ako bi Poljsko napadla Rusija in bi se Nemčija obnašala grozeče, bi postavila Francija na razpolago ves materiial za plinsko vojno, 200 leta!, 50 letalskih voditeljev, 30 mehanikov ter popolno opremo za 200 tisoč mož ter 12 tež kih topov. Mednarodni novinarski kongres Ženeva, 27. septembra (brž.) Skupščin mednarodne organizacije novinarjev je i? volila za predsednika Francoza Georges. Bourdona. Prihodnji mednarodni novinai ski kongres se vrši 1. 192&. v Parizu. Polom rusko-azijatske banke Sangha), 27. septembra, (brž.) Rusko»azi. jatska banka je ustavila plačila. Pasiva zna. šajo približno 27 milijonov dolarjev. Na Viču in v Rožni dolini stala voda mestoma dva metra visoko. - Tri Človeške žrtve na Tržaški cesti. - V Trnovem se je podrla zatvornica. - V Žireh se je odtrgal oblak. - Sora podira jezove in mostove. - Poljanska dolina odrezana od sveta. - Milijonska škoda. - Panika med prebivalstvom. - Nalivi še trajajo. - Groze še nove katastrofe. 2e nekaj dni se je nad Ljubljano in okolico sumljivo oblačilo in podili so se gosti in teninj oblaki. Ponoči se jc tudi svetlikalo in iz daljave je bilo slišati votlo grmenje. Vedeli smo, da se nekaj zbira v oblakih, vendar pa nihče ni pričakoval, da bo sledila katastrofa, ki še daleč presega nesreče zadnjih let. Milijone in milijone narodnega premoženja so zopet uničili divje pobesneli elementi. V par minutah so se včeraj potoki iz-premenili v ogromne hudournike, reke so prestopile zopet bregove, travniki iii polja so opustošeni, vik in krik, obupno klicanje na pomoč vsepovsod. Zlasti v ljubljanski okolici in v Polhograjskem j pogorju je bil včeraj pravcat vesoljni dan, ki je zahteval tudi človeške žrtve. V nedeljo se jc £delo. da bomo imeli krasno vreme. Zjutraj zgodaj je že objela mesto in okolico gosta megla, ki pa se je kmalu dvignila in jc posijalo toplo solnce. Nebo je bilo popolnoma jasno in solnce jc pripekalo na zemljo prav intenzivno. V bližnji iu daljni okolici jc zatorej kar mrgolelo izletnikov. Toda že proti poldnevu, ko je jelo solncc žgati še intenzivneje in se je v soparici vse kuhalo, jc pripilial od morja sem dokaj močan veter in gnal seboj težke oblake. Nebo se jc v teku dveh ur stemnilo in oblaki so se zgrnili v neprpdorno svinčeno maso, čez ves horizont. Nekako ob 14. uri je jelo deževati. Bil je sicer samo lahek dežek, ki pa je padal konstantno in o katerem je moral vsakdo misliti, da se ne bo ustavil. Že tekom popoldanskih ur pa jc pričelo zlasti v hribih, v prvi vrsti v polhograjskem pogorju liti kakor iz škaia. ' Ogromne mase vode so se zlivale na zemljo s strahotno vztrajnostjo. Nad Ljubljano se je proti večeru naliv ustavil, to pa samo za nekaj ur. Okrog 22. ure je pričelo liti še silneje. Noč na pondeljek ic postajala od trenutka do trenutka strahotneja. Gosti deževni curki so biii ob strehe in ob tlak kakor za stavo. Ulice so bile v trenutku osamele in ljudje so se umaknili domov tudi iz vseh lokalov. Nevihta je trajala vso noč. vendar sc jc zdelo zjutraj, da smo preživeli samo običajen jesenski naliv. Okrog S. ure je prešel preje umirjeni dežek zopet v vihar, ki se je potenciral od hipa do hipa. Tekom dopoldanskih ur je naliv v presledkih odjenjal. toda le za nekaj trenutkov, kakor da išče sape. Dež, ki je bil ob strehe in tlak, je tvoril pravcato meglo, da se je videlo le nekaj metrov daleč. Voda se je gnala po cestah in ulicah v celili potočkih. Kanalski požiralniki, ki niso mogli sproti požirati vode, so bili v hipu zamašeni od cestne nesnage in morali so priti •mestni delavci, da so spravili nesnago z železnih mrež. V zraku so švigale strele, nebo so rezali bliski Križem-kražem in udarjal je grom na grom. Nekaj minut čez 12. se je vlila nova silovita ploha. Med ljudmi, ki so odhajali s posla domov na kosilo, je zavladala prava panika. V naglici se je bilo treba skriti po vežah in marsikdo, ki je imel daljšo pot, je čakal tamkaj dotlej, da se je mogel zopet vrniti na delo. Mestni kanali so priganjali v Ljubljanico čimdalje večje množine vode. Pritisk je postajal od hipa do hipa močnejši, voda se je penila in tvorila vsak trenutek se spreminjajoče razpenjene grebene. ki so ostro rezali v umazano gladino Ljubljanice. Okrog 15. ure so se jele kolportirati po Ljubljani alarmantne vesti, glasom katerih ogroža Vič, Rožno dolino ln vse vasi ob Gradaščici povodenj. In res. to pot vesti niso bile brez podlage. Pobesnela Gradaščica Polhograjsko pogorje je doživelo v nedeljo in v sledeči noči strašen vihar. Veter je lomil celo drevje v gozdu, vmes pa je bil ob tla tako gost dež, kakor pred dvema letoma, ko se je utrgal oblak. Včeraj dopoldne so pričeli naraščati hudourniki, ki so valili v dolino debla dreves in velikanske skale. Ljudje so z grozo opazovali, kako od ure do ure narašča Gradaščica in njeni mali pritočki. Kmalu potem, ko je odzvonilo poldne, je Gradaščica že narastla v pravcat vcle-tok, ki je snal mase vode v strašni brzini po svoji poti. Vode so trgale s seboj cele kose njiv in v trenutku so bile izpod jedene cele plasti travnikov. Ruševine, kamenje in debla so se ponekod zgostile v jezove in voda se je s tem večjo silo zaganjala čez polja. Pri Ko-zarjah okrog 15. ure popoldne ni bilo nikakega zastoja več in ni je bilo sile, ki bi vodo obdržala v strugi in ožji okolici. Kot bi trenil sc ie vlila voda v širini več kilometrov čez polja in travnike do hiš. Prestrašeni prebivalci so jeli zapirati hišna vrata, kar pa vse ni nič pomagalo. Malo še in voda je sezala do oken. Pritisk vode pa je bil tako silovit, da je utrl šipe in vodne mase so udrle v stanovanja. V nekaj trenutkih jc bila hiša od hiše popolnoma izolirana, kajti voda je naraščala z naravnost frapantno nag- lico. Šumenje vode, ki se je gnala v širokih veletokih deljenimi po posamnih hribčkih, jc postajalo tako močno, da se ni slišalo vpitja in klicanja od soseda do soseda. Vsakdo je hitel na svojem domu, da reši, kar se rešiti da. V neprestani življenski nevarnosti, da ga ne odplavi voda, je hotel vsakdo rešiti v prvi vrsti živino in jo odgnati proti železniškemu nasipu. V sredi tega pa so bili poskusi ustavljeni, kajti treba se je bilo umakniii v podstrešja Voda je namreč narastla pri pritličnih hišah skoro že do strehe. Koliko živine je potonilo v Kozarjah in bližnji okolici, včeraj sploh ni bilo mogoče ugotoviti. Po vodi je sempatja priplaval prašič, tele, zlasti veliko pa kuretnine. Na Viču voda dva metra visoka. Skoro istočasno kakor v Kozarjah je bil v nevarnosti Vič. Gradaščica je zagnala ogromne mase vode v hrib, ki pa so se takoj odbile ter se razlile v vasi. V dobre četrt ure je bila poplavljena vsa vas in do pol 17. ure je stala voda do dva metra visoko. Ljudje, ki so sprva begali semtertja, so se rešili na železniški nasip, kdor pa je ostal doma, se je moral umakniti v največji naglici v višje nadstropje ali v podstrešje. V stanovanjih je stala voda do poldrug meter visoko. Goveja živina in konji so moleli iz vode samo gobce, dočim je teleta mnogim posestnikom voda zadušila. Pri Knezu sta bili teleti odvezani ter jih je voda odnesla s seboj. Voda pa ni pobirala samo živine. Kmalu je jela dvigati hišno opravo, omare, skrinje in postelje, kar vse se je zibalo nekaj časa na prosti vodi, dokler jih ni zajel tok iii jih gnal s seboj do potokov pod železniškim nasipom. Ti so se kmalu skoro popolnoma zamašili, kajti med vse to so bile zapletene cele drvarnice, les, vozovi. živali, obleka itd. Voda je jemala s seboj vse, kar ji je bilo na potu in je na nekaterih krajih izpodjedala celo tudi že zemljo pri hišah. Tudi Giinščica prestopila bregove Kakor Gradaščica je zdivjala tudi sicer tako ponižna, mala Giinščica. Tudi ta voda je udarila iz svoje struge med Novo vasjo in Rožno dolino okrog 15. ure. Voda se je razlila v največji naglici in okrog 15.30 je segaia že do gostilne pri Končanu, Nova vas pa je bila takrat že popolnoma odrezana od Gline, Viča in Rožne doline. Pol ure zatem je prodrla voda že do gostilne Pod Klančkom ob Cesti v Rožno dolino, ki spada že pod mesto. Voda je tako napredovala skoro pol km. Cesta št. IX. je bila v hipu pod vodo, istotako paralelno tekoča cesta sredi vasi, nato pa je po nekaj minutah segla do pod Rožnika in na tej strani do železniškega nasipa na Glincah pa od nasipa deroča v veletokih skozi vas in Mestni log do Ljubljanačine struge ter je poplavila celo Barje. Na Tržaški cesti je pridrla voda do mitnice in je segala do Brezovice, to je 7 km. Voda je odnašala s seboj vse, kar je dosegla in ni imelo trdnega fundamenta. Tri žrtve na Glincah Nekako okrog 17. ure se je pripetila pred očmi neštetih učividcev, stoječih na progi ali gledajočih iz okoliških hiš, pred gostilno pri Lahni na Tržaški cesti na Glincah strahovita nesreča. Dočim preje še ni bilo čuti o človeških žrtvah, je voda v tistem hipu zahtevala kar tri naenkrat. Po Tržaški cesti v smeri proti Ljubljani ie vozil na dvovprežnem vozu počasi po vodi posestnik Janez Zdešar p. d. Malič. Na vozu je sedel on ter še tri osebe, o katerih se nc ve, kdo so bili. Pred omenjeno gostilno, kjer je pridrla čez cesto struja Glinščice, je enemu konju nenadoma spodrsnilo, ob voz so istočasno butnili valovi in ga prevrnili. Konja, voz. Malič ter dva moža, sedeča na vozu, sta izginila pod vodo, dočim je eden še pravočasno odskočil in se rešil s plavanjem k Sokolskemu domu. One tri pa je voda tirala s seboj v Gra-daščico in sploh niso prišli več na površje. Voda je nekako do 17. ure še vedno naraščala. Pri Dolgem mostu, 4 km od Ljubljane, je Gradaščica planila celo čez železniški nasip, ki je visok nad 3 m. Povodenj na Mirju Enako kakor vasi pod Polhovim grad-cem, so v vodi tudi Dobrova, Brezje in Horjul. Voda ni prizanesla tudi trnovskemu predmestju in vilam na Mirju. Voda je segala tamkaj poldrug meter. V Langusovi ulici je iz nekaterih hiš odplavila celo več kosov pohištva, ki jih jc odnesla v strujo Gradaščice in jih tirala dalje proti Ljubljanici. Med strahovitim bučanjem je siloviti vodni pritisk nekaj minut po 19. uri v Trnovem zlomil Zalokarjevo zatvornico. Trnovsko predmestje je ostalo od pol 20. ure brez pitne vode, kajti počila je glavna vodovodna cev, ki dovaja pitno vodo pod Gradaščico. Trnovsko predmestje bo ostalo današnjo noč, ki obljublja biti še strašnejša kakor včerajšnja, v temi, kajti voda je podrla skoro vse električne drogove, vsled česar se je potrgala tudi žica. Že tekom popoldneva je voda podrla in vzela s seboj leseni most čez Gradaščico na Glincah poleg Vojnovičeve elektrarne. Položaj poplavljencev v Rožni dolini, na Viču, Glincah, Trnovem in na Mirju je postal z nastajajočo nočjo še strahot-nejši. Po hišah, ki so ločene druga od druge, so klicali ljudje svoje domače, ki niso mogli do njih. Bučanje vode je njihove glasove popolnoma ubilo. Ljudje, stoječi na železniškem nasipu, so strmeli v vas in si niso znali pomagati. Nekateri so v naglici zgradili splave, vendar so vozili le počasi. In še to samo med hišami, kajti bila je vedno nevarnost, da jih ne pograbi močnejši tok in jih ne zanese ven na piano, kjer jc bila voda še vedno nad 2 m visoka. Pomoč, kolikor je bilo pač mogoče, so si delili ljudje medsebojno, kjer pa je bila nujno potrebna, so priskočili na pomoč ljubljanski gasilci. Najhujših vesti je pričakovati z Barja, ki je popolnoma pod vodo. Črna vas, Hauptmance in druge vasi so ogrožene celo v taki meri, da se je bati, da prične voda izpodkopavati celo liišc. Ljubljanica je proti večeru sicer pričela za nekaj časa padati, pozneje pa je zopet narastla. Cez breg je udarila tudi v Stepanji vasi ter v Mostah. Vevška papirnica je pod vodo in je odnašala voda s seboj papir. Hiše, stoječe na nižjih mestih, so bile v vodi in jc stala voda v stanovanjih nad pol metra visoko. V Ljubljani so ljudje kljub nalivu v gručah na posameznih mostovih opazovali strahotno valovanje Ljubljanice, ki vali s seboj razne predmete, kakor kose pohištva, vozove in živino. Govori se, da so nekateri videli med vsem tem tudi človeška trupla. V Žireh se je odtrgal oblak Strašna katastrofa jc zadela zopet Polhograjsko pogorje in Loško hribovje. Nad Žirem se jč odtrgal oblak in so v trenutku nastali hudourniki, ki so s strašno brzino drveli proti Poljanski Sori. Plazovi so zasipali potoma ceste in odnašali gospodarska poslopja in mostove. Včeraj ob 7. zjutraj jc bila v Škofji Loki Poljanska Sora še normalna, ob 8.30 je pričela polagoma naraščati, okoli 10. dopoldne pa se je dvigala tako hitro, da je bilo naraščanje opažati od minute do minute. Medtem so že priplavali po vodi hlodi, drevje, deske, deli lesenih stavb itd. Bilo je jasno, da je loško hribovje doletela strahovita katastrofa. Voda je bila tudi polna poljskih pridelkov; na tisoče in tisoče buč je bilo v njej, kar je bilo znamenje, da so bila v Poljanski dolini vsa polja opustošena. Okoli poldne je zrasla Poljanščica že pet metrov nad normalo. Valovi so nosili s seboj že dele mostov in tudi cela drevesa. Ob 14.30 je voda dosegla višek. Lansko leto zgrajeni novi betonski most v Škofji Loki med klancom pod sodnijo in Puštalom so valovi začeli najprej izpodkopavati na obeh straneh. Kinalu nato je voda drvela že pol metra čez most, nakar se je porušil. Tako je bila zveza med Loko, Gosteča-mi in Soro pretrgana. Šolski gojenci in tudi ljudje, ki so bili na opravkih v Škofji Loki, se niso mogli vrniti domov in so morali prenočiti v Loki. Šolarje so razmestili po raznih hišah. Popoldne je voda še vedno naraščala in prinašala vedno nove predmete s seboj. Videti je bilo med njimi tudi že strehe posameznih koč. Ob 17. uri je bila Sora že osem metrov nad normalo. Razlila se je čez bregove in udrla v več hiš. V petnajstih hišah na Studencu je stala deloma v kleteh, deloma do pritličja in cclo do prvega nadstropja. Po hlevih in svinjakih je bila živina v nevarnosti. Največjo škodo v Škofji Loki ima strojarna g. Krašovca, kateremu je odnesla voda poleg raznih strojarskih predmetov tudi več velikih strojarskih kadi. Pod vodo je bila dalje fužina na Studencu ob povodnji Selške Sore in Poljanščice. Veliko škodo ima tudi škofjeloški župan Hafner, kateremu je odnesla ogromne množine hlodov in desk in pokvarila tudi žago. Težka nesreča je zadela zopet g. Hribernika iz Puštala. ki mu je Hrastenica že pred 3 leti uničila skoro vse imetje. * sedaj pa odnesla ogromno lesa. Strašna morajo biti opustošenja v Poljanski dolini, od koder pa še ni poročil, ker so vse telefonske in brzojavne Poljubi me in za večno ostaneš moj suženj! (Iz zad= njega Rudolfo Valentino velefilma «Cobra». Danes v kinu «Dvor». ■ huhhuuuuiii i Danes ob 4. pol 6. pol 8. ia 9. uri. Prvič v Ljubljani I l t RUDOLFO VALENTINO ,COBRA' v prekrasnem vele filmu, 7 dejanj o ljubimca žena _ par v filmu! Pesem"srca in vzvišene ljubavi! V glavni v ogi nepozabni RUDOLFO VALENTINO in znana lepotica N1TA NALDI, najslrastnejši ljubavni Krasna igra! Mladini neprimerno! KINO „DVOR" najmodernejše kino gledališče Ljubljane. Telefon 730. Preskrbite si vstopnice pravočasno v predprodaji od 10.—12. in cd 2. dalje. Pride: BUSTER KEATON junak smeha „Hočem aamo njo". Pripravite se! zveze uničene. Podrtih je baje nad 40 brzojavnih drogov. Najbolj sta od dotokov Poljanščice narastla Hrastenica in Bodoveljska grapa. Proti večeru je narasel tudi starološki potok, ki prihaja izpod Planice. Papirnica na Goričanah opustošena. Ogromna škoda. Orožniška postaja v Medvodah je bila že okoli 1. popoldne obveščena, da je med 3. in 4. uro popoldne pričakovati največji naval vode. Toda katastrofa sama je nastopila že ob pol 3., ko je ni še nihče pričakoval. Sora je naraščala tako hitro, da se je dvignila v petih do desetih minutah najmanj za 2 m. Po njej so plavali najrazličnejši predmeti: hlodi, pohištvo, gospodarska orodja, les, drevje itd. Papirnica na Goričanah je bila ob pol 3. do prvega nadstropja pod vodo. Voda je odnesla ves spodnji lesni prostor in uničila del tvornice, tako da jc bil obrat takoj ustavljen. Le z največjo težavo so rešili zaposleno delavstvo. Pri tem je prišlo do pretresljivih prizorov. Kot zadnja so rešili iz tvornice nekega ključavničarja in delavca, in sicer skozi streho, sicer bi našla sigurno smrt. Ob 4. popoldne se je podrl most na Goričanah, ki veže papirnico z okrajno cesto, kjer vrh klanca leži škofov grad Goričane. I< sreči pa se je tamkaj zajezilo toliko naplavljenega lesa, da je ostal del papirnice nedotaknjen. Voda je segala do spodnjega ogrodja železniškega mostu v Medvodah. Hiše. ki se nahajajo med železniškim mostom in papirnico ob Sori, so popolnoma pod vodo. Le vrhi streh štrle še iz vode. Most pri Medvodah, ki veže državno cesto Ljubljana-Kranj z okrajno cesto proti Preski v Škofjo Loko, katerega je katastrofa že pred tremi leti porušila, je zopet popolnoma pod vodo. Promet je tamkaj zaprt in se vrši le čez Tacen in Vikerč ter preko papirnice v Medvodah na Goričane. Sava tamkaj ni čisto nič narasla in je bila tudi popolnoma čista. Zato pa je bila tembolj umazana Sora, ki je imela popolnoma opekasto rdečo barvo. Na Seničiči je posestvo Šušteršiča popolnoma uničeno. Voda stoji do strehe. Pri Tometovi žagi je železniška proga deloma pod vodo, tako da fce je vršil promet z vlaki le z največjo težavo. Pri tacenskem mostu so stale zvečer velike gruče ljudi, ki so z zanimanjem opazovale besneči element. Proti večeru so vozili cele zaloge papirja, ki ga je odnesla Sora v papirnici na Goričanah. Kakor se nam poroča, imajo Združene papirnice Vevče - Medvode ogromno škodo. Ob 6. zvečer je pričela Sora padati, vendar pa ne s tako naglico, kakor je poprej naraščala. Ob 8. zvečer je padla približno za meter. Ali se je položaj ponoči radi novega deževja zopet poslabšal, nam še ni znano. Oviran promet na kamniški progi Vsled silnih nalivov so hudourniki iz hribovja na levem bregu Save poplavili progo in, jo zasuli z naplavinami. Promet pri Črnučah se je vršil samo s prestopanjem. Ljudje so morali skoro uro peš po cesti proti Trzinu, kjer jih je čakal drug vlak. Položaj v Zalogu kritičen Ljubljanica je stopila 20 cm čez leseni most v Zalogu. Vlaki med Lazami in Zalogom so vozili včeraj po 9. zvečer samo s hitrostjo 15 km. V Vevčah je voda prestopila bregove in močno ogrožala tamkajšno papirnico. Nevihta tudi v Mariboru in Celju Kad Celjem iu Mariborom se je vlila ploha šele okoli osmih zvečer. Spremljalo jo je močno grmenje in bliskanje in so vse vode tekom noči znatno narastle. Nad Trbovljami je lilo kakor iz škafa. Trboveljšica in Boben sta silno narastla in nosila s seboj kamenje, hlode in drevesa. Ponekod sta oba potoka stopila iz struge in se raziila čez cesto in travnike, kjer 6ta povzročila znatno škodo. Kako močan je bil tok vode, je videti iz tega, da je prebijal na več krajih betonske Skarpe, ki so jili pred kratkim zgradili. Okrajni cesti in občinska pota so bila spremenjena v hudournike, ki so onemogočali vsako komunikacijo, to velja predvsem za Petelinovo vas ia sosedne kraje. Plazovje vleče ua Doberni doli proti kolodvoru Trbovlje. Prav tako pa tudi v Hrastniku, kjer postaja situacija vedno bolj opasua. Najbolj eksponirana mesta so zopet pri šentjurcu, kjer umetni žlebovi sicer priduo zajemajo vodo in jo odvajajo pri deški Soli " potok, vendar pa ne preprečijo, da ne bi drsalo hribovje v dolino. Sličen položaj je pri orož-niški postaji, kjer so močno popokale obrambne betonske skarpe, skozi kater-3 pritiska voda, in pri Dolinšku, kjer grozi docela uničiti vrtovje. Od postaje Sava do Zidanega mosta se izmenjujejo obhodne železniške straže, ker ee je bati, da zopet zasuje progo. Tako je na postaji Trbovlje in Hrastnik opaziti, kako nosi s se.boj najlo naraščajoča Sava med drugim tadi mnogo lesa, zlasti hlode, namenjene za transport s spla- vi. Ce bo naliv vztrajal, se je bati najhujšega. Reševalna intervencija gasilcev Ob 10. dopoldne je bil obveščal p-ilski urad v Mestnem domu, da je vdrla voda v stanovanje ua Gosposvetski cesti št. 4, kmalu za tem ua Gosposvetski >.esti št. 13 iu v barake za Dunajsko cesto, nasproti gostilne Kavčič, dalje v Gledališki ulici S iu v ftiber-tovi ulici 28. Takoj je krenilo gasilsko moštvo pod osebnim vodstvom gereuta g. jciipa Turka z motorno brizgalno £a Gosposveisko cesto 4, kjer je vdrla voda radi neprestanega deževja v drvarnice in nevarno ogrožala stanovanje hišnice in strojnika Klančnika, kjer je stala 30 cm visoko. Ko se je posrečilo gasilcem izčrpati vodo, so odšli okiog 11. ure na Gosposvetsko cesto št. 13, kjer =o prav tako izčrpali iz prizsuiuega siancvaiiju vodo. V Gledališki ulici so si stanovalci sami pomagali iz kritičnega položaja v kleten iu stanovanjih in ni bila več pvtrebna iatervea-cija gasilcev. Komaj so se vrnili gasilci v Mest ji d< ui iu se za silo preoblek!i, jiiu jo bilo sporočeno, da ogroža voda Kette - Mufucvo cesto, kjer pa radi prevelikega naliva sploh niso mogli stopiti v akcijo. Po 13. uri s j bili ponovno klicani na Gosposvetsko cesto št. 4, kjer je voda zopet zalila iste prostore iot dopoldne. Tudi tu je bil vsak napor brezuspešen, ker je voda z ^so silo lila v prostore. Zato so 6e odpeljali gasilci j barake za Bežigradom iu omogočili z izčrpanjem vode, da so se stanovalci povrnili v e."oja že itak bedna stanovanja. V. Ziberiovi ulici je vola sama odtekla. Ob 17.30 so odšli gasilci proti Viču, d.» pomorejo prebivalstvu !» stiske, v katero ga je pripravila nenadna poplava. Nasproti cStan iu doma> pa se je kjlo avla vgreznilo sredi ceste v mehko zemljo, kjer fco pre i kratkim skopali teme.") ceste pri napeljavi novega vodovoda. V bližini nepriliko svojega avta so našli gasilci na cesti v avtomobilu dvornega svetnika g. Kremenška, ki ni mogel nikamor iz okoli iu okoli ga obdaiajoto vode. Gospoda dvornega svetnika so odnesli gasilci na Tamenih preko ceste v Ljubljano, njegov avto pa pustili na cesti. Ob 20. se jc šele vrnila stalna gasilska straža domov. Ko je okoli 18. ure zadonel dvakratni strel z gradu in opozoril prostovoljne gasilce na divjanje elementa na periferiji mesta, so pohiteli ti še v Trnovo in Kolezijo. V vili Bizovičar je bila voda že v pritličnem stanovanju. Gasilci so rešili iz vile neko 70-Ietno starko, ostali so si pomagali že sami iz nevarnega položaja. Bližnjemu sosedu je odneslo svinjak z dvema svinjama. Gradaščica, ki je odnesla zatvornice tovarne za kvas g. Zalokarja, je ua večer paj. la za pol metra. , Deževje na Hrvatskem Zagreb, 27. septembra, r. Od včeraj je zračni tlak padel zopet za 1 mm ter je davi zuašal 761.5 mm. Veter: slab jugovzhodnik. Temperatura danes dopoldne 16°. Prošlo noč je bil velik dež s hudim grmenjem. Dežja je bilo 17 mm. V Beogradu sploh ni bilo dežja. Veličasten pogreb naših letalskih oficirjev v Pragi Praga, 27. septembra, s. Danes popoldne ob 2. se je ob ogromni udeležbi Prage in s sodelovanjem najvišjih qivilnih in voja* škili dostojanstvenikov vršil pogreb vseh treh žrtev letalske katastrofe v Kbelih na državne stroške. Veličastni žalni sprevod je otvorila policija na konjih, nato je sle* dila godba 28. pešpolka, za njo pa so ko* rakali 1. letalski polk in 5. ženijski polk. Krste podp. Jugoviča, štab. kapetana Ko* strbe in poroč. Njegovana so bile položc* ne na trupe treh letal in pokrite z jugoslo* venskimi odn. čsl. zastavami. Za njimi so korakali gen. Čeeek kot zastopnik preži* uenta republike, zastopniki vlade, jugoslo* venski poslanik Nešič z vsem osobjem po* slaništva in gen. konzulata ter našim voja* škim atašejem, nepregledna vrsta genera* lov in oficirjev vseh vrst, deputacija narod» nih organizacij in velika množica žalujo« čega občinstva. Po ulicah, koder se je spre* vod pomikal so gorele svetiljke, trgovine so bilo zaprte in nepregledno število ljud* stva je tvorilo špalir, spoštljivo zadnjič pozdravljajoč nesrečne žrtve. Povorka je krenila iz kapele vojaške bol* niče na Karlovem namestju po Vodičkovi ulici, Vaclavskcm namestju čez Pfikopi na Masarvkov kolodvor. Tam je sprevod ob* stal in oficirji ter vojaki so prenesli krsti z ostanki podp. Jugoviča in por. Njegova* na v že pripravljene v črnino zavite vago* ne. Vojaštvo je oddalo zadnji pozdrav brat skim tovarišem, godba jc zasvirala jugo* slovensko himno. Bil je pretresljiv trenu* tek. Nato so vagone zaprli ia oba jugoslo* venska oficirja sta še tekom večera nasto* pila svojo zadnjo pot v domovino. Z Masarykovega kolodvora je krenil žal* ni sprevod s krsto št. kap. Kostrbc na ol* šansko pokopališče, kjer bo v sredo dopol* dne v tamkajšnjem krematoTiju truplo vpe* peljeno. Tovariši ponesrečenih jugoslovenskih le* -talcev se žalnega sprevoda niso mogli ude« ležiti. Po naredbi vojnega ministrstva so Ze včeraj nadaljevali svojo pot in preostala štiri letala so odplula čez Krakov v Var* Savo. Smatra pa se, da bodo že zopet v domovini ko prispejo krste iz Prage, in sc torej tam udeležijo pogrebnih svečanosti. * Domače vesti * Jubilej arheologa dr. Frana Buliča. Znani naš arheolog in znanstvenik g. dr. Frano Bulic, upravitelj arheološkega ir.uzeja v Splitu, praznuje dne 4. oktobra osemdesetletnico svojega življenja. Vkljub svcji visoki starosti je še popolnoma svež in zdrav ter še neumorno deluje na polju arheologije. Povodom osemdesetletnice je kralj podpisal ukaz, s katerim se dr. Buiiču podeljuje doživljenjska podpora, enaka penziji rednega univerzitetnega profesorja. * Spremembe v državni službi. V državni licejski knjižnici v Ljubljani je bibliotekar dr. Avgust Pirjevec iz 7. skupine pomaknjen v 6. skupino I. kategorije. Bivši državni veterinar Josip Brtoncelj je ime-r.ovan za veterinarja pri okrajnem glavarstvu v Kočevju ter mu je obenem vraču-rjeno v penzijo 8 let, 5 mesecev in 24 dni. Veterinar Josip Kune je iz Št. Jerneja premeščen k okrajnemu glavarstvu v Kočevju. Potovalni učitelj za mlekarstvo Anton Pevc je imenovan za strokovnega učitelja za mlekarstvo na specijalni mlekarski .šoli v Škofji Loki. Poštni uradnik Davorin Grobelnik v Celju je trajno upokojen. Veterinarski pripravnik pri okrajnem glavarstvu v Ljubljani dr. Leopold Hribar ie imenovan za veterinarja v S. skupim I. kategorije. * Sprememba v gerentstvu. Veliki župan mariborske oblasti je razrešil dosedanjega gerenta Štefana Coulige v Brezovici, srez dolnjelendavski, gerentskih dolžnosti in postavil za novega gerenta te občine Štefana Džurana, posestnika v Brezovici hšt. 39. * Iz državljanskega statusa. Za naše državljanstvo so zaprosili: Josip Irrer, ključavničar v Kotoribi, pristojen v Glauben-corf, pol. okraj Ober-Hollabrunn v Avstriji: Jcsip Vidri ii, hlapec v Svečini, pristojen v t joče pri Postoini, Julijska Krajina; Jovan Tupatrlov, dnevničar finančne kontrole v (iornji Radgoni, pristojen v Cernigov, Rusija. — Za izpust iz našega državljanstva je zaprosil: Oskar Fiirbas, uradnik okrajne bolniške blagajne na Dunaju, pristojen v občino Sv. Marko niže Ptuia. —• Naše državljanstvo je bilo podeljeno dr. Aleks. Ncvoselsketnu, okrožnemu zdravniku v Sv. Marjeti niže Ptuja, rodom iz Tambova v Rusiii in Rudolfu Grzetiču. železničarju v Slovenjgradcu, rodom iz Očisle-Klanjec v Julijski Krajini. * «Slovenec» in Mestna hranilnica ljubljanska. Prejeli smo: List «Slovenec« v Ljubljani je dne 26. t. m. priobčil vest v ■uvodniku, da bo «dobičkaželjnost mnogo oškodovala, kakor kažejo poročila — tudi pri Ljubljanski hranilnici... itd.» in med dnevnimi novicami pod «Ljubljana» «Po-slovanje Ljubljanske hranilnice sodno ustavljeno«... itd. Ta vest je netočna, kajti Ljubljansko posojilnico na Mestnem trgu. ki je po poročilu «5Iovenca» sodno zatvorjena in ki io ie svoičas ustanovil g. Anton Pesek, ni zamenjati z Mestno hranilnico ljubljansko, ki posluje mirno in nemoteno v Prešernovi ulici. Za ta zavod jamči z vsem premoženjem • celo mesto Ljubljana in se nobenemu vlagatelju za vloge ni treba prav nič bati. * Javnosti v vednost. Vodstvo Ljubljanske posojilnice in Jugoslovenske zavarovalne hranilnice nam poroča: Ljubljanska posojilnica in Jugoslov. zavarovaina nranilmca danes poslujeta takor navadno. Poročilo «Sloversca» v nedeljo, da je sodui-ja omenjena zavoda po izvršeni reviziji zaprla. je neresnično. Oba zavoda sta po svojem pravnem zastopniku danes vložila prou -»Slovencu« tožbo. Aisgr. Cankar v zaporu. Po vesteh iz Sarajeva je monsignor Karlo Cankar v soboto nastopil svojo dvajsetdnevno zaporno kazen v zaporih tamkajšnjega okrožnega sodišča na temelju razsodbe v procesu Ja-rjič-Cankar. Monsignor Cankar je prišel v zspor v svečani obleki. Ob nedeljah bo opravljal službo božjo jetnikom. Po tiskovnem zakonu pripada msgr. Cankarju «cu-;todica honesta«, to ie dostojno urejena soba s posteljo, umivalnikom in pisalno mizo. * Nagrade za usluge v poštnem prometu. Ministrstvo pošte in brzojava ie sklenilo, ca se železniškemu in brodarskemu osobju za usluge v poštnem prometu podele posebne denarne nagrade. V to svrho je za letošnje leto odobren kredit v znesku 100.000 dinarjev. * Štipendije za dijake veterine. Ministrstvo vojske in mornarice je določilo enajst štipendij za slušatelje veterine na zagrebški univerzi. Štipendisti bodo morali po pogodbi gotovo število let služiti v naši vojski. * Himen. Poročila sta se v nedel'o v Ljubljani vrla štepanfska Sokola, načelnik Rudoli Žitnik z gdč. Minko P o g a č n i-k o v o in podnačelnik Ivan St r o j a n z gdč. Mici Bokavškovo. Mladima so-kolskima paroma iskrene čestitke! * Prometna konferenca srednjeevropskih di žav. Na Dunaju sc sestane priliodnji mesec konfercnca zastopnikov srednjeevropskih držav, ki bo razpravljala o prometniii in ekonomskih vprašanjih. Kakor se dozr.a-va. bo Madžarska na tej konferenci spro-žila revizijo donavskega statuta. Dober nasvetT Dame naj si ne dajo tu izgotavljati jesenskih in zimskih plaščev, ker je nemogoče doseči tako krasnih modelov, ki jih nudi letos tvrdka Fran Lukič, Pred škofijo. Koliko boste prihranili. * Mestni magistrat ljubljanski ie naklonil društvu Treznost Din 500, za kar se mu odbor najlepše zahvaljuje in poziva tudi ostale občine po Sloveniji, da slede temu vzgledu, ker naše delo ne velja samo Ljubljani, temveč celi Sloveniji. * Oražnov dijaški dom. Z zimskim semestrom 1926/27 se otvori v Ljubljani »Oražnov dijaški dom* za revne slušatelje medicinske fakultete (prosto stanovanje, kurjava in razsvetljava). Prošnje, katerim je priložiti ubožni list, naj se vlože najkasneje do 9. oktobra pri upravnem odboru »Oražnovega dijaškega doma« v Ljubljani (univerza). * Zanimiva pravda v Beogradu. Uprava mesta Beograda je naperila tožbo proti bivšemu podpredsedniku beograjske mestne občine Milošu Bobiču zaradi njegovih izjav, v katerih je beograjsko policijo obdolžil, da je ona zakrivila znane krvave pretepe, ki so se dogodili v dobi volilne kampanje na volilnem shodu, ki ga je bil Bobič sklical v hotel »Slavija«. Zadnje dni so zaslišavali Bobičeve priče, katerih ie 50. Vse priče trde, da je pretep na omenjenem zborovanju zakrivila policija. * Legar v Novem Sadu. V Novem Sadu je v zadnjem času obolelo na legariu večje število oseb. Vsi slučaji so lahke narave in ni doslej nikdo podlegel tel bolezni. Tamkajšnji mestni fizikat je ukrenil potrebno, da se prepreči epidemija. * Dunajski visokošolci v Splitu. V Split je prispelo v soboto zjutraj 54 dijakov dunajske tehnične visoke šole pod vodstvom profesorjev. Dijaki ostanejo v Splitu tri dni ter obiščejo potem še druga večja mesta Dalmacije. * Cvet in sad. Gospodična Slavica Kunst iz Polzele v Savinjski dolini nam je poslala zrelega kosmača, ki je dozorel na vejici, ki ie sedaj obsuta z novim cvetjem. Iz Podsrede pa smo od gospodične Grete Levstikove prejeli lepo razvit jabolčni cvet. * Spomlad v jeseni. Na svoiem nedeljskem izletu v Polhograjsko pogorje je g. Matevž Jelnikar iz Ljubljane nalete! na večjo skupino bujno cvetočih trobentic na severozapadni strani Stožca. Zadnji topli dnevi letošnje jeseni so pričarali iz tal oznanjevalke zgodnje pomladi. * Na obrtno nadaljevalni šoli na Vranskem se prične s poukom v nedeljo dne 3. oktobra, ob 8.30 obenem tudi vpisovanje vajencev. Vsak naj prinese s seboj Din 50 kot prispevek za šolske potrebščine. * Cerkniško jezero se letos izredno dolgo ni odteklo; šele pretečeni teden je padla voda v toliko, da so mogli kositi. Še predno pa so odpeljali posušeno seno, je voda ponovno narastia radi izredno hudega deževja v noči od nedelje na ponedeljek in odnesla mnogo sena. Smrt v apnenici. V Novi Bukovici je padla v apnenico štiriletna Evica, hčerka tamkajšnjega posestnika Richterja. Otroka so iz živega apna potegnili grozno opečenega. Umrl je naslednjega dne. Sodišče je uvedlo kazensko postopanje proti krivcem smrti male Evice. * Velika deiravdacija pred sodiščem. Pred subotiškim sodiščem ~e je včeraj priče! proces proti bivšemu bankariu Oskarju Rukavini in tovarišem zaradi zločina poneverbe premoženja pogrebnega društva «Život». To društvo je razne stranke iz Su-botice in okolice ogoljufalo za več milijonov dinarjev. K obravnavi, ki bo trajala štirinajst dni, ie povabljenih 826 prič. Obravnava se bo vršila v veliki dvorani su-botiške mestne občine. * Vse one, ki prejemajo naše okrožnice, najuljudneje1 prosimo, da iih blagohotno ivažujejo ter po možnosti ucode vsebini. S tem stori vsakdo dobro delo in pomaga nam najbednejšim slepim. — Odbor Podpornega društva slepih, Ljubljana, \Volfova ulica 12. Velika uganka ugodnega nakupa je rešena, ako si ogledate ravnokar došlo bogato izbiro najfinejšega angleškega in češkega blaga za moške obleke in površnike, raglane i. t. d. po najnižjih cenah. Josip Ivančič, Ljubljana Miklošičeva cesta ite«. 4 21 a Schaffhausen ure F. Čuden, Prešernova ul. 1. * Samomor zblaznele seljakinje. V Veliki Gorici je bi! preteklo soboto izvršen samomor, ki je med tamkajšnjim prebival-Helena Ištvanovič, stara 42 let, na kateri stvom vzbudil splošno sožalje. Seljakinja so se v zadnjem času pojavljali znaki blaznosti, je skočila v vodo in utonila. Tragičen konec splošno spoštovane seljakinje je povzročila velika skrb za njeno rodbino, oziroma za zeta in sinove, ki so imeli v zadi.jem času pri svojih poslih znatne izgube. fi neuspehi so ji omračili duševno ravnotežje ter io pognali v smrt. w Nesreča vsted ročr° granate. V okolici Butmira v Bosni so se pretekli petek vojaki vežbali v manipulaciji z ročnimi granatami. Podporočnik Stcvo Radivojevič ie vzel v roko granato, da pokaže vojakom, kako se morajo metati granate. Nesreča je hotela, da ie granata predčasno eksplodirala ter podporočniku Radivojevjču težko poškodovala desno roko ter ga tudi sicer ranila na glavi in na prsih. Ponesrečenec se je zgrudil na tla. Prepeljali so ga v vojaško bolnico v Sarajevu. V boju za mladost je najuspešnejše in damam oriljubljeno sredstvo * Najnovejše bluze, obleke, batistno perilo in otroške oblekce priporoča Krištoflč-Bučar, LJubljana, Stari trg 9. * Volno In bombaž za strojno pletenje in vsakovrstna ročna dela dobite po najnižjih cenah v veliki izberi pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Stari trg 12, in Židovska ulica 4. * Tkanino «Eternum» zantevaj od trgovca, če si potreben trpežnega perila. 178 * Portland-cement, Časopisna vest, da s 1. oktobrom 1926 ustavimo obrat, je prišla brez našega znanja v javnost, in sporočamo vsem cenj. naročnikom, da imamo večje množine Ia Portlandcementa na razpolago, tako da lahko vsako naročilo v teku 24 ur izvršimo. Ravnateljstvo »Zagorka« d. d. tov. cementa Zidanlmost. 1299 popolnoma razprodanih predstav je bdo do s« daj pr. veteuimu 11 I IIIDE7CU Dllljincnc Navdušenja m konca ne kraja. Napeto zanimiv1 UUOClEN OHJHUCKC prizori. - Igra lepe ELI. EN KO RTI. Predstave ob 4., pol 6., po. & m 9. uri. KINO IUEAL. Iz Ljubljane ti— Sprejem! pri velikem županu. Danes v torek 28. t m. veliki župan g. dr. Baltič ne sprejema strank. u— Zamuda gorenjskega vlaka radi — Stjepan a Radiča. V nedeljo zvečer ie imel beograjski brzovlak v Ljubljani po! ure zamude, ne da bi bili mogli nervozni potniki izvedeti za vzrok zakasnitve. Šele ob 3/„18. je pa pridrvela z Gorenjskega lokomotiva s samim salonskim vozom »Sokol«, v katere n je sedel g. Stjepan Radič sredi svoje družine t. i. s svojim sinom Vladimirom, s svojo hčerko in zetom K. inž Košutičem in dr. Krnievičem. Gospod Radič, ki ie prišel iz Ženeve na Jesenice, namreč tam ni vjel rednega vlaka, pa si je najel posebni vlak in na krilih »Sokola« priletel v Ljubljano, kjer ga je moral čakati brzovlak cele pol ure. Tu so pripeli « Sokola« k brzovlaku, Radlčevi družini se je pridružil še minister Pucelj, in šlo ;e naprej proti Zagrebu. Govori se, da je z Ra-dičem potoval' do Jesenic tudi bivši vojni minister, sedanji šef generalnega štaba, general Pešič, ki se pa nI poslužil udobnega in brzega *Sokola*, pač se je pa pripeljal s plebejskim mešaacem srečno v Ljubljano. u— Koncertna sezona v Ljubljani. Za ravnokar nastopajočo letošnjo koncertno sezono je prijavljenih že več koncertov in sicer se bo vršil v ponedeljek, 4. oktobra, v FHharmonični dvorani koncert pevca Qwina, ki je pred dvema letoma že nastopil v Ljubljani V soboto, 9. oktobra, bo v Unionu koncert Glasbene Matice, na katerem sodelujejo solisti: Pavla Lovšetova, Julij Betetto, Ljubiša Uičič iu Josip Rija-vec. V petek, 15. oktobra fco v Filharmo-nični dvorani klavirski koncert pianista Ivana Noča, v ponedeljek' 18. oktobra pa priredi Ljubljanski Zvon slavnostni koncert v počaščenje spomina pokojnega skladatelja Antona Foersterja, na katerem se bo izvajala v frančiškanski cerkvi njegova slavnostna maša za soli, zbor in orkester. 22. oktobra priredi v dramskem gledališču koncert bolgarski vijolinski vlrtuoz Saša Popov, določen pa še ni natančen datum za koncert vinuoza Zlatka Balokoviča, ki se je pravkar vrnil v svojo domovino iz Amerike. Dne 6. in S. novembra pa bosta kcncerta pianista Antona Trosta. Prvi večer v zvezi z muziko dravske divizije pod vodstvom dr. Cerina v Unionu. drugi večer pa kot samostojni pianistični koncert v Filharmoniji. Toliko kot prednaznanilo. Predprodaja vstopnic za vsak posamezni koncert v Matični knjigarni, za napovedan prvi koncert so vstopnice od srede, 29. t. m. dalje v predprodaji po običajnih kon-certnin cenah. u— Mestno kopališče na Ljubljanici se je z včerajšnjim dnem zatvoriio. u— Društvo »Treznost« ima svoj redni sestanek v sredo 29. t. m. v klavirski sobi moškega učiteljišča ob url. Spored: Žalni govor po umrli sestri Horvatovi in slučajnosti. Prosimo člane, da se sestanka udeleže polnoštevilno. CREME M0U50N u— Ustanovni občni zbor »Strelske družine Ljubljana«, sklican za 29. t m., se odlaga na poznejši čas. — Dr. Lovrenčič. u— Najnovejše note za petie. klavir, violino in ostale instrumente dobite v največji izberi v Matični knjigarni. Kongresni trg. Velika zaloga klasične in moderne glasbe, glasbeni antikvariiat. u— Izgubil Je ubog državni uradnik v so-beto v Spodnji Šiški na Celovški cesti proti Ljubljani listnico s približno 200 Din in 15 lit. ter drugimi važnimi spiski In legitimacijo državne železnice s fotografijo. Pošten najditelj naj vrne listnico ?. vso vs<-bino (brez denarja) na naslov, ki je na železniški legitimaciji. u— Pevski odsek Gospodarskega In Izobraževalnega društva za dvorski okraj« priredi dne 3. oktobra svojo »Trgatev* v kleti restavracije Zvezda, na katero vabi vse člane in prijatelje društva. Začetek ob 18 uri. ABONENTI dobilo dobro in po ceni hrano t restavraciji pod ..SKALCO", Mestni trg 11. Gostom se lahko postreže z domačo, srbsko, dunajsko In francosko kuhinjo. Za jedila in vina preko ulice poseben popust Vsak dan se vrši od 20 do 24. ure KONCER T Z radostjo pričakujem moje goste. Josip Uran, restavr:ter. Iz Maribora a— Vinarska in sadjarska šola v Mariboru. Začetek novega šolskega leta na specialni (enoletni) vinarski in sadjarski šoli v Mariboru je v torek 5. okt a— Zobozdravnik dr. med. Herman Sedaj, bivši asistent na vseučiliški zobni kliniki v Gradcu, se je naselil v Mariboru kot družabnik dr. Lambrinosa in ordinira v njegovih ordinacijskih prostorih v Gosposki ulici št. 2-IL, od S. do 12. in od 14. do 17. ure. 1282 a— Prosta stanovanja. Stanovanjsko raz-sedišče v Mariboru razpisuje sledeča prosta stanovanja: 1. Krempljeva ulica št. 4, pritličje, 2 sobi, kuhinja in pritikline od stranke Janka Kuntariča. 2. Plinamiška ulica št. l/I.. 1 soba in kuhinja od stranke Martina Miško. 3. Vrbanova ulica št. 4, pritličje, 1 soba in kuhinja od stranke Ju rija Benez preje Kramberger. 4. Meljski hrib št. 6, 2 sobi in kuhinja od stranke Franja Vrbtijak. a— Tatvina. V Dalmatinski kleti je neznan tat ukradel iz žepa G. Antonu listni, co. Opažati je, da se sploh v mariborskih kleten, čim dalje bolj razvija tatinska obrt. a— Onemogla sta. Rešilni oddelek je prepeljal v bolnico enega starčka in nekega mladega fanta, ki sta na ulici nenadoma onemogla in padla v nezavest a— Iz ljubosumja. V nedeljo je stražnik ustavil na mostu nekega moškega, ki se je sumljivo obnašal ta ga odvedel na stražnico. Šele tam so videli, da aretirani ni moški, temveč ženska. Na vprašanje, zakaj se Je oblekla v moško obleko, je povedala, da je vdova ta da ima nekega ljubimca, ki se ji je pa izneveril In hodi k neki drugI Da bi pa zvedela, katera ie sedaj tako srečna, se je oblekla v moško obleko, da bi svojega priležnika lahko poiskala. a— Pretep na cestL V nedeljo zvečer se je pomožni delavec P. vračal domov po Tržaški cesti. Bil ie v družbi dven tovarišev; pred njegovim stanovanjem so postali in se pogovarjali. Med tem ie prišlo z bližnje gostilne okoli 20 oseb, ki so se vračali s socijalistične veselice. Ko so pri' šli do omenjenih treh, so jih napadli in pretepli. P. Je komaj zbežal v svoje stanovanje, ves raztrgan in blaten. Napadalci so metali še v okna kamenje in ubili dve šipi. Iz Celja e— Več pijetete. Iz krogov celjskega občinstva smo prejeli: Pred nekaj dnevi ie umrl v celjski javni bolnici neki uradnik iz Beograda. Primeroma mlad ie prišel med brate Slovence iskat zdravja, a je našel na celjskem pokopališču svoj prera-ni grob. Daleč proč od znancev iu sorodnikov je bila nad vse žalostna njegova zadnja pot V neprijetno jesen je pred zaprtim vozom molil pravoslavni svečenik zadnje molitve, umrlemu pa so izkazale zadnjo čast jedva 4 osebe, med njimi, — vsa čast mu — polkovnik celjskega domačega polka s svojo go. soprogo ter boiniški uradnik. Večkrat čitamo in slišimo, s kakšno pijeteto in z bratsko Ijubavjo pokopljejo naše ljudi ca sabski zemlji, mi pa smo ravno v tem oziru tako hiadni in brezbrižni. Iz Trbovelj t— Postne sviotvožnje v Trbovljah. Na sobotni licitaciji poštnih voženj iz kolcw dvora Trbovlje v kr3j Trbovlje II. je biia poverjena oskrba teh ponovno avtosdruibi Rozin za 18.000 Din letno. t— Zemljišče za novo šolsko stavbo. Krajni šolski svet v Hrastniku je pozval strokovnjaka^geologa prof. Seidla iz Nove* ga mesta, da preišče v poštev prihajajoče terene za novo šolsko stavbo in izreče o njih svoje mnenje. Prof. Seidl je dognal, da je najbolj prikladno Roševo zemljišče na desnem bregu Bobna, ker ni podvrženo plazovju. t— Sprememba v vodstvu kina Trbovlje. S 1. oktobrom prevzamejo vodstvo kina v Sokolskem domu gg. Plavšak mL, Levsc in Odlazek, vsi trije člani Sokolskega društva v Trbovljah. Dosedaj je bilo vodstvo v ro» kah ge. Finžgar. t— Pri pregledovanju vprežne živine v občini se je dognalo veliko trpinčenje ži» vali. Okrajno glavarstvo v Laškem je zato izdalo odlok po kateTetn bo vse prestopke najstrožje kaznovalo. Orožniški postaji v Trbovljah in v Hrastniku sta dobili nalog, kar najstrožje postopati, v tem oziru. Velika železniška nesreča pri Drnišu V soboto okoli 9. uTe se je na progi od Drniša proti Splitu pripetila težka železniška nesreča in Je samo slučaj, da ni bilo čleveških žrtev. Ko je tovorni vlak z zmanjšano normalno brzino vozil iz Žitnl-ča proti Šibeniku, je naenkrat blizu Uneši-ča skočil en vagon s tira in potegnil za seboj deset drugih. Lokomotiva se je zarila. Tračnice so se rč-Strgale, tako d: je ena prodrla en vagon, drugi vagon pa sta prodrli dve tračnici. V tem vagonu ie bil zaposlen zavirač. K sreči sta tračnici prodrli vagon od zdelaj; ako bi tračnic! prodrli višje, bi zavirač umrl strašne smrti kot nataknjen na ražnju. Tračnice ir. železniški pragi so poškodovani v dolžini 200 m. Skupna materijalna škoda znaša okoli 500.000 Din. Človeških žrtev ni bilo, samo en železničar je bil neznatno ranjen v boku. To je nesreča, ki jo je zakrivila nedelavnost prometnega ministrstva. Navzlic temu, da je z graditvijo proge Gračac— Knin postala splitska proga od majhne vi-ciualne proge železnica mednarodnega značaja s spalnimi in restavracijskimi vagoni, na kateri dnevno vozi mnogo tovornih vlakov s številnimi vagoni, o čemer se prej niti ni sanjalo, se s to proso posto- pa. kakor da je Se vedno ona majhna neznatna vicinalna proga. Odkar ie proga od Kmna do Splita zgrajena, to je od 1. 1S77, Ima še vedno stare tračnice. To pomeni popoln propad te proge. Progo so začeli takoj popravljati ter se zsčasno vrši promet s prestopanjem potnikov. Ža! blaga ni treba prenašati, ker ga nI. Vlald so prihajali v Split z zelo velikimi zamudami radi majhne brzine vlakov. Za to progo ministrstvo prometa nikoli nima niti denarja niti kredita, da bi preprečilo nezgode in zaposlilo tamošnji siromašni narod, ki Je tam brez šole ta brez vode. Veliki letalski dan v Zagrebu Nad 20.000 gledalcev. — Akrobatske vaje letalcev. — »Smrtni skoke poročnika Šimtntovida z višine 1.200 to. Po Novem Sadu in Sarajevu, kjer so bi« li prirejeni letalski dnevi z izredno velikim uspehom, se je vršil v nedeljo veliki letalski dan v Zagrebu. Ni človeka, ki ne bi dandanes z največjim zanimanjem zasledoval vsako, tudi najmanjše poročilo o uspehih moderne avijatike. Zato ni čudno, da se je na Kulmerjevih livadah v zagrebški okolici zbralo okoli 25.000 ljudi, ki so z največjo pozornostjo in napetostjo sledili dranim vajam naših letalcev. Tudi iz Kar-lovca, Siska. Križevca, Bjelovara itd. Je prišlo na stotine .n stotine ljudi. Tramvaji so bili nabito polni, po cestah so drvili avtomobili ta izvoščkL Štiri čete voiske, skoro vsa policija ta dva oddelka žandar-merije so vzdrževali red na improviziranem zletišču Ob 3. popoldne sta priletela od zapadne strani Zagreba dva aeroplana Bila sta to Breguet 14 s poročnikom Kirasičem in srednji Brandenburg z učiteljem pilotstva Rusom Antonovom. Prvi se je dvignil v zrak poročnik Kiraslč, ki je napravil v višini 200 m več zelo drznih vaj. Največje občudovanje občinstva je vzbudilo, ko se je poročnik povzpel na gornji del telesa letala. Za Kirasičem se ie spustil v zrak aeropian Brandenburg s pilotom Antonovom, enim irmed najbolj spretnih letalcev v naši državi. Na tem letalu je bil tudi svetovno znanj francoski avijatik Granveaud. znan po svojem drznem spuščanju s padalom in težkih akrobatskih vajah, ki jih dela r.a lestvici, napravljeni iz vrvi, katero spuste z aeroplana. Že 93krat se je Granveaud spustil z aeroplana s padalom v globočino. V Zagrebu se je spustil v nedeljo že 94tič. Ko se ie aeropian dvignil približno 200 m visoko, se je krasno videlo, kako so najprej spuščali z aeroplana lestvico. Letalo je v lepih krogih krožilo sedaj nižje, sedaj višje cad gledalci. Naenkrat se je opazilo, kako se je na lestvicah nekaj pomikalo. Stopnico za stopnico se je spuščal po nje? neki človek in se ustavil aa zadnji stopnici. Tu je znameniti Francoz izvajal, viseč raed zemljo to nebom, težke telovadne vaje. Ko se je letalo dvignilo že nad 300 m, se je Granveaud nenadoma spustil s padalom z lestvice a napravil v zraku več salto-mor-talov. Občinsko je strme in drhte opazovalo vratolomni skok francoskega letalca. Drvel ie ? veliko naglico v globočino. Vsi so mislili, da bo vsak trenotek treščil ca tia ia se tamkaj razmesaril. Vsem je zaprlo sapo in oči vseh so bile obrnjene v človeka, ki ie drvel kakor strela preti zemlji. Mislili so že, da Je njegova smrt gotova, ko se je nenadoma 30 do 40 m nad zemljo odprlo nad Grauveaudom ogromno padalo, s katerim se ie spuščal potem akrobat polagoma na zemljo, kakor da bi ga nosile nevidne roke. Par minut kasneje je že skočil na zeleno trato, pokrit z orjaškim svilenim padalom. Od vseh strani so prihiteli k njemu tovariši zagrebškega aerokluba, novinarji in občinstvo. Ko so ga videli radostno smehljajočega se pred seboj, je zadonel viharen aplavz, zasvirala ie godba in občinstvo mu je navdušeno stiskalo v roke. Deset minut kasneje se je aeropian Bran. denburg vnovič dvignil v zrak Približno v četrt ure je dosegel višine 1200 m. Vse je gledalo, kaj se bo sedaj zgodilo. Na splošno presenečenje so ljudje opazili, kako ja iz te ogromne višine strmoglavil n;kl človek Bil je to poročnik naše vojske Šimu-novič U Bjelovara. Ko je skočil, se je zdelo, kakor da se Je nekaj zaprašilo ta da se je odtrgal majhen kos letala. Nenadoma pa je ta neznatni predmet v rraku obstal, nad njim se Je odprlo padalo. Drzni skok je spremljal narod z navdušenim ploskanjem. Polagoma, prav polagoma se je spuščalo padalo in postajalo od sekur.de do sekunde večje. Z iugozapada je pihal !ahek veter in pričelo je deževati. Veter je padalo odnesel 800 m proč od Kulmarjevih livad. Poročnik Šimmovič je pristai aa kupu peska. Takoj Je pridrvel sanitetni avto, toda intervencija ni biia potrebna. Poročnik Ši-munovič se ie mirno osvobodil padala ia odšel potem na cesto, kjer ga Je pričakoval njegov oče. Pade! mu ie okoli vratu in mu s solzami v očeh čestita! k velikemu uspehu Vsi so bili presenečeni, še najbolj pa Simonovi č. ker ie ime! veliko srečo. Pri skoku iz aeroplana v globočino je namreč počila vrv okoli pasu. Skrajno hladnokrvno j.e zgrabil takoj sa oba konca vrvi in za ročke padala ln končno srečno pristal na zemljo rsjavll je. da se ničesar ni bal toliko, kakor da b' padel na kako hišo ali na kak strelovod Za letalski dan ie bilo prijavljenih tudi « aeroplanov iz Novega Sada, k! pa radi tamkajšnjega »labega vremena -iso mogli priti v Zagreb fnkaso letalskega dne J« znašal nad 150.000 Din. * Naši onstran Vranic p— Razpuičeno društvo. Rokodelsko bralno društvo je namreč dobilo vojno od« škodnino; tega denarja so se ti ljudje po« lakemnili. Ker niso megli zavzeti društva s tem, da bi mnogoštevilno vanj vstopili, so ga razpustili dne 22. septembra. Tako je moralo društvo, ki je delovalo 45 let za kulturno povzdigo Tolmina, naenkrat pre« nehati pod nasilno naredbo »kulturonos« cev». Denarja pa Italijani vseeno niso do« bili. p— V Solkanu se nahaja gostilna Maru« šič, kamor so radi zahajali solkanski Slo« venci. To Italijanom ni bilo po volji. In ker Slovencem ne morejo prepovedati ho« diti v katerokoli gostilno, so segli po dru« gem sredstvu, da so zaprli gostilno, ki jim ni bila po godu. Stara italijanska metoda. Če bodo Slovenci radi tega bolj fašistovski je drugo vprašanje. p— V Rihemberku se je vršil dne 19. t. m. običajen sejem. Slovenski trgovci so po» stavili svoje Z razpustitvijo Zveze slovanskih učiteljskih društev v Italiji ie prenehal tud: izhajati mladinski mesečnik «Novi Rod*. Odkar ie bil s silo odpravljen tudi pouk slovenščine v dodatnih urah na vseh ljudskih šolah, sta imela tržaški dnevnik «Edinost» inted« nik «rNovice» redno dvetedensko prilogo «Za našo deco», ki je bila namenjena po« uku slovenske dece pri domačem ognjišču. Z znanimi ekonomskimi ukrepi italijanske vlade je bil obseg listov omejen in prepo« veriana vsaka priloga listom, razen tehni« ških. Tako je prenehala tudi priloga Novicec, tretjič >Mali list«, četrtič »Delo<, petič »Ietarska RijeJk. Na poslednjo imajo menda le posebno piko. Včerajšnja številka je zopet romala iz tiskarne na policijo. Za čisto neznatne objave sledi čestokrat zaplemba, ker zaplemba pač mora biti! p— V Kopru se otvori kmetijska šola po dekretu z dne 13. avgusta t. 1. p— Samomor. 391etni Fran Trebše iz Sr-penice na Bovškem je bil že dlje časa zms-šan in je večkrat sestri in županu rekel, da bo naredil konec svojemu življenju. Te dni so potegnili njegovo truplo iz Soče pri Flaveh. p— V Opatiji je bilo doslej S4.029 gostov. Mnogo posetnikov je leto« iz srednje in južne Italije. p— Triglav je posetilo 15 članov sEde-re<. Poročilo v »Piccolu< pravi, da so na vrhu na meji odstranjeni simboli italijan-stva »Italia-t in »Trioornoc. Najsrečnejši bi bil, če žensk ne bi bilo na svetu! Iz zad« njega Rudolfo Valer.tino velefilma sCobra* Danes v kinu «Dvor». port Otvoritev jesenske prvenstvene hazena sezone v Ljubljani Primorje rez. : Ilirija rez. 8 : 1 Lepo dopoldansko jesensko vreme je pri« vabilo precejšnje število gledalcev na igri« šče Atene, kjer so si stali nasproti v prvem kolu jesenske prvenstvene hazena sezone rezerva in prva družina točasno našega naj močnejšega hazena kluba Ljubljane in pr« vaka Slovenije Ilirija ter naši najmlajši to« da veliko obetajoči dve družini Primorja. V predtekmi rezerv je Primorje v zelo zanimivi in stalpo premočni igri gladko od« pravilo svojega nasprotnika. Družina Pri« morja si je izvojeval? zmago s smiselno kombinacijsko igro z energičnimi potezami na nasprotnikov gol, ki je bil stalno ogro« žan po lepih strelih dobro disponiranega napada. Rezervna družina Primorja nam je dokazala, da smemo v doglednem času pri« čakovati od nje še mnogo, kakor tudi, da bo veliko njenih igralk igralo drugo leto v prvi družini še važno vlogo. Opazili smo pri njej od spomladi zelo velik napredek. Sodil je dobro 2 Vončina. Ilirija L : Primorje I 9 : 2 (6 : 0) V tej važni tekmi prvih družin smo opa« žili, da se je družina Ilirije marljivo pri« pravljala za jesensko prvenstveno tekmo« vanje, take da bo s sigurnostjo v drugem kolu odpravila dosedaj svojega najresnej« šega konkurenta, sedaj znatno oslabljeno družino Atene. V boj za prvenstvo Slove« nije gre družina Ilirije kot favorit vsled večje rutine in sistema hitrih prodorov na nasprotnikov gol, ki končajo z razantnim strelom. Zavedati se pa mora, da bo naie« tek v finalistu mariborskega okrožja ISSK Mariboru na enakovrednega nasprotnika, čigar sistem igre se znatno razlikuje od nje nega, je pa ravno tako uspešen, v hitrosti in železni volji do rmage pa jo takorekoč nekoliko prevladuje. Družina Ilirije je predvedla krasno igro ter je zlasti v prvem polčasu dominirala v polju. Njen najboljši de! je bil vsekakor napad, ki je v prvem polčasu sedaj s hi« trimi kombinacijami, sedaj z nevarnimi prodori, zlasti Bemikove in Frivškove, spravil obrambo Primorja iz koncepta. Tu« di v streljanju sta obe uspešno medseboj« no tekmovale in pošiljale razantne strele na £ol Primorja. Jermolova II. je predve:!« la nekoliko slabšo igro kot običajno. V tem delu sta jih zelo podpirali krilki Trat« nikova in VVidrova, ki sta se v prvem pol« času bolj omejile n» ofenzivno igro, zlasti radi tega, ker raztrgani napadi Primoria niso bili nevarni. Vendar nam Tratnikova ni podala svoje običajne igre, VVidrova pa je bila hitrejša kikoT običajno, kar se v prvi vrst; zahteva od dobre krilke. Očitsti pa moramo obema, da igrata preostro, zla« sti slednja; to pa zelo škoduje dobremu vtisu, ki ga je družina vsled svoje i zborne igre zapustila. Brodarjeva kot branilka ka« že od tekm. do tekme vidne znake napred« ka, Jermolova I. v golu sigurna, v prvem polčasu malo zaposlena, v drugem polčasn je sigurno branila iD napravila neškodljivo marsikater lep stre! pi imorjanskega napa« da, zlasti nekaj bomb srednje napadalke Primorja, imela pa je tudi v vratnicah svo« jega sigurnega zaveznike, kjer je v drugem polčasu obsedelo nekoliko krasnih vijakov Erbežnikove in Kačičeve 0. V drugem po!« času je obramba Ilirije dobila veliko dela, ker se je družina Prmorja znašla in je na« pad redno ogroža! njena vrata, toda tudi v tem razdobju ji je bilo omogočeno raz« biti marsikatero že dozorelo njegovo šan« _______ _________ _ _ _ so, ker je prehajal v svojo stalno pogresko, tisoč centov pšenice, 278 tisoč centov dru« i hiperkombinacijo. gega žita in 286 tisoč hI vina. Celotna po« i Družina Primorja po predvedeni igri v tre-ba za vso tTŽaško pokrajino pri številu ' polju ni zaslužila tako visokega poraza. Vremensko poročil® Kateoroiošla tamt , uu&ham 27 septembra 192' Viš n? b-vomora «08.f V veliki meri pa gre Jati na rovaš napada, ki se posebno v prvem polčasu nikakor nI mogel znajti; prodira! je lepo do gola Ilirije, kjer je po večini, mesto da bi vsa« ko smiselno izvedeno akcijo zaključil z ostrim strelom na gol, prešel v hiperkom« bmacijo, katere ga je rešila — ilirijaaska obramba. Opaziti je bilo, da je vsled tega igral posebno v prvem polčasu brez volje, celo precej komodno in je ogromno deio, boriti se proti izbomo disponirani ilirijan« ski napadalni vrsti in uspešno jo podpira« joči krilski vrsti, padlo v prvem polčasu popolnoma na obrambo Primorja. V dru« gem polčasu se je preoej znašel, vsled če« sar je tudi premoč Ilirije prvega polčasa zginila. Ob enakopravni igri v polju ga je pred golom spremljala izrazita smola, kaj« ti pet krasnih strelov Erbežnikove in Ka« čičeve DL je obsedelo na vratnicah. Naj« boljša je bila v njem na krilu Kačičeva, ki ja videti v svoji igri veliko sigurnejša, hitrejša in odločnejša kakor ori zadnjih tekmah. Erbežnikova in Kačičeva II v cd« ločilnih momentih prepočasne ter pred go« lom brez pravega pregleda. Dočim ima zad« nja močan in siguren strel na gol, nam je prva od svojih svoječasnih lepih in siga-« nih strelov mnogo ostala dolžna. Kačičeva se mora tudi odvaditi preostre igro. V kril« ski vrsti Zannerjeva boljša od Jenkove; bila je tekom cele igre zelo agi!na m stal« no skušala držati vez med ožio ohrambo in napadom. Zannerjeva v ožji obrambi ss je precej debro obnesla. Krisc-heva, ki je prvič debutirala kot branilka, je v uajkr« tičnejših momentih pred golom uspešno odbijala prodore najnevarnejše ilirij inske napadalke Bernikove, taktično zlasti v po« lju pa ni bila najboljša. V golu je nastopi« Ia juniorka talentirana Kaiserjeva, ki se v prvem polčasu ni mogla znajti, v drugem polčasu pa je večkrat energično posegla vmes v najkritičnejših situacijah. Odvaditi se pa mora v prvi vrsti odbijanja žojje, ker tako hranjenje v večini slučajev tvori po« novno nevarnost za njen gol. Vodstvu kluba svetujemo, da ne menja pri vsaki tekmi postav^ ker to v veliki meri škoduje vigranosti družine, in navad« na posledica takega dejanja je, da se dru« žina šele proti koncu znajde, ko je takorc« koč že prepozno, ker si nasprotnikova dru« žina zasigura s serijo sigurnih uspehov. Sodnik g. Baltesar ni bil v svoji običajni formi, zlasti smo opazili nepravilne odlo« Htve v diktiranju prostih strelov. Derbyju. Krilska vrsta je bila v vsakem oziru na mestu. NVindisch zlasti v defen« zivnem oziru prihaja zopet v svojo staro formo. Branilca sta nekoliko nesigurna. Erman v golu prav dober. Jadranu, ki ima v svojem moštvu mno« go dobrega materijala, se pozna, da mu manjka trening. Ko bo urejeno njegovo igrišče, se bo gotovo odpravi] ta nedosta« tek. Najslabša točka moštva leži pač v obrambi, ki taktično ne ustreza. Napad pa ne zna streljati. Scortali so za PrimoTje Erman 6, Dra« mičanin in Glavič po 1, za Jadran Zomer. Sodnik g. Fink nekoliko preveč neodlo« čen. Dva gola za Primorje, in sicer enega radi off side ni priznal Ilirija : Rapid 6: 2 (2 : 1) V nedeljo je gostoval v Mariboru prvak Slovenije SK Ilirija, ki je nastopil s svojim prvim moštvom v prijateljski tekmi proti Rapidu. Nastopi Ilirije v Mariboru vzbu« jajo vedno med športnim občinstvom za« nimanje in tako je tudi v nedeljo prisost« vovalo tekmi prav lepo število gledalcev Ilirija je predvedla vzorno kombinacij« sko igro, katero 60 kronali tudi razantni streli na gol zlasti v drugem polčasu. Igra Ilirije pa je bila tudi povsem fair. Posebno dobra je bila desna stran iliri« janskega napada z Omanom in Hermanom. Herman se je odlikoval s svojimi krasno streljanimi centri. V krilski vrsti je bil prav dober in neumoren Gabe, ki je lepo delil žoge ter vodil tudi lepo defenzivno igro. V obrambi Ilirije, ki je bila brezhib« na, je omeniti Pleša, ki je danes res naš najboljši branilec. Rapid ni -zadovoljil Napad je pokazal tako malo skupne igre in zmiselne kombi« nacije, da ni mogel biti Iliriji nevaren Pr« vi gol je dosegel Rapid po prodoru, druge« ga pa po neupravičeno diktirani enajstme« trovki. Dobro igro in požrtvovalnost so po« kazali vratar Rapida v družb: z branilce« ma in srednjim krilcem. Zasluga teh igral« cev je, da poraz Rapida ni bil še večji. Tekmo je sodil g. Radolič, ki pa nikakor n'i bil kos svoji nalogi. Izključitev Gabeta, takoj v začetku II. polčasa je bila prestro« ga kazen, diktiranje enajstmetrovke pa je bilo povserfi neupravičeno. L SSK Maribor : SK Svoboda 7 : 1 (3 : 1) S to tekmo je bila otvorjena jesenska prvenstvena sezona. Absolutna premoč Ma« ribora. Svoboda dobra v defenzivi, izborcn je bil njen vratar. ISSK Maribor (nar.') : Rapid (nar.) 4 : 2, Maribor (rez.) : Rapid (rez.) 5 : 1. Ostale nogometne tekme BEOGRAD: BSK : Jugoslavija 3 : 1 (1 : 0). Zelo slaba igra obeh moštev, ven« dar pa je BSK zaslužil zmago, ker so bili njegovi igrači mnogo bolj požrtvovalni kot Jugoslavija. V drugem polčasu je Jugosla« vija igrala brez Jovanoviča, ki je bil ble« siran. Njegovo mesto je zavzel srednji kri« lec Lončarič. ZAGREB: Gradjanski : Hašk 2 : 0 (2 : 0) Hašk je bil boljši na terenu, vendar pa je Gradjanski bolj izrabil situacije pred golom ter s to odločnostjo zasigural zma« SP- KARLOVAC: Olimpija : Karlovac 1 : 0 (0 : 0). DUNAJ: BAC : Rapid 2 : 1 (0 : Q). Ad« mira : Hakoah 3 : 1 (3 : 1), Vienna : Ama« teure 1 : 0 (1 : 0), Floridsdorfer AC : Sim« mering 3:1(2: 1), \\'acker : Rudolfshugel 4 : 2 (3 : 0), Slovan : Sportklub 2 : 2 (1 : 1) PRAGA: Meteor VIII. : Slavija komb. 2 : 1, Vršovice : Nuselskv 2 : 1. TEŠINJ: Delavska reprez. Češkoslovs« ške : delavska reprez. Nemčije 4 : 1. Novi odbor JSS. Na nedeljski glavni skupščini JNS je bil izvoljen sledeči novi odbor: Predsednik D. Vučkovič, podpred« sedniki inž. Glišič, dr. de Marchi in Kr« čelič, I. tajnik Riboli, II. tajnik Hrs, I. bla« gajnik Somjaš, II blagajnik dr. Spitzer, odborniki Nemcc, Zangl. dr. Lukšič. dr. Hadži, Ferič, Scgedinski. Ivankovič, Kure-« lič, Ristič, dr. Pajnič, Vodišek in Hartl. ASK Primorje (Lahkoatietska sekcija). V sredo, dne 29. t. m. od 15. naprej obve« zen trening za vse redne člane sekcije Po« zivajo se atleti: De Ree-gi I. in II., Cimper« man I. in II., Korče, Mcdica, Adamič. Stu« pica, Sikošek, Zimerman, Trost Karel, Gre« goric Boris, Malnarič, Luschan, Sketelj, Zorga, Močan, Corradini, Glaesener, Omla« dič, Pinterič, Zeleznik, Magister, Vukmano« vič, Slapničar. Janovskv. Čamernik, Puc Boris, VVeibl, Podobnik, Stolfa, Arhar. Sla« mič, Vidic, Jančigaj. Megušar. Trpin, Pet« kovšek, Kramarič, Borštnar, Smerkl, Kan« dus, Furlan, da se sigurno udeleže imeno« vanega treninga vsled važnega dogovora radi klubovega nacionalnega mitinga v ne« deljo dne 3. oktobra in drugih tekmovanj v mesecu oktobru. LLAP. (Službene objave). Razpis dam« skega propagandnega mitinga ISSK Mari« bor, ki se vrši v nedeljo, dne 3. oktobra, se spremeni v nacionalni damski lahkoat« letski propagandni miting, pri katerem ima« io pravico sodelovanja vse verificirane at« Ictinje, članice klubov JLASa Nacionalni miting ASK Primorje. V nedeljo 3. oktobra priredi ASK Primorje na svojem igrišču, Dunajska cesta, s pri« četkom ob 14. nacionalni lahkoatletski mi« ting, pri katerem nastopijo razven najbolj« ših atletov iz Zagreba tudi ljubljanski klu« bi s svojo lahkoatletsko elito. SK Jadran. Odborova seja se vrši da« nes ob 20. v »Narodni kavarni®. Naslov kluba je: A. Boštjančič, L j. Rimska c. 10. — Tajnik. ASK Primorje (kolesarska sekcija) ima danes ob 19.30 v restavraciji pri Uranu od« borovo sejo. Vsled važnosti nedeljskih dirk udeležba obvezna. — Tajnik I. fospodarstvo Krai Čas opazovanja Saram. Ljubljana (dvorec) Maribor . Zagreb . B. ograd . Sarajevo . Skoplje . Dubrovnik Silit . . Pralia . . J Temgsi, 7. 7*0-9 140 8. 7606 14-3 14. 7c0-2 '50 19 759-5 153 21 761 4 14-1 8. 760 0 150 8. 761-5 16-0 8. 762-7 17-0 8 7-40 160 8 767-7 140 T 764'* 20-0 7 762 9 21-0 7. 7584 120 ob ^'52 zahaja ob v Osijeku kongres trgovskih korporacij Jugoslavije. Za predsednika kongresa je bil soglasno izvoljen gosp. Albert R u p p, c čelnik Trgovskega udruženja v Osijeku. Po cdposlanju pozdravnih brzojavk Nj. Vel. kralju ter ministru za trgovino in industrijo so bili izvoljeni podpredsedniki in tajniki kongresa. Nadalje so se določile štiri sekcije, in sicer prva za ureditev poročil in sklepov glede ustanovitve Centrale trgovskih korporacij za vso državo. Drugo sekcije so obravnavale važra aktualna gospodarska vprašanja Zastopane so bile na kongresu vse pokrajine razen Slovenije. Zveza trgovskih gremijev v Ljubljani ni utegnila poslati niti enega zastopnika na ta kongres, ki je velikega pomena za trgovstvo Jugoslavije. Kongres se js včeraj nadaljeval in bomo o njegovih sklepih še poročali. = Kotacija delnic Slavenske banke ustavljena. Iz Zagreba poročajo, da je imel upravni svet zagrebške borze včeraj sejo, na kateri se je "sprejel sklep, po katerem Je do nadaljnego ustavljeno kotiranje delnic Slavenske banke. = Na? iz-oz v avgustu t. 1. je po carinski statistiki znašil 330 340 ton v vrednosti 541 milijonov 31.563 papirnatih dir. 3 rje v. odnosno 49,343.033 zlatih dinarjev proti 371.180 tonam v vrednosti 765.000.739 papirnatih dinarjev, odnosno 70.506.980 zlatih dinarjev v enakem času !. 1925. Izvoz je torej padel za 40.840 ton (11 odstotkov) v vrednosti 21 milijonov 163.947 zlatih dinarjev 3'' !'' krotka). Glavni izvozni predmet v avgustu t. 1. je bila pšenica, katere se je izvozilo m £8.3 milijona dinarjev. Potem slede: stavbni les, jajca, žive svinje, živa croveda, sirovi baker, sveže meso iu drugo. Pšenica se je izvažala največ v Češkoslovaško, potem po Donavi in v Avstrijo. Stavbni les je šel v Italijo ter nekaj v Madžadsko in Avstrijo. Odjemalke jajc so bile Švica, Avstrija in Nemčija. Ves izvoz v prvih 8 mesecih t. 1. je dosegel 3.'29 milijona ton v vrednosti 4931.34 milijona papir natih, odnosno 4-19.94 milijona zlatih dinarjev proti 2.71 milijona ton v vrednosti 5838.46 milijona papirnatih, odnosno 501.59 milijona zlatih dinarjev. Po količini je torej v tem času izvoz naoredovai za 0.48 milijona ton (17.82 odstotka), a po vrednosti je padel za 51.65 milijona zlatih dinarjev (10.30 odstotka). = Pred trgovin, pogajanji med Jugoslavijo in Nemčijo. Iz Beograda poročajo, da je ministrstvo za trgovino ln industrijo poslalo vsem gospodarskim zbornicam vprašanje glede na pogajanja za sklenitev stalne trgovinske pogodbe z Nemčijo. Zbornice so pozvane. da podajo svoja mišljenja pismeno. Pričakuje se. da se bodo nom ia n ja pričela, ko se zaključijo pogajanja med Jueoslavijo in Francijo, ki se vrše sedaj v Parizu. = Odpraviien k<»nVnn. KonVurz, razglašen o zapuščini po Štefanu Keltnerju. posestniku in trgovcu s črevi na Hajdiui pri Ptuju, je odpravljen, ker ni kritja za stroške postopanja. = V zadružni reeister so se vpisale v Sloveniji nastopne zadruse: Zadružna elektrarna, r. z. z o. z. v Cerknici: »•Proizvodi, zadruea za nakup, proizvnianie in prodajo oblačil, r. z. z o. z. v Liubliani: Zaloga pohištva zHmženih mizarjev v Mariboru, r. z z o. z.: Mlekarska zadrusra, r. z z o. z. v Št Gotardu fnnšta T^oiane): Hranilnica in posojilnica v Tumišču. r. z. z n. z. — Izbrisale so se naslednje zadruge: Živinorejska zadruga za občino in župnijo Cerklje (likvi- 1 dacija končana); Kmetijsak nabavna in prodajna zadruga v Črnomlju (likvidacija končana); Delavsko konzumno društvo pri rudniku v Zagorju (likvidacija končana). = Klavnica v Subotici. V Subetici se ima zgraditi velika klavnica in tržnica. Pogoji za eventualni zakup klavnice in tržnice so interesentom na vpogled pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. = Konkurz Okružne banke v, Požarevcit. Eden večjih denarnih zavodov Srbije Okruž-na banka v Požarevcu je prišla nedavno v konkurz. Glavnica banke znaša 10 milijonov dinarjev. Banka je dolžna svojim upnikom 17 milijonov dinarjev. = Dohodki centralnih carinskih blagajn so znašali v tretji dekadi avgusta t. 1. 55 milijonov 558.208 Din, in sicer so zabeležile posamezne blagajne (v milijonih Din"): Beograd 15.22, Zagrpb 1? Vovi Sad 9.50. Maribor 4.18. Ljubljana 4.14. Dubrovnik 3.98, Skoplje 1.77. Sušak 1.20, Split 2.39. Skupni dohodki od 1. aprila do konca avgusta t. 1. so znašali 725,415.498 Din. Borze 27. septembra. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševal uia, druge ponudbe in v oklepajih kupčij-ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 72—74, Vojna škoda 30550—0, zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 193—196. Ljubljanska kreditna 165 do 170, Merkantilna 92- -92 ( 92). Praštediona 866—870, Kreditni 1C5—175, Strojne 0—112, Vevče 104—0, Stavbna 55—65, šešir 104—0. — Blaso: Zaključek: trami merkantilni od 4 5—6/S, od 4—8 m, po kupčevi noti, fco vagon meja, 2 vagona 270—280 (270). Povpraševanje je bilo po bukovih drveh, letvah, deskah in lanenem semenu. Ponudbe v kmetijskih pridelkih. ZAGREB. Na tržišču zasebnih papirjev minimalen promet brez večjih sprememb. Vojna škoda je bila čvrstejša. Kasa je poskočila na 309, dočim se je promptna iskala po 30S. V terminih ni bilo prometa. — Dinar stabilen. Pariz je v Curi u "p- z i malenkost slabši, dasi je bil dopoldne prilično čvrst. V Zagrebu je napram petku porasel za 4 točke. Na zagrebškem deviznem tržišču razen majhne oslabitve Berlina ni bilo sprememb. Skupni promet v devizah 5 milijonov dinarjev. Notirale so devize: Dunaj izplačilo 796.5—799.5. ček isto, Berlin izplačili 1347.3- 1350.3, Budimpešta 0.07945—0.07975, Italija izplačilo 206.75—208.75, London ček 274.4—275.2, New York ček 56.45—56.65, Pa. riz izolačilo 160—162. Praga izplačilo 167.35 do 168.15, ček isto, Švica izplačilo 1092.75 d i 1095.75; efekti: bančni: Eskomptna 100 do 101. Poljo 14—15, Kreditna Zagreb 100 do 101, Jugo 91.5—92. Ljubljanska kreditna 165—170. Slavenska (ne kotira); industrijski: Eksploataciia 9—10. Isis 50_51, Slavo- nija 30—31.5. Trbovlje 310—320. Vevče 102 do 115, šečerana Osijek 347 — 34S; riržavni: investicijsko 72—72.5, agrarne 42.75—435, Vojna škoda, promptna 308—309.5, za okt> ber 309 - 312.5, kasa 308—310. BEOGRAD. Borza je bila zaprta zaradi pravoslavnega praznika. CURIH. Beograd 9.147o, Pariz 14.235. London 25.11375, Nevv York 517.5, Milan 19.05. Praga 15.325, Dunaj 73, Budimpešia 72.5. Berlin 123.25. Bukarešta 2.6, Sofija 3.75. TRST. Devize: Beograd 47.75-48.50. Dunaj 380—390, Praga 80—81, Pariz 75—76, London 131.50—132, New York 27.10 -27.20, Curih 520—530, Budimpešta 0.0370—0.0390, Bukarešta 13.50—14.50; valute: dinarji 47.25—48, dolarji 27.25—27.30. 20 zlatih frankov 104—108, zlata lira 526.74. Novo odkritje v atomski teoriji Na zbiorovanju naravoslovcev v Diis-teldorfu je prošli teden povedal fizik in profesor dunajske univerze dr. Ehren-haft. da se mu je na podlagi eksperimentov posrečilo dognati eksistenco še manjših elementarnih telesc kakor so elektroni. Ehrenhaft je izdelal mikro-magnet, katerega pola sta različne velikosti ter sta samo 2 mm oddaljena eden od drugega. Med oba pola je kemik natrosil mala telesca, katera so bila jedva vidna pod mikroskopom. Njih velikost je znašala samo par stotink mikrona. Strokovnjak je dobil te delce iz platina in nikla. Delci teh kovin so se premikali iz mest nižjega magnetičnega pritiska na mesta višjega, obratno pa so se delci iz zlata, srebra in selena premikali v nasprotni smeri na mesta nižjega pritiska. Iz tega premikanja sklepa učenjak, da so ta telesca okrogla in da imajo normalno gostoto. Če so se ti delci na-elektrili, je znašala množina njihove elektrike samo polovico elektrike enega elektrona. Elektron velia v moderni fiziki kot nedeljiv. Kakor je moderna znanost dokazala delitev atoma v še manjša telesca, tako so sedaj ti najnovejši poskusi pokazali, da tudi elektron še ni zadnji najmanjši sestavni delec v znani nam atomski teoriji. Zopetna uvedba smrtne kazni v Italiji Zadnjo besedo ima Vatikan. V Italiji hočejo zadnje čase zopet uvesti smrtno kazen. Povod za to odločitev je dal sedanji vladi zadnji bombni atentat na Mussolinija. Musso-lini je zadevo pretresel z juristi in kmalu se je razširila vest, da bodo sodila take obtožence, ki zaslužijo smrt, posebna sodišča, nekakšne porote, kakršne so predstavljala prisedniška sodišča v nekdanjih časih. Sedaj pa javljajo, da oblika sodišč za smrtne k^zni v Italiji še ni definitivno fiksirana. Italijanska vlada se hoče o stvari še posvetovati z Vatikanom in neka agencija iz Rima celo naglasa, da jc od stališča Vatikana odvisna načelna rešitev tega vprašanja v italijanski državi. Vatikan je baje odgovoril, da ne nasprotuje uvedbi smrtne kazni, če pride za take primere v poštev kaznovanje težkih zločincev, ki strežejo po življenju kralju ali Mussoliniju. Tako sta se zopet enkrat znašla na skupni točki bivši antiklerikalec Mussolini in rimski papež, ki danes podpira faši-■stovsko politiko tudi tedaj, kadar gre za njene osebne koristi. Briandov humor Kakor znano, sta se zadnjič po spre-. jetiu Nemčije v Društvo narodov sestala gg. Briand in Stresemann. zunanja ministra Francije in Nemčije, ter se podala v Thoiry, kjer sta ostala polnih pet ur v intimnem političnem razgovoru. Odlična politika sc seveda nista razgo-varjala pri prazni mizi, nego sta si naročila večerjo. In sedaj je nastalo važno politično vprašanje: kdo je plačal to večerjo? Na to vprašanje je našel odgovor ženevski dopisnik angleške «Morning p0st» — vsaj tako on zatrjuje v svojem listu. Obrnil pa se je naravnost na hotelirja, pri katerem sta se ministra mudila. Ko sta se Briand in Stresemann na-icdla. je pripovedoval hotelir, ga je poklical Stresemann in hotel račun porav-nati. «Oprostite.» ga je tedaj zavrnil Briand z lokavim nasmeškom. «Vino in večerjo bom poravnal že jaz. Vi pa boste plačali reparacije!® Se non č vero . . . Operacije na kuhinjski mizi Pred časom se je pojavil v Nemčiji neki Vladislav Kukulski. ki je prišel s krakovske univerze ter je nosil s sabo zdravniško diplomo. Z osebnimi intervencijami je dosegel v Nemčiji dovoljenje, da sme otvoriti prakso in potem je vstopil kot praktikant na berlinsko univerzitetno kliniko. Mož se .ie temeljito vrezal. Na kliniki ni mogel prosperirati, ker je bilo njegovo znanje v kirurških zadevah tako pičlo, da so začeli dvomiti nad njegovimi zdravniškimi sposobnostmi. Vendar je bil toliko zvit, da ni izigral vseh kart, marveč jo je potegnil še pravočasno iz Berlina v provinco. Na kmetih se ie etabliral v Ditters-bachu, kjer je začel izvrševati prakso v hiši ondotnega zdravnika. Ker pa je imel njegov kolega mnogo pacijentov, katere je zdravil z dobrim uspehom, je prišel Kukulski v zadrego in je videl, da bi bolj neslo, če bi se «specijaliziral». Po par dneh se je res pojavila na njegovem stanovanju tabla, na kateri je stalo, da je dr. Vladislav Kukulski «spe-ciialist za ženske bolezni». Naval na njegovo prakso je postal kmalu ogromen. Po vsaki konzultaciji je Kukulski pacijentki izjavil, da ji je brezpogojno potrebna operacija. Operacijo pa je izvrševal kar doma na kuhinjski mizi. Seveda so bile te operacije zelo slane, kajti mož je zaračunaval desetkratni običajni zdravniški honorar. Naposled se je ujel v lastno past. Lekarnar, kateremu je pošiljal rccepte, je začel dvomiti v zdravniško predjzobraz- Ruševine francoskega letala Breguet XIX., s katerim se je jugoslovenski pilot=podpolkovnik Jugovič po nesreči zaletel v češko« slovaško letalo. bo «doktorja za ženske» ter ga je naznanil sanitetni oblasti. Sledila je preiskava in sleparju ni preostalo nič drugega, kakor hiter pobeg. Šel je v Berlin. kjer je bil sprejet za zdravnika v nekem ambulatoriju. Tu je zopet začel razvijati najobširnejše delovanje. Toda tiralica, katero je izdala za njim policija, ga je slednjič našla i v Berlinu. Posadila ga je na zatožno klop. Pravica je obsodila Kukulskega na 21 mesecev ječe. Ponarejeno diplomo so mu odvzeli in tekom razprave se je doznalo še to, da zasleduje poljska policija Kukulskega radi ropa in da je torej <-specijalist» čisto navaden zločinec. Roparski napad na zlatarja v Berlinu V soboto popoldne se jc izvršil v za-padnem delu Berlina predrzen roparski napad na neko trgovino z dragulji. Stvar jc tembolj senzacijonahia, ker se jc primerila ob belem dnevu. V trgovini sta bila navzoča ob usodnem času samo dva prodajalca. Mahoma sta planila skozi vrata dva razbojnika s potegnjenimi samokresi in s klicom: «Roke kvišku!« sta izsilila od nastavljencev pokornost in molčanje. Medtem, ko je prvi napadalec meril z revolverjem na presenečena uslužbenca, je njegov tovariš grabil dragulje ter jih tlačil v torbico iz usnja. Vse to se je odigralo tako hitro, da prestrašena prodajalca nista mogla dati niti glasu od sebe. Ko sta bandita nagrabila dovolj plena, se je začula v sosednem prostoru strahovita detonacija. Napadalca sta namreč, da bi odvrnila pozornost od sebe, zažgala zalogo raket. Buhnil je za-dušljiv dim. To priliko sta roparja izrabila, da sta se prerinila i zlatarne na prosto ter se odstranila. Zbežala sta skozi prostore sosedne trgovine. Napad se je pripetil ob 15. uri v Tau-cntzievi ulici ob času največjega prometa. Radi povzročene eksplozije so ljudje, ki so bili v času napada na ulici, zapustili cesto ter se poskrili v vežah bližnjih hiš. Tako se je banditoma posrečilo pobegniti in oblasti jih doslej še niso dobile v roke. Ukradeni predmeti so vredni 125.0C? zlatih mark in policija je razpisala na glavo drznih napadalcev 10.000 mark nagrade. Mož, ki plačuje z neveljavnimi bankovci Pariška kriminalna policija je prijela zanimivega sleparja, ki je prišel iz Londona v Francijo. Mož se piše Kari Ro-selmeyer in je prišel v Pariz, da bi nakupil večje zaloge damskih toalet. Izbiral je med večernimi oblekami, krasnimi "plašči in sličnimi toaletnimi kosi. Spremljala ga je srčkana damica, ki jc vsak dan bolj vnemala poglede moških prodajalcev. Roselmeyer je plačal vsak svoj nakup z avstrijskimi bankovci po 1000 kron. Pri blagajni so mu bankovce vsak pot sproti radi zamenjali v francoski denar. Ko pa je blagajnik firme skušal spraviti tisočake na borzo, se je pokazalo, da so bankovci že davno izven prometa in da je Roselmeyer čisto navaden goljuf, ki pripada mednarodnemu sleparskemu konzorciju za razpe-čavanje neveljavnega papirnega denarja. Roselmeyer in njegova čedna spremljevalka sta seveda pod ključem. Štabni kapetan Jindnk Kostrba, najstarejši pilot čsl. armade, ki jc tragično preminul pri nesreči o priliki trčenja z jugoslovenskih letalom. Društvo narodov v rodbinskem življenje Bogat angleški zakonski par v Londonu je prišel na originalno idejo. Zakonca sta bila brez otrok, pa sta sklenila. da vzameta za svoje šestero sirot. V to svrho sta se obrnila na šest zastopnikov različnih držav, zastopanih v Društva narodov, in jih prosila, naj jima preskrbe enega otroka brez očeta in matere. Otroci smejo biti stari najmanj eno, a največ šest let. Dobrotnika nameravata te otroke adoptirati in jih vzgojiti za vredne člane človeške družbe. Kakor javljajo angleški listi, bodo deležni dobrote plemenitih dveh Angležev en deček angleške, ena deklica francoske narodnosti ter štirje otroci laškega, španskega, poljskega in švedskega po-kolenja. bi danes človeka ne spravila tako lahko pod led, ker so vsakomur na razpolago tople jesenske in zimske sukn,e iz najfinejšega double bla^a in to prav po ceni pri Drago Schwab, Ljubljana. Srednjeveški recepti Naši predniki so imeli bogme čudne pojme o medicini in o učinku raznih sredstev zoper bolezni. Kopico takih predpisov črtamo v francoskem «Bota-ničnem in farmacevtskem besednjaku® iz leta 1791., ki je pred kratkim izšel v novi izdaji. Med njimi se nahajajo taki recepti, da bi človek skoraj ne verjel, da jih je pogodii človeški duh. Evo jih par najznačilnejših! Pod zaglavjem <;Človek» piše neznani avtor med drugim: Človeški lasje odganjajo vročico. Sežgi jih in jih daj bolniku duhati. S pomočjo destilacije se dobi iz las neka hlapljiva in ostro dišeča sol, ki ima iste lastnosti kakor človeška črepinja. Le-ta se da s pridom uporabljati proti kapi Posebno priporočljiva je lobanja mladega fanta, ki je po možnosti umrl nasiine smrti. Treba jo je dobro zmleti, pri čemer pa velja paziti, da se preveč ne posuši. Tako pripravljen prah služi tudi dobro proti mori. Sapa teščega človeka je dobra za vnetje oči. Nohti prstov na rokah in nogah so priporočljivo sredstvo za bruhanje. (O tem pač ne dvomimo!) Splošno priljubljen Kavni nadomestek, okusen I cenen. Dobiva se v vse& dobro asoniraniO Koloni jalnif> trgovlnaf). Ogromen uspeh pri vseh predstavah S Veselo! Originalno! Zdbavno: Smehapolno! Izvrstna igra vseh sodelujočih! V glavnih vlogah samo izbrana elita dobro znanih in priljubljenih nem kih igralccv Ivzen programa še: Originalni maček Marko. Predstave s sodclo an cm kompletnega orkestra pojačenega z novim Jazz-bandom se vrše ob 4., pol 6., pol 8. in 9. ELITNI KINO MATICA Naji-dobnejSi kino v Ljubljani Telefon 124. Preduaznanilo: „Bela Golgota" velefilm človeškega veselja in trpljenja. Kri iz nosa. dobro posušena tja vroči ponvi, ustavlja krvavitve. Za vročico in zlatenico ni boljšega kakor uši, ki jih moraš žive pogoltniti (brr!). Dalje priporoča knjiga, naj ima vsakdo, ki se boji bolezni, doma pravo pravcato mumijo. Pa niso vse dobre. Najboljše so črne, močno smrdeče mumije. Ž njimi sc ubraniš omotice in ozdraviš božjast. Njihova tolšča miri bolečine in blaži krče. človeške kosti pogase sleherni ogenj. Cc tc mučijo bezgavke, pij iz črepinje samomorilca! In tako dalje! Sličnih receptov je v knjigi nebroj. Našteli smo Ic najbolj značilne. X Zapuščina Rudolfa Valentina. Nedavs no umrli filmski zvezdnik Rudolfo Valcns tino jc zapustil poleg precejšnjega premos ženja v gotovini še 8 avtomobilov, 5 konj, eno jahto, 12 psov, 40 oblek, 50 parov čevs Ijev, 300 kravat, nad 2000 srajc in okoli 500 klobukov. To sc bodo ženske pulile za prca ostale relikvije. X Strela je udarila v ovcc. V Haslingu poleg Merana jc tc dui pasel pastir čredo ovac. Naenkrat se jo nebo stemnilo, nastas la jc nevihta in v čredo jc treščilo. 21 ovac jc bilo na mestu usmrčenih. Pastirja pa jc samo neznatno ožgalo. X Mussolini — dramatik. Iz Rima po; točajo, da je Mussolini izročil svoje delo v dramatski obliki, katerega jc sam napisal, v uprizoritev italijanskosameriški igralki Mariji Bazzi. Drama se bo najprej igrala v Buenos Aircsu. Če bo imela uspeh, se bo ponavljala tudi v Italiji. X Obsodba na grobnem spomeniku. Pred kratkim je bil pred sodnijo v Budimpešti obsojeu neki židovski trgovec, ki ga je nj> gova žena tožila radi razžaljeaja časti. Zgodba pa je ta-le: Žid je svoji žeui očita!, da mu ni zvesta in da ga vara v zakonu. Žeua mu je vsa razburjena zatrjevala, da ji dela s tem očitkom težko krivico ia je kontno prisegla pri življenju edine hčerke, ki sta jo imela, da je zvesta iu da naj jo Bog kaznuje, če laže. Drugi dau je hčerka uenad >-mu umrla. Razkačeni soprog je dal ua nieu grob vklesati besede: »Pridem k tebi ua dan sodbe. Povedala boš nebeškemu očetu, zakaj sem tako prezgodaj umrl.: Prav spodaj pa je dal besni zid napisati po hebrejsko: ;Mati, ali se ne bojiš nebeškega šolnika ?c — Plačal je denarno globo in je moral uapis odstrauiti. — Rimljan Eufrosinus pa je imel s ;svojo obsodbo nezveste žene na nagrobnem spomeniku mnogo več sreče. Ta dvetisočletni napis je našel pred leti raziskovalec Attila de Marchi in se glasi: >Ko je ubogi Eufrosinus ležal bolan, ga je zapustila njegova žena Acte, bivša osvobojenka, ki ji je on dal svobodo, in ušla s svojim ljubimcem, nekim Co-imom. vzela s seboj dečka in sužnjo, bolnik pa je sam ostal. Ta 111 samo preklinjal svoj brezsrčno in nezvesto ženo. temveč jc dal tudi na nagrobnem spomeniku otroka, ki mu ga je ona rodila, odstraniti njeno ime.: — Ljubezen živi preko groba! X Sluini morilec. V Schruirnu pri lno» mostu so pustili starši doina Slctncga dce. ka, kateremu so naročili, naj pazi na svo* jega dveletnega bratca. Fantič bi moral čus vati otroka v popoldanski odsotnosti starš šcv. Ko so se roditelji zvečer vrnili domov, so našli dete v mlakuži krvi. Na vprašanje, kaj sc jc zgodilo, jc osemletni deček najs prej izjavil, da mu je padci nož iz roke, potem pa je povedal, da je bratca ustrelil s samokresom in ga potem šc zabodel z nožem v srce. Vzrok te grozne otroške tra« gedije jc šc nepojasnjen. ulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska opera. Torek, 28.: «Tosca». D. Četrtek, 30.: «\VaiIy». E. Gostovanje Riidolia Bukška v Puccinije- vi nastopi ga. Vika Čaletova, Cavaradossija poje g. Knittl, Angelottija Šubelj, cerkovnika Zupan. Začetek gledaliških predstav v mariborskem gledališču. Letošnja mariborska gledališka sezona, ki obeta po repertoarju sodeč, postati jako pestra in zanimiva, se otvori v začetku oktobra z cVeroniko Deseniško?, tragedijo našega slovenskega pesnika Otona Zupančiča iu v režiji gosp. prof. O. Šesta iz Ljubljane. Predstavi bo prisostvoval tudi avtor. _ Druga predstava bo velezabavna Nestroyeva veseloigra z godbo iu ^petjem »Danes bomo liči» v režiji g. J. Koviča. Popravek k nedeljskemu poročilu o razstavi Kolegija jugoslovenskih s;raSikov v Pragi. V nedeljo je objavilo cJutro« članek o razstavi jugoslovenskih grafikov v Pragi. Pi-scc je pohvalno omenil tudi dela Slovenca Eika. Kakor se nam naknadno poroča, tiči v tem imenu očividna pomota, kajti pasus sc more nanašati le ua grafika gosp. E. Justina. Bolezen francoskega impresionista Slonela. Francoski impresijonist Claude Monet je zbolel v svojem 86. ietu. Lotila se ga je influcnca, o kateri se še ne ve, če jo bo umetnik premagal ali ji bo podlegel. Ivo Eaičev v beograjski operi. Tenorist milanske Scale Tvo Raičev je zadnje dni trikrat gostoval v beograjski operi. Nastopil je r.ajprej v in slednjič v Pucciniievi Bo'nčmi>. Umetnik je popolnoma izpolnil nade, katere sta stav-Ijali nanj beograjska publika in kritika. Gledališka sezona v Sarajevu ee otvori po dosedanjih izgledih dne 16. oktobra z zgodovinsko dramo v treh dejanjih < Tomai-da^>, katero je napisal Branislav Nušič. V tem delu nastopi ruska igralka Mansvjetova, ki je bila prejšnjo ča=e angažirana v splitski drami, pozneje pa v Beogradu. Druga p remi jera na sarajevskem odru bo Tolstega dramatizirani roman , Lanserjevo cKamelo skozi uho šivankev, Nušičevo s sopranistko Sohumau-novo v naslovni ulosrf: Haleveva <židinja» z Marijo Jeritzo v ulogi Reche, cCavalleria rusticaua-> in cBajazzr». slednji s Piecaver-jem v ulogi Tonija; Puccinijev s Kiurino in Piccavcr-jem ter \Vagnerjevi cMojstri pevci» z Leh-manovo in Slezakom. Zadnje dui je pela Jo-ritza naslovno ulogo v Bizetovi «Carmeu>. Rostandov «0rlič» v Snrgtheatru na Dunaju. V soboto dne-'A oVohra se uprizori v dunajskem Burgtheatru Rostandova drama . Nemško prireditev drame je eskrbel pesnik Klabund in v ulogi vojvodo Franca nastopi igralka Ida Rolandova. Premijera PucrinijcTc «Turaudot> v dunajski Državni operi bo dn? oktobra. Dela bo insceniral dr. Lothar Wallerstein. Berlinske dramske novosti. Reinhardt pripravlja Langerjevo »Periferijo« s Thimi-govo, Kinzovo in llomolko. Karlheinz Martin napoveduje >SchinderEannsac cd Zuck-mayerja s Klopferjem. Jessner poskušuje »Hamleta: s Kortnerjein, Barnovvski ie uvežbal »Cezarja in Kleopatro: z \Veraer-jem Kraussom in Elizabeto Berguerjevo, Robert obeta lbsnovo iDivjo raco: z Mois-sijem v vlogi Hjalmara Ekdala. »Dantonova smrts v Monakovcm. Moua-kovsko Komorno gledališče, ki velja za literarno najčistejši oder ua Bavarskem, je otvorilo prošle dni svojo sczouo 1926/27 z Buchuerjevo dramo iDantouova smrt: v režiji geuijalnega Otona Falkenberga. Dant-')-na je kreiral igralec Kurt Lick. Predstavi je prisostvoval tudi prvak nemških proza-istov, pisatelj Thomas Mann. Francoski kandidat za letošnjo Nobelovo literarno nagrado je pisatelj J. II. Rosnv, predsednik Goncourtove akademije. Podoba pa je, da ga bo vsekakor preskočil Spanec Blasco Ibanez. Dantejev portret v Assisiju. Kakor poroča cBolletino d'Ar te?, je odkril italijanski profesor Bososso v neki asiški cerkvi Dantejev portret. Podoba je zelo podobna sliki, ki so jo odkrili 1. 1&40. v kapeli Vagello t Florenci. Portret je baje delo Giotta ali kakega drugega umetnika iz početka 14. stoletja. Sari Fedakova — lastnica gledališča. Znana madžarska igralka Sari Fedakova, ločena žena dramatika Molnarja, ki je lansko leto žela velike triumfe v Lengvelovi »Antoniji«, je postala sedaj lastnica operetnega gledališča v Budimpešti. Igrala bo dva meseca doma, potem pa namerava iti na turnejo po srednjeevropskih deželah. .JiLJUC" raj bol/še. najtrpežnejše zato najcenejše. Spremembe voz. redu s 1. oktobrom 1926 1. Proga Pragersko-Zidani most- Postojna: Izostane brzi vlak št 501/602, ki odhaja iz Pragerskega ob 1 uri 40 min. in prihaja v Postojno ob 5 uri 36 min. in v obratni smeri brzi vlak št. 601/502, ki odhaja iz Postojne ob 23. uri 10 min., ter prihaja na Pragersko ob 3. uri 22 min Dosedanji kurz« ni vozovi Budimpešta.Trst.Budimpešta se prevažajo z vlakom št. 503/604, ki odhaja iz Pragerskega ob 2. uri 10 min. in prihaja v Postojno ob 6. uri 46 min. in v obratni smeri z vlakom št. 603 504, ki odhaja iz Po. stojne ob 22. uri 35 min in prihaja na Pra. gersko ob 2. uri 56 min. 2. Proga Ljubljana glavni lcolo- dvor-Rakek: Izostane potniški vlak št. 630, ki odha. ja iz Ljubljane gl. kol ob 9. uri 10 min. in prihaja na Rakek ob 11. uri 5 min. in v obarrni smeri potniški vlak št 631, ki od« haja iz Rtkelca ob 17. uri 30 min. in prihaja v Ljubljano gl. kol. ob IS. uri 43 min. 3. Proga Ljubljana glavni kolo- dvor-Vrhnika : Izostane mešani vlak št. 6931, ki odhaja iz Vrhnike ob 5 uri 50 min. in prihaja v Ljubljano gl kol ob 6 uri 27 min.; zato pa vozi mešani vi -k št 6933, ki odhaja iz Vrh. nike ob 6 uri 17 min in prihaja v Ljublja« no gi. kol. ob 6. uri 54 min. Nadalje izosta« neta nedeljska mešana vlaka. 4. Proga Maribor gl. kol.-Št. Iij: Izostane mešani vlak št. 1250, ki odha. ja iz Maribora gl. kol. ob 18. uri 15 min., mešani vlak št. 1254, ki odhaja iz Maribora gl. kol. ob 8. uri 10 min. ni v obratni smeri mešani vlak št 1251, ki odhaja iz Št. Ilja ob 19. uri 12 min. in mešani vlak št 1255, ki odhaja iz št. Ilja ob 9. uri 7 min.; zato pa vozi mešani vlak št. 1248, ki odhaja iz Maribora gl. kol. ob 17. uri in v obratni smeri mešani vlak št 1249, ki odhaja iz St Ilja ob 17. uri 50 min. 5. Proga Slov. Bistrica-Sloven-ska Bistrica mesto: Izostaneta ob nedeljah in praznikih vo« zeča mešana vlaka št 6644, odhod iz Slo« venske Bistrice ob 21. uri 17 min. in št 6643 odhod iz Sloven ke Bistrice mesto ob 20. uri 47 min. 6. Proga Poljčane-Zreče: Od Slov. Konjic do Poljčan izostaneta mešani vlak št. 6735, ki odhaja iz Slov. Ko« njic ob 17. uri 14 min. in od Poljčan do Zreč mešani vlak št. 6740, ki odhaja iz Poljčan ob 21 uri 5 min. in prihaja v Zreče ol 22. uri 30 min. ter od Zreč do Slov. Ko« njic mešani vlak št 6739, ki odhaja iz Zreč ob 22. uri 40 min in prihaja v Slov Konjice ob 23. uri; zato pa vozi: od Slov. Konjic v Zreče mešani vlak št. 6738, ki odhaja iz Slov. Konjic ob 17 uri in prihaja v Zreče ob 17. uri 21 min. in od Zreč do Slov Ko« njic mešani vlak št. 6737, ki odhaja iz Zreč ob 17. uri 41 min in prihaja v Slov. Konji« (' 18. uri 1 min 7. Proga Grobelno-Rogatec: Izostane me? ni vlak št. 6834, ki odhaja iz Grcbelnega ob 14. uri 5 mir in prihaja v Rogatec ob 15. uri 15 min. in mešani vlak št 6838 ki odhaja iz Grobelnega ob 15. uri 50 min. in nrihaja v Rogatec ob 16. uri 55 min ter v obratni smeri meša-i vlak šte« vilka 6833, ki odhaja iz Rogatca ob 12. uri 17 min. in prihaja v Grobclno ob 13. uri 25 min., zato pa voz! mešani vlak št. 6836, ki odhaja iz Jrobelnega ob 15. uri 15 min. in prihaja v Rogatec jb 16. uri 20 min. 8. Proga Ljubljana glavni, kol.-Bistrica Bohinjsko jezero: Izostaneta ob nedeljah in praznikih vo« zeča turistovska vlaka št. 920 in 919, ki od« haja iz Ljubljane "1. kol. ob 5. uri 25 min. in prihaja v Bistrico Bohinjsko jezero ob 8. uri 48 i v obratni smeri, ki 'haja iz Bistricc Bohinjsko jezero ob 18. uri 57 min. in prihaja v Ljubljano gl. kol. ob 22. uri 10 min.; na« alje izostaneta od Jcs*..,ic do Bistrice Bohinjsko jezero potniški vlak št. 916, ki odhaja iz Jesenic ob 17. uri 16 min- in prihaja v Bistrico Bohinjsko jezero ob 18. uri 6 min. in od Bistrice Boh jezero do Jesenic potniški vlak št 913, ki odhaja iz Bistrice Bohinjsko jezero ob 8 uri 17 min. in prihaja na Jesenice ob 9. uri 8 min. 9. Proga Jesenice-Planica: Izostaneta potniški vlak št. 4212, ki od« haja iz Jesenic ob 7. uri 32 min. in prihaja na Planico ob 8. uri 30 min. in v obratni smeri potniški vlak št. 4213, ki odhaja iz Planice ob 8. uri 33 min. in prihaja na Jese« niče ob 9. uri 15 min., zato pa vozi Ie ob sobotah, nedeljah, praznikih in dnevih pred prazniki potniški vlak št. 4217, ki odhaja iz Kranjske gore ob 18. uri 18 min. in prihaja na Jesenice ob 18. uri 50 min. in v obratni smeri potniški vlak št. 4818, ki odhaja iz Jesenic ob 21. uri 20 min. in prihaja na Pla« nico ob 22. uri 18 min. 10. Proga Ljubljana glavni kolo-dvor-Kamnik: Izostaneta ob nedeljah in praznikih vo« zeča turistovska vlaka št 4037 in 4038, od« hod iz Ljubljane gl. kol. ob 5. uri 10 min., prihod v Kamnik ob 6. uri 22 min. in odhod iz Kamnika ob 20. uri 28 min., prihod v Ljubljano gl. kol. ob 21. uri 40 min. 11. Proga Ptuj-Ormož-Murska Sobota: Izostaneta od Ptuja do Murske Sobote potniški vlak št. S16/7016, ki odhaja iz Ptu« ja ob 13. uri 7 min., iz Ormoža ob 13. uri 52 min., iz Ljutomera ob 15. 5 min. in pri« haja v Mursko Soboto ob 15. uri 50 min. in v obratni smeri potniški vlak št. 7015-815, ki odhaja iz Murske Sobote ob 10. uri 12 min., iz Ljutomera ob 11. uri 27 min., iz Ormoža ob 12. uri 30 min. in prihaja v Ptuj ob 13 uri 5 min. Ta vlaka vozita tudi samo od Maribora gl. kol. do Ptuja in obratno. 12. Proga Murska Sobota- Hodoš: Izostanejo vsi obstoječi mešani vlaki, zato pa vozijo mešani vlaki št. 7037, ki od« haja iz Hodoša ob 7. uri 18 min. in prihaja v Mursko Soboto ob 8. uri 33 min., mešani vlak št. 7039, ki odhaja iz Hodoša ob 15. uri 30 min., in prihaja v Mursko Soboto ob 17 uri 13 min. in v obratni smeri mešani vlak št. 7038, ki odhaja iz Murske Sobote ob 5. uri 15 min. in prihaja v Hodoš ob 7. uri 3 min. in mešani' vlak št 7040. hi od« haja iz Murske Sobote ob 13. uri 30 min., in prihaja v Hodoš ob 15. uri 15 min. 13. Proga Čakovec-Donja Lendava: Izostane mešani vlak št. 7234, ki odh»« ja iz Čakovca ob 7 uri 50 min. in prihaja v Donjo Lendava ob 8. uri 57 min. in me« šapi vlak št. 7233, ki odhaja iz Donje Len« dave ob 9. uri 55 min. in prihaja v Čakovcc ob 10. uri 59 min. 14. Proga Celje-Velenje: Izostaneta ob nedeljah jn praznikih vozeča potniška vlaka št 4S17 in 4818. 15. Proga Karlovac-Ljubljana glavni kolodvor: Od Karlovca do Ljubljane gl. kol. iz« ostaneta potniški vlak St. 1010, ki odhaja ijz Karlovca ob 1. uri 5 min., iz Novega mesta ob 3. uri 40 min. in prihaja v Ljub« ljano gl. kol. ob 6. uri 2 min., od Ljubljane gl kol. do Novega mesta potniški vlak st. 1013, ki odhaja iz Ljubljane gl. kol. ob 10. uri 10 min in prihaja v Novo mesto ob 13. uri ter od Novega mesta do Karlovca potniški vlak št. 1009, ki odhaja iz Novega mesta ob 0. uri 17 min. in Drihaja v Kar« lovac ob 2. uri 50 min. Potniški vlak št 1009, ki vozi od Ljubljane gl. kol. samo do No« vega mesta, in ki odhaja iz Ljubljane gl. kol. ob 21. uri 55 min. in prihaja v Novo mesto ob 0. uri 12 min., ima postanek tudi na vseh postajališčih. 16. Proga Trebnje-Št. Janž na Dolenjskem: Izostane m ani vlak St 4634. ki odha« ja iz Trebnjega ob 12. uri 40 min. in pri« haja v Št. Janž ob 13. uri 34 min. in mešani vlak št 4635, ki odhaja i r. št. Janža ob 14. uri 7 min. in prihaja v Trebnje ob 15. uri 20 min. 17. Proga Novo mesto-Straža Toplice: Izostaneta mešani vlak št 4738, ki od« haja iz Novega mesta ob 21. uri 40 min. in mešani vlak št. 4737, ki odhaja iz Straže Toplice ob 22. uri 10 min. Popolni vozni redi so razvidni iz sten« skih voznih redov, ki izizdejo s 1. okto« brom t. 1. ter se dobe tudi v nakup na vseh postajah. Mali oglasi, ki služijo v posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. NajmaojSl znesek Din 5'—«. Zenitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I*—. Najmanjši znesek Din (9*—v Dvokolesa popravlja najbolje, najhitre-'e m najceneje FlorjančrtS, Nunska ulica 3. 215/1 l' Vozovi V zalogi imam različne rečne, tovorne in vozove na peresih (vzmetili) — Dobro vpeljana kovaška in tolarska obrt.. Prevzamem vsa naročila in popravila Točna ln solidna postrežba — eene ugodne! Proti računu se vzame tudi kolarski les. Pe priporoča Matija Terlep, Šiška (Ljubljana 7). Sv Jerneja cesta. 217 Pozor! Pozor! Akumulatorje vseh vrst. polni, popravlja, premenja plošče ter prenavlja odino koncesijonira-no akumulatorsko podjetje Ljubljana, Gosposvetska c. tt. 14. 27183 Obrt Ka najprometnejšem kraju, ob okrajni cesti. tik železnice, oddam v najem takoj 4 sobe, 1 klet. za vsako podjetje ali podružnico sposobno. Zastopstvo prevzame gospodar tudi sam. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra« £7:92 dooe Nakupovalce la kostanjev taninski let i S č e m proti proviziji — »Mangart*. postni predal ic. 43, Ljubljana. 27157 Dva vajenca ia mizarsko obrt. sprejme takoj Jože L o j k. Kožna dolina pri Ljubljani 27119 Učenca za Speo-rij trgovino sprejmem. Ponudhe ca oglasni oddelek .Jntra« pod šifro .Učenec 1912». 27116 Trg. pomočnika mladega, zanesljivega in poltenega sprejmem takoj v Špecerijsko trgovino v Ljubljani. — Valentin Sterle, oijanska cesta. 27123 Več pečarskih pomočnikov za montažo in formacijo peči v tvornici rabimo takoj. Ponudbo na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pečar«. 27107 Delovodja za kolar-sko obrt starejšega, zanesljivega — treznega in spretnega, sprej. mem — Ponudbe pod »M Primožič vdova« na podružnico .Jutra« v Celju. 27062 Upravitelja za večje gospodarstvo, z izvrstnimi spričevali v tej stroki, iščem za takoj — Obširne ponudbe s prepisi spričeval in fotografijo na naslov: Gj. Medakovič. Zagreb. Zrinjevac 13. II kat. £6313 Elektromonterje za hišne inštalacije izkušene v montaži z bergma-novimi in pešelovimi cevmi, kakor tudi za polaganje cevnih žic (Knh'ofalz) sprejmem Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Prekmurje«. 27240 Gozdnega lovskega čuvaja za visokogorski revir na Gorenjskem iščem — Ponudbe z navedbo starosti, stanu, Sol, prakse in zahtev na oglasni oddelek .Jutra« pod iifro »Lovec - čuvaj«. 27239 Trg. pomočnika ali prodajalko izurjeno v mešani trgovini, dobro prodajalko manufakture. sprejmem takoj v trgovino z mešanim blagom v večjem kraju na deželi Natančne ponndbe s prepisi spričeval o dosedanjem službovanju na oglasni oddelek .Jutra« pod .Spreten in pošten« 27293 [nkasant reduciran vsled skrčenja obrata, išče primerne slnž-bo kot sluga potnik inka sant ali kaj .ličnega Ponudbe na oglasui oddelek .Jutra« pod šifro .Vesten in marljiv SO« 27030 Knjigovodja bilancist. slovenski, srbo-hrvatski in nemški kore-spondent — lesne stroke, išče primernega mesta za takoj Cenjene ponudbe pod .Samostojen 524» na ogl. oddelek .Jutra« 27102 Prodajalka mešane stroke z dobrimi spričevali išče mesta za takojšnji nastop v motu a1, na deželi Por.u-lbe na oglasni oddelek .Jutra* pod «7anesljiva 4867» 20712 Trg. pomočnik mlad. izurjen v vseh strokah, Zeli spremeniti mestOj bodisi kamorkoli Nastop' takoj ali pozneje Ponudhe pod .Sprememba* na ogl oddelek .Jutra« 27247 Prvovrstna šivilja išče mesta v boljšem salonu Naslov v oglasnem odde'kn .Jutra«. 27265 Stenografinja slovensko-nemška, perfektna strojepiska, kavcije zmožna, išče službo kontoristinje ali biagajničarke Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra« pod «700» 27278 V pisarno odvetniško ali trgovsko tn. želi gospodična, vešča slov in nemške stenografije korespondence. knjigovodstva ter strojepisja Cenj ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» nod šifro »Začetna plača« 27284 nt Krojači prvovrstni za izdelovanje Konfekcije dobe delo na dom v konfekcijski industriji Jos. Ivančič. Miklo-iičeva cesta 4, Ljubljana 27289 Učenca močnega, s primerno šolsko iiobr.ir.bo sprejmem. Hrana In stanovanje v hiši Naslov v oglasnem oddelku •Jutra«. 27101 Strojnika-kurjača sprejmem takoj k IVolfovl lokomobili Stanovanje na razpolago. Naelov r oglasnem oddelku .Jutra. 27306 Postranski zaslužek v obliki provizije za zavarovalna posredovanja endi domač zavarovalni zavod. Ponudbe na ogl oddelek .Jutra, pod značko .Provizij 12» 27012 Natakarico ■p ejmem Ponudi e pod .1 oktober 45» na »-lasni oddelek -Jutra« 27245 Manipulant drogeriske stroke, z večletno prakso ter prvovrstnimi referencami, dober pakeT defektacus in kos-metikar. išče odgovarjajoče mesto, Cenj ponudbe pod .Manipulant* na oglasni oddelek »Jutra«. 27211 2500 Din plačam tistemu, k: mi pr^ skrbi »talno službo v trgovini ali industriji Sprej. mem službo trg poslovodje. skladiščnika a.'i vodje kake podruZnice. reference dobre. Imam tudi gotovino za potrebno kavcijo Cenj j>nnudbe na oglasni oddelek .Jutra, pod .Soliden trgovec 66». 27166 Strojnik izučen strojnega ključavničarstva, izkušen Zagovodja, ; dober elektromonter, vodovoda in parovoda — vešč vsem parnim strojem, kakor tudi popravkom, zanesljiv in trezen. Išče služ"be. Naslov v oglasnem oddelku »Julra«. 27106 Prodajalka mešane stroke, dobra moč, z lepimi spričevali, ki je Ze nad pet let pri enem gospodarju, ieli premeniti mesto v kako večjo trgovino. Nastopi lahko 1 novembra ali pozneje Naslov v ogl odilelku »Jutra. 26979 Prodajalko starejšo dobro moč, r kar-eijo od 10 do 20 000 Din, išjem za vodstvo trgovine t mešanim blagom na deželi. Nastop takoj Prednost ima ona. ki je zmožna voditi gospodinjstvo. Ponndbe pod šifro .Samostojna 42« na oglasni oddelek .Jetrn* 27243 Knjigovodja bilancist slov in nem korespondent išče nameščenja pri večjem podjetju Prevzame organizacijo ln revizijo knjigovodstva, izvršuje bilance. Ponudbe pod značko .Strokovnjak 018« na oglasni oddelek . 27018 Na Glincah poučuje izkušen učitelj poceni po novi najboljši me-todi violino klavir, harmonij in teorijo Pisma pod .Uspeli garantiran« na ogl oddelek »Jutra« 26933 Strokovna učiteljica ki poučuje maujnadarjeno deco. bi vzela v privatni pouk manjnadarjeneg3 deč ka ali deklico Naslov pove oglasni oddelek .Jutra« 27734 Krojno učMišče LJubljana - Stari trg 19. Krojači šivilje gospe gospodične uradnice, dijaki-nje itd I - Večerni tečaj moškega tn damskega krojenja za krojače šivilje Poseben večerni tečaj za gospe, gospodične uradnice. dijakinje in privatniee, ki «e Želijo Izobraziti v samostojnem izdelovanju oblek Izdelovanje najmodernejših damskih in moških krojev — Izdaja modnih listov za krojače i veliko stensko tablo in priloženim učnim poukom — Krojni pouk potom pošte b slovenskimi učnimi zvezki Pričetek večerneea tečaia 1 oktobra — Vpisovanje dnevno do osmih zvečer. Revnejšim tečaj ceneje '27034 Absolventinja praškega konservatorija poučuje klavir Naalov pove oglasni oddelek »Jutra«. 27280 Pouk jezikov nemsi-ine. francoščine, angleščine, italijanščine, srbohrvaščine. posamič in v skupinah po Berlitzovi metodi. Poučujejo usposobljene učne moči. Prijave od ^46. do 1 £7 nre zvečer v Beethovnovi ulici štev 7, pritličje, levo (zgradba čekovnega urada). J. S. »Teras, prof. 27293 Izprašana učiteljica poučuje francoščino, nemščino in klavir Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 27282 Učence za klavir sprejme učiteljica Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 27001 Premog in drva nabavite najceneje pri tvrrlkj V e I c p i u Rudolf, Na zavrteh št 1. Vodmat. 204 Trgovina železnine O. Zajec Sv. Florijana ul. 23 priporoča zalogo kuhinjske posode, orodja in leno izbiro nagrobnih svetilk — Znižane cene 27297 Drva niastuvf m bukov,- udjudke od parketov ter mehka drva tustavlja oo nizki "en« ne toni parna žaga V Scag nettl v Ljubljani «» gorenj •kim kolodvorom Pr1 od vzemu večje množine zna ten no pust 193 Motorno kolo Rarlev-Davidson. 2 cilindra. 7,'9 PS, 3 prestave In prosti tek. poceni prodam radi odhoda k vojakom Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 27291 Nov, velik štedilnik boljši, proda Jeglič. Lesce 27233 Ročno brizgalno e cevmi proda Mihael Kaučič, Zg Šiška. 27128 Pozor, žage! Jaremniki. struSniki vrtalni in drugi stroji za Zage, dalje različni leseni vijaki in večjo množino 5/8 matie po uizki ceni proda Ivan Sirak. Maribor. PobreZka cesta 15. 26739 Tračna žaga (BandsSge) z elektr pogonom. skoraj nova. ter pri merni Dinamo 8HP nadalje stroj za rezanje zelja (Krautschneidmaschinpl popolnoma uov. na ročni ali elektr pogon, pod ceno prodam Pismene a'l u-t-mene poizvedbe kakor tudi ogled pri Vinku Klemenčič. trgovcu v Mariboru — Tržaška cesta 59 27068 Modeli ravnokar d o š I i za modni salon Stuchlv-Maške Ljubljana. Židovska ul 27040 Stružnico na nožni pogon in vrtalni stroj prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 27031 Dinamo 110 V . 6 (IP, z capuščalno desko, odporom In merilnimi aparati poceni proda Frano Koval Zgoša pošta Begunje. 26603 Ctroški voziček prav dobro ohranjen, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. S7268 Ležalne stole novejši model, z močnim platnom, razpošilja po povzetju i 180 Din Strojno mizarstvo Ulico-Bled 26508 Kinoaparat najnovejše konstrukcij*, na električni in ročni pogon, vsled preselitve ceno prodam. Naelov v ogl. oddelku »Jutra* 27256 Tračna žaga (Bandsage) 800 mm, skoraj novo, pod ceno proda Fran Kovač. Zgoša. p Begunje 26602 PREMOG - DRVA «IIirija» Kralja Petra tri ittv. 8. Tel 220 Kolo dobro ohranjeno, malo rabljeno — znamke »Gritzner« ceno prodam. Nasiov 6e izve v kavarni »Prešeren*. 27158 Motor na sirovo olje, patent Kli-mase. 14 k. s., mali avto in močan železni vos proda Jureš, mlin v Križevcih pri Ljutomeru 27287 Zimski plašč dobro ohranjen in več oh. iek in k'ohukov po nizki ceni prodam na Poljanski cesti 13/n levo — samo dopoldne. 27203 Kože polhovke, krtove tn vseh vrst divjih živali kupuje O. Z d r a v I č v Ljubljani, Florijanska ulica »ev 9 21601 Vsakovrstne zlato kupuje po najvišjih •e^a^ Čeme, iuvelir i.inbljana Wolfov» al > Pohištvo Kuhinjsko kredenco kompletno posteljo in divan — vse dohro ohranjeno — kupim Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dva obroka« 20S30, Divji kostanj cele vagone ali tudi manjše količine kupuje kakor že 45 let tudi letos najdražje V H Rohrmaun v Ljubljani 26860 Perzijsko preprogo kupim Ponudbe z navedbo velikosti In cene oa oglasni oddelek .Jutra« pod šifro »Preproga« 27067 Omnibus avto v dobrem ftanju. s polnimi gumiji kupim Ponudbe i natančnim popisom, uaved-bo znamke in cene poslati pod »Omnibus« na oglasni oddelek »Jutra«. 27004 Fižol vseh vrst kupuje Sever & Komp.. Ljubljana — skladišče: Gosposvetski e. 3 26638 Železen štedilnik dobro ohranjen, emajliraa, s šamotnim kuriščem, kupim. Ponudbe z opisom in ceno na oglasni oddelek »Jutra« pod »Stedilaik«. 27243 Ježice t ti P n j e na vagone Matej Zorko. St Jurij ob južni železnici. 27241 Voziček sa štiri kolesa in lahko moško kolo kupim. Ponudbe na oglasni oddelejc »Jutra« pod značko »Dobro ohranjeno«. 26749 Foior! Pozor! Stare moške obleke čevlje in pohištvo kupujem ter plačam najbolje Zadostuje. dopisnica, da pridem na dom Drame, Ljubljana, Gallusovo nabrežje itev 29 27281 «LjubIianski Zvon» letnike 1S82—1891, 1893 do 1901, 1911. 1915. 192-1. 1923. »Dunajski Zvon» letnike 1877—1679 kupim Najraje imam broširane ali oraglnalno Bonačevo vezavo. Ponudbe z navedbo cene na naslov: Franjo Tavčar, Rakc-k. 27258 Pozor! Pozor! Stare obleke čevlje, perilo in pohištvo kupuje Golob, Ljubljana, Gallusovo nabrežje št 29. — Dopisnica zadostuje, da pridem ca dom! 27283 Manjšo kredenco in pralno korito, dobro ohranjeno kupim Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 27303 Vrid*M Krompirja večjo množino zdravega in lepega kupim. Ponudbe na V Resman, Zapuže. pošta Lesce, Gorenjsko. 27113 Vino 130 hI lOTtnega belega, 50 hI ružice in 30 hI cvička (šilerja) po 4-50 Din razprodamo zaradi opustitve vinske trgovine Ebeuspan-ger, d. d., Bjelovar 27094 Krompir samo Ia blago, rabi vsak teden 3—4 vagone inozemska IvTdka Ponudbe z najnižjo ceno franko Spielfed na naslov: Krepek. Ljubljana. Vošnjakova ul. 20. 27269 Enonadstropno hišo z gostilno na prometnem kraju v Mariboru, 10 strank, 3 gostilniške sobe in kuhinja, velike kleti, velik gostilniški vrt, vrt za zelenjavo, takoj prodam za 800.000 Din Kupcu stanovanje takoj na razpolago Naslov v upravi »Jutra« v Mariboru. 27070 Kolodvorsko restavracijo s koncesijo, v večjem me-stu Slovenije — enonadstr. vogalna h vsa, elektrika, vodovod, gostilniški vrt, 3 lepi lokali z inventarjem, pet tujskih sob, deloma opremljeno, prodam Pismene ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru* pod »Kolodvorska restavracija« 27069 Kupim enodruž. vilo s konfortom blizu mesta Ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod šifro »Mir 16« 27246 Posestvo s hišo Ul gn.-podarskim poslopjem. njivami, gozdom in vTtom, v izmeri skupno 10 oralov, v ravnini — z elektriko, prodam. Naslov v oglasnem oddelkn Jutra. 27264 Opremljeno sobo v bližini Ljubljane, z električno razsvetljavo, uporabo kopalnice in klavirja oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 27232 V vili ki jo gradim v mestu, oddam 2 sobi, event. kuhinjo osebi. Id ml posodi večji znesek Sigurna naložba denarja, ev dosmrtna preskrba. Ponudbe z navedbo zneska in pogojev pod šifro »Mirno soZitje« na oglasni oddelek »Jutra«. 27141 Stanovanje išče manjša, poštena družina proti primerni najemnini ali proti odslužitvi. Zena bi opravljala hišna dela, in tudi krpala obleke na lastnem stroju. Mož bi opravljal vozna dela v prostem času — ali za posojilo 8000 Din. — Event. kupim tudi enodružinsko hišico v neposredni bliZini ljubljanske okolice. Ponudbe na naslov: i. B., fctofja Loka, Glavni trg. 27105 Sobo in kuhinjo lepo In velilfo, eventuelno opremljeno oddam takoj izven Ljubljane. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 270S3 Na domačo hrano dobro, sprejmem več abo-uentov v gostilni ca Tržaški ce.-ti 4. 27022 Železničar miren, zeli e o b I e o z zajtrkom ali brez Gre tudi kot sostanovalec Pismene ponndbe na ogl oddelek »Jutra« pod »27« 27020 Stanovanje za 2 osebi, obstoječe iz 2 sob in kuhinje, iščem v stari ali novi hiši Plačam 1 leto naprej Ponudbe pod «1 leto« na oglasni oddelek »Jutra«. 26974 Majhno sobo opremljeno, z elektr razsvetljavo, oddam na Aleksandrovi cesti. Poizve se v oglasnem oddelku »Jutra*. 27252 Sostanovalca (tudi dijaka nižjih razr.) sprejmem ca stanovanje in hrano. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 27225 Gospod išče sobo po možnosti s prostim vbodom Ponudbe z navedbo cene na ogl oddelek Jntra pod »Takoj 57». 27237 Stanovanje oddam radi selitve proti malenkostni odkupnini starega pohištva. 20 minut od centra mesta, zelo ugodna prilika za zakonca Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 27233 Prazno sobo išče šivilja Naslov pustiti v ogl oddelku »Jutra* pod »Šivilja 36». 27236 Opremljeno sobo veliko in zračno, e posebnim vhodom v sredini mesta oddam zakonskemu paru. ki je čez dan odsoten Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 27248 Sobo strogo separirano In z električno razsvetljavo, oddam s 1 oktobrom Naslov pove oglasni oddelek «Jutra > 27250 Sobo oddam boljšemu gospodu s 1. oktobrom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 27260 Stanovanje sobo in kuhinjo oddam — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. £7304 Solidna gospoda Želita sobo s hrano, brei sostanovalcev — v bližini Kongresnega trga. Plavala bi skupaj 1300—1300 Din Pismene ponudbe ca naslov Fr. Lukar, Kongresni trg 6 27271 Soliden tehnik išče lepo, event opremljeno sobo a hrano pri boljši rodbini v sredini mesta v lepi hiši. Dopise: Sevnica, poštni predal 4. 27267 Mlad gospod ali gdč. cel dan odsotna, dobi sobico. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 27276 Prazno sobo katero oddaja gospodar v bližini Sv Jakoba trga, iščem u takoj Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Prazna soba 100«. 27277 Majhno sobico išče gospod, ki je skoraj cel dan odsoten. Ponudbe pod šilro »Mirna stranka 6090» na ogl. oddelek Jutra do 30. t. m. 27272 Za pisarno oddam veliko, separirano sobo i elektriko, v sredini mesta, I. nadstr. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pisarna 989S«. 27273 Opremljeno sobo v bližini Ljubljanskega dvora išče gospod. Dopise pod »Cista soba» na ogl. oddelek »Jutra«. £7293 Soliden uradnik išče sobo Ima klavir za souporabo. Dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Glasovir 91». 27294 Lepo in veliko sobo v sredini mesta oddtim za 600 Din in istotam kabinet za Si i0 Din Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 27302 Sostanovalko sprejmem takoj v lepo sobo sredi mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 27266 Zakonski par Cn in miren, išče svetlo prijazno sobo pri boljši družini, v bližini sodnije ali glavne pošte. Cenjeue ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro ♦Oktober 33». 27261 rmre^am fd! atkat Visokošolec tehnik, išče mirno sobo brez sostanovalca. Naslov pove oglasni oddelek Jutra 27103 Sobo event. t hrano, iščeta dva tehnika Ponudbe pod šifro .Zračno« ca oglasni oddelek .Jutra«. 27262 Dva dijaka tudi visokošolca sprejmem na hrano in stanovanje. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 27145 P ..rosta gospoda ali manjša dijaka sprejmem na stanovanje in hrano v sredini mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 27270 Visokošolcema oddam sobo v bližini uni-verze in tehnike t popolnoma separiranim vhodom — električno razsvetljavo ter zajtrkom - Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 27303 Kot družabnica Zeli vstopiti z 23.000 Din bivša trgovka v dobro-idočo trgovino ali podjetje. Prevzame podružnico ali drugo samostojno mesto. Ponudbe ca oglasni oddelek pod »Zmožna-13>. 27213 S kapitalom 150.000 Din pristopim k industrijskemu ali trgovskemu podjetju Ponudbe ca oglasni oddelek »Jutra« pod »Podjetje«. 27177 5000 Din posojila iščem proti sigurni garanciji in 1300 Din obresti za dobo 3 mesecev Ponudbe se prosi na oglasni oddelek »Jutra« pod .Nujno 100«. 27300 Kdo bi posodil S0G0 Din samostojnemu obrtniku za kratko dobo. proti garanciji in visokim ohre-stiin. Ponudbe pod značko »Takoj 2» na ogl. oddelek »Jutra«. 27301 12.500 Din posodim hišnemu posestniku za obresti naj mi odda sobo in kuhinjo ter plačam še 100 Din mesečno. Ponudbe ca oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sigurno 13«. 27296 Mladenič star 26 let. želi znanja » svrho ženitve z gospodično s trgovsko izobrazbo ali da ima vsaj veselje do trgov:, ne in ki ima nekaj denarja, v starosti od 18—24 let. — Cenjene ponudbe s sliko na ozlasni oddelek »Jutra« pod »Gorenje«. 27283 213 a Elegantna precizijska ura za zmerno ceno se dobiva po vseh boljših trgovinah z urainl Opozarjamo vse interesente, da je pri pismenih vprašanjih, ki naj jib upravništvo pismeno reši, brezpogojno priložiti poštnino in manipulacijsko pristojbino v znesku Djn 2*—. Posebno opozarjamo na to one stranke, ki žele, da se jim po pošti pošlje naslove od malih oglasov. Vsa vprašanja in prošnje glede naslovov od „malih oglasov" bodo romale v koš, ako ne bo priloženih Din 2*— Znanja želi gdč. stara 24 let, z nekaj goto* viue, trg. naubraiena, i gospodom srednjih let, če mogoče železniškim usluž-Dencem Ponudbe na ogL oddelek »Jutra« pod šitro »Resnost 24«. 27254 «Avguština» Zaradi odsotnosti žele danes prejel pismo — itkreno hvala. Kako škoda, bil ravno kar tam, mogoče ob priliki počitnic v Celju — določite dan in kraj sami. Franjo. 27244 Mlada gospoda želita resnega znanja z gospodičnama v starosti 18 do 25 let, ki bi imeii veselje do dopisovanja, ker se bliža zimski čas, torej pohitite, da ne zamudite nas. Dopise ca oglasni oddelek i Jutra« pod »Ivo iu Zlatko« Pianino zelo dobro ohranjen, ugodno naprodaj ca Tržaški o. št. 43. 27007 T* i Psa ovčje pasme poldrugo lelo starega prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. £72s5 hguMjtnt Zlat uhan (beneško ročno delo) sem izgubila v soboto, dce 23. t. m. Najditelja prosim, da ga odda v oglas, oddelku »Jutra*, kjer naj tudi pusti svoj naslov 27233 Na domačo hrano sprejmem abonente v Tav. Carjevi ulici 4, pritličje — levo. 27010 Svarilo. Svarim vsakogar pred nakupom stvari, ki jib prodaja moj sin Ivan in pred izplačilom računov, ki jih on potvarja. Tudi nisem plačnica za njegove dolgove. V vsakem Elučaju bora strogo sodnijsko postopala. Neža Končan. Rožna dolina, 23. eept. 1926. 27263 Nov klavir posodim proti temu, da dobim prostor za posteljo in knjižnico Cez dan sem odsoten. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra« pod značko »Kon-servatorist«. 27273 Ogromno darilo lahko dobite! — Naslov r oglasnem oddelku »Julra. pod »Avto«. 27290 pečalo I etiket©, eraverstvo j SITAR & SVETE*] V ^LJUBLJANA Deklico 5—8 let staro, sprejmem v vso oskrbo Za dobro postopanje in red jamčim. —. Naslov pove uprava »Jutra« v Mariboru. 27293 Na domačo hrano sprejmem abonente v Tav. Carjevi ulici 4. pritličje — levo. 27010 Trgovec prevzame zastopstva proti garanciji. Vzame tudi lokal v najem v Ljubljani ali Mariboru na prometnem kraja. Ponudbe na upravo .Jutra« v Mariboru pod »Trgovec«. 26897 Oslabeli gospodje (nevrasteniki) dobe brei-plačno važno pojasnilo — Nemški brošura Dopisi n* oglasni oddelek .Jutri« pod »Sigurna sredstvo«. 26335 Br. jtiilan perko radi prenavljanja prostorov do 1. oktobra ne ordinira. SSBSBBB Pogubo vsaki družini prinašajo nalezljive bolezni. Kako se jih ubranite izvest. z knjige: Dr. Josip Tlčari Restavracija «Zvezda» Ljubljana priporoča izborno domačo kuhinjo In dobro pijačo. Prvovrstni postrežbi Sprejme abonente n hrano Dnevno koncert v vinski kleti ln restavraciji Gb nedeljah in pruav kih dopoldanski koncert. £6508 Cena s poštnino vred Din 19-50 .naročila aa kn|l-garno Tiskovne zadrug« • Uabl|anl. Jack London: Strahote Salomonovih otokov (Iz tihomorskih zsodb.«) (Konec) »To je že drugič,i je pomembno oznanil Mc. Tavish. Harriwel se je šc vedno odkašljeval in pljuval. »Kaj je že drugič?« je vprašal Bertie z drhtečim glasom, »Strup,« je bil odgovor. »Naš kuhar bo še obešen.« ^-Knjigovodja na rtu Marsh je tudi tako izgubil življenje,« je nadaljeval Mr. Brown. »Strašna smrt. Na .Jessie' so pripovedovali, da se ie slišalo njegovo vpitje tri milje daleč.« »Vkovati bom dal kuharja,« je izbruhnil Harriwel. »Še sreča, da smo mu prišli za časa na sled.« Bertie je sedel kakor hrom. Vsa rdečica mu je bila izginila z obraza. Hotel je govoriti, toda iz njegovih ust je prihajalo samo nekakšno nerazločno grgranje. Vsi so ga strahoma pogledovali. »Za Boga!« je vzkliknil Mc. Tavish z napetim glasom. »Menda vendar ne?« fDa, jedel sem, poln krožnik sem pojedel!« je zavpil Bertie kakor potapljač, ki pride mahoma spet do sape. Med strašnim molkom, ki je trajal še celo minuto, je čital svojo usodo v njihovih očeh. »Morda pa vendar ni strup,« je potrto rekel Harri\vell. Pokličite kuharja,« je rekel Bro\vn. Vstopil je kuhar, črnopolt, režeč sc dedec, ki je imel nos ves prevrtan od žrebljev in uhlje pretaknjene z za-maški. »Glej ti, Vi - Vi, kaj je to?« ie zarjul nad njim Harrhvell in obtožujoče pokazal na omleto. Vi-vi je zelo naravno igral zadrego in strah. »Dober kaj - kaj,« je zamrmral v svojo obrambo. «Dajte mu jesti,« je predlagal McTavish. »To je najboljša preizkušnja. Harriwel je zajel polno žlico omelet® in je z njo pristopil h kuharju, ki je pobegnil v brezumni grozi. »Stvar je jasna,« je svečano oznanil Brown. »Brani se jesti.« »Dajte. Mr. Brown, stopite in vklenite ga.« To rekši se je Harriwel veselo obrnil k Bertieju. »Vse je v redu, prijatelj, komisar mu bo povedal, kar mu gre, in čv' umrete, ste lahko uverjeni. da bo obešen. »Ne verjamem,« je oporekel McTa-vish. »Vlada mu bo prizanesla.« »Ali, gospoda, gospoda,« je klical Bertie,« mislite vendar tudi name!« Harrhvell je sočutno skomignil z rameni. »Žal mi je, prijatelj, toda strup je tukajšnji in sredstev zoper domače strupe ne pozna nihče. Poizkusite se ohrabriti, in če —« Dva ostra strela iz puške sta od zunaj prekinila razgovor. Brown je vstopil, nabasal svojo risanico iznova in sedel k mizi. »Kuhar je mrtev,« je dejal. »Mrzlica. Povsem nenaden napad.« »Pravkar sem rekel Air. Ark\vrightu, da ga ni leka zoper strupe domačinov --« »Razen žganja,« je pripomnil Bro\vn. Harriwell je ozmerjal samega sebe, da je raztresen bebec ter planil po steklenico z brinjevcem. »Čist je, človek, čist,« je posvaril Bertieja, ki je zvrnil kozarec, do dveh tretjin napolnjen z nezmešanim špiritom ter kašljal in goltal od pekočice. da so mu kar solze lile po licih Harriwell mu je potipal žilo in izmeril toploto, delaje se na moč skrbljive-ga in izražaje svoj dvom o tem. da bi bila omeleta res zastrupljena. Dvomila sta tudi Broun in Mc Tavish, toda Bertie je razločil v njunih glasovih neodkritosrčen zvok. Tek ga je bii minil in kradoma se je tipal pod mizo za žilo. Nikakega dvoma ni bilo, da mu bije hitreje, a ni mu prišlo na um, da bi obdolžil brinjevec, ki ga je bil popil. McTavish je šel s puško v roki na verando, da bi se razgledal po okolici. »Zbirajo sc trumoma pri kuharski h. š;,« je poročal. »In snideric imaio brez števila. Jaz bi dejal, da se splazimo po ,drugi strani do njih iu iim planemo v 'bok. Treba jc, da udarimo pni, razumete? Pojdite z mano, Brown«. Harrhvell ie mirno jedel, medtem ko je Bertie ugotovil, da mu je žila poskočila za pet udarcev. Vzlic temu pa se je zdrznil, ko so jele pokati puške, iz tresketanja snideric je razločil pokanje Brownove in McTavisheve \vin-chesterke — vse to na ozadju peklenskega kričanja in tuljenja. »Pognala sta jih v beg,« je pripomnil Harriwell. ko so ieli glasovi in streli zamirati v daljavi. Bro\vn in njegov tovariš sta jedva spet sedela za mizo, ko je McTavish iznova stopil razgledovat. »Dinamit so iztakiiili,« je dejal. »Tedaj jih tudi mi napademo z dtaa-m'tom,« je predlagal Harrhvell. Nabasala sta si vsak po pol tucata nabojev v žep, oskrbela se vsak s svojo tlečo smotko in stopila pred vrata. In tisti mah se ie zgodilo. Kasneje so oštevali McTavisha zaradi tega in tudi on ie Driznal. da je bil naboj nekoliko premočan. Vsekako je počiio pod hišo. ki se je na enem koncu privzdignila in je nato spet padla na svoie temelje. Polovica porcelanaste posode na mizi se je pobila in ura osemdnevnica je obstala. Rjoveč po osveti je planila naša trojica , v noč in bombardiranje se je začelo. Ko so se vrnili, ni bile Bertieja nikjer. Umaknil se je bil v pisarno, zaba-rikadiral se tam in.se pogreznil na tleh v alkoholno moro. v kateri je umiral tisočerne smrti, med tem ko je okoli njega divjal junaški boj. Zjutraj je prilezel ves bolan in težko-giav od brinjevca iz svojega skrivališča ter našel, da ie solnce še vedno na nebu in bržkone tudi Bog v nebesih, zakaj njegovi gostitelji so bili vsi trije živi in nepoškodovani Harriwell ga je silil, naj še ostane toda Bertie je vztrajal pri tem. da se takoj odpelje z »Arlo« v Tulagi, kier a® vse do naslednjega paruika ni odtrgal od komisarjeve hiše. Na parniku jc biio nekaj potujočih dam in Bertie je spet postal junak, med tem ko se za kapetana Maluja. kakor po navadi, spet ui zmenila živa duša. Toda iz Sid-neya je poslal kapetan Malu dva zaboja najboljšega škotskega whiskyia zakaj ni se mogel odločiti, kateri izmed obeh, kapetan Hansen ali Mr. Har. riwell. .ie omogočil Bertieju Ark\vrightu sijajnejši vpogled v življenje na Salomonovih otokih. Špecerijska veletrgovina v Ljubljani sprejme starejšo moč, zmožno vseh pisarniških del. Reflektira se le na gospode ki so že delovali v sličnem podjetju. — Istotam se sprejme trgovski potnik začetnik. Znanje nemščine ter sigurni •nastop pogoj. os,8 Pismene ponudbe na ogl. odd. „Jutra" pod MProkupisf". NOVE VREČE RABLJENE vse vrste ima vedno na zalogi ter jih prodaja po najnižjih cenah dobroznana tvrdka 190 MIRKO MLAKAR, Ljubljana. Krakovsk nasip 14/1. istotam se vedno kupujejo rabljene vreče. Prima sortirano vino lastnega pridelka, letnik 1925, 12 do 13 stopinj alkohola ima okrog 80 h! na prodaj. Anton Mahorič, Ptuj. 6745 Zavarovalnica v Ljubljani lite Krajevnega zastopnika »CELJE Krajevnega zastopnika za PTUJ Resni in sposobni interesenti nai pošljejo oferte na upravo Jutra pod »Zavarovalni zastopnik" ZAHVALA. iS a Ob prerani smrti in težki izgubi naše nepozabne, nad vse ljubljene hčerke in sestrice MALČ1 ŽITKO učitelj, kand. IV. let. nam je došio od vseh strani toliko dokazov odkritega sočutja v bolezni in smrti, da nam je nemogoče zahvaliti še vsem in vsakomui posamezno za mnogobrojne izraze iskrenega nam sožaija Za'o sa tem poiom prisrčno zahvaljujemo onim, ki so dragici pol lonili toliko prekrasnega cvetja, dalje se zahvaljujemo svem, ki so na katerokoli način lajšali našo neizmerno bol in ki ste ljubi eno Malči spremili v tolikem številu k večnemu počitku Vrhnika, dne 26. septembra 1926. Globoko potrta rodbina Ž i t k o. r j .. • -v- . t 6329 a V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodn'-kom, prijateljem in znanetm, da ie naša nad vse lju bljena soproga, hčerka, sestra, sinaha, gospa v petek, dne 24. t. m. po kratki in mučni boleni, pre-videna s sv zakramenti, min o v Gospodu zaspala Zemske ostanke biage pokojn;ce smo položili v soboto v jodbinsko grobn co na pokopališču pri Sv. Ani v Trstu. Trst - Maribor, 26. septembra 1926. Dr. Rudolf sn Jakob Perhavc, brata v imemenu ostalih sorodnikov. Dr. Ambrožič do nadaljnjega ne ordinira. OLGA PECOVNIK hči pokoj, nadučitelja Fr. Pečovnika MIRKO RUDOLF sin pokojnega učitelja Ferd Rudolfa zaročena CELJE, dne 21. septembra 1926. L. -J Kontoristinjo izurjeno v stenografiji in stroiepisju ter zmožno srbohrvaščine, sprejme večje trgovsko podjetje v Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek „Jutrau pod „Kontoristinja 990" Korespondenta za slovenščino, srbohrvaščino in nemščino llie večie trgovsko podjetje v Ljubljani. Ponudbe je nasloviti pod ,»Itorespon> dent 2000" na ogl. odd. „Jutra". Ocarinjen je vseli uvoznih, izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi 211 Rajko Turk, carinski posrednik, Ljubljana, Masarykova 9 nasproti glavne carinarnice. Vse informacije brezplačno! roj. Kočevar vdova po veleposestnika in poštarfn danes ob 16-45 po dolgi mukapolni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v 73. letu svoje starosti mirno v Uospodu zaspala. Pogreb zemskih ostankov preblage rajne se bo vršil v četrtek, dne 30. septembra ob 8. uri iz hiše žalosti na župnij-ko pokopališče k Sve injam, kjer se bo položila v rodbinsko grobnico k večnt mu počitku. Sveta maša zadušnica se bo brala isti dan v župnijski cerkvi v Svetinjah. Ivanjkovci] dne 27. septembra 1926. Lovro Petovar, sin in ostali sorodniisi. ' M P.S Vesela starost je druga mladost, pa da jo vživam na vsak način, moramo pomniti da v tej dobi želodec zahteva posebno postopanje, zahteva vpotreb-ljavan.e jedil, bogatih hranilnosti, lahkih in v naivečji stopnji asimilirajočih in slednjič tahih, ki dovajajo organizmu dovolj moči. kocenfrirana hrana, ki obsega glavne sestavine svežih jajc, sladkobe, mleka in kakao, zadošča popolnoma tem zahtevam. Vsebuje razen tega diastazo, to je tisti aktivni ferment, ki je na vsak način potreben popolni prebavi in sicer zato, ker je sama po sebi jed, ki se popolnoma asimilira, služi tudi za pomoč asimiliranju vsakega drugega vžhega jed la. OVOMALTINA je sploh najpopolnejše sredstvo, da se v senilni dobi obogatijo teiesne sile. Ovomaltine se dobi v vsak* apoteki in drogerij po ceni: 100 gr 18-50 Din, 250 gr 36-25 Din, 500 gr 63-25 Din. Zahtevajte poskusno pošiljatev, sklicujoč se na ta list, od Dr. A. VVANDER d. d. tovarna farmacevtskih in dijetetnih preparatov ZAGREB Jurjevska ul. 37 jcjaanut * i; innnnnnnnr * 4 inmDti u Prekaleno svlnisKo meso prvovrstne kasovost po zredno nizki cen Pmm ccuirlie od slanine po 5 Din kg, in l' domačo sumislio mast znamke J. P. > ;odih po 50, 100 m 200 Kilogramov po najnižjih dnevnih cenah prodaja tvrdka CuDld Ponovit. UuMano. išiHN 1SX - Najboljši siv stroji in pit-stroji. — lz:> Konstrukcij* alegantna iz tev iz tovai Lincu jstacovljen 1SG7. vezenje pcuct brezplačno. P samezni deli ' e> in šival- strojev "»-letna ga«;i a. Pisalni sti Adlei in Uram 2 orvlh Delovodja '.a železarno tn elektrarno se spreime s 1 novembrom Ozira se samo na starejše moči, atere so absolvirale strojno in elektrotehnično dciovodsko šolo. Ponudb na železarno in eleK->rarno A. Poiačmk. Ruše Bjuuuuuamannnni innmnncrrj x., s d j- Knjižnicam in pnlatenem .epih Knjie □ toplo priporočamo Q[IZHl.Zrtue tfoman iz političnih bojev na SlovensSen Cena broš. 24 -,»platno vez. pošt. v. izda ateljica Knjigama Tiskovne zadruge j Ljubljani. 1- u r§ n i m i« II JI