SPLOŠNE KNJIŽNICE STROKOVNO SRECANJE MLADINSKIH KNJIŽNICARJEV Organizatorja: Knjižnica Šmarje pri Jelšah in Knjižnica Rogaška Slatina, 14. maj 2003 Zadnje strokovno srecanje mladinskih knjižnicarjev v šolskem letu, ki jih strokovno vodi in pripravlja Pionirska knjižnica v Ljubljani, enota Knjižnice Otona Župancica, že vrsto let pripravi katera od splošnih knjižnic v Sloveniji. Že nekaj let gremo torej v maju na strokovno ekskurzijo v razlicne slovenske kraje! Letos smo obiskali "deželo smehljaja" pod Bocem in Donacko goro! Gostili sta nas Knjižnica Šmarje pri Jelšah in Knjižnica Rogaška Slatina. Nosilki srecanja sta bili Gusta Grobin iz Knjižnice Šmarje pri Jelšah in Metka Kodric iz Knjižnice Rogaška Slatina. Zbralo se nas je 55 udeleženk iz vseh slovenskih pokrajin; od tega se nas je 40 pripeljalo skupaj z avtobusom iz Ljubljane. Zbrali smo se v Knjižnici Šmarje pri Jelšah, kjer sta nas sprejela kolegica Gusta Grobin, bibliotekarka, ki dela na izposoji, organizira pa tudi pravljicne ure in druge prireditve v knjižnici, in Jože Cakš, župan obcine Šmarje pri Jelšah in v. d. direktor Knjižnice. Posedli smo v dvorani, kjer je bila razstava likovnih del otrok iz vrtca Šmarje pri Jelšah in napis "Dobrodošli, mladinski knjižnicarji". Otroci iz tega vrtca so nam tudi veselo zapeli za prisrcno dobrodošlico. Nato nam je gospod župan predstavil svoj kraj oz. obcino in javni zavod Knjižnico Šmarje pri Jelšah - Kulturni dom. Od zacetka letošnjega leta Knjižnica Šmarje pri Jelšah - Kulturni dom deluje kot novoustanovljeni javni zavod; v okviru zavoda delujejo knjižnicne storitve, storitve kulturnih prireditev in storitve najema prostorov v kulturnem domu. Knjižnica Šmarje pri Jelšah izvaja tudi domoznansko dejavnost, knjižnicarsko dejavnost pa opravlja tudi za Obcine Podcetrtek, Kozje in Bistrica ob Sotli. Za obmocje Rogaška Slatina in Rogatec pa je v ustanavljanju samostojni zavod - Knjižnica Rogaška Slatina. Za dobrodošlico so nas pogostili z okusnimi majhnimi kruhki in sadjem. Ogledali smo si povecano in popolnoma prenovljeno knjižnico, ki nas je navdušila: prostor je svetel kot so svetli in navdušeni njeni delavci, odprt na Aškercev trg, v narocju svojega kraja, ki ga obdajajo okoliški grici. Mladinski oddelek je še prav posebno prijetno opremljen in nudi mladim obiskovalcem vrsto spodbud in strokovne pomoci (videli smo dober primer predstavitve letošnjega Slovenskega knjižnega kviza); ure pravljic imajo vse do zacetka junija! Potem smo se povzpeli k Cerkvi sv. Roka, ki je s kapelicami Križevega pota vrhunski umetnostni spomenik, biser barocne arhitekture. Osupljiva je razlika med zunanjo podobo in notranjostjo cerkve, ki ima bogat in kakovosten barocni dekor ... osupljivo in hkrati cudovito je tudi to, da nam je cerkev odklenil in predstavil župan gospod Cakš! Nato smo pri Štormanu malicali kislo štajersko juho z ajdovimi žganci in sladico ter nadaljevali pot mimo Rogaške Slatine v Rogatec. Kraj je ohranil srednjeveško trško jedro. V njem ima Knjižnica Rogaška Slatina svoj oddelek, ki je odprt dvakrat na teden, vendar si ga nismo ogledali, pac smo si ogledali grad Strmol, ki ga uspešno obnavljajo in prav pred nekaj dnevi so imeli slavnostno otvoritev. Na gradu so nas pricakali kolegica Metka Kodric, vodja knjižnice Knjižnice Rogaška Slatina, gospod Martin Mikolic, župan Obcine Rogatec in gospod Dani Bele, lokalni vodic. Predstavili so nam svoje nacrte za obnovo gradu iz 15. stoletja in pokazali že obnovljene prostore: crno kuhinjo, gostinsko dvorano, degustacijsko sobo in razstavni prostor, kjer bo do konca letošnjega septembra na ogled razstava Ujeta prosojnost ob 55. letnici Steklarske šole Rogaška Slatina. V dvorani, ki je namenjena glasbenim in drugim prireditvam, nam je kolegica Metka med drugim obcuteno povedala pravljico o Donacki gori. Nato smo obiskali še Muzej na prostem (skansen) - srednještajersko kmetijo subpanonskega tipa, prikaz ljudske stavbene dedišcine, kulturnega izrocila, domacih obrti. Predstavili so nam razlicne dejavnosti in programe za mladino in odrasle in nas pogostili z imenitnim domacim narezkom, ocvirkovko in vinom. Kar nismo mogli oditi, ceprav je bil dan razmeroma hladen! (To je bil tisti edini oblacni dan po skorajda poletnih dnevih v letošnjem maju, vendar ves dan ni padla niti kapljica dežja!). Naši gostitelji so bili izjemno topli in prisrcni, še posebno kolegici Gusta in Metka, da smo se neradi poslovili ... Odšli smo dobre volje, polni cudovitih vtisov o lepih krajih, kulturno-zgodovinskem bogastvu, ki so nam ga predstavili in gostoljubnih ljudeh (da so nas bogato postregli je videti iz vsega naštetega, poleg tega so nam poklonili veliko svojega casa!). Veckrat so nas povabili, naj jih obišcemo s svojimi družinami in najbrž bo marsikdo med nami to res storil! Vsem, ki so odlicno organizirali in izvedli srecanje mladinskih knjižnicarjev v Šmarju pri Jelšah in v Rogatcu, iskrena hvala! Bilo je nepozabno! Hvala še posebno Gusti Grobin in Metki Kodric! mag. Tilka Jamnik, Knjižnica Otona Župancica, enota Pionirska knjižnica, Ljubljana SLOVENIJA NA ŠVEDSKEM Eskilstuna, maj 2003 V sodobnem knjižnicarstvu je ena od paradigem povezovanje knjižnic z razlicnimi kulturnimi ustanovami na lokalnem nivoju. Skupni projekt Knjižnice Otona Župancica in Galerije ŠKUC na Švedskem je eden prvih korakov iz teorije v prakso. S knjižnico Eskilstuna Stads-och länsbibliotek KOŽ – Središce za mlade sodeluje že kar nekaj let. Sprva so potekali strokovni stiki med Središcem za mlade in njihovim servisom za mlade UNGINFO, pa med EU-KOTom in Info Point Europe, izmenjavali so se strokovni obiski s predavanji in predstavitvami na obeh straneh. Vodja projektov na švedski strani Sine Macdonald je v Središcu za mlade kar nekajkrat pripravila zanimiva srecanja za knjižnicarje in mladinske informatorje. Lanskega decembra je skupaj z direktorjem Eskilstuna Konstmuseum Richardom Sangwillom obiskala tudi Galerijo ŠKUC in skupaj smo zastavili projekt, ki je doživel svecano otvoritev 9. maja – na Dan Evrope. Projekt je bil predstavljen na dveh lokacijah: v knjižnici in v galeriji. Na razstavi (pripravili so jo kustosi iz Galerije ŠKUC) z naslovom »Far Away« razstavlja 9 slovenskih umetnikov. En razstavni prostor je namenjen tudi stripom. Razstavo »On the Redground« smo pripravili v Središcu za mlade in pri Stripburgerju, predstavlja pa se 9 mladih stripovskih mojstrov. V knjižnici pa je šest slovenskih fotografov (dela so bila izbrana na natecaju v organizaciji ŠKUCa), skozi objektiv razgrnilo svoje poglede na Slovenijo. Predstavitev »Slovenija na Švedskem / Slovenien i Sverige« spremlja informativno gradivo o Sloveniji, knjige slovenskih avtorjev, ki jih hrani knjižnica v Eskilstuni, s pesniškimi zbirkami pa je zastopan veliki romanticni švedski pesnik Carl Johan Gustaf Snoilsky, katerega rodbina izvira iz slovenske (okolica Ljubljane) protestantske emigracije. Galerijo ŠKUC sta zastopali kuratorka razstave Alenka Gregoric, oblikovalka fotografske predstavitve Barbara Predan in trije umetniki: Damijan Kracina, Tanja Lažetic in Dejan Habicht. Zadnja dva sta tudi pripravila zanimivo kreativno delavnico za starejše na temo »Dom«. 9. maja je obe razstavi odprla ga. Darja Bavdaž Kuret, slovenska veleposlanica na Švedskem. KOŽ- Središce za mlade pa smo zastopali: Žiga Aljaž – stripovski avtor, Matej Kocjan – stripovski avtor in mentor stripovskih aktivnosti v Središcu za mlade in Simona Resman. Matej in Žiga sta vodila v Oxelösundu dvodnevno stripovsko delavnico. Oxelösund je manjše industrijsko in pristaniško mesto ob Baltiku, ki razen poletnega turisticnega vrveža, ne prinaša mladim kaj prida zabave. Naša delavnica je bila kar dobra popestritev šolskega vsakdanjika. Delavnica je potekala na srednji šoli, udeleženci so bili razdeljeni v tri skupine, na koncu so dijaki z mentorjema pripravili razstavo svojih stripov v šoli in v knjižnici. V knjižnici v Eskilstuni pa so knjižnicarji širše regije poslušali predstavitev razvoja dela z mladimi v knjižnici skozi stripovske aktivnosti: od klasicne knjižnicne ponudbe – zbirka stripov – do aktivne udeležbe mladih – izdelava nove brošure Središca za mlade »The Janko & Metka news«. Ob obisku Stockholma smo obiskali tudi Serieteket (po naše Stripoteka) in poklepetali z Kristino Kolehmainen, ki ta stripovski center tudi vodi. Mislim, da je bila naša misija na Švedskem uspešna in da smo vsi svoj del posla dobro opravili. Za naslednje leto skupaj nacrtujemo predstavitev Švedske v Ljubljani. Da stvari ne bodo vec tako »far away«. Simona Resman, Knjižnica Otona Župancica, Ljubljana PREDSTAVLJAMO VAM THE ASTRID LINDGREN MEMORIAL AWARD FOR LITERATURE Nova mednarodna literarna nagrada v spomin na Astrid Lindgren Švedska vlada je ustanovila novo mednarodno nagrado, ki je posvecena spominu na švedsko mladinsko pisateljico Astrid Lindgren (1907-2002). Nagrada je denarna in znaša 5 milijonov SEK (približno 550 000 USD, približno 540 000 eurov). Namen nagrade je ohranjati spomin na Astrid Lindgren in njeno življensko delo ter promovirati literaturo za otroke in mladino kot tudi pravice otrok na svetovni ravni. Nagrada se bo podeljevala enkrat letno, prvic bo podeljena junija 2003. Astrid Lindgren, avtorica priljubljenih junakov kot so Pika Nogavicka, Emil, brata Levjesrcna in Kljukec s strehe je imela in še ima velik vpliv na literaturo za otroke in mladino na Švedskem in drugod po svetu. Astrid Lindgren si je zelo prizadevala za pravice otrok in se javno zavzemala zanje. Zato je pomembno, da bo ta nagrada promovirala pravice otrok po vsem svetu v skladu s humanisticnim prepricanjem pisateljice. Spominska nagrada Astrid Lindgren za literaturo bo podeljena pisateljem in ilustratorjem za literarno delo za otroke in mladino, ki je na najvišji umetniški ravni in v skladu s humanisticnim duhom Astrid Lindgren. Posamezniki in drugi, ki so dosegli pomembne uspehe pri spodbujanju branja pri otrocih in mladini so tudi lahko nagrajeni. Nagrada se lahko podeli tudi za pripovedovanje zgodb (story-telling). Nagrada se lahko podeli enemu ali vec dobitnikom, ne podeljuje pa se posthumno. Švedski državni svet za kulturo, ki je odgovoren za nagrado je ustanovil poseben oddelek, ki skrbi za nemoteno delo žirije, za administracijo in informacije v zvezi z nagrado. Nagrajence izbere žirija med predlaganimi kandidati. Žirijo sestavlja 12 clanov, izbranih iz vrst švedskih strokovnjakov na podrocju mladinske literature, pisateljev, ilustratorjev, knjižnicarjev in literarnih kritikov. Eden od clanov žirije zastopa družino Astrid Lindgren. Vsako leto meseca marca bo žirija proglasila nagrajenca v mestu Vimmerby, domacem kraju Astrid Lindgren, ki leži v okrožju Smĺland v južni Švedski. Nagrada bo svecano podeljena meseca junija v Stockholmu. Nagrajenca THE ASTRID LINDGREN MEMORIAL AWARD FOR LITERATURE 2003 sta CHRISTINE NÖSTLINGER (Avstrija) in MAURICE SENDAK (ZDA). Nagrajenca bosta prejela nagrado 4. junija 2003 v muzeju na prostem Skansen v Stockholmu. V obrazložitvi je med drugim za Christine Nöstlinger receno, da je »… prava nevzgojiteljica kalibra Astrid Lindgren. Njeni pisateljski vsestranskosti in skrajni angažiranosti daje pecat nespoštljiv humor, ostroumna resnost in tiha toplina, in vedno je brezpogojno na strani otrok in obstrancev.« Za Maurica Sendaka pa, da je »… najvidnejši ustvarjalec v sodobnem slikaništvu. Kot nihce drug je razvil edinstvene pripovedne možnosti slikanice – v veselje vedno novih ustvarjalcev slikanic. Je eden najpogumnejših raziskovalcev najskrivnejših kotickov otroštva – v veselje vedno novih bralcev.« Nagrajenca sta doslej že prejela pomembne nagrade, Christine Nöstlinger je med drugim prejela nagrado Friedrich Bödecker Preis 1972, nemško nagrado za mladinsko književnost, Deutscher Jugendliteraturpreis 1973 in Andersenovo nagrado 1984, Maurice Sendak je med drugim dvakrat prejel Caldecott Medal 1964 in 1974 ter Andersenovo nagrado 1970. K sodelovanju pri nagradi 2004 so vabljene ustanove in organizacije po svetu, da predlagajo kandidate za nagrado. Predlagatelje izbere žirija. Žirija ima tudi pravico predlagati kandidate. Predlagatelja za nagrado 2004 sta tudi Slovenska sekcija IBBY in Društvo slovenskih pisateljev. Pa še to: rezervirajte si zadnji teden v maju v prihodnjem letu; tedaj bo namrec naša naslednja Bologna po Bologni! Upam, da so vas rezultati te ankete navdušili, kot so mene, in boste o prostovoljnem delu v knjižnicah še razmišljali. Zahvaljujem se knjižnicam, ki so sodelovale pri pilotski študiji in vas vabim, da sodelujete pri raziskovanju prostovoljnega dela in izpolnite vprašalnik, ki ga bom poslala na naslov vodij splošnih knjižnic vseh regij, predvidoma konec januarja. Pomembno je, da prejmem cimvec izpolnjenih anket, da bo raziskava verodostojna in reprezentativna. Že vnaprej se vam zahvaljujem za sodelovanje. Eva Pohar Sušnik NUK NOVE PUBLIKACIJE MEDNARODNI STANDARDI ZA SPLOŠNE KNJIŽNICE Narodna in univerzitetna knjižnica je leta 2002 poskrbela za prevod The Public Library Service : IFLA/UNESCO Guidelines for Development, novih priporocil za organizacijo in delovanje splošnih knjižnic, ki jih je izdala IFLA (International Federation of Library Associations and Institutions, Mednarodna zveza knjižnicarskih društev in organizacij) leta 2001, skupaj z založbo Saur iz Münchna. Publikacija s 105 stranmi je izšla pod naslovom: Splošne knjižnice : IFLA/UNESCO standardi za splošne knjižnice/ pripravila delovna skupina pod vodstvom Philipa Gilla v imenu Sekcije za splošne knjižnice; (prevedla Irena Sešek).- Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica; Državna maticna služba za knjižnicarstvo, 2002. S prevodom se je dopolnila zbirka obstojecih strokovnih priporocil za organizacijo in delovanje splošnih knjižnic s potrebnimi mednarodnimi priporocili, standardi in manifestom, in to v casu sprejemanja nacionalnih standardov za splošne knjižnice in zakonodajnih, upravnih predpisov, ki jih zahteva Zakon o knjižnicarstvu, sprejet leta 2001. Delovno skupino za izvedbo projekta je sestavljalo troje knjižnicark, ki so realizirale projekt s prevajanjem (Irena Sešek), s strokovnim pregledom prevoda (Silva Novljan) in lektoriranjem (Dunja Kalcic). Nacrt projekta je sicer predvidel sodelovanje dodatnih strokovnjakov za jezikovno (vsebinsko) redigiranje besedila standardov, žal pa skopo odmerjen cas in sredstva nista dopušcala takega nacina dela. Nove smernice je skupina poimenovala standardi, ker zajemajo razlicnost knjižnicarske prakse z vsemi potrebnimi dolocili, ki opredeljujejo vse znacilnosti namena splošne knjižnice, razpoznavne v vsakem okolju, poudarjajo javnost delovanja in zadovoljevanje potreb posameznikov in skupin na podrocju izobraževanja, informiranja in osebnega razvoja. Splošni knjižnicni servis (The Public Library Service) je poimenovan splošna knjižnica, ker so to smernice za organizacijo in delovanje splošnih knjižnic, ki jih spremljajo primeri nacionalnih standardov za splošne knjižnice in primeri uspešne prakse iz razlicnih okolij. Zaradi znanih informacijskih in družbenih sprememb in razlicnosti družbene in knjižnicarske prakse in potreb, se je delovna skupina IFLA pod vodstvom Philipa Gilla odlocila za izdajo strokovnih priporocil v manj standardizirani in normirani obliki, kot so bila dolocila prejšnjih izdaj, ugotavlja urednica slovenske izdaje. Oblikovanje priporocil uvajajo dolocila manifesta, s cimer so avtorji nazorno demonstrirali, da je možno in potrebno sprejeta deklarativna nacela uresnicevati v vsaki praksi. Ti mednarodni standardi so z opisnimi in razlagalnimi priporocili lahko koristno dopolnilo za uporabo nacionalnih standardov za splošne knjižnice, marsikatero poglavje pa tudi za druge vrste knjižnic, še zlasti takrat, ko so domaci standardi skopi z razlagami posameznih, sicer zelo natancno opredeljenih, dolocil. Npr. kjer naši standardi dolocajo primerno stopnjo izobrazbe za vodenje knjižnice, mednarodni z dolocili usmerjajo uspešnost in ucinkovitost vodenja za zadovoljevanje potreb, želja in interesov okolja; kjer naši standardi govorijo o številu strokovnega knjižnicnega osebja in stopnjah njegove izobrazbe, mednarodni opozarjajo na kakovost knjižnicarjevega dela, ki se vrednoti z zadovoljstvom uporabnikov knjižnic, in podobno. Njihova uporabo bo prispevala k strokovnemu razvoju in posodabljanju splošne knjižnicne mreže v državi in posamezne knjižnice v nji, bodisi pri analiziranju bodisi pri nacrtovanju in uresnicevanju sprememb. S pridom pa se bodo uporabljali še naprej tudi pri uveljavljanju družbenega položaja knjižnic. Priporocamo jih zaradi njihove prakticne uporabe. Prostor naj bi našli na knjižni polici vsake knjižnice vseh tipov in na domaci knjižni polici vsaj vsakega strokovnega delavca splošne knjižnice. Knjižnicarji splošnih knjižnic in drugih knjižnic, knjižnicarske svetovalne službe, državni in lokalni predstavniki oblasti in civilne družbe, študentje bibliotekarstva, družbenih ved, nacrtovalci prostorov in opreme knjižnic imajo spet publikacijo, ki jim bo vec let v pomoc pri zagotavljanju dostopa informacij, knjižnicnega gradiva in storitev za kakovostno zadovoljevanje potreb posameznikov in skupin. Vse zavezuje naloga, da predstavljajo vlogo in pomen splošne knjižnice in ju pomagajo uresnicevati. Narocilnico za novo publikacijo najdete v prilogi. Jelka Kastelic NUK REPERTORIJ NAPTÁR 1960-2000 A "NAPTÁR" REPERTÓRIUMA 1960-1920 Knjižnica Lendava je leta 2000 izdala pomembni repertorij avtorice Brigite Farkaš z naslovom A "Naptár" repertóriuma 1960-2000" v madžarskem jeziku. Knjigo je sofinanciralo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Brigiata Farkaš je knjižnicarka hungaristka v Knjižnici Lendava. Repertorij so že predstavili v Lendavski Knjižnici. Omenjena knjiga je pomembno knjižnicarsko delo, ki nas informira o pomembnih clankih, ki so bili objavljeni v Naptárju, koledarju madžarske manjšine od 1960 do leta 2000. Repertorij omogoca pregled bibliografskega gradiva iz pomembnih podrocij madžarske narodnostne politike, dvojezicnega šolstva, manjšinske literature, kulture in prava, ki je v vecji meri na razpolago raziskovalcem madžarske manjšine v Pomurju. Repertorij vsebuje vire madžarskega domoznastva, omenja vse tiste clanke, ki so bile objavljene iz tega podrocja. Repertorij je razdeljen na pet delov. V uvodnem delu avtorica omenja pomemnost koledarja Naptár, ki ima 40 lento kontiuniteto v literaturi Madžarov v Sloveniji. V drugem delu kronološko bolj podrobno predstavi znacilna obdobja omenjenega koledarja od zacetkov izhajanja do leta 2000. V osrednjem delu repertorija je navedenih 22 razlicnih temaskih sklopov, ki posredujejo informacije, bibliografske podatke o clankih, ki so bile objavljene v Naptárju s podrocja zdravstva, arhitekture, gospodarstva, gospodinjstva, domoznanstva, razvedrile literature, madžarske literature, prava, kulture, agronomije, etnologije, lingivstike, s podrocja šolstva, politike, arheologije, psichologije, beletristike, sociologije, s podrocja vinarstva, zgodovine, religije in še nekaj interdiscipliniraih podrocij je navedeno. Na koncu repertorija so pomembna kazala, ki služijo za pregled in za hirtejšo uporabo gradiva. Teme repertorija poleg osnovih bibliografskih podatkov dajo še posebne informacije v obliki krajšega povzetka o vsebini omenjene publikacije. To pomaga pri poizvedbi informacij, ker poleg bibliografskih podatkov še nudi vec podatkov o izbrani publikaciji. Vecina biblografskih podatkov iz repertorija je že prišlo v bazo podatkov COBIB, in uporabniki po COBISS OPAC virtualnem katalogu na elektronski nacin lahko dosežejo te informacije. Podatki so tudi dosegljivi po internetu. Brigita Farkaš je bila pri svojem delu precizna in strokovna. V uvodu svoje knjige je sama omenila, da se je trudila " da bi bilo delo popolno in celotno". Repertorij je lektorirala knjižnicarka Erika Végi Kósa, uredila Žužana Žoldoš direktorica Knjižnice Lendava, graficno ga je oblikoval László Meszelics. "Qui scit ubi scientia, habenti es proximus" – (kdo ve, kje je znanost, je blizu tistemu, ki ga rabijo) – je rekel znani madžarski biblitokar Gulyás Pál. Z repertorijem knjižnicarke Brigite Farkaš smo Madžari v Pomurje še bogatejši z eno novo knjigo s podrocja knjižnicarstva. Prav gotovo so zadovoljni raziskovalci, ki raziskujejo našo kulturo, literaturo naše zanstvene dosežke, oziroma dejavnost madžarske narodnosti. Judit Zágorec-Csuka knjižnicarka na Dvojezicni Osnovni Šoli I. Lendava könyvtárostanár az I. számú Kétnyelvu Általános Iskolában Lendva OBVESTILA Kolegi iz Hrvaške so nam poslali obvestilo o mednarodni konferenci, ki ga objavljamo v hrvašcini. MEĐUNARODNI SEMINAR LIBRARIES IN THE DIGITAL AGE (LIDA) 2003 - KNJIŽNICE U DIGITALNOM DOBU Dubrovnik 26.-30. svibnja 2003. Od 2000. godine u Inter-univerzitetskom centru u Dubrovniku održava se Medunarodni seminar Libraries in the Digital Age (LIDA) osnovna tema kojega je utjecaj promjenjivog okruženja knjižnica i informacijskih sustava u digitalnom dobu te nacini na koje knjižnice reagiraju na te izazove. U svibnju sljedece godine na LIDA-i 2003 raspravljat ce se o dvije osnovne teme: pretraživanje mrežnih informacija (IR) te World Wide Web (WWW) i knjižnice. Za razliku od prethodnih godina, Seminar ce se ove godine održati na dva razlicita mjesta: prvi dio u periodu od 25. - 27. svibnja 2003. bit ce orgniziran u Interuniverzitetskom centru u Dubrovniku, a drugi, u razdoblju od 28. - 30. svibnja 2003, na obližnjem otoku Mljetu. Na Seminaru ce, kao i dosadašnjih godina, sudjelovati vrsni predavaci i strucnjaci u ovom podrucju iz: Sjedinjenih Americkih Država, Njemacke, Finske, Švedske, Danske, Velike Britanije, Nizozemske, Francuske, Italije, Hrvatske itd. Prvi dio Seminara usredotocit ce se na istraživacke prakse i predstavljanja rezultata pretraživanje mrežnih informacija, a potencijalni sudionici pozvani su da prijave radove koji govore o sljedecim temama: - napredak u tehnikama pretraživanja informacija koje su specificne za WWW i razlicite oblike medija: tekst, slike, zvucni zapisi, multimedija - organizacija, predstavljanje i pretraživanje mrežnih informacija - proucavanje tražilica – algoritmi, vrednovanje, usporedbe - pristupi srodnim postupcima, kao što su pregledavanje i navigacija na WWW - pretraživanje WWW – korisnici, korištenje, upiti, uspješnost - traženje informacija i WWW - metodologije istraživanja, mjerenja, modeli - kriticki pregled istraživanjai i razvoja u ovom podrucju Iako su mnoge knjižnice širom svijeta vec stupile u mrežni prostor i koriste WWW, izgradnja vrijednosnih kriterija za odabir, oblikovanje, ocuvanje i sl. postupna je i složena, jer mrežni prostor knjižnicama nudi velike i raznolike mogucnosti razvoja, ali ih takoder suocava s brojnim problemima. Stoga se organizatorima cini zanimnljivim da se je u drugom dijelu Seminara predstavljaju vlastiti pristupi, modeli i postignuca knjižnica i projektinih timova, a vezano uz sljedece teme: - zbirke digitalnih knjižnica – stvaranje, upravljanje, digitalizacija, licenciranje, poveznice/povezivanje - rad s razliclitim vrstama medija (tekst, slike, multimedija) i specijaliziranim domenama - pružanje usluga digitalne knjižnice – pristup, reference, dostavljanje itd. - vrednovanje uspješnosti, utjecaja; istraživanja o korisnicima i korištenju - webmetrics u odnosu na knjižnice, metodologiju modele - knjižnicna mrežna sucelja – osnovni principi, kako ih oblikovati i izraditi - mrežna programska podrška i paketi za knjižnice - obrazovanje i obuka knjižnicara i korisnika knjižnica - kako male knjižnice mogu doci na WWW i koristiti ga? Za oba se dijela Seminara se pozivaju sljedece vrste radova: izlaganja, posteri, predstavljanja i radionice. Sve prijedloge radova odnosno sažetke treba poslati u elektronickom obliku i to u obliku privitka elektronickoj pošti na sljedece dvije adrese: Professor Nicholas Belkin (nick@belkin.rutgers.edu) i prof. dr. sc. Tatjana Aparac-Jelušic (taparac@pedos.hr) Rok za predaju sažetaka izlaganja i radionica je 10. sijecnja, a za predstavljanja i postere 10. veljace 2003. godine. Kao i prošle godine, u sklopu Seminara, odabrat ce se najbolji studentski poster. I ove ce godine, strucni dio programa biti obogacen nizom kulturnih i zanimljivih dogadanja - posjetom dubrovackim knjižnicama, zajednickom vecerom svih sudionika te izletom. Organizaciju ovog, sada vec tradicionalnog susreta svih onih koje zanimaju postignuca i razvoj digitalnih knjižnica, ove godine pomažu Ministarstvo znanosti i tehnologije, Americka ambasada, Americko društvo za informacijsku znanost i tehnologiju (ASIST), Alma Mater hrvatsko-americkih studenata (AMAC), Nacionalna i sveucilišna knjižnica Zagreb te nekoliko komercijalnih poduzeca. Informacije o seminaru LIDA 2003 te o dosadašnjim seminarima LIDA mogu se pronaci na mrežnim stranicama Katedre za knjižnicarstvo Pedagoškog fakulteta u Osijeku, URL: http://www.pedos.hr/lida, a sve upite o istom, moguce je uputiti na adresulida@pedos.hr Sanjica Faletar PROGRAM IZOBRAŽEVANJA NUK NUK-ova publikacija Program izobraževanja 2003 bo natisnjena meseca februarja. Vabimo vas, da si naš izobraževalni program ogledate na spletni strani NUK-a (http://www.nuk.uni-lj.si, na prvi strani v .pdf formatu). V mesecu februarju napovedujemo sledece tecaje: Februar 2003 Tecaji 3. - Turjaška (10.00 - 12.30) 29. Izobraževanje uporabnikov knjižnic za iskanje po elektronskih informacijskih virih (I.) 3. - Turjaška (13.30 - 16.00) 30. Izobraževanje uporabnikov knjižnic za iskanje po elektronskih informacijskih virih (II.) 4., 5., 6. - Turjaška CONOR-prijave IZUM 10. – 14.- Turjaška 1. Knjiga, knjižnice in knjižnicarstvo 17.,18., 19. - Turjaška CONOR- prijave IZUM 20. - Turjaška 28. Izobraževanje uporabnikov knjižnic za iskanje informacij s pomocjo COBICC/OPAC 24., 25. - Turjaška CONOR- prijave IZUM Bibliotekarski izobraževalni center NUK OBVESTILO V knjižnici Otona Župancica se je nabralo kar precej izlocenega gradiva. Vabimo Vas, da nas obišcete in si izberete tisto, kar v vaši knjižnici potrebujete. Skladišce se nahaja na Kongresnem trgu 14a v Ljubljani. Oglasite se Vesni Trobec, vodji maticne službe, na tel. št. 01/426 40 71, da se dogovorimo za dan in uro vašega obiska. Lepo pozdravljeni in kmalu nasvidenje! PRILOGE 1. V prvi prilogi objavljamo predstavitev in prijavnico za mednarodni simpozij "Razstavljanje arhivskega in knjižnicnega gradiva ter likovnih del na paprju: standardi materialnega varovanja", ki bo 5. in 6. junija 2003 v Ljubljani. 2. V drugi prilogi objavljamo natecaj za nagrade Kalanovega sklada in prijavnico za vclanitev v Kalanov sklad. 3. V tretji prilogi objavljamo slovenski prevod Internetnega manifesta Ifle. 4. V cetrti prilogi objavljamo slovenski prevod Ifline Deklaracije o knjižnicah in trajnostnem razvoju. 5. V peti prilogi narocilnico za novo strokovno publikacijo, Splošne knjižnice: IFLA/UNESCO standardi za splošne knjižnice/ pripravila delovna skupina pod vodstvom Philipa Gilla v imenu Sekcije za splošne knjižnice.- Ljubljana : Narodna in univerzitetna knjižnica; Državna maticna služba za knjižnicarstvo, 2002.