Komintentom banke ponujamo
SKB BANKA »A.

Murska Sobota, 21. maja 1992 • Leto XUV • Št. 20 • Cena 55

v«.
LUDVIK KOVAČ
upravi
Martinje in Pince
bo za ta čas.
MH
Foto: N. Johnov
NOV ODDAJNI CENTER
POLdOOPBKRBA
VREME
Težave v Mesni industriji Pomurka se zaostrujejo
23. maja odprta mejna prehoda
Vsa kmetijska mehanizacija in rezervni deli!
Ob koncu tedna bo sveže in v glavnem suho vreme.
Poučevanje s pestmi in zaušnicami
Bojijo se umreti str. 8
CENJE
NIŽJE
• rezervni deli za kosilnice GRAMIP in molzne stroje VITREX
Pregovora
Če Urban greje zelo, trgatev dobra bo.
Če trta ob polni luni cvete, polni žlahtni grozdi obrode.
Simonov Mzali v VEČ KOT MORJE [N SONCE
HTP SIMONOV
ZALIV, d.d. IZOLA telefon: (066) 62*221, telefaks: 62-222
V nedeljo, 24. maja, ob 10.30 bodo v Pečarovcih na Goričkem predali namenu nor oddajni center, ki z radijskima UKW oddajnikoma zagotavlja boljšo slišnost in ločitev slovenskega in madžarskega programa, je pa tudi srce zvez za reševalno, gasilsko, elektro, komunalno, prometno-varnostno, obrambno in PTT dejavnost.
Slovestnosli se bodo udeležili številni vidni gostje iz Slovenije in sosednje Madžarske, v zabavnem delu programa pa bodo sodelovali pevec Danijel in ansambla Obvezna smer ter Royal flash.
Dopolnjena spoznanja o tistem, kar se je zgodilo, z očmi sedanjosti, naj -	' s, ko ... pomlad prestopa v poletni mesec 1992.
VESTNIKOV KOLEDAR
21. maj, četrtek, SREČKO
22. maj, petek, RENATA
1 maj, sobota, ŽELJKO
24. maj, nedelja, MARIJA
25. maj, ponedeljek, MAGDA ■ URBAN
26. maj. torek, FiLl P
27. maj, sreda, AVGUSTI N
— 80 % revalorizacije na vpogledne vloge (TR, ŽR, HK),
— limit na tekočem računu v višini osebnega dohodka,
— spodbudne obresti deviznih prihrankov občanov.
Končno gre zares: predstavniki vlad Slovenije in Madžarske so se pred dnevi v Nagykanizsi dogovorili, da bodo 20. maja podpisati v Ljubljani meddržavni sporazum o odprtju mejnih prehodov (za potniški promet) Martinje—Gornji Senik (Felszbszblnok) in Pince— Tornyisztentmiklos. Po tem sporazumu bosta oba prehoda odprta do 20. avgusta ob sobotah in nedeljah ter praznikih med 8. in 20. uro, od tega datuma dalje pa vsak dan v tem času, razen če se ne bodo dogovorili za nekoliko drugačen zimski čas odprtja. Datum odprtja je torej 23. maj, ki bo zapisan z velikimi črkami zlasti med porabskimi Slovenci, ki bodo tako po več kot 40 letih spet dobili neposredno povezavo z matičnim narodom v Sloveniji Doslej so imeli najbližji prehod Hodoš— Bajansenve. kar je pomenilo od 70 do 90 kilometrov dolgo pot do Murske Sobote.
Obe strani sta se tudi dogovorili, da bodo proučili možnosti za odprtje mejnih prehodov Kobilje—Nemesnep, Prosenjakovci—Ma-gyarszombatfa. Čepinci—Virku in Domanjsevd—Kercacsomor.
J. GRAJ
^Ac^JALNah'
Senica, SALON MODE
M. SOBOTA ‘ZS^NICA Beltinci.
v 4 ’ln Radin
J;	poslovalnicah
Na PODEŽELJU
Od pni misel od sedanjik, in ji dovoli, d»se sprehodi po poti tvojega bivanja Pa naj bo šteto v letih ali desetletjih. To dobro dene, ker se po tem lažje uredijo spomini in jim morda damo drugo mesto m pomen.
— To, kar se že lep čas dogaja v Mesni industriji Pomurka, presega vse razumne meje. Da bo tok dogajanj tekel v pravo smer, smo podvomili že takrat, ko so posamezniki začeli rušiti dotedanje vodstvo podjetja. Pe ne, da bi zagovarjali Salavčevo ekipo, ki gotovo tudi ni bila brez napak, smo že takrat opozarjali, da novo oklicani direktor Šiftar, ki to funkcijo sicer opravlja kot vršilec dolžnosti, ni osebnost, ki bi bila sposobna Mesno industrijo popeljati iz krize. Zdaj smo v to prepričani še toliko bolj, ker Šiftar ni pripravljen poslušali nasvetov in večino pomembnejših odločitev sprejema na lastno pest. Mnogo primerov, če želite tudi iz zgodovine, pa potrjuje, da so ljudje z bolnimi ambicijami dogajanja vedno pripeljali do propada.
Priznati pa je potrebno, da je Šiftar po svoje pravi genij. Najprej je znal uspešno zmanipulirati z zaposlenimi v sami Mesni industriji, nato mu je nasedel še delavski svet, zdaj pa uspešno vodi za nos še upnike in tudi dobršen del pomurske politike. Spoštovanje dogovorjenega ni njegova vrlina, mnenje je sposoben spreminjati iz ure v uro, vse to pa počenja v lastno korist, z edinim ciljem, da bi se uspel kar najdlje obdržati na oblasti. Za vse drugo mu je pri tem malo mar, še najmanj pa ga skrbijo delavci, ki imajo vedno manj dela. Tudi vest, da se obljube, ki jih je širokogrudno delil zaposlenim, ko so mu pomagali rušiti dotedanje vodstvo, ne uresničujejo, ga pri tem prav nič ne peče.
Najbolj tragično ob tem pa je, da posledice že čutijo delavci in te bodo iz dneva v dan težje, Čutili pa jih bodo ludi pomurski živinorejci. Če so prvi delno sokrivi za takšno stanje, saj so Šiftarju dajali podporo, pa živinorejci ne bodo krivi za lastno nesrečo, saj vpliva na dogajanja v Mesni industriji nimajo. Z dogodki v tem podjetju niso niti prav seznanjeni, saj je posredi prava informacijska blokada, vstop novinarjem pa je prepovedan celo do dvorišča tovarne. Tudi ko smo želeli na predvčerajšnjo sejo delavskega sveta, kjer naj bi se odločalo o nadaljnji usodi posameznikov in tovarne, so nam vstop onemogočili že pri vratarnici. Takšna je bila pač direktiva »z vrha«, nam pa se zastavlja vprašanje, ali javnost res nima pravice zvedeti, kaj se kuha za tovarniškimi zidovi. Vsaj doslej je bilo tako, da so družbeni interesi bili vedno pred interesi posameznikov, zdaj, ko govorimo o demokraciji, pa nekdo vsa ta pravila postavi na glavo.
Zastavlja se nam vprašanje, kdo je pravzaprav tisti, ki naj stvari postavi na pravo mesto. V občinskem izvršnem svetu in skupščini pravijo, da pravice vmešavanja v probleme podjetja nimajo, enotni pa si niso tudi upniki, ki bi morali postaviti odločnejše zahteve. Nenazadnje vendarle gre za zaščito družbenega premoženja in če ne drug, bodo morali ustrezne ukrepe pod vzeti delavci sami. Največja odgovornost pa gotovo odpade na delavski svet, ki bo v prvi vrsti moral odgovarjati predvsem delavcem, nenazadnje pa tudi družbi. Tovarne, ki so jo izgrajevali tako delavci kot kmetje, si ne morejo lastiti posamezniki, če bomo razvoj dogodkov še naprej prepustili stihiji, pa si takorekoč tudi nihče ne bo imel več niti kaj lastiti.
ov
I | I | r-nl k \ \
aktualno po svetu
Kaj se dogaja z BiH
Kronika obljubljene
smrti
VeČina prebivalcev Bosne in Hercegovine je upata,dado vojne v tej nekdanji jugoslovanski republiki ne bo prišlo. Tudi največji pesimisti si niso mogli predstavljati, da bo vojna dobila tolikšno razsežnost. Na kaj takega pa ni mogel pomisliti niti ves normalni svet.
Morda pa vendarle in je to, kar se dogaja v Bosni in Hercegovini, samo kronika pričakovane smrti? Celo: najavljene, obljubljene smrti! Kajti, >nepozabna< je izjava vodje SDS BiH Radovana Karadžiča, prvega be-ha trabanta >vsesrbskega predsednika« Slobodana Miloševiča, v parlamentu BiH, ko je pred TV-kamerami Muslimanom obljubil, da bodo prenehali obstajati kot narod, če se ne bodo pokorili željam Srbov, na kar je pristala tudi HDZ. Temu se je odločno uprl Alija Izetbegovič z odločnostjo, da bo BiH suverena država. Ves svet je obsodil Karadžiča in podprl Izetbe-goviča, čeprav je taistemu svetu moralo biti jasno, da ta Izetbegovič ni (niti ni mogel) oborožil naroda, ki ga vodi tudi kot strankarski lider. in da Muslimani ne morejo biti pripravljeni na vojno. Nato so tako Karadžič kot svet začeli izpolnjevati obljube. Karad-žič z vojno, svet pa s priznanjem državnosti BiH. Zdaj ni seznam držav, ki so priznale BiH, nič krajši, kot tistih, ki so priznale Slovenijo, Pa vendarle vojna v BiH še dalje besni, medtem pa resni in dobronamerni kritiki v Sloveniji vztrajajo na Izetbegovičevem žigosanju, kar se nehote ujema s prizadevanji Karadžiča in Miloševiča,	.
Izetbegovič je vsekakor naredil več napak. Morda je največja ta, ko je pristal, da ostane tudi predsednik SDA. Od njenega kongresa bi ta stranka potrebovala novega prvega človeka, kajti dvojna vodilna vloga je nesprejemljiva, pa tudi zato, ker SDA Še ni uspela izoblikoval interesov vseh Muslimanov v BiH. Pokazalo se je, da mnogi od njih niso dojeli, da gre za obstanek te nacije, zato so svojo naklonjenost namenjali drugim nenacionalnim strankam, s čimer so razdvajali Muslimane, Istočasno pa so vsi Srbi podpirali SDS, Hrvati pa HDZ, kar so ti enačili s podporo oblasti v Srbiji in Hrvaški. Na ta način so Srbi, posebno zaradi svoje armade in neporušene Srbije, pa tudi Hrvati bili pripravljeni na tako vojno. Muslimani pa so po drugi strani verjeli v miren razplet ter dobronamernost m učinkovitost svetovne skupnosti. Navsezadnje tudi zato, ker so Muslimani najštevilnejši narod v BiH.
Nesporno je Izetbegovič >dobri človek iz Sarajeva«, kar pa ni dovolj, da bi se preprečila umazana vojna. Vendar pa je težava v tem, ker Muslimani niso mogli najti boljšega prvega človeka, pa še ta jih ni mogel pripraviti na vojno. Pa tudi zato, ker so trdno verjeli v neizbežnost sožitja z drugimi narodi. Obenem pa jih je bilo nemogoče tako oborožiti, da bi lahko bili enakopravni bojevniki. Podobno kot je bila BiH v sredini nekdanje Jugoslavije, tako so se tudi Muslimani znašli v središču njenega razpada, pri Čemer pa so morali plačati najvišjo ceno za krvavo vojno. Zdaj jim preostane
le še boj za goli obstanek.
globus
LJUBLJANA - Med obiskom v Sloveniji je delegacija Ljudske republike Kitajske, ki jo je vodil posebni odposlanec vlade in pomočnik ministra za zunanje zadeve Dai Bing Guo, podpisala sporazum o navezavi diplomatskih odnosov med državama.
BRUSELJ
Evropska
skupnost je z Albanijo in baltskimi državami Estonijo, Litvo in Latvijo podpisala sporazum o trgovini in gospodarskem sodelovanju. S tem želi ES podpreti politične in gospodarske reforme v teh državah.
MOSKVA — Tadžikistan-ski predsednik Ramon Nabi-jev je z opozicijskimi voditelji sklenil sporazum o sestavi koalicijske vlade. Sporazum so podpisati le nekaj ur po srditih spopadih. Opozicija bo dobila 8 od skupno 24 ministrstev.
TIRANA
Albanski
predsednik Šali Berisha je izjavil, da Albanija in kosovske politične sile ne zahtevajo spremembe meja, zahtevajo pa, naj ES prizna Albancem pravico do samoodločbe.
PARIZ — Francoske volitve so za desnico, ki je dobila na krajevnih volitvah presenetljivo močno podporo, velik izziv. Zato skušajo čim-prej poiskati enotnega predsedniškega kandidata.
JOHANNESBURG - V političnih nemirih je bilo ubitih 17 ljudi, tudi trije belci. Črnci so padli pod streli neznanca, ki je iz zasede streljal na kombi, v katerem so se peljali. Zažgana trupla treh belcev pa so policisti našli v avtomobilu blizu taborišča za brezdomce.
NEW DELHI - Indija in Pakistan sta priznala Slovenijo, Hrvaško in BiH. Indija je hkrati sprožila postopek za navezavo diplomatskih odnosov z vsemi tremi državami.
Stran 2
Poziv evropskih parlamentarcev
Evropski parlament je v okviru rednega mesečnega zasedanja v Strasbourgu sprejel resolucijo o BiH. V njej poziva k takojšnji ustavitvi ognja v republiki in obsoja delovanje oboroženih skupin, saj te napadajo BiH od zunaj. Evropski parlamentarci so varnostni svet OZN pozvali, naj takoj sprejme vse ukrepe za zaustavitev spopadov, med drugim tudi naftni embargo. Hkrati so od ZRJ zahtevali vnovično uveljavitev avtonomije Kosova in Vojvodine. ES bo novo Jugoslavijo priznala le, če drugim republikam ne bo postavljala ozemeljskih zahtev in če bo spoštovala pravice manjšin.
Libija sprejema
Islam
resolucijo OZN zavrnil OZN
P. ASI K
Za mednarodno zaščito Sarajeva
Bosansko-hercegovski zunanji minister Hans Silajdžič je od ZDA zahteval, naj podprejo mednarodno zaščito Sarajeva. Po njegovih besedah je to še zadnje upanje. Silajdžič je članom ameriškega kongresa govoril o razmerah v BiH in poudaril, da bi morala Sarajevo in okolica postati nekakšno varnostno območje. Dejal je tudi, da v Bi H ne poteka vojna med narodi, saj so med branilci Sarajeva tudi Srbi, ampak je za vse gorje obsodil srbsko vodstvo.
Libija je končno sporočila, da je pripravljena v celoti sprejeti resolucijo varnostnega sveta OZN, po kateri mora pretrgati vse stike z različnimi terorističnimi skupinami, poleg tega pa mora pristati na izročitev dveh libijskih državljanov, za katera sumijo, da sta leta 1988 podtaknila bombo v ameriško letalo, ki je potem strmoglavilo nad Škotsko.
Kdo bo zastopal BiH?
Predsedstvo BiH je proučilo vprašanja zastopanja interesov te države v svetu. Tako bi interese BiH v Beogradu utegnile zastopati ZDA ali Belgija, zavrnila pa predlog, da bi to nalogo zaupali Turčiji. Poudarili so, da je treba takoj zamenjati tiste bosansko-hercegovske veleposlanike, ki so še v jugoslovanskem zunanjem ministrstvu, in da je treba takoj odpreti diplomatska predstavništva v najpomembnejših zahodnih državah.
Države članice organizacije Islamske konference so zavrnile poročilo generalnega sekretarja OZN Butrosa Galija o razmerah na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Poročilo med drugim tudi poudarja, da v sedanjem obdobju spopadov v BiH ni mogoča mirovna operacija. Na zaprtem sestanku te organizacije 46 islamskih držav so zahtevali, naj Srbijo Izrecno imenujejo kot odgovorno za zaostritev razmer v BiH, naj OZN nadzoruje umik vseh tujih sil iz te države. Zvezne republike Jugoslavije pa naj ne priznajo, ampak naj jo izključijo iz vseh mednarodnih organizacij.
Dramatični poziv
Generalni sekretar OZN Butros Gali je naslovil vsem sprtim stranem v BiH, naj takoj ustavijo sP°P’’ff.n0Si,• pogajalsko mizo. V pozivu Gali še zlasti izraža zaskroij spopadi blokirali setiež poveljstva modrih čelad, ki so 8 začeti premeščati iz Sarajeva.
Umik veleposlanikov iz BeogriJ
■	d ni* *
Zunanji ministri Evropske skupnosti so na ziseca ž sprejeli deklaracijo o BiH. V njej poudarjajo, da sta za h>)	,
državi krivi jugoslovanska armada in oblast v Beogradu, > nadzoruje federalno armado in podpira srbske paravo>m» ||if sterica zahteva popoln umik armade in njenega orožja 1	।’
deklaracija zahteva suspenz jugoslovanske delegacije “	,
ropski konferenci do 20. junija. ES je tudi sklenila M svoje veleposlanike iz Beograda.
Tudi ZDA umaknil« veleposlanika L.
Svojega veleposlanika s* iz Beograda umakaile 1-vabili so ga domov na posvetovanje, vendar pa	k
bodo trajala. Predstavnica vtashinglonske admin*’™^ da so se za umik veleposlanika odločili v	J
skupnostjo, in sicer zaradi agresije na BiH.
Zelo mlačni ukrepi
Avstrijski zunanji minister Mock je ocenil, slanikov iz Beograda zelo mlačni ukrepi. Učinkoviti membni vojaški ukrepi, vendar pa za te m soglasja n ji “ varnostnem svetu OZN. Priporočil je popoln g05™ ZRJ
Gonja proti Srbiji< „
V jugoslovanskih diplomatskih krogih v odločitev Evropske skupnosti in ZDA o umiku veleP*~ svetovanja kot eno največjih gonj proti Srbiji in Zve goslaviji v zgodovini svetovne diplomacije v zadnjm
ES ostro proti Srbi j1
........... *	.	ie v 1
Predsednik komisije Evropske skupnosti Delms J^ju ES pripravlja ostre ukrepe proti Srbiji, saj je po ne ' H' odgovorna za tragedijo v Sarajevu Srbija m Črna -uživali ugodnosti iz trgovinskega sporazuma, ki ga Jc 1 goslavijo. Zvedelo se je tudi, da bi dvanajsterica ut-8
srbsko premoženje v državah ES.
Turčija za ostre
Voditelji in člani parlamentarnih skupin _ 1: ..1  . _ t. ♦ . * nmlO'*’
vojitetjt m ciam pariamentarmn SKupm
zahtevali ostre ukrepe proti Srbiji in pretrganje dlP. .0 r|iko < , Rpnorodrtm 7«)roHi CrkrVa Tnroeiia n «> Di J-T 1P I2.r3^' « L« 1(0 1 g
taiiLcvaii ujilc uhicpc pivu OJ Ulji ju picngonj* - s.. Beogradom. Zaradi srbske agresije na BiH je izraz' nost tudi Iran, ki je od varnostnega sveta OZN čno posredovanje za ustavitev prelivanja krvi v BiH
V ŽARIŠČU
Nesprejemljiva zahteva Beograda
Na indonezijskem otoku Bali je potekalo zasedanje koordinacijskega biroja neuvrščenih držav. Že na začetku je predstavnik Jugoslavije zahtevat, da Sloveniji in Hrvaški ne dodelijo statusa opazovalk. Jugoslavija, ki predseduje neuvrščenemu gibanju, od Slovenije in Hrvaške zahteva, da prošnje za sprejem pošljeta najprej v Beograd. Predstavniki Slovenije in Hrvaške so takoj na začetku zavrnili ta predlog in povedali, da ne priznajo obstoja Jugoslavije po razpadu stare federacije. Zaradi omenjenega spora udeleženci sprva niso govorili o drugih vprašanjih. K temu pa je pripomogla tudi egiptovska delegacija, in sicer z vprašanjem o pobitih muslimanih v BiH.
Kučan v Švici
Na dvodnevnem uradnem obisku v Švici seje mudil predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan. Ta je izrazil zadovoljstvo z rezultati pogovorov z najvišjimi predstavniki te nevtralne evropske države, Švica bo namreč podprla prizadevanja Slovenije za vključitev v Efto, kmalu pa lahko pričakujemo, da bodo ukinjene vize, saj je na švicarski strani že steke! postopek. Sicer pa smo v Švici dobili vsa zagotovila, da nam bodo pomagali priti do pomoči oz, posojil za razvojne programe povsod tatn, kjer se za take namene zbira denar. V prvi vrsti je omenj*en sklad za razvoj Srednje in Vzhodne Evrope. Švica je obljubila tudi podporo pri procesu vključevanja v Svet Evrope in mednarodne finančne ustanove.
Če si prepričan, da se z zmago Hrvaške začenja proces avtentične razveljavitve jaltskih sporazumov, kar bo pripeljalo do dejanske neodvisnosti Poljske, se zgleduj po tistih mladih Poljakih, ki se že bo-
jujejo za obrambo Hrvaške!
Gazela Wybore za. Varšava
Bojujoči se Srbi in Hrvati so se doslej uspeti pogodili le o eni
stvari glede Bosne: kako jo razkosati.
Neve ¥ork Times
Nihče noče velike Srbije. Nikoli je nismo hoteli in že na začetku smo rekli, da Srbija nima nikakršnih teritorialnih zahtev. Želeli smo samo ohranili jugoslovansko federacijo.
Slobodan Miloševič v Corriere della sera
»Čakaj, čakaj... Srbija
z Bosno. Čeprav s ^jli5 W načinu, kako |ado* stola Peterletov® " pomišljati,vsaj r «slO1 rilo, če se morda "	j
lo in bilo PraVlf,ak r tudi s silo, so J« . j/ iztekel po P®'' za to tukaj, 1 Z-1 pulze krvi: P^guti £ t1i prej omenjeni . $eJ ’ skupščini, od W ji?4|i*^/ 1 liziral v manj*,jslo o glasovanju. Toi^ > cijsko. - pM y |
Slovenija
ni Bosna, im tn sf0 ,y> politične proti Srbiji kot letnemu polit’ ob ’ pokazati zobe, nju. da Srbi W r J mejo, pa je P ‘‘	j
Ni sicer razvidno, če je Peterle s sklepom, ki ga je sprejela njegova, zdaj že prejšnja vlada, potisnil Drnovšku v hlačni žep vroč krompir, ki ga je ta moral kar se da naglo položiti k svojemu prvemu premierskemu menuju, ali pa je Drnovšek ravnal tako zato, da bi si nekoliko izboljšal ugled, ki mu je v zadnjem času — predvsem pa po Grosovem nastopu v skupščini, v katerem ga je ta spretno izrisal kot podpisnika trdoro-čnih partijskih (iekretov dokler je še predsedoval jugoslovanskemu predsedstvu — začel upadati.
Gre za sklep o zapori naših meja za vsa vozila s srbsko in črnogorsko registracijo. Ker pa je minister za promet in zveze Marjan Kranjc povedal, da je bil takšen ukrep v pismu, ki ga je slovenska vlada poslala srbski tam nekje marca, napovedan že za 1. april, je mogoče sklepati tudi na novo pozicijo, kt jo ima v novi vladi slovenski zunanji minister dr. Rupel.
Nobenega dvoma ni, da Rupel in Peterle nista sodelovala oziroma, da je Rupel delal v zunanji politiki, vsaj kar se potez njegovega ministrstva tiče, popolnoma samostojno. Torej je bilo samo od njega odvisno, če bo slovenska vlada napoved o zapori meja za Srbe in Črnogorce tudi uvedla. Če tega ni storila, čeprav je začela srbska stran po tej napovedi naše voznike še bolj šikanirati, je tako hotel Rupel, ki je zadrževal izvedbo napovedanega ukrepa.
Iz tega je mogoče sklepati, da je Drnovšek, ki je potreboval neko antijugoslovansko potezo, da bi se opral drugega od
dveh najbolj žilavih očitkov, ki sta se uveljavila v javnem mnenju in ki mu najbolj zmanjšujeta priljubljenost, še preden je začel prav vladati — prvi je očitek levičarstva in implicitnega reformizma —, za Rupla večja avtoriteta, kot je bil Peterle.
Srbija je, kakor vedno, govorico izvršnega dejstva razumela. Obljubila je, da bodo blokade odpravili, čeprav so najprej trdili, da česa takega oni ne počnejo.
Izvršeno dejstvo je naposled razumela tudi nova opozicija, ki se je umaknila z balkona, na katerem je po publicistični definiciji predstavljala četrti zbor anahronistične slovenske skupščine. Del poslancev prejšnjega Demosa seje namreč ob prvem poskusu glasovanja o ministrih nove vlade preselil na skupščinski balkon, da bi tako protestiral proti ignoriranju formalnih pravil politične igre. Karkoli pa bi si bilo mogoče misliti o desnem krilu parlamenta, dejstvo je, da se ga skuša nenehno smešiti, in prav toliko je tudi neobhodno dejstvo, da je potrebno formalizem procedur upoštevati. Ne samo zato, ker vse drugo spominja na tisto Kardeljevo znano maksi-mo, ki je dovoljevala vsako uzurpiranje oblasti, da nam namreč nič ni tako sveto, da tega ne bi mogli spremeniti. Pač pa tudi zato, ker je upoštevanje formalnih pravil politične igre eden od pomembnih mehanizmov za preprečevanje anarhije. Anarhija pa je v preddverju nasilja, ki ga izvajajo slabiči in podleži.
Nič drugega kakor zločinska podlost je to, kar počnejo srbski četniki s Sarajevom in sploh
Še nekaj.	Jf
Pred kratkim m roke odlome« prekmurskega {8sU Jeriča, ki je b” skega atentata v , y Ijacki, Pog »‘ obravnava tisti	£
z Maščevanjem mi Srbi. Ne koli zmanjse^ j za morijo v »e . s s vemo, da so kratnim besne"! jr1*/* pokazali, da lt v, ktivni spomin-	e
vem umoru s' jjce* nahujskane m sarajevske Srt* zervisti pa *' £4* U J ulicah kričal'■ jed kutya Srbija- 9
h c, S 4
I*
-
vestnik« ?
aktualno doma
Avstrijci v naše bolnišnične postelje
Kolumna
^'•Ino a J Pomurje prišel minister za adrmtv«, družino In **^"»topa č • r Božidar Voljč. Obiskal je naravno zdravilišče Ra-s^l tdravsbeJ* ^®^OTarjR' z vodilnimi zdravstvenimi delavci Pomur-,1, j e?a zavoda ter republiškimi poslanci hi predstavniki
. ’«ho 0	o tipičnih problemih, ki prizadevajo slmrMio
opremi, o zaposlovanju, pomanjkanju letu ° । !J razmerah, neplačanih fakturah, o izgubah v lan-dpi r'aV11"	in podobno. Pogovarjali »mo m- tudi o
'bolnišnici po novi zakonodaji in IrbiulKrih ki jih je nove zdravstvene zavarovalnice.
bila doslej. Ni pa rečeno, da ne bi bilo lahko tudi drugače, če se bodo zdravstvene organizacije tako dogovorile.
Nasvet že lahko dam, toda najbolje bi morali vedeti sami vodstveni zdravstveni delavci ustanov, kaj je za njihove zaposlene in za zdravstvo v Pomur ju najbolje
Sl ?!?*•’SIe S°s,i' ds|i POM, govorih ali jlm
SIS
^bj Orion na večino u^nje^T’’ mars,la'e-’b°mo prihoHd®OVOr Potenl' S ^'onalm mesec
' ^"hativ m an- 4,er bodo bodo 'h ’anJardi-P>’
? lab^ zete0" na vPra-je tisto ■ ^or|kretni.
Xut^ odprto?
S?’ tSe’ ma,erialni
u-
‘•^Jlvač ico za zaposlene v
- -
, 4es’anem7d 8ah' da »e ta-za	Pod
-ve'V zo pro-
X “P0510*3'
^lade ne P^odbe s
llt^,L,fca|''kunn, Spr,sPe»-
''Pre^ s’1.' "ovo m'-
al' Pomanjkljiv«
medicinske opreme. Do kdaj?
Mislim, da bo s lem načinom treba prenehati. Moje stališče je, da bi bilo treba cene zdravstvenih Storitev z jasnimi kalkulacijami določiti tako, da bodo pokrili materialni stroški, tudi amortizacijski Kar pa pomeni, če bodo ti stroški realno priznani, ne bo nobenega razloga več, da se ne bi oprema sama pokrila v tolikšni meri,
da se lahko kupi druga, iztroši.
Prisotni na razgovoru
ko se
so od

vas pričakovali, da bi jim povedali, kako naj bi se v prihodnje organiziralo pomursko zdravstvo ali sedaj Pomurski zdravstveni zavod. Kaj ste jim svetovali?
Nasvet jim že lahko dam, komande pa ne, kajti zakon je na tem področju toliko liberalen, da se vsaka regija lahko organizira po svoje. Pomurske zdravstvene ustanove so na ministrstvo vprašale, kako je s tem. Prinesel sem ji uradni odgovor s podpisom in žigom, kjer pa, moram reči, piše, da zakonodaja posebej ne določa, kakšna naj bo la organiziranost. To pomeni, da organizacija lahko ostane laka, kot ic
Koliko naj bi pri tem upoštevali mnenje občinskih izvršnih svetov oziroma skupščin?
Lahko ga upoštevajo, ni pa nujno, da ga. Osnova vsega je zakonodaja in treba seje ozira ti na zakonodajo in to, kar reče. Ko se izpolnijo pogoji zakonov, je pa potem naprej stvar dogovarjanja, tudi s predsedniki izvršnih svetov.
Ste v pogovoru načeli tudi vprašanje računalniške tomografije v bolnišnici?
Povedali so mi, da je CT pokvarjen. To pa smo načeli, ker
smo ugotovili, da je približno sto postelj nezasedenih, kar se mi zdi kar visoka številka in bi bilo zelo koristno, če bi svoje zmogljivosti poskušali na trgu kakorkoli prodati, pri čemer sem imel v mislih predvsem Avstrijo. Pa so mi povedali, da z Avstrijo ni skoraj nobenih stikov, ne na kolegialni ne na strokovni ravni, kar se mi zdi škoda In omenjeno je bilo, da bi s storitvami s CT-jem še najlažje uspeli, da bi nekateri Avstrijci kako preiskavo opravili tudi pri nas. Naše cene zdravstvenih storitev so v primerjavi s cenami v Avstriji bistveno bistveno nižje. Ravno tu je naša prednost, da bi s trženjem in ustreznim sodelovanjem del zmogljivosti tudi prodali.
Naslednje vprašanje se ne tiče toliko izvajalcev v zdravstvu, ampak občin in plačila zavarovanja za tiste osebe, ki so bili pred novo zakonodajo zavarovani kot občani. Občine namreč za to nimajo predvidenega denarja!
To je slovenski problem, menim pa, da bodo ob prvih rebalansih občjnskih proračunov v ta namen poskušali zagotoviti (udi ta sredstva. Predvsem pa svetujem vsem občinskim organom, da to rešujejo od primera do primera. Nekdo je lahko tudi nezaposlen in uradno nima nobenih virov zaslužka, pa vendar ima zaslužek recimo iz dela na črno in je njegov socialni status lahko dober. Čeprav bi po zakonu to lahko uveljavljal, bi vendar predlagal, da preverijo od primera do primera, kako je s tem. in bi se tudi število teh, za katere bi morali plačati zavarovanje, zmanjšalo.
MAJDA HORVAT
Moja Bosna
javna tribuna o lokalni samoupravi
ustvarjati invalidnih občin!«
Sto««. ..J
' “ Tl| r	sr
kabinetno, ampak smo zbirali kon-u V rnod<'l n U snto ze na okrog 80 posvetih po vsej Slo-d, ^l^S,orske členitve je naletel na različne odmeve, na ,em področju že bogate izkušnje, npr. v U u	’? keško in Slovaško. Zgledovali pa smo se lu-
rijj c- pa . onodaji, ki pa ni povsem prenosljiva v naše h^ksi A* n»ši ‘°««tna samouprava zelo pomembna ustavna ti> A«ie»	razil. V’ "'."hjbolj ustrezno opredeljena. Zato so
h/'#i,' ("'ni	. Pomisleki, ki jih bomo skušali čimprej od-
^{'isiie strank c,"*1”'’ ki J0 F pripravila območna orga-. If^p lokalno . ^mvfnije, med drugim povedala predsed-h^tt ' 8| | p samoupravo pri republiški skupščini DARJA
Se’
»Eh, vi Slovenci, vi sle kaj vredni ljudje. Če vi Slovenci ne bi delali, mi tukaj niti kruha ne bi imeli. Tale tukaj nič ne dela.« Ženska je pokazala na svojega moža, moškega v čvrstem telesnem stanju, ki je v modrem, že nekoliko izpranem, toda nepomazanem delavskem suknjiču sredi delovnega tedna in sredi delovnega dneva sedel doma in se pogovarjal z nama.
Njegova žena je pravkrat prišla iz trgovine in pod pazduho je stiskala kupljen hleb kruha, ki ni bil niti malo, za prijem z roko, zavit v papir. S prijateljem Avstrijcem sva bila pri hiši zaradi ribolovne dovolilnice
Bilo je v mestecu Srb, nedaleč od izvira — dijakinja, ki mi je na soboški gimnaziji pripovedovala o lepotah njihovega rodovnega domačega kraja, je rekla »vrelo« in slišalo seje zelo lepo — reke Line Kar nekaj let bo že tega, najmanj sedem.
V svojem prekmursko-panonskem geografskem svetovnem nazoru sem takrat mislil, da sva v Bosni. Danes vem, da sva s prijateljem z Dunaja tista dva dneva ribolova na Lini in njenem pritoku Krki prestrmela na takrat republiškem, danes pa hrvaškem državnem ozemlju, ki je nastanjeno s Srbi O enobejevski zgodovinskosti mesteca Srb sem seveda nekaj vedel, o nekih partizanskih zgodbah in te reči. Danes vemo o teh krajih veliko. Avtonomna srbska pokrajina ob meji Hrvaške in Bosne, Srbi naseljeni že od turških časov m tako dalje.
Nisva strmela zaradi obilnega ribolova, ob vseh mnogih postrvih in lipanih, ki sva jih videla v vodi, sva ujela enega klena in majhno postrv. Toda pokrajina! Sicer so ljudje povsod, kjer se je tako rekoč le dalo in so z odpadki lahko prišli do reke, že nametali vanjo stare odslužene reči, govorilo se je tudi, da na veliko pobijajo ribe z elektriko, toda lepote je bilo še za dobršno mero več od tega
Čeprav pa po eni strani niso imeli poštenega odnosa do okolja, so domačini o obeh rekah, o Dni in rečici Krki, ki se je po nekaj kilometrih nedotaknjenega toka izlila vanjo, govorih z veliko ljubeznijo. Neki moški, ki je prišel s traktorjem na Krkino sipino po pesek, mi je rekel, češ pij vodo iz Krke, čista je, niti ptica ne pride k njenemu loku, tako samotna je, »ko jo boš začel piti, jo boš hotel spet piti«.
Ko sva s prijateljem v opoldanski vročini sedela ob sotočju Line in Krke in smo skupaj s starejšim možakom, ki je s sekiro pod pazduho šel obiskat jazbeca na svoji koruzni njivi, opazovali ujedo, kije objadravaia skalno škrbino, se je pripeljal neki moški, Srb, v črnem mercedesu in ves oblečen v črno. Rekel je, da se vrača z »gastarbajterstva« v Nemčiji, da je doma v Šumadiji in da se ni mogel premagati. Želel je videti Uno, zato je naredil ta nekaj sto kilometrov dolg ovinek z avtoceste bratstva in enotnosti, kajti Dna je samo ena. Rimljani, ki so ji dali ime, ki pomeni ena, so že vedeli zakaj, je rekel.
Zakaj to pripovedujem, ko sem se namenil pisati o osebnem srečanju z Bosno? Zato, ker je hosanstvo nekaj takega kot helenizem. Seveda samo po načinu svojega obstoja, ne po vsebini: bo-sanstvo je prostodušnost, je ljubezen in vdanost, je samoironija. Helenizem je nekaj drugega, jc metoda, je epistemiologija, pomešana z dogmo Podobnost med enim in drugim je v načinu njunega vplivanja in širjenja Helenski duh se je šele po propadu helenske države prav razširil po svetu. Vpliven je postal, ko se je njegov duh kraja, njegov »genius loči«, začel razkrajati. Tudi z bosan-stvom bo tako, čim manj ga bo na mestih njegovega nastanka, tem več bomo o njem pripovedovali. Tem bolj jasno bomo videli, kaj to je.
l isti zakonski par, v katerega hiši sva kupovala ribolovni do votlinici, je bil srbski. Toda nanju je vplivalo bosa n st vo Si morete namreč misliti, da bi kaka Srbkinja, živeča kje daleč od Bosne, tako prostodušno izpovedala svojo eksistencialno odvisnost od razvitejše jugoslovanske republike! Ne, to je bilo mogoče samo nekaj kilometrov od uradnega bosanskega ozemlja Bosna je bila resničen toplini lonec, tam sta se raztapljala celo pregovorni srbski nacionalizem in hegemonizem.
Če mislite, da sc motim, ko sem po nekem eksotičnem miljej-skem načelu, skrpanem na osnovi zemljepisne bližine »administrativne Bosne« in domorodske ljubezni in predanosti ljudi do vodovja krajev na katerih živijo, skonstruiral genius loči bosan-stva, vas moram spomniti še na nekaj.
Zadnjič, ob velikonočnem kresnem ognju, je neki bosanski kozji pastir na petišovskem travniku dve uri skoraj strnjeno pripovedoval šale o bosanstvu. Se bi jih pripovedoval, vendar smo ga začeli poslušati z zmanjšanim zanimanjem, nekaj zaradi poznono-čne utrujenosti, nekaj pa zato, ker je začel pripovedovati nekatere prav opolzko opolzke. Spomnile se torej bosanskih dovtipov. Ali ni to čisti izliv odkritosti, samoironije in neke fatalne predanosti? Brez malce bosanstva nekdanji jugoslovanski narodi ne bodo mogli živeti niti vsak v svoji državi.	i
novoizvoljeni državni zbor pa je že osnovno gradivo sprožilo števine polemike. Po mnenju mnogih razpravljalcev je osnovna pomanjkljivost predloženih tez. da iz njih ni dovolj razvidna razmejitev državnih in občinskih pristojnosti Zato je bila izražena bojazen, da bo tako zamišljena lokalna samouprava povzročila bohotenje administrativnega in birokratskega aparata. Drugačnega mnenja je bil mag. Vlaj, ki je opozoril, da organiziranost lokalne samouprave v Avstriji dokazuje ravno nasprotno. »Prihodnja občina bo potrebovala mnogo manj poklicnih uslužbencev, saj bo pretežni de! občinskih upravnih delavcev prevzela država za opravljanje njenih funkcij. Zelo pomembno je opozoriti, da bo imelo več manjših občin skupno občinsko upravo, kar bo privedlo do racionalnejšega lo kalnega sistema. Pri tem občino posebej omenjamo kol podjetnico, torej samostojno gospodarsko enoto, ki kot dober gospodar pridobiva in upravlja premoženje, kar je evropski način in ne naša izmišljotina «
MILAN .IERŠE
smeli imeti nekakšnih večnih beračev, ki bi računali zgolj na podporo države,« je povedal Stane Flaj. Darja Lavtižar-Bcblcr pa je dodala: »Ce se bodo kje odločili za majhno občino, ne bodo pa izpolnjevali pogojev zanjo, bodo to morali vzeti v zakup. Zato se je treba zavedati posledic nespametnih odločitev pri oblikovanju takih občin. Mislim, da bodo ljudje sami pravočasno ugotovili, kaj je v njihovem interesu. Hitro pa se bodo morali zmeniti tudi za ustanovitev svoje regije, kajti drugače bo vloga širše lokalne skupnosti zgolj na papirju. Zato je pomembno, da se ob oblikovanju novih občin sočasno pripravljajo tudi zasnove regionalne organiziranosti, čeprav se nekateri v ustavni komisiji bojijo regionalizma in s lem mnogosrediščnega razvoja.«
Čeprav bo postopek nastajanja nove lokalne samouprave prt nas trajal očitno dlje časa — zakon ne bo sprejet pred jesenjo, kaže pa, da ga bo sprejemal šele
nanc, zalo bi kazalo jasneje opredeliti, kako bo z gospodarsko močjo novih občin. Naša sedanja občina je glede koncepta lokalne samouprave v marsičem problematična, saj je po številu prebivalstva in območja prevelika V primerjavi s povprečno evropsko občino je naša petkrat večja po številu prebivalstva, po velikosti pa celo desetkrat. In ker mora biti taka občina sposobna tudi gospodarsko preživeti, se mora bolj posvetiti vsebinskim vprašanjem, da ne bi že v začetku ustvarjali »invalidnih« občin. To pomeni, da v praksi ne bi
h ? in X. !JCne u
ij^il^0 Osnova>
h»^.r°Pskim tcž
X ravno ker S° n,. .Pa s ^ga
1 sistem lo le*no Javnih n-
’ s°cialdemokrati a ^^kim kanclerjem
Kongres SKD
Korajža velja!
_____________________________
P*edscdniške volitve v sosednji Avstriji je
^•-isj^rzL nSocial!?, ^anski Jennersdorf avstrijski kanc-^lu^b^F b tej nrji^^rittske stranke Avstrije (SPO) dr.
*' ll^ltn	“zhOMi seje srečal in pogovarial ludi z
iur:6^IJMi»»kejii odbora StKtuJdentolnH r ^raiut^kj, predsednik murskoMzbo sil k mjn|C ,er podpredsednika
* 199?
Po enodnevni negotovosti, povezani s proceduralnimi zapleti, predvsem pa zaradi nagajivosti skupine poslancev, ki so jih na sloviti z »osli z balkona«, smo končno dobili novo vlado pod vodstvom že izurjenega politika in gospodarstvenika dr. Janeza Drnovška. Čeprav je v vladi ostalo kar 17 ministrov iz prejšnjega mandata Lojzeta Peterleta, so pričakovanja širše javnosti velika, saj naj bi čimprej zajadrali na nova pola, ki bi nas potegnila iz sedanje godlje.
Zato je treba čimprej pozabiti na strankarske sporazume o deli tvi stolčkov po načelu daj-darn, ampak osrednjo pozornost namenili razvojnim in socialnim programom, lastninski zakonodaji in lastninjenju, makroekonomski politiki m podjetniškemu gospodarjenju Nič manjšega pomena niso tudi zakon o soodločanju delavcev v podjetjih in zavodih, socialno partnerstvo in kolektivne pogodbe, zaposlenost in delovna mesta, davčna politika, pravna varnost delavcev tn ustrezna zakonodaja.
Ni dvoma, da so v demokratičnih družbah, za kar se pri nas še kako zavzemamo, sindikati bili vedno slaba vest oblasti in strank Kot zunajparlamentarna delavska opozicija jim bodo na mreč venomer gledali pod prste, ko se bo odločalo o pomembnih socialnih in gospodarskih vpra šanjih. Če bo potrebno, jih bodo udarili tudi po prstih! Tega se mora nova oblast dobro zaveda ti, saj gre navsezadnje za nene hen boj za delavske pravice Morda je sreča v nesreči, da namreč ni politika take ati drugačne barve, ki se ne bi bal izgube oblasti.
Najmanj, kar zdaj naše delavstvo, ki živi predvsem od svojega dela, pričakuje od nove vlade, je, da bodo tudi vnaprej imeli zagotovljeno delo, s čimer bt lahko sebi in svojim najbližjim zagotavljali človeka vredno in varno življenje. Vse bo torej odvisno od ukrepov in politike nove vlade in njene koalicije. Priložnosti jim očitno ne manjka, sicer pa, Janez in ministri: korajža velja’
MILAN JERSE.
Dva E-ja za Evropo
Kratek opis scene v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani, kjer so krščanski demokrati v soboto 16. maja imeli svoj drugi kongres, ne bo morebiti odmik od objektivnosti v poročilu očividca. Postavitev odrskega prizora je z neko neobičajno pomenljivostjo vplivala celo na tiste, ki so ga videli samo po televiziji — torej je bila postavljena s posrečenim namenom Posnetek dveh antičnih štiri do pel metrskih tempeljskih stebrov, ki ju je zgoraj povezoval prečni podolgast posnetek kamnitega bloka, vse iz belega materiala. Prav takšne barve je bil tudi velikanski prt, ki je visel čez prečnik opisane konstrukcije. Ob pogledu na tkanino, ki se je spuščala do tal, ti je prišlo najprej na misel pregrinjalo v templju, ki se sicer ni pretrgalo na dvoje, kakor piše v poročilih o umiranju Kristusa na križu, a bi se lah ko reklo, da so imeli scenaristi, ki so odrski prizor postavljali, prav to v mislih. Modra m rdeča luč, ki je svetila z neko svetniško svetlobo, belina prtov kakor na oltarju, vonj kakor v cerkvi.
O geslu Ni nam vseeno, ki je bilo izpisano, kakor da bi bilo z rimljansko pisavo vsekano v kamen, je delegat iz obmurskih krajev dr. Jože Magdič govoril takole: dva E-ja, drugo ob drugem, gledata na zahod, torej jc krščanskim demokratom kar dvakratno za Evropo in zahodno demokracijo. Beseda Demos ga spominja na kratico za »demokratično moč Slovenije« in izrekel je upanje, da bo v zahodno demokracijo prišla tudi slovenska levica. Apeliral je na predstavnike tujih krščanskih strank, naj ne jemljejo za čisto resnico vse, kar se pripoveduje o slabem socialnem položaju v Sloveniji.
Govornik, ki je prišel na oder nekoliko za dr Magdičem, je kritiziral strankin aparat, ki po njegovem ni bil sposoben dovolj podpreti predsednika SKD in prejšnje slovenske vlade, zato je moral oditi s premierskega položaja. Ena od govork je rekla: »Ideološkega boja nismo dobili, veliko množico nasprotnikov imamo, sol te družbe pa moramo ostati«.	•
Za predsednika stranke je bil ponovno izvoljen Lojze Peterle, no-vodošli član stranke Ivan Oman, kije prišel iz SKZ-LS, bo v stranki organiziral kmečko gibanje. V izvršilni odbor stranke je bil iz obmurskih krajev izvoljen dr. Stefan Špilak V svet republiške SKD so bili izvoljeni tudi Jože Kavaš iz soboške občine, Amalija Novak iz rad gonske in Ciril Pucko iz lendavske.	STEFAN SMEJ
Stran 3
gospodarstvo
V Panonki iz ene v šest kmetijskih zadrug
Dokončna odločitev na referendumu
Z novim zakonom o zadrugah bodo do konca junija morali svojo organiziranost uskladiti tudi v Kmetijski zadrugi Panonka. Aktivnosti v tej smeri tečejo že nekaj časa, največ razprav pa je bilo o tem, kakšna bo prihodnja organiziranost te zadruge, ki je doslej veljala za največjo kmetijsko zadrugo v Sloveniji, Cilj prihodnje organiziranosti je obdržati tisto, kar se je že doslej izkazalo kot dobro in odpraviti slabosti, da bi bilo zadružništvo še boljše, V dosedanjih razpravah o reorganizaciji zadruge sta prevladovali dve struji — eni so se zavzemali za ohranitev enovite zadruge, drugi pa za ustanovitev več zadrug, ki bi se povezovale v zvezo zadrug, lahko pa bi ustanavljale tudi zadružna podjetja. Obveljala je slednja usmeritev in za zadnjo skupno sejo zadružnega sveta in upravnega odbora Panonke bi lahko dejali, da pomeni prelomnico v delovanju zadruge in razvoju zadružništva.
Po novem zakonu o zadrugah se kmetje združujejo v zadrugo na prostovoljni osnovi s ciljem, da bi tako zaščitili svoje interese pred različnimi monopoli. Takšno funkcijo bi morale zadruge opravljati že doslej, žal pa smo lahko ugotavljali, da takšne vloge velikokrat niso opravljale. Zadruga je bila premalo kmetova in velikokrat so o njegovi usodi odločali drugi. To še posebej velja za velike zadruge, kjer volja posameznih kmetov ni prišla do izraza, mnogi pa prav zaradi tega tudi niso čutili potrebe in volje, da bi se aktivneje vključevali v delovanje zadruge. Članstvo je bilo več ali manj le na papirju, prej zaradi pravic kot obveznosti, zato zadružništvo v svoji pravi obliki in vsebini tudi ni moglo zaživeti. Navkljub vsemu pa ne bi mogli trditi, da je bilc-vse zanič, saj so dosedanji rezultati Kmetijske zadruge Panonka afirmirale prekmurskega kmeta tudi zunaj meja Slovenije.
Sedanji čas ni naklonjen velikim spremembam, še posebej ne, če so le le same sebi namen. Če se že odločamo za spremembe, naj bodo te takšne, da bomo z njimi dosegli večjo kakovost. Zadruga naj postane resnično kmetova zadruga in člani zadruge naj bodo tisti, ki bodo odločali o poslovni politiki, hkrati s tem pa prevzemali tudi obveznosti in odgovornosti za sprejete odločitve. Po doslej opravljenih razpravah o prihodnji organiziranosti Kmetijske zadruge Panonka seje izoblikoval predlog, da se Panonka preoblikuje v šest novih splošnih kmetijskih zadrug, ki bodo pokrivale območja dosedanjih temeljnih zadružnih organizacij, iz dosedanjih tozdov Semena in Sadjarstvo se ustanovita dve zadružni podjetji z izključno zadružnim premoženjem, ki ga bodo nove zadruge upravljale na kapitalski osnovi v skladu z deleži, ki so določeni z razdelitvijo Panonke, nove zadruge in zadru žni podjetji pa za opravljanje skupnih funkcij ustanovijo Zvezo zadrug Panonka, na katero se prenesejo vse pravice in obveznosti dosedanje delovne skupnosti. Takšen sklep o prihodnji or-
ganiziranosti Kmetijske zadruge Panonka so na skupni seji zadružnega sveta in upravnega odbora tudi sprejeli, z njim pa tudi predlog zadružnih pravil, z vsem pa bodo na zborih seznanili tudi sedanje člane zadruge Ti bodo namreč rekli odločilno besedo o prihodnji organiziranosti, saj bodo sklep o preoblikovanju in zadružna pravila sprejemali na referendumu.
Časa za preoblikovanje sedanje zadruge ostaja le še malo in v tem kratkem času bo potrebno razčistiti še nekalere dileme in pomisleke. Zlasti tiste, o katerih govorijo nova zadružna pravila. Z odločitvijo o preoblikovanju namreč članstvo v sedanji zadrugi preneha, v novo pa se bodo lahko vključili s pristopno izjavo ter s plačilom obveznega deleža. Le ta bo 500 nemških mark v tolarski protivrednosti. Po oblikovanju nove zadruge pa lahko njeni člani ta zadružna pravila seveda spremenijo. Čeprav je zaenkrat obveljalo stališče, da naj bi se kmetje vključevali v splošno kmetijsko zadrugo, pa to še ne pomeni, da ni moč na tem območju ustanavljati specializiranih zadrug, v katere bi se kmetje vključevali po proizvodnem principu. Zakon namreč omogoča, da se lahko kmetje vključujejo v več zadrug in tega jim ne more nihče preprečiti. Združevanje v zadruge je prostovoljno, zato je brez osnove zahteva nekaterih, ki so predlagali, da se s članstvom v drugih zadrugah pravice le-leh v splošni zadrugi omejijo.
V sedanjem gospodarskem položaju, ko se tudi kmetje srečujejo s finančnimi težavami, za vključevanje v različne zadruge verjetno ne bo posebnega interesa, saj je to povsod pogojeno s članskimi deleži, čas pa bo prinesel tudi takšne potrebe. Poslavljanje kakršnih koli ovir pri uresničevanju želja in potreb posameznih članov bi pomenil odmik od zastavljenih ciljev zadružništva in tega si ne sme nihče dovoliti. Še najmanj pa zadruga, ki mora kmetom pomagati pri uresničevanju teh ciljev.
Ludvik Kovač
Srečanje o Muri v Cmureku
Čigava je Mura: naša ali njihova? Mura je »naša«, od vseh, ki smo nanjo navezani in jo želimo ohraniti; naša je tako v Avstriji kot tudi v Pomurju.
Reka Mura je bila tudi osrednja tema razgovora predstavnikov Zelene alternative avstrijske Štajerske in Zelenih severovzhodne Slovenije, ki so se srečali v obmejnem in obmurskem Cmureku v Avstriji je soboto, 16. maja. Veliko zanimivega sta o murskih logih povedala predvsem predavatelja Stanka Dešnik (krajinski arhitekt in članica Društva za varstvo okolja) in Erwin Kolmanitsch, ki je v okviru Evropske skupnosti zadolžen za projekt z naslovom Murski logi. Elek trogospodarstvo avstrijske Štajerske (kot tudi Slovenije) je v osemde setih letih predstavilo načrte, ki bi močno prizadeli prav murske loge. Ti načrti še vedno obstajajo, zato na naši in na avstrijski strani neprestano grozi nevarnost,da jih bodo nekoč (z izgovorom krize) želeli uresničiti.
Zeleni želijo Muro že jeseni odpreti kot turistično reko, tu pa je lahko meja velika ovira, saj je najbolj neokrnjeni del reke Mure prav na ozemlju, ki razmejuje Prlekijo in Prekmurje. O tem so se prepričali že avstrijski strokovnjaki, ki so se 12. maja zapeljali po Muri s čolnom, enako pa bodo storili zeleni 6. junija. Na sobotnem srečanju so zelem sprejeli tudi skupno izjavo o beguncih iz BiH.
bbp
Ministrstvo za finance. Republiška carinska uprava — Carinarnica Gornja Radgona objavlja, da bo v torek, 2 6 1992, ob 10. uri v prostorih Carinarnice Gornja Radgona
javna dražba
za prodajo rabljenega štiristebrnega dvigala za osebna vozila znamke EMD-25 DE-1
Izklicna cena dvigala je 53.000.00 SLI Prometni davek m plačan m ga plača kupec.
Pred javno dražbo je potrebno položiti na blagajni carinarnice varščino v višini 20% izklicne cene
Ogled dvigala je možen dan pred javno dražbo na mejnem prehodu Dolga vas Dvigalo se prodaja po sistemu videno —kupljeno in kasnejše reklamacije niso možne
Informacije na tel št 61-160
Nova afera? y	prjreja|j podatki
Energetski minister očita Elektru Slovenije grobe napake ob februarskih redukcijah elektrike — Zaradi red disciplinski postopek?
5. in 6. februarja letos so bile, kot je znano, večje redukcije električnega toka, kar smo na svoji koži najbolj občutili uporabniki. Ob tem slovenski minister za energetiko dr. Miha Tomšič očita vodstvu Ele k t ra Slovenije grobe napake, kar je zapisano tudi v posebnem poročilu in poslano upravnemu odboru javnega podjetja ELES (Elektro Slovenije). Za lažje razumevanje zadeve povzemamo le nekaj najbolj značilnih poudarkov. »Podrobna poizvedba je pokazala, da bi se 5. in 6. februarja letos v Sloveniji lahko izognili ali pa vsaj omilili redukcije električne energije, kljub okvari v jedrski elektrarni v Krškem. Groba napaka je bila storjena v republiškem dispečerskem središču, ker 6. februarja po jutranji konici ob 9. ali 10. uri niso preklicali re-
Za potrebe malih in srednjih podjetij
UBK-banka, ki je bila kot delniška družba ustanovljena konec leta 1990, uspešno širi poslovanje v slovenskem prostoru. V banki, ki jo je ustanovilo 47 delničarjev, se je v tem Času sestava delničarjev močno spremenila, saj je vedno več delnic v zasebnih rokah. UBK-banka je univerzalna in ne želi postati velika, pač pa želi s kakovoslnimi storitvami ponujati storitve predvsem srednjim in majhnim podjetjem ter drobnemu gospodarstvu, posluje pa tudi z občani.
Na priložnostni slovesnosti konec prejšnjega tedna je ta banka predala namenu tudi poslovne prostore v Kidričevi ulici v Murski Soboti. Čeprav UBK-banka odpira predstavništvo v tem prostoru šele zdaj, pa njeno sodelovanje s pomurskim gospodarstvom sega že nekaj let nazaj, saj je še posebno uspešno sodelovala pri kreditiranju malega gospodarstva, prav to pa je bil tudi razlog, da ji je obrtna zadruga Prekmurka odstopila prostor za poslovno enoto v Murski Soboti. Kot so povedali na petkovi slovesnosti ob odprtju poslovnih prostorov, bodo svoje poslovanje še naprej širili, saj si želijo, da bi svoje poslovne enote odprli v vseh večjih slovenskih poslovnih centrih. L. KOVAČ
dukcije, ampak je dispečer namesto tega brezglavo ustavil obe rezervni plinski elektrarni, vodstvo javnega podjetja Elektro Slovenije pa tisti dan tudi ni izkoristilo vseh možnosti za uvoz elektrike. Zaradi malomarnosti ali namerno? To naj odkrije disciplinski postopek!«
Zavračanje namigov o »namerni redukcijk
Na sporočilo za javnost se je odzvalo Elektro Slovenije. Tako zagotavljajo, da je do okvare v jedrski elektrarni Krško prišlo 5. februarja po 12. uri. To pa je po poteku roka, do katerega se dispečerski centri evropskih držav dogovarjajo za izmenjavo energije za prihodnji dan. V Elektru trdijo, da so izpad elektrike zaradi ustavitve nuklearke
lahko nadomestili le z izrednimi ukrepi. V tem času naj bi vključili v obratovanje vse proizvodne in rezervne enote, hkrati pa naj bi sprejeli tudi vso možno po-, moč sosednjih elektroenerget-' skih sistemov. ELES sporoča, da so redukcije električnega toka 6 februarja morali podaljšati na popoldanski čas, in sicer zato, ker je bilo ponovno obratovanje nuklearke napovedano šele za isti dan zvečer. In ker so bile elektrarne obremenjene z največjo močjo, so skušali preprečiti dodatni izpad energije. Elektro Slovenije zlasti zavrača namige v poročilu ministrstva za energetiko o »namernih redukcijah, ki so povezane z idejo o nenadomestljivosti naše edine jedrske elektrarne.« Vodstvo ELES-a namreč meni, da je dispečerska služba ravnala strokovno in v skladu z
elektroenergetski"11 j kot tudi z navodili, tovrstnih primer'11 "P
Pri vsem tem Pa *' . energetiko oč>Wjn dovanje por°*la ...rt«1" mesecih in "k [*?' .,,11 sedanjega mn»s
, pa tudi to, da o strstvo ni dovolj p - . & kumentacije, črnin sklepom.	■■
nega sporočila za H	■■
stvo slovenskega E*« . ’ daja - tudi v lavcev ELES-a v!jem tvornodci«-,,	j|||||i
kovnih komisij 1 tgVili. ’ ganov. ki
Bilo mogoče drug« • |jWliiff redukciji na
V tozdu Mursko polje KZ Ljutomer-Križevci
Kokoši ne bodo nesle M
ostali prazni- tudi’/'
Lastna ali tako imenovana družbena proizvodnja, ki je bila v okviru Kmetijsek zadruge Ljutomer-Križevci združena v tozdu Mursko polje, se nikoli v preteklosti ni srečevala s kakšnimi posebnimi problemi. Na okrog 700 hektarjih lastnih njivskih površin so pridelali dovolj osnovne krme za perutnino, ki je bila za to organizacijo ena glavnih dejavnosti.
Z zaostrovanjem gospodarskih razmer so težave vedno bolj čutili tudi zaposleni v tem kolektivu, pred tako rekoč nerešljivimi problemi pa so se znašli po razpadu nekdanjega jugoslovanskega tržišča. Slovenski perutni-narji so bili namreč za slovensko tržišče predimenzionirani, zato so se v Murskem polju kar s tremi četrtinami svoje proizvodnje usmerili na tržišča drugih jugoslovanskih republik. Z vojno na Hrvaškem so bili blagovni in finančni tokovi prekinjeni in v zadrugi jim ni preostalo drugega, kot da zmanjšajo rejo. Od 100 tisoč kokoši matične jate so jih morali zaklati kar 70 tisoč, škoda pa je še toliko večja, ker je bila to v glavnem mlada jata, opuščanje reje pa seje zavleklo na daljše časovno obdobje. Po besedah direktorja zadruge g. Antoliča bi bila škoda nekoliko manjša, če bi vse kokoši lahko prodali naenkrat, vendar se za to niso odločili, saj je bila ponujena cena prenizka. Tako so večino kokoši prodalčv drobni prodaji, s čimer so sicer iztržili nekoliko več, vendar se je prodaja zavlekla na več mesecev, živali je v tem času bilo potrebno hraniti, težave pa so se
tako samo še zaostrovale.
Zdaj jim je v farmi ostalo le okrog 25 tisoč kokoši, kaže pa, da bodo tradicijo perutninarstva na lem območju povsem prekinili. Če so še pred letom v Križevcih ponudili tržišču od milijon 3(X) tisoč do milijon 500 tisoč jajc, od tega kar dobršen del va-lilnih, bodo to zdaj povsem opustili. Tudi rejci brojlerjev imajo težave s prodajo, zato v Križevcih opuščajo tudi prodajo enodnevnih piščancev in vsi objekti bodo sčasoma ostali prazni.
Posledice nastalih razmer seveda najbolj čutijo zaposleni, saj jih bo velika večina brez dela. Od 124 delavcev so kar 98 izročili sklepe o trajnih presežkih, saj jim ob zmanjšanem obsegu reje ne morejo zagotoviti dela. Kot pravi direktor Antolič, sta se poljedelstvo in perutninarstvo v preteklosti lepo dopolnjevala, saj so delavce v času, ko ni bilo sezonskih del na polju, zaposlovali v farmah, pa tudi iz finančnih težav so se često reševali s prihodki od perutninarstva. Trenutno nekaj sicer še delajo za hr vaško tržišče, vendar bodo še v tem mesecu zaklali preostalih 25 tisoč kokoši in tako povsem opu-
Mili
delstvu, saj se ve iz dneva v L .	-
le s težavo so ^jjl^i dansko setev. S P s(M siv. ki SO Sl ^14 uspelo s ko ruj0 j tarjev, 80 hektari^ ltkq nai™ ^isoo^'^ zaenkrat niso	. .
Murskim P^d gotova usoda t	>
o denactonaltza rali nekatere P J . kdanjim ' ' 'J kov še niso v' ,rslJ A jo, da bo taksn,h VJ. ■ do 250 bodo UP^31*:, mere čim PreJ ._ri|i n11 o* lahko z^spod d « J površinah R* p>it (j m,®-'' imajo se 3' 11 kov. .	. ,4 Id*

J
vedno doslej P*ob a in brez htpot „ vsc f/. lev, so zdaj
jamstva ne uk 3 u- ■ Navkljub
bodo razmere - poti«’^ in da bo
bila sloves. 1
Povračilni ukrepi Slovenije zaradi šikaniranja na srbski meji i
bo za
mozenje, so; tobusov; prl Pr, rj delujcN /
visoke«* |un’.rJfi P i1 sti, ki res momj si morajo ka^ a)l papirjev, slu .
zadev. Vse potniki tudi ^“prePM kim smo jih e“ stonj. Mislim, « v' morala tako
pa, da se J n P * voriii. Mi pAA enotno ceno • litib^j« če jo P'aiat j Jatji' Beogradu z d .	*
vstopajo v	^4
bomo tud' k) JO P „pi na cesti, vsi nujno rezej* MgJ P' s fJG 061/316-975. N Ije vsak dan jh jf) j rona v
zjutraj	s< J
tn ure P^radK«" smo ze v Be0B
hvalil Protic«
Slovenija '"nri<>>-morali začeti P ' kaj1 «(| .1 plomatsk, na^ 1 , malno, da S1 .|iaj0 ..i1, t dolgo več
Srbiji, ker J® £ ir / no. Ukrepi s mreč niso us v S > j
Srbski W/ niso bdi in	p«
bodo V	j
Po tem se	u r/1
In kaj s potniki avtobusov
Zaradi ukrepov slovenske vlade (sprejela jih je 13., veljati pa so. začeli 16. maja opolnoči), s katerimi je močno omejeno vstopanje srbskim in črnogorskim državljanom v našo državo, so najbolj prizadeti potniki rednih avtobusnih linij med Slovenijo preko Madžarske do Srbije, Kosova in Makedonije. Avtobusni šoferji jih pripeljejo le do meje med Slovenijo in Madžarsko v Dolgi vasi (celotni promet proti južnim republikam poteka namreč preko tega mejnega prehoda), nato pa so prepuščeni dobri volji (ki je odvisna od dovolj polne
denarnice) tukajšnjih prevoznikov.
Vsa motorna vozila s srbsko in črnogorsko registracijo so morali delavci mejne milice od sobote polnoči dalje zavračali, državljanom, ki imajo potne listine izdane v Republiki Srbiji ali Črni Gori, pa izdati tranzitne oziroma prehodne vizume za 900 oziroma 960 tolarjev. Kljub napovedim in velikemu sodelovanju madžarskih mejnih organov, ki so šoferje že prej opozorili na novi protiukrep slovenske vlade, da ne bi zastonj opravili dolge poti, pa je »izsiljevalna« poteza dr Dimitrija Rupla in Marjana Kranjca povzročila v pokrajini ob Muri nemalo zapletov.
Načelnik Uprave za notranje zadeve v Murski Soboti Darko Anželj je sporočil: »Ker gre za edino avtobusno linijo med R Slovenijo in R Srbijo ter naprej, ki vodi čez naš mejni prehod Dolga vas in nato v tranzitu čez Madžarsko, se ta prevoz opravlja tako, da so slovenski avtobusni prevozniki prevzeli prevoze od mejnega prehoda Dolga vas do Ljubljane in
obratno, potniki pa na mejnih prehodih prestopajo z enega na drugi avtobus. Izvajanje navedenega sklepa kakih hujših konfliktnih situacij ne povzroča, zahteva pa dosti strpnosti pri mejnih policistih in precej dela z izdajanjem vizumov. V času od začetka izvajanja skle pa pa do 18. 5. 1992 do 7. ure je bilo tako na vseh mejnih prehodih v Pomurju zavrnjenih 1 I avtobusov, 7 osebnih avtomobilov, eno tovorno vozilo in 12 potnikov, ki si niso hoteli urediti tranzitnih vizumov.«
Tone Kutnjak iz Avtobusnega prometa Murska Sobota je bil minuli konec tedna najbolj iskana oseba. V soboto zjutraj ob 6. uri so ga poklicali predstavniki Niš-expresa in zahtevali dva avtobusa; dogovorili so se, da morajo najprej plačali, nato pa dobijo prevoz. Zaradi velikega števila potnikov so na mejni prehod usmerili tudi redne avtobusne linije v smeri od Lendave do Ljubljane in Zagreba. Ker niso hoteli plačati prevoza, je izredni avtobus s
potniki čakal na mejnem prehodu od 7 do 12. ure. V nedeljo zjutraj so ga zbudili že ob pol štirih, vendar avtobusa proti mejnemu prehodu Kutnjak sam na lastno odgovornost ni hotel poslati, ker ni bilo plačnika. Sele po dogovoru z direktorjem in po zagotovilih, da bodo dobili plačilo že v ponedeljek, so jim poslali tri avtobuse. Podobno je bilo tudi z dvema avtobusoma v ponedeljek ob pol štirih in ob šestih zjutraj. Cena izrednega avtobusa na progi od Lendave do Ljubljane je od 25 do 30 tisoč tolarjev, enosmerna vozovnica na redni liniji pa stane 850 tolarjev.
Na avtobusnih postajah v Mariboru in v Ljubljani so bili nemalo pjpsenečent, ko smo jih spraševali, kako bi lahko prišli do Beograda. »Ne prodajamo več nobenih vozovnic za Ntš-ex preš,"ker avtobusi od sobote dalje več ne vozijo«, je bil odgovor na obeh postajah. Vozovnica od Maribora do Beograda preko Madžarske je stala 6 tisoč tolarjev, iz Ljubljane pa 7.200 tolarjev, V Beogradu bi za potovanje z Niš-expresom do Ljubljane odšteli čez 10 tisoč dinarjev.
Edini slovenski prevoznik, ki vas bo te dni še odpeljal v Beograd, je JAT-RAS, ki je nastal iz bivšega Jatovega avto-servi-sa. Kakor je povedal direktor Aleksa Protič, jc JAT-RAS prvi, najcenejši in sedaj tudi edini prevoznik potnikov do Srbije. Edina slaba stran je ta, da zadnja dva tedna vozijo avtobusi iz Srbije prazni, kar je sla-
visnu*
gospodarstvo
V Lenartu nameravajo v tovarni usnja zaposliti tisoč delavcev
amPak zlata ruda!«
J ^tnoročno red50”6 ^čine Lenart Jože Škrlet jr prejšnji ponede-/■tru Minlst ^eda' papirje, potrebne za gradnja tovarne usnja v J11« na niihum a U Za vars,''c» okolja in urejanje prostora. Zdaj čakajo । i um °V° ‘n potem ... se bo začel hiter razvoj iM pred 1 ‘1 dot^o ® obč'ne v Slovenskih goricah. Leti« In prihodnje te-£''"Ski i>k / s K*’ okrog tisoč delavcev, prednost bodo imen neza-p’'® probjp ' ienarški občini okrog dva tisoč; hkrati bodo tu p goricah in p a naPrave ga mesto Lenart, Gradišče v Sloven-^"•rovoda p.Jdehovo ter zapolnili prazne tovarniške hale Klemosa,
ljudi, saj bo tovarna potrebovala za >mokro delo« 402 delavca, za »štancanje« 157 in v šivalnicah 213 delavcev,« je nemalo navdušen in ponosen Jože Škrlec
nika bliže domačiji, kot so bile prejšnje površine. Tem devetim hektarjem so dodali še tri hektarje občinske zemlje.
Tako kol je predsednik Škrlec
Schmidt je Slo-
k'za»o?a,.Sr delovmh
^motahO i '!J0 le delo-am-0 delo tudi poste-
i-u	l. ,
tr *^art, L*" PJ^dnik esteteda b0
^^e^*edn^ovanjem ob^^Povedu] Prahu. S pono-»a V Drim^ - J
najvwr}a*' z drugimi ’ '"'dar boa J s°vlagate-
X. b0d0 od vseh naj
bolj ponosni na sodelovanje s Schmidtom iz Vrbnega (Feldbac-ha), saj je že danes dogovorjeno, da bo na vseh izdelkih pisalo >Made in Slovenia«. To bo tovarna na najvišji svetovni ravni, zgrajena po vseh ekoloških zahtevah, v katero naj bi Schmidt vložil 120 milijonov nemških mark — menda tudi zato, ker je njegova žena Korošica, ki govori slovensko!!
V teh dneh naj bi dobili dovoljenje iz republike; ko bo zasvetila zelena luč, bodo začeli graditi halo (204 x 140 metrov) v Gočovi in čistilno napravo (1)0 tisoč enot), ki ne bo le za usnjarno, ampak tudi za potrebe Lenarta, Gradišča in Radehove. Projektno dokumentacijo je izdelal Vod-nogospodrski biro Maribor, lokacijsko in gradbeno dovoljenje pa bodo lahko izdali šele takrat, ko jim bo Jazbinšek dovolil gradnjo tovarne usnja.
»Upam, da bo potrjeno . . . mora biti potrjeno Imamo že tudi vsa druga lokalna dovoljenja, kot so ribiška in požarnovarnostna, svoje mnenje pa mora dati tudi Zdravstveni zavod Maribor. V tej tovarni bi se do konca letošnjega leta zaposlilo 574 ljudi; moških bi potrebovali 11 za delo v upravi, 4 vodje oddelkov, 8 namestnikov, 10 tehnikov, 15 preddelavcev, I 15 delavcev in 18 pomočnikov. Tudi žensk bi potrebovali 11 v upravi, 7 tehnic, 15 preddelavk in 310 delavk. V lelu 1993 bi dodatno zaposlili še 400
Bodo že čez nekaj mesecev tudi v tovarni med strugama Pesnice takole zlagali goveje kože?
»Do zdaj smo bili ekološki brez zelenih«
Z gradnjo nove dvorane v Go-čovi naj bi začeli po IS. juniju (če bodo seveda imeli dovoljenje), hkrati pa naj bi takoj začeli s šivanjem usnja v prostorih nekdanjega Pika, Klemosa in Cen-trovoda. Novo tovarno usnja, ki mora biti obvezno v bližini tekoče vode (za predelavo goveje kože v usnje potrebujejo ogromne količine vode), bodo postavili v oddaljeni Gočovi. Občina je odkupila 9 hektarjev zemlje, v glavnem so to travniki in polja, oziroma opravila zamenjavo 1:2. kar pomeni, da so dobili kmetje za I kvadratni meter zemlje med staro strugo reke Pesnice in novim regularnim kanalom dva kvadratna metra travnika ali paš-
prepričan, da dela prav in da bodo uspeli zaposliti tisoč nezaposlenih, tako so naravovarstveniki prepričani, da v Sloveniji nikoli več ne bodo odprli nove tovarne usnja. O nasprotovanju zelenih je sogovornik povedal;
»Zeleni pošiljajo različne verzije naravnost v republiko .. upam pa si trditi, da ne bo tukaj nobenega ekološkega bolnika, ampak bo občina Lenart rešena.
Lenart je tudi prva občina v Sloveniji, ki je brez zelenih naredila velike ekološke korake. Mi smo že 1989. leta začeli s poskusnim zbiranjem odpadkov, redno pa že 1990. leta. 1993. leta bomo pobirali odpadke pri sleherni hiši v občini Lenart.«
BERNARDA B. PEČEK
‘ lastninil prvo soboško samopostrežno restavracijo
^^družbeno« postalo Pomurkino?
Pr h
•flariJvn*	dnevno 5500 obrokov malice po 155 1*
^'i v j. bajU, ' ^dvomno so vse od svoje ustanovitvi- 1975. leta "	.'•Hh ^‘pravljalec malic • murskosoboški ribvuii, čeprav
'»bilko k '	' marsiltat«Ti> |»ikro na njihov račun- Z leti
MKk	®rganiziranosti, (udi naziv, saj so se iz Družbene
E^TZMKk' v Pomurka Prehrano Danes so najuspešnejša ^iks	pa i’ grozi, da bo ob Určaju tudi njeno lastništvo
— tudi, rnl' n>	k« ne
s'ar»ovitelji Družbene prehrane.
nu še zapisano: ... da bi ustanoviteljice zagotovile svoj vpliv in nadzor nad vloženimi sredstvi, se ustanovi odbor ustanoviteljic.
Ta odbor je bil res ustanovljen, toda deloval je le do leta 1978 — dokler se podjetja niso »tozdi ra la«.
% s' Pom JV ^rsk.
se odločile skoraj vse murskosoboške firme; poleg Mure so prispevali več sredstev tudi K1K Pomurka, Potrošnik, Pomurje, Panonija, Komunalno podjetje, Agroservis in drugi. V lakral podpisani pogodbi o skupnem vlaganju je v 3. členu zapisano ... da se sredstva, ki bodo vložena, ne bodo vračala, ustanovitelji pa se s tem ne odpovedujejo lastnini nad omenjenim objektom, saj ludi sredstva ostanejo njihova trajna last... Nadalje je v 4 čle-
'nni" ’	obrokov malic, ki jih potem v poseb
'r' 'luitji	po podjetjih. Prve »ture« se začnejo
»Takrat ni nihče govoril o lastnini«
Mura je leta 1975 vložila več kot polovico potrebnih sredstev, pa tudi danes pripravljajo okrog 3800 malic dnevno za Muro; lo-rej so od tega velikega pomurskega giganta še kako odvisni, saj so prihodki iz Mure polovica vseh, ki jih dobijo v Prehrani za malice, kosila in druge storitve -- zadnja leta so se v Prehrani usposobili tudi za organizacijo in pripravo gostij in drugih slovesnosti: razna zunanja društva ali stranke si vse pogosteje olajšajo pripravo slovesnosti in naročijo pripravo hrane v Prehrani, pripravljeno potem odpeljejo v želje ni kraj (na primer gasilci). Njihova cena je zmernejša kot-drugje, kakovost pa na dokaj visoki ravni. Toda takšna prodaja storitev prinese v blagajno le 10 odstotkov vseh dohodkov!
»Malice so še vedno naš osnovni vir dohodka. Ne kuhamo jih le v lej kuhinji Prehrane, ampak še v kuhinjah LIV-a Rogašovci, ABC Pomurke in z otvoritvijo novih prostorov Zavarovalnice Triglav tudi tam Poleg tega spadata v našo družbo z omejeno
Geza Sebok, direktor Prehrane, se je zaposlil v Družbeni prehrani že leta 1975.
ESSKO
odgovornostjo še
GR1LL in KIOSK na tržnici
Število zaposlenih je ostalo enako. Jedilniki v teh kuhinjah so podobni, vendar pripravljajo različne malice, kakor pač določijo vodje kuhinj, Nadzor ustanoviteljev se je izgubil že pred več kol 12 leti. Takrat ni še nihče
govoril o lastnini, vse je bilo družbeno O tem se govori šele sedaj in tudi naša družba bi se morala lastniniti,« je med dru gim povedal Geza Šebok. ki tako kot drugi zaposleni s strahom pričakuje usodo Prehrane; jih bo pokopalo hkrati z Mesno industrijo, čeprav poslujejo povsem samostojno in uspešno (zasedene imajo prav vse sobote do avgusta; »v okviru svojih možnosti« večkrat pomagajo Pomurki); kako bodo ustanoviteljice (med njimi ima Mura največji delež) uveljavile svojepravice iz pogodbe, če bo tudi Prehrana v stečajni masi?
Prehrana bi morala biti v prihodnje samostojno podjetje s soupravljanjem ustanoviteljic. Verjetno bi se morali o tem dogovoriti že včeraj, toda . . Pomurka sestanka prav gotovo ne bo sklicala!
BERNARDA B PEČEK
Fizični spopad direktorjev ali:
Zrcalna podoba nekega menedžmenta
»Boks« partija med direktorjema dveh (kmetijskega in živilsko-predelovalnega) »gigantov« — Panonke in Mesne industrije Pomurke ni zgolj senzacionalni dobro vnovčljiv medijski dogodek. Nepod-pis pogodbe s strani direktorja Pomurke Dušana Šiftarja in s tem po dolgih pogajanjih izzvan pretep nam razkrivata bistveno več kot nekaj klofut, ki je padlo z ene in druge strani. Na eni strani nam na empirični ravni potrjuje in dokazuje kaos v katerem se je znašla Mesna industrija z »revolucijo« in odstavitvijo starega vodstva, ter raven tistih, ki so od zunaj imeli nekaj moči in vpliva, da bi presekali ta gordijski vozel.
Revolucija in samovšečnost se nista obnesla
S tem, ko sem omenil kaos v Mesni industriji, še zmeraj ostajam pri tezi, ki sem jo priobčil o starem vodstvu. Pri sedanjem vodenju in nastavitvi sedanjega vodstva se je samo potrdilo, da je šlo za oblasti-željnost in revanšizem brez ustreznega strokovnega temelja in znanj, ki bi jih moral imeti sedanji direktor ali vršilec dolžnosti direktorja g. Šiftar, da bi lahko obvladoval sistem. Nekatera znamenja ravnanja g. Šiftarja pa kažejo celo na pomanjkanje poslovne morale, ki se ne kaže samo v primeru dvoboja, ampak v trganju poslovnih vezi ne samo z domačimi, ampak tudi tujimi partnerji. Ce bi bil g. Šiftar poslovno zrel človek, bi te poslovne vezi ali pogodbe prekinil po drugačni poti Ce je šlo za slabo sklenjene posle v škodo Pomurke, so za to pač institucije, kjer se te zadeve rešujejo in na la račun ne trpi ugled firme. Nenazadnje ne kaže prezreti tudi dejstva, da ni bil sposoben zaščititi niti industrijske lastnine Pomurke in sedaj na račun te lastnine delujejo zasebne firme, ki škodijo sami Pomurki. Res je sicer, da v državi vlada pravni nered, toda zakon o industrijski lastnini kljub vsemu imamo. Ob vsem tem je žal kvazisamouprava premalo za uspešno vodenje firme. Najhuje ob vsem tem pa je to, da so žrtev vsega tega tisti, ki so v tej igri bili glavni akterji in so nasedli poceni demagogiji torej delavci sami. Žal je pri tem opravičevanje, da vsi delajo na tem, da ga spodnesejo, premalo in da poskušajo uveljaviti akceptne naloge z žigi zdai že neobstoječih podjetij zgolj demagoška floskula brez pravega haska.
Politično ozadje
Ko so delavci naivno nasedli tezi, da bodo vsi ostali na delu, se mi zdi, da je g. Šiftar postal tudi žrtev politike in »novega« razvojnega koncepta kmetijstva v Sloveniji, ki ga je tako uspešno razvil gorenjski »kmečki« lobi znotraj SLS in prejšnje vlade Ce sledimo vsaj eni gospodarsko pomembni odločitvi za razvoj živinoreje, vidimo, da je vlada tik pred odhodom namenila precejšnje vsote razvoju govedoreje v hribovskih predelih, nadalje je tu t. i. rajonizacija kmetijskega razvoja in če k temu dodamo še razmišljanja o selitvi selekcijskega centra iz Pomurja, je slika popolna. V podkrepitev temu so tudi izjave enega od prvakov omenjene stranke, ki žal še danes ni odgovoril na zastavljena vprašanja prejšnjega vodstva Pomurke. In kje je povezava med politiko in sedanjim vodenjem Pomurke. Za uresničitev zastavljenega koncepta je potrebno najprej sesuti vrh piramide torej predelavo in zatem se bo prireja začela zmanjševati sama po sebi, kajti pretrgan bo reprodukcijski ciklus. Tudi če se ta scenarij ne bi uresniči) popolnoma, s tem kolapsom pridobi predelava zunaj regije, ki bo kovala profite, zato so izjave lokalnih prvakov o preživetju Pomurke poceni demagogija, ki žal v tem primeru gleda na vodenje skozi politično barvo, in ne sposobnost ter uspehe pri vodenju. Žal politični radikalizem in zagovarjanje popolnega liberalizma in s tem propada Pomurke ni modro niti s strani drugih strank, kot tudi ne zelenih, kajti s koncem živinoreje je tudi konec minimalnega ekološkega ravnovesja, ki ga še držimo. Ob vsem tem je opravičeno vprašanje, ali ne gre za marionetno avtokratski model propadanja Pomurke.
Polproletariat in njegov model preživetja
Sedanje vodstvo Pomurke z direktorjem na čelu izkorišča še enega od elementov manipulacije, to so delavci, katerim je bilo obljubljeno, da vsi ostanejo na delovnih mestih, sedaj pa jih je pol ali še manj zaposlenih. Navidezna podpora direktorju ima v sebi eno od psiholoških pasti, $ katero se da manipulirati in kupovati naklonjenost. Dokler bodo delavci na delnem čakanju in bodo prejemali vsaj z zakonom določen delež plače, bo še nekako šlo. V Pomurki kot da se ne zavedajo, da imajo opravka pretežno s polkmed ali poldelavci, ki jim je ta podzaposlenost koristila za angažiranje na kmetijah. Tudi kolobarjenje z izmenami, ena doma druga v siužbi, daje možnost za manipulacijo. Toda ravno ta delovna, čez čas pa tudi tehnološka nedisciplina bosta prej ali slej pognala »mašinerijo« nezadovoljstva. V veliki meri prispeva k tej delovni nedisciplini samo vodstvo, ki ni sposobno zagotoviti polne zaposlenosti delavcev. Cisto psihološko gledano, ne glede na status, imamo opravka s kakovostno delovno silo, s katero se ne bo dalo manipulirati v nedogled.
Poučevanje s pestmi in zaušnicami
Direktor Pomurke Fušan Šiftar, ki naj bi poravnal dolgove do Panonke in tega ni storil, je doživel prvo poglavje iz »Uvoda v top menedžment«, dobil je klofute od enega izmed »nestorjev« menedžmenta in menedžerja Franca Vratariča. In kaj se kaže v teh klofutah? Ne samo nekultiviranost, ampak odslikava položaj tistih, ki imajo vzvode moči in vpliva ter nenazadnje tudi zakonske možnosti za ukrepanje, pa tega ne znajo storiti z vlado na čelu. Kljub provociranju in »neprincipielnemu obnašanju« Šiftarja obračuna s pestmi ne bi smelo biti, Ce že zaradi drugega ne, ker to krepi položaj Šiftarja kot direktorja Pomurke Zato bi bilo pametneje, če bi g. Vratarič po teh neuspešnih pogajanjih seznanil javnost o nastalem konfliktu in neresnosti g. Šiftarja.
To dejanje pa nam dokazuje, kje ležijo vzroki, da upniki in občinska oblast niso odločneje ukrepali ob izbruhu krize, kot zgolj z akceptnimi nalogi. V prvi vrsti zaradi tega, ker upniki oz. njihovi predstavniki torej direktorji ščitijo najprej svoje parcialne interese, kar dokazujejo omenjena pogajanja in vzporedno s tem tudi svoje osebne interese (direktorske položaje). To je možno zavrniti s pomanjkanjem pravne regulative in nedefinirane lastnine kapitala, ki ga predstavljajo Ravno mrzlično iskanje poti za povračilo dolgov pred bankrotom nam dokazuje, da nimajo interesa po rešitvi podjetja tudi z dodatnim kapitalskim tveganjem in imenovanjem nove neobremenjene vodstvene ekipe, ker jih v prvi vrsti zanimajo lastni položaji Preprosto, kljub družbeni lastnini in dokaj ohlapnim lastnikom družbenega kapitala, so sami sprejemali določene poslovne odločitve in tu bi morali prevzeti odgovornost ter se lotiti sanacije.
Seveda je ob tem še odprto vprašanje občinskih oblasti, ki se prozaično izogibajo vsakršne odgovornosti za stanje v podjetjih. Ob vsem tem se mi zastavlja samo eno vprašanje: Ali ni prišlo v 1MV Adriji — sicer na zahtevo delavcev — do imenovanja novega vodstva ravno zaradi zaščite družbene lastnine in ali ni eno od programskih izhodišč nekdanjega Demosa, ki na lokalni ravni ni doživel korenitih sprememb, zaščita obstoječe družbene lastnine, dokler ne bo zakonodaje o lastninjenju?
J. VOTEK
Stran 5
zdravstveni zakon
Zdravstveno zavarovanje po novem ali kaj je dobro vedeti o novem zdravstvenem zakonu
Marca smo dobili novo zdravstveno zakonodajo. Gre za tri zakone: Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (prav ta je najbolj zanimiv za zdravstvenih storitev oziroma za zavarovance in delodajalce), Zakon o zdravstveni dejavnosti in Zakon o lekarniški dejavnosti. Vsi trije so bili objavljeni v Cradnem IM1*
Čeprav so že začeli veljati, pa govorimo sedaj še o prehodnem obdobju, torej času, ko se njihova določila začno uresničevati v življenju. Čeprav smo na račun zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju ter njegovih učinkih že napisali nekaj kritičnih prispevkov, pa je prinesel toliko novosti, ki jih moramo predstaviti, čeprav je še vedno precej pomembnih poglavij in vprašanj nedorečenih in še niso sprejeli izvedbeni akti zakonov.
Nov naslov; Zavod za zdravstveno zavarovanje
Še nedavno smo imeli sise tudi v zdravstvu, potem so bili ukinjeni, postavljena pa bila državna uprava, financirana v okviru proračuna. Z novim zakonom pa je začel delovati Zavod za zdravstveno zavarovanje kot samostojen javni zavod s svojim skladom, v katerega se stekajo prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje, ter s svojimi organi upravljanja. Zavod je torej nosilec in izvajalec obveznega zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji.
Čeprav se zdi organizacijska podoba zavoda za zavarovance manj pomembna, pa jo je le dobro poznati, ker bodo upravljalci Zavoda poleg predstavnikov delodajalcev tudi izvoljeni predstavniki zavarovancev. Republiška skupščina bo morala najprej imenovati začasno skupščino Zavoda, ki bo sprejela statut, potem
Za čas pred sprejetjem nove zakonodaje bi lahko rekli, da smo imeli neke vrste kolektivno zavarovanje, saj za nekatere skupine ljudi prispevka ni plačeval nihče, na primer za občane ali socialno ogrožene, za upokojence in druge. Sedaj pa zakon natančno določa, kdo je dolžan plačati prispevek za zavarovanje.
Za vse zaposlene ali tiste, ki so v delovnem razmerju, prispevek še naprej nakazuje delodajalec. Za upokojence, ki prejemajo pokojnino po predpisih Republike Slovenije oziroma preživnino po predpisih o preživninskem varstvu kmetov, odslej plačuje prispevek Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja, za nezaposlene, ki prejemajo denarno nadomestilo ali pomoč, pa Zavod za zaposlovanje. Za osebe, ki so bile zavarovane kot občani. bo prispevek plačala občina, za nekatere druge kategorije pa tudi republika, na primer za
pa bodo že lahko sestavili redno skupščino. S statutom je namreč predviden tudi postopek in način izvolitve predstavnikov v organe upravljanja. S strani delodajalcev je predvideno, da bi svoje predstavnike predlagala gospodarska zbornica, za zavarovance pa sindikati, izbor ali volitve pa bodo morali opraviti v občinskih skupščinah. Predvideno je, da bi za 80 tisoč zavarovancev izvolili enega predstavnika.
Na ravni območnih enot Zavoda bodo delovali tudi območni sveti, čeprav zakon tega ne zahteva, ampak le dopušča. Predstavnik v skupščini Zavoda bo tudi član območnega sveta, t^ko da bo povezava navpična. Upravljanje v Zavodu pa je za zavarovance pomembno, saj se bodo pravice iz obveznega zavarovanja sčasoma spreminjale, o tem pa bodo odločali prav organi upravljanja.
Najprej plačilo, nato zdravstvena storitev ali pravice iz zavarovanja
Bistvena novost zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju je, da so pravice vezane na plačilo prispevka, torej če ni plačila, pravic ni mogoče koristiti.
osebe, ki prejemajo nadomestilo po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih odraslih oseb. Številni pa si bodo morali zavarovanje (.še naprej) plačevati sami.
Kako drago bo obvezno zdravstveno zavarovanje
Za redno zaposlene še naprej velja, da za zdravstveno varstvo in zavarovanje prispevajo 8,96 odstotka od bruto plače, prav toliko pa tudi delodajalec. Slednji bo moral po novem svoje zapo: siene delavce še dodatno zavarovati za poškodbo pri delu ali poklicne bolezni. Ta zavarovalni prispevek bo 0,77 odstotka od bruto plače. Zato bo Zavod v celoti pokril zdravljenje delavcev zaradi poklicne bolezni ali poškodbe pri delu, preventivne preglede pa bo še naprej moral plačati delodajalec.
Njegov prispevek bo lahko tudi za 50 odstotkov višji, če delavci v podjetju nadpovprečno obolevajo ali se poškodujejo, kar pomeni, da se s tem delodajalcem nalaga, da zagotavljajo ustrezno varstvo pri delu.
Še vedno pa je vprašanje, kako bo z zdravstvenim zavarovanjem kmetov, kar bomo podrobneje opisali v posebnem poglavju.
Kako bodo zavarovani občani ter brezposelne osebe brez denarnih pravic pri Zavodu za zaposlovanje
Novi zdravstveni zakon ne pozna več zavarovancev s statusom »občani ali »brezposelna oseba brez denarnih pravic pri zavodu za zaposlovanje«. Zanje bodo torej morali zavarovanje urediti po novem. Razvrstili jih bodo lahko:
Med zavarovance z drugimi prejemki. V tej skupini bodo zavarovane osebe, ki imajo kakršnekoli prejemke, vendar niso v delovnem razmerju, pa tudi vsi, ki so prostovoljno podaljšano pokojninsko zavarovani pri Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Med druge zavarovance. Sem bodo uvrščene osebe, ki nimajo nobenih prejemkov, vendar so državljani Republike Slovenije, na primer brezposelne brez vseh pravic, klošarje, otroke po petnajstem letu, ki pa se ne šolajo in niso zaposleni. Študente, ki niso redno vpisani
Med zavarovane osebe, družinske člane. Sem bodo uvrstili osebe, ki ne opravljajo nobene dejavnosti in niso prostovoljno pokojninsko in invalidsko zavarovane. Novi zdravstveni zakon namreč razširja krog družinskih zavarovancev na tiste, ki jih zavarovanec mora preživljati.
Tudi za te zavarovance bo odslej nekdo moral plačati prispevek. Tisti, ki imajo kak dohodek in so prostovoljno pokojninsko in invalidsko zavarovani, bodo sami plačali prispevek po stopnji 7,30 odstotka od bruto osnove za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Osebe, ki pa niso prostovoljno pokojninsko zavarovane, bodo morale pri Zavodu ali po položnici plačati prispevek po stopnji 7,30 odstotka od bruto zneska zajamčene plače. Za vse druge, ki jih je za zdravstveno zavarovanje prijavila občina, pa mora prispevek poravnati le-ta, mesečno 900 tolarjev za zavarovanca.
Kaj pa, če se posameznik odloči, da prispevka ne bo plačal in ne bo zdravstveno zavarovan?
S tem se bo pač odločil, da bo samoplačnik zdravstvene storitve in ne bo imel tudi nobenih pravic iz zavarovanja.
Ti, ki bodo sami skrbeli za plačilo svojega zdravstvenega zavarovanja, se bodo lahko odločili, ali poravnajo prispevek za več mesecev ali za krajše obdobje, lahko tudi za en mesec. Tako možnost zavarovanja bodo lahko imele na primer osebe, katerih nosilec zavarovanja Je zaposlen v državi, s katero Slovenija nima sklenjene konvencije, naprfmer s Švico.
S to obliko zavarovanja ali zavarovane osebe z drugimi prihodki si bodo plačale storitve iz osnovnega zdravstvenega zavarovanja, tudi povračilo potnih stroškov ter pogrebnino in posmrtnino, ne bodo pa imele pravice do denarnega nadomestila.
Ta oblika zavarovanja je za naš konec zanimiva tudi zato, ker se bo zanjo verjetno odločila večina tistih, ki so sedaj zavarovani kot kmetje. In prav vprašanje zavarovanja kmetov ostaja še vedno nedorečeno.
Koliko bodo za zdravstveno zavarovanje prispevali kmetje
Prostovoljno zavarovanje po novem do takrat še vedno participacija
Doplačilo zdravstvene storitve bo mogoče iz 'as,ne®LjjfiOl * se bo potrebno prostovoljno dodatno zavarovati. ^varal(«zlČ tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje bodo pripravili g stovoljno zavarovanje, s ceno pa bodo seveda lahko *01* pomeni, da prispevki za prostovoljno zdravstveno zavaro do odvisni od plače. Če se bo zavarovanec odločil za varovanje, bo z zavarovalnico sklenil pogodbo in dobil no Tisto, kar bi zavarovanec mora! sam doplačati zdrav’1 vi za opravljeno storitev, bo zanj poravnala njegova za' ‘ p«i»a
Kaj bo zajeto v posameznih paketih, koliko bo 3 o je še odprto poglavje. O prostovol jnem zavarovanju ; vse jasno v drugi polovici leta, ko bi se zavarovanci zUOI^ [jj čali in sklepali pogodbe Po nekaterih ocenah pa bi me*’ znašala okoli tisoč tolarjev.	. 2a
Prostovoljno zdravstveno zavarovanje, ki ga bo sklenil tudi delodajalec, bo torej zaživelo po novem letL1’ I bo še vedno treba plačati participacijo k zdravstvenim
Nujno zdravljenje zastonj/3 invalide in ostarele ,
Razlike v ceni zdravstvene storitve, ki je opredelj«^ ifs^ zdravljenje osebe, ne bo treba plačati starejšim od 75 lc.,nrf, z več kot 70-odstotno telesno ukvaro in socialno v niso prostovoljno zavarovani, prav tako vsem tistim, skem letu že plačali za storitve dvakratni znesek, kot ga J
ti za prostovoljno zavarovanje.
Kaj je predpogoj zavarovanj’
Za nekatere pravice bo predpisano, kako dolgo bo treba že biti zavarovan, da jih bo zavarovanec lahko koristil. Ne bo se možno danes zavarovati, jutri pa že koristiti pravico, razen seveda za nujno zdravniško pomoč. Zavod


zavjrnvalijH de ortopedske, o«’	,
ušesne in druge p P.cjhO' ,
zavarovanja DO ^nj«' prostovoljno zava ■
Povračilo potnih stroškov
Stara zdravstvena zakonodaja je imela določeno । Čanje potnih stroškov v kilometrih — potne stroške -• iary M daljo, ki je bila daljša od sto kilometrov, ali za več po1 J[((fc?. za več kot 300 opravljenih kilometrov. Po novem pa do 700 tolarjev plačal zavarovanec sam, kar bo več, m vod za zdravstveno zavarovanje.	id
Zavarovanec bo z listino pot,v
izbranega zdravnika
Nova zdravstvena zakonodaja natančno določa, kdo je lahko še naprej zavarovan kot kmet. Do sedaj je bilo namreč prav na ta račun veliko zlorab, saj so se nekateri obmiki ali podjetniki, torej osebe, katerim kmetovanje ni bil glavni poklic ali dejavnost, imeli pa so tudi minimalni katastrski dohodek, zavarovali kot kmetje. Tako so za zdravstveno zavarovanje plačevali minimalni prispevek ah pa ga zaradi nizkega dohodka iz kmetijstva sploh niso. Nova zdravstvena zakonodaja to sedaj preprečuje, saj določa, da se kot kmetje lahko zdravstveno zavarujejo le tisti, katerim je kmetijska dejavnost edini ali glavni poklic.
Če s tem določilom odpravljajo zakonsko vrzel starih predpisov. pa so novi neugodni tudi za kmete same, saj tisti, ki mesečno ne zaslužijo vsaj polovico zajamčene plače, ne morejo plačevati prispevka od katastrskega do-
hodka in ne morejo biti zavarovani iz (ega naslova. Potemtakem bi bilo za tiste, ki nimajo tako visokega mesečnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, mesto ali v skupini oseb z drugimi prihodki ali pa v prostovoljnem zavarovanju za pravice iz obveznega zavarovanja.
Ali bodo morali potemtakem za vse, ki so zavarovani kot kmetje, opraviti pregled njihovih dohodkov ter jih razvrstiti v druge oblike zavarovanja, kot to počno na centrih za socialno delo za vse osebe brez prejemkov ali tiste, ki so bili zavarovani kot občani? To je sedaj še vprašanje
Pametno bi bilo, da bi našli ugodno rešitev, saj so se tudi v Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja odločili, da kmetje lahko še naprej ostanejo zavarovani po stari pokojninski zakonodaji.
Če bodo sprejeli odločitev, da se upoštevajo določila novega zakona tudi za vse, ki so že zava-
Vsak zavarovanec si bo prosto izbral zdravnika, tudi pediatra ali ginekologa, ki bo potem tudi edini lahko ugotavljal zmožnost za delo ali odobril bolniški dopust do trideset delovnih dni. Če se bo zavarovanec napotil k drugemu zdravniku, bo moral storitev plačati kot samoplačnik, in to je pomembna novost. Zavarovanci bodo izbranega zdravnika potrjevali vsako leto na novo, v primeru spora pa ho posredova-
la pristojna
To naj bi bil ukr^P rovancev ter delom zdravniki) ’ ime! Zavod	J
Zavarovanci b° |e > storitve lahko 1 ya|i J .' zdravstvenih Jl ^jntt ' zasebnikih, s n0 Zavrni za nje sklenjene P0^	I
bodo namreč storite
čati v celoti.
Kdo bo potrjeval upravičeno dela nad trideset delovnih
Do trideset delovnih dni bo lorej delazniožnost vljai in potrjeval izbrani zdravnik, po tridesetih ,,|jh	;
vljala pristojna zdravniška komisija na območnih a(jsr nega zdravstvenega zavoda. Komisije bodo začele o ' rujem.	iočn6
Prvostopenjska komisija bo delala na ravni obm njeg^^j se zavarovanec z odločitvijo komisije ne bo strinjal, v j
Z obveznim zavarovanjem si ne bomo plačali celotne zdravstvene storitve
S tem da bomo zdravstveno zavarovani in bomo plačali za to mesečni prispevek, si ne bomo kupili vseh zdravstvenih storitev, ampak bo treba primakniti še iz lastnega žepa. Odstotek doplačil za posamezne zdravstvene storitve je tudi do 50 odstotkov cene storitve.
S prispevkom za obvezno zdravstveno zavarovanje se v celoti plačajo naslednje zdravstvene storitve: zdravstveno varstvo otrok, vse v zvezi z nosečnostjo, preventiva, nalezljive bolezni, nekatere težje bolezni ter potrebna zdravila za zdravljenje.
V prihodnjem letu bo že treba doplačati odstotek cene najdražjih zdravstvenih storitev, kasneje postopoma do pet odstotkov.
Pet odstotkov (kasneje 15 odstotkov) bo po novem letu treba doplačati za splav, zdravljenje neplodnosti. specialistične preglede ter bolnišnično
zdravljenje, če gre za bolezen ali poškodbo zunaj dela ter za ortopedske in druge pripomočke.
Za storitve zobozdravnika bo že po novem letu treba plačati 15 odstotkov cene, za protezo četo 45, ter za tiste storitve osnovnega zdravstva, ki jih nismo navedli na začetku.
Od prvega januarja bo treba plačati 20 odstotkov cene (kasneje 25) za storitve pri specialistu, bolnišnično zdravljenje in zdravilišče, če gre za nadaljevanje zdravljenja poškodb in bolezni zunaj dela ter za zdravila s pozitivne liste.
Samoplačniški prispevek za zdravilišče, ki ne bo nadaljevanje zdravljenja, bo po novem letu 60 odstotkov cene, polovico cene pa bo treba prispevati za zdravila z vmesne liste in za očala.
Vsota, ki jo bo torej treba doplačati, bo precej odvisna tudi od tega, ali gre za poškodbo na delu ali poklicno bolezen.
rovani kot kmetje, bodo seveda morali preveriti dohodke kmetijskih zavarovancev in jih razvrstiti še v druge skupine.
Glede na to, da je vstopni kriterij za kmetijsko zavarovanje zelo visok, bi imeli potemtakem v Pomurju le peščico kmetijskih zdravstvenih zavarovancev.
In kakšen je prispevek kmetijskih zavarovancev? Določena je 22-odstotna stopnja od katastrskega dohodka od kmetijskih in gozdnih površin, s tem pa si plačajo zdravstvene storitve v zagotovljenem obsegu iz obveznega zavarovanja. Če pa so pokojninsko in invalidsko zavarovani in je njihov prispevek za zdravstveno zavarovanje osebnega dohodka med začasno zadržanostjo z dela zaradi bolezni in tudi pogrebnino in posmrtnino. Tako so zavarovani tudi za poklicne bole zni in poškodbe pri delu
Denarno nadomestilo zaradi bolezni
O tem da so bili nekateri delavci, ki so na veČ kot trideset delovnih dni. pri izplačilu zada jek domestila prizadeti — po novem so upravičeni mestila iz sredstev Zavoda za zdravstveno zavari pisali.	, m«
S tem da sedaj Zavod plačuje denarno naoome । ^ ^jji iž z dela za več kot trideset delovnih dni, pa so se problemi. Nekateri delodajalci za svoje zaposlene so poravnavali obveznosti, nekateri jih niso nit' tjpfj rovali ali so jih z veliko zamudo. Delavci pa se. •	’ (jA«
bovali zdravstvene storitve, o tem niso niti	,a>|i *
sedaj primerilo, da so denarno nadomestilo pr*- ' ' plU, katere delodajalec ni plačeval prispevka. N* enoti zdravstvenega zavarovalnega zavoda so P'1	d** p
nadomestilo, saj delavci ne morejo biti kaznovan*« zanje ni plačeval prispevka.	, delU*JPjp
Novi zakon je strožji in predvideva tudi kaznl ‘ zaposlenih v osmih dneh od sklenitve dclovm’Ka t ? sl venci ne zavaruje. Vprašanje pa je, ali bo dela■ ■ sodišču iskati svojo pravico?	|(
Stoodstotno denarno nadomestilo prejmejo da |-i	‘ J
bolezen in poškodbo na delu, ati če darujejo s^^.arh* jK osebi. Devetdesetodstotno nadomestilo prejmcJ° di bolezni in osemdesetodstotno zaradi nege dr n spremstva, ki ga odredi zdravnik.
VESTNIK, 2’
Stran 6
sociala, šolstvo, zdravstvo
Otroško varstvo
fr ne more bili več tak kol včeraj _	dohitevamo. In potrebno je
-a. ki ga živimo, se tako hitro spreminja da g marsikai -amudtš Tako tudi njim, kajti sicer ostaneš na stranskem tiru m tako marsikaj .am,
'^ki vrtec ne more biti več listo, kar je bil včeraj. । M je še dokaj dobro tii.ra? •n’?,®ova naravnanost v mi-y^pjni poudarek je utv, raz’’lJilnju socialističnega n ir«, 1 bralstvu in j "sl' lugoslovanskih naro-kb	obujanju svet-
'a Iv.; '' ' ^^aoosvobodiloe-la ■'!'‘jetiju« tovariša Ti-»bili »a *ul povsod drugod
URI »prežeti« s prar-'litUL'!.1. va rePublike, s ku te ■ Titovo štafeto . ti i; lstieni, 50 bili to dogod-kdanu Ponesli v njihovo vsa-'V . nekaj novega, kai r(..,. 9 prijetnega Kadar
K vendar po nava-št j (g. anes pa gledamo na to i^ih	04,01 Menimo, da
'dtokgt	d®'0 vrtcev preveč
'ho, j ^^ano in storilno-’tUri0 , na[’°’ premalo pa po Naravo i^ii binjim življenjem, iim. । . ■ ‘m izročilom in še s« z otroki dobe-'0 n»va-nt v°'lkl no4’ 'n dru teza Praznikih, da ne bi 'trtv^^mel k°‘ v"ašanje N' rtk u?" Paličnega siste-Miim i„a r"lbi se ie marsikaj ^jšt. k-, V U5tanovah za naj-nbu«ii-0*.0 'r^rbtionalne na-n?.s,al* Celo ne-
* s» »m , J Kako je zapol-frk v^^rr-lji •»
m a je. vehko, vz go j i te I j i *' ,,ln Dre™'1'6 'ice Pa 'majo ,	svobodo. Na-
9 * llhIn .JrL T,"’‘ Praznovanj ikhinet 'e lko več posvetijo, >■
itd A Prehranjevanja ^'DOpašepn-fr 006 s0 a/ njih i	tema
,Cc ku; dOma^k° gledamo pi
frn se Pogovarja
W 'fr re
■' Ob dn fr nl° nOVO ita?M POmi«- Prožnostih fr. h h?
- frfr nava ' 'ahkk i °Pravilom. Pri
»fr10 S°de'U‘ ^1 ? ne fr ' Pfa7n,n« fr"« a ^'obmm-'bugim p0ve(ja.
Otroci se radi zadržujejo tudi »tem kotičku, ki predstavlja domačo dnevno sobo. I redili pa so jo s pomočjo staršev. (Fotografija: JOG)
la JANA KOLARIČEVA, pedagoška svetovalka za predšolsko vzgojo pri Zavodu za šolstvo in spori Republike Slovenije Organizacijska enota Murska Sobota.
NJIHOVA POT JE ŽE
DRUGAČNA
Biti svojstven, drugačen od drugih, je osnovno vodilo tudi vrtca Nafta Ijendava. Pri tem jim marsikaj tudi uspeva.
Prva značilnost, tako kot to velja za vse vrtce na narodnostno mešanem območju, je dvojezičnost, ki ni samo v prepletanju slovenskega in madžarskega jezika v pogovorih otrok, vzgojiteljev in staršev, ampak tudi drug jc. Na to kaže že opremljenost oziroma videz notranjih prosto rov, potrjuje pa se še v številnih drugih primerih.
Nekaj posebnega pri njih je tudi prehranjevanje otrok. Ze četrto leto jc v praksi tako imenovani drseči zajtrk, kar pomeni, da otroci ne zajtrkujejo vsi hkrati, temveč po skupinah, kakor se zbirajo. To šolsko leto so uvedli tudi drseče kosilo, tako da tudi za glavni obrok vzojiteljicam m potrebno gledati na vsako minuto, kdaj naj končajo s kakšno aktivnostjo otrok na silo pre trgajo to ali ono dejavnost in se odpravijo jest. Vsak otrok ima svoj stekleni kozarec, stekleno
posodo za puding ah kompot ler porcelansti krožnik za sladice. Vsi vedo, da je to njihova last in s tem imajo pri sebi tudi delček doma, kar jim daje občutek domačnosti. To je tudi osnovni razlog takšne poteze vrtca in tako so se dogovorili s starši, ki so to zamisel podprli. Sicer bi vrtec lahko sam poskrbel za omenjeno posodo. V zvezi s prehranjevanjem je potrebno še omeniti, da si otroci v glavnem sami postrežejo m pospravijo za seboj. Tako se tudi navajajo na delo in samostojnost
Marsikdaj se zgodi, da vzgojiteljice delajo oziroma izvedejo tisto, kar predlagajo otroci. Eden od značilnih zgledov za to trditev je bil obisk Zdravilišča Moravske toplice, kjer so med drugim spoznali, da blato lahko upora bijajo tudi za zdravljenje. Do tega predloga pa je prišlo, ko so se nekega dne vračali s pohoda v bližnjo okolico vrtca in so morali gaziti po blatu, ker je vmes prišlo od odjuge.
V delo vrtca pa pogosto vključujejo tudi starše. Vez med njimi in vzgojiteljicami niso tradicionalni roditeljski sestanki ah govorilne ure, temveč večkratna popoldanska srečanja ali njihovo neposredno sodelovanje pri tej ati oni dejavnosti. Skupaj z njimi oblikujejo iz gline, rišejo, kuhajo, pečejo, oživljajo stare običaje
m domača opravila . . Starši so se dokaj številčno odzvali tudi na pobudo, da bi podarili vrtcu stare predmete ali dele pohištva, ki jih ne potrebujejo več. Nekateri so vse lo sami prinesli ali pripeljali, nekateri pa so otroke povabili domov, da so si oni in vzgojiteljice lahko sami izbrali, kar bi radi imeli -v vrtcu Tako so lahko spremenili vsakdanjo podobo notranjih prostorov v vrt cu, nakatere predmete pa tudi s pridom uporabljajo. To je na primer kotiček domače dnevne sobe Lep zgled dobrega sodelovanja s starši je bil tudi lanski dan zemlje, ko so okrog vrtca skupaj posadili 36 dreves. Za novo leto pa so imeli skupno rajanje.
Omeniti velja tudi dobro sodelovanje s hotelom Lipa, ki stoji nedaleč od njihovega vrtca. Otroci iz drugih krajev, ki pridejo med počitnicami skupaj s starši v Lendavo, lahko obiskujejo njihov vrtec, oni pa so lahko tamkaj pripravili pustno zabavo in prodajali svoje izdelke. Hotel jim vrača njihove »usluge« tudi na druge načine. Prav tako se lahko pohvalijo z dobrim sodelovanjem s krajevno skupnostjo. Zvezo kulturnih organizacij občine Lendava ter drugimi ustanovami. Med drugim so se vključili tudi v turistično-zabavno priredi lev Lendavska trgatev.
Nekatere stvari pa jih pri vzgojno-izobraževalnem delu vrtca tudi motijo. Tako se jih večina ne more sprijazniti s testiranjem predšolskih otrok, ki da mora potekati brez navzočnosti vzgojiteljic. Otroci se zaradi tega največkrat znajdejo med neznanimi ljudmi, se jih zbojijo, najbrž jih vsi tudi ne razumejo dovolj, zato takšni testi ne morejo biti objektivno merilo o sposobnosti otrok. So lahko le droben podatek. Letos testiranje sicer ni več obvezno, ampak je to odvisno od staršev, če se strinjajo z njim. V sporočilu, ki ga dobijo, pa vseeno piše, da je takšno testiranje otrokom v dobro. Zato se jih ve čina boji biti proti.
Vse to smo spoznali predv^Jm v pogovoru z vodjo Vzgojnovars-stvenega zavoda Dvojezična enota Lendava II (vrtec Nafta} BLANKO GERIČEVO, ki je poudarila, da ne želijo dajati receptov drugim, temveč da imajo namen hoditi po lastni poti, da hočejo bili nekaj samosvojega.
»Nikakor ne bi bilo prav, če bi vsi vrtci delali po enakem vzorcu, kot je bilo lo v preteklosti.« S tem se kaže globoko strinjati, saj enako kopito ne more biti primerno ™ »se.	JOŽE GRAJ
Učiteljske plače
Zakaj se šolniški žep ne pretrga
Solniki so najmanj birokratski od vseh državnih uslužbencev. Državni uslužbenci so postali pred kratkim, vsaj kar se formalnega statusa tiče. Splošno drugo ime za državne uslužbence je birokracija.
Po plačah so seveda vse kaj drugega kot birokrati, slovenske oblasti jih imajo, ne glede na svojo barvo, med velikimi državotvornimi žrtvovanci za domovino - ki so zaradi svojega vzvišenega poslanstva lahko tudi slabo plačani, saj zanje govorita zgodovina in prihodnost.
Kar pa se šolnikov samih tiče, njihovega razumevanja birokratskega stanu, so pravzaprav zelo nedržavotvorni. Tako na primer nočejo razumeti, da so v državi, kakor je lepo povedal filozof Hegel, njeno vezivo in zagotovilo obstoja pravi pravcati birokrati.
Oni, šolniki, so sicer tudi de) tega veziva, zalo jih je nova oblast eksplicitno povzdignila med »svoj« stan, medtem ko so bili v prejšnjem režimu primorani del njenega ideološkega aparata. Razlika med njimi in drugimi državotvornimi stanovi pa je pač ta, da so drugi za svojo predano službo državi tudi dobro plačani.
Po okusu šolnikov bi bilo za šolski sistem kar dovolj, če so v njem otroci, učitelji in tako imenovano tehnično osebje. Za kakšnega šolskega ministra, da o nekih svetovalnih službah niti ne govorimo, že niso čisto prepričani, da so potrebni.
Kaj šele vsi tisti vmesni »udje«! Do teh so pogosto prav sovražni. Posebej še, če te ude država uporablja za posrednike pri delitvi denarja.
To pa počne država vedno takrat, ko za šolstvo nima radodarne in pravične roke. Torej vedno.
Zato daje skop denar v nadaljnjo porazdelitev nižjim instancam. Prej so bili to razni sisi, po novem bodo, za osnovne šole, te zakladni-ške naloge opravljale »skupnosti osnovnošolskih vzgojno izobraževalnih zavodov«. Srednjm šolam se odmerja denar na državni ravni.
Statutarna komisija pri soboški občinski skupščini je na svoji zadnji seji obravnavala predlog Statuta Skupnosti osnovnošolskih vzgojno-izobraževatnih zavodov Murska Sobota, ki »ima pečat okrogle oblike, premera 33 mm«.
Če bi država plačevala pravično in pošteno, bi vsega tega ne bilo potrebno. Tako pa se na osnovi okroglega pečata s premerom 33 mm, ki bo pečatil učiteljske plače, lahko zaredi nova »državotvorna instanca«, ki ima sicer dober namen, toda proti svoji notranji logiki ne bo mogla delovati Nazadnje jo bo premagalo. In postala bo to, kar ji je usojeno; sama sebi namen.
V čem bi sploh lahko bili dobri nameni takšne ustanove? V tem, da bi lahko bili še slabši. Kar je na zadevi dobrega, je dobro samo v relativnem smislu.
Menda bodo s skupnostjo, ki bo za 17 ali koliko šol v občini opravljala »pravne, kadrovske, administralivno-tehnične, računovod-sko-knjigovodske in druge storitve«, zmanjšali število posrednikov med državo in učitelji. To se sicer ni zgodilo še nikoli, ko so se tovrstni ljudje znašli na enem samem mestu, toda potrebno je imeti dobro vero in to kljub vsemu imenovati za dober namen. Četudi je z dobrimi nameni tlakovana pot v pekel.
Stefan smej

Naša študentka v tretji svet
SO okirii.
^|L’'"tll0('.rl»eil sto« -1" z aidsom, je bil grozljiv. Pn nekaterih '■‘■■j''1 Več truj,	boleznijo okuženih od dvajset do tride-
^"'letn ^,zmerc ¥ b’’ P« bolnišnici, imaš občutek, da jih je ^terij,! ° ”l™cab ** nezavidljive, manjka celo osnov-
r fr m- ki
bobnih,lkr Tia v niar-	V,
VVMf^^denm?Je 5el kot

h*
ji je žc dala nemajhen denarni prispevek. Upa seveda, da si bo s pomočjo pokroviteljev lahko plačala pot, s svojim delom v tretjem svelu pa upravičila njihovo pomoč.
Erika Zelko in njeni kolegi bodo v Zambijo odpotovali konec oktobra (cr se vrnili prihodnje leto, če bodo seveda do odhoda pripravili vse potrebno in zbrali denar. Sicer pa upajo, da bo njihovim naslednikom morda že la-
že, če bo seveda laka akcija v prihodnje potekala na državni ravni s stalnim virom financiranja, kot je to že v drugih evropskih državah.
Vsem študentom, ki bodo šli v Zambijo, posebej pa Eriki Zelko, ki bo v tretji svet ponesla tudi glas naše pokrajine, zaželimo srečno pot in uspešno humanitarno delo.
MAJDA HORVAT
Gk ’’* l 1 1 fu
V OS spet nezadovoljstvo
SS>	1= pre.
St fr	"
fr-';'?
''bar 'h h- ''Dev 3ern dr«
Sli/1 ........'Vit,*"
5 .	11 Jak ‘ etetn
1| hU ‘Him c [Auh 'i ' :r| Mrr . 1 ' '"lu ' frJ^ili z '.Ja bo’
‘ I "■ >jo frri°ca,
L' J, 'Ha . - "‘"'n-,' "Khi ' " Usaki v c P° deže.
Akcijo študentov medicinske fakultete so lani predstavili tudi Svetovni zdravstveni organizaciji, ki jo je ocenila kol zelo dobro, vendar pa zanjo ministrstvo za zdravstvo nima predvidenega denarja.
»Ker ministrstvo za zdravstvo, družino in socialno varstvo za lake akcije žal nima predvidenega denarja, priporočamo, da si ob pomoči pokroviteljev pridobijo potrebna materialna sredstva, tako za potne stroške kol za zdravila za delo z bolniki.« (podpis, namestnica ministra, prof. dr. Marica Matolt-Gomišček}
Zalo sc jc s tem priporočilom k pomurskim podjetjem, podjetnikom in obrtnikom podala tudi I rika Zelko. Podpore ji niso odrekli, številni so ji obljubili pomoč, LB Pomurska banka pa
Med zaposlenimi v osnovnih šolah v Pomurju, zlasti v učiteljskih vrstah je v minulih dneh spet poraslo nezadovoljstvo zaradi njihovega gmotnega položaja (beri nagrajevanja}. pa tudi zaradi, počasnega in neučinkovitega reševanja žgočih problemov v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Zato je Območni odbor sindikata vzgoje in izobraževanja, ki deluje v okviru Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, pozval svoje člane, naj se pridružijo napovedi enodnevne stavke, ki jo nameravajo organizirali do konca maja. In kakšne so njihove ugotovitve oziroma zahteve?
Predvsem zahtevajo dosledno izvajanje kolektivne pogodbe za negospodarstvo, ki velja že od oktobra naprej, da se odpravi 20-odstotno zaostajanje izhodiščnih plač za gospodarstvom m da jim poračunajo plače od oktobra do aprila. Po
njihovem mnenju je zakon o plačah v šolstvu razvrednoiil tako delo učiteljev kot ravnateljev in administrativno-tehni-čnih delavcev. Zalo zahtevajo takšne izhodiščne mesečne plače, kt bodo omogočile delavcem preživetje. Ge imajo poleg lega še šoloobvezne otroke, na primer šestošolca, kako mu bo do lahko kupih potrebščine, ko pa samo učbeniki stanejo okrog 20.000 tolarjev? Glavni povod za napoved stavke pa so najbrž regresi za letni dopust. Namesto tako imenovane 13. plače učiteljem izplačujejo naj nižje zajamčene osebne dohodke (14.000 ali 15.000 SLT), medtem ko dobivajo zaposleni v otroških vrtcih okrog 24.000 tolarjev regresa.
Stavka da alt ne. to bo odvi sno od odločitve večine članov sindikatov. Morda pa se bodo še prej uspeli dogovoriti za uresničitev njihovih osnovnih
zahtev.
JOŽE GRAJ
Srečanje medicinskih sester
V počastitev 12 maja, mednarodnega dneva medicinskih sester, so se v Lendavi srečale tudi medicinske sestre pomurskih zdravstvenih ustanov, članice stanovskega društva. Pregledali so lanskoletno delo društva, izvolili novo vodstvo ter sprejeli program dela za naprej.
Zbrani so povdarili pomen strokovnosti in nenehnega izobraževanja, saj jim je spoznavanje novosti pri negi bolnika in tudi drugih ved nujno potrebno pri njihovem delu, za kar se bo zavzemalo tudi njihovo društvo. Prav tako si bodo prizadevali, da bi bilo njihovo delo primerno ocenjeno in vrednoteno, saj je običajno tako, da pri ocenjevanju dela medicinskih sester le te ne sodelujejo. Dosedanja predsednica društva, Mia Makovec pa je zbranim tudi dejala: -Naredimo vse, da se bomo obnašali kolegialno, saj nas bo ta pripadnost lahko osrečila in bo vzdušje na delovnem rnestu prijetnejše, članstvo v društvu pa prej v ponos, kot v breme.«
Na srečanje so povabili tudi Zlatka Pejiča z Makrobiotičnega centra z Zagreba, ki je predava) o nenasilju, kot načinu življenja.
MH
Za begunce šestdeset tisoč šilingov
Gospod Gerhard Rosenberger iz avstrijske Radgone je obi skal predsednika soboškega izvršnega sveta gospoda Ivana Oba la. ter mu sporočil, da so pri njihovem klubu Lions zbrali 60 tisoč šilingov za pomoč beguncem iz Bosne in Hercegovine. Pred šesti mi tedni so namreč s pomočjo različnih sponzorjev organiziral) koncert znane glasbene skupine.
To je že bila tretja akcija kluba, z zbranim denarjem pa bodo kupili predvsem otroško hrano, potrebščine in oblačila za otroke v zbirnih centrih.
V naši pokrajini pa je že okoli 840 pribežrukov, 484 jih je v petih zbirnih centrih, ostali pa so pri družinah prijateljev in znancev.
V soboški občini sta dva zbirna centra, v Vidoncih je 163 in v Domanjševcih 64 pribežnikov, radgonska občina ima zbirni center v Radencih, kjer je 110 oseb, v Veržeju pa je 84 beguncev. Zbirni center pa so pripravili tudi v Lendavi in sicer v Lendavskih goricah, kjer je zavetišče našlo 63 oseb.
Tudi v naših zbirnih centrih primanjkuje predvsem otroške opreme in plenic ter potrešbcin za osebno higieno, medtem, ko imajo oblačil zaenkrat dovolj. V zbirnem centru v Vidoncih in Do manjševcih bi potrebovali tudi pralna stroja, otroci pa bi se razveselili tudi sadja in najrazličnejših žog.
Vsi centri so polni, zato večjega števila pribežnikov več ne morejo sprejeti.
MH
Stran 7
reportaže
Izžrebani naročniki vestnika za potovanje z vestnikovim vlakom:
1. Stefan OzvariZ, Satahovci 16, 69000 Murska Sobota, 2. Evgen Franko. Marki-šavct 16. 69000 Murska Sobota, 3. Viljem Kovač, Mas. 14. div. 87, 69000 Murska Sobota, 4. Ludvik Bagari, Cvetkova 24. Rakičan. 69000 Murska Sobota, 5. Marija Baligač takičan, Prešernova 28. 69000 Murska Sobota. 6. Evgen Ozva-tič, Tomšičeva 26, 69000 Murska Sobota, 1 Drago Gomboc, Predanovci 24. 69201 Puconci, 8, Jože šomboc, Puconci 82 b, 692 I Puconci, 9. Jože Zelko, Pe-čarovij 80, 69202 Mačkovci, 10 Jože Ožvald, Cepinci 11, 69203 Petrovci^ II. Vincenc Ivanič, dolenci 36 a, 69204 Sa.ovci, 12. Ludvik Eory. Jodoš 62. 69205 Hodoš. 13. Koloman Hari, Križevci 90. 69206 Križevci v Prekmurju. 14 Stefan Filo. Selo 37, 69207 Prosenjakovci, 15. L idvik Kranjc, Ivanove! 48, 69208 Fokovci, 16. JozšePGonc, Kapca 136, 69220 Lendava. 17 Geza Gerič, Kol 1 c, 69220 Lendava, 18. Jože Horvat. Moravske Toplice, Brzinšček 3, 69221 Martjanci, 19. Geza Sambt, Lukačevci 5, 69221 Martjanci, 20. Janez Puhan, Bogojina 48, 69222 Bogojina. 21. Jože Petkovič, Dobrovnik 179, 69223 Dobrovnik. 22 Jože Mujdrica, Gomilice 59,69224 Turnišče, 2? Stefan Gruskovnjak, Lipa 154. 69224 Turnišče, 24. Stefan Kelenc. Mala Polana 47, 69225 Velika Polana, 25. Mariin Mesarič, Dobelska 4, 69231 Beltinci, 26. Alojz Ropoša. Dokležovje 90. 69231 Beltinci, 27. Jože Jerič, Gančani 285 a, 69231 Beltinci, 28 Mirko Cigan. Dol. Bistrica 1 5 a. 69232 Crensovci. 29. Gizela Špiclin, G. Bistrica 45. 69232 Crensovci, 30 Marija Cigan, Odranci 225, 69232 Crensovci. 31. Cilka Kuhar, Cven 29, 69240 Ljutomer, 32. Drago Dreven, Safarsko 52, 69240 Ljutomer, 33. Ludvik Kardinar. Gor Kraplje, 69241 Veržej, 34 Janez Petovar. Iljaševci 1, 69242 Križevci pri Ljut,, 35. Ludvik Žnidarič, Sitarovci 8, 69243 Mala Nedelja. 36 Franc Klemenčič, Kocjan 12, 69244 Videm ob Ščavnici, 37. Franc Bračič. Negova, 69245 Sp. Ivanjci, 38. Roman Valner, Ps. Ščavnica 95. 69250 Gornja Radgona. 30 Danči Fras, Crešnjevci 198. 69250 Gornja Radgona, 40. Ida Furst. M Črnci 42.69251 Tišina. 41 Marjeta Ribaš. Petanjci 51 a, 69251 Tišina, 42. Maks Kref', Janžev Vrh 74. 69252 Radenci, 43. Franc Stever, Lešane 37, 69253 Apače, 44. Kristina Madjar, Krašči 46, 69261 Cankova, 45. Karel Kranjec Nuskcva 8, 69262 Rogašovci, 46. Štefan Bore, Ropoča 4, 69262 Rogašovci, 47. Stefan Lenarčič, Dolič 127, 69263 Kuzma, 48 Rudolf Pozvek, Kovačevci I, 69264 Grad. 49. Koloman Sapač. Zenkovci 89. 69265 Bodonci, 50. Milan Frim, Tepanje 24, 63210 Slovenske Konjice
Razkrižje—S trigo v a
Bo meja ločila tudi mrtve?
V	A^l
Ko smo imeli se skupno državo Jugoslavijo, so imeli ljudje ponekod tudi skupna pokopališča ne glede na meje — tako je bilo tudi na Razkrižju in v Štrigovi — zdaj se nekateri bojijo umreti, kajti po razpadu Jugos^ grobovi njihovih svojcev v drugi državi
Če sta Slovenija in Hrvaška samostojni in mednarodno priznani državi, je seveda logično, da je med njima tudi meddržavna meja, kot je to vsepovsod. Ko sem bil lani na obisku v švicarskem mestu Basel, ki leži ob meji s Francijo, sem lahko v enem predelu videl tudi visoko žično mejno ograjo. To me je zelo presenetilo, ampak so že najbrž razlogi za to. Nikakor seveda ne mislim, da bi se morala Slovenija na tak način ograditi, hočem le še enkrat povedati, da imajo tudi drugod meddržavne meje in da ima to določene posledice — žal tudi takšne, ki ljudem niso po volji. Tako je tudi meja med slovenskimi vasmi v krajevni skupnosti Razkrižje in hrvaškimi naselji v krajevni skupnosti Štrigova marsikaj spremenila. Če drugega ne, ljudje ne morejo več kar tako potovati drug k drugemu, denimo skočiti na kozarček v gostilno, saj morajo praviloma skozi kontrolo na mejnih prehodih. Le-ti pa so le na glavnih poteh.
jevni skupnosti sprejeli, še zlasti zato, ker naj bi to potekalo v okviru združene slovenske in hrvaške maše.
In zakaj je nekatere strah umreti? V mislih imamo tiste ljudi, ki živijo \ Banfiju in Jalšovcu in ki imajo na Razkrižju družinske grobove. Doslej so lahko pokojnike brez kakršnih koli ovir pripeljali po najbližji poti v mrli-
imajo tudi oni družinsk', razkriškem pokopal1^^ s počivata mama, ki K 11 .
1979. in oče, ki so P O, | pred tremi lem s-tam pokopana tudi J staršu. Njihova kaj hlizu državne meje s ; jo m zanekrat nimajo nobenih težav Iz N luar’ jo napeljano elektriko m■

»Naj kmetije« 92
Približuje se poletje in prav tako se približuje drugo ocenjevanje prekmurskih in prleških kmetij. Lani smo zapisan v uvodu k prvemu razpisu za ocenjevanje, da je pretiran in nepravilno usmerjen razvoj skorajda uničil naše podeželje, da se preveč ceni vse novo in zanemarja staro, zaradi česar so prleške in prekmurske vasi skorajda že izgubile razpoznavno podobo. Letos lahko z veseljem ugotovimo, da je bila naša lanska akcija iskanja in ocenjevanja najboljših kmetij uspešna, predvsem pa učinkovita. Vest-nikovi bralci in vsi, ki so spremljali naše ocenjevanje, vedo, da je prav tako kot nova lepa tudi pravilno obnovljena stara hiša, da je bolje imeti leseno ograjo kot žično ali betonsko, bohe manj (a izbranih in urejenih) rož kot preveč, da je potrebno tudi na kmetijah paziti na čistočo, varovanje okolja ter ohranjanje tradicije in starih ljudskih običajev.
Lani smo prejeli 60 prijav z levega in desnega brega reke Mure, torej iz vseh štirih pomurskih občin; najprej smo izbrali 25 (vse smo si ogledali na terenu), nato pa deset najboljših. Izbor je bi! zelo težaven, saj smo morali izločiti marsikatere zelo dobro ocenjene kmetije. Vendar pa naj bo vsem, ki so bile skoraj tako dobre kot deset najboljših, v tolažbo, da se bodo lahko prijavili tudi letos: torej vse kmetije, ki mislijo, da bodo lahko letos uspešnejše in so popravile nepravilnosti, na katere smo jih opozorili, se lahko ponovno prijavijo. To pa ne veja za deset najboljših kmetij. Odločili smo se, da ten deset najboljših ne bo smelo sodelovati na tekmovanju za »naj kmetije« najmanj tri leta. In katere kmetije so bil e lani ocenjene in izbrane ko: najboljše: Jožeta Seršena iz Veržeja (»NAJ KMLTIJA« 91), Mirka Petovarja iz Bunčan (nagrada za najboljšo arhitekturo kmečke domačije), Marjana Skrhale iz Banovec (nagrada za vzorno kmetovanje), Antona Vučka iz Gornje Bistrice (vzorno zavarovanja okolja), Ernesta Drvariča iz Salame-nec (za vzorno ureditev okolice kmetije^priznanja in manjše nagrade pa so prejeli tudtJanko Ferenc iz Zihlave, Franc Bertalanič iz Spdišinec, Zdenko Žitek z Mote, Jože Kosi iz Ključarovec in Alojz Špindler iz Bunčan.
Priznanja in nagrade smo podelili na sklepni prireditvi v V5ree: iu, v vasi »naikmetije 91«, kjer so se Verženci ponovno izkazali kot dobri in izkušeni organizatorji. Tudi letošnja akcija bo potekala podobno kot lanska; novost bo, da bomo letos izbirali tudi najboljše nove kmetije, septembra, pred sklepno prireditvijo, pa izdali oosebno prilogo Vestnika na temo urejenosti kmetij in okolja.
Zato vabimo vse, ki imate prijetno kmetijo, najsi bo nova ali stara, urejeno dvorišče in hlev, zelenjavni in sadni vrt, na katerega ste ponosni, ter seveda rože in domače izdelke ikar pa ni nujno), da se prijavite na razpis. To lahko stori tudi vaš kmetijski svetovalec, predsednik krajevne skupnosti ali turističnega društva. Bodite ponosni na svojo domačijo, čeprav ni zelo moderna in z veliko mehanizacije: če so kakšne nepravilnosti — uporabljeni neprimerni materiali, okolju škodljiva sredstva — vam bodo naši ocenjevalci to takoj povedali. Torej: če ne drugega, boste dobili koristen nasvet, če pa boste izbrani med deset najboljših, pa lepo nagrado.
ZDAJ JE TUD! DRUGAČE, ČE KDO UMRE
Vse do leta 1936 na Razkrižju in v okoliških krajih ni bilo pokopališča, ampak so morali ljudje pokopavati svojce v Štrigovi {nekoč last celjskih grofov, do leta 1932 del Savske (hrvaške) banovine, do leta 1946 del Dravske (slovenske) banovine, od takrat dalje pa so jo spet priključili k Hrvaški), kjer je bil sedež župnije. Leta 1936 pa so kljub nasprotovanju takratnih cerkvenih oblasti v Zagrebu uredili na Razkrižju lastno pokopališče, ki ga duhovnik nekaj časa niti n hotel blagosloviti. Prvi pokojnik Domadenik je moral zato leči k počitku v neposvečen grob. Kasneje so cerkev nekako prislili, da je blagoslovila pokopališče. Od takrat do danes je na njem blizu 400 grobov. Ker je dobila leta
borski škofiji, s čimer bi hkrati rešili tudi to »čudnost«, niso uspeli.
Cerkvena oblast je za to območje zaenkrat Še v Zagrebu, čeprav sta se Slovenija in Hrvaška medsebojno priznali in obenem priznali tudi meje med državama. Upajmo, da bo naposled rešeno tudi to vprašanje, saj je med ljudmi zaradi trdovratnega župnika (g. Slavička), ki vodi razkriško faro, veliko hude krvi. Ne moti jih, da je Hrvat, vsak ima pač lahko svoj narodni ponos, ampak da skoraj noče upoštevati dejstva, da opravlja svoje cerkveno poslanstvo v Sloveniji, med ljudmi, ki so večinoma Slovenci,To bi lahko upošteval tudi ob prošnji za blagoslovitev nove mrliške veže in dodatnega zemljišča, kar naj bi se zgodilo 30. maja. Gre za objekt in posest krajevne skupnosti, zagrebška škofija pri vsem
Čeprav so pogrebni obredi na razkriškem pokopališču v večini primerov (4/5) v hrvaščini, ker svojci ne zahtevajo izrecno slovenščine, je večina napisov na spomenikih v slovenščini. V našem jeziku pa je napisanih tudi precej napisov na pokopališču v Štrigovi.
BARNARDA B. PEČEK
1941 tudi razkriška cerkev status fare, so na njihovem pokopališču začeli pokopavati tudi umrle iz delov vasi Banfi in Jafšovec iz Hrvaške. Nekateri zaselki omenjenih vasi so se namreč priključili k razkriški fari in k njej spadajo še danes. Del slovenskih vasi Šprinc, Kopriva in Globoka (KS Razkrižje) pa seje priključil k štrigovski fari, kamor prav tako spadajo še danes. To je najbrž nekoliko čudno, vendar številni dosedanji poskusi, da bi razkriško faro priključili k mari-
tem ni imela nič, zato je večina domačinov mnenja, da bi morala biti blagoslovitev v slovenščini, ki jo gospod Slaviček še kar dobro obvlada in z njo javno nastopa, če je treba (ena nedeljska maša in razni obredi na izrecno zahtevo staršev). Slišali pa smo, da gospodu Slavičku ta prošnja ni bila po volji, ampak je izrazil pripravljenost imeti le dvojezični obred — posvetitev zemljišča v slovenščini, vežice pa v hrvaščini ali obratno. Morda bodo ta kompromisni (?) predlog v kra-
Ob pisanju tega sestavka še ni bilo končnega dogovora, goslovitvijo nove mrliške veže in zemljišča na pokopališč Župnik Slaviček je pripravljen imeti le dvojezični obreo-obiskov1
ško vežico oziroma neposredno na pokopališče, zdaj pa smejo (?) to opraviti le tam, kjer je mejni prehod. To je prva neprijetnost, ki jih lahko doleti. še huje pa bo. če bo potrebno priskrbeti razne dokumente, kot je to, če kdo umre v Avstriji ali kakšni drugi tuji državi. Zaenkrat nimajo o tem nobenih konkretnih navodil ne na Razkrižju ne v Štii-govi.
AVGUST ŠČAVNIČAR, tajnik KS Štrigova. mi je o lem povedal: »Na našem pokopališču imajo družinske grobove tudi nekateri iz Šprinca, Koprive in Globoke. Od svojcev umrlih zaenkrat ne zahtevamo drugega kol zdravniško potrdilo oziroma mrliški list in izpisek iz matične knjige umrlih. To velja za vse, ne glede na to, če so doma v Sloveniji ali na Hrvaškem. Svojci umrlih iz Slovenije se lahko v svoji krajevni skupnosti dogovorijo tudi za poslovilni govor v slovenskem jeziku, kol je bilo v navadi tudi doslej.«
Na Razkrižju je to nekoliko drugače. Pogrebni obredi potekajo praviloma v hrvaškem jeziku, le če svojci izrecno zahtevajo, je v slovenščini. Kar se tiče dokumentacije za umrle, pa ravnajo podobno kot v štrigovi. Pred kratkim so tako pokopali domačinko iz Banfija - v grob, kjer že počiva njen mož.
Tam so doma tudi VOJKOVI-CEVL Ob mojem obisku je bila doma gospodinja Emilija z mlajšima sinovoma. Povedala je, da
dovod. Otroci pa novno šolo na Sat 1 t šta j.h neposredno v« v ško. In če se bo k ^r-naposled priključi -ski škofiji?
»To nas ne m ' P pa bilo dobro, hrvi*^l*’ -# ena maša tudi v ..^e. " J zaradi hrvaške ma .^11^.. sicer razumemo m 8 jezika O tem se mor J | riti .višji .«
Besedilo
Emilija
8'4
4 F?
Emilija '"IU pro,h (Hrvaška) nima ,a*4 razknska fara pr /

---------------I
Naslov lastnika:
Po domače:
Kratek opis kmetije:
Posebnost:
-PRIJAVNICA----
ZA ZIVIJEHJA VBfONO OKOUt
Stanovanjska hiša je:
a)	stara, dobro ohranjena
b)	nova
Po 11 letih je bilo v Murski Soboti spet tekmovanje učencev srednjih šol Slovenije, ki se usposabljajo za prodajalce. Čeprav sta na Srednji družboslovni in ekonomski šoli (gostitelj tekmovanja) v tem programu le po 2 paralelki, drugje jih imajo tudi po 6, so bili domačini najboljši. Boštjan Puhan je zasedel I. mesto pri prodaji živil, Anita Ku-cel 1. mesto pri prodaji tekstila, Tomaž Gider I. mesto pri prodaji bele tehnike in Tanja Uršič 2, mesto pri prodaji metrskega blaga. Nobeden pa ni bil slabši od 5. mesta. Precej zaslug za tako dobre uvrstitve gostiteljev gre mentorju Štefanu Merklinu. Medtem je šola prejela tudi številne pohvale za odlično organizacijo. (J. G.)
Fotografija: N, Juhnov
Obsežna akcija za varcev Za varčno porabo ene^ Tudi nedavna sejma Energetika spodbudilo 'l0,
In Vzdrževanje v Mariboru sla jasno pokazala, da z električno energijo še vedno ravnamo dokaj potratno. Nerazumljivo je, da pri nas porabimo nekajkrat več primarne energije na enoto proizvoda kot v Švici, oziroma dve tretjini več kol povprečno Evropa. Zato se zdi klic k čim manjši porabi energije in hkrati k večji izrabi energetskih virov povsem razumljiv. »Slovenija mora postati dežela varčne porabe energije!« je bilo večkrat izrečeno stališče, ki pa se mora vsaditi v zavest čim večjega števila ljudi. Brez tega so namreč izničena vsa prizadevanja strokovnjakov in njihovih dobro zamišljenih akcij.
Že priročnik z naslovom Var čujmo z energijo vzbuja posebnd pozoi nost, saj gre za načrtno akcijo, kako bi kazalo v praksi kar se da smotrno uporabljati najrazličnejše vrste energetskih virov, ki jih m v izobilju. Tega bi se morali zavedati na vsakem koraku. Sicer pa obsežnejša akcija za varčevanje z energijo, ki jo je
stvo za energet	.
vrsto konkretni , katerih bi se
Osnovni cilj ak,qlt p » r koročno zman.u' trike in drugih e v v gospodinjslvl _ ■ hjo vsaj venskih gospo^ ir / 'ZObraZ'^ Seener«^ o možnih ene » kih. .
Kaže, da bo k|(1 vljanju energe^pp pisarn v vseh	91
mestih, za kar	V
novoustanovlK^giJ** energetsko preš bila v kratkem bi vsekakor nam korak k upom" -tistim, k. za P^J čno energijo P zneske Ker bi '‘ Poleg naše Avstrijci, EvrOP Evropska bank razvoj, se Gh’• kretnih rezulm10^^
VESTNIK, 21
Stran 8 - * ♦ - -
kmetijska panorama
Ljutomer___
Križevci
h ene v dve
zadrugi ....
LWh Š,ir'h PO* ^kod C "ah\mt,H.rn ko ob|ib ^'jajo o bo-S ^aniz'fanosli, ^."•nosii . ■ Procese reorga-I' “ Precej zadrugi > 5056111(0 ? ni drUgim ,eiJ-dumu odločili

[»rtckrl
m tem območju.
H odločitvi članov bodo iz Wanje kmetijske zadruge dve kmetijski za-*Si s sedežem v Križevcih 'J ’ Ljutomeru. V bistvu se sedanji temeljni zadru-51 čtganivaci i preoblikovali '»ttBstojni kmeujnki zadru-’';“Staset4tcAasno dogovo-' ta ustan-.vitev zadružne ■1W -leta, ki j,a bosta upra-'W' kot družbenim. Zadru-, Podjetie h- nasledilo do-'jMniitozd Mursko polje, o t “ftb zadrug v tem za-^žnem pr.rijelju se bodo posebej dogovorili, zav-\ pa e za idealne dete-osnovi referendumske W'\ve o ustanovitvi novih (N so dosedanji člani
SI1o spreieii tudi zadru-%Krlldla'Pa 50 te ptl’ ,”^1:. zhiv,inju pristopnih \ -*i '* * 'Mileč to Jt t v nhi-Id™1?'1'K 'JKUsijo v za-01^ V od'0«jo za pn-Da k>odo skln-Mi zbor novih te in izvoliH
linja Najvišji organ ^■P'avni odbor hi hn Lih nove člane d-'
„wse dane, do-možnost, da ^danja zadružna . (sprejeta na refeten-spiniuniju.
vkliuti vsak ’ ^Prejema zadružna U-J 4’p°doi*“ pristopen ■ i‘S. »Miški delež-da ho u nemških mark v ’’ Wivrednosti, naj-, ''S0 kitajo novi ob Podpisu pi' 'nul pa nar 1 Srt •
C1110 pomenil tudi en
■ V ’-a prostovolj-hkta ■'d ne snxjn preseči * «??u^a
deleža '7 »d«- '
na n d0
od? obniod-> > kra.,?*0^. da S« No it “Janovih so o teP°budo k?1 r* v k” e.m raz-^^»1111)^^1 za-tua! R VeK ^"ževci.
h N / je *^na nJe-mal0 h.L	"'"'"In.
Llu,orner
Kovač
II
Republiške spodbude za razvoj kmetijstva
Krajši konec za pomurske kmetijce
Kaže, da se bo to, na kar smo že večkrat opozarjali, začelo uresničevati in pomursko kmetijstvo bo s tem potegnilo krajši konec, V Sloveniji še vedno nimamo sprejete dolgoročne strategije razvoja kmetijstva in temu ustrezen je tudi odnos politike do te pomembne gospodarske panoge. O nujnosti sprejema dolgoročne razvojne strategije, s katero je povezana tudi rajonizacija slovenskega kmetijstva, govorimo pri nas že nekaj let, vendar dlje kot od razprav doslej še nismo prišli. Pa tudi sicer razprave o kmetijstvu le redko pridejo na dnevni red sej slovenskega parlamenta, saj o lem največkrat razpravljajo le kmetijci sami, ki pa pomembnejšega vpliva na sprejemanje ustreznih odločitev nimajo
Na posvetu kmetijske svetovalne službe konec lanskega leta je kmetijski minister dr. Jože Osterc sicer nakazal nekalere razvojne usmeritve slovenskega kmetijstva, vendar so v zmoti tisti, ki mislijo, da smo z njegovim razmišljanjem dobili tudi dolgoročno razvojno strategijo. Za to je potreben dokument, ki ga bo
potrdil tudi parlament, saj se ljudje in stranke na oblasti menjujejo. Dr Osterc je gotovo imel svojo vizijo razvoja slovenskega kmetijstva, ki pa je žal ni uspel verificirati v skupščini, svojo razvojno vizijo pa ima gotovo tudi novi minister mag. Jože Protner. Vendar tako pomembne odločitve ne morejo biti odvisne le od volje posameznika, pač pa jih je potrebno uskladili s tistimi, ki bodo usmeritve izvajali tudi v praksi.
Da v Sloveniji ustreznega odnosa do kmetijstva ni, ni potrebno posebej ponavljati. V zadnjem času mu sicer odmerjajo nekoliko več sredstev, vendar je še vedno vprašanje, ali za prave namene. Za spodbujanje razvoja kmetijstva in pridelave hrane bomo letos v Sloveniji namenili 7 milijard in pol tolarjev. Takole na prvi pogled so lo precejšnja sredstva, ki bi, če bi jih prav naložili, lahko dala dobre rezultate, vendar se zastavlja vprašanje, če jih bodo enako deležni vsi kmetijci. Ce se pomudimo samo pri živinoreji kot najpomembnejši dejavnosti slovenskega kmetijstva, potem lahko trdimo, da so
pomurski kmetijci v slabšem po iožaju. Prenekateremu pomurskemu kmetu predstavlja namreč govedo najpomembnejši vir dohodka, ob sedanji posestni sestavi pa si brez govedoreje tudi v prihodnje ne more zamislili svojega kmetovanja Žal pa govedoreja v ravninskih območjih ne bo deležna spodbud in ravninski kmetie bodo tako spet potegnili krajši konec. Po slovenskih usmeritvah, ki formalno sicer niso nikjer potrjene, sta zanje določeni poljedelstvo in prašičereja in slednja bo v ravninskih območjih deležna tudi posebnih spodbud iz republiških sredstev. Posredno pomeni takšna politika tudi pritisk na rajonizacijo, s kakršno pa se pomurski kmetijci ne strinjajo. Dokler pa odgovorni za razvoj slovenskega kmetijstva ne bodo pripravljeni prisluhniti tistim, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, dotlej tudi pravih rezultatov ne bo mogoče pričakovati. Navsezadnje bi kazalo upoštevati, da imajo v pomurskih občinah že sprejete razvojne kmetijske programe in republiški program ne bi smel mimo njih.
Ludvik Kovač
Kmečke ženske se izobražujejo
Na območju lenarške občine je v 81 krajih 2905 kmetij; od tega jih je 1011 čistih, kar pomeni, da je kmetijstvo osnovna dejavnost, veliko več je mešanih, saj imajo družinski člani tudi dohodke iz zaposlitve, 162 gospodinjstev se ukvarja s kmetijstvom kot dopolnilno dejavnostjo, nasproti temu pa imajo 65 kmetij, kjer so ostareli ljudje in zato ta gospodarstva ne dajejo več primernega dohodka. Še huje je s 5 kmečkimi gospodarstvi, ki so jih opustili.
S temi osnovnimi podatki nas je informirala inženirka agronomije Cvetka Ješovnik, zaposlena pri Obdravskem zavodu za veterinarstvo in živinorejo Ptuj, svetovalna enota Lenart, katere delovno področje je kmetijsko-go-spodinjsko svetovanje in dopolnilne dejavnosti na kmetijah. V nadaljevanju pogovora pa je povedala:
»Sodelujem predvsem z aktivi kmečkih žena (AKŽ), ki delujejo v krajevnih skupnostih Benediki, Cerkvenjak, Gradišče, Jurovski dol, Lenart, Zgornja Ščavnica in Voličina. Raznih oblik izobraževanja se v sezoni udeleži več kot 600 kmečkih žena in deklet, pridruži pa se tudi kak moški. Nekatere teme predstavim sama, druge pa strokovnjaki — gostje, saj človek pač ni vsevedež. Drugače pa poteka izobraževanje po navodilih centra za svetovanje, ki deluje pri ministrstvu za kmetijstvo.«
Kdaj ste začeli s prvimi izobraževalnimi tečaji oziroma seminarji?
Lam v januarju. Sploh je sezona izobraževanja predvsem v je-sensko-zimskih mesecih. Doslej smo našim podeželskim ženam predstavili peko kar 12 vrst domačega kruha, tudi sončničnega, ovsenega, zeliščnega in sadnega, čeprav tako vrsto kruha pečejo že nekaj časa v teh krajih Marsikje, kjer imajo na kmetijah krave molznice, bi lahko mleko sami predelali. Da bi jih k temu spodbudili, smo imeli »tečaj« iz-oelave več vrst sira, na primer gaude in svežega belega majskega sira Imeli smo domače koline in predstavili razkosavanje, naselitev, sušenje mesa, izdelavo klobas in tudi salam. Tečajnice so bile zelo zadovoljne tudi s
programom konserviranja sadja in zelenjave. Tudi o sušenju sadja, oziroma izdelavi krhljev smo jih poučili. Naredili smo domačo vegeto Ob tem smo zvedeli, da so doslej v glavnem iz jabolk, ki jih je v Slovenskih goricah veliko, izdelovali jabolčnik. Tudi ta izdelek ni zanemarljiv in bi lahko bil del ponudbe v turizem usmerjenih kmetij. Res pa je, da je možno domače sadje ovrednotiti tudi na druge načine. Članice
»Veliko si prizadevamo v naši pospeševalni službi tudi za to. Zdaj prevladujeta na kmetijah živinoreja in sadjarstvo, nekaj je tudi vinogradnikov, S kmečkim turizmom, kot eno izmed dopolnilnih možnostih, se zazdaj ukvarjata dve kmetiji, prostore pa urejajo še štiri kmečka gospo darstva. Interes je še pri nadaljnjih desetih. Upam, da bodo naša predavanja, seminarji in tečaji s prej nanizanih področij spod budili kmelijke. da si bodo pridobile še več znanja in se sčasoma »preusmerile«, vse to pa zaradi smotrnejše izrabe delovne sile in s tem ustvarjanja večjega dohodka. Morda celo redne zaposlitve.«
Ženske in dekleta iz posameznih krajev lenarške občine zelo rade prihajajo na tečaje in predavanja. Tako kot naša sogovornica Cvetka Ješovnik (četrta z leve strani slike) so potem ponosne na svoje izdelke. Slika je z lanskega kmetijsko-živilskega sejma in prikazuje članice aktiva kmečkih žena z njihovimi dobrotami.	Foto: V. B.
aktivov kmečkih žena so se seznanile (udi z uporabo sodobne gospodinjske opreme (mikrovalovna pečica, teflonska posoda . . .), dobra je bila udeležba na začetnem šiviljskem tečaju, pa na predstavitvi ureditve kmečkega dvorišča, vzgoji cvetja in tako naprej.«
Marsikje na kmetijah bi najbrž lahko imeli ob osnovnih še dopolnilne dejavnosti, mar ne?
_____Turnišče___
Cene pujskov
Bolezni v posevkih ozimnih žit
L krepi za intenzivno pridelovanje žit vplivajo na spremembo mikroklime (gosi sklop — višja relativna vlažnost zraka) in s tem ugodno na pojav in razvoj glivičnih bolezni lista, bili in klasa. To so predvsem poleganje, fuzirioza, žitna pepelasta plesen in septorioza. Pojavljajo se različno močno, odvisno od sorte, lege in leta, vsako leto pa zmanjšajo pričakovanim pridelek. Zato moramo pri intenzivni pridelavi žit, kjer želimo čimbolj izkoristiti rodnost novih sort zagotoviti varstvene ukrepe, kot so ustrezen kolobar, temeljito podoravanje strnIŠč takoj po žetvi, setev odpornih sort proti posameznim boleznim in s primernimi fungicidi, to je sredstvi proti glivičnim boleznim zavarovali posevek. V opisu bolezni navajam nekaj gospodarsko Škodljivih.
ŽITNA PEPELASTA PLESEN
Razširjena je povsod, kjer pridelujejo omenjena žita. Na ječmenu je poleg listnega ožiga najpomembnejša bolezen, nevarnejša od rje. Povprečno zmanjšuje pridelek za 10%, srednje močna okužba zmanjša pridelek za 15 — 20%, močna pa še bolj Svetovali smo, naj pridelovalci žit ne bi uporabljali fungicidov istočasno ob škropljenju proti plevelom, pač pa ob pojavu.
Začetnih bolezenskih znamenj pri žitni pepelasti plesni ne opazimo prav lahko. Najprej so okuženi osnovni deli listov in tudi stebla, ko se ti že neposredno naslanjajo na zemljo ati so v njeni bližini. To je posebej izrazito, če je posevek gost ali pregost. Na omenjenih organih se razvije najprej nežna belosivkasta prevleka micelija. V začetku je rahla kot pajčevina, pozneje pa se zgosti in so blazinice micelija videti kol rahli polegli kosmiči vate.
Z micelijem pepelasta plesen pogosto postopoma okožuje vse zelene dele žita, zlasti pa listno ploskev in pozneje tudi listno nožnico. Na pšenici lahko močno napade tudi plevice, kar je zelo škodljivo, ker ima asimilacija ravno v plevicah poseben pomen v mlečni zrelosti pri »polnjenju« zrn s škrobom. Okuženi listi se kmalu posušijo. Pri močni okužbi so s plesnijo pokrita tudi stebla in pleve. Če plesen okuži mlade žitne posevke kmalu potem, ko sneg skopni, lahko povzroči veliko škodo, ker žito prezgodaj dozori, zrna pa ostanejo drobna in zgubana. Ce pa se plesen v večjem obsegu pojavi po cvetenju žita, navadno ne pozvroči posebne škode
ŽITNA progasta rja
Žilna progasta rja okužuie pšenico, ječmen, oves in rž. V primerjavi z drugimi rjami ta napada vse zelene dele žita. Razvija se pretežno na bili in listni nožnici, napada pa tudi listno ploskev, plevice, rese, izjemoma pa tudi zrno v mlečni zrelosti. Na vseh opisanih delih se pojavljajo temno rjave prašne proge — ležišča letnih trosov. Te proge se večkrat združujejo v sorazmerno dolge temne črte, če je teh vzporednih črt več, tako da objamejo steblo, je to za bil izjemno škodljivo. Žitna progasta rja se razvija v toplejših razmerah kol druge. Njen temperaturni minimum, oplimum in maksimum za kalitev spor, okužbe in razvoj micelija v rastlini je najvišji od vseh rj v pšenici. Zato je razširjena tudi v južnih krajih. Toplota v maju in juniju ter obilje in razpored dežja ter megle in rose pospešujejo pojav žitne progaste rje.
PŠENIČNA RJA
Pšenična rja se na pšenici pojavlja bolj redno kot žitna progasta rja. Zato so tudi škode zaradi nje stalnejše, čeprav v posameznem letu navadno manjše kot zaradi omenjene progaste rje.
Ta rja okužuje predvsem list, pretežno gornjo stran, v manjšem obsegu pa tudi listno nožnico. Ležišča letnih trosov — okrogli, rjavkasti trosi — so podobno kot pri rženi rji brez reda razmetana po listni ploskvi Združujejo se le redkokdaj, samo v primeru zelo hudega napada. Ta rja okužuje predvsem pšenico, živi sicer lahko tudi na nekaterih drugih travah, vendar je to pomembno samo posredno, ker se na njih lahko ohranja v določeni razvojni etapi.
JEČMENOVA RJA
Razširjena je povsod, kjer rastejo samonikle vrste ječmena in kjer pridelujejo ječmen. Pri nas se ob intenzivni gojitvi ječmena večkrat pojavi v velikem obsegu. Tedaj lahko povzroči precejšnje izgube pridelka. Znaki so podobni kot pri pšenici.
Na listih, listnih nožnicah in drugih nadzemnih delih ječmenove bili se med rastjo pojavljajo drobni, okrogli, razporejeni brez reda. Vendar so v začetku pokriti s celo povrhnjico, ki se šele pozneje raztrga-
LISTNA PEGAVOST PŠENICE
Tu in tam je bila la bolezen najnevarnejša za posevke pšenice. Če se pojavi v zgodnjem rastnem stadiju, lahko povzroči, da se posuši tudi do 60% listja Pri poznejši okužbi povzroči prezgodnje dozorevanje, kar pridelek piecej zmanjša.
Ozimno žito se lahko okuži že jeseni. Navadno pa v večjem obsegu v vlažnih in hladnih pomladih. Najbolj je prizadeto najnižje listje, na katerem se naredijo podolgovate sive pege z izrazito pepelasto sredino s številnimi črnimi točkami — in temnejšim robom. Včasih pa pri nas v Sloveniji pege niso tako izrazite, ampak je listje kar rjavkasto, kol da bi začela normalno odmirati, z lupo pa se lahko vidijo tudi plodišča. V primeru hujših okužb se listje lahko v celoti posuši.
RJAVA PEGAVOST PŠENIČNIH PLEV
Gliva lahko okužuje bilke od vznika pa do oblikovanja klasov. Okužbe lahko ugotovimo na listnih nožnicah, listnih ploskvah, na bili h in na klasnem vretenu. Končno se okužijo pleve, kjer so bolezenska znamenja najbolj značilna. Najprej se na napadenih organih pojavijo majhne rjave pege, ki se širijo in združujejo.
ZATIRANJE OMENJENIH BOLEZNI
Je delno omenjeno že v opisih z omejevanjem možnosti razvoja. V agrotehničnem smislu pa to dosežemo z uporabo kemičnih pripravkov za varstvo rastlin Te uporabljamo takrat, ko je to nujno potrebno, izbiramo pa tiste, ki so učinkoviti za večje število bolezni, naše priporočilo pa zajema v trgovini dopustne fungicide.
Žitno pepelnato plesen zatiramo, ko je 25 % rastlin napadla plesen na zgornjih treh listih, pšenično rjo, ko je napadenih 5 % in pega-vost plev ter listno pegavost, ko je napadeno 10 % listne površine oziroma klasa. Preprečevanje ali zatiranje bolezni opravimo na podlagi prejšnjih navodil. Nikakor ne kaže pretiravati ali škropili na slepo. Ob vseh nejasnostih se posvetujemo s strokovnjakom.
PRIPOROČAMO UPORABO NASLEDNJIH SREDSTEV:
— Bayleton EC 125 — ob uporabi 1 l/ha zelo dobro učinkuje na pepelasto plesen in listni ožig, proti rjam, slab pa je proti pegavosti plev in listov.
— Tilt 250 EC - ob uporabi 0,5 l/ha je zelo učinkovit proti pepelasti plesni, pegavosti plev in listov ter rjam in listnemu ožigu.
— Tilt č B, dopolnjena različica, ko se je njegovo delovanje poleg omenjenih bolezni pri tiltu 250 EC razširilo na nekatere bolezni, kot so lomljivost, črna noga in rjavenje plev, priporočamo uporabo 2 l/ha.
— Folicur EC 250 je fungicid iz nove skupine tebuconazila s posebno širino delovanja; izvedba EC 250 je pomanjkljiva, saj deluje slabo na pepelasto plesen.
— Zaradi tega priporočamo folicur plus, dopolnjena različica, iz skupine folteurjev, ki dobro deluje na skoraj vse gospodarsko škodljive bolezni v ozimnih žitih. Slabše preprečuje lomljivost žitnih biljk. Priporočamo uporabo 0,75 l/ha, oh močnem napadu I l/ha.
Impact v količim 1 l/ha dobro zatre pepelasto plesen, rje. mrežasto pegavost, zmanjšuje pa lomljivost. pegavost ječmena in listov na pšenici.
Džuban Geza. dipl. inž. agr.
Tako mlada inženirka Cvetka Ješovnik. K povedanemu in zapisanemu naj še dodamo, da so članice aktivov kmečkih žena iz občine Lenart stalne gostiteljice na kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni, lani AKŽ iz Gradišča, kjer nudijo dobrote s kmetij. Pred kratkim so (posameznice in aktivi) sodelovale na Ptuju na prireditvi Dobrote slovenskih kmetij in bile nagrajene Marija Senekovič iz Trstenika je dobila zlati medalji za pšenični kruh iz temne moke in pšenični kruh iz bele moke. Zlato medaljo je dobil tudi aktiv kmečkih žena iz Jurovskega dola, in sicer za kislo mleko. Morda še tole: krneč ke žene in dekleta rade gredo tudi na strokovne izlete. Nazadnje so popotovale na Gorenjsko, kjer so si med drugim ogledale dejansko vzorno urejeno kmett-
Ponudba pujskov na sejmu v Turnišču je še naprej velika. Mi nuli četrtek so rejci ponujali 81 živali, starih od 8 do 10 tednov in težkih do 20 kilogramov. Kot nam je sporočil naš dopisnik Malija Pozderec, je bilo potrebno za par pujskov odšteti od 8.000 do 12 000 tolarjev, lastnike pa je zamenjalo 50 živali. Sejmišče v Turnišču se odpira ob 6. uri.
►me-
jo.
Š. SOBOČAN
M
__ X
M tam vilpičil i,	ki pb t/apusa /ikon, in
* jiMrzc. mr Arni? ime!, sj/ bom ob p/matet/e.
Stran Q
Tako je tudi res!
Iz prejšnega Vestnika sem prebral članek katerega sta napisali gospa pečovnik in gospa Dankovc.
Saj je tudi res. da se naša država Slovenija skrbi in briga za vse tisto kar ni potrebno. Slovenija vse sprejema in financira pri tem pa bo spet najbolj prizadet ubogi delavec in kmet pri izplačilih Zakaj njihova država ne poskrbi za begunce saj imajo velike hotele prazne naj tja naselijo begunce. Ne ne bodo jih vzeli ker čakajo na turiste da si potem lahko država napolni svoje žepa z devizami. Sramota za Hrvaško. Avstrija je pametno naredila da je vse prekinila, meni je tudi žal za begunce, saj so ravno tako ljudje kol mi in so potrebni pomoči. Če bi mi bili v takem vojnem stanju kot so sedaj oni sem siguren da za nas ne bi bilo mesta nikjer na Hrvaškem. Imam pa tudi pripombe za begunce, i^hko hi bili srečni in zadovoljni da imajo dobro hrano pri nas potem pa rečejo da oni nevo-lijo črni hleb (kruh). Če jim z dobro voljo kaj podariš vzamejo, potem pa tja vržejo in se norca delajo da oni imajo boljše doma. Jaz njim več nič ne dam naj se grejo past, saj je zdaj že velika detelja.
Toni iz Goričkega
Spomini obletnice vojne!
K malo bo obletnica, ko nas je nekoč popularna in priljubljena jugo-armada obiskala v G. Radgoni. Prihajala je s svojim balkanskim ponosom. močjo m kulturo iz smeri Ljutomera. Nalogo je imela zavzeli mednarodni mejni prehod in za ščititi s tem vse Srbe od »prognoziranega« zunanjega sovražnika. Žal. poznali smo v teoriji le zunanjega sovražnika, pozabili pa smo na notranjega, med katerimi, kot so to sami dokazah pa je bila jugoarmada. To smo dobro občutili prav Radgončani, zato nam bo ostalo v spominu, pa tudi resen opomin zanamcem »ne zaupajmo sladkim«! Ni namen dalje polemizirati, dokazi so na dlani kako jugo-ar-mija dela »tampon« cono na Hrvatskem in Bosni, vse le za zaščito Srbov.
Radgončani pa se bomo morali ob obletnici zamisliti ali smo pos-prav bili — počistili vse posledice dela balkanizacije. Res da smo na ta račun dobiti veliko denarne in materialne pomoči, za prizadejano škodo. Žal. kot nikoli ni bilo, pa tudi ne bo. največ iz tega naslova požanjejo nepošteni in brez sramu, morda celo navidezni oškodovanci (za razbitih deset strešnih opek ah eno okensko steklo). Da je res tako nas opozarjajo polemike p občinski skupščinski klopi, ki so dokaj populizirane v sredstvih javnega obveščanja. Pa jim lahko ver/amemo s pristavkom, da niso nikoli dorečene — kdo so tisti?
Ob koncu bi le vprašal odgovorne kdaj bo vendar očiščena od teh vojnih posledic Ljutomerska cesta v Radgoni. Na njej sta bili dve večji barikadi. Tu uničena motorna in druga vozila so bila sicer odstranjena, žal pa je še veliko pločevine in stekla ob bankinah in čakajo na hitro rast trave, da jih pokrije. Delavec komunalne sicer tedensko z ročnim vozičkom obiskuje to področje, vendar ni kriv, če neuko zbira le papirčke (da ni voziček pretežak). Več so krivi njegovi odgovorni (ki se bahajo z UKV zvezami), pa tisti, ki se vpzijo v dragem terenskem vozilu ter iz njega to ne vidijo.
Pa nikar vse na Komunalo. Smo obmejno mesto, res da z manj turističnim prometom kot pred leti, pa vendar bi morali misliti na zunanji iz-gled našegd mesta. Le sprehodite se po mestu, kar veliko je balkanskih bodic, če tudi smo nad 100 km oddaljeni od njega. Mar ne'1 Pa naj ne zamerijo iz turističnega društva!
G. Radgona. 12/4—/992	Jože KOS
Ali bo z obrambo pred točo letos kaj bolje?
Nad severno-vzhodno Slovenijo se vsako leto ob soparnih polletnih dneh kaj radi pojavljajo ločonosni oblaki, ki r posameznih predelih neusmiljeno klestijo po naših poljih, vinogradih, sadovnjakih in vrtovih ter puščajo za seboj kaj žalostno podobo To. kar so pridne roke v tej prelepi pokrajini ustvarjale vse leto, toča uniči v nekaj minutah.
Dosedanji obrambni sistem pred točo je bil v tej pokrajini že vrsto let dokaj uspešen, vendar ne povsod. Posamezna območja severo-vzhod-ne Slovenije so nastradala skoraj vsako leto. Eno leto je toča klestila po poljih, drugo leto pa zopet bolj po hribovitih predelih. Da že dosedanji obrambni sistem pred točo ni bi! še bolj učinkovit, je vsekakor treba pripisati objektivnim kakor tudi subjektivnim okolnostim. Prvič, samo en radarski center v Sloveniji, kije na Lisci, je premalo in po ocenah strokovnjakov ne more uspešno pokrivati vse Slovenije. Drugič s sosednima državama A vstrijo in Madžarsko m bil podpisan sporazum, ki bi dovoljeval vsem trem državam oz. njihovim obrambnim sistemom pred točo pričetek pravočasnega m vsklajenega udejstvovanja ter vstopa p akcijo Tretjič, zelo gost prelet potniških letal p preteklih letih preko koridorja severovzhodne Slovenije je bil večkrat ovira, da bi lahko radarski center na Lisci dal pravočasno komando raketnim izstrelnim rampam na tem območju. Četrtič, slaba motivacija oz. nagrajevanje honorarno zaposlenega osebja na raketnih izstreliščih, itd.
O tem, kako bi se naj izboljšal obrambni sistem pred točo, so razpravljali kmetijski in drugi strokovnjaki,ki se v te stvari razumejo, za okroglo mizo na Radgonskem sejmu 2 L avgusta pretekleta teta. Ugotovili so. da bi za uspešnejši sistem obrambe pred točo za IJ občin severovzhodne Slovenije, kjer je 240.000 ha obdelovalnih površin in se pridela 80 odstotkov hrane za vso Slovenijo, potrebovali 25 mdiionov ameriških dolarjev. Kot so razpravljali za okroglo mizo v Gornji Radgoni, ht za uspešnejši sisiem obrambe pred točo, moral bili radarski center za severa-vzhodno Slovenijo v ŽIKARC!H. Razpravljale! so bili mnenja naj se politiki in razne stranke ter tudi razne strokovne institucije iz Ljubljane, ne mešajo na to področje in naj ne kvasijo več, da dosedanji obrambni sisiem ni učinkovit. Najprej naj uvedejo kak drug učinkovitejši sistem obrambe pred točo in šele na to. naj ukinejo dosedanjega.
Res je. za izpopolnitev dosedanjega sistema obrambe pred točo z raketami in radarskim centrom v ŽIKARC!H bi bilo potrebno 25 milijonov zelenih dolarjev, kar je precejšnja vsota. Vendar, če pa upoštevamo, da je bilo samo v ene neurju s točo v preteklem letu na območju občine Ormož po takratnih ocenah za preko 600 milijonov takratnih dinarjev škode, je bila ta škoda tako velika, kol bi znašal izpopolnjen sisiem obrambe pred točo z novim radarskim centrom v ŽIKARCIH za vseh 13 občin severovzhodne Slovenije, seveda, če pri tem upoštevamo takratni kurs am dolarja. Tu pa škod po toči ne moremo ocenjevali samo na eno leto, temveč na daljše obdobje.
Kako uspešen sistem obrambe pred točo bomo imeli v naslednjih letih v severo vzhodni Sloveniji, bo v naprej odvisno od učinkovitosti delovanja občinskih vlad in parlamentov, od gospodarskih zbornic ter od vseh zainteresiranih Zato leži tudi velika odgovornost na občinskih in republiških poslancih, da se bodo vedeli na vseh nivojih intenzivno zavzemali za učinkovitejši sistem obrambe pred točo. Nikakor pa ne smejo dovoliti. da bi nam to ukinili, kar že imamo, ker potem ne bomo nikoli več prišli do še boljšega sistema. Vsekakor je boljši kakršen koli sistem obrambe pred točo, kot pa pravljice naših babic in pra-habic, češ. da se toča odganja z žegnano vodico, oljčno vejico ali pa zvonenjem proti toči Tu res ne pomaga nobena čarovnija, ampak samo znanost in tehnika.
Ker je naše kmetijstvo ena sama velika odprta tovarna in je podvrženo vsem vremenskim neprilikam, od povodni, slane, toče in drugim neurjem. hi morala bili tudi obramba pred vsemi temi posledicami kolektivna m solidarna. Stroški obrambe pred točo se naj pošteno porazdelijo tako na proizvajalce in pridelovalce v kmetijskem sektorju, kakor tudi na predelovalce in končno tudi na vse uporabnike živil m pijače
Čas hiti, soparni poletni dnevi so tu in kaj kmalu bomo zopet nemočni in s strahom zrli v bližajoče se točonosne oblake. In kako smo pripravljeni na obrambo pred točo letos. Ni kdo nam nič ne pove in e tem nič ne piše! Ah imamo letos že dovolj raket na naših izstrelnih rampah Lansko leto, ko je na ormoško občino divjala najhujša neurja s točo, po nekaterih izstreliščih ni bito dovolj raket. Mogoče pa smo se od preteklosti tudi kaj naučili. Ukrepati je treba zelo hitro, kajti toča je že na pohodu in tudi letos bo trda in uničujoča,	Ivan Muhič
Sp Kamenščak pri
Ljutomeru
J
odsevi mladosti
lWt

Naša družina
Moi oče je glava družine:
kadar ga ni doma, dan ne mine in ne mine; če pa kaj polomiš ga, ne pozna miline. Še sreča, da ga lahko vsaj mama prekine. Ona pa ne prenese na tleh nobene drobtine m iz lira jo vrže vsak krik iz divjine.
Moja sestra Saša pa se včasih tako obnaša, kot da sploh ni naša.
Tadeja jo pridno oponaša in včasih jo že kar prekaša. Tu sem pa še jaz in dva mucka naša.
LJUBKA ŠLATAU, 5. a, OŠ III M. Sobota
Koza Rogačka brez rogov
Lani smo dobili kozo. Stara je bila tri mesece. Dali smo ji ime Rogačka, čeprav nima rogov.
Rogačka je vesela koza. Zameketa, ko kdo pride k njej. Njena grda navada pa je, da včasih odide na vrt in poje zelenjavo. Pobegne tudi k sosedu. Takrat jo moramo loviti. Nekoč sem jo vodila na pašo. Privezala sem jo za drog, da bi se pasla. Ko se je oče postavil zraven nje, mu je začela trgati hlače. Ker nam je začela preveč nagajati, smo jo zaprti v hlev. Kmalu bo stara eno leto. Takrat bo skotila kozlička.
VESNA ROŠKAR, 5. b, OŠ Križevci pri Ljutomeru
Delo na vrtu
Vsako pomlad nas čaka tudi delo na vrtu. Pognojimo ga, prekopamo in zraHljamo. Tako je vrt pripravljen za setev Letos sem ji tudi jaz pomaeala pri delu. Mama je prinesla semena. Z motiko sem naredil jaške, ki sem jih zalil, mama pa je posejala seme. Nato sem z grabljami jaške zagrnil. Posejala sva: korenček, petršilj, solato, grah in
špinačo.
PRIMOŽ MESARIC, 2. c, OŠ Beltinci
Moja prijateljica
Moji prijateljici je ime Barbara. Spoznali sva se v mali šoli. Ima črne lase in rjave oči. Je zelo prijazna. Vse mi posodi Zelo dobro se uči. Od I . do 3. razreda je odličnjakinja. V prostem času rada bere knjige. Kmalu bo stara 10 let. Ko bo imela rojstni dan, bom šla k njej, da bova skupaj proslavljali.
VESNA TIVADAR, 3. r„ OŠ Odranci
Žaba in štorklja
Nekoč je živela žaba v velikem ribniku. Zelo rada se je postavljala pred drugimi žabami. Šopirila se ie in neprestano kvakala na ves glas, da sem je po celem ribniku slišalo: »Kvak, kvak, kvak ... Nekega dne je priletela velika štorklja. Žaba seje hotela postaviti tudi pred njo in pogumno za kvakal a. Štorklja pa jo je veselo zgrabila s kljunom in jo pojedla.
MATEJA ČASAR, 2. r., OŠ Mala Nedelja
Ali veste?
Prejšnjih srno zapisali, da je imela pravilen odgovor na 56. vprašanje samo Cvetka Kovačič iz Veščice pri Ljutomeru. Medtem pa je prišla na našo mizo še dopisnica, ki nam jo je poslal Jože Hubel iz Gornjih Slaveč sodeč po poštnem žigu jo je oddal pravočasno in tudi on je odgovoril pravilno, zalo bomo tudi njemu poslali knjižno nagrado DOBRE KNJIGE iz Murske Sobote. Na 57. vprašanje pa ste pravilno odgovorili vsi tisti, ki ste napisali, da so tri m estri tri ocenjevalna obdobja (tr> redovalne konference namesto štirih) na poizkusnih osnovnih in srednjih šolah. Polletja pa na teh šolah ni in tako učenci tudi ne dobijo polletnih izkazov oziroma spričeval. Kot kaže, bo na tak način dela v novem šolskem letu prešla večina šol. Nagrajenka našega nagradnega vprašanja pa je tokrat VALENTINA MERTOK iz Beltinec (Kmečka ulica 22). Čestitamo!
---------------KUPON št. 59—--------------
Ali veste, kdo so člani predsedstva naše države? Odgovore pošljite najkasneje do 28. maja.
Na razpotju
!n takrat sem vedel, kod gre moja por . . V molčeči družbi mladega hrepenenja, mlad, mlad to se pravi:
v srcu svojega življenja . . . (Oton Župo«^
Ne vem. kjer naj začnem, kako naj izlijem na paP rJ. čutim. Sprašujem se, kako je bilo Župančiču pri srcu, . te verze. Mu je bilo hudo kot meni, zdaj ko končujem fi(ji zapuščam rodno vas? Kot ptiček iz gnezda bom ■' J
Kje je tisto davno leto, ko smo se polni negotov' čati pred šolo. Tesno sem stiskala mamino roko, imela torbico z zvezki, pri srcu pa me je čudno stiska r ču je bila zbrana že gruča otrok. Držali so se mamim j£ šno in radovedno hkrati opazovali vrvež. Ko smo šolskih vrat, se je naš svet nenadoma razširil- Iger Je ' fift’ učenja pa vedno več. Kmalu smo se sprijateljili m P 4 družtjivi. Z leti smo postali odločnejši m zahtevnejši-so se razcvetele prve sanje, želje, upi .	y njsč
Zdaj gre naše osemletno šolanje proti konci- s() splahnel otroški domišljijski svet o poklicih. Tovor, da smo postali zamišljeni, tihi.. Začeli smo ,r^ kam bomo krenili po osnovni šoli. Skupaj smo Pj^^p^L pih m žalostnih dogodkov. Ob slovesu bomo vse s-
Mladost je polna prešernega smeha, iger in da je mladost norost. Pa še kako prav imajo! Ml 8 ^t*^ skozi rožnata očala, vendar ni vse tako lepo in Pra '	1
zdi Polno je tudi težav in skrbi Zdaj smo še 1	■ t ,, s"?
energije, željni videti in spoznati svet. Živimo v - n(j(i drugačnem svetu, v svetu brez gorja in krivic.	’
mo poseganja v ta naš svet. Svoje radosti skrbno k ru t i m sv eto m.	hi I o i«
Tudi sama sem se morala odločiti. Priznam, .
vsem sovrstnikom. Vse svoje želje sem zaupala svoj^ p c mu prijatelju dnevniku. Samo on pozna moje e r večerov preživim ob njem in se zatopim v misli-spolzi drobna solza po licu. Potem se rojevajo no ** j jo kot iz neusahljivega studenčka. Solze mi lajšajo^,,' nemirno premetavam po postelji in tuhtam: kam-dalje po osnovni šoli? Ta črv mi je že začel gl ".'-i ■ ■	(
ce. Zavedam se, da je to življenjska odločitev. Ra ' ^1,0 ristični vodič. Potovala bi po svetu in spoznavala j nove dežele in ljudi. To se mi zdi zelo vzneinirlj1' Upam, da mi nikoli ne bo zal. Če koga *Prasa,n, y zmiga z rameni Starejši nas ne razumejo ah o'nlJgaliC 4/ so bili tudi sami nekoč mladi. Saj mi poskušajo P" v0|je.' ne najde prave besede, mi ne da dovolj upanja, vejqe f -ne bom obupala. Spoprijela se bom z vsakim ^2 boli | Ijam sicer veliko o nadaljnjem življenju. Bolj tu pravje Č' zdi, da je prihodnost ovita v tančico skrivnosti, m i|)Crt.ii>P’ vljenje je kot reka polna pasti in presenečenj, VZP'' ji brzic in mirnih tolmunov.
Zdaj je še moja trdna odločitev, da se ne bo (var1|a “ mi, da ne bi bila zadovoljna, če bi se ustalila m [,351^’ Mogoče pa? Kdo ve? Morda se bom čez nekaj l odločitvi.	k)I11, ž ,h
Kdor ne ve kam, pride neznano kam Meo >	} ।
šla tudi jaz No, prepustila se bom tokovom oso-' čijo o moji prihodnosti.	RENATA c J j
Čistili smo c i
Pred kratkim smo imeli delovno akcijo. r j ■’ ■ smo pobirali papirčke. Mi smo se napotili na ve' -p, S? padke smo dali v velike vreče in jih odnesli na sme ,j I
ca naše Šole čista in lepša.
MA1

Otrošt^.
Otroštvo je spom'n ko smo se skup^J
Miha mi je p ।
<n se mi In stvari 1 Eva pa roko 11- l‘.
in veselo mi	/
^Jaz sem tvoja ^'1	1
kar je čista remi' p t I Potem vse to ‘Pršici1’ / in še Miha po-',b'	/
Ostala mi je le I ki od lepote irva- f / Oh, žehm si It^ / ko smo se igN‘' ' J lizali smo sladolV j/! i l in v šoli st i"c,^!u’ik^
SABINA
1
1
Moje (naše) korej^
Ko smo že mislili, da ste se izčrpali pri renin in da bomo morali z našo rubriko konč®ll'ja[Bi P“ BINA HARI, učenka 8 razreda v Rogašovcih,’ če. Odkrivala je predvsem korenine po očetu- ^s|cUj* da ima rada živali in glasbo Brat ROBERT pa 1 šolo, a se že rad vozi s kolesom.	u^el.l
OČE je star 42 let. Ime mu je Anton. ^e, J'' jpinf MAMA seje rodila leta 1955, line ji je r' |[M in pleše. Njen dekliški priimek je Šadl. .< poff*
DEDEK je Anton Han. Rodil seje leta 1^ ' je-1936.	..	.1
BABICI je ime f mihja Njen dekliški pf" dobrega srca.	poit*" ’ JI
PRADEDEK Štefan se je rodil leta IHKZ’ 1 jjJM 1911	" [d
PRABABICA seje rodila 13. II 1886. I". ' Jf J’
PRAPRADEDKU je bilo ime Štefan.	r"
poročit pa 5. 2. 1882.	ic''ie I
PRAPRABABICA seje rodila leta 1856- H" .	'1
ja Njen dekliški priimek je
Sabina je tudi zvedela, da je bilo prapraPr 7?^^ 11 tuj ime Malija, praprapraprababici pa StefanP pa m navedla Kot zanimivost njenega ol' porok nekaterih prednikov.
I
1
VESTNI^*
Stran 10
kulturna obzorja
^kroženi z domišljijo baroka, zakladi znanja in lepoto narave
Admont zakladnica znanja ieio'??0!!'50^'e* dopisi in prve (iskane knjige, če Admontu kmalu razvil v kultur- ška, Tirolska,
*	'•«*, ie*a*” rok -	.	.v
Mitelj narave >	• .ofna slikarska in kiparska dela ah pa če Me
"•lini reke Ennnle.nih um«tnosti — vse hi boste našli v Admontu ♦ Mletju sredi«; a ,amkajšnji benediktinski samostan že v 12 duhovnega ustvarjanja.
ležalna razstava o ' Aprila	odprli
^cnfelsu. bo oktobra, toda
V dolini'^'^'^"vse.kar Obrita,,;, Enns 'n okoli-
HE&T1"0 °8|eda‘ * ’j Časi m- el kar ne’ tanim ' ,pa ,zbfa,i dst<>« naravnipr'kaz inskih k n kuBurno-zgo-verskih in vsak(jar,;?.aiprotl-1’ uinetno-Obnosil preteklosti in ™ lVd^0 ^jo ^arn^v.50 Poskrbeli
J1” "a o?k'’k'so 1500 go ^'jttri ln ^‘V| Presenetil, s > Proti b	naper-
v°žnice zadnji cestne ob-
mostan, levo graščina Rothei-stein. Samostan je bil že v sred
r, '
' *^SttlieL A e v hriboviti
, J UdcJT/'15« preJ k°< na Pe,Je-
1 r ^ottenms de pa boste še b "a hdbo^0nn®m »vili de> proti Ad-00 pot popeljala prek
»	8 'n cv«tlJO pr-
it + -0 °dpd poet" d"1 spustu se ^kjer^
njem veku središče kulturnega in znanstvenega ustvarjanja. In je še vedno: ko marsikje ne vedo, kje je Slovenija, smo v Admontu dobili pisana pojasnila v slovenskem jeziku, ki niso od včeraj, AD MONTEali ADAMUNTON
Staro naselje se prvič omenja že leta 859. mnogo starejše pa je ime Admont, ki izhaja iz staroslovanske oznake kraja — AD(A)MUNT(ON). Prav tako razširjena in priljubljena je razlaga izvora imena v latinskem opisu povezanosti kraja s pokrajino: AD MONTES - H GORAM. Celotna pokrajina od srednjem toku Ennsa (v bližnjih hribih so že od nekdaj pridobivali sol) je bila prvotno kraljeva last; z darovanji je prešla z različne roke, večidel v last salbzurške nadškofije in grofov Friesach—Zelt-schach. Iz te rodbine je najbolj znana plemenita Ema iz Krke, ki je pred svojo smrtjo (1045) to gornještajersko posestvo prepustila salzburškemu škofu Baldui-mi z obvezo, da ustanovi samostan. Do uresničitve te zaobljube je prišlo šele čez trideset let s pomočjo nadškofa Gebharda.
Pod vplivom reformističnega gibanja in močno zaščito salzburških škofov se je samostan v
ka^rno I er,,0‘ ki ie Vrat stcda Je X pod * am še °d la-Prijel ž°ll° tam
- ^1^ Mafen- kot
n^baVKres,n)
H	vzvišen m
^J^drege^ P» vendar
>t0 Len. zenske
Nekoliko
l C	Dietrich
>ni2?Vnieni;,"e samo ta-
1.	prolMipodob' m nje-fatah P. IJSodne žen-'s'eD nam kof , ,paLk ta žen-
^ah ?nskah in L* sanJarT|o rs * M’nroe-
k'>ki in° j^Poose-
' j r,t„ Ijent- pr '-i^kr ■.('•»■llm«,;,le.
.	. r. let. j. *’ Je imtlj
lzraz-ne 1,'-'^ tel, braza’ ,em’
'a» P;i^S,Mak£L8OVOn 0
'H "ih! ,litovnZ?, P0Poto-ll
: lle . ° k”1!« /
V'<V dl se ne k ,la Toda J5 'rUdil- V e'Čno« našega
>ov o^n°gih piscev
Sih5^ >ni soh •" - P* 'njene
u ’"t ;,>*• dr|
1, 'kr ""‘»ti C 1/1 * del J t-1 n'N
....
ir " '1011' ^^1 H kolt
Nek?/ 'er
' "dr“laio
Marlene Dietrich
če. Sliši se kot priznanje veličine nekomu od nekoga, ki si to lahko privošči. Zaradi tega njena lastna veličina ni bila nič manjša.
Ko je von Sternberg zagledal
ležal
tankovski general Patton
takrat 28-letno »gospodično Die-trichovo«, jo je hotel za svojo vlogo. Toda ni je bilo lahko spraviti naprej. Pisatelj Heinrich Mann, bral bolj znanega Thomasa Manna, pravi tako pisateljuje hotel, da bi vlogo dobila njegova ljubica. Von Sternberg je vztraja! m Mann je izgubil svojo ljubico, ki ga je iz razočaranja zapustila.
Ko je govorila o svoji vlogi v filmu Modri angel, je rekla: »Pomislite vendar, da sem bila dobro vzgojeno nemško dekle.« Kljub vlogam v katerih je igrala ženske dvomljivega slovesa, je celo življenje ostala dobro vzgojena.
Delež na njeni slavi si upravičeno delijo tri dežele in tri kulture Tole so tri mestu, v katerih je uživala slavo filmske kraljice Berlin, Hollywood, Pariz. V Berlinu je začela in preživela v njem živahna dvajseta leta tega stoletja. V Hollywoodu je bila, ko se je začenjal oblikovati zvočni film, dogajanje, ki je to mesto spremenilo v svetovno filmsko metropolo. V Pariz je vkorakala leta 1944. Skupaj z ameriškimi
no in duhovno središče s svojo šolo pisanja in risanja (kasneje tudi šolo vezenja) na najvišji ravni in postal v 12. stoletju pomemben nosilec samostanskih
Takšen je bil admontski samostan v drugi polovici 17. stoletja, kakor ga je ohranila barvana risba na pergamentu.
reform Od 1120. leta je deloval tudi ženski samostan po benediktinskih pravilih, redovnice pa so slovele po visoki izobraženosti in literarni dejavnosti. Ves srednji vek je bil Admont pomemben gojitelj kulture in znanosti; ker so se opati zavedali pomembnosti gospodarske moči, je imel samostan svojo lastnino tudi v drugih pokrajinah (Koro-
vojaki, ki jim je v angleščini pela vojaško pesem Lili Marlen.
Pripovedujejo, da ji je znani
pred nogami. In nekoč so jo vprašali, če je imela kaj z Eisen-howerjem. Odgovorila je: »Kako bi tudi lahko? Saj ta nikoli ni bil na prvi frontni črti «
Samu je bila na prvi frontni Črti. Iz občutka dostojanstva, kakor je sama rekla, se je borila proti nacionalsocializmu Ker si, po besedah poznavalca njenega življenjepisa Hellmutha Karase-ka, svojih občudovalcev ne izbiramo sami, ni mogla nič proti temu, da jo je občudoval tudi Hitler. Večkrat naj bit ji celo ponujal slavnostni sprejem z rdečo preprogo, če bi se vrnila v nemški rajh.
Navdušila je tudi Winstona Churchilla. Znani režiser Billy WiMer jo je zaradi njenega nedostopnega, pa tudi požrtvovalnega značaja, ki je prehajal v samožrt-vovanje, imenoval »mati Terezija. vendar z lepimi nogami«.
Pravijo, da je bila kot igralka poklicno popolna. O šminki, raz-svethavi, učinku postavitve je vedela več kot večina režiserjev.
Da. v lem je skrivnost njene
ška, Tirolska, Salzburg. Bavar-
s k a, Dunaj, Spodnja Avstrija). Močan gospodarski položaj je bil pravzaprav osnova za bogato duhovno, kulturno in socialno dejavnost menihov. Ena pomembnejših osebnosti v tem obdobju je bil opat Engelbert (1297-1327).
Po velikem razcvetu v srednjem veku je bil samoston do 16. stoletja v zatonu. Velika posestva je samostan izgubil zaradi vojne s Turki, še bolj pa so ga prizadela notranje razprtije v cerkvi. Ob koncu 16. stoletja je z novo proti-reformacijsko cerkveno politiko ponovno zaživel tudi admontski samostan — še prej so iz drugih samostanov pritegnili v Admont vse najboljše opate. Sredi 17. stoletja se je samstan že ponašal z novo podobo 1644, leta je opat Urban Weber ustanovil gimnazijo, ki zelo uspešno deluje še danes, opat Renno Haan pa zelo znamenito šlo vezenja. 17. in 18. stoletje je bilo za samostan uspešno po blišču in ustvarjalnosti, toda zaradi takratnih političnih razmer je povsem obubožal. V začetku 19. stoletju si je ponovno opomogel s prizadevnostjo opata Benna Kreila, toda 27. aprila 1865 je izbruhnil požar, ki je uničil večji del cerlve in samostanske zgradbe. Knjižnica je ostala nedotaknjena!
(Nadaljevanje v naslednji številki)
BERNARDA B PEČEK
fatalne ženskosti Delovala je nekoliko androgino. Kot ženska, ki na ženski način zmore tudi moške zadeve. Pogosto je nastopala v fraku in cilindru. Kot stroga in gospodujoča, prisrčno posmehljiva in izkušena.
Najbolj značilna podoba Marlene Dietrich je nemara res tale: pogled, ki je istočasno zasanjan in drzen, uprt nekam v domišljijsko daljavo; cilinder na glavi nosi poševno, skorajda bi lahko rekli vihravo, toda na glavi ji kljub temu stoji trdno; na nogah ima čevlje z visoko peto, med podvezo in črnimi svilenimi nogavicami je videti golo kožo; ustnice so polne, vendar ne blebetavo poltene.
Ali je mogoče res, kar je rekel o njej von Sternberg, ko sta se sprla in razšla? Da ni bilo nobene »marionete v zgodovini sveta, ki bi bila podvržena tolikerim manipulacijam«, kakor ona, ki v sedmih filmih ne samo da ni imela pod kontrolo svojih členkov in glasu, temveč je bila »prav tako malo tudi gospodar izraza svojih oči in načina svojega mišljenja«.
Potem gledamo v njej samo ar hetip, ne nje same. Gledamo, kar so iz nje naredili drugi Še vedno gledamo, četudi je Dietrichova že umrla. Umrla je stara in zdaleč ne takšna, o kakršni govorimo. V zadnjih letih je bila prikovana na voziček. Toda arhitepi, prapodobe iz sanj, se ne pojavljajo vsak dan. Tudi v tovarnah sanj ne. Tudi videz m kratkotrajna prevara imata vrednost redkosti. In svoj smisel.
ŠTEFAN SMEJ.
Jubilej
Sindikalni mešani pevski zbor Štefan Kovač iz Murske Sobote ima že več kot 20-letno tradicijo.
Kot nam je povedal njihov zborovodja Tomaž Kuhar, ima zbor 52 pevcev vseh starosti. V lanskem letu je zbor nastopil več kot 10-krat. od tega 8-krat na samostojnih božično-novoletnih koncertih. Peli so tudi na občinski reviji in na regijski reviji pevskih zborov v Ormožu.
Tačas se pripravljajo na občinsko pevsko revijo, predvidoma sredi maja pa bodo gostovali še v Trstu. Ze sedaj pa razmišljajo o jubilejnem kon-cv< tu prihodnje leto, ko bodo proslavljali 25 let aktivnega nastopanja. Ob jubileju naj bi izdali tudi svojo drugo samostojno kaseto.
G. C.
Forum kulturnega foruma
Mir njihovemu pepelu
Vandalizmom skrunjenja grobov smo priča že nekaj časa. Odgovorov o vzrokih ni, odprta vprašanja še dalje ostajajo odprta. Tabujev je vedno več. Ker sem bil prejšnji teden prisoten na kraju prekrška, t.j. v vlomljeni kripti v stari župni cerkvi v Turnišču, se mi zastavljajo vprašanja, a se hkrati ponujajo tudi odgovori.
Doslej še neznani storilci so namreč v začetku maja (kdaj natančno, ni znano!?) vdrli v grobnico grofovskega para Damiana in Katarine pl. Stadion-Thannhausen. Dohod do kripte je v ladji stare cerkve v Turnišču, zavarovan pa je bil z debelejšim lesenim pokrovom Tega so nepovabljeni gostje nasilno dvignili in se podali v bivališče mrtvih plemičev. V obokani grobnici je petero krst, vendar se le za dve ve, komu sta pripadali. To potrjuje napis, vklesan na marmorni plošči. Govori namreč o zgoraj omenjenih zakoncih (Katarina je bila po rodu iz plemiške rodbine Ghika (Gy-ka), ki so bili posestniki beltinskega gospostva od 1816 do 1859), spodaj pa je v imperativni obliki vklesan stavek: Friede ihrer Asc-he! (Mir njihovemu pepelu!) Prav ploščo s tem napisom so nesrečniki vlomilci sneli s stene in pri tem se jim je izmuznila iz rok ter poškodovala lobanjo pokojne grofice Katarine. To nepridipravom ni bilo zadosti, saj so izza plošče izvlekli preostanke obleke ter z njo lobanjo Okoliščine so seveda več kot zgovorne.
Zastavlja se vprašanje, kaj je gnalo neznance, da so vdrli v grobnico. Ponuja se odgovor o tem. da so to storili iz objestnosti, iz čiste poniglavosti ali kaj je še takšnih motivov.
Ob tem jih je morala voditi misel, da bodo naleteli na čudežne dragotine, na »zaklad« in podobno. Na vsak način pa so to bili nevedneži, kajti niti tega se niso domislili, da je kaj malo možnosti, da v grobovih pridejo do dragocenega nakita ali predmetov velike vrednosti. Neznanje se kaže tudi v tem, da so šli snemat ploščo z napisom Friede Ihrer Asche! v dvojnem ironičnem pomenu: če bi napis razumeli, ne bi iskali »zaklada« za napisno ploščo.
Kdorkoli je že bil tisti, ki je vlomil v plemiško grobnico, ga lahko označim za amoralnega, vendarle pa predvsem naivnega »človeka« Vsega tega pa najverjetneje ne bi pisal, če bi bila stara župna cerkev primerno zavarovana, še zlasti pa dohod do kripte. Lesen pokrov ščiti vhod že skorajda dve desetletji in v tem času pristojnim ni (!) uspelo primerno urediti dohoda
Turniški primer kaže, da je nekaj krivde tudi na drugi strani. Ob urejenem dostopu, ki bi se za spomenik kot je turniška cerkev vsekakor spodobil, se ne bi razvnemale strasti, a la »Indiana Jones«. In na koncu: naš odnos do dediščine se kaže tudi v tem, kako jo varujemo, a tudi, kako jo predstavljamo!
Janez Balažič
Nagrobna plošča iz grobnice v turniški cerkvi (foto: UNZ M. Sobota) i
kulturni koledar # kulturni koledar
RAZSTAVE
MURSKA SOBOTA: V pokrajinskem muzeju sta na ogled stalna zbirka in stalna likovna razstava.
MURSKA SOBOTA: V galeriji je na ogled pregledna razstava slik Nikolaja Beera. Odprta bo do 24. maja
LENDAVA: V grajskih prostorih je odprta stalna razstava slik in kipov dosedanjih mednarodnih likovnih kolonij. Na ogled je tudi spominska soba kiparja Gydrgya Zale.
LENDAVA: V galeriji v gradu razstavljajo člani društva šaleških likovnikov. Razstava bo odprta do 30. maja.
RADENCI: V razstavnem salonu hotela Radin razstavlja slikarka Veronika Rakuš s Ptujske gore. Razstava bo odprta do 26 maja
MURSKA SOBOTA: V prostorih študijskega oddelka Pokrajinske in študijske knjižnice je na ogled razstava Mihal Bakoš in njegov delež med prekmurskimi protestanti (ob 250-letniči rojstva).
ŠKUD Ljutomer prireja razstavo otroških risb v Galeriji Anton Trstenjak Razstava je odprta od 2 i maja do 18. junija Razstavljena so likovna dela učencev, ki so bili v likovni koloniji Ex tempore.
PRIREDITVE
RADENCI: V petek, 22. maja, ob 17. uri bodo odprli večnamensko dvorano. Nastopili bodo plesna šola Kazina iz Ljubljane, plesna skupina Stil iz Maribora, pihalni orkester iz G. Radgone ter mešani pevski zbor Radenske.
VERŽEJ: Veržejski župnijski upravitelj g. Franc Maršič vabi na skupno praznovanje Marije Pomočnice, ki bo 24. maja s slovesno mašo pred farno cerkvijo. Maša bo ob 9.30, slavnostni pridigar bo ljutemersko-radgonski dekan g. Izidor Veleberi, po maši bo procesija.
MURSKA SOBOTA: V petek, 22. maja, ob 20. uri bo na balkonu študijskega oddelka Pokrajin-
ske in študijske knjižnice literarni večer s predstavitvijo knjige Karoline Kolmaničeve — Klanec viničarkt Ane.
KNJIŽNICE
MURSKA SOBOTA: Vsi oddelki Pokrajinske in študijske knjižnice so odprti vsak dan od 8. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure.
GORNJA RADGONA: Matična knjižnica je odprta vsak dan, razen torka od 8. do 18. ure.
LENDAVA: Knjižnica je odprta v ponedeljek, sredo in petek od 10. do 18. ure, čitalnica pa v ponedeljek, sredo in petek od 7. do 18. ure, v torek in četrtek od 7. do 15. ure, v soboto pa od 8. do 12. ure.
LJUTOMER Knjižnica je odprta v ponedeljek, sredo in četrtek od 8. do 17. ure, ob torkih in petkih pa od 8. do 15. uje. Vsak ponedeljek ob 16. uri so pravljične u^za otroke.
USPEŠNICE
V knjigarni Dobra knjiga vam za ta teden priporočajo: Josip Jurčič: SOSEDOV SIN, Mladinska knjiga:
Vergilius Maro: Publius ENEIDA, Založba Mihelač:
Rolf Stiihmer: NARAVNE ZDRAVILNE MOCl, Državna založba Slovenije.
Stran 11
I
ne zgod; se vsak dan
Nazaj v planinski raj
^sar^S
Z vesli
cez
Atlantik
Skupina argentinskih Indijancev Xiugu gradi v rezervatu v bližini Ria de Janeira tipično kočo tamkajšnjih domačinov, kjer bo srečanje 500 predstavnikov Indijancev iz ZDA in Avstralije, ki se bodo udeležili junijskega svetovnega kongresa o ohranitvi okolja.
Pred kratkim se je s kanarskega otoka Las Palmas enajst Francozov v čolnu na vesla odpravilo čez Atlantski ocean. Plovilo je dolgo I5.6 metra, široko pa 2,8 melra. Z njim naj bi v 40 dneh prepluli 2500 morskih milj do Antilov in tako bolj ali manj pluli po poti, ki so jo pred 500 leti opravile ladje Krištofa Kolumba. Drzni Francozi, katerih starost je povprečno 43 let, s svojim potovanjem ne nameravajo Mimo proslaviti Kolumbovega velikega dejanja, ampak bi radi postavili tudi nov rekord, l eta 1906 sta Angleža Mike Nester in Sean Clower Atlantik preveslala v 73 dneh, seveda le z dvema vesloma. Od enajstih Francozov jih bo naenkrat veslalo osem. S se boj imajo 500 kg hrane, ki jim bo da jala potrebne kalorije za veslanje.
Cestna gradnja stoletja
V Butanu, državi med Indiju in Kitajsko, v zadnjem budističnem kraljestvu na vzhodu ui 9es» se že leta 1961 odločili zgraditi 740 km dolgo cesto med Phuntšolingom na zahodu, skozi g pt 1 himpu do Sampdur Junkharja na vzhodu. Cesto še danes gradijo in jo bodo še dolgo, čepra'K nji zaposlenih okoli 30.000 ljudi. Ker se trasa ceste pogosto vzpenja nad Iri tisoč metrov ¥is*"’mmsd' nja zelo težka, »sak dan pa je zgradijo okoli 50 metrov. Rumena tabla na levi označuje, do la biti cesta zgrajena tisti dan.
OVEN
Ona: Opazila boš nekoga, ki ga sicer že dolgo poznaš, a mu doslej nisi posvečala kakšne večje pozornosti. Pazi se, saj utegne biti vse skupaj dokaj zapleteno in lahko na koncu potegneš krajši konec prav ti.
On: Zaradi stvari, ki sijih naredit, te nekdo občuduje, ker pa si priznal tudi svoje napake, je to le še dopolnilo tvoj dober vtis Sprejmi povabilo, saj se ti obeta nekaj česar doslej Še nisi doživel Le tako naprej!
Ona: Dobro premisli, preden se boš odločila za korak, ki lah ko dodobra spremeni tvoj odnos s partnerjem Raje mu pusti malo več svobode Tako se bo tudi on veliko bolj veselil ponos nega srečanja
On Pazi, da se ne boš izgubil v množici ljudi in poslov, v ka terc st se zapletel Poskrbel bi lahko tudi za zdravje, saj ti lahko v nasprotnem tvoji veliki načrti enostavno padejo v vodo.
Kamen je bo govorilo
Človek je že stopil na Mesec, mogoče bo kmalu tudi na Mars, toda o tem, kaj se dogaja po.d našimi nogami, vemo le malo ali nič. Osrčje naše stare dobre Zemlje je znanstvenikom popolnoma uganka, ki naj bi v naslednjih letih izgubila svoj veliki vprašaj.
Pri mestecu Windischescen-bach v pokrajini Oberpfaiz na nemško-češkoslovaški meji vrtajo trenutno v Zemljo najglobjo vrtino vseh Časov, ki bo tudi najdražja. Vrtanje bo stalo 500 milijonov mark, načrtovana globina pa je 10 do 14 tisoč metrov. Na desetem kilometru bo znašala temperatura 300 stopinj, pritisk
pa 2500 barov, to je prelomnica, po kateri postajajo kamnine mehke, iz granita nastane gnetljiva masa. Okoli vrline, ki ima premer 22 centimetrov, se je zbralo 400 znanstvenikov iz vseh držav sveta, vsi s zanimanjem čakajo material iz nje. Poseg v sredino zemlje naj bi pokazal, kako seje tvorila zemeljska skorja, kako so nastali minerali in rudnine, ali nastajajo potresi zaradi premikanja celin in končno ali se da zemeljska toplota koristno izrabiti.
V Oberpfaltzu sta se pred 320 milijoni let združila dva prakon-tinenta Evropa in Azija, ob združitvi so bile na površino iztisnjene kamenine iz globine 30 kilometrov, celo morje je izginilo.
Znanstveniki naj bi pripravili kamenje, da bi »govorilo«. Izvedeli bi radi, kako je Zemlja nastala.
Leta 1994 nameravajo doseči globino 10 kilometrov in spraviti na površje kamnine, ki jih človeško telo še ni videlo. Globinski rekord v vrtanju v Zemljo so imeli do sedaj Rusi, prišli so do globine 12.066 metrov.
Balkan ekspres (1.)
Na Dunaju sem vstopil na vlak, ki pelje proti Pragi in naprej proti vzhodni Nemčiji, ki je tedaj bila še DDR Ko sem končno naše! kupe, v katerem je bil sedež, ki sem ga rezerviral. sem bil prijetno presenečen, kajt i ob vstopu me je objel prijetno osladen duh kuminovega likerja. Malo manj prijetno sem bil presenečen, ko mi je ob vstopu spodrsnilo, na likerju namreč, in sem se komaj ujel. Na srečo je bilo v kupeju le dvoje oseb. Čisto pri oknu desno gospod, kateremu je pred izlitjem pripadal že omenjeni liker, in na prvem sedežu desno mlajši moški.
Tako sem med padanjem in motoviljenjem s prtljago oba zgrešil Ko sem si za silo opomogel. sem z navdušenjem ugotovil, da ne sedim ob moškem, ki je bil lastnik likerja Pravim, bil. kajti potem, ko ga je polovico že uspešno spil, se mu je očitno pripetila nesreča in je preostalo polovico dragocene tekočine polil. Na srečo je bil večji del tekočine potit po tleh in zelo malo po sedežih.
ker. Svojih proučevanj do sedaj še nisem strnil in verjetno širšemu krogu bralcev ne bi bita posebno zanimiva, kar pa seveda ne izključuje ožjega kroga strokovnjakov.
Potem sta vstopili mladi Američanki, ki sta se usedli na preostala dva sedeža na moji, levi strani. Obema je seveda spodrsnilo na likerju, toda mlade Američanke so spretna bitja, športno vzgajana in sta sila varno pridrsali do svojih sedežev. Za trenutek sem pomislil. zakaj za vraga ne prirejajo drsalnih tekmovanj na kuminovem likerju, ampak na ledu.
ugotovil, da je ' El in dokončno prazno
d
BIK
O
DVOJČEK
- V trenutku, ko sem se usedel. sem s strastjo biologa pričel proučevati, kako živi organizmi reagirajo na kuminov li-
Končno je vstopila še starejša dama (dunajska šola) in se po sili razmer usedla poleg lastnika likerja, ki je bil do tedaj napol v komi in ni dajal nobenih znakov življenja. Seveda je tudi njej spodrsnilo, a smo jo skupno ujeli. Ob daminem prihodu pa je možakar kar oživel. Tedaj sem dojel, da je mož doma iz južnejših predelov Balkanskega polotoka
S ta! je pobral prazno steklenico in jo ponudil dami, le ta je s kretnjo kneginje odbila takšno prostaško ponudbo, mož pa je istočasno z grozo
Mini humoreska
ONA in ON . . .
On je mislil, da je ona ONA. Tudi ona je mislila, da je on ON. Potem sta preostanek življenja preživela nesrečno.
ZVEZDE VAM MEŽIKAJO
DEVICA
Borivoj Repe
rn/už Jj '1
rekel: »Babo ah-
Dama je huldigen ste bitie. .
MoškijijeP^-i^ lakot t--oči. Sedaj se je ri izkazalo. nje jezikov škod komunikaciji	■
vm predniki pra^ # da so »nema«.
mreč, da so f ‘ ' yuf' '
Baba ^irffn,^jfi0 vse ponudbe	pt *
odgovarjala, o mela bistva '■ tako ostajal en y akacija.	rt/
P^J sdd x "bi) in iedanu^abb kako bi on to
Pse skupaj
^n^ Američan. P« deni smer vzhodno stične	(r
človek bi na s njem prepon
Medtem	j
vali češki mej ' J f;r< nec še kar OOP > ^1 ril babi in ji ^1 ponudbe, ee bila že sred'
(Nadolj^^ - '
Ona: Kritičen pogled na dosedanje avanture ti bo odkril tvoje realne možnosti prt nekom, ki ti nikakor ne gre iz glave Ni kar se ne podcenjuj, ampak mu pokaži predvsem tvoje dobre lastnosti, slabe pa pusli za drugič.
On: Prišel boš v obdobje, koiboš kvasil lakšne neumnosti, da nihče ne bo mogel ločiti, ali je to napuh ali pa le gola naivnost Prevelika odkritost se ti lahko še maščuje, zato raje popazi na svoje besede.
On Kritično obdobje je sicer za tabo, vendar pa ti nihče ne more zagotavljati, da se ne bo ponovilo Tokrat st jo odnesla poceni, toda kako bo naslednjič? Še najbolje bo, da se posvetiš malo boljši preventivi!
On Navada, ki li jo prijateljica sicer ne očita, je stvar, ob kateri bi se moral vsaj malo zamisliti Nekdo ti sicer veliko pomeni. vendar ne loliko. da bi zaradi nje podiral stara prijateljstva.
IEHTNICA
Škorpijon
Ona Nikar se ne obotavljaj, ampak se pogumno spusti v listo, kar si resnično želiš. Obnašaš se vse preveč rezervirano in zadržano, to pa v trenutnih razmerah ni ravno velika prednost, prej težava.
On Poskusi se skoncentrirali na svojo okolico boli v smeri prijateljstva kol poslov. To ti lahko v prihodnosti še zelo koristi. Glede partnerja so tvoje skrbi povsem odveč in dobro bi bilo, če bi se ji opravičil
Ona Dogajale se tl bodo nenavadne, vendar prav prijetne m zanimive stvari. S partnerjem boš imela v začetku nekaj ležav, pozneje pa bosta vendarle uspela ugotoviti skupne interese. De narja pa nikar ne razmetavaj!
On Opravil boš dolgo odlašajoče opravilo in ponovno boš lahko zadihal s polnimi pinci. Se vedno pa li ne bo uspelo uredili ljubezenskega življenja, saj sc obnašaš, kot da ne veš, kaj hočeš Potrudi se >n ne bo li žal.
Ona Bodi pozorna na dogajanja okoli sebe, saj se bodo začele dogajali prav čudne in nenavadne reči. Partner bo posumil v ivojo zvestobo, zato mu raje posveti malo več pozornosti. Vsekakor li bo to znal pošteno poplačati
On: Preveč se boš navezal na nekoga, ki tega enostavno ni vreden. Je že res. da s trenutnimi razmerami ne smeš biti zadovoljen. vendar pa bi bilo koristno, da bi pravilno ocenil svoje zmožnosli.
Ona Zaljubila se boš: ljubezen bo prijetna in globoka, ravno takšna, kot si jo želiš. Pokazala se bo možnost za spremembo v poklicnem življenju, s tem pa še obilo drugih ugodnosti, ki so vezane na to.
On Poskusi se prilagoditi trenutnim tokovom v družbi, v kateri se giblješ. Ona le že dalj časa opazuje in potihem upa, da jo boš opazil Pripravi se na precejšnje presenečenje na poslov nem področju'
STRELEC
KOZOROG
VODNAR
-----------------------—------------
Ona. Prijeten konec tedna se lahko spr^'6^ zn, ki jo že kar dolgo iščeš. Prijateljica ti h"0M nost, ki pa si jo ti odkrila kar sama. Toda vs 1 pri srcu.	.
On: Obeta se Li vznemirljivo srečanje, več*^ |i W tako, kot si si že dolgo želel. Zavisten pnJ* škodovati, a bo na koncu potegnil kratko prav

boš poslovna plat življenja	ija|t v^f
Ona: te boš poskušala na vsak način
Iji. se bo vse skupaj končalo karseda sla"? |ahko u jr spuščaš v šivan, ki se te sploh ne tičejo in	f
še večjo zmedo, kot je že	praC
On: Odkril hoš, da je tudi prijateljstvo d^T^ mestilo minulemu neuspehu v ljubezni, položaj na poslovnem področju, saj je lahka pobral sadove preteklega dela. ...11,^4®
Ona Nič dobrega se ti ne piše! Se	teU1 , |if
neš in počakaš kakšno ugodnejše obdobje 1 1 LsliA’ a cer vabili, a se jih boš na vsak način hot^ ° koncu tudi uspelo
On Vse prehitro boš pozabil na svoje obveZ p*. slil lahkotnemu življenju Res je, da v teni	-r*f|
šne varnosti, vendar se boš zabaval kot $e n*
Ona Počitek, kr si ga načrtovala, bo žili A Vseeno se boš prav prijetno zabaval^ ■' nutke preživela v bližini nekoga, ki li dalj
On: Izlet ti bo prinesel dolgo pričakovano dala novih moči za doseganje ciljev. Posfhi* pisalo prav na ljubezenskem področju, sC sar se boš še dolgo spominjal.
VESTNIK,
Stran 12
za vsakogar nekaj
Skrivnost vaših dlani
Palec našega bralca je v svojem prvem delu srednje velik in končnice prstov kažejo. da ste iskreni in pametni. Zalo morajo biti vaši prijatelji takšni, kot ste sami. V odnosih z njimi je treba čutiti poštenost. V izjavah ste jasni, kar govorite, ima svoj smisel in poudarja bistvo.
V vašem življenju na žalost ni časa za čustva in ljubezen, oboje ste precej zanemarili, zato boste večni samec. Poročili se ne boste.
V opažanju ste pravi pikolovec, opazite vsak detajl, vsaka malenkost vas moti.
^s«ba t: ■
■ 11 brej ^ |e Poslala tole sredUP°da‘kov,
J"' So 2^ 'eL M»ške ^ani T’ ^nejše in C^Crte« na inskih o mT vidnei^
Je , poslala tole
Dlan je trudna, dela se ne izogibate in tu ste neutruljivi. Če k vsemu še dodamo, da ste zelo dobrega zdravja in da boste najverjetneje dočakali visoko starost, se skoraj približamo vaši podobi.
V vašem življenju bi bilo treba vsekakor nekaj spremeniti. Morali bi se bolj odpreti in bolj uživati. Enostavno dovolite, da se vam zgodi kaj lepega, privoščite si in dajte življenju potreben zagon, pustite, naj vas nosi, preseneča in osrečuje.
Skupina ameriških biologov je dve leti proučevala sobne rastline in nato ugotovila: Rastline so najcenejše in najučinkovitejše orožje v boju proti onesnaževanju zraka Čedalje več pisarniških uslužbencev se pritožuje nad glavoboli, slabostjo, težavami z dihanjem in alergijami Vsa ta bolezenska znamenja naj bi bila nevarna za zdravje. V velike, tesno zaprte testne bokse so raziskovalci namestili rastline, ki so jih -obstreljevali« s strupi Filodendron, na primer, je po 24 urah »uničil« 85 odstotkov strupa. Enako sposobnost so pokazale praprotnice, koruza, aza-leje in lilije Dve rastlini lahko celo pomirita spore med kadilci in nekadilci Breza in difenbahija namreč posrkata tobačni dim Znanstveniki še niso pojasnili, kako rastline strup predelajo, najpomembnejše pa je, da jim ne škodi Namestimo torej v bivalne m poslovne prostore čim več rastlin.
& in vidni j/^ga in ko^K-^^biost Uganja R lna,orične-nad čustvrdZUm prev'
je vetik d, ^'hovo inte^3’00 potrJu->ni Palcigentnost’ nobena ' * ^Jenju ' radi uži
Medicina
Kako i jajci
Muhe na vrtu
Astma in sol
Jajca v kropu ne bodo počila, če vodi pred kuhanjem dodamo malce kisa ali piva
Kot za bolnike z visokim krvnim tlakom, velja tudi za astmatike, naj uživajo čim manj soli. Strokovnjaki so namreč ugotovili, da imajo astmatiki, ki uživajo slano hrano, več napadov in zaužijejo več zdravil proti astmi. Slabše delovanje pljuč povzroča najverjetneje natrij, ki ga vsebuje predvsem kuhinjska sol.
Sveža kuhana jajca se težko lupijo, saj se beljak drži lupine Pomagamo si tako, da kuhana jajca prelijemo z mrzlo vodo in še mlačna trše povaljamo po pultu, da lupina razpoka v mrežico. Zatem jajca olupimo pod tekočo vodo. Pod jajce postavimo cedilo, da z lupinami ne zamašimo odtoka.
domači ljubljenci
VAL •
SKLADB
j	H y Cra*rord & Zucchcro
~ T“
i > ’E DAVS oi- <H'I< 1 ,VKS “ Q učen
*	“ ,r‘“y < haPn,an
ZZ Top F
Vr- ,	^HOLE WORLD ( KV — Tanila Tikaram
I S^^Ak^^ABAVNE GLASBE NA MURSKEM °N’«KRON PA Z MaHMOŽ
... t If , Ans M fantje <reh dolin
V ?A 1/(7^ EV&V Ans Krt
— Savi ~ Ans. Antona Birtiča St ^Psk^ sedlm /l( PSh">Hnlet
' 'ns BurU,“
i’A ZA rnu« Branc Drvar«
M »ai t*""1’ nau ° ’ Ans Borisa Kovačiča h..	' ^Ova v« J"® do četrtka, 2H. maju 1992, nu navhiv
* i* AIr	Murska Sobota, ra glasbene
1	ZABAVNE GLASBE
J Mnl’	~ Helena Blagne«
•| p	D°n Mentony bnud
7
ti 2
1
.	—" " “ — ■■ i A« Fe 1 I 11 |IT ■ v F	■ i n TT W "vF •
000 Murska Sobota, ta glasbene ksbkr
	
17 -
"v.
’hii
Slt)
te,
naslov
Zlata pravila šolanja psa
1.	S šolanjem začnimo dovolj zgodaj — za psa bo učenje lažje, ker še ni pridobil slabih navad.
2.	Pel vaj (k nogi, sedi, sloj, čakaj, sem. legi) obdelujemo vsako posebej —- v logičnem zaporedju.
3.	Pri učenju vedno uporabljamo povodec. Kadar ga odstranimo, je edino sredstvo, ki ga uporabljamo, naše povelje.
4.	Naš glas naj bo vedno prijazen, toda odtočen. Za različne ukaze uporabimo različen ton.
5.	Držimo se istih besed in istega tona za vsak ukaz posebej. *
6.	Pes mora vedno ubogati v trenutku. Nikakor se ne smemo zadovoljiti z lenim izpolnjevanjem ukazov.
7.	Ne pozabimo na pohvalo. Kadar vaja ni bila dobro opravljena. pohvale ne izrečemo.
8.	Tako kakor ljudje imajo tudi psi »proste« dneve, ko je njihovo obnašanje drugačno kot po navadi. Spoštujmo njihove občutke, kot tudi oni razumejo naše.
9.	Šolanje naj psu pomeni igro — naredimo učne ure prijetne in zabavne.
10.	Ne pozabimo, da obnašanje odraslega psa odseva norme, ki jih je njegov lastnik pripravljen sprejeti. Seveda morajo lete biti v skladu s tistimi, ki jih je pripravljena prenašati okolica. Potrudimo se, da bodo te norme visoke.
V naslednji številki bomo podrobneje pojasnili nekater« oblike šolanja psa.
XXX
Stepanje beljakov ho gotovo uspešno, če jih bomo naprej ogreli na sobno temperaturo, metlico za stepanje pa prej po stavili za nekaj časa v zamrzoval nik. Kadar beljakov kljub temu nikakor ne moremo stepsti v sneg, jim dodamo žličko sladkorja in nekaj kapljic limoninega soka.
XXX
Rumenjaki bodo ostali dlje časa sveži in gladki, če jih shrani mo v mleku Za nekaj dni jih lahko shranimo tudi tako, da jih previdno prelijemo s hladno vodo in postavimo v zamrzovalnik. Pred uporabo vodo odlijemo.
Ce začnejo maja mlade rastlinice korenčka rumeneti, so jih skoraj zanesljivo načele ličinke korenjeve muhe. Ta zlasti v zavetnih legah prav rada izlega svoja jajčeca. Poškodovani koreni so grenki, grdega videza in jih moramo precej obrezali, če jih sploh hočemo uporabiti za jed. Površina je namreč močno razrita. Če korenje sejemo zelo zgodaj ah zelo pozno, se korenjevi muhi lahko ognemo: zgodaj jih še ni, pozno pa tudi ne več.
Maja ali tudi že prej venejo mlade rastline čebule ali česna Liste izpulimo brez težav, saj so spodaj načeli. Spet nam je za godla muha, tokrat čebulna. Ce smo čebulček zaščitili s kakšnim od sredstev proti insektom, se muha ne bo pojavila, prizadete rastline pa takoj, ko opazimo, da je z njimi nekaj narobe, zalijemo z raztopino kakšnega od sred štev, ki nam jih svetujejo v trgovini.
Imamo tudi češnjevo muho, ki zelo zmanjša uporabnost češnjevih plodov, zlasti pri poznih sortah. Ta muha odlaga jajčeca na dozorevajoče plodove, kar je dodaten zaplet, saj moramo potem paziti na varnostno obdobje (karenco) pred obiranjem sadia
KRIZKRAZ
Slikanje na steklo
Kako okrasiti dolgočasno ogledalo, vazico ali narediti sliko na stekleni ploščici? Potrebujemo konturno pasto v tubi, tanjši čopič, prosojne barve za steklo, uokvirjeno steklo ali drug steklen okrasni predmet in razredčilo.
Pred slikanjem z mehko krpo in razredčilom razmastimo stekleno površino. Pod steklo položimo papir z narisano skico motiva. Najprej narišemo obrise slike s pasto v tubi. Tubo držimo malce postrani in jo rahlo stiskamo. Pustimo, da se konture posušijo, nato sliko pobarvamo.
Celotno sliko dobro posušimo in po želji steklo zapečemo Še v pečici. Pečemo 20 do 30 minut približno 135 stopinjah Celzija. Tako povečamo odpornost barv na steklu. Pečenje stekla pa ni potrebno, saj so barve tudi brez tega odporne proti vodi in blagi raztopini praška. Nikar pa ne puščajte poslikanega stekla v vodi, da se dalj časa namaka.
Na opisani način lahko iz navadnega kozarca za vlaganje naredite čudovito vazo. Enako lahko poslikate tudi enobarvne keramične izdelke.
Zelo pomembno pa je, da ne slikamo na uporabno steklo in keramiko (skodelice, krožnik, kozarci) kajti barve so zdravju škodljive.
MAJ 1992
Izrezano križanko z vpisano rešitvijo in svojim naslovom pošljite v modri ali beli pisemski ovojnici na naslov: TV Slovenija, p. p. 380. 61001 Ljubljana. Na pisemsko ovojnico pripišite: Križkraž. Pri žreba nju bomo upoštevali rešitve, ki jih bomo prejeli do srede. 3. junija 1992.
Stran 13
Po Dnevu zemlje in Dnevu okolja pridejo zemeljski dnevi
Nas sedanji zemeljski položaj še najbolj spominja na tiste prizore s trebušastimi majhnimi angelčki, ki držijo v rokah zemeljsko kroglo. Vedno, kosem videl tovrstne upodobitve, me je prevzel nekak strah, kaj bo, če pacavi fantič okroglo zadevico izpusti in se ta raztrešči.
Potem nam ne bodo potrebni nobeni dnevi zemlje in okolja več oba sta minila, prvi je bil aprila, drugi v začetku maja — in zdaj vem, tudi po zaslugi vseh teh dnevov varstva okolja in na-ravovarstveniških akcij, da so slikarji, ki so upodabljali zemeljsko kroglo v rokah fantinov, spet enkrat delovali po božanskem navdihu.
Bolj daljnovidno kakor vsa Velika znanost in vsa druga modrost. Natančno tako se nam dogaja, točno toliko smo gospodarji svojega položaja. Sami smo svoj nepredvidljivi otrok, držimo se v svojih nepredvidljivih rokah.
Slikarji in lišparji
Kaj navsezadnje pomaga, če se tu in tam organizira odvoz odpadkov ali se z mladim drevjem zasadi rdeče blato v Kidričevem? Pomaga toliko kot brisanje nosu, če si prehlajen.
Vsekakor pa dnevi zemlje in naravovarstveniške akcije govorijo o tem, da je s planetom nekaj hudo narobe. Tako narobe, da to opažaio celo tisti, ki so še
Mitja Slavinec
V naravi srečamo snov v treh različnih agregatnih stanjih: plinastem, tekočem in trdnem. Za pline je značilno, da se razširijo po vsem prostoru, ki jim je na razpolago, molekule (to so njihovi osnovni gradniki) pa med sabo skoraj ne sodelujejo. Tekočine so omejene s svojo površino, molekule med sabo bolj sodelujejo, še zmeraj pa se lahko skoraj prosto gibljejo. Trdne snovi so v najbolj urejenem agregatnem stanju. V kristalih, recimo, sta vsaka molekula ali atom na točno določenem mestu in od te ravnovesne lege se lahko le malo odmakne. Tem odmikom pravimo termično gibanje. Značilnost kristalov je še, da ni vseeno, v katero smer se atom odmakne. V nekatere smeri se laže kot v druge. Zato trdne snovi v splošnem nimajo v vse smeri enakih lastnosti, pravimo da so anizotrop-ne. V plinih in tekočinah, kjer se molekule lahko prosto gibljejo, pa so vse smeri enakovredne. Talim snovem pravimo, da so izo-tropne
Ob prelomu stoletij pa so odkrili snovi, ki so se glede agregatnega stanja obnašale kot tekočine, glede optičnih lastnosti pa so bile anizotropne, podobno kot pri kristalih. Zaradi lega so dobili ime tekoči kristali. Na začetku so se omenjali le kot zanimivost. S časom pa je zanimanje zanje upadlo, saj pri njih niso našli nobene uporabne vrednosti. S smetišča zgodovine so jih pobrali v drugi polovici stoletja, ko so ugotovili, da lahko z zunanjim električnim ali magnetnim poljem enostavno vplivamo na njihove optične lastnosti. To pomeni, da ob prisotnosti zunanjega polja svetlobo prepuščajo, ko pa polja ni, je ne prepuščajo. Možna ie tudi obratna kombinacija, ki ob prisotnosti zunanjega polja svetlobe ne prepuščajo. Množično so se najprej pojavili kol optični prikazainiki ali LCD (Liqu-id Crystal Display). V grobem si oglejmo njihov princip delovanja.
Tekoči kristali so zgrajeni iz diskastih ali paličasnh molekul. Njihova orientacija v prostoru ie odvisna od zunanjih razmer, ce jih na primer damo v zunanje polje, se palice postavijo v smeri polja. Za optične prikazalnike so najpomembnejši tekoči kristali, ki so urejeni v plasti, njihova smer pa se iz plasti v plast zasuka, tako da vzdolž plasti opisujejo vijačnico. Takim pravimo ho-lesterični tekoči kristali.
Svetloba je elektromagnetno valovanje, podobno kot recimo radijski ali televizijski valovi. Pri prehodu skozi snov svetloba atome odmakne od ravnovesnih leg. Ce jih odmakne v vse smeri, potem je to nepolarizirana svetloba, če pa jih odmakne le v določeno smer, pa je to potem polazi-rana svetloba. Svetloba iz žarnice na primer je nepolarizirana, lahko Jo pa s posebnimi snovmi, ki jih imenujemo optični polarizatorji, polariziramo. To pomeni, da skozi polarizator pride le svetloba, ki Je bila polarizirana v smeri, ki jo polarizator prepušča (slika 1). Skozi dva prekrižana polarizatorja torej ne pride nič svetlobe.	. .
Če se polarizirana svetloba širi skozi plast holesteričnega tekočega kristala, se ji polarizacija vr-
do nedavna menili, da je na svetu potrebno samo tu in tam kaj popraviti, polišpati. pa vse spet prav in v redu. Slikarji pa so v duhu gledali propadanje globusa. Na srečo je slikarjev čedalje več, vendar še vedno ne dovolj, niti se, na žalost, najpogosteje ne pojavljajo v vrstah tistih, ki so najbolj vplivni.
Junija bodo skušali v Riu de Janeriu slikati na veliko platno. Tam bo svetovne konferenca o uporabi energije in škodljivih posledicah njene zlorabe. Kajti svet propada, nihče od najbolj odgovornih pa lega noče vzeti čisto zares.
Direktor washing(onskega Wordwatch Instituta pravi, da vsakdo, ki pogleda v ustrezen jutranji časopis, ve, za koliko so padle ali zrasle delnice, nikjer pa ne piše, da »se je od včeraj na danes v ozračje napihalo 55 milijonov ton ogljikovega dioksida«.
Zakaj svet propada, torej vemo. »Polovica plinov, ki povzročajo učinek tople grede, prihaja od energetskih virov,« pravi švicarski podjetnik Stephan Schmidheiny. Od tistih virov, ki
Tekoči kristali
Nepolarizirano (a) in linearno polarizirano (b) elektromagnetno valovanje. Narisane so amplitude jakosti električnega polja v ravnini, ki je pravokotna na smer razširjanja valovanja, za nekaj zaporednih trenutkov.
Nepolarizirano (nv) in linearno polarizirano (Ip) valovanje na prožni vrvici. P polarizator, A analizator. Za analizatorjem ni valovanja. Daljice kažejo smer gibanja delov vrvice.
ti,"kot se vrtijo molekule tekočih kristalov. To pomeni, da tudi skozi dva prekrižana polarizatorja, med katerima je plast holesteričnega tekočega kristala, ki je ravno tako debela, da se molekule zavrtijo za pravi kot, pride svetloba. Tekoči kristali jt namreč ravno prav zavrtijo polarizacijo. Če pa pravokotno na plast deluje zunanje električno ali magnetno polje, se molekule zavrtijo v tej smeri in polarizacije vec ne vrtijo. To pomeni, da skozi polarizatorja ne pride nič svetlobe. V prvem primeru je pri-kazainik svetel, v drugem pa temen. Zelo ugodno pa je, da že firecej šibka polja tekočim krista-om spremenijo smer, tako da optične prikazalnice lahko krmilimo z nizko napetostjo, ki jo dobimo iz baterij (v digitalni uri recimo).
Na lastnosti tekočih kristalov lahko vplivamo tudi s temperaturo. Od nje Je odvisno, kako hilro se molekule iz plasti v plast vrtijo, od tega pa Je odvisno, kakšne barve svetloba se odbije. Pri določenih temperaturah se odbije na primer rdeča svetloba, pri drugih pa spet svetloba kake druge barve, To s pridom uporabljajo v medicini, pri proučevanju temperature na človeški površini. Pacienta namažejo s tekočimi kristali in iz njihove barve fiotem lahko sklepajo, kakšna Je emperatura telesa na določenem . mestu in kako se ta temperatura spreminja. V vsakdanjem življenju pa je ta lastnost tekočih kristalov uporabna predvsem pri hitrem merjenju telesne temperature ali pa pri sobnih termometrih. Listič/v katerem so tekoči kristali, si položimo na čelo in iz barve oziroma črke, ki se pojavi, sklepamo, ali je temperatura previsoka ali pa smo zdravi.
V zadnjem času pa so postali zanimivi predvsem tekoči kristali, ki so v obliki majhnih kapljic razpršeni v polimerih. Velikost teh kapljic ie okrog tisočinke milimetra. Od tega, kako so znotraj njih urejene teKoče kristalne molekule, je odvisno, ali prepuščajo svetlobo ali ne. Na sliki 2 ie ne-
jih imenujemo »fosilni«: premog, nafta, zemeljski plin. Z njimi se poganja naprej zemeljska civilizacija. Brez njih ne bi bilo čez pet milijard današnjega človeštva.
Spretni smo že, ne pa tudi dovolj pametni
Dobro, preigrajmo neki scenarij. Recimo, daje ljudi na Zemlji preveč, preveč pa nas je zato, ker znamo spretno, nikakor pa ne dobro izkoriščati fosilna goriva. Zalo se množimo bolj, kol bi se smeli. S pridobitvijo spretnosti izrabljanja fosilnih goriv smo iz-guibih občutek za plodilno mero.
Čim več pa nas je, tem več energije porabimo.
S planetarnim asketizmom ni mogoče računati. Ljudje na sploh nismo pripravljeni opustiti tega življenjskega stila, vsaj zlepa ne. Ne bomo se odločili, da bi prostovoljno opustili način življenja, ki je vsaj še za zdaj razmeroma ugoden.
Civilizacijskega ugodja ne bomo deponirali v zameno za Ugodje« obstoja oziroma za neko drugo ugodje, ki bi ga lahko imenovali »kulturniško« oziroma »holistično« (celostno): da bi namreč živeli bolj od prisluškovanja reern kot pa od njihovega uži-
2
kaj mikroskopskih fotografij kapljic tekočih kristalov z različno ureditvijo molekul. Na njihovo ureditev pa spet vplivamo z zunanjim poljem, torej z električno napetostjo. Če kapljice vgradimo v steklo, lahko preko električnega stikala vplivamo, da je steklo svetlo ali temno. To je zelo podobno, kot delujejo fotosenzioil-ne leče za očala (tudi v teh so tekoči kristali), ki na soncu postanejo temna, v temi pa svetla, V, upajmo, bližnji prihodnost torei za zatemnievanje ne bomo vec potrebovali temnih zaves, ampak bomo to uravnavati s stikalom. General moltors zelo podpira tovrstne raziskave, tako da bodo v svoje avtomobile vgrajevali stekla. ki jih bomo lahko na ta način podnevi zatemnjevali. Slaba
lastnost zatemnjenih stekel je namreč, da je ponoči vidljivost skozi njih zelo slaba	.
Ogledali smo si le nekaj primerov, kjer lahko s pridom uporabimo tekoče kristale. Njihova uporabnost v vsakdanjem življenju ie izjemno velika in to je vzrok, da se zelo veliko znanstvenikov po svetu in tudi doma ukvarja z njihovim preučevanjem. Zato se zelo veliko znanstvenikov po svetu in tudi doma ukvarja z njihovim preučevanjem. Zato je zelo veliko slovenskih člankov objavljenih v svetovni strokovni literaturi. Na inštitutu Jožef Stefan v Ljubljani deluje pod vodstvom prof. Roberta Biinca močna skupina fizikov, ki se ukvarja z eksperimentalnim preučevanjem različnih tekoče-kristalnih struktur. Na oddelku za liziko Fakultete za naravoslovje in tehnologijo pa so se ob prof. Slobodanu Žumru, ki predava tudi na univerzi v Kentu v Ohiou, zbrali fiziki, ki se ukvarjajo s teoretičnim proučevanjem tekoče kristalnih kapljic. Predvsem za domače znanstvenike je ugodno tudi to, da raziskave na tem področju niso povezane z dragimi aparaturami, tako da so nam dostopnejše.
Mitja Slavinec
vanja in posedovanja.
Je potemtakem potrebno dopustiti, da se človeštvo po maltu-zijansko razredči? Toda do katere meje in kje?
Pa tudi če se, na primer, človeštvo razredči po evropocentri-čnem rasističnem vzorcu, torej tako, da se število prebivalstva zaradi bolezni in lakote zmanjša predvsem v prenaseljenem tretjem svetu, ali bo to rešilo preostanek? Bodo preživeli potem vedeli živeti drugače, se bodo odpovedali življenjskemu stilu, s katerim so pomorili velikansko število prebivalcev zemeljskega planeta9
Prav gotovo ne. Kar prepričani smo lahko, da bi šli še enkrat po enaki poti. Iz razloga, ki smo ga omenili že prej: nagnjenost k ugodju je med množicami večja kot samoohranitveni asketizem. Edino, kar bi nas izučilo, bi bila neka katastrofa z omejenim obsegom in po celotnem planetu. Toda prav zares po celotnem in tako, oa bi bili razmeroma enako prizadeti vsi, tudi politični voditelji.
To pa si je že dokaj težko predstavljati. Politiki so se vedeli zaščititi že pred drugimi, manj »svetovnimi« nevarnostmi. Samo pomislimo na kočevska in druga zaklonišča.
Vešči in nemočni, toda v upanju
Torej tehnika? Nas lahko reši tako imenovani razvoj znanosti? Mnogi tehniki pravijo, da nas lahko. Vendar pa so razprtije, tekmovanje, sovraštvo in rivalstvo tako močni, da večkratno presegajo tehnično pamet.
Kakorkoli Črne so napovedi, človeštvo vedno živi tudi iz nekega upanja. Zdaj se pripravlja na Konferenco v Riu, na kateri želijo tako industrijske kot tudi dežele v razvoju sprejeti ukrepe za omejevanje izpuščanja ogljikovega dioksida v ozračje. Obeti na uspeh so kajpada skromni. Arne riški predsednik Bush je že izjavil, da njegova država ne bo sprejela nikakršnih omejitev za izparevanje ogljikovega dioksida, čeprav njegova država pn-
Almanah pomurskega rokometa
Proslavili 25 let pomurske^
Četrtstoletni jubilej je Pomurska rokometna zveza Murska Sobota proslavila maja 1982 v Veliki Polani. O prehojeni poti je govoril predsednik zveze Marko Genda, zaslužnim posameznikom pa so podelili priznanja — plakete. Te so prejeli: Evgen Titan, Peter Staj, Vlado Roškar, Franc Klemenčič (vsi iz soboške občine), Martin Hajdinjak, Terezija Donko in Jože Vugrinec (vsi iz lendavske občine) ter zakonca Irena in Tone Pevec (radgonska občina).
V tekmovalni sezoni 1982/83 sta v slovenski ženski rokometni ligi tekmovali ekipi Polane in Radgone. Polana je s 23 točkami zasedla pelo, Radgona pa z 11 točkami deseto mesto. V drugi slovenski moški rokometni ligi vzhod je zmagal Polet iz Murske Sobote z 29 točkami tretji. Krog pa s 17 točkami osmi. V drugi slovenski
Rokometaši Beltiake iz Beltinec leta 1978. Stojijo od leve: Genda (predsednik), Kavaš, T. Horvat, Rous, Gydrek, Kumpuša, Pavli-njek, Tušek, Strniša (trener). Čepijo: Novak, Štaus, J. Horvat in Simič.
Jože Hartman -goletni sekretar^^p kometne zveze ' sedli drugo "11^1^^ zbral 22 točk	S
^t(>- reki
V pomurski jM tni ligi
lo moštvo Tok- । c, . 24 točkami .^7^' Radgono, ki le1^/, točk V
metni ligi Je b pr^ f, ga ekipa Po>a" zN3^/ no.obe ekipi sl	,
točk, tretje pa ’ ^1^..'' , tašice Indipa >z	J,

speva četrtino vseh svetovnih izpuhov.
Kitajcev je kar nekajkrat več kot Američanov. 76 odstotkov svojih potreb po energiji si zadovoljujejo s sežiganjem premoga, premog pa je med vsemi fosilnimi snovmi, ki poganjajo našo civilizacijo, najnevarnejši onesnaževalec.
»če bi 1,1 milijarde Kitajcev izpihala po glavi v ozračja prav toliko ogljikovega dvokisa kot vsak posamični Američan, namreč 20 ton po glavi na leto, bi bila življenjska osnova človeštva uničena, še preden bi se rodila druga naslednja generacija,« piše časopis Spiegel.
Vsega preveč
V ozračje pride letno 20,1 milijarde ton ogljikovega dioksida. Začarani smrtonosni krog je sklenjen. Velikanske količine zdaj že uničujejo gozdove, ki bi ga morali posrkati in očistili. Kajti po drugi strani je prav ta plinska mešanica življenjsko potrebna. Zagovorniki zlate sredine vidijo v tem potrditev svoje filozofske vrhunske resnice: ničesar preveč, v vsem je najboljša srednja mera — kakor je rekel že antični modrec.
Stoletja dolgo je človeštvo tako tudi živelo. Z izjemo kakšnega dalmatinskega krasa, ki so ga do goljave spravili s sekanjem lesa za beneško ladjevje.
Vendar pa smo danes veliko bolj povezani med seboj. Cim več nas je, tem bolj. Tudi v strokovnih vprašanjih.
Strokovnjaki so enega mnenja. Zadeva okrog ogljikovega oksida je dramatična, gre za življenja stotin milijonov ljudi. Celo izvedenci, združeni v Rimski klub, ki so 1972. prvi opozarjali na meje rasti, zdaj pravijo: »S težkimi srci predlagamo, da naj ostane odprta tudi opcija jedrske cepitve, ker je nemara manj nevarna kot sežiganje nafte in premoga«.
Prej omenjeni direktor World-watch Instituta Lester Brown ostaja še naprej popoln nasprotnik jedrske energije, predlaga pa, da bi v času prehoda od nafte in premoga na čistejšo energi
jo izkoriščali predvsemze plin.
K drugačnim vir««
Človeštvo - ’ 5*” „ da zahodnjaško -preračunano v nalto, • ton toplotne energije-bo to že 9,3 milijarde .
Od teh milijard to* 001 & nafto 39 odstotkov. 1« premoga 27 odstotke -
Električne energije« ... le pridobimo v svet«' ■ nostih za 6 odstotka jji jedrske za 5. Vsi Wa8 '. F * viri, od sonca, vetra. zemeljske lopl««^ ren odstotek.. na n**'
I udwig Boel^^ svojih tovarnah izd® _,. zatrjuje, da je .	'
ga človeštva v prih ditev »vodikovega : ,,,r siva« ob pomoči je. Menda je strokovnjakov en» 8,.. ff z izjemo ameriške mnenju nekaterih • poceni nafto«.
Prav tako je smisli, tud. na vodno, ene^ energijo vetra. 'r,2.reVo<Ws od napeljave supe^ f.,,111 ki bodo omogočil'. .... ko električno energijo tektrarn z majhni"1 (* prenašali na dalja ■	■
lektrično energijo Je no, ker je za potrebno na velik' P ije, toda to nan^«^’ jih ni mogoče. £ ., . perprevodnikov bo ■ darno prihajala 1 elektrarn. - naiid^'.
Nekateri se zel o nad vetrom. <-ena . električne energije '' 7-. p« m h mlinov na žuje ceni enake k[ ^let11^ iz najsodobnejše	j
na premog M jftg
Najbolj energija bihMI^ r. ;fltiri.mvmh rim’ da se ne dajo .	'
Boelkowu je 10 P do^Lsf1 ji možno, ker je J« lahko pretvarja ;	.
je mogoče shran^^p^fl
rokometa
ženski rokometni ligi vzhod je Beltinka iz Beltinec z 12 točkami zasedla tretje mesto. V pomurski moški rokometni ligi je zmagala Beltinka z 12 točkami pred Tokom iz Crenšovec, 6, in Lendavo, 3 točke, v pomurski ženski rokometni ligi pa je bila najboljša druga ekipa Polane s 13 točkami pred Tokom, 7, in Radgono, 4 točke.
V tekmovalni sezoni 1983/84 so rokometaši Poleta kot prvak druge slovenske lige zopet tekmovali v slovenski ligi, vendar osvojili le 15 točk, zasedli deseto mesto in izpadli iz lige. Zaradi nerednega tekmovanja so Poletu odvzeli 4 točke, kar je bilo usodno. V tej tekmovalni sezoni je bila slovenska ženska liga razdeljena v dve skupini. V vzhodni skupini so tekmovale pomurske ekipe: Polana, Radgona in Beltinka. Odlične so bile Polančanke, saj so s tremi točkami prednosti poslale jesenske prvakinje, kar je bil naj-
večji uspeh ob ' J) 10-letnice klub« (il ' .. je Polana za ^j-kdž^^F. mesto, saj je s
na, ki je v jesen movanja osvoji spomladi	i
Beltinka pa je 5	>
zasedla zadnje	pr
slovenski moški vzhod so solidno kovci, saj so s *
VESTNI*’
Stran 14
kronika
Odkrili mladega „ vlomilca
MutsG po!,clJske postaje tednih šte‘ n"6 ,n v on,e v Murski ■azov so' zbranih do-osumiti
Sobote Pri 7o ctnika >z Murske »tli tudi । । riVnjM so sodelo službe eri ■e1 krl™na)istične "-»Srti!!. za delo z It osumljen *' Flajsi mladoletnik "ihdejan; J7l,ve kar I4kazni-U>, aPri?u "h naredil v mar-lak" naj bi Tobaka, v	sasd» Čarne, kiosk
K v invaiLt avtomobi . dsk*‘ delavnice Soli-t,k ^ovinV?"1!00 AEn|1-v ki‘ b' »zbirat^ enjava ' Tud‘
K kol« ?? raz"« dele z av-Jolts.	,n navadnih
? 25O 00(HniSO’ da Je povzro’ S j tolarjev škode. Po-'■^o temni-podala kazensko 1 v M„, v iIU J^nemu to-^otski Soboti. č c
JHira v Jjem gozdu
.” :;iU.	kradi-:;.
soboti &dTlva to? Podrl deL"tonc,h’ ,n aC - tn hrasu. a Kilbmv, dh5rn jelšo m a dve '""csi m ta.?4 s° meriil5njo'' ^'enjena
"»etrov V1* ko1 l0 k‘'' >	'liani
»k? 40 se na ~ “T?-' Gozdne ob[noč-
to ^“Vlkem	je
Ps n ml ’ lrr nl 8«
'H^bniki It dr"«.
■ 'ataumfa
Tudi
s.toPnice -kradejo
blo-‘t^aJ° 'tsenn । LJu'0mcrii S*?1'«« ta |L„
Liuil00 S(anovanj-
dobljena sestava
SSS .i1 "j1."1« ,e dele ^7 kradejo *Je Pr^t: n . ' d°
It. "»dibmoiae staS v ^anje dk; Perl- Qnani ...» t il[‘iik'!,|lJenij k7' Uk lu v11' K?4 * t!žakovec 7 lastn,k % k’l v J,n»- N H’-7ndar ie '« 'etim 7 sprti,, e' '“radcl
"Ek"i ^jMuJ^nosti r y°milec ^l^ei rt 'ek<<. sai J'unal na v #Je najbrž
C■1'■' lnn^^'cer n^,■■' Bornea a- ^toLn-,udl skoda j. larJ«v m zane.
S«
dhe T**1*- se ie t?^»,*'laf,|	OiaI1"1'1 "Pe"l
Šlp^Mcl|h,:n|a|.|^uk,"l- O"1
,	Phn
I.' In !^nvi Iv/''1' ' ’ ■ I' % ab'ačetni ^rtdovali ekon^|(irp«sa-k	druga-
ibk
Eksplozija v Murski Soboti
Bomba v Cankarjevi ulici
Komajda so se utišale govorice in sodni postopek zoper obtoženega, ki je pred meseci odvrgel bombo v Beltincih, že spet bomba, tokrat v Murski Soboti! V petek, 15. maja, v zgodnjih jutranjih urah je nekdo odvrgel vojaško bombo, v kateri naj bi bilo kar 3600 svinčenih kroglic! Padla je na dvorišče Kučanovih v Cankarjevi ulici, ob katerem pa je dvorišče Žižkovih. Med dvoriščema ni ograje, ampak le vrtni robnik, zato ni mogoče ugotoviti, komu je bita namenjena bomba; Kučanu, ki je delal na skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ali pa Žižku, ki je bil trgovec, zdaj pa se s tako dejavnostjo ukvarjajo njegovi družinski člani. Se je kdo hotel kateremu od njiju maščevati? Za kaj? Bombna eksplozija je povzročila večjo škodo na Kučanovi stanovanjski in Žižkovi poslovno-stanovanjski hiši, saj so popokala okenska stekla, svinčene kroglice so poškodovale pročelja obeh objektov, hudo zdelan je Žižkov oseb-
Ob 110-Ietnici novi prostori
Gasilsko društvo Orehovci je eno od Štirih v radgonski občini, ki bo letos proslavilo visok jubilej 110-le inico delovanja. Na ta pomembni krajevni dogodek, ki ga bodo prosla vili 28 junija, se po besedah predsed nika društva Marjana Edšida že dalj časa skrbno pripravljajo, saj ga želijo doslojno proslaviti. V ta namen so imenovali poseben pripravljalni odbor. ki ga vodi Branko Pintarič ob
Dan gasilcev
Med najstarejša gasilska društva v Pomurju spada gornje radgonsko, ki letos praznuje visok jubilej — 110-letnico delovanja. Gre za najmočnejše gasilsko društvo v radgonski občini, ki že vrsto let opravlja tudi vlogo občinskega centra. Radgonsko gasilsko društvo šteje 218 članov in ima člansko, mladinsko in pionirsko desetino, medtem ko v društvu pogrešajo ženske. V okviru društva pa deluje tudi enota za reševanje na vodi in iz nje ter gasilski oktet. Je sodobno opremljeno in ima vso potrebno opremo, ki je nujna za občinski center. Radgonski gasilci se že vrsto let uveljavljajo na raznih tekmovanjih doma in v sosednji Avstriji, kjer dosegajo vidne rezultate. Tudi letos bo članska ekipa sodelovala na državnem tekmovanju gasilcev, ki bo v Velenju. Člani radgonskega gasilskega društva so v preteklosti opravili pomembne naloge na področju požarnega varstva, reševanja in zaščite ob raznih požarih, neurjih in lanskoletni agresiji na Republiko Slovenijo. Prav tako opravljajo pomembno poslanstvo />ri preskrbi prebivalstva s pitno vodo v hribovitih predelih občine, saj letno pripe Ijejo okrog 1,5 milijona litrov vode. Po besedah prizadevnega predsednika društva Petra Cvetkoviča pa se radgonski gasilci tudi uspešno vključujejo v razne druge akcije, kol so čiščenje kanalov, odstranjevanje raznih navlak in drugo. Na nedavnem občnem zboru pa so posebej poudarili, da bodo tudi v prihodnje namenili posebno skrb preventivnemu delovanju, varovanju m racionalni uporabi razpoložljive opreme. Društvo je tudi nosilec vsakoletnega prvomuj-
ni avto, saj se je razletelo zadnje avtomobilsko steklo, šasijo »krasijo« vdolbine...
Delavci organov za notranje zadeve mrzlično iščejo metalca
bombe. Neuradno smo zvedeli, naj bi bil med osumljenci nek Zagrebčan, ki da je pred časom grozil po telefonu. Vzrok: »kratek stik« v poslovnih odnosih.
Kučanovi in Žižkovi so dobri sosedje, zato med dvoriščema ni običajne ograje in vidne meje. Bomba je »pristala« v Kučanovem okrasnem grmičevju, potem pa se razletela. Se sreča, da ni zadela ljudi.
Foto: S. S.
Gasilski jubileji
vsestranski pomoči upravnega od bo ra društva. Ker ob jubileju nameravajo predati namenu nov dom gasilcev in vaščanov, hitijo še z zadnjimi gradbenimi deli pri dokončni ureditvi fasade na domu. Večino del so pri grad nji doma, ki so ga začeli graditi že le ta 1975. opravili prostovoljno, pri tem pa so jim denarno pomagali tudi vaščani s prispevki, krajevna skupnost Črešnjevci Zbigovci in radgonska
ob obletnici
skega kresovanja na gradu v Gornji Radgoni. Veliko naporov, denarja, prostovoljnega dela in časa pa so radgonski gasilci vložili v zidavo gasilskega doma, ki je eden najsodobnejših. Tačas gradijo spremljajoči objekt, ki ga nameravajo dokončati in predati namenu prav ob letošnjem jubileju. Temu primerno bodo tudi uredili okolico. Ob praznovanju letošnjega jubileja, ta bo 5. julija,
Prispevki za boj proti raku
Namesto cvetja na grob pokojnih so Pomurskemu društvu za boj proti raku prispevali:
Sindikat uprave občine M. Sobota za pok Štefana CUGA, Ivanci 22, t.000 SLI' in za pok. Janeza KALAMARA, M Sobota I OlMl SLT, Sindikat LB Pomurska banka d.d. M. Sobota za pok. očeta Nade RITLOP, M Sobota, I 500 SLT in za pok. mamo Jožice GRANFOL, M Sobota, 1500 SLT: Sindikat SDK M Sobota za pok. mamo sodelavk Pavle KLEMENČIČ in Kristine SEREDI. M Sobota, 2.000 SLT; Družina dr Štefana GRUSKOVNJAKA, M. Sobota, za pok. Agico HORVAT-MURGELJ. M. Sobota, 1.000 SLT; ABC Pomurka -SK) za pok mamo sodelavke Dragice BERLOT. M Sobota, 1000 SLT; Osn. šola Turnišče za pok Jožeta ZVERA. Turnišče, Čevljarska ul., 2.100 SLT; Družina KUČAN, M Sobota, Temlinova ul., za pok. mamo Ivanke ŽEKŠ, M. Sobota, Temlinova ul, 1.000 Sl T. Sindikat SDK M Sobota za pok očeta sodelavke M PADAR, M. Sobota, M. Gubca. 2.000 SLT
Vsem darovalcem iskrena hvala.
Prispevke nakazujte: 51900-678-48545 Pom. društvo za boj proti raku.
občinska gasilska organizacija V domu gasilcev in vaščanov bodo imeh dvorano za razne prireditve in shode, orodjarno, manjši prostor ter kuhinjo in sanitarije Gasilsko društvo Orehovci, ki je zelo delavno, si je leta 1988 kupilo novo motorno brizgalno, pred dvema letoma pa še orodno vozilo. Imajo tudi drugo potrebno gasilno opremo Želijo si le novo sireno.
Društvo šteje okrog 50 članov, večinoma starejših. Prizadevajo pa si, da bi po dograditvi doma gasilcev in vaščanov, kjer je bila celotna vas zelo angažirana, ponovno aktivirali mladinsko gasilsko desetino. Ob praznovanju 110-lelnice gasilskega društva Orehovci bodo pripravili gasilsko vajo. na kateri bodo sodelovali tudi ga silci iz sosednje Avstrije in se predstavili z najsodobnejšo opremo Na pro slavi visokega društvenega jubileja bodo blagoslovili novi objekt ter zaslužnim posameznikom podelili republiška in občinska gasilska odlikova nja in priznanja. Krajani Orehovec so ponosni na novi dom gasilcev in vaščanov z urejenim vodovodom, telefonom in okolico, zato ni nobene bojazni, da do jubileja ne bi naredili še vse potrebno ter tako dogodek slove sno zaznamovali
F. Maučec
bodo skupaj z gasilci iz avstrijske Radgone, s katerimi že vrsto let dobro sodelujejo, kar se je še posebej pokazalo ob lanskoletnem napadu vojske na Gornjo Radgono, pripravili prikazno vajo reševanja z visokih objektov.
Prav tako bodo zaslužnim članom podelili republiška in občinska gasilska odlikovanja in priznanja. Sicer pa bodo praznovanje visokega jubileja po uradnem delu nadaljevali tudi popoldan, tako da bo to dan gasilcev.
F. Maučec
Katrca je (za)plesala
Branko B. tz Vanče Vasi se je peljal z osebnim avtom po magistralni cesti iz Petišovec proti Lendavi, Ko je pripeljat iz naselja Trimlini, je zaradi neprimerne hitrosti zapeljal na desno bankino, po kateri je vozil 30 metrov, nato pa se je vozilo obrnilo in je bočno drselo na levo stran vozišča. Nazadnje se je skotalilo po strehi in naposled obstalo na kolesih v dva metra globokem jarku. Voznik se je poškodoval hudo in so ga prepeljali v bolnico, škoda na »katrci« pa znaša 100.000 tolarjev.
Ilegalno čez mejo
Patrulja prometne policije je v Lendavi legitimirala dva občana in ugotovila, da sta ilegalno prestopila slovensko-madžarsko mejo. S tem sta naredila prekršek, zato ju je sodnik za prekrške v hitrem postopku kaznoval z denarno kaznijo 1.000 tolarjev, nato pa soju usmerili na mednarodni mejni prehod v Dolgo vas, da sta lahko odšla tja, odkoder sta prišla. Če pa sta znova poskušala ilegalno priti k nam in potem dalje na zahod, pa ne vemo.
Na mejnem prehodu v Radgoni pa so cariniki našli v osebnem avtu hrvaškega državljana Vladirnira J. 100 nabojev za malokalibrsko puško in 10 nabojev za znano pištolo magnum. »Robo« so zasegli, tihotapca pa kaznovali z 2.400 tolarji kazni.
Domnevno vinjena avtomo-bilistka
Zaradi domnevne vinjenosti voznice osebnega avta Vere B. iz Črešnjevec se je zgodila prometna nesreča v Meleh. Zapeljala je na nasprotni vozni pas v hipu, ko je nasproti po svojem voznem pasu pripeljal avtobus, ki ga je upravljal Anton P. iz Kokoričev. Osebni avto je avtobus »obdr-sal« po celi levi strani, nato pa je zapeljal čez vozišče v obcestni jarek. Hujših telesnih poškodb sicer ni, pač pa materialna škoda.
Eksplodirala zračnica
Štefan K. iz Gaberja, zaposlen v Integralu v Lendavi, se je hudo poškodoval, ko je hotel napolniti z zrakom avtomobilsko gumo. Med polnjenjem je zračnica eksplodirala, zračni pritisk pa je platišče kolesa vrgel v desno nogo. Poškodba: odprt prelom noge in druge poškodbe. Eksplozija pa je tudi vznemirila delavce, saj je marsikdo pomislil, da je eksplodiralo kaj drugega v tamkajšnji mehanični delavnici.
ZANIMIVO
Motel ali nevarnost?
Pregovor sicer pravi Kar se Janezek nauči, to Janez zna, vendar je tudi res, da znanje ugaša. Tako marsikdo, ki je pred teti delal izpit za voznika motornih vozil, ne pozna več vseh prometnih predpisov in znakov. Kratek test za bralce: poznate znaka prednost vozit iz nasprotne smeri in prednost pred vozili iz nasprotne smeri? Hudo utegne zlasti biti, če vam je tuj zadnji znak, saj se podajate v nevarnost. No, na nevšečnosti pa opozarja tudi znak na naši sliki. Za tiste, ki ne vedo »brati« običajnih prometnih znakov, je še dodatna informacija: tabla z žabo. Le-ta ne vabi \ motel v Črnem lesu pn Lenartu, ampak na previdnost na cesti v dolžini enega kilometra. Ob cesti je namreč jezero, v njem pa ob ribah množica žab. Te pa tedaj, ko se parijo, izgube orientacijo (značilno za zaljubljence) in jo mahnejo tudi čez cesto. Znak za nevarnost z dopolnilno slikovno tablo lahko torej razumemo kot । opozorilo na spolsko cesto zara-. di žabjih sledi in njih samih. Natolcevanje pa bi bilo, če bi nedo-| končani motel poimenovali Ža-ba'	Š. S.
Nenadoma čez cesto
V ulici Stefana Kovača v Murski Soboti, kjer so sicer prometne nesreče zelo pogoste, se je tokrat poškodovala peška Alojzija G. iz Murske Sobote. Nenadoma je namreč hotela čez cesto, pri tem pa se ni prepričala, če je varno. Pa ni bilo, kajti pripeljal je osebni avto, ki ga je vozil Milan V. Peška se je zaletela v bočno stran vozila, padla in se hudo poškodovala.
Lsodna vzvratna vožnja
Alojz H. iz Turnišča se je peljal z osebnim avtom po domači ulici Štefana Kovača. Z vzvratno vožnjo je hotel zapeljati na domače dvorišče, pri tem pa ni bil previden: zaprl je pot vozniku kolesa z motorjem Boštjanu H., prav tako doma iz Turnišča, ki je v tistem trenutku pripeljal za voznikom avtomobila in s prednjim delom trčil v sprednja vrata avta, padel po vozišču in se poškodoval. Gmotna škoda na vozilih je \30£00 tolarjev. j
Trčil v stanovanjsko hišo
Tomislav K. iz Murske Sobote se je peljal z osebnim avtom skozi Dokležovje. Vozil naj bi preveč hitro, poleg tega pa naj bi bil tudi pod učinkom alkohola, zato ne preseneča, da je zapeljal z voznega pasu na bankino, zgubil oblast nad vozilom in slednjič trčil v rob stanovanjske hiše številka 63. Gmotne škode je za 220.000 tolarjev, voznik se je poškodoval hudo, dva sopotnika pa lažje.
Stran 15
šport
-----Predstavljamo vam---
Damjan Sebjan — slovenski reprezentant
Motokros
Prah jih je motil?
O športnih dejavnostih invalidov vemo zelo malo. Njihovi rezultati nas — roko na srce — ne zanimajo m zato jim tudi mediji ne posvečajo posebne pozornosti Žal izhaja to spoznanje iz dejstva. da ne znamo cenili njihovih dosežkov.
Tokrat vam predstavljamo športnika iz njihovih vrst osemnajstletnega Damjana Seb-jana. dijaka tretjega letnika srednje grafične šole v Ljubljani in enega najboljših košarkarjev Slovenije med gluhonemimi. Košarko je začel igrati ze v rani mladosti, vendar ne kor član ko-
šarkarskega kluba, ampak zgolj rekreativno. Aktivno pa se je začel s košarko ukvarjati v prvem letniku srednje šole pri klubu Comet S svojo igro m iznajdljivostjo je navduševal gledalce. Zato ni čudno, da je bil letos izbran v državno košarkarsko reprezentanco gluhonemih Slovenije. Na prvi tekmi s Hrvaško, v kateri je zmagata Slovenija z 69:52. je dal pet košev Čeprav je odličen strelec, seje raje odločal za podaje soigralcem, kot pa za met na koš. Sredi tega meseca pa bo nastopil v slovenski reprezentanci na evropskem prvenstvu gluhonemih v Tel Avivu. To je zanj prav gotovo največja nagrada za trud, ki ga vsakodnevno vlaga v trening. Morebitna medalja pa bi odtehtala marsikatero grenko izkušnjo, ki jo je doživel kot gluhonemi deček. Sicer pa to ni njegova prva medalja z evropskega prvenstva Že lani je v Strasbourgu osvojil srebrno medaljo v malem nogometu in se izkazal kot odličen vratar Damjan Sebjan je vsestranski športnik, saj mu nobena športna panoga ni tuja. Želimo mu. da bi dobro predstavljal najsevernejši del naše domovine in se kol zmagovalec vrnil domov. B. S. J
Na Janževem Vrhu bi v nedeljo morala biti četrta dirka v razredih 80, 125 in 250 ccm za državno prvenstvo v organizaciji MTC Radenci. Žal je prišlo do nezaželjenega dogodka. Marjan Avbelj in še nekateri njegovi somišljeniki so po treningu napovedali bojkot, češ da je proga preveč prašna in na določenih mestih preozka, s čimer pa se organizatorji nikakor niso mogli strinjati, saj ima proga priznano licenco m je bila že večkrat preizkušena, na njej pa so že tekmovali tudi Avstrijci. Tako je organizatorjem uspelo izvesti le dirko v razredu do 80 ccm, kjer so nastopili le trije tekmovalci, kar pa je dovolj za regularnost tekme. Zmagal je Oliver Rogan (Sotina) s 40 točkami pred Leonom Langom (Sobota), 34, in Markom Jaušovcem (Orehova vas), 15 točk. Dogodek je komentiral Janez Jazbec — opazovalec AMZ Slovenije: »Organizator je vložil maksimalen napor v pripravo proge in čeprav ta ni bila optimalno pripravljena, je bila primerna za izvedbo dirke brez vsakršnih nevarnosti.«
Karate
Škandali tretji
Rokometni pokal Slovenije
Tesen poraz Pomurke iz Bakovec
V Kozini je bila prva polfinalna tekma za rokometni p nije med Jadranom in Pomurko iz Bakovec. Srečanje se je ■ ■‘ ;1 lesno zmago gostiteljev s 25:23, čeprav so Bakovčani vodili, nekaj časa s prednostjo treh golov. Za Pomurko je no obdobje, ko so vodili z 12:10, zatem pa prejeli šest zapo,r ,,,. lov in so gostitelji povedli s 16:12 Strelci za Pomurko: Pete* lic 4, S. Lovenjak 3, A Lovenjak 3, Okreša 2 in Buzeti I ma je bila včeraj v Murski Soboti
SRL — moški
Za konec brez zmagovalca
V zadnjem kolu prvenstva v slovenski moški rokoltt*^J •:; Ormož in Krog v Murski Soboti razšla z neodločenim ' glrelci Gostje so po prvem polčasu vodili s tremi goli razi A-Krog: Kolmanko 9, Meolic 5, Lukač 3, Varga 2, Titan, Ko*~ genič po enega.
IL SRL — vzhod
Zmagi Poleta in Radenske
V šestnajstem kolu prvenstva v drugi slovenski nic*11 ' , ligi je Polet v pomurskem derbiju premagal Razkrižje z ■ boljši strelci: T. Sečko 8, Kreft 7, Slamar 5, Čemela 5 t' J* Polet ter M. Zarinjakovič 4, Gal 3 in Rožmanič 3 za HfrtbrRI . ska je v Gornji Radgoni premagala Novo opremo s 34^ jn"r strelci pri Radenski: Merčnik 12, Želoderc 8, Ambrus, ■ '^ Kadr' tan po 3. Mladinec je bil prost. V prihodnjem kolu 'g > ska—Mladinec, Polet in Razkrižje pa sta prosta.
Ženski rokometni turnir
Nogometaši Dobrine iz Rogašovec, člani PNL. Stojijo od leve: Husar, Felkar, Sever, Gomboc, A. Salamon, Kren, B. Šalamon in Gaber (trener); čepijo: S. Nemec, B. Nemec, Recek, Mencingar, Donosa, J. Horvat in B, Horvat. Manjka Suša.	Foto: N. Johnov
V Murski Soboti je bil kvalifikacijski turnir za državno prvenstvo v karateju za mlajše pionirje in mlajše pionirke. Sodelovalo je 47 tekmovalcev in tekmovalk iz 14 slovenskih klubov. Pri pionirjih posamezno je zmagal Kovšca iz Postojne, najboljši pomurski tekmovalec pa je bil Matej Škandali, ki je zasedel tretje mesto. Tadej Sticl je bil peti, Matjaž Zrim (vsi MS) deveti, Ruben Uršič (Beltinci) pa dvanajsti. Vsi so se uvrstili v sklepni de! tekmovanja. Ekipno je zmagala prva ekipa Ruš pred Mursko Soboto in Postojno. Pri mlajših pionirkah je zmagala Bratoševa iz Idrije, Mojca Tuš je bila peta. Spela Rues (obe GR1 pa deseta ‘	D. Škandali
Prvo mesto gostiteljic8® ,,
V Bakovcih je bil rokometni turnir kadetinj, ki ga Jf P. ' bf' . Pomurka iz Bakovec. Sodelovale so tri ekipe. Najuspe511^ if> le gostiteljice, ki so premagale obe ekipi tekmic in 'L p, ja a sto. Za najboljšo vratarko so razglasih Gorskijevo (br- s boljšo strelko Trstenjakovo (Branik), ki je dosegla 1 ’ K® boljšo igralko Voharjevo .(Bakovci). Rezultati — „ vrstni,<n 14:10, Drava—Branik 13:11 in Bakovci —Drava 14:9-Bakovci, 2. Drava (Ptuj), 3. Branik (Maribor).
Letalstvo
Emil Šeruga osmi
Soboški aeroklub je bi! organizator prvega spominskega tekmovanja motornih pilotov za Ivekov memorial, kije hkrati štelo kot prva dirka za državno prvenstvo v preciznem letenju motornih pilotov. Sodelovalo je 13 pilotov od 21 prijavljenih iz šestih slovenskih klubov. Zmagovalec je bil Mariborčan Robi Vrbančič pred Ptujčanom Tomom Vrbančičem in Leonom Bauerjem iz Celja. Najboljši domačin je bil Emil Šeruga na osmem mestu, Franc Broder pa je zasedel trinajsto mesto.
Košarka
Prvič zmagala Lendava
Košarkarji Radenske so v Gornji Radgoni pripravili tradiconalni mednarodni košarkarski turnir veteranov. Sodelovale so štiri ekipe, prvič pa je zmagala Lendava Najboljši strelci so bili: Geder (Radenska) 53, Klemenčič 30 in Levačič (oba Lendava) 28 košev. Rezultati
Lendava Nagykanizsa 42:41, Radenska—Zalaegerszeg 58:51, Nagykanizsa Zalaegerszeg 57:54 in Lendava —Radenska 68:61. Vrstni red: L Lendava 2. Radenska, 3. Nagykanizsa, 4. Zalaegerszeg.
K. Glažar
Radenci
Otvoritev nove dvorane
V Radencih bodo v petek, 22. maja 1992, odprli večnamensko dvorano, ki so jo zgradili s sredstvi krajevnega samoprispevka in pomočjo Radenske. Nova dvorana bo za ta priznani luristično-zdravili-ški kraj izredno velikega pomena.
Rokoborba
Zopet prvo mesto Sobočan#®^
V Lenartu je bil drugi državni rokoborski turnir* । p ’’ t rimskem stilu. Sodelovalo je okrog SO tekmovale®*' >* ^jpi nlje. Zopet so se izkazali Sobočani, ki so v skupni u , । |i zasedli prvo mesto, z 39 točkami pred Grosuplj®m’* i1 L njem. 12 točk. Najbolje se je izkazal Sobočan Sin** najmočnejši konkurenci, v razredu do 68 kg, vse borbe in zasedel prvo mesto. Od soboških rokoborcev s* .	-
li: Davor Zaplatič (48 kg), Viti Kočar (52 kg) in Ra<lS ..^niV ' Druga mesta so zasedli: Davor Škerjanec (48 kg)- r: (52 kg) in Peter Lukašev (57 kg). Tretji pa so MIR 1 . ,n (52 kg), Matej Horvat (57 kg), M ujm ir Šafarič 02 ; Ktamfar (74 kg). Zadovoljili pa so tudi drugi potiurs
:r
1
j
Športni obrazi
Slavko Zec
Nogometna vojna
državni prvak
P zadnjih letih je v soboškem rokoborskem klubu zraslo več obetavnih športnikov, ki so se uveljavili na raznih tekmovanjih v državi in tujini. Med te prav gotovo sodi tudi 15-lelni učenec osmega razreda soboške prve osnovne šole Slavko Zec. Z roko-
nim vodstvom trenerja Edija Vogrinca. Po končani osnovni šoli bo nadaljeval šolanje na srednji gradbeni šoli v Ljubljani, kjer bo tudi treniral, vendar bo še naprej tekmoval za Rokoborski klub Murska Sobota. Želi si. da bi imeli soboški rokoborci boljše
borbo se je začel ukvarjati pred tremi leti prt Rokoborskem klubu ABC Pomurka, sedaj Rokoborski klub Murska Sobota. Njegovi prvi nastopi na tekmovanjih so bdi spodbudni, kar je vplivalo na to. da je opusti! odbojko, s katero se je nekaj časa ukvarjal, ter se v celoti posvetil rokoborbi. Prvi vidnejši rezultat v grško-rtmskem stilu je dosegel na prvenstvu Jugoslavije pred dvema letoma v Žagrebu. kjer je med pionirji zasedel tretje mesto. Potem se je uveljavi! na državnem prvenstvu mladincev v Ljubljani, saj je v kategoriji do 62 kg zasedel prvo mesto in osvoji! naslov državnega mladinskega prvaka. Lep uspeh je dosege! tudi na mednarodnem tekmovanju v Gradcu v Avstriji, kjer je bil v kategoriji do 62 kg tretji. Letos pa se je tudi izkazal na državnem pionirskem prvenstvu v Razvanju, saj je med pionirji zmagal in postal državni prvak lAr ti uspehi so mu dali, nove spodbude za še vestnejše delo in vadbo, saj vestno trenira trikrut tedensko ali še več pod stroko v-
možnosti za delo, daj je telovadnica. v kateri vadijo, premajhna, primanjkuje pa tudi sredstev za
temeljitejše priprave in večja tekmovanja. Prav tako si zelo želi, da bi tudi v prihodnje dosegal v višjih kategorijah takšne rezultate kot doslej ter da bi se soboški klub uveljavil v državnem merilu. Ker gre za vzornega športnika in vestnega tekmovalca, rezultati gotovo ne bodo izostali, kar mu želimo tudi mi.
F MAUČEC
Od starih Grkov sem se je v ljudeh namestilo neko 'čudno prepričanje, da naj bi šport in vojna nekako ne šla skupaj. Zato ker so Heleni svojo vzvišenost pred obdajajočimi jih barbari kazali tudi s tem, da se v času olimpijskih iger niso bojevali. Pred kratkim smo lahko brali, da so hrvaški in srbski borci še jeseni na slavonskih bijiščih med seboj igrali nogomet. Dandanes beremo, kako športniki ene in druge strani pomagajo svojim vojskam. Na različne načine, eni z denarno pomočjo, drugi z gestami.
Slovensko košarkaško reprezentanco je pred kratkim zapustil Splitčan Mario Kraljevič. Govorilo se je, da ga zanima predvsem denar in da se zategadelj niso mogli sporazumeli. Vendar obstajajo nekaki indici, da je njegova odločitev podprta z drugimi razlogi. Kraljevič se je tako odločil prav v času ko je bil hrvaško-slovenski ribi ški spor na vrhuncu
Balkanski spori se radikalizirajo, fronte se na vseh področjih ostreje zastavljajo.
Hrvaški nogometaš Zvonimir Boba n iz zagrebškega kluba Hašk Gradjanski je za AC Mtlan podpisal pogodbo v vrednosti 10 milijonov mark. Boban, ki je sin majorja hrvaške garde, je 100000 dolarjev od kupnine podaril za plačevanje hrvaške vojske.
Mati Roberta Prosinečkega je Srbkinja, oče je Hrvat. Prosi-nečki je do prestopa k madrid-
skemu Realu igral za beograjsko Crveno zvezdo. Čeprav se je izogibal izjavam in gestam, ki bi jih bilo mogoče politično opredelili, mu je neki hrvaški gardist zagrozil, da bo ustreljen, če bo šc enkrat igral za jugoslovansko reprezentanco. Obliubo so mu sporočili kar z velikim naslovom v nekem časopisu: Robi, čaka te krogla
Tako se na balkanskem polotoku tudi v športu kaže edinstvenost tega prostora. To ni samo vedno nabili in venomer znova pokajoči sod smodnika. Balkan je Balkan, opredeliti ga je mogoče samo z njim samim, samo s sklicevanjem na njegovo zgodovino in krvavo etnično kolo. Čezenj je lekta meja med vzhodnim in zahodnim rimskim cesarstvom, prek njega ni mogel priti helenski vpliv, ki se je za prihod v Evropo raje poda! naokrog, čez Gibraltar, zalo na njem ni helenskega športnega duha.
Cim dlje časa traja ta vojna, tem bolj prihaja na plan resni * čna narava Balkana. Če je bilo v začetku še mogoče, da so hr vaški in srbski borci med seboj igrali nogomet, je bilo to zato, ker se balkanska kri še ni dodobra razgrela.
Ko bosta nekoč igrali nogometno tekmo hrvaška in srbska državna reprezentanca, bodo njune vojske prav gotovo »v stanju bojne pripravljenosti«. Kdo ve, kako daleč je do takrat.
STEFAN SMEJ
Ritmična gimnastika
Škobernetova peta
V Ljuhljani je bilo državno prvensko v športnaritm>’-n	H*j iP*.
in drugo selekcijo. Sodelovalo je 39 lekmovalk Med
dih SobnČanlc Najbolje med njimi se je odrezala Ana Sko** p ti pelo mesto. Uvrstitve ostalih Sobočank: Maleja Siplič 14, 5^*-
Maja Celec 22, Urška Sapač 23 in Nina Svenda 26.
Nogomet
Srečanje sodnikov
V Lendavi so se srečali v prijateljski tekmi sodniki Lei' -Zmagali so gostje s 7:3. Golc za Lendavo so dosegli: GazdaL V petek pa igrajo v Nedelici nogometni sodniki Lendave 1» 1	'
Tenis
Pomurska liga
Začelo se je prvenstvo v pomurski teniški ligi. kje s‘ Rezultati L m II kola Lenart Sobota 2:4, Radgona —Le tl, —Lenari 5:1 in Janževci Radenci I 1:5.
Mali nogomet
Zmaga Lendavčano’'
Ekipa malega nogometa list iz Lendave je gostovala "'‘^tfO1 p j' v prijateljski lekmt pomerila z ekipo Pedagogus Ikervar.
nekdanji državni reprezemani Halmosi Tekmo so dobd1 . ptb
vo srečanje v Lendavi pa se je končalo s 5:5. Strelci za • 's	//
Banotau Bobovec, Pečelin in Gašpar Na srečanju so	r|t‘
vrstna srečanja organizirali ludi v prihodnje.
Rokomet
ŠŠD OŠ III drug® 4
čCD t*" - ’ v
V Murski Soboti je bil polfinalni rokometni furnir ■■■	1 |,ii'
vale so šiiri ekipe, med njimi ludi OS 1)1 Murska Sobota ie(|elj?'ti f ; li L imbuš z 21:1, s Slovenj Gradcem igrali 11:11, z Veliko * — ■ -J gubili ter zasedli drugo mesto Najboljši igralci m strelec z ■ pač (MS).
VESTNIK, 21
1
v
k
k
*
h, I
t
Stran 16
šport


o nogometno reprezentanco in reprezentanco novinarjev v Murski Soboti je bilo zelo Foto: N. Johnov
?eralka slovenskih nogometašev
, »olom Beleča zmagala selekcija novinarjev
t,x.. dračju |p hiH ion ip Tmanala caULriia nAviri^r.	/ MtihAr\ 1
dračju je bila ta?ki S0^t?nS‘adl°niJ Mure ^'Ulka^ °krogl50° ■ ne Oprezen,?lov«^ no-TjU^dno tei" ance Pred pr-r-Nkifr z Estonijo" v li ? slovensk^ *mja. Srečali
Stavil
% hener H ektor Boian »tolarjev6 k^“re' ln selek-" * Lučo PelA0 Je ^Stavil
k6 k,rener » zanimivi
igri je zmagala selekcija novinar-
jev z golom Roberta Belca, igralca Mure, v 37. minuti. Slovenska reprezentanca je v prvem polčasu prikazala dober nogomet in navdušila z nekaterimi akcijami, žal pa ni bilo končnega strela na vrata. Poleg Belca, ki je nastopil v selekciji novinarjev, je v slovenski reprezentanci nastopil tudi igralec Mure Granov. Tekmo je vodila sodniška trojka: Jam-
šek (Maribor), Lepoša (Murska Sobotaj in Felbar (Lendava). De-
legal tekme pa je bil Pahor (Lendava). Začetni udarec na tekmi je izvedel najstarejši še živeči nogometaš Mure, 75-letni Jože Kos iz Murske Sobote. Pozdravne nagovore pa so imeli Vlado Škof, predsednik MNZ Murska Sobota, Rudi Zavrl, predsednik NZS, in Branko Vekič, predsednik športnih novinarjev Slovenile.
na travi
povečali
čustvo
,W,“ shri ^P1'1 Pomurje s 'liu-?r»st 8'av jz p. , n zmagal s S Banovec je bil
Konjske dirke
Zmagal Dynamite Lobell
Na hipodromu v Stožicah je bila kasaška dirka, na kateri je v najpomembnejši dirki zmagal Marko Slavič mlajši z Dynamite Lobellom s kilometrskim časom 1 19,3. Ostale uvrstitve ljutomerskih tekmovalcev: 1. dirka: 2 Dimli MS (M Slavič) 1:25,0. II. dirka: I. Findi II (Farkaš) I :2I,6: JJL dirka: I Amor lil. (Puhar) 1:26,0: IV. dirka: 2. Princes II (T Slavič), 1:26.4; 3. Fanci (A. Slavič) 1:26,9, 4. Lina! (Mo-lehr) 1:28,2; VI. dirka: 2. Desire (Boc) 1:26,3; VIL dirka: 4. Letja (Kukolj) 1:24,4.
Konjske dirke so bile tudi v Šentjerneju. Uvrstitve Ljutomerčanov: I. dirka: 3. Mačo (Kukolj); II. dirka: 2. Dalas (Sagajj, 3. Rekon-tra (Galunder); 4. Fik As (A. Slavič); 111. dirka: 2. Lassa Red (Osterc); 3. Princes (T. Slavič); V. dirka: 2. Amazona MS (J. Slavič); 4 Mendo (Kukolj); VI. dirka: 4. Alfa MS (M. Slavič), 5. Letja (Kukolj); Vil. dirka: 2. Amila MS (Sagai), 3. Fina As (A. Slavič).
11
1D
11
9 G t
2 2
O O
2 3
4 5 S a
18
12
10
7
5
32:8 20:18 19:23 13:20
11:27
On"1'0« fep|ja-
J H) ‘-e v	prven‘
‘n S ek,P z l?'ntonu je
‘ rSi Mje Hr-:	n ‘^ci Or ajv« uspe-
1 ek F Mia-hA-li^Jan SeL Mladosti ' frr II l.^SVjeva
Judo
Mednarodni turnir v Soboti
V soboto, 23. maja 1992, ob 10. uri bo v novi športni dvorani v Murski Soboti prvi mednarodni turnir v judu za pokal Murske Sobote, ki ga organizira soboški judo klub Pričakujejo, da bo na turnirju sodelovalo okrog 200 tekmovalcev iz Nemčije, Avstrije, Madžarske, Slovaške, Italije, Hrvaške in Slovenije. Med njimi pa bo okrog 70 domačih tekmovalcev, kt se bodo potegovali za najvišja mesta. Tekmovali bodo v pionirski, kadetski in mladinski konkurenci. Za prireditev se v Murski Soboti že dalj časa pripravljajo, v ta namen je bil tudi imenovan poseben organizacijski odbor, ki ga vodi predsednik kluba Tonček Kos. Najboljši na turnirju bodo prejeli I I pokalov ter denarne in praktične nagrade
XII. mednarodni maraton treh src
Kovač
tn, ^^Skem h; w n» miri,, ,Keni hi-
j' 't l‘«rl^d' Ci®0^
MA > Logar> Pn 7 5 s»m J P° «, L ’5‘očke A|ojzom
Tekaška proga po Sloveniji in Avstriji
Največja športno-rekreacijska prireditev v Pomurju
12.
^Ogu
Krogu
mednarodni maraton treh src v Radencih je pred durmi Tokrat bo dobil pravo mednarodno veljavo, saj bo tekmovalna tekaška proga prvič stekla po Sloveniji in Avstriji, v organizacijskem komiteju pa tudi sodelujejo predstavniki iz sosednje Avstrije Trasa planinskega pohoda, ki ga organizira Planinsko društvo Radgona že drugič, pa bo ostala nespremenjena in bo potekala po prelepih vinorodnih predelih janževega, radenskega in kapelskega vrha. V soboto, 30. maja, bodo lahko prišli na svoj račun tako ljubitelji teka kot pohoda, povsod pa ho poskrbljeno tudi za prijetno razpoloženje obiskovalcev.

• Kelemen
SOkkadenska ‘ / m' K Ad Mrežni ’S< '2, k 'očke ■	’ler Ste-
□ HA0O0NA
Murovci
>i<w*A -
PTUJSKA CWTA
"ADAMRivmr
Radenci, jo. Mal 199z
।	MAMKOva
4 sii
P	■>. valčiCA
m iTrnovci
42 k m -
21 -
10 — -
PO»«OO ■

)

•AKOva
SNL						
Olimpija	34	25	6	3	74:16	56
Maribor B.	34	23	7	4	72:27	53
B. Izola	35	18	12	5	53:20	48
Gorica	35	14	13	8	58:35	41
Živila Naklo	34	13	14	7	44:34	40
E. Ljubljana	34	15	9	10	42:32	39
Koper	35	14	11	10	33:27	39
MURA	34	15	7	12	5242	37
L M Svoboda 34		12	11	11	40:43	35
Publikum	34	11	12	11	36:46	34
Slovan M	34	11	11	12	41:32	33
Rudar (V.)	35	12	9	14	54;59	33
Steklar	34	11	11	12	47 55	33
E Zagorje	34	11	8	15	41:39	30
POTROŠNIK	34	11	8	15	43:57	30
Primorje	35	10	18	15	34:56	30
NAFTA	34	.0	8	16	41:57	28
Rudar (T.)	34	10	6	18	41:54	26
Medvode	34	8	5	21	24:65	21
Domžale	34	5	10	19	23:64	21
Jadran lama	35	4	6	25	21:72	14
II. SNL VZHOD						
železničar	22	12	7	3	29:16	31
Dravograd	22	12	6	4	35:22	30
Dravinja	22	10	7	5	39:18	27
GIDOS (T)	22	10	7	5	4429	27
Korotan	22	10	4	8	26:22	24
Pohorje	Ž2	8	6	8	25:28	22
Hmezad	22	8	G	8	23:26	22
Kovinar	22	7	8	7	23:29	22
BELTRANS	22	G	9	7	23 25	21
Sl Gradec	22	6	8	8	33 29	20
Impol	22	8	4	10	30 35	20
Rače	22	6	6	10	2535	18
Pekre	22	5	6	11	23:30	16
Središče	22	3	2	17	20:54	8
PNL Rezultati - 19 kolo Polana ■ Črenšovci 0:0 Odranci : Oobnna 2:4 Rakičan : Dubrovnik 2:6 Ljutomer : Bistrica 11 Bakovci : Tišina 3:0 Tigop lipa : Ižakovci 0:3 Ižakovci	19 13			1	5	42:21	27
Dobrina	19	9	7	3	30:20	25
Bakovci	19	8	7	4	42:25	23
Ljutomer	19	9	5	5	31:21	23
Odranci	19	7	5	7	22:29	19
Dobrovnik	19	6	6	7	39:34	18
Tišina	19	7	4	8	23:30	18
Črenšovci	19	7	3	9	29:34	17
Tigop Upa	19	5	6	8	24:35	16
Polana	19	5	4	10	30:34	14
Bistrica	19	5	4		3441	14
Rakičan	19	5	4	10	24:37	14
L MNL MS Rezultati — 19. kolo Grad ; Šaluvci 1:2 Puconci ; Tromejnik 5:0 Filovci ; Serdica 2:3 Cankova ; Dokležovje 0 3 Hodoš : Gančani L7 Bretonci : Car da 1:0 prek. Dokležovje	19 13 4				2	52:12	30
Carda	18	12	5	1	32 13	29
Gančani	19	8	8	3	42 29	24
Cankova	19	7	7	5	33 28	21
Serdica	19	8	5	6	27:22	21
Salovci	19	8	5	6	30:38	21
Bratonci	18	6	7	5	32:25	19
Puconci	19	6	6	7	41:26	18
Grad	19	4	7	8	26:30	15
Hodoš	19	4	2	13	19:49	10
Tromejnik	19	2	6	11	20 52	10
Filovci	19	3	2	14	19:49	8
II. MNL MS Rezultati - 17 kolo Križevci : Apače 0:0 Bogojina : Romah 3:1 Vrelec ; Tešanovci 2 6 11 plavih : Pušča 11.2 Remet Prosenjak 4:2 Remet	17 14 2 1					60:14	30
Apače	17	14	1	2	58:19	29
Tešanovci	16	9	2	5	46:35	20
Romah	17	8	3	6	51:32	19
Prosenjak	16	6	3	7	29:28	15
Bogojina	16	6	3	7	30 32	15
Križevci	17	4	4	9	2942	12
Vrelec	1?	6	0	11	3154	12
11 plavih	17	5	1	11	36:50	11
Pušča	14	0	1	13	1377	1
PPRL - moški
Rezultati
Krog ; Videm 33:32
Radgona : Krog 33:26
Ormož	5	5	0	0	155:127	1D
Bakovci	5	3	0	2	140 113	6
Videm	7	2	0	5	184:199	4
Krog	5	2	0	3	125:143	4
Radgona	6	2	0	4	154:176	4
PRL - ženske
Rezultata Mladinec Polet 18:8 Bakovci Polana 2417
Bakovci	3 3 0 0 73:41 6
Mladinec	4 2 0 2 52:51 4
Polana	3 1 0 2 38:43 2
Polet	2 0 0 2 17:45 0
M. Š
Slovenska nogometna liga
Zmaga Mure, poraz Nafte
V Šestintridesetem KOlll prvenstva v slovenski nogometni ligi je soboška Mura gostovala pn zadnjem Jadranu Lami in po pričakovanju zmagala z rezultatom l :0. Edini gol j‘e dal v začetku prvega polčasa Vickovič. Mura je bila ves čas tekme boljši nasprotnik in bi lahko zmagala z višjim rezultatom.
MLRA: Zver 6, Cener b, Posavac 7, Kovačič 6, Granov 7, Kokaš 6, Baranja 7 (Zetič 6), Belec 7, (Vori 6), Vickovič 7, Prekazi 8, Šarkezi 7, (Kelenc 6). Lendavka Nafta pa je gostovla pri vodeči Olimpiji v Ljubljani in po pričakovanju izgubila? 0:2. Lendavčani so v Ljubljani igrali zelo dobro, tako da so gostitelji s težavo zmagali šele v drugem polčasu, ko so dosegli oba gola. NAFTA: Kusek 6, Mundjar 6, Balantič 6, Kopinja 6, Djurdjevič 6, Drvarič 6, Šabjan 5, Hranilovič 7, Bu-bek 6, Dovečer 6, Baša 5. Potrošnik iz Beltinec je bil prost. V prihodnjem kolu igrajo: Potrošnik:Gorica, PubIikum:Nafta in Izola:Mura.
Robert Belec (Mura) — strelec edinega gola za selekcijo novinarjev
Strelci SNL
15 golov: Milan Kukič (Mura),
14 golov: Roben Šabjan (Nafta),
9 golov: Štefan Škaper (Potrošnik), Dušan Vickovič (Mura),
8 golov: Mario Zver (Potrošnik),
7 golov: Emin Prekazi (Mura), Damir Rob (Nafta), Peter Voroš (Potrošnik),
5 golov: Marinko Šarkezi (Mura), Roben Kovačič (Mura), Nenad Hranilovič (Nafta),
4 gole: Jože Hartman (Potrošnik), Miroslav Graj (Nafta), Dejan Baranja (Potrošnik),
3 gole: Jože Kokaš (Muia), Miljenko Dovečer (Nafta),
2 gola: Mario Ružič (Nafta), Borči Forjan (Potrošnik), Robert Belec (Mura).
Druga slovenska nogometna liga
Zmaga Gidosa
V dvaindvajsetem kolu prvenstva v drugi slovenski nogometni ligi vžhod je Gidos v Turnišču premagal Pekre z 2:0. Strelca golov sta bila N K o veš iz enajstmetrovke in Ropoša. Zmaga Gidosa bi lahko bila izdatnejša, saj so v prvem polčasu igrali na en gol. V 71. minuti je bil zaradi dveh rumenih kartonov izključen D. Lebar GIDOS: Maučec. Mujdrica, S. Lebar, D. Lebar, Markoja, N. Koveš, Dominko. Ropoša. Pucko, st.. Pucko mi. (Lutar, Jaklin), Časar (G. Koveš). Beltrans pa je v Veržeju igral s Kovinarjem 0:0 Veržejci so zamudili lepe priložnosti za zmago. BELTRANS: Rajh, D. Sobočan (Oršoš), Kovačič, Ga sevič, Kuruš, M Osterc, (Farkaš), Puklavec, Nemec, Brunec (Cifer). Z- Osterc. R Sobočan V prihodnjem kolu igrajo: Sredi§Če:Gido$ in Beltrans:Dravinja.
v
Športna napoved
V športni napovedi št. 12 smo med petimi našimi bralci, ki so pravilno izpolnili osem tipov od desetih, izžrebali tri nagrajence. To so: Jožica Norčič, iz Gregorčičeve 19 v Murski Soboti, Slavko Kelenc iz Male Polane 47, Velika Polana, in Marko Šandor, Nuskova 88, Ro-gašovci. Nagrade lahko dvignejo v uredništvu Vestnika.
Pravilna športna napoved št. 12
Pari	Rez.	Tip
Olimpija—Nafta	2:0	1
Jadran Lama- Mura	0:l	2
Gidos— Pekre	2:0	1
Beltrans— Kovinar	0:0	0
Odranci Dobrina	2:4	2
Rakičan- Dobrovnik	2:6	2
Bakovci —Tišina	3:0	J
Tigop— Ižakovci	0:3	2
Cankova — Dokležovje	0:3	2
Bratonci—Carda	1:0	I
V športni napovedi št. 13 sodeluje najstarejši še živeči nogometaš Mure, 75-letni Jože Kos iz Murske,Sobote, ki še vedno rad pride na nogomete tekme Mure Prognoziral je takole:
PARI __________________________ TIP
POTROŠNIK: Gorica	|
Publikum:NAFTA	0
lzola:MURA	g
BELTRANS:Dravinja	|
Središče :Gl DOS	2
Ižakovci :Bakovci	2
Bistrica :Rakičan	|
Dobrina:Polana	2
GančanrCankova	2
Hotiza:Nedelica	2
ŠPORTNA NAPOVED ŠT. 13	
1. POTROŠNlK:Gorica	
2. Publikum:NAFTA	
3. Izola:MURA	
4. BELTRANS:Dravinja	
5. Središče:G!DOS	
6. lžakovci:Bakovci	
7. Bistrica:Rakičan	
8. Dobrina:Polana	
9. Gančani :Cankova	
10. Hotiza .Nedelica	
Športno napoved je potrebno poslati na uredništvo Vestnika, Murska Sobota, Titova 29, najpozneje do sobote. 23. maja 1992. Pri žrebanju nagrad bomo upoštevali osem pravilnih tipov.
Priimek in ime ter naslov
Stran 17
utrip
Društvo izgnancev Slovenije
Društvo izgnancev Slovenije je bilo ustanovljeno 9. junija 1991 na spominskem srečanju ob 50. obletnici izgnanstva in ustanovitvi O F na gradu Rajhenburg (Brestanica), od koder so romali transporti izgnancev na tuje. Namen društva je, da se iztrga pozabi kalvarija slovenskega naroda, saj je nacistična Nemčija načrtovala uničenje Slovencev in germanizacijo Slovenije kot sestavnega dela tretjega Rajha.
Društvo si prizadeva, da ZR Nemčija tako kot drugim evropskim narodom prizna status žrtve nacističnega nasilja in materialno odškodnino, če bodo dogovori uspeli.
Več kot 60.000 Slovencev je bilo izgnanih v druge dele takratne Jugoslavije ali v nemška taborišča (Umsiedlungslager). Nekateri so pobegnili pred izgnanstvom, nemalo otrok pa je bilo ukradenih slovenskim staršem in poslanih v taborišča na prevzgojo.
Člani društva lahko postanejo vsi, ki so bili od 1941 do 1945:
1.	izgnani v Srbijo, v Bosi.o, na Hrvaško ali kamorkoli drugam, 2. izgnani v nemška taborišča, tudi tisti, ki so se tam rodili, 3. tisti, ki so bili kot otroci ukradeni slovenskim staršem,
4. tisti, ki so pred nevarnostjo izgnanstva pobegnili v varnejše kraje.
Vsi, ki sle bili od leta 1941 do 1945 izgnani po eni od zgoraj navedenih točk in stalno živite v pomurskih občinah, se lahko oglasite pri občinskih odborih ZZB NOV občine Murska Sobota, Lendava, Ljutomer in Gornja Radgona, kjer vam bodo izpolnili pristopno izjavo.
V čim večjem šteivlu se boste prijavili, tem večja bo možnost za uresničitev zahtevkov.
Cvetka ŽIŽEK
Kobilje
Čebelarski krožek na šoli
Lansna letina za čebelarje ni bila najboljša, saj so se srečevali z nekaterimi bolezni čebel, dragim reprodukcijskim materialom in nizkimi cenami čebeljih pridelkov. Kljub temu pa nekateri vztrajajo in vodijo krožke po osnovnih šolah. Aktivno deluje čebelarski krožek tudi na Osnovni šoli Kobilje pod strokovnim vodstvom Pavleta Nemeta in Pavleta Bukovca. Včlanjenih je 23 mladih čebelarjev, ki oskrbujejo šest panjev, načrtujejo pa nakup še treh. Mladi kažejo veliko zanimanje za čebelarstvo in si prizadevajo, da bi s svojim delom obogatili šolsko kuhinjo.
K. Sčavntčar
Kupšinci
Globoko presunjeni smo zrli drug drugemu v oči, ko je iznenada tiho odšel iz kroga vaščanov in družine KAREL BANFI, vedno dosleden in pozoren napreden kmetovalec. Poznali so ga tudi po aktivnosti predsednika krajevne skupnosti Kupšinci—Cemelavci. Dolga leta je zagovarjal iniciativo za zasebna sredstva.
Mož trde postave in značaja, a mehkega srca ni dočakal svoje sedemdesetletnice. Tak je ostal do konca svoje življenjske poti.
Par dni pred prvim majem smo se od njega poslovili z mislimi, da ne bomo več deležni njegove prijazne besede.
Skromen, kakršen je bil, nikoli ni govoril o svojih delovnih uspehih. Uspešen je bil skoraj v vsaki dejavnosti. Reševal je urejanje vaškega prostora, si prizadeval za kanalizacijo — a ga je prehitela smrt.
V mislih smo ostali pred njegovim nasmehom pred vaško trgovino, kjer ga ne bo več. Bil je dober-krščanski človek, trdi luran, a vesten in dosleden pri napredku kmetijstva!
Ohranili ga bomo v prijaznem spominu!
DINJ
Gaberje se bo še razvijalo
Sredi marca so v Gaberju krajani rekli »da« za nadaljnji razvoj vasi. Kot mnoga leta doslej so tudi tokrat na referendumu sklenili, da bodo s krajevnim samoprispevkom zagotovili del sredstev za razvoj vasi. In kam bodo vložili denar krajanov Najprej bi želeli povečati pokopališče in urediti mrliško vežico, obnoviti vodno črpališče oziroma črpalko, ponekod pa bo potrebno obnoviti tudi vodovodno omrežje. Skrbeli bodo tudi za vaške ceste Nekaj denarja bodo namenili tudi ureditvi vaškega doma in kapelice. Tudi na širitev vrtca niso pozabili. V Gaberju pa potekajo tudi dela za napeljavo kabelske televizije. Kakih 130 naročnikov bi bilo potrebno, da bi tudi to nalogo opravili. Upajo, da bodo uspeli.	JD
Skupščina družbe VARIŠ Proizvodnja sanitarnih celic Lendava d o o razpisuje
JAVNO DRAŽBO
— za prodajo naslednjih prevoznih sredstev:
1 Osebni avtomobil LADA 1300 tip karavan leto izdelave 1988 izklicna cena 112.000 SLT
2.	Osebni avtomobil IMV tip R 18 TL5, leto izdelave 1986. izklicna cena 144.000 SLT
3 Osebni avtomobil IMV tip R4 GTLJ. leto izdelave 1986 izklicna cena 62.000 SLT
4.	Kombi vozilo-Zastava. tip 900 AK leto izdelave 1988. izklicna cena 40 000 SLT
Javna dražba bo v sredo 27 05 1992 ob 11. uri na dvorišču družbe VARIŠ Lendava d.o.o Ogled avtomobilov možen isti dan od 10. ure dalje. Udeleženci morajo plačati varščino v višini 10 % izklicne cene pred začetkom javne dražbe na blagajni VARIŠ Lendava d.o.o. Prometni davek in druge dajatve plača kupec S pogodbo bomo določili plačilne in druge pogoje
Na dražbi lahko sodelujejo vse pravne in fizične osebe Dražba bo potekala po sistemu -videno — kupljeno«-
Henrik Fekonja iz Gradišča
Več kot mesar
Mesne dobrote po lastnem receptu — Bodo inšpektorji preganjali Črne zakole ?
Nižjo kupno moč prebivalstva občuti tudi mesarija Fekonja iz Gradišča v Slovenskih goricah. Mesarski obrtnik Henrik si zato še posebno prizadeva, da občasno da na tržišče nove mesne izdelke, narejene po lastnem receptu. zato dejavnost še nekako shaja. Od njegovih dobrot naj omenim le suho domačo salamo, trojiški želodec in sirovo salamo.
delal pri mojstru, potem odšel na služenje vojaškega roka, po vrni-J tvi se je zaposlil v trgovskem podjetju Meso v Mariboru, nato pa je odšel za 10 let delat v Avstrijo. Po vrnitvi je imel nekaj časa popoldansko obrt za prodajo mesa in mesnih izdelkov, po treh letih pa je začel z redno dejavnostjo. Postopoma si je uredil mesnico v lastni hiši, od leta
Čeprav ima Henrik Fekonja iz Gradišča oziroma Trojice veliko organizacijskih opravkov, se ne more ločiti od strojev v predelovalnici mesa, še posebno takrat ne, ko nastaja izdelek po njegovem lastnem receptu.
Za svoje izdelke, razstavljene na kmetijskem sejmu v Radgoni, je dobil 4 zlate in 5 bronastih medalj.
Ne da bi hotel delati reklamo, naj vendarle zapišem, da gradi gradiški mesar ugled svoje dejavnosti na kakovosti. Vprašal sem ga namreč, zakaj nam danes na splošno mesni izdelki ne teknejo več tako kot pred desetletji? Pojasnil je, da tako spoznanje velja le za izdelke iz mesarij oziroma mesnih industrij, kjer jih ne pripravljajo iz mesa živali, ki so bile pitane z domačo hrano. Mesni izdelki niso naravni tudi pri ti-| stih predelovalcih, kjer v mesno zmes dajejo sojo.
»Jaz kupujem živino pri kmetih, koljejo pa jo v ptujski klavnici. Močno si prizadevam za lastno klavnico; v ta namen sem že vložil na občini ustrezno dokumentacijo. Denarja, ki ga odštejem za klanje, je veliko in izračunal sem, da bi z njim v treh letih zgradil lastno klavnico.«
Kdo je Henrik Fekonja? Je sin očeta krojača in matere šivilje, ki se jima je rodilo 7 otrok. Noben od njih se ni oprijel poklicev, kot sta ju imela roditelja: Henrik se je šel učil za mesarja, Edvard in Marjan sta postala znana strojna ključavničarja, Regina ima samopostrežno trgovino, Majda je uslužbenka, Roman je v Avstriji obratovodja v tovarni žičnic. Marta pa gospodinja. Henrik se je učil za mesarja v Voličini, po končanem uku je še nekaj časa
1988 pa je v sestavi Mesarije Fekonja (tako je uradno ime) še predelovalnica mesa, kjer nastajajo kakovostni izdelki, ki najdejo kupce po vsej Sloveniji, tudi v Pomurju.
Dobro vem. da so inšpekcijske službe zelo stroge. Nadzor je potreben zlasti v živilski stroki in čez to tudi Hennk nima pripomb. Ima pa jih na vse številčnejše črne zakole živine na območju svoje občine, česar pa inšpektorji menda ne preganjajo, izgovarjajoč se, da za take prekrške ne zvedo. Pa ne gre le za privatne zakole, ampak tudi za zdravstveno (nejoporečnost mesa. Tako (nepregledano) naj bi prodajali tudi nekateri gostinci.
Vsega tega nisem zapisal zato, da bi navijal za Fekonjevo mesarijo, ampak zato, ker je črnih za-kolov živine vedno več tudi v Prekmurju in Prlekiji. Sicer pa gradiški mesni predelavi dela ne manjka. Ce ne bi bilo tako, potem ne bi bilo zaposlenih kar 24 delavcev, od teh je sicer 5 družinskih članov. Henrik, ki si je želel postati mesar že tedaj, ko še ni hodit v šolo, je življenjski cilj uresničil. To pa ne pomeni, da se je izneveril kmetijstvu in vinogradništvu; svojčas je veliko vlagal v kmetijo, katere del je sicer pozneje prodal, ni pa se ločil od svojega vinograda, čeprav sam ne uspe najti časa, da bi ga še lastnoročno obdeloval. Nič zato, vinček je odličen!
Š. SOBOČAN
V Pomurju že ves teden zbirajo pomoč za begunce iz BiH
Člani SLS pri zbiranju pomoči za begunce iz BIH
Dobri ljudje iz Pomurja so potrdili misli iz evangelija, lačne nasititi, popotnike sprejemati. Sicer pa tovrstna miselnost vse bolj prodira tudi v zavest vseh Slovencev, ki so do kraja razočarani nad vojnimi grozodejstvi in nečloveškim ravnanjem v BiH, ki silijo ljudi v pregnanstvo, so se na akcijo pomoči odzvali člani Ljudske stranke iz občine Murska Sobota. ki so že v soboto, 9. maja,
začeli z organiziranim zbiranjem pomoči, s katerim bodo nadaljevali ves teden. Odziv je večji od pričakovanega. 5e največ so za begunce prispevali kmetje. Doslej so zbrali že več ton živil, krompirja, masli, jajc, mesa, vložene zelenjave, olja, kisa, sladkorja, kave in drugega. Zbrali pa so ludi za več tovornjakov oblačil za otroke in odrasle.
Boris Hegeduš
Brez strahu, to ni raketno izstrelišče, čeprav je n»pn proti sosednji Hrvaški. Je le vhodni tunel rudnika t> i'*1 ki pa je v lanskem letu buril duhove nekaterih, ker da bilo odlagališče nevarnih snovi. Koliko denarja je biw vloženega, se ne ve, malo pa gotovo ne. Ali bo kdaj	*
niče zagledal beli dan ali pa se bo kdo spomnil, da M
st ranil?
omnil, d« bi Posnetek i*
Panovci
Utihnil je tudi vaški zvonik „
Stare zgodbe o Panovcih, da gre za kraj, ki t ik*’ skoraj ni več na vasi, ne kaže ponavljati. Morda je v nje)«* medtem utihnil tudi vaški zvonik, ker je zvonar umrl, pa n' 1^ bi ga želel nadomestiti. Ampak najbrž se bo Čez čas lo. Pravkar namreč posodabljajo cesto skozi kraj, ki bo • faltno prevleko.
Tega se že zelo veselita tudi Jože in Anica Steiner, ki sta se priselila v Panovce pred 6 leti iz Murske Sobote, čeprav nobeden od njiju nima tamkaj nobenih sorodnikov in prej skoraj nista vedela za ta kraj. Zgodilo pa se je tako, da se je Jože vozil s kolesom naokrog in nekega dne je zašel tudi v Panovce, kjer je zvedel, da je naprodaj siara hiša z manjšim sadovnjakom in vinogradom. Ravno nekaj takega si je že dolgo želel, da bi se lahko ob koncu tedna umaknil iz mestnega vrveža. Kupčija je bila kmalu sklenjena in namesto počitniške hiše sta si uredila pravi dom. Uživata v lepi, mirni naravi, njuno veselje pa je tudi vinograd. Vanj je zaljubljen predvsem Jože. Anica pa se veliko ukvarja z ročnim delom, skrbi za rože, gospodinji ... Res jima je lepo. Pogrešata le otroke, ki pa ju radi obiščejo ob koncu tedna. Vse kaže, da se bo v Panovce preselil tudi eden od sinov.
Novo življenje se je začelo tudi pri sosedovih Ciferjevih oziroma na domačiji Tinike Oškota. K hiši je prišla namreč snaha in
Priča stare zgodbe. Menda je lastnik te podrtije Negove.
mladi gospodar Stanko se je odločil, da bodo zgradili nove velike hleve za živino. Le-ti že stojijo in v njih bi že morali rediti 22 bikov. Tako so se namreč dogovorili s KZ Panonka, ki jim je dala posojilo Obresti jih že terjajo, pitancev pa jim niso pri-
80-letna Tmika , da je pri hiši l«**’ ‘
peljali, čeprav
obljubihj^
kako bodo	, p
vljenje jo je	j
naučilo. Ko je b
morala na	V
je služila kruh 6	,
tih je delala <»di ' štirikrat po eno vodila tudi za zas
. it) Id A čijo. Sedaj JI J postori skoraj ’ j.j se P |K no na kmetiji-	.
dobro razumel'- ' . premagali vse ' -Se zadnja
da bo letos v Pad0
hiša!
Ali odlok o odv^J smeti velja za
Vse kaže, da bo za lendavsko občino še naprej _ p. ’ odvoz smeti na osrednje smetišče. Nemalo denatJ* .j«	•
v ureditev osrednjega smetišča pri Dolgi vasi '“Ajna. 'j tem problemom odlaganja smeli urejen za vso smetišča naslajajo skoraj vsak dan, kot da obči»sk»1 p' nekatere. Po nekaterih podatkih ima urejen od’1’* * .r odstotkov gospodinjstev v občini. Občinska . (i sklenila, da bo vsako gospodinjstvo moralo plača" . j voz smeti, toliko namreč slane enkraten odvo*	L
munalno podjetje, ki skrbi za odvoz smeti, hi s* j.J* z® krajevnimi skupnostmi, da bi ta akcija veodarR * jja nastajala nova smetišča. Morali pa bi zagotoviti ' . vse tiste, ki se ne držijo občinskega odloka, osir®	Z
____________________________
vestnik,
Stran 18
Hiša brez elektrike
utrip
V globino po vedro vode
Uti j- * . ■ I nc	..A....... le 4ilJ't-i l/A. A—rA^f .~l m I
Kti, da „,, , ne mogel ver-traioe t°°?nh ,rist0 metrov iT^ega 'k±r^ lcPe?a "^Mrike t Negove h,ša 'nke- T0 n) kaka yin.
sest prevzela od ostarele Marije
Vreča 1957. leta. Za njo sta skrbela do smrti in tako prišla do lastnega doma. V hišo sta prišla brez kakega večjega denarja, da
živita tako, kot pred petdesetimi
l"Va!n^ia kak? P°dirajoča hek’tf*Č pa hiša ob
u obdhe^	Posesti, ki
l ^da več v ’ Saj,Je do pne
‘ p.	M|ometra
St Prični d °ddaljen tudi ^koder bi
V1 Pn Negovi dobili
,e'-in
_____* w 1«, sta to po
bi takrat zmogla napeljavo elektrike. Predhodna lastnica pa je zamudila s prijavo, ko so 1953. elektrificirali la del Negove in druge vasi. Takrat je bilo to delo opravljeno solidarnostno, ne glede na to, kako daleč je bilo treba vleči električne vode. Vsi so plačali enako.
Ker pozneje te možnosti ni bilo, sta Bračkova vse do danes ostala brez elektrike. Praktično
leti, saj nimata nobenega električnega stroja, ne hladilnika ne televizije. Pravita, da gredo spat s kurami. Edina luč v hiši je na petrolej, pa še z njim je križ, saj morajo ponj v Avstrijo.
Gotovo pa je treba omeniti še en vzrok, da še nimajo elektrike. Veliko sta bila bolna, tudi eden od treh otrok, bila sta veliko po bolnišnicah. Imeli so jetiko, ki zahteva dolgotrajno bolnišnično zdravljenje. Tako sta s težavo in komaj pridelala le toliko, da sta vzdrževala posest in vzgojila tri otroke, ki so že vsi pri svojem, kruhu. Doma je le hčerka s sinčkom, ki babici in dedku dela kratek čas.
In kakšne so možnosti, da bi tudi v tej hiši na robu Negove (hišna številka je Negova 50) zagorela luč? Brez pomoči še ne kmalu, kajti pri hiši ni velikega
zaslužka. Janez in Angela še komaj kaj postorita, bolezen in leta so jima vzeli moč, hčerka pa je brez zaposlitve. Morda pa bi lahko kaj storila solidarnost. Le kdo bi bil tisti, ki bi z njo začel? Sama s hčerko na kaj takega gotovo nista pomislila, kajti preveč imajo svojega kmečkega ponosa. Pa vendar...
Velike skrbi imajo tudi z vodo. Hiša na vzpetini ima vodnjak, ki sega 42 metrov globoko. Kot smo se lahko sami prepričali, je gospodar porabil natančno pet minut, da je iz studenca izvleke) 25-litrsko vedro vode. Vode, ki bi jo lahko pil sam cesar na Dunaju, če bi si je zaželel. Kristalno čista, hladna in verjeli ali ne mnogo okusnejša, kot jo pijejo »meščani«. Za živino zbirajo vodo v cisterni ali pa jim jo ob suši pripeljejo gasilci.
Ko smo ju zapuščali, sta nam povedala, da naj preveč ne pišemo o njihovi »zaostalosti«. Čeprav nimamo elektrike, je povedala gospodinja, nam je lepo.
Ludvik KRAMBERGER
Radenska Maxima
z Milanom Kranjcem iz Radoslavec
Samski optimist
l	Evropi — K hrvaško gardo, da bi
.	nost — Letos streha in družina ?
Ko je še študirala ekonomijo, se Ireni verjetno niti sanjalo ni, da čez nekaj le ne bo delala kot ekonomistka v domačem radenskem podjetju, ampak bo postala prava šivilja. Začela je šivati najprej za sebe, bolj za hobi kot zares: nato je najraje oblekla stvari, ki si jih je sama sešila, saj so
več zaslužiti kot v podjetju; tam namreč lahko delaš slabo ali pa dobro, pa od tega nimaš nobenih koristi.
Decembra lani je v prostorih v bližini Narodne restavracije v Radencih (pred leti je bil tam optik > odprla trgovino, ki jo je poimenovala MAXIMA (življenjsko
Hhi^meti neul u1' pa no' ravnanj *, ^slavec p-1,ana Kranj-nA? naj bi č“-hki IV S1‘zbiral...
>vih PislPrebral «
Ke^ntštvo npa°nljkerlJl‘ "*8»va ravL kako ^1-ko SA nanJa>
Sem ga obiskal
pa je treba toliko bolj varčevati. Pomanjkanje denarja je tudi vzrok, da ne hodi po zabavah, denimo diskih. Ker se drži v glavnem doma, si doslej ni našel življenjske družice. Samski optimist pa ne namerava ostali za vse večne Čase in izdal mi je skrivnost: brž ko bo hišico pokril z normalno streho, si bo skušal najti ženko.
Milan Kranjc pa se je že dokazal tudi kol vojak. Iz njemu neznanega vzroka ni služil rednega vojaškega roka, zato so ga v vasi zbadali. Pa se je ojunačil in se prijavil v narodno gardo Hrvaške. Bojeval se je na fronti v bližini Novske in mi hladnokrvno razkril, da je »pospravil« najmanj dva četnika. Oblekel se je uniformo in poslikal sem ga. Tudi nekaj šolskih nabojev mi je pokazal. Zdaj, ko je prišel iz vojske, v vasi nič več ne govore, da je nesposoben. Dokazuje se tudi s samooskrbo, saj ima majhen vrt, redi nekaj kokoši, koza pa ne te da daje mleko, ampak bo vsak čas tudi povrgla mladiče.
5. SOBOČAN
Irena Petek-Ferenc je pustila službo ekonomistke in se posvetila izključno šivanju unikatnih in modernih oblek — s tem ima več veselja, pa tudi zaslužka.
bile nekaj nevsakdanjega, prav po njeni meri; čez čas je sešila tudi kako stvar za prijateljice, za znanke... in tako je čez čas Irena Petek-Ferenc postala poklicna šivilja, čeprav se ni šolala za ta poklic. Da seje povsem odločila za zasebno pot in lastno trgovinico, so ji »pomagali« tudi splošna družbe n o-gospodarska kriza in nizki osebni dohodki zaposlenih z izobrazbo v Tovarni polnilne opreme.
Že po nekaj mesecih je ugotovila, da se da od Šivanja (in seveda s pridnostjo) bolje živeti in
pravilo). In kakšno je življenjsko pravilo Irene Petek-Ferenc: »Imeti svoj stil ... ne glede na razmere, pa najsti bodo družbene, gospodarske ali zasebne.«
V trgovinici, ki je res nekaj posebnega, saj v njej ne zagledamo iste vrste kostimov in bluz kot v vseh drugih trgovinah, bodo našle primerna oblačila ženske, ki imajo rade praktične in moderne stvari, ali če povemo z Ireninimi besedami: »Obleke za sodobne poslovne ženske, ki jim moda ni tuja in upajo obleči tudi kaj ne-
vsakdanjega.«
BBP
V Radmožancih nova dejavnost
NARODNA RESTAVRACIJA PARK v Radencih je od 27. aprila letos v zasebnih rokah. Če smo natančnejši odslej (in tako bo vsaj naslednjih pet let) jo bo upravljal zasebnik. To bo Janez Kučan, ki je tam zaposlen že vse od obnovitve prijetne restavracije sredi radenskega parka. V pogodbi, ki jo je podpisal z Radensko, se je zavezal, da bo prevzel vseh šest zaposlenih, hkrati pa je Radenska obljubila, da bo ponovno zaposlila delavce, če poslovanje ne bo uspešno.
Vendar pa Janez Kučan upa, da to ne bo potrebno, saj načrtuje velike spremembe pri ponudbi in o d nosu do gostov.	bbp
Okoslavci
Gneča ob slatinskem vrelcu
Čeprav še niso nastopili pasji dnevi, je ob slatinskem vrelcu v Okoslavcth vedno vrsta ljudi, ki Čakajo na slatino. Prihajajo z avtomobili iz Prekmurja, lenarške, ljutomerske in mariborske občine, si natočijo po 50 do 100 li trov in se odpeljejo. Franc Filipič, ki ob slatini živi že 50 let, se spominja, da so ljudje pred leti hodili po slatino tudi s sodi in konjsko vprego. Natakali so cele noči in se zabavali, pa tudi peti. Danes se ob vrelcu oglaša le avtomobilski radio. Ob slatinskem vrelcu pa je tudi vrelec s toplo vodo s temperaturo 22 stopinj Celzija. Voda se zbira v gasil-skimlaki in nikoli ne zmrzne.
Krajani imajo tudi pogodbo z Radensko, če bi le-ta začela polniti to vodo v Radencih, imajo pravico do brezplačnega natakanja slatine.
L. KRAMBERGER
Ocenjevanje vin
V prostorih gasilskega doma na Kobilju so tmefi ocenjevanje vin z območja Dobrovnika in Kobilja. Pridelovalci so prinesli C1 vzorcev vin različnih sort. Strokovna komisija je dodelila največ točk (18) vzorcu belega pinota pozne trgatve pridelovalca Emila Bukovca s Kobilja. Od vzorcev modre frankinje je dobilo največ točk vino Stefana Lajtetja iz Dobrovnika. Najkakovostnejši je bil šipon Viljema Hariia iz Motvarjevec, potem rulandec Otona Toplaka iz Dobrovnika, modri pinot Pavla Sabjana s Kobilja, chardonnay Oskarja Trajberja, souvi-gnon Branka Radešiča, laški rizling Božidarja Radešiča, največ točk med vzorci belega mešanega vina pa je pripadlo pridelovalcu branku Ferencku prav tako s Kobilja.	K. SČAVNIČAR
"""“S-8
**--
.č J ie rJ^J 2|da k, p d zasi,no rji
Sm;. ^ai tr^rceio 151 dobil od mi da'i
S?1’ sij* nastaia a,n Pove
v ^v^iui rvtnj|
7.
■	I'
'-č1'. > r - ..ni
J malo, zato
Andrej postal žagar
Za lo je »kriv« prijatelj, ki ga je zvabil na ogled žagarske naprave. — Mojster za vse.
V Radmožancih je ob prvega aprila občasno slišati pesem žage. Uredil jo je Andrej Gerenčer. Zanimivo je, da ie za to porabil dve leti občasnega dela. Je namreč mojster za vse. Tako je sam zgradil stavbo, kar je na prvi pogled enostavno, drugače pa je s strojnimi napravami. Mojstrstvo je bilo potrebno prt izračunu ob-
sega koles prenosnega mehanizma (transmisije) pa pri izdelavi.
Ker ima znanje, voljo, pa tudi delovne pripomočke, recimo stružnico, je šlo. Inšpekcije, ki so predlagale narejeno, preden je občina izdala obratovalno dovoljenje, so lahko samo ugotovile, da je vse v redu.
Andrej Gerenčar iz Radmožaaec je zelo ponosen, da je uresničil še eno svojo zamisel, hkrati pa ustvaril možnosti za dodatni zaslužek. Zadovoljni pa so tudi občani, ki premorejo kak hlod, saj jim ne bo treba več na daljšo pot k drugim žagarjem. Foto: S. S.
Andreja sem povprašal, zakaj je njegova »Žaga na gater« drugačna od drugih. Ne poganja je namreč električni motor, ampak dieselski, ki poganja kombajne tipa 133. Pojasnil je. da bi ga stalo toliko, kot je dal za motor, samo soglasje za priključitev na električno omrežje. Tudi prispevki na moč varovalk so visoki in plačati jih je treba, ne glede na to, koliko električne energije porabiš. Drugače je z motorjem na dieselsko gorivo, saj stroški nastajajo le. ko motor deluje.
žaga v obmejni in narodnostno mešani vasici Radmožanci je bila več kot potrebna. Z njo je zeio ustregel domačinom in okoličanom, saj jim ne bo treba z vsakim hlodom na oddaljene žagarske obrate. V redu je tudi premer žagarskega ogrodja »gatra«, ki je 60-centimetrski, in je enak, kot ga imajo žage drugih zasebnih obrtnikov.
Zaradi žage pa ne bo trpelo Gerenčerjevo posestvo. To sicer obsega le 3 hektarje lastne zem Ije, dejansko pa je je kar 10 hektarjev, saj imata Andrej in Marija 7 hektarjev zemlje v najemu.
S. SOBOČAN
Gornja Radgona
Brez šolskega zvonca
Kaže, da so imeli na radgonski osnovni šoli nevšečnosti s šolskim zvoncem, ki je bil za mnoge učence rešitelj pred slabo oceno, za druge pa prehiter, zato so ga ob novem letu odklopili. Kot ugotavlja ravnatelj Šole Dušan Zagorc, so otroci sedaj bolj mirni in ni nobenih nevšečnosti.	p
Sredi Lendave stoji stavba, ki tako, kot je videti, ni v čast mestu. Gre namreč za 1868. leta zgrajeno židovsko sinagogo. Po vojni je bila spremenjena v skladišče in to je bila tudi Še do sedaj. Ali bo objekt urejen? Kazalo bi ga obnoviti in mu dati novo vsebino. JD
( Pogrešate novice iz vašega kraja? O dogodkih obvestite naše novinarje po telefonu številka 25-019 ali pa vzemite svinčnik in papir in jih napišite. Objavili jih bomo, pa še honorarček si ^prislužite!
1992
Stran 19

STANE VREČEK, Mirka Vadnova 22, 64000 KRANJ, telefon: (064) 241-479, telefaks: (064) 241-482
IZDELAVA VEČ VRST ČRPALK ZA ŠKROPLJENJE IN NAMAKANJE
MP 65
Črpalka MP 65 za standardne traktorje (kardan) — Tomo Vinkovič — Goldoni speciai
EUROPLIN, d.o.o Trg revolucije 7 61420 TRBOVLJE
Podjetniki, obrtniki, občani
FOTO — MIRKO BRUMEN. LENA«’
KUPON velja v mesecu maju najmanj za dve osebi.
Fotografije za dokumente, po osebi 12 fotografij, v eni in U"
MO 400 SLTJ
NE CENENOST - PONUJAMO KAKOVOST! .
Odprto vsak dan o<i 7.30 do 18.00 in ob nedeljah do
Na podlagi Razvojnega programa demografsko ogrožen# moč/a občine Lendava izvršni svet SO objavlja
CENTRIFUGALNA ČRPALKA Namenjena je za namakanje, zalivanje ali prečrpavanje. Izdelujemo dve velikosti: CP-400 CP-800
Imate probleme s plinom propan-butanom, želite znižati stroške porabljenega plina v vaših plinskih postajah, se odločate za napeljavo plinske inštalacije v vaš objekt? Rešitev je preprosta.
POKLIČITE PODJETJE EUROPLIN IN SVETOVALI VAM BOMO, KAJ STORITI, telefon: (0601) 22-439, telefaks: (0601) 21-204
NATEČAJ J
za sofinanciranje usposabljanja podjetnikov ^financiranje dopolnilnega izobraževanja
dročja trženja, zunanje trgovine, kmetijstva in 'u ,
zivamo vse zainteresirane želeli usposabljati za podjetna- -■	oziroma določen-^
posameznike i
S tem natečajem pozivamo vse zainteresirane
ne Lendava, ki bi se_________________.
jo za to že določeno predznanje oziroma določen-
vno usposobljenost, ter vse tiste,_____	„____
ki bi želeli sebe ali svoje zaposlene dopolnilno iz za trženje, zunanjo trgovino, kmetijstvo in jo vlogo za sofinanciranje izvršnemu svetu SO L
V vlogi je potrebno navesti:	. &
PREOSTALI PROIZVODNI PROGRAM
— črpalka M P 25 za motokultivatorje
— prevozna škropilnica za motokultivatorje, 200-litrske
— garniture za Škropljenje s 6 ali 8 šobami
VEDNO SO NA VOLJO REZERVNI DELI, OBNAVLJAMO
RABLJENE AGREGATE
REDNI SERVIS. POKLIČITE NAS - HVALA ZA ZAUPANJE.
KAMNOSEŠTVO
ŠTEFANA BUNDERLA
ORAD 64, tel.: 53-157
• Izdelujemo, prodajamo in vgrajujemo:
nagrobnike, okenske police, stopnice, tlake in opremo za točilne mize
CENE KONKURENČNE!
agencija za trženje tet.: 22-403, 21-383, 21-064, telefaks: 22-419
BeMiad* Ravenska 17. Id: 42 151
• obleke za birmo
• gorska kolona
— ime in pri/mnek ter poklic osebe, ki bi se želel no izobraževati ali usposabljati,	«64^*1
— za kakšno vrsto izobraževanja oziroma usp05^ prosi sofinanciranje,
— če je že izbran program, je potrebno naves L kraj in datum izvedbe.	. # že?
Na natečaj se lahko pojavijo vsi zainteresiram, dopolnilno izobraževati ah usposabljati v že gramih, pa tudi tisti, ki bi se želeli dopolnilno M določenem področju, vendar si konkretnega $ niso izbrati. Če bo dovolj prijavljenih, bo Lendava organizira! seminarje za posamezno vf bijanja oziroma izobraževanja v občini Lendava,-^ ge programe, ki so organizirani zunaj Občih9<P~\^tš^ štev proračuna plačajo stroški kotizacije za ude- -" minarju po predložitvi računa
Natečaj velja do konca leta 1992.	, n.pdir‘
Vloge bo izvršni svet SO Lendava obravnava po prispetju.	^taria^
Vse dodatne informacije lahko dobite pn spodarstvo in družbene dejavnosti, tel.
Izvršni svet^ __________________________________________—"'"jjl Nagrajenci tretjega kola akcije za šp ' in murski val
(G. Radgoni, 15. maja)
1. HELENA RIGAČ, Večeslavci
— pralni stroj PS A 60, Gorenje G. A., 2- »njF.Č ŽANIČ, Stročja vas 39, Ljutomer — kote F ho, PAN AGRA, 3. NATAŠA HARI, S
14, G. Radgona — nahrbtna škropilnica- ...
4. MARIJA HORVAT, Gomilica 116, Tum» , nec tedenski paket za 2 os., Terme Top c’ • PUKL, Porabska 3, G. Radgona - stek’6’
lex, G. Radgona.	P^l
6. STANISLAV KUPLEC, Srednja SlbM«‘^A V | 7. MARIJA TKALEC, Lipa 133, Turnišče. 8. K^.,tf.K? K| šratovci 18. Radenci, 9 JOSIP ŠEBEK O0018'’!. sopot^A# 10. ALEKSANDER KERČMAR. Lendavska 25. M 12 1	'
NA BENKO Borec za severno mejo 17 Manbo VAJ. Domanjševci 98, Križevci v Prekmurju, SEK. Mladinska 5. G Radgona, 15. MATEJA BAL ., gi vača 130. Turnišče 16 SIMONA SLAVIČ. Cresnje
na. 17 DRAGA VUČKO. Ižakovci 82, Beltinci.
Prihodnja prireditev bo v petek, 12. junija * Let) no pa 28. junija na letališču v Rakičanu.

»Lani si nisem upal na Vestnikov vlak, ker se je bližala vojna .., Letos se bom peljal! Rad bi videl tisto vrhniško kasarno, iz katere so se valili tanki proti Ljubljani, Brniku ...«
»ČUDO BOŽJE '
VRHNIKA
«
Dopisujte v Pomurski Vestnik
Misli iz nadnaslova sem pred dnevi dišol k jgksp^i^ Resnično smo se lani pri Vestniku bali, ali bo n°s ‘ ali ne in vendarle se nas je zbralo nekaj sto. In lep0	1
Vrhniki se bomo peljali mimo kasarne, o kateri stnO ' čilni slovenski vojni, veliko slišali. In tam bomo vide1 ' kov. ki so nam vlivali strah v kosti
»VRHNIKA. PREČUDEN KRAJ ..«	_ben^ 'J/’
Največji sin Vrhnike je pisatelj Ivan Cankar ‘
napisal o cerkvi svete Trojice, ki stoji nad Vrhniko m P
IS. stoletju pribtjubljena božja pot:
».. Bela kakor nevesta se sveti na holmu A < duje se po sončni ravni, po tihem sanjajočem mm' Vbl^b‘	,
gore in do Krima . . .« Nekateri od naših izletnikov-ogledali.	*
In tudi na našem slovenskem severovzhodu J jr -v Ivan Cankar je tukaj prežive! šest mesecev pri p^a" v dr. Lojzu Kraigherju.	I
O svoji Vrhniki je Cankar zapisal:	.
» Vrhnika, prečuden kraj' V mehkem domotodu ' ob misli nate. . e
In nekje drugje je spet zapisal:
» . Kraj ravni pod gozdom, pod temnim mogo sedi jata golobov, bele peroti se leskečejo r sonC" Gv ■	J!
VRAČALI SE BOMO Z VERDA
Popoldne bomo preživeli potniki Vestnikovegu ^0- % p' rekreacijskem območju Ulovka. Poskrbljeno bo	,
ne sonce nam ne bosta mogla do živega. Pelo se nakupovalo poceni izdelke ..,	(1, -t'1'
In tam okoli pol sedmih zvečer nas bo sedemm J peljalo navzdol proti Vrhniki in nato gon proti ।	n1'
kal vlak. In ko bo vlak iz Verda zapeljal proti Lu" Celili" j , vr strani pozdravila Vrhnika Od tukaj je nanjo em » verjemimo naslednjim Cankarjevim besedam JČ'
»Čudo božje — Vrhnika, ti gosposko, daljno lepa! Jaz, ki sem ves tvoj, sem te gledal s videl pa te nisem nikoli: še zdaj te gledam, kakor1 lo. kakor da bi le zdaj pa zdaj migljaje in irepetajš ^ ^^i^/J sijaj iz daljave. . .«	’
VESTNI*’
____—
Stran 20
radijski in televizijski spored od 22. do 28. maja
PETEK
SOBOTA
NEDELJA
PONEDELJEK
TOREK
SREDA
ČETRTEK
Radio MV
1*1 Pirhi isjte se i nami kramb,inje s podatki o .-.san. Časopisih, pc-ledna kmroskopom. ob
'Klili Dmja jutranja klonili Radia ti«.cnn-i 1
Mitnjamo nov dgp, 130 IkiVormacij..- v ^nvenkčtni, nem-®ni in midl.aiSiim S 00 Pcr'* 's MO Popoldne na M’* Vi Mili "»'i -k M Borim »15 M.nb..rsko zvočno »•c 0.J0 NSTSNMV - 'e-skladb 1000 PO'0
SOJO Hunu tedenski P”-“Mih ikniiura. Iport. turi-** i U m Kabaret. 12 00 raroiil* iRRr >230 Novica o in vključitev' ■sl. Sl<w"'ija l‘ 00 Popold-'• ni Mv it>j5 Obvestila "Poročila
1+ I' Umetniški ■ i, ?rir-srir-,. IH.TO GospO-™ika oddaja. II 00 n.l0T,i,;, „ini>iUna "i'1'1
** nčedr. IQ.W Risar ka Is t S*"* 1®"* ietirnj ničcsuMi. m>#l
II VjOči kritike. -uJ’0dHHk. 22.50 Sova Pn "■Mabiovih amer, nanizanka. JTnarn. avsiral. nadaljevanka. , somraka, ameriški 'Mi.
\ 'T?
t.	&.K puniivnr. nani-
llU..'4* Maribor l„,u')'*i inBlue IVm.-irev I ik Z.DF -j.i,, kou. ert Orke-I ’■>?.„ ®*'enske nihu trnom ■ l Sfnreasl, magu« 11 *"
Murski val
J
5 40 Prebujajte se z nami — ludi v soboto je lahko to prijet-pd. če imate dobro družbo in sle na tekočem z vsemi dogodki. 7,00 Druga jutranja kronika Radia Slovenija. 7.15 Začenjamo nov dan . . . 7.30 In formacije v slovenščini, nemščini in madžarščini. 7.40 Sobota je pravi dan za nakupe, tudi na tržnici 8.00 Poročila 8.10 Dopoldne na M V 8 30 Dunajsko zvočno pismo 9.00 Predstavljamo vam 10 00 Poročila, 10.30 Pote
pajte gosi 12 30
se z nami I 1.00 Sobotni
12.00 Poročilu (BBC)
Novica dneva. 13.00 Slo-
vo in vključitev Radia Sloveni' ja. 16.01) Popoldne na M V.
16 25 Obvestilu. 16.30 Poročila 17.00 Mali oglasi 19.00 Najlep še želje s čestitkami in pozdravi. 18.30 Poročila (BBC ). 19.00 Vključujemo Radiu Slovenija.
TV SLOVENIJA 1
una,butnit?. \ i »irtj vp-i-dne. 13-00 Sh' \ w sliko 1) V PoroMa 'n<J l^ec na sreto. setijski
Ui MoHtc fciade 15 0S \ ;5’ m Rdeči sok ni otroška st 'Mfi Porot,t. itfl' M .A.’ V««1	I-,. Si.c.i.lrii.-i-'
\ M ilJU Grem, »v 1*5 'l« rombu IH ('• ore
WJU «*<+•, s IH .„.<^„1 ■'
> H' iFi?14,	•: p.«*1')®"
BOO ‘ilika na ''ko >.00 pwotl|„ cs rilnv "O’- Otok Hr Moreauja, \ Im. OtJisetu v vesohu \ V ameriški film
8.10 Angleščina 8.30 Radovedni Taček. 9,05 Klub Klobuk 11.00 Zgodbe iz školjke. 12 00 Poročila 12 05 Tok tok. 16.00 Tednik. 17.00 Dnevnik. 17.10 Drugačna Sneguljčica, madž. risani Film 19 00 Risanka. 19 15 Žrebanje 3x3. 19 30 Dnevnik, 20.00 Uirip. 20.30 Križkraž. 21.35 Zlata leta, amer, nadaljevanka. 22.20 Dnevnik. 27.50 Sova: Murphy Brown, amer, nanizanka; Vietnam, avstraL nadaljevanka: Na begu, franc, film; Nočne ure, amer, variet. program
Drugi program
16.10 Sova 17.30 Prisluhnimo tišini 17.45 Angleščina v poslovnih stikih. 18.00 Poglej in zadeni 18.30 Boš vidci, kaj dela Dolenje. 19.00 Kremcnčkovi, ri sanka 19.30 Dnevnik RTV Srbija 20.15 Klasika. 20.30 izsiljevanje, ameriški film. 21.55 Umetniški program; Moški, ženske
HTV 1
nn
8.00 Poročila, 8.15 Slika na sliko. 9.00 Šolski program. 10.00 Poročila 10.05 Kaj se do gaja z mana, otroška oddaja.
11.05 Ulm.
14.05
ljubljenci bognv, serijski
12.00 Poročilu. 13.20 Mo ’
opera 14.00 Poročila.
švedski risani Ulm. 15 55
UKW
MHz (Dopoldne tudi SV 648 kHz)
la 18.20 Santa Barbara.
Risanka 19.30 Dnevnik. Škrlatna barva, amer, 22.40 Pozdrav iz Opatije.
Dnevnik. 23.30 Slika na
Poročila. 16.00 Prisrčno vaši
Zvonimir Kulundžtč. 16.45 Turbo Limach show. 18 00 Poroči
8-00 Začenjamo nov dan
8-30 Horoskop 8 45 Vilmoš Tkalec. 9.10 Misel in čas. 9.30 Srečanje na Murskem valu z le stvicaim najpopularnejših do jnačih zabavnih, tujih m narod nuzubavnih skladb 10.30 Nedeljska kuhinja 12 00 Poročila 12.15 Nedeljsko postno premišljevanje 12 30 Minute za kme tuvulce 13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi 18.00 Panonski odmevi oddaja za pnrabske Slovence in vse dru ge, 18 .10 Poročila (BIK ). 19 00 Vključujemo Radio Slovenija.
TV SLOVENIJA 1
9.20 Živ žav. 10.35 Revija Za gorje 92. I 1.05 Kronika, kanad. serija. 11.30 Obzorja duha. 12.00 Poročila. 12.10 Kremenč-kovi. 12.40 Boš videl, kaj dela Dolenje. 14,25 Orka kit ubi-jalec, amer. film. 16.00 Junak med barabami. avstraL nadaljevanka. 17.00 Dnevnik. 17.10 Kraljevska poroka, ameriški film. 18.55 Risanka, 19 20 Slovenski loto. 19.30 Dnevnik. 20.00 Zrcalo tedna. 20.30 Moravske Toplice Pomladni 3x3, prenos 21 55 Otoki, novo/c landska serija. 22.45 Dnevnik. 23 15 Suva Ameriške video smešnice; Vietnam, avsiral nadaljevanka.
(Drugi program
15.45 Sova. 17,00 Športna ne delja, 19.3(1 Dnevnik HTV. 20.00 Videogodba 20.30 Galaktična odiseja, japonska serija, 21 25 Aleksa: Santič, nadalje vanka 22 25 Športni pregled-22.55 Retrospektiva slovenske opere: Gorenjski slavček.
5.40 Prebujajte se z nami da ho začetek delavnega redna veder MV vam da vse informacije za dober začetek. 7.0(1 Dru ga jutranja kronika Radia Slovenija. 7 15 Začenjamo nov dan, . . . 7.30 informacije v slovenščini, nemščini in madžar ščini. 8.00 Poročila. 8 10 Do poldne na MV. 8 15 Mali oglasi, 9 00 Zgodilo se je. 10.00 Poročila. 10.30 Šport. 12.00 Poročila (BBC). 12 30 Novica dneva 13.00 Slovo m vključitev Radia Slovenija 16 00 Popoldne na MV 16 25 Obvestila 16.30 Poročila 17 00 Špan 18.00 S kranščakon, cekron pa z mare-lof lestvica narodnozabavne glasbe 18-30 Poročila (BBC) 18.40 Bila je nekoč 19.00 Vključujemo Radio Slovenija.
TV SLOVENIJA 1
HTV I
9,10 Mladinsko gledališče 9.55 Semenj ničevosti, angl, nadaljevanka. 11.00 Mernik, Forum, Utrip, Zrcalo Ledna. 12.00 Poročila 16,20 Slovenski maga zin. 17.00 Dnevnik. 17.10 Program za otroke. 18 45 Divji svet živali. 19.10 Risanka. 19,30 Dnevnik. 20.00 Žarišče 20.30 Politik novega kova, angl, nanizanka 21 00 Svet na zaslonu, 21 40 Nad nebo, drama. 22.55 Dnevnik. 23.30 Sova: Hobotnica, ital, nadaljevanka; Zvezdne stc/e, amer nanizanka.
Drugi program
15.30 Oči kritike. 16.20 Sova. 17.30 Plavalni miting Slovenija: Hrvaška. 18.00 Studio Ljubljana 19.00 Videcšpum 19.30 Dnevnik TV Koper 20.05 Simpsonovi, amer nanizanka. 20.30 Gospodarska oddaja. 21.00 Sedma steza, športna od daja. 21.30 Ta mračni predmet poželenja, francoski film 23.10 Umetniški program Kino

5.40 Prebujajte se z nami slišali boste vremenske podatke, vse o cestah, zanimivosli, horoskop, izbirali pesem tedna 7.00 Druga jutranja kronika Radia Slovenija 7 15 Začenjamo nov dan 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini m maržar-ščiili 8.011 Poročila 8.10 Do poldne na MV kost oziroma gost dneva, ljubljansko zvočno pismo, mali oglasi, glasba laku in drugače {uh 10.00 po roči-lal. . 12.00 Poročila (BBC). 12 30 Novica dneva 13.00 Slovo in vključitev Radia Slovenija 16 00 Popoldne na M V . 16 25 Obvestila 16 30 Poročila. 17.00 Srebrne niti 17.30 Vilmoš Tkalec (ponovitev). 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 18.30 Poročila (BBC). 19.00 Vključujemo Radio Slovenija.
5 40 Prebujajte jse z nami poslušajte, kaj je novega v časa piših, na cestah, pri vremenoslovcih, kaj pravi brat Džuuži. kakšno je današnje nagradno vprašanje, zagrebško zvočno pismo 7.00 Druga jutranja kronika Radia Slovenija. 7 15 Začenjamo nov dan 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini 8.00 Poročila. 8 10 Dopoldne na MV. 8.15 Mali oglasi. 9.00 Kličemo banko 10 00 Poročila. 10.30 Išče-ma za vas in tudi najdemo odgovor. 12.00 Poročila 12.30 Novica dneva 13 0(1 Slovo in vključitev Radia Slovenija 16.00 Popoldne na MV 16.25 Obvestila 16 30 Poročila. 17.00 Mali oglasi. 17 30 Poslušamo vas. 18.00 Narodnozabavna glasba. 18.30 Poročila (BBC). I9-00 Vključujemo Radio Slovenija
5 40 Prebujajte se z nami danes po domače m z obilico klepeta, nb drugih podatkih tudi z mislijo iz šolske beležnice pa še čim, 7.00 Druga jutranja kronika Radu Slovenija. 7 15 Začenjamo nov dan 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini 8.00 Pa roči la. 8.10 Dopoldne na MV — ob drugem boste slišali lestvico domačih zabavnih skladb Sedem veličastnih, obirali kost oziroma gosta dneva (ob 10.00 poročila) ]2.00 Poročila (BBC). 12.30 Novica dneva 13.00 Slovo in vključitev Radia Slovenija, 1600 Popoldne na MV. 16,25 Obvestila. 16.30 Poročila 17 (XI To sem jaz. 18.00 Najlep še želje s čestitkami in pozdravi 18 30 Poročila (BBC). 19.00 Vključujemo Radio Slovenija.

TV SLOVENIJA 1
l, \ ■ o- PotoRraViia. Ilir hancoski fi'*11 IX rm 7-eportaie it Avstrije Ji l*kv shki Ijlli Barva u^osli. ins Vrad. urad .,,, -'M NVaUev, serijski ve-w « Mladi glasbeniki v l/.^00 Otroki spored. t dam dti,. tule s črko ^..^..^elovod IN05 Otok r?"'' motskib razbojm-
Vi,!'!" 'Wo Mini kviz.
I"1 00Mm C. ■■ slik' r;:, ^"'i' po ». lab. IRO0 klmmi pestmi 10 30
Orni i4*' 1000 lt?"r' 71 ' krimoulU tl.15 ti ',T ■ ^ogledi od sira .. •. Vrn i barva zrna ' 55 \tinni 5pOTI; 'i'.:,..?"'-'4 krogla, ameniki l it Vie1*1 fantastični	Mm
R<m^"'sVAi ' '0 Tisoč moj
19.15
20.05
Fdm.
23.10 sliko.
0.25 Poročila. 0.30 Serijski maraton Božji mlini na vcler
TV AVS
9.30 Angleščina. 10.00 Francoščina. 10 30 Ruščina 11.00 Po membno se je imenovali Ernest, komedija 12.30 Haln Av-
il i
Mi. 13 35 Šcampolo, ljubezenska komedija. 15.15 Playbcy. 15.30 Otroški spored. 15.35 Risanka. 16.00 Spored po željah 17.00 Min; Čas v sliki 17.10 Moj dnevnik iz džungle 17.30 Ribiške zgodbe 17.35 če mene vprašaš. 18.00 čas v sliki 18.05 Nogomet. 18.30 Trojica s štirimi peslmi. 19.30 Čas v sliki 20.15 Kdo reče A, zabavna oddaja 22.00 Zlata dekleta 22 25 Kili me Again, akcijski Ulm 23.55 Čas v sliki. 0.00 Črnih 13, akcijski Ulm. 1.25 Čas v sliki
TV MADŽARSKA
S fsi ' “4'1 'M m 1610 ' .........
1 fic p°s-Centre 2 n,k
6.15 Dobro jutro, Madžar-^ka1 8.30 Meiodisiični verouk 8.40 Za otroke in ne le zanje 11.00 Tv-magistcr 12 30 Pano* rama, svetovna politika. 13.30 Sezamova ulica, za otroke. 14.30 Videospoti 15 00 Bara meter, politični šov 16.00 Va-■ rietejska kamera. 16.55 Nogomet Vcszprem Ferencvaros 18.45 Za otroke 19.00 Jolly Joker, nemška serija. 20.00 Dnevnik, šport. 20.40 Samovoljno sajenje, celovečerni film 22.20 Kumara, politična solata. 22 40 Nantes: [:P v gimnastiki, posnetki 23.30 Berlin, Alexandcr-platz, nemško italijanska serija.
RTL
'’,n prije.
hJl/	>6 40
N>cii. * m L Voi4
S F^k? ,30 IX. 8Ioh'
L ''H ,	? Js’ Sve
6.00 Risanke 6 15 Pravljice z vsega sveta. 8.00 Mladinske od daje. 9.20 Klack. 10.35 Peter Fan ll.OO Različne mladinske oddaje. 12.35 Michael Valliant 13.30 Ameriški gladiatorji. 14 35 Adam 12. 15.05 Knight Rider. 17.00 Vroča nagrada 18.45 Poročila. 19.10 Full Hou se. 20.15 (Gledališka predstava. 22.10 Kako, prosim? 23.00 Ljubezenska šola Joscflne Mutzcn-bacher, nemški erotični film 0 25 Pregrešna Ibiza, nemški erotični hlm.
8.00 Poročila. 8.15 Slika na slika 9 00 Smogovci, otroška serija. 9.30 Zgodbe o lisici, risanke. 10 00 Poročila. 10.05 Ne deljsko dopoldne za otroke. H.00 Akupunktura, kanad. serija. I I 30 Narodna glasba. 12.00 Poročila, 12.05 Kmetijska oddaja. 13.00 Mir in dobro. 13.3(1 Hišni ljubljenci, serijski IT m. 14.00 Poročila. 14.05 Mik-ser M. 14.45 Zlatko in detektivi. 15.30 Ob nedeljah. 17.00 Ponovno skupaj, franc, film. 18 50 Tom in Jerry, risanke. 19.30 Dnevnik. 20J0 Sedma noč. 21.40 Dnevnik. 22 00 Spon 22.15 Resna glasba. 23.15 Tv-tednik. 0.00 Poročila
TV AVSTIMJA1
9,00 Cas v sliki. 9.05 Pozor, kuhura! 9.30 Katoliška maša, prenos izOberwarta. 10.15 Uni-verzum: Čudoviti svet meteor jev. 11.00 Evropski studio. L2.00 Tednik. 12.30 Orientacija. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Čudovi la leta. 13.35 Pozdrav in poljub s Tegernstea, komedija 15 30 Otroški spored 15.55 Tedenski pregled sporeda. 16 10 Skrivnost delfina 17.00 Mini Čas v
sliki.
X-Large in X-
. Charts. 18.00 Čas v sliki. 18.30 Trojica s štirimi pestmi 19.30 Čas v sliki 20.15 Moselhruck, zgodba o vinarski družini. 21.05 Ameriške sanje, nadaljevanka. 21.50 Vizije. 22.00 Čas v sliki. 22.05 Šport 22.10 Dokumentacija. 22.50 Cindcrdla 23.50 Koncert. 0.20 Čas v sliki 0.25 Tisoč mojstrovin.
TV MADŽARSKA
6 45 Vaška iv, magazin 800 Kava s smetana 740 Za otroke 8 30 Nedeliski magazin 11.00 Za hoJjši jezik. 1111) Pa ravan, Judit Endrei. 11 40 Kurda, šivanje 12.00 Glasbeni bo tik 13.00 Financial Times, po siovne novice. 1330 Pesmi La josa Serlija. 13.55 Pokrajine, mesta, ljudje. 14.25 Okna pripovedujejo 15.45 Tekmovanje ko* reografov. 16.00 Zgodovinski kviz 16.40 Za reformatorje 17.00 Walt Disncy vam predstavlja: Filmi, risanke, 18 45 Gnol, nogometni pregled. 19.25 Te den, dnevnik 20.15 Med narod no ickmovad^ dirigentov 22.25 Sci H-magazin. 23-05 Tal-leyrand, francoski film
HTV 1
7.00 Dobra jutro. 8.55 Joey in Rdeči sokol, otroška serija 9.20 Bonton-lon. prcdsiava za otroke. 10.00 Poročila. 10.05 Šolski program. I 1.05 Jutrofon. 1 1.35 Cusby Show. 12 00 Točno opoldne. 13.00 Tv tednik. 13.45 Poročila. 13.50 Vrnitev Sherlo* cka Holmsa, angl, nanizanka. 14.4(1 Modre čelade. 15-05 Oiroška serija. 16 00 Poročila. 16.05 Malavizija. 17.00 Dečki z majhnega dvorišča, dok. oddaja 17,30 Gremo naprej. 18.00 Po ročtla 18.05 Gremo naprej. 18.30 Santa Barbara, amer na* daljevanka. 19.15 Risanka 19 30 Dnevnik 20.05 Učiti se živeti. 21.40 Krvavo sonce, ameriški Hlm. 23.15 Dnevnik 23.35 Slika na sliko
TV AVSTRIJA 1
9.00 C as v sliki. 9 05 Čudovi ta leta. 9.30 Avstrija v sliki. 9 55
Otroški prometni klub 10.00
Šolska tv. 10.30 Pat in Mike,
komedija.
1200 Jour
Mike,
13 00 Cas v sliki. 13.10
Ftxe. Muzej
i na gradu Rosenam 13.30 Life Sense, začetek nadaljevanke. 14,00 Kraljestva narave. 14 10 Big Valley 14.55 Risanka. 15 00 Otroški spored, 15.05 Nil Hol-gersson. 15.30 Ani dam des. 15.55 Strelovod. 16.05 Šest mili jonov sekund. 16 30 Otroci sprašujejo. 16,55 Telestik 17.00 Mini Cas v sliki. 17.10 Spored po željah 18 00 Čas v sliki 18 05 Mi. 18.30 Trojica s štirimi pestmi 19.30 Cas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Športna arena. 2115 Pogledi s strani 21.15 Miami Vice. 22.10 Posnetek od blizu. 0 40 Tisoč mojstrovin
m ’F
L^J. Z 7 ■■ I I v j H t
5.45 Dohro jutro, Madžar skal 8-35 Angleščina. 9.05 Han-del: Pasticcio, Opera. 11.05 Zdravilo koristi, škodi? 11.20 Serijski Ulm, pon 1400 Matura '92 16 00 Popoldanski saldo. 16 10 Rezerviran čas. 16.25 Tržno gospodarstvo, serija 17 00 Zajtrk plus, pnn 17 25 Kupil bom 10 žensko, mehiška serija 17.50 Katoliška kronika. 18.00 Prehud, magazin. 18.40 Svet denarja. 18.50 Videospoti. 19.00 Igra 19.15 Za otroke in mladino. 20.00 Dnevnik, šport 20.35 Pišti v krvnlilju, groteska, gledališka predstava. 23.10 Aktualno 23.35 Imej rad ponede Ijek 0.20 Dnevnik.
8 55 Zgodbe izh školjke 9,55 Šolska tv, Sedma steza 11.30 Prisluhnimo tišini. 11.43 Angleščina v poslovnih stikih. 12.0(1 Poročila. 15-10 Ta mračni predmet poželenja, francoski Film. 17 00 Dnevnik 17.10 Lonček, kuhaj. 17,20 Plamenica, češka nadaljevanka, 17,50 Lutkovna predstava, 18.40 Alpe — Donava—Jadran	19.10 Risanka.
19 30 Dnevnik. 20.00 Žarišče, 20.30 Osmi dan 21.35 Grad na soncu, franc, nadaljevanka 22.25 Dnevnik. 23.10 Sova: Življenje po Henryju, angl, nanizanka; Hobotnica, ital, nadaljevanka; Glasheni utrinek, Drugi program
15.00 Svet na zaslonu. (5.40 Sova 17 20 Svet poroča. 18.00 Studio Koper. 19.00 Orion. 19.30 Dnevnik TV BiH 20.05 Simpsonovi, amer, nanizanka. 20.30 Glasba* sho* in cirkus 21.30 Tv-tribuna.
9,00 Program za otroke. 9.45 Retrospektiva slovenske opere I 1.00 Grad na soncu, franc, na daljevanka, 12.00 Poročila. 15.55 Galaktična odiseja. 17.00 Dnevnik. 17J0 Klub Klobuk 19.10 Risanka. 19,30 Dnevnik. 20,00 Žarišče, 20,30 Film tedna: Papirnata maska, angleški Ulm 22.15 Dnevnik. 22.40 Kronika, kanad. serija. 23.10 Sova: Nenavadni uspehi, amer, nanizanka; Hobotnica, ilal. nadaljevan-
10 15 Pedenjžcp. 10.45 Ja ponska pravljica 11.00 Šolska tv. 12.00 Poročila 15.20 Šport na sreda, ponovitev. 17.0(1 Dnevnik. 17.10 Živ žav. 18.30 Izobraževalna oddaja. 19.05 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Ža rišče. 20.30 Bobenček. 21.35 Tednik 22.25 Dnevnik 23.00 Mali koncert 23 10 Sova: Dra gi John, amer nanizanka, Hobotnica, ital nadaljevanka: Šm-gen, japon nadaljevanka.
HTV 1
I I 35 Popolna tujca, humor, serija. 12.00 Točno opoldne.. 13.00 Slika na sliko 13.45 Porod čila. 13 50 Polnočni klici, amer, nanizanka. 15.05 Ratman, otroška serija. 16.00 Poročila. 16.05 Mala vizija 17.00 Kako mati lahko pomaga otroku, izobraž. oddaja. 17.30 Gremo naprej.
18.00 Poročila. 18,05 Gremo naprej. 18.30 Santa Barbara. 19.15 Risanka. 1930 Dnevnik. 20.05 Ljudje, ki so ubili Kenncdyja, serija. 21.00 V ospredju. 22 30 Dnevnik. 23.00 Slika na sliko.
ka; Ves svel je oder
Drugi program
15 45 Osmi dan. 16.38
18.00 Studiu Maribor.
Psiho. 19 30 Dnevnik
20.00 Športna sreda.
Kvartet Tartini
HTV 1
Sova.
19.00
ORF
21.30
Drugi program
15.50 Sova. 18-00 Studio Koper 19.00 Videolestvica. 19.30 Dnevnik RAL 20.05 Simpsonovi. 20.30 Zelena ura 21.30 Cannski Filmski festival
HTV 1
7.00 Dobro jutro. 9.00 Bat-man, otroška serija 9.30 Risanke. 10.00 Poročila. 10 05 Šolski program, t 1.05 Jutrofon 11.35 Na zdravici, amer nanizanka. 12,00 Točno opoldne. 13.00 Slika na sliko 13.45 Poročila. 13,50 Zgodba Josephine Baker, serijski film. 15.05 Šolski program. 15.35 Superhahica. angl, nanizanka. 16.00 Poročila I6.05 Malavizija. 17 00 Lipik je naš, dnk. oddaja. 17 30 Gremo naprej. 18.00 Poročila 18.05 Gremo naprej. 18.30 Santa Barbara. 19.15 Risanka 19 30 Dnevnik. 20.05 Igrani film. 21.35 Glasba. 22.00 Obnova Hr vaške. 22.35 Dnevnik. 23 00 Sli* ka na sliko 0 00 Poročila
TV AVSTRIJA 1 TV AVSTRIJA!
7.00 Dobro jutro 9,00 Super-habiea, angl nanizanka 9.30 Smogovci, otroška serija. 10.0Q Poročila 10 05 Šolski program 11.05 Jutrofon. 11.35 Novopečeni princ iz Bel-Aira, humor, serija. 12.00 Točno opoldne 13 00 Slika na sliko, 13,45 Paro čila. 13.50 Zgodba Josephine Baker, serijski film. 15.05 Otroška serija 16 00 Poročila. 16.05 Malavizija 17.00 Razstava znanstvenih knjig. 17 30 Gremo naprej 18.00 Poročila. IH 05 Gremo naprej 18 25 Santa Bar bara. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 3 — 2—1, kviz, 21 10 Dokumentarni film 22 05 Glasbena oddaja. 22.40 Dnevnik. 23 00 Slika na slika. 0 00 Poročila.
9 00 čas v sliki 9.05 Cudovi ta leta. 9.30 Angleščina. 10.00 Peru skozi stoletja. (0 15 Šolska iv. 10.30 Nagobčnik, film. 12.05 Športna arena. 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi. 13.35 Urad, urad 14.10 Big WaJlcy. 14.50 Jutrišnji mojstri. 15 00 Otroški spored 15.05 Tudi pošaliti se je treba. 15.30 Am dam dcs. 16.05 Šest milijonov sekund. 16.30 Glasbena delavnica, 16.55 Telesttk. 1700 Mini Čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki 18 05 Mi in tržišče. 18.30 Trojica s štirimi pestmi 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport 20.15 Dežela gora. 21.07 Pogledi s strani. 21.15 Perry Mason se vrača, kriminalka. 22.45 Resnična ljubezen, film. 0.20 FR L Kupčija s smrtjo.
ARSKA
5i4$ Dobro jutro. Madžarska! 8.35 Angleščina. 8.50 Dra gi lažnivec, tv igra 10 15 Serij siti film, pon. 14.00 Matura '92. 16.00 Popoldanski saldo. 16.10 Drehschdbe Europa, magazin 16 40 bivali vetrovne puščave, poljudnoznanstveni Ulm. 17.10 Fanni in drugi. 17.35 Kupil bom to žensko, mehiška serija; 16. del. 18.00 Evropski popotnik. 18.40 Svet denarja. 18.50 Videospoti 19 00 Igra 19 15 Za otroke in mladino. 20.00 Dnevnik, šport. 20.40 Igre Meiropo-|is. 21,25 Twin Peaks, ameriška serija (za odrasle). 22.15 Večerni saldo. 23 00 Calcio, italijanski nogomet 0 40 Dnevnik
9.00 Čas v sliki. 9.05 čudovita leta. 9.30 Francoščina 10.00 Šolska tv: Slikarske tehnike: mozaik. 10.15 Španščina. 10.30 Pcrry Mason se vrača, ponovitev Filma 12 00 Električna ener gija iz Kapruna. 12.10 Reportaže iz tujine. I3.00 Čas v sliki. 13.10 Mi. 13.35 UratL urad. 14.00 Big Vallcy. 14.50 Ugledni vabijo k mizi. 15.00 Otroški spored 15 05 Risanke. 15.30 Lutke. 1600 Živalski kotiček. 16.05 Šest milijonov sekund 16.30 Mini leksikon. 17.00 Mini Čas v sliki 17.10 Spored pq željah 18.00 Čas v sliki 20 00 Kulturni dnevnik 20.|5 Sissi, mlada cesarica 21.55 Pogledi od strani. 22.05 Lepotica in vohljač (Delo na črno). 22.55 Boj za.Jennyja, riLm. 0.30 Smrt kot v romanu.
TV AVSTRIJA 1
9 00 Čas v sliki. 9.05 Ljubezni Ludwiga van Beethovna, film. I0 25 Naše življenje je igra , I I 45 Mali orgelski kan
cen
12.00 Duhovno središče
Taize. 13.00 Cas v sliki. 13.10 Čudovita leta. 13.35 Vse sreča te zemlje, film 15.25 Letu in dan. 15.35 Risanka 16 0(1 Ben Hur, zgodovinski Film. 19.30 Cas v sliki. 20.1 S Doneča Avstrija Lepa, divja Avstrija. 21.20 Sam nad seboj. 22.05 Dvoboj, vestern 23.35 Cas v sli ki. 23.40 Mister Univerzum, ko medija. 1.20 Poročila. 1.25 Tisoč mojstrovin
TV MADŽARSKA
TV MADŽARSKA
5.45 Dobro jutro, Madžarska! 8.35 Sezamova ulica, za otroke. 9.35 Derrick, kriminal ka. 10.35 Letni kolobarji, za upokojence. 16.00 Popoldanski sladu 16.10 Brahms, avstrijski film 16.55 Fdina Zemlja, serija 17.25 Kupil bom lo žensko, mehiška serija 17.50 Koledar 1992. 18.30 Svel denarja. 18.45 Otroški kotiček. 18 55 Nogo-mei: švedska Madžarska iz Stockholma 20.50 Spomladanska usmrtitev, film studia Rele Balazsa. 23.50 Dnevnik 23 55 Financial Times.
5.45 Dobro jutro, Madžarska, magazin. S 35 Lajna, lahka glasba. 9.05 Walt Disney vam pred stavlja, pon 16,00 Popoldanski salda 16.10 Z nahrbtnikom in ribiško palica po Heveški županiji. 16 50 Otok muzej. 17.20 Kupil hom to žensko, mehiška serija. 17 45 Videospoti. 18.00 Magazin za menedžerje. 18.45 Svet denarja. 19 15 Za otroke in mladino. 20.00 Dnevnik, šport. 20.40 Sosedje, tv roman, 133. poglavje. 21.15 Fridenkuszov šov. 22.35 Aktualno. 23.05 Kraj zločina, nemška kriminalka. 0.40 Dnevnik. 0.45 Dnevnik, BBC.
6.00 C ahi, 7.00 Različne mladinske oddaje. 9.30 Kralj piratov, ameriški pustolovski tTm 11.15 Ta teden. 2.30 Major
Dad
Film.
13.00 Mladinske oddaje. Tcenacademy, ameriški
17.45 Primarij dr. West-18.45 Poročila. 20 15
phal.......
Shawmaster, zabavna oddaja z
ameterji 21 45 Spieglav iv magazin 22.55 Phyboj Late Night. 2 .‘.00 Plavalni bazen, francoski film 0.25 Kanal 4. 2.00 Seorpionuvn izsiljevanje, ameriški vohunski film
6.00 Dohro jutro 9.00 Razli čne mladinske nadaljevanke. 12 50 Grozljivo prijetna družina. 13.20 Kalifornijski klan. 14 10 Sprmgfieldska zgcidba. 14 55 Šel. 15 45 Chips. 16 40 Tvegano. 17.10 Vroča nagrada. 18 00 Enajst 99 18 45 Poročila. 19 10 Eksplozivno 20.15 Umor jr njen konjiček, film. 21.15 Ko pridejo tete, nemški film. 23.25 Moški magazin. 24 00 Airwolf 0.55 Sijoči asfalt.
6.00 Dobro jutro in poročila. 9 00 Ponovitev različnih nadaljevank. II 10 Lassie I I 30 Tic Tac Toe 12.0(1 Družinski obračun 12.30 Opoldanski magazin 12.50 Grozljiva prijema družina. 13.20 Kalifornijski klan. 14.10 Springfieldska zgodba. 14.55 Set. 15 45 Chips 16.40 Tvegano. 1710 Vroča nagrada. 18 00 Enajst 99 18.45 Potočila 19.15 Eksplozivno 20.15 Co-lumbo: Morilčevo priznanje, ameriška kriminalka. 22.0(1 Eksplozivno 0.(15 Ai rivo I f 1 00 Sijoči asfalt. I 50 Cona somraka.
6.00 Dobro jutro m poročila. 9 00 Ponovitev različnih nadaljevank. 11.05 Lassie. 11.30 Tic Tac Toe 12.00 Družinski ohra-čun. 12 30 Opoldanski magazin. 13.00 Grozljivo prijetna družina. 13.20 Kalifornijski klan. 14 10 Spri ngfieldska zgodba. 14.55 Šef. 15 45 Chips 16.40, Tvegano. 17.10 Vroča nagrada. 18 00 Enajst 99 18 45 Poročila. 19.10 Eksplozivno. 20.15 Narodnozabavna glasba 21.15 Na življenje in smrt 22.15 Sternov (v magazin. 23.30 Bcnny Hill. 24.00 Airwoir 0.55 Sijoči asfalt. I 45 Cona somraka 2 00 Izdani, ameriški vojni film
RTL
6.00 Dobro jutro in poročila. 9 00 Odisejevo potovanje, itali janski film. J 1.30 Tic Tac Tac 12 30 Opoldanski magazin 13 00 Grozljivo prijetna družina 13 20 Kalifornijski klan 14 10 Springfieldska zgadha, 14.55 Šef. 15 45 21 lump Stre ct 16.40 Tvegano. 17.10 Vroča nagrada. 18.00 Enajst 99 18.45 Poročila 19 10 Eksplozivno. 20.15 Mini Playhack šnv. 21 15 Klic v sili. 22.15 Heal, ameriška kriminalka 24 00 Airwolf. 0.55 Sijoči asfalt 1.40 Cona somra
Stran 21
Iščemo nove sodelavce — KOOPERANTE za vzrejo perutnine Pl sne ponudbe z opisom dosedanjih del in izkušenj pošljite na naslov Lo-kastar d.o.o . p p 138, 61001 Ljubljana s pripisom KOOPERANT
^ZIOAR
---------------------------
GRADBENO OBRTNO PODJETJE BELTINCI. ŠT KOVAČA 21 TELEFON: 069/42 202. 42 475 TELEFAK 069/42407 ŽIRO RAČUN 519000-601-17396 SDK PODRUŽNICA MURSKA SOBOTA
Na podlagi sklepa upravnega odbora Gradbenega obrtnega podjetja ZIDAR Beltinci, d.o.o.. Štefana Kovača 21. razpisujemo prosta dela in naloge
VODJA GRADBIŠČ
za nedoločen čas
Od kandidata pričakujemo, da ima končano:
1. Višjo šolo gradbene smeri (V1 stopnja)
— tri (3) leta delovnih izkušenj pri enakih delih.
— strokovni izpit,
— poskusna doba tri mesece
2 Srednja šola gradbene smeri (V. stopnja)
— pet (5) let delovnih izkušenj pri enakih delih.
— strokovni izpit.
— poskusna doba tri mesece
Kandidati naj svoje prošnje z dokazili o izobrazbi pošljejo v osmih (8) dneh od objave na naslov Gradbeno obrtno podjetje ZIDAR Beltinci, d o o . Stefana Kovača 21 — ZA UPRAVNI ODBOR
SREDNJA ZDRAVSTVENA ŠOLA MURSKA SOBOTA
razpisuje prosta delovna mesta
1.	UČITELJA MATEMATIKE
za nedoločen čas s polnim delovnim časom
pogoj: — visoka izobrazba pedagoške smeri matematike ali matematike v vezavi z drugim predmetom
— ali
— visoka izobrazba teoretične ali uporabne smeri matematike
2.	UČITELJA ZDRAVSTVENE NEGE
za nedoločen čas, s polnim delovnim časom
— visoka izobrazba ustrezne smeri s predhodno končanim VŠ programom zdravstvena nega
— ali
— višja izobrazba smer zdravstvena nega, opravljen strokovni izpit za višjo medicinsko sestro in 5 let delovnih izkušenj
3.	UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA IN KNJIŽEVNOSTI
za določen čas, z nepopolnim delovnim časom, z možnostjo za nedoločen čas s polnim delovnim časom
pogoj: visoka izobrazba ustrezne pedagoške smeri
Začetek dela je 1 septembra 1992
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi
O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh po roku za prijavo.
AKCIJA
OPEKA 6/1, I. kak. r.
APNO
CEMENT 45 BRAMAC
ZIDNE OBLOGE, 1. kak. r.
PEČI ZA CENTRALNO
KURJAVO, 32 kW
23,65 SLT
333,24 SLT - vreča
393,74 SLT - vre«
580,00 SLT - m
480,00 SLT - m'
64.000,00 SLT - na -obroka
SAMO V DISKONTU UNIVERZAL, Ljutomer 81-160 in Križevci 87-630.
Izvršni svet Skupščine občine Lendava razpisuie
NATEČAJ
ZA GRAFIČNO REŠITEV GRBA LEN^
pod naslednjimi pogoji:
1 Za predlogo se uporabi podoba grba z motivom ■	(
skega gradu na pročelju KRONE — Partizan Lendavi
2.	Grbu je pripisan napis Lendava —
3.	Rešitve naj bodo v dimenzijah 150
Lendva.
x 150 mm.
ETAŽNA KLETKA ZA PERUTNINO tip EK-10-20-30-40-60-120
4 Izbrana rešitev bo odkupljena za 30 000 00 SL^p^ite Svoje predloge pošljite na naslov: Izvršni svet občine Lendava in priložite svoj naslov v zaprti K-

POLJOOPSKRBA
MARIBOR, Ljubljanska cesta 7, te!.: (062) 303-984, MURSKA SOBOTA, Markišavska 5, tel.: (069) 21-048
• Cisterne Creina po izjemno ugodnih cenah! 9 Prodajamo traktorje Torpedo in Tomo Vinkovič. Cene konkurenčne! 9 Traktorske škropilnice Agromehani-ke Kranj. 9 Možnost dobave rezervnih delov za kombajne Džuro Džakovič 9 V zalogi vsa kmetijska mehanizacija!
Izdelujemo kletke za nesnice, kunce, purane in prepelice.
Informacije:
VINKO MAUČEC, Bratonci 10, 69231 Beltinci, telefon: (069) 42-096.
L
IZREDNA PRILOŽNOST ZA UGODEN NAKUP SEDAJ TUD! V SLOVENIJI
Kataloška prodaja — 3000 izdelkov iz ZRN
otroška moda, moda za mlade in manj mlade, perilo, usnje, nakit, video, HI-FI, oprema za gospodinjstvo, vse za prosti čas ild.
Ročno brušen kristal, žensko perilo LISCA, parfumi in kozmetika, posteljnina, prti, DARILA ZA VSAKO PRILOŽNOST
ANION HAJGELJ 64245 Kropa ? A tel (064) 79-470 tele* 34677 Aaigei ielRlAx (064| 79 720
EKSKLUZIVNA TRGOVINA
LJUTOMER. Jurčičeva 6 (JURŠEVKA)
^E^PREVOZ^TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE / n OLZ	7^7	62230 LENART, TEL.: 062/724-675
EXPORT-!MPORT GENERALNI ZASTOPNIK ZA SLOVENIJO
Vse, česar ne potrebujete, lahko prodate ob pomoči malega oglasa v Vestniku.
NAJVEČJI POTUJOČI CIRKUS prvič v Pomurju predstave bodo:
20. in 2I. maja v Lendavi ob I6.30 in 19.00. (nasproti avtobusne postaje)
od 22. do 24. maja v Murski Soboti ob I6.30 in I9.00 (pri prvi osnovni šoli).
Vabljeni v največji potujoči živalski vrt!
VESTNIK
ASCONO 1.6 DIZEL, letnik 1984. in FIAT 126 P, starejši letnik, obnovljen. prodam Moščanci 57 m?05 ZASTAVO I2K staro 3.5 let. z dodat no opremo, prodam Jožica Duh. Me linči 75. m727
ŠKODO 105 U registrirano do avgusta 1992, nevozno. prodam. © 24-714 m 728
TOMOS AVTOMATIC A3MI in TAM 4500, prekucni, vozen, neregi stri ran. prodam. Stefan Virag. Mladinska 17, Odranci m707
MOTORNO KOLO TOMOS 15 SLC. leinik 1979, malo vozen, neregistriran. prodam. Cena po dogovoru «2-090 mdl
LADO 1500 SL, vozno, neregistrirano, prodam ® 48-382. m7l I
kmetijska mehanizacija
NIZKOTLAČNO BAI.IRKO VA-GLER prodam. Pečerovci 92 m 708 OBRAČALNIK PANONIJA, 2,20 m. prodam. S 4K-253. m755
TRAKTORSKO FREZO PAN-AGRA TLR 155. novo, ugodno prodam. Bakovci. Vrtna 17, ® 43-153. m753
TRAKTOR FORDOR 42 KD. gene ralno obnovljen, in motor za opel as-cono, 1600. menjalnik za opel kadeti 1300 prodam. Štefan Bunderh, Grad 64. <2? 53-157 m74l
NOV TRAKTOR TOMO VINKOVIČ TV 826/30 prodam za 405.000 SLT ^82-676. po 12. uri. m3695 STROJ ZA POBIRANJE SLADKORNE PESE Neptun in osebni avlo Wariburg, letnik 1979. dobro ohranjen, prodam ®8l 118. m3699 ROTACIJSKO KOSILNICO C REI-NA VICON, 1,65 m. prodam Lukavci 33, ® K7-58R. m37O» NAKLADALNO PRIKOLICO SIP PIONIR 20, novo, še nerabljeno, z garancijo, ugodno prodam Jože Gra sič. Mala vas 3, Tomaž prt Ormožu ah STObŽ) 33-286. m 709
TRAKTOR ZETOR, L RS US in IMT 35 do 50 KS KUPIM rn prodam mo lor za zastavo 750 in termoakumulacijsko peč Ehnd 2.5 k W S 41-138 m735
KOSILNICO LAVERDA, dizel, pro dam Gaberjc. ® 76-136. m343 MOTOKLILTIVATOR GOLDONI. 10 km. nov, nerabljen, prodam.
rejšO

STAREJŠO VSt-t^' HIŠO J elektrika.voda); - , di za počitniško
s sadovnjakom H vii^&i no zemljo-(• ha) , g(j(0 ' । <5 n rovj prodam z a tolarsko pročvredno^ ren. Pordasinci R KOMI NALNO । pI<X 1.0 m 20 arov l«^1^ -dogovoru- Babine* 1 ž-ernc^'", f NJIVI 75 ,n 18 *'i'\
4. starejši le,"'kKS s P"1^ traktor Sl<yr. I«	>
avlomalik prodam.	0 11^
ENOSOBNO STAt«^ leva v Murski	jr
«31 040. m757 STANOVANJSKA j, , pim kjerkoli v P«"' .j uri pt‘ DE M -3“ 23-430 P° Jz KME1IJO. manjša. ( na lep' južni leg1-2- ■ prode mka in osamljenosl	x.
26 AROV NJI'" '	J
Čil.
c
t
tl
11
1
p«-dum	n1*’ .m
L, •imu
VINOGRAD v •	*
mo v najem at' ' 579-812. m 748
živa

— Izdaja podjetje za informiranje Murska Sobota
Časopisni svet: dr. Jože Bedernjak, Štefan Cigut, Zlatko Erlih, mag. Dalibor Geder, Cilka Žakelj, Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar
Lrednišlvo: Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Janez Votek (odgovorni urednik). Lud vik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balažič-Peček. Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Fen Maučec, Stefan Smej, Štefan Sobočan, Endre Gonter (tehnični urednik), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica).
Vodja agencije Venera: Renata Bakan-Ficko
Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29. Telefoni: novinarji in odgovorni urednik 21-383,21-064 in 25-019, glavna urednica in direktorica 22-403, računovodstvo in tajništvo 21 383 in 21-064’ GPS (trženje) 22-403, telefaks 22-419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Naročnina za 2. trimesečje 1992 je 650,00 SLT, za podjetja 1.300,00 SLT, za naročnike v tujini 80 DEM letno.
Tekoči račun pn SDK Murska Sobota 5190O-603-3OOO5, devizni račun pri Abanki Ljubljana 5OIOO-62O-OOI12-5O495I2.
Tisk: GZP Mariborski tisk, Maribor. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/1B z dne 30. I. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov.
SREDNJETLAČNO PREŠO ZA SENO ali slamo prodam S* 23-152. po 15. uri m720
SAMOHODNI DVOREDNI OBI-RALNIK KORUZE m žilni kombajn ZMAJ, s 4rednini adapterjem za koruzo, prodam ali zamenjam za večji traktor S 46-551, po 19. uri. m 766 KOSILNICO BCS, letnik 1985, zelo dobro ohranjeno, prodam 7a 2.500 DEM + i % carine Dodoš, Trakoš-Canska 8, Varaždin, ®(IM2) 510-74. m 373
GOSPODINJE! *
Ce vam zamrzovalna skrinja toči ali ledeni, pokličite IZOLACIJSKI SERVIS
F HAJDINJAK
Gornji Slaveči 6. Kuzma lei 55 071
Popravilo z garancijo na vašem domu
posesti
Dopisujte v Vestnik
26 AROV NJIVE v Murski Soboti prodam. Možnost obročnega odplačevanja »(Obli 373 992 m.343 PRODAMO HIŠO v središču Bogoji ne 74. Turnišče, Travniška 14 m70Q PARCELO. 260 nr, s staro hišo v Gornji Bistrici 25 ugodno prodam, •g? 1061 j 331-204. m343 ABSOLVENT in absolventka VETERINE najameta stanovanje v Murski Soboli ‘S2 2I 906. dopoldan m75O
STAREJŠO H ISO v Moravskih fo plicah prodam ® 48-253. M755
TELICO, brejo 8 knževci 18 v P"*1"* 1 KRAVO, brejo, "	j,,< r’
Kristina Kodilz. M	j j
šina. m70l	e JAK*
NESNICE. M! r ' SME 1USEX. rpv*>.	. *
jamo po zelo ugo^ |0 P prodaja VsaL k4 k ,P eno zaslon; Nv - 4j dajejo vse info^ ' <	-
ce Benčec. Bako goMitm Železen, ••	.F.
'nper . .odaH1 h . M Ai r PU JSKE P' ska 2. mms .^tRJk /»•F NEMŠKE	j ■
kom, slarr u
prodani 4Ž l9A2' j 8 fjC. BRUOSVINJOJ' ,^1 kolesi piodam “ .^i jz* KRAVO, staro o!« •	■ ./'j
prodam Franjo . |Ojne**«JPl ft>. Križevci pr* W , Uai" J MALE PUJSKE «71 Bakša, M. Sobota-TELICO, brejo 0 po A, prodam. E 11 pl' S 53 046. m738	f
DVaKII.OGRAM^,,^', , prodam Trop°v. 1 j J PRAŠfČA ZA /A*
• 40 kg. prodam G' , 5^ PUJSKE, lepe.'j^13^, V. dam Tivadar, S ^ce |ijr TELICO, brci0 v staro 8 let. 4	J
Ivan Kustec. tre« čete 36. m747 _ KRAVO, ■.taro , Jo« / komrola A. |'«^J $Z Ižolenci I 1 ’n ''
BREJE SVINJE P	,
33 m7!5 ,cl |KEC\* JL Ml AOlCE /^Jjain ŠNAVCFRJA fj,,«,-. f . v d hohen	r tj*r|
2 X ca.ib.	.n'1-	|.'	,
■a (OKI) 551 rfJl« •* MALE PUJSKE ., ger. Tišina 41 I ‘ . .J nesnice. Ml aU.	/
SME HISEX, h’^, d .,	|
lamo po zelo kopi 1	1;
prodaia Vsak. k^,|a . . jj. eno zastonj '^cije' daiejo vse inl' MvCl. . Horvata. Ne^
pri Dragici mppp

VESTNIK. 21
Stran 22
Motorna vozila
MOPED AVTOMATIK prodam l >23-785. «n343
k MOPED RT 50 ugodno prodam 1 ® 65-145 m)230
l DdHmj CHARAD TD, letnik I in dve zastavi 101, letnik 1 registrirani do konca leta, I ugodno prodani. Boris Žmek. Mola 8, I Ljutomer. m37OQ
I Wpujem osebne AVTO-I ROBILE in kmetijske stroje s pn
I 1 Zerpvovomci, ® 1062) I '14-ti), delovni čas od II. do ib-I *m37OI
1 'ORD ESCORT CL 4. dobro ohra-1 "ar. star $ leu prodam za 11 .000 I OEM 410.010. m749
’ ? 'i 4560. za prevoz čebel, prodam.
| *W.m739
9DLP JGLD, letnik 1984. garažiran.
I Milan Mesarič. Ižakovci l W «1710
I ^«0 is#( 1Mn0( tc,g0 tegistri-1 J® t 126 P, letnik 1977. registri-I ?r°dam Krog. Murska I MflCLln^ 1500 LANCER. Star 20 1 W«tV' p,c,clam' Eošalin, Grad 28-1 ^OfOJNo KOLO BT 50. letnik l ■ prodam. Ida Oleksij, Lendav-I ' K M. Sobota. m754
r^zno
* V.W' RtsEtE FASADNE MKi	Gorenje prodam
? ' M m69S
R '■ MMDASMMI MH-FN'
Lrh.im Botri' P' ^<.'-•01 l uinnmu -L
tkano mfANKI /
TRAVNIKA ali ga „ ? ;t>is daljši čas Hari. Kan-FViij V t: v p -v uriu-
TRAVO ZA KOŠNJO Udm Ko)tB|, Selu I"
(M® m dodatno opre
. -"'Un Cena po d . ■i--u Rob' ..t- L miki Vrh 32, 69244 Videm m724
"'JESt MMFIHAI rami ir AVlDMAin A 35 pro-
Saba ct d 7t»o, s
. ‘S..Irtanjr- Goldstar, vse z Prodam "S? 4 -U ' nG 11
, ,'N'V MmiAttNUl
, ws. u|■'
J dn »Djim ni7U'
'' D n rtnrsao Mitra m =';< * 1^*» W	1DM0S Ul
HF6. u^ujnu prodam
itn «6t. J m h, prodam
‘U •
dam ST lei«e in ;V., fotelja, pro-.,	Novaka 15. M So-
VtR ,	m1«
t *■ -Ln i dek.inu pokrito
n ',J novo- prodam
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala CPŠ, M. Smor, avtomehanik, izdanega leta 1972 Štefan Roudi, Stanjevci 6. m7O6
RAZLIČNE DELE za vse tipe avtomobilov in gume ter golf, letnik 1980, prodam S 51 -258. m7|7
OJAČEVALEC SOLTON EHO in mikrofon Schure, prodam Jože Kolarič, Dolnji Lakoš 61. ® 76-790 m721 FRIZERSTVO P1COLO, Prežihovega Voranca 5, M. Sobota, ® 24-652 (za starimi avtobusnimi garažami). Trajna ondulacija samo 1000, frizura S fenom 350 in vodna pričeska samo 300 SLT m343
REKLAMNO TABLO z razsvetljavo, 80 x 60, prodam. ® 24-021. m745 TERMOAKUMULACIJSKO PEČ. 2 kW, rabljeno, ugodno prodam. ® 26-373, v torek in petek popoldan. m343
DEVIZNA POSOJILA z garantom, investicijska za zasebnike, novi avtomobili iz uvoza, kmetijska mehanizacija kličite zvečer S 55-049 oz Dolič 119. m75l
POZOR!
HUJŠANJE BREZ DIETE S SHUJ-ŠEVALNIM PASOM DO LEPŠE LINIJE. Informacije in naročila po •S (061) 218-941. m343
GOSPOD IZ MURSKE SOBOTE, ki je 15. maja kupoval hišo v Brezovcih. naj se ponovno oglasi pri njih 24. maja. M763
TRAJNŽAREČO NEMŠKO UVOŽENO PEČ m novo peč za etažno centralno kurjavo z rezervnimi deli prodam. Možnosl plačila na obroke ali s čeki. Cena zelo ugodna. Semen, Arh Novaka 15, M Sobota, ® 22-472. m567
delo
ZAHVALA
V 85. letu starosti nas je tiho in mirno zapustil naš dragi oče, tast in stari oče
OBIRANJE JAGOD od začetka do konca junija v Avstriji. Dober zaslužek, prijave sprejemajo do 25. maja v Kuzmi 45 po 53? 55-091 m523 KUHARJA ALI KUHARICO zaposlim ® 69-079. mhh
MLAJŠO UPOKOJENKO za oskrbo starejše ženske na domu v Murski Soboti, dopoldne, iščemo. Plačilo po dogovoru. ® 21-282, popoldan. m742
DEKLE ALI ŽENSKO za občasno pomoč v gospodinjstvu iščemo. 5? 24-671, po 18. uri mpf KUHARICO, kvalificirano ali priučeno. in natakarico takoj zaposlim. S? 72-073. m7!9
GOSTlSCE PIRAMIDA zaposli KV kuharja ali kuharico za nedoločen čas. OD okrog 40 000 SLI ® 41-556. doma, ali 42-073, gostilna. m?31 ZAPOSLIM DEKLE za delo v gostinskem lokalu v Idriji Dobro plačilo in stanovanje. S (065) 71-539 ali zvečer (065) 75-005, Skrjanc m7O3 VEC POTNIKOV potrebujemo za prodajo 60 vrst tekstila na terenu za območje Štajerske in Prekmurja. Spodbudna provizija in zelo lep zaslužek. Možnost vodenje skupine in redne zaposlitve. ®(062) 724-662.
—m349
Ostali ,w sledovi tvojih pridnih rok. ki cenil jih bo pozni rod.
Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje, bolečine si prestal, zdaj boš v grobu mirno spal
Mm
Stefan Škrilec
iz Mlajtinec 18
11 h, n ln znanc^™0 vsem sorodnikom, dobrim sosedom, izreknm’,*' ste nam v najtežjih trenutkih prisko-'5L, z, ’ darovali vence in šopke in ga v vala g s ' u Pospremili na njegovi zadnji poti.
Novaku za pogrebni obred in pev-^Sem i Za ,°dpete žalostinke.
e enkrat — iskrena hvala! /^‘inct, 23 aprila 1992 a'**joči vsi njegovi najdražji

Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje. Z dobroto svojo si osrečili nas znala, a pred usodo neizbežno nemočna si ostala.
ZAHVALA
s 88. |etu siarosli nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica
erezija Horvat
,z Srednje Bistrice 71
! ' han?atn’■ teh^c'1’ iz8ubi se iskreno zahvaljujemo kC-'tr zn ,2-rek|j uu'J ■ lr*nutk>h pornagaii, sočustvovali Dihi! ubfr/*616 mašiti ln P'sno sožalje, darovali vence m "*»i jA oh 8Ovornit, zahvala g. duhovniku za po
’*’ste h5-u 'ž Tii 'Snacu Utroši, kolektivu Polanike ^°drap0 ni. ’ domačemu pevskemu zboru in li nrna!’101v 'ako velikem številu pospremi-a njeni zadnji poli.
Žaluje j vsi njeni
Ze leto dni te zemlja krije, v grobu mirno spiš, a med nami še živiš.
V SPOMIN
Leto dni je minilo od takrat, ko nas je zapustil naš dragi
Ivan Majcen
z Melinec 166
Hvala vsem, ki se z mislijo nanj ustavite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče.
Vsi njegovi
O. mama draga, zlata mama, za vedno si šla od nas
ZAHVALA
V 85. letu starosti nas je za vedno zapustila draga mama, stara mama in prababica
Rozalija Denša
iz Trnja 107
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sosedom, botrini, prijateljem in sorodnikom, ki ste sočustvovali z nami, nam pomagali, izrekli sožalje, darovali za sv maše, vence in šopke ter jo tako v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti k večnemu počitku.
Zahvaljujemo se g. župniku Magdiču za govor v kapeli, g. kaplanu, pevcem in pevkam ter g. Mlinariču za ganljive besede ob odprtem grobu.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči vsi njeni
Težko je izgubiti človeka, ki ga ljubiš, še težje ga je izgubili za vedno.
A najtežje se je naučiti živeli brez n/ega .
V SPOMIN
Boleč in žalosten je spomin na 23 maj, ko nas je pred letom dni za vedno zapustil naš dragi
Franc Lah
iz Gerlinec 94
Žalostni in potrti obiskujemo tvoj prerani grob, hvaležni smo ti za vse, kar nam je dalo tvoje srce.
Prisrčna hvala vsem, ki kakorkoli počastile spomin nanj.
Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi
Maja vse cveti, vsaka ptička žvrgoli. naša mama mirno spi, se nikoli ne zbudi.
V SLOVO dragi mami, babici, lašči, sestri in sorodnici
Marti Kuzma
iz Dolnje Bistrice
Prazen in pust je ostal naš dom po tvojem odhodu. Tvoja 84 let dolga življenjska pot se je končala, usoda te je iztrgala od nas, čeprav smo upali na tvojo vrnitev.
Hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem in vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence ali za sv. maše.
Hvala govorniku za besede slovesa. Hvala botrini, sosedom in vsem, ki ste nam pomagali in nas tolažili.
Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi
Minilo žalostno je leto, zapustil dom in svoje drage si, na tvojem grobu roža le cveti, ki grenka solza jo rosi
V SPOMIN
Boleč in žalosten je spomin na 26. maj, odkar ni več med nami ljubega moža in očeta
Teodorja Obala
iz Nemčavec
Tiho, žalostno in boleče je ob tvojem grobu, vendar polno lepih spominov in dobrot, kar so nam dali tvoje srce in pridne roke.
Hvala vsem, ki se z dobro misijo v srcu ustavijo ob njegovem grobu.
Vsi tvoji neutolažljivi
Pomlad bo na tvoj vrt prišla, in čakala, da prideš ti. m sedla bo na rožna tla. in jokala, ker tebe ni.
V SPOMIN
Žalosten je spomin na 21. maj, ko minevajo štiri liha leta, odkar nas je prezgodaj zapustila ljuba mama, tašča in babica
Marija Hadler
iz Boreče 50
Vsem, ki seje spomnite, iskrena hvala
Žalujoči: hčerka Marija z družino iz Nemčije
Oi dan je črni moral priti, bridkosti dan. oj dan solza n. težko bilo se je ločiti, a solze vse, ves jok zaman.
ZAHVALA
Po težki in hudi bolezni nas je v 43. letu starosti zaputila naša draga žena, mamica, hčerka in sestra
Ibolka Šlankovič
iz Berkovec
Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, botrini, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, nam izrekli sožalje, darovali vence in šopke in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Koltaj-Kocanovi in osebju ginekološkega oddelka soboške bolnišnice, kjer so ji lajšali trpljenje zadnjih dni. Zahvala tudi osebju onkološkega oddelka iz Ljubljane, kolektivu Pletilstva, duhovniku Balažiču in pevcem žalostnik.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: mož Drago, hčerka Melita, mama in oče ter sestra Ida z družino
Ne jokajte ob mojem grobu, le liho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite
Po težki in hudi bolezni nas je v 84. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, dedek in pradedek
Štefan Heric
roj. v Šalovcih iz Murske Sobote
Ob tej boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in šopke, nam pa izrekli ustno in pisno sožalje. Posebno se zahvaljujemo g. kaplanu za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke.
Hvala tudi sostanovalcem bloka v ulici Staneta Rozmana 8, posebno družinam Cimerman, Mešič, Ručič in Horvat.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: žena Ana, sinovi Štefan, Jože, Tone in hčerka Terezija z družinami, vnuki, pravnuki ter drugo sorodstvo
Nekje je v tebi bol bila, a H zamahnil si z roko: Močnejši sem. premagam jo’ Pa ni bilo tako . . .
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega sina, brata, strica in svaka
Kalmija Šeruga
iz M. Sobote
se najtopleje zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in vsem za nesebično pomoč v neizmerni žalosti in bolečini. Iskrena hvala vsem, ki ste našega dragega Kalmija pospremili na njegovi zadnji poti, vsem, ki ste nam lajšali bolečine z izrazi sožalja, vsem, ki sle z venci in cvetjem zasuli njegov prerani grob.
Najtopleje se zahvaljujemo gospodu duhovniku za ganljiv obred, pevcem za odpete pesmi, bakovski godbi na pihala za odigrane žalostinke in Tišino ter govorniku iz KS za ganljive besede slovesa.
Posebej se zahvaljujemo vsem sosedom iz upokojenskega bloka, posebno Weitovim. gospe Gorčanovi in Komarickyjevim. Za vse, kar je dobrega storila za našega Kalmija, pa se iskreno in najtopleje zahvaljujemo družini Gerenčer iz M. Sobote.
Vsakemu posebej in vsem skupaj še enkrat — iskrena hvala.
V globoki žalosti — mama, bratje in sestre z družinami
Stran 23

kodilelj prekmurskega markovskega reformacijskega gibanja Martin Luther Mlinarič iz. Iža-kovec je rubriki Kri ni zemlja — Beseda ni konj poslal poslanico Z naslednjo vsebino
»Glede na pisanje Vestnika zoper moj članek v Delu, da je mojega angela varuha (beri: mene) že zaslišala ustrezna instanca. pristojna za čistost vere, ker sem podprl dezinstilucionalizaci-jo svetosti, moram le to demantirati. saj je za tako, dejanje pristojen »Sodnik«. ki bo sodnega dne razkril tebi, meni, vsem nam: »Kar ste storili kateremu teh mojih najmanjših bratov in sester, ste meni storili.'«
Moja sintagma, kljub Vašemu prejudiciranju (odsekaj si roko, ki te je zapeljala.) ostaja: KDOR MORE RAZUMETI. NAJ RAZUME' Bojim pa se. da jih je malo, ki želijo razumeti «
» * *
Prezidij rubrike m Prezidij prekmurske republike se nista mogla sestati polnoštevilno, zato je tokratni odgovor bratu Martinu samo delovno besedilo, ki nam ga je narekovala neka ne-latčna instanca, ud katere smo pri našem pomembnem delu čedalje bolj odvisni. Oba Prezidtja bosta o kardinalnem problemu, ki v času politične prenove pretresa versko občino, razpravljala m potem podala svoje stališče (če se bosta le lahko iztrgala vplivu omenjene tajne lože).
Takole nam je narekovala neimenovana instanca:
»Dragi brat Martin!
Seme zla, ki si ga zasejal, že začenja poganjati V našo vrlo markovsko okroglino si vnesel duha nemira, prevzel si se naš dragi mlajši brat! Zakaj ne dopuščaš uboštvu duha, da bi mirno ždelo nad teminami voda, kakor beli lokvanj nad žveplenim močvirjem. Pokesaj se. dragi brat, in vnovič najdi pot k svoji čredi! Tvoj glas bo posta! stok blodečega džilerja. če boš blejal sam v samoti murskih logov.'«
K K K
Kdor more razumen, naj razume: če ima naslednja novica kakšno zvezo z zgoraj neimenovano tajno ložo.
Ker so predlogi za proglasitev našega Antona Martina Slomška za svetnika obležali v vatikanskih arhivih, monsmjor Jose-mario Escrlva de Balaguerja. ustanovitelj ustanove Opus dei, pa je bil razglašen za blaženega, so mnogi prekmurski-prleški komunisti trdega kova iz solidarnosti s Štajerci pristopili v organizacijo Opus dei.
Escrtva je bil ekumensko usmerjen, zato se pričakuje, da bodo v imenovano organizacijo v večjem številu pristopali tudi luteranci.
Pristop Karla Franka še nepotrjen
Ko je car Boris Jelcin izračunal, da je Rusija v 19. stoletju z državnim monopolom nad žganjem vodke polnila 38 odstotkov svojega državnega proračuna in da je Stalin iz istega vira plačeval četrtino stroškov industrializacije. je sklenil, da bo preklica! Gorbačovov zakon in dal rusko žganico v prosto prodajo. Privatna žganjekuha bo ostala še naprej prepovedana
iz česar sledi, da se bo število požarov v skednjih v Prekmurju in Prlekiji kmalu povečalo. Ker tudi Drnovšek išče vsemogoče načine, da bi zapolnil državni proračun, bo nedvomno posege! ludi v veliko in pogoslo prakticirano balkansko svoboščino ter prepovedal privatno žganjekuho. Neuklonljiva prekmursko-prle-ška potreba po iskanju bistva sadja se bo zato preselila pod slamo. * » •
Čeprav predsednik upravnega odbora Radio kluba G Radgona — sekcija Radenci. Jože Košar, ni bil na dolgotrajni misiji z ameriško vesoljsko posadko, ki je ročno spravljala telekomunikacijski satelit v pravo tirnico, je kljub temu spregledal nekatere zemeljske dogodke. Košar z dopisom prosi naokrog denar za »srečanje ob zaključku prvomajskega tekmovanja radioamaterjev Jugoslavije«. Ni še našel prave frekvence.
KESEDFst' KONJ
VESTNIKOV
VLAK
GLAVNI
POKROVITELJ

Veliko bomo videli in lepo se bomo imeli! nSS™BBlz
LENART -generalni uvoznik traktorjev UNIVERSAL
ob poslušanju Zlatka Dobriča, Braneta Drvariča in ansambla Arizona!
• Lepe nagrade za potnike, med drugim dvoredni sadilec koruze, darilo POUOOPSKRBE Maribor.
_	* Prijave sprejemamo na upravi
iROGA v Titovi 29 v M. Soboti.
-	- Cena je 1.800 SLT
PORTOROŽ
Lendavski pereči
»Le zakaj bi se matral s kovinsko predelavo,« je verjetno pomislil zasebni tovarnar Jože, »ko pa lahko živim od turizma!« In glej ga zlomka! Mladi mož že ureja »džunglo« v Petišovcih in »grozi« s turisti. Pa ne s takimi, kot hodijo v termalno kopališče, ki si prinesejo s sabo piščanca in pereče, ampak v oazo miru naj bi prihajali petičneži. Ne vem sicer, s kakšnim prevoznim sredstvom, saj je cesta panonika še vedno vprašljiva, gospodi pa najbrž ne bodo’ všeč luknje ob luknjah. Predlagam začasno ureditev letalske pristajalne steze. Upam, da bi tam lahko pristajali tudi gostje, ki jim m do jahanja, ampak jih bolijo »križi« in so namenjeni v termalno kopališče Lipa. Tja bi jih lahko vozila ekspres Anica, povrh bi pa koristile še njene izkušnje iz Amerike. Je pa hudič, ker bi se najbrž zganil sicer prefrigani Džurek s svojo kuhinjo. Že zdaj je tako, da marsikak turist je pri njem, spi pa v hotelu Pa smo pri agentki Ančki, ki jo kar oblegajo vinogradniki. Pred časom je objavila, da išče vinogradniške hišice za svoje turiste. Prijav je veliko, kar je v redu, saj bo kanil kak tolar, ni pa v redu, ker množica vinogradnikov v svojih hišicah še ni spala. Vsaj ob koncu ledna bi se lahko v redu imeli s svojimi »babami«.
Človek pa ne živi samo od kruha, ki si ga pridela sam, kar naj ilustriram tudi z zgledom Štefana, ki je bil dolgo časa neodvisen, zdaj pa paktira z Lojzetom. Človek torej lahko lepo shaja tudi zaradi politike. Pa ne vsak in tudi ne vselej! Spet zgled Marjana, ki je od politike odšel v kozjerejo, Leon pa je postal velik čebelar. Pa še v strahu nista, da bi ju infarkt. Strah pred tem zlom sicer marsikoga priganja za gmotnimi dobrinami, češ delati moram zdaj, dokler sem še zdrav. Žal pa je po drugi strani vse več zgledov ljudi, ki se gredo preventivo z nedelom, potem pa kolnejo demokracijo, češ bolje je bilo, ko so bili na oblasti rdeči: tedaj je veljalo, eden za vse, vsi za enega. In človek je imel socialno varnost. Seveda bi bilo premalo prostora, če bi hotel zapisati imena vseh, ki še vedno tako mislijo. Ko pa bo v želodcu še bolj krulilo, bo treba prijeti za vsakršno delo. Tudi pri zidarjih. Vsekakor pa tudi v vinogradu, saj je tam tudi vinska kapljica, ki pa seje »čakajoči delavci« sploh ne branijo. Nekateri so se nanjo zdaj, ko imajo tak status, kar lepo navadili. Ne preseneča, ko pa je pijača v naši občini — v primerjavi z drugimi — poceni. Največ zaslug za to ima direktor Vendel, ki se gre s svojimi trgovskimi bifeji dumpinške cene.
Pa pustimo pijačo, rajši kaj prigriznimo. Pravkar ste pokusili lendavske pereče. In? Saj vem: nekaterim so teknili, drugim ne. Morda bo pa prihodnjič boljše!?
N aci
V Radio
mm/
Murski val
UKV 94,6 MHz
k	'	i
Cene sadja in zelenjave
	Tržnica	Zelenjava Pomurka
jabolka	130.00	130,00
hruške	190.00	155.00
grozdje	—	490,00
banane	120,00	130 00
pomaranče	100,00	110,00
limone	120,08	125,00
kivi	—	230,00
češnje	250.00	—
solata	129,00	119.00
paradižnik	200,00	200.00
kumarice	160,00	180.00
česen	300.00	350.00
mlada čebula	120.00	130.00
mladi krompir	140,00	118.00
korenje	—	87,00
hren	150.00	150,00
lizol	120.00	150,00
orehova jedrca	900.00	1090,00
jajca	12.00	12.00
Radgonski mehurčki
Ne boste verjeli: Radgona postaja vse bolj zanimiva! Mora) bi zapisati: Radgona postaja spet zanimiva, kajti takšne popularnosti, kot je je bila deležna lani, verjetno več ne bo nikoli. Ali pa le? Mogoče pa bo kdo koga tako močno ugriznil, da bodo o tem pisali vsi časopisi! Zadnje čase se namreč vse bolj grizejo in praskajo, tako da sem se že navadil, da v našem Večeru najprej preberem, kaj je kdo o kom spet pisal iz našega mesta. Razni Tončki, Jožki. Andreji in Mihci tekmujejo v pisnem izražanju m v tem, kdo bo koga bolj oblatil In tisti, ki bo sedaj izgubil, bo komaj čakal na priložnost, da se bo lahko maščeval — tako je bilo v tem našem mestu v preteklosti, tako je sedaj in tako bo v prihodnje.
Naj vam povem kaj zanimivega še iz družabnega življenja, da ne bo vedno na dnevnem redu le politika, kot da bi bila res najpomembnejša stvar na svetu. Najpomembnejši dogodek v zadnjem tednu v Gornji Radgoni je bila fešta Murskega vala na sejmišču. Najprej nisem hotel iti poslušat Sobočance, pa tudi nagrade me niso kaj preveč zanimale, toda . . saj veste, kako te nazadnje ženske znajo prepričati. Ne morete si mi šiiti, kako sem bil presenečen, ko sem videl, kakšna gneča je nastala zaradi tega koncerta m plesa! Pa skoraj vsi moji sosedje so bili tam in moram reči, da smo se kar »fajn« zabavali do poznih ur Le na pijačo je bilo treba dolgo čakati,
toda kaj, ko je delal samo en sank. Si lahko mislite: gostinci iz Zvezde so morali priti prodajat pijačo v Gornjo Radgono. Kaj se radgonskim natakarjem res ne da delati? Tudi miz in stolov bi lahko bilo več, kajti veliko ljudi je moralo kar stati in tako opazovati dogajanje.
Mlade pa je kar trgalo. Kar hodili so po tistem plesišču, ne da bi vedeli, kam sami s sabo. Ni ini še popolnoma jasno, kaj je tako močno vplivalo na njih: pomlad, topla noč, polna luna ali sveče na stranišču. Prav ste prebrali: na sejemskem stranišču so namesto električne žarnice gorele sveče, kar je bilo meni osebno bolj všeč: pod streho zabaviščenga dela pa so poleg gostov dobili svoj prostor tudi na palete naloženi nosilci in opeka.
Radgončani so morali na prireditvi v Gornji Radgoni jesti langaš namesto prleških gibanic. Sprašujem se, kaj bo potem z nami, če se bo našim prleškim ekstremistom posrečilo, da bodo pregnali vse šiptare in Prekmurce: ali ne bomo imeli več niti zabav, ne sladoleda, ne zelenjave . Mogoče pa Grozd ni hotel sodelovati na petkovi fešti ravno zaradi tega, ker jo je organiziral soboški radio. Če bi bil to mariborski radio, potem bi se potrudili, tako pa . Pa kaj, če so ob dobiček, glavno, da so ostali »lokalno zavedni«.
»Radgončan«
BANKA, D.D., LJUBLJANA
EKSPLOZITURA MURSKA SOBO^
tel.: 21-833, 31-320, 21-521
— ugodne obrestne mere za tolarska sr občanov,
— devizno varčevanje na nov način, — potrošniška gotovinska posojila-
j i •
Abanka, banka prijaznih in podjetnih
Cene mineralnih gnoj"
Kan uea NPK	jj-
15-15-15 28.5« 18.00
—			
PANONKA	16.50	23.00	25,20
KZ LENDAVA	16,00	23.00	18.00
KZ G RADGONA AGROSHOP	17,00	19.91	—
Brezevci	15.60	19.40	—
751«
lil
I’
Cene rabljenih avtom^
Ponudba rabljenih avtomobilov na nedelp*
tki S<ibciti m bila ravno veliko Prmiajokl mi i 1 1 _ pr£ jd’ vozil, lusituk« p.i le zamenjuln kotrca letnik '	.
4ŽJXK> kilometri Nov* voznik k moral /»»»
Znamka uvtomohiU
letnik
BMW 316
BMW 520
BMW 2002 Mitsubishi galant Zastava 128 Lada 1300 R 4 GTL
VW 1300 Ford capri Lada samara VW jetta R 18
Jugo 55
Zastava 126 P
Zastava 750 LE
1986
1980
1972
1990
1989
1988
1987
1969
1978
1989
1981
1984
1989
1989
1982
prevod	
90.000 131.000	£3
51000	p zikl "J
24 000	
9.000	
56.000	
36.000	1^«
180.000	
16 L000 34.000	
78.000	
96.000	
38.000	
26.000	|£Z
40.000_	
Menjalniški tečaj Pomurske banke z dne 19. maja 1^1001^*	.
Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 19. maja 1992 o ^<4 M
Država
Enota
Banka Slovenije srednji tečaj
Avstrija
Francija
Nemčija
Italija
Švica
ZDA
11»
100
11»
7--------- IIKI
100
I
732,9943
1.536,0335
5.157,9364
6,8523
5.588,6241
82,3619
	
nakup	
725^	
1.532^-—	1
5.210,0°	
6,70	
= 600 J*1	
’82,^	
Shranite stvari na varnem, dokler ni prepozno -
Bliža se dopust, ko bo vaša hiša ali stanovanje
lo.	‘ /
Da ga boste brezskrbno in lagodno preživeli. v
di Pomurska banka.	. j,, p°” I
Vrednostne papirje dokumente dragocenos ' shranite v svoj
sef	.
Sefi različnih velikosti so vam na voljo v naših s
boti, Lendavi. Gornji Radgoni in Moravskih TOP^ ^2-^	,
Najemnina za sef je nizka, saj ga lahko	t«1*" Z
za vse leto, mesečna najemnina pa je že od ^^Mi