I>opisi. lz Savinske doline. Obnašanje naših poslancev v državnem zboru na Dunaju gosp. Lipolda in Lenčeka je veliko nezadovoljstva med prebivalci Savinske doline vzbudilo. Mi smo se pri volitvi našega vrlega poštenjaka g. Lipolda Tse kaj drugega nadjali, kakornamje on potem djansko pokazal. čudne reči se v skrivneru pletejo, to pa, kar se je v kratkem očividno pokazalo, uam je celo nerazumno. Vsaki poslanec mora vedno v dotiki in sporazumenju se svojimi volilci ostati, in njiliovo mnenje si za vodilo svojega ravnanja vzeti, drugače se prelehko po sladkih besedah našega nasprotstva premami. Mi tedaj našega spoštovanega poslanca g. Lipolda v obrazu slovenskega naroda prašamo: 1. Kako je to mogoče, da se je on poslanstva v državnem zboru na Dunaju vdeležil, ko se je vendar v deželnem zboru v Gradcu tega očitno in možato odpovedal. 2. Ali je še on danes tistega prepričanja zastran naših. narodnib zadev, kakor je bil na dan volitve in po kojiii načelib se' je on pri glasovanju zastran Adresse ravnal. Mi pričakujenio odkritosrčen odgovor in razjasnenje od našega častitega gosp. poslanca po potu ,,Slovenskega Gospodarja".*) Nekoliko volilcev. VpraŠanje. V časnikib beremo, da med državnimi poslanci, ki so se podali v Pešt k slovesnosti kronanja, je tudi naš sloveusko-štajarski poslanec, g. A. Lenček. Radi bi vedeli, ali je g. Lenček v regnikolamo deputacijo se Tpisal po skleiiu kluba slov. državnih poslancev ali gre le po svoji prosti volji? Naj pa bo, kakor če; čudno je to, postopanje. Slovenski rodoljub. Iz gornje Loznice pri slov. Bistrici, 21. maja. Zopet pišem našemu ,,Slov. Gospodarju" nekoliko vrstic za naše krnete in upam, da je bodo marljivo brali in si tudi marsiktero zapomnili. Naši kmetje se ne bi smeli sramovoti svoje narodnosti, t. j. da so sini slovenske matere, arapak še ponosni biti, da so Slavjani, kajti nas je več na svetu, ko marsikterega drugega naroda. V Evropi nas je više 80 tnilijonov in v našem cesarstvu blizo ih milijonov zatoraj več ko polovica vseh prebivavcev. Glejte, dragi kmetje, kako velik narod smo, zatoraj zaničujte vsakega, ktcri zaničuje * Te dopis so nam poslali skušeni rodoljubi in mi se ne obotavljamo tukaj javno izreči, da smo prav radi pripravljeni predale svojega lista mordašnjemu odgovoru slovenskih poslancev na to tudi po našem prepričanju jako opravičeno vprašanje, odpreti. naš veliki narod, spoštujte tudi vsakega, bodi si kakegavelika pomoč starsem, ktere jeznala tolažiti v vseh težavah, goder naroda, kteri spoštuje nas in naš narod. Predragi bratibila je lepo zrcalo deklicam, urna pri delu dorua in na slovenski, ne zanašajte se na to, da bi kdo ' drugi za naspolju, dobro zvedena v vseh ženskih poslih, brala je rada skrbel, če si sami ne bomo pomagali, drugi nam gotovo neslovcnske kniige in časnike, in kar ie bilo naj više valjave, so naj bolj bo; brez truda in skrbi se naiu ne bo cič obrnolo na bolje ne pri premoženju ne pri pravicah. Če, dragi kmet, v kakem mestu ali trgu imaš kaj opra- viti, in'si primoran se malo v dalje, ko ti je ravno potrebno, krčmi okrepčati, ne ostani posebno ne poslušaj publih škricev, kteri se ravno v krčmah radi s knieti pogovarjajo in pri kozarčeku dobrega slovenskega vina radi svojo visoko nemško kulturo bvalijo, da bi te k svoji stranki pridobili in te tvojemu narodu izneverili. Če ti kteri takib ponuja kozarček vina, ne pij ga, kajti je strup, ki ti bode prej ali slej gotovo škodil. Ne ostajaj dolgo v krčmi posebno ne z zapeljivimi tovarši, kajti se človek ničemur lože ne privadi kot pijančevanju. — Marsikteri bogat in pošten kmet, je že po pijančevanju zapravil premoženje in poštenje in prepal v lužo, iz ktere ga je le smrt izvlekla. Nočem vendar o tem dalje govoriti, temoč še rajši pndenem nekoliko vrstic o sado-in vinoreji Kdor si boče lepo sadovno drevje izrediti ga mora dobro gojiti,^oskrbovati in varovati. Če hočeš, da ti drevce raste urno inlepo mn moraš vse nepotrebne brsti varno in marljivo odstraniti, da dobi drevce lepo in gladko šteblo, vsako nilado drevce pa moraš s količem podpirati, da ti izraste prav ravno iu ga ne potere veter. Zlabtni orebi se že morajo mescajanuarja ali februarja, lepi in dobro dozorjeni izbrati in v lonce ali lnale sode, kteri so z dobro vrtno prstjo napoljeni, posaditi, v sobi ali v topli kleti na solčnem mestu cimiti in v pomladi dobro izcimljeni na vrt za plot v dobrp zemljo zasaditi in sicer v toplem in deževnem vremenu; Če po tem zlo subo vrerae nastopi, se morajo marljivo z gnojnico zalivati, to se vendar ne sme stonti v vročem rajo postranske času, temoč zgoda zjutra. Rastočim se movejice varno in tnarljivu otrgavati in sicer tako "dolgo, doklcr ne izrastejo seženj (Klafter) visoki; šele tedaj se njim pustijo postranske vejice, da orebi pridobijo lepe košate vrbe. Ko izrastejo viši od sežnja, se morajo spet presaditi na ono mesto, kder jib bočeš inieti. Trsje se cepi rnesca maja in sieer na sledeči način : Stari nič vreden trs moraš celo pri zemlji odžagati, in žlahtne rozge, ktere imeti hočeš, na-nj celo po uavadnem Dačinu vcepiti; za tim ga moraš, kakor pri grobanju odkopati t jamo položiti in stari trs z vcepljeno rozgo vred z dobro vrtno prstjo zasipati, rozgo vendar tako okrenoti, da mladika malo iz zemlje moli. Kakor sem že v 8. listu ,,Slov. Gospodarja" priporočal, se mora v zdajnem času pšenica in drugo žito snašili, kajti kesnej, v škednju (na gumnu) ali v mlinu se ne da več tako dobro izsnažiti, kakor zdaj na njivi, zatoraj, ljubi kraetje, bodimo marljivi, ker brez marljivosti in prizadeve ni nič. — Popravek: V 8. listu ,,Sloven. Gospodarja" je bilo rečeno, da se mora med pšenico in žito sploh nekoliko petroleja vliti, da potem rnolji v njega ne dojdejo, o tem naj velja to; da se mora samo vevnica (šafla) malo s petrolejem pomočiti in s to žito premetati. Od sv. Benedikta v Slov. L. St. mliiiar in posestnik. goricah. Č —•. Ljubi ,,SIo- imela je res dobro milostivno srce, kar občutili siromaki in delavci. Poštena in pobožna je zapu- stila svet z mirnim in čistim srcem. Bog jej daj večni mir. — Iz Maribora. q V nedeljo 23. t. m. ima čitavnica izliod v Jarenino. Upamo, da se bode sošlo prav mnogo rodoljubov. , . „ , „ . . ,. ,-,..., , . ¦- . venski Gospodar« ki tudi rad poducnjes slovenske rnatere m dekl.ce lepa ti bodi hvala! Prosim te le pnnesi veckrat ka, novega in poducivnega posebno za nase mile dekbce, da posebno za naše mile deklice, enkrat zveste žene, kar je našemu na- Ce ravno z mirno vestjo lebko trdim, da so naše ženske hvale vrcdne, potrebni so jim vendar še!v mnogib stvarih navki. Vsem je dovolj znano, da so vse dobre lastnosti pri ženski malo vredne če jedna menka, t. j. ln bodo douiorodne in rodu zlo potrebno. dobro milostivno srce. Lepa, učena in bogata deklica ne bo nikdar osrečila svojega moža če nima dabrega srca. Prosim te Ijubi ^SIovenski Gospodar" — prinašaj nam zatoraj v tem oziru potrebne nauke za ženske sploh. Zdaj pa še mi nadalje dovoli nialo prostorčeka, da otneniru žalosten spomin neke dobrosrčne slovenske deklice. V sredo 8. rnaja je bil lep ali vendar žalosten pogreb blage deklice Marije Markovič - eve pri sv. Trojici v slov. goricab. Spremljalo je obžalovano 60 belo oblečenih deklic, vi3a jena rodovina in velika množina dnigib ljudi k večnemu pokoju. Slovesen in lep ogovor gosp. P. B. je vsc nasoče tako ganil, do jim bode zmirom v spoiuinu ostal. Bila pa je tudi res nada in sž