159. številka.
Ljubljana, petek 16. julija.
VIII. leto, 1875.
SLOVENSK
Dophi naj se ir. vola frankirati. — Rokopisi jo ae vračajo. — Urednice v
Otr-t vuiŠt vu, na katero naj se blagovolijo poštija-i naroCr.iua, reklama
dništvo je v LJubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotei Evropa cije, oinanila, '„ j. administrativne reči, je v „Narodni tiskami" v Tavčai
carjevi hiši
Gospodoželjnost Slovanov.
V nemških novinah čitamo, da se znam norvegski novelist in pesnik BjOisterne-Bjorn-Bon uže več let trudi Škandinavcem t. j. Norvežanom, Švedom, Dancem dokazati po trebo ožje zveze z Nemci k varstva zoper s lav i /. c m in Komanizem. Torej mož v staro germanskem mrzlem severu se S1 o-vanstva boji.
Praktično nij še nič dosegel. Dasi je bil švedski mladi kraij res obiskal Berlin kakor draga mesta, vendar v naroda se malo prijateljstva za Nemce vidi. Kar naravnost pak zavračajo vsako zvezo z Nemci vrli Danci, ti naj bližnji sosedje Nemcev, ka-teii dobro poznajo iz izkustva ljubeznjivost nemške soseščine. Danski glavui list, ko-penhagenski „Dagbladei" pravi namreč : „Naj Nemci kot prijatelji k nam pridejo in naj reko: mi smo vam krivico storili a jo hočemo popraviti, pustite torej staro sovraštvo naj se pozabi — potem bo vsak, kdor dobrodušno dansko ljudstvo pozna, pritrdil, da bude to vodilo, če prav ne do zveze z Nemci, vsaj do dobie sosedske razmere z Nemci. Ali da bi nas kdo do tega pregovoril, da prijateljstvo b lin i in o, kjer prijateljstva nij, zato smo preponosni, in mj-smo toliko slepi, da bi ne vedeli kaj pouienja Če Nemčija trdovratno drži otok v svojej oblasti, katerega pomen je ta, da se z njega more Danska napasti." — Tako mislijo Danci in njih odgovor bode tudi Bjornsona podučil, da bode o Nemcih in njihovem prijateljstvu drugo misel zadobil.
A nekaj druzega je, kar nas je m to „agitacijo" opozorilo. Nemšk list, ki se tudi mej Slovenci čita, omenja Bjornsouovo idej«* in jo odobruje kar s« opasnosti tiče, ki od
Slovanov prote Norvegoni (!) ter govori to-le v nebo kričečo, menda le nemškemu zgodovinarju mogočo neresnico; „Die G fah-ren des Siavismus besteheu einerseits in der Neigung desselben, sich auszndehnen uud m desseu Herrschsucht, sowie anderer-seits in semer Vorliebo (tir conimunistische uud uiliilistische Verirrungen." („Slovanstvo je nevarno po euej strani ker se hoče rado rasprostirati, ker je gospodovanja željno in ker se nagiba k komunističnim zmotam".) Tako nas Slovane Nemec po krivem obdolži in velikanska večina nemškega fiiisterstva to verjame, ker se mu dan na dan v raznih oblikah gode in pravi.
Najlepše dežele ob Labi in Odri, ob Donavi, Muri iu Dravi so imeli Slovanje — dan denes tam prebivajo Nemci, ki so jih s surovo silo izrinili iu s kruto zverjostjo uničil!. Pa se še Nemsc upa nam Siovanom očitati, da se hočemo — razprostirati!
Mt smo nevarni, ker smo gospodožeijui! In vendar mej nami sili in je usihl Nemec Hvoj jezik v naše šole, svoj jezik v uaše urade, svojo komando v naše vojake, svoje ljudi v naše službe, svojo aroganco mei uašo pohlevno8t, celo v Rusiji so se Nemci znali v največje službe pnsiliti iu shinavšiti, a ipak se drzne govoriti Nemec tu o našej slovanskej gospodovanja željnosti!
Kar brblja o komunističnih zmotnjavah je samo njegovo nerazumljen je slovanske zadruge v Rusiji in na nekaterih južuih krajih, ideje, o baterej nij gotovo, če jo bodoči rešitelji socijalnega vprašanja na Nemškem ne bodo še resno uvažavali.
Dobro je, da si zapiše Slovan, dan denes ko so zanj dnevi borbe iu čakanja, vse take n- mške krivičuosti in natolcevanja. Vsaj tako izpozuava, koga ima pred soboj; vsaj
bode tako enkrat konec naše slovanske mehkobe, ki daje vse soboj početi, kar hočejo tujci.
Politični razgled.
Motrrcinje «S.«4e5e
V L-jttbljfcu: 15. julija.
Naš česat' se je sešel menda denes v četrtek 15. julija z nemškim cesarjem Wil-helmom v Salcburgu. Jutri se nemški cesar vrne v Gostin nazaj. — Tako vedno cesarski shodi!
Dunajski dopisnik londonskih „Times" potrjuje, da v Berlinu nijno zadovoljni, da prijatelistvo mej Rusijo iu Avstrijo napreduje. V Berlinu bi radi videli menda le toliko, kolikor oni dovole
Mšmski de'avski utrajk še vedno policiji sapo zapira. Fabrikautje se n • ejo podi ti, da bi višje dnine obljubili, delavci so razjarjeni,  mogoče da pride do pobojev.
Iz tsalmacije brzojavlja županstvo sinjsko „Politiki", da so vsi telegrami dunajskih listov o neredih v Dalmuciii grde laške laži iz Spljeta, v katerih 83 hoče od lahonske strani izbrisati dober vtis cesarjevega potovanja. Nemški listi pak vsemu gnoju prostor dajejo, kad:<r gre na Slovana,
V cafe<^ u i!\ «-.
Kolika je vstaja S!ovanov v MMerce— <i<.riit*. ni) še Jainb iz poročil. — Da bode najbrž zadušena kmalu, je žalostna verjetnont, ker črnogorski knez je za glavo prepovedal Črnogorcem, udeležiti se. Tudi Srbija nij še pripravljena. Prezgodaj in bret organizacije je počilo zopet enkrat.
i*itljski prostonarodni ča*op;s „Przy jaciel Ludu" je objavil o svojem Času govor dr. Negolovskega, katerega je govoril 20. lunuvarja t. 1. v berlinskem parlamentu, ko je pogumno risal vse krivice, ki se godć poljščini povsodi v javnem življenji na Pruskem. V tem govoru je Negolovsky imenoval sestavo, katero nadaljuje sedanja vlada, v 'šolstvu poneumneuje, v verskem ozira
Hči starega sodca.
(Izvirna povest, spisal Liberius.) I.
(Dalje.)
Jurij namreč, doslužeu star vojak, zvest sluga z edino napako babjeverca in rado-veduika, stisuil se je bil ist večer, opazivši dohajajoče tuje možake, v kotiček pred zbornico in skrivaj posluške utepal, jezeč se sam soboj, da ne more umeti popolno tujega iu povrh še skrivaj govorečega skrivnostnega pogovora.
Nučna podoba pa ga preplaši tako, da ne more izbežati pred razhajajočimi se možaki in vedno ihti: „Strahovi, strahovi, gorje mi!"
„Kaj ti je, in kaj večiš tu, kakor sraka,
Jur j," čuje se zdajci resen zapovedljtv Hodnikov glas. „Ukazal sem ti, da nemaš nič opravka v tem delu poslopja, posebno v uoči ne. Se imam temnico, pričakuj jo, za uevbogljivega slugo."
„0 gospod, ne, ue, jaz sem nedolžen," jame prositi preplašeni Jurij iu pade na kolena pred osornega starega sodca.
„Vsaj veate, kakor je naloga zvestega sluge, vsako noč vstauem več potov iu pregledam dvorišče in hodnike in vse, če nij kake nevarnosti za vašo milost, kar bi bilo lehko v tako viharnem Času, kot je denašnji. In nocoj sumil sem veduo nekaj nenavadnega, moške stopinje so se čule in tajno govorjenje. — Kakor navadno, vstanem urno :u hitim ravno v ta del poslopja prepričat se, če je vse v redu. In o gorje, gospod milostni, prišedši k vratom, plane črna, bleda podoba, kakor senca iz te le sobe, me podere na tla in izgine v noči,  brez glasu,
brez šumenja. Pravim vam, gospod, Ham opomin ali gola smrt, ali kaka čarovnica je morala biti, drugače nij mogoče. Jaz se bolim in skrbim za vašo milost, da se ne pripeti kaka nesreča, za me starega slugo, vsaj veste, bi ne bilo škode."
Strmeč zre stari sodeč prosečega Jurija, kajti ne misel  na duhove, temuč strah, da. je morda izdano posvetovanje negovih tovarišev, mu razgreva lice. Resen in miren pravi posled:
„Molči o tem Jurij in ne bodi babiak! Strahov nij, strahovi bo le sovražni vr gi, ki ebsedajo mesto. Gotovo si pogledal zopet en pot pregloboko v žganjsko kupico in videl potem strahove, ki se rode le v tvojej neumnej glavi!"
„Ne, ne gospod! Žganja ne, vina ne. Uže pet dnij nimam cesarske podobe v žepa in pijanec tudi nijsem, kakor veste in me poznate. Vlegel sem se, kakor po navadi, v
pak zdivjava nje, ter največji krivdo valil na uradnike v Poznanjskem, ki v dosego vidje stopinje in službe preganjajo narodne Poljake. — Povsod se smejo govori tiskati. Ali urednik tega lista je bil zaradi tega go vora obsojen 25. m. m. v zapor na 2 leti, izdatelj na 1 leto. Razume se, da o takej nečuveuej svobodi na Nemškem, molče judovski „šruoki" dunajski, kakor ribe. Od leta 1873 do sedaj je imel „Przyjacjel Ludu" 10 potrjenih konfiskacij, 25 pravd. Štiri nred-niki so vkup odsedeli zapora 98 mesecev, globe plačali 1545 mark in sodnijskih stro škov 3000 tolarjev. Ž vela nemška pravičnost proti drugim!
Iz Španije prihajajo preko Pariza važne vesti. Poročila od španjske meje naznani .j . da Alf inzova vojska zmagovalno napreduje proti Amezqueti. Karlisti so demoralizirani in Dt)rreguray bode najbrž na Francosko potisnem — Iz Madrida pak se poroča, da je kralj izdal novo osnovo ustave. Versko vprašanje se rešuje po tej ustavi v liberalnem smislu, koites se volijo direktuo za pet let, senat ima 300 udov, izmej katerih jih 100 narod voli; dalje osnova za-gotovlja osobno svobodo, pisemsko tajnost, pravico o ustanavljanji šol itd.
Dopisi.
©«l Kranja 13. jul. |Izv. dop.] Kakor znano, imeli smo učitelji Kranjskega okraja učiteljsko konferenco 24. pr.  m. v Kranji,  pri katerej smo po dovršenej nalogi okrajno učiteljsko društvo,   za okraj Kranj osnovali   in   sicer   samostalno društvo. Radovedno smo pričakovali od istega časa, kaj bode li vladna nL. Scbulzeitung" rekla, ker nijsmo, kakor učitelji v Kamnika nZweig-lehrervereina" osnovali.   In res, 10. t. m. v opombi spodaj, stran 202 štev. 13 se vidi, kako jej je britko,  ko  se nijsmo združili z „kranjskim"  vulgo  nemškovalnim „Lehrer-vereinom" in, da ni j modro si mnogo malih društev osnovati, ker je le v večini moč, de lavnost in obstanek, ter le z ogromnim številom bi se dala na blagost šolstva in uči teljstva vspešno delati.   Čudi se tudi dalje, kako je to, da gg. Kunšič, Pezdič in Traven so voljeni v samostalno društvo, ker bo pri „Lebrervereinu", ter njihovi.  Ali vedite, Če-Btiti gg. u M tel ji v Ljubljani, ki  ste pri kr milu nemčurskega učiteljskega društva, da tudi mi britko obžalujemo, da je osoda tako nemila, da smo primorani si posamna samostojna društva delati, da bi vsaj mogli kaj na blagost domovine storiti, ter se bra
niti pred silnimi nemčnrji. Res, kako lepo bi bilo, ko bi bili vsi kranjski učitelji zbrani v enem in istem društvu in mogli reči: „Glejte naB, ker smo ai vsi učitelji na Kranj skem bratje, smo vsi ene hiše." Po trm hrepenimo vsi kranjski, značajni učitelji, toda žalibog, zastonj! A kdo je uzrok, da o i j tako ? Nihče drugi nego vi k r u h o b o r n i, nemčurski učitelji v Ljubljani, ki ste nas na 3 kose razcepili. Ako hi bili vi osnovali liberalno slovensko učiteljsko društvo na korist naše slovenske domovine, ter z slovenskim časnikom, gotovo bi uže vsi v enem in istem društvu vpisani bili. Ali vi „Zi-movciu hočete le širiti nemčurstvo in delati le za Nemčijo, ne pa za našo slovensko domovino, ne za oliko slovenskega naroda. Pokazali ste ravno v zadujej številki svojega lista, kako je vam Slovenstvo ostudno, ker se bojite, Če slovenska mladež in učitelji slovenske časnike čitajo, zlasti „Slnv. Narod", ki vam larfo raz obraz vleče in vam resnico kaže, katero sami dobro poznate, pa zarad višjih nemčurskih osob, vaših krubodajalcev, izpoznati nečete, ker nij vam mar domovina, ampak le boljša skorja kruha. V začetku vašega društva ste sicer slepili nas selske učitelje, da ste „liberalni" Slovenci, ter pod tem geslom vspešneje na šolskem polji delate, in tako ste marsikoga na limanice ulovili. A sedaj smo vas izpoznali, da ste nemški ptički, ter nas hočete na vaše prazno dejanje ponemčevania ljudstva, katerega sinovi smo, pripraviti. Se ob času, ko nij bilo niti slovenskega Časnika, niti knjige slovenske, nijso nemšto-valci mogli nič s takimi načeli opraviti, kakor jih vi imate; tedaj sedaj res z vso marljivostjo zastonj delate na nemčurskem polji. Kaki učeniki Blovenske mladine morete li biti, ako je vam Slovenstvo, vaš lastni rod, trn v peti ? Kako ljubezen do domovine morete mladini ucepiti, ako vaše oko škilja na taje, na Nemško in vaši čuti plamte — vsaj na videz in po delih — le za nemški rajh ? Kako vas li more čislati narod, katerega zatirate in se ga sramujete V Kako si le upate Živeti od žuljev slovenskega kmeta, čegar jezik zatirate? Groza vas naj hode in sramota, da ste tako drzni, narod zasmehovati, kateri vas živi in od vas upa, da bi mu mladino v domačem jeziku izrejevali ter ljubezen do našega slovenskega naroda go-
posteljo, pomolil se nekaj očenašov za vašo milost k sv. Jurija, mojemu patrona, in zaspal, akoravno v skrbeh za vašo milost."
„Molči, molči zdaj o tem, to ti zapovedujem pri tvojej glavi. Ne zini tudi trohice nikjer o možakih, ki si jih videl nocoj pri meni. Gorje ti, če se ne zgodi tako! — Zdaj pa pokaži, kam je izbežala nočna podoba in mi prinesi arno moji pištoli, posvetit jej hočem za vselej, če jo dobim."
„Ravno proti tej strani, gospod," kaže boječi Jurij in klepeče z zadnjimi škrbinami svojih zob. „Če se ne motim, zdelo se mi je, kot bi bila izginila v prvo sobo, a do-dobro ne vem, preveč sem bil preplašen."
„Pojdi spat zdaj in ne majaj nikoli in nikjer jezika o nocojšni dogodbi," pravi po-sled sodeč, stisuivši nekaj novcev v Jurovo roko, ter odide z nabitima pištolama v bližnjo sobo.
„Bom, bom molčal, kot stena," pravi Jurij nekoliko pogumnejši in veselejši, kajti
novci — to so možje,   ki prežen6 strah in skrbi,   ako  se spremene v sladko, prijetno pijačo, naj se nže imenuje vino  ali žganja Dolgo je še premišljeval Jurij isti večer Čudne dogodbe, kajti zaspati nij mogel.
Poskušal je vse pomoČke, da bi zadremal. Pomolil precejšno število očenašov na svoje žulave prste — za hrambo strahov in družili nesreč. Posled ga zaziblje sladka misel v jutranjo pijačo v sanje, o katerih ne vemo, ali so bile lepe, ali ue — in kaj nam to tudi mari? In sodeč zbledel, raz-srjen je preiskal isti večer vse svoje sobe z napetima pištolama v roki.
A našel nij žive duše, razen svoje speče mladoletne hčere Valerije in njene služinje v stranskej sobi, stare Marine.
Še le proti jutru Be je vlegel spat a zastonj. Dogodki prejšuega večera mu ovirajo sladki mir, katerega je silno potre ben po težavnih, resnih opravkih.
(Dalje prih.)
jili. pa vse narodovo hočete mahoma zatreti! Kako bi mogel torej učitelj na deželi kaj tacega početi, ko vidi vsako uro resnična čutila priprostoga kmeta, in ki n&itelju z zaupanjem mladino v odgojo pošilja. Kai bi šolski učitelj počel, ako bi ljudstvo čatilo, da učitelj njega jezik in domovino sovraži, ter mladini bnče mesto domače ljubezni, tujo vsiljevati. Pomislite malo in iz previd eli bo-dete, če vam je iskrica poštenja v srcu še ostala, da ste na napačnem pota, in s tem drnzega ne delate, nego sovraštvo in razpor sejete. Zedinimo se s slovenskim svobodomiselnim učiteljskim časopisom v en tabor, ter si sezimo v roke kot hrabri, zvesti in marljivi sinovi svojega naroda slovenskega. Drugače je vse le prazna ošabnost, in s tujstvom do cilja nikdar ne pridete. — Ako se ne spreobrnete, hočemo vam še več bomb v Ljubljano poslati, ter vašo nemčursko trdnjavo uničiti.
Več gorenjskih učiteljev.
Iz Slovoiimko - ff>l*trl&k«»;rit okrilja 13. julija. [Izv. dop.] Vsak črno-sivkast oblak, ki se je dosedaj pokazal na našem obnebji, nas je vznemirjal, ker nam je protil v kratkem času, rekel bi, v par trenotkih, uničiti pridelke celoletnega težkega dela — in radostnega srca je posest-oik prehajal rumena žitna polja in ogledoval grozdja poln > trsje po vinogradih j ker je videl v teh, če še tudi ne spravljenih iridelkih jedini pripomoček, pomagati si iz večletne uboščine. TeŠkega srca se še vsak spominja strašne nesreče, katera je 8. junija t. 1. po toči zadela velik del konjiškega in en del našega okraja, namreč tinsko faro, — in vsak je pomagal in dal, kolikor je mogel, za nesrečneže.
Včeraj popoldan nas je zadela jednaka nesreča.
Uže pred polu dne okolo 9. ure je nekoliko naškrapalo, pa se je zopet zvedrilo. Po poln dne proti dvema so se začeli zopet črni oblaki zbirati. Obnehje je otemnelo; blisk začne švigati, grmenje daleč okrog razlegati — in dež padati. — Ob l/a3. začne strasno liti. — A od daleč Be je uže slišalo neko tranjo mirno grmenje in rožljanje, — in vsak je vedel, pri čem da smo. Po a/t3 začne mej dežjem toča, izprva bolj debela, kakor kurja jajca, padati. — < 'rez par minut se pa začne tako hudo sipati, da je bilo črez en četrt ure vse belo, kakor po zimi — in po polji, vrtih in vinogradih vse pobito. Ljudje se tukaj še take toče ne spominjajo. Če si posamezno točo ogledoval, nij bila okrogla, ampak kakor razsekan led, in so posamezne gruče tehtale po 4 lote.
Pohorskega vina letoB ne bodemo veliko imeli, — kajti vinogradi v Visovijah, v Novi gori, v Kovačevi gori, v Pipanji, Ri-tenznoji, Gabrniku, Poljskavi in Popergi so celo pobiti; ravno tako žitna polja. Sadno drevje : jabolka, hruške, črešplje, orehi itd., je, kakor bi ga otresel. Ptiči so od toče zadeti mrtvi padali in tudi živina in ljudje, ki so bili na polji od toče zasačeni, bili so Hkoro v smrtnej nevarnosti.
Še sinoči je bilo na posameznih krajeh Pohorja tako videti, kakor bi bil sneg zapadel — in še celo denes ob 10. uri pred polu dne sem videl na nekih krajih točo do kolena debelo ležati.
Kar  je ostalo od toče otetega, je pa
trpelo po strašnem dežji in deročej vodi, ki je poblatila nižje ležeče njive in travnike.
Nek kmet, katerega travnik leži na znožji pohorskih vinogradov, mi je pravil, da bi na njem lehkc nabral koše grozdja, nanesenega iz bližnjih vinogradov: in ravno tako zelenega sadja.
Kolikor mi je denes znano, je po tej nesreči zadeta : sloveno-bistriška, gornje- in spodnje-polskavska, Črešnjeska, venČeselska tinska in spodnji del st. martinske fare.
Yz Srrd l&t'll na slov. Staje rji 13. jnl. [Izv. dop.] Zopet mi je poročati o silnih nevihtah, katere so te dni zadele naš kraj in okolico.   Vselej, kadar dežuje tudi tolče
— ako pri naB ne, saj v okolici. 6. t. m. ko je pri nas dež hndo lil pobila je toča od Ivanec do Lepeglave na Hrvatskem vse polje, jedini up tamošnjega kmeta. V soboto 10. t. m. bila je pri nas huda nevihta z dežjem, veter je lomil drevesa, ter nekemu mlinu na Dravi pol strehe odtrgal in odnesel. Ta dan je pobila bližnji Volbenk toča,
— Adrijance celo dvakrat. Vse poprejšnje nevihte prekosil pa je vihar v ponedeljek 12. t. m. Od Ormuža prignal je veter črne oblake in kmalu se vsuje suha toča debela kot orehi. Veter bil je tak silen, da je drevesa s koreninami iz zemlje vil. Vse sicer toča nij uničila, ker je redka padala. Ljudje hočejo obupati, ker jim je v vinogradih (Bre-brovnik, Vinski vrb, Kajžar itd,) toča skoraj polovico pobrala — pridelki na polji so slabi — pšenica je črna, rež drobna, — tnršica se sicer lepo kaže — ako je še toča ne nniči. — Vsem tem nezgodam pridrnžila se je pa še kuga. Svinje namreč napada vranični prisad, ali črm. Svinja postane na trebuhu ali parkljih ali na gobcu črna (modra) in v 24 urah crka. V Središču jih je mnogo poginilo. O ubogi kmet, kje bode živež — kje denar vzeti za davek ? !
Iz dorice 14. jul. [Izv. dop.] (Poduk zastran razstave učnih pripomočkov, ki se ima napraviti v Gorici in Poreču o jesenskih počitnicah 1875.) S prvo deželno učiteljsko konferencijo se bode napravila . v Gorici in v Poreču poleg sledečega po-duka razstava. Da se ponudi priložnost vsa-katerema, ki dela na polji šolstva, njegove skušnje priobčiti — v razsodbo in posnemanje svojih tovarišev — pa v občno korist šolstva prosimo priobčiti sledeče:
I. Razstava bo obsegala: a) reči za oskrbovalnice malih otrok in otroških vrtov, b) učne pomočke (učila) in šolska dela ljudskih učilnic, c) obit n i j sk i h in druzih strokov-njaških šol in c) zavodov za gluhoneme.
II. Od omenjenih nčilišč in zavodov pričakuje deželna šolska oblastniia: a) risarij, stavbenih in sitnvacijskih načrtov ali pa kalupov, b) učnih pomoČkov, ki se na teh uči-liščih upotrebljujejo, c) izdelkov učenŠkih. ad a) Kar se tiče načrtov onih učilišč, želi c. kr. deželni šolski svet videti zastopane samo take, kateri v čemur koli si bodi druge presegajo. Naslovi na kartonih, ki zaznamujejo narisano stvar, naj bodo prosti (kratki). V to vrsto spadajo tudi: oprava, mize, skrilne pisnice, klopi, pisalniki itd., dotiČnega uČilišča katere reči, če so v katerem oziru zanimive naj se pošljejo v naravni velikosti, ali pa v njihovi kalupi ali na kartonih narisane. Tako naj se tu ozir jemlje na: priprave za prezračevanje (ventilacijo), za kurjavo v šolah, na načine razsvečevanja soban, na stranišča,
posode za vodo namenjene učencem, na kč-peljne naprave za otroke v varovalnicah in šolah, na črnilnike, svinčnike in pisniške ročnike -'n na naprave za pisanje in risanje, ad b) Učila so knjige ali drugi učni po-močki. Bukve, ki so vpeljane v uČiliščih in zavodih, ali katere se imajo nasvetovati, da bi se upeljale, pošljejo dotični založniki ali pisatelji sami na razstavo. Tako pošljejo lahko tudi društva, katera izdajajo knjige v razširjanje ljudske omike, ali knjige mladini ali posebnim vrstam ljudi j v poduk in izpodbudek — zadevna svoja dela ali zaznamke (kataloge) uže izdanih knjig. Kar se tiče druge vrste učil, Štejejo se k njej posebno taka: 1. katerim je namen, učencem uk /.lajšati, na pr. priprave za prvotni poduk v čitanji, računske priprave, priprave za olajšavo pri nauku o muziki in dr. t. r., ali 2. taka, katera imajo služiti v to, da se učenci po ogledovanji stvarij same ali po kalupih in podobah napeljujejo, da si dotično reč mislijo prav tako, kakor je, 3. priprave za olajšavo vzajemnega poduka. V to troje vrst spadajo: a) veronauk: verske podobe ; b) branje : tabele, metode, abecede in predalčki za Črke; c) pisanje: metode in kalupi; d) računstvo: računske priprave, sistem utćž in mer, aritmetika obrnena na praktično življenje, tabele za uteže in mere. zbirke utež in mer; e) zemljenisje in zgodovina : ilustracije k zemljepisnemu in zgodovinskemu poduku, nazidne tabele, re-lifoi zemljevidi, atlanti, zemeljske krogle, tel-lurji in lunarji; f) risanje in zidarstvo : predloge vsake vrste za risanje, kalupi stavbni;
g) prirodoznanstvo : zbirke prirodoznanskega orodja, podobe itd. za prirodoznanski poduk ;
h) telovadstvo : orodje za-nj in za nank o plavanji, skrb za zdravje; i) pripomočki za začetni poduk o kmetijstvu ; k) o obrtnijstvu ; 1) poslednji?, gredo v to vrsto učila specijalnih zavodov, na pr. zavodov za gluhoneme, slepe itd. ad c) Na vsakem izdelku katerega učenca (učenke) naj bode razkazano ime in starost njegova, koliko časa v šolo bodi in pa potrditev šolskega ali zavodnega voditelja, da so namreč prej omenjene reči resnične. Dalje naj bode zaznani!jena šola (ali zavod) od katere je delo prišlo — s pridevkom je li šola državna, občinska ali privatna; ali jo vzdržuje kaka verska ali svetna družba; ali je eno- ali večrazredna, in koliko razredov ima. Pisne knjižice in risanje naj imajo prost zavitek. Mej deli gre pričakovati tudi ženskih del, ki se v šoli uče; del iz gluhonemic in vseh druzih v vrsto šol za posebne predmete spadajočih zavodov ali učilnic.
III. Učilišča ali založniki, kateri se hočejo udeležiti učilne razstave v Gorici ali Poreču naj se pri predsedništvu c. kr. dež. šolskega svetovalstva Goriškega in Isterskega v Trstu do 20. avgusta t. 1. oglase in na-in uapovado, kakošne sub II. omenjenih vrst mislijo poslati v razstavo, bodi si v Gorico ali v Poreč, ali pa tudi na oba kraja. Na one, ki se pozneje oglaRe, ne bnde mogla ozirati ue šolska oblastniia. Razstavne reči v Poreč uamenjeue naj se pošljejo (poštnine proste) oudašujemu c. kr. okrajuemn glavarstvu pod napisom : ,.Učiluo-razstavne reči za c. kr. deželno šolsko svetovalstvo Istersko. Vroče naj se c. kr. namefctuijštveueum sve-tovalstvu in okr. glavarstva voditelja v Poreču (Parenzo)". HeČi namenjene učilni raz-
stavi v Goricii naj se oddajo pod napisom: „Učilno-razstavne reči za c. kr. dež. šolsko svetovalstvo Goriško Gradičansko. Vroče naj se c. kr. okrajnemu šolskemu nadzorniku in glavnemu učitelju Francu Vodopivcu, na c. kr. učiteljskem izobraževališči v Gorici (portofrei).
IV. Posebnemu odboru c. kr. deželnega šolskega Bvetovalstva za Goriško in Istro bode skro, da se učue reči v Gorici in Istri primerno razstavijo. Razstavljene reči se bedo razstavijalcem na stroške v to namenjenoga zaloga.
V. Reči za razstavo odločoue morajo naj dalje do 15. sept. biti odposlane, Če ne, ne pridejo na razstavo.
VI. Vsak razstavec mora, kadar kaj na razstavo pošlje, razločno naznaniti, ali hoče da se mu reči nazaj pošljejo, ali pa, da jih c. kr. dež. šol. svetovalstvu prepasti, da jih v javne namene porabi.
Tz II ri alsK<-ii 13. jul. flzv. dop.] Volilno gibanje je pri nas še zmirom jako skromno. Razen Primorja in Srema se od nikodar nič ne čuje. Vse je mrtvo. Apatija je občna postala. Pravijo, da je to zasluga naše narodne stranke. V očigled izida volitev na Ogerskem je to žalostno in za naš narod pogubno. Našej narodnej stranki je pa apatija jako po volji, kajti tako je ona naj sigurnejše v nastavljene mreže volilce vlovila. Kako je naša narodna stranka nže pala, naj bolje to pričuje, da je „Obzor" njeni organ nže s Starčevičevci proti stranki narodne opozicije se vezati in rokovati začel. Stranka narodne opozicije pa tudi nij brez greha. Narod čaka na kako manifestacijo od nje, ona pa le molči. Pri nas je dosta elementov, ki bi se pri pravem migu stranke narodne opozicije priključili, samo da se jim, kakor se pravi, „ar(uiu da. Nij še dolgo tega, ko se je govorilo, da kani dr. Makanec opozicijsko skupščino v Zagreb sklicati. Sedaj je pa o tej skupščini vse tiho. To nij prav. Volitve so pred vrati; volilci se še nijso odločili niti sem niti tam, in zato bi baš sedaj pravi Čas bil, da se stranka narodne opozicije organiznje, ter s svojim programom pred narod stopi. Čudno je, da volilni dnevi še zmirom nijso ustanovljeni, ter da tudi narodua stranka še zmirom nij svoje kandidate proglasila. Sporadično so volilci sami kandidati. Iz tega se vidi, da je v narodnej stranki velika donita zavladala. Še za sami Zagreb nijso kandidatje postavljeni, Mrazovičeva volitev je v tretjem volilnem okraji brž ko ne zagotovljena, Jakičeva v drugem okraji pa ne gotova. Na njegov poziv zbralo se je od kakih 1200 volilce v samo 40 na poslušanje njegovega poročila o dtlovanji mlnolega sabora. Krestič, predsednik sabora, v prvem okraji pa skoro gotovo ne bo več voljen. Oa se ne upa svojih volilcev niti na polaganje računa pozvati, Uamo-li, da se jim kot kandidat na novo posadi* Trikrat je kot predsednik miuolega siib »ra brez tehtnega povoda svoje volilco iz galerije izpoditi dal, iu sedaj, da jih na odgovor pozve? Vidio zatez.iije volitev pri ua* ima svoj globok razlog. Cuje se, da imajo viSje oblasti posla v tem. Nep;i'akovani izid volitev na Ogerskem, kateri utegne magjarskemu življu večjo važnost v monarhiji dati, zlasti pa. državna akcija leta 1877. zahtevajo, da se uže dcucs na obrambo proti magja-
riz run misli, in v tej obrambi bi se vte gnili Hrvatska in „C i s 1 e j t a n i j a" na istem polji najti. Kombinacija, da se bodo leta 1S77. tudi zastopniki iz vojne krajine v naš sabor, če nže ne za stilno, vsaj „ad ht>cw poklicali, je jako verjetna. Vstop poslancev iz vojne krajine bi strankarsko razmere v saboru celo sprenuul, iu tiicer gotovo ne v korist Mag j aro m.
Domače stvari.
— (Dimitzeve „Gescliichte Krains") je pri Uambergu v Ljubljani izšel 4 zvezek (od 1493 do 1564 leta). Ta zvezek se je nekoliko zakasnil, ker je pisatelj bil našel v deželnem arhiva novega materijala, ter jo svoje delo dopolnil.
— (Imenovanje.) Adjunkt li. Ulepić pl. Krainfels je imenovan za uvetovalskega tajnika pri sodišči v Novem mestu.
— (Prav tako!) V sredo zvečer je imelo ljubljansko tiskarsko izobraževalno društvo v svojih prostorih v n k u jež jem dvoru" svoj izvanredni občni zbor. Za predsednika je bil izvoljen g. linbmaver in za blagajnika g. Krajec, za knjigarja g. Plvchal, za druzega zapisnikarja g. Saeber. Udeležilo se je zbora 35 udov. Pismena pritožba 13 nenavzočnih nemških društvenih udov iz Kleinmayer & liarnbergovo t skarne, da se društvo ne sme v narodnem duhu gibati, je bila po jako živahnej debati v koš potisnena, z motivacijo, da se morajo slovenski tiskarji v tujini tudi po tamošnjih šegah ravnati, ter nij8o tako prenaptti, da bi zahtevali, naj bi se tudi v njihovem jeziku obravnavalo in občevalo. Sicer je pa pritožba tudi neopravičena, ker je v društvu vsakemu prosto, se v tem ali onem jeziku izraziti in se tudi v obeh jezikih posluje. V odboru so sedaj zastopani le narodno značajni Slovenci.
— (Od s v. Pavla) pri Celji se nam piše: Zmirom Čitamo v ^Slovenskem Narodu" o streli in toči, in smo se veselili, hvaliti boga, da se je nam polje lepo obnašalo, in je pridelek dobro obetal. Ali žalibog po vesolji pride žalost; enako se je nam zgodilo. 12. t. m. po 3. uri po p61u dne se prikažejo Črni oblaki črez eavinsko dolino, in začela se je debela toča usipati tako, da je polovica našega vsega pridelka pokončana. Drugi dan smo mi žalostni kmetje ogledovali svojo nesrečo na polji. Tako je kmetu vsak dan slabše na svetu. Bog daj kmalu boljše.
B. Vinter.
— (Iz Podgore) pri Gorici se nam piše: Ponedeljek po polu dne je bil pri nas velik požar ; pogorela sta dva skednja polna žita in ena hiša. Malomarnost staršev je bila te bridke osode ubozega kmeta kriva, ki puste male otroke same doma, govorica je namreč, da so otroci, — igraje se s žveplenicami, zažgali.
Vsem bolnim moč iu zdravje brez leka in brez m roško* po izvrstni
nevalesciere tu Barry
28 let nže je nij bolezni, ki bi jo ne bila ozdravila ta prijetna zdravilna hraua, pri odraščeuih i otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni v želodcu, na živcih, dalje prane, i na jetrah; žleze
lana,].*..«!) in urednik Josip Jurčič.
i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nt-spanje, slabosti, zlato lilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo. Aumenje v ušesih, slabosti in blevauje pn nosečih, možnost, diabet, trganje, ahuj sanje, bledičico in prt blajenje; posebno se priporoča za dojenee in je boljt? oego dojničii o mleko. — Izkaz iz mej 80.uoo spričo viil zdravilnih, brez vsake medicine, inej njimi spri levala profesorja Dr. "VVurzerja, g. F. V. Beneka, pra vega proiesorja modicine na vseučilišči v Mariboru, f.rlravihiega svetnika Dr. Angel h tema, Dr. Shorelanda. Dr. Camphella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Oastle umi, Markize do Brehan a mnogo druzih imenitnih 3sob, se razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj Kratki izkaz iz 80.000 spričevalov. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. VVurzerja,
Bonn, 10. jul. 1863. Eevalesciere Du Barry v mnogih slučajih na <radi vsa zdravila. Posebno koristna jo pri ilristi h, ^riži, dalje pri sesalnih iu olustiuh boleznih, a t. a. pri kamnju, pri prisadljivcui a bolehnem draženji v icalni cevi, zapitji, pri bolehnem bodenji v obistib in mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolji- in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih iu prs-aih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. i,L. S.) Rud. VVurzer, zdravilni Bvčtovaloc in člen mnogo učenih družtev.
"VVinchester, Angleško, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna Eevalesciere je ozdravila večletne i nevarnostno prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, t>olne čutnice in vodenico. Prepričal sem se sam glede vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James S h ore lan d, ranoeelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angel s te in a.
Bero lin, 6. maja 1856. Ponavljaje izrekam glede Kevalesciero du Barrj vsestransko, najbolje spričevalo.
Dr. Angel s tein, tajni sanit. svetovalec Montona, Istra. Učinki Kevalesclčre du Barry so izvrBtni. Fer d. Clausberger, c kr. okr. zdravnik. Spričevalo št. 76.921. Obergimpern, (Badensko), 22. aprila 1872. Moj patient, ki je uže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je vsled rabo Vaše Kevalesciero du Barry po polnama zdrav.
Viljem Burkart, ranoeelnik.
Št. 80.416. GoBp. F. V. Beueke, pravi proresoi medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piše v „Berliner KliniBche VVochenschritt" od ti. aprila 1872 to le: „Nikdar ne zabim, da je ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Kevalenta Ara-biča" (Kevalesciero). Det© je v 4. mesecu vedno več in več hujšalo, ter vedno bljuvalo, kar VBa zdravila uijso bila v stanu odpraviti; toda Eevalesciere gaje osdravila popoluoma v 6 tednih.
St. 79.blO. Gospo vdovo Klemmovo, DUBseldort, na dolgoletnem bolehanji glave in davljenji.
St. 64.210. Markizo de Brehan, bolehaj e Bedem let, na nespanji, treslici na v suh udih, shuj sanji iu hipohondriji.
St. 65.715. Gospodični de Montlouis na nepre-bavljenji, nespanji in hujšanji.
St. 76.877. Flor. Kollerja, c kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dušnika, omotici i tiščanji v prsih.
St. 75.970. Gospoda Gabriela Tešnerja, slušatelja višjo javne trgovinske akademije dunajske, nu skoro breznadejni prsni bolečini in pretresu čutnic.
Št. 75.9128. Barona Sigmo 10 letne hramote na rokah in nogah i t. d.
Kevalesciero je 4krat tečneja, nego meso, ter »e pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več na ceni, glede hrane.
V plehastih puciouh po pol funta 1 gold. 50 kr , l runi 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 run .ov 10 gold., 12 fantov 20 gold., 24 funtov 36 gola.,
— Revaloaoiuro-BiBCuiten v pušicah a 2 gold. 50 kr io * goid. 60 kr. — lievaiosoiore-Chocolatee v prane •m 7 ploščicah t.* L ~i u.ri 1 golo. bo kr., 24 tau 2 gola M kr., 4ii um 4 gold. 50 kr., v prunu sa 120 m. tO gold., m ..viS tak 20 gold., — su 576 tan .>•> gola
— Prodaje: Barry da ±tarry tk Comp. na l>u>
'*V»l»a»*enn**ae »t. e, v EJublJunl Kd dr-Ur, v <ur»d«£ brutjo Oboranzmeyr, v Sna biruktu Diooatl «* Frank, v slovel P. Birn riaehor, v i^iid Ludvig Muller, v Unrlberii sL Mor io, v Merauu J. B. itookhiiuieu, v /.a^rt-hu v lekaruici usmiljenih sester, v <«-r uoviealt pri N. Snirhu, v Oseku pri Jul. Da vidu, lekarju, v Ciradcu pri bratih Oberranz-meyr, v TeuieNvaru pri J ob. v. Papu, mestnemu lekarju, pri <J. M. Jahuerju, lekarju, v Varai* dluu pri lekarju dr. A. Halterju, aakor v vso. uiesun pri dobrih ioxarjib. m tptcoiijskih trgovoih. ludi razpošuja cu..ajiaa hiii, na .tu Lr.-.jO po ^oAuid
...'..iiju. ..H.,    v.i -itj....
liUJu^jbka borsa 15. julija. (Izvirno teiegrahono porooiio.)
Enotni dri. dolg v bankovcih .   70 gid. 85 ki.
*.notui drž. dolg v srebru    .   •   78   „   80 „
ib60 drž. poBojilo.....112   n   60 r
Akcijo narouue banke   . 939   „   — „
Kreditno akcijo   ,   ,    .   .     2i9   A   80 „
London........lil   s   66 „
Napol..........6    „   87«/, „
0. a. cekini.......5    „   25 „
Hrobro ... .   .   . 1C0    - 80
t railiio liiizilitiillo.
16. julija 1875. Javue <lnt/.!•«': Jan. Tekavcevo Iz Dvorska Vati, 845 gld, — Kr Kraljičovo iz Malega Ločuikar D80 glđ., obe 17. julija (II. Postojna). — M. Benkovo iz Verbljerija, 1735 gl., — Jarm-j Kavčičevo iz Medvod, 1140 gld., obe 17. julija (II. Ljubljana). — J. Zdravljevičevo iz Bojanje vasi, 9166 gld., 17. jul. (II. Metlika).
14. julija-
Pri .'ionu : Gorišok iz Javorja. — Zuža iz Trsta. — Žuidaršič i/. Prema. — Burič iz lioio. — Bratite iz Dunaja.
n Mtkiteii Lenk iz Dunaja. — Ehrenreich ll Ponoviča. — Gisucr iz Dunaja. — Jugovec iz Stra-žišoa. — Viva: iz Gradca.
i  đaaiorvl i Miiler iz Zagreba.  — VVineger
iz Dunaja.
Vrine cene
v Ljubljani 14. julija t. 1.
Pšenica 4 gld. 90 kr.;  — rež     gld. — kr.;
— ječmen 2 gld. 10 kr.; — oves i) gld. 10 kr.; — ajda 2 gld. 90 kr.; — proso 2 gld. 70 kr.; — koruza 8 gld. — kr.; krompir l gold. 40 kr.; — fižol 4 gld. 80 kr.; masla funt — gld. 52 kr.; — mast — gld. 50 kr.; — speli lriaon — gld. 40 kr.; — špeh povojen
— gold. 42 kr.; jajco po S kr.; — mleka bokal 10 kr.; govudninu funt 27 kr.; — teletnino funt 2.J k..; svinjsko meso, lunt 28 kr. — sena cent 1 gld. 20 kr.; — Blaino OBUt 1 gld. 10 kr.; — drva trda 6 gold. 60 kr.; — mehka 4 gid. 80 kr.
Loterij ue srečke.
Na Dunaji 10. julija: 86. 74. 5. 84. 36. V Gradcu 10. julija: 75. 72. 87.   8. 80.
Ficcolijeva lekarna „k angelju". Farmacijske specijalitete
(»taliriel        « ol i
lekarja v Ljubljani, na dunajskej cesti. Anaterinova ustna voda in zobni
prašek. Boljši, nego vsaka druga zobna voda in zobni prašek, pravo sredstvo zoper zobobol in u.stiu- bolezni, zoper gnjilobo in uiajanje zob, zoper dilteritis ali vnetico grla iu skorbut, prijetnega duha in okusa, krepi dalje zobno meso, in jo sploh neprimerljivo sredstvo za či-Btenjo zob. Krdni' ga enkrat poskusi, dal mu bode gotovo prednost, vzlic vsim enakim izdelkom. 1 steklenica 60 kr., 1 škatlja 40 kr.
Ribje olje t pošiljano na ravnost iz mesta liergen na Norvuškuiu, brezkusno in no slabo-dišeeu, 1 originalna steklenica 80 kr.
Pravi sajdiicev pulver. Nareja se z čisto kemičnih tvariu. 1 škatlja 80 kr., 1 tucat škatelj 6 gold. 60 kr.
Pravo vinsko žganje z soljo, v
pomoč bolehncinu človeštvu, pri vsili notranjih in vnanjih prisadih, zoper večino boleznij, posebno za vsakovrstne rane itd. 1 steklenica 40 kr.
Eliksir iz Kine in Koke. Najboljši do
sedaj znani želodečni liker. Pospešuje cirkulacijo iu proba,'ljenje, ter različne organe in udu z nova okrepi iu oživi. 1 steklenica bO kr.
Glycerin-Creme.
je posebno izborno sredstvo zoper razpokaiie UBtnico in kožo na rokah. 1 tlt* con 30 kr.
Lancaster-lilijna voda. Toaletni zaklad.
Specijalno, da se ohrani koža krasna, nježna in mehka, so jej dajo prednost pred vsemi umi\aiinnii vodami, lepoličjom in lepotičuim sredstvom, katera so često škodljiva. 1 steklenica 1 gold.
Rajževi pnlver.   izkijučijivo iz vegeta-
biličnih tvariu, posebno zdrav za kožo, katerej podeli izvirno brhkost in čvrstost, kar so nahaja le pri mladini. 1 paket 10 kr., 1 škatlja 40 kr.
Sok iz Tamarinde. p0 malih sredstvih
iztlučen. Učinkuje znamenito krepiluo iu olajšujoče. 1 steklenica 40 kr.
Neizmotljivo sredstvo zoper mrzlico.
Učinek tega leka je dokazana istina iu vsaki bolnik, ki jc lek uže poskusil sam na Bebi, so bode radostno prepričal, da je najmučnije iu zanesljivejše sredstvo do sedaj zuanih KOper ponavljajočo se mrzlico. 1 steklenica tiO kr.
Naročilu se izvršujejo vračajočoj se pošto proti poHliiemu povzetju. (132—59)
Latunin« in *«;•.'. „.Narodne b^k^ruu".