s I k 1 « L J Klantivanje: določili smo Foto: Nataša Juhnov <*IW»w** Šest 1 •! F pomurskih Tine, 8 let, MS vestnikov mesečnik četrtek, 25. julija, 1996, 16. številka mejo med Slovenijo, Madžarsko in Hrvaška Afere: trgovina z orožjem grbov, okrašenih župani pgN 7 z Inpenview: Slavko Majcen z letalske akademije v Coloradu Springsu, ZDA Embargo nonstop - Pen Mučijo se in plahutajo, pa vendar si iz gnezda še ne upajo. Vse do danes - prav na Jakobovo vzletajo mladi Štrki. Srečne lete vse do 29. avgusta, ko izide naslednji Pen! tute p©" tute VESTNIK 34 . ___Mursk»Sflbot»JA Sobot« Artiteku 13, brezplačno Vtem PoMa: Potrdilo ut Datum izpis*' Datum plačil* bne: Temin ■ ___ k)— ------- „ 4 BDEČA TELICA, TEŽKA OI»OG 4S° našel njene * sledi, ias«^ tehce prosijo, da po^ "z milice. .p- ) .600,00 ^IT_ ■ _ i&ai------------- Šifra objave 11918 ZDAJ BEŽIJO ZE RDEČE Nedavno so kolegi na Murskem valu objavili mali oglas z alarmantno vsebino. Pentute so povprašale poklicane strokovnjake (veterinarje), ki so nad najnovejšim pojavom bezanja rdečih telic resno zaskrbljeni. Pravijo, da ni nič čudnega, če od časa do časa popenijo sveti o rjave in temnorjave telice, da pa je resnega razmisleka vredno dejstvo, da jo je popihala iz hleva prav rdeča. Dogodek povezujejo z zadnjimi luninimi menami in stratopatološkimi spremembami, ki so se k nam razširile z vzhoda (morda tudi bližnjega). Če se bo nevarna reč množičneje nadaljevala, živinozdravniki opozarjajo vse mali ogia’ W RINGOS, HEJ! dela TELICE! delom. V spomin na enotnejše čase tale fotografija z brado (stara je tri leta), ko so kazali tisti, ki imajo kaj pokazati. »Vampaši« od leve proti desni: Sipoš, Skaper, Pišta, Saš in Mimi. Pravijo, da je navijaška skupina Black Gringos - gre za pristaše nogometnega kluba Mura — že doživljala boljše čase. Takrat so si bili edini in enotni, zdaj pa sta se oblikovali vsaj dve skupini različno mislečih. Pa vendar so tudi v slabih časih znani po tem, da klubu pomagajo na različne načine, če je treba tudi $ fizičnim YU naj pomurske živinorejce, naj so pazljivi in naj po potrebi postavijo nočne hlevske straže. Če boste nasvet upoštevali, ne pozabite, da je straža potrebna tudi pri zadnjem izhodu iz hleva (tam, kjer je običajno gnoj!). Za podrobnejše informacije pa pokličite dežurnega veterinarja po telefonu ali ga obiščite! V Lendavi seje pred nedavnim ustavila skupina desetih Športnih lepotic iz Slovenije, Hrvaške, Bosne i*1 Hercegovine, Slovaške, Belorusije in Madžarske. Potovale so iz dežele v deželo, se razkazovale 11,1 odrih (Pentute sumijo, da morda tudi kje drugje!) in povsod so morali izbrati najlepšo med lepimi in p razglasiti za miss evrošporta. Ni nam uspelo zvedeti, kakšne športe dame obvladajo, vemo pa, da je na hitr^ sklicana strokovna komisija na prireditvi pri lendavskem hotelu Lipa naslov športne miss podelila Henried1 Lovas iz Madžarske. Darilo (dokument za enotedensko brezplačno bivanje v zdravilišču Lipa) je črnolasi lepotičk1 izročil sam direktor Aleksander Varga, h katerega priimku običajno dodajamo »mlajši«. Res je mlad, četudi im3 plešo, ko pa mu taka mladenka gleda naravnost v oči, nastavlja ličeci in - usteča. Km, km! Fotografija: Terma p re*’ Naša država je samostojna pet let. Takratni snovalci državnih simbolov si verjetno niti pomisliti niso upali, da bodo ti (simboli namreč) že po kratkem obdobju deležni tako »nežne« obdelave. Posebno Če zapišemo, da je žalostna podoba državne zastave ob domu za begunce iz Bosne in Hercegovine v Vidoncih na Goričr-kem. Morda so zastavo medtem že zamenjali, to pa še ne Domeni, da je izginil grenak priokus. foto: juza ZE TO? YU Fotografija ni nastala v Vojvodini, kjer je nedavno gostovala žogobrcarska ekipa soboške Mure, pač pa kar na domačih, slovenskih tleh. Pegorarova prikolica je označena s številko 110, ki je prav tako »neznanega« izvora kot nalepka YU. Povprašajte kakšnega petletnega nadobudneža, njegov odgovor bo prav gotovo vprašanje v stilu YU - kaj je že to? Fotografija: juza Idi vragi’ VESTNIK 35 tute Pen tute LIPE VEČ NE SLIKA LEPIH! Saj ni res, pa je: naš stalni sodelavec in zvesti ljubitelj '■'pega (in ženskega) Lipe, ta mesec ne more prispevati kartic neka k izpopolnjevanju mozaika obmorske lepote: odšel je na dopust in nam zapustil le tole. Ne recite, da ni vsaj tako vabljivo, kot so Lipetova Ukleta. Tule je še hrbtna stran Lipetove pošiljke: r .t'" Komaj smo se ustvarjalci tut začeli prijemati za glavo, že smo si oddahnili: Lipe ni dolgo zdržal ob sicer čudoviti jadranski obali in se je brž vrnil k stari strasti. Spet je v redakcijo prinesel kup lepega - seveda le na fotografijah. Nekaj od tega vsekakor mora v objavo: oglejte si Renato, po strokovni sodelavcev! oceni najlepšo udeleženko petega motorallya veteranov ’96, ki se je dogajal v Murski Soboti. Pojasnimo še skrivnost: Reanata prihaja iz nam sosednje in prijateljske Avstrije! Foto: Lipe BORUTU HORVATU NI PADALA TOČA Pravzaprav niti ni mogla, saj ga je ves čas svetovnega prvenstva mladincev v vožnji s kajaki in kanuji po divjih vodah v Spyndlerjevem Mlinu na Češkem spremljal domači ansambel Proti toči, ki je pripotoval spodbujat svojega najboljšega športnika neposredno iz Kroga. Navijačev je bilo skoraj šestdeset in očitno so Borutu dovolj O, o, O, BIROKRACIJA, Brez posebej poglobljenega komentatja (za Pentute ga niti /k J n'smo sposobni napisati) objavljamo poskus odgovora na M naslovno dilemo. H* Pravzaprav dva, saj so tako pernate Živali kot deficitarne £0 dejavnosti v občini dovolj zgovorna razlaga, kako odgovorno __ jh zahtevno delo opravljajo velmožje v občinskih svetih. Upamo, da ni preveč osebno: oba dokumenta so obravnavali A • svetniki v Moravskih Toplicah. Lahko podobijo Subvencije obrestnih mer za dolgoročna posojila tfoJ W a ^op, pracMev, prenovo in adaptacijo poslovnih proMorav v v*m 5 odticrtruh 10« n*kup opreme v vftini 5 odslotnifi loč* . __ s**»zapmsiev čiroma zaposlitev do dveh delavcev v vrlini 7 odstotnih loč* zaposlitev treh ali več delavcev v vrtini 10 odatolnih loč* ' Garancije za posojila pridobljena pn bankah in drugih finančnih organizacijah IV v Obliki tubvenc^ obrestne mere se prednostno dodeljujejo prosilcem ki " ^nih pogojev javnega razpisa tzpolrijuiejc ter* naaledoje apravij^n dejavnost, ki je v občini deficitoma, ob^eg postovanp m * lem odpirajo nova delovna metla naložb, namenjene prwzvodr^j> m storitvam, ki so ekoloika neoporečne, Podjetnikom m obrtnikom k< začenpp svojo dejavnost , Geficaafoe dejavnosti v občini sc proizvodne dejavnosti, ki so ekok>Ako in elnoloJko naravnane po K C? ■ Onsvnosli ki n^M pnsptvap k tooUl «> Marini * P""0**50 DOshnske dejavnasi » stalno taznokko pon * možnoalp rekreacij gostinska dejavnosl t Mamo ponudbo tepite' goslinskg ponudba 4 stalna ponudbo 4opWi , hladnih K41 «r 'e*"’'*1 pomagali k že drugemu naslovu svetovnega prvaka, Z dveh »negasilskih« fotografij lahko razberete, da trener Stefan Varga in Borut Horvat nista bila vedno ravno Židane volje. Posebej ne takoj po prihodu v cilj, ko še ni bilo jasno, kako je z rezultati. Zadeva pa se je popolnoma spremenila ob sprejemu Boruta v domači vasi, ko tako mladi šampion kot trener nista mogla skriti dobre volje. Ob tem pa v tutah zgodovinska gasilska fotografija vseh, ki so zaslužni za uspeh na Češkem. Fotografija: TG in NJ ROJSTVO NOVEGA BERLUSCONIJA Lastniki nezazidanih zemljrtč dolžni zemljttčo čistili in vzdrževati (košnja in podobno), lato da to urejenega videza fn na njih oi odpadno^a materiala Lastniki nenaseljenih etevb (slanovanjake ht*e vdcndi, vinske Met opuMene gospridmka poslopja) io dolžni te skopaj s pripadajočen funkcionalnim zemljiščem redno vzdrževal in Čistiti tako, da to urejenega videza to ne kvarijo zunanjega izgtoda naseda m nkokce (^43 člen j luV* <>«•)*. pra4jdjM». kokonih in drugih kmobjekih farm M dctfni oranemo mu« otokco tMi farni, I mara sme ZAvoso (dmvje, visoko grmičevje, itd ). Za (Mnfe iz prajinjepa odstavka Se iteja ned 50 govedi. 20 plemenskih svinj 100 pitancev M nad lOOGgtev pendnine Za statev novih farm je pdrebno vključiti v projekt kot obvezni sestavni del tud zunamo ureditev farmo (narave zavesa). Prod izdajo dovoljenja mora ustrezni organ pridobili nd Lastnih vteh gaipodanfcih postopa, v kjitenh se nahapp goveda praJA ali večje Steblo drugih ŽMJ (koze, raca, gosi, kokoii, ..) morajo poMrboh za primerni videz okolice teh objektov Pernate hvali se ne || 44 čten smejo zadrževali na javnih površinah || Po MtMfU h •**- 1“ *** možnem času odstraniti 45 člen Kdor namerno ali iz malomarnosti povzroči ikodo na javnih poemah, ki so navedene v 2 m 3 členu toga odloka, mora na zahtevo komunalnega redarja občine Moravsko Toplice v naikrajiem Času od nastanka čkode te »o odpraviti ali pa v tem raku plačati odškodnina. ki jo določi uradni cenilec. V nasprojoem pomiku odpravi tkedu po naročju komunalnega redarja m na sbo&ke pcvžročdeip, pooMlčeni izvajalec. V. VZDRŽEVANJE OTROŠKIH IGRIŠČ te turistični prevoze ■ tunstične poslovalnice Otiafe itfioivene dejavnost in domača obrt - predvsem' čevljarstvo, lončarstvu ’ *Ova4tvo '«it■< rokodeftkr drobni predmeti (domača obrt) | Ostale dejavnosti, ki >h doslej v občini te ni. J 11 (poraftva) na podojene kredite od bank ki drugih finančnih iniiMucij tohko ‘•fMoeijo obrtrukt m podjetniki, ki potep spUrimh pogojev razpisa apokijujejo naštednje PofJtei bo**Jjejo vsaj 2 teh m spadajo po kazakuh poetevtoja v bonitete firm A ah B. ' anes, ko zasebna pobuda visoko kotira, se je nekdo na vprašanje ~ KO smo se o teh zadevah pogovarjali kam se mu tako mudi, bolj v šali kot zares odgovoril: »Rad bi odkril tisti Jožefov bicikl. To bi bi a atrakcija!« t Človekova radovednost je brezmejna in tudi iz te snovi se dela pri nas imamo navado, da vsako leto ugotavljamo, koliko več j*1 prejšnjega leta imamo na voljo postelj, miz in stolov za turiste, Kot dd 9re samo zato, da se turisti naspijo, napapčkajo in napupekajo. če v osnovi je to preveč pozitivistično, izhaja pa iz lastnih izkušenj, baj J*rno, koliko se je v preteklih desetih letih in še več potovalo v tujino. Se tudi, da se po svetu v glavnem ni potovalo zavoljo tega, da bi si obogatili spoznanja o tujih deželah, ljudeh,Tijihovi kulturi in preteklosti. To so bili pravi hunski pohodi, le s to razliko, da se je P^čevalo in ne jemalo. Prave »nakupovalne mrzlice.« Bo j redkim vsa čast. Ker smo pač takšni, kakršni smo, smo tudi tam, kjer । , smo. Nič ne pomaga delati ptičja gnezda in se že vnaprej veseliti, lastovk škrjančkov in drugih ptičev bo Čez leto vec, tudi tistih, ki M nikoli več ne vidimo. »Spiritus agens« - moč, ki vleče naprej - je s*cer skrit v nas samih, toda pojavlja se v stoterih obrazih. Omenimo ^mo enega in zato toliko bolj nenavadnega. V neki laponski vasi na Finskem, ki se ji pravi Pelkpsenniemi orgamzirajo »svetovno v pobijanju komarjev,« ki naj bi bilo letos že zapo^ "npak letos ne bo nič. ker ni komarjev. Propozicije za tekmovanje: pa 50 takšne: vsak tekmovalec je gol do pasu in ima na vo jo p’ da pobije čim več teh nadležnih krvosesov. Lanski Zi^gova ec se , ponaša s petnajstimi primerki. Ne turistična zveza ne te^sk 1 *orno turisticus« in ne gospodarska zbornica se niso p , . to prireditev pripeljali vsaj za letos k Če bi z današnjimi očmi gledali na omenjeni d P • r^jbrž brez pomislekov ocenili, da je bila tista zenska, J inscenirala in spretno zrežirala, vredna pohvale No ja, recept, to niso, le snov za razmišljanje m naj bo s 1 ustvarjalno fantaziranje. Fotografija: M. Avdičauševič Jus—- KO ZUPANA ,c» ABRAHAM... 90 b nekem naključnem srečanju mi je župan občine Kuzma - Grad zaupal, da ga bo letos srečal Abraham in da bo to proslavil kot se sika. Z najbližjimi, prijatelji, sodelavci... Čez sto jih bo, boste videli. Mi borci iz 1946. (Ludvik Kočar je rojen 4. julija) se ne damo kar tako, seje pošalil, in že sva se pogovarjala o čisto vsakdanjih stvareh. Priznam, da sem pozabila na ta del klepeta in v začetku julija je bilo presenečenje na vratih - župan osebno z vabilom na srečanje z Abrahamom. V družbi s fotoreporterko Natašo in blagovno znamko PEN, ki seje sama povabila, pa z velikim šopkom vrtnic, seveda je bilo cvetov 50, smo bili v soboto, 6. julija, popoldne tam - na slavju v graškem gasilskem domu skupaj s še 120 povabljenci. Plakati po vasi so dali vedeti, da se je prvemu občinskemu možu zgodilo nekaj prijetnega. »Sinoči, po sestanku občinskega sveta, me je skoraj kap - proti polnoči sem stopil iz sejne dvorane in z vrat mi je nazdravljal Ludvik Kočar. Pa ja ni kaj narobe z mano zavoljo občinske delitvene bilance, me je spreletelo, potem pa mi je bilo vse jasno. Moj brat Drago je imel prste vmes ... povsod po Gradu sem nazdravljal. V Miichnu naj bi bila to običajna stvar,« je pojasnjeval župan in ni skrival zadovoljstva nad odzivom povabljenih. Z Natašo sva prisedli k županom prekmurskih občin, v sosedstvu so bili domači gasilci, ki jim je župan tudi predsednik. Osrednje omizje je bilo rezervirano za najbližje - ženo, hčerko in sina pa mamo, dva brata in dve sestri z družinami ... Na nasprotni strani plesišča so bili gostje iz sosedstva, med njimi dva župana iz Avstrije Abraham na sodu, darilu občinskih svetnikov, v krogu družine: žena Micka na desni, ob njej Ludvikova mama, na levi hčerka Marjetka, v ozadju sin Danijel. To je bil naj... ples večera -slavljenec s hčerko Marjetko. in eden iz Madžarske pa znana gorička podjetnika Vlado Smodiš in Herman Kisilak. Prišli so sodelavci iz občine in bodenske pošte ... Vsi so prinesli darila, zanimiva in tudi nekaj prav originalnih. Bratje iz Munchna pripeljal tri veljke sode piva. Družba je pivo spila, sodi pa bodo ostali za spomin. Občinski svetniki so županu podarili velik hrastov sod, gasilci predsedniku malo manjšega, zraven sta bila še dva iz nerjaveče pločevine... Prijatelj Harald iz Avstrije je za »Liucija« napolnil pet steklenic izbranega vina s posebno etiketo, sodelavci so prinesli sliko Vlada Sagadina z bodonsko panoramo iz časov, ko je tam začel službovanje. Žena Micka, ta večer so jo kar vsi klicali županova Micka, je spekla torto s 50 svečami, hčerka Marjetka pa se je odločila za šparavček v obliki poštnega nabiralnika. Sodelavci in prijatelji s spominom na prvi kraj službovanja. Marta Horvat, zdaj sicer tajnica v puconski občini, je dodala še obilje prijaznih besed in s stiskom roke voščila še na mnoga teta. Ludvik Kočar pri petdesetih še nima težav s pljučno kapaciteto. Z eno samo sapo je lepo počasi upihnil vse plamenčke. Podjetnik Vlado Smodiš je za darilo prinesel izdelke iz svojih pridelkov. Na tale plakat se je podpisala vsa zbrana družba, tudi pe-novci. Gostitelj, novopečeni Abraham, ki leta kar dobro skriva, je poskrbel, da nihče ni bil niti žejen niti lačen Aperitiv, predjed, goveja juha, govedina s hrenom, meso s prilogami, retaši ... kot na gostiji Svoio prešernost je raztresel po vsej družbi in tja čez polnoč je v graškem gasilskem domu vse pelo, plesalo in se veselilo. Bil je osebni praznik, a bil je tudi družabni dogodek. Zakaj ne, saj je župan postal Abraham. Zrel mož tore^ Besedilo: Penka, fotografija: Nataša in Pen view VESTNIK 38 iz RIHTAROVEC na USAF ACADEMY, Ni rojen 4. julija, ampak 10. aprila. Letos je bil star 20 let in je končal prvi letnik letalske akademije v Coloradu Springsu v ZDA. Zdaj nanj ne bodo več vpili vsi po vrsti pa tudi hodil bo lahko po poteh, kjer »basici« (novinci) nimajo kaj iskati, saj imajo točno določen koridor gibanja. Ime mu je Slavko, piše se Majcen. Doma je v Rihtarovcih in je edini Slovenec na ugledni šoli s približno 4.417 slušatelji. Približno. Kdaj si začuti), da bi bil rad v zraku? Proti koncu osnovne šole sem razmišljal o šolanju v Mostarju, želel sem si leteti. Če ne drugje, pa vsaj v Rakičanu. Po gimnaziji v Ljutomeru sem zasledil razpis našega obrambnega ministrstva za West Point, ki pa je šola za kopensko vojsko. Prijavil sem se s pripombo, da bi bil rad pilot. Po testih na Dunaju in v Ljubljani sem prišel v ožji izbor. Potem se je z vsakim posebej SLA VKO MAJCEN Doma bo ostal do začetka avgusta, nato pa bodo sestra — dvojčica Sonja, mama Olga in oče Alojz znova preštevali dneve do naslednjih Slavkovih počitnic ... pogovarjal ameriški oficir, ki pa me je bolj spraševal o mojih »vodilnih« položajih - na primer, če sem bil kdaj predsednik razreda in podobno. Potem sem bil med šestimi slovenskimi kandidati - podobno kot Slovenija so svoje kandidate poslali iz okrog 100 držav. Ob koncu sem bil med 14 srečneži z vsega sveta, ki so bili izbrani. Si že letel? COLORADO SPRINGS Ne. Pravzaprav sem, ampak ne sam. V prvem letniku, ki je najtežji, saj se moraš prilagoditi, pa še veliko zahtevajo od tebe, sem opravil enajst glavnih izpitov, osipa pa ni veliko, šaj je selekcija poprej toliko strožja. Povprečna ocena? Ocenjujejo s črkami A, B, C, D, F, pri čemer je F nezadostno. Potem ocene preračunajo v številčne. Tako dobijo lestvico od 1 do 4. Moja povprečna ocena je 3,7. Je bilo veliko strokovnih predmetov? Ne, več je teoretičnih. Med njimi na primer zgodovina, ko je profesorica govorila tudi o Jugoslaviji. Rekla je, da je so jo leta 1956 okupirali Rusi. Pa sem ji dejal, da je to pomota. Ni mi čisto verjela, češ da bo še preverila v knjigi. Ali pri pisnih izpitih veliko goljufate? Sploh se ne splača, ker te takoj vržejo z akademije. Poleg tega bi te kolegi zatožili. Poštenost je v tem primeru zelo pomembna vrednota in eden se je zaradi tega, ker so ga ujeli pri goljufanju, in zavoljo strahu, da bo moral s šole, zažgal. Iz ameriških filmov imamo predstavo, da so nadrejeni na vojaških akademijah strogi, celo barbarski Dokler si v prvem letniku, je res težko. Nadrejeni so dolžni ves čas kričati nate, ti grobo dopovedovati, da si kriv za napake, četudi jih včasih nisi zagrešil. V začetku ti ni nič jasno, nekateri jočejo, potem pa polagoma spoznajo, kaj je cilj kričanja: naučijo te, da ti gre povedano v eno uho not, iz drugega pa takoj ven, da nisi premehak. Ampak zdaj je tega konec, sem v drugem letniku, in ko se vrnem, bom prav jaz med tistimi, ki bodo kričali na »basice«. Drugi letnik je namreč odgovoren za tovrstno »vzgojo«. Tvoja mama se se vedno ni sprijaznila, da se šolaš v Ameriki, najbolj si želi, da se zdrav vrneš. Je res tako nevarno? Ni. Najbolj naporno je takoj v začetku, od junija do avgusta. Najprej te učijo osnovnih vojaških veščin, potem pa te pošljejo v gozd, kjer moraš znati preživeti - če bi te na primer sestrelili. Pri tem je nekoč eden umrl, ker je šel moker spat. Ampak kriv je sam, ker so nam ves čas dopovedovali, da moker ne smeš zaspati, saj lahko pride do podhladitve. Si v najtežjih trenutkih pomislil, da bi vse skupaj pustil in se vrnil Rihtarovce? Prvo leto si ves čas tako fizično izčrpan, da za depresijo pravzaprav ni časa. Prebudijo te ob petih in v posteljo se zgrudiš ob enajstih ponoči. Ko sem prišel z božičnih počitnic, takrat sem bil prvič doma, me je imelo, da bi nehal. Takrat smo skoraj vsi tako mislili. Torej ne moreš velikokrat domov? Ne. Zdaj sem drugič. Ce pa ne bi napravil vseh izpitov, bi moral biti tam tudi poleti. Domačini, Američani, pa lahko gredo domov štirikrat letno. Se boš po vrnitvi zaposlil v Slovenski vojski? Najverjetneje. Sem njen štipendist. Ampak moja želja je, da bi bil pilot - po štirih letih, ko končaš akademijo, potrebuješ še eno dodatnega šolanja za pilota. Upam, da mi bodo omogočili tudi to. Sicer pa moram biti po pogodbi potem v službi pri Slovenski vojski vsaj osem let. Si bil kaj pri ministru Kacinu, ki je tudi ljubitelj letal? Da. Vedno, ko pridem domov, sem tudi tam na sprejemu. Se sam vidiš v vlogi »šefa« slovenskega letalstva? Za kaj takega je še prezgodaj. Sicer pa Američani za SLA VKO MAJCEN naša zračna plovila pravijo, da to sploh niso letala. Po tej klasifikaciji smo torej v Sloveniji brez vojaških letal -Koliko denarja porabiš mesečno? Akademija ti da 558 dolarjev mesečno, ampak od tega dobiš »na roko« le 60 dolarjev, saj ti odtegnejo za hrano, čiščenje obleke, za uniformo in še kaj. V drugem letniku ti dajo okrog 120, v tretjem 180, v četrtem pa do 300 dolarjev. K temu je treba dodati še štipendijo našega ministrstva, ki je v prvem letniku znašala 200 dolarjev mesečno, zdaj jih bom dobil 333. Piješ? V Coloradu je alkohol osebam do 21. leta prepovedan. Največ popijem kokakole in sokov. Ješ? Seveda. Praktično vse, kar dobim. Je pa mamina kuhinja najboljša. Imaš dekle? Za zdaj še ne. Na akademiji je okrog dvajset odstotkov žensk. Živimo v skup" nem internatu, ven* dar je prepovedano, da bi bila v isti sob1 moški in ženska. Cel° vrat ne bi smela za^ reti, Če sta morda skU' paj v sobi. Kljub tem^ je veliko parov in na koncu šolanja je dobro, če se fant in dekl^ poročita, sicer lahk$ dobita službo na ra^ ličnih koncih A m e' rike. Bojan Peč^ Fotografij31 N. Juhno11 VESTNIK 39 Pen V prejšnjem Penu smo začeli, danes nadaljujemo, v avgustovskem bomo končali - s predlogi za grbe pomurskih občin namreč. Ob tem vas skušamo seznaniti s kakovostjo vaše (županske) pisarne. Če ste mizar, boste morda jezni, ker niste prišli v ožji izbor za notranjo opremo, če niste, vas bo zanimalo, kako bogato so vsaj topogledno zaživele naše občine. Za povrh pa vam ob predlogu občinskega grba ponujamo možen komentar vašega župana - sami ga lahko preberete, si zamislite lastno interpretacijo ali verjamete naši: LUDVIK NOVAK: »Dejstvo je, da je problem večplasten, zato ga moramo na ta način tudi reševati. Ni namreč dovolj, če se za osnutek grba odločite v časopisni hiši - to je lahko samo neka pobuda in začetek morebitne javne razprave. Sam se ne bi opredeljeval o tem, kaj bi dal v naš občinski grb, lahko pa zadevo, ki ste jo predlagali, komentiram: peščena ura je primeren simbol iz več razlogov: prvič imamo pri nas daleč naokrog in še dlje znano separacijo kremenčevega peska, drugič se nam morda izteka čas (kot pričajo zrnca peska na predlogu grba) v ekološkem smislu - tu mislim na veliko deponijo smeti tudi za mestno občino Murska Sobota tretjič pa je peščena ura iz stekla - to je lahko sinonim za stekleno kroglo, v kateri nekateri vidijo prihodnost. Če je svetla ali ne, bo pokazal čas, vsekakor pa nam je tudi naš rojak - predsednik države na otvoritvi občinskih prostorov dal vedeti, da smo na pravi poti.« LENDAVA ALEKSANDER ABRAHAM: »Specifika našega terena je agrarna proizvodnja. In ker smo na Goričkem, lahko govorimo celo o hriboviti agrarni produkciji. Z njo se ukvarja tako večinsko (slovensko) kot manjšinsko (madžarsko) prebivalstvo. Zato mislim, da je vaš predlog malo čuden. V vsakem primeru bi iz grba morala sevati neka zdrava kmečka energija, ki bi jo morda simbolizirali s kakšnim močnejšim traktorjem, če ne kar s kombajnom. Vem pa, da ste z grbom skušali povedati tudi nekaj podrobnosti o mojem zasebnem življenju, kar mislim, da ni najbolje, saj je služba služba, družba pa družba. Poročen res se nisem, v naši občini pa sta vendarle poročena Hodoš in Salovci. Kot za zdaj kaže, je bila poroka srečna. O prostorih, kjer uradujemo, pa ne bi zgubljal besed, saj sem prepričan, da je bolj od delovnega okolja pomembna vnema, pripravljenost za odločno delo. In te mi kot kmetu in županu ne manjka!« JOŽE KOCON: »Sodim med župane, ki jim je teoretiziranje španska vas, zato reklo od besed k dejanjem zamenjujem za še konkretnejši pregovor Od dejanja k dejanju. In če se ga držim, sem za takojšen sprejem občinskega grba, seveda v skladu z voljo svetnikov. Lendava seje sicer že potrudila in razpisala natečaj, pa vendar odločitve še ni. Bo. ko bo, to je dejstvo. Vaša ideja se mi ne zdi slaba, čeprav je v njej tudi nekaj cenenosti - niste se namreč mogli izogniti dnevni aktualnosti, kar je nedvomno dolgovaška kolona tovornjakov. In to je slabo, saj bo čez 80, 100, ali 120 let morda drugače in čakalne dobe ne bo več. Kaj bomo potem? Zato sem za dolgoročenejši grb, ki bo vseboval elemente, ki so sicer tudi na vašem predlogu (grozdje - vino, lendavski grad in obmejnost občine). O tem, kakšni so prostori, kjer je občina, pa ne bom izgubljal besed. Ne zdi se mi produktivno.« KUZMA HODOŠ-ŠALOVa JOŽE KOCET: »Kaj naj vam rečem? Seveda je Turnišče naselje s tradicijo. O tem navsezadnje učinkovito priča vse bolj uveljavljena varoška noč, kije toliko uspešnejša turistična prireditev, kolikor lepše vreme je. Smo torej »Varošanci«, ljudje s tradicijo, na katero smo ponosni. Kot tudi na svojo fabriko čevljev. Razmere v slovenski nacionalni ekonomiji so se sicer zaostrile, tako tudi razmere poslovanja naše Planike, pa vendar moram zatrditi, da so tamkaj znali zategniti pas, niso čakali na pomoč države (ki je tako ali tako ne bi bilo), ampak so se novim tržnim razmeram prilagodili sami -oblikovali so novo blagovno znamko, s katero (kot na predlogu grba) stopamo v svetlo avtocestno prihodnost. In veseli nas, da je avtocesta tudi naša skorajšnja realiteta, saj se lahko zgodi, da bo prečkala prav pokopališče v Nedelici ali pa peljala po sejmišču pujskov, ki ga poznamo po eni najznamenitejših Vestnikovih rubrik, ki se ji reče Turnišče: cene pujskov. Kot župan bom naredil vse za smotrno rešitev, da bodo pokojni imeli svoj mir, pujski pa tudi!« LUDVIK KOČAR: »Zelo navihani ste. In inteligentni tudi! To sem ugotovil ne samo po vasem dlogu grba, pač pa že, ko sem se spoznaval z vodstvom Podjetja za informiranje. ? uriložnosti ni bilo tako malo, posebej še, ker sem prav letos okrogel - ali pa vsaj nraznujem okroglo zilvjenjsko obletnico. Pa pustimo to ob strani - če moja beseda kaivelia bo vaš predlog sprejet v najkrajšem možnem času. Smo namreč na tromeji, in ta ieiia vašem grbu zelo dobro vidna, čeprav seveda ne vsakemu očesu. Drugo • * de sem v življenju vedno za šalo in ta mora biti tudi v grbu - jasno mi je, da se/evi človek smeje, ker je dobil občino in prihaja iz Kuzme, desni pa je jezen, ker ni Zato gotovo prihaja od Grada. Ne recite mi, da nisem zadek In dobro je, da mu niste dodali na primer kratice K, drugemu pa G - kaj, če se v prihodnosti P kunaj zamenja? Možnosti vedno obstajajo, posebno pri tako spremenljivi VSdevi kot je lokalna samouprava. Čestitam vam, le tako naprej’ In še majhna oestiia - morda bi jeseni v Penu začeli s serijo grbov pomurskih krajevnih skupnosti in mestnih četrti - to bi šele bilo veselje!« TURNIŠČE JANKO HALB: »Polovičarstvo mi je bilo že od nekdaj tuje, zato tudi nisem sprejel poslanskega mandata v republiškem parlamentu, čeprav bi ga lahko. Želim dokončati svoje poslanstvo kot strokovnjak ekonomist, ob tem pa biti dovolj močno navzoč tudi v svoji ožji domovini, če lahko tako rečem Pertoči oziroma rogašovski občini. Predlog grba me ni posebno presenetil, ker vem, da me imate v javnih medijih za človeka, ki rad sam odloča ali pa vsaj želi, da se ravnajo po njegovih navodilih. Moram reči, da resnica ni čisto taka in da je bilo že nekaj sej občinskega sveta, kjer nisem vplival na odločitve svetnikov. Seveda pa sem se z nekaterimi pogovarjal pred sejo, to je seveda normalno. Ob moji podobi bi lahko v grb vključili še kakšno znamenitost občine, kot so na primer kilometrske kolone avstrijskih osebnih avtomobilov, ki čakajo na poceni bencin v naši državi. Če bo šlo tako naprej in bo toliko nepravilnosti v ekonomski politiki, bom moral resno razmisliti o kandidaturi na naslednjih volitvah, do katerih ni več tako daleč.« Drugi del grbov skupaj zgrbali: Endre G., Bojan P., Nataša J., Jure Z. Pe« VESTNIK reportaža 'ojvodina, nekoč sinonim bogastva izkazuje j VOJVODINA Irma Benko Vojvodina bi lahko bila bogata samostojna država, razočarano analizirajo razmere njeni staro: Evropi, Prehranila bi pol celine. Kertesovci pa so prodali avtonomijo, ki je, pravijo realisti, za pa tudi, ker je imel lider stranke lepo tajnico, s I katero je vrh Jovo tudi hitro -večerjal- Tako 1 ima Pen možnost ekskluzivnega intervjuja z \ Vukom Draškovičem. čeprav se je Jovan s V a. stranko razšel, ker ni posta) narodni poslanec - \. * stranka se je namreč odločila podpreti soprogo nekega znanega novosadskega kirurga. -Najviše smo najebali starosedioci,- pravi Jovan. S tem misli na Srbe, ki so že leta v Novem Sadu in ki so v zadnjih letih dobili -konkurenco- pravovernih, režimskih Srbov. Vse to je samo zunanji vtis, zaznan v dveh dneh bivanja v Vojvodini. Bogataš res ja, v klavrni podobi trka na vrata 21. stoletja. J«1' ki so iz Bosne in so jih naselili v (zastonj) stanovanja, iz katerih so prej pregnali Hrvate in Madžare. So v zelo slabih odnosih s takimi, kot je Jovo Je sicer ponosen na svoje pravoslavno poreklo, ampak takoj bi glasoval za samostojno Vojvodino. Če ne, pa naj bi bila ta pod Nemčijo ali Ameriko Samo da bi dobro služil in velikokrat .-večerjal-1, kot je na primer trinajst dni z neko Madžarko v Španiji. To je bil tudi vrhunec njegovega donjuanstva, kar je podpkrepii s španskimi napevi iz kasetofona v mercedesu. •Kaj si pa rekel ždni. ko si trinajst dni manjkal?« Jovo -Da kopam bunar prijatelju u Kikindi. Duboki bunar1« Vezi z vsemi naokrog so bile do nedavna pretrgane. Ostali pa so sledovi bližnje preteklosti, ki jo Vojvodinci pogrešajo. Ne bomo odstranili imen ulic iz časov velike Jugoslavije, to so bili za nas vendar lepi in bogati časi. V Bečeju, mestu z okrog 30 tisoč prebivalci, je še vedno ulica Borisa Kidriča, v Novem Sadu Zupančičeva, pa Cankarjeva in Prešernova ulica ... Miloševič je začel rušiti Jugoslavijo, ampak v vsako ulico ni segel. Toliko moči nima, čeprav bo menda z eno volilno prevaro še uspel. Volim tucati više od svegal- nam je zatrdi) Jovan Stankovič, novosadski taksist par exelance. V Novem Sadu namreč ni tako lahko najti taksista, ki te popelje naokrog v -mečki« (mercedesu, op.p.) z avtotelefonom (pa čeprav ni mobitel) in nalepko z znakom V (glej fotografijo), ki jo policisti prepovedujejo, a Jovan vedno znova nalepi drugo. Na pripombo pripadnice nežnejšega spola, da pregrobo govori za njena občutljiva ušesa, je Jovan sklenil, da bo za sporno besedo uporabil sinonim: •Onda volim večerati. I večeram čelu noč nekoliko puta ..« Tako smo se v petih urah vandranja od Novega Sada do Bečeja in nazaj do sitega naužili taksistovih večerij in -večerij«. Kot pravi Srb, čeprav vojvodinski, je govorjenje o ženskah vztrajno dopolnjeval z bentenjem nad komunističnim režimom. Če bi ga slišal Miloševič, bi spoznpl, da je »bogatejši« za vsaj 20 vzdevkov. Je pa Jovan po lastnih besedah soustanovitelj SPO v Novem Sadu. Draškovičeva stranka ga je privabila zavoljo programa Embargo nonstop V vročini so se parila vojvodinska polja, iz izložbe ene večjih bečejskih trgovin z obutvijo pa T vedno ponujajo zimski škornji Zmanjkalo je sezonske obutve za izložbo, na srečo trgovcev p’J kupcev ni prav veliko. Ljudje kupujejo le tisto najnujnejše za preživetje, predvsem hrano, zato je 3 nakupovalni vrvež v polmilijonskem Novem Sadu zaznati samo na tržnici, kjer dobiš vse od bolh* slona,vendar zelo malo srbskega blaga Še za suvenir ni bilo nič. Ljudje kupujejo skromne količit^ dag kave, tri jabolka, dve banani, pet krompirjev ... Cene so za slovenske pojme zmerne. BresW naprimer po štiri dinarje (okrog 130 tolarjev) za kilogram Tu cveti menjava deviz Pravzaprav se i* samo marke. Za sto mark dobite 350 dinarjev, uradno 330 Za razliko dvajset dinarjev se vas peti’ dobro odžeja. Uradno Vojvodinci ne morejo kupiti tujega denarja, marke pa so okno v svet. V pa je postala rezervat za naseljevanje pravovernih Srbov, prevsem Krajišnikov. Podatki s®' petina hrvaške, bilo je še trideset narodnih manjšin in vsi so živeli v korektnih medsebojr vedno večjim deležem priseljencev iz Srbske krajine, ki jih tudi pravi vojvodinski Srbi fronto. Kdo so potem junaki?« komentira dogajanje domačin in obvezno doda nekaj sočnih. TakoJ obilje. Vojvodina je v devetdesetih še imela dva milijona prebivalcev, zdaj blizu tri milijone. V Nov^' Najprej ga opazim pri vstopu v državo z madžarske strani. Lale in Sose naloženi kot osli tovorijo^ ki jih v domačih trgovinah ni ali pa so za poprečno plačo do dvesto mark preprosto predrage Kolo^' stojadini in lade, drugih avtomobilov skoraj ni. Cariniki so grobi in osorni, potniki pa vztrajni in p^‘ Madžarski, toda samo obrne se in v nekaj minutah je že spet v koloni. V četrto mu skoraj zagotovo^ pa preprosto odideš, ko se carinik »posveti« drugemu potniku, sta nam v času enournega opravljaj kolesar in peška. Filmski prizori z balkansko sceno. Vojvodinske vasi sivijo. Skoraj nič se ne gradi, če kaj, je to iz doma žgane opeke. Na cesti proti C Osebnih avtomobilov je malo in ti so večinoma starejšega proizvodnega datuma Tu in tam ob ceR embargom, pripoveduje domačin z nekaj malo optimizma. Tujcev, turistov ni. Prevladujejo domaC Samo polja bogato rodijo in sadno drevje je prepolno obloženo. Dobra zemlja daruje, čeprav sc Trgovine so še vedno slabo založene pa tudi v tistih z blagom je kupcev malo. Lokali so prazni. za razkošje že pivo, popito zunaj, v poprečju za dva dinarja. Standard je drastično padel. pen v c, 'deti Vojvodino m ne Jf vojne za veliko Srbijo po Titu. Najprej ji je Miloševič vzel avtonomijo, po razpadu druge Jugoslavije j sc Petimi leti je bila v Vojvodini polovica prebivalstva srbske narodnosti, dobra četrtina madžarske, slaba ■oj^0 imenovani novi Jugoslaviji so razmerja porušena: zdaj ima Vojvodina več kot dve tretjini Srbov z jim je omogoči] nase]itev in privilegije za »vojne zasluge«, naše može pa pošilja v te iste kraje na LOlSlasove za naslednje volitve, etnično spreminja podobo Vojvodine, s tem pa tudi njeno dušo in njeno ve, koliko ljudi v tem lepem mestu ob Donavi dejansko prebiva. Siromaštvo je na očeh. j0^tni papir, plenice, kokakolo in sto drugih stvari, |oiPloŽenimi vozički, natovorjeni kolesa)ji in natrpani pcf' carinski kontroli se mora skoraj vsak vrniti pro ' ^annika, da ima ravno prav blaga. Če ne gre tako, jg^slnosti (sicer brez zapletov) demonstrila možnos ti t^hitevamo predvsem konjske vprege in tral toije .st1« plastičnih kant, vendar bistveno manj kot me1 glinici, krajišniki so se označili s cirilico. )t^ *n zvečer. Vojvodinci, sicer znani gurmani, imaj > /°maštva pa zagotove ne. Samo se mu zmuzne. od Slovenije in ima najbolj rodovitno zem-jo / enotni Srbiji. Voziti se moraš, če hočeš preživeti v prostrani vojvodinski ravnici. Do nedavna je posel cvetel prekupčevalcem z gorivi, po ukinitvi embarga so ostali samo Še eksotični prizori z zgornje fotografije. Na bencinskih servisih je zdaj goriva dovolj, cene so podobne slovenskim, vendar za domači žep previsoke. Konjska vprega tako ostaja eno pomembnejših prevoznih sredstev, cenovno konkurenčno in neodvisno, za katerega je goriva povsod okrog dovolj. Tudi pred policijkimi kontrolami so varnejši. V dveh dneh se je dalo zaznati, da je teh izjemno veliko in da vsakemu ustavljenemu vozniku kaj dokažejo. Bojda se okrog Novega Sada usposabljajo, saj je tu osrednji srbski izobraževalni center. Domačini jih ne marajo. ^V°driev IUe!' VoJvodino m ne začutiti njene duše, tega si kljub kratkemu, samo h Poča nernu b,vanju in po utrujajoči dvanajstinpolurni vožnji z nadstropnim la PetrSnini Potepuhom, ne moreš dovoliti. Nam so jo odprli Silbaški bečari Udi PolipniJ Vojvodina je vendarle ostala Vojvodina, dežela z dušo, ki ji elu -j- k ne more do živega. Nevede sežeš v žep in stotak je na primaševem Ne । Vecer so zaslužili za povprečno srbsko plačo. Toda taki večeri so redki. Uvatj 1711 bagrenje, bez njih če me vetrovi odlivati... Pusite ih, moraju mi nu tajnu zlatnu kao dukati ... se verjetno še spomnite Džordžeta udeb v 10 nie3°ve znane pesmi Ne lomite mi bagrenje. Ta klic ostaja v r'Padn stdroseteih, ki se v Srbiji počutijo tujce, ne glede na narodnostno ta nj^ Os^ Potisk nanje je velik, predvsem mladi ga težko dJdržijo, zato gredo, ?ter pr prihajajo »tujci«, ki jim ni mar za bagrenje. Ampak da bi jih irvatj p °dnesei v zavetje planin, tiho želijo vojvodinski Srbi, Madžari, 1 tu r'A ?s'ni’ Ukrajinci... V Vojvodini vedno piha. Najmočnejša je košava ... rL|Pen'S'e tlsa’ naJstarejše drevo med drevesi, s trdim in žilavim lesom in Njijp ' 111 Sadeži. Vojvodinci to vedo. °staja sen ... vojvodinski sen ... Vrhunec bivanja v Vojvodini je bil prijetnejši od tamkajšnjega vsakdana. Nogomet evropskega razreda. Mu rasi so dobro opravili, Bečejci, ki so sicer tudi igrali na tujem terenu, so resno računali na Zmago, pa ni šlo. Bečejski stadion so dopoldne uredili kot za tekmo, toda razmere okrog zelene pre-^proge ne ustrezajo strogim pravi-♦lom mednarodne nogometne zveze in morali so na igrišče Vojvodine. Trava v Bečeju je festala nepoškodovana, predsednik Mure Milan Moreč pa si je v Novem Sadu pogrizel nohte in si prižigal cigareto za cigareto, Bogve kaj bi se zgodilo, če bi Mura zadela. Nadaljevanka je v Soboti. Bojan Peček Na prostranih vojvodinskih poljih so sončnice sklonjenih glav. ----------Pen VESTNIK 42 Franc Peršak iz Stogovec izdeluje helikopter Bo poletel v nebo Žena Terezija je bila proti, on pa je ni poslušal in z novinarjevo pomočjo je iz lope potegnil helikopter Helikopter na dvorišču brez ograje in ob regionalni cesti Gornja Radgona—Trate je vzbujal pozornost. Marsikdo, ki se je peljal mimo, je glavo obrnil v nasprotno smer vožnje in tako tvegal, da bo v koga trčil, v najboljšem primeru pa, da bo zapeljal s ceste. Začuda: helikopter je skozi okno gledala tudi Franceva sopotnica na jesen življenja (žensko si je omislil v poznih letih) in nastavljala ušesa, da ja ne bi kdo rekel kakšne čez njo. Je pa nehala še naprej očitati, češ da bom s tem pisanjem dobro zasluzil. Morda se je vdala zato, ker sem se zlagal, da je plača enaka, če delam manj ali več. NEKE NOČI: »Franc, naredi helikopter!« Sedaj pa je že Čas, da preidem k zgodbi o helikopterju in njegovem izdelovalcu! »Kdo vas je navdušil za izdelavo helikopterja? Če bi delali avto, bi človek še nekako razumel, izdelava letečega prevoznega sredstva pa je za naše kraje dokaj nenavadna!« sem vprašal in malo pokomentiral. »Po osnovnem poklicu sem čevljar. Rodil sem se 1911. leta v Mali Nedelji. Čevljarskega poklica sem se učil pri Škerjancu pri Sv. Duhu, zdajšnji Stari Gori. Med nemško vojno zasedbo sem delal v tovarni avtomobilov v Mariboru Ko pa je prišel Tito, sem se zaposlil v državni čevljarni na Tratah; od 1946. leta dalje pa sem imel lastno čevljarsko delavnico in popravljalnico tu v Stogovcih. Neke noči, mislim, da je bilo 1980. leta, nisem mogel zaspati in neki notranji glas mi je velel, naj začnem delati helikopter. Že naslednji dan sem začel z delom!« Tako torej: nespečnost je posredno kriva, da od 1980. leta dalje Franc Peršak nenehno tuhta, kako narediti to in ono. da bi helikopter vzletel. Dejal je sicer, da ga imajo nekateri za čudaka, a on se na to ne ozira. Mar ni koristneje, če človek nekaj dela, kot da bi samo poležaval ali pa se s kom prerekal? BRENKAČ: Tudi graditelj brenkal c «• Gradnja na pameti Pričakoval sem, da mi bo povedal, daje, preden je začel izdelovati helikopter, obiskal kako helikoptersko bazo, se posvetoval s pilotom kakega helikopterja ali pa ga začel izdelovati ob pomoči kje objavljenih načrtov. »Nič od tega ni bilo: helikopter sem začel delati na pamet. Sicer sem si narisal ogrodje, vse druge graditeljske probleme pa sem sproti reševal,« je na veliko začudenje podpisanega (in verjetno tudi bralčevo) povedal zanesenjaški izdelovalec helikopterja. Priznam: rad »šraufam« po avtu in se celo malo razumem vanj, pri helikopterju pa sem »bos«. Drugače je seveda z mojim sogovornikom, ki je svojevrstni helikopterski inovator: v kovinsko ogrodje je vgradil star dvocilindrski motor Citroenovega amija 8, katerega moč je trideset konjskih sil, kar pa se je žal izkazalo za premalo: 360 centimetrov dolg propeler, ki je na gredi, ta pa prihaja od motorja, se vrti prepočasi in helikopter se noče in noče, dvigniti, četudi še tako pritiskaš na »gas«. To mi je povedal graditelj, »demonstrirati« pa ni mogel, kajti motor tisti hip ni vžgal, ker je bilo nekaj narobe z vžigom. Motor poganja seveda tudi propelerček, ki je na repu helikopterja, rabi pa za obračanje v smer vožnje. V utesnjeni notranjosti je (seveda pred voznikom) komandna polica, na njej pa ni vsemogočih inštrumentov, ampak najnujnejši, pa še ti so bolj mehanični. Helikopter ima v podnožju tri trda koleščka, ki se ne dajo »napumpati«, zato sva imela nemalo težav, ko sva zadevo vlekla po travi, ker se je ugrezala Franc Peršak iz Stogovec, katerega hiša stoji tik ob tamkajšnji osnovni šoli, je izpolnil nalogo, ki mu jo je pred dobrimi petnajstimi leti ukazal narediti neki notranji glas: izdelal je helikopter! Osebno menim, da sploh ni pomembno, ali bo vzletel in letel, pomembno je, da je bil človek poldrugo desetletje polno zaposlen in da bo za njim (ko ga ne bo več na tem svetu) nekaj ostalo. Bodi to helikopter! Pa ne samo to vijačno letalo brez kril! Je tudi izdelovalec glasbenih inštrumentov. V njegovi nekdanji čevljarski delavnici je bilo več brenkal in na eno (»bagario«) je zaigral. Sicer ne tako prepričjivo kot nekoč v malonedeljskem tam-buraškem zboru, pa vendarle. Potem ko je zaprl čevljarsko delavnico, sva spet stopila pred hišo in v lopo sva porinila Peršakov prvenec - helikopter. To pa ne pomeni, da bo tam obtičal, kajti Franc bo še in še tuhtal, kaj se da narediti pri motorju, da bi se vrtel hitreje in da se bo tako morda le uresničila želja - poleteti v nebo. ŠTEFAN L. SOBOČAN Beseda gospodična je že dolgo od tega dobila prizvok nekdanjosti, postala je nekam zastarela in le redkokomu lahko še prikliče značilno temno oblečeno tanko postavo na prazni malomestni ulici, obdano s sojem grenke osamelosti. To je gospodična stare Sobote, mesta, katerega nekdanje življenje in vrvenje se je že preselilo l paralelni svet. Tisti, ki so bili, še vedno bivajo med nami ne samo v glavi, srcu, spominu, bivati morajo še na nek drugačen, resničnejši način. Nekje morajo biti shranjene stare hiše, prašne utice, prvi tlak, sibirske zime, divja poletja, vetrovne pomladi in blatne jeseni pod visokim panonskim nebom. V tem zračnem mestu, ki se po belih prašnih cestah razliva v ravnino, je shranjeno tudi moje otroštvo -podoba bosih nog, ki uživajo v žametnem prahu poletja in nato tečejo za cisterno, ki škropi ulice, da se po nogah delajo blatne rjave pike. Te pike že takoj nato stečejo za pogrebom, se razvrstijo na konec sprevoda, radovedna pa tudi presunjene od žaiobnih zvokov pihalne godbe, črne kočije in dostojanstvenih konj, za katere je znano, da Čutijo, kadar vozijo mrliča, zato se nenehno plaho ozirajo. Tudi pike gledajo plaho in se ne upajo zazreti v krsto za steklom, v njej so mrtve oči, ki vidijo skozi les, in bognedaj । da bi te zadel njih ostekleli pogled. Tako lebdi ena Sobota nad drugo kot fata morgana. a vsemi svojimi hišami in ljudmi, lahka in prosojna v Gospodična migetanju svetlobe in teme, vsa brezčasna, vsa iz zraka h sanj. Gospodične Fašinger gledajo vsaka skozi svoje okno - Iren, Gizi, Boži dostojanstveno odzdravljajo mimoidočim, parke temnih oči. ki tkejo niti usodi Drugače ne more biti, znano je namreč, da se preživljajo s finim ročnim delom, ker so. oh, vse tri ostale neporočeni K nam pa prihajata gospodična Ginnv in gospodični Sarika, tako zelo lepi, prva iz svetlega porcelana, druga V bledorumenega voska. Pa nista srečni, ne, nikakor nisb srečni. Ljubezen, pravijo ljudje, ljubezen naredi tako, di se potem spremeniš v vosek ali porcelan. To je še vedno čas sprehodov, obiskov, čas radia in kina, čas čaja in beh kave, domačih likerjev in vanilijevih rogljičev. PO meščanskih hišah se še vedno govori madžarsko, čepr^ zdaj po vojni malo previdneje. Zunaj, na ulici, pa na# Anuške, Rozike in Margitke skušajo kramljati slovensko in s svojo govorico vzbujajo bolj ali manj dobrodušen včasih pa tudi sovražen posmeh. Violin je včeraj tako lepo plakal v kavarni, pripoveduje Gizi ali Boži, to je tudi k vedno čas kavarn in v kavarni Centra!ptaka violin vsA večer. O akacijah, vrtnicah, spominčicah, ne pozabi ml toži in joče, pod dekliškim oknom ihti in vse diši po akadl to zgodnjo poletno noč, tako da se krči srce, ker si more in ne upa dati duška tako kot nekoč, še bolj nekot ko so moški stiskali kozarce, da so se jim ostre črepinj zarezale v dlani, da se je vsaj malo iztekla in raztek^ otožna, težka in strastna panonska kri. Še bolj nekoč, # so bile gospodične še mlade, ko so violine ihtele p<^ njihovimi okni in so peli kavalirji proseče in drhteče in za hip prižgale luč in tako potrdile sprejem serenade •* pa tudi ne. Ker takrat so lahko še izbirale, se hihitale * temi, takrat še niso mogle vedeti, da bo pozneje vse ta^ jalovo in pusto. Zdaj pa posedajo v boljših ali slabših sobah za obiske \ sobah s klavirji ali cimbalami, starimi predalniki, lepih lestenci in oguljenimi preprogami, oblečene v svoje pK* ali druge najboljše obleke, v čipkastih rokavicah predvojnih čevljih iz finega usnja. Za čevlje samo ševfi je znala reči teta Anuš, ki je na fine čevlje ob dežju ’ vedno nataknila ga/oše ali snežke. Kakšni bali so bili nekčš se pogovarjajo, se spominjaš moje obleke iz rdečega ta^ ali tiste svetlomodre, tisto je bil maroken - takrat je na^ Mari zasnubi! tisti žalostni Laci, židovski trgovec, dob^ da ga ni mogla vzeti, nikoli se ni vrni! iz taborišča. Pa samo on, vojna je pobrala še mnoge druge možne ženiN s katerimi so se takrat na tistem balu vrtele srečne in mlad v svojih taftih. žoržetih in marokenih. Ob stenah sedtf matere in klepetajo na videz sproščeno, v resnici pa budu zasledujejo uspehe svojih hčera in za sladkimi smehljat skrivajo razočaranje. Spet nič. Treba je namreč naredi dobro partijo, treba je ujeti moža. In za ocvetličenid frazami poteka strupen boj za preživetje. Bal za baloh dobrih partij pa od nikoder, čeprav bi sčasoma moreb^ \vze!e tudi slabše. Čudno, najlepše st- ostale same inj^ Pe« VESTNIK 43 SO DELALI ČUDEŽE na sprehode, obiske, Koloman Sef, pripadnik skakačev. In tako sc je začelo Šef je začel v Radehovi in okolici takoj s širjenjem na pokopališče, v kino ob nedeljah. družinski porcelan, pregledovale nakit za V Radehovi blizu Lenarta, kjer danes stoji ta cerkvica, je bila nekoč kapelica, ki so jo skakači vedno znova postavljali. drugi polovici 16. stoletja je ljudstvo na našem severovzhodu začelo širiti poleg Lutrove še vero skakačev, ki so jih nekateri imeli tudi za štiftarje ali zamaknjence. Plaz nove vere naj bi se razširil s Tolminskega prek Kranjske v Koloman Šef se je v kapeli sestajal s pripadniki sekte vsako soboto ob mladem mesecu. Prepričeval jih je, da naj ga priznajo za od boga predvidenega za izpolnjevanje njegove volje na zemlji. Kmalu mu uspe oblikovati podružnice pri Benediktu, v Ruperčah in Metavi. V Radehovi je bil zdaj glavni sedež skakačev za Spodnjo Štajersko. Septembra 1599. leta je bila za to območje ustanovljena reformacijska komi- sija, katere naloga je bila, dokončno in dosledno uresničiti načelo, da ima v deželi le vladar edino in izključno pravico uravnavati verske zadeve. Njen vodju je bil škof Martin Brenner, ki mu je bilo dodeljenih 150 strelcev in 170 oboroženih škofovih podložnikov. Komisija se je sestala prvič v Lipnici v pozni jeseni omenjenega leta. Z delom je nadaljevala v Cmu-reku, 17. decembra 1599. pa je prišla v Radgono in 5. januarja 1600 se je v snežnem metežu napotila v Radehovo. Koloman šef je izvedel za prihod komisije in je zbral versko skupino, da obrani svetišče. Prišli so strelci in zažgali kapelico in skakači so na vse grlo prosili: “Pustite nam našo faro!« Po upostošenju svetišča so strelci razgnali privržence sekte in tri ujeli ter jih odgnali darovali po eno svečo za prihodnjo cerkev božjega groba. In potem je bila takšna nevihta z dežjem, da je odplavilo nauiežne miši v neki potok, kjer so potonile ... Nadškof čudežem ni verjel. In potem so se obrnili vztrajni skakači s prošnjo na papeževega nuncija v Gradec. Zaprosili so ga, naj posreduje pri papežu Pavlu, ki naj na podlagi čudežev prizna njihovo vero in dovoli gradnjo cerkve, v katero bi prenesli božji grob. In zdaj so opisali še ta čudež: Vodja sekte Koloman Šef je umri. Ko pa so se njegovi privrženci obvezal1 darovati vola za novo cerkev, je takoj oživel. Kot »priče čudeža« so prošnjo pod pisali: hrastovški sodnik Mihael Tramack in upravitelji graščine Mureck, Negova, Viltuž ter plemiči Stuben-berg, Polhaumb in Winter-sfeld. Prošnja je bila zavrnjena in kapela požgana, skakači pa so jo ponovno postavili. Prvega junija 1622 je izdal cesar Ferdinand zadnji ukaz o rušenju skakaške kapele in o pregonu pripadnikov sekte. Ukazal je, naj na mestu, kjer je stala kapela, odslej stojijo vislice. Zdaj so se pripadniki sekte sestajali skrivoma. Delno so jih podpirali iute-rani z željo, oslabiti katoliško vero. In kmalu je za skakači ostal le spomin in ljudstvo je govorilo o njihovih nenavadnih čudežih. In spomin na te dogodke je danes najti le še v starih, zaprašenih bukvah ... FRANČEK ŠTEFAN EC F otografiji: JURE ZAUNEKER nove vere. diJ je samozavesten mož s prepričevalno besedo. S prijazno besedo se je lotil celo takratnega sodnika hrastovške gospoščine in lenarškega župnika. Zaprosil ju je za dovoljenje za postavitev kapelice v Radehovi. Zatrjeval je, da bodo angelci prinesli v kapelico božji grob iz Jeruzalema, da ga tako zavarujejo pred neverniki. Poudarjal je, da bodo prišle, če njegovi prošnji ne bo uslišano, nad ljudi številne nadloge, lahko pa pride celo do konca sveta. Leta 1599 je Šefu uspelo postaviti s pomočjo pripadnikov sekte in podpornikov leseno kapelo tam, kjer je prej stal grad, ki so ga porušili Turki. Avstrijski cesar Ferdinand je izdal 1, junija 1622 zadnji ukaz za rušenje kapele skakačev v Radehovi. starale iz bala v bal vse te naše Pirike. Rozike, Ju tike... roji deklet brez dobrih partij. Lepe in osamljene so se Počasi začele sušiti vase in postajati opomin za prihodnja dekliška pokolenja. opomin, ki je usodno svarit: vidiš, kam lahko prideš, če pravočasno ne ujameš moža. A videti je vilo, daje naslednja pokolenja nehalo skrbeti. Nenadoma so v mestece planili novi časi. ko dobre partije sploh več niso bile pomembne in se je začelo živeti kar tako. Prizori novega življenja pa so bili včasih tako odkritosrčno nesramežljivi, da jih je res bilo treba pospremiti z nadvse ostro in kritično pripombo. Zanje je novo življenje prišlo prepozno in morale so ostati v starem. Lično napravljene so hodile v cerkev in v grajski zapor v Radgono. Po tem dogodku so pripadniki sekte takoj postavili novo kapelo in vanjo, povabili celo lenarškega župnika More-nusa. Radehova je danes zaselek s podobo, kot da se je v njem življenje ustavilo. In to je ena najstarejših hiš v vasici. Leta 1605 je sekta zaprosila škofa, naj da preiskati čudeže, ki so se zgodili v Radehovi, ir, dovoli postaviti cerkev. Prošnja je bila zavrnjena. Ponovno so jo vložili pri deželnem knezu, ki je določil mestnega župnika s Ptuja, da razišče čudeže. Izsledki so bili negativni in prošnja zavrnjena. In zdaj so zaprosili skakači za gradnjo cerkve solnograšekga nadškofa. V prošnji so za zvrok navedli kar 13 čudežev ki naj bi se zgodili pri njihovi kapeli. Med drugim so navedli, da je oživel pokojni sin Ožbolta Lukežiča, takoj ko se je oče zaobljubil novi sekti. V nekem kraju so se pojavile miši v takšni množini, da so požrle vse, kar je bilo zelenega, in potem so prizadeti ljudje Posebne priložnosti, ki jih ni bilo več, in zračile balo -cele skladovnice damastnega perila z uvezenimi monogrami, ki ga nikoli ne bodo uporabile. Rade so hodile v zdravilišča, se tam fotografirale s kavalirji, doživele kakšno majhno romanco in spet prišle domov. Včasih je kaj vzvalovilo mirno gladino njihovega življenja - v mesto je prišel kak tujec ali je kakšen moški ovdovel Potem je bilo malo sanjarjenja, malo nemirnega Pričakovanja in malo razočaranja. Može so vedno dobivale druge - manj lepe, bolj vsakdanje. Njim so ostale le dolžnosti: skrb za ostarele starše, skromnost in varčnost, da na stara leta ne bi stradale. Po dvakrat obrnjene in Prebarvane obleke, ki jih je bilo treba nositi dvajset let, 'n mrtva. 'd tem posebnem dnevu je bilo čutiti vse in vse je teklo r 021 srce — uvelo listje in megla nad blatno melanholično j^nino, vonj po svečah, ki se meša z vonjem po pečenih °s^njih, otožno zvonjenje, ki blago opominja žive, °ieče ob grobovih. Dame obvezno v klobukih, krznu ah ^j novih zimskih plaščih, na ta dan lahko srečaš ^kogar. pogovo„ grobovih so tihi in umirjeni, le otrok, ki si navadno ogledajo celo pokopališče, sff & ° glasnejše. Iz kapelice na sredini je slišati petje in plitve vernikov - očenaš za vse. žive in mrtve, kise v trenutku držimo za roke. Pozneje bomo tam prižgali 2a so pokoparij drugje ah bogvekje. rnesno obredje zahteva sprehod do slaščičarne Pauko, kostanjev pire, znak soboške pozne jeseni. Nazaj se ^damo že v temi Nebo nad pokopališčem že rožnato nl.r’?dsoj‘3 številnih sveč, lepo je videti temne šepetajoče ob grobovih. Tihi pogovori tudi o njih, ki so tam j^daj. v zemlji, pa ne samo tam, mogoče nas gledajo od mo3°de se tako kot mi tu pogovarjajo, koliko je "reskira!« za svoj grob. . robovi, spomeniki, napisi... slovenski, madzar 1, tJ^ški... Beke hamvainak... Počivaj v miru... Nobeni i ^edh kosil in nobenih mrzlih boljših sob več Megla. « jesenski veter, zmrznjena zemlja okoli Sobote, c i1 ,.^e mrzbb step, skoraj prevelik okvir za tako majhen v katerem se nenehno selimo iz življenja v življenje. anjam se. kezitčokoloin, kistihand - ker nekje prav gledajo skozi okno Iren. Anuš. Boži. Jolan. Piri, drgit... j zmotne večerje z opečenim kruhom in čajem, mrzle sPai.nice s termo foni in opekami, življenje je bilo vedno drugje. K° je življenje enolično in dan podoben dnevu, odide zNo hitro, nobenih mejnikov ni, ki hi ustavljali cas, le hitri be9 let, ki namesto vedno novih razočaranj končno pri'nese tudi olajšanje - pride čas, ko ničesar več ni treba Pričakovati, le še odhod. Pokopališče, priljubljeni kraj nede!jskih sprehodov, je postajalo dokončni novi dom, pa ne samo tem, ki so pričakovali konec kot olajšanje, arnPak tudi tistim, ki sploh niso hoteli misliti nanj. Tu sta enkrat na leto, ob dnevu mrtvih, združili obe Sobot - SKAKAČI, SUHARJI ALI ZAMAKNJENCI GROŽNJA S SODNIM DNEM TRINAJST ČUDEŽEV KOLOMAN JE VSTAL OD MRTVIH ... ZAZGALI SO JIM KAPELO Pe" VESTNIK 44 KI GRIZEJO CAS Družba, ob kateri te lahko le zmrazi. BOGATEJŠI JUTRI! Vilmoš Panonski, Kalman Penovski te simbol za prehojeno p1 GORIČKI PITON SE NAJRAJE IGRA Z VLAKI sm#h GOSTIVANJE, KI BO SEVEDA NA SEDEMINSEDEMDESETIH VLAKIH ij ni pomemben model, pomembna je vsebina. Barcelone pa do Kijeva Papilot Lemur Ta edini razlog, zaradi katerega nazdravljamo novorojencu, je seveda dejstvo, da imajo Goričanci radi vlake. Dnevni in nočni pogled na raznorazne vlakovne kompozicije in kombinacije pa seveda dnevna in nočna simfonija drdrajočih vlakov bo pač največja korist, ki jo bodo imeli Goričanci od te pridobitve. Toda če upoštevamo dejstvo, da izhaja ta brezmejna ljubezen do vlakov iz nezavednega, potem to seveda nikakor ni malo. Uživali bodo pač v igri usode in bodo srečni kot se nikoli. Verjetno mnogi od vas kdaj pa kdaj s kakšnega potovanja prinesete kakšen spominek, zaradi lastnega zadovoljstva ali pa zanimivih počitnic. Si predstavljate vse tiste majhne, včasih butaste GORIČKA MARIŠKA JE RODILA PITONA Ljubi piton, ti opevana pošast z gobcem, ki ga odpiraš na zahodu, da pogoltneš sonce, nato pa ga izpljuneš na vzhodu, saj nam ne zameriš! Ampak zdaj bodo tudi Goričanci imeli kačo, tebi rd las podobno, razpotegnila se bo vse od Puconcev do Hodoša in bo celo železna. A kaj ko Goričanci ne premorejo Apolona, tega zmagovalca razuma nad nezavednim, in torej tudi ni F upanja, da bi strašnega pitona kdo pokončal, še preden bo imel mlade. V neizmerni skrbi za prvi božji narod na robu evropskega imperija smo se penovci ponovno angažirali in nesebično pristavili še en kamenček k naši kulturni samobitnosti. V hudem idejnem boju za nemoteno kontinuiteto naroda in kakovostno vzrejo mlade države smo si izborili mesto prav sredi kulturne Evrope. Preboj nam je uspel na -------- zadnjih barikadah kon-zervativizma in puritan--------“ stva, ki se plodi edino še y v glavah norih krav, v Angliji. S spretnim lobi- A?’ ranjem ob točilnih mizah Douing streeta z našimi J , ” BT protestantskimi brati smo uspeli dobiti v preš- »j tolnico eminentno bojno > enoto za specialni boj proti kapitalizmu in spolnemu konzervatizmu. Priporočila nam jo je sama kraljica Lizika, ki jo us-pesno uporablja na Se- J." » vernem Irskem, Bruslju ---------‘ in v nepokornih kolonijah širom po svetu. Seveda gre za strumne fante iz enote SEX PISTOLS. V prostorih Ambasade smo tako gostili elitne mojstre za povečevanje natalitete mladih narodov in s tem posledično za neboleče povečevanje evropskega trga in padanje cene delovne sile. Poučnega in intenzivnega kursa pod vodstvom legend SEX PISTOLS so se udeležili tudi eminentni gostje političnega establišmenta z odstopljenim zunanjim ministrom THALERJEM in ministrom za teritorij GANTARJEM na čelu. Po tečaju sta Penovim poročevalcem oba zaupala, da bosta kmalu zapustila hlajene pisarne in se podala na teren, med mlade, vestne in vročekrvne državljanke ter tako kmalu poskušala rešiti problem narodove samobitnosti in natalitete. Svoje predvolilno geslo bosta imela venomer izpisano na belih majicah: S SEKSOM, PIŠTOLAMI IN PENOM ZA , ki so Goričancem ' Sobočanom poklonil' ženina, t. j. pitona. Lahll bi sicer že vnaprej povedali, o čem vse * bodo pripovedovali ' kam bodo hodili srat, a nam vseeno zdi bolje, bralci o tem Še malo bajo. predmete, ko se ob vsakem pogledu nanje nasmejite ali pa vas spomnijo na neumnosti, ki jih drugače ne bi počeli. No, Matija Bohinec starejši je bil tudi tak človek, a on teh predmetov ni preprosto zavrgel. Bili so mu pomembni in zato je vsakega še prav posebno hranil; vse nemške čelade in neuporabne »pokalice« so bile na svojem mestu pa knjige in zvezki pa igrače itn. Ob vsakem se je lahko nasmejal ali razjokal. Čez nekaj časa, ko nas je Matija zapustil, sta na njegovo mesto stopila njegov sin in njegova žena, ki sta dala sedaj že muzeju čisto nov pomen. Iztrgala sta se iz objema časa ter zakopala korenine preteklosti. Ampak, za božjo voljo, predstavljate si, da z izleta nesete petkilogramski kamen, ne, skalo. Volja, ljudje, volja in potrpežljivost sta ključ do uspeha. Ampak dovolj besed, mi smo raje slikali. slana pP^TpenMURSKE AMBASADE XVI LJUBLJANA: Čeprav smo na pragu pasjih dni in dopustov, ko si želimo edino spočiti pivske želodce, zgubiti kakšen kilogramček in se pošteno ožgati na ljubem soncu, vendarle ne smemo pozabiti na naše vzvišeno kulturno poslanstvo v dobro naroda in njegove fizične prosperitete. Zdaj je pravi čas za SOBOSKA TREJZA SE JE SPECALA Z GORIČKIM PITONOM Ce torej Goričance povsem razumemo in jim privoščimo njihovo sodobno zabavo, je na prvi pogled malce manj jasno, čemu so si ljubko pošast prisvojili tudi Sobočani. Kadarkoli se bo namreč igrala z vlakovnimi kompozicijami in kombinacijami, jih bo nujno pošiljala tudi skozi Mursko Soboto. Pa to za začetek niti ne po tako novem trebuhu kot na Goričkem, temveč kar lepo po starem tiru iz Puconcev. Tega torej spet ne moremo razložiti drugače kot le z ljubezenskim razmerjem, ki bo na koncu kronano $ poroko. Če bo sreča, bo poroka trajala samo tri dni. Sart4 v času poroke bo namreč na relaciji Hodoš- Murs^ Sobota tak direndaj, da ljudje ob progi ne bodo gli zatisniti oči, če si prej ne zatisnejo ušes. Toda če si zatisnejo ušesa, potem seveda ne b<>4 slišali, kaj vse si bodo pripovedovali svatje. To pa h pač pomembno slišati, kajti svatje ne bodo *’ Prekmurja, temveč iz vseh tistih krajev in držav, e PRISLUŠKOVANJ* V PRIHODNOST (ODLOMEK ZA POKUŠINO) PRVI SVAT: Samop^ lej jih, kako so srečni! se veselijo bolj kot mi«1 smo na gostiji in ima^1 kot zmeraj dosti jesti p*r DRUGI SVAT: VeseliJ se, ker jim nismo p° tavili nobenih blažilni^ hrupa. Umirali bi nam^ od radovednosti, če zdaj ne bi slišali. Pen jti. kratko rečeno. Vernikova mesečna priloga in ima Judi sicer zvezo z naravnim mesečnim ciklusom Ustanovljen je bil. da bi. v skladu z imenom in asociacijami, učinkoval kot časopisni pen (tnalo) in penetraninez (prodiralec) ter bil poln fotografij, kakor se za tabloid spodobi Izdaja ga Podjetje za informiranje, katerega direktorica je Irma Benko, odgovorni urednik matičnega časopisa je Jankn Votek. uredniki Pena so Bojan Peček. Jože Rituper (Abraham) in Štefan Smej Oblikuje ga Endre Gonter, za fotografije skrbita Nataša Johnov in Jure Zauneker. lektorira Nevenka Emri Računalniško ga oblikuje Robert J Kovač Za Pen ni posebne naročnine! TISTI polaga karte samo za KOORDINATNA KRIŽANKA NAVODILO: Opisi za vodoravne besede so podani s koordinatami, ki povedo. Utor: kje morate začeti vpisovati posamezne besede. Opisi za navpične besede pa Stefan so med seboj pomešani. V lik nesimetrično razvrstite 24 črnih polj, Hajdinjak VODORAVNO: 1 A: literarna smer zgodnjega ruskega realizma (dve besedi) 2 A: francoski pisatelj (Henri, 18861914), dve besedi A B C Č D E F G H 1 J K L Id D: vrsta zvezde 13 b Kordiljere 1 NAVPIČNO: - živalska noga 3 A: skandinavski drobiž 3 D: udarec pri boksu 3 J: Slovenska tiskovna agencija 4 A: začetnici imena in priimka slovenskega predsednika 4 E: pikajoč plevel 4 J: doba, večnost 2 - francoski književnik (Boris, 1920-1959) - kraški pojav - različna vokala 3 - veznik - italijanski pesnik (Pietro, 1492-1556) 4 - glavni števnik - del teniške igre - ime in priimek nekdanje slovenske smučarke - kraj pri Poreču, Istra 5 A: prebivalec Istre 5 G: značilni predstavnik 5 K: domača in tuja črka k A: pristaš carizma 6 G: reka na SV Rusije, izliva se v Belo 5 6 - ime in priimek vrhunske angleške manekenke - žalitev, sramotitev - francoski pisatelj (Jean, 1895-1970) - koloidna raztopina - nemški arhitekt (Adolf, 1870-1933) - verz dvanajsterec morje 2 A: duša (latinsko) ' r- večerni suknjič 6 A: mladinska delovna brigada ° D: južnoameriški čaj $ J- del kmečkega voza 9 A: poljski pisatelj (Boleslaw, 1847-1912) * E: solmizacijski zlog ’ H: predor •0 A: jadranski otok jugozahodno od Visa 10 G: ime slovenskega fizika Čermelja A: železnica z eno samo tračnico 8 9 - glavno mesto Peruja - človek, ki peče kruh - letni oddih, dopustovanje - nemški filozof (Theodor W., 19031969) 10 11 - glavno mesto Italije - pogan - ribonukleinska kislina - desni pritok reke Sene, Francija - narodnoosvobodilna vojna 11 K: površinska mera 12 A ime ameriškega pisatelja Deightona J2 D; odklon od splošnega pravila 13 A: začetnici imena in priimka italijanskega pisatelja Capuana 12 13 — i - slovenski igralec (Matjaž) — Enigmatika za cicibane in pionirje Tokrat poskusite rešiti enostavne rebuse. Če ne veste, kako se Povprašajte mamico, očka, dedka, babico, J^jsega brata a i sestncA SE V OBLAČILO bOBPD rc^O-TirfO.TOKl^AT! Bi PEKLA, P E £ b VSEH ~ ŽENSKE.! ČE $HO pREPftiČAMEt TA H AH OJAČILO iw Lep S E . TA NeEiLO LEpOfE spLoH- Ni SAMO V L£FEH OBgA&J,bJE V LEPI pDSTAVI-Tl S]O p A} VAŽNEJŠE jE ■ POSTAVITI SE" TP-EP O&L£I>ALO IN tEČI . „ NETO RI-MS PtiSTOJ^ ,AU „ iAf v TEH &£h si VS£jC 1 TOCEJ- &Ano SEBE btO^Ati Spy&T I fD Si Bi Ti VŠEČ( KAKRŠNAKOLI ££ SETE jJlKAfc Od uličnih pevcev do milijonarjev Mi srne, tako srečni, pravijo. Še nedolgo od tega nas nihče ni hotel pogledati, zdaj se pa srečujemo s samo znanimi imeni iz sveta filma in glasbe ter celo dirkači formule 1. V južnem delu Irske so si kupili dvorec, nedaleč od obale, kjer imajo svoje teniško igrišče, pravzaprav vse. kar potrebujejo, ko se vračajo z nastopov in turnej. Ce ne bi bilo hita Ah Angel, bi še zdaj hodili po ulicah in čakali na usmiljenje mimoidočih. »BOSTE VIDELI, NE BO SE POROČIL Z NJO!« »Kako se bo končala idilas Cladio Schiffer, bomo šele videli!« pravi Rachael Wilhite, nekdanje dekle znanega čarovnika Davida Cooperfielda. Tudi meni je izkazoval vso pozornost in nežnost, ko bi se pa moral poročiti, pa je pobegnil. Seveda je Rachel rahlo razočarana. Davida je spoznala na eni njegovih prireditev, ko je uganil njeno telefonsko številko. Naslednji dan jo je že poklical. Tako se je začela triletna romanca. Z njim je takrat 18-letna Rachael prepotovala ves svet: počitnice na Karibih, nakupi v najdražjih butikih, številni sprejemi in srečanja z znanimi ljudmi, prenočevanje v najboljših hotelih ... Res ga težko pozablja, saj je bil, kot pravi, dober ljubimec - tudi trikrat v eni nočli sta se ljubila -. in Claudio in ko sta se zjutraj zbudila, sta se spet objela, kot bi se prvič srečala. Rachael mu je dve leti asistirala pri njegovih predstavah, potem pa mu je dala ultmat: ali poroka ali konec. Kako se je končalo, pa tako vemo ... Prav ob 35. obletnici smrti njenega znamenitega deda, Ernesta Hemingweja, so jo našli mrtvo v Hollywoodu, v njeni razkošni vili v Santa Monici. Osamljeno, pozabljeno, onemoglo zaradi burnega življenja. V osemdesetih letih je bila Margaus znan fotomodel, ki je takoj, že ob podpisu pogodbe, spravila v žep milijon dularjev. In takih pogodb je bilo kar precej. Nekateri sicer dvomijo, ali je naredila samomor, vendar bo verjetno držalo, saj je tudi njen ded naredil samomor. Oba dejansko brez vzroka: bila sta bogata, slavna in zaželjena povsod, kjer sta se pojavila. V zadnjem času je bila osamljena in niti ni iskala družbe. Zato ni čudno, da so jo našli mrtvo Seje tri dni po smrti. Tri mesece potem, ko so ju prvič ujeli« skupaj, se bosta popularni top-model in ex soproga Richarda Gereja, Cindy Crawford in Val Kilmer, znani igralec (Batman za vedno) poročila. Poroka bo v njenem rojstnem kraju že sredi prihodnjega meseca. Komaj 25 let je stara, še vedno punca, za samo eno vlogo je nedavno dobila 3,3 milijona funtov. Takole bi na kratko opisali mlado punco hčerko ameriških intelektualcev, levičarjev, pripadnikov beat generacije, ki sta nekaj časi živela v hipijevski komuni. Punca se je znašla s svojim zasanjanim pogledom osvaja publika ameriških kinematografov. Je pa vseeno v tej punci nekaj več: Neko noč se ji je sanjalo, kako je režiser Richard Attenborough umrl v letalski nesreči, ko se je avion zaletel v snežno goro. Kar ponoči ga je poklicala in mu vse povedala. Režiser j0 že imel vozovnico za letalo, a seje dal prepričat'-da ne bo letel. Tisto letalo seje potem zaletelo v snežno goro. »Včasih me takšne sanje plašijo,« pravi, paJ so večinoma grozne.« O sebi, kot pravi, še n’ sanjala. VESTNIK 47 P 11 polkaregerep NOTREDAME Ste vedeli, da imamo znamenito cerkev otre Dame tudi pri nas na Vrhniki? No, € « nimamo cerkve, imamo vsaj zvonar ja. Ime mu jg jane2 Bončina - Benč pakšno zvezo ima Notre Dame z Vrhniko lahL n<^ Z zvonabem, boste konec poletja hko ugotovili sami, kp bo izšla njegova °va kaseta z naslovom Notredamski ^onar z Vrhnike, ki opisuje njegovo pot z I u. kjer je Benč včasih živel, do lubljane. In da je bila ta pot dolga, lahko Neparno po tem. da je Benč potreboval svoj zadnji izdelek kar tri leta. JOŽETOVA NOVA LJUBEZEN BRANKO LINDIČ ŽRTEV ATENTATOV Za tiste, ki ne veste, kdo je Branko Lindič, naj povemo, da je to prelepi modrooki pevec skupine 12. nasprotje. Kako očarljiv je za žensko oko, čivkajo že vrabčki s streh. Pa tudi to smo slišali, da jih Branko menja raje kot srajco. Ja, kdor se z ognjem igra, se lahko tudi opeče in Branko se je, saj mu zadnje čase neko dekletce, s katerim je imel bližnje srečanje, greni življenje. Pred kakšnim letom je prejšnja Branetova punca stopila v prvi napad. Očitno razočarana in prevarana je po širni Sloveniji, predvsem pa vsem njegovim dobrim znancem razposlala pisma, v katerih je podrobno opisala svoje raz- Pričakujete ga lahko čez sedem mesecev in bo neverjetno živahen in glasen - tako kot večina novorojenčkov. Sicer pa povejmo, kdo je pravzaprav producent novega izdelka N merje z Branetom in vse podrobnosti njegovega varanja in laži ter ga temu primerno tudi karakterno opisala (blatenje v pravem pomenu besede). Brane je dekle očitno hudo prizadel Se huje, moral jo je globoko razočarati, kajti tudi po pol leta ga uboga revica ni mogla preboleti. Spet je šla v napad, tudi tokrat po pošti. V kuverto je priložila Branetovo sliko z močno rdeče obarvanimi usti, poleg njega stoji noj, pod sliko pa napis: Prodajam mlade noje, primerne za zakol. Vse informacije dobite po telefonu, Številka... Brane Lindič In da punca ne namerava nehati, lahko vidite na kartici, ki jo je poslala pred kakšnim mesecem Ni kaj, nekaj ji ie treba priznati, zna se potruditi in očitno bo šla do konca, saj ji tudi denarja za tisk kartic ni žal. Nadaljevanje ob prihodnji pošiljki. skupine Vic tori, To sta Miki in Petra Vlahovič, ki sta svoje moči združila 29. junija letos na istem prizorišču kot Helena Blagne, na Smarjetni gori. Očitn< > se tam dogajajo zelo zanimive stvari, vsai z zenskim spolom, O Helenini nosečnosti se sicer le govori, Petra pa je to že potrdila. Če bo otročiček maral dance glasbo svojega atija, še ne vemo, bomo pa gotovo izvedeli. LeteČi potepuhi so na bolniškem dopustu. Njihov kitarist se je ob prometni nesreči poškodoval in nekaj časa prebil v ljubljanski bolnišnici, nato pa se odpravil na okrevanje v toplice, kjer so ga drugi člani pridno bodrili, da bi čim prej okreval. ERAZEM, ERAZEM, ERAZEM, ERAZEM i ’ Potrebuješ jo je dolgo , * . Ni in rti bil zadovoljen. Letos mar-|uJe 2drad' nje prepotoval na stotine It J metrov’a je tudi v Frankfurtu ni našel, n P°teiTi kar z jasnega, bila je to ljubezen sku rV' P°^led in takoj je vedel, da sta za , Pa) “rez skrbi Jože je še vedno zvest, Negova boljša polovica dobila ,<::o lahko bi rekli plavolasko - belo k 9‘hson Les Paul Custom, za moral odšteti več kot 6.000 <|v\ । čudnega, saj je izdelana iz njej et s*arega mahagonija, napis na sini okrašen s pravim biserom, ki Čuk *01 P'ka na črki i. Da gre vsem si t>jr?dobro, sklepamo po tem, da so rnai' i l člani privoščili pri kitarah Ovaf Uksuza Markova akustična kitara ko J00 s 4.500 markami res ne more baQ 'i 2 Jožetovo, ji je pa zato Vinkova ttisljm3^ ie k1’26' Sploh Pa- če P°’ N,mo na to. da je kitara znamke vsgg er. stala 5.000 mark in da je povrh ki>^i J bila rabljena, saj jo je Vinko ‘p,°d Henčka. seda $e so’ drage. Čukove kitare, bn,> 1 ^as 2anima samo še to, ali ^ukcj na njih znali tudi bolje Srečni na svoj žalostni način so Bombe, ki so posneli nov videospot za pesem Bom bil... In ko bodo bili pri denaiju, bodo posneli še enega za pesem Denar. Mia Žnidarič bo šla v Ameriko. Sicer ne poslovno zaradi glasbe, ampak zasebno, da bo lahko spoznala svojo prihodnjo taščo. Ljubezen ne pozna meja, tudi če je treba preplavati cel ocean in Mia je te dni tako zaljubljena v svojega Američana Steva i^TKO IN JtOBNATO Klinka, da bi zanj storila tudi to. Zaenkrat je Steve še v Sloveniji ter spremlja Mio na njenih nastopih, pa ne le zasebno, ampak tudi poslovno, saj jo spremlja na klavitju. Don Mentoni sicer ne pripravljajo nič novega, so se pa odločili, da bodo vse svoje uspešnice zbrali na eni plošči, ki naj bi izšla konec tega poletja. S to potezo upajo na boljšo prodajo. Jeseni se nam obeta še ena vrnitev na estrado. Se Še spomnite Tatjane Dremelj? Nove pesmi so že posnete, podrobnosti boste izvedeli prihodnjič. " Približno tako je preplavil Erazem Ljubljano in okolico s svojimi plakati ob izidu in promociji njegove kasete in plošče. Kamor koli je človek pogledal, povsod je bilo videti le njegovo plavolaso glavo ter napis Smeh v mojih očeh. Bilo ga je toliko, da si nisi upal niti več hladilnika odpreti, saj te ! je postalo strah, da boš tudi tam namesto posušene salame zagledal prav njega. In kdo je ta tip? Ne vemo natančno. Jasno je le to, da se je naenkrat pojavil, izdal material in napolnil nekaj diskoklubov. Pa glasba? Nekaj v stilu Don Mentoni banda, pomešanega s popom. Da fant ni ne vem kakšen pevec, ni niti tako moteče, saj če odmislimo njegovo petje, lahko prisluhnemo še kar zanimivim in življenjskim besedilom, če vas pri tem seveda ne bo motil ljubljanski sleng. Se nekaj časa bo moralo preteči in tudi nekaj vaj bo treba, pa se bo Erazem lahko kosal z drugimi. Plahutniku denar, auer grozi s sodiščem 'V) IM uj Biti glasbenik je težko, slovenski glasbenik pa se težje. Pravzaprav bi glasbenike lahko opredelili kot neke vrste kuharje oziroma kuhinjske pripomočke. Lonček kuhaj, načelo, ki ga srečujemo po vsem svetu, če pa je lonček tako majhen, kot je Slovenija, ie to še očitnejše. Najlepsi festivali, med katerimi trenutno vodi MMS - Melodtj morja in sonca. Sedaj je bilo namreč ze avno povedano, da vsi člani komisije niso' po . skladb, Čeprav so organizatorji (nji o gospod Plahutnik) prav v ta "Mariov D^ie Prijavljenemu izstavili račun za 9.000 t J J v igri nagrada v vrednosti 10.000 mark ve , pa po vsej verjetnosti nihče ne bo dobil, pa . Saj ni kaj več dodati kot za konec to, da so glasbeniki ali zelo naivni ali zelo ritolizniski, saj takih prireditvah na vsak način želijo slave, pa ce je zanjo treba plačati. Kjer norci kupujejo. pametni služijo in tako bo imel gospod Plahutni na rac neumnih glasbenikov šov, ki ga bo prodal televiziji in pobral se denar sponzorjev. Plahutnik pa ni edini pametni možakar pri nas. Ravno tako nima nobenega odnosa do naših glasbenikov tudi gospod Stojan Auer, ki je za sklepno prireditev v domžalskem Tenu naročil neke vrste Band aid proti mamilom. 2 veseljem se ie odzvalo cez 30 glasbenikov, ki so prišli tudi na sklepno PL|r^k'teV Ta°l naj b' bila naiPrei reportaža o tem, kako so skladbo snemali m za kakšen namen. Izkazalo se je, da bo za reportažo zmanjkalo časa, in kmalu zatem je zmanjkalo časa tudi za njihov nastop. Kako tudi ne, saj so bili vsi drugi bolj privilegirani kot naši. Parnemu valjaku so recimo za njegov nastop namenili 15 minut in tudi Ritmo Loco so odbrenkali nekaj pesmi. Slovenske glasbenike, ki so povrhu vsega prišli se zastonj, medtem ko vse druge Auer pridno plačuje, pa bi kratko malo poslali domov. Na srečo jih je bilo tokrat malo vec v tuacah in so nastop dobesedno izsilili. Auer na jim ie zagrozil s sodiscem. J In nauk? Tako kot si postelješ, tako tudi spiš. <0 klantivanje pen Ze v prejšnjem Penu smo pisali, je Prekmurje bogato. Če drugače ne, po tromejah. Od treh slovenskih tromej sta kar dve v Prekmurju, je bilo ugotovljeno. Ker smo eno obdelali v prejšnji številki, je zdaj Pencva trojka morala obdelati Še drugo: tromejo z Madžarsko in Hrvaško. Na pot smo se podali optimistično, v opravi kot bi šli na veselico, recimo, potem smo pa videli... Dober nasvet vsem pohodnikom: če dežuje in nimaš dežnika, boš premočen do kože. Zato je treba sleči čim več obleke, da bo po dežju suha. Malo je Penovih bralcev, ki bi se resneje ukvarjali s tromejami, zato bi vas prosil, da si vzamete zemljevid nekdanje Jugoslavije ali Slovenije, da si boste vse skupaj lažje predstavljali. Vidite, mi, ki smo se odpravljali tja, tega nismo storili, zato se nam je maščevalo. Ne samo to! Ce ne bi po naključju srečali Leona in Ivana, ki sta tudi vneta I ribiča, kar je zelo pomembno za poznavanje območj ob rekah, tja verjetno nikoli ne bi prišli. Vsaj tisti dan ne. Tromeja je od Lendave oddaljena slabih 20 km, sam sem si predstavljal, da kakšnih 5 km. Pot do tromeje: najprej razmeroma dobra gozdna cesta, potem poljska pot in nato kolnik, ki se na koncu izgubi v meter visoki travi. Vsega tega trojka, kot sem že povedal, ni vedela. Hvalabogu je to vedel Leon in po mobitelu pri znancu Lebarju naročil traktor. Po rahlem obotavljanju se je za pot odločil tudi Ivan. Oba sta bila utrujena, ker sta se ravnokar vračala iz Madžarske, kjer sta nakupovala neke stvari za čebelaijenje in proslavljala uspešen nakup. TROMEJA 2 Tako smo se, polni optimizma, v Pincah spravili na traktor, ki ga je vozil Robi. Dobro je vozil, ga moram že na začetku pohvaliti. Sprva je vse kazalo na najlepše. V Murski šumi smo videli betonske protitankovske trikotnike, »Še od desetdnevne vojne so,« je vedel povedati Leon, ki se je nekoč kar resno ukvarjal s politiko, zdaj se pa raje posveča čebelarstvu, »ker so pričakovali, da bi se jugoslovanska vojska prebila na to stran Mure prek neke plitvine.« Tu nekje v bližini naj bi bila nekoč tromeja. Irma kaže proti Sloveniji. Bojan na Hrvaško stran, jaz proti Sloveniji. Stražarski stolp, s katerega so nekoC starojugoslovanski graničarji oprezali proti madžarski meji naši strani Mure) na hrvaško stran. Hrvaški policisti so menda precej resni, in če te ujamejo brez dokumetov, te odpeljejo v Čakovec. No, to se tokrat ni zgodilo. Ob brodu sta samevala dva Hrvata. In to je vse. Pot nazaj je bila še dolgoča$* nejša kot tja. Vmes so se nad nami zgrnili temni oblaki. Padlo je nekaj kapljic dežja in postalo je mrzlo. Bojan in Ivan sta se že slekla, da bi srajci ostale suhe. Ob sotočju Ledave, ki je tukaj mejna reka, s Krko mi je bilo še najlepše. Tukaj je Ledav* prava velika reka. Takšna, kot je nekoč tekla skozi Soboto. To pa je tudi vse. Ne priporočam vam, da bj hodtli na to tromejo, če seveda niste avanturisti ali če želite absolutno samoto v neokrnjeni divjim pAlle/opa ra Jože Rituper, foto: Albert A. 5 Traktorist Robi je upravičil zaupanje Penove ekspedicije. Čestitka Bojana po najtežji "operaciji". Me ljubi, ne ljubi, me ljubi...? Ko je cvetek za cvetkom preštela, je z nasmeškom obsedela. V rokavih Mure je bilo videti veliko lokvanjev, ki smo jih z zanimanjem ogledovali, vendar ne za dolgo. Pot seje počasi spremenila v kolnik, vožnja pa je postajala vse bolj neudobna. V daljavi, na koncu Murske šume sem zagledal neke hiše. »Ne bi skočili tja na brizganec,« sem proseče pogledal proti Leonu. »Tisto je Tornyszentmiklos na madžarski strani,« mi je razblinil misel, da mi je grlo postalo še bolj suho, traktor pa je kar drdral. »Kako dolgo se bomo še vozili?« smo nestrpno spraševali. »Se na tretjini poti nismo,« nas ni mogel potolažiti Leon. »Polja, ki jih vidite, obdelujejo Hrvati. Dvolastniki so, sem, prek Mure, pa prihajajo ob pomoči treh brodov,« nas je informiral, ker drugače tako ne bi vedeli, za kaj gre. Tako smo se vozili in vozili in začelo nas je vse manj zanimati. Sama divjina, vse zaraščeno, nikjer žive duše, pot pa čedalje slabša. Potem smo v daljivi nad vrhovi dreves zagledali cerkveni zvonik. »Aha, tu bo tudi gostilna,« sem zadovoljno pomislil, vendar je bilo mojega zadovoljstva hitro konec. »To je zvonik cerkve v Podturnu, na hrvaški strani, mi pa se zdaj obrnemo v nasprotno smer,« je Leon naročil Robiju. Zdaj smo se že vozili po zaraščeni poti. Potem smo vseeno opazili sledi civilizacije. »To je opazovalni stolp, ki gaje uporabljala starojugoslovanska vojska pred drugo svetovno vojno. Popeljali šmo se k njemu, da si ga pobliže ogledamo. Stolp kot stolp, okrog njega pa nič, vse zaraščeno. Zdaj smo se že vozili po nečem, kar je bila nekoč morda pot ali nekaj podobnega. Potem smo v daljivi zagledali ljudi, ki so se čudno gibali. Kot smo zvedeli od Leona, so bili verjetno črni ribiči, presenečeni, ker jih nekdo v tej divjini moti. Prestrašili so se nas, nas pa tudi ni motilo, ker se nismo srečali. S črnimi lovci in ribiči ni dobro zobati češenj! No, potem smo počasi vendarle prišli do mesta, kjer naj bi bila tromeja. Naj bi bila, ker točno še ni določena. Približali smo se pravzaprav točki, kjer je bila nekoč jugoslovanska meja z Madžarsko. Zdaj končno razumem, zakaj tukaj meja še vedno ni urejena. Kdo bi pa bil tako neumen, da bi hodil v to divjino! Ministrom se verjetno niti s helikopterjem ne bi dalo peljati. Albert Abraham nas je hitro poslikal in že smo se odpravili Še k brodu v kraju Ivanovec. Se prej smo naredili prekršek: brez potnih listov smo prešli (na Ta posnetek je naredila Irma, [/si smo še dobre volje, saj ne vemo, kaj nas čaka. tQ u 5 U o IS