2IVL7EN7E IN SVET TEDENSKA REVIJA — PRII.OGA PONEDEIJSKEGA JUTRA BT. 87. V UCRUAJVL 31. DECEMBRA l»37. HJVIU.A A BOŽIČNO VE3KAJB »ČRNA NE N^ o so Evropci posedli Ameriko, se je že v 16. stoletju izkazalo, da niso posebno sposobni za dela na novo urejenih plantažah, kavnih, riževih, bombaž- - nih in tobačnih nasadih. Vroče tropsko sonce jim ni prijalo in dotok belih poljedelcev lz Evrope je bil nemogoč, ker Stari svet takrat še ni imel odveč poljedelskih dninarjev. V vlažnih vročih klimatih so beli plantažni delavci prav tako odpovedali kakor k poljedelstvu prisiljeni Indijanci. Portugalci so bili že v začetku 16. stoletja prepeljali na svoje plantaže na Kanarskih otokih zamorske sužnje iz bližnje Afrike. V 1. 1513. do 1525. so prav tako prevažali črne delavce na Antile. Ko je pa v 17. stoletju postalo Jadranje po Atlantiku varneje, so se tudi drugi narodi navzeli portugalskega zgleda. Uvoz črnih sužnjev v Novi svet se je naglo dvigal in številni za-služkarji so se z mrzlično vnemo oprijeli te kupčije. Afriški črnci so postali plen oboroženih ladijskih posadk, ki so jih nalovile ob obalah in v skupinah po 200 do 300 ujetnikov prevažal« v Ameriko. Stanje teh v množicah uvoženih zamorskih sužnjev se da primerjati edl-nole še z brezupnim življenjem antičnih rimskih sužnjev, ki so jih 1600 let prej ' upovali Rimljani za svoja vele-posestva. Kajti beli plantažni lastniki so smatrali zamorske sužnje za svoje trgovsko blago, > katerim lahko razpolagajo po mili volji. Prodajali so Jih prav tako dalje kakor Rimljani, veljalo je le pravilo, da se smeta prodati zakonca skupaj in tudi deca ne ločeno od staršev. V 17. in 18. stoletju so razne države kupčijo z zamorci iz trgovskih razlogov le bolj pospešile. V utreškem miru si Je Anglija 1. 1713. še posebej zagotovila prevladujoč monopol za prevažanje sužnjev iz Afrike v Južno Ameriko, pravico, ki Jo je dotlej opravljala Francija. Po Izločitvi ln osamosvojitvi severnoameriških držav je nastalo tudi na Angleškem gibanje, ki se je iz povsem moralnih razlogov zavzelo za splošno prepoved prevažanja črncev ln za ukinitev zamorske sužnosti. L. 1806. )• angleški parlament kupčevanie s sužnji strogo prepovedal, L 1833. pa }» VARNOST« bila sužnost zamorcev v vseh britanskih kolonijah odpravljena. Okrog 800.000 črncev je postalo tedaj svobodnih, pri-morani so bili le 4 do 6 let delati še za svoje gospodarje, da se zavre prenagel beg z zemlje. Globok prepad med črno raso in belci je ostal do danes nepremostljiv Kolikor so bili zamorci sploh krščeni, se je zanje vedno brala ločena maša. v cerkveno občino svojih gospodarjev niso smeli biti sprejeti. Greh bele rase nad črnim plemenom pa se kaže leto za letom v skrbeh Zedinjenih držav, odkar je osvoboditev zamorcev sprožila neslutene, težke gospodarske in socialne krize. Zanimivo za ugotovitev tega vprašanja je dejstvo, da je absolutno število črnih državljanov v USA v primeri s prirodnim prirastkom bilo vedno večje. celotni odstotek črne rase pa je v primeri s prebivalstvom vsako desetletje pojemal. V 1. 1790 ^o n pr tvorili od celotnega števila 757 000 prebivalcev USA čr.ici še skoraj eno petino ali 19 39^o, v času ukinjenia sužnosti leta 1865 so padli že na 14%> Zaradi ugodnega priseljevanja iz Evrope so zamorci 1. 1900, kljub številčnemu prirastku, tvorili le še ll0/» vsega prebivalstva. Mešanje ljudskih ras poskušajo zdaj z vsemi sredstvi preprečiti. Saj bi to lahko zaradi naraščajoče poslabšanosti dedne snovi imelo za belo raso usodne posledice. Na železnicah, ladjah, v šolah in cerkvah, povsod skrbe za ločene oddelke med belci in črnci. Le tako hočejo preprečiti, da bi se mešanci — mu-lati, katerih je v latinskih državah Amerike zmerom več, preveč ne razmnožili. Danes šteje USA nad 12 milijonov črncev, V New Yorku je bilo n. pr. leta 1910 91.000 zamorcev, danes Jih je že 327.000. V Chikagu je število črncev v istem času naraslo od 44.000 na 233 000, v Filadelfiji od 84.000 na 219 000, v Clevelandu od 7000 na 71 000. v Detroi-tu od 5000 na 120 000! 7 3°'» vseh ameriških delavcev tvorijo zamorci. Iz zamorskega delavstva se je razvil srednji stan, nacionalno zaveden inteligenčni sloj V vse poklice vstopajo »amord, največ je seveda delavcev v lndustrllskih središčih in v tako zvanem Black Belt. Črnem pasu na jugu. poljedelskih dninarjev. V zamorskem pa- su, ki se vleče skozi 11 južnih držav, je 400 občin z večino črncev Na vsem jugu Zedinjenih držav tvorijo zamorci 30°/o prebivalstva, v predelu 400 občin je 5,302.000 črncev in 4,822.554 belcev. Približno 1,000 000 je zamorskih far-merjev, okrog 600 000 črncev se peča z obrtjo in prevozništvom, 100.000 podjetij je organiziranih po črnem plemenu. Še 1. 1893 je štelo zamorsko premoženje okrog 150 milijonov, danes so si nakopičili vrednot za skoraj dve milijardi. L. 1863 so imeli zamorci v USA 500 svojih cerkva, danes jih imajo že 60 000 v vrednosti 200 milijonov dolarjev! Preko 1000 šol in dve lastni univerzi vzdržujejo sami, cel niz novin se bavi izključno z zamorskimi interesi V vsakem pogledu so severno ameriški črnci vzorno organizirani in enakopravni le na papirju zahtevajo zase popolne socialne in državljanske pravice z belci. Posebno poglavje in vedno večji odpor črncev v USA tvori linčanje. Po tej strahotni ljudski sodbi je bilo samo v 1. 1889 do 1918 linčanih 2522 zamorcev, med temi 50 žensk Kljub strogi prepovedi je bilo še 1. 1931 linčanih 14, 1. 1932 pa 28 črncev. Ali ne le na celini, tudi v bližnjem Karibskem morju in na Antilih postaja problem črncev vedno bolj žgoč. Ja-maica in Haiti sta pravi razplodišči zamorcev. V San Domingu. kjer prevladuje španski način življenja, tvorijo črnci četrtino prebivalstva. V sosednjem Haitiju je pa izmed 2,300 000 prebivalcev samo 3000 belcev in na vsak km1 pride 100 na gosto poseljenih zamorcev! Zedinjene države so po anek-siji na otoku 1. 1916 naselile na ogromno plantažo 100 000 ha zemlje črnce in poslej je za belce na tem otočju obstoj vedno težji. Zamorske družine s preko 25 otroci niso tod nobena redkost in sredi ogromnih plantaž »belega zlata«, sladkornega trsa. vstaja za bodočnost Amerike nič manj kočljivo vprašanje kakor na celini sami. —Ine V P H A 1 o Evropi je najti še nekaj šum, ki bi jim smeli nadeti ime prašuma. To so razni na-_', rodni gaji, koder gre za ohranitev izmirajočih vrst. Sibirska tajga ie gotovo tudi pragozd. Vendar ob ta-;em nazivu mislimo redno in vedno na tropske goščave, kakršne bohotijo po ravniški francoski Afriki. Kongu, na Cevlonu ali v Avstraliji. Nikjer pa ne dosega tolikšne veličine in divjine kor ob gorenji Amazoni in v malajskem otočju. V nizozemski Indiji je dr. Kari Helbig zbral naslednje podatke. Z občudovanjem in grozo je opazovalca navdala bujnost prirodnih sil, ki «e tam nemoteno razodevajo. Niti za trenutek pa ni pomislil, da bi se mu pragozd zazdel krasen. Zbroda, zmeda in nered, to je glavna poteza v tej rastlinski velegmoti. kjer se na tisoče vrst bori za obstanek. Močnejši stvor duši šibkejšega, vztrajnejši užene omahljive«, zviti premaga včasi surovega siloka. Raznotero rastje se pro-pleta v neprodano listovje. V pragozdu moreš nadaljevati svojo pot le skozi tunele, ki jih je izdolbla sekira. Med GOZDU drevesnimi debli pogania nepregledna družina zelišč in debla so ovita z lia« nami. ovijalkami. ki tvorijo pravo mre« ževie. ležeče po tleh. Najbolj zoprna rastlina za potnika je rotang. ki vznika iz tal kot pritlikava palma; njeno ostro listje se z zobci oprijema mesa in obleke Rotangova vlakenca dosežejo do sto metrov dolžine. Nobena žična ograja ne nudi pešcu tolikšnih ovir kakor te vrvi. Mnoga drevesa so tako rekoč na hoduljah. Pandaneje mangrove in druge vrste delajo deblo šele v neki višini, 5 do 10 m; njih korenine se šopirijo daleč po tleh v nerazrešljivi krošnji. Druga drevesa n. pr banian, spuščajo s svojih vei vlakna, ki v zemlji znova poženejo koren;ne in prvotno drevo spremenijo v nekak gozdi« ček. čigar debla so tako blizu drugo drugemu, da se le z največjo težavo pretolčeš med njimi Ta gozdek zavzame neredko premer 20 m Drugo drevje, naslonjeno nanj, naredi iz niega trdnjavo Med dvema takima opornikoma nastane kedaj koteč, pristreiie, kjer štirje ljudje lahko najdejo zavetje. Mnoge rastline s pahljačami pokrivajo prostor pod visokimi dehli Nekatere njih so pri nas za sobni okras. Dosti manj prijetno jih je srečati v prašumi Rolj ko se svet dviga, bolj se redčijo ovijalke in bolj se šopiri mah. Tudi drevje se predrugači z višino. Počenšj s 1000 m se številneje pojav« lja hrastje Ako stopiš še više. se gneča v podraščini precej omili Proti 1300 do 1400 m pa se javlja mah v izredni debelini. Mahovje pokriva ne le tla, marveč tudi debla, bodi suha ali živa, skale, tvori vence in visi v dolgih obeskih, kakor je bosensko šumo živahno opisal Podlimbarski V tej višini je gozd seveda že lepši, a tudi hladnejši Toda mahovje zastira nešteto pasti. Vsak čas utegneš štsbunk-niti v jamo med dvema koreninama Vrh u tega je svet silno spolzek Mah vsrka vodo in jo dolgo ohrani hosta te baze se vselej kar cedi od vlage Višavska goščava nna nasproti ni-žavski znatno prednost šiba božja pijavk je tam neznana Na tešče so te človekoljubne živalce skoraj nevidne. Oprimejo se meč. da še sam ne vei kdaj. Takoj začno sesati m se polniti Nesrečni potovalec trati čas s trganjem. kar ni brez nevarnosti Kajti na mestu, kjer so se prilepile, nastane rado vnetje lahko pritisne zastrupijenje in smrt Ako pa jih pusii.š pri njihovem užitku ti izsesajo preveč krvi Za pijavkami pa mravlje Za temi pajčine, ose kače Tupatam naletiš rudi na tigre ah medvede Pogosteje na močvirje ali blato, kjer se lahko globoko pogrezneš. N K. ' airk Twaim govori nekje o pr-smodi. ki je zbirala odmeve. Možak je taval po svetu m razvrščal odmeve po tem. ko'iko ____so ponovili krik ali pok. To je dra- £3 mairoja draž.o pa ima Edward C. Rashleigh. ki skuplja značilne poglede na nauskrajnejše 9opote sveta. Letos ie o tem obiavil knjigo z naslovom »Among the varerfalls of the wn»rld« Na častnem mestu stoii slika vodopfdov Augh-rabies ob reki Oranji v Južni Afriki. Na sp'ošno trdi Rashleigh, da Je na planetu mnogo več slapov vrednih pozornosti. nego se nam zdi. Za veliko množico obč nstva zaslužita omembo 'e dva slapa- Niaeara v S. Ameriki s 5.7.50 m* na sekundo in Victoria Falls na Zambezu v Afriki, ki jih prelse samo 1,058. Toda kaj je to, če pomislimo, da šum Ouavra na reki Parami vrže 12.t>90 kubičn h metrov vode v istem času I Ta sla© je tako malo slab. da odtehta Niagaro. Paulo Affonso. Ignazu. Velike sopotnice na Labradoru. Viiktorijine slapove 'n Kaie'euT sikuipaj. En sam slaip se bliža tolikemu obsegu: Khon na Me-kongu v Indokire. o katerem ie redko kdo kai slišal Prostornine mu niso natanko premerili, oem'0 pa jo na več ko 10,000 m* na sekundo. Naimočne.še vtise je občutil pisatelj omenjene knjige, ko fe buča! Pau;o Affonzo na rek. San Franciscu v Braziliji pred oiim: to ie brazilska Ntagara. Neki drugi potovalet ga je nazval »veličastna strahota.« Obseg mu e znaten: od 1.000 do 5,000 kakršna ie pač letna Hr>b^ v 'etu twnre "nn <()np n-'1 na GERSOPA, najvišji slap na a vetu (južna Indija) sekundo. Struga je ozka. zato pa pritiska voda še huje in hrumi, da se kaj daitfč sliši. Najširš. je brazilski Quayra, petkrat š rii od Niagare Za njim pa tako. Igua-zu. »ak sio v Brazdi. Ako u:^usie\amo višino padca, odnese palmo Gersoppa v J. Ind ji s svojimi >4* metri. F"d ni ki se količkaj bi ža te številki, je Kaieteur v angleški Gvijani. Vodopad; na reKi Sharavati na meji države Mvsore so št t je: »Radža « Vreščak.« »Raketa« in »Be'a žena«. Predzadnji curek je dobil ime zato. ker se v sredini zadeva na skalnato šcrl no. s kaiere se odbija v mavričnem snopu Rashieigh D še. da nudi Gersoppa ob ooplavi. drseča s co-Kkine višine, najdivnejši prizor. ka7 /h fe mogoče videti. Z niiim more tekmovati Au?forabiesv J Afrki Pri tem pa e težaven dostop. Rash eigh ie moral preplavati s smrtno nevarnosto deroč hud.iurnfc, da je dobi tep pogled n.a »mrko vodo, ki grmi z neznansko brzimo v razpoko, nastalo pod udarcem Titanove roke.« Višina znaša 160 m, trikrat toltko kakor pri N.agari. i činkuje pa tudi po divjina svojega kan . na. V Avstraliji je aingleški pola vrši globoke pre-umibe r pravilniku o ječah. Onilan so sklenili da bodo uporabljali ujetnik^ v drtavnih ma-nufakturah Ti poskusi imajo namen. tsnre-meniti nesrečneže v do^re državljane Kolikor dopušča varnrst. imajo omenjen izgubljenci oMtati«k svobole. Olilastva si tnnoiro prizadevajo, da bi naredila iz n.Vih koriotne Član? {joveške iiru'bp Kdoi se »podobno vede. se mu kazen ukraiša V tovarnah ravnajo DredfUolVki r n!imi kakor 7. običainimi uslužbenci. Edini razloček — t» na vveda ni np^natpn — je v tem <1a Do končanem delti oNmienri o«t«nej<> vrteni Hf«"in'ini Or>*pnfUn m' ohrta obi'0 dobrega od no vetra kazenskega sestava. N. K. VSE JE PRIPRAVLJENO |Z LITERARNEGA sveta PIRANDELLOVA 70LETNICA Leto« ae je zaključil sedmi križ, kar N Je rodil ne v Glrgentiju samem, pač pa r podeželski hl& med morjem »n hrastovimi ter oljčnimi gozdovi, kamor »e je zatekla mati pred kolero. Oče je ostal v mestu ta kmalu je dobil bolezen. Krepka narava la odločno zdravljenje sta ga potegnila lz žagale. žena ni slutila ničesar. Mož Jo }e Skoraj obiskal. Ko Je opazila ShujSanega, e zelenim obrazom, 00 jo popadle bolečin«. Tako je kolera spravila na »vet Luigija nekaj tednov pred rokom v sedskam domu, imenovanem Kaos. Njegov oče Stefano je bil pravi korenjak: 2 metra visok, sorazmerno Širok. Bfl Je poet rž »k 24 otrok Andreja Ugurca po rodiu, navzlic njegovemu grškemu Imenu »Pyr-anghellos (glasnik ognja), ki »e Je bil nastanil v Palermu kot trgovec s sadjem ln žveplom. Umrl je za kolero L 1837, pustlvši svojim potomcem veliko imetje: dva milijona lir Nao starši od 24, Feliks, je tri dni prikrival vsem očetovo smrt in pograbil vse premoženje. Nato je vzgojil in odpravil z deležem vse brate In sestre. TJdeleživši se bojev za osvoboditev otoka pod Garibaldijem, je Stefano, Luigijev oče postal žveplar v Girgentiju. »Mafija« ga je večkrat obsodila, petkrat je bil napaden z oboroženo roko a brez poeebme škode. Ni ga bilo leta, da ne bi bil imel kakega dvoboja. Ko je 1875 izgubil ves imetek po nepoštenosti nekih podjetnikov, je naglo spet obogatel Sorodstvo po presiici ni nič manj slikovito. Njegov ded, znamenit odvetnik, je načeloma! vstaji 1. 48. pTOti Burbonom Izključen od pomilostitve se je moral zateči na Malto z ženo in sedmero otroki, meo njimi bodočo Pirandellovo materjo. Na dan. ko se je vkrcal, je njegov brat. kanonik to legitimist, pel »Te Deum« za vzpostavitev Burbosaov. Izgnanec umrje prerano na Malti, kjer se je preživljal s podporo s>vojfga brata kanonika, ki je pozneje skrbel tudi za svakinjo to nečake To so 4 navih*,nci, ki so in.u delali mnogo preglavice: vsi 4 so postali garibaldovci Eden od njih. Rocco Ricci. je bil s Cairolijfim med mučenci v Aspromontu, kjer je spoznal Štefana Pi-randella. Prišedši iz genovskih zaporov, se Rok snide s Štefanom, mu predstavi sestro Caterino. Zakon je sklenjen V Pirandello-vih sicilskih novelah najdemo na stotine migljajev oa to dobo risorgimenta na Siciliji in še več na šege cmega časa. Tam duhaš voni po žveplu tako v jamah kakor na nabrežju pristana Porto Empe-docle, pa tudi nasilnost, impu'zivnost očeta ki se ustavila materini vdano^sti S 14 leti se P zaplete v družinsko dramo precej alično tist> .ki je popisuj* Duhamelova »Chronirle cles Pasquler«: njegov oče je zopet srečal vdovo — nekoč ljubljeno se- LUIGI PIRANDELLO Stričoo — z njo Ima zvezo. Lulgl se loti velikana to pride zmagovit lz spopada: nosni vdovi odimerijo doto ter jo poročč. To je pogostna snov v Pirandellovih romanih in povestih: nenaden napad blaznosti, za nJim pa neskončni zapletki. Seveda želi oče postaviti Luigija za svojega naslednika. Toda dečko bi se rad Šolal. Nastanijo ga torej v Palenmu, kjer se petnajstletnik zagleda v 201etno dekle in se z njo oficietoo zaroči. Svatba se sicer ni vršila, vendar zvesti Luigi ni bil tisti, ki je zaroko razdrl. Zopet novo gTa-divo za novelo, ki ga je obravnaval. Po Palermu rimska univerza, nato vseučilišče v Bonnu, kjer mu nemška razprava o girgentskem narečju vrže doktorski naslov s prav častno oceno. L. 1891. je spet v Rimu. Oče Je sk1enll, da mu nakaže vt-soko roko s pogojem, da se odpove dediščini. Plrandello tma Idealno ž:vljenje za mladega pisatelja. Miznico si polni z rokopisi, brezplačno sodeluje pri najboljših obzornikih. L 1894. mu oče veli, naj se oženi s 600.000 lirami dote, ki pojdejo v trgovino z žveplom. Mlada Antoni et ta Portulano je srčkana L. 1897. se krasna stavba iz lepenke sesuje. Štefanova brzo-javlca naznani, da je uničen po svojih neprevidnih špekulacijah, a tudi zbog poplave v rudnikih. Antonietta se zgrudi brez zavesti, ko odpre telegram 7 mescev ostane med bit) to ne biti. Dete je že treba vzgajati. Pirandello prične poučevati za zaslužek Profesor ženskega učiteljišča v Rimu je Izvoljen zp poslanca: dopust dobi z 91 liram' na mesec Toda prijatelji ne držijo križem rok: uredništvo »Marzocca« mu piača nagrado za vse članke, ki jih Je 5 let zastonj dobavljal. Romanopisec L Capuana ga hoče usmeriti proti gledališču, a se ne obnese P Je celih 20 let edino pripovednik m protesor Trda It ta vse do 1904. ko mu prineee uspeh »X! tu Mattia Pascal«, roman o Človeku, ki so ga razglas li pomotoma za mrtvega. Odpovsod ga vabijo na sodelovanje Postal Je reden profesor 1250 Ur oa mesec> Skoraj podeduje po svojem tastu Toda gmotne težkoče nadomesti družinska tragedija. Žena ni popolnoma okrevala od pretresa ob polomu je zlo se izprevrže v bolestno ljubosumnost Ljubosumna je na vse učenke svojega moža On kopiči dokaze o svoji nedolžnosti od doma .ie gre nikdar z večjim zneskom kakor s tem, da si kupi cigaret, plača vožnjo s cestno železnico tja In nazaj ztse In za enega izmed svojih otrok ki gs vselej spremlja Ljuoosumnost se samo veča Nobena stvar ne pomaga pri njegovi soprogi Zdaj razumemo to poti ao ki se pet ali šestkrat vrne v njegovih delih pod Isto obliko- »Dejstva so prazne vreče, nafta misel jih napolnjuje.« Otroci rastelo blaznivg misel o preganjanju se raztfgn« nanje. Ona smatra da jo kanijo s svojim očetom zastrupiti zato mora njena hči poizkusiti vsako jed pred njo Nekoč jo med počitnicami na Siciliji napade Izrazita krza blaznosti. Njeni bratje jo hočejc internirati. P ne mara. Se 10 tet bo živel z njo. kakor da nI nora, marveč kakor da živi enostavno v drugačni. a tudi zakoniti resničnosti Vojna se vname Najstarejši njegov sin pride kot ujetnik na Češko, kjer v tabo niču močno zboli Drugi sin. poslan v strelne jar«e brž po težki operaciji, je taksto v smrtni nevarnosti Razburjena od strašnih obtožb, ki jih njena mati Izreka proti njej. poskusi nje hči samomor Poslati jo morajo v samostan. da jo ločijo od matere Stari Ste-fano pride vdovec v Rim; gluh je, napol •lep a vedno še oblasten. Med tem starcem In to prismodo. v strahu za svoja sinova. ki ju je vzela vojna, jame P. pisati svoje gledališke igre. Enostavna pripoved mu ne zadošča več, treba mu je dvogovora, boja. v katerem se spoprijema s pošastmi. mrgolečmd v njem, to se osvobodi svoje tesnobe. Konec vojne Vrnitev sinov Hčerina možitev, žena se radevoljno umakne v hiralnico Starec ugasne Uspeh je tu. P si zgradi vilo Stanuje pa ne v njej. Spustil se je v nesebično gledališko podjetje, oder Enajsteric (U mladih ital. dramatikov), ki se ne obnese. Podpira ga s svojim denarjem. Postane režiser Da bd rešil podjetje. vodi turneje v tujino. Zastonj Posta] je večni Ahasver .on ki do 50 leta — ra-zem bivanija v Bonnu — ni hodii iz Rima dn«ram ko ob počitnicah na Sicilijo Vidiš ga v Berlinu Parizu New Yorku. Rue-no« Alt*«u konec 1934 ie krenil v Stock-hohn do Nobelovo nagrado. L. 19S<5 pa j« prišla bela žena ponj. Priredil A. D. KNJIGE IN REVIJE UrUf&JA ,U/VKt,l»UiNaKl_rl tiOMiTOV Nizozemski romanopisce. A. L>eu Lloolard, je L 19^7 »sunil« P Bnioitu čedno udov la povest; dratnal-sko poletje ui:ikiXloii«k;h ČHtašev. Preveden« n holali'lsčine je knjiga lit* avno zairltMaia beli Jan v Parizu pri A Mirhelu pod tnalo prikladnim nat-lovom: »OrienlExprese« Vsebina je' izrazito krajevna tragelija makedoiinkesra rodoljuba. To te he?en pogled na zgodovino bojev, v katerih so se slovanski vstaSi s|>oiirijeli s turškimi tlačitelji tja do zavezniške zmage 1. 1918. in po nVj. Kako ie Nizo/emec uspel v svojem zasnurku? Nekatere osebe njegove so dokaj kouvericionaliie večina pa precej shematične. Nizozemski roman-cier ie bil. se /.di. v zadregi spričo obilice, ki mu jo je nudila zjr"dovina Vcnnnlitično kroniko e stališča sedapip Vomčiie in novo uvedeno gospodarsko kroniko Moralni izreki ne morejo zbrisati naravnih zakonov. TEHNIČNI OBZORNIK TRAMBtJS Na nemSkih avtomobilskih cestah so Se tfalj tui r prometu novi nagli avtobusi, ki jih tanejo Dleselovl motorji. Njih svoj- «ka oblika ln zgradba Je vodila njihove osno» vatelj« k temu, da so jim nadeli zaščiteno Ime trambus. (slika 1). Svojskost novih trambusov je v tem, da ■ega »vagon« prav kot pri tramvaju do hladllnikovega profelia ali drugače pove- b V dano, da je gonilni motor zginil Iz ospredja- Zategadelj je voza če v sedež neposredno ob pročelju voza Nova razporeditev gonilnega dela je omogočila povečavo sedežev za 25 do 35 odstotkov. Pri trambusih visi Sestcillnderski motor na treh gumijevih blazinah pod okvirjem i(sllka). Gonilna os leži na 7 velikih krogelnih ležajih. Zelo skrbno Izdelane vte-enitve pa skrbijo, da se tresljaji ropot ln neprijetni vonj motorjevlh izpušnih plinov, ne vtihotapijo v notranjščino voza. Vsi trambusovl sestavni deli. ki jih je treba Stalno nadzirati ln ponovno popravljati, ao nameščeni pred okvirjem in zato zlahka dostopni. (tma) Nadaljevanje »TREH MUŠKETIRJEV« v prihodnji številki Socialnost mnogih ljudi je često ln samo v tem, da pozivajo druge k socialnosti. PRAKTIČNE NOVOTE Dobra razsvetljava ob Šivalnem stroju Nikjer nI dobro delo tako odvisno od dobre razsvetljave kakor pri šivanju Tudi šivalni stroj potrebuje posebne razsvetljave. če hočemo opraviti ž njim svoje delo dobro ln če si hočemo predvsem pri tem delu ščititi oči, da nam jih ne bodo motile sence ali pa neprijetni odsevi z blestečega se blaga. Nova svetilka z žlebastim žarometom za šivalne stroje ustreza tem zahtevam in daje dovolj svetlo luč Žaromet V bakelitnem ohišju osredotočuje s svojo posebno obliko svetlobo žarnice na delovni prostor in ta svetloba je podobna dnevni svetlobi, kar Je ugodno za razločevanje barv pri vezeninah. Oko spozna ob tej majhni 15-vatni žarnic) brez napora tudi rnitantSp nitke. Važno pa je tudi to, da s« da svetilo na svojem premakljivem nosilcu prestaviti in osredotočiti po potrebi na šivalno ploskev. Svetilko pritrdimo lahko k vsakemu Šivalnemu stroju na glavo ali ob stran s pomočjo vijakov, ld Jih ima stroj sam Odkov ln pretlkalo sta vdelana v glavo bakelltnega ohišja, ki čuva žaromet pred »unkt. ln J m dolg gumast kabel posreduj« zvezo t stenskim vtika loca. KONEC l T« beseda je občeslovanska: stsl. koo« Cb. ruski kunec (izg kaniče), ukraj ko-nčč, bolg konfec, shrv. koi.ac si in č. konec. poliski koniec. gor.-luž k6nc dol luž. k6rtc, polabs-ki kjtionac. Bolgari in Srbohr-vati jo rabilo zlasti v pomenu »konec niti, nit. sukanec« — drugi Slovani pa le v pomenu »finis«. — Izvedena je z obrazilom (pripono) -ec iz besede kom, ali konj, ki pomeni »začetek« (v 64. vrstici II. brižin-skega rokopisa je »iz koni do koni« =• od kraja do konca) Ta samostalnik je izpeljan iz glagola za-, na-, po- pri-čenti (sedanjik — či. no") iz korena ken (»pričeti, nastati«), ki tiči tudi v latinskem re-cens »nov, mlad, presen«, v sanskrtskih besedah ka-ninas = mlad. kana = deklč. v grškem kai-nos =■ nov v irskem kin-im " izviram, izhajam, v kimrskem = prej, v gotskem hm-dumists = zadnji i. dr. — Med zlogom kon- (v besedi konec) in zlogom čen- iz ken- (v besedi za-če°-ti) je isto »preglasno« (prevojno) razmerje kakor med plot in pletem. med brod in bredem, prino« in prinesem, tok in tečem, molj in meljem, napon in nape"ti itd. Nedovršnik, izveden iz dovršnika za-(pri-. na-, po-) če°ti, je pri vseh Slovanih za-, pri-, po-činafi; samo srbohrvaščina in slovenščina imata analogijski tvorbi: poči-njati, oz. počen/ati Preglasna vrsta po-čn-em, po-čen-ti. po-čin(/)-a-ti, kon-ec (kakor *a-pr-em. za-pir-am, zapor) nas spominja na germanske (werfe, warf, ge\vorfen, Wurf), grške, litovske in druge indoevrop-ske prevojne vrste. I. KodtiAl Bdi Bnmi gADNJl TRAMVAJ ilesortaj za BISTRE GLAVE 861 Enajst bratov Enajst bratov je po očetu |>odedovaJo dragocene^a konja. Sklenili so, da bodo • kockami o I ločil i. komu naj pripade. Vsak •i naj izbere drugo številko m«d 2 in 12. tako da mora torej pri v6aki igri i dvema kockama prit.i eno teb »tevil kot vsota oče«. Tistega število, ki se bo kot prvo pojavilo stoik ra t, bo odločilo, da pripade konj njomn. Kateri izmed bratov bo verjetno uuagal? 862 Brzi vlak in osebni vlak Na normalno obratujoči dvotirni žele-zni-Ski progi vozita brei vlak z brzino 65 km na uro Ln osebni vlak v isti smeri 7. brzino 45 km na uro. Ko prehiteva br/.i vlak osebnega. mora svojo brzino zmanjšati za 20 km na uro. S kakšno brzino ga vidijo voliti potniki osebnega vlaka v tem trenutku? 863 Naloga z u lom k 1 Sestaviti je treba tri piave ulornke. r katerih nahajamo pn enkrat vsa Števila od 1 do 9 ia ki je njib vsota enaka L 364 Nesreča? Mlada rakonca sta preživljala svoje medene tedne ob morju. Nekega jutra, ko je mlada iena iskala svojega oioia na samotnem kraju pečine, kjer sta ee po nava.il kopala, je našla njesovo obleko in sledove njasrovih nog, ki so vodili v vlafcnem pesku razločno do kakšnih 15 tn od bre?» proti voli. Tu »o ne nenadno končali. Sledovi n« vodijo nazaj. Žena si tega ni wnala ra7 la.ca.ti in j« obupa vala. Kaj »e je moglo ■fl oditi? R • i 11 e v k It 863 (Predniki) a) polovico, b) polovico manj starše, c) C« so otroci bratje ln sestre, Imajo vsa prednike skupno, če so otroci bratov ln se-Bter, Imajo vse skupno z izjemo staršev, čl ln d) polovico manj X, f) pa nobenih ■kupnih prednikov. Rešitev k št 86» (Predpis) Ker delavec potem prihajalo« vlak vidi in sa mu more pravočasno Izogniti. ReSitev k lit. 860 (Mnogo psičkov) BUo J& J* 87. DOBER DOKAZ Mož srčkane ženice, ki pa nima književnega daru, se zaman trudi, da bi pridobil kakega čitatelja ali čitateljico za romane njegove boljše polovice. »Opozarjam vas«, je rekel nekemu prijatelju, »v VI poglavju zadnjega romana moje žene na letalčevo pismo«. Ko je nekaj dni pozneje srečal istega znanca, ga je ta vprašal: »Ampak, slišite, zaman sem Iskal v tistem poglavju letalčevega pisma, ki ste mi ga priporočili brati.« — »Imenitno!« vzklikne tedaj mož navdušeno. »Nazadnje sem le iztaknil človeka. ki ie čital roman mojs ženel« REŠITEV ZLOGOVNICE V ST 26. 1. Mussolini, 2. mandolina, 3 mandarin-ka. 4. kotpn;na. 5. nadobuden. 6. bukagije, 7 Averčenko, 8 Adenčani. 9 tečajevi. — Za nagrado je bila izžrebana Majda Jerin, Celje. Ker smo pa prejeli izredno veliko število pravilnih rešitev, je izjemoma naknadni žreb odločil za nagrado ie Jakoba Poženela v Trbovljah. &fl % A M (S ReSitev problem« 22' 1. Se5—g4 (grozi Se8—c7 mat), Te6—. e5 (a), 2. Sg4—f6 mat 1... Dd2 t4 (b) 2. Tc4—c5 mat 1... Ld4—e5 (c), 2. Sg4 ■—e3 mat. H. Gutgesell: KDO BO ZMAGAL T (lesorez) UREDNIK IVAN PODR2AJ — TELEFON SI 3120 - UREDNlft IVO NAČELNO NE VRAČA ROKOPISOV - IZDAJA ZA KONZORCIJ ADOLJ> HIBNIKAR -TISKA NARODNA TISKARNA V LJUB1.KAN1 PRKDSTAVNTK WR A N JKRaH Uredništvo ln uprava T Ljubljani Knafljevs utira 6 - Mesečna naročnina Uls 4.-^ po rematolrlh doet&vljlp« Din S.—