teL/fa*: 324310 INSERT d.o.o, Šegova 19. Novo mesto »OLENJSKI DOLENJSKI LIST *• DOLENJSKI LIST j DOLENJSKI LIST | DOLENJSKI LIST > DOLENJSKI LIST j DOLENJSKI LIST j DOLENJSKI LIST j DOLENJSKI LIST | DOLENJSKI LIST i roko v roki s slovitim Sandozom Pred tremi desetletji je bila podpisana prva licenčna pogodba Krke s švicarsko multinacionalno družbo Sandoz - S slovesnosti na Otočcu minuli petek NOVO MESTO - V začetku leta 1966 je takratni direktor prodaje in iz Sandoz Pharme Services, ki je sedanji generalni direktor novomeške Krke mag. Miloš Kovačič z zna- bil na čelu švicarske delegacije, ko menito švicarsko multinacionalno firmo Sandoz podpisal licenčno pogodbo in Krka je začela izdelovati tri Sandozova zdravila: Optalidon, Paieroi in Torecan, ki ga izdeluje še danes. Že naslednje leto se je tem zdravilom pridružilo še še šest drugih, dve leti zatem pa so podpisali prvo pogodbo o izvozu. Ustanovili so posebno skupino za promocijo in prodajo Sandozovih izdelkov. Skupaj je Krka proizvajala 16 Sandozovih preparatov v 42 oblikah in jih v tridesetih letih prodala za več kot 500 milijonov švicarskih frankov. Danes ima Krka v proizvodnem programu 7 Sandozovih izdelkov v 11 farmacevtskih oblikah. 30-letnico uspešnega sodelova- nja na razvojnem, tehnološkem in tržnem področju so proslavili na interni slovesnosti na Otočcu prejšnji petek. Miloš Kovačič je dejal, da računajo na še boljše sodelovanje s firmo Novartis. Th je nastala z združitvijo Sandoza in Cibe-Geigy, ki sta lani prodali za 30 milijard dolarjev proizvodov, zaposlovali pa več kot 100.000 ljudi. O dobrem nadaljnjem sodelovanju Krke in firme Npvartis je prepričan tudi Henning Remmer [Približno tisoč suho robarjev jjne more delati Neživljenjski predpisi RIBNICA, LOŠKI PO-'OK - Zaradi velike brezposelnosti, ki je na območju ttckdatye ribniške občine že 27-odstotna, se brezposelni v iskanju možnosti za preživetje vse bolj zatekajo k domači in umetni obrti, vendar pa jim novi predpisi zaradi nc-življcnjskosti in neupoštevana posebnosti domače obrti onemogočajo zakonsko ureditev statusa. Po razpadu velikih podjetij seje število obrtnikov naglo od 200, kolikor sojih imeli registriranih leta 1990 polpeto na 440, kolikor jih v ibniški občini in občini Loški Potok dela danes. Gre za ljudi, ki so se že prej ukvarjali z domučo ali umetno obrtjo (predvsem s suho robo), ko so ostali brez zaposlitve, pa jim je ta postala edini vir preživljanja. Po besedah tajnika obrtne žbornice Ribnica, Pavla Hočevarja, novi predpisi neopravičeno izdelovalce suhe be izenačujejo z velikimi Industrijskimi izdelovalci. “Za oboje veljajo enaki predpisi, pogoji in zakonodaja, barje nevzdržno,” pravi Ho-{*var. M. L.-S. KRŠKO - Prejšnji četrtek je minil 15-dnevni rok, po katerem naj bi češko podjetje ICEC, ki je na javni dražbi kupilo krški Videm, podpisalo pogodbo, s čimer naj bi Čehi še formalno postali lastnik krškega podjetja. Zaradi pravne negotovosti, ki je nastala po vložitvi tožbe podjetij Vitacel in Videm papir, pa stečajni upravitelj Branko Ogorevc pogodbe o prodaji s češkim kupcem ni podpisal. Odvetnik Miro Senica, zastopnik češkega podjetja, je zato na krškem sodišču vložil tožbo proti Vidmu. Podjetje ICEC je v skladu z družbenimi pogoji v roku pred- Zato da ne bi pozabili Tako se zgodi, če si majhen, ranljiv, za svet nepomemben, pa še prav po slovensko zadrlo in izključujoče notranje sprl. Iredentistična Italija, ki je v’ času fašizma Sloveniji, Dolenjski pa še posebej, prizadejala toliko zla, si je dovolila nič več in nič manj kot proglasiti slovenski narod za genociden, morilski. Pripisala mu je kolektivno krivdo za smrt nekaj sto fašistov ali njihovih pomagačev, ki so ob koncu druge svetovne vojne končali v nikoli raziskanih jamah, fojbah. S tem je Italija izsilila Delo knjigo in ponovno razpravo o preteklosti, ki jo moramo sprejeti ne glede na to, kako bo vplivalo na pridruževanje Evropski zvezi. Če je že naš minister na to “pozabil” v Ogleju, pribijmo še enkrat: genocid je res bil, toda genocid fašistov nad našimi ljudmi, in nobena zgodovinska potvorba ne more rablje spremeniti v žrtev. Zgodovinsko dejstvo je, da so v 29 mesecih okupacije Italijani v Ljubljanski pokrajini pobili 7.000 civilistov ter ujetih in ranjenih partizanov, odgnali v internacijo 40.000 Slovencev, požgali in porušili več kot 10.000 hiš in gospodarskih poslopij ter postrelili več kot 1.000 talcev (o prvih talcih pri nas več v današnji Prilogi). Vse to se je zgodilo, ne da bi en sam izmed 883 vojnih zločincev, za katerega imajo potrebno dokumentacijo na sedežu OZN v New Yorku, odgovarjal sodišču. Za svoja zločinska dejanja se ni bilo treba zagovarjati ne zloglasnemu kapetanu Fernandu Di Furiu za "mojstrsko očiščenje okolice Črnomlja od banditov", ne brigadirju Guidu Ceruttiju, ki je v okolici Novega mestu dal ustrelili 38 mož in požgati 194 hiš, ne oficirju Bankuluriju, ki je ukazal požig Jugorja in Mačkovca, itd., itd., pravični kazni so ušle tudi vse velike “ribe", od generala Robot lija pa vse do generala Roalte, ki so ga zaradi njegove krutosti podrejeni nazivali Črna zver. To pišemo, da ne bi pozabili! MARJAN LEGAN * Sicer pa je strateška usmeritev Krke razvoj lastnih generičnih zdravil. Še pred dobrimi petimi leti je bil delež teh zdravil le desetina, danes pa jih je v Krkinem proizvodnem programu že dobri dve tretjini. Danes dela v Krkinem razvoju in raziskavah 220 strokovnjakov, med katerimi je 11 doktorjev in 21 magistrov znanosti. V tujini ima Krka široko mrežo svojih podjetij in predstavništev, v katerih dela 250 ljudi, predvsem strokovnjakov. V zadnjih petih letih je Krka povečala prodajo za dobro polovico, lani pa je prodala že za blizu 300 milijonov dolarjev izdelkov, od tega dve tretjini na tujih tržiščih. je ob 30-letnici uspešnega sodelovanja obiskala Krko. A. BARTELJ DOBRO SODELOVANJE - Henning Renner iz Sandoza (levi) v pogovoru z direktorjem Krke mag. Milošem Kovačičem in dr. Petrom Jermanom. (Foto: A. B.) Pogodba (še) ni podpisana V torek v Krškem pritožbi Vitacela glede dražbe Vidma ložil jamstvo za zavarovanje odloženega plačila svetovne banke, in sicer ING Bank N. V., ter tako izpolnil vse pogoje iz razglasa o javni dražbi. Vladaje prejšnji teden obravnavala tudi informacijo o dražbi Vidma. O zadevi sicer ni hotela sodi- • V torek je okrožno sodišče v Krškem obravnavalo zasebno tožbo Vitacela in Videm papirja oziroma izvedlo dokazni postopek, saj naj bi bila na javni dražbi 13. marca kršena njuna predkupna pravica, ker sta bila postavljena v vlogo dražitelja, čeprav sta se dražbe udeležila le kot predkupna upravičenca. Hkrati pa sta vložila zahtevek za izdajo odredbe o prepovedi sklenitve kupoprodajne pogodbe s češkim kupcem. Seda-nja najemnika Vidma sta predložila predlog nove kupoprodajne pogodbe, po kateri naj bi bila lastnika Vidma onadva. Po njej bi sicer morala plačati 10-odstotno kavcijo, česar pa zaradi pravnih nejasnosti nista storila. Zastopnik češkega holdinga ICEC je zahteval, naj Vitacel in Videm papir vložita 100 milijonov mark varščine, ker je bila Čehom z neodgovorno vloženo tožbo povzročena velika škoda (zavarovanje plačilu, priprava projekta ekološke sanacije itd.). Sodišče je zavrnilo predlagana dodatna zaslišanja, odločalo pa bo na podlagi pisnih dokazil. ti, ugotovila pa je, daje podpis pogodbe vezan na presojo pravilnosti vseh pravnih dejanj in sporov, ki so se ob tem primeru odprli. T. G. DOBREPOLJCI NA IGRAH BREZ MEJA DOBREPOLJE - Športno društvo Dobrepolje in Turistično društvo Dobrepolje sta se prijavila za letošnje “Igre brez meja” in njun predlog je bil na burnem sestanku na RTV Slovenija tudi osvojen. Tako bo Dobrepolje ob Kopru, Kranjski gori, Kranju, Bohinju, Mengšu, Radencih, Iški vasi in Železnikih zastopalo Slovenijo na letošnjih igrah. Dobrepoljci bodo nastopili 5. julija v Torinu v Italiji. Pomerili se bodo z ekipami Grčije, Madžarske, Portugalske, Švice in Italije. Na igrah bodo dobrodošli navijači. Njihove prijave bodo zbirali do 4. maja na telefonih 787-006 in 787-177. M. STEKLASA Rent - a - limo LINCOLN T0VUNCAR Idollina 9ntl Rent - a - car UGODNI NAIEMI OSEBNIH AVTOMOBILOV IN K0MBINAR0NIH VOZU Inlormaciie in naročila LANG COMERCE d.0.0. WTC Dunaiska 156 II Tel &lax: 061/16 88 33 ila 1996 • Dr. Šuštar bo častni občan občine TVebnje Listino bodo rojaki nadškofu podelili letos ob Baragovih dnevih TREBNJE - Tukajšnji občinski svet je skoraj soglasno sprejel predlog trebanjskega občinskega odbora SKD, da naj bi za častnega občana občine Trebnje imenovali slovenskega metropolita in nadškofa dr. Alojzija Šuštarja, rojaka, doma z Grmade nad Trebnjem. V jubilejnem zborniku ob njegovi 75-letnici so prispevke oblikovali ljudje različnih nazorov, veroizpovedi in prepričanj in vsi po vrsti so poudarili nadškofovo izredno sposobnost sporazumevanja z drugače mislečimi. Te stike je vzpostavil zlasti kot dolgoletni tajnik Evropske škofovske konference. Odigral je pomembno vlogo tudi pri osamosvajanju Slovenije. Po svoji službeni dolžnosti si posebej prizadeva za poživitev procesa beatifikacije trebanjskega rojaka, misijonskega škofa Friderika Barage. In ravno ob letošnjih spominskih Baragovih dnevih bodoTrebanjci izročili dr. Alojziju Šuštarju listino o imenovanju za častnega občana občine Trebnje. Pred njim je nekdanja trebanjska občinska skupščina ta visoki častni naslov podelila partizanskemu komandantu, generalu Stanetu Potočarju. MOLEK avtoservis - prodaja vozil ■ avtodeli AVTODELI, Novo mesto Kandijska 27 Tel. (068) 322-366 DARILA ZA VSE PRILOŽNOSTI POROKE, BIRME IN VSE OSTALO JAMSTVO ZA KAKOVOST! jlttlama & tč\ayafja i rut KA$AT Novo mesto. Glavni trg 1 (06'M) .122- /«// Delovni čas od 8.30 do 19 ure, sobota od 8.30 do 12.30 DARILNI BON • 5% popusta ob gotovinskem plačilu velja do, 2.5.1996 v Potoški obrat BPT dokončno zaprl vrata Občini ostal le še obrat Saturnusa, ki pa se mu obeta podobna usoda * v LOŠKI POTOK - Kar se je že dolgo šušljalo, se je zgodilo 31. marca. Agonija tega obrata, ki je v svojih dobrih časih zaposloval 63 šivilj, traja že od 1991. leta, ko je šlo matično podjetje v Tržiču v stečaj. Obrat pa je v tem čaus imel ogromno dela in delavke pravijo, da je šlo njihovo posteljno perilo sproti v prodajo, le plače so bile manjše od socialnih podpor. Kljub temu je potoški obrat eksistenčno vedno visel na nitki. Število delavk se je zmanjševalo predvsem na račun predčasnega upokojevanja, pa tudi tiste, ki so šle na porodniški dopust, niso imele nobenih možnosti, da se vrnejo na delovno mesto. Proizvodnje v tem obratu ne bo več. Kot pravijo v vodstvu, so že odprodali del zemljišča, ki je pripadal obratu, sorazmerno nova stavba bo šla v prodajo, stroje pa bodo odpeljali. Šicer pa je bilo trenutno stalno zaposlenih le 8 delavk, ostalih 19 pa le pogodbeno, kljub temu da je bila večina teh v obratu 25 let, torej vse od njenega nastanka. Prav te pa, kaže, bodo ostale brez vsake odpravnine. Kaj ukinitev obrata pomeni za kraj, je še težko reči, gotovo pa bo to hud udarec ob že 30-odstotni nezaposlenosti, ki tare potoško občino. Tako je v celotni občini ostal le še obrat Saturnusa, ki pa se mu po nekaterih predvidevanjih obeta podobna usoda. A. KOŠMERL gjVREME Do koncu tedna se bo nu-daljevalo pretežno oblačno in sorazmerno hladno vreme z manjšimi pudavinami. \flA URŠ NI II SELIH 32 METROV DOLGA BUTARA - Fantje in možje iz tega kraja pod Ljubnom so se na pobudo župnika, ki je obljubil, da bo za cvetno nedeljo nagradil največjo butaro, odločili za butare, ki bodo ponesle slavo Urinih sel tudi zunaj novomeške občine. Letošnja je kar 10 metrov daljša od lanske, z njo pa so se uvrstili na drugo mesto v državi. Uršenčani že napovedujejo naskok na najdaljšo, dobrih 61 metrov dolgo butaro iz Dobrne, ki se je menda že vpisala v Guinnessovo knjigo rekordov. Pri tem jim bo pomagal mlajši rod. In kako je nastajala največja dolenjska butara? 32 metrov visoko smreko je delovna ekipa položila na tri sestavljene dele voza, za okraševanje so skupaj z ženami porabili celo soboto, butara velikanka pa je povzročila kar nekaj prometnih zamaškov. Velikanka bo še nekaj dni na ogled na dvorišču pri glavnem delovodji Ladu Rauhu. (Foto: J. Pavlin) <11 Podpirate stavko zdravnikov Pogajanja med Fidesom in vlado se nekako bližajo srečnemu koncu. Ljudstvo bo spet lahko bolno, zdravniki bodo bolj zado- voljni s svojimi plačami in bodo spet zdravniki, ki se ukvarjajo na delovnih mestih z zdravljenjem. V ponedeljek, ko to poročamo, stavka sicer še traja, pogajalci obeh strani še niso podpisali ustreznega sporazuma, vse drugo pa kaže na skorajšnji razplet zadeve. Ali so zdravniki dosegli želeno, vedo oni sami, odobno bi lahko veljalo za vladne pogajalce. Kaj pa bolniki? Vsak od teh je srečen, če je v času stavke lahko prišel do zdravnika. Sreča*nekoga, ki mu je prejšnji teden uspelo prikopati se do zdravnika, je bila večja od radosti državljana, ki mu je pred dnevi ob stavki televizijskih in radijskih novinarjev uspelo dobiti novico. Ker pa bolnih gospodinj ni nihče vprašal, ali naj zdravniki Ker pa bolnih gospodinj ni nihče vprašal, ali naj zdravniki stavkajo in kako naj se pri tem obnaša vlada, za vse podaljšane globoke kašlje ali še kaj hujšega nosijo posledice drugi ljudje in ne bolni državljani, ki v dneh zdravniške stavke niso obiskali zdravnika. Državljanom gre predvsem za to, kako se počutijo v državi in ob njenem zdravstvenem sistemu, manj pa jih zanimajo količniki in podobne računovodske zadeve. Kako se počutite po nedavni zdravniški stavki, kaj menite o njej? To smo vpraševali v tokratni anketi. s* IRENA NOVOSEL, učiteljica v osnovni šoli Velika Dolina: “Podpira-mo stavkajoče. Tej stavki bi se najra-■ je pridružili tudi mi. Zdravniki bi ver-jetno raje delali kot, stavkali, a če ni-'■? majo druge možnosti za dosego svo- jih zahtev, so prisiljeni v stavko. Žalostno je, da so se morali odločiti za to skrajno možnost. Za bolnike je poskrbljeno, vsaj po nekaterih izjavah J sodeč.” .... MATEJA RESNIK, pravnica na občini Krško, doma iz Brestanice: ■‘Stavka sicer ni najprimernejše sredstvo za dosego ciljev, saj lahko sproži še val podobnih, vendar podpiram zahtevo zdravnikov za povečanje izhodiščne plače, zato bi morala vlada pred časom izpolniti sprejeti dogovor. Zaradi stavke so žal najbolj na škodi bolniki, vendar je za to kriva vlada.” EVGEN ŽAGAR, učenec iz Vinice: “'Zdravniki in zdravstveno osebje so, kot sem slišal, stavkali zaradi plač. Ne vem sicer, kako visoke so njihove plače, a mislim, da ni prav, da so se odločili za stavko. Po mojem mnenju bi se lahko pogovorili tudi na drugačen način, da ne bili bolni, ki za težave zdravnikov niso prav nič krivi, zaradi stavke prikrajšani.” MILAN VAJDA, višji upravni delavec iz Metlike: “Očitno je prišlo že do precej hude krize, da v družbeni dejavnosti, kot je zdravstvo, stavkajo. A če je to edini izhod, je prav tako. kV * Večina analiz in ocen kaže. da so ' -V * upravičeni do stavke, verjetno pa bi It 4 # 1 morali težave reševati sproti. Sedaj pa se je vse nakopičilo. Vendar zaradi stavke pacienti ne bi smeli biti pri-krajšani.” TOMAŽ GREGORČIČ, delavec Cestnega podjetja v Novem mestu: “Štrajkov v negospodarstvu je preveč. Za novinarji še zdravniki, kdo bo za * ’ • FHi njimi? Če bi štrajkale kuharice v bol- nici pa medicinske sestre, kurjač, se ■A jjŠk stavka ne bi vlekla tako dolgo. Mislim, da je doslej bilo v Sloveniji ugodeno vsem zahtevam stavkajočih, zato Ibodo svoje dobili tudi zdravniki in ti-sti, ki so še na tej poti.” JOŽICA JAZBEC, negovalka v Domu upokojencev Sevnica, doma v Trnovcu: “Zdaj bi pa že bil čas, da zdravniki in zobozdravniki končajo s to stavko, čeprav se strinjam, da so preslabo plačani za svoje delo. Toda zaradi nezadovoljstva s plačami bi lahko stavkali tudi drugi, ki imamo največ opravka z ljudmi, a se še zavedamo, da bi najbolj prizadeli ljudi, ki niso nič krivi.” NADA MIKEC, natakarica v go-stiču Grmada v Trebnjem: "Naši go-sije precej komentirajo zdravniško Ul stavko, moram reči, da se je razpo- V »o loženje od prvotnega dokajšnega ra- zumevanja za stavkovne zahteve iHH zdravnikov zdaj zavoljo predolgega štrajka že obrnilo proti zdravnikom. Ljudje pač pripovedujejo razne zgodbice, kaj se je pripetilo komu izmed njih in njihovih znancev med stavko.” SREČKO GABRIČ, direktor Krampa, d.o.d., iz Kočevske Reke: “Skozi različne lobije denar odhaja za sanacije bank, odliva se v tujino, vse to na račun nizke cene intelektualnih storitev. Stavko zdravnikov zato v celoti podpiram. Na določenih področjih v zdravstvu dosegamo svetovni vrh, in če bi bili zdravniki plačani, kot si zaslužijo, bi bili tudi zainteresirani za večji red.” BRANE DEJAK, nezaposlen občan iz Ribnice: “Kot član SDSS se zavzemam za boljše delovne razmere, boljše plače in sploh boljše življenje ljudi. Zdravniki so za svoje delo premalo plačani, zato njihovo stavko podpiram. Menim, da bi morali vztrajati pri svojih zahtevah in da mora biti država tista, ki bo popustila. Za dobro delo mora biti tudi dobro plačilo!” r>. ZA DRAGE MEDICINSKE INSTRUMENTE v sklad za drage medicinske instrumente pri OORK so prispevali: Angelca Mihelčič, Brodariče- va 1, Metlika - namesto cvetja za elia 10.( tolarjev; JP Elektro, PE Novo pok. Aži Kuntarič iz Celja 10.000 mesto - namesto venca na grob pok. Leopolda Panjana 12.000 tolarjev; SV1Z osnovna šola Mir- na Peč - namesto cvetja pokoj. Ivanu Gorencu, očetu sodelavke, 10.000sit; Danilo in Ruža Kovačič, Zwitrova 22, Novo mesto - namesto cvetja na grob pok. Slavka Bukovca, očeta Branke Bukovec, 3.000 tolajev; Mestna občina Novo mesto - namesto venca za pok. očeta Branke Bukovec 15.000 tolarjev, Dušan Rustja, Kandijska 47, Novo mesto - namesto cvetja Kdo bo dal 850.000 mark za pokopališče^ c lili Pogodbo za nakup zemljišča za novo novomeško pokopališče v Srebrničah je novomeški župan Franci Koncilij^ podpisal, skupnost krajevnih skupnosti pa ne bo kar tako dala denarja za tako veliko kupnino a -irc NOVO MESTO - Edina tema sestanka predsednikov mestnih krajevnih skupnosti prejšnjo sredo je bil nakup zemljišča v Srebrničah za novo novomeško pokopališče. Nekaj dni pred sestankom so izvedeli, da je sklenjena kupoprodajna pogodba med novomeško občino in Andrejem Agničem iz Ljubljane, denacionalizacijskim upravičencem do zemljišča v Srebrničah, kjer naj bi uredili novo pokopališče. Kot je znano, naj bi denacionalizacijski upravičenec Andrej Agnič za nekaj manj kot 11 ha zemljišča, od tega je večina gozd, dobil dobrih 850.000 nemških mark. Na to izjemno visoko ceno - postavili sojo, kot da gre za gradbeno, in ne kmetijsko zemljišče ali gozd - je Skupnost krajevnih skupnosti pristala težko in s stisnjenimi zobmi. “Kot kaže sedaj, pa naj bi bili mi, se pravi novomeške krajevne skupnosti, edini plačnik te velikanske vsote, v pogodbi, ki smo jo komaj dobili na vpogled - župan jo je podpisal 5. februarja, mi pa smo jo s težavo dobili 26. marca -pa nas sploh ni. Kot da je naša dolžnost samo dati denar!” pravijo predsedniki enajstih mestnih krajevnih skupnosti. Pa ne samo to. V pogodbi je namreč zapisano še, da ta kupnina ne vključuje tudi lesa, ki sedaj raste v gozdu (nekdanjo zanikrno gmajno je pogozdilo novomeško Gozdno gospodarstvo), ampak ta ostane last prodajalca, ki ga je “dolžan posekati v obsegu in času. kot zahteva kupec”. Torej bo lahko sedanji lastnik še leta in leta sekal les po novomeškem pokopališču. Nasploh je to tako, kot bi nekdo prodajal travnik, na katerem bo še leta po prodaji on kosil travo. Prav tako močno je predsednike krajevnih skupnosti zbodla določba pogodbe, po kateri se je kupec, se pravi občina, zavezal plačati davek na promet z nepremičninami, kar je sicer dolžan plačati prodajalec. Sprva je bilo predvideno, da si bosta vse stroške za ureditev novega novomeškega pokopališča na pol razdelili občina in skupnost krajevnih skupnosti, sedaj pa bi sprva predvideni denar zadoščal komaj za nakup zemljišča. Pa tudi sicer niso razčiščene vse zadeve gre polovica tega denarja za programe mestnih krajevnih skupnosti, in s tem denarjem so v tistem obdobju res veliko naredili. Od druge polovice tako zbranega denarja pa bi morali 67 odst. nameniti za izgradnjo pokopališča y Srebrničah, 33 odst. pa za otroško varsto v mestu, sc pravi za vrtce.' Sedaj pa na občini o tem nočejo nič slišali in bi radi ves s samoprispevkom zbrani denar, ki je na varnem na računu KS Drska, potegnili za kupnino zemljišča. Z denarjem, zbranim s samoprispevkom, pa so v skupnosti krajevnih skupnosti dobro gospodarili in zato tudi niso pripravljeni kar zamižati in ga prenesti na občino, kot bi ta očitno rada. V petih letih se je s samoprispevkom zbralo 67 milijonov tolarjev, z obračanjem in oplemenitevanjem pa je ta vsota do danes narasla na 185 milijonov tolarjev. To je pa tudi za občinski proračun slasten zalogaj. Tudi če jal predsednik ene od krajevn J11 skupnosti. ANDREJ BARTE! e( okoli denarja skupnosti krajevnih skupnosti oziroma njegovega namena. Denar se je zbiral z 1-odstotnim samoprispevkom v enajstih mestnih krajevnih skupnostih v obdobju 1989 - 1994. Z referendumskim programom je bilo določeno, da • Predsedniki hočejo, naj pogodbo presodi republiški pravobranilec. V pogodbi krajevnih skupnosti ni kot pogodbene stranke. Zahtevajo, naj davek na promet z nepremičninami plača prodajalec in naj kupnina vključuje tudi les. “Če teh zahtev ne bodo upoštevali, naj pogodbo prekinejo, občina pa naj nadaljuje postopek za razlastitev tega zemljiša,” je zadnji sklep sestanka predsednikov mestnih krajevnih skupnosti. SC 1 ODLOČNI MOŽJE - Predsedniki mestnih krajevnih skupnosti v razpravi o nakupu izredno dragega zemljišča za novo novomeško pokopališče v Srebrničah. (Foto: A. B.) z njim lahko velikodušno plačaš kupnino za pokopališče. Na občini pa sedaj nočejo nič slišati o tem, da bi morala tretjina tega denarja iti za otroško varstvo, na primer za nakup stavbe Novoteksovega vrtca. “Ce ne bi bilo tega denarja, se župan sploh ne bi mogel pogovarjati o Srebrničah, ampak bi morali razširiti ločensko pokopališče; sedaj jih pa ta denar srbi,” je de- Zgodnje priprave za Javorovico V aprilu še 2750 metrov asfalta do najvišje ležeče dolenjske vasi in nad njo JAVOROVICA - Prejšnji petek je bil pri šentjernejskem županu Francu Hudoklinu posvet o pripravah na letošnje srečanje nad vasjo Javorovica. V zadnjih letih je za prvi maj prišlo na prijazno planino že več tisoč ljudi. S prijetnim druženjem so počastili državni praznik - dan upora proti okupatorju, srečanje ob spominskem hramu 146 padlih in pobitih partizanov 4. bataljona Cankarjeve brigade in mednarodni praznik dela. podrobnejši potek srečanja pa bodo še določili. - S srečanjem na Javorovici bodo letos v pokrajini hkrati počastili 55. obletnico ustanovitve OF, zato pričakujejo na planini množičen obisk. T. GOŠNIK 0’ iai ir i ih Andreja Brancelj Bednaršek Belokranjski muzej ima novo ravnateljico METLIKA - Tukajšnji ob činski svet je na seji pred ted nom dni za novo ravnateljico n Belokranjskega muzeja v Metliki imenoval diplomi- »ji rano etnologinjo in profesori- 'e co umetnostne zgodovine ih Andrejo Brancelj Bednaršek. >i Brancljeva, ki je pričela z e! ravnateljevanjem v ponede- Ji Ijek, 1. aprila, je bila skoraj 12 J let kustodinja v Belokranj skem muzeju. Sicer pa je v muzeju, ki bo čez mesec dni praznoval 45-letnico, tretja ravnateljica. Tri desetletja ga je vodil njegov osnovatelj prof. Jože Dular, 15 let pa prof. Zvonko Rus. Brancljeva je z dosedanjim ravnateljem Rusom pripravila idejni osnutek del, ki naj bi jih opravili v muzeju do leta 2001, ko bo ta zavod praznoval 50-letnico. “V prvi vrsti nameravamo prenoviti celot- e, no stalno razstavo, ob tem pa ,f| upoštevati predvsem sodobne ,• prijeme. Začeli smo z zadnje-1; ga konca in ob 45-letnici mu- ^ žeja bo otvoritev prenovljene ^ zbirke novejše zgodovine. Vsako leto naj bi prenovili p® eno zbirko, če bo ministrstvo za kulturo zagotovilo denar/ pravi nova ravnateljica, ki se dobro zaveda, da morajo muzeju uvajati novosti, če že- § lijo obdržati obiskovalce. (| M. B.-J e za*pok. Franca Gorenca 1.000. Lani se je pokazalo, da zahteva množična udeležba na Javorovici večje in skrbnejše priprave, saj ob takem srečanju ne sme manjkati ničesar, kar sodi v varnost prometa, dobro preskrbo gostov in pod. Predstavniki občine. Zveze borcev iz Šentjerneja in Novega mesta, domačih lovcev, gasilcev z Vrhpolja in iz Šentjerneja, šen-tjernejske godbe na pihala, policije in članov Skupnosti Cankarjeve brigade ter 15. divizije so tokrat dovolj zgodaj, predvsem pa temeljito pretehtali vsa vprašanja, kijih terja tako, zdaj čedalje bolj medobčinsko srečanje prebivalcev Dolenjske, Spod. Posavja in Bele krajine. Na letošnje srečanje se v občini pripravljajo že dlje časa, saj računajo, da bi do Javorovice in nad njo do konca aprila potegnili še 2750 metrov asfalta, kar bo za najvišje ležečo dolenjsko vas pomembna pridobitev. Med priprave sodi tudi delna prenova vodovoda v vasi. Prireditev bo prijavila občina Šentjernej, soorganizatorja srečanja pa sta Skupnost Cankarjeve brigade in območna organizacija ZB. Kulturni delež na proslavi bodo prispevali domači pevci, šolarji in godba, ki bo zjutraj po vaseh igrala tudi budnice. Za javni red, mir in prometno varnost bodo policiji pomagali varnostniki iz vrst gasilcev in civilne zaščite. Tudi letos bodo pripravili dva pohoda mladine in planincev z Vrhpolja ter iz Pleterij, ki bosta po srečanju ob koči na Pragu družno pod vodstvom lovcev nadaljevala pot na Javorovico. Povabili bodo tudi vod slovenske vojske. Za gostinski del srečanja bodo letos dobro poskrbeli, saj se ne sme ponoviti lanski spodrsljaj, ko je že pred 13. uro na planini zmanjkalo hrane in pijače. Z vaščani se bo pripravljalni odbor še posebej pomenil glede parkirnih prostorov. Posebej teko priprave za pridobitev slavnostnega govornika, OGLAŠEVALSKI VODNIK NOVO MESTO - Vodnik po Dolenjski in Beli krajini, ki ga izdaja Študio M, zasebni podjetnik Mitja Gorišek, je dočakal svojo drugo številko. Večino Vodnika zavzemajo barvne oglaševalske strani, nekomercialne informacije pa prinašajo le seznam pomembnejših poštnih številk in planer z nekaterimi, predvsem športnimi prireditvami za mesec marec in prvo polovica aprila. PAPEŽ PRIHAJA Vsi, ki se želite udeležiti srečanju s papežem, ki bo 18. maju obiskal Ljubljano in Postojno, 19. maja pu še Maribor, se lahko prijavite v katerem od župnijskih uradov, prijave pa sprejemajo tudi v Društvu invalidov, Novo mesto, na Bregu I, ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8. do 12. ure, v Kompasu na Novem trgu od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure in ob sobotuh od 8. do 12. ure ali pa v Župnijski Karitas na Kapitlju ob ponedeljkih od 9. do 10. ure in ob četrtkih med 9. in 10. ali med 16. in 17. uro. Nujbolje, da se prijavite čimprej, najkasneje pu do 30. aprila. Dodatne informacije na tel. 061-13-38-066 uli 068-21-130. Ljubljansko pismo Brezobzirni, črni časi za delavca Postali brezpravna “raja” LJUBLJANA - Pravna varnost delavcev se naglo poslabšuje zlasti pri novih zasebnih delodajalcih, kjer je odnos do zaposlenih najbolj brezobziren. Večina delavcev pri zasebnikih ni včlanjenih v sindikat, ker mislijo, da njegove zaščite ne bodo potrebovali, ali pa se ne upajo včlaniti, ker se bojijo za službo. So primeri, da delodajalec grozi z odpusti vsem, ki bi se včlanili v sindikat. Vse večje tudi primerov, da delodajalci delovno razmerje podaljšujejo v nedogled, čeprav zakon natanko določa, v katerih primerih sme biti delovno razmerje začasno. Začasno zaposlenega delavca lahko delodajalec odpusti brez odpravnine. Tildi sicer takšna zaposlitev ni varna, saj je z datumom izteka konec ne glede na to, uli delavca zaloti na dopustu ali v bolniški. Delavce resda ščiti zakon, toda postopki pred sodišči trajajo neverjetno dolgo, in ker delodajalci to vedo, pogosto zavestno kršijo zakone, saj tudi vedo, da čas dela zanje. Kljub “gospodarskemu čudežu", kot se radi hvalijo nekateri državni funkcionarji, se položaj de- lavcev in drugih zaposlenih torej ig vse bolj približuje črnim časoi® in kapitalizma 19. stoletja, ko s® t< imeli delodajalci pred očrti' ji samo interese kapitala. , oj Ni tako malo delodajalcev, k1 -u od novozaposlenih (pravilom® za določen čas) zahtevajo pod' piše, da se ne bodo pritoževali- ■ V gostinstvu in turizmu je V ^ skoraj pravilo, da delodajalk delavcem uradno izplačujejo najnižje plače, “pod mizo” pV jim dodajajo neobdavčeni del. * tem goljufajo delavce in držav®' |. sebi pa ustvarjajo neupravičen® dobičke. . Nič bolje ni tudi v dosedanji® Q1 družbenih podjetjih, ki se po sil* 1 razmer ali pa, kot opozarjaj® j® nekateri, namerno potapljajov izgubah. Tako naj bi se dogaja-lo, da v nekaterih od njih zapo*" lujejo ljudi na tri načine: bivj J direktorji ali drugi nekdanji šefi ki so ustanovili svoje firme, * ^ istem podjetju nadaljujejo pr®! n'| izvodnjo, del delavcev zaposli 1 stečajni upravitelj, preostali p1 delajo na črno. Kljub temu da take primere vedo tudi ustrezrt* službe, kot ugotavljajo sindik®’ ti. praviloma nihče nič ne ukr®’ Kako nečloveško z delavci j11 drugimi zaposlenimi ravnaj?" nekateri vodilni, pove tudi p?1' mer, ko po stečaju zaposleni®1 po več mesecev niso izdali p®’ • sebnih odločb, na osnovi kat®' rih bi pri Zavodu za zaposli)®?” ,8 nje lahko uveljavili nadomes*1' • la. Prav zastrašujoč, še posel1®® ’1‘ za prizadele, je primer, da d®' 1 lavci poldrugo leto razen obča* ® ne sindikalne podpore niso J®] ® bili ne plače ne drugih nad®'v' mestil. VINKO BLATNA '■! ovomeška kronika BIENALE IN LUTKE - Novomeški grafični bienale sprva sploh bil bienale, ampak trienale, saj 0 drugega pripravili šele tretje Bo po prvem. Morda bi bili po-■ fovitelji, ki na račun elitne kul-i urne prireditve dajo kar precej lenarja, veseli, če bi bil bienale še 1 edno vsako tretje leto, da bi si Bes nekoliko opomogli. To pa 'B zagotovo ne bo uspelo, saj ovomeški kulturniki že kujejo učrte, da bi v letu med bienalo->a pripravili prireditev na podob-o visoki ravni - lutkovni festival. Marko vitez šampanjca - Vida, žena znanega novome-lega finomehanika Petra Hodni-a, se je v zrelih letih prelevila v odjetno gostilničarko, svoje oste pa vsak dan znova presene-Jz najstniško drznimi minikrilci Razkošnimi modnimi dodatki. V >boto je pripravila večer šampa-ica, na katerem je znani novo-Bški fotograf Marko Klinc uspelo prestal vajeniško dobo viteza arantanskega reda v ustanavlja-ju. Steklenico šampanjca je z tidko sabljo odprl v prvem zama-i. VSAK BERAČ SVOJO malho *ali je pregovor, ki drži. Če naš ovinar Janez Pavlin nekoliko bširneje piše o prireditvah, kijih tganizira in so ponavadi tudi tedno dobro obiskane, isto na ojem radiu počne tudi njegov ijostrejši kritik Drago Vovk, ki tedvsem reklamira svoje trgo-ne s ploščami in do nezavesti vrti asbo s plošč, ki jih je založila jegova založba, za nameček pa se egova napovedovalka znebi ta-l h abotnosti, kot se je je na pri-er v nedeljo, ko je poslušalko ^ irašala, če je regrat, ki ga je na-j 'ala na vrtu, sadila sama; za 61-tno gospo pa je menila, da je ičakala častitljivo starost... IZ M A S I H OBČIM Ena gospa je rekla, da je Novo (sto resda najbolj radioak-* 'no mesto v Sloveniji, saj ima l' dobrih 20 tisočih prebivalcih 'r tri radijske postaje, a Novo-iščani vseeno raje poslušajo ibljanski val 202. PODPISANA POGODBA S SONČKOM Šentjernej - združenje . iršev in otrok Sonček iz Dolenj 6 Stare vasi pri Šentjerneju je 1 nekajmesečnih pogajanjih z , 'čino Šentjernej podpisalo i prireditvi, posvečeni materinemu dnevu. V Žužemberku je v li v pogovoru sodelovala tudi dr. etka Klevišar. Za obe prireditvi bil značilen velik obisk, kar je Ddbuda za organizatorje v pri-tinje. Delavni aktiv kmeč- |3< H ŽENA - Že več let deluje v lŽcmbcrku aktiv kmečkih žena, ga vodi predsednica Slavka ga n. Aktiv in njene članice so v «le že večkrat tudi predavanja, laj pa so se preizkusile v prak-6 e m delu pri peki kruha, potic drugih slaščic. Po Slavkinih tedah so za uspešno izvedeno ko gospodinje hvaležne predam kmetijski svetovalki inž. luki Lavrič, učiteljici-mcntorici ke in slaščičarstva Mariji Praj-f iz Maribora in ne nazadnje ijč li gospodinji Anici Zalašček, ki Odstopila prostor za delo in vaje Spodinj. CA RADI OVINKA PRESTALI KAPELICO - Vaščani Sred-lga Lipovca pri Dvoru so za kaj metrov prestavili kapelico !di vasi. Izpostavljena je bila tiehnim cestnim nevarnostim. S Sebno tehniko in s pomočjo dvi-)0' laso jo nepoškodovano prenesli Varno. Čaka še dokončne obdc-. i in kraj bo bogatejši še za eno m tanjeno znamenje. S. M. Od nove “metle” si godba veliko obeta Novomeški godbeniki so se ločili od gasilcev in ustanovili kulturno-umetniško društvo Mestna godba Novo mesto - Novi dirigent bo Sandi Franko • Sodelovanje s šolo NOVO MESTO - Novomeška godba je imela \ svoji 148-letni zgodovini vrsto vzponov in padcev, nekajkrat je njeno delo že skoraj povsem usahnilo, doživela pa je tudi svoje zvezdne trenutke, tako na primer leta 1854, ko je po ubranem igranju slovela daleč naokoli in ji je bila zavistna celo Ljubljana, ki takrat godbe sploh ni imela (zapisal Blei-vveis v Novicah). Zadnjih 20 let so novomeški godbeniki delovali v okviru gasilskega društva Novo mesto, kar je bilo sprva pametna in koristna rešitev, sčasoma pa je delovanje društva zamrlo, denarja je bilo vse manj, sodelovanje z novomeško glasbeno šolo, kije zadnja leta pošiljala svoje učence predvsem v precej boljšo Straško godbo, je bilo prekinjeno. Novomeška godba je obstala na razpotju, godbeniki pa so se v četrtek, 28. marca, odločili; ločili so se od gasilcev in na ustanovnem občnem zboru ustanovili Mestno godbo Novo mesto. Imajo en sam cilj - okrepiti svoje vrste z mladimi glasbeniki ter doseči bistveno višjo raven od sedanje. Ne le da so v četrtek ustanovili mestno godbo, ampak so enoglasno podprli odločitev vodstva, da je treba v pihalnem orkestru narediti carski rez, sicer ga kmalu več ne bo. Zahvalili so se za dolgoletno skrb dosedanjemu dirigentu Antonu Čehu, ki ga bo po veliki noči zamenjal Šentjernejčan Sandi Franko, učitelj klarineta na novomeški glasbeni šoli, uspešen vod- DIVJE SMETIŠČE - Za dijaškim domom v Novem mestu se potnikom na vlaku belokranjske železnice malo pred postankom na železniški potaji Kandija nudi tale “čudoviti" razgled na divje odlagališče odpadkov. Prav lepa izkaznica za mesto, v katerega prihajajo. Pa vendar je v stavbah za smetiščem, v dijaških domovih in v begunskem centru močnih in zdravih rok dovolj. (Foto: T. Jakše) ANGELCA SPET NAJBOLJE KLETARILA TRŠKA GORA - Na srednji kmetijski šoli pod Trško Goro je bila v soboto zvečer slovesna razglasitev rezultatov ocenjevanja vin vinogradniškega društva Trška gora. Že pred tednom dni je komisija, ki jo je vodil inž. Darko Mar-jetič, ocenila 124 vzorcev, ki jih je v oceno prineslo 77 vinogradnikov. Kar 117 vzorcev je prejelo več kot 14 točk, pripombe je komisija zapisala 57 vzorcem, izločila je le 7 vzorcev. Med 30 vzorci cvička je najvišjo oceno prejel vzorec Angelce Milavič (15,94), kije najvišjo oceno prejela tudi med 50 vzorci belega vina (16,16). Z modro frankinjo se lahko pohvali Jure Murn, najbolje ocenjeno žametno črnino ima Lojze Šlak, najvišjo oceno pa je komisija dodelila renskemu rizlingu Franca Šmajdka (17,65). Po podelitvi priznanj so vinogradniki ob hrani, ki sojo prinesli s seboj, pokušali pozno v noč. DVA SVETNIKA IZSTOPILA ŠENTJERNEJ - Svetniku Gospodarske liste Franc Grubur in Anton Jordan stu pred krutkiin izstopila iz svetniških vrst, nu njuni mesti pa sta prišla Stane Grubur in Janez Cvelbar. Kot je v šentjernejskem občinskem poročevalcu v obrazložitvi med drugim zapisal Franc Grubar, “svet v letu dni ni uspel sprejeti progruma za svoje mandutno obdobje, zuto tudi ni imel dosti možnosti odločati, če ni vedel, kaj naj počne. l)u pu bi se načrtno lotili nujpumeinhejše naloge • to je celovitegu' prostorskega urejanju, kar je nujnost za usklujen razvoj, tega svet ni bil zmožen dojeti vse do se-diy.” ja šentjernejske godbe, ki je med študenti akademije za glasbo veljal za enega izmed najboljših. Kljub temu se v godbi zavedajo, da dirigent ni vse, saj bo treba temeljito prenoviti notno literaturo pa tudi nekateri inštrumenti so že zdavnaj zastareli. Tudi glede rednega obiska vaj se bodo morali starejši člani orkestra poboljšati, ravnatelj novomeške glasbene šole Zdravko Hribar, kije godbenikom obljubil pomoč, pa jih je opozoril, PREVODNIK RAZSTAVLJA V ŠENTJERNEJ - V prostorih ekspoziture Dolenjske banke bodo jutri, 5. aprila, ob 18. uri odprli razstavo akademskega slikarja in grafika Marjana Prevodnika. Harmonike ! bodo, čeprav ; ne bo salam I _______________________ i Turistično društvo Ratež J RATEŽ - Turistično društ- J vo Ratež štejejo v nekaterih , pogledih za najboljše na šir- , šem novomeškem območju, i Letos, ko deluje že 11 leto, bo i vztrajalo pri preizkušenem » delovnem načrtu, v katerem 1 zavzema posebno mesto ve- 1 liko harmonikarsko srečanje. * Medtem ko harmonikarski , praznik, ki so ga organizirali , na Ratežu že nekajkrat, dru- , štvo ohranja v svojem želez- i nem repertoarju, so na Rate- < žu letos odstopili od sala- 1 rniade. 1 Turistični delavci na Rate- 1 žu bodo kot druga leta letos , tudi urejali kraj. V očiščeni , Ratež bodo, tako zatrjujejo, ■ postavili obnovljeno tablo s ■ turističnimi obvestili.Društvo • bo pripravilo predavanja in 1 različne kulturne prireditve, 1 zagotovilo naj bi tudi piknik, 1 martinovanje, silvestrovanje ( in podobno. Na vidiku je nov , društveni bilten, v katerem bo ■ najbrž pisalo tudi o dobro za- i stavljenem sodelovanju z i brusniško osnovno šolo in z * različnimi drugimi ustanova- 1 mi in organizacijami. Igor J Perhaj, predsednik TUristič- , nega društva Ratež, omenja, ( da se v društvu posebej trudi- i jo tudi s pripravo domačih i jedi in slaščic. Kuharske in ■ pekovske dobrote so letos že ■ postavili na ogled in pokuš- 1 njo. “Sodelovali smo na Jožefovem sejmu, ki ga organizira , Tabakum, velik prijatelj Turi- , stičnega društva Ratež. Kulinarična dejavnost društva se razvija,” pravi Perhaj, “pod , skrbnim vodstvom priznane- ( ga Nika Veseliča.” i L. M. i Igor Perhaj da jih čaka trdo delo, da bodo do svojega cilja prišli le postopno in naj za začetek za sodelovanje pridobijo še več starih članov, saj bodo mladi iz glasbene šole le na ta način našli dovolj pobud za igranje pri mestni godbi. Izvršilni odbor mestne godbe se je ob tem zavezal, da bo poskušal najti čim-več pokroviteljev, saj bo za izpolnitev načrtov potrebno kar nekaj denarja, velika škoda pa bi bila, če jim ne bi uspelo. F I. VIDMAR JAMARSKI TEČAJ NOVO MESTO - Jamarski klub Novo mesto prireja jamarski tečaj, na katerega vabijo vse, ki se žele vključiti v raziskovanje dolenjskega krasa. Tečaj se začne v petek, 5 aprila, ob 19. uri v prostorih kluba v gasilskem domu v Ločni. MESTNA GODBA NA RAZPOTJU - Novomeški godbeniki so ob ustanovitvi kulturnoumetniškega društva Mestna godba Novo mesto pripravili priložnostni koncert, ki ga je vodil dosedanji dirigent Anton Čeh. V naslednjih letih jih z novim dirigentom čaka trdo delo, temeljito prenovljeni, pomlajeni pa tudi številčno in po znanju močnejši, nameravajo čez dve leti proslaviti 150 let novomeške godbe, saj ima tako bogato godbeniško tradicijo le redko katero slovensko mesto. (Foto: I. Vidmar) ROMI BODO PRAZNOVALI NOVO MESTO - V petek, 5. aprila, bo ob 10. uri v avli Kulturnega centra Janeza Trdine osrednja romska prireditev, ki jo vsako leto organizira novomeško Društvo Rom za 8. april, svetovni dun Romov. V programu bodo sodelovali predšolski in šolski otroci ter folklornu skupina Romalen. Novomeški Romi pričakujejo, da se bodo proslave udeležili Romi, prav tako pa tudi drugi gostje. Osrednja republiška romska prireditev bo letos 17. maja v Ljubljani, v dvorani KUD France Prešeren, na kateri bodo nastopili tudi novomeški Komi. * *N. iJtSSSieN ŽDR/i VLJENJE OSTEOPOROZE - Zdravilišče Dolenjske Toplice postaja regijsko središče za odkrivanje in zdravljenje osteoporoze, pogoste bolezni, ki tare zlasti starejše ženske. Kupili so najsodobnejši aparat za merjenje mineralne gostote kosti, s katerim odkrivajo bolezen v zgodnji fazi, ko je lahko zdravijo, da ne pride do zloma kosti. Na sliki: dr. Danilo Radoševič, specialist internist, na računalniškem ekranu spremlja meritev mineralne gostote kosti. (Foto: A. Bartelj) : «s$t3 LLKV : Smrečnikova 45 Novo mesto Tel. 068/24-612 G Prodaja avtomobilov LADA na gotovo najugodnejši kredit! J Nudimo kredite in leasing J , tudi za rabljena vozila. , ••A'EU K ODZIV KR/IJANOV - Krajevna organizacija Rdečega križa iz Orehovice je v petek, 29. marca, organizirala predavanje o nevarnostih sladkorne bolezni in povabila medse višjo medicinsko sestro Jožico Rolih iz Novega mesta. Predavateljica je spregovorila o nevarnostih sladkorne bolezni, bolezni nove dobe, ki ne ogroža le tistih, ki jo imajo v družini, pač pa je zaradi prehrambenih razvad ogrožen vse širši krog ljudi. Kot je povedala predsednica krajevne organizacije RK Stanka Kastelic, so se za tovrstno predavanje odločili, ker je v organizacijo včlanjenih zelo veliko krajanov, ki pa so, kot so dokazali v petek, pripravljeni tudi aktivneje sodelovati, zato se bodo v društvu potrudili, da bodo morda že letos organizirali še eno predavanje, in sicer o psiholoških težavah mladine. (Foto: T. Gazvoda) Svetnike najbolj razburile plače Sprejeti proračun omogoča asfaltiranje ceste na Javorovico - Do pokopališča nove ovire ■ V grbu petelin - Za šport so namenska sredstva - Lani sejem z 39 tisočaki dobička ŠENTJERNEJ - Čeprav občine še vedno niso dobile meril za oblikovanje proračuna so se v šentjernejski občini držali priporočila o 7-odstotnem povečanju lanske porabe, po burnih dveurnih razpravah pa so svetniki proračun tudi sprejeli, saj v nasprotnem primeru ne bi mogli asfaltirati ceste na Javorovico. Slavnostno nuj bi jo odprli L maja -morda bo to storil predsednik RS Milan Kučan. Svetnike, predvsem Jožeta Simončiča, so v proračunu najbolj motila velika sredstva za dejavnosti občinskih organov in uprave, saj je 19 milijonov za plače petih zaposlenih preveč. Kot je povedal župan Franc Hudoklin, denar za plače zagotavlja ministrstvo za lokalno samoupravo, primerjava z lansko porabo denarja za plače pa z letošnjo ni realna, saj lani delovna mesta niso bila zasedena celo leto. Zaradi dvomov o višini županove plače je župan povedal, da dobi 1.500 mark plače (seveda v tolarjski protivrednosti), a številnih nadur si ne obračunava. Tudi dela ostalih zaposlenih v občini ne moremo primerjati na primer z delom v novomeški občini, kjer enaka dela opravlja okoli 60 zaposlenih, v Šentjerneju skupaj z županom pa pet. Očitke in ugibanja o plači je prekinil Jože Bregar, direktor podjetja Prag, ki je v lasti krajevne skupnosti: “Moja bruto plača je 117 tisoč tolarjev.” Svetnike je zmotilo tudi nesorazmerje sredstev, namenjenih za šport, kmetijstvo, kulturo in obrt ter podjetništvo. Lani so za šport porabili manj denarja, kot ga je namenilo ministrstvo za šolstvo in šport. Ker gre za namenska sredstva, jih ni mogoče prerazporediti, zato je bolje, da jih porabijo v občini. Zal občinski proračun namenja le 5 milijonov kmetijstvu (torej toliko kot za šport), a za kmetijstvo je mogoče dobiti denar še neposredno od države. Kot je povedal župan, že tečejo pogajanja, da bi država zagotovila potrebnih 15 milijonov tolarjev za vzdrževanje melioracijskih jarkov. Čeprav je občinski svet oktobra lani sklenil, da bo za dokončanje mrliške vežice in ureditev ter razširitev pokopališča namenil še 22 milijonov tolarjev, se je poka- zalo, da to spet ne bo dovolj. Res, da so zidarska dela na vežici skoraj končana, a za spremembo namembnosti zemljišča 5. kategorije, na katero bodo razširili pokopališče, je potrebno plačati 4 milijone tolarjev. Arhitektka Capudrova je izdelala še projekt zunanje ureditve, projektantska cena celotne ureditve pokopališča pa je • Svetniki so sprejeli plan Javnega podjetja Komunala za leto 1996 pod pogojem, da se letos izvede investicija povezovalnega cevovoda od Vrhpolja do Šmarja v dolžini 2.800 metrov. In še to: Na šen-tjernejskem grbu bo petelin, potrebne pa bodo še dodelave do končne oblike grba. Direktor podjetja Prag Jože Bregarje na seji poročal o poslovanju kmetijskega sejma: ta je v lanskem letu prinesel 39 tisoč tolarjev dobička! kar 43 milijonov tolarjev; samo za hortikulturo bi bilo potrebno po njenih načrtih kar 6 milijonov tolarjev. Na občini so se odločili, da bodo za zdaj financirali le najnujnejše. T GAZVODA ttMM IZ NAŠIH OBČI N O šoli nekoč in danes GRIBUE-27 učencev od 1. do 4. razreda gribeljske podružnične šole črnomaljske osnovne šole Loka je skupaj z učiteljicama Zdenko Konda in Marjetko Žunič pred kratkim pripravilo zanimiv projekt o šoli nekoč in danes. V njem so obdelali osnovno šolstvo v Gribljah, ki se je pričelo leta 1889, ko so dogradili šolsko poslopje, v katerem je pouk še danes. Učenci so v poldrugem mesecu zbrali pri vaščanih številne stare šolske knjige, fotografije, spričevala, učila, potrebščine, šolsko opremo in stare pesmi. Pri projektu je sodelovala vsa vas, predvsem pa starši in stari starši sedanjih učencev ter nekdanje učiteljice. “V največjo pomoč pa so nam bile skrbno napisana šolska kronika ter bivši učiteljici z najdaljšim stažem, Štefka Kukovec in Marija Štru- _ celj,” povedo. Ob zaključku projekta so na šoli izdali glasilo Žbulček ter pripravili razstavo in zaključno prireditev, ki se je je udeležil tudi najstarejši nekdanji učenec gribeljske šole 90-letni Jože Brodarič iz Dragatuša. Ker je bila prireditev namenjena zgodovini šole v pesmi in besedi, je tudi Brodarič zaigral na tamburico, ki se jo je naučil igrati kot učenec. Poleg otrok, ki so izsledke iz projekta koristno uporabili pri pouku slovenščine in spoznavanja narave in družbe, so bili nad projektom navdušeni tudi krajani. Zato v šoli že razmišljajo, da bi s tovrstnim delom nadaljevali. Tem je še veliko. Medtem ko so pred leti že pripravili projekt o Gribljah, bi v prihodnje lahko obdelali kmetijstvo, stare hiše in še kaj. M. B.-J. Metličani še enkrat o proračunu Županje pripravil uravnotežen proračun, svetniki pa so pred tednom dni odločili, da bodo o njem še enkrat razpravljali • Šest predlogov Liste za Metliko METLIKA - V začetku je kazalo, da metliški svetniki ne Jiodo imeli dosti pripomb k predlogu občinskega proračuna, a so za razpravo -čeprav naj bi tokrat predlagali le amandmaje - prav za to točko dnevnega reda seje namenili največ časa. Proračun, ki gaje predlagal župan Branko Matkovič, je bil uravnotežen, odbori pa so upoštevali tudi vse predhodne pripombe svetnikov. Župan je sicer dejal, da svetniki morda ne bodo zadovoljni z višino denarja, namenjenega za posamezna področja, vendar pa je predvidel za dobrih 411 milijonov tolarjev prihodkov in prav toliko odhodkov. In res so iz SLS predlagali, da se za kmetijstvo namesto 11,45 milijona tolarjev nameni 15 milijonov tolarjev. Novost pa je bil predlog Liste za Metliko, ki so ga dobili svetniki na klop, in sicer, naj bo proračun za področje investicij odprt, občina pa naj za te namene pridobi dodaten republiški denar. Lista za Metliko je predlagala nadaljevanje posodobitve Vinogradniške ceste, ureditev pločnika in komunalne napeljave. Občina naj bi za ta dela prispevala 15 milijonov tolarjev, preostanek pa država. Matkovič je VOLITVE V METLIŠKIH KRAJEVNIH SKUPNOSTIH METLIKA - Nedeljskih neposrednih volitev predsednikov in štirih do desetih članov svetov krajevnih skupnosti v metliški občini se je udeležilo 63,5 odst. volilnih upravičencev. Najboljša udeležba je bila na volišču na Selih pri Jugorju (93,4 odst.), najslabša pa v metliški vinski kleti (43,9 odst.). Sicer pa so se volilci na 21 voliščih v 13 krajevnih skupnosth odločali med 24 kandidati za predsednike in 146 kandidati za člane svetov KS. Predsedniki svetov so postali Stanko Nemanič (KS Božakovo), Anton Plut (Dobravice), Martin Nemanič (Drašičf), Marjan Črnič (Grabrovec), Alojz Malenšek (Gradac), Ivan Klemenčič (Jugorje), Anton Petrič (Lokvica), Jože Smuk (Podzemelj), Jožef Nemanič (Radoviča), Martin Slane (Rosalnice), Jože Vraničar (Slanina vas), Slavo Brun-skole (Suhor) In Anton Černič (mestna skupnost Metlika). RAZSTAVA TAPISERIJ ČRNOMELJ - Umetnica domače obrti in ljubiteljica ročnih del Miroslava Ritonja se je predstavila s tapiserijami v različnih tehnikah izdelave v prostorih pošte Črnomelj. Razstavljena dela so narejena na statve z uporabo različnih tehnik. J. D. 1 DOLENJSKI UST 1 'USPEŠNA PREDSTAVITEV BELE KRAJINE NA LJUBLJANSKEM SEJ M U - Na sejmu 'Alpe - Adria turizem " od 18. do 23. marca so se pnič skupno predstavili tudi Belokranjci, in sicer iz občine Črnomelj, Metlika in Semič. Svojo ponudbo so predstavili belokranjski gostinci in gostinska podjetja, turistične kmetije in posamezna društva: Društvo Krnica iz Velikega Nerajca, Turistično društvo Adlešiči, Poljanska dolina in Sinji Vrh. Na razstavnem prostoru so poleg za belokranjske kulinarične dobrote poskrbeli tudi za glasbeno popestritev: nastopili so tamburaška skupina iz Dragatuša in Adlešičev ter tamburaški skupini iz Sodevcev in ansambel Tonija Verderberja. Društva kmečkih žena iz vseh treh belokranjskih občin so pripravila skupaj z društvom vinogradnikov Bele krajine prodajo domačih vin in kulinarike. Dokaz več, da je skupna predstavitev resnično PrOrBCUIl SDEClCt lahko uspešna, je bila tudi polna dvorana Foruma, kjer je bila v četrtek, 13 r •J'' 21. marca, osrednja predstavitev. Vsi trije župani so predstavili vizijo razvoja turizma v občinah. Je državni sekretar za turizem Peter Vesenjak (pni z desne) z vzpodbudnimi besedami odprl zeleno luč razvoju belokranjskega turizma? pojasnil, daje Vinogradniška cesta regionalna in torej njena ureditev državni strošek. V zvezi z drugim predlogom - rekonstrukciji Cankarjeve ceste od Bračike do Badovinca, je pojasnil, da so projekti narejeni, denar za delo pa ni predviden. Rekonstrukcija Šolske ulice, ki jo je predlagala Lista za Metliko, je tik pred uresničitvijo. Denar so prispevali občina, krajevna skupnost Metlika in prebivalci O razširitvi metliške osnovne šole zaradi enoizmenskega pouka in devetletne osnovne šole je župan menil, da bo morala država, ki je predlagala devetletko, strošek, ki ga bodo imele s tem občine, slednjim tudi priznati. Lista za Metliko je predlagala tudi, naj bo odstotek za financiranje KŠ in mestne skupnosti letos 5 odst. proračuna, v prihodnje pa 10 odst. Matkovič je bil proti temu, da bi se financiranje KS povečalo, saj si po njegovem razen metliške ostale KS s tem pičlim denarjem ne bi mogle veliko pomagati. Pač pa bi le še bolj razdrobili denar, namesto da bi ga namenili za vodovod ali ceste. Povsem pa se je župan strinjal s šestim predlogom Liste za Metliko: da do konca maja pripravijo revizijo odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. V razpravi so bili nekateri svetniki za odprt, drugi za zaprt proračun. Na koncu so odločili, naj župan amandmaje še enkrat pretehta ter jih do naslednje seje vključi v proračun, medtem ko so predlog proračuna zavrnili in ga bodo ponovno obravnavali. M. BEZEK-JAKŠE Denar za OŠ Mirana Jarca, ne pa tudi za upokojence V Koncesija še dvema zdravnikoma Poleg štirih zobozdravnikov in ginekologinje sta dobila koncesijo tudi prva dva črnomaljska zdravnika splošne medicine - Še soglasje ministrstva - Pogodbe o sodelovanju ČRNOMELJ - V črnomaljski občini so doslej podelili koncesijo štirim zasebnim zobozdravnikom za odrasle. Dva delata v lastnih ambulantah, ostala dva pa v najetih prostorih v črnomaljskem zdravstvenem domu. TU ima v najemu ambulanto tudi ginekologinja, ki pa ji je, ker gre za specialistično dejavnost, koncesijo podelilo ministrstvo za zdravstvo. Na zadnji seji občinskega sveta so svetniki podelili koncesiji še dvema zdravnikoma splošne medicine, vendar bo moralo dati soglasje še ministrstvo za zdravstvo. V tukajšnjem zdravstvenem domu, ki je in bo tudi v prihodnjih letih osrednji nosilec zdravstvene de- javnosti v občini, so si začrtali organizacijo zdravstvene službe tako, da bi eno od treh ambulant splošne medicine dali v najem zasebnemu zdravniku s koncesijo. V njej namreč že sedaj dela dr. Krešimir Macan, ki naj bi bil odslej kot zasebni zdravnik v njej Grad na Smuku iztrgali pozabi najemnik. V ostalih dveh ambulantah pa se sedaj izmenjuje šest zdravnikov splošne medicine. A ker namerava drugi zasebni zdravnik splošne medicine dr. Zlatko Borič opravljati svojo dejavnost v lastnih prostorih na Zadružni cesti, se bodo, kot menijo v zdravstvenem domu, možnosti za delo v ambulantah splošne medicine izboljšale. Zaradi prostorske stiske v zdravstvenem domu priporočajo razmislek o odhodu še enega zdravnika v zasebništvo, če bi za V okviru javnih del v semiški občini bo letos sodelovalo devet ljudi - Največjih bo čistilo razvaline gradu na Smuku in urejalo kraški izvir Lebiča - Prijava na razpis SEMIČ - V preteklem letu so v semiški občini opravljali javna dela na področju komunale in sociale, v letošnjem letu pa nameravajo delo razširiti in vanj vključiti še več brezposelnih. Tako kot lani bo tudi letošnje celo leto v okviru črnomaljskega Centra za socialno delo en delavec skrbel za stare in bolne na njihovem domu. Poleg tega so lani štirje delavci en mesec čistili divja odlagališča, trije delavci pa so en mesec čistili razvaline gradu Smuk. V letoš- njem letu pa bo en delavec dva meseca opravljal vzgojni program za tri do petletne otroke. Poleg tega bo en delavec deset mesecev M dolenjka d.d. Novo mesto vabi na otvoritev prenovljene prodajalne Market Semič v četrtek, 4. aprila, ob 11. uri. Prodajalna bo bogato založena z blagom po ugodnih cenah za velikonočne praznike Vabljenji ^°^u^na c*°^ro* priznanih proizvajalcev. skrbel za vzdrževanje lokalnih cest v občini. Letos bodo še več časa in delavcev namenili za očiščevalna in urejevalna dela pri razvalinah gradu na Smuku ter pri kraškem izviru Lebiča. Ta dela bo tri mesece opravljalo kar šest delavcev. Na Smuku bodo očistili ruševine in uredili deponijo za odpadno kamenje v izviju Lebiča pa bodo očistili usedline in posekali grmičevje. Programe javnih del, ki naj bi jih opravili na razvalinah gradu Smuk, ob kraškem izviru Lebiča ter na lokalnih cestah, je semiška občina prijavila tudi na razpis, ki so ga skupaj pripravili Ministrstvo za gospodarske dejavnosti. Ministrstvo za okolje in prostor. Turistična zveza Slovenije in Republiški zavod za zaposlovanje. S tem razpisom naj bi imela v letošnjem letu prednost javna dela na turi-stično-ekološkem. področju, morda pa bo moč pridobiti tudi sponzorje. opravljanje javne službe ponudil lastne prostore. S tem naj bi po mnenju zdravstvenega doma zaključili z uvajanjem zasebnega dela v črnomaljskem zdravstvu. Sicer pa so pripravljeni v zdravstvenem domu z vsemi zdravniki, ki bodo odšli v zasebno prakso, skleniti pogodbe o sodelovanju in jim ponuditi tudi liste storitve, ki jih sami ne morejo opravljati, kot so na primer uporaba laboratorija, fizioterapije, rentgenske diagnostike. M. B.-J. ČRNOMELJ - Tukajšnji svetniki so na seji pretekli teden sprejeli predlog občinskega proračuna. Najdaljša razprava se je sukala okrog tega, kje vzeti 2 milijona tolarjev, za katere so se svetniki strinjali, da jih namenijo za investicijsko vzdrževanje osnovni šoli Mirana Jarca, ki kot največja črnomaljska šola vanj ni bila zajeta. Boris Mužar je pojasnil, daje bilo šoli prvotno namenjenih 10 milijonov tolarjev, ki pa so bili potem preusmerjeni drugam, zato bi v šoli želeli vsaj 2 milijona tolarjev za ureditev nadstreška pri vhodu. Mojca Stjepanovič iz občinske uprave je predlagala, naj z dograditvijo nadstreška počakajo, da bodo videli, kako se bo nadstrešek vključil v dozidavo šole, ki pa je letos ne bo. Poudarila je, da morajo proračun sprejeti v dogovorjeni višini, ki znaša 862 milijonov tolarjev, pri njegovem nastajanju pa so upoštevali mnenje svetnikov, naj največ pozornosti in denarja namenijo vodovodu in kanalizaciji. Ker je bil Mužarjev predlog, ki ga je podal v imenu poslanskih skupin LDS, ZLSD in DeSUS, sprejet, so svetniki po proračunu “iskali” 2 milijona tolarjev za OŠ Mirana Jarca, saj proračuna s primanjkljajem niso smeli sprejeti, četudi pomeni 2 milijona tolarjev le 0,23 odst. proračuna. Končno so dvignili roke za predlog Stjepano- ZA VINSKO RAZSTAVO METLIKA - Vinogradniki, ki želijo oddati vzorce za ocenjevanje vin za letošnjo vinsko razstavo v okviru Vinske vigredi, lahko pridejo v petek, 5. aprila, v metliško vinsko klet po embalažo in ostalo dokumentacijo. Člani komisije bodo do ponedeljka, 8. aprila, po ustaljenem načinu po podružnicah društva vinogradnikov pobirali vzorce pri vinogradnikih, 9. aprila do 14. ure pa jih bodo odda-li v vinsko klet. • Svetniki niso sprejeli predlogu opozicijskih strank DeSUS, LDS in '/.l.SD o enotnem finuneirunju političnih strank, po katerem bi vsaka stranka, ki iinu člane v občinskem svetu, prejela iz proračuna po 30 tolarjev za dobljeni glas na zadnjih lokalnih volitvah. M. R.-J. PRAVUICNA URA METLIKA - Danes ob 17. uri bo v ljudski knjižnici pravljična ura "Zajec, lužni bolnik". Vabljeni! Viccve, da zmanjšajo materialne stroške za izobraževanje, denar pa namenijo za investicijsko vzdrževanje šol in nabavo opreme, kjer bosta 2 milijonti tolarjev namenjena za investicijsko vzdrževanje OŠ Mirana Jarca. Predlog Vinka Babiča, naj 200 tisočakov namenijo društvom upokojencev, v katerih je okrog 1.500 članov, denar pa naj vzamejo iz stroškov vzdrževanja in čiščenja občinskih prostorov, pa ni bil sprejet. M. B.-J. Sprehod po Metliki NA METLIŠKEM KOPALI ŠČU bosta letos vsaj dve večji pi reditvi. 8. junija bo pripeljal Metliko 23. tradicionalni vlal časopisa Vestnik in Radia Mursl ja val približno osemsto ljudi iz vs e Slovenije, ki se bodo ob zvoki K ansambla Tonija Verderberja vej popoldan veselili ob Kolpi. 27. ji c lija pa bo tam Noč na Kolpi, feštt k ki je pred leti že bila v Metliki, c se je nato preselila v Griblje. No a na Kolpi bo prijetna popestrite r poletnih kulturnih prireditev, la “ČE ŽE RUŠITE SPOMEN fi KE, podstavkov nikar, ker valit lahko prav pridejo,” je zapisi ti Poljak Lee. To so upoštevali tu< K osebki, ki so vrgli v grm Titov »| bronasto glavo v parku na Trg a svobode. Odlitek so najditcl. o spravili v deponije Belokranjski I ga muzeja, pa ne zato, ker po set ( mih letih vse prav pride, ampafc zaradi dejstva, da res ne gre ot k metavati umetniško oblikovanih obeležij po grmovju in drugih ni &’ uglednih krajih. f NEKDAJ SO SE METLIČAČ o PONAŠALI s pogledom na dl 5 mesta nad Bojico. Dandanašnji! I, obračajo v stran, da ne bi vide 'I zanemarjenosti pod cerkvijio proštijo in komendo. Z javnin ti deli bi se dalo posekati akacijo grmovje ter odstraniti nesnago, I ts se je leta nabirala, pa bi bil bre e spet za slikanje in risanje. Neko v ga je ovekovečil Božidar Jakal ri nad urejenega pa bi se dane t ■ gotovo s čopičem spravil metlišl )< likovnik Mladen Vukšinič. It Črnomaljski drobir * NAJMANJŠI Z NAJDAUŠ " Ml - Tisti, ki spremljajo seje b« / lokranjskih občinskih svetov, s 1 po dobrem letu njihovega sejanj fj prišli do zanimive ugotovitve: čil manjši so, tem daljše imajo. Seji se razume! Semiški občinski sve I ki šteje 13 članov, nemalokra' zaključi z zasedanjem, ko se kaza J1 ci na uri že pomikajo proti po1 noči. Metliški svet z 18 svetniki, I h začne tako kot Semičani s seji ) njem ob 18. uri, je nedavno sprt J jel sklep, da bo delal najdlje do t g ure, ne glede na to, do katef ^ točke bo prišel. Črnomaljski ot j činski svet s 23 člani pa je zadnj . sejo kljub obširnemu dnevnem ^ redu zaključil v rekordnih tre ^ urah. Zakaj v belokranjskih obi nah ne volijo številnejših svetov 1 ZAMOTANO - Svetniki mori ;r jo prežvečiti marsikaj. Črnomi Ijski so za zadnjo sejo dobili tul ' gradivo z naslovom “Dodelite 1 kreditov na osnovi javnega razp ^ sa za dodeljevanje posojil * lokalno infrastrukturo ekološke# ‘‘ razvojnega sklada RS d.d. Ljubija ® na”. Prevod ni bil priložen. . ZASTAVE - Nekateri mei&f/ so ugotovili, da po Črnomlju' zelo malo črnomaljskih zastav, praznujejo praznik občinske# pomena. Ko gre za državni pral L nik, slovenskih zastav tako rek0 0 ni, zlasti ne na zasebnih hišah. A se zdi Črnomaljcem morda strb ^ šek za nakup zastav prevelik? Semiške tropine p, - .n DENAR - V semiški občini ^ V* prvi od belokranjskih občin spm jeli letošnji proračun. Morda pa* _ bili le nekoliko preveč nagli. Ko*1 p( svetniki na isti seji, na kateri * sprejeli proračun, prišli do točk1 I “vloge in pritožbe občanov",f J ugotovili, da bodo morali v občin J imenovati poravnalni svet, ki b^,1 poravnaval nesoglasja med kraj3' ^ ni. In kakšno povezavo ima p^j ravnalni svet s proračunom? ' * njem ni predviden strošek za t'3' kup oklepov, kijih bodo člani p*’! J' ravnalnega sveta zagotovo kd3Lr potrebovali, če bodo hoteli uspe’ r no poravnati vse spore. UGANKA - Ljudje, ki se uk'3 r jajo z ugankarstvom, sc veliko*? ^ lahko zabavajo s svojini k o f|' ^ kom tudi med vožnjo. Če sc pl1!J j,( Ijejo po belokranjskih cestah,J ^ tovrstne zabave ne bo zmanjkj* Ena od takšnih ugankarskih ta' s . i: ... * . a i o. _ i,.t id r*1 je tudi na začetku Stranske v*ip| Človek hi rekel, da je ime za ^ kar pravšnje, saj je očitno nekje ob strani, ko so delili 1,1 table. DOLENJSKI LIST Šl. 14 (24.14), 4. aprila 19«* Drobne iz Kočevja J, SLABO POZNANA KOČEV-t 'KA - Da je Kočevska širšemu lovenskemu prostoru tudi nekaj a d po uradnem odprtju nekoč J sprtega območja slabo znana, so s e lahko prepričali tudi letošnji a jdeleženci sejma Alpe Adria. 'e Poznali so ne le to, da ljudje na i1 oznajo Kočevske po njeni gostin-t' ti in turistični ponudbi - to konč-, 10 tudi ni nič čudnega - in da je 0 'rižem na Kočevskem pravza-c rav šele v povojih, marveč tudi to, a marsikdo nima povsem jasnih 1 fedstav o tem, kje je Rog in kje n očevska Reka. Niso bili namreč si tdki obiskovalci sejma, ki so mi-jilili, da se Gotenica oz. nekdaj iv tprto območje kočevske občine g shaja nekje sredi Kočevskega :l »ga. <( ZA ZBOR KOČEVARJEV V ;<0ČEVJU - Na vsakoletnem ia 'ečanju Kočevarjev, ki poteka v rt lesecu septembu v Celovcu, se ii 'ere do 2000 Kočevarjev in nji-svih potomcev. Razmišljanja o 'm, da bi ta zbor preneseli v P pčevje, niso od včeraj in tudi d< So zrasla na našem zelniku. Res i s9 je, da so še pred nekaj leti bile le Me želje nekdanjih prebivalcev ji očevske in da so šele procesi n 'mokratizacije v Sloveniji začeli iji e glasneje o tem govoriti tudi pri ,lis. Ker bi bil zbor nekdanjih re 'cbivalcev Kočevja zanimiv tudi vidika turizma, je kočevsko al listično društvo pred nedavnim 'e'storilo pomemben korak v tej M Seri. Navezalo je stike s predsed-ki društev Kočevarjev, s kateri-- • se sedaj dogovarja, da bi se vsi i« Sčevarji, ki žive v Sloveniji, zbra-1 S Kočevju na vsakoletnem sre- snju- b‘ OBČAN SPRAŠUJE -MEDVED ODGOVARJA •iii ':( • Boš vzel revolving posojilo, ki ^ ponuja banka? ra • Najbrž ne, ker bi se počutil, zal , da se za zvonike nameni 000 tolarjev, ob čemer pa je M 'dsedstvo odbora pozvalo tudi 1 člane, da prispevajo, kolikor č lahko. n s*- Prf •i 4 ^OPRAVLJAJO IN ČISTIJO Laški sel {jjl1 pozimi smo pohvalili Cestno • djetje Novo mesto - enota Ko-,jiii 'je, da je na svojem območju hro vzdrževalo magistralno ce-ajj 'in po vsakem pluženju tudi po-pj' 'nalo količke ob četi, ki jih je . V'g nagnil. Po nastopu pomladi nJ ža nagnjene količke poskrbeli p^di na območju Velikih Lašč estno podjetje Ljubljana). .$■ 'rali so cestni delavci pobirali ' 1 magistralki tudi razne od- dke. Dobro založen kiosk - Velikih Laščah trgovine z živili 'dajajo tudi sadje in zelenjavo, 'a novo urejenem kiosku oz. Zidku, ki ga je uredila kmetij-' zadruga in ga dala v najem Ijetju Mandarina iz Ljubljane, [Posluje specializirana trgovina jdjem in zelenjavo. Ponudba je res večja in boljša, a se ostali dvci konkurence ne boje, ker Pa kupujejo sadje in zelenjavo ' ,(,fi ^g ostalega tudi pri njih, poseb-‘pjjl iše odkar so imeli s prejšnjo po ,p( 'h n o specializirano trgovino P' jii 'hc izkušnje. '^tMANJ ZA MLEKO? - l.juh-I lls^c mlekarne uvajajo po tolar Nebnega prispevka za liter od-pljencga mleka, ki so ga dolžni d Ičali proizvajalci. Doslej tega si,il 'spevka ni bilo, kar pomeni, da pO' ho /il.i| zmanjšal dohodek kme- ki oddajajo mleko. MŠŠ i ZM A Š I HO BČ I M ttHti Do korenitih premikov še letos SDSS Ribnica ustanavlja sindikalni forum - Program dela za letošnje leto RIBNICA - Na redni letni konferenci ribniškega odbora SDSS, kije bila minuli petek zvečer v Miklovi hiši, so člani podprli predlog predsedstva o ustanovitvi sindikalnega foruma. “Če letos ne bomo dosegli korenitih premikov, obstaja velika verjetnost, da jih sploh ne bomo,” je v obrazložitvi potrebe po ustanovitvi sindikalnega foruma dejal ribniški župan Jože Tanko. Sindikalni forum bo regijski in bo združeval vse, ki so bili v dosedanjem poteku lastninskega preoblikovanja podjetij prizadeti, oškodovani, ponižani in razžaljeni. Člani foruma bodo lahko vsi, ki so • NADOMESTILI IZPAD ČLANSTVA - Predsednik ribniškega odbora SDSS Joža Kozina (levo) je o delu odbora v preteklem letu povedal, da so poslovali pozitivno ter da so z vključevanjem novih članov hitro nadomestili izpad članstva, do katerega je prišlo zaradi odcepitve krajevnega odbora SDSS v Loškem potoku. V ribniškem občinskem svetu imajo 4 svetnike, kar je 20 odstotkov vseh, član stranke SDSS pa je tudi ribniški župan Jože Tanko. Letošnji program dela odbora je povezan z znanimi temeljnimi opredelitvami stranke. Trudili se bodo za ohranitev ribniške identitete, predvsem z razvojem in promocijo turističnih, naravnih in drugih znamenitosti občine. V • Proletarci vseh dežel, zdržite še! (Tof) • Kako malo je potrebno, da imamo vsega dosti. • Najrazličnejši privilegiji so grob svobode in pravičnosti. (Seume) Dolenji vasi in Sodražici nameravajo ustanoviti krajevni odbor, na letošnjih volitvah pa zmagati. M. L.-S. V ENEM TEDNU DVE PRIREDITVI DOBREPOLJE - Učenci šole na Vidmu so v tednu dni pripravili za krajane dve prireditvi. S projektom “Pršu je ta veliki kejdn” so se predstavili najprej, nato pa so nastopili še za materinski dan, ki so ga združili s počastitvijo 120. obletnice rojstva pisatelja Ivana Cankarja. Z recitacijami, pevskimi točkami in dramatizacijo Cankarjevih črtic so osvetlili lik Cankarjeve matere in predstavili prizore iz pisateljevega otroštva. Odbor ponudil svojo ukinitev Svetniki proti predlogu o ukinitvi odbora za KS člani SDSS ali strankarsko neopredeljeni, ne pa tudi člani drugih strank. POMLADANSKO UREJANJE OKOLJA KOČEVJE - V kočevski občini bodo v tem mesecu pričeli uresničevati projekt “Pomladansko urejanje okolja”, ki ga organizirajo pod skupnim sloganom “Očistimo Slovenijo, tam se začenja moja dežela”. Projekt se navezuje na letošnje velikonočne praznike, dan Zemlje in državne praznike, ob pomoči občanov, ki so vabljeni k sodelovanju, pa naj bi predstavljal tudi uvod v projekt tekmovanja “Moja dežela lepa, čista in urejena”. NAČRTI BODO, DENARJA ŠE NI VELIKE LAŠČE - Te dni bo potekel 60 dnevni rok za izdelavo projekta o kanalizaciji in čistilni napravi za Velike Lašče .^Projekt je občina zaupala v izdelavo Hidro-inženiringu. Lašče imajo zdaj staro in dotrajano kanalizacijo le za zgradbe ob glavni cesti ter za klavnico in mlekarno. KOČEVJE - Na zadnji seji kočevskega občinskega sveta je veliko razburjenje med svetniki povzročil predlog občinskega odbora za krajevne skupnosti, da se odbor ukine. Predsednik odbora Jože Novak je povedal, da so se člani odbora odločili za ukinitev po seznanitvi s potekom glasovanja o predlogu za spremembe 6. člena občinskega statuta. Odbor se je ves čas zavzemal, da bi krajevne skupnosti postale pravne osebe, vendar svetniki niso upoštevali njegovega mnenja. Poleg tega so člani odbora ugotovili, da v. času delovanja odbora svetniki niso upoštevali skoraj nobenega njihovega predloga, ki je zadeval vprašanja vsebinske narave. Zato so ocenili, da odbor DEGUSTACIJA CVICKA IN RIZLINGA KOČEVJE - Minuli četrtek je bila v gostilni Jasenc v Gorenju degustacija cvička in laškega rizlinga Kmečke zadruge Krško. Ob tem so gostom ponudili mesne izdelke Mercatorja-Kmetijskega gospodarstva Kočevje in kruh pekarne Hram iz Kočevja. Z odzivom na degustacijo, ki na Kočevskem še ni uveljavljena oblika promocije gostinske ponudbe, sta bila lastnika gostilne Jasenc zadovoljna. Načrtujeta že naslednjo degustacijo, in sicer piva Pivovarne Union. V Odkrivaj o že opuščene stare običaje Kaj pripravlja Društvo podeželjskih žena Kočevske KOČEVJE, OSILNICA -“Društvo podeželjskih žena Kočevske šteje okoli 100 članic, od tega jih je z ozirom na število prebivalstva največ iz najmanjše slovenske občine Osilnica, in sicer kar 25,” je povedala predsednica dušiva Marija Horjak iz Nemške Loke v pogovoru na nedavnem sejmu Alpe Adria o turizmu, na katerem je svojo dejavnost predstavilo tudi to društvo. Društvo najtesneje sodeluje s kmetijsko svetovalno službo, posebno še z Ano Ogorclec. Namen društva je poživiti družabno življenje na podeželju, izobraževanje žensk in oživljanje etnoloških vrednot podeželja, ki so se najbolj ohranile v Osilniški in Poljanski dolini. V Poljanski dolini so tako odkrile že skoraj pozabljen in 50 let opuščen običaj peke “božičnika”. Na osilniškem koncu pa bodo oživele navado izdelave rož iz papirja, ki Marija Horjak iz Nemške Loke, predsednica Društva podeželskih žena Kočevske. sojih nekdaj delali za poroke in druge svečanosti. Posebnost Bele krajine in Poljanske doline je tudi ajdova potica. Ob razstavi sadja so žene zbirale recepfe za izvirne jedi iz sadja. Organizirale so tudi tečaj za izdelavo copat, predpražnikov in drugega iz ličkanja. Društvo organizira tudi razne druge tečaje, sodeluje na razstavah in sejmih pa še na kmečkih igrah, na turističnih prireditvah, organizira poučne izlete, sodeluje s šolami, organizira prikaze sajenja in obrezovanja sadnega drevja itd. ni potreben. Svetniki so ogorčeni menili, da je sklep odbora nelegitimen. Slavka Janša je na to pojasnila, daje v skladu s statutom in poslovnikom, da odbor da svetu pobudo, da pa je od svetnikov odvisno, ali jo bodo uvrstili na dnevni red ali ne. Ker so jo uvrstili, bi se svetniki morali do sklepa odbora opredeliti, vendar tega niso storili. Potem ko je Miran Novak dejal, da iz pobude veje užaljenost članov odbora, ker svetniki niso upoštevali njihovih mnenj, in ko je Vinko Pintar pozval predsednika odbora, naj odstopi, če se počuti užaljenega, ker preko odbora ni mogel uveljaviti svojih stališč, je Jože Novak predlagal, da se sklep umakne z dnevnega reda. Odbor bo o tem ponovno razpravljal. M. L.-S. Za prvič uspešno Ocena sejma Alpe-Adria KOČEVJE - Udeleženci letošnjega sejma Alpe-Adria iz kočevske in osilniške občine so minuli petek na tiskovni konlrenci ocenili sejemske predstavitve kočcvsko-osilni-ške gostinske in turistične ponudbe. Gostilničar Ciril Jasenc je dejal, da jim je udeležba na sejmu prinesla informacije o tem, kaj si ljudje želijo, ter da bo sedaj na tem potrebno graditi naprej. Zvedeli so, da ljudi zanimajo predvsem Kolpa, Rog in nekdanje zaprto območje kočevske občine. Ker so se predstavljali prvič, je menil, da je bila predstavitev Kočevske dovolj uspešna. Vodja objekta Motel Jezero Ivan Brečko je zatrdil, da, tudi kar zadeva lov, ki ga je kot spornega omenil Jasenc, niso ponujali ničesar, česar ne bi mogli zagotoviti. Povedal je, da se je število nočitev v motelu že povečalo. Glede na malo časa, ki so ga imeli na voljo za priprave na sejem, so se gostinci iz Kočevske dovolj dobro predstavili tudi po mnenju Antona Kovača, ki je na sejmu predstavljal ponudbo RTC Jasnice in gostišča Kovač iz Osilnice. Kot pomanjkljivost je navedel, daje bilo na sejmu močno občutiti, da kočevsko-kolpski prostor nima izdelane celovite strate-gije razvoja. M_ ^ DOBREPOLJSKI ZBORNIK DOBREPOLJE - Dobrepoljski zbornik bo izšel predvidoma v avgustu letos, in sicer v nakladi 1.000 izvodov. Njegova cena še ni znana, ve pa se, da bodo tiskarski stroški znašali okoli 1,5 milijona tolarjev. ODPRLI SERVIS TALNIH OBLOG - Ob 5. obletnici ustanove kočevskega podjetja Obnova, d.o.o., ki je trenutno eno najuspešnejših gradbenih podjetij na območju od Loškega Potoka do Kolpe, so minuli petek na Reški 16 a v Kočevju odprli ser\’is za razrez, polaganje in robljenje talnih oblog. Direktor podjetja Franci Rupnik je na otvoritvi dejal, da pomeni otvoritev servisa prispevek zaključnim delom v gradbeništvu, s katerim so po lanskoletnih vlaganjih v ostala dva dela podjetja (nizke in visoke gradnje), ki skupno zaposluje 36 delavcev, zaokrožili svojo ponudbo. V servisu bodo strankam nudili celotno storitev od prodaje do položitve vseh vrst talnih oblog, naročiti pa bo možno tudi pleskarska, vodovodna in eleklri-karska dela. Odprl ga je kočevski župan Janko Veber, ki je ob tem dejal, da se samo od servisnih dejavnosti v Kočevju ne bo dalo preživeti, da pa je pravilna usmeritev podjetja, ki je s ponudbo svojih storitev začelo posegati tudi na hrvaški trg. (Foto: M. L.-S.) V Loškem Potoku ustanovili četrto politično stranko Predsednik ZLSD Janez Ravnikar, namestnik Alojz Lavrič LOŠKI POTOK - 23. marca je bil ustanovni zbor Združene liste socialnih demokratov (ZLSD), na katerem je bil za predsednika izvoljen Janez Ravnikar, za njegovega namestnika pa Alojz Lavrič. Stranka je bila ustanovljena predvsem na podlagi dejstva, da dosedanje tri stranke premalo zapolnjujejo politični prostor v celotni občini. Iz delnega programa -popolnega še pripravljajo - je razvidno, da se bo stranka zavzemala zlasti za reševanje propadlih firm, preprečevala divje lastninjenje in se upirala vse večji socialni ogroženosti. Beseda, ki je tekla o volitvah, kaže, da misli stranka priti na volitve pripravljena, dotaknili pa so se tudi vsebine nedavne konference, ki je bila v Postojni, tema je bila razreševanje nevzdržnih razmer in stališč Italije, ki se v dobršni meri tičejo tudi Loškega Potoka. Politika stranke naj bo po meri vseh ljudi. Tak je bil sklep. Posegli pa bodo tudi na področje kulture, zdravstva, gozdarstva in gozdne infrastrukture. Član stranke je lahko vsakdo. Na istem zboru je bil dan tudi predlog, da bi še letos ustanovili tudi podružnico Liberalne demokracije Slovenije. A. KOŠMERL Od zdravstva do rož Kmečke žene prizadevno delajo skozi vse leto -Predavanja, izleti, tečaji DOBREPOLJE - Med najbolj delavne skupine v občini Dobrepolje gotovo sodi aktiv kmečkih žena, kije imel pred kratkim občni zbor. Za uspešno delo skozi vse leto in za slogo članic je najbolj zaslužna predsednica aktiva Marija Nučič. Dobrepoljski aktiv zelo dobro sodeluje z grosupeljskim, strokovno pomoč pa aktivu nudi inženirka Irma Lekan iz kmetijske svetovalne službe. Prav s pomočjo svetovalne službe je lani vodstvo aktiva organiziralo vrsto strokovnih predavanj iz različnih področij. To so bila predavanja o zdravstvu, gojenju cvetja, aranžiranju, pripravi prazničnih pogrinjkov, predelavi mleka itd. Izvedle so tudi kuharski tečaj. Ogledale so si vrsto razstav in sodelovale na mnogih prireditvah v domači občini, na katerih so postregle z domačimi dobrepoljskimi posebnimi jedmi, ki so jih tudi spekle same članice aktiva. Članice skušajo po svojih močeh prispevati tudi k razreševanju raznih perečih zadev v občini. Tako ugotavljajo, da sta v občini en zdravnik splošne prakse in en zobozdravnik premalo, zato so začele zbirati podpise, da bi se položaj v zdravstvu v dobrepoljski občini izboljšal. M STEKLASA Uspešno začeli, zdaj nadaljujejo Kostelci pometali pred svojim pragom - Zdaj bodo uredili še kopališči na Kolpi KOSTELSKO - Sobotne akcije “Kostelci pometimo pred svojim pragom!” seje udeležilo okoli 150 ljudi, tudi ribiči in nekatera podjetja. Zbrane odpadke so sortirali, da jih je nekaj odpeljal Dinos, nekaj pa Komunala. V ponedeljek pa so odpeljali še tako imenovano kosovno robo. Komunala Kočevje je postavila večje kontejnerje za odpadke v Kužlju, Zavrtkah in na Žagi, kjer je poleti največji naval kopalcev, tabornikov in izletnikov. Ta vikend so izvedli tudi akcijo urejanja prostora pri banki in pošti, kjer so že in bodo še zasadili preko 100 drevesc. Ta prostor bodo še osvetlili in na njem postavili zabojnik, v katerem bo med sezono delovala turistična pisarna. Kovinski zabojnik bodo oblekli z lesom, da ne bo kazil videza temu središču krajevne skupnosti. V okolici nove šole so tudi čistili in še posekali grmovje, ki je zakrivalo pogled na lepotico šolo. Na Žagi so urejali kopališče in bodo s tem delom še nadaljevali. Kopališče bo na območju od jezu do izliva potoka v Kolpo. Na obeh kopališčih, v Zavrtkah in na Žagi, bodo med kopalno sezono postavili sanitarna kontejnerja. V soboto so se akcije udeležili tudi ribiči, ki so čistili bregove Kolpe in njenih pritokov. Hkrati so izlovili ribe v Potoku pri Fari in jih preselili v Kolpo. S podobnimi akcijami čiščenja in izlovljavljanja bodo nadaljevali še v drugih potokih. Predsednik Turističnega društva Stanko Nikolič ocenjuje, da je ak- cija zelo uspela, in poudarja, da ne gre za enkratno akcijo, marveč jo bodo nadaljevali do turistične sezone in tudi med njo. J>pR1MC PRISRČNO ZA MATERE STRUGE - Za materinski dan je bila v šolskih prostorih v Strugah prijetna kulturna prireditev. Na njej so nastopili moški pevski zbor iz Strug, šolski pevski zbor, učenci glasbene šole, učenci plesnega krožka, plesni par iz Ljubljane, šolarji pa so zaigrali še dramski prizorček ter razstavili ročna dela in likovne izdelke. DOLENJSKI LIST ufl5 felrlfcou prijatelj Hlto* 12 M A Š I H Q : B Č I M Kttfc* Galerija in dom ne gresta pod kap Trebanjski svetniki podprli oživitev denacionalizacijskega postopka za vrnitev kulturnega doma in galerije trebanjskemu župnišču v naravi s pogojem, da dejavnost ne bo okrnjena TREBNJE - V odboru za družbene dejavnosti je razprava o dopisu ljubljanske odvetnice Ede Brecelj, ki zastopa trebanjsko župnijstvo v denacionalizacijskem zahtevku, oz. postopku in o dopisu trebanjskega župana v zvezi s to zadevo močno razdelila člane odbora. Predsednik Milan Rman je opozoril, da navkljub strankarskem ključu pri konstituiranju odbora to ne more biti nekašen mini parlament ali mini občinski svet, ki bi zastopal določeno politično opcijo, temveč predvsem strokovno telo občinskega sveta. Odbor je po žolčni razpravi ocenil, da ni ovir, da se denacionalizacijski postopek začne. Podobno stališče je na seji ob- neki točki zaustavi. Svetniki treba- činskega sveta izrazil v imenu svetniške skupine SKD predsednik občinskega sveta dr. Marjan Pavlin in poudaril, da ni prav, da se proces denacionalizacije na VIŠJE CENE VRTCEV TREBNJE - Zadnje povišanje ekonomske cene za dnevno varstvo otrok v občini je trebanjski občinski svet sprejel že maja lani, v skladu z drugimi vrtci po Sloveniji pa naj bi bila nova ekonomska cena za 19,5 odstotka višja od dosedanje cene. S tako utemeljitvijo je občinska strokovna služba podprla zahtevo Vzgojnovarstvenega zavoda Tčebnje za omenjeno povišanje. S tolikšnim povišanjem pa nista soglašala občinski odbor za družbene dejavnosti, ki je predlagal občinskemu svetu kvečjemu podražitev vrtca v višini priznane stopnje inflacije v letu 1995, niti občinski svet. Tb je naposled pristal na 10-od-stotno podražitev vrtca od 1. aprila. ZRNO RAKA TRGOVINA NA RANČU Najugodnejše akcijske cene kmetijskega in gradbenega materiala — cement 1 vreča = 635,00 SIT — apno 1 vreča = 429,00 SIT — fasadni material — — Thermoputz = 791 SIT — Thermo extra = 975 SIT — končni sloj za fasado m2 = 255,00 SIT — možne fasade v različnih barvah — vodovodni material, centralna napeljava — enoročne pipe iz uvoza 1 kom = 7.000 SIT — ves ostali gradbeni material UMETNA GNOJILA: — NPK 15-15-15 = 1.468,00 SIT vreča — NPK 7-20-30 = 1.665,00 SIT vreča — NPK 8-26-26 = 1.790,00 SIT vreča — KAN = 1.165,00 SIT vreča — UREA = 1.482,00 SIT vreča — MAP — superfosfat 12-57-0 = 2.650,00 SIT 289 BUCKLANARJEV ZA PRIPOJITEV SEVNIŠKI OBČINI BUČKA - TVije krajani (bivše) krajevne skupnosti Bučka Mitko Pirman, Miro Tomažin in Vinko Tomažin so na lanskem zboru krajanov na Bučki, na katerem so krajani izrazili nezadovoljstvo zavoljo tega, ker jim je njihova nova - škocjanska občina ukinila šolo in krajevno skupnost na Bučki, dobili mandat, da izpeljejo anketo med volilci (KS) Bučke. V tej so spraševali volilce, ali so za to, da na državnem zboru začnejo postopek za ponovno priključitev k sevniški občini, in drugič, ali so zadovoljni s sedanjo občino. Na slednje vprašanje je pozitivno odgovorilo le 45 volilcev, na prvo, da so za sevniško občino, 289 volilcev, 64 volilcev pa je ostalo v javni anketi neopredeljenih. DOLENJSKI LIST njske SLS so podrli stališče SKD, dodali pa so, Janez Kovačič (DeSUS) je me-. nil, da je premalo krajevna skupnost Trebnje naredila v tej zadevi. Predsednik sveta KS in trebanjski župan Ciril Pungartnikje pojasnil, da “je KS Trebnje rekla, da se kulturni dom ne vrača, ker ta dom Trebnje potrebuje kot javno dobro. Pungartnik je rekel, da je za to, da (denacionalizacijski) postopki tečejo, da pa je drugo vprašanje kam z galerijo in če si Trebnje lahko privošči zidavo novega kulturnega doma. Po Pun-gartnikovih besedah nekateri menijo, naj gre galerija v trebanjski grad, ta pa se že 3 ali 4 leta nahaja v fazi, ko ne vedo, če bo vrnjen dedičem nekdanjih lastnikov oz. denacionalizacijskih upravičencev. “Dokler sem jaz na tem položaju, bo KS vodila dom kot ZAKONCA ZORC NA VRHU SALAMIADE NA REPČAH REPČE - Na ocenjevanju salam, ki so ga v sodelovanju s trebanjsko kmetijsko svetovalno službo opravili v soboto, 30. marca, pri Antonu Brezovarju na Repčah, je bilo, vsaj kar zadeva prvih pet najbolje uvrščenih, tekmovanje zelo izenačeno, saj je med vsakim salamarjem le pol točke razlike. Med 22 vzorci zvečine zelo okusnih salam t n pa je največ - 18 točk dobil izdelek, ki ga je za salamiado prijavila Marica Zorc z Mirne. Prav tako kot zmagovalna je tudi drugouvrščena salama izdelek prekaljenega mojstra za domače salame, njenega soproga Tomaža Zorca, mesarja v mesnici Bajt na Mirni. Tretje mesto je osvojil Anton Meglič (Stari trg), četrto Albin Zupančič (Svetinje) in peto Martin Kvas (Breza). DAROVANJE KRVI V SEVNICI SEVNICA - Da bi bolnišnice v Sloveniji imele vedno zadostne količine krvi, vabi Območna organizacija Rdečega križa Sevnica na darovanje krvi v ponedeljek, 15. in torek, 16. aprila, v prostorih TVD Partizana v Sevnici vse redne krvodajalce pa tudi druge zdrave občane, ki se želijo pridružiti vrsti krvodajalcev. J MIZARSTVO JUDEŽ Judež Anton, s.p. Radna 30, 68294 Boštanj Tel. 0608/82-132, 41-132 GRADITE, OBNAVLJATE STANOVANJE? Poceni in kvalitetno izdelovanje oken po naročilu na sodobnem CNC stroju po evropskih normah Možnost čevanja! obročnega odpla- • Svetniki so opozarjali na propadanje domov na Mirni in Čatežu, zvečine pa so soglašali z Jožetom Vencljem (SDSS), naj postopki pospešeno tečejo, ker pač svetniki ne morejo razsojati, kako in kaj. Dr. Pavlin je menil, da prostori galerije niso idealni. Dejal je, da mora kulturna dejavnost potekati v teh prostorih tudi vnaprej, dokler ne bi našli ustreznejših prostorov. Po tako zbližanih stališčih je občinski svet soglašal, da ni ovir za vračilo spornih objektov v naravi ob zgoraj navedenem pogoju, poenostavljeno povedano: da nihče ne more (ne glede na izid denacionalizacijskega postopka) ukiniti kulturnega doma in galerije, dokler za njuno dejavnost in izvajalce ne poskrbijo pod ustreznejšo streho. PROJEKT O PRIDELAVI VRTNIN MATERINSKI DAN DOBRNIČ - Trebanjski občinski odbor Slovenske ljudske stranke je ob materinskem dnevu v kulturnem domu v Dobrniču pripravil pester kulturno-zabavni program. Nastopili so učenci dobrni-ške šole, recitatorji, pevski zbor sv. Jurija in harmonikarja. Zbranim je spregovoril poslanec državnega zbora Alojzij Metelko. PRAZNOVANJE SPOMINSKEGA DNEVA OBČINE TREBNJE TREBNJE - Občina Trebnje bo svoj spominski dan v počastitev Pavla Golie praznovala 6. in 10. aprila. V soboto, 6. aprila, bo ob 10. uri v Kulturnem domu Trebnje predstava Peter Klepec, namenjena predšolskim in šolskim otrokom. V sredo, 10. aprila, bo ob 17. uri v Kulturnem domu Trebnje srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov občine Trebnje, ob 19.30 pa bo v prostorih Centra za izobraževanje in kulturo slavnostna akademija v počastitev spo- minskega dneva Pavla Golie. ZKO in Športna zveza občine Trebnje bosta podelili Go-lieva priznanja posameznikom in društvom za dosežke v letu 1995, slavnostni govornik pa bo Milja Prijatelj, predsednik ZKO TVebpje. V prostorih Centra bo na ogled razstava o življenju in delu Pavla Golie, pripravljata pa jo knjižnica Pavla Golie IVeb-nje in tamkajšnja osnovna šola. Vstopnine na prireditvah ni. svoje premoženje. Mi nismo nič krivi, da so postopki zastali,” je še poudaril Ciril Pungartnik. P. PERC \N1MANJEZA TREBANJCE NA SEJMU ALPE - ADRIA -Akademski slikar Grk Ivan Kmoh, ki se je naselil v Ljubljani, je dobro zasnoval predstavitev trebanjske občine na mednarodnem sejmu Alpe - Adria Turizem, šport in umetnost v Ljubljani. Trebanjska je bila pestra in očitno dovolj privlačna, da se je kljub večjemu zakupljenemu prostoru kot lani vsak dan kar trlo obiskovalcev. Organizator tokratne predstavitve, podjetnik Jože Vencelj, pravi, da so se nekateri izmed okrog 20.000 obiskovalcev sejma, zadovoljni s predstavitvijo in pokušnjo Brcarjevega cvička s Homa (na posnetku) in kulinaričnih umetelnosti Gorana Pevca iz gostilne Javornik ter ustvarjanjem Sandija Leskovca itd., že odločili za obisk nekaterih krajev v trebanjski občini. (Foto: P. P.) SEVNICA - Tukajšnja kmetijska svetovalna služba vabi v petek, 12. aprila, ob 10. uri v dvorano sevniškega gasilskega doma na predstavitev razvojnega projekta o možnostih pridelave vrtnin in zelenjave v občini Sevnica. /DOBRODELNI KONCERT ZA MATEJA USPEL - Zapuščena in propadajoča zabukovška šola je bila v nedeljo vsaj trikrat premajhna, da bi lahko količkaj normalno sprejela vse, ki so prišli na dobrodelni koncert za pomoč tertraplegiku Mateju Božiču iz Podgorja ob Sevnični. V poldrugo uro trajajočem sporedu, ki sta ga zasnovala ansambel Ocvirk in trio Zi-bert, se je zvrstilo veliko nastopajočih, precej pa so jih morali odkloniti, če so hoteli prireditev končati v razumnem času. Zato se prireditelji tem opravičujejo ter zahvaljujejo vsem nastopajočim in občinstvu, ki je za Mateja prispevalo 333.000 tolarjev in 250 mark. Janez Podlesnik je že pred koncertom od sevniškili podjetij in obrtnikov zbral še 275.500 tolarjev in 150 mark. Pri Božičevih so jokali od žalosti zaradi tragedije in hkrati od veselja zavoljo tolikšne solidarnosti, ko so jim izročili prispevke. (Foto: P. P) 1 1J f I! S NI MRTVE SEZONE - Inž. Verbovšek (na posnetku levi s sodelavcema ob vrtini) se pohvali, da imajo trenutno najmočnejši kompresor v Sloveniji. Če ne bi delali s tem, ampak s kladivom, bi na Telčah delali vsaj en mesec! iV Na Telčah ne bodo več brez vode Do vode iz 260 m globoke vrtine s pomočjo demografskega tolarja - Krajani primaknili več kot 3 milijone tolarjev - Država letos nič za raziskave novih virov pitne vode 1ELČE - Za 44 gospodinjstev in lastnikov vikendov na Telčah, Novi Gori in okolici se obetajo boljši časi, kar zadeva zanesljivo in zadostno oskrbo z zdravo pitno vodo. Ljubljanski podjetnik, geolog Renato Verbovšek, je namreč s sodobnimi ameriškimi stroji Schramin Rotodrill v enem tednu naredil na Telčah ob cesti proti Druščam 260 m globoko vrtino. Inž. Zvone Mencej, lastnik llydro consultinga, kije za sevniško občino pripravil projekt po geoločki plati, se ni zmotil, kajti dolomiti imajo dosti zanesljivo vodo in običajno je ta tudi dobre kakovosti. Kakšna je voda s Telč bodo v nekaj tednih pokazale podrobne analize. Poskusne vzorce vode so lahko vzeli že tudi na 175 m globine; kaže na izdatnost vrtine okrog 3 litre vode na sekundo. Naložbo, vredno okrog 5 milijonov tolarjev, bo sevniška občina pokrila pretežno z demografskim tolarjem. Vaščani Telč, ki so v poletnih mesecih ostajali večji del dneva brez vode, kajti v juliju in avgustu sojo imeli na voljo le po nekaj ur v zgodnjem jutranjem času in poznih nočnih urah, so s svojim denarjem obnovili okrog kilometer vodovodnega omrežja. Po besedah predsednika vodovodnega odbora Alojza Šviglja in podpredsednika Martina Slapšaka so v zadnjih štirih letih vaščani Telč za vodovod prispevali več kot 3 milijone tolarjev. Poudarjata pa, da so že leta 1969, ko je bilo le okrog ducat odjemalcev vode, namestili vodomere in da vodo zavestno plačujejo dražje kot v mestu Sevničani (letos je to 70 tolarjev za kubik, lani pa je bila cena 65 tolarjev), da bi na (a način prišli do prepotrebnega denarja za dobro vzdrževanje in posodobitev vodovoda. Vaščani in vikendarji se zavoljo tega niti ne pritožujejo, ker v teh hribih znajo ceniti, kakšna dobrina je voda. Inž. Renato Verbovšek je poprej delal na Geološkem zavodu Slovenije, kakšnih 10 let pa je, odkar je nastala njihova družinska obratovalnica, kjer je šef žena. Dela imajo vedno dovolj, zanje ni mrtve sezone. Dobro ime so si ustvarili na Primorskem, na Krasu, kjer so nazadnje, predno so prišli na Tolče, delali pri Kozini na rižanskem vodovodu. V Ptuju so naredili štiri vodnjake za ptujski vodovod, ki je dotlej imel velike težave. Inž. Verbovšek pokritizira mačehovski odnos države, natančneje: ministrstva za znanost in tehnologijo, ker letos ni dalo Institutu za geologijo nobenega denarja za raziskavo novih virov pitne vode, kot da to sploh ni pomembno. Z grenkobo se spominja, da takšnega nerazumevanja republike ni bilo v nekdanji državi. P. PERC Krjavljeve iskrice jf PIKA NA LJUBLJANČANE p[ - Kar nekaj Ljubljančanov, k, j obiskujejo srednješolski center! r Ivančni Gorici, je potožilo, J n imajo precej več težav z naravo jo slovnimi predmeti kot pa dom) rt čini. “Zasluge” za slabši uspeh ni St; bi po njihovem imel zlasti proff tat sor zaprisežen lokalpatriot iz te ur krajev, ki organsko ne prenašaj “močvirnikov^’ in te nenaklonjl ^ nosti niti ne skuša prikrivati. .i (NE)ODGOVORNOST, MAG. GORIŠKA - Občinski sve r nik Franc Godeša (LDS) je pre< f* lagal predsedniku komisije z“v lagal predsedniku komisije mandatna vprašanja, volitve, im< novanja irt priznanja Nikolaju El p javcu (SDSS), naj to delovno tel is ivanškega občinskega sveta pridi Ca bi cel kup pojasnil od predsedn :n ka občinskega sveta mag. Jurij ol Goriška (SKD) v zvezi z oprat : ] Ijanjem njegove funkcije. Godeš Cr očita Gorišku kršitve poslovnik , češ da so seje sveta slabo pripra Ijene in zato tudi dolgotrajne, je njegovo sodelovanje z župai stvom invanške občine pomanjl *• Ijivo tudi zaradi njegovih službi ®* nih obveznosti itd. Godeša j J? predlagal komisiji, naj razreši zl"" devo v korist občine, in dodal, J "h bi interpelacijo zoper predsedn ni ka sveta Goriška vložil šele kas f nje, če bo potrebno. Zvedeli sm< lav daje komisija vzela zadevo le >s vednost, predsedniku Gorišku p re je svetovala, naj se sam obrne c |ex Godešo. Vročo temo so po konc : seje družno zalili z viskijem. Mol da pa bo nadaljevanje sledilo n 'e-seji obinskega sveta 11. aprila? “9 Trebanjske iveri PREKRŠČANJE - Mirensldp mesar Tomaž Zorc se lahko p< ko hvali z dobrimi salamami, toda 1 'p celo Tomaževi prijatelji in znan i r ga zbadajo, ker se v javnosti os dosežki na lanski salamiadi n až, Repčah pri Brezovarju diči ne jat Zore, na letošnji pa s 4. mestont jj. ' sij Š obakrat prekrstila v drugačen pt " imek organizatorjeva površno! ali tiskarski škrat. _ NE ČUJEM DOBRO!? Sve» 7 nik Rafko Krevs (LDS) je v poli mični razpravi zastran denacion' 1 lizacijskega postopka za vrači) ‘° trebanjskega kulturnega domai * galerije likovnih samorastnike v očital predsedniku občinske)! j™ sveta dr. Marjanu Pavlinu, da im G vedno pripravljene obrazložit® «č za zadeve, za katere je zaintef* dr siran. “Če pa kdo debatira o Jf devah, ki vam ne pašejo, te tudi j j. zapisnik ne grejo,” je bil ostj ež Krevs, Pavlin seje naredil, kot J ( je preslišal te očitke. 40.000 MARK - “Tudi gle< tržnice vse kaže, da bodo raz< dopise poslej sestavljali odveti11 1 ki, je dejal župan Ciril PU® ^ gartnik, saj Opara zahteva zet* ’■ ■ Ijišče tržnice nazaj, čeprav so va' *r; vložili okrog 40.000 mark. Kolik t>di denarja bodo letos organizator ist prireditve Iz trebanjskega ko’ 'tel iztržili, ko pa se brezplodno dog| 3z; varjajo in “nategujejo", kdo r Op glavni in kakšna prireditev tjj cšt sploh to bo? Ivanu Vovku ( ZLSI ^ i, wl I, je-že presedalo, da bi v svet vsa« ^ po 40 ur pleteničili okoli tej nesrečnega koša. Po njegov«1 r. mnenju je vsak svetnik zaradi t«? ^ izgubil približno dve uri! $( >ixl I fe Sevniški paberki h" -- ia I (SPET)ČREPINJE - Te molj 'po prinesejo srečo, ni pa znano, ka’ pn se zgodilo in kaj pomeni, da s« ajs na koščke raztreščila stropna I* s0i pred glavnim vhodom v občin*’ j(| stavbo, kjer imajo prostore P |0j. državni uradniki, ker je bil® .• _ nnncHcIirk zintrni okoli (s nfC V ponedeljek zjutraj okoli 6. ure! prizorišču “zločina" še daljša v4j J10’ domnevajo, da sije nekdo, ki scnj °h je zamerila vsakršna oblast, pon® iz gal s tem hladnim orožjem. Sko/ lici gotovo tokrat ni kriv Cveto, k1 na zadnjič opolnoči rogovilil pr# 1 bi zdravstvenim domom. 4ik KRVODAJALSTVO - V seji ^n, škem zdravstvenem domu bi h| — po mnenju občinskega svetni Franca Pipana (ZLSD) krvodffl « ske akcije bolj primerno org®® zirane kot v TVD Partizanu, P? V iz higienskih, zdravstvenih ral® imenskih, zuravsivenm '»taji gov. Pipan je na zadnjem zaseflfjC ščinskej redlag; piji, ki pa za takšno selitev akcije. tN gov. Pipan je na zadnjem zaseu" . ju občinskega sveta povedal, J®,11 1 to predlagal direktoriu ZD ™°l'e Željku 1 lala gal direktorju ZP •-se ne oglavji ____ — AL IJC . . ji I RAVBŠ1CI” - Na nedelji 'en. občnem zboru sevniške U>v*J !v | družine je tajnik zelene bratov*® |(.n ne Rado Umek zaman prosil k®1 rjsl| k astre, naj opremilo svoje vefi*|. kanonade tudi z imeni krivo'1® ^ cev... a GORJE - Izjemno dobro 'K iskani nedeljski dobrodelni ko"? za Mateja Božiča v Zabukovj®! ®J;| vsaj za zdaj preživela tudi r® j®rx padajoča šolska stavba, čepf®^ ‘/ 1 | »tl 11 tl JI H tl M »INK tl MilVIlU, . fd ,» proti koncu koncerta zaradi vib®! !se| ij na odru pristalo na t le*® j »lor ansamblu Francija Ocvirk® ’ i^,, nekaj koščkov slopnega offC Moto koncerta ni bil zaman “P/ It' je mu, kdor v nesreči biva s#®1 Sl. 14 (2434), 4. aprilu 19^. * %Krške novice j II M&j I Z N ASIH OBČI M ZARADI VIDMA PADAJO k PREDSEDNIŠKE GLAVE - Da khko zaradi napačnega stališča o I Vidmu nekdo ostane brez stranke, »>0 dokazali Socialni demokrati. J Predsednik občinskega odbora Stanislav Dvoršek se je očitno v J tadevi Videm postavil na napačno : stran: napadal je Mag, češ da piše ' aži, nadzorna komisija pa ga je Vključila iz stranke. Strankarski p 'luralizem je sicer res prinesel več ■I strank, a Bog ne daj, da kdo misli (drugače, kot misli vodstvo. Naj zPžvi pluralizem! ,e SVETNIKI ODPIRAJO SVO-•i DENARNICE - Krški svetni- I tiso podprli gradnjo športno-rek-lotacijskega centra na Planini, sk-[* tnili pa so, da se bo investicija 'j sokrila iz sredstev občine, države J! > lastnih sredstev. Slednji vir si-, *r ni bil natančno določen, zato zgoraj omenjeni svetnik takoj j tostavil vprašanje, kdo pobira de-[(Sar, ker bi tudi on želel prispevali i- Glede na to, da investicija ,e [Otovo ne bo zaključena v tem j tandatu svetnikov, tudi ni jasno, it sli odločitev o financiranju iz lastil lih sredstev velja tudi za svetnike n 'novem mandatu, as NI ŠE ČAS - Udeležence ne-rt hvno odprtih strani Našega gla-; a smo lahko z organizatorji vred f fešteli na prste dveh rok. Kljub J evilnim perečim odprtim vprašaji jem pravega zanimanja zanje „ se) ni. Očitno volitve še niso do-> sij blizu, da bi se bodoči vneti ^ sšitelji občine in regije kazali in stili v javnosti. ŠTEVILNA VABILA, A NE - 'D DOMAČINOV - Tokrat je sl dprte strani Našega glasa soob-J< koval poslanec Franc Černelič, ki II s povedal, da ga zadnja leta vabi-n' > na vse konce Slovenije, le iz si osavja je bolj malo vabil, kar 11 aže, daje domačinom bolj malo ,e lar možnost njegovega vpliva na S fžavni ravni. Vabil pa si sam ne j Sore pisati. Vsaj ne bi zgledalo, j a si jih. 3r • Novo v Brežicah K ZNAK - Posavski umetnik, ki je ni znak za brežiško osnovno ijj >lo, je za to delo računal nekaj \ j iz deset tisoč. Tisti, ki je narisal ov znak za brežiško občino, je sčunal tudi približno toliko. Razliti ka pa je v vrsti valute, s katero so ib lačali prvega in s katero so plačali drugega. J STOLI - Direktorica brežiške-® 1 komunalnega podjetja Vladka ' ^ ežman je nedavno na seji občin-sega sveta Brežice kritizirala c(j fžavo, da ne pusti podražiti 'munalnih storitev. Darko Bu-,n Svinski, načelnik upravne enote uti režice in s tem predstavnik drža-L'tii s ki je sedel v bližini, je prav /ti 'krat padel na tla, ker se mu je lik t>drl stol. Sprva je kazalo, da se 0<;Stol zlomil pod dodatno težo o! irektoričinih besed proti državi. >8* »zadnje seje pokazalo, daje stol '''■spustil, ker ima za seboj že išteto občinskih sej. Ko se bo ■'mil zadnji brežiški stol, bo ta el sfina dobila vsaj tako lepo sejno ,e’ 'Orano, kot jo imajo v sosednjem Iškem. [ŠOLA PREMAJHNA - Za vse Jsiskovalce nedavnega glasbene-• festivala v šoli na Veliki Dolini jtsilo prostora premalo. Šola Ve-'n Dolina s svojimi prireditvami ib Spolni vsak prostor, kjer ima svo-prireditve, saj je bila polna tudi »ij djska dvorana, ko je šola pred ' J *om predstavila na mokriškem j>du svojo projektno nalogo o lia okricah in okolici. Ob vsem tem c ti 'i trdijo, da je Dolincev in okoli-vejs hov preveč. Drugi pravijo, daje (■lisloli premalo prostora. Resnico iiH11 izvedel, kdor bo štel ljudi in ;otj heril šolo. V tem času, ko čakanj Ha rezultate štetja in merjenja, shi veljalo kaj prizidati k šoli na i(| 'liki Dolini. Tega bodo učitelji in šnci še najbolj veseli. d«|V času od 21. do 29. marca so ) J brežiški porodnišnici rodile: ;f^ Ivica Hudič iz Krškega - Nej-J !' Nataša Črnelič z Bojsnega -®na, Mojca Murene iz Poni-v a jv pri Studencu - Moniko, S . nka Klemenčič z Mrtvic -[jstino, Marija Sotošek iz Križ Katjo, Marjana Metelko iz rešja pri Sevnici - Andrejo, , ul št k a Glas iz Sremiča - Igorja, ,iič lica Božič iz Vrhulj - deklico, jii) 'Hj a Patricija Jurkas z Vrha pri ni ivršju - L.uka, Vladka Blažin-:i' 'Z Orešja - Miha, Nada Med-hT ®ek s Senovega - deklico, I' j (ona Virant z. Loga - Urško, "•i hona Sevšek Božič iz Kosta-,qo Ivice na Krki - Tajdo, uil' Čestitamo! i Občina ni kriva za propad podjetij Franc Černelič zavrnil mnenje, da je občinsko vodstvo v času njegovega dveletnega predsedovanja izvršnemu svetu krivo za propad podjetij - Vzroki propada globlji KRŠKO - Že kar običaj je, da za sedanje težave krivimo prejšnje vodstvo; tudi krška občina ni izjema. Ta nekoč zelo močna občina se lahko sedaj po nekaterih kazalcih primerja z najslabše stoječimi. Zadnje čase je bilo slišati kar nekaj očitkov, da so se težave krškega gospodarstva začele v času, ko je izvršnemu svetu občine Krško predsedoval današnji poslanec v državnem zboru Franc Černelič, zato so.v Našem glasu organizirali javno tribuno, na kateri so spregovorili tudi o aktualnih vprašanjih. “V posameznih podjetjih so se res začele težave v času mojega dveletnega predsedovanja, vendar pa so bili vzroki od prej,” je dejal Černelič. Že takrat je na primer ocenil, daje napaka ŠOPA-a investicija v inženiring v Ljubljani, ki je nastala iz tekočih sredstev, v občini pa smo ugotavljali, da bi se dalo SOP rešiti, če bi dali to stavbo v najem, saj je bilo veliko zanimanja, a v Ljubljani so imeli drugačne račune. “Tiste čase so kot gobe po dežju nastajali bypassi, ki so dokončno izpili še zadnjo kri. Tudi sklad za razvoj se je izkazal kot grobar. Pomanjkanje denarja o vodstva podjetij reševala s krediti, povsem legalni sistem kreditiranja z visokimi obrestmi ob sicer običajnih majhnih profitih pa je bil glavni krivec propada,” meni Černelič. Občina ni mogla vlagati v podjetja, izvršni svet pa je izvrševal funkcije v okviru pristojnosti občine. “Občino je lažje voditi kot podjetje, saj je dotok denarja stalen in se ne moreš potopiti,” pravi, medtem ko se v podjetjih, tudi v Vidmu, finančna disciplina Pomlad je tu. Veselite se jo v dvoje. Pokličite ali obiščite ženitno agencijo METULJ na Tržaški cesti 2, v Ljubljani od 10. — 17. ure. Tel. (061) 126-35-84 sesula. Franc Černelič ugotavlja, da osnovni cilj izvršnega sveta občine ni bil napačen, to je z infrastrukturo ustvariti pogoje za drugo vrsto dejavnosti, absurdno pa je reči, da je IS kriv za propad podjetij: “Ni nam mogoče očitati, da je bila priložnost, a da je nismo izkoristili!” In še o divjem lastninjenju: “Če bi imeli prste vmes pri propadu podjetja, bi bili danes med kupci!” Alije bila prodaja Vidma zrežira- • Edo Komočar je vprašal, kje so razlogi, da se posamezni členi zakona o varstvu okolja iz leta 1993 ne uresničujejo, saj bi bilo to v interesu krške občine in Posavja. Pri omenjenem zakonu podzakonski akti niso bili nikoli pripravljeni. “Podzakonski akti za rento NEK niso izpisani, ker bi to pomenilo, da se v proračunu zagotovijo sredstva za rento. Uidi večina drugih območij ni zainteresirana, da bi Krškemu zagotovili rento. Podpirajo jo Velenjčani, Šoštanjčani pa tudi Mežica in TVbovlje, potem pa se konča. Dokler ne bo podpore, Posavje rente za degradacijo prostora zaradi nuklearke ne bo dobilo. Potrebno je prisiliti Ministrstvo za okolje in prostor, vendar je za to potreben konsenz, ki trenutno ni mogoč. V tem primeru gre za ignoranco ljudi!” pravi Černelič. na, Černelič ni mogel soditi, prepričan pa je, da so Videm ves čas “peljale” določene strukture ljudi, ne pa občina ali kdo od zunaj. T. GAZVODA Vinogradništvo njih življenje Projektna naloga OŠ Bizeljsko - Zanimiv in bogat zapis o vinogradništvu BIZELJSKO - Med kraji, kjer potekajo dnevi v znamenju dela v vinogradu, je Bizeljsko in tudi delo osnovne šole na Bizeljskem je v nekaterih pogledih tesno povezano z vinogradništvom. O tem najlepše poroča knjižica, ki jo je šola izdala že pred časom in ki je v tem letnem času spet aktualna. Gre za projektno nalogo o vsem, kar je povezano z vinogradništvom. Naloga - naslov so ji dali Vinogradništvo na Bizeljskem nekoč in danes - je nastajala daljše obdobje. S to projektno nalogo so avtorji segli od začetov vinogradništva na Bizeljskem do najnovejših dosežkov v vinarstvu, s katerimi se lahko danes pohvali Bizeljsko. V knjižici pišejo o podnebnih možnostih za rast vinske trte, o obnovi vinogradov, o škodljivcih na vinski trti, kletarjenju, hramih in o pomenu prodaje vina za družbeni položaj domačinov na Bizeljskem. Vinu in delu v vinogradu so ljudje posvetili mnoge pesmi in teh so čim več skušali izbrskati iz spomina in predalov tudi bizcljanski osnovnošolci. Učenci so zapisovali tudi pregovore in opisovali navade, povezane z vinogradništvom ter sestavili slovar narečnih besed. Skratka, gre za pravcato majhno študijo o vinogradništvu. “Prijetno smo presenečeni ob dosežkih mladih, saj so vinogradništvo na Bizeljskem opisali zanimivo in hkrati strokovno. Učenci so si v raziskavi pridobili bogato in raznovrstno znanje. Ko sem daljše obdobje spremljala raziskovalno nalogo, sem opazila, kako raste zanimanje za delo in kako se učenci trudijo, da bi vsak opravil nalogo čim bolje,” pravi v zvezi z omenjeno projelno nalogo Vida Najger, ravnateljica OS Bizeljsko. Po prepričanju dipl. ing. agronomije Milene Rožman otroci z Bizeljskega živijo z vinogradom in vinogradništvom od rane mladosti. Marsikateri osnovnošolec v domačem vinogradu že opravlja zahtevna dela. Ali kot pravi Vida Najger: “Vinogradništvo je na Bizeljskem način življenja mnogih odraslih in otrok. Od rojstva naprej je vse povezano z vinogradništvom.” Ravnateljica Najgerjeva je prepričana, da otroci z življenjem v takem okolju pridobijo že zgodaj delovne navade. Pravi, da so vinogradniški otroci v šoli večinoma uspešni; gre pač zato, da se bodo znali potruditi tudi v šoli, če se morajo pri delu v domačem vinogradu. Ampak pridnost domačinov je premalo za razvoj območja, meni Najgerjeva. Država bi po njenem mnenju morala pomagati Bizeljskemu. E. M. Vida Najger wmi* Franc Černelič Obnovili delo ZOTK Glavni cilj: vzgoja mladih članov KRŠKO - Zadnja leta Zveza organizacij za tehnično kulturo Krško ni bila prav aktivna, letos pa bo, kot kaže, spet zaživela. V četrtek, 28. marca, so se namreč v prostorih krške občine zbrali predstavniki Radiokluba Krško, Krila kluba, Modelarskega kluba, Društva potapljačev, vsi iz Krškega, predstavniki Kluba jamarjev iz Kostanjevice in Radiokluba Iskra s Prekope, predstavnik ZOTK Slovenije Andrej Jus in drugi. Izvolili so nov upravni odbor, ki ga odslej vodi predsednik Ivan Rime, tajnik pa je postal Boško Karabaš. Dogovorili so se o ponovnem pristopu klubov k zvezi, prednost takšne povezave pa je skupni nastop v občini in enotnejše financiranje, saj pričakujejo od občine finančne dotacije. Ena izmed prednostnih nalog je delo z mladimi s poudarkom na tekmovanju in srečanju mladih tehnikov Slovenije, ki bo letos 1. junija v Velenju. Bohor ima odlične možnosti za izletniški turizem Podpora občine? BOHOR-V začetku letošnjega leta je zaživela akcija krajevne skupnosti in planinskega društva Senovo z naslovom “Prijatelji Bohorja”, s katero bodo domačini kočo in Bohor še popularizirali. To turistično točko obiskujejo šolarji vseh treh posavskih občin, saj je to naravni rezervat z vrsto zaščitenih rastlin in geoloških posebnosti, ki jim dajejo pečat še slapovi, Bohor pa pozna večina slovenskih planincev, saj preko njega vodi kar nekaj planinskih poti. “Prijatelji Bohorja” je ponudba, da bi planinci in drugi ljubitelji gora in narave prihajali na Bohor v vsakem mesecu leta, v vseh letnih časih in iz različnih smeri. Žal je bilo do sedaj vse, kar je bilo narejenega, le delo zagnanih planincev, čeprav se Bohor s kočo v dolgoročnih planih občine Krško ponavlja že od leta 1966 kot šport-no-rekreacijski center in je kot tak imel tudi podporo pri prejšnji, kot jo ima pri sedanji občinski oblasti. A podpora je bila le deklarativna. Glede na to, da svetniki podpirajo gradnjo regijskega športno-re-kreacijskega centra Podbočje - Planina (ta je že sedaj znana po smučišču), pa krajani Senovega in okolice poudarjajo, da ima Bohor idealne možnosti za razvoj ostalih oblik športne rekreacije, možne pa bi bile tudi prenočitve z ostalo ponudbo, saj ima koča že sedaj 55 ležišč, predvidenih pa jih je 100. T (J NE za nadstandard! KRŠKO - Ugibanj o tem, kakšna športna dvorana bo stala ob novem šolskem centru v Krškem, je konec. Svetniki so po burni razpravi, ko so bili načeloma vsi ZA veliko športno dvorano, le s petimi glasovi to dvorano tudi dejansko podprli. Sicer je res težko podpreti takšno investicijo, ko del prebivalstva v občini še vedno hodi po blatu namesto po asfaltu, in se hkrati zavedamo, da bi potrebovali denar še za kup nujnejših zadev. Po idejni gradbeni zasnovi naj bi se gradila dvorana v skupni površini 3.677 kv. metrov. Od tega bo država financirala 1.200 kv. metrov, razliko bi morala kriti občina, kar pa po sklepu sveta ne bo potrebno, saj bo v dveh letih, ko naj bi bil končan šolski center z dvorano, slednja le tolikšna, kol jo financira državni proračun. Ali je 140 milijonov tolarjev (po mnenju svetnika Žiganteja gre le za 85 milijonov, saj mora od skupne investicije 370 milijonov občina že za izgradnjo srednješolskega centra zagotoviti 55 milijonov za komunalno urejenost zemljišča, ne glede na to, kolikšna bo dvorana) v treh letih za krško občino preveč ob podatku, da samo letošnji občinski proračun predvideva dobri 2,5 milijarde tolarjev prihodkov, naj odločijo strokovnjaki. Res pa je, da je bila to priložnost, da bi občina in z njo tudi Posavje dobilo veliko športno dvorano, ki ne bi služila le športnikom, ampak bi bila lahko namenjena tudi različnim drugim prireditvam. Morda je predlagatelj, urad župana, res preslabo pripravil predlog financiranja, na kar se je tudi večina svetnikov sklicevala, tudi svetniki SKD, katerih predstavniki sestavljajo občinsko upravo. Možnosti za astronomske podražitve namreč v krški občini niso neznane, odgovornost za ponovitev napake pa bi nosili svetniki, tako kot jo nosijo sedaj, ko so glasovali proti večji dvorani. Ali je bila odločitev pravilna, bodo povedali novi rodovi. T. GAZVODA MIADI NAVDUŠILI POLNO DVORANO - Učenci in učitelji podružnične šole Veliki Podlog ter tamkajšnja krajevna skupnost sta zadnjo marčevsko soboto vsem materam in seveda drugim krajanom pripravili prisrčno proslavo, prvič pa so pri njih gostovali člane studia H iz Trbovelj, saj je njihova prireditev nosila naslov Korajža velja. Težko bi rekli, kdo od mladih pevcev, pevk in inštrumentalistov podružnične šole iz Podloga pa tudi gostov matične šole iz Leskovca je bolj navdušil do zadnjega kotička polno podloško dvorano. A lastnik Studia H Bogo Uvala je bil najbolj navdušen nad pevcem tretješolcem Samom iz Velikega Podloga, ki mu je ponudil tudi gostovanje t> studiu. Vsi nastopajoči so prejeli skromna darila, ki so jih organizatorjem prispevali številni pokrovitelji. (Foto: T. Gazvoda) Slovenska vas kot plačilo Brežicam V Brežicah ustanovili komisijo za Poslovno-trgovski center Slovenska vas - MORS želi, da bi nekdanji TRZ kupila SKB - Najemniki bi bili izigrani SLOVENSKA VAS - Občinski svet Brežice je imenoval 5 - člansko komisijo za pregled dogajanja v zvezi s Poslovno-trgovskima centrom Slovenska vas. V komisijo so imenovali predstavnike občinskega sveta ter predstavnika KS Jesenice na Dolenjskem in, kljub nekaterim pomislekom, tudi predstavnika odbora najemnikov poslovnih prostorov v Slovenski vasi. Komisija, v kateri sodelujeta tudi občinska uprava in Center za razvoj Posavja, mora pregledati in ugotoviti izvajanje sklenjenih najemnih pogodb. Zbrala bo vse tiste pogodbe, ki so jih bodoči najemniki podpisali, vendar na njihovi 'podlagi še niso začeli opravljati napovedane dejavnosti. V zvezi s Poslovno-trgovskim centrom Slovenska vas, kjer je bil nekdaj Tehnični remontni zavod nekdanje JLA, bi lahko imela komisija dovolj dela. Ministrstvo za obrambo, ki upravlja skoraj vse območje nekdanjega TRZ, bi se tega zanj nekako nedonosnega prostora rado znebilo. Trdno pa je odločeno, da ga bo čim dražje prodalo. Med tistimi, ki bi imel dovolj denarja, je SKB - Investicijsko podjetje, ki je že dobilo del nekdanjega vojaškega kompleksa v Slovenski vasi, in sicer mu je s to zemljo obrambno ministrstvo plačalo nek opravljeni posel. MORS si želi, da bi tudi preostali del nekdanjega TRZ dobila SKB, ki je očitno videti dovolj bogat partner. Brcžičani so se Morsovim nameram uprli, češ da bi banka kompleks v Slovenski vasi preprodajala. To je po brežiškem prepričanju povsem v nasprotju s pravičnim reševanjem zadev. Pravično bi bilo, menijo Brežice, da bi Mors ali kdo drug, če ministrstvo ni pristojno, nekdanji TRZ dalo, in ne pro- • V svojevrstnih razmerah so se znašli najemniki poslovnih prostorov v Slovenski vasi. Mors jim je ponudil v podpis pogodbo o nakupu teh poslovnih prostorov. To pomeni, naj bi od ministrstva kupili poslovne prostore, vendar jim pri tem nihče ne bi znižal cene za denar, ki so ga že vložili v obnovo prostorov. Občina je s predvideno uveljavitvijo svoje predkupne pravice tok dogajanja nekako zavrla za pol leta, potem se bo videlo, kaj je uspelo doseči v Kacinovih pisarnah brežiškim tajnim pogajalcem. dalo, občini Brežice. Brežice so upravičene, da bi omenjeni kompleks dobile zastonj, saj so dale zelo veliko rodovitne zemlje ministrstvu za obrambo, kot so menili na nedavni seji občinskega sveta Brežice. L M Največ izgube je v krški občini Na gospodarsko dogajanje v Posavju vpliva nekaj večjih podjetij - Brez Nuklearne elektrarne Krško pozitivni poslovni izidi - Pobotali skoraj petino terjatev Kratke domače KRŠKO - Gospodarske razmere v posavskem gospodarstvu so izredno zaskrbljujoče. Gospodarske družbe v občinah Brežice, Krško in Sevnica so imele v letu 1995 precejšnje likvidnostne težave; povprečno 151 podjetij, v katerih je petina vseh zaposlenih Posavja, je imelo mesečno blokirane žiro račune. Na gospodarsko dogajanje v Posavju je vplivalo nekaj velikih podjetij, med njimi zlasti Nuklearna elektrarna Krško. POSPEŠEVALNA MREŽA - Po dogovoru med predstavniki občine in predstavniki območne obrtne zbornice Brežice in na podlagi aktivnosti v zvezi s povezovanjem dejavnikov na področju pospeševanja malega gospodarstva v občini so se včeraj v prostorih doma obrtnikov na ustanovnem občnem zboru zbrali člani lokalne pospeševalne mreže. SEJEM GOSPODARSKIH VOZIL - Ljubljanski sejem in Združenje avtomobilskih uvoznikov in prodajalcev Slovenije bosta na gospodarskem razstavišču v Ljubljani od 17. do 20. aprila pripravila razstavo motornih vozil, namenjenih gospodarski in poslovni dejavnosti, sestavnih in nadomestnih delov, dodatne opreme, olj, maziv, aditivov, avto kozmetike. avtoalarmov in mobilne telefonije. Območna obrtna zbornica Brežice oziroma njena sekcija avtoprevoznikov zbira prijave za organiziran avtobusni prevoz in ogled sejma. DAN AVTOPREVOZNIKOV - 6. aprila bo v Celju v okviru sejma Avto in vzdrževanje dan avtoprevoznikov s strokovnimi predavanji o predpisih pri izdaji licenc v cestnem prevozništvu, ISO standardih v transportni dejavnosti ter leasingu kot posebni obliki financiranja naložb v transportu. Gospodarski kazalci so, gledano v celoti, negativni. Čisti dobiček se je v globalu zmanjšal skoraj za PIONIR V BOSNI NOVO MESTO - Čeprav glede obnove v vojni razrušene Bosne in Hercegovine še ni jasno, kdo bo posle financiranje med slovenskimi gradbenimi podjetji veliko zanimanja, da bi pridobila določena "dela. Med kandidati je tudi novomeški Pionir, ki je imel že pred vojno v Bosni svoje podjetje z dobrim strokovnim kadrom, ki je sodelovalo pri izgradnji 25 tovarn, stanovanjskih objektov in tudi olimpijskega naselja. Pionir ima v Bosni še vedno dobro ime, vendar ni v stanju, da bi, če bo dela pridobil, z obnovo tudi začel, dokler ne bo rešeno vprašanje financiranja. Krka obvešča delničarje Krka, p.o., Novo mesto, bo po končanem lastninskem preoblikovanju postala ena največjih slovenskih delniških družb. Za letošnje leto načrtuje 8% rast prodaje. Prodajni rezultati prvega tromesečja so ugodni, saj je doseženega že 28% letnega plana. Kar 92.000 bodočih delničarjev je svoj certifikat ali gotovino, nekateri tudi oboje, namenilo za nakup Krkinih delnic. Samo v javni prodaji za certifikate je sodelovalo skoraj 80.000 Slovencev. Ker je vrednost vloženih certifikatov za več kot 30% presegla vrednost razpisanega števila delnic, seje končna prodajna cena delnice zvišala za 30%, vlagatelji pa bodo v Krki lahko uporabili le nekaj manj kot polovico vloženega certifikata. Neizkoriščen ostanek bodo vlagatelji lahko vložili v drugo podjetje ali investicijsko družbo. Mnogi pa so to že storili. Trenutno Krka zaključuje usklajevanje podatkov iz. vseh načinov lastninjenja - interne razdelitve, notranjega odkupa in javne prodaje delnic-z Ministrstvom za ekonomske odnose in razvoj. Zaradi velikega Števila vlagateljev je postopek usklaje- vanja dolgotrajen. V teh dneh prejemajo vlagatelji obvestila o številu in skupni vrednosti delnic, ki jih imajo v Krki. Tako lahko vsakdo tudi ugotovi, kolikšen del certifikata je ostal neizkoriščen. Ker je od končane javne prodaje preteklo dobili pet mesecev, je možno, da je prišlo do sprememb podatkov vlagateljev (naslovi, priimki,..). Vsi, ki so certifikat ali gotovino vložili v Krko in v začetku aprila ne bodo prejeli obvestila, se lahko obrnejo na Krko in sporočijo morebitne spremembe svojih podatkov. Imetniki Krkinih delnic verjetno že nestrpno pričakujejo obvestilo o vplačanih delnicah. V Krki pa si bodo prav gotovo oddahnili, saj se bo število telefonskih klicev vlagateljev, kijih bodisi skrbi, da so bili pri obveščanju morda po pomoti pozabljeni ali pa jih zanima ostanek na certifikatnem računu, zmanjšalo. Postopek lastninskega preoblikovanja je tak, da zlasti pri velikih podjetjih vodi v dolgotrajno preverjanje in usklajevanje podatkov, zaradi česar tudi obvestil delničarjem ni možno poslati takoj po končani javni prodaji oz. ostalih načinih preoblikovanja. polovico. Čista izguba pa je bila skoraj trikrat večja kot leto poprej. Tako je gospodarsko stanje z upoštevanjem Nuklearne elektrarne Krško, ki je obračunala domala petino vseh prihodkov in odhodkov, a tudi skoraj polovico • Posavska podjetja so bila v primerjavi s podatki za Slovenijo razmeroma uspešni izvozniki. Čisti prihodki iz prodaje na tujih trgih so v Posavju v globalu porasli za 29 odst. Dobri dve tretjini teh izvoznih prihodkov je ustvarilo gospodarstvo občine Krško, sledita občini Sevnica in Brežice. OBISK UPOKOJENE OBRTNICE BREŽICE - Prejšnjo sredo so predstavniki območne obrtne zbornice Brežice obiskali 95-Ietno Cecilijo Lukež, najstarejšo upokojeno obrtnico. Ob obisku je obudila spomine na svojo gostilno, ki jo je vodila že v časih, ko so se pri njej ustavljali še flosarji. čiste izgube posavskega gospodarstva. To pomeni, da brez upoštevanja podatkov o NEK posavsko gospodarstvo beleži pozitiven poslovni izid. Čisti dobiček se je povečal za več kot dvakrat; čista izguba se je sicer povečala, vendar samo za 58 odst. Po podatkih Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranjc-Pod-ružnicaKrškojevletu 1995 imelo 285 podjetij čisto izgubo, kije skoraj trikrat večja kot leto poprej, pri čemer tri četrtine vse posavske izgube odpade na občino Krško. S čistim dobičkom, ki ga je bilo lani v celoti manj kot leto poprej, je poslovalo 475 podjetij. Med temi je več kot 90 odst. majhnih, kar pomeni, da je skoraj tri četrtine vsega čistega dobička v Posavju obračunalo 37 velikih in srednjih podjetij. V občini Brežice so imela tri podjetja 63 odst. čistega dobička, v krški občini dve 63,5 odst. in v občini Sevnica dve podjetji 41 odst. čistega dobička. Omenjene precejšnje likvidnostne težave podjetij so skušali ublažiti z multilateralnimi kom-pezacijami. V letu 1995 so jih opravili 12 in v njih pobotali za 3,3 milijarde tolarjev medsebojnih terjatev in obveznosti. To predstavlja dobro petino glede na prijavljene zneske. MARTIN LUZAR NAJPOMEBNEJŠl V ZUNANJI TRGOVINI - V lanskem letu je Slovenija kar 30 odstotkov vsega izvoza dosegla v Nemčiji. Pri uvozu je vrstni red najpomembnejših tujih partnerjev od tretjega mesta naprej nekoliko spremenjen. Za Nemčijo (23 odst. vsega uvoza) in Italijo (17odst.) sledi Avstrija (9,7 odst.), za njo pa Francija (8 odst.) in Hrvaška (6 odst.). Največji primanjkljaj v blagovni menjavi s tujino je tako Slovenija pridelala z Italijo in Avstrijo, z vsako skoraj po 400 milijonov dolarjev. Več je uvažala kot izvažala tudi iz Španije, Madžarske, Japonske, Francije, Češke in Švice. (Po podatkih SKEP) Kako kaze na borzi? Minuli teden so borzno dogajanje ponovno zaznamovala obvestila za javnost, ki so ob objavljenih ukrepih Agencije za trg vrednostnih papirjev in zapletih okrog Mladinske knjige - Založbe vodila k drastičnemu padcu tečajev debtic. Najprej je negotovost na trg prineslo obvestilo Agencije o tveganju naložb v vzajemne sklade, zlasti sklade, ki jih upravlja Proficia Dadas, čemur je sledila omejitev velikosti skladov in s tem prepoved sprejemanja novih plačil v Dadasove sklade. Poslovni sistem Dadas je sprejel nasprotne ukrepe in s tem zelo zaostril spor, posledica tega pa je zadržano trgovanje z vrednostnimi papirji, povezanimi s poslovnim sistemom Dadasa (to so delnice Dadasa, Primoftna in Finmcdie). Zaradi nepravilnega lastninjenja MK-Založbe in novih zapletov v zvezi s tem pa je do nadaljnjega zadržano tudi trgovanje s to delnico. Vsi omenjeni dogodki vnašajo negotovost na borzni trg, številne investitorje je zajel preplah in skušajo delnice vnovčiti, spet drugi pa so v dvomih, ali je že prišel čas, ko so delnice zrele za nakup, saj cene nekaterih delnic že dolgo niso bile tako nizke kot zadnje dni. Na žalost je v času negotovosti in padanja tečajev padla tudi delnica Dolenjske banke. Po zelo obetavnem začetku, ko so se posli prejšnji teden sklepali med 15.000 in 16.780 tolarji za delnico, je v naslednjih dneh enotni tečaj padel (ja na 12.600 SIT. Očitno bo treba počakati, da se celotna situacija na borzi razjasni in da se povrne zaupanje v borzni trg in v delnice. Vsekakor bo za to potrebno tudi večje število kotirajočih delnic, kar bo investitorjem nudilo možnost izbire iti razpršitve tveganja. Zato je treba pozdraviti sklep uprave Ljubljanske borze, da se s 4. aprilom začne trgovati z rednimi debiicami Mercatorja mi odprtem trgu C (OTCtrg). S temi delnicami se že nekaj časa trguje na neorganiziranem trgu, cena pa je zelo nestanovitna. Delnice so izdane v nematerializirani obliki in preknji-Ževanje lastništva poteka po pravilih, ki jih določa KDD. Vsem zainteresiranim bodo borzni posredniki posredovali natančnejše informacije o pogojih za prenos lastništva. MARJETKA ČIČ DBD, d.o.o.,Novo mesto, Novi trg 5 Tel.: 068/323-553, faks: 068/323-552 Revoz na vrhu, Krka blizu Tildi lani je bil novomeški Revoz krepko največji slovenski izvoznik - Krka zdrsnila na 6. mesto Novomeški proizvajalec avtomobilov Revoz je po anketi Gospodarskega vestnika, ki je lestvico največjih slovenskih izvoznikov za leto 1995 pripravil v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije, s 84 milijardami in 750 milijoni tolarjev izvoza daleč pred vsemi; s 33 milijardami je drugo velenjsko Gorenje, z 32 milijardami so tretje Slovenske železarne, medtem ko je drugo veliko novomeško podjetje Krka na tej lestvici z 22 milijardami in 755 milijoni tolarjev izvoza šesta; za dve mesti višje bi bila, če bi tej številki prišteli tudi 1,7 milijarde izvoza Krke Novotcr-ma, kjer ima Krka sicer manjšinj-ski, 20-odstotni delež, pa bi Krka na 4. mestu prehitela ljubljanski Lek. Revoz je bil tudi predlani prvi. uvoz pokrila 239-odstotno, med podjetji z našega konca pa se z največjo pokritostjo uvoza z izvozom ponaša Straški Novoles (558-odstotno). Med prvimi stotimi ima le 6 podjetij izvoz manjši od izvoza. Ce je dolenjska regija močno zastopana med prvimi desetimi, pa je med največjimi stotimi le malo podjetij iz Dolenjske, Posavja in Bele krajine. Črnomaljski Danfoss je s 4,9 milijarde tolarjev 36., ribniški Inles je dve mesti za njim, semiška Iskra je s 3,7 milijarde 48., metliška Beti z 2,7 milijarde 64., Straški Novoles je na 69. mestu, trebanjski Trimo je 83., sevniška Lisca 85., Krka Novoterm sama pa 96. Zanimiva je tudi pokritost uvoza z izvozom. Revoz je porabil skoraj vse devize, ki jih je zaslužil, saj je pokritost 101-odstotna. Krka je Tečaji Menjalnice na Dolenjskem so v torek kupovale nemško marko po 86,50 (Poštna banka Slovenije) do 88,42 tolarja (Publikum), prodajale pa po 88,69 (Publikum) do 89,50 tolarja (Dolenjska Banka). Povprečni nakupni tečaj za marko je bil 87,89, poprečni prodajni pa 89,32 tolarju. Nakupni tečaji za avstrijski šiling so se gibali med 11,55 in 12,50 tolarja, prodajni pa med 12,58 in 12,90 tolarja. Za 100 italijanskih lir je bilo treba odšteti od 8,42 do 8,54 tolarja, če ste jih produli, pa ste zanje dobili od 7,60 do 8,30. Srednji tečaj Banke Slovenije v torek, 26. marca: 100 mark 9061,3922 SIT, 100 šilingov 1288,5300 SIT, 100 lir 8,5530 SIT, en ameriški dolar 133,6694 SIT, 100 kun 2447,3824 SIT in en eku (ECU) 168,1432 tolarju. Na podlagi 3. alinee 12. člena ter 3. alinee 16. člena Zakona o privatizaciji pravnih oseb v lasti Sklada Republike Slovenije za razvoj in obveznosti Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo (Ur. list RS št. 71/94) - dalje Zakon ter ponudbe Sklada z dne 3.2.1995 P ORGAN UPRAVLJANJA IGM SAVA, INDUSTRIJA GRADBENEGA MATERIALA, D.O.O., VELIKA VAS 62 A, LESKOVEC PRI KRŠKEM ponuja vsem upravičencem ODKUP POSLOVNEGA DELEŽA DRUŽBE Z UPORABO NAČINA INTERNE RAZDELITVE IN NOTRANJEGA ODKUPA 1. 8. 11. Ponudba se nanaša na odkup dela poslovnega deleža Sklada v družbi IGM SAVA, INDUSTRIJA GRADBENEGA MATERIALA, D.O.O., VELIKA VAS 62 A, LESKOVEC PRI KRŠKEM, in sicer: 1.1. 33,33% navadnega poslovnega deleža Sklada, ki je enak 20,0% osnovnega kapitala družbe z uporabo načina interne razdelitve, 66,67% navadnega poslovnega deleža Sklada, ki je enak 40,0% osnovnega kapitala družbe z uporabo načina notranjega odkupa. Ponudba se nanaša izključno na upravičence, kot jih opredeljuje Zakon: 2.1. zaposleni, bivši zaposleni in upokojeni delavci IGM SAVA, INDUSTRIJA GRADBENEGA MATERIALA, D.O.O., VELIKA VAS 62 A, LESKOVEC PRI KRŠKEM, ožji družinski člani zaposlenih, vendar samo pod pogojem, da vrednost vplačil, s katerimi bodo upravičenci iz točke 2.1. te ponudbe sodelovali v interni razdelitvi, ne bo dosegla vrednosti poslovnega deleža, namenjenega interni razdelitvi, in zgolj za preostanek poslovnega deleža, do vrednosti poslovnega deleža, namenjenega interni razdelitvi. Odkup poslovnega deleža v okviru notranjega odkupa je možen le v primeru, če upravičenci sodelujejo pri interni razdelitvi delnic. Prodajna cena 33,33% navadnega poslovnega deleža Sklada, ki je enak 20,0% osnovnega kapitala družbe z uporabo načina interne razdelitve, znaša 29.690.298,20 SIT. Prodajna cena 66,67% navadnega poslovnega deleža Sklada, ki je enak 40,0% osnovnega kapitala družbe z uporabo načina notranjega odkupa, ob upoštevanju 50% popusta, znaša 29.690.298,20 SIT. Vplačilo kupnine v okviru interne razdelitve se opravi z izročitvijo lastniških certifikatov iz 31. člena ZLPP oziroma potrdil za manj izplačane neto osnovne plače iz 25.a člena ZLPP pri čemer morajo upravičenci najprej uporabiti potrdila in šele nato lastniške certifikate. Vplačilo kupnine v okviru notranjega odkupa se opravi v gotovini, z izročitvijo presežnih potrdil za manj izplačane neto osnovne plače iz 25.a člena ZLPP oziroma lastniških certifikatov iz 31. člena ZLPP. Organ upravljanja IGM SAVA, INDUSTRIJA GRADBENEGA MATERIALA, D.O.O., VELIKA VAS 62 A, LESKOVEC PRI KRŠKEM, poziva upravičence, da mu v roku 15 dni od objave te ponudbe v tedniku DOLENJSKI LIST in na oglasni deski družbe pisno sporočijo svojo pripravljenost za sodelovanje v interni razdelitvi in notranjem odkupu. Na podlagi zbranih izjav upravičencev bo organ upravljanja v skladu s 3. alineo 12. člena in 4. alineo 16. člena Zakona pisno obvestil Sklad Republike Slovenije za razvoj, d.d., o tem, ali bodo upravičenci sodelovali v interni razdelitvi in notranjem odkupu po tej ponudbi. Organ upravljanja IGM SAVA, INDUSTRIJA GRADBENEGA MATERIALA, D.O.O., VELIKA VAS 62 A, LESKOVEC PRI KRŠKEM, poziva vse upravičence, da v roku 30 dni od objave te ponudbe v tedniku DOLENJSKI LIST in na oglasni deski družbe predložijo potrdila za manj izplačane neto osnovne plače iz 25.a člena ZLPP oziroma lastniške certifikate. Upravičenci predložijo potrdila oziroma certifikate na sedežu družbe IGM SAVA, VELIKA VAS 62 A, LESKOVEC PRI KRŠKEM, vsak delovni dan med 13. in 15. uro. Organ upravljanja bo v roku iz točke 9 te objave zbral potrdila oziroma lastniške certifikate ter predložil Skladu potrdilo Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje o dejansko razknjiženih potrdilih, oziroma lastniških certifikatih. Če organ upravljanja v roku iz točke 9 te objave ne bi predložil Skladu potrdila o razknjiženih potrdilih oziroma lastniških certifikatih, lahko upravičenci v nadaljnjem roku 60 dni uveljavijo svoje pravice po Zakonu neposredno pri Skladu. V tem primeru morajo upravičenci pooblastiti skupnega zastopnika za sklenitev in izvedbo pogodbe o odkupu poslovnega deleža v okviru interne razdelitve in notranjega odkupa- Obveznosti organa upravljanja o predložitvi potrdila o razknjiženih potrdilih oziroma lastniških certifikatih iz prejšnje točke te ponudbe preidejo na skupnega zastopnika upravičencev. Morebitna prodaja poslovnega deleža Sklada upravičence^1 po tej ponudbi bo izvedena na podlagi sklepa o privatizaciji' sprejetega na Upravnem odboru Sklada, in v obliki enotneg® poslovnega deleža, ki bo na podlagi pogodbe pripadal skupnim lastnikom - upravičencem po tej ponudbi in glede katerega bodo lastniki v pravni skupnosti. To ponudbo organ upravljanja posreduje zaradi izvajanja svojih obveznosti po Zakonu, upravičencem pa je znano gospo' darsko stanje družbe oziroma so jim na sedežu družbe na razpolago vsi potrebni podatki in dokumentacija o tem, zato družba in Sklad izključujeta kakršnokoli jamčenje za stvarc® ali pravne napake na družbi, njenih sredstvih, pravicah ali ob' veznostih in/ali poslovnem deležu, ki je predmet te ponudb®- Upravičenci lahko dobijo dodatne informacije v zvezi s sod®' lovanjem pri privatizaciji ponujenega poslovnega deleža o® sedežu družbe. zac val nei od (nr od: itie od: kal bil, šče na, kal od Ste zrn up tuc vil t 8 DOLENJSKI LIST St. 14 (2434), 4. aprila 199* Ker traktor ne more, “kosijo” ovce Tik ob državni meji na demografsko ogroženem območju so se pri Stipaničevih odločili za ovce • Od 13 hiš v vasi sta dve sicer prazni, a življenje se spet vrača PLANINA NAD PODBOČJEM - Vas Planino, ki leži tik ob hrvaški meji, mnogi poznajo po smučišču. Res, da so življenjske razmere na nekaj več kot 680 metrih nadmorske višine prej slabe kot dobre, a zadnje čase tudi v to vas prihaja novo življenje. Pred vojno je štela kar 150 prebivalcev, danes pa le 39, a kar je najpomembnejše - tuje že 5 mladih družin. Pri Stipaničevih so se pred dvema letoma odločili, da bodo redili ovce. Začeli so z 12-imi, danes jih je v hlevu že 50. VEČ MLEKA, MANJ ŽIVINE VELIKE LAŠČE - Kmetijska zadruga Velike Lašče je lani poslo-vala uspešno kljub včasih tudi nelojalni konkurenci. Mleka je °dkupila skoraj milijon litrov (natančno 991.1501), kar je za 1,57 odstotka več kot leto prej, v primerjavi s planom pa celo 2,28 odstotka več. Razveseljivo je, da se kakovost mleka izboljšuje, saj je bilo kar 62 odstotka mleka razvrščeno v ekstra kakovostni razred, nadaljnih 18 odstotkov pa v prvi kakovostni razred. Ob naraščanju odkupa mleka pa se število krav in število kmetov, ki oddajajo mleko, Zmanjšuje. Odkup živine rahlo "pada. Ker je živine manj, ostaja tudi vedno več travnikov v hribo-vitejših območjih nepokošenih. Imajo 17 ha zemlje. Strmina na dveh hektarjih zemlje skoraj ne dopušča strojnega nakladanja krme, zato se je 25-letnemu Ervinu ponudila rešitev, ko je kmet na Vrbju nad Kostanjevico prodal svoje ovce. Samo od zadnje jeseni do danes so imeli pri hiši že okoli 40 mladičev, nekaj so jih seveda oddali. Zaslužka ovčereja (še) ne prinaša, tako Ervin kot njegova žena Lidija sta zato še zaposlena, medtem ko doma mama Rezka pazi na dom in otroka. “Sedaj imamo 22 plemenic, a radi bi jih imeli 40,” pravi Ervin. Mogoče bi lahko s tovrstnim delom zaslužil dovolj za preživetje, če bi država vsaj omogočila odkup, ne pa da ovce uvažamo iz Makedonije. “Verjetno bi bili ljudje v višjih predelih bolj zagreti za ovčerejo, če bi videli uspeh. Veliko je pašnikov, ki se ne dajo strojno Z NOVOMEŠKE TRŽNICE Pred veliko nočjo je kar nekaj |>ranjevk ponujalo suhomesnate 'zdelke, prekajene v domačih Sušilnicah. Malo večjo šunko bi iahko odnesli domov za 10.000, "tanjše pleče že za 7.000 tolarjev, domače prekajene klobase so ve-ijale 1.500 tolarjev kilogram, Prekajena slanina pa 1.200. Ostale c"ne: jajca od 25 do 30, kokoš 650, Smetana 600, sirček 400, čebulček ^OO, mešano sadno žganje 600, tted 500, jabolka 70, merica regratu 100, orehi 1.000 tolarjev. Pri Sadju in zelenjavi so bile poma-ranče 130, jabolka 126, limone '90, paradižnik 357, rozine 231, šesen 347, čebula 63, fige 504, fižol ^47, grozdje 625 in ringlo 683 [olarjev. Pri Deladiniju so bila jabolka 160, hruške 260, grozdje J50, pomaranče 150, limone 220, breskve 700, marelice 1.100, mandarine 250, slive 550, jagode 400, Solata 700, krompir 60, zelje 120, Paradižnik 490, paprika 630, koren ‘OO, česen 500 in banane 170 tolarjev. , BREŽICE - Na sobotnem sejmu k bilo naprodaj 180 do tri mesece starih in 50 starejših prašičev, n-vih so prodali 120po310do370 talarjev, drugih pa 20 po 230 do s$0 tolarjev kilogram žive teže. ČREDA OVAC SE VEČA - Pri Stipaničevih so lani prav zaradi ovac zgradili nov hlev, v katerega bodo v kratkem napeljali še vodo in elektriko, prostora pa je kar za 100 ovac. Belim ovcam se zadnje čase zaradi črnega ovna pridružujejo črni mladiči z belim čelom. (Foto: T. Gazvoda) Jagode že “kličejo” stroko Nekaj najvažnejših strokovnih navodil pridelovalcem obdelovati,” pravi Ervin. In če je država pomagala ovčerejcem v Prekmurju, bi lahko tudi tu, na tem demografsko ogroženem območju. Pri Stipaničevih še ne vedo, kam z volno. Lani je končala kar v smeteh, mogoče pa se bo našel kdo, ki bi jo koristno uporabil. Nekoliko lažje je za meso, saj je znano kot zdrava hrana in je dobro tudi za dimljenje. Takšno meso znajo bolj ceniti sosednji Hrvatje, od katerih je Ervin dobil kar precej napotkov za rejo, saj imajo nekateri vinograde na naši strani. Še kako je dobrodošla tudi pomoč Kmetijske svetovalne službe iz Krškega in veterinarske službe. Žal pa na Planino še ne vodi asfalt... T. GAZVODA PRAVNA svetovaInžca Svetuje odvetnica M <1 rtu Jelačin Pokojnina za zunajzakonskim partnerjem VPRAŠANJE: Stara sem 59 let. Ali imam pravico do družinske pokojnine po izvenzakonskem partnerju, s katerim sem več let živela v skupnem gospodinjstvu? ODGOVOR: Pri priznavanju pravice do družinske pokojnine se življenjska skupnost izenačuje z zakonsko zvezo, vendar šele po preteku določenega roka. Zato ima pravico do družinske pokojnine le oseba, ki je zadnja tri leta pred smrtjo zavarovanca živela s pokojno osebo v življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo. Jagode na prostem so že začele rasti, zato je treba grmiče očistiti starega in suhega listja ter nasad poškropiti s cuprablauom ali championom. Drugače je z jagodami v rastlinjakih, ki imajo v rasti že precejšnjo prednost pred jagodami na prostem, seveda če so se pridelovalci držali navodil, jih pravočasno pokrili, očistili in dvakrat škropili. Še posebno lep napredek so naredile jagode, ki so jih dodatno pokrili z lutrasilom ali covertanom. Ker skorajšnjega izdatnega izboljšanja vremena po napovedih vremenoslovcev še ni pričakovati, bo treba pred cvetenjem nasad jagod še enkrat poškropiti, in to takrat, ko bodo začeli izraščati prvi cvetni peclji. Za škropljenje priporočamo: topas C (0,15 odst.) ali systhane (0,25 odst.) proti pega-vosti in plesni ter neoron (0,1 odst.) proti navadni pršici in thio-dan (0,2 odst.) proti jagodni pršici. /Drobnica nova tržna niša V slovenskem kmetijstvu, ki se tako ali drugače že prilagaja ev-tQpskemu, bo treba poiskati nove tržne niše, kot pravijo temu Ekonomisti. Potrebno bo spodbuditi tiste panoge in dejavnosti, ki jjhajo možnosti prodaje, in pozabiti na nekatere predsodke, '■'kršen je na primer ta, da reja drobnice, ovc in koz pritiče le '"Vežem. Odločilno je dejstvo, da je (ne le zaradi bolezni norih Efav) govejega mesa preobilica, mesa drobnice pa primanjkuje, '"to klavna jagnjed na primer dosega tržno ceno 5 in celo več Jamških mark. V porabi mesa ovčjega in kozjega mesa so pri nas velike rezerve, saj je kar šestkrat manjša od evropskega tovprečja in znaša na leto komaj 35 dkg. Ne bi ponavljali znanih dejstev, zakaj je reja od nekdanjih več '•otisoč glav padla na pičlih 25.000. Kriv tudi ni dr. Zagožen, pi-["c Ovčereje (CZP Kmečki glas, 1982) in univerzitetni profesor, ?> se raje kot s svojo stroko ukvarja s politiko. Kriv je splet okoliščin '9 nctržno razmišljanje, da v Sloveniji nismo znali izkoristiti nad %.00() ha tako imenovanega marginalnega (mejnega) travinja, Ij* katerem bi lahko s pridom redili drobnico. Zdaj nas bo v to prej slej prisilila nuja in kmetijsko ministrstvo je za letos že predla-felo (in dobilo v državnem proračunu denar) nekatere interven-c'jske poteze, ki naj bi spodbudile rejo. V seznamu letošnjih finančnih intervencij je predviden naslednji regres za drobnico: 3.000 tolarjev na glavo za obnovo lastne Crcde in 4.800 tolarjev za nakup in prvo naselitev. Da bi pospešili f"jo na slabših zemljiščih, je predvidena naslednja izravnava Proškov pridelave: v gričevnatem svetu 1.300 tolarjev na žival za Pridelavo mleka in 30 tolarjev za prirast kilograma žive teže ali Plemenske živine. Za gorske in višinske predele je predvidena še v9čja pomoč, 1.800 in 45 tolarjev. Za živali na planinski paši je zagotovljenih še dodatnih 1.500 Marjcv na glavo mlečne drobnice in 1.001) tolarjev na glavo mesne "fobniec. Se posebej je spodbujena prireja ovčjega in kozjega 'Pesa, vendar pod pogojem, da kmetija ne oddaja mleka niti ga P" prodaja na domu ali predeluje v mlečne izdelke. Rok za vložitev ^htevka za subvencije je do 15. v tekočem mesecu za pretekli ■Pešec, zadnji rok pa je 15. oktober 1996. Izkoristite te možnosti! Inž. M. LEGAN Proti obema pršicama pa dobro učinkujeta kekthane E in dicofol E 20. Če opazite kakršnekoli ob-jede na cvetnih pecljih in zapredene liste, dodajte še reldan (0,2 odst.) ali zolone (0,2 odst.). Pri škropljenju bodite natančni in dosledni. Jagode so pokrite že dober mesec, zato je predvsem na lahkih tleh že potrebno namakati. Vendar je pretiravanje škodljivo, saj so z vodo preveč nacejena tla hladnejša, rastline zato počasneje rastejo, plodovi pa so bolj občutljivi za gnilobo. Pri določanju začetka namakanja in potrebne količine vode si pomagajte z ročnim preizkusom vlažnosti tal. Na-V niakanju dodajte sredstva za ferti-rigacijo (gnojenje z namakanjem), pri čemer dosledno upoštevajte navodila. Pridelovalce jagod znova opozarjamo, da je treba ob sončnem vremenu že zjutraj popolnoma odpreti vrata tunelov, pa tudi ob oblačnem vremenu ne puščati povsem zaprtih. Vrata naj bodo zaprta le ponoči in ob dežju. Poskrbeti je treba tudi za dobro napetost in sidranost tunelov, za odstranitev starega listja iz tunelov in za pletev jagod. Še posebej naj bodo pozorni na pršico vsi tisti, ki so za začetek hitrejše rasti uporabili pokrovne tkanine. Inž. ANDREJA BRENCE VINO MESECA IZ LJUTOMERA PTUJ - Veritasov vinski nakupovalni vodnik je za vino meseca aprila razglasil laški rizling, posebna trgatev, letnik 1993, iz kleti Ljutomerčan v Ljutomeru. To vino ima po oceni komisije najboljše razmerje med kakovostjo in ceno, kar je osnova za Verita-sovo razglasitev. Zaščita cvička (Nadaljevanje) Strokovnjaki in pridelovalci cvička upamo, da se bo “država” le odločila in pomagala tudi pri izvedbi projekta Zaščita cvička. Ta zgled bo lahko služil kot vzorec pri naslednjih akcijah v Sloveniji za vina, ki sodijo v kulturno dediščino Slovenije. To je edini v svetu uveljavljeni način, da se znanemu vinorodnemu območju ohrani in učvrsti dobro ime. Da naredimo v panogi red, nas silijo tudi slovenske želje po vključitvi v Evropo. Vinski trg bo z zanimanjem spremljal vinorodne okoliše, ki se bodo lotili zaščite svojih vin. Ob cvičku bodo pridobila tudi ostala vina iz dolenjskih vinogradov, seveda samo vina ustrezne kakovosti. Vse kaže, da bo po tej tako imenovani “evropski zaščiti” cviček prvo vino v Sloveniji, ki bo zaščiteno. S članki, ki jih pišem v nadaljevanjih, želim opozoriti vse, ki so zainteresirani ali po svojih delovnih dolžnostih dolžni skrbeti za razvoj Dolenjske, da smo pred zgodovinskim dogodkom. Zato je zelo pomembno, da složno zgrabimo priložnost. Zgled, kako so na avstrijskem Štajerskem zaščitili svoje rdeče vino šilher, je za nas zelo poučen in verjetno najprimernejši za presaditev v naše razmere. Nadaljujem s predstavljanjem avstrijskih pravil. 18. člen Za kontrolo količine, porekla in kakovosti vina izvoli skupščina združenja vinogradnikov nadzorni odbor. Sestavljajo ga trije člani, ki izvolijo svojega predsednika. Odločitve nadzornega odbora sprejemajo z glasovanjem in so dokončne. 19. člen: Komisija za cene EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: dr. julij Nemanič Izvoli jo skupščina združenja vinogradnikov. Sestavljajo jo štirje člani, eden je zastopnik vinogradnikov, eden zastopnik družinskih kmetij, ki stekleničijo in prodajajo vino (DK), in eden predstavlja vinske trgovce. Določitev cen za grozdje in vino se sprejme vedno s soglasjem, preglasovanja ni. 20. člen: Komisija za propagando Sestavljajo jo predsednik upravnega odbora, dva predstavnika DK, eden izmed trgovcev. Upravni odbor imenuje v komisijo tudi znano osebnost, ki zastopa porabnike šilherja in pomaga s svojim vplivom pri izvedbi posameznih predstavitvenih akcij. 21. člen: Računovodja - finančni kontrolor Skupščina združenja izvoli dva računovodja - finančna kontrolorja za dobo petih let. 22. člen: Komisija za spore Vse pritožbe je treba pismeno predložiti upravnemu odboru. V treh tednih je predsednik dolžan sklicati upravni odbor. V primerih, ko se UO ne more odločiti, prepusti zadevo znova letni skupščini. 23. člen: Razpustitev združenja Razpustitev lahko izglasuje le letna skupščina, in sicer normalno z večino ali izredno z dvetre-tinsko večino. V primeru razpustitve združenja je skupščina dolžna najeti tudi stečajnega upravitelja, ki razdeli premoženje med člane združenja. Tolmačenje tega pravilnika je namenjeno predvsem vinogradnikom. Osnove za zaščito vina bodo: novi slovenski zakon o vinu, ki ga bomo imeli verjetno še letos, in norme, ki so izoblikovane na Mednarodnem uradu za trto in vino (OIV) v Pari- zu' (Konec) dr. JULIJ NEMANIČ Kočevj e sel krčevito up lira skladu Kočevski kmetijci menijo, da sklad kmetijskih zemljišč in gozdov postavlja nemogoče pogoje - Zahtevajo, da se Kočevsko obravnava drugače kot druge predele Slovenije KOČEVJE - Na okrogli mizi na temo “Urejanje odnosov do sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS”, ki jo je minuli četrtek pripravil v hotelu Valentin v Kočevju M-KG Kočevje, so kočevski kmetijci poudarili, da so pogoji, kijih določa država kot lastnik kmetijskih zemljišč in gozdov, za kočevski prostor nesprejemljivi. PRESAD V STEČAJU GABROVKA - Kmetijsko gozdarska zadruga z obratom Presad, ki sedaj zaposluje okoli 100 delavcev, je od lanskega avgusta v stečaju. Stečajni upravitelj Ivan Simič je ocenil, daje nepremičnine najbolj snjntrno prodajati po tehnoloških sklopih (obrat Presad, trgovina, sadovnjaki...). Eden možnih kupcev obrata Presad, je po govoricah, nekdanja direktorica Murija Klun, kar pa odgovorni v obratu zanikajo. Od 1. marca letos obrat Presad posluje s svojo poslovno znamko pod vodstvom Avgusta Gregorčiču, podjetnika z Mirne, ki že 30 let uspešno deluje v tej stroki. Deluvci pa zu zdaj kukšnega napredka še niso opazili. Od razdružitve Kmetijsko gozdarske zadruge Gabrovka - Dole do stečaju Kmetijske zadruge Gabrovka so dobivali le zajamčene osebne dohodke. M. Š. Direktor M-KG Kočevje Janez Žlindra je v uvodu poudaril, da je sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS nepotreben in škodljiv za slovensko kmetijstvo. V M-KG * V državni lasti je kar 80 odstotkov kočevske zemlje, kar je 13 odstotkov celotnega državnega ozemlja v lasti sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Vse kmetijske zemlje na Kočevskem je 7.700 hektarjev. Od tega je imajo mali kmetje okoli 2 tisoč hektarjev. Samo M-KG Kočevje bi moral za 1.560 hektarjev zemlje skladu letno plačati 231.000 mark oziroma okoli 25 milijonov tolarjev. Pogodbe o zakupu zemljišč s skladom še ni podpisal. Kočevje so že leta 1993 zavzeli stališče, da v kmetijstvu ni mogoče podpisati pogodbe za kratko obdobje. K temu danes dodajajo, da bi morala država zaradi dolgoletnega izkoriščanja kočevskega prostora občini brezplačno pustiti vsa kmetijska zemljišča in gozdove. Kmetje so opozorili, da se pod pogoji, ki jih določa država, ne bo dalo živeti in delati. “Zanima jih samo, kaj bodo dobili, nihče pa se • Adam je bil preveč len, da bi si sam utrgal jabolko. (Kozmik) • Lahko je biti dirigent, če vsi trobijo v isti rog. (Petan) ne vpraša, kje bomo kmetje vzeli, da bomo lahko dajali,” je dejal kmet iz Kačjega Potoka Andrej Senekovič in dodal, da je pogodba o zakupu zemlje sprta z zdravim razumom, saj med drugim določa, da mora zakupnik po preteku zakupa vrniti zemljo takšno, kot je bila. To tudi pomeni, da bi moral kmet, kije iz njive, ki jo je naredil iz travnika, po jjreteku zakupa ponovno narediti travnik. “Z odvzemom zemlje je država pokazala, daje naše potrebe in želje ne zanimajo,” je dejal Alojz Vidic z M-KG Kočevje. Kmet Tone Križ pa je pripomnil, da bi država morala biti srečna, da sploh kdo hoče obdelovati revno in zapuščeno kočevsko zemljo, in opozoril, da se lahko pripeti, da bo država ob vstopu v EU zemljo prodala, tako da bodo domačini le hlapci na poljih in gonjači divjadi v gozdu. M. LESKOVŠEK-SVETE \helena mrzlima gospodinjski kotiček Pisani pirhi naravnih barv Barvanje jajčnih lupin je prijetno in ustvarjalno. Čim več lastne domišljije uporabimo, tem lepši bodo pirhi. Najlepše izdelke radi vsaj za nekaj časa uporabimo kot okras. Najbolje je, da vsebino jajca izpihamo, saj tudi kuhano jajce prične čez nekaj časa zelo neprijetno zaudarjati. Kako izpihamo jajce? Na obeh koncih naredimo z iglo luknjico in prebodemo rumenjak, da se izlije. Skozi eno luknjico pihamo, skozi’drugo izpihamo vsebino jajca. Na lupimo lahko rišemo s tekočim čebeljim voskom in pobarvamo z rdečo in črno barvo. Pravi način izdelovanja belokranjskih pisanic zahteva poznavanje narodnega izročila in veščo roko. Največkrat pa se odločimo za barvanje jajc z naravnimi barvili. Uporaba flomastrov, tempera barv ali tekstilnih barv je primerna le za izpihane jajčne lupine. Naravno barvilo mlete rdeče paprike obarva lupino rdeče, sok rdeče pese in sok rdečega zelja vijolično, kamilični cvetovi in kumina rumeno, peteršilj in špinača zeleno ter brusnični sok rožnato. Temno zelenkasto rjavo obarvajo lupino orehovi listi, svetlo rjavo obarvamo z močnim pravim čajem ter z rdečimi čebulnimi listi dobimo močno rdeče rjavo barvo. Barva se najlepše prime, če jajca kuhamo v vodi z omenjenimi dodatki. Jajca, ki jih nameravamo barvati z naravnimi barvili, najprej temeljito operemo v vodi in nato zdrgnemo z limoninim sokom ali kisom. Barva se bo lepo in enakomerno prijela jajčne lupine. Po kuhanju jajca previdno zložimo na vpojno podlago, da se dobro osuše, in nato jih premažemo s slanino, da dobijo praznični sijaj. Pirhe vedno shranjujemo v hladni shrambi ali hladilniku. “Založba je prešla v trgovino” Tako pravi Franc Šali, urednik Dolenjske založbe, ki je leto 1995 označil za uspešno (izdanih 24 publikacij) m pogrebno obenem, saj je knjige vse težje izdajati in prodajati Čestitke v TVebnje Prva nagrada Bariči Smole TREBNJE - Znana revija za družboslovje in kulturo Primorska srečanja iz Nove Gorice in Kopra je pred meseci razpisala literarni natečaj za kratko ljubezensko pismo in prejela kar 170 pisem iz vse Slovenije, zamejstva in celo iz daljnih dežel. Vsaj petina pisem je po različnih merilih, predvsem pa po izvirni izpovednosti tako zanimiva, da bi bila vredna skupne knjižne objave, česar pa si revija še ne more privoščiti. Nagradila je tri najboljše prispevke, v tem letu pa bo objavila še dela 15 sodelujočih. Prvo nagrado so soglasno prisodili Bariči Smole za prispevek Ljubezen je..., dobila pa jo je “za prvovrstno originalnost motiva in zgodbe z razdelavo odnosov (do, tudi sovražne) ljubezni v zapisu, ki izkazuje dovršeno literarno jezikovno in dramaturško spretnost”. Tako je njeno pismo ocenila žirija, ki so jo sestavljali: pisatelja Boris Jukič in Andrej Morovič ter pesnica in literarna urednica revije Vida Mokrin - Pauer. Vsi trije pisci, ki so znani tudi kot literarno erotični, v skupni oceni poudarjajo, da “izbrano ljubezensko (s)poročilo odkriva talente in modrece za ljubezensko neznano literaturo.” Bariča Smole, profesorica slovenščine in ruščine, je zaposlena v trebanjskem Labodu. Je stalna sodelavka dolenjske revije Rast, občasno pa tudi Dolenjskega lista. Tg NOVO MESTO - Dolenjska založba je ena izmed mnogih pri nas, ki se ubada s težavami, ki jih prinaša tržno gospodarstvo. Knjige je namreč vse te^je izdajati in še bolj težko uspešno prodajati. Kljub temu so v letu 1995 ohranili predlansko raven in v zbirkah izdali 24 publikacij, nekatere seveda bolj zahtevne, druge manj. Franc Šali je govoril tudi o načrtih za letošnje leto in dejal, da bo založba po vsebini knjig seveda ostala vezana na Dolenjsko, da pa bo še naprej odprta tudi za druge kulture. Dolenjska založba bo prihodnje leto praznovala deset letnico, Šali pa je njen urednik že od vsega začetka. Ne preveč optimistično meni, da se založbam pišejo bolj slabi časi. “Založba je prešla v trgovino in vedno znova se srečujemo z vprašanji, kako knjigo izdati, kako jo prodati, kako obenem pokriti stroške tiskarne, avtorske Franc Šali ■ Bodi to, za kar si poklican To je življenjsko vodilo prof. Rafka Vodeba, s katerim se je pogovarjal Silvo Teršek - Prihodnjič Štefka Kučan NOVO MESTO - Prof. Rafko Vodeb, publicist, pesnik, prevajalec, teolog in filozof, je bil v sredo, 27. marca, zvečer prvi gost na Srečanjih z znanimi in zanimivimi Slovenkami in Slovenci, ki jih ob svojem 25. rojstnem dnevu letos pripravlja KUD Krka. Prof. Vodeb je razkril marsikaj zanimivega o svojem pestrem življenju in razmišljanjih tudi zato, ker ga je “zasliševal” naš znani novinar Silvo Teršek. Čeprav velja, da če hočeš v življenju uspeti, se moraš držati enega poklica, je Vodeb dokazal obratno. Postal je publicist, pesnik, prevajalec, teologijo in filozofijo pa je doštudiral in iz obojega tudi magistriral v Rimu, kjer je bil leta 1948 posvečen v duhovnika. V Rimu je živel kar 30 let in je tam predaval tudi umetnostno zgodovino. Vrsto let je vodil slovenske oddaje na vatikanskem radiu in sodeloval tudi na radiu Trst A. Profesor se je leta 1971 vrnil v Slovenijo in tudi pri nas predaval na teološki fakulteti v Ljubljani ter bil urednik in tajnik Mohorjeve družbe v Celju. Čeprav je profesor od leta 1984 v pokoju, je še vedno zelo dejaven in sam pravi, da je zelo srečen. K temu pa veliko pripomore tudi to, da živi v naravi in z njo. Pred 20 leti si je namreč kupil mlin v Turnu na Štajerskem, večino stvari si pridela sam, ima svoj generator, kapelico za maše-vanje in spovedovanje itd. Delček utripa iz mlina so pokazali tudi diapozitivi. “Če nisi neučakan, se ti tisto, kar si si vedno želel, uresniči na stara leta,” pravi modro profesor. L. MURN gačnimi kulturami. Kot tak primer je Šali navedel poezijo Jadranke Matič Zupančič - Paralelni glas, ki je izšel v zbirki Siga, pa monografijo Slovenci v Clevelandu. Kljub oznaki, daje bilo preteklo leto za založbo tudi pogrebno, so načrti za letos dokaj veliki, njihova uresničitev pa je žal spet finančno pogojena. Letos sta izšli že dve knjižici: pesmi Lojzeta Krakarja in Dejavnost žensk na zdravstvenem in socialnem področju med NOB. Šali je dejal, da bodo najprej morali poravnati lanske obljube in izdati Revolucionarno leto 1848 na Slovenskem in monografijo POMOČ REVIJI SREČANJA TREBNJE - Igor Teršar je občinskemu odboru za družbene dejavnosti predlagal, da bi pri sestavljanju letošnjega občinskega proračuna zagotovili sredstva za kritje tiskarskih stroškov pri izdaji revije Srečanja. Odbor je predlog sprejel. honorarje in tako dalje. Majhna naklada knjige je razlog za njeno visoko ceno, če pa naklado zvišamo, se ubadamo z zalogami, ki so trenutno eden največjih problemov naše založbe,” je dejal Šali. Dolenjska založba je v teh letih vzpostavila dobro mrežo tako s knjigarnami, knjižnicami, šolami po Sloveniji, vse bolj pa so potrebne tudi direktne akcije na občine in podjetja. Dolenjska založba skuša dopolnjevati vedenje Slovencev o lastni zgodovini, v prvi vrsti ostaja vezana na Dolenjsko, je pa odprta tudi za druge pokrajine in narode ter na ta način gradi mostove z dru- BREZISKI FORUM PRI SLONU za kar si poklican!” se je pri njem obneslo. Pri Vodebu je poleg preprostosti mogoče odkriti tudi smisel za humor. Z nasmehom je povedal, da ljudje zorijo tako kot hruške - nekatere se medijo, druge pa tudi zgnijejo, ampak upa, da ni med slednjimi. Teršek je profesorja (seveda) podrezal tudi o verskih vprašanjih. Glede celibata je dr. Vodeb dejal, da misli, da bo nekoč prišlo do tega, da se bodo duhovniki lahko tudi poročali, da pa bodo obenem vedno tudi taki, ki bodo živeli v celibatu. Vodeb ima občutek za lepo, saj je tudi slikar, o njegovi pesniški intuiciji pa smo se obiskovalci lahko sami prepričali, ko je ob koncu razgovora prebral svojo pesem Pride čas, ki je nekakšen povzetek njegovega življenja. Naslednja gostja Krkinih srečanj z znanimi Slovenci bo Štefka Kučan. PO DOLENJSKIH POTEH ŠMARJEŠKE TOPLICE-V prostorih Krke Zdravilišč v Šmarjeških Toplicah je aprila in maja na ogled slikarska razstava novomeške slikarke Danje Bajc. Umetnica z razstavo, ki ima naslov Po dolenjskih poteh, v 29 najnovejših pastelih upodablja staro kmečko arhitekturo, kozolce, mline, zidanice... Slike so tudi naprodaj. Teršek je Vodeba spomnil, daje bil menda vedno znan po svoji drugačnosti, ampak življenjsko vodilo:”Bodi to, kar si, oziroma to, Novo mesto (v 5 jezikih). Izšel bo tudi ponatis prospekta o Novem mestu, kije že pošel, konec aprila pa monografija Toneta Gošnika Sto let novomeške bolnišnice, kije prvi primer, da bolnišnica na tak način spregovori o sebi. Verjetno bodo tiskali tudi dolenjski zbornik Kapitelj, česar pa ni mogoče reči za za zbornik Gorjanci, ki ni dobil nobene podpore od ministrstev. Zanimivo bo tudi delo s področja raziskovalnega novinarstva pisateljice in novinarke Cvetke Kocjančič iz Kanade - Gospodar golega ozemlja. Dolenjska založba bo nadaljevala z izdajo trilogije Ignaca Kamenika Sledi preklanih sivin, ki bo drugo leto zaključena, izdala bo tretjo knjigo dr. Borisa Paternuja Slovensko pesništvo upora pa Dachauske pesmi novomeškega taboriščnika Bojana Ajdiča, na literarnem področju knjižico Jožeta Galeta Igralci so prišli, v otroški literaturi pa Dogodivščine malega cirkusa Vojana Arharja iz Ljubljane in Strahca Pišek in Pavel Ane Rostohar. V pripravi sta tudi dve monografiji: Po dolini Krke in Posavje, avtor fotografij je Zvone Pelko. L. MURN NOVO MESTO - Danes, 4. aprila, se bo ob 19.30 v prostorih lokala Pri slonu predstavil Forum ustvarjalcev kulture iz Brežic. Forum deluje eno leto, združuje pa predvsem mlade. Ob tej priložnosti bodo odprli razstavo izbora pastelov, ki jih je naslikal Bojan Levak Gus, otvoritev pa bo pospremila predstavitev knjige Pesmi, v kateri se predstavlja s svojimi deli sedem mladih pesnikov iz Foruma. V programu bo sodelovala glasbena skupina Supervaja iz Brežic in Krškega. VABLJENI NA VELIKONOČNO DELAVNICO NOVO MESTO - Na oddelku za mladino Knjižnice Mirana Jarca ta teden spet pripravljajo delavnico za mlade, tokrat ob veliki noči. Vabljeni ste še v četrtek in petek, 4. in 5. aprila, od 16. do 18. ure, da se jih udeležite, s sabo pa lahko prinesete škarje, lepilo in kolažni papir. Krkin prispevek h kulturi Predavanje in občni zbor KONCERT DAMJANE ZUPAN NOVO MESTO - V torek, 9. aprila, bo ob 20. uri v dvorani izobraževalnega centra v Hotelu Krka celovečerni koncert pianistke in korepetitorke Damjane Zupan. Program obsega dela Beethovna, Chopina, Rahmaninova, Liszta in Debussyja. Novomeški koncert Zupanove bo uvod v njeno turnejo po Sloveniji in Angliji- PROF. VODF:B BF RF SVOJO PESEM - Ob koncu klepeta Silva Terška (prvi z leve) z gostom prof. Rafkom Vodebom, je ta obiskovalcem razkril delček svoje poezije. Prebral je pesem Pride čas. (Foto: L. Murn) NOVO MESTO - Letošnji občni zbor Kulturno-umetniškega društva Krka se je v torek, 1. aprila, začel z zanimivim predavanjem domačinke mag. Barbare Jaki Mozetič, z naslovom Vtis obilja -Štukatura 17. stoletja na Slovenskem. Drugi del srečanja pa je bil bolj “delaven”, ko so se člani društva sprehodili nazaj in naprej po poti svojega dela. Daje KUD Krka bistveno prispeval h kulturnemu utripu Novega mesta v preteklem letu, je dejal predsednik društva Janez Bernik. Dokaz za to pa je tudi letošnje priznanje ZKO Novo mesto ob srebrnem jubileju društva. “Za vse naše dejavnosti smo porabili nekaj več kot 10,5 milijona tolarjev, poleg pevskega zbora največ za gledališko dejavnost v Ljubljani, galerijsko in knjižno dejavnost, bili pa smo tudi sponzorji drugih kulturnih prireditev v mestu,” je dejal predsednik društva. V nadaljevanju so predsedniki posameznih sekcij poročali o svojem delu. Andrej Pelko, predsednik mešanega pevskega zbora Krka, ki ga vodita zborovodkinja Sonja Čibej in korepetitorka Jožica Kravcar, je povedal, da je šlo v pretekli sezoni za rekordno izvedbo celovečernih koncertov (11) in da se sedaj zbor pripravlja predvsem na počastitev 25-letnicc KUD-a in zbora. Knjižno dejavnost je predstavila Marija Žveglič in spregovorila tudi o bližajočem se 19. dolenjskem knjižnem sejmu, ki bo od 6. do 10. maja. Bogataje bila tudi galerijsko dejavnost, ki jo vodi Bojka Kmet (lani 10 razstav v Novem mestu). Kmetova je povedala, da se letos obeta nova podoba razstavišča, ki bo omogočila tudi drugačne razstave (ne le slikarske) in predstavitev tujih umetnikov. O pomenu Krkine galerijske dejavnosti v Ljubljani je govoril Gorazd Česen. Nasploh so bili vsi prisotni s preteklim delom zadovoljni, želijo pa, da bi KUD Krka tudi naprej živel tako plodno in da bi se vedno našle nove zamisli na prodročju kulture. Načrtov (predstavljeni v prejšnji številki časopisa) tudi za letos ne manjka. RAZSTAVA OTROŠKIH ROČNIH DEL - V počastitev materinskega so v petek, 22. marca, v Likovnem salonu v Kočevju odprli razstavo otro ročnih del, ki so jih izdelali otroci in vzgojiteljice iz kočevskega vrtca Č lica. Na otvoritvi, na kateri so s pesmicami in recitacijami nastopili ot je vzgojiteljica Helena Koleto povedala, da so z izdelovanjem razstavlj izdelkov pričeli že septembra lani, da so pri delu sodelovali vsi otrdi vključeni v pet skupin od tretjega leta naprej, ter da gre pravzaprav polizdelke, saj otroci še niso zmožni opraviti vseh del od krojenja < ?a končnega izdelka. So pa šivali, tkali in vezli, medtem ko so vzgojiteljice pit ^ in kvačkale, tako da so za razstavo, ki je bila na ogled do vključno minil ^ ga ponedeljka, tudi ob pomoči nekaterih staršev pripravili skupno ^ različnih vrst izdelkov. (Foto: M. L.-S.) pri Rast ponuja obilo branji Izšla je prva letošnja številka revije v dvojnem obs a Te dni je izšla prva letošnja številka Rasti, revije za literaturo, kulturo in družbena vprašanja, ki tako stopa v svoje sedmo leto izhajanja. Tudi ta številka je kot vrsta dosedanjih v dvojnem obsegu in bralcu ponuja obilo zanimivega branja. Novost, ki se začenja s to številko, je v likovni opremi. Poslej bo vsaka številka uglašena na posameznega domačega ustvarjalca. Kot prvi se predstavlja novomeški slikar Janko Orač, o katerem je krajšo študijo napisal Jožef Matijevič, slikarjevo delo pa je predstavljeno z nekaj barvnimi in več črno-belimi reprodukcijami, razporejenimi skozi vso številko. Sicer pa je razporeditev vsebine običajna. Občuteno zapisanemu uvodnemu razmišljanju urednika Jožeta Škufce sledi literarni del, v katerem so natisnjene pesmi Milana Marklja, Jurija Koviča, Anice Špara-vec Erič in Sonje Rostan ter prozni zapisi Bariče Smole, Lidije Gačnik Gombač in Franceta Režuna. Spominu na decembra umrlega pesnika in pisatelja Lojzeta Krakarja, sodelavca Rasti, je posvečen zapis Ivana Gregorčiča, ki ga spremlja ponatis Krakarjeve pesmi Romanje v Kel-morajn in pesniku posvečena pesem Janeza Kolenca. V prejšnji številki začetemu objavljanju prispevkov z lanske okrogle mize Rasti, kije bila posvečena problemom, zajetim v Kavčičevem romanu Minevanje, se pridružujejo trije novi prispevki, in sicer zapisi Tarasa Kermanunerja, Borisa Paternuja in Leva Krefta. Kulturno rubriko začenja zapis Jožeta Humerja v spomin pokojnemu Tonetu Kozlevčarju, nadaljuje pa se z zgodovinskim pregledom šolstva v novomeškem delu Suhe krajine od 1945. do 1950. leta izpod peresa Ivanke Mestnik, zaključuje pa se z zanimivim razmišljanjem o vprašanju, ali je Jezus mit in evangelij legenda, ki ga je prispeval Daniel Brkič. Gost revije je tokrat ugledni akademik in univerzitetni profesor dr. Boris Paternu. Obsežen pogovor z njim je pripravil Ivan Gregorčič, v njem pa je Paternu razgrnil marsikaj zanimivega iz osebnih in strokovnih logov. V razdelku, posvečenemu družbenim vprašanjem, je tokrat en prispevek, in sicer Lojze Logar piše o poselitvenih vprašanjih Dolenjske, Bele krajine in Kočevske, je pa zato rubrika Rastoča knjiga bolj bogata; v nji Janez Usenik piše o vzdrževanju aplikacij v računalniško podprtem -•In sistemu, Alojz Boh pa o zanimiv« p0| svetu gliv. »je Krajšim prispevkom je nameni ti, na rubrika Odmevi in odzivi, v njil nu sodelujejo: Ksenija Khallil z orise (st projekta Revit v občinah Črnomelj jri Semič, Vanek Šiftar piše o jezil > (narečjih) Romov v Sloveniji, Mi ia jeta Zaman je očrtala 40 let osnovi ,a; šole Dragotina Ketteja v Nove^ mestu, Lado Kocijan se je kriti# tre odzval na knjigo Bernarde Potočit [Uj o življenju hmeljniških graščak® sšl Milan Markelj predstavlja knjil Po anekdot Jožeta Dularja Smeh' prepihu, Franci Šali pa knjižne no]« sti Dolenjske založbe, med kateri* so pesniška zbirka Paralelni gH Jadranke Matič Zupančič, Izbral pesmi Lojzeta Krakarja, knjiga Ja* za Gabrijelčiča Od kakovosti odličnosti, zbirka kratke proze1 otroke Kurji Marko Janeza Kolen* ! in druga knjiga Slovenskega pes* štva upora. Revijo zaključuje 42. nadalje*1 nje Gradiva za dolenjski biograf* leksikon, ki ga opravlja Karel Bač« C in Kronika dogodkov v obdobju0 decembra do januarja, ki jo je ^ stavil Peter Štefančič. ^ i)4, NASTOP KOMORNE^ ORKESTRA RTV SLOVENIJA NOVO MESTO - KC Jan' Trdine vabi na zadnji abonma) koncert v sezoni 1995/96 Kf i/ mornega orkestra RTV Slovenj a Camerata Labacensis. Konceft% v sredo, 10. aprila, ob 19.3® Domu kulture. RAZSTAVA MIKIJA MUSTRA BREŽICE - Posavski mu' zej Brežice in Dolenjski mn' zej Novo mesto vabita dane*; v četrtek, 4. aprila, ob 19.ufl na otvoritev razstave stripa in risanega filma Mikija Mustra' Razstava bo v galeriji PosaV' skega muzeja na ogled do > maja, ob razstavi pa si ie mogoče ogledati kratke ris*' ne filme Mikija Mustra. otvoritvi bosta kulturni prnj gram prispevala Mia Žnidam (jazz pevka) in Žarko ŽivkO' vič (kitara). POGOVOR O PRETEKLEM IN PRIHODNJEM DELU - Na leve proti desni): Joža Miklič, ena izmed članic društva z najdaljšim Janez Bernik, predsednik KUD Krka, ter delovno predsedstvo: Mileno Darja Colarič (predsednica delovnega predsedstva) in Milja Pelko. L. MURN L. Murn) pota il Zaostanki se malenkostno višajo IN STtf V delu še 23 stečajev - V kazensko-preiskovalnem oddelku število zadev ne narašča, pač pa se pojavljajo nove oblike kriminala - Preko 500 zadev na sodnika letno NOVO MESTO - Novomeško okrožno sodišče sodi po storilnosti v sam državni vrh, predvsem so uspešni na kazenskem oddelku, kjer so lani rešili več zadev, kot so jih dobili v obravnavo, slabše pa je na civilnem in gospodarskem oddelku, Kjer pripada ne obvladujejo in se zaostanki malenkostno višajo. Na omenjenem sodišču kar 87 odst. zadev rešijo najkasneje v dveh letih, 12 odst. zadev rešijo v času od 2 do 5 let, le slab odstotek zadev pa se rešeje več kot 5 let. Dolenjsko sodstvo je nekaj novinarski konferenci dejal pred- dežurni [poročajo , VLOMILI V VITRINO - V noči , |>a 31. marec je neznanec na Flor-lanovem trgu v Novem mestu vlomil f * stekleno vitrino, ki jo ima lastnik M. Z. pred trgovino Alfagraf, in ukradel dva vžigalnika in svinčnike Cross. Lastnika je oškodoval za dobrih 87 tisočakov. POLICISTOV NI UBOGAL - 28. t Harca popoldne so policisti na magistralni cesti Gmajna - Obrežje pri rnovem ustavili 50-letnega voznika 1. Z. iz Brežic. Ker je kazal znake tinjenosti. Preizkus z alkotestom je ll Pokazal 1,9 g/kg alkohola v izdih-. njenem zraku. Ker prepovedi vožnje II '(y velja razmislili. (Polo: S. Mirtič) m Zaradi ai kohola in pre-Hi jr e vožnji: s ceste: - 51 ob 16. m i je 2l)-lctni 1“ B. iz ^Pcžii vozil osebni avlo od Uuhoška ^■oii Brežicam. V ovinku hitrosti ni prilagodil cesti, zato ga je zaneslo na ^Ravnalo bankino in je po vodnem ^knalu vozil 13 metrov, nato pa )c Vil v travnati nasip. Avto se je Prevrnil in po nekaj metrih pristal na n iivi na kolesih. Voznik je imel 1,32 il/ l 8 alkohola v izdihnjenem zraku, ^potnik 18-letni R. G. iz Hotcmeža ' 16-lctna potnica R. D. s Sel pri fo' mbovi sla se hudo poškodovala, •kritik in še dva sopotnika pa lažje. HUDO POŠKODOVAN OTROK - 28.marca ob 13.30 je 30-letna D. S. iz Vrbovca vozila osebni avto iz centra Trebnjega proti Mirni. Ko je v Trebnjem pripeljala do hišne številke 33, je s pločnika nenadoma stopil na cesto 10-letni R. B. iz Vine Gorice. Ker je voznica peljala z neprimerno hitrostjo, ji vozila ni uspelo ustaviti in je silovito trčila v pešca, da je hudo poškodovan obležal na cesti. Z rešilnim avtom so ga odpeljali najprej v novomeško bolnišnico, nato pa s helikopterjem v klinični center v Ljubljano, kjer je ostal na zdravljenju. preko 500 zadev na vsakega od osmih zaposlenih sodnikov. Med temi zadevami je bilo 1.391 pomembnejših: 413 jih je dobil kazenski oddelek, 288 civilni in 690 gospodarski. Na kazenskem oddelku so rešili več zadev, kot je bilo pripada, medtem ko na drugih dveh oddelkih pripada ne obvadu-jejo in se zaostanki za malenkost večajo. Na kazenskem oddelku pripad ne narašča, so pa opazne nove pojavne oblike kaznivih dejanj, pri katerih sodeluje več storilcev, pa tudi mladoletniki po spretnostih ne zaostajajo za starejšimi kolegi. Na gospodarskem in civilnem oddelku je bilo v začetku preteklega leta v sodnem registru veliko nerešenih zadev zaradi takratne zakonodaje. Lani so rešili kar 755 zadev več, kot je bilo pripada. V • Na novomeškem okrožnem sodišču je trenutno v delu še 23 stečajev (23 so jih po reorganizaciji sodstva v začetku lanskega leta oddali krškemu okrožnemu sodišču), letos pa naj bi končali vseh pet starejših. Sicer pa seje v zadnjih nekaj letih spremenila vsebinska struktura gospodarskih sporov, zdaj so ti veliko težje rešljivi. začetku marca je bilo je 300 nerešenih zadev, vendar, kot predvideva Anion Panjan, naj bi do konca maja vse zaostanke odpravili. V letošnjem letu rešujejo nove registracije v 10 do 14 dneh. T. GAZVODA VLOMILI V TRGOVINO VELIKI TRN - V noči na 28. marec je trgovino Kmečke zadruge Krško v Velikem Trnu obiskal vlomilec, ki je z neznanim kovinskim predmetom odtrgal kovinski del cilindrične ključavnice. Stopil je v prodajalno, nato pa še v bife. Odnesel je nekaj denarja in večjo količino cigaret, tako da je trgovino oškodoval za 170 tisočakov. PROTEKT VARUJE Z LICENCO OPRAVLJAMO: • TEHNIČNO VAROVANJE OBJEKTOV Z ALARMNIMI SISTEMI • ORGANIZIRAN PRENOS GOTOVINE IN VREDNOSTNIH PAPIRJEV • SPREMSTVO IN VAROVANJE OSEB • VAROVANJE PRIREDITEV • USPOSABLJANJE V RAVNANJU Z OROŽJEM • 24-URNA DEŽURNA SLUŽBA • PRODAJA ZAŠČITNIH SREDSTEV ZA OSEBNO OBRAMBO Za opfavljanje del imamo licenco št. 060496/F z dne 19.3.1996, izdano od Zbornice poklicnih varnostnih služb Slovenije. ft 068/325-325 PES ISCE GOSPODARJA TREBNJE - Po uspešni akciji iskanja gospodarja Reksi-ju išče novi dom črno-rjava psička brez rodovnika, ki še ni dopolnila enega leta starosti. Ker imajo pri družini v Trebnjem že psico, bi mlajšo radi oddali komu, ki ima dovolj prostora zanjo. Če si psa želite, pokličite na tel. 086 45-136! 5 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA PRAVOSODJE UPRAVA ZA IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ Zavod za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni 8233 MIRNA objavlja prosta delovna mesta: 1. POOBLAŠČENA URADNA OSEBA V KPZ 2. INŠTRUKTOR V KPZ - PEKARNI 3. SVETOVALEC I. - SOCIALNI DELAVEC ZA DOLOČEN ČAS Pogoji: K točki 1: - srednja (štiriletna) družboslovna, zdravstvena, penološka ali druga ustrezna smer, 6 mesecev delovnih izkušenj, starost do 27 let, moški z odsluženim vojaškim rokom. K točki 2: - srednja izobrazba gostinske smeri, izpit iz higienskega minimuma in 2 leti delovnih izkušenj. K točki 3: - višja strokovna izobrazba socialne smeri, strokovni izpit in 8 let delovnih izkušenj. Na objavljenih delovnih mestih se šteje zavarovalna doba s povečanjem 12/16 mesecev. Za sklenitev delovnega razmerja mora kandidat/kandidatka izpolnjevati še naslednje pogoje: daje zdravstveno sposoben; da ni bil obsojen za kaznivo dejanje, ki je po zakonu ovira za sklenitev delovnega razmerja v državnem organu; da je državljan Republike Slovenije in aktivno obvlada slovenski jezik. Kandidati, ki bodo izpolnjevali pogoje, bodo vabljeni na razgovor in opravljali psihološki preizkus s testiranjem. Delovno razmerje bodo izbrani kandidati pod točko 1 in 2 sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in poskusnim delom 3 mesecev, pod točko 3. pa za določen čas - nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom. Pisne prijave z življenjepisom in dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi na naslov, ki je naveden v objavi. Taksiji niso v modi Precej vinjenih voznikov na naših cestah NOVO MESTO, KRŠKO - V času akcije "Natakar, taksi, prosim” oziroma od 15. do 26. marca so policisti na območju UNZ Krško z alkotestom preizkusili 207 voznikov, 77 jih je bilo pozitivnih, 30 voznikov pa jc test odklonilo. Od L januarja do 20. marca se je na tem območju pripetilo 184 prometnih nesreč, kar je 4 odst. več kot v enakem obdobju lani. V teh nesrečah jc umrlo 8 oseb, lani pa 5. Vinjenost voznikov jc bila ugotovljena v 21 prometnih nesrečah, kar pomeni, da so bili vozniki vinjeni v 11,4 odst. vseh prometnih nesreč. Na območju UNZ Novo mesto so med 10. in 25. marcem z alkotestom preizkusili 862 voznikov: 327 voznikov je bilo vinjenih. 145 jih je imelo do 0,5 g/kg alkohola v izdihnjenem zraku, ostali pa več. Te so policisti predlagali sodniku za prekrške. V tem času so obravnavali 8 prometnih nesreč, katerih povzročitelji so bili pod vplivom alkohola. • Kdor je kak greh zagrešil dvakrat, ga nima več za greh. (Talmud) Na delu spet tranzitni storilci? Manj kaznivih dejanj in boljša raziskanost - Pridelava konoplje donosnejša od koruze • • Več gospodarske kriminalitete zaradi kadrovske okrepitve policije KRŠKO - Na območju UNZ Krško je bilo lansko leto najmanj kaznivih dejapj v petih letih, tudi raziskanost je bila največja, vendar pa je letos spet opazen porast kaznivih dejanj. Kot pravi načelnik UNZ Krško Rajmund Veber, obstaja upravičen strah, da bo kriminalitete z odprtjem komunikacij Beograd - Zagreb še več, to pa se lahko zgodi že v tem mesecu. In če je bil pred leti večji del kaznivih dejanj delo tujcev, se lahko kaj kmalu kriminal tranzitnih storilcev ob meji spet poveča. Kaznivih dejanj splošne kriminalitete je bilo v preteklem letu sicer manj, kar je posledica nove kazenske zakonodaje, ki je uvedla pregon na predlog, zaradi česar se mnogo oškodovancev za prijavo storilcev sploh ne odloči. Če je bilo v Sloveniji lani za 3 odst. manj gospodarske kriminalitete, pa je krška UNZ zaradi kadrovske okrepitve na tem področju kar za tretjino povečala število odkrite gospodarske kriminalitete, in se tako uvrstila na drugo mesto v Sloveniji takoj za Mariborom. Izstopajo kazniva dejanja izdaje nekritega čeka, ponarejanje vrednotnic, zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic, davčne utajitve in ponarejanje ali uničenje poslovnih listin. Pri tem se poslavlja vprašanje, ali je Posavje varna regija. “Občani se lahko počutijo varne," pravi' novi načelnik kriminalistične službe Sašo Jejčič, ki poudarja pomen krepitve kriminalistične tehnike. Storilci kaznivih dejanj so namreč vse bolj pretkani, zato morajo biti ogledi še natančnejši, saj na sodišču veljajo le materialni dokazi. Lani so policisti in kriminalisti opravili 330 ogledov krajev kaznivih dejanj, v 178 primerih so bile sledi uporabne. Naj spomnimo le na primer sedaj že pokojnega specialca Zdenka Poljšaka, kije sodeloval pri napadu na občana - njegovo prisotnost na kraju dogodka so ugotovili samo na podlagi krvnih sledov. Kriminalisti imajo vedno več dela z organiziranim kriminalom -krajami avtomobilov, izsiljevanji, mamili... Tako so lani odkrili 1.185 sadik konoplje, aprila lani so pri 60-letnem občanu odkrili kar 6 kg marihuane, ki je dejanje opravičil z dejstvom, da se bolj splača gojiti konopljo kot koruzo. Zaradi mamil so ovadili 28 oseb, leto prej le 6. Preprodaja večje količine mamila in že prej omenjeni napad sta bila organizirana in vodena iz zapora. Na meji so lani policisti pregledali 106 vozil, od katerih je imelo kar 76 ponarejene številke, polici- sti pa pogosto naletijo tudi na orožje, ki ga potniki na meji “pozabijo” prijaviti ali pa “pozabijo”, • Območje krške in novomeške UNZ spada v skupino najbolj obremenjenih s krvnimi in spolnimi delikti glede na kriminalitetno število. V to skupino spadata še UNZ Slovenj Gradec in Celje. da so prečkali mejo. Lani so zaradi orožja ovadili 16 oseb, leto prej le 6' T. GAZVODA Sašo Jejčič Na začetku konca le zmaga Akripola Edini med dolenjskimi in posavskimi rokometnimi prvoligaši je zmagal Akripol -Dobovčani sedaj dvakrat doma - Krčani brez motiva v boju za peto mesto NA BLEGOŠ Rokometni prvoligaši so v soboto začeli z zaključnimi boji. Dolenjci in Posavci so se znašli vsak v eni izmed treh skupin, z zmago pa je končnico prvenstva začel le trebanjski Akripol, ki ima že po prvem krogu največ možnosti za obstanek. Krčani, zadovoljni z zagotovljenim obstankom, igrajo braz motiva in so izgubili doma, AFP Dobova, ki se bori za naslov prvaka, pa je za en sam zadetek izgubil prvo srečanje z Gorenjem. Dobovčani so prvo tekmo z Gorenjem odigrali v gosteh, v nadaljevanju polfinala pa bodo obe preostali srečanji igrali na domačem igrišču. Izid med tekmo v Velenju je brl kar 15-krat izenačen, Dobovčani pa so pred koncem vodili z 18:17 in 20:19, NOVO MESTO - Planinsko društvo Novo mesto - matica bo v soboto, 6. aprila, pripravilo četrti letošnji izlet, tokrat pa se nameravajo povzpeti na 1562 m visoki Blegoš. Vodnik pohoda na Blegoš bo Mladen Živkovič, ki udeležencem priporoča popolno zimsko opremo z gamašami in smučarskimi palicami, saj je ta čas tudi v sredogorju še veliko snega. Odhod izletnikov z novo-' meške avtobusne postaje bo v soboto ob 7. uri, prijavite pa se lahko še danes pri Tonetu Progarju (25 207 dopoldne in 22 182 popoldne). Papež zmagal kralja Nikolo Sandi Papež je zmagovalec dirke, kije potekala po Italiji in Črni gori - Ekipni uspeh Krke KARATEISTI ZACELI NOVO MESTO - Na prvem letošnjem tekmovanju v kick boxingu - semmi contactu se je v Zagorju zbralo 197 borcev iz 11 klubov, z Dolenjske pa so tekmovali predstavniki semiškega in novomeškega kluba. Od Novomeščanov so se najbolj izkazali Darko Milanovič, ki je zmagal med pionirji v kategoriji do 48 kg, Mirko Vorkapič pa je bil tretji v kategoriji do 32 kg. Med člani je bil v svoji kategoriji Toni Turk drugi, Franjo Kikič tretji in Aleš Vidmar peti. Med Semičani se je še posebej izkazal Tomaž Simonič, ki je med pionirji do 63 kg zmagal. NOVO MESTO - Zmagovalec močne medanrodne kolesarske dirke Po poteh kralja Nikole, ki se je prejšnji teden začela v Italiji, končala pa v ponedeljek z izjemno težko, sicer samo 118 km dolgo osmo, etapo od Podgorice (nekdanji Titograd) do Cetinja, je najuspešnejši novomeški kolesar vseh časov Sandi Papež. Ta se je na drugo mesto v skupni razvrstitvi povzpel s tretjim mestom v 5. etapi - kronometrom od Ulcinja do Bara - potem ko so do tedaj najuspešnejši kolesarji iz Ukrajine, specialisti za ravninske dirke, odstopili. Že naslednja, 6. etapa, ki jo je z odličnim ciljnim Sprintom dobil Boštjan Mervar, peti pa je bil Bogdan Fink, je Sandiju prinesla drugo mesto v skupni razvrstitvi. V 7. etapi je Sandi oblekel rumeno majico vodilnega v skupni razvrstitvi, modro majico za najboljšega gorskega kolesarja je oblekel Vladimir Miholjevič, Boštjan Mervar pa je dobil zeleno majico najboljšega po točkah. Žadnja etapa od Podgorice do Cetinja je bila s tremi gorskimi na nadmorski višini 1170 m najtežja, pobegi kolesarjev so se kar vrstili. Z Akcija “Veter v laseh, s športom proti drogi ” Športna unija Slovenije, nekdanji Partizan, že od lani pripravlja široko zasnovano akcijo, “Veter v laseh, s športom proti drogi ”. Že samo ime akcije, ki jo bodo pripravili v desetih večjih slovenskih mestih, pove skoraj vse. Namen akcije je v šport usmeriti čimveč mladih ljudi in jih tako odvrniti od enega najhujših pojavov sodobne mladine - zasvojenosti z drogami. To, o čemer smo še ne dolgo tega brali le v knjigah in gledali v filmih, je postalo kruta resničnost tudi pri nas. Droge med mladimi niso več le oseben pojav, ampak dejstvo, zaradi katerega bi se morali krepko zamisliti. Če smo še do pred kratkim dajali prednost boju proti kajenju in precej premalo boju proti alkoholizmu, ki sta sicer nevarna pojava, a ju žal naša kultura sprejema kot normalna, zakonodaja pa ju nikakor ne preprečuje, moramo danes takoj začeti boj proti drogam. Pa ne z zakoni in kaznimi! Marsikaj je prepovedano, pa to nikomur mar. Izkoristiti je treba to, kar imamo na razpolago. Mladim je treba ponuditi privlačnejšo alternativo od blodenj in zamegljenega pogleda, življenja v zakajenih beznicah in brezciljnosti življenja z drogami. Mladi potrebujejo vzore in športniki to zagotovo lahko so. Za vrhunske dosežke v športu so sposobni le redki izbranci, vendar zmaga in vzpon na sam vrh tekmovalne piramide ni edini motiv, ki ga imajo mladi, ko se odločajo za šport. Športno življenje je že samo po sebi privlačno, človek najde užitek v gibanju, igra lahko neverjetno pritegne sodelujoče, pa čeprav ni na vrhunski ravni. To dokazujejo množice rekreativnih igralcev tenisa, košarke in malega nogometa. Stik z naravo mestnemu v betonsko džunglo zaprtemu človeku vrača dobro voljo, ga razbremeni utesnjenosti in depresij in mu vrne občutek svobode. Redna športna vadba krepi človekove mišice, povečuje njegove delovne in duševne sposobnosti. Ljudi, ki se redno ukvarjajo s športom, to ponavadi spodbuja tudi k bolj zdravi in uravnoteženi prehrani, kar se še kako pozna na vitki postavi. Če postavimo na eno stran blede in mlahave, za-drogirane, brezvoljne kreature in na drugo stran lepo športno grajene in zdravo zagorele sproščene mlade ljudi z vetrom v laseh, ki se veliko ukvarjajo s športi in prosti čas preživljajo v naravi, izbira ne bi smela biti težka. Športna unija Slovenije v svoji osnovi skrbi za šport za vse. Njena akcija “Veter v laseh, s športom proti drogi", v kateri se bo spomladi množica mladih pomerila v košarki, odbojki in kotalkanju ali pa v risanju na asfalt ter poslušala koncerte mladih glasbenikov, sama po sebi ne more narediti veliko, več pa lahko naredijo starši, vzgojitelji, učitelji pa tudi množični mediji vsak dan. Mlade je treba spodbujati, naj se ukvarjajo s športom, treba jim je dati prave vzore, ki jih bodo prevzeli s svojo zdravo energijo in jim pomagali poiskati pravo pot v življenju. IGOR VIDMAR ([»KRKKZDRAVIUŠČK HOTELI OTOČEC TENISKI CENTER OTOCEC ZMAGOVALEC zadnjega turnirja parov teniškega centra Otočec pred zaključnim mastersom je par Stokanovič - Lovko, drugo mesto sta tokrat zasedla Zdene Lavrič in Djuro tMujič,tretje pa Špilar in Kastelic. BRIGITA PUCELJ je zmagovalka nedeljskega turnirja žena in deklet, druga je bila Lidija Urh, tretja pa Tatjana Pelhan. ZUNANJA IGRIŠČA teniškega centra Otočec so že odprla in pripravljena za igro. Letna člunska izkaznica za odrasle stane 2.000 lolarjav, za otroke in študente pa 1500 tolarjev. S člansko izkaznico imajo tenisarji 30 odstotkov popusta na teniških igriščih v Šmarjeških Toplicah, na Otočcu in pod Porlovalom ter 10-odst. popust v restavraciji Tango na Otočcu. zelo aktivno vožnjo pa sta rumeno majico Sandiju Papežu ohranila Martin Derganc in Vladimir Miholjevič, etapo pa je zmagal Italijan De Nobile, Sandi pa je na cilj prispel s prvo skupino in zasedel šesto mesto. V skupnem vrstnem redu je le 6 sekund za Papežem zaostal Francoz Julien Almansa, medtem ko si je Rus Boris Nitchipovzenco nabral poldrugo minuto zaostanka, Miholjevič je bil 13., Derganc 16., Fink 25. in Mervar 31. Vlado Miholjevič je na koncu zmagal v skupni razvrstitvi gorskih ciljev, Krka pa je bila med ekipami druga za Rusijo in je premagala Poljsko, Francijo, italijansko moštvo Cantina Tollo in druge, med katerimi so dokaj uspešno nastopili tudi kolesarji ptujske Perutnine. I. V. a potem niso izkoristili zadnjega napada in nesrečno izgubili, čeprav bi si z zmago najbrž že zagotovili finale s Pivovarno Laško, ki ji bo le težko kaj preprečilo nov naslov državnega prvaka. Krčani so tokrat razočarali domače navijače, saj so po slabi igri s Preventom izgubili kar s 6 zadetki razlike. V klubu so razočarani in sedaj menda razmišljajo celo o zamenjavi trenerja. Svoje naj bi kmalu dosegel tudi trebanjski Akripol, ki je za začetek boja za obstanek po izenačenem prvem polčasu v nadaljevanju krepko premagal drugega dolenjskega prvoligaša-litijski Inženiring Sarbek, ki je že na poti, da bo prihonje leto igral med drugoligaši. Če bi Trebanj-cem v drugem krogu uspelo v Ljubljani premagati Kodeljevo, kije resda v drugem delu prvenstva igralo katastrofalno, a njeni igralci zagotovo niso pozabili vsega, kar so znali, bi si ob predvideni zmagi Litijanov nad Ajdovci, ki stavkajo, Akripol praktično že zagotovil obstanek v družbi najboljših. I. V. SEDAJ GRE ZARES - Odbojkarice novomeškega TPV-ja (na sliki med srečanjem z bodočimi državnimi prvakinjami Mariborčankami) so v zadnjem krogu končnice izgubile srečanje na domačem terenu proti Blejkam. Že v soboto pa bo šlo zares, saj bi si z zmago v Kopru lahko prigrale odločilno prednost v boju za tretje mesto t> državi. Odbojkarji Krke so si, če se ne bo zgodilo nič nepredvidenega, že zagotovili obstanek v družbi najboljših, medtem ko so Žužemberčani zaradi preložene tekme med Granitom Preskrbo in Hočami 2 kroga pred koncem prvi na drugoligaški lestvici. (Foto: I. V) Nerešeno lastništvo Kasači KK Posavje Krško z dobrimi rezultati večkrat mešajo štrene najboljšim MOSTEC - Kasači Konjeniškega kluba Posavje Krško so se v preteklem letu udeležili tekem po vsej Sloveniji in tudi na Hrvaškem. Tekmovalo je 13 konj, pri 87 štartih pa so dosegli 5 prvih, 3 druga in 13 tretjih mest. Med vozniki so imeli največ uspeha Martin Mars, Miro Kovačič in Franc Cetin, med 14 klubi, kolikor jih je vpisanih v register, pa so zasedli 8. mesto. Pri tem ne smemo prezreti dejstva, da imajo nekateri tekmovalci drugih klubov več konj, kot jih ima cel njihov klub, na srečo pa tudi v tem posavskem klubu iz leta v leto narašča število tekmovalnih konj kakor tudi plemenskih kobil. Na občnem zboru kluba zadnjo nedeljo na Mostecu so Posavci pohvalili lansko razstavo kasačev, ki jo je organiziral šentjernejski klub za konjski šport in bi bilo prav, da bi postala tradicionalna, saj bi s tem popularizirali kasače tudi v krški dolini in tako nagradili rejce kasaških konj. MAN& tutLitiČnUL dcjencijcL KANDIJSKA 9, 8000 NOVO MESTO, TEL.: 321-115, FAX: 342-136 POLETJE 96 POTOVANJA IN POČITNICE ZA 1. MAJ samo, če nas pokličete ali obiščete v novi poslovalnici, boste izvedeli za vse ugodnosti letošnjega poletja! io;u|eAO|sod iaou a aiaosigo i|e ajaoji^od seu bo ‘oiues »Silili ILIR STOIIK KOŠARKA SKL, skupina za prvaka, 11. krog: INTERIER : SATEX 84:70 (41:38); INTERIER KRŠKO: Nakič 32, Kraljevič 18, McDonald 14, Ademi 12, Murovec 5, Krajcar 2, Kralj 1; Šušteršič 16, Jevtovič 14, Kotnik 14; LESTVICA: 1. Smelt Olimpija 42, 2. Interier Krško 42, 3. Idrija 39, 4. Kovinotehna Savinjska 38 itd. Interier Krško je sinoči igral v gosteh z Litostrojem, v soboto pa bo ob 20. igral doma z Rogaško, skupina za A-l, 11. krog: REPUBLIKA : KRKA 78:59 (34:35); KRKA: Smodiš 14, S. Petrov 4, Stipaničev 16, Bajc 14, M. Petrov 2, Novina 7, Vipavec 2; ISKRA LITUS : KRAŠKI ZIDAR 78:73 (39:37); ISKRA LITUS: Ivanovič 37, Bošnjak 11, Šetina 5, Peterlin 7, Bassin 2, Vulič 16; LESTVICA: L Republika 20, Kraški zidar 19, 3. Pivovarna Laško 18, 4. Iskra Litus 17, 5. Helios 17, 6. Krka 15 itd. Sinoči je Krka doma igrala z domžalskim Heliosom, v soboto pa se bo v Kranju pomerila s Triglavom, naslednjo sredo pa se bo doma pomerila z Iskro Litu-som. SKL B-liga, moški, od 1. do 10. mesta, 16. krog: EKIPA JANČE : SNEŽNIK KOČEVSKA REKA (tekma je bila odigrana kasneje); BREŽICE : NOVA GORICA 99:71 (51:35); LESTVICA: 1. Brežice, Prebold, Šentjur, in Radovljica po 30... 9. Snežnik Kočevska Reka 19 (tekma manj) itd. 5, Selak 3, Perak 3, Čigoja 1, Kej ber 2. ODBOJKA 1A. DOL, ženske, za prvaka, U-krog: CIMOS : TPV NOVO MESTO 3:1 12. krog: TPV NOVO MESTO BANK AUSTRIA BLED 0:3 (-11, -9, -4); LESTVICA: 1. Infond/ Branik 50, 2. Bank Austria Bled 34,3. Cimos 28,4. TPV Novo mesto 20. V soboto bo TPV Novo mesto v Kopru igral prvo tekmo finala končnice za tretje mesto i Cimosom. Za uvrstitev v l.A DOL, moški, S krog: KRKA : FUŽINAR 3:0 (6, krog: KRKA : FUZINAK J:U fo., 9, 6); 6. krog: tekmo z Minoltoj Bledom naj bi Krka odigrala šel« ROKOMET 1. SRL, moški, za 1. do 4. mesto, 1. krog: GORENJE : AFP DOBOVA 22:21 (11:11); AFP DOBOVA: Dapo 1, Begovič 2, Mijači-novič 1, Voglar 1, Ocvirk 3, Medved 3, Stojakovič 4; V sredo, 10. aprila, bo AFP Dobova z Gorenjem igrala doma; za 5. do 8. mesto: KRŠKO : PREVENT 21:27 (12:11); KRŠKO: Kekič 2, Kukavica 3, Sirčo 4, Cvijič 7, M. Urbanč 1, Deržič4. V sredo, 10. aprila, bo Krško v gosteh odigralo drugo tekmo s Preventom; za 9. do 11. mesto: AKRIPOL : INŽENIRING ŠARBEK 24:17 (10:9); AKRIPOL: Višček 5, Šavrič 3, Vešligaj 8, Zarabec 2, Špende 4; INŽENIRING ŠARBEK. Papež 2, Bilbija 2, T. Kogovšek 1, Gradišek 5, Lubej 2, Privšek 3, Verbajs 2; LESTVICA: 1. Akripol 5, Kodeljevo 3, Fructal 2, Inženiring Šarbek 0. V drugem krogu bo Akripol igral v gosteh s Kodeljevim, Inženiring Sarbek pa doma s Fructalom. 2. SRL, moški, 20. krog, vzhod: BREŽICE : LISCA SEVNICA 18:30 (10:16); BREŽICE: Arin-ger 5, Fink 3, Sisko 3... LISCA SEVNICA: Blagojevič 8, Simončič 8; LESTVICA: L Radeče papir 30, 2. Lisca Sevnica 27... 12. Brežice 8 itd.; zahod: INLES RIBNICA GROSUPLJE 27:14 (15:8), DELMAR IZOLA : ČRNOMELJ 28:23 (14:10); LESTVICA: L Delmar 37, 2. Inles 35... 9. Črnomelj 12 itd. 2. SKL, ženske, II. krog, vzhod: NOVO MESTO: VELENJE VEGRAD 24:33 (12:16); NOVO MESTO: Kožuh 10, Drobnjakovič Bledom naj bi Krka odigrala šel sinoči; LESTVICA: 1. Minolt! Bled 12,2. Krka 10 (tekma manj, 3. Fužinar 10,4. Ljutomer 8 itd ' soboto bo Krka igrala v gosteh Kamnikom. Za uvrstitev v l.A DOL, ženske, krog: NOVA GORICA : LI TILIA 3:2 (-6, -5, 10, 11, 10) LESTVICA: L Celje 16... 5. Li Tilia 6 itd. V soboto se bo Lik Tili doma ob 20. uri pomerila z Zava rovalnico Maribor iz Ljutomera] 2. DOL, moški, 20. krog: Ž" ŽEMBERK : SALONIT II 3i (11, -13, 4, 4); BCI OSCARD PAN KOVINAR KOČEVJE 1 (-4, 11, -9, -14); LESTVICA: 1] Žužemberk 36, 2. Granit Preskr ba 34 (tekma manj), 3. Term' Lubnik Škofja Loka 32... 5. Pal Kovinar 18 itd. V soboto se boi v Kočevju pomerili odbojkarj Pana Kovinarja in Žužemberka. 3. DOL, moški, 20. krog: BOVEC MOKRONOG 3:0, BOHINJ: PAN KOVINAR II 3:2; LESTVICA: t Astec Triglav Kranj 40... 9. Mokronog 16... 10. Pan Kovinar II 14 itd 3. DOL, zahod, ženske, 20. krof GRUPA VITALII: LIKTILIAll 3:1; LESTVICA: L Bled II 36 11. Lik Tilia II 6 itd. NAMIZNI TENIS I. SNTL, moški, 18. krog: KRKA : MAVRICA ILIRIJA 5:2 (Benko : A. Novak 2:0, Hribar: Kreuh 1:2. Retelj: Jager 2:0, Benko - Hriba! : Kreuh - Jager 2:1, Kralj : Kreol1 0:2, Retelj: A. Novak 2:0, Hriba! : Jager 2:0); MELAMIN : PRESERJE 4:3 (Komac : Petelin 2:0. Špelič : Petrovčič 0:2, Murn : S-1 Nišavič 0:2, Komac - Špelič '1 Petrovčič - Vecko 2:0, Komac Petrovčič 2:0, Murn : Petelin 2:0-Špelič : S. Nišavič 0:2). LESTVICA REDNEGA DELA PRVENSTVA: L Maximarket Olimpij3 36, 2. ŽNTK Maribor 32, 3. Krk? 24, 4. Melamin 22 itd. Končnic? državnega prvenstva se bo začel? II. maja. NOGOMET 3. SNL, zahod, 16. krog: TRl' GLAV : ELAN 1:2 (0:1); Strelci; 0:1 - Milanovič v 12', 0:2 - Perše' 71’, 1:2 - Verbič v 90'; PLETISA KOLPA : TELMONT 3:2. LESTVICA: 1. Goriške opekarne 37,2-Jadran HK 30, 3. Elan 25... Pletisa Kolpa 23 itd. V nedeljo 0? 16.30 se bodo nogometaši Elan? na domačem štadionu pomerili* Visokim. V k S f ( 1 ZMAGA KOLENČEVE Vodstvo kluba seje tudi v preteklem letu trudilo, da bi končno rešili vprašanje lastništva zemljišča hipodroma Brege, kar jim še ni uspelo, lastništvo pa je pogoj, da pridobijo lokacijsko in gradbeno dovoljenje za posamezne nujne objekte. To bo treba čim prej urediti, saj spada hipodrom Brege med boljše in najhitrejše v Sloveniji. T G. MIRNA - Na zadnjem letošnejm B-turnirju v badmintonu je članica mirnskega Toma Katja Kolenc z zmago dokazala, da sodi v A- skupino, na naslednji A-turnir pa sta se med moškimi od mirnskih badmin-tonistov uvrstila še Aleš Murn, ki je bil v Lendavi sedmi, in poškodovani Sebastjan Hajnšek, kije osvojil osmo mesto. Pohvalno je, da je tokrat na B-turnirju igralo kar 14 Mirnčanov, saj jih je še na začetku sezone lahko na takih turnirjih nastopalo le 5. MIRNCANI IN ČRNOMALJCI TREBNJE - Osnovna šola Mij in badmintonski klub Tom sta pravila ekipno osnovnošolsko p^ stvo v badmintonu dolenjske reg1?, Zmagali so MirnČani, druga je osnovna šola Črnomelj, tretji žemberk in Četrta Metlika. Mirr$ in Črnomaljci so se uvrstili med šol iz 6 regij, ki se bodo merilc* naslov državnih prvakov, ki ga bf** jo prav Mirnčani. Grama!* Gril d.o.o. Viličarje, kompresorje, stroje za gradbeništvo in d' mentninarstvo, kmetijsko mehanizacijo tekoče uv0' žarno, servisiramo in nudimo našim cenjenim kupcei'1 po dostopnih cenah in omogočamo najem viličarje* Strokovna ekipa stroje servisira in obnavlja. Stalna pri' sotnost in nakupi na tujih trgih nam omogočajo pestr11 izbiro, hitro dobavo in ugodne cene. Prepričajte se o naši ponudbi in nas obiščite v naše«! obratu Dolenjske Toplice, tel.: 068/65-682,65-695 a*1 v Grosuplju,tel.: 061/763-363 DOLENJSKI LIST Št. 14 (2434), 4. aprila 1»^ Občina mora del živali suhih travnikov zelo raznoliko Posebej številne so žuželke, ki so se od' lično prilagodile posebnim in mnogokf11 neugodnim življenjskim razmeram. P0 zornejši pogled odkrije v tleh vse, od n") pre manjših bitij, skakačev in pršic do deže)" nikov, na tleh pisani svet najrazličnejš*11 hroščev in mravelj, na rastlinah kobili^' pajke, nad njimi pa pisane metulje, dv£ krilce, mrežokrilce, vmes se priplazi S* kakšna kuščarica ali huškneta mimo r0v ka in miš. Zrak si z metulji in leteči1? mrčesom delijo občasno še ptice, od po' skega škrjanca do male cipe. Kranjska ivanjščica Ljubitelji narave bodo letos pri op3’ zovanju in spoznavanju suhih travnik0' pozornost posvetili seveda tudi živali111 leta 1996. To so ivanjščice in zelenke ?. ovniči. Pri prvih dveh gre za poddru?1" H; družine Zygaenidae, majhnih metulj0' to med katerimi zelenke prepoznamoT bronasto zeleni barvi prvega para kril telesa, ivanjščice pa po rdeče-črni batV"J kombinaciji kril, ki so pri nekaterihv(. ki stah obogatena še z belimi in rumeni1" pegami. Ena najlepših in za Slovenko o# mljc posebej značilnih je kranjska i'a njščica. Metuljčka je prvi opisal naf? JH1- voslovec Scopoli že leta 1763 v znam' eni; Samo na Gorjancih Osnovne graditeljice so seveda trave, od pokončne stoklase do bilnic, ob njih pa rastejo šaši, kukavičevke, nageljčki, me-tuljnice, kadulja, svišči in druge rastline, ki so se prilagodile na daljša sušna obdobja in slabo hranljiva tla. Na suhih travnikih med množico drugih rastlin rastejo tudi nageljčki, ki so bili razglašeni za rastlino leta 1996. Rod Di-anthus (božanski cvetovi) obsega okrog 300 različnih vrst, po Evropi pa se je razširil iz Sredozemlja. Nageljčki ali klinčki, kot jim pri nas tudi pravijo (a niso nič v zvezi z istoimenskimi začimbami), so enoletnice, dvoletnice in trajnice, zanje pa so posebej značilni lepi in barviti cvetovi z lun,.- . tem delu Entomologija Kranjske. Ovn|1 kli so v Sloveniji zastopani s štirimi vrsta?' iz dveh poddružin, barva njihovih kril) svetlo rjava ali črna z močnim kovins*? leskom v modrovijoličnih tonih. Zelen" ’ ivanjščice in ovniče, ki so sicer nočni hj? tulji, bomo lahko opazovali od junija0 septembra tudi čez dan, čeprav so P; dnevi bolj leni in počivajo ali se hradO na cvetovih. obj arj; tvo življenja, ki se je razvilo na njih* MILAN M \KKI ;J Bogat in pisanje svet suhih travni"0',! v mnogočem edinstven, zato je toliko h° žalostno, da postaja vse bolj rede" ogrožen. Kmeta, ki je dolga stoletja v s"g bi za živinsko krmo enkrat letno ho kosit tudi na težje dostopne travnike, " j |jr so denimo strme gorjanske košeniee, več. Sodobnemu kmetu, opremljene!'1’1, mehanizacijo in gnojili, račun kaže, d* mu ne izplača košnja suhih travnikov, tako te travniške površine marsikje plK“ zarašča go/d. Izginjajo, z njimi pa i’1’? Novomeško glasbeno šolo obiskal Abraham ljala z nastopi, leta 1925 je bil ustanovljen njen mešani pevski zbor pod vodstvom Ludvika Puša (kasneje Albina Fakina), dve leti pozneje pa je zaradi notranjih nesoglasij prenehal z delovanjem. Pouk so zaradi finančnih razlogov prekinili leta 1934, vendar poučevanje (tudi privatno) in zanimanje za glasbeno dejavnost kasneje ni zamrlo. Ponovno oživitev je zaslediti po drugi svetovni vojni. Življenje brez glasbe bi bilo zelo pusto in prazno. Da v dolenjski metropoli ti tako, ima veliko zaslug Glasbena šola Marjana Kozine iz Novega ^esta, ki letos aprila praznuje častitljivi jubilej, 50-letnico delovanja. Men sedanji ravnatelj Zdravko Hribar, ki to delo opravlja že devetnajsto leto, se pridružuje mnenju mnogih, da je glasbena šola postala pomembno kulturno središče ne samo Novega mesta, pač pa tudi širše dolenjske. Poseben pomen šole je gotovo v vzgoji mladih za glasbo in tjtjene lepote. V vseh letih se je življenje šole v mnogočem spremenilo in ^napredovalo, zato zanjo lahko velja isti rek kot za vino - s starostjo je jtoljše. Naj bo tako še naprej! h Glasba je bila (in verjetno tudi še bo) Neiskrenejša spremljevalka človeka. • Začetki človeštva pomenijo tudi začetke jSlasbe. Čeprav letos novomeška glasbena ^jola praznuje 50 let delovanja, pa je, če bi Jšteli še njene prve poskuse, ki segajo v Ponec 19. stoletja, veliko starejša - kar 98 ®kt. Leta 1898 je bila namreč v Novem ®estu ustanovljena prva podružnična šola glasbene matice. Seveda ne kar tako. Tu le bilo glasbeno življenje že prej pestro, *aj je Novo mesto že leta 1864 imelo god- na pihala, ki je štiri leta kasneje postala godba novomeške uniformirane Sarde, leta 1861 pa se ji je za kratek čas Pridružila še vojaška godba novomeške Sarnizije. Tudi pevci so bili dejavni, saj so Se leta 1884 povezali v Dolenjsko pevsko ,d društvo, pevski zbor pa je premogla tudi gimnazija, kije imela svoj dijaški orkester. ^oški tamburaški orkester je igral od leta 1^93, kasneje pa se mu je pridružil še žen-sto. Torej več kot ugodla tla za rast prvih p Poskusov glasbene šole. Bogato predvojno obdobje Idejo za ustanovitev in delovanje podružnice Glasbene matice v Novem meji S(u je dala Glasbena matica v Ljubljani, £ 'oda za njeno uresničitev so morali poskr-j. ^ti meščani sami. Treba je bilo najti ustji, rezen prostor, zagotoviti denar, sposobne Jčitelje in zadostno število učencev. "ovomeščanom je to kar uspelo, seveda Predvsem po zaslugi nekaterih najpriza-| Revnejših, kot so bili na primer pobudnik ®olc dr. Edvard Volčič in pa Otmar Skale ,er Matej Hubad; slednji jc šolo zastopal davzven. Dolenjske novice so leta 1898 Rjavile, da se bo pouk pričel 24. februarja, zraven pa so bili navedeni tudi pogo-P- Šolali so se lahko le otroci staršev, ki s° postali člani Glasbene matice in so Plačevali članarino ter šolnino za otroke, ’°rej šola ni bila dostopna vsem. Pouk je Potekal v Narodni čitalnici. Prav je, da omenimo prve učitelje, ki J? poučevali gosli, klavir in petje. To so Pjli Ignacij Hladnik, Josip Poula in Julija ualter. Kljub finančnim težavam je nekako šlo in kulturno življenje v Novem me-s'u je z glasbeno šolo postajalo bogatejše 'Pogosti so bili javni nastopi mladih glasbenikov, šola pa je bila tudi organizator Joncertnih večerov vrhunskih glasbenikov. Leta 1904 so bile finančne težave Prehude in šola je do leta 1922 prenehala ždelovanjem. Razveseljiva novica iz leta ^04 pa je ustanovitev salonskega orke-*Ira, ki naj bi bil popolnoma samostojen 'lub društvenikov z edinim namenom dojiti glasbo v ožjem krogu ter sodelovati 1,3 koncertnih prireditvah Dolenjskega Pevskega društva. Kljub raznim kasnejšim Prekinitvam jc salonski orkester nekakšen Predhodnik današnjega Novomeškega s'*Ufoničnega orkestra. Da v Rudolfovem do leta 1922 ni vla-%lo glasbeno mrtvilo, je poskrbel Igna-C|j Hladnik, ki je kot pianist, organist, ^ladatelj, pevovodja in pedagog ustalil privatno glasbeno šolo. Podružnica 'riasbene matice pa jc omenjenega leta ritova oživela in njen predsednik jc po-jfal Josip.Germ. Poučevali so klavir, vio-*®o, nekaj časa pa harmonijo, mladinsko Petje in teorijo. Učitelji, med katerimi naj Poleg Ignacija Hladnika omenimo še Kašmirja Petriča, Olgo Beljova, Pavla Ran-šgaja, Frana Staniča, Albina in Nilko ^kin, Zoro Ropaš in Draga Šproca, so “jli zelo prizadevni. V tem drugem obdo- 1946 - rojstvo glasbene šole Po vojni so povsod po Sloveniji začeli ustanavljati glasbene šole, tako tudi v Novem mestu. Največ zaslug za to ima njen prvi ravnatelj Slavko Strajner, ki si je prizadeval za pridobivanje finančnih sredstev, nove šolske prostore, učitelje in ne nazadnje za nove inštrumente. V povojnem času obnove šol in domov je bila zelo pomembna tudi moralna podpora Jožeta Zamljena - Drejčeta, kulturnega delavca in poverjenika za prosveto. Novo-meščani so si zelo prizadevali za glasbeno šolo, toda ni jih bilo malo, ki je zaradi denarja niso mogli obiskovati. Prvi učitelji so bili: Drago Šproc, Tone Markelj, Jože Erjavec in Stane Fink, ki je leta 1947 za dve leti prevzel ravnateljevo mesto. V tem / času je šola dobila statut in se kadrovsko y okrepila, svoje delo pa je predstavila na nastopu v telovadnici osnovne šole 13. junija 1949. Finka je pri vodenju šole leta 1950 zamenjal novi ravnatelj Drago Šproc, učitelj violine in vodja mladinskega orkestra, ki je to delo opravljal kar 12 let. Še vedno so se ubadali s pomanjkanjem prostorov in prvih 14 let Glasbene šole Novo mesto so bili ti raztreseni po vsem mestu ter premajhni za uspešno delo z večjimi skupinami. Tudi zato se ta leta število učencev ni bistveno povečevalo. Manjšo izboljšavo je prineslo leto 1962, ko so pridobili nov prostor v levem krilu osnovne šole (današnja OŠ Center), vodstvo šole pa je prevzel Ernest Jazbec. Skupaj z ostalimi sodelavci, predvsem sta bila zagnana še Štefanija Hanak in Zora Ropaš, jc uspešno skrbel za glasbeno izobrazbo mladih. Vse pogostejši so bili tudi nastopi na krajevnih prireditvah, pa naj so bili to solisti ali pa mladinski orkester. Šola je dobro sodelovala z novomeškim vojaškim orkestrom, saj so nekateri njihovi člani tudi poučevali. Tudi Ernest Ferk se je trudil za nove prostore, kajti pouk pihal in trobil je še vedno potekal v Domu ljudske prosvete. Sklad za šolstvo je odobril adaptacijo in razmere na šoli so se izboljšale. daj lahko obiskujejo šolo v Dolenjskih Toplicah ali v Novem mestu. Od šolskega leta 1977/78 dislocirani oddelek deluje tudi v Metliki. Iz pihalnega orkestra je izšel trobilni kvartet, ki je uspešen tudi v širšem slovenskem prostoru. Hribar ravnatelj že 19. leto Sedanji ravnatelj Glasbene šole Marjana Kozine je Zdravko Hribar, ki to nalogo uspešno opravlja že od leta 1977. Kljub številnim težavam je pod njegovim vodstvom uspelo odpreti oddelke za godala, harmoniko, pihala, večalo pa se je tudi zanimanje mladih za dodatno glasbeno izobraževanje. Že pred 19 leti je na šoli zaživela tudi baletna dejavnost, ki je prej potekala v okviru Zavoda za kulturno dejavnost. Od šolskega leta 1981/82 pouk poteka v novih prostorih, v preurejenem poslopju stare gimnazije zraven frančiškanske cerkve. Tako lahko uspešnje vzgajajo ljubitelje kakovostne glasbe in omogočajo začetno izobraževanje vsem, ki se odločijo za nadaljevanje študija na srednji ali visoki šoli, teh pa ni tako malo. Od leta 1979, ko so se prvič udeležili republiškega in kasneje še zveznega tekmovanja učencev in študentov glasbe, se z dobrimi nastopi kar naprej potrjujejo. Redno pripravljajo svoje interne nastope, zaključne glasbene večere, nepogrešljivi pa so na raznih proslavah in prireditvah. Uspešno sodelujejo tudi z drugimi ustanovami v mestu. Glasbena šola Marjana Kozine je prav gotovo postala pomembno kulturno žarišče Novega mesta in širše Dolenjske. Zdravko Hribar, ravnatelj šole, pravi, da bi velik korak naprej pomenila pridobitev dodatnih učnih prostorov, če bi preselili Zgodovinski arhiv in oddelek za mladino knjižnice Mirana Jarca. Tako bi lahko vpisali več učencev. Letos jih v njihovih šolskih klopeh sedi kar 530; 450 jih obiskuje inštrumentalni pouk, kjer raste zanimanje predvsem za igranje godal -violino, ostali pa so pri plesni in predšolski vzgoji. Od letošnjega šolskega leta pa je novost še oddelek za solo petje, ki ga poučuje Jelena Dereani-Ristič. Nasploh je v zadnjem desetletju šole opaziti velik napredek. Razvili so vse instrumentalne dejavnosti, potrebne za simfonične ali druge zasedbe, celo oboo, vse to pa seveda potrebujejo, saj je po prenehanju igranja salonskega orkestra 1975. leta konec devetdesetih let začel delovati Novomeški simfonični orkester, ki ga vodi Hribar. Sestavlja ga približno 80 članov, tako učencev kot učiteljev. “Da tak orkester dobro deluje, ni le zasluga dirigenta, pač pa vseh članov, saj tu pride do izraza timsko delo. Ne smem pa pozabiti pohvaliti zagnane mlade učitelje, brez njihovega sodelovanja namreč ne bi šlo,” je dejal Hribar. Konec leta 1992 se je orkester skupaj s pevskim zborom tovarne zdravil Krka predstavil na zgoščenki s slavnostno mašo Ignacija Hladnika, pred dvema letoma pa je izšla njihova samostojna zgoščenka. Najbolj si želijo prostor za nastopanje, kar se jim bo menda uresničilo še letos jeseni, ko bo dokončana velika dvorana v KC Janeza Trdine. Jože Privšek ob jubileju piše skladbo 50-letnico delovanja glasbene šole bomo praznovali ta mesec. Razne prireditve bodo potekale od 15. do 26. aprila. “Na otvoritvenem koncertu se bodo predstavili vsi solisti in komorne skupine, sledile bodo prireditve posameznih instrumentalnih oddelkov pa samostojni nastop pihalnega orkestra Krke Zdravilišča iz Straže (ker so vsi člani z dirigentom bivši ali sedanji učenci glasbene šole), nastopili bodo tudi študentje srednje in visoke glasbene šole iz Ljubljane. Na zaključni slovesnosti bosta igrala novomeški simfonični orkester in godalni orkester pod vodstvom Petre Gačnik, gostje pa bodo umetniki glasbene šole iz pobratenega mesta Langenhagna,” je pripovedoval Hribar. Ob jubileju bo izšla tudi brošura, ki bo vsebovala kronološki pregled razvoja glasbene šole od začetkov do danes, pregled nastopov in doseženih nagrad, pohval in priznanj učencev ter študentov glasbe zadnjih deset let, poimenski seznam učiteljev in učencev po razredih v letošnjem šolskem letu itd. Posebej za 50. rojstni dan novomeške glasbene šole pa bo skladbo napisal naš priznani Jože Privšek, ki se je z veseljem odzval povabilu. Naj glasbena šola še naprej tako uspešno opravlja svoje poslanstvo in prispeva k bogatejšemu kulturnemu življenju, kajti navsezadnje - glasba je življenje! LIDIJA MURN ITALIJANSKI VOJNI ZLOČINI Ustrelitev prvih talcev Ju je bilo delovanje šole uspešno: sode-°Vala je z obstoječimi društvi, sc uveljav- Podružnični oddelki Napredek sc je kmalu pokazal tudi v povečanju števila učencev: v šolskem letu 1964/65 se je njihovo število od začetnih 69 povečalo na 169. Takrat se je rodil tudi prvi poskus ustanovitve oddelka zunaj matične šole, v Trebnjem, vendar je bil žal neuspešen. Bolje je bilo v Šentjerneju in Straži, kjer glasbena oddelka delujeta od leta 1967/68. Danes glasbena šola v Šentjerneju - pouk kitare, harmonike, pihal in trobil ter plesne vzgoje - poteka v prostorih nove osnovne šole, za napredek v Straži pa je “kriv” predvsem Jože Koporce, član in predsednik pihalnega orkestra Straža, predsednik Združenj pihalnih orkestrov Dolenjske in predsednik ZKO Novo mesto. i Podružnična oddelka glasbene šole sta v sedemdesetih letih nastpla tudi v Žužemberku in na Dvoru, toda zaradi prostorskih in kadrovskih težav sta leta 1985 prenehala delovati. Tamkajšnji učenci se- Prve slovenske talce so ustrelili Nemci na Dolenjskem že 29. julija 1941. Bili so doma iz Krškega in okolice. Italijani, ki so venomer poudarjali, da so dediči dvatisočletne rimske kulture, so prav tako streljali talce in počeli druge vojne zločine. A če so bili vsaj nekateri odgovorni za nemške vojne zločine obsojeni, pa Italija svojih vojnih zločincev ni nikoli postavila pred sodišče. Zdaj celo poskuša prikazati, kot da so bili italijanski fašisti žrtve slovenskega genocida. Žato je treba osvežiti spomin na to, kar so italijanski okupatorji počeli pri nas. 28. aprila je minilo 54 let od streljanja talcev, ki se je zapisalo v spomin predvsem Mokrono-žanom. Trg Mokronog, ki so mu rekli pod Avstrijo Nassenfuss, ima že več kot se-demstoletno zgodovino. Upornost in odločnost je prebivalstvu že v krvi. Uporni kmetje so okoli leta 1515 napadli grajske odiralce v gradu Mokronog ter sodelovali v slovensko-hrvaškem kmečkem uporu pod vodstvom Matije Gubca. Ko so Avstrijci napravili progo Trebnje-Šentjanž, so študentje in kmetje, ki Avstrijcev niso marali, večkrat s hlodi zaustavljali nemške vlake in kričali: “Nočemo nemškega vlaka!” in podobno. Tudi Italijanov Mokronajzarji niso trpeli in so jim to jasno pokazali. Morda so zato italijanski okupatorji svoj srd med prvimi stresli prav nad njimi. Največ talcev, ki so jih kot prve ustrelili pri nas, so izbrali prav v Mokronogu. Ustrelili sojih 6, od tega 3 iz Mokronoga. V Mokronogu je bilo ob začetku italijanske okupacije kar precej razumnikov in študentov doma iz premožnih družin gostilničarjev, trgovcev in obrtnikov, kot so bili Majcen, Dev, Mevžel, Bulc, Žlajpah, Scstrajčič iz Brunjc vasi nad Mokronogom, in še bi jih lahko naštevali. Prav vsi so bili zavedni Slovenci, ki se jim je zdela okupacija sramotna in so se zato pridružili uporu kot en mož. Italijansko vojno sodišče 2. armade je bilo ustanovljeno 11. septembra 1941. V okrožnici 30 poveljstva 2. italijanske armade je bilo pod naslovom “Kako ravnati s prebivalstvom” uzakonjeno tudi zapiranje in interniranje naših ljudi in tudi streljanje talcev. Odlok o streljanju talcev so izdali 24. aprila 1942. Že čez 4 dni pa so prve talce tudi ustrelili. Talci so bili naslednji: 22-letni ekonomist Ivan Majcen, 24-letni študent veterine Franci Žlajpah, 44-letni ključavničar in mehanik, oče treh otrok Franc Kodrič, vsi trije iz Mokronoga, Janez Kramar iz Spodnjih Vodal pri Tržišču nad Mokronogom in dva, ki sta bila pripeljana iz ljubljanskih zaporov; Nikola Tatalovič, najbrž doma iz Like, ter Franc Trnšek. To pa je bi že tretji udarec po družini Sandija Majcna, ki je 22. julija 1941 izgubil sina Sandija (ljudski glas pravi, da so njgeov samomor inscenirali Italijani), oktobra istega leta pa še sina Milana, ki je padel v junaškem boju in bil kasneje proglašen za narodnega heroja. Karabinjerji so aretirali Ivana Majcna, hoteli pa so aretirati še njegovega brata Naceta in študenta veterine Živka Berno-ta, ki se je zadrževal pri Majcnovih, vendar sta bila oba k sreči prav takrat odsotna. Oče Sandi Majcen, ki je slutil nesrečo, je skrivaj poslal 13-letnega sina Vlada, da je opozoril Naceta in Živka. Karabinjerji so ju z aretiranim sinom Ivanom tako zaman čakali v gostilni. Rešila sta se zanesljive smrti kot talca. Italijani so imeli vse štiri mokronoške talce zaprte kakšen teden dni v sodnijskih zaporih v Mokronogu, potem pa so jih odpeljali v Novo mesto. Noč pred ustrelitvijo sojih pripeljali v Trebnje. Med tem časom so jih pretepali in zasliševali. 28.aprila 1942 pa so jih odpeljali v Radohovo vas in jih tam ustrelili. Očeta Sandija Majcna so kmalu nato internirali v koncentracijsko taborišče pri Padovi, sin Nace je šel takoj v partizane, žena in trije mladoletni otroci pa so se zatekli k sorodnikom v Ljubljano, kjer so dočakali konec vojne, kajti za družino Majcen je bilo v Mokronogu preveč nevarno. Oče seje po kapitulaciji Italije septembra 1943 znašel v nemškem taborišču, od koder pa mu je uspelo malo pred kapitulacijo Nemčije pobegniti in si je do osvoboditve 1945. leta našel zatočišče na osvobojenem ozemlju v Beli krajini. Ves izčrpan je kmalu po vojni umrl. Italijani so “pozabili”, kakšne zločine so izvajali nad slovenskim narodom, “pozabili” so svoje zločince postaviti pred sodišče, še več, v podlosti si dovoljujejo iskati “zločince” pri nas zaradi pokončanja nekaj sto fašistov iz Gorice in Trsta konec vojne leta 1945. A spomin na vojne dogodke je v naših ljudeh živ in ne bo ugasnil. Ne sme! MIRAN BERETIČ Šest talcev, ustreljenih 28. aprila 1942 v Radohovi vasi. Četrti z desne je ekonomist Ivan Majcen. DAN VODA STO LET ASPIRINA Plat zvona za vode tvegal, da bo imel v takem ali drugačnem smislu manjšo gospodarsko korist? Vprašanja v tem smislu so si zastavljali in na-nja odgovarjali udeleženci letošnjega srečanja ob dnevu voda v Kostanjevici na Krki. Krka ob obilnejšem deževju, predvsem jeseni, občutno naraste. Visoke vode v dolini Krke običajno ne prinašajo večje škode, še manj presenečenj. Ljudje ob reki so si skozi dolga obdobja sožitja z reko nabrali izkušenj z vodo. Skladno z g značilnostmi reke so gradili svoja biva p < lišča, varna pred visoko vodo in pred o razdiralno vodno silo. S takim načinom so ^ vtisnili pečat tudi okolici reke, zato se je porečju Krke oblikovala pokrajina, ki Neizbrisna podoba pokrajine ob Krki so tudi poplave. Na sliki je ena od največjih povodnji v zadnjih dveh desetletjih v Kostanjevici na Krki. Generalna skupščina Združenih narodov je po priporočilu sklepnega dokumenta Konference OZN o okolju in razvoju v Rio de Janeiru 1992 proglasila 22. marec za svetovni dan voda. V Sloveniji so dan voda leta 1994 posvetili sečoveljskim solinam. Lani je dan voda v Sloveniji potekel v znamenju razprav o tesni povezanosti gozda in vode, in tako so v Kamniški Bistrici predstavili sanacijo posledic naravne katastrofe, ki je novembra leta 1990 razdejala povirni del Kamniške Bistrice s pritoki. Letos, tretjič po vrsti, so dan voda posvetili reki Krki in se sestali 22. marca na strokovnem srečanju v Kostanjevici na Krki. Razpravljali so o vprašanjih, kako urejati vodotoke in s temi ukrepi čim manj poseči v naravo. V zvezi z reko, ki poplavlja, so taka vprašanja posebej pomembna. Krka je taka reka. 111 kilometrov od izvira pri vasi Krka do izliva na Čatežu ob Savi je dovolj dolga razdalja, da na njej Krka kot najdaljša slovenska reka razkrije kar nekaj svojih povsem različnih naravnih podob. Različna je Krka tudi v posameznih letnih časih. V kolikšni meri si človek lahko prilagodi tako Krko in koliko si je reko že oblikoval, premišljeno ali nezavedno, po svojih merah? Od kod naprej se mora človek podrediti Krki, čeprav bo s tem PRAZNOVANJE VELIKE NOČI Ravna se po luninih menah Največji krščanski praznik velika noč pride letos na 7. april. Datum velike noči se za razliko od mnogih drugih praznikov, ki imajo svoje stalno mesto na koledarju, iz leta v leto spreminja, z njim pa tudi datumi praznikov, povezanih z njo, od vnebovhoda do telovega. Razlog za to leži daleč v zgodovini, v letu 325, ko je nicejski cerkveni koncil določil kot datum velike noči prvo nedeljo po pomladan- skem ščipu. Lunine spremembe pa niso usklajene z Zemljino potjo s katero merimo okoli Sonca, dolžino leta. To se je kaj kmalu pokazalo. V julijanskem koledarju, ki so ga takrat uporabljali, so bile računske napake. Ugotovili so, da leto ni dolgo natanko 365 dni in 6 ur, ampak je za 11 minut in 14 sekund krajše. Ta razlika je sicer malenkostna, a v stoletjih vseeno precej nanese. Za časa papeža Gregorja XIII. (papeževal je 1572-1585) se je razlika povečala že za 10 dni, to pomeni, da je koledar zaostajal za astronomskim kar za 240 ur. Da bi čas spravili v sklad z naravo, je papež Gregor XIII. na predlog posebne komisije astronomov reformiral julijanski koledar tako, da je omenjeno razliko 10 dni odpravil in predpisal, naj dan, ki sledi četrtku, 4. oktobra 1582, računajo kot petek. Sklenili so tudi, naj velja za začetek pomladi vedno le 21. marec. Torej ne astronomska, temveč koledarska odločitev. Ta odločitev je bila zelo pomembna. Od velike noči so namreč odvisni nekateri premakljivi prazniki v letu, kot so pepelnica, vnebohod, binkošti in telovo. Velika noč ni nikoli pred 22. marcem in nikoli pozneje kot 25. aprila. To pomeni, da je možnih 35 različnih datumov velikonočnega praznika. Od leta 995 pa do danes je bila velika noč največkrat 31. marca in 14. aprila (po 45-krat); po 44-krat so zabeležili ta največji cerkveni praznik 5. in 6. aprila. Najzgodnejši datum velike noči 22. marca so zadnjič praznovali ta dan leta 1818, na najkasnejši datum 25. april pa so jo praznovali leta 1666, 1734,1886 in 1943. Oglejmo si nekoliko podrobneje datum 7. april, ki je tudi letošnji dan velike noči. V zadnjih tisoč letih je velika noč prišla na ta dan 33-krat, v tem stoletju pa obhajamo vstajcnjski dan 7. aprila že četrtič (1901,1912,1985,1996). Najdaljše razdobje v preteklem tisočletju, ko niso praznovali velike noči 7. aprila, je znašalo 79 let. To je bilo v obdobju med letoma 1588 in 1667. Poglejmo še, kaj se je zanimivega dogajalo okoli velike noči. V dneh velikega tedna pred 84 leti so Dolenjske novice poročale, da bodo predvelikonočni dnevi leta 1912 ostali z zlatimi črkami zapisani v zgodovini slovenske glasbe. Tedaj “se je izvajal v največji ljubljanski dvorani Union oratorij - Vnebovzetje Brezmadežne Device Marije. Skladatelj tega oratorija je v.č.p. Hugolin Sattner, ki pa je naš rojak. Rodil se je v Kandiji 29. novembra 1851. Oče je bil po rodu Nemec in zaposlen v Novem mestu kot poštar. V prostem času je zelo rad igral klavir in violino. Sodeloval je pri mnogih orkestralnih mašah v raznih krajih Dolenjske. Hugolinova mati je bila Slovenka. Glasbeni dar očet se je prenesel na sina. Vsi smo ponosni nanj.” Istega leta 1912 so v velikonočnem času začeli graditi belokranjsko železniško progo. Na cvetno nedeljo leta 1941 pa so se za Slovence začele srahote druge sve- MILOŠ LIKAR 6 ima lastnosti naravne in kulturne dediči ščine. Skušnjav, da bi človek z regulacijami, utrjevanjem rečnih bregov in drugimi takimi ukrepi nepopravljivo posegel v tako dediščino, je veliko. Toda vrsta primerov kaže, da se da reko Krko in njeno vodno zaledje urediti tako, da omenjena dediščina ostane domala neokrnjena. Kljub trudu za kar se da premišljeno sonaravno urejanje Krke in njenega širšega porečja je reka že utrpela precejšnjo škodo, zlasti njena voda ni več tisto, kar je bila včasih. Spremembe so novejšega datuma. Mlini v zgornjem toku reke, predvsem ob naravnih lehnjakovih pregradah, danes vse bolj privlačnih za čolnarje in splavarje, so v preteklosti resda podrejali reko človeku. Vendar je od mlinskih koles Krka tekla dalje proti Savi čista, kot je pritekla na kolesa. Večjo škodo za Krko so pomenili in še pomenijo industrijski obrati in naselja na širokem območju, od koder se podtalne vode zlivajo vanjo. Dvajset let stari podatki o tovrstnem človekovem delovanju na Krko nedvoumno kažejo, da so ji takratni onesnaževalci za dolga leta vtisnili neizbrisen pečat. Tako so leta 1993 našli v vodi na izviru Krke baker, svinec in kadmij. Strokovnjaki raziskujejo Krkino vodo od izvira do izliva in nemalokrat v njej odkrijejo skrb vzbujajoče primesi. Naravovarstveniki so glede usode reke Krke zato precej črnogledi.Kot je kostanjeviškem srečanju priznal minister za okolje in prostor dr. Pavel Gantar, “nam nikoli ne zmanjka vzvišenih besed in hvalnic vodi in vodarstvu, ko se srečujemo ob priložnostih, ko je dan voda”. Vprašanje je, ali besedam sledijo dejanja, je pripomnil minister. V Sloveniji je še zmeraj premalo denarja za dejansko sonaravno urejanje voda ter za njihovo zaščito in izboljšanje. Res se izboljšuje kakovost površinskih voda, toda zaostrujejo se problemi s podtalnico in vodnimi režimi. Veliko objektov, ki so pomembni za vzdrževanje vodnega režima, je ogroženih zaradi stalnih posegov v prostor. To kliče po skrbni roki okoljevarstvenikov. Plat zvona zavode pa je nujen dandanašnji tudi zaradi preteklega nesmotrnega poseganja v vodni režim in obvodni svet. Tako bi lahko zapisali ob Gantarjevih izjavah ob letošnjem dnevu voda. Zdravilo Po ministrovih besedah je glavno sporočilo svetovnega dneva voda namenjeno javnosti, upravnim in strokovnim ustanovam in naj bi jih opozorilo na življenjsko pomembno in nenadomestljivo naravno prvino - vodo v vseh njenih celovitih razsežnostih. Sporočilo dneva naj bi opozorilo, da je voda dejavnik v okolju, ki omogoča življenje in razvoj človeka in ki ob nesmotrni rabi lahko tudi omejuje življenje in razvoj. “Kdor bo imel v prihodnje vodo, bo imel velik vpliv na svetu,” je rekel (ir. Gantar. Slovenija je v tem pogledu tam, kjer pač je. Kako spremeniti stanje? “Zakon o vodah, čigar strokovna priprava je v sklepni fazi, mora jasno razmejiti javni in zasebni interes v zvezi z vodami. Javni interes naj varujejo za to usposobljene javne ustanove. Zasebni interes po gospodarskem in drugačnem izkoriščanju voda pa naj bo v okvirih dolgoročnega ohranjanja voda. “Potrebno bo,” kot je rekel minister Gantar, “s širšo akcijo seznanjati prebivalstvo s pomenom vode in usmerjeno lobiranje v parlamentarnih krogih, da bi se zavedali pomena voda tudi z vidika sredstev za njihovo urejanje” MARTIN LUZAR za vse čase V tednih, ko se zima obotavljaje poslavlja, pomlad pa še bolj sramežljivo in plaho odpira oči, so prehladi in gripozna obolenja dokaj pogosta. To je čas, ko se marsikdo zateče po pomoč k veteranu sodobnih zdravil, k tabletki z vtisnjenim značilnim Bayerjevim križem in tako znanim imenom, da ga izgovarjamo kot obči pojem. To je Aspirin, zdravilo, ki ga ljudje jemljejo že skoraj sto let, če jih muči kakšna bolečina ali vročica. Pravijo mu kar čudežno zdravilo, saj po stotih letih ne samo, da se je obdržalo v uporabi, ampak so strokovnjaki v njem odkrili nove zdravilnosti. To se je potrdilo tudi na simpoziju “Aspirin - zdravilo stoletja”, ki so ga prejšnji teden pripravili v Cankarjevem domu v počastitev prihajajoče stoletnice aspirina in četrtstoletnice ustanovitve podjetja Bayer Pharme v Ljubljani. Podjetje je sad prvega skupnega vlaganja tujega in slovenskega partnerja na slovenskih tleh po drugi svetovi vojni mednarodnega podjetja Bayer in slovenskega Leka, in pri nas ponuja izbor najboljših Bayerjevih zdravil, med njimi seveda tudi slavni aspirin. Ob tej priložnosti so odprli razstavo starih plakatov in embalaže, v kateri je aspirin prihajal med uporabnike. Kako se je začelo Zgodovina aspirina pravzaprav sega daleč v preteklost, k starim Grkom, ki so poznali in z uspehom uporabljali poparck vrbove skorje za lajšanje vročine in bolečin. Seveda niso vedeli, katera učinkovina v njem deluje zdravilno. To so začeli odkrivati zahodnoevropski farmakologi, ko so iz skoraj dvatisočletne pozabe potegnili vrbino skorjo. V drugi polovici 18. stoletja je Edvvard Stone v Angliji preskusil izvlečke iz vrbove skorje na 50 mrzličnih bolnikih in dosegel opazen te-rapevtični uspeh. Zdravniki so to zdravilo predpisovali kot ceneno nadomestilo za kininovčevo skorjo. Leta 1806 je celinska zapora, ki jo je uvedel Napoleon, prisilila farmacevte k iskanju ustreznega nadomestila za kininovo skorjo. Leta 1828 je Johann A. Buchner, profesor farmacije iz Miinchna, iz vrbine skorje izločil rumeno maso, ki jo je poimenoval salicin. Leto pozneje je francoskemu farmacevtu Lcrouxu uspelo pretvoriti salicin v kristalno obliko, devet let kasneje pa je italijanski kemik Raffaelo Pirio izoliral igličaste kristale salicilne kisline, osnovne sestavine aspirina. Tako je bila odprta pot do naslednjega pomembnega mejnika, sintetiziranja salicilne kisline, kar je uspelo Hermannu Kolbeju, profesorju iz Mar-burga. Njegovo odkritje je omogočilo industrijsko izdelavo salicilne kisline in proizvodov iz nje. Toda ti proizvodi so imeli poleg zdravilnih tudi precej neprijetih stranskih učinkov, med drugim so imeli grozen okus in so tako močno dražili želodčno sluznico, da so uporabniki pogosto bruhali. Neprijetni stranski učinki so spodbudili mladega nemškega kemika Fclixa Hoffman-na, zaposlenega pri Bayerju, da se je lotil raziskovanja bolje prenosljive salicilne kisline. Njegov oče je namreč več let tr- ■J i: F pel zaradi hudih revmatičnih bolečin in! mu zdravniki za lajšanje bolečin predf šali natrijev salicilat, ki pa mu je povzroi hudo okvaro želodčne sluznice. Mia' Hoffman je iznašel postopek sinteze aO tilsalicilne kisline v čisti in obstojni oblil postopek pa je opisal v svojem dnevni!1 10. oktobra 1897. leta. Od tega odkritja! množične industrijske proizvodnje) manjkal samo še korak, ki sta ga naprav la Hoffman in farmakolog Dresser v d< bro opremljenem Bayerjevem laborat« riju. Novo zdravilo z dobrimi analgetik nimi in antipiretičnimi lastnostmi, a brf prejšnjih neprijetnih stranskih učinkov, ■ bilo rojeno. Dali so mu ime aspirin, pl f tentno zaščito pa je dobilo 6. marca 1891 Od Zemlje do Lune Acetilsalicilna kislina (ASK), se pra aspirin, je v 20. stoletje stopil kot uspeši zdravilo. Bliskovito hitro se je širil p vsem svetu in se uveljavil na skoraj vse področjih medicine. Najprej so ga prod) f jali v prahu, po začetku industrijske proti vodnje pa v obliki 500-miligramskih tal1 let, kar je bilo tiste čase revolucionark novost. z Natančnejše raziskave, kako aspiri j sploh deluje, je po več desetletjih, šele sedemdesetih letih, opravil angleški faf makolog John R. Vane. Ugotovil je, d1 tl ASK zavira tvorbo tkivnih hormonov celicah človeškega telesa in tako lajš bolečine in deluje protivročinsko. Za spoznanje je dobil Nobelovo nagrad0 Znanstveniki pa so odkrili še nove zdf} vilne učinke aspirina. Odkritje, da zdrav> lo preprečuje nastajanje krvnih strdka' je spodbudilo raziskave o uspešnosti "s pirina pri preprečevanju srčnega infafk" ta in možganske kapi. Leta 1985 j1 s Ameriška uprava za hrano in zdravila j* dala javno obvestilo, da vsakodnevno K manje aspirina pri bolnikih, ki so doživ(* srčni infarkt, za petino zmanjša tveganj' ponovitve infarkta, pri bolnikih z nest* bilno angino pektoris pa za več kot polo'1' co zmanjša tveganje za srčni infarkt. le' manje aspirina je brez dvoma koristno bolnike, ki jim grozi nevarnost razvoj* žilnih bolezni ali zapore žil. Pred dvema letoma so bili objavijo"1 rezultati analize tristotih raziskav, v V tere je bilo vkljuOTtih 140.000 pacientu' Analiza je pokazala, da aspirin zmanjšuj' tveganje zapore žil za 40 odstotkovl# možnost vnovične zamašitve za 50 odsto" kov. Nekatere raziskave pa so pokazal0; da je mogoče z majhnimi odmerki AS" znatno zavreti okvare ožilja in oči, poVf zane s sladkorno boleznijo. A s tem pri senečenj še ni konec. V novejšem potekajo intenzivne raziskave, ki odkrivf' jo uspešnost aspirina pri preprečevanj, nekaterih oblik raka in splošni krepi1'1 odpornosti. Ali je potem kaj čudnega, da po asp1’ rinu sega ogromno ljudi? Ce bi lanskolu1’ no količino porabljene acetilsalicilne line, ki je aktivna učinkovina v aspirin11 spremenili v tabletke, bi nastala verig" 100 milijardami tabletk, kar bi zadoščaj" da bi sestavili stezico od Zemlje do LU" in nazaj. Slovenski delež v nji znaša 2 m1' ijona zavitkov aspirina. Omenimo za k" nec, da aspirin ni prišel do Lune le vl£ prispodobi. V kompletu za prvo poim>' Apollu 11, ki je ponesel prve ljudi ™ Lune, je bil tudi aspirin. MILAN MARKE^ NAGRADI V CADRAZ IN ČRMOŠNJICE Žreb je izmed reševalcev 6. nagradne križanke izbral Toneta Zevnika iz Čadraž in Janeza Tomca iz Črmošnjic. Zevnik bo prejel 6.000 tolarjev denarne nagrade, Tomc pa knjižno nagrado. Nagrajencema čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 12. aprila na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. 212,8001 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 7. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. ^ Množica nima lastnega obraza, brezglavo sle-! di tistemu, ki jo obnori z bolj bleščečimi ob- liubamL i. ZORMAN Svobodo si je treba v vsakem primeru izborili, sama od sebe ne bo nikomur podarjena. F. BUČAR Če določena smer ali skupina na vsa usta d< razglaša, da je vse, kar je bilo narejeno pred njo, govno, pomeni to vpitje strahopetnost -tii slutnjo o lastni nemoči. . . L. KOVAČIČ ^Vsak trenutek življenja skupaj ji Dvojčici Abigail in Brittany Hensel iz malega ameriškega mesta (imena iii iz več razlogov mediji nočejo razkriti) sta tako rekoč preko noči postali $ slavni osebnosti. A ne zato, ker bi denimo peli v kakšni super uspešni 11 rockovski skupini, napisali knjižno uspešnico ali igrali v odličnem filmu, ampak zato, ker sta zelo redek primer siamskih dvojčic. Sta dve c osebnosti, vsaka s svojo glavo in svojim osrednjim živčnim sistemom, telo, ki si ga delita, pa ima dvoje src, troje pljuč, dva želodca, dve trebušni slinavki, a skupna prebavila, spolne organe, roke in noge. REŠITEV 6. NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev 6. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: IKA, KRAAL, ZAPOREDJE, GRAD, NOVA, GRAŠIČ, BAN, BARET, REVER, KINED, KEMI, LADD, arkebuza, otranto, ranar, ALE, ILKAN, IVA, KOJIČA, LIKTOR, ANANAS, SKLADA. PRGIŠČE MISLI NAGRADNA KRIŽANKA 7 - SLISAL SEM, DA IMAJO STRAHOVITO... AVTOR: RUDI MURN ČUMENKASTO ZELEN STRUPEN PLIN SLOVENSKI PISATEU IN POLITIK (ETBIN) IZDELO- VALEC MEDENIH SRC UPOŠTE- VANJE NEČESA IZDELO- VALEC ROKAVIC DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST TVOREC SIKHIZMA (GURU) RAZUM, RAZLOG, RAISON TELIČKA DEL KNJIGE PRIPRAVA ZA NATIKANJE VODNIK ANTON DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST POLJEDELSKI STROJ GUMICA ZA BRISANJE OTOŽEN TONOVSKI NAČIN ČRNI TRN PODROČJE OBLASTI EMIRJA ANTON ČEHOV NIKO KURET VOJAŠKO POROČILO ZEMELJSKI PLIN ŽENSKO IME ZRAK (LATINSKO) PEVEC LESKOVAR SLOVENSKI SKLADATELJ (VASILIJ) MORSKI SESALEC RASTLINSKA BODICA ZNAMENITI JUGOSLOV. NOGOMETNI VRATAR VZDEVEK HINKA BRATUŽA ✓ODNA ŽIVAL BOŽJA SODBA DANES n molčali pol minute,” se spominja zdravnica dr. Joy Wcstcrdahl. Kirurška ločitev ni prišla v poštev Za starša je bilo odkritje šok, še posebej zato, ker soju o vsem obvestili precej brezobzirno, vendar sta se kmalu sprijaznila z usodo. Novorojenček oziroma no-Vorojcnčici sta se lepo razvijali, bili sta zdravi in kmalu so ju lahko odpustili iz otroške klinike k staršem. Henslova sta sc odločila, da siamskih dvojčic ne bosta dala kirurško ločiti, kar je sicer pogosta praksa. Sodobna kirurgija dela sicer prave fudeže, vendar pa je v primeru Henslovih dvojčic le malo verjetnosti, da bi obe .preživeli poseg. A tudi če bi, bi bili obe invalidni in za vse življenje priklenjeni na Voziček. Kirurgi so tako dvojčicam od- stranili le tretjo roko, ki se je razvila na nerodnem mestu med glavama. Abigail in Brittany sta se lepo razvijali in sproti spravljali v začudenje zdravnike in druge strokovnjake. S petnajstimi meseci sta se naučili hoditi. To sicer ni nič posebnega za normalne otroke, a razumeti je treba, da gre v tem primeru za izredno zahtevno usklajevanje delovanja dveh samostojnih živčnih sistemov. Na- čeprav sta dejansko dve osebnosti, z različnimi okusi, mišljenji in nagnjenji. Zdaj sta složni in se lepo razvijata. Starše pa skrbi, kaj bo, ko bosta deklici prišli v puberteto, in ali bosta burno življenjsko obdobje prestali tako složno, kot živita zdaj. Morda bosta takrat hoteli, da ju kirurgi ločijo in omogočijo vsaki samostojno življenje, četudi na invalidskem vozičku. Redek pojav in velika smrtnost Siamski dvojčki so redkost. Po medicinskih statistikah pride po en tak primer na 50.000 porodov. Skoraj polovica je mrtvorojenih, presenetljivo pa je, da je kar 70 odstotkoy siamskih dvojčkov ženskega spola. Gre za enojajčne dvojčke, katerih razvoj se je zaradi neznanih razlogov v prvih treh tednih preusmeril od razvijanja dveh zarodkov v enega samega. Tako se rodijo dvojčki, ki so zraščeni in imajo lahko nekatere dele telesa in organe skupne. Najpogosteje so zraščeni z boki, s prsnico ali trebuhom, manj pogosta je zraščenost z glavo ali drugimi deli Dvojčici si zavezujeta copate. To je za normalne otroke povsem običajno opravilo, v tem primeru pa gre za izjemno usklajenost delovanja dvojih možganov. učili sta se tudi plavati in voziti kolo, sploh vseh tistih reči, ki sc jih naučijo otroci. Strokovnjaki pa sc samo čudijo in nihče ne zna razložiti, kako je možno, da dvoje možganov tako popolno uravnava zapletene telesne procese. Abigail nadzoruje desno roko, Brittany pa levo, a kljub temu ni težav, ko sije treba zavezati čevelj ali ploskati. Očitno zelo dobro sodelujeta, ZDRAVNIK RAZLAGA J^rim. mr. sc. TATJANA GAZVODA, dr. med. Sladkorna bolezen (18) Kaj pa način potovanja sladkornih bolnikov? Pri daljših vožnjah se telesnemu in psihičnemu naporu pridružijo še vprašanja prehrane in higiene. Zaradi udobnosti priporočamo predvsem potovanja z vlakom. Hitra in udobna so tudi potovanja z letalom. Žal pa je pri tem neugodno to, da so poleti ob neustreznih vremenskih razmerah nezanesljivi tudi poleti. Tako lahko sladkorni bolnik tudi po več ur poseda po letališču in težave so že tu. Seveda se lahko po pomoč zateče v letališko ambulanto. Vožnja z avtobusom je pri daljših razdaljah manj priporočljiva. Kakšna zdravila naj sladkorni bolnik vzame na počitnice? Sladkorni bolniki morajo vzeti na počitnice dovolj zdravil, ki naj bodo primerno shranjena (na primer insulin v hladilni torbi, nikakor pa ne na zadnji polici avtomobila). “Insulinaši” morajo imeti zadostno zalogo injekcijskih igel in brizgalk. Bolniki naj imajo s seboj še sladkor ali kako drugo sladilo. Poleg tega naj imajo v diabetični izkaznici čitljivo napisane napotke, kako pomagati v primeru hipoglikemije. Pri potovanju v tujino naj bodo ti napotki napisani v jeziku dežele, kamor potujemo ali vsaj v enem od tujih svetovnih jezikov. Ob upoštevanju vseh teh napotkov se prav vsak sladkorni bolnik lahko odpravi na počitnice. i Konec praktični K ^ praktični KRIŽ praktični * . praktični > Svečnik in vaza iz jajc telesa. Če sta oba dvojčka relativno normalno razvita, govorimo o simetričnih dvojčkih, kadar pa je eden od njiju izrazito nerazvit in odvisen od drugega, potem govorimo o nesimetričnih dvojčkih. V takih primerih s kirurškim posegom odstranijo nerazvitega da tisti, kije normal-neje razvit, sploh preživi. Prva kirurška ločitev siamskih dvojčkov je bila leta 1952 v ZDA, ko so ločili dvojčiči, zraščeni s prsnico. Eden najtežjih kirurških posegov pa so opravili ameriški kirurgi leta 1979, ko so uspešno ločili dvojčici, zraščeni z glavo. Naziv siamski dvojčki prihaja od slavnih dvojčkov Enga in Changa, ki sta se 11.maja 1811 rodila kitajskim staršem v nekdanjem Siamu, sedanji Tajski. Potovala sta po svetu kot živa znamenitost Zraščena sta bila v prsnem delu. Dandanes bi ju kirurgi brez vsakih zapletov lahko ločili. Slavna dvojčka sta se poročila in imela otroke. Umrla sta januarja 1874 v 63. letu starosti, kar je rekord za tovrstne dv°jČkc' MILAN MARKELJ (Viri: Time, Guinness Book of Reeords) fes Tik pred velikonočnimi prazniki poskušajte iz jajc narediti še kaj drugega kot le pirhe. Velikonočno mizo lahko okrasite tudi s svečniki iz izpihanih kurjih jajc. V kos stiropora izrežite okroglo luknjo ter vanjo posadite izpihano jajce, ki naj bo čim večje. Na vrhu jajca naredite večjo luknjico in skozi njo do ene četrtine napolnite jajce z drobnim peskom. Jajce lahko pobarvate ali pa ga pustite naravne barve. Na vrh jajca nalepite stekleno manšeto in vanjo vtaknite svečko. Stiropor za-krijte s posušenimi rožami. Ker je svečnik majhen, jih postavite na mizo po več skupaj. Poslikano jajčno lupino lahko uporabite tudi kot vazo. V lupino naredite večjo luknjo ter vanjo postavite kozarček s spomladanskim cvetjem. Seveda pa morate prav tako paziti, da bo lupina trdno stala. Makova potica JLLj iz polnozrnate moke Potrebujemo: 400 g polnozrnate moke, 2 jajci, 1 rumenjak, ščepec soli, pribl. 1/8 1 mleka, 50 g margarine, 30 g kvasa, 90 g rjavega sladkorja, vanilijev sladkor in limonino lupino. Nadev: 250 g maka, pribl. 1/81 mleka, 4 žlice medu, vanilijev sladkor, naribano limonino lupino, rum, 4 žlice piškotnih drobtin, maščobo za model. Kvas razpustimo v nekaj žlicah mlačnega mleka, dodamo nekaj moke in ga postavimo za pol ure na toplo, da vzhaja. Sladkor, vanilijev sladkor, sol in margarino razstopimo v preostalem mlačnem mleku. Primešamo preostalo moko, jajci, rumenjak in limonino lupino, dodamo kvaseč in vse skupaj zgnetemo v gladko testo. Z leseno žlico stepamo tako dolgo, da se v testu dvigajo mehurji. Pokrijemo in pustimo na toplem približno pol ure. Venčni model za kolače namažemo z maslom. Za nadev prevremo mleko z medom in vanilijev sladkorjem, primešamo mak, piškotne drobtine, limonino lupino in rum ter pustimo, da se zmes ohladi. Testo razvaljamo za pol prsta debelo in ga namažemo z nadevom. Zvijemo ga in položimo v model; z leseno palčko ga večkrat prebodemo. Pustimo, da vzhaja. V ogreti pečici pečemo kolač pri 180 stopinjah približno 1 uro. Žametovka za brajdo Bralci vedno znova sprašujejo, katero sorto vinske trte stroka priporoča za brajde ob zidanicah in hišah, da bodo dobro zasenčile vhode v kleti ali klopce za počitek. Odgovori so različni, zanimivo pa je mnenje dr. Jožeta Colnariča, znanega strokovnjaka za to področje. On za naše kraje, predvsem za Belo krajino, najbolj priporoča žametno črnino, ki dobro uspeva, obrodi lepo brajdo zlasti s svojo rdečo jesensko barvo in ki je ptiči jeseni pretirano ne jjadlegujejo. Bujno senco daje tudi šentlovrenka. Seveda lepe brajde ni brez pravilne saditve, dobro narejenega brajdinega ogrodja in strokovno neoporečnega ravnanja s trto. Kdor želi kaj več zvedeti o vsem tem, si to lahko prebere v prikupni knjižici Brajde, ki jo je pred osmimi leti izdala ČZP Kmečki glas in ki je še na voljo. Servis se splača Pri kurjenju na tekoča goriva moramo posvetiti veliko pozornost delovanju gorilnika. Dobro naravnan in vzdrževan gorilnik za lahko kurilno olje jamči manjšo porabo goriva. Obisk serviserja se bo obrestoval z dodatnim 10-odstotnim prihrankom pri gorivu. Velja nepisana pravilo, da je obisk serviserja nujen na vsakih 4.000 litrov pokurjenega kurilnega olja. Serviser mora opraviti sledeča dela: kontrolo in čiščenje dovodov in filtra za gorivo na vstopu v gorilnik, kontrolo in čiščenje filtra na oljni črpalki gorilnika, čiščenje dovodnih kanalov za zrak, čiščenje ventilatorja, čiščenje foto upora in izgorevalne glave gorilnika, preveriti pa je treba tudi izgorevalno šobo in jo po potrebi zamenjati. Izmeriti je tudi treba sajavost in temperaturo dimnih plinov ter ugotoviti, ali morda dimni plini vsebujejo tudi kurilno olje. Več in formacij ter nasvete o racionalni rabi energije lahko dobite brezplačno v Energetsko svetovalni pisarni v Brežicah, tel. 0608/62-050, int. 202; v Črnomlju, tel. 068/52-040; in v Novem mestu, tel. 28-866. AKŠE a gr^fsfaa zi =* a < IEI JI Rešila je moža Pomladno sonce je kot magnet. Iz zemlje pokliče prve cvetlice, da kimajo v vetru, v drevesna debla načrpa sokov, da mu nabrekajo brstiči, in na prisojno skalovje zvabi martinčke, da si ogrejejo otrple ude. Tudi stari ljudje so kot martinčki. Nevidni magnet jih zvleče izza zapečka, kjer so preždeli zimo, na sončno stran hiše, da bi se naužili blagodejne toplote in svežine. Tratarjeva Ana iz Prelesja pri Šentrupertu je ena od teh. Za njo je dolgo življenje pehanj in odpovedovanj, zdaj je vsakdanje skrbi prepustila drugim, in ko ji vse toplejše sonce že devetdeseto pomlad zapored vzdrami kri v žilah, ni v njej več tiste vznemirjenosti, ki jo je svojčas gnala na polje, v vinograd in v gozd, ampak občemi na soncu s sladko zavestjo, da je ona že naredila svoje. Pogled ji mirno splava po prebujajočih se poljih okoli vasi. Kolikokrat je tu hodila po novozaoranih brazdah, za branami, ki so rahljale zemljo za novo rast, kolikokrat se je z motiko v roki sklanjala nad mladikami krompirja, koruze, pese, repe in drugih poljščin, kolikokrat je s srpom v roki povijala snopje ječmena, pšenice, prosa, lana, ovsa in ajde. Tam doli so travniki, pokriti s prosojno zeleno slutnjo številnih košenj. Nič-koliko redi opojno dišečega sena je Ana tam razkopala na toplem soncu in ga potem vsa oznojena v poletni vročini spet zgrabila v redi. Tam doli sredi travnikov teče Bistrica. Poleti, ko jo zajezijo, so njeni tolmuni polni svežine. A Ana ni imela časa, da bi se v poletni vročini ohladila v sveži vodi. Je pa vseeno pogosto prihajala na njene bregove, kajti v bistri vodi Bistrice je tiste dni na roke oprala vse perilo za Tratarjevo kmečko gospodinjstvo s petimi otroki, mnogo zim pa je ledeno mrzla voda belila njene roke, ko je v njej prala čreva domačih prašičev. A to je zdaj preteklost in tisti dnevi se ne bodo nikoli več vrnili. Anin pogled zdrsne po ravnini naprej proti Trebnjemu. Tam, v vasi Rodine ji je pred devetdesetimi leti stekla zibelka. Rodila seje kot deveti otrok kmetoma Ani in Antonu Starič. Očeta se niti ne spominja, saj je kmalu umrl in zapustil mater s kopico otrok samo. Tudi starejšega brata, prav tako Antona po imenu, ni nikoli poznala. Predno se je zavedela je že odšel v Ameriko in poznala ga je le po pismih in fotografijah v njih. Že zdavnaj so tudi ta presahnila, saj Antona verjetno že dolgo pokriva tuja zemlja, njegov rod pa je razsejan bogvekod. Sem v Prelesje se je Ana primožila pred dvainšestdesetimi leti. Vzela je Tratarjevega Franceta, močnega kmeta in furmana. Ana je bila kmečkega dela vajena že od doma, saj so morali otroci že zgodaj poprijeti za vsako delo, da so nadomestili skrbno očetovo roko. Izkušnje od doma so Ani na Tratarjevi kmetiji kar prav prišle, kajti možje bil precej zdoma, ko je s svojo vprego prevažal oglje in druge tovore, kar je družini vrglo nekaj dohodka. Za drugi del gospodarstva, za delo na polju, na travnikih in v vinogradu, ter seveda za gospodinjstvo je morala poskrbeti v glavnem Ana. Ob vsem tem so pričeli prihajati na svet še otroci. Kar šest jih je Ani in Francetu privekalo na dan. Eden jima je že po nekaj mesecih umrl, pet pa sta spravila do kruha. France pa ni bil le furman, ampak se je lotil še marsikaterega drugega posla. Tako je bil samouki Cimerman. Sam je naredil naprimer kozolec, ki še danes stoji na domačem dvorišču, pa streho s podstrešno sobico za svojo zidanico na Selih nad Šentrupertom. Tudi stiskalnice za mošt je znal izdelovati pa “Štirne za cigat”, kakor pravijo domačini s trebanjskega polja vodnjakom za črpanje podtalnice. Pa tudi premeten je bil, kar je bilo nujno, če je hotel preživeti svetovno morijo, ki tudi Prelesja ni obšla. Ana se spominja, kako je bilo med vojno v tem kraju. Naj je prišla ena vojska ali druga, seje udobno namestila, si privoščila, kar so imeli kmetje najboljšega, ostalo pa odpeljala s seboj. France se ni dal odpeljati kar tako. Vedel je, da bi ga radi odpeljali s sabo tako eni kot drugi, zato se je skrival in stalno menjaval svoja bivališča. Enkrat so ga v zidanicah na Selih le^dobili - ni važno, kakšne oznake so imeli - in ga seveda hoteli odpeljati s seboj. Ravno takrat je k njemu prišla Ana, ki je Francetu ponavadi v njegova skrivališča nosila hrano. France ji je velel, naj vojakom postreže s pijačo, in ona ga je seveda ubogala. Takoj je vedela, kaj France namerava, zato je vojakom velikodušno točila pijačo, ti pa se je tudi niso branili. V svoji pivski vnemi so pozabili na Franceta, ki je izkoristil njihovo nepazljivost in se izmuznil. Tako sta Ana in France le srečno prikrmarila do konca vojne. Za vedno sta se ločila nekaj desetletij po njej. Ana je zdaj že trideset let vdova. Ima še pet živih otrok, devet vnukov in šest pravnukov.^ Devetdesetletnico je prejšnji teden praznovala v svoje krogu družine. “Dobila sem toliko daril, kot bi se možila,” se pošali Ana in nadaljuje: “Imam dobre hčerke. Če je kaj narobe z menoj, takoj pokličejo zdravnika.” Ko jo obiščem, se v njenem naročju igra štirinajstmesečni pravnuček Alen, njena hčerka Julijana in Ale-nova mati Andreja pa sta neke vrste prevajalki, kajti Ana že slabo sliši. Še vedno pa, kot že dobrih petintrideset let, ob četrtkih komaj čaka svojega prijatelja “Dolenjca”, ki ga zvesto prebira, rada pa ima tudi knjige in gleda televizijo. TONE JAKŠE Ana Tratar iz Prelesja z vnukom Atenom ....-398SV Dr. Bogomir Vodnik z ž eno Ičo Drži se reda, in red te bo obdržal je st n; tl nj lo zl Ij! Dr. Bogomir Vodnik, prijatelji ga kličejo Mirko, je maturiral na novomeški gimnaziji v šolskem letu 1933/34. Je sin znanega novomeškega podobarja, kipatja, pozlatarja in restavratorja Franceta Vodnika. Kot zdravnik in dolgoletni pevec v zboru Dušan Jereb je poznan daleč po Dolenjski. Njegova žena Ivana, rojena Pogačar, je novomeška maturantka iz leta 1949/50. Odraščanje v pomanjkanju Mirko seje rodil leta 1915, med divjanjem prve svetovne vojne. Tudi njegov oče je bil vpoklican in spoznal gaje šele, ko se je po koncu vojne vrnil domov. Prvi vtis je na sina napravila očetova raskava brada, ko ga je ta objel in močno stisnil k sebi. Sicer pa je Mirko rasel kot večina mestnih in podeželskih otrok v tistem času - v pomanjkanju in na robu revščine. Velik problem za mestne družine - Vodnikovi so imeli hišo v bližini frančiškanske cerkve - je bila kurjava. Neprestano je bilo treba žagati in sekati drva, otroci pa so hodili nabirat suhljad in smrekove storže v gozd tja do Brezovice pod Trško goro. Tudi jedilnik je bil razmeram primerno skromen: za zajtrk ponavadi mleko in žganci, za kosilo pa zelje, krompir in fižol. Meso je bilo zelo poredkoma na jedilniku. Vendar ima Mirko kot zdravnik z dolgoletnim stažem zanimiva zapažanja: “Tisti iz generacije, ki ji je bilo najtežje, se v povprečju še kar dobro držimo. Tistih, ki so imeli za malico bel kruh, žemlje ali kifeljce, pa ni več med nami. Menije v šoli ponavadi tako krulilo po želodcu, da sem jo po koncu pouka ucvrl naravnost domov.” Nekoliko bolje se je družini godilo, ko je oče dobil nekoliko donosnejših naročil, naprimer izdelavo kamnitega kipa žalostne Matere božje, ki še danes krasi nagrobnik novomeškega trgovca Turka na ločenskem pokopališču. Še večje prinesel kip Kristusa kralja, ki stoji nad portalom šmihelske farne cerkve in ga je oče izdelal po naročilu kmeta in mlinarja Goloba iz Srebrnič. Tudi oče sedaj že vrsto let počiva na ločenskem pokopališču, njegov grob pa čuva angel iz kararskega marmorja, ki ga je izdelal sam. Drži se reda... Osnovno šolo je obiskoval v stavbi poleg frančiškanske cerkve, tam, kjer je bil pozneje zdravstveni dom, danes pa je notri arhiv. Z enajstimi leti se je preselil v gimnazijo. Iz nje se spominja znanega organista Ignacija Hladnika, ki je poučeval glasbo in vodil pevske zbore. Zelo dejavno je bilo pevsko društvo, katerega pevci so se udeleževali dijaških maš pri novomeških frančiškanih in peli na koru. Tudi Mirko Vodnik je bil med njimi, saj je petje vzljubil že takrat. “Hladnik je imel pri pouku lok od violine. Uporabljal pa gaje na poseben način. Tiste, ki so pri pouku nagajali ali niso znali, je kaznoval kar z lokom. Često seje zgodilo, da lok takih postopkov ni prenesel in ga je Hladnik prinesel mojemu očetu, da ga je zalimal,” se spominja Mirko. Igralska skupina na gimnaziji je bila vedno priljubljena in uspešna. V Vodnikovem času jo je vodil profesor Jože Kovač. Ta je nekoč pred predstavo v obrtnem domu od njega zahteval, naj kar v kratkih hlačah stopi pred občinstvo in glasno pove rek v latinščini: “Ser-va ordinem et ordo servabit te!” Fant še ni vedel, kaj to pomeni, pa mu je profesor dejal, naj le opravi, kar mu je naročil. Naučil se je reka in nastopil, za njim pa je na oder stopil še profesor Kovač in povedano prevedel v slovenščino: “Drži se reda in red te bo obdržal.” Pri vsem tem je zanimivo, da se očitno prav profesor Kovač ni držal pravega reda. V službo je pogosto hodil neprespan in to dolgotrajno preobreme-njevanje organizma ga je verjetno tudi prezgodaj pokopalo. Mirko je v igralski skupini nastopal v različnih vlogah, najbolj so mu v spominu ostali Rokovnjači in Scapinove zvijače, Zgodnja ekološka zavest Šola je organizem v neprestanem spreminjanju in rasti. Čas je tekel, menjavali so se profesorji, deloma tudi dijaki, razred pa je postajal vse bolj čvrsta enota. Takrat v šoli še ni bilo čutiti politike, ki bi razjedala medsebojno zaupanje. Takole o njej pripoveduje Mirko Vodnik: “Šola je bila stroga. Profesorji so bili avtoritete in so zbujali spoštovanje, pa tudi strah in trepet. Veljalo je ostati na dobrem glasu in se obdržati na površju. Kdor je imel več slabih ocen ali je bil izključen, sije moral poiskati drugo šolo. V mojem času je bila to pogosto kočevska gimnazija. Več dijakov pa je odšlo tudi na prometno šolo v Beograd. Po tej šoli jih je čakala ugodna uradniška služba na državni železnici. Profesorji pa niso skrbeli samo za duhovno in etično plat dijakov. Pogos- 7 to so preverjali tudi, v kakšnih razme- “ rah živijo, zlasti pri tako imenovanih j dijaških mamicah, ki so včasih zaradi o želje po večjem zaslužku hotele strpati g preveč dijakov v eno kamro. Spominjam se profesorja Ivana Koštiala, ki je bil znan kot dober poznavalec slovenske sodobne literature, saj je sproti prebral vse, kar je bilo novega slovenskega tiska. Bilje tako zavzet za dober jezik, da se je oglasil na domu dijakov, ki so šepali v jezikovnem znanju, in svetoval staršem kaj storiti, da bo učenec zlezel iz težav. Spominjam se tudi dr. Alojzija Turka, kako nam je poudarjal, ko smo jemali Jurčičevega Desetega brata, da je koristno, če delo večkrat preberemo. Pa je vstal sošolec Milan Dodič, pozneje tudi profesor slovenščine prav na tej gimnaziji, in dejal, da Jurčiča že ne bo večkrat bral, ker je zanj dovolj, če ga prebere enkrat. Pa dr. Josipa Menceja, pri katerem sem v sedmi pri slovenščini šepal. Dejal mi je, naj pridem popoldne, da me bo še izprašal za pozitivno oceno. Jaz pa sem bil trmast in nisem prišel, kat je pripomoglo k temu, da sem moral sedmo gimnazijo ponavljati. Pozabiti ne smem tudi ravnatelja Ivana Maslja, kije že takrat uvajal neke vrste ekološko zavest. En dinar kazni je bilo zagroženo vsakomur, ki bi ga zalotili pri kakršnemkoli onesnaževanju. En dinar je za dijaka tisti čas pomenil veliko in ukrep je bil vsekakor učinkovit in povsod je bilo čisto.” Leta 1934 je Vodnik maturiral in po dolgi poti, na kateri je delo z bolniki spoznal z vseh mogočih plati, med drugo svetovno vojno doštudiral medicino. Ker je bila Evropa tisti čas ena sama zmešnjava, je zamenjal kar tri fakultete: začelje na Dunaju, nadaljeval v Ljubija' ni in končal v Zagrebu. V Novo mesto se je vrnil slabi dve desetletji po maturi. Tu se je ustalil in sc oženil z Ivano Pogačar - Ičo. Imata štiri otroke in zdaj tudi že pet vnučkov. TONE JAKŠE Pi P' Pl je je tu n ce kc li( le zl 05 u ve zl kr fe v Pi \ P( ie Ži’ St; St; Pi So Ve 19 Ut sk Št llv Vz Vo »j Pr ie m, ue ka Vi T »S Priloga Dolenjskega lista 18 : (Sle ravnilo ne trikotnik, ampak nož V Gribljah, eni večjih belokranjskih vasi ob prijetni Kolpi, so pred stosedmimi leti odprli osnovno šolo. Zanimivo je, da še vedno poteka pouk v dobro stoletje starem šolskem poslopju, v katerem je poučevalo tamkajšnjo mladež 66 učiteljev. Najdlje, kar dvajset let in pol, pa je vztrajala Štefka Kukovec. Ko je Vraničarjeva Štefka pred štirimi desetletji končala učiteljišče v Novem mestu, je bila kar presenečena, ker so jo | z dekretom poslali poučevat v Griblje, komaj dobrih deset kilometrov od rojst-| nih Rosalnic pri Metliki. Skoraj vse njene sošolke so morale s trebuhom za kruhom daleč od doma po vsej Sloveniji. Prav to, da je ostala med Belokranjci, ki jih je dobro poznala, je bila prednost, da se je tako dobro vživela v tamkajšnje življenje, Gribeljci pa so jo vzeli medse v svojo veliko vaško družino. In še danes je, četudi je od takrat, ko je kot učiteljica zadnjič stopila skozi šolska vrata, minilo devetnajst let, dobrodošla tako med vaščani kot tudi v šoli, kamor hodijo po učenost otroci njenih učencev. Ob obiskih je veliko priložnosti za obujanje spominov na številne zlasti zabavne dogodke iz njenih učiteljskih let. Vedno nasmejana Štefka tudi na pripetljaje, ki so bili pred desetletji vse prej kot smešni, danes gleda z vedrejše plati. Z neverjetnim spominom, ki ga ima, je prava živa kronika gribeljske šole od jeseni 1956 do spomladi 1977, ko je prenehala s poučevanjem. Danes je v gribeljski šoli, ki je podružnica črnomaljske šole Loka. 2” 'en-cev, pred štirimi desetletji pa jih j^ odo več kot sto. Štefka je učila cele dneve in različne predmete od 1. do 8. razreda. Ko je | leta 1961 upravitelj šole Jože Prusnik “ zbolel in umrl, je poučevala celo vseh osem razredov, v šoli pa je bila od 7. do 18. ure. Vsa leta poučevanja pa so bili Vedno njeni prvošolčki. Seveda je morala zlasti v prvih letih skozi mnoge preizkušnje. Tako je hodila na učiteljske konference in po nakupih za šolske potrebe v deset kilometrov oddaljeni Črnomelj prvo leto peš, potem pa si je kupila kolo. k veliko huje je bilo, ker jih je v stari šoli pozimi med poukom vedno zeblo. Ko se je od Husičevih in Henigmanovih, kjer je Živela najprej, preselila v stanovanje v šoli, sta z možem kurila cele dneve in noči, da sta učilnice vsaj za silo ogrela. Z učenci Pa je pred in med poukom telovadila, da So si vsaj za silo ogreli premrle ude. Za Velik uspeh šteje, da je v šolskem letu 1960/61 v šoli uvedla copate, ki so jih spletle ali sešile v glavnem tete in babice. Šol ski inšpektor se temu ni mogel načuditi, Štefka pa je dobro vedela, zakaj je bila pri Uvajanju, kije trajalo nekaj mesecev, tako Vztrajna. Otroci so prihajali v šolo iz hlevov in s paše, od vsega, kar je odpadalo z njihovih obuval, pa se je po šoli širil vse Prej kot prijeten vonj. Še sedaj se Kukovčeva večkrat nasmeje prigodam iz razreda, čeprav je morala Marsikdaj kljub komičnim prizorom pred tsčcnci ohraniti resen obraz. Spominja se, tako se je eden od učencev za izostanek v šoli takole prav po gribeljsko opravičil: “Ja srn fčerej zato mankal, ker nisem došel v šolo.” Čeprav je nekega dne naročila, da Otroci pri vlečenju črt, ki sojih morali na-tisati za domačo nalogo, ne smejo uporabljati ne ravnila ne trikotnika, je bilo I "čitno, da je ena od učenk le uporabila i Pripomoček. Črte so bile za nebogljeno Otroško roko preveč ravne. A je učenka tatrjevala, da ni uporabila ne ravnila ne trikotnika, na koncu pa le priznala, da si le pomagala z velikim kuhinjskim nožem, 'i ga učiteljica ni prepovedala. Ko je Štc-jka hotela zvedeti od otrok, ali starše vikalo ali tikajo, in jih vprašala, ali rečejo “Malta, prosim, dajte mi kruha” ali “Mama, v Prosim, daj mi kruha”, sc je ojunačil eden Od nadobudnežev in dejal: “Jaz nič ne tečem, ampak si ga sam odrežem! Učiteljica Štefka je bila v Gribljah tudi S iredsednica Rdečega križa, pri delu pa so I i pomagali mladi člani RK. Zbirali so krvodajalce in vsako leto se jih je poln avtobus odpeljal na krvodajalsko akcijo v Črnomelj, mnogi pa tudi v Novo mesto. Ob zimskih večerih je dekleta in žene učila ročniha del, mnogokrat je imela po celodnevnem pouku še vaje dramske skupine, v kateri je bila igralka, režiserka, scenaristka. Tudi zaradi vsega tega je bilo slovo od Gribeljcev težko, a kaj, ko sta z možem v Metliki zgradila hišo za svojo petčlansko družino, ki je bila udobnejša od starega šolskega poslopja. “Ko sem odhajala iz Gribelj, so začeli asfaltirati cesto, ljudje so si napeljevali telefone. Standard je zrasel, otrok je bilo vse manj. V šoli so bili le še prvi štirje razredi. Toda glede šolske stavbe se ni v dveh desetletjih mojega službovanja nič spremenilo. Črnomaljska osnovna šola nam je takrat nudila le osnovno za življenje,” pove Kukovčeva. Čeprav se je po odhodu v Metliko zaposlila v Belokranjskem muzeju, se otroškega živžava ni otresla. Najbolj vesela je bila v muzeju, kjer je sicer poprijela za mnoga dela, prav malih obiskovalcev. In tudi sedaj, ko je v pokoju, otroški vrišč okrog nje ne pojenja. Zanj poskrbi pet vnukov, ki jim rada tudi kaj splete. Njene pletenine, ki so večkrat prave umetnine, je dvakrat nagradila revija Naša žena. Poleg ročnega dela, ukvarjanja z rožami in branja pa Štefka, ki nikoli ne drži rok križem, zadnje čase dela tudi svitke, ki so jih naše babice uporabljale pri nošenju košar ali veder na glavi. A ti svitki so danes le še spomin na težke čase, ki jih okusila tudi sama. MIRJAM BEZEK-JAKŠE Štefka Kukovec v. Žive vrednote antifašizma Lanskoletna praznovanja petdesetletnice zmage antifašistične koalicije in konca druge svetovne vojne so jasno pokazala, da svet enotno ocenjuje, kako pomembna je bila ta zmaga, vendar pa je bilo v praznovanjih čutiti tudi določeno praznino, odsotnost - manjkala je namreč zavest, da antifašistična vojna ni bila samo najbolj zapletena vojna operacija v zgodovini, ampak da je zmaga imela precej drugačne svetovnozgodovinske posledice kot vse druge vojne v novem veku. Antifašizem je sprožil možnost takih antropološko- vrednostnih in socialnovred-nostnih sprememb človeštva, da jim ni para v človeški zgodovini; porodil je žive in nove realne vrednote, ki bodo morda pomenile novo zgodovino človeštva, če bodo obstale v sedanjem še vedno dokaj negotovem svetovnem sistemu. Tak nenavaden in nov razmislek o antifašizmu kot svetovnem gibanju, kije bistveno spremenilo svet, ponuja v svoji najnovejši knjigi Žive vrednote antifašizma naš ugledni strokovnjak dr. Vojan Rus. O izvirnih tezah in razmislekih, ki jih odpira njegova knjiga, naj bi bila prejšnji teden okrogla miza, a sc izzivu razprave mnogi vabljeni strokovnjaki niso odzvali. Delo daje vtis zbornika, saj je avtor za natis v knjigi zbral sedemnajst svojih prispevkov, ki so zvečine že izšli v različnih strokovnih revijah in v časopisju. Piše o antifaššizmu kot novem razpotju človeštva, o vrednotah tega gibanja, o realnosti krščanskih temeljev nove Evrope, o morali in politiki, o socialdemokraciji, o Masaryku in sodobni demokraciji v sodobni Evropi, o češki pomladi, o slovenskih in avstrijskih antifašistih, o osvobodilnem boju in kulturi, o novi evropski Sloveniji, o politiki in filozofiji, o realnem humanizmu in drugem. Vendar pa so prispevki kljub raznorodnosti povezani v smiselno celoto, ki se pred bralcem razgrinja kot zanimiva pahljača problemov, povezanih s filozofskim in sociološkim razumevanjem antifašizmom. Novost v razumevanju tega zgodovinskega pojava je gotovo ta, da dr. Rus vidi posledice zmage antifašizma kot nekaj zelo novega v svetovni zgodovini zadnjih nekaj tisočletij. Antifašizem je združil in vzpostavil vrsto vrednot, ki so v politični in socialni praksi ustvarile novo kvaliteto življenja svetovne skupnosti. Poglavitna kvalitativna sprememba v svetovnem sistemu, ki jo avtor pripisuje zmagi antifašizma, je ta, da je prvič v tisočletni svetovni zgodovini prišlo do majhne premoči politike miru, pluralizma in realnega humanizma nad politiko nasilja in totalitarizma. Teza je presenetljiva, saj vemo, da je prav 20. stoletje obdobje grozotnega divjanja totalitarizmov, od stalinizma in fašizma do japonskega militarizma in maoizma, vendar je hkrati res, da so vsi totalitarizmi v 20. stoletju doživeli dokončni zlom. V tej luči je vsekakor zanimiva avtorjeva teza, daje sovjetski napad na češkoslovaško “pomlad 1968” dejansko pomenil samomor stalinizma. V mednacionalnih in meddržavnih odnosih se ne uveljavlja več politika osvajanja tujih ozemlj in vsiljevanja politične nadvlade močnejših narodov in držav nad manjšimi, oborožena sila in vojna nista več glavni sredstvi politike. Narodi so iz objektov postali subjekti mednarodnega dogajanja. Združeni narodi kot svetovna meddržavna organizacija s svojim program ustrezajo vsem glavnim človeškim potrebam. Mir, socialna in pravna država, splošno sprejeta deklaracija o človekovih pravicah - vse to so realne vrednote današnjega sveta, ki so zaživele in se udejanile z zmago antifašistične koalicije. Boj zanje pa ni dobljen enkrat za vselej, kar nam vsak dan potrjuje dogajanje v svetu. Stanje se lahko hitro spremeni, obstoječi velikanski vojaški, policijski, informacijski in gospodarski monopoli niso demontirani in prav lahko podivjajo. V tej luči se boj za vrednote antifašizma kaže kot primerna in potrebna usmeritev. MILAN MARKELJ tli KNJIŽNA POLICA Vodnikova Velika pratika Mladinska knjiga je prejšnji teden slavila poseben dogodek, med bralce je poslala svojo desettisočo knjigo, toliko knjižr.h naslovov je namreč izdala v polstoletju svojega delovanja. Knjiga, ki nosi to okroglo številko, je nekaj posebnega. Gre za faksi-milirano izdajo Vodnikove Velike pratike, torej knjige, ki je nekdaj služila povsem praktičnim namenom, se je pa zaradi vloge, ki jo je imela za razvoj slovenskega leposlovnega in strokovnega jezika in sploh za slovensko nacionalno ozaveščanje, zapisala med pomembne nacionalne dokumente. Velika pratika je zgodnje Vodnikovo delo, ki je nastalo na pobudo prosvetitelja Žige Zoisa. Prva Velika pratika je izšla leta 1794 za leto 1795, nato sta zapored izšli še dve Veliki pratiki. Publikacije so bile očitno prezahtevne za tedanje narodnostne razmere, zato sta se tiskar in Vodnik odločila za skromnejšo in cenejšo Malo pratiko, ki je poslej izhajala do leta 1806. Velike pratike imajo poleg osnovnih koledarskih podatkov in seznama članov cesarske rodbine v vseh treh letnikih še različne zanimive dodatke v posameznih letnikih: vinsko karto, opis hišnih opravil za vsak mesec, popis kranjske dežele, popis zemlje, sestavke o vremenu, epigrame in uganke, kratkočasne zgodbe, pouk o računstvu, seznam sejmov na Kranjskem ter Vodnikove pesmi Dramilo, Novo leto in Zadovoljni Kranjec, ki so kasneje izšle v samostojni pesniški zbirki Pesme za pokušino. Faksimilirani izdaji je pridružen lastnoročno napisan Vodnikov življenjepis, ki je izvirno priložen vezanemu izvodu treh pratik iz Zoisove zapuščine, ter reprodukcija prvega knjigotrškega oglasa pri nas, ki je pospremil izid Velike pratike leta 1795. V obsežni spremni besedi, ki je dodana na koncu knjige, dr. Branko Reisp piše o zgodnjih slovenskih koledarjih in pratikah (prvi koledar je izdal že Primož Trubar), posebej pa seveda o namenu in pomenu Vodnikovih pratik. MILAN MARKELJ /fuji jeziki niso bavbav Cankarjeva založba zavzema pomembno mesto med tistimi slovenskimi založbami, ki imajo v svojem programu izdajanje najrazličnejših jezikovnih priročnikov in slovarjev. Nedolgo tega je svojo ponudbo obogatila kar s štirimi jezikovnimi priročniki, ki bodo prišli prav tako dijakom in študentom kot vsem tistim, ki se v poklicu pogosteje srečujejo s tujimi jeziki. Pedagoškemu delu, učenju in izpopolnjevanju je namenjen priročnik FRANCOSKA SLOVNICA PO NAŠE, ki jo je po zgledu podobnih francoskih pedagoških slovnic pripravila Elza Jereb. V slovenščini podana francoska slovnica opisuje predvsem žive jezikovne strukture, poudarjena pa so vprašanja, ki slovenskemu uporabniku najpogosteje povzročajo težave, ter tista ki so nujna za pravilno ustno in pisno izražanje. Izrazito praktično in uporabniško je zasnovan jezikovni priročnik GOVORIMO ANGLEŠKO, ki naj bi pomagal tistim, ki že znajo osnove angleškega jezika, nimajo pa dovolj bogatega besednega zaklada in sc v različih položajih znajdejo v zadregi, ko ne vedo za primerno besedo. Knjiga je zasnovana tako, da so slovenske besede in preve-denke ter najpogostejše fraze, značilne za posamezna področja, razporejene po abecedno urejenih poglavjih, ki zajemajo široko pahljačo področij, od banke, carine, človeškega telesa, družine, muzejev, poslov in prodajaln do radia, restavracij, storitev, športa, vremena in turizma. Prevedenke imajo zapisano tudi pravilno izgovarjavo, kar je pri angleščini še kako pomembno. Potreba po znanju tujih jezikov zlasti v gospodarstvu pri nas izrazito narašča, gotovo pa bo z nadaljnjim povezovanjem Slovenije z Evropsko zvezo poznavanje tujih jezikov v poslovanju še toliko bolj pomembno in potrebno. Žaposleni v podjetjih, ki poslujejo z angleško oziroma nemško govorečimi partnerji bodo s pridom lahko uporabili priročnika NEMŠČINA ZA POSLOVNO USPEŠNE in ANGLEŠČINA ZA POSLOVNO USPEŠNE. Priročnika sta zasnovana enako, in sicer tako, da v prvem delu podajata strokovne izraze in ustaljene zveze s področij trženja, oglaševanja, poteka poslov, knjigovodstva itd., v drugem delu pa so navajata splošne fraze ki jih potrebujemo pri občevanju na potovanju, v hotelu, restavraciji, med telefonskim pogovorom, pri sklepanju poslov itd. Najobsežnejši, tretji del vsebuje pomembnejše in uporabne podatke, od telefonskih številk, seznamov kratic in okrajšav do vzorčnih pisem in pojmovnika. Za uspešno osvajanje novih jezikovnih znanj priročnikov torej ne majka, potrebno je le nekaj dobre volje in ukaželjnosti. MILAN MARKELJ Operne zgodbe Svet opere je izredno bogat. Skorajda ni večjega skladatelja, ki se ne bi lotil te zahtevne glasbene zvrsti, ki ima že stoletja veliko ljubiteljev. Zanimivo je, da tudi v sodobnem svetu, ki ga preplavlja industrijsko izdelana zabavna glasba, opera ni zamrla, še več, tudi med opernimi pevci in pevkami so svetovno znane zvezde, ki jim radi prisluhnejo milijoni. Nič čudnega, da so opere ali vsaj najlepše arije iz njih pogoste v radijskih in televizijskih programih, dobimo jih na ploščah, zgoščenkah in kasetah. Za kar največje uživanje v teh glasbenih mojstrovinah pa je treba vsaj okvirno poznati vsebino opernih zgodb. V ta namen bo zelo prav prišel najnovejši vodnik po domačem in tujem opernem svetu, ki ga je pod naslovom OPERNE ZGODBE napisal plodoviti in uspešni prevajalec opernih besedil Smiljan Samec, izdala pa Mladinska knjiga. V knjigi je predstavljenih 333 del 150 skladateljev, gre torej za izčrpen izbor iz domače in tuje operne zakladnice. Upoštevane so vse pomembne svetovne mojstrovine, njim pa so dodana tudi manj poznana dela, z bolj širokogrudnimi merili pa je upoštevana tudi domača operna ustvarjalnost. Slovenske opere so zastopane skoraj v celoti. Knjiga nas vodi skozi operni svet tako, da obravnava po abecednem redu slovenskih naslovov vsako opero posebej. Najprej so navedeni osnovni podatki: izvirni naslov, avtor besedila, avtorja glasbe, kdaj in kje je bila krstna predstava, katere osebe v njej nastopajo, kakšno glasovno lega zahtevajo posamezne vloge in kje se dejanje godi, potem pa sledi podrobnejši opis vsebine opere po dejanjih. Na koncu knjige je še abecedno urejen seznam skladateljev in njihovih opernih del. Ljubitelji operne glasbe so dobili s to knjigo koristen priročnik, ki so ga najbrž že dolgo pogrešali, saj podobne Kozinove knjige Svet operne glasbe je zdavnaj ni več mogoče nikjer kupiti.. MILAN MARKELJ Vegetarijanska kuhinja Ne samo ta čas razvpita afera z boleznijo norih krav, ki je marsikomu napeljala misli k vegetarijanstvu, tudi sicer zanimanje za nemesno hrano kot enega od temeljev zdrave prehrane iz leta v leto narašča. Šlovenci pri tem nismo izjema, kar med drugim lahko opazimo tudi v vse večjem povpraševanju in prodaji knjig, ki govore o vegetarijanstvu. Knjig s to tematiko sicer ne manjka, dobrih pa ni prav veliko. Mednje lahko prištejemo kuharski priročnik ŠTIRJE LETNI ČASI V KUHINJI Z OSNOVAMI VEGETARIJANSTVA, ki ga je napisala Neva Miklavčič Predan. Knjiga je prvič izšla pred devetimi leti, pred kratkim pa je Mladinska knjiga rfhtisnila 2., popravljeno izdajo. Avtorica je priročnik napisala na osnovi dolgoletne lastne vegetarijanske prakse in sodobnih spoznanj ustreznih strok, osnovno vodilo pa ji je misel, da hrana ni le vir veselja do življenja, ampak tudi vir življenja samega, zatorej je še kako pomembno, da jedi ne pripravljamo zgolj okusu in očesu prijetno, ampak tudi zdravo in resničnim potrebam našega telesa primemo. Iz načel vegetarijanstva se je avtorici porodila tudi vsebinska razdelitev knjige. Predanova je več kot 700 receptov razporedila na štiri velika poglavja, in sicer po letnih časih od pomladi do zime, saj eno od temeljnih načel vegetarijanske prehrane pravi, da uživamo pridelke in sadove v času njihovega zorenja. Znotraj vsakega od poglavij so recepti razporejeni v klasičnem redu od začetnih jedi, solat, juh in zakuh do glavnih jedi, samostojnih jedi, prilog, omak, sladic, peciva in pijač. Knjiga je opremljena z veliko barvnimi slikami izbranih jedi, dodatno vrednost pa ji dajeta obsežna in izčrpna spremna beseda ter ilustrirani seznam dišavnic in zelišč, ki jih najpogosteje uporabljamo v kuhiji. 1 MiM St PARTIZANSKA BOLNIŠNICA JELENDOL- Parizanska bolnišnica Je-lendol, ki obsega osem objektov, leži v Kočevskem Rogu v odročni dolini pod Daleč hribom pol ure hoda od Baze 20. Bonišnico so začeli graditi že leta 1942, neprekinjeno pa je delovala vse do konca vojne. Vsi objekti so leseni, kriti s skodlami, in se v načinu gradnje prilegajo terenu. Bolnišnica sodi med najpomembnejše zgodovinske spomnike pri nas, saj predstavlja poleg spomenika partizanski saniteti tudi tipičen vzorčni model gradnje konspirativnih bolnišnic. Med vojno je bolnišnica sodila v sklop Slovenske centralne vojne partizanske bolnice (SCVPB), ki je obsegala več kot deset posameznih bolnišnic. Nekaj časa je bila v Jelendolu tudi uprava SCVPB. Do danes sta se ohranili bolnišnici Je-lendol in Zgornji Hrastnik. (Pripravila Judita Podgornik iz ZVNKD Novo mesto) Dolenjska filozofična čednost-Ljudje tolažijo se sploh če trpe zgubo z “božjim namenom”, da se bogastvo seli že od nekedaj in se bo do konca sveta. V tej dolenski misli so bujni kali za krščansko in ob enem fdozofično čednost, kteri je vse pozemeljsko nizko in nično, po drugi plati pa tudi za nemarnost in zanikamost dolenjsko. Tudi bolezni trpe z veliko voljo tukajšnji ljudje. Gorenjke so prave gumpe - Deklice z 12. in 13. letom kažejo tod pogostoma nenavadno bistroumnost in zrelost, pogovaija se človek z njimi kakor z odraslimi dekleti. Kake gumpe so proti njim Gorenke takih let! Vzrok te razlike je veča svoboda, ki dovoljuje dolen. deci udeleževati se pomenkov pametnih odraščenih ljudi in ne ubija prostodušja, srčnosti, odkritosrčnosti razuma etc. kakor nemško-go-renska surovost in divjačnost, ki zmatra za edino pravo odgojilo - palico! Zato pa Dolenke začno tudi ljubiti že v 12. in 13. letu včasi - zrelost je prevelika. Lojzt asiniK / ✓ krčih Kadarkoli utegnem, razgrnem propekt krajinskega parka Lahinja in se v duhu sprehodim ob rečici Lahinji do Klepčevega mlina in več kot tristo let stare cerkvice. Tu sem nekoč preživel lepe trenutke otroštva. Neizbrisna mi je v spominu ostala pot preko močvirnate dražice Gramač, ki se na Ušivcu prevesi proti Pustemu Gradcu in teče dalje do mlina. Po nji sva s starejšim bratom Evgenom večkrat peljala voziček, ki je ropotal in poskakoval po poti, tlakovani z debelimi kamni, brat pa je vso pot neutrudno igral na orglice. Nežni glas orglic je zvenel in za vedno izzvenel skozi brezove gaje, ki jih ni več... Marsikaj je izginilo, prešlo. Mnogi ljudje, vsakdanji in posebneži. Ni več Adama, ki je bil prvi otrok, krščen v novi dragatuški cerkvi Janeza Krstnika. Adam je bil rojen v Pustem Gradcu, kjer je preživel vse svoje življenje razen tistih let, ko seje moral za cesarja bojevati na krvavih frontah prve svetovne vojne. Preživel je strahote vojne in se vrnil v svoj Pusti Gradec, kjer je v borni kočici na hribčku z ženo Tulo preživljal jesen svojega življenja. Spominjam se, daje rad pogledal globoko v kozarec. Mulci smo mu potem radi ponagajali. Kadar je pasel kravico pod kočo, je vedno igral na piščalko, sebi in kravici v zadovoljstvo. Ne morem tudi mimo dobrih tet in Filipa, ki je priromal iz Zagreba, kjer je bil baje zvonar v katedrali. Tudi v Pustem Gradcu je bil zvonar. Ob večerih je šel dol k cerkvici in odzvonil avemarijo. Vedno, kadar naju je z bratom pot zanesla mimo njegove kočice, so naju dobre tete povabile na kislo mleko in zmesni kruh. Filipa in tet že dolgo ni več. Kočica pa še čaka in gleda v svet z malimi okenci. Skoraj dolžnost me veže, da namenim nekoliko toplih besed še enemu znancu. V svojem nesrečnem življenju jih najbrž ni bil nikoli. Trpljenje, beda in žalost so ga spremljali od zibelke do groba. Po tujih skednjih in hlevih je prenočeval. Ivan mu je bilo ime, a vsi so mu rekli Krčin. Mož se je zvesto oklepal rodnega Črešnjevca. Njegova obleka je bila zaplata na zaplati in ni bilo mogoče ugotoviti, na kaj je kaj prišito. Od znoja preperela srajca je dobesed- no razpadla na njem, dokler mu ni dobra duša podarila kakšno drugo staro srajco. Krčin je rad prihajal v Dragatuš skozi brez-je, kjer sta bila trgovina in gostilna, čeprav ni imel prebite pare. A ni prišel prosjačit, kljub bedi. Morda ga je bilo sram? Prosile so tiho le njegove oči, tako milo, da bi se še kamen omehčal. V tistem, zdi se že davno odmaknjenem času, sem se rad vračal domov v Belo krajino. Po nakjučju sva se s Krčinom srečala v gostilni Pri Boldinu v Dragatušu. Skrušen, utrujen, zagotovo tudi lačen, je stal v kotu in čakal, čakal. “Ivan, hoj sem,” sem ga povabil na kozarec črnine. Negotovih korakov se mi je približal. Dolgo se ni sprostil. Njegova beda in izčrpanost sta me hudo presunila. Kljub pomilovanju pa sem ga moral tudi občudovati, saj je ostal pošten in je ohranil človeško dostojanstvo. Ob točilni mizi sva nekaj časa molče stala. Še vedno je bil zadržan. Opazil sem, da je ostal brez sladke travice, bilje hud kadilec. Kupil sem mu zavitek tobaka. Ni vedel, kako naj se mi zahvali. Samo gledal in gledal me je. Meni pa je bilo v veliko zadovoljstvo, ker sem vedel, da mi ne bo mogel nikoli vrniti. Ves čas najinega srečanja je Ivanu v pljučih nenehno piskalo, kakor bi se oglašala pokvarjena violina. Tobak! Nekega dne so Črešnjevčani pospremili Krčina na poslednji poti. Ptice so mu žvrgo-lele po lahinjskih Lugah, preko Bukovja do Dobreča, ko se je poslavljal s tega sveta. Ničesar ni vzel s seboj, ničesar ni zapustil, ker ničesar ni imel. Zdaj počiva pod zeleno rušo ob cerkvici v čudovitem okolju krajinskega parka. Morda se bo kdo nekoč spomnil in mu prinesel na gomilo bodikav rdeči cvet, simbol trpljenja... ^ ( 1 ttOJCfl KRIVICA Deževen dan. Po šipi drsijo vodne kapljice. Gledam skozi okno, kako dežuje, misli pa mi blodijo okoli. Ne mislim na ničesar določenega. Na radiu se pričnejo poročila. Zopet govorijo o vojni. Misli se mi ustavijo ob besedi vojna in pred očmi se mi začno odvijati grozljivi prizori, ki sem jih videla na televiziji. Spomnim se otrok, ki z žalostnimi očmi stojijo pred kamero, nekateri mahajo, drugi samo gledajo. In iz teh podob raste veliko vprašanje: zakaj? Zakaj nasilje, zakaj vojna, zakaj trpljenje? Živimo v razsvetljenem 20. stoletju, svet naj bi bil popoln. Pa ni. Nekje ljudje žive v obilju, drugje ne vedo, kaj bi dali v usta. Človek je res posebno bitje, tako drugačno od drugih prebivalcev Zemlje. Druga bitja se tako neusmiljeno ne pobijajo med seboj. Zakaj človek ubija? Ali zato, da dokaže svojo moč? Zdi se mi, da sodobnega človeka na vsakem koraku spremljata nasilje in krivica in da moramo zato kar naprej poslušati vesti o nasilju, vojni, trpjenju. Zakaj se to ne bi nekoč spremenilo? Kaj ko bi pričeli govoriti o ljubezni in prijateljstvu? Morda bi že to spremenili lo ljudi. Morda. Poskusiti ni greh. Nekoč bo jjj moral priti dan, ko si bodo tudi največji so-„ vražniki segli v roke in spoznali, da je hudo g narobe, če zaradi ljudi umirajo ljudje. •ž Verjamem, da bo prišel dan, ko bo na a svetu lepše, ko bomo gledali in poslušali vesti 5 o dobroti, ljubezni in prijateljstvu. V malezijskem agrikulturnem parku si lahko ogledamo tudmževa polja ali lep francoski vrt. Najzanimivejši del parka je vrt orhidej, ki zavzemajo pomembno mesto v malezijskem izvozu. Gojenje orhidej je zelo zahtevno, saj morajo ustvariti naravne epifitske pogoje, zato jih v košaraah pritrjujejo na deblo ali obešajo na ogrodja vrtnih ut. Orhideje so največkrat brez vonja, zato se morajo gojitelji in občudovalci zadovoljiti s širokim spektrom barv in oblik, ki jih je narava razvila v tisočletjih razvoja deževnega gozda. Barantanje na vsakem koraku Ne da bi ga morali kupiti, si lahko ogledamo du-rian, kralja med sadeži, katerega veličastnost se kaže tudi v ceni, saj je kar štiri do petkrat dražji od ostalega domačega sadja. Durian je v Maleziji zelo pogost sadež, vendar vam pri poskušanju svetujem primerno mero previdnosti. Prodajajo ga še kot zelenega, v polni zrelosti pa porumeni. Sadež je melonine velikosti in se s krhlji odpira kot cvet. Najlaže ga prepoznamo po vonju, ki je večini ljudi neprijeten. V lupini je veliko za oreh debelih koščic, obdanih s tankim belim ovojem, in ta buli ovoj je edino, kar jedo. Okus Janez Božič vf j : - ! V\,/ i psčvtV4»»'/A/ /j/J ben kot proizvajalec. Na kratko, plačali boste toliko, kot si boste pribarantali. Barantanje je potrebno na vsakem koraku, tudi pri plačevanju vstopnine za parke. Če lahko v vsakem izmed prej omenjenih parkov prebijete več dni, potem lahko v največjih malezijskih parkih preživite celo življenje. V polotočnem delu je najbolj znan narodni park Taman negara (temna voda), ki je bil ustanovljen že leta 1925 in meri kar 1,300.000 ha. Na Borneu je največji park Kinabalu, kije svoje ime dobil po 4.101 metra visoki gori Kinabalu. Ti parki so zanimivi zaradi velikih razsežnosti in nedotaknjene narave, ki jo s tem zagotavljajo. Za popolnejše uživanje v divjine je seveda treba poka- Francoski vrt v malezijskem agrikulturnem parku. f ' •< ‘C i-'4 . . ’ bi najbolje opisal z besedami “kaj takega ne bom več poskusil”. Kljub temu je veliko oboževalcev tega sadeža. Ko kupec izbira sadež, ga tehta, predeva iz roke v roko, previdno ovohava in zahteva poskus ene od koščic. Prodajalec seveda vztrajno zatrjuje, da tako neugodnega posla še nikoli ni sklenil. Na koncu se vse sprevrže v neusmiljeno barantanje za ceno, po čemer slovijo tako muslimani kot Indijci in Kitajci. Iz tega lahko sklepate, da so tržnice glavna mestna zanimivost, ne samo živilska, tudi vsi ostali deli vas prevzamejo s svojo drugačnostjo in barvitostjo. Obisk tržnice je povezan z manjšimi neprijetnostmi. Cene praviloma niso označene, če pa že so, so v _ ________________^ ........ ............... kodah, ki so razumljive le prodajalcu. V kupčiji je zati več vztrajnosti, kot je imajo povprečni turisti, saj torej pri oblikovanju cene kupec prav tako pomem- je turizem v najbolj obiskanih predelih parka pustil že zelo močan pečat. Poleg odpadkov je zaskrbljujoče socialno onesnaženje. Malezija je sicer bogata država, vendar ljudje kljub njenemu bogastvu večinoma živijo zelo skromno. Štik z bogatimi turisti pa jih žene v mesta, kjer bogastva sicer ne dosežejo, domov pa se kljub temu ne vrnejo. Zaključek Za konec bi se namesto v prihodnost podal v preteklost. Malezija je nekoč bila - turistična reklama to še vedno poudarja z vso močjo - dežela tisočerih jezikov in verstev. Danes je to vedno manj res, saj naravna raznolikost, kije omogočala preživetje v tamkajšnjih razmerah, izginja. Ne moremo sicer pričakovati, da se bo kdorkoli pripravljen odreči vabljivim čarom našega načina življenja, ki ga nezadržno propagiramo. Moramo pa se zavedati, da tako raznolikega sistema, kot je deževni tropski gozd, ni možno trajno izrabljati v en sam namen. Turizem je vsekakor manjše zlo kot bolj ali manj rudarski načini izkoriščanja gozdnega lesa, vendar je še vedno samo zlo. Za trajnejšimi rešitvami bi se morali najverjetneje ozreti v muzeje, ki so polni izjemnih ročnih del: ptičjih kletk, hišnih streh, eksotičnih okvirov za ogledala, pahljač, klobukov ter ostalih številnih in raznolikih izdelkov. Ljudsko zdravilstvo in z njim številne druge veščine, ki so se rodile v tropskem pragozdu, pa so že na poti k izginotju. (Konec) NOV PODLISTEK Prihodnjič bomo na tem mestu objavili zapis Vinka Blatnika Partizanski Rog - duša in srce odpora. V njem avtor govori o nastanku Baze 20. Za osnovo zapisa pa sta mu bili knjigi Mire Mihevc o razvoju zaščitne čete vojaško-političnega vodstva NOB Slovenije v letih 1942-45. Avtorica se je pri pisanju opirala na številne vire, predvsem na pisna besedila in izjave poveljnikov in članov zaščitne enote, kar ji je omogočilo pripravo nadvse zanimivega gradiva o življenju “zaščitnikov”, ki ga nudita knjigi. ZAVOD ZA IZOBRAŽEVANJE IN KULTURO ČRNOMELJ, Župančičeva 1 8340 ČRNOMELJ Svet javnega zavoda ZIK Črnomelj razpisuje delovno mesto DIREKTORJA Poleg splošnih mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: • visokošolska izobrazba pedagoško-andragoška izobrazba strokovni izpit pet (5) let delovnih izkušenj, od tega najmanj tri (3) leta na področju izobraževanja odraslih in kulture. Mandat direktorja traja štiri (4) leta. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanje razpisanih pogojev in programom dela in razvoja ZIK pošljite v osmih (8) dneh po objavi razpisa na naslov ZIK Črnomelj (v ovojnici z oznako "za razpis"). Kandidate bomo obvestili o izbiri v 15 dneh po sprejemu sklepa o imenovanju direktorja. e s tu b;i zh tri G dr Ol nr je ča sk Pil Jc in bil Sili na Zr L, Še vedno je upanje za Krko Interier nadaljuje z zmagami - Tokrat je padel Satex -Krka kljub porazu z Republiko še vedno upa KRŠKO, NOVO MESTO - Po 2magi nad Smeltom Olimpijo in Idrijo so Krčani prejšnjo sredo premagali tudi mariborski Satex, ki, kljub ■emu da je bil večji del srečanja v Krškem izenačen, v zadnjih petih minutah, ko je Interier v samo dveh minutah minimalno vodstvo zvišal na nedosegljivih 16 točk, tokrat niso imeli nobenih možnosti, da bi pripravili presenečenje. Interier je teko "a tekmi, ki naj bi bila derbi, zlahka vknižil nove točke in obdržal korak s Smeltom Olimpijo, s katero se bo ob koncu, če bo šlo vse po predvidevanjih, pomeril za prvaka. Čeprav je položaj na lestvici za košarkarje novomeške Krke navidez izgubljen, pa, če so sinoči doma premagali domžalski Helios in so Litij-ci izgubili srečanje s precej boljšo Pivovarno Laško, ni tako, saj imajo ke povsem realne možnosti za četrto mesto, ki bi jih že letos pripeljalo v ŠPORT IZ KOČEVJA IN RIBNICE ROKOMET - V predzadnji tekmi v drugi ligi so rokometaši Inlesa premagali Global Best iz Grosupljega. Ribničani so bili ves čas tekme boljši, najbolj pa so se izkazali v obrambi, vratar Rajko Bukič pa je ubranil kar 8 sedemmetrovk. Pri domačih sta največ zadetkov dosegla Čapka in Lesar (po 6), pri gostih pa Potokar (4). Sinoči je bil na sporedu zadnji krog, v katerem so se Ribničani pomerili z Škofljico. Prvenstvo se bo nadaljevalo 13 aprila, ko bo Inles igral v Škofji Loki. ROKOMET - Rokometašice Kočevja so v odločilni tekmi za obstanek v ligi premagale ljubljansko Polje. Kočevke so ves čas vodile, čeprav so gostiteljice zaostajale največ za dva zadetka. V končnici tekme, ko so Ljubljančankam pohajale moči, so si varovanke kočevskega trenerja Zdenka Mikulina priigrale odločilno prednost in zmagale. Največ zadetkov za Kočevke je dosegla Mira Dra-gičevič_(7). KOČEVJE - V zadnji tekmi rednega dela prvenstva namiznoteniške prve lige so igralci kočevskega Melamina premagali Preserje in si tako s četrtim mestom zagotovili mesto med štirimi moštvi, ki se bodo v končnici potegovala za naslov državnih prvakov. V prvem krogu se bodo Kočevci pomerili z ekipo ljubljanske Olimpije. Tekma s Preserjem je bila negotova in izenačena. Pri izidu 3:2 za Kočevce je Damjan Murn nepričakovano premagal Petelina in tako osvojil odločilno točko. Kot zanimivost naj povemo, da sta v ekipi Preserja nastopila dva najstarejša igralca v prvi državni ligi: 51 -letni Edvard Vecko in 52-letni Dušan Nišavič. Kljub za vrhunski šport visoki starosti sta se odlično upirala mlajšim igralcem, Nišavič pa je celo dvakrat zmagal. ODBOJKA - S porazom v Novi Gorici so Kočevke zaplavale v nevarne vode, s preveč prepričali o tem, da.L zgodba o ravbarkomandi cd*"11 prava. Ker sem tudi sama sli*^, odmeve na pisanje v tem časop1-in na oddajo novomeškega Naš®F kanala, sem se odločila, da je Pf?. pokazati še stališče druge stra" j, direktorja Milana Kapetana. mogrede: v pravni državi tudi k® j jega tatu kaj vprašajo.) :ga tatu kaj vprašajo.) Za to, da omenjenega direkt** i ne razglašam za krivega kraj® drugih ravbarskih dejanj, imam nekaj razlogov. Če je za sindikalni časopis morda logično, da na dogodke v podjetjih gleda z delavčeve perspektive, se zdi meni bolj prav na dogajanje gledati širše. Sama podobna dogajanja sodim v okviru politike lastninjenja (beri Privatizacije) v Sloveniji ter še posebej dobro poznanih razmer v krovnem podjetju Pionir, ki so .. Morale vplivati na poslovanje "J njegovih družb. O vsem tem v članku Delavske enotnosti ni govora, ker bi sicer velika zgodba zvodenela. Zato mi “je kapnilo”, da pisanje le preveč Pjha na dušo delavcem (kako je direktor prišel do mercedesa, kdo ' Je plačal stroške srečanja za poslovne partnerje, koliko kilometrine in koliko dnevnic si je izplačal direktor itd.). To so za nekoga lahko sicer pomembne zadeve, vendar s stališča presojanja o tem, nli je nekdo ukradel družbeno Premoženje, preveč plitke. Tudi ni nujno, da so za usodo delavcev bolj pomembne kot to, da se, ne glede na lastninjenje (ali je pravično lastninjenje sploh možno?), ( proizvodnja nadaljuje in delovna | mesta ohranjajo. Po mojem prepričanju je osnovno vprašanje v zvezi z lastni-I njenjem Pionirja MKO (in drugih »j podobnih primerov) le eno. Nam-<1 reč, ali je pravno dopustno usta-t| navijanje takih vzporednih podjet-> |j (vzporedno vodenje družbenega !n zasebnega podjetja, enaka dejavnost, isti sedež). Če je tako Početje legalizirano in če ni nobene politične volje, da bi v Sloveniji spremenili stanje, lahko nadaljnji potek lastninjenja le bolj opazujemo. Pri tem lahko tudi moralno obsojamo pozameznike, ki so zgrabili priložnost. Prepričana pa sem, da bi, če ne bi bilo njih, isto počel nekdo drug, morda celo iz vrst zdaj nasprotnega tabora. BREDA DUŠIC GORNIK, Dolenjski list S fračami v orkester pol, list št.12, 21. marca Novinarka Lidija Murn, urednica kulture pria Dolenjskem listu, je v svojem članku “S fračami v orkester” 21. marca na osnovi poizvedb uspešno odvrnila krivdo za nesramno obnašanje nekaj ljubljanskih osnovnošolcev z ramen učencev in učiteljev OŠ Grm (z Novega mesta. Lahko bi kdo de-J,a‘> da je navsezadnje vseeno, iz [Jatere šole so “mladi strelci s fračami”, češ, nevarno dejanje je odo storjeno. Pa ne gre kar tako Posplošiti neprimernega .obnašanja mladih poslušalcev. Že nekaj pasa namreč ugotavljamo, da imajo šolarji iz Dolenjske in Bele kra-Jine lep odnos do glasbenih prireditev. Našo ugotovitev je s svo-Jlm pismom dne 26. marca letos Potrdil tudi Darijan Božič, direktor SNG Opere in baleta v Ljubljani. naslovljeno na Glasbeno mladico Bele krajine pri Glasbeni šoli ^nomelj. v njem med drugim Piše:” Želim vam izraziti zahvalo, Ker ste vaše učence izredno dobro pripravili na obisk v Operi, tako da je na^a predstava potekala nemočno.” Žahvala se namreč v mno-'nski obliki nanaša na operne Predstave, ki sojih v zadnjem času « i i ali učenci in učitelji osnovnih °l Loka in Mirana Jarca iz Črnomlja, iz Dragatuša, Šmihela iz Novega mesta. Podzemelja, Rake, entjerneja, Škocjana in Vinice, sekakor gre za laskavo oceno, ki Je ne kaže zapraviti, n SILVESTER MIHELČIČ •ravnatelj Glasbene šole Črnomelj “Kazen” za Materinstvo tajnice SKD Ppl, list št, 13, 2S. marca Ga. Vida Čadonič Špelič, kaj Vam-nte Pro,'..SKD s svojimi izja- Pom t!’1 se^oste^po Pom vrha stranke, saj j v za njeno strategi str ^J? P;l ne prir nekokr' ne. ug|cda, še , razdvojenost in • tlMJIVi jo dobili od $nr »* . dl0^ vv/iiivi n^sujemo, h katei sodite. K tej V svetu laži in boja za oblast V volilnem letu se bodo, kot vse kaže, vse slabe plati v našem novem političnem življenju samo še stopnjevale - Če mislim drugače, nisem zaslepljena ali naščuvana V volilnem letu se v slovenski vladi in parlamentu dogajajo prav nenavadne reči. Ministri gor, ministri dol, nekateri levo, drugi desno, eni vstopajo, drugi izstopajo. To je res čuden mišmaš, saj povprečnemu državljanu ni več jasno, od kod in kam piha kakšen veter. Večji del naroda pa tone v čedalje hujšo bedo in pomanjkanje. Moje skromno mnenje o delu vlade in parlamenta je, da je njuna temeljna naloga in dolžnost skrb za narod, se pravi za njegovo blaginjo in človeka dostojno življenje. Če se ne motim, smo nekoč tako vlado že imeli, in sicer v t.i. “gnilem” socializmu. Res, da je bila ideološko obarvana, a nihče ji ne more očitati, da ji je šlo saiho za oblast, narod pa puščala na cedilu. Kdor misli drugače, je ali zaslepljen ali naščuvan. Nekdanja Jugoslavija je bila - to ni nič novega - trn v peti Vzhodu in še bolj Zahodu, ker je bila v tem svetu nekaj posebnega in ker je bil tudi njen voditelj nekaj posebnega, seveda v dobrem smislu. In končno je prišla k nam tako opevana demokracija! Tudi pod geslom: nikoli več nobene ideologije! Pa vendar jo imamo, vsaj dve: religiozno ideologijo v stranki Krščanskih demokratov, ki je podaljšana roka Cerkve, in Slovensko nacionalno stranko, ki smrdi po nacistični ideologiji. V Ustavi R Slovenije jasno piše, da je Cerkev ločena od države. Torej ni in ne more biti sprejemljivo, da se neka parlamentarna stranka imenuje krščanski demokrati, saj je že njeno ime ideološko obarvano, njeno delovanje pa še bolj. Da o ŠNS in še bolj skrajni slovenski nacionalni desnici sploh ne izgubljam besed. Imam tudi pripombo ali dve na poskuse prevrednotenja korenin slovenskega naroda. Temelj narodovega izvora in obstoja je njegov materni jezik. Zato ni nobenega dvoma, da so naši predniki Slovani oz. da Slovenci spadamo v skupino slovanskih narodov. Ne razumem, kaj naj bi bilo zato z Ljudje, nikoli ni prepozno za drugačno vizijo Novega mesta! Slovenci doživljamo politično pomlad. Želimo se prenoviti, spremeniti in smo polni novih iskanj. Vse, kar nas spominja na stari sistem, želimo zavreči in v svoji naivnosti mislimo, da bomo z miselnostjo in navadami potrošniške zahodne družbe uspeli in postali srečni. Televizija in avtomobil sta potrošniški “dobrini”, ki nam v tem času določata način življenja. Televizija nam nadomešča komunikacije z soljudmi in obenem skozi reklame producira in usmerja naše potrebe, avto pa postaja naš način gibanja od enega mesta do drugega. Večini je znano, da je mesto Rim nastalo na sedmih gričih ob reki Tiberi, Novomeščani pa pozabljamo, da je tudi naše mesto zraslo na gričih, če smo natančni, na sedmih, tako vsaj ga opisujejo v novi slovenski enciklopediji. Primerjava ne zdrži dolgo, če pomislimo, da je Rim eno od verskih središč sveta, Novega mesta pa še za eno izmed kulturnih središč Slovenije ne moremo proglasiti. Lahko pa ga proglasimo kot eno redkih mest v Sloveniji (svetu), kjer: v vsako ulico lahko zapelješ z avtom oziroma kjer ni niti ene ulice, ki bi bila namenjena le pešcem; kjer imamo športne kolesarske prvake, ne pa urejenih kolesarskih steza. Skratka, mesto je prenatrpano z avtomobili in parkirišči, po drugi strani pa ne premoremo niti mestnega parka. Sedaj planiramo v mestu zgraditi, rckunstruirati nekaj novih cest, obvoznic, kakor da nas bo to rešilo prometnega ka- osa v mestnem središču. Če se sprehodimo po Seidlovi četi mimo gimnazije, nam je lahko takoj jasno, da smo z lepo široko cesto dobili le več prometa, ki hitreje švigne mimo nas. Le zakaj nismo ob njeni rekonstrukciji zgradili podhoda za pešce: za naše otroke, šolarje, ki se kakor majhna reka zlivajo od avtobusne in železniške postaje proti ekonomski in gostinski šoli ter na koncu šolskega dne v obratni smeri? Zakaj nismo poleg obvoznice kot prioriteto namenili denarja tudi za revitalizacijo drevoreda na Marofu? Zakaj postopoma ne zapremo del mestnega centra (Glavni trg), kakor so to storili v Ljubljani, Škofji Loki in še kje? Zakaj smo grad Grm in okolico prepustili tovarni avtomobilov, ko bi pa lahko okoli njega napravili mestni park, v grajskem dvorišču pa postavili letni oder za kulturne prireditve - novomeške “Križanke”? Vprašanja, ki jih postavljamo samim sebi in v kritiko politike - občinske oblasti, nam ponujajo odgovor samo po sebi: mesto gradimo bolj za avtomobile kakor za ljudi! Nikoli ni prepozno izgraditi drugačno vizijo mesta, recimo: mesto sedmih zelenih gričev, ki bi bili obenem povezani s peš potjo, ki ne bi niti enkrat prečkala prometne ceste (razen z nadhodom ali podhodom), morda bi nas potem bolj poznali kakor Ptuj po Kurentih, Maribor po Lentu in Ljubljano po Tromostovju. Inž. STOJAN GOLOB Prof. Rusu ob upokojitvi Letošnja cvetna nedelja je bila zadnji službeni dan profesorja Zvonka Rusa. Sprva se je posvečal pedagoškemu delu, zadnjih osemnajst let pa je bil v Belokranjskem muzeju. Tu je nekaj časa delal kot kustos za novejšo zgodovino, petnajst let pa je ravnateljeval. Rusovo muzejsko delo, bolj in manj vidno, je bilo usmerjeno na vse strani. Bil je kustos in ravnatelj, dokumentalist, vodič in postavljalec razstav. Veliko moči je namenil obnovi metliškega gradu, kije po njegovi zaslugi začel spreminjati podobo. Sodelavci se od prof. Rusa ne poslavljamo, saj smo prepričani, da bomo še sodelovali. Želimo se mu le zahvaliti za vse, kar je dobrega naredil za muzej in za nas. Belokranjski muzej je imel v svojih petinštiridesetih letih le dva ravnatelja. Če prof. Jože Dular in prof. Zvonko Rus ne bi ustvarila bogate zapuščine, naš muzej prav gotovo ne bi užival ugleda, kakršnega ima danes. Zato s spoštovanjem zremo na njuno delo in smo jima hvaležni, da sta delo omogočila tudi nam. Prof. Rus je dober poznavalec lokalne zgodovine, zato z nestrpnostjo pričakujemo njegovo kroniko Metlike, ki jo bo izdalo Belokranjsko muzejsko društvo. Zdaj seji bo lahko bolj posvetil, saj mu je prej zanjo zmanjkovalo časa. V kulturi ni bilo nikoli lahko delati, zato so rezultati, ki jih je dosegel ravnatelj Rus, še toliko večvredni. Res pa je, da brez razumevanja državne in lokalne oblasti ne bi šlo. Upamo, da nam bosta naklonjeni tudi v prihodnje, prof. Zvonku Rusu pa želimo, da bi ohranil lepe spomine na Belokranjski muzej. ANDREJA BRANCEIJ BEDNARŠF.K v imenu delavcev Belokranjskega muzeja nami Slovenci narobe? Ali bi sc morali svojega porekla sramovati? Z drugimi besedami: so torej slovanski narodi manj vredni od drugih evropskih narodov, in če so, zakaj? Kdor tako razmišlja, ta ni vreden, da pripada slovenskemu narodu pa tudi kateremukoli drugemu narodo ne! Ob tem še nekaj dejstev, povezanih z zgodovino Slovencev. Vsa čast maloštevilnemu narodu, da se je obdržal na tem prelepem koščku Zemlje, glede na to, kaj vse je vihralo skozi te kraje, ga trgalo in potujčevalo, tlačilo, izkoriščalo in poniževalo ter ga za povrh nameravalo še iztrebiti. Tak narod ima zagotovo močne in zdrave korenine, le premalo se jih zaveda. Manjka mu žal tudi ponosa, samozavesti in pokončnosti. Zakaj tako, je pa že druga zgodba. Prav za konec bi se dotaknila še naših težav s sosedo Italijo (ali pa njenih z nami, kakor se vzame). Kaj res nikomur ne pride na misel, da so nekatere sosede bivše Jugoslavije komaj čakale, da bo ta “Titova tvorba” razpadla, saj bo potem spet več možnosti, da pograbijo kakšen kos zase? Narodi nekdanje Jugoslavije niso bili nikoli napadalni do drugih narodov ali njihovih ozemelj, nasprotno, v vsej svoji zgodovini so se bili prisiljeni boriti za svoj obstoj pred osvajalskimi pohodi drugih ljudstev s tako rekoč vseh možnih smeri. Kdor misli, da so določene sile v povojenm času dovolile Jugoslaviji živeti, kot si je želela, ta živi v veliki zmoti. Že povojne meje Jugoslavije so bile sila krivično postavljene (sicer pa, le katera meja, ki jo postavi človek, je povsem pravična?) Narava pozna samo naravne pregrade. In zakaj bi narodi živeli v slogi, prijateljstvu in razumevanju, če se pa da živeti tudi drugače?! Samo da ni ljubega miru! Ali geslo V slogi je moč že zares razpada na smetišču zgodovine? Na tem planetu je dovolj prostora za vse narode, le da o nekaterih ni skorajda nič več slišati, razen kadar izbruhne nova vojna ali epidemija kake bolezni, lakota ali naravna katastrofa. Določenim ljudstvom grozi celo izumrtje. T.i. razviti del sveta pa se dobesedno koplje v svoji samozadostnosti, bogastvu in brezbrižnosti! Zares, takšen svet mi ni prav nič všeč. Pričakujem, da mi bo gospod Jelinčič svetoval, naj se preselim na kak drug planet. Žal te možnosti (še) nimam. DARINKA TRATAR Šmarjeta 34 ZA INSTRUMENTE IN PORODNIŠNICO Za drage medicinske instrumente in izgradnjo porodnišnice v Novem mestu so prispevali: Krka Zdravila (za bolnike z rakavimi obolenji) 20.000 tolarjev, Drago Črnič, Semiška, Črnomelj (za izgradnjo porodnišnice) 23.860,00, Mercator Dolenjska PC M STP Metlika (za izgradnjo porodnišnice) namesto cvetja za pok. g. Franca Kobeta 100.000, Družina Radovan, Gor. Stara vas 19, Šentjernej (za izgradnjo porodnišnice) namesto cvetja za pok. g. Valentina Goričanca 5.000, Dario in Andreja Novak, Gor. Stara vas 19, Šentjernej (za izgradnjo porodnišnice) namesto cvetja za pok. g. Valentina Goričanca 5.000, Andrej Pctakovič, Smolenja vas 83, Novo mesto (za drage medicinske instrumente), namesto cvetja za pok. g. Roka Binga lO.O(K) tolarjev. Splošna bolnišnica Novo mesto se za prispevke najlepše zahvaljuje! ZAHVALA TREBNJE - 23. marca je bilo na OŠ Trebnje regijsko tekmovanje v znanju geografije. Izmed enajstih prijavljenih ekip se ga je udeležilo devet, zmagala pa je ekipa iz OŠ Boštanj. Družboslovni aktiv OŠ Trebnje sc v imenu vseh tekmovalcev in mentorjev zahvaljuje vsem pokroviteljem, ki so polepšali ta dan s svojimi prispevki in nagradami. To pa so poleg Zavoda RS za šolstvo še iz Trebnjega Center za izobraževanje in kulturo, Vita, Gradbeništvo Zupančič, Terca, Mial club, Dolenjka, Japi, Vulkanizerstvo Vovk, Avo center Vovk, M - KZ, Zavarovalnica Tilia in Trimo, z Mirne pa trgovina Kramer, Kolinska, Greda, Butik “D” in iz Ljubljane Zavarovalnica Triglav. DOGODKI V SLIKI IN BESEDI FITNES IN FITBALL V DOLENJSKIH TOPLICAH - Z začetkom aprila dobro opremljeni fitnes center v Zdravilišču Dolenjske Toplice, v katerem je 21 orodij, obratuje po novem času, in sicer ob torkih in sobotah od 18. do 20. ure, ob sredah in petkih od 19. do 20. ure. Ob sredah in petkih od 18. do 19. ure pa poteka v istem prostoru tako imenovani jitball, to je aerobna vadba s pomočjo velike žoge, ki omogoča trening za srce, ožilje, splošno kondicijo in razgibanost, poleg tega pa še trening ravnotežja, koordinacije in hitrosti reakcij. Tako fitnes kol fitball sta vodena: fitnes vodi Miran Perko, fitball pa Nadja Saje (na sliki), oba fizioterapevta v zdravilišču. (Foto: A. B.) PRVI FOTOGRAFSKI STUDIO V STRAŽI - Čeprav se je zgodilo L aprila, ni prvoaprilska šala: v Straži imajo od tega ponedeljka studio sodobne fotografije Foto Straža. Nahaja se na Gradiški 10, nasproti znanega Dularjevega mlina. Drago Vuica, s.p. (na sliki), ki se s fotografijo ukvarja že skoraj 15 let, je povedal, da nudi komercialne, založniške, modne, turistične fotografije, slika pa tudi za poroke, pogrebe ipd. Sprejema vse vrste barvnih negativov in diapozitivov, razvija tudi čmo-bele in preslikava stare fotografije, pripravlja in izdeluje pa tudi prospekte in fotovizitke. Foto Straža, ki je po mnenju mnogih pridobitev za kraj in okolico, je mogoče obiskati ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih od 14.15 do 17.15, ure, v soboto pa do 8. do 11. ure. (Foto: L. Murn) iM.ave mmmmmmmam ■ /s hit M . , , tjj. pni - ~ ' fS i v a 1 1J TRIPOVE NAGRADE LESARJEM - Slovensko glasilo lesarjev je v petek na srednji tehnični in zdravstveni šoli v Novem mestu podelilo nagrade dijakom, ki so najbolje odgovorili na štiri vprašanja podjetij Milol, Tanin, Color in Kovinoplastike. Na zaključno prireditev, ki bo meseca maja v Ljubljani, so se uvrstili (na sliki od leve proti desni): Bojan Marolt, Gregor Šuštarič, Martin Vencelj, Ronald Štukelj, Gregor Perpar, Silvo Oberstarin Alojz Tomažin. Posebna komisija bo sedaj med 32 iz vseh osmih lesarskih šol Slovenije poiskala najboljše in jih bogato nagradila. KRUH NA VEČ NAČINOV - Kar osemnajst gospodinj se je zbralo v petek, 29. marca, v Žužemberku, v Zalaščkovi hiši. Pod vodstvom mentorice Marije Prajnar, učiteljice praktičnega pouka v srednji živilski šoli v Mariboru, so gospodinje spekle devet različnih vrst kruha, pekle krofe in potice na več načinov, poleg tega pa so izdelale francoske rogljiče in imele vaje pri izdelavi kruhastega peciva. Zadovoljne gospodinje so se po uspelem praktičnem delu fotografirale na balkonu Anice Zalašček. (Foto: S. Mirtič) OBC NI ZBOR PODEŽELSKIH ŽENA - V restavracija na Marofu je bil letni občni zbor društva podeželskih žena Kočevske, ki je bilo ustanovljeno leta 1994. Prej je deloval Aktiv kmečkih žena iz Poljanske doline, v katerem je bilo 30 žena. Ustanoviteljica in prva predsednica je bila Marija Horjak iz Nemške Loke. Članice so prirejale tečaje peke in kuhanja, predstavile so se na prireditvah v Ljubljani, Kočevju in drugod. Društvo pod mentorstvom svetovalke Ane Ogorelec deluje po vsej občini. V prihodnje bodo posebno pozornost namenile izobraževanju članic in pridobivanju mlajših, čeprav društvo šteje več kot 100 članic. Letnega zbora se je udeležil tudi kočevski župan Janko Veber. (Foto: M. Glavonjič) Aprilski dei Deževne aprilske dni boste letos lahko pričakale s posebnim veseljem kot lani. Vremenske nevšečnosti, ki so nas pestile vrsto let, bodo premagane, brž ko si bomo priskrbele popolno opremo. Plastični materiali, vsesplošni ljubljenci modnih oblikovalcev, ki so iz njih sešili tako krila in hlače kot tudi čevlje izkazujejo svojo nepremočljivo uporabnost v najbolj mokrih spomladanskih dneh. Pastelni odtenki, žive neonske, rdeče, oranžne in zelene barve skupaj z nepremagljivo eleganco črne na modnem prestolu vladajo enakovredno. Odločite se lahko predvsem med povsem mini variantami, nekoliko daljšimi in zelo dolgimi plašči kot tudi z vrsto umetnih bolj ali manj svetlečih, šuštečih vodood-pornih materialov. Dežni plašček pa ni namenjen le deževnim priložnostim, lahko ga oblečete v sončnih dneh kot del modnega stila. Modna industrija ponuja bleščanje lesketajočih se materialov ali PVC od jutra do večera, od kopalnih plaščev pa do večernih toalet. Če pa sodite med tiste, ki čutijo odpor do leska od glave do peta, se odločite le za drobcen dodatek, ki bo popestril vašo garderobo. V prihajajočih deževnih dneh ne pozabite na pomembnost dežnika, ki nima le vloge varovanja pred padavinami, pač pa sodi med modni dodatek, ki naj bi se ujemal z vašo zunanjo celoto. Torej, priskrbite si še kakšnega, da jih boste lahko menjavali! JERCA LEGAN O dobrodelnosti Seminar medicinskih sester o dobrodelnih in prostovoljnih dejavnostih Sekcija medicinskih sester v vzgoji in izobraževanju pri Zbornici zdravstvene nege Slovenije je v petek, 29. marca, pripravila strokovno srečanje na temo: Dobrodelne in prostovoljne dejavnosti. V dopoldanskem delu srečanja smo poslušali zanimivo predavanje doc.dr. Jožeta Ramovška o dobrodelnosti kot imunskem sistemu družbe ter o vzgoji za dobrodelnost. Socialna delavka Estera Dvornik nam je predstavila Karitas in svoje izkušnje pri njem. Sestra Notredame Slavka Cekuta je pripovedovala o svojih izkušnjah služenja drugim v okviru Karitasa in skupine Vera in luč. Popoldne smo poslušali predavanje soc. delavke Mine Gril o prostovoljstvu. Kolegica iz Zdravstvene šole Celje Helena Brežnik je govorila o prostovoljnem delu njihovih dijakov v skupinah Sonček in Nasmešek. Prostovoljno delo učencev na Zdravstveni šoli na Jesenicah je orisala Maja Krajnik. V soboto, 30. marca, smo v okviru seminarja obiskale grad Otočec in samostan Pleterje ter se udeležile sklepne prireditve ob 1. državnem tekmovanju učencev zdravstvenih šol Slovenije na STZŠ Novo mesto. Za finančno pomoč se zahvaljujemo NEK Krško, Dolenjski lekarni. Obrtni zadrugi Jlrast in Dolenjski banki. JOŽICA NOVAK Jože Pavlič V 61. letu je umrl Jože Pavlič, upokojeni prometni tehnik Avta Kočevje. Rodil se je v številni družini v Gerovum. Kljub svoji mladosti ob okupaciji domovine se je uvrstil v tisto generacijo, ki je močno občutila teror italijanskega okupatorja. Kot 8-leten otrok je bil v otroškem italijanskem taborišču. Oče je bil interniran na Rabu, kjer je tudi umrl, mamo pa je izgubil takoj po drugi svetovni vojni. Po šolanju v Ljubljani in Zagrebu je dobil delo v Avtu Kočevje, kjer je kot prometni strokovnjak vložil svoje sposobnosti za napredek podjetja, v katerem je delal preko 34 let. Veliko njegovih zamisli je bilo sprejetih, a če bi jih bilo še več, bi se izognili marsikaterim težavam, ki se pojavljajo v avtoprevozništvu. Usposabljal se je tudi kot rezervni častnik v želji, da do vojne nikoli več ne bi prišlo. Od njega smo se poslovili v četrtek, 28. marca, na kočevskem mestnem pokopališču. VIKTOR DRAGOŠ s/ Umetnikova družina med šolarji na Grmu Karel Zelenko z ženo, hčerko in zetom v Novem mestu Preteklo sredo so imeli učenci osnovne šole na Grmu zanimiv obisk. Na željo vodstva šole jih je obiskala znana Zelenkova družina umetnikov iz Ljubljane: akademski slikar, grafik, keramik in ilustrator Karel Zelenko, njegova žena kiparka Sonja Ravtar, njuna hčerka slikarka Nina Zelenko ter njen mož slikar in keramik Pavel Mijatovič. Dopoldne se je Karel Zelenko pogovarjal z učenci 5. in 8. razreda. Poučil jih je, kako nastane kroki ali hiter zapis slikarskega motiva. Učenci so novopridobljeno znanje seveda takoj preizkusili v praksi in slikarja spraševali še o marsičem, kar sestavlja likovno umetnost. Umetnik je učence tudi vodil po razstavi, ki sojo pripravili v prostrani dvorani šole. Slikar razstavlja tam 8 slik v olju na platnu, njegova žena Sonja 16 figur narodnih noš, hčerka Nina 20 barvnih jedkanic in zet Pavle 15 stenskih krožnikov, poslikanih v pod-glazurni tehniki. Zvečer je šola priredila 8. srečanje na Grmu, ki se je razvilo v imeniten dogodek. Dvorano so napolnili starši učencev in ljubitelji umetnosti. Večerje vodil prof. Branko Šuster in predstavil družino znanih umetnikov, ki jih je ■I Akademski slikar Karel Zelenko (Foto: Peter Klinc) zapletel v prijetno kramljanje. Udeleženci srečanja so spoznali življenjske in umetniške poti gostov, ki jih je slikar Zelenko prepletal z duhovitimi vložki. Umetnikovo “...prizorišče je z rekviziti življenja prepražen oder, opičji oltar in vrtiljak, nakopičena izložba dragotin in ničevosti, zatišje skritih ljubezni in na odpad nepomembnosti odložene človečnosti,” je ob najnovejši Zclcnkovi razstavi grafik v Ljubljani zapisal dr. Milček Komelj. Takega pomembnega slovenskega umetnika so minulo sredo zvečer spoznali tudi zadovoljni obiskovalci v grmski šoli. Slikarjeva hčerka Nina živi z družino že tri leta v neposredni bližini grmske šole. Priredila je že tečaj keramike za šolarje in podoben tečaj oblikovanja za KUD Krka. Na srečanju z dragimi gosti so nastopili tudi godci in člani šolske folklorne skupine. -Razstava Zelenkovih bo na Grmu odprta do 4. aprila. T. GOŠNIK turistični Ferencovi kmetij Slovenski upokojenci na seminarju v Novem mestu Izmenjava izkušenj NOVO MESTO - Zveza društev upokojencev Slovenije je na pobudo novomeškega društva upokojencev povabila predstavnike društev na enodnevni seminar o kulturno-izobražcvalni, in-formativno-propagandni in rekreacijski dejavnosti, ki je potekal 27. marca v prostorih Dolenjskega muzeja. Seminar naj bi po besedah predsednika Zveze društev upokojencev Slovenije Vinka Gobca omogočil izmenjavo mnenj, izkušenj, tesnejšo povezavo društev in spodbudil upokojence k bogatejšem življenju. O univerzi za 3. življenjsko obdobje je predavala njena predsednica prof. dr. Ana Krajnc, Ivan Tovšak pa je spregovoril o zanimivih izkušnjah novomeškega društva. O interesni skupini “Ogledi gledaliških predstav in kulturnih znamenitosti v slovenskih mestih” je poročala dr. Milena Hadl, kustodinja Ivana Tanko pa je spregovorila o zgodovini Novega mesta. Udeleženci so si ogledali Dolenjski muzej. Popoldne je imel prošt Jože Lap še predavanja o kapitlju, potem pa je udeležencem seminarja razkazal njegove znamenitosti. Obogateni z novimi spoznanji in zavestjo, da je tretja življenjska univerza lahko bolj zabavna kot naporna, so se člani društev Slovenije razšli v upanju na ponovna podobna srečanja. E. H. APLAVZ NI OBVEZEN Prodaja kraljice Osemnajstletna Lidija Mavretič, pr\’a slovenska vinska kraljica iz Drašičev pri Metliki, je pred dnevi v vinoteki Bradeško v Ljubljani predstavila novinarjem in vinskim strokovnjakom vino prve slovenske vinske kraljice. Prišlo je seveda iz domače, Mavretičeve kleti, ki stoji sredi vinogradov v Vidoši-čih. Pred kar številno publiko je dekle nastopilo samozavestno in z znanjem, ki ne dovoljuje zardevanja. Vendar je zajec v drugem grmu. Na predstavitvi so bili tudi metliški in črnomaljski velmožje. Prepričan sem, da so se jim porodile podobne misli kot meni: Mavretičevo je treba dobro vnovčili. Za promocijo Bele krajine in njenih vin. Lidija je že ob kronanju v Vipavi s slovesno zaobljubo zagotovila, da bo s svojim znanjem in mladostno lepoto služila prav temu namenu. Vsaj leto dni, kolikor bo nosila krono. Vem, da jo vabijo na Štajersko, na Primorsko in še marsikom. V kotičku srca me malce stiska, ker se bojim, da bo prav na sončni strani Gorjancev pozabljena. Zaradi človeških hib, ki imajo imena, kot: nevoščljivost, zavist, zaplankanost itd. Dolgoletna praksa je pokazala, da Belokranjci najraje spregledamo prav tiste, ki jim je zibelka tekla v Beli krajini. Celo obrnemo se proti njim prav takrat, ko bi jih morali podpreti oziroma ko bi nam lahko koristili. V Sloveniji bo letos kar nekaj vinskih prireditev. Vinogradnikom, pa ne samo njim, gotovo ne bo vseeno, kako bodo na njih zastopana in predstavljena belokranjska vina. Vidno vlogo lahko odigra Lidija Mavretič. Seveda pod pogojem, da se jo bodo Belokranjci spomnili in da si ne bodo metali polen pod noge. TONI GAŠ PERIČ m FESTIVAL - V osnovni šoli Velika Dolina je na nedavnem 2. glasbenem festivalu nastopilo 8 učencev nižjih in 12 učencev višjih razredov te šole. Obiskovalci, večina starši otrok, so povsem napolnili prireditveni prostor. Festivala se je udeležila tudi uradna predstavnica občine Brežice. Z glasbeno prireditvijo je šola počastila oba praznika žensk. V odmoru je predstavilo svojo spomladansko in poletno kolekcijo otroških oblačil Šiviljstvo Ma-gic Love iz Jesenic na Dolenjskem. Na sliki: na odru med prireditvijo. (Foto: L. M.) T 7 DOLENJCI V PREKMURJU - Zadnjo marčevsko skupaj s turistično agencijo Mana na že tradicionalen popeljal 50 Dolenjcev. Čeprav nam je že v Celju ponagajal sneg, ga dobro voljo dobesedno stopila naša naročnica Antonija Sodja, ki iiriffijP-00 zvesta že celih 43 let. Po ogledu Šarugove oljarne, Babičevega mlina $.05 Muri, Bojančeve lončarske obrti ter Vestnikove časopisne hiše, kjer namjplO direktorica Irma Benko predstavila njihov *-------------~u J ntin pijači ter zvokih ansambla zaključili na (Foto: Majda Luzar) JEROVŠEK COMPUTERS TUDI V NOVEM MESTU - Prejšnji črfrijCT 'je podjetje Jerovšek computers v novomeškem nakupovalnem središču °j odprlo novo prodajalno z računalniki in vsem, kar spada zraven. Podjffl^’ se je v slovenskem prostoru močno uveljavilo leta 1991, ko so sedež pof, jjj jetja preselili v Domžale. Januarja 1994 so prvi v Sloveniji ponitA.23 vzdrževanje pri uporabniku (On Site Ser\’is) za vsak računalnik in jesdj. istega leta vpeljali učinkovit informacijski sistem, ki poleg dobre pregibni nosti dela omogoča tudi komunikacijo z vsemi dislociranimi enotami. $'17.10 venska “računalniška “javnost jih je izbrala za najboljše računalniško jetje v Sloveniji. (Foto: Majda Luzar, EPS) ASFALTERSTVO IN GRADBENIŠTVO Čardak 17, Črnomelj Tel. (068) 51-668 Mobitel: (0609) 612-594 Urejanje dvorišč: asfaltiranje dvorišč, parkirnih prostorov, dovoznih poti, tlakovanje dvorišč in ostala gradbena dela. Se priporočamo! ./TEKMOVALI DIJAK! ZDRA VST-VEN111 ŠOL SLOVENIJE - Vodstvo srednje tehniške in zdravstvene šole iz Novega mesta je bilo v soboto organizator L državnega tekmovanja zdravstvenih šol Slovenije. Dijaki 3. letnikov so se med seboj pomerili iz zgodovine zdravstvene nege, dijaki 4. letnikov pa iz etike v zdravstveni negi. V literamo-likov-neni natečaju na temo Zdrava mesta za boljše življenje, ki ga je v počastitev 7. aprila izbrala Švetov-na zdravstvena organizacije, je med 35 dijaki, ki so poslali svoja likovna dela, komisija kot najboljšo izbrala sliko Črno-belo; naslikala jo je Barbara Vegelj iz novomeške zdravstvene šole, doma iz Krškega (na sliki). Veliki je 2., 3. in 4. mesto pripadlo domačinkam: Sabini Miklavčič, Tanji Ferkolj in Saši Šolič. Novomeščanka je bila uspešna tudi pri zgodovini zdravstvene nege in osvojila 3. mesto. (Foto: J. Pavlin) Jr '‘cev a ** ® (068) 324-377 JOGA Društvo ‘Joga v vsakdanjem življenju, Novo mesto” organizira začetni tečaj joge v športni dvorani OŠ Metlika ob torkih in četrtkih od 19. ure do 20.30. Vpis: do vključno 11. aprila 1996 Omejitev: mlajši od 15 let Vabljeni! LERAN, d.o.o. promet z nepremičninami Novo mesto, Lebanova 24 Prodamo: • hiše: Vel. Poljane pri Šmarjeti. Osojnik pri Semiču, v Občicah. Novem mestu, Otočcu, Šmarjeti, Krškem, Senovem, Brežicah, Črnomlju, Sevnici, Dol. Toplicah. Straži, Soteski, Cikavi, Rumanji vasi, Smolenji vasi, Škocjan — okolica, Raki, Žužemberku, Mokronogu, Črmošnjicah pri Stopičah, Hcrinji vasi, Brestanici, Lu-ciji pri Portorožu, Zdolah pri Krškem, Rebri pri Žužemberku, Kostanjevici, Srednji vasi pti Semiču, Zastava pri Črnomlju. , Srednje Grčevje, Vel. Banu pn Šentjerneju, Mali Strmci in drugod; • stanovanja: v Novem mestu, Šentjerneju, Žužemberku, Črnomlju, Krškem, Trebnjem; • poslovne objekte, lokale in pisarne: v Novem mestu, Celju, Črnomlju, Krškem, Trebnjem, Mokronogu, Metliki; vikende in zidanice: v Straži. š#k Škocjanu, Raki, Metliki — okolica, Brezovica pri Metliki, Dol- Toplicah, Pahi, Zaplazu pri Čatežu, Gor. Leskovce, Doblička gora in drugod; • parcele za gradnjo: v Mirni Pe- či, Bučki, Šentrupertu, Trški gori. Zagradski gori, Trebnjem, Semi- ču, Mihovo pri Šentjerneju, Kar-teljevo, Osrečje pri Škocjanu. Novo mesto in drugod; 9 kmetijska zemljišča in gozdove po vsej Dolenjski, kmetije v Bel' krajini, Krškem in Novem mestu: • v najem oddamo: stanovanja, in poslovne prostore. Tel./fax: 068/322-282, 069/342-470 Mobitel: 0609/633-553 ____. 'PESEM IZ 370 MLADIH GRL - Pretekli petek je bila v Črnomlju že 10. revija otroških in mladinskih pevskih zborov Bele krajine, ki jo je pripravila tukajšnja ZKO. Vil zborih je zapelo 370 mladih pevcev iz črnomaljskih osnovnih šol Mirana Jarca, Loka in Milke Šobar-Nataše ter iz viniške, draga luške in metliške šole. Vsi zbori in njihovi zborovodje Ana Butala, Ani Jankovič-Šober, Darko Kočevar, Cvetka Banovec, Majda Veselič, Ibro Colarič in Vlasta llutar so iz rok predsednice ZKO Črnomelj Vidice Adlešič prejeli priznanja. Otroški PZ OŠ Mirana Jarca z Vlasto llutar, mladinski PZ OS LOka z Majdo Veselič in mladinski PZ OŠ Vinica z Ani Jankovič-Šober bodo sodelovali tudi na območni reviji otroških in mladinskih pevskih zborov Dolenjske in Bele krajine v Trebnjem. Na fotografiji: otroški pevski zbor OŠ Loka z zborovodjem Darkom Kočevarjem. (Foto: M. B.-J.) Poslovni sistem Mercator, d. d., Ljubljana Mercator — Kmetijska zadruga Krka z.0.0., Novo mesto Rozmanova ul. 10 PE Oskrba išče pogodbenega izvajalca za RAZVOZ — PRODAJO SADJA IN ZELENJAVE ZA PODROČJE TREBNJE. Od izvajalca pričakujemo, da je podjetnik z vozilom od 3 do 5 t nosilnosti, prirejenim za razvoz živil. Ponudbe pošljite v 7 dneh na naslov: Mercator — Kmetijska zadruga Krka, z.o.o. Rozmanova 10, 8000 Novo mesto 24 DOLENJSKI LIST Št. 14 (2434), 4. aprila 19^ ' Revizija si pridržuje pravico do [fflorebitnih sprememb sporedov! ČETRTEK, 4. IV. OVENIJA 1 •45-0.15 TELETEKST W) VIDEOSTRANI #15 OTROŠKI PROGRAM OTROŠKA ODDAJA 10.30 BATMAN, amer. naniz., 25/32 P-55 TEDENSKI IZBOR RIBJE POTI, Šved. poljudnoznan. serija, 2/4 J' 11.25 PO DOMAČE ■Mjo.00 POROČILA r#5 KOLO SREČE, ponov. 'til 5-10 TEDENSKI IZBOR hrt ZASEBNO ŽIVUENJE RASTLIN, r/lfl poljudnoznan. serija, 5/6 16.00 PRO&CONTA 100 TV DNEVNIKI 7-10 OTROŠKI PROGRAM ŽIVŽAV '•00 KATE IN ALLIE, angl. naniz., 16/22 «0 KOLO SREČE, TV IGRICA flO RISANKA «0 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT ^•05 NOREC V MNOŽICI, amer. naniz., 15/16 '■35 TEDNIK '•25 “ZLATA ŠESTDESETA SLOVENSKE POPEVKE”, 3. oddaja: Nostalgija z Jelko Cvetežar ■■30 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT ■55 POSLOVNA BORZA 43-10 NA PROSTOSTI, angl. nadalj., 5/6 Slovenija 2 ?'00 Euronews -10.25 Tedenski izbor: Po Tuniziji, 03; 10.40 Srednje šolstvo; 10.55 V žarišču; 11.25 Zgodbe iz Amerike, dok. potop, serija. 3/6; 12.15 Hokej na ledu; 14.15 Evrogol; 14.45 Kvadrofenija, ®m; '0-40 Norec v množici, amer. naniz., 14/ i’17.10 Vera, angl. nadalj., 1/4 -18.00 Po Sloveniji /”•45 Svetovni poslovni utrip • 19.15 Zlati petelin, sr 2'20-°5 V žarišču - 20.35 Dr. Finlay, Škot. naniz., ,jjl (7* 21.30Svetloba in senca - 22.00 Umetniški večer J' -3.20 Slovenski jazz iz jazz kluba Gajo d HTV 1 7-10TV spored - 7.25 Poročila - 7.30 Santa Barbara ^■1 senja) - 8.15 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 I zobraževalni program -11.30 Program za otroke n mladino -12.00 Poročila -12.20 Ljubezen (seriji • 12.45 Državni sovražnik (amer. film) -14.35 Jtogram za otroke in mladino - 16.45 Hrvaška anes -17.45 Kristalno cesarstvo (serija, 93/120) -3'5 Kolo sreče - 18.50 Moč denarja - 19.30 rbtovnik, šport, vreme - 20.10 Nikita Hruščov (dok. ni. film) - 21.15 Glasbena oddaja - 22.15 Dnevnik ' -2-35 S sliko na sliko - 23.05 Triler -1.35 Poročila HTV2 i5,15 Video strani - 15.25 TV koledar -15.40 “Jturna krajina-16.40 Šopek dolarjev (ponov.) 17.10 Federacija in konfederacija - 17.40 I M°?)mel ’ 18-10 Skrivnostno življenje rastlin | 'a°k. oddaja) - 19.00 Hugo, tv igra - 19.30 I vreme, šport - 20,15 Kitajska plaža (scri-,a)'21.05 Rešitev 911 (dok. serija) -22.00 Od 16 -4 - 22.30 Dvigalo za morišče (franc, film) OETEK, 5. IV. Slovenija i ®-45-0.40 TELETEKST ' ,0« VIDEOSTRANI •45 OTROŠKI PROGRAM UČIMO SE ROČNIH USTVARJALNOSTI. 3/52 9.40 OTROCI ŠIRNEGASVETA.amer. I Kine dok naniz.. 24/26 I U,U5 “ZLATA ŠESTDESETA SLOVENSKE POPEVKE', 2. oddaja: Nostalgija z Jelko ln Cvetežar . ,0» MARNIE, amer. film ! “O POROČILA * 14» 5°L0 SREČE, ponov. 1 c j, JRRA X, nem. poliudnoznanstv. serija, 3/10 ' 5 ČLOVEKOVA GLASBA, 1/8 i 40 KAM VODIJO NAŠE STEZICE, odda- I i J'J® OTROŠKI PROGRAM 1 EVANGEL1ST1ČNO BOGOSLUŽJE j > RISANKA JU DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 5* POGLEJ IN ZADENI - JU DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT , -00 JAJCA. norv. film 1 Slovenija 2 I ^0 Euronews -11.45 Tedenski izbor: Svetovni I Von' ulr'P' Ponov-; 12.15 V žarišču; 12.45 i 14 (Mim1 lld bl““. ponov.; 13.10 Umetniški večer; 6 la, s,anclt modeme, nem. dok, nadalj., 4/ I anoi '^OUrga, ruski film -16.25 Sorodne duše, ! no,„.nan'z'’.^3'" 16.55 Ribje poti, Šved. poljud-seri'an, scr'ia’ 3/4 - 17.25 Tuja izobraževalna j , Ja • 18.00 Po Sloveniji -18.45 Spin -19.25 Tok, ■2o' J’nl 0(ldaja za mladostnike - 20.05 Ibrum I krisf Angcl Fal,s- am‘-'r nadaij., 2/6- 21.15 Rim: svei? P01'22 -75 Studio City - 23.30 Novice iz. razvedrila - 23.55 Nor na reklame, 14/15 j HTV, (w? ^ ''l>0,ed • 7-25 Poročila - 7.30 Santa Barbara lzJa!'8|5 Dobro jutro-10.00 Poročala-10.05 in mMCVa'n' PmSram -11.30 Program za otroke ja) ,a ’ 12.00 Poročila -12.20 Ljubezen (seri-šaoi C ""'1’erloD. (italij. film) -14.35 Program ‘roke in mladino -16.45 Hrvaška danes-17.45 Kristalno cesarstvo (serija, 94/120) - 18.15 Kolo sreče -18.50 Pol ure za kulturo -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Javna stvar - 20.40 Dokumentarna oddaja - 22.30 Poročila - 22.50 S sliko na sliko - 23.20 Terra X (dok. film) - 0.10 Poročila HTV 2 13.50 TV koledar -14.00 Tenis -18.30 Govorimo o zdravju -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Kavarna “na zdravje” (hum. serija) - 20.45 Ameriški film - 22.20 Dok. film - 23.10 Zeleno žito (amer. film) -1.15 Šport SOBOTA, 6. IV. SLOVENIJA 1 7.45-0.50 TELETEKST 8.00 VIDEOSTRANI 8.10 OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK 8.25 KUUKČEVE DOGODIVŠČINE, 13/24 8.35 POD KLOBUKOM 9.20 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 9.50 UČIMO SE TUJIH JEZIKOV, francoščina, 3/11 10.15 NA SVIDENJE, RDEČA KAPICA, kan. film 11.50 VELIKI DOSEŽKI SLOV. KIRURGIJE, 11. oddaja 12.20 EISTEDDFOD ’95 - afriški zbori 13.00 POROČILA 14.00 TERRA X, nem. poljudnoznan. serija, 4/10 14.45 TEDNIK, ponov. 15.35 CHRISTY, amer. nadalj., 9/21 16.20 TEKMOVALCI, angl. dok. serija, 3/5 17.00 TV DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM IGRANA SERIJA 17.40 O VELIKONOČNIH SIMBOLIH, 1. oddaja 17.55 ALPE JADRAN 18.25 OZARE 18.35 HUGO-TV IGRICA 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.51 UTRIP 20.10 ZGODBE IZ AMERIKE, dok. pot. seri-ja, 4/6 21.05 BOŽJI GROB, posebna velikonočna oddaja 22.00 TURISTIČNA ODDAJA 22.30 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 23.00 MORILEC V DRUŽINI, amer. film SLOVENIJA 2 9.00 Euronevvs -10.30 Poglej in zadeni, ponov. - 12.00 Hotel kokosov oreh, amer. film -13.30 Znanost od blizu, kan. znanst. nadalj., 6/20 -13.55 Košarka -14.55 Nogomet -16.55 Rokomet -18.30 Karaoke - 19.30Na vrtu - 20.05 Dežela senc, amer. film - 22.15 Zlati petelin, 5/6 - 23.00 Sobotna noč HTV 1 7.55 TV spored - 8.10 Poročila - 8.15 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.20 Prizma -13.20 Preteklost v sedanjosti (dok. oddaja) - 14.20 Briljanten- 15.10Svetovni reporterji-16.00 Poročila -16.05 Televizija o televiziji -16.35 Sinovi Nevihte - 18-OOTurbo limach show -19.14 V začetku je bila Beseda -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Zabavna oddaja - 21.15 Jakob (film) - 22.50 Dnevnik - 23.10 Cookie (amer. film) HTV 2 14.45 TV spored -15.00 Tenis -17.50 Beverly Hills (serija 6/31) -18.40 Melrose plače (serija, 7/31) - 19.15 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme šport - 20.15 Dok. oddaja - 20.50 Vidikon - 21.35 Hrvaške županije - 22.25 Hr top 20 (dok. oddaja) - 23.10 Največji zločini in sojenja 20. stol. (dok. oddaja) NEDELJA, 7. IV. SLOVENIJA 1 7.45 - 0.30 TELETEKST 8.00 VIDEOSTRANI 8.25 OTROŠKI PROGRAM JEKLENI JEZDECI, avslral. nadalj., 2/8 8.50 ŽIV ŽAV 9.45 O VELIKONOČNIH SIMBOLIH, 2. oddaja 9.55 VELIKONOČNA MAŠA 11.15 IZOBRAŽEVALNA ODDAJA 11.55 PAPEŽEVA VELIKONOČNA POSLANICA 12.30 LJUDJE IN ZEMLJA 13.00 POROČILA 13.05 TEDENSKI IZBOR HUGO, tv igrica 13.35 KARAOKE, ponov. 14.35 NEDELJSKA REPORTAŽA 15.05 DLAN V DLANI 15.20 SMRT BELEGA PUŠČAVNIKA, nem. film 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PO DOMAČE 18.45 ZATVKAMF.RO 19.05 RISANKA 19.10 LOTO 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.51 ZRCALO TEDNA 20.10 NEDELJSKIH 60 21.15 VERA, angl. nadalj., 2/4 22.25 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.45 CIKLUS FILMOV CARLOSA SAURE: VRT NASLAD, Špan. film SLOVENIJA 2 8.05 Tedenski izbor: Angleška glasbena lestvica; 8.55 Vidcošpon; 9.40 V vrtincu; 10.25 Tok, tok; 11.00 Spin; 11.40 Na vrtu; 12.10 Lahkih nog naokrog - 12.55 Motociklizem, posnetek iz Bogur Scntula - 13.55 Boks ■ 17.30 Košarka -19.00 Nogomet • 20.05 Izgubljene civilizacije, 4/10 - 20.55 Večerni gost -21.55 Tiri skozi čas, dok. oddaja, 2/8 - 22.10 Peščeni grad, češka drama - 23.30 Športni pregled PONEDELJEK, 8. IV. SLOVENIJA 1 8.15-0.35 TELETEKST 8.30 VIDEOSTRANI 10.00 OTROŠKI PROGRAM ARABELA SE VRAČA, češka nadalj., 5/26 10.30 VIL1NČEK Z LUNE, posnetek gled. predstave 10.30 CIKLUS FILMOV CARLOSA SAURE: VRT NASLAD, ponov. 13.00 POROČILA 13.05 NOVICE IZ SVETA RAZVEDRILA 13.50 TEDENSKI IZBOR UTRIP 14.05 ZRCALO TEDNA 14.20 ZA TV KAMERO 14.35 FORUM 14.50 NEDELJSKA REPORTAŽA 15.20 VEČERNI GOST 16.20 DOBER DAN, KOROŠKA 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK 17.25 TV OKO, angl. dok. serija, 5/13 17.500 VELIKONOČNIH SIMBOLIH, 3. oddaja 18.05 SIMPSONOVI, amer. naniz., 27/48 18.30 L1NGO, TV IGRICA 19.05 RISANKA 19.15 ŽREBANJE3X3 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 FRAS1ER, amer. naniz., 21/22 20.35 GORE IN UUDJE 21.25 LETALIŠČE 21. STOLETJA, ang. dok serija, 1/3 22.30 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 23.00 NA PROSTOSTI, angl. nadalj., 6/6 SLOVENIJA 2 9.00 Euronews -10.45 Tedenski izbor: Učimo se tujih jezikov, franeiščina, 3/11; 11.10 Turistična oddaja; 11.30 Policist s srcem, avstral. naniz.; 12.15 Šobotna noč; 14.15 Studio City; 15.15 Športni pregled; 16.00 Frasier, amer. naniz., 20/ 22; 16.20 Muenchenčana v Hamburgu, nem. nadalj., 1/14 -17.05 Božji grob -18.00 Po Sloveniji -18.45 Sedma steza -19.15 Angleška glasb, lestvica - 20.10 Osmi dan - 20.45 Geneza, koprod. film - 22.20 Brane Rončel izza odra TOREK, 9. IV. SLOVENIJA 1 9.45-0.55 TELETEKST 10.00 VIDEOSTRANI 10.30 OTROŠKI PROGRAM JAPONSKE PRAVLJICE, 6/12 11.05 CYRANDO DE BERGERAC, mlad. gledališka igra, 3/4 11.25 NA SVIDENJE, RDEČA KAPICA, ponov. kan. filma 13.00 POROČILA 13.05 L1NGO, TV IGRICA 14.30 TEDENSKI IZBOR MOJ PRVI VIDEO, izobraž., oddaja 4/12 15.00 PEŠČENI GRAD, češka drama 16.20 MOSTOVI 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM KUUKČEVE DOGODIVŠČINE, 14/25 17.25 JEKLENI JEZDECI, avstral. nadalj., 3/8 18.00 KATE IN ALLIE, češka nadalj., 17/22 18.30 KOLO SREČE-TV IGRICA 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 BREZ ŽENSK NE GRE, angl. naniz., 5/19 20.35 MEDNARODNA OBZORJA 21.25 ROKA ROCKA 22.30 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.55 POSLOVNA BORZA 23.10 SEAOUEST, amer. naniz., 1/21 SLOVENIJA 2 9.00 Euronevvs -10.35 Tedenski izbor: Sedma sleza; 11 .05 Osmi dan; 11.35 Tekmovalci, angl. dok. serija, 3/5; 12.05 Alpe Jadran; 12.35 Nedeljskih 60; 13.35 Koncert simfonikov RTV Slovenija; 16.10 Analitična mehanika, 13/52; 16.40 Brez žensk ne gre (4/19); 17.05 Dr. Finlay, Škot. naniz., 3/7 -18.00 Po Sloveniji -18.45 Prisluhnimo tišini -19.15 Videošpon - 20.05 V žarišču - 20.35 Muenchenčana v Hamburgu, nem. nadalj., 2/14 - 22.15 Znameniti Slovenec - 23.00 Košarka 17.10 O l RUSKI PROGRAM 18.00 KATE IN ALLIE, angl. naniz., 18/22 18.35 KOLO SREČE-TV IGRICA 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 GOSPOD BEAN, angl. naniz., 7/13 20.35 KRIK STENE, nem.-franc.-kan. film 22.20 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.50 SEAOUEST, amčr. naniz., 2/21 23.40 ZAUUBUENCA, dan. nadalj, 1/4 SLOVENIJA 2 9.00 Euronevvs -12.35 Tedenski izbor: Prisluhnimo tišini; 13.05 V žarišču; 13.35 (Ne)znani oder; 14.25 Znameniti Slovenci; 15.10 Smrt belega puščavnika, nem. film; 16.40 Gospod Bean, angl. naniz, 6/13; 17.05 Angel Falls, amer. nadalj, 2/6 -18.00 Po Sloveniji -18.45 Po Tuniziji, 2/3 -19.15 V vrtincu - 20.05 Košarka - 21.40 Nogomet - 22.30 45 let slovenskega okteta, 2. del DOLENJSKE 0 BfcLfc KRAJINE STU io fl 103.0 AvAl\jT. ČETRTEK 4.30-8.00 Jutranji spored -8.00 Napoved - 11.00 Avtotimes- 12.00 BBC, osmrtnice - 12.15-13.00 NZželjc-14.00-15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.30 Planinski kotiček - 18.20 Kronika - 19.30- 24.00 Kinetoskop, Altcrgodba PETEK 4.30-8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved - 12.00 BBC, osmrtnice -12.15-13.00 NZ želje - 14.00-15.00 Zabavne želje — 15.30 Dogodki in odmevi -18.20 Kronika -19.30 - 24.00 Večerni program SOBOTA 6.00 Začetek, horoskop - 8.30 Glasba je življenje - 10.00 Kuharski recept - 11.00 Evropa ta teden -11.45 Na sončni in senčni strani Gorjancev - 12.00 BBC, osmrtnice - 12.15-13.00 NZ želje - 13.30 Čestitke -14.00-15.00 Zabavne želje — 15.30 Dogodki in odmevi -17.30 Voluhar ekspres -18.20 Kronika - 19.30-24.00 Večerni program NEDELJA 6.00 Začetek - 7.45 Horoskop - 8.00 Duhovna misel -8.30 Kmetijska oddaja -11.00 Mali oglasi - 12.30 Čestitke - 19.00 Glas evangelija - 19.30-24.00 Večerni program (ob 21.30 Dec JayTimc) r? MKtKtflEae vtvst. RADIO 1 A 105.9 : 107.3 V/ IIII VJ 107.5 104.5 91.2 OGNJIŠČE SREDA, 10, IV. SLOVENIJA 1 10.15-0.45 TELETEKST 10.30 VIDEOSTRANI 10.45 OTROŠKI PROGRAM ČENČAR1JA 10.55 SKOK MED ZVEZDE, novozel. naniz, 12/14 11.20 TEDENSKI IZBOR ROKA ROCKA 12.101ZGUBUENE CIVILIZACIJE, 5. del angl. dok. serije 13.00 POROČILA 13.05 KOLO SREČE, ponov. 13.35 ZGODBE IZ ŠKOUKE 14.45 TEDENSKI IZBOR DLAN V DLANI 15.00 MEDNARODNA OBZORJA 16.20 UUDJE IN ZEMUA 17.00 DNEVNIK 1 vašem kanalu v soboto ob 18. uri in po ciničnih teljah klinična ponovitev v nedeljo ob 20. uri in v sredo ob 21.30! SOBOTA, 6.4. 5.30 Dobro jutro - 7.00 in 9.00 Poročila - 10.00 Gospodinje sprašujejo, Helena Mrz-likar odgovarja -11.00 Poročila -12.00 Obvestila, osmrtnice -13.00 Mali oglasi -15.00 Poročila -17.00 Sraka ima dolgi rep -18.00 Poročila - 20.00 Sobotna super veselica - 1.00 Polke, valčki in popevke NEDELJA, 7.4. 8.00 Dobro jutro - 9.00 Poročila - 9.30' Kmetijska oddaja: predstavitev revije Drobnica -10.00 Mali oglasi - 11.00 Poročila -11.10 Vinogradniška oddaja - 12.(8) Mali oglasi, čestitke -15.00 Poročila-16.00 Kviz - 18.00 Poročila - 20.00 Cinca Marinca - 22.30 Ves ta jazz PREDSTAVITEV ZLATEGA PETELINA LJUBLJANA - TVS je neposredni prenos zaključne javne prireditve s podelitvijo nagrad Zlati petelin prestavila na prvi program in danes, v četrtek, 4. aprila, bodo na sporedu TVS2 na peti predstavitveni oddaji ob 19.15 in 20. uri predstavili nominirance naslednjih kategorij: pesmi za otroke -najboljši izvajalec, narodnozabavna - najboljša pesem, folk & etno - najboljši izvajalec, skupne kategorije - najboljši kompilacijski album, pop - najboljša pevka. DOLENJSKI LIST uaš četrtkov prijatelj IZJAVA ZA JAVNOST KANALA A LJUBLJANA - O trenutnem stanju na Kanalu A nadzorni svet podaja naslednje izjave. Vodstvo TV Kanal A je to zimo ugotovilo, daje v letu 1995 svoj program razširilo do stopnje, ko ga s prihodki od prodaje oglasov ni bilo več mogoče pokrivati. Nadaljujejo z lastno produkcijo, z uvoženim programom, Kanal A pa med vsemi komercialnimi televizijami pokriva največ slovenskega prostora. Prodajna moč TV Kanal A je bila šibka točka, vendar so ljudi zaposlovali in prejeli so tudi razne predloge velikih mednarodnih televizijskih družb za dolgoročno sodelovanje na področju prodaje oglasov. Delničarji so se odločili, da bodo našli dodatni kapital. Postaja je nedavno zaposlila ameriškega strokovnjaka, ki ima veliko izkušenj pri vodenju tv postaj, pri prodaji in produkciji, tako da se bodo skupaj trudili za premostitev težav. , Nadzorni svet ZAČETEK KABELSKE TELEVIZIJE LOŠKI POTOK - Komisija, ki je izbrana za gradnjo kabelske TV, je pred kratkim izbrala ponudbo PAP - Telematika. To podjetje ponuja izgradnjo antenskega sistema za radijski in TV program za KS Loški Potok, izgradnjo glavne postaje, primarnega in sekundarnega omrežja, priključke in vzdrževanje. Predvideno je, da bo ta sistem sprejemal 36 tv programov, po potrebi pa se bo dalo priključiti tudi lokalno tv postajo. Za uresničitev tega projekta je potrebno vsaj 300 naročnikov. Cena priključka v enkratnem obroku je 780 nemških mark, možno pa je plačilo v treh ali pa celo 60 obrokih, kar pa znesek poveča za 120 nemških mark. Mesečna najemnina bi tako znašala 630 tolarjev, vanjo pa sta vračunana vzdrževanje in odprava napak. ŠTAJERSKO -DOLENJSKA FEŠTA LJUBLJANA - V ljubljanski diskoteki Dacota danes, v četrtek, 4. aprila, ob 21. uri pripravljajo veliko štajersko -dolenjsko fešto. Po desetih mesecih bo v Ljubljani ponovno nastopila skupina Lačni Franc, ki na prireditvi Zlati petelin kandidira za najboljšo rock skupino leta, Zoran Predin pa za najboljšega pevca v rock in pop kategoriji. Skupina bo na koncertu predstavila svoj zadnji album “V živo”. Z Dolenjske bodo prišli D’Kovači, ki so te dni izdali svojo drugo zgoščenko z rockerskimi predelavami slovenskih ljudskih pesmi “Pobelelo pole”. Kot pred skupina bodo nastopili Ptuj čani Sleazy snails. V torek, 9 aprila, bo v Dakoti bo 21. na stopil Balanescu Quartet. ČETRTEK, 4.4. 5.30 Domača glasba - 7.00, 9.00 in 11.00 Poročila - 12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi - 13.00 Glasbene želje -15.00 Poročila - 17.00 Oddaja za podjetnike -18.00 Poročila - 18.15 Pro-motor poroča - 19.00 Roekovski sprehod - 20.00 Glasbene želje - 23.00 Rock balade PETEK, 5.4. 5.30 Domača glasba - 7.00, 9.00 in 11.00 Poročila - 12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi - 13.00 Glasbene želje - 15.00 Poročila - 15.30 Grmski vulkan - 17.00 Srakin TV izbor - 18.00 Poročila - 20.00 Gost programa g. Marjan Dvornik - 21.00 Kviz z cvcrgrceni - 24.00 Nočni skok VEČER KOMORNEGA JAZZA - Minuli četrtek, 28. marca, zvečer je bil Pri slonu kot že nekajkrat v zadnjem času prijeten glasbeni večer, v katerem so lahko uživali predvsem ljubitelji komornega jazza. Nastopila je namreč naša znana in priljubljena jazzistka Mia Žnidarič. Ob odlični spremljavi kitarista Žarka Živkoviča je prepela del svojega bogatega repertoarja, v katerem so poleg znanih jazzovskih skladb tudi zanimive priredba šansonov in popevk. Večer bi bil še prijetnejši in v večjo spodbudo pevki, ki se je lepo potrudila, ko bi bili nekateri obiskovalci predani bolj glasbi kot klepetu. Žnačaj petja Žnidaričeve je pač tak, da je zanj najboljša podlaga tišina, ne pa glasno predenje gostilniških mačkov in mačk. (Foto: M. Markelj) tal. 152-11-26 f«. 152-13-62 j “O0’ DESET DOMAČIM Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Stanku Kljunu iz Ribnice. Nagrajencu čestitamo! Lestvica, kije na sporedu vsak ponedeljek od 16.15 do 17. ure, je ta teden takšna: 1 (4) Balada o cestni svetilki - ANS. VRISK 2(1) Zdravica - SLOVENSKI ODMEV 3 (2) Ostanimo Slovenci - ANS. CVET 4 (5) Vanč vegetarijanec - ANS. IGOR IN ZLATI ZVOKI 5 (7) Veseli fantje mi, Dolenjci - ANS. J. KUPLENKA IN DOLENJCI 6 (3) Ribič - ANS. ROBERTA PRAPROTNIKA 7 (8) Naša “ta mlada” - ANS. SLAVČEK 8(6) Mama - ANS. STOPAR 9 (-) Blagor tisti - ANS. SLAPOVI 10 (9) Jože naš slavi - SLOVENSKI MUZIKANTJE Predlog za prihodnji teden: Sto cvetov - ANS. RUDIJA JEVŠKA. 3€---------------------------------------------------^ KUPON ŠT. 14 Glasujem za:___________________________________________ Moj naslov: ___________________________________________ ^ Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto j Tudi letos bomo v akciji Bramac za lepšo Slovenijo vsem, ki se boste za nakup odločili do 20. aprila 1996, brezplačno pripeljali 1,000.000 Bramacovih strešnikov. BRAMAC- Vama streha za vse življenje. S 30-letnim jamstvom. V vseh dobrih trgovinah z gradbenim materialom! $ SUZUKI PRODAJA • SERVIS • REZERVNI DELI AVTOSERVIS MURN Resslova 4, Novo mesto ® 068/24-791 MARUTI y Pooblaščen servis in prodaja rezervnih delov V mesecu aprilu akcijska prodaja vozil SUZUKI BALENO! Na zalogi omejena količina vozil SUZUKI BALENO 1,3 GL ECO z zračno blazino že za 18.990 DEM. Ob nakupu vam podarimo avtoradio z zvočniki. Bogata izbira tudi ostalih modelov Baleno in celotnega programa SUZUKI. Ugodni krediti! \qjtacej JUH I- JANA ENOTA KRŠKO LASTNIKI GOZDOV, KMETJE DENAR NI LE V DREVESU, KI JE PONOS VAŠEGA GOZDA. Ml ODKUPUJEMO TUDI SLABŠI LES, SUSICE IN LES POŠKODOVANIH DREVES OD ŽLEDA ALI SNEGO-LOMA. ODKUPUJEMO CELULOZNI LES SMREKE/JELKE, RDEČEGA BORA, TOPOLE DEBELINE OD 8 CM NAPREJ TER ŽAMANJE BREZ LUBJA. ____VRF INFORMACIJE NA TEL.: 0608/21 -110.- VABI K SODELOVANJU POSLOVODJO PRODAJALNE KOLPA V METLIKI za nedoločen čas, s polnim delovnim časom Pogoji: trgovski poslovodja, 4 leta delovnih izkušenj v tehnični trgovini. Prijave pošljite v roku 8 dni po objavi razpisa na naslov: KOLPA, d.d., Rosalnice 5, 8330 Metlika. r avtoklTn FkaT To”" Novo mesto, Foersterjeva 10 (pri Novoteksu v Bršljinu!) 068/ 323-035 V našem servisu nudimo kvalitetne in hitre mehanične storitve na vseh tipih vozil po konkurenčnih cenah. Redno pa vam BREZPLAČNO zamenjamo pri nas kupljeno olje in oljne Hitre, ki so vedno na zalogi. Olja: cvi.s trol. v/.i o/. / /v/■: rroton SVEČKE IN OIJNI FILTRI CHAMPION -- NOVO! ROČNA AVTOPRALNICA - — ŠPORT WHEELS PROMOTION ALU PLATIŠČA K v* Grama!" Gril d.o.o. GRAMAT GRIL GROSUPLJE, DOLENJSKE TOPLICE Na enoti blagovnica Dolenjske Toplice zaposlimo: 1. trgovca za prodajo keramike in ostalih talnih oblog ter opremo stanovanj in poslovnih objektov 2. trgovca za prodajo tehnike in gradbenega materiala 3. referenta za trženje in komercialo Pod 1. in 2. zaželjene delovne izkušnje in ustrezna praksa. Potrebna izobrazba trgovske smeri je pogoj za sprejem. Pod 3: srednja gradbena in strojna izobrazba z najmanj 3-letno prakso. Dinamičnost, pridnost, samostojnost, samoiniciativnost ter smisel za trgovsko delo je pri kandidatu pričakovana vrlina. Osebni dohodki in stimulacije zanimivi, vendar tudi odvisni od uspešnega dela in ustvarjenega prometa. Ponudbe pošljite na naslov: GRAMAT GRIL, d.o.o., 1290 Grosuplje Rožna dolina 9 AD , IATIK •;w V a o-o. tel.068/324-424, 0609/612-999 Smrečnikova 45 Novo mesto (pri vrtnariji) NA ZALOGI NOVA OPEL VECTRA Ponudba rabljenih vozil: ŠKODA 135 GLX, letnik 93 OPEL CORSA 1,5 D, letnik 89 ROVER 620 Sl, letnik 94 OPEL VECTRA 2,0 CDX, letnik 95 OPELFRONTERA 2,3 TD VEDEŽEVANJE ASTROLOGUA NUMER010GUA M*gic line 090 4 123 TliDI PISNO p p 34 Uc',ara Črnuče 156 SlT/mrn Na osnovi soglasja štev. LP 01213/1996 - IZ Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo z dne 6. 3.1996 KREMEN, p.o., Novo mesto objavlja PROGRAM LASTNINSKEGA PREOBLIKOVANJA PODJETJA 1. FIRMA IN SEDEŽ Industrija in rudniki nekovin »KREMEN« Novo mesto, p.o., Novo mesto, Rozmanova 9 2. DEJAVNOST Pretežna dejavnost je pridobivanje in predelava nekovin. 3. LASTNIŠTVO Podjetje je v 100% družbeni lasti. 4. PREDVIDENA LASTNINSKA STRUKTURA — Kapitalski sklad pokojninsko invalidskega zavarovanja — Slovenski odškodninski sklad 10% — Sklad RS za razvoj 20% — Upravičenci interne razdelitve 20% — Upravičenci notranjega odkupa 40% 5. JAVNI POZIV 5.1. Interna razdelitev Kremen, p.o., Novo mesto poziva vse zaposlene, bivše zaposlene in upokojence, da v roku 30 dni po objavi vpišejo delnice v zameno za lastniške certifikate in potrdila za premalo izplačane plače in tako sodelujejo v interni razdelitvi, ki ji je namenjeno 20% družbenega kapitala. V kolikor podjetje ne bo izdalo potrdil v tem času, bo rok javnega poziva podaljšan in objavljen. 5.2. Notranji odkup Podjetje poziva vse zaposlene, bivše zaposlene in upokojence, da s presežnimi certifikati in potrdili ter gotovino sodelujejo pri notranjem odkupu delnic, ki imajo 50% popust. 6. KRAJ, ČAS, NAČIN VPISA Delnice interne razdelitve in notranjega odkupa lahko upravičenci v okviru 30 dni od objave vpisujejo vsak delovnik od 10. do 12. ure v računovodstvu podjetja. 7. Vse dodatne informacije in celotni program lahko upravičenci dobijo v službenem času pri g. Žmavčiču in ge. Gorenčevi, tel. 068/322-315. Do avtomobila tudi brez gotovine! 'Lada 'Akada 'dihaon Na zalogi rabljena vozila: ŠKODA F0RMAN, LETNIK 94 AVTOSALON NOVO MESTO KAN DIJSKA 13, TEL.: 068 322 066 t//h©\§)tfq\ m PoobtaiCen <«(topmk svetovani«:, montažo in servis mobitel. ŠMARJE 13, 68310 ŠENTJERNEJ tel.: 068/81-118, tu: 068 81-11» P.E. Novo mesto Ljubljanska 27 - BTC tel.: 068/323-000 Previjamo rotorje električnega ročnega orodja vseh znamk. Elektromehanika Rotor Sežana, Orleška 12, tel.: 067/32-152. 000 ASTROLOGIJA 'EDEŽEVANJL 0904247 090 42 4b Ceno /-S; JU'.«- Rent - a - limo • Nobenega bogastva ni mogoče primerjati z zdravim telesom. (Jezus Sirali) • Cesar človek ne razume, se boji. (Rostand) Informacije in naročila LANG COMERCE fl.0.0 WTC, Dunajska l5* 61000 Ljubljani Tel.&fax: 061/16-88-33» Rent-a-car UGODNI NAJEMI OSEBNIH AVTOMOBILOV IN KOMBINIRANIH VOZIL. POPUSTI ZA DAUŠENAJEME. OBČINA KRŠKO Cesta krških žrtev 14 OBČINSKI SVET Komisija za odlikovanja in občinska priznanja objavlja na podlagi 18. člena Statuta Občine Krško (Uradni list F$ št. 2/96) ter 15. in 16. člena Pravilnika o izvajanju Odloka ° občinskih priznanjih RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE KRŠKO ZA LETO 1996 1. Občinski svet Občine Krško podeljuje posameznikom, organi’ zacijam in skupnostim ter njihovim organom, skupinam in drugi111 organizacijam ter enotam Slovenske vojske naslednja občinska PRIZNANJA: a) VELIKI ZNAK OBČINE KRŠKO za življenjsko delo in izredne dosežke na področju družbenega in ekonomskega razvoja občine b) ZNAK OBČINE KRŠKO za dosežene uspehe pri delu ali za d®’ janja, ki v občini zaslužijo splošno priznanje ali imajo posebe® pomen za družbeni in gospodarski razvoj občine. c) PRIZNANJE OBČINE KRŠKO se podeljuje v primerih, ko niso izpolnjeni pogoji za podelitev ZNAKA OBČINE, pa je družbe11 priznanje utemeljeno. 2. Predlog lahko dajo: občinski svet in njegova delovna teles®' podjetja, krajevne skupnosti, enote slovenske vojske ter drug0 organizacije in skupnosti. Pobudo lahko dajo tem organom, orga nizacijam in skupnostim tudi delovni ljudje in občani. 3. V predlogu mora biti navedena vrsta priznanja, za katero s® predlaga, z obrazložitvijo in navedbo podatkov o predlagane kandidatu, iz katerih je moč neposredno ugotoviti utemeljeno predloga. 4. Predloge je treba poslati na Občino Krško, Cesta krških žrtev 14, Občinski svet - Komisija za odlikovanja in občinska priznanj01 do 24. aprila 1996, do 12. ure. 25.499 26.499 1.61 16V 27.999 29.499 27.499 26.499 28.899 Motor NOVO MESTO 1.6i 16V 3 ali 4 1.6i 16V karavan 26.999 1.8i 16V 1.8i 16V 1.8 DSL 1.8TDSL 1.8TDSL S karavan karavan S karavan SKUPINA 061 in 0601: Avtohiša Kaposi (061/52-275), Servis Trzin 1 (061/721 -720), JMK Avto (061/1312-028), -Avto-Mobil (061/1681 -434), Avtoprom (061/855-292), Servis Hribar (0601/64-033), Servis Bizilj (061/50-903); SKUPINA 062 in 0602: Avto Šerbinek (062/656-120), j i Avto Šport Shop (062/811 -394), Avto & Kajža (0602/43-805), Avtomarket Rebernik (0602/66-265), F-Avto Center (062/303-400), SKUPINA 063: Avto Celje (063/31-919), Avto Celje - Žalec (063/712-116), Avto Celje -Šentjur (063/741-292), Avto Celje - Velenje (063/851-060), Avto Ahtik (063/461-193), Avto EDO (063/824-298). Kavčič Andrei (063/754-091). t Servis Krbavac (063/885-218), SKUPINA 064: Avtohiša Kaposi (064/241-358). Mustang (064/718-566), Avto M (064/53-334), Servis Trilar (064/332-711); SKUPINA 065: CMM Trade (065/21-185), , Avtocenter Bajc (065/61-235), Avtodom GVS (065/73-135), Avtoservis GorenSček (065/85-128); SKUPINA 066 in 067: Nova (066/392-345). Automobil Sežana (067/32-110); SKUPINA 068 in 0608: PSC Paič (0608/59-059), PSC Paič - Novo mesto (068/21-123), PSC Stepan (068/52-407), AT&R (0608/41-350), Servis Groznik (068/44-701); I SKUPINA 069: S.O.S. Company (069/23-507), Avto Rajh (069/81 -560), | Triotehna (069/75-074) URADNI ZASTOPNIK PROGRAMA FORD ZA SLOVENIJO: Summit motors Ljubljana d.o.o. tfllfT Internet: http://www.k2.net/-ford @ CREDrTANSTALT TUDI NA KREDIT - - ---Čl Pika na i vašega doma -vhodna vrata JELOVICA AUDI A4 že od 39.990,— DEM • z naslednjo opremo: — el. pomik stekel, el. nastavljiva ogledala — centralno zaklepanje — ABS in zračna blazina 2x — servo volan, nastavljiv višinsko in dolžinsko — voznikov sedež.nastavljiv po višini — el. zapora zagona motorja — tonirana stekla • OB NAKUPU DARILO • NOVOST: AUDI A6, 1,8 125 KS NOVO: PORSCHE LEASING NUDI ZELO UGODNE KREDITNE POGOJE Avtohiša Berus NOVO MESTO Tel.: (068)342-360, 25-098 Audi Champion Champion 1.4! 1.41 1.41 1.61 16V 1.8 DSL 3 ali 4 5 karavan 5 5 ^hrih 100 pošiljateljev kuponov bo prejelo MAJICO JELOVICE, vsi ostali P® tolažilno nagrado. Kupon pošljite na naslov: i Kidričeva 58 ___________za marketing_____________ TRAMO 7-KM ALFA MODERN 3-C 10% gotovinski +10% dodatni POPUST _ za VHODNA in GARAŽNA VRATA JELOVICA Lesna industrija, 4220 ŠKOFJA LOKA tel.:(064)61-30, faks:(064)634-261 prodajna mesta : JELOVICA: - NOVO MESTO, Ulica talcev 2, tel.fax: 068/323-444 - METLIKA, Cesta XV. brigade, tel,: 068/58-716 - KRŠKO, CKŽ 21, tel: 0608/21-236 JAKAELEKTRO Radeče KERA TRADE Zagorje ob Savi BAVEX Trebnje MK TRGOIMPEX Kočevje i Grama!* Gril SELA PRI DOL. TOPLICAH “OLENJSKE toplice ■68/65-695 65-682 Odpiramo nov salon keramike, granitnih gresov, kopalniške °Preme, talnih in stenskih oblog, fasadnih materialov jn stavbnega pohištva, (okna, vrata) v Selih pri Dolenjskih Toplicah. NOV PRODAJNI PROGRAM: ves fasadni material: termoomet, demit fasada, barvni in beli ^ključni ometi. ubogatena ponudba klasičnega, lamelnega in laminatnega Parketa. u°v oddelek za čebelarstvo. tj E PREZRITE L°sebne ugodnosti za obrtnike in izvajalce. jj° želji omogočimo izvajalce za vsa gradbena in obrtniška aela, dostavo in svetovanje. BUBO Seidlova 4 Tel./fax: 068/325-153 anrsa 20.999 22.999 22.499 23.199 23.499 24.999 23.199 *rgovina talnih o ^CPPUREBERI Ljubljanska 27, Novo mesto, tel./fax: 068/322-302 Povečana lzaloga sintetičnih volnenih preprog vseh dimenzij. DeLčas: 7.00 -19.00, sobota: 8.00 do 13.00 ura Ko pohvale dežujejo... SEJEM ALPE-ADRIA KULINARIKA Prehrana, oprema za gostinstvo in gospodinjstvo ter oprema trgovin od 1. do 6. aprila T 996 od 9. do 19. ure Sejem si lahko ogledate na Gospodarskem razstavišču za 600 SIT, šolska mladina, študentje in upokojenci pa za vstopnino s popustom 300 SIT. Vstopnice so v prodaji pol ure pred pričetkom in pol ure pred zaključkom delovnega časa sejma ALPE ADRIA - KULINARIKA. LJUBLJANSKI SEJEM NAGRADNI KUPON ŽELIM, da mi pošljete PROSPEKTE za: □ stavbno pohištvo □ suho prenovo vhodnih stan. vrat □ suho prenovo oken IME in PRIIMEK:.................. NASLOV:.......................... ................telefon:........ [ BRAVO & BRAVA ] SERIJSKA OPREMA: AIR BAG, blokada vžiga, proti požarni sistem, avtoradio, tonirana stekla, po višini nastavljiv voznikov sedež, tretja zavorna luč... Z vami na poti Tel.: (068) 21-123, (0608) 59-059 POOBLAŠČENI PRODAJALEC • UGODNI KREDITI • MENJAVA STARO ZA NOVO punio NA ZALOGI G.P.B. d.o.o. Poslovalnica Novo mesto, Seidlova 4 DOLENJSKO-POSAVSKI VETERINARSKI ZAVOD, p.o. NOVO MESTO RAZPORED CEPLJENJA PSOV ČRNOMELJ METLIKA TOREK, 9.4.1996 7.00 Nestoplja vas (zbiral, mleka) 7.30 Semič (sejmišče) 8.30 Vrtača (stara kovačija) 9.00 Štrekljevec (trgovina) 9.30 Osojnik (zbiral, mleka) 10.00 Gradnik (pri Plutu) 10.30 Cerovec (trgovina) 11.00 Črešnjevec (pri Petriču) 11.30 Stranska vas (Pečavar) 12.30 Vranoviči (gasil, dom) SREDA, 10.4.1996 7.00 Strašinji Vrh (g. Bangladeš) 8.00 Jelševnik (zbiral, mleka) 8.30 Cvibnik (trg. Panda) 9.00 Lokve (romsko naselje) 9.30 Otovec (pri Blažiču) 10.00 Lokve (pri Šprajcerju) 10.30 Mihelja vas (gasil, dom) 11.00 Kot (gasil, dom) 11.30 Gaber (Tajčbert) 12.00 Rožni Dol (gasil, dom) 12.30 Vrčice (trgovina) 13.00 Črmošnjice (gostilna) ČETRTEK, 11.4.1996 7.00 Zagozdac 7.15 Stari trg 7.30 Prelesje 7.45 Sodevci 8.00 Radenci 8.30 Špeharji 8.50 Daljne njive 9.15 Sinji Vrh 9.35 Damelj 10.00 Učakovci 10.30 Vinica 11.00 Bojanci 12.30 Kanižarica od 14. do 17. ure Veterinarska postaja Črnomelj SREDA, 24.4.1996 7.00 Dol. Lokovica (gasilski dom) 7.50 Suhor (gostilna Jelenič) 8.30 Hrast (gostilna Brunskole) 8.45 Dole (Damjanovič) 9.00 Jugorje (gostilna Badovinac) 10.00 Bušinja vas (pri Petrovih) 10.30 Grabrovec (zbiral, mleka) 11.00 Bojanja vas (pri Režekovih) 11.30 Krašnji Vrh 12.00 Radoviča (trgovina) 12.30 Slamna vas (pri cerkvi) 12.45 Boldraž (Vaška hiša) 13.00 Cvržaki (pri Radoševih) ČETRTEK, 25.4.1996 7.30 Metlika (skladišče KZ log) 8.30 Drašiči (gasilski dom) 10.00 Božakovo (dom krajanov) 10.30 Radoviči (pri Nemaničevih) 11.00 Rosalnice (gasifski dom) od 14. do 16. ure Metlika (sejmišče) PETEK, 19.4.1996 7.00 Dečja vas (pri Makšetu) 7.30 Dol. Ponikve (pri Krevsu) 8.00 Rihpovec (pri Mahniču) 9.00 Jezero (pri Marnu) 10.00 Rodine (pri cisterni) 11.00 Dol. Nemška vas (pri Zupančiču) 12.00 Dol (pri Kukembergerju) 12.30 Štefan (pri Mišiču) PETEK, 26.4.1996 7.30 Krivoglavice (gasilski dom) 8.00 Primostek (osemnjevalnica) 8.15 Otok (Žugelj, Otok 13) 8.45 Podzemelj (gasilski dom) 10.15 Krasinec (gasilski dom) 11.00 Gradac (gostilna Jelka) 11.45 Klošter (Renko) SOBOTA, 20.4.1996 7.00 Repče (pri Udoviču) 7.30 Vrh Trebnje (pri Smoliču) 7.45 Grmada (pri Šuštarju) 9.00 Vet. postaja Trebnje TOREK, 9.4.1996 7.00 Beli grič (pri Lukiču) 8.00 Vrh na Mokr. (pri Baletu) 9.00 Sred. Laknica (pri Vovku) 9.30 Dol. Laknice (pri Gregorčiču) 10.30 Hrastovica (pri Vovku) 11.00 Bruna vas (pri Petriču) 12.00 Mokronog (na sejmišču) SREDA, 10.4.1996 7.00 Rakovnik (pri Kramerju) 8.00 Zabukovje (pri Petjetu) 9.00 Straža (pri Dani Vidmar) 10.00 Škrljevo (pri Gregorčiču) 11.00 Draga (pri Francu Medvedu) 8.30 Mihalovec (gasilski dom) 9.00 Loče (zbiral, mleka) 9.30 Rigonce (zbiral, mleka) 10.00 Vel. Obrež (zbiral, mleka) 11.00 Mali Obrež (gasilski dom) 11.30 Gaberje (gasilski dom) 12.30 Dobova (pri gostilni Mego-vec) ČETRTEK, 18.4.1996 8.00 Podgračeno (pri Budiču) 9.00 Koritno (pri Prahu) 9.30 Vel. Dolina (osemen. postaja) 10.30 Ponikve (pri Bajsu) 11.00 Nova vas (zbiral, mleka) 11.30 Slovenska vas (pri gostilni) 12.00 Obrežje (zbiral, mleka) 12.30 Jesenice (pri Kosu) 13.30 Čatež (pri gostilni Les) PETEK, 19.4.1996 8.00 Orešje (pri Pristoliču) 8.30 Orešje (pri Berkoviču) 9.00 Bizelj. vas (pri Petričiču) 9.30 Bizeljsko (osemen. postaja) 10.30 Brezovica (zbiral, mleka) 11.00 Stara vas (pri Kelharju) 12.00 Stara vas (Rdeča zveza) 12.30 Župelevec (pri Janežiču) 13.00 Bukošek (gasilski dom) 11.30 Hrastno (pri Stariču) 12.00 Vrh nad Šentrupertom (pri Ludviku Bartolu) 12.30 Šentrupert (pri tehtnici) ČETRTEK, 11.4.1996 7.00 Drečji Vrh (pri Sinjurju) 8.00 Vel. Štrmica (pri Hrenu) 8.30 Roje (pri Francu Draganu) 8.45 Štatenberk (pri Draganu/ most) 9.00 Ornuška vas (pri Stariču) 9.30 Jagodnik (pri Novaku) 10.00 Radna vas (pri Stariču) 10.30 Bitnja vas (pri_Stariču) 11.00 Češnjice (pri Žagarju) 12.00 Trebelno (pri Grebencu) PETEK, 12.4.1996 7.00 Puščava (pri Zajcu) 8.00 Dol. Jesenice (pri Strajnar- ju) 8.30 Gor. Jesenice (pri Venetu) 9.00 Prelesje (pri Majcnu) 10.00 KPDDob TREBNJE PETEK, 12.4.1996 7.00 Hrast 7.20 Nova Lipa 7.45 Stara Lipa 8.15 Dol. Suhor 8.50 Belčji Vrh 9.15 Mali Nerajec 9.40 Veliki Nerajec 10.00 Zapudje 10.30 Brdaci 11.00 Dragatuš 11.20 Obrh 11.45 Sela pri Dragatušu 12.15 Tanča gora 12.35 Kvasica 13.00 Jerneja vas 13.15 Dobliče PONEDELJEK, 15.4.1996 7.00 Občine (pri Primcu) 8.00 Rožempelj (pri Glavanu) 8.30 Knežja vas (pri Slaku) 9.00 Rdeči kal (pri bifeju) 10.00 Korita (pri Udoviču) 11.00 Dobrava (pri Hočevarju) 11.30 Dobrnič (pri Škrjancu) TOREK, 16.4.1996 7.00 Replje (pri osem. postaji) 7.30 Log (pri Kastelicu) 8.00 Sela/Šumberk (pri Ozimku) 8.30 Vel, Dole (pri Grčmanu) 9.00 Bič (pri Pakju) 10.00 Vel. Gaber (pri Zorcu) 11.00 Žubina (pri Štepčevih) 11.30 Stehanja vas (pri Mrzelju) PONEDELJEK, 22.4.1996 8.00 Bojsno (pri Žmavcu) 8.30 Globoko (osemen. postaja) 9.00 Globoko (Krajevni urad) 10.30 Curnovec (pri kipu) 11.00 Vočje (pri Štrgarju) 11.30 Sromlje (pri trgovini) 13.30 Brežice (vet. postaja) TOREK, 23.4.1996 8.00 Vel. Malence 8.30 Krška vas (gasil, dom) 9.00 Skopice (gasil, dom) 10.00 Čerina (pri graščini) 10.30 Žejno (pri Komočarju) 11.00 Sobenja vas (zbiral, mleka) 11.30 Globočice (pri Tomšetu) 12.00 Mrzlava vas (zbiral, mleka) 13.00 Sela (gostilna Šnajder) BREŽICE TOREK, 16.4.1996 7.00 Tribuče 8.00 Pribinci 9.00 Fučkovci 9.30 Dolenjci 10.00 Adlešiči 11.00 Marindol 12.00 Zilje 13.00 Preloka 14.00 Žuniči SREDA, 17.4.1996 7.00 Čudno selo 7.30 Desinec 8 00 Pavičiči 8.30 Cerkvišče 10.00 Griblje 12.00 Velika Lahinja 12.30 Butoraj SREDA, 17.4.1996 7.00 Mrzla Luža 7.30 Korenitka (pri Zupančiču) 8.00 Vel. Loka (pri tehtnici) 9.00 Šentlovrenc (pri kazinu) 10.00 Mačji dol (pri Gorišku) 10.30 Krtina (pri Dularju) 11.00 Čatež (pri Ravnikarju) 11.30 Dolenja vas (pri Dimicu) 12.00 Roje pri Čatežu 12.30 Škovec (pri Piškurju) ČETRTEK, 18.4.1996 7.00 Sajenice (pri Sladiču) 7.30 Selo (pri Balentinu) 8.00 Voljče njive (pri Dolinarju) 8.30 Mirna (pri tehtnici) 9.30 Zabredje (pri Bonu) 10.00 Sevnica (pri Kolencu) 10.30 Brezovica (pri Hostniku) 11.00 Vel. Sevnica (pri Novaku) 11.30 Blato (pri Novaku) 12.00 Hudeje (pri Dimu) 12.30 Romsko naselje Hudeje PONEDELJEK, 15.4.1996 8.00 Boršt (zbiral, mleka) 8.30 Cerklje (osemen. postaja) 9.30 Gazice (zbiral, mleka) 10.00 Črešnjice (zbiral, mleka) 11.00 Hrastje (zbiral, mleka) 12.00 Vrhovska vas (pri Dvorniku) 12.30 Bušeča vas (zbiral, mleka) 13.00 Dol. Pirošiča (gasil, dom) 13.30 Brvi (pri Budiču) SREDA, 24.4.1996 8.00 Podgorje (osemen. postaja) 8.30 Pavlova vas (pri Podvins-ku) 9.00 Pišece (pri gostilni) 10.00 Orehovec (Cizelj) 10.30 Blatno (osemen. postaja) 12.00 Slogonsko (pri Radanovi-ču) 12.30 Jereslavec (Bogovič-Pag) 13.00 Kapele (gasil, dom) Zamudniki lahko pripeljejo pse na veterinarsko postajo Brežice vsak delovnik od 7. do 10. ure, ter vsak četrtek v mesecu aprilu 1996 od 14. do 16. ure. TOREK, 16.4.1996 8.00 Dečno Selo (bife Štritof) 8.30 Artiče (Krajevni urad) 9.30 Sp. Pohanca (pri Ogorevcu) 10.00 Zg. Pohanca (zbiral, mleka) 10.30 Pečice (pri trgovini) 11.00 Križe (avtobusna postaja) 12.00 Zg. Obrež (zbiral, mleka) 12.30 Brežina (zbiral, mleka) 13.00 Šentlenart (osemen. postaja) SREDA, 17.4.1996 8.00 Mostec (pri gostilni Cetin) Na osnovi določil Odredbe o izvajanju preventivnih ukrepov zaradi odkrivanja in preprečevanja živalskih kužnih bolezni v letu 1996 razpisujemo splošno vakcinacijo psov proti steklini. Cepljeni morajo biti vsi psi, ki dopolnijo 4 mesece starosti. Hkrati se opravi še dehelmentizacijo (razglis-tenje) psov. Na okuženem in ogroženem območju je potrebno cepiti tudi domače živali, ki se ženejo na pašo. DOLENJSKO-POSAVSKI VETERINARSKI ZAVOD Novo mesto INŠTALATERSTVO Vavta vas 63 Tel. 068/83-519 0609/630-309 • napeljave plinskih instalacij od projekta do izvedbe • plinske cisterne za posamezne objekte • plinske peči BERETTE • centralna ogrevanja Polaganje parketa, plute..., beljenje stenskih površin in ostala vzdrževalna dela. Dušan Štupar, s.p. Tel. (068) 28-576 DOLENJSKI LIST ] Daš čeirikou prijatelj ] PRENOVA OKEN Nova okna v stare okvire po novem sistemu brez poškodbe fasade in ometa in druga mizarska dela iz-BOŽIČ- vaja MONTLES NIK, Sevnica. Tel./fax 0608/82-945, mobitel 0609/621-285. ZIDARSTVO IN FASADERSTVO »ŠABANOVIČ« Vse vrste novogradenj, i fasade. adaptacije in I 30-letna tradicija. Brežice, Kregarjeva ulica 3 Tel./fax: 0608/65-302 I NTARA BORZNOPOSREDNIŠKA HIŠA, D.D. MNOG/ SO PREKO NAS 'ČIL ŽE VNOVČILI SVOJ CERTIFIKAT. TO LAHKO STORITE TUDI VI! — Odkup in prenos lastništva delnic Mercatorja — Trgovanje z delnicami Kolinske — Informacije o privatizacijskih delnicah — Upravljanje premoženja strank INTARA — PRAVA IZBIRA Tel.: (061) 137-73-73,137-74-74, 137-75-75, 173-44-44 Fax: (061) 173-44-80 ZAHVALA Mama si zlata nas zdaj zapustila. alost te naia a kaj. ko vemo, da žalost te naia ne bo več vrnila. Rekla si vedno: »Prijatelji bodimo!« In, mama ti naia, v tem motu ti zdaj naj sledimo. Je bolečina in žalost po tebi kopneča in stik s tabo je le ie goreča sveča. V 85. letu starosti seje ustavilo dobro srce naše predrage mamice, stare mame in prababice ANE MIHELIČ Mentanove mame z Drenovca pri Vinici Ob boleči izgubi naše mame se iskreno zahvaljujemo za vsestransko pomoč dobrim sosedom vaščanom, prijateljem, sorodnikom in znancem ter vsem, kj so nam izrazili sožalje pokojni darovali cvetje in sveče. Zahvaljujemo se osebni zdravnici dr. Specovi, dr. Babiču in dr Bereinc-Dolenškovi za trud, da bi našo mamo ohranili pri življenju. Hvala kolektivu OS Vinica* OŠ Mojstrana, uslužbencem podjetja Begrad d.d. Črnomelj, Društvu upokojencev in ZB Vinica ter prijateljem iz Ziiricha. Iskrena hvala Domu starejših občanov Črnomelj in patronažni sestri Dražumeričevi za pomoč pri domači negi naše mame,sosedi Jagodi in g. Jaketiču za lepe poslovilne besede. Posebna hvala vsem, ki ste našo mamo tako množično pospremili na njeni zadnji poti in ji s tem izrazili spoštovanje in naklonjenost. V imenu vseh, ki smo jo imeli radi, bili z njo, ko nas je najbolj potrebovala. Hčerka Katica z družino Umrla je najina draga mama NADA VALENTINČIČ roj. Jaklič Od nje smo se poslovili v sredo, 27. marca, na Šmihelskem pokopališču. Zahvaljujeva se vsem, ki ste nama v teh trenutkih stali ob strani, se naše mame spomnili in počastili njen spomin. Njeni hčerki Meta in Polona Novo mesto, 28. marca 1996 ZAHVALA V 87. letu starosti nas je zapustila naša dobra mama, sestra, teta, ba- bica in prababica ANA SMERKE roj. Gospodarič iz Srednjega Globodola 13 pri Mirni Peči Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, pokojni darovali cvetje, sveče in svete maše ter jo pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo Jožici Pekolj, Francki Gašperič, patronažni sestri Slavki, Jarčevim, osebju Pljučnega oddelka Splošne bolnišnice in g. župniku za lepo opravljen obred. Vsi njeni ZAHVALA Ob slovesu drage sestre in tete MICI TRATAR z Bistrice 20 Vsem, ki ste kakorkoli počastili njen spomin, darovali sveče in svete maše, najlepša hvala. Vsi njeni ZAHVALA Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini spremljajo človeka. V 94. letu starosti nas je zapustil naš stari oče, tast, praded, brat in stric ANTON PAVŠIČ st. iz Jelševnika 3, Črnomelj Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala PTT Črnomelj, Društvu upokojencev, g. Malariču za organizacijo pogreba. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred, pevskemu zboru iz Črnomlja in Doblič za občuteno zapete pesmi ter govorniku za besede slovesa. Žalujoči: vsi njegovi ' ZAHVALA Sonce tvoj dom obseva, žarek Uče tvoj obraz, dnevi žalostno minevajo, ker si ti odiel od nas. '< 1 V cvetu življenja nas je nepričakovano zapustil naš dragi sin, brat, striček, svak, nečak, bratranec, prijatelj SLAVKO METELKO s Sel pri Zagorici 4 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v teh težkih trenutkih, pokojnemu darovali cvetje in sveče ter nam izrazili sožalje. Posebna hvala GD Hmeljčič, govornikoma za poslovilne besede, gospodu župniku za lepo opravljen obred, izvajalcu Tišine, sosedom, vaščanom, mladincem, sorodnikom, znancem in vsem prijateljem. Hvala tudi Mizarstvu Kranjc in sodelavcem, sindikatu Obrtne zbornice Novo mesto, VVO Novo mesto in sodelavcem, vrtcu Labod, stanovalcem Gubčeve 13 in »Dadi« iz Kranja. Neutolažljivi: vsi njegovi najdražji J si k5ewoo -Ja' ;m eh tili ^■■■1 ■ > :.: “ od 15.991 DEM ... od 18.146 DEM ... od 23.326 DEM ... PRI POOBLAŠČENIH PRODAJALCIH in njihovih zastopnikih: ATHENS 062/25 860 ■ avto peruš 0602/83 328 - emona merkur ptuj 062/771385 • mobix 069/70 550 • neostill 062/766130 -AVTO HIT068/26 077 • avto-dom 0608/70150 - avtokleparstvo krmelj 068/44 373 • hevreka 0608/62109 ■ h.o.r.d. 061 / 851384 -rosal 068/58 084• AVTOTEHNIKA CELJE 063/38 511 • mla-car 063/794300-miian maurer 063/853 311 BANT065/61235-avto Šuligoj 0609/628 638 • as trade 065/82 261 - collie 067/31 478 - KOM PAS HERTZ 061 /15 92 007 • armič 061 / 653 746 • izvir 061 /777 852 • tompro061 /727 216 • MEGA AVTO 061 /264 087 • POLIET0601 /64 687 • avto hastnik0601 /44 220 - VAREX, G.M.C. 064/331013 - avtoservis bogataj 064/58 850 m ■o * =5 N lij V Cj OSMRTNICA Mnogo prezgodaj je umrla naša upokojena sodelavka MIHAELA JEVŠEK iz programa Zelena zdravila Od pokojnice smo se poslovili v soboto, 30. marca, ob 12.30 na pokopališču v Prečni. Ostala nam bo v lepem spominu. DELAVCI IN UPOKOJENCI KRKE, TOVARNE ZDRAVIL, NOVO MESTO ZAHVALA V 64. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče in stari oče STANE BARBIČ z Male Cikave 15 a Iskrena hvala vsem, ki ste v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje in pokojnika pospremili na zadnji poti. Žalujoči: vsi domači ZAHVALA V 91. letu starosti nas je zapustil ate, stari ate, pradedek in stric JOŽE MIKETIČ iz Tribuč št. 30 Iskreno se zahvaljujemo sosedom, vaščanom, sorodnikom, Prijateljem in znancem za izraženo sožalje, poklonjeno cvetje in sveče. Posebna hvala župniku za opravljen obred, Zdravstvenemu domu Črnomelj za pomoč v zadnjih trenutkih, Čebelarskemu društvu iz Črnomlja ter Gasilskemu društvu iz Tribuč. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija ANTONA PANJANA iz Črnomlja j® ^reno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom vsem, ki ste ga cenili in imeli radi, ga pospremili na Jegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in sveče ter nam ^ no in pisno izrazili sožalje. Hvala pevcem za zapete •ostinke ter gospodu Bahorju za ganljive besede slovesa ob odprtem grobu. ®lujoči: žena Ivanka, hčerka dr. Jasmina Panjan z družino Črnomelj, Velenje ZAHVALA V 60. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, tast, brat, stric, boter in bratranec LL ***■ *** 4 m JOŽE DRAGMAN s Polhovice 2 boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, °brim vaščanom, prijateljem in znancem, vsem, ki ste nam Jorkoh stali ob strani v težkih trenutkih, nam izrekli sv je’ darovali denarno pomoč, cvetje, sveče in darovali za » 5te maše ter ga množično pospremili na zadnji poti. Int0® ^va'a dr. Slavici Vizec iz Šentjerneja, osebju Vpe??'vn®ga oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto in jA Ljubljana. Posebno se zahvaljujemo sodelavkam MKZ rka-delikatesa 18, sodelavkam Intel servisa iz Novega 0 fsta> gasilcem, g. Kovačiču za ganljive besede slovesa ob oprtem grobu ter gospodu kaplanu za lepo opravljen erKveni obred. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi MEGAhlt d.o.o. Smolenja vas 10 8000 Novo mesto tel.: 068 27 408 f«x: 068 27 408 UNALNIKI S POREKLOM 237.000 PENTIUM 166 PENTIUM 150 PENTIUM 133 PENTIUM 120 PENTIUM 100 PENTIUM 75 CYRIX Ml SC 120 CYR1X Ml SC 100 486/0X4-133/256 AMD 486/0X4 120/256 AMD 486/0X4-100/256 AMD 4 MB 1,44 FDD 540 HDD G - 83 ' 5 14" MON Brezplačne osmrtnice na radiu KRKA lahko naročite po tel. 068/341-160, 341-150 vsak dan od 8. do 20. ure. OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš bivši sodelavec ERNEST TOMC skladiščnik nadzorništva Črnomelj v pokoju Ohranili ga bomo v lepem in trajnem spominu. KOLEKTIV PE ELEKTRO NOVO MESTO ZAHVALA Pomlad bo na tvoj vrt prišla, čakala bo, da prideš ti, usedla se na rosna tla in jokala, ker tebe ni... V 64. letu nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in brat ALOJZIJ BARLE iz Velikega Gabra 21 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in društvom za vsestransko pomoč, izraženo sožalje in podarjeno cvetje. Vsi njegovi t, - A ASr .V ZAHVALA vsem, ki ste na zadnji poti spremljali KARLA ŽELJKA inovatorja iz Novega mesta, Lastovče 44, Cegelnica Še posebej se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem za vse, kar so storili ob bolečini, ki nas je nepričakovano doletela. Še posebej se zahvaljujemo gospodu župniku in družini Dular, cerkvenemu pevskemu zboru, predsedniku Obrtne zbornice Novo mesto Ivanu Kranjcu in GD Prečna. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi ZAHVALA V 71. letu starosti nas je nepričakovano zapustila draga mama in stara MARIJA BUČAR iz Ostroga 39 pri Šentjerneju Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, pokojni mami darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi g. župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Delo, ljubezen, trpljenje, draga mama - to tvoje je bilo življenje. V 91. letu nas je zapustila naša draga mama, tašča, stara mama in babica ALOJZIJA ILENIČ roj. Lamut Z bolečino v srcu se toplo zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izraženo sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste našo mamo obiskovali in jo pospremili na zadnji poti. Posebna hvala osebju Doma starejših občanov Črnomelj, g. Maleriču za organizacijo pogreba, pevcem iz Doblič za občuteno zapete žalostinke, g. župniku za opravljen obred in ge. Mileni za tople besede slovesa. Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi ZAHVALA Skromnost, delo in trpljenje -Tvoje je bilo življenje. V 72. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustila naša draga žena, mama, stara mama, tašča, sestra in teta FRANČIŠKA ČEČELIČ K Roku 121 Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izraze sožalja, darovane vence in cvetje, sveče in za sv. maše. Posebna zahvala osebju Doma starejših občanov Novo mesto, g. župniku za obred ter pevskemu zboru iz Šmihela. Hvala vsem, ki ste našo mamo pospremili k zadnjemu počitku. Žalujoči: vsi njeni tedenski koledar Četrtek, 4. aprila - Izidor Petek, 5. aprila - Vinko Sobota, 6. aprila - Irenej Nedelja, 7. aprila - velika noč Ponedeljek, 8. aprila - Albert, vel. ponedeljek Torek, 9. aprila - Tomaž Sreda, 10. aprila - Mehtilda LUNINE MENE 4. aprila ob 2.07 - ščip kino BREŽICE: 4.4. (ob 20. uri) drama Carmen. 4.4. (ob 18. uri), od 5. do 7.4. (ob 18. in 20. uri) in 8.4. (ob 20. uri) kriminalna komedija Kdo bo koga? 10.4. (ob 20. uri) melodrama Hollandov opus. ČRNOMELJ: 5. in 6.4. (ob 20. uri) Anglež, kije odšel na hrib in sc vrnil z gore. 7.4. (ob 18. uri) film Tri barve: modra. 7.4. film Pogumno srce. KOSTANJEVICA: 6.4. (ob 20. uri) psihološki triler Sedem. 7.4. (ob 20. uri) romantična komedija Ameriški predsednik. METLIKA: 5. in 6.4. (ob 20. uri) film Tri barve: modra. 7.4. (ob 18. in 20. uri) Anglež, kije odšel na hrib in se vrnil z gore. NOVO MESTO: 4., 8. in 9.4. (ob 17., 19. in 21. uri) ter 5., 6. in 7.4. (ob 17. in 19. uri) akcijski film Zlomljena puščica. 5. in 6.4. (ob 21. uri) film Pogumno srce. 7.4. (ob 21. uri) predpremiera glasbene molodrame Ho-landov opus. SEMIČ: 7.4.(ob 19. uri) ameriški akcijski film Profesionalec. ŠENTJERNEJ: 5.4. (ob 19. uri) romantična komedija Ameriški predsednik. 5.4. (ob 21. uri) prishološki triler Sedem. i • KDO BO KOGA, komedija (Gel Shorty, ZDA, 1995, 105 minut, režija: Barry Sonnenfeld) Kdo bo koga je izjemno gledljiv film, pravi pojem za zdravo, lahkotno vseskozi pregledno zabavo. Ne pretirava v pojasnjevanju stranskih dogodkov niti enkrat se ne zgodi, tla bi mu kje kaj umanjkalo. Ni kaj, Sonnenfeld, direktor snemanja filmov. kot so Ko je Ham■ srečal Sal-ly, Vrzi mamo z vlaka in pri bratih Coen, ter režiser odštekarije Ad-damsovi. ima pravšnji občutek za mero. Njegova kamera se sprehaja mojstrsko, živahno, elegantno in duhovito. Dodajmo še odlično, zelo premišljeno izbrano scenografijo, popolne igralce v zanje na kožo pisanih vlogah in izjemno prikladen, prijazen, poslušljiv instrumentalen pop (Booker T. & the MG 's in Us 3 ter filmska glasba Johna Lurieja), ki je podložen skorajda skozi vso dolžino filma, pa smo pri komediji leta. Brez vulgarnosti, cenenih štos-ov in debilne situacijske “kao ” komičnosti. Seveda je steber filma zgodba, priredba kriminalke slovitega Elmorea Leonarda, ki seje zdaj izkazal tudi kot prekaljeni poznavalec Hollywooda. Kdo bo koga je namreč štorija o nastajanju filma oziroma o gangsterju, ki se odloči za preobrat v karieri. Chilli, fantastični John Travolta, bi rad postal producent, priložnost pa se mu ponudi, ko mora od Harrvja Zimma, mečkaš-kega režiserja levih filmov - igra ga vedno neoporečni Gene Hackman - izterjati dolg. Ta pa dolguje še nekemu drugemu gangsterju, ki bi prav tako rad snemal filme, vse skupaj pa se je začelo, ko je... Tako se vseskozi poglabljamo t’ res domiselne zaplete protagonistov vse do popolne zmede interesov, ki se razpletejo v briljanten konec. Chilli je strasten filmoljubec, pozna in ima rad celo Zimmova jajca, sicer pa sam kreira sveže in in-trigautske zgodbe, ki jih črpa - od kod neki? - kar iz svojega res pestrega življenja. Mesto sanj je namreč v krizi in rabi svežo kri s terena, on pa zna pripovedovati drugače, manjkajo mu le še konci, tisto, kar ga se še ni zgodilo. Pri svojem delu izterjevalca dolgov nikoli ne uporabi pištole, saj prepriča z karizmatično samozavestnim nastopom in enovrstično "Poglejme!". Človek je pač "skuliran ", tako pravi že njegovo ime, ki govori tudi, da se zna igrati prav vroče, pekoče igre. Vzporednice s Šmidom - poleg 'Travolta imata skupno vsaj še zgoščeno, zabavno zgodbo - se kar ponujajo, največja razlika pa je, da mu tu uspe priti na svoje. Nikakor ne gre pozabiti še mrho-vinarske ostarele kokete in kokoši, ki jo predstavlja Belle Midler, Bene Rttsso pa je zgolj nekaj takega kot nekdaj mačka. TOMAŽ BIL \TOŽ Smeh na prepihu V anekdotah in prigodah je Jože Dular je s pisateljsko veščino otel pozabi prenekatero zanimivo, duhovito, šaljivo podrobnost iz življenja znanih pa tudi brezimnih ljudi z obeh strani Gorjancev, na pobudo Dolenjskega lista, kjer je bilo objavljenih domala tristo zapisov, pa je Dular izbral blizu 250 anek- dot in prigod, jih povezal v zaokroženo celoto - in tako je nastala lično opremljena, 114 strani debela knjiga z naslovom Smeh na prepihu. Knjiga stane 1.900 tolarjev, do nje pa ni moč priti le v knjigarni, ampak tudi s spodnjo naročilnico (pošljite jo na Dolenjski list, Glavni trg 24, 8000 Novo mesto), s katero vam priznamo 10 odst. popusta oz. je cena knjige le 1.710 tolarjev. 3*2" NAROČILNICA •-N Naročam_________izvod(ov) knjige Jožeta Dularja Smeli na prepihu po ceni 1.710 tolarjev za izvod. Knjigo mi pošljite s poštnim povzetjem na naslov: Ime in priimek:___________________________________ Kraj, ulica, hišna številka in pošta:_ n DOLENJSKI LIST IZDAJA TEU: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rusija UREDNIŠTVO Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dornii, Breda Dušic Gornik, Tanja Gazvoda, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA ob četrtkih Cena posamezne številke ISO tolarjev; naročnina za I. polletje 4.680 tolarjev, za upokojence 4,212 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, d rušiva ipd. lemo IS. 720 tolarjev; za tujino letno 100 OEM oz. druga valuta le vrednosti. Naročila in odpovedi upoštevamo s prvo številko v mesecu. OGLASI: I cm za ekonomske oglase 2.400 tolarjev, na prsi ali zadnji strani 4.000 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 2.000 tolarjev. Za nenaročnike mali oglas do deset besed 1.600 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 160 tolarjev;za pravne osebe 1 cm malega oglasa 2.400 tolarjev. ŽIRU RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52I00-6UJ-J0624. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-440519 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 0000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 323-610; mali oglasi in zalivale 324-006; lelefax (068)322-898. Elektronska pošta: dl@insert.si Internet http: l/www.insert.sildlist Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-02) pristojnega državnega uradu spada Dolenjski lisi med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-otlsl. davek od prometa proizvodov. Računalniška priprava časopisnega stavka: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Prelom m filmi: Grafika Novo mesto, p o. Tisk: l judska pravica, Ljubljana. kmetijski stroji rLUU SLAVONEC, 12 col, dvo- MUŠIČ — MENGEŠ Tel.: 061/738-619 Travniška brana z obojestranskim delovanjem, z njo izravnavamo krtine in dobro prečešemo travo. Brana razreže in razvleče hlevski gnoj, kar omogoča bujno rast. Zaradi svoje prilagodljivosti je zelo primerna za hribovite predele in pašnike. DVE NAKLADALKI nemške izdelave ugodno prodam. * (0608)51-094. 3893 TRAKTOR IMT 558. nakladač za gnoj Riko, obračalne pluge, 12 col, in avtomobilsko prikolico za prevoz živine prodam. * (068)67-663. 3900 KOSILNICO BCH v dobrem stanju prodam. Jože Sever, Pribišje 2, Semič. 3921 SAMONAKLADALNO PRIKOLICO Mengele in traktor Deutz, 48 KM, 750 delovnih ur, prodam. V račun vzamem žganje in vino. * (068)42-527. 3928 TRAKTOR ZETOR 6211, letnik 1990, plug, 12 col, rotacijsko kosilnico 1.85, si-lokombajn Mengele 200 in nažagana drva prodam. * (068)21-605. 3937 TRAKTOR ZETOR 6211, letnik 1992, in samonakladalko 20 m2, oboje lepo ohranjeno, prodam. * (068)40-888. 3945 SEJALNICO za korutzo, slamoreznico in kosilnico IMT prodam. * (068)85-756. 3946 SILOKOMBAJN SK 80, žago za razrez hlodovine, cisterno za gnojevko, 22001, in snopovezalko za BCS prodam. * (068)85-632. 3989 BOČNO KOSILNICO za Zetor GS 22 A prodam. * (0608)70-310. 4011 IZDELUJEMO vse vrste varnostnih in zaščitnih kabin traktorskih in gradbenih strojev. * (0608)22-355. 4016 TRAKTORSKO PRIKOLICO prodam ali menjam za avtomobilsko tovarniške izdelave in zamrzovalno skrinjo, 330 1, prodam. * (0608)78-368. 4031 brazdni, kupim. * (068)52-903. 4038 TRAKTOR TV 523, dobro ohranjen, prodam. 9 (068)27-039. 4051 ODSESOVALNE NAPRAVE na vreče prodajamo najceneje v Sloveniji. 9 (061)787-608. 3398 KMETOVALCI, SERVISERJI! Trgovina Klasje Kranj vam nudi veliko izbiro rezervnih delov za traktorje IMT, Zetor, Univerzal, Torpedo, Tomo Vinkovič in Ursus. Popravljamo vse tipe traktorjev (generalna popravila motorjev, menjalnikov, hidravlike idr.) tudi na vašem domu. Rezervne dele pošljemo po pošti. Klasje, d.o.o., Cesta na Klanec 9, Kranj, * * (064)331-375. 3450 MALO RABLJEN, zelo ohranjen traktor Tomo Vinkovič zelo ugodno prodam. * (068)52-445. 3768 NAHRBTNO motorno škropilnico Tomos Urno 04 in prevleke za 126 P prodam. * (068)52-603. 3769 PRIKLJUČKE za Ferguson (sadilec krompirja, kultivator in cisterno za gnojnico, 1700 1),dobro ohranjene, prodam. Ogled vsak dan. Albina Strmole, Vel. Gaber 33. 3771 NOVO BALIRKO, okrogle bale, prodam. * (061)852-383, zvečer. 3772 SAMONAKLADALKO Mengele prodam. * (068)43-644. 3829 KOSILNICO BCS, bencin - petrolej ali diesel,prodam. * (068)68-209. 3831 1500-LITRSKI sod za gnojevko, aluminijast, s črpalko in tehtnico na uteži, 1000 kg, prodam. 9 (068)52-814. 3834 KOSILNICO BCS 127, diesel Lamborghini, novo (3 delovne ure), prodam. * (068)76-380. 3839 PAJKA za seno, kompresor za 2 glavi, zračni sedež za traktor in trosilec hlevskega gnoja,dvoosni, prodam. * (068)42-925. 3853 ŽITNI KOMBAJN Zmaj 780 in teličko simentalko, staro 3 tedne, prodam * (0608)82-597. 3867 KOSILNICO BCS. bencin - petrolej, in mlado kravo, visoko Drejo, prodam. 9 (0608)43-247. 3881 SIPOV obračalnik Favorit 220 prodam. Jože Kos, Jablan 10, Mirna Peč. 3891 kupim OTROŠKI avto sedež kupim. * (068)44-551. 3761 SUHE hrastove plohe kupim. ® (065)71-941. 3781 OTROŠKI športni voziček kupim. * (068)22-030. 3848 JABOLKA stare sorte, 2 gajbi, kupim. * (068)26-524. 3914 SMREKO, jelko, češnjo in javor odkupujemo po konkurenčnih cenah. Boljša kvalitetna - boljše plačilo. Plačilo takoj! * (06091633-504. 3926 TELIČKA, starega do I4dni, kupim. * (068)50-224. 3947 KAMEN za škarpo, 15 do 20 m3, kupim *(068)23-562. 3967 1 TEDEN starega bikca kupim. « (068)65-434. 4018 ELEKTROMOTOR, 7.5 KW, 1400 obratov, dvostopenjski, in telička, starega do 10 dni, kupim. * (068)60-006. 4024 motorna vozila R 4 GTL, letnik 1990, prevoženih 40.000 km, registriran do 3/97, prodam. * (068)65-626. 3736 126 P, letnik 12/87, registriran do 7/96 nujno prodam. 9 (068)52-017. 3737 OPEL KADETT 1.3 solza, letnik 1989, prodam. * (068)75-175, po 16. uri. 3741 OPEL CORSO 1.2 LS swing, letnik 1990, sive kovinske barve, prevoženih 58.000 km, prodam. * (068)27-276. 3743 ŠKODO FAVORIT 135 L, letnik 1991, večjo količino hlevskega gnoja in tri vrste žganja ugodno prodam. ® (068)65-694. 3746 BT 50 S, letnik 1989, prodam ali menjam za ATX ali CTX. ® (068)68-727. 3751 OPEL CORSO 1.5 D, letnik 1989, 94.000 km, bel, motor Isuzu, prodam. « (0601)62-144. 3757 Z 750, letnik 1985, registrirano do 11/96, prodam. * (068)79-440, od 10. do 12. ure. 3760 Z 101 GTL 55, letnik 1986, ohranjeno, prodam za 1700 DEM. * (068)65-066. 3764 MERCEDES 300 D, letnik 1979, črn, odlično ohranjen, prodam. * (068)65-036. 3777 GOLF D, S paket, letnik 1985, zelo ugodno prodam. * (068)81-080. 3778 JUGO 45, letnik 1986, registriran za celo leto, ugodno prodam. * (068)44-516. 3779 126 P, letnik 1987, registriran do 8/96, prodam. ® (068)65-672, popoldan. 3786 OPEL ASTRO 1.4, belo, 5V, registrirano za celo leto, prodam. « (068)76-173. ■3787 JUGO 128, moder, lepo ohranjen, letnik 1990, prodam. Anica Jesih, Gor. Ra-dulje. Bučka. 3788 OPEL KADETT 1.4 i solza, letnik 1991, prvi lastnik, prodam. * (0608)78-123. OPEL KADETT 1.4 i, letnik 1991, dolga izvedba, siv. prodam za 12.500 DEM. * (068)65-561. 3793 VW PASSAT 1.9, letnik 1992. moder, registriran do 2/97, centralno zaklepanje, strešno okno, 5V, meglenke, lepo ohranjen, prodam. ® (068)51-001. 3795 R 19, letnik 1989, rdeč, prodam. ® (068)78-260. 3796 JUGO 45, letnik 1990, lepo ohranjen, 56.000 km, bel, prodam. « (068)22-416. 3799 OPEL KADETT solza. 1.4 i, letnik 1991, prvi lastnik, prodam. * (0608)78- 123. 3802 OPEL ASTRO 14 i, letnik 1992, prodam. ®(068)44-593. 3807 GOLF D, letnik 11/89, z dodatno opremo, prodam. « (068)44-532. 3808 OPEL KADETT LS 1.3 solza, letnik 1987.124.000 km, prodam za 7500 DEM. * (068)25-764 3809 PRODAM ALI MENJAM za manjše vozilo fiat tipo 1.9 TD, letnik 1988. * (068)83-725. 3816 LADO SAMARO, letnik 1989, prevoženih 40.000 km, prodam. *(068)65-718. GOLF D, letnik 1984, registriran do 3/97, 5V, prodam. Martija Kodclič, Gor. Maharovec 15, Šentjernej. 3823 R 19 GTS chamade, letnik 1990, rdeč, garažiran, dobro ohranjen, prodam. S (068)44-719. 3824 R 4 GTL, letnik 1988, registriran do 29.11.1997, prevoženih 81.000 km, dobro ohranjen, prodam. Jože Potočar, Sevno 3, Otočec 3825 Naročilnica za brezplačni mali oglas v Dolenjskem listu (za naročnike, samo enkrat na mesec) vsebina oglasa (do 15 besed) Ime in priimek: Ulica in kraj:.............................. Pošla:......................................... Naročniška številka:............... Podpis: Datum: . . ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE S sklenitvijo življenjskega zavarovanja se zavarovanec obveže, dtiL bo določeno časovno obdobje, ki je lahko dolgo 25 in več let, nt more pa biti krajše od petih let, v rednih obrokih plačeval zavaroh valno premijo. Najpogostejša so zavarovanja z devizno klavzuloj6 kar pomeni, da so tako premije kot zavarovalna vsota v tolarski protivrednosti izbrane devizne valute. Po izteku zavarovalne dobi zavarovalnica izplača zavarovancu dogovorjeno zavarovalno vsotej in dobiček, ustvarjen z življenjskimi zavarovanji. V primeru smrtfo zavarovanca pred iztekom zavarovalne dobe pa zavarovalnica iz* plača zavarovalnino in do takrat ustvarjen dobiček tisti osebi, ki /L ie zavarovanec določil v svoii zavarovalni polici. VZAJEMNO ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE Z vzajemnim življenjskim zavarovanjem se z minimalnim doplačil lom zavarujeta hkrati dve osebi. Starša, ki sta bodisi sklenila vza\ jemno življenjsko zavarovanje ali pa sta zavarovana vsak s svojP polico življenjskega zavarovanja, sta deležna dodatne ugodnostL zavarovalnica jima bo ob prvem otroku, ki se rodi po prvem /etn zavarovanja, izplačla dodatnih 10 odstotkov zavarovalne vsota (vendar največ 1500 DEM) življenjskega zavarovanja, s katerim /P zavarovana mati. L ŽIVLJENJSKO IN NEZGODNO ZAVAROVANJE Življenjskemu zavarovanju lahko dodate tudi nezgodno zavarovo^ nje, pri čemer takšno mešano zavarovanje ohrani vse značilnost življenjskega, le da je zavarovanec (ali oseba, ki jo je določil v poli' ci) upravičen tudi do izplačila dogovorjenih zavarovalnih vsot 'Sa primeru nezgodne smrti, delne ali popolne invalidnosti ter začasni1 delovne nesposobnosti, ki je nastala zaradi nezgode. S kombinad lt jo življenjskega in nezgodnega zavarovanja se je torej mogoče dobro zavarovati pred nepredvidenim dogodki, ki nam lahko otežip e življenje, in hkrati varno naložiti denar, ki ga bomo potreboval 1 kasneje. ŠKODO FAVORIT 136 L, letntk 7/90, olivno zelen, 68.000 km, radio, meglenke, prodam za 5300 DEM. « (068)341-250, do 17. ure ali (061 >777-658, zvečer. 3826 JUGO KORAL 55, letnik 1988, prva barva, odlično ohranjen, 64.000 prevoženih km, registriran do 7, prodam za 2800 DEM. *(068)42-395. 3827 PEUGEOT 505 GR. letnik 1981, lepo ohranjen, prva barva, prodam. « (068)89-289. 3828 R 19, letnik 1993,35.000 km, registriran do 3/97, prodam za 17.200 DEM. « (068)23-004. 3832 R 5 CAMPUS, 5V, rdeč, letnik 1991, prevoženih 45.000 km, prodam. « (068)78-442 ali (0609)613-405. 3833 OPEL ASTRO, letnik 1993, prvi lastnik, odlično ohranjeno, prevoženih 29.500 km, prodam. « (0608)77-316. 3835 ŠKODO FAVORIT, letnik 1993, prvi lastnik, belo, ugodno prodam. * (068)26-077. 3836 R 5 CAMPUS, 79.000 km, letnik 1989, zelen, 3V, registriran do 26.4.1996. prodam za 6300 DEM. Alojz Krašovec, Pra-preče 2 d, Straža. 3840 AX 14 RD, letnik 12/89, kovinsko sive barve, prodam ali zamenjam za večji avto. * (068)45-276. 3841 C 35 D, letnik 1986, registriran do 9/96, generalna na motorju, ohranjen, prodam. * (068)89-267, Damjan. 3846 JUGO 45 A, letnik 1986, prodam. Robert Gregorčič, Družinska vas 12, Šmarješke Toplice. 3849 GOLF JX D, letnik 11/87, višnjeve barve, registriran do 1/97, 3V, model 1988, prodam. Janez Junc, Daljni vrh 18, Novo mesto. 3850 CLIO 1.2 RN, letnik 5/93, in 126 B1S, letnik 9/90, prodam. * (068)27-343. 3851 AUDI 50 LS, letnik 1974, obnovljen, ugodno prodam. * (068)43-518. 3852 AX IMAGE, letnik 1993, 44.000 km, prva lastnica, kovinske barve, centralno zaklepanje, električni pomik stekel, lepo ohranjen, prodam. * (068)42-660. 3854 BMW 316, letnik 1977, prvi lastnik, registriran do januarja, za 11.500 DEM in R 4, letnik 1990, za 4700 DEM prodam * (068)24-829. 3864 FORD F.SCORT GHIA 18 16 V, 105 KM, letnik 1993, registriran do 4/97, prodam. * (064)403-115, po 16. uri, ali (064)213-341, dopoldan. 3865 RMW 525, letnik 1980, prodam ali menjam. * (068)51-343. 3866 R 9 GTL, letnik 1989, lepo ohranjen, garažiran, prvi lastnik, prodam. * (068)22-769. 3868 126 P in golf TD, letnik 1988, prodam. * (068)65-426. 3872 Z 101 GTL, starejšo, v voznem stanju, registrirano, do 30.7.1996, prodam, * (068)20-205, vsak dan od 7. do 8. ure. 3877 JUGO 55, letnik 1989, ugodno prodam. Kos, Črmošnjicc 18, Novo mesto. 3878 126 P, letnik 1988, 65.000 km, zelen, ohranjen, prodam. * (0608)87-028. CIMOS AX CA1IAN l li, nov, bel, neregistriran, prodam za 15.000 DEM, tudi na obroke * (068)323-312. 3882 R 4 TL, letnik 1981, registriran do 11/96, in traktorski plug prodam. * (068)65-141 3883 R 4 GTL, letnik 1983, registriran do konca julija, dobro ohranjen, prodam * (068)68-520. 3887 FIAT UNO 60 CS, letnik 10/90,srebrne kovinske barve, prodam. * (068)51-767. OPEL MANTO, letnik 1978/82, P triran do 3/97, brezhiben, prodam ali |j njam. * (068)51-397. hi R 5, letnik 1993, prvi lastnik, (0 ugodno prodam. * (068)89-170 ali 570. APN 6, letnik 1985, moder, lepo d )i njen, 5 brzin, kros guma, kros bala prodam za 400 DEM. Branko DoUJ dj Prelesje 29, Šentrupert. FIAT 125 P, letnik 12/79, registrira 28.12.1996, avtoradio, 4 zimske gu^te platišči, elektronski vžig, prodam za J vj DEM. Zdenko Eržen, Gubčeva 12, * (C žice. * ŠKODO 120 L, letnik 12/89,5 garažirano, prvi lastnik, prodam-(068)312-410, dopoldan. JUGO 55, letnik 1987, bel, 96.OO0J prodam za 2700 DEM. * (0608)56-2 (0 r; GOLF CL B, letnik 1986 in R 4 <3| c letnik 1986, prodam ali menjam-(068)76-362. * JUGO 45 A, letnik 1986, prevoij k 73.000 km, registriran do 10/96, * (068)85-839. TOMOS AVTOMATIK kupim R' Gradišče 6, Trebnje, (Matjaž). 0 JUGO KORAL 55, letnik 1988,0 dam. * (0608)61-362. Z 750 LE, letnik 1985, neregistridj * prodam. * (068)73-734, Silvo. o R 5 CAMPUS, letnik 1991, kovi* < temno sive barve, prodam za 7200 Djj I * (068)27-984. Z 101 GX, letnik 12/87, registrirano < 12/96, prodam. «(068)42-565. ■ JUGO 45, letnik 1985, registriraj :•'1, 29.10.1996 in traktor Ferguson, 1985, 1100 delovnih ur, prodam- (068)44-687, zvečer. Ji R 18 TLJ, letnik 1985, registri« 1 10/96, in škodo 120 L, letnik I987.J dam. Cesar, Rdeči Kal 8, Dobrnič. ? 11 CITROEN BX TZS 1.6, letnik • , kovinsko črn, klima, električna toop. stekla, centralno zaklepanje, servo | lepo ohranjen, ugodno prodam ! | (068)28-262 ali 325-008, zvečer. ., Z 101 GTL 55, letnik 1987, lepo0*] ( njeno, registrirano do 3/97, prodaj 2000 DEM. * (0608)61-650. I’ ■ NISSAN SUNNY 1.6 SLX, letnik 'J j prevoženih 76.000 km, sive srebrne k j * prevozenin /o.uvu Km, sive srcornc ske barve, zelo dobro ohranjen, praj ’ n (068)322-068. ALFA 1,3 I. 84, prodam. Cena po4* j voru. «068/42-611. FORD ESCORT 18 D, letnik AJfl I kovinsko sive barve, z veliko dthj opreme, prodam. «(068)44-693. R 5 FIVE PLUS, 5V, modrc kovj barve, letnik 11/95, in kombi furM , master, letnik 1986, prodam « (068(3 656. T Z 101, letnik 1984, registrirano tj 4 leto, prodam za 1000 DEM, Andreja^ račin, Sela pri Zagorici. Mirna Peč- -KADETT 1.3 S, letnik 10/89, rcg'sf do 10/96, prodam. * (0608)87-543 GOLFJX D, letnik 1985, rdeč, reK ran do 12/96, prodam. * (0608)84-aj FIAT TIPO, letnik 1988, vsa d«| oprema, prvi lastnik, ugodno prodaja (068)60-678. R 5 D, letnik 1991, prodam ra af DEM. « (068)73-720, popoldan. \ R 5 FIVE, letnik 1994, 5V, prcv0*p 17.000 km, prodam • (068)26-196 , R 4 GTL, letnik 11/88, lepo oh«, prodam. Ogled popoldan. GroMjf Novo mesto. ■ŠKODO FAVORIT LX, letnik 1993, [•OOO km, z deljivo klopjo, dobro ohra-o. prodam. * (0608)34-803. 3961 2 101, letnik 1983, registrirano do Paca oktobra, prodam za 1000 DEM. » JM)83-550. 3966 LADO NIVO 1600 L, staro 2 leti, pre-pženih 14.000 km, zelo ugodno prodam, f (068)73-451 ali (0609)619-625. 3971 8 4 GTL, letnik 8/90, rdeč, 70.000 km, I Nam. »(068)22-164. 3973 S Ford ESCORT 1.4 CL, dobro ohra-^1. letnik 1987, ugodno prodam. » 8)75-502 . 3975 I 1 JUGO 45, letnik 1990, bel, dobro ranjeno, prodam. * (068)27-952. 3977 2101, v voznem stanju, celo ali po delih rodam. * (068)85-900. 3982 R s CAMPUS, rdeč, letnik 1989/90, P0 ohranjen, garažiran, poceni prodam. '(068)23-529. 3984 j.i JJ6 PGL, registriran, vozen, prodam za j®° 800 DEM. * (068)23-529. 3985 1 P, letnik 1986, registriran do 4/97, [rtffodam ali menjam za R 4 ali jugo. * y/#8)26-863. 3986 skl ** GTL, letnik 10/92, temno moder, 0/,/°dam za 5800 DEM. * (0609)637-352. n 3988 CAMPUS, bel, letnik 1993, regis-7/7f*cija je potekla, prodam za 8700 DEM. /2^(0608)70-416. 3991 j je ^101, letnik 1985, registriran do 11/96, «<>dno prodam. * (068)42-432. 3992 K 9 GTD, letnik 1989, registriran do bel, dobro ohranjen, prodam. * 068)42-707 . 39 94 CITROEN BX 16 TZS, letnik 1990, R00O km, registriran do 1/97, klima, . !u;alno opremljen, ugodno prodam. ® 7^(068)87-207, po 16. uri. 3997 zai °PELCORSO 1.5 D, letnik 1989, pro-0jfm- * (068)20-438. 3999 sli COLF JGL D, S paket, letnik 1984, *®striran do avgusta, zelo lepo ohranjen, *'’ *“*» prodam. * (0609)632-973. 4000 oU golf D, letnik 1989, dobro ohranjen, >1 am. » (068)87-603 . 4002 . * 101, letnik 1987, prodam. Franc Kup-Jen'k, Vrh pri Pahi 4, Otočec. 4005 R 5 CAMPUS, letnik 1993, 5V, rdeč, Jirana stekla, ugodno prodam. * , w)25-344. 4006 i JUGO 45 AX, letnik 1987/88, registrira do 9/96, lepo ohranjen, za 1800 DEM VdjiV'raFt°r TV, 20 KM; malo rabljen, za ,StrW DEM prodam. * (068)27-802. 4007 id 12/86, lepo ohranjen, pro- ' iračun vzamem moped. * (068)76- 4008 ’Ci‘L G°LF, letnik 1980, registriran do 8/96, ^/'odam za 1800 DEM. * (068)81-197. OPEL KADETT, C tip, letnik 1979, (.■8^'riran do oktobra, in opel kadett, C a rF> letnik 1976, za dele ali komplet f»°dno prodam. Alojz Kovač, Metni Vrh l (JDreSje). Sevmca. 4014 ",„CU° 1.2 RL, letnik 1995, prdam. * ^068)42-717. 4015 ’|j(l8("PUF GTI, letnik 12/82, prevoženih i. 000 km, črn, dodatne luči, sončna C >. lita platišča (15 col), prodam. * I- p”W4-668, popoldan, Iztok. 4019 A," d GTL, letnik 12/89, registriran do oU, 96> in Vw hrošč, letnik 1974, po delih ,/r°dam. * (068)41-138. 4020 ,..MAZDA 323 HB, letnik 1990/91, do-SStS? °Premljčn, prodam ali menjam. * rai' r'323"44!. popoldan. 4021 .CITROEN AX 1.1 allure, letnik 10/92, |C,° rdeč, 31.000 km, avtoradio, ser-(kiv^lttjižica, prodam za 12.000DEM * |Ua8)28-036, od 18. do 21. ure. 4022 P. letnik 1990, registriran do 2/97, 'Idam. »(068)83-318. 4023 <• VGo KORAL 45, letnik 1988, registri-0K * m 4/97, garažiran, ohranjen, prodam. (068)51-111. 4026 Jt 1q.F°VORNO ZASTAVO 640 N, letnik Ot Čet.' ce*° ah za dele, ter njivo, 25 a, ob i (So. * * * * v Družinski vasi, prodam. * y°<*)76-442. 4028 j, k "SCAMPUS 1.6D,letnik 1992,55.600 J IfizA„rdeč, ugodno prodam. * i ^8)82-782. 4033 'd ni, 33 1.3 S, letnik 1987, lepo ohra-'f J ho, ugodno prodam. ® (068)44-249. 4034 s Ct "'ARTBURG limuzino, letnik 1987, ženih 82 000 km. registriran do i 3 Prodam. * (068)51-038. 4037 15.800 DEM. 4039 j 4)527283Pr0dam “ „ l0/»4 GTL, letnik 1984, registriran do $ 10/q5’ matra moreno 2.2, registrirano do lit* 'z dodatno opremo, Mitsubishi Ec-f 4/o^ CJSI 16 V, letnik 1992, registriran do » '}Vs°opremo, prodam. *(068)322- 4 'f1 (0609)639-363. 4040 { tJUG0 45, letnik 1985, v dobrem stanju, i/ Itffran do 25.6.1996, in tipo 1.6SXi.e., ii '°°4/95, kovinsko rdeč, prodam. 5 kl(668)57-750. 4042 '9S8 °DNo PRODAM, BMW 316, I. d '868)25 2r ”* ' ^4' dobro ohranjena. * JI 3 CAMPUS, letnik 7/92, 3V, prevo-» v31.000km,prodam »(068)21-020. » ^TROENGS 130« super, letnik 1980, j ((itai, d°hro ohranjen, prodam. » F -inJ’' 5-197, dopoldan, 27-757, popol- f J. 4045 d S>lti/^*G RENAULT 1400, kesonar, no-proHst 6°0 kg, lepo ohranjen, letnik 1988, t ^am. * (068)73-225 ali 65-070. 4046 { hje„ UD| 100. letnik 1978, dobro ohra- * 432 ’ Prodam za 2000 DEM. * (068)342- + l8'122-991. 4048 l l9pj LF JXI), letnik 1986, registriran do t! (Ota\o.v odličnem stanju, prodam. * * 7*5-819. 4049 i iC 4 GTL, letnik 1987, in R 5, letnik N0v' Pr°dam Mirko Verbič, K Roku 50, IF /mesto 4050 f 08} 5®.'etnik 1985,prodam.»(068)41- Lan 4052 f C'D°NlVO 1600 L, letnik 1993,regis-i