NOVO MESTO
St. 8 (2428), leto XLVII • Novo mesto, četrtek, 22. februarja 1996 • Cena: 180 tolarjev
Krivda v zastareli tehnologiji, neustreznih prostorih in dvigu cen surovin - Pri vsaki od 150.000 odej, kolikor jih naredi na leto, ima tovarna po eno marko izgube
<rtKla96
od 29. 2. do 2. 3. 1996
v Športni dvorani Marof, v Novem mestu
Najboljši svetujejo in usmerjajo vaš nakup.
mm mmmm
Stečaj v kočevski Tekstilani
RAZSTAVA O PETRU KOZLERJU - Razstavo "Peter Kozler in prvi zemljevid slovenskega ozemlja "je odprl predsednik države Milan Kučan. To je pr\’a celovita predstavitev družine Kozler in s tem Petra Kozlerja, ki je avtor prvega zemljevida slovenskih dežel. (Foto: M. L.-S.)
Krkina zdravila v Ukrajini
Visok ukrajinski gost v Krki - Lani prodali za 6,5 milijona dolarjev zdravil - TVg s 56 milijoni prebivalcev
Ukrajinski gost vkrki - Ju-
dja Spiženka je sprejel tudi generalni direktor Krke Miloš Kovačič. (Foto: M. Klinc)
NOVO MESTO - Prejšnji četrtek je novomeško Krko obiskal Jurij Spiženko, predsednik komisije za preskrbo z zdravili v Ukrajini ter poslanec v ukrajinskem parlamentu. Ukrajinski gost se je
Prostor uničiš le enkrat
Energetika je nedvomno področje, s katerim se mora ubadati država, vendar lokalne skupnosti nikakor ne morejo stati ob strani, še posebej ne, če so tako zelo vpletene v energetske projekte, kot je regija Posavje. Ta je že zdaj energetski bazen z jedfsko elektrarno, ki bo očitno obratovala še v naslednjem tisočletju, zato kliče po obnovi in po rešitvi trajnega odlaganja jedrskih odpadkov; s H E Vrhovo, kije le prva v še nedograjenem nizu hidroelektrarn na spodnjem toku Save; s plinsko elektrarno v Brestanici, ki z novimi naložbami pridobiva pomen, in z Rudnikom rjavega premoga na Senovem, ki ga je dtiava začela zapirati, čeprav zaenkrat bolj kaže, da bosta odpiranje novih delovnih mest in uspešno prezaposlovanje za zdaj le utopija.
Že samo z naštetim ima Posavje dovolj težav, a na vidiku so še nove. Pri tem regiji ne pomaga dosti občasna zagnanost nekaterih strank, kar dokazuje med drugim tudi usoda Sklada za dekomisijo NEK. Lepo je bilo slišati, ko je državni zbor sprejel zakon 'o njem, toda precej slabše zveni uredba pristojnega ministrstva, ki ne zagotavlja, da bi se denar za razgradnjo v resnici že zbiral. Regija tudi težko pričakuje odločitev o koncesiji za gradnjo verige IIE na Savi, čeprav se državi pri tem ne »tudi. Ker je razpolaganje s prostorom ena osnovnih pravic lokalnih skupnosti, Posavci nikakor ne smejo dovoliti pripravljalcem prostorske dokumentacije, da bi jili preprosto preždi.
pogovarjal z namestnikom generalnega direktorja Jožetom Colaričem, sprejel pa ga je tudi direktor Miloš Kovačič.
Lani je Krka prodala v Ukrajini za 6,5 milijona svojih izdelkov, največ zdravil in zelenih zdravil, kar je 65 odst. slovenskega izvoza zdravil v to državo. Krka ima v glavnem mestu Ukrajine Kijevu predstavništvo, ki ga vodi Slovenec, v njem pa je zaposlenih 7 ljudi. Kot rečeno, prodaja Krka v Ukrajini pretežno zdravila, želi pa na ta velik trg s 56 milijoni prebivalcev prodreti tudi z veterinarskimi in kozmetičnimi preparati. Za sedaj je kupna moč v tej državi majhna, poraba zdravil na prebivalca je lani znašala le 11 dolarjev. Je pa, kot je poudaril Colarič, ukrajinski trg za Krko zanimiv, ker je velik in se bo v prihodnosti razvijal in je za Slovenijo razmeroma blizu. Krka pa je, je dejal gost, v Ukrajini znana in cenjena. Ukrajince zanimajo višje stopnje gospodarskega sodelovanja in vlaganja tujih partnerjev v ukrajinsko farmacevtsko industrijo. A. B.
PVREME
Do konca tedna bo hladno in pretežno suho
I vreme.
NAGRADO TAKOJ ZAPILI - Člani folklorne skupine Kres pusta sicer nimajo zapisanega v programu dela društva, zato pa se vseeno vsako pustno soboto še kako potrudijo in namaškarani odidejo na lov za nagrado in po veselje. Letos so se našemili v baročne dame in gospode. V restavraciji Tango na Otočcu je glavni vitez Zdravko Franko, ki ga Dolenjci bolj poznajo kot cigana Brajdimira, krstil veliko vitezov dobre volje. Na koncu so jim prisodili drugo nagrado, s katero pa niso bili povsem zadovoljni. (Foto: J. Pavlin)
“MATIČEK SE ŽENI” V METLIKI
METLIKA - Ob 200. obletnici smrti A.T. Linharta vabi tukajšnja Ljudska knjižnica v kulturni dom na ogled gledališke komedije “Ta veseli dan ali Matiček se ženi” gledališča Tateater iz Preddvora, in sicer v soboto, 24. februarja, ob 19. uri.
ELEKTRO STROKA SE ZDRUŽUJE
BREŽICE - Pred tednom so podjetniki elektro stroke v brežiški občini ustanovili svojo sekcijo. Udeleženci ustanovnega sestanka so prepričani, daje povezovanje v tako sekcijo nujno, zato bodo z delom začeli kar takoj. Tako se bodo ponovno sestali že 29. februarja, ko bodo izvolili vodstvo sekcije in pripravili program dela.
LOPATIČEVA NA DUNAJU
BREŽICE - V nedeljo, 11. februarja, so kot gostje na avstrijskem dvoranskem državnem prvenstvu v mnogoboju nastopile tudi atletinje brežiškega FIT-a. Vladka Lopatic je s 4017 točkami zmagala, med mladinkami je bila Sandra Planinc s 3203 tretja, Barbara Gramc pa s 13 točkami manj četrta. Vladka je s tem izidom že drugič izpolnila normo za nastop na evropskem prvenstvu, zaradi dveh prestopov v skoku v daljino in slabšega teka na 800 pa ni popravila svojega državnega rekorda, ki mu je bila tudi tokrat precej blizu.
tkalnih strojev, ki bi po zmogljivosti nadomestili vseh dosedanjih 50 strojev, tako da bi lahko letno izdelali dosedanjih 700 tisoč odej in pregrinjal. Poskus posodobitve pa jim je propadel, ker novejših strojev ni mogoče postaviti v sedanje dotrajane in nefunkcionalne prostore podjetja.
M. LESKOVŠEK-SVETE
ZDAJ SAMO ŠE TRI TISOČ SODOV
KRŠKO - V prvem letošnjem mesecu je krška jedrska elektrarna delovala s 100-odstotno razpoložljivostjo in izkoriščenostjo, s čimer je precej presegla lanskoletno povprečje - 87-odstotno razpoložljivost in 84-odst. izkoriščenost. V januarju elektrarna ni segrevala Save bolj, kot je dovoljeno. Prav tako v njenih tekočinskih in plinskih izpustih ni bilo prevelike vsebnosti radioaktivnosti. V preteklem mesecu je iz Krškega šlo v omrežje 464 tisoč megavatnih ur električne energije, v celem lanskem letu pa 4,6 milijona MWh. V zadnjih dveh letih so v Krškem stiskali nizko- in srednjeradioak-tivne odpadke v nove 864-litrske sode. Več kot 9 tisoč starih 210-li-trskih sodov so tako stisnili v 1753 novih sodov, tako da se s preostalimi 1384 starimi sodi zdaj v skladišču NSRAO skupno nahaja samo še 3137 sodov.
trgovina talnih oblog
PCP PUREBER!
Razstava o Petru Kozlerju in našem prvem zemljevidu
V Kočevju jo je odprl predsednik RS Milan Kučan
KOČEVJE - V muzeju v Kočevju so minuli četrtek zvečer odprli razstavo “Peter Kozler in prvi zemljevid slovenskega ozemlja”. V svečanem vzdušju s pridihom romantike, ki jih je v spomin na čase, v katerih je živel Peter Kozler, pričaral godalni kvartet Rožmarin iz Ljubljane, je razstavo odprl predsednik države Milan Kučan.
Y nagovoru v veliki dvorani Šeškovega doma je Kučan dejal, da razstava govori o intenzivnosti duhovnega življenja tudi drugod po Sloveniji, ne le v prestolnici. Poudaril je, da se z razstavo tako Kočevje kot celotna Slovenija s sicer veliko zamudo oddol-žuje družini Kozler, kot tudi samemu Petru Kozlerju, ki je sredi 19. stoletja odločno sooblikoval slovensko indenti-teto. “S to razstavo se je predstavil zamolčani del naše preteklosti,” je dejal Kučan. Peter Kozler, pravnik, geograf in politik, ki je bil po rodu sicer Nemec (rojen v vasici Koče na Kočevskem), vendar pa po srcu Slovenec. Kot politik je zagovarjal javno rabo slovenščine in bil med ustanovitelji gibanja za zedinjeno Slovenijo, kot geograf pa je z izdelavo in izdajo prvega zemljevida slovenskih dežel dal Slovencem neprecenljivo darilo. “Pomen Kozlerjevega Zemljevida slovenskih dežel je bil za tedanji čas in politične razmere v državi edinstveno znanstveno in narod-noprebudno delo, saj predstavlja prvi kartografski prikaz slovenskega etničnega ozemlja s slovenskimi geografskimi imeni,” je zapisano v bogatem dvojezičnem razstavnem katalogu, ki gaje izdal kočevski muzej. Razstava bo v Kočevju na ogled do 15. maja, nakar se bo preselila v ljubljanske Križanke.
M. LESKOVŠEK-SVETE
DRŽAVA ŠE VEDNO DOLŽNICA
METLIKA - Metliške svetnike je ob sprejemanju odloka o spremembi in dopoini-tivi odloka o določitvi povprečne gradbene cene stanovanj, vrednosti zemljišč in povprečnih stroških komunalnega u rej naj a zemljišč na območju občine zanimalo, ali je država že pokrila vse te stroške potem, ko je v Metliki zgradilavmednarodni mejni prehod. Županje povedal, da ne le da ni pokrila teh stroškov, plačala ni niti spremembe namembnosti zemljišča niti škode, ki je pri grad-nji mejnega prehoda nastala na pridelkih. Zato je občinski svet naročil županu, da od države izterja plačilo teh obveznosti. Hkrati so predlagali pritisk na ministrstva, da bosta vs^j dvakrat na teden na mejnem prehodu v Metliki zopet fitosanitarna in veterinarska inšpekcija, suj morajo, odkar sta bili ukinjeni, voziti Belokranjci živila in živali na pregled na Obrežje.
DOLENJSKI LIST § DOLENJSKI LIST I DOLENJS DOLENJS’ DOLENJSKI DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST S DOLENJSKI LIST
Sv
KOČEVJE - Te dni seje po sklepu ljubljanskega stečajega sodišča začel v kočevski Tekstilani stečajni postopek. Stečaj je predlagala Tek-stilana, saj so v podjetju ocenili, da se bo njihov dolg samo še povečeval.
Za Tekstilano in njenih 206 delavcev je to že drugi stečaj. Prvi iz začetka 90-ih let se je končal z občutnim zmanjšanjem števila zaposlenih in prisilno poravnavo. Zaradi poravnave niso mogli vla-
STRELIV
DISKOTEKI
GRADAC - A. M. iz Semiča je osumljen kaznivega dejanja hude telesne poškodbe. 18. februarja se je namreč v diskoteki Rocky v Gradcu . sprl z M. B. iz Gradca, ki je osumljenca izzival k pretepu, a A. M. je medtem izza pasu potegnil pištolo in nameril v M. B., ki seje takoj umaknil. Osumljenec je odšel s pištolo v roki na plesišče, tedaj pa je od zadaj skočil na osumljenca oškodovanec D. S. iz Otoka, ki je želel preprečiti streljale. Med padanjem je osumljenec sprožil sprožilec pištole in večkrat ustrelil, pri tem pa dvakrat zadel D. S. v roko.
gati v posodobitev proizvodnje, ki pa bi bila nujno potrebna, saj razen naložbe, vredne 250 tisoč mark, ki so jo uresničili v predilnici, v tehnološko posodobitev v Tekstilani niso vlagali skoraj nič že več kot dve desetletji.
Kljub temu da so po zaključku stečajnega postopka v tkalnici nadaljevali delo na že precej zastarelih st ojih, starih več kot 20 in celo 30 let, je bilo njihovo tekoče poslovanje v letu 1993 in v začetku leta 1994 pozitivno. Težave pa so se pričele proti koncu leta 1994, predvsem zaradi 5-odst. dviga cen njihovemu osnovnemu materialu akrilu. Lansko poslovno leto so tako zaključili že z okoli 80 milijoni tolarjev izgube, pri čemer imajo za približno 130 milijonov tolarjev dolgov bankam in dobaviteljem, medtem ko imajo terjatev le za približno 50 milijonov.
Možnost za rešitev njihovega največjega problema, izredne tehnološke zaostalosti, se jim je ponudila v začetku novembra lani. Z njihovim največjim kupcem iz Nemčije, ki kupi kar 65 odstotkov celotne proizvodnje, so se dogovorili, da bi jim odprodal 15 novejših
Rent-a-limo
LINCOLN T0INNCAR [dolžina 9m)
Rent - a - car
UGODNI NAJEMI OSEBNIH AUT0M0BI10V IN K0MBIN0RDNIH U0III
liiloriiiacne in naročila
LANG C0MERCE d.0.0.
WIC Duuaiska 156 II
Tel.atax: 061/16 88 33

avtoservis - prodaja vozil ■ avtodeli
AVTODELI, Novo mesto Kandijska 27 Tei. (068) 322-366
Danes v DOLENJSKEM LISTU
stran 3:
•	Družbene dejavnosti ali grozljivka v nadaljevanjih
stran 6:
•	Z4 proti predmetu verstva in etika
stran 7:
•	Gradnja doma - občinska sramota
stran 8:
•	Kakšen bavbav je vstop v Evropo?
stran 15:
•	Mož, ki je dokazal, da se splača
stran 20:
•	Nov podlistek: Tropski gozdovi Malezije
Kako z občinskimi prazniki?
kar je
pri miru, tudi tam ne, kjer so občine ostale ozemeljsko skoraj nedotaknjene. Postalo je vprašljivo, ali še praznovati ob datu-
mi niso ustalili kot dan, ko se paj bi česa spominjali, ampak bolj
kot dan, ko je treba poudariti, kaj dejansko nekaj pomeni v lokalnem merilu. Na to pa ponavadi kažejo podeljena občinska priznanja za kulturne in gospodarske dosežke. Ta dan naj bi
naredili nekakšno bilanco, ki naj bi pokazala zadovoljstvo nad doseženim in dala spodbudo za naprej. Take praznike pa občinska politika potrebuje, ne glede na to, kakšen predznak ima. Tudi krajani jih potrebujemo - za podporo naši lokalni samozavesti in za krepitev občutka lokalne pripadnosti v času, ko se marsikaj okoli nas centralizira.
JANEZ STOPAR, upokojenec iz Metrike: “V naši občini že nekaj let ne praznujemo občinskega praznika. Bilo pa bi prav, da bi ga praznovali, in zadnje čase je slišati pobude, da bi se le odločili za najprimernejši dan. Po mojem mnenju bi bil najboljši 4. maj, torej florjanovo, saj je Florjan zavetnik gasilcev, v Metliki pa je bilo ustanovljeno prvo gasilsko društvo v Sloveniji.”
ANTON BUTAR, delavec iz Kašče pri Semiču: “Nova semiška občina še nima občinskega praznika, predlogov zanj pa je kar veliko. Skoraj vsaka stranka ponuja svojega. Tlidi sam sem že razmišljal o tem. Zdi se mi prav, da praznujemo, menim pa, da bi bilo najbolje izbrati praznik, ki ga bo sprejelo največ ljudi. Upam, da se bomo Semičani odločili za občinski praznik še letos."
ANDREJ BOŽIČ, vodja oddelka za upravne notranje zadeve v upravni enoti Krško, iz Kostanjevice: “Prav je, da ima občina občinski praznik, saj je to identiteta z zgodovino in spomin nanjo. Praznik krške občine je spomin na mobilizacijo izgnancev, saj so bili prav ti kraji močno izseljeni. Menim, da zaradi političnih sprememb praznikov ne bi smeli spreminjati.”
JOŽE VENCELJ, podjetnik, podpredsednik OO SDSS Trebnje: “Občinski praznik je stvar občanov in zato ne bi bilo prav, da bi ljudi posiljevali s prazniki, ki jih ne sprejemajo. Tilko stališče sem zavzemal že lani, ko sem v občinskem svetu predlagal, naj se zaradi neusklajenosti strank ob v statutu predvideni spremembi praznika praznujejo spominski dnevi. Čas bo pa pokazal svoje.”
TOMAŽ GLAVAN, prodajalec v železnini trgovskega podjetja Ihbor v Ivančni Gorici: “Ne vem, če so naši svetniki že odločali o tem, kdaj naj bi bil občinski praznik naše nove občine. Menim pa, da bi bilo vsekakor prav, ko bi občinski praznik imeli, toda ne v spomin na kašne medvojne dogodke. Raje naj bi pobrskali kaj iz naše bogate kulturne dediščine, npr. Jurčiča ali Stične.”
MARTIN LAPUH, sadjar iz Artič: “Zdi se mi prav, da ima vsaka občina svoj praznik, saj obstajajo navsezadnje tudi krajevni prazniki, pa ni zato nič narobe. Tltdi datum brežiškega praznika v spomin na brežiško četo je kar dobro izbran. Praznovanja morajo biti, in kar škoda je, da se je v zadnjih letih nanje kar malo pozabilo. Včasih je bilo več prireditev, tudi več nastopov.”
MARKO POLENŠEK, arhivist iz Novega mesta: “Občinski praznik bi moral biti premakljiv, določati pa bi ga morala stranka, ki ima večino v občinskem svetu. Od strankarske pripadnosti bi moralo biti tudi odvisno, ali bo praznik zapovedan. Ne vem, zakaj bi morali izbirati ravno dogodke iz preteklosti. Biti bi morali tako uspešni, da bi se spominjali tudi sedanjosti in sc obračali k prihodnosti.”
META KAMŠEK, ravnateljica gimnazije v Kočevju: “Novi statut občine Kočevje praznika ne opredeljuje. Določilo se ga bo z odlokom potem, ko se bomo svetniki o tem dogovorili. Osebno se mi sedanji praznik v začetku oktobra ne zdi sporen. Menim, da občina mora imeti svoj praznik in da bi bilo dobro ponovno oživiti akcije za podeljevanje občinskih priznanj.”
DARJA ČIČEK, trgovka iz Ribnice: “Občina naj bi imela svoj praznik. V Ribnici so ga spremenili, vendar menim, bi bilo bolje, če bi ostal 26, marec. Ljudje so vedeli, kdaj je občinski praznik in zakaj, sedaj pa to ve le malokdo. Morda bi bilo drugače, če bi tisti, ki so se odločili za spremembo praznika, ljudem povedali, zakaj so se tako odločili in če je bilo to zares potrebno.”
Lojze Peterle Država se je skrila za hrbti občin
je napovedal	°
na volitvah zmago
Gost SKD Črnomelj
Črnomaljci proslavili občinski praznik predvsem z otvoritvami - Slavnostni govornik Andrej Kavšek o novi vlogi občin - Občinska priznanja, pohvala in graja
ČRNOMELJ - Kot je bilo na petkovem občnem zboru občinskega odbora SKD Črnomelj slišati iz ust njegovega predsednika Vlada Starešiniča, je SKD uspelo, da je od zadnjih volitev v Belo krajino prišlo nekaj milijonov DEM za naložbe. Dejal je, da jim politični nasprotniki to očitajo kot poceni samohvalo, za njih pa je to velik uspeh. Sicer pa je bilo v razpravi slišati tudi, da žal še vedno ni učinkovitega sodelovanja med županom Andrejem Fabjanom in podžupanom Vladom Starešiničem oz. da župan ne pokaže pripravljenosti za sodelovanje s podžupanom.
Predsednik SKD Lojze Peterle, ki je bil po občnem zboru gost javne tribune z naslovom “Slovenija v letu 1996”, je za letošnje leto napovedal številne gospodarske težave. Sicer pa je dejal, da ima SKD, katere članstvo se močno povečuje, na volitvah v državni zbor vse možnosti za zmago. Po njegovem mnenju se lahko zgodi, da bi njihova stranka, SLS in SDSS formirale novo vlado, vendar bi se morali dogovoriti, kakšno politiko bodo vodili. “V SKD hočemo, da je naša stranka močna, smo pa odprti za koalicijo s tistimi, ki so za dogovor,” je dejal Peterle. Prepričan pa je, da bodo v prihodnjem parlamentu zagotovo SKD, SLS, SDSS, močno zmanjšana LDS pa ZLSD, ki ne more napredovati ali pa zgolj na račun LDS, medtem ko Zeleni, Demokratska stranka in SNS po njegovem ne bodo zbrali niti 4 odst. glasov.
M. B.-J.
ČRNOMELJ - 19. februar, praznik občine Črnomelj, ki ga praznujejo v spomin na 1. zasedanje SNOS, so Črnomaljci proslavili s številnimi prireditvami. Na osrednji proslavi, ki je bila v tukajšnjem kulturnem domu na predvečer praznika, je govoril predsednik občinskega sveta Andrej Kavšek, ki je podelil tudi občinska priznanja, nastopil pa je Akademski pevski zbor Tone Tomšič pod vodstvom dirigenta Stojana Kureta.
nekaj otvoritev. V Adlešičih, Vinici in Dragatušu so odprli nove poslovne prostore pošte, na rudniku Kanižarica carinsko izposta-
vo carinarnice Ljubljana, v poslovnem centru v Črnomlju pa nove
Slavnostni govornik je spomnil na spremenjeno vlogo občin v novi lokalni samoupravi, ki je občani v glavnem ne poznajo. Zato presojajo stvari na osnovi delovanja prejšnjih občin ter jih obtožujejo za marsikaj, za kar je v resnici kriva država ali njene upravne enote. Na račun nevednosti ljudi se je tako država skrila pred kritikami javnosti za hrbti občin. Bistveno vpliva na spremembo vloge sedanjih občin tudi privatizacija in zasebna lastnina ter zakonodaja, ki
RITMO LOCO V DISKOTEKI
OTOČEC - V petek ponoči bodo v Diskoteki Otočec latinskoameriško glasbo predstavili člani popularne skupine Ritmo loco.
177Z.A PRAZNUJE
V tem letu trgovina TIKA iz Trebnjega praznuje 5-letnico delovanja. To je veliko in malo hkrati. Veliko ljudi jo obiskuje od blizu in daleč. Rrodaja se povečuje takorekoč iz meseca v mesec.
V	tem času ima vse pripravljeno za pomlad: semena, semenski krompir, sadike vseh vrst itd.
Na programu bele tehnike je po starih cenah na voljo še veliko aparatov.
Vsak mesec pa je tudi akcija za tri ali štiri artikle.
V	lanskem letu so organizirali nagradno akcijo za svoje kupce in podelili 105 lepih nagrad, od motorja do pralnega stroja.
Tudi v letošnjem letu, v letu praznovanja, organizirajo nagradno akcijo za zveste kupce. Nagrade v tem letu pa bodo še bogatejše.
Obiščite jih in se prepričajte.
TIKA — srečno v drugo petletje!
$ SUZUKI
PRODAJA • SERVIS • REZERVNI DELI AVTOSERVIS MURN
Resslova 4, Novo mesto ® 068/24-791
* Najugodnejši krediti že od TOM + 6% * Leasing
POSEBNA PONUDBA
SWIFT BALENO SAMURAI LX VITARA LX VITARA 5
že za 14.990 DEM že za 18.990 DEM 22.990 DEM 31.490 DEM 36.700 DEM

MARUTIM
Pooblaščen servis in prodaja rezervnih delov
nje ali naložbe. V občini je bilo samo v tednu pred praznikom kar
poslovne prostore Republiške uprave za javne prihodke.
M. B.-J.
* Predsednik občinskega sveta je na slovesnosti podelil tudi plaketi občine Črnomelj. Najvišji občinski priznanji sta prejela uspešeni mladi kmet iz Gribelj Anton Filak ter generalni direktor Emone Merkurja iz Ljubljane mag. Franc Rutar, ki pomaga pri širitvi trgovske mreže in ponudbe v črnomaljski občini. Ekološko pohvalo “Brezo” si je prislužilo turistično društvo Sinji Vrh, ki mu je v pičlih treh letih uspelo urediti okolje bolj kot marsikomu v nekaj desetletjih. Ekološko grajo “Kopino” pa sije zlasti za neurejenost okolice adlešiškega pokopalšča prislužila krajevna skupnost Adle-šiči.
NA RUDNIKU NOVO ŽIVLJENJE - Direktor rudnika Kanižarica v zapiranju Silvo Grdešič je ob črnomaljskem občinskem prazniku šefu carinske izpostave Metlika Igorju Makovcu izročil ključ črnomaljske carinske izpostave. Pisarne zanjo so namreč uredili v prostorih rudnika, kjer naj bi, ko bodo začeli rudnik zapirati, razvijali še druge gospodarske dejavnosti. Več na 4. strani. (Foto: M. B.-J.)
ščiti tovrstno lastnino in lastnike. Tako lahko lokalna skupnost zgolj zagotavlja pogoje in daje podporo razvoju ter nudi pomoč, če je za to zaprošena, ne more pa vplivati na poslovanje.
Kavšek je zatrdil, da so ustavili pot navzdol, pa naj gre za poslovanje v gospodarstvu, zaposjgva-
MILAN KUČAN NA SEJMU MODE - Na Gospodarskem razstavišču je' prejšnji teden potekal 43. modni in 11. sejem strojne opreme za tekstilno industrijo Kontri. V sredo, prvi dan sejma, sije prireditvi ogledal tudi predsednik države Milan kučan. Med 166 razstavljalci iz petnajstih držav jih je bilo 108 iz Slovenije, med njimi tudi vsi vidnejši predstavniki dolenjske tekstilne industrije. Modne revije so večkrat na dan vrstile v hali D Gospodarskega razstavišča, Edina, nova blagovna znamka Gorenjskih oblačil pS je dobila nagrado za najboljšo jesensko zimsko kolekcijo 96. (Foto: Maj-\ da Luzar, EPS)
I NTARA
BORZNOPOSREDNIŠKA HIŠA, D.D.
MNOGI SO PREKO NAS ŽE VNOVČILI SVOJ CERTIFIKAT. TO LAHKO STORITE TUDI VI!
Trgovanje z delnicami Kolinske
•	Prenos lastništva delnic Mercatorja
•	Informacije o privatizacijskih delnicah
•	Upravljanje premoženja strank
INTARA - PRAVA IZBIRA
Tel.:(061) 137-73-73,137-74-74, 137-75-75, 173-44-44
Fax:(061) 173-44-80


M KZ KRKA, z.o.o. Novo mesto PE AGROSERVIS
Knafelčeva 2 Novo mesto
v okviru tradicionalnega sejma, ki bo v nedeljo, 25. 2. 96, objavlja javno licitacijo rabljenih in poškodovanih vozil:
1.	GOLF CL1.3 3V
2.	GOLF JXD 3 V
3.	R Express 1.4 RL
4.	R 4 GTL
5.	R Express 1.9 D
6.	OPEL Corsa 1.4i Swing
1.1991	izkl.c.	945.000,00	SIT
1.1990	izkl.c.	900.000,00	SIT
1.1994	izkl.c.	650.000,00	SIT
1.1991	izkl.c.	120.000,00	SIT
1.1995	izkl.c.	600.000,00	SIT
1.1995	izkl.c.	650.000,00	SIT
7. TOYOTA CARINA E 1.6 XLI 1.1993	izkl.c.	290.000,00	SIT
8.Skoda Favorit	1.1991	izkl.c.	100.000,00SIT
9.	R5FIVE	1.1996	izkl.c.	710.000.00 SIT
10.	MERCEDES BENZ 220E	1.1983	izkl.c.	2.290.000,00 SIT
11.	R 310 vlečno vozilo	1.1986	izkl.c.	1.280.000,00 SIT
12.	R5CAMPUS	1.1993	izkl.c.	350.000,00 SIT
Licitacija bo v nedeljo, 25. 2. 1996, ob 9. uri v prostorih PE Agroservis, Knafelčeva 2, Novo mesto. Ogled vozil v petek, 23. 2.1996 od 8. do 12. ure, ter eno uro pred pričetkom licitacije. 10% vplačila sprejemamo eno uro pred začetkom licitacije. Na izlicitirano vrednost se plača 5% prometni davek.
Mercator - KZ Krka, z.o.o., novo mesto
Novomeška kronika
JUBILEJ - Letošnje leto je jiovomeški župan proglasil za leto jubilejev. To odločitev je podkrepil s seznanom blizu 20jubilejev, ki naj bi jih praznovali. Na jeznamu, ki obsega 700-letnico župnije Šmihel, 600-letnico cerkve v Soteski, 250-letnico novomeške gimnazije, so tudi manj zveneče, kot je na primer 25-letnica radiokluba Žužemberk ali 10-letnica društva Krka iz nemškega Hannovra. Ni pa mesta na tem sezna-ntu našla 50-letnica novomeške knjižnice Mirana Jarca. Bo pa zato ta izjemno pomembna dolenjska kulturna ustanova svoj tihi jubilej pričakala grdo oskubena. Pri sicer počasni sanaciji so izvajalci zelo pohiteli z uničenjem Prelepe plezalke, kije v desetletjih objela in prepletla zunanjščino te znamenite stavbe na Vratih. Ob tleh so ji posekali stebla in le v našem spominu bo ostala prečudovita jesenska veduta tega dela našega mesta.
ČUVARJI - Latinsko vprašanje Kdo bo čuval čuvarje? je še dandanes aktualno na tleh nekdanje rimske naselbine na okljuku Krke. V novomeškem občinskem svetu nadzorni odbor ne deluje, v dveh letih se ni sestal niti enkrat, kaj šele, da bi izvolili predsednika. Nič 1 novega pod soncem, bi rekli La-tinci.
SARAJEVO - Novomeški župan Franci Koncilija je bil v slovenski delegaciji, kije pred kratkim obiskala Sarajevo. V Novem ' niestu so se muzali, češ da je šel v Sarajevo tudi zato, da bi videl,
I kako tam deluje lokalna samouprava, in da se je ob tem počutil j j kot doma. Tam se zagrizeno dajejo Srbi in Muslimani, doma pa krščanski demokrati in liberalci, te bo to še dolgo trajalo, je lahko župan v Sarajevu videl tudi bodočo podobo Novega mesta...
MERCEDES - Generalni direktor Krke Miloš Kovačič, častni občan občine Škocjan, je tamkajšnjemu županu Janezu Povšiču obljubil, da mu bo za županske posle odstopil enega od Krkinih mercedesov. Hudomušneži so takoj pogruntali, da bo moral Kovačič dati zraVen še šoferja, sicer bodo glede na Povšičevo postavo ljudje mislili, da avto upravljajo z daljincem.
e o
i.
h
a i:
Ena gospa je rekla, da je je prav, da bodo obdavčene tudi prostitutke. Če pa bo država poleg izvajalk najstarejše obrti obdavčila še vse druge kurbe, bomo živeli v bogastvu in blagostanju.
OBČNI ZBOR ŠMIHELSKIH GASILCEV
ŠMIHEL - NOVO MESTO -V prostorih gasilskega društva bo v soboto, s pričetkom ob 18. Uri, redni'letni občni zbor. Po poročilu predstavnikov društva. Sprejemu programa in podelitvi priznanj bo za člane društva družabno srečanje. Še prej pa bo potrebno poravnati članarino za letošnje leto, ki znaša
1.000	tolarjev.
iz x
^NOVOMEŠKE
rPORODNlŠNICEJ
MM I Z N A Š IH OR C IM MM Denar bo vstopnica za delo v Bosni
Novomeški župan in direktor Pionirja Standarda v Sarajevu - Dolenjsko gospodarstvo zainteresirano za dela pri obnovi BiH - Celična gradnja hiš predraga
NOVO MESTO - V slovenski delegaciji, kije bila te dni na uradnem obisku v Sarajevu, sta bila tudi novomeški župan Franci Koncilija in direktor Pionirja Standarda Ivan Ilijanič. Kot je povedal Koncilija na novinarski konferenci, pa je njun obisk v Sarajevu povezan tudi z nedavnim obiskom ambasadorja BiH Uglješe Uzelca v Novem mestu. Ta naj bi predsedniku Izetbegoviču osebno poročal o zelo uspešnem reševanju begunske problematike v novomeški občini. Poleg tega imajo Novo mesto oziroma dolenjska podjetja še vedno precej stikov in prijateljskih vezi s partnerji v BiH iz prejšnjih let, ko so veliko sodelovali, in je tam ime Novega mesta in Dolenjske zelo dobro zapisano.
Do začetka obnovitvenih del bo najbrž preteklo precej časa, saj je mir v Bosni, kot je poudaril župan Koncilija, še zelo krhek. “Tam so še vojne razmere, le da brez grmenja topov,” pravi. Konkretnih dogovorov ali poslov seveda na tem enodnevnem obisku Novomešča-na nista sklenila, tega pa tudi niso pričakovali. Pri nadaljnjem sodelovanju, navezovanju stikov in iskanju možnosti za sodelovanje pa naj bi precej pripomogla nekdanja poznanstva in mešana podjetja, kijih nekatere firme že imajo. Pri tem je še najdlje in verjetno v najboljšem položaju Pionir, vendar v Novem mestu ne pričakujejo preveč, ampak pri vsej stvari vlada zadržan optimizem.
Koncilija je v Sarajevu skušal zbuditi zanimanje za ponudbo dolenjskega gospodarstva pri obnovi BiH. Eden najbolj celovitih pro-
jektov je celična gradnja stanovanjskih hiš, v katerem bi sodelovali Pionir, črnomaljski Begrad, trebanjski Trimo, metliška Kolpa, No-voterm in še kdo, na bosanski strani pa Dolenjcem znano in prijateljsko podjetje Sretno Breza. Vendar se vse ustavlja pri denarju. 850 mark za kv. meter je za Bosance občutno predrago, ponudba za prenos tehnologije pa je bila tudi preuranjena, saj ni še nobenih možnosti za normalno delovanje.
“Bosanci pričakujejo, da bodo Slovenci prinesli veliko denarja, vendar tega denarja ni. Morda bo kaj pomagalo ministrstvo za znanost, a le v obliki strokovne pomoči,” pravi Koncilija. Bo pa za obnovo Bosne v kratkem na voljo okoli 6 milijard nemških mark. Samo v Sarajevu bi takoj potrebovali najmanj 3.000 stanovanj, da ne
Desetina še vedno brez vode
Komunala bo letos veliko pozornost posvetila oskrbi s pitno vodo - Na voljo 490 milijonov tolarjev
govorimo o infrastrukturi. Skratka, prej ali slej bo dela dovolj, jasno pa je, da bo več dela dobil tisti, ki bo prinesel več denarja. Zlasti Sarajevo bodo obnavljale velike in bogate državne korporacije in večnacionalne družbe. Novomeško oz. dolenjsko “interesno območje” pri obnovi BiH je Sloveni-
• Pionir Standard resno računa na dela pri obnovi BiH, saj je Pionir tam v prejšnjih letih veliko delal; za večino objektov, ki sojih tam zgradili, imajo še dokumentacijo in navezujejo stike z nekdanjimi sodelavci v Bosni.
ji bližja Krajina s Ključem, Pri-jedorjem in Bihačem, s katerim ima Novo mesto prijateljske od-
n0Se'	A.B.
O ŽIVLJENJU IN TEŽAVAH MLADIH
NOVO MESTO - O življenju, delovanju zakonov življenja in o težavah mladih bo tekla beseda danes ob 14. uri v Gostišču Pavlin na Mačkovcu. Pogovor pripravljajo učenci Srednje kmetijske šole, k sodelovanju pa so povabili Andreja Grabarja iz Radeč, sicer avtorja knjige Človek, ki je doživela že 4 izdaje v Mohorjevi družbi.
'■•SLOVENSKA ZNANSTVENA FUNDACIJA - Prejšnji četrtek sta bila na obisku v novomeški Krki direktor Slovenske znanstvene fundacije dr. Edvard Kobal (levi) in predsednik znanstvenega sveta te fundacije prof. dr. Venčeslav Kaučič. Z vodstvom Krke, ki je soustanoviteljica te fundacije, je tekla beseda o nadaljnjem sodelovanju. Slovenska znanstvena fundacija med drugim skrbi za štipendiranje, pomoč raziskovalcem, pripravo kadrov za znanstvenoraziskovalno delo ipd. (Foto: M. Klinc)
V času od 8. do 15. februarja to v novomeški porodnišnici rodile: Andrejka Paunovič iz Paunovičev - Mitjo, Bernarda Brajer iz Ornuške vasi - Matejo, Djavida Sinanovič iz Črnomlja - Encs, Valerija Kos iz Straže • Petra, Melita Panjan iz Dragovanje vasi - Kristjana, Marta Berkopcc iz Rumanje vasi - Simona, Alenka Kužnik z Uršnih Sel - Leona, Irma Janževec iz Žameškega - Aljaža, Marija Sintič iz Mladja - Darka, Ivanka Kastelic iz Gotne vasi - Luka, Renata Berend iz Stefana -Tjašo, Stanka Dvojmoč iz Lede-če vasi - Žiga, Jožefa Ajdišek iz Žabukovja - Branko, Verica Banič iz Koroške vasi - Luka, Kinka Vrbos iz Želebeja - deklico, Jožica Regina z Vel. Cerovca - dečka in Marija Mlakar z Vinice pri Šmarjeti - deklico.
IZ NOVEGA MESTA: Mojca Klančar z Mestnih njiv 8 Miha, Helena Lukman z Ljub-^jlljanskc ceste 73 - Tima in Slavi-Kozjan i/ Medičeve ulice 10
I ''ko.	Čestitamo!
m
NOVO MESTO - Na območju občin Novo mesto, Šentjernej in Škocjan Komunala gospodari s 600 kilometri vodovoda, katerega povprečna starost je 27 let, a od tega je 150 kilometrov že amortiziranega. Na leto bi namreč morali obnoviti 15 do 20 kilometrov, a zaradi pomanjkanja sredstev uspejo le 7 km.Primanjkuje 10.000 kub. metrov vodohranskih zmogljivosti, desetina prebivalcev pa je še vedno nepreskrbljena s pitno vodo.
V	občini Novo mesto bo imela letos pri raziskovanju vodnih virov prednost Ajdovska planota, Podgrad - Koroška vas in Cerovec - Ig-lenik, predvidena je tudi študija sanacije vodnega vira Jezero. Z gradnjo bodo nadaljevali v Dolenjskih Toplicah, Črešnjicah, Straži, na vodovodu Orehek - Dolž, v Stopičah, na Tolstem Vrhu, v Orešju, Šmarjeti, Hrastju, Starem gradu, Plemberku, Gorenji Mirni Peči, Pangrč grmu, na vodovodu Rok - Mrzlava Dolina, Čemšah, Brezovici, na vodovodu Orehek -Dolž pa odseka Sela in Vrhe. Obnovljena bodo omrežja vodovoda Novo mesto in v mestnih in primestnih naseljih, v Družinski vasi, Šmarjeti, Gabrju, Suhi krajini in sanirano črpališče Prečna.
V	občini Šentjernej bo imela prednost gradnja vodohrana Hrastje in projekt povezovalnega cevovoda in sistem Tolsti Vrh, načrtovana je tudi obnova omrežja na območju občine. Vse sile bodo usmerjene v pridobitev sredstev za izgradnjo čistilne naprave, ki naj bi bila končana v treh do petih letih. Zanjo bi potrebovali 140 milijonov tolarjev. Malo manjšo čistilno napravo bo potrebovala tudi škocjanska občina, v obeh občinah pa bo potekala zamenjava jaškov in obnova kanalizacijskih vodov. V občini Škocjan bodo gradili pove-
zovalni cevovod za Škocjan in obnavljali omrežje, posebna pozornost pa bo posvečena obnovi vodovoda na Bučki, kar bo financirala občina.
V novomeški občini bodo na področju kanalizacije nadaljevali gradnjo čistilne naprave Ločna, oktobra naj bi bila končana čistilna naprava v Straži, v delovnem načrtu je tudi kanalizacija Stopiče in Plemberk ter Smolenja vas in Mali Slatnik.
Komunala ima letos za investicije in investicijsko vzdrževanje vseh področij v občinah Novo mesto, Šentjernej in Škocjan na voljo 490 milijonov lastnega denarja, k temu bodo nekaj prispevale še občine, podjetja, krajevne skupnosti in ministrstvi za ekonomske odnose in razvoj ter za okolje in prostor. Da bi obdržali obstoječo raven, bi potrebovali dobro milijardo tolarjev.
DANES ZBOR ZLSD
NOVO MESTO - V sejni dvorani Zavarovalnice Tilia bo danes ob 17. uri zbor članic in članov Združene liste socialnih demokratov, na katerem bodo obravnavali organizacijska vprašanja stranke, njeno delovanje v volilnem letu, kongresne dokumente in pismo predsednika ZLSD ob izstopu iz vladne koalicije.
“PRILOŽNOSTNI ZDRAVNIK"NA DVORU - Po uspešnem nastopu v Žužemberku bodo učenci dramskega krožka OŠ Žužemberk v soboto, 24. februarja, ob 18. uri zaigrali Molierovo komedijo “Priložnostni zdravnik” tudi na Dvoru. Vstopnine ne bo, veseli pa bodo prostovoljnih prispevkov, ki jih bodo namenili za nakup šolskega računalnika. Na sliki od leve proti desni: Andreja Štravs, Sašo Kovač, Tina Glavič, Tanja Mačerol, Bernarda Pirc, Ksenija Murn in Barbara Mirtič. (Foto: S. Mirtič)
LETNI ZBOR SKD NOVO MESTO
NOVO MESTO - Občinski odbor SKD Novo mesto priredi v nedeljo, 25. februarja, ob petih popoldne v proštijski dvorani na Kapitlju redni letni zbor. Gosta bosta predsednik stranke Lojze Peterle in minister za znanost dr. Andrej Umek.
ZAPRISEGLA ŽE DESETA GENERACIJA VOJAKOV - V bršliinski vojašnici v Novem mestu je bila v petek slovesnost, na kateri so prisegli vojaki 105. inženirske čete GŠSV Svečanosti je poleg predstavnikov mestne občine prisostvovalo precej staršev in sorodnikov mladih vojakov. Zbranim je v imenu generalštaba slovenske vojske spregovoril polkovnik Tomislav Drolc. Mladim vojakom je dal vedeti, da je ta enota med najpomembnejšimi pri obrambi domovine, vendar upajmo, da je v te namene ne bo treba nikoli uporabiti. (Foto: J. Pavlin)
/Družbene dejavnosti ali grozljivka v nadaljevanjih
NO VO MESTO - O zapostavljenosti družbenih dejavnosti v novomeški občini je bilo v zadnjem času toliko povedanega, da bi moralo biti govorjenje o tem že dolgočasno. Pa, žal, ni. Ne gre za povest o jari kači in steklem polžu, ampak za grozljivko v nadaljevanjih. Da pri pri vsej stvari ne gre za opozicijsko drezanje in malenkostno brkljanje ter pretiravanje, govorijo podatki. Na zadnjem posvetu o položaju družbenih dejavnosti v novomeški občini, ki ga je prejšnji petek pripravila novomeška LDS, so o tem zelo
jasno in obtožujoče spregovorili ljudje, ki ta zagatni položaj in odnos neposredno in najbolj boleče občutijo pri svojem vsakdanjem delu: ravnatelji osnovnih šol in ravnateljica vrtca, ljudje, ki delajo v kulturi in športu.
To, da občina denarja, ki ga država po svojih merilih namenja za družbene dejavnosti, v Novem mestu ne posreduje naprej v celoti za te namene, ampak se “izgublja ” v občinskem proračunu, je splošno znano. To dejstvo je bilo in je še predmet stalnih “dvobojev" med opozicijo in pozicijo. Opozicija očita vladajoči koaliciji, da s tem krši norme in zahteve države in da dela družbenim dejavnostim nepopravljivo škodo. In to ne samo zato, ker je za te namene manj denarja, kot ga zanje daje države, in ne samo zato, ker občina k temu državnemu denarju ne prispeva ša sama za nadaljnje razvijanje in bogatenje dela v teh dejavnostih, ampak predvsem zato, ker opozarjajo, da bo država za toliko, kolikor ji v novomeški občini njen denar “ukradejo", v prihodnje zmanjšala svoj prispevek. To pa je umiranje na obroke in na daljši rok pelje v hromitev otroškega varstva, osnovnega šol-
stva, kulture in športa v naši občini, pravi framatično sporočilo s petkovega posveta. “Vse, ki so kakorkoli odgovorni za stanje družbenih dejavnosti v naši občini, občinsko oblast, vladajočo koalicijo, opozicijo, vse izvajalce pozivamo, naj vsak po svojih močeh in zmožnostih pripore, da temu takoj naredimo konec!” je na posvetu pozval občinski svetnik Boris Dular. Pri tistem, kar zagotavlja država, so najbolj pri-
• Vsem v Novem mestu bi moral biti cilj ne za 20 odst. manj sredstev za družbene dejavnosti, kot jih namenja država, ampak še 20 odst. dodatnih domačih sredstev za te dejavnosti. In to bi Novo mesto glede na svojo gospodarsko in drugo moč tudi zmoglo, je izzvenelo na koncu posveta. Seveda, če bi bili na pravih mestih pravi ljudje in če ne bi bile tudi družbene dejavnosti nekakšen bedni turnir, na katerem klativitezi žalostnih postav in izrazitih barv na hrbtih drugih lomijo krepela, ki so jih nakradli v skupnem gozdu.
krajšani otroško varstvo, izobraževanje, nato kultura in šport. Predlani je bilo slabo, lani je bilo slabše, letos bo po glede na osnutek proračuna še slabše.
Kam pravzaprav gre del denarja, ki ga država namenja za novomeške družbene dejavnosti? Tega seveda nihče (oziroma nihče od “neposvečenih") ne ve. Najbrž
za razne občinske investicije, je bilo slišati. To pa je, so večkrat poudarili, nezakonito. A kjer ni tožnika, ni sodnika. Zalo so od pristojnih ministrstev in ustanov že zahtevali, naj opravijo kontrolo namenske porabe sredstev za družbene dejavnosti v novomeški občini.
Odbor za družbene dejavnosti pri občinskem svetu je nemočen, tako rekoč vse njegove predolge v zvezi z osnutkom proračuna so zavrnili, isto velja za odbor za gospodarstvo, kateremu so svetniki zavrnili predlog, da je treba pri porabi proračunskih sredstev upoštevati načelo namenske rabe glede na njihove vire, in tako “požegnali ”poljubno, voluntari-stično rabo teh sredstev.
“Žalostno je, da se moramo mi, delavci v družbenih dejavnostih, postavljati proti občini v bran za tisto, kar bi morala prva spoštovati občina sama, braniti pa država!” je dejal oden od ravnateljev osnovnih šol. Še bolj žalostno pa je, da so pri tem povsem nemočni in neuspešni. “Ž denarjem, ki ga država daje za vrtce ali osnovne šole, delajo v Novem mestu pločnike in škarpe!" se je hudoval drugi. “Mi take občine ne potrebujemo. Naj jo ukinejo, šolam, vrtceifl in drugim porabnikom pa naj država denar nakazuje neposredno!”
ANDREJ BA RT EU
O M IZJE - Z zadnjega posveta o družbenih dejavnostih v novomeški občini.
»T>HHWRWffni 3
MŠŠ I Z M A S I H OBČIN ttHM
O BIO-DINAMICNEM SADJARSTVU
METLIKA - Sadjarsko društvo Bele krajine vabi na predavanje Siegfrieda Baumana iz Nemčije, ki bo predstavil bio-dinamično sadjarstvo. Predavanje bo v petek, 23. februarja, ob 17. uri v sejni sobi občine Metlika. Vabljeni vsi, ki vas ta tema zanima!
LETNI ZBOR IN
PREDAVANJE ZA VINOGRADNIKE
ČRNOMELJ - Podružnica društva vinogradnikov Črnomelj vabi v nedeljo, 25. februarja, ob 9. uri vse člane in ostale vinogradnike na redni letni zbor, ki bo letos v kinodvorani v Črnomlju. Po zboru bo strokovno predavanje o varstvu vinske trte pred boleznimi in škodljivci. Predaval bo inž. Vojko Škrlavaj s Kmetijskega inštituta Slovenija.
IZIDOR REJC V METLIKI
METLIKA - V petek, 23. februarja, bo ob 18. uri v jedilnici tukajšnje vinske kleti letni zbor občinske organizacije SKD Metlika. Gost zbora bo predsednik sveta SKD Izidor Rejc, poslanec in predsednik komisije državnega zbora za spremljanje in nadzor lastninskega preoblikovanja in denacionalizacijo. Vabljeni člani SKD in simpatizerji!
Bo Prilozje pomemben zračni most?
Lojze Peterle izročil belokranjskim letalcem radijsko postajo - Letališče v Prilozju bo v prihodnje lahko imelo pomembno vlogo pri razvoju turizma - Krajša pot do otokov
PRILOZJE PRI METLIKI - Pretekli teden je člane aerokluba Bela krajina obiskal predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle ter jim na letališču v Prilozju izročil sodobno radijsko postajo, kije nujni del letališke opreme. Gost sije ogledal hangar kluba, ki so ga postavili pred poldrugim letom in se pogovarjal z letalci o vzpostavitvi zračnega mostu med edinim belokranjskim letališčem in letališči v Sloveniji in na Hrvaškem.
O NEGI VINA
ČRNOMELJ - Kmetijska svetovalna služba Črnomelj obvešča vinogradnike, da bo v sredo, 28. februarja, ob 19. uri v sejni sobi občine Črnomelj predavanje o negi vina. Predavala bo specialistka za vinarstvo Katarina Merlin.
REZ SADNEGA DREVJA
ČRNOMELJ - Tukajšnja kmetijska svetovalna služba organizira praktični prikaz obrezovanja sadnega drevja, in sicer v ponedeljek, 26. februarja, ob 14. uri v sadovnjaku Martina Puhka na Selih pri Dra-gatušu. Istega dne ob 17. uri pa bo v sejni sobi občine Črnomelj predavanje o sortah in vzgoji sadnega drevja. Prikaz in predavanje bo vodil specialist za sadjarstvo Alojz Mustar iz Kmetijskega zavoda Novo mesto.
PREDSTAVITEV KNJIGE JOŽETA DULARJA “SMEH NA PREPIHU”
METLIKA - Dolenjski list iz Novega mesta in Ljudska knjižnica Metlika vabita na predstavitev in razgovor o novi knjigi Jožeta Dularja “Smeh na prepihu”, ki bo na predvečer avtorjevega 81. rojstnega dne, torej v petek, 23. februarja, ob 19. uri v metliškem hotelu Bela krajina. Ta večer bo knjiga na voljo po znižani ceni.
Letališče v Prilozju, ki je registrirano kot vzletišče, ima osnovno infrastrukturo in dovoljenje za letenje ter ustrezne prostore, čeprav so Belokranjci skupaj s Peterletom ugotovili, da bodo očitno morali postaviti še en hangar, saj je sedanji že popolnoma poln. Lani jim je uspelo izšolati devet pilotov jadralnih ali motornih letal, sicer pa šteje klub 30 članov.Predsednik kluba Jože Matekovič se ni pozabil za pomoč pri delu zahvaliti novomeškim letalcem.
LETNI OBČNI ZBOR SLS METLIKA
METLIKA - Vabimo vse člane in simpatizerje Slovenske ljudske stranke na letni občni zbor, ki bo v nedeljo, 25. febru-aija, ob 9. uri v prostorih Vinske kleti Metlika. Na občnem zboru bodo sodelovali tudi člani republiškega vodstva.
Slovenska ljudska stranka Podružnica Metlika
SPOMIN NA LOJZETA KRAKARJA
SEMIČ - Občina Semič vabi v soboto, 24. februarja, na počastitev 70-letnice rojstva semi-škega rojaka dr. Lojzeta Krakarja. Ob 17. uri bo v semiški muzejski stavbi otvoritev razstave Krakarjevih publikacij in biografskega gradiva, uro pozneje pa v kulturnem domu literarni večer.
PESTRO MED
ZIMSKIMI
POČITNICAMI
PREDAVANJE O REJI TELIC
ČRNOMELJ - V torek, 27. februarja, bo ob 9. uri v sejni sobi občine Črnomelj predavanje o vzreji telic in krmnih mešanicah. Isto predavanje bo še v četrtek, 29. februarja, ob 19. uri v semiški vinoteki Pecel. Predavala bosta specialist za živinorejo Stane Bevc iz Kmetijskega zavoda Novo mesto in Silva Bevc iz Mešal-nice krmil Novo mesto.
PODZEMELJ - Za podzemeljsko in metliško osnovnošolsko mladino bo med zimskimi počitnicami dobro poskrbljeno. OŠ Podzemelj je poskrbela, da bodo otroci lahko pisali pisanice, pletli košare, opletali steklenice, vezli, pletli, igrali badminton in šah. Občinska zveza prijateljev mladine pa organizira v sejni sobi metliške Ljudske knjižnice belokranjsko vezenje, kvačkanje in pletenje, osnove modnega kreiranja, izdelovanje darilnih vrečk in modnih dodatkov, na račun pa bodo prišli tudi mladi filatelisti.
v
Črnomelj dobil carinsko izpostavo
Carinarnica je prva od dejavnosti, ki naj bi se začele razvijati na področju rudnika Kanižarica, v katerem bodo letos prenehali s kopanjem premoga in ga začeli postopno zapirati
KANIŽARICA - Del prostorov rudnika Kanižarica, ki je v zapiranju, so nedavno preuredili in jih dali v najem carinarnici Ljubljana, ki je v soboto tam slovesno odprla črnomaljsko carinsko izpostavo. Poleg okrog 100 kv. metrov pisarn je na voljo še za 2.000 kv. metrov odprtih carinskih skladišč, uredili pa bodo tudi zaprta carinska skladišča.
Kot je dejal Igor Makovec, šef carinske izpostave Metlika, ki mu je direktor rudnika Kanižarica v zapiranju Silvo Grdešič predal ključe novih prostorov, je črnomaljska občina ponudila carinski upravi Republike Slovenije tri lokacije za sedež carinske izpostave. Ker pa se v občini z izborom Carinske uprave niso strinjali, so kot edine ponudili
prostore, ki so jih odprli minuli teden. Ker pa v Beli krajini primanjkuje usposobljenega carinskega kadra, bo carinska izpostava pričela z delom šele okrog 1. maja, v začetku pa bodo v njej trije zaposleni. Sicer pa bo nova carinska izpostava pomembna za belokranjsko gospodarstvo zaradi pospešitve carinskih postopkov.
M. B.-J.
Semiških želja za dva proračuna
Čeprav je v osnutku letošnjega selniškega proračuna že načrtovan primanjkljaj, so imeli svetniki še številne predloge, zlasti za naložbe v šolstvu, ceste, vodovod__
SEMIČ - Semiški občinski svet je prvi od belokranjskih svetov dobil v obravnavo osnutka odlokov o zaključnem računu proračuna občine za leto 1995 in o proračunu občine za letošnje leto. Medtem ko je bilo že v lanskem proračunu za slabih 9 milijonov tolarjev primanjkljaja, ga za letošnje leto v občini načrtujejo za dobrih 11 milijonov tolarjev.
V lanskem letu se je v semiško občinsko blagajno nateklo skoraj 223 milijonov tolarjev, vendar jim ni uspelo poravnati vseh obveznosti. Nekaj denarja je zmanjkalo za plačilo uslug črnomaljski občini, vzdrževanje cest., sanacijo škode zaradi neurja, za izdelavo prostor-sko-ureditvenih pogojev in ureditev igrišča. Eden od svetnikov je menil, daje občina pridobila manj denarja, kot je bilo volilcem obljubljeno pred volitvami. Z občinske uprave pa so pojasnili, da so imeli 135 milijonov tolarjev zagotovljene porabe,
občina pa lahko dodatno pridobi še 20 do 30 odst. od te vsote, ter da so dobili denar na vseh razpisih države, zanj pa so se morali pošteno potruditi.
V letošnji proračun naj bi se nateklo 272 milijonov tolarjev, odhodkov pa naj bi bilo za 11 milijonov tolarjev več. Nadzorni odbor je menil, daje letošnji proračun glede na porabo v lanskem letu preveč optimističen ter predlagal njegovo uravnoteženje. Svetniki pa so imeli še toliko predlogov, kaj vse naj bi letos naredili s proračunskim denarjem,
Slišati pa je bilo, da letališče, kakršno je sedaj, zadostuje za potrebe kluba, da pa bi morali zanimanje zanj pokazati tudi regija in država. Ne nazadnje je prav športno letališče lahko pomembno tako pri razvoju podjetništva kot turizma. Pri slednjem še toliko bolj, ker so v bližini kampi ob Kolpi, gostišča, ribnik. Turistom lahko aeroklub ponudi tudi panoramske polete in jadralno letenje. Sicer pa imajo v klubu v načrtu še dodatno ureditev steze, kontrolnega stolpa, prostora za piknike, za letalce, ki bi ostali več dni, pa naj bi uredili tudi gostinski klubski objekt.
Seveda bodo večino dela opravili s prostovoljnimi akcijami.
Peterle se je strinjal, da bi z letališčem v Prilozju lahko dobro nadgradili belokranjski turizem. Ob tem se je kot pilot, ljubitelj letalskega športa in politik tudi sam ponudil, da lahko računajo na njegovo pomoč. Menil je, da bi vprašanje preletov čez slovensko-hrvaško mejo državi lahko hitro uredili, ker v zraku ni prevelike gneče. Belokranjci so menili, da bi bilo lahko njihovo letališče pomembno tudi kot zračni most med ostalimi slovenskimi športnimi letališči in hrvaškimi otoki. Le obmejne formalnosti bi morali nekoliko poenostaviti, tako da pred odhodom na Hrvaško ne bi bila potrebna pot v Portorož, ampak bi lahko vse potrebno uredili uslužbenci metliškega mednarodnega mejnega prehoda.
M. BEZEK-JAKŠE
ZIMSKI POČITNIŠKI DIRENDAJ
ČRNOMELJ - Tukajšnji Zavod za izobraževanje in kulturo pripravlja zimski počitniški direndaj s plesno ustvarjalnico, ustvarjalnico izdelovanja nakita in pravljično urico. 25. februarja bo ob 16. uri v kulturnem domu predstava Rdeča Kapica lutkovnega gledališča Fru-fru iz Ljubljane, v nedeljo, 3. marca, pa prav tam ob isti uri glasbena prireditev Zeleni škrat Ariel.
RADIJSKA POSTAJA ZA LETALCE - Predsednik SKD Lojze Peterle je na edinem belokranjskem letališču v Prilozju izročil predsedniku aero kluba Bela krajina Jožetu Matekoviču radijsko postajo, ki je nepogrešljiv del opreme na letališčih. To je pomembna pridobitev za klub, saj gre za eno boljših postaj, medtem ko so doslej imeli za povezavo med letali in letališčem le ročno radijsko postajo. (Foto:M. B.-J.)
Boris Sovič, državni sekretar za energetiko, je ob otvoritvi izrazil veselje, da je črnomaljska trma tokrat pripeljala do dobrih rezultatov. A ne zgolj trma, ampak tudi povezava več resorjev na državni ravni pri prestrukturiranju premogovnikov. Prav carinska izpostava naj bi bila zametek nove industrijske cone na področju rudnika, v katerem bodo letos prenehali izkopavati premog. Sovič je dejal, da želijo z novimi dejavnostmi omogočiti perspektivo tako kraju kot zaposlenim v rudniku.
da bi po županovih besedah morali, če bi hoteli uresničiti vse, imeti na voljo še za en proračun denarja. Predsednik občinskega sveta Anton Malenšek pa je bil prepričan, da iz osnutka proračuna ni moč razbrati generalne poti razvoja občine ter čemu naj bi dali prednost. Premalo pozornosti posvečajo projektom, predvsem prostorskoureditvenim pogojem in načrtom, zazidalnim načrtom, projektni dokumentaciji za vodovod in gradnji cest. Po njegovem si Semič zasluži, da bi skozenj peljala tranzitna cesta, saj je to pogoj za razvoj. Menil je tudi, da strategija razvoja občine ni ubrana, zato bodo morali napisati projekte, s katerimi bodo sodelovali na natečajih.
M. B.-J.
O Adlešičih nekoč in danes
Na adlešiški podružnični šoli pripravljajo obsežen projekt ■ Razvejene interesne dejavnosti
TRADICIJA SE NADAIJUJE - Vse krožke na adlešiški podružnici vodi 6 učiteljic. Izjema je le domača obrt, kjer so pri pletenju košar in peharjev ter opletanju steklenic priskočili na pomoč domačini Jože Mušič ter Mirko, Alojz in Ivan Veselič. Pohvalno je, da je zanimanje za tovrstno delo pri otrocih veliko, saj krožek obiskuje kar polovica adlešiških učencev. Na fotografiji: Alojz Veselič daje otrokom napotke o opletanju steklenic. (Foto: M. B.-J.)
ADLEŠIČI - Adlešiško šolo, podružnico črnomaljske osnovne šole Loka, letošnje šolsko leto obiskuje 106 otrok, v mali šoli, ki se je začela te dni, pa jih je okrog 15. Toliko učencev nt bilo v Adlešičih že leta in leta. Tako je šola, kije bila prenovljena oktobra 1993, popolnoma zasedena. Redni pouk imajo celo v učilnici, ki je bila namenjena za računalnico.
V Adlešičih je letos 6 oddelkov prvih štirih razredov. Za 2 oddelka učencev 3. razreda se namreč vozi iz Črnomlja in bi sicer obiskovali šolo v Loki, če ne bi bila tam tako velika prostorska stiska. V Adlešičih pa imajo v vseh razredih skupaj tudi 13 begunskih otrok. “V učilnicah je prostora za 20 do 24 učencev, tako da bi nekaj otrok še lahko sprejeli, vendar se jim lažje posvetimo, če jih je manj. Na srečo imamo ob šoli tudi novo igrišče, medtem ko primernega pokritega prostora za športno vzgojo nimamo. Telovadimo kar v enem od razredov,
ko pa ga zasede mala šola, se učenci lahko razgibavajo le v svojih razredih,” potarna vodja podružnice Tončka Starešinič.
Se pa zato v Adlešičih pohvalijo, da imajo tako razvejene interesne dejavnosti, da ni učenca, ki ne bi bil vključen vsaj v en krožek, nekateri pa so celo v tri. Zlasti so množično vključeni v krožke, ki so povezani z običaji iz njihovih krajev. Tako vezejo belokranjske prtičke, pišejo pisanice, imajo kar dve otroški folklorni skupini, likovni in lutkarski krožek, pevski zbor in domačo obrt. Pripravljajo tudi najobširnejši projekt doslej, s katerim diha cela šola, naslovili pa so ga “Adlešiči od včeraj do danes za jutri”. V njem bodo obdelali pot od lanu do platna in od zrnja do kruha, običaje v Adlešičih, stare kmečke hiše v okolici Adlcšičev, nastanek imen vasi v krajevni skupnosti, hišna imena in domačo obrt. Projekt bodo zaključili uprila.
M. B.-J.
Sprehod po Metliki
[
ZVEZA PRIJATELJEV MLA- 0' DINE pripravlja za zaključek letos- *a njih zimskih počitnic ogled komedi-;
je Klovn, in sicer v soboto, 2. marca E*
v Domu španskih borcev. Predsta-
.... ^
bodo morali odšteti 500 tolarjev,!
vaje namenjena osnovnošolcem iz M Metlike in Podzemlja. Za vstopnico;
stroške prevoza pa bodo poravnali |?c organizatorji. Z otroki se bodo, m
lahko odpeljali v Ljubljano tudi nji- Ve hovi starši in prijatelji. Za Belokranj- ^ ce bo predstava zanimiva tudi zato, n-ker v njej igra Vijoleta Tomič, met- .' liska rojakinja.	t.
TEKSTILNA ŠOLA JE DALA
NATISNITI ZGIBANKO, ki po- na jasnjuje osmošolcem, v katere pro- 2a grame se lahko vpišejo. Dan pa je m zagledal tudi list s podatki o sode- 0p lovanju te edine metliške srednje st, šole na sejmu mode v Ljubljani. V “d metliški Tekstilni šoli upajo, da bodo |0, kmalu pričeli z dozidavo prostorov ^ za praktični pouk. Ministrstvo za srt šolstvo RS je obljubilo denar, a se nc zadeve vlečejo, čeprav je minister st; Gaber že pred časom v Izjavi tedna iz; rekel: “Šola ob meji je pomembnejša oh od kakršne koli kasarne.”	Pr
PREJ ALI SLEJ BO TREBA za-j sv gristi v kislo jabolko glasbene vzgo- tri je v metliški občini. Zadeva je, milo ni rečeno, na psu, saj ni ne pravih glas- le; benih pedagogov ne pravih pro- nj gramov. Vse je velika žalost, ki sej sv kaže v tem, da nipevskih zborov, da 16' ni glasbenikov, ki bi znali kaj več kot: Os pihati v trobento, in še to bolj za silo. ni' Zadeva seveda ni tako enostavna: ve pogovoriti se bo treba o marsičem,! s* predvsem pa bo treba zavzeti pravil-;Sa
na stališča ter jih podpreti z denar-j.
jem, stanovanji, perspektivo ter še S: čim drugim.	' ^
Črnomaljski drobir
DRŽAVA - Na javni tribuni z Lojj st< zetom Peterletom je bilo slišati tudi; *n
pripombo Črnomaljca, češ da si jej
črnomaljska davkarija uredila lepe ?c prostore v novem poslovnem cen- n 1 tru, cesta skozi Črnomelj pa bo k m a- T lu ena sama luknja. Pa je občan do; bil odgovor, da SKD nima nič pri udobnemu postiljanju davkarjev, ki- |c, so državni, in ne občinski. Daje tudi t|j cesta skozi Črnomelj državna, so Cn zamolčali.	sc
LETALIŠČE - Ko seje Lojze Pe- nc terle v spremstvu semiškega in črno- pc maljskega predstavnika SDK pripe- ie, Ijal na športno letališče v Prilozju, je štj bil plato pred hangarjem iz malomarnosti pod snegom. Metličani so pu že vedeli, zakaj ga niso očistili: da se ty| ne bi na tleh videl velik napis “Leta- So lišče Metlika”, saj bi Semičanom in Sp Črnomaljcem precej zrasel krvni tr
pritisk. Jim pa zato Metličani nistj zamolčali, da sta obe občitjj dali za letališče toliko denarja, da ni bilo dovolj niti za barvo, da bi dopisali še tj Črnomelj in Semič .	*•
POVABILO - Črnomaljski pustni župan je bil ob obisku v Semiča na pustno nedeljo naravnan zelo spravljivo, a je Šemičane vseeno podučil, naj se nikar ne lotevajo v« uvoza iz Dominikanske republike ia Ukrajine, saj se jim že prvi uvoz rt posrečil. Del uvoženih deklet je tako odšel v razvito črnomaljsko občino,
Semičane pa je potolažil, da so na obiskih pri “veveričkah” v Črnorn;
uuianin pi ■ »vrvi ivnun » ^	,i'
lju vsaj tako dobrodošli, kot so bil'
Črnomaljci v Semiču.
S
Semiške tropine H [
SAMOPRISPEVEK - Med ne;, ( deljskim gusarskim zasedanjem pred. hotelom Smuk so predstavniki sej miške pustne oblasti od “firbceV ^ pobirali samoprispevek. A so imel1 bi pobiralci samoprispevka očitno kal precej dela s prigovarjanjem in pre' govarjanjem morebitnih darovalci naj sežejo v žep, saj jim v poldrugi rt1 ni uspelo priti do vseh obiskovalce* prireditve. Že s pobiranjem push j? nega samoprispevka so težave, kake jih ne bi bilo, ko gre za pravega...
DF.LHVENABILANCA-Semiši«* p, črnomaljska občina se še nista spod zumeh, kako bi razdelili skupno pretih k ženje. Ježe tako, da se tistemu, ki moJ l dati, dozdeva, da od njega zahtev0) rc preveč, tistemu, ki bi moral dobiti, pa, * Pj mu dajejo premalo. Semiški gusarji po* J problem delitve med občinama rešiK J enem dnevu, z njo pa bi bili Črno/naK j1 zagotovo zadovoljni. Semičani so doi)l f ^
L, ■»/.//»	/it nrin/iipn riimPtl ” „
le zelo priročen oz. prinoien citroen1 ^ občinskega šoferja in enega potnika f jj fotografiji). In kur je najbolj razs escljb^
JUlUglUJIJI/. III w JI MU/f/i/1/ »11-' > V i, J(j
Semičani so se na udobnost vozila zd i\ hitro privadili.
[Drobne iz Kočevja
KUČANOVA PODPORA -Ob nedavnem obisku predsedni-ka države Milana Kučana v Ko-■ čevju je ta izrazil željo, da bi se , vključil v razpravo o parku na j Kočevskem. Z aktivno vključitvijo Milana Kučana v razpravo o par-i ku pa bo, po mnenju kočevskega , župana Janka Vebra, odpravljena i bojazen, da bi se karkoli zgodilo i mimo volje Kočevarjev, ki bodo . zaradi podpore predsednika drža-. ve lahko poslej bolj mirno in preudarjeno razmišljali o vseh potreb-! nih korakih, ki zadevajo načrtova-
. naciji, ki je bila samo tri dni pred , zadnjo sejo občinskega sveta ' minuli teden, so nekateri svetniki ’ °b opredeljevanju do predloga j statutarnega sklepa nedvomno “držali figo v žepu’. Po tem predlogu naj bi namreč 6. člen občin-
ega statuta spremenil v tem
' sk __
j smislu, da bi bile krajevne skup-: tosti pravne osebe. Za sprejem r statutarnega sklepa se je namreč s tzreklo 18 svetnikov, s čimer bi bila a ob ponovitvi takšnega izzida tudi Pri glasovanju na seji občinskega • sveta dosežena potrebna dvo-' tretjinska večina glasov vseh svetuj nikov za sprejem statutarnega sk-'f 'epa. Zgodilo pa se je, da je za njegov sprejem glasovalo le 15 e svetnikov, tako da kočevske krasi jevne skupnosti sedaj niso pravne i osebe. S tem pa se Kočevje uvršča i. med menda samo 3 odstotke slo-i; venskih občin, v katerih krajevne i, skupnosti nimajo pravnega statu-I- sa.
Ribniški zobotrebci
REPRESIVNI UKREPI - Policisti menijo, da so z doslednjim represivnim ukrepanjem dosegli zaustavljene cilje, predvsem kar zadeva li zmanjšanja prometnih nesreč z eittajhujšimi posledicami. Tako so el denimo kočevski policisti v pretek-!• krni letu obravnavali dve prometni J nesreči, v katerih so življenje izgubile tri osebe, medtem ko je v letu rj Poprej v prometnih nesrečah umrlo ,j b oseb. Ribniški policisti so zabeležili tri prometne nesreče, v katerih so umrle tri osebe, kar je sicer j cnako število kot v letu 1994, zato pa |Sc je zmanjšalo število prometnih '' nesreč s hudo in lahko telesno ‘'Poškodbo, in sicer je bilo lahkih tc-[esnih poškodb 6 manj, hudih pa
'• PUSTNI KARNEVAL - Letošnji 0 Pustni karneval v Ribnici ne bo os-e tal vsem v prijetnem spominu. Za to H*o “poskrbeli” kurenti s svojimi 1, Spremljevalci, ki so z vsiljivim in celo 11 z nasilnim obnašanjem marsikatero ojdcklc in ženo, ki je, nič hudega a sluteč, spremljala prireditev, spravili " v neprijeten položaj. Vsaj ena izmed njih, ki so jo trije vlekli na sredo cestc, jo vrgli po tleh in se nato nad t- njo izživljali z nakazanimi seksualnimi gibi, pa sc je lahko tudi povsem upravičeno vprašala, “do kod lahko Sredo” tisti, ki svoje obraze skrivali )o za pustnimi maskami.
OBČAN SPRAŠUJE,
Medved odgovarja
-	Po čem sklepaš, da so ribniški tolarji napredno usmerjeni?
-	Ker gredo praviloma pri rdeči hči preko ceste.
laški sel
ŽIVAHNI SO PRESENETILI ' Običajno na prireditvah nasto-’ jjajo vsestransko najboljši učenci. % ‘‘osebnost letošnje proslave kul-Ij [Urnega praznika v Laščah pa je : "ila, da so na njej nastopali pred-1 vSem bolj živahni učenci, se pravi e' 'isti, ki so že prišli navzkriž s šob v! sko disciplino. Nastopajoči učenci " 'bili so tudi iz podružničnih šol in htca - so izvedli nastop privlačno jtt zanimivo ter poželi velik aplavz. Jrogram - tudi igrico o življenju in delu pesnika Prešerna - so izbrali [Umi v sodelovanju z mentorji in “1 dopolnili s svojimi pobudami, speh je navdušil.
LAŠČANI V CANKARJE-EM DOMU - V Linhartovi dvojni Cankarjevega doma v Ljub-[jjuni so pred kratkim na 9. tradi-■onalni prireditvi “Plesni venček” Vstopili tudi plesalci disco ple-Uv iz osnovne šole Primoža Tru-‘Orja Velike Lašče, i PRODAJALNA ODPRTA -Kar več mesecev je bila prazna * Janovo urejena prodajalna za sad-fk in zelenjavo pri Levstikovem ; domu, last KZ Velike Lašče. Za-i druga jo je dala v najem podjetju pitrus iz Ljubljane, ki mu je pred 'fatkim končno le uspelo odpreti Prodajalno. Je dobro založena. j, “PIJANI" KOLIČKI -Obmag-1. [bralni cesti skozi občino Velike .. kašče stoji kar precej količkov z f Mečim in belim mačjim očesom ‘‘ Postrani, že v soseduji ribniški ' Pbčini pa stoje vsi količki pokon-'i' Nagne jih snežni plug, vendar j1 h v ribniški in kočevski občini v “koj po pluženju delavci Cest-'J Pega podjetja Novo mesto spet j Postavijo v prejšnji položaj, delav-,0' Ljubljanskega cestnega podjetji », ki vzdržujejo magistralko sko-!| laško občino, pa ne.
mki I Z M A Š IH OBČIH HMi
Opozorili na kršenje dogovora
V krajevni skupnosti Rudnik-Šalka vas so lani speljali le polovico vseh načrtovanih naložb
v letošnji proračun. Tako je bilo denimo lani v proračunu za investicije v KS Rudnik-Šalka vas namenjenih 107 milijona tolarjev, vendar so jih zaradi pozno sprejetega proračuna in s tem zamujene gradbene sezone lahko uresničili le polovico. Poudarili so, da se sicer zavedajo potrebe po izgradnji nove šole v Mestnem logu, zaradi katere bodo v letošnjem proračunu močno okrnjene vse ostale investicije v občini, da pa so nekateri problemi v krajevni skupnosti tako pereči, da jih je nujno potrebno rešiti.
Po podrobni seznanitvi z najbolj perečimi problemi sta zbranim tako župan kot predsednik sveta obljubila, da bodo v proračunu zagotovili 72 milijonov tolarjev, s katerimi bodo preplastili vaško cesto skozi Šalko vas, začeli z asfaltiranjem ceste od Koprivnika do Kočevja, nadaljevali delo na E-kanalu in dokončali projekt in tra-siranje A-kanala. Ob tej priložnosti so svetniki župana opozorili, da je izbrani projekt obvoznice mimo Salke vasi po mnenju večine prebivalcev nesprejemljiv ter da ga morajo zato strokovne službe ponovno preveriti.
KOČEVJE - Minuli petek je bil v KS Rudnik-Šalka vas sestanek predstavnikov krajevne skupnosti, občinskih svetnikov, ki živijo v tej KS, in najvišjih predstavnikov kočevske občine. Do sestanka je prišlo na pobudo sedmih svetnikov, ki so še pred sprejemom občinskega proračuna želeli pridobiti županovo zagotovilo, da se bodo v KS Rudnik-Šalka vas letos nadaljevale lani predvidene in začete naložbe.
Na sestanku so svetniki župana Janka Vebra in predsednika občinskega sveta Alojza Koširja opozo-rili, da je v predlogu osnutka občinskega proračuna za letošnje leto kršen dogovor, ki so ga sprejeli lani ob rebalansu proračuna, da bodo vse predvidene naložbe, kijih lani niso realizirali, prenesli
NAGRADNI LITERARNI NATEČAJ
KOČEVJE - Razvojni sklad Gimnazije Kočevje je v teh dneh razpisal nagradni literarni natečaj za najboljšo kratko zgodbo s poljubno tematiko. K sodelovanju je povabil vse dijake kočevske gimnazije, ki morajo svoje prispevke oddati do vključno 31. marca. Najboljšo zgodbo bo izbrala žirija, v kateri bosta poleg Vaclava Jarma, Daniela Lavriča in Mirjane Furlan tudi avtorica priročnika Kreativno pisanje profesorica na Pedagoški fakulteti v Ljubljani Milena Blažič in letošnji Prešernov nagrajenec, pesnik in pisatelj Veno Taufer. Avtor najboljše zgodbe se bo udeležil Šole kreativnega pisanje, ki jo organizira ZKOS, vsi najboljši prispevki pa bodo objavljeni v šolskem časopisu in predstavljeni na literarnem večeru.
M. L.-S.
Prednost bloku ali kavarni?
V Kočevju še nimajo dorečene stanovanjske politike - Prosilcev za socialna stanovanja je skoraj 300
KOČEVJE - V Kočevju so v zadnjih nekaj letih obnovili nekaj starih stavb v središču mesta, niso pa zgradili niti enega novega socialnega stanovanja. Število prosilcev za socialna stanovanja se je zato iz leta v leto povečevalo, tako da jih imajo danes v občini že 295.
Zadnji stanovanjski blok v Kočevju je bil zgrajen leta 1988 v Ulici heroja Marinclja. Od takrat pa do danes socialnih stanovanj v kraju niso gradili, kljub temu da so bile potrebe po takšnih stanovanjih. Ob pomanjkanju denarja sta svoje k temu doprinesla tudi sprejem nove stanovanjske zakonodaje in sprejeta odločitev poslancev zadnje občinske skupščine pred uvedbo nove lokalne samouprave, da se da pri reševanju stanovanjskih problemov v občini prednost kadrom.
Kaj bo z nekaj manj kot 300 prosilci socialnih stanovanj, pa se v Kočevju še danes ne ve. Stanovanjske politike namreč še nimajo dorečene. V opravičilo temu na občini navajajo začetne težave nove občinske uprave, ki
bo občinskim svetnikom ponudila v razmislek dve različici razreševanja stanovanjskih problemov oziroma bodoče stanovanjske politike. Po prvi naj bi nadaljevali s prenovo starih stavb v središču mesta. Tako naj bi obnovili kavarno in samski blok pa tudi stavbo krajevne skupnosti Kočevje - mesto, kije bila poleg stavbe na TZO 39 in kavarne včasih proritetna za obnovo. Po drugi različici naj bi v Kočevju zgradili nov stanovanjski blok v Turjaškem naselju.
Tajnica kočevske občine Vlasta Marušič pravi, da bi z njegovo gradnjo lahko pričeli že letos, če se bodo v občini tako odločili in če bodo vsi potrebni papirji pravočasno zbrani. Denarja za vse projekte, ki bi jih morali izpeljati, ni, zato se bodo občinski svetniki morali odločiti, komu bodo dali prednost: ali izgradnji novega stanovanjskega bloka ali ureditvi “kočevske sramote”, kot Kočevarji pravijo propadajoči stavbi v središču mesta, v kateri je bila včasih kavarna.
M. LESKOVŠEK-SVETE
Vse je zaman, če streha pušča
Kočevski župniki niso zadovoljni z obnovo kulturnozgodovinskih spomenikov na Kočevskem ■ Sodelovanja z župniki je premalo, pomoč občine pa skoraj zanemarljiva
KOČEVJE - Minulo sredo sta se kočevski župan Janko Veber in predsednik občinskega sveta Alojz Košir srečala z župniki kočevskih župnij na tradicionalnem vsakoletnem srečanju.
SPOMIN NA JOSIPA STRITARJA
VELIKE LAŠČE - Mladi iz občine Velike Lašče so se spomnili 160. obletnice rojstva Josipa Stritarja (rojen 6. marca 1936 v Podsmreki pri Velikih Laščah) in 90. obletnice izida Stritarjevih “Lešnikov” tako, da so ob kulturnem prazniku izdali svoje glasilo “Lešniki”, v katerem so objavili prispevke učenci osnovne šole Primoža Trubarja, podružničnih šol Turjak, Karlovica in Rob ter otroci iz vrtca. Mladi so pod vodstvom mentorjev pripravili pisne in likovne prispevke, križanke in rebuse ter celo kuharske recepte in glasilo tudi računalniško tehnično uredili.
Župan je povedal, da so lani obnavljali gradova Kostel in Fridrih-štajn, med cerkvami pa so z občinskim denarjem sodelovali gri obnovi cerkve v Klinji vasi, Črnem Potoku in na Trati. Za obnovo teh objektov je občina dala 4 milijone 180 tisoč tolarje^ 3 milijone pa je prispevalo ministrstvo za kulturo. Letos bodo začeli obnavljati cerk-
vice sv. treh kraljev v Kostelu, v sklopu ohranjanja kulturne zapuščine Kočevarjev pa se bodo lotil tudi urejanja zapuščenih pokopališč v Zajčjem Polju in Koprivniku in obnove nekdanje vasi Bukova Gora. Za ta dela nameravajo porabiti 4 milijone in 200 tisoč tolarjev.
Na predstavitev opravljenih del

RAZGOVOR Z ŽUPNIKI - O obnovi strehe na cerkvi v Kočevju, ki je po velikosti peta v Sloveniji, je župnik Marjan Lampret dejal, da gre za velik strošek, ki pa je trenuten in ga ne bo več naslednjih 150 let. (Foto: M. L,-S.)
• Zdrave nas ohranjajo današnje
m V • j	1* 1 V* i tl	meso, včerajšnji kruh in lansko
težje tudi do čistune naprave
seje kočevski župnik Marjan Lampret odzval s kritično pripombo, da “pri obnovi hi bilo pravega sodelovanja z župnikom”. Kot primer je navedel obnovo freske v cerkvi v Črnem Potoku, katere bi se morali lotiti šele potem, ko bi rešili vse ostale dragocenosti v cerkvi. Dejal je, da je vse, kar se počne na urejanju notranjosti cerkva, zaman, če streha pušča. Pri tem je imel v mislih tako cerkev v Črnem Potoku kot na Trati, za katero je dejal, da je popolnoma neprimerna za obe obnovljeni sliki.
Za pomoč občine pri obnovi cerkva je dejal, daje bila zanemarljiva v primerjavi z vsem, kar je še potrebno narediti. Tako bi bilo nujno potrebno rešiti cerkev v Suhem Potoku, morali pa bi tudi že začeti razmišljati o postavitvi križa iri ureditvi nove kapele na pokopališču v Kočevju. Predstavnika občine je opozoril, da ni prišlo do lani napovedane obnove pokopališča v Kočarjih in Suhem Potoku. Glede letos načrtovane obnove je dejal, da se strinja z obnovo pokopališča v Zajčjem Potoku, da pa lahko pokopališče v Koprivniku na obnovo “mirno počaka še 10 let”.
M. LESKOVŠEK-SVETE
Borut Hočevar
Kočevske KS niso postale pravne osebe
Zoper odločitev občinskega sveta ni možna pritožba
KOČEVJE - Na četrtem odločanju o usodi krajevnih skupnosti v kočevski občini so občinski svetniki minuli četrtek dokončno odločili, da krajevne skupnosti niso pravne osebe. Zoper njihovo odločitev ni možna pritožba, vendar so krajevne skupnosti že pred sprejemom njihove odločitve napovedale, da bodo v primeru, da jim bo odvzet pravni status, sprožile ustavni spor.
Zakaj je pravni status za krajevne skupnosti tako pomemben in kaj jim prinaša in pomeni nepravni status? “V prvi vrsti to pomeni negiranje volje krajanov. Pod takšnimi pogoji pa v krajevnih skupnostih nihče več ne bo hotel delati,” pravi tajnik krajevne skupnosti Kočevje-mesto Borut Hočevar. Svojo odločitev, da bodo izvajali pasiven odpor proti odločitvi občinskega sveta, v krajevnih skupnostih utemeljujejo s pomanjkanjem občutka, da lahko o čemerkoli odločajo, ker za to nimajo pravne podlage. “Krajevne skupnosti ne bodo mogle imeti statuta, kar pomeni, da ne bodo mogle delati po nobenih pravilih. Vse odločitve bodo v rokah svetnikov, ljudje v krajevnih skupnostih pa ne želijo biti le orodje za opravljanje umazanih poslov,” pravi Hočevar.
Krajevne skupnosti tudi ne bodo mogle imeti žiro računa, kar pomeni, da ne bodo mogle razpolagati z denarjem. Pomeni pa tudi, da ne bodo mogle več opravljati pridobitne dejavnosti.
Na krajevnih skupnostih so bodisi preko poravnalnih svetov ali drugače rešili nič koliko drobnih problemov krajanov. Tudi tega sedaj ne bo več, saj krajani do občine kot ustanove čutijo odpor. “Zaradi občutka pripadnosti krajevni skupnosti so krajani marsikdaj kaj postorili zastonj ali pa ceneje, kot bi sicer. Ker jim je ta občutek odvzet, tudi tega sedaj ne bo več, ampak bodo čakali, da občina naredi, kar je dolžna narediti.” pravi Hočevar.
M. LESKOVŠEK-SVETE
Svetniki zavrnili odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča
DOBREPOLJE - Na zadnji seji sveta občine Dobrepolje so svetniki zavrnili odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, sprejeli so odlok o javnih gospodarskih službah, določili lastninski delež dobrepoljske občine v Javnem komunalnem podjetju Grosuplje, sprejeli občinski plan investicij za bodoča tri leta itd.
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča plačujejo v naseljih Videm in Predstruge, po novem predlogu pa naj bi ga tudi v drugih naseljih. Vendar so ta predlog občinski svetniki na zadnji seji zavrnili, češ da so izglasovali že samoprispevek in bi bila s sprejemom tega odloka obremenitev občanov prevelika. Zaradi take odločitve bo primanjkovalo denarja za urejanje raznih komunalnih zadev, predvsem še za gradnjo kanalizacije in čistilne naprave, kar bo veljalo po predračunu iz leta 1992 okoli 60 milijonov tolarjev, po novi oceni pa kar okoli 100 milijonov tolarjev, za kar bi država prispevala 30 odstotkov, preostalo pa je treba zbrati v občini.
Težje bo uresničiti tudi triletni plan investicij v občini, ki predvideva za vsako izmed naslednjih treh let po okoli 80 milijonov tolarjev investicij, največ za prizidek vrtca in šole, in sicer v treh letih najprej 18, nato 19 in zadnje leto 20 milijonov tolarjev, ter za mrliške vežice na Vidmu po 10 milijonov tolarjev v letih 1997 in 1998. Večje vsote so predvidene še za urejanje lokalnih cest, oskrbo z vodo, tokovino, ureditev trgov na Ponikvah in v Kompoljah ter vaških prostotfv v Kompoljah, čistilno napravo v Potiskavcu, odlagališče komunalnih odpadkov, urejanje pokopališča in dokup parcele zanj itd. Predlagani denar za kanalizacijo na Vidmu so preus-
merili v investicijo za vodooskrbo. Na osnovi sprejetega triletnega plana bodo zdaj izdelali še letne plane.
Sprejeli so odlok o javnih gospodarskih službah in hkrati sklenili, da oskrbo ž vodo in odvoz komunalnih odpadkov zaupajo še naprej Javnemu komunalnemu podjetju Grusuplje, v katerem ima občina Dobrepolje 10-odstotni lastninski delež (občina Ivančna Gorica 41 odst. in občina Grosuplje 49 odst.). Dimnikarsko službo bodo oddali najugodnejšemu ponudniku, pogrebno službo pa bodo še naprej opravljali v lastni režiji in v sodelovanju s prostovoljci. Nadalje so sprejeli pravilnik o plačah občinskih funkcionarjev, ki so razporejeni v najnižjo skupino in ima na primer župan 6,5 točke. Sejnina za sejo občinskega sveta znaša po novem 4.000 tolarjev, za sejo odbora pa 1.500 tolarjev.
J. PRIMC
\JKDELKI BREZ HOLESTEROLA - Predstavitev in pokušnjo izdelkov brez holesterola sta organizirala 16. februarja v Fari turističnošportno društvo Kostel in podjetje Izvor, d.o.o, Ljubljana. O soji in izdelkov iz nje je predaval direktor Izvora Jan Kristan (predavanje je bilo spremljano z diapozitivi), jedila iz soje, pridelane na biološki kmetiji Tampuš v Metliki, pa je za pokušnjo pripravila Andreja. Gre za izdelke iz soje: tofu-sojin sir, tempehr fermentirana sojina zrna in seitan-pšenično meso. Predavanja in pokušnje se je udeležilo okoli 50 občanov iz KS Kostel in Kočevja. V soboto pa so zainteresirani prisostvovali praktičnemu pouku priprave izdelkov iz soje v Fari. Na fotografiji: s predavanja o soji in njenih izdelkih. (Foto: J. Primc)
Kiji I z JSLA § I H O B Č I N Mji II'	[-
TA proti predmetu verstva in etika
Zelena alternativa je kvečjemu za sodoben predmet za promocijo zdravja in naravovarstva ■ V šolske programe vtkati “okoljsko” vsebino - Dolenjski odbor ZA
LJUBLJANA - Zelena alternativa (ZA) je pretekli četrtek na novinarski konferenci poudarila, da bo še vedno odločno nasprotovala uvedbi predmeta verstva in etika v šolske programe, navzlic temu daje dan poprej državni zbor izglasoval vključitev tega izbirnega predmeta v učni program 9-letne osnovne šole. Po besedah predsednika ZA Iva Frbežarja sploh ne vztrajajo pri dodatni obremenitvi učencev s še enim okoljevarstvenim predmetom, čeravno bi bil tak sodoben predmet na vseh ravneh izobraževanja, predmet zdrave bodočnosti in zdravih vrednot, koristen za promocijo zdravja in naravovarstva, torej tudi dvig za civilizacijske in ekološke zavesti in kulture.
Mladež bi pri nas lahko navaja- z grosupeljsko in ljubljansko šola-
Ptuj izgubi ta pomembni kulturni spomenik nacionalnega pomena, saj naj bi ta županova poteza pripomogla, da bi upravni organi lažje sprejeli nezakonito odločitev
li, da bi tudi v poznejših letih živela v skladu z naravo in v spoštovanju do nje, če bi, podobno kot po svetu, denimo v Angliji, okoljevarstveno vsebino vtkali v redne šolske programe, bodisi v' redne predmete ali v izvenšolske dejavnosti in razna eksperimentiranja. Frbežar je omenil koristnost raziskovalnih, ekoloških taborov, spoznavanje narave, kot že počno
TUDI DO GASILSKE CISTERNE S SAMOPRISPEVKOM
ŠENTRUPERT - S pomočjo krajevnega samoprispevka naj bi šentruperški gasilci ob 100-letnici društva prišli do nujno potrebne cisterne za prevoz pitne vode in požarno obrambo. V okviru programa CRPOV pa naj bi uredili še javno razsvetljavo, avtobusna postajališča in odlagališča ter razširili vrtec. Uredili bodo kanalizacijo po vaseh Šentrupert -Poštanje, Prelesje, Bistrica, Slovenska vas - Rakovnik, Vesela Gora, Ravnik in Jesenice. Računajo tudi na čistilno napravo. Za vodovod Šentrupert bodo zgradili rezervoar na Hoipu, v programu referenduma, ki bo 17. marca, pa so še vodovodi Zaloka, Srasle, Sela in še nekaj rrjanjših.
Občinski
proračun
nesprejemljiv
Litijske ceste urejene do leta 1999
LITIJA - Litijski svetniki na 3. izredni seji niso bili zadovoljni s predloženim osnutkom občinskega proračuna za letošnje leto. Zaradi neštetih predlogov in pripomb čaka občinsko upravo in pristojna ministrstva do druge obravnave še veliko dela. V letošnjem letu se bo v občinski blagajni nabralo 868 milijonov tolarjev, predvideni odhodki pa znašajo 851 milijonov tolarjev. Nerazdeljenih je ostalo 18,6 milijona tolarjev.
Litijski župan Mirko Kaplja, predlagatelj osnutka proračuna, je poudaril, da se zavzema za pravično delitev sredstev po krajevnih skupnostih in za vse tiste, ki so že plačali asfaltiranje cest ter jih zaman čakajo. Povedal je veselo novico, da bodo do konca mandata (december 1999) asfaltirali lokalne in krajevne ceste. Gradnja železniškega podhoda in obnova železniške postaje Litija se bo pričela pomladi. Osnutek občinskega proračuna je razložil Marko Juvančič, načelnik za finance, ki je menil, da merila za zagotovljeno porabo v letu 1996 še niso oblikovana in da bodo sredstva tudi letos občinam različno razdeljena. Milan Palatinus, predsednik odbora za finance, je povedal, tja se napake delajo predvsem pri zbiranju sredstev.
V nadaljevanju izredne seje so svetniki sprejeli sklep o razpisu referenduma o
združitvi krajevnih skupnosti Litija levi in desni breg v enotno mestno skupnost. Referendum bo v nedeljo, 17. marca letos.
MARJAN ŠUŠTERŠIČ
jočo mladino ob naravoslovnih dnevih na Ilovi gori, in podobno.
Poslanec državnega zbora in eden od podpredsednikov ZA dr. Leo Šešerko je ostro kritiziral ministra za kmetijstvo, ker je sprejel odstop glavne republiške kmetijske inšpektorice dr. Marte Ciraj, ki je bila pravzaprav “odstopljena”, ker si je očitno preveč prizadevala za strožjo zakonodajo o varstvu okolja. ZA ocenjuje, daje Cirajeva na tem področju veliko naredila za Slovenijo. Dr. Šešerko je protestiral še zoper ravnanje ptujskega župana Miroslava Lucu-ja, ki je imel sestanek z nekdanjimi lastniki ptujskega gradu. Šešerko je menil, da je to že korak na poti, ki lahko pripelje do tega, da
• Zelena alternativa je v svojem programu zapisala, da bo delovala prevsem regionalno. Tako so pred dvema tednoma ustanovili Dolenjski odbor Zelene alternative (DOZA) na Malem Cirniku 11 a pri Goletovih, vodi pa ga študent arhitekture Rupret Gole. Ustanovili so tudi Novomeški odbor ZA, ki mu predseduje študent ekonomije Tilen Dominko. DOZA in novomeški odbor imata sedež v bivšem novomeškem hotelu Kan-dija. Tam se sestajajo tudi štirje mladi fantje (tudi že omenjena), ki so se pred letom dni lotili mul-tivizijskega projekta Novo mesto na CD-romu, in je izdelek, ki je neposredno prenosljiv na Internet, že na voljo za ogled in poslušanje. Telefon DOZA je 342-413.
v zvezi z zahtevkom za vračilo
gradu-	n p
KULTURNI PRAZNIK V VELIKEM GABRU - Pevci otroškega in mladinskega pevskega zbora OŠ Veliki Gaber smo v petek, 9. februarja, pod vodstvom zborovodje Dušana Ješelnika pripravili koncert, s katerim smo tudi mi počastili slovenski kulturni praznik. V goste smo povabili cerkveni mladinski zbor, ki ga vodi Maja Gliha, ter mešani pevski zbor KUD dr. Petra Držaja Veliki Gaber pod vodstvom zborovodkinje Fani Anžlovar. Program sta povezovali recitatorki Mojca Smolič in Nana Nose, za popestritev pa so poskrbele plesalke plesne šole. Člani likovnega krožka so pripravili bogato razstavo svojih izdelkov. (Besedilo in foto: M. M.)
Bo ubit, kdor ni za tovarno Woco?
Franc Hegler se boji groženj Mirana Briškija
IVANČNA GORICA - Čeprav naložbo v tovarno gumijastih izdelkov v prostorih bivši Agrostroj na Hudem, ki naj bi že aprila dala delo okrog 120 ljudem, podpirata ivanško županstvo in občinski svet, pa pri tem očitno ne gre povsem brez zapletov, ki so nastali predvsem zaradi pobude članov Zelene alternative, naj se pred izdajo določenih dovoljenj pretehtajo tudi vplivi take proizvodnje na okolje.
Presednik Zelene alternative Franc Hegler nas je zaskrbljen poklical, češ da mu je, ko sta se 9. februarja srečal i na Malem Hudem, tehnični koordinator Firme Woco za Slovenijo, Hrvaško in Makedonijo Miran Briški, potem ko ga je Hegler obvestil, da bodo na prihodnjem sestanku ZA obravnavali tudi poročilo o obisku krajanov in članov Zelene alternative na sedežu Woca v Nemčiji, razburjen ponavljal: “Tli je vloženih 2,5 milijona nemških mark, zdaj pa ne bomo dobili soglasja za elektriko... Ubit bo, ubit, obešen, mrtev bo tisti, ki je podpisal tisto...”, s čimer je misli na pobudo, ki jo je Hegler poslal na republiške inšpekcije, naj pred izdajo ustreznih soglasij AC - Intercarju oz. Wocu vendarle dobro pretehtajo obremenitev okolja.
Hegler je bil v ponedeljek še med živimi, povedal pa je, da ima sedaj zaradi groženj Briškija osebnega spremljevalca in daje njegove grož* nje prijavil policiji ter o vsem skupaj obvestil generalnega direktorja Avtocomerca, čigar hčerinski? podjetje je In-tercar, slovenski partner Woca, Hermana Rigelnika.
P. PERC
Pri Komunali TVebnje jih zlasti moti, da so črna smetišča predsemo tam, kjer sojih že počistili - Največji onesnaževalci lastniki vikendov - Pomoč gozdarjev in jamarjev
TREBNJE - Letošnja zima marsikomu že preseda. Po drugi plati pa je snežna odeja spet vsaj nekoliko dobrodošla - da namreč prekrije številne rane, odpadke in črna smetišča v naravi. Pri trebanjski Komunali dobro vedo, da so nedovoljena odlagališča posejana v številnih krajih v občini. Najpogosteje so v težko dostopnih gozdnih grapah, kraških udorih in jamah ter v opuščenih kamnolomih in peskokopih.
Teh črnih odlagališč je seveda pri Mokronogu, Beli Grič (kamno
največ tam, od koder komunala še ne odvaža komunalnih odpadkov. Janez Kos, sekretar pri trebanjski Komunali, pristojen tudi za javna dela, s katerimi se pri tem podjetju srečujejo že od leta 1991, pravi, da ima dejansko vsaka vas nedovoljeno odlagališče, ki pa ga je potrebno po uvedbi odvoza odpadkov sanirati. “Pri izvajanju javnih del nas v Komunali posebno moti to, da se odpadki pojavljajo na mestih, kjer smo nedovoljena odlagališča že sanirali. Očitno krajani, ki jim redno odvažamo odpadke, teh ne mečejo na črna odlagališča, temveč to počno lastniki vikendov, ki navadno ob koncu tedna svoje počitniške hiše pospravijo in počistijo. Odpadke pa ob vrnitvi proti domu odpeljejo s sabo in jih ob poti na “običajno mesto” v naravi odložijo. Le kdo bi te smeti vozil domov, se verjetno pridušajo taki ekološko neosve-ščeni ljudje,” pripovedujeta Kos in direktor Komunale Pavel Jarc.
O tem, ali imata komunalca s tako razlago, kako nastajajo in se vedno znova obnavljajo črna smetišča, prav, bi seveda lahko polemizirali, a ostaja neizpodbitno dejstvo, daje takih odpadkov v naravi vse več. Lani so odpeljali kar 100 kubikov odpadkov, hkrati pa porabili za zasipanje približno 110 m' materiala ob sanaciji naslednjih odlagališč odpadkov: Sveti Vrh nad Mokronogom, Sveti Florjan
lom), nad motelom v Trebnjem, dostopna pot k rezervoarju Pekel, gozd pri pokopališču v Šentrupertu, pri lovski koči Rdeči Kal, Dol pri Trebnjem, Repče pri Trebnjem in Dolenje Jesenice. Se je morda pri kakšnem bralcu tehle vrstic le prebudila slaba vest, da si je vsaj na tiho priznal, kako neprijazno do narave, sebe in drugih je bilo morebitno njegovo “tvorno” sodelovanje pri odmetavanju kakšnega kosa embalaže ali celo neuporab-
njenih ali smetišče?
DR. BERTA JEREB V GABROVKI
GABROVKA - Kmečke žene Društva podeželskih žena Gabrovka so se prejšnji teden zbrale v Presadu na predavanjih dr. Berte Jereb z naslovom Ostati zdrav in živeti čim dlje. Predavanje je bilo namenjeno starejšim, saj je teh čedalje več. Dr. Jerebova je skušala opozoriti na težave, bolezni v starosti - osteoporozi, raku itd., odgovarjala pa je tudi na vprašanja. Gabrovške žene so se odločile, da bodo organizirale še več podobnih predavanj z zdravstvenega področja, saj je zdravje ljudem največja vrednota.
TEČAJ ZA PREDZAKONCE
ŠENTRUPERT - Nobene poroke brez tečaja za predzakonce -je geslo Društva za zdravje in sožitje v družinah Trebnje in dekanijskih duhovnikov. Tečaj za predzakonce se bo v marcu pričel v soboto, 2. marca, ob 16. uri, nadaljeval še dve nedelji ob 8. uri zjutraj in končal v soboto, 16. marca, ob 16. uri. Predavali bodo zdravnik, psiholog, socialna delavka, duhovnik in zakonski par. Prijave izpolnijo ob začetku tečaja, o katerem lahko podrobnejše informacije dobite pri šentruperškem župniku Janezu Vidicu, tudi po telefonu (068) 40-038.
PREDAVANJA ZA KMETIJCE
TREBNJE - Kmetijska svetovalna služba Trebnje bo danes ob 16. uri v sejni sobi občine Trebnje pripravila predavanje mag. Draga Kompana Ovčarstvo, jutri, v petek, ob 9. uri bo v istem prostoru predavanje inž. Milene Kulovec Kaj je turistična ponudba na Kmetiji oziroma Turizem na kmetiji; v sredo, 28. februarja ob 19. uri bo inž. Stane Bevc predaval o reji krav dojilj.
Veliko smeti celo v kraških jamah
nega, iztrošenega gospodinjskega aparata na katero izmed ome-
• Podatke o črnih smetiščih na območju Suhe krajine so Komunali posredovali gozdarji, nad nedovoljenim odmetavanjem odpadkov pa so ogorčeni tudi jamarji, ki so obljubili svojo pomoč pri čiščenju kraških jam. V teh so, na svojo žalost in jezo, odkrili veliko sledi človeškega nekulturnega odnosa do narave. Tak primer je tudi kraška jama Rdeči Kal -Ojstri Vrh.
kakšno drugo črno
P. PERC
BODO VSI ROMI PRISTALI NA HUDEJAH?
TREBNJE - Odbor za družbene dejavnosti pri tukajšnjem občinskem svetu je pri obravnavanju informacije o problematiki Romov v občini pogrešal vsebinsko analizo konkretnih razmer, od šolanja do zaposlovanja Romov. Člani so izrazili pomisleke zoper le eno urbano območje oz. lokacijo, ki je sicer tudi v občinskih planskih dokumentih opredeljena za naselitev Romov na Hudejah. Tod že zdaj živi največ (155 od 232 Romov) v občini, in bi morebitno naseljevanje še drugih, težko združljivih skupin Romov na eni lokaciji lahko povzročilo neslutene zaplete. Vsekakor bo o teh namerah treba povprašati tudi okoliško prebivalstvo. Odbor je, tudi še pod vtisom nedavnega tragičnega dogodka pred prostori Centra za socialno delo, kjer je mlajši Rom ubil svojega rojaka, menil, da bi to ustanovo kazalo preseliti na drugo, zelo specifičnemu delu z romsko populacijo primernejšo lokacijo.
Tanin prodrl s strojili v Mehiko
Skupna prodaja kostanjevih strojil (3.700 ton) iz sevniške tovarne tanina in furfurala je največ po izgubi jugoslovanskega trga - Inovacije, zato boljši izkoristki
SEVNICA - “Zmanjševanje zalog gotovih izdelkov, predvsem kostanjevih strojil, nam je lani uspelo predvsem s pričetkom prodaje okrog 800 ton strojil v Mehiko. Podobne količine strojil nameravamo izvoziti na ta novi trg tudi letos. Skupna prodaja kostanjevih strojil v tem letu bo 3.700 ton komercialnega tanina, kar je največ v zadnjih letih po izgubi jugoslovanskega trga,” poudarja direktor sevniškega Tanina Ivan Mirt.
Ko pregleduje poslovanje v lanskem letu in letošnje načrte, Mirt ugotavlja, da jim ni uspelo prodati načrtovanih količin strojil v bivše socialistične države Poljsko, Češko, Madžarsko, Romunijo, Belorusijo in Ukrajino predvsem zaradi zmanjševanja zmogljivosti proizvodnje podplatnega usnja v teh
državah in kronične nelikvidnosti usnjarn. So pa v teh zelo uspešno končani poskusi s sintetičnimi strojili sevniškega Tanina, zato Sevničani pričakujejo močnejši prodor v usnjarne še s temi izdelki.
Pri proizvodnji tanina so iz lesa izlužili za desetino več-tanina s
pomočjo inovacije - povečave predgrelca za vročo vodo. Boljše izluževanje potrebuje več toplotne energije, veliko pa je še vedno izgubljajo pri hlajenje cevnega kondenzatorja. Inovacijo uporabljajo tudi pri proizvodnji furfurala, kjer so vgradili dodatno procesno opremo in spremenili računalniški program procesa. Te izboljšave naj bi povečale izkoristek za približno desetino. Novi izdelki naj bi letos prinesli realizacijo v višini 2.583.000 mark ali petine predvidene realizacije.
P. P.
IZ GNOJEVKE PITNA VODA? - Slikar, izumitelj in po te< prepričanju “zeleno obarvani” ob Višnjan Štefan Hrovat je povedal,; na da bo do konca februarja ljubljan-; tej sko podjetje Biokrog, po besedah; jz njegovega izumitelja Zorana Si-miča, na prašičji farmi Stična začelo delati iz gnojevke organsko “e gnojilo. “Biokrog bi lahko našel! rešitev tudi za mlekarno Stična, je čeprav je Simič ugotovil, da v pri- čei toku Stičnice, kamor spuča mle- vzi karna svoje odpadke, ni niti malo pr, kisika. Da se narediti vse, tudi iz gnojevke pitno vodo,” zatrjuje Horvat. Direktorju prašičje farme . Stična Lojzetu Plantariču bi bilo J ljubše, če bi raznobarvnim ekolo-gom in njihovim podjetjem to v njt resnici uspelo, seveda po ekonom- m« sko sprejemljivi ceni za farmo, i sv« V ZD KURIJO KOT V PEK-
LU - V ivanškem zdravstvenem:]), domu pokurijo v kurilni sezoni 1
- - -—	- -	• ’d
okoli 100 ton premoga. Meritve
1	1 I Y •	L«!_2____Alij-«, US
so, po besedah Ljubljančana Aljo-še Pajka iz Zelene alternative, vi pokazale, da je zelo preseženo izločanje žveplovega dvokisa Di (SO,). Temu botruje predvsem 35 vi2 let stari zrenjaninski kotel, ki ima nj| zelo slab izkoristek, kotlovnica pa
nima nikakršne regulacije. 1051
radiatorjev v ZD je brez termo-statskih ventilov. Kurjač mečeT,
premog v peč po občutku, ljudje v 1
zdravstvenem domu pa se zaradi n° vročine (tudi okrog 30° C) znojijo im in cvrejo kot v peklu. Podstrešje:je ZD nima nikakršne izolacije, kar da
ob predpotopni peči in dotrajanih oknih le še povečuje toplotne r* izgube. Dr. Fortuna je pripravljen na menjavo oken, če bo seveda ,dJ ivanška občina kaj primaknila. oh
Trebanjske iveri
MIHELČIČEVA ZA GLASL‘, PRED TERŠARJEM - Zadnje čase se okoli trebanjske glasbene Jj šole spletajo čudne reči. Tisti, ki so v svetu staršev bolj podprli kandidaturo prof. Igorja Teršarja za ravnatelja glasbene šole kot pa bivše in v svetu glasbene šole znova potrjene ravnateljice prof. Tatjane Mihelčič, se ne morejo spri-L| jazniti z delom dveh “njihovih’;D
[
delegatov v svetu glasbene šole,
»j " r\	„'T-1 r»-,a. pc
Marije O. in Jožeta T. Popripove-j dovanju staršev bi morala oba;0< podpreti Teršarja, če bi upoštevala,sl: njihovo večinsko voljo, a ker stSjirn vseskozi zagovarjala in se boljim, ogrevala za Mihelčičevo, naj bi sejp0 vsaj vzdržala. Toda kolikor je zna-! pc no, v svetu glasbene šole ob glaso-vanju o novem ravnatelju ni bilcj 1 nobenega vzdržanega glasu, pačda pa štirje za Mihelčičevo in trije za Teršarja. Zdaj starši zahtevajo odstop obeh delegatov ali pa se bodo sami odpovedali sodelovanju pri takšni “kuhinji.” Več pri- «• hodnjič.	J
OBČINSKO STANOVANJE ZA ENO NOČ? - Z Glasbeno šolo Trebnje je povezano tudi tole vprašanje naših bralcev iz Treb-
njega: zakaj predsednica svet* glasbene šole Vida R. potrebuje
občinsko stanovanje, saj naj bi g* uporabljala samo enkrat na tedcij: ker dela v trebanjski glasbeni šol1 le 3-dnevni polni delovni čas. Drogo polovico do polnega delovneg3 časa namreč opravlja Vida R. * sosednji državi, v Zagrebu. Naj1 bralci menijo, da takega privileg1' ja niso deležni mnogi drugi stro- ^ kovnjaki, pomembni za Trebnje-
Sevniški paberki
(TUGO)TANIN - Eden od “pH hukiranih” delavcev bivšega Jugll( o« tanina, ki so ga premestili v bypaS5 |a podjetje Lcstradc, jc zaradi socia” v ne stiske, in kot pravijo njegovi str ^ rodniki, tudi zavoljo protesta zopd takšne ukrepe vodstva Tanina, oj' jš perjcnc proti ostarelim, bolnim 13 le zato "odsluženim” delavcem, naredil celo samomor. Morda jc v vsci* tem še vedno tlečem ogorčenju str rudnikov dosti pretiravanja. Toda p# .‘ tolikih letih od afere Lcstradc si m*’ mo mogli misliti, da direktor nekdanjega Jugotanina, zdaj Tanin3' Ivan Mirt vztraja pri podobno if lostni in prcnapihnjeni tezi, da f ^ namreč s pisanjem v Dolenjskem h stu o zadevi Lcstradc takrat novink oz. časopis povzročil Taninu ogromno poslovno škodo, še posebej, k®, da so to povzeli še drugi mediji. N3 znova poudarimo, da nismo nikn" želeli Taninu škoditi, kaj šele prispc vati, da bi sc znašel v stečaju, zato n moremo razumeti tistih, ki bi jim h osebni prestiž, napoleonska vzviše nost in napuh ali celo maščevalno* J-pomemnejši kot kruh stotnije uc £ lavccv.	c Jt
KELEMINA OČITA KRŠENJ' J, POSLOVNIKA • Svetnika Bran* Kelemino (SDSS) imajo nckaK' |e njegovi kolegi v sevniškem obči' skent svetu precej v želodcu. K«V lernina ima, kot kaže, dovolj ilebd” »1 kožo in ne jcnja s svojimi pripohj Kami in kritikami. Tokrat jc v/cl p0; lupo samega predsednika občinski ga sveta (SKD), ki mu, na kratk ^ povedano, očita kršenje poslovnik j, in statuta pa tudi nedemokratic® L vodenje sej občinskega sveta, V zlasti zadnje seje. Spet bo Živah«'!
I
V
Krške novice
•	PODKUPLJENI? - Prejšnji i teden je bila na dnevnem redu
občinskega sveta verjetno ena od ' najbolj zanimivih točk v mandatu J teh svetnikov - kam je (če je) Zginil denar od upokojenskega J doma, saj se gradnja vleče že se-) dem let, denarja pa je že zmanjkali jo. Samo ena točka dnevnega reda i je trajala kar pet ur. In kot naro-" eeni so se tistega dne pred občino ‘ yzeli kostanjeviški šelmarji, ki so | Prodajali pustne novice, polne , mastnih šal na račun kar nekaj j Pomembnih občinskih mož. Tako jjje bil vsaj na začetku seje glavno . gradivo na svetniških klopeh omenjeni časopis, kot da bi kdo na-
•	otenoma hotel speljati pozornost lSvetnikov na drugi tir.
•1 NI BILO DOLGOČASNO -j Da je bila zadnja seja res zanimi-t va in napeta, pove tudi podatek, i- da se tokrat (za spremembo) ni v dremalo niti Hermanu Kuneju.
3 KRIVCI ZAVAROVANI? -® Direktor podjetja, ki je delalo revizijo, Janez Lah, je enkrat svetnikom med svojim govorom po-j mahal s papirjem, na katerem naj , hi bili napisani vsi, ki so prevzeli ej Posle za dom upokojencev. Ti naj v hi bili tudi odgovorni za nepravilnosti, vendar pa je Lah dejal, da
0	jnien ne sme izdati, saj ga zavezu-e je zakon o varovanju osebnih polj datknv. Čudno, da se že "krški £i osnovnošolci pogovarjajo, koliko „10 kdo imel profita od 6 let trajajoče investicije oziroma sramote
občine, ki bi jo lahko primerjali z
1	vrečo brez dna.
PROTI POLEDICI - Nekatere teste v občini so ne le splužene, gl Pač pa tudi zaorane. Ce bomo £ lahko spomladi po njih nabirali J Prvo rdečo redkvico, bo namen J dosežen.
■
Novo v Brežicah
j, ROKI - Prebivalci ob spodnjem ■• toku Save težko čakajo odločitev ,» gradnji savskih elektrarn, še Posebej nestrpni so prebivalci alDobovskega polja, ki jih Sava ob »slabem vremenu še vedno čez a,nero zaliva. Pri tem nikakor ne Ijtnorejo zvedeti, kdaj bo država 1 Podelila koncesijo za gradnjo HE. y Posavci bodo spet spisali pobudo (jrninistrstvu za okolje in prostor, l »aj pohiti. Zadnji obljubljeni rok a Ja izbiro koncesionarja je bil sep-
0	lember. Letnica še ni znana. ŠTUDIJE - Brežičanov, ki so
•ako ali drugače povezani s kmetstvom, niso preveč navdušili rezultati študije o vplivih vstopa v Evropsko zvezo na slovensko kmetijstvo. Na začetku je vse kabalo zelo vzpodbudno, vendar je
*	ha koncu sledil znani - ampak.
*	Kmetje so tako ugotovili, da se jim he obeta nič dobrega. Študija je
j, Opravljena, treba bi jih bilo izde-
1	lati še veliko več, vmes pa tudi kaj » konkretnega narediti. S študijami ) 'majo izkušnje. Imeli so že čudo-
vite analize, s pomočjo katerih, 1 kot je dejal eden od prisotnih, sta dva magistrirala in še kdo doktorici, vendar v vsakdanjem življenju od takih študij ni bilo koristi.
BATA ŠKORNJI - Člani parlamentarnega odbora za kmetijstvo 'n gozdarstvo so se pretekli teden Odpravili sejat na podeželje, na-Cnčneje v Brežice, še natančneje 11 Bukošck in povsem natančno -Jv Hervolov Kmečki hram. Prcd-^dnik odbora mag. Jože Protner I® pravočasno opozoril vse vabljene, naj se primerno obujejo in "hlečcjo, saj bo program potekal Oa podeželskem območju. Gumijastih škornjev, gojzaric, nahrbtnikov in druge opreme nismo Jjdeli, zato se zaskrbljeno vpra-,('ujemo, kakšno avtoriteto sploh i- 'ma predsedujoči Protner.
V času od 3. do 10. februarja J jo v brežiški porodnišnici rodile: •’ Katarina Cvetko iz Dobove -i dečka, Lori Didek iz Podbočja -'pna, Jožica Šibilja iz Sevnice -Miha, Marija Podbregar iz Ma-'tga Trna - Natašo, Bernarda Kmetič iz Bojsnega - Barbaro, Milena Žičkar-Petan iz Krškega 'Nežo, Šarlota Krnc iz Sevnice 'Tadeja, Anica Bizjak s Cirnika ' Aleksandra, Rozika Vodopi-,< Me s Silovca - Lariso, Katarina mlipančič iz Sedlarjevega -Maria.	,
Čestitamo!

IZ M A S I H OS
v
C I
MHlUt
Gradnja doma ■ občinska sramota
Po sedmih letih krški dom počitka še vedno nedokončan, starejši pa, razseljeni po celi državi, čakajo nanj - Janez Lah pri pregledu pogodb opozoril na kup nepravilnosti
KRŠKO - O novem domu počitka se v Krškem govori že dolga leta, in če seje začela gradnja že leta 1989, doma pa še vedno ni, ni pravzaprav nič čudnega, da imajo te investicije vrh glave vsi: država kot 60-odstotni investitor, občinska oblast in žal predvsem upokojenci, ki živijo v prenatrpanem starem že odprodanem domu ali pa so razseljeni po Sloveniji. Zaradi večkratnih obljub so ljudje v upanju, da se bo v novem domu končno le našel prostor zanje, prodajali hiše, se vračali iz tujine, obljubljene selitve pa ni.
Zato je občinski svet že pred časom zahteval, naj se opravi revizija gradnje, saj bi moral biti dom z namenjenim denarjem že zgrajen. Revizijo je opravilo podjetje Lah iz Maribora, pri pregledu več kilogramov pogodb pa je ugotovilo kup nepravilnosti. Iz pogodb je celo nemogoče definirati pogodbenih del, roki izvedb niso vedno jasno določeni, pogodbe nimajo predvidenih operativnih planov, pogodbena vrednost vseh pogodb (20 milijonov DEM) pa se močno razlikuje od vrednosti po teku denarnega toka, ki je za 90 odst. manjša. Janez Lah opozarja tudi na vrsto nepravilnosti pri denarnem toku. Zastopniku investitorja inženiringu CRT iz Trbovelj pa očita, da ne zna ali noče določiti preplačil in je bil sploh nekooperativen sodelavec pri ureditvi podatkov. Lah pri opravljanju revizije ni mogel priti do gradbene knjige za instalacije niti ne do drugega kroga denarnih tokov, torej do relacije glavni izvajalec (Pionir Novo mesto) - podizvajalci.
Zadeva je še toliko bolj zapletena zaradi sprememb tako na državni kot občinski ravni. “Prisiljen sem, da ne podpišem pogodbe za dokončanje doma, dokler ni jasno,
kaj je bilo narejenega in za kakšna sredstva ter kaj je še potrebno narediti in za kakšen denar. Lani je bil govor, daje dela še za nekaj mesecev, zato je bil predviden konec gradnje septembra, iz Trbovelj pa sem dobival zelo različne informacije, koliko denarja je še potrebnega: od 148 milijonov do 340 milijonov tolarjev,” je dejal župan Danilo Siter. Po sedanjih zagotovilih inženiringa CRT bi potrebovali 154 milijonov tolarjev, dom pa bi bil lahko končan v 4 ali 5 mesecih.
Izredna seja sveta s samo eno točko dnevnega reda se je dotaknila tudi političnega vidika problema. Brane Janc je menil, da je za občino sramota, da pri tolikšnem denarju - država je dala 6 milijonov mark - ne more narediti doma. Dejal je: “Mi ga zapravimo kot otroci za sladoled. Del odgovornosti bodo morale prevzeti tudi stranke. Leta 1990 je najmočnejša stranka iz občine odstranila kar nekaj izobraženega kadra, primopredajni zapisniki pa niso bili narejeni ne leta 1990 ne dve leti kasneje.” Na nekatere očitke, ki so se pojavili tudi v dnevnem časopisju, je Franc Černelič zagotovil, da v času njegovega predsednikovanja izvršnemu svetu občine ni nič
Pol stoletja knjižnice
Brežiška knjižnica praznovala 50-letnico - Vse več članov in izposoje, premalo prostora
BREŽICE - Knjižnica je za to priložnost odprla vrata novim in starim članom. Nove je oprostila članarine, stare zamudnine, za vse skupaj pa pripravila več prireditev. Tako so v torek predstavili javno dostopne kataloge po programu Cobis ter mrežo Internet, v petek pripravili štiri ponovitve lutkovne predstave Lutkovnega gledališča z Jesenic na Gorenjskem, dan pred tem pa osrednjo slovesnost ob obletnici knjižnice.
V Brežicah je bila leta 1880 ustanovljena slovenska čitalnica, njeno knjižnico pa je pozneje prevzelo sokolsko društvo. Med drugo svetovno vojno je bila večina knjig uničena, a je učiteljica Franja Mačkovšek kljub vsemu začela zbirati redke ohranjene slovenske knjige, jim dodala še svoje in tako v začetku leta 1946 s 342 zvezki pripomogla k ustanovitvi knjižnice. Za začetek je delovala v učilnici osnovne šole, njena upravnica pa je bila Savica Zorko, ki je to delo opravljala dobri dve desetletji. Nasledila jo je Mija Šebek, njo pa sedanja direktorica Tea Bemkoč.
Čeprav knjižnica denarja ni imela na pretek, se je zaloga knjig v njej bogatila, tako da je
bila qb 10-letnici med najbolje organiziranimi in najmočnejšimi knjižnicami v krškem okraju. Na podeželju je delovalo tudi 19 skromnih podružničnih ljudskih knjižnic, ki jim je knjižnica pomagala s potujočim knjižnim kovčkom. Pred tremi desetletji je. knjižnica dobila prostore v tedaj zgrajenem prosvetnem domu, se pozneje razširila in se pred 15-imi leti preselila v sedanje prostore, ki pa so tudi že pretesni.
Temeljna knjižnična zaloga šteje danes skoraj 60 tisoč enot, število članov - zdaj jih je 3.421 - narašča, prav tako tudi število izposojenega gradiva in število obiskov. Knjižnica ima izposojevalnico tudi v Pišecah, potujoči kovček v Domu upokojencev in vzajemno knjižnico v vojaškem Učnem centru Cerklje. Pred šestimi leti je uvedla računalniško izposojo in obdelavo, se lani vključila' v sistem Cobis, letos pa namerava uvesti še Cobis - izposojo.Kot je povedala direktorica Tea Bemkoč., so s podporo občine lani prišli do dodatnih zaposlitev, z njimi pa bo knjižnica v kratkem prešla na celodnevno izposojo.
B. D. G.
PRETESNA KNJIŽNICA - Na slovesnosti se je zbrala množica ljubiteljev knjig, ki je prisluhnila besedam o zgodovini knjižničarstva v Brežicah, slavnostnem govoru župana Jožeta Avšiča, glasbenim utrinkom Branimirja Biliška, izvedenim na klavirju in Aleša Suša na saksofonu, ter literarnimi odlomkom, s katerimi so presenetili profesorji slavisti iz brežiške gimnazije. (Foto: B. D. G.)
• Svetniki so na izredni seji sprejeli sklep, da je potrebno takoj pričeti z aktivnostmi za dokončanje gradnje doma starejših, ki mora biti zaključeno letos; zavarovati je potrebno interes investitorja s fizičnim in finančnim posnetkom stanja, takojšnjim zavarovanjem preplačil, v primeru suma kršitve zakonitosti se naj župan kot nosilec izvršne oblasti posluži vseh pravnih sredstev, računsko sodišče pa naj opravi finančno revizijo celotne investicije.
denarja “izpuhtelo”, prav zaradi izjemne previdnosti ne.
T. GAZVODA
OBLETNICA KO SDSS
BIZELJSKO - Prejšnji teden so tukajšnji socialdemokrati praznovali Drvo obletnico delovanja. Članstvo je v tem času zelo narastlo, izdelali so program razvoja Bizeljskega, in kot ugotavlja predsednik krajevne in khrati tudi občinske organizacije Milko Veršec, so si pridobili naklonjenost krajanov Bizeljskega. Zdaj se pripravljajo na volitve v svet KS, zagotavljajo pa, da se bodo zavzemali za pošteno delo in pravično porabo denarja v krajevni skupnosti.
OTROŠKI FESTIVAL
PIŠECE-Učitelji in učenci OŠ Maksa Pleteršnika v Pišecah prisrčno vabijo vse bralce na 5. otroški glasbeni festival, ki bo jutri, 23. februarja, ob 17.uri v domačem kulturnem domu. Vsem obiskovalcem obetajo prijetno popoldne ob poslušanju mladih pevskih talentov.
NOVINOV KONCERT V ARTIČAH
ARTIČE - Humanitarno društvo M&V Novina priredi dobrodelni koncert Družinskega tria Novina pod geslom “Samo življenje za druge je vredno življenja”, ki bo v soboto, 24. februarja, ob 19. uri v kulturnem domu Artiče. Zbrani denar bo namenjen bolnim otrokom.
Po enem letu za razgradnjo NEK še niti tolarja
Sklad le na papirju
KRŠKO - Čeprav je zakon o Skladu za dekomisijo jedrske elektrarne Krško v veljavi že od decembra 1994 in bi morala vlada že pred enim letom pripraviti vse potrebno za njegovo delovanje, je sklad še na papirju. Kot je nedavno povedal v. d. direktorja tega sklada Anton Mustar, je krška občina priskrbela prostore, skladov račun pa je še vedno prazen.
“Ministrstvo za gospodarske dejavnosti je izdalo podzakonski akt o obračunavanju prispevkov skladu s polletno zamudo in z njim spremenilo zakonska določila. Sovičev sekretariat je uveljavljanje pravic prestavil na julij 1995, po navodilih plačevanje prispevka ni avtomatizirano, ampak mora sklad izdajati
Anton Mustar
ražune, poleg tega pa si NEK lahko sama izbira način vplačila,” meni Mustar.
Sklad tako še po več kot enem letu od sprejema zakona nima na računu niti tolarja! Vlada na predloženo naložbeno politiko in finančni načrt sklada do danes še ni odgovorila, brez tega pa sklad ne more delati, zato pa si nabira neplačane stroške dela. Njegov direktor od marca lani do danes še ni prejel niti tolarja plačila, povrh vsega pa je doslej notarske in druge upravne stroške plačeval iz lastnega žepa! Ravno tako nima od kod plačati stroškov za prostor in opremo. Že dvakrat je v imenu sklada pozval k plačevanju prispevkov in na državni zbor tudi vložil zahtevo za obravnavo neskladnosti uredbe z zakonom.	g D G
BREZ ZNANJA NE GRE - Sadjarji so očitno spoznali, da se bodo morali organizirati, če bodo hoteli preživeti, zato je udeležba na sadjarskih dneh iz leta v leto večja. Vsak dan je bilo v Artičah od 180 do 190 obiskovalcev, ki niso le poslušali, ampak se tudi zelo aktivno sami vključevali v razprave. (Foto: B. D. G.)
TUDI O POKOJNINSKEM SISTEMU - V krškem kulturnem domu je sekretarka kluba seniork in seniorjev SDSS Vera Ban, nekdanja Brežičanka, ki danes živi in dela v Ljubljani, spregovorila o problematiki upokojencev. Ob njej na levi predsednik občinske organizacije SDSS Stanislav Dvoršek, na desni pa generalni tajnik SDSS Erik Modic. (Foto: T. G.)
“Očitki, da je upokojencev preveč, so neupravičeni!”
Kaj pa privilegiji?
KRŠKO - “Od zadnje volilno-programske konference občinskega odbora SDSS Krško, ki je bila oktobra 1994, je bilo delo sicer uspešno, vendar z njim nismo bili zadovoljni, Volilni rezultat, ki smo ga dosegli na volitvah v svet občine, je bil sicer še enkrat boljši kot na prejšnjih volitvah, a lahko bi bil boljši ob celovitejših predhodnih pripravah na volilno kampanjo,” je dejal predsednik občinskega odbora SDSS Stanislav Dvoršek. Zelo uspešni pa so bili zadnji meseci, saj se ustanavljajo krajevni odbori v vseh krajevnih skupnostih, prav zato se je število članov samo v zadnjih dveh mesecih povečalo za 60 odst.
Pred občinskim zborom je stranka organizirala razgovor o problematiki upokojencev. Vera Ban, sekretarka Kluba seniork in seniorjev SDSS, je predstavila predlog sprememb pokojninske zakonodaje, ki so ga v državnem zboru vložili poslanci SDSS. S sprejetjem teh bi dosegli znižanje najvišjih in zvišanje najnižjih pokojnin, pokojnine naj bi se zvišale nominalno, ne pa procentualno, preživelemu zakoncu bi bila zagotovljena stoodstotna pokojnina po umrlem zakoncu, invalidi bi pridobili pravico do prilagoditve delovnega mesta, a nobeno od dopolnil ni bilo sprejeto.
Opozorili so na dolg vlade pokojninskemu skladu, kj nastaja zaradi prekomernega predčasnega upokojevanja, vlada pa potem trdi, da ni denarja za povečanje pokojnin. “Očitki, da je upokojencev preveč, so nepošteni. Ni preveč tistih, ki so odšli zasluženo v pokoj, ali tistih, ki so si pri delu uničili zdravje in postali invalidi, pač pa je vse preveč je tistih, ki so se upokojili po posebnih privilegijih,” je dejala Vera Ban. Ob tej priložnosti so ustanovili tudi iniciativni odbor za ustanovitev kluba seniork in seniorjev SDSS.
T. G.
Vse večji obisk sadjarskih dni
Vrsta zanimivih predavanj in razgovorov o sadjarstvu - Izobraževanje za sadjarje, posvet za stroko - Sadjarji spoznavajo potrebo po organiziranosti
ARTIČE - V Artičah, ki jih posavski sadjarji radi poimenujejo za sadjarski center regije, so pretekli četrtek in petek pripravili že 4. sadjarske dneve Posavja. Prireditev je v teh letih prerasla v redno izobraževalno srečanje sadjarjev Posavja in tudi Dolenjske ter po svoje tudi v posvet slovenskih strokovnjakov s področja sadjarstva, ki se tako vsaj enkrat na leto zberejo.
Sadjarski dnevi so imeli tri dele. Prvi je bil posvečen strokovno tehnološkim vprašanjem s področja načrtovanja, sajenja in oskrbe sodobnih nasadov jablan, hrušk in breskev. Poleg tega so priznani slovenski strokovnjaki spregovorili še o ekonomiki v sadjarstvu in o organiziranosti slovenskih sadjarjev, medtem ko je predstavnik ministrstva predstavil mesto sadjarstva v razvojnih načrtih slovenskega kmetijstva. Drugi dan je bil na vrsti še osrednji posvet o varstvu sadnega drevja za sadjarje Do-
lenjske in Posavja.
Organizatorja prireditve sta Sadjarsko društvo Posavja in kmetijske svetovalne službe iz Brežic, Krškega in Sevnice, dobrodošla pa je tudi pomoč države in vseh treh občin, ki sadjarjem stojijo ob strani, kar so pokazali s svojim obiskom tudi župani.
Kot je dejal eden od organizatorjev Šadjarskih dni Posavja Matjaž Vojtkovszky, sicer kmetijski svetovalec in tajnik Sadjarskega društva Posavja, so v društvo zdaj
vključeni skoraj vsi, ki se v regiji preživljajo s sadjarstvom ali ga imajo za dopolnilno dejavnost (okrog 260 članov). Društvo je nastalo na pobudo kmetijske svetovalne službe v težnji po večji organiziranosti kmetov, samo društvo pa je nato začelo z različnimi aktivnostmi (ekskurzije, izobraževanje, uveljavljanje regresov). Med drugim je tudi vzpodbudilo ustanovitev prve sadjarske zadruge v Sloveniji.
Artiški sadjarji, ki so tudi letos organizirali prireditev, so se kot ponavadi dobro odrezali, posavski sadjarji pa že napovedujejo, da se bodo naslednje leto še posebej potrudili z organizacijo petih, jubilejnih sadjarskih dni.
B. DUŠIČ GORNIK
HBB - Hipotekarna banka Brežice izvaja dejavnost na sedežu družbe v Brežicah ter v agencijah v Krškem, Ljubljani in Kopru. Že v tem letu namerava odpreti še agencijo v Sevnici. Banka naj bi se po sklepu skupščine delničarjev združila z Banko Noricum, če bo možno pa se namerava povezati tudi v večjo bančno skupino. Banka se še drži svoje usmeritve, s katero želi postati prva prava hipotekarna banka v Sloveniji, zato namerava krepiti naložbe s hipotekarnim varovanjem in tako večati svoj hipotekarni port-felj. Tako bo prednost dajala hipotekarnim naložbam, podpirala pa bo tudi naložbe, ki bodo povečale plačilni promet s Hrvaško. Jedro njenega naložbenega portfelja naj bi bile male in srednje družbe v Posavju, poseben del naložb pa bo usmerila v sektor prebivalstva. Med prednostne naložbe banka uvršča še izvozno usmerjene programe.
SKB BANKA - Ta banka se že leto dni predstavlja na Internetu v angleščini, zdaj pa je v svetovnem informacijskem omrežju začela še s predstavitvijo v domačem jeziku. Tako slovenski uporabniki Interneta lahko dobijo informacije o banki, njeni organiziranosti, mreži njenih enot, o mestih bančnih avtomatov, načinu poslovanja s prebivalstvom in podjetji, poslovanju z vrednostnimi papirji in tudi o poslovnih rezultatih banke.
NOVA LB - Kapitalska moč Nove Ljubljanske banke se je v lanskem letu povečala, povečal se je obseg kreditne in depozitne dejavnosti ter sploh obseg poslovanja. Svojo dejavnost je razširila na območja izven ljubljanske regije, med drugim bo z odločitvijo Posavske banke o priključitvi kmalu prisotna tudi v Posavju. Za Posavsko banko je pogodbeno prevzela tudi devizno poslovanje s prebivalstvom. Banka je bila pred sanacijo obremenjena z 82 milijardami tolarjev izgube in bila brez kapitala. Z ustanovitvijo Nove LB so stara bremena ostala na stari banki, tako da je nova banka lani ustvarila za 4,4 milijarde tolarjev dobička.
Kako kale na borzi?
Delnice na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev so bite minule dni spet zelo iskano blago. Tečaji večine delnic nadaljujejo z zmerno rastjo, tako da so tečaji vrednostnih papirjev na najvišji ravni v zadnjih mesecih, to pa pomeni, da so predvsem vlagatelji v delnice Dadasa, Finmedie, Pri-mofina, Kolinske, Nike in SKB banke lahko imeli lepe dobičke.
Že nekaj časa stalna rast tečajev je med drugim povzročila, da je pri delnicah Dadasa in Kolinske prišlo do 30-odstotnega dviga tečajev od zadnje objave podatkov o izdajatelju. Tako je bilo začasno ustavljeno trgovanje z njimi in so se pridružile delnicam Komercialne banke Triglav, MK - Založbe in Salusa, s katerimi pa je trgovanje zaustavljeno iz drugih razlogov.
Zdi se, da delniškemu trgu kar ne zmanjka zaleta in da niti “motnje”, kot so v zadnjem času odločbe Agencije za plačilni promet, nadzor in informiranje (APPNl),
ne zaustavijo zmerne rasti tečajev. Delnici MKZ se je namreč pridružila še delnica Salusa, pri kateri je APPNl ugotovila oškodovanje družbenega premoženja in Salusu naložila, naj “vzpostavi družbeni kapital" v višini SO odstotkov kapitala podjetij. Glede na to, daje Salus v sodni register vpisan kot podjetje v stoodstotni zasebni lasti, bi to pomenilo, da bi lastniki tega farmacevtskega podjetja ohranili samo 20-odstotni delež.
Tako pri Salusu kot tudi pri MKZ torej odločba APPNl pomeni razlastitev zdajšnjih delničarjev, zato bodo v obeh podjetjih svoje pravice uveljavljali na sodišču, kjer pa utegneta obravnavi trajati precej časa. Takšna zaustavitev trgovanja vsekakor neugodno vpliva na delniški trg s stališča likvidnosti, saj v takem položaju ni možno prodajati niti kupovati teh delnic.
MARJETKA ČIČ DBD, d.o.o. Novo mesto, Novi trg 5 Tel. 0681323-553,323-554, F<u.086l323-552
Bolj živ, a vendar še ne pravi
Seje sejem mode izvlekel iz krize? - Tokrat brez kramarjev - Manjkalo čevljev • Sevniški tekstilci v polni zasedbi • Uidi Labod, Novoteks Tkanina, Beti, Komet in Bor
LJUBLJANA - Po nekajletni krizi ljubljanskega sejma Moda - fashi-on je tudi zaradi pritiska najbolj uglednih domačih proizvajalcev konfekcije, modnih tkanin, pletenin ter usnjene in krznene konfekcije, sejem spet dobil boljšo podobo. Predvsem ni več kramarstva (prepovedali so vsakršno neposredno prodajo), saj je sejem namenjen predstavitvi ponudbe in novosti domačih in tudi tujih proizvajalcev.
DOMAČA PROIZVODNJA NI ZAŠČITENA
Na slovenskem trgu so domači proizvajalci nezaščiteni, to velja tudi za industrijo konditorskih izdelkov. Ceneje je namreč uvoziti gotove izdelke, kot jih z uvoženim sladkorjem delati doma, saj je treba plačati prelevmane na sladkor, medtem ko se na gotov proizvod plača le carina. Če proizvajalec uvaža sladkor zaradi izvoza, še nekako gre, sicer pa ni več nobenih prednosti, ki bi govorile v prid proizvodnji pri nas. Tako ni več veliko razlogov, ki bi tuje družbe zadrževali pri nas.
• Nuja ni še nikoli sklenila dobre kupčije. (Franklin)
• Kdor ne zna molčati, tudi govoriti ne zna. (Seneca)
MED BREZPOSELNIMI VSE VEČ INVALIDOV
NOVO MESTO - Med vsemi brezposelnimi osebami dolenjske regije (decembra 6.273) je prijavljenih tudi okrog 200 invalidnih oseb, kar znese več kot 3 odstotke vseh in je za 34 odst. več kot v istem mesecu pred letom dni. V letu 1995 so V usposabljanje vključili 50 invalidov, 26 pa jih je dobilo delo. V decembru sta bili v območni enoti Novo mesto sofinancirani dve invalidski podjetji, v katerih je delalo 41 invalidov, eno podjetje z 21 zaposlenimi invalidnimi osebami pa je država sofinancirala tudi v upravni enoti Trebnje.
SLOVENIJA
NAJBOGATEJŠA
Študija z naslovom Euro-pean Comparison Program-me 1993 ugotavlja, daje Slovenija najbogatejša, Moldavija pa najrevnejša nekdanja socialistična država. Slovenski bruto domači proizvod je leta 1993 znašal 9.210 ameriških dolarjev na prebivalca, moldavski pa le 2.215. Vse druge države so vmes, saj je znašal BDP tedaj na Češkem 8.422, Madžarskem 5.962, Slovaškimi 5.766, v Ruski federaciji 4.950, Belorusiji 4.962, na Poljskem 4.669, v Bolgariji 4.193, na Hrvaškem 3.827, v Estoniji 3.803, Litvi 3.681, Romuniji 3.643, Ukrajini 3.310 in Latviji 3.070 ameriških dolarjev. Za primerjavo: v istem času je našal BDP v ZDA 24.301, v Avstriji pa 19.115 dolarjev.
M - Kmetijska zadruga Metlika
VINOGRADNIKI!
Dolga in bogata tradicija trsničarstva pri KZ Metlika vam za letošnje leto zagotavlja visoko kvalitetne trsne cepljenke različnih sort. Prav visoko kakovostna trsna cepljenka je osnovni pogoj za uspešno vinogradništvo in vinarstvo. Zato je zelo pomembno, da sadimo v vinograd cepljenke, ki so vzgojene doma, iz domačih selekcij, podlag in cepičev in so tako prilagojene talnim in klimatskim razmeram, v katerih bodo rasle.
Na voljo imamo naslednje sorte trsnih cepljenk:
LAŠKI RIZLING RENSKI RIZLING RUMENI MUŠKAT SAUVIGNON CHARDONNAY BELI PINOT ZELENI SILVANEC KRAUEVINA SIVI PINOT
KERNER
MODRA FRANKINJA
ŠENTLOVRENKA GAMAY ŽLAHTNINA JULIJSKI MUŠKAT
POHITITE, ZALOGE SO OMEJENE!
Odločite se za nas in ne bo vam žal.
Naročila zbiramo: M - KZ Metlika, tel. (068) 58-261
Vinogradništvo Vinomer, tel. (068) 58-297
NAJVISJE BLOKADE
KRŠKO - Povprečna vrednost, za katero so bili blokirani žiro računi v posavskem gospodarstvu lani, je iz meseca v mesec bliskovito naraščala. Januarja 1995 je znašala še nekaj čez dve, a novembra že čez pet milijard tolarjev. Le v decembru se je povprečna vrednost glede na mesec prej za polovico zmanjšala in to zgolj na račun občutno znižanih blokad v podjetjih s področja elektrogospodarstva. V novembru je kar 78,5 odst. povprečnih blokad šlo na račun elektrogospodarstva, zadnji mesec v letu pa le še polovico.
Sicer je bilo lani mesečno blokiranih povprečno 151 gospodarskih družb, pri katerih je bilo zaposlenih povprečno 2770 delavcev. Po višini povprečnega zneska blokad je izstopalo gospodarstvo krške občine, ki je novembra “prispevalo” kar 4,5 milijarde tolarjev k povprečni vrednosti mesečne blokade, medtem ko je na brežiško odpadlo 465 in na sevniško 210 milijonov.
Letošnji sejem je spet predstavil večino najpomembnejših slovenskih proizvajalcev, kljub temu pa zaradi velike krize v tekstilni in usnjarski panogi na razstaviščnem prostoru nismo videli Almire in Rašice, pa tudi ne Planike, Alpine ali Peka, kar je seveda škoda za sejem in obiskovalce. Na sejmu Moda se je od srede do sobote predstavljalo 166 razstavljalcev iz 16 držav. Tem se je pridružilo še 36 razstavljalcev strojev in opreme za konfekcijo, in trikotažo na sejmu Kontri, kije letos potekal sočasno in tako popestril Modo.
Kako so se predstavljala naša podjetja? Podjetja Tekstilne industrije Beti iz Metlike so razstavila svoje programe kopalk in perila
ter trikotažnih tkanin in oblačil. V družbi Beti in sevniške Lisce se je s spodnim perilom predstavljala še Konfekcija Komet iz Metlike. Medtem ko je kočevska Tekstila-na ravno v teh spuščala zadnje zdihljaje (šla je v stečaj), se je na sejmu iz tistega konca predstavljala le družba Hurvvitz s pestro in živopisano ponudbo nogavic za šport in prosti čas.
Tekstilci sevniške občine so bili v popolni zasedbi. Inplet, industrija pletenin iz Dolnjega Brezovega, je razstavljala elastična in neelastična pletiva za perilo ter oblačila za šport in prosti čas. Industrija otroške konfekcije Jutranjka je na svojo konfekcijo za otroke od enega do 16 let in na program za
dojenčke opozorila z dokaj vpadljivo kolekcijo oblačil. Pri razstav nem prostoru Lisce, sicer proizvajalke spodnjega perila, kopalk i® bluz pa seje staro in mlado najveij mudilo okrog nedrčkov, stezniko' in hlačk.
Tovarna oblačil Labod iz Nove ga mesta je nastopila z lastnimi blagovnimi zanmkami ženskih bluz in moških srajc ter drugih vrhi njih oblačil. Prijeten razstvani kotiček je pripravila tudi tovarna Novoteks Tkanina s predstavitvijo tkanin za oblačila. Precej pozornosti obiskovalcev je zbujala tovarna čevljev Bor iz Dolenjskih Toplic, saj je bila edina od slovenskih proizvajalcev moške in ženske modne obutve, ki je sploh razstavljala na sejmu Mode
B. D. G ---------
ZBORNIK ZOISOVIH ŠTIPENDISTOV
NOVO MESTO - Republiški zavod za zaposlovanje je nedavno
izdal Zbornik Zoisovih štipendi-j f stov, ki zaključujejo svoje šolanje (,
TUDI KREACIJE SREDNJEŠOLCEV-Ob sejmu so proizvajalci razstavljali nova oblačila, organizirali modne revije in predstavitve modnih oblikovalcev. Na ogled so postavili tudi fotografsko razstavo Moda skozi čas in izdelke učencev srednjih strokovnih šol. Med drugimi so se izkazale učepke Srednje šole Kočevje, program Tekstilec (njihovi izdelki so na sliki) in Srednje šole tekstilne usmeritve iz Metlike. (Foto: B. D. G.)
na visokih šolah. V zborniku se __ predstavljajo štipendisti, ki so se ■ odzvali na poziv zavoda in se želi- / jo predstaviti podjetjem, morda ■ bodočim delodajalcem. Med imeni je tudi 20 Dolenjcev in Belo- jr kranjcev. Gre za prvo registrirano j, generacijo nadarjenih študentov,: ki jo zavod želi predstaviti čim širši V( poslovni javnosti. Zbornik s pred- ja stavitvijo najsposobnejšega in na- 2 jbolj ustvarjalnega dela slovenskih j diplomantov so izdali v nakladi n 5.000 izvodov in ga bodo posre- |( dovali podjetjem in ustanovam, za sj katere menijo, da iščejo take p mlade osebe. Prav bi bilo, če bi zbornik prelistala tudi naša podjetja in ponudila možnost za za-
poslitev najbolj perspektivnih h
.1
mladim izobražencem doma, še preden nam prebegnejo v druge, regije.	| 2
Kakšen bavbav je vstop v Evropo?
Na splošno: višja zaščita kmetijstva, večji prihodki in dohodki kmetij, a tudi nekaj večji stroški - Konkretno: za nekatere boljše, za drug slabše - Ali bo zdržala predelovalna industrija? - Dr. Erjavec in dr. Markeševa v Brežicah
BREŽICE - Različna mnenja o tem, kaj bi Sloveniji prineslo članstvo v Evropski zvezi, so vzpodbudila ministvi za znanost in za kmetijstvo, da sta naročili posebno študijo o tem. Vplive vključitve na slovensko kmetijstvo sta med drugimi proučevala tudi dr. Marija Markeš in dr. Emil Erjavec, ki sta rezultate študije pretekli teden predstavila v Brežicah.
Kot je povedal dr. Erjavec, cene kmetijskih pridelkov pri nas v povprečju za 5 do 10 odstotkov zaostajajo za cenami v EZ, vendar je hkrati opozoril na velike razlike med posameznimi pridelki. Tako
* Študija ugotavlja, da predstavlja kmetijstvo v Sloveniji 5 odstotkov družbenega proizvoda, podobno kot v drugih državah Cefte, medtem ko je v EZ ta delež le 2,5-odstoten. Slovenija je ena najbolj gozdnatih držav, po tem se uvršča blizu skandinavskim deželam, in ima malo njiv (0,12 ha njive na prebivalca, v EZ je povprečje 0,20 ha) ter tudi majhne kmetije. Povprečna velikost kmetije pod 4 ha, kar je manj kot v vseh deželah EZ razen v Grčiji, toda ta ima oljčne nasade in sadovnjake.
imamo za nekatere izrazito višje cene (npr. pri pšenici), za druge izrazito nižje (govedo, perutnina).
Za Evropsko zvezo je značilna visoka stopnja zaščite kmetijstva, saj ponekod (npr. Avstrija in Švica, ki sta po naravnih pogojih za kmetijstvo primerljivi s Slovenijo) država dodaja kmetijstvu še 70 do 80 odstotkov vrednosti kmetijske proizvodnje. Slovenija s 35 odstotki prednjači pred vsemi državami vzhodne Evrope, a zaostaja za EZ, kjer je državna pomoč povprečno 50-odstotna, Vstop v zvezo bi tako po rezultatih primerjav iz študije pomenil prehod v višjo stopnjo zaščite kmetijstva, vendar je tudi tu odvisno od pridelka.
V EZ so, na primer, cene pšenice občutno nižje kot pri nas, vendar zaradi državnih intervencij kmetje za pšenico dobijo več kot naši pridelovalci. Slovenija se raz-
likuje ne le po stopnji zaščite, ampak tudi po tem, da nekatere pridelave sploh ne ščiti. Tako ščiti pridelavo pšenice, ne pa tudi koruze in ječmena, kar je običaj v EZ. Posebej zanemarjena je pri nas v primerjavi z EZ govedoreja.
“Države EZ na ta način stabilizirajo trge in zagotavljajo oskrbo potrošnikov po primernih cenah. To dosegajo z uvoznimi dajatvami, nihanja cen pa blažijo tudi z intervencijskimi nakupi pridelkov. V preteklosti je EZ že skoraj razpadla, ker je morala kar 70 odst. proračuna nameniti za odkup in prodajo tržnih presežkov v kmetijstvu. Zaradi krize je spustila cene za 15 do 20 odstotkov, uvedla direktna plačila kmetom in druge vrste pomoči ter uvedla omejitve tako, da ščiti le obstoječo proizvodnjo. To je problem za Slovenijo, kajti ohranjali in ščitili bomo lahko le proizvodnjo, ki jo
bomo imeli ob vstopu v zvezo,” je dejal dr. Erjavec.
Po vstopu v EZ se bo naše kmetijsko ministrstvo ukvarjalo bolj s socialnimi vprašanji, svetovanjem, izobraževanjem in raziskovanjem. Kmetijska politika bo opredeljena, zato velja pošteno izkoristiti čas predtem. Če bi Slovenija vstopila v zvezo po današnjih pogojih (možno je, da se bodo medtem spremenili), bi se nam na splošno splačalo, tako vsaj dokazuje omenjena študija.
Prihodki kmetov bi bili na splošno za 20 odst. večji, vendar bi nekateri izgubili (npr. sladkorna pesa, vrtnine, prašičereja), drugi pridobili (mleko, govedo - celo za 35 odst. višji prihodki, sadjarstvo, vinogradništvo). Ob tem pa se bi povečali tudi stroški pridelave (za 10 odst.) na račun dražjih kmetijskih strojev, zaščitnih sredstev, večjih marž ipd,, še posebej v panogah, ki zahtevajo veliko dela. Dohodek bi bil na splošno večji za 40 odstotkov, vendar spet z veliki-
mi razlikami. Študija napoveduj* težave pri pridelavi oljne repice i® pri prašičereji, bolje pa kaže sad’ jarstvu in vinogradništvu.
Tečaji
Povprečni menjalniški tečaji v torek, 20. februarja: za murko 92.60 tolarjev prodani (po Dolenjskem od 92.40 do 93.50) in 91.20 tolarjev nakupni (po Dolenjskem od 89.95 do 91.80), za šiling 13.19 prodajni in 12.83 nakupni, za 100 lir 8.73 tolarja prodajni in 8.33 nakupni.
Srednji tečij Bunke Slovenije v torek: 100 šilingov 1280.0327 tolarja, 100 kun 2426.9034,	100 murk
9002.9025, 100 lir 8.2323, 1 dolar (ZDA) 130.4341 in 1 eku 164.7846 tolarja.
AVTOPREVOZNIKI O POGOJIH ZA LICENCO
Predstavniki sekcij za promet pri območnih obrtnih zbornicah so se v začetku februarja zbrali v Slovenskih Konjicah in so obravnavali težave avtoprevoznikov. Imeli so vrsto pripomb na pravilnik o pridobitvi licenc za prevoze v cestnem prometu. Predlagali so, naj bi pravilnik veljal za nove obrtnike. Že obstoječi nosilci obrtnega dovoljenja naj ne bi opravljali strokovnega usposabljanja za pridobitev licence. Po njihovem mnenju tudi starost vozila ne bi smela biti ovira za pridobitev licence. Kot so dejali, pa naj bi pravilnik o pogojih za parkirna mesta in mesta za vzdrževanje vozil veljal le za javna parkirišča. Poleg tega naj bi obrtnikom dali več časa za ureditev parkirišč.
• V pripravah na vstop v EZj(/ pomembna tudi učinkovita rt' gionalna politika, ki bo poskrb® la za razvoj vasi. V EZ se razV«J vasi financira iz različnih sklado*’ vendar le v obliki sofinanciranj® Pomembno je še to, da EZ naČ® loma podpira v naložbah le km® tije, ki so večje od 3 ha. Ker je v® kot polovica slovenskih kmetij C® območjih, kjer je kmetijska prid® lava težja (gorske, hribovske >" druge kmetije s slabšimi pogoji)' je dobra regionalna politika ^ toliko bolj pomembna. Po mn® nju dr. Marije Markeš sedanj1 programi Celostnega razvoj’ podeželja in obnove vasi (C&' POV) niso dovolj učinkoviti, k®' zajemajo premajhna območji' pogosto le eno ali dve vasi. Sl® venija za regionalni razvoj sic*f nameni precej sredstev, a v*( preveč truda je potrebno, da denar zbere na kup iz različni® virov.
Vendar je dr. Erjavec ob tem S* !■ opozoril, da visoke cene kmetom j ne bodo pomagale, če pritisk* konkurence ne bo sposobna zd® žati živilsko-predelovalna industfi' ja in ne bo mogla prodati izdel; kov. Kot je zaključil, je tor®) potrebno še pred vstopom v E® j
j
največ narediti ravno tu. Slove®'' ja mora čimprej kar v največji prilagoditi cene, zaščito in trŽ®. rede Evropski zvezi, poveč®1' proizvodnjo v zanemarjenih p®
nogah, prestrukturirati živilskjj.
industrijo, poskrbeti za ustrez®
zakonodajo, več narediti v regi® nalnem razvoju in izdelati stad'|
dUrdC' B. DUŠIČ GORNH
8
DOLENJSKI LIST
8 (2428), 22. februarja 1996
Prednost ima obnova sadovnjakov
Tako so sklenili člani parlamentarnega odbora za kmetijstvo, ko so podprli program razvoja slovenskega sadjarstva • Podpora in zaščita domači pridelavi
KATALOG TRAKTORJEV 96
LJUBLJANA - Kot že nekaj let doslej je tudi letos ČZD Kmečki glas izdal obsežen katalog traktorjev na Slovenskem. Na 80 barvnih straneh je predstavljenih vseh 347 modelov, ki so ta fas naprodaj na slovenskem trgu. Za vsakega je v katalogu na voljo po 40 tehničnih podatkov, dodano pa je tudi posebno poglavje o varnem delu s traktorji. Vsi naročniki Kmečkega glasa so dobili katalog brezplačno.
BUKOŠEK PRI BREŽICAH - Parlamentarni odbor je na svoji seji v Posavju, ki na 1200 ha intenzivnih nasadih pridela več kot tretjino slovenskega sadja, podprl program razvoja sadjarstva v Sloveniji. Ta je tudi po mnenju sadjarjev dobra osnova za to, da bo sadjarstvo dobilo ustrezno mesto v slovenskem kmetijstvu. Seje odbora, ki mu predseduje mag. Jože Protner, seje poleg posavskih sadjarjev in gozdarjev udeležil tudi minister za kmetijstvo dr. Jože Osterc.
Člani odbora so v Bukošku oce- Ministrstvo za kmetijstvo naj bi nili, da je najpomembnejša naloga v prvi vrsti podpiralo izgradnjo
v sadjarstvu obnova trajnih nasadov, pri čemer naj bi večjo učinkovitost dosegli z združitvijo posameznih postavk v državnem proračunu. Vlada naj bi z ukrepi podprla tržne sadjarske skupnosti, da bi lažje uvajale sodobno in ekološko tehnologijo pridelave, skrbele za kakovostno in racionalno skladiščenje ter se lotile sodobnega trženja lastnih blagovnih znamk. Člani odbora se zavzemajo, da bi bila enakih vzpodbud deležna tudi pridelava sadja za predelavo in tudi sama predelava.
hladilnic pri organiziranih skupnostih sadjarjev v posameznih okoliših. Vlada bi morala po mnenju odbora tudi budno spremljati dogajanje na trgu in ga po potrebi s tržnim redom usmerjati tako, da bo zaščitila domačo pridelavo. Odbor vlado poziva, naj finančno podpre promocijo zaščitne znamke slovenskega sadja.
Da bi program razvoja sadjarstva v Sloveniji zares lahko zaživel, bi morala vlada čimprej pripraviti še druge zakone s tega področja: o semenu in sadikah, o tržnih re-
; [dolenjski "list ) 4
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE "
Sredi dopoldneva so bile stojnice v ponedeljek še dobro zalo-■j žene, zato pa bi lahko rekli, da \ branjevke niso bile preveč zado-'' voljne. Veljale so naslednje cene:
1 jajca od 22 do 25, čebula šalotka j 200, krvavice 500, suho meso ' 1.200, jabolka 100, slivovka 700, med 500, propolis 250, koren, koleraba in redkev 150, fižol 200,
3 sirček 400, smetana 600 tolarjev.
J Pri Sadju in zelenjavi so bile banane: 120, suhe slive 650, orehi 1.000, peteršilj 378, kislo zelje 100, solata 300, radič 260, cvetača 185, hruške 160, grozdje 520, korenček .126, česen 231, mandarine 184, kumare 400, paradižnik 350, česen 231 tolarjev. Deladini je zaračunal: banane 150, pomaranče 130, mandarine 180, paradižnik 450, jabolka 120, kumare 400, mlado čebulo 400, česen 250, čebulo 80, krompir 40, kivi 200, fižol 300, orehe 900 in rozine 350 tolarjev.
POSVET VETERINARJEV - V petek, 16. februarja, je bil v prostorih Izobraževalnega centra v hotelu Krka simpozij o malih živalih, ki se ga je udeležilo okoli 60 veterinarjev iz Slovenije in Hrvaške, priznanih strokovnjakov za pse in mačke. Krka je predstavila tablete biovermin za odpravljanje zajedalcev pri psih in mačkah ter vakcino proti steklini za vse vrste živali. Popoldne je bila letna skupščina društva veterinarjev s področja male prakse. (Foto: Marko Klinc)
BREŽICE - Minulo soboto je bilo naprodaj 280 prašičev, starih manj kot 3 mesece, in še 70 živali, ki so to starost že prerastle. Od manjših pujskov je bilo prodanih 150, kupci pa so bili zanje priprav-t Ijeni odšteti od 265 do 290 tolarji jev za kilogram žive teže. Prodali » so tudi 35 večjih pujskov, ki so dosegli ceno od 215 do 250 tolarjev za kilogram žive teže.
POTOSKI KMETJE GODRNJAJO
LOŠKI POTOK - Zadruga Ribnica ima v Loškem Potoku organiziran odkup in prodajo. Prav tako večino administrativnih opravil kmetje opravijo kar v Loškem Potoku, predvsem v zvezi z najetjem kreditov, izplačilom mleka in drugim. Nekoliko kritik je na račun zadruge, ker nima organizirane prodaje rezervnih delov za stroje, vendar po besedah predstavnikov zadruge ne bi bila smotrna. Te dni KZ Ribnica dobavlja kmetom krmila, predvsem koruzo. Kmetje, ki spadajo pod občino Ribnica, imajo popuste ali subvencije, kmetje iz občine Loški Potok pa ne. To pa Potočane jezi in žele vsaj pojasnilo, zakaj so oni prikrajšani.
A. K.
kmetijski nasveti
Prvi dušik za razraščanje
Ker so dušična gnojila lahko topljiva, z njimi ni mogoče gnojiti na zalogo. Ozimnim žitom je zato nujno potrebno spomladansko dognojevanje, in to v naslednjih treh kritičnih razvojnih obdobjih: razraščanju, kolcnčcnju in klasenju. S strokovnega stališča je torej najbolje, da ozimno žito, predvsem pšenico, spomladi do-gnojimo trikrat.
Prvo dognojevanje je treba opraviti ob začetku razraščanja, torej takoj po koncu zime. V naših pridelovalnih razmerah je to običajno prva polovica marca, ko se začne prva vegetacija. Seveda tega dela ne smemo opraviti na pamet, saj je pretirano dognojevanje lahko tudi škodljivo, v vsakem primeru pa s stališča pridelovalnih stroškov nesmotrno.
Dober poljedelec lahko že po sklopu in intenzivnosti barve posevka dovolj dobro ugotovi, kaj pšenici manjka. Če je temno zelena in ima sklop 400 do 500 rastlin na kvadratni meter, zadošča manjši odmerek dušika, sicer pa ga je treba več. Na splošno Poljedelski strokovnjaki priporočajo 40 do 80 kg čistega dušika na nektar. Preračunano v komercialno gnojilo, znaša to od 150 do 250 kg KAN-a, nekako 100 do 200 kg amonnitrata itd. Zadnje čase spet želo priporočajo norveški soliter, ki ima ves dušik v lahko topljivi nitratni obliki, kar pomeni, da deluje zelo hitro in je zato najbolj primeren za dognojitev poškodovanih posevkov. Pšenico je ntogoče dognojiti tudi z gnojevko, pri čemer pa je treba biti pazljiv in nikakor ne pretiravati s količino. Petnajst kubičnih metrov je njena zgornja meja.
Čeprav naši sorazmerno majhni pridelovalci pšenice natančnejše, to je znanstvene metode N-min, skoroda ne uporabljajo, jo Vseeno omenimo. N-min laboratorijska analiza ali talni nitratni test, ki se izplača le za večje površine (nad 5 ha), sloni na pravilnem odvzemu vzorca tal iz treh globin terna laboratorijskem ugotavljanju vsebnosti nitratov v tleh. Če poznamo potrebe posameznega žita, lahko dokaj natančno ugotovimo, koliko dušika je treba še dodati, da ne bo prišlo do prebitka dušika v tleh oz. do izpiranja v podtalnico.	ln- ^ ^
Kaj grozi lesu
Nekaj najvažnejših strokovnih nasvetov za pravilno sečnjo lesa
Slovenija ima zdaj največji del gozdov v zasebni lasti in kar polovica vseh lastnikov je nekmetov, ki kaj malo vedo o gospodarjenju s tem našim največjim naravnim bogastvom. Ker smo v času sekanja in spravila lesa, bo koristno posredovati nekaj najvažnejših strokovnih napotkov za to delo.
Listavce je treba sekati v zimskem času, ko rast miruje. Posekan les mora čimprej iz gozda, to pa še bolj velja za iglavce, ki pa jih je moč za razliko od listavcev sekati tudi spomladi, poleti in jeseni. Za spomladansko sečnjo velja, da mora les iz gozda najkasneje v enem tednu, saj so takrat razmere za napad gliv modrivk, ki povzročajo škodljivo modrenje beljave iglavcev, in razmnoževanje različnih škodljivih žuželk, predvsem lestvičarjev, vrto-vinov in strženarjev, najugodnejše.
Vsekakor je najpomembnejši ukrep pri spravilu lesa zaščita pred podlubniki in drugimi žuželkami, ki lahko lesu vzamejo, če se močno razmnožijo, tudi do 80 odstotkov vrednosti. Sem štejemo obvezno beljenje iglavcev in ustrezno skladiščenje, ki pripomore, da se les čimprej posuši. Les, ki ima manj kot 45 odstotkov vlage, je varen pred škodljivci pa tudi pred plesnijo in piravostjo. Pira-vost, ki na koncu preide v belo trohnobo in povsem uniči les, se rada pojavlja na stoječem poškodovanem drevju in na sveže posekani bukovi oblovi-ni, ki ni pravočasno spravljena iz gozda.
dih in o obrambi pred točo (pri tem naj ima prednost sofinanciranje zaščitnih mrež in zavarovalnih premij). Prav tako bi morala dokončati program prognostične službe in agrometeorologije v Sloveniji ter sprejeti ustrezne predpise o kakovosti sadja in o embalaži. B DUŠIČ GORNIK
PET ZVEZDIC ST. 2
LJUBLJANA - Druga številka revije za umetnost kuhanja in uživanja ob hrani in pijači je spet polna vabljivih barvnih fotografij izdelkov kuharske umetnosti. In še nekaj naslovov člankov: Vino z dušo, Jedilnik za varovalno prehrano, Natakarjeve sanje o morju, Polži, Otroci ob morski njivi, Svetovni živilski sejem Anuga, Vse o bržolah, V Burmi ni kruha, je pa riž itd.
•	Zdrav berač je srečnejši od bolnega kralja. (Schopenhatter)
•	Slovenci nismo majhen narod v številkah, pač pa v glavah. (Šifrer)
PRAVNA
svetovaInžca
Svetuje odvetnica IVI a rta Jelačin
Delež nezakonskega otroka
VPRAŠANJE: Kakšen delež ima nezakonski otrok, če imetje ni vpisano na očeta? Imetje je sicer skupno, zato bralko zanima, kako se deli.
ODGOVOR: V primeru smrti zakonca dedujeta njegovo zapuščino potomec in preživeli zakonec po enakih delih. Otroci so enakopravni pri dedovanju ne glede na to, ali so rojeni v zakonski zvezi ali zunaj nje. Nihče pa ne more prenesti na drugega ne za časa življenja ne potem več, kot ima. Tisto premoženje, ki je že pred smrtjo zakonca vpisano na preživelega zakonca, ni predmet zapuščine. Da bi bilo jasno, koliko imetja bo imel otrok, mora biti predhodno jasno, koliko imetja ima njegov oče; morda s sklenitvijo izročilne pogodbe za časa življenja, v kateri se pravno uredi to vprašanje.
Rez vinske trte
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
V	pričakovanju, da se bomo končno naučili rezati trto na osnovi primerov iz preteklih let, smo lahko neprijetno presenečeni. Tudi sam ugotavljam, da ne glede na strokovne osnove ni možno sklepati in delati plana na papirju. Meritve, opravljene v letošnjem letu, ne dovoljujejo nobene domneve na osnovi strokovne teorije. Dosedanje preiskave, omejene zaradi vremenskih razmer in tehničnih možnosti, omogočajo samo sklepanje, da je boljša dozorelost rozg pri osnovi poganjka do 6. očesa, nato pa upada do 12. opazovanega očesa na rozgi. Zaželjenih 52% suhe snovi v lesu dosegajo delno rozge v vinogradu, ki je imel v teku celega preteklega leta ozelenelo površino tal in je bil manj gnojen in manj obremenjen.
V	vinogradu, kjer je bila vsa leta pridelava usmerjena v doseganje večjih dohodkov, kar pomeni izsiljevanje rodnosti s pomočjo gnojenja z mineralnimi gnojili, je opazno močno pešanje trsov. To se kaže predvsem v večjem številu zelo kratkih poganjkov, ki so v preteklem letu sicer dali pridelek, niso pa dozoreli in so sedaj suhi. To po moji presoji kaže izčrpanost trsov, in z ozirom na to, da v nobenem primeru delež suhe snovi ne dosega vsaj 52%, je pričakovati nadaljnje slabljenje življenjske moči trsov. Dejstvo, da je nekaj poganjkov na sicer opešanih trsih zadovoljivo dozorelo, pomeni past za vino-
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL...
Ureja: dr. Julij Nemanič
gradnika, če prezre, da se povečuje delež nerazvitih in nedozorelih poganjkov napram številu puščenih očes. Trs, ki ni raz-. vil vsaj 80% dobrih rozg glede na število puščenih očes pri rezi, je opešal in zahteva krajšo rez, zlasti pa razbremenitev količine grozdja. Nedopustno je izkoriščanje zadnjih, na videz primernih rozg za šparone, ker take rozge zaradi nedozorelosti dajo slabe poganjke kljub precejšnjemu nastavku grozdja, in trs izgublja življenjsko moč. Zato je priporočljiva nekoliko krajša rez ne glede na izkušnje iz preteklosti. Izjema naj bo le, če moramo pustiti izjemno debelo rozgo za šparon.
Iz tega izhaja zaključek, daje pri vsaki rozgi posebej potrebno presoditi, koliko je primerna za rodni (ali vzdrževalni les). To je nujno zato, ker je večji del rozg slab in le manjši del občutno nad povprečjem. Zaradi tega je nevarnost, da pustimo po nepotrebnem preveč neprimernih rozg za rodni ali gojitveni les. Posledica bo seveda še bolj neenakomerno odganjanje spomladi. Podatki ne kažejo, da je pričakovati razlike med posameznimi sortami, ampak kvečjemu glede na obremenitve s pridelkom v preteklem letu. Zato bom v prihodnjem tednu usmeril preiskavo na določanje deleža suhe snovi pri trsih, ki so bili primerno ali močno obremenjeni, kakor tudi na preverjanje razlik v dozorelosti posameznih rozg, ker povprečje ni zanesljiv pokazatelj glede na velike razlike med posameznimi rozgami.
JOŽE MAUEVIČ, dipl. inž. agr.
Izšel je slovar iz sadjarstva
Obsega temeljno izrazje iz pomologije, biologije in drugih naravoslovnih ter tehniških strok ■ Nastajal je tri desetletja in upošteva vse pisanje o sadjarstvu
Pri Biotehniški fakulteti v Ljubljani deluje že 48 let Komisija za kmetijsko in živilsko terminologijo. Izšlo je že več zvezkov - slovarjev, med njimi Poljedelstvo (1961), TVavništvo in pašništvo (1962), Živinoreja (1970), Kmetijski stroji (1979), Nauk o tleh (1983), Vinogradništvo
(1994) in Sadjarstvo (1995), v agroživilskih strok.
Slovensko strokovno pomolo-ško izrazje je nastajalo od protestantizma dalje, zlasti pa zadnjih 200 let in po izidu prve slovenske knjige iz sadjarstva, Urbana Jarnika Sadjereja ali Navuk (1817), Franca Pirca Kranjski Vertnar (1830 in 1834), nato je izšlo še okoli 80 knjig; izhajalo je občasno tudi 10 glasil in revij iz sadjarstva kjer so pisci z razvojem sadjarstva oblikovali izrazje, ki je prečiščeno - zapisano z razlago v prvem besednjaku z naslovom
Kmetijski tehniški slovar
1. knjiga, 6. zvezek
SADJARSTVO
1995
Slovar obsega temeljno izrazje iz pomologije, biologije in drugih naravoslovnih in tehniških strok, ki se kot interdisciplinarni pojmi uporabljajo v sadjarstvu. Obsega 158 strani, okoli 5000 terminov z razlagami, zraven terminov je navedeno blizu 5000 pojmov; npr. pri terminu brst: cvetni brst, končni brst, rodni brst, latentni brst, lesni brst, listni brst, obstranski brst, zalistni brst... Izmed sadnih sort so predstavljene samo stare domače in udomačene sorte, npr. sgika, tepka, vipavka, maroni..., ''novejše sorte spadajo v sadni izbor.
V glavnem delu so razložene besede sadnega drevja in sadja (npr. jablana - jabolko, leska -lešnik, robida - robidnica), poleg tega pa tudi subtropske sadne vrste. V prvi prilogi je zapisan pregled sadnih vrst iz vsega sveta z okoli 250 latinskimi in slovenskimi imeni (še ni popolno). V drugi prilogi so navedeni botanični in
pripravi je še nekaj gradiva iz
pomološki izrazi organov sadnih rastlin, kot so korenine, deblo, veje, brsti, listi, cvet, plod in seme z okoli 450 termini v slovenščini in latinščini.
Pri zbiranju in dopolnjevanju gradiva, kije trajalo več kot 30 let, urejanje po sodobnih leksikolo-ških metodah pa zadnja tri leta, je sodelovalo več usposobljenih sodelavcev s fakultete, inštituta,
Univerze in Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Kljub temu je slovar natisnjen z nekaterimi pomanjkljivostmi in napakami, toda uporaben je kot priročnik za učence in učitelje, pisce in predavatelje v stroki pa tudi za ljubitelje in pridobitne sadjarje kot pomožno sredstvo za sporazumevanje v stroki.
Cena slovarja je 2000 tolarjev. Knjigo dobite na Inštitutu za sadjarstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo, Skupina za sadjarstvo, Biotehniške fakultete v Ljubljani, Jamnikarjeva 101.
prof. dr. FRANCE ADAMIČ
helena mrzlikar] gospodinjski kotiček
Sladkor, posrednik bolezni
Svoj čas je bil sladkor statusni simbol premožnih ljudi, danes pa govorimo o njem kot posredniku za mnoge bolezni. Z vsakodnevno prehrano uživamo različne vrste sladkorjev, med njimi pa največ belega sladkorja ali saha-roze, ki ga z rafinacijo pridobivajo iz sladkorne pese in sladkornega trsa.
Pri prehrani je pomembno razlikovati živila, ki že po naravni strukturi vsebujejo sladkor, kot je celo sadje in zelenjava, ter tista, ki jim je sladkor dodan. Uživanje večjih količin dodanega sladkorja poruši ravnovesje v prehrani, ta pa prispeva k razvoju nekaterih bolezni, kot so obolenje srca in ožilja, žolčni kamni, rak debelega črevesja, zobna gniloba in druge.
En gram sladkorja ima 3,7 kcal, ena čajna žlička sladkorja pa vsebuje malo manj kot 20 kcal. Pri sestavljanju obrokov hrane je prav, če vemo, da vsebuje pločevinka koka kole energijsko vred-
nost sedmih žličk sladkorja, enaka količina mleka pa le žličko in pol energijske vrednosti sladkorja. Otrokom ne ponujamo sladkih jedi in pijač, saj imajo že prirojeno nagnjenost do sladkega okusa, in upoštevajmo dejstvo, da se prehranjevalnih navad in razvad otroci največ navzamejo za domačo jedilno mizo.
Sladkor, ki ga dodajamo hrani, je poglavitni vzrok za gnitje zob. Na površini zob se napravi tanek film, imenovan plak, ki ga sestavljajo bakterije. Te pa se hranijo z ostanki sladkorja in ga del pretvorijo v kislino, ki razjeda in mehča zobno sklenino ter odstranjuje minerale z njene površine. Največja nevarnost za nastanek zobne gnilobe - kariesa je, če otroci in tudi odrasli večkrat na dan grizljajo sladkarije, srkajo sladke pijače in si po obroku ne umijejo zob. Sladkosnedneži naj se postopno odvajajo sladkarijam in jih raje nadomestijo s sadjem in zelenjavo.
m'
Ste-
“Vse je mogoče”, pravi Mirjam Potrč
Pri ljubljanski založbi Krainerje izšel knjižni prvenec z zgornjim naslovom - Potrčeve avtobiografske eseje kot rdeča nit povezuje či gong - Prispevek k razumevanju Vzhoda
Zimske počitnice tudi tako
Tečaji Dolenjskega muzeja
NOVO MESTO - Ob razstavi Od antičnega vrča do majolke Dolenjski muzej med zimskimi šolskimi počitnicami pripravlja naslednje zanimive tečaje. Od 22. do 23. februarja med 16. in 18. uro in 24. februarja od 10. do 12. ure bo za mladino potekal tečaj keramike, ki ga bosta vodila Matjaž Matko in Svetlana Rodič - Jakimovski. Z ljudskimi glasbili in zvočili se boste lahko naučili igrati in zapeti nekaj pesmi od 26. do 27. februarja med 10. in 12. uro. Ta tečaj bo vodila Majda Nemanič. Vsi ljubitelji lončarstva bodo lahko prišli na svoj račun 28. in 29. februarja med 10. uro in 11.30, ko bo možno oblikovanje z glino -ročno in na lončarskem kolesu. Povabili pa so tudi lončarja.
Vse dejavnosti bodo potekale v prostorih Dolenjskega muzeja, zaradi omejenega števila sodelujočih pa se je potrebno za tečaj keramike in ljudska zvočila predhodno prijaviti (tel. št. 322 - 169). Vsak dan, v času, ko je muzej odprt, sta možna tudi ogled videofilmov “V lončarski delavnici” in “Lončar na žeg-nanju” ter oblikovanje na lončarskem kolesu - na voljo je glina in kolo.
L. M.
NOVO MESTO - Na dan sv. Valentina se je zvečer v Rudolfovem, v rokopisni čitalnici Knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu zbralo kar nekaj ljudi, ki se jim je naslov nove slovenske knjige Mirjam Potrč “Vse je mogoče” zdel zanimiv in obetajoč. Na predstavitvi knjižnega prvenca je poleg avtorice Potrčeve, Trboveljčanke, ki sedaj živi v Ljubljani, sodeloval še igralec Miha Baloh, ki je bral odlomke iz knjige, in glasbenik Borut Kantušer, ki je večer popestril z igranjem na kontrabas. Matjaž Krainer, predstavnik ljubljanske založbe Krainer, je dejal, da je vesel pričujoče slovenske novitete.
Knjiga Mirjam Potrč Vse je laga knjige strokovna izobrazba
mogoče je posvečena osebnemu, človeškemu in avtorskemu videnju pomembnega segmenta kitajske kulture - taoizma in prakse či gonga, kar pomeni čiščenje duše in tejesa. Avtorica se je s tem seznanila leta 1992, ko se je v Ljubljani udeleževala tretmajev in predavanj gospe Aiping Wang. Tako
MORALA JE V ŽIVLJENJU NAJPOMEMBNEJŠA - Tako meni avtorica knjige Mirjam Potrč, na sliki pa sta še Miha Baloh, ki je dejal, da mu je Dolenjska vedno dajala navdih, in Matjaž Krainer.
vodi bralce po poti, ki jo sama dobro pozna in jo opisuje z mislijo, da mora človek najprej najti ravnotežje v sebi, šele potem ga bo lahko vzpostavil z Naravo. V knjigi Vse je mogoče je mogoče najti njene avtobiografske eseje - razmišljanja in lastna doživetja, v katerih se pogosto loteva odnosa s starši, pripoveduje v prvi osebi in zelo odkrito. Seveda to pisanje ni “kar tako”, saj je pomembna pod-
KUMROVE KARIATIDE - Po otvoritvi razstave je slikar Jože Kumer (v sredini) z veseljem klepetal z obiskovalci, med katerimi je bil tudi Dušan Pavlenič (prvi z leve), ki je poskrbel za glasbeni del programa. (Foto: L. Murn)
Ženska kot vir življenja
V Galeriji Gospodična na ogled ciklus akademskega slikarja Jožeta Kumra na temo kariatide
NOVO MESTO - Novomeški akademski slikar Jože Kumer, ki sedaj živi in ustvarja v Dolenjskih Toplicah, je pred kratkim zaokrožil zanimiv ustvarjalni ciklus 19 slik na temo kariatide, ki ga te dni predstavlja v Galeriji Gospodična. Na otvoritvi razstave v torek, 13. februarja, je zbrane najprej pozdravil lastnik galerije Slavko Pavlenč, ki je na kratko predstavil avtorja, Kumer pa je kasneje tudi sam povedal nekaj več o svojem ustvarjanju. Kulturni večer je z igranjem na kitaro obogatil Dušan Pavlenič.
Jože Kumer je nekaj let po diplomi na ljubljanksi likovni akademiji poučeval kot profesor na srednji šoli, sedaj pa dela kot samostojni likovnik: portretira, ilustrira, slika in kipari. Sodeloval je na mnogih likovnih kolonijah, skupinskih in samostojnih razstavah doma in v tujini, na primer v Ameriki in Ev-
ropi, in je bil pogosto tudi med nagrajenci. Tokrat se v Gospodični predstavlja samostojno in na svojstven način. Osrednja tema vseh 19 razstavnih slik je kariatida, kip ženske kot nosilni steber. Ženske kamnite figure v arhitekturi so dobile ime po ženah iz grške vasi Karie, ki so jih Perzijci odpeljali v sužnost in so morale prenašati težka bremena. Pri nas so znane Meštro-vičeve kariatide.
Jože Kumer tako predstavlja žensko, ki ima globlji pomen in je lahko prijateljica, žena, ljubica, skratka vir moči moškega, družine in nasploh pomeni simbol življenja. Kot vez med arhitekturo in žensko figuro se na nekaterih slikah da čutiti tudi prisotnost moškega, svetloba pa slikarju nudi iluzijo odprtosti. Večina razstavnih del je naprodaj.
L. MURN
Potrčeve. Jadranka Matič Zupančič, pesnica in bibliotekarka v novomeški knjižnici, ki je orisala Potrčeve življenjsko pot, je povedala, da so avtoričine intelektualne korenine v francoskem laka-novstvu, ki ga pozna iz prve roke, prepletajo pa se z umetniško in pravniško kulturo.
Mirjam Potrč je knjigo pisala dve leti in jo je posvetila hčerki. Sama pravi, da pripoved ni tekoča in se ne da brati kot povest. Morda je celo bolje tako, saj je v knjigi mogoče najti zanimiva razmišljanja o kulturi, naravi, energiji, zdravju, zvestobi in predvsem etiki, ki je duhovna osnova kitaj-
ske civilizacije in se Potrčevi zdi pomembnejša od katerekoli religije, filozofije ali ideologije, s katerimi se bralec strinja ali ne. Sporočilo knjige bi lahko označili tudi takole: “Kar človek seje, to žanje.” Čeprav Potrčeva ve, da naslov pisanja Vse je mogoče zveni morda obrabljeno in reklamno, nima tega namena. Po lastnih izkušnjah ve, daje res vse mogoče. Toda vsakdo si mora zastaviti svoj načrt in cilj in ju uresničiti.	L. MURN
j DOLENJSKI LIST
SENTJERNEJSKI VEČER V NOVEM MESTU
KONCERT UPZS EMIL ADAMIČ
SEVNICA - ZKO Sevnica organizira koncert Učiteljskega pev-
NOVO MESTO - ZKO Novo mesto priredi v petek, 23. februarja, ob 19.30 v avli KČ Janeza Trdine gostovanje Kulturnega društva Šentjernej. Na prireditvi z naslovom Šentjernejski večer se bodo predstavile vse skupine šent-jernejskega kulturnega društva: Pihalni orkester, Mešani pevski zbor Vlaste Tavčar, MPZ Ajda, Šentjernejski oktet, citrar Darko Duh in plesna skupina osnovne šole.
skega zbora Slovenije “Emil Adamič”, in sicer v petek, 23. februarja, ob 19. uri v kulturni dvorani GD Sevnica. Koncert je v sklopu jubilejnih koncertov ob 70-letnici zbora, z besedo pa ga bo spremljal Jože Humer. Predprodaja vstopnic bo.v občinski knjižnici in uro pred koncertom.
RAZSTAVA STENSKIH UR MILANA LOVŠETA
LITIJA - Razstavo stenskih ur Milana Lovšeta, ki je bila odprta pred dnevi in je na ogled v avli litijske občine, je pripravil ZKO Litija. Milan Lovše je samouk, a se likovno izobražuje. Njegova značilnost je izdelovanje puškinih kopit, lesene ure pa dela občasno. Sodeluje na likovnih kolonijah, njegovi skulpturi pa stojita ob pešpoti GEOSS na Vačah.
PREDSTAVITEV
PIRJEVČEVE
JUGOSLAVIJE
NOVO MESTO - V četrtek, 22. februarja, bo ob 18. uri v prostorih Dolenjskega muzeja s sodelovanjem Knjižnice Mirana Jarca potekala predstavitev zgodovinskega dela dr. Jožeta Pirjevca Jugoslavija. Uvodni pozdrav bo imel Franci Koncilija, avtorjevo delo in Založbo Lipa, pri kateri je Piijevčeva Jugoslavija izšla, pa bo predstavila Jadranka Matič Zupančič. Sledil bo pogovor z avtorjem in prof. Jožetom A. Hočevarjem, sodelavcem založbe Lipa.
ZANIMIVA PREDSTAVITEV - Nastop igralca Romana Končarja (na sliki spredaj) in pogovori urednika dr. Drnovška z Juretom Sterkom in Filipom Robarjem so popestrili predstavitev knjige Slovenska kronika.
Sledovi slovenske poti
Zanimiva predstavitev 1. knjige Slovenske kronike XX. stoletja v Kulturnem centru Janeza Trdine
NOVO MESTO - Dvajseto stoletje je eno najbolj vznemirljivih obdobij svetovne zgodovine, saj je prineslo nesluten triumf človekovega znanja, hkrati pa postreglo z najbolj barbarskimi vojnimi spopadi. Za Slovence je bilo to stoletje obdobje dokončnega- narodnega oblikovanja, ki je pripeljalo do samostojne slovenske države, hkrati pa je bil to tudi čas tragičnih delitev naroda, na zunaj z mejami, na znotraj z ideologijami. In čeprav eno stoletje ni tako veliko časovno razdobje, pa je žal v slovenski zgodovinski spomin zapisano pomanjkljivo in mestoma sprevrženo.
Poskusa, da bi napisali poljuden, a strokovno podprt ter objektiven pregled slovenske zgodovinske poti v 20. stoletju, so se lotili pri Novi reviji. Plod prizadevanj je prva knjiga Slovenske kronike XX. stoletja, ki je sicer izšla že lani, opaznejših predstavitev po slovenskih mestih pa je deležna šele zdaj, ko je pred izidom že druga knjiga, v kateri je zajeto obdobje od začetka 2.
svetovne vojne do osamosvojitve. Celoten projekt so na zanimiv način predstavili v Novem mestu 13. februarja.
O založniškem projektu in njegovem pomenu je govoril glavni urednik Slovenske kronike dr. Marjan Drnovšek, ki je potem tudi vodil predstavitev. Njena posebnost je bil nastop dramskega igralca Romana Končarja, ki je z dramskimi nastopi in branjem literature ali zgodovinskih dokumentov oživil prikaz posameznih poglavij iz knjige. Obiskovalci, ki jih je bilo presenetljivo veliko, so tako lahko slišali posnetke slovitih slovenskih igralcev Staneta Severja in Staneta Potokarja, v živo pa Končarjevi interpretaciji Cyranojevega mečevalskega monologa, Jakčeva pisma Miranu Jarcu, Kajuhove in Balantičeve pesmi ipd. Večer sta popestrila domača gosta, morjeplovec Jure Šterk in filmski delavec Filip Robar Dorin, s katerima seje pogovarjal dr. Drnov-
S6k'	M. MARKELJ
Od kulture kar največ in najboljše
• Umetniki imajo običajno o tv takšno mnenje, kakršno imatf mi o njihovih delih. (Eschenbad
Ponudba Miklove hiše je bila v preteklem letu pol manjša - Obiskovalcem so nudili manj, a boljše - Še letos pričetek prenove Miklove hiše in gradu
RIBNICA - Nekoč bogata kulturna ponudba Miklove hiše iz Ribnice je bila v minulem letu za pol manjša. Kljub mačehovskemu odnosu države do kulture jim je ob razumevanju in podpori občine uspelo zagotoviti sicer nekaj manj, zato pa bolj kvalitetnih prireditev.
Miklova hiša si je z muzejsko, narja tudi Miklova hiša morala
galerijsko in knjižničarsko dejavnostjo v zadnjih nekaj letih izborila status pomembne kulturne institucije v državi. Njene prireditve in redne dejavnosti obišče vsako leto okoli 30.000 ljudi kar je za kraj, ki ima okoli 3.300 prebivalcev, lepo število. S povprečno eno prireditvijo na teden zagotavljajo bogato kulturno ponudbo, ki zadovoljujejo različne okuse ne le domačinov, ampak tudi obiskovalcev od drugod, predvsem iz sosednje kočevske občine, ki se je šele v zadnjem letu ali dveh začela počasi prebujati iz večletnega kulturnega mrtvila.
Za obiskovalce so bile še do lani skoraj vse prireditve zastonj, lani pa se je zaradi pomanjkanja de-
začeti obnašati bolj tržno. Mačehovski odnos države do kulture se je najbolj pokazal v njenem odnosu do knjižnic, malo denarja pa je dobila tudi galerija. “Denarja za nabavo knjig smo dobili toliko, da smo lahko knjige kupovali le do septembra, kar zadeva galerijske dejavnosti, pa smo se ponovno morali odpovedati likovni koloniji,” pravi direktorica Miklove hiše Vesna Poštrak. Dodaja pa, da sta zato razstava ali dve, ki jim jih uspe organizirati, odmevni v celotnem slovenskem prostoru.
Glavni namen celotnega delovanja Miklove hiše je, kot pravi Poštrakova, “da bi kljub slabim
gospodarskim razmeram in zahtevam nekaterih, naj se kultura trži, od kulture zahtevali kar največ in najboljše.” Pomemben korak k uresničitvi tega bo pomenil začetek prenove Miklove hiše, v okivru katere bodo obnovili tudi ribniški grad. S prenovo bo v središču Ribnice nastal velik kulturni center z urejenim muzejem, stalno postavitvijo likovne zbirke, letnim gledališčem, muzejem čarovništva in še čim. Prenova bo trajala več let, z deli pa bodo pričeli že letos.
M. LESKOVŠEK-SVETE
FRANC ŽELEZNIK RAZSTAVLJA V
KRONOVO - Danes, 22. februarja, bo ob 20. uri v gostilni Prešeren v Kronovem otvoritev slikarske razstave Franca Železnika, slikarja in kiparja, ki živi in dela na Koroškem. Tokrat se predstavlja z motivi iz dolenjske pokrajine.
ŽIVLJENJE PO ŽIVLJENJU IN REALNOST DUHOVNE RASTI
NOVO MESTO - To je naslov predavanja g. Martina I lerbsta, ki bo jutri, v petek, 23. februarja, ob 18. uri v rokopisni čitalnici Knjižnice Mirana Jarca. Predavanje, ki ga organizira Saša Klun, bo v angleščini, poskrbljeno pa bo tudi za prevod.
OBLETNICA
Ko zobljem jagode
Lojze Krakar (r. 21.2.1926 v Semiču, u. 24.12.1995 v Ljubljani)
Ko zobljem jagode, se mi dozdeva, da pijem znoj pradedov, ki la breg pojili z njim 'so od začetka dneva do poznih ur. Pa še takrat, ko sneg je naletaval, so se naznojili v skrbeh, kaj bodo dali kupu otrok, ki niso še dojeli, da potili se bodo tudi oni in da krog se sklenil ho nekoč šele s pogrebom, z zadušno mašo za njih večni mir in zdravje živim, ki so tu ostali.
Za rajnimi le liho so jokali in zvezde so jih spomnile zvečer, da večna rez je med zemljo in nebom,
MLADI LONČARJI PRI DELU -Ena izmed petih samostojnih razstav, ki jo je Dolenjski muzej pripravil v letu 1995, je tudi razstava Od antičnega vrča do majolke. Ob letošnjem kulturnem prazniku si jo je ogledalo veliko število ljudi, obiskovalce pa je vodila njena avtorica Ivica Križ. Še posebej mladi obiskovalci so radi vrteli lončarsko kolo (na sliki). Razstava je na ogled še do 4. marca letos in si jo velja ogledati.
Razstava
šentviških
likovnikov
Razstavili 39 del
ŠENTVID PRI STIČNI -Izgleda, daje delo slikarjev in kiparjev, ki so lani ustanovili svojo likovno sekcijo v Šentvidu pri Stični, v zadnjih zimskih mesecih nekoliko zamrlo, toda le na videz, kajti vsak izmed njih ustvarja lepo doma, v svojem kotičku. Svoja zadnja dela smo prikazali na skupinski razstavi v Kulturnem domu v Šentvidu pri Stični. Otvoritev enotedenske razstave smo združili s proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku. Na razstavi smo svoja dela predstavili: Slavko Ccncel, Vlado Cenccl, Tone Drap, Jože Trontcl, Brane Gabrovec, Boris Klemenčič Mateja Medved in Bojan Kovačič. Skupaj smo razstavili 39 del, večinoma oljnih slik in v tehniki akril ali tempera, razstavljene pa so bile tudi tri lesene plastike in serija izdelkov iz varjenega železa.
V našo razstavo smo vklju-čili tudi okrog 100 starih razglednic, ki so pri obiskovalcih vzbudile še posebno zanimanje. Gre za tiste izpred druge svetovne vojne, neka) pa jih ima prilepljeno S« znamko cesarsko kraljeva pošte. Prikazani so bili vs* večji kraji med Višnjo Goro, Zagradcem in Temenico. Eksponate sta iz svojih obširnih zbirk prispevala vneta zbiralca Jože Budnar in Marko Korenčan. T0NE DRAP
>0 .'O Z-n'Z-ZZ O S. z
IN ST#
dežurni poročajo
VLOMILI V TRGOVINO - V noči na 16. februar je nekdo vlomil v trgovino Mercator Sevnica v Krmelju. Neznanec je razbil okno in skozi njega vstopil v trgovino. Odnesel je Magajno, v kateri je bilo 10 tisočakov. •
OB ŠKROPILNICO IN ŽAGO -Neznanec je 17. februarja vlomil v vikend v Dedni vasi, ki je last N. V. Odmontiral je kovinsko mrežo na Metnem oknu, odrinil krilno okno in skozenj prišel v notranjost. Odnesel je motorno žago in škropilnico v skupni vrednosti 180.000 tolarjev.
PO HRANO V VIKEND - Med 9. in 14. februarjem je neznanec v Globinjku vlomil v vikend, kije last A. B. iz Novega mesta, in mu ukradel suhe klobase, kavo, vloženo papriko in ribje konzerve v vrednosti 7 tisočakov.
Priznanje
zaslužnim
šoferjem
STRAŽA - Društvo Zveze šoferjev in avtomehanikov Gorjanci je lani praznovalo svojo dvajsetletnico. Združenje 330 članov predvsem iz Novolesa, Gozdnega gospodarstva in matične tovarne Gorjancev, kjer je tudi sedež društva s predsednikom Antonom Vovkom.
V soboto zvečer so v prostorih osnovne šole v Vavti vasi pripravili redno letno konferenco. O delu društva je zbranim govoril predsednik in na prvem mestu imenoval sodelovanje na evropski konferenci šoferjev na Bledu in udeležbi na državnem prvenstvu poklicnih voznikov v Kranju. “Uspelo nam je se-
Anton Vovk že dve leti na čelu ZŠAM Gorjanci.
staviti le dve ekipi avtobusnih voznikov, ki so boljši uspeh kot pri vožnji dosegli pri reševanju testov. Ekipe voznikov tovornih vozil in avtomehanikov zaradi preslabe zainteresiranosti članov nismo mogli sestaviti,” je del članstva pokaral Anton Vovk, zato pa je pohvalil člane, ki so zbirali prispevke za srečelov ob stanovskem prazniku na Jasi v Dolenjskih Toplicah.
Srečanje je bilo tudi priložnost, da so dolgoletnim članom razdelili jubilejne značke. Kar 67 dobitnikov je bilo na seznamu. Med tistimi, ki vztrajajo najdlje, so bili poklicani Janez Gregorčič, Ivan Kužnik, Jože Mede in Marjan Smrke (za 35 let); Ivan Zagorc pa je prejel priznanje z značko za 40 let članstva. Posebno priznanje, plaketo z zlatim vencem, je prejel Dušan Zupančič. Podjetje Gorjanci Avtobusni promet je prejelo plaketo za pomoč društvu, plaketo za sodelovanje pa osnovna šola Vavta vas.
J. P.
Štiri bi rešil varnostni pas
Dve tretjini nesreč v naselju - Od 24 žrtev kar 8 mrtvih na cesti od Dobruške vasi do Obrežja, ki pa je leta 1989 ob gostejšem prometu zahtevala kar 33 žrtev
KRŠKO - “Če so bile v Sloveniji lani posledice prometnih nesreč bolj razveseljive kot leto prej, to ne velja za območje Uprave za notranje zadeve Krško, kjer so ceste zahtevale kar 24 žrtev, leto prej pa 16. Med lanskimi žrtvami bi bile lahko vsaj štiri žrtve manj, če bi bili udeleženci privezani,” je na novinarski konferenci v sredo dejal načelnik inšpektorata policije Miha Molan.
Glede na preteklo leto se je delež prometnih nesreč na magistralnih cestah lani zmanjšal za 1 odstotek, na regionalnih cestah je enak, za 1 odst. je manjši na lokalnih cestah ter v naseljih z uličnim sistemom, v naseljih brez uličnega sistema pa seje zgodilo za 3,3 odst. več prometnih nesreč. Večina prometnih nesreč - kar dve tretjini -se je zgodila v naselju. Glede na nesreče je v tednu najbolj kritičen petek, nato sobota in četrtek, najmanj nesreč je ob nedeljah. Največ nesreč se zgodi med 12. in 18. uro,
TLEČI VZGLAVNIK GA JE ZADUŠIL
DOBRAVA - 20. februarja ob 4.45 je A. D. iz Dobrave opazil, da se kadi iz starejše stanovanjske hiše, v kateri živi njegov oče 81-letni A. D. Sin, ki živi v neposredni bližini, je stopil v očetovo hišo in opazil, da so prostori zadimljeni, zato je odprl okna, potem pa je pri vratih spalnice na tleh opazil očeta, kije ležal negiben, medtem ko je postelja tlela. Ko je A. D. odpri še okna v spalnici, je postelja začela goreti, požar pa je pogasil s pomočjo žene in sosedov. Policisti so ugotovili, da si je oče pred spanjem vzglavnik segrel na štedilniku In ni opazil, da je začel tleti, kar je povzročilo, da se je zadušil.
SEVNICA - Nekajletno pravdanje z delavci podjetja Lestrade, ki jih je vodstvo Tanina izmed zaposlenih v matičnem podjetju izbralo za “prezaposlitev” v tem tudi od izvedencev ugotovljenem tipičnem “bypass” podjetju, je Tanin na vseh možnih naslovih, od nekdanjega sodišča združenega dela do višjega delovnega in socialnega sodišča ter vrhovnega sodišča RS, izgubil. Ko je septembra lani vrhovno sodišče odločilo, da se zavrže zahteva Tanina po reviziji sodbe višjega delovnega in socialnega sodišča, ki je odločilo, da mora Tanin, poenostavljeno povedano, sprejeti na delo vse delavce Lestrada in jim povrniti vse stroške. Tanin je ustanovil Lestrade, da bi se znebil presežnih delavcev, tudi invalidov, in ko je “zaživelo” na papirju, kmalu pognal v stečaj, delavce pa na cesto oziroma na zavod za zaposlovanje.
Delavce, ki so nas opozorili na svojo “zmago” po dolgoletnem mletju sodnih mlinov (njihov zastopnik je bil odvetnik Franc Pipan), zanima, koliko bo to Tanin stalo in ali bodo ta denar iz svojih žepov dali vodilni trije Tanina na čelu z direktorjem Tanina Ivanom Mirtom, ki naj bi v času ustanavljanja famozne firme Lestrade zagotavljali, da prevzamejo nase vse posledice takšne odločitve. Podobno vprašanje smo zastavili tudi mi direktorju Mirtu, ki pa nanj ni hotel odgovoriti neposredno, temveč se je tokrat nekoliko bolj po ovinkih ali, če hočete, bolj diplomatsko, kot bi pričakovali po njegovi naturi, izrazil, da spoštujejo vse zadnje sprejete sodne odlo-
ZGORELO JE PODSTREŠJE
TRNOVEC - 20. februarja nekaj po polnoči je prišlo do požara v stanovanjski hiši B. K. iz Trnovca. Goreti je začelo na podstrešju, ki je zgorelo skupaj z opremo in oblekami. Požar so pogasili prostovoljni gasilci iz Metlike in Lokvice, vzrok požara pa še ugotavljajo.
čitve, torej da so pripravljeni sprejeti vse delavce Lestrada v delovno razmerje pri Taninu. Kolikor smo uspeli izvedeti, so nekateri, na tako prefinjen način odpuščeni delavci že v Taninu. Nekaterim naj bi Tanin plačal nekakšno odškodnino od 3 do 12 tisoč mark, nekateri so si že pred štirimi leti poiskali novo zaposlitev, štirje delavci Lestrada pa so že umrli.
r. rbKL
Stopimo iz teme!
Na naših cestah umre vse preveč pešcev
Prejšnji teden se je po vsej Sloveniji začela akcija “Stopimo iz teme”, ki bo trajala do 10. marca. Namenjena je pešcem, zato bodo policisti v tem času delili kresničke in zloženke vsem, ki hodijo izven naselja in so manj opazni. Še vedno namreč mnogo pešcev ne ve, da je potrebno po cesti, kjer ni pločnikov, hoditi po levi strani, saj lahko le tako pravočasno opazijo nasproti vozeče vozilo in se umaknejo, če jih šofer ni opazil. Pomembna je tudi vidljivost. Če je pešec oblečen v temna oblačila, ga voznik opazi na 26 metrov, svetlo oblečenega pešca opazi na 38 metrov, pešca s kresničko ali odsevnim trakom pa celo na 136 metrov, zato naj ne bo sramotno nositi kresničko. Marsikoga bi namreč lahko obvarovala pred nesrečo. Samo lani je na naših cestah umrlo 81 pešcev, med njimi največ starejših, zato je omenjena akcija namenjena predvsem njim. Po tej akciji ministrstvo pripravlja še akcije: natakar, taksi, prosim, hitrost ubija, akcijo za kolesarje in spodbujanje uporabe varnostnih pasov, ob koncu šolskega leta pa bodo policisti spet posebno pozornost posvetili otrokom.
• Lani je bilo najbolj problematičnih 33 kilometrov magistralne ceste od Obrežja do Dobruške vasi, kjer je življenje izgubilo 8 oseb (za primerjavo podatek iz leta 1989, ko je bil promet 3 do 4-krat gostejši kot sedaj in je samo na tem delu umrlo 33 udeležencev v prometu), vse bolj nevarna postajata tudi regionalni cesti Krško Brežice in Čatež - Bizeljsko; slednja pred leti sploh ni bila problematična.
neprivezanih udeležencev bodo letos Sc poostrili. TGAZVODA
£
ELEKTROTEHNA SET
Novi trg Novo mesto
*	ELEKTROINSTALACIJSKI MATERIAL
*	GOSPODINJSKI APARATI
*	MALI GOSPODINJSKI APARATI
*	AKUSTIKA
UGODNO
OD 5. do 25. FEBRUARJA 1996
TV aparat 51 cm TTX Goldstar Glasbeni stolp 101 Goldstar Klaviature GEK 525 Goldstar
49.900	SIT
47.900	SIT 65.000 SIT
Vabimo vas na novo lokacijo trgovine Elektrotehna na Novem trgu. Veseli bomo vašega obiska!
Miha Molan, načelnik inšpektorata policije UNZ Krško
najbolj nevaren mesec je bil avgust, sledita junij in junij, najbolj varno pa je bilo februarja.
Najpogostejši vzrok, je neprimerna hitrost, in sicer skoraj v tretjini nesreč, sledita stran in' smer vožnje. Alkohol kot sekundarni vzrok se je pojavil v petini prometnih nesreč, zaskrbljujoče pa je, da odstotek vinjenih voznikov raste!
Slabše prometne razmere so glede na strožje kaznovanje prekr-škarjev pravzaprav presenetljive. Tako je bilo lani danih kar 5.571 predlogov za uvedbo postopka o prekršku, kar je nad tisoč več kot leto prej, med prekrški pa izstopajo kršitve zaradi vožnje pod vplivom alkohola in vožnja brez vozniškega dovoljenja. Policisti so lani skoraj podvojili-število mandatnih kazni - izrekli sojih več kot 20.000! Ukrepe za preprečevanje vinjenosti voznikov, prehitre vožnje in
Tanin je izgubil pravdo
Sevniški Tanin na vrhovnem sodišču izgubil pravdo -Koliko bo to stalo in iz čigavih žepov?
POŽAR ZARADI OTROŠKE IGRE
MALA DOLINA PRI BREŽICAH - 15. februarja je zagorelo na stanovanjski hiši, kije last A. T. iz Male Doline. Policisti in kriminalist so ugotovili, da je požar nastal zaradi otroške igre, saj je otrok požigal prazno papirnato vrečko. Ko je ta zagorela, jo je odvrgel na odpadli papir v kurilnici. Ogenj seje razširil na 50-litrski sod, v katerem je bilo kurilno olje. V požaru je zgorela kurilnica in tehnični predmeti v njej. Škoda je nastala tudi v ostalih prostorih v pritličju in znaša milijon in pol tolarjev.

d.d
gradbeništvo • trgovina • inženiring 68340 Črnomelj, Zadružna cesta 14
razpisuje
prosta delovna mesta za določen in nedoločen čas
VEČ KV ZIDARJEV
VEČ KV TESARJEV
Pogoji:
—	IV. stopnja strokovne izobrazbe gradbene smeri z enim letom delovnih izkušenj
—	II. ali III. stopnja strokovne izobrazbe z 2 letoma delovnih izkušenj
—	Upoštevajo se tudi verificirana potrdila o priznani strokovni izobrazbi gradbene smeri.
Prijave pošljite na gornji naslov v roku 15 dni po objavi
razpisa.
VEČ KOT TRGOVINA!
\LUp~ - TERMOTEHNIKA
-■	_ Novo KMto, Mlinorsk
55#' f”,:'
^	_ j
1 iltli lil
PRENOVA VASE KOPALNICE !
Kopalnico prenovimo v nekaj dneh:
-	celovita rešitev ("izvedba na ključ"), vključujoč vse faze
-	odpadejo vse skrbi okoli organizacije
-	izvedbo je hitra, usklajena in kvalitetna
-	manjši končni stroški
-	odgovornost za kakovost na enem mestu
Svet za visoko šolstvo Republike Slovenije je dne, 30.1.1996 dal soglasje k ustanovitvi samostojnega visokošolskega zavoda - Visoka strokovna šola za podjetništvo Portorož
GEA College d.d., Združenje podjetnikov in Obrtna zbornica Slovenije objavljajo
ajavo vpisa v Visoko strokovno šolo za podjetništvo v Portorožu za študijsko leto 1996/97
V mesecu marcu bomo razpisali 120 rednih študijskih mest v Portorožu in predvidoma 160 izrednih študijskih mest na štirih lokacijah v Sloveniji in sicer v Ljubljani, Portorožu, Slovenskih konjicah in Novem mestu.
Visoka strokovna šola za podjetništvo je samostojni visokošolski zavod in so zato študentje samoplačniki.
Za vse informacije v zvezi s študijem na Visoki strokovni šoli za podjetništvo se obrnite na naslov GEA College d.d. Dunajska 156, Ljubljana, tel.: 061 1687 002,1687 301.
Lahko pa se udeležite informativnih dnevov, ki bodo: za redne študente dne, 8.3.1996 ob 9. uri v prostorih Avditorija v Portorožu in istega dne ob 15. uri v veliki dvorani WTC-ja v Ljubljani, za izredne študente pa dne, 9.3.1996 ob 9. uri v prostorih GEA College d.d. na Dunajski 156, (poslovna stavba WTC Ljubljana).
VISOHH STHOHOVNR SOLU ZA PODJETNIŠTVO POHTOROŽ
Mervar in Fink silovito začela
Na prvih treh dirkah v Istri so kolesarji novomeške Krke dosegli tri zmage - Vadili so predvsem taktične zamisli - Več o napredku bo jasno po dirkah v Italiji
NOVO MESTO - Čeprav prve dirke v sezoni včasih ne pomenijo prav veliko, pa vseeno velja, da se po jutru dan pozna, česar bi bili kolesarji novomeške Krke zelo veseli, saj so na prvih treh letošnjih preizkušnjah odlično vozili in dosegli tri zmage. Dvakrat je bil v ciljnem šprintu najhitrejši Boštjan Mervar, enkrat pa Bogdan Fink.
REKORD SKAKALNICE
DVORSKA VAS - TV D Partizan Velika Lešče je v nedeljo na 40-metrski skakalnici v Dvorski vasi pripravil medobčinsko tekmovanje v smučarskih skokih. Nastopilo je 97 tekmovalcev iz številnih klubov. Tekma je bila v lepem vremenu in si jo je ogledalo več kot 2 tisoč gledalcev. V članski konkurenci je zmagal Robert Bregar iz ljubljanske Ilirije; najdaljši skok so namerili 15-letne-mu Mihi Rihtarju iz kranjskega Triglava, ki je po končanem tekmovanju dosegel nov rekord skakalnice - 44 metrov. Zmagovalci po posameznih kategorijah so: mladin-ci-rekreativci: Indihar (Dvorska vas)
25.5	in 23; klubski mladinci: Rihtar
36.5	in 38,5; člani: Bregar (Muljava)-
39.5	in 41. (M. G.)
Že po tradiciji so slovenski kolesarji začeli sezono z dirkami v Istri, saj je le tam dovolj toplo in brez snega. Že prejšnjo sredo so se kolesarji iz Hrvaške in Slovenije pomerili na prvi dirki za veliko nagrado Is-traturista Umag in svojo prvo letošnjo zmago je dosegel novomeški mojster šprintov Boštjan Mervar, ki je uspeh v Umagu ponovil v soboto, ko sta najprej Ravbar in Fink ujela ubežnika Premužiča iz ljubljanskega Roga. V ciljnem šprintu je Mervar premagal savčana Pagona in rogov-ca Hauptmana, Fink je bil na koncu četrti in Ravbar šesti.
Dan kasneje je bil v ciljnem šprintu 81 km dolge dirke pri Medulinu najhitrejši Bogdan Fink, ki je pokazal hrbet Hauptmanu in Sandiju Papežu, in tako spet dokazuje, da
lahko tudi letos še resno računamo nanj. Na sredini dirki so nastopili tudi Krkini mladinci: Goran Gala-mič je zmagal, medtem ko je bil Peter Ribič drugi. Včeraj so se kolesarji pomerili še v kronometru, ki je veljal kot 4. dirka za VN Istraturista.
Precej večjo vrednost imajo te zmage ob dejstvu, da so na vseh treh dirkah nastopili prav vsi najboljši slovenski amaterski kolesarji in da so ob Krki tudi moštva Roga, Save in Ptuja (moštvo, ki je lani tekmovalo za Čelje) nastopila v popolni postavi. Po besedah direktorja kolesarskega moštva Krke Mirka Fifolta so Novo-meščani zadnje treninge in vse tri dirke izkoristili za uigravanje taktičnih variant. Novi kapetan Krkinih kolesarjev Milan Eržen, ki seje med
Tekmo bo vseeno le treba ponoviti
Tekmo z Mariborčani bodo Krčani ponovili verjetno že v soboto - Najboljši niso štrajkali ■ Herksla ne vabijo za trenerja - Zmaga Krke in poraz Iskre Litusa
KRŠKO, NOVO MESTO - Minuli teden si v košarkarskem klubu In-terier Krško zagotovo ne bodo mogli zapomniti po čem dobrem. Najprej je košarkarska zveza Slovenije razveljavila tekmo z Batvario Woll-texom, na kateri je sodnik materialno prekršil pravila in dosodil minuto pred koncem osebno napako nepravemu igralcu, zaradi česar bosta morali moštvi tekmo ponoviti predvidoma to soboto ob 20. uri.
Čeprav so nekateri igralci še vedno nezadovoljni zaradi zamude pri izplačilu plač, pa to ni bil poglavitni vzrok, da so med tekmo z Smeltom Olimpijo v Ljubljani tujca McDonald in Nakič ter reprezentant Mario Kraljevič sedeli ob igrišču in jih trener Mahorič ni vključil v igro, saj je bila taka odločitev vodstva Interier-ja, ki je ocenilo, da je bila tokrat zmaga nad Olimpijo zelo malo verjetna, tudi če bi Krčani nastopili v popolni postavi. Kljub temu so bili rezervisti z Ljubljančani vsaj večji del prvega polčasa povsem enakovredni in so klonili šele v drugem polčasu. Poraz v Ljubljani in razveljavljena tekma so Krčane pootisnili po lestvici navzdol, vendar se bo stanje lahko hitro izboljšalo, še posebej, če je In-
terier včeraj premagal Idrijo.
V javnosti krožijo tudi govorice, naj bi Krčani k sebi spet vabili postojnskega trenerja Vojka Herksla, ki jim je v končnici prvenstva pomagal že lani. Vendar tokrat ne gre za menjavo trenerja, pač pa naj bi Herksel v prihodnosti postal tehnični direktor kluba, saj želijo Krčani tudi upravo čim bolj profesionalizirati.
Zanimivo je tudi v drugi skupini prve lige, kjer se osem moštev poteguje za vstop oziroma obstanek v A-1 ligi. V drugem krogu so košarkarji novomeške Krke ves čas vodili in premagali Comet, ki se je izkazal z izjemno obrambo. Že po dveh krogih je jasno, da je liga druge osmerice zelo izenačena in da lahko na domačem terenu vsak premaga vsa-
kogar, zato bodo morali Novomešča-ni in tudi Litijci, ki v prvem krogu premagali Cometa in tokrat v gosteh izgubili z Republiko, če bodo hoteli osvojiti vsaj 4. mesto in se uvrstiti v elitno skupino slovenske košarke, ob zmagah na domačem parketu kdaj
• Tekma med Krko in postojnsko Republiko, ki bi morala biti v soboto, bo v torek, 27. februarja, ob 18.30. Tekma je za Novomeščane precej pomembna, saj bi se z morebitno zmago uvrstili v krog resnih kandidatov za vstop v A-l ligo.
slaviti tudi na tujem. Novomeščane skrbijo prdvsem poškodbe, saj Vučkovič, ki sicer že trenira s polno močjo, še ni bil nared za tekmo, pa tudi Bajc in Novina imata precejšnje težave s hrbtenico.
L VIDMAR
Martin Strel na rekord v Zurichu
Plavalni maratonec Martin Strel gre na 24-urni maraton v bazenu • Kljub poškodbi dobro pripravljen - Njegov glavni cilj letos je 100 km od Benetk do Portoroža
TREBNJE - V soboto in nedeljo bo v Zurichu v Švici veliko tekmovanje v 24-urnem plavanju za ekipe in posameznike, na katerem bo nastopil tudi znani slovenski plavalni maratonec Mokronožan Martin Strel, za katerega pa ta nastop ni glavni cilj letošnjega leta. Avgusta namerava preplavati Jadransko morje od Benetk do Portoroža, kar znaša natanko 100 km.
V Zurichu bodo plavalni maratonci tekmovali v bazenu in Martin, čeprav celo zimo vadi v bazenu, tekmovanja v njem ni vajen, zato od tega nastopa ne pričakuje veliko. Vsekakor bo cilj vseh tekmovalcev, ki bodo nastopali kot posamezniki, da v 24 urah preplavajo čim več kilo-
metrov in se vsaj približajo svetovnemu rekordu 83,304 km, ki ga ima Španec Jose Cervera. Martin si je pred tednom na tekmovanju v teku na smučeh na Pokljuki pri padcu nekoliko poškodoval roko, na srečo pa je zlomil le palice in je na ztiriško tekmovanje dobro pripravljen ter je
po svojih izračunih sposoben preplavati več kot 80 km, za kar mora vsako uro premagati 3.333 m. In če mu bo to uspelo, tudi Špančev rekord ne bo daleč. Martin pravi, da bo, če bo po polovici nastopa videl, da je sposoben doseči rekord, naredil vse, da bi ga tudi dosegel.
Kot glavni cilj letošnje sezone si je Strel izbral 100-kilometrski maraton od Benetk do Portoroža, ki ga bo poskusil premagati avgusta. TUdi tokrat bo plaval z geslom “Plavam za mir, prijateljstvo in čiste vode,!”
I. VIDMAR
• Ker je večji del zime vadbo na prostem onemogočal sneg, so Krkini kolesarji del vadbe opravili v klubski delavnici na posebnih valjih in trenažerjih za kolesarjenje na mestu. Ker so v podobnih razmerah vadili tudi ostali slovenski kolesarji, je težko reči, koliko je bila taka vadba učinkovita, saj primerjava s hrvaškimi kolesarji ni merodajna. Veliko več pa se bo vedelo o trenutni pripravljenosti in napredku glede na lansko sezono, ko se bodo naši tekmovalci pomerili z italijanskimi na dirkah v San Geu 24. in 25. februarja ter Lonjerju 3. marca.
V DRČI TUDI OBA TEPEŠA - Letošnje tekmovanje v smučarskih skokih, ki so ga tudi tokrat vzorno pripravili člani smučarskega društva Šentjernej, je bilo kakovostno in množično kot še nikoli do sedaj, saj je nastopilo 54 smučarjev skakalcev iz 13 krajev, med njimi pa so bili tudi skoraj vsi najboljši pionirji in nekateri nekdanji šampioni svetovne skakalne arene. Največ pozornosti je vzbudil Miran Tepeš, ki očitno še ni pozabil, kako je treba skočili. V klasičnem slogu s sklenjenimi smučmi je skočil 42,5 in 44 m daleč ter tako zmagal med veterani in v absolutnem vrstnem redu, medtem ko je bil njegov 6-letni sin kot najmlajši udeleženec z netopirskim V-slogom drugi med pionirji B. Na hribu nasproti skakalnice se je zbralo skoraj tisoč gledalcev, po posameznih kategorijah pa so zmagali: med pionirji B Šentjernejčan Dejan Kermc, med pionirji A Matic Zelnik (Triglav Kranj), med mladinci Tomaž Pavlič (Ihan), ki je s 46,5 m postavil tudi nov rekord skakalnice, med člani Damjan Šemrl (Triglav) in med veterani Miran Tepeš, ki nastopa za Dolomite. Najstarejši tekmovalec je bil tudi letos 57-letni Franc Pave iz Šentjerneja. (Foto: 1. Vidmar)
zimskimi treningi znebil tudi nekaj odvečnih kilogramov, je svojo nalogo vodje moštva dobro opravil, fantje pa so uresničili vse zahteve trenerja Glivarja.
I. VIDMAR

NOVI POKROVITELJI - Organizacijski odbor mladinskih svetovnih prvenstev v kolesarstvu je prejšnjo sredo v aukcijski dvorani SKB banke v Ljubljani pripravil novinarsko konferenco in ob tej priložnosti so se s podpisom pogodbe številnim pokroviteljem pridružili še Pošta, Mobitel, Subaru in Mladinska knjiga.
ODPRL BO DRNOVŠEK - Odprtje mladinskih svetovnih prvenstev bo na Novem trgu. Prvenstva naj bi odprl predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek. Ob tej priložnosti bodo dekleta, članice dekliške pevske skupine Copacabana zapele himno prvenstev, ki sojo zložile pred kratkim in jo poimenovale Jutro.
URADNA VOZILA - Kolesarska tekmovanja, kakršna bodo tudi mladinska svetovna prvenstva, so imenitna priložnost za proizvajalce avtomobilov, saj se službena vozila organizatorjev stalno pojavljajo na fotografijah in v ospredju med televizijskimi prenosi. Novomeško prireditev bosta za Svojo reklamo izkoristila Subaru in Hyunday, ki bosta poskrbeli za uradna vozila in sta seveda s tem tudi pomembna pokrovitelja.
KOŠARKA
SKL, 2. krog 2. dela, skupina za prvaka: SMELT OLIMPIJA: IN-TERIER KRŠKO 93:58 (46:38); INTERIER KRŠKO: Murovec 6, Zaturoski 4, Lučev 7, Rozman 2, Krajcar 16, Ademi 15, Kukič 8; LESTVICA: 1. Smelt Olimpija 27 ( + 169), 2. Idrija 26 ( + 54), 3. Sa-tex 24 ( + 24), 4. Rogaška Donat Mg 24 (-53), 5. Interier Krško 23 ( + 15) itd. Interier Krško bo v so-, boto ob 20. uri doma igral z Idrijo; skupina od 9. do 16. mesta: KRKA : COMET 81:71 (40:27); KRKA: Samar 18, Stipaničev 10,
5.	Petrov 19, Smodiš 7, Bajc 14, Novina 9, Župevec 4; REPUBLIKA : ISKRA LITUS 89:81 (42:47); ISKRA LITUS: Kandžič
19,	Bassin 9, Peterlin 9, Ivanovič
20,	Vulič 19, Šetina 5; LESTVICA: 1. Kraški zidar 4... 4. Krka 3...
6.	Iskra Litus 3 itd.; Sinoči je Krka igrala v gosteh s Pivovarno Laško, Iskra Litus pa doma s Triglavom, medtem ko bo v torek, 27. februarja, ob 18.30 Krka igrala doma z Republiko.
SKL B-liga, moški, 2. krog 2. dela: SNEŽNIK KOČEVSKA REKA: BREŽICE 66:68 (31:36); LESTVICA: 1. Didakta Radovljica 19, 2. Brežice 17... 7. Snežnik Kočevska Reka 13 itd.
pir 24... 4. Lisca Sevnica 17... 11. Brežice 8 itd.; zahod: MITOL SEŽANA : ČRNOMELJ 25:17 (13:8), INLES RIBNICA : DEL-MAR IZOLA 22:24 (13:12); LESTVICA: 1. Sešir 26, 2. Delmar Izola 25,3. Inles 24... 9. Črnomelj 10 itd.
ODBOJKA
ROKOMET
1. SRL, moški, 17. krog: FRUCTAL : AFP DOBOVA 21:20 (11:10); AFP DOBOVA: Kostevc, Dapo 3, Begovič, Mijačinovič 5, Voglar 1, Ocvirk 3, Češnovar, Gla-ser 1, Levec, Medved 1, Stojakovič 6, Denič;
KRŠKO : AKRIPOL TREBNJE 20:23 (11:9); KRŠKO: Imperl, Iskra 2, Dragar 3, Bogovič 3, D. Urbanč 2, Kukavica, Sirčo 4, Mašič 1, Cvijič 5, M. Urbanč, Bašič; AKRIPOL: Torlo, Longar, Višček, Bergant 2, Počervina 5, Šavrič 3, Vešligaj 6, Dvornik 2, Špende 5, Zarabec, Novak;
PREVENT :	INŽENIRING
ŠARBEK 35:19 (12:9); INŽENIRING ŠARBEK: Jere, Papež 2, Bilbija 4, T. Kogovšek, B. Kogovšek 3, Gorišek, Gradišek 2, Lubej
1,	Privšek 5, Ulčar, Dobravec 2, Sotenšek;
LESTVICA: L Pivovarna Laško 31, 2. AFP Dobova 21... 7. Krško 15,10. Akripol 14... 12. Inženiring Šarbek 9 itd. V naslednjem krogu bo Akripolom igral doma z Rudisom Rudarjem, AFP Dobova doma z AM Cosmosom Slovanom, Inženiring Šarbek doma s Primorskimi novicami Pro makom, Krško pa v gosteh s Pivovarno Laško.
2.	SRL, moški, 15. krog, vzhod: POLET: LISCA SEVNICA 21:20 (11:8), KROG : BREŽICE 29:22 (17:9); LESTVICA: L Radeče pa-
1A. DOL, moški, 19. krog: KRKA: MINOLTA BLED 1:3 (-7, -9,8, -8) KRKA: Babnik, Povšič, R. Mohorčič, G. Mohorčič, Žunič, Krevs, Goleš, Petkovič, Marič; LESTVICA: L Maribor Marles 38,2. Olimpija 26.3. Minolta Bled 18, 4. Krka 12, 5. Ljutomer 10, 6. Kamnik 10. V soboto bo Krka igral v gosteh s Kamnikom.
1A. DOL, ženske, 19. krog, za prvaka: CIMOS KOPER : TPV NOVO MESTO 3:2 (-15, 11, 4, -12, 12); TPV NOVO MESTO: Ostroveršnik, J. Vernig, K. Vernig, Volkova, Orešina, Koncilija, Zupančič, Podolski, Florjančič. LESTVICA: 1. Infond Branik 36, 2. Cimos 26,3. Bank Austria Bled 24, 4. TPV Novo mesto 18. V soboto ob 18. uri bo TPV Novo mesto doma igral z Bank Austrio Bledom.
Za uvrstitev od 5. do 8. mesta: LIK TILIA : ZGORNJA SAVINJSKA 1:3 (-14, -14, 14, -11); LESTVICA: L Celje 26, 2. Zgornja Savinjska 14, 3. Lik Tilia 6, 4. Nova Gorica 2. V soboto se bo Lik Tilia v gosteh pomerila z Novo Gorico.
2. DOL, moški; 16. krog: MARIBOR INTES: ŽUŽEMBERK 0:3 (-12, -13, -6); IGM HOČE : PAN KOVINAR 3:0 (10, 9, 10); LESTVICA: 1. Granit Preskrba 28,2. Žužemberk 28, 3. Termo Lubnik Škofja Loka 24... 6. Pan Kovinar 16 itd. V soboto, 9. marca, bo Žužemberk igral v gosteh s Sipom Šempetrom, Pan Kovinar pa doma s Termom Lubnikom iz Škofje Loke.
NAMIZNI TENIS
1. SNTL, moški, 12. krog: MAXI-MARKET OLIMPIJA : KRKA 5:2 (Lasan:Hribar 2:0, Reflak:Benko 2:0, Škafar:Kralj 2:1, Škafar, Reflak:Hribar, Benko 1:2, Lasan:Benko 2:1, Škafar:Hri-bar 0:2, Reflak:Kralj 2:0); MELAMIN : VESNA 3:4; (Ko-mac:Rakun 2:0, Murn:Pavič 0:2, Špelič:Rupar 1:2, Komac-Špelič: Pavič-Rupar 2:0, Komac:Pavič 2:0, Špelič:J.Smrekar 2:0, Murn:Ru-par 0:2); LESTVICA: 1. Maxi-market Olimpija 24, 2. Maribor 22,3. Melamin 16,4. Krka 14 itd. V soboto ob 15. uri bo Krka doma igrala s petouvrščeno Vesno, Melamin pa v gosteh z Mavrico Ilirijo
Akripolovo presenečenje v Krškem
\
Akripol vztrajno zbira točke in se prebija proti sredini lestvice prve lige, medtem k4 Krčani po porazu z njim drsijo navzdol - Dobovčani so si privoščili spodrsljaj
17. krog rokometnega državnega prvenstva se je za dolenjske in posavske prvoligaše končal precej presenetljivo, s presenečenjem pa so lahko zadovoljni le rokometaši trebanjskega Akripola, ki so v gosteh presenetili Krško, Dobovčani so se presenečeni vrnili iz Ajdovščine, litijski Inženiring Šarbek pa v Slovenj Gradcu ni mogel presenetiti in je zdrsnil na zadnje mesto.
Trebanjci so na vse boljši poti, da tretjeuvrščeno Gorenje in četrtouvr-se izognejo sodelovanju v skupini ščeni AM Cosmos Slovan, saj bi v moštev, ki se bodo v končnici prvenstva borila za obstanek v družbi
nasprotnem primeru Dobovčani1 drugega zdrsnili na četrto mesto. O želijo na mestu tik pod vrhom osta11 tudi naprej, si v soboto na domačei'' igrišču, kjer se bodo pomerili* Slovanom, takega spodrsljaja ne hl smeli več privoščiti.
najboljših. V zadnjih treh krogih so se pomerili z AM Čosmosom Slovanom, Gorenjem in Krškim ter brez poraza osvojili 4 točke, česar večina poznavalcev prve slovenske lige ni pričakovala. Če bodo nadaljevali z enakim poletom tudi to soboto, ko se bodo doma pomerili z Rudisom Rudarjem, ki je na lestvici le eno mesto pred Trebanjci, bi se Akripol lahko znašel vsaj na osmem mestu.
Precej zaskrbljujoče je stanje v taboru poražencev posavsko-dolenj-skega derbija. Krčani kar nizajo poraze in zelo verjetno je, da bodo po soboto, ko se bodo v Celju pomerili s tamkajšnjo Pivovarno Laško, s sedmega zdrsnili na deveto mesto, kar jim ne obeta nič dobrega. Srečanje z Akripolom so Krčani sicer dobro začeli in vodili do 19. minute prvega polčasa, ko sojih Trebanjci ujeli. V nadaljevanju je bila tekma izenačena, zmagovalca pa je odločila predvsem preveč nervozna igra domačih rokometašev v zaključnem delu srečanja.
Neljubo presenečenje je svojim privržencem pripravilo moštvo AFP Dobove, ki je v Ajdovščini izgubilo tekmo z do tedaj zadnjeuvrščenim Fructalom, vendar zadnje čase igra vse bolje. K sreči sta izgubila tudi
Šport iz Kočevja in Ribnice
ODBOJKA - Tekma med Likom Tilio in Savinjsko Polzelo je trajala skoraj dve uri, bila pa je tudi nenavadna, saj so se trije nizi končali z enakim izidom in je bil zmagovalec odločen šele v podaljšku. V prvem nizu so Kočevke lovile visoko razliko in rezultat izenačile na 14:14. Še bolj razburljivo je bilo v drugem in četrtem nizu, ko so vodile z 10:2 oziroma 9:0. V petem nizu so bile gostje bolj zbrane in so zmagale, čeprav bi se lahko zgodilo tudi obratno.
nila kar nekaj nevarnih strelov. V nadaljevanju tekme je trener Mikulin dal priložnost mlajšim igralkam. Med tednom je bila preložena tekma prvega kola. Proti Milinotestu je športna sreča obrnila hrbet borbenim Kočev-kam, ki so pokazale eno izmed najboljših tekem na prvenstvu. V enakovredni igri so imele pri rezultatu 24:25 zadnji napad, L. Dragičevič je s strani zadela vratarko in točka je splavala po zlu.
HOČE - Odbojkarji Pana Kovinarja že dalj časa ne sanjajo več o prvi ligi, ki je bil cilj ekipe na začetku prvenstva. Nepričakovani porazi na domačem igrišču so jim prekrižali vse načrte. Čeprav so lani zmagovali tudi na tujem, pa jim letos to ne uspeva.
ROKOMET - V borbeni in zanimivi rokometni tekmi so Kočevke pokazale lep rokomet. Zorica Jovičič je v prvih 20 minutah ubra-
NAMIZN1 TENIS - Tako kot je napovedal Gregor Komac na petkovi podelitvi priznanja za najboljšega slovenskega igralca po izboru bralcev revije Bela žogica, se je tekma končala s 4:3. Gregof je zmagal trikrat, četrto zmago pa je prispeval Marjan Špelič. Trener Oražem je lahko zadovoljen z igro, kajti Melamin se tako spet vrača v igro za naslov državnih prvakov.
M. G.
Starost je lahko lepa, vendar.
Na zlom pokojninskega sistema vladni predstavniki opozarjajo že nekaj let in da se je vlada lotila prvih posegov le nekaj mesecev pred volitvami, je očiten znak, da državi teče voda v grlo, saj po besedah finančnega ministra država sedanjih stroškov za pokojnine ne bo dolgo zdržala. Vse bolj očitno postaja, da je pokojninska ureditev v tem času ena največjih težav Slovenije. Upokojenci pa so razočarani in prepričani, da država na njihovih plečih rešuje svoje gospodarske in politične probleme, javno kresanje mnenj strank pa že kaže na očiten začetek predvolilne kampanje - gre namreč za pridobivanje glasov kar 460 tisoč upokojencev.
Slovenski pokojninski sistem je kar : v nekaj pogledih svetovna posebnost. Smo svetovni rekorder po povprečni mladosti upokojencev, tako mladih upokojencev ni namreč niti v najmanj razvitih državah. Tudi poračuni so izjema, saj se pokojnine po svetu usklaju-' jejo z življenjskimi stroški, le v izjemnih primerih - pa še to enkrat letno ali na I dve - s plačami. In še v nečem smo po-I sebnost: pokojnine so plače ne le do-, hajale, pač pa celo nekoliko prehitevale. Demografsko ravnotežje pa je podrto -povprečna starostna meja 50 do 55 let > za upokojitev ob podaljšani življenjski i dobi prebivalstva pomeni zelo veliko obremenitev za aktivni del prebivalstva, jj ki pa ga je ob staranju slovenske popu-s ladje vedno manj.
b! Podatki o gibanju števila zaposle-^ nih kažejo, da se račun s številom upokojencev ne more iziti: medtem ko je ' bilo leta 1987 še skoraj 940 tisoč zaposlenih, jih je bilo leta 1994 le še 774 tisoč, število upokojencev pa se je v tem času povečalo od 332 na 458 tisoč. Leta 1989 je 100 zaposlenih “preživljalo” 40 Upokojencev in 3 brezposelne, leta 1994 pa že 67 upokojencev in 20 brezposelnih. Negativna demografska gibanja bodo še bolj očitna čez leta, kar je sicer Značilno tudi za druge evropske države. Če je sedaj približno 12 odstotkov slovenskega prebivalstva staro nad 65 let, sc bo po nekaterih napovedih ta do leta 2025 povečal že na četrtino.
Upokojenci na ceste
Po nekajtedenskem dogovarjanju in Usklajevanju med vlado, državnim zborom in upokojenci so poslanci državnega zbora sprejeli spremembe in dopolnila zakona o pokojninskem zavarovanju (mimogrede: v parlamentarnem postopku so bile dve leti), po katerem je odpravljen poračun pokojnin in se na novi osnovi določa povprečna po-. kojnina za polno delovno dobo. Po mne-
nju upokojencev je določba glede odprave poračunov sporna z vidika pravne in socialne države in je v nasprotju z ustavno prepovedjo odvzema že pridobljenih pravic, zato se bodo obrnili tudi na ustavno sodišče. Kot so zapisali v protestni izjavi, je pokojnina individualna pravica iz dela, in ne socialna pomoč.
Zaradi odpravljenih poračunov naj bi se pokojnine po ocenah upokojencev bistveno znižale - v enem letu ne bi izgubili le tretjino ene pokojnine, kot je bilo prvotno rečeno, ampak kar 40 do 75 odstotkov. Na protestu so zahtevali tudi polovico sedežev v skupščini Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in upravljanje kapitalskega sklada, ki po njihovem mnenju pripada upokojencem. Po besedah finančnega ministra Gasparija bi pokojninski zavod samo letos, če poslanci ne bi sprejeli zakona, ustvaril 15 milijard tolarjev dodatnega primanjkljaja.
Vgrajena varovalka
Tako se bodo pokojnine po novem, usklajevale na podlagi statističnih podatkov o mesečnem gibanju plač, a brez dvomesečnih poračunov, razmerje med povprečno plačo in povprečno pokojnino za polno pokojninsko dobo pa se bo določilo vsako leto februarja. Usklajevanje pokojnin bo za upokojence manj ugodno, a v zakonu je vgrajena tudi varovalka, po kateri izplačana pokojnina ne more biti nominalno nižja od pokojnine v prejšnjem mesecu. Vlada poudarja, da je novi način usklajevanja pokojnin realnejši glede na dejansko rast plač, saj so pokojnine rasle hitreje kot plače. Če bi poračuni ostali še naprej, bi ob načrtovani 7,5-odstotni inflaciji bruto plače letos realno zrasle za 4,5 odst., neto za 3,9 odst, starostne pokojnine pa za 6 odst. Zaradi sprejetega določila bodo letošnje starostne pokojnine realno zrasle za 2,4 odst.
Ne tako kot želja po ohranitvi poračuna pokojnin pa je vse glasnejši tudi strah pred sesutjem pokojninskega sistema (v njem se bodo letos vrtele 4 milijarde nemških mark!), ki naj bi zagotavljal nemoteno izplačilo pokojnin. Sistem, ki temelji na medgeneracijski solidarnosti, vse bolj škriplje in je jasno, da je potreben sprememb, pri čemer bo potrebna pripravljenost na žrtvovanje tudi že upokojenih. Zgodba o preobremenjenosti pokojninske blagajne ni nova, a že leta 1992 je Institut za ekonomska raziskovanja v Ljubljani opravil raziskavo, v kateri ugotavlja, da je v sistemu skoraj tretjino stroškov, ki bi jih morala pokriti država iz proračuna, ne pa delodajalci in zaposleni s prispevki.
Sistem solidarnosti poleg navidezne pravičnosti in velikodušnosti vsebuje tudi številne nepravilnosti in krivične (solidarne) neenakosti. Svoje je naredilo tudi iskanje rešitev za zmanjševanje brezposelnosti v širokogrudnem predčasnem upokojevanju in invalidskem upokojevanju z istočasnim zmanjševanjem aktivnega prebivalstva. Očitno je, daje država z reševanjem gospodarskih problemov in v želji po ohranjanju socialnega miru z velikodušnim deljenjem pravic globoko posegla v pokojninski sistem. Tako je “dobrosrčni” sistem postal predrag, kljub temu da so obremenitve plač s prispevki že presegle mejo znosnosti za gospodarstvo, kar se kot bumerang vrača z delom na črno oziroma sivo ekonomijo, v pokojninskem proračunu pa se lahko s takšno ekonomsko politiko izguba le veča. Vlada že lani ni dovolila zvišanja prispevnih stopenj za pokojninsko zavarovanje, za letos je sprejela celo njeno znižanje.
Potrebna je reforma
Prvi korak k reformi je bil storjen leta 1992 s sprejemom sedanjega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki postopno zvišuje starostno mejo za pridobitev pravice do starostne in predčasne pokojnine, prehodno obdobje pa se bo izteklo konec letošnjega leta. V določenem roku bo tako potrebno zvišati leta za izpolnitev pogojev za upokojitev, s čimer bi upočasnili upokojevanje. Odločitev, ali bo to 65 let za oba spola, bo verjetno še predmet burnih razprav. Verjetno bo odpravljena tudi sedanja določba 10 najugodnejših let, doba se bo gotovo povečala, možno
celo, da bi se v pokojninsko osnovo štela cela delovna doba, kar pomeni nižje pokojnine ob strožjih pogojih.
Strožjih kriterijev za odhod v pokoj bodo deležna tudi merila za dodeljevanje privilegijev. Med predlogi za spremembo pokojninskega sistema so odprava možnosti za dokup pokojninske dobe, zaostritev pogojev za predčasno upokojevanje, odprava beneficirane delovne dohe, pokojninska blagajna naj bi se otresla obveznosti za zdravstveno zavarovanje in različnih prispevkov za pokojninsko zavarovanje posameznim skupinam, mlajšim upokojencem naj bi omogočili ponovno delno zaposlitev...
Dejstvo je, da je (postopna) pokojninska reforma zelo obsežno in zahtevno delo in bo potrebovala čim širše družbeno soglasje, seveda podprto s strokovnostjo. Temelj pokojninskega sistema naj bi ostalo še naprej obvezno zavarovanje, nove možnosti, predvsem za mlajše, pa bi se odpirale v prosto-voljnjem in dodatnem zavarovanju, s čimer bi si pokrili manjkajoči del za-željene pokojninske rente.
Kljub sedanjemu nezadovoljstvu upokojencev pa postaja vedno bolj jasno, da bo največje breme pokojninske reforme nosila sedaj še aktivna generacija, tisti, rojeni med letoma 1950 in 1965, ki se bodo upokojevali v drugem desetletju naslednjega tisočletja. Denar za njihove pokojnine je namreč ob zmanjševanju aktivnega prebivalstva vprašljiv in tudi oni bi se morali zamisliti, ne le sedanji upokojenci, ki niso zadovoljni z novim usklajevanjem pokojnin. Res, da je za sedanje upokojence manj ugoden in seje na slabše težje navaditi, vendar pri tem ne gre upoštevati dejstva, da statistika ni vedno pravi ključ za primerjavo in odraz realnega stanja. Če namreč statistika kaže naraščanje povprečne plače, ne smemo pozabiti, da mnogi delavci plače sploh ne dobijo redno, če pa jo, je mnogokrat tako nizka, da ne zadostuje niti za skromno življenje. Medtem ko sedanjim upokojencem država jamči za spoštovanje uveljavljenih in zasluženih pravic, so lahko deležni le kakšne manj ugodne različice usklajevanja pokojnin. Jasno je, da gre v naši državi marsikaj narobe, zato bo tudi potrebna reforma pokojninskega sistema za prenekateri sloj prebivalcev prinesla kaj bolj ali manj neprijetnega.
TANJA GAZVODA
Polena,
takšna in drugačna
Kot največji razlog, da Italija zavira priključitev Slovenije k Evropski uniji tako italijanski kot naši in evropski politiki navajajo nerešen problem optantskega premoženja. Pa se da o tem problemu razmišljati tudi dntgače.
Vsakomur, ki kolikor toliko pozna mednarodno politiko, bi moralo biti jasno, da je to le pretveza, žvečilni gumi, ki ga italijanska politika ob siceršnji nezainteresirani evropski politiki in ob naši nespretnosti lahko žveči v nedogled. Če pa* optant sko premoženje ne more biti osnovni razlog za italijanski pritisk na Slovenijo, je lahko hvaležen ščit za dosego drugačnih ciljev, katere bi Italija pred svojimi evropskimi zaveznicami precej težje opravičevala.
Kakšni so ti cilji, lahko le ugibamo, pri ugibanju pa si pomagajmo z nekaj splošno znanimi dejstvi. Verjetno najobčutljivejšega bomo zas-
lutili že ob bežnem pogledu na evropski zemljevid. Slovenija je na njem kot majhen, a dobro umeščen zamašek med severno in južno, vzhodno in zahodno Evropo. Ker bodo prometne povezave v svetu še dolgo strateškega pomena, si verjetno naša zahodna soseda s svojo na videz nerazumljivo politiko želi pridobiti čimveč vpliva na njihovo bodoče oblikovanje na tem pomembnem evropskem križišču ali pridobiti si čas za njegovo zaobidenje. Pri tem načrtu, če že razmišljamo v tej smeri, naj bi Italija verjetno imela soglasje ali celo pomoč še nekaterih evropskih sosed.
Druga stvar, iz katere lahko izhaja naše teoretiziranje, so zgodovinske izkušnje, ki jih imamo z našimi zahodnimi sosedi. Vzemimo samo obe svetovni vojni in čas med njima, pa bo slovenska nezaupljivost vsakomur jasna, če pa k temu prištejemo še dokaj sveže izkušnje, ki jih imajo z italijansko demokracijo zamejski Slovenci po drugi svetovni vojni, bi morale biti zadeve kristalno čiste. Škoda je le, da je evropska politika tako pozabljiva in pragmatična, da je Italijanom hitro pripravljena spregledati stvari, ki jih komu drugemu nikakor ne bi mogla odpustiti. Večji evropski narodi pač nimajo bridkih izkušenj z italijansko vojsko, saj se ta na njihova ozemlja ni drznila, zaradi znanega preobrata med drugo svetovno vojno pa Italija tudi nikoli ni občutila usode Berlina in Tokia, čeprav je bila dolgo časa članica iste vojaške naveze.
Tretja stvar, ki podpira takšno razmišljanje, je dejstvo, na katero so opozorili nekateri poznavalci italijanskih razmer. Ti so nedavno razkrili, da med italijanskimi optanti pravzaprev ne vlada takšna želja po vračanju nepremičnin v naravi, kot to poskušajo dokazovati nakateri italijanski politiki, ampak bi se bili pripravljeni zadovoljiti že z denarnim nadomestilom. Da do tega ne pride, pa je kriva prav Italija. Slovenija že vrsto let prav za te namene zbira denar na posebnem bančnem računu v tujini, Italija pa noče sporočiti številke računa, na katerega bi lahko denar nakazali. Kdo in zakaj torej zavlačuje sporazum? Za nas, ki imamo pretežno enostranske izkušnje, so zadeve jasne.
TONE JAKŠE
Muzej široko odpira vrata
Navsezadnje se tu zbira dragoceno umetniško gradivo, ki zahteva
posebno obravnavo in skrb.
“V muzeju bi tak odelek seveda lahko imeli, vendar pa ga ne moremo
/
V muzejskih depojih in v razstavnih vitrinah počivajo pričevalci minulih tisočletij in stoletij ter kot na krovu nekakšne Noetove barke plujejo skozi oceane časov. Vendar to ne pomeni, da morajo biti muzeji zaspane, zaprašene ustanove, kjer vse poteka počasi in odvezano od sedanjosti. Dolenjski muzej v Novem mestu tako kot še mnogi slovenski muzeji dokazuje, da so to lahko prav dejavne in živahno se odzivajoče ustanove. V pogovoru za Dolenjski list je ravnatelj muzeja Zdenko Picelj razgrnil delovni utrip in načrte te pomembne dolenjske ustanove, ki prav letos začenja z vrsto novosti.
• Z letošnjim 1. marcem uvajate nekaj novosti, s katerimi želite vaš muzej še bolj približati ljudem. Kaj pripravljate?
“Najprej bi omenil, da bomo z letošnjim 1. marcem začeli z dnevom Dolenjskega muzeja, torej dnevom odprtih vrat, ki naj bi postal tradicionalen. Na ta dan bodo vsi razstavni prostori našega muzeja odprti za obiske, brezplačno seveda. 1. marec smo si izbrali v spomin na ustanovitev Muzejskega društva meseca marca 1950. leta v Novem mestu. To društvo je bilo namreč pobudnik ustanovitve Dolenjskega muzeja. Takih pobud je sicer bilo že prej nekaj, a prav ta je pripeljala do uresničitve. Nekaj mesecev kasneje, junija 1950, je bil Dolenjski muzej res ustanovljen. Ker so prireditve grafičnega bienala običajno junija, smo za naš dan raje izbrali že omenjeni datum, ko bo muzej odprt od 8. do 18. ure. Poleg zbirk in redne razstave, ki bo takrat pač postavljena, bomo vsem obiskovalcem omogočili še ogled enega od naših depojev. Letos sta na vrsti arheološki depo in restavratorska delavnica.”
• Muzejski depoji običajno niso dostopni za širšo javnost, četudi v njih hranite mnoge zanimive stvari, ki so vredne ogleda. Vsako leto bo na dan muzeja en depo odprt za ogled. Kaj pa drugi? Bo mogoče vsaj malo pogledati vanje?
“Vseh ne bomo odpirali. A da bi vsako leto prikazali vsaj delček bogastev vseh naših depojev, smo prišli na zamisel o pripravi priložnostne razstave, na kateri se bodo lahko predstavili vsi naši oddelki s stvarmi, ki jih hranijo in jih običajno ni mogoče videti. Letošnjo prvo razstavo te vrste pripravlja kustodinja Ivana Tanko. Zamislila si jo je kot predstavitev različnih interjerov. Doslej takih razstav še nismo imeli. Med drugim bomo pokazali predmete iz sobe našega znanega gledališkega igralca Ivana Cesarja, doma iz naših krajev, čigar stoletnico rojstva bo letos maja, pa nekaj zelo zanimivih arheoloških predmetov, denimo zlate najdbe s Kapiteljskih njiv in podobno. Naslednja leta bomo poskušali na ta način pripraviti še druge zanimive tematske predstavitve. Omeniti moram še eno posebnost letošnjega dneva Dolenjskega muzeja: L marca bomo na muzejskih vrtovih pripravili lončarski sejem, ki se ga bodo udeležili lončarji iz vse Slovenije. Ob tej priložnosti bo izšel tudi katalog nedavne razstave Od antičnega vrča do majolike, ki doslej žal ni mogel iziti.”
• Založniška dejavnost v vašem muzeju je omejena predvsem na izdajanje priložnmostnih katalogov in publikacij, letos pa boste poskusili še z nekaj novostmi. Kaj bo to?
“Pripravili smo novo zloženko o muzeju, odločili pa smo se tudi, da po več letih ponovno obudimo izdajanje razglednic. Poskusili bomo s ponatisi dveh starih razglednic, in sicer novomeškega Glavnega trga in kandijskega mostu. Bomo videli, kako jih bodo ljudje sprejeli. Če se bo pokazalo, da je zamisel dobra, bomo kasneje izdali celo serijo razglednic Glavnega trga in čez dve leti, ko bo stoletnica dograditve
kandijskega mostu, še serijo razgledic s pogledi na most. Za dvestoletnico dvorske železarne, ki bo maja, pa bomo izdali razglednico Dvora.”
• Obiskovalci muzeja si bodo letos lahko ogledali tudi film, ki nastaja v okrilju vaše ustanove. Za kakšen film gre?
“Gre za film Dolina reke Krke od izvira do izliva. Scenarij zanj je napisala naša kustodinja Majda Pungerčar, snema pa ga Etika Studio Fos iz Ljubljane. Prve kadre so posneli novembra lani, zaključna snemanja pa bodo letos spomladi, da bo na posnetkih tudi kaj zelenja. Film bo dolg kakih 12 do 15 minut. Ni zasnovan strogo strokovno, ker želimo imeti privlačen poljuden film, ki bo ob naravnih in kulturnih znamenitostih doline Krke prikazal tudi splošen utrip življenja ob naši reki, od ribištva, raftinga do čolnarjenja in turizma. Lahko bi rekel, da je film povabilo k reki, vabilo k odkrivanju njenih lepot in znamenitosti. Če bo projekt uspešen, bomo posneli še kakšen film.”
kar tako ustanoviti. O tem se mora odločiti ustanovitelj, kar pa pomeni določiti človeka, ki bo vodil oddelek, poskrbeti za prostore in seveda omogočiti sredstva, potrebna za njegovo! delovanje. Mi smo po zasnovi pokrajinski muzej. Imamo več oddelkov in vsak oddelek bi lahko imel pododdelke. Arheologija bi lahko imela denimo oddelek za prazgodovino pa ilirski, keltski, rimski in druge oddelke, ali umetnostna, zgodovina oddelek za grafiko, za sli-1 karstvo in podobno. To si lahko privoščijo le specializirane galerije in zelo močne ustanove, kot je Narodna galerija. Res pa je, da z bienali nastaja bogat grafični fond. Treba bo torej res razmisliti, kaj z njim.”
Ravnatelj Dolenjskega muzeja Zdenko Picelj
MILAN MARKELJ
Triglav pod
• Bi lahko na kratko orisali letošnjo razstavno dejavnost?
letnico novomeške gimnazije.”
dalmatinskim soncem
Vsakič znova, kadar srečaš Slovenca, ki ne živi v svoji domovini, spoznaš, kaj je ljubezen in spoštovanje do rodne dežele. Pogosto te šele “tak” Slovenec spomni in opomni, kako je naša Slovenija res lepa in nekaj posebnega. Torej misel, da če želiš spoznati in vzljubiti svojo domovino, pojdi v tujino, ni iz trte izvita. Tudi tokratni sogovornik Boštjan Matjaž Kordiš je Slovenec. Že 42 let živi na Hrvaškem, še točnje v Splitu, kjer je predsednik Slovenskega društva Triglav.
“V sodelovanju z Moderno galerijo iz Zagreba bomo postavili zelo zanimivo razstavo Grupa treh. Gre za dela hrvaških umetnikov iz prve polovice tega stoletja, profesorjev na zagrebški likovni akademiji, ki sojo, kot je znano, obiskovali tudi umetniki kasneje delujoči pri nas, od Jakca do Lamuta. Razstava je bila pripravljena za Španijo, zdaj je v Nemčiji, Novo mesto pa je njena naslednja postaja. Pripravili bomo razstavo skulptur in slik Draga Tršarja, evropsko leto bronaste dobe bomo počastili s postavitvijo izbranih predmetov lanske razstave Novo mesto pred Iliri. Z razstavo bomo pospremili tudi 200-letnico dvorske železarne in 250-
• Eden od večjih zalogajev bo gotovo bienale slovenske grafike. Kako se pripravjate nanj?
“Naša naloga je predvsem organiziranje razstav in to delo poteka po načrtu. Vendar bi rad v zvezi z bienalom povedal nekaj drugih stvari, ki so povezane z izjavami predsednika Bienala Branka Suhyja v intervjuju za Dolenjski list. Omenjeno je bilo, da je prišlo do izgube pri poravnavi dolgov, ki so nastali z velikimi investicijami v Dolenjskem muzeju. Resje bilo veliko narejenega in vloženega v galerijsko opremo, razsvetljavo in varovanje. Ne morem pa se strinjati s tem, da so dolgovi nastali izključno zaradi investicij v Dolenjskem muzeju. Dolgovi niso na račun investicij v muzeju, ampak so to dolgovi bienala v celoti, vključno z vsemi tistimi sredstvi, ki so šla denimo za razkošen katalog ali za agencijo, ki je prevzela promocijo in jo slabo izpeljala. V imenu vseh delavcev naše ustanove se moram odzvati tudi na očitek, da Dolenjski muzej ne premore zadosti kakovostnega kadra za bienale. Naši kadri so vsi strokovno ustrezni in so vsaj tako dobri, kot so kadri drugod. Stojim za vsakim od naših kustosov, tudi za našim umetnostnim zgodovinarjem.”
V organizaciji tega društva je bila do 15. februarja v Novem mestu na ogled tudi razstava ladijskih modelov dveh njihovih ustvarjalcev. Kljub temu da ima Boštjan rad svojo novo domovino in da ljubi morje, ki ga je tudi zvabilo v svet, pa tudi če bi hotel, ne more prikriti, da je presrečen, kadar obišče Slovenijo.
Povedal je, da je celo dolenjskega porekla - oče je doma iz Loškega potoka, mama pa iz Velikih Lašč. Kljub temu da se je rodil daleč od morja, v Celju, je bil že od malega “nor” na morje in navdušen za pomorski poklic. S 15 leti je odšel v Pulj, kjer je obiskoval vojaško mornariško šolo, in ta poklic je opravljal do leta 1970, ko se je odločil za delo v gospodarstvu. “Toda vedno bom ostal zvest morju in ljubezni do ladij,” je rekel Boštjan, predsednik Slovenskega društva Triglav, ki v Splitu deluje od 9. maja 1992. Osnovali so ga torej v obdobju razpada stare države, ko so tamkajšnji Slovenci čutili, da so res izven svoje domovine. Razdalja 500 km je kar naenkrat postala večja. Vedeli so, da si morajo najprej sami pomagati, kajti kar naenkrat so potrebovali stike z ljudmi, ki se srečujejo s podobnimi problemi kot oni. Boštjan meni, da je še kako pomembno, da ima človek občutek pripadnosti svojemu narodu.
Kako se organizirati, so se učili iz zgodovine. Začeli so raziskovati preteklost in ugotovili, da so Slovenci začeli prihajati v Dalmacijo v začetku tega stoletja, da sta bila predvsem dva vala migracij: po prvi svetovni vojni in leta 1933 s svetovno gospodarsko krizo; da so bili predvsem obrtniki pobudniki družbenega življenja Slovencev itd. Prvo slovensko društvo, ki je začelo delovati v Splitu, je bila leta 1933 Družba Cirila in Metoda. V določeni gostilni je imel vsak kraj svojo mizo (kranjska, štajerska, primorska miza), in organizirali so skupna druženja za praznike, kot sojih bili vajeni doma v Sloveniji, na primer na sv. Miklavževo. V Dalmacijo so prihajale tudi Slovenke, ki so se zaposlovale predvsem kot guvernante, ker so bile izobražene in katoliško vzgojene.
sveta, v mesto pa so se vsak dan stekale reke beguncev. Od začetka je društvo napredovalo - številčno so se okrepili in danes je v njem 850 Slovencev (na začetku 360), razširili pa so tudi svojo dejavnost in povezali Slovence od Zadra preko Šibenika, Splita, Makarske do Orebiča in Osinja do Visa. Poleg nalog ima društvo svoje simbole (grb in pečat) ter ime. Triglav kot simbol slovenstva. Seveda je težko držati skupaj Slovence iz različnih delov Dalmacije, najlažje pa jim to uspeva z mesečnim glasilom Planika. Ime simbolizira povezavo z Alpami, Triglavom. “Trudimo se, da je glasilo čim bogatejše z informacijami o delovanju društva, z novicami iz naše domovine, pripravljamo pa tudi razne priloge, ki nas spominjajo na Slovenijo. Imamo na primer rubriko, ki spremlja obletnice slovenskih književnikov,” je o vsebini Planike govoril Boštjan. Za nekatere glasilo predstavlja po dolgem času povezavo z njihovo preteklostjo. Člani se s pisanimi prispevki v Planiki učijo pisati v slovenščini, ki so je že kar veliko pozabili. Boštjan se zaveda, da bodo le na ta način bogatili in sploh ohranili svoj jezik.
'Ohranjanje starih običajev
Med družabne dejavnosti društva spada tudi ohranjanje starih slovenskih običajev. Lani so na primer obnovili prazno-
• In če smo že pri bienalu, me zanima, kako je z možnostmi, da bi odprli poseben grafični oddelek.
Planika je tista, ki povezuje
Pri Slovenskem društvu Triglav je sprva šlo za moralno, v manjši meri pa tudi za materialno pomoč ogroženim slovenskim družinam v Splitu. V tistih težkih časih so organizirali zbiranje pomoči za zdravstvene in humanitarne ustanove. Split je bil takrat v vseh ozirih odrezan od
Boštjan Matjaž Kordiš
vanje velike noči: sodelovali so otroci ir j stare mame, ki so mlajšim pokazale, kako: se barvajo pirhi (tudi na belokranjski ^ način), pripravili pa so še razstavo foj tografij. To jim je uspelo prikazati tudi naj ‘ hrvaški televiziji, na kar so še posebej ponosni. 11. novembra so s pomočjo folkj ■ lore prikazali tudi martinovanje, ki ga 'j J Splitu ne poznajo, in gledalci, med kate-j ; rimi so bili tudi gostje iz Stuttgarta, so bili j zelo navdušeni. Tako nameravajo te obl čaje vključiti v redni program društva Zelo pomemben pa je dolnilni pouk slovenskega jezika, in sicer za osnovnošolce, dijake in študente, po dve uri na teden Posebna skupina so starejši Slovenci ir predvsem Slovenke, ki niso nikoli obiskovale slovenske šole, pa si želijo znat' slovensko. Ti so še posebej zagnani. “Te skupine nastopajo na naših prireditvah ir proslavah,” je dejal sogovornik.
V društvu si želijo osnovati folklorne skupino in pevski zbor. Pevci so že začel z delom in morda se bodo kmalu predstavili prav Novomeščanom. Za spodbu janje domoljubja ohranjajo tudi čip' karstvo. “Imamo srečo, da so pri nas Slovenke, ki so včasih hodile v idrijsko čip", karsko šolo, zato bomo ustanovili take ( skupino,” pravi Boštjan. Deluje pa tudi j zelo aktivna ljubiteljska slikarska skupi' s na. Do sedaj so bile v Splitu tri skupn* t razstave, ob Prešernovem dnevu pa sr c pripravili že četrto. S pomočjo SlovenskJ 1 izseljenske matice se bodo predstavili tud1 t v Sloveniji: letos bodo že drugič sodelova; t li na slikarski koloniji v Mostu na Soči.' t Slovenskem društvu Triglav deluje skupi' \ na izdelovalcev ladijskih maket, ki se je V t predstavila v Novem mestu, zelo pa je živ* 1 tudi humanitarna dejavnost, saj je * j društvu vsaj 60 odstotkov članov, starejšil1 od 60 let, ki potrebujejo predvsem pog°' vor. V Splitu je zelo tradicionalno krvu dajalstvo. “Kot predsednik želim, da j( čimveč članov aktivno vključenih v kul' r turno prosvetno dejavnost, da društvi j predstavimo svoji sredini kot pomembci1 i dejavnik življenja splitskih Slovencev i* j da na pravi način predstavimo Slovenc- r in Slovenijo. Zato potrebujemo širšo po<i' r poro tudi slovenske skupnosti. V Novci* c mestu dobro sodelujemo s Hrvaškim kul' I turnim združenjem, saj sc nahajamo' v podobnem položaju, obiskali pa smo il j tudi druge kraje v Sloveniji: na Primof p skem in Štajerskem. Letos pripravljam* avtobusni izlet na Dolenjsko, tako d* bomo podrobneje spoznali tudi vaše kr*' je,” je z veseljem povedal Boštjan, ki)‘ gonilna sila društva. Pa še na nekaj "j Ij pozabil: na povabilo na obisk, kadark0*1 d se bo kdo od Slovencev znašel v Split* s “Ni nas težko najti, sedež društva jc' središču mesta, na Krešimirovi 6. Pridita vedno vas bomo veseli!”
LIDIJA MUBl'

Mož, ki je dokazal, da se splača
Ko je spomladi leta 1993 tovarna celuloze in papirja Videm iz Krškega končala v stečaju z veliko izgubo, je Slovenija začela pokopavati tovrstno proizvodnjo. Z izsiljeno obljubo o državni pomoči je podjetje Videm papir vzelo v najem stroje in nadaljevalo bojda perspektivnejši papirni 1 program. Z najemom proizvodnje celuloze je še v istem letu javnost presenetilo zasebno podjetje Vitacel iz Ljubljane, katerega solastnik in direktor je 33-letni diplomirani ekonomist Jože Klemenčič, sicer doma iz Mrtvic pri Krškem. Z veliko trme in podjetniške zavzetosti je Vitacel vzdržal do danes in s pozitivnim poslovanjem dokazal, da se celulozo še splača kuhati, in to celo pri najeti opremi! V lanskem letu je Vitacel poleg tega odkupil še 77-odstotni delež v podjetju Videm papir in tako zdaj pelje oba programa skupaj. Do kdaj, se še ne ve, kajti za 13. marec |l je po nekaj neuspešnih prodajah Vidmovega premoženja razpisana 1 javna dražba.
•	Kdo je to Vitacel in kako je nastal? “Videm d’Arcy sta vsak s 100.000
dolarji ustanovila Videm in angleška fir-"I ma Knox d’Arcy. Leta 1990, ob mojem prihodu v finančno službo podjetja, je bilo tu 20 zaposlenih z zelo dobrimi plačami. Podjetje so vodili Angleži, pri poslovanju ni imelo nobene prednosti, kvečjemu nasprotno. Takrat je bil Videm po financah že na psu, čeprav na zunaj še ni ji zgledalo. Ustanovitelja nista več videla interesa v tej firmi, tako smo ostali brez ' dela. Malo smo trgovali z lesom in fi-'j nančnimi posli, da smo imeli za plače. Z 'j Vidmom smo začeli sodelovati sredi leta •j 1992. Vsi strokovnjaki so rekli, daje treba
0	Celulozo zapreti, ker bi morda tako rešili j'! preostali del proizvodnje. Videl sem, da i' so razmere na trgu še takšne, da bi se še
dalo shajati. Na nekem sestanku so rekli, da se ne splača več nabavljati les za Celu-
1	ložo, nakar sc pojavim jaz, neki Kle-l'| menčič, ki bi vseeno les nabavil. Pa so
rekli, da naj nabavljam, in ko bom imel tako velik kup, da bi se lahko začela proizvodnja, se bodo odločili. Za ta les sem najel kredit, in ko sem čez 14 dni vprašal Videm, kaj je s tem lesom, so povedali, da je bil les predelan, celuloza pa prodana.”
•	Država je celulozno in tudi papirno industrijo kar odpisala, vi ste očitno bili drugačnega mnenja.
“Mislil sem si, da so cene okrog 995 mark še dobre in da je po njih še vredno prodajati. Ko je vse slabo kazalo, sta oba ustanovitelja prodajala svoj delež. Dobro jima ga je plačala neka družba, ki mi je šla na roko, nato pa sem od nje, kolikor sem mogel, sam odkupil, nekaj pa so še tri druga podjetja: Alfa, Mitea in Ecum. Njihovi lastniki so čisto navadni ljudje brez velikega kapitala, ki so verjeli, da denarja ne bodo izgubili. Začeli smo brez vsakih politikov, le z 200.000 dolarji.”
•	Težko si je predstavljati, da lahko tako veliko proizvodnjo nekdo požene kar brez kapitala.
“Nikogar ni zadaj, tudi s prejšnjimi ljudmi v Vidmu nisem imel stikov, saj sem delovno mesto dobil na razpis. Tako sem se sam prebijal. Zdaj marsikdo reče, daje proizvodnja celuloze in papirja velikega narodnogospodarskega pomena, takrat nihče ni tega govoril. Vsi strokovnjaki, bančniki, skladi, svetovalne firme in druge
ustanove so ocenjevali, da se to ne splača.”
•	Kakšni pa so bili potem glavni razlogi, da ste vzeli v najem celulozo? Kapitala niste imeli, kaj ste torej imeli v rokah?
“Tudi sam se sprašujem, zakaj. Predvsem zaradi odločne trditve vseh omenjenih, da ta proizvodnja v Krškem nima nobene perspektive. Hotel sem dokazati, da to ni res. Tudi zato večina ustanov ne spremlja nadaljevanja proizvodnje s kako posebno simpatijo.”
•	To jih spominja, da so se zmotili... “V bistvu so bili vsi kar zadovoljni, da
se je stečaj začel in da so bili ljudje tiho in na borzi. Ko sem kje rekel, da bi zdaj mi to najeli, so se zbali, da bi ljudi spet zaposlil, pa bo spet vse propadlo in bodo znova težave! Tudi stečajniku, ki se hvali, kako je zaslužen za oživljanje proizvodnje, je bilo zelo težko skleniti pogodbo o najemu. Pogodba je za Vitacel neugodna. Najemnina je visoka, plačujemo zavarovanje opreme, to je milijon mark za vsakega od dveh najemnikov na leto, pa licenčnino imamo, kar je tudi nenormalno. Celuloza, pa blagovna znamka!”
•	Očitno takrat čas ni bil naklonjen takim najemom.
“Če takrat proizvodnje celuloze ne bi vzeli v najem, bi se vse zaustavilo, po nekaj mesecih pa take proizvodnje ne moreš več zaganjati. Mislim pa, da je bolje, če se stečaj hitro konča in se ne najema. Zdaj proizvodnja.teče, najemnina se plačuje, stečajni postopek pa se vleče in se nič ne ukrene!”
•	Koliko dolgi stečajni postopek ovira vaše normalno delo?
“Najem ni normalen odnos za tako veliko proizvodnjo. Predvsem je problem, ker ob najemu ni možno vlagati. V načrtu imamo nekaj nujnih naložb v proizvodnjo, pripravljeni smo vlagati kljub šestmesečnem odpovednem roku, vendar nam tega stečajni upravitelj ne odobri. Tako vlagamo le najnujnejše, da proizvodnja še naprej teče, kar je velika osebna odgovornost. Če raznese kotel ali kaj drugega, smo mi krivi, ker omogočamo, da proizvodnja sploh teče. Druga možnost je, da vložiš milijon ali dva milijona mark, tega pa ne moreš. Tako si stisnjen v kot.”
•	Torej ste pri vlaganjih le gasili najhujše težave?
“Mislim, da smo vlagali več, kot le nujnejše, rekel bi, da smo se celo preveč obnašali kot lastnik. Marsikaj je bilo narejenega, kar bo ostalo notri. Lani je bilo takih priznanih vložkov samo na celuloznem delu za 2 milijona mark, zdaj pa upravitelj tega ne prizna, seveda, njegova naloga je, da čimveč iztrži za upnike. Obstaja pa še druga možnost - da se proizvodnja ustavi. Koliko bi pa potem iztržili za premoženje?”
•	Kakšna je po vašem usoda pa-pirništva in celuloze v Krškem ? “Mislim, da bi ta proizvodnja lahko
bila v nacionalnem interesu, a dejanskega interesa in podpore v tem smislu ni. Pa bi moral biti, gozdarji bi ga morali imeti, zaposleni in še kdo. Proizvodnja celuloze - in papirja v Krškem je velikega pomena g za gospodarstvo, Krško in okolico, manj ^ pa je pomembna s podjetniškega vidika,
■« ker so zanjo potrebni veliki denarji, ki ne Q prinašajo velikega dobička. Še vedno mis-13 lim, daje možno proizvodnjo rešiti, ne bo b pa lahko. Ideje o novih strojih so utopija,
~ čeprav bi bilo lepo graditi novo celulozo, a to bi stalo 600 milijonov mark. Denarja doma ni, možno bi ga bilo dobiti samo iz tujine, če bi bil tam kak interesent, a mislim, da ga ni. Tako bo treba v bodoče povsem izkoristiti to, kar je, ter s pospešenim vzdrževanjem, dobrim delom vseh zaposlenih in z najnujnejšimi izboljšavami pozitivno poslovati. Le iz tega bi bilo možno potem naprej vlagati v razvoj korak po korak ter na ta način prečesati celo tovarno v kakih 10 letih. Druge rešitve ne vidim.”
•	Torej menite, da ni kakšnega resnega kupca iz tujine, ki bi prišel z denarjem?"
“Ne, ga ni. Ne vem, zakaj bi prišel, ni logike, da bi.”
•	Kaj pa če kdo pride samo zato, da bi
zaprl sebi konkurenčno proizvodnjo v Sloveniji?	t
“Mislim, da je to precej verjetno.
Marsikaj kaže na to, da so taki poskusi že bili, Morda je tudi vse tisto, kar se je dogajalo pred stečajem, bilo zato, da se firma zapre. Ko slišim, na kak način se nekateri interesenti zanimajo, se mi zdi čudno.
Če bi kdo resno hotel nadaljevati proizvodnjo, bi se moral pogovarjati z najemnikom. Le kdo bi prinesel toliko milijonov mark, ne da bi prej preveril, koliko bo treba dati zraven še za surovine, za manjše naprave, za to, kar je bilo že vloženo noter? Nisem a priori proti tujcem... Pravijo, da bo tujec prinesel trg. Ne blefirajmo! sj Trg je opredeljen s transportnimi stroški, ki znašajo 10 do 15 odstotkov. Trg je Italija, Slovenija, Hrvaška. Tujec bi kupil trg ali ga uničil, ker samo ta je nekaj vreden, drugo ni.”
•	Vitacel je kandidiral v razpisih za nakup premoženja Vidma v stečaju. Kaj pa 13. marca, na napovedani dražbi, se boste tudi pojavili kot kupec?
“Naša skupščina še ni odločala o tem, a sam mislim, da ne bomo kupec, ker za 35 milijonovo mark nismo sposobni kupiti. Da bi se za toliko zadolžili, potem pa še vlagali v prenovo proizvodnje - saj bi po enem letu propadli! Mislim, da nihče, ki bo toliko vložil za nakup imetja, ne bo preživel. Računica kaže, da se toliko ne splača dati, čeprav se čudno sliši, ker je bil Videm vreden 600 milijonov mark. A treba je priti do spoznanja, da je danes Videm malo vreden. Razumem stečajnika, če je nekdo pripravljen plačati 35 milijonov mark, naj mu proda, saj bodo tako upniki dobili 20 milijonov več.”
•	Med največjimi upniki so pa državne ustanove...
“Po drugi strani je tudi res, da je škoda, če bi kdorkoli dajal državi čimveč nazaj, potem pa bi mu zmanjkalo za naložbe v razvoj. Enkrat ena pa je, da tujec dobička, ki ga je ustvaril v tujini, ne bo vlagal v posodobitve pri nas.”
•	Je 15 milijonov mark število, ki se Vitacelu zdi sprejemljivo?
“To je maksimalno število, ki bi ga
lahko še dali, s tem da bi nekdo moral dati zagotovilo, da se bodo ekološki problemi
reševali postopoma. Videm je namreč tako ekološko zapacan, da ga lahko nekdo jutri zapre. Kdo ga bo kupil in denar vrgel stran?”
l
•	Kdo je ta nekdo?
“Nepopularno je reči država, ampak brez take garancije nihče ne bo šel v posel.”
•	Kaj čaka kupca, ki položi kupnino, kakšna vlaganja so nujna po vaših ocenah in v kakšnem času?
“Prvo leto, že letos, bi bilo treba kakih 15 milijonov mark za najnujnejšo posodobitev, za zaloge (obratna sredstva) je treba 20 do 30 milijonov mark, potem pa še za kupnino... 50 milijonov mark je skoraj premalo, odvisno od tega, kako se bo lastnik znašel s plačilnimi roki in drugim. Ko smo mi začeli z 1,5 milijona mark (večina je bilo kredita), smo dobili prej iz Nemčije plačano celulozo, kot smo plačali našim dobaviteljem les. Tako obratnih sredstev sploh nismo potrebovali.”
•	Kdaj pa boste odločali o sodelovanju na dražbi?
“Pogovorili se bomo. Če bomo šli, bo odločala skupščina. Nisem za nobeno navijanje, mislim pa, da ni prav, če je edini kriterij za kakovost ponudbe samo cena, sploh, ker so na prvih treh razpisih upoštevali tudi druge kriterije. Poleg cene bi bilo treba upoštevati še zaposlenost in pripravljenost za ekološko sanacijo. Z nekaterimi interesenti sem se pogovarjal, a več kot 600 delavcev ne bi nobeden zaposlil, kar kaže na neresnost ponudb, ker je s tako malo ljudmi nemogoče voditi tako proizvodnjo. Mislim, da je sedanjih 1060 zaposlenih ravno prav. Število bi lahko zmanjšali le ob postopnem posodabljanju opreme, z dodatnimi programi pa bi zaposlili še okrog 200 oseb. Če bi lahko takoj vlagali, bi lahko že zdaj zaposlili nekaj 10 ljudi. Domača varanta bi lahko v 10 letih odpravila najhujše ekološke probleme, mislim, da bi tujci začeli tu vlagati šele po desetih letih.”
•	Kakšne možnosti imate za nakup in ohranitev proizvodnje? Lahko kam pritisnete?
“Saj to je problem, nihče se ne zgane! Ne gre za zaslužke, ampak da nekaj dokažeš. Škoda se mi zdi, da bi vse padlo, ko smo se nekaj let trudili z ljudmi. Po slovenskih gozdovih ostaja neizkoriščenih 400.000 kubikov lesa, kar je velika škoda. Za lobiranje nimamo časa niti primernih ljudi.”
•	Ne verjamem, da zdaj samo čakate, kaj bo.
“Vitacel se je obrnil na nekatere ustanove in jim povedal, kaj lahko v Krškem zagotovi, ponudi.”
•	Če uspete z nakupom, sledi verjetno postopno vlaganje, o katerem ste govorili prej. Kakšen je scenarij, če vam ne uspe?
“Imamo nekaj perspektivnih programov, v katerih bi lahko delale 4 skupine po 20 do 50 delavcev. Tu v Ljubljani bi lahko že delali, a čakamo, ker želimo programe postaviti v Krškem. Lahko pa bi prevzeli tudi kakšno manjše podjetje, ki je šlo v stečaj.”
•	Jeseni ste napovedali, da boste v dveh letih sedež podjetja preselili v Krško. Boste to uresničili?
“Bilo je veliko očitkov, da celulozo prevzema podjetje iz Ljubljane, vendar ti očitki ne morejo biti namenjeni meni. V okolici tovarne niso verjeli, da se lahko proizvodnja nadaljuje, nekdo iz Ljubljane pa je verjel. Sedež bi že lahko bil v Krškem, pa kašne posebne podpore v okolju ni bilo.”
•	Kako zdaj gledate na svojo odločitev o najemu celuloze, vam je danes žal, da ste se podali v ta posel?
“Ni mi žal, na nek način sem nekaj že kar dosegel. Dokazal sem, daje proizvodnja v Krškem še mogoča, sem si pa ob tem nakopal veliko dela, težav in sovražnikov.”
BREDA DUŠIČ GORNIK
ZABAVNA GLASBA
Po desetletju molka Bacili ponovno na novomeški glasbeni sceni, a le v počastitev jubileja.
Bacili še navdušujejo
Pred petnajstimi leti, ko je v Slovenijo z Zahoda začel prodirati punk, je v Novem mestu nastala skupina Bacili. Po nekaj menjavah v sestavi ansambla in po odkritju pravega glasbenega izraza so krenili na pot, ki jim v Novem mestu še danes zagotavlja kultni položaj, saj so bili skupina, ki se je lahko mirno postavila ob bok sicer bolj znanim bendom iz države. Pred približno desetimi leti so se glasbena pota članov skupine razšla, s tem pa je bilo tudi konec delovanja Bacilov.
Po svetu imamo ogromno legend glasbenega ustvarjanja, ki so “nepreklicno” nehale nastopati in ustvarjati, pa so čez nekaj let, ko so glasbeni založniki zavohali možnosti velikih zaslužkov in so jih pregovorili, dano besedo snedli ter se spet pojavili. Zadnji tak primer so Bcatli pa Status Quo in Ramones. Deset let po koncu delovanja so svoj nepreklicni konec preklicali, čeprav le za nekaj koncertov, tudi novomeški Bacili. Povod seveda ni bil zaslužek, pač pa jubilejna obletnica -15. obletnica nastanka. Dogodek so želeli pospremiti z okroglo mizo na temo “punk in njegov pomen v družbi”, žal pa je bila okrogla miza prestavljena. Tako so
obletnico počastili le s koncertom v Piceriji Tratar.
Nastop seje začel okoli pol polnoči in je trajal kake tri četrt ure, v njem so Bacili zaigrali svoje najbolj znane skladbe. Čeprav ne nastopajo skupaj že več kot deset let in bi lahko kdo pričakoval kanček zarjavelosti pri igranju, pa ni bilo tako. Fantje so se namreč po razpadu lotili svojih glasbenih projektov. Pevec Zdenko Bošnjak zdaj prepeva pri D’Kovačih, kitarist Tomaž Zorko in basist Jurečič igrata pri isti skupini, zato je njihov nastop izzvenel profesionalno, morda celo še bolj kvalitetno kot v starih časih. Med Novo-meščani je precej takih, ki so bili vključeni v alternativno glasbeno sceno že v časih delovanja Bacilov in so prijatelji glasbenikov, ti so seveda nadrobno poznali skladbe in jih tudi najbolj intenzivno doživljali. Sicer pa je bilo obiskovalcev veliko, vzdušje pa odlično. Slaba stran tega in ostalih koncertov je slab zrak v prostoru. V lokalu ni potrebnih ventilacijskih naprav, vendar bi se morda kaj dalo rešiti z odpiranjem oken, predvsem pa s prošnjo gostom, naj se vzdržijo kajenja.	JANEZ GORENC





HUMANITARNA AK<
/
Matej upa, da bo
še kdaj stal na nogah
Zgodilo se je v petek, 21. julija 1995, zvečer, ko sta se, še ne 18-letni Matej Božič iz Podgorja ob Sevnični 12 po z odliko končani Srednji gradbeni šoli v Mariboru s prijateljem in daljnim sorodnikom Janezom Božičem iz Dola pri Zabukovju odločila, da po krajšem potepanju ob Jadranu skočita še v Simonov zaliv in se malce ohladita. S pomola sta nekajkrat skočila v morje. Gladina se je čudovito lesketala od soja luči z obale. Sklenila sta, da še zadnjič skočita v prijetno osvežujoče morje, predno se odpravita plesat. Janez je skočil na desno, Matej pa na levo stran pomola, podobno kot že poprej. Ta skok se je Mateju neizbrisno zarisal v spomin, kajti popolnoma mu je spremenil življenje. Pri skoku si je zlomil vratna vretenca in postal hrom.
Medtem ko je Janez po skoku v morje takoj splaval na površje, je Matej začutil v glavi ostro bolečino in ni imel več nikakršne moči v nogah in rokah, da bi obrnil telo v vodi. Z glavo pod vodo mu je že začelo zmanjkovati sape, ko je k sreči Janez opazil, da je s prijateljem nekaj narobe, saj so se okoli njega pojavili veliki madeži. Kri! Kljub temu da je Mateju udarec z glavo ob skalo v morju povzročil hudo poškodbo in mu vzel fizično moč, je k sreči ostal popolnoma priseben. Prosil je Janeza, naj ga nikakor ne dviguje iz vode, ker se boji, daje nekaj narobe s hrbtenico, saj nič ne čuti od vratu navzdol. V tem času, ko je Janez vlekel Mateja k obali, so se okoli njiju že zgrnili odbojkarji s plaže in poklicali na pomoč zdravnika. “Ko sva še bila v vodi, sem Janezu rekel, da še ne sme domov takoj po-
vedat, kaj se je zgodilo, da ne bi bili v skrbeh," pripoveduje Matej. Reševalci so previdno kar v vodi naložili Mateja na nosila in rešilec je s ponesrečencem brž odbrzel proti bolnišnici. Ob enih zjutraj ga je v Kliničnem centru v Ljubljani že operiral dr. Štraus z ekipo.
Računalnik mu odpira okno v svet
Ko po približno sedmih mesecih, odkar je postal tetraplegik, Mateja sprašujemo, kdaj mu je bilo najtežje, odvrne, da so se mu najbolj črne mi-sili o (ne)smiselnosti življenja podile prav prve tedne po poškodbi. “Najhuje je bilo, ker sem se vseskozi vsega zavedal. Mnogo manj bi trpel, če bi bil v nezavesti. Tako pa sem bil okrog 20 dni na centralni intenzivni terapiji, mesec pa na travmataloškem oddelku
priključen na aparate in odvisen od njih. Tam sem si kar zaželel, da bi umrl. Poldrugi centimeter debelo cevko sem imel v pljučih, eno pa v želodcu. Staknil in prebolel sem dve pljučnici. Najprej so mi gnoj čistili preko tubusa (cevke), potem so mi, ker ni šlo pač drugače, rinili cevko v pljuča skozi nos. Lahko si mislite, kako je to bolelo, ko je kri kar brizgala... Ko sem se rešil infuzije, sem bil lačen kot volk, toda to je bil že dober znak, da so zdravniki in prijazno osebje zame postorili vse, kar so zmogli, zato sem postal mnogo boljše volje.” Matej se je že ob zaključku šolanja za dimnikarja prijavil na SGŠ Maribor za nadaljevanje izobraževanja v štiriletnem programu. V štajerski metropoli ob Dravi je že imel rezervirano sobo v internatu. In ko so starši vodstvu Matejeve šole sporočili, zakaj ga žal ne bo v Maribor, so na šoli na pobudo prof. Majde Lušenc-Šafner pričeli humanitarno akcijo za pomoč zelo priljubljenemu in bistremu učencu srednje gradbene šole. Po posvetovanju z Matejevimi terapevti z Inštituta za rehabilitacijo invalidov v Ljubljani, kjer bo Matej še nekaj časa na zdravljenju, so se na šoli odločili, da v akciji zberejo denar za nakup računalniška z opremo. Na šoli so zbrali tretjino (187.500 tolarjev) po-
trebnih sredstev, ko pa se je ravnatelj SGŠ Maribor prof. Albin Rose obrnil po pomoč še na dimnikarska podjetja po Sloveniji, je bil odziv tudi dober. Na žiro računu SGŠ številka 51800-603-30736, s pripisom za Mateja Božiča, se je do februarja skupaj z že omenjenim prispevkom šole nabralo 557.500 tolarjev. Komisija, ki jo vodi prof. Šafnerjeva, v njej pa sta še prof. Alenka Lonec in dimnikarski mojster Ivan Jelančič iz Sevnice, kjer je bil Matej Božič že na praksi, je sklenila, da denar (okrog 126.000 tolarjev), ki je ostal po nakupu zmogljivega računalnika z modemom in tiskalnikom, nakaže Matejevi mami na žiro račun številka 51600-620-16051379119-5144/46. Sredstva, ki bodo še dotekala na mariborski žiro račun, bodo pre-nakazali na zgoraj omenjenega. Mariborsko podjetje Koala je šlo SGŠ na
SVETOVNE ZNAMENITOSTI: MACHU PICCHU
Skrivnostno inkovsko mesto
sa v gimnazijski klopi. Solze sreče in prijetna veličastna tesnoba. Z vsemi čuti sem z najvišje razgledne skale zajemal čudovito in enkratno legendarno utije-no gorsko mesto, ki ga nekateri upravičeno imenujejo zavetišče hčera sonca.
Na nebu smo opazili mavrico in nato še eno, ki je obkrožila jutranje sonce. Ali je vse to mogoče? Toliko lepote, zbrane na enem mestu! Čutil sem neko
Svet se spreminja, razdalje so vedno manjše in nekdaj nedosegljivi kraji so postali dostopni. Na drugem koncu zemeljske oble je skrivnostna in eksotična dežela Peru, ki jo množično obiskujejo popotniki, raziskovalci in pustolovci z vseh koncev sveta. Med najbolj znanimi zanimivostmi je skrivnostno inkovsko mesto Machu Picchu, eden od spomenikov inkovskega cesarstva, ki se je v času svoje največje moči raztezalo od Ekvadorja do Čila. Obisk tega mesta je čudovito doživetje.
Iz Cuzca, starodavne inkovske prestolnice, ki leži kar 3467 metrov nadmorske višine, smo se odpeljali z oranžnim vlakom gorske železnice proti Aguas Calientes. Druge sodobne povezave ni. Morda je kakšna stara inkovska pot, česar pa seveda nismo preverjali. Z vlakom smo se vozili skozi slikovite doline, da ne rečem divje kanjone, z deročimi rekami in slapovi, obdane z zasneženimi 'andskimi vršaci, visokimi 5000 do 6000 m. Na eni strani vlaka je šumela deroča reka Urubambe, na drugi je skozi okno sililo bujno tropsko rastlinstvo (na tej višini!). Kolesa so v enakomernem taktu udarjala po tračnicah in nas uspavala v starem ritmu, a dremati se ni dalo. Po sredi vagona se je stalno pomikala živa gmota krajevnih prodajalk v pisanih oblekah, ki so ponujale pletenine pa kuhano, še toplo mlečno koruzo s kosom ovčjega sira, razne kruhke, pijačo, piškote, kola čaj pa tudi kakšno pečeno jagnje ali odojka. Vmes
so se menjali muzikantje, ki so igrali ljudske viže. Znana skladba Kondorjev let seveda nikoli ni izostala. To je bil živžav, ki ga je treba doživeti, saj se ga ne da opisati.
Čeprav je vožnja z vlakom trajala dobre pol dneva, nam je hitro minila. Na postaji Aguas Calientes smo izstopili in se utaborili v bližnjem hotelu. Ime kraja pove, da so v vasi topli termalni vrelci, kjer si domačini in tujci namakajo ude.
Veličastno zgodovinsko svetišče
V zgodnjih jutranjih urah naslednjega dne nas je avtobus po serpentina-sti cesti pripeljal na gornji del hriba in s tem do vhoda v kraj večnega imena. Še nekaj stopničk in ovinkov, in glej: odprlo se je čudovito utrjeno mesto Machu Picchu. Kar verjeti nisem mogel, da se mi je uresničila življenjska želja, ki seje rodila pred davnimi leti pri uri zemljepi-
13 posebno energijo. Ne pomnim, da bi bil K kdaj v življenju tako hipoma sproščen in K olajšan.
Kot na dlani sem videl odlično ohra-P njene ostanke utrdb, templjev, trgov, te-' ras, stopnišč, hiš, obzidje. Vse to v obliki skrbno zgrajenega gnezda velikega andskega kondorja na samem sedlu med gorskimi vrhovi, ob strani pa grozljivi prepadi (visoki preko 700 m) nad dolino mogočne reke Urubambe.
Machu Picchu je eno najbolj poznanih in najzanimivejših južnoameriških arheoloških najdišč. Tudi v knjigi Svetovna čuda je dobil svoje mesto. Ponovno so mesto odkrili šele leta 1911, ko so bile ruševine že povsem obraščene z rastlinjem. Mesto je bilo obrednega pomena, kar potrjujejo izredno kvalitetna obdelava kamna in ornamentika ogromnih dimenzij v neponovljivi natančnosti pri obdelavi kamna na stičnih ploskvah. Mesto je razdeljeno na dva dela in ima številne trge. Na levi strani stojijo zanimive stavbe: tempelj treh oken, sledi glavni tempelj s hišo visokega svečenika, zakristija s številnimi vdolbinami in kamnito klopjo.
Do glavnega svetišča se povzpneš po stopnišču. Kamniti stebri so služili inkovskim astrologom za natančno napoved poletnega in zimskega solsticija, t.j. sončnega obrata, ko je Zemlja na skrajnih točkah svoje poti okrog Sonca. Za osrednjim trgom je skupina jetniških celic z labirintom. Največja zanimivost pa je Kamniti kondor. Nad to skupino zgradb je kompleks stanovanjskih in gospodarskih poslopij. Na drugi strani
Mesto ni mrtvo
Mesto Machu Picchu je bilo izredno dobro varovano pred sovražniki. Španci ga niso odkrili v vseh 200 letih okupacije. Inkovski dvižni most, ki je še danes dobro ohranjen, je služil za povezava z dolino. Utrjena pot vodi ob hribu, sam most pa je postavljen ob veliko strmo skalnato steno, ki je zastrta z bujnim rastlinstvom. Ob tem sem se spomnil naše partizanske bolnišnice Franja.
Mesto, ki je muzej na prostem in v sklopu narodnega parka, ki ga redno in skrbno vzdržujejo, ni mrtvo. V njem marsikaj živi. Martinčki, ki so malo večji od naših, se plazijo po skalah, ptiči z različnim petjem gnezdijo na primernih mestih, tudi mala želena kačica je tam našla svoje prebivališče. Lame in vikun-je z muljenjem trave redno vzdržujejo angleško travico. Agave, kaktusi, celo figa so tudi našli svoj prostor. Čez vse to pa so živordeči cvetovi begonij, ki so kar pogosto raztresene po obzidju. Iz vseh teh kamenčkov sem si v glavi sestavil mozaik vsega lepega, kar smo videli in občutili, od skrivnostne razsežnosti Peruja z visokimi planotami in horizonti najbolj intenzivne modrine do nepozabnega inkovskega svetega mesta Machu
P‘CChU'	JOŽE TAVŽEU
roke, saj je računalnik z opremo njihov strokovnjak družno z delegacijo šole pripeljal na domačijo Božičevih že okoli božičnih praznikov, čeprav tedaj oprema še ni bila v celoti plačana.
S pomočjo računalnika in opreme j (v kratkem pričakuje tudi priključek na Internet!) se bo Mateju dobesed- [ no na široko odprlo okno v svet.
je koča “varuha pogrebne skale”, na kateri so mumificirali umrle. Šestnajst obrednih kopališč je nekaj svojevrstnega, saj voda še vedno priteka. Na tej strani je zaobljena stavba, tempelj sonca, z oltarjem in oknom trapezoidne oblike. V tem templju je bil zlati sončni disk, pod templjem pa je obdelana skala z visokim oltarjem in vdolbinami. V njih so našli mumije, zato so skalo poimenovali za Kraljevsko grobnico. Stopnišče jo povezuje s Svetim trgom. Odkrili so okoli 50 grobnic in v njih preko 100 okostij. Ker je bilo to zavetišče hčera sonca, je kar 80 odst. okostij ženskih.
Leta 1986 je bilo le 5 kilometrov od Machu Picchuja odkrito dvakrat večje inkovsko mesto Maraupampa, kamor naj bi se Indijanci zatekli pred Španci. Mesto še restavrirajo in še ni dostopno za oglede.
Ni izgubil upanja
Na SGŠ nihče, ki pozna Matejevo marljivost in bistrost, ne dvomi, da ne j bo Matej kmalu postal gradbeni tehnik. Kakšen izobraževalni program, kakšno znanje si bo skušal zatem pridobiti, spet seveda preko računalnika, je, vsaj kar zadeva Matejevo pregovorno skromnost, še skrivnost. Iz nje-: govih ust ne zvemo nič več kot to, da je zelo hvaležen SGŠ, slovenskim dimikarjem ter delavkam in delavcem sevniške Jutranjke, ki so mu tako nesebično priskočili na pomoč. Mate-1 jeva 48-letna mama Stanka je namreč že 32 let zaposlena v tej naj večji tovarni otroške konfekcije pri nas. Je najstarejša v “štikariji”, toda ob sinovi nesreči soji močno opešali živci in bi rada šla v pokoj, a pravijo, da še ne more, ker je premlada. Njen mož Jože je zaradi izrabljenih kolkov 80-od-stotni invalid in lahko si je predstavljati, kako malo tolarjev pride vsak mesec v hišo Božičevih, kjer tudi hči oz. Matejeva sestra Mojca kot prodajalka ne more kaj prida zakrpati luknje v družinskem proračunu. Tako je tudi prispevek Jutranjkinih delavcev v Brežicah, na Dolu pri Hrastniku in v Sevnici (okrog 270.000 tolarjev!) še i kako dobrodošel, saj bo zadoščal za nakup okrog 11 kg lahkega švedske-1 ga invalidskega vozička. Matej upa, da bodo nekako zmogli zbrati še manjkajoči denar za vso opremo, pri- j padajočo k temu vozičku z električnim pogonom. Predračun je 662.000 tolarjev in voziček bi lahko bil v Podgorju že morda čez kakšen mesec, če bo denar.
Matejevo skrito upanje je, da bo vendarle še kdaj spet stal na svojih nogah, kosil okoli doma in kot že tolikokrat pred nezgodo zaplesal z dekletom Renato, ki študira matematiko v Ljubljani, pa še kdaj tekmoval za Društvo kmečke mladine iz Zabukov-ja, ki ni pozabilo nanj v najtežjih trenutkih njegovega življenja. S pomočjo lažjega, sodobnega vozička bo v Matejevem srcu še prej zagorela luč, ki mu bo kazala novo pot, nov izhod na vrt. Ta vrt bo na začetku trnov, toda ravno iz trnovih grmov se razbohotijo najlepše rože. In ko se družina Božič toplo zahvaljuje za denarne prispevke vsem dobrim in plemenitim ljudem, ki bodo Mateju pomagali utirati novo življenjsko pot v ta vrt in premagovati razne ovire na njej, se ponujajo tile verzi Frana Milčinskega: “Ljudje, prižgimo luč!/ Najprej za naše mlade/ Ko nam preveč bo let/ in njihov bo ti svet,/ naj vrt jim bo, ne skale./Prižgimo luč, ljudje. ”	PAVEL PER^
NAGRADI V ŠMARJE IN MEDVODE
Žreb je izmed reševalcev 3. nagradne križanke izbral Janeza Dolinarja iz Šmarja in Marijo Rozman iz Medvod. Dolinar bo prejel 6.000 tolarjev denarne nagrade, Rozmanova pa knjižno nagrado. Nagrajencema čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 1. marca na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. 212, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 4. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
REŠITEV 3. NAGRADNE KRIŽANKE
Pravilna rešitev 3. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: ZOŽENOST, AROGANCA, PAG, LALA, IVAN, ERAR, OLE, JEDI, BROMID, EKSOTA, LIVARNA, ST, AR, AMIN, INK, VILI, TAR, CIRKONIJ, ORA, ASTI, ANA.
n
Naša kultura ni prilagojena vrednotam in utripu živega telesa, temveč je bolj naklonjena strojem in materialni proizvodnji.
A. LOWEN
Ne glede na to, kako bomo napredovali pri odkrivanju samih sebe, se bomo vedno srečevali z neznanim.	^	STERLE
Sleherni oblasti izobražen narod od vekomaj ni preveč všeč.	I.	TORKAR
Ženska te omami z idejo, da lahko poletiš, a če popustiš in samo za hip v to veruješ, je po 'ebi.	M.	STERLE
NAGRADNA KRIŽANKA 4
DOLENJSKI
LIST
DOLENJSKI
LIST
DEL
SKLADBE
DVORNA
STRANKA
DRČA ZA SPUŠČANJE LESA
IGRAŠ
KARTAMI
DOLENJSKI
LIST
DOLENJSKI
LIST
EGIPČANSKI
SVETI
HROŠČ
VZDRŽEVA-
LEC
VODOVODNIH NAPRAV
KRAJ POD FRUŠKO GORO
ZVER IZ RODU MAČK
PRETIRANA
POTROŠNJA
PLETENA
JOPICA
GORA NAD JEZERSKIM
POVRŠINSKA
MERA
SPLET
LAS
STREMUH,
KARIERIST
PRIDELOVAL-NICA OUA
NEZNANKA V MATEMATIKI
REKA V SEVERNI ITALIJI
VRSTA
APNENCA,
IKRAVEC
NORMANSKI VLADAR NA SICILIJI
ANTIČNA
GRŠKA
PESNICA
ZMES VODE IN ZEMUE
ALEŠ
VAUČ
REVŠČINA
PRVA PLAST JURE
DROG ZA PLAVLJENJE LESA
ŠPORTNE
SANI
NEBESNI
POJAV
POVRŠINA
POTOVALNI
URAD
(COMPAGNA ITALIANA DEL TURI SMO)
KEM. SIMBOL ZA ALUMINIJ
LIČINKA
TRAKULJE
JADRANSKO
MORJE
GORA PRI SANKT MORITZU
AVTOR JOŽE UDIR
IME
IGRALKE
NIELSEN

'Kažem le pot do zdravja'
Pri nas večina ljudi zaupa uradni medicini, k alternativni medicini pa se ponavadi zatekajo šele, ko jim zdravniki ne dajo nobenega upanja več. Vse več je obiskov pri ljudeh, ki jim poskušajo pomagati iz težav z bioenergijo, različnimi masažami in drugimi terapijami.
Eden takih je Vitaiij Zakrevskij, bioenergetik kiropraktik, ki ga je pred slabim letom dni pot zanesla v Slovenijo. Pred dvaintridesetimi leti se je rodil v tatarski vasi pod krimskimi gorami. Že kot otrok se je seznanil s starimi naravnimi tehnikami zdravljenja. Številni njegovi predniki so se ukvarjali z alternativno medicino, njihove izkušnje pa so se prenašale iz roda v rod. Ko mu je bilo dvanajst let, se je preselil v ukrajinsko mesto Lvov, kjer je lani na Medicinskem inštitutu končal praktični tečaj klasične masaže, akupresure in oddelek naravne terapije in s tem pridobil certifikat za opravljanje svojega dela. Tri leta predtem je na kijevski mednarodni šoli alternativne medicine opravil tečaj za zdravnikovega asistenta in zdravnika ročne terapije. Zadnjih deset let, kar se ukvarja z alternativno medicino, je potoval po Ukrajini, Poljski, Rusiji, Aziji, lani spomladi pa je s pomočjo prijateljev prišel v Slovenijo in se pred približno dvema mesecema ustavil v Bercči vasi pri Metliki. Vendar namerava še letos oditi v Indijo, na univerzo Osho, kjer med drugim učijo tudi 60 različnih meditacij. “Tam lahko človek, če seveda želi, odvrže s sebe konvencionalna oblačila, ime in življenje, ki ga je živel do takrat, ter postane povsem nov človek. Za nekatere je to zgolj simbolično dejanje, drugi pa se zares spremenijo, a ne glede na to je ta indijska univerza prava šola mistike in neomejenih možnosti,” pravi Zakrevskij.
Vitaiij je prepričan, da ima prirojeno sposobnost zdravljenja, po drugi strani pa zatrjuje, da pomaga ljudem samo razložiti, da problemi ne obstajajo, in ko ljudje to dojamejo, ne občutijo več težav. “Človeka enačim s problemom. Človek je, povedano preprosto, problem. Od vsake- JŽ ga človeka posebej je odvisno, na kakšen ^ način mu razložim, da problemov ni. Ne- iu kaj ljudi to razume intelektualno, a takšen £ je morda eden od tisočih. Drugi to do- s jamejo s pomočjo različnih terapij. Pred- £ vsem se morajo držati mojih nasvetov in £ spremeniti način življenja. Človek mora
biti odprt in mora verjeti, da mu lahko pomagam. Če pa je zaprt vase in ima svojo življenjsko filozofijo, ki je nikakor ne namerava ovreči, mu ne morem pomagati. Zakaj mu tudi bi, če sam noče sprejeti pomoči?” pove o svojem delu Vitaiij.
Za Slovence pravi, da smo precej zaprti, prestrašeni in nezadovoljni. Slednje zato, ker idealiziramo življenje, idealizem pa je po njegovem mnenju strup. Kljub temu zatrjuje, da od tistih Slovencev, ki so pri njem iskali pomoč, ni mogel pomagati le petim odstotkom ljudi.
Čeprav verjame v svoje podedovane sposobnosti, hkrati pa ne zanika pomena šolskega izobraževanja. Zatrjuje, da je njegov največji učitelj indijski guru Osho. “Ko sem začel prebirati njegove knjige -nekaj od njih je prevedenih tudi v slovenščino - sem začutil v sebi čudežno moč, spremenil pa se je tudi moj pogled na svet. Ves naš planet je postal moja domovina. Nisem ne nacionalno, ne religiozno, ne politično opredeljen. Nimam velikih ciljev, nisem obremenjen ne s preteklostjo ne s prihodnostjo, vse sem prepustil stvarstvu. Zame je pomembna le sedanjost, ta
trenutek,” pravi Zakrevskij, ki pa nikakor ne dovoli, da bi njegova razmišljanja poimenovali filozofija. Toda tako, kot ima za naše pojmovanje svojevrsten pogled na svet in življenje nasploh - o njem je prepričan, da je ocean energije - takšno je tudi njegovo prepričevanje ljudi, da njihovi problemi ne obstajajo. Izhaja iz ruske, tibetanske, kitajske, indijske ter šamanske mistične alternativne medicine. Pot do zdravja, kot pravi sam, pokaže lju-
dem z različnimi masažami, med drugim z vročo masažo, tibetansko vakuumsko masažo pa z odpiranjem energetskih centrov in akupresurnih točk na hrbtenici z ležanjem na 2.500 žebljičkih.”Sam se odločim, katero tehniko bom izbral, za to ne potrebujem knjig. Terapija je odvisna od problemov ljudi, ki prihajajo k meni, bodisi da gre za nezadovoljstvo v spolnosti, težave s sklepi, mišicami, hrbtenico, migreno, slabo prebavo, pomanjkanje življenjske energije. Pri delu me vodi predvsem zavest, da ni ničesar, kar ne bi bilo moč narediti,” je prepričan Vitaiij Za-
krevsLj. M!RJAM BEZEK-JAKŠE
Vitaiij Zakrevskij pri svojem delu
ZDRAVNIK RAZLAGA
Prim. mr. sc. TATJANA GAZVODA, dr. med.
Sladkorna bolezen (15)
Da se količina krvnega sladkorja ne bi pretirano znižala, se sprošča glukoza iz jeter. Pri zelo intenzivnem naporu sproščanje glukoze ne sledi porabi v mišicah in pride do “hipe”, še zlasti, če bolnik pred naporom ni zaužil potrebne hrane. Možno je tudi, da se ob povečanem naporu zaradi živahnejšega krvnega obtoka podkožno vbrizgani insulin izplavlja hitreje kot običajno.
Pri diabetikih s slabo urejeno presnovo večji fizični napori niso priporočljivi, ker presnovo le še poslabšajo. Pri teh bolnikih se ob naporih mnogo bolj izločajo insulinu nasprotni hormoni. To ima za posledico dvig krvnega sladkorja, poveča se razgradnja maščob ter porast maščobnih kislin in ketonov v krvi. Tem bolnikom svetujemo večjo fizično aktivnost šele po ureditvi presnove.
Kaj pa fizična aktivnost pri kroničnih začetkih diabetesa?
Ti bolniki imajo zmanjšano sposobnost dovajanja kisika v mišice in druge organe. Vzrok so lahko spremenjene lastnosti rdečih krvničk in krvnega barvila (hemoglobina), ki je nosilec kisika, in okvare drobnih žilic po vsem telesu. Bolj ko so izražene te spremembe, manjša je zmogljivost teh bolnikov. Pogosto se tem spremembam pridružijo še obolenja srca ter velikih krvnih žil (poapnenje!), s tem pa tudi upade prilagodljivost srčno-žilnega sistema na napore. Ti sladkorni bolniki imajo pogosto tudi povišan krvni pritisk, ki med naporom še poraste. To pa lahko povzroči še dodatne okvare obolelih organov (poslabša delovanje ledvic pri diabetični okvari ali sproži krvavitve v očeh pri diabetični okvari mrežnice).
Omejitve fizične aktivnosti veljajo tudi za bolnike s kronično okvaro živcev. Okvara samodejnega (vegetativnega) živčevja še dodatno zmanjša zmogljivost srca in ožilja (saj bistveno sodeluje pri nadziranju njunega delovanja!). Okvara živčevja okončin, zlasti nog, oslabi občutek za bolečino in položaj sklepov. Zato imajo ti bolniki pogoste poškodbe. Diabetiki so nagnjeni k infekcijam in slabši prekrvavitvi nog, kar lahko privede do resnih zapletov in celo izgube nog.
Bolnikom z napredovalnimi kroničnimi komplikacijami sladkorne bolezni svetujemo le blage, neintenzivne fizične napore, namenjene predvsem razgibavanju in vzdrževanju nujno potrebne telesne kondicije.
Glede na to, daje vsak bolnik osebnost s svojimi psihofizičnimi lastnostmi, razgledanostjo, vzgojo, željami in motivacijo ter okoliščinami, v katerih živi, naj se vsak diabetik (zlasti v primeru težav) osebno posvetuje s svojim zdravnikom o oblikah sebi primerne telesne vadbe.
(Sc nadaljuje)
f praktični Ki praktični KRIŽ praktični
V praktični ^ J
V boju s prahom
Mnogi ljudje so alergični na hišni prah, zato se sprašujejo, kako bi počistili stanovanje, da bi dvignili čim manj prahu. Če ni preveč hladno, pred čiščenjem na stežaj odprite okna. Zelo pomembno je tudi, da imate za čiščenje kakovosten sesalnik z vdelanim mikrofiltrom, skozi katerega ne uhaja prah nazaj v zrak. Vrečka za lovljenje prahu naj se dobro prilega sesalniku. Pogosto jo menjavajte in ne čakajte, da bo popolnoma polna. Tu se varčevanje ne izplača. Tudi ko jemljete vrečko iz sesalnika, pazite, da ne boste raztresali prahu, zlasti ne po stanovanju. Najbolje je, da to delo opravite v zračnem in odprtem prostoru ali celo zunaj. Če ste zelo občutljivi za prah, gladkih površin in keramičnih ploščic ne čistite s sesalnikom, temveč jih raje obrišite z vlažno krpo, ki ne dviga prahu.
Vinska juha 'i s sirovimi kruhki
Potrebujemo: 3/41 suhega belega vina, ščepec mletega cimeta, sol, poper, 1 jušno kocko, 1 lovorjev list, peteršilj, 2 žlici kisle smetane, 2 žlički jedilnega škroba, 2 kosa toasta, maslo, 60 g naribanega emental-ca, peki papir, sesekljan peteršilj. Vino, cimet, lovorjev list, sol, poper in jušno kocko pristavimo na štedilnik. Ko tekočina zavre, primešamo kislo in sladko smetano in kuhamo na majhnem plamenu 15 minut. Peteršilj drobno sesekljamo. Jedilni škrob gladko razmešamo z 2 žlicama mrzle vode. Toast enkrat diagonalno prerežemo, trikotnike namažemo z maslom in potresemo z ementalcem. Kruhke zložimo na pekač, obložen s peki papirjem. Pečemo v ogreti pečici, da so kruhki hrustljavi, sir pa se razleze. Juho zgostimo z jedilnim škrobom, dodamo peteršilj, premešamo in pustimo, da ponovno prevre. Juho nalijemo na krožnike, kruhke ponudimo posebej, da si jih vsak sam položi v juho.
\ j Trdovratna robida
Žlahtne robide so dobrodošla popestritev vrta, divje pa prav trdovratna nadloga, ki se je je težko znebiti. Ekološko povsem neoporečen način zatiranja je večkratna košnja, ki robidovje postopoma izčrpa. To traja precej dolgo, najhitrejši način zatiranja pa je škropljenje s primernim herbicidom. Najboljši uspeh bi dosegli z uporabo neselektivnega siste-mičnega herbicida na kemični osnovi gii-sofata. V trgovini je ta herbicid naprodaj pod imenom cidokor ali boom efekt. Deluje prek rastlinskega soka v smeri korenin, in ker je ta tok najmočnejši jeseni, je delovanje herbicida najučinkovitejše prav v tem letnem času. Torej: robido je treba s cidokorom ali boom efektom zatirati šele jeseni, v drugih letnih časih je uspeh mnogo slabši. Ker gre za močne pripravke, je treba paziti, da škropivo ne pade na druge rastline, saj bi jih uničilo prej kot mnogo bolj trdovratno robido.
Kurjenje na trda goriva (2)
Nepravilnosti se pri kurjenju ponavadi pričnejo že pri netenju ognja v kotlu. Običajno zjutraj naložimo na papir trske in drva pa še toliko premoga, da bo na rešetki dovolj žerjavice, ko se vrnemo domov. Pri tem uporabljamo običajno preveč vlažen les (več kot 20 odst. vlage). Prihaja do močnega dimljenja (temen rumenkast dim) še dolgo potem, ko smo podkurili. Uparjanje prevelike količine vode v lesu zahteva veliko energije. Optimalno temperaturo izgorevanja je težko doseči in tako dimni plini močno obremenjujejo okolje. Sušenje goriva in njegovo uplinjanje poteka počasi in plini ne morejo izgoreti v vroči plasti žerjavice, dokler se ne razžari zadostna količina goriva. Če pravilno podkurimo, gori ogenj hitro in s svetlim plamenom. Počakati moramo, da se ogenj dobro razgori in da se naredi zadostna količina žerjavice. Več in obširnejše informacije lahko dobite v Energetsko svetovalni pisarni: v Brežicah, tel. 0608/62-050, int. 202, v Črnomlju, tel. 068/52-040, in v Novem mestu, tel. 068/28-866.

TO: T J
Tekočina življenja
Tako enostavno je vse. Sploh se ne zavedaš, da jo imaš, dokler se ne porežeš in ti kapljica rdeče tekočine spolzi po koži. Potem nekega dne spoznaš, da je od te tekočine odvisno življenje. Tvoje lastno in življenja drugih. O tem govori tudi naslednja zgodba.
Bilo je 7. aprila leta 1945. Konjska vprega z mladim ranjencem je obtičala pred žično oviro, kije obdajala mesto. Voznik je bil brez dovolilnice. To je bil Karlijev stric Janez iz Škrjanč. Nervozno je mencal od_ zapornice do stražarskega mesta, moledoval in rotil, a vse zaman. Domobranec se je držal naduto in ni hotel vprege spustiti naprej. Ivan ga je poznal, verjetno je bil domačin. “Pa naj crkne, seme partizansko!” je godrnjal. Deček, ki je ležal na vozu pred zapornico, ni bil ničasar kriv. Ne za to vojno ne za zlo, ki se je dogajalo vsenaokoli. Postajal je vse bolj bled.
Čas je tekel, otrokove kretnje na vozu so postale vse manj zaznavne. Ivanova nervoza je rasla, domobranec pa se ni dal omehčati. Naključje je hotelo, da je ravno takrat prišel mimo mlad nemški oficir. Hitro je doumel, za kaj gre, nadrl domobranca, naj dvigne zapornico, ter velel Ivanu, naj pohiti z vozom naprej. Konj z vprego je zdirjal, domobranec in nemški oficir pa sta nemo strmela v mesto, kjer je prej stal voz. Cestni prah je obarvala mlaka krvi. “Ta fant ne bo doživel večera,” sta si mislila vojaka.
Bilo je zgodaj zjutraj tistega lepega pomladnega dne, ko seje Karli vračal iz Šmihela v Škrjanče, kjer je služil za pastirja. Od tu je bila doma njegova mati Kristina, poročena h Gačnikovim na Boričevo. Že je bil skoraj v vasi, ko je na tleh opazil predmet, ki je vzbudil njegovo pozornost. Spravil ga je pod suknjič in stekel domov. Tam je najprej nakrmil živino, potem pa ga je le premagala radovednost. Sklenil je pogledati, kaj je pravzaprav našel. Komaj je predmet privlekel izpod suknjiča, žeje en del odpadel in se zakotalil k vratom. V tistem trenutku je odjeknila močna eksplozija. Karlija je vrglo po tleh. Zvenelo mu je v glavi in iz razcefranih čevljev mu je brizgala kri. Medtem je že pritekel sosedov fantič. Zagledal je kri in pričel klicati na pomoč. Pritekla je soseda. Raztrgala je rjuho in povila fantove noge. A krije hitro premočila tkanino. Treba je bilo v bolnišnico. Le na Hribu, kjer je bila tudi gostilna, so imeli v hlevu še kobilo. Vojska je še ni pobrala, ker je imela žrebe. Soseda jo je vpregla v koleselj in z njim odbrzela nazaj v vas. Zdaj se je vrnil domov tudi Karlijev stric Ivan. Sedel je na vozniško mesto, ranjenca so položili poleg njega in odpeketala sta proti mestu.
Tako je vprega prišla do cestne zapore v Šmihelu, po čakanju in prerekanju pa tudi do kandijske bolnišnice, kjer je Ivan oddal ranjenca, ki
je medtem že omedlel. Usmiljeni bratje so imeli tedaj veliko dela, saj je bila vojna. Pred njimi se je znašlo mršavo deško telesce s razmesarjenimi nogami. Odložili so ga na hodniku, prepričani, daje z njim konec.
Nekaj dni kasneje se je v temnem hodniku Karli prebudil. Začutil je skeleče bolečine v nogah in strašno žejo v ustih. Ni vedel, kje je, ne kaj se je zgodilo z njim. Hotel je vstati, a je zaječal od bolečine. Tedaj je v temi zagledal svetlobo, ki se je bližala. Bil je dežurni brat Avguštin. “Kaj si živ, fant moj,” se je razveselil, “mi bi te že pokopali, pa nismo vedeli od kod in čigav si.”
Poslej je šlo s Karlijevim zdravjem hitro navzgor, in ko je bilo vojne konec, seje vrnil domov na svoje rojstno Boričevo. Slabo pa se je godilo domobrancu, ki je bil kriv, da bi fant pred njegovo zapornico skoraj izkrvavel. Nedolgo zatem, ko je spet sam stal na straži, je iz gozda prižvižgala ena sama svinčenka. Bila je tako dobro merjena, da se je na mestu zgrudil mrtev.
Kri, ki je tistega aprilskega dne curkoma zapuščala Karlovo telo, je bila redka in dragocena tekočina. To je spoznal šele nekaj let pozneje, ko je sredi noči na njegova vrata potrkala bolniška sestra Mimi Rade iz novomeške bolnišnice sicer pa doma iz Starega Trga v Beli krajini. Da bi nujno potrebovali njegovo kri, če jo je pripravljen darovati, je povedala. Pozneje je zvedel, da so nastale komplikacije pri porodu. Potrebovali bi veliko krvi, da bi rešili mater in otroka. Iz Ljubljane so dobili le dva litra, treba pa bi je bilo še najmanj toliko. V Novem mestu je bilo le pet krvodajalcev, ki so imeli ustrezno skupino krvi. Karlu so so odvzeli skoraj pol litra. Tudi ostali štirje so prišli in porodnica in njen otrok sta bila rešena.
Ko je Karel že povsem pozabil na tisti nočni dogodek, je nekega večera pozvonilo na vratih. Zunaj je bil moški, ki je v belokranjskem nareču dejal: “Zena se vam lepo zahvaljuje, da ste jo rešili, in vam pošilja tole.” Presenečenemu Karlu je stisnil v 'roke petlitrsko steklenico belokranjskega vina. Tisti večer je pozvonilo tudi pri ostalih štirih krvodajalcih.
Karel se je izučil za kovinarja, se zaposlil in si ustvaril družino. Sedaj imata z ženo dva sina in štiri vnučke. Živita v hiši v bližini novomeške bolnišnice. V kleti ima Karel stružnico, s katero si krajša upokojenske dni. Ko posije pomladno sonce, pa krene proti Ljubnu, kjer ima vinograd. Pot ga vodi skozi Šmihel, kjer je nekoč medlel pred cestno zaporo, in skozi Škrjanče, kjer bi ga skoraj razkosalo. Morda mu je prav tisti Nemec, ki je ukazal dvigniti zapornico, tedaj rešil življenje? “ Le kje neki je potem končal?” premišlja Karel, ko se potaplja v pomladno zelenje. Tako se usoda poigrava z nami!
TONE JAKŠE
Karel Gačnik ob svoji stružnici
%
Smrt je pogosto kosila in še kosi po krvavi dolenjki. Rajko Šetina (na sliki desno) je bil priča mnogim takim prizo- j J rom, kot je fotografija nesreče, ki se je pripetila pri viaduktu Lešnica.	I 1
V krsto je položil tisoče in tisoče ljudi
So poklici, ki uživajo velik ugled med ljudmi, so pa tudi taki, ki jih ljudje nimajo za ugledne, vendar brez njih v življenju preprosto ne gre. Ker zahtevajo od človeka, ki jih opravlja, nekaj več, kot so ljudje običajno pripravljeni dati za svoj poklic, so, če ne že ugleda, pa vsekakor vredni spoštovanja. Eden takih poklicev je povezan z neizogibno spremljevalko življenja - s smrtjo. Nekdo mora poskrbeti za mrtve, jih oskrbeti in pripraviti za poslednje slovo. O tem poklicu govori Rajko Šetina iz Novega mesta.
“Bilo je pred 25 leti, ko sem kot šofer Komunale po novomeških ulicah s kamionom pometačem čistil ceste. Pa mi je prišlo, da bi zamenjal službo. Rekli so mi, naj se lotim pogrebne službe, da bom sam svoj šef in da bom lahko veliko zaslužil. In sem pristal. Na začetku sem bil res sam, potem so mi dali tri delavce, ki so po potrebi kopali jame in mi pomagali prenašati pokojnike. Sprva je bilo grozno in leto dni sem potreboval, da sem se privadil na ta res nevsakdanji poklic. Ko sem se prvič srečal s črnim polivinilom, pocinkano krsto, z deli trupla v avtomobilskih razbitinah, s svojci, ki so objokovali sorodnika, mi ni bilo vseeno. Večkrat mi je ušla solza in v grlu me je tiščalo. Še posebej, če sem moral v roke vzeti mrtvega otroka. Sčasoma pa se človek tudi tega navadi in zdaj ni več ne groze, ne strahu, ne žalosti.” Tako se prvih let svoje grobarske službe spominja upokojeni No-vomeščan Rajko Šetina.
Šetina je opravljal službo, ki so ji kos le redki. Rajko pravi, da je imel srečo, ker ni bil sam, saj je imel “tri desne roke”: Albina Kozlevčarja, Viktorja Vovka in Draga Dvor-žaka. Služba je trajala štiriindvajset ur na dan, ni poznal ne sobot ne nedelj in ne praznikov. Njegovo telefonsko številko so poznale bolnišnice, mrtvašnice, policija in še mnogi drugi. “Rajko, gremo!”je bilo večkrat sredi noči slišati prek telefonske žice. Pa si je Rajko nadel belo srajco s kravato - saj je bil vendar direktor - oblekel modro haljo in že je sedel za volanom. Če ga slučajno ob klicu ni bilo doma, so policisti vedeli, kje ga bodo našli: v njegovem vinogradu na Go-lušniku. Skupaj so spili kozarček in potem je zvedel, kje ga čaka delo.
Krvava “dolenjka”
Njegovi sta bili vsa Dolenjska in Bela krajina, mrliče pa je vozil tudi tja do Bizeljskega, Sevnice in še kam. V dvanajstih letih je v krste položil skoraj 10.000 mrtvih. “Ni bilo dneva, da ne bi bilo mrliča. Najtežje mi je bilo, kadar sem s kombijem moral na krvavo dolenjko. Spominjam se prve nesreče, pri kateri sem opravil svoje delo. Dva mlada Sarajevčana sta s fičkom potovala v Trst. Pri Biču sta zapeljala pod kamion. Streha jima je glave dobesedno posnela. Dele trupel smo pobirali po tleh in jih spravljali v vrečko. V takšnih primerih je bila velikokrat težava z identifikacijo žrtve,” pripoveduje Šetina. Spominja se tudi težkih trenutkov, ko so ga, denimo, poklicali na delo in je za eno prometno nesrečo moral pripraviti kar devet krst. Prizadeto se spominja tudi mamice, ki je v naročju držala mrtvega otroka in ji ga niso mogli iztrgati iz rok, “So trenutki, ko bi človek najraje vse pustil, a stisnil sem zobe, kajti vedel sem, da tega pač ne bo nihče naredil namesto mene,” Rajko prizadeto pripoveduje o podrobnostih.
Pri takem delu mora biti človek pošten. Rajko se spominja nesreče, v kateri sta se ponesrečila mlada motorista. Fantje umrl, dekle pa je preživelo. Policistom in kriminalistom je zatrjevala, da so dokumenti in
denar pri pokojniku. Nekajkrat so se oglasili v mrtvašnici, premetali vse žepe oblačil, vendar iskanega niso našli. Morda so celo posumili vame, a k sreči se je uganka kmalu razrešila. Mladi motorist je dokumente in denar hranil v posebnem žepu na hrbtu.
Objokovanje napačnega pokojnika
“Ko si sam z mrtvimi, lahko vse opraviš hitro, poklicno in rutinsko. Drugače je, če so blizu svojci pokojnika. Takrat moraš pokazati veliko mero taktnosti, ravnati moraš obzirno in tako, kot da je pokojnik še živ. Mrtvi nam ne povzročajo večjih težav, včasih pa je zares težko zaradi živih. Najtežji trenutek je srečanje s sorodniki,” pripoveduje Šetina. V letih njegovega službovanja so se zgodile tudi kakšne nevšečnosti, nekatere celo s humornim pridihom. Spominja se, kako so mu odredili krsto s pokojnikom, kije imel drug naslov. Od nekod so mu šele ob drugi uri ponoči sporočili, da gre za pomoto, medtem pa seje ob krsti napačnega pokojnika zvrstilo že mnogo žalujočih. Naslednji dan je bilo pač treba vse skupaj
uprizoriti znova, ob pravem pokojniku, I seveda.
Del njegovega poklica je bila tudi organizacija pogrebov, zato ga na pokopališča in v hiše žalosti kličejo še dandanes, saj si je Rajko v letih pridobil bogate izkušnje. Spominja se, da se je že takrat, ko je prišel k pogrebni službi, govorilo, da je potrebno graditi novo pokopališče v Novem mestu. Pripravljen je bil načrt za razširitev šmihel-skega pokopališča, tudi načrti za zgraditev mrliških vežic na tem pokopališču so bili že izdelani in celo zemljo okrog pokopališča so že odkupili, a ni bilo nič iz tega. Novo mesto pa je še zdaj brez novega pokopališča.
Rajko je doživel še marsikaj nenavadnega, a ne gre, da bi o tem javno govoril, saj gre za občutljive stvari. Kaj vse bi lahko napisal o slovenski oholosti in nečimrnosti! Le za primer je navedel, kako so neki sorodniki prišli v stavbo pogrebnega zavoda in si ogledovali razstavljene krste za njihovo umrlo babico. Nobena jim ni bila povšeči, nobena dovolj okrašena, nobena dovoj draga. Pa je Rajko sedel za volan in se odpeljal po posebej narejeno krsto v Kamnik. Ta je bila tako mogočna, da se je ne bi sramoval sam presvetli cesar. Z dragoceno krsto se je odpeljal na dom po pokojnico. Mala že-nička, za katero so naročili tako mogočno krsto, pa je bila tako shirana in revno oblečena, da se je Rajku globoko zasmilila. Njen pogreb je bil prav tako mogočen kot krsta, a Rajka zunanji blišč ni zaslepil. Vedel je za resnico in za revščino pod bliščem.
JANEZ PAVLIN
ARHEOLOGIJA
Monografija o Kučarju
Kučar ima v arheologiji Bele krajine izjemno mesto. Kot geomorfološka posebnost v obkolpski ravnini je vabil k sebi že prazgodovinske prebivalce teh krajev. Ti so osnovali prvo utrjeno naselje že v času starejše železne dobe, ko so si zgradili bivališča na obeh vrhovih, kjer so na posameznih mestih še ohranjeni deli utrdbenih nasipov oziroma obzidja. Tako obsežnega in utrjenega naselbinskega kompleksa si seveda ne moremo predstavljati brez ostalih najdišč v okoliški ravnici, kjer so bile posamezne gomile oz. skupine gomil in plana grobišča vse od pozne bronaste dobe v Krču, starejše železne dobe v Škriljah, Podzemlju, Grmu, Zemlju pri Skriljah, mlajše železne dobe pri Zemlju, Kučar sam pa je bil naseljen tudi v času pozne antike.
Podatke o prvih raziskavah imamo od leta 1988 dalje. Po vojni so bile prve temeljite raziskave izvedene v sedemdesetih letih. Raziskave so bile zavarovalne narave, saj je tedaj kamnolom ogrožal obstoj objektov na severnem vrhu. Raziskave so pokazale, da je bilo območje severnega vrha intenzivneje naseljeno ob koncu starejše železne dobe in ob koncu mlajše železne dobe. Odkritih je bilo pet stavb, pridobljenih veliko podatkov o tedanjem železarstvu, ki je predstavljalo enega od temeljev tedanjega gospodarstva, izjemni pa so podatki o naselitvi oziroma uporabi tega prostora v času pozne antike. Tedaj je bil namreč zgrajen obsežen zgodnjekrščan-ski stavbni kompleks, od katerega sta bili
raziskani dve cerkvi, baptisterij, dve stavbi, peči za žganje apna ter del obzidja in dva obrambna stolpa.
Najzgodnejše najdbe segajo v 2. polovico 4. in 1. polovico 5. stoletja, zdi pa se, da je bila postojanka opuščena že ob koncu istega stoletja. Trajanje objektov in njihova uporaba je tako omejena v čas med leta 380 in 500.
O tem pomembnem arheološkem najdišču strokovno govori zajetna knjiga KUČAR, ki je izšla ob koncu januarja. Napisali so jo arheologi dr. Janeza Dularja, dr. Slavka Ciglenečka in Anje Dular in v njej podali celovit pregled in interpretacijo arheoloških najdb in podatkov, ki so bili odkriti ob zavarovalnem izkopavanju Inštituta za arheologijo SAZU med 1975. in 1979. letom. Delo, ki obsega 242 strani teksta, 85 risarskih tabel in 9 prilog, je izdal Znanstvenoraziskovalni inštitut SAZU in je prvo iz nove serije Opera instituti ar-chaeologici Sloveniae.
Temeljito predstavljena terenska dokumentacija tega sklopa najdišča, ki je delo vseh treh avtorjev, dopolnjuje znanstveno izvrednotenje pridobljenih podatkov in poglavij, v katerih je dr. Cig-lenečki predstavil vlogo mesta in pomen zgodnjekrščanskega centra na Kučarju za Belo krajino in Dolenjsko ter ga Umestil med objekte tega obdobja v Sloveniji. Monografija o Kučarju je vzoren primer temeljnih terenskih raziskav in njihove znanstvene nadgradnje, glede na pomen pa bi ga morala zaključiti še pre-zentacija. DANILO BREŠČAK
Priloga Dolenjskega lista 18
UM
Raziskovalec neskončnosti in sanj v semenih
Ustvarjalec zori iz sveta in svojih doživetij. Nekateri hitro dosežejo svoj osebnostni in zrelostni vrh, drugi zore počasneje; nekateri dozore v osebno ali zgodovinsko usodnih trenutkih, drugi zore iz vsakdanjosti; pa ni mogoče reči, da so zaradi tega sadovi enih ali drugih manj dozoreli ali manj žlahtni. France Režun, upokojeni predmetni učitelj iz Trebnjega, je kot ustvarjalec zorel počasi, saj je kot literat nastopil razmeroma pozno, pisati je začel šele po 40. letu življenja. Ko je izšla njegova pr\]a pesniška zbirka Drobci sonca, je bil star 54 let. Vendar pa so bile to, četudi natisnjene v pesniškem prvencu, zrele pesmi, z izdelanim miselnim ozadjem, naznačile pa so prihod zanimivega dolenjskega literata.
Morda se je zorenje v pesnika in pisatelja začelo veliko prej, že v otroštvu, ki ga je France preživljal v veliki patriarhalni družini, ki je živela v delu in kmečko pristnem stiku z naravo, ali ko je kot šolar moral vsak dan prepešačiti po 16 kilometrov do šole in nazaj in je na poti prisluškoval utripom življenja ter srkal vase nezavedna spoznanja, ki so se kasneje oblikovala v samosvojo življenjsko filozofijo povezanosti vsega, po kateri je Režun znan kot mislec in literat. Življenje ga je pač gnetlo kot vsakogar od nas, enkrat z milejšimi, drugič s surovejšimi gibi, sla po lepoti, duhovna usmerjenost in globina.doživetij pa so mu lepega dne porinili pero v roke.
Za nekatere čudak
Ko govori o svojem življenju, si France Režun pomaga z naštevanjem različnih “najev”, ki so značilni za njegovo življenjsko pot. Takole pravi: “Žive! su.n v družini s 17 člani (starša, strici, babica in kar 13 otrok), kije bila največja v mojem rojstnem kraju, v Znojilah pri Zagorju ob Savi. Od vseh v razredu sem imel najdaljšo pot do šole in, ker med vojno nisem smel obiskovati šole, sem bil potem v nižji gimnaziji in na učiteljišču v razredu najstarejši učenec. Od vsega, kar sem počel v življenju, sem najdlje učiteljeval, kar 40 let in še čez. Začel sem na Trebelnem, nadaljeval v Trebnjem, nato po študiju na višji pedagoški akademiji ravnateljeval v nižji gimnaziji v Šmarjeti, od koder sem sc zaradi spora s partijskim sekretarjem vrnil v Trebnje in se tu udomil.”
Posebej lepe učiteljske spomine ima Režun na čase, ko je kot novopečeni učitelj prišel na Trebelno. Tu so se znašli skupaj sedanji publicist Viktor Blažič, zdaj že pokojni pisatelj Pavle Zidar in on. Postali so veliki prijatelji in prijateljstvo še okrepili, ko so kot verujoči v ideale komunizma in socializma ugotavljali, da so prevarani. Začeli so razmišljati s svojo glavo, kar je vsem trem potem prineslo različne nevšečnosti, a so kljub temu ostali samosvoji, svobodni misleci.
“V najožjem okolju sem bil zaradi svojih razmišljanj, ki se niso vedno ujemala z uradno mislijo, in zaradi sprehodov v naravo znan kot največji čudak,” nadaljuje Režun z naštevanjem svojih življenjskih najev. “Pisati seta začel pozno, po 40. letu starosti, najprej pesmi in potem prozo. Pri pisanju sem v mikrokozmosu prišel najdlje do sanj v semenih, v makrokozmosu pa do Andromede; dlje pa samo do neukročene neznanke neskončnosti.”
Jok deklice in valovanje v srcu zvezd
Poleg s šolo se je Režun veliko ukvarjal še s taborništvom in knjižničarstvom, oboje pa ga je po svoje zorilo v misleca in literata. Taborništvo ga je stapljalo z naravo, ukvarjanje s knjigami pa vodilo v labirinte človekovega razmišljanja. Svojo filozofijo je oblikoval z vsem, kar se je stekalo vanj iz sveta, iz preteklosti in sedanjosti, a tudi iz slutenj prihodnosti in iz razsežnosti vesolja. Vse to je skušal spraviti v red. Ve sicer, da je to nemogoče, vendar pa človek le tako lahko pride vsaj do osnovnih spoznanj in resnic ter najde nek skupen imenovalec vsemu.
“Zanimajo me mnoge stvari in v mnoge tudi verjamem. Verjamem, da je uni-verzum neskončen tako v smeri mikro-kot v smeri makrokozmosa. Verjamem v ujetost celote v dele in delov v celoto,
skratka v tao - eno je v vsem in vse je v enem. Verjamem v ujetost svobode, v nujnost in v ujetost nujnosti v svobodo. Tudi v to, da jok deklice spremeni valovanja v srcu zvezd. In vem, da lahko samo zvestoba vseh delov zbudi utrip celote in da lahko samo ta utrip delom vrača življenje. To, se mi zdi, je temeljna resnica,” poetično razmišlja Režun, ko z besedami razpleta svoj miselni svet.
Pravi, da verjame v neločljivost materije in zavesti in v to, da brez soočenja subjekta z objektom ne more nastati nobena resničnost, kajti vse je eno in eno je vse. In v luči tako razumljene resničnosti Režun bolj verjame v programe narave kot pa v slučaj. V eni od svojih pesmi je to takole izrazil: “Tudi cvet ne more vzcveteti v rdeče, če so že semena tkala belino.” Sploh so semena za Režuna nekaj čudovitega, med drugim so, kot pravi, najlepši primer nedeljivosti časa: v njih je hkrati vsa preteklost in vsa prihodnost.
V tako zaokroženem miselnem svetu ni mogoč dvom v smisel življenja, zato Režun lahko zelo suvereno trdi: “Vem, da ima življenje smisel in da ima človeštvo, čeprav zelo samotno v neskončnosti, svojo vlogo. Ta je predvsem, da se ohrani in da nadaljuje življenje. Naše največje bogastvo pa je, da je okrog nas še toliko neznanega. Ko to neznano odkrivamo, postajajo naša obzorja širša, mi pa stvarniki, kajti odkrivanje neznanega je zame isto kot ustvarjanje. Vem tudi, da je naša največja nesreča antropocentričnost. Sami smo si določili, da smo krona stvarstva. Glede smotrov, ki naj bi jih imelo človeštvo, smo kot izgubljeni. Eno pa je jasno: stopnjevanje jemanja, ropanje in uničevanje narave niso prava pot. Pojem napredka je v današnjem razvoju sveta zgrešen. Namesto stopnjevanja proizvodnje predmetov in lakote po njih bomo morali priti k drugemu idealu - k skromnosti... V mnoge stvari torej verjamem, v nekatere pa ne. Ne verjamem v prepade med generacijami, o čemer je včasih toliko govora. Človek in vsa njegova zgodovina je kot drevo. Na tem drevesu so mlade generacije najmlajši poganjki. Brez njih bi se drevo posušilo. Toda ti poganjki so zasidrani v veje, veje v deblo, deblo v korenine!”
Šola, taborniki, knjižnica, literatura
A Režun se ni izgubljal v svojem miselnem svetu in priljubljenem filozofiranju. Dejaven in ploden je bil in je še na vseh področjih svojega delovanja od šolnika, tabornika in knjižničarja do pesnika in pisatelja. Kot šolnik se je poleg poučevanja veliko ukvarjal s problematiko
pouka, trajnejši sadovi tega so bili pri-, ročniki za potrebe šole, med drugim domoznanski priročnik Naši kraji in Zgodovinski atlas za 8. razred. Za svoje šolniško delo je prejel Žagarjevo nagrado. Kot velik ljubitelj narave in taborništva je bil dlje časa starešina Odreda sivih jelš. Mlade je vodil v naravo, na izlete, pohode in taborjenja, na katerih je, kot pravi, doživljal najlepše stvari v svojem življenju, odsevi doživetij stika z naravo pa so močno opazni v njegovi literaturi.
Po 20 letih je moral opustiti taborništvo, ker so mu naložili, da v občini Trebnje vzpostavi mrežo knjižnic. Temu delu je posvetil veliko svojega prostega časa in energije, sadovi pa so bili lepi. V Trebnjem je nastala knjižnica, katere fond je od 1.200 bolj ali manj političnih brušur zrasel na 30.000 knjig. Organiziral je izposojališča v Mokronogu, Šentrupertu, na Mirni in v Dobrniču. Pri knjižničarskem delu mu je veliko pomagala žena. Žal je moral tudi pri tem delu, koristnem za vso skupnost, večkrat požreti kakšno grenko, a na to pozablja, saj je danes trebanjska knjižnica resničen kulturni center kraja in vanjo prihaja vedno več ljudi.
“Vznemirljivost, bogastvo življenja, sla po lepoti in globina doživetij so me pripeljali do tega, da sem začel doživetja oblikovati v izraz,” pripoveduje Režun o svojem literarnem ustvarjanju. “Najprej so bile to pesmi, izdane v zbirki Drobci sonca, ki je moj pesniški prvenec. V teh pesmih prihajam do stvari še boječe, se jih komaj dotikam, vendar stvari spregovore, zazvene, me sprejmejo in jaz jih sprejemam kot del sebe. To so drobne stvari, od tod naslov Drobci sonca. Pozneje se poglabljam v mnogo širši svet, v mikro- in makrokozmos in se v njem srečujem s čudeži stvarstva. Stvarem prihajam še bližje in globlje. Odmev tega sta moja druga pesniška zbirka Občutja in videnja ter zbirka kratke proze Na mejah z neznanim. Mislim, da sem najdlje segel v ciklusu Različna življenja, ki je izšel v antologiji več avtorjev Življenje ve za pot. Iz neskončnosti prostora sem se pesniško vrnil v najbližje okolje, na Dolenjsko, in napisal zbirko pesmi Dobrave. Ta zbirka zdaj čaka na izid.”
A ni edina. Letos, ko bo France Režun slavil 70. rojstni dan, je načrtovan izid še ene njegove knjige, zbirke črtic Letni časi, ki so nastale iz doživetij zemlje, kmečkega dela, praznikov, navad in običajev. Napisana je že tudi knjiga potopisa po Kitajski, medtem ko knjiga z esejističnimi potopisi po Sredozemlju šele nastajanja.Zanimiv poskus predstavitve Režu-novega pesništva je pripravila njegova hči Milena, ki je pred kratkim v sodelovanju z glasbenikom Ladom Jakšo pripravila zvočno kaseto Prebujanje narave, na kateri ob izvirni, prav v ta namen napisani Jakševi glasbi Režunove pesmi in kratko prozo recitirata Milena Režun in Milena Jagarinec.
Ko bo letos novembra France Režun slavil 70. rojstni dan, se bo lahko z veseljem ozrl na svojo življenjsko njivo: rodila je lepe sadove.
MILAN MARKELJ
A KNJIŽNA POLICA
izbrane
Krakarjeve pesmi
Pesnik, pisatelj, prevajalec, publicist in urednik Lojze Krakar, ki mu je zibelk >. stekla 21. februarja 1916. leta na sor.eni strani Gorjancev v Semiču, bi včeraj dočakal celih sedemdeset let življenja, a namesto hrupu bučnih praznovanj njegovo pesniško srce zdaj prisluškuje šepetanjem večnosti na pokopališču pri sv. Duhu, kamor se že stoletja stekajo poslednje poti Semičanov. Pesnika so pokopali lanskega decembra, njegova življenjska pot se je tako iztekla, pesniška, ki jo je začel pred več kot pol stoletja, pa ne. Krakar pesnik ostaja živ med nami s številnimi pesniškimi zbirkami, prevodi in proznimi prispevki, ki so se od njegove prve pesniške zbirke V vzponu mladosti leta 1949 zvrstili do najnovejše kjige Izbranih pesmi, ki je že po njegovi smrti pred kratkim izšla kot v zbirki Utva pri Dolenjski založbi.
Izbor pesmi za to izdajo je pripravil pesnik sam, zato ga smemo upavičeno vzeti kot tisto, kar se je ustvarjalcu samemu zdelo najbolj žlahtno in izrazito za njegov pesniški razvoj, ki ga je sicer začel s povojnim graditeljskim aktivizmom in spremljajočo težo taboriščnih doživetij, vendar nadaljeval v intimni govorici dez-iluzionizma in resignacije ter z zadnjimi pesmimi segel v poglobljeno doživljanje vprašanja človekove presežnosti. V oblikovnem pomenu je Krakarjev pesniški razvoj tekel od tradicionalnih vezanih oblik k svobodnemu verzu in potem spet nazaj k verzom, spetim z rimo. Ko je pesnik izbiral, je od svojih številnih pesniških zbirk in ciklov upošteval le nekatere, kar je razvidno iz ciklov v Izbranih pesmih. Ciklu Med iskalci biserov slede Noč, daljša od upanja, Vdanost, Nekje tam čisto na robu, Sporočilo, Romanje v Kelmo-rajn), tem, že objavljenim, pa je dodal nov pesniški venec Sinjina jeseni in v njem združil pesmi, ki so nastale v zadnjih letih njegovega življenja. Najbrž bo prav ta zbir pesmi za ljubitelje Krakarjeve poezije še posebej zanimiv, saj se v njih pesnik na še posebej žlahten način, četudi iz počutja življenjskega zatona, ozira na svet, svoje življenje in pesniško poslanstvo z najvišje točke duha, kije hkrati najgloblje srečanje s tlemi, zemljo. Pesnikov klic, zajet v verzih “daj zmelja, da se vate odtisne moj korak... da ne bo moje bivanje le veter, ki previhra skalovje, le blisk, ki ničesar zanetil ni”, polno odzveneva. Krakarjev pesniški korak se je močno odtisnil, je blisk, ki še neti dragocene ognje doživljanja poezije. Za to bogastvo je treba seči le po knjigi s sinjimi platnicami, na kateri piše: Lojze Krakar IZBRANE PESMI.
MILAN MARKELJ
Najinost,
ki ni le ljubezen
Gitica Jakopin, v Ljubljani udomlje-na rojakinja iz Leskovca pri Krškem, je slovenskemu bralstvu resda bolj znana kot prevajalka (iz romanskih, germanskih in slovanskih jezikov oziroma literatur), za prevode sije tudi prislužila Sovretovo nagrado, a je tudi njeno izvirno pisanje vredno pozornosti in spoštovanja, čeprav ni kdove kako obsežno. Objavila je nekaj proznih del (zadnje - zbirka kratkih zgodb - je izšlo prav te dni), bila nagrajena s Kajuhovo nagrado, pisala pa tudi radijske igre in pesmi. Zbirko pesmi za otroke je izdala že pred kakim desetletjem, ob koncu minulega let pa se je predstavila še s knjigo pesmi za odrasle. To delo je avtorica, kot že nekaj drugih zadnja leta, natisnila v samozaložbi.
V pričujoči pesniški zbirki, ki ima preprost naslov PESMI in izpovedni svet nakazujoč podnaslov SE PRAPROT BUDI, je 45 pesmi. Razvrščene so v tri cikle: Košarica sliv, Nekdo poje in Prah češnjevih koščic. Svet, ki ga tkejo verzi in kitice te pesniške knjige, je svet ljubezni, tega tako znanega in tako krhkega čustva. V ta svet, pravzaprav pesniško pokrajino, nas uvede že prva pesem. Iz verzov se v vijolični svetlobi svetlikajo omamne zrele slive, pesem pa v resnici govori o ljubezni. Ljubezen do moškega se oglaša malone v vseh pesmih do konca knjige, iskri se tudi v prepletanju reminiscenc sanj in oživljajočih se spominov na čas, ko so se razcvetala ljubezenska doživetja.
Kar se dogaja med moškim in žensko, ni samo ljubezen, temveč je še kaj drugega. V pesmih Gitice Jakopin je najširše pojmovan odnos med moškim in žensko, imenovan “ta najinost”. Lepo in izvirno! Na svetu pa je vse minljivo, tudi življenje. Morebiti se ljubezen ob zavedanju tega močneje razplamti, zato tudi pesnica zapiše: “Kako te ljubim / v tej minljivosti...” Pesmi so preproste, razumljive, zapisane v naravnem, se pravi neizumet-ničenem jeziku, predvsem pa govoreče tako neposredno, da jim moramo prisluhniti in verjeti.	IVAN ZORAN
Še ode
Letošnjo Prešernovo nagrado, naše največje in najuglednejše priznanja za dosežke na kulturnem polju, je za bogat pesniški opus prejel pesnik, prevajalec, urednik in publicist Vuio ,aufer. Skoraj hkrati je Cankarjeva založba ljubitelje poezije presenetila z izidom najnovejše Tauferje pesniške zbirke, desete po vrsti, če ne štejemo tistih, v katerih so natisnjeni izbori iz dotlej izdanih zbirk. Avtor jo je naslovil z nekoliko nenavadnim naslovom ŠE ODE. Gre za pesniško zbirko, ki v Tauferjevem pesniškem opusu pomeni nekaj novega, predvsem po neposrednem vdiranju zunanjega sveta v podobe in vsebino njegove drugače dokaj vase zaprte poezije, ki pa seveda kljub tem novim elementom ostaja zgoščena, večpomenska in občutljiva igra na instrument jezika.
Knjigo je pesnik dokončal jeseni 1994. leta, ko so na tleh nekdanje Jugoslavije besneli krvavi spopadi, od tod uvodna in zaključna pesem zbirke, Previdenje prostora, Vukovar, in Previdenje prostora, Sarajevo. Med obema “previdenjema”, ki opredeljujeta čas in prostor, so umeščeni trije pesniški venci, ki nosijo pomenljive naslove: Ode mogoče, Še ode mogoče, Žalostni del veselega venca, pesmi v njih pa govore o doživljanju aktualnega časa in prostora. Nasilje na Balkanu je nedvomno pomembneje zaznamovalo konec našega stoletja, svet in življenje sta ob svitu balkanskih ognjev vprašljiva na nov način. Za pesnika, ki se tako in tako v svoji poeziji vedno znova sooča s smrtjo, se svet kaže kot iztekanje neke civilizacije, ki jo pesnik doživlja kot propad in polom. In kaj v takem svetu slaviti, čemu zapeti pesem? Je oda, pesem častilnega značaja, še možna? Seveda je, in to tistemu, kar iz Tauferjevega pesniškega čreda vedno znova stopa na plan kot vrednota - življenje, bivanje. Pesnik v kratki pesmi Življenje, ki je edina v celoti postavljena v kurzivi, kar najbrž ni tipografska napaka, pravi takole: “oče/ hvaljeno bodi/ življenje/v milosti/ moje”. Gre torej za življenje, za tisto, kar “ni niti smrt niti/ rojstvo, marveč vmes”, kot je zapisal pesnik v pesmi Po zidu. Človekovo bivanje v tem svetu propadanja, razbijanja in preobračanja videzov resnic, še dopušča ode. Navsezadnje je pesnjenje, ki je bivanje jezika, že samo po sebi oda življenju.
MILAN MARKELJ
KNJIŽNI TELEGRAMI
•	Slavisično društvo in Zavod RS za šolstvo sta izdala zbornik RAZMIŠLJANJA O EDVARDU KOCBEKU, v katerem je natisnjenih 13 referatov s Kocbekovega simpozija leta 1994.
•	Založba Quatro je v eni knjigi izdala obsežno trilogijo Johna R. R. Tolkiena GOSPODAR PRSTANOV.
•	Izšli sta tudi tretja od načrtovanih štirih knjig jezikoslovnih spisov Antona Stanislava Škrabca in zbornik ŠKRABČEVA MISEL s prispevki predlanskega simpozija, posvečenega 150. obletnici rojstva tega velikega jezikoslovca.
•	Pri založbi Mihelač so izšle tri nove knjige: Silvije Borovnik PIŠEJO ŽENSKE DRUGAČE?, Vasje Predana SLED ODRSKIH SENC in prevod MALEGA ANTIČNEGA LEKSIKONA.
•	Založba Didakta je izdala strokovno delo Tilke Kren Obran VREDNOTE MLADIH, Bogomirja Novaka ŠOLA NA RAZPOTJU in zbornik prispevkov devetih avtorjev OBREMENITVE OSNOVNOŠOLCEV - VZROKI IN POSLEDICE.
*-,•	A:«-,'
>2 -A* ■h£,v:




a> gjipgtteijpTi /X 3QG>2b/i^1
s*
].
'*** A
■S»»*r»r
POT V ŠOLO - Pot v šolo danes ni več tako naporna, kot je bila še pred dvema desetletjema. Tedaj so otroci iz več kilometrov oddaljenih vasi hodili v šolo peš, denimo iz vasi Šutna.in Dobrava v osnovno šolo Podbočje, naj je bilo lepo ali slabo vreme. Kljub dolgi hoji s težko torbo na ramenih so se dogodivščine, ki so spremljale otroke na poti, mnogim vtisnile med dragocene spomine na otroštvo. Nabiranje zvončkov spomladi, kepanje pozimi, pot po slikovitih gozdnih bližnjicah so bile nepozabne radosti, ki jih je nadomestilo t.i. vreščanje in kričanje otrok v šolskem avtobusu. (Pripravila etnologinja Irena Rožman)
^%

Delavci v dvorski livarni slabo žive - Delavcev do 1000 najmanj, s knapi vred. Plače dobivajo od 2 dvajsetič do 30 grošev, kakor je delavec. Naj bolje plačajo se ključarji, strugarji in mizarji -od 1 f. do lf. 30 groš. Ali kakor uradniki tudi tu ljudje nič nimajo, marveč jemljo še v firštovih prodajalnicah na puf. Denarji gredo skoraj vsi nazaj v knezov žep, H2 plače dobivajo v njegovih notah. Tudi drugi ljudje, zlasti gospodarji si prislužijo lahko lep denar z vožnjo rude, kamenja, drv, etc. ali tudi oni nič nimajo vse gre fuč, žive slabeje od kmetov, ki ne žive na taki priliki.
Znal je tudi arabsko - Pod bližnjim slapom poginil je kopajoč se egiptovski Jožef (Urankar iz Moravč), prebrisan mož, ki je znal dobro tudi pisati slov. nemški in arabski. Iz Dvora vozil je mašine za pavoljne fabrike v Egipet z veliko spretnostjo in koristjo. Dal je rokodelcem mnogo zaslužiti. Po 9 mesecev bival v Egiptu, po tri tukaj. 50-60 gold. je samo za dar razdal vsako leto posebno pridnim težakom, naj bodo detiči, kalfe ali mojstri. On je hotel vzeti Lapajnetovo - kovačevo - ali mu je oče ni hotel dati, zato se misli, da je utopil se nalašč (ali ni prilika - ondi je nevarna krnica pod slapom).
HflS 40 IZ Lf Tli 1943
Spustili smo se po bregu v dolino, kjer je dopoldansko sonce v deviško belino snežne odeje pričaralo eno samo diamantno bleščavo, lesketanje vseh mavričnih barv in slepeče srebrne svetlobe. Najprej za nas silno velik tovariš učitelj, za njim pa so v svojih bednih obuvalih stopali v izho-jene stopinje najprej fantje, potem pa me, deklice, v ponošenih krilcih, grobih volnenih nogavicah in nerodnih čevljih, nizkih, visokih, kakršne je pač kdo imel. Čeprav smo se trudili in previdno stopali v uhojene stopinje pred seboj, seje sneg vseeno sipal v obuvala in kmalu nas je vse skeleče zeblo. Toda to je bilo postranskega pomena, kajti v dolino smo šli pisat nove črke. Tisti dan sta bili na vrsti črka I pa J. Najprej je črko v sveži sneg z veliko tenko palico zarisal tovariš učitelj, potem pa kdo od nas. Kako nerodni smo bili, ni šlo in ni šlo! Pa smo delali više v breg novo teraso in novo vrsto nesrečnega J. In ker je bilo prostora še veliko, je sledila še črka K. Nazadnje je bil popisan ves breg in tudi pouka je bilo konec za tisti dan. Vsi premraženi in premočeni smo drgetaje odšli vsak na svoj dom...Tako je bilo pozimi 1943.
Oh, kje je že to! Spomin na tisti čas mi je živo obudila slika, ki mi jo je prinesla pokazat Tilka. Najprej mi je zbudila neskončno začudenje, da kaj takega sploh obstaja, potem pa so se obema pričele nabirati solze ob spominu, odmaknjenem tako daleč kot večnost sama. Na sliki stojimo v štirih vrstah, vsaka malo dvignjena od prednje. 40 nas je, bosopetih deklic, deklet, fantov in dečkov, od 6 in pol do 14 let, zbirka obrazkov v zadregi, sproščenih in zapetih, nasmejanih in sramežljivo zgrbljenih, saj smo takrat prvič stali pred fotoaparatom, tehničnim čudom, največjim za vlakom, ki je dvakrat dnevno sopihal mimo naše vasi in hropel v tunel tam nad sosednjimi Peski.
Takrat, tistega daljnega leta 1943, je bila vojna. Solo smo imeli v premorih, pravo partizansko šolo, so nam kasneje povedali, za nas 40 pa je bil to začetek iskanja šj JjT ^ znanja in prvih pogledov naokoli.	|
Slika iz tistega časa, podoba neke sil- 2 no zbegane generacije, tolikokrat begane s in preoblikovane, ki zdaj po toliko letih S tiplje v otroška leta in išče, še vedno išče ~ tisti prav, ki ga verjetno ne bo nikoli na tem svetu našla prav nobena generacija.
Vsak dan sem na tej sliki znova prepoznala koga od nas in ugibala, kakšna življenjska pot stoji za otroškim obrazkom. Anica,
Pepca, Marija, Mimica, Ivan. Franci, Micka, Jožko pa še en Franci in Jože, Franci in Janez, ti so ostali doma, Tilka, Pepca,
Micka, Dragica, Franci, Metod, Pepca in Štefka pa Fani, Joži in Jože so se razkropili naokrog. Nežke s prelepimi zlatimi kitami, Micke, svetlolase Anice z belo pentljo, resnega Jožka, Francija in Janeza ter Jakoba ni več med živimi, ostalih ne prepoznam več, ušli so mi iz spomina, pa naj še tako brskam po njem. Na sliki sta še tovariš z očali in tovarišica Vida, plašno vitko bitje v svetli obleki. Deklice v prvi vrsti v skromnih belih oblekicah, temnih, z belimi ovratniki, ki so bile takrat naša najboljša, nedeljska oblačila, v naročjih pa prvo spričevalo s samo petimi ocenami.
Zvečine bose nožiče trdno oprte v tla pred Jankovo hišo, ki je bila tistega davnega leta šola.
* V' ' : Jti A'
PfTCP VOVK
ObISKOVflLfC
Ganljiv spomin na porajajoči in porušeni pa spet rojeni in ponovno izničeni svet neke generacije, ki počasi gre po stopinjah neštetih sanj v pozabo. Tu je enkratna fotografija, tu nas je še nekaj, nekaj raz-bežanih in nekaj takih, za katerimi se je izgubila sled, 40 usod, takih in drugačnih. Nostalgija za nečim izgubljenim, revnim, pa vendar bogatim otroštvom, kajti lepo je bilo že davno davno. Tako ne bo nikoli več.
Zazdelo se mi je, daje nekdo popraskal na vrata koče iz brun. In res, glej, medo gleda skozi okno. Vstal sem od mize in ga začudeno gledal. Kaj bi bilo, če bi odprl vrata? Velika mrha je bil, velika glava, gobec. Metal sem mu koščke kruha skozi okno. Spretno jih je lovil. Celo štruco en dan starega kruha je pojedel. Potem je od-capljal pit vodo k studencu.
Poslej sem zelo previdno odpiral vrata, kadar sem šel ven. Hosta se je že otresala listja, medo pa je še hodil k meni. Ni ni dal miru, polno glavo sem ga imel. Če bi imel dovolj hrane, bi še šlo. Tiho se je pojavljal pred vrati, praskal po lesu, gledal skozi okno. Ko sem se z motorjem pripeljal pred kočo, se je že čez nekaj minut pojavil medved. Poznal me je dobro; vedel je, da mu bom prinesel kaj za pod zob.
“Mrha je mrha,” sem razmišljal. “Ne vem, kaj bi naredil z mano, če mu ne bi dal kruha.”
Ko je zapadel prvi sneg, ga ni bilo več blizu. Sneg, droben kot mušica, je padal, padal in postajal bolj in bolj gost in bel. Ponoči sem se utrujen prebujal iz sanj. Medo meje prihajal obiskovat v sanje in me čuval pred vrati.
Gozdovi so dolgoživi ekosistemi, ki se razprostirajo na obsežnih površinah in so močno odvisni od različih klimatskih, geografskih in političnih razmer. Za boljše poznavanje gozda je najbolje vzeti pot pod noge in si ogledati gozdove v različnih okoljih. Trije slovenski študentje gozdarstva so odpotovali v Malezijo in si ogledali tako deželo samo kot njene širne tropske gozdove.
Študenti gozdarstva so ustanovili mednarodno društvo študentov gozdarstva, katerega glavni namen je povezovanje gozdarskih šol. Obisk katere od gozdarskih šol omogoča drugačen pogled na domače razmere in pa pogled v popolnoma drugačen svet. Slovensko društvo študentov gozdarstva je tako organiziralo že številne tabore in izmenjalne tedne, ki so se jih udeležili študentje iz celega sveta, slovenski študentje pa so obiskali mnoge države po vsem svetu: Švico, Brazilijo, Dansko, Gvinejo Bisao in še mnoge druge. Eno od srečanj je potekalo v Maleziji. Udeležili so se ga trije študenti gozdarstva, ki se niso ustrašili dragega in napornega potovanja. Največja težava je bil seveda denar; brez pomoči ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo, ki je prispevalo večino sredstev, potovanje zagotovo ne bi uspelo. Sponzorja sta bila še Socialno ekološka stranka Slovenije in Slovenska zadružna kmetijska banka.
“Blatna rečna delta”
Zvezna država Malezija leži tik nad ekvatorjem, po časovnih pasovih je šest ur pred nami. Podnebje je tropsko, vlažno in vroče, temperature se gibljejo od 21 do 32° C. Največ padavin je v deževni dobi, ko lahko v petnajstih minutah z izredno silovitostjo pade tudi do 15 cm dežja.
Malezija je v grobem razdeljena na dva dela. Prvi je del Malajskega polotoka, kjer ima zemeljsko mejo s Tajsko in Singapurom. Drugi del leži na otoku Borneo, ki si ga Malezija deli z Indonezijo in Bruneijem, zelo majhno državo, ki pa velja za eno najbogatejših na svetu. Malezija na morju meji še s Filipini. Sestavlja jo 13 zveznih držav, ena od njih je Kuala Lumpur (dobeseden prevod: blatna rečna delta) -glavno mesto Malezije s posebnim statusom. Provinci Saravak in Sabah, ki ležita na Borneu, slovita po svoji redki naseljenosti in veliki gozdnatosti.
Za gozdarje je pomembna zlasti provinca Saravak, zanimivo pa je, da vstopna viza za Malezijo zanjo ne velja. Takšno kontrolo nad obiskovalci je spodbudil švicarski ljubitelj gozdov, ki je lokalno prebi-vastvo prepričal, da ne dovoli neekološkega izkoriščanja gozdov, v katerih živijo. Posledice njegovega delovanja so opazne tudi v državni zunanji politiki.
Janez Božič

Kuala Lumpur je tipičen tropski megalopolis z vsemi neprijetnostmi, kot so ogromne razdalje, prometni infarkti, smrad, oporečen javni vodovod, neučinkovit mestni trasport, kronična odsotnost poštnih nabiralnikov, skratka neučinkovitost javnih služb. Vendar tudi v Malezijo počasi prodira singapurski vpliv. Medtem ko je pošiljanje pisem slabo organizirano, pa lahko kupiš Telecom kartico praktično povsod in telefoniraš, kamor želiš. To sicer stane nekaj več, vendar je zveza boljša, predvsem pa zanesljivejša kot pismo.
Javne službe so sploh zelo primerne za ugotavljanje razlik med deželami. Če veliko potuješ, si prej ali slej prisiljen, da njihovo delo okusiš na svoji koži. Razlike so vsaj pri avtobusih očitne. V Maleziji to spoznaš, takoj ko želiš stopiti na avtobus, saj vrata niso na strani, kot smo Slovenci navajeni. To je seveda zaradi tega, ker se v Maleziji vozi po levi strani ceste. Vožnja po “napačni” strani je le ena od navad, ki so jo Malezijci prevzeli od bivših kolonizatorjev Angležev. Ko najdeš vstopna vrata, ni še nič storjenega, saj se moraš zelo potruditi, da se zrineš v avtobus. Avtobusi mestnega prometa so praviloma nabito polni. Polne so tudi ceste. Ko sprevodnik opravi s potniki, se obesi na vrata avtobusa, kriči na mimoidoče in z divjim mahanjem nakazuje smer. Včasih imaš občutek, da preprosto uživa v zraku in vetru, ki sta ob primerjavi s smradom v notranjosti avtobusa najbrž blagodejna.
DobraStran avtobusov je, da vozijo tudi med tropskimi nevihtami, ko se ceste v trenutku spremenijo v reke. Običajno se ljudje v Kuala Lumpurju vozijo z motorji, ki pa so ob takih nevihtah neuporabni.
Nove in nove džamije
Značilnost megalopolisov so tudi četrti, ki se med sabo močno razlikujejo. Univerzitetna četrt je večja od Novega mesta tako po številu prebivalstva kot po površini. Taje večja po zaslugi igrišča za golf in kmetijske fakultete, ki ima na voljo veliko zemljišč. Število študentov v četrti se zmanjša le med počitnicami, ko študentje obiščejo domače.
Od urejene univerzitetne četrti se proti mestu raztezajo barakarska naselja brez kanalizacije, ob-
časno poplavljena in močno smrdeča. Ko se smrad po kanalizaciji razkadi in ga nadomesti avtomobilski smrad, veš, da si v predmestju, predelu stanovanjskih sotesk, stadionov in dolgih ulic. Nato se približaš centru mesta, ki ga zaznamuje kitajska četrt. Ulice so kratke in polne odličnih restavracij. Najožji center pa je poslovno središče, ki je zgledno urejeno in ga ljudje iz predmestij zelo redko obiščejo.
Kljub slabim razmeram v mestih podeželja v Maleziji praktično ne poznajo. Večina prebivalcev živi v večjih ali manjših mestih ob cestah na obali, ki so si med seboj zelo podobna.
V Maleziji religiji večkrat pripisujejo podoben pomen kot pri nas narodnosti. Najmočnejša religija je islam, ki mu pripada 60 odstotkov prebivalstva. Z njim je močno zaznamovana uradna politika, daje pa močan poudarek tudi videzu mnogih mest. Islamu po številu pripadnikov sledita budizem in hinduizem. Predvsem budizem, ki mu pripada večina tukajšnjih Kitajcev, si je v nekaterih delih države in nekaterih vejah gospodarstva pridobil velik vpliv. Večja ali manjša verska razhajanja niso nikakršna redkost. Pred osamosvojitvijo je prihajalo do verskega zati-
ranja s strani Angležev, danes so prisotne islamske fundamentalistične težnje.
Verske razlike se kažejo na vseh ravneh. Močno opazno je nastajanje novih in novih džamij z v nebo segajočimi minareti in izredno razkošno opremo Svetišča ostalih verstev so manj opazna in skrom nejša, čeprav velikokrat starejša in zanimivejša Krščanstvo ima zelo malo privržencev in bi ga skupaj s prvotnimi verstvi najlaže vpisali med eksotična ver stva.
Razlike vsepovsod
Najprijetnejša so verska razhajanja v kuhinji-Kitajske restavracije lahko obiščete brez tveganja, čeprav je včasih težko naročiti željeno hrano. Najbolje je naročiti tisto, kar ravnokar jedo pri sosednji mizi, zagotovo bo okusno, za ceno pa se lahko dogovorite vnaprej. Če ste bolj pogumni, si lahko privoščite tudi muslimansko hrano, vendar imajo za naš okus nekoliko preveč sproščene higienske navade pa tudi po okusu se s kitajsko ne more primerjati. Najpogumnejšim bodo v slast poslastice z ulice. Postregli vam bodo z jedmi, za katere nikoli ne boste zvedeli, kaj so, vendar pa opazujete, kako pripravljanje jedi poteka pred vami kar na tleh. Če boste naročili tortelinom podobne kroglice, boste med kratkim čakanjem lahko gledali ženo, ki vleče in reže testo, vanj zavija bogsigavedi kaj ter vse skupaj zlaga na desko. Otrok to ocvre v fritezi in zavije v časopisni papir. Na koncu vam oče jed ponosno izroči ter opravi finančno transakcijo.
Rase: Indijka, Malajka in muslimanka




Rovan in Kralj vrhunsko
Na državnem dvoranskem prvenstvu za mlajše mladince v Celju so dolenjski in posavski atleti igrali Pomembno vlogo, junak med njimi pa je bil prav gotovo Šentjernejčan Kristijan Kralj, ki je v teku na 60 m sicer zasedel le drugo mesto, vendar je za zmagovalcem Ljubljančanom Maticem Sušteričem, ki je s časom 7,11 postavil državni rekord, zaostal le za stotinko sekunde. Največji moštveni uspeh so Dolenjci dosegli v skoku v daljino, kjer so bili med 8 finalisti trije Novomeščani in dva Šentjernejčana. Zmagal je Novomeščan Gregor Rovan, ki je s 704 cm dolgim skokom le za 12 cm zaostal za rekordom mladinskega svetovnega prvaka Celjana Gregorja Cankarja. Rovanov izid ima osebno vrednost ob dejstvu, da v Celju nimajo odskočne deske in se tekmovalci odrivajo kar neposredno z umetne mase. S 687 cm je bil tretji Šentjernejčan
TUDI PODMLADEK
NOVO MESTO - Na tekmova-. nju v letalskem modelarstvu za 14. memorial Stojana Kranjca je v razredu F-l -A zmagal Novomeščan Damjan Terlep nad Bojanom Gjerkom iz Murske Sobote in Robertom Le-škom iz Zaprešiča, v kategoriji F-l-B pa Novomeščan Damjan Žulič nad Zvonetom Megličem iz Litije in Marjanom Klenovškom iz Celja. Domači aeroklub je bil po nekaj letih uspešen tudi med najmlajšimi in tako so se novomeški pionirji Goran Pavlin, Jure Žulič, Staš Stankovič, Blaž Strmec in Simon Dolinšek v svojem razredu uvrstili od 3. do 7. mesta.
PRVI STAROTRŽANI
NOVO MESTO - Na dolenjskem posamičnem šahovskem prvenstvu za dečke in deklice je med starejšimi deklicami brez poraza zmagala Darja Kapš, druga je bila Sabina Kapš, tretja Sonja Mukavec (vse tri Stari trg), četrta pa Karmen Ajdič iz Mirne Peči. Med starejšimi dečki je bil prvi Tadej Kobe, drugi Gregor Simčič (oba Stari trg), tretji Mirno-pečan Jernej Udovč, četrti Staro-tržan Mitja Muhvič in peti Novomeščan Jaka Hrovat. (R. R.)
Jože Vrtačič.
Poleg tega so naši tekmovalci dosegli še nekaj dobrih uvrstitev: Andrej Murn (Krka) je bil, kljub temu da je podrl prvi dve oviri in zaradi tega izgubil precej hitrosti, drugi na 60 m z ovirami; Curčič iz Brežic je šele po vrsti dodatnih skokov osvojil drugo mesto v skoku ob palici, saj sta imela z zmagovalcem Vrečo popolnoma enak izid 410 cm in število uspelih in neuspelih skokov; Brežičan Planinc je bil s 192 cm drugi v skoku v višino; med dekleti je bila Šent-jernejčanka Maja Nose druga v skoku v daljino (536 cm); Novome-ščanka Miladinovičeva je bila druga v skoku v višino (161 cm),kjerje bila Šentjernejčanka Katarina Koligar tretja (145 cm), tretje mesto pa je v troskoku zasedla tudi Hafnerjeva, članica novomeške Krke.
I. V.
Šimuniču prvi državni naslov
Uspešni tudi Topličani
DOLENJSKE TOPLICE - Boštjan Šimunič iz Dolenjskih Toplic je na članskem dvoranskem državnem prvenstvu v atletiki v Ljubljani osvojil svoj prvi naslov državnega prvaka v članski konkurenci, s čimer se je uvrstil v državno reprezentanco, vendar zanjo ne bo nastopil, saj je nastop odpovedal, si ker še ni dobro pozdravil poškodbe kolena, zaradi katere pol leta ni tekmoval.
Boštjan, ki sicer nastopa za Olimpijo, je v Ljubljani v troskoku preskočil 15,09 m in je drugouvrščenega Goričana Juga premagal za več kot en meter. V troskoku je nastopila tudi Gordana Djurič, kije s skokom 12,61 m in drugim mestom napovedala, da se spet vrača na stara pota, ko je kot mladinka do poškodbe postavljala državne rekorde. Gordana, ki je poleg tega v skoku v daljino s 595 cm osvojila 4. mesto, tako kot Boštjan nastopa za Olimpijo, njena sokrajanka Andreja Blatnik, ki nastopa za novomeško Krko in je očitno krenila po njenih stopinjah, je bila tretja.
I. V.
NAJBOLJŠI JE KOMAC - Gregor Komac iz kočevskega Melamina in Ljubljančanka Biljana Todorovič sta bila prejšnji petek v gostilni Kolesar na Sušicah pri Dolenjskih Toplicah proglašena za najboljša namiznoteniška igralca Slovenije. Tako so s svojimi glasovi odločili bralci revije Bela žogica, ki so očitno dali prednost športnikoma, ki igrata v slovenski ligi, pred nekaterimi, ki namiznoteniški kruh služijo v tujini in so nekoliko bolje uvrščeni na svetovni računalniški lestvici. Gregorju in Biljani je priznanji, pokala in praktične nagrade v vrednosti blizu tristo tisoč tolarjev izročil urednik Bele žogice Dušan Pezelj. Predsednik Namiznoteniške zveze Slovenije Janez Pezelj je ob tej priložnosti nagrajencema zaželel uspešno športno pot, uredništvu Bete žogice, ki jo pripravljajo in tiskajo v Novem mestu, pa še bogatejšo revijo, v kateri pa bi moralo biti tudi več strokovnih člankov. (Foto: L Vidmar)
t^KRKKZDRAVILIŠČK
HOTELI OTOČEC
TENIŠKI CENTER OTOČEC ,
VODI LAVRIČ - Zmagovalca sobotnega turnirja parov sta Andrej Kranjc in Zdene Lavrič, ki sta v finalu premagala Dušana Hočevarja in Rada Medleta, medtem ko sta tretje mesto zasedla Jernej Špilar in Andrej Kastelic. V skupni razvrstitvi s 50 točkami vodi Zdene Lavrič, drugi je Dušan Hočevar s 35 točkami, na tretjem mestu je Andrej Kralj (33), četrto mesto pa si z 29 točkami delita Marko Grandovec in Veto Tibilj.
EKIPNI TURNIR - Na nedelj-
skem ekipnem turnirju za igralce nad 40. letom je zmagal Pesim iz Ljubljane nad Tončkovim domom iz Sevnice in Brežicami.
DAN ŽENA IN DEKLET - V nedeljo, 25. februarja, bodo ob 13. uri v teniškem centru Otočec pripravili drugo srečanje žena in deklet, za katero se lahko prijavite do jutri, do 21. ure, na telefon 322 607.
PARI - Naslednji turnir parov bodo pripravili v soboto, 2. marca, z začetkom ob 16. uri, prijave pa zbirajo do petka, 1. marca.
VODNOGOSPODARSKO PODJETJE NOVO MESTO, p.o. Trdinova 23
zaposli
več KV tesarjev
Nudimo delo za nedoločen čas na širšem območju Dolenjske in Posavja ter stimulativni osebni dohodek.
Interesenti naj pošljejo prijave v 8 dneh po objavi na naslov: Vodnogospodarsko podjetje Novo mesto, Trdinova 23, 68000 Novo mesto. Potrebne informacije lahko dobite tudi na telefonski številki 068/321-310.
SESJAK, d.o.o.
Podjetje za uvoz-izvoz, inženiring, zastopstva, trgovino
SESJAK dao.
Hafnerjevo nas. 17 64220 Sk. Loka tel. 064/634-085 fax: 064/634-736
Zaradi širitve naše prodajne mreže v Sloveniji, razpisujemo prosto delovno mesto
KOMERCIALISTA
za prodajo gostinske opreme in inventarja s sedežem v Novem mestu ali okolici
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
—	V. stopnja strokovne izobrazbe komercialne ali gost,-hotelske smeri
—	izpit B kategorije in lasten avtomobil
—	telefon
—	3 leta delovnih izkušenj
Delovno razmerje bomo z izbranimm kandidatom sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom.
Kandidate prosimo, da svoje ponudbe z dokazili o izobrazbi in življenjepisom pošljejo v 8 dneh na naslov: SESJAK, d.o.o., Hafnerjevo nas. 17, 64220 Sk. Loka, s pripisom ZA RAZPIS. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po odločitvi.
HOTELSKA IN KUHINJSKA OPREMA
PIONIR STANDARD - Gradbeništvo in inženiring, d.d., Kočevarjeva 4,68000 NOVO MESTO
razpisuje prosta delovna mesta za
VK in KV zidarje, tesarje in železokrivce
za nedoločen in določen čas,
za potrebe gradbene operative na področju Novega mesta, Ljubljane in tujine.
Delavcem nudimo plačo najmanj v višini gradbene kolektivne pogodbe, organizirano prehrano in urejeno nastanitev.
Prijave sprejema in daje informacije kadrovski oddelek na navedenem naslovu in telefonih št. (068) 322-254 in 321-828 do 15. marca 1996.
f^KRKkNOVOTERM d,,.
Povhova 2 68000 Novo mesto
razpisuje
prosta delovna mesta
1.	elektrikar — eno delovno mesto
Poleg izpolnjevanja splošnih pogojev pričakujemo od kandidatov poklicno izobrazbo elektro smeri in tri leta delovnih izkušenj.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s poskusnim delom 6 mesecev.
2.	več proizvodnih delavcev — osem delovnih mest
Od kandidatov pričakujemo izpolnjevanje splošnih pogojev za delo v proizvodnji in starost med 20 in 26 let.
Kandidati bodo sklenili delovno razmerje za dobo enega leta s poskusnim delom 2 meseca.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 8 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri pisno obvestili.
J r4 |/n |/k tovarna zdravil, p.o.,
\ ^ |\l\.l\r\ Novo mesto
V KADROVSKO PRAVNEM SEKTORJU, v timu, ki skrbi za razvoj kadrov, potrebujemo novega sodelavca:
ZA DELO NA PODROČJU RAZVOJA KADROV
Pričakujemo
DIPLOMIRANEGA
PSIHOLOGA/PSIHOLOGINJO
ki je pripravljen delati v timu, je komunikativen, iniciativen, dinamičen, se je pripravljen nenehno usposabljati, obvlada angleščino in uporabo računalniške podpore pri delu. Novemu sodelavcu nudimo kreativno strokovno delo, stalno strokovno usposabljanje, primerno plačo in urejene delovne pogoje.
Potrebujemo novega sodelavca
ZA DELO NA SOCIALNEM PODROČJU
Pričakujemo
DIPLOMIRANO
SOCIALNO DELAVKO/SOCIALNEGA DELAVCA
ki je komunikativen, iniciativen, dinamičen in z izkušnjami pri operativnem socialnem delu, še posebej pri reševanju socialne, zdravstvene problematike ter invalidskega in pokojninskega področja.
Novemu sodelavcu nudimo dinamično, operativno strokovno delo, možnost strokovnega in osebnostnega razvoja, primerno plačo in urejene delovne pogoje.
Če ste prepričani, da je to izziv in priložnost za vas, v 8 dneh pošljite prošnjo v Kadrovsko službo Krke, Šmarješka cesta 6, 68000 Novo mesto, kjer tudi dobite dodatna pojasnila na tel.: 312-695.
ZMAGA SILVESTROVE
MIRNA - Mladi mirnški badmin-tonisti vsak teden znova presenetijo in tako je bilo tudi tokrat, ko je na 3. republiškem turnirju za igralce do 12. leta zmagala Mirnčanka Špela Silvester, kije letos januarja dopolnila komaj 9 let, njen uspeh pa je dopolnila leto starejša Špelina sestra Urška, ki jo je Špela premegala v polfinalu. Obe sta tako v ožjem krogu favoritinj pred državnim prvenstvom za igralce do 12. leta, ki bo aprila v Lendavi.
MULJAVO
NOVO MESTO - Popotniški odsek Planinskega društva Novo mesto bo v soboto, 2. marca, pripravil izlet od Višnje Gore do Muljave, cilj pešačenja pa je Jurči-■ Čeva domačija. Odhod popotnikov s kandijske železniške postaje bo J ob 7.05, peš pot je dolga 15 km oziroma 3 do 4 ure, cena izleta je j 800 tolarjev, prijave pa preko telefona 23 862 zbira Rezka Moretti.
ČE BO SNEG
PLANINA NAD PODBOČJEM • Smučarski klub Krško, ki upravlja j s tukajšnjim smučiščem, pripravlja v Času od 26. februarja do 1. marca Začetni in nadaljevalni tečaj alpskega smučanja za predšolske in šolske I otroke. Prijave zbira ob ponedeljkih ! in četrtkih od 19. do 20. ure v Domu mladih pri krški tržnici, kjer je sedež društva.
ERM - okna 95
najnaprednejša okna preteklega leta
•VICA
najboljši materiali, les brez dolžinskih spojev različne oblike
eloksirani pokrivni odkapni profil odlična toplotna in zvočna izolacija
i ~ i
do 15. marca do 13% ceneje
Škofja loka 064/61-30, kranj 064/211-232, uubuana 061/185-15-00, ceue 063/451-088, ravne
NA KOROŠKEM 0602/20-175, MARIBOR 062/102-800, MURSKA SOBOTA 069/22-921, NOVO MESTO 068/323-444, KRŠKO 0608/21 -236, METLIKA 068/58-716, KOPER 066/37-029, NOVA GORICA 065/23-660
!v
Odgovori in popravki po §9... Resnica o Tergusu in pogled vanj
Sporočilo bralcem
V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9...”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen).
Kulturno slabovidni vodnik po dolenjski metropoli
Dol. list št. 6, 9. februarja
31. julija 1995. leta je podjetje T Media v prostore Izobraževalnega centra Krka pisno povabilo razne novomeške inštitucije, med njimi tudi Dolenjski list, kjer smo zbranim predstavili projekt Novo mesto 1995 in vse skupaj zaprosili za pomoč pri pripravi materiala za zgoščenko z istim naslovom, pač po načelu, vsi ljudje vse vedo. Ker smo prostorsko omejeni in ker se vsi našemu vabilu niso odzvali, je v samem projektu povsem logično prišlo do pomanjkljivosti, ki smo se jih zavedali že pri sami pripravi zgoščenke. Smo pa v podjetju T Media z našim znanjem, voljo, trdim delom in najnovejšo računalniško tehnologijo z zgoščenko Novo mesto 1995 zagotovo zaorali ledino in postavili hrbtenico vsem bodočim podobnim projektom. Od nas samih so bili odvisni predvsem temelji računalniške, multimedijske predstavitve in te temelje smo postavili solidno, temeljito in zanesljivo.
Dolenjski list se na naš poziv julija 1995 ni odzval, ko je bila zgoščenka šele v nastajanju in smo dobesedno dvajset ur na dan prenašali podatke v računalnik, aa bi nam tedaj, ko je bilo to še možno in zaželjeno, pomagala s podatki ali nasveti. Ob vsem računalniškem delu, ki smo ga opravili AS-TRUM, kot smo poimenovali večpredstavni pregledovalnik in ki predstavlja hrbtenico programa, je v popolni lasti podjetja T Media in ga je napisal sodelavec Uroš Mesojedec, smo morali opravljati tudi zbiranje in selekcijo podatkov, ki so bili vneseni. Z lahkoto pride do pomanjkljivosti, saj nismo vsevedi. Zato pa smo za pomoč tudi zaprosili!
G. Markelj je pred dnevi na povabilo prišel v naše prostore, da bi mu lahko osebno predstavili naš izdelek. O tem je kasneje napisal članek, v katerem pa kar preveč ugotovitev žali nase delo. Predvsem moramo poudariti, da zgoščenka Novo mesto 1995 ni kulturni vodnik Novega mesta, kot je to zapisal novinar, temveč gre za splošno predstavitev našega mesta z vseh vidikov, tako zgodovine, športa, pomembnih osebnosti kot tudi turističnih zanimivosti in gospodarstva. Strinjamo se z njim, da bi se o 600-letni kulturni zgodovini lahko napisalo še marsikaj več, ampak ker smo se zadeve lotili celostno, nam je zmanjkalo prostora. Če bi želeli kulturo podrobno predstaviti, bi potrebovali celotno zgoščenko (nanjo pa lahko spravimo približno 300.000 tipkanih listov!) le za to temo, to pa (zaenkrat!) ni bil naš namen.
Ker je novinar pisal le o kulturi, ker ga to področje pač zanima, bi lahko kdo, ki izdelka ne pozna, prišel do mnenja, da je izdelek slab. A NI! Daleč od tega.
Gospod Markelj je predlagal, da bi namesto “tam nekega tega in tega lahko napisali rajši kaj o tem in tem”, ampak to je njegovo mnenje, in se z njim kdo, ki ga kultura ne zanima ravno v tolikšni meri, tudi ne bi strinjal. Ampak če bi prišel na naš apel in nam svoje predloge posredoval že tedaj, bi jih zagotovo upoštevali. Tako jih bomo lahko šele pri zgoščenki Novo mesto 1996.
Me drugim je v članku povsem nekorektno podvomil o avtorskih pravicah računalniškega programa ASTRUM, čeprav smo mu povedali, da je plod našega znan-
ja in dela. Razburjal se je tudi, da določenih pomembnih podatkov o še bolj pomembnih Novomeščanih v programu ni. So, gospod Markelj, le pod kulturo morda niso. Vaše trditve smo preverili, in ker ima naš program ASTRUM tudi modul, ki dovoljuje in omogoča iskanje podatkov s pomočjo imen, smo jih enostavno vtipkali in tudi nekaj našli. Program nam je v hipu pokazal, kje se nahajajo, in dodatna iskanja niso bila potrebna.
Novinar med drugim navrže, da so nam določeni posamezniki in inštitucije le domnevno pomagali. Ne, tisti, ki so v glavi zgoščenke zapisani, da so pomagali, so nam tudi v resnici zelo pomagali, saj brez njih programa ne bi bilo. Ker pa se vsi, ki smo jih za pomoč zaprosili, niso odzvali, smo podatke iskali sami, zato je seveda prišlo do nekaterih pomanjkljivosti, ki so z lahkoto odpravljive, le malo dobre volje je potrebno pokazati.
Ponovno vabljeni, vsi, ki nam lahko kakorkoli pomagate!
In za konec še to: kljub temu da novinarja zanima le kultura in potem celotno zgoščenko oceni le na podlagi tega področja (ampak v tem konkretnem primeru, ko smo prostorsko omejeni, pregovor, da je veriga le toliko močna, kolikor je močan njen najšibkejši člen, ne drži!), bi lahko nekaj pohvalnih besed namenil vsaj o tem, daje naš izdelek plod našega dela in znanja, ki je kot prvi zaoral brazdo v multimedijski predstavitvi slovenskih mest, saj je popolnoma prenosljiv na globalno mrežo Internet. Tujci si torej v prijetnem vzdušju domačega okolja (kjerkoli v svetu!) lahko le s pritiskom na miško na zaslon prikličejo za skoraj 300 tipkanih strani podatkov o Novem mestu in o njem na enem - mestu zvedo menda več, kot bi lahko zvedeli iz katerekoli knjige v naših knjižnicah.
To je pa kljub (porodnim) pomanjkljivostim NOVEGA MESTA 1995, ki smo ga naredili v podjetu T MEDIA, že kar nekaj, mar ne?
T MEDIA
O tujcih, čefurjih in še o čem
Dol. list št. 5, 1. februarja
Gospod Zmago Jelinčič, ne razumem, zakaj vasje presenetil moj članek z gornjim naslovom, če pa v nadaljevanju pravite, daje ustavna pravica imeti o katerikoli stvari na tem svetu svoje mnenje. Moje razmišljanje vas gotovo čudi zato, ker je drugačno od vašega, kar pa še ne pomeni, da imate prav vi in ne jaz. Jaz pač mislim, da vaša politika oz. politika vaše. stranke ni v skladu z merili čutečega, kulturnega in naprednega človeka. Nasprotno, politika vaše stranke bi bila v določenih pogojih lahko celo nevarna. Sicer pa glede na vaše pohode po Sloveniji in na vaše ravnanje sodim, da še sami prav ne veste, kam spadate.
Kakor hitro se človek ozre prek ozkih meja slovenske dežele ali se za koga postavi, mu takoj očitate pomanjkanje domovinskega čuta. Vse to kaže, daje (žal) vedno več Slovencev, ki so izgubili čut za sočloveka (razen tedaj, kadar gre za ozkosrčne in koristoljubne interese) in besedo plemenitost bo kmalu prekril prah pozabe.
V zvezi s tem naj še pripomnim, da je moj narodni ponos na dostojni višini (in je vedno bil), in če se ne strinjam s politiko vaše stranke, to še ne pomeni, da ga nimam!
O tem, za koga mi bije srce, naj vas prav nič ne zanima. Predvsem mi ne bije samo za Slovence, ampak za ves ta svet. Naj vas, g. Jelinčič, spomnim, da je vas še pred ne tako mnogimi leti srce vleklo naravnost v Smarjeto!
O investicijah si nikakor ne bi drznila odločati (menda pa lahko povem svoje mnenje), čeprav sem v prihodnost zazrta upokojena učiteljica.
DARINKA TRATAR Šmarjeta 34
Predstavnika nista izrazila volje staršev
Dot, list št. 7, 15. februarja
Članek M. Š. člana(-ice) sveta staršev, je malo preveč zavit, da bi razvozlal jedro problema, je pa gotovo nekaj hudo narobe, če starši iz časopisa izvemo, “da pred-
stavnika sveta staršev nista mogla prevzeti nase odgovornosti” in da se je svet staršev na kasnejšem posvetovanju odločil, naj se predstavnika glasovanja vzdržita, česar pa nista upoštevala. Strinjam se, M. Š., če vas prav razumem, da volja sveta staršev ni bila upoštevana, strinjam se tudi, da bi se posamezni člani sveta morali sestati s starši, kijih zastopate. In ker do tega kontakta ni prišlo (spet, če prav razumem), se sprašujem (verjetno tudi vi) celo o legitimnosti te volje, saj smo bili starši v bistvu dvakrat “ignorirarni”, če si sposodim vaš izraz.
Kakorkoli že, gre za odgovorno presojo in odločanje o tem, kdo od kandidatov bo v naslednjem mandatu sposoben voditi ustanovo tako, da bo za čim manj denarja dajala čim več, če je že samo po sebi razumljivo, da je pouk normalno kakovosten, kar verjetno tudi ni sporno.
Skratka, starši, gotovo pa tudi kolektiv šole, želimo, da bi bila trebanjska glasbena šola najboljša. Če je to vodilo pravo, potem že izmikanje odgovornosti s sklepom: “da se predstavnika glasovanja vzdržita”, temu ni v prid, četudi morda formalnopravna pot to dovoljuje; da pa predstavnika sveta staršev, skrita pod začetnicami J. T. in M. O., glasujeta v nasprotju z večinsko voljo sveta staršev, pa ni v skladu z ničimer, najmanj z moralo.
O pravnomočnosti ravnanja naj odločijo poklicani!
Iz naročja želje o najboljši šoli, poklicane tudi prosim, da razčistijo z govoricami, ki utemeljeno (urniki!) ali ne, krožijo med starši, kako v preteklosti nekateri oddelki niso bili v celoti deležni s predmetnikom določenega (in plačanega?) fonda ur za predmet nauk p glasbi. Ne nazadnje je to vezano na fond znanja, na denar in ugled šole. '
STANE PEČEK
Predstavnika nista izrazila volje staršev
Dol. list št. 7,15. februarja
Res je le, da je svet Glasbene šole Trebnje na dveh sejah razpravljal in odločal o izboru ravnatelja. Med obema sejama je bilo potrebno pridobiti še mnenje učiteljev. Ta vmesni čas pa smo izkoristili še za sejo sveta staršev, da slišimo še njihovo mnenje.
Kako tehtna je bila razprava na seji sveta staršev, je težko objektivno opredeliti. Subjektivno pa jo opredeljuje vsak po svoje. Kljub pojasnilu, da razpis za mesto ravnatelja ni zahteval predložitve programa razvoja šole za nadaljnja štiri leta, so nekateri člani sveta menili, da bi ga kandidata morala predložiti in zagovarjati pred svetom. Nekateri člani so celo predlagali, da se morata člana sveta staršev, ki sta v svetu šole, glasovanja vzdržati. O predlogu nismo glasovali, zato niti ne moremo govoriti, da je bil o tem sprejet sklep. Sicer pa sem odločno povedal svoje stališče, da lahko glasujemo in bom glasoval le za ali proti. Volja sveta staršev ni bila enotno izražena, zato se je člane sveta šole niti nista mogla niti je nista dolžna upoštevati. Glasovanje je bilo tajno, zato nihče ne more govoriti, kako je posamezni član sveta šole glasoval.
Kakšen bi bil rezultat glasovanja sveta šole, če bi se predstavnika sveta staršev glasovanja vzdržala? Izid bi bil verjteno drugačen, mogoče celo sprejemljivi za “ig-norirane člane sveta staršev”. Avtorica članka je vsekakor poskušala zavesti javnost, predvsem pa starše, ki imajo otroke v glasbeni šoli.
Na koncu naj dodam še to, da ne bo nesporazuma. Oba kandidata za ravnatelja Glasbene šole Trebnje izreno cenim, ker vse svoje sposobnosti in moči vlagata v organizacijo in posredovanje glasbenega znanja našim otrokom. Zato si ne smemo dovoliti, da se z njima ali katerim koli učiteljem manipulira.
JOŽE TOMAZIN Mirna
1 SERVIS ZMRZOVALNIH |	SKRINJ
J Če curi, slabo hladi, ledeni vam skrinjo ugodno . generalno obnovimo (oblečemo).
SERVIS DANČULOVIČ 068/321-695
“Do sedaj so vsi pisci mlatili le po oslovi senci” - Nekaj nespornih dejstev
ČRNOMELJ - Podjetje Tergus je 16. junija 1993 ustanovil Miroslav Hanželj iz Borovnice. V tem času sva pristopila v družbo Zdenko Mohar in Dušan Grahek. Skupaj smo se odločili za nakup prostorov nekdanje Obrti v Črnomlju, ki je bila popolnoma v lasti Dolenjske banke. S tem nakupom je bilo napravljenih nekaj nepopravljivih napak. Med njimi so bili štirje neporavnani mesečni osebni dohodki delavcev Obrti, ki so se v novem podjetju poravnavali skozi vse leto in povzročali hude težave.
Dolenjska banka ni izpolnila dogovorjenih finančnih aranžmajev do Tergusa. Tako smo postali družabniki v Tergusu ing. Miroslav Hanželj, Dušan Grahek in Zdenko Mohar. Družabniki imajo po statusu v osnovnem delu družbe enake finančne vloge in so enakopravni, odločajo pa v razmerju vložka osnovnega kapitala, zato demantiram trditve, da sem večinski lastnik, kijih tako radi uporabljajo tisti, ki jim težave v podjetju niso najbolj všeč. Res je, da sem iz svoje neprevidnosti vložil v Tergus največ, zato imam danes tudi največ težav. Dodatni vložek mi daje samo večino pri glasovanju v skupščini podjetja.
Po sistemizaciji delovnih mest je bil za direktorja imenovan ing. Miroslav Hanželj, zaradi oddaljenosti se je zanj najelo stanovanje v Črnomlju, na žalost je ostalo prazno, njegova prisotnost v Tergusu pa vedno manjša. V Deluje 9. januarja pisalo, da je Tergus v začetku dobro posloval in vsak drugi dan pošiljal vlačilca
elementov v Italijo, kar ni res. Ne samo neizplačani osebni dohodki, ampak tudi drugi neplačani računi so bili posledica stalne plačilne nesposobnosti v podjetju, slabega vodenja in še slabšega trženja polizdelov. Nabava rezanega hrasta slabe kvalitete in zato tudi slab izkoristek nista dala zaslužka. Prevelika zaposlenost na enoto proizvoda, najemanje kratkoročnih kreditov za osebne dohodke in druga plačila so samo še poslabšali stanje. Tako je prišlo junija lani do blokade poslovanja. Zaradi takšnega vodenja je bil 28. julija na skupščini podjetja izvršen suspenz direktoija Hanžlja. Čepravje ostal še naprej zaposlen in družabnik, je v istem trenutku zapustil podjetje, odšel na dopust in se vrnil decembra.
Dušan Grahek je imel naziv tehnični direktor. Vodil je proizvodnjo in vzdrževanje strojev ter naprav pa tudi stalno naj bi bil prisoten v podjetju. V resnici je to mesto ostalo prazno, čepravje prejemal plačo kot delovni direktor, vzporedno pa je vodil še svoje privatno podjetje, čeprav je družabnikom to prepovedano s konkurenčno klavzulo. Prvi je prodal avto Obrti in si na ta račun na lizing kupil clia, ki ga je uporabljal pretežno za svoje potrebe, stroške pa mu je plačeval Tergus. V prispevku v Dolenjskem listu pa meni, Hanžlju in komercialistu Bojanu Modjorošu grozi s tožbo zaradi nepravilnosti.
V listinah Tergusa je zapisano, da ima Dušan Grahek tračno žago in prečni čelilnik v skupni vrednosti
6.000	nemških mark. Od kod torej 13-odstotno solastništvo? Tudi oči-
i i
Taka Ljubljana ne more biti središče Slovenije!
Območni odbor Združenja borcev in udeležencev NOB v Novem mestu je poslal predsedniku Sveta mestne občine Ljubljana, županu te mestne občine in Mestnemu odboru ZB NOV v Ljubljani pismo z naslednjo vsebino:
Vsakič, ko se v javnosti pojavljajo vesti o skrunitvah spomenikov ali spominskih obeležij iz NOB, nastaja med članstvom Zveze borcev pa tudi med ostalimi svobodoljubnimi ljudmi vznemirjenje in se jim zastavlja vprašanje, kdo in zakaj take akcije sproža in vodi.
Najnovejši primer je pobuda nekaterih članov Mestnega sveta Ljubljane o odstranitvi dveh spomenikov v Ljubljani, ki stojita v spomin Borisu Kidriču in Edvardu Kardelju. Pokojnika sta bila vodilna delavca v organiziranju in vodenju NOB ter povojne izgradnje med vojno porušene domovine, hkrati pa je bil Boris Kidrič prvi predsednik slovenske vlade. Ni mogoče prezreti njune vloge pri odcepitvi od stalinističnega režima in utiranju samostojne poti pri naši demokratični izgradnji, uveljavljanju samoupravljanja in tržne ekonomije.
Taka namera Mestnega sveta v Ljubljani je povzročila nezadovoljstvo med protifašističnimi borci in simpatizerji ohranjanja spomina NOB slovenskega ljudstva. Upravičen je jtrah, da bo medvojna kolaboracija s fašizmom in nacizmom na naših tleh s pomočjo nekaterih političnih
strank ter njihovih somišljenikov še naprej zlorabljala demokratično ureditev za izničevanje pridobitev našega boja za samostojno Slovenijo. Hkrati bomo edina država na svetu, ki bo zagovarjala kolaboracijo z nacifašizmom med drugo svetovno vojno.
Podiranje in odstranjevanje spomenikov je bilo v vsej preteklosti nekulturno dejanje, njihovo premeščanje v skladišča pa ceneno in pritlehno maščevanje. Bilo pa je vedno tudi delo totalitarnih režimov. Preganjanje zgodovinskega spomina, katerega priče so spomeniki vseh vrst, se na Dolenjskem kaže v skru-njanju in razbijanju spomenikov iz let NOB. Predlog ljubljanskega mestnega sveta za odstranitev spomenika Borisu Kidriču in Edvardu Kardelju je začetek akcij za odstranitev vseh obeležij NOB in povojnih časov. Strankarska zagrizenost nosilcev takih akcij je hkrati vnovično spodbujanje medvojnih sovražnosti in v ničemer ne prispeva k spravi.
Če Ljubljana zavrača pridobitve NOB in povojnega razvoja vse do leta 1990, s tem da hoče odstraniti spomenike kot simbole polpretefde zgodovine, potem tudi ne izpolnjuje več pogojev, da -bi bila še naprej središče državnih organov, kjer sprejemajo odločitve o interesih vsega slovenskega naroda.
LUDVIK GOLOB predsednik Območnega odbora ZZB NOB Novo mesto
JPI
%Sm,
UTESNJENOST - Sožitje, društvo za pomoč duševno prizadetim za Belo krajino je pretekli teden pripravilo okroglo mizo o skrbi za kvaliteto življenja odraslih duševno prizadetih oseb v Beli krajini. Specialna pedagoginja in vodja črnomaljskega varstveno-delovnega centra Nada Barič (na fotografiji prva z desne) je udeležence okrogle mize popeljala tudi po pretesnih delavnicah, kjer delajo duševno prizadeti. Razpravljala so se strinjali, da utesnjeni prostori kar kličejo po razširitvi. O tem in drugih problemih odraslih duševno prizadetih v Beli krajini pa obširneje v prihodnji številki Priloge DL. (Foto: M. B.-J.)
tek, da pri odločitvah ni imel nobenega vpliva, je sprenevedanje. V enem letu in pol res ni veliko odločal na sestankih skupščine, to pa zato, ker se je vedno samovoljno vnaprej odločal, kaj bo delal naslednji dan in ga ni bilo mogoče nikoli najti na pravem mestu. Kar zadeva v članku omenjene nezakonitosti, ne vem nič razen tega, daje Dušan Grahek prejemal osebni dohodek za nedelo. Za druge stvari so inšpekcije in lahko vedno pregledajo stanje. Glede prodaje strojev, ki mi je tudi očitana, pa tole: skupščina podjetja je sprejela sklep, da se stroji, ki niso bili predmet proizvodnje, prodajo, dobljeni denar pa gre za izplačilo regresa delavcem decembra 1995. Prodaja za gotovino je tekla zaradi blokade žiro računa. Vsi dokumenti o prejetem denarju so v podjetju in jih je videl tudi Grahek. V prodajo strojev so bili vključeni skoraj vsi delavci v podjetju, nekateri med njimi so bili tudi kupci. Sam pri tem nisem sodeloval. Dušan Grahek se je bal pokazati pred delavci, da bi skupno reševali I nastale probleme. Na izjavo, da seje boril za delavce, je kot “borec” že dobil njihov odgovor. Da ni bil sprejet zaključni račun, se strinjam.
Sam v Tergusu nisem bil zaposlen in nisem prejemal ne plače ne drugih izplačil. Vse stroške sem poravnal sam. Zaradi največ točk pri glasovanju sem bil imenovan za predsednika skupščine družabnikov. Nisem nabavljal surovin, nisem prodajal polizdelkov niti vodil proizvodnje. Sem pa opozarjal na napake, žal brez uspeha. Takoj po suspenzu direktorja Hanžlja sem prevzel mesto v. d. podjetja, ki je bil že klinično mrtev. Tako so problemi iz celotnega obdobja zgrmeli name kot edinega družabnika, ki sem še ostal, obtože-' vala sta me celo družabnika, ki sta bila neposredno odgovorna za poslovanje.
Bojana Modjoroša je direktor Hanželj sprejel na delovno mesto samostojnega komercialista, čeprav se s tem nisva strinjala niti jaz niti Dušan Grahek. Modjoroš je samostojno z direktorjevim soglasjem opravljal večino nabave in prodaje. Samo en primer slabega trženja: v avgustu je Modjoroš neodgovorno odšel na dopust in pustil propadati 100 kub. metrov elementov, čeprav je zagotavljal, da so prodani in čakajo samo še na odpremo. Po dopustu so elementi še vedno čakali, zanje bi morali iztržiti 80 tisoč mark, končni, še vedno neizplačani zaslužek pa je le 10 tisoč mark. V teh izgubljenih elementih so najmanj tri plače za delavce (avgust - oktober).
ZDENKO MOHAR
Novomeški invalidi so si zastavili visoke cilje
Bližajoča se 15-letnica
NOVO MESTO - V petek, 9. februarja, so imeli novomeški invalidi občni zbor, ki so, ga kot že nekaj let, povezali tudi s praznovanjem slovenskega kulturnega praznika in, kar je še posebej razveseljivo - člapstvo se iz leta v leto povečuje. Letošnjega zbora v osnovni šoli Grm se je udeležilo preko 280 članov. Poročila o delu so bila dobro sprejeta, izpostavili pa so samo eno vprašanje: zakaj tako visoka najemnina za društveni prostor? Iz letošnjega programa izstopata dve nalogi: preven-tivnozdravstveni in socialni program ter nakup lastnih prostorov. Prav slednja naloga je največji zalogaj v vsej dosedanji dejavnosti društva. Prostori bodo morali biti brez arhitektonskih ovir, z ustreznim parkirnim prostorom. Zbiranje sredstev za ta cilj se je začel že v zabavnem delu večera z vplačilom prvega čeka v sklad, ki ga j6 prispeval član Marjan Novina.
Zaradi začrtanih nalog in bližajoče se petnajste obletnice društva so podaljšali mandat vsem organom društva za eno leto. V kulturnem programu se je z lastno poezijo o Francetu Prešernu predstavil član Avgust Cvelbar, sledila pa je gledališča predstava amaterskega gledališča KUD Prečna' društva z 69-lctno tradicijo, ki ic predpremierno uprizorilo dci° francoskega komediografa EugU" na Labichea Gospod Evstahij jz Šiške v priredbi Žarka Petana ih Ervina Fritza, Po večerji je za razvedrilo, zabavo in ples poskrbe' član Društva invalidov Marjah Novina s sinovoma.	q
JE Krško: akutna potresna nevarnost
Nesreča grozi Sloveniji
JE Krško ni opremljena za močnejše potrese. Strokovnjaki mednarodne okoljevarstvene organizacije Greenpeace so v torek v Ljubljani predstavili aktualno študijo o ogroženosti JE Krško zaradi potresov in opozorili na dejstva: naročnik elektrarne je posredoval napačne podatke, izpustil pomembne zgodovinske podatke o potresih in izbrisal aktivne prelome s kart. V primeru nesreče bi bila Ljubljana kontaminirana z radioaktivnostjo. Morali bi jo evakuirati v samo nekaj urah.
Dr. Heinz Hogelsberger, geolog in jedrski strokovnjak, v Greenpeaceovem poročilu “Potresna ogroženost JE Krško” razkriva, da sta načrtovanje in gradnja JE Krško temeljila na napačnih podatkih o seizmičnih razmerah: elektrarna ni dimenzionirana za tako močne potrese, kot se pojavljajo na področju Krškega. Celo Republiška uprava za jedrsko varnost (RUJV) trdi, da so seizmične razmere okoli JE nezadovoljivo raziskane.
Ing. Antonia VVeisch iz neodvisnega avstrijskega inštituta za ekologijo je s pomojo računalniške simulacije izračunala posledice težke nesreče v JE Krško. “Ljubljana bi bila v primeru nesreče, ob pogostih vremenskih razmerah z zahodnimi vetrovi, močno kontaminirana. Prebivalstvo bi bilo potrebno evakuirati v nekaj urah. Stopnja kontaminacije	dosega
2.560.000 becquerelov na 1 m2, kar pomeni skoraj dvojno dozo, pri kateri so morali izvesti evakuacijo v Černobilu. Slovensko gospodarstvo in zdravje prebivalstva se ne bi moglo izogniti težkim posledicam in škodi,” je poudarila Weinischeva.
Po jedrski katastrofi v Černobilu se je stopnja tiroid-nega raka pri otrocih v beloruski pokrajini Gomel povečala za več kot 200-krat od mednarodnega povprečja. Belorusija mora za odpravljanje posledic jedrske katastrofe namenjati 20 % svojega proračuna. Predstavnik Greenpeacea za Slovenijo Albin Keuc je zato zahteval: “JE Krško je potrebno iz varnostnih razlogov takoj zapreti. JE Krško ne sme postati drugi Černobil!” ALB1jq KEUC
predstavnik Greenpeacea za Slovenijo
Romi, združite se v društva!
Proti izoliranosti lahko korak naprej naredijo tudi Romi sami z organiziranjem v društva
Reševanje romske problematike je zlasti na Dolenjskem in v Posavju še vedno pereč problem, Romi pa se pri tem srečujejo s dolgotrajno in kronično socialno problematiko in izoliranostjo. Delni korak je družba že naredila, korak naprej pa lahko naredijo tudi Romi sami. Romi na Dolenjskem namreč še vedno ne najdejo skupnega jezika, zato bi bilo še kako pomembno, da v občinah,
• Televizija živi v sedanjosti, ne spoštuje preteklosti in ne zanima je prihodnost. (Condry)
Jožefa Fištrovec
Pepcinih 90 let
26. februarja bo izpolnila 90 let življenja Jožefa Fištrovec iz Novega mesta. Rojena je bila v številni družini na Jakšetovi kmetiji v Škrjančah pri Novem mestu. Torej je morala Pepca, kot jo kličejo bližnji znanci, po takratni navadi že zgodaj trdo prijeti za kmečko delo. Ko je odrasla, se je poročila s Tonetom Fi-štrovcem, ki je bil orožnik, zato je morala dom zapustiti in se odpraviti z možem, kamor ga je pač po takratni Jugoslaviji vodila službena pot. Tako niso bila Pepci neznana niti imena, ki sojin v poročilih z balkanske vojne pred nedavnim zelo pogosto omenjali.
Tik pred začetkom druge svetovne vojne je družina pristala v Krški vasi, med vojno pa se je Pepca z otroki zatekla domov v Škrjanče, mož pa se iz vojne ni nikoli več vrnil. Tako je skrb za štiri majhne otroke, enega fanta in tri deklice, v tistih težkih povojnih časih padla na Pepco samo. Bila je brez premoženja in brez lastnega stanovanja. Z velikim trudom in odpovedovanjem ji je vendarle uspelo spraviti vse štiri otroke h kruhu. Zdaj ima doma in po svetu tudi že sedem vnukov in pet pravnukov. Danes si je težko predstavljati in pravilno ceniti ta, zdaj lahko rečemo velik podvig, ki pa v tistih časih niti ni bil tako nenavaden. A tisti, ki se tega še zavedamo, želimo Pepci še mnogo sreče in zdravja v krogu svojih najdražjih.
T. J.
kjer bivajo, ustanovijo svoja društva. “To je edina možna rešitev za reševanje romske problematike in perečega položaja Romov nasploh. Takšna društva že imamo v novomeški, krški in črnomaljski občini, potrebno jih je ustanoviti še drugje,” jevv pozivu Romom zapisal Rajko Šajnovič.
Novembra lani je bil sprejet nov zakon o društvih, Urad za narodnosti RS pa je izdelal posebni statut romskega društva, ki ga je potrebno še dopolniti in soglasno sprejeti na občnem zboru, vzorce pa lahko dobite pri Rajku. Vsa društva (tudi že prej ustanovljena) morajo predložiti morebiten nov temeljni akt in sporočiti osebno ime zastopnika društva oddelku za upravne notranje zadeve. Za ustanovitev romskega društva mora iniciativni odbor - najmanj trije člani, ki želijo ustanoviti društvo -pripraviti vse potrebno za občini zbor društva, kjer mora biti najmanj 10 Romov. Potrebno je pripraviti osnutek statuta, program dela in predloge za člane organov društva. Društvo se registrira na upravni enoti. Vse podrobnejše informacije vam bo z veseljem posredoval Rajko Šajnovič, ustanovitelj novomeškega lomskega društva in prvi predsednik društva Rom z najdaljšim predsedniškim mandatom.
ŽIVAHNA DEJAVNOST UPOKOJENCEV
NOVO MESTO - Društvo novomeških upokojencev je že pred leti razvilo interesne dejavnosti, ki združujejo več sto ljudi. V polni predavalnici osnovne šole Grm so 19. februarja zvečer poslušali predstavitev dvoletne dejavnosti tega koristnega dela. O vodenju in programu interesnih dejavnosti je govoril agilni organizator društva Ivan Tovšak. Samo v prvih treh mesecih 1994 se je včlanilo vanje 197 upokojencev, ki najdejo v rekreaciji, kulturnem izobraževanju, družbeni dejavnosti ter na številnih tečajih, predavanjih, izletih in pohodih prijetno priložnost za koristno izrabo časa, zabavo in družabnost.
Dr. Milena Hadl je predstavila program in delo interesne skupine, ki skrbi za obiske gledaliških predstav in kulturnih znamenitosti v Sloveniji. O izletih in planinarjenju za vsakogar v sezoni 1994/95 je govoril dr. Drago Hadl in pokazal vrsto diapozitivov s teh zanimivih in prijetnih popotovanj, ki družijo upokojence.
V ponedeljek, 26. februarja, bo ob 15. uri v kulturnem centru Janeza Trdine predavanje “Univerza za III. življenjsko obdobje in upokojenci”. Predavali bosta prof. dr. Ana Krajnc in prof. Dušana Findeisen.
Tg-
I DOLENJSKI LIST I
Sejem mode
Verjetno veste, da je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani od 14. do 17. februarja potekal 43. sejem MODA -FASHION, toda če ga niste imeli možnosti obiskati, preberite reportažico, ki je pred vami. 166 razstavljalcev iz 16. držav je predstavilo svoje izdelke neposredno oz. preko svojih uradnih zastopnikov v Sloveniji. Sejem je spremljalo več ob-sejemskih dogodkov. Ogledali smo si lahko modne smernice, ob določenih terminih show modnih oblikovalcev in pregled modnih izdelkov na modnih revijah. Sodelovali so tudi številni znani fotografi, ki so se predstavili na fotografski razstavi z naslovom “Moda skozi čas ”, in srednje šole z izvirnimi izdelki. V istem terminu pa je potekal tudi 11. bienalni sejem KONTRI, kjer so razstavili tekstilne stroje in opremo. Naj vas spomnim na nekaj domačih sodelujočih proizvajalcev: Kroj Škofa Loka, Mura design, Labod Novo mesto, Tekstina Ajdovščina, Gorenjska oblačila, Mont Kozje, Lisca, Jutranjka... Tudi volnenih izdelkov, posteljnine, obutve in modnih dodatkov ni primanjkovalo. Tu bi omenila Pigal iz Nove Gorice.
Najpomembnejši dogodek, za modne proizvajalce vsekakor, pa smo spremljali v torek zvečer na ljubljanskem gradu, ko so nagradili najboljšo letošnjo kolekcijo. Po mnenju žirije je bila odločitev težka, kljub temu pa so Gorenjska oblačila iz Kranja z novo blagovno znamko ženskih oblačil Edina zaslužila prvo nagrado. Sledila jim je Mura, vsi skupaj pa se že veselijo prihodnjega.
JERCA LEGAN
ČS
Avto-
G A L A N T
y
izpušne cevi
Movo mesto. Ob potoku »0, tel: 0» 322-278
NAGRADA ZA BELE BREZE
Čista resnica je, da se učenci ustno in pisno slabo izražamo. Torej učitelji ne lažejo! Res pa je tudi, da znamo dobro narediti tisto, kar nas veseli. Če je naši domišljiji dopuščeno, da se razbohoti, takrat znamo prav dobro pisati! To so nam priznali tudi na 32. festivalu “Otrok in umetnost” v Mariboru, saj so naše glasilo Bele breze nagradili. Nagrado pa je za svoj spis “V globinah morja” dobila še učenka 3. razreda Erika Kralj.
Novinarski krožek OŠ Mirana Jarca, Črnomelj
PREDR/\MILI SO SE LE SEMIŠK1 GUSARJI - Belokranjci se sicer ne morejo zediniti, kje naj bi bilo središče Bele krajine, toda na pustno nedeljo o tem ni bilo dvoma: to je bil Semič, saj so bili semiški gusarji edini v Beli krajini, ki so pripravili pustni karneval ali bolje kraval. Ksemiškemu pustnemu županu, ki se nikakor ni mogel spustiti iz višav med navadne smrtnike (na fotografiji), sta prišla na obisk tudi pustna župana iz Metlike in Črnomlja, skupaj pa so obdelali marsikateri problem, ki mu v nepustnem času ni videti konca. Mnogo uporabnih domislic je imel tudi kandidat za belokranjskega poslanca v državnem zboru, ki je med drugim predlagal, da bi morali Belokranjci namesto štpdentskih jogurtov in sendvičev v poslopje republiške skupščine vreči kamen in - amen. (Foto: M. B.-J.)
Goste zabavljala duo Sonja in Jože ■ Snemala televizija
VELIKE LAŠČE - Debeli četrtek so spet veselo proslavili v gostilni Pri Kuklju v Velikih Laščah. Gostinski prostori so bili za to priložnost okrašeni celo z ročno izdelanimi čarovnicami, poskrbljeno je bilo za manjšo razstavo pustnih in drugih jedi in pijač, goste pa je zabaval dolenjski duo Sonja (harmonika) in Jože (kitara, banjo). Vso prireditev je snemala tudi televizija.
Gostov, ki so prišli iz območja od Kočevja pa do Ljubljane, je bila polna gostilna, kar dokazuje, da se je tradicionalni debeli četrtek Pri Kuklju prijel. Gotovo je k temu pripomogel sloves o dobri hram in prijetnem vzdušju. Za hrano so poskrbele domače kuharice (na “dnevnem redu” je bila štula s kračico in
hrenom, močnikovajuha, pečena vratina, matevž s kislim zeljem in pustno pecivo), za zabavo pa je z glasbo, petjem, šalami in skeči odlično poskrbel duo Sonja in Jože.
V zabavni program je sodil tudi nagradni kviz. Nagrado (dvodnevni gost Čatežkih Toplic) je osvojil Janez Rupar iz Velikih Lašč, po poklicu mesar.
Gostilna Pri Kuklju, ki je stara preko 200 let, je tudi muzej v malem, saj ima v posebni sobi ohranjeno staro črno kuhinjo z glinastimi lonci, povezanimi z žico, v omari v tej sobi so tudi knjige pisateljev, ki so bili rojeni v bližnji okolici (Trubar, Levstik, Stritar), v gostilni pa imajo še več drugih zanimivo-
Stl’	J. PRIMC
DUO RAZGIBAL GOSTE PRI KUKLJU - Na debeli četrtek je v gostilni Pri Kuklju v Velikih Laščah goste zabaval dolenjski duo Sonja (Glibemik) in Jože (Gliha), ki nastopata skupaj dve leti. Njuna posebnost je domača glasba in humor. Razen po Dolenjski nastopata tudi po drugih krajih v Sloveniji pa tudi v Avstriji in Nemčiji, v živo sta nastopila tudi že v TV oddaji “Po domače”. Še posebno radi ju vabijo na ohceti.
Debeli četrtek pri Kuklju
Sodobno zdravljenje revmatičnih obolenj
Opornice in drugi pripomočki v zdravljenju bolezni gibalnega sistema, ki pomenijo napredek in upanje mnogih
(Nada(jevaiye iz prejšnje številke)
Omenili smo, da je bolečina v križu ena od najpogostejših težav, zaradi katerih se bolnik zateče k zdravniku. Skoraj 80% ljudi se vsaj enkrat v življenju sreča s težavami v križu.
Večina napadov teh bolečin se pozdravi, 5 do 10% pa preide v Kronično obliko bolezni s ponavljajočo se bolečino v križu. Med vzroki za pogosto pojavljanje bolezenskih sprememb na hrbtenici sta tudi način življenja današnjega človeka z dolgotrajnim, ne-1	pravilnim sedenjem in prisilno
držo ter pomanjkljiva telesna pripravljenost zaradi nezadostne ’	fizične aktivnosti.
Še do nedavnega so oprcdelje-1	vali revmatične bolezni za bole-
zenska stanja in spremembe, kjer
>	ni možno veliko storiti. Tako
:	mišljenje se danes spreminja zara-
>	di boljšega poznavanja teh bolez-
•	ni in uvajanja učinkovitih načinov
(	zdravljenja. Z ustreznimi zdravil-
'	skimi (terapevtskimi) postopki
•	umirimo težave, upočasnimo nji-
I	hovo napredovanje in preprečimo
t	hujše okvare sklepov in hrbtenice.
Pri celotnem zdravljenju revma-
tičnih bolezni poudarjamo izobraževanje bolnikov z željo, da bolniki svoj način življenja prilagodijo lastnemu zdravstvenemu stanju, da bodo dovolj dolgo vztrajali pri pogosto trdovratnem zdravljenju in rehabilitaciji. Akutna bolečinska stanja v revmatologij i odpravimo z mirovanjem obolele hrbtenice ali sklepa, uporabo protivnetnih in protibolečinskih zdravil in v redkih primerih z odstranjevanjem vnetne tekočine iz sklepa, saj na ta način zmanjšamo pritisk in bolečino.
Zadnje čase se pojavljajo na trgu različni pripomočki, katerim neupravičeno pripisujejo čudodelne zdravilne učinke pri zdravljenju bolezni gibalnega sistema. Za objektivno oceno uspešnosti določenega postopka ali pripomočka so potrebne klinične raziskave in preizkusi, ki omogočajo objektivno vrednotenje in zaključ-kc.
In kakšna je vrednost različnih opornic v celotni obravnavi revmatičnega bolnika? Uporaba opornic se je v svetu zadnje čase izrazito razširila. Seveda doživljamo to pri nas intenzivneje, saj imamo v zad-
njem času možnosti, da pacientom nudimo najsodobnejše pripomočke, ki s svojo kvaliteto in dobrimi lastnostmi pozitivno vplivajo na zdravljenje in potek bolezni.
Opornice so mehanični pripomočki, ki s pomočjo zunanjih sil varujejo, obnavljajo ali izboljšujejo trdnost in gibalno funkcijo sklepov ali delov človeškega telesa. Cilji njihovega delovanja so zmanjšanje bolečin, opora in razbremenitev. Uporabljamo jih pri zmanjšani gibljivosti posameznih sklepov ali popolni negibljivosti pri hudih artrozah in paralizah, za uravnavanje gibov v določeni osi pri nestabilnih sklepih, za razbremenitev udov ali delov telesa, za oporo hrbtenice in za začasno oporo po uspešnem operativnem zdravljenju.
Opornice uporabljamo kot pripomoček v zdravljenju akutnih bolečinskih stanj in v terapiji kroničnih, dolgotrajnih revmatičnih težav, predvsem v smislu preventivnega delovanja. V slednjem primeru jih uporabljamo občasno, kadar smo izpostavljeni različnim poklicnim obremenitvam ali v času rekreativno športne aktivnosti.
Uporaba opornice omogoča trdnost sklepa in hrbtenice in preprečuje njihovo okvaro.
Opornice so primerne pri bolnikih z vnetnimi spremembami na sklepih in pri kroničnih spremembah z obrabo hrustanca velikih sklepov in hrbtenice, saj omogočajo boljšo stabilnost in rezbre-menitev sklepov. Sodobne kvalitetne opornice s silikonskimi vložki izvajajo v času nošenja občasno masažo mehkih tkiv obsk-lepja in tako izboljšajo prekrvavitev ter zmanjšujejo otekline in bolečino. Moramo pa poudariti, da opornica pacienta tudi psihično razbremenjuje in ga spodbuja k boljšemu sodelovanju. Z njihovo uporabo omilimo bolečine, skrajšamo čas zdravljenja in preprečimo napredovanje oziroma poslabšanje bolezenskega stanja. Na razpolago so opornice in pasovi za vratno in ledveno hrbtenico kot tudi pripomočki za ramo, komolec, zapestje, koleno in gleženj. V obdobju vnetja, bolečine in otekline v sklepu razbremenijo in otrdijo sklep in hrbtenico, zmanjšajo bolečine in skrajšajo čas zdravljenja.
Osnovno pravilo pri zdravljenju bolezni v obdobju bolečine je mirovanje sklepa ali hrbtenice v posebno izbranem položaju. To dosežemo pri hrbtenici z doslednim ležanjem ter uporabo opornega pasu za ledveno hrbtenico in mehkimi ovratnicami za vratni del hrbtenice. Ko mine hudo bolečinsko obdobje, poleg ostalih načinov fizikalnega zdravljenja poskušamo z vajami popraviti držo telesa, kije pri delu pogosto nenaravna in z enostranskimi obremenitvami hkrati pospešuje razvoj bolezenskih sprememb na vretencih in hrustančnih ploščicah. Poleg tega z vajami krepimo mišice, katerih moč je zaradi dalj časa trajajočega pritiska na živčne korenike in mirovanja oslabela.
Dandanes so v rabi številni načini fizikalnega zdravljenja bolečin v sklepih in hrbtenici, od masaže, gretja in kopališkega zdravljenja do akupunkture in kiropraktike. Zdravstveni delavci poudarjamo, da opornice za sklepe in oporne pasove za hrbtenico uporabljamo v obdobju hude bolečine in zmanjšane gibljivosti. Vedno naj bodo pri roki tudi, kadar predvidevamo težave pri določenih opravilih. Upoštevati pa je vsekakor treba navodila zdravnika glede rednega izvajanja vaj kot nenadomestljivega dejavnika v celotnem zdravljenju revmatičnih težav in bolezni gibalnega sistema.
Nikakor ne smemo zanemariti
opravljanja vaj za hrbtenico oziroma vadbe za splošno telesno pripravljenost, kar nam bo koristilo pri delovnih obveznostih in drugih opravilih vključujoč naš hobi ali športne oziroma rekreativne dejavnosti. Sodobne opornice so izdelane iz materialov, ki ne povzročajo sprememb na koži, niti nimajo drugih škodljivih učinkov, se enostavno nameščajo in nosijo in so primerne za pranje in shranjevanje. Njihov pozitivni učinek je potrjen in preizkušen na ortopedskih in revmatoloških oddelkih, kjer je možno objektivno oceniti koristi določenega načina zdravljenja. Omenjene lastnosti imajo tudi opornice in pripomočki podjetja ROJ, d.o.o., Maistrova 28, telefon 341-012. Pri tem je treba poudariti, da strokovnjaki omenjenega podjetja poučijo bolnika o pravilni namestitvi in nošenju pripomočka. Poleg pismenih navodil o uporabi in vzdrževanju bolnik dobi tudi ustrezna navodila za vaje in aktivnosti, ki so potrebne in ki jih bolnik redno opravlja po-teh navodilih. Dosedanje povratne informacije bolnikov so vse pozitivne in nam dajejo pravico za trditev, da uporaba sodobnih opornic v zdravljenju hrbtenice in sklepov pomeni kvaliteten napredek v celotni obravnavi revmatičnega bolnika.
Doc. dr. sc. BLAŽ MLAČAK
I
Sl. 8 (2428), 22. februarja 1996
DOLENJSKI LIST
TELEVIZIJSKI SPORED
Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov!
ČETRTEK, 22. II.
SLOVENIJA 1
8.15-0.15 TELETEKST
8.30	VIDEOSTRANI
8.50	POČITNIŠKI PROGRAM ŠKRAT SANJAVEC
9.30	BRIŠI PIŠI: ZA ZDRAVJE
9.40	BATMAN, amer. naniz., 19/32
10.05	SUPER STARA MAMA, 4. epizoda ang. naniz.
10.30	ZGODBE IZ ŠKOLJKE
10.55	TEDENSKI IZBOR SH1NGALANA, avstal. dok. nadalj, 3/4
11.25	PO DOMAČE
13.00	POROČILA
13.05	KOLO SREČE, ponov.
14.45	TEDENSKI IZBOR
MOJA VOJNA PA ŠE TRAJA, dok. oddaja
15.35	TV KONFERENCA
16.25	ZNANOST OD BLIZU, kan. znan. nadalj., 4/20
17.00	TV DNEVNIK 1
17.10	OTROŠKI PROGRAM ŽIVŽAV
18.00	IZZIVALCI, franc, naniz., 8/52
18.35	KOLO SREČE, TV IGRICA
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	NOREC V MNOŽICI, amer. naniz., 9/16
20.40	TEDNIK
21.30	GLASBA NEMČIJE IN FRANCIJE V DUHU ČASA, 2. del
22.30	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.55	POSLOVNA BORZA
23.05	COSBYJEVI PRIMERI, amer. naniz, 6/13
SLOVENIJA 2
Opomba: Sierra Nevada: Veleslalom (ž), L tek 9.20; 2. tek 12.55
9.00	Euronews -10.30 Tedenski izbor: Izobraževalna oddaja; 11.05 V žarišču; 11.35 Križarske vojne, angl. dok. serija, 1/4; 12.25 Norec v množici, amer. naniz, 8/16; 14.30 Šampion Rodea, amer. film; 16.05 Poletje 1945, nizoz. nadalj, 3/8 -17.00 Sierra Nevada '96 - 18.00 Po Sloveniji -18.45 Svetovni poslovni utrip -19.15 Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike - 20.05 V žarišču • 20.35 Športna informativna oddaja - 20.55 Okus po zločinu, angl. naniz. - 21.45 Povečava - 22.35 Oxy-gen, slovenski film (ČB) - 0.05 Večer jazza v S-1
KANALA
8.05	Novice • 8.15 Gorski zravnik (ponov. 4. dela)
-10.00 Družina Adams (ponov. 38. dela) -10.25 Sirene (ponov. 24. dela) -11.15 Unpato (ponov.)
-12.00 Novice -16.00 Novice -16.50 Dance se-sion (ponov.) -17.15 Risana serija (ponov.) -17.45 Gorski zravnik (5. del. avstrij. naniz.) -19.00 Pika na A -19.30 Družina Adams (39. del. amer. risane serije) - 20.00 Pot flamingov (amer. naniz.) - 21.00 Večni krog (oddaja o astrologiji) - 21.30 Dekle na Rodeu (amer. film) - 23.05 Novice -23.10 Gost pike na A - 0.00 CNN poroča
HTV 1
7.10	TV spored - 7.25 Poročila - 7.30 Santa Barbara (serija) - 8.15 Dobro jutro -10.00 Poročila -
10.05	Izobraževalni program -11.30 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.20 Ljube-zen (serija)-12.45 Ovčar (amer. film)-14.35 Program za otroke in mladino -16.45 Hrvaška danes -17.45 Kristalno cesarstvo (serija, 63/120)-18.15 Kolo sreče -18.50 Moč denarja -19.30 Dnevnik, šport, vreme -20.10 Portreti, (dok. oddaja) - 21.05 Glasbena oddaja - 22.15 Dnevnik - 22.35 S sliko na sliko - 23.05 Thealron -1.35 Poročila
HTV 2
12.10	Video strani -12.15 Sierra Nevada: Vele-slaom (ž), posnetek -16.00 TV koledar -16.10 Šopek dolarjev (ponov.) -16.40 ln to je življenje (serija za mladino) -17.30 Federacija in konfederacija -18.00 Skrivnostno življenje rastlin (dok. serija) -19.00 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme, šport -
20.10	Kitajska plaža (serija) - 21.00 Rešitev 911 (dok. serija) - 21.55 Od 16 do 24 - 22.25 Češki film
PETEK, 23. II.
SLOVENIJA 1
8.15-0.45 TELETEKST
8.30	VIDEOSTRANI
8.55	POČITNIŠKI PROGRAM
ČAROVNIJE MIRKA ŽERJAVA
9.15	BRIŠI PIŠI: ZA ZELENI GRIČ
9.55	SUPER STARA MAMA, 5. epizoda angl. naniz.
10.00	ZGODBE IZ ŠKOLJKE
10.35	GLASBA NEMČIJE IN FRANCIJE V DUHU ČASA
11.25	R1SKY BUSINESS, amer. film
13.00	POROČILA
13.05	KOLO SREČE, ponov.
14.25	SVET NARAVE, angl. poljudnoznanstv. serija, 7/10
15.15	SLOVENSKA KLAVIRSKA GLASBA, 8/9
15.50	OPERNI ZVOKI, 2. oddaja
16.20	KAM VODIJO NAŠE STEZICE, oddaja tv Koper
17.00	DNEVNIK I
17.10	OTROŠKI PROGRAM LAHKIH NOG NAOKROG
18.00	IZZIVALCI, franc, naniz, 9/52
18.35	HUGO-TV IGRICA
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	GRADE NA UDARU, amer. naniz, 25/26
20.30	POGLEJ IN ZADENI
22.20	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.50	TEDEN DNI DOPUSTA, franc, film
SLOVENIJA 2
Opomba: Sierra Nevada: Veleslalom (m), L tek' 9.20:2. tek 12.55
8.00	Euronews - 8.55 Svetovni poslovni utrip, ponov. -10.30 Tedenski izbor: V žarišču; 11.00 Znanost od blizu, kan. znan. nadalj, 4/20; 11.25 Grace na udaru, 24/26; 11.50 Povečava -13.50 Oxygen, ponov. sloven. filma -15.55 Znanje za znanje -17.00 Sierra Nevada ’96 -18.00 Po Sloveniji -18.45 Spin -19.25 Risanka - 20.05 V žarišču - 20.20 Forum - 20.35 Športna informativna oddaja - 20.55 In morje bo povedalo, amer. nadalj, 4/ 4 - 21.45 Studio City - 22.4510.000 obratov - 23.15 Novice iz sveta razvedrila - 23.40 Nor na reklame, 8/15 - 0.05 Aliča, evropski kult. magazin
KANALA
8.00	Dobro jutro - 8.05 Novice - 8.15 Gorski zdravnik (ponov. 5. dela avstij. naniz.) -10.00 Družina Adams (ponov. 39. dela) -10.25 Večni krog (ponov.) -12.00 Novice -16.00 Novice -16.45 Pot flamingov (ponov.) -17.45 Gorski zdravnik (6. del avstij. naniz.) -19.00 Pika na A -19.30 Družina Adams (40. del amer. risane serije). - 20.00 Dežurna lekarna (66. del Špan. naniz.) - 20.30 Devetdeseta (oddaja o stilu) - 21.00 Shillingburški godbeniki (angl. film) - 22.25 Živeti danes - 23.00 Novice - 23.05 Gost pike na A - 23.50 Dekle na Rodeu (ponov. amer. filma) -1.20 CNN poroča
HTV 1
7.10	TV spored - 7.25 Poročila - 7.30 Santa Barbara (serija) - 8.15 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -11.30 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.20 Ljubezen (serija) -12.45 Dve stani medalje (amer. film) -14.35 Program za otroke in mladino -16.45 Hrvaška danes -17.45 Kristalno cesarstvo (serija, 64/120) -
18.15	Kolo sreče -18.50 Pol ure za kulturo -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Javna stvar - 20.45 Glasbena oddaja - 21.45 Vas Ravno na meji (dok. oddaja) - 22.15 Poročila - 22.35 S sliko na sliko -
23.05	Terra X (dok. film) - 23.55 Poročila
HTV 2
12.15	Sierra Nevada: Veleslalom (m), posnetek -17.20TV koledar-17.30 Hrvaške županije -18.00 Turbo limach show - 19.15 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Kavarna “Na zdravje” (hum. serija) - 20.40 Ameriški film - 22.20 Latinica - 23.35 Dr. Jekyll in mr. Hyde (brit. film)
SOBOTA, 24. II.
SLOVENIJA 1
8.15-0.50 TELETEKST
8.30	VIDEOSTRANI
8.50	TEDENSKI IZBOR:
RADOVEDNI TAČEK
9.10	KUUKČEVE DOGODIVŠČINE, 7/25
8.30	MALE SIVE CELICE, kviz
10.15	ZGODBE IZ ŠKOLJKE
10.45	UČIMO SE TUJIH JEZIKOV, angleščina, 8/11
11.05	PRIPOVEDKA, avstral. film
12.15	POPOTOVANJE V BENETKE, 2/9
13.00	POROČILA
13.05	HUGO, ponov.
13.45	SVET NARAVE, angl. poljudnoznan. serija, 8/10
14.35	TEDNIK, ponov.
15.25	CHRISTY, amer. nadalj, 3/21
16.20	MAGIČNA MOČ ŽIVALI, angl. dok.
serija, 1/4
17.00	TV DNEVNIKI
17.10	OTROŠKI PROGRAM RAZJARNIKOVIV PROMETU, tv nadalj, 5/10
17.55	SLOVENSKI MAGAZIN
18.25	OZARE
18.35	HUGO-TV IGRICA
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
19.50	UTRIP
20.10	PRESODITE
21.10	KRIŽARSKE VOJNE, angl. dok. serija, 2/4
22.05	TURISTIČNA ODDAJA
22.30	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
23.00	ROSEANNA, Šved. film
SLOVENIJA 2
Opomba: Siena Nevada: Slalom (ž), L tek 9.20; 2. tek 12.55
9.00	Euronews -10.30 Poglej in zadeni -12.00 Zabavna glasba -13.45 Reberca, amr . film -16.00 Košarka (posnetek) -17.00 Sierra Nevada '96 -
18.00	Podarim dobim -18.30 Karaoke -19.30 Na vrtu - 20.05 Športna informativna oddaja - 20.25 Krvoločneži, amer. film - 22.20 Sobotna noč
KANALA
8.30	Kaličopko (ponov. otroške oddaje) - 9.30 Risani film • 10.25 Kino, kino, kino (ponov. oddaje o filmu) -11.00 Čikaške zgodbe (ponov.) -12.15 Večni krog (ponov.) -12.45 Dance sesion (ponov.) -16.00 Caught in the Act, dok. oddaja -17.00 Šolska košarkarska liga -17.45 Magnetoskop (kont. glasbena oddaja) -19.00 Devetdeseta (ponov.) -19.30 Risana serija - Čikaške zgodbe (amer. film, 8. del) -
21.15	Vojna na Las Vegas stripu (amer. film) - 22.50 Shillingburški godbeniki (ponov. agnl. filma) - 0.15 Ljubezenski vodič, 10. del -1.00 CNN poroča
HTV 1
8.30	TV spored - 8.45 Poročila - 8.50 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.20 Prizma -13.20 Preteklost v sedanjosti (dok. oddaja) -14.15 Briljanten -15.05 Svetovni reporterji -15.55 Poročila -16.00 Sinovi Nevihte -
17.30	Televizija o televiziji -18.30 Tltrbo limach show -19.14 V začetku je bila Beseda -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10“Ulterior Motives” (amer. film) - 21.45 Hollywodske žene (dok. oddaja) - 22.45 Dnevnik - 23.05 S sliko na sliko - 23.35 Nočna premiera: “Cadfael”
HTV 2
12.00	TV spored -12.15 Slalom (ž), posnetek -
13.45	Glasba -13.55 Nogomet -16.25 Beverly Hills (serija 1/30) -17.10 Melrose trg (serija 1/ 30) - 17.55 Vaterpolo -19.05 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme šport - 20.10 San Remo: festival - 23.15 Šport - 23.35 Hr top 20 (dok. oddaja)
NEDELJA, 25. II.
SLOVENIJA 1
7.45	-0.45 TELETEKST
8.00	VIDEOSTRANI
8.15	OTROŠKI PROGRAM ANETA, češka nadalj, 2/6
8.45	ŽIVŽAV
9.35	RISANKA
10.00	PLES STOLETJA, 2/5
11.00	AMERIŠKA KNJIŽEVNOST, amer. dok. serija, 8/10
11.30	OBZORJE DUHA
12.00	LJUDJE IN ZEMLJA
12.30	NAŠA PESEM, 15. oddaja
13.00	POROČILA
13.05	TEDENSKI IZBOR HUGO, tv igrica
13.35	KARAOKE, ponov.
14.35	NEDELJSKA REPORTAŽA
15.05	DLAN V DLANI
15.20	1NCREDIBLE SHR1NKING WOMAN, amer. film
17.00	DNEVNIKI
17.10	PO DOMAČE
18.45	ZA TV KAMERO
19.05	RISANKA
19.20	LOTO
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
19.51	ZRCALO TEDNA
20.10	NEDELJSKIH 60
21.10	POLETJE 1945, nizozem. nadalj, 4/8
22.20	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.40	DEDIŠČINA, sloven. film
SLOVENIJA 2
Opomba: Sierra Nevada: Slalom (m), 1. tek 9.20; 2. tek 12.55
8.00	Euronews - 190.35Tedenski izbor: angleška glasb, lestvica; 11.25 Videošpon; 12.10 V vrtincu; 13.45 Tok, tok; 1430 Spin; 15.15 Lahkih nog naokrog; 16.00 Na vrtu -17.00 Sierra Nevada '96 -17.30 Hokej na ledu - 20.05 Športna informativna oddaja - 20.25 Apollo 13, amer. dok. oddaja - 21.15 Očetje in sinovi - 22.05_ Mali koncert -
22.30	Ribnik, fin. drama - 23.15 Športni pregled
KANALA
8.05	Risani film - 9.00 Kaličopko (otroška oddaja) -
10.00	Muppet show (25. del) -10.30 Magnetoskop (ponov.) -11.15 Uboga mala bogatašinja (ponov. 1. dela amer. nadalj.) -12.10 Žametne vrtnice (glas. čestitke B. Kopitarja) -13.55 Unpato (ponov.) -
15.05	Karma (ponov.) -16.15 Šolska košarkarska liga (ponov.) -17.00 Muppet show (ponov.) -17.30 Mala morska deklica (sinhronizirana risanka) -
18.00	Najstniki na pohodu (amer. mladinski film, L del) -19.00 Siam (oddaja o košarki) -19.30 Risana serija - 20.00 Uboga mala bogatašinja (2. del amer. nadalj,) - 20.55 Kino, kino, kino, oddaja o filmu -
21.30	Kako je bil osvojen divji zahod (2. del amer. nadalj.) - 23.10 Siam (ponov.) - 23.40 Vojna na Las Vegas stripu (ponov. filma) -1.20 CNN poroča
PONEDELJEK, 26. II.
SLOVENIJA 1
8.15-0.30 TELETEKST
8.30	VIDEOSTRANI
9.00	POČITNIŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK
9.15	MAKALONCA, lutkovna pravljica
9.55	PRITLIKAVČKI.angl. nadalj, 11/12
10.20	SUPER STARA MAMA, 1. del ang. naniz.
10.45	ZGODBE IZ ŠKOLJKE
11.15	DEDIŠČINA, ponov.
13.00	POROČILA
13.05	NOVICE IZ SVETA RAZVEDRILA
13.50	TEDENSKI IZBOR
UTRIP
14.05	ZRCALO TEDNA
14.20	ZA TV KAMERO
14.35	FORUM
14.50	NEDELJSKA REPORTAŽA
15.20	OČETJE IN SINOVI
16.20	DOBER DAN, KOROŠKA
17.00	DNEVNIK 1
17.10	OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK
17.25	TV OKO, angl. dok. serija, 5/13
18.05	SIMPSONOVI, amer. naniz, 21/48
18.30	L1NGO, TV IGRICA
19.05	RISANKA
19.15	ŽREBANJE3X3
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	PARLAMENTARNA KR1ŽPOTJA
21.30	ZASEBNO ŽIVLJENJE RASTLIN, angl. poljudnoznan. serija, 1/6
22.30	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
23.00	COSBYJEVI PRIMERI, amer. naniz,7/13
SLOVENIJA 2
9.00	Euronens -10.20 Tedenski izbor: Učimo se tujih jezikov, angleščina, 8/11; 10.45 Ljudje in zemlja; 11.15 Turistična oddaja; 11.35 V žarišču; 11.50 Policist s srcem, avstral. naniz.; 12.35 Presodile;
13.35	Sobotna noč; 15.35 Studio Cily; 16.35 Športni pregled; -17.10 Učitelj, franc, nadalj, 19/24 -
18.00	Po Šloveniji -18.45 Sedma steza - 19.15 Angleška glasb, lestvica - 20.10 Osmi dan - 20.40 Assasin, amer. film - 22.25 Brane Rončel izza odra
KANALA
8.00	Dobro jutro - 8.15 Gorski zdravnik (ponov. 6.
dela) -10.00 Družina Adams (ponov.) -10.25 Kako je bil osvojen divji zahod (ponov. 2. dela) -12.05 Žametne vrtnice (ponov.) -14.00 Novice 16.00 Novice -17.15 Siam (ponov.) -17.45 Gorski zdravnik (7. del avstij. naniz.) -19.00 Pika na A -19.30 Družina Adams (amer. naniz, 41. del) - 20.00 Zlata dekleta (amer. hum. naniz.) - 20.30 Nenavaden policaj (amer. film) - 22.00 Rodeo (kont. glas. oddaja) - 22.45 Gost pike na A - 23.00 Novice - 0.00 CNN poroča
TOREK, 27. II.
SLOVENIJA 1
8.45-0.15 TELETEKST
9.00	VIDEOSTRANI
9.25	POČITNIŠKI PROGRAM DREJČEK IN TRIJE MARSOVČK1,10/10
9.45	RADOVEDNI TAČEK
10.00	SOLZA, POLNA SMEHA, lut. igrica
10.45	SUPER STARA MAMA, 2. del angl. naniz.
11.10	ZGODBE IZ ŠKOLJKE
11.40	DOLGA POT DOMOV, angl. film
13.00	POROČILA
13.05	L1NGO, TV IGRICA
14.30	TEDENSKI IZBOR AMERIŠKA KNJIŽEVNOST, amer. dok. serija, 8/10
15.00	OBZORJE DUHA
15.30	RIBNIK, fin. drama
16.20	MOSTOVI
17.00	DNEVNIKI
17.10	OTROŠKI PROGRAM KUUKČEVE DOGODIVŠČINE, 8/25
17.25	ANETA, češka nadalj, 3/6
18.00	IZZIVALCI, franc, naniz, 10/52
18.30	KOLO SREČE-TV IGRICA
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	KO SE SRCA VNAMEJO, amer. naniz, 19/20
20.35	GORE IN UUDJE
21.25	ROKA ROCKA
22.30	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.55	POSLOVNA BORZA
23.05	COSBYJEVI PRIMERI, angl. naniz, 8/13
SLOVENIJA 2
9.00	Euronews -11.15 Tedenski izbor: Sedma steza; 11.45 Osmi dan; 12.15 Magična moč živali (dok. serija, 1/4); 12.45 Slovenski magazin; 13.15 Nedeljskih 60; 14.15 Slovenci v svetu, L oddaja; 14.55 Aliča, evropski kulturni magazin; 15.40 10.000obratov; 16.40 Ko se srca vnamejo (18/20); 17.15 Okus po zločinu, ponov. 7. dela -18.00 Po Sloveniji -18.45 Prisluhnimo tišini -19.15 Videošpon - 20.05 V žarišču - 20.35 Učitelj, franc, nadalj, 20/24 - 21.25 Opus - 22.15 Mlakar, portret in Lepa Vida, balet
KANALA
8.00	Dobro jutro - 8.15 Gorski zdravnik (ponov. 72. dela) -10.00 Družina Adams (ponov.) -10.25 Dežurna lekarna (ponov. 66. dela) -16.00 Novice -16.35 Rodeo (ponov.) -17.20 Risana serija -17.45 Gorski zdravnik (8. del avstij. naniz.) -19.00 Pika na A -19.30 Družina Adams (42. del. amer. risane serije) - 20.00 Hermanova glava (amer. naniz.) -
20.30	Državnik novega kova (angl. naniz.) - 21.00 Živeti danes (dok. oddaja) - 22.45 Tvegani podvigi (dok. oddaja) - 22.15 Angleški vrt (dok. oddaja) - 22.45 Gost pike na A - 0.00 CNN poroča
SREDA, 28. II.
SLOVENIJA 1
8.45-1.00 TELETEKST
9.00	VIDEOSTRANI
9.15	POČITNIŠKI PROGRAM TINKO POLOVINKO, glas. praljica
9.35	BRIŠI PIŠI: BAR - MLEKARNA
9.45	RISANKA
9.55	SUPER STARA MAMA, 3. del angl. naniz.
10.20	ZGODBE IZŠKOUKE
10.50	ROKA ROCKA
11.40	APOLLO 13, amer. dok. oddaja
12.30	NAŠA PESEM, 15. oddaja
13.00	POROČILA
13.05	KOLO SREČE, ponov.
13.35	ZGODBE IZŠKOUKE
15.30	GORE IN UUDJE, ponov.
16.20	SLOVENSKI UTRINKI, oddaja madžarske tv
17.00	DNEVNIK 1
17.10	OTROŠKI PROGRAM
18.00	IZZIVALCI, franc, naniz, 11/52
18.30	KOLO SREČE-TV IGRICA
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	DOSJE J. K, domača serija, 3/3
20.55	BERLIN IN BRUN, nem. film
22.40	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
23.10	COSBYJEVI PRIMERI, amer. naniz, 9/13 23^5 GLAVNI OSUMUENEC, angl. naniz, 3/6
SLOVENIJA 2
9.00	Euronews -11.15 Tedenski izbor: Prisluhnimo tišini; 11.45 V žarišču; 12.15 Opus; 13.05 Portret in balet; 14.45 Incredible shrinking Woman, amer. film;
16.15	Dosje J. K, ponov, 2/3; 17.05 ln morje bo povedalo, ponov.; -18.00 Po Sloveniji -18.45 Izobraževalna oddaja -19.15 V vrtincu - 20.05 Košarka - 21.45 Športna sreda - 22.30 Slovenci v svtu, 2. oddaja - 23.05 Koncert simfonikov RTV Ljubljana
KANALA
8.00	Dobro jutro - 8.05 Novice - 8.15 Gorski zdravnik (ponov. 8. dela) -10.00 Družina Adams (ponov. 42. dela) -10.25 Živeti danes (ponov.) -
11.10	Angleški vrt (ponov.) -12.00 Novice -16.00 Novice -16.45 Poslovna tveganja (ponov.) -17.45 Državnik novega kova (ponov. 25. dela) -17.45 Gorski zravnik (9. del avstij. naniz.) -19.00 Pika na A - 19.30 Družina Adams (43. del amer. risanke) - 20.00 Sirene (25. del amer. naniz.) -
20.50	Replika (Kont.-konf. oddaja) - 22.00 Dance session (oddaja o plesu) - 22.30 Tv-limonade (dok. oddaja) - 23.00 Novice - 23.05 Gost pike na A - 0.00 CNN poroča
DEŽURNE TRGOVINE
“N
V	soboto, 24. februarja, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
•	Novo mesto: od 7. do 19. ure: Market Kristanova od 7.30 do 21. ure: trgovina Anita pri gostišču Kos od 7. do 20. ure: Vita, trgovina Darja, Ljubljanska od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku 33
od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma 23 od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Mirana Jarca 20 od 7.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 7. do 14.30: market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 19. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 17. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 7.30 do 13. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 13. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 16. ure: market Pero, Stopiče od 8. do 16. ure: trgovina Sabina, Stopiče od 8. do 20. ure: market Perko, Sentpeter od 8. do 18. ure: Urška, Uršna sela od 6.30 do 17. ure: pekama Malka Žužemberk, prodajalna Glavni trg
od 6.30 so 17. ure: pekama Malka Žužemberk, prodajalna Kandija
•	Šentjernej: od 7. do 17. ure: Mercator-Standard, Samopostrežba
•	Dolenjske Toplice: od 7. do 17. ure: Mercalor-KZ Krka, Vrelec
•	Metlika: od 7.do 21. ure: trgovina Prima
V	nedeljo, 25. februarja, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
■ Novo mesto: od 8. do tl. ure: Prodajalna Glavni trg, Samopostrežba Mačkovec, Market Ljubljanska, Market Seidlova cesta, Market Ragovska, Market Drska, Market Kristanova, Nakupovalni center Drska,
Samopostrežba Šmihel, PC Ločna, PC Kandija, Prodajalna Gotna vas
od 7.30 do 21. ure: trgovina Anita pri gostišču Kos od 7. do 13. ure: Vita,trgovina Darja, Ljubljanska od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma 23 od 8. do 13. ure: trgovina Sabina, Mirana Jarca 20 od 8.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 11. ure: market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11, ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 12. ure: trpina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 11. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 12. ure: market Pero, Stopiče od 8. do 14, ure: trgovina Sabina Stopiče od 8. do 12. ure: market Perko, Šempeter od 8. do 12. ure: Urška, Uršna sela od 7. do 12. ure: pekama Malka Žužemberk, prodajalna Glavni trg
od 7. do 12. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija
•	Šentjernej: od 8. do 11. ure: Market
•	Žužemberk: od 8. do 11.30: Market
•	Škocjan: od 7.30 do 10. ure: Pri mostu
■ Trebnje: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Blagovnica
•	Mirna: od 7.30 do 11. ure: Grič
•	Mokronog: od 8. do 11. ute: Samopostrežba
•	Črnomelj: od 8. do 11. ure: Pod lipo, Market Čar-dak
•	Semič: od 7.30 do 10.30: Market
•	Metlika: od 7. do 21. ure: Prima
MAVRICA.
trgovsko podjetje z barvami in laki, p.o. Ljubljana, Resljeva c. 1
objavlja
za novo prodajalno v NOVEM MESTU (Kandijska c. 60) naslednja prosta delovna mesta:
1. POSLOVODJA
Pogoji: V. stopnja poslovodske, komercialne ali ekonomske smeri, 2-3 leta ustreznih delovnih izkušenj, poskusno delo 3 mesece.
Šmarje 13. «»10Šentjernej 1W : 068- til 118, Fac 088J81 IM
2.	PRODAJALEC
Pogoji: IV. stopnja strokovne izobrazbe trgovske smeri, 1-2 leti ustreznih delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca.
3.	PRIPRAVNIK za določen čas 6 mesecev
Pogoji: IV. stopnja strokovne izobrazbe trgovske smeri.
Delovno razmerje za objavljeni delovni mesti po tč. 1 in 2 bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Kandidati naj pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: MAVRICA, Ljubljana, Resljeva 1.
Kandidate bomo o izidu obvestili v 15 dneh po izbiri.

Pooblaščen zastopnik za svetovanje, montažo in servis mobitel.
P.E. Novo mesto Ljubljanska 27-Tel.: 068 / 323 OOP
DESET DOMAČIH
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Francu Strnadu iz Krškega. Nagrajencu čestitamo!
Lestvica, ki je na sporedu vsak ponedeljek od 16.15 do 17. ure, je ta teden takšna:
1	(2) Slovenskim družinam - ANS. VINKA CVERLETA
2	(3) Ne lažem - ANS. MIRO KLINC
3	(1) Snežni valček - ANS. RUBIN 4(4) Mama - ANS. STOPAR
5	(7) Ostanimo Slovenci - ANS. CVET
6	(5) Ti ne veš - ANS. TONIJA HERVOLA
7	(6) Planinska - ANS. BISTRIŠKI ODMEV 8(10) Gorski kralj - FANTJE IZPOD ROGLE
9	(9) Potepuh - ANS. LOJZETA SLAKA
10	(-) Ribič - ANS. ROBERTA PRAPROTNIKA
Predlog za prihodnji teden: Zdravica - SLOVENSKI ODMEV
KUPON ŠT. 8
Glasujem za:______________________________________________
Moj naslov: ___________________________________________
, Kupone pošljite na naslov: Studio I), p.p. 103, 68000 Novo mesto j

ir
Kos
ka
na 23 a 20 a
Mi
praznujemo
delovno!
Ob peti obletnici samostojnega delovanja smo z odobritvijo Ministrstva za finance Republike Slovenije prevzeli zavarovanja Ljubljanske zavarovalnice. S tem nadaljujemo začrtano pot poslovne rasti, pozitivnih finančnih rezultatov in varnosti interesov naših zavarovalcev.
SJU+I
zavarovalnica tilia d.d.
novo mesto
Vsi dobri poudarki v enem avtu
Nove modele Accenta z 1,31 in 1.51 motorjem že dobite pri vašem najbližjem prodajalcu.
Ne zamudite priložnosti.
Avtomobili Hyundai Accent so bogato opremljeni, zmogljivi, varni in udobni. Kupite jih lahko tudi na kredit ali leasing. Garancija za vse modele velja tri leta ali 100.000 prevoženih km.
PRODAJA:
<e>
HYunnni
» EMINENT d.0.0., Kandijska 14, 68000 NOVO MESTO, tel.: 068/28-950, 323-902
» EMINENT d.o.o., Cesta krških žrtev 51, 68270 KRŠKO, tel.: 0608/22-950
aCC&rt
KOMU MAR MOČ BREZ ZNAČAJA
• BARLOC d.o.o., Obrtniška 18, 68210 TREBNJE, tel.: 068/45-700
MODNI SEJEM
MODNI SEJEM
I I I T D A M IITA
MODERNO, PRAKTIČNO IN DOMISELNO V OBLAČILIH
"JUTRANJKE”
SPECIALIZIRANE INDUSTRIJE OTROŠKE KONFEKCIJE
od 0 - 16 let starosti
NOVOTEKS TKANINA se je na letošnjem sejmu Mode predstavila s svojo kolekcijo tkanin in pletenin za pomlad — poletje 96 in jesen — zimo 96/97.
Tkanine so namenjene za vrhnja oblačila ženskega in moškega programa. Proizvodni program prilagajajo tako modnim smernicam kot zahtevam posameznih trgov. Tem zahtevam lahko sledijo le z dobrim medsebojnim sodelovanjem razvojnega, tehnološkega, marketinškega in gospodarskega sektorja. Zaradi prilagodljivosti tržnim zahtevam je potrebno narediti več medsezonskih dopolnitev, kolekcij in modnih barvnih variant. V tovarni naredijo letno štiri kolekcije: dve kolekciji za pomlad—poletje in jesen — zima za domači in dve za izvoz na ameriški trg v sodelovanju z njihovimi oblikovalci tkanin. Zadnje čase vse več pozornosti posvečajo delu na povzorče-nju in mini kolekcijam za znanega kupca.
Razvoj vsake nove kolekcije je celovit proces. Obsega zbiranje idej o novih tipih tkanin, spremlja-
nje modnih trendov ter njihovo usklajevanje z lastnimi možnostmi, potrebami trga in željami kupca. V Novoteksovi TKANINI je že v prodaji kolekcija za jesen — zimo 96/97.
Glede na modne smernice, ki jih oblikovalci spremljajo na svetovno znanih sejmih in modnih revijah, so naredili kolekcijo po načelih KAKOVOST, MODNOST, NARAVNI MATERIALI, UPORABNOST. Prihajajoča jesensko-zimska kolekcija odseva modnost in kakovost, ki sta v tkaninah združeni. Vse to pa je dosežek skupnega dela v tovarni, predvsem v razvoju izdelkov. Tu je osebna ustvarjalnost oblikovalcev obogatena s strokovnim delom tehnologov in organizatorjev izdelave kolekcije. Ustvarjalnost oblikovalcev v razvoju Smiljane Anžiček, Bože Avguštin in Tonija Gregorčiča je vtkana v kolekcijo Novoteksove TKANINE.
Pravočasna, kakovostno in tržno zanimiva kolekcija Novoteksove TKANINEje ključ uspešne prodaje na domačih in tujih trgih.
Rezultati žrebanja v nagradni igri Prešernove družbe
dne 8.2.1996
Nagrade prejmejo (po abecedi; številka v oklepaju pomeni številko nagrade):
Abrahamsberg Toni (38), Anžel Joža (23), Arčon Mirjana (29), Arbanas Marjana (91), Babnik Meta (93), Badjuk Stanislava (42), Bajt Božica (51), Bajt Milena (65), Banfi Magda (6), Banovec Francka (109), Batič Nikolaj (92), Bavdek Iva (75), Bečaj Janez (69), Bec Alojzija (47), Belič Nela (58), Bič Elvira (85), Božilj Barbara (55), Boškovič Milivoje (55), Bobnar Martina (56), Bole Nada (21), Boscarol Bojana (106), Bračika Monika (103), Brečko Milan (61), Brusnjak Cilka (91), Bužan Damjan (68), Bučar Milka (102), Budna Simona (38), Cilenšek Nada (89), Colnarič Ana (92), Čampa Rozalija (106), Časar Marjeta (25), Černač ZlataJ107), Černelič Majda (44), Črtalič Jože (5), Čuk Jožica (75), Dere-ani Dominik (38), Divjak Marija (43), Dobovšek Andrej (4), Dolar Dušan (75), Dolinšek Metka (96), Dreo Petra (75), Drglin Anton (16), Drolc Sebastjan (102), Duša Ivan (28), Eršte Bernarda (102), Fajfar Nada (100), Fanedl Nada (79), Fatur Sonja (48), Ferlin Irena (97), Fikfak Ivanka (98), Fingušt Mira (23), Fink Jože (38), Florjančič Nadja (91), Fras Milan (94), Gerbec Ivana (38), Gider-Horvat Marjeta (52), Goli,b Marta (104), Gomboc Saša (51), Goršek Cirila (80), Gregorc Marija (63), Grmšek Marija (10), Gros Majda (26), Gutnik Radiča (73), Hakič Damir (21), Heric Marija (92), Hladnik Ivica (22), Hojžar Branka (53), Hrastnik Terezija (102), Hrovat Simon (69), Intihar Helena (52), Jagarinec Stefan (75), Jaklič Branka (9), Jamar Tomaž (16), Janškovec Marija (105), Janež Pavla (86), Januš Milena (67), Jazbec Ksenija (75), Jelnikar Terezija (36), Jeran Erika (55), Jerin Stanislava (3), Jerman Marija (102), Jesenko Marija (49), Jezeršek Marija (86), Jordan Marija (40), Jovanovski Erika (55), Juvane Vida (110), Kariž-Krulčič Mirjana (27), Kavar Čveta (71), Kerep Helena (13), Kirn Stanislava (7), Kmetec Marko (55), Knez Hilda (16), Kočar Zlata (93), Kobal Anica (53), Kobilšek Primož (85), Kocjančič Lučana (75), Kogej Dragica (25), Kos Adrijana (55), Kovšca Josip (86), Kraševec Bojan (30), Krebelj Meri (80), Kristanc Jože (22), Krnc Marjan (102), Kučič Marija (13), Kudjeljič Miroslav (4), Kunc Anton (102), Lah Katarina (72), Lenček Regina (U),Lenard-Šajn Sonja (70), Lenart Jože (51), Letnar Drago (13), Lušin Anita (21), Lukan Jožica (33), Lukman Kristina (12), Mahnič Helena (27), Majcen Jadranka (92), Mal-narič Tončka (109), Marčič Nada (90), Marc Borut (57), Marinič Štefanija (81), Markič Marija (62), Markovič Majda (76), Meglič Nataša (95), Mešiček Silva (81), Miklavžina Damjana (14), Miklavc Marija (51), Mikolič Cveta (22), Mlakar Maja (69), Mlakar Vera (14), Modic Martin (2), Mozetič Mirja (113), Mušič Olga (84), Nežič Darinka (24), Ogorek Aleksandra (46), Omerzelj Erna (23), Omovšek Regina (78), Osolin Silva (78), Pahlan Nataša (34), Pajek Draga (23), Pavalec Fani (68), Pavišič Ana (102), Pavlič Justi (64), Pečar Barbara (20), Pečar Irena (14), Perič Milena
(11)	, Petek Nežka (52), Petrocnik Fani (93), Pičinin Damjana (19), Pinter Franc (99), Pirš Anita (51), Planinc Anica (65), Pleško Marjanca (54), Pleteršek Lea (87), Požar Mira (4), Požar Pavel (80), Požgaj Marica (109), Podgoršek Irena
(12)	, Pokeršnik Mija (69), Posega Ana (83), Potočnik Karel (39), Preskar Nataša (13), Prosenc Mirjam (16), Prvinšek Katarina (89), Rant Vinko (26), Ravbar Nika (68), Ravnjak Manuela (21), Reher Jože (50), Renuša Karolina (41), Repar Zmaga (66), Resman Leja (12), Rintaršič Alojz (12), Rodica Jan (12), Ružič Štefanija (96), Rutnik Bernard (50), Sajko Jana (108), Seiko Marinka (109), Seničar Janja (13), Serec Marija (37), Sinčič Peter (31), Sire Miran (86), Skala Milena (12), Skok Ksenija (51), Slamnik Gregor (4), Slodnjak Breda (38), Smerkolj Tončka (48), Smolej Helena (94), Son-jak Karmen (72), Sovdat Eva (111), Stakne Zdravko (23), Stanovnik Tone (59), Stiplovšek Vinko (1), Stojanovič Mil-
ka (62), Streinar Cecilija (82), Stušek Silva (4), Sumrak Melita (88), Svetina Jelka (68), Šavora Jožica (114), Šergan Katja (18), Šetina Slavka (102), Šimac Marija (94), Šinkovc Stanka (100), Škerlič Silvana (12), Škerlj Milojka (55), Škorc Rozina (63), Šlutej Franc (94), Šmitran Nedeljko (12), Šober Jasna (52), Soln Simon (74), Špendal Jožica (82), Štamcar Cvetka (52), Štefanič Mojca (101), Štiftar Marjeta (111), Štrajhar Vanja (96), Štrus Helena (81), Švenda Brigita (111), Tancek Ana (27), Tavčar Bernarda (58), Tement Milan (53), Teslič Radovan (3), Tesner Pavla (15), Tišler Miloš (35), Tomažič Mimica (20), Toman Tatjana (111), Tomc Sašo (49), Trček Jure (108), Trček Patrizia (68), Trbovc Zdenka (32), Trošt Albert (12), Trošt Ivan (27), Trobec Slavka (93), Trontelj Ana (16), Trontelj Andreja (93), Trtnik Magda (77), Turšič Vinko (49), Uduč Milan (112), Uplaznik Vesna (12), Uršič Milenka (63), Vezovnik Veronika (58), Vičič Vesna (75), Vidivič Tanja (78), Vidrih Breda (60), Vlašič Vesna (45), Volčjak Marija (38), Vuk Alenka (106), Werbole Dragica (69), VVinkler Marija (21), Zalokar Ivanka (102), Zandomeni Ervin (51), Zavšek Jožica (38), Zorko Dejan (8), Zorko Marjeta (90), Žbogar Jožica (27), Žerak Ivanka (99)t Žer-din Renato (17), Žerjav Anica (110), Žmavc Jože (34), Žuran Cvetka (20), Žvikart Mihaela (86).
Nagrade so prispevali:
1. BOVHAN RENATA, akad. slikarka, Tacenska cesta 33, Ljubljana; 2. EMONA Blagovni center, Šmartinska 130; 3. FROGI, d.o.o., Proizvodnja in prodaja nogavic, Vodnikova 265, Ljubljana; 4. Gojenje šampinjonov, ANTON HOČEVAR, Slepšek 2, Mokronog; 5. Gostilna BUDAČKI JOŽE, Ul. belokranjskega odreda 14, Metlika; 6. Gostilna GESTRIN, Zadobrovška 88, Ljubljana-Polje; 7. Gostilna MILIČ ANICA, Adlešiči 16 a; 8. Gostilna PEČARIČ, Pod jezom 47, Ljubljana; 9. Gostilna PRI ROMANU, Loka 21, Gabrje; 10. Gostilna ZLATA KAPLJA, Stari trg 3, Mokronog; 11. IBBA, d.o.o., Proizvodnja usnjenih oblačil, Brdo 22, Domžale; 12. Izdelava kap in klobukov PERKO ANICA, Kunaverjeva 7, Ljubljana; 13. KET, Izdelovanje lahke konfekcije, pletenin in oblikovanje tekstilnih etiket, Muhaber 18, Novo mesto; 14. KOBE-TEKSTIL, d.o.o., Ul. heroja Miheliča 11, Črnomelj; 15. Kozmetika VOVK-PEČNIK MANJA, Mesesnelova 3, Ljubljana; 16. Optika LOOK, Cesta v Mestni log 55, Ljubljana; 17. Parfumerija in drogerija DAMA, Medvoška cesta 3, Medvode; 18. Penzion in gostilna JANEŽIČ, Pšata 25, Dol pri Ljubljani; 19. Penzion TAVČAR, Cesta v Šmartno 7, Ljubljana; 20. Pizzerija PRI
KOVAČU, Cesta II. grupe odredov, Ljubljana-Polje; 21. Pletenine MIRA, Trbeže 1, Ljubljana-Polje; 22.TEHNIČNI
MUZEJ SLOVENIJE, Parmova 33, Ljubljana; 23. Usnjena galanterija TOMAŽ BARLIČ, C. Andreja Bitenca 44, Ljubljana; 24. Usnjena galanterija KOKOL STANISLAV, Dolane 31 b, Cirkulane; 25. Usnjena galanterija KRALJ-ROTAR MOJCA, Ročevnica 6, Tržič; 26. Usnjena galanterija TOPORŠ ALEKSANDRA, Bleivveisova 64, Kranj; 27. Usnjena galanterija VESNA KODERMAN, Krožna cesta
8, Domžale; 28. Apartma BREMEC, Most na Soči 65; 29. ,ICE
Zlatarstvo ROŽIČ DARJA, Na trgu 7, Mozirje; 30. Zlatarstvo SIMONI ŠTEFAN, Miklošičeva 14, Ljubljana;31. Zlatarstvo COTIČ IGOR, Mestni trg 13, Ljubljana; 32. Zlatarstvo JANJA KAPUN, Prešernova 18, Gornja Radgona; 33. MC SERVIS, Šentvid 15 a, Šentvid pri Stični; 34. CORO-NA, Proizvodnja in trženje električnih in plinskih aparatov, d.o.o., Reteče 4, Škofja Loka; 35. Zlatarstvo BATALJAKU ROBERT, Celjska cesta, Rogaška Slatina; 36. Zlatarstvo KRAGL IVAN, Šlandrov trg 39, Žalec; 37. Zlatarstvo SELIČ NATAŠA, Aškerčeva 3, Celje; 38. Steklarna BORIS KIDRIČ, Ulica talcev 1, Rogaška Slatina; 39. LADY Rogaška Slatina; 40. IWK-CENTER, VINKO Trgovina, Turkova 3, Novo mesto; 41. Vulkanizerstvo VIDIC ZLATKO, Ljubljanska 91, Novo mesto; 42. Trgovina RAJSKI VRT, BTC Novo mesto, Ljubljanska 24, Novo mesto; 43. Ključavničarstvo KRPAN, BTČ Novo mesto. Ljubljanska 24, Novo Mesto; 44.
EVKALIPTUS , BTC Novo mesto, Ljubljanska 24, Novo mesto; 45. MEDIŠ, s.p., Trgovina z medicinskimi in ortopedskimi pripomočki Kastelčeva 8, Novo mesto; 46. Avto-center KRASNA, Škocjan 22, Škocjan; 47. Gostilna MEGLIČ, Obrtniška 2, Trebnje; 48. JUTRANJKA, Konfekcija, Radna 3, Boštanj; 49. Penzion ZAPLATA, Tupaliče 32, Preddvor; 50. FRUCTAL, p.o. AJDOVŠČINA, Tovarniška 7; 51. PREMA, d.o.o., Trgovina, Inženiring, Majorja Lavriča 12, Ljubljana; 52. KOKRA, p.o., Trgovsko podjetje, Ul. Mirka Vadnava 19, Kranj; 53. LEDRA, Izdelovanje usnjenih izdelkov, Gogalova 8, Kranj; 54. AASS, Športna modna oblačila, Glavni trg 20, Kranj; 55. GARTNER, d;o.o., Uvoz in veleprodaja igrač, Obrtna cona Trzin; 56. Šiviljstvo KRUŠIČ HELENA, Pod Cvingarjem 19, Dolenjske Toplice; 57. TER-MOTEHNIKA, d.o.o., Mlinarska pot 17, Novo mesto; 58. EFEKT, d.o.o., Selo 11 d, Črniče; 59. ARA, d.o.o., Jelšane 14 a, JELŠANE; 60. GALATISK, Usnjena galanterija IGOR BABNIK, Mala Cikava 8 c, Novo mesto; 61. USNJE-TRADE, Potok 4 a, Straža; 62. KOMPAS AIRTOURS, Pražakova 4, Ljubljana; 63. BIO-PHARMA, d.o.o., Majde Vrhovnikove 8, Ljubljana; 64. Gostišče RIBNIK, Rastez 1, Brestanica; 65. VITACEL, Plavalni klub CELULOZAR Krško, Tovarniška 22, Krško; 66. Zlatar-Graver ANDREJ GROŠ, s.p.,Kolodvorska 3, Grosuplje; 67. DL CONTACT, d.o.o., Jesenovo 38 a, Zagorje ob Savi; 68. ORTOCOSME-TICA MARIA SCINTILLA, Portorož; 69. Turistično društvo Grosuplje; 70. Slaščičarna ŠMON, Bled; 71. Gostilna PRI PLANINCU, Bled; 72. STUDIO MODERNA-Revija VIVA, Dalmatinova 2, Ljubljana; 73. Kozmetika NATURA KERN, d.o.o., Kozmetični salon LEPOTA IN ZDRAVJE, Prešernova 9, Logatec; 74. AGROIMPEX, d.o.o., Notranja in zunanja trgovina, Kočevarjeva 2, Novo mesto; 75. Gostišče, Penzion MAČEK, Šentgotard 15 a, Trojane; 76. Frizerski salon IVICA, Na žago 9, Straža; 77. SVILANIT; 78. Bombažna predilnica in tkalnica Tržič, d.o.o.; 79. UNIOR Zreče; 80. NATA International, d.o.o., Iška 129 a, Ig; 81. RADENSKA RADENCI, Zdraviliško naselje 9, Radenci;
82.	Usnjena galanterija KIRBIŠ ANDREJ, Sp. Gameljne;
83.	Zlatarstvo KUNAVER MARKO, Nazorjeva 5, Ljubljana; 84. VEZENINE Bled, Kajuhova 1, Bled; 85. IZOLIR-KA Ljubljana, Ob železnici 18, Ljubljana; 86. Gostilna PRI PLANINSKEM ORLU, Stahovica 20; 87. SLOVENI-JAVINO, Frankopanska 11, Ljubljana; 88. Trgovina TIKA, Stari trg 27, TVebnje; 89. JEKLOTEHNA MARIBOR, d.d., Strossmayerjeva 30, 62000 Maribor; 90. MINS, d.o.o., Ljubljanska 52, Postojna; 91. INDUSTRIJA PLATNENIH IZDELKOV JARŠE; 92. ga. Irena POLANEC, sam. kult. ustv., Gregorčičeva 17, Maribor; 93. KOZMETIČNI SALON ŠPELA, Jurčkova c. 11, Ljubljana; 94. ALPSKA MODNA KONFEKCIJA ALMIRA, Jalnova 2, Radovljica; 95. POSTOJNSKA JAMA TURIZEM, p.o., Jamska 30, Postojna; 96. REVOZ, d.d., Dunajska 22, Ljubljana; 97. PERFEC-TO EXPORT-IMPORT, d.o.o., Rusjanov trg 9, Ljubljana; 98. MIA BUTIOUE, TRGOVINA BTC, Dvorana A, in Mestni trg 9, Ljubljana; 99. TELEFONSKI STUDIO Novo mesto; 100. PREŠERNOVA DRUŽBA VRBA; 101. PIZZERIJA CAPRI, Dilančeva 7, Novo mesto; 102. AVTOŠOLA MAX, Grm 16, Trebnje; 103. NEVVPLACE BUTIOUE, Novi trg 1, Novo mesto; 104. LEPOTNI ATELJE OLIMP, Milana Majcna 9, Novo mesto; 105. SARA, d.o.o., podjetje za proiz. trg. in zastopstva, Velika čolnarska 2 a, Ljubljana, in BUTIOUE SARA, Novi trg, Novo mesto; 106. ATELJE MODE, CKŽ 23, Krško; 107. ZLATARSTVO LEVIČNIK ŽIVKO, Maistrov trg 9, Kranj; 108. TELEFONSKI STUDIO Maribor; 109. LABOD Tovarna oblačil Novo mesto, p.o., Seidlova 35, Novo mesto; 110. NOVOTEKS TKANINA, p.o., Foersterjeva ul. 10, Novo mesto; 111. TEKSTIL ANGORA, d.o.o., Emonska 2, Ljubljana; 112. ZLATI DRAGULJ, Obrtniška 2, Grosuplje; 113. JAVNA RAZSVETLJAVA, p.o., Litijska, Ljubljana; 114. KRKA KOZMETIKA, Dunajska 22, Ljubljana.
Knjižne nagrade Prešernove družbe, Vrba, d.o.o., prejmejo vsi, ki so poslali pravilno izpolnjen kupon in katerih priimki se začnejo s črko U.
Pokroviteljem nagradne igre se iskreno zahvaljujemo. Nagrajenci bodo o nagradah pismeno obveščeni. Na-
grade niso zamenljive za denar. Prevzem nagrad je možen do 30. aprila 1996. Po tem roku nagrade za-
padejo, razen v primeru, da bo dogovor nagrajencev s sponzorji drugačen.
VIZIJA POSTALA DELNIČAR KRKE
Vizija je v javni prodajah za gotovino kupila delnice Krke, tovarne zdravil iz Novega mesta, Leka in Petrola iz Ljubljane
V dosedanjem poteku privatizacije je na dveh javnih dražbah, kjer je sodelovala, kupila deleže devetih podjetij, med katerimi so najpomembnejši nakupi paketov delnic podjetij Interevrope iz Kopra, Lisce iz Sevnice, Konfekcije Komet iz Metlike in IGM Strešnik iz Dobruške vasi.
Poleg sodelovanja na javnih dražbah je DPB Vizija, pooblaščena investicijska družba, v okviru javnih prodaj za gotovino kupila tudi delnice uspešnih podjetij, kot so Krka, tovarna zdravil iz Novega mesta, Lek, tovarna farmacevtskih izdelkov, d.d., Ljubljana, in Slovenska naftna družba Petrol iz Ljubljane. Navedeni nakupi delnic predstavljajo majhen delež v strukturi naložb DPB Vizije, je pa iz tega razvidno, da Vizija uresničuje zastavljeno naložbeno politiko -
vlaganje v najuspešnejša podjetja.
Z VIZIJO POSTANITE DELNIČAR KRKE, LEKA, PETROLA, INTEREVROPE...
X	!!
a mm
Kako vložiti certifikat v VIZIJO za delnice II. emisije
Spoštovani lastniki certifikatov!
Izjava:
Pooblaščam VIZIJO, družbo za upravljanje investicijskih skladov d.o.o., Novo mesto, Novi trg 5, za vpis in vplačilo delnic II. emisije v DPB Vizijo, pooblaščeno investicijsko družbo, d.d., Novo mesto, Novi trg 5, do vrednosti, ki jo navajam v ustrezni rubriki pooblastila. Istočasno pooblaščam Vizijo, družbo za upravljanje investicijskih skladov, d.o.o., Novo mesto, za uresničevanje glasovalne pravice iz vplačanih delnic II. emisije v mojem imenu in za svoj račun na skupščini DPB Vizije, pooblaščene investicijske družbe, d.d., Novo mesto.
Izpolnjevanje pooblastila za mladoletnike in ostale opravilno nesposobne osebe
Pri pooblastilu za vpis certifikata mladoletnika ali opravilno nesposobne osebe se za vpis imetnika certifikata uporabijo podatki mladoletne osebe oz. opravilno nesposobne, pooblastilo pa podpiše eden od staršev oz. skrbnikov. Nad podpis je potrebno z velikimi tiskanimi črkami napisati ime in priimek podpisnika.
Radi bi Vam olajšali vpis certifikatov za delnice II. emisije, zato smo za Vas pripravili pooblastilo, ki Vam omogoča, da zase in svoje otroke, znance in prijatelje tudi po pošti vpišete svoj certifikat v domačo družbo. Z vpisom v Vizijo ostane denar doma, na našem področju.
POOBLASTILO
Postopek vpisa je preprost:
1.	Izpolnite in podpišite pooblastilo.
2.	Po pošti pošljite na naslov VIZIJA, družba za upravljanje investicijskih skladov, d.o.o., Novi trg 5, 68000 Novo mesto:
•	izpolnjeno in podpisano pooblastilo,
•	certifikat (obvestilo SDK).
3.	Vpis za Vas izvrši VIZIJA, ki Vam potrdilo o vpisu vrne po pošti.
IMETNIK CERTIFIKATA (priimek in ime s tiskanimi črkami)
NASLOV IMETNIKA
EMŠO
Na podlagi lastninskega certifikata vpisujem: SIT
DAN MESEC LETO
KRAJ
PODPIS IMETNIKA CERTIFIKATA ALI ENEGA 00 STARŠEV ZA MLADOLETNEGA OTROKA
N0V0LES - ŽAGA, proizvodnja žaganega lesa, Soteska, d.o.o. objavlja
RAZPIS
za zasedbo delovnega mesta:
direktor družbe Novoles -Žaga, proizvodnja žaganega lesa, Soteska, d.o.o.
Od kandidatov pričakujemo, da bodo poleg zakonsko določenih pogojev izpolnjevali še naslednje pogoje:
-	visoka ali višješolska izobrazba ustrezne smeri,
-	pet let delovnih izkušenj na odgovornih delih v gospodarstvu.
Prijave in dokazila o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: NOVOLES - LESNA INDUSTRIJA STRAŽA, d.d., Kadrovsko-pravni sektor, Straža, Na žago 6, z oznako “za razpis”.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem razpisu.
Novoles - Vezan les, furnir, vezane plošče in slojasti elementi, Straža, d.o.o. objavlja
RAZPIS
za zasedbo delovnega mesta:
direktor družbe Novoles -Vezan les, furnir, vezane plošče in slojasti elementi, Straža, d.o.o.
Od kandidatov pričakujemo, da bodo poleg zakonsko določenih pogojev izpolnjevali še naslednje pogoje:
-	visoka ali višješolska izobrazba ustrezne smeri
-	pet let delovnih izkušenj na odgovornih delih v gospodarstvu.
Prijave in dokazila o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: NOVOLES - LESNA INDUSTRIJA STRAŽA, d.d., Kadrovsko-pravni sektor, Straža, Na žago 6, z oznako “za razpis”.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem razpisu.
OBVESTILO
Podjetja, druge organizacije in skupnosti, organe in društva, delovne ljudi in občane obveščamo, da je po sklepu Občinskega sveta občine Črnomelj, sprejetem na seji dne 25. januarja 1996 (objavljen v Uradnem listu RS št. 6/96 z dne 2.2.1996),
JAVNO RAZGRNJEN
OSNUTEK ZAZIDALNEGA NAČRTA DANFOSS ČRNOMELJ
in sicer v času od 5. februarja do 5. marca 1996, v prostorih občine Črnomelj, Trg svobode 3, Črnomelj.
JAVNA OBRAVNAVA OSNUTKA
bo v torek, 27. februarja 1996, ob 19. uri v sejni sobi občine Črnomelj na Trgu svobode 3 v Črnomlju.
Do poteka javne razgrnitve osnutka lahko daste pisne pripombe, mnenja in predloge na vložišču občine Črnomelj, ali pa jih pošljete po pošti na naslov: Občina Črnomelj, Trg svobode 3, 68340 Črnomelj.
Na javni obravnavi bodo navzoči predstavniki izdelovalca osnutka, ki bodo dokument podrobneje obrazložili in dajali strokovne odgovore.
Vabljeni!
Občina Črnomelj

'-'v'	.
RAZSTAVA
96
j>Tiv~i s v
od
G'-■■.
/z
£J O
/r^\
7z...
do
o ‘vsy o
/7
>/ ^š/ v W /
športna dvorana Marof
j'A2rSf'J
RAZSTAVUALCI:
AVTOMEHANIKA
'J	r h
‘W i !

SERVIS IN PRODAJA ŠENTPETER 51 68222 OTOČEC, TEL./FAX: 068 75 180

Paič
FIESTA ESGORT MOHDEO Krška VOS:	®0608 / 59 059
8C0RFI0 GAI.AXY TRA2TSIT NOVO mesto: @ 068 /21 123
1

SERVISNO PRODAJNI CENTER Audi
POOBLAŠČENI PRODAJALEC VOZIL VOLKSWAGEN IN AUDI
fax
-tel.: 068 348 360, 85 098 fax: 068 85 641

AVTOHISA

RENAULT
GšlDSMira
POD TRŠKO GORO 83, NOVO MESTO TEL.: 068 324 533 - PRODAJA VOZIL 323 629,323 421,321 243 - CENTRALA
OPEL-0-
■
SKKUKm &
CESTA SVOBODE 37, BREŽICE p.p.27
TEL.: 0608 61 592,62 905,62 906 W	FAK: 0608 63 107
Cf CJ d.O.O. MOBITEL: 0609 631 666

SKODA
tel./fox: 068 322 006
LADA
tel./fox: 068 321 570 CITROEN tel.: 068 322 066 fax: 068 321 088
NOVO TE HM
MTOMOBl!
Rozmanova 38, Novo mesto
mazDa
i
Novo mesto d.o.o.
Podbevškova 4 Novo mesto, tel.: 068 341 250, fax: 068 21 332

mmm
s

intimi
im i
PRODAJNO SERVISNI CENTER ŠKOFLEK
vadnalova 8. 68257 Dobova tel.: 0608 67 043

AVTO - SLAK
PRODAJALNA IN SEVIS VOZIL
Slak Tone s.p.
Obrtniška ulica, 68810 Trebnje tel.: 068 / 44 446, 44 355; fax: 068 / 45 749
■ '
n
B
NAJBOLJŠI SVETUJEJO IN USMERJAJO VAS NAKUP
KOLEDAR SPREMLJAJOČIH PRIREDITEV: »četrtek 29.2. <* 16.1*
v petek 1.3. ob I8.uri: N^I^UA	v soboto 2.3. ob 18. uri:
plesna skupina Po^VGf" DctllCOTS
Vlado Kreslin New Swing Quartet
organizator: REKLAMNA AGENCIJA

iT4^

, ^
s

k %



i
OBIŠČITE AVTO RAZSTAVO "96
Cankarjeva ulica 25
68210 Trebnje
Tel./fax: 068/44-200
PRODAMO:
•	NA MIRNI, novejše dvosobno stanovanje v bloku,,64 m2, c.k., 5. etaža
•	V ŠMAVRU, vinograd 1600 m2 s starejšo zidanico, lega ob asfaltni cesti blizu cerkve.
•	V TREBNJEM, v obrtni coni, komplet opremljeno stavbno zemljiš-
*L če 937 m2.
•	NA MIRNI, poslovno stanovanjski objekt. V pritličju sta trgovina in slaščičarna, v etaži stanovanje 125 m2
•'TJA MALEM VIDMU pri Šentlovrencu, parcelo 1000 m2 s starejšo hišo, , možna nadomestna gradnja.
•	V GRADIŠČU, vinograd 4800 m2 z manjšo zidanico ob asfaltni cesti, možna razpar-celacija.
•	V ŠMAVRU, zemljišče 3100 m2 ob asfaltni cesti.
KUPIMO:
•	V TREBNJEM, dvosobno stanovanje v bloku, c k
•	VTREBNJEM ali okolici, zazidljivo parcelo, cca 1000 m2
NAJAMEMO:
•	VTREBNJEM ALI MIRNI, enosobno stanova- j nje ali garsonjero.
PRENOVA OKEN
Nova okna v stare okvire po novem sistemu brez poškodbe fasade in ometa in druga mizarska dela izvaja MONTLES BOŽIČNIK, Sevnica, tel./fax. 0608/82-945
” '	'— ------------------------------\
Če želite vsak četrtek v letu prejeti vsebinsko bogat in oglasno odmeven časopis, ki ga bere blizu sto tisoč ljudi, izpolnite spodnjo naročilnico in jo pošljite na naslov: Dolenjski list, 68000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p.212.
Za vse drugo bomo poskrbeli mi, vi pa pazite, da si ne bo ob četrtkih sosed iz vašega poštnega nabiralnika pred vami “izposodil” vašega Dolenjskega lista.
§€----- —------------------------------------------------------^
Naročilnica za DOLENJSKI LIST
S to naročilnico naročam DOLENJSKI LIST za:
Ime in priimek:________________________________________________________ Upokojenec: da ne
Naslov (kraj, ulica, hišna številka):__________________________________________________________
______________________________________________________Pošta:_______________________________
Naročnik izjavlja, da naročilo res velja zanj, dokler naročnine ne bo pismeno odpovedal, sicer pa bo naročnino plačeval osebno ali s položnico, ki mu jo bo poslal Dolenjski list.
Naročnik bo časopis začel prejemati od prve številke dalje v mesecu:	1996.
Kraj:	Datum:	Podpis:
V	__________________________/
KDO SPI PRI NAS?
Največji ljubitelji slovenskih turističnih krajev so očitno Nemci, ki so pri nas lani po podatkih Statističnega urada ustvarili četrtino vseh prenočitev. Za njimi so z dobrimi 18 odstotki Avstrijci, s 15 odstotki Italijani in z 8,6 odst. Hrvati. Najbolj je porastlo število prenočitev državljanov ZRJ (za 53 odst.) pa Rusov (19 odst.), Belgijcev in Francozov (po 15 odst.) ter Nemcev (za 9 odst.).
TANIN iz Sevnice še vedno odkupuje LES PRAVEGA KOSTANJA.
Les vam tudi posekamo.
Informacije po telefonu (0608) 41-044 ali 41-349.
OSMRTNICA
V 63. letu je mnogo prezgodaj umrla naša upokojena sodelavka
VERONIKA DERGANC
iz sektorja za tehnično oskrbo in energetiko
Od pokojnice smo se poslovili v ponedeljek, 19. februarja 1996,ob 16. uri na pokopališču v Prečni. Ostala nam bo v lepem spominu.
Delavci in upokojenci Krke, tovarne zdravil, Novo mesto
ZAHVALA Skromnost, delo in trpljenje -f	|	tvoje je bilo življenje. t	V boju z boleznijo je v 74. letu staro- sti omagala dobra mama in stara J —■ M	mama / r	ANGELA BAJUK s Primostka 4 c Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, pokojni darovali cvetje, vence in sveče. Še posebna zahvala osebju Nevrološkega oddelka Splošne bolnice Novo mesto, osebju Doma počitka v Metliki za nego, sosedam s Primostka za podarjen venec in g. župniku za opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: osem otrok z družinami in ostalo sorodstvo, še posebno pa bo staro mamo pogrešalo 17 vnukov Primostek, 12.2.1996			ZAHVALA Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti. ~ tr	in sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe ni. 2 » \ JflggT .	V 74. letu nas je po hudi bolezni za- ,	pustila ljubljena žena, mama in čiUh	babica ANTONIJA TOMAŽIN roj. Lakner iz Kota pri Starem trgu ob Kolpi Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih dneh žalosti stali ob strani. Zahvaljujemo se za darovano cvetje in sveče ter za številno udeležbo na zadnji poti. Posebna zahvala dr. Macanu za lajšanje bolezni. Prav tako GD Prelesje, pevcem za lepo zapete žalostinke in gospodu župniku Pavlakoviču za lepo opravljen obred. Žalujoči: mož Jože, sin Jože, hčerki Marjana in Tončka z družinami Kot ob Kolpi, 15.2.1996
			
'VM	ZAHVALA Trpljenje si prestal n 1 zdaj boš v grobu mirno spal. %,	V 63. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat in stric ALOJZ ™ M ŠPRINGER Loke 12 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, vaščanom in znancem, ki so nam ob njegovi smrti stali ob strani, nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje in sveče, ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala sodelavcem PCK, sodelavcem Krke- sektor za tehnično oskrbo in energ., GG Straža, g. župniku za poslovilne besede in lepo opravljen obred ter pevcem iz Šmihela. Žalujoči: vsi njegovi			ZAHVALA V 87. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, ses-■mjšP	tra in teta ZOFIJA V ■ PRAZNIK ^ 1	roj. Krajnc iz Grmovelj 3 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za podarjene vence, cvetje in sveče ter ustne in pisne izraze sožalja. Posebno se zahvaljujemo osebju Doma starejših občanov Novo mesto za skrb in nego v zadnjih mesecih, Nevrološkemu in Pljučnemu oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto, sodelavcem podjetij Labod in Inter TOB Novo mesto. Hvala g. Zrimu in g. kaplanu za opravljen obred, pevcem za zapete pesmi in družini soseda Jožeta Praznika za vsestransko pomoč. Hvala vsem, ki ste pokojno pospremili na zadnji poti. • Žalujoči: vsi njeni
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, daje umrla naša dolgoletna sodelavka in spoštovana kolegica
FRANJA
MALEŠIČ
učiteljica razrednega pouka v pokoju
Ohranili jo bomo v lepem spominu kot predano učiteljico in vzgojiteljico številnim generacijam naših otrok.
Kolektiv Osnovne šole Adama Bohoriča, Brestanica
ZAHVALA
V 82. letu nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, dedek in stric
JANEZ SROVIN
upokojenec z Rogovile 22 pri Mirni Peči
Zahvaljujemo se sorodnikom, kolektivu Beti Mirna Peč ter vsem prijateljem in znancem, ki so pokojnega tako številno pospremili na zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo vsem sosedom za njihovo pomoč.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 75. letu starosti nas je zapustila naša
MARIJA BENČINA FALESKINI
iz Straže, Gradiška 35
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste pokojnici darovali cvetje in sveče in jo pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala velja njenim sodelavcem iz Slovenskih železnic za poslovilni govor. Hvala za zapete žalostinke in zaigrano Tišino, pogrebcem in g. Okleščenu, ki ste nam pomagali uresničiti njene želje o zadnjem slovesu.
VSI NJENI
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi našega moža, očeta, sina in brata
JOŽETA MIRTIČA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga tako številno po-spremili na njegovi prezgodnji zadnji poti. Posebno pa se zahvaljujemo sosedom, pevskemu zboru Žužemberk, PGD Dvor, g. župniku, govornikoma in vsem ostalim, ki ste nam v najtežjih trenutkih ponudili pomoč. Vsem, prav vsem še enkrat hvala!
Vsi njegovi
•n
f* *•_
J*.
ZAHVALA
V	naših srcih ti živiš, zalo pot nas vodi tja, kjer mirno spiš,
tam luč ljubezni vedno gori in Tvoj nasmeh med nami živi.
V	92. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama in
babica
MARIJA SELKO
iz Nakla 9 pri Črnomlju
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste v težkih trenutkih slovesa sočustvovali z nami, pokojni darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala g. kaplanu za lepo opravljen obred, govorniku za poslovilne besede, organizacijama ZZB in RK ter pevcem za zapete žalostinke. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Ne jokajte ob mojem grobu, tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem in večni mir mi zaželite.
V 49. letu nas je po hudi in dolgi bolezni zapustila naša ljuba mama, stara mama, tašča, sestra in teta
VIDA
JANŽEVEC
v
roj. Spiler
Zameško §
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali med njeno težko boleznijo. Posebna hvala patronažni sestri Jožici, sosedam Tončki, Faniki, Nežki in Tončki za nesebično pomoč pri negi naše mame. Hvala g. župniku za lep obred, pevcem za zapete žalostinke, g. Lajkoviču za poslovilne besede pri odprtem grobu, vsem, ki stepokojni darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Posebna hvala g. Zičkarju za lepo organiziran pogreb in vsem, ki ste pokojno v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Se enkrat vsem iskrena hvala!
Žalujoči: sinova Bernard in Tomaž z družinama, sestra Jožica in brat Jože z družinama ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Pomlad bo na Tvoj vrt prišla in čakala, da prideš Ti, in sedla bo na rodna tla in jokala, ker Tebe ni.
Ostala je bolečina in praznina ob izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
MARJANA
MARJETIČA
posestnika iz Segonj, Škocjan
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom in prijateljem, ki ste nam v času njegove težke bolezni stali ob strani ter nam nesebično pomagali. Iskrena hvala vsem za izraze sožalja, za darovano cvetje in sveče ter spremstvo pokojnega na zadnji poti. Hvala zdravstvenemu osebju in patronažni sestri ZD Škocjan za ves trud in lajšanje bolečin med njegovo hudo boleznijo. Gospodu kaplanu se zahvaljujemo za lepo opravljeno cerkveno svečanost, pevskemu zboru upokojencev za ganljive pesmi in govornici za besede slovesa. Vsem in vsakomur iskrena hvala!
Vsi njegovi
Škocjan, 11. februarja 1996
ZAHVALA
Življenje celo si garal, vse za dom in družino dal, sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok.
V 68. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
JANEZ
PIRNAR
iz Zbur 10
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebno se zahvaljujemo dr. Boštjanu Gorjupu in osebju Internega oddelka bolnišnice v Novem mestu za skrbno nego, Jožetu Anderliču in Marici Blažič, zavarovalnici Tilia, Nevrološkemu oddelku, gasilcem za organizacijo zadnjega slovesa, župniku, pevcem in govornikoma.
Hvala vsem, ki ste našega ata pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
ZANIMIVA URA S FOLKLORNO SKUPINO KRES
Učenci višje stopnje OŠ Trebnje no si v četrtek, 15. februarja, dru-
'je
smo si v četrtek, to. tenruarja, drugo oz. tretjo šolsko uro ogledali nastop folklorne skupine iz Novega
mesta, ki jo vodi Majda Nemanič. V njej sodelujejo učenci iz različnih krajev Dolenjske in tudi tri Rotova dekleta iz naše šole. Voditeljica programa je bila ga. Zvonka Falkner, ki je povedala nekaj zanimivosti o skupini, ki letos praznuje 20 let obstoja. V Kresu delujejo še tamburaši in ljudski pevci. Nastopajoči so peli,
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata, strica in svaka
JOŽETA NOVAKA
obrtnika v pokoju iz Trebnjega
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter nekdanjim poslovnim sodelavcem, ki so nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala LD Trebnje, obema govornikoma, članom kolektiva Elektro Šimenc Ljubljana, pevcem in g. župniku za opravljen obred. Hvala osebju Dializnega oddelka novomeške bolnišnice ter šoferjem ZD Trebnje in družini Korošec za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih. Vsem skupaj še enkrat hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Vse življenje si garala, vse za dom in družino dala.
Le sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok.
V 88. letu nas je v bolečinah zapustila ljuba mama, stara mama, prababica, sestra, teta, in tašča
ALOJZIJA PROGAR
roj. Pirnar
.	Hmeljčič 18, Mirna Peč
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vaščanom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, nam izrazili sožalje in pokojni podarili vence, cvetje, sveče in prispevke za maše. Posebna hvala trgovini Dolenjka, ZB in Društvu upokojencev Mirna Peč, pevskemu zboru Šmihel, trobentaču za zaigrano Tišino, Ireni Kranjčič za govor pred domačo hišo in Francu Hrastarju ob odprtem grobu, g. župniku za molitve in lepo opravljen obred in vsem, ki ste pokojno spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 83. letu starosti je sklenila svojo življenjsko pot naša draga mama, stara mama, prababica, tašča, sestra in teta
PAVLA
GRACAR
roj. Murn
Zafara 8
Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki ste nam ustno ali pisno izrazili sožalje, počastili njen spomin s cvetjem, svečami in sv. mašami ter jo spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala IMP Livarna Ivančna Gorica, Dolenjki Novo mesto, sodelavcem marketa Straža ter družinam Košiček, Fabjan, Urbančič, Koren in Šercelj. Enaka zahvala tudi g. župniku, pevcem in g. Francki Ožbolt za ganljive besede slovesa.
Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
povedali nekaj izštevank, igrali na inštrumente in plesali. Slišali smo tudi harmonikarje, ki so jim prsti kar sami tekli po bleščečih tipkah. Drugi del je bil v znamenju petja in igranja. Ob citrah (Neža in Jera) so zapeli nekaj znanih pesmi, v tretjem delu pa so zaplesali po dolenjsko. Bili so poskočni, zanimivi in igrivi in
nagradili smo jih z bučnim aplavzom. Ko so igrali na stara glasbila, smo slišali rog, raglje, piščali in druga glasbila. Kot posebno igralo so uporabljali nunelca. Veseli smo se vrnili v šolo in nadaljevali s poukom.
MARIJANA GRMOVŠEK, KATJA ZORMAN, 6.d OŠ Trebnje
ZAHVALA
Tudi dež je jokal za teboj, ko si odhajala v tihi dom, v našem domu je ostala praznina, v naših srcih neizmerna bolečina.
V 70. letu starosti nas je zapustila draga žena, mama, babica in tašča
STANKA
KOČEVAR
z Božakovega 19
Ob boleči izgubi se za nesebično pomoč iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala tudi osebju Kirurškega oddelka novomeške bolnišnice, pevcem in g. proštu Albinu Žnidariču za opravljen obred.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Dom je tih in nem, ko dragega Jožeta ni v njem.
Na pragu pomladi in v cvetu mladosti nam je smrt vsem, ki smo trepetali za njegovo še ne 26 let staro življenje, iztrgala dobrega sina, brata, strica, nečaka in bratranca
JOŽETA
HRENA
z Biča 13
Ob nenadomestljivi izgubi se zahvaljujemo vaščanom, sorodnikom in vsem, ki ste nam darovali cvetje in sveče ter nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo družinama Matjaževih in Glihovih, g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili v njegov mnogo mnogo prerani večni dom. Hvala vam!
Vsi njegovi
ZAHVALA
Pomlad bo na naš vrt prišla, čakala, da prideš ti, sedla bo na rožna tla in zajokala, ker te ni.
V 45. letu starosti nas je po kratkotrajni in zahrbtni bolezni zapustil naš dragi mož in očka
MARTIN
RAJK
Gabrje, Šumeči potok 22
Iskrena hvala osebju Interne bolnišnice Novo mesto, Revozu Novo mesto obrat IV (stara lakirnica), Labodu Novo mesto, 2.d razredu SŠGT Novo mesto. Hvala vsem, ki ste pokojnega v času bolezni z besedami tolažbe obiskovali, vsem za darovano cvetje, vence in izrečeno sožalje, g. župniku, Smihelskemu pevskemu zboru, gospodoma Luzarju in Petrinčiču za besede slovesa in vsem, ki ste pokojnega v tako velikem številu pospremili k mnogo preranemu zadnjemu počitku.
Žalujoči: v imenu vsega sorodstva žena Anica, hčerki Suzana in Jožica
ZAHVALA
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, tiha, nema je gomila, kjer počivaš mirno ti.
Po hudi bolezni nas je v 71. letu starosti zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, brat in stric
JANEZ KOVAČIČ
iz Novega mesta, Lastovče 18, Cegelnica
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in drugo pomoč ter vsem, ki ste pokojnika pospremili na zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo dr. Kresetovi, osebju Urološkega oddelka Splošne bolnice Novo mesto za skrb in zdravljenje. Hvala tudi pevskemu zboru iz Šmihela za zapete žalostinke, govorniku g. Rudiju Mrazu za ganljive besede slovesa ter trobentaču za zaigrano Tišino. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi

Oko suho me peče, saj solza več ne teče.
V prsih me boli, ker te, mami, več ni...
Spet bo k nam pomlad prišla, tvoj vrt bo obiskala.
Vsa žalostna potem odšla, ker te na njem ne bo našla.
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame
ANE SMOLE
iskrena hvala vsem, ki ste ji pomagali v težkih trenutkih, ji lajšali bolečine in jo pospremili na zadnji poti. Hvala g. proštu za opravljen obred in vsem za darovano cvetje, sveče in izražena
sožalja.
Žalujoči: vsi njeni
TA TEDEi WA S IA INI II
fj\ TEDENSKI KOLEDAR — KINO — KMETIJSKI STROJI — KUPIM — MOTORNA VOZILA — OBVESTILA — POSEST — PRODAM — RAZNO — SLUŽBO DOBI — SLUŽBO IŠČE — STANOVANJA — PREKLICI — ČESTITKE — ŽENITNE PONUDBE — ZAHVALE
tedenski koledar
Četrtek, 22. februarja - Marjeta Petek, 23. februarja - Marta Sobota, 24. februarja - Modest Nedelja, 25. februarja - Matija Ponedeljek, 26. februarja - Sergij Torek, 27. februarja - Andrej Sreda, 28. februarja - Gabrijel
LUNINE MENE
26. februarja ob 6.52 - prvi krajec
kino
BREŽICE: 22. in 23.2. (ob 18. uri) ter 24. in 25.2. (ob 18. in 20. uri) znanstveno akcijski film Dredd. 22. in 23.2. (ob 20. uri) akcijski film Zlato oko. Od 26. do 28.2. (ob 18. in 20. uri) komedija Ace ventrura - Klic narave.
ČRNOMELJ: 23.2. (ob 20. uri) in
24.2.	(ob 18. uri in 20.15) romantična komedija Ameriški predsednik. 25.2. (ob 16. uri) gledališče Rdeča kapica.
25.2.	(ob 18. uri) nora komedija Maska. 25.2. (ob 20. uri) melodrama Dolga pot domov.
KOSTANJEVICA: 24.2. (ob 18. uri) komedija Hvala za vse, Julie.
25.2.	(ob 18. uri) ljubezenski film Nora ljubezen.
KRŠKO: 22.2. (ob 19. uri), 23.2. (ob 20. uri) in 25.2. (ob 18. uri) ameriška romantična komedija Ko si spal.
METLIKA: 23. in 24.2. (ob 18. uri) ameriška nora komedija Maska. 23. in 24.2. (ob 20. uri) melodrama Dolga pot domov. 25.2. (ob 18. uri in 20.15) romantična komedija Ameriški predsednik.
NOVO MESTO: Od 22. do 25.2. (ob 16. uri) komedija Ace Ventura, 2. del. Od 22. do 27.2. (ob 18. uri in 20.15) kriminalni film Sedem. 26.2. (ob 10. in 16. uri) pustolovski film Čongo. 27.2. (ob 10. in 16. uri) akcijski film Potopljeni svet. 28.2. (ob 10. uri) zgodovinski spektakel Rob Boy.
SEMIČ: 25.2. (ob 18. uri) ameriški akcijski film Zlato oko.
STRAŽA: 22.2. (ob 19. uri) in 23.2. (ob 20. uri) film Tri barve: modra.
24.2.	(ob 20. uri) in 25.2. (ob 18. uri) film Mreža.
ŠENTJERNEJ: 23.2. (ob 18. uri) komedija Hvala za vse, Julie. 23.2. (ob 20. uri) ljubezenski film Nora ljubezen.
TREBNJE: 23.2. (ob 19. uri) film Oblegani, 2. del.
• NEVARNA SRCA, drama (Dangerous Minds, ZDA, 1996, lh 46min, režija: John N. Smith)
Nevarna srca so solidna šolska oziroma učiteljska drama. Saj veste, to so sicer največkrat pretirano moralični in običajni filmi za vso družino, ki jih televizija prikazuje v nedeljskih popoldnevih in ob praznikih. Sorazmerno ozki fabulativni manevrski prostor tega podžanra pa mnogo svobodneje zadiha na velikem platnu, kjer so tovrstne zgodbe zastavljene bolj zahtevno, z ostrejšo problematiko in večplastnostjo namesto. Dober primer t.i. šolske drame je odlično Društvo mrtvih pesnikov, pravi dijaški kult, ki je nekatere odvlekel v kino celo po petkrat.
Iz Nevarnih src zagotovo ne bo nastal generacijski hit že zato, ker to ni film o tipični travmi bele rase, ta pa diktira filmske trende. Več kot zaradi filma samega jih bo, žal, na film prisegalo zaradi izjemne popularnosti nosilnega “komada" Gangsta’s Paradise (Mafijski raj, pr.p.) soul-raperja Coolija in L. V-ja, avtor izvirnika pa je Stevie Wonder. Ta edini res štrli iz solidne, a le povprečne
glasbene opreme pretežno mehkega rapa, ki sta jo zbrali in nekaj malega napisali Wendy in Lisa, nekoč tesni sodelavki Princea. Gre za pesem z ostrim robom, ki govori o razredu nadarjenih sred-njšolcev, ki pa zaradi svojega socialnega porekla nimajo prihodnosti. V ta t.i. akademski razred, ki je le uglajena beseda za “nemogoč", pride nova učiteljica angleščine LouAnne Johnson, bivša častnica, ločena, samska in nekoliko zagrenjena Michelle Pfeiffer. Prfoksi pred njo so zbežali ponižani, osramočeni, živčno večkrat zlomljeni. Podobno grozi tudi njej, vendar trmasto vztraja in si z neobičajnimi prijemi pridobi zaupanje in sodelovanje svojih učencev. Ti so Afroameričani in Hispani, belo raso zastopa le en fant, vsi pa so doma v revnih predmestjih, iz revnih in razbitih družin, polni nezaupanja in besa do družbe, v kateri ne vidijo možnosti za uspeh. Med njimi veljajo drugačne vrednote in življenjsko nevarna pravila ulice. Kljub naporom, ki močno presegajo učiteljev opis nalog, Johnsonovi spodleti zaradi birokratske doslednosti ravnatelja, ki je tako rekoč kriv za smrt dijaka. Vendar pa film taga nedvomno izjemno dobrega dramaturškega nastavka žal ne razpleta. Tako se moramo zadovoljiti le z občuteno igro Pfeifferjeve in celega razreda tudi igralsko talentiranih naturščikov.
TOMAŽ BRATOŽ
čestitke
JERCI LEGAN in Primožu Sternadu vse najboljše za 19. rojstni dan želita mama in ata s Puščave.	1758
kmetijski stroji
MLIN za mletje grozdja z elektromotorjem prodam. ® (068)40-025.	1745
KIPER PRIKOLICI Tehnostroj, 4.5 t in 3.5 t, domače izdelave, prodam. ® (068)57-628.	1756
ZETOR 5911, Sip samonakladalko, puhalnik Tajfun, plug Slavonec in eno-brazdni plug Batuje prodam. * (063)794-289.	1786
BOČNO traktorsko kosilnico in obračalnik Čelik ugodno prodam. * (0608) 79-272.	1799
TRAKTORSKI čelni nakladač Riko 200 prodam. * (068)52-562.	1805
TV, 18 KM, letnik 1977, obračalnik za seno in enobrazdni plug prodam. ® (0608)75-097.	1806
KOMBAJN ZMAJ 133 in semenski krompir romana prodam, ® (068)42-355.
1822
SAMONAKLADALKO PIONIR 17
Sip, kultivator z ježkom, rabljen eno sezono ter kravo za zakol prodam. Ignac Krhin, Gor. Gradišče 7, Šentjernej, ® (068)42-380.	1824
TROSILEC hlevskega gnoja in seno prodam. ® (0608)32-069.	1825
NAKLADALKO SIP, 19 m3, pajka Fa-hr na 4 vretena, prevoznega, na hidravliko in obračalnik Sip 220, vse v dobrem stanju, prodam. ® (068)76-373.	1826
OBRAČALNIK Favorit 220 prodam. * (068)78-033.	1837
PUHALNIK Tajfun prodam. * (068) 65-753.	1840
/1
DOLENJSKI LIST
IZDAJA TEU: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rusija UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjdm Bezek-Jakše, Jožica Dornii, Breda Dušic Gornik, Tanja Gazvoda, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar.
IZHAJA ob četrtkih. Cena posamezne številke ISO tolarjev; naročnina za 1. polletje 4.680 tolarjev, za upokojence 4.212 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 18.720 tolarjev; za tujino letno 100 DEM oz. druga valuta le vrednosti. Naročila in odpovedi upoštevamo s prvo številko v mesecu. OGLASI: Jem za ekonomske oglase 2.400 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 4.800 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 2.800 tolarjev. Za nenaročnike mali oglas do deset besed 1.600 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 160 tolarjev; za pravne osebe 1 cm malega oglasa 2.400 tolarjev.
ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-603-30624. Devizni račun: 52I00-620-I07-970-27620-4405I9 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda. naročniška služba in fotolaboratorij 323-610; mali oglasi in zahvale 324-006; telefax (068)322-898.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. davek od prometa proizvodov. Računalniška priprava časopisnega stavka: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o.
^Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
UNIVERZAL 45, letnik 1989,700 ur,in kiperico Ljutomer prodam. ® (068)76-300.	1848
MLATILNICO s popolnim čiščenjem, dobro ohranjeno, prodam. ® (068)89-050.	1858
SAME DELFINO, Štore, 4x4, Zetor 2511 ali IMT 539, ohranjen, kupim. ® (0609)637-277. ■	1878
TROSILEC hlevskega gnoja, 3.5 t, za 2200 DEM, samonakladalno prikolico, 22
m3 za 2600 DEM in rotacijsko kosilnico za 1300 DEM prodam. » (068)78-098. 1889 TRAKTOR TOMO VINKOVIČ 420, letnik 1987, prodam. ® (068)40-055.
ČRPALKO za molzni stroj Gorenje Ferco, 140 l/min, gumi voz, 16 col in slamoreznico prodam. ® (068)42-660.
BOČNO traktorsko kosilnico, priklop zadaj, prodam. Saje, Podgora 14, Straža.
KOMBAJN FAHR M 66, ohranjen, letnik 1975, prodam ali menjam za traktor, kosilnico Gespardo in prikolico, 3 t, domače izdelave, pa prodam. ® (068)45-443.	1927
SILOKOMBAJN SK 80 S, v dobrem stanju, in prašiče za rejo prodam. ® (068)73-443.	1935
TRAKTOR UNIVERZAL 445, letnik 1990, prodam. ® (068)76-525.	1948
KOSO za traktor Štore 402 ter navadne 4 - delne brane prodam. ® (068)42-967.
ŽITNA KOMBAJNA Fahr M 900 in M 88, odlično ohranjena, prodam. 3 (068) 75-890.	1967
MOTOKULTIVATOR BCS D, s priključki, prodam. 3 (068)68-719.	1969
TRAKTOR ZETOR 4712, 2500 ur, in priključke za kosilnico Gorenje prodam. 3 (068)42-527.	.	2024
ZETOR 3511 S ugodno prodam. 3 (068)27-118.	2028
KMETOVALCI! Do 2. marca traktorji Univerzal najceneje pri nas. Po nižjih cenah tudi Zetor, Same, novi tip 35, 4x4, Fiat Ferguson, Landini, Hurliman, TV 826. Staro za novo. Rabljeni IMT 539, 549, Univerzal 45 DT, Lindner 35, 730, Ursus 35. Vsi priključki po najnižjih cenah v Kranju pri Agroavtu, Ljubljanska 30,3 (064)332-111, od 8. do 16. ure. 2052 TRAKTORSKO FREZO, 160 cm, prodam. 3(068)85-880.	2054
kupim
ODKUPUJEMO hlodovino hrasta, bukve, smreke, jelke in kostanja. ® (061)218-595 ali (0609)620-396, po 20. uri.
1232
KOZO MLEKARICO kupim ali menjam za mladice. Albina Kelvišar, Gum-berk 5, Otočec.	1791
DO 10 DNI starega sivca ali simentalca kupim, prodam pa 10 tednov starega bikca. ® (068)49-419.	1929
MIZARSKO tračno brusilko kupim, mizarski mizni rezkar pa prodam. ® (068)43-618, Zupančič.	1977
motorna vozila
Z 101, letnik 1984, registrirano do 14.2.1996, prodam. ® (068)84-015. 1755 ŠKODO FAVORIT GLX, belo, registrirano do 8/96, prodam. ® (068)87-941.
R 4 GTL, letnik 1986, prodam. ® (068)20-211.
R 4 GTL, letnik 1985, prodam. ® (068) 324-449.
OPEL KADET 1,6, diesel, 1. 87/10, dobro ohranjen. ® (068)83-386, služba (068) 322-402 (dopoldne).
AX, 14 TRD, 1. 90, prodam ali menjam za cenejši avto. ® (068)83-789.
AUDI 80 TD, prva registracija 3/90, prodam. ® (068)58-642, zjutraj ali zvečer.
. JUGO 45 KORAL, letnik 1989, registriran do 8/96, dobro ohranjen, prodam. ® (068)49-691, po 18. uri.	1774
R CLIO 1.4 RT, letnik 1/95, kovinske bordo barve, 5V, servo volan, električen pomik stekel in ogledal, prodam. ® (068)83-494 ali 53-195, dopoldan. 1777 JUGO KORAL 45, moder, letnik 1988, prodam. ® (068)68-706.	1781
MAGIRNUS 310, letnik 1976, z 12 -tonskim avtodvigalom, zloženim za kabino, in prikolico, 18 t, prirejeno za izredne prevoze, prodam. ® (068)42-565.	1784
R 18 TLJ, letnik 1986, dobro ohranjen, radio, kljuka, prodam. ® (0608)84-030.
JUGO KORAL 45, letnik 1989, lepo ohranjen, prodam. ® (068)49-173. 1794 ŠKODO 105, letnik 1980, in telico, tež-
ko 120 kg, prodam. ® (068)45-495.
1804
SUBARU, letnik 1986, lepo ohranjen, rdeč, registriran do oktobra, prodam. ® (068)64-115.	1807
OPEL ASTRO 1.4 i, 82 KM, letnik 1993, kovinsko rdeč, dodatna oprema, prodam. ® (068)67-438.	1813
VOLVO 340 GL D, letnik 7/88, kovinske vinsko rdeče barve, temna stekla, nove gume, registriran do 7/96, prvi lastnik, prodam ali menjam za cenejši avto. ® (068)45-212.	1820
HONDO CIVIC 1.4 GL, letnik 1990, prevoženih 93.000 km, prodam. ® (068)58-150.	1821
JUGO KORAL 55, letnik 1988, lita platišča, ohranjen, za 3200 DEM, in hlevski gnoj z dostavo prodam. Gril, Bušinec 3, Dolenjske Toplice.	1827
Z 101 SKALA 55, letnik 1988/89, registrirano do 20.12.1996, rdečo, dobro ohranjeno, prodam . ® (068)22-864.	1831
GOLF 1.6 D, 4V, 5 prestav, lepo ohranjen, letnik 1987/88, registriran do 1/97, ugodno prodam. ® (0608)75-740.	1838
R 4 GTL, letnik 1987, prevoženih
91.000	km, registriran do 16.9.1996, prodam. ® (068)323-665.	1844
UNO 45 S, letnik 1990. registriran do 2.2.1997. nujno prodam za 6200 DEM. Zoran, Ždinja vas 31, Otočec. 1846 OPEL CORSO, letnik 11/92, 34.000 km, ugodno prodam. ® (068)321-746.
126 P, letnik 1989,25.000 km, odličnS ohranjen, rumen, prodam. ® (068)42-346.	1851
GOLF, letnik 1982, registriran do 6/96, zelo dobro ohranjen, prodam. Martin Mohar, Krka 25, Novo mesto. 1852 R 5, letnik 1990, registriran do 2/97, in pujske, težke 60 kg, prodam. Jože Bojane, Vel. Orehek 34, Novo mesto. 1853 SKOFDO FAVORIT, letnik 1991, registrirano do5/95, prevoženih 48.000 km, prvi lastnik, prodam. ® (068)28-940.
1855
R 5 CAMPUS plus, letnik 1992, 5V, temno zelen, odlično ohranjen, z radiem, prodam. ® (068)73-069.	1857
GOLF, letnik 1991, 5V, prodam. ® (068)23-478.	1862
GOLF JX D 1600, svetlo rdeč, letnik
1989.95.000	km, registriran do 8/96, prodam za 11.200 DEM. ® (0608)33-421.
LADO NIVO prodam. ® (068)75-329.
1869
126 P, letnik 1990, prodam. ® (068)81-502.	1871
HYUNDAI SCOUPE LSI 1500, letnik 1994, prevoženih 20.000 km, kovinsko rdeč, prodam. ® (068)23-614.	1875
KOMBI Z IVECO, letnik 12/89, prodam. ® (068)321-832, zvečer. 1892 R 4 GTL, letnik 1988, registriran do konca maja, in jugo 45, letnik 1989, prodam. ® (068)83-704.	1893
OSEBNI AVTO Fiat tipo 1.4, SX oprema, letnik 1993, bel, prevoženih
43.000	km, prvi lastnik, prodam. S
(0608)70-030.	1899
JUGO 55, letnik 1989, registriran za celo leto, lepo ohranjen, prodam. ® (068) 42-115.	_ 1900
AUDI 80 1600, letnik 1990, kovinske barve, ugodno prodam. ® (068)28-706, popoldan.	1902
ŠKODO FAVORIT 135 L, letnik 11/91, prodam. «(068)73-014.	1905
JUGO 45, letnik 1989, prodam za 2500 DEM in kupim lado od letnika 1986 dalje. ® (0609)621-512.	1906
Z 101, letnik 1984, za 1.050 DEM prodam ali menjam za kosilnico. 9 (0608)84-785.	1907
R 5 GTS 1.4, original francoski, 5V, registriran do avgusta, prodam ali menjam za R 4. ® (068)89-248.	1914
R 5 CAMPUS plus, letnik 4/92, bel, to-nirana stekla, prevoženih 61.000 km, prodam za 9200 DEM ali menjam za golf, letnik 1988. ® (068)89-176.	1915
UNO 45, letnik 1990, registriran do novembra, prvi lastnik, prodam. ® (068)28-216.	1919
CLIO 1.2 RT, letnik 5/94, prevoženih 17.000 km, odlično ohranjen, prodam ® (068)83-071.	1920
OPEL VECTRO 1.8 i GLS, letnik 1992, veliko opreme, kovinsko zlato rumene barve, prevoženih 60.000 km, prodam. ® (068)75-014.	1924
JUGO 45, letnik 1990, prodam. ® (068)83-245.	1925
OPEL ASTRO 1.4, letnik 6/93, kovinsko rdeče barve, prva lastnica, 45.000 km, prodam. Irena Zupančič, Slavkla Gruma 14, Novo mesto, od 19. do 21. ure. 1926 TOVORNO VOZILO MB 814 D, letnik 1991, prevoženih 158.000 km, registrirano do 9/96, kason 5.20 m, carinsko opremljeno, prodam. ® (0608)21-367 ali 21-168..	1928
Ril GTX 1.7 s pomično streho, letnik 1987, prodam za 7600 DEM. * (068)85-894 ali 21-034.	1930
TERENSKO VOZILO Isuzu Troper 2.8 TDI, letnik 1990, prodam. * (0609) 625-588 ali 23-218.	1936
AUDI 80 TD, letnik 1990, prodam ® (0609)625-588 ali 23-218.	1937
KADETT 1.3 S, letnik 10/89, kupljen pri nas, dobro ohranjen, prodam za 10.500 DEM. ® (0608)87-543.	1938
Naročilnica za brezplačni mali oglas v Dolenjskem listu (za naročnike, samo enkrat na mesec)
vsebina oglasa (do 15 besed)
Ime in priimek:.................................
Ulica in kraj:..................................
Pošta:..........................................
Naročniška številka:............... Podpis:
Datum:.............
DOLENJSKA
BANKA
Vaša pokojnina
bo vredna več, če se odločite za
TEKOČI RAČUN
ali
HRANILNO KNJIŽICO
Dolenjske banke
Oglasite se v enoti Dolenjske banke z zadnjim odrezkom pokojnine, vse ostalo prepustite nam.
AX CITROEN ALLURE, letnik 7/92, rdeč, prodam. ® (068)26-198.	1940
MAN s prikolico Hiap in z delom prodam. ®(068)341-790.	1946
SUZUKI SWIFT 1.0 GA, letnik 1991, ugodno prodam. ® (068)24-791.	1947
DELE za jugo (karoserijske dele in menjalnik) prodam. ® (068)47-360.	1949
GOLF JX 1.3, zelo ohranjen, sive kovinske barve, registriran do 4/96, prodam. ® (068)52-585.	1950
SAMARO, letnik 1988, registrirano za celo leto, lepo ohranjeno, prodam. Šime, Pristava 6.	1953
R 5 TOP FUN, letnik 1993, grafitno sive barve, garažiran, prodam. Dobrava 10, Otočec.	1954
CITROEN AX, letnik 1990, prevoženih 62.000 km, dobro ohranjen, prodam. Darko Janc, K Roku 19, Novo mesto. 1956 GOLF D, bel, letnik 1991, prodam. Vel. Cikava 12, po 15. uri.	1961
LADO SAMARO 1300 S, letnik 1989, prodam. ® (068)52-711.	1963
FIAT RITMO D 1.7 ccm, odlično ohranjen, letnik 1984/85, ugodno prodam. ® (068)57-859.	1964
FIAT TIPO 1.4 ie SX, letnik 1994, rdeč, prodam ali menjam za R 5 z vašim doplačilom. ® (068)50-069, popoldan. 1965 JUGO 45, letnik 1988, bel, registriran do 8/96, in dve otroški postelji, 90 x 190 cm, prodam. ® (068)26-805.	1970
KADET KARAVAN, letnik 1969, prvič registriran do 1976, vozen, registriran do 7/96, ugodno prodam. ® (068)51-815, po 14. uri.	1976
BMVV 318 i, starejši letnik, in kombi IM V 1600, neregistriran, ugodno prodam. ® (068)75-507.	1978
R 18, letnik 1983, registriran do 2/97, prodam. Anton Mavrič, Dobrava 60, Otočec.	1983
JETTO JX B 1.6, letnik 1987, z dodatno opremo, in fiat 126 PGL, letnik 1987, prodam. Penca, Dol. Mokro Polje 9, Šentjernej.	1984
R 21 GTX, letnik 1992/93, bel, s potovalnim računalnikom, meglenke, električno zaklepanje in pomik stekel, KAT, prodam. ® (068)25-635.	1987
GOLF 1.1, letnik 1986, prodam. ® (068)42-956.	1990
R 5 FIVE PLUS, letnik 10/95, prevo-ženik 2000 km, bel, prodam. ® (068)81-659, po 16. uri, Franc.	1995
JUGO FLORIDA, letnik 8/89, odlično ohranjen, 64.000 km, ugodno prodam. ® (063)806-131.	1997
KADETT 1.3 solza, 5V, letnik 1987, bel, registriran do 12/96, prodam. ® (068)76-461, po 16. uri.	1998
R 4, letnik 1986, registriran do
16.4.1996,	rdeč, ugodno prodam. ®
(068)20-216 ali (0609)622-754.	1999
JUGO 45, letnik 11/89, rdeč, dobro ohranjen, dodatno opremljen, prodam. ® (068)42-544, po 15. uri.	2001
126 P, letnik 1988 in R 4 GTL, letnik 1986, prodam. ® (068)40-776.	2002
126 P, letnik 1985, registriran do
10.6.1996,	z dodatnim motorjem ugodno prodam. ® (068)73-310, popoldan. 2013
FIAT TIPO 2.0 i.e., letnik 1991, prodam. ® (068)85-724.	2016
Z 101 GTL 55, rahlo karambolirano, primerno za dele, prodam. ® (068)45-125.	2018
R 5, letnik 1991 prodam. V račun vzamem jugo. ® (068)42-571.	2020
GOLF D, letnik 1986, 120.000 km, prodam. ® (068)81-460.	2023
FIAT TIPO, letnik 1991, kovinske barve, prodam ® (068)21-646.	2026
JUGO 45, letnik 1990, 39.000 km, in opel ascono, letnik 1987, oba odlično ohranjena, prodam ® (068)50-153.
2027
126 P, letnik 1988, dobro ohranjen, prodam. ® (068)85-892.	2029
R 5 CAMPUS, letnik 1993, 3V, bel, prodam za 9500 DEM ® (068)76-013, od 15. do 19. ure.	2030
BMVV 315, letnik 1983, registriran do 1.2.1997, lepo ohranjen, prodam. ® (068)51-862.	2032
126 P, letnik 1986, 61.000 km, prodam ali menjam za jugo ali R 4 GTL. ® (068)26-863, popoldan.	2034
R 4 GTL, letnik 1988, neregistriran, prevoženih 40.000 km, prodam za 3000 DEM. Franc papež, Jezero 14, Trebnje.
JUGO KORAL 55, letnik 1990, regis-; 2l triran do 6/96, prevoženih 57500 km, bel, jele prodam. ® (068)68-186.	2043	K
DIANO, letnik 1977, neregistrirano, | C nevozno, prodam skupaj ali po delih. ® >68 (061)863-545 .	2044	fez.
R 4 GTL, letnik 1989, registriran do 12/96, prodam. ® (068)22-208, dopol-lair dan, 26-909, popoldan.	2047; i
ŠKODO FAVORIT, letnik 1991, prvi la i lastnik, Drodam. ® (068)41-134.	2048	lov
LADO SAMARO 1300, 5V, letnik |je, 1989, registrirano do 12/96, prodam. ® s'— (068)42-574.	2049
obvestila
SPREJEMAMO NAROČILA za vse vr-" ste piščancev, enodevnih in večjih. Valil-i 1 niča Senovo, Mio Gunjilac, S (0608)79-f°' 375.	12311
ASFALTIRANJE - tlakovanje dvorišču* in parkirišč opravljamo. S Asfaltbeton, L
d.o.o., (061)129-12-66, (061)129-12-58 ali"
(0609)628-260.
NESNICE, mlade jarkice, pasme hises

rjave, stare 4 mesece in ene tik pred ne-
snostjo, opravljena vsa cepljenja, proda-
jamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: Jože Zupančič, Otovec 12, Črnomelj, ® (068), 52-806, Gostilna Cepin, Mostec, Dobova,
® (0608)67-578 in Anita Janežič, Slepšek 1 9, Mokronog, ® (0^8)49-567.	1450
SPREJEMAMO NAROČILA za vse vrste piščancev, bele, rjave in grahaste in za purane. Martin Metelko, Hudo Brezje P° 16, Studenec, ® (0608)89-038, (0608)89-31L	1658.J
RJAVE JARKICE in grahaste ter beli r® večji piščanci bodo v prodaji proti koncu marca, purani pa v začetku aprila. Jože Jeršin, Račje selo 2, Trebnje, ® (068)44- r° 389.	1874.
GRAHASTE JARKICE, stare 7 tednov, ^ ter rjave jarkice, stare 17 tednov, proda- p* jamo vsak dan. Beli piščanci, težki 1 kg, bodo v prodaji od 2. marca dalje in purani 'ez od 22. aprila dalje. Kuhelj, Šmarje 9, Šentjernej, ® (068)42-524.	1921
RJAVE in grahaste jarčke ter bele piš' P čance bomo prodajali 14. marca, ® ai
(068)48-366, Prevolšek.
2017 i
preklici
SOSEDU ALOJZU TRUNKLJU iz *r Podlisca prepovedujem pašo kokoši po la mojem zemljišču, sicer ga bom sodno pre- Iti ganjala. Viljemina Kramar, Podlisec 3, Dobrnič.	I0(
1748
ZVONIMIR TOMAŽIN, s.p., avtokle- So parstvo, Pod trško goro 16, Novo mesto, (0< preneham z dejavnostjo z 22. marcetn 1996.	1753	do
JUSTINA HORVAT, Slakova 9, Trebnje, sem izgubila pooblastilo št. 091008002.	1782	tn<
ALOJZ OGRINC, Črmošnjice 25, pre- (0| klicujem izgubljeno spričevalo 5. razreda OŠ.	1882	Ije
______________________________________9g
posest
NJIVO v bližini Šentjerneja prodam-., Šentjernej.
Gtera Cekuta, Mihovica 21,, Šentjernej.
1754
PARCELO, zazidljivo oz. primerno za nadomestno gradnjo, v okolici Šentjerneja ali Drage, kupim. ® (068)42-222. 1765
VINOGRAD z zidanico prodam ali dam v najem. ® (068)76-452.	1776
V	SROMLJAH prodamo gospodarsko
poslopje - hišo, staro 100 let, popolnoma obnovljeno, takoj vseljivo, in 500 m2 zazidljivega zemljišča, namenjenega za novogradnjo, vse skupaj na parceli, 16.000 m2. Cena 90.000 DEM. ® Agent Kranj, (064)223-485.	1779
GOZD v okolici Trebnjega kupim (068)44-433, od 8. do 10. ure. 1785
V	ŠMAVRU pri Trebnjem prodam sta-
ro zidanico z vinogradom. 7? (0609)614-212, zvečer ali zjutraj.	1800
VINOGRAD z zidanico v Cerovem Logu - Gaju, prodam. ® (068)22-641. 1802
■ JINOGRAD.ŽOa.naLokvicipriMet-I i in staro sobno omaro ugodno pro-I «.* (068)59-056.	1810
| VINOGRAD v bližini Dolenjskih To-"oddam. * (068)65-440.	1818
MANJŠI VINOGRAD na Trški gori dam. S (068)25-305, po 17. uri. 1830 VIKEND, 90 m2 uporabne površine, in t zemlje, blizu Atomskih Toplic, pro-#. * (0608)62-324, po 19. uri. 1832 PARCELO, 36 a, s manjšim starejšim »gradom, v Podturnu - Cerovec pri olcnjskih Toplicah prodam. Olga Av-mali Slatnik 26, Novo mesto, © 8)20-205.	1835
NA GORI pri Krškem prodam njivo, 27 * (0608)65-274.	1847
5 KM iz Sevnice prodam vinograd z zi-nico. © (061)713-855, popoldan. 1854 VINOGRAD z zidanico v bližini Nove-ntesta prodam. © (068)28-287..	1865
V	KARTELJEVEM prodam vinograd s
to zidanico. ® (068)65-173.	1883
GRADBENO PARCELO z lokacijsko umentacijo in lesenim pomožnim ob-;om v Želimljem pri Ljubljani prodam. 00496206 56882 ali na naslov: Leopold beršek, Sedanstr. 30, D - 68623 Lam-ftheim.	1887
V	BORŠTU oddam v najem 60 a njive cesti in 50 a košnje trave. © (0608)69-
»1.	1897
VINOGRAD, 7 a, v Straški gori pro-km. © (068)83-439.	1901
SKEDENJ, 12 X 8 m, zelo ugodno prodi. ® (068)64-138.	1908
V	MALEM VRHU pri Suhorju oddam
'Jajem vinograd, 400 trt. Alojz Draginc, Višinja vas 18, Suhor.	1942
PARCELO z malo vinograda, v bližini »rteljevega, dostop z avtom, elektrika v liiini, prodam. Pavel Kuplenik, Dol. [arteljevo 14, Novo mesto.	1959
NA ARDRU prodam vinograd s podrto Ko in nekaj zemlje, skupaj 35 a. S (608)33-655.	1966
PARCELO, 2200 m2, ob Krki, primerki za ribiče, ter rabljeno strešno opeko, 900 kom., podam. © (068)65-474. 1996 LESEN SENIK, 13 x 7 m, dobro ohra-ijen, prodam. © (068)65-095 .	2003
s- 20 A VINOGRADA in vikend-zidanico :1, (elektriko in vodo prodam. © (068)25-13 |t6.	v	2012
o. GOZD, 82 a, pri Šmarjeti prodam. S t (68)22-950, zjutraj ali zvečer, ali 73-348, 12 kz dan.	2015
lo! VINOGRAD, 13 a, na Ljubnu, pro-'1-fem. ©(068)83-580.	2022
17	PARCELO na Stražnjem Vrhu, 18 a, vi la izredni legi, z lepim razgledom, urejen
18	iovoz, elektrika v bližini, možnost grad-ik ije, prodam. S (068)52-149 ali 47-871.
19
prodam
ODSESOVALNE NAPRAVE na vreče, ^izličnih velikosti in moči, ugodno prosti
ir- .
'im, ® (061)787-608.
1559
SMREKOV OPAŽ (ladijski pod), suh
g Jožnost različnih dimenzij, tri
rezlične
'alitete, zaključne letve, možna dostava j* montaža, prodajamo zelo ugodno. Mi-S krstvo Blažič, Družinska vas, ® (068)73-I];p.	1744
jr, PRAŠIČA, llOkg,prodam.® (068)76-“ (25 ali 76-486.	1823
e, AIWA NSX, digitalni mini stolp, nov bodel, z garancijo, odličen zvok, ugodno prodam. ® (068)^2-465.	1829
L HARMONIKO MELODIJA, duri B, oj is, As, prodam in kupim kotel za žganje-3 toho. ® (068) 83-723, zvečer. 1833 APARAT za kokice, ledomat, fliper in cn ermoakumulacijsko peč prodam. ®
L 068)27-977.	1834
in TELIČKO SIVKO, staro 7 tednov, Vodarn. Jože Janežič, Daljni vrh 3. g,	1836
cg DVA OVNA, stara 6 mesecev, skedenj -aj tod (5 x 8 m), ostrešje (5.5 x 8 m) in domače '0 Iganje prodam.	® (068)43-980.	1839
L SENO in košnjo v ČešČi vasi poceni 4. kodam. Kren,	® (068)83-013.	1841
j4 DIATONIČNO HARMONIKO B, Es, v is, Des, malo rabljeno, prodam. ® ’ 10608)89-040.	1842
„ VEČJO KOLIČINO sena prodam. Ja-
Kz Brulc, Hrušica 10.
1843
t. SEMENSKI in jedilni bel krompir ke->1 tobek in romano, kosilnico BCS na petro-kj in traktor Zetor 6211, letnik 1990, pro-g jam. S (068)21-605.	1845
17	PUJSKE, primerne za nadaljnjo rejo,
Irodam ©(068)23-674.	1850
“* KROMPIR DEZIRE za nadaljnje saje-Ije, lanski uvoz, prodam. © (068)57-260.
1856
KROMPIR za nadaljnje sajenje sorte, iz terla, sante, fijana, frizija, dezire in roma-x> la, prodam. Anton Krašovec, Šentvid pri e- itični 64, »(061)785-097.	1859
3. KALANO kostanjevo kolje prodam * [068)85-871, po 19. uri.	1860
18	TELICO, brejo 8 mesecev, prodam.
C' Somrak, Goriška vas 7, Mirna Peč, © o. '068)78-348.	1861
m PRAŠIČE, težke 100 kg, krmljene z >3 domačo krmo, prodam. * (068)78-206. b-	1863
it- BIKCA SIVCA, težkega 200 kg, in si-12 ftientalca, težkega 140 kg, prodam. © e- (0608)81-895.	1864
la ROTVAILERJE, stare 8 tednov, cep-12 Ijene, z rodovnikom, odlične čuvaje, ^ Ugodno prodam. © (064)401-364.	1866
DVA mlada janca prodam. © (068)68-[718.	1868
„ PRAŠIČA, krmljenega z domačo kr-<no, težkega 110 kg, prodam. * (068)76-»• «5 ali 76-486.	1870
NEOČIŠČENO kostanjevo kolje prodani © (068)43-694.	1872
KRAVO s teletom ali posamezno prodam. © (068)48-669.	1873
PEKI, POZOR! Prodam peč za peko kruha, 12 m2, nemške izvedbe. Plačilo rnožno tudi na več obrokov. © (069)65-510.	1879
SAMOJEDE, beli polarni psi kvalitetnega porekla, rodovnik, naprodaj. © (064)59-209, popoldan.	1880
VEČ KRAV simentalk prodam. © (068)64-087.	1881
PLETILNI STROJ Brother KH 800, [dvoredni, ugodno prodam. ® (068)24-[776, dopoldan.	1885
1 M3 suhih hrastovih plohov, debeline 4 cm, in domače žganje prodam. Jože Uhernik, Leskovec 1, Brusnice. 1888 KRAVO SIVKO, staro 7 let, prodam ©(068)322-415.	1894
SADNE SADIKE jablane, hruške, marelice, breskve in češnje prodam. Za sorto in kvaliteto nudim garancijo. Možnost naročila za spomladansko saditev. Jože Prelog, Adamičeva 13, Grm, Novo mesto,
®(068)341-038.	1975
KVALITETNO belo, rdeče vino in šmarnico prodam, kupim pa 10 dni staro tele. Franc Hiti, Brezovica 25, Šmarješke Toplice.	1979
RABLJENO PEČ Stadler 40000 C, z gorilcem, potrebna zamenjava bojlerja, prodam. »(068)21-591.	1980
PRAŠIČE, težke 30 do 120 kg, in motorno žago Stihi 0.45, prodam. © (068)76-321.	1981
KLAVIRSKO HARMONIKO, 120-basno, Royal standard, in 96 - basno, Melodija poceni prodam. ® (068)24-384.
OVALNO MIZO z 8 stoli (stilno) in večjo količino žaganih drv prodam. ® (068)23-169, zvečer.	1985
KOZE, breje ali z mladiči, in plemenskega kozla prodam. ® (068)87-532.
KRAVO za zakol prodam in kupim do 10 dni staro tele. ® (068)73-309.	1989
SENO in otavo ter vinograd z zidanico prodam. © (0608)80-278.	1992
DOMAČE ŽGANJE - sadjevec prodam. © (068)49-426.	1993
PRAŠIČA, težkega 130 kg, krmljenega z domačo hrano, podam. ® (068)42-423.
PRAŠIČA, 150 kg, in svinjo, 260 kg, domača hrana, ter 2 bikca frizijca, stara 10 dni, prodam. ® (068)73-327.	2004
PRAŠIČA, 150 kg, prodam. ® (0608) 78-048.	2005
VEČ VRST semenskega krompirja, prva množitev, prodam. Dostavim na dom.
® (064)312-056.	2006
KRAVO SIVKO, brejo 7 mesecev, s četrtim teletom, prodam. Martin Berkopec, Dol. Suhadol 21 a, Brusnice. 2007 SYNTHESIZER YAMAH PS 6100 z ritmi, midi in synthesizer Casio CZ 1, brez ritmov, dodatni program, rom in ram, prodam. ® (068)25-011.	2008
HRASTOV klasični parket nudimo po proizvodnih cenah. ® (068)58-068, Drago van.	2009
HRASTOVA metrska drva ugodno prodam. Dragovan, Svržaki 9, Metlika,
® 58-068.	2010
PRTLJAŽNIK TULE za VW passat ugodno prodam. ® (068)324-039.	2011
TELICO, brejo 5 mesecev, in bikca prodam. ® (068)85-819.	2019
10 M3 bukovih drv prodam in kupim ostrešje na rastilu. ® (0608)80-367. 2021 VINOGRADNIŠKA SIDRA prodam.
® (068)43-509.	2025
AGREGAT, 2 KW, malo rabljen, prodam. Anton Bevc, Beli Grič 2 a, Mokronog.	2033
GOBELIN Zadnja večerja (volna), 60 x 120 cm, ter motor APN 6 S prodam. ® (068)49-643.	2036
APNO za belež, doma izdelano, prodam. Anton Penca, Orehovec, Kostanjevica.	2037
PEČ na petrolej, staro 3 mesece, 3200 kalorij, ugodno prodam. Zvonko Šulc, Wolfova 22 a, Leskovec.	2041
KRAVO SIVKO, brejo 7 mesecev, vinograd, 12 a, v Kladju nad Blanco, prodam. «(0608)43-294.	2042
AVTORADIO GRUNDIG, 30 spominov, digitalni, telefon s tajnico Panasonic, prtljažnik za R 5 in prtljažnik za smuči prodam. ® (068)24-313.	2045
TELICO SIVKO v devetem mesecu brejosti prodam. ® (068)21-512.	2046
PRAŠIČA, 120 kg, prodam. ® (068)76-156, popoldan.	2050
KRAVO SIVKO, 4 mesece brejo, ugodno prodam. ® (068)40-788.	2053
KROMPIR sorte frizija, primura, sante, cosmos, dezire, romana in kenebek prodam. Kavšek, Grm 1 pri Šentvidu pri Stični,® (061)785-194.	1896
PREDNJA KOLESA, blatnike, masko, desno luč, izpušni lonec, vse novo, za lado rivo, prodam. ® (0608)87-053.	1898
TELICO SIVKO v 9 mesecu brejosti prodam. Saje, Podgora 14, Straža. 1903 ZGODNJI KROMPIR za seme, prva množitev, in jedilni krompir ugodno prodam. ® (068)321-957.	1909
DELIKATESNO hladilno vitrino Ljutomer, stenska širina 160 cm, letnik 1994, prodam za 210.000 SIT. ® (068)65-636.
MLADO KRAVO za zakol, po prvem teletu, prodam. Jarc, Rodine 13, Trebnje.
1912
5 T SENA prodam ali menjam za pujske. ® (068)49-188, zvečer.	1913
PRAŠIČE, domača hrana, prodam. ® (068)76-554.	1916
4.000 KOSOV opeke Strešnik, 2. klase, delikatesno vitrino Chinelli, dolžine 2 m, in transporter, dolžine 5 m, prodam. ® (068)81-188.
NOVO, nerabljeno gorsko kolo, 26 col, za 19.000 SIT in prtljažnik za R 19 prodam. ® (068)22-416.	1933
RAČUNALNIK PC 286, ugodno prodam. ® (068)23-585.
ŽGANJE, sadno, 200 1, kvalitetno, prodam. Jure Novak, Dol. Radulje 14 a, Bučka.	1934
KOZOLEC, 5 x 8 m, visok, vzdrževan, prodam. ® (068)26-157.	1939
INDUSTRIJSKI šivalni stroj »iber-deck« Union Special prodam. ® (068)52-984.	1943
ŠIVALNI STROJ Singer, črno - beli televizor, štedilnik (2 plin, 2 elektrika), seno in otavo (manjšo količino) in kavč - posteljo prodam ® (068)73-516.	1944
ZLATE PRINAŠALCE, psičke, z rodovnikom, stare 10 tednov, prodam za 700 DEM. ® (061)123-54-51.	1952
NOVO kuhinjo Gorenje, kopalniško opremo Kolpa san in rabljen synthesizer zelo ugodno prodam. ® (068)322-998.
TEHNIČNO ENCIKLOPEDIJO, 11 knjig, A 4 format, ugodno prodam. ® (068)322-053, dopoldan ali 21-697, zvečer.
KRAVO s teletom, starim 10 dni, prodam. ® (068)65-01.	1958
PAVE, odrasle, prodam. ® (068)50-150, dopoldan.	1968
C02 migmag 160, aparat za varjenje, prodam. ® (068)43-639.	1971
500 KG koruze prodam. ® (068)81-097.	1972
PRIKOLICO (2.70 x 1.40 m), za osebno vozilo, dvoosno, nosilnosti 750 kg, prodam. ® (0608)21-407.	1973
BRUNARICO, 5.5 x 3.5 m, opremljeno. prodam za samo 900 DEM. ®
VEČJO KOLIČINO sena prodam. ® (0608)89-014.	1746
VINOGRADNIŠKE NAPENJALNIKE in ovčji gnoj prodam. ® (068)50-103.
1747
KRAVO za zakol prodam. ® (068)78-321 ali 25-334.	1752
HLEVSKI GNOJ in vino šmarnica prodam. ® (068)43-691.	1759
6 M3 suhih plohov rdečega bora (8 cm),
5 m3 smrekovih plohov (8 cm), R 4, letnik 1986, obnovljen in zazidljivo parcelo, 980 m2, v Bučni vasi prodam. S (068) 28-622.
1762
NOVO PEČ na petrolej prodam. ® (068)316-590, dopoldan.	1767
HLEVSKI GNOJ, prednjo šipo in desno zadnjo luč za fiat tipo prodam. ® (068)78-058.	1768
OVERLOCKE, namizne, 4 - nitne, z nožem, za 30.000 SIT, in 2 invalidska vozička prodam. ® (0601)84-368.	1770
KRAVO za zakol prodam. ® (068)76-570.	1772
DVA KOZLIČKA, eden star leto in pol, drugi pet mesecev, prodam. ® (068)78-332.	1773
VEČJO KOLIČINO suhega sena, 5001 šmarnice in motorno žago Stihi 0.45 prodam. ® (068)89-044.	1775
KOSTANJEVO KOLJE prodam. ® (068)26-484.	1780
DVE KRAVI, ena visoko breja (simentalko), ena s teletom, sivka, prodam. Struna, Potov Vrh 1 b, Novo mesto.
1783
KOSTANJEVO klano kolje prodam. ® (068)73-426.	1787
SENO in 2 prašiča, težka 100 kg, prodam. ® (068)81-507.	1788
UMETNIŠKO SLIKO Božidarja Jakca: Kozolec toplar pod Gorjanci, pastel 50 x 70 cm, prodam za 40.000 DEM (certifikat ocenitve). ® (061)322-633.	1790
KRATKODLAKO PSIČKO istrski go-nič, staro 8 mesecev, prodam. Ivanka Turk, Tolsti Vrh 5, Šentjernej. 1795 SMUČI ELAN, 160 cm in smučarske čevlje št. 41 prodam. ® (068)50-252.
1797
JEDILNI KROMPIR, repo ter Z 750 po delih prodam. ® (068)21-715.	1798
SENO ugodno prodam. S (068)27-586.	1801
NOVO karoserijo avtoprikolice, 145 x 105 x 25 cm, 400 kg, prodam za 28.000 SIT. Šinkovec, Malkovec, ® (0608)80-507.	1811
razno
SPREJEMAM NAROČILA za servis in kontrolo plinskih štedilnikov in ostalih trošil. Plin Servis Kraševec, ® (068)27-425.	1026
PREVERJENO gradbeno podjetje iz Ljubljane izvaja novogradnje, omete, fasade ter ostala zidarska dela. Opravljamo tudi druga notranja obrtniška dela, tudi terensko. ® (061)219-544 in faks: (061) 1262-309.	1659
V	NOVEM MESTU oddam vpeljan gostinski lokal na dobri lokaciji. Predplačilo za eno leto 30.000 DEM. ® (061)226-228.
NA PAŠO vzamemo govejo živino. ® (0609)614-900.	1766
V	DOLENJSKIH TOPLICAH oddam poslovni prostor za mirno obrt ali trgovino in trisobno stanovanje. ® (068)65-087.
V	BOHINJU poceni oddam vikend hi-
šo z dvema apartmajema, skupaj ali ločeno. ® (064)723-579.	1789
ANGLEŠČINO inštruiram za osnovno in srednjo šolo. ® (068)42-491.	1808
STROJNE OMETE, izolacijske fasade, pleskarska in vsa stavbnokleparska dela (snegobrane in žlebove) opravlja Fabjančič, ® (0608)75-492 in 33-386.	1812
OBNAVLJAM KAMINE ter polagam vse vrste keramike. Delo je opravljeno solidno. ® (068)83-493.	1814
V	NOVEM MESTU oddam pisarniški
prostor. ® (068)21-120.	1884
V	STROGEM CENTRU Novega mesta
oddam v najem poslovne prostore za trgovinsko dejavnost in pisarne. ® (068) 341-948, popoldan.	1922
V	NOVEM MESTU oddam prostor, 59
m2, za skladišče ali mirno dejavnost. ® (068)22-133.	1941
PROSTOR za trgovino, 200 m2, oddam. ® (068)341-790.	1945
LOKAL, 10 m2, v neposredni bližini hotela v Dolenjskih Toplicah, primeren za butik, oddamo v najem. ® (068)65-086, Jelka.	1962
POLAGAMO PARKETE in obnavljamo kopalne kadi. ® (061)853-331, int. 290, dopoldan, ali 855-229, po 14. uri.
1991
ŠIVAM po meri v§a ženska oblačila. Sprejemam naročila za maturantske in birmanske obleke. ® (068)65-474.	1994
LEKTORIRAM diplomske naloge in ostale pisne izdelke. ® (0608)84-092.
2014
SERVISIRAM pralne in pomivalne stroje, električne in plinske štedilnike, hladilne skrinje ter ostale aparate. Ivan Petrič, Marentičeva 8, Metlika. 2038 PISARNO v izmeri 11 m2, oddamo v najem v stavbi na Mušičevi 15 v Novem mestu. PAM, d.o.o., Mušičeva 15, Novo mesto, ® 321-083.	2051
UGODNO, HITRO, KVALITETNO! Fotografi, amaterji, ljubitelji ČRNO -BELE fotografije! Foto Lujo na Kandij-ski c. 25 v Novem mestu vam na nivoju visoke in dolgoletne strokovnosti kvalitetno ročno izdela vse formate fotografij. Konkurenčne cene - enake storitvam v color tehniki. Parkirni prostor zagotovljen. Se priporočamo!	2055
službo dobi
SAMOSTOJNI KOMERCIALISTI (-
KE) na terenu dobijo redno zaposlitev za prodajo strokovne literature in izobraževalnih programov. Resni interesenti pokličite na ® (061)264-474, od 8. do 16. ure.	1769
DELO NA DOMU! Število prijav omejeno. Priložite ovojnico in znamko ter pošljite na naslov: Peter Firm, Zg. Prekar 1, 61281 Kresnice.	1803
NUDIM možnost in pomoč za zelo dober zaslužek. Šifra: »PRILOŽNOST«.
ČE ŽELITE dodaten zaslužek in samostojno delo, pokličite na ® (068)26-431.
1918
REDNO ZAPOSLIMO delavca z lastnim prevozom (kombi). ® (061)1591-595.
1923
KV NATAKARICO in KV mesarja zaposlim. ® (068)81-188.	1932
PIZZERIJA v Novem mestu zaposli čistilko.® (0609)622-268.	1986
DELAVCA za delo v delavnici iščem. ® (068)68-224, po 17. uri.	2039
6 OSEB za popoldansko delo v pisarni v centru Novega mesta iščemo. Pogoj: veselje do dela z ljudmi. Nudimo stimulativen OD in možnost redne zaposlitve. ® (068)321-923.	1910
službo išče
MOŠKI sprejme kakršnokoli delo razen akviziterstva. ® (068)321-902. 1761 NUJNO iščem delo doma ali na terenu. ® (068)52-396.	1792
IŠČEMO DELO (sestavljanje, montaža, pakiranje, lepljenje..). Invalidsko podjetje INDE, Sevnica, ® in fales: (0608) 41-678.	1809
MLADA DRUŽINA išče delo na domu. Imamo prostor in voljo do dela. ® (068)65-754, Alojz.	1886
stanovanja
ŠTIRIČLANSKA DRUŽINA najame dvosobno stanovanje v Novem mestu. ® (068)20-466.	1764
ENOSOBNO STANOVANJE, BMW, letnik 1984, in več šivalnih strojev prodam. ® (068)64-542, od 7. do 15. ure.
1796
NA SLAVKA GRUMA v drugem nadstropju prodam dvosobno stanovanje. ® (068)322-282.	1815
NA SEIDLOVI v pritličju prodam dvosobno stanovanje. ® (068)342-470. 1816
V	CENTRU Novega mesta prodam enosobno stanovanje. ® (0609)633-553.
1817
NA SLAVKA GRUMA prodam enoinpolsobno stanovanje, 50 m2. ® (068)21-263, po 19. uri.	1819
V	CENTRU TREBNJEGA ugodno
prodamo novejše trisobno stanovanje, 64 m2, v prvem nadstropju, s CK. ® (068)45-666.	1877
NA MIRNI prodam ali menjam stanovanje, 36 m2, visoko pritličje, balkon, klet, vrtiček. ® (068)47-259.	1917
DVO - ali trisobno stanovanje v Krškem ali v Sevnici kupimo ali najamemo z možnostjo kasnejšega odkupa. ® (0608) 81-189.	1960
zahvale
OSEBJU Doma starejših občanov v Črnomlju se za ljubeznivo skrb in požrtvovalnost, ki so jo izkazali moji mami Jožici Mesojednik, najlepše zahvaljujemo. Lidija Medved z družino iz Izole.
ženitne ponudbe
STAREJŠI MOŠKI želi spoznati žensko za skupno življenje. Šifra: *>V DVOJE JE LEPŠE«,	2040
Žitni kombajn ZMAJ 142 z adapterjem za koruzo prodamo. Informacije po tel. (068) 58-157 od 7. do 15. ure.
Kmetovalci: program BCS (kosilnice, motokultivatorji), atomizerji PIAVE od 200 do 2000 I ter mulčarji MALETTI po najugodnejših cenah! Bonus, d.o.o., Selo 11 a, Črniče
Tel. (065)66-080, (0609)627-403
LERAN, d.o.o.
promet z nepremičninami Novo mesto, Lebanova 24
Prodamo:
•	hiše: Vel. Poljane pri Šmarjeti, Osojnik pri Semiču, v Občicah, Novem mestu, Otočcu, Šmarjeti, Krškem, Senovem, Brežicah, Črnomlju, Sevnici, Dol. Toplicah, Straži, Soteski, Cikavi, Rumanji vasi, Smolenji vvasi, Škocjan — okolica, Raki, Žužemberku, Mokronogu, Črmošnjicah pri Stopičah, Herinji vasi, Brestanici, Luciji pri Portorožu, v Zdolah pri Krškem, Rebri pri Žužemberku, Kostanjevici, Srednji vasi pri Semiču, Zastava pri Črnomlju, Srednje Grčevje, Vel. Banu pri Šentjerneju, Mali Strmci in drugod;
•	stanovanja: v Novem mestu, Šentjerneju, Žužemberku, Črnomlju, Krškem, Trebnjem;
•	poslovne objekte, lokale in pisarne: v Novem mestu, Celju, Črnomlju, Krškem, Trebnjem, Mokronogu, Metliki;
•	vikende in zidanice: v Straži, Škocjanu, Raki, Metliki — okolica, Brezovica pri Metliki, Dol. Toplicah, Pahi, Zaplazu pri Čatežu, Gor. Leskovec, Doblička gora in drugod;
•	parcele za gradnjo: v Mirni Peči, Bučki, Šentrupertu, Trški gori, Zagradski gori, Trebnjem, Semiču, Mihovo pri Šentjerneju, Kar-teljevo, Osrečje pri Škocjanu, Novo mesto in drugod;
•	kmetijska zemljišča in gozdove po vsej Dolenjski, kmetije v Beli krajini, Krškem in Novem mestu;
•	v najem oddamo: stanovanja, in poslovne prostore.
Tel./fax: 068/322-282, 069/342-470 Mobitel: 0609/633-553
STE OSAMLJENI?
Pogovorite se!
Tel. 061/126 35 84
Ženitna posredovalnica Metulj
Žaluzije, rolete ter lamelne zavese izdelujemo in montiramo po zelo ugodni ceni. Možnost plačila na čeke. Tel. 068/44-662.
NEPREMIČNINE
Prodamo:
HIŠE: na Mirni, v Čateških Toplicah, Žužemberku, Sodjem Vrhu, Novem mestu, Šentjerneju, Krškem... STANOVANJA: v Trebnjem, Radohovi vasi, Krškem... KMETIJE: pri Trebnjem, Radohovi vasi...
VIKENDE: na Gabrski Gori POSLOVNE PROSTORE: v
Beli krajini, Krškem, na Uršnih selih, v Šmarjeti, na Senovem, v Boštanju, Kočevju 450 m2 (proizvodnja), Gaberju, Brežicah...
V večjih krajih Dolenjske, Posavja in Bele krajine, najamemo in kupimo poslovne prostore, hiše, stanovanja.
PONUDBA TEDNA: oddamo na novo urejene pisarniške prostore v Novem mestu, Glavni trg.
SILAN, d.o.o., član slovenske borze nepremičnin
SILAN DOLENJSKA, cenitve in posredovanja pri prometu z nepremičninami, d.o.o., Novo mesto, Glavni trg 22, 68000 Novo mesto, tel.: (068) 321-640, telefax 21-852.
MUŠIČ —MENGEŠ Tel.: 061/738-619
Travniška brana z obojestranskim delovanjem, z njo izravnavamo krtine in dobro prečešemo travo. Brana razreže in razvleče hlevski gnoj, kar omogoča bujno rast. Zaradi svoje prilagodljivosti je zelo primerna za hribovite predele in pašnike.
UMETNI KAMEN
ZA OBLAGANJE FASAD PO NAJUGODNEJŠIH CENAH
Svetlo siv......750 SIT
Temno siv
z belimi odtenki.850 SIT
Bel.............950 SIT
Izdelujemo tudi druge barve in barvne kombinacije, mogoča dostava na dom in polaganje.
KOŠMRLJ, s.p,
MENIŠKA VAS 7 DOL. TOPLICE Tel.: 65-557
Tesnjenje oken in vrat. Uvožena tesnila, 10 let garancije! Tel. 061/813-553 ali 814-913.
LUKY
DO LADE BREZ DENARJA
Ne razmetavajte denarja Vprašajte pri nas, kjer dobite LADO na gotovo najugodnejši kredit! Nudimo tudi kredite in ieasing za rabljena vozila.
Tel. 068/24-612
Za področje Dolenjske iščemo sodelavca za terensko veleprodajo kolesarske opreme. Vse informacije na telefon 063/715-733. int. 220.
RADIATORJI
Izdelovanje kvalitetnih radia- 1 torjev v različnih barvah po 1 ugodni ceni-600/1000 samo j 8.800 SIT. Tel. 068/65-407.
Polaganje parketa in ostala vzdrževalna dela!
Dušan Š.
Tel. (068) 28-576
107.5
91.2
OGNJIŠČE

I tel. 152-11-26 ftx. 152-13-62
(068)57-145.
ALI STE BREZ ZAPOSLITVE? Iščete delo, primerno svojim sposobnostim? Nič lažjega kot poklicati linijo za delo, kjer vam lahko ponudimo najrazličnejše vrste del. ® (090)42-11. PTT stroški 78 SIT/o.5 min.	1268
VOZNIKA C- in E- kategorije za mena-rodni promet zaposlim. ® (061)775-036.
OKREPČEVALNIVA KRIŽAJ, Malo Mraševo 7, Podbočje, išče natakarico za delo v strežbi. ® (0608)78-083.	1750
KV KLJUČAVNIČARJA s prakso zaposlim. Ključavničarstvo JO - PO, Jurka 1974 vas 24, Straža.	1760
VI NAM - MI VAM
oglas na kratko s pošto
po ® 068/323-610 ali 0609/623-116
poceni objavo v
DOLENJSKEM LISTU
RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE APROS, d.o.o., Novo mesto
3-dnevni osnovni in nadaljevalni tečaji WINDOWS, WORD, EXCEL! Pričetek ob 16. uri na Srednji ekonomski šoli Novo mesto. Prijave in informacije na o (068) 321-926, g. Zdenko POTOČAR.
KIK INTERIER, d.o.o. Prešernov trg 1, Novo mesto
Opremljanje poslovnih, skladiščnih in stanovanjskih prostorov. Oblaganje sten in stropov ter montaža pregradnih sten po sistemu KNAUF in ARMSTRONG. Izvedba zaključnih del v gradbeništvu.
Prešernov trg 1, Novo mesto, "S (068) 321-028
PORTRET TECjA TEdNA
/Adolf Bevc
Pred kratkim se je upokojil Adolf Bevc. Za tiste, ki se ukvarjajo z lesarstvom, vsekakor znano ime, saj je bil Adi, kakor ga kličejo dobri znanci, 35 let aktiven v dolenjski lesni industriji Novoles, v tem času pa je vzgojil veliko lesarjev in jim vzbudil ljubezen do tega poklica.
Začel je na takratni vajenski šoli, katero je tudi sam v dveh letih končal in tako še ne šestnajstleten postal mizarski pomočnik. V Ljubljani je potem končal dveletno delovodsko šolo in še ne devetnajstleten postal delovodja - mojster svoje stroke. V Ljubljani je končal še srednjctehnično šolo, si vNo-volesit pridobil potrebno prakso, nato pa poleg dela sledil vzgoji mladih lesarjev vsa tri zadnja desetletja, kakor je pač v tem obdobju valovala precej muhasta krivulja slovenske šolske politike. Naj je bila ta taka ali taka, je bilo za Adija osnovno načelo, da mora biti pouk tesno povezan s prakso. Tako je bito njegovo osebno življenje, saj je pivi stik z lesom dobil kot otrok r očetovi delavnici, še sedaj pa mu lastnoročno obdelovanje lesa pomeni najboljšo sprostitev.
Adija Bevca se mnogi spomnijo tudi kot človeka, ki je prejel kar nekaj laskavih priznanj, naprimer ljubljanskega zmaja za oblikovanje otroškega pohištva na ljubljanskem salonu pohištva leta 1975, pa plaketo
srebrni most na skopskem pohištvenem sejmu leta 1988 za oblikovanje jedilnice. Udeležil se je še vrste drugih vidnih lesarskih prireditev in bil nagrajen za uspešno vzgojno in inovativno delo.
Znano je, da je lesarska industrija v zadnjih letih v Sloveniji, zlasti pa na Dolenjskem, zašla v hudo krizo, iz katere za zdaj še ni videti izhoda. Ker je Slovenija bogata z gozdovi, je imel les od nekdaj pomemben delež v njenem gospodarstvu. Mar to pomeni, da bo zdaj drugače?
Adi Bevc pravi: “To, da je v Sloveniji lesa precej, je pomembna prednost, vendar šele tedaj, ko jo bomo znali pravilno izkoristiti. Biti le baza za lesno surovino še ne pomeni dosti in na to nikakor ne smemo pristajati. Sele končni proizvodi iz domačega lesa, taki, da bomo z njimi z lahkoto prodirali na tuje trge in, kar je zelo pomembno, z njimi dosegali primerne cene, so pravi način, s katerim bomo zares izkoristili dane možnosti. Po mojem mnenju je za Slovenijo torej najprimernejša proizvodnja kvalitetnega masivnega pohištva. Na tem področju imamo že dokaj bogato tradicijo, v kombinaciji z izvirnim oblikovanjem pa bi z njo morali spet prodreti na tuji trg, kjer je svoj čas slovenska lesna industrija že imela svoje mesto. Ta velja tako za obrtniško kot industrijsko proizvodnjo, ”
Pa imamo za ponoven zagon dovolj usposobljenih ljudi? “Usmerjeno izobraževanje, kakršnega smo imeli do pred kratkim, je napravilo veliko škode, ne zagovarjam pa popolne vrnitve na staro, temveč vračanje k staremu na višji stopnji, kar bi omogočalo dobro povezavo med teorijo in prakso. V nekaterih drugih visoko razvitih državah velja, da na poklicni šoli lahko poučuje le tisti, ki ima za sabo najmanj desetletno prakso v svoji stroki. ” Tako pravi Adi Bevc, ki se na les in na šolo spozna, zato je njegovo mnenje vredno upoštevati.
TONE JAKŠE
/ DRUGAČNE ZIMSKE POČITNICE
NOVO MESTO - Občinska Zveza prijateljev mladine tudi letos skupaj z Dolenjskim muzejem, Zvezo organizacij za tehnično kulturo, oddelkom za mladino Študijske knjižnice Mirana Jarca in Domom kulture pripravlja “suhe počitnice” od ponedeljka, 26, februarja, do petka, 1. marca. Prvi dan počitnic si bodo učenci dopoldanski čas lahko krajšali z obiskom regionalne radijske postaje Studio D in lokalne televizije Vaš kanal, v prostorih Dolenjskega muzeja bodo izdelovali otroška glasbila in spoznavali lončarijo, v likovnih delavnicah pionirske knjižnice pa bodo izdelovali namizne vizitke. Zanimiv program so pripravili tudi člani radiokluba, v kinodvorani Doma kulture pa bo vsak dan ob 10. uri matineja. Člani Zveze prijateljev mladine so se letos odločili, da bodo v torek, sredo in četrtek organizirano peljali otroke iz dolenjskih osnovnih šol na kopanje v čateško reviero. Prijave sprejemajo pisno in po telefonu na sedežu društva.
BOŠ VIDEL, KAJ DELA DOLENC
NOVO MESTO - Ansambel Lojzeta Slaka skupaj s sodelavci in TV Slovenijo že pripravlja 4. zabavnoglasbeno prireditev “Boš videl, kaj dela Dolenc”, ki bo letos namenjena Jožicam in Jožetom. Prireidtev bo v soboto, 23. marca, v Športni dvorani na Otočcu. Poleg ansambla Lojzeta Slaka bodo zaigrali še Čuki in Slapovi, seveda pa bodo med nastopajočimi še posebne pozornosti deležni tisti, ki bodo 19. marca na jožefovo go-dovali. Prireditev bo v celoti posnela ekipa Razvedrilnega programa TV Slovenije in jo prvič pokazala že naslednji dan namesto oddaje “Po domače”.
NA RIBE V GOSTILNO JAVORNIK
RAKOVNIK PRI MIRNI - V priznani gostilni Javornik imajo od torka, 20. februarja, do sobote, 24. februarja, teden morskih jedi. Gostom bo kulinarične specialitete začinil trio Suveniri iz Splita.
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
Pohvala Domu starejših v Šmihelu in Mercatorjevi trgovini - Nezadovoljstvo s črnomaljskim občinskim vodstvom - Vroča tema “pokopališče” - Slab žled mladim voznikom
V tej rubriki se ponavadi znajde več kritik kot pohval, zato je prav, da. začnemo s slednjimi. Marija Hlišč s Scidlove ceste v Novem mestu izreka pohvalo strežnemu osebju in upravnici Doma starejših občanov v Šmihelu za lepo urejeni klubski prostor, v katerem so 14. februarja imeli srečanje predstavniki Karitasa in malteške bolniške pomoči, še posebej pa ge. Majdi. Njihov moto je prav gotovo: “Samo življenje za druge je vredno življenja!”, njihovo delo in prizadevanja pa niso nikoli poplačana. Hliščeva je dobro besedo našla tudi za šefinjo in prodajalce trgovine Mercator PVC v Ločni, ki so po njenih izkušnjah vedno prijazni s potrošniki, imajo pa tudi zgledno urejene sanitarne prostore, kar nikakor ni mogoče reči za novomeško kavarno.
Čisto drugačen pa je bil že naslednji klic. Jože Š. iz Vinice je bil kratek in jasen. Alji Satešku pravi le to, naj1 >i prej, preden je
Halo, tukaj
DOLENJSKI LIST/
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati. zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dati kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Čakamo vas vsak četrtek med 18. in 19. uro na telefonski številki (068)323-606. Dežurni novinar vam bo rad prisluhnil.
odšel na rob pragozda, v Črnomelj vrnil 10 tisoč DEM. Že sam ve, za kaj gre. - Stalnim kritikam na račun vodstva črnomaljske občine se tokrat pridružuje še Štefan T. iz Črnomlja, ki pravi, da ga je vodstvo od izvolitve do sedaj že močno razočaralo. “V petih letih so naredili več škode kot koristi in ponavljajo iste napake kot v prejšnjem sistemu: razrušili so podjetja in po zadnjih podatkih je v našem koncu na cesti 1500 ljudi. “Namesto da bi ljudi združevali, iščejo sovražnike, dopuščajo, da se nekateri tako kot včasih okoriščajo z republiškimi nepovratnimi sredstvi, najbolj pa me je razburila vest v zadnji številki Dolenjca, da bodo spet izhajale Črnomaljske novice. V njih bodo tako lahko pisali le to, kar bo njim v prid,” meni naš bralec Štefan.
A. B. iz okolice Metlike ne razume, kako lahko neka bralka pravi, naj avtobusi v Metliki ne vozijo skozi stari del mesta. Ravno v tem delu mesta je največ zaposlenih, ki so vezani na prevoz, in na stari avtobusni postaji čaka vedno več ljudi kot na novi. Saj so vendar avtobusi zaradi potnikov in ne obratno, kajne?
Svoje mnenje o nakupu novega pokopališča v Novem mestu je z veseljem razložil Stane B. iz Šmihela. Ne razume, kako si je moral župan to privoščiti, saj bi o nakupu morali ljudje odločati na referendumu. Tako bo zdaj graščak dobil denar od lesa (posekati je treba gozd) in za zemljo. Zakaj tako? “Če bi staro pokopališče v Šmihelu razširili proti Domu starejših občanov, bi bilo prostora še za dvoje pokopališč!” meni Stane. Jože K. iz Šentjerneja se sprašuje, kakšni so sploh lahko mladi šoferji, ko pa jim tisti, ki jih učijo, včasih dajejo slab zgled.
Tako vsaj se je zgodilo prejšnji torek pred Dolenjsko banko v Kandiji, ko se je pripeljal voznik citroena AX z napisom Avtošola Riba in zaparkiral enega od avtomobilov ter bil za nameček še zelo nesramen.
Prejšnji torek se je v uredništvu našega časopisa oglasil bralec iz okolice Novega mesta, s sabo pa je imel letp in pol staro objokano hčerko. Že tretjič se mu-je namreč zgodilo, da čeprav je prišel na cepljenje k otroškemu zdravniku med prvimi, zaradi različnih “poznanstev” zdravnikov in sester nekaj ur sploh ni prišel na vrsto. “To še ne dogaja le meni. In pomislite, kako to prenaša malček, ki ga ponavadi sploh ne moreš pomiriti!” pravi.
L. M.
..........................
!	< E* KRKfk ZDRAVILIŠČk !
! HOTELI OTOTfT	J
Plesno zabaviščna restavracija •
TANGO:
za izbran okus in navade	■
*	V petek, 23. 2. in v soboto, 24. 2.,
od 20.00 ure dalje
vabljeni na večera
•	DALMATINSKE KUHINJE
!	S KLAPO »KRK« in
ANSAMBEL OBJEM.
Sobotna in nedeljska kosila morskih dobrot 990 SIT,
( otroški meni 600 SIT.
i Rezervacije na tel. št. 068/321-830.
Vabljeni v restavracijo Tango in v Casino Otočec.
v. — ..... — - _ _ - 4
Zelje je treba nuditi celo leto'
Srečanje pridelovalcev vrtnin in kisarjev zelja ter repe v Šentjerneju - Kupci iščejoj trgovci pa uvažajo - Naše zelje naj bo na voljo celo leto
ŠENTJERNEJ - Biološko kisanje zelja in repe imata v Sloveniji več kot stoletno tradicijo. Še ni dolgo tega, ko je bilo uživanje tako kislih kot presnih vrtnin omejeno večinoma na jesen in zimo, a danes je napredek tudi na tem področju. Če kupci ne bodo dobili doma pridelane zelenjave, bodo pač posegli po (cenejši) uvoženi, ki jo je zadnje čase na našem trgu na pretek.
Zaradi lastninjenja in drugih vzrokov se je močno zmanjšal obseg kisanja zelja v nekdanjih druž-benih ali zadružnih kisarnah, povečal pa se je pri zasebnikih. Kar veliko število kisarjev repe in
• Vzorce kislega zelja in repe je na nedavnem srečanju slovenskih pridelovalcev vrtnin in kisarjev zelja ter repe prinesel tudi edini predstavnik iz tega dela države Janez Abram iz Dobrave pri Kostanjevici, ki ima že 5-letne izkušnje s kisanjem. Letos je skisal okoli 180 ton zelja in repe, proda pa ju pretežno preko KZ Krka Novo mesto. Na trguje mogoče njegovo zelje in repo kupiti v plastičnih posodah od 1 do 25 kilogramov. Abram pa že razmišlja tudi o pakiranju v vrečke. Na ocenjevanju so njegovi vzorci dobili zelo dobro
zelja se je zbralo 15. februarja v Šentjerneju na tradicionalnem srečanju slovenskih pridelovalcev vrtnin in kisarjev zelja in repe, ki ga Poslovno združenje prehrane Slovenije pripravlja vsako leto v
in od drugod, čeprav znamo pri nas pridelati dovolj zelja za svoje potrebe. Uvoz ima razloge tudi v ceni, saj je na primer kilogram zelja na Madžarskem 15 tolarjev, cena pa je za uvoznike še vedno ugodna, če prištejemo 45-odstot-no carinsko stopnjo, kot jo sicer uvaja novi carinski zakon.
“Če pričakujemo, da bodo odnehali Nizozemci, Italijani ali drugi, smo se zmotili. Pričakujemo lahko celo hiperprodukcijo, cene se bodo še znižale in potrebno bo vzdržati. Z zeljem bomo morali
zalagati trg celo leto, kar bomo; dosegli z namakanjem, hladilnica;) mi, gojenjem pod folijo. Naš)j trgovci sploh niso navajeni, da«1'! zelenjavo imamo. Hkrati pa jei pomembno, kako jo bomo pripra i vili za prodajo, saj so kupci razva“ jeni od zahodnega načina prodaj* in kupujejo z očmi, ne pa z želod'; cem,” je dejala Marija Orešnik. I T. GAZVODA
ALTER ROCK V ČRNOMLJU
ČRNOMELJ - V Mladinske«] kulturnem klubu Bela krajina' Črnomlju bo v soboto, 24. februaijM ob 22. uri koncert alter rock'skupi*! Mamojebac, Žoambo žoet cvorke strao in Absent minded.
OCENJEVANJE KISANJE ZELJA IN REPE - V Sloveniji kislo zelje in repo poleg ocenjevanja, ali ustrezajo predpisanim zahtevam, že 15 let kakovost ugotavljamo tudi s tako imenovanim organoleptičnim ocenjevanjem. Okoli 50 degustatorjev je to počelo v Šentjerneju.
drugem kraju. Čeprav se je zbralo veliko število pridelovalcev in kisarjev, pa so prinesli v oceno razmeroma malo vzorcev. “Kot da nas je strah in sram kritike,” je dejala inž. Marija Orešnik, ki je med drugim povedala nekaj najbolj značilnih napak pri kisanju.
Mehko zelje se pojavi, če dodajamo pod 1,5 odstotka soli, saj prav ta močno vpliva na kvaliteto; najprimerneje je okoli 2 odst. soli. Pogosto je zelje zaradi varnostnih ukrepov preslano (in zato tudi preveč kislo), kar pa se da uravnavati tudi s temperaturo. Da bi kisarji zelja dosegli boljšo kakovost, je priporočljivo kisanje v dveh ali treh turnusih, presežke presnega zelja pa naj shranijo v skadiščih, iz katerih bi postopoma dobavljali presno zelje našim trgovinam. Trgovci namreč od novembra dalje zelje uvažajo iz Madžarske, Hrvaške, Nizozemske
PRFORCENHAVS JE POKAZAL, KAKO JE TREBA VLADATI - Če f . verjeti prepričanju, da pustne šeme preganjajo zimo, potem se nam mrzlih) dni in snega vsaj do konca leta ni potrebno več bati. Prforcenhavs je namrd\ v nedeljo popoldne (tudi s pomočjo lepega sončnega vremena) v Kosti1'] njevico privabil tako veliko množico ljudi, da je niti starejši prebivalci n1 ] pomnijo, in kar je še posebej razveseljivo - med njimi je bilo veliko konj'-; skih vpreg, okrašenih avtomobilov in traktorjev ter še več pustnih mask 1 predvsem najmlajših. 4-dnevnemu pustnemu rajanju, ki se je začelo že1 f nedeljo zjutraj z budnico, nadaljevalo z oklicem kurenta in pustno povorko-. baklado in občnim zborom, plesom mask, gonjenjem medveda, oranje# j ter sejanjem, promenadnim koncertom in z žalostnim pogrebom kurentt j in bolj veselo sedmino, so še poseben pečat dali kostanjeviški godbeniki i« j pustne novice, tako da običaj, ki v Kostanjevici neprekinjeno poteka že ob j leta 1949, sicer pa ima korenine menda že v letu 1854, ne postaja vse bol j le identiteta tega najstarejšega dolenjskega mesta, pač pa ga ima za svil jega iz leta v leto vedno širši krog ljudi. (Foto: T. Gazvoda)
'Vseslovensko srečanje avtohtonih mask - z letošnji# ,
karnevalom v Ribnici je pustnemu društvu Goriča vas, ki je karneval orgO' j niziral, v dobršni meri uspelo uresničiti zamisel o dosedaj prvem vseslO' j venskem srečanju avtohtonih pustnih mask. V pustnem sprevodu, ki soga pripravili v soboto, je sodelovalo 21 skupin iz vse Slovenije s skupno preko ; 500 maskami. Nekaj tisoč gledalcev si je lahko ogledalo že vsem dobro | znane kurente, pisane podgrajske škoromate, cerkljanske lavfarje ih 1 cerkniške čarovnice ter štiri nove, izvirne ribniške maske: maskoto društvtti kamelo, velikana in zlato ribico ter čarovnico, ki so jo ob zaključku kamevttI j la tudi sežgali. V sprevodu so bili tudi bičarji in Burovž, kočevski medvedji in knapi, slavni ribniški top pa domači godbeniki in otroci, oblečeni v pisana pustna oblačila. (Foto: M. L.-S.)
1 ob#h strani SotJiKctv
/ ANEkdoTE in pRiqodE z a p i s a l Jože DuIar Sporočilo
Ko je bil Jože Dular (pisatelj bo v soboto dopolnil 81 let) spomladi 1967 na strokovni muzejski ekskurziji po Češkem in Slovaškem, je stanovskemu kolegu Janku Jarcu, ravnatelju muzeja v Novem mestu, iz češke prestolnice na razglednici poslal tole sporočilo:
Ni le zlata tale Praga, tale Praga je tud draga, tisi, ki nima tisoč krun, težko pride not in vun.
Vse bilo bi za en drek, da nas ni potroštal Flek!
(Flek: praška pivnica, znana iz Haškovega Dobrega vojaka Švejka)
Od peči do vrat
Ko je nekoč Jože Dular spet obiskal upokojeno viniško učiteljico Poldko Bavdkovo, mu je med drugim rekla:
“Meni nič ne naročaj. Sem taka kot Marica Dimitrovičeva. Vse sproti pozabim. Od peči do vrat! Vidiš, vse si zapišem! Čakaj, bom pogledala, kaj je tamkaj tu?lističu. ”
In je šla do mize, kjer je na voglu ležal košček papirja. Vzela ga je in prebrala: “Peč naložiti!"
Malo na smeh mu je šlo, ko ji je rekel:
“Poldka, kar pripiši: opoldne jesti, zvečer spati!”
Zdaj pa je že skoraj sam potreben takih lističev. Starost, starost! Teta Roza (skleroza), kot bi rekel klime Božo Račič. Pozablja. Od peči do vrat!
/ m SMEH |
» j jr. poe j
ZPEAVJA
Šale izbira Bojan Ajdi C ^
Kolikokrat ga zamenja
“Tale šal bom kupil. Toda al* ' ga bom prišel lahko zamenjat, ie moji ženi ne bo všeč?"
“Lahko, kar izvolite!”
“In kolikorat ga bom lahko zamenjal?”
Prijetno presenečenje
“Veš, včeraj sem bila skupaj s j svojim bivšim možem in bila seifl prijetno presenečena.”
“Zakaj vendar?”
“Zato, ker si nisem mislila, da j« z njim tako prijetno in ljubko preživeti večer in noč...”
Nič novega ni
Srečata se prijatelja pa prvi vpraša drugega:
“Je pri tebi kaj novega?”
“Nikar me znova ne sprašuj, saj i
veš, da me žena vara.”
“Že, že, toda vprašal sem te, če je pri tebi kaj novega.”