Holiday»- PR /gasilo slovenske narodne podporne jednote »t» .»•rt: BtfT 8. hmmmédt av. Of fio* »f ΫT 8*. U IV« T«Uph«at i UwsdsU éOU. year ift'ju \yferscfarr ar&aivjsyrss; aie,», m, PMMJ* ». no»embr. 'i".|¿x*m> stev.-number 272. l»o«t*l« prtJTid^ for I« MctUa 1103. Act »f Oct. 9, MIT. ••tk«rU«4 •• JtM 14, Itlt. JE SEDAJ 0ÍE POSUTI 5TI- poflociu m ostanejo tndi po oddaji ü radij ja xanoaljivojii od brzojava. miKEM MESTU MOBE EN IT PSEJETI 100,000 BEBED 1 I NA DAN. Kew York, N. Y. — Koncem Idnjega tedna je predsednik rnih novinarskih birojev Koc-jtberg napami v listu Editor id Publisher, da je na radijskem fi]ja dosežen uspeli, ki jc delo jDOifih let. Nova izpopolnitev ra-kjja obstoji v naglosti in tajnosti renaianja novinarskih poročil. Z enega oddajaliiča se da po idiju oddati štiri poročila hk rain ta tako oddana poročila iko avtomatično prejmejo vsi iti. ki so v zvezi z dotičnim čas ^ikar»kim birojem. Radijevi valovi pa ne preneeo pore prestreči tisti, ki 'je brez djuoa, nego morejo obratovati ¿tirih pisalnih malinah hkrati. Prilagoditev se da izpremeniti oljubno. In tako bodo tisti, ki »i*o upravičeni do prejemanja ti tih poročil, dobili nekaj spake-jranega. iz česar ne bddo v stanu ¿poznati pravega poročila. Tisti i, ki bodo upravičeni do služnosti od strani dotičnega presbiro-bodo prejemali čiste in raz-ie vesti. Koenigsbergovo naznanilo je Jedilo neki čikaski demonstraciji, ob kateri je nekdo razkazoval iredstvo za tajne Oddajanje in prejemanje vesti in komunikacij I radiju. Ali inženirji Univerzal-agenture, ki ao na tihem dela-; m dursffffir s^r-i^pmnm ivoje stroje veliko bolj, kakor pa je razvito tisto čikaško sredstvo tajno oddajanje in prejemanje ►oročil po radiju. Tako naglo in zancaljlvo je rnašanje poročil po radiju, da nore list v velikem meatu preiti 100,000 besed na dan, in »Mika beseda je varna pred ta-bzvanimi časnikarskimi pirati. "Število brzojavnih poročil se silno pomnožilo radi te izpolnitve radijevih strojev," je lejal mr. Kocnigaberg. "Sistem poročil ni samo» trgovsko [praktičen, nego tudi zancaljivcj-|»i Ho hc bo raztezalo*ha več de-partmentov v muzeju. In že ao "arrjcni liaírtj da preifjt.j0j0 z X ¿arki formacijo ali tvorbo skal, *t«nh več kakor 3,000 let. Ugajanja za delo eo ee bila Idéela že nred nekolikimi tedni ™«'l muzejskimi ravnatelji in kor-rK>ra<*'jo X-iarkov. Uradniki te «'»'•poracije so naskrivaj spravili priprave v muzej' iz «traliu, tega ne izvedeli drugi mu-"j' trr prvi ne poizkuMili avoje •r' n« tem novem polju. Muzej ima več mumij, ki jih (e r\*> odprli. Te ao izbrali, da jih »»Jprej preiščejo « aparati X žar-*"v- In razkritja nudijo zelo zalomiva presenečenja. . 7' X žarki ae da ugotoviti, ali •'' Tupio mlade ali stare oeebe. i 7*oimiva plotta je pokezele, «a > mumija nekega otroka, ata-'"M leto dni. Predmeti, ki »o o-^•Mehi v mumiji, dokazujejo, J« »«ral biti otrok zelo boge- ■« rodb^ M ed najsanimivejlimi rečmi v mumiji ata bila dve prgišči «a v»aki atrani mrtvega r*t*a m pa popolno človelko eo-^"Je na trebuššku. Okel, vratu je bil nu korel. ■•i »o mrl i/o pnložili koru-" m (lovsko zobovje v mumij«. * »« popalaoma rezjaeajeno. Ci-»il.zeeija je tedej ie toliko ne zatrdili, da bo boj med Johnso-nom in Coolidgem veliko pripomogel k stvari demokratske zmage, Johnsonovi pristaši nc bodo šli za kakim "ueprogresivnim" drugim kandidatom, čc ne bo republikanska stranka noininirala Johnsona za predsedniškega kandidata. stranki, kakor je to naznanil v svoji platformi, objavljeni zadnji teden v čiksskem časopisju. In če ne bo on imenovan za predsedniškega kandidata, potem bo ta boj zelo veliko pomagal demo-kratom v boju proti republikanski stranki eploh. - Mnogo starih gosjakov v republikanski stranki bo stopilo na Johnsonovo strsn, čc se ne bo Coolidge odločil za drugačno vna-njo politiko. Ločili s« bodo stari gardisti v «kupino, ki se proti vi vsakršni vdeležbi Združenih držav v evropski zmešnjavi, in pa v skupino tistih, ki bl na vsak način radi videli, da b ibilc Združene države zapletene v evropske homutijc. Če človek nekoliko, natančneje pnemotri sedsnji politični položaj, mora priti do zaključka, da je Johnson samo po imenu pro-gresiven. On jc najbrž tako reakcionaren, kakor so vsi ostali stari gosjaki v republikanski stranki. Zato pa se nc bo tistim starim gosjakom prav nič hudo zdelo stopiti na Johnsonovo strsn ter njega postaviti za predsedniškega kandidata namesto predsednika jCoolidga. Pa naj bo to že tako ali ts<ji strani pa stoje rudikulni postavo-dajalci in mnogi zagovorniki vojaškega bonusa, ki so proti «krčenju dodatnih davkov na velike dohodke in ki se potegujejo /.a obnovo davkov na izredne prof l-te. Take «o razmere v Washing-tonu in z njiiu seveda tudi po debeli. In oí» tfkem polola in si re-publikauski voditelji v kongresu ne obetajo dosti iz Mellonovcga davčnega načrta na prihodnjem kongresnem zasedanju. Senator Lodge je dospel v Washington konccm zadnjega tedna, in preden ae jc ae pokn/.ul prihodnji dan dopoldne, je bil seus-tor ISinoot prvi, ki je potrkal .hm vrata Lodgcvega stanovanja. So-na tor Sinoot je izrabil kar najpr vo priliko, da razloži republican »komu voiiitrlju v senatu, vkako resen in težak položaj utegne priti republikanska stranka «ploh in posebej pa še predsednik Coolidge, če bi republikanska stranka poizkušala spraviti Mellonovo davčno revizijo pod streho nu Johnaon ae bo boril proti rejpfihodnjem kongresnem /.aseda-arketjanarjciu v republikanilfr "JJju Pregled dasvalh dogodkov. Amerika. IN» radiju jc sedaj mogoče oddati štiri poročila časopisom na-ciikrut. Kpolialnu l/.nejilliu. Vprašanje znižanju davkov jc zolo /begalo republikanske voditelje v zveznem senatu. Kepubliksusko starine se tudi ogrevujo za lllrama Johnsona. «Predsednik Coolidge je spretne nll stališče iu dejal, da Amerika je na htranl zaveznikov, čo ti lio- poti vssko stvar,Jci bi utegnila o kor pruski militaiHaem nekof virsti njegovega /andidat«. iprimr/.iiil tn-mške jutikerje v«»v* lo, tako e. A« kakšna zakonska osno\a se uteg eelo angleški delavski voditelji ne izeimiti iz Ukine spojitve. Natinso proti oborožettju in priprav« \-s«k načia pa je prieakoveti, d« Ijsiiju tta prihodnja vojno, ko pa bo v mnogih ozirih popolnArua vidijo, da najbližji strsrd Anglij« nssprotna Mellonovemu daveu« drži v roki iiož, ki y obrnjen mu načrta. . i proti Angliji. r ni --n y kom'no >i k< l, da edi-. Povest "Jimmle Htggins" je "" takrat, kader evropsko tW«*. r.rcalo dale ameriškega preleta »tro eatoji tlade, pride ko se rtate ob 6aaa velike vojne. Dobt se lshko brez skrbi goto/Uo o sve-pri Kajilevnt maUd 0. N. P. J. |tovnem m »ni. NEMČIJA NE BO VEO PLACE VALA. Parla, 17. nov, — Ministrski predsednik Poluearo Jo rekel včeraj v francoski zbornici, da Francija ne mor« začeti a odplačeva njem svojih dolgov Veliki Urita ulji in Zdr.ulenim državam, dokler no dobi od Nemčije najmanj 20 miljard zlatih mark. Večina po slanocv jo burno aplavdirala na t« besede ln slišntl je bilo besede t "Amerika littu dovolj denarja, pa naj čakal" Poineare jo ponovil, kar jo le stokrat povedal, da Francija pri stsne ua snllanjc noiulke odlkod nlno tedaj, kadar Anglija iu Ame rika pristsnela nu zullaujo fran cohkega vojnega dolga. 1'oliiearejeva izjeva pomeni i drugim) besedami, da bo Francija plačala avojo dolgove lele, kadar Nemčija Izplača bonde C t predno sc to zgodi, pretečo uujmanj 75 let in v tetn času bodo obrestj ud posojil tako uaraatlc, da bo vsota dolge sploh nelzplsčtjiva. l)o du ucs Je francoski dolg Ameriki ua rastel ua nekaj čez Itiri miljardo dolarjev. Poineare jo dejal, Ua zavezniški dolgovi so cene, ki je bila plačana /,a skupno zuiagu, dočliu je dolg Nemčije nekaj popoluoum dru* London, 17. nov. — Med Augli jo iu Pratieijo je zopet napetost kl morda topot konča x razsulom entente, Včerajšnja Izjava nugtc sko vlade, Ua Velika liritaulja od ločno iiiuprotujo vsakim uadalj* nlm sankcijunt, ki jih pripravlja Franelja za Nemčijo, najbrž po meni, da je pretrgana zadnja uit, kl je lc držala enteuto skupaj. V Londonu se pričakuje, da prihod nji korak Anglije bo formalno tlrjanj« Francije, naj plača vojni dolg. lilati. lt. nov. — Mussollui je včeraj dejal v senatu, da italijanska vlada nu inore odobriti uadalj* nega zaiedauja nemškega terilo-rija. Nemogoóo Jo utllčiti uemšl^o ljudstvo! jc rekel, Nadal ju J« dejal, da Italija lie misli lia prulom s Francijo, če bo Krsnelja saiua zopet storila kako akcijo, za kate> ro pa bo ssma odgovorna. A! u*mp-llnl je I udi rekel, da Mga narodov je angleško fraueoaki duet. licrlin, 17. nov, —i Htresemsnit naznani v par »lueli, da Nemčija ni v stanju obnoviti plačil odškodnl« ne, bodUi v gotovini ali materi-jelu. To se ne sme tolmačiti, da se Nomčije ne ozira na pogodim, temveč vzrok je, ker Nemčija* ne mor« financirall-reparacij toliko čusa. dokler lic uredi svojih fl-naučnlli /adev. MORILKA UKRAJINOK BOA PÜHOVNA PEED SODNI-' KOM Chicago, 111. — IHeds, sli n<* resignirauN je stala v četrtek rnrs. Kmilija Html/nek?, kl je u tuorila du|iouia Itszita Htečuka v eerkvi sv, Miliaria, pred «odui kom. Ženska, ki je dejala, da ho«*e o-inreti mučeuiŠke smrti /s ukra Jinsko ljudstvo, j« tsko mirno zrla v sodnika kakor tedaj, ko je dejala |tolieij|f ds je uitrelila duhovita, k« r je bil slab «oditelj. Ns prošnjo njenega .zagotor uika je sodmk l«e in jih prodajajo uiesurjcm. Noben i>ca ul več varen na i^llol In ljudje, ki ie hočejo liueti pse, ga zaklepajo v hiši. To Uui jo bita arutirana neka stara lenloa, kl jo polo-vila in )Hijeillu vse pse v okolici svojega stanovanja. Iglici* ja je našla v njenem stanovanju tucat pasjih koi. NOVI IZBREDI V PO RURJU. Iiprtl delavoi ne morejo vel prt. naleti nečuvenlh rarmer. Oane novem nemlkem denar j n so na-ravnost groma. Velika imal< njava med ljudstvom. Uuos»eldorf, Porcnjc, 17. nov.— Veliko komunistično dciuoustra-cljc ao siiočl isbruhuilc v lSseemi. 1*0 prvem poročilu, ki jo prltlo dsnes zjutraj, so bili trije komunisti ubiti* In dvajset ranjenih v boju z nemško policijo. Izgredi so v teku |io vsem Po-rurju, kjer jo srd Uprtih dela\eev pri kipel do vrha. V ObcrbHku jo bilo 'JA oseb ranjenih v llvelnlb Izgredih, V lluesseldorfu jt) bilo šest policajev ranjenih. Berlin, 17. nov, <—• bem Je Uu-spela vest, ila jo francoski gonerul Degouttc v Porurju ukazal aretirati Htlunesa iu druge poruroko magnatc, ako takoj uo podpišejo francesklh pogujov zu vpoetavljo-nje obrata induetrij Iu premogor* nikov, .mi. . 4 - Vlada Je 'obmtiia poronjskl odbor pet najsi ili mol, tlu sto miljo-nov rent nI h mark jckzadujl denar, ki ga vlada Izplača v podporo |mi-rriijsklh iu pomirikih delavcev, Tn vsota — ako Jo ne zaplenijo Fra ne0i< i»o ca d oa t ovala »lo prl-luslnje sobote. MoUteiu je zavladala velika zmešnjava po vsej Nemčiji radi nove marke, katere razmerje a Ktaro marko v papirju Je 1 :tJ00,-UK),000,(X>0. Clm je pričela kruliti rent na marka, kl Ima baje alato podlogo, ao takoj posko/dla eeua živežu v neznanske višine j taklii eeu še nI imela »IrŽavk na svetu. Funt mesa stauc sedem rentnlli mark aU dva dolarja, hlebček kruha pa stane eno zlato marko. Ker so , poročila o vrednosti rentne marko v fciosemstvu selo neugodna, jo pričela nova marka lii — padati. Is Chsrlottenbuega poročajo o živežu!h izgredih. Mnogo proda Jalnie Je bilo uplenjenih, M a»*/.poselni delavci zuhtetajo I hi više k potlpore. Zdsj prejemajo teileusko biljou mar, to»ls ene sama klobasiea stane — tri blljons mark. Sporazum gltdo Roko dosožon. Jugoslavija je prepustila Beko Italiji, dobila pa je evofcodao priotanilOno eono Belgrsd, Jugoslevija, 17. nov,— l'olura»lno "Vreme" poroča, dir sta Italija in Jugoslavija po <|ol-geni /asu dosegli sporazum gledt Meke. Kolikor je Uo /ulaj «nuno, je jiig«»liiem zamahu. VBEME i 'Itiesgo ili okoliea. V torek 'Jasno, smeroi omajajo*! se vetro» Ivi, Temp«-» ai ura zadnjih 24 ur; najvišje 40, najnižje 41 It^lnee ¡izide ob e 4), lelde eb 4 :2«. PROSVETA PROSVETA SLIKE IZ NASELBIN. "PROSVETA" "THE RWLIflHT EWU BI ¿Xj br ikm SU«—le Hmšhmml immtf^uïàgr «I pm pém f ebaarfftioa t bolted Šu*m (I H« »e 60. ml ietetgo *ommt*\H DM«« V oklepaju a. (Nov. >0 23) p«U« vaJ*»a »aal»va 4m »*■ > • 4MT«S yffcl« ufWaiu. PeMviS« h Um», è* m v«* m »mW Um V ČIGAVEM INTERESU SE VRŠI TA IGRAT Farrell, P», -i- Mnogo je bilo vpitja pred por meseei, ko je jeklarski kralj Gerjr povedal svojim tu iŽ njem, da bodo deležni osemur-ucga dela. A tel, kakor jo seglo obljubil, tako je naglo pozabil. Že trije meseci ao potekli po njegovi obljubi, pa je na aploino ie vae po starem. Delavci kar naprej garajo deaeturni delavnik ali po le več, samo to je razlika, da nad osem-urno delo prlltevajo k čet urnemu delu, (over time), aeveda za enako plačo. Osemurnega dela je menda deležnih »amo en odstotek delav. cev, to je inženirjev, električorjev in pa pissrniikega oaobja. Oatali delavci pa amo le izročeni 10 ali 12-urnemu delavniku. To je men* da valed tega, ker ae Gary boji, da bi ac naučili postopanja ln d« bomo bolj zveati jeklarskemu kralju, nam je obljubil, d» bomo kor naprej delali, ne da bi nam bilo treba poatopati. Ubogo para, kdaj bol osvobojena iz mezdne suluo-sti. ' Štorklja se je oglssila pri ro* jaku F. Cimpermanu ter mu pustila krepko hčerko, rojaku M. K upe rtu pa krepkega sinčka. Čestitamo I V zakonska kolica se je vpregel Frank Pavlinič z gdč. Justino Tro-jar. Želimo jima obilo medenih tednov. Dne 24. t. m. bo veselica v Slovenskemu domu na Besckwood Ave. v korist 8. N. D. Zabavo bo domača, zato je želeti ,da bi jo po-sctili vsi. Obenem se bomo prepri' ¿ali, kaj je izprosil sveti Urban. ^ Čez vremenske bogove ne moremo prav nič 'kikatr, ker ao nam vedno naklonjeni. Naša naselbina se jevpomnožila za dva *pečlarja« za dva — večna ženina. * * Mesce december je zadiiji v letu. Pri društvih, domih ln klubih so tega mcseca volitve za prihodnjo \\o. Članstvo druitva Slove-ncc bo imelo tako aejo 9. decembra ob pol deeetih dopoldne, ki traja do dvanajstih; ob'dvanajstih je kosilo v »domači kleti in ob enik bo zopet zborovanje ,ki traja do zaključitve dnevnega reda. Društvo je uvidelo potrebo, da razpravlja o vgeh točkah natsn-eno ,da bo vsak na jeanem radi pravil. Marsikdo ima namreč pravila od konvencije do konvencije, pa jih nobenkrat no pogleda tqr niti ni poučen, kaj ao vae udobho* sti ,ki mp gredo po pravilih. Pravila bodo na seji Čitana točka za točko. v Kaj takega je potrebno za vaa-kega in radi tega je druitvo skle-nilo, kdor ae ne bo udeležil, bo prispeval $1 druitveni blagajni. Ženske ao izvzete. To ni nikaka kazen, temveč naklada onim, ki o-stanejo doma. Pri glavni soji so tudi volitve uradnikov za prihod-nje leto. — Frank Kramer, pred« sednlk druitva. Ameriška javnost je doživela Igro, ki jo je zabavala. Pinchot je dolžil krivdo za razširjeno tihotapstvo z opojnimi pijačami pred duri Coolidga. Seveda Coolidge ni molčal, ampak je položil krivdo pred vrata governerjev. Stvar je nekaj časa izgledala, kakor da je za ameriško javnogt najvažnejše vprašanje, kdaj bodo v«f tihotapci z opojnimi pijačami polovljeni in odvedeni za omrežena jetnička okna. To vprašanje se je obdalavalo e tako resnostjo, da bi človek, ki ne pozna socialnih razmer v Ameriki, mislil, da je socialno vprašanje v Ameriki rešeno in da so Američani izumili nov šport: lov na tihotapce, da si preganjajo čas, ker nimajo prav nobenih drugih skrbi. Samoposebi se razume, da je treba vsako postavo spoštovati, dokler je veljavna, pa če malenkostna ali vali-ke važnosti za ljudsko blagostanje. Razume se tudi, da morajo javni organi skrbeti, da se postava spolnjuje, kaj« ti javni organi prisežejo, kadar nastopijo svoja službe, da se bodo ravnali po ustavi in postavah in gledali to, da jih ljudstvo spolnjuje. Pametni ljudje pravijo, ako je občinski zastop sprejel postavno določbo, da se ne sme hitreje voziti po občinskih ulicah kot deset milj v uri, tedaj bodo občinski javni organi pazili na to, da se postava izvaja, nikakor pa ne uslužbenci zveznega justičnega de-partmenta. To so same samoposebice! Zakaj se torej pregovarjata Pinchot in Coolidge? Saj to je jusno vsakemu državljanu, ki ima normalno razvite možgane, da se morajo spolnjevati sprejete postave. Za ameriško ljudstvo so druga vprašanja veliko bolj važna, kot pa prepiri, čigava dolžnost je, da se Volstea-dova postava izvede do pike. ; '.. O velikem vodnem potu od Atlantiškega oceana prek Velikih jezerov doli pa reki Mississippi do Mehiškega zaliva, se govori in piše javno skoraj že eno generacijo, in mogoče bo minila še ena generacija, preden se bo s tem delom rasno pričelo, ako se bg to vprašanje reševalo kot dozdaj, dasiravno je ta vodna pot z gospodarskega stališča za ameriško ljudstvo tako potrebna, kakor človeku oči, da vidi. ^ Tu je železniški vprašanje, ki tudi čaka še rešitve. Farmarji izjavljajo po svojih zastopnikih, da je visoka voznina za prevažanje tovora največ zakrivila, da se njih delo na polju ne izplača in da se farmarji pogrezajo v vedno večjo revščino. Ljudstvo v splošnem toži, da so visoki želesniški transportni troški zakrivili sedanjo draginjo in da povzročajo, da cene ne padejo. In vdndar se Coolidge in Pinchot izogibata tega vprašanja, kakor človek strupene kače, in tratita svoj Čas z vprašanjem, Čigava dolžnost ja, da se izvede Volsteadova postava do pike: zvezna ali državna? Naš učni sistem tudi ni najboljši na svetu. Potreben jc velikega preosnovanja. Dognano je bilo, da veliko otrok v velikih mestih prihaja brez zajtrka v šolo. Veliko otrok mora izostati od šolskega poduka, ker nimajo zadostne obleke, da bi pohajali posebno pozimi v Šolo. Tam doli na jugu je Število analfabetov veliko med belo- poltniki, še večje je pa med zamorci. Pedagogi In učite- praviei i ne prevelikim trudom Iji priporočajo, da je treba poduk centralizirati, to je spra- pridobiti po ravno lati ceni kot viti ga pod federalno oblast, da se odpravijo taki nedo- na4f ,"v,lifnjr: w statki, ki «o zelo škodljivi za Združene države. Zdi se.j^f t^L da je tako važno vprašanje za Coolidga in Pinchota.po- plačevati. Odkupiti jih moramo a stranska reč, ampak izredno važno je za nju, kdo ima na- kry*vim «klom la v mnogih slu itr»N» imamo več narodnosti med ' Export, Ja. — Mrzla jesenska burjo je oropala mater naravo lepega in veličastnega plašča. Vcse li in kratkočaani dnevi eo Isglnill, na njih mesto pa ao stopili pusti in mrzli jesenski dnevi. Z njimi pri heja polagoma k nam tudi pusti jesenski čaa z vfo dolgočasnostjo. Z naravo ze veseli vso ,ako se na rava smeje, sc smejemo tudi mi, in ako narava pojenjuje v avoji veaeloatl, postajamo otožni tudi mi. OdvUni smo takorekoč od na ie matere narave. Narava nam daje življenje, naie življenakc po trebičine, ki bi jih morali po vacj vajeti iz rok in ae vzpel na aedeŽ. Tako so v naie« West moralan lu v okrajne in občinske upade postavili večinoma vee uradnike stare garde ,da sc bolj natanko izrazim, same zagrizene dela vek» naaprotnike. Delavci imamo pre-eej neobčutljive koati iiy kratek opomin. Zakaj bi ae ne ozrli malo nazaj, na primer na zadnjo premo-garako atavko in posvetili v urade okrajnih uradnikov, pa bi bila la-prememba pri letošnjih volitvah v velikem obsegu. Državno policijo imamo, katere poael je, da jo v alučaju etavk poslana v rune kraje, da dela red in mir, je neprietranaka in Kiti vae enako. Ali oni tako delajof Kaj ief Drug na drugega šiuvajo ln največkrat delavce kar na lepem napadajo in neuamiljeno obdela* vajo • količki V zadnji premogar-aki atavki »o na • svojih konjih jezdili kar po trotoarjih, da ao bili uradniki tukajlnjega trga priai-Ijbni jih aretirati ter jim pod globo prepovedati le nadaljno^jezdc' nje' po hodnikih. In da smo imeli dela veke uradnike na odgovornih mestih po okrajnih in občinskih uradih, mislim, da bi bilo precej drugače ter bi aploh ne imeli poli. eije za vratom. Ako malo globlje pomialhno, torej uvidimo, da amo aami krivi za vea teror, ki ga prejemamo od kompanij, oziroma njih podložni, kov — javnih uradnikov. Pozab-Iji vi smo; včeraj amo dobili bati-ne, danea amo to že pozabili. Par priliznjeno aladkih besed in okre-nejo naa na avojo atran. Ne bom rekel ,da ao delavei po vseh naselbinah enaki. So naaelbine, kjer delavci po veliki večini volijo delavske zastopnike, toda kaj more storiti posamezna naaelbine f Za. kaj bi se ne organizirali v močni delavaki stranki in ae ne cepili po vaakojakih malih atrankah in strančicah. Čez devetdeaet odstotkov nss je, ki z delom avojih rok alužimo kruh in vaeeno ae pustimo vladati neznatni manjšini. Zakaj bi aami enkrat nc prijeli državnih vajeti v roke in poizkuaili voditi državni voz po avoji cesti f Zakaj bi ae ne premislili in za spremembo postavili našega starega bojevnika Ev. gena Debsa v Belo hllo. Pokojni Harding je pred avojim ustoliče-njem poslal v Belo hiio metlo kot prvo pohiitvo. V alučaju, da bi bil nal Debs izvoljen predaednikom Združenih držav, on bi po vae j praviei moral poelati v Belo hiio kot prvo pohiitvo gnojijo vile. Izgleda, da ae delavoi le ne moremo prilagoditi mialim, da bi bilo bolje za naa, če bi Imeli svoje ljudi po odgovornih mestih in uradih. Č$ pride na primer človek iz starih vrst in starejiih nazorov, mu bodo veliko bolj verjeli kot svojemu sotrpinu, delavcu. In ako pa je »lučajno ie aladkobeseden ter dobrorejen, ga kar obožujejo. Zakaj ae nc organiziramo politično, ako ae nam ni mogoče atro-kovnoT Mialim, da »o socialistični klubi ie najprimernejša obramba za delavce. Ampak po mojem mnenju aocialiatični klubi ie najbolje alužijo ,ako ao priklopljeni k ame-rjiki centraU ter ne k tej ali oni narodni sekciji Ako je klub pri-klopljen k ameriški centrali, potem je običajno ljudi več narodnosti med klubovim članstvom. Ako klub pripada k tej ali oni narodni sekciji, tedaj v njem gotovo ni za-atopana več kakor ena narodnost. Ali mi smo aavldni in ncvoičljivi drug drugemu in tako pravimo: Kaj bi ae pustili, da nas vodijo ljudje druge narodnosti, aaj ae lahko aami, mogoče le boljie kot oni. posledice tega so, da ae drugi niti najmanj ne ozirajo na klubov predlog pa naj bo predlagan ia najboljiega namena oetalim delavcem. Ako pa imamo aocialiatični klub. pripadajoč k ameriiki cen- pondeljek. 19. novembra \t Foid ni ;r1)aUIJ de-lavccv. Detroit, Miek. (Stanley Boone za Fed. Preaa.) — Henry Ford, sa-moten kapitalističen volk, bo morda kandidiral «a predsednika — morda ne. Toda ie bo, Ford ne bo nikak delavski kandidat. On ni prijatelj delavcev. On je na drugi strani visoke ograjo, katera ga loči od JSvgena V. Debsa. Toda «e bi bil is vol jeu predsednikom, bi bU to. najbolj zanimiv politični dogodek te dežele izza civilne vojno sem. To bi nedvomno tudi prineslo ustanovitev delavske stranke ali pa jo vaaj pospešilo bolj kot kaj drugega. Ford se strinja s kapitalističnim sistemom tako daleč, dokler ga je mogoče razviti. da ne prične prehajati v socializem. On je modem realist v politično gospodarskem smislu in kajpada na kapitalistični strani Vse njegovo obilje Je na podlagi umljivoga prilagode-nja razmer in doslednega uporabljanja vsake novosti in koristne is* najdbe. Prav mnogtf govorjenja je, da zmožni ljudje zapuičajo Fordov itab. Toda zgodovina Fordove industrije pove, da je bilo mnogo dobrih moči, ki so radi pritiska same puatile delo v vodstvu Fordove industrije. Pa tudi mnogo jih je obogatelo s Fordovimi plačami in z dclnicami, ki so jih vložUl v Fordovi industriji, da bi lahko sai mi pričeli s stičnimi podjetji Tako bi brata Dodges, James Cousons ln Harold Wills lahko služili kot dobra primera, kako so ae morali Obsodba italijanske politik« vseh strani. — v Jugoslaviji skoro val Usti brez razlike lt pečajo s ppodjugo*lovsniko aolinijevo iolako politiko in qi jajo režim. Poaebno ostro napt jo italijansko barbarstvo *|ov, «ki listi, p%jtudi hrvatski in ■ jim posvečajo večje Članke, grajaka "Narodna Prosvcta^ o tem uvodnik in ie posebej nek a Istri. Udrttženje Jugoslovanski g® teljatva v Bfogradu je [¡3 ministru, proavete obširen niei randum o italijanskem nasilja materinskim jesikoin naiih ro kov v Julijski Krajini, ds ga či ministrskemu svetu. Mcm dum je bil tudi izročen nekit« zastopnikom tujih držav in dni skupičini v Beogradu. Mussolinijevo politiko obso. eelo trezni Italijani sami. Wij ako glasilo "Scuola" v Milanu obrača proti aedanji šolski poli v anektiranih provincah in auje ,kaj je pričakovati od it janskega učnega jezika v prvih tih t Ali ai morete predstavljati čitelja oddaljenega 5 do 6 ur mesta, ki mora Živeti med pi mnogi pri Fordu umaknili, so si* [valatvom, katero ne razume noi cer postali,miljenarji, a so glavni čajih celo t lastnim življenjem. Toda zakaj t Kdo je temu krivf Kdo je kriv tiatemu, ki ima tlači In upogiblje naie le Itak upognjene hrbte. Kdo je na primer kriv, atave proti poškodbam, a še te se po izjavah vbditeljev i^ia^^i»d*« organiziranega delavstva zelo pomankljive. Postave za j tem ko Vkmetijeh°g«lje pride* zavarovanje proti boleznim, starosti in brezposelnosti ni- 'snega krompirja na tmočih a logo, da skrbi za izvedenje Volsteadove postave. Socialni zakoni za delavce so izredno važni, ker delavei s svojim delom množe in povečavajo takozvano narodno bogastvo. Nekatere države imajo zavarovalne po- Članstvom, ki imajo več ali manj vpliva med avojimi rojaki. Tako imamo močnejii klub, katerega predloge je treba vedno več ali manj upoitevati. * Mialim. ako bi bili delavci akup ni v tem in uatanavljali akupne klube, da bi lahko precej kitreje napredovali kot napredujemo ae- ma še nobena država, dasiravno so take postave ravno lkrov* farmar ne mo. 'i»j, ko delamo ovira drug druge tako važne aa vsak narod kot postava za zavarovanic nro- " Ttvm tf« 7° »■¡•dpo tvoje, akc postava za zavarovanje pro- C^™ ^K ti nezgodam. ¡za krompir. ^ Našteli bi lahko Ae vec takih problemov, ki so ravno Odgovor na *o je lahek. Krivi tako važni za vsak narod, kot tukaj navedeni. Ampak oiBmo **mi ^^ dnttl 10 *tltTti Lakih ttrolilfiitih m. hAUmi.irut. Vi^U^ l- r^ltjU u: P° *•■>> >««li vajeti v ako bi imeli akupen klub, bi pa odlo čela veČina in nlkakega prerekanja bi ne bilo med nami. — Albert takih problemih ne polemizirata Pinchot in Coolidge, ki ^sTZ treh. drugega koti P«A VA POftn ae bodeta po dosedanjih znamenjih potegovala v prihod- ..vihteti n. sedel in goniti M.d Iv Chieagu imajo: Ivan Mareelj. njem letu za predsedniško k.mdidaturo pri republikanski konja po gladki eeeti. ki bi it. u&o. Oobiar Kari, it. §31. itiai «tranki. Za nju je najvažnejše vpralanjtv ali j« dolžnost ^ nili M "« »»*«»»» ln Klobučar, it. »42. Maka Kobrinec. prašanju, au je............ državnih ali svetnih tonkcijonarjev, da sa izpolnjuje Vol- HJ. Ka^ar, It M9. Ivan . i . . ^pvuijujr - ko vodi vladnega konja nam aov Ranolieh It »70 flfnn«-*Ji n s* Moadova postav* In tu si naj ljudatvo obdrži v apominu, r.ini vomik u „nJ,neg. Vale^J^' £ ksdar i»o eden ali druKi nanj apeliral za njegovo pomoč ra ^ 11 bnM priliko v sme dobite na glavni polti r ln w rri Um dobrikal kot vslik prijatelj reiitvs ga ljud- je »«raldli S Ašm* ee%te. Poleg tekoče Me- del morali pustiti Fordu. Ford ni samo postal neodvisen, odkar je o*ganisiral avojo industrijo, pač pa je tndi njegova industrija ostala neodvisna od omrežja drugih kapitalistov. Cele skupine finančnikov so ae navalile na njegovo poletje. Trgovske sbor-nico ,zveze podjetnikov in tovarnarjev so stremele sa tem, da bi ga vrfle ob tla. Ko je uvedel 8-urni delavnik in pet dolarjev minimalne plače, so podjetniki drugih avtomobilnih industrij ikri^ pali z zobmi in želeU, da bi Ford odnehal. Tovarne jo pretvoril in zgradil čeznoč, dočim so drugod podjetniki sklicevali aestanke In ae poevetovali glede predrugačenj. Ko je snižal cene svojim avtomobilom, so drugi avtomobilski tovarnarji ie bolj ikripali s zoBtoi. Vedno je presenetil svet s čim norim. Pri vsem tem ps ni nikdar vprsial za avet trgovsko sbornico v Detroitu ali Detroltaki atletični klub. Ni se maral družiti t drugimi kapitalisti ne s njihovimi ustanovami. Židom pa očividno Henrj Fort posveča mnogo časa. Nekaj časa je vsak mislil ,da Ford eelo sam verjame goroetaane povesti o Židih, ki jih je iirilo njegovo čaao-piaje. Toda kmalu se je ajsanilo in ljudje so spoznali^ da Ford aam ne verjame v to, kar'liri njegovo čaaopiaje, pač pa je dopuatil le, ker je bil poučen, da ae to izplača Ford je zelo trde glave, če ae gre aa zgodovino ali literaturo in kake druge itudije. Ko ga je 'nekoč Čikaika Tribuna Imenovala anarhista in je tožil za odlkodm no, ae je atroiansko bal. V tem osi ru je torej nezmožen ,a porabiti pa zna zmožnoati drugih. In tako je naprimer spoznal, da ljudje radi berejo povesU. Pa je najel pieate-lje, in pisali ao mu lepo sveneče povesti, ki so služile v reklsmo sa njegove avtomobile. Najel je sloveče časnikarje in po vsej deleH je zalagal čaaopiaje s povestmi, ki so služile njemn v reklamo. Fordovo družabno življenje kot ono v njegovem podjetju je jako tesno zvezano. Malo je znano, da je moža težko aodlti o njegovih napakah in uapehlh. Nemogoče je torej reči, kak bi bil kot predaednik ia ^aki bi bili njegovi Čini. Nihče le ni bil predsednik Združenih driav, da bi bil le aialo aličen Forda. Nedvomno pa bi bil pravi potree aa birokracijo v Waahingtonu če bi bil Ford izvoljen. Delavei in kmetje naj ne pozabijo, da Ford pri ost varjenju in-dustrijalne in gospodarske sgodo vine izkorišča može in žene, deaot-tisoče, ki se mnčijo v njegovo korist. Ford bi kot predaednik ne la boljšal razmer za delavce na poljih In v tovarnah. Kapitalistični •iatem, mezdni aiatem, profitar stvo in podjetništvo ter izkorišča oje, vee to bi a» pod njegovim cije niti le bi imel priiiko v ae ravnotako nič ne pokai, \ \ ee ni takrat, ko je bil kand.dj senatorja. Niti enega govor krat ni imel, čemur je nedT0l varok ,da ga ni znal imeti, pa vel Porociltlžjugosiavii Od naših stalnih poroceJ :«e njegove besede? Kako mor« < čitelj otroke, katerih jezika ne j sna, vzgajati in izobraževati nek doatavlja; "Naj ae n» da v krajih, kjer ni orožnikov, i beden človek ne razilme it&lij aki. "Seuola" se boji, da bodo i trooi prihajali iz take šole nap analfabeti. Tirolski'"Landsmsnn" kon tira, da, ako res pride do poit jančevanja lol, potem bo lta edina država v Evropi, ki bo tila tvoji manjiini vsak šolski uk v lastnem jeziku. V turinaki "Stampi" piše bii profesor na italijanaki pravni vers! v Inomostu, Pacchioni, šolska politika ia&istovske vi ne odgovarja italijanskemu in je izobraženi del italijai naroda ne odobrava. Pod Avstrijo so Italijani trdj da mora avatrijaka vlada nsjve nejie spoštovati jezik, običaj« kulturo narodnih manjšin, it ho bfti priznana kot civilizirana« va. Sedaj naj se Italije drli t«k tako povdarjenega načela o pr»r cnosti napram manjšinam. Dne 28. oktobra priredila so društva, brez razlike strsuk I testna zborovanja v vseh rtii krajih Jugoslavije proti iulij skemu nasilju. Zborovanj so * *J deležile velikanske množice, ki i i ogorčenjem proteatirale prodi italijanskemu barbarizmu. Muor linija ao primerjali Neronu, kil« »ličen način vaak kodiai delavaki] ali tujerodni pokret uduši v kr Pomni ps naj faiistoveki vlaito»| držeč, da bo tudi njegov konec ill-cen Neronovemu. In kaj počne med tem Muj^H ni, ko ae vai poiteni ljudje zgriii-jo nad njegovo barbarsko politiko T t Povodom obletnico vkoriM-nja faiistovske armade v Kim • faiisti priredili veliko parsdo M tej je Mussolini proslavljal do* (ianjo naailno politiko fašistonki vlade. Vprašal je navzoče faii«toT-ske oddelke, čo so še vedno p^ piavljeni korakati proti vsskesi sovražniku. Odgovor je odmevih Tak žejnega mogotca, ki ae v amods-«niei nepreatano Igra z ognjem. Kako dolgo bo civiluirsiu k to trpel f OASUSOV1 PLOW* FWil-SBJO DSDlOBM $581,717 «A LITO. ,m I » r . Trenton, V. J. —■ Mrs. BsiW Csruso, ki se priprsvljs sedsj ss omožitev S kspitanom B A gramom, je po svojem prs^ zastopniku naprosils sodišča as jo oprosti uprsvniških delto«»' do sspuičnine ajeoers dovoli rasdelitev Carusovefs P^ mošenjs. ki ji ga gre oso»" P» laških postavah. Plošče, ki * deluje, ociroma roapičsvs ---------- _ ---^.„..Company, so prinesle'^, oredsednikovanjem nadaljevalo ; aapnščioaki opravi a'^ 'ï7 T Se bi bila ista politika, a to je go l'JJ 1 ... l'jJ2 fotrtiStJg» ~ tovo .da W Fordovo prearja gre nj«ii b^ri vanje aaokrenilo politično livlje j četrtino pa Corosovi vdovw «vo^^van* w rmpotM rrmémj. "RS ^V^S^iÄS^* ^ ^ ^i^Sr^S lZ! linéM m te «h -^mWJBZ. I»- NOVEMBRA. 1923. DtlivikeflOïiei, (Fed«™**1 P1*1*) * OeUveki voditelj emitira n McAdooj». Washington, D. C. - J. J- For-| PROSVETA s Pravilna kurjava pr • Kmetje n delavci v nal. VPEAâAIIJB *on «. . . . F *™ " "•>■^1 v RiJ* trolk p&ed vsiuOiuIOni KI DIJAKINJAMI. hranja denar in zdravje. bližiji zgodovinski perijodL New York. (Jugoalovanaki od V Sovjetski Rusij», Ohioego, IU. r- Cikaàka univerze je dovolile, d« se »mojo vriiti 1 razprave o porodni kontroli raed v zvozi ao« ! njenimi dijakiujami. Kfkior Kr Slovenki Nirtdni Ust»»»vt iaoa leot I. aprila Podporna Jednota ter, — . iii». ifcjv vt ! •----- - - ►—♦j » »itn w Hjviiim, u«j..iujmui, ivrikiur n r* bivši predsednik J11 L- 1 — Nekatere ži- vjetskih republik a» glasi steluo ; nest Burioo in rektorica Misa MÎzniikih klerkov in bivši vladnega železniškega odbo-■, prvi tradeunijski odbornik, pričel agitirati za Wilsono-« zeta McAdooj a, ki bi rad Ididiral za predsednika na de-okrataki listini. Forrester pravi, jc McAdoo irmed vseh demo-bkih i» republikanskih pred-inIAkil« aspirantov 44 največji •jjatelj" delavstva in du je cvetdrset odstotkov železničarjev njegovi strani". Forrester uio-fc dokazati resničnost njegovo in je trditve. »boalikarjl v St. Loniau zahtevajo $1.60 no uro. 81. Louis, Mo. — Unija sobosli-ksrjev v tit. Louisu. ki šteje preko članov, jo predložila stavbin-«drini pogodbenikom novo mezdno hcstvifo, k» določa $1.50 mezde na uro. Stara lestvica poteče 15. mar-L« 1921- Hedanja mez^H jo $1.12Mj (coûta na uro. Po nedolžnem obaojen delavec. Philadelphie, Pa. — Državni od-Ibor za pouiiloščcnja se bo se tu mmc bavil s slučajem Jaeoh iDolla, ki je bil pred štirimi leti za Jcaxi velike jeklarakc stavko ob-Lojen na 17 let ječe rodi diuamiti-[rinjtt neke hiše v Lebanonu, Pa. Dolla je bil stavlcar in aretiran je bil v septembru 1919, leta in kmalu potem obsojen. Od tistega Času I se ualiaja v državni kaznilnici v Ifittsburphu. Odbor za pomiloačenja jc pa I pred kratkim prejel nove dokaze, ii se glase, da jc bil Dolla. žrtev xsrote kompanijskih detektivov. Priée, ki so takrat govorile proti njemu, so zdaj izjavile, da so pri-I cale napačno iz razloga, da zman j-j šajo svojo kazen in da Dolla ni bil v nobeni zvezi z dinamitirunjem dotične hiše. vali se ob nastopu mraza žariva jo parola vseh pkrol: strneuje (sml- Mariau Talbot sta priporočila dU v brlog pod zemljo, da tam prezi-čka) delavskega razreda in kme- Minjaiu, "naj uoavciajo tvojo inijo d., spomladi. Te nsvsde pa tov. V Bolgariji vodi blok dene najdemo le pri onih živalih; lavoev in kmetov junaški boj pro-tudi nekateri ljudje jih kaj radi ti Cankovi vladi. V Nemčiji na-posneinajo. Vzlio vsej zdrsvstveni stsjajo kmetake »reze, ki koraka-propsgsndi tekoin zadnjega četrt- jo ramo ob rami z delavskim raz- stoletja ,je šo mnogo ljudi, ki ob redom. V Združenih ameriških . ______- .________ -........ prvi mrzli sspi takorekoč za peča- državah jo blok delavcev in fai» P™* vsemi dijakinjami. Za prvo tijo okna in vrata svojih hiš iu ujerjev istotako rcalao dejstvo po preznuujejo v avojem ncprezračar litičnega življenja. Na Japonakem nem in preveč zakurjenem 4'brlo-[vodijo delavci gibanje uialih km* gu \ Ti ljudje pokazujejo šc manjftov. Končno ae nahaja celokupno razsoduosti kot živali ,kajti te-ie delavstvo industrijskega zapade v znajo vedno ceniti vrednost pre zračcvauja. Kavno sedaj se mnogi prizadevajo zuižati cene premoga. Naj ivi bo cena premoga višja ali nižja, gotovo je, da premnogo ljudi trati po nepotrebnem ogromno količino premoga. Par hladnejših dni že spravlja v obrat vse peči. Hišo, ki jo poleti imela vsa okna odprta,(^uržoazije in često ao poteptali držijo ljudje po zimi vedno zaprto. Ako ob mrzlem vremenu stopite v kako hišo ,zadene vaa puh vročega, suhega, zaduhlega»in oa-mojenega zraka, ki je doetikrat bolj stih kot zrak v puščavi. Treba se jc po zimi varovati dvojega: da se preveč ne kuri iu premalo ne prezračuje. Preveč zakurjeno stanovanje nI dobro za zdravje, niti za žep. Sedaj, ko jo premog precej draga potrebščius, je slabo gospodarstvo, ako se premog ne vporablja pametno in na način, da vam dajr vso kurilno vrednost, ki je v njem. Temperatura vaše hiše nc bi «me la nikdar biti Čez 68 stopinj Fah r?nheita aH kvečjemu 70 atopiuj zveai s kmetskim vzhodom. Izpla ča s« premišljati o teh dejstvih. Njihov pomen je tako velik, du je nedopustno preiti mimo tega. Da tvorita delavski razred in kmetje dva posebua razreda, o tem ni nobenega dvoma. V gotovih zgodovinskih perijodah ao se nahajali kmetje Često lia strani pozoruoet tudi porodnim zadevam. Univerzitetni pmlscduik Dur-ton j« vse. to odobril s tem, da jc dovolil mrs. Margareti Ssnger predavanja o porodni N kontroli l.k.rp. IV |»a«)a ttOT e dr Savi llli.ola. GLAVNI STAN* »SST-IS SO, LAWNDALB AVE., CHICAGO, ILLINOIS. lavriovalni odbori] UPPBAVNIODSEKi addalka ivevlalk SHWw n ELLIS IILANDU 8£ GREDO QLEPE MIŠI. Kew York, If. Y. (Fed. Press.) — Po desetdnevni negotovosti je bilo koncem zadnjega tedna po-vdano tistim 3,000* preobilnim tujcei^ ki'so'dospeli semkaj pr-dni tega meseca in ao menili, da jim jc dovoljeno ostati v Združenih državah v smislu posebneži dovoljenja od strani tajnika J)»visa h "človečanskih razlo-da ni več tistih "človečan-•Mh razlogov" v obljubljeni de-in da morajo zastrantega Mpt't iti tja, odkoder so prišli. / "j Zflsedaj je tak "položaj ellis-Mlandskega slepomišenja, dokler H «k»!* nadaljna beseda iz Wa-«hingtoua čedalje bolj razburkala vodovja okoli Ellis Islands. ho »e je dno 3. novembra odločil delavski tajnik Davi« za velikodušnost in dovolil, ds smejo ™ tisti inozemci, ki so dospeli v »eni mesecu semkaj, čeprav jo bil» "jihna kvota že izčrpana, o. »tati v tej deželi, jih je jel komisar Curran iznuščati v deželo ta-nsjrlo, kolikor mu to dovoljujejo neprimerne razmere na Kl-« inlandu. «00 jih je tako bilo zpuščenih dne 5. novembra. Ali "»«lednji dan je bilo preklica-r>f> Dawiaovo dovoljenje. 600 iz-pripuščenih jc bilo neki An- |«>žev, in 300 jih je bilo z ameri- »k razun ako jc v hiši starih ljudi, ki potrebujejo več gorkote. Da zrak znotraj bodi ugoden !u zdrav, jo treba, da se v zraku na haja gotova količina vlago. Čim več je zrak zakurjen, tem bolj se zniža razmerna količina vloge. Ob jako mrzlih dnevih stavimo le več premoga v peč. Čim gorkejši pa postane zrak, tem bolj hlepi po vodi. Vlaga v zraku izginja in atmosfera postane kmalu malone neznosna. Buhi zrak v aobi po vzroiujo večje izhlapevanje Is ttlesa, draži nos in grlo iu jc bržkone glavni vzrok navadnih kata-rov tekom ziinekih mesecev. Treba si je zapomniti ,da zmožnost zraka, da se navsamo gorkote in jo pridržuje, jc odvisno ravno od količine vlage ali vodne pare, ki je v zraku. Ako v zraku ni zadostne količine vlsgc, treba višje temperature v eobi, sko hočemo ,da ima telo isti občutek gorkote in udobnosti, kot gs ima ob nižji terapersturi v slučsju normalne količine vlsge. Običajni termometer je tsko poceni, ds bi moral biti del potrebne opreme v vsaki hiši. Po njem se jc treba vedno ravnati pri kurjenju. Nikdar ni odveč ponavljati, da temperatura v eobi nc bi aro*-lu po zimi nikdar presegati 70 stopinj. Ako temperatura od 68 do 70 stopinj ni udobna, pomenja prav gotovo, da srsk v sobi ue vsebuje udosti vlsge in de suhi srsk povzroifuje tako izhlapevanjo normalnega telesnega potu, da naa'a-uc občutek prezebavanja. Ako torej vas zibe ob zgornji tempars-turi, nc stsvit« več premoga v poč. Manj stane in bojj zdrevo je, ako zaUgeto zrak z veo vlage, kot peč 'ga potniškega paniika Levia J!"»», ki je pripeljal 1,367 izse-1« več premoga ^ , J"pv preveč, vslcd čoaar jc bil t Najtežji način za zalaganje sra- |udJoii,nj Mt y Bfft0VjJ lo. Privržen denarhi globi v znesku >a z vlago je pravilni sistem ven- ^ __ üf škornji vaških sužnjev glave mest nih proletarcev. Kljub temu gredo danes kmetje (tu pustimo ss enkrat ns stirsni prsktično vsžno vprašanje o različnih plasteh mod kmeti samimi), torej vsaj eu del kmetov skupaj a pruletarijatom. Predvsem si moramo predofliti eno zgodovinsko analogijo (podobnost). Industrijska buržuazU je in veleposestniki sta tudi dva posebna razreda. Velepoaestrtiki so kategorija starega fevdalnega sveta, zaetopniki trga sveta, eoei-jalna "špiea" njegove civilizaciji. Industrijski buržuj je noslleo ka> pitalistične družbe, njen vladar vodja in glava. Bil je Čas, Wb js industrijska . buržuazija dvignila zastavo uporati proti velepoobat-nlkom ip potom kmetov zanetila požar v dvorih veleposestnikov (Francija). Hoj med tory in whlgi v Angliji je šolski primer razrednega boja med velepoaeat-hiki in buržuazijo. In vendar je danes — ▼ drugih zgodovinskih odnošajih — blok kapitalistov In veleposestnikov — realno dejstvo. Vodilna vloga pripada kapitalistom. Oni imajo državni aparat v avojlh rokah. In velepoacatnl-ki podpirajo svoje zaveznike, sto« pijo za njimi, tvorijo njihovo oporo. Čim dalje koraka kapitalistični razvoj, tem bolj ae prllegaja fevdalni veleposestnik kspitslistu, tem bolj so "kspitallzlra" vele-posestnik, tem hitreje se izpreml-nja gospodarstvo veleposestnika na razvojnem potu v kapitalisti-čno gospodarstvo. Danes postsja kapitalistično vodstvo človeško družbe ucmogo* če. Te resnica si dela pot skozi vojne, gospodarske razpadne pojave, reWtucTje. In v lati meri, kakor prehaja vodstvo družbo v roke proletariate, nastaja in ao utrjuje blok obeh delovnih razredov, projtftarcev in kmetov. Kmet vedno bolj podpira avoje-ga zaveznika in tvori zanj Široko oporo. Čim hitreje pride gospo dersko življenje na normalnost, tem hitreje ae bo kmet prilagodil proletarcu. Z drugimi besedami: Če motrimo prehodno perljodo od kapitalizma do politično zmage prolet ari jata, lahko rečemo, da bo atopil no mesto bloka veleposestnikov in burŽuezijfe blok delavcev in kmetov, ' Tako bo pretekla dolga zgodovinska perijoda v znamenju srpa in kladiva. Blok delavcev in kmo-l tov bo postal v najbližjem času tako predavanje je bilo najeto Kentovo gledališče, ker ae je bilo bati, da bi nc bila mala dvoru-na premajhna. Mrs. Bangcrjeve ni bilo na to zborovanje. Namesto nje pa je govorila njena tajnica miss Ifclrua Todd ter obrazložila poslušalkam delovanje ženske lige za porodno kontrolo. "To vprašanje je vredno vsegs v pošte vanje," jc dejsls miss Tsl bot, ko je bila vprašana, H jc za takšna predavanja. "AH vem pa da ga je dovolil univerzitetni predsednik. "Olede na to in druga vpraša nja jc politika te univerzo liberalna. Takšno razprave ao lzva< Jane z znanstvenega arališča. De klice dolus psihologična pojasnila, in zelo pazijo predavateljice ne to, da ne zbud« v dekletih kakšnih Čustvenih razpoloženj. NeAa dekleta se ne dajo speljati na sla ba pota po svojih čustvenih raz-položenjilt. Učimo jih poslušati lastno razumnost." O porodili kontroli, ki utegne postati ena najvažnejših Javnih zadev, pravi miae Talbot, da sa služi s aoeijslučga in političnega vidika vpoštevanje od strani uni verzltetnlh lensk. Ona meni, da jo veliko boljo za take razprave, če se vrle na javnih shodih, ka. kor pa če jih pftelulamo sa sapr-timi vrati. "Predavanja so jako dobra," jc dejale. Predsednik Qurton ni hotel ni-česar pripomniti k temu, ,da je dovolil univerzitetnim ženskam vdeležbo na predavanjih o porod« ni kontroli. 8hod jo priredila rektorlea znanstveno fakultete mrs. Mayme Logsdon, ki jc tudi vročila proš* njo Margarete Hanger univerzi* letnemu rektorju in dobila tudi dovoljenje. "Jas ne vidim ničeaar, a čemer bi mogli škoditi taki shodi," je dejale mrs. Logsdon. "In kakor mislim, tudi atariši naših dijakinj ne nasprotujejo takšnim predavanjem." Govor gdČne. Toddove ae je tikal ekoro Izključno le zgodovine o porodni kontroli, o tozadevnem gibanju lil njegovem odnolaju do zvezne legislacije. Ni ae pa dotaknila osebnih ozirov v tem problemu. Pratfsadaik Vlaeaai Caiakar, i ifrriYlifcl AsŠNV ViSn.S a. i Ba» SI, Jak»«!««* Pa« al. teiafe Mailkaw Tark. lajalk Malik aa < •laa Naaak, 9!. Ma.aj.il jj,, V.trl«k, «rad.lk «la.lta Jal. Vai •paavilali «I..IU Plflp Qa4l.a. ■ ' 4-" i POHOTNI ODSIKi I, III., Marli. ASE W. UUarwaad.pradMd.lk.40y W Nap Si.. So»l*a'leM. talaa.ikar. S.a STS. larkeHaa. OkU, Prod A. Vldar, §.s ST J, J.k. TaréolJ. Boa SI, HaadaraaavUla, Pa »Ii, Boa St, Haadar.aavUla, Pa« Jake Gariok, 4U Spri.«fiaM. til. BOLNIŠKI ODSEKi ' OSREDNJI OKBOSJEi BU» N.v.k, pro4.ad.ik, SSS?*SS Uvadale Av« VZHODNO OKPptJE ZAPADNO OKROŽJE i • »las Heeek aradiajulki i JaaïîTialValll, Boa I Or.i.t j, 14SI I Islar. Itui t. m.r«, a. .. a Z.gal, S4S1 Nadsomi odbori taa, Mm. Baa, Pa. 14SI I Pappar Ava.. Clavalaad. O, iaa 104, Geaas« Kaaa., aa Uaaaapaf a IBS. Bukl, Mia»- aa aavar^ap^4. IS S. Wlaaka.tar Si ,, Marrar" v!aV- Praak Zella. Somrak. UIT Pro«.ar Clavata.d, Okio. prad.adaik. Mil W. SSlb Si« Ckltafo. III« Praak Ara., Clavataad, O., WUIUm Slller, S404 Si. Clalr Si« Zdmiitvoiil odbori Pradsadalki Pvaak Aleš. IIS4 S.. Cravfard A ve« Ck|aafa, III. Ja4ba O v... ISIS W SSlb Si., Ckleafa, tU, Jaa. Skak, 0404 OtU« Cl„ Clavalead. Obla. VRHOVNI ZDRAVNIK« De. P. J. Kara. SSSS Si Clalr Ae.. Clavataad. O. POZOR I—Karaapa.daa.a s «t. adbortdki, SI dalaja v flevaem »rada, •a vrši lak»)a 1 VSA PISMA, ki s» aaaalaia »a pasla al. »radtadalka s» aasUva* Pro4.ad.lltv. S. N. P. J« SSIT.SS S». L.w»4ata Ava« Cklaas*. HI- VSE ZADEVI BOLNIŠKE PODPORE SB NASLOVI. B.laUba laj-•iilv» S. N. P. J„ SS9T-SS S». La «odela Ava« Cki.a»». III. DENARNE POSIUATVE IN STVAR L M je llšaje ol. Ievrl»v.|»»t» odkara la Jadaale v»bš» sa aaslavei fajalšlv» S. iT P. J« StlTtt Se. U«o-dal» A»»« Cklcafo, lil. ---- VSE EADEVE V ZVEII I BLAGAJNIŠKIMI POSLI s» P^IJaJa aa aasbei BlaeajaUlva I. N. f. J.. MIT.SO S». La»»dal» A»»-. Cklaas». IIL Via »rilalba alada »»slava»!» f gL iavriaaataria »dWr» se naj pošiljaj« Fraak Zal Is», prsdiadalka aadsaraege o4Wor». 4 iger aasl»v Je sgeraj* _V*l »rlaivi »a (I. p»ratai od»ek m »aj pvliliaj» »» »aslavi Jak» Uadav- 40f W. Map Si« SprlafflaM, lil. Val 4»pUI I» dk»fl aplal, eaaaaaila, |laill»sa^|o4Mla^»aj s» pašllja »a 1 t» s ve al « w . m IAVMP »«lasi« aarolalae Ip aplal» va» kav 4Pr»av»VaM, SSST SS "Trditev, češ, da ae je preda-1 V NAJSM ae odda prostorna vanja vdcleštla le mladina, ni opremljena aoba sa dve oaebl, sa resnična. Pol «poslušalk je bilo dva moška ali dva lenake. Oglasi atarib nad 115 let, nekaj jih Je bi. te ae pri laatniku ne« 8113 lo tudi pri štiridesetih, dočim jo bilo eevede neksj deklet, starih 1(1, 17 In tO let," • NAZNANILO. • Rojakom v Duluth-u in lelei* nom okraju Minneaote naznanjam, da aeoi odprl moj urad na 216 Torr»y Ballding Duluth, Mifn., kjer sem na razpolago rojakoi vseh ssdovsh. 010 L. BftOSIOM. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Lswndsle Ave., Chisago, 111 ZA KUHANJE PIV DOMA noti. slsdkor I, Poskusite r stižtd® »K A«" select tral a d* steklenic is 'mcîk^cneev, IUI. Mi vam dostavim» narešllo po so- štf, točna v vaa krale. _ O ro car IJ am, alad«lšarjem In f pte-e lelesplne damo primeren pa-rešjih aarslllik. PišHs »e FRANK OGLAR, 0401 Swp»rlor Avaa.a Clavaland, O. J» po $4(K).000. PriselniŠka zmešnjava za me-•♦r november je približno taka le: 1>< lavski tajnik I)awia taji, da KH kj I o .jU kašelj te edi trpijanja. Je rarao lak odrasle kakor sa otroka. Cena SS in SO eentov. Vprašajte po lekarnah. fEVERA'0 COLD AND GRIP TABLETS »r prehlad, gripo is »a odpomoi pri glavoboli vala» prehlada. \ SO W » M V| f.f> Lil/AH If A I' I li S. IOWA H tvojega stanovanja ikskajser bi nul aapUnil ainovo fliravrga zraka. Ne bojte ae %vele- jra zraka. Ako pasite na avoj ter n| v Sredozemskem morju je liile Ia Doorna' mometer ia ventilacije v hiši. im». rs Nemce nepreren- Viljem Jlohca-i**® »®eU ^ravnati manj ra^anor |«jKe važnosti Zato je njen prit » I pohištvo. # Undon, 17. nov. - i* v I ja jo, do 'n,lrm poo^las'tîl notarja v Wier-U» premog in sa zdravnika Srfnee T fieograd vzbudil m^d rodoljub-i^fcon, naj raritbi pohištvo nje--U zrak » sto bila naprsvlju 1 k „¡0ii krogi veliksusko zsčudenje »ina. bivšega prealolona !f* polHje. . Pripominjamo pa de eo nseijons ¿«dBiks, ki jc odšel v Nemčijo. . ---,>h'0# ®1BlllBSclio to Čisto pre K>kajrer pravi. ' - "" 1 ~ " ---------aa. J.!«Ia! •■TI T ..m," 1;«. I » da jc pohištvo i Italija jc preklieala naredbo da «rte * Iv? morejo izdsjsti idovomki In nr>^ NyooiU "Pros veto" •sodnika aU prijatelju vašem» ▼ stari Ivetski lkHi W0 v lulijensken» 1 Hnssollnija - imtnovuL K' mevodn Peč 1 »a jc oetals dološns. lonjsks univerzs zs čsstnega dok kstero so ukinjene slovenske P> j'^rjs prsvs. Mends 1aU#, ker sns: ¡le v veljavi. ^àk<> la,fnu- bična kvadratna eovijo mero. Blago naj bi aa savllo v takljevino sli dalo v ftakolj ali pa v močno loeono rabojo. No vsak savoj morata na plasti primarno enako naalov kakor vidita vsoroc tu ^podsj. Pošiljatelj: (Ima In naslov pošiljatelja) Ima .... Naslov 1 .................................. Tukaj napišite ima is naslov dotišnag« komur pošiljat» blage. Ima Naalov ....... «»••..»..»•«».* ....... ................ ......... ............ ...... ...««•«««. Cere of CONKEDKRATP.il KOEWARDINO ORflANIZAI INC. WARE HOUSE: III Eaat 71lh Htreal, New Yerfc.< III. V ZABOJK in Z AVOJ K naložita no obleko in enako stvari, nikar na davajta notri ae razbijajo ali tekočine, ki aa raslljsjo. IV. najvot lo stvari, ki PilU* in noši J Itn nam au, kot aU odposlali aavoj sli sa _ _ . pošti In v pismu nsplAJt« natančno ima in naalov komu ismo ob ravno tistem ¿a-J po parcolnl (paketni) ilov komu pošiljat« paket (ze piši te točno In raslotno) in popilit« natančno vso kaj »U dali v savoj, koliko Jo vrednosti u aavoj u In ob onim priloftlte tudi posebno vsoto donarjo sa prevozne trolk«. V. Za v JUGOSLAVIJO aavoj Mlrldeaet (40) fani^v uia kot j» I» g'" i op.aaoo vAUvM i udi zavarovalnin» in d»v»s »II doaiavlj»-nje taega nealovtanr«, |>U/at. Ia malo ev^ DVA I« POL (M.M) doUrJa. M VI. B Umi takoffvanlm! ZAVOJI ZA ODPi)MOf, poalaJi anag» J»goalovan» /lana naš» »fganlaarlj», ki I da bodo val savoii pravilne I« U»#n» doalavtj«ni na.tuvljanram POTEDILO va bomo poslali vam p»MIJal«IJ». VU- Torr J p» odl»A»Jto a poAlljanJatn nlaci savola In OGNITE nr. ROftirsEGA NAVALA hi glavn» Jo aalo, d» bodo pe»J»ll v»M blago prad PRAZNIKI. VIII. Ker Je naAe dralba JUOOBLOVANRKA, nam lahko pL Atta f v »Som m a Url nahem J»»lh». . Naslovite vaše plaaaa nai CONFEDERATED FORWARDING ORGANIZATION, INC. 401 Eaat SO t h Stmt, N»wrYork, N. Y. PROSVETA PONPELJEK, 19. NOVEMBRA i92j 0 kiltri m Knijtke», ' xm zveeek ta leto 191L ",11 »setev» Flreaalabel......1 (Dalje.) Plašča beli otrok pred storil, bele eUrli pred otrokom, mol pred ieeo, žena pred molem, takoj ob prvem izbruhu bolezni, bolnika pa prepuščajo brez pomoli in brez rešitve njegovi usodi. Tako mar »jkdo ni bil toliko Irtev bolezni, kolikor je bil Irtev kazni vedne-fe pritajevanja ln popolnega po-manjkanje potrebne pomoli. Vae je resbito, občevanje, promet, trgovina. Zeto ae ni čuditi, le jo prav lata javnost, ki ae je bile, zapeljane, prevarana ali elabo poučena, tega zapirenje oklepale ke-kor reiilne bilke, na vaeh koncih, kjerkoli se je pojavile moreča kolera, bres ozira na nasprotje in na nasprotujoča si nszirsnja glede biatve in kakovosti rszsajajočo kužne bolezni, prva jasno spoznala, kje je resnice, in vse te odredbe, katere je bila preje slavila kot reiilne, zevrgle kot pogubonoene. Te poje v se bode ponavljal povsod!, kjer se tem iskulnjsm nočejo vdsti, dokler je le Čes, in kjer ss is pretirsnegs strshu trudijo, se v brsn posta vi jsti zlu, sopsr čigar rsziirjsnje vse zgorsj omenjene naredbe nič ne založejo, kakor je to v zadostni meri pokazala dosedenja izkušnja." Jasnejših besed obupsnost tistih dni ni mogla najti. Ceear Frsnc Še več ni vedel, ksj nsj zsčne. Rad bi pomsgsl, ps ni znsl. Nihče mu nI vedel sveto-veti. Saj ni bilo nikogar, ki bi ve-del, kej ne j ee ze počne, de ac grozni morilki zaustsvi pot. . 5. ssptsmbrs 1831. 1. je cessr razpustil osrednjo zdravstveno dvorno komisijo in njeno posle poveril e. kr. združeni dvorni pisarni. 4. oktobrs 1831 Je cessr Franc, kako piše "Laibacher Zeitung", " v avoji modri skrbi in s ozlron» na dotlejšnje izkušnje, da se namreč vse zapirenje hiš in stanovanj, v katerih lete bolniki ali jjrrtveel za kolero, ne le prav nič ni obnesle, da sta marveč atrah in zbeganost, ki se v tskem slu-čaju ponavadi polotila saprtih rodbin, še povečala duševno rez-drašenost, ker je rezlirjsnje bolezni Is Še bolj pospeševalo, sau-kazal, da je odslej vsakiino takšno zapiranje opustiti in da ae jo omejeveti edinole ne Čim nejskr-bnc jšo snsžnoat posteljnege in te-itaja-ua i.M-r;U :n <«novftnje. N#-dslje: ker kordoni selo mnogo etsnejo (koliko vojsštve je trebe za njihovo vzdrževanje, koliko neštetih troškov!) in ker kordo-ni ovirajo trgovino po vsej državi, jo odredil, da razen kordonov, ki že stoje, ni postaviti nobenega novegs kordona več, da se je msr-veČ omejevati na krajevno ver-stvene odredbe, kakršne narekuje zdrev preudarek in kskršns so se dobro odnesle." 10. oktobrs 1831. js cessr Frsnc is Uchoenbrunns poslsl nsjvišje-mu ksncelsrju združene dvorne piserne, ki je tedsj oprsvljsla posle nsjvišjegs zdravstvenega sveta, to-le kabinetno pissnje: Ljubi grof Mitrovskjr ( Ko je epidemičns kolera pretila vdreti v Moje drŽave, ata bila narava in način postanka in razširjanja to bolezni dvomljiva. Zato ata Mi previdnost in preudarnost kskor tudi skrb za zdravje Mojih zvestih podsnikov velele, uporabiti vsa tista sred-stvs, ki so se v prejšnjih mnogoletnih iskušnjsh zoper nsjnevsr-nejšo vseh nslezljivih bolezni izkazala kot dobra, in zato smo r-veljavili predpise oprsvilnika zoper kugo. Toda navslie izpolnjevanju teh predpisov se jo kužna bolezen (kolera) širila nevzdržema in proti njej uveljavljene naredbo in neprave so imele za posledico škode, ki so očividno celo dosti pogubnejše nego sila, ki jo je povzročila bolezen. Razširjale so bo-jszen in strah ia plašile duhove. Zlsati ps je zapirenje v nevarnost stsvilo zdravje v zsprtih krajih, uporabljene čete pogosto-ma izročslo "obolenju in pospeša-velo bolezen, ketero naj bi zaviralo. Strah pred nevarnostjo oku-ženjs, ki so ga vse tc nsredbe po-vzročsle in podžigsle, je mnoge bolnike aprsvil ob *potrebno postrežbo in je oviral medsebojno pomoč, rešilno oskrbo. Končno so te odredbe ovirale trgovino ln promet kakor tudi obrtno gibanje, izpodkopavale ao blago- stanje poeameznikov in zdravim odtegovale doslejšnjo pridobnino. Zeto eem predpise opravilniks proti kugi v bvojih državah v vaeh ne kolero nanašajočih ae poslih sklenil rssveljsviti in obenem zankszati, de je z ozirom ne kolero ravnati po predpisih, veljavnih zoper epidemične nalezljive bolezni. Opirajo! ae uprav na one izkušnje, ukezujem nadalje, da je vse še obstoječe zdravstvene kordo-ne, stoječe ob mejsh possmeznih sosednih pokrajin Moje . države, lazpustiti. Edinole ob meji onih južnih pokrajin monsrhije, ksterih izvoz in trgovina je v neposredni zvozi s sosedno itslijsnsko državo in s pomorskimi luksmi, nsj še vns-prej zsčssno stoji zdravstveni kordon, in sicer nsj ostane zaradi posebnih razmer in ozirov na pomorsko trgovino in na doslej v italijanskih sosednjih državah še vedno vladajoče mnenje in bojazen glede narave in načina razširjanja koler. S tem kordonom se želim izogniti možnosti, da bi različne itelijenske prijateljske sosednje države poeamič zapirale meje, in želim vzdržati ž njimi promet in važno pomorsko trgovino s inozemstvom motenja in prekinjenja obvarovati dotlej, da na izkušnje oprto mnenje o postanku in rszširjsnju' epidemične kolere zsdobi splošnejšo veljavo. Iz prav teh vzrokov sem tudi sa-ukazsl, csrinski kordon tostršn Trsta kakor tudi onega v ostali svobodni krajini Primorsjte in Dalmacije preustrojiti v zdravstveni kordon. Da pa se promet v ravnokar o-menjenlh odnošajih kolikor mogoče olajše, sem sklenil, da se kontumačna doba za potnike in za blago na vseh zatvornih postsjah proti inozematvu kakor tudi ob kordonih, po domačem ozemlju znotraj meja postsvljcnih, kolikor jih še stoji, znižs na dobo petih dni. Samo sa lombardsko-be-neško kraljevino in za Primorjc se kontumsčna doba začasno določa na deset dni." Schoenbrunn, 10. oktobra 1831. ' Franc. To ccssrjevo pismo je za nss velezanimivo, kajti kaže nam, da se je na cesarskem dvoru mnenje o bistvu kolere bistveno izpreme-nllo. Spoznsli so, da jc kolera Visoška kronika. i lun»— ............Mwtwi«w«tiii DR. IVAN TAVČAR. (De) je.) Ko sta bili spečeni dve lepi pogeči in izbran! dve najtežji gnjati, sva se odpravila z Lukežcm od doma. Vsek je nosil bisago, v njej pa gnjat ln pogačo, da ava bila obložena kot tovorna konjiča. Ze pasom mi je tičal moj ssmokres —- samotno ste-se niso bilo tiete dni nikjer verne ln dosti Izpride-nih ljudi se je kletllo po njih —, Lukež ps je ops-•al sabljo, kakor so jo nosili kolednikl, če so jezds-rlli od vasi do veel. Dolge te pot ml js šo-danes v živem spominu ln tudi občutkov še nisem pozsbll, ki so ml tokrat navdajal srce. Žsnitev jo potrebno in tudi jsko resns reč. NI torej Čuds, Če so me, mlsdegs človeks, eprem-Ijsle različno misli ln upanjs lu pričakovanja. Ps •M nI bilo ničesar ispolnilo bi prsv brez vsskega uspeha svs z Lukežcm hosils gnjati in pogači v Davčci Na celi poti nisva imela posebne sreče. Že v Poljanah, ko avs jo zavils okrog cerkve, sto stsla pred Župniičem osedlens konjs in gospod Karel Ignscij sc je rszgovsrjsl s cerkovnikom. Nsša fars je bils (»Mirna ln trika: tik domače cerkve Je imel duhovni oče skrbeti še za šestnajst podružnic, katere so bile raztresene po pogorju. Gospoda Karla Ignacija smo se hali in neradi smo ga sre-cavali, ker je bil vedno pripravljen lzpregovoritl trpko besedo. _ "Kam pa vid ve T" je vpelel. Lukel, ki ai je Idi klobuk oiemaril s svetlim kinčetn, j« takoj odgovoril, da grevn v Davčc k sorodnikom. "Tako, tsko," se je zasmejal gospod župnik nekako porogljivo. "Morda gresta po nevesto!" Ko mu nisva nič odgovorila, je še vpil; "Prsv, drugače Se U» reda na Visokem t Tvoj oče, Izidor, In pa novo župnlšče, ki še danes nf plačeno, mi nsprsvljsta skrbi. Gospodar Polikarp za letos Še ni oddsl spovednrga lutka; tisti pa. ki je bil oddan aa lansko lrto, je bil ponarejen. Ze vidim ,ds gs bom moral naznaniti ns škofijo. !,e povej mu: lludsčut je zobsl ponarejene spovedne listke, Codelll jih ps ne btf!" Ukaaal Je cerkovniku, da je peljal konja pred cerkev, eatn pa je idihoval: "K Sv, Jakobu na Jarčje bnlo moram s obhsjilom. kar je hude pot ?" Kri ml Je rallls obrsz. da sem bil podoben rdečemu maku. Hilno sem občutil sramoto, ki sem Jo pretrpel radi očetovega »povednega listka. Videl sem, da oče ne hodi k mati, vedel pa niaom. kje j« dobival od leta do leta listke; srda j mu je pa . gospod povedal, da je o*e oddajal ponarejena list ke. Kake sramota t ln vse t«, r «Imel tudi cerkovnik. ki bo golote rszuesel po eeli fsri. ksr je ravno čul. tako ds bo prlšls hišs ns Visokem v nsj-sle bil sloves! Popsrjen sem odrinil od lupnišča, a sreča je hotels ,do me je hlspec Lukeš s svojim postobe-sednlm klepetsnjem malo razvedril. Vzlic svojim letom jo stopsl ročno pred msno ter bil prav ži-dane volje. Posnel je vaškega, ki sv'% ga srečala, zuatia mu je bila vsaka koča, mimo katere sva hodila. Seliščg so bile redka in revno ljudstvo je pre-bivslo v lesenih, i slamo kritih poslopjih. Ras~ vedrill so me tudi gorski vrhovi, katerih do sedsj še nikdsr nisem gledsl talco od blizu. Veliko zemlje jo bilo še neobdelsne; kjer bi se bilo lahko se-jslo Žito, ata rastla resje in praprot. Zsvila sva jo okrog Blegaša in sicer po fetezl, ki se je vila med gostim in lepo raslim bukovjem. Lukež je bil mnenjs, da se mora v tskem bukovju skrivsti marsiksk debel srnjak. Tihota je vladala, kot vlada v cerkvi ,ln lo possmezne ptice so so oglsšale Is temnih vrhov. Z Lukežem pa vendar nisva bila sama v tem samotnem kraju 1 Vihar je podrl in sicer ravno pod stezo bukovo drevo, ln v njegovem zelenem vejevju jc tičsl človek. Napet lok je bil položil po svojih kolenih in sedsj je prežel na divjačino, če bi prišla mimo. Jezno je obrnil obraz proti name, ki sva mu pokvarila prežanjc. Ta obraz je bil rjav in gostij črni lasje so gs obdsjali, da ava vedela, da Imava pred ssbo mslopridnegs cigsns. Tskoj je zopet obrnil od nsju svoje ožgsno lice in hotel se je obnašati, kot bi naju nc bil opazil. Lukež, ki je pozne! ves svet, jo spoznal tudi' tega črnokodraatega klateža. "Hoj, Dušane r jc za vpil. "Da U dal Bog srečo pri lovu tebi in ostri pušici ns tvojem loku!" Oni je zopet obrnil obraz proti nsma in divje sovraštvo jc zaplamtelo Iz njegovih oči. Nekaj je godrnjal in meni se je čulo, kakor bi mrmral, da mu Lukeš lahko pišo v uho sli ps ksm drugam. Vstal je la vejevja, naksr je hlspec segel k mojemu pssu ter potegnil lszs njegs moj ssmokres. Cigsn je sopet sedel med vejo in v čudnem jeziku, ki sc bsje govori ns hrvsški granici. je vprsšsl, če liusmo ns Visokem še tisto železno bls-gajnlco, v katero spravljamo svoj densrf Pripomnil jo ,nsj pazimo nanjo. Tudi teh !>esed sem se prestrašil, kor je bilo slabo znamenje .da jc ta potepuh vedel aa zaboj v očetovi postelji. Ti cigani namnu; ukradejo vse, ksr jim pride pod roko. Lukež ps se jo odrezsl: "Le pridi, rjsvi hud»č, če hočeš, ds ti kodrasto grivo gosto asssdimo s železnim fižolom! TI črni potepuh ti!" Pri teh besedeh ss je hlspee smejal ter grozil ciganu s samokresom. Ts so ni več zmenil niti sa nsju, niti zs Lu-keževo neprevidno govorico. Pri avoji hoji ava doživela še drugo prigod-Ijeje, katerih nisem pričakoval, ker nisem slutil, da tiče v naših gozdovih take skrivnosti. L precej utrujeus svs dospela na malo ravnino. odkoder se je videla globoko v dola vts * prav eednimi belimi hišicami. Lukež jo trdil, «la sc imenuje U vae Zali Log. In res se je izkszalo, da je to bil Zali Log. ki je pa še precej oddaljen od Dsvč. (Delje prihodnjič.) vso kaj drugega nego kuga in da torej ne kaže, proti koleri upo-rahljati varstvenih odredb, ki ao svoj čas veljsle zoper kugo. (Dslje prihodnjič.) JAVKA GOVORNICA. Glasovi članev S. N. P. J. ia ¿itatoljsT Proaveto. PlokneyviUe, 111. — Kaj čudnega sem izvedel, ko sem obisksl pri-jstelje v Waukeganu l Pred meseci sem pustil Herrin in sc podsl na potovanje. Žfelel tem obiskati moje stara prijatelje in naredil pot. Prvič sem prišel v Harrletto, Michigan. Našel sem tam"koi>!eo prijateljev in bil prav lepo sprejet. Lepo sc jim zahvslim za prijazno postrežbo po domačih navadah, M. Ivetzu in M. Duša ter Lazarju za naklonjenoet in bratsko ljubezen. Is Harriette sem se nspotil v Milwaukee, Wis., ter nsšel tam posebno prijazne prijatelje. Tudi njim hvala za vse dobre misli in postrežbo, ki je prihajala'iz src\ V Milwaukee sem se sešel s prav starim prijateljem. Takoj me jc peljal proti njegovemu domu v Waukegan. Tam sva oživljsls stare spomine, klicala jih nazaj kakor aanje preteklega življenja. Nisva bila ssma, več moških in žensk je bilo. V partiji sem zsslišal pogovor, ki me je zanimal. Govorili so o družini, kako življenje ji je bog dal itd. Slišal sem sodbo, čez nesrečno družino ln čul, da njih slabim družinskim razmeram je krivo, ker imajo preveč denarja. Nekdo je vzklikal, da to ni res ,da le ona je kriva, ker nc gre v cerkcv in noč$ delati v tovarni. — Druga o-seba jo rekla: Kako bo žena šla delat v tovarno, ko ima mnogo malih otrok, ssj ima itak dovoli dela v svoji hiši. — Tretji se je & glaall rekoč: Kdor duhovna ne u-boga, tega bog "Strafa". Saj jo jo duhoven že večkrat naganjal delat v tovarno, a ona ne uboga, zato jo kazen čez njo. Nj<**-Pokrito promenado nadkrovj». Iimt* na krit* promenado aadkrovj«. Nobenih akrbL Cunardovi Monr, ri«r'l ao tapU<1j<«i » JnjroalavHj hitro, varno in mootUIv«. Zs potni iiatek in Srn* s pejaanii« apmlhjt« pri blM n j • m a ■ • n t u vdta m «a tu. CUNASD ANCHOR LINE, 140 N. Dm rtom St- CUcafa. lil. POŠILJANJE DENARJA v v ZA BOZIC Gotovo l«di lato. mm koJ«t« V sabili avojcov e starem kraj«. voi jim b6«l«t. postali l"in*r«a «lenanai dmr aa koSMo« pra «••*«• čim prej opravilo lo opravilo, U-lik* kolje 1 M Naša kMaka je «kreaUa v* t+ Irokao, d» kodo ajoao ko*U« t* šlljatve ki tre Im to**o do.lavlj*»« ^ff JMBBikoill. po^te ' .uiw•«•'' mmU pošti km vaak*(s *4b.«ka DOLARJE V JUGOSLAVIJO pošilja a*š* ka«k* polom p"«* kraojaval NASE CENE SO »erfoa mU as>- oišjimi. ProprUajt* sel V STARI KRAJ - » Ako .lo VI m*4 ooimš. ki " m vašo Mamil Baki e atar*" kra j*7 Jot« m jo e Val* bseM.sk» so EJTiTl. V*rA*. ki j. s—' " U a*l*4ni po*»*« •jooi 4okiti kri« la starota kra la. »m pšš*e atjfl šaljaa pojaasala. SLOVENSKA RANKA Ml CeUrk, 70 —• Otk A**-. Now York.