Številka 182.
Trst v sredo 4. julija 1906.
Tečaj XXXI.
Iih-Ja v Trstu
tiči o& nedelji in praaii .1 Gb 5. ari, oi poneasijfik ob 9. ni zlimi. : ;	Ste7ilke se prodajajo po 3 nv6 (6 atotink)
v irnogi'. totakamsh v Tr*tu in okolici, Ljubljani, Gorici, ' anju. Petru, Sežani, Nabrežini, 8v. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd.
Cene oglasov se računajo po vrstah (Široke 73 mm, visoke 2VS mm); za trgovinske in obrtne oglase po 20 sto t.; is oHmrtnice. zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po hO stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst K 20, vsaka na-ualjDa vrsta K 2. Mali oglasi po S st. beseda, najmanj pa po 40 stot. — Oglase sprejema inseratni oddelek uprave a-iinost". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti".
Glasilo političnega društva „Edinost" za
Harcfinlna anafl.
za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 oesece 6 K. — Na
naročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pofiiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana
pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo Itsfca.
UREDNIŠTVO: nI. Glorglo Galattl 18. (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konzorcij lista „Edinost*'. — Natisnila tiskarna kopsorcija OpShiamIta lista jedinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti St. 18. rnmorSKO. PoStno-hranllnlčiii račun St. 841.652. ^rccrc? V edinosti je moči	- teletoi iut. us7. <—
In zopet vprašanje spornmljenja med Italijani in Slovani.
Kakov kričeč kontrast je tu med krčevitimi napori od izvestne slovanske strani, da bi forsirali vprašanje sporazumi jenja med Italijani in Slovani in pa med vedenjem italijanske manjšine v Dalmaciji ! ! Kakor se vede ta manjšina proti ogromni hrvatski večini, ta mora padati kakor ojster curek in r z 1 e vode na navdušenje najvećega entuzijasta za sporazumljenje, ako ima v sebi le iskrico narodnega čuta in ponosa.
Nedavno smo povedali, kako dalmatinski Italijani na shodih in po listih zasramujejo dalmatinske Hrvate ter jih označajo kakor ..pertidne", „brezvestne" „barbarične" ter jim napovedujejo boj do noža. Ali to zasra-movanje se ne omeja samo na torišče političnega in narodnega boja, ampak se razteza zadnje čase tudi na ulico, kjer se pretvarja v dejanske napade z fizično silo.
Iz hrvatskih listov doznajamo da so v Zadru ravno zadnje čase dejanski napadi na Hrvate na dnevnem redu. Nulla dies sine linea — ni ga dneva brez napada na Hrvate. Tudi po več napadov se dogaja n. pr. v Zadru v enem in istem večeru. Tako nadaljuje ta italijanski teror od dneva do dneva. Ko je n. pr. nekega večera neki hrvatski profesor — torej gotovo miren človek — vstopil v centralno kavarno, da bi čestital nekemu abiturjentu, ki je srečno prestal maturo, zaorilo je po kavarni: Fora! Fora ! in sramotilke raznih vrsti so letele na profesorja iz ust italijanskih akademikov. Prekarakteristično je bilo o tej priliki tudi vedenje političnega komisarja Drabeka, ki se je obreg-nil na profesorja : » Ć emu pa prihajate v to kavarno?!"
Celo reški „Novi list", ki je bil kaj rad na razpolago propagatorjem ideje" sporazumljenja med Italijani in Slo\ani in je priobčeval strupene polemike proti nam ne more drugače, nego da vsklika: „Napadeni Hrvatje trpe mirno vse te i n s u 11 e — ali vse do neke mere, ker tudi potrpljenje ima svoje meje. A v Zadru je dosti hrvatskega elementa, toliko proletarijata, kolikor inteligencije. Taki napadi od italijanske strani nimajo nikakega razloga in ne druzega vspelia, nego da se duhovi še bolj razburjajo ter da se i z z i v-lja povrnitev starih borb. A taki dogodki bi mogli dobiti odmeva po vsej pokrajini. Kajti [ta poslednja, ki je hrvatska in slovanska v najhomogennejem smislu te besede, ne bo mogla tega mirno prenašati !"
Tako se vedejo dalmatinski Italijani nasproti hrvatski večini. Z ozirom na polemike,
PODLISTEK.
Utisi iz Italije.
Spomini s pota.
Piše Janko Kračovec.
I.
Prevozili smo P e s s a r i a n o in C a m-p oformi o. Poslednje mesto poznano v zgodovini : 1. 1797. je bil tu sklenjen mir med Avstrijo in Francijo, ki je pomenjal konec za beneško ljudovlado. Pordenone je rodišče klavnega slikarja Giov. Ant. de Sacchis da Pordenone (1483.—1539,). Pri r onegliano smo se približali tirolski meji, potom smo drviii v naglici proti T r e v i s o. Krasan, vznešen prerazkošen je pogled na to mesto. Aleje muro, in senčni perivoji obdajajo njega staroslavni grad.
Sedaj smo v lombardskih planjavah. Krajina je na prvi videz tako urodna in plo-dovita. In vendar je narod ubog in siromašen. Tu nastaja stroga alternativa : ah je t zemlja izcrpljena, da noče roditi, ali pa je izcrpljen narod, ki je noče obdelovati ? !
Solnce jc zapadalo za visokimi vrhovi južnotirolskib gora. ko smo prevozili križišče
s katerimi smo mi odbijali insunuvacije, da j naj bi tržaški Slovani doprinesli žrtev na' oltar sporazumljenja, pa bo menda ravno vspričo gori omenjenega vedenja dalm. Italijanov zelo umestno, ako napravimo malo paralelo med položajem, oziroma pomembnostjo tržaških Slovanov nasproti italijanski večini, in ono dalmatinskih Italijanov nasproti hrvatski večini!
Dalmacija šteje — okroglo — 500.000 stanavnikov, a med temi je le kakih 15.000 Italijanov. Italijanska manjšina iznaša torej še ne 3°/0» A še ti' ne živijo nikjer kakor kompaktna masa in zato tudi nimajo nikake jednotne politične in gospodarske organizacije Ne morejo priti torej v poštev kakor pomemben političen in naroden Činitelj.
A še neka zelo važna okolnost je tu. Italijani v Dalmaciji ne le da so raztrešeni po vsej deželi brez skupnih vezi, ampak so tudi brez teritorij alnega kontakta s sorodnimi elementi v drugih pokraj inah. In celo tudi moraličen kontakt se omeja le na posamične, posebne slučaje.
Slovani v Trstu tvorijo pa celo po falsificirani uradni statistiki kako šestino prebivalstva (ako odštejemo inozemski element, ki nima pravice do kake politične pozicije); v resnici tvori naš element vsaj tretjino vsega prebivalstva. Mi živimo tu kompaktno in imamo vrhu tega svojo politično bogato razvito socijalno, in bolj in bolj vspevajočo gospodarsko organizacijo. Na vsakem polju javnega življenja in tudi ob vsakem koraku po tržaških ulicah se uveravamo, da se ta naš element bolj in bolj krepi in uveljavlja.
In — slednjič — smo mi v živem teritorijalne ni, kulturnem, političnem in gospodarskem kontaktu s sorodnimi elementi v drugih pokrajinah. Zaledje naše je na vse slovansko.
Razlika med našim položajem in onim italijanske manjšine v Dalmaciji je torej velikanska, eklatantna.
Zaključek iz te paralele pa je : ako že
dalmatinski Italijani kriče, da se ne udajo, da ne mislijo ni najmanje odjenjati, marveč da hočejo nadaljevati boj (da-si vedo, da brez upa zmage) — ako torej celo ta manjšina niti od daleč ne misli na to, da bi v svrho sporazumljenja kaj žrtvovala od svoje le namišljene pozicije, potem res ne vemo, zakaj naj bi abdicirali tržaški Slovani, ali doprina-šali žrtve v svrho sporazumljenja ? ! Če nočejo kapitulirati Italijani v Dalmaciji, ko bi to ne pomenjalo zanje v resnici prav nobene žrtve, ker so razmere njihove take, da itak nikdar več ne pridejo do kake politične veljave v deželi — zakaj naj bi kapitulirali mi, ki imamo vsaj nade, da pridemo do cilja, ako ne bomo sami pokladali glave na žrtvenik kakega — sporazumljenja ! !
Bedasti bi bili, ako bi v svrhe — ki so za sedaj zgolj utopija — žrtvovali kaj od realne svoje pozicije, ako vidimo, da nasprotnik niti ne misli na sporazumljenje ampak le na naše navdušenje. Sebe bi mi ubili, a so-plemenjakom v monarhiji ne le da ne bi nič koristili, ampak zasekali bi jim krkvavo rano in jim provzročili nepopravljivo škodo. Tržaška pozicija je tolike važnosti, da smo ne le seb ampak tudi Slovanstvu dolžni da vstrajamo na braniku in da skušamo to pozicijo ohraniti.
M e s t r e in po dolgem kamenitem mostu preko lagun zavili v Benetke. Voda je tu plitva in oživlja jo množica mladine in ribičev, ki love ribe in „frutta del mare". V Benetkah smo! Pred kolodvorom nas je pričakovala tolpa beneških težakov ki se je kar trgala za naše kovčege, no mi smo bili toliko pametni, da smo jih naravnost zanesli na „beneški tram\vay" — tako se imenujejo parniki, ki krožijo med kolodvorom in otokom Lido — ter zavzeli svoje prostore na pripravljenih parnikih.
Po „Canal grande" smo pluli na otok „Lido". Na našem parniku se je utaborilo par beneških „giovinettov", ki so v srca pretresajoči nemščini ponujali svoje beneške razglednice. Vsi smo se utaborili na otoku Lido. Zavzeli smo ves „Grand Hotel Lido", ostali pa so bili nastanjeni po drugih gostilnah na otoku. Tudi jaz sem na srečo dobil mesto v „Grand Hotelu". Odloživši prtljago v svoji sobi, ki je bila prekrasna, sem šel v salon, kjer smo imeli večerjo. Res prekrasen salon. Bili smo lačni in mislili smo, da bo vsaj dobra večerja v izborno nagrado za slabi obed v Pontebi. Res, lakajev je letalo okolo nas kakor komaijev, krožnikov je bilo nešte-vilo, tudi jelo je bilo dobro, lino ali — malo,
„Uja" slovenski ainrijentom.
Dolga doba nesvobodnih srednješolskih let je minola; v kratkem Vam zašije zlata akademična svoboda; skoro napravite oni važni korak v življenje, ki vam ima biti prvi in merodajen na poti do Vašega poklica ! Narodni ponos in iskrena ljubezen do svoje slovenske domovine vodita tudi Vas, da pomnožite armado slovenske inteligence, ki ima, kakor glava na telesu, dolžnost, da deluje za narodov proč vit v vsakem oziru.
Toda: na katerih visokih šolali naj si pridobi slovenski dijak potrebne naobrazbe ? To vprašanje je, dano za vse slovensko dijaštvo, jako aktualno. Svojega duševnega središča in vzgojevališča, lastne slovenske univerze vsled prevelike naklonjenosti vlade in svojih sodržavljanov nimamo, a razmere na nemških vseučiliščih že od nekdaj ne odgovarjajo slovenskim potrebam. Na nacijonalni, šovinistični univerzi v Gradcu je slovenski dijak svojim učiteljem le neljub gost, svojim nemškim kolegom le siten vsiljivec in inferi-joren sodrug : univerza na Dunaju, ki naj bi bila osrednje zavetišče vede vsem avstrijskim narodom, se je istotako uradno razglasila za strogo nemško posest in tako zadobila tip nižjega provincijalnega vseučilišča. A ne samo visoke šole same, ampak tudi prebivalstvo teh mest je slovenskemu dijaštvu po svojem mišljenju tuje in nasprotno in ga kot tako ne more podpirati v njegovem stremljenju po vsestranski izobrazbi in omiki.
Zatorej slovenski dijaki, le v stolico avstrijskih Slovanov, v zlato slovansko Prago! Cesar se učimo drugod ob sovraštvu od strani neprijaznih nam tujcev, imamo tu v svežem, čistem slovanskem duhu tako lepo izraženo, da nas s silo uči in da bodri vsaki čut ukaželjne narave. Praga, ta tip mogočno prodirajoče slovanske kultu re, ki je v teku dolgih stoletij s krvjo in napredkom podčrtala v njej vsako zgodovinsko črtico, to kulturno središče bratskega nam češkega naroda, vspre-jema tudi slovenskega dijaka z največjo prijaznostjo v svojo sredo. Tu
pičlo. No, vendar smo se po bridkem izkustvu v Pontebi, kjer je bil izpod kritike, vsaj nekoliko zadovoljili. Dobro vino je razgrelo nenavajene Čehe in ob splošni zadovolj-nosti smo ustanovili vspored za prihodnji dan. Po večerji smo poleteli s [parnikom v mesto, da vidimo beneški korso ; Zabredli smo tudi postranske ulice, kjer v izložbenih oknih odsevajo bogate zlatnine — medel odsev nekdanje beneške slave in bogastva.
II.
V „chiesa deifrari". — V Markovi cerkvi — V doževi palači. — V prodajalnici steklenih izdelkov. — Obed na otoku Lido. — Izlet s parnikom na otok Mu-rano. — Na baneškem „Campo Santo". San Michele* — Izlet na prosto morje. — Povratek na otok Lido.
Vam na daljnem vshodu, izza sinjih planot široširne Adrije, se je porodilo krasno pomladansko jutro. V lahnem jutranjem vetriču so se zibale ribiške barke, ko smo odpluli z otoka v mesto. Pri grimanski palači na Canal grande smo se vstavili, da obiščemo bližnjo „Chiesa dei Frari". To je hiša božja, izvedena v pristnem gotiškem slogu, prebogata spomenikov slavnih mojstrov : pravcati mavzolej vseh glasovitih Benečanov.
spoznava slovenski dijak pravo slovansko življenje ter prehaja po najkrajši poti od idealnega navdušenja k resnemu, realnemu del« za kulturni, gospodarski in politični napredek svojega naroda.
V sedanji nacijonalno-socijalni dobi nam je vzgledno narodno gospodarsko stanje in delovanje čeških naših bratov lahko naj bolj š« navodilo v vsakem oziru kako proučevati potrebo povzdige prave narodne zavesti o Slovencih kakor najmočnejšega impulza k vspe-šnemu narodnemu, gospodarskemu in kulturnemu delu v dosego boljšega gmotnega in duševnega stanja.
Kakor je na podlagi narodne ideje pognala kultura v Čehih najlepše cvetove, tako hodo tudi v Slovencih dosegali gmotni napredek, umetnost in literatura zaželjeni vi,šek še le tedaj, ko začnejo zajemati iz neizčrpnega vira zavedne narodne duše: nacijona-lizem je velikanskega pomena za napredek posamičnega naroda. Zato bodi tudi narodna ideja temelj vsemu slovenskemu Življenju! Kakor produkt konkretnih razmer jesocijalno gibanje na nacijonalni podlagi eobhodno potrebno, kajti le tako pridemo do dobrega poznanja vseh socijalnih potreb široke ljudske mase, ki večinoma re-prezentuje vsaki narod.
In k vsemu temu se navajajo dijaki v Pragi že po okolnostih samih. Vse prebivalstvo kraljevskega mesta je posebno slovenskemu dijakuiz srca naklonjeno, vse mesto s svojimi javnimi knjižnicami, Čitalnicami, muzeji, razstavami, gledališči, neštevilnimi znanstvenimi in političnimi predavanji; premnoga akademična, pevska, sokolska, znanstvena in družabna društva ga kakor Slovenca prijazno podpirajo v njegovem
stremljenju.
Poleg tega je pa tudi življenje v Pragi
ravno tako ceno, ali še ceneje, nego morda * kakoo. <Lrii£jom vspiičiliškftm mestu ; ob uo-moči raznih podpornih društev, izlasti „Podpornega društva za slovenske visokošolce v Pragi", ter mnogih drugih nam Haklonjenih čeških društev, je dana vsakemu, ki mu dovoljujejo njegove gmotne razmere študirati v drugih mestih, pred vsem v Pragi ugodna prilika, da se naobrazi brez velikih življen-skih skrbi po vzorih širšega slovanskega duha. In še nekaj nudi Praga, česar ne nudi nobeno drugo mesto : S o k o 1 s t v o, ki je med Čehi najbolj razvito, vsprejema slovenski sokolski naraščaj z veseljem v svojo sredino ; v kratkem se namerava ustanoviti poseben slovenski oddelek pražkega „Sokola", ki postane eminentne važnosti, izlasti letos ob priliki VI. vsesokolskega izleta v Prago, s tem, da bo deloval na to, da pride ob tej priliki kar največ slovenskega Sokola
Nesmrtni mojster čopiča in palete, T iz i a no, spi tu svoj večni sen. Kdo bi ne stal prevzet ob spomeniku C a n o v e ? Dunajska avgu-štinska cerkev poseduje veren posnetek tega mojsterskega dela. V frančiškanskem samostanu smo si v naglici ogledali stari beneški državni arhiv, eden najznamenitejših na vsem svetu potem pa smo pohiteli na Markov trg, da si še dopoludne ogledamo beneško prestolnico in doževo palačo.
Najvernejši utis beneške veličine nam podaja Markov trg, ki mu je težko najti primera v deželi lepih umetnosti. 175 m je dolg in pokrit s trahitovimi in mramornastimi ploščami, od treh strani je obdan od kraljeve in prokuracijske palače, ob vshodu pa se vzdigujeta sv. Marka stolnica in doževa palača. Markov trg je središče vsega beneškega življenja; sem prihaja ob poletnih večerih, po solnčnem zapadu, prebivalstvo mesta, tu sprovaja beneška elita svoj korso.
Sv. Marko, beneški patron, čegar telesne ostanke so beneški meščani 1. 829 iz Alek-sandrije prenesli tušem, ima nevenljivo ime v stolnici zgrajeni njemu na čast. Cerkev, zidana v bizarnem bizantinskem slogu, je oni prekrasni biser Benetek. brez katerega si ne moremo predstavljati kraljice Adrije.
Stran TI
»EDINOST« štev. 182
V sredo, dne 4. julija 190<i
v Prago, poučit in navdušit se za nadaljno sokolsko delo v domovini, in jim poda ob tej priliki vse potrebne informacije, da v kar najkrajšem Času po možnosti natačno spoznajo slovansko Prago.
Opozarja se tudi na to, da se najbrž že oktobra, na vsaki način pa v drugem tečaju ustanovi posebna stolica za jugoslovanske jezike, tako, da bo slovenskim filologom možno delati izpit tudi iz svojega materinega jezika.
Nekateri tovariši se bojijo morda Prage, ker ne znajo češkega jezika. Tudi v tem oziru so težkoče minimalne, izlasti zato, ker se s prihodnjim letom na inicijativo našega društva uvedejo pri r S vazu češkoslovanskeho studentstva" posebni konverzačni krožki nalašč za novodošle Slovence, da se jim s tem omogoči, naučiti se češčine popolnoma v kar najkrajšem času.
Jasno je torej iz vsega, kako velike ugodnosti in prednosti imajo pražke šole pred nemškimi na Dunaju in v Gradcu. Zatorej, slovensko dijaštvo, proč od Gradca, proč od Dunaja! Dokler nam ne daj o lastnega slovenskega vseulišča, pridite kar najštevilneje sem gori v zlato slovansko Prago!
Za odbor : Slovensko akademično društvo „Ilirija" v Pragi.
Adolf Turek,	Jos. Kremenšček,j
t. C. predsednik.	t. č. tajnik.
Avstrijska poslanska zbornica.'
(Brzojavno poročilo).
Dunaj 3. Poslanska zbornica je odklo- | nila nujnost predloga posl. Noske glede povišanja poštnih in brzojavnih pristojbin, ker ni isti dobil dvetretjinske večine, potem ko je ' minister za trgovino izjavil, da se bo ob nameravanem povišanju pristojbin jemalo po- . sebnu ozir na zakonite interese trgovine in prometa.
Na interpelacijo posl. Iro glede stališča ministrov-rojakov, je ministerski predsednik baron Beck odgovoril, da ni ustanova mini-strov-rojakov nova. Imenovanje sedanjih ministrov-rojakov, katerih stališče je enako onemu drugih ministrov, je izvršila krona na temelji svoje neomejene pravice do imenovanja ministrov. Kakor ima gališki minister-rojak priliko, da presoja posebne stvari tisoče se Galicije, tako imajo tudi drugi ministri-rojaki priliko, da se obvestijo o činih vlade, o katerih menijo, da jim je tozadevno opozoriti vlado.
Na interpelacijo posl. Sturma glede nadomestitve naslova r državni vojni minister" z naslovom „skupni vojni minister", je ministerski predsednik naglašal, da se vlada povsem drži naslova državnega vojnega ministra, ki je bil cesarjevim lastnoročnim pismom od 24. dec. 1867 podeljen vojnemu ministru Johnu, istotako, da ni v delokrogu minister-stva vnanjih stvari pri zastopstvu nasproti inozemstvu, pri sklepanju trgovinskih pogodeb itd. nastala nikaka sprememba.
Potem je zbornica nadaljevala razpravo o obrtni reformi ter je v poimenskem glasovanju s 175 proti 6 glasom vsprejela minori-tetni votum posl. Paclierja, po katerem ni prodajalcem obleke in obuvala dovoljeno sprejemati naročbe po meri oziroma prenarejati prodane izdelke. Nato je bila vsprejeta sku-
pina pet in šest obrtne reforme, na kar je j bila razprava prekinjena. — Prihodnja seja' v petek.
Iz delegacije.
Pred Markovo cerkvijo so nas že čakali beneški rciceroni", ki so nas imeli spremiti v doževo palačo. Kar trli so se za nas in ostro prepirali med sabo, ker jih je bilo nekoliko tudi, ki niso bili pravi „guide autoriz-zate". Po večjih italijanskih mestih je namreč mnogo ljudi, ki žive ob samem ciceronstvu. Benetke. Rim, Neapolj itd. imajo takih ljudij cele legije. Laška vlada smatra ciceronstvo kakor poseben stan, kakor obrt in „guide autorizzate" morajo plačevati celo davek od svoje obrti. Ipak mislim, da je še veče število ncavtorizovanih ciceronov ; in ako so prišli poslednji v dotiko z autorizovanimi, se ne gledajo posebno prijazno. Tak slučaj smo videli pred Markovo palačo.'
V Rimu obstoja celo šola za cicerone, kjer se isti uče raznih jezikov ter rimske zgodovine. Včasih napravlja tak avtorizovan ciceron kaj dober utis. Mnogi njih so izborni interpreti ter dobro uplivajo se svojim salonskim vedenjem in gentelmanskim nastopom. No vzlic temu je ciceronski stan v Italiji vrlo kompromitiran, to pa vsled tega, ker se temu stanu posvečajo razne izgubljene eksistence, ob katerih spremstvu mora tujec posebno paziti na svoj žep.
(Pride še.)
Grof Goluchowskl o trozvezf.
(Brzojavno poročilo.)
D u n a j 3. V seji avstrijske delegacije se je nadaljevala razprava o proračunu mi-nisterstva za vnanje stvari. V razpravo je po-segnil tudi minister grof Goluchowski. Minister se je skliceval na izjave, ki jih je že podal v obeh delegacijah, zbog česar se mu ne vidi več potrebno, da bi podajal zopet raz-sežneja pvjasnila o podlagah vnanje politike monarhije. Govornik je trdil, da se namenoma slabo tolmačijo njegove izjave. Kakova korist bi bila torej od tega, ako bi odgovarjal na kritike, ki so se izrekale o trozvezi, ako bi bili Še veči, ako bi imeli drugačno zavezniško razmerje, ali pa če ne bi imeli nobene zveze ? Minister je ponavljal, da zveza vsebuje riziko, ali ta je enak za vse kontra-liente. Nekateri zatrjajo, da se je trozveza preživela, da se ne izplača več vzdržavati jo ter da druge zveze slede jednakim svrham, kakor trozveza, to je ohranjevanju miru. To je morda res, ali na vsaki način ima trozveza pravico prednosti, ker ona je obstojala, ko se še ni govorilo o drugih zvezah. Trozveza je prestala glavno izskušnjo v letu 1880, ko se je pokazala vrlo zaščitnico miru. Oe bi hoteli zapuščati tako solidno podlago ter loviti se za drugimi negotovimi kombinacijami, delali bi nestalno politiko pustolovstva, ali grof Golucliowski ne bi bil na razpolago zanjo. Zastonj je tudi govoriti o politiki Avstro-Ogrske v Algesirasu (maročansko vprašanje). Vse to, kar se je reklo tu proti tej politiki, je že ovrženo s tem, da je inozemstvo odobrilo naše delo posredovalcev.
Na to je minister odgovarjal delegatu B i a n k i n i j u, ki je reforme na Balkanu proglašal kakor brez svrhe in brez vspeha. Minister je čital neko poročilo sedanjega avstro-ogrskega poslanika v Carigradu, v katerem poročilu je rečeno, da je polkovnik Giesl, povrnivši se z inspekcije v okraju Skoplje, poročal o zadovoljivih vspehih, ki so se dosegli tamkaj (Ze možno, da je avstrijski polkovnik Giesl poročal tako, kakor je vedel, da ustreže — grofu Goluchowskemu. Ali dejstvo je, da druga, nič manje, ali pa še bolj verodostojna poročila zatrjaio, da so vspehi reformne akcije v Makedoniji iluzorični! ! Op. ured.) Delegatu Kl o fa ću je odgovoril grof Goluchowslri, da on, Klofač, crpi svoje infor rnacijo iz iz vestnih literarnih produktov, ki
cvetejo nekaj časa sem. tako v Srbiji kakor po nekaterih drugih krajih, in ki so sestavljeni po nalogu in ki ne namerujejo druzega, nego vzbujati nezaupanje do Avstro - Ogrske ter izzivati nemire. (Od koga pa dobiva gospod minister za vnanje stvari grof Goluchow-ski svoje informacije ?! Od koga druzega, nego od ljudij, ki so odvisni od njega, ki tudi poročajo po nalogu in ki imajo interes na tem, da poročajo tako, da je ustreženo — gospodu ministru za vnanje stvari, grofu Go-luchowskemu ? ! Op. ured.)
Minister je nadaljeval: Od mnogih strani se je rovalo proti nam, ne le na Balkanu, ampak tudi v Bosni. Minister je rekel, da se delovanje naših zastopnikov v inozemstvu obsoja toliko v vojaškem kolikor v gospodarskem oziru, in sicer večkrat na temelju nezanesljivih podatkov. Zahvalil se je del. Ex-nerju za priznanje konzularnemu zboru, pokazal je na težavne razmere, v katerih se nahajajo konzuli, omenil je spora s Srbijo, rekši da je Srbija s spremembo pogodbenega temelja ustvarila stanje, katerega nismo mogli vsprejeti ter je naglašal, da je morala Avstrija, ki dobiva za 70 milijonov srbskega blaga, dočim izvaža v Srbijo le 28 do 30 milijonov, zahtevati gotove kompenzacije, in to tem boli, ker je Srbija povišala carinske postavke. Minister je rekel, da če bi bili kar na prosto vsprejeli postopanje Srbije, tedaj bi se bilo lahko očitalo ministerstvu vnanjih stvari, da ne zna ščititi interesov monarhije. — Napad delegata Steinerja proti našemu zastopniku v Bukareštu, ki spada gotovo med naše najbolje in najvestneje zastopnike, utegne prihajati od tega, da se ni udeležil raznih prireditev povodom obiska župana dr.a Luegerja. Imenovani zastopnik se je udeleževal le oficijelnih prireditev, to je bilo tudi popolnoma korektno, ker se ni mogel izpostaviti nevarnosti, da se udeležuje demonstracij, ki so bile vprizorjene proti Ogrski. Prav tako je naš zastopnik v Belemgradu svoj čas ignoriral madjarske poslance in novinarje, ki so bili v Belemgradu.
Minister je potem govoril o razoroženju. V svojih izvajanjih je konstatoval, da ni ,Frem-denblatt* oficijelno glasilo ministerstva vnanjih stvari. Nadalje je minister pripomnil, da ga je del. Delugan pozval, naj se zavzame za ustanovitev italijanskega vseučilišča ter naj povspeši, da isto ustanovi. To pa ne spada v kompetenco ministra vnanjih stvari, zato naj se govornik tozadevno obrne na avstrijskega ministerskega predsednika. Na vpraša- j nje del. Schlegela, ako priznava minister še j skupno državo, je grof Golucho\vski odvrnil: Skupna država ne obstoja več, kar izhaja že iz tega, da ima dvoje državljanstvo. Kar pa poznam, to je avstre-ogrska monarhija, ki stoji na temelju pragmatične sankcije kakor orga-nična celota nasproti inozemstvu, ne glede na razmerje, ki določa odnošaje obeh držav med seboj. (Zivalina pohvala).
Po zaključnem govoru markiza Bactjue-hema je zbornica sklenila, da preide v podrobno debato. Po kratki debati je bila seja zaključena. Prihodnja seja jutri zjutraj.
Odsek za volilno reformo.
(Brzojavno poročilo). Dunaj 3. Odsek za volilno reformo je vsprejel vladne predloge glede razdelitve volilnih okrožij v Bukovini in na Predarelskem. Prihodnja seja jutri. Na dnevnem redu jutrajšnje seje je glasovanje o Galiciji, Koroški in Kranjski.
Ogrska poslanska zbornica.
(Brz. poročilo)
Budimpešta 3. Poročevalec Ballagv je rekel, da splošni politični položaj tolmači sam od sebe ton in vsebino adrese. Mnogi bi bili pač zeleh, da bi bila adresa sestavljena popolnoma v duhu neodvisne stranke, to bi pa ne bilo možno. Sumljiv program v adresi bi bil razbil koalicijo.
Posl. Polit (Srb) je izjavil, da so členi narodnostne stranke menili, ko so prišli v zbornico, da se vdeleže aktivne politike, da bodo bratski vsprejeti. Toda motili so se. Odklonilo se jih je kakor stranko, baje zato, češ, da se narodnostna stranka ne da združiti z ogrsko državno mislijo. Vprašanje narodnosti je na Ogrskem tudi v zvezi s socijalizmom. Govornik je zavrnil obtožbo, češ, da obstoja med narodnostmi in socijalisti kaka zveza. — Seja traja dalje.
Konverzija italijanskega državnega dolga.
Včeraj smo na tem mestu zabeležili in označili dejstvo, da Italija izvede konverzijo svojega državnega dolga, vsled česar bo po petih letih plačevala le 3 7» °/o obresti od tega dolga.
Mnogokomu se pa gotovo usiljuje vprašanje : kaj pa porečejo upniki k temu ? Ima-li država pravico, da jim kar tako svojevoljno krči obresti, ki jim je dolžna plačevati? Gotovo nima te pravice, kakor je nima noben privaten dolžnik. Saj država ne bo silila svoje upnike, da jej morajo ostati upniki. Kdor se ne zadovoljuje s takimi obrestmi, ta more zahtevati sedaj, da mu država odkupi obveznice, da mu izplača, kar je dolžna. Toda, kakor se glase dosedanja poročila iz Kima, je število takih zahtev povsem neznatno. A v tem je ravno obsežen velikansk gospodarski vspeh za Italijo. V okolnosti, da se državni upniki raje odpovedo višini obrestim in se bodo zadovoljevali z manjimi, je znak, da ti bogataši in milijonarji zaupajo državi, ali z drugimi besedami: da je finančni kredit Italije porastel in se utrdil. Naraščanje kredita pa je v najzanesljiveje merilo za solidnost, previdnost in modrost državne uprave.
Kako pametna, koristna in pravična je taka konverzija državnih dolgov, izhaja iz sledečega :
Upniki države, ki izgube na obrestih, niso iz širokih mas, ampak so bogataši, milijonarji, ki žive r obilici. Izgube torej tisti, ki tega ne bodo občutili, za državo pa naraste velik dobiček. Država pa so vsi davkoplačevalci — prebivalstvo v obče. Ob dobri in pošteni upravi pridejo dobički od konverzije splošnosti na korist. Bodi že, da omogočijo znižanje davkov, bodi, da se porabijo v ko-ristonosne investicije, da se porabijo za splošno koristna javna dela ali naprave.
Da bodo imeli čitatelji nekoliko pojma o dobičku, ki ga bo imela Italija od konverzije svojih državnih dolgov, naj zabeležimo tu nastopne podatke :
Državni dolg, od katerega se po konverziji znižajo obresti, znaša kacih 8 milijard lir. Po znižanju obresti prihrani italijanska država v prvih 7 letih po okroglo 20 milijonov
na leto, po 7 letih pa celo po 40 milijonov na leto !!
Koliko dobrega in za splošnost koristnega se bo dajalo napraviti s temi milijoni. Gornjih par številk kaže že neizmerno gospodarsko važnost te operacije ! — Ali ta dogodek ima tudi svojo važno moralno stran. Tudi v parlamentu italijanskem imajo bogataši svojo važno besedo — torej prav tisti sloji, ki izgube po konverziji. Vendar so ti krogi glasovali za načrt konverzije, in sicer brez vsacega obotavljanja in hitro, tako, da je bil načrt v enem dnevu predložen in vsprejet od obeh zbornic!
To vedenje dotičnih iz bogataških vrst izišlih parlament;irnih krogov pomenja velik triumf italijanskega patrijotizma.
A po dejstvu, da je italijanska vlada tako korajžno riskirala to finančno operacijo, se sme soditi, da je bila svoje stvari že ▼ naprej precej gotova, da je vedela, da patri-jotizem upnikov države ne prevari njenih pričakovanj.
Ako k gospodarskemu prištejemo tudi ta neizmerni moralni dobiček, potem že smemo reči, da je bil za Italijo dan zgodovinske važnosti, ko je nje parlament s tako patrijo-tično naglico in točnostjo vsprejel načrt za konverzijo državnih dolgov.
Avstrija pa naj odslej, mesto s pomilovanjem, zavidljivo gleda na svojo sosedinjo Italijo !
Drobne politične vesti.
Hrvatski sabor. Kakor poročajo iz Zagreba se hrvatski sabor sestane dne 7. ali 9. t. m.
Cesar na vojaških vajah. Kakor poročajo iz Budimpešte, bo cesar dne 10. septembra prisostvoval vajam vojne mornarice v Dubrovniku. Kakor se govori, obišče cesar o tej priliki tudi Reko.
Domače vesti.
Dnevni red X. javne seje mestnega sveta, ki se bo vršila danes v sredo dne 4. t. m. ob 7. uri zvečer: 1. Čitanje zapisnika IX. javne seje. 2. Poročila. 3. Predlog glede odobrenja načrta nove ceste v Skorklji. 4. Predlog računov mestne plinarne za leto 1903. in 1904. 5. Naknadni kredit za „lokalno policijo".
Imenovanje. Dr. Karol Wolf, profesor na državni gimnaziji v Krumavi, je premeščen na državno gimnazijo v Trst.
Apel do goriških rodoljubov. Z Goriškega nam pišejo : Ali še ne bo konca tistemu škandalu namreč, ki si ga dovoljuje goriški deželni odbor z našim slovenskim jezikom, z jezikom večine prebivalstva.
Ta vrhna avtonomna oblast v deželi je razposlala tudi slovenskim županstvom neko poročilo s samoitalijanskim naslovom:
„Pertrattazioni della II. tornata, epoca VIII della Dieta Provinciale della contea principesca di Gorizia e Gradišča, redate sulle annotazione stenografiche dal 21 sett. al 12 novembre 1904".
Na kratko in po slovenski povedano : to je poročilo o razpravah v deželnem zboru goriškem !
Stojimo torej pred dejstvom, da se poročila o razpravah deželnega zastopa goriško-gradiščanskega, zastopa deželi, ki je po veliki večini slovenska, izdajajo samo pod laško znamko in da se ta provokacija, ta vidni znak bagatelizovanja in žaljivega preziranja slovenskega jezika in slovenskega prebivalstva razpošilja tudi slovenskim občinskim zastopstvom. To je predrznost na višku, to je izzivanje, to je brezobraznost, ki si jo dovoljujejo deželni glavar-paša Payer in njegovi organi !
Ze to je torej nečuven škandal, da n naslov dvojezičen in da slovenščina ni na prvem mastu! Naravnost rudečica siama in ogorčenja pa mora zaliti obraz vsakemu Slovencu, ko je odprl knjigo in vidi, prelistovaje jo, kako nesramno se tu pači in mrcvari naš slovenski jezik. Na strani 25 more citati :
„Lapanja: S tem pfedlagam ne mo-remobiti zadovjni. V eodnjem zasedajn visoka zbornica sklenila najse odstopi deželnemu odboru z namenom da slopi i. t. d."
Take insulte na naš jezik pošilja v svet deželni odbor goriški. Človek kar jednostavno ne more umeti, kako je kaj tacega možno v deželi, ki se sicer more po pravici ponašati z narodno zavednostjo svojega slovenskega dela in z vrsto — znanih rodoljubov-prva-
V sredo, dne 4. julija 1906.
»EDINOST« štev. 182
Stran III
kor ? ! In kar si ne moremo misliti, da bi naša slovenska županstva brez protesta in brez najodločneje reakcije pogoltnila ta naj-noveji strupeno odijozni čin Payerjevega pa-ševanja! Metlo, metlo v roke, o ti predobri narod na Goriškem ! Metlo v roke, da si ne bo kdor si bodi domišljal, da more na Tvoji zemlji svobodno insultirati tvoj jezik !! Metlo v roke, o narod naš po Goriškem, da bo enkrat konec takemu škandalu in da boš na Svoji slovenski zemlji — Ti gospodar!!
Umrla je te dni v Krku v starosti 75 let mati presveti, škofa dra. Mahniča, ki je zadnji čas bivala pri svojem sinu. Kakor znano je škof dr. Mahnič rodom iz Kobdilja
pri Štanjelu.
V	Cerknem pa je v ponedeljek po dolgi bolezni v 50. letu starosti umrl posestnik gospod Anton Sede j, brat goriškega
nadškofa.
Danes na predvečer praznika sv. Cirila in Metodija bo ob 9. uri zvečer na vrtu „Narodnega doma" pri sv. Ivanu koncert
in razsvetljava.
jezuitje v Sv. Petru v Šumi? Neki tukajšnji italijanski list poroča, da 60 se jezuitje pogajali radi nakupa bivšega samostana v Sv. Petru v Šumi, lastnik pa da je zahteval previsoko svoto. V Sv. Petru v Šumi je bil nekdaj samostan s krasno — sedaj župno — cerkvijo Paolinov. Samostan je bil odpravljen pod cesarjem Jožefom II. in je sedaj lastnina rodbine Giorgis.
Progo Trst—Jesenice otvorijo glasom najnovejih poročil dne 19. in ne 17. t. m. kakor smo poročali pred par dnevi.
Milo zopet podraženo. — Tovarnarji mila so sklenili, da zopet podraže milo za 1 krono za 100 kg. To je letos že tretje po-draženje mila.
Radi vohunstva so v Metkoviću, kakor poročajo iz Zadra, aretovali poštnega uradnika Marinkovića in agenta Topićevega društva Guina. Oba so odvedli v Splet. Govori se, da sta prodala Italiji važne podatke o trdnjavi Nevin Ovadil ju je avstrijski konzul v Kimu. Povodom hišne preiskave so našli mnogo kompromitujočih listin.
V	„Narodnem domu" pri sv. Ivanu. Včeraj je bila vložena na policijskem komi-saiijatu ovadba proti 24-letnemu Alojziju U., da je ukral v „Narodnem domu" pri sv. Ivanu 9 lesenih krogelj. 3 namizne prte, buteljko vina in 3 diljc. v skupni vrednosti 25 kron in 30 stotink.
Neprevidnost. 51-letni trgovec z vinom Ivan Kocco, stanujoči v ulici della Fonderia št. 5. je prijavil, da mu je bilo predvčerajšnjim popoludne, dočim je bil malo zadremal v javnem vrtu na velikem trgu, ukradenih iz žepa 200 kron. Izjavil je, da sumi na neko 40-letno žensko, ki jo pa ne pozna natančneje in s katero je bil prej v družbi ter jej je bil pokazal denar.
Ukradena kuretina. Mehanik Fran Hugger, stanujoči v ulici Calvola št. 12, je prijavil na policiji, da so mu neznani tatovi z dvorišča ukrali 7 kokoši, vrednih 20 kron.
Aretovan je bil včeraj predpoludne 35-letni tožak Viktor €., stanujoči v ulici Tor-ricelli. A letovati ga je pa dal gospod Josip Hetter. stanujoči v ulici del Coroneo št. 9. Gospod Hefter je namreč Viktorja C. zasačil, ko je skušal vlomiti v skladišče tvrdke Emil Mali, ki je v pritličju iste hiše, v kateri stanuje g, Hefter.
Vzgleden sin. 20-letni Just Bertuzzi, doma iz Arta blizu Vidma v Italiji, a stanujoči tu v Trstu kakor nebroj njegovih sode-želanov in sodržavljanov, se je včeraj popoludne prepiral se svojo materjo Frančiško. V prepiru je pograbil krožnik in ga zalučal — sicer ne v mater — ampak uprav pred njo, tako, da je kos razbitega krožnika, odsko-čivši od tal, ranil mater v levo roko za pestjo. Ta vzgledni sin je bil aretovan, dočim je mati dobila prvo zdravniško pomoč na zdravniški postaji.
Neznani. Ferruccio \Vetzlowskv, stanujoči v ulici Silvio Enea Piccolomini št. 13, je prijavil, da je neznan tat njegovemu 15-letnemu bratu pred mesnico Ivana Lenarduz-zija ukral 5 kg mesa in eno pokrivalo, vredno 5 kron.
Pretep. Včeraj predpoludne sta bila aretovana gostilničar Aleksander S. in njegova kuharica Marija T. Aretovana sta bila pa zato, ker sta predvčerajšnjim v njiju gostilni pretepla in s kozarcem ranila natakarja kavarne Metropol. Ivana Ruzier. Ruzier je bil šel na pomožno postajo društva rIgeaa, a Aleksander in Marija sta bila včeraj — kakor že rečeno — aretovana. Na policiji so
ju zaslišali, vzeli stvar na zapisnik in ju potem izpustih.
Koledar ln vreme. Danes: Urh, škof; Be-lizar; Lievinka. — Jutri: Ciril in Metod, slovanska blagovestnika; Leledrag; Marala. — Temperatura včeraj: ob 2. uri popoludne + 27° Celsius. — Vreme včeraj: lepo.
Društvene vesli in zabave.
Društvo „Narodni dom v Trstu
opozarja na današnji občni zbor, ki bo danes zvečer ob 8. uri v gledališčni dvorani „Narodnega doma". P. n. gg. odborniki, deležniki, ustanovniki in draštveniki vabljeni so, da se tega občnega zbora gotovo udeleže.
Slovensko akad. društvo „Ilirija" v Pragi priredi danes III. redni občni zbor ob 8. uri zvečer v prostorih restavracije „U Pokornycha.
Društvo „Abstinent" v Ljubljani vabi na protialkoholno zborovanje, ki je priredi v nedeljo, dne 15. julija 1906. v mali dvorani hotela „Union" v Ljubljani s sledečimi predavanji :
Dopoludne od 9. do 12. ure : L. Smolnikar : Zgodovina protiaikoholnega gibanja. Dr. J. Ev. Krek: Alkohol in produktivni stanovi. Prof. E. Jarc : Alkohol in inteligenca. Dr. Brecelj : Alkohol in duh. M. Stekar: Žensko vprašanje in alkoholizem. J. Erženova : Delavke in alkohol. — Popoludne od 2. do 6. ure: Dr. Dolšak: Alkohol in telo. I. Podlesnik: Abstinenčne organizacije. M. Moškerc : Alkohol in tisek. Fr. Avsec : Alkohol in narod. Ant. Jarc : Alkohol in vzgoja. L. Lenart : Kak j razširimo absti-nenčno gibanje ? Po vsakem predavanju svoboden razgovor.
Zvečer ob polu 8. uri v veliki dvorani hotela „Union" veselica z godbo, petjem, de-lamacijami itd.
*	i" M. Garcia. Iz Londona poročajo, da je v ponedeljek tamkaj umrl bivši glasoviti španski pevec in izumitelj zrcala za grlo, Manuel Garcia, v 102. letu starosti.
*	f Teodor grof Drašković Trako-čanski, dugoselski vlastelin, je umrl minolo nedeljo v Dugoselu blizo Zagreba.
*	Rokodelec zapustil svoje premoženje srbski šoli. Prodajalec in izdelovalec opank v Vrčkem, Jovan Zajić, je zapustil ves svoj imetek, okolu 20.000 kron, srbski šoli.
*	Kazenska razprava proti morilkama Zeller. Meseca januvarja t. 1. je bila v nekem gozdu blizo Miirzzuschlaga umorjena zasebnica Mayer z Dunaja. Kakor krivi umora sta bili aretovani sestri Friderika in Marija Zeller, ki sta se z umorjeno Mayer skupno pripeljali z Dunaja. V ponedeljek je pred porotnim sodiščem v Ljubnem pričela kazenska razprava. Obe sestri sta tajili, da sta izvršili zločin. Včeraj je pa stare j a sestra Friderika priznala, da je ona izvršila zločin in umorila Marijo Mayer.
Gospodarstvo.
Mestna hranilnica v Kamniku.
V	mesecu juniju 1906. je 180 strank uložilo K 73.645*46. 193 strank je dvignilo K 68.692*34. 4 strankam izplačalo se je liipt. posojil K 4500*—. Stanje hranilnih vlog K 1,463.720*36. Stanje hipotečnili posojil K 1,052.820*28. Denarni promet K 379.541*49.
Žrebanje dunajskih komunalnih srečk
dne 2. julija 1906. Glavni dobitek 400.000 kron je zadela ser. 2383 št. 20, dobitek 20.000 kron ser. 2929 št. 53, 10.000 kron ser. 682 št. 60, po 2000 kron ser. 285 št. 60, ser. 285 št. 88, ser. 400 št. 89, ser. 2337 št. 74 in ser. 2796 št. 83.
Žrebanje srečk Bodenkredita.
Na žrebanju dne 2. t. m. je glavni dobitek 300.000 K zadela ser. 1734 št. 92, 60.000 K ser. 1734 št. 12, 30.000 K ser. 3209 št. 56, po 10.000 K ser. 900 št. 79 in ser. 2119 št. 56, po 4000 K ser. 2090 št. 50 in ser. 3209 št. 63, po 3000 K ser. 957 št. 6, ser. 1604 št. 57 in ser. 1731 št. 36.
Žetev v Rusiji.
Iz Rusije prihajajo vesti, da bo tamkaj letos sploh dobra žetev. Nepovoljna žetev bo le v pokrajinah ob reki Volga.
Letina češpelj v Bosni.
V	Bosni in Srbiji so letos češplje bogato obrodile vzlic neugodnemu vremenu.
Računa se, da bo pridelek v Bosni znašal kakih 3000, v Srbiji pa 3500 vagonov češpelj.
Darovi.
Planinskemu društvu so nadalje darovali sledeči gg.: Sniidt toaletno zrcalo in šatulo (oboje rezbarija) ; Karla Ponikvar toaletno zrcalo, ročno torbico, pihalko; Ana Novak dve steklenici likerja ; Ana Gasperšič steklenico malinovca ; Kocjan, župan Zirje, vazo medu ; Rihard Novak steklenico cipra; Skapin škatljo bonbons; Pirich 12 škatelj sardin ; Julija Čebokin šatulo, okvir in podložnik za uro (ročna dela); Kastelic, Materija, 20 K ; Ernest in Metika Pegan 4 steklenice Riesling-a, 50 komadov sladčic ; Marija Mandić 1 torto ; dr. Rvbareva 6 steklenic malinovca.
Razne vesti.
*	Odvetništvo je odložil sedanji minister za trgovino dr. Derschatta.
*	Spletska luka* „Naše Jedinstvo" javlja, da je avstrijsko ministerstvo določilo 4 milijone kron za urejenje in razširjenje spletske luke v Dalmaciji. — Splet je glavna trgovska točka na Jadranskem morju v Dalmaciji, a ko se dalmatinska železnica zveže s bosansko, bo še mnogo važneja.
Brzojavne vesti.
Kramar predsednik mladočeškega kluba.
DUNAJ 3. Mladočeški klub je s 26 od 31 glasov izvolil svojim predsednikom dr.a Kramara.
Ogrska poslanska zbornica.
BUDIMPEŠTA 3. Poslanska zbornica je pričela razpravo adresnega načrta.
Nov škof.
BUDIMPEŠTA 3. Satmarskim škofom je imenovan prelat Tibor Boromisza.
Rusija.
PETROGRAD 3. Ministerski predsednik Goremykin je bil včeraj v Peterhofu. Govori se, da je definitivno izjavil, da ne more z dumo vladati ter zaprosil dovoljenje, da de-misijonira ali da razpusti dumo. Car se še ni odločil.
PETROGRAD 3. „Invalid* je priobčil poročilo poveljnika polka Vladimir, ki je v posadki v Bjelostoku, in ki ga je poslal carju. Poročilo pravi, da so se čete za časa pogroma korektno ponašale. Vojni minister je odredil, da bodo častniki garnizije pozvani na odgovor, ako se dokaže, da so obtožbe proti njim resnične.
Za povzdigo agrarnih razmer.
PETROGRAD 3. Dne 4. julija priobči vlada komunike, ki pravi, da stavi vlada na carjev ukaz dumi predlog, da se povzdigne in pomnoži kmetsko posestvo in da se zboljšajo kmetske agrarne razmere. Vlada namerava izročiti kmetom pod ugodnimi pogoji vsa kronska zemljišča, sposobna za obdelovanje. Ako ne bo teh dovolj, nakupi vlada na račun krone privatna zemljišča, ki bodo na prodaj, ter jih po zmernih cenah proda kmetom, pri čemer se eventuelna razlika v cenah pokrije iz kronskih sredstev. Vlada namerava nadalje podpirati naseljevanje na nova zemljišča, ter povspeševati naseljevanje v Sibirijo in Srednjo Azijo. Da se zboljša gmotno stanje bednega prebivalstva, se sestavijo posebne komisije ob udeležbi kmetskih zastopnikov. Duma za odpravo smrtne kazni.
PETROGRAD 3. Na včerajšnji seji je govorilo še več govornikov za odpravo smrtne kazni, na kar je duma vsprejela predlog, da se smrtna kazen odpravi ter je v to svrho izvolila komisijo, obstoječo iz 15 členov, ki izdela tozadevni zakonski načrt ter ga takoj predloži dumi. Na to je bila seja prekinjena. Ob 0. uri 45 minut je bila zopet otvorjena seja. Duma je soglasno vsprejela predloženi zakonski načrt, ki ga je izdelala komisija. Na to je bila seja zaključena.
Borzna poročila dne 3. julija. Tržaška borza.
Napoleoni K 19.13—19.16, angležke lire K —.— do —.—, London kratek terinin K 240.42—240.62'/.,
Francija K 95.60--95.60, Italija K 95.67»/,— 95.85.
italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K
117.45--117 70, nem§ki bankovci K —.—•— —
avstrijska ednotna renta K 99.60-99.90, ogrska kronska renta K 95.10— 9\40, italijanska renta K —.— —.—, kreditne akcije K 66*6.50 — 668.50. državne železnice K 671.25 -673 25 — Lombardi K 166 25—168 25 Llojdove akcija K 752 — 758 — Srečke T:aa K 331.75—335.75, Kredit K 496 — do 483.—, Bodenkredit 1880 K 302. - 310.—. Bo-denkredit 1889 K 302.— 310.—. TurSke K 150.50 do 11 2.50 Srbske —.— do —.—
Dunajska borza ob 2. pop.
včeraj	danes
Državni dolg v papirja	100.35	100.40
» „ „ srebru	100.35	100.45
Avstrijska renta v zlatu	117.90	117.90
v kronah	9*>-75	99.70
Avstr. investicijska renta S,',°/9	89.70	89.70
Ogrska rente v alata 4%	113.50	113 ? f>
kronah 4°.	95.26	95.20
n 3»/g	85.20	85.20
Akcije nacijonalne banke	1696.—	1692.—
Kreditne akcije	666 25	668.—
London, 10 Latr.	240.37	240.40
ICO državnih mars	117.45	117.45
90 mark	23.47	23.47
20 frankov	19.16	19.14
100 ital. lir	95.70	95.70
Cesarski cekini	11.32	1131
Parižka in londonska borza.
Pariz: (Sklep.) — Francozka renta 96.07, italijanska renta 104.40, španski esterieur 96.77, akcije otomanske banke 675 - . Menjice na London 251.45.

GCD v
un
C. A z. finančni rt fZ t/fM C rt i A
poročena
j. 7. /90e.
Tujci v hotelu „BALKAN".
Na novo so došli:
Leitner, potov., OPATIJA; Fattin, posestnik, PULA ; Pinter, ZADAR ; Žm&vc, enolog, GRADEC ; Belle, potov., MARIBOii ; Licau, potnik, IJUB-LJANA; Leonog, zaseb., GRADEC; Martin, uradnik, DUNAJ; Batino, trgovec, PARIZ; Saunig, uradnik, GORICA; Dr. Heiser, odvetnik, REKA ; Molnar, trgovec, DUNAJ ; Svoboda, pot., DUNAJ ; Puchlovec, trgovec, PULA.
I -ICliU i.Oi;QliOiiOi:fiiiJi»0"0"0» I*?!--------*
o s*^" Tavarrsa pohištva
l| ffi&msm Zm pazi
ulica Tesa itv. 52. T\ (lastna hiSa). '
ZALOGA:
j PlJiZZn R03rS:\Q r?.Mko poslopje). j? • Con®, da «8 r»i Dati naovn konkarono«. t = ! Sprcjemcjo so vnakovrsica deia fcndi po J; 1 aoocoBoocfea &o3fcbriiii načrtih.	fr
Sutrevti	brs^iil^ac fc-fesii« j?
« 6 • i o iTo j i oi7a~i~C7i oT~■ phoTTo*! ~ "	-—--.^TT-—-

--vT^-^F^
Trgovina z manufakturnim blagom
Rossit & Kaucich
Nasledniki Lulgi Ricei-ju
Trst - ulica Malcanton št l O - Trst
Velika množina perila
po ceni, da se ni bati tekmovanja.
Kotonina surova za srajce po nve. 14 in več Chiffon	,,	j} , t	„
Madapolam	., „ „ „ 18 „
Nazoviplatno „ „	16
Kotonina surova za rjuhe „ „ 40 „ „ bela	„ „ 18 „
VELIKA 1Z3EEA
perkalov, batist, zephir, borgetov itd.
Trgovina z manufakturnim blagom
Rossit & Kaucick
Naslednik! Luigi Kiccl-ja
Trst - ulica Malcanton št. 1 O - Trst
je otvorjena ls za malo 6&ia v
Velika razstava pohištva
Dvorani Tsrsicore (uL Chiozza 7). — Razstavljeni predmeti so ob enem na prodaj W po najugodnejših cenab. Vabi se P. N. občinstvo, naj polnošteržlno poseti to razstavo.
grani) hotel „Union" v £jubljani.
J[omf*rt prve vrste.
m m wm h m JC ad 100 sob.
F t-a n IV.
»EDINOST« št. 182.
V sredo, dne 4. julija 1006
HOTEL BALKAN
70 sob, elektr. razsvetljava, Hrt, kopel ji Cene zmerne.
HOTEL BALKAN
P a r i z: (-kleo) Avstrijske državue železnice —.— Lombarde )70.— unificirana turška renta 96.50 avstrijska zlata renti —.—, ogrska 4°/0 zlata renta 97.40, I^nderbaak —.—, turške srečke 148.25, pa-rižka banka 15 62, italijanske meridijonalne akcije 8.27, akcije Rio Tinto 16.56 Bolja.
London: (Sklep) Konsolidiran dolg 88 */•» srebro 30.3 16, Lombardi 6.*/^, španska renta 96.— ita-Hjar.Bka renta 104.% tržni diskont 3l/„ menjice na Duca u 24 34. Mirna.
Tržna porc.čila 3. julija. Budimpešta Imenica za okt. K 15.18 do K 15 20, iž za okt K 12 90 do 12-92, oves za okt. od K 12-88 do 12 90, koruza za julij 12-38 do K 12.40 Pšenica: ponudbe srednje, povpraševanje omejeno. tendenca mrtva. Prodaja: 14.000 met. stot. za 30 st.tiok nižje, 5 druga žita nespremenjeno. Vreme: •blačno.
Hamburg (Sklep). — Sladkor za julij 1665, za avgust 16*75, za september 16.85, za oktober 17-10, za november 17-10, za dec. 17.15. — Stalno.
—	Vreme : oblačno.
Ha vre. (Sklep) Kava Santos good aversge za tekoči mesec 45.75, za sept. 46.25. Mirno.
N e w - Y o r k. (Otvorjenje.) Kava Rio za bodoče dobave. Mlačno, nespremenjeno. Prodaja: 2000 vreč.
Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santos good average za september 37-—, za december 371/«. za marec 38—, za maj 38.",V Stalno. — Kava Rio navadna loco 3«—40 navadna reelna 41—42 navadna dobra 43—44.
London. Sladkor iz repe surov 8'/» Sh;.
Trdno.
Pariz. Rž za tekoči mesec 16.—, za avgust, \ 16-—, ra sept-okt 16.—, ra sept-dec. 16.25 (mirno).;
—	Pšenica za tekoči mesec 24.55, za avgust 23-65, za | sept.-oktober 23.—, za september-dec. 23.05 (stalno).
—	Moka za tekoči mescc 31.40, za avgust 31.40, za sept-oktober 31.—, za september-dec. 30.45 (stalno).
—	Repično olje za tekoči mesec 61.—, za avgust 61.—, za sept.-dec. 61.75, za januvar-april 61.75 (trdno).
—	Špirit za tekoči mesc 43.—, za avgust 43.25, za september-dec. 40.25, za januvar-april 39.75 (trdno^
—	Sladkor surov 88° uso nov 22.--22.»/» (stalno),
bel za tekoči mesec 25.V», za avgust 25.®/,, za okt.-januvar 26.*/», za januvar-april 27%, (stalno), rafiniran 56.-56.50 Vreme: lepoo.
MALI OGLASI.
Mali oglasi računajo se po 3 stot. besedo; mastnotiskane besede se računajo enkrat več. Najmanjša pristojbina 40 stotin k. ------Plača se takoj. —
Prva slovenska zaloga
ANDREJ JUG — Trst, ulica sv. Lucije št. 18 (za deželnim sodiščem). Cene .brez konkurence. — Svoji k svojim 1	_
v najem stanovanje — 2 sobi, eo-50 bica in kuhinja za mesečnih 24 K.
. ,	.i	722
Odda
Naslov pove „Inseratni oddelek Edinosti".
PnetilnQ „Stadt Laibach" (ulica Giulia St. 15) UOSlIlIlcI Toči vino istrsko, vipavsko, furlansko in briško. I vrstna kukinja. Priporoča se slav. občinstvu J. Kante.	(295)
Išče
ea siužkinjo. Naslov pove ,,lnseratni od-5t5 delek Edinosti".	331
»
9-55 11.50
Odhajanje in prihajanje vlakov
Odhod s postaje južne železnice v Trstu*.)
5*55 predp. B via Červinjan v Benetke, Rim, Milan, Videm, Pontebo, Čedad 6.25 „ O do Gorice, preko Nabrežine, se zvezo
na Ajdovščino. 7.55 „ B na Dunaj, Reko, Budimpešto, Zagreb. 8.25 „ B v Kormin, Videm, Milan, Rim.
O v „	„ Benetke, zveza na
Červinjan. O na Dunaj, Budimpešto, Zagreb. O preko Červinjana v Videm, Čedad, Benetke, Milan, Ala. i.— popol. O v Kormin in via Červinjan v Videm in Benetke.
4.25 „ O v Italijo preko Kormina, zveza na Ajdovščino.
5.30 „ B via Červinjan v Benetke, Milan, Rim in Videm.
6.— „ O na Dunaj, Reko in Budimpešto. 6.35 „ B na Dunai, Ostende, Reko. 8.30 „ B na Dunaj, Budimpešto,_Reko. 9.05 „ B do Kormina se zvezo Červinjan. II.30 „ O na Dunaj, Budimpešto.
Prihod na postajo južne železnice v Trstu.
6.30 predp. O z Dunaja, Ostende in Londona. 7.20 „ B z Dunaja, Zagreb in Budimpešte. 7.40 „ O iz Kormina prekoBivia. 9>_ „ B z Dunaja, Budimpešte, Zagreba, Reke. 10.25 » Oz Dunaja in Reke. 10.28 „ B iz Italije preko Červignjana. 11.38 „ O iz Italije preko Kormina zveza z Ajdovščino.
4.15 popol. O iz Kormina in Červinjana pr. Nabrežine,
zveza z Ajdovščino. 5.35 „ B z Dunaja, Zagreba in Budimpešte. 7.15 „ O iz Italije via Červinjan. 7.46 „ B iz Italije preko Kormina, Nabrežine,
zveza z Ajdovščino. 8,35 „ E z Italije preko Kormina, sveza z Aj-
duščino pr. Nabrežini 8.55 „ B z Dunaja, Budimpešte in Reke. 1045 „ B iz Italije, preko Červinjana, zveza z Vidmom in O iz Kormina.
AVGUST ŠTULAR
ul. Gioachino Rossini 24 (zraven sv. Antona novega)
priporoča si. občinstvu, vojaškim in civilnim krogom bogato opremljeno
odlikovano krojačnico
Bogata zaloga tu- in inozemskegr angleškega blaga in vseh v krojaško obrt spadajočih predmetov. Delo precij.no, cene zmerne. Naročbe se zvrše točno in se dostavljajo na dom. — Un^nje naročbe se sprejemajo vsak čas in so točno izvrše. Ukusni kroj, kakor tudi solidno, trpežno delo in izvrstno blago.
Izdeluje se tudi fcoiplettis sottlste oblete po lajaižji ceni. — Velita zaloza Kravat In vsake vrste
< i
FRANCESCO S. DONATI
elektrotehnik TRST, ulica deli' Acquedotto št. 25
Antomorana elektrotehnična delalnica s pridelano mehanično delalnico
Sprejema vpeljavo električne razsvetljave, zvoncev, telefonov, strelovodov, kakor tudi mehanićua deln, ki bo v zvezi z elektrotehniko, kakor poprave dinamičnih motorjev in preosnove s veti! j k kakorJuoga ti bodi si&tema.
n
Mor izven Trsta pUmeno naroči kak »BALI 0SLAS", naj peil)« denar v naprej, ker drugače ne bo njegov oglas objavljen, 60 nI oseba poznana Upravi lista.
Tarifa Jo natisnjena na čelu „MALIH OGLASOV" in vsakdo lahko preračuni, koliko mu Je plačati s tem, da preiteje besedo. Oglase treba nasloviti na „l«SERAT«l ODDELEK" „Edinosti", ■a vpraianja potom pisem bo dajal „IBSERAT1I ODDELEK" ■formacije edino le, Če bo pismu priložena inamka »a odgovor.
nllft„fln krasen, na najlepšem in naj zdrave jem UVOrcb griču pri Tratn, proti jugu, obkrožen lepim vrtcem, je na prodaj. Za informacije je vpra-Sati, v Jnseratnem uradu Edinosti".
U_ _ J—; je za nizko ceno lepa žar d in j era Ha prOUdJ za dvanajst oseb. -- Giovanm della 8 a via, kovač v Kopru.____
Za letoviščarje ll^tlf^ lob^mebK
rane s hrano. Naslov pove „Inseratni oddelek Edinosti"._____V-8
Gostilna „Alla Costanza" NiL
6t 18). Toči se vsakov»tna vina, posebno pa kraški teran. Priporoča se al. občinstvu Henrik K o a i č.
Si usojamo obvestiti naše cenjene odjemalce, da smo prijateljsko sporazumljeni z našim sadašnjim zastopnikom gospodom Karol Volpich-om poverili jgrjjp- Glavno zastopstvo
plzenske pive „Urquell"
za Tf*ST, ISTt^O, DAItMACIJO in LiEVAJSlTE
gospodu
Antonio Dejak, junior
TRST, Via degli Artisti št. 9 in 10, Telef. 505
kateri bo od sedaj naprej sprejemal oziroma točno izvršil vse naročbe za pivo v sodčkih kakor tudi v steklenicah.
Meščanska pivovarna v Plznu
ustanovljena leta 1842.
Cene Jako zmerne In izvršitev popolna.
Čcole Jra«i$ais@".
Pouk v govoru in praktični trgovski korespondenci v jezikih: francozki, italijanski, angleški, nemški, španski itd. itd.,
in sicer na podlagi kombiniranega zis>tema POEHLMAN. — Originalna, hitra in naj-laglja metoda,ki doseže vspeh v 12 lekcijah.
URAD
za prevajanje iz vseh jezikov
ulica del Farneto ši. 3, I. nad.
Vedno odprto. -—
IC Najfinejše
namizno in jedilno oije
se vdobi pri
- narodni zalogi olja
i! Trg Barriera štev. 3. ivan Miiiomg, lastnik
G-uerino Mar con
ulica Tivarnelia štev 9.
Priporoča svojo zalogo oglja in drv, ki je vedno preskrbljena z najboljšim kranjskim blagom. Prodaja na debelo in drobno.	Pošiljanje na doni.
Telefon štev. 1664.
*) Opazka B brzovlak. O običajni Tlak
Kolesa
Hirondelle, Helical, Premier, Neckmarsuler
Elegantnost, solidnost, lahkotečnost
Model 1906
Iticcardo Sanzin
ulica Cassa di risparmio štev. 6
Prodajalnica rokavic in kravat
pralnica in čistilnica na suho
(■ parnim strojem)
i *a obleko brez raz diranja, blago, pohištvo pregrinjala itd., kakor tudi dežnike
TRST — ulica Farneto št. 11 — TRST
iilbiii B°e9an
O priliki plesov se izvrši najhitreje. Pregrinjala se liki* po 20 nrč. komad.
jI. }Cubma
TRST — Corso štev. 19 — TRST
ustanovljena leta 1885.
tr\ goldinarje
stane mali poStni z»l>oj<'ek dobro zbntnega mila : vijolica, vrtnioa, zvonček, helistrop. breskovni ovet, lilija i. dr. — Poiiljatev po poStnem povzetja
BOHZKIA PABrUMEKIE Bodenbaob a E Weichor 240 |
pijanosti ni več
Vzorec tega čudežnega izdelka „COZA" se pošlje brezplačno.
More se dati v kari, t mleku, v pivu, v vinu ali ▼ jedilih ue da bi pivec to zapazil.
PraSek „COZA" učinkuje čudovito, tako, da se pivcu priatudi alkohol in vae alkoholne in močne pijače, Ta praSek dtluje tako mirno in gotovo, da mu ga smejo dati žena, sestra ali hči dotićnika, ne da b i on zapazil, kaj je resnično prozvročilo njegovo ozdravljenje.
PraSek „COZA" je prinesel mir v tisočere družine, je reSil ogromno oaeb sramote in ponižanja, da, i r. takih tseb je celo napravil čvrvte, moć ac in veacega dela zmožne ljudi. Ta praSek je že marsikaterega mladeniča spravil nazaj na pra»o pot »reče ter je podaljšal za mnogo let življenje mnogim osebam. — Zarod, ki poseduj« ta čudodelni prafek, poSije vsem onim, ki zahtevajo, knjigo s pojasnili in en vzorec. Dopisuje se * italijanskem jeziku. Zajamčeno je, da je prašek popolnoma neškodljiv.
62, Chancery Lane, London 271 (Anglija)
Na pisma je djati znamko 25, na dopisnice za 10 stot.
COZA ISTITUTE
Mehanična delalnica
Alarik Lantschner
zapriseženi ceziitelj TRST — ulica Geppa štev. 12
Ekskluzivno zastopništvo in zaloga Bvetovnoznane tovarne koles (bicikljev in motocikiet) ,Styria' tvr-dke Jooh. Puch & Co. v Oradou,kakor tudi tu-in inozemskih tvrdk veliko zalogo pritiklin. J
Zaloga in vpeljava električnih zvoncev 9
Sprejme Katoršno si bodi popravo t Svoji strelo. p
Na prodaj je
o pohištvo o
svetlo in temno, spalne sobe, posamezni komadi omare za knjige, pisalne mize, stolice, modiljoni slike, elastične železne postelje, blazine, izbera di, vanov, moderne kuhinje za smešno ceno rad-pomanjkanja prostora
ulica Chiozza 8 Crudeče table)
VIKTOR DOPLICHER
Najboljša reklama za trgovce, obrtnike, rokodelce in zasebnike sploh, so „MALI OGLASI - v „Edinosti"
99
Avstrijsko parobrodno društvo" - Trst.
(Avstro-amerikanska proga.) - Fratelli COSULICH.
Nova rodna, hitra im direktna, slnlba sa bla*o 1« potnike
mej Trstom in Novim Jorkom.
Hitri in elegantni novi brzoparobrod
■■■■ Francesca
odpluje dne 7. julija, t. L t Novi Yorlc. Cene jako nizke.
1	Potrežba in hrana (vsak dan svež kruh in meao) dobro vino, tdravniSke službe. Pamiki bo
! električno razsvetljeni in ventiliranL Potniki IIL razreda imajo popolno svobodo na krovu.
Za pojasnila se Je obrniti na društvo v Trstu, ulica Mol in plccolo Št.^2
Rokavice glaye I. vrste na 2 gumba gld. l.Oi,
*i gumbe gld. I ii5. Rokavice iz Dantejeve kože, ki se lahko perejo,
na 3 gumbe gld. 1'20. Rokavice (imitacija kože) na o gumbe g'-' — :">') Rokavloe glaye, visoke na (», 8, 10 gumb >v. Rokavice glaye I. vrste, za dečke gld. — ■> Rokavloe gla<;e z dvojnim šivom, za gospo le 1*1'', Rokavloe za koćijaže, bulgar z dvojnim Jivom Rokavice Mitainea pletene iz lanu, svile in b.«inba-ževine, vsake dolgosti.
Operejo in popravijo se rokavice v 24 urah
Prašslc Kielliaaser in Cipria s Zante original r.
Andrej l[udeš, m zrn
mmr in izdelovalec pohištva -^o
(ulica Ireneo dela crcce 4, in nlica Sciissa B
Ima vedno v zalogi zakonsko iu obedovaln 4 sobe, najlinejša in trlno delane v lastui delnlnlci. Posebna izbera kuhinjske oprAve.
Specijaliteta:	OMARE- LED5NICE.
Sprejemlje kakor5no-koli naročilo zh tu in za zunaj, kakor tudi poprave.
Ces. kralj. priv.
(Assicurazioni generali) v TRSTU
(Društvo ustanovljeno leta 1&31.)
To društvo je raztegnilo svoje delovanje na v*e veje zavarovanja, posebno pa: na zavarovanje proti požaru, zavarovanje na morju in po kopnem odposlanega biaga In zavarovanje na živije<ije.
Stanje društva dne 31. dcc. 1905 :
Društvena glavnica in reserva
dne 31. decembra 1905. . .	K 270,052 U7S.»; t Glavnica za zavarovanje življenja
do 31. decembra 1905. . .	„ 771,879.007..">4 Plačana povračila:
a)	v letu 1905....... 30,285 711.02
b)	od začetka društva do 31.
decembra 1905...... 827,976.227.40
Letni računi, izkaz dosedaj plačanih odškodovanj tarife in pogoje za zavarovanja in sploh vsa natančna pojasnila se dobe v Trdtu v uradu društva Via della IStazione štev. 83SI (v lastne j hiži).	- -
Oglase, poslana, osmrtnice, zahvale, male oglasu in v obče kakorŠno koli vrsto oglasov »prejema „Inseratni oddelek" v ulici Giorgio Galatti it. 18 (Narodni dom) polunadstropje, levo. Urad je odprt od 9. zjutraj do 12. in od 3. do 8. pop. Po noči se sprejema v „Tiskarni Edinost"4