leto: XXXIX november 2007 Sprememba gozdarske in lovske zakonodaje gozdarstvo Druga licitacija vrednejših gozdnih lesnih sortimentov ljudje in dogodki Črne pike v naši okolici kultura in jezik Vrunčeva odličja naslovna tema Poštnina plačana pri pošti Slovenj Gradec Cena 2,90 € gozdarstvo Anica Vogel Sadjarsko društvo Mežiške doline je 27. oktobra organiziralo že 9. moštno gavdo ali andrejevanje z izborom moštne d’čve. Kraj dogajanja je bil šotor Katarina na Šentanelu. Kljub velikosti šotora se je trlo ljudi, tistih, ki so nastopali, in tistih, ki smo pasli radovednost. Gostitelj Janko Miler - Marin je poskrbel, da nismo bili žejni in lačni. Še posebej dober je bil mošt po krstu, ki mu je botroval župan občine Prevalje dr. Matic Tasič. Da je vse teklo, kot je treba, je skrbela povezovalka programa Špela Šavc. Na začetku je vse navzoče pozdravil predsednik Sadjarskega društva Mežiške doline Damijan Smolak. Premierno izvedbo pesmi o koroškem moštu skupaj s solistko Suzano Rejak je izvedel Pihalni orkester Šentjanž Kograd IGEM Lesna Tip pod taktirko Alojza Lipovnika. Letošnjo prireditev so s svojo prisotnostjo polepšale »kraljice«, in sicer Maja Benčina - vinska kraljica iz Vipave, Mojca Roj Majster - kraljica jabolk iz Selnice ob Dravi, Ana Ribič - hmeljarska princesa iz Šempetra v Savinjski dolini, ki jo je spremljal hmeljarski starešina Ferdinand Kunst, Mojca Ferjančič - kraljica vina Zelen iz Budanj, Jasmina Macarol - kraljica terana iz Sežane, Diana Valdhuber - vinska kraljica iz Svečine, Majda Dre-isiebner - mariborska vinska kraljica in Marta Rojnik - kmetica leta iz Savinjske doline. Prireditvi so prisostvovali tudi številni župani koroških občin tostran in onstran meje. Za letošnjo moštno d’čvo se je prijavilo pet kandidatk, ki so morale med drugim ustrezati tudi pogoju, da so »le-dik« stanu. Za laskavi naslov so se potegovale Maja Merkač, Romana Štriker, Maja Verhnjak, Nataša Kolar in Natalija Kralj. Tekmovale so v petih igrah, pri čemer jih je budno spremljala Mostna d'čva 2007 Tekmovalke 9. praznik mošta Mostje krstil dr. Matic Tasič, župan občina Prevalje. Obe mostni d'čvi s kraljicami Mostna d'čva z župani Foto.: Foto Anka tričlanska komisija v sestavi Sabine Rane, Silve Krevzel in Konrada Dihpola. V prvi igri so imele 3 minute časa za izvirno predstavitev, v drugi igri pa so se pomerile v pobiranju jabolk z žličko. Tretja igra je bila zelo zanimiva, saj so morale tekmovalke pobirati črve iz jabolk, kar so počele v parih z vinskimi kraljicami, ki jih je določil žreb. Štelo je število nabranih črvov. V četrti igri so se pomerile pri natakanju mošta po cevi, kar bi mogoče bolj »pristajalo« fantom kot dekletom. Da smo se prepričali, kako je to težko ali lahko, je pri igri sodelovala tudi napovedovalka Špela. Peta igra je bila pisana na kožo gurmanom, saj so dekleta morala ugotoviti, iz katerih vrst sadja je bila pripravljena čežana. Med samimi igrami sta za dobro vzdušje na odru in v dvo- rani poskrbela ansambla Mladi petelini in Škorpioni. Po končanem tekmovanju in štetju glasov občinstva je bila znana nova moštna d’čva za leto 2007, in sicer si je to čast priborila Romana Štriker. Tudi sama je bila prijetno presenečena nad zmago, še bolj pa, ko se je preoblekla v novo obleko moštne d’čve, katero je sešila Jasna Gamze. Jasna se je pri izbiri materialov in barv ozirala na jesenski čas in mošt. Da pa se vsa stvar ne bi končala z igrami in izborom moštne d’čve, se je za našo zabavo in ples do zgodnjih jutranjih ur trudil ansambel Ptujskih 5. Sadjarsko društvo Mežiške doline se zahvaljuje za vso pod- poro številnim sponzorjem, vabljenim županom, kraljicam, voditeljici, pogumnim tekmovalkam, nastopajočim glasbenikom in vsem, ki so kakor koli pripomogli k uspešni izvedbi prireditve. Ob tej priliki pa bi radi povabili vse sadjarje in ljubitelje dobrega mošta že na 10. jubilejni praznik, ki se bo odvijal drugo leto. Informativni gozdarski storži v oktobru Gorazd Mlinšek, univ. dipl. inž. gozd., f? Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Slovenj Gradec Letošnji oktober ni bil tako lep in topel kot lanski. Lepo in sorazmerno toplo vreme je prevladovalo predvsem v prvem oktobrskem tednu, ko se je zrak segrel tudi do 20° C (2. 10. 2007). Močnejše ohladitve so dosegle naše kraje iz severovzhoda po 7. oktobru, ko se je jutranja temperatura spustila do 0° C. Najhladnejše jutro je smo imeli na Koroškem 15. oktobra (do -1° C). Hladna fronta je prišla k nam iz Rusije; v Moskvi je pričelo snežiti 14. oktobra - 14 dni prej kot prejšnja leta, zima pa se je pričela hitreje prebujati tudi pri nas. Od 18. do 24. oktobra je v dolini deževalo, ohladitve pa so v višjih predelih povzročile lokalno različne jakosti sneženja (snežne nevihte). Iz 20. na 21. oktober ter 21. in 22. je sneg pobelil tudi pobočja nad 400 m nadmorske višine, v višjih predelih naših gora pa je snežilo še 23. in 24. oktobra. Snežna odeja je bila v hribih različno debela (na Javorju do 50 cm, v Koprivni pri Janšku do 10 cm, pri sv. Ani v Koprivi 30-40 cm, na Košenjaku med 50 in 60 cm, na Pohorju nad 1000 m n. m. do 60 cm). Zaradi toplih tal pa tudi toplejših dnevnih temperatur se je snežna odeja hitro tanjšala, ponekod pa je povsem izginila. V višinskem pasu med 900 in 1100 m n. m. je moker in težek sneg povzročil večje snegolome (poškodovana drevesa posamezno, v šopih in manjših skupinah). Zelo so poškodovani še delno olistani listavci v jarkih. Po oceni ZGS OE Slovenj Gradec je sneg povzročil največ škode v omenjenem višinskem pasu na skupni površini 700 ha v mislinjskem in radeljskem delu Pohorja (okoli 11 000 m3). Na srečo je v višjih predelih veter razbremenil s snegom obdane krošnje, pa tudi sneg je bil bolj suh in lažji. Po mokrem in delno snežnem obdobju se je vreme zadnje dni v oktobru stabiliziralo. Prevladovala je nižinska oblačnost, 31. oktobra pa so obiskovalci planin nad nadmorsko višino gozdarstvo 900 m uživali v jasnem in toplem vremenu. V oktobru ni bilo pestro samo vreme, pestra so bila tudi gozdarska dogajanja. 25. oktobra se je na vrh Uršlje gore podala strokovna komisija, v kateri so bili predstavniki ZGS OE Slovenj Gradec (Zdravko Mi-klašič, Gorazd Mlinšek, Avgust Kunc), Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS (Olga Pogorevčnik) in Zavoda za varstvo narave, OE Maribor (Jurij Gulič). K sodelovanju je bil povabljen tudi Tone Leve, danes upokojeni gozdar in lovec, ki je že v preteklosti sodeloval pri projektih urejanja in čiščenja zaraščajočih pohorskih planj in zoocenotsko pomembnih površin v višinskih predelih gozdnega prostora v OE Slovenj Gradec. Z zaraščanjem teh površin se zmanjšujeta pomen in vloga gozdne krajine in ogrožena je pestrost posameznih rastlinskih in živalskih vrst. Zato bo ZGS ob sodelovanju omenjenih inštitucij in ostalih uporabnikov tega prostora pripravil dolgoročni projekt vzdrževanja in ohranjanja plešivških zaraščajočih površin (vrh Uršlje gore, ple-šivška barja). Javnost bo o tem projektu seznanjena s pomočjo medijev in javne predstavitve. 9. oktobra smo se koroški gozdarji podali na strokovno ekskurzijo v Avstrijo. Ogledali smo si sejem Austrofoma, na katerem je vsako drugo leto širši javnosti predstavljen teh- nološki del gozdarstva v Evropi. V samostanskih gozdovih Heilingenkreuza (v bližini Dunaja) so bile praktične predstavitve najrazličnejših strojev za delo v gozdu (strojna sečnja in spravilo, gradnja prometnic, obnova, priprava in izdelava sečnih ostankov za kurjavo). Da bi razbremenili težko in nevarno delo v gozdu, najrazličnejši strokovnjaki ustvarjajo ogromne stroje za najrazličnejše delovne procese, pri katerih upoštevajo predvsem ekonomski vidik, gozd kot sistem vrednosti najrazličnejših ekosistemov in funkcij pa jih ne zanima. Ob opazovanju najrazličnejših strojev, ki so lomastili po mladem gozdu, sem dobil asociacijo na velike dinozavre ali strojne pošasti, ki vse bolj silijo tudi v naš gozdni prostor. Tolažim se, da so najdalj preživeli le manjši dinozavri, ki so se prilagodili v z najrazličnejšimi naravnimi Biotska pestrost ujmami ogroženemu okolju. Stroje in tehnologijo dela je potrebno prilagajati gozdu, ne pa obratno! Od 10. do 12. oktobra je na Bledu potekalo mednarodno srečanje gozdarskih komuni-katorjev. Srečanje so organizirali gozdarski strokovnjaki Centralne enote ZGS. Najrazličnejše gozdarske vsebine, namenjene javnosti in medsebojnemu izobraževanju, so potekale v obliki delavnic. Iz tujine se je posvetovanja udeležilo 31 komunikatorjev, iz Slovenije pa 15. Strokovno srečanje je bilo zelo dobro organizirano. Na CE ZGS so prihajale številne po elektronski pošti poslane pohvale za dobro izvedbo mednarodnega srečanja, v katerega so vložili veliko truda glavni organizatorji iz CE ZGS Tone Lesnik, Borut Debevc in Andrej Breznikar. Z 31. oktobrom oziroma 2. novembrom 2007 (podaljšani rok zaradi praznikov) se je zaključil rok za pošiljanje zahtevkov za izplačilo gojitvenih in varstvenih del iz EPD 2007 (Enotni Programski Dokument) za vlaganje v gozdove na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja. Posamezni lastniki, ki so imeli po programu planirano sadnjo, ta pa v predvidenem roku ni bila možna zaradi narave dela jesenske sadnje (sadike ne smejo več vegetirati), so po predhodni vlogi dobili nov sklep odločbe s podaljšanim rokom (do 30. novembra). Opravljena in obračunana dela so in še bodo preverjali kontrolorji. 11. oktobra je v Ljubljani potekalo izobraževanje novih kontrolorjev iz posameznih območnih enot, ki bodo kontrolirali izvedbo in obračun projektov, sofinanciranih iz evropskih sredstev. V okto- Vrh Uršlje gore v zaraščanju j P* 1 X P Mm jiu NriL~-FLl! jjflUft it bru in novembru bodo izvajali kontrolo projektov EPD 2005 - izvedenih del leta 2005. Gozdarji iz oddelka in območnih odsekov za gozdno gospodarsko načrtovanje so se zbrali 18. oktobra na Bledu in se udeležili delavnice z naslovom »Načrtovanje donosov v mno-gonamenskem gospodarjenju z gozdom«. Iz vseh območnih enot se je delavnice udeležilo okoli 70 načrtovalk in načrtovalcev. Iz OE Slovenj Gradec so sodelovali Branko Gradišnik, Ljudmila Medved - Mika in Suzana Andrejc. Nekdanji in sedanji gojitelji ZGS 4 11/2007 Viharnik V mesecu požarne varnosti je v okviru dnevov zaščite in reševanja 18. oktobra 2007 v Novi Gorici potekalo posvetovanje, ki ga je organizirala Uprava za zaščito in reševanje pri Ministrstvu za obrambo RS, ter širše strokovno posvetovanje z naslovom »Požari v naravnem okolju«. Z referati so sodelovali gozdarji ZGS - Jošt Jakša (Centralna enota), Milan Race in Boštjan Košiček (oba iz OE Sežana). 20. oktobra so potekale tudi terenske vaje iz reševanja v naravnem okolju. Prikazani načini reševanja v primeru požara so uporabni tudi v zelo izpostavljenem požarno ogroženem območju gozdov Zgornje Mežiške doline (Žerjav in Črna na Ko- roškem z bližnjo okolico) in v drugih gozdovih v našem območju. 19. oktobra smo se na območju OE Maribor (KE Slovenska Bistrica) sestali na rednem strokovnem sestanku vodje oddelka in območnih odsekov za gojenje in varstvo gozdov. Terenski del je potekal v gozdnem rezervatu Cigonca, Spodnji log, kjer so lepi sestoji hrasta gradna in doba, in na ogromnem saniranem žarišču lubadark v Cigonci, Zgornji log. Sestankovali smo v Laporju. Dnevni red je bil podrejen realizaciji gojitvenih in varstvenih del, sofinanciranih po evropski in nacionalni shemi, novemu računalniškemu programu izvedbe gozdnogojitvenih načrtov in drugim operativnim ukrepom v gozdovih. Ta dan smo se gojitelji uradno poslovili od dosedanjega vodje odseka za gojenje in varstvo gozdov v OE Maribor Ferda Hernaha, ki bo po končanem rednem dopustu veselo začel koristiti svoj upokojenski staž. Kot dober gozdarski strokovnjak operativec je marsikdaj koristno svetoval tudi meni - Ferdo hvala! 25. oktobra je bila v prostorih Ministrstva za okolje in prostor (MOP) slovenskega poročila o uresničevanju Direktive EU o habitatih, ki ga je omenjeno Ministrstvo posredovalo v Bruselj. Pri poročilu je sodeloval ZGS. Direktiva EU o habitatih zajema tudi del našega gozdnogospodarskega območja. 27. oktobra 2007 so v Cankarjevemu domu v Ljubljani proslavili 100 let Lovske zveze Slovenije slovenski lovci in ljubitelji lova. Proslave so se udeležili tudi koroški lovci, predstavnik ZGS OE Slovenj Gradec pa na to prireditev žal ni bil povabljen. Program je bil zanimiv, podelili pa so tudi priznanja najbolj zaslužnim lovcem za uspešno dosedanje delovanje v slovenskem lovstvu - med njimi je bil Maks Konečnik, koroški gozdar in lovec iz Črneč pri Dravogradu. Proslava je bila začinjena z amandmaji k novemu Zakonu o lovu. Sprememba gozdarske in lovske zakonodaje Spec. Milan Tretjak Državni zbor Republike Slovenije je na zadnji seji konec oktobra obravnaval novelo Zakona o gozdovih. Novela ohranja in v določenih segmentih še bolj natančno opredeljuje prost dostop v gozdove in potrjuje pomen in vlogo javne gozdarske službe (Zavod za gozdove Slovenije) v vseh gozdovih ne glede na lastništvo. Ker je bil že do sedaj veljaven Zakon o gozdovih, sprejet v letu 1993, relativno dober, se novela zakona ne dotika temeljnih izhodišč: da je gozd obnovljivo naravno bogastvo, s katerim so zagotovljeni sonaravnost, večnamenskost gospodarjenja, usklajenost z načeli varstva okolja in naravnih vrednot ter trajno in optimalno delovanje gozda kot ekosistema. Načelno je mogoče ugotoviti, da se struktura zakona v temeljnih določbah ni spremenila. Novela prinaša nekaj manjših, vendar pomembnih sprememb. Za koroškega kmeta bo gotovo zanimiva prednostna pravica pri dodeljevanju koncesij za gospodarjenje v državnih gozdovih za kmete brez gozda. Novela uvaja tudi predkupno pravico države pri prometu kompleksov gozdov, več- jih od 30 hektarov. Še posebej pomembno je določilo, ki bo poenostavilo krčitev gozdov v kmetijske namene do površine 0,5 hektara. Po do sedaj veljavni zakonodaji krčitev gozda (tudi za kmetijske namene) brez spremembe prostorskega plana lokalne skupnosti ni bila možna. Postopki sprememb prostorskih aktov pa so dokaj komplicirani, predvsem pa dolgotrajni. Ob predpostavki, da se v Sloveniji vsaj 15 % kmetijskih površin zarašča, je bila takšna »zakonska praznina« nesprejemljiva in vsega obsojanja vredna. Pomembno je določilo, da bodo prepovedane delitve gozdnih parcel, manjših od 5 hektarov. V prihodnje bodo odločbe Zavoda za gozdove Slovenije lastniku gozda za posek dreves praviloma večletne. Čeprav se javni interes za dobrine gozda ponovno krepi, bo na osnovi novele zakona kolesarjenje možno le na gozdnih cestah, na gozdnih vlakah pa bosta kolesarjenje in ježa možna le po predhodnem dovoljenju lastnika gozda, Zavoda za gozdove Slovenije in lokalne skupnosti. Zavod za gozdove Slovenije bo dobil nove naloge in pristojnosti tudi pri drugih dejavnostih, ki negativno vplivajo na gozdni ekosistem: prekomerno nabiranje gob, kostanja, drugih gozdnih dobrin, vožnja z motornimi sanmi, motornimi kolesi, štirikolesniki itd. Za večino poslancev je bil glavni kamen spotike v tej noveli zakona določilo, ki spreminja postopek imenovanja vodij območnih enot Zavoda za gozdove Slovenije. V štirinajstih območnih enotah Zavoda za gozdove Slovenije bo vodje v prihodnje imenoval direktor sam, po sicer poprejšnjem mnenju sveta območne enote, ki pa seveda pravno formalno ni obvezujoče. Razprava v parlamentu je pokazala, da se s tem določilom niso strinjali niti opozicijski poslanci niti večina koalicijskih poslancev. Amandma Slovenske ljudske stranke, da bi ob imenovanju in razrešitvi vodij območnih enot direktor Zavoda za gozdove Slovenije potreboval vsaj soglasje sveta območne enote, ki je pravno obvezno, je naletel na prazna ušesa in je bil Višinski kmet bo imel prednost pri koncesiji v državnih gozdovih (foto arhiv ZGS) gozdarstvo Čigavi bodo lovski objekti v prihodnje? umaknjen z dnevnega reda seje. Poslanec Josip Bajc je priznal: »Umaknili smo ga zaradi ukaza koalicije.« Takšnega pooblastila direktorja, da lahko v letu dni od prevzema funkcije razreši vse vodje območnih enot, pa nima direktor nobenega drugega zavoda oziroma sorodno organizirane državne institucije. Popolna centralizacija kadrovanja ima gotovo svoj namen, je pa v diametralnem nasprotju s stališči in prepričevanjem Vlade Republike Slovenije, ki so jo polna usta regionalizacije in prenosa pristojnosti na bodoče pokrajine, med drugimi tudi na Koroško. Čudna so pota »demokracije ...«. Opozicijskiposlanci so prepričani, da se v gozdove vrača politkomisarje. V pojasnilo bralcem: po do sedaj veljavni zakonodaji je vodje območne enote imenoval svet območne (foto arhiv ZGS) enote, ki je sestavljen iz predstavnikov lastnikov gozdov, naravovarstva, lovcev, lokalnih skupnosti, tudi predstavnika vlade Republike Slovenije, Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, skratka lokalnih oziroma regijskih predstavnikov. Vodja območne enote je bil torej vpet v interese regije oziroma lokalnih skupnosti, v prihodnje bo pač ekskluzivno pravico imenovanja imel direktor, ki bo vodje območnih enot imenoval in razreševal po svojem okusu in prepričanju. Novela zakona je bila ob vroči razpravi sprejeta v drugem branju v parlamentu, tako da bo v prihodnjih dneh tretje branje samo še formalnost. Spremembe Zakona o divjadi in lovstvu so bile pričakovane predvsem zaradi močnih pritiskov lastnikov zemljišč in presoje Ustavnega sodišča o nekaterih spornih določilih, čeprav obstoječi zakon velja komaj tretje leto. Sprememb posameznih določil je relativno malo, so pa zato pomembne in globoko posegajo v strukturo lovskih organizacij. Zavod za gozdove Slovenije ostaja tudi v prihodnje edina strokovna institucija, ki bo izdelovala dolgoročne (10-letne) in kratkoročne (letne) lovsko upravljavske načrte. Novela prinaša tudi enoten dolgoročen načrt tako za rastlinsko (gozd) kot živalsko komponento (prostoživeče živali). Skupno dolgoročno načrtovanje v gozdarstvu in lovstvu prinaša racionalizacijo v smislu samo enega usklajevanja načrta, enega postopka in participacije vseh zainteresiranih. Z eno besedo to pomeni, da se združuje gozdarsko in lovsko načrtovanje. Novela zakona prinaša spremembe, ki omogočajo izjemne posege v populacijo divjadi zunaj lovne dobe in na nelovnih površinah. V prihodnje bo bistveno težje pridobiti dovoljenje za postavitev obore za divjad, ker bodo postavitve le-teh urejali predpisi o živinoreji in veterini, potrebno bo pridobiti tudi gradbeno dovoljenje v skladu z zakonom o graditvi objektov. Po novem bo možno gojiti tudi domorodne vrste divjadi. Novela zakona ureja vprašanja nabave in nošenja lovskega orožja pripravnikov, ki še nimajo lovskega izpita in veljavne lovske izkaznice. V prihodnje bo polharje- nje dovoljeno tudi nelovcem, torej brez prisotnosti lovca iz pristojne lovske družine. Ključna sporna točka novele zakona pa je bila določilo o podelitvi dobe koncesije za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, ki naj bi bila namesto zdajšnjih 20 let podeljena samo za 10 let. Prinaša pa tudi novo določbo glede podelitve druge in naslednjih koncesij, kjer daje prednostno pravico lastnikom zemljišč in gozdov, ki se bodo po novem lahko registrirali kot pravne osebe oziroma lovske družine. Zaradi teh spornih določil je bilo v parlamentu po drugem branju novele sklenjeno, da amandmaje ponovno proučijo in predlagajo nove optimalne rešitve. Je pa nekoliko nerazumljivo, da je Lovska zveza Slovenije pričela s svojimi aktivnostmi pri sprejemanju novele zakona šele ob drugem branju v parlamentu. Že kar nekaj časa se je namreč vedelo, da si politična stranka NSi neumorno prizadeva spremeniti že omenjeno določilo o koncesijah. Očitno spremembe gozdarske in lovske zakonodaje prinašajo nekaj smiselnih in strokovno utemeljenih sprememb, tu in tam kakšno politično obarvano in prav zaradi tega je v javnosti toliko vroče krvi in razočaranja. Počakajmo še na tretje (zadnje) branje obeh zakonov na eni izmed prihodnjih sej parlamenta. Upokojili so Franc Jurač mmmmmmmmmm V poslovni enoti Gozdarstvo so se pred kratkim upokojili trije sodelavci iz Mislinje: Rajko Rošer, Stanko Pačnik in Branko Oder. Sodelavci, s katerimi so skupaj delali v gozdarstvu, so se od njih na primeren način poslovili. Od desne proti levi čepijo: Rajko Rošer, Stanko Pačnik in Branko Oder. 1 Hiv Druga licitacija vrednejših gozdnih lesnih sortimentov Jože Jeromel, dipl. inž. gozd. Društvo lastnikov gozdov Mislinjske doline bo v januarju in februarju 2008 organiziralo 2. licitacijo vrednejših lesnih sortimentov. K sodelovanju pri organizaciji bodo tudi tokrat povabljeni Zveza lastnikov gozdov Slovenije, Zavod za gozdove Slovenije in Kmetijsko gozdarski zavod Maribor. Licitacija bo predvidoma organizirana podobno, kot je bila prva, kar pomeni, da bodo sortimetni zloženi na mestu licitacije. Kupci za posamezen sortiment oddajo pisno ponudbo. Na dan prodaje se vse ponudbe javno preberejo in s kupcem, ki je ponudil najvišjo ceno, se sklene kupčija. V nasprotju s klasično licitacijo velja oddana pisna ponudba, naknadno korigiranje ponujene cene pa ni mogoče. Posamezen sortiment je prodan kupcu, ki ponudi najvišjo ceno. Kupci so dolžni les plačati, preden ga odpeljejo. Licitacija bo potekala tako, da se bodo posamezni vrednejši sortimenti prevzeli in označili pri lastniku gozda, nato pa dostavili na lokacijo licitacije. Prevoz lesa za lastnike gozdov bo organiziralo društvo. Sortimentov povprečne in slabe kakovosti (B, C) na tej licitaciji ne bo možno prodajati, saj lanske izkušnje kažejo, da za te sorti-mente ni mogoče iztržiti boljše cene kot na prostem trgu. Na licitacijo bodo povabljeni kupci iz Slovenije, Avstrije, Italije, Nemčije, Švice in še nekaterih drugih držav. Kupnina, od katere se odštejejo stroški licitacije (prevoz, skladiščenje, označevanje ipd. - ca. 20 EUR) se nakaže lastniku lesa. Časovni načrt izvedbe licitacije November/december 2007: Informiranje lastnikov gozdov, ocenitev količin lesa, odbira in posek dreves, posredovanje informacij o ponudbi lesa kupcem. Januar 2008: Dovažanje lesa na prodajni prostor do 15. januarja 2008, končna klasifikacija, označevanje za kupce in priprava seznama ponujenega lesa. 20.-31. januar 2008: Ogled lesa in zbiranje ponudb. 1.-10. februar 2008: Odprta vrata - možnost ogleda za širšo javnost, odpiranje ponudb in izbor kupcev, obveščanje kupcev o izboru, priprava za odpremo in odvoz lesa. Vsi lastniki gozdov so vabljeni, da ponudijo najkvalitetnejše sortimente v prodajo, saj bodo na ta način lahko za svoj les iztržili največ. Vse dodatne informacije lahko dobite na številkah 041 321 099 - Jože Jeromel in 031 697 119 - Janko Ošlovnik. Na licitaciji bo možno prodajati naslednje sortimente po drevesnih vrstah in kvaliteti: Les za žago Les za furnir Dolžina Od 3 m naprej, vsakih 0,5 m Dolžine 2,5-3,5 m ter dvojne dolžine Hrast Premer 40 cm+ 50 cm+ Kakovost A Furnir, svetla barva Dolžina Od 2,5 m naprej, vsakih 0,5 m Dolžine od 2,5 m naprej Gorski javor Premer 30 cm+ 45 cm+ Ka kovost A Brez šišk Dolžina Od 2,5 m naprej, vsakih 0,5 m Dolžine od 2,5 m naprej Češnja, brek Premer 30 cm+ (A); 40 cm+ (B) 45 cm+ Kakovost A Furnir, brez zelene barve Sliva Dolžina Od 2,5 m naprej, vsakih 10 cm Dolžine od 2,5 m naprej Hruška/oreh Premer 30 cm+ 40 cm+ Jablana Kakovost A, B Brez obarvanja Dolžina 2,5 in 3,5 m in dvojne dolžine Bukev Premer Se ne licitira 50 cm+ Ka kovost Samo v kvaliteti furnirja Lipa Dolžina Dolžine od 2,5 m naprej Črna jelša Premer Se ne licitira 40 cm+ Breza Kakovost Brez obarvanja, brez neprave črnjave Macesen Smreka Dolžina Dolžine od 2,5 m naprej Premer Se ne licitira 50 cm+ Kakovost Ozke letnice, brez šišk Viftornilr 11/2007 7 Ekološka kmetija pri Oplazu Martina Cigler, abs. agr. Lep sončen nedeljski popoldan je bil, ko sem se odpravila na Strojno. Od Jakobove table se je cela dolina z okoliškimi hribi razgrinjala kot na dlani in imela sem jo pred očmi, dokler nisem prispela na Strojno, kjer malo pod cerkvijo kraljuje turistična kmetija Oplaz. To je kmetija s tradicijo, saj kašča zraven hiše nosi letnico 1810, sedanji lastniki pa so se sem preselili leta 1960, ko so njihovi stari starši odšli v Avstrijo. Na kmetiji gospodari Drago z ženo Jožico in njunimi tremi hčerkami Matejo, 22 let, Vesno, 17 let, in Janjo, 11 let. Mateja je študentka prvega letnika ekološkega kmetijstva na Fakulteti za kmetijstvo v Mariboru, Vesna je dijakinja Srednje zdravstvene šole v Slovenj Gradcu, Janja, harmoni-karica, pa je še osnovnošolka. Z njimi na živi kmetiji tudi dedek Danijel. Kmetija ima zelo strme lege in obsega 25 ha, od tega je 12,5 gozda in 12,5 obdelovalne površine. Redijo 18 glav govedi, 3 konje 9 prašičev in nekaj kokoši. Od poljščin pridelujejo krompir in rž. Skoraj vse delo še postorijo ročno, tudi žetev. V ekološkem načinu kmetovanja so približno 5 let; gospodar pravi, da je prednost ekološkega kmetijstva manj dela, slabost pa je neurejen trg za ekološke pridelke. A k sreči je vedno več ljudi vse bolj osveščenih tudi v tej smeri. Nova hiša Gospodinja Jožica, hčerka Janja in gospodar Drago Stara hiša Vthtirnlh Ekskurzija na avstrijsko Koroško Društvo kmetic Mežiške doline Ana Mager Članice Društva kmetic Mežiške doline so se odločile, da se bodo v mesecu septembru odpravile na ekskurzijo na avstrijsko Koroško. Strokovni del ekskurzije je bil namenjen ogledu kmetije Heritzer v St. Michaelu pri Wol£sbergu, kjer se poleg osnovne kmetijske proizvodnje ukvarjajo še z več dopolnilnimi dejavnostmi. S seboj so povabile še partnerje, saj je bila ekskurzija zanimiva in poučna tako za gospodarje kot gospodinje. Poleg tega sta bila na programu še ogled gradu Elberstein v Globasnici in obisk Minimundusa v Celovcu. Zanimanje za ekskurzijo je bilo tolikšno, da smo jo morali organizirati v dveh skupinah. Vodenje in prevajanje na ekskurziji je prevzela predstavnica Kmečke izobraževalne skupnosti na avstrijskem Koroškem gospa Vida Obid. Z gospo Vido se srečujemo tudi sicer, saj si prizadeva za strokovno sodelovanje z zamejstvom, še posebej z gospo Darjo Jeriček s Kmetijske sve- tovalne službe na Prevaljah. Naš odhod iz Slovenije preko mejnega prehoda Holmec j e bil dokaj pozen za izlet, ampak če bi bili prezgodnji, bi graščak gradu Elberstein v Globasnici najbrž še spal. No, vsaj ko smo prišli na ogled z drugo skupino, so bila grajska vrata še zaprta. Nas je kar malo zaskrbelo, da nas graščak ne bo sprejel. Gospod Johan Elbe, lastnik gradu, si je že v otroških letih želel imeti svoj grad in te sa- nje si je tudi uresničil. Z ženo Ludmillo, ki je doma iz naših krajev, sta si zgradila čisto pravi grad. Vse v njem sta naredila sama - do podrobnosti izrezljanega pohištva, kipcev, štukatur in čudovitih slik. Po ogledu smo naredili še skupinski posnetek za spomin in se odpeljali proti VVolfsbergu. Avtobus nas je pripeljal do s soncem obsijane vasice Poll-heim na kmetijo Heritzer, katere prijazen lastnik gospod Anton Heritzer nas je zelo Letošnje priznanje Zadružne zveze za Koroško Ani Taljan Mirko Tovšak, oec. Na vsakoletnem dnevu zadružništva, ki ga organizira vodstvo Mednarodnega kmetijskega sejma v Gornji Radgoni, pripravijo tudi srečanje zadružnikov, kjer podelijo priznanja tistim, ki so v preteklih letih ali v času svoje poklicne kariere storili največ za razvoj kmetijskega zadružništva. Letos je bilo med dobitniki teh priznanj kar nekaj znanih osebnosti, ki se poklicno ukvarjajo s kmetijstvom ali pa so kako drugače povezane s to pomembno panogo gospodarstva in imajo velike zasluge pri razvoju zadružništva na Slovenskem. Med dobitniki priznanj je bila tudi Korošica Ana Taljan, ki je kar 22 let svojega dela posvetila kmetijstvu v Kmetijski zadrugi Vuzenica, ki sodi sedaj pod okrilje Koroške kmetijsko-gozdarske zadruge. Opravljala je najrazličnejša dela in naloge, danes pa poleg odkupovanja, pospeševanja kmečkega turizma ter nalog na področju tehnologije prireje prašičev in govedoreje vodi področno zadrugo Vuzenica-Ožbalt. Kmetje jo imajo radi, saj se z dušo in srcem posveča svojemu delu in rada pokramlja in svetuje ljudem, ko zaidejo v najrazličnejše težave. Zato so tudi člani upravnega odbora Koroške kmetijsko-gozdarske zadruge na predlog vuzeniških zadružnikov Ano Taljan predlagali za dobitnico priznanja Zadružne zveze za leto 2007, ki ga je prejela na omenjenem srečanju zadružnikov v Gornji Radgoni. Čestitamo! Ana Taljan prejema zadružno priznanje za leto 2007. Vsi dobitniki letošnjih priznanj skupaj z vodstvom Zadružne zveze Slovenije kmetijstvo kmetijstvo Pred gradom v Globasnici lepo sprejel. Seveda je govoril v nemškem jeziku, ampak naša vodička Vida nam je vse lepo prevajala. Kmetija leži v občini Wolfsberg, to je druga največja občina v Avstriji. Gospodar nam je povedal, da je lega njihove kmetije zelo ugodna, ker pri njih nikoli ne leži megla; so na višini okoli 650 m n. m. Na tem področju so tla ilovnata in tu najbolj uspeva koruza. Kmetija je s 24 ha lastne in najete obdelovalne zemlje (svoje imajo samo 8,5 ha) ena manjših. Redijo 25 glav govedi in 90 prašičev. Njihove dopolnilne dejavnosti pa so: klanje lastnih živali in usluge drugim, predelava vseh doma zaklanih živali, predelava mleka, peka kruha ter izletniški turizem (buschensc-henke). Najprej nas je gospodar popeljal v klavnico. Razložil nam je, kako so se pričeli ukvarjati z dopolnilnimi dejavnostmi. Njihova mala kmetija jim namreč ni nudila dovolj za preživetje, zato se je moral gospodar odločiti med zaposlitvijo izven kmetije, kjer je bil zaposlen 16 let, in povečanjem kmetije ter ukvarjanjem še s kakšno dopolnilno dejav- 11/2007 nostjo. Odločili so se za drugo možnost in tako postopoma uvajali dopolnilne dejavnosti, ki pa so vse povezane z njihovo osnovno proizvodnjo, to je prirejo mleka in pitanjem govedi in prašičev. Podrobno je povedal tudi vse o pogojih klanja in predelave mesa. Največ naših vprašanj je bilo v zvezi s klanjem živali. Primerjali smo pogoje klanja in cene v Avstriji in v Sloveniji. V električni peči dnevno spečejo 24 hlebov kruha za svoje tržišče, mleko pa predelajo v sirne namaze; v njihovi domači prodajalni je možno kupiti vse doma predelane proizvode. Z zanimanjem smo si ogledali tudi hlev za govedo, katerega posebnost je ostrešje iz okroglega lesa. Tudi prašiči imajo sodoben hlev z zelo veliko dnevne svetlobe, s klimo in temperaturo 20° C. Gospodar je poudaril, da ne vlagajo dosti v velike in modeme stroje za poljedelstvo, imajo nekaj najnujnejših strojev, ostalo pa obdelajo s člani strojnega krožka. Po končanem ogledu nam je gospodinja Margrit s pomočjo hčera pripravila okusno kosilo. Zakonca Heritzer imata namreč štiri otroke, dva si- nova in dve hčeri. Trije med njimi imajo kmetijsko izobrazbo, vendar bo gospodarjenje prevzel samo eden od sinov. Ostali so zaposleni v različnih službah, doma pa pomagajo ob delovnih konicah oz. pri postrežbi gostov. Zadovoljni z novimi spoznanji in siti smo se poslovili od prijaznih kmetovalcev in nadaljevali pot proti Celovcu. Naš naslednji cilj je bil ogled Minimundusa, parka sveta v malem na 26.000 m2. Tu so znamenitosti iz celega sveta izdelane do potankosti takšne, kakršne so v resničnem svetu. Tudi material je isti. Med zgradbami vozijo vlaki različnih zgodovinskih obdobij, trolejbusi, ladje, žičnice in še in še. Še vzlet rakete sem posnela. Za konec smo si ogledali tudi Planetarium, vendar se nam je zdelo škoda sončnega popoldneva, da bi ga prebili v temi med zvezdami, raje smo uživali na soncu in se sprehodili po čudovitem parku, kjer so uživali svoj raj zajčki. Dve uri sta bili dovolj za ves svet, zato smo se zopet zbrali na avtobusu in se odpeljali do Vrbskega jezera do kraja Marija Worth. Po številnih pokritih stopnicah smo se povzpeli do cerkvice, ki je bila ravno takrat vsa v belem, okrašena za poroko. Nato smo se sprehodili do jezera, kjer so se svatje ravno vkrcali na ladjo. Pogled na jezero, ki se razteza, kakor daleč vidiš, na čolničke in ladje me je spomnil na brezskrbne počitniške dni. Tudi v teh krajih okrog jezera uživa ogromno ljudi svoje počitnice, vendar v tem času utrip turizma že ugaša. Približujejo se hladnejši dnevi, kopajo se le še račke. Kmalu pa še teh ne bo več in jezero bo samevalo do ponovne sezone. Sonce se je spustilo že čisto v jezero, ko smo se odpravljali nazaj na avtobus. Popeljali smo se še okrog jezera in po drugi strani nazaj proti domu. Še zadnji pogledi skozi okna avtobusa, pred nami še nekaj kilometrov ceste, naše misli pa so že bile doma. Pridobili smo si kar nekaj novih spoznanj in doživeli veliko lepih trenutkov. Ogled predelave mesa na kmetiji Heritzer Vthtirnak Licenciranje in delovna sposobnost konj SHL pasme Milena Tretjak Združenje rejcev konj slovenske hladnokrvne pasme je 25. 10. 2007 na hipodromu v Vrbljenah v sodelovanju s selekcijsko službo priredilo licenciranje konj in preizkus njihove delovne sposobnosti, hkrati pa so potekale menjave žrebcev. Letos so menjave plemenskih žrebcev potekale dosti prej kot prejšnja leta. Žrebčarji so morali tokrat prvič žrebce, ki so bili predmet menjave, pripeljati na javno mesto, se pravi na hipodrom, kjer jih je selekcijska služba pregledala in ocenila njihovo kondicijsko stanje ter oskrbo in jih šele nato dodelila novemu oskrbniku. Za takšno skupinsko menjavo se je selekcijska služba odločila predvsem na podlagi preteklih izkušenj, ko so nekateri oskrbniki pred menjavo žrebce zelo shujšali in le-ti niso imeli takšne oskrbe, kot bi jo morali. Tako so se izvrševale menjave, opravilo se je licenciranje, nekateri pa so po tem opravljali še test delovnih sposobnosti, ki je vseboval vleko hloda in vožnjo z vprego. Nekateri žrebčarji, ki svoje žrebce učijo in delajo z njimi Preizkus delovne sposobnosti žrebcev opravljajo le redki, čeprav bo sčasoma obvezna, saj je žival težko naučiti delati pod sedlom in v vpregi. v vpregi in pod sedlom, so v Selekcijsko službo pa v tem menjavi dobili mlade žrebce, letu čaka še odkup mladih ki jih je selekcijska služba potomcev dobrih kobil in dodeljevala naslednji dan iz plemenskih žrebcev, kar pa bo žrebetišča v Kočevju. potekalo v mesecu decembru. Pri licenciranju žrebca izmerijo in ocenijo. Mrzlica Q. Martina Sušeč, dr. vet. med., VP Slovenj Gradec Mrzlica Q je bolezen, ki jo povzroča bakterija Coxiella burnetti in spada v skupino zoonoz (obolevajo tudi ljudje). Bolezen je razširjena po vsem svetu, v Sloveniji pa so jo pri ljudeh prvič ugotovili leta 1949. Človek se mrzlice naleze od domačih živali (ovce, koze, govedo, konji, prašiči, mačke, psi, kunci), med prenašalce pa spadajo še številne druge vrste (pršice, klopi, uši, bolhe, muhe, vodne živali). Za okužbo človeka in živali je potreben zelo majhen odmerek mikroba. Bolezen se večinoma prenaša z vdihavanjem okuženega prahu, zemlje, stelje, s plodovimi tekočinami, posteljico, z urinom, blatom, s surovim mlekom, volno itd. C. burnetti je zelo odporna na kemične in fizikalne dejavnike. V okolju in zemlji preživi več mesecev. Učinkovita razkužila so 2 % H202, natrijev hipo-klorid, 1 % lizol in uplinjenje s formalinom. Postopek pasterizacije uniči mikrobe v mleku. Infekcija poteka prikrito, domače živali večinoma ne kažejo kliničnih znakov bolezni. Pri težjih oblikah bolezni prihaja pri ovcah, kozah in govedu do zvrženja (abortusov) v poznem obdobju brejosti, do mrtvo-rojencev, do vnetij maternice in neplodnosti, mladiči, ki se skotijo, so prelahki in nevital-ni. Obolenju so najbolj izpostavljeni ljudje, ki se ukvarjajo z rejo, zdravljenjem, zakolom ali striženjem domačih živali. Tudi čas jagnjitve je običajno povezan z izbruhom mrzlice Q pri človeku. Pri akutni obliki prihaja do vročine, mrzlice, splošne oslabelosti in glavobolov, traja pa do tri tedne. Če bolezen preide v kronično obliko (pri ljudeh z že oslabljenim imunskim sistemom), sta prizadeta srce (endokarditis) in jetra (hepatitis). Bolezen se diagnosticira na podlagi klinične slike ter seroloških preiskav krvi. Zdravljenje je mogoče z antibiotiki, preventiva pa je vakcinacija. Bliža se zima ■m Janez Bauer Prestavili smo ure na zimski čas in dan se vedno bolj krajša. Sonce zaide že popoldne in nima več tiste prave moči. Bližajo se hladni dnevi in narava je kar nekako obmi-rovala. Tudi v čebelnjak se je naselil mir. Čebele izletavajo le še ob sončnih dopoldnevih in prinesejo kapljico vode ali grudico cvetnega prahu iz kake zapoznele rožice. Ko pa se ohladi, se stisnejo v zimsko gručo in počivajo. Za čebelarja pa počitka ni. Ob prvih ohladitvah se povpraševanje po medu močno poveča. Prav tako po ostalih čebeljih proizvodih, pro-polisu in cvetnemu prahu. Vse to mora imeti dober čebelar vedno pri roki, da lahko pomaga svojim kupcem. Prav je, da jim o zdravilnih lastnostih čebeljih proizvodov tudi kaj pove, jim svetuje. Med je pomemben vir energije, ki je mišicam hitro na voljo. Bogat je s številnimi hranilnimi snovmi, minerali, vitamini in antioksidanti. Pri starejših ljudeh in okrevancih izboljšuje krvni obtok in ugodno vpliva na okvarjeno srce. Preganja nespečnost in uravnava krvni tlak, pomirja kašelj in lajša izkašljevanje. Žlička medu v lončku toplega mleka nas bo zazibala v prijeten spanec. Prav tako nas bo zjutraj lonček čaja z medom prebudil, nam zbistril možgane in pred seboj bomo imeli prijeten in uspešen delovni dan. Propolis se dobi v obliki tinkture. Čebele ga pridelujejo iz smol drevesnih vršičkov in je nekakšen naravni antibiotik. Z njim premažemo vse praske in odrgnine, da se nam ne vnamejo. Prav tako je par kapljic propolisa v kozarcu vode dobrih za grgranje. Tako si razkužujemo ustno votlino in grlo, pa tudi za želodčne težave je dober. Cvetni prah prineso čebele na svojih nožicah. S posebnim postopkom jim ga čebelar nekaj odvzame in shrani za lastne potrebe. Čebele z njim hranijo zalego v panju in je zanje nepogrešljiv pri razvoju dobre in močne čebelje družine. Shranjenega moramo imeti v temnem in hladnem prostoru, najbolje v hladilniku. Priporočamo ga vsem starejšim in oslabelim osebam, pomaga bolnikom z rakom in tistim, ki imajo težave s prostato. Bistri um, včasih so rekli, da podaljšuje življenje. Uživamo ga surovega, raztoplj e-nega v jogurtu ali pa v mešanici z dobrim domačim medom. Razen tega pa čebele proizvajajo tudi matični mleček, ki je dosegljiv v zelo majhnih količinah. Deluje poživljajoče, dviguje splošno odpornost organizma in ugodno vpliva pri daljših umskih obremenitvah in stresnem delu. Čebelji pridelki so izredno uporabni tudi v vsakdanji prehrani. Težko namreč najdemo hrano, ki je bolj naravna od medu. Med ne potrebuje nobene obdelave, da postane užiten. Ne potrebuje kuhanja ali pečenja, niti kake druge predelave. Naravnega lahko hranimo dalj časa. Najboljši je seveda svež, saj vsebuje največ biološko aktivnih snovi, pa tudi star je še vedno bolj zdrav, kot pa beli sladkor. Ko uživamo med, je pomembno, da uživamo hrano iz okolja, v katerem živimo, saj tako v naše telo ne vnašamo snovi, ki bi nam bile tuje. Poleg tega slovenski čebelarji zagotavljamo tudi sledljivost, saj na etiketi piše, od kod je med in kdaj je bil iztočen. To je velika razlika od tistega medu, na katerem piše da je »mešanica medu iz držav, ki niso članice EU«. Zatorej kupujte med slovenskega čebelarja, saj boste tako storili nekaj dobrega zase pa tudi za naše čebele, ki z opraše-vanjem cvetja poskrbijo za naše cvetoče travnike in gozdove. Med in otroci Tanja Magdič bb^^^h Med se uporablja že od nekdaj. Tisočletja je bil edino sladilo, kasneje so raziskovalci v njem našli še veliko drugih za človeka potrebnih sestavin. Pri starih civilizacijah je imel magično moč in je bil cenjen kot zdravilo. Med je odlično hranilo, krepčilo, pa tudi pomirjevalo, ker pa zavira rast bakterij in ima antioksidativne lastnosti, se uporablja tudi v ljudski medicini. Med ni zdravilo, je živilo živalskega izvora, ga je pa cenil že sloviti zdravnik antike Hipokrat. Tudi Pitagora ga je cenil, na kar kaže njegova izjava: »Če ne bi jedel medu, bi umrl 40 let prej.« Dragocenost medu so torej poznali že stari narodi: stari Grki in Germani so dojenčkom takoj po rojstvu dali malo medu kot simbol naravnih sil, od katerih bo odvisno njihovo življenje. Tudi danes zdravniki poročajo o izjemnih vplivih medu na otroški organizem. Otroci se dobro razvijajo, nimajo prebavnih motenj, imajo večji prirastek na teži in zgodnejšo rast zob. Otroci, ki redno uživajo med, so živahnejši, bolj veseli in bolj podjetni od tistih, ki uživajo sladkor. Da bo med imel takšen vpliv, o katerem je govoril že Pitagora, mora imeti ohranjene njemu lastne snovi in ne sme vsebovati nedovoljenih kemijskih primesi. Med proizvajajo čebele. V naravi nabirajo sladke sokove (nektar, mano), jih prine- sejo v panj, dodajo njim lastne snovi in omogočajo, da voda izhlapi iz osnovne surovine. V panju nastane tako med, ki je gotov proizvod. Čebelarjeva naloga je, da med iz osnovne posode - satja - prestavi v drugo posodo, pri čemer mu ne sme ničesar dodati niti vzeti. Čebele proizvajajo med, ki je najvišje kakovosti. Od nadaljnjih postopkov rokovanja z medom pa je odvisno, ali se bo kakovost ohranila. Slovenski čebelarji se še posebej trudijo, da pridelujejo med, ki je kakovostno in varno živilo. Takšno torej, ki za kupca ne predstavlja nobenega tveganja. Čebele proizvajajo med, ki je najvišje kakovosti, čebelarji pa to kakovost ohranjajo. Pri tem so nam v pomoč Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu na načelih sistema HACCP. Za čebelarje organiziramo tudi usposabljanja na to temo in druga predavanja, pri pridelavi medu pa jim pomagamo z opravljanjem analiz v laboratoriju za interno kontrolo medu na ČZS. Mesec preprečevanja odvisnosti Ali imajo droge nadzor nad tvojim življenjem? Tvojim življenjem. Tvojo družbo. Ne pusti drogam blizu! Marijana Kašnik Janet, Oddelek za promocijo zdravja, vodja kampanje Evgen Janet, dr. med. spec. epid., Zavod za zdravstveno varstvo Ravne, direktor Od 3. do 30. novembra 2007 bodo v Sloveniji potekale različne preventivne aktivnosti ob mesecu preprečevanja odvisnosti. Čeprav se aktivnosti na področju preprečevanja odvisnosti dogajajo skozi vse leto, je mesec november tisti čas, ko želimo z načrtovanimi in bolj koncentriranimi aktivnostmi vplivati na razmišljanje, doživljanje in vedenje ljudi v povezavi z različnimi vrstami odvisnosti s poudarkom na drogah. Več o dogajanju v Sloveniji si lahko ogledate na spletni strani:. http://www.zzv-ravne.si/ Letošnji slogan je predlagal Urad Združenih narodov za droge in kriminal. Uporabljal se bo tri leta, v vsakem letu se bo izpostavila določena tema oz. aktivnost. V letu 2007 se bomo tako osredotočali predvsem na različne vidike nadzora nad drogami, v letu 2008 na preventivno delo na področju drog in v letu 2009 na nezakoniti promet z drogami. Zavod za zdravstveno varstvo Ravne v okviru Ministrstva za zdravje vodi in koordinira nacionalno kampanjo. Cilj te kampanje je, da krepi ozaveščenost javnosti o problemu (zlo)rabe drog, kar predstavlja le podporni in ne edini ukrep za dosego spremembe vedenja. V središču pozornosti bodo tudi tokrat predvsem mladi, ki so dovzet-nejši za škodljive učinke (zlo)rabe drog. Za učence osmega in devetega razreda devetletke smo pripravili strip, ki govori o odraščanju in pasteh, ki lahko zamajejo srečno in zdravo potovanje naših otrok v svet odraslih. |SL' Naslov stripa je Temna stran mavrice, namenjen pa je interaktivnemu učenju, razvijanju kritičnega mišljenja in spodbujanju dialoga med mladimi in odraslimi. Strip bo učencem razdeljen v okviru tematske ure. Nekatere šole in učenci so sodelovali pri samem nastajanju stripa (izbira likov, barv, naslovnice, testno branje vsebine preko spleta in na delavnicah). Za dijake srednjih šol smo pripravili plakat na temo: Ali bo alkohol odplaknil tvoj odtis? Z njim želimo mlade opozoriti na negativne posledice, ki nastanejo zaradi tveganega pitja. Na TV Slovenija in preko kabelskih sistemov bomo oglaševali telop: Otroci opozarjajo - prekomerno uživanje alkohola uničuje družine. Avtorji risbe in slogana so osnovnošolci. V mescu decembru bomo skupaj z ZZV Koper in Ministrstvom za zdravje organizirali 10. nacionalno konferenco predstavnikov in partnerjev lokalnih akcijskih skupin. Takrat bomo pripravili tudi tiskovno konferenco. Preventivni mesec je namenjen predvsem preprečevanju zasvojenosti zaradi psihoaktivnih snovi (v nadaljevanju PAS), torej zasvojenosti od alkohola, tobaka, marihuane in drugih drog. Da bi to dosegli, je potreben celovit pristop, ki povezuje aktivnosti na horizontalni in vertikalni ravni. Uspeh ne more biti zagotovljen le s preprečeva- njem ponudbe drog na črnem trgu ali celo z njihovo liberalizacijo, uvedbo strogih zakonskih sankcij, oživljanjem tradicionalnih vrednot, poučevanjem otrok in staršev, splošnim informiranjem javnosti idr. Osnovna načela, kateri pristopi so bolj učinkoviti in kateri manj, se v našem prostoru šele uveljavljajo. Evalvacijske raziskave pri nas in v tujini kažejo, da mora učinkovita primarna preventiva na področju (zlo)rabe PAS vključevati elemente interaktivnega učenja, osredotočenost na socialne veščine in spretnosti ter podajanje manjših količin informacij o PAS, pri čemer morajo ti elementi ustrezati družbeni realnosti. Zgolj podajanje informacij o drogah in tveganjih, povezanih z rabo PAS, ni dovolj! Preventivno delo mora biti torej namenjeno vsakdanjemu življenju in iskanju pozitivnih oblik življenjskih situacij in odnosov. Razvijati moramo kritično mišljenje, ki je pomembno za odločanje v tveganih situacijah, ter sproti reševati probleme, ki se pojavljajo v našem okolju. Pomemben je tudi vpliv na normativna prepričanja mladih. Prepričanje mladih (včasih žal tudi odraslih), da je eksperimentiranje s PAS med njihovimi vrstniki normalno in celo družbeno sprejemljivo, je na- pačno. 28-odstotna stopnja anketiranih 15- do 16-letnikov, ki so v svojem življenju poskusili marihuano, namreč pomeni, da 72 odstotkov te populacije še nikoli ni poskusilo marihuane, in to je dejanska “normalnost” (ESPAD 2003, Slovenija). V preventivnem mesecu pozivamo vse, da združimo moči in vsak na svojem področju vplivamo na zmanjšanje (zlo)rabe PAS. Posebno pozornost moramo posvetiti prav ranljivim skupinam: tistim, ki so ranljivi za (zlo)rabo PAS zaradi svoje mladosti, tistim, ki so ranljivi zaradi osebne ali družinske situacije, in tistim, ki so ranljivi zato, ker so postali zasvojeni s PAS. Naše poslanstvo naj jim omogoča, da prevzamejo nadzor nad svojim življenjem in ne pustijo, da droge nadzirajo njih. Vplivajmo na zmanjševanje vseh bio-psiho-socialnih dejavnikov, ki povzročajo večje stiske in porajajo neugodje. Zagotavljajmo razloge za upanje. Podrobnosti o stripu, plakatu, delavnicah za otroke idr. si lahko ogledate na spletni strani: http://www.zzv-ravne.si/ (vsebine se bodo še dopolnjevale). zdravstvo Pri Vesevku na Ludranskem vrhu Ida Robnik Misel na neokrnjeno naravo nas ponese nekam daleč tja, kjer še nikoli nismo bili, ali se spomnimo prelestnih fotografij, ki smo jih prejeli po elektronski pošti in vemo, da so retuširane, pa nas kljub temu prevzamejo in vzbudijo skomine. Potem pa marsikdaj začudeno ugotovimo, da so taki kraji prav blizu nas. Eden izmed njih je na Ludranskem vrhu pri Vesevku, kjer bi navdušeni ornitologi opazili marsikaj zanimivega, saj sem jaz sama, o tej vedi nepoučena, opazila nenavadne ptice. Skupek objektov za malo vas, ki so postavljeni v bregove Vesevkovih travnikov, leži kakšen kilometer od Najevske lipe na nadmorski višini 983 m; hiša, zgrajena leta 1749, in njena druga polovica, dograjena leta 1765, obnovljena zunaj in znotraj, lična preužitkarska hiška, kapela z letnico 1756, gospodarski objekti, od katerih je svinjak urejen kot podeželski vikend, ter novejši žaga in mizarska delavnica. Tu živi, dela in gospodari družina Ob-retan: Dorka, Matevž in sinova Janez in Vili ter ostarela Ančka Ročnik, ki je prišla k hiši pred petinštiridesetimi leti in sedaj uživa preužitek. Do letos spomladi je z njimi živela Dorkina mama Rozka, ki je po nesrečnem padcu umrla, Dorkin oče, Pavel Osojnik pa jih je zapustil že leta 1995. Priimek Osojnik je na Vesevkovo posestvo prinesel Pavel, rojen leta 1854. Med sedmimi otroki je pose- stvo namenil sinu Pavlu, rojenemu leta 1883. Tudi ta je enemu od treh otrok, nasledniku, prav tako dal ime Pavel. Z njim se je ime za eno generacijo prenehalo, saj sta med tremi rojenimi otroki ostali dve hčerki, ena od njiju, Dorka, pa danes z možem Matevžem gospodari na kmetiji. Posestvo obsega skupaj 103 ha, od tega je pretežni del gozda, 12 ha pa njiv in travnikov. K temu spada še okoli 35 ha gozda, vrnjenega od odvzetega Foto: Nevenka Knez Prireditve vaške skupnosti Sele-Vrhe v okviru praznika MO Slovenj Gradec Nevenka Knez, predsednica KPD Ksaver Meško ^ V mesecu septembru, ko so se zadnji poletni dnevi počasi začeli umikati jeseni, je bilo na Selah in Vrhah zelo pestro in slikovito. Za naše otroke se je znova pričela šola, na poljih so naši kmetje že pridno pričeli spravljati pridelke. A kljub naglici današnjega življenja smo si vendarle vzeli čas za praznovanje. Devetega septembra smo pred Večnamenskim domom na Selah s prisotnostjo župana Matjaža Zanoškarja slovesno odprli javni vodovod, ki je za nas krajane izjemna pridobitev. Člani sveta Vaške skupnosti smo bili veseli dokaj številnega odziva krajanov ter gostov, ki so našo prireditev počastili s svojo prisotnostjo. Kulturni program so obogatili učenci Osnovne šole Sele-Vrhe s svojo mentorico Marjeto Vinšek, dekliški pevski zbor Sele-Vrhe, pod vodstvom Anice Krančan, župan g. Matjaž Zanoškar, predsednik VS Peter Pungartnik ter aktivni člani in članice KPD Ksaverja Meška. Da »voda je«, je ob zaključku prireditve potrdil tudi naš koroški kantavtor Milan Kamnik, ki je septembra praznoval srečanje z abrahamom, za kar mu v imenu vseh Selancev in Vrhovljanov še enkrat čestitam in mu želim veliko uspešnih koncertov. Osemnajstega septembra pa nam niti slabo vreme ni prekrižalo načrtov za praznovanje ob otvoritvi prenovljene asfaltne Srž podobnih praznovanj pa ceste na Selah, ki se je odvijalo je zagotovo za vse nas prijet-pri odcepu za Raduše. Tudi na no klepetanje in druženje po ta dan smo se krajani veselili uspešnih prireditvah, spodbudnih besed predsedni- Vsem, ki so kakor koli sodelo-ka Petra Pungartnika ter pesmi vali, se najlepše zahvaljujem. MPZ Ksaverja Meška. Družina pred vhodom v hišo, sin Janez je bil v času obiska odsoten. Vili s harmoniko premoženja po agrarni reformi v občini Šoštanj. Gozd oziroma gospodarjenje z njim je tudi glavna dejavnost na kmetiji. Letno posekajo ca. 340 m3. Ves posek opravi svak Janez Petrič, ki z dobro mehanizacijo in preciznim krojenjem ter brezhibnim gozdnim redom precej pripomore k dobremu finančnemu izidu. Večino lesa prodajo Gozdnemu gospodarstvu, s katerim sodelujejo že vsa leta, nekaj pa obdržijo za domačo uporabo oziroma za razrez na domači žagi, ki je njihova dopolnilna dejavnost. Žagarstvo oziroma izdelava izdelkov iz lesa po naročilu je domena najmlajšega sina Vilija, ki se je tudi izšolal za poklic mizarja. Seveda mu pri tem pomaga oče Tevž. Starejši sin Janez je po stroki tehnik kmetijske mehanizacije in je tudi registriral dejavnost usluge s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo kot dopolnilno dejavnost kmetije ter tako ostal doma. V hlevu stoji osem glav živine, dojilj, Dorka pa redi še nekaj prašičev za domačo porabo. Na posestvu dozori precej sadja, predvsem hruške, iz ka- terih gospodar skuha odlično žganje za prijatelje in slučajne goste, ki jih pri hiši nikoli ne manjka. Dorka je bila moja sošolka v osnovni šoli, skupaj sva sedeli kar nekaj let. Bila je zelo dobra učenka in nisem mogla razmeti, zakaj se ni odločila za nadaljnje šolanje. Sedaj razumem. In razumem tudi njena sinova, da sta si izbrala poklica, ki ju lahko opravljata doma. Njihov dom je poln topline, ki jo kaže tudi skrbno in okusno urejena hiša z detajli iz preteklosti. Sinova pa seveda obvladujeta vse pridobitve civilizacije, kot so računalnik in ostale elektronske naprave, in se vključujeta v družabno življenje, še posebej Vili, ki z igranjem na harmoniko sodeluje tudi v KUD Gozdar. In tako bo življenje na Vesev-kovem posestvu teklo še naprej in ni se bati za prihodnje rodove, ki bodo tukaj živeli na bogatih temeljih. Janez Tevž, Dorka in Vili; skozi okno gleda mladi prijatelj. Hlev - svinjak Preužitkarska hiša VI. likovne komunikacije Brda 2007 m— Stanko Hovnik raziskovali sintakso likovnega jezika. Nastala so dela sedmih odličnih umetnic in umetnikov. Večino javnost že dobro pozna, gibljejo pa se v razponu raznolikosti in individualnosti. Ustvarjanje v skupini je izjemno, saj se znotraj nje vzpostavlja kompleksna situacija, v kateri slikarji poleg odnosov s soudeleženci likovne kolonije vzpostavljajo tudi odnos z okoljem, v katerem ustvarjajo. Ustvarjalno okolje slikarja oplemeniti z lastno zgodbo in s specifičnimi lastnostmi, vse videno in zaznano postane nenehna dejavnost duha, ki sproti vrednoti vtise ter razmišlja o načinih, kako jih zabeležiti na platnu. Udeleženci VI. likovnih komu- ogled postavili v galeriji Nika nikacij Brda 2007 so bili: To- R. Kolarja v Slovenj Gradcu, dorče Atanasov, Karim Azad, kjer jih je možno tudi kupiti. Jasna Kozar, Ervin Kralj, Zlat- Razstavljena bodo do 30. no-ko Prah, Nataša Skušek in Mia- vembra 2007. den Stropnik. Svoja dela so na Avtorji likovnik komunikacij Brda 2007 v galeriji Nika R. Kolarja Galerist Niko R. Kolar je tudi letos organiziral likovno kolonijo na Brdah, kjer je v lepem mirnem okolju ustvarjalo sedem umetnikov. Likovne komunikacije Brda so tradicionalno posvečene motivom in likovno razpoloženjskim podobam Koroške, neokrnjenemu koščku krajine v nedrjih Pohorja, kjer je tudi letos most med oblikami narave in novo stvarnostjo oblik slike v zavetju gotske cerkve sv. Magdalene gradilo sedem umetnikov. Letos so bile likovne komunikacije slikarsko naravnane, z izjemno ene kiparke, vendar so udeleženi umetniki heterogeno, vsak na svoj način, Občinsko odličje Društvu diabetikov Slovenj Gradec mm—m Stanko Hovnik mm—mmmmmmmmmmmmmmm—mmmm—mmmmm—mmmm—mmmmmmmm—mmmmmmmmmmmmmm—mmmmmmmmmm—m^^^^^^—mm—mmmm—mmm Mestna občina Slovenj Gradec je 19. septembra 2007 v Koroški galeriji likovnih umetnosti na slavnostni seji sveta MO podelila občinska priznanja. Med izbranimi je bilo tudi Društvo diabetikov Slovenj Gradec. Plakete Mestne občine Slovenj Gradec je podelil župan Matjaž Zanoškar. Društvo diabetikov Slovenj Gradec je organizacija social- no-humanitarnega značaja, ki na prostovoljni podlagi in v javnem interesu združuje ljudi s področja občin Slovenj Gradec, Mislinja, Dravograd, Muta, Vuzenica, Radlje ob Dravi, Podvelka ter Ribnica na Pohorju, ki jih na kakršen koli način ogroža sladkorna bolezen, in osebe, ki se ukvarjajo z zdravljenjem sladkorne bolezni. Društvo deluje že od leta 1958. V zadnjih trinajstih letih so začeli aktivneje izvajati razne programe in naloge: zastopajo interese diabetikov, svoje člane obveščajo o vseh novostih na področju diabetesa, jim pošiljajo svoje glasilo in glasilo Zveze društev diabetikov Slovenije ter razno literaturo o diabetesu, organizirajo preventivna okrevanja v naših zdraviliščih po zelo ugodnih cenah, prirejajo športno-rekre-ativna srečanja, izlete, piknike, skratka druženja bolnikov, da si izmenjajo izkušnje, ki so nujno potrebne za uspešno premagovanje bolezni, organizirajo razna predavanja dia-betologov in dietetikov, vsako sredo ob 17.00 uri organizirajo vodene pohode, vsak petek eno uro organizirajo kegljanje na kegljišču v Slovenj Gradcu, poleti vsak petek ob 17.00 uri organizirajo vodeno kolesarjenje, v pisarni društva dvakrat tedensko članom nudijo aparate in merjenje krvnega sladkorja ter knjige o sladkorni bolezni in dietni prehrani po ugodni ceni. Financirajo se iz sredstev članarine, sponzorskih in donatorskih sredstev, dotacij občin, javnih razpisov ter prostovoljnih prispevkov za koledarje. Društvo diabetikov Slovenj Gradecje izoblikovalo posvetovalno telo s področja diabeto-logije, ki ga sestavljajo: specialistki internistki Metka Epšek Lenart in Marjama Predikaka ter višji medicinski sestri Olga Koršič in Marta Vrčkovnik. Ta ekipa daje mnenje k programu društva, spremlja delo in ga strokovno vodi. Učinkovitost izvedenih programov za izboljšanje socialnega položaja koristnikov storitev humanitarne organizacije potrjujejo tudi statistični podatki. Ti dokazujejo, da se zmanjšujejo posledice sladkorne bolezni, ker so bolniki o tem bolj poučeni. Na stanje bolezni dobro vplivata zdrava prehrana in veliko gibanja. Zelo pomembno dejstvo je, da se z aktivnostjo društva preprečuje socialna izključenost bolnikov. Člani izmenjujejo izkušnje o življenju s sladkorno boleznijo in bodrijo drug drugega. Tako življenje sladkornega bolnika je kvalitetnejše in bolj zdravo, zato so kasnejši zapleti ob posledicah bolezni manjši. Predsednik diabetičnega društva Slovenj Gradec Ivan Pavlič prejema odličje. Večer ob Treski in vsakdanje zmote mmmmam Milena J. Cigler V soboto, 3. 11. 2007, smo spet drveli v Mežico, točneje v gostilno Krebs. Literarno gledališče Treska Mežica je tokrat pripravilo nevsakdanji večer o vsakdanjih zmotah. Na vabilu, na prikupni razglednici Mežice, je pisalo, da bomo preverili, ali so resnice vsakdanjega življenja zares resnične. Prebrali smo lahko tudi, da se človek moti, dokler živi in da naša nagnjenost k zmotam ni pogojena z našo inteligenco. Zato ni presenetljivo, da zmote in pomote obstajajo, temveč to, kako dolgo se obdržijo. Mnoge se zdijo nesmrtne. Nekatere se obdržijo, ker komu koristijo, druge, ker so udobne, tretje, ker je tako nekoč nekdo rekel, nekatere pa zato, ker bi radi imeli mir. Ene nastanejo iz neizživetih agresij in frustracij, tretje lansirajo dobronamerneži, ki želijo zaščititi neuko ljudstvo, ki ne prenese resnice, in četrte so laži, kijih še niso razkrinkali. (Walter Kraemer in Goetz Trenkler, Leksikon popularnih zmot). In sedaj k »resnicam«, ki to niso več. Ameriko je odkril Krištof Kolumb. Da Amerike pravzaprav ni odkril Krištof Kolumb, ampak že nekaj sto let pred njim Vikingi, pravzaprav ni več tako senzacionalno odkritje. A precej manj poznano je, da so tudi Vikingi prišli prepozno. Nekate- ri raziskovalci menijo, da so že 500 let pr. n. št. v Ameriko prispeli mornarji iz Sredozemlja. Tehnično bi bilo to s tedanjimi plovili povsem izvedljivo, sploh če upoštevamo, s kako krhkimi čolnički se še danes pustolovci lotevajo Atlantika. Če so grški ali pa rimski mornarji zares dosegli obalo Amerike, zaradi tega očitno niso zganjali velikega hrupa. In možno je, da je grške in rimske kovance, ki so jih našli v Mehiki, zakopal kak šaljivec. Ampak to še ni vse: predhodniki današnjih t. i. Indijancev niso bili prvi prebivalci Amerike, ampak so to bili pripadniki mongolskih plemen, ki so iščoč hrano prečkali takrat še prehoden kopenski most med Azijo in Aljasko in se razselili proti jugu. Zadnja odkritja kažejo, da so takrat še zaledenel Atlantik prečkali vsaj posamezniki, če ne ljudstva s severa Evrope. Se pravi: Kolumb je bil precej prepozen. Eskimi živijo v iglujih. Iglu pomeni v jeziku Eskimov preprosto hiša in v tem smislu živijo seveda v iglujih. Če pa si pod to besedo predstavljamo tipično zgradbo iz snega in ledu, ki jo povezujemo z Eskimi, je stvar drugačna. Skoraj polovica prebivalcev Grenlandije ali severne Kanade tipičnega igluja ni videla nikoli v življenju, kaj šele, da bi v njem stalno živela. Le nekatera izmed ljudstev v Kanadi gradijo igluje in v njih živijo, a to le pozimi in le če ne uspejo najti drugih materialov za gradnjo. Ostali Eskimi pa gradijo igluje le za začasna prebivališča v času lova, ko je pač treba stisniti zobe. Tudi ime Eskimi je že preživeto, danes uporabljamo imena Inuiti, Sami itd. Sloni se bojijo miši. Sloni ne kažejo nikakršnega strahu pred mišmi. V cirkuškem senu ali v kletkah živalskih vrtov pogosto miroljubno živijo skupaj. Etolog Bernhard Grzimek je izvedel poskus na to temo. Sloni nikakor niso prestrašeno bežali med trobljenjem z rilcem, ko so se jim pridružile miške. Zgodilo pa se je nekaj presenetljivega: ko je poskus ponovil s kunci in s psi jazbečarji, so se sloni prestrašeno umaknili in obmetavali druge živali s peskom in kamni - ampak iz varne razdalje. Primerov je še za poln Viharnik, zato jih bom navajala v nadaljevanjih. Naj povem le še, da je večer povezovala Ajda Vasle, predsednica društva, brali so Lovro Vreš, Peter Peruzzi in Andrej Lojen, za računalnikom pa je bil Domen Vreš. Večer sta s harmoniko popestrila Jan Šumah in njegova sestrica. Srečanje so finančno podprli: Občina Mežica, Elstik, d. o. o., Gostilna Krebs in Veronika Tschernko. Jani Šumah s harmoniko Z leve: Lovro Vreš, Peter Peruzzi, Ajda Vasle, Andrej Lojen Cesta Mikej-Jesenk Stanko Hovnik Vaška skupnost Pameče je s pomočjo krajanov organizirala asfaltiranje dela ceste Mikej-Jesenk. Slovesna otvoritev je bila 27. 10. 2007, zbralo se je veliko ljudi, med njimi župan Mestne občine Slovenj Gradec Matjaž Zanoškar, podžupana Slovesno so prerezali trak. in svetnika. Trak so prerezali Matjaž Šavc, župan Matjaž Zanoškar, predsednik vaške skupnosti Franc Pečovnik in Marjan Šavc, blagoslovitev pa je opravil pameški župnik Tadej Legnar. Po otvoritvi smo se zbrali pri Matjažu Šavcu, ki je pogostil vse navzoče pri slovesnosti. Stanko Hovnik Prostovoljno gasilsko društvo Pameče-Troblje je v mesecu požarne varnosti, natančneje 14. 10. 2007, izvedlo sektorsko vajo pri Krevhu v Trobljah na nadmorski višini nad 800 metrov. Cilj je bil obvarovanje gospodarskega poslopja. Sodelovalo je šest prostovoljnih Nova pridobitev v Pamečah gasilskih društev. Vaja je bila izvedena v verigi v dolžini ca. 500 m. Prva je nastopila cisterna, nato pa so z verigo dodajali vodo iz potoka. Ob tem so gasilci in Pamečani proslavili končano investicijo kompletne zamenjave strešne kritine na starejšem delu ga- silskega doma in garderobe, in sicer v vrednosti 8.243 evrov. Pred gasilskim domom Pameče je bila potem seveda slovesnost s krstom terenskega vozila, ki ga je v uporabo predal predsednik vaške skupnosti Pameče Franc Pečovnik. Sledil je prevzem gasilskega vozila PV-1, ki so ga opravili podžupan Jurij Šumečnik, bivši predsednik PGD Milan Mavsar, župnik Tadej Legnar, ki ga je tudi blagoslovil, predsednik vaške skupnosti Franc Pečovnik in predsednik PGD Jože Logar. Vozilo je bilo kupljeno z lastnimi sredstvi. Predsednik vaške skupnosti Franc Pečovnik predaja ključe novega Gasilska vaja na kmetiji Krevh avtomobila poveljniku gasilskega društva. XIII. državno srečanje ljudskih piscev Stanko Hovnik mmmmmmmmmmmmmmmmammmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm Posebno gobje presenečenje Silvo Jaš mmmmmmmmmKmmmmmmmmmmmmmmmmmmšmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm XIII. državno srečanje ljudskih piscev, ki ga organizira Literarni klub upokojencev Slovenije Likus, je bilo 3. novembra 2007 v eni od študentskih restavracij v Mariboru. Udeležilo se ga je preko 150 članov in gostov. Letošnji, že sedemnajsti zbornik, obsega kar tri knjige, v katerih se predstavlja 149 avtorjev iz cele Slovenije, največ jih je s Koroške, in sicer kar 11 iz slovenjegraškega društva. Med pisci je nekaj že starejših, trije nad devetdeset let so prejeli priznanja. Sam predsednik oziroma ustanovitelj Likusa Zmago Rafolt je zaradi visoke starosti želel predati svojo funkcijo predsednika mlajšemu nasledniku, vendar je večina vztrajala, da še ostane na svojem položaju in mu izvolila pomočnika. Ob kulturnem programu in pozneje družabnem pogovoru so kovali načrte za nove knjige v prihodnjem letu. 11/2007 18 sc: Milena Jeseničnik, ki ima že dolga desetletja svoje korenine v tem idiličnem kotičku pod Pohorjem, je poleg ostalega še navdušena gobarica. Kako tudi ne, saj jo vse naokrog obkroža bogastvo, ki ga ponuja gozd. Očitno pa letošnja gobarska jesen preseneča prav povsod. Presenečena je bila tudi Milena, saj je pred kratkim prvič v življenju našla takšno zajetno, naravnost kapitalno borovo glivo ali kokoško. To je redka, vendar pa izredno cenjena ter kvalitetna goba. Tehtnica je med začudenimi radovedneži pokazala natanko 3,5 kg, kar pa tudi ni tako zanemarljivo. Viharnik mm—m Silvo Jaš Po nekajletnem zatišju in potem, ko so se kazali obeti, da je reka Meža po lepoti in ribjem bogastvu spet takšna kot nekoč, je v sredini septembra, natančneje med 15. in 16., znova udarilo. Tokrat od Sparovega supermarketa v središču Raven pa vse tja do Kovtrovega mostu, kjer se Meža združi z reko Mislinjo. Diagnoza: popolno uničenje vsega življa v vodi. Kot je bilo zapisano v uradnem poročilu o poginu rib in oceni nastale škode, je bil v času pogina vodostaj povišan, tok pa močnejši kot običajno. Poginule ribe so večinoma plavale pod površjem vode, imele so od- Temni oblaki nad koroškimi ribiči prta usta in škržne poklopce, škržni lističi pa so bili delno zlepljeni ter anemični. Milko Hirtl, načrtovalec KRD, je natančno pojasnil merila za izračun škode, ki bo še dolga leta zaznamovala porečje te alpske reke. Ribiči, ki so pobrali 748 kilogramov rib, večinoma so bile potočne postrvi in lipani, so ocenili, daje dejansko poginilo tri tone rib. Njihovo glavnino je namreč medtem že odnesel rečni tok. V začetku jih zaradi neznane pekoče snovi, ki je bila prisotna v vodi, niti niso mogli takoj začeti odstranjevati. Prvi človek koroške ribiške družine Albin Naglič je bil ob tem dogodku prav tako kot večina ribičev vidno pretresen. Tako živo se namreč spominja vseh preteklih onesnaženj reke Meže vse od leta 1981 do predzadnjega, ki se je zgodil v letu 2004. Izmed petih večjih primerov so samo v dveh našli pravega krivca in povzročitelja pogina. Obsojanja vredno je, da je še vedno na prvem mestu pehanje za * *0 O tn o •a K O • mm ts neizmernim dobičkom in kapitalom, pri tem pa je povsem pozabljena ekologija. Kakor koli že, posledic ekološke katastrofe se ne da več popraviti. Spet se je tako, kot že tolikokrat poprej, oglasil otožni zven Smodetove uspešnice: »Mrtva reka...« Kako dolgo in kolikokrat smo jo še dolžni poslušati prav zaradi nevestnih in ponavadi nikoli odkritih krivcev. Bo morda v tem primeru vendarle drugače? Ljudski umetnik Ivan Polenik Franc Jurač w—m—^m Ivan Polenik je bil vse svoje življenje predan gozdu in gozdarstvu. Sedaj, ko je v pokoju, se še vedno rad vrača v pohorske gozdove, kjer stika za koreninami dreves. Doma ima bogato zbirko le-teh, iz njih pa je upodablja razne oblike živali, ki živijo v gozdu. Pri tem delu pa mu pomaga tudi žena Nada. Zlasti pridna in delovna sta v jeseni, ko nabirata gozdne sadeže. Letos se lahko pohvalita z obilno bero brusnic in gob. Poleg tega pa Nada zelo rada plete in svoje izdelke podarja prijateljem in znancem. Ivan Polenik ob svoji zbirki korenin Del svoje bogate zbirke ima na gospodarskem poslopju. Nada Polenik v prostem času rada plete. ■MUH Drago Zagorc S črnimi točkami se srečujemo na cestah, v naravi, v odnosih med ljudmi. Pomembno se mi zdi, da črne točke ali pike odkrivamo, o njih govorimo, razmišljamo in jih skušamo odpraviti. Zaradi slabih stvari je lahko pokvarjen vtis o celoti, ki je urejena in lepa. V okolici Slovenj Gradca je nekaj nemarnosti, črnih pik, na katere želim opozoriti. • Pri toplarni na Dobravi, kjer je bila prva vrtina za toplo vodo, torej pri vstopu v primestni gozd, so sedaj barake, skladišče drv, pesjaki in na drugi strani poti še komunalno odlagališče, ki je skrajno neurejeno. Predlagam, da se vse odstrani in uredi, voda izvira pa zajame v primerno urejen vodnjak. • Druga vrtina tople vode je pri odlagališču odpadkov na Dobravi, kjer naj bi dobili termalno vodo za bodoče toplice. Le-ta je tako zanemarjena, da komaj verjamem, da so tam našli toplo vodo. Namreč tak odnos do naravne dobrine, ki naj bi bila eden od temeljev turizma, pač ne kaže, da bi o tem, o termah, resno razmišljali. S pasom drevja in grmovja, ki bi ga bilo potrebno takoj posaditi, bi vrtino vizualno ločili od odlagališča odpadkov, njeno okolico pa bi morali lepo urediti in pojasniti, kaj tam je in kaj bo. Rahtelov vrh je razgledišče, kot ga ima le redko katero mesto. Namesto razglednega stolpa in sprehajalne poti tam rjavijo napol ali povsem zaraščeni ostanki smučarskih vlečnic, malo nižje je parkirišče tovornjakov in garaža gradbene mehanizacije, ki tja ne spadata. Ni koga, ki bi to pospravil? Kope so sicer medobčinska turistična zadeva in se nemarnosti, ki se tam dogajajo, tičejo več občin. Depandansa zraven Partizanke propada, pod potjo na Malo Kopo, v neposredni bližini Partizanke, je zgradba, ki leze skupaj. Pungart je z raznimi zgradbami, reklamami in zimsko-spomladanskim parkiriščem (ki se za nekaj časa spremeni v blatno njivo) postal pravo sračje gnezdo. Na športnih igriščih so sedaj žaga, ovčji »Promenada« v primestnem gozdu Dobrava: blato, blato ... Prva vrtina tople vode na Dobravi. Voda brbota izzemlje, ima zdravilni duh po žveplu in moči cesto. Na poseki, ki je nastala zaradi vrtine, so sedaj na eni strani pesjaki, na drugi pa neurejeno odlagališče komunalnih odpadkov. Črne pike v naši okolici ali kozji hlevi, nekakšno odlagališče bog vedi česa itd. Pot proti Ribniški koči pa je postala cesta za terenske avtomobile in motorne sani. Le kje je oblast? Nekdanje trim poti se niso »prijele«, ostali pa so »spominki« na lepe stare čase naše mladosti. Druga vrtina termalne vode na Dobravi in njena neugledna okolica Pungart in reklame: za zavarovalnice, avtomobile, restavracijo ... Trim steza na Navrškem vrhu. Brez komentarja. Pungart. Na nekdanjih igriščih za rokomet, košarko in drugih so sedaj žaga, skladišče lesa, hlevi. Na vsakem nekaj. 11/2007 Viharnik Janez Langerholc mmmmm Mirko Krevh Letos, novembra 2007, praznuje 75-letnico rojstva Janez Langerholc, dolgoletni ravnatelj Osnovne šole Šmartno pri Slovenj Gradcu. Rojen v Oplotnici 17. novembra 1932. leta je obiskoval osnovno šolo in nižjo gimnazijo v domačem kraju, nato pa učiteljišče v Mariboru, kjer je maturiral 1953. leta. Kot dijak učiteljišča se je udeležil več mladinskih delovnih akcij (MDB) po Jugoslaviji. S šolskim letom 1953/54 je bil z odločbo šolske oblasti nameščen na Osnovno šolo Šmartno pri Slovenj Gradcu kot razredni učitelj. Pozneje je ob delu diplomiral na Pedagoški akademiji v Mariboru in si tako pridobil višjo pedagoško izobrazbo. Po odhodu dolgoletnega upravitelja Edvarda Rossnerja je bil v jeseni leta 1958 z odločbo Občinske skupščine Slovenj Gradec imenovan za upravitelja Osnovne šole Šmartno. To odgovorno delo je opravljal polnih 20 let. Nekaj let je bil načelnik oddelka za ljudsko obrambo občine Slovenj Gradec. Od leta 1985 do upokojitve 1995 je bil zaposlen kot pedagoški svetovalec na Zavodu za šolstvo RS, Organizacijska enota Dravograd. Ko se danes spominjamo let, ko je bil gospod Langerholc upravitelj šmarške šole, moramo obuditi spomin na takratne razmere, v katerih je šola delovala. Po ukinitvi nižjih gimnazij (1957) se je tudi šmarška osnovna šola začela razvijati v popolno osemletno osnovno šolo, za kar v začetku ni imela prostorskih in kadrovskih pogojev. Pouk je bil dvoizmenski, učitelji so poučevali dopoldan in popoldan. Primanjkovalo je zlasti strokovno usposobljenih učiteljev za pouk na predmetni stopnji. Za pouk je šola razen lastnih uporabljala tudi druge prostore (staro župnišče). Za telovadnico so imeli peščeno igrišče ob šoli. Razumljivo je, da je upravitelj v takih razmerah porabil veliko energije in časa za organizacijo vsakodnevnega šolskega dela, biti je moral pravi virtuoz, da je ob takih pogojih organiziral pouk brez večjih motenj, hkrati pa je tudi sam poučeval v razredu. Kot učitelj in ravnatelj je bil delaven in dober organizator, vsestransko je bil aktiven tudi v kraju izven šole. Zlasti v prvih letih ravnateljevanja je spoznaval obširen šolski okoliš in se spoznaval s starši in učenci ter z njihovimi težavami. Krajani so ga kmalu sprejeli za svojega in ga imeli radi, z njimi je preživel težke in tudi prijetne čase. Učiteljem je omogočal strokovno izobraževanje ob delu. Prepričan je bil, da so strokovno usposobljeni učitelji tisti, ki bodo največ prispevali k ugledu razvijajoče se osemletne osnovne šole. Veliko truda je vložil tudi v zagotavljanje primernih stanovanj za učitelje in pristojne je vztrajno opozarjal na nevzdržne razmere, v katerih je šola delovala. Menim, da je prav zgraditev stanovanjskega bloka za učitelje, zlasti pa zgraditev nove šolske stavbe v Šmartnem, v veliki meri tudi zasluga tedanjega ravnatelja šole in tedanjega učiteljskega kolektiva, ki sta uspela pristojne prepričati, da je bil prvi samoprispevek v občini Slovenj Gradec namenjen za to stavbo. Ta je bila zgrajena leta 1974 in je skupaj s prostori v stari šoli omogočila enoizmenski pouk. Žal zaradi omejenih finančnih sred- stev še ni bilo telovadnice in drugih specialnih učilnic. Danes so delovni pogoji na OŠ Šmartno zares odlični in prav je tako. Pot do današnje, povsem modernizirane in zahtevam sodobnega časa prilagojene šole je bila dolga in pogosto zaradi finančnih omejitev neuresničljiva. Kljub težkim razmeram pa tedanjim pedagoškim delavcem delovne vneme ni manjkalo, zato vsem, ki so prispevali k razvoju šmarške šole, priznanje, še zlasti pa jubilantu, ki ji je dajal strokovno znanje in energijo polnih 20 let. Še na mnoga leta, Janez! Zahvala mmmmm Franc Poropat iz Izole m Ljudje se staramo. Ob tem, sicer naravnem pojavu, pa potrebujemo več skrbi, nege in ukrepov stroke. Tudi sam, še dokaj zdrav in krepak, sem zelo v kratkem času dojel, da je moj življenjski tok v nevarnosti, da potrebujem, nujno potrebujem znanje in ukrep strokovnjakov iz področja zdravstva. V iskanju rešitev mojih zdravstvenih problemov sem bil v nič koliko zdravstvenih ustanovah, ko pa sem februarja 2007 le prišel do Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, na oddelek za urologijo, kjer sem srečal specialista urologa Lju- ba Koršiča, sem instinktivno čutil, da bom rešen, da bom živel. Od 3. 10. do 10. 10. 2007 sem bil po izvršenem operativnem posegu pacient te iste bolnišnice, ki se ji zdaj želim po tej poti javno zahvaliti. Splošni bolnišnici Slovenj Gradec, predstojniku oddelka Marku Zupančiču, dr. med., spec. urologu, in Ljubu Koršiču, dr. med. spec. urologu, ki sta izvršila operativni poseg pri meni in ves čas mojega bivanja skrbela za mojo rehabilitacijo, pa ne le fizično, pač pa tudi psi- hosocialno. Ob tej strokovni oskrbi imenovanih je vsekakor vse zahvale deležno tudi ostalo osebje bolnišnice, tako medicinske sestre kot bolničarji, strežnice in prijazne čistilke. Z njimi mi je bilo veliko lažje prenašati lastno zdravstveno stanje. In zakaj sem hotel to zahvalo javno objaviti? Slovenci imamo veliko pripomb na zdravstveno stroko v naši mali deželi. Nekateri morda celo upravičeno!? Ravno ti naj se učijo in zavedajo, da velike posle, uspešne posle, delajo in bodo delali le ljudje! V Splošni bolnišnici Slovenj Gradec na oddelku za urologijo so vsi našteti v procesu mojega zdravljenja za mene veliki ljudje. Hvala Vam iz vsega srca! Dopoldanski klepet o novih knjigah Stanko Hovnik V knjižnici Ksaverja Meška v knjižnici. Slovenj Gradcu so se v četr- Tokrat so nam podrobneje pred-tek, 11. oktobra, spet pričeli stavili biografijo ruskega genija tako imenovani četrtkovi dopoldanski klepeti o novih knjigah. Prireditev je namenjena predvsem upokojencem, šolnikom, profesorjem slovenskega jezika in seveda vsem ostalim, ki jih zanima, kaj novega je izšlo na slovenskem knjižnem trgu. Predvidoma potekajo razgovori vsak prvi četrtek v mesecu ob desetih dopoldne. Pripravlja in vodi jih tamkajšnja bibliotekarka Draga Ropič, sodelujejo pa tudi ostali zaposleni v Zbrani ob knjigah Dostojevskega izpod peresa Goetheja. Med domačimi avto-njegove žene Ane Grigorjeve ter rji je pozornost veljala 2. knjigi avtobiografijo vsem poznanega zbranih kolumn Dese Muck z naslovom Pasti življenja ter knjigama s humorno vsebino priljubljenega Ivana Sivca: Kako sem postal slaven in Sol življenja. Veliko zanimanja je bilo za knjigo Aleksandra, ki jo je napisala Šoštanjčan-ka Aleksandra Veble, ki je menda nekaj časa živela tudi v Slovenj Gradcu. Ob soku, kavici in dobri družbi smo preživeli prijetno in knjižnih novosti polno srečanje, na katerem je vsak našel nekaj Jezikovne drobtinice: Kdo je kriv? Marta Krejan, prof. Med brskanjem po spletu sem našla zanimiv članek v Viharniku že omenjenega Mirana Hladnika, slavista, zaposlenega na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Ali je že čas, da izstopimo? je naslov prispevka, ki ga začne takole: »Peljal sem se pred kratkim z avtobusom in bil nehotena priča glasnega pogovor sopotnika zadaj, ki se je očitno dobro spoznal na celo vrsto reči, zelo suvereno in ogorčeno pa je razpravljal tudi o slovenskem jeziku. Izvedel sem tako mimogrede, da nori slovenski jezikoslovec Jože Toporišič pripravlja uradno zamenjavo izraza televizija s skovanko “dalekozor”. Ali je bil zgovorni mož tako naiven, da je verjel maščevalni študentski domislici, ali je nalašč sprevrgel argument v strokovni debati in potem bedastočo privoščljivo razširjal naprej - kaj od tega je res, niti ni tako važno -, v vsakem primeru gorje milemu slovenskemu narodu, če mu bodo taki ljudje krojili usodo s kakega odgovornega mesta.« In vsega je kriv Toporišič in vsi ostali slavisti! Saj tudi sama, ki sem slavistka, slišim kdaj kakšno takšno pripombo, da kompliciramo in si izmišljujemo nove in nove besede. Ravno take pripombe in očitki so me pripravili do tega, da sem pobrskala malce o teh stvareh. Slišimo tudi, da bo slovenščina tako ali tako propadla in še kaj. Upam, da se tisti, ki to trdijo, motijo. Vendarle je slovenščina, kot pravi Hladnik, od približno 6766 jezikov eden večjih, torej tistih z nad enim milijonom govorcev. Razvoj, novosti, računalniška tehnologija ... vse to s sabo prinaša tudi novo terminologijo, ki jo moramo na nek način seveda sprejeti. Ampak ali za kakšno ceno? »Če morda razvoj civilizacije res vodi k prevladi le enega jezika, moramo mi to pospeševati? Prav gotovo bi bili stroški komunikacije v civilizaciji, v kateri bi obstala edinole angleščina, manjši, kot so zdaj; zaradi enotne kulture in jezika bi se mogoče znali celo odpovedati kakšni vojni, vendar hvala lepa za taka utopična in duhovno revna nebesa. Lahko bi že končno doumeli, da je poceni eksistenca tudi cenena, nevredna eksistenca. To so menda vedeli že naši predniki v prejšnjem stoletju in so bili v imenu nacionalno-prestižnih čustev pripravljeni investirati v slovensko kulturo bolj, kot bi sicer v nemško. Razvijanje slovenskega jezika v računalništvu in tehniki ni samo proletarska in provincialna komodnost ter nepotreben strošek, ampak je plemenitenje največjega kapitala, kar ga premoremo, in je prispevek h kulturi našega bivanja. Kako močan stimulans je nacionalni jezik, se zaveda celo tak monopolist, kot je firma Microsoft, in da prevesti svoje programe v slovenščino.« Očitno se jim splača, česar bi se morali tudi mi zavedati. In kako je s prevodi? Predvsem v trenutno najbrž najbolj razširjeni računalniški terminologiji. Hladnik pravi, da nimajo ravno slavisti prstov vmes, kar se prevodov tiče, saj se dejansko ne ukvarjajo pretirano veliko z računalniki (pa še res je), in da ni problem v samih izrazih, ampak povzročajo hudo kri nazori posameznikov. Saj vendar ni potrebno, da je izraz kar najbolj dobeseden prevod tuje besede, besede tudi niso vedno v pomenski povezavi s tistim, kar poimenujejo. Zgoš- čenka ni dobeseden prevod za »compact disc«, računalnik že zdavnaj ni več naprava, s katero bi prvenstveno računali, pa si zato ne bomo izmišljevali novega izraza zanj. Prevajanje je sicer potrebno, vendar je nezadovoljnost s prevodom, če nekako ne pove tistega, na kar asociira izvirnik, odveč. Beseda ima namreč natanko tak pomen, kot se zanj dogovorimo. »Pri asociacijah angleško govoreči še zdaleč nimajo takih zadreg kot Slovenci. Mirno bodo pojedli hrenovko v štručki, čeprav se ji reče standardno »hot-dog« in pomeni dobesedno psa, ki se goni in se mu je one rdeče, hrenovka-sto podaljšalo. Zakompleksani računalniški Slovenec pa bo zavrgel zgoščenko, ker ga spominja na nedolžno podmeteno juho! Rahločutnost pa taka kot pri kraljični na zrnu graha - pretirana občutljivost nam res ne obeta dolgega in zdravega življenja.« Vir: Hladnik, M.: Je že čas, da izstopimo. Pridobljeno 13. 11. 2007 iz http://www.ijs.si/lit/zgosce-nl.html-12 22 11/2007 Viharnik _i__c Štefka Melanšek Sedaj, ko so dnevi kratki in se bliža zima, mi spomini večkrat zaidejo v tiste težke vojne čase, ko smo ljudje šli zvečer spat, pa nismo vedeli, ali bomo zjutraj sploh še vstali. Spomnila sem se tragične zgodbe sošolca in prijatelja Franca Šumaha in zapisala jo bom tako, kot se je spominjam. Franc Šumah se je rodil leta 1922, tako kot jaz. Živel je pri Stablovcu na Razborju. Bili smo sosedje. Tudi v šolo naju je vodila ista pot. Po zaključenem šestem razredu osnovne šole si je Franci izbral poklic »Žnidarja«, saj je bil takrat na Razborju dober krojač Filip Lesnik, po domače Lipš, ki ga je z veseljem sprejel za vajenca, saj ga je poznal kot poštenega, dobro vzgojenega fanta. Viktor Levovnik m—m—m Imel sem prijatelja, ki je bil v partizanih v Lackovem odredu. Skupaj sva preživljala otroštvo, saj je bila hiša njegovih staršev le nekaj metrov vstran od naše. Imeli so domače živali, med drugim tudi koze in poka. Sosedje in drugi so svoje koze vodili k poku na oploditev in tako je padel kak dodaten denar za življenje. Njegov oče je bil strojevodja še v času avstro-ogrske monarhije, tako da so kar nekako preživeli. Imel je še dve sestri in brata. Ko sem že nekoliko dorasel, bil je tri leta starejši od mene, me je večkrat vzel s seboj na pašo. Tam sva uganjala vse mogoče vragolije. Leta so minevala in prišla je vojna. Prijatelj je moral v »arbeitdienst« v Koln, od Bolečina iz preteklosti a c *> o •a o m H Po treh vajeniških letih je moral izdelati moško obleko in s tem je opravil krojaški izpit. Franci je potem delal pri Filipu. V tem času pa se je začela vojna in krojača sta za partizane šivala peterokrake zvezde. Kot mnogo drugih fantov je tudi Franci dobil poziv za nemško vojsko. Odločil se je, da ne bo šel in moral se je skrivati. Vermani so ga neprestano preganjali. Nekega večera so ga pričakali pri Ronetovi ograji in ga hudo ranih. Rešila ga je noč. Močno ranjen je pribežal do naše domačije, vdrl vkuhinjo in lepo prosil mojo mamo, da ga je skrila. Zjutraj smo obvestili njegove starše, da so prišli ponj in ga z nosili odnesli skozi gozd domov. Mati ga je zdravila celo zimo leta 1944. Prišlo je leto 1945 in bližala se je velika noč. Takrat se je udeležil maše v domači cerkvi. To pa je bil zanj konec. Ko se je vračal domov, so ga raztrganci čakali pri Mivcu; pri Urški se je ilegalno imenovala ta domačija. Obstopili so ga in ga odpeljali v Slovenj Gradec na zaslišanje, potem pa usmrtili in pokopali. Očividci vedo, kdo so bili eksekutorji, domači izdajalci ... Na fotografiji je Franci s prijateljico Antonijo Jug in Pečolarjevo služkinjo Marijo. Izpoved partizana koder je moral na fronto. Čez leto in pol je prišel na dopust. Bil je oblečen v vojaško uniformo, imel je puško, masko in drugo vojaško opremo. Ko sem ga zagledal, sem mu šel naproti. Imel sem čast, da sem nesel njegovo puško. Moral se je prijaviti na orožniško postajo, ki je bila takrat v župnišču v Št. Janžu. Partizani so izvedeli, da je na dopustu in neke noči so prišli ponj. Oče je javil izginotje na orožarski postaji in potem so imeli doma vsak dan preiskave. To je trajalo do takrat, ko so dobili iz štaba vest, da je v službi vojske, ki se bori za svoj narod. Od takrat dalje niso več delali preiskav, vendar je bila družina zaznamovana. Končno je bil nemški škorenj premagan in moj prijatelj je bil v Ljubljani ravno v času njene osvoboditve. Imel je čin in vabili so ga, naj ostane v vojski, da bo napredoval, vendar se je odločil za civilno življenje, da malo pozabi grozote, ki jih je doživljal. Opisal mi je pretresljivo doživetje, ko so ga med neko hajko Nemci ujeli skupaj s še sedmimi soborci. Obsodili so jih na smrt z ustrelitvijo. Imel je srečo, da je poznal nemškega paznika iz otroških let in je lahko pobegnil. Skril se je v neposredni bližini strelišča. Gledal je, kako so privedli njegove soborce s črnimi rutami, zavezanimi čez oči, in jih privezali h kolom. Eden izmed tovarišev je začel peti pesem Počivaj jezero v tihoti. Tudi ostali so se mu pridružili. Nemški oficirje počakal, da so odpeli. Vojaki, bilo jih je dvanajst, so držali puške, uperjene vanje. Zaslišal se je ukaz: »Feuer!« Streli so zadoneli in žrtve so klonile k zemlji. Oficir je šel še do vsakega posebej in ga ustrelil v glavo, nato pa sedel v džip in se odpeljal. Moj prijatelj je vse to opazoval. Potem je ponovno poiskal vezo s partizani in se bojeval proti sovražniku do konca vojne. Ko mi je pripovedoval ta doživljaj, so mu stopile solze v oči. Od tega je minilo že veliko let in moj prijatelj že dolgo počiva na šent-janškem pokopališču. Večkrat postojim ob njegovem grobu in si ga prikličem v spomin. Žalostna je melodija, ki so jo zvo-f novi peli Dragu Dežmanu. Prera- ■ip no je namreč v slovenjegraški bol- Jnišnici onemelo njegovo srce, saj mu življenje še ni odmerilo niti 50 IV w JHH let. Težka bolezen ga je v lanskem decembru res primorala k invalidski upokojitvi, a je kljub temu delal in skrbel za dom do zadnjega diha. Niti svojim najdražjim ni potožil zaradi bolečin, le slutnjo, da srečanja z abrahamom ne bo učakal, je izrekel bolj v šaljivem kot v žalostnem tonu. Prav na rojstni dan svo- ☆ 1958 U,2007 Drago Dežman ZAHVALA je žene, 25. septembra, pa je umrl. Pri Tomažeku v Srednjem Doliču je 12. julija 1958 mama Pavla povila Draga. Zanj je skrbela sama in se je marsičemu odrekla, da je bilo sinovo otroštvo igrivo in srečno. Po končani osnovni šoli, ki jo je obiskoval v Doliču in Mislinji, se je Drago brž zaposlil v Gorenju. Pritegnilo ga je sukanje volana, zato je opravil poklicno šofersko šolo. Ob tovornjaku je nekaj časa vozil tudi avtobus in bil zadovoljen z izbranim poklicem v sleherni sredini, kjer se je znašel. Mladenič je seveda znal prisluhniti tudi utripu srca, ki ga je pripeljalo h Križmanovim na Kozjak. Najlepša človeška čustva, ki so ga povezala z Mihaelo, sta mlada srečneža pred 24 leti okronala pred oltarjem. Drago je bil kakor prerojen, po vrnitvi iz službe je zmogel doma vselej še veliko postoriti. Vesel je bil, ko sta zakonsko srečo obogatila sinka Dani in Peter. Njegove misli so se vselej vrtele okrog ciljev, s katerimi bi olepšal življenje svoje družine. Zato je zrasla nova hiša, je zrasel hlev, zato sta z ženo odprla bar »Na hribčku«. Prijetno se je bilo zateči tja, saj je prijaznost sijala iz slehernega kotička. Pa so se kot črn oblak nad gostiščem prehitro zgrnile prehude dajatve, ki so ob oddaljenosti od glavne ceste in redkejših gostih strle voljo Draga in Mihaele. Opustila sta gostinstvo, Mihaela se je zaposlila na Preventu, oba pa sta po službi pridno delala na domačiji. Drago je skrbel, da se je v hlevu oglašalo mukanje in rad se je lotil slehernega opravila. Radi so ga imeli sosedje, saj pomoči nikomur ni odklonil. Ponosen je bil na sinova, ki sta rasla in uspešno krmarila proti svojim življenjskim ciljem. Otroške vedrine je bil vesel, zato je bil boter kar sedmim otrokom. Prostega časa skoraj ni našel, če pa se mu je ponudil, je pohitel v gozd. Dragova leta pridnosti in sreče pa je prehitro zasenčila huda bolezen. Dve leti je grenila njegov vsakdan in lani je moral podjetju Sauber Macher, kjer je bil nazadnje zaposlen, dati slovo. A naj so ga bolečine še tako pestile, je vendarle delal in razmišljal le, kako olajšati prihodnost ženi in sinovoma. V slutnji, da je smrt vse bližje, jih je letos s posebno željo popeljal na morje. Le tri dni po vrnitvi je moral v bolnišnico, kjer je preležal tri dolge tedne. Poslednji teden je sleherni dan nabiral gobe, češ da ga gozd vendarle pomirja. Še avtomobil je zamenjal v zadnjih mesecih in poskrbel za novo peč za centralno kurjavo. Bil je prisoten dva dni ob montaži, tistega dne, da bi se ob njej ogrel, pa ni več dočakal. V torek, le dan go 24. obletnici poroke, je v slovenjegraški bolnišnici umrl. Čudna so pota človeških življenj, saj je Draga smrt iztrgala ženi prav na njen rojstni dan, zemlja pa ga je v svoje brazde sprejela na dan, ko naj bi njegova Mihaela godovala. Vsem njegovim, posebej ženi Mihaeli, sinovoma Daniju in Petru, tašči Marjeti, tetama Faniki in Mimiki ter ostalim sorodnikom izrekam v teh žalostnih trenutkih v imenu vseh, ki so Draga cenili in spoštovali, v imenu Občine Mislinja in v svojem imenu iskreno in globoko sožalje. Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta DRAGA DEŽMANA s Hribčka, Kozjak 8, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob tem težkem trenutku stali ob strani, nam izrekali sožalje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala sodelavcem PUP Shauber Macher, Podjetjem Prevent Slovenj Gradec in Mislinja, Marovt s Stranic ter vsem sorodnikom, sosedom prijateljem in znancem. Hvala g. župniku Mirku Horvatu za opravljen pogrebni obred, cerkvenim pevcem, Šaleškemu kvartetu, govorniku g. Marjanu Križaju za ganljive besede slovesa ob odprtem grobu, ter pogrebni službi Jerneja Zaveršnika. Žalujoči: žena Mihaela, sinova Dani in Peter ter oče Franc Preveč je žalostnih že dni minilo, ko s cvetjem ti poslednji dom krasimo, s kamnite plošče črke nemo govorijo, da zate sveče že pet let gorijo, da zaman te čakamo, ne moremo dojeti, spomini dajejo nam moč, da brez tebe učimo se živeti. Spomin Tonetu Merkaču iz Mežice 6. novembra 2007 mineva pet let žalosti, odkar te ni več med nami. Hvala vsem ki postojite ob njegovem grobu, prižigate sveče, podarite cvet in z lepo mislijo obudite spomin nanj. Žena Francka ter otroka Lidija in Gvido z družinama Spomin Grobovi in sveče naključnega obiskovalca pokopališča spominjajo na pokojnega znanca, sodelavca, prijatelja, učitelja in sorodnika. Globlje vezi, kot sta ljubezen in sobivanje pa njegovega bližnjega še po dolgih letih spominjajo na očeta, moža, brata ali dedija, še vedno je tu velika bolečina slovesa. Tako čutimo še danes, po dvanajstih letih; prijatelji in znanci ob grobu Alojza Kremzerja za trenutek postojimo, prižgemo svečo ali položimo rožico, njegovim najbližjim pa je še vedno hudo, še vedno podoživljajo lepo skupno življenje in prerano slovo. Milan Štrigl ☆ 1932 'U‘2007 Jesen je obarvala krošnje dreves v gozdovih Navrškega vrha. Slikovit je pogled od Rebernika tja proti Uršlji gori. Še pred tremi tedni se je od domače hiše oziral proti gori povodnega moža in sv. Uršule in užival v pisani sliki narave Milan Štrigl. Pogostokrat so mu misli uhajale čez vrh Uršlje gore na Štajersko k Nagorevčniku nad Topolšico. Svoj rojstni kraj je Milan tudi na stara leta obiskoval kar z motorjem. Najprijetnejša mu je bila pot čez Naravske ledine, mimo Križana v domačo vas, kjer je kot najmlajši sin od štirinajstih otrok preživljal svoje otroštvo. Rodil se je 25. aprila 1932. Številna Štriglova družina se je težko preživljala, zato so se morali otroci zgodaj podati od doma za zaslužkom. Milan je sledil svojemu najstarejšemu bratu Jožetu na Koroško. Verjetno je bil Milanu brat Jože - Rebernikov dedi - vzor, saj ga je le-ta naučil marsikatero kolarsko, lesarsko, še posebno pa furmansko spretnost. Prvo zaposlitev si je našel v uršljegorskih in drugih koroških gozdovih. Najprej je bil bratov pomočnik, nato pa je samostojno prevzel konje, s katerimi je spravljal hlodovino v dolino. Dodobra je spoznal raznoliki gozdni prostor Uršlje gore in njene okolice. Marsikdaj je delal tudi od jutra do večera, vendar mu ni zmanjkalo energije za druge radosti. Ogrel se je za postavno Heleno Konečnik, ki si je služila kruh kot gozdna delavka pod košatimi smrekami Uršlje gore in Navrškega vrha. Leta 1957 sta se poročila in si v prijetni leseni hiši ustvarila družino. Na Navršekem vrhu se je Milan ustalil in že leta 1954 šel v železarno na Ravne na Koroškem, kjer je zamenjal les kot delovno sredstvo za železo in jeklo. Železu in železarni je ostal zvest vse do upokojitve. Žal mu ni bilo dano, da bi skupaj z ženo Leniko užival prijetnosti upokojenskega staža pri Reberniku sredi gozdov Navrškega vrha, saj mu jo je leta 1988 vzela huda bolezen. Kljub izgubi žene je ostal še naprej trden, rad je pomagal bratu Jožetu pri raznih kolarskih delih, v veliko veselje pa so mu bili vnuki in vnukinje. Rad jim je opisoval svoje spomine iz mladosti, veliko zanimivega pa smo izvedeli od njega tudi gozdarji in lovci, ki smo z njim radi posedeli pod košatim Rebernikovim orehom. Kljub bolezenskim težavam je bil velik optimist. Načrt, da se bova naslednje leto ponovno podala k Najevski lipi na Ludranski vrh, pa mu je 31. oktobra 2007 preprečila smrt. Ta dan je za zmeraj zapustil Lenikenega prvorojenca Jožeta, sina Igorja in hči Darinko z družinami in ostale domače. Kljub žalostnemu slovesu bodo spomini na Milana še dolgo ostajali živi pod krošnjami košatih rdečih hrastov in smrek Navrškega vrha. Dr. Stanko Stoporko Bolečina para nam srce, solza po licu spolzi, nov dan se zbudi -dragi naš, tebe ni. Ostali so le spomini in ljubezen, ki nikoli ne mine. V spomin na 13 žalostnih let 23. november 1994-23. november 2007 Jasno nebo zakrili so temni oblaki, v tišini odmeva tvoj glas, v temi tvoja podoba živi, sreča odšla je s teboj, dragi, ne boje več nazaj. V srcih, dragi, nam še vedno živiš in nikoli ne boš umrl. Vsi tvoji: žena Dora, hčerke, zeti, vnuki, Boris Landra ter vsi sorodniki Vsem, ki se ga spominjate, hvala! L - L? Ivan Lužnik * ☆ l939 U‘2005 Spomin Minevata dve leti, odkar si nas, skrben očka, dober mož in prijatelj veliki množici, prerano zapustil. Odšel si nenadoma, nepričakovano in tvoj odhod je v nas zarezal bolečino, ki kljub preteklemu času ni minila! Še vedno te nosimo v srcu in vsak dan ko te ni, je nepopoln! A dobro si nas vzgojil, bil si naš dober življenjski sopotnik in s tvojimi nauki in lepimi spomini nate skušamo čim bolje živeti. V nas prebivaš kot drobna lučka in z upanjem, da ti je dobro, kjerkoli že si, se soočamo z vsakdanom, v katerem vedno znova manjkata tvoj nasmeh in topla dlan. Neskončno smo hvaležni za vsa dana leta, ki smo jih lahko preživeli s teboj. Tvoje modre misli in dejanja nam bodo vedno popotnica na naših poteh, tvoja neizmerna ljubezen, ki nas je spremljala s teboj, pa bo tisti plamenček v nas, ki nas bo spominjal na plemenitega človeka, ki nas je mnogo naučil in nam v vsakem trenutku stal ob strani. Tudi zdaj verjamemo, da si v duhu z nami in nas spremljaš na slehernem koraku in misel na to blaži neizmerno bolečino. Hvala vsem, ki mu prižigate svečke, se ga spominjate in molite zanj! Gorazd Mlinšek Žena Cvetka, otroci Rebeka, Igor in Mateja z Matejem 11/2007 spominjamo se jih 1 as ouialuiiuods Mirko Plevnik t - Vsi, ki smo 24. avgusta v pustem meglenem jutru odhajali v službe in stopali po naši ulici mimo hiše št. 10, smo opazili, da na podestu gori sveča. Stisnilo nas je pri srcu, saj v njej stanuje znanec, sosed in sodelavec Mirko Plevnik. Kmalu se je po soseski razvedelo, da je v četrtek zvečer, 23. avgusta 2007, v bolnišnici Slovenj Gradec Mirko za vedno zaprl oči. Mirko se je rodil 25. februarja 1938 na Komisiji materi Štefki in očetu Ivanu kot peti, najmlajši otrok. Na lastni koži je občutil grozote vojne, saj je bil star komaj pet let, ko je njegov oče končal v nemškem taborišču. Breme preživljanja številne družine je padlo na mater. Seveda so ji otroci stali ob strani in ji pomagali, opravljali so vsa dela v gozdu in na travnikih, Mirko pa je največ pasel živino in zraven kljub težavam veselo ukal. Osnovno šolo je obiskoval v Mislinjskem jarku. Tradicija družine je bila, da so se zaposlovali v gozdarstvu in tudi Mirko jeni pretrgal. Zaposlil se j e na Gozdnem gospodarstvu v Mislinji. Vsa dela je opravljal vestno in vzorno. Bil je med prvimi, ki so prijeli za motorno žago in opravili izpit za gozdnega delavca sekača. Navdušen je bil nad uvedbo traktorjev za vleko lesa in s traktoristom Dragom sta spravila na tisoče metrov lesa iz gozda do dovoznih cest. V komisiji je Mirko spoznal tudi svojo življenjsko sopotnico Marico. Sklenila sta zakonsko zvezo in ustvarila družino. V zakonu sta imela tri otroke: hčerko Hedviko ter sinova Mirka in Franja. Po večkratnih selitvah sta končno dobila spodobno stanovanje v Mislinji in tu se je Mirku uresničila dolgoletna želja, da bi zgradil lastno hišo. Začela sta varčevati in leta 1970 graditi. Po dveh letih napornega dela in odrekanja so se vselili v novo hišo. V tej družini so radi prepevali in glas Mirka in Marice je v novem domu še lepše donel. Ob vsem tem pa nista pozabila na rojstno Komisijo. Pri Kohu so si ustvarili svoj drugi dom, od koder smo skupno odhajali na Roglo, Pesek in Ribniško kočo. Mirko nas je varno vodil po poteh in pozimi kazal, kako se pravilno pregazi pot. Veliko bi lahko še prehodili skupaj, če bi usoda ne posegla po njegovem zdravju. Bolezen je bila za Mirka usodna, prikovala ga je na bolniško posteljo. Ob skrbni negi žene Marice in ostalih članov družine je bolezen uporno prenašal, a je kljub temu hitro napredovala in Mirko je izgubil bitko z njo. Na pot bomo sedaj odhajali sami, brez njega. Zahvala Ob boleči izgubi dragega Mirka Plevnika se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v teh težkih trenutkih. Prisrčna hvala zdravstvenemu osebju, ki ste mu lajšali bolečine ob njegovi bolezni. Hvala dr. Prevolnikovi in našim dobrim sosedom za pomoč, gospodu župniku Tinetu Tajniku za pogrebni obred, gospodu Ivanu Lekšetu za govor pri odprtem grobu, izvajalcu za odigrano Tišino, cerkvenim pevcem in godbi na pihala iz Slovenj Gradca ter Jerneju Zaveršniku za pogrebne storitve. Vsem, ki ste nam izrekali ustna in pisna sožalja, darovali sveče, cvetje, denar in maše ter ga tako številčno pospremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku, se zahvaljujemo: žena Marica, sinova Mirko z ženo in Franjo s prijateljico, hčerka Hedvika z možem ter vnuki Monika, Gregor, Nejc, Luka, Tristan in mala pravnukinja Lana. Opravičilo in popravek V prejšnji številki Viharnika je na strani 24 v rubriki Spominjamo se jih nastala neljuba napaka, in sicer zamenjava fotografije ob spominskem zapisu Slavku MERZDOVNIKU. Tako svojcem Slavka MERZDOVNIKA kot svojcem Friderika Mirka ŠAPKA, katerega fotografija je bila ob objavljenem besedilu, se za napako iskreno opravičujemo. Ponovno objavljamo besedilo v spomin Slavku MERZDOVNIKU in njegovo fotografijo. Uredništvo Spomin 21. oktobra je minilo pet let, odkar si nas za vedno zapustil, naš ljubi in dragi mož in ati Slavko MERZDOVNIK. V mladosti svojega življenja si veliko delal in trpel, a prišla je tista ura, ko slovo od nas si vzel. Skromno tiho si živel, za nas si delal in skrbel. Ni te na pragu več -ni te v hiši, nihče več glasu tvojega prijaznega ne sliši. Zdaj ne trpiš več, ati, zdaj počivaš, kajne!? Sedaj te nič več ne boli. A svet je mrzel, prazen, opuščen za nas, odkar te več med nami ni... Črna zemlja te pokriva, v naših srcih pa je huda bolečina. Srce ljubeče zdaj v grobu spi, nam pa solzijo se oči. odslej nas pot vodi tja, kjer rožice cvetijo in sveče v spomin gorijo! Njegovi najdražji: žena Marija, sin Peter ter hčerki Natalija in Marijana Zdaj se spočij, izmučeno srce, zdaj se spočijte, delovne roke, zaprte so utrujene oči, le moja drobne lučka še brli za neskončno dobrega boga ... Spomin 21. novembra je minilo dve leti, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in dedi Jože Založnik iz Šentilja. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, prižigate sveče ter z lepo mislijo obujate spomine nanj. Ohranite ga v lepem spominu. Neizmerno te pogrešamo domači, sorodniki in prijatelji Jerica Peršak mS*TTvSM Le delo, skrb, ljubezen in trpljenje zapolnjevali Vaše so življenje, nato pošle so Vam moči, zaprli trudne ste oči. Sedaj spokojno spite, a z nami še naprej živite. 15. oktobra smo se v lepem jesenskem vremenu na pokopališču Mirje v Mežici poslovili od naše drage mame, babice, prababice in dobre krajanke Jerice Peršak, po domače Pušnikove biče iz Podkraja pri Mežici. Pokojna se je rodila 10. 12. 1921 na Pričnikovi domačiji. Leta 1945 je sklenila zakonsko zvezo s Karlom Peršakom in se preselila na Pučnikovo, kjer je bil z njenim delom zaznamovan sleherni kotiček domačije. Dala je življenje petim otrokom, s katerimi je delila veselje pa tudi žalost in skrb ob njihovih uspehih in neuspehih. Bolečina ob izgubi moža ji je začela razjedati zdravje in kljub prizadevanju zdravnikov nas je 13.10. 2007 tiho zapustila. Bolečo praznino, ki jo čutimo vsi, ki smo jo imeli radi, nam bodo lajšali spomini na njena dobra dela in plemenito srce. Vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali za svete maše, cvetje, sveče, nas tolažili ali kakorkoli pomaga- j 11, se iskreno zahvaljujemo. Vsi njeni I as ouiDluiiuods VELIKA LJUDSKA SANJSKA KNJIGA in HOROSKOP iz hrvaščine prevedel Zlatko Verzelak OGNJENO ZNAMENJE POD entuziast (navdušenec). Bese-VPLIVOM PLANETA JUPITRA, da je o izjemni osebnosti, tudi KI DAJE MOČ IN PRAVIČ- ko se pokažejo skrivne strani NOST, njegovega značaja: v duši ima RELIGIOZNOST IN MORALNO rad mir in spokojnost in vse ZVESTOBO. njegove moči so usmerjene, da to dobi in obdrži, izogibajoč se nesoglasjem in brezplodnemu razpravljanju. Tisto, kar mu omogoča, da živi mirno, je slepa vera, ki jo ima v svojo srečno zvezdo. Strelec pa vendarle ni naklonjen ustaljenim običajem, nasprotno - je primer nekonvencionalnosti, njegov višek moči je lahko blokiran samo, če zasumi v nepravilnost določene izbire. Ampak ko krene v svoji smeri, takrat z vsemi sredstvi brani svoja prepričanja. Nemogoče ga je prepričati, da si premisli, čeprav mu nakažemo vse težave: je tip, ki nikdar ne obupa. Stvari, ki niso običajne, so tiste, ki ga privlačijo, veliko daje na intelektualno kvaliteto in vedno se trudi, da obogati svojo kulturo in duha. Njihova narava je večstranska, s posebno pozornostjo pa se posveča filozofskim in religioznim problemom. V glavnem, strelec je povečini optimist s širokimi pogledi na življenje. Njegova inteligentnost je živa in spontana, njegov občutek za realnost mu ne dovoli, da se izgublja v jalovih akcijah. Le včasih se prepušča Beseda: UPRAVLJANJE Strelca simbolizira kentaver, mitološki lik - pol človek pol konj v trenutku napenjanja puščice. Iz te slike očitno odseva specifična vrednost oseb, rojenih v tem znamenju: sposobnost zadeti, priti v bistvo vsake situacije ali druge osebnosti. So pod vplivom Jupitra, neusahljivega vira moči in pravičnosti, religioznosti in zvestobe v odnosih do drugih. Če pogledamo strelca od blizu, odkrijemo toplino njegovega značaja, ki ga dela polnega razumevanja in dostopnega vsakomur. Življenje jemlje filozofsko in je obziren do vseh, ki ga obkrožajo. Ne boji se nepredvidljivega, ker se zna prilagoditi z optimizmom, ki mu pomaga, da prebrodi najtežje trenutke in doseže najvišje cilje. Želja, da dvigne svoje življenje, pa ne zapira poti drugim, nasprotno, vedno je dobre volje, ljubezniv je in zna pokazati iskreno privrženost in velikodušnost. Ne glede na to je strelec izrazit branilec svoje svobode in ne trpi omejevanja. Progresiven (napreden) je in megalomeganskim načrtom in sanjanju o velikih podvigih, to pa je slabost, ki mu jo lahko oprostimo. Njegova največja težnja je, da se dvigne moralno in duhovno - v tem je velik optimist, ker je prepričan, da bo prej ali kasneje uspel v doseganju tistega, kar želi, in vsako razočaranje ga najde pripravljenega da spet začne znova. Glede na to, da strelec vedno išče posel, ki ustreza njegovim sposobnostim, je logično, da postane navdušen nad tistim, kar počne, posebej če mu to omogoča, da pride v stik z različnimi osebami. Vendar teži k temu, da se spoštujeta njegov neodvisen duh in potreba po svobodi v akciji. Zato je te osebe lahko najti v aktivnostih, ki so vezane na politiko in administracijo. Niti ni redko, če se poleg tega strelec posveti religioznemu življenju ali pa se vrže v znanstveno raziskovanje in proučevanje. V tem znaku se pojavlja mnogo pisateljev, umetnikov, športnikov in drugih, ki se ukvarjajo s svobodnimi poklici. Pri denarju se lahko strelec pojavi v dveh aspektih: ali je idealist, nesposoben, da bi cenil denar, ali pa sposoben za posle in radodaren. Idealna osebnost se seveda poraja iz sinteze obeh tipov, tako da so materialne želje usklajene z intelektualnimi. Prvi tip se mora spustiti z oblakov in biti pazljiv, da ga ne izkoristijo brezobzirne in pohlepne osebe. Njegova brezbrižnost mu ne preprečuje, da si zagotovi prihranke in da razmišlja o starosti in morebitnih življenjskih krizah. Drugi tip pripada strelcu, ki vidi v solidnem družabnem življenju in odnosih z drugimi najvažnejšo stvar v življenju. Sposoben je izkoristiti svoje zveze, zelo na lahek način pride do denarja in rad živi na veliki nogi. Darežljiv je in ko ima, ne gleda, koliko zapravi, vedno je pripravljen posoditi in podarjati. Vendar ne bi smel slepo verjeti v srečo, to ga lahko pripelje v nepremišljene investicije, kar bi ga drago stalo. Ne mara napak, niti svojih (na srečo jih niti ne opazi), čeprav so te včasih res velike. Oseba, rojena v strelcu, ima izrazito sposobnost, da živi v harmoniji z drugimi ljudmi. Strelec ima rad prijatelje in jih tako zelo potrebuje, da prisotnost pravega odpre vrata k vsemu najboljšemu v njegovem življenju. Ni mu težko pridobiti naklonjenosti drugih, ker je pošten in toleranten in razpoložen v stiku s komer koli. V odnosu strelca do drugih ljudi ni skrivnosti in računic. Če najde prijatelja, ki ima njemu nasprotne zamisli, bo prijateljstvo postalo bolj trajno in iskreno, ker se bo skladnost rodila iz popolnega dopolnjevanja. Njegova širokosrčnost se kaže na poseben način, ko gre za prijatelje: vedno je pripravljen poklanjati neobičajna darila. Nikdar ne ostane sam, ker sovraži samoto, zgodi se, da tudi odstopi od potovanja, od česa, kar obožuje, če nima družbe. Če njegov prijatelj psihično klone, se mora obrniti nanj brez razmišljanja. Strelec ima izjemno sposobnost, da vlije življenjsko radost in prebudi upanje v prihodnost. Ko je beseda o ljubezni, je strelec velik navdušenec. Vedno v iskanju prijatelja ali prijateljice, vendar lahko zaradi svoje impulzivnosti naredi napako in včasih dela korake, ki lahko imajo nezaželene posledice. A se mu po prvem navdušenju povrne občutek za realnost in pripravljen je nepristransko uvideti vse slabosti in vrline ljubljene osebe. Če zahtevamo od strelca trajno in popolno ljubezen, mu moramo dati zanesljive dokaze vdanosti in pripadnosti, a pri tem paziti, da mu ne omejujemo njegove svobode. Ko najde sorodno Viharnik dušo, postane v polnem pomenu besede romantičen, poln vznesenosti in zna spontano pokloniti svojo ljubezen. Če naleti na popolnega partnerja, širokosrčnega in altruista, je lahko življenje s strelcem absolutno srečno. Če tega ni, se njegova čustva hitro ohladijo in zapre se sam vase, izgubljajoč vso svojo ljubeznivost. Pri zdravju je strelec optimist: nikdar ga pretirano ne skrbi, tudi zaradi tega, ker redko zboli. Če se pa to zgodi, je bolezen kratkotrajna in on ozdravi, zahvaljujoč se neverjetnim močem svojega obrambnega mehanizma. Velik pomen ima zanj naravno zdravljenje: masaže, tople kopeli, gimnastika ..., s čimer zdravi vse bolezni in težave. Slabe točke so boki, mišice, jetra in v manjši meri mandlji in žolč. Nagnjen je k zlomom. Sposobnost, da se vedno počuti mladega, je njegov adut na področju zdravja. Pravzaprav sta samo dva osnovna tipa ljudi: en sledi moiri, drug usodi. Znamenja nakazujejo desti-nacijo. Dajejo samo osnovo tega dejanja. Moiri lahko sledi vsako znamenje. Ali pa nobeno. Prav tako je z usodo. (op. prev.) EROTIČNO SENTIMENTALNI HOROSKOP Vaš značaj se izraža v dveh smereh. Prva vas vodi v mirno življenje, v katerem boste našli zveste in lojalne prijatelje, kar vam bo laskalo. Druga pot je povsem drugačna. Ste drzni in neodvisni, želite prekoračiti ustaljene bariere, spuščate se v tveganje za dosego nekega ideala ali načrta, le da bi dokazali ljudem, koliko ste vredni. Ste ambiciozni. Življenje si hočete urediti tako, da bo vse po vašem, kar vam bo prineslo spoštovanje drugih. Niste ravnodušni do ničesar, kar vam lahko poveča vaš ugled. Imate občutek za vrednote življenja, ne zanemarjate ničesar, kar bi vam lahko bilo v korist. Pripravljeni ste komu tudi škodo- vati, samo da bi dosegli, kar želite. Sposobni ste se boriti zase in za tiste, ki jih imate radi. Veliko vam je do mirnega življenja, brez naglih sprememb. Ne marate nereda in anarhije. Za vas je življenje neprestan boj. Ne izpustite niti dneva, da ne storite koraka višje. Vaš značaj je agresiven, nekontroliran in vas venomer žene naprej. Ta vitalnost, ki jo okolica težko razume, se mora venomer izkazovati. Zato so osebe v strelcu vedno zaposlene. Čeprav se tudi pri vas pojavlja želja, da bi bili sami, to ni bistvo vašega značaja. Radi ste v družbi, da pritegnete simpatije drugih. Neprijateljski pristopi vas žalijo. Sovraštva ne prenašate. Vaša naravna veselost in smisel za humor igrata v odnosih ogromno vlogo. Ste odprti, lojalni, cenite točnost in korektnost. Če drugi niso, kakor vi, ste razburjeni, upirate se. Ne prenesete, da vam kdo ukazuje. V ljubezni je vaša prva želja, da bi srečali osebo, ki bi vas občudovala in ki bi jo lahko predstavili prijateljem brez kakršnega koli obotavljanja in strahu. Prezirate poprečne vrednosti, zato niste zadovoljni s komerkoli. To ne pomeni, da v človeku iščete popolnost, saj veste, da je ni. Potrebno je, da ima takšno inteligenco in šarm, da vas bo zadela v vaše samoljubje. Ker ste ambiciozni, mora imeti partner vsaj take vrednote, kakor vi. Za vas je ljubezen občudovanje, zato mora biti vaš partner močnega značaja in dobro prekaljen. Oseba slabe volje, ki bi popuščala vašim kapricam, vas ne bo osrečila. Vaš odnos bo doživel katastrofo. Če boste na začetku še prenašali takšno osebo, bo kasneje vendarle prišlo do eksplozije, do razhoda. Lažje boste prenesli občasno tekmovalnost partnerja, kot pa njegove reakcije slabosti in popuščanja. Preveč neodvisni ste, da bi postali suženj v kakršnem koli smislu. Železna roka v mehki rokavici je potrebna možu ali ženi v znamenju strelca. Izbrana oseba mora imeti občutek za odgovornost. Sposobni ste, da jo zadržite v zakonu ali zvezi in da izpolnjujete svoje dolžnosti. Isto zahtevate od svojega partnerja. Nimate radi ljudi, ki sramežljivo kažejo svoje občutke, bojazljiva dokazovanja ljubezni vam niso potrebna. Človek vašega življenja mora odprto izkazati in dokazati svojo ljubezen. Če se bo navduševal nad stvarmi, ki jih vi sami cenite, bo njegov ugled v vaših očeh zrasel in vi ga boste imeli radi. Gnusijo se vam prevare in laži. Hočete, da je vse kristalno jasno. V odnosu do drugega ne sme nič ostati skrito ali prikrito s tančico neiskrenosti. Sovražite vohunjenje. Ljubosumen partner ne bo več deležen vaše ljubezni, če si ga boste upali kontrolirati in spraševati, kje in kod hodi, kadar ni z vami. V takšnem zakonu mora priti do scen. Te bodo bučne, ker ne prenesete obtožb in podtikanj. Ste eden tistih, ki ne prenesejo sumničenja v vašo iskrenost. Če bo partner spoštoval iskrenost, boste do njega dostojni. Ker znate oceniti in preceniti, kaj velja, prinašate v zakon dovolj ljubezni in čustev, kar vašega partnerja osrečuje. Domov ste pripravljeni povabiti tudi partnerjeve prijatelje. Vaši otroci bodo našli v vas odličnega učitelja in vzgojitelja. Ste ljubosumni? Ne preveč. Najbolj vas skrbi, da ne bi izpadli »pepček«. Čeprav svojega partnerja ne nadlegujete z ljubosumnostjo, je vseeno priporočljivo, da se ne spušča v kratke avanture. Prevare vam nikdar ne bo odpustil, ker bo ranila njegovo čustvo in samozavest. Zato tudi če posumi v nezvestobo, tega ne bo verjel, ker bi ranil sam sebe. Razen tega ne mara škandalov in opravljanj. Nekateri, rojeni v tem znamenju, bodo poiskali tretjo rešitev. Upoštevajoč svoja načela in v želji, da ne prizadenejo svojih otrok, bodo živeli s takim človekom naprej. Okolica bo mislila, da je to perfekten zakon, ki mu vla- da harmonija. Ta privid bo dober zaslon za majhne izlete in kaprice. Čisto mogoče je da bo strelec srečal človeka, s katerim bo v določenem trenutku našel tisto, česar ne najde pri svojem partnerju. ŽENSKA LJUBEZENSKO ŽIVLJENJE Ljudje, ki se izogibajo čustev ali se jih boje, so nepošteni, (op. prev.) Ne glede na njeno navidezno pohotnost, je ženska strelec rojena za eno ljubezen in so njene pogoste sentimentalne avanture samo poizkusi najti idealnega moškega. Ko ga sreča, mu lahko ostane zvesta celo življenje in se mu vsa podredi ne glede na žrtve in odrekanja. EROTIČNO ŽIVLJENJE V svojih erotičnih igrah in spolnih pozah je kar konzervativna. Morala bi se zavedati, da sodobna spolnost odobrava tudi oralno genitalne odnose. Svoja prepričanja in predsodke o sramotnem bi morala v objemu ljubljenega moškega zavreči. Takrat bi odkrila v sebi novo žensko in nove izvire sreče. MOŠKI LJUBEZENSKO ŽIVLJENJE Tudi v ljubezni obvlada veščino zagospodariti nad situacijo, pri tem pa se poslužuje omenjene železne roke v mehki rokavici. Ne glede na to, da partnerko zasipa s pozornostjo in nežnostmi, ji ne pusti, da se mu v čemerkoli zoperstavi ali ugovarja. Ko je treba, zna biti tudi neprijeten in strog. Če najde pravo žensko, postane odličen soprog in vzoren oče. EROTIČNO ŽIVLJENJE Moški strelec hoče bit informiran o vseh novostih v spolnosti in si pomaga z literaturo, ki govori o pozicijah. Če najde partnerko, ki zna odgovoriti na njegovo strast, postane dragocen in raznovrsten ljubimec, za katerega se bodo ženske pulile. 29 Viharnik 11/2007 razvedrilo Humor Zlatko Škrubej ■■■■■■■ Prijatelji Na divjem zahodu v vojaški postojanki stražar nenadoma zavpije: Gospod polkovnik, približujejo se nam Indijanci! - So prijatelji ali sovražniki? - Verjetno so prijatelji. Jahajo namreč skupaj. Sodni dan Župnik pri verouku vpraša Špelco: Povej mi, kako bo na sodni dan. - Zelo prijetno. - Zakaj pa? - Tisti dan ne bo verouka. Žalovanje Gost v restavraciji jezno reče natakarici: Gospodična natakarica, tale zrezek je tako zapečen, da je kar črn. - Oprostite, prosim. V kuhinji žalujejo. Včeraj je umrl glavni kuhar. Povezava Mož zjutraj reče ženi: Tako sem obupan, da imam občutek, da me nič več ne veže na življenje. - Motiš se. Veliko te veže. - Le kaj? - Odplačevati moraš obroke za stanovanje, avto, pralni stroj in televizor. Vaterpolo Tine reče prijatelju: Nič se ne bi čudil, če bi bila Slovenija svetovna prvakinja v vaterpolu. - Pa bi bilo to možno? - Seveda, saj smo nenehno do grla v vodi. Nezaupanje Dekle reče fantu: To, da sem zate edina ženska na svetu, ti preprosto ne verjamem. - Oh, prav tako si nezaupljiva kot vse druge. Nič hudega Fant šepeče na uho Tanji: Ljubim te, Tanja ... - Ampak svoje srce sem dala že drugemu! - Nič hudega. Jaz sem zadovoljen tudi s preostankom. Ni potrebno Mama reče sinu, ki se odpravlja v šolo: Moraš si umiti roke. Glej, če v šoli dvigneš roko, vsi vidijo tvojo umazanijo. - Mami, jaz v šoli nikoli ne dvignem roke. Izjema Župnik pred cerkvijo po maši pokara punčko: Zakaj si med mašo ves čas tekala po cerkvi, ko so pa vsi drugi sedeli? - Saj so bili tudi vsi tiho, le vi ste govorili. Nesporazum Pacient med pregledom reče zdravniku: Gospod zdravnik, zdravim se po vaših navodilih, pa mi je vsak dan slabše. - Saj sem vam rekel, samo 10 cigaret na dan! - Že res, ampak jaz prej sploh nisem kadil... Kazen Srečata se dva direktorja, pa začudeno vpraša eden: Kdo pa te je mahnil, da imaš plavo oko? - Žena me je kresnila. - Žena? Kaj ni šla v zdravilišče? - To sem tudi jaz mislil, ko sem si prinesel delo domov - Kakšno delo? - Tajnico ... Ne verjame Mož nekega jutra reče ženi: Draga, tako te ljubim, da te vsako noč sanjam ... - Ne verjamem. - Zakaj ne? - Če bi me res tako ljubil, kot praviš, sploh ne bi spal! Odlično Teta pride na obisk in vpraša Alena: No, kako kaj stojiš v šoli? - Odlično. Vsak dan v drugem kotu. Čuden bratec Mama vpraša Mihca, ki gleda v posteljico, v kateri čeblja šestmesečni bratec: Kaj pa tako gledaš bratca? - Nič ga ne razumem. Ali si ti sigurna, da ga štorklja ni prinesla iz tujine? Literarna delavnica na Muti Nataša Konečnik Vidmar V prostorih društva invalidov Muta bo v literarni delavnici bodo sodelovali ljubiteljski soboto, 1. decembra, ob 12. uri potekala literati, ki se bodo prijavili na literarni razpis, literarna delavnica, na kateri bo tekel Delavnico bo vodil pesnik, pisatelj, esejist in pogovor o literarnem ustvarjanju, kritičnem urednik Robert Titan Feliks. Več informacij odzivu na lastno literaturo in soočenje z o delavnici dobite na telefonski številki 031 drugimi ob različnih temah o literaturi. Na 208 823. Napačno Žena nekega dne reče možu: Dragi, kajne da boš zaradi mene nehal piti? - Kdo pa je rekel, da pijem zaradi tebe? Nauki Učiteljica razlaga nauke učencem: Tisti ptič, ki zjutraj prvi zleti iz gnezda, bo našel največ črvov. Uroš, kaj ti to pove? - Da so črvi zelo neumni, ker vstajajo pred ptiči. Kritika Pesnik, ki je izdal svojo prvo pesniško zbirko, vpraša kritika: Kaj menite o moji zbirki poezije? - Pesmi so tako lepe, kot da bi že umrli... Viharnik izdaja: Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec, d. d., Vorančev trg 1, 2380 Slovenj Gradec GOZDNO GOSPODARSTVO SLOVENJ GRADEC D.D. telefon: 02 88 43 332 faks: 02 88 42 684 e-mail: viharnik@gg-sg.si direktor: Silvo Pritržnik glavna in odgovorna urednica: Ida Robnik uredniški odbor: Ida Robnik, Brane Širnik, Gorazd Mlinšek, Jože Potočnik, Marta Krejan, Franc Jurač lektorica: Marta Krejan, prof. idejna zasnova, grafično oblikovanje in priprava za tisk: Jože Repas, Sdesign tisk: ZIP Center d.o.o. Ravne na Koroškem avtor fotografije na naslovnici: Foto Anka Na podlagi mnenja ministrstva za informiranje z dne 30. 1. 1992 je Viharnik proizvod informativnega značaja (tč. tarifne številke 3). 1. državne dirke hladnokrvnih konj ■■■■■ Milena Tretjak Na hipodromu v Vrbljenah na Igu so v organizaciji Združenja rejcev konj slovenske hladnokrvne pasme letos potekale prve državne dirke konj slovenske hladnokrvne pasme. Dirke so se pričele s predstavitvijo rejcev in živali, nato pa so potekale kvalifikacije za vstop na dirko državnega prvaka. V kvalifikacijah je tekmovalo 20 dvovpreg, ki so na koncu pripeljale do državnega zmagovalca. Državni prvak je postal Anton Gerbec, ki je zmagal z zelo dobrim časom. Tudi pasma konj posavec je dobila zmagovalca v svoji disciplini. Po zaključenih dirkah so se lahko posamezniki pomerili še v spretnostnem jahanju. Le-teh je bilo okoli 40, tekmovali pa so v kategorijah do 14 let in nad njimi. Združenje je s prireditvijo dokazalo, da je dirka hladnokrvnih konj bila potrebna, saj jo je občinstvo sprejelo z navdušenjem, manjkali pa niso ne mlajši ne starejši navijači. In prav prijetno je bilo slišati komentarje iz občinstva, ki so zveneli precej drugače kot na ostalih dirkah: »Dajmo, ti mali, široki in opasni hladno-krvc!« Tekmovalci so se pomerili tudi v spretnostnem jahanju. 1. državne dirke so občinstvo navdušile. PRIZMA 1(8 "ZOJINA "ZAVAROVANJA nezgodna in štipendijska zavarovanja za otroke in mladino 080 19 20 www.zoja.si www.ZavarovalnicaMaribor.si Vihairnik ti 31 GOZDNO GOSPODARSTVO SLOVENJ GRADEC D.D. TRGOVINA 1-lšlTi SPECIALIZIRANA TRGOVINA ZA OSKRBO GOZDARSTVA AKCIJA MOTORNIH ŽAG Trgovina Les, Cesta na štibuh 1, Slovenj Gradec, Tel.: 02 88 21 620 Trgovina Les, Koroška c. 68, 2360 Radlje ob Dravi, Tel.: 02 88 71 423 (Hj)Husqvarna Great experience BREZPLAČNO SNEŽNE FREZE EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK ZA KOROŠKO NOVO SEDAJ V AKCIJI | POLAR SN0WDRAGO,, fTETilB SNEŽNE FREZA POLAR SNOW DRAGON 11/70E Z izjemno močnim motorjem 11 km / 8,1 kw je ne ustavi niti težek in moker sneg. SEDAJ V AKCIJI POLAR BLUE P0WER f££9 Za manj zahtevne uporabnike SNEŽNA FREZA POLAR BLUE POVVER 6,5/56 6,5 km/ 4 kw I C/3 Vorančev trg 1, 2380 Slovenj Gradec, Tel.: +386 (0)2 88 43 332, Fax.: +386 (0)2 88 42 684 www.gg-sg.si