Pogledi na vodenje Delonadomu MarijaHladin Odvetniška pisarna Hladin Delovna mesta, na katerih lahkodelavciopravljajo delona domu, morajobiti opredeljena vaktu osistemizaciji delovnih mest. Potem koo aktuosistemizaciji presodijostrokovnjaki zavarstvo pri delu in medicinodela, se zdelavci, ki želijoopravljati delo nadomu, sklene pogodbao zaposlitvi.Z njose doloˇ cikraj opravljanja dela (tudi)na domu.V pogodbiozaposlitvi delodajalecin delavecopredelitatudi pogojeinnaˇ cinopravljanjadelanadomuternadomestilozauporabo delavˇcevihdelovnihsredstevzato.Predzaˇ cetkomopravljanja dela nadomuje delodajalec dolžan obvestitiinšpektoratza delo.Ne glede nadejstvo,da delona domupotekana podlagidogovoramed delodajalcemin delavcem, pazakonv primerih naravnih ali drugih nesreˇ c, ˇ cese takanesreˇ capriˇ cakuje, ali v drugih izjemnih okolišˇ cinah, kojeogroženoživljenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca,dopušˇ camožnost,da delodajalecdelona domuodredi brezsoglasja delavca, za ˇ cas,kotakšne okolišˇ cineobstajajo. Kljuˇ cne besede: delona domu, aktosistemizaciji delovnih mest, pogodbao zaposlitvi,izjemne okolišˇ cine Uvod Delo na domu urejata Konvencija Mednarodne organizacije dela (mod) št. 177 o delu na domu 1 in Priporoˇ cilo št. 184 o delu na domu, 2 ki ju Republika Slovenija še ni ratificirala. Kljub temu pa Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju zdr-1) 3 na podlagi Priporoˇ cila Komisije 98/270/esz dne 27. maja 1998 o ratifikaciji Konvencije modšt. 177 4 njeno vsebino v celoti spoštuje. zdr-1 tako doloˇca,dasezadelonadomuštejedelo,ki ga delavec opravlja na svojem domu ali v prostoru po svoji izbiri in je zunaj delovnih prostorov delodajalca. Delo na domu je tudi delo na daljavo, ki ga delavec opravlja z uporabo informacijske tehnologije. 1 c177–Home WorkConvention,1996(No.177),https://www.ilo.org/dyn/normlex/ en/f?p=NORMLEXPUB:12100:0::NO::P12100_ILO_CODE:C177. 2 r184– Home Work Recommendation, 1996 (No. 184),https://www.ilo.org/dyn/ normlex/en/f?p=NORMLEXPUB:12100:0::NO:12100:P12100_ILO_CODE:R184 3 UradnilistRepublikeSlovenije,št.21/13,78/13–popr.,47/15–zzsdt,33/16–pz-f, 52/16,15/17–odl.us,22/19–zpossin81/19. 4 UradnilistEvropskeunije, l 16,10. junij1998. vodenje 3|2020: 17–26 Marija Hladin Formalnaureditevdelanadomu ˇ Ce hoˇ cemo delo na domu v vzgojno-izobraževalnih ustanovah pravno pravilno urediti, moramo poleg mednarodnih aktov, ki predstavljajo temelj za tako ureditev, upoštevati doloˇ cila zdr-1 in Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Re- publiki Sloveniji (v nadaljevanjukpviz). 5 zdr-1 v 68. ˇ clenu doloˇ ca, da se delodajalec in delavec s pogod- bo o zaposlitvi lahko dogovorita, da bo delavec na domu opravljal delo, kisodivdejavnost delodajalca alikije potrebno za opravlja- nje dejavnosti delodajalca za celotno trajanje ali le del delovnega ˇ casadelavca.Zakonšedoloˇ ca,damoradelodajalec, predenzaˇ cne delavec delati nadomu, obvestiti pristojni inšpektorat za delo. Za pravilno delovnopravno ureditev dela na domu v vzgojno- izobraževalnih ustanovah je treba spoštovati tudi kpviz, ki dolo- ˇ ca,dasevaktuosistemizacijivzgojno-varstvenegazavodadoloˇ ci, na katerih delovnih mestih je delo na domu dopustno uvesti; da se pogoji in naˇ cin opravljanja dela na domu uredijo med vzgojno- izobraževalnim zavodom in delavcem s pogodbo o zaposlitvi ter da vzgojno-izobraževalni zavod in delavec s pogodbo opredelita predvsem pogoje in naˇ cin opravljanja dela na domu ter nadome- stilo za uporabo delavˇ cevih delovnih sredstev za delo nadomu, in sicer najmanj v višini predpisane amortizacije, ter povraˇ cilo dru- gihmaterialnihstroškov.kpviz,podobnokotzdr-1,poudarjatudi enake pravice in obveznosti iz dela in delovnega razmerja za de- lavce, ki opravljajo delo nadomu,inzadelavce, kiopravljajo delo vzavodu. Delavec lahko na domu opravlja le delo, ki sodi v dejavnost de- lodajalca ali ki je potrebno za opravljanje delodajalˇ ceve dejavno- sti.Nikakorpadelanadomunesmeopravljati, ˇ cejetozadelavce, ki delajo na domu, ali za življenjsko in delovno okolje, kjer de- lo poteka, škodljivo, ter v primerih, za katere zakon doloˇ ca, da se doloˇ ceno delo ne sme opravljati na domu. Naloga vsakega delodajalca je torej, danajprejoceni,katerade- lajemogoˇ ceopravljatinadomu,natopasvojougotovitevustrezno vnese v akt o sistemizaciji delovnih mest, in sicer tako, da v nave- denem aktu ustrezno doloˇ ci delovna mesta, na katerih je delo na domudovoljeno.Pritemdelodajalec sevedanesmepozabiti,daje treba akt o sistemizaciji delovnih mest pred sprejemom posredo- 5 Uradni list Republike Slovenije, št. 52/94, 49/95, 34/96, 45/96 – popr., 51/98, 28/99, 39/99 – zmpupr, 39/00, 56/01, 64/01, 78/01 – popr., 56/02, 43/06 – zkolp, 60/08, 79/11,40/12,46/13,106/15,8/16– popr.,45/17,46/17in 80/18. 18 Delo nadomu vativpredhodnomnenjesindikatuinravnativskladuz19. ˇ clenom kpviz. Potem ko akt o sistemizaciji delovnih mest v zavodu sprejme pristojni organ,ga je delodajalec dolžan posredovati izvajalcu me- dicinedelainstrokovnemusodelavcuzavarstvopridelu.Strokovni sodelavec za varstvo in zdravje pri delu bo na podlagi sistemiza- cije (inpripadajoˇ cega opisa) delovnih mest najprej preveril, ali se delo lahko opravlja na domu, tj. ali je delo morda škodljivo oziro- maalinegremordazadela,kijihnadomunidovoljenoopravljati (71. ˇ clenzdr-1). ˇ Ce strokovni sodelavec za varstvo in zdravje pri delu ugotovi, da opravljanje izbranega dela na domu ter življenj- sko in delovno okolje za delavca ni škodljivo niti prepovedano, je delodajalec dolžan pripraviti izjavo o varnosti v pisni obliki in jo sprejeti. Delovni prostor, kjer bo delavec opravljal delo na domu, mo- ra biti prilagojen vsem zahtevam varnega in zdravega delovnega okolja. Nalogastrokovnegasodelavca zavarstvoinzdravjepride- lu pa je, da pregleda delovno okolje in obˇ casno opravi nadzor ter preveri, ali so zagotovljeni ustrezni pogoji za delo. Pri tem vseka- kor ne gre pozabiti, da gre za vstop v zasebne prostore delavcev, zaradi ˇ cesar je treba vstop vanje napovedati in pred tem pridobiti soglasje delavcev. Posprejemutemeljnihaktov zadelo nadomujetrebazdelavci skleniti ustrezne pogodbe o zaposlitvi, ki vsebujejo tudi možnost za delo od doma in doloˇ cilo glede nadomestila za uporabo lastnih sredstev. Višino nadomestila za uporabo lastnih sredstev je v me- secih od marca do maja 2020 doloˇ cilo pristojno ministrstvo in je upoštevala doloˇ cila kpviz(»najmanj v višini predpisane amorti- zacije ter povraˇ cilo ostalih materialnih stroškov«). V pogodbi o zaposlitvi je v skladu z zahtevamikpviztreba do- loˇ citi tudi pogoje in naˇ cin opravljanja dela na domu. Ker morajo biti pogoji in naˇ cin opravljanja dela na domu za vse delavce ena- ki, jihdelodajalci praviloma doloˇ cijo vpravilniku odelunadomu, pogodbeozaposlitvipasenanjlesklicujejo.Pritemsevedanegre pozabiti, da mora tudi o navedenem aktu mnenje predhodno dati sindikat. Pred zaˇ cetkom opravljanja dela na domu je delodajalec o tem dolžan obvestiti inšpektorat za delo. Obvestilo mora obsegati na- slednje: poimenskiseznamdelavcev,kibodoopravljalidelonadomu; skupno število delavcev, ki bodo delo opravljali na domu; 19 Marija Hladin opis vrste dela, ki ga bodo delavci opravljali na domu; kraj, kjer bodo delavci opravljali delo; predvideno trajanje dela na domu. Inšpektorat za delo preveri, ali gre za dela, ki jih je mogoˇ ce opravljati na domu. ˇ Ce gre za škodljivo delo ali delo, ki se ga na podlagi zakona na domu ne sme opravljati, inšpektorat delo na domu prepove. Praviceinobveznostidelavcev,kiopravljajodelonadomu Delavec, ki v dogovoru z delodajalcem opravlja delo na domu ali vprostorihposvojiizbiri,imaenakepravicekotdelavec, kidelav delovnih prostorih delodajalca, vkljuˇ cno s pravico do sodelovanja pri upravljanju in sindikalnega organiziranja (69. ˇ clenzdr-1). Delavcu tako pripada pravica do plaˇ ce, dodatkov v skladu z ve- ljavnimi kolektivnimi pogodbami, povraˇ cilo stroškov za prehrano ter omenjena pravica do nadomestila za uporabo lastnih sredstev zaradidelanadomu.Pravicedopovraˇ cilapotnihstroškovdelavci, ki opravljajo delo na domu, nimajo, razen kadar zaradi delovnih potreb pridejo na sedež delodajalca. V teh primerih se delavcem povrnejo stroški zaradi prihoda in odhoda na sedež delodajalca. Delo na domu omogoˇ ca, da si delavci delovni ˇ cas organizirajo fleksibilno, seveda ob upoštevanju delovnega procesa, na katere- gasopridelunadomuvezani.Menim,dajeprav,dasezadelona domu s pravilnikom doloˇ ci ˇ cas, ko je delavec za delodajalca do- segljiv zaradi informacij, ki jih delodajalec potrebuje za organiza- cijo delovnega procesa in zaradi nadzora nad opravljenim delom. Prav tako menim, da je treba zaposlene s pravilnikom opozoriti, najsvojedelonadomuopravljajo v ˇ casu,kotjedoloˇ cenvpogodbi ozaposlitvi (praviloma odponedeljka dopetka), inda tudi zadelo nadomuvelja, dapraviloma poteka osemurdnevno.Zaopravlja- njemorebitneganadurnegadelav ˇ casu,kodelavecdelanadomu, veljajo enaka pravila kot takrat, kadar delavec opravlja delo na sedežu delodajalca. Predlagam, da delodajalec zaposlene opozori, da so tudi pride- lu na domu dolžni spoštovati doloˇ cila o poˇ citkih med delovnim ˇ casom in med dvema zaporednima delovnima dnevoma ter o te- denskem poˇ citku in si delo na domu organizirajo, tako da upošte- vajo navedeno. S temi opozorili se delodajalec lahko izogne ne- prijetnim situacijam, ko ob predložitvi evidence delovnega ˇ casa ugotovi, da je delavec evidentiral svoj delovni ˇ cas preko osem ur 20 Delo nadomu dnevno, vˇ casih celo tako, da je prišlo do kršitve zakonsko doloˇ ce- nega poˇ citka zaposlenega. V zvezi z delovnim ˇ casom in delom na domu bi rada opozorila še na to, da je po dogovoru med delodajalcem in delavcem delo nadomumogoˇ ce opravljati zaceloten delovni ˇ caszaposlenega ali pa le za del delovnega ˇ casa (lahko le doloˇ cene dni v tednu, lahko zgolj doloˇ cene urev enem dnevu). Delavec, ki dela na domu, mora voditi dnevno evidenco delov- nega ˇ casa in jo posredovati delodajalcu, saj je le tako mogoˇ ce iz- polniti obveznosti, ki jo delodajalcu nalaga Zakon o evidencah na podroˇ cjudelainsocialnevarnosti(zepdsv). 6 Delodajalecjenam- reˇ c tudi za delavca, ki dela na domu, dolžan voditi evidenco o iz- rabi delovnega ˇ casa, ki vsebuje: podatke o številu ur; podatke o skupnem številu opravljenih delovnih ur s polnim delovnim ˇ casom in z delovnim ˇ casom, krajšim od polnega, ter z oznako vrste opravljenega delovnega ˇ casa; podatke o urah, opravljenih v ˇ casu nadurnega dela. Svojo obveznost bo delodajalec lahko izpolnil le, kadar bo od delavcev, ki delajo na domu, dobil podatke o njihovi dnevni evi- denci delovnega ˇ casa. Pravtakojedelodajalecdolžanvsezaposlene,kiopravljajodelo na domu, opozoriti na varstvo poslovnih skrivnosti in osebnih po- datkov. Pri tem je izredno pomembno, da skupaj z delavci doloˇ ci, katero dokumentacijo lahko za potrebe opravljanja dela odnesejo domov in kako so jo dolžni hraniti. Poleg tega je pomembno, da delavcem, ki delo opravljajo na domu, omogoˇ ci varno povezavo s svojim informacijskim sistemom. Delonadomubrezsoglasjazaposlenega ˇ Ceprav se delo na domu praviloma vedno opravlja na podlagi do- govorameddelavcemindelodajalcem,lahkodelodajalecvprime- rih naravnih ali drugih nesreˇ c, ˇ ce se taka nesreˇ ca priˇ cakuje, ali v drugih izjemnih okolišˇ cinah, ko je ogroženo življenje in zdrav- je ljudi ali premoženje delodajalca, delavcu odredi delo na domu brez njegovega soglasja, vendar le za ˇ cas, dokler trajajo take oko- lišˇ cine. 6 UradnilistRepublikeSlovenije,št. 40/06. 21 Marija Hladin Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesreˇ cami 7 pod 2. toˇ cko 8. ˇ clena kot naravno nesreˇ co opredeljuje potres, poplavo, zemeljski plaz, snežni plaz, visok sneg, moˇ can veter, toˇ co, žled, pozebo, sušo, požar v naravnem okolju, množiˇ cni pojav nalezlji- ve ˇ cloveške, živalske ali rastlinske bolezni in druge nesreˇ ce, ki jih povzroˇ cijo naravne sile. Med naravne nesreˇ ce sodijo tudi ne- ugodne vremenske razmere po predpisih o kmetijstvu in odpravi posledic naravnih nesreˇ c, ki jih povzroˇ cijo žled, pozeba, suša, ne- urje,toˇ caaliživalske inrastlinske bolezniterrastlinskiškodljivci. Glede na navedeno opredelitev naravne nesreˇ ce so z razglasitvijo epidemije nalezljive bolezni covid-19 marca in oktobra 2020 na- stopile okolišˇ cine, na podlagi katerih so delodajalci imeli pravico delavcem odrediti delo na domu, ne glede na njihovo soglasje. Pri tem opozarjam, da zakon za odreditev dela na domu brez soglasja delavca doloˇ ca dva pogoja, ki morata biti izpolnjena ku- mulativno: naravna ali druga nesreˇ ca, ˇ ce se taka nesreˇ ca priˇ cakuje, ali v drugih izjemnih okolišˇ cinah in ˇ cejezaradiokolišˇ cinizprejšnjealinejeogroženoživljenjein zdravje ljudi ali premoženje delodajalca, pri ˇ cemer pa lahko takšno delo traja le toliko ˇ casa, dokler trajajo takšne okolišˇ cine. Poprenehanju tehokolišˇ cin delo nadomubrez soglasja delavca ni dovoljeno. Izpolnitev navedenih pogojev mora izhajati iz obrazložitve od- redbe delodajalca. Odredba delavcu mora vsebovati razlago oko- lišˇ cin, ki predstavljajo njen temelj, pole tega pa (najmanj) še: podatke o tem, koliko ˇ casa bo delavec predvidoma opravljal delo na domu; opredelitev dela na domu, ki sodi v dejavnost delodajalca ali ki je potrebno za opravljanje dejavnosti; obseg dela; naˇ cinspremljanja,alidelavecizpolnjujeobveznostiizdelov- nega razmerja; delovni ˇ casinnaˇ cinporoˇ canjazaposlenegaoevidencidelov- nega ˇ casa; dosegljivost zaposlenega, ki dela na domu – kdaj, v katerih 7 Uradni list Republike Slovenije, št. 51/06 – uradno preˇ cišˇ ceno besedilo, 97/10 in 21/18–znorg. 22 Delo nadomu urahternakakšennaˇ cinmorabitidelavecdosegljivzadelo- dajalca in delodajalec za delavca; naˇ cin sporoˇ canja podatkov, ki so pomembni za izvrševanje pogodbeozaposlitvi(npr.nastopbolezni,željapokorišˇ cenju letnega dopusta); napotke glede varnega dela na domu. Neglede nadejstvo, dagrepri tem zaizjemne okolišˇ cine, v ka- terih praviloma ni mogoˇ ce izvesti vseh predpisanih postopkov za formalno pravilno organiziranje dela na domu, pa ne smemo po- zabiti, da so pravice in obveznosti delavcev in delodajalcev enake kot pri »neizrednem« opravljanju dela na domu. Zaposlene je tre- ba ne glede na izjemne okolišˇ cine opozoriti na pogoje in naˇ cin opravljanjadelanadomu,polegtegapaizrecnošenaspoštovanje varnosti in zdravja pri delu (tako, kot je bilo to pojasnjeno pri de- lu na domu na podlagi dogovora med delavcem in delodajalcem). Priporoˇ camo, da delodajalec delavcu vroˇ ci tudi navodila za varno delo na domu, in sicer najmanj tista, ki so povezana z naˇ cinom opravljanja dela nadomu. Tudi pri odreditvah dela na domu zaradi izjemnih okolišˇ cin je trebapredhodnoobvešˇ catiinšpektoratzadelo,insicermoraobve- stilo vsebovati podatke, ki smo jih že predstavili. Delonadomuinpoškodbepridelu Delodajalec mora zagotoviti in zagotavljati varnost in zdravje de- lavcev pri delu. V ta namen mora izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev ter drugih oseb, ki so navzoˇ ce v delovnem procesu, vkljuˇ cno s prepreˇ cevanjem, odpra- vljanjem in obvladovanjem nevarnosti pri delu, obvešˇ canjem in usposabljanjem delavcev, zustreznoorganiziranostjo inpotrebni- mi materialnimi sredstvi (5. ˇ clen Zakona o varnosti in zdravju pri delu 8 ). Navedena obveznost delodajalca zavezuje tudi takrat, ko delavec opravlja delo na domu. Upoštevajoˇ c navedeno se je treba zavedati, davˇ casu opravlja- njadelanadomulahkopravtakopridedopoškodbepridelu.Prav zatomoradelodajalec obodreditvidelanadomuvizjemnihokoli- šˇ cinahoziromavprimerudelanadomupodogovorumeddeloda- jalcemindelavcemposebnopozornostposvetitivarstvuinzdravju pri delu. 8 UradnilistRepublikeSlovenije,št. 43/11. 23 Marija Hladin Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadalje- vanjuzpiz-2) 9 v66. ˇ clenudoloˇ ca,dasezapoškodbopridelušteje: poškodba, ki je posledica neposrednega in kratkotrajnega mehaniˇ cnega, fizikalnega ali kemiˇ cnega uˇ cinka, ter poškod- ba,kijeposledicahitrespremembepoložajatelesa,nenadne obremenitve telesa ali drugih sprememb fiziološkega stanja organizma, ˇ ce je takšna poškodba v vzroˇ cni zvezi z opravlja- njem dela ali dejavnosti, na podlagi katere je poškodovanec zavarovan; poškodba, povzroˇ cenananaˇ cinizprejšnjealineje,kijoutrpi zavarovanec na redni poti od stanovanja do delovnega me- sta ali nazaj, ˇ ce prevoz organizira delodajalec, ter poškodba, povzroˇ cena nanaˇ cin iz prejšnje alineje, ki jo utrpi zavarova- nec naslužbeni poti; obolenje,kijeneposrednainizkljuˇ cnaposledicanesreˇ cnega nakljuˇ cjaalivišjesilemedopravljanjemdelaoziromadejav- nosti, na podlagi katere je oboleli zavarovan. Dejstvo je, da je pogosto težko opredeliti, ali doloˇ cena poškod- ba dosega kriterije za poškodbo pri delu ali ne, zato je izredno pomembno, da si delodajalec vse informacije, ki jih v zvezi s po- škodbo pridobi od delavca zapiše in shrani. ˇ Ce delavec, ki opravlja delo na domu, delodajalca obvesti, da naj bi prišlo do poškodbe pri opravljanju dela na domu oziroma v zvezi z njim, je treba pridobiti ˇ cim veˇ c informacij o tem, kdaj najbi prišlo do poškodbe (datum in ura),kje, o morebitnih priˇ cah dogodka, o tem, kakšne poškodbe naj bi nastale, kakšno delo je delavecopravljalv ˇ casu,konajbiprišlodopoškodbepridelu,ipd. Kadardelodajalec ugotovi,dajeprišlodopoškodbepridelu,mora o tem obvestiti tudi inšpektorat za delo. To, da delodajalec zapiše vsa opozorila delavcem v zvezi z var- stvom in zdravjem pri delu in jim jih posreduje, preden nastopijo delo na domu, in vse okolišˇ cine, v katerih je prišlo do poškodbe delavca,jeizrednopomembno.Zavedatisejenamreˇctreba,daso vsepogostejši zahtevkiZavodazazdravstvenozavarovanje Slove- nije (v nadaljevanjuzzzs) zaradi povraˇ cila škode zaradi nezgode pri delu. Temelj zahtevkov zzzs za povraˇ cilo stroškov zdravljenja ter drugih nujnih stroškov delavca, ki se je poškodoval pri delu, je 9 UradnilistRepublikeSlovenije,št. 96/12in39/13. 24 Delo nadomu Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, 10 in sicer 86. in 87. ˇ clen: 86. ˇ clen Zavod ima pravico zahtevati povrnitev povzroˇ cene škode od zavarovalnice, pri kateri ima tisti, ki je s prometnim sred- stvom povzroˇ cil okvaro zdravja ali smrt zavarovane osebe, sklenjeno obvezno avtomobilsko zavarovanje. V vseh drugih primerih pa ima Zavod pravico zahtevati povrnitev škode od tistega,kijenamenomaaliizmalomarnostipovzroˇ cilokvaro zdravja ali smrtzavarovane osebe. Za škodo, ki jo povzroˇ ci v primerih iz prejšnjega odstavka delavecpridelualivzvezizdelom,jeodgovorendelodajalec. Povrnitev povzroˇ cene škode iz prejšnjega odstavka ima Za- vodpravicozahtevatitudioddelavca, ˇ cejepovzroˇ cilbolezen, poškodbo ali smrtzavarovane osebe s kaznivim dejanjem. 87. ˇ clen Zavod ima pravico zahtevati, da povzroˇ ceno škodo povrne delodajalec, ˇ cejebolezen,poškodbaalismrtzavarovaneose- be posledica tega, ker niso bili izvedeni ustrezni higiensko- sanitarni ukrepi, ukrepi varstva pri delu ali drugi ukrepi, predpisani ali odrejeni za varnost ljudi. Zavod ima pravico zahtevati, da povzroˇ ceno škodo povrne delodajalec tudi, ˇ cenastaneškodazaraditega,kerjebilode- lovno razmerje sklenjeno brez predpisanega zdravstvenega pregleda z osebo, ki zdravstveno ni bila sposobna za oprav- ljanje doloˇ cenih del oziroma nalog, kar se je pozneje ugoto- vilo z zdravstvenim pregledom. zzzszahtevapovrnitevškodeoddelodajalca spisnimpozivom, v katerem predstavi škodni dogodek, pravne podlage, oˇ citek, ki gre povzroˇ citelju – delodajalcu, ter škodo oziroma izdatke, ki jih jezzzsimelzaraditega,kerjezavarovanaosebauveljavljalapra- viceizobveznegazdravstvenegazavarovanja,indoloˇ cirokzapro- stovoljnoizpolnitevobveznosti.Škodopredstavljastrošekoziroma vsakizdatek,kigajezzzsimelzaradiuveljavljanjapraviczavaro- vane osebe (delavca). Gre za premoženjsko škodo v obliki plaˇ cila raˇ cunovzazdravstvenestoritve,nadomestilaplaˇ ceza ˇ casbolniške 10 Uradni list Republike Slovenije, št. 72/06 – uradno preˇ cišˇ ceno besedilo, 114/06 – zutpg, 91/07, 76/08, 62/10 – zupjs, 87/11, 40/12 – zujf, 21/13 – zutd-a, 91/13, 99/13 –zupjs-c, 99/13 –zsVarPre-C, 111/13 –zmepiz-1, 95/14 –zujf-C, 47/15 – zzsdt, 61/17–zupš,64/17–zzdej-K in36/19. 25 Marija Hladin odsotnosti ipd. ˇ Ce delodajalec v navedenem roku škode ne porav- na,zzzssvoj zahtevek uveljavlja pred pristojnim sodišˇ cem. Skorajda identiˇ cno pravico ima tudi Zavod za pokojninsko in invalidskozavarovanje,kipredvsemprihujšihpoškodbahpridelu zahtevapovraˇ cilo vsehdajatev, kiso bile zavarovancem izplaˇ cane iz zavarovanjazpiz. Zakljuˇ cek Delo na domu je oblika dela, ki je v zasebnem sektorju moˇ cno razširjena, v javnem pa so jo zaˇ celi pogosteje uvajati od razglasi- tve epidemije marca 2020. Gre za obliko, pri kateri delavci delo opravljajo doma oziroma v prostorih, ki si jih izberejo sami, in ne na sedežu delodajalca, pri ˇ cemer imajo vse pravice iz delovnega razmerja, kot da bi delo opravljali na sedežu delodajalca v skladu spogodboozaposlitvi.Priopravljanjudelanadomudelavcempri- pada pravica do nadomestila za uporabo lastnih sredstev, pravica do povraˇ cila potnih stroškov za ˇ cas, ko opravljajo delo na domu, pajimnepripada,sajtinenastajajo.Pomembnoje,dadelodajalec tudi v teh primerih nadzoruje koliˇ cino in kakovost opravljenega dela. Poseben poudarek je treba nameniti varstvu in zdravju pri de- lu na domu, saj je delodajalec tudi pri opravljanju dela na domu odgovorenzazagotavljanjevarstvainzdravjapridelu,zvsemipo- sledicami, ki ga lahko doletijo, ˇ ceto nizagotovljeno oziroma ˇ ce je v zvezi s tem kršil zakonske obveznosti. MarijaHladin,Odvetniškapisarna Hladin. marija.op.hladin@siol.net 26 Abstracts Janja Zupanˇ ciˇ c AnEpidemicofChangesinEducation The global pandemic has triggered numerous changes in education. Thefactthatchangingisattheheartoflearninggavehopethateduca- tional institutions will successfully face with new circumstances. The articlepresentsdifferentelementsoftransitionfromtraditionaltovir- tual education ranging from providing internet access andictequip- ment to developing e-teaching and learning. Boosted professional de- velopmentacceleratedtheevolutionofdidactics,strategiesandforms of distance learning as well as communication between teachers and learners. School buildings, though empty, presented an interconnec- tion point of a widely spread network of learning from where lead- ership teams with the utmost responsibility supported the learning community. They fostered the exchange of information, offered pro- fessionalandwhen neededemotionalsupport.Thearticlecloseswith a callfor urgent revision ofeducationon thesystem level. Keywords: distance teaching and learning, change management,ict, leadership during the pandemic vodenje 3|2020: 5–15 Marija Hladin RemoteWorking Jobswhichallow remoteworking, i.e.teleworkingmustbedefinedin a job classification act. Only after the job classification act is assessed by experts from the field of occupational safety and medicine, can employer conclude employment contracts with workers who want to workremotely.Withsuchemploymentcontractcontractingpartiesde- terminethelocationwheretheworkiscarriedoutremotely(athome). Employment contract must also determine working conditions, way of performing work remotely (at home) and compensation for using personal means forwork. Before allowing employees tostart working remotely the employer is obligated to inform the labour inspectorate regarding the said fact. Regardless of the fact that remote work can only be performed on the basis of the agreement concluded between employer and employee, the law allows the employer to unilaterally imposean obligationon workers towork remotely, butonly in caseof natural and other disasters, if such disasters are anticipated, or other exceptionalcircumstances,whenhumanlifeandhealthoremployer’s property are in danger. Keywords: telework, remote working, job classification act, employ- ment contract,exceptionalcircumstances vodenje 3|2020: 17–26 109