Murska Sobota, 1. junija 1989 • Leto XLI • Št. 21 • Cena 3000 din
Ob koncu tedna bo spremenljivo oblačno, občasno bodo padavine, deloma kot plohe ali nevihte.
Za otroke in odrasle, lačne in žejne, resne in manj resne, poslušalce Radia Murska Sobota in njegove sovražnike, za dnevne in nočne ptice:
velika, celodnevna, dobrodelna, za-. sbavnog5asbena prireditev prvo nede-
ljo v juniju ob 13. do 24. ure!
Prijetna presenečenja za obiskoval-
• Pravzaprav gre za povratek k zemeljski prvobitnosti, ljudski izvirnosti in človeški skupnosti, k skupni podtalni osnovi, ki ji je tuja deviza močnih, imenovana: kdor vlada, naj določa tudi vero. Preveč zaverovano smo verjeli in premalo verovanje preverjali.
NAGRAJUJEMO!
založba mladinska I V knjiga
NAGRAJUJE KUPCE SVOJIH KNJIG IN NAROČNIKE VESTNIKA
KDO IN KAKO NAJ NAS OKOLJEVARSTVENO RAZSVETLI NA POPKU EVROPE?
Najnovejša ponudbaza
Prihodnji teden bomo izžrebali štiri k
knjige založbe Mladinska knjiga-
* Ljudstvo na obrobju srednjeevropske deželice z eno najvišjih stopenj pismenosti na svetu in hkrati enim najvišjih količnikov samomora začenja ravnati v skladu z lastno mu »čezmejnostjo« in »srednjeevropskostjo«. Prepričano je namreč, da se nasilje nad naravo slej ko prej sprevrže v nasilje nad ljudmi.
• Ob a vstrijsko-madžar-sko-jugoslovanskem tromejniku je bilo 27. maja srečanje pod geslom: Za mir in Združeno Evropo. Kaj ne bi mogli
tega razumeti tudi kot prostovoljen in namenski vstop Pomurcev v srednjeevropski prostor — mimo središčnih oblastnih sestavov na Dunaju, v Budimpešti, Beogradu ali Ljubljani?
•	Ljudstvo na tleh nekdanjega Panonskega morja in Murskih Alp »se bo zgodilo« tudi pojutrišnjem, v soboto, 3. junija, v okviru slovenskega mladinskega festivala v Murski Soboti pod geslom: Reka Mura in obrobna kraja Podgrad in Halbenrain/ Ob rajna kot srednjeevropska ekološka skrb. Še en dokaz
za napoved odkritega, neprizanesljivega spopada tukajšnje zelene alternative z agrarnim, vodnogospodarskim, elektrogospodarskim, zadružnim in še kakšnim lo-
Ik MIR IN PRIJATELJSTVO V SKUPNI DOMOVINI EVROPI
NA MEJI BREZ POTNIH LISTIN
stran 3
bijem, ki je v dobršni meri omaja! naravno ravnovesje; z megalomanskimi posegi v prostor, s svinjskimi posledicami veleprašičjih farm, z
NOVODOBNO BESEDILO OBMORSKIH ZELENIH JE: MISLI ČEZMEJNO, DELUJ OBMEJNO!
brezsrčno degradacijo kulturne krajine. Koliko časa še more ljudska duša dopuščati to uničevanje lastne substance?
•	Kaj storiti? Naj bo dovolj govorjenja in prepričevanj! Če ni dovolj zanesljivih
zaveznikov doma, začnimo udejanjati »čezmejnost« in »srednjeevropskost« s konkretnimi projekti. Tu so že zametki biokmetovanja, ma-
Uh podjetij, alternativnih tehnologij, pri čemer je čedalje občutnejše navezovanje na bližnjo in daljnjo čezmejno sosesko. Saj res: koliko nas še loči do Evrope 1992 in kakšne so možnosti za pomursko Eureco?
aktualno doma in po svetu
Volja slovenske skupščine—Evropska skupnost
Po zasedanju republiške skupščine prejšnji teden ni več dvoma o tem, da je Slovenija evropsko naravnana. Tako se je izrekla tudi problemska konferenca Socialistične zveze dan pred zasedanjem skupščine, ki je po besedah
DAN, KO PODRAŽITEV NE BO OPOLNOČI
Do zdaj je bilo vedno tako, da smo o podražitvi bencina zvedeli šeie ob poslušanju polnočnih radijskih poročil. Nekako v stilu oddaje Lahko noč za odrasle. Saj so v uredništvih vedeli o podražitvi že prej, pa niso smeli objaviti. In tudi pri Petrolu!
Zdaj že vemo, da bo republiška.skupščina na prihodnjem zasedanju po hitrem postopku sklepata o zakonu o posebnem republiškem povračilu za ceste, s katerim bo Slovenija dobita dražji bencin — za obnovo naših cest.
Šole, vrtce, gasilske domove, bolnišnice, kulturne domove, vodovode (naprej ugotavljajte sami, kaj še vse) že zdaj gradimo z denarjem iz našega žepa — s samoprispevkom namreč. Z dražjim bencinom bomo poleg vaških cest skrbeli še za regionalne in magistralne. Pa naj še kdo reče, da pri nas ni vse v rokah »občanov in delovnih ljudi«, kot temu pravimo. Država resnično odmira, kot smo to že pred desetletji napovedali... eh, kaj odmira — crkava, bi bil bolj prepričljiv izraz.
Več regionalnih povezav
Na nedavni skupščini Gospodarske zbornice Slovenije so trditev v naslovu postavili vštric z našimi prizadevanji za vključitev v Evropsko gospodarsko skupnost. Odnose s sosednjimi deželami je treba razvijati in krepiti sistematično, je bilo rečeno. To pa se nanaša predvsem na tiste dežele, ki so vključene v skupnost Alpe-Ja-dran. Naša zunanjetrgovinska prizadevanja ne bi smeta biti preveč osredotočena na EFA (Evropska skupnost za svobodno trgovino) pač pa neposredno na Evropsko skupnost, kajti, kot je na skupščini trdil podpredsednik slovenske zbornice Tomaž Košir, lahko s
Teža javne besede
Aleksandar Petkovič, ekonomist v pokoju, toži Branka Miku-liča, prejšnjega predsednika ZIS, zaradi zavajanja. Ob koncu leta 1986 je Aleksandar Petkovič podedoval milijon dinarjev. Pretopiti jih je hotel v devize, vendar se je premislil, ker so se prav takrat pojavile obveznice, ki jih je dalo v obtok Združeno elektrogospodarstvo Beograda prek Investbanke z 68-odstotnimi obrestmi, kar je bilo takrat ugodnejše od bančnih obresti. Pravzaprav je Petkoviča k taki odločitvi spodbudila izjava Branka Mikuliča ob njegovi in-auguraciji za predsednika zveznega izvršnega sveta, da inflacija v letu 1987 ne bo trištevilčna, kar je predsednik podkrepil, da bo sicer odstopil. Petkovič je tako moškim besedam verjel in verjel je, da je Mikulič, če tako govori, to tudi sposoben narediti, in da se zaveda svojih besed. Že prvo leto nove vlade pa se je izkazalo, da bo inflacija požrla ves Petkovičev denar. Medtem ko so obresti v drugih bankah naglo rastle, je Petkovič, ki si je z obveznicami za dve leti vezal roke, lahko le nemočen računal, koliko bo izgubil. V svoji tožbi zato zahteva od Branka Mikuliča znesek 4 milijone dinarjev, toži pa ga tudi zaradi neizpolnje-
predsednika republiške konference SZDL Jožeta Smoleta zavrnila tudi najrazličnejše namige, da sodelovanje Slovenije in Hrvaške v skupnosti Alpe-Jadran vodi v oživljanje avstro-ogrske monarhije.
članstvom Avstrije v ES zgubimo pomembnega partnerja v EFTA, s katerim dosegamo polovico trgovine z državami te evropske trgovinske skupnosti.
Jugoslavija bi se morata — kot je bilo rečeno na skupščini — čimprej vključiti tudi v Svet Evrope; ovira pri tem je to, da še se nismo odločili podpisati nekaj čez 120 deklaracij tega sveta, med njimi tudi deklaracijo o državljanskih političnih pravicah.
Nas, v severovzhodni Sloveniji, ne zanimajo toliko takšne ali drugačne deklaracije, toliko bolj pa tržno vrednotenje tega, kar premoremo, to so kmetijski pridelki.
ne obljube, da bo, če bo inflacija prestopita število 99,99 odstopil. Aleksandar Petkovič se kot tožnik seveda zaveda, da bo njegova tožba naletela na resne poskuse zavrnitve, vendar se je na to pot podal prepričan, da od nje ne bo odstopil za nobeno ceno. Želi le to, da se bo na sodišču srečal s prejšnjim predsednikom zveznega izvršnega sveta, kjer ga namerava vprašati, če se zaveda teže javne izjave.
Karavana gre naprej
Elektrika se je sicer podražita, toda v elektrogospodarstvu so že izračunali, da bodo imeli ob polletju za 300 milijard primanjkljaja, da se jim je doslej nabralo že za 286 milijard dinarjev kratkoročnih posojil, da se jim zaradi prenizke cene energije nabere le 44 odstotkov potrebnega denarja za gradnje, da jim veliki porabniki dolgujejo približno 428 milijard dinarjev, da sami dolgujejo tujini 420 milijonov dolarjev itn. itn.	,
Kot pravijo v slovenskem elektrogospodarstvu, bi morali elektriko podražiti vsaj vsake tri mesece, medtem ko v jugoslovanskem elektrogospodarstvu predlagajo podražitve celo na vsakih 45 dni.
Saj bi bilo še za prenesti, če bi s takšnimi izračuni in s temno prihodnostjo grozili samo v elektrogospodarstvu. Prsti ene roke so preveč, da bi ta hip našteli tiste, ki še ne nameravajo podražiti. Ne pozabimo, kmalu bo spet na vrsti bencin... In tako karavana podražitev gre naprej, potrošnikom pa preostane samo še to, da lajajo.
Skrb zbujajoč je razvoj dogodkov na Kitajskem. V Italiji je vladna kriza. V ZDA je bil na obisku francoski predsednik Mitterrand, ki je prejel poleg gostitelja, ameriškega predsednika Busha, na bostonski univerzi diplomo častnega doktorja prava. Bush je na podelitveni slovesnosti ostro kritiziral evropske zaveznike, ki da naj se ne spuščajo v nepremišljena pogajanja s SZ. Sam Gorbačov je prejšnji teden moral požreti marsikatero pikro, preden so ga izvolili za predsednika vrhovnega sovjeta. Nič boljše se ni godilo zahodnonemškemu kanclerju Kohlu. Ko je prišel v Braunschweig, da bi govoril o bližnjih volitvah v evropski parlament, so ga nasprotniki obsuli z jajci, da se je moral, ko tkaže slika, zavarovati s plastičnim ščitom. V Londonu odstavljajo sovjetske, v Moskvi britanske diplomate. In doma? Prepiri med politiki, inflacija pa gre naprej . . .
Evropska skupnost naj bi bila dolgoročna strategija SFRJ, zvezna skupščina pa naj to konkretno namero vključevanja v zahodno Evropo uradno objavi s posebnim dokumentom.
Pot do Evropske skupnosti naj Jugoslavijo pelje prek Efte, Evropskega združenja za svobodno trgovino, in Sveta Evrope, so menili delegati.
Dan pred zasedanjem slovenske republiške skupščine je dejal na tiskovni konferenci v Beogradu predsednik komisije skupščine Evropskega sveta, Jean Valle-ix, da je Jugoslavija dobila status gosta v Evropskem svetu. To pomeni, da bo jugoslovanski predstavnik lahko sodeloval pri delu sveta in njegovih teles o konkretnih vprašanjih.
Volja slovenske skupščine, da se približamo in končno vključimo v tako pomembno gospodarsko in tržno grupacijo, kot je Evropska skupnost, ima v ozadju pravzaprav dve tendenci: hitro in brez pomislekov ali pa bolj previdno in z dolgotrajnejšim
prilagajanjem na nove razmere. Skupščina še je izrekla za prvo različico. To pa pomeni, da bodo morali v vodo tudi tisti, ki ne znajo najbolje plavati.
POVEČAN ZVEZNI
PRORAČUN
Zvezni izvršni svet je sklenil predlagati, da se proračun federacije zviša od sedanjih 20.6 tisoč milijard na 72.546 tisoč milijard dinarjev. Zvezni sekretar za finance Branko Ze-kan je v obrazložitvi predloga na tiskovni konferenci dejal, da je tolikšno povečanje proračuna posledica tega, ker pri pripravi predloga sedanjega proračuna niso računali s tolikšno inflacijo. Kot je povedal Zekan, je ob pripravah rebalansa proračuna »zmanjkalo« 5.000 milijard, kar bo šlo največ na škodo proračunskega zneska za JLA; ta bo dobita 4,6 odstotkov narodnega dohodka in ne 4,9, kot je bilo predvideno z nerebalansiranim proračunom, v znesku pa je to 2,400 milijard dinarjev.
{sever-jug}
V novoletnem zabavnem programu televizije Beograd je bil tudi skeč Sever-jug, nekakšna parodija na prej prikazovano istoimensko nadaljevanko iz ameriške zgodovine, ko je prišlo do spopada med severom in jugom združenih ameriških državah. V tej »zabavni« zgodbi, postavljeni v mešano družino, je bil slovenski del družine prikazan v brezupnem neznanju o jugu, kot da so Slovenci padli z Marsa in se na tem južnem svetu sploh ne znajdejo.
Kadar se humor dela na neumnosti, ne pa bistrini glavnih junakov, postane delo neokusno in sploh ne deluje humorno, temveč popačeno, neliterarno in neumetniško, kakor se pač že praviloma dogaja s političnimi pamfleti.
O tem sem nameraval pisati takoj, vendar je bilo to nemogoče tedaj, ko so se vrstili dogodki tako hitro, da jim je bilo komaj mogoče slediti. Ker pa je farna o neobveščenosti Slovencev ostala in je še vedno močno živa, je postala ta tema neizbežna za tukajšnje vsakdanje politikantske razgovore, ki se v glavnem vrtijo okrog tega, kdaj je kdo in zakaj odstranjen in v kakšnih klanskih odnosih je bil in pogorel. Tako spremljajo in komentirajo tudi izjave in postopke Smoleta. Kučana, javne dialoge med Stanovnikom in Bavčarjem, — v pričakovanju, kdaj jih bo slovensko ljudstvo zamenjalo.
Seveda tokrat ne govorim o srbskih političnih krogih, temveč le o modrovanjih tako imenovanih malih, vsakdanjih ljudi, ki s svoje žabje perspektive krojijo kapo ne samo Jugoslaviji, temveč kar vsemu svetu, ne da bi bili za to od kogar koli pooblaščeni in ne da bi imeli, kjer koli kakršen koli vpliv na odločanje o tem ali onem.
Teza o zoperstavljenosti severa in juga pa pač ni tako naivna, kot se zdi, saj je star problem sodobnega sveta in torej ni iz trte zvita misel, da Slovenija dobro živi na račun cenenega kupovanja surovin iz južnih predelov Jugoslavije, ki jih potem, predelane, drago prodaja tem istim južnim predelom naše dežele.
Nesreča teh politikantov je pač neobveščenost, (ki jo podtikajo Slovencem) o tem, da Slovenija izvaža tretjino blaga iz Jugoslavije, ob dejstvu da je Slovencev manj kot desetina vsega prebivalstva Jugoslavije, kar pomeni, da zagotovo ne živi na račun preostale Jugoslavije in tamkajšnjih surovin. Poleg tega pa je veliko vprašanje, ali so surovine pri nas sploh tako poceni, da bi zagotavljale velike dobičke. Znano je namreč, da naši čevljarji trdijo, da bi čevlje lahko mnogo ceneje prodajali, če bi kožo kupovali v tujini, kjer je nekajkrat cenejša.
Nisem ekonomist, da bi lahko postregel z vsemi možnimi podatki, vendar mi je jasno, da tisti, ki veliko izvažajo, lahko brez škode tudi veliko uvažajo, zlasti če je tržišče tako odprto, da je to mogoče. Če pa kdo lahko svoje izdelke (surovine) draže proda v tujini, zakaj bi § jih moral prodajati domačim predelovalcem?!
£	Vsak jug ima pač svoj sever in svojo farno o izkoriščanosti, ki je
pač svetovni odnos, v katerem ima svoje zgodovinsko mesto tudi
CQ manj razviti sever proti bolj razvitemu severu, zaradi česar je tudi naš •S sever v svetovni tekmi z razvitejšimi in mu nič ne pomaga tarnanje o g izkoriščenosti, če si sam ne pomaga. Zatorej še vedno velja tisočletna kitajska modrost: »Če daš človeku ribo, ga nahraniš za en dan, če pa
C ga naučiš ribariti, ga nahraniš za vse življenje!« Žal pa smo se v dosedanjem državnem socializmu že preveč navadili življenja na račun delitve dobrin in nam se to zdaj že izdatno maščuje, saj smo se tako uspavali, da še misliti ne znamo, da o drugih znanjih ne govorimo. To nam ilustrirajo vsakdanja dogajanja v socialističnem svetu, saj smo delitveni socializem podedovali, ne pa izumili.
Naposled je res, da človek ni kriv, če je rojen na jugu ali severu, bogat ali reven. Vsakdo je kriv za svoj položaj sam, če raje živi odvisno od drugih kot pa od lastne ustvarjalnosti (če pač ni maloumen ali drugače invaliden, da brez pomoči drugih ne bi mogel preživeti). Tako kot svoje življenje moramo pač spreminjati ves svet. Če nam pri tem doslej dosežena znanja niso dovolj, moramo pač počakati na nadaljnji vzpon znanja, saj se življenje ne neha z našim življenjem.
Viktor Širec
Vlaku neuvrščenosti so odpovedale zavore?
Gospodarski vestnik je z dolgega seznama blaga, ki naj bi ga brez carine in drugih dajatev uvozili za deveti vrh neuvrščenih septembra v Beogradu, vžel kar tako »na pamet« 300 različnih predmetov (od skupno menda okoli 670), med katerimi so: samolepilni trak (50 kosov), časopisni rotopapir (2.000 ton), posteljnina, prti in kuhinjsko perilo (200.000 kosov), kompletni umivalnik (618), WC školjke (360 kosov), skodelice za črno in belo kavo (8.350 kosov), pepelniki pri umivalnikih (17 kosov), držala za kozarce (251 kosov) in milo (361 kosov), kljuke za obešanje kopalnih plaščev (570 kosov) itd. itd. Saj so tudi ščetke za čiščenje stranišč, hladilniki, sesalniki in še in še ... do 670 predmetov, kot trdi zagrebški Danas.
Poskušali bomo na kratko prikazati, kako je ta »vlak neuvrščenosti« pospeševal hitrost, kar zadeva stroške, in kako so mu v zvezni skupščini najprej delegati iz Slovenije, Hrvaške in Makedonije — kasneje pa samo še Slovenci in Hrvati — nastavljali coklo, da bi ga vsaj nekoliko upočasnili.
Neuvrščene dežele so organizacijo devetega vrha zaupale Jugoslaviji lani septembra, toda organizatorjem tega vsekakor pomembnega srečanja v devetih mesecih še ni uspelo sestaviti finančne konstrukcije vrha. Aprila letos skupščina ni hotela sprejeti zakona, po katerem bi uvažali, brez plačila carine.
Prvi izračuni stroškov, ki jih je že septembra lani zvezni konferenci SZDL predložil zunanji minister Budimir Lončar, so pokazali, da bi vse skupaj stalo pet milijonov in 635 tisoč dolarjev. Hitri finančni analitiki so takoj
izračunali, da je to zelo ugodno. Toda kmalu za tem se je izvedelo, da bodo s petimi milijoni dolarjev pokriti le stroški za najem prostorov v kongresnem centru Sava, za prevajalce in za tiskanje gradiv konference za okoli pet tisoč udeležencev. Že takrat se je tudi vedelo, da šefi držav in vlad ne bodo nastanjeni v vilah, temveč v hotelih, in da bodo stroške bivanja plačali sami.
Pred dvema mesecema — ko je bilo že slišati marsikaj — je
V žariščudogodkov
slovenski delegat v zvezni skupščini zahteval pojasnilo o resničnih stroških. Dobi odgovor — 11 milijonov dolarjev. Potem je isti delegat dal pobudo, naj zvezni zbor skupščine razpravlja o stroških vrha neuvrščenih. Bilo je potem nekaj izmotavanj in odgovorov, ki ničesar niso povedali, namreč tudi o tem, da se še ne ve, koliko bodo za sestanek prispevale tudi druge države, članice gibanja neuvrščenih. Slišati je bilo potem, da so organizatorji zahtevali poleg 100 milijard dinarjev še dodatnih 20 milijonov.
In potem ta zloglasni seznam predmetov, ki naj bi ga uvozili. Skupen seštevek prvega zahtevka je bil 300 milijonov dolarjev, potem so spisek »oklestili« na 83, nazadnje na 71 milijonov dolarjev.
Kakšne težave nastajajo pri organizaciji tako zahtevnih konferenc, kaže tudi predlog zakona, ki naj bi ga sprejeli po hitrem postopku in po katerem naj bi bil dovoljen predčasen odkup deviznega dolga Narodne banke, ki bi ga »pretopili« za gradnjo dveh
globus
STRASBOURG — Po mnenju evropskega parlamenta Turčija še ne bo kmalu sprejeta v Evropsko skupnost. Preden bodo obravnavali njeno prošnjo, mora Turčija izpustiti vse politične zapornike, dosledno mora spoštovati svobodo shajanja in mišljenja, zagotoviti mora neodvisno sodstvo in omogočiti svobodno praznovanje prvega maja.
ŽENEVA — Aretirali so 74-letnega Paula Touvierja, nekdanjega šefa pronacistične francoske milice v Lyonu. Touvier se je pod lažnim imenom Paul Lacroix in z vednostjo cerkvenih oblasti vsa povojna leta skrival po samostanih. Po dveh sodnih procesih so ga leta 1947 zaradi zločinov nad človeštvom obsodili na smrt, vendar mu je takrat med zasliševanjem uspelo pobegniti.
RIM — V italijanskem pristanišču Bari so sežgali 4 tisoč ton pšenice, ki so jo ladje pripeljale iz Grčije. Pšenica je bita radioaktivna od časov černobilske nesreče.
RIM — Italijanski list II Sole je objavil lestvico držav z največjim gospodarskim in političnim tveganjem glede vlaganja kapitala. Na prvem mestu je Irak, potem dolgo nihče, kot druga sledi Nigerija, tretji je Egipt, potem Poljska in Brazilija. Jugoslavija je na tej lestvici enajsta, in to je za nas (in za tuje vlagatelje kapitala) ugodno.
BUDIMPEŠTA — Na državni konferenci tako imenovanih madžarskih reformskih krožkov v Se-gedinu je bilo med drugim predlagano, da naj se Madžarska socialistična delavska partija preimenuje v Demokratsko socialistično narodno stranko ali pa v Madžarsko socialistično stranko.
Tisto, kar smo zapisali o tem, da je Jugoslavija dobila status gosta v Svetu Evrope, je novinarska raca, ki jo je »izlegel« Tanjug. To je v Beogradu zatrdil član tega sveta, poslanec portugalskega parlamenta Carlos Pinto, ki je dejal, da sta za takšen status doslej zaprosili samo Poljska in Madžarska, Jugoslavija pa ne.
velikih hotelov v Novem Beogradu. Nihče ne ve pojasniti, kako bi bilo to mogoče narediti po sedanjih predpisih.
Beograd kot gostitelj zahteva od SR Srbije 30 milijard dinarjev posojila, 50 milijard nepovratnih sredstev za obnovo študentskega naselja, elektrodistribucijsko podjetje so oprostili davka na dohodek za tri leta ... Od 12 milijonov dolarjev, kolikor pričakuje JRT od federacije, bo porabila 7,2 milijona samo TV Beograd.
Sprva je bilo na seznamu tudi 700 večjih in boljših avtomobilov iz uvoza in 14 avtobusov (1 avtobus 200.000 dolarjev).
Najhuje so zaradi uvoza opreme protestirali slovenski sindikati, ki menijo, da je uvoz »odvzemanje dela jugoslovanskim delavcem.« Mnogi poznavalci razmer so prepričani, da bi večino vsega tistega, kar nameravajo uvoziti, znali narediti tudi doma, in to kakovostno. To bi bilo koristno za jugoslovanske izdelovalce, in tudi za organizatorje vrha neuvrščenih. Tako bi odpadla tudi trditev o »antireformskem« značaju srečanja v Beogradu, kot piše Danas.
Seveda je sedaj, dobrih sto dni pred 9. vrhom neuvrščenih, prepozno razmišljati v tej smeri, saj vemo, kako to gre. Najprej iskanje ponudb, potem dražbe med najugodnejšimi ponudniki, ugotavljanje kakovosti ponujenih izdelkov. Če bi se dela lotili takoj, oktobra ali vsaj novembra lani, bi bil seznam potreb po brezcarinskem uvozu mnogo bolj skromen in beograjska carina, ki je odgovorna za uvoz, ne bi s tolikšnim strahom kot sedaj iskala na posameznih uvoženih predmetih, če nimajo kje odtisa: Made in Jugoslavia.
Kaj žene to visoko organizirano bitje na rob lastnega uničenja?
STRAN 2
VESTNIK, 1. JUNIJ 1989
B888888BW28SffifflS8888881
ZA MIR IN PRIJATELJSTVO V SKUPNI DOMOVINI EVROPI
ČESTITAMO OB PRAZNIKU
OBČINE LJUTOMER
NA MEJI BREZ POTNIH LISTIN
Vsem občanom, delovnim kolektivom ljutomerske občine čestitamo ob prazniku in jim želimo še mnogo delovnih uspehov v vseh delovnih okoljih!
Skupščina občine in izvršni svet Občinska konferenca SZDL Občinska konferenca ZKS Občinska konferenca ZSMS
Občinski sindikalni svet Občinski odbor ZZB NOV
»Rad imam staro Evropo, prelepo ženo. Imejmo jo radi vsi skupaj, brez ljubosumnosti«, so bile besede, ki jih je izrekel Gyozo Ba-ranyi, predstavnik madžarskega mirovnega gibanja na začetku srečanja ob tromejniku. Besede, ki jih v svoji pesmi opeva neki madžarski pevec, pravzaprav kažejo, kako se spreminja tudi mišljenje ljudi ob avstrijsko-madžarsko-ju-goslovanski meji. Pred leti še upati ni bilo na kaj takšnega, sedaj pa so si ljudje iz vseh treh držav, sosedje ob meji, vendarle segli v roke.
Prelep sončen dan je še polepšal srečanje. Na majhnem prostoru ob mejnem kamnu treh držav je zadišalo po pogačah, domačem vinu in žganju. Mešale so
se nemška, madžarska in slovenska govorica. Prostor je postal skoraj pretesen za vse, ki so pri-
Zlata znaka Zveze sindikatov tudi
Konec prejšnjega tedna je bila v Ljubljani slavnostna seja republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije. Med številnimi posamezniki (bilo jih je 26) sta to visoko priznanje za delo prejela tudi dva Ljutomerčana:
v Ljutomer
Olga Horvat, ki je zaposlena v Murinem tozdu Oblačila. Svojo delavsko pot je začela kot priučena šivilja v prejšnjem konfekcijskem podjetju Indo-pol. Že takrat je bila družbenopolitično aktivna: bila je predsednica delavskega sveta in članica naj-
različnejših komisij. Tudi pozneje, ko se je Indopol priključil Muri in posta! tozd, je bila Olga Horvat spet izvoljena za predsednico delavskega sveta, bila pa je tudi v drugih organih upravljanja in seveda v osnovni organizaciji
Vinko Klemenčič je zaposlen v delovni organizaciji Tehnostroj kot strojni delovodja in vodja proizvodnega sektorja. Ze več kot 25 let aktivno deluje v samoupravnih organih, družbenopolitičnih ter drugih organizacijah in organih Zveze sindikatov. V najtežjem času, ko
je Tehnostroju grozil stečaj, je prevzel vodenje osno-
ZSS.
vne organizacije ZSS in si pridobil ugled in zaupanje članstva. S svojim delom je prispeval k enotnosti in zavzetosti do dela, saj je pokazal in dokazal, da jih lahko reši le delo.
Veliko je naredila za kulturno osveščanje delavcev, saj so pod njenim vodstvom pripravili številne kulturne prireditve v tozdu. Vodi tudi knjižnico.
Vinko Klemenčič je tudi pobudnik velike akcije, s katero so začeli zbirati denar in drugo pomoč za sodelavce, dvema, ki sta živela v neustreznih stanovanjih, pa so z udarniškim delom obnovili in uredili bivalne prostore.
Na podelitvi zlatih znakov je bila tudi delegacija firme Audi AG iz Ingolstadta, saj je njena sindikalna organizacija tudi dobila zlati znak ZSS. V Audiju je zaposlenih 810 naših delavcev, pretežno iz Pomurja. Med dobitniki teh priznanj pa je tudi Lajos Nagy, prvi sekretar sindikata v Szombatheiyu. Oba dobitnika tesno sodelujeta tudi s pomurskimi sindikalnimi organizacijami.
Dušan Loparnik
-200 LET REVOLUCIJE - 44 LET OSVOBODITVE ------------
MLADINSKI FESTIVAL V MURSKI SOBOTI
Za Novo Gorico in Celjem je letos Murska Sobota tista, ki bo gostila mladino Slovenije. Na delovnem srečanju, ki zamenjuje nekdanjo politično šolo, se bo zbralo okrog 300 mladih, delegatov občinskih, mestnih in obalne konference ZSMS ter številni gostje in novinarji.
Od petka do nedelje se bo dogajalo marsikaj, in to ne le v hotelu Diana, kjer bodo okrogle mize in drugi pogovori, ampak po vsemme Pomurju. Vse skupaj se bo začelo že v petek dopoldan, ko bodo vodstvo RK ZSMS sprejeli vodilni občinski možje, nato pa bo otvoritev prenovljenih prostorov invalidskih delavnic. Govornik na tej otvoritvi bo predsednik slovenske mladinske organizacije Jože Školč.
Popoldan, ko bodo v Mursko Soboto prišli že vsi udeleženci, bo plenarno zasedanje, na katerem naj bi sodeloval tudi gost festivala. Podelili bodo tudi zlate znake ZSMS. Med zasedanjem bo za trgovino Dom na Lendavski nastopila gledališka skupina Ana Monro.
Zanimive reči se bodo dogajale tudi zvečer, ki bo bolj sproščen. Po večerji bodo podelili zlate ptice, mladinska kulturniška priznanja. Dogaja-
nje v kavarni bo popestrila tudi Beltinska banda s svojo glasbo, nato pa še Milivoj Roš s svojo monodramo Slovenac. Za konec bo še modna revija, na kateri bo Mura predstavila svojo zimsko kolekcijo.
Največ dogajanj bo v soboto, 3. junija. Mladi bodo spregovorili o štirih temah. Okrogle mize bodo potekale pod gesli: Demokracija da, razkroj naprej. Kako krasti po meri ljudi. Naredimo to deželo spet zeleno in S trgom delovne sile naprej. Kot povedo že sami naslovi, bo tekla beseda o političnem pluralizmu, davčnem sistemu, ekologiji in problemih zaposlovanja, Poleg tega bo dopoldan v tovarni Mura tiskovna konferenca, v Gornji in avstrijski Radgoni pa ekološki shod; delegatom bo omogočen tudi izlet po Prekmurju.
To pa še ni vse. Veliko bo spremljevalnih prireditev. Že dopoldan bodo pred blagovno hišo postavili stojnice, na katerih bodo mladi iz vse Slovenije predstavili knjige, glasila in propagandni material. Prodajali bodo bio-hrano in mogoče še kaj. Poleg tega se bodo od 9.00 predstavile različne kulturne skupine (kantavtor Adi Smolar,
KRATKO - ZANIMIVO - INFORMATIVNO-]
/O ljubljanska banka
Rxnurska banka Murska Sobota
Novi devizni tečaji z dne 31. 5. 1989
Država	Valuta	Tečaj velja za	Nakupni	Srednji	Prodajni
Avstralija Avstrija Kanada Francija ZR Nemčija Italija Švica Vel. Britanija ZDA	dolar šiling dolar frank marka lira frank funt dolar	1 100 1 100 100 100 100 1 1	10756,61 101876,95 11922,21 211370,71 715214,59 990,03 819716,19 22520,53 14381,38	10772,77 102029,99 11940,12 211688,24 716289,02 991,52 820947,61 22554,36 14402,98	10788,93 102183,03 11958,03 212005,77 717363,45 993,01 822179,03 22588,19 14424,58
pihalni trio, plesni studio skupine Igen iz Celja ...)
V popoldanskih urah bo zanimivo na igrišču Partizana, kjer bo nogometni turnir; sodelovale bobo zanimive ekipe (od Fotogrupe M do Slovenskega duhovniškega društva). Dan naj bi se končal z rock koncertom. Na dvorišču soboškega gradu bodo zaigrale številne skupine, najbolj zveneči imeni pa sta prav gotovo Martin Krpan in Center za dehumanizacijo. Vstopnine ne bo.
Nedelja, zadnji dan festivala, bo namenjena sklepnemu plenarnemu zasedanju, na katerem bodo mladi spregovorili o prihodnosti svoje organizacije in pripravah na kongres. In gotovo bomo slišali marsikaj zanimivega.	Silva E6ry
Bodoči socialni
delavci v Soboti
Kljub stavki profesorjev Višje šole za socialne delavce v Ljubljani je v ponedeljek petindvajset študentov prišlo v Mursko Soboto, kjer bodo do petka opravljali blok eksperimentalnih vaj, obvezno študijsko praktično delo, ki je organizirano v obliki prostovoljnega mladinskega dela in ga bosta plačali Republiška in Univerzitetna konferenca ZSMS. Tako delo je organizirano že četrto leto, a prvič v Murski Soboti.
V dogovoru s soboškim centrom za socialno delo so se odločili za pet projektov raziskovanj. Največja skupina dela na Pušči, kjer popisujejo prebivalstvo. Drugo delovno mesto bo dom oskrbovancev v Rakičanu, tretje v Beltincih, kjer bodo imeli eksperimentalni vrtec in revizijo družbenodenarnih pomoči, ena skupina pa bo šla v vzgojno« varstveni dom v Veržej.
Eksperimentalne vaje so resda obvezna študijska praksa, vendar bodo dobljeni podatki uporabni tudi za strokovno službo, študentje pa jih bodo lahko uporabili pri izdelavi diplomskih nalog.	,nh
Zupani treh obmejnih mest so podpisali pisma in jih poslali vsem trem predsednikom držav.
šli. Zaigrale so godbe na pihala. Potem pa so spregovorili župani Ftirstenfelda, Kormenda in Mur-
Andrej Gerenčer, predsednik skupščine občine Murska Sobota, je v spomin na srečanje posadil lipo (Madžari so odkrili leseni pomnik, Avstrijci pa marmoren kamen s ploščo). Na vseh treh pomnikih je isto besedilo: »Dne 27. maja 1989 so se ob mednarodnem prazniku miru na tem mestu sestali župani mest Kormenda, Murske Sobote in Fiirstenfelda in ob prisotnosti številnih častnih gostov ter mnogih sodržavljanov Madžarske, Jugoslavije in Avstrije slavnostno razglasili prizadevanja svojih mest, dežel in držav za mir in prijateljstvo v naši skupni domovini Evropi.«
ske Sobote. Slišali smo jasne besede o nujnosti takšnih in podobnih srečanj. Erich Kospach, Jeno Kercsmar in Andrej Gerenčer so nato vsak na svoji strani meje postavili pomnik na srečanje. Ob zvokih Beethovnove Devete simfonije, himne združene Evrope, so dvignili skupaj na drog zastavo mirovnikov. Skupaj so podpisali tudi pisma in jih poslali vsem trem predsednikom držav. Pozivajo jih, da delujejo v duhu miru in sodelovanja med narodi.
Po uradnem delu srečanja so se delegacije peš odpravile na Gornji Senik, od tam pa na prireditve ob podiranju majskega drevesa v Kormendu. Toda ljudje obmejnih vasi so ostali še nekaj časa na skupnem pomenku. Predvsem smo lahko videli veliko Slovencev iz Porabja, ki so iskali svoje znance in sorodnike s te strani meje. In ob tem se je marsikomu porodila misel o nujnosti mejnega prehoda med Gornjim Senikom in Martinjem. Šele ta bi namreč omogočal nenehen, vsakdanji stik bratov ob meji.
Silva Ebry
NOV BLAGOVNO-TRANSPORTNI CENTER JAVNA SKLADIŠČA V MURSKI SOBOTI
OKNO V SVET ZA NAŠE GOSPODARSTVO
Po nekajmesečnem poskusnem obratovanju so konec minulega tedna v Murski Soboti na priložnostni slovesnosti tudi uradno predali namenu nov Blagovno-transportni center Javna skladišča. Ideja o gradnji takšnih skladiščnih prostorov je bila v Pomurju že dalj časa, narekovale so jo potrebe pomurskega gospodarstva, ki ni imelo ustreznih skladišč, do uresničitve te zamisli pa je prišlo v razmeroma zelo kratkem času, saj je od prvih pogovorov s predstavniki Blagovno-tran-sportnega centra v Ljubljani pa do uradne otvoritve minilo le poldrugo leto.
Po besedah Antona Slavica, direktorja poslovne enote Blago-vno-transportnega centra Javna skladišča potrdil, da je bila odločitev o gradnji upravičena. Že doslej je šlo skozi ta skladišča v Murski Soboti 4 tisoč ton najrazličnejšega blaga, blagovno-tran-sportni center pa bo v celoti zaživel, ko bo pomursko združene dele dojelo pomen tega objekta, ki naj bi postal tudi okno v svet za pomursko in slovensko gospodarstvo. Ugoden prostor na sti-
čišču treh meja, med vzhodom in zahodom, daje vse možnosti za to.
nah znaša okrog 40 milijard dinarjev. Zanj so sredstva združili tudi sovlagatelji, saj so v teh pro-
Z dograditvijo prve etape ima Blagovno-transportni center v Murski Soboti 30 tisoč kvadratnih metrov površin, 4 tisoč kvadratnih metrov pa je namenjenih skladiščenju. Objekt je opremljen z vso potrebno infrastrukturo, do njega je speljan železniški tir, vrednost pa po sedanjih ce-
storih tudi Carinarnica, Transjug in Interevropa ter poslovalnica Avtoradgone. Slovesnost ob otvoritvi je z nastopom popestril Prekmurski oktet, udeležili pa so se je številni predstavniki gospodarskega in političnega življenja iz Pomurja.	L. Kovač
Foto: N. Juhnov
-MURSKA SOBOTA   -------------------
TUDI ŠOLA MORA BITI ODZIVNA
Tudi slovenska šola mora biti odzivna na naloge, ki nas čakajo, če se hočemo vključiti v združeno Evropo po letu 1992. Za to pa sta sicer potrebna dva ključna pogoja — gospodarski in politični. Za nas ni Evropa takšna ali drugačna politika, ampak je to vprašanje obstoja.
O tem aktualnem vprašanju je minuli petek spregovoril učiteljem in vzgojiteljem soboške občine predsednik skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije Niko Žibret, in sicer na proslavi ob dnevu prosvetnih delavcev, ki so jo pripravili v kinodvorani Park v Murski Soboti.
Posebej slovesen trenutek pa je bil podelitev nagrad in priznanj občinske izobraževalne skupnosti za nadpovprečno uspešno delo z mladimi v vzgojno-izobraževalnem procesu. Nagrajenci so bili tokrat Stanislav Cestnik, predmetni učitelj matematike in fizike na OŠ Edvard Kardelj v M. Soboti, Ludvik Janža, predmetni učitelj telesne vzgoje na OŠ v Beltincih, Juli-
ja Rodež, defektologinja na OŠ Prekmurske brigade v Murski Soboti, Marjana Škrilec, vzgojiteljica v M. Soboti, Zlata Vdriis, profesorica biologije na SCTPU M. Sobota, in Dom učencev Štefan Kovač Murska Sobota (dobitnik plakete).
— DANES V GORNJI RADGONI—
Kulturni program je bil tokrat ogled komedije Toneta Partljiča Pesnikova žena prihaja. Vsi so bili dokaj navdušeni nad predstavo Mestnega gledališča ljubljanskega.
Jože Graj
POZDRAV KMETIJSKIM REKORDERJEM
Danes se je v Gornji Radgoni zbralo čez 130 kmetijskih rekorderjev Jugoslavije ter okrog 300 drugih obiskovalcev. Predsednik glavnega organizacijskega odbora letošnjega 14. zbora kmetijskih rekorderjev Jugoslavije je Jože Smole, predsednik RK SZDL, slavnostni govornik pa naj bi bil predsednik Predsedstva SFRJ, Janez Drnovšek, ki mu bo to tudi prvi javni nastop po izvolitvi,
Ker praznuje Kmetijska zadruga Gornja Radgona letos 40-letnico delovanja, so odgovorno nalogo organizacije zbora zaupali njej. V organizacijskem odboru so tudi predstavniki Kmetijskega kombinata Gornja Radgona, VG Kapelo Pomurskega sejma, ABC Pomurke, Živinorejsko-veterinarskega zavoda in drugi
Pripravili so zanimivo razstavo o razvoju družbenega in zasebnega kmetijstva razstavo in dražbo plemenske živine, predstavitev spravila krme nekoč in danes ter srečanja v krajevnih skupnostih. Kmetijci iz vse Jugoslavije bodo prespali nri kme-tih radgonske občine.	H '
bbp
In vse je videl v naravi: v naravi vlada red in kar je proti redu, je obsojeno na propad.
VESTNIK. L JUNIJ 1989
STRAN 3
-----------------------------------
Nalet sive \f|/> breskove uši in pojav	
koruzne moVOEiie
VOQf'fk	Ne, da delaš, kar hočeš, svoboda je
’ V/iJVzV-	hoteti tisto, kar hočeš hoteti.
(Hegel)
Pred nami je drugi snopič Popisa raziskovalnih nalog pri občinski raziskovalni skupnosti Murska Sobota, ki ga je obdelal Franc Kuzmič in je odložen v soboški Pokrajinski in študijski knjižnici. Vseh nalog je 34, »obdelane so po posebnem sistemu (decimalni klasifikaciji), znotraj pa razvrščene po abecedi«.
Od sociologije in prava do kmetijstva in arheologije
Ker smo prostorsko omejeni, se lahko zadržimo samo pri naslovih oz. okvirnih podatkih. Ni pa izključeno, da ne bi kdaj katere od nalog pobliže predstavili, zlasti še, če bo s pridom rabila svojemu namenu, bo skratka neposredno uporab(lje)na.
Sociologija: Mladinski raziskovalni socialno-geografski tabor. Prekmurje 15. Motvarjevci 1986. Izvajalec: Inštitut za geografijo pri Univerzi v Ljubljani.
Pravo: Problemi pravnega varstva državljanov SFRJ in severovzhodne Slovenije, ki so na začasnem delu v tujini. Maribor, Višja pravna šola, 1987.
Vzgoja—šolstvo: Tatjana Vonta, Dvojezična vzgoja in izobraževanje — dejavnik osebnostnega razvoja in sožitja med narodi. Socializacija otrok v dvojezičnih oddelkih priprave na šolo na narodnostno mešanem območju občin Murska Sobota in Lendava. Izvajalec: Pedagoški inštitut, Ljubljana, 1986.
Promet: Razvoj primestnega avtobusnega prometa v Pomurju do leta 1990 oz. leta 2000. Murska Sobota, Avtobusni promet, decembra 1986. Največ raziskovalnih nalog sta izvedla Živinorejsko-veterinarski zavod sozda ABC Pomurka in Zavod za ekonomiko in urbanizem, ne zaostajata pa tudi Srednja kmetijska šola Rakičan in Pokrajinski muzej iz Murske Sobote.
ŽVZ sozda ABC Pomurka je decembra 1986 izvedel naloge Vpliv časa pripusta na odraslost telic lisaste pasme, 1987 Vsebnost beljakovin v različnem tipu zrna koruze, v letu 1988 pa (nosilec Adolf Pen) Kakovost voluminozne krme v Pomurju v obdobju 1982—1987, Predinvesticijska dokumentacija za gradnjo testne postaje za proizvodnjo bioplina na ŽVZ in Raziskovalna infrastruktura kemijskega laboratorija.
Na ZEU je decembra 1985 nastala RN Geotermalna energija kot možen vir toplotne energije za Mursko Soboto' in okolico, novembra 1986 Dolgoročni enotni sistem reševanja odpadni!) snovi Pomurja in Možnosti uporabe presežka energije industrijskih procesov za ogrevanje bivalnih prostorov in sanitarne vode v Murski Soboti, julija 1987 Možnosti izkoriščanja toplotne energije termalne vode iz vrtin Fi 14 in Lipa 1 za KS Beltinci in marca 1988 Možnosti uporabe geotermalne energije v prehrambeni industriji Murske Sobote. Dodajmo še RN ZEU iz septembra 1988: Uporaba geotermalne energije v bolnišnici Rakičan.
Rakičanska SKŠ je že v letu 1982 dala od sebe RN Primerjava rodovitnosti in krmne vrednosti zrnatih leguminoz, v letu 1987 pa Bob kot vir proteinov v prehrani živine, Evidentiranje naleta sive breskove uši in Spremljanje pojava koruzne vešče.
Pokrajinski muzej iz Murske Sobote je v letu 1985 izdelal RN Oloris—Dolnji Lakoš, dve leti kasneje pa predložil dve nalogi; v obeh primerih je nosilec Irena Šavel. Gre za: Bukovnica. Poročilo o raziskovanju eneolitske naselbine v Bukovnici v letu 1987. Son-dažna preverjanja arheoloških najdišč za topografsko področje XX (Murska Sobota) v letu 1987. Lani je PM izvedel RN Sondiranje arheoloških najdišč 1988. Okamnine in kamnine na Goričkem je naslov RN Daneta Kataliniča iz soboške občinske raziskovalne skupnosti iz leta 1988, Raziskava smotrnosti porabe zdravil v splošni bolnišnici Murska Sobota pa je naslovljena RN Silvija Černelča z ljubljanske medicinske fakultete.
Tehnika: Tomaž Ebenšpanger, Funkcijski generator z vobler-jem, Murska Sobota, SCTPU, aprila 1988. Izkopalnik za koreninske grude IKG—045, Liv Rogašovci, 1987.
Na ljubljanski biotehniški fakulteti sta novembra 1987 oz. januarja 1988 nastali dve RN. Pri prvi — Vključevanje suhih pesnih rezancev v obrok za prašiče pitance — sta kot nosilca podpisana Irena Kozar in Štefan Režonja, druga nosi naslov Mikrobiološka in fizikalno-kemična kvaliteta mleka na odkupnem področju mlekarne Murska Sobota.
Ekologija: Ekološka sanacija farme Nemščak ob proizvodnji energije in gnojiv. Projektivni biro, Murska Sobota, februarja 1989.
Biologija: Aklimatizacija rastlin iz rodu vresovk, razmnoženih v sterilnih pogojih, DO Sobota 1988. Razvoj hranilnih podlog in tehnologija razmnoževanja vrtnic v sterilnih pogojih, DO Sobota 1988.
Energetika—kmetijstvo: Študija o vplivih predvidene zgraditve hidroelektrarn na Muri na kmetijstvo vplivnega območja, Maribor, Višja agronomska šola, maja 1988.
Kmetijstvo—živinoreja: Možnosti organizirane proizvodnje plemenskih telic za prodajo na domačem in tujem tržišču, Maribor, Višja agronomska šola, avgust 1987.
Pa še to: drugi snopič Popisa raziskovalnih nalog pri soboški ORS je kot sklenjena celota nastal 29. aprila 1989.
Ni ga bolj gluhega od tistega, ki noče slišati
S temle italijanskim pregovorom bi radi okvirno opomnili na sedem pravil, kako vohljati brez nosa, da se bo moglo tvoje podjetje kosati s konkurenco. Bistvena naj bi bila — po prof. dr. Steva-nu Dedijerju, ki zadnjih 20 let predava na Univerzi v Lundu, Švedska — molčečnost o vsem svojem delu, hkrati pa dobra informiranost o konkurenci. Pravila so naslednja:
1	— Informiraj se — enako velja za vse v podjetju — kako svojo »inteligenco« (to bi bila tudi obveščenost) razvijajo v najrazvitejših deželah.
2	— V 90. letih bodo imela prednost čista podjetja, ki bodo dovolj zgodaj razvila svojo obveščevalno-varnostno funkcijo.
3	— Sistematično razvijaj svojo obveščevalno-varnostno sposobnost.
4	— Nikoli ne pozabi in zmerom znova poskušaj odkriti, do kolikšne mere in na kakšen način so tvoji konkurenti, partnerji, odjemalci, lokalne, centralne, tuje in domače oblasti obveščene o možganih tvojega podjetja in kje te lahko presenetijo in prevarajo.
5	— Obveščenost in varnost sta siamska dvojča.
6	— Informacijsko tehnologijo, strateške sisteme informiranja velja kupovati samo, če so tesno vezani za strateške in operacijske gospodarske posle.
7	— Tvoja naloga ni, da v svojem podjetju zgradiš lastno CIO ali KGB. Tvoja naloga je, da zagotoviš, da varnostno-obveščeval-na funkcija postane delo vsakogar v podjetju.
(Vir: Znanje in razvoj, Delo, 15. marca 1989)
Do odgovora na vprašanje, kako je s tem v pomurskih podjetjih, se najbrž ne bi mogli dokopati — ne hitro, kaj šele temeljito. Domnevamo pa, da so v tej zvezi gotovo šele na začetku — kot pri vseh ali vsaj večini drugih reči, ki tako ali drugače zadevajo ustvarjalnost.	Branko Žunec
SKUPNA SEJA NARODNOSTNIH KOMISIJ
MADŽARI PRIPRAVLJAJO ZAKON 0 NARODNOSTIH
Stiki narodnostnih komisij iz Ž sto let dobri. Vsako leto se člani ob temah, ki so zanju zanimive. Lani je dnevi pa sta se narodnostni komisiji
Tema pogovorov je bila le ena, a zelo zanimiva. Na Madžarskem so se namreč odločili, da sprejmejo narodnostni zakon, v katerem bodo opredeljene posebne pravice pripadnikov narodnosti. Sprejem tega zakona naj bi bil še korak naprej pri uveljavitvi Madžarske kot pravne države. In tako je tekla beseda o konceptu tega zakona. V medsebojni izmenjavi mnenj smo laho slišali veliko pohvalnih besed o konceptu, pa tudi nekaj pripomb. Madžarsko stran je še posebej zanimalo, kako smo pri nas uredili ta vprašanja, saj cenijo rezultate, ki smo jih dosegli v narodnostni politiki.
Narodnostim na Madžarskem so bile že do zdaj zagotovljene pravice, toda problem je bil ta, da tega ni bilo čutiti v praksi.
Določila v vseh dokumentih so namreč preveč splošna, in tako je bilo (in je še danes) marsikaj preveč odvisno od volje politikov.
Pripadniki narodnosti pa si ne želijo nobene miloščine, ampak samo pravice, ki jim gredo.
elezne županije in Pomurja so že vr-eh komisij srečajo in spregovorijo o bilo takšno srečanje v Lendavi, pred i sestali v Monoštru.
bi pomenilo, da bi bilo dovoljeno vse, kar ni prepovedano. Narodnostim morajo biti zagotovljene tako kolektivne kot individualne pravice. In katere naj bi to bile? Pravica do fizičnega obstoja, ohranitve identitete (kar pomeni tudi pravico do ohranja-
V zakonu naj bi bilo omenjeno tudi načelo vzajemnosti, kar naj bi pomenilo tudi dolžnost matičnega naroda za življenje njegove manjšine. Tako bo sodelovanje z matičnim narodom opredeljeno kot nujno in potrebno. Pri vzpostavljanju ali krepitvi teh odnosov ne bi smeli gledati na preteklost, na konflikte, ampak na sedanjost in prihodnost.
nja in razvijanja lastnega jezika in kulture), ohranitve tradicij, kulturnih in zgodovinskih spomenikov.
Narodnosti bi morale dobiti tudi možnost političnega zastopanja, postati eden od elementov
političnega pluralizma. Slišali smo, da bo potrebno urediti, da pridejo predstavniki narodnosti v parlament in druge organe.
Pravica vsakega posameznika bo, da se opredeli, kateri narodnosti pripada. Ta njegova odločitev pa ne sme povzročiti, da bo zaradi nje na kakršen koli način zapostavljen oziroma ožigosan. V državljanskih dokumentih zato ne bo zapisana narodnost. Obstoj narodnostne skupnosti ne bo omejen s številčnostjo. Razmišljajo pa, da bi posebne pravice pripadnikov narodnosti določili po teritorialnem načelu in načelu avtohtonosti.
Nekatera vprašanja so še vedno odprta. V prilogi zakona naj bi bile namreč naštete narodnosti (in tudi etnične skupine). Tu se postavlja vprašanje kriterijev in postopkov, ki bodo omogočali vpis novih narodnosti. Še vedno ni razčiščeno vprašanje, kaj so Romi, narodnost ali etnična skupina?
Odgovore na vse to bo prav gotovo dala javna razprava, ki bo potekala v okoljih, kjer žive pripadniki narodnosti. Na podlagi tega se bo šele videlo, kaj v bistvu zakon sploh prinaša.
Silva E6ry
Narodnostni zakon naj bi bil dokument, ki bo prilagojen razmeram in sedanjemu družbenogospodarskemu položaju na Madžarskem, pa tudi madžarskim in mednarodnopravnim aktom. Zakon naj bi bil splošen, dajal naj bi le smernice, kar naj
Predstavniki slovenske, hrvaške in nemške narodnosti v narodnostni komisiji so dejali, da je takšen zakon potreben in da bi ga v bistvu potrebovali za mnogo prej. Zdaj se je namreč še prevečkrat dogajalo, da je bilo v praksi marsikaj odvisno od dobre volje posameznih vodilnih osebnosti, od predsednikov občin naprej. Ob vsem tem so dodali, da sam zakon ne bo pomenil ničesar. če njegovih določil ne bodo upoštevali v praksi.
Pomurski sindikat ne odstopa od prenove
Letna seja medobčinskega sveta Zveze sindikatov za Pomurje v Murski Soboti je bila dobra priložnost za oceno delovanja v minulem enoletnem obdobju. Poleg tega so sprejeli programske usmeritve do 12. kongresa Zveze sindikatov Slovenije, ki bo v začetku prihodnjega leta, in sklenili razpravo o tezah za prenovo sindikata.
Iz poročila predsednika MS ZSS za Pomurje Milana Utroše in daljše razprave povzemamo, da se je v tem obdobju okrepila vloga predsedstva kot kolektivnega izvršilnopoiitičnega organa pomurskega sindikata, kar je prispevalo k doslednejšemu izvajanju njegovih usmeritev in pravočasni obravnavi aktualnih vprašanj. Ocena razpravljalcev je bila, da je pomurski sindikat prispeval k uveljavljanju te delavske organizacije v združenem delu, političnem in skupščinskem sistemu, predvsem pa pri uresničevanju samoupravnih in drugih pravic delavcev.
Osnovni pečat vsem aktivnostim pa so dajale zaostrene gospodarske razmere in z njimi povezano padanje življenjskega standarda zaposlenih. Interventni ukrepi pri delitvi osebnih dohodkov, nezavidljiv položaj družbenih dejavnosti, neuspele zahteve po razbremenjevanju gospodarstva in uveljavljanju sindikalne liste so še bolj prilile olja na razplamteli ogenj nezadovoljstva delavcev. Tako so bila razvrednotena prizadevanja pomurskega sindikata in so bili vse izrazitejši pritiski članstva po drugačni delavski organizaciji. Slišali smo kritično pripombo, da so v prizadevanjih za zaustavitev nadaljnjega padanja realnih osebnih dohodkov in prilagajanje vseh oblik porabe gmotnim možnostim naleteli na nerazumevanje in odpor predvsenf pri izvršnih svetih, pa tudi medobčinska gospodarska zbornica je stala ob strani.
Analiza izvedenih stavk in prekinitev dela kaže, da so se ti primeri pojavljali predvsem zaradi različnih interventnih ukrepov in nizkih osebnih dohodkov. Pozitivni zasuk na tem področju pa so pomenila sprejeta sindikalna stavkovna pravila, saj so v Pomurju ustvarjene razmere za demokratičen dialog med stavkajočimi prek stavkovnih odborov in tistimi, ki ji je bila stavka namenjena. Posebna pozornost je bila namenjena tudi sindikalni listi, vendar pa, kot ugotavljajo v pomurskem sindikatu, visoka inflacija otežuje spremljanje izvaja-
nja izplačila najnižjega osebnega dohodka v kolektivih.
Na seji MS ZSS za Pomurje so tudi sklenili razpravo o tezah za prenovo sindikata. Enotno mnenje je bilo, da je učinkovita kadrovska politika pomembnejša kot morebitna reorganizacija sindikata na vseh ravneh. Z drugimi besedami, sindikat bi moral graditi svojo politiko na ljudeh, ki so pripravljenim sposobni in hkrati dovolj pogumni za spreminjanje neugodnih razmer. Ob tem se mora sindikat lotiti
MURSKA SOBOTA
takšnih nalog, ki jih bo lahko tudi uspešno izpeljal. Razprava je pokazala, da si v Pomurju prenovo zamišljajo predvsem v krepitvi vloge sindikatov dejavnosti kot samostojnih nosilcev strokovnih in političnih odločitev. Zato se upravičeno zastavlja vprašanje delovanja MS ZSS z vsemi organi in s tem v zvezi tudi regijsko zastavljene službe pravne pomoči. Sicer pa so prednostne naloge do 12. kongresa ZSS uveljavljanje ekonomske cene delovne sile ter krepitev materialnega in socialnega položaja delavcev, opredelitev sindikata in samoupravljanja v statutih podjetij, produktivna politika zaposlovanja in usklajevanje skupnih aktivnosti v Pomurju.
Milan Jerše
Preveč >političnega< turizma
Zakaj Slovenija ne more razviti z Madžarsko tako uspešnega maloobmejnega gospodarskega sodelovanja kot z Italijo? Hrvaška in Vojvodina imata namreč veliko boljše izkušnje in več izkupička. Krivda je tudi na strani Slovenije, ker je v medsebojnih stikih preveč političnega turizma, premalo pa se neposredno srečujejo in sodelujejo gospodarstveniki. Zdaj, ko se Madžarska odpira, bi res morali storiti mnogo več. Ni _prav tudi, da Slovenija od 22 podjetij v Avstriji sodeluje le z enim iz Štajerske. Če bi vse to bilo drugače, bi bile tudi drugačne potrebe za prometne povezave Pomurja (ceste, železnica) z drugimi predeli v Sloveniji ter z Madžarsko in Avstrijo. Tako so med drugim menili na petkovi pripravljalni seji skupine delegatov za zbor občin in zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije iz občine Murska Sobota.
Konkretna pripomba se je nanašala na teze za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o javnem obveščanju. Med drugim so dejali, da bi morala biti v tem zakonu opredeljena tudi samostojnost novinarskega dela, obenem pa tudi kazenska odgovornost novinarjev, če s svojim neresničnim pisanjem storijo komu škodo. Najbrž bo k temu lahko dodali, da bi takšna odgovornost morala veljati za vse udeležence v procesu javnega obveščanja; vsi bi torej morali biti kazensko odgovorni za to, kar zapišejo ali povedo za javnost. Torej tudi politiki.	Jože Graj
GRADITE ZA KORAK HITREJE IN CENEJE!
Naročeni material vas bo čakal na gradbišču
STJEPAN IGREC, dipl, inž.,
VARAŽDIN, V. Novaka 48 c, 042/46 741, 48 999
• stropni opečni nosilci — rapid — od 1,60 do 6,40 m in opečna polnila
• zarezna in valovita strešna betonska opeka v štirih barvah
— izdelke dobite po konkurenčni ceni
— brezplačen prevoz nosilcev in polnil do 100 km ob plačilu z gotovino in za člane stanovanjskih zadrug
— prodaja na 4 obroke s čeki
— pri plačilu z gotovino 10 °/o popusta
— za člane stanovanjskih zadrug cene niže za 22 %
POKLIČITE ALI OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE!
Priprave na junijske volilne konference osnovnih organizacij Zveze komunistov v Pomurju so zaradi znanih dogodkov v naši dražbi in odločanja o značaju naslednjih partijskih kongresov (redni ali izredni) nekako postavljene ob stran. Lahko bi dejali, da popolnoma neupravičeno, saj so sprejeta temeljna načela in merila, ki naj bi prispevala k uspešnejši izvedbi programskih in volilnih sej osnovnih partijskih organizacij v slehernem okolju. Gre namreč za dokaj pomemben postopek izbiranja članov ZK za novk vodstva, ker v večini primerov sekretarjem OO ZK in članom sekretariatov potečejo že' druga mandatna obdobja. Na njihova mesta pa je treba postaviti nove in mlade' kadre, ki bodo sposobni učinkovito krmariti v teh zaostrenih političnih in gospodarskih razmerah pri nas.
Z novimi merili za evidentiranje in kandidiranje naj bi postopoma uvedli novo vsebino in metode dela v Zvezi komunistov, kar je tesno povezano z uresničevanjem opredelitev iz dokumenta o prenovi Zveze komunistov. V njem je poudarjeno, da je ta družbenopolitična organizacija odprta za vse, ki so pripravljeni sooblikovati in uresničevati njen program. To pomeni, da bi na površje stopili tisti ljudje, ki ’ razumejo globino in zapletenost družbenih procesov. Hkrati pa se zavzemajo, da je treba pri kadrovski obnovi in volitvah novih organov Zveze komunistov zagotoviti več komunistov iz neposredne proizvodnje, znanstvenih delavcev in drugih ustvarjalcev ter komunistov iz vrst mladega rodu in žensk. To je namreč že nekaj časa šibka točka, ki se ka-JU**-* ’
Zveza komunistov se je z novim programom, zlasti o prenovi svojih vrst, odločila, da se bo trudila biti zanimiva za čim širši krog ljudi, celo ne glede na svetovnonazorsko prepričanje. Zato je nujno, da se čimprej odreče sklicevanja -na prežJvele sintagme o delavskem razredu in neposrednih proizvajalcih. Kot tradicionalna delavska partija bi se Zveza komunistov morala še bolj zavedati, da bodo ljudje predvsem za tiste njene programske in socialne programe ter take kadre, ki bodo resnično obetali izpolnitev pričakovanj v zvezi z življenjem v socializ-' mu, ki bo po meri vse bolj svobodnih ljudi v vse bolj humani in demokratični družbi. To je v sedanjih razmerah, ko se pojavlja vse večja nezaposlenost in bodo na prehodu v tržno gospodarjenje nujni tehnološki presežki delovne sile, kar bo terjalo zagotavljanje Socialne varnosti in možnosti za nadaljnje izpopolnjevanje, zelo pomembna zadeva.
V gradivu za priprave na volilne konference osnovnih organizacij ZK pa je med drugim rečeno, da se zdi, da je Zveza komunistov doslej mnogo več pozornosti namenjala kadrovski politiki zunaj svojih vrst kot znotraj njih. Ob nekaterih razpravah kaže nedvomno pripomniti, da bo moralo biti tudi povezovanje in zaupanje med članstvom Zveze komunistov, glede na interesno in projektno organiziranje članstva, povsem drugačno kot doslej. Ce bo ZK hotela doseči svoje trdnejše notranje ravnovesje, potem si upravičeno veliko obeta od tega, da se bodo delavci, mladi, ženske, kulturni delavci, kmetje in drugi zainteresirani priključili posameznim projektom in akcijam Zveze komunistov. Pripadnost skupnim idejam jih bo namreč najbolj združila. In prav to v prihodnje najbolj pričakujemo!
Milan Jerše
Voda je osnova zdravega življenja in dokaz razumnega ravnanja z okoljem.
STRAN 4
VESTNIK, 1. JUNIJ 1989
VSAK SONČNI ŽAREK, KI GA NE ULOVIMO V ZELENO POVRŠINO POLJ, TRAVNIKOV IN GOZDOV, JE ZA VEDNO IZGUBLJENO BOGASTVO. NAŠI BOLJ RAZSVETLJENI POTOMCI BODO ZA TAKŠNO RAZMETAVANJE ŠE OBSOJALI SVOJE NEIZOBRAŽENE PREDNIKE. (Timirjazov)
Bodi tokrat brez navodila za branje, saj bolj ko se kaj spreminja, bolj je enako. Naša blaginja sta pač znanje in bližina narave. Zatečemo se raje k dovolj prikladni svetopisemski priliki. Z ušesi boste poslušali, pa ne razumeli, i. očmi boste gledali, pa ne videli, zakaj temu ljudstvu je srce otopelo in so na ušesa težko slišali in si oči zatisnili; da bi morda z očmi ne videli in z ušesi ne slišali in s srcem ne umeli ter se ne spreobrnili in bi jih jaz ne ozdravil. Mar tukajšnje in zdajšnje ljudstvo začenja poslušati in razumevati, gledati in videti, umevati in se spreobračati?
ALTERNATIVA IZ LENARTA
ON33SA IN MUMP IN ‘3±SLL NVUJLS
Ne le modna »ekološka« muha
Romantiki brez denarja — tako po navadi imenujejo entuziaste, kakršni so se zbrali v Lenartu v alternativnem odboru za varovanje naravne in kulturne dediščine in sredi maja predstavili projekt Odkrivamo, ohranjamo, obnavljamo. Kdor je slišal za njihovo delo pred uradno predstavitvijo, je prav gotovo razmišljal tako, toda ko je potem videl pripravljeno gradivo in že opravljeno delo, je moral mnenje hočeš nočeš spremeniti. Še posebej, ko je izvedel, da je predsednica odbora predsednica Skupščine občine Lenart, da v njem sodelujejo priznani strokovnjaki ter da imajo že organizirano mrežo vaških aktivistov. Za svoje delo so našli tudi pokrovitelja (ki skrbita za del potrebnih sredstev), in to sta Centrovod iz Lenarta in Kreditna banka Maribor.
Aleš Arih, ki skrbi za odkrivanje in varovanje naravnih in kulturnih spomenikov, je o delu odbora takole razmišljal: »Smo člani posebnega odbora, katerega naloga je varovati to, kar ni mogoče prek obstoječih inštitucij. To je odbor — če rečemo politično —, ki se gre podružbljanje naravne in kulturne dediščine. Nekateri bodo tudi rekli, da je to akcija romantikov brez denarja. Če se zavedamo svojih korenin, če se zavedamo svoje zavesti, svoje vesti in obveze do naših prednikov, sodobnikov in zanamcev, potem se mi zdi, da je to naša dolžnost. Pa ne le nas, ki smo sedaj tukaj, ampak vseh, ki živijo na tem prostoru in ki jim je nekaj do svojih korenin in korenin slovenskega naroda.«
Upamo, da bodo Lenarčani kmalu imeli posnemovalce tudi v drugih občinah, kajti ni dovolj skrbeti za ohranjanje kulturnega bogastva in ekološke čistosti samo v eni občini, eni pokrajini. Reka teče skozi to in ono vas, skozi več pokrajin in več držav.
Za čistočo vode najprej pred domačim pragom
Grozljivi so podatki, ki jih je magister Slavko Lapajne zbral za občino Lenart: 30 odstotkov tekočih voda je onesnaženih do 3.

in 4. stopnje, kar pomeni, da so neprimerne za pitje ali napajanje živine; 15 odstotkov ribnikov in vodnih zajetij je v 2. in 3. kakovostnem razredu, več kot 70 odstotkov vodnjakov in krajevnih vo-vodovodov pa predstavlja resno nevarnost zastrupitve, ki je večja ob suši.
»Voda je osnova zdravega življenja in dokaz razumnega ravnanja z okoljem. Na majhnem območju se bijeta napredek, ki terja posege s kemičnimi in drugimi sredstvi, ter ohranjanje kakovosti voda. Minil je čas, ko smo razmišljali o kmetiji kot nepomembnem viru odpadnih voda, ki se zbirajo v rečnih in potočnih strugah. Kam s čedalje večjimi količinami komunalnih in tehnoloških odpadkov, ki so vir različnih škodljivih odcednih voda,« meni Lapajne.	..........
Najprej bo potrebno ugotoviti položaj voda, nato pa zgraditi čistilne naprave. Pri tem opozarja, da so mnogi zmotno prepričani, da nas bo vsega onesnaženja rešila osrednja čistilna naprava. Začeti je potrebno pred domačim pragom, pa najsi gre za dvo- ali triprekatne greznice in čistilne naprave v delovnih organizacijah in raznih obratih kmetijstva in živinoreje. Utopično je razmišljati samo o gradnji čistilne naprave v enem mestu, ne pa pri tem misliti na prihodnost krajev, ki bodo že čez nekaj let podobni sedanjemu središču. Zaradi tega je potrebno izobraževanje na tem področju vse od osnovne šole dalje ter osveščanje starejših, ki »preveč samozaverovano razmišljajo o onesnaževanju voda kot o modni muhi«.
Ljudska arhitektura — del narave	...
»Če gledamo umetno postavljeno arhitekturo, je enako kot bi gledali živali v živalskem vrtu,« je zelo plastično povedal dr. Borut Juvanec svoje mnenje o skanzenih, muzejih na prostem, kakršne imajo na Švedskem, Madžarskem in v Avstriji in kjer lahko obiskovalci vidijo tipično arhitekturo tistega okolja.
Ob tem je še dodal, da je najmanjši problem preprečiti razpadanje arhitekture, saj znamo vse popraviti in ustrezno nadomestiti Naivečji problem pri tem so ljudje.	,
' »Na videz neumna žival deluje izredno pametno in se drži svojih pravil. Ve, da bo volk pojedel kozo m da ne bo nikoli obratno da bo mačka lovila miš in lisica kuro. In pameten človek, tisti človek ki je ustvaril vse okrog sebe, ki si je podredi naravo, kaj na ta dela'’ Iznašel je veziva, beton, postavd velike konstrukcije, sposoben je premostiti cele doline . Pomembna je h.trost posta-vhve hiše čeprav bodo v njej živele dve ali tri generacije. Ah je. dobro ali slabo, č/domačo, toplo slamnato streho zamenjamo s Sadnim valovitim salonitom? Dobro, ker je laze dosegljiv, ker ga zna vsakdo postaviti na streho, ker ne gon, slabo pa ker ne izolira pred mrazom, ker ima krajšo življenjsko dobo, in ker je zdravju
ie bil, posebno v naših krajih, vedno izjemno pameten. Ni- I • a i	kar ne bi bilo premišljeno, kar ne bi bilo ko-
ri^ 'no in kS ne bi bilo dobro. Kar pa je dobro, je navadno tudi lepo i^nihče ne more trditi, da je naša krajina grda, nenaravna m ne gra- n nihče ne more iru , j	na matena|e naravnega izvo-
ra^narava pa je izpričano trdoživa in predvsem zelo trajna Na Itak način bol trajna od človeka. Krnel m postavil nobene rešitve, ki se ne bi pot jevala sama. In vse je videl v naravi: v narav, vlada red toda kar e proti redu, je obsojeno na propad. V narav, se vse
dogaja po tradiciji, toda kar je proti temu, ne funkcionira. Ne funkcionira pa pomeni v naravi enostavno — smrt,« je dejal med drugim dr. Borut Juvanec.
Ne le dobro shraniti odpadke, ampak jih tudi koristno uporabiti
Janez Erjavec je v projektu Odkrivamo, ohranjamo, obnavljamo prevzel ekologijo. V začetku je poudaril, da Družbeni plan Slovenije, v katerem je obdelano tudi kmetijstvo, razkriva vse oblike tipičnega socialističnega planiranja. Predlagatelj je mislil le na povečanje hrane, kaj pa se dogaja s krajino, biološkim bogastvom, podnebjem in prebivalstvom, na to pa je pozabil. Povečanje pridelave hrane načrtujejo le na račun rečnih regulacij, izsuševanj in namakanj. Druge rešitve za ohranitev ekosistema ni, kot da se prepreči vsak nadaljnji regulacijski poseg, sicer nam bo ob vstopu v 21. stoletje komajda ostala še kaka naravna tekoča voda.
»Ne morem si predstavljati civilizirane družbe, ki si bo za cilje postavila le materialno blaginjo, ne pa tudi ekološko skladnost in kulturno bogastvo svojega prostora. Gospodarjenje z materiali ali kakor rečemo: problem odpadkov je najpogosteje omenjeni problem v občini in je s planskimi akti ter odloki na tem področju že veliko storjeno, toda strokovnega in organiziranega pristopa k tej problematiki še ni. Komunalnih odpadkov bo zaradi razvoja vedno več, zato se moramo pravočasno pravilno komunalno organizirati,« je dejal Erjavec.
In kaj pomeni komunalna organiziranost? Odpadki so hkrati izguba koristnih materialov in energije ter onesnaževanje okolja. Ni najpomembnejše le urediti ustrezno deponijo z odplinjanjem ter nadzorovanjem podtalnice, pomembno je tudi čim več teh odpadkov predelati in vrniti v industrijsko uporabo. Poznamo zabojnike za steklo, zakaj jih ni povsod? Zakaj ni tudi zabojnikov za papir, kovino, stara zdravila — reklame smo videli že pred nekaj leti, v resnici pa se še ne uporabljajo. Je to res tako velik strošek?
V lenarški občini odpade letno na občane tri kubike odpadkov. V zahodnih državah je teh odpadkov, ko končajo na velikih komunalnih odlagališčih, od 0,7 do 0,8 kubika. Kar 2/3 odpadkov tam ponovno porabijo za surovino. Pri nas pa zaenkrat ločimo samo komunalne in posebne odpadke.
Koliko ljudi še vedno odlaga smeti, kot se znajde? Narave ne bomo rešili, če bomo uredili komunalno dejavnost, čistilno napravo in druge nujne stvari le v mestu. Za ohranitev narave je potrebna ekološka zavest v vsej pokrajini, deželi.
Cena hitrega razvoja bo visoka. Tega se zavedajo tudi v Lenartu. Toda Lenarčani so se še dovolj hitro streznili in organizirali, da ohranijo in obnovijo, kar je še ostalo od tradicije in narave. Kaj pa drugi?
ŽIVLJENJE S SMRADOM
Soboška kafilerija buri duhove!
Je že tako, da na prvi pogled najmanj pomembne reči ponavadi pritegnejo največ pozornosti. Kot veliko čiščenje Avgijevega hleva, ki naj bi nas rešilo vseh težav. Pa vendarle naslednja zadeva ni tako enostavna, kot si morda mislimo. Ne podcenjujmo drobnarij, iz katerih je pravzaprav sestavljeno življenje. V tistem hipu, ko so pristali na to, da je treba z zakonskim predpisom rešitipro-blem, so v bistvu priznali, daje na tem področju »nekaj gnilega v deželi Danski« in da se temu ne morejo izogniti. Za kai v bistvu gre?
Za Guinnessovo knjigo rekordov
Ta primer gotovo sodi v Guinnessovo knjigo rekordov ali pa vsaj v rubriko Saj ni mogoče, pa je.. . Ne zgodi se namreč vsak dan, da bi v ospredje nenehno postavljali smrad, ki se že dlje časa širi iz kafilerije Mestne industrije ABC Pomurke v Murski Soboti. Odkar živim na Lendavski ulici v Murski Soboti — to pa je že več kot tri desetletja — se ne morem znebiti neprijetnega zaudarjanja iz kafilerije, ki ga mora prenašati velik del prebivalcev pomurskega središča. Še zlasti neprijetno je to v poletnem času, ko morajo ljudje zapirati okna in si na vse kriplje zatiskati nosnice. Najbolj neverjetno pa je, da soboška kafilerija še danes nima potrebnega uporabnega dovoljenja, kar pomeni, da v bistvu deluje na črno. Kako je to sploh možno? Žal je to neprijetna resnica, ki ne more biti v ponos nikomur, najmanj pa tistim, ki dovoljujejo tako početje.
Ko so se v začetku osemdesetih let v novo blokovno naselje na severni strani Lendavske ulice v Murski Soboti vselili prvi stanovalci, so jim dali v podpis pogodbo, po kateri je bilo jasno, da se mora kafilerija kaj kmalu preseliti na drugo lokacijo. Od lakta* pa je minilo že sedem suhih let in kafilerija še vedno stoji na istem mestu. Tako so bili ti stanovalci resnično izigrani. Beseda je dala besedo, stanje pa se bistveno ni spremenilo. Čeprav so strokovnjaki zatrjevali, da so odpravili nekatere pomanjkljivosti, se smrad še zmeraj širi po Murski Soboti. Če bi besede resnično postale meso, potem bi bili res veliki izvozniki!
Nova kafilerija šele leta 1994?!
Problem kafilerije v Murski Soboti je naposled prišel celo v delegatske klopi. Toda, roko na srce, kje neki lahko dejstvo, da meščana nadleguje neprijeten smrad, posebej zanima Goričance in Ravence, če se to ne dogaja v njihovi krajevni skupnosti. Nič čudnega, če je to zanje španska vas. Pa vendarle! Vsaj upanje je, da se bodo zadeve na tem področju nekoč le spremenile. Posebej zato, ker je občinski izvršni svet naložil soboški Mesni industriji,
da čimprej izdela načrt preselitve kafilerije na novo območje. In kakšen je odgovor? Strokovne službe Mesne industrije ABC Pomurke so proučile ta zahtevek in ponudile načrt za preselitev kafilerije. Po njem bi letos Zavod za ekonomiko in urbanizem izdelal načrt za kafilerijo z vso ustrezno makro- in mikroprostorsko dokumentacijo. Naročili bodo izdelavo idejnotehnološkega projekta pri švicarski firmi Carnitec in mariborski Metalni. Prihodnje leto naj bi izdelali projektno izvedbeno dokumentacijo za novo kafilerijo z jasno opredeljeno tehnologijo. Leta 1991 bodo začeli zbirati ponudbe za dobavitelje strojnotehnološke opreme ter za gradbena in obrtnoinštalaterska dela. Hkrati bodo pripravili tudi finančni načrt za gradnjo. Z deli bi tako začeli leta 1992, montažo opreme za predvidevajo leta 1993. Tega leta bi opravili tudi poskusni zagon kafilerije, ki naj bi začela redno obratovati v prvi polovici leta 1994. Na ta način bi prenehalo delovanje stare kafilerije.
Vsaka potrpežljivost ima svoje meje
Vsem je gotovo jasno, da je v vseh teh pravzaprav pravilnih izračunih še veliko čejev. Ne moremo se znebiti občutka, da se bo pojavljalo še veliko problemov, preden bo nova kafilerija stala na drugem mestu zunaj Murske Sobote in ne bo onesnaževala svoje okolice. Dosedanje izkušnje so bile namreč preveč trpke in se da iz njih marsikaj naučiti. Zato je vprašanje, ali se bo v naslednjih petih letih res zgodilo vse, kar je povedano. Ljudje postajajo čedalje bolj nestrpni, stanovalci novega blokovskega naselja na severni strani Lendavske ulice v Murski Soboti pa se upravičeno sprašujejo, kako dolgo še? Ali si bodo morali dotlej priskrbeti plinske maske, da bi se otresli neprijetnega smradu? Meja potrpežljivosti postane namreč enkrat pretesna!
ODLAGALIŠČE, DA TE KAP
Smetiščna rapsodija za Rome
Odlagališč odpadkov, četudi so samo »komunalni«, se povsod branijo. Tako so tudi Petišovčani pritiskali na občino (da omenimo samo en naslov), naj vendatle kaj ukrene. Zdaj so v lendavski občini (brez večjih težav, razen tistih, ki sojih delali Dolgo-vaščani) določili za občinsko odlagališče grapo v Redičkem gozdu v bližini jugoslovansko-madžarske meje. Prostor bodo uredili postopoma. Dotlej pa še živi odlagališče v Petišovcih. Da, živi, kajti na njen so poleg šefa in voznika goseničarja, ki sproti z zemljo zakriva odpadke, še skupine ljudi iz medžimurskega zaselka Sitnice. Ti seveda niso tod zaposleni, ampak pobirajo kovinske odpadke, najrajši seveda barvne kovine, ki jih prodajajo na streljaj oddaljeni Dinos. Cesto je dnevnica kar v redu, recimo 300 000 dinarjev.
Povsem nekaj drugega pa je pogled na te ljudi, med katerimi je tudi veliko otrok, ko brskajo po odpadkih ali pa so na preži in ne dovolijo, da bi se v njihov posel vmešaval kdo drug. Recimo njihovi sonarodnjaki iz Dolge vasi. Morda je posredi tihi dogovor: peti-šovsko odlagališče je naše — sitničarsko, dolgovaško pa bo vaše — dolgovaškarsko? Lahko pa je tudi kaj drugega: Romi iz Sitnic so prisiljeni delati, Romi iz Dolge vasi pa ne, ker imajo(?) »penzi-jo«.
Pa pustimo nabiralce! Je že bolje, koristneje, da nekaj delajo, kot pa da bi si protipravno prisvajali rezultate dela drugih. Odlagališče v Petišovcih je začasno, menda le do prihodnjega leta. Zdaj, ko odpadke sproti zasipavajo z zemljo, ni v nebo vpijoče. Vsaj takega mnenja je nestrokovnjak. Odpadki in plasti zemlje, ki se čez čas sesedejo, znova navažajo. Na mestih, kjer je že več plasti, zadnja je seveda plast zemlje, ni opaziti, da je (spodaj) vsemogoča navlaka. Če bodo uredili odlagališče še potem, ko bodo nehali voziti nanj, potem lendavskih komunalcev seveda ne bomo kritizirali.
Povsem nekaj drugega pa so žal odlagališča odpadkov v posameznih vaseh lendavske občine! V večini krajev so zanje določili mesta, ponavadi so to gramozne jame, ponekod so tudi ograjena, a kaj to pomaga, ko pa so ljudje, ki jim ni do tega, da bi odpadke odpeljali tja, ampak jih — ponavadi skrivaj — vozijo na divja odlagališča ali pa kar zmečejo (sesujejo) v obcestni jarek. To trditev bi seveda lahko konkretizirali z navedbo takih točk, žal pa bi bil seznam predolg. Na odlagališčih (rednih in divjih) pa niso samo odpadki iz gospodinjstev, ampak je na njih tudi nemalo bele tehnike (stari pralni stroji, štedilniki), razni kovinski sodi, gume itd. To pa so »odpadki«, ki to niso, ampak bi moralo biti njihovo odlagališče na Dinosu, saj jih lahko predelovalna industrija uporabi kot surovine. Tudi ni več potujočih pobiralcev starega železa. Svojčas so na vozove naložili marsikaj tistega, kar zdaj ljudje mečejo v jarke, pa še oddolžili so se, četudi s simboličnim darilom, na primer kompletom šivank. Menda se organizirano zbiranje starega železja po vaseh ne izplača, ker so visoki prevozni stroški. Teh pa si nočejo narediti tudi posamezniki iz gospodinjstev, namreč, da bi predmete, ki so lahko surovine, prepeljali na Dinos
Odlagališča odpadkov v krajih občine Lendava pa so seveda lahko vzrok za onesnaženje in — Bog ne daj! - zastrupitev podtalnice. Se sreča, da imajo v veliki večini gospodinjstev vodo iz vaških ali lendavskega vodovoda, ki so pod nadzorstvom sanitarne inšpekcije, drugače bi bil strah pred tragedijo še bolj upravičen.
Mb?eni|"ad Uo°d? P°murskega ljudstva: Bernarda Balažič Peček, Milan Jerse, Štefan Sobočan in Branko Zunec.
Povečanje pridelave hrane je načrtovano na račun regulacij, izsuševanj in namakanj.
VESTNIK, 1. JUNIJ 1989
STRAN 5
V INI NAFTI POSKRBELI ZA VARSTVO OKOLJA
V KOPICI SPET RIBE, PIŽMOVKE IN ŽABE
Usnjarna Ljutomer
Naložbe v čistilne naprave seveda niso majhne, vendar brez njih ne gre, če hočemo vsaj delno ohraniti prvotno naravno okolje. Dokler pri Ini Nafti v Lendavi niso imeli prečiščevalnic, so bili v posameznih proizvodnih obratih lo-vilniki maščob, kar seveda ni bilo dovolj. Dokaz za to pomanjkljivost je bližnji potok Kopica, v katerega je odtekala onesnažena voda, zato je v njem zamrlo življenje, poleg tega pa je bilo obrežje umazano z nafto.
»Leta 1980 smo po projektih firme Lurgi iz Frankfurta uredili čistilne naprave, katerih zmogljivost je 130 kubičnih metrov na uro. Naprave delajo neprekinjeno 24 ur na dan. Nanje so priključeni še obrati Leka in Zlatoroga, pa tudi obrat Ilves, ki ga gradi Ilirija-Vedrog, bo imel odplake speljane k naši čistilni napravi,« nam je povedal vodja Naftinega obrata čistilnih naprav inženir kemijske tehnologije Janez Gyurkač, nato pa nas povabil na ogled. Stopili smo tudi do potoka Kdpica, do mesta, kjer se očiščena voda izteka vanj, in se na lastne oči prepričali, da je voda res čista oziroma da je na pogled enaka tisti, ki priteka po strugi do Naftinega izlivališča. Tako kot gornji je tudi dolnji del obraščen z grmičevjem in travo, kar je tudi dokaz, da je Naftina čistilna naprava uspešna. V vodi rib in pižmovk sicer nismo videli, pač pa verjamemo izjavi lovčev in ribičev, da so. Skratka: v Kopico se je znova vrnilo življenje!
»Potok je oživel postopoma,« nam je zatrdil sogovornik in po-jasnjevalec zahtevnih tehnoloških postopkov čiščenja voda, nato pa nadaljeval:
ČISTILNE NAPRAVE — V Ini Nafti v Lendavi so pred dobrimi osmimi leti uredili čistilne naprave za mehansko, kemijsko in biološko čiščenje procesnih, sanitarnih in meteornih voda. Na uro očistijo 130 kubičnih metrov voda. Učinek čiščenja je čez 90-odstoten glede na BPK 5 (biološka poraba kisika v petih dneh)
90-odstotno očiščeno vodo, ki jo čez »usedalnik« lahko spustimo v potok Kopica. Usedalnik je večji bazen, v katerem se mokro-organizmi usedajo na dno, vendar jih s pomočjo črpalk vračamo v biološki bazen, očiščena voda pa že lahko odteka v potok.«
Postopek čiščenja tako imenovanih procesnih voda v Ini Nafti je, kot ste lahko sami ugotovili, zahteven. Kakovost vhodnih voda (sanitarne, procesne in meteorne vode), prav tako pa tudi vode, ki (očiščena) odteka v potok, nadziramo. Postopki za analizo so atestirani pri Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Vodo pregledujeta še vod-
nogospodarska inšpekcija Pomurja in republiški vodnogospo-sarski inšpektor. Tovariš Gyur-kač nam je pokazal zadnje inšpekcijsko poročilo, v katerem ni nobene pripombe na kakovost očiščene vode. Seveda pa pri čiščenju voda nastaja mulj. Tega so speljali v posebne zgoščevalnike, od tam pa v bazen za mulj, od koder ga dajejo v peč in sežigajo ali pa ga »obdelajo« z živim apnom (solidifikacija).
Da lahko deluje čistilna naprava v Ini Nafti neprekinjeno, skrbi (v treh izmenah) 12 delavcev, vzdrževalna dela, ki jih ne zanemarjajo, pa opravljajo delavci iz drugih Naftinih sektorjev.	Š. Sobočan
Zgled
Znano je, da je industrija usnja eden največjih onesnaževalcev voda. Predvsem mokri postopki obdelave usnja potrebujejo veliko sveže vode, ki se nato kot odpadna izpušča, kamor je pač mogoče. Te vode so agresivne od pH 2,5 do pH 12 —, onesnažene pa so s sulfidi, kromom, apnom, maščobami, beljakovinami, suspendiarnimi snovmi in mehanskimi nečistočami.
Tudi v Ljutomeru je predelava usnja. Konusov tozd Usnjarna je bil pred leti eden največjih onesnaževalcev Ščavnice, ki teče skozi mesto. Onesnaževanje je bilo na treh ravneh: odpadne tehnološke vode, smrad in dimni plini. Največji problem za okolje je bilo onesnaževanje z odpadnimi vodami, zato so se v Usnjarni najprej lotili tega problema. Skupaj s Hidroinženiringom .iz Ljubljane so začeli graditi sodobno čistilno napravo, ki je bila takrat še edina pri nas, narejena pa v celoti iz domačih sklopov. Šlo je torej za pilotski preskus.
Postopek čiščenja tehnološke odpadne vode je v bistvu takšen: vse odpadne vode pritekajo po enem kanalu do čistilne naprave, kjer je bazen z verižnimi grabljami, ki samodejno nagrabijo vso mehansko nečistočo, ki je večja, od treh centimetrov. Le-to odlagajo v poseben zabojnik. Od tam ta voda odteče v črpališče, kjer se z mešalnikom preprečuje usedanje snovi. S centrifugiranjem odstranijo še drugo mehansko nečistočo. Voda nato odteče v maščobnik, kjer poteka flotacija maščob ob pomoči vpihovanja stisnjenega zraka. Tu se usedajo vse težje mehanske nečistoče, ki
ekološke zavednosti
valeč, v katerem se blato, ki se useda na dno, potiska s pomočjo monočrpalk v filtrirano stiskalnico.
Kot vidimo, gre v tej čistilni napravi za mehansko in kemijsko čiščenje tehnoloških odpadnih voda, ki dajo za okolje neškodljivo odpadno vodo. Teža-
čni problemi, ne bo več smrdelo.
Seveda ta postopek čiščenja tehnoloških odpadnih voda draži predelavo, saj je za kemijska čistilna sredstva potrebno mesečno plačevati izjemno velike denarje. Ostalo jim je le zadovoljstvo, da so s to čistilno napravo,
V ljutomerski Usnjarni predelajo dnevno 6.000 kilogramov surovih svinjskih kož. Količina odpadnih tehnoloških voda je temu primerna.
va, ki se pojavlja in ostaja, pa je smrad. Ker s kemijskim postopkom vodo očistijo in ji dajo vrednost pH med 6,5 in 9, povzročajo sulfati, ki ostanejo v vodi, neprijeten vonj, ki ostaja še vedno eden od večjih problemov onesnaževanja okolja.
Kljub temu pa v Usnjarni že pripravljajo projekte za rešitev tega problema. Pri tem sodeluje inštitut Boris Kidrič skupaj z neko avstrijsko firmo.
Ko bodo rešeni zadnji tehni-
ki je žal doslej edina v mestu Ljutomer, prispevali k čistejšemu okolju, predvsem Ščavnici. Ob tem pa ostajajo veliki onesnaževalci: Mlekopromet, Simentalka..., na prispevek katerih k čistejšim rekam v mestu se še čaka.
Seveda pa je k temu potrebno dodati še nekaj: mesto Ljutomer zaenkrat nima osrednje čistilne naprave, zato moramo tudi to prišteti k vsemu tistemu, kar onesnažuje naše okolje.
Dušan Loparnik
»V Ini Nafti imamo tri sprejemne bazene, in sicer posebej za sanitarno, procesno (od tehnoloških postopkov) in za meteorne vode (deževnica). Sanitarno vodo iz bazena prečrpavamo in jo čistimo biološko. Meteorne vode, ki jih je seveda največ ob deževju, prečrpavamo v večji rezervoar, od koder jih spuščamo v čistilne naprave, kjer jih očistimo čez določen čas, saj so zmogljivosti omejene. Najbolj umazana je seveda procesna voda, saj je obremenjena z naftnimi derivati, suspendiranimi snovmi, solmi, fenoli, formadehidom, metanolom in drugim. Ta voda priteka iz obratov rafinerije in petrokemije. Procesna voda gre skozi tri postopke čiščenja: mehanskega, kemijskega in biološkega. V lamelnem separatoiju iz procesne vode odstranimo nafto, ki se dvigne na površino, in večji del suspendiranih snovi, ki se usedejo na dno. V tem delu čistilnih naprav letno odstranimo čez 1000 kubičnih metrov nafte, ki jo seveda vrnemo rafineriji za predelavo. Mehansko očiščena presečna voda potem gre na kemijsko obdelavo, kjer se s pomočjo po-lielektrolitov drobne snovi združijo v večje delce, ki se s kompri-miranim zrakom dvignejo v »flo-tatorju« na površino vode, tam pa jih pobere posebna naprava. Tako očiščena voda še vsebuje strupe, kot so metanol, formade-hid, fenoli itd. S pomočjo mikroorganizmov v COj (ogljikov dioksid) in FLO (voda) te strupe »razgradimo« in tako dobimo
ZLATOROG MARIBOR, OBRAT PETIŠOVCI
Ne še s polno paro
Tovarna Zlatorog je 1985. leta uredila v Petišovcih (na dvorišču
Ine Nafte) obrat za hidrogeniranje maščob (tehnična svinjska mast in goveji loj), katerega letna načrtovana zmogljivost je 7500 ton. Predelovalne zmogljivosti pa niso polno izrabljene, ampak nekaj več kot 20-odstotno, saj bodo letos po načrtu izdelave izdelali od 1500 do 2000 ton surovin. V obratu v Petišovcih, kjer je zaposlenih le 10 delavcev, z vodikom oplemenitijo masti, nato pa jih vozijo v Maribor, kjer jih destilirajo, da so uporabne za izdelavo stearina in monodiglicerida.
Zamisli o preselitvi celotne tehnologije za predelavo maščob v Petišovce torej še niso uresničili, menda zaradi finančnih težav.
Morda pa je tako tudi prav, kajti ne le varstveniki okolja, ampak navadni občani se v občini Lendava čedalje bolj sprašujejo, ali, morda nagla širitev kemične industrije v zeleni občini ne prinaša več gorja kot koristi. Odgovor na to lahko dajo strokovnjaki, vendar so — sodeč po izkušnjah iz drugih območij — lahko tako ali drugače prepričljivi. Če ne bi
bili taki, ne bi bili — strokovnjaki.	Š. S.
jih prečrpajo v zgoščevala. Naslednji postopek v čistilni napravi je egalizacija. Gre za pretočno in koncentracijsko izravnavo; V nadaljevanju je nevtralizacija, kjer spreminjajo vrednost pH. Voda po nevtralizaciji odteče v reaktor, kjer se bistri. Tako zbi-strena voda je speljana v zgošče-
TURIZMA BREZ SKRBI ZA EKOLOGIJO NE BO
Naravna zdravilišča naj bodo naravna
Pomurskemu turizmu napovedujejo lepo prihodnost. Seveda bo potrebno še marsikaj postoriti glede cestnih povezav, pošte, dodatne trgovinske in gostinske ponudbe, zabave ..., vendar je to naloga vseh gospodarskih dejavnikov, ne le turizma.
Naravna zdravilišča v Pomurju imajo že dolgoletno tradicijo. Turistični delavci razmišljajo o »pomurskem zdraviliškem parku«, saj je v majhni pokrajini ob Muri veliko zdravilišč, kopališč, hotelov, gostinskih lokalov. Med večje zdraviliške in turistične kraje spadajo Radenci, Moravske Toplice, Lendava in Banovci.
Vendar to niso umeto razvita turistična središča. Naziv zdravi-liščg. in naravnega zdravilišča so prejeli zaradi naravnih danosti, zaradi termalne in mineralne vode, ugodnega in zdravilnega podnebja, čistega okolja.
Zagotovo lahko trdimo, da je
v čedalje večji svetovni turistični konkurenci »ekološka čistost« pomurske pokrajine močan adut pri pridobivanju gostov. V svetovnem turizmu je namreč pomembna kakovost in hkrati tržna zahteva: človek—narava—doživetje. Tako kot se je zaradi naravnih danosti pomurski turizem razvil, se bo lahko tudi v prihodnje razvijal le z ohranjanjem narave in njenih zakladov. Zato je potrebno dobro premisliti, kakšno industrijo bomo v tej majhni zeleni pokrajini razvijali. Je odločitev za kemično industrijo, velike farme z bazeni gnojnice in industrijo s sumljivimi tehnološkimi odpadki res pravilna? Pri razvoju pomurskega turizma ne bi smeli poznati ograj organizacij združenega dela (podjetij) in ne občinskih meja.
Zadnje leto se lahko Pomurje pohvali z večjimi naložbami prav v turizem. V Radencih so zgradili trimski kabinet, končujejo obnovo Ljubljanskega doma, v
SKUPŠČINA OBČINE MURSKA SOBOTA RAZPISUJE
JAVNO DRAŽBO
ZA PRODAJO OSEBNEGA AVTOMOBILA ZASTAVA 750 LE, leto izdelave 1983, IZKLICNA CENA 6,000.000,— DIN.
JAVNA DRAŽBA BO V PONEDELJEK, 5. 6. 1989, OB 9.00 NA DVORIŠČU SKUPŠČINE OBČINE MURSKA SOBOTA, ALIJA KARDOŠA 2. PRED ZAČETKOM MORAJO INTERESENTI PLAČATI 10% VARŠČINO.
PROMETNI DAVEK PLAČA KUPEC.
POMURSKI TISK
Založniško, grafično In embalažno podjetje
Murska Sobota n.sol.o., Lendavska 1 Telefon 069/22210, telex 35229
Telefax 069/25221
Prešernova
tehnostroj
40, 69240 Ljutomer, tel. (069) 81 615, 81 635
Čestitamo občanom ljutomerske občine ob njihovem prazniku!
kratkem pa bo prišel na vrstso tudi Kapelski dom; v Moravskih Toplicah so lani odprli sodobno terapijo, tačas gradijo nov hotel A kategorije; v Banovcih bodo podaljšali sezono čez vse leto, saj imajo nove sobe, gradijo pa tudi pokriti bazen. Tudi v Lendavi bodo dobili nove hotelske in terapijske prostore v prizidku ter bazen. Kar precej naložb. Veliko denarja
Toda za dolgoročni razvoj pomurskega turizma ne bo dovolj imeti čim več hotelskih sob, bazenov in gostinskih lokalov. Nekdo bo moral misliti tudi na ohranitev čistega okolja, na nujnost čistilnih naprav; vključevanje naravnega okolja v zdraviliško ponudbo pa ne bo mogoče brez urejenih odlagališč komunalnih odpadkov. Vire termomineralnih voda bo potrebno zavarovati, izdelati bioklimatske analize, v urbanističnih in krajinskih zasnovah ter ureditvenih načrtih strokovno opredeliti ožje in širše varstveno območje zdraviliških kompleksov itd. Prav tako bi lahko skupaj s kmetijskimi organizacijami razmišljali o prodaji biopridelkov.
Če hočemo, da bodo pomurska naravna zdravilišča naravna tudi čez deset, dvajset let, bo potrebno pri gradnjah novih objektov še marsikaj postoriti.
Bernarda B. Peček
Delavski svet tozda
RAZPISUJE
na podlagi določil statuta in v skladu s svojim sklepom dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
DIREKTORJA TOZDA
Prijavljeni na razpis morajo poleg z zakonom, določenih splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
1.	visoka strokovna izobrazba
2.	3 leta prakse na vodilnih delih in nalogah
Izbrani kandidat bo imenovan na razpisana dela in naloge za dobo 4 let.
Prijave z dokazilom o izpolnjevanju pogojev za mesto direktorja tozda naj kandidati pošljejo v 15 dneh od objave razpisa na naslov:
Splošno kadrovska služba ZGEP Pomurski tisk, Murska Sobota, Lendavska 1, z oznako na ovojnici: »za razpisno komisijo«.
— vitki in zdravi z globinsko toploto
S pomočjo najsodobnejših aparatov, učinkovitih in zdravju neškodljivih metod.
Kozmetični studio ALEKSANDRA
Titova 26 (hotel Diana), telefon 25 197,
Murska Sobota
Popravek
V 20. številki Vestnika, kije izšla 25. maja, seje v prispevku z naslovom Ob zdravi konkurenci izenačiti pogoje poslovanja vrinila neljuba napaka. Prišlo je do zamenjave imena glavnega direktorja veletrgovine Potrošnik, ki je pravilno Jože Kovač. Za napako se opravičujemo.
V naravi se vse dogaja po tradiciji in kar je proti temu, ne deluje. Ne delovati pa pomeni v naravi preprosto. — smrt.
STRAN 6
VESTNIK, 1. JUNIJ 1989
kmetijska panorama
Zbor kmetijskih rekorderjev Jugoslavije
Doseženi rezultati vlivajo
Vsakoletni Zbor kmetijskih rekorderjev Jugoslavije je slavnostni trenutek, ko se več časa nameni najboljšim pridelovalcem, kmetom v Jugoslaviji. To je le delni izbor med najboljšimi, kajti dobrih, pridnih in delavnih’kmetov je mnogo.
To je tudi čas, ko se lahko zamislimo, kaj smo naredili, da bi se naše kmetijstvo hitreje razvijalo in da bi tudi kmet živel boljše in pravičnejše življenje.
Danes, sicer skoraj prepozno, a še vendar pravi čas, se tudi v naši družbi spreminja odnos do kmeta. Vendar še vedno bolj deklarativno kot konkretno. Nerazumljiva so razmišljanja na kakšni površini bo lahko kmet prideloval, ali bo imel 10 hektarjev zemlje, 30 ali več. Ali ne gre tudi tukaj za omejevanje svobode. Morda bi rekli, da delo ni svobodno, a izbira obsega svojega dela, prostora, kjer bo kdo ustvarjal, naj bo svobodno, če ne ogroža soseda.
Kljub vsem zablodam, ki so bile pri nas v kmetijstvu, nam je ostal trdni kmečki sloj, ki daje danes pomemben delež v pridelavi hrane. Le kmetom, a nikakor ne zgrešeni kmetijski politiki v prejšnjem obdobju, se lahko zahvalimo za to, kar imamo danes. Poseljena dežela, obdelana zemlja je dokaz o ureje-nostti dežele. Ni lepše krajine, kot
V Novem Sadu zaprli 56. mednarodni kmetijski sejem
VELIK OBISK IN DOBRA POSLOVNOST
Po osmih dneh so minuli četrtek v Novem Sadu zaprli 56. mednarodni kmetijski' sejem, na katerem se je na 300.000 kvadratnih metrih razstavnih površin predstavilo več kot 1.600 razstavljalcev iz Jugoslavije in 20 tujih držav. Tudi za letošnjo sejemsko prireditev je vladalo veliko zanimanje, saj si jo je ogledalo okrog 700 tisoč obiskovalcev. Za letošnji sejem je bila značilna tudi velika poslovnost, saj so sklenjeni posli presegli vrednost 600 milijard dinarjev.
Sejem v Novem Sadu je tudi tokrat spremljal bogat program strokovnih prireditev, poanta letošnjega sejma pa je bila »zdrava prehrana« in skorajda ni bilo strokovnega srečanja, kjer temu ne bi namenili posebne pozornosti. Čeprav je kmetijstvo v neugodnem položaju in je njegova akumulativna sposobnost slaba, pa preseneča podatek, da se je na letošnjem sejmu veliko kupovalo in prodajalo. Mnogi razstavljalci so ponudili ugodne sejemske popuste, kar je prav tako vplivalo na večjo prodajo. Tako je Industrija motorjev in traktorjev Rakovica v osmih dneh prodala okrog 300 traktorjev, zemunski Zmaj pa je za svoje kombajne na sejmu iztržil 20 milijard dinarjev, kar 120 kombajnov pa so kupili kmetje.
Posebna republiška strokovna komisija je v maju opravila vsakoletne preglede in ocenjevanje bikov v vzrejnih središčih. 12. maja so takšen pregled opravili v Preski, 24. maja v Murski Soboti in 25. maja na Ptuju, na pregledih pa so ugotavljali, če so pri selekciji usklajeni z rejskimi cilji pri tej pasmi. »Bik je navsezadnje rezultat dolgoletnega dela, zato ni vseeno, ali je na nivoju, kakršnega si želimo, ali ne,« nam je povedal dr. Jože Osterc, predsednik ocenjevalne komisije.
Na Živinorejsko-veterinarskem zavodu v Murski Soboti vzrejajo mlajše bike lisaste pasme, ki jih vključujejo v ocenjevanje. Vse bike, ki so jih tokrat očenili, so uvrstili v prvo kategorijo, kar pomeni, da s semenom teh bikov osemenijo le toliko krav, kot je s pro
je pisana z rastočimi poljščinami ali drugimi kmetijskimi kulturami. Tudi kraj ima svoj značilen videz z živimi vasmi in značilno arhitekturo.
Danes bolj razmišljamo, da nam kmetijstvo nekaj pomeni, pa četudi v naši slovenski družbi daje manjši delež v družbenem proizvodu. Vendar ta delež ni toliko pomemben. Pomembno je, koliko ljudi dela v kmetijstvu in koliko hrane nam daje. Smo zadovoljni, če se še kdo dodatno ukvarja s kmetijstvom, saj si tako izboljšuje svoj gmotni položaj ob danes nizkem standardu delavstva.
Torej je kmetijstvo tisto, ki blaži gospodarsko krizo, tudi če država ne posega v to, saj daje marsikomu pomemben vir zaslužka za preživetje. Ali bo naša pot v kmetijstvu v prihodnje boljša, ustvarjalnejša, ali se bomo zopet srečevali z določenimi zavirami.
Prodali so tudi vso živino, ki je bila razstavljena na sejmu, največji kupec pa je bil »Projekt Kopao-nik«, kjer formirajo čredo 2.800 plemenskih telic in 7.000 ovac in največji del sejemske kolekcije je odkupil prav ta kupec. Za letošnji
Dober bik — kakovostno potomstvo
gramom določeno, nato pa seme zbirajo za zalogo. Na potomstvu ocenjujejo plemensko vrednost posameznega bika, klavno kakovost ter količino in kakovost mleka.
Po besedah dr. Jožeta Osterca, med biki, ki so jih ocenili letos, ni prevelikih odstopanj, saj po okvirjih ali napakah noben izrazito ne odstopa tako, da bi ga bilo potrebno izločiti, zato so vse ocenjene bike razvrstili v prvo kategorijo. Pomurski rejci tako lahko računajo, da bodo njihove krave osemenjene s kakovostnim semenom, kar je dokaz, da je na selekcijskem področju iz leta v leto večji napredek. To pa je za rejce še posebej pomembno, saj je od kakovosti odvisna tudi prodaja — predvsem plemenskih telic.
L. Kovač
novo upanje
Mislim, da negotovosti ne bi smelo biti. Zemlja je eden od osnovnih obnovitvenih virov energije, ki nam vsako leto daje novo letino. Samo pridno jo moramo obdelovati, pa je uspeh zagotovljen.
To je v svoji zgodovini dokazal naš kmet. Le pridnosti našega kmeta, navezanosti na zemljo in živino, se imamo zahvaliti za tak napredek v kmetijstvu, kot je danes. 2
Uspehi v proizvodnji so gotovo veliki.
Danes mora kmet mnogo kmetovati, če hoče napredovati. Pridelovanje hrane je strokovno zahtevno in drago, zato mora znati racionalno pridelovati.
Kljub povprečno nizki strokovni izobrazbi je naš kmet strokovnjak na svojem področju. Izkušnje in delovne navade se prenašajo iz roda v rod, kar je najboljša šola za uspešno kmetovanje. Kmečka družina dela složno in prenaša vse uspehe in neuspehe na kmetiji enakopravno.
Ta navezanost na kmetijo je ohranjala našega kmeta tudi narodno zavednega, kar je bilo ob meji zelo pomembno.
V Gornji Radgoni smo zadovolj-
sejem pa so bile značilne tudi številne novosti, saj je bilo obiskovalcem predstavljeno več kot 650 novih izdelkov.
Da se sejem v Novem Sadu uvršča med največje tovrstne prireditve v svetu, potrjuje tudi ude
ni, daje 14. srečanje kmetijskih rekorderjev Jugoslavije, 1. in 2. junija 1989, pri nas.
Za našo občino in Pomurje je to priznanje za pravilnejši odnos do razvoja kmetijstva, zlasti napredka kmetov.
Letos ko v Gornji Radgoni slavimo 40-letnico razvoja zadružništva po osvoboditvi, nam ta prireditev pomeni tudi priznanje za naše dosedanje uspešno delo pri razvoju kmetijstva.
Kljub vsem uspehom je potrebno še naprej krepiti gospodarski položaj našega kmeta in kmetijstva nasploh.
Gospodarske krize so vedno najbolj prizadele kmetijstvo, in tudi danes je tako, zato je nujno, da ima kmetijstvo, ki ga ne moremo obnoviti v enem letu, drugačne pogoje gospodarjenja, ne zaradi prednosti, ampak zaradi svojih posebnosti.
Mislim: če bo več razumevanja in posluha za vsakega delovnega človeka v naši družbi, lahko upamo na boljše čase tudi v kmetijstvu.
Zbor kmetijskih rekorderjev Jugoslavije v Gornji Radgoni nam dokazuje, kaj smo do danes dosegli, in zato lahko z upanjem zremo v razvoj kmetijstva.
Predsednik Izvršnega sveta SO Gornja Radgona Janko SLAVIČ, dipl. inž. agr.
ležba novinarjev, saj ga je spremljalo več kot 300 domačih in 20 tujih novinarjev. Prihodnje leto bo kmetijski sejem v Novem Sadu od 17. do 24. maja.
Ludvik Kovač
Delo v vinogradu
PLETEV
Že sam Lenz Moser je v svoji knjigi Weinbau einmal anders zapisal: »Ni težko pridelati veliko z velikimi stroški, težko je pridelati veliko z majhnimi stroški!«
Te besede so izbrane namerno kot uvod v to pisanje. Pletev je po vzbrstitvi trte prvo pomembno vinogradnikovo opravilo. V zadnjem času to delo preveč zanemarjamo. Ker hočemo stroške pridelave čim bolj poceniti, določena dela v vinogradu velikokrat kar izpustimo ali jih pa opravimo prepozno, površno in nestrokovno!
Če že kakšnega dela ne opravimo, vinograd moramo opleti, tako kot ga moramo spomladi obrezati. Kajti, če tega ne bomo naredili, se
nam lahko zgodi, da bomo obžalovali. Gost grmičast trs, v katerem se zadržuje vlaga, je čudovito okolje za izbruh sive grozdne plesni (Bo-trytis cinerea). Težave imamo tudi pri ohranjanju določene gojitvene oblike. To pa niso edine pozitivne stvari, če je trs pravočasno in dobro oplet. Hranljive snobi se bodo tako porabile za mladike, ki ostanejo na trsu. S pravilno razporeditvijo mladik dosežemo boljšo osvetlitev trsa, s tem pa tudi boljšo oploditev med cvetenjem.
V naših razmerah (severnejši tip) trto plevemo zgodaj. To je takoj, ko so kabrniki vidni. Čas pletve je odvisen tudi od sorte, ali odganja rano ali pozno, in seveda od vremena. Časovno je to nekako druga polovica maja do prve polovice junija. Pletev moramo končati teden pred cvetenjem, lahko mladike odstranjujemo z roko, ker so v osnovi zelo krhke. Če to zamudimo, moramo za odstranjevanje mladik nujno uporabljati trsne škarje. S pletvijo odstranjujemo biološko odvečne mladike, da ohranimo ravnotežje med rodnim in vegetativnim potencialom trte. Pustimo toliko mladik, da nam v vsakem primeru ostaneta 2 m2 listne površine za 1 kg grozdja. To je 12—16 mladik na m2 vinograda.
Kaj oplevemo:
— Mlade poganjke, zrasle iz debla, ne glede na to, ali so rodni ali nerodni. Pustimo le mladike, ki jih bomo uporabili kot nadomestni les za pomladitev debla, kordona ali za vlečenico!
— Odstranimo vse nerodne ali slabo razvite mladike na preostalem starem lesu (kordoni, kraki, rodni nastavki), če jih drugo leto ne bomo potrebovali za nadomestilo.
— Če je odgnalo glavno oko in sobrsti, mladike iz sobrstov odstranimo in pustimo le mladiko iz glavnega očesa.
— Na reznikih obvezno pustimo dve mladiki, tudi če nista rodni.
Pri ptetvi trte moramo misliti tudi na to, kakšno vino želimo pridelati iz grozdja v tem vinogradu. Če bo to vino višjih kakovosti (pozna trgatev, izbori itd.) moramo odstraniti, ko plevemo, nemalokrat tudi kakšno rodno mladiko, da pridelek ni preobilen. Staro pravilo v vinogradništvu je namreč: velik pridelek — slaba kakovost, majhen pridelek — velika kakovost.
Če sedaj misli strnemo, vidimo, da brez pletve v vinogradništvu ne gre. Opravimo jo pravočasno in strokovno. Kakovostno pa lahko pleve le tisti, ki zna trto obrezovati!
Andrej Kraner, dipl. inž. agr. •
Štefan Kuhar-Pišta sedemdesetletnik
Te dni je pri Kuharjevih v ljubljanski Podgori živahno z dneva v dan; najstarejši član družine Pišta je dobil ob življenjskem jubileju zlato odličje Društva novinarjev Slovenije. Nemir se ne bo še tako kmalu polegel, kajti Pišta ima širok krog prijateljev, sodelavcev in znancev. Tudi med našimi starejšimi poslušalci je ostal Pišta pojem dobrega novinarja; bil je tudi pogosti sodelavec našega lista.
Rodil se je v Puconcih, kot srednješolec je spoznal predvojni Maribor, po letu 1948 pa se je za stalno naselil v Ljubljani, za časa opravil v vinogradu in v kleti pa občasno biva na nekdanjem ženinem domu pri Svetinjah. Že v dijaških letih je pisaril v soboške in mariborske časopise ter bil tudi sourednik glasila mariborskih srednješolcev Naša beseda. V tridesetih letih je bil zelo delaven v društvih kmečkih fantov in deklet. Rad spregovori o sodelovanju v narodnoosvobodilnem gibanju in OF v Prekmurju, a misli, da so ga zgodovinarji prikrajšali. Po 1945 je hotel spreobrniti ta zaostali svet ob Muri, žal pa ga je kot okrajnega zadružnega referenta in kasnejšega novinarja spremljala senca kulaškega sina; politiki in oblastniki niso imeli posluha za njegove »reforme«. Zdaj mu priznavajo vsaj to, da je bil najstarejši specializirani kmetijski novinar. Pri Ljudski pravici je zdržal le leto dni, radio Ljubljana pa ga je priklenil dobrih 30 let, vse do upokojitve leta 1980.
Težko je samo našteti, kaj vse je počel Pišta, kaj je objavil v radiu in časopisju. Pri radiu je sprva mnogim polepšal nedeljske popoldneve z oddajami za podeželje in celo pripravil dramatiziran ciklus o zadružništvu. Uve-. del je oddajo Za našo vas in jo
tudi 16 let urejeval; iz te so nastale mnoge javne oddaje po našem podeželju. Pravijo tudi, da je bila ta oddaja med najbolj poslušanimi v srednji Evropi. Pišta je začel 1955 s kmetijskimi nasveti, ki so še danes za nekatere dnevni napotki za delo na kmetiji-
Radijski prispevki so bili del službe, sicr pa je pisal vse vrste veselih zgodb, reportaže in komentarje v vodilne slovenske in jugoslovanske liste. Napisal je tudi razprave., med drugim o aktivu simpatizerjev KPJ v Opekarni Puconci in dobil nagrado Zgodovinskega arhiva CK KPS, pa o društvih kmečkih fantov in deklet v Pomurju, za katero so mu prisodili nagrado sklada Štefana Kovača. Starejši se najbrž še spominjajo odličnih nedeljskih radijskih reportaž Mlini na Muri, Pod prekmurskimi strehami, ali pa Cesta in violina, o naših Romih (po naključju sem takrat v radijskem studiu slišal tudi imenitnejšo neoklešče-no varianto).
Pišta je bil prvi zedinitelj jugoslovanskih kmetijskih novinarjev leta 1954, kot prve specializirane sekcije jugoslovanskih novinarjev in vodilni mož v poznejših sekcijah v republiki in državi. Dal je pobude za vrsto javnih tribun in okroglih miz o stiskah in uspehih našega kmetijstva. Še do zdaj ni opustil članstva v novinarski srenji, niti odložil peresa za kritične sestavke o poteh in stranpoteh našega kmetijstva. Tudi vinograd pri Svetinjah urejuje skoraj sam; upajmo, da bo še dolgo pobiral medalje na vinskih razstavah in sejmih.
Dvignimo kozarček žlahtnega jeruzalemčana na Pištino zdravje in krepost, na še dolga leta!
Bela Sever
Nad murskim rokavom teče čas in lebdi klic močvirske ptice.
VESTNIK, 1. JUNIJ 1989
pisma, mnenja, stališča
Na osnovi sklepa časopisno-radijskega sveta Vestnika in Radia Murska Sobota slovenski program na seji 28. julija 1988 si uredništvo pridržuje pravico, da v skladu z Zakonom o javnem obveščanju, s sprejeto vsebinsko zasnovo Vestnika in v skladu z materialnimi možnostmi objavo posameznega pisma, mnenja ali stališča odkloni, pismo skrajša, ali samo povzame družbeno pomembne odlomke. Kopij tekstov ne objavljamo.
Objava pisma, mnenja ali stališča še ne pomeni, da se uredništvo z vsebino strinja.
Z verbalno represijo nad socialno demokracijo
Socialna demokracija ali protikomunistična histerija
ODGOVOR NA ČLANEK TOV. EMRIJA, KI JE BIL OBJAVLJEN V VESTNIKE 18. 5. 1989
V ključavničarski delavnici sta delala skupaj lastnik Janez in njegov sin Franc. Mojster Janez si je pred štirideset in nekaj leti zgradil delavnico in nakupil stroje. S temi stroji je sam, pozneje pa s sinom opravljal razne storitve in izdeloval izdelke. Politično polpismen, razgledan, delno izobražen in delaven sin Franc je nekega dne končno zbral dovolj poguma in je nezaupljivemu, samo-hvaljenemu in diktatorsko strogemu očetu rekel, da se s temi stroji več ne da proizvajati, zato je potrebno nakupiti nove. Samozvani pametni oče se je razjezil nad sinovim razmišljanjem in predlogom. Če je bilo to orodje dobro za mene preteklih štirideset let, bo še dobro tebi za naslednjih štirideset let, je odgovoril oče sinu.
S tem uvodom hočem v nekaj vrsticah bralcem predstaviti vsebino svojega govora na ustanovnem zboru območne SDZS v M. Soboti. Kot Francov predlog očetu tako tudi moj uvodni govor ni bil nobena protikomunistična histerija, ampak kritika štiridesetletne neuspešne ali delno uspešne vladavine ZK (komunistov). Iz prostega spisa tov. Emrija lahko človek sklepa nasprotno, da je to protidemokratična histerija ZK (komunistov), ali njegova osebna. Mar so komunisti mislili, da jih bo nekdo za storjene napake v preteklosti hvalil in jim obešal medalje. Kot politično pismen in izobražen človek bi tov. Emri moral vedeti, da niti naš niti podobni ustanovni zbori niso ustrezna mesta za polemiko, ampak za nagovore vabljenih in nevabljenih gostov. Zato bi kot predstavnik OK ZKS M. Sobota (?) naredil pametnejšo potezo, če bi namesto histerično-panterskega skoka s klopi za govorniški pult mirno kritično, samokritično ali pomirjujoče spregovoril ustanovnemu zboru. Za take besede zagotovo ne bi bil izžvižgan, niti mu ne bi bila odvzeta beseda, ampak bi morda požel aplavz, kot ga je predsednik O K SZDL tov. Farkaš za svoj kratek, kritičen in samokritičen nagovor. Za žvižge in odvzem besede pa si je tov. Emri kriv sam, zakaj pa je začel hvaliti Hitlerjev program v celoti.
S tem ko tov. Emri nekoga etiketira s politično polpismenim ali nepismenim, daje narodu do znanja (ali samo v svojem imenu ali po naročilu bo morda ugotovila njegova OO ZKS), da ZK ni pripravljena na politični pluralizem. Vendar so tudi politično pismeni ljudje ravno tako kot delavka v Muri ali rudar v rudniku v nevarnosti, da zbolijo za poklicno boleznijo. Pri odkrivanju te bolezni so lahko ključnega pomena politično polpismeni ali nepismeni ljudje.
V tem trenutku, ko se več ne ve, kdo pije in kdo plača, naši družbi niso potrebni pismeni politiki, ampak pošteni delavci, kmetje, inženirji, zdravniki, pravniki, ekonomisti, profesorji, učitelji, ne glede na to, če bodo imeli v svojem programu stavčne zveze in predpisane politične parole, ki ne ustrezajo nobeni sociološki politološki ali zdravorazumski zvezi. Glavno, da bodo eni druge razumeli.
Kakor v svojem poklicu tako tudi v politiki ne cenim človeka, ki neke stvari teoretično idealno predstavi in obdela, v praksi pa tega ne zna izpeljati, ali je neizvedljivo, in obratno.
S svojim dosedanjim praktičnim in teoretičnim delom sem zadovoljen. Sad mojega dela na SCTPU so pošteni in spretni mladi kovinarji. Malokaterega od teh učencev je sramota povedati, da ga je kovinarskih veščin učil tovariš (ne profesor) Kozic. Sad mojega praktičnega dela pa so razni stroji, priprave in iz-, delki s katerimi si pomurski človek pridobiva dobrine.
Če pa ti, tov. Emri. pogledaš sad svojega dela (in ne samo svojega), lahko vidiš zaskrbljene obraze ljudi vseh starosti zaradi bojazni pred jutrišnjim dnem, nered, onesnaženost okolja, kričoče in jokajoče otroke v trgovinah, ki jim mamica ali očka zaradi vsesplošnega pomanjkanja ne moreta kupiti bombonov, čokolade ali igrače. Nezadovoljni so kmetje, delavci, zdravniki, tvoji nekdanji delovni tovariši profesorji, od katerih si pobegnil’med pismene politike, ko si spoznal, da delo profesorjev ni enostavno, če ga hoče kakovostno opraviti. Jaz nisem nikoli bil veliki prijatelj s tabo, saj se nisem strinjal z načinom tvojega dela in tebi enakih. Vseeno sem bil vztrajen in upal, da se boste spremenili, ali sem se motil, tako kot se je motilo na tisoče tistih, ki so upali na boljše. Ko je prišla ZK do granitne stene, ki je na poti v pravi socializem in demokracijo, in ne more naprej, se vidi, da politična filozofija ZK in realno življenje nista združljiva. Velika je sreča, da so to nekateri komunisti končno priznali. Vsi v opoziciji (alternativa) upamo, da bomo »zaenkrat« s skupnimi močmi in enakopravno sodelovali z ZK pri reševanju potapljajoče ladje.
Program območne SDZS M. Sobota je dobil vsak, ki je bil na ustanovnem zboru. Razširjeni program pa bomo objavili v kratkem. Zato so očitki, da programa ne poznamo, neupravičeni in zlonamerni.
Upam, da bodo komunisti trezno presodili pisanje tov. Emrija in ustrezno ukrepali. Zdrava kritika je koristna obojestransko, ni pa koristna kritika v obliki prostega spisa. Tov. Emri in njemu podobni se morajo enkrat za vselej sprijazniti z dejstvom, da je konec časov, ko se je živelo od parol, ki so jih posamezniki lansirali med množice, samo da so imeli ljubi mir. Ker se je v pomurskem človeku začela prebujati želja in volja do političnega dela, je konec raja za politike v pokrajini.	Karel Kozic
Odgovor tov. Emriju
Dvomim, da sem demokratu Emriju dal povod za žolčni napad in primitivno zmerjanje s svojim kratkim poročanjem z ustanovnega zbora Socialdemokratske zveze Slovenije v Murski Soboti 21. aprila 1989.
Njegova reakcija v članku Socialna demokracija ali protikomunistična histerija je daleč od resnice. Prej članek pomeni pro-tisocialdemokratsko nestrpnost, da ne rečem histerijo, kar lahko potrdi magnetofonski zapis zborovanja.
Njegovi očitki se nanašajo na nedemokratičnost, netolerantnost in nestrpnost do njega in njegove organizacije ZK. Vendar pa pozablja, da je netolerantnost sam izzval s svojo izzivalno, de-magoško diskusijo.
Uvodni referat je bil sicer protikomunistično obarvan, vendar ga nismo imeli za programsko izhodišče socialdemokratov; kot ga je tendenciozno prekrstil Emri. Programske smernice s prijavnico in statutarnimi tezami je pri vhodu v dvorano prejel vsak, ki je to želel in ki je prišel na zborovanje z dobrimi nameni. Da samozvani marksist Emri takih namenov ni imel, se je kmalu pokazalo. Prisotni so njegovo izjavo, da se je mislil včlaniti v SDZS, vzeli za izziv in žalitev, saj ga večina dobro pozna po
njegovi partijski zaslepljenosti. Izzivalno je izzvenela tudi njegova kritika referata, še posebej, ker je zanikal vsem znani monopolni položaj partije v družbi, o katerem že vrabci čivkajo. S tega vidika se pokažejo njegovi očitki organizatorjem po neregularnosti, nedemokratičnosti zborovanja za lase privlečeni, zlonamerni, predvsem pa prepozni. Ce bi te pomisleke na kulturen način povedal na zborovanju, kot drugi člani ZK, bi morda uspel kaj spremeniti. Post festum oporekati regularnosti zborovanja pa izpade neresno, še posebno za profesionalnega politika. Če je želel oporekati referatu, bi moral to storiti z malo več politične zrelosti, in ne s svojimi izpadi ovirati delo zbora, kar mu je v nekem pogledu tudi uspelo.
Sicer pa kaj drugega kot oviranje zbora in poznejše blatenje članov predsedstva od marksista Emrija nismo niti pričakovali. Morda si je Emri zamislil potek zbora v smislu hvalospeva in poveličevanja večnih partijskih resnic o zgodovinski vlogi in revolucionarnem poslanstvu ZK.
Kljub temu, da smo zborovanje pripravili amaterji (za razliko od politprofesionalca Emrija), obremenjeni z vsakodnevnim delom, se je vabilu odzvalo 70 ljudi. Vsak med njimi je imel mož7 nost dopolniti listo kandidatov
za območno predsedstvo (4 dodatne člane). Ker prisotni z Emrijem vred tega niso storili, je obveljal predlog 11-članskega območnega predsedstva, ki ga lahko odstavi le enak zbor. Ne more pa tega storiti posameznik, pa čeprav se piše Emri in je vodja Medobčinskega marksističnega centra.
Njegov profesionalni položaj v ZK mu ne daje pravice, da nekaznovano napada in žali drugače misleče posameznike. Kljub temu, da smo politični amaterji, proti armadi profesionalcev ZK, si vseeno ne dovolimo žaliti v stilu »polpismeni samozvanci, cirkusanti« ipd.
Res so bile na zboru storjene proceduralne napake, vendar niso bile takega značaja, da bi negirale legitimnost zbora. Priznam tudi, da bi morali izvesti tajne
volitve kandidatov za predsedstvo, kot je to predvideno v statutarnih tezah. Vendar je ravno Emri precej pripomogel k čustveno obarvanim razpravam posameznikov, ki so preusmerili tok zborovanja.
Nihče na zborovanju si ni delal iluzij in dajal imaginarnih obljub o hitri poti v Evropo ipd. Nihče tudi ni izjavljal, da kmetove svinje smrdijo, bilo pa je poudarjeno, da velike svinjske farme smrdijo in povzročajo nerešljiv ekološki problem. Tudi to dejstvo je bilo navedeno le kot zgled neustrezne in zavožene ekonomske politike vodilne elite.
In da ne navajam vseh socio-loško-politološko-zdravorazum-skih zvez, s katerimi je skušal politolog Emri umazati zborovanje socialdemokratov, naj na koncu izjavim, da nimam nobenih lider-skih ambicij in da se socialdemokratsko gibanje šele poraja.
Stanislav GERIČ
WUUDSII Uk
08EURSK1H CURKi-
Komasacija zemljišč v Logarovcih s strani prizadetih
V 18. številki Vestnika, v rubriki pisma, mnenja, stališča, je bilo objavljeno pismo direktorja KZ Ljutomer-Križevci, ki se ne strinja s člankom Dušana Loparnika Kdo krivi meje in sosedstvo? Iz njegovega pisma je razvidno, da se ne strinja z mnenji nas prizadetih. Tudi mi se ne strinjamo z njegovimi diplomatskimi stališči. Sredstva javnega obveščanja obtožuje za objavljanje senzacionalnih, žaljivih in nesramnih vesti, ko pa se je novinar Dušan Loparnik na terenu sam prepričal, da so resnične. Saj sta v članku Kdo krivi meje in sosedstvo, obtožena tudi, referent za melioracije in (neki) kmet, ki je po naključju član komasacijske komisije (tako ju imenuje on v pismu), imela možnost, da se branita na obtožbe, in ker sta kriva, sta ostala brez besed. Zato je zgražanje direktorja nesprejemljivo, ko sedaj on brani svoja podrejena.
Vrh ali le »neuvrščeniada«
Pred časom sem v časopisu z zanimanjem prebral članek z zgornjim naslovom in menim, daje ta članek potrebno še dopolniti. Ne spomnim se natančno, kdo od naših politikov (Lončar, Dizdarevič, Mikulič) je ob sprejemu »velike časti« za SFRJ kot ponovne gostiteljice bližnje konference neuvrščenih v Beogradu prikazoval prav minimalne stroške, zdaj pa naenkrat samo predvideni stroški za uvoz opreme znašajo 83 milijonov dolarjev (brez carine seveda). Kaj zajema uvoz opreme? Ali moramo za vsak večji mednarodni kongres uvažati vso opremo? Kljub hitremu tehnološkemu napredku je verjetno možna tudi bolj racionalna rešitev. Kje so vsi drugi direktni in indirektni stroški? Kaj bi se zgodilo s funkcionarji, ki tako lažno prikazujejo podatke, v kakšni zahodnoevropski državi? Gotovo bi se morali vsaj javno zagovarjati tako v krogu političnih pripadnikov kot tudi javnih medijev. In pri nas?
Pri tej »iadi« se spomnimo vseh drugih olimpiad, univerziad itn., katerih žalostne posledice so propadajoči objekti, predvsem pa neugotovljeno dejansko finančno stanje, različna poročila organizatoijev in SDK, ki so si vedno nasprotna. Pri tem (konferenci v Beogradu) gotovo ne gre za prireditev čisto gospodarskega pomena, vendar se ne sme in ne more prikrivati dejanskih številk. S takimi prireditvami imamo relativno (glede na našo državo) veliko slabih izkušenj. Pustimo že enkrat izraze, kot so politični, moralni uspeh, saj so v tem primeru dvomljivi in nimajo nobene zveze z gospodarstvom Ne povezujmo predvidene gradnje infrastrukture v Beogradu s konferenco, saj sta to dva ločena pojma. In naposled, nekaj je gostoljubnost, lahko rečemo tudi državniška ali politična gostoljubnost, nekaj drugega pa je pravilna mera gostoljubnosti, ki jo bo upoštevala vsaka, še tako uspešna država. Že več let imamo gospodarsko krizo, upnike prosimo, naj nam odložijo plačilo naših dolgov, prosimo za nova posojila, na drugi strani pa razmetavamo devizna sredstva, in to tudi pri gospodarskem sodelovanju z neuvrščenimi, saj so naši mediji pred nedavnim poročali o negativnem saldu naših terjatev. Vprašanje pomoči neuvrščenim in njihove organiziranosti je po mojem mnenju treba v prihodnje uveljavljati predvsem v široko razvejeni Organizaciji združenih narodov. Sami sramežljivo ugotavljamo, da se mora sedanji sistem dela neuvrščenih, ki je bil pretežno deklarativen, spremenili.
Posebno vprašanje so stroški za vse dosedanje konference, pripravljalne sestanke itn., kot tudi pomoč državam-v razvoju, ki je v številnih primerih dvomljiva. Medsebojne vojne, osebno bogatenje velikokrat krvavih režimov raznih cesarjev in vladarjev v Afriki, bogastvo šejkov državic v arabskem svetu pa nazorno dokazujejo, da bi morale številne neuvrščene države najprej pomesti pred lastnim pragom.
Vse stroške za bližnjo konferenco neuvrščenih v Beogradu je treba natančno prikazati, enako tudi participacijo udeležencev. Omenjeni politiki morajo razložiti razlike v dosedanjih številkah, pred sprejemom tako »velike časti« za prireditev konference ali kakršne koli »iade« naj se glede na termin (običajno gre za daljše časovno razdobje) razpravlja v najširšem krogu, ne pa formalno potrjuje samo v vrhovnih telesih SFRJ.
Janez Maroša,
Melinci 81
Od direktorja bi pričakovali, da bi ju prej naučil, kakšne so dolžnosti in pravice komasacijske komisije po Zakonu o komasacijah kmetijskih zemljišč, saj ta zakon zanju pomeni špansko vas.
Očita nam tudi, da nismo strpno in pošteno sodelovali, kar je čista laž, zato mu predlagamo, da naj si prebere zapisnike komasacijske komisije z dne 1. in 6. 9. 1988, kjer je razvidno, da smo se s predlogom načrta nove razdelitve zemljišč strinjali in vse probleme s komasacijsko komisijo sporazumno rešili.
Nadalje naj si prebere zapisnik z dne 28. 10. 1988; iz njega je prav tako razvidno, da nismo dali pritožb na meje, ki so bile zakonito prenešene v naravo po predlogu načrta nove razdelitve zemljišč.
Strpno in pošteno sodelovanje pa je 28. 10. 1988 popustilo pri članih komasacijske komisije Al-. tu in Kolarju, saj sta od zdaj naprej na nezakonit način po Zakonu o komasacijah kmetijskih zemljišč dobila apetite po naši zemlji in zemlji Angele Prelog, ker se nista strinjala z njima zakonito dodeljenimi zemljišči (glej zapisnik komasacijske komisije z dne 15. in 16. 11. 1988 in 16. 12. 1988). Iz zapisnika z dne 1. in 6. 9. 1988 je razvidno, da sta se strinjala s predlogom načrta nove razdelitve zemljišč, ki je bil razgrnjen od 15. do 29. 8. 1988. Če nista razumela elaborata predloga, sta imela možnost, da izkoristita 92. člen 4. odstavek Zakona o komasacijah kmetijskih zemljišč, ki se glasi: Na zahtevo in na stroške upravičenca se mu v času razgrnitve predloga načrta nove razdelitve zemljišč v naravi pokažejo njemu dodeljena zemljišča. Zato smo mi in Angela Prelog najmanj krivi za takratno nezadovoljstvo članov komasacijske komisije.
'Direktor KZ prav tako navaja (pojasnjuje), kdo je v 5-članski komasacijski komisiji. Ta komasacijska komisija že kakršna koli naj bo, nima pravice, da v našem primeru krši Zakon o komasacijah kmetijskih zemljišč, in sicer 85. člen 2. odstavek, 89. člen 1. in 4. odstavek, 83. člen 1. odstavek. Po odločbi SO Ljutomer št. 462-1/88-3 z dne 29. 1. 1988 o uvedbi komasacijskega postopka v k. o. Lo-garovci in v k. o. Ključarovci je med drugim predpisano, da bodo poleg določil 89. člena Zakona o komasacijah kmetijskih zemljišč upoštevana v primerih, če je za neko zemljišče več interesentov in za katerega ni intere-
sentov, naslednja načela: prednost ima lastnik-uporabnik, ki je imel na spornem območju pred komasacijo v posesti večji del zemljišča; prednost ima lastnik-uporabnik, ki ima bližje svoj dom: v zemljiških tablah se upošteva vrstni red udeležencev, kot je bil pred uvedbo komasacijskega postopka; zemljiški kosi nepravilnih oblik (z omejeno rabo) naj bodo v spornih primerih dodeljeni prvotnim lastnikom.
Tako si upa komasacijska komisija proti vsem pravnim normam obnoviti komasacijski postopek in razdeliti našo parcelo pravilnih oblik na dvoje ter 25 arov dati nekmetu, čeprav v tej tabli niso vlagali nobenih zemljišč, nam pa na novo dodelijo teh 25 arov v nepravilni trikotni obliki, katere parcele niso hoteli imeti niti prejšnji lastniki, niti je niso mogli prodati. Tako nam komasacijska komisija bistroumno razloži, da bo od nekmetov kupil del naše zemlje član komasacijske komisije (po naključju kmet), čeprav meri naša parcela 82 arov, člana komasacijske komisije pa le 60 arov in čeprav sta naša hiša in gospodarsko poslopje oddaljena od te parcele le 200 metrov, član komisije pa več kot 1000 metrov, to je na drugem koncu vasi.
Komite za gospodarstvo in družbeno planiranje SO Ljutomer nam je izdal nezakonito odločbo, saj je prekršil 95. člen I. odstavek Zakona o komasacijah kmetijskih zemljišč. Za nas je tudi nesprejemljivo, da je KZ Ljutomer-Križevci hkrati investitor in izvajalec melioracij in povrhu se še sama nadzoruje. To je vidno iz kakovosti del (glej glavni odvodni melioracijski jarek Globetko). Kje so protive-trovni pasovi? Ljudje še danes nimajo zagotovljenih dostopov do svojih parcel, saj je prej vsakdo lahko prišel na svojo njfvo. Namesto prepustov in mostov odmerjajo po 100-metrske ceste za pol hektara parcele. S tem se res mogoče povečujejo obdelovalna zemljišča ali pa dohodek investitorja in izvajalca? Kje je tistih 8 starih milijard, ki jih je investitor pokasiral na račun naše kmetije za nedelo? Saj po mnenju direktorja naših zemljišč ni bilo potrebno meliorirati. V spomin si naj prikliče, kako je hodil zaustavljat strojnika buldožerja, ki je delal na naših zemljiščih, da bo ironija še večja, na naše stroške; in poglobitev vodovoda, izkop jarkov in graditev prepustov (račune lahko vsakdo vsak dan vidi). Kdo je 5. 1. 1988 predlagal uvedbo komasacijskega postopka, in še prej melioracije, da vaša težka oborožitev ne bi ostala brez dela?
Blagor vam, generalni direktor, ki ste navdihnjeni z idejami socialistične revolucije, saj ste prihrumeli v našo vas s težkimi stroji tako, kot otroci, ki so v imenu srpa in kladiva prišli osvobajat naše kraje. Oboji pa so za sabo pustili pustoš. Sicer pa je že eden vodilnih ideologov socialističnega gibanja Lev Trocki predvidel, da bo revolucija prestavljala reke in planine in gorje nam podložnikom, nad katerimi se izvajajo te ideje. Branko Štuhec
Vse bliže h komunam tudi v naši pokrajini — je napeljeval vodo na (pred)volilni mlin naš časnik pred 34 leti. In potem se /e zgodilo: Prva skupna seja OLO M. Sobota in Ljutomer — Bodoči Pomurski okraj — rezultat zgodovinskega dejanja. (Obmurski tednik, štev. 13/55. 31. marec 1955) Kot se takemu dejanju spodobi, mu je moral biti odmerjen uvodnik. Delovni naslov: Pomemben dogodek.
»... Ko smo zdaj prišli do združevanja obeh okrajev ob Muri v enotno okrajno skupnost, prihajamo do tega po tehtnih razmislekih, kjer smo pred tem preizkusili vse možnosti združevanja. Znano je, da smo razpravljali tudi o združitvi Pomurja s ptujskim področjem, kar pa bi bilo vsaj za Prekmurje zelo ne-prirodno in odročno. Zaključek, da je najprimernejša združitev pokrajine ob Muri v eno upravno enoto, je utemeljen in v sedanjem stanju našega razvoja najboljši, saj tako združeno Pomurje odgovarja zemljepisnemu, gospodarskemu in tudi družbenemu položaju. (Ljudje na obeh straneh Mure smo danes v svojem mišljenju in stremljenjih po napredku mnogo bolj enotni, kakor smo bili kadarkoli prej. Deset let življenja in ustvarjanja v novi Jugoslaviji nas je zbližalo mnogo bolj, kakor pa smo se mogli zbližati v stoletjih prej. Res je, da ima Pomurje danes več potreb za lasten razvoj, kakor pa marsikateri že razviti predel Slovenije, prav gotovo pa smo prepričani vsi. da bomo s skupnimi napori prebrodili vse težave in si ustvarili razmere za boljše življenje.) Združitev obeh pomurskih okrajev v eno področje je pomemben dogodek, gotovo med najpomembnejšimi v zgodovini teh krajev. To združitev pa moramo izvesti z ustrezno odgovornostjo, s krepko socialistično zavestjo, da hočemo preobraziti našo pokrajino v napredno kmetijsko področje, kjer bo živel deloven človek s prevzgojeno, socialistično zavestjo.« Po toliko in toliko letih pa, evo ti, kam nas je pripeljal socializem in tako silno opevana preobrazba sveta ob Muri v »napredno kmetijsko področje«.
Listamo dalje. Igra naslovov: Delovni kolektivi sprejemajo tarifne pravilnike. NE: vsakemu nekaj — PAČ PA: psakemu po delovnem učinku. Pred nami vstaja boljša prihodnost. Z zau-naniem v lastne sile gremo na-
proti novim zmagam naše socialistične graditve. V zadružništvu je osnova za napredek kmetijstva v Pomurju. ODLOČNO: ves odkup po zadrugah.
In 2. junija 1955 posebna številka našega tednika Svobodna Prlekija, 10 let v naši družbeni skupnosti. Zajetno in sveže pisanje. Če imate priložnost — vza-mite ga v roke! Od 25. junija do 10. julija je bil v Murski Soboti prvi pomurski teden, nakar je padel »dokončen sklep obeh OLO: Deset komun v Pomurju«. Beremo: »... Tako je bilo v M. Soboti doseženo soglasje za naslednje občine: Lendava, Beltinci. M. Sobota, Martjanci. Cankova in Grad. Le pri združevanju sedanjih občin Gor. Petrovci in Šalovci je nastalo manjše nesoglasje. Najprej sta oba zbora soglasno osvojila predlog Iniciativnega odbora skupnosti komun. da sta sedanji občini Petrovci in Šalovci s priključenima krajema Križevci in Domanjšev-ci zemljepisno in gospodarsko zaokrožena celota, ki naj se v bodoče imenuje občina Salovci-Petrovci. Drugi predlog Iniciativnega odbora pa je bil, naj bo v začetku sedež te občine v Šalov-cih, kjer že imajo za to potrebne prostore, kje pa bo sedež te občine pozneje, o tem naj odloči bodoči odbor te občine. Za ta predlog je glasovala velika večina odbornikov obeh zborov OLO, le trije odborniki so glasovali proti, dva pa sta se vzdržala glasovanja. Prav tako so se soglasno izrekli tudi odborniki obeh zborov OLO Ljutomer o svojih treh bodočih občinah: Ljutomeru, Radgoni in Vidmu. Pozneje je sicer poslal Občinski odbor SZDL pri Vidmu dopis Odboru za organi-, zacijo oblasti pri Ljudski skupščini LRS, v katerem navaja, da se želijo volivci iz krajev Oče-slavci in Ivanjci pridružiti bodoči občini pri Vidmu in ne v Radgoni. Ko pa smo preverili zapisnika obeh zborov volivcev v teh krajih, smo ugotovili, da so se volivci izrekli za priključitev k Radgoni, hkrati pa smo se tudi prepričali, da sta bila oba zbora pravilno sklicana in tudi sklepčna.« Da bi bilo vse skupaj nazornejše, so v našem predhodniku objavili še podrobnejša pojasnila o mejah novih občin in zemljevid Pomurja, s katerega je razvidno »deset bodočih velikih občin, tri ob desnem in sedem ob levem bregu Mure«. (B. Ž.t
14mupsi/1\ • z
»Ves™ iz
VESTNIK
LEJO XVRL — ŠJov. I
MERSKA SO8OTA, }anutrj» I1?**.
Od močnih ne zahtevamo, da jih peče slaba vest, temveč le, da bi imeli vest.
STRAN 8
VESTNIK, 1. JUNIJ 1989
kulturna obzorja
DOaOOOOCKXXXXXXXXXKXXXXXKKKXXXXXXXXX
Pismo dedku Pavla Šivica, Kresniček Radovana Gobca, Kolo mladosti istega avtorja. Tri ladjice Janeza Kuharja in Zeleni gozd je lovčev raj Frana Gerbiča so pesmi, ki jih je na 18. mednarodnem mladinskem •festivalu v Celju zapel otroški pevski zbor osnovne šole Jože Kerenčič iz Gornje Radgone, ki ga vodi Betka Škrlec. Na otvoritvenem koncertu je v četrtek zvečer nastopil tudi otroški pevski zbor osnovne šole Karel De-stovnik-Kajuh, ki smo ga z zborovodkinjo predstavili v prejšnji številki Vestnika. V tej namenjamo nekoliko več pozornosti gornjeradgonski zborovodkinji.
Betka Škrlec pripoveduje
»Svoje glasbenopedagoško delo sem začela v Benediktu v Slovenskih goricah, kjer sem vadila mladinski pevski zbor,« je začela svojo pripoved zgovorna pedagoginja, ki je poleg dela v razredu vodila tako mladinski kot otroški zbor, tudi v Cerkvenjaku, ustanovila ženski pevski zbor in ob tem končala oddelek za glasbeno vzgojo na pedagoški akademiji v Mariboru.
»V Veržeju, kjer sem tudi službovala, sem v enajstih letih strokovno zorela ob vsakodnevnem delu. Vsako leto sem se udeleževala re-nubliških zborovodskih seminarjev in srečevala s specialno pedagogiko ter psihologijo za vedenjsko in osebnostno moteno mladino. Veržej in veseli Veržejci, mladi-in starejši, so moje bogastvo spomina. Nismo sodelovali skupaj samo v šoli, pač pa tudi v kulturnem društvu, pri dramski skupini, tamburaših, na dnevih narcis, Osterčevih večerih in še kje, se spominja in dodaja, kako lepo je bilo.
Iz maloštevilne šole v Veržeju je otroški pevski zbor popeljala v Zagorje, na republiško srečanje, prvič in drugič, nato pa še v Celje. Uspehov so se poleg domačinov veselili tudi pevci moškega zbora v Križevcih, ki jih je vodila pet let.
Svoj dom si je ustvarila v Radencih, kjer živi z družino že več kot pet let in opravlja pedagoško ter zborovsko poslanstvo na osnovni šoli Jože Kerenčič v Gornji Radgoni.
Na koncertu množičnega zbora so se v celjskem mestnem parku v nedeljo popoldne med mladinskimi zbori osnovnih šol kot edini iz Pomurja predstavili tudi mladi pevci z osnovne šole Dane Šume-njak v Murski Soboti. Pod vodstvom zborovodkinje Anke Suhadolnik, ki vodi še otroški pevski zbor na prvi soboški osemletki, jih je nastopilo štiriinsedemdeset. Domače občinstvo pa so navdušili na dan mladosti, ko so v zgodnjem popoldnevu zapeli v dvorani kina Park in izkupiček s koncerta namenili prav za potovanje v Celje.
»V ogledalu časa, v merilih zgodovinskega spomina, je štiri-in večdesetletna tradicija Mladinskega pevskega festivala več kot
GRAD PRI GRADU
O pogovoru na sedežu krajevne skupnosti Grad, kako veliko graščino na Goričkem ohraniti oziroma zavreti njen propad, smo pisali že v prejšnji številki Vestnika. Tokrat pa objavljamo napovedano fotoreportažo, saj so fotografije v tem primeru zgovornejše od besed. Po radiu Murska Sobota pa lahko v današnji oddaji o kulturi ob 17.00 prisluhnete tonskemu zapisu o usodi oziroma povedanem o gradu iz ust predstavnikov Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Maribora, ki obnavljajo najnujnejše, Vlada Kereca s soboškega izvršnega sveta, krajevnega predstavnika Marjana Hulla in zgodovinarja na osnovni šoli dr. Anice Rotdajč Matija Žižka.
kulturni koledar
ČETRTEK, L JUNIJA NEMČAVCI — V Super Liju
Čarda bo ob 21.00 koncert madžarske glasbene skupine Vizonto. -
Betka Škrlec je prejemnica srebrne Gallusove značke za dolgoletno delovanje na glasbenem področju in članica učiteljskega pevskega zbora Emil Adamič, ki ji je tudi vročil srebrno značko slovenskega zbora za dolgoletno požrtvovalno delo. Srebrno plaketo pa je dobila za večletno sodelovanje na reviji pevskih zborov v Zagorju. Vodi tudi ženski pevski zbor aktiva kmečkih žena pri kmetijski zadrugi Gornja Radgona, ki bo nastopil na jutrišnjem — petkovem srečanju kmetijcev v domu kulture. Foto: N, J.
PESEM IZ
MLADIH GRL
zgovorna potrditev njene upornosti. Preživela je vse mogoče družbene pretrese ter krize in želimo si, da bi tudi sedanjo. Kljub nenaklonjenim družbenogospodarskim razmeram bo naše mesto ob Savinji in z njim širša slovenska in jugoslovanska skupnost odprla vrata stotinam mladih pevcev iz domovine in tujine (Bolgarije, ČSSR, Finske, Madžarske, Poljske, SZ in Zvezne republike Nemčije). In v nemirnem času, ko še tlijo strasti nacionalnih delitev, nezaupanja in ujetosti v svojo lastno majhnost, je zelo potrebno — odpirati vrata. Kdo jih bolje kot kultura, in mladinska pesem še posebej,« je med drugim zapisal dr. Emil Rojc v brošurici, ki je izšla ob minuli zborovski manifestaciji mladih.
bb
Graščina pri Gradu na Goričkem ima menda toliko sob kot je dni v letu in v vsaki bi lahko bil kotiček za drobno ali storitveno obrt in lovski turizem, pa tudi skladišče za kakšno delovno organizacijo. Namembnost gradu bi namreč pomenila njegovo svetlejšo prihodnost in uspešnejše zoperstavljanje zobu časa.
»Z vsako večjo spremembo v življenju in na delovnem mestu je potrebno začeti znova,« je ilustrativna in pojasnjuje, da so: strokovno znanje, pogum, samostojnost in dobra organizacija temelj uspešnega dela.
Na osnovni šoli Jože Kerenčič je veliko otrok, zato se pevci družijo v štirih zborih. Betka Škrlec vodi otroškega, za katerega izbira male pevce iz štirih drugih in prav tolikih tretjih razredov. Pevske vaje so resna in strokovna stvar, utrujenost pa po njenih besedah premagujejo z minuto za zdravje, s humorjem in otroško igro. Kadar se pripravljajo na nastope, so otroci posebno prizadevni in redno hodijo na vaje.
V lanskem letu so bili na republiški pevski reviji v Zagorju, letos pa jih je obiskal magister Branko Rajšter in pohvalil tako kakovostno glasovno tehniko kot zborovski program ter podal predlog za nastop v Celju, na otvoritvenem koncertu.
»Minuli dan mladosti smo tako pevci, učitelji in vodstvo šole sicer radostno preživeli s starši, vendar v velikem pričakovanju in z nekoliko treme pred nastopom. V Narodnem domu v Celju je bila dvorana nabito polna poslušalcev, ki so prišli iz Slovenije, Jugoslavije in drugih evropskih držav. Naša stalna spremljevalka — pianistka Majda Bisckey je zaigrala intonacijo. Drobne oči so zrle vame in se pustile voditi v svetu vokalne glasbe. Dobro smo se ujeli v pesmi, bučen aplavz pa nam je bil v spodbudo in utrdil zanesljivost kulturnega pevskega trenutka,« je doživeto ponazorila dogajanje v Celju.
In zdaj?
»Počasi razmišljam, kaj bi izbrala za ta mlada otroška grla, njihov čustveni svet, za njihovo glasbeno igro, skozi katero bi jih drugo leto spet popeljala — morda v Zagorje.« razmišlja in še odkrito veseli (po tolikih letih pedagoškega glasbenega udejstvovanja), da njeni nekdanji učenci vztrajajo na glasbenem področju, saj so nekateri že tudi glasbeni učitelji in profesorje glasbe.«
Brigita Bavčar
vizOntO
Drevi se bodo na poti s Festivala Druga godba ’89 v Super Liju motela Čarda ustavili štirje glasbeniki svetovno znane skupine Vizonto iz Madžarske. Koncert izvirne budimpe-štanske skupine, ki neguje korenine pastirske glasbe, bo ob 21.00.
Vizonto je sodobna glasbena skupina, opremljena z več kot štiridesetimi originalnimi inštrumenti iz pastirske tradicije, pa tudi s sodobnimi elektronskimi inštrumenti za izvabljanje različnih efektov. Njihovo izvajanje starih skladb zveni sveže (vsi člani skupine tudi pojo); da so izjemni, pa potrjujejo odzivne turneje po Evri, številne izdane plošče ter sodelovanje na številnih evropskih koncertih.
Skupino sestavljajo Karoly Cserepes, Mihaly Huszar, Janos Hasur in Ferenc Kiss, ki si s svojim izvajanjem zaslužijo vso pozornost. Vizonto je namreč ena redkih glasbenih skupin v Evropi, ki ohranja izvirno glasbo svojih prednikov, jo po svoje angažira in dodaja le malo elektronike.
Otroški pevski zbor z osnovne šole Jože Kerenčič v Gornji Radgoni se kH/Sna občinski reviji pred domačim obcmstvom v apn u (s se je izkazal na onem. jh	na dan m|a(JostI udeležil
katere je gornji posnetek). V maju P’ J mladinskih pevskih otvoritvenega koncerta zveznega teKi j	mentori-
zborov v Celju. Njegova	obenem pa uspešna orga-
ca šolskega kulturnoumetniskega drust ,	nonovni nreskus
nizatorica oddaj Pokaži, kaj znaš. Letošnjo jesen bo ponovm preskus znanja učencev in sposobnosti organizatorje
Projektant IZTR Inženiring in projektiranje iz Ljubljane je opravil svoje delo, ' in to očitno dobro, kajti na projekt obnove gledališke dvorane in soboškega gradu na petkovi seji iniciativnega odbora v prostorih Kulturnega centra Miško Kranjec v Murski Soboti ni bilo večjih pripomb na izdelek. Prisotnim ga je predstavil direktor Zavoda za ekonomiko in urbanizem Janez Ori, predračunska vrednost maložbe pa je 6.866.743.991 dinarjev. Obnova bo etapna, prednostna usposobitev gledališke dvorane, še prej pa javna razgrnitev projekta, ki vključuje arhitekturo, scensko tehniko, ozvočenje, razsvetljavo, statiko, popis det in predračun, elektroinstalaci-je, stropne inštalacije, varstvo pri delu in požarni elaborat.
" Javna razgrnitev projekta, katerega avtorja sta arhitekta Matej in Vesna Vozlič, bo v drugi polovici junija v soboški galeriji, vse nadaljnje predstavitve pa v gradu, da se ljudje spet navadijo hoditi vanj.
Do zapisanega v projektu so se izvajalci v-kulturi, ki jim daje soboški grad streho nad glavo, že pozitivno opredelili, zdaj pa bo moral dati zeleno luč še izvršni svet, kajti čeprav piše, da je investitor Kulturni center Miško Kranjec, gre za splošno ljudsko premoženje in do njega bi morali imeti tudi tak odnos. Pred kakršnim koli posegom v grad pa najprej v ustrezen prostor izseliti Klub mladih.
B. Bavčar
— V iskanju svoje identitete in sproščanjem ideoloških predsodkov postajajo grbi ponovno zanimivi. Graškega naj bi na pobudo zgodovinskega društva priznali kot soboškega, saj je imel Grad svojčas vlogo središča pokrajine na stičišču meja. Bil je pomembna utrdba, upravno in trgovsko središče ter sedež različnih redov, mestne pravice pa so Murski Soboti podelili prav graški grofje Sze-csenyiji.
— Udeleženci petkovega posveta o problematiki vzdrževanja in obnove gradu pri Gradu so si po njem ogledali tudi tisti del ogromnega objekta, kjer opravlja Zavod za varovanje naravne in kulturne dediščine Maribor iz sredstev občinske republiške kulturne skupnosti najujnejša dela. Vse skupaj je videti kot kaplja v morje pri graščini, za katero je njen zadnji lastnik iz rodbine grofov Szecsenyi zapisal: »Posestvo, ki spada h gradu, je premajhno za vzdrževanje tega objekta...
PETEK, 2. JUNIJA
LENDAVA — Izpred matične knjižnice bo ob 15.30 odpeljal v smeri Žalaegerzsega na Madžarskem avtobus na gledališko predstavo v tamkajšnjem gledališču. V gosteh bo namreč Mestno gledališče ljubljansko s predstavo Klementov padec
MURSKA SOBOTA — Ob 19.00 bo v sobi galerije Kulturnega centra Miško Kranjec otvoritev razstave risb in slik Braneta Severja, akademskega slikarja iz Ljubljane.
V osrednji galeriji so razstavljene otroške risbe malčkov iz vrtcev in učencev osnovnih šol soboške občine.
razstave
— Malce pozno, toda še vedno bi lahko veliko graščino na Goričkem, kjer je bil svojčas sedež pokrajine, rešila dejavnost, ki bi vzdrževala sebe in stavbo. Kot pričajo posnetki, zdaj neusmiljeno propada in zanamcem bomo odgovorni za njen propad, ker se nismo pravočasno lotili njene obnove ali pa prisluhnili tistim tujcem ki so bili pripravljeni vlagati vanjo.	o .	’
origita Bavčar Foto: Nataša Juhnov
LJUTOMER — V galeriji Ante Trstenjak je na ogled razstava Ex tempore ’89, na kateri se s svojimi deli predstavljajo likovniki med učenci osnovnih šol.
LENDAVA — Tudi v galeriji Lendava je razstavljena otroška risba, na ogled pa tudi talna likovna in muzejska zbirka ter spominska soba Gorga Zale.
RADENCI — V razstavnem salonu hotela Radin bo od jutri (2. junija do 29. junija) na ogled razstava likovnih del — akvarelov — Dragoslava Husarja iz Novega Sada.
knjige
USPEŠNICE TEGA TEDNA v knjigami Dobra Knjiga v Murski Soboti so: Edmund Gam-weidner - ŽEPNI GOBARSKI VODNIK GOBE (Cankarjeva založba), Branka Jurca — UHAČ IN NJEGOVA DRUŠČINA - VOHLJAČI IN PREPOVEDANE SKRIVNOSTI (Mladinska knjiga) in Ella Peroci - MOŽ Z DEŽNIKOM (Mladinska knjiga).
Kdor hoče doseči velike stvari, mora biti z ljudmi, ne nad njimi.
VESTNIK, 1. JUNIJ 1989
STRAN 9
--LJUTOMERSKI ZAP1K--------------------------------------------------
Svinjajo vsi, kam pa smeti?
V MESTU FRANKENSTEINOVIH NASLEDNIKOV
Ta trditev verjetno ne drži samo za občino Ljutomer, ampak tudi za vse druge. Osrednjega odlagališča smeti pač nihče noče, in to je dokazana trditev. Pri tem pa se niti ne zavedamo, da smeti — čeprav nimamo osrednjega odlagališča — pač vsi odlagamo. Če je to skrito ob kakšnem jarku ali sredi gozda, se pač obnašamo kot otrok, ki si zakrije oči in misli, da ga nihče ne vidi.
Za reševanje osrednjega odlagališča odpadkov v občini Ljutomer je bilo v zadnjih letih izdelanih več urbanističnih dokumentov, ki so v glavnem predstavljali začasno urejevanje razmer. Vsi poskusi, da bi uredili osrednje odlagališče z uporabo sodobnejših tehnologij, pa so ostali na ravni odločitve o prostoru.
Pri tem pa se v krajevnih skupnostih niti ne zavedejo, koliko smeti letno odložijo na skrivaj: Bučkovci 841 kubičnih metrov, Cezanjevci 473, Cven 827, Križevci pri Ljutomeru 1.857, Ljutomer 3.422, Logarovci-Ber-kovci 585, Radoslavci 390, Razkrižje 993, Stara Cesta 400, Stročja vas 924, Veržej 1.122 in Železne Dveri 693 kubičnih metrov. Skupno se torej v občini Ljutomer letno zbere okoli 12.532 kubičnih metrov najrazličnejših smeti. Po raziskavah (ki pa so le približne) je v teh smeteh 25 odstotkov sintetičnih odpadkov, 20 odstotkov pa-piija, 10 odstotkov plastike, po 5 odstotkov kovin in mesnih odpadkov, 3 odstotke gradbenega materiala, 2 odstotka stekla, 30 odstotkov pa je drugih odpadkov. Vse dosedanje analize o možnostih prostora za osrednjo deponijo so bile izdelane po strokovnih
merilih, ki jih je pripravil Zavod za ekonomiko in urbanizem iz Murske Sobote in v katerih so bili kriteriji za odlagališča, ki so se naslanjali na standarde, ki veljajo v razvitih državah. Ti pa so: naselja in turistični objekti, ki ne smejo biti v bližini odlagališč, območja, ki so zaščitena zaradi zajetij pitne vode, vodne površine, območja, kjer je naravna in kulturna dediščina, območja, kjer so zemljišča, ki so trajno namenjena kmetijski pridelavi, območja, kjer so gozdna zemljišča, in podobno. Vsi prostori, ki so bili predvideni ali možni, so bili po teh kriterijih takoj izločeni. Ob teh pa je za osrednje odlagališče smeti potrebno upoštevati tudi oddaljenost in dostopnost po obstoječih cestah in razpoložljive površine.
Na podlagi teh kriterijev je v občini Ljutomer možnih 19 prostorov za odlagališče. Zaradi dokaj obširne pozidave v bližini nekaterih prostorov so prišli v dokončni izbor štirje. Kljub temu pa v občini Ljutomer vse do danes še niso našli ustreznega mesta za osrednje odlagališče smeti, čeprav samo mesto, oz. krajevna skupnost Ljutomer prispeva le dobro četrtino vseh smeti, ki se naberejo v občini. Vse
drugo je namreč skrito na divjih odlagališčih, ki ogrožajo kmetijska zemljišča, podtalnico in s tem tudi pitno vodo, saj se v tistih 30 odstotkih različnih odpadkov skriva marsikaj, med drugim motorna olja, škatle najrazličnejših kemikalij, ki se uporabljajo v kmetijstvu in v katerih so ostanki...
In tako je Ljutomer še vedno brez ustreznega odlagališča. To, ki je, je v središču mesta, v bližini kraja, kjer najdejo svoj končni počitek meščani, skratka — na najbolj neustreznem mestu. Tudi sedanja rešitev je privlečena na silo: v izdelavi je dokument, s katerim bodo začasno razširili sedanje odlagališče, dokler ne najdejo ustreznejšega mesta.
In kakšna naj bi bila prava rešitev? Za vseh 12.000 kubičnih metrov odpadkov, ki se letno zberejo v občini Ljutomer in katere večino poskrijemo ravno tam, kjer jih ne bi smeli, bi morali najti vsaj dve ustrezni osrednji odlagališči, ki bi upoštevali vse kriterije, s katerimi bi zaščitili okolico, podtalnico in nasploh okolje, v katerem prebivamo in pridelujemo hrano. .Ampak, dokler nam v zavest ne bo prišlo to, da moramo zaupati strokovnjakom, ne pa, da njihove ugotovitve skušamo pobijati s kvaziekološkimi razlogi — že pač zaradi tega, da v bližini mojega kraja ne bi bilo osrednjega odlagališča smeti — tako dolgo v občini Ljutomer, pa tudi drugje, ne bomo našli primernega mesta.
Koliko Slovencev pravzaprav živi v Ingolstadtu in okolici? Največja številka je zapisana v knjigi slovenske župnije, ki jo vodi naš duhovnik Vili Stegu.
»Obstajajo različne statistike, vendar v župnijsko so všteti vsi Slovenci, tudi tisti, ki imajo nemško državljanstvo ali živijo v mešanih zakonih in jih morda drugi ne vodijo kot Slovence. Tako pošiljamo svoje glasilo Besede blizu tisoč bralcem, in to ne le tistim, ki so povezani z župnijo, ampak vsem, za katere menimo, da so slovenskega rodu.«
In zakaj smo se napotili na sedež slovenske župnije? Predvsem zato, ker smo slišali, da je to obenem tudi kulturna ustanova in da bi nam župnik odkril še drugo plat medalje, zakaj je prišlo do nesodelovanja z društvom Lastovka.
»Mislim, da je kultura del tistega, kar ohranja našo narodno substanco (jedro) — tako doma kot v tujini — in naše župnijsko
Duhovnik odvezal molčečnost
delo se ne more oddaljiti od kulture. Nasprotno, kultura je naš dragocen pripomoček. Prvo je delo z otroki in mladino v Slovenskem centru, ki deluje v okviru slovenske župnije. V zadnjih letih smo pripravljali razne prireditve za mikiavža, božič, materinski dan, Prešernov in slovenski dan, ki je navadno konec oktobra, ko se tu zberejo Slovenci z vsega območja. Takrat je sicer v prvi vrsti verska prireditev z mašo, potem je kulturni program, in nazadnje po slovenskih navadah še veselica. V okviru dela z mladino smo zadnja leta naštudirali tudi več igric, tako tudi Zvezdico zaspanko, s katero smo gostovali tudi po Sloveniji. Potem bi lahko kot večjo kulturno akcijo omenil nastop Ribniškega okteta iz Ljubljane, in to ne le za Slovence, ampak za vse, ki se zanimajo za našo kulturo. Tako gradimo tudi most med narodi. Nastop je odmeval zelo pozitivno. Obenem smo pripravili razstavo o Sloveniji, slovenski kulturi in sloven
ski zgodovini, ki je prav tako zbudila precej pozornosti pri Nemcih. K temu bi prištet še nedavno prireditev, to je nastop komornega zbora Anton Forster iz Ljubljane, ki se je predstavil s svetovno znano liturgijo Čajkovskega in slovenskimi postnimi pesmimi od Trubarja do sodobnosti. Nemška glasbena kritika je ta nastop ocenila kot izredno umetniški, z enkratno pevsko dinamiko. Tudi ta akcija je bila širšega značaja, in sicer pod geslom Kultura — most med narodi. Zbor je sprejel tudi nadžupan In-golstadta in spregovorili ’ smo o globoki kulturni in gospodarski povezanosti med Bavarsko in Slovenijo.
O nesodelovanju z društvom Lastovka pa iz znanih razlogov
Ingolstadtska razglednica	v e .
roto: Schneeweis
ne bi rad govoril. Rekel bi, da ne gre za nes^tesje med župnijo in društvom, wmpak je prišlo do tega zaradi osebnih razlogov cerkvenih uslužbencev.«
Tu naj bi se pogovor, torej druga plat medalje končala. Pa smo vseeno >vrtali< dalje in duhovnik Vili je čez čas odvezal svojo molčečnost.
»Jaz sporov pravzaprav ne vidim, ker je moj odnos do ljudi, do tistih, ki prihajajo v cerkev, brez predsodkov. Do nedavnega so tudi mnogi člani društva prihajali k našim prireditvam; zmeraj sem jih rad sprejel in pozdravil. Zadnje čase pa opažam, da jih je vedno manj. Zdi se mi, da je v ozadju pač nekakšna gonja. V to se ne vtikam. Stvari pa bi se najbrž uredile, če bi prišlo do ureditve kadrovskega vprašanja cerkvenih sodelavcev.«
Pri tem ima Vili v mislih predvsem Zvoneta Kokalja, predsednika društva Lastovka, ki je sicer prav tako uslužbenec (socialni delavec) slovenske cerkve (Ca: rintas) v Ingolstadtu.
Vili Stegu, slovenski duhovnik v Ingolstadtu
»Mirno lahko povem svoje gledanje, svoje mišljenje. Na žalost pač še ni odpravljena polarizacija med nami Slovenci, ki pač izvira recimo, iz naše družbene ureditve in tudi predsodkov do cerkve. Da se ti predsodki počasi odpravljajo, je tudi znano, vendar ugotavljamo, da je v zdomstvu to ostalo še kot nekakšen surogat (nadomestek) veliko močneje kot doma. In to so vzroki raznih napetosti, vsega tistega, kar ne >štima< med nami in kar je v škodo vsem Slovencem zunaj. Če pa bodo ti procesi odpravljanja predsodkov šli naprej, bi mo
ralo logično in nujno priti do premostitve teh polarizacij. Ce bi bile slovenske razmere urejene tako, da bi se društva zanimala predvsem za Slovence kot del slovenskega naroda z vsem, kar spada zraven, pa brez ideološke >mašinerije<, ki tukaj zunaj prihaja še posebej do izraza in se včasih osredotoči zgolj nanjo, bi bila lahko društva nosilec dosti bolj okrepljenega družabnega, kulturnega in narodnostnega življenja. Amen.«
Biti razsodnik pri vsem tem je seveda zelo kočljiva stvar. Morda je vsaj malo >greha< na vsaki strani. In škoda je (bo), če ne bo prišlo do sprave.
Jože Graj
Zavedajte se, vladarji in podložniki, kralji in berači, da nihče nima pravice razsipati, dokler bo en sam človek pogreša! najnujnejše.
10
VESTNIK, 1. JUNIJ 1989
naši kraji in ljudje
Forjanovo (Florjanovo) je tu
PREKLETSTVO NUJNOSTI TELEFONA
»Jaz bi vas prosa, ka bi vas lehko lepo prosa, dragi cvenski Čehi, ka bi me vzeli med sebe.«
Takole približno bi lahko povzeli celotno vsebino Forjanove-ga. pravzaprav Florjanovega. Običaj, ki je bil nekdaj zelo razširjen, danes pa tone v pozabo. Ohranili so ga le na Cvenu in že vrsto let ga nespremenjeno pripravljajo zase. Gre za dokaj resno zadevo, od katere ne odstopajo in za katero se dobro pripravijo. In kako pravzaprav poteka ?
Fantje in dekleta se zberejo v vaškem domu. Mladi fantje, ki so kandidati za sprejem med odrasle, morajo pripraviti velik kres in eden od njih povabi odrasle fante na kresovanje. Le-ti se, pojoč pesmi, odpravijo k kresu, kjer je prvi del sprejema med odrasle. Mladi, ki jim puh začenja poganjati pod nosom, si morajo prinesti polena (ni pomembno, kako jih dobijo, ne smejo pa jih prinesti od doma), ki pa jih stari cvenski Čehi dobro poznajo: »Od Kosejovih, je. Ne, od Kolo-blovih je, samo oni majo takšne ostre. Tota pa je od Makotrovih, pogledni si lote grče...«
Nato mora vsak posebej ob kresu, kleče na polenu, prositi stare fante, če ga sprejmejo medse. Le-ti mu naštejejo precej grehov, ki jih je v svojem življenju na Cvenu storil njim in dru
S pesmijo in kozarčkom se začne obred For ja novega ob >kerju< pri vaški mlaki.
gim. Seveda ga sprejmejo, vendar s primerno kaznijo: nabrati mora koš kopriv, ukrasti morajo voz .. najhujša pa je tista, ko mora eno leto na vseh veselicah, ki so na Cvenu, kelnariti starim cvenskim Čehom. Ko je ta sprejem opravljen, se družno odpravijo nazaj v vaški dom, kjer sledi še sprejem med dekleta. Tudi tu je podobno, le da dekleta podari-ji mladcem iz rož spletene vence. Celotno dogajanje se nato spremeni v družno rajanje do.. .
Dušan Loparnik
»Dragi cvenski Čehi, jaz bi vas prosa, ka bi vas lehko lepo prosa, ka bi me vzeli med sebe.«
Ste se vsi tisti, ki že imate telefon, kdaj vprašali, kako bi bilo pravzaprav po starem, brez njega? Verjetno grozno. Zato je razumljivo, da danes marsikje ponujajo precej, da bi to napravico dobili, da bi se povezali s svetom, da bi dobili občutek varnosti ob morebitnih težavah. Po drugi strani pa — roko na srce, nekateri to prav dobro izkoriščajo.
Sonce je pripekalo in dobra kapljica domačega osvežujočega vina je kar izginila po presušenem grlu. Roka je segla proti čelu in izbrisala potne kapljice, ki
Štefan Nemec (Veščica): »Telefon postaja nuja. Ne samo zaradi občutka varnosti.«
so kapljale na tla. Šele ko je roka z kozarcem pristala na prtu, položenem na travi, se je dvignila glava in pogled je zdrsel po že opravljenem delu.
. »Prekleto, mar tega jarka še ne bo tako kmalu konec? Vleče se in vleče, pa ga ne moremo zasuti. No, še malo, še nekaj metrov in tudi tega garanja bo konec. Vzdrži, saj nisi edini, ki preklinja sam pri sebi.« Takšne in drugačne, vendar podobne misli so že marsikomu brzele po glavi, ko je s prostovoljnim delom skušal zbiti ceno novega telefonskega priključka za kak dragoceni dinar.
Delovne akcije so postale že kar navada pri krajanih, ki bi radi imeli telefon. Pa ne samo delovne akcije. Tudi drogovi za telefonski kabel so sestavni del cene. In tako preklinjajo vsi. Verjetno je tako ta čas tudi na Razkrižju, ko se krajani s prostovoljnim delom prebijajo do novih telefonskih priključkov. A ob preklinjanju se sliši tudi kakšna zbadljivka:
»No, Štef, sedaj bo delo verjetno lažje«, pravi nekdo sosedu Stefanu Nemcu, ki mu je telefon postal nujno, celo eksistenčno potreben, bi lahko rekli. Doma ima namreč popoldansko obrt in že premišljuje, da bi se kar redno začel ukvarjati z njo, in tako smo ponovo pri telefonu: nujno je potreben za normalno življenje. »Res je. Dosti laže mi bo, saj če se odločim za redno obrt, bom telefon potreboval za vsakdanje nujno delo. Ponudba, povpraševanje, raziskave o možnostih prodaje, iskanje cenejših surovin, vse to so sestavni deli dobrega gospodarjenja. In kaj mi bo to brez telefona.«
Druga plat telefonije
In tako smo pristali pri drugi plati telefonije. Nekoč so trdili, da potrebujejo telefon na vasi zaradi pravočasnega obveščanja o požarih, zaradi hitrejšega obvestila živinozdravniku ali zdravniku .. . Danes pa je ta telefon potreben še za kai drugega. Kdo lahko zatrdi, da Štefan Nemec iz Veščice ne bo svoje obrti tako povečal, da bi se pri njem zaposlil še kdo iz soseščine. Kdo trdi,
da ne bo kdaj postal pravi podjetnik in postavil majhno tovarno. In to samo zaradi tega telefona. Le-ta je sestavni del napredka na vasi.
Ivan Golenko (predsednik gradbenega odbora): »Do konca junija bomo na Razkrižju imeli 170 telefonskih priključkov. O denarju pa raje ne bi govoril.«
Sicer pa — roko na srce: o tem »napredku« govorimo samo še pri nas, kajti sodobna tehnologija je telefon uvrstila že med zastarele tehnične naprave. Danes uporabljajo v sodobnem svetu za medsebojno komuniciranje že vse kaj drugega kot telefon. A, dokler bomo tako zaostajali, bo takšna povezava edini možen način.
Kako do telefona?
Ob znoju je vsekakor potrebno še veliko drugega dela. To je po-
trdil tudi Ivan Golenko, predsednik gradbenega odbora, ki se je pririnil do kroga klepetavcev: »Fantje, to kar počenjamo, je le delček vsega, karje bilo potrebno pripraviti za telefon. Ne zavedate se, koliko papirnate vojne, koliko poti od vrat do vrat za pogovore s posamezniki je bilo potrebno. Koliko prepričevanja ljudi, da bodo dali še dodatni denar. Glejte: telefon bomo napeljali po vsej krajevni skupnosti: Razkrižje, Šafarsko, Gibina, Ve-ščica, Globoga, Šprinc. Za tiste, ki so bolj oddaljeni, bi bili stroški tako veliki, da se nihče ne bi odločil za akcijo. Zato moramo biti tudi malo solidarni. Mi, ki imamo hiše bliže centrali, bomo plačali nekoliko več, drugi, ki so bolj oddaljeni, pa nekoliko manj. Tako bodo tudi ti bližje svetu.«
In tako se vrstijo sogovorniki. Eden za drugim. Tem jim nikoli ne zmanjka, zmanjkuje jim le časa. Ponovno bo treba prijeti za delo, kajti če želijo telefonirati že konec junija, bodo morali pohiteti. A kaj, ko jih nato čaka že novo delo: priprave na odkup zemljišča za mrliško vežico, začetek gradnje le-te, asfaltiranje cest...
Dušan Loparnik
UREDITEV OKOLICE SPREMINJA OBNAŠANJE LJUDI
POTOK JE BIL NEKOČ ODLAGALIŠČE SMETI
»Dobra bo. Pogledni, kak je ostra. Toto so sigurno vkrali pri Kolblovih. Samo oni majo takšne lepe, brez sovojov.«
Težav še ni konec. Ko tudi dekleta sprejmejo fanta v svojo družbo, mora za konec najstarejši potrditi ta sprejem z nežnim dotikom kopriv, ki so jih mladi prej sami nabrali.
— ELEKTRODELAVNICA——------------
ČAKOVEC, M. GORKEGA 27
Tel.: (042) 812 229	čroalk za vodo in elektromo-
servisiranje .n poprav^ v	P	g elektromotor.
p««-!«-« • P-
pričajte se v kakovost naših storitev
Kobilje, vasica, stisnjena med državno mejo z madžarsko in velikimi gozdovi med Dobrovnikom in Svetim Martinom, kot se imenujejo vinogradi pri Kobilju, leži v majhni dolini ob potoku, ki nosi ime vasi. Kobiljanski potok izvira nekje na Goričkem, teče skozi vas in kmalu prestopi madžarsko mejo. Nekaj časa teče onstran meje, pri Mostju pa spet zavije na našo stran, nadaljuje svojo pot ob Lendavi in se pod njo izliva v Ledavo. Kobiljanski potok je bil v preteklosti velikokrat reguliran, njegova struga se je z leti spreminjala. Te spremembe je povzročil oziroma opravil človek, ždaj bolj, zdaj manj uspešno. Zadnja velika sprememba se je zgodila pred desetimi leti, ko so strugo potoka pred Lendavo speljali v Ledavo. Potok je v preteklosti velikokrat poplavljal, prizadejal veliko škodo zemlji, ki leži ob njem, bil pa je in ostal bo vedno potok, ki je služil ljudem ob vsakem času v dobrem in slabem.
Kobilje je vas, ki vleče svoje korene že v leto 1300. Takrat je omenjeno v prvih zapisih. Omenjen je tudi potok Kobula. Čudno je to Kobilje na obeh straneh potoka, ki je kot neka žila življenja vasi. Na levem in desnem bregu so rasle hiše, ljudje so gradili mostove, sprva lesene, da so lahko prišli drug do drugega in seveda na svoje njive. Stari Ko-biljančarji pravijo, da je bilo na potoku nekoč osem mostov, pa še nekaj brvi, za pešce. Danes je seveda drugače, mostov je manj, pa so zato solidneje grajeni. Na potoku sredi vasi je nekoč stal velik potočni mlin, znan daleč naokrog. V njem so ljudje mleli svoj s težavo pridelani pridelek, zakaj kobiljanska zemlja ni preveč radodarna. Potok je bil neko odlagališče smeti, bil je zaraščen, v svoji strugi je skrival smeti, ki sojih ljudje metali vanjo. Na srečo nekoč ni bilo toliko »dobrot« industrije kot danes, ni bilo strupov, gnojil, škropiv, plastike in druge šare, ki nas dandanes »osrečuje«. Kljub temu je bil potok poln starih loncev in druge ropotije. V šali so vaščani dejali,
da se zaradi zaraščenosti potoka smeti ne vidijo, so skrite pred očmi in zato nikomur v napoto. Potok bi bil še naprej in vedno bolj onesnažen, če ne bi pred nekaj
leti zabrneli stroji in ga začeli čistiti. Nastala je nova struga, grmovje so posekali, drevje porušili, dno potoka razširili. Ljudje so sprva zelo skeptično gledali na
Po regulaciji Kobiljanskega potoka so se spremenile tudi navade ljudi. Potok ni več odlagališče smeti in odpadkov.
lip bled
lesna industrija
64260 bled ljubljanska c. 32
telefon: (064) 77661
telegram: lip bled
telex: 34525 yu lipex
početje tistih, ki so opravljali ta dela. Marsikoga je zaskrbelo, kam bo z odpadki. Ko je bila regulacija končana, so bili vsi zadovoljni, okolica je bila veliko lepša kot prej, voda v potoku je bila čista. Ljudi, ki ob potoku živijo, je bilo sram, da bi vanj metali smeti, pa tudi sosed čez potok bi lahko to opazil. Regulirani potok je spremenil tudi obnašanje ljudi, bolj pazijo na čistočo, spoznali so, da je od njih samih odvisno, v kakšnem okolju živijo-
Z regulacijo potoka so dobili posebno pregrado, v kateri se zbira voda za potrebe gašenja morebitnega požara. Žal je v Kobilju reguliran le del potoka, vaščani si želijo, da bi bil urejen tudi drugi del. To je le majhen zgled, kako se s posegom v naravo spremenijo navade ljudi, kako postane varovanje okolja vsakdanja skrb ljudi. Žal je takih zgledov sedaj še malo.
- VRATA VSEH VRST
- NOVO: PROGRAM STILNIH VRAT
- IZREDNA KAKOVOST - ŠIROK IZBOR
- UGODNI KREDITI-ZA GOTOVINSKO PLAČILO
do 20 % POPUSTA!
OPAŽNI SISTEMI - NOVOST
V GRADBENIŠTVU - IZVOZNA KVALITETA!
Informacije: tel. (069) 22 941, Lip Bled, trgovina
v Murski Soboti, Cvetkova ulica.
Trojo ohranja človeka na svetu: sejati, žeti, jesti.
VESTNIK, 1. JUNIJ 1989
Dobrodelna zabavnoglasbene
Čudežna polja
Le kdo jih ne pozna — čudežnikov, ki prepevajo za najmlajše,
mlade in nekoliko starejše. Saj se spomnite pesmi: Tike tike tačke, Ata, mama, Poštar zvoni samo dvakrat, I love you, do-der si tu, Cvetje v jeseni, Tirili tirilo, Solit se pojdi in drugih. Že ste mlajši po letih, vabljeni ob 18. uri, sicer pa ostanejo 'antje z nami še dlje.
Magnet
Nihče kot Magnet — na prireditvi od 13. do 24. ure. Bodi srečna Julija, Hudo mi je, Potujem drugam, Še te sanjam, Piši, piši mi, predvsem pa Oženil se bom. Zdajle ste se zagotovo prepričali, da prireditve ne boste zamudili. Recite samo: »Draga, odi, ka ne zamidiva — ob eni se že začne!«
Miki Roš
V	Jaka, lojtro brž —
LJS	“W	sambel Rž	bo	ljub*
f	zabaval od	18.	ure
“	zno v noč.
Simona Weiss
Ekstravagantna pevka zabavne glasbe, dekle, ki ve, kaj hoče, in tudi, kaj hočejo poslušalci. Za skladbe, ki jih izvaja, piše besedila sama, avtor glasbe pa je Goran Šarac. Pevka je prepričljiva v izvajanju, nemalo pa je tudi tistih, ki občudujejo njeno lepoto. V večernih urah boste lahko z njo prepevali Padla je zadnja solza, Pesem v meni, to si ti, Reci mu veter in druge.

NOVA IN NAJUGODNEJŠA DISKONTNA
PRODAJA V MURSKI SOBOTI!
Duško
Lokin
Dovolj je spomniti na Danijelovo 4. mesto na Evroviziji in skladbo Džuli. Pričakuje vas od 18. do 22. ure.
Da te vidim, pa da ozdravim — besede, ki so dovolj, da boste na prireditvi zagotovo že ob 13. uri, sicer boste nastop Duška Lokina zamudili.
M
S PEVKO DRAGICO KOVAČIČ

V Potrošnikovi diskontni prodajalni v Kidričevi ulici (pri katoliški cerkvi)
CENEJE KOT DRUGOD!
• prodaja alkoholnih in brezalkoholnih pijač in živil ter galanterije • izredno ugodni nakupi za gostince, obrtnike, obrate družbene prehrane, ustanove, društva, skratka, za vse, ki bodo kupovali večje količine blaga
•	možnost nakupov z
•	dostava na dom
•	tedenske poskušnje
gotovino, čeki ali virmani
VELETRGOVINA
Odprto od 7. do 17. ob sobotah od 6. do 12. ure
Telefon: 21511, 25 511
KAR JE RES, JE RES, PR! DISKONTU GRE ZARES!
Trim • pevko Dragico Kovačič na naši prireditvi že popoldne.
S posekom prvega drevesa se je civilizacija začela, s posekom zadnjega se bo končala!
STRAN 12
VESTNIK,J;
priredite v ZA NAS RADIO-RMS
a vstopnic'
seveda ste se spomnili. An-telje narodno-zabavne glasbe dalje, in če boste želeli, še po-
ta
l>
BREZPLAČNI PREVOZ
za večje nakupe
2 u " N O> S « O C A A » . O « ® U 2 *> e N&“ c*. 2 ® 2 o .
o 2 ® Sr« ~ « 'BiN O c 5 o S o« g
: Prerod
Čarodej Binč

MO««
Jože Rituper-Dodo

Vestnik-Radio, Slovenijaturist, Recepcija hotela Diana, Kino Park v Soboti Recepcija hotela Grozd v G. Radgoni
•	Uredništvo Nepujsaga v Lendavi
•	Integral Sap Turbus v Ljutomeru
Marijan Smode


Neumorni pešhik za mlade ženske duše, ki privablja na koncerte Marine, Andreje, Roze, Angeline Jožice, Cvetke, Ančke ..
Snežna kraljica
Mlada rockovska skupina iz Maribora vas bo zabavala že ob 14. uri.
Radiji prenos
in napiti, bo skrbela Diana
Pokrovitelji:
Paloma, Sladkogorska, Sladki Vrh PGP, Ljutomer Gorenje Elrad, G. Radgona Ina Nafta, Lendava Jelovica, Škofja Loka Veletrgovina Potrošnik, M. Sobota Brest, Cerknica Solidarnost, M. Sobota Komunala, Murska Sobota
Jože Brunec-Dzouzi
► žrebanje vstopnic in srečelov — od potovanja do praktičnih nagrad
20% POPUST za gotovinsko plačilo 6 mesečni KREDIT
— vrtne garniture
— dopolnilni program
— okna TERMOTON in JELOBOR SU — notranja, vhodna in garažna vrata — polkna, rolete žaluzije
— montažne stene
Si JELOVICA
Lesna industrija 64220 ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58, tel.: (064) 631 241, telex: 34579 yu lijel, telefax: 064/632 261, Predstavništvo MURSKA SOBOTA, Cankarjeva ulica, tel.: (069) 22 921
Kdor ne vzdržuje ravnotežja v naravi, ga izgubi tudi v sebi.
STRAN 13
'’UNIJ 1989
križem kražem po šolah
Osa je bosa
Naša osa je vedno bosa.
Nikoli nima čevljev, saj bi se v njih izgubila. Osa je res bosa.
Kar prepričaj se in poglej!
Samo sosedova muha, ki rada kuha, je obuta.
Poglej, poglej, a seji ne smej!
Naša osa pa je bosa! Jasna Kramar, 4 b, OŠ Velika Polana
Zelena narava
Pri odprtem oknu sedim in gledam, gledam na dvorišče. Pred mano je le zelena trava in drevesa, ki imajo že dolgo zelene liste. Sije sonce in piha lahen vetrič. Oh, kako me vse to privablja v zeleni raj! Vse bolj imam občutek, da me zelene veje jablane, ki je tik pred oknom moje sobe, vse bolj privabljajo in mi govorijo: »Pridi, pridi v mojo senco, tu ti bo lepše in prijetnejše!«
Toda ne vem, kaj me zadržuje v pusti sobi, kjer skorajda ni življenja.
Morda to, da lahko gledam stene, ki so polepljene z bravovci?
Morda pa to, da mi, mladi, skorajda več ne poznamo zelenega raja in svežega zraka?
Izidora Radikon, 7. a, OŠ Drago Lugarič, Lendava
MAJ
Cvetoči mesec maj, to zares je pravi raj.
Vso naravo oživi, vse zaspance prebudi.
Pisana je travniška preproga, na njem otroška poskakuje žoga. Sonce greje in se smeje, naše igre ne poznajo meje.
Lea Čiček, 5. b, OŠ Štefan Kovač, Turnišče
Na delovni praksi
Obiskujem sedmi razred osnovne šole. Pred nedavnim smo imeli obvezno delovno prakso.
Bil sem na vrtnariji v Murski Soboti. Praksa je trajala teden dni. Delal sem 7 ur dnevno. Z delom smo začeli ob 7. uri. Med delom smo dobili tudi malico.
Na vrtnariji sem spoznal različna dela: sajenje sadik, grmov, drevja in okrasnih rastlin. Pomagal sem pri pikiranju sadik v lončke in pri sajenju grmov. Delo je zanimivo, obenem pa si na svežem zraku. Delavke so bile do nas prijazne. Pokazale so nam vse, česar nismo znali.
Na vrtnariji bi se želel zaposliti. Delo mi je všeč.
Andrej Ficko, 7. raz.
OŠ Prekm. brigade, M. Sobota
Moje mnenje in pogledi
25.	maj 1987, dan mladosti. Kako živo se ga spominjam. Preživela sem ga v Srbiji. Takrat sem imela to srečo, da sem bila med učenci, ki so obiskali pobrateni Paračin. Spomini so živil Julija. pri kateri sem bila v gosteh, se še vedno oglaša. V nekaj dneh se je med nama stkalo prijateljstvo, ki še traja. Tako rada se spominjam teh dni. Dve leti sta minili od takrat.
Poslušam radio. Spet neprijetne vesti o dogajanjih v naši družbi, ki vzbujajo strah. KOSOVO. Najprej demonstracije, stavke, razprtije md srbskim in albanskim prebivalstvom. Ulični nemiri, izredno stanje, streljanje — žrtve.
Razmišljam. Šele 14 let imam.
Iz zgodovine poznam krutosti vseh vrst, ki so jih preživljali narodi Jugoslavije. Se bo zgodovina ponovila? Zakaj obtožbe med narodi? Srbi napadajo v časopisih Slovence, mi obtožujemo njih. Bolj ko razmišljam, bolj sem zmedena. Komu naj verjamem? Mar ni kje prisoten tudi pohlep po oblasti? Ne razumem ljudi. Zakaj sovraštvo med narodi, med republikami, ki so združene v Jugoslavijo?
Poslušam pesem. Opeva bratstvo, prijateljstvo, srečo. Kot da je vse lepo ostalo smo še v pesmi. Kje je lepota življenja, sreča tam, kjer ne upaš na ulico, kjer ne veš, če ti je sosed sovražen, kjer rožlja orožje?
V naši državi je gospodarska
Cigareta
Cigareta je zvitek tobaka, ena stran je za ogenj, druga pa za bedaka.
Naučil si me ljubiti, obenem pa še kaditi.
Zdaj imam oboje — zaradi tvoje slabe vzgoje.
Boštjan Cigut, 7. a, OŠ Karel Destovnik-Kajuh, Murska Sobota
Magneti med nami
V šoli večkrat poslušamo glasbo. Zelo radi poslušamo naš domači ansambel Magnet. Zato smo bili toliko bolj veseli, ko smo jih lahko poslušali »v živo«, ker so igrali za učence osnovnih šol iz Murske Sobote.
Jaz sem z njimi pel pesem Vojak. Za nagrado sem dobil njihovo sliko in priponko, poslušalci pa so nam navdušeno ploskali. Najbolj mi ugaja njihova pesem Potujem drugam. Želim jim veliko uspeha, jaz in moji sošolci pa jih sedaj še raje poslušamo.
Daniel Horvat, 4. a, OŠ Prekmurske brigade, M. Sobota
Kaj mi pomeni sreča
Sreča je zelo lepa beseda, vendar je vsi ljudje ne poznajo. Veliko pa jih v srečo ne verjame.
Zame je sreča, ko se zjutraj zbudim in mi na okno posije sonce. Zame je sreča, da sem zdrava. Sreča je mir, čas brez vojne. Vsak dan na televiziji vidim strahote vojne, lakoto, žejo, kako ljudje umirajo. Jaz sem srečna, ker živim v miru, nikoli lačna. Kako malo potrebuje človek, da je srečen! Toda'odrasli ljudje srečo gledajo v denarju, izobilju in bogastvu.
Zdravo življenje v miru brez lakote je zame največja sreča.
Saša Kerčmar, 4. h, OŠ Edvard Kardelj, Murska Sobota
Mesec maj — to je pravi direndaj. V šoli nas učitelji sprašujejo, kajti počitnice se približujejo.
Radi bi bili učenja prosti, saj maj mesec je radosti. Zunaj toplo sonce nas privablja in znanje iz naših glav odganja.
Potem je tu še 25. maj, ki je za mladino pravi raj. Zato pleši, poj, igraj, da vsak bo vedel, zdaj je mesec maj.
Melita Panker, 8. b, OŠ Bakovci
kriza in vedno večje siromaštvo. Delavci imajo nizke plače. Marsikdo ne ve, kako bo preživljal družino iz meseca v mesec. Mar takemu v borbi za kruh še ostaja misel na mitinge, demonstracije? Ali pa ga prav brezupen položaj, ko nima zaposlitve, žene na cesto, da pozabi na tegobe vsakdanjika? Je rešitev zanj in še za koga v tem, da kaže svoje sovraštvo proti drugim? Prav gotovo ne. Vsak bi moral delati z veseljem, z zavestjo, da š tem, če dobro dela, ustvarja možnosti, da bodo imeli zaposlitev tudi drugi. Vendar pri nas povsod ni tako. Ali pa ne znamo biti več skromni? Sama sem o siromaštvu, pomanjkanju hrane in obleke in drugega slišala le iz pripovedovanja babice. Se mi mar pomanjkanje obeta sedaj, ko bi se morala.začeti izobraževati za poklic in se veseliti dela? Upam, da ne.
Prepričana sem, da bo zmagal razum, da ne bo več nemirov in sovražnosti v naši državi in da ne bo siromaštvo še večje. Rada bi zaklicala vsem: Bodimo prijatelji, ne glede na narodnost! Veselimo se življenja, saj je lahko tudi mirno in lepo!
Spet mislim na Julijo. Moram ji napisati pismo. Vem, da ga bo vesela. Upam, da bo v počitnicah prišla k meni na obisk; tako je obljubila. Želim, da bi vsaka deklica in vsakdo, tudi odrasli, imel tako Julijo, kot jo imam jaz. Potem bi bil morda most prijateljstva med narodi bolj trden.
Saša Lutarič, 8. a, OŠ Karel Destovnik-Kajuh,
M. Sobota
RIŠE:ŠTEFAN ČERVEK
»Da ne boste govorili, da sem skopušna!« je smeje rekla gospodinja in začela nositi na mizo meso iz tunke in domači kruh.
Krajnčeva sprednja hiša je bila prostorna. Starejše ženske so posedle na klop ob peči, fantje so se stisnili k dekletom ob mizah, za korajžo zvrnili nekaj kozarcev vina, zgrabili dekleta pod pazduho in zaplesali po hiši, da se je kadilo od poda.
Mlinarjevi dekleti nista plesali, ker se to ne bi spodobilo. Med njiju je sedel Krajnčev hlapec. Smrdel je po. hlevu, saj je v njem podnevi delal in ponoči spal in dekletoma je bilo nerodno, da sedita. z moškim, ki nima ne grunta ne želarije.
Ženske ob peči so ogovarjale plesalce, tuhtale, kateri bo katero oženil, koliko dote bo imel in kakšnega ima v hlačah. In krohotale so se in se zgrozile:
»O, Jezus Kristus, o čem govorimo. Vidite, kaj vino napravi!«
!n hlapec je robato nadlegoval dekleti, dokler se mu nista nerodno izmuznili in s TiHko in Nežo odšli proti domu. THikin kašelj bi motil plesalce.
Spodaj pod zajzo je bila Ročica zvita kot kača belouška. Bližala se je cvetna nedelja. Jelše so rasle ob Ročici. Vitke, visoke in vrbe so jim delale družbo. In popki na vrbovem šibju so se napenjali, pokali, in mačice so se pokazale, nežne, 'mehke, da so jih dekleta rada božala.
Fantje so prišli k Ročici rezat pintove veje. Tiste z najlepšimi mačicami in z rdečih vrb. In doma v prikletu so napravili butare, majhne, velike in še večje za tiste, ki so se hoteli v cerkvi posebej postaviti. Naredili so jih še za Nežkine ženske in za mlinarjevi dekleti, in Katika je bila presmeca vesela, Katica pa se je skoraj skregala, češ da se butari ne reče presmec, temveč pegelj.
Na cvetno nedeljo je bilo nebo sinje in sonce je sijalo, da sta se veselila zemlja in človek. Z vseh koncev so se bližali Sveti Trojici fantje s črnimi klobuki na glavah, pražnje oblečeni in z butarami na ramenih. Šla so dekleta, ženske, pokrite z belimi svilenimi rutami, in starejši moški, povsod je bilo videti mačice, brinje, oljčne vejice.
Nihče ni pomislil, zakaj nosi snop prebujajočega se šibja v trojiško cerkev.
»Tako so delali vsi naši od vekomaj in zakaj ne bi še mi!« je rekel kmet Krajnc, vzel velik presmec in se nasmehni! sinovoma, ki sta ga posnemala.
To je bilo v ljudeh. Morda bo župnikov blagoslov pomagal, da bo polje bolje obrodilo, da ne bo toče, da bo krava imela zdravega telička in da bo sreča pri hiši.
Mlinarjevi dekleti sta zataknili presmec za tram pod streho in si zaželeli zdravja. Sledili so si dnevi, drug drugemu podobni. In tu in tam je vstopil v monotonost moški, ki je prišel pomagat mlet. In vedno več jih je prihajalo in postajali so dekletoma nadležni, da so morali stopiti vmes sosedova Neža, Krajnčevka in oče Tonitz, ki je ostajal pri hiši kak teden. Ni ga bilo med fanti dovolj poštenega ali z nekaj več krajcarji. Ne, ni bilo pravega snubca. Krepkega in poštenega moškega, ki bi bi! mlinu potreben.
V soboto pred veliko nočjo je dišalo iz hiš po belem kruhu, šunki, ženske so barvale jajca. !z omar v prednji hiši so jemala dekleta košare, umetelno spletene iz olupljenega šibja in praznično poslikane z rdečimi in plavimi resami. Notranjost so pokrila z belimi prti, posejanimi s pisanimi rožami, ki so jih vezle v razpotegnjenih zimskih večerih, tn prti so bili veliki, da so lepo prekrivali še dobrote, ki so jih ženske odnesle blagoslavljat v trojiško cerkev, h Golobovi kapeli, k Plojevemu križu v Zgornje Verjane in drugam po zaselkih.
Trojiške frančiškane in ministrante so vozili kmetje s kočijami k pisanim oltarjem, kjer se je klečalo, molilo in blagoslavljalo darove narave. In navada je bila, da se po blagoslovitvi duhovščino in ministrante bogato pogosti pri najbližjem kmetu.
Na veliko noč so fantje streljali z železnimi mo-žnarji, kurili šo kresove in otročad je tekala naokoli bosa. Dišalo je po pomladi. In jedli so dišečo šunko z belim kruhom in lupili lepo poslikane pisanke. Pri bogatih in revnih je bilo tako, čeravno so slednji stradali še dolgo zatem. In otroci so hodili k tetam in botram in prinašali domov hlebce belega kruha.
Bilo je, kot da je bi! tiste dni v dolini Ročice drugi svet, drugačen čas. Prazničen, bolj pošten za bogate in revne, za želarja in kmeta, patra in hrastovskega grofa. Vsi so jedli blagoslovljene dobrote, da jih je tiščalo v želodcih. Mnoge vsaj takrat do sitega.
Koncem aprila je bilo in kot se je začel, se je naliv tudi končal; kmalu je na jasnem nebu posijalo sonce. Voda je tekla po blatnih kolnikih, po poteh, ki šo jih globoko v ilovici pustih za seboj kmečki vozovi, ki so privažaH zrnje v mletje. Slive so cvetele in popki na jablanah so se odpirali in nežni cvetovi so kot gologlavi dojenčki lezli proti soncu in dežne kapljice so se kot biseri lesketale na Ustju.
Strnišev grebenjak se je enakomerno vrtel in po njegovih loputah je odtekala od dežja skaljena voda. Pri mlinu je bilo tega večera in ponoči vese
lo. Mlet je prišel pomagat Nantl Žel iz Zibot. Nikomur se ni mudilo spat, ne dekletoma in ne staremu Tonitzu. Nantl je bit prijeten možak in šale je klatil, da so se od smeha solzile oči. In znal je ljudi potolažiti, jim vliti pogum. To je bi! balzam za mladenki, ki sta poznali preveč žalosti.
Mletja je naučil Nantla Jožef Tonitz v Zeleniko-vem mlinu v Spodnjih Verjanah. In tja so vozili zrnje Ketišev! iz bližnjih Zibot. Nantl pravzaprav stric Nantl se je zatreska/ v Ketiševo Mičiko, mojo teto, in vzela sta se nekaj let pozneje.
Črnolasi Cigan je igra! na violino. Do srca je segal njen zvok, prodiren, nežen, zasanjan, žalosten. Katica je sedela zadaj na vozu. Solze je imela v očeh, solze slovesa, in brod, na katerem je sta! voz, je počasi drsel čez Muro.
Zvonček v mlinu je pričel vabiti strica Nantla, da nasuje v grod pšenico in zbudila se je Katica, ki je zadremala ob krušni peči. Sanje so utonile v temino, droban nasmešek je šel čez lice dekleta ob misli na Nantlove šale. In kmalu za tem se ji je za trenutek stemnilo pred očmi in slabost jo je obšla. Lezla je skupaj in Katika ji je nežno in vsa zaskrbljena brisala znojno čelo.
»Spat boš morala, jutri pa grem po zdravnika!« ji je rekla.
»Kaj je novega tam doli pri Ročici!« je vpraša! okrajni zdravnik zbegano Katiko Tonitz, ki se je nerodno bližala kočiji, v katero sta bila vprežena vranca in je stala pred zdravnikovo hišo sredi Trojice, ob njej pa je stal Kraigher. In še preden je dekle odgovorilo, je zaslišalo:
»Malo, samo malo počakaj!«
Spredaj je sede! kočijaž, zadaj v kolesju pa je bi! suhljat gospod z brki, udobno zleknjen na z usnjem prevlečen sedež, noge je imel zavite v toplo odejo.
»No, Ivan, še enkrat ti želim srečno pot. In ne pozabi na nas tu doli na meji. Veš Cankar, Troji-čani bodo nekoč še ponosni, da si nekaj časa žive! med njimi,« je de ja! Kraigher odhajajočemu.
In prti so bili veliki, da so lepo pokrivali še dobrote, ki so jih ženske odnesle blagoslavljat v trojiško cerkev . . .
Gospa Kraigherjeva in otroci so mahali z rokami za kočijo in Cankar se je ozrl po oknih v prvem nadstropju zdravnikove hiše in se sreča! s pogledom Brnčičeve, zdravnikove služkinje.
Veliko ljudi je prišlo, od blizu in daleč, tudi' sorodniki iz Kroga so bili med njimi. Mnogi so prišli iz usmiljenja do Katike, ki je zdaj ostala sama pri hiši. Kropili so pokojno, za večno spečo Katico, katere glavo je krasil venec iz belih povoščenih rož, spomin na birmo. Sosedova Neža jo je oblekla v dolgo belo obleko, sicer pa je bito tokrat v Strnišev! prednji hiši vse v belem. Belo pregrnjen mrtvaški oder, bela krsta in rože iz belega krep papirja.
Krsto so nesla belo oblečena dekleta. Maj je bil in drevje je cvetelo in neka ženska je rekla:
»Revica, tako zgodaj jo je Bog poklical k sebi. Ji je že bilo tako usojeno . . . Angeli v nebesih je bodo veseli, saj je bila še devica.«
Katikin oče Jožef Tonitz se je odločil, da bo prodal Zelenikov mlin in se bo preselil k hčerki v Trojico. Življenje mu je šlo h koncu, čutil je počasi prihajajočo smrt.
Katika je bila po naravi inteligentna, potrpežljiva, razumevajoča. Življenje ob Ročici, trdo in neizprosno, jo je utrdilo, in smrti, ki so se vrinjale v njen vsakdanjik prepogosto, so jo napravile kleno, jemala jih je kot del neizprosnega življenja, tn sedaj je postala lastnica mlina, zemlje in gozda v Oseku. Tega ni bila posebej vesela, a zgodilo se je samo po sebi. Uradniki so jo povabili na sodišče k Svetemu Lenartu in gospodje z naočniki in v črnih gvantih so jo postavili pred dejstvo.
»Vaše je, Katika Tonitz, in skrbno gospodarite!« so ji rekli.
Katika je nameravala vzeti hišni ključ izpod cvetličnega lončka na oknu ob vhodnih vratih Ni ga bilo in privzdignila je še drugo rožo — in ključ je bil. tam.
»Čisto sem zmedena, niti ne vem, kam sem spravila ključ,« je rekla sama sebi. Navada je bila, da so puščali ključ na tem oknu, odkar je pomnila. Sosedje so bili pošteni, sicer pa, kdo bi nosi! velik železen ključ povsod s seboj?
-------------------(nadaljevanje prihodnjič).'
Nevednost je ena izmed oblik onesnaževanja.
STRAN 14
VESTNIK, 1. JUNIJ 1989
pdlo^
poloma^)
(M natted5 Lt/ttem
P
iisfi

IVO OREŠNIK
^čtcfim Uwtb Jibuti per cutin*
^^^^McKerv-eUeA
Sčuhifijske U"i*«4« uAryji
Gv
NAGRADA
____o ZA VAS
<Z< od 20. V. do3OVI. gh GRATIS
py \ ^ZZ3ZZZZZZZZZZZ
/ \ marketing paloma
KUKH
PRED SEDEMDESETIMI LETI JE NASTALA JUGOSLAVIJA
4
Antanta se je odločila, da s pomočjo Češkoslovaške in Romunije zatre madžarsko revolucijo. Konec aprila 1919 so se romunske čete že bližale Budimpešti, intervencijske čete so resno ogrožale Madžarsko sovjetsko republiko. Enotnost med komunisti in socialdemokrati se je krhala, v državi pa krepila tudi kontrarevolucija. Ta je najprej izbruhnila prav v Slovenski krajini. V začetku aprila 1919, so v županiji Zala snovali načrte proti sovjetski oblasti in organizirali protirevolucionarne ilegalne skupine. Pridobili so somišljenike med oficirji rdečih posadk v Lendavi. Čentibi, Pincah in Peti-šovcih. Na velikonočni ponedeljek 21. aprila 1919. pa je v Lendavi prišlo do protikomunističnega pu-ča, ki sta ga organizirala Bela Fangler in Jeno Se-bestven iz Zalaegerszega. Nekaj oficirjev-pučistov je z vojaki zasedlo pomembnejše objekte, železniško postajo, pošto in druge javne zgradbe ter aretiralo člane lendavskega direktorja Ernija Reiterja, Ferenca Mikolo in Lajoša Halasza. Zajeli so dva politkomisarja in nekaj vidnejših komunističnih pripadnikov. Med ljudi so vrgli lažno vest, da je v
Z balkona hotela Dobray je bila proglašena Murska republika.
Budimpešti izbruhnila protirevolucija, ter osnovali protirevolucijski tribunal. Iskali so pomoč tudi pri jugoslovanskih četah v Čakovcu. Pučisti so bdi v telefonski povezavi tudi s somišljeniki v Beltincih in Soboti. Toda komunistična oblast je hita še dovolj močna, da je oh pomoči soboškega direktorija zlomila upor v Lendavi. Se istega dne zvečer je bito desničarskega puča konec. Kmetje so bili do upora zadržani. Skoraj vsi zarotniki so bdi aretirani, nekaj jih je zbežalo. Organizatorji upora so bili !2. maja 1919. pred revolucionarnim sodiščem v Budimpešti obsojeni. Fangler in Sehestyen na smrt, a nato pomiloščena, preostali pa na zapor od dveh do dvajset tet. Težave vladnega sovjeta v Budimpešti je s pridom izkoriščal tudi namestnik komisara liidstva Krajine slovenske Vilmoš Tkalec in si prisvaja! vedno več oblasti. Že 3. aprila 1919. je odločno izjavil, da ne priznava odločb politkomisarja
MURSKA REPUBLIKA
Železne županije dr. Obala in vztrajal, da tvori celotna Vendska krajina samostojno županijo.
Obal je molče prenesel to ponižanje, tudi v Budimpešto ni javil te Tkalčeve nepokorščine. Pač pa je že 14. aprila 1919. izdal članu soboškega direk-torija Jožefu Fillekyju izkaznico, s katero ga pooblašča, da kot tajnik političnega poverjeništva Slovenske krajine povsod nastopa v imenu soboškega direktorija oz. poverjeništva. S tem je Tkalec dobil nezaupnico, Filleky pa vodilno vlogo v direktoriju. Dvotirnost v delu soboškega direktorija se je še poglobila. Takalec seveda ni uresničeval avtonomije Slovenske krajine v korist narodnostnih pravic Slovencev. teh sploh nikoli ni omenjal, za avtonomijo pokrajine se je zavzemal, da bi okrepil svoj osebni vpliv in oblast. Kdo je pravzaprav bil Vilmoš Tkalec? Doma je bil iz Turnišča in pred prvo svetovno vojno učitelj in Kleklov organist v Črenšovcih. Jeseni 1914, se je prostovoljno javil v vojsko. Oficirski čin in odlikovanje je dosegel v enoti, kjer so pretežno služili Prekmurci. Padel je v rusko ujetništvo, odkoder se je leta 1917. vrnil s hromo levo roko radi prestreljene ključnice. Imel je čin honvedskega nadporočnika. Po vrnitvi iz ujetništva je poveljeval oddelku Karolyjeve obmejne (policijske) čete in bil eden najhujših preganjalcev kmečkih upornikov. Tako je dal novembra 1918, v Medžimurju obesiti in postreliti nad sto upornih kmetov. V marcu 1919, se je pridružil revoluciji in postal zaradi zveze z Belo Ohalom njegov namestnik v Slovenski krajini. Tkalec je bil zagrizen madžaron, ki niti s svojo materjo ni hote! govoriti slovensko. Poročil se je z Margitko Ano Priszler, učiteljico v Odrancih. V razburkanih časih po prvi svetovni vojni se je ves vrgel v politiko in se, čeprav navaden učitelj, povzpel v vrh političnih dogajanj v Prekmurju, ob tem pa kar na tekočem traku menjaval režime in zaveznike. Vedno je bil pri tistih, ki so imeti oblast, tako ga opisuje Miško Kranjec. Miroslav Kokolj pa k temu še dodaja, da je Tkalec kot komisar spretno izkoriščal obmejni položaj direktorija do A vstrije in Jugoslavije. S svojim tovornjakom je pretihotapil vagone različnega blaga, visok dobiček pa deli! s svojimi vojaki-mornarji. s tem da je sam obdržal največji delež. Premoženje mu je raslo, opremil si je lepo stanovanje, kupil klavir, soprogo pa na veliko oskrbe! z garderobo, kar je presegalo vse takratne buržujske pojme. To hudo bogatenje je povzročilo njegovo pogubo, za posledico pa je imelo, da se je Sobota seznanila tudi z manj prijetno platjo proletarske revolucije. Brž ko je kazalo, da Beli Kunu slabo kaže, je Tkalec začel pripravljati desni prevrat. Povezal se je s pobeglimi grofi na avstrijski strani, v svoje mreže pa ga je zapletel še protirevo
lucionarni komite na Dunaju, ki je pripravljal restavracijo Habsburžanov ter ustanovitev nove katoliške podonavske države. Tkalec jim je bi! dobrodošlo orodje za svoje cilje. Rdeča budimpeštanska oblast je kmalu spoznala, da s Tkalcem ni vse tako. kot bi moralo biti. Poslala je dva preiskovalca, ki pa so ju Tkalčevi vojaki preprosto odpravili in onemogočili aretacijo. Ko pa bi morali na višji ukaz Tkalcu zvesti vojaki oditi iz Prekmurja, se je dokončno razšel z budimpeštansko vlado. Jasno mu je postalo, da se dolgo ne bo več obdržal — posta!je kontrarevolucionar. Tako je Tkalec 29. maja 1919. po enotedenskih pogovorih s protirevolucio-narji v Avstriji ob enih ponoči v sobi Benkovega hotela Elefant sklical člane sovjeta Slovenske krajine na izredno sejo. Od 48 članov jih je prišlo na sejo 12. Razloži! jim je svoj pustolovski načrt: predlagal je odcepitev prekmurske županije od madžarske sovjetske republike in razglasitev neodvisne socialistične Murske republike. Zagotavljal je. da lahko računajo na avstrijsko in jugoslovansko pomoč, da bo republika imela denar, ki bo imel vrednost glede na boljševiški ničvreden denar, da se veleposestniška zemlja ne bo odvzemala, kmetijskim delavcem pa obljubljal delo, da komunisti ne spoštujejo zakonske zveze in podobno. Navzoče člane sovjeta je uspel pridobiti za svoj načrt. Predsednik te republike je seveda postal Vilmoš Tkalec, to mu je bil cilj. Mdrsko republiko je Tkalec še istega dne 29. maja 1919. ob pol dvanajstih oklical z balkona hotela Dobray (sedaj Zvezda) v Murski Soboti. Po podatkih zgodovinarja dr. Nečaka se je tega oklica udeležilo nekaj tisoč Prekmurcev (nekateri omenjajo dva tisoč), predvsem Tkalčevi vojaki, uradništvo. trgovci in kmetje. Podatek o udeležencih bo prav gotovo še treba preveriti. Sama udeležba pa kaže na določeno podporo prekmurskega prebivalstva Tkalčevim zvijačam, vsaj toliko časa, dokler niso spoznali resnice. Na že omenjeni nočni seji sovjeta v Soboti je bil za poveljnika oboroženih sil Morske republike imenovan kapetan Pernetzky. Sprejet je bil tudi odlok, da se bo v prihodnje praznoval 29. maj kot narodni praznik nove republike. Istočasno so odločili, da pošljejo sporočilo o ustanovitvi Morske republike direktoriju Železne županije in ljudskemu poverjeništvu za zunanje zadeve v Budimpešto. To sporočilo je bilo v obliki telegrama poslano na oba naslova 31. maja 1919. in se glasi: »Čast mi je sporočiti vam. da smo na izrecno željo prebivalstva Slovenske krajine 29. tega meseca razglasili Mdrsko republiko, ki obsega območje županije Zala in Železne županije, na katerem živijo Slovenci. Razglasitev Morske republike temelji na pravici narodov do samoodločbe. Na podlagi pro
grama internacionalne socialne demokracije za zgraditev našega socialističnega družbenega življenja prosimo za podporo Madžarsko sovjetsko republiko. s katero želimo živeti v najbolj prijateljskih sosedskih odnosih. Če bi Madžarska sovjetska republika z orožjem napadla Morsko republiko, moramo izjaviti, da bomo po potrebi sprejeli pomoč sosednjih imperialističnih dežel, do česar pa bi prišlo le v skrajnem primeru. Zahtevamo, naj enote madžarske sovjetske republike nemudoma zapustijo ozemlje Morske republike.« Tkalčev vojaški poveljnik je imel kar zavidanja vredno vojaško silo, neke vrste samostojno prekmursko vojsko, skupno okrog 1200 vojakov. Med njimi je bilo kakih 300 prostovoljcev z Goričkega in 36 oficirjev. Poleg pušk so imeli še 26 strojnic, 3 minomete in 2 topa.
Vilmoš Tkalec z ženo Margitko Ano Priszler.
S to vojsko je po razglasitvi republike razoroževal boljševizmu zveste vojake in prodiral proti Lendavi. Tkalcu so pri tem pomagali tudi meščani in kmetje iz nekaterih ravninskih vasi, ki so bili vneti za akcijo proti boljševizmu, misleč, da se bodo priključili k Jugoslaviji ali Avstriji. Veliki večini ljudi v Prekmurju pa ni bilo jasno, za kaj gre. Vlada v Budimpešti je proti upornikom poslala v Prekmurje bataljon predanih vojakov, boljševikov-kovinarjev. 2. junija so rdeče čete prodirale prek Goričkega v Soboto, pa tudi med Soboto in Lendavo se je razvila prava fronta.
Naravo premagamo tako, da se ji podredimo.
STRAN 15
VESTNIK, 1. JUNIJ 1989
>QP
PROIZVODNO GRADBENO PODJETJE p.O. LJUTOMER
69240 LJUTOMER ORMOŠKA C. 3
TEL.: (069) 81-137, 81-207
DIREKTOR: 81-533
ŽIRO RAČ.: 51930-601-10787

— izdelavo idejnih projektov in kompletne projektne dokumentacije za družbeni in zasebni sektor, posebej vam priporočamo tipske načrte za stanovanjske hiše in počitniške hišice,
— izvajanje vseh vrst visokih in nizkih gradenj ter obnovo starejših objektov,
— izdelavo jeklenih konstrukcij in kovinskih izdelkov po naročilu, izvajanje vseh vrst ključavničarskih del na gradbenih objektih,
— izdelavo in prodajo betona in izdelkov iz njega,
— sami in z našimi kooperanti opravljamo obrtniška in instalacijska dela v gradbeništvu. Organiziramo nakup materiala, prevzemamo organizacijo ter opravljamo nadzor nad izvajanjem del.
NAKUP V ČAKOVCU SE VAM IZPLAČA!
Na oddelku s konfekcijo blagovnice MEDŽIMURKA v Čakovcu imajo pestro ponudbo
ŽENSKA KONFEKCIJA:
•	krila • obleke • kostimi • ženske hlače • balonarji • jakne
MOŠKA KONFEKCIJA:
•	hlače iz džinsa, volne in bombaža • suknjiči • jakne in obleke
NA ODDELKU Z BELO TEHNIKO IN AKUSTIKO SMO POSEBEJ BOGATO ZALOŽENI Z VSEMI IZDELKI BELE TEHNIKE
NOVOST!
- Izdelki japonskega
_ barvni televizorji (ekrani
36, 42, 51 cm)	_____
KOMPLETNA PONUDBA AKUSTIKE!
DELA OPRAVLJAMO HITRO, KAKOVOSTNO IN PO KONKURENČNIH CENAH.
Poslovnim partnerjem in krajanom čestitamo za praznik občine Ljutomer.
UGODNI NAKUPNI POGOJI: > kredit na 4 mesece in
odloženo plačilo s tremi čeki
Vse informacije lahko dobite po telefonu: (042) 811-111.
Delovni čas: od 7. do 20. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure.
IZ TEH KNJIG BOSTE ZVEDELI, KAJ LAHKO ŽE TO POMLAD STORITE ZA SVOJE ZDRAVJE IN DOBRO POČUTJE
Dr. Marijan Košsček
MOŠKI V ŠKRIPCIH
Zakaj pride moški v škripce? Kaj povzroča spolne travme in motnje? Kako prepoznati vzroke spolnih motenj? Na ta in druga vprašanja odgovarja dr. Košiček' ne le na podlagi strokovnih dognanj, temveč tudi iz izkušenj strokovnjaka. Med drugim obravnava impotenco, homoseksualnost, vpliv različnih bolezni, alkohola in zdravil, spolno življenje starejših... Govori pa seveda tudi o tem, kako je mogoče težave odpraviti.
244 strani, trda vezava
KAJ SE DOGAJA Z MOŠKO SPOLNO MOČJO RAZUMETE GOVORICO SVOJEGA TELESA?
ABC MASAŽE
Nazorne ilustracije in lahko razumljivi nasveti v tej knjigi angleških strokovnjakov vas bodo poučili, kakšna moč je v človeškem dotiku. Zvedeli boste, kako ublažite stres in napetost, kako odpravite glavobole in bolečine v križu. Ob tej knjigi se boste sprostili in pozabili na skrbi, naučili se boste govorico svojega telesa in dotika. V knjigi so predstavljene vzhodne in zahodne tehnike masaže.
189 strani, 470 barvnih fotografij In risb, trda vezava, format 17 x 24 cm
Knjigi lahko kupite ali naročite v vseh knjigarnah, pri naših založniških poverjenikih ali z izpolnjeno naročilnico, ki jo pošljite na naš naslov:
ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA, Titova 3, 61000 LJUBLJANA,
Prodaja po pošti.
Tel.: (061) 211-880.
založba mladinska I V knjiga
naročilnica; 54 on 2340	00000
00	00
0 0	0 2	0 3
DA, naročam knjigo, ki sem jo, označil(a) z znakom X 0182812 ABC MASAŽE - cena 180.000 din 0167235 MOŠKI V ŠKRIPCIH — cena 123.000 din Naročene knjige bom plačal(a): po povzetju, ob prevzemu na pošti v dveh zaporednih mesečnih obrokih brez obresti
Priimek in ime
Naslov.........
Poštna številka
Zaposlen pri
Pošta
Matična številka občana..............................................
Datum	PodP‘s
Ta naročilnica zavezuje založbo in naročnika. Morebitne spore rešuje pristojno sodišče v Ljubljani
STRAN 16
VESTNIK, 1. JUNIJ 1989
šport
JUDO - 23. MEMORIAL ŠTEFANA KOVAČA V MURSKI SOBOTI
Zmagala zagrebška Mladost, Murska Sobota tretja
V telovadnici OŠ Edvarda Kardelja v Murski Soboti je bilo 23. tradicionalno tekmovanje za pionirje in mladince v judu za memorial Štefana Kovača, ki gaje pod pokroviteljstvom OK ZKS Murska Sobota pripravil soboški Judo Partizan. Na tekmovanju je sodelovalo okrog 350 judoistov iz 25 društev Slovenije, Hrvaške, BiH, Vojvodine, Kosova, Srbije, Avstrije in Madžarske. To množično tekmovanje je odprl predsednik organizacijskega odbora Tonček Kos, o pomenu prireditve pa je govoril predsednik OK ZKS Murska Sobota Ferdo Pihler ter med drugim povedal, da to športno srečanje nima le tekmovalnega značaja, temveč je to spominsko tekmovanje, ki naj prispeva k novim prijateljstvom Tned mla-
PNL				
Rezultati — 20. kolo Cankova : Lipa 4:1 Črenšovci : Bakovci 0:1 Mladost: Dokležovje 3:1 Turnišče : Beltinka 1:0 Tišina : Polana 2:1 Dobrovnik : Renkovci 2:1 Dobrovnik 20 10 7 3			38:26	27
Beltinka	20	10 6 4	36:21	26
Turnišče	20	1127	40:25	24
Črenšovci	20	8 7 5	30:28	23
Tišina	20	8 7 5	26:24	23
Renkovci	20	8 3 9	32:29	19
Bakovci	20	6 6 8	22:25	18
Polana	20	6 5 9	39:40	17
Cankova	20	497	38:42	17
Lipa	20	5 7 8	31:44	17
Dokležovje	20	6 5 9	26:42	17
Mladost	20	2 8 10	27:39	12
I. Rezultati	MNL MS — 20. kolo			
Šalovci : Rakičan 1:1
Tromejnik : Tešanovci 3:1
Bratonci : Ljutomer 2:1
Rogašovci : Puconci 6:1
Ižakovci : Gančani 3:0
PRL — moški
Rezultati — zadnje kolo Razkrižje : Bistrica 31:32
Videm : Polet 25:26
Polana : Bakovci 0:10
Krog : Mladinec 22:31 Končna lestvica
Mladinec 14 12	1	1 442:298 25
Bakovci 14 12	0	2 398:270 24
Krog 14 10	1	3 394:329 21
Bistrica	14	6	7 359:406 13
Razkrižje 14 5	1	8 402:438 11
Polet 14 4	0	10 281:367 8
Polana 14 3	0	11 292:372 6
Videm 14 2	0	12 335:413 4
II. ONL Lendava
Razultati
Graničar : Zvezda 3:0
Zvezda : Olimpija 0:3
Zitkovci : Kapca 2:
Graničar	14
Žitkovci	14
Olimpija	14
Kapca	14
Zvezda	14
10 3 1 45:14 23
9 3 2 44:17 21
5 4 5 33:25 14
3 1 10 28:56 7
1 3 10 14:52 5
Bačič peti
 JADRALNO LETENJE
 Republiško prvenstvo .
I v Murski Soboti I
Od 2. do 11. junija bo na letališču v Rakičanu republiško prvenstvo v jadralnem letenju za člane in mladince, ki ga orga-  nizirata ZLO Slovenije in Aeroklub Murska Sobota, pokrovi-  teljstvo pa je prevzela Zavarovalnica Triglav. Na prvenstvu bo | sodelovalo okrog 40 jadralnih pilotov iz 12 slovenskih klubov. Posebnost tega prvenstva je, da bo nastopil tudi tekmovalec _ Aerokluba iz Szombathelya, s katerim sobočani sodelujejo. So-  delovali pa bodo tudi štirje domači tekmovalci, od katerih naj- B več pričakujejo od Pfeiferja in Krambergerja, ki sta se že večkrat izkazala. Ljubiteljem letalskega športa se torej obeta lepa  priložnost.
dimi. Predsednik IS SO Murska Sobota Janez Stoti pa je za udeležence prireditve pripravil sprejem.
Na tekmovanju, kjer so sodelovali skoraj vsi najboljši pionirji in mladinci iz Jugoslavije, so se uveljavili tudi pomurski judoisti. Pri oioniriih sta bila naiusnešneiša Sobočana Hašaj, ki je zmagal v kat. do 28 kg, in Čuk, ki je bil prvi v kat. do 31 kg. Erniša, Cikaj-lo in Šeruga pa so v svojih kategorijah zasedli tretja mesta. Pionirji Murske Sobote so ekipno zasedli drugo mesto. V tekmovanju mlajših mladincev sta se izkazala Lendavčan Breznik, ki je zmagal v kat. do 59 kg, in Sobočan Kos, ki je bil v kat. do 77 kg drugi. Šadl iz Murske Sobote je zasedel tretje mesto. Ekipa mlajših mladincev Murske Sobote je bila peta. V konkurenci starejših mladincev pa sta bila med pomurskimi tekmovalci najuspešnejša Breznik iz Lendave in Sooš iz Murske Sobote, ki sta v kat. do 60 in 71 kg zasedla drugi mesti. V skupni uvrstitvi je zmagala zagrebška Mladost s 33 točkami pred Impolom iz Slovenske Bistrice, 26, in Mursko Soboto, 20 točk. Prireditev je lepo uspela. Zmagovalna ekipa pa je prejela lep pokal.	Feri Maučec
Uspešni Sobočani
Sobočani so v nadaljevanju druge zvezne lige dosegli popoln uspeh, saj so kot gostitelji zmagali v obeh srečanjih. Po treh letih so spet končno premagali neugodnega tekmeca Partizana iz Bjelovarja, po odličnih igrah Ungerja' s tremi ter Gašiča z dvema zmagama, ključno pa je prispeval mladi Rihtarič, ki je po prvem krogu zamenjal nerazpoloženega Kuzmo, ko je premagal državnega mladinskega reprezentanta Kovača. V drugem srečanju proti Mundusu, ko so igrali brez trenerja in je ekipo vodil prejšnji igralec Kovač, so dosegli zanesljivo zmago, vendar niso bili kos mlademu gostu Redžepu, ki jih je vse premagal, najpomembnejše pa je, da so v ekipo vključili mlada Orija ter Rihtariča, ki sta dokazala, da se v novi sezoni z njima lahko resno računa. Sobočani imajo 26 točk in so si verjetno že zagotovili odlično drugo mesto.
Rezultati: SOBOTA—PARTIZAN 6:3 (Unger-Kovač 2:0, Gašič-Grant-verger 2:0, Kuzma —Novakovič 0:2, Gašič—Kovač 0:2, Rihtarič—Grantverger 0:2, Unger-Novakovič 2:0, Rihtarič—Kovač 2:0, Gašič—Novakovič 2:0, Unger-Grantverger 2:1); SOBOTA—MUNDUS 6:3 (Unger-Belaj 2:1, Gašič— Ivančin 2:0, Ori-Redžep 0:2, Gašič-Belaj 2:0, Unger-Redžep 1:2, On-Ivančin 2:0, Gašič—Redžep 0:2, Rihtarič—Belaj 2:0, Unger—Ivančin 2:0).
V A republiški ligi so Radgončani dosegli dve zanesljivi zmagi in so s 24 točkami na tretjem mestu. V B republiški ligi vzhod so Sobočani v derbiju doma zanesljivo premagali oslabljeno ekipo Fužinarja in z 20 točkami že pred zadnjim kolom osvojili prvo mesto ter se za naslednjo sezono uvrstili v A republiško ligo.
Rezultati A liga: RADGONA—GORICA 6:3 (Rihtarič 3:0, Ori 2:1, Kus 1:1, Žitek 0:1); RADGONA-PIRAN 7:2 (Ori 3:0, Kus 3:0, Žitek 1:2); B liga: SOBOTA-TEMPO 9:0 (Močan 3:0, Županek 3:0, Sapač 3:0); SOBOTA—FU-ŽINAR 6:3 (Močan 2:1, Župannek 2:1, Veren 1:1, Sapač 1:0).
M. U.
Krog:Bakovci 29:25
V polfinalni pokalni rokometni tekmi na območju Pomurske rokometne zveze Murska Sobota je Krog presenetljivo premagal Bakovce. Najboljši strelci: Varga 9, Meolic 8 in Titan 6 za Krog ter Lebar 9, Kozel in Katona 3. V finalu se bosta srečali ekipi Mladinca iz Murskih Črnec in Kroga.
Radgona : Čarda 2:3
Ižakovci	20 16 1 3	65:20 33
Ljutomer	20 14 2 4	48:20 30
Rogašovci	20 134 3	58:31 30
Bratonci	19 1234	39:27 27
Tromejnik	20 10 4 6	53:34 24
Gančani	20 8 2 10	31:44 18
Čarda	20 5 7 8	34:31 17
Rakičan	20 5 6 9	45:46 16
Puconci	20 6 3 11	34:54 15
Radgona	20 5 2 13	37:54 12
Šalovci	20 4 3 13	28:58 11
Tešanovci	19 13 15	29:82 5
1. ONL Lendava Rezultati — 17. kolo Nedelica : Odranci 0:3 Lakoš : Kobilje 3:0 Nafta B : Mostje 5:3 Petišovci : Panonija 0:3 Hotiza : Bistrica 2:4 Odranci	17 11 2 4 46:17 24		
Hotiza	17 1043	41:22 24
Kobilje	17 8 8 1	27:18 24
Bistrica	*17 944	32:20 22
Nedelica	17 8 2 7	34.31 18
Lakoš	17 746	19:22 18
Nafta B	17 6 3 8	27:29 15
Mostje	17 4 3 10	29:50 11
Petišovci	17 3 2 12	19:38 8
Panonija	17 1412	12:39 6
II. MNL MS Rezultati — 17. kolo Apače : Vrelec 4:0 Pušča : Križevci 0:3 Prosenjak. : Hodoš 3:5 11 plavih : Serdica 0:2 Grad prost Serdica	16 11 3 2 43:15 25		
Apače	16 1123	48:22 24
Hodoš	16 9 3 4	47:26 21
11 plavih	16 48 4	37:42 16
Pušča	17 7 2 8	30:39 16
Prosenjak.	16 5 47	32:31 14
Križevci	16 6 2 8	28:42 14
Vrelec	16 3 5 8	30:46 11
Grad	16 3 2 11	30:51 8
Bogojina	9 2 16	13:24 5
V Subotici je bilo mednarodno rokoborsko tekmovanje za pokal zmagovalcev. V jugoslovanski reprezentanci je nastopil tudi Rade Bačič iz Murske Sobote in v kat.
do 74 kg zasedel peto mesto. V odločilnem boju je z 8:7 izgubil z Madžarskim tekmovalcem. Zvezni selektor Milan Nenadič je Bačiča pozval na skupne priprave državne reprezentance, ki bodo avgusta v Radencih.
HOKEJ NA TRAVI
Vodi ABC Pomurka
V Gornji Radgoni je bil zadnji turnir za prvenstvo Slovenije v hokeju na travi. Rezultati — Mejnik : Maribor 4:3, ABC Pomurka : Svoboda 3:0, ABC Pomurka : Maribor 7:0. Prvak Slovenije je postala ekipa ABC Pomurke iz Murske Sobote. Iz
Dostojno proslavili jubilej prvega društva v državi
V okviru praznovanju 35-le-tnice prvega šolskega športnega društva v državi, to je ŠŠD Enotnost na SCTPU Murska Sobota, so se pretekli teden vrstila številna tekmovanja, pripravili pa so tudi pogovor o problematiki šolskih športnih društev in razstavo o dejavnosti društva. Osrednja slovesnost ob jubileju pa je bila v soboški kinodvorani s kulturnim programom. Udeležence slovesnosti, med katerimi so bili predsednik jromiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo SRS, dr. Ludvik Horvat, predstavnik Zavoda za šolstvo SRS in predstavniki skupščine občine in družbenopolitičnih organizacij, je pozdravil ravnatelj SCTPU Murska Sobota, Ozvald Tučič. Predsednik TKS Murska Sobota, Jože Horvat,
je v imenu pokrovitelja izrekel čestitke in zahvalo za pomembno poslanstvo, ki gaje opravilo društvo, ter izročil spominsko darilo. V kulturnem programu sta sodelovala pevska zbora srednješolskega centra in gimnazije iz Kormenda.
Slavnostni govornik dr. Ludvik Horvat se je spomnil dijaških let, ko je obiskoval soboško gimnazijo in dejal: »Ne bi vam rad govoril o naši polpreteklosti v tistih prelomnih letih moje generacije na takratni soboški gimnaziji, ko smo z izjemnim entuziazmom začeli ponovno aktivirati atletski stadion in vse drugo pod vodstvom duše tega šolskega športnega društva prof. Evgena Titana, ki mi je ostal vedno po svoji prizadevnosti, svoji gorečnosti in pripadnosti sloven-
skemu narodu z‘a vzor.« V nadaljevanju je dr. Ludvik Horvat govoril o našem sedanjem kriznem trenutku, svoj nagovor pa sklenil z razmišljanjem o spremembah zakona o srednjem in visokem šolstvu.
Šolsko športno društvo Enotnost na SCTPU v Murski Soboti je med delovanjem opravilo pomembno poslanstvo pri razvoju raznih športnih panog, ki v naši pokrajini se niso bile znane, vzgojilo vrsto odličnih tekmovalcev in organizatorjev telesne kulture. Za svoje uspešno delo pa tudi prejelo številna priznanja: Bloudkovo plaketo, priznanja Pedagoške zveze Slovenije, mladinske organizacije, telesnokultur-ne skupnosti in druge.
F. Maučec
Mladinci Pomurja drugi v SRS
V Škofji Loki je bil finale republiškega tekmovanja v odbojki za mladince. Sodelovale so tri ekipe — prvaki posameznih območij, med njimi tudi prvak severovzhodne Slovenije Pomurje iz Murske Sobote. Mladi soboški odbojkarji so premagali Lubnik z 2:0 ter izgubili z Brezovico z 0:2, ter zasedli drugo mesto, kar je lep uspeh.
Krog premagal Ormož
V predzadnjem kolu tekmovanja v drugi republiški moški rokometni ligi je Krog premagal vodeči Ormož z 22:21. Najboljši strelci pri Krogu: Meolic 8, Titan 4 in Lukač 3. Drava s Ptuja pa je premagala Radgono s 30:27. Najučinkovitejši pri Radgoni: Merčnik 6, Miljevič, Grah in Cajnkar po 5.
Nočni turnir Ljutomeru
Partizan Železne Dveri organizira v soboto, 3. junija 1989, ob 20. uri na igrišču Partizana v Ljutomeru tradicionalni nočni turnir v malem nogometu. Prve štiri ekipe bodo prejele denarne nagrade, nagradili pa bodo tudi najboljšega igralca, vratarja in ekipo.
, Bukovec in Ščančar prvaka
V Murski Soboti je bilo občinsko tekmovanje v streljanju z malokalibrsko puško za mladince, mladinke, člane in članice. Sodelovalo je 25 tekovalcev in tekmovalk iz 7 družin. Pri mladincih je zmagal Ščančar z 218 krogi pred Markojo, 216, in Kovačičem (vsi Noršinci), 198 krogov. V tekmovanju članov je bila ekipno najboljša SD Noršinci s 691 krogi pred ABC Pomurko-MI, 643, in Panonijo, 611 krogov, posamezno pa Bukovec (Noršinci) z 243 krogi med Kučanom (ABC) in Turnerjem (Noršinci), po 236 krogov.
Zmagali Sebeborci
Na nočnem tekmovanju v streljanju z malokalibrsko puško, ki ga je pripravila OSZ Murska Sobota, je sodelovalo 37 ekip. Zmagala je prva ekipa Sebeborec s 15/96 pred Panonijo, 15/78, Asom, 15/72, drugo ekipo Sebeborec, 15/59, in ABC Pomurko, 15/52 krogov.
V Radgoni teklo blizu 300 atletov
V Gornji Radgoni je bil 10. jubilejni tek mladosti. Sodelovalo je 152 moških in 141 žensk od cicibanov do članov. Zmagovalci v posameznih kategorijah pa so bili: Mateja Gergek, Polonca Bezjak, Dejan Mlinarič (vsi GR), Alenka Grosman, Martin Premuš (Radenci), Andreja Bosil, Samo Neuvirt (oba GR), Simona Mlinarič, Iztok Gregorec (oba Kapela), Janja Kozar (GR), Davor Rep, Damjan Robar, Olga Novak (vsi Radenci), Slavko Kuzmič (SŠGT), Stefka Kocuvan, Slavko Kumek (ŽG Ljub.), Franc Klemenčič (GR); absolutna kategorija: Geza Grabar (Pomurje), Branko Lehner in Jože Čeh (oba Lenart); štafetni tek: moški — Prosveta, ženske — Mura—Moda.
Tekmovalo 250 Bakovčanov
V Bakovcih je bil že 12. tradicionalni štafetni tek mladosti, ki ga je pripravil domači Partizan skupaj z ZTKO Murska Sobota. Pomerilo seje 250 krajanov. Zmagovalci v posameznih kategorijah so bili: Katja Ružič in Peter Martinec (cicibani), Nina Sreš in Blaž Hajduk (1. r.), Katica Kocet in Andrej Titan (2. r.), Nadica Magdič in Tomaž Bašič (3. r.), Jasna Novak in Borut Titan (4. r.). V štafetnem teku so pri fantih zmagali Črni tekači, pri dekletih pa Pevke. Pri mladincih je zmagala ekipa rokometnega kluba, pri mladinkah pa Afrim. Pionirji in pionirke so tekmovali tudi v polževih dirkah.
V Bakovcih so tudi organizirali prvi turnir v malem nogometu za mladinke. Med petimi ekipami je zmagal Hajduk iz Bakovec.	Janko Rožman
Vereš—Marič republiška prvaka
Na reki Savi Dolinki je bilo republiško člansko prvenstvo kajakašev in kanuistov v spustu. Prvenstva so se udeležili tudi tekmovalci BD Mure iz Kroga in KKK Bistrica ter dosegli nekaj lepih uvrstitev. Najbolje sta se odrezala Vereš—Marič, ki sta zmagala v c-2 in tako postala republiška prvaka. V K-l je Štefan Varga zasedel četrto, Simon Kovačič šesto in Alojz Ozbetič sedemnajsto mesto. V moštveni vožnji 3 x K-I je Krog zasedel četrto, Bistrica pa peto mesto. V ženski konkurenci je bila Anita Gjerek tretja.
Najboljša Mirko in Janko Božič "
RD Ljutomer je pripravila tekmovanje v republiški A ligi v športnem ribolovu. Sodelovalo je 20 ekip elanov m 5 ekip članic. Od pomurskih ekip se je najbolje odrezala ekipa Gomje Radgone, ki je zasedla šesto mesto. Ljutomer je b'l sedmi, Lendava pa šestnajsta. Najboljši pomurski tekmovalec je bil Mirko Božič (Ljutomer), ki je zmagal v sektorju A. Matjašec (GR) je bil tretji
Na tekmovanju republiške B lige v Pesnici, kjer je sodelovalo 23 ekip je Ljutomer zasedel tretje, Lendava pa šesto mesto. Najboljši pomurski tekmova-lec pa je bil Janko Božič.
Mura zmagala v Mariboru
V nadaljevanju prvenstva v slovenski nogometni ligi je soboška Mura gostovala v Mariboru in premagala Kovinarja z 2:0. Mura je bila ves čas boljši tekmec in bi zmaga lahko bila izdatnejša. Gola je dosegel Baranja. V naslednjem kolu igra Mura doma z Izolo.
V tekmovanju druge republiške nogometne lige je lendavska Nafta igrala s Pesnico 1:1. Gol je dosegel David. Drava pa je v Ptuju premagala Veržej z 2:1. Gol za Veržej je dal Oršoš.
Kampuš vodi
V Železnem v Avstriji je bila dirka za evropsko prvenstvo v motokrosu do 125 ccm. Na tekmovanju je sodeloval tudi Boštjan Kampuš iz Spodnje Ščavnice in za las zamudil vstop v sklepni del tekmovanja. V kvalifikacijah je namreč zamudil le dve sekundi. Tekmovanje se bo nadaljevalo v nedeljo v Orehovi vasi, kjer bo prav tako nastopil.
V Črnomlju je bila dirka za republiško prvenstvo v motokrosu v razredu do 125 ccm. Prepričljivo je zmagal v obeh vožnjah Boštjan Kampuš, ki tudi vodi.
.	IZ RADGONE ČETRTI V INGOLSTADTU - Ob 15-letnici klu-
V, jB1Schu,(er F bil v Ingolstadtu v ZR Nemčiji mednarodni nogometni turnir Med desetim! moštvi je ekipa Remeta iz Gornje Radgone zasedla četrto mesto Radgončani so prikazali najboljši nogomet, žal pa niso prišli v finale. Zaradi vrni-tve pa so tekmo za tretje mesto predali brez igre. Ob tej priliki bi se radi zahvalili prijateljema Raimondu in Mirjani iz Ingolstadta, ki sta bila izredno gostoljubna.
Zlatko Erlih
Ne morem si predstavljati civilizirane družbe, ki si bo za cilje postavila le materialno blagostanje, ne pa tudi ekološko skladnost in kulturno bogastvo svojega naroda.
VESTNIK, 1. JUNIJ 1989
STRAN 17
samozaščita, varnost, obramba
KOMPAS
JUGOSLAVIJA
Akcija prometne milice
V dveh nočeh kar 47 vinjenih voznikov
»Dober večer, kontrola prometa. Vozniško in prometno dovoljenje prosim. Pripravite obvezno opremo: varnostni trikotnik, komplet žarnic in prvo pomoč. Pre-iskusiii bomo tudi vinjenost.«
To so bile običajne besede pozdrava voznikom, ki so jih patrulje prometne milice iz Murske Sobote ustavljale v petek in soboto. Obe noči so akcijo začeli ob 22.00 in jo končali ob 4.00 zjutraj. Kaj je pravzaprav bil povod za poostren nadzor prometa? Rezultati prometne varnosti so se v maju grozovito poslabšali. Tragične prometne nesreče to samo potrjujejo. Žal pa sama nesreča nikoli ne spametuje voznikov in šele navzočnost miličnikov je potrebna, da vsaj nekateri začasno ne počenjajo neumnosti na cesti. Žal pa tudi ne vsi.
V dveh nočeh so miličniki prometne milice iz Murske Sobote v Pomurju prekontrolirali 779 voznikov vseh kategorij. 61 so jih opozorili, 88 pa mandatno kaznovali. Pri kar 47 so ugotovili, da imajo preveč alkohola v krvi in zato so vsem takoj odvzeli vozniška dovoljenja, čaka pa jih še tudi srečanje s sodnikom za prekrške.
Da smo na cesti resnično nespametni potrjuje tudi naslednji zgled, bilo je nekako ob 1.00 ponoči v križišču proti Kapeli v Radencih: Miličnika sta ustavila katrco z ljubljansko registracijo. Pri kontroli z elektronskim alkotestom je le-ta pokazal, da ima voznik v krvi kar 1,4 promila alkohola. V pogovoru je povedal, da je slišal, da so miličniki na cesti in je kljub vinjenosti sedel za volan. Tipična izjava: »Vedel sem, da sem popil preveč in da so miličniki na cesti, zato sem vozil zelo počasi. Saj ste lahko videli, da se nisem peljal več kot 20 km/h!« Zelo lepo opravičilo. In kar je pri tej zgodbici še naj-
bolj zanimivo — naslednje jutro je fant stopil pred oltar. Zal mu miličniki niso mogli izročiti lepšega darila kot vabilo k sodniku za prekrške.
Kljub akciji pa so bili miličniki še relativno dobrodušni: z akcijo so začeli že ob 22.00 uri, tako da — po stari, dobri šoferski navadi — so se vozniki med seboj obveščali in opozarjali. Toda, kljub temu so rezultati porazni.
V petek ponoči se ni zgodila nobena prometna nesreča, v soboto pa kar dve. Pri obeh je bil vzrok alkohol.
Zanimiva je tudi naslednja zgodbica: na mopedu, ki je meril
cesto po vsej njeni širini, sta sedela dva krepko nadelana možakarja. Seveda to ni ušlo miličnikom in po ugotovljeni vinjenosti se je v znik moral posloviti od vozniškega dovoljenja. Ker pa so jima prepovedali tudi nadaljno vožnjo, bi se do naslednjega lokala — namenjena sta bila v Cardo — morala odpraviti peš. Kljub opozorilom prepovedi smo ju čez sto metrov ponovno srečali na mopedu, ki je vijugal od roba do roba cestišča. Žal.
Dokler se bomo torej obnašali tako, bo dolga kolona črne kronike: v prvih štirih mesecih so miličniki na cestah opozorili 3.027 voznikov, 5.060 so jih mandatno kaznovali in 2.603 so imeli srečanje s sodnikom za prekrške. Do konca aprila je bilo 97 hujših prometnih nezgod (v Pomurju). V njih je bilo 21 hudo in 63 lažje poškodovanih. Med najpogostejše vzroke sodijo še vedno prevelika in neprimerna hitrost, vinjenost in izsiljevanje prednosti.
Dokler bodo ti trije razlogi sopotniki v vozilu, tako dolgo bodo žal še vedno samo miličniki tisti, ki bodo s svojo navzočnostjo, kaznovalno politiko in drugimi metodami morali skrbeti za varnost na naših cestah.
Dušan Loparnik
temeljna organizacija združenega dela
MEJNI TURISTIČNI SERVIS
PE Kompas Gornja Radgona vabi k sodelovanju mlajše sodelavce s končano srednjo šolo za delo v turistični sezoni v gostinstvu in trgovini. Pisne vloge pošljite do 10. 6. 89 na Kompas Gornja Radgona.
ŽELITE OBNOVITI SVOJ AVTOMOBIL?
Obiščite nas na Bakovski ulici 29 v Murski Soboti, kjer vam bomo kakovostno in po konkurenčnih cenah opravili vsa potrebna avtokleparska in avtoličarska dela na vašem tovornem ali osebnem vozilu.
Vsa pojasnila lahko dobite osebno ali po telefonu 22 606 pri vodji servisne delavnice.
Pričakujemo vas!
Murska Sobota po.
Kako obveščati o delu in življenju v JLA?
magajo pri 'urejanju življenjskih razmer vojakov, zlasti na stražnicah. Nekatera so pokrovitelji teh stražnic. Z druge strani pa enote JLA pomagajo občanom pri urejanju nekaterih komunalnih objektov. O vseh teh vprašanjih se je v preteklosti malo pisalo, zato naj bi v prihodnje namenili več pozornosti temin podobnim temam.	Jani D.
SREČANJE MLADIH TEHNIKOV POMURJA
Nove dejavnosti tehnične kulture
Poveljstvo pred letom dni ustanovljenega mariborskega korpusa Jugoslovanske ljudske armade je prvič pripravilo pogovor z novinarji časopisov, radia in televizije na temo, kako v prihodnje javnost obveščati o delovanju vseh struktur splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, v okviru tega pa o delu in življenju pripadnikov, enot in komand ter ustanov mariborskega korpusa.
Ugotovili so, da niso izkoriščene vse možnosti za obveščanje in da so pri tem ovire tudi v nekaterih zastarelih predpisih. Poveljstvo korpusa je obljubilo, da bodo novinarje obveščali o vseh dogodkih, vajah in drugih stvareh, ki se bodo v prihodnje dogajali na območju, na katerem deluje korpus, pričakuje pa, da bodo sredstva javnega obveščanja objektivno pisala in prikazovala -življenje in delo pripadnikov enot tega korpusa, pa tudi aktivnosti teritorialne obrambe. Na pogovoru so novinarje seznanili o pomembnejših dogodkih do konca leta. Ti naj bi objektivno pisali o vseh dobrih pa tudi slabih stvareh, ne pa tendenciozno. Sicer pa so ugotovili, da na našem območju v preteklosti ni bilo veliko slabosti, še več: sodelovanje med prebivalstvom in JLA 1 je bilo povsod dobro, ponekod pa celo vzorno. Delovne organizacije v zadnjih letih veliko po-
TEKMOVANJE MLADINE V SLO IN DS
V Ljutomeru je bilo regijsko tekmovanje mladih v znanjih in spretnostih o SLO in DS, ki jo je pripravil KOO pri MS SZDL za Pomurje v sodelovanju z drugimi v Ljutomeru. Na tekmovanju je sodelovalo 7 ekip iz osnovnih šol, ki so bile najboljše na občinskih tekmovanjih. Manjkala je ekipa OŠ Stogovci. Navzočih je bilo 8 ekip iz srednjih šol in 3 ekipe izvenšolske mladine. Manjkala je ekipa iz radgonske občine.
Pri osnovnošolskih ekipah je zmagala OŠ Šalovci z 864 točkami pred OŠ Stročja vas, 853. V tekmovanju ekip iz šol srednjega usmerjenega izobraževanja je zmagala SDEŠ Murska Sobota z 886 točkami pred SŠDU Ljutomer, 863.
Med ekipami izvenšolske mladine pa je zmagala ekipa iz Ljutomera s 776 točkami pred Lendavo.
.	F. Maučec
Komisija za imenovanje ravnatelja pri Osnovni šoli Bratstvo in enotnost Prosenjakovci — Tesvtveriseg-Egyseg Altalanos Isko-la Partosfalva razpisuje prosta dela in naloge
RAVNATELJA ŠOLE
Za ravnatelja je lahko imenovana oseba, ki poleg pogojev, določenih z zakonom o osnovni šoli in zakonom o združenem delu, izpolnjuje še naslednje:
— ima pozitiven odnos do tradicij socialistične revolucije in samoupravljanja, do sodelovanja in povezovanja združenega dela in do družbenih interesov nasploh,
— ima organizacijske in strokovne sposobnosti, ki jamčijo, da bo s svojim delom prispeval k uresničevanju smotrov in nalog šole,
— da obvlada slovenski in madžarski jezik.
Kandidati naj vložijo pisne prijave z dokazili v roku 15 dni po objavi razpisa.
Kandidat bo imenovan za dobo 4 let. Nastop dela: 1. 8. 1989.
Vsakoletno srečanje mladih tehnikov Pomurja, ki ga organizira Zveza organizacij za tehnično kulturo Murska Sobota, je priložnost, da mladi prikažejo del svoje pestre dejavnosti, hkrati pa se pomerijo v znanju, ki so si ga pridobili. Tako je bilo tudi tokrat, s tem da je bilo letošnje srečanje doslej najbolj množično, mladi pa so tudi predstavili nekatere nove dejavnosti. Kot je zapisal v biltenu predsednik ZOTK Murska Sobota Rudi Cipot, predstavljajo vsakoletna srečanja mladih tehnikov Pomurja spodbudo novih idej pri razvijanju sposobnosti mladih, da bi ti dali več od sebe, kot dajejo v šoli, hkrati pa nakazujejo novo pot zahtevam sodobnega časa.
Letošnjega srečanja mladih
tehnikov Pomurja se je udeležilo 382 učencev iz 23 šol Pomurja, kar je -doslej največ. Najboljši pa so bili: Nove dejavnosti — model elektromagnetnega vibratorja: OŠ Edvarda Kardelja Murska Sobota; raziskovalna naloga — ekologna: OŠ Crenšovci, vrtilni tok: OŠ Edvarda Kardelja Murska Sobota, učila: OŠ Radenci, robotski program: Imre Cikajlo, OŠ Daneta Sumenjaka Murska Sobota: obramba in zaščita: OŠ Daneta Šumenjaka Murska Sobota in OŠ Edvarda Kardelja Murska Sobota; avtomodeli: L Benčec, 2. Benko (oba OŠ EK MS),' 3. Štefanec (GR); računalniške aplikacije: 1. Perš (OŠ EKMS), 2. Barbarič (OŠ DŠ MS), 3. Bohanec (OŠ Križevci); elektronika: 1. Pučko (OŠ GR),
2. Buzeti (OŠ EK MS), 3. Borko (OŠ GR); radiogoniometriranje: 1. Novak (OŠ Tišina), 2. Halas, 3. Gabor (oba OŠ EK MS); le-skomodelar: L OŠ EK Murska-Sobota, 2. OŠ DL Lendava in 3. OŠ J K Gornja Radgona; klip klap: L OŠ JK Gornja Radgona, 2. OŠ Bogojina, 3. OŠ Crenšovci; sestavljanje konstrukcije Fischer: 1. Zver (OŠ Križevci), 2. Mekicar (OŠ EK MS), 3. Pivec (OŠ JK GR); raketni modeli: 1. Ferk, 2. Vučko, 3. Gajšek (vsi OŠ EK MS); ladijski modeli MC 1: 1. Novak (OŠ Beltinci), 2. Recek (OŠ Kuzma), 3. Horvat (OŠ Puconci); fotografija: 1. OŠ EK Murska Sobota, 2. OŠ FP Crenšovci, 3. OŠ DŠ Murska Sobota-deltoidni zmaji: 1. Škafar (OŠ Beltinci), 2. Novina (OŠ EK MS), 3. Ščančar (OŠ Belt); ja-
Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE
TRČILA V AVTOBUS
dralni modeli: L Brezič, 2. Suhadolnik, 3. Titan (vsi OŠ DŠ Murska Sobota). Letošnje srečanje mladih tehnikov Pomurja je uspelo, najboljši pa bodo v petek in soboto sodelovali na republL škem tekmovanju, ki bo v Ko-
Po sklepu delavskega sveta Cestno podjetje Maribor; Tozda za vzdrževanje in varstvo cest M. Sobota objavlja
JAVNO DRAŽBO
rabljenih osnovnih sredstev:
zap. štev.	osnovno sredstvo	leto izdelave	inventarna številka	izklicna cena v dinarjih
1.	kombinirano vozilo IMV			
	1600 BR	1978	8879	7.000.000
2.	telefonska centrala	1975	7606	655.000
3.	naprava za pranje vozil			
	FEROPER	1981	10964	1.300.000
4.	delovna miza	1962	1539	50.000
5.	rolo omara	1962	1569	100.000
6.	delovna miza	1962	1184	50.000
7.	delovna miza	1962	1542	50.000
Dražba bo v torek, 6. junija 1989, ob 11. uri na sedežu Tozda za vzdrževanje in varstvo cest M. Sobota, Lendavska 62, M. Sobota, za pravne in fizične osebe.
Ogled vseh osnovnih sredstev je možen na dan dražbe od 7. do 10. ure.
Interesenti morajo položiti 10 % varščino od izklicne cene uro pred začetkom javne dražbe.
Davek plača kupec. Osnovna sredstva prodajamo po načelu ogledano-kupljeno. Kupec mora osnovno sredstvo plačati v treh dneh od dneva dražbe in ga odpeljati.
Število prometnih nesreč v zadnjem času narašča, a kar je še bolj skrb zbujajoče, je vedno več težkih prometnih nesreč, ki terjajo tudi človeška življenja. Poostren nadzor prometa sicer pomaga, da je v tistem času, ko se nadzor opravlja, manj nesreč, toda čim nadzor mine se nadaljuje po starem. Ljudje so neprevidni in prav zaradi tega je toliko prometnih nesreč.
IZSILILA PREDNOST
25.	maja se je zgodila prometna nezgoda v Lipovcih. Voznica kolesa Ana Forjan iz Lipovec se je peljala po lokalni cesti iz Lipovec in zavijala na levo proti Beltincem. Pri tem ni upoštevala znaka STOP in izsilila prednost pred voznikom avtobusa Jožetom Balakom iz Neradovec, ki je peljal iz M. Sobote. Voznik avtobusa je vozil prehitro in ni uspel preprečiti trčenja, pri katerem se je kolesarka hudo poškodovala in še isti dan v bolnišnici umrla.
NESREČA na prehodu za PEŠCE
26.	maja se je zgodila promet-
na nezgoda v M. Soboti. Voznik traktorja Franc Dani iz Veščice je vozil po Lendavski ulici proti Martjancem. Pri križišču s Cvetkovo ulico je po prehodu za pešce prečkala cesto pešakinja M. R. iz M. Sobote. Čeprav je voznik pešakinjo opazil, je z nezmanjšano hitrostjo zapeljal čez prehod za pešce in trčil vanjo ter jo hudo poškodoval.
VLEKEL GA JE MED VOŽNJO
26. maja se je zgodila prometna nesreča v naselju Stara Cesta. Voznik kolesa z motorjem Z. P. iz Desnjaka je vozil po lokalni cesti zunaj naselja Stara Cesta. Vzporedno z njim pa se je peljal kolesar S. S. iz Stare Ceste. Pri tem se je kolesar držal za rame voznika kolesa z motorjem. V tem času je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila Ivan Gaube s Stare Ceste ter trčil v kolesarja in voznika kolesa z motorjem. Oba sta padla, kolesar pa se je hudo poškodoval.
NENADOMA ZAVILA NA NJIVO
27.	maja se je zgodila prometna nesreča pri Hotizi. Voznica traktorja Marta Špilak s Hotize je vozila po magistralni cesti iz Hotize proti Crenšovcem. K traktorju je imela pripet priklopnik. Zunaj naselja je nameravala zaviti v levo na kolovozno pot, ni pa se prepričala, če to lahko varno stori. Zaprla je pot vozniku osebnega avtomobila Otu Smol-koviču iz Ljutomera, ki je pravilno prehiteval po levi strani. Smolkovič je trčil v priklopnik in se hudo poškodoval.
NESREČA PRI PETIŠOV-SKEM KOPALIŠČU
28.	maja se je zgodila prometna nesreča pri termalnem kopališču v Petišovcih. Voznik osebnega avtomobila Marjan Raji' iz M. Središča je vozil iz Lendave proti domu. V bližini kopališča je z neprimerno hitrostjo in domnevno vinjen prehiteval dve kolesarki. Zapeljal je na bankino, nato pa na njivo, kjer se je vozilo prevrnilo. Voznik se je hudo poškodoval.
pru.
Feri Maučec
Dražja analiza krvi Alkohol je tudi pri nas eden od glavnih vzrokov za številne prometne nesreče. To je mogoče razbrati iz tedenskih prometnih kronik in iz zdravniških analiz, ki kažejo, da je za volanom različnih vozi! čedalje več vinjenih voznikov. Da bi zmanjšali uživanje alkohola za voznike motornih vozil, je od preteklega tedna povečana cena strokovnega pregleda ali analize krvi in urina. Po novem bo strokovni pregled stal voznika 900 tisoč dinarjev, medtem ko je treba za preskus z alkotestom plačati že nekaj časa več kot 17 tisoč dinarjev. Strokovni pregled je obvezen po hujši ali drugi prometni nesreči, pa tudi tedaj, če voznik ne soglaša z rezultatom preskusa, ki ga je opravil miličnik z alkotestom.
.ID
S podjetje
sobota p.
tapetniška, mizarska in vrvarska dejavnost 69000 murska sobota, kopališka 2 tel.: 069/21-600, 25-400 žiro račun: 51900-601-12825
DS podjetja SOBOTA razpisuje za dobo 4 let prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
1.	direktorja podjetja
2.	vodjo finančno-računovodskega sektorja
Kandidati za opravljanje navedenih del in nalog morajo izpolnjevati poleg splošnih pogojev še naslednje:
1.	Višja ali visokošolska izobrazba lesarske, ekonomske, pravne ali druge ustrezne smeri ih 5 oziroma 3 leta delovnih izkušenj pri odgovornejših delih in nalogah.
2.	Višja ali visokošolska izobrazba ekonomske smeri in 3 oziroma 2 leti delovnih izkušenj.
Ponudbe z dokazili o šolski izobrazbi naj kandidati pošljejo v 8 dneh na naslov: Podjetje SOBOTA, Kopališka 2, Murska Sobota.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izbiri.
STRAN 18
VESTNIK, 1. JUNIJ 1989
BTC
JAVNA SKLADIŠČA
Blagovno transportni center Javna skladišča Ljubljana p.
Delovna organizacija BLAGOVNO-TRANSPORTNI CENTER JAVNA SKLADIŠČA LJUBLJANA, p. o., (v nadaljnjem besedilu: BTC) je bila ustanovljena leta 1954 za potrebe skladiščenja blaga takratnih ljubljanskih trgovinskih organizacij. V razvoju je delovna organizacija prerasla funkcijo prvotnih Centralnih skladišč s tem, da je razvijala svoje dejavnosti in prostore, ki jih predstavljajo danes organizirana območja, dva v Ljubljani, eden v Novem mestu ter območje v gradnji v Murski Soboti, na katerih se opravljajo sprejem, priprava, manipulacije in odprava blaga. Tako predstavljajo danes BTC 4 sodobna središča, ki omogočajo vključevanje več prometnih panog v posameznih regijah in opravljanje drugih procesov, manipulacij ter dejavnosti carinske cone, s čimer se BTC predstavlja kot del integralnega transporta. Na območjih BTC opravljajo poleg uporabnikov osnovnih dejavnosti svoje storitve tudi špediterji, carina, banka, agencije, železnica in cestni prevozniki.
Dejavnost delovne organizacije je:
— pretovorno-skladiščna dejavnost v blago-vno-transportnih centrih, carinskih skladiščih, carinskih conah, v zabojniškem prometu, na sejmih in drugod, in sicer: natovarjanje in raztovarjanje železniških vagonov, tovornih avtomobilov in drugih prevoznih sredstev ter opravljanje vseh drugih dejavnosti v zvezi s tem, n. pr. skladiščenje, prevoz in priprava blaga za natovarjanje in raztovarjanje, pakiranje, sortiranje, markiranje, štetje, tehtanje, vzorčenje ter dodelava in izdelava embalaže in drugih pripomočkov za skladiščenje ;
— upravljanje in uporaba objektov za skladiščenje, vzdrževanje objektov, strojev in drugih naprav, varovanje območja in premoženja na njem, opravljanje drugih komunalnih storitev ter oddajanje v najem kladiščnih in drugih prostorov;
— prevoz po vsej državi z lastnimi in najetimi avtomobili, preskrbovanje tovora za druga prevozniška podjetja, carinsko posredništvo, dostava in vleka vagonov z lastnimi sredstvi na industrijskih tirih, vzdrževanje in spremstvo ter opravljanje storitev s težko mehanizacijo;
— gostinske storitve s postrežbo toplih in hladnih jedi, alkoholnih in brezalkoholnih pijač ter prodaja tobačnih izdelkov;.
— obdelava podatkov z lastnimi stroji in napravami za strojno in avtomatsko obdelavo podatkov in posojanje takih strojev in naprav;
— nastanitvene storitve v samskem domu.
c) površina objekta: 5.000 m2
Območje Novo mesto leži z Novem mestu in meji na vzhodu na Ljubljansko ulico, na zahodu na glavno progo Ljubljana—Novo mesto, na severu na skladišče Novotehne in na jugu na ograjo, ki meji na individualne hiše.
a)	velikost območja: 2,5 ha (in 29 ha na območju Cešča vas za nadaljnji razvoj),
b)	število objektov: 4
c)	površina objektov: 8.500 m2
d)	površina odprtih deponij: 10.000 m2
e)	število zaposlenih: 80
f)	število komitentov, s katerimi BTC trajno poslovno sodeluje: 15
g)	letni pretok blaga: 100.000 ton
Območje Murska Sobota leži na severovzhodnem robu mesta Murska Sobota ob regionalni cesti Murska Sobota — Mačkovci — Hodoš.
a)	velikost območja: 3 ha, možnost razvoja na dodatnih 15 ha;
b)	v prvi etapi 1988—1990 se predvideva zgraditev dveh skladiščnih objektov in spremljajočih prostorov;
c)	predvideva se popolna infrastrukturna opremljenost s PTT, električnim, cestnim, železniškim, toplovodnim omrežjem.
BTC si bo prizadeval za zgraditev novih bla-govno-transportnih centrov za povezavo tokov blaga v center, ki bodo zagotavljali enotno ponudbo distribucijskih, sodobnih skladiščnih in pretovornih storitev, v tistih regijah, kjer se ta
S petkovega odprtja blagovno-transportnega centra v Murski Soboti.
f NOVA DEJAVNOST V POMURSKEM PROSTORU
Skladiščni prostori BTC v Murski Soboti.
Dejavnost v prometu s tujino:
gospodarska dejavnost doslej še ni razvila, obstajajo pa potrebe po razvoju pretovorno-skla-diščne dejavnosti. Pri gradnji bo dajal BTC prednost tistim regijam,'kjer bodo potrebe in zanimanje trgovskih in industrijskih organizacij največje.
Minuli petek so v Murski Soboti uradno odprli blago-vno-transportni center. Ob tej priložnosti je navzočim spregovoril direktor BTC-ja O E Murska Sobota ANTON SLAVIC: Komaj dobro leto in pol je minilo od uvodnih pogovorov med vodstvom DO BTC JAVNA SKLADIŠČA LJUBLJANA in predstavniki občine M. Sobota, ki naj bi potrdili obojestransko zanimanje za zgraditev sodobnega Blagovno-transportnega centra v M. Soboti. Danes stojimo pred njim z namenom, da ga dokončno predamo svojemu namenu. BTC Murska Sobota zajema v tej L etapi 30.000 m’ površine, opremljen je z vso infrastrukturo, železniškim tirom, vso potrebno mehanizacijo in sodobno restavracijo. Velikost objekta je 5.000 m1 od tega je skladiščnega prostora 4.000 m ', blizu 1.000 m‘ pa imajo poslovni prostori, v katerih so poleg BTC-ja Ljubljana — Organizacijska enota M. Sobota izpostava Carinarnice G. Radgona, špedicija Interevropa in Transjug, poslovna enota Av-toradgone — tozd Transport, medtem ko restavracijski del upravlja DO Radenska — tozd Zvezda M. Sobota.
Odločitev za naložbo ni bila lahka, predvsem ne zaradi veliko vloženih sredstev, saj znaša današnja vrednost objekta 40 milijard dinarjev, poleg tega pa gre za dejavnost, ki je v pomurskem prostoru povsem nova. Da je do odločitve o izgraditvi prišlo, so bile odločilnega pomena nakazane potrebe gospodarstva regije po tej
dejavnosti, gospodarske zbornice in Carinarnice G. Radgona, prav tako pa dejstvo, da je bilo Pomurje praktično edina regija v Sloveniji, ki takšnega centra ni imela.
Po sicer izredno kratkem času obratovanja se potrjuje, da je bila potreba po tovrstni dejavnosti, saj je v tem kratkem času šlo skozi center ali pa je
Direktor Anton Slavic
bilo uskladiščeno čez 4.000 ton blaga, brez blaga, za katerega se carinske ali druge formalnosti opravljajo na transportnih sredstvih, ki tako ali drugače koristijo storitve in objekte na tem prostoru, kar predstavlja bistveno večjo količino. Ne glede na uspešen začetek poslovanja, ki, kot sem dejal, potrjuje ugotovljeno potrebo po tovrstni dejavnosti, pa bo pravi namen dosežen šele takrat, ko bo gospodarstvo regije ugotovilo, vse pozitivne
strani, ki mu jih BTC v M. Soboti lahko zagotavlja in s tem pomaga v smislu hitrejšega pretoka blaga, boljše oskrbe z reprodukcijskim materialom, predvsem pa v mednarodni menjavi blaga. Geografski položaj Pomurja je pri današnjem odpiranju in povezovanju Evrope izjemnega pomena, zato je naša želja, da nastane BTC v M. Soboti tako za gospodarstvo regije kot Slovenije in Jugoslavije eno od oken v svet in s tem še ena povezava z Evropo, brez katere gotovo nimamo prihodnosti. Kolektiv BTC-ja M. Sobota in DO BTC-ja Javna skladišča Ljubljana v celoti, si bo nenehno prizadeval, da bo s kakovostjo svojih storitev k temu prispeval.
Ob tem pa naj poudarim, da skladiščno-pretovorna dejavnost, s katero se bo pretežno ukvarjal BTC Murska Sobota, ni končni cilj, saj je v razvojnem smislu dejavnost BTC-ja Javna skladišča Ljubljana neprimerno širša, ob tem pa zajema praktično vse možnosti povezovanja s partnerji, ki želijo na tak ali drugačen način sodelovati in razvijati eno od dejavnosti, ki jih predvideva široka paleta razvojnih poti.
Spoštovani gostje — dovolite mi, da se vam na koncu zahvalim za številno udeležbo, s katero ste prispevali k današnji slovesnosti, z željo, da sprejmete BTC M. Sobota in DO v celoti za svojo in da se danes med nami prijetno počutite!
— posli javnega skladiščenja v mednarodnem prometu in v carinski coni ter s tem v zvezi pre-tovorno-skladiščne storitve in posli vzdrževanja, koriščenja in upravljanja objektov m naprav na
območju carinske cone.	_
A. ZARDI BOLJŠE PREDSTAVE O POSLO-VANJU PREDSTAVLJAMO BTC S PODAT-
KI:
Območje MP-1/2 Ljubljana
a)	velikost območja: 45 ha
b)	število objektov: 24
c)	površina objektov: 234.708 m2 *
d)	površina odprtih deponij: 86.465 m
e)	število zaposlenih: 2000
f)	število komitentov, s katerimi BTC trajno poslovno sodeluje: 155
g)	letni pretok blaga: 1.000.000 ton
Območje MP-4 je namenjeno dejavnosti carinske cone.
a)	velikost območja: 14,5 ha
b)	število objektov: 1 (en objekt se gradi)
Poleg navedenih smeri razvoja bo BTC posebno pozornost namenil zgraditvi in razvoju dejavnosti carinske cone, ki je bila ustanovljena z odločbo Zisa avgusta 1987. Po sklepu o ustanovitvi carinske cone v Ljubjani se v carinski coni lahko primarno opravljajo gospodarske dejavnosti, ki izpolnjujejo naslednje kriterije:
—	gospodarske dejavnosti, ki so namenjene za izvoz;
—	kapilalno-tehnološko intenzivne dejavnosti;
—	razvojno intenzivne gospodarske dejavnosti z vključevanjem domačega znanja in razvoja v izvoz;
—	gospodarska dejavnost, ki zagotavlja celostnost varovanja okolja, ki se nanaša na carinsko cono v Ljubljani;
—	dejavnost, ki je v skladu s plansko dogovorjenimi cilji razvoja gospodarstva.
Vlak je pripeljal blago v skladišče novega blagovno-transportnega centra v Murski Soboti.
-Foto: Natasa Juhnov.
VESTNIK, 1. JUNIJ 1989
STRAN 19
Radijski in televizijski spored od 2. do 8. julija
PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK
RADIO
RADIO
RADIO
____	, _____ , _____________ . RADIO
MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA: MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA
j
5.30 Prebujajte se z nami! (Jutranja oddaja z domačega vala tri dni pred veliko dobrodelno prireditvijo Za naš radio — Radio Murska Sobota. Pridite v nedeljo, 4. junija popoldan na soboško kopališče tudi vi!), 8.00 Konec jutranje oddaje.
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del, Romano vilago — Svet Romov, reklame, glasba), 18.00 21 232 (Pred zabavnoglasbeno prireditvijo na soboškem kopališču).
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 16.30 Aktualno (informativni del, strokovnjak odgovarja — zdravnik, reklame, glasba), 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (dežurstvo na telefon 21 232 od 14.00 do 16.00).
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
10.10 Mozaik. 16.30 Tv dnevnik 1. 16.45 Mozaik, ponovitev Tednika. 17.35 Mostovi. 18.15 Spored za otroke in mlade. 19.14 Naše akcije. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.07 V hribih se dela dan ... Za Grintovci, dokumentarna serija. 20.45 J. Susan: Dolina lutk, ameriška nadaljevanka. 21.50 Tv dnevnik 3. 22.00 Pogledi, 6. oddaja o kulturi. 23.15 Nedosegljiva bližina, nemški film.
8.10 Otroška matineja. 11.50 Naša pesem, ponovitev 18. oddaje. 12.20 Izbor tedenske programske tvornosti. 15.40 Videogodba. 16.30 Tv dnevnik L 16.45 ZBIS - P. Zidar: Tončkove sanje. 17.00 Vesela dvajseta leta z Laurelom in Har-dyjem, ameriški film. 18.30 Naš edini svet, angl, dokument. serija. 19.30 Tv dnevnik 2. 19:59 Utrip. 20.30 J. Susan: Dolina lutk, 5. — zadnji del. 21.20 V spomin Countu Basieju. 22.35 Tv dnevnik 3. 22.45 Zadeva Cartier, ameriški film.
10.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 Srečanje na pomurskem valu — v živo o dogajanju na kopališču: prireditev Za naš radio — Radio Murska Sobota, 12.00 Spored v madžarščini, 13.00 Doma in onkraj meja, 13.30 V nedeljo popoldan — neposredni prenos s kopališča v Murski Soboti, javljanja se bodo ponavljala do konca nedeljskega sporeda — V nedeljski oddaji ponujamo še reportažo z Vestnikovega vlaka, Minute za kmetovalce, Minuto za varstvo okolja, pregled športnih in drugih dogodkov, humor pa bo s prireditve na kopališču), 14.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (dežurstvo na telefon 21 232 od 9.00 do 13.00).
5.30 Prebujajte se z nami! (Z jutranjimi glasbeno-sproš-čujočimi minutami v novi delovni teden. Slišali boste zdravniški nasvet, pogovorili se boste o tem, kar boste sami želeli. . . Sodelujte!), 8 00 Konec jutranje oddaje.
TV LJUBLJANA
18.00 Tv dnevnik 1. 18.10 Mozaik. 18.40 Spored za otroke in mlade. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Aljoša Rusi : Prgišče sreče, drama TV Skopje. 21.10 Osmi dan. 21.50 Tv dnevnik 3. 22.05 Poletna noč — P. Evans: Onassis, ameriška nadaljevanka; Alo, alo, angleška humoristična serija.
TV ZAGREB
Prvi program
8.25 Tv v šoli, 12.40 Ponovitve, 17.15 Otroški spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Vrnitev Sherlocka Holmesa, 21.00 Tomaž Pengov, 21.35 Dnevnik, 21.55 Kultura, 22.55 Nočni spored.
Program LJ 2:
16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi. 19.00 Kako biti skupaj, oddaja TV Priština. 19.30 Tv dnevnik. 20.15 Izbor iz J RT 2. 22.40 Slike časa, oddaja o kulturi. 23.25 Satelitski programi — poskusni prenosi.
TV ZAGREB
Prvi program
9.00 Tv v šoli, 10.30 Po-
novitve, spored, 20.00
14.30 Mladinski
19.30 Lovec
Dnevnik, na jelene
TV LJUBLJANA
9.15 Otroška matineja. 10.40 J. Susan: Dolina lutk, ameriška nadaljevanka. 11.30 20 let Celjskega instrumentalnega kvinteta. 12.00 Ljudje in zemlja. 14.40 Bourvil: Le Capitane, ameriški film. 16.30 Tv dnevnik 1. 16.45 Tv karavana. 17.45 J. Susan: Dolina lutk, ponovitev 'zadnjega dela. 19.30 Tv dnevnik 2. 19.59 Zrcalo tedna. 20.20 L Brešan: Ptice pod nebom, nanizanka. 21.25 Zdravo.
Program LJ 2:
16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi. 17.45 Po brezkončanosti sveta: Azija, potopisna reportaža. 18.15. Svet športa. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Žarišče. 20.35 Po sledeh napredka. 21.05 Svet na zaslonu. 21.45 Satelitski programi — poskusni prenosi.
TV ZAGREB
TV ZAGREB
TVAVSTRIJA
(film), 23.20 Dnevnik, 23.55 Nočni spored.
RADIO
MURSKA SOBOTA
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del, športna oddaja, reklame, glasba), 18.00 Sotočje.
5.30 Prebujajte se z nami! (Torkova prebujevalna oddaja vam poleg ustaljenih informacij o črni kroniki, vremenu in cestnih razmerah ponuja še kuharski recept Cilke Sukičeve), 8.00 Konec jutranje oddaje.
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del, pogovor v živo, reklame, glasba), 18.00 Rezerviran čas, 18.15 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi.
TV LJUBLJANA
RADIO
! RADIO
MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA
5.30 Prebujajte se z nami! (Tudi sredi tedna je z vami murski val! Točen čas, vreme, ceste, vse to bo ob dobri glasbi mogoče slišati'v sredo zjutraj. Poleg tega pa lahko izlijete svoj žolč na telefonsko številko 21 232!), 8.00 Konec jutranje oddaje.
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del, gospodarske teme, reklame, glasba), 18.00 Poslušamo vas (sporočite pripombe na telefon 21 232), 18.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi.
5.30 Prebujajte se z nami! (Jutranja oddaja RMS vas popelje v novi dan. Informacije o številu pomurskih novorojenčkov, tečaju dinarja, cestah, vremenu, minute za mlade, minute za kmetijce — to je četrtkova ponudba, ki jo lahko popestrite tudi vi s klicom na telefon 21 232!), 8.00 Konec jutranje oddaje.
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del, kulturna oddaja, reklame, glasba), 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi.
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
Prvi program
9.00 Tv v šoli in ponovitve, 14.00 Mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Sokolov greben, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Derrick, 21.20 Roda Roda, 22.15 Filmske novitete, 22.45 Nepremagljivi (film), 0.45 Velika dolina.
’ AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Tv v šoli in ponovitve, 14.15 Mladinski spored, 18.00 Šport, 18.30 Nogomet, 19.00 Tedenski tv spored, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Zabavna oddaja, 19.00 Jekleni mož (film), 23.50 Šao-Lin (film)
Prvi program
9.30 Nedeljsko mladinsko dopoldne, 11.00 Kmetijska oddaja, 12.00 Izobraževalni spored, 14.10 Sestanek brez dnevnega reda, 16.30 Potopis, 17.05 Pismo za tri ženske (film), 18.45 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Tovarišica ministrica (tv drama), 21.00 Beg (film), 22.30 Dnevnik, 22.55 Nočni program.
Prvi program
9.00 Dan zaščite človekovega okolja, 15.40 Ponovitve, 17.45 Mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Picasso (drama), 21.05 Resna glasba, 21.50 Dnevnik, 22.10 Nočni spored.
10.10 Mozaik, Šolska tv. 16.25 Poletna noč,, ponovitev. 18.00 Tv dnevnik L 18.10 Mozaik. 18.30 Spored za otroke in mlade. 19.20 Dobro je vedeti. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 H. Robbins: Trgovci s sanjami, ameriška nadaljevanka. 20.50 Omizje. 22.35 Tv dnevnik 3. 22.50 Poletna noč — P. Evans: Onassis, ameriška nadaljevanka, Nenavadne zgodbe, angleška nanizanka.
Program LJ 2:
18.00 Beograjski tv program. 19.00 Srečanje koroških vižarjev. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žrebanje lota. 20.05 Žarišče. 20.35 Satelitski programi — poskusni prenosi.
16.25 Poletna noč, ponovitev. 18.00 Tv dnevnik 1. 18.10 Mozaik. 18.40 Spored za otroke in mlade. 19.20 Dobro je vedeti. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Film tedna, ciklus kanadskega filma: Brezglavo. 21.50 Tv dnevnik 3. 22.05 Poletna noč — P. Evans: Onassis, ameriška nadaljevanka, Hooperman, ameriška humor. nadaljevanka, 1. del.
TV ZAGREB
Program LJ 2:
17.30 Satelitski programi — poskusni prenosi. 18.30 Regionalni programi TV Ljubljana — Studio Maribor. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Žarišče. 20.35 Antologija slovenske violinske glasbe, 8. oddaja. 21.05 Svet poroča. 22.05 Satelitski programi — poskusni prenosi.
10.10 Mozaik, Šolska tv.
16.25 Poletna noč, ponovitev. 18.00 Tv dnevnik L 18.10 Mozaik. 18.40 Spored za otroke in mlade. 19.20 Dobro je vedeti. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 E. Orzesz-kowa: Ob Njemnu, poljska nadaljevanka. 21.05 Tednik. 21.55 Tv dnevnik 3.
22.10 Poletna noč — P. Evans: Onassis, ameriška nadaljevanka, Leteči cirkus Montyja Pythona, angl, humor. nanizanka.
Program LJ 2:
20.35 Mali koncert: Balža-lorsky, Saje (Vivaldi, Paganini). 20.45 Kritike. 21.25 Umetniški večer.
TV ZAGREB
Prvi program
8.30 Tv v šoli in ponovi-
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Tv v šoli in ponovitve, 14.00 Mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Sokolov greben, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ponedeljkov šport, 21.15
Prvi program
8.30 Tv v šoli, 17.50 Mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Vodomec (film), 21.40 Dnevnik, 22.00 Dialogi-
TV AVSTRIJA
TV AVSTRIJA
Pomurska banka Murska Sobota
TV ZAGREB
ans
a
Drugi program
16.30 Dediščina Gulden-burgov, 17.15 Šport, 17.30 Svet živali, 18.00 Kraljevo bavarsko sodišče, 18.30 Glasbene želje, 19.00 Štajerski utrip, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Zrcalne slike, 21.20 Iz sveta filma, 22.00 Čas v sliki, 22.25 Šport, 23.00 Umetnine.
Drugi program 16.00 Dok. film,
Prvi program 9.00 Ponovitve,
17.00
Srečna družina, 17.45 Kdo me hoče?, 18.00 Bavarsko kraljevo sodišče, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Vohun, ki je prišel iz mraza (film), 22.05 Šport, 22.35 Izigrani, 23.00 Srce je adut.
14.00
19.30
Dempsey in 22.10 Alicina (tv film), 23.55 na.
Makepeace, restavracija Velika doli-
Mladinski spored, Čas v sliki, 20.15 Čosi fan tutte (opera), 23.20 Šport.
Drugi program
14.30
9.00 Matineja, Športno popoldne, 17.15
Pomurska banka Murska Sobota
ljubljanska banka
Klub seniorjev, 18.00 Bavarsko kraljevo sodišče, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Prišli so morski volkovi (film), 22.20 Neuspešen samomorilec (film).
Drugi program
16.45 Ying Yang, 17.30 Lipova cesta, 18.00 Bavarsko kraljevo sodišče, 18.30 Glasbeni avtomat, 19.00 Štajerski utrip, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Gozdarska hiša v Falkenau, 21.15 Šiling, 22.00 Čas v sliki, 22.25 Potopis iz ZDA.
Prvi program
9,00 Tv v šoli in ponovitve, 14.00 Mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Sokolov greben, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Najlepši slapovi na svetu, 21.07 Dallas, 22,00 Sled nekega tujca (film)
Drugi program
16.45 Tv v šoli, 17.30 Usmeritev, 18.00 Bavarsko kraljevo sodišče, 18.30 Glasbene želje, 19.00 Štajerski utrip, 19.30 Čas v sliki, 20.15 400 let pivovarne v Miinchenu, 21.07 Zunanjepolitična oddaja, 22.00 Čas v sliki, 22.25 Klub 2.
Prvi program
8.35 Tv v šoli in ponovitve, 17.45 Mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Ples na vodi (film), 22.35 Dnevnik, 22.55 Nočni spored.
tve, 17.40 Mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Politični magazin, 21.05 Zabavna oddaja, 22.15 Dnevnik, 22.35 Nočni spored.
TV AVSTRIJA
TV AVSTRIJA
TV MADŽARSKA
TV MADŽARSKA
TV MADŽARSKA
TV MADŽARSKA
TV MADŽARSKA
9.10 Dva strela iz pištole, madžarska - kriminalka. 10.10 Lutka, poljska serija. 17.00 Letni kolobarji, spored za upokojence. 17.30 Teka, uporabni napotki. 18.00 Okno, služnostni program. 19.00 Večerna pravljica. 19.10 TV kino, najava. 19.30 TV dnevnik. 20.05 TV kino: Dvoboj, ameriški film. 21.35 Novi val. 22.20 'TV dnevnik. 22.35 EP v boksu, posnetek iz Aten.
9.10 Konji in konjeniki. 10.05 Klinika, pon. 10.50 Odprite, prosim! 11.15 Naš ekran. 14.50 Človeško telo, 22. del. 15.20 Nacionalni park Nežidersko jezero. 16.15 Shakatak, nemški film. 17.45 Dan prosvetnih delavcev. 18.40 Sosedje, pon. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Stari, kriminalka. 21.05 Črni junak, 2. del. 21.44 EP v bosku, posnetek iz Aten. 23.25 TV dnevnik.
9.00 Spored za otroke (do 12.00). 14.55 Veliki pianisti, glasbeni film. 15.50 Irska— Madžarska, kvalifikacijska nogometna tekma za nastop na svetovnem prvenstvu, prenos iz Dublina. 18.15 Delta, znanstveni poročevalec. 18.50 Večerna pravljica. 19.00 Teden, aktualne reportaže. 20.00 Dnevnik. 20.15 Bratje Frey-tag, madžarska serija. 21.15 Igralec Ivan Darvas. 22.05 Teles po rt.
9.10 Vladimir Horowitz, angleški film. 10.00 Ponovitve, Delta; Teden. 16.30 Video novice. 16.40 Poročila v romunščini. 16.45 Naštevanje mesecev. 17.20 Ema in dedek, 6. del. 17.35 Četrt ure za gospodarstvo. 18.00 Koledar 1989. 19.00 Novi cim cim, literarne uganke za otroke. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Družinski krog. 21.05 Panorama, svetovna politika. 21.55 Moja umetnina. 22.20 Tv dnevnik.
9.10 Brahms-Bernstein, pon. 10.05 Panorama, pon. 10.50 Telovadba za invalide. 16.25 Panonska kronika. 16.35 Poročila v nemščini. 16.40 Naš ekran, v srbohrvaščini. 17.25 Četrt ure za gospodarstvo. 17.40 Pribočnik milostljivega gospoda, sovjetska serija. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Klinika, 7. del: Nasilje. 20.50 Studio ’89. 21.35 Od Maoja do Mozarta, dokumentarni film. 22.55 TV dnevnik.
Prvi program
9.00 .Tv v šoli in ponovitve, 14.00 Mladinski spored, 18.30 Družinski magazin, 18.30 Sokolov greben, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Anastazija (film), 22.00 Harry Black in tigri (film).
Drugi program
18.30 Glasbene želje, 19.00 Štajerski utrip, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Argumenti, 22.00 Čas v sliki, 22.25 Šport, 23.30 Med biblijo in koranom.
Prvi program
9.00 Tv v šoli in ponovitve, 14.00 Mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Sokolov greben, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Glasbeni senik, 22.00 Videoteka, 23.05 Prgišče blata (film).
Drugi program
19.00 Štajerski utrip, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Notranjepolitična oddaja, 21.05 Spektrum, 22.00 Čas v sliki, 22. L5 Klavirsko tekmovanje.
I TV MADŽARSKA
TV MADŽARSKA
9.10 Tretji kanal. 9.55 Primer za dva, kriminalka. 10.55 Studio ’89. 17.05 Video novice. 17.15 Poročila v slovaščini. 17.30 Megalopolis: 18.00 Novi Reflektor,
magazin.
18.50 Večerna
FILM TEDNA:
Ciklus kanadskih filmov:
BREZGLAVO, kanadski barvni film, 1988
(A corps perdu)
Film Brezglavo je za Leo Pool osvajanje novih prostorov. Čeprav je film nastal po nagrajenem romanu, je režiserka zanj poiskala filmsko izhodišče pri Franqoisu Truffaultu in njegovem filmu Jules in Jim. Na nek način je posnela nadaljevanje tega filma, vendar pa je na' posebej izostren način nadgradila občutenje tujstva in iskanja lastne identitete.
Kanadska filmska režiserka Lea Pool je izredno uspešno režirala že svoj prvenec Kavarna Strass, pravi uspeh in tudi splošno mednarodno uveljavitev pa je doživela z drugim filmom Ženska iz hotela. Enak uspeh je doživel tudi njen film Anne Trister, ki je dokaj avtobiografski. Njen najnovejši — lanskoletni film Brezglavo pa je kanadsko kinematografijo zastopal na Beneškem filmskem festivalu. Lea Pool se v svojih filmih ukvarja z dvema osnovnima problemoma. S problemom sodobne ženske in s problemom njenega tujstva v današnjem svetu. Obe preokupaciji sta razumljivi, kajti Lea Pool je židovska priseljenka.
Brezglavo je nežen film, tudi takrat, ko gre za krute in neizprosne medčloveške odnose. Lea Pool doseže tako s fotografijo, kot z montažo in uporabo glasbe imenitna vzdušja, v vsaki, še tako delikatni situaciji, je decentna. Usode njenih junakov, osamljenih otokov v tem svetu, so iskanja stikov s celino in za to iskanje zmorejo dovolj moči.
ZADEVA CARTIER
(THE CARTIER AFFAIR)
ameriški barvni televizijski film, 1984
režija: Rod Holcomb
Cartier je nadvse uspešna zvezda erotičnih filmov. Ima vse zvezdniške muhe, tako na snemanjih, kot v zasebnem življenju. Toda v resnici je nadvse nežna in osamljena ženska. Ker moški od nje pričakujejo, da bo vdana ljubica, si zaželi za tajnico žensko, ki bi ji hkrati bila tudi prijateljica. Namesto take osebe ji pošljejo domnevnega homoseksualca, ki pa je zelo privlačen in nič manj čustven kot ona. Toda nerodnost je v tem, da gaje tja poslala tolpa roparjev draguljev, pri kateri je fant zadolžen. Tajnik sprva vestno izpolnjuje svojo nalogo, a stik med njim in igralko je vse bolj intimen. Ko pride ura, določena za rop in ko naj bi olajšal podvig tatovom, fant skuša krajo preprečiti. Zdaj šele se znajde v težkem položaju, lovijo ga roparji, pa seveda tudi policija. Pomoč lahko najde le pri zaupljivi igralki...
i
VESELA DVAJSETA LETA S STANOM IN OLIJEM, ameriški črno-beli film, 1965
(Laurel and Hardy’s Laughing 20’s),
Stan Laurel in Oliver Hardy sta skupaj igrala kar v sto filmih. V večini so bile to manj kot polurne burleske. Filmski komiki, ki so uspeli v nemi burleski, so le redko uspeli tudi v zvočnem filmu. Stan in Olio sta začela skupno kariero leta 1927, v času, ko seje že bližalo obdobje zvočnega filma. Novim zakonitostim sta se kar uspešno prilagodila in nekaj burlesk sta posnela celo v nemi in v zvočni verziji leta 1930. Čeprav ju filmska kritika ni nikoli cenila tako kot nekatere druge komike, sta ostala priljubljena, celo več, njun neponovljiv filmski humor je učinkovit še danes. V času, ko so po zaslugi televizije odkrivali burleske, je Robert Youngson, po velikanskem uspehu dokumentarnega filma Ko je kraljevala komedija, posnel še komentiran kompilacijski film z najbolj značilnimi odlomski iz burlesk z Laurelom in Hardyjem. Daje s temi filmi zadel žebljico na glavico, dokazujejo vedno nove ponovitve na televizijah širom sveta.
Vedno nove generacije, posebno mladih- in otrok, navdušeno odkrivajo humor, ki jim ga sodobni film in televizija nista sposobna nuditi.
pravljica. 19.00 Gledališki večer, 1. del. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Gledališki večer, 2. del; Janos Gasztonyi: Andrassyjeva ul. št. 60, prenos iz gledališča Radnoti. 23.00 TV dnevnik.
J 9.05 Človeško telo. 9.30 I Lutka, poljska serija. 10.25 Szia, mami! 10.55 Operater, dok. film. 11.45 Telovadba za invalide. 15.45 Tenis, mednarodno prvenstvo Francije. 17.40 Panonska kronika. 17!50 Poročila v srbohrvaščini. 18.00 Mednarodni TV parlament, Zagreb—Budimpešta.	19.15
Žrebanje lota. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Moda, 5. del. 10.05 TV igra. 21.20 Nadaljevanje TV parlamenta. 22.40 TV dnevnik. 22.55 Tenis.
NAROČILNICA
NAROČAM VESTNIK
Časopis začnite poidjati od dne
Ime in priimek:
Naslov: kraj, ulica, hiš. št.
Podpis:
Datum:
Naročilnico natančno izpolnite c tiskanimi črkami, izrežite in pošljite na naslov: VESTNIK, 6900g MURSKA SOBOTA, Titova 29.
STRAN 20
VESTNIK, 1. JUNIJ 1989
kino
SPORED FILMOV V KINU PARK MURSKA SOBOTA od 2. do 8. junija.
2.	junija ob 18. in 20. uri amer, akc. film PODIRALEC. GLAVNI JUNAK S. STALONE -NEŽNI OČE IN ŠAMPION MOČNIH MIŠIC — ODLIČEN GOLANOV FILM!
4.	junija ob 16., 18. in 20. uri amer. akc. film PODIRALEC.
5.	junija ob 18. in 20. uri Hongkong. akc. film OBRAČUN V HONGKONGU.
6.	junija ob 18. in 20. uri Hongkong. akc. film OBRAČUN V HONGKONGU.
7.	junija ob 18. in 20. uri amer, kom. PRISMUKNJENI BOLNIČARJI.
PRAVA PRILOŽNOST ZA SMEH - NERODNOST IN KOMIČEN VIDEZ GLAVNIH JUNAKOV, BOLNIČARJEV ter KOPICA GAGOV - VABIMO K SPROSTITVI!
8.	junija ob 18. in 20. uri amer, kom. PRISMUKNJEN! BOLNIČARJI.
Kino KUD ŠALOVCI
3.	junija ob 21. uri amer.'akc. film PODIRALEC.
Prodam
7^1 MOTORNA
U VOZILA
PRODAM
GD ŠALAMENCI proda orodno vozilo DODGE v voznem stanju. Tel.: 78-017. M-2045
LADO 1200, letnik 1983, prodam. Ogled možen od 11. ure, popoldne pa po 17. uri. Selo 71. M-2047
ZASTAVO 101 l.l GX, letnik 1987, prodam. Tel.: 75-966 — zvečer. M-2049
ZASTAVO 101 (za dele) in motor za škodo 100 prodam. Trnje 88. M-2067 GOLF DIESEL, letnik 1984, in ZASTAVO 750, letnik 1979, prodam. Jože Kovač, Segovci 44 c, Apače ali tel.: 69-180. M-2069
F 126 P, I. 1981, nujno prodam. Savel, Ttel. 948 118 popoldne. M-2075
OSMICA —'
Na kozarček in pico hodim na Hotizo v Osmico. Pico lahko vzamem tudi domov in dobim brezplačno lep krožnik.
VISO SUPER II E, letnik 1982, registrirana do aprila 1990, za 30.000.000.— din, in kolo BMX prodam. Informacije v upravi lista. M-ŠCB
ZASTAVO 750 prodam, tudi po delih. Tel.: 72-668. M-2079
Žitni kombajn epple 211 HT, kombajn za sladkorno peso neptun, traktor ursus 360 (250 delovnih ur), traktor zetor 6911, dvoosno prikolico zmaj in tovorni avto Tap prodam. Avtoprevoznik Štefan Tibaut, Hotiza 166.
SC1ROCCO GTI, letnik 1977, november, prodam. Rous, Srednja Bistrica 24. M-2080
GOLF DIESEL, letnik 1984, prodam. Tel.:25-193. M-2083
ZASTAVO 750, nevozno, in srednje-tlačno stiskalnico za seno prodam. Lanjšček, Gorica 32, Puconci. M-2093
FIAT 125 P, lentik 1980, registriran do novembra, prodam. Romeo Horvat, Vadarci 101. M-2098
FIAT 125 P, ugodno prodam. Mot-varjevci 20, p. Prosenjakovci. M-2099 ZASTAVO 101, karambolirano, letnik 1984, nujno prodam. Tel.: 26-727 od 12. do 17. ure v petek. M-2103 AVTO DIANA, letnik 1977, vozen, prodam. Stara 14, M. Sobota ali tel.: 24-112 v četrtek, I. 6., od 9. do 19. ure. M-2106
LADO 1200 S, staro 4,5 leta, prodam. Telefon: 77-198. M-2109
ASCONO 1.9, karambolirana desna sprednja stran, prodam. Borovič, Lipa 68 a ali tel.: 71-607. M-2110 ZASTAVO 101. letnik 1985, prodam. Ropoča 39. M-2115
VESTNIK
VESTNIK — Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer. Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota. Ureja uredniški odbor:
Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Jože Šabjan (odgovorni urednjk), Bernarda Balažič, Brigita Bavčar, Jani Dominko, Silva Edry, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Ludvik Kovac, Dušan Loparnik, Feri Ma^ec, Štefan Sobočan, Branko Žunec, Endre Gonter (tehnični urednik), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja).
Naslov uredništva in uprave:	................. . .	.__
Murska Sobota, Titova 29/1. Telefoni: novinarji 21 383, 21 232; direktorica in glavna urednicah odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, GPS m tajništvo 21 064 in 2 3 - P _ Gornja Radgona 74 597, Lendava 75 085 in Ljutomer 81 317. Nenaročenih rokopisov m fotograf!) ne vračamo
Naročnina za I. polletje 1989 je 50.000 dinarjev, za delovne organizacije 100.000 dinarjev, za naročnike v tujini 70 DEM (letno).	__ „	-	• , u • । ur
Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana. 50100-620-00112-5049512. Tisk: ČGP VEČER tozd Mariborski tisk Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
Bele Šiftarja
uslužbenca mesne industrije iz Murske Sobote
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in sovaščanom iz Strukovec, stanovalcem v bloku na Kidričevi 20 v Murski Soboti, kolektivom Pomurke — Mesne industrije M. Sobota in njegovim sodelavcem iz nabave, SDK-ju, podružnici M. Sobota, IMP-ju M. Sobota PIK-u Vrbo vec, ROK-u Zelina in ZZK Zelina ter vsem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, nam pa ustno ali pisno izrekli sožalje
Posebno se zahvaljujemo g. seniorju Novaku za ganljive besede in opravljen obred govornici KS Darinki Zorec in govorniku Milanu Korenu, predstavniku Mesne industrije ter pevcem za odoete in godbi za odigrane žalostinke.	p
Vsem še enkrat — iskrena hvala.
GLOBOKO ŽALUJOČI VSI NJEGOVI NAJDRAŽJI
AVTO ALFA ROMEO, letnik 1973, prodam. Ogled v soboto in nedeljo na Kidričevi 3 v Lendavi. M-2117 KOLO Z MOTORJEM in vrtno kosilnico panonija, novo, ter puško, češko, bokarico, prodam, Cernelavci, Gajeva 11 ali tel.; 22-957. M-2119 BMW 315, letnik 1982, ohranjen, prodam. Tel.: 23-191. M-1919 ZASTAVO 101 MEDITERAN, letnik 1980, prodam. Tel.: 69021 dopoldan — Anica Grobnik. M-GR-18819 GOLF, kleparsko obnovljen, prodam. Okoslavci 7, p. Videm ob Ščavnici. M-GR-18821
AVTOMATIK A3SL, izvozni model, star 2 meseca ugodno prodam ali zamenjam za BT 50. Milan Zadravec, Velika Polana 178 ali tel.: 70-686. M-2125
ŠKODO, starejši tip, prodam. Radenci, Prisojna c. 9, Radenci. M-2126 BT 50, star 2 leti, prevoženih 2.300 km, dobro ohranjen, prodam za 8 milijonov dinarjev. 'Informacije v uredništvu. M-DL
DIANO 6, letnik 1981, prodam za rezervne dele. Anton Bukovec, Vladimirja Nazorja 10, Lendava ali tel.: 75-760. M-2127
R 18 TLS, letnik 1983, prodam. Tel.: 76-804. M-2I3I
RENAULT 4 GTL, letnik 1984, prodam. Tel.: 46-075. M-2133
RENAULT 9, letnik 1983, dobro ohranjen, prodam. Informacije 73-565, zvečer. M-2134
ATX 50 ugodno prodam. Kranjec, Murska Sobota, Stara I ali tel.: 23-541. M-1009
ZASTAVO 101, letnik 1973, prevoženih 95.000 km, registrirano do 30. marca 1990, prodam. Tel.: 26-492. M-1905
ZASTAVO 750, letnik 1983, prodam. Halabarec, Lendava, Trg Ljudske pravice 11. LE-19707
ZASTAVO 101 GTL 55, prevoženih 26.000 km, nujno prodam. Telefon: 75-793. LE-19709
MOPED APL 4 prodam. Janez Feher, Gornji Lakoš 96 — popoldne. LE-197000
LADO 1300 S, staro 4,5 leta, prodam. Marjan Kocet, Lendava, Tomšičeva 10. LE-19701
FORD ESCORD in pohištvo za kuhinjo prodam, Marija Gabor, Petišovci, Lendavska 37. M-2138
RENAULT 6 TL, registriran, prodam. Kuzmič, Puževci 51, telefon: 76-987. M-2140
FORD 17 M, letnik 1969, prodam. Tešanovci 105. M-2142
LADO 1600 prodam. Cernelavci, Gorička 68. M-2143
JUGO 45, letnik 1988, prodam. Celec, Petrovci 35 a. M-2144
VIŠA CLUB, letnik 1982, prevoženih 67.000 km, naprodaj. Telefon dopoldne: (069) 21-580, interna 39, popoldne: 78-743. M-2146
CITROEN GA 1,3, letnik 1983, prodam. Jože Novak, Ivana Regenta 7 a. M-2148
TOVORNI AVTO MAN, prekucnik, 2 pogona, registriran, vozen, letnik 1973, prodam. Naslov v upravi lista. M-2149
OPEL MANTO ugodno prodam. Va-neča 59 c. M-2152
ZASTAVO 101, letnik 1983, ugodno prodam. Krog, Ravenska 12,'telefon: 23-321. M-2156
ZASTAVO 101, staro dve leti, prodam. Telefon: 24-626. M-2160 JUGO 45 E, letnik december 1986, ugodno prodam. Telefon 82-387, popoldne. Stročja vas 33 a, p. Ljutomer. M-MM
RENAULT 4, registriran do 28. januarja 1990, ugodno prodam. Telefon popoldne: 46-133. M-MM
ZASTAVO 750, letnik 1985, karambolirano, nevozno, prodam. Informacije: Gaberje 12 a. M-MM
SUBARU LEONE 1,6 KARAVAN, letnik 1988, registriran decembra 1988, prodam. Telefon: 77-666. M-MM
SPAČKA, na novo registriranega, in motor MZ 150 prodam. Telefon: 82-338. IN-17329

GOSPODINJE!
če vam zamrzovalna skrinja toči vodo ali ledeni, pokličite IZOLACUSKI SERVIS
F- Hafdtajak,
Gornji Slaveči 6. Kuzma 1069) 78 271	' .
Popravilo z garancijo na va šem domu
1
Naročniki in bralci Vestnika imajo z oglasom 10-odstotni popust.
GRADITELJI
POZOR!
Izdelujem stropne nosilce vseh velikosti, zelo ugodne cene, dobava takoj. Večjo količino dostavimo na dom brezplačno, cena zajamčena. Informacije: Željko P., Novo Selo Rok, R. Končara 16, 42200 Čakovec, telefon: (042) 811 685.
ZASTAVO 10 konfort prodam ali menjam za manjši traktor. Telefon: 81-017. 1N-I7326
KOMBI ZASTAVA 1500, letnik 1981, prodam ali zamenjam za osebni avto. Zlatko Makovec, Razkrižje 18 a. IN-17324
126 P, letnik 1982, dobro ohranjen, prodam. Telefon zvečer: 82-096, Kristanci 10 a. M-MM
RENAULT 4, letnik 1981, in zastavo 101, letnik 1977, prodam. Telefon: (069) 81-929 — Ivan. Ogled v nedeljo popoldne. IN-17322
MOTOR JAWA 350, toro in 300 1 vina prodam. Spodnji Kamenščak 45, Ljutomer. IN-17319
FIAT 126 P ugodno prodam. Murska Sobota, Cankarjeva 41, telefon: (069) 22-334. M-2153
ZASTAVO 101 prodam. Benko, Puconci 52 b, telefon do 15. ure: 22-213. M-2163
FORD TAUNUS, karamboliran, prodam. Murski Petrovci 5. M-2164 ZASTAVO 101, staro devet let, ugodno prodam. Telefon: 76-276. M-2166 RENAULT 18 TL, ugodno prodam. Telefon popoldne: 24-521. M-2169 ZASTAVO 101, staro 9 let, ugodno prodam. Tel. 76-276. M-2153
LADO RIVA 1500, letnik 1987, prodam. Telefon 22-695 (v popoldanskem času).
posesti
PRODAM
MANJŠE POSESTVO V OKOLICI GORNJE RADGONE (s stanovanjsko hišo in gospodarskim poslopjem) prodam. Fekonja, Orehovski Vrh 8, G. Radgona. GR-18820 STANOVANJKO HIŠO, novo, nedograjeno, v Križevcih pri Ljutomeru, prodam. Telefon: 042 77-360. IN-17318
HIŠO V ČERNELAVC1H, na 952 m2 veliki parceli, komunalno urejeno, mestni vodovod in kanalizacija, centralno ogrevano, telefon, prodam. Telefon: 23-203. M-2113 DVOINPOLSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti, prodam. Telefon: 23-429. M-2135
HIŠO V LENDAVI prodam. Informacije: telefon: 24-204. M-2136 GRADBENO PARCELO, 15 a, komunalno urejeno, v Rankovcih, prodam. Naslov v upravi lista. M-2147
NOVO NEDOGRAJENO HIŠO v Štrigovi, z nekaj zemlje, primerne za vinograd, prodam. Telefon (042) 89-621. M-OP
KMETIJSKA MEHANIZACIJA
PRODAM
KOSILNICO BCS prodam. Duh, Plitvice 6, G. Radgona. GR-18816 OBRAČALNIK za seno SIP 220, malo rabljen, in puhalnik — >sečkar<, ugodno prodam. Pavla Kološa, Vane-ča 84 a. M-2042
GREBENASTO KOSO, 130 cm, s pogonskim mehanizmom za REX COMBI Gorenje, ugodno prodam. Jože Šumak, Vaneča 84 a. M-2042
ENOOSNI TRAKTOR MUTA GORENJE, s koso in prikolico, opeko MODUL, elektromotor 5,5 KW 1400, 1.5 kW — enofazni in 7,2 KW 2800, prodam. Tel.: 24-832 ali Pečarovci 34. M-2053
TRAKTOR WARSALOVSKI s koso prodam. Krnci I, p. Martjanci. M-2074
KOSILNICO GORENJE MUTA ugodno prodam. Neradnovci 44. M-22080
KOSO ZA TRAKTOR TOMO VIN-KOVIČ, TIP 518 malo rabljeno, ugodno prodam. Centiba 18, pošta Lendava. M-2091
KOSO ZA TRAKTOR URSUS 35 prodam. Marta Pušenjak, Lukavci 40, 69242 KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU. M-2094
KOMBAJN ZMAJ 131 prodam. Ivan Kramar, Trnje 85, Črenšovci. M-2100 SAMONAKLADALKO SIS s karda-nom, 17 m\ rabljeno do 100 ur, prodam. Cena 35.000.000,- Daniel Pečnik, Ljutomer, Ptujska c. 4, telefon: 81-285. IN-17317
NOVO PRIKOLICO ZA PREVOZ ŽIVINE (za dve živali) in sedež za traktor torpedo prodam. Bakovci, Partizanska 30. M-JF
KOMBAJN EPILE, potreben manjšega popravila, in kasetni avtoradio prodam. Informacije v bifeju LOŽIČ, Hotiza. M-2I23
KMETIJSKA MEHANIZACIJA
KOPAČ ATLAS IMF 579 (roka in spredaj planirna deska), prodam. Do-kležovje I28 a. M-2I28
TRAK TOR ZETOR 2511, s kabino, dobro ohranjen, prodam. Recek, Ve-česlavci 3. M-2130
DVOREDNI OKOPALNIK ZA KORUZO, z dozatorjem za umetno gnojilo, in škropilnico za traktor, 300 I, morava, prodam. Markišavci 8. M-2137
TRAKTOR FERGUSON prodam. Gomilica 89, p. Turnišče. M-2158
TROSILNIK TEHNOSTROJ, 4t, prodam. Gradišče št. 38. M-2161 OBRAČALNIK panonija, rotacijski plug gorenje in prikolico gorenje prodam. Kovač, Selo 97.
M-LK
NESNICA, MLADE JAR-ČIČE, PASME HISEX, rjave, stare 16 tednov, iz kooperacijske reje, navajene na vso domačo hrano, opravljena potrebna cepljenja, prodajamo po dnevnih cenah.
Naročila sprejema in daje vse informacije: JOŽE VERBAN, gostilna, TROPOVCI, JORDAN 44, tele fon: (069) 46-015.
PRODAM
MALE PUJSKE prodam. Petanjci 7. M-2068
MALE PUJSKE prodam. Šoštarec, Tropovci, Jordan 20. M-2089
KRAVO, brejo 8 mesecev, prodam.
Kamovci 37. M-22090
KRAVO, staro tri leta, s teličkom, prodam. Ivanci 71, p. Bogojina, telefon: 76-380. M-2108
MALE PUJSKE in prikolico za avto prodam. Gradišče 46, p. Tišina. M-2111
TELICO, brejo osem mesecev, in kravo s teletom, prodam. Marija Rihtari, Kobilščak 1. M-2124
MALE PUJSKE prodam. Rakičan, Prešernova 18. M-2141
MLADE NEMŠKE OVČARJE pro dam. Martin Kreslin, Babinci 14, p.
Ljutomer. IN-17323
AKVARIJSKE RIBE PRODAJAMO.
Telefon: 82-314, Ljutomer, Užiška 9. 1N-17327
PIŠČANCE, 2 kg, prodajamo. TROPOVCI, Križna 13.
NESNICE, MLADE JARČICE, PASME HISEX, rjave, stare 16 tednov, iz kooperacijske reje, navajene na vso domačo hrano, opravljena potrebna cepljenja, prodajamo po dnevnih cenah.
Naročila sprejema in daje vse informacije: Gostilna Tibija Horvata, Nemčavci 38, telefon: (069) 24 393.
Sobe
SOBO nujno iščem. Telefon zvečer: 71 738. M-2082 v
FANT, 28 fet, medicinski tehnik, brez zaposlitve, z dvema nemškima ovčarjema, išče primeren dom. V zameno pomagam na kmetiji ali pri drugih delih. Ponudbe na naslov. Ladislav Horvat, Murska Sobota, Mladinska 14. M-MM
S 4-letno hčerko iščeva manjše stanovanje v Murski Soboti ali okolici. Možna pomoč. Telefon: 21 669 ali Vebe-rič, Stefana Kovača 19. M-2151
ZAHVALA
Ob boleči, mnogo prerani in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža in očeta
NOVO V LJUTOMERU!
IGRE ZA
ameriški biljardi
• fliperji
video igre
• nogomet
topli in hladni napitki iz avtomatov
FRANC TKALEC Jeruzalemska 13. LJUTOMER
Kupim
RAČUNALNIK s televizijskimi igrami KUPIM. Tel.: 73 204. M-2046 KOSO za traktor steyr (novejši) kupim. Ludvik Kočar, Nuskova 48. M-22062	,
V BLIŽINI MORAVSKIH TOPLIC iščemo poč. hišico ali parcelo za gradnjo (urejeno). Ponudbe pod: Moravske Toplice, kamp št. 223. M-2158
Zaposlitve
STAREJŠO ŽENSKO, lahko je tudi upokojenka, iščemo za varstvo starejše ženske v dopoldanskem času. Naslov v upravi lista. M-1863 AVTOMEHANIKA, z najmanj 5 let delovne dobe, zaposlim. Obvezno trimesečno poskusno delo. Aleksander Hašaj, Čopova 26, M. Sobota. M-1914
DEKLE za delo v gostilni v Gornji Radgoni iščemo. Tel.: (069) 74 532. M-2050
VARSTVO za 20-mesečnega otroka (vsak drugi teden) ob popoldnevih iščem. Tel.: 26 786 (dopoldne). M-2071 TR AKTORIST-KOMBAJNIST z večletno prakso v tujini išče zaposlitev kjerkoli v tujini (lahko sezonsko). Govorim tuji jezik. Naslov v upravi lista. M-2076
AVTOKLEPARJA takoj zaposlim. MJtija Kuzma, Črenšovci 61 c. M-2088
DEKLE ZA STREŽBO v bifeju zaposlim. Tel.: 77 666. M-2095
DEKLE z veseljem do dela v gostilni zaposlim. Gostilna Maučec, Gančani. M-2097
STRUGARJA IN REZKARJA s prakso zaposlim. Telefon: (069) 74 339. M-2105
DVE MLADI DEKLETI ZA DELO V RESTAVRACIJI sprejme družina v Italiji. Informacije: Strukovci 15, telefon: 76 850. AM-MM
TRAVO ZA KOŠNJO prodam. Tešanovci 38 a. M-2041
OBZIDANI ŠTEDILNIK za etažno centralno kurjavo in električni štedilnik prodam. M-2048
SEDEŽNO GARNITURO prodam Tel.: 25-152. M-2077	'
PEČ ZA CENTRALNO OGREVANJE TAM STADLER, 30.000 kalorij prodam. Tel.: 74-094. M-2084
LESENO LOPO (8x6 m), pokrito z opeko, prodam. Tel.: 77-203 zvečer M-2085.
POHIŠTVO za spalnico prodam. Tel.: 23-777 po 15. uri. M-2086
POHIŠTVO za spalnico prodam. Jože Nemec, Cvetkova 18 ali tel -26-315. M-2092
POHIŠTVO za dnevno sobo prodam.
Kuzmič, Brezovci 64 a. M-2096
HRASTOVE (5 in 8 cm) in bukove plohe (8 cm) prodam. Tet: 71-021. M-2101
PLOHE IN DESKE prodam. Sodi-šinci 51. M-2102
TRAVO ZA KOŠNJO in jabolčnik prodam. Smodiš, G. Petrovci 89. M-MM
TRAVNIK zajcošnjo na hribu prodam. Aleš Rantaša, Kapela 20. M-2107
KORUZO na storžih prodam. TeL: 76-113. M-2112
TRAVO za košnjo, 70 arov, prodam. Ptujska Cesta 52, Gornja Radgona. MR-188I5
KAVČ ugodno prodam. Tel.: 74-865. M-I88I8
MONTAŽNO BARAKO (4 x 3) prodam. Mursko Središče, J. H. Zdelava 13, telefon: (042) 843-280. LE-19704 HLADILNO OMARO in domačo pijačo prodam. Cven 4, telefon: 81-585. IN-17316
BAS KITARO ZNAMKE FENDER DERBAS, dobro ohranjeno, prodam. Vlado Kelenc, Lendavske gorice 325 e. LE-19702
BELO POROČNO OBLEKO, št 38—40, prodam. Naslov v upravi lista. M-2120
TELEVIZOR SONY 51, nov, tudi za sprejem madžarskega programa, prodam. Telefon (061) 324-632, zvečer ali (069) 21-605. M-2121 HLADILNIK GORENJE in zamrzovalno skrinjo, nosilce in ostrešje prodam. Grah, Krog, Ravenska 2 a, telefon: 22-710, interna 351, dopoldne, popoldne: 22-546. M 2129 TELEVIZOR, črno-beli, prodam. Telefon: 26-724. M-2132
PISALNO .MIZO s stoli prodam. Telefon: 22-460. M-2139 KOMBINIRANI OTROŠKI VOZIČEK ugodno prodam. Informacije: Marija Jurančič, Murska Sobota, Stara ulica 3, telefon; 24-539. M-2145 GARAŽNA VRATA (nova) prodam. Telefon: 24-488 — Vuzem. M-2150 PEČ EMO CENTRAL 20, za etažno ogrevanje in pralni stroj gorenje prodam. Telefon: 23-590. M MM KAKOVOSTNO TRAVO s travnika za košnjo poceni prodam. Brezovci 40. M-2159
BARVNI TELEVIZOR prodam. Olga Kamnik, Lendavska 19, telefon: 25-578. M-2168
PRIKOLICO za avto prodam. Petanjci 76. GR-18823 BARVNI TELEVIZOR GORENJE rabljen, odlično ohranjen, prodam. Telefon: 22-138. M-2081
Razno
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost zaključnega izpita na SCTPU M. Sobota, smer zidarstvo, leta 1964. Jože Hašaj, Moščanci 22. M-1865
IZGUBLJENO!
Izgubil sem moški prstan z rdečim kamnom. Poštenega najditelja prosim, da se oglasi po telefonu: 24 681. M-1870
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice 6522-7, izdane pri H KS KZ Panonka M. Sobota. Viljem Ficko, Vidonci 98. M-1878 PREKLIC!
Preklicujem veljavnost šolskega spričevala 8. razreda OS Grad „	šolsko leto 1966/67.
PREJOJC*’ Vidonci 98‘ M I879
fTeklicujem veljavnost DIPLO-Mfc st._227 o končanem vzgojno-izobrazevalnem programu za kuharstvo, izdane na srednji šoli za gostinstvo m turizem Radenci, za solsko leto 1986/1987. Bernarda fic,tlnci, Ravenska 57.
M-1889
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost spričevala, izdanega za šolsko leto 1981/1982, za opravljen 1. letnik elektro smeri na SCTPU. Dominik Golob, Murska Sobota, Gubčeva 21 a. M-1918
FANT, star 25 let, zaposlen, z majhno kmetijo, želi spoznati dekle ali mamico primernih let, z resno željo po mirnem, skupnem življenju. Naslov v upravi lista Bid šifro: LEPA JE POMLAD V
VOJE. M-1921
VESTNIK, 1. JUNIJ 1989
STRAN 21
.
Razno
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost spričevala o končanem osnovnem šolanju. za šolsko leto 1985/ 1986, izdano pod št. 275/86, 16. junija 1986, na OS M. Kranjec, Velika Polana. Marjan Ribarič, Hotiza 119 a, p. Lendava. M-1943 PREKLIC’
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 26269—1, izdane pri HKS KZ Panonka M. Sobota. Julijana Mihalič, Kru-plivnik 32, p. Grad. M-1949 KOMBAJN HEDER, štiri m, zamenjam za kombajn zmaj 131, širina 3 m. Branko Klemenčič, Bučkovci 34, telefon: 86 000. IN-17295
MANJŠO KMETIJO, 4,5 ha, dam v najem. Možnost tudi dedovanja. Naslov v upravi lista. M-1972
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 418905, izdane pri HKS KZ Panonka, M. Sobota. Jože Puhan, Bogojina 25. M-1976
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 071266, izdane pri HKS KZ Panonka M. Sobota.
Franc Novak, Predanovci 12, p. Puconci. M-1989
PREKLIC!
Preklicujem veljavnošt NALOGA ZA VPIS v hranilno knjižico št. 207944, izdane pri HKS KZ Panonka, M. Sobota, 12. 5. 1989. Stefan Lukač, Puconci 72. M-2015
DOBRO TIPKAM VSE VRSTE TEKSTOV. Naslov v upravi lista pod šifro: EKSPRES. M-2017 PSICO in mladičko, lovski, podarim. Vanča vas 21. M-21J6 POSLOVNE ALI TRGOVSKE PROSTORE ODDAM. Tridelno pomivalno korito in bojler prodam ali menjam za mast. Štefana Kuzmiča 2. M-2154
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala za šolsko leto 1975/1976, izdano pri Centru poklicnih šol M. Soneta, smer gradbeništvo. Anton Kerec, Ša-Fovci 156. M-2162
OČIVIDEC NESREČE (kolesar ke) 8. maja na cesti Križevci— Ljutomer (renault 18 M. S., bele barve), naj se oglasi v Borečih 52, zaradi pričevanja. IN-17321 STANOVANJSKO HIŠO in go spodarsko poslopje, primerno za obrt, dam v najem pod zelo ugodnimi pogoji, skupaj ali posamezno. Telefon: 72 668. M-2079
Hiša prazna je otožna, odkar te ni. le glas tvoj v naših srcih živi.
ZAHVALA Ob izgubi našega ljubega očeta, starega očeta, brata in tasta
Štefana
Kregarja iz Bakovec 1912—1989
Se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, duhovniku, pevcem in društvu upokojencev za izrečeno sožalje ter vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Ljubljana, Bakovci, Dunaj Žalujoči: VSI NJEGOVI
Naj bo jesen al’ mesec maj, žalost vlada med nami zdaj, prezgodaj vzel od nas je slovo, pozabljen med nami nikdar ne bo.
N SLOVO
Dušanu
Tragično in za vedno si nas zapustil. Bolečina v naših srcih in praznina okrog nas bo ostala.
Radi se te bomo spominjali
MLADINKE IN MLADINCI IZ DOKLEŽOVJA
ELEKTROINŠTALACIJE IN ELEKTROMEHAN1KA MARIO KEREC
Murska Sobota, Cankarjeva 41 telefon: (069) 22 334
POPRAVLJAMO IN NAVIJAMO ELEKTROMOTORJE VSEH VRST TER OPRAVLJAMO DRUGA STATORSKA NAVITJA.
• NAREDIMO TUDI
VSA ELEKTROIN-ŠTALACUSKA DELA.
• RTV SERVIS V TURNIŠČU
Popravilo vseh vrst TV-VI-DEO-AUDIO NAPRAV
Delovni čas vsak dan od 8. do 16. ure, v soboto od 8. do 12. ure.
S svojimi storitvami se priporoča
RTV SERVIS
STANKO ŽALIK
Turnišče, Št. Kovača 19 telefon od 20. do 21. ure 72 053
ZAHVALA
V 82. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, tašča, stara mama in prababica
ZAHVALA
V 78. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek
Dezider Vaš iz Prosenjakovce
Verona Faršang
roj. Režonja iz Črenšovec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste našega očeta pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje nam pa izrekli sožalje.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo v tako velikem številu spremljali na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje ter za sv. maše, nam pa izrekli sožalje.
Posebna hvala zdravstvenemu osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu, g. župniku in kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku društva upokojencev tov. Mlinariču za poslovilne besede pri odprtem grobu.
Vsem še enkrat — iskrena hvala! Prosenjakovci, 15. maja 1989
VSI TVOJI, KI SMO TE IMELI RADI
ŽALUJOČI: OTROCI Z DRUŽINAMI
V cvetu mladosti nas je nepričakovano zapustil naš sodelavec
Dušan Balažič
iz Dokležovja
Na njegovi zadnji poti smo ga pospremili 21. maja 1989.
Ohranili ga bomo v lepem spominu!
DELAVCI KZ PANONKA M. SOBOTA
Prezgodaj čas prišel je za oddih, dom je prazen, dom je tih, ker tebe, ljubi sin in bratec, ni, da bi dolgo lahko skupaj še bili.
Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, smrt te vzela je prehitro, a v naših srcih boš ostal.
ZMWNLN
Tiho, nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je v 20. letu, cvetu mladosti, tragično in brez slovesa zapustil naš ljubljeni sin, brat, stric, vnuk in nečak
V SPOMIN
Danes, 1. junija, mineva žalostno in boleče leto, odkar nas je zapustil naš nikoli pozabljeni oče
Franc Gomboc
kovač iz Sodišinec
Tiho in skromno, kot je živel, je odšel tja, kjer ni ne trpljenja ne bolečine, le mir, večni mir. Nazaj te ne prikličejo ne naše solze ne bridka bolečina v naših srcih. Hvaležni smo ti za vse, kar si nam dal.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
Dušan Balažič
iz Dokležovja 61
Nenadoma nas je zapustil
Arpad Koveš
delovodja okoliša Bistrice
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in nam pomagali.
Posebna hvala sodelavcem KZ Panonka, kolektivu Mlinopeka, internemu oddelku bolnišnice v M. Soboti, GD, NK, mladinski organizaciji in sošolcem.
Zahvaljujemo se tudi vsem govornikom, g. župniku za cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence, cvetje in za svete maše.
Vsem še enkrat — prisrčna hvala.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
Minilo žalostno je leto dni, zapustil dom in svoje drage si, na tvojem grobu roža le cveti, ki grenka solza jo rosi.
V SPOMIN
4. junija bo minilo boleče leto, polno žalosti, odkar nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, očka, sin, brat in zet
Štefan Žohar
iz Doliča
Vestnega delavca in dobrega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu.
Delavci Gozdnega in lesnega gospodarstva M. Sobota
ZAHVALA
V 81. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi oče, dedek, pradedek in brat
Štefan Pal
iz Lipe
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sovaščanom znancem in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, sočustvovali z nami, darovali vence m cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete zalo-stinke in predstavniku KS za poslovilne besede.
Prisrčna hvala kolektivu Dinosa, enota M. Sobota in Metalne, tozd Družbeni standard Maribor.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
ŽALUJOČI: VSI, KI SMO GA IMELI RADI
ZAHVALA
V 59. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož in oče
Arpad Koveš
gozdar iz Gornje Bistrice
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč, našega dragega pokojnika pospremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti ter mu darovali vence, cvetje in za maše, nam pa izrekli sožalje.
Posebna hvala kolektivu Gozdnega gospodarstva M. Sobota, lovcem LD Velika Polana, Inštitutu za varilstvo Ljubljana, Zdravstvenemu domu Lendava, KS Bistrica in brodarskemu društvu Bistrica.
Prisrčna zahvala tudi g. duhovnikom, pevcem žalostink in govornikom za poslovilne besede.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: žena Marija, sin Arpi in hčerka Katarina
Ni ure, ne dneva, da se ne bi spomnili in občutili praznine, ki je nastala za teboj.
Ne moremo verjeti, da te ni več in boleča je resnica, da te nikoli več ne bo.
Naš dom, ki si ga tako ljubil je prazen.
Hvala vsem, ki se ga še spominjate in na njegovem grobu prižigate sveče.
Žalujoči: vsi, ki smo te imeli radi
Ptički en čas pojo, rožce en čas cveto, človeško življenje je ravno tako.
ZNWNM.N
N 86. letu starosti nas je po kratki bolezni zapustil naš dragi mož, svak in brat
Jožef Kukojca
iz Fokovec^
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in vaščanom, ki ste nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč. Hvala vsem, ki ste z venci in šopki okrasili njegov večni dom.
Globoko zahvalo izrekamo tov. Dragici za lepe poslovilne besede, g. duhovniku za ganljiv pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Hvala tudi vsem pogrebcem.
Fokovci, 4. 5. 1989
Žalujoča žena Jolanka in nečakinja Marija z možem Jožefom
STRAN 22
VESTNIK, 1. JUNIJ 1989
V SPOMIN
V cvetu mladosti nas je tragično zapustil
Milan Lucu
iz Doline
23.	maja je minilo 13 žalostnih let, odkar si za večno odšel od nas.
Hvala vsem, ki se ga še spomnijo.
ŽALUJOČI: mama, oče, sestra z možem, Blanka, Branko in stara mama
Ne jokajte oh mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se. kako trpel sem. in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
V 60. letu starosti nas je nepričakovano in za vedno zapustil naš dragi oče in dedek
Štefan Maučec
sodar
iz Gančan 55
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem, ki so dragega očeta v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence ter v dobre namene.
Posebej se zahvaljujemo g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter govorniku KS za poslovilne besede.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
ŽALUJOČI VSI, KI SMO GA IMELI RADI
Eno leto že v grobu spiš, a med nami še živiš, k počitku leglo je telo, a delo tvoje in trpljenje pozabljeno ne bo.
N SPOMIN
28. maja bo minilo žalostno in boleče leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedi
Viljem Barber
iz Markovec
Ne moremo se sprijazniti z mislijo, da se ne vrneš, čeprav še vedno slišimo tvoj glas.
Za teboj je velika praznina v našem domu in v naših srcih, ostali pa so sledovi tvojih pridnih rok.
Hvala vsem, ki se ga še spominjate in v spomin na njega prižigate sveče.
VSI, KI SMO TE IMELI RADI
Ne morem iz zemlje kot dobra semena da znova bi segli si v tople dlani.
Ne morem!
Med nami je krsta lesena in grob je med nami.. . tišina prsti, le sveča ljubezni visoko gori!
V SPOMIN
23. maja 1989 sta minili dve leti žalosti, odkar nas je prezgodaj zapustil dragi mož, oče in stari oče
Anton Šajher
iz Beltinec
Ribiška pot 2
Boleč in nepozaben je spomin nate, v naših srcih je velika bolečina, ki ne bo nikoli ozdravljena.
Iskrena hvala vsem, ki se je še spominjate, postojite ob njenem preranem grobu, ji prinašate cvetje in prižigate sveče.
TVOJI NAJDRAŽJI
Minilo leto je dni, odkar zaman čakamo te vsi, še vedno slišimo tvoj glas, korak in tvoj nasmeh.
\ SPOMIN
24.	maja je minilo eno leto žalosti, odkar smo izgubili svojo ljubo mamico, hčerko, sestro in botrico
roj. Tcmlin iz Doline
Hvala vsem, ki seje spomnite in prižigate svecc na njenem pre ranem grobu.
_	r	.	neian, mama, oče, sestra in
ŽALUJOČI: hčerka Jasmina, sm Dejan, brat z družinami
ZAHVALA
V 76. letu starosti nas je prezgodaj in nepričakovano zapustila naša draga mama in stara mama
Marija Gybrek
roj. Kouter iz Beltinec
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage mame in stare mame se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem, prijateljem in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, nas tolažili, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje, za svete maše ter pokojnico v tako lepem številu pospremili k večnemu počitku.
Posebna hvala dr. Perkiču in osebju pljučnega oddelka, dr. Čaru, dr. Zdravcu, govorniku Filipu Matku, pevcem, in gospodu kaplanu.
Vsem še enkrat — iskrena hvala.
ŽALUJOČI: hčerki Marija in Darinka, vnuki Mirko, Tonček s Suzano, Andrej, ter vnukinja Minka z družino
ZAHVALA
V 79. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama in stara mama
Vilma Dervarič
roj. Bukvič iz Lemerja
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, znancem, prijateljem in vsem, ki ste sočustvovali z nami, nam izrekli ustno ali pisno sožalje, nam pomagali ter ji darovali številne vence in cvetje.
Iskrena hvala vsem, ki ste jo med njeno težko boleznijo obiskovali.
Posebna hvala g. duhovniku Balažiču za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke ter govorniku tov. Šiftarju za besede slovesa ob odprtem grobu in sodelavcem iz IM P-ja Blisk.
Vsem še enkrat —- iskrena hvala!
Vsi tvoji, ki smo te imeli radi
Prezgodaj čas prišel je za oddih, dom je prazen, dom je tih. ker tebe, draga mama. ni. da bi skupaj še bili.
ZAHVALA
Po daljši in hudi bolezni nas je v 56.- letu starosti za vedno zapustila naša draga žena, mama, babica in sestra
Marija Raduha
iz Odranec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, znancem in prijateljem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, cvetje, denar v dobrodelne namene, nam pa izrekli sožalje.
Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici za ganljive besede ob odprtem grobu ter kolektivoma Mure in Rašice — tozd Beltinka.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Odranci. 14. 5. 1989
ŽALUJOČI: mož Matija, hčerki Marija in Anica z družinama, tast, tašča, brat Matija z družino in drugo sorodstvo
ZAHVALA
Po hudi bolezni nas je v 83. letu starosti za vedno zapustil naš dragi oče, dedek in pradedek
Štefan Kovač
iz Dol. Bistrice
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, so rodnikom, botrini, znancem in prijateljem ter vsem, ki ste dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ali v dobrodelne namene, nam pa izrekli soža-. Ije.
Posebna zahvala g. kaplanu za pogrebni obred, govorniku KS za poslovilne besede ter pevcem za odpete žalostinke.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi njegovi
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 56. letu starosti zapustila naša draga žena, mama in stara mama
Terezija Magdič
roj. Perša vzgojiteljica s Tišine
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih pomagali, nas tolažili, izrekli sožalje in prinesli cvetje na njen grob. Iskrena hvala ravnateljici OŠ Tišina in govorniku za slovo ob odprtem grobu, kaplanu in pevcem za pogrebni obred, gasilskemu društvu ter otroškemu pevskemu zboru OŠ Tišina.
ŽALUJOČI: vsi, ki smo jo imeli radi
Tam, kjer si Ti sedaj, ni sonca, ne luči, le Tvoja podoba nam v srcih še živi in nihče ne ve, kako zelo boli, ko zavemo se, da Te več ni!
ZAHVALA
Tiho in mirno, kot je živel, nas je v 53. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče in brat
Štefan Gujt
s Tišine
Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč ter našega dragega pokojnika v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in vence, nam pa izrekli sožalje.
Posebna zahvala zdravstvenemu osebju internega oddelka bolnice v M. Soboti, posebej dr. Horvatu za vso njegovo pomoč med pokojnikovo boleznijo sodelavcem Intesa — tozd Mlinopek M. Sobota, gasilcem, ribičem RD G. Radgona — EE Tišina in nogometašem NK Tišina.
Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za lepo petje in govornikom za poslovilne besede.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
ŽALUJOČI: žena Terezija, sin Slavko, bratje in sestre z družinami in drugo sorodstvo
V naša srca si se vpisal čas ne bo te več izbrisal, tudi če spokojno spiš, z nami kakor prej živiš.
V SPOMIN
27.	maja je minilo pet let, odkar je prenehalo biti dobro srce našemu dragemu možu, očetu, staremu očetu in bratu
Štefanu Lovenjaku
iz Gornjih Slaveč 39
Tiho in skromno si odšel tja, kjer m trpljenja, ne bolečin Tvoi korak je zastal, glas onemel, v naših srcih pa je bolečina ki ne bo minila, dokler tudi nas ne. bo črna zemlja krila’ Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu.
Žalujoči: žena Marija, sin Drago, hčerki Angela in Olga z družinami, bratje in sestri z družinami

Kje si ljuba mama, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas ? Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje. Bolečine in trpljenje ste prestali, zdaj pa boste sladko spali.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi naše ljube mame, tašče, babice in prababice
Barbare Zver
. roj. Matjašec 2. 8. 1913 - 13. 5. 1989 iz Brezovice
se iskreno zahvlajujemo sorodnikom, sosedom in znancem ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje.
Posebno zahvalo izrekamo g. župniku in cerkvenemu pevskemu zboru iz Turnišča.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
ŽALUJOČI; hčerka Rozina z možem, hčerka Marija z možem, hčerka Ančka, sinovi Stefan, Jože. Ivan z ženo, Ignac z ženo, hčerka Bariča z možem, vnuki in pravnuki
VESTNIK, 1. JUNIJ 1989
STRAN 23
v besedi in siiki
TA. junija veliko
Murski Soboti
Osrednja proslava ob 70-le-tnici priključitve Prekmurja k Jugoslaviji bo 24. junija ob 11. uri v večnamenski dvorani pri Osnovni šoli Edvard Kardelj v Murski Soboti. Na njej bo slavnostni govornik Rudi Čačinovič, član komisije za mednarodne odnose pri skupščini SR Slovenije in častni občan soboške občine. Ob tej priložnosti bo tudi velika revija upokojenskih pevskih zborov iz severovzhodne Slovenije, saj pričakujejo okrog 400 pevcev iz 19 upokojenskih društev. Peli bodo združeni mešani, moški in ženski pevski zbori iz tega dela Slovenije.
Te podatke smo slišali na sestanku organizacijskega odbora v Murski Soboti, kjer so poudarili, da gre za množično manifestacijo ob pomembni obletnici iz naše preteklosti. Glavni nosilec vseh aktivnosti je Društvo upokojencev Murska Sobota, ki se je tesno povezalo z občinsko zvezo društev upokojencev. Člane programskih, propagandnih in ekonomskih komisij pa sedajle čaka obilica dela, da bi pripravili vse potrebno za veliko slavje, ki bo 24. junija v Mur-
ski Soboti.
M. Jerše
MURSKA SOBOTA
Nastopali tudi obiskovalci
Da so proslave ob raznih jubilejih lahko tudi drugačne, kot je to po navadi po ustaljenem redu — pozdravni in slavnostni nagovor, deklamacije, recitacije, pevske in plesne točke pa še podelitev nagrad in priznanj jubilantom — je pokazalo četrtkovo praznovanje Doma učencev Štefan Kovač v Murski Soboti. V program so se namreč neposredno vključevali tudi obiskovalci, nekdanji gojenci in vzgojitelji doma ter povedali marsikaj zanimivega, duhovitega_
Bila pa je to proslava ob 60-le-tnici Martinišča kot predhodnika sedanjega doma in 30. obletnici preselitve na lokacijo v Tomšičevi ulici, kjer so pred 10 leti dogradili tudi nov dijaški dom. Za praznovanje treh jubilejev pa so si (nenaključno) izbrali dan mladosti. Saj je dom vendar namenjen mladim, šolajoči se mladini. Tako ravnatelj Alfred Šebjanič kot slavnostni govornik (nekoč tudi stanovalec doma) Janez Štotl, predsednik izvršnega sveta soboške občinske skupščine, pa sta ugotavljala, da so za dijaške domove žal nastopili slabi časi.
»Zmanjševanje števila gojencev iz drugih republik, ukinjanje določenih usmeritev v Murski Soboti, širitev oddelkov srednjih šol v drugih občinskih središčih v regiji ter nadaljnji razvoj prometne povezanosti in standarda ljudi — vse to je vplivalo na stalno zmanjševanje števila gojencev v domu, tako da jih je v tem šolskem letu vpisanih samo še 118. S tem pa prihajamo do novega mejnika v razvoju domske dejavnosti, ki pa je na žalost lahko zelo negativen za nadaljnji razvoj. Sam obstoj doma je namreč ogrožen, saj ob takšni izkoriščenosti zmogljivosti ob normalni
ceni oskrbnine ne more poslovati, popolna cena ob taki številki pa ni vzdržna. Za ohranitev dejavnosti je torej vodstvo prisiljeno vključevati vse prehodne in druge goste, ki tovrstne storitve potrebujejo, in to vse leto. Glede na koncept gradnje novega doma, ki ne omogoča ločitve te dejavnosti od osnovne, postaja ta dejavnost že moteča. Takšna gibanja pa niso samo v našem domu, ampak se v zadnjih letih s povsem enako problematiko srečujemo tudi v preostalih domovih v Pomurju in v večini domov za Srednješolsko mladino v Sloveniji,« je med drugim dejal Janez Stoti.
Velika škoda je torej, da imajo dijaški domovi prazne postelje, da precejšnja družbena sredstva, ki smo jih namenili za njihovo zgraditev, ostajajo slabo izkoriš-
cena.
Jože Graj
LJUTOMER----------------------
ODPRLI TRGOVSKI CENTER
V soboto so v Ljutomeru na krajši slovesnosti odprli blago-vno-prodajni trgovski center. Gre za prvo od treh etap gradnje, s katero naj bi v prihodnjih letih dobili v Ljutomeru sodoben prodajni center, saj se v tem delu mesta nenehno širi industrijsko območje in tako bodo delavci lahko vse nakupili kar na enem mestu. Slavnosti so se udeležili številni gostje, zbranim so spregovorili: Franc Štrakl, predsednik IS SO Ljutomer, opozoril je na današnji gospodarski trenutek in pomen trgovine, Gusti Grof, predsednik sozda ABC Pomurka, je pohvalil sodelovanje TP Vesna s sozdom in drugimi članicami, Marjan Jelen, predsednik delavskega sveta TP Vesna iz Ljutomera pa je spregovoril o pomenu nove pridobitve. Med drugim je dejal:
»V naši delovni organizaciji smo začeli z gradnjo prve etape predvsem zaradi vedno večjih potreb po gradbenem materialu in drugih tehničnih izdelkih. Ta naložba v bistvu pomeni širitev in modernizacijo v TP Ve-
sna, obenem pa večjo ponudbo in boljšo oskrbo krajanov. Za nas pa pomeni tudi večjo ekonomičnost in rentabilnost poslovanja.
Novi prodajni center je velika pridobitev, saj smo prodajo blaga — prav teh artiklov — povečali za desetkrat, hkrati pa smo ponosni na ta novi objekt.«
Odprtja so se udeležili tudi drugi pomembni možje, med njimi ljutomerski župan Miro Steržaj, prišli so tudi upokojenci TP Vesne. Praznovanje in otvoritev sodi v sklop praznovanj letošnjega občinskega praznika, saj gre za edino naložbo, ki so jo dokončali v tem letu.
Dušan Loparnik
MURSKA SOBOTA —LJUBLJANA
K PARTNERJEM IN PO PRIZNANJE
LJUTOMER
Potrdili poročila sodstva
Delegati vseh treh zborov ljutomerske občinske skupščine tokrat niso imeli težkega dela. Na skupnem zasedanju so najprej sprejeli sklep o dobitnikih letošnjih družbenih priznanj, nato pa poslušali še poročilo Mira Steržaja, predsednika skupščine občine, o nedavnem obisku ljutomerske delegacije v pobrateni občini Titovo L žice.
V sklopu tega poročila je ljutomerski župan seznanil delegate o praznovanju letošnjega praznika, ki bo po odloku, sprejetem pred dvema letoma, bolj skromno. Kljub temu pa bo v Ljutomer prišla delegacija iz Titovega Užica, saj mineva letos 15 let od podpisa listine o pobratenju. Povabili so tudi delegacijo iz češkega Ful-neka, ki je z občino Ljutomer podpisal listino o pobratenju natanko pred 20 leti, vendar jih, kot kaže, ob letošnjem občinskem prazniku ne bo,pridejo pa nekoliko kasneje.
To so bile, skratka, najzanimivejše vsebinske zadeve na tem zasedanju, kajti nato so delegati na ločenih sejah poslušali poročila o delu Temeljnega javnega tožilstva, javnega pravobranilca samoupravljanja, sodnika za prekrške ...
Vsa poročila so sprejeli in potrdili sklepe in stališča, ki so jih pripravili Izvr-
šni svet in družbenopolitične organizacije.
D. L.
25. MAJ V GORNJI RADGONI
Čar dneva mladosti
Občinska organizacija mladih v Gornji Radgoni se je tudi letos odločila, da bo organizirala skupni sprejem v mladinsko organizacijo. Lani so se učenci osnovnih šol zbrali na sejmišču, letos pa na bolj »slavnostnem prostoru« v dvorani kulturnega doma. Za takšno obliko sprejema v mladinsko organizacijo so se odločili, ker želijo mladim ohraniti čar dneva mladosti, ki naj jim bo ostal še dolgo v spominu, želijo pa tudi, da bi mladinsko organizacijo zares sprejeli za
svojo.
bbp
Pomurje so spet obiskali gostje iz partnerskega mesta Ingolstadta v Zvezni republiki Nemčiji. Tokrat je bila to 6-članska delegaci- . ja sindikata in kadrovskega oddelka tovarne avtomobilov Audi, ki jo je vodil vodja odbora sindikalnih zastopnikov IGM-a Adolf Hochrein. Dvodnevni obisk v soboški in lendavski občini (v torek in sredo) so izkoristili za pogovor z vodstvi pomurskih sindikatov ter delovnih organizacij Lek v Lendavi in Tovarne mlečnega prahu v Murski Soboti.
Če so bili sindikati pri nas doslej preveč politična in premalo stanovska delavska organizacija, pa sedaj postajajo pogajalec za delavske pravice; uvedena bo tudi profesionalizacija sindikalnih zastopnikov v podjetjih in še druge oblike prenove naše sindikalne dejavnosti so na vidiku. Pri tem se bomo zgledovali tudi po sindikatih v Nemčiji in na Švedskem. S tem je nemške goste seznanil predsednik Pomurskega medobčinskega sindikalnega sveta Milan Utroša in se posebej zanimal, kako je z našimi delavci v Audiju.
Adolf Hochrein je med drugim povedal, da njihova sindikalna organizacija enako skrbi za vse delavce, ne glede na narodnostno pripadnost. Jugoslovani pa so sicer v tovarni najštevilčnejša skupnost gostujočih delavcev. Lani jih je prenehalo delati okrog 50, letos pa 35. Vendar
Gostje in gostitelji na obisku v Tovarni mlečnega prahu Murska
Sobota (Foto: N. J.)
je šlo vedno za sporazumno odpoved in vsi delavci so dobili lepo odpravnino (od 20 do 40 tisoč nemških mark). Ponovno pa zaposlujejo mlade fante, ki se vrne-
jo od vojakov v Jugoslaviji, in ženske po porodniškem dopustu. Delo bo dobilo tudi 33 mladih, ki se uposabljajo v tovarniškem šolskem centru. To so večinoma
otroci staršev, ki že delajo v Audiju. Nemški sindikati pa so med drugim proti uvedbi vizumov za Jugoslovane, ker bi bil tak ukrep neupravičen.
Četrtek so nemški gostje preživeli v Lovrečiči ob Jadranskem morju, v petek pa so bili povabljeni v Ljubljano na slovesno podelitev zlatega znaka Zveze sindikatov Slovenije — kot priznanje za skrb za naše delavce in skoraj 20-letno uspešno sodelovanje z Občinskim sindikalnim svetom Murska Sobota.
Adolf Hochrein pa nam je na posebno vprašanje glede sodelovanja Audija in Mure povedal, da bi bilo lepo, če bi med obema tovarnama res prišlo do neposrednih gospodarskih stikov. Najnovejše stanje pa je takšno, da sta se obe strani še naprej pripravljeni dogovarjati. Izrazil je še upanje, da bo to sodelovanje postalo stvarnost.
Jože Graj
DAN MLADOSTI
SPREJETI LE PO ŠOLAH, BREZ IZKAZNIC
Tudi letošnji dan mladosti je v občini Ljutomer minil v približno takšnem vzdušju kot lani. Mlade pionirje so sprejemali v ZSMS po šolah, kjer so imeli tudi priložnostne kulturne programe in športne aktivnosti. Tudi letos novi člani ZSMS niso dobili izkaznic te organizacije, saj jih niti občinska niti republiška konferenca ZSMS, kljub prošnjam mentorjev po šolah, nista hoteli dati.
---PROBLEMSKA KONFERENCA V MARTJANCIH-
RADI BI OBDRŽALI ZDRAVSTVENO AMBULANTO
V krajevni skupnosti Martjanci, ki vključuje naselja Nemčavci, Martjanci, Sebeborci, Krnci, Andrejci in Noršinci, se v zadnjem obdobju srečujejo s številnimi problemi, med katerimi je veliko takih, ki jih sami kljub dobri volji in zbiranju sredstev niso sposobni rešiti. Zato so sklicali problemsko konferenco, da bi odgovorne dejavniki v občini seznanili s težavami. Čeprav se razgovora niso udeležili vsi vabljeni, je bil prikaz problematike celovit, v razpravi pa dane nekatere usmeritve, kako je potrebno začeti reševati posamezno problematiko. Nekaj kritik pa je bilo izrečenih tudi na občinske organe, ki nekatere zadeve prepočasi in pavšalno rešujejo. Največ razprave je bilo o usodi zdravstvene ambulante v Matjancih, ki obstaja 31 let in za katero se govori, da bi bila po upokojitvi sedanje zdravnice ukinjena. Zadevo je na široko pojasnil direktor ZD Murska Sobota dr. Jože Miklič in dejal, da bi bila glede na gravitacijo prebivalstva v Martjancih potrebna tudi v prihodnje zdravstvena ambulanta, vendar je obstoj le-te odvisen od dogovorjene mreže zdravstvenega varstva v občini. O tem pa se je potrebno dogovarjati v občinski samoupravni zdravstveni skupnosti. Zdravstveni dom pa bo po besedah dr. Mikliča organiziral službo, če bo ta zajeta v mreži in če bodo higijenske, sanitarne in delovne razmere, torej minimalne zahteve za obstoj neke ambulante. Dogovorili so se, da bodo od občinske zdravstvene skupnosti v Murski Soboti pisno zahtevali nadaljnje delovanje ambulante. Za krajevno skupnost Martjanci predstavlja poseben problem tudi kanalizacija, o kateri razmišljajo že 20 let. To zlasti velja za naselje Martjanci, kjer, kot je bilo rečeno, živijo v blatu. Problem odvodnjavanja pa je vse večji tudi v Noršincih in Nemčavcih. V krajevni skupnosti tega problema ne morejo rešiti, saj ne morejo ukrepati niti proti tistim, ki v jarke puščajo odpadne vode in celo gnojnico. Na problemski konferenci so govorili tudi o potrebi po ureditvi avtobusnih postajališč, saj v celotni krajevni skupnosti nimajo urejenega niti enega. Opozorili so tudi na problem parkiranja pred motelom Carda, na potrebo po kolesarski stezi od Martjanec do Moravskih Toplic, nekatere slabo vzdrževane ceste in njihovo modernizacijo, ureditev glinokopa v Nemčavcih, kjer krajevna skupnost in Lovska družina Mlajtinci ne najdeta skupnega jezika, na nove zazidalne načrte, ki niso življenjski, o Sebe-
Medtem ko je lani vodstvo OK ZSMS Ljutomer izsililo javno proslavo (shod) ob dnevu mladosti, pa so letos objavili razglas, v katerem sporočajo, da iz protesta zaradi zaprtja Janeza Janše takšno javno zborovanje odpovedujejo. Ob tem kratkem sporočilu pa je velik dvom, ali je vodstvo OK ZSMS Ljutomer sploh začelo s pripravami na proslavo in ali niso odpovedali nekaj, česar sploh niso nameravali organizirati? Nekaj indicev vodi k takšnim razmišljanjem. Sporočilo so izdali le nekaj dni
pred dnevom mladosti. Do spo- . ročila sploh niso obvestili nikogar (sploh pa ne tistih, ki jim je proslava namenjena), da jo nameravajo pripraviti in kje jo nameravajo pripraviti. Dosedanje izkušnje so pokazale, da je prav vodstvo OK ZSMS Ljutomer ob podobnih družbenopolitičnih dogodkih reagiralo prav z javnimi zborovanji. Da bi se ob aretaciji in zaprtji) Janeza Janše odpovedali tej možnosti? In nazadnje še vprašanje: kako si vodstvo OK ZSMS lahko lasti pravico, da prisili nekoga, da protestira. S
tem, ko so dopovedali nekaj zaradi protesta, so prisilili vse tiste mlade, ki bi prišli na proslavo dneva mladosti, da se solidarizirajo z nečim, o čemer se sploh niso izjasnili.
Marsikateremu novemu mladincu brez izkaznice bo tudi letošnji dan mladosti ostal v grenkem spominu. Sicer pa — prav jim je. Če v dveh letih ni bilo v občini Ljutomer vsaj nekaj mladink in mladincev, ki bi si ob dnevu mladosti prislužili kakšno javno mladinsko pohvalo (nekdaj so podeljevali srebrne znake ZSMS in pisne pohvale), in po mnenju mladinskega vodstva takšnih v občini ni, potem si drugačnega praznovanja dneva mladosti niti ne zaslužijo.
Dušan Loparnik
borskem jezeru in drugem.
F. Maučec
Srečanje mladosti in prijateljstva
Mesto Ljutomer ima že dalj časa prijateljske stike z avstrijskim mestom Friedberg. Doslej so si delovne in prijateljske obiske izmenjevale le godbe na pihala, pred dvema letoma pa je nastala pobuda o sodelovanju friedberške osnovne šole in ljutomerske gimnazije Fran Miklošič.
Lani so to prijazno avstrijsko mestece obiskali ljutomerski gimnazijci, letos pa so jim obisk vrnili osnovnošolci. V petek opoldne so se srečali pred kulturnim domom v Ljutomeru. Po izmenjavi dobrodošlic so se mladi avstrijski prijatelji odpravili na domove starejših vrstnikov. Zvečer so pripravili skupen kulturni večer z naslovom: večer prijateljstva.
Skupno druženje so nadaljevali v soboto. Avstrijski šolarji so si najprej ogledali Ljutomer, sprejeli so jih na občini in odpeljali na Ptuj. Po ogledu tamkajšnjih znamenitosti so imeli v Ljutomeru še skupno kosilo, nato pa si za eno leto
rekli: na svidenje.
D. L.
Najboljše zdravilo za človeka je človek.
Iz knjige vtisov: »Maj je mesec, ko cveto akacije. Zakaj ne bi vzcvetele še inovacije? Razstava ta naj bo spodbuda, da inovacije potrebuje rodna gruda. Kdor bereš to, nič se ne obiraj, napni možgane in urno inoviraj.« Knjiga je v prostorih soboške Srednje družboslovne in ekonomske šole, kjer je do 9. junija na ogled slovenska razstava Inovacije ’89.
STRAN 24
VESTNIK, 1. JUNIJ 1989
SREČNO IN VESELO NA POT, VESTNIKOV! POTNIKI!
3.	junija, ko boste popotovali od Murske Sobote do Lesc v Občini Radovljica, vam želim lepo jutro in še lepši dan.
Dober mesec je minilo, kar nas je obiskal tov. Štefanec, organizator Vestnikovega vlaka, in nam razložil namen obiska.
Mirno lahko povem, da sem bil prav presenečen, ko sem zvedel za množičnost udeležencev čitateljev Vestnika. Tisoč potnikov, potnikov slovenskega vzhoda, bo pripotovalo med nas Gorenjce na zahodni strani Slovenije. Prijetno nam bo, ko bomo poslušali vašo govorico. narečje, ki je svojevrstna melodija in ji kaj radi prisluhnemo, na žalost le v preredkih folklornih oddajah, ki jih včasih lahko zasledimo na naši televiziji.
Ko tako razmišljam, se nehote spomnim Cankarjevega Kurenta, ki je zaklical: »— O domovina, ko te je Bog ustvaril. te je blagoslovil z obema rokama in je rekel: Tod bodo živeli veseli ljudje! Skopo je meril lepoto, ki jo je trosil po zemlji od vzhoda do zahoda; šel je mimo silnih pokrajin, pa se ni ozrl nanje — puste leže tam, strme proti nebu s slepimi očmi in prosijo milosti. Nazadnje mu je ostalo polno perišče lepote; razsul jo je na vse štiri strani, od štajerskih goric do strme tržaške obale ter od Triglava do Gorjancev, in je rekel: Veseli ljudje bodo živeli tod: pesem bo njih jezik in njih pesem bo vriskanje! Kakor je rekel, tako se je zgodilo.« In res je tako. Melodija vašega narečja je pesem naši domovini in vaše vriskanje je odraz vašega razpoloženja in veselja. Zato prisrčno pozdravljeni — Dobrodošli na našem Gorenjskem!
V Vestniku je 11. maja tovariš Štefanec nanizal osnovne
podatke o naši občini, tako, da ste že dobili kratek zgodovinski oris in nekaj podatkov o prebivalstvu in gospodarstvu.
Kaj pa naše razvojne usmeritve, usmeritve našega gospodarstva ?
Izvršni svet in Upravni organi Občine Radovljica so za občinski praznik, ki ga praznujemo 5. avgusta, pripravili delegatom in gostom kratek pogled v prihodnost našega gospodarstva:
Razvojne možnosti našega gospodarstva so usmerjene k intenzivnejšemu vključevanju v mednarodne gospodarske odnose. Predelovalni značaj naše industrije zahteva naglo preobrazbo, zlasti obnovo in posodobitev opreme. V te procese vključujemo razvoj drobnega gospodarstva, zlasti zaradi izboljšanja ponudbe za domači trg in izvoz. Zagotovitev konkurenčne sposobnosti bo poleg prilagoditve proizvodnih programov zahtevala večje napore za dvig kakovosti, prožnejšo obliko trženja in oblikovanja.
Dokajšnja heterogenost industrijske proizvodnje omogoča, da pospešen razvoj ne sloni samo na prednostnih industrijskih panogah, temveč na usmeritvah vseh gospodarskih subjektov v izdelavo tržno prodornih izdelkov visoke kakovosti.
Prav tako pridelava hrane pomeni temeljno funkcijo kmetijstva v občini. Glavna naloga in strateška usmeritev pa je povečanje kmetijske pridelave v okviru naravnih danosti in razpoložljivih kmetijskih zemljišč.
Radovljiška občina je znana tudi kot turistična. Naravne danosti in tradicija so osnova za pospešen nadaljnji razvoj gostinsko-turistične dejavnosti. Vse razvojne usmeritve so podrejene zagotovitvi
celovite turistične ponudbe — hotelsko-gostinski ponudbi, trgovini, prometu, zdravstvu, servisni dejavnosti, športno-re-kreativni dejavnosti in vsemu, kar zaokrožuje celoto, ki jo pojmujemo kot turistični izdelek. Na tem območju ima občina Radovljica izredne možnosti. Prav zaradi izjemnega položaja naše občine, tu na sončni strani Alp in pod Karavankami, kjer živi in dela 34.000 prebivalcev, je Radovljica privlačna za številne goste in srečanja. Zato je zlasti Bled zanimiv za poslovni turizem. Vrstijo se razna srečanja in prireditve. Člani PEN kluba imajo na Bledu vsakoletno srečanje, ki se ga udeležijo pisatelji z vseh koncev sveta. Zadnja leta se v beljski športni dvorani srečajo narodnozabavni ansambli na Alpskem večeru polk in valčkov.
Turistično društvo Bled pa s svojim koledarjem prireditev povsem zapolni sezono. Vse od koncertov v cerkvi na Otoku, promenadnega koncerta ob jezeru, promenandnega koncerta v zdraviliškem parku, večera jugoslovanskih pesmi in plesov do raznih folklornih prireditev, večerov komorne glasbe — in še in še je poln koledar od začetka maja do konca oktobra.
Nekaj utrinkov s sprehoda po naši občini zapusti nepozabne vtise.
Med njimi je blejski grad, nema priča nekdanje moči— trden in samozavesten — danes v središču turističnega dogajanja. V njem je tudi manjša zbirka, ki s stilnimi ambien-ti in legendo razlaga razgibano zgodovino Bleda od prvih naseljencev v bronasti dobi do srede 19. stoletja.
Blejski otok z baročno cerkvico ter znamenitim »zvonom
želja« iz leta 1543 je izjemen prostor naše naravne in kulturne dediščine. Dostop na otok omogočajo domačini — pletnarji, ki jim ta dejavnost prinaša dodaten zaslužek.
Graščina Grimščice stoji sredi naravnega parka na Re-
Anton Toman
čici nedaleč od Bleda. Zanjo skrbi tekstilna tovarna Almira Radovljica. V njej je razstava in prodajalna umetne in domače obrti iz volne in si jo je vredno ogledati.
V organizaciji Muzeji občine Radovljica srečamo:
— Čebelarski muzej v Radovljici, ki je edini te vrste v naši domovini. Ima bogate tehnične zbirke in prikaz biologije čebele. V njegovi zbirki zasledimo poslikane panjske končnice, najbolj značilne po slovenski ljudski umetnosti 18. in 19. stoletja.
V muzeju je tudi Linhartova soba v Radovljici. Ta prikazuje življenje in delo prvega slovenskega dramatika. V neposredni bližini je rojstna hiša očeta slovenske dramatike. Skupščina občine Radovljica ima v svojem programu odkup
rojstne hiše in njeno ureditev. To naj bi bil tudi prispevek k praznovanju 200-obletnice prve slovenske drame.
— Sivčeva hiša v Radovljici na Linhartovem trgu je odlična meščanska arhitektura 16. stoletja. Danes je poročna dvorana in likovno razstavišče.
— Spominski muzej talcev v Begunjah je pretresljiv dokument 2. svetovne vojne. Muzej je urejen v celicah, v katerih so bili med okupacijo zaprti na smrt obsojeni. Njihova zadnja sporočila na zidovih celic so nema priča in opozorilo prihodnjim rodovom.
— Kovaški muzej v Kropi prikazuje rudarstvo, železarstvo in kovaštvo Krope in Kamne Gorice od srednjega veka.
— Planšarski muzej v Bohinju v Stari Fužini prikazuje zgodovino planšarstva Bohinja in popelje obiskovalca v čas romantike, ki je sedaj s svojo izvirno vsebino živa na Planšarskem balu v Bohinju.
V muzeju Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici je zbirka, ki prikazuje življenje in delo revolucionarja Tomaža Godca, dogajanje med narodnoosvobodilno borbo v Bohinju. Na dan mladosti, 25. maja, pa bo v okviru tega muzeja letos, tudi otvoritev Malega vojnega muzeja in razstave Julijske Alpe 1915—1917. Poleg sprehoda po muzejih bližnja okolica tudi ponuja:
— Lepoto soteske Vintgar, ki je znana že prek 90 let. Rodovna — gorska reka je v stene Homa in Boršta zarezala strugo, ki je polna brzic in slapov. Pot skozi sotesko vodi prek mostov in galerij in se končuje z mostom nad slapom Šumom.
— Vedno šumeče gozdove Jelovice z lepim rastlinstvom in razgledom na radovljiško
ravan ter Pokljuko — našo najlepšo gorsko planoto. Znana je pokljuška soteska, dolga 2 km in v najslikovitejšem delu globoka 40 m.
— Nad Bohinjsko Belo je pod osemdeset metrov visoko steno na nadmorski višini 1005 m vhod v jamo pod Babjim zobom. Številna brezna in izredna bogatost jame s kapniškimi tvorbami dajejo nepozaben vtis.
— Ob Savi med Lescami in Bledom je kamp Šobec, ki s svojo urejenostjo, dobro organizacijo in lego med borovci bogati turistično ponudbo gostom vsega sveta.
Tu pa je še vrsta nepopisanih možnosti, ki vabijo človeka, da jih doživi, vendar pa kratek čas, ko boste med nami, ne bo dopuščal, da bi bili povsod.
Ne bo časa, da bi se odpeljali do Bohinja. Naša pot nas bo vodila le v bližnjo okolico. Nekateri bodo obiskali Kropo in kovaški muzeja drugi čebelarski muzej in Sivčevo hišo. Almira bo rada ponudila svoje izdelke in nekaterim pokazala del svoje proizvodnje. Vabila bo Draga, pa Begunje s pomniki naše polpretekle zgodovine.
Po vsem tem pa se bomo srečali na Brezjah, pri znani romarski cerkvi, ki jo obišče vsako leto toliko Slovencev.
Nato pa na Bled, ki si ga bomo ogledali podolgem in počez. Morda kar preveč za en sam dan. Zagotovo pa bo ostal spomin, da smo hodili po deželi, ki nima lepšega kraja, kot je ta okolšna s podobo raja.
Na svidenje v Radovljici!
Anton Toman, predsednik OK SZDL Radovljica

Odprta vrata Mure 1989
y soboto, 3. junija, od 10. do 13. ure bomo odprli vrata vsem, ki si želite ogledati proizvodnjo in poslovne prostore v naših tozdih v Murski Soboti, Ljutomeru, Gornji Radgoni in v obratu Gornji Petrovci.
V klubskih prostorih si boste lahko ogledali 15-minutni videofilm o razvoju Mure in o modnih tendencah za sezoni pomlad—poletje in jesen—zima.
Mladim priporočamo ogled centra za avtomatsko obdelavo podatkov in predstavitev uporabe računalniško podprtega informacijskega sistema in centra za avtomatsko obdelavo krojnih slik.
Dobrodošli!
Vabijo vas delavke in delavci Mure!
lesnina
Deset prednosti, ki jih poznajo že tisoči
3 TEGOLA CANADESE
•	lahke	• negorljive	• ugodna cena
•	trpežne • prilagodljive	• sodobne
e nelomljive • obstojnih barv	• lepe
• 10-letna garancija
Skodla TEGOLA CANADESE ima pet plasti:
Keramična zrna
Bitumen
Impregnirana steklena vlakna
Bitumen
Silicijeva plast
Zastopstvo in konsignacijska prodaja:
LESNINA — Zunanja trgovina
61000 Ljubljana, Titova 51
tet.: (061) 321-441, int 243
Nakup kritine TEGOLA CANADESE pa je mogoč še v prodaji na debelo:
LESNINA
TOZD GRAMEX
61000 Ljubljana. Verovškova 72
tel.: 061/348-163
in v predstavništvu v Mariboru, Koroška 53
tel.: 062/29-781
v maloprodaji:
LESNINA
TOZD Maloprodaja, gradbeni materiali 61000 Ljubljana, Parmova 53
tel.: 061/317-844
ter v prodajalnah v Sloveniji:
LJUBLJANA: Verovškova 72, tel.: (061) 342-083 Vilharjeva 25/a.tel.: 061/316-571
KRANJ: UL Mirka Vadnova 9, tel.: 064/26-076 LAVRICA: Lavrica 49. tel.: 061/666-070
LEVEC pri CELJU: Levec 18. tel.:O63/27-201 MARIBOR: Ribiška 10. tel: (062) 28-934 MURSKA SOBOTA: Markišavska 2 tet.: 069/ 21-396
VRHNIKA: Ljubljanska c. 10, tel.: 061/751-302
VESTNIK, 1. JUNIJ 1989
STRAN 25
PRAGERSKO
62331 PRAGERSKO, Ptujska cesta 37, tel. (062) 817 100
STROPNI NOSILEC
unhoDo
Tovarna hladilne opreme za trgovino, gostinstvo in turizem, p. o.
69240 Ljutomer
Kolodvorska 28
telefon 069 81-340, 81-898
— vitrine vseh vrst in dimenzij
— retropulti in nevtralni elementi
— točilni pulti
— izdelovanje in opremljanje montažnih in zidanih hladilnic
— krilna in drsna hladilni-ška in zamrzovalniška vrata
p-*w
* Dolžina: od 180 cm do 640 cm Poraba za m2 2 m nosilca pri osnem razmaku 50 cm
STROPNI POLNILEC
Čestitamo ob prazniku občine Ljutomer!

Dimenzija: 250 x 380 x 160 mm
JUS: B.D1.030
Masa: 9,5 kg 
Poraba za 1 m2 stropa — 8 korr
POROLIT 12 CM
Dimenzija: 250 x 120 x 295 mm
JUS: B.D1.022
Masa: 5 kg
Poraba za m2 zidu 14 kom
OPEČNA VERTIKALNA TULJAVA
Dimenzija: 290 x 190 z 190 mm
Masa 77 kg
Poraba za rm zidu 5 kom
•	je fungicid v prahu za pripravo suspenzije
•	je kombinacija metiram-kompleksa (40%) in bakra (20%)
Za preprečevanje
•	peronospore vinske trte
•	rdečega listnega ožiga vinske trte
•	črne pegavosti vinske trte
•	krompirjeve plesni
ko nastane nevarnost za okužbo.
Samo za vas izdeluje
KOVINOPLASTIKA
61386 STARI TRG PRI LOŽU
STRESNO OKNO SO 320
cc
CINKARNA CELJE v sodelovanju z BASF
Tipi strešnega okna: 5/7, 5/9, 7/9, 7/11, 11/11
Strešno okno SO 320 ima zaradi skrbno izbranih materialov in konstrukcijskih rešitev naslednje dobre lastnosti: • majhen koeficient toplotne prehodnosti (k = 2,59W/m’K) • dobro zvočno izolacijo (Rw = 31 dB) • kakovostno tesnenje (skupina D po JUS-u) • estetski videz • enostavna vgradnja okna • možnost nastavitve zračnosti med krilom in okvirjem • strešno okno SO 320 ima vrtljivo krilo, ki se za-
INFORMACIJE: KOVINOPLASTIKA
vrti okrog vodoravne težiščne osi za 180c ter s tem omogoča: • odlično prezračevanje prostora • enostavno čiščenje stekla • enostavna montaža in demontaža krila • zanesljivo in enostavno odpiranje in zapiranje • velika svetlobna površina • ustavljanje krila v vsakem položaju. STREŠNO OKNO SO 320 je atestirano pri ZRMK Ljubljana.
LOŽ, 61386 STARI TRG PRI LOŽU, tel (061) 707 422
STRAN 26
VESTNIK, 1. JUNIJ 1989
Naš ključ vaša rešitev
BOGATA IZBIRA
STAVBNEGA POHIŠTVA
•	okno INO-M
•	okno VO
•	polkna GN
•	izolacijske omarice z roleto IROS
•	garažna vrata, dvižna
(daljinsko upravljanje)
•	nadsvetlobe in stranske svetlobe
inles •RIBNICA
61310 RIBNICA
Tel.: (061 >861-411. Teleks: 31-262 yu
Telefaks: (061) 861-603
•	mreža proti insektom
•	sobna vrata, masivna
•	sobna vrata, vezana
•	vhodna vrata M D
•	garažna vrata MD, dvokrilna
3JLI GA BOMO NA VESTNIKOVEM VLAKU!
VESTNIK, 1. JUNIJ 1989
STRAN 27
ne zgodi se vsak dan
-znanost
»Bistra glavica« KRALJ JE HUDO JEZEN
Znanstveniki si že leta prizadevajo, da bi sprožili nadzorovano jedrsko fuzijo, a jim to ni in ni uspelo. Pred kratkim pa sta Stanley Pons in njegov britanski kolega Martin Fleischman objavila, da sta sprožila nadzorovano jedrsko fuzijo pri sobni temperaturi.
Zakaj je vest povzročila toliko vznemirjenja? Za jedrsko fuzijo je potrebna temperatura nekaj sto milijonov stopinj Celzija. Pons in Fleischman v poročilu navajata, da sta poskus izvedla pri sobni temperaturi, nastalo pa je štirikrat toliko energije, kot sta jo porabila. Če imata prav, se človeštvu obeta neizčrpen vir energije. Toda vse skupaj je še pod vprašajem, saj so poskus skušali ponoviti v drugih laboratorijih, a nikjer ni povsem uspel. Znanstvenikom se zdi sumljivo tudi to, da ni bilo radiacije. Pri poskusu, kot ga opisujeta Pons in Fleischman, bi moralo nastati toliko radiacije, da bi bila oba znanstvenika že mrtva. Ker je ni bilo, to lahko pomeni, da gre za nenavadno vrsto fuzije ali pa sta se znanstvenika zmotila. Inštituti po vsem svetu, med njimi tudi naš Rudjer Boško-vič, se mrzlično trudijo, da bi poskus ponovili. Če jim bo uspelo, bodo problemi z energijo za vedno rešeni.
Združevanje v Evropo odmeva tudi po kuhinjah. Ne sicer tako usodno kot v gospodarstvih in drugih velikih sistemih, vendar pa le. Ce drugega ne, bodo kuharji pri izmenjavi receptov za pripravo različnih jedi v težavah, saj na Britanskem tehtajo in merijo količine potrebnih živil v povsem drugačnih enotah kot mojstri na celini.
Tem zapletom so prisluhnili podjetni Japonci in izdelali kuhinjski namizni kalkulator. Znana tovarna Seiko ga je poslala na trg pod imenom kitchen whiz (kuhinjska bistra glavica).
Naprava kot za šalo prevaja re-
cepte iz metričnega v britanski sistem enot in obratno, izkaže pa se kot učinkovita tudi pri reševanju drugih problemčkov. Tako denimo v hipu preračuna recept, napisan za štiri osebe, v recept za šest ali drugo poljubno število oseb.
In ne samo to, gospodinja lahko napravico koristno uporabi tudi pri šivanju, hišni gospodar pa pri nekaterih domačih delih. Elektronska »glavica« lahko izračuna, koliko metrov blaga je potrebnih za določen kroj ali pa, denimo, izračuna, koliko zavitkov tapet je potrebnih za določen prostor.
Nič pretresljivega, zanimivo pa je, kaj vse se da narediti.
Živahni švedski kralj Karel XVI. Gustav vzorno obvladuje svoje občutke, zadnjič pa ga je zapustila značilna kraljevska zadržanost in se je prav po človeško razjezil — na norveško ministrsko predsednico, ki v svoji državi ne prepreči pobijanja tjulenjih mladičev: »Če Gro Harlem Brundtland na Norveškem ne more rešiti tjulenjev, kako lahko skrbi za ljudi?«
To se je zgodilo na državnem obisku v Novi Zelandiji, potem ko si je kralj ogledal presunljivi dokumentarec o norveškem.lovu
na tjulenje, ki ga je piedvajaia severnoevropska televizija. Film je kazal lovce, kako s cepini za led pobijajo odrasle tjulenje in njihove mladiče in jih včasih še na pol žive vlačijo do norveških ladij, kjer jih odirajo. Kraljeve besede so verjetno močno odmevale, saj je Norveška zelo občutljiva na kritiko Švedske, svoje stare tekmice in nekdanje kolonialne gospodarice. Švedski zunanji minister Sten Anderson je dejal, da je moral biti kralj res hudo jezen, in brž pohitel na Norveško zgladit nesoglasje, ki bi ga lahko povzročila kraljeva izjava.
Kralj plešcev 89 je v Hessnu postal 24-letni Švicar Jean-Marie Herbeit. Njegovo »letališče za muhe« meri natančno 1142 kvadratnih centimetrov. Zmagovalca poljubljata predsednik kluba plešastih Francoz Henri Braye (levo) in lanski zmagovalec Nemec Rudolf Zeuner.	— an
Dve obletnici
V Združenih državah praznujejo pomembni obletnici: stoletnico avtomobilov in petdesetletnico slovite revije Life. Ob tej priložnosti je Life objavil tole fotografijo, ki zgovorno kaže, kako se da združiti obe obletnici.
Japonci so se med prvimi srečali s pomanjkanjem prostora za zidavo. Njihova mesta sicer rastejo v višino in celo na umetnih otokih, toda to so le začasne rešitve. Edino možnost širjenja poslovnih in bivalnih prostorov vidijo v gradnji pod zemljo. Najprej bodo tu le skladišča, trgovine in pisarne, toda sčasoma bodo pod zemeljsko površino gradili tudi stanovanja.
Strokovnjaki največjega japonskega gradbenega podjetja Taisei Corporation so prepričani, da bodo lahko začeli graditi v začetku 21. stoletja. Izdelali so že dokaj podroben načrt bodočih mest. Poimenovali so ga Alice, po junakinji Carrolovega romana, ki svoje fantastično potovanje začne z vstopom v zajčji rov. Javnosti so predstavili le skice
POKOPANA MESTA
podzemnih betonskih valjev, v katerih bodo nameščeni infrastrukturni objekti mesta: energetske enote, klimatske naprave in naprave za odstranjevanje odpadkov. Petintrideset metrov visoki in 80 metrov široki prostori bodo postavljeni v globini 200 metrov. Okoli njih bodo razporejene poslovne, trgovske, rekreacijske in stanovanjske enote, ki bodo povezane z osrednjimi valji. V tako zasnovanih mestih bo živelo okoli sto tisoč ljudi.
Še zahtevnejše načrte je pripravila družba Šimicu. Njeni načrtovalci predvidevajo gradnjo cele mreže podzemnih zgradb, ki bi jih povezovali predori. Ta podzemna pajčevina bi se raztezala v globini 50 metrov in bi zavzemala območje 800 kvadra-
Dragocena pijača
Pred kratkim so na dražbi prodali sto let staro steklenico znamenitega toskanskega črnega vina brunello di Montalcino. Prejšnji lastnik stoletnega napitka je gostinec in zbiralec starih vin Luigi Piccarozzi. Novi lastnik, ki je za vino odštel 40 milijonov lir, pa je želel ostati anonimen. Strokovnjaki menijo, da je tega slavnega italijanskega vina le še nekaj steklenic. Eno so lani podarili predsedniku Francescu Cossi-gi-
TAKEGA
SPOMENIKA PA NE!
Mestni očetje Belfasta so z večino glasov zavrnili predlog, da bi v eni od četrti prestolnice Severne Irske postavili spomenik prostitutkam. Za postavljanje spomenika je glasovala samo Rhonda Paisley, edina ženska na svetu, z mnenjem, da je to zavračanje čisti moški šovinizem.
Bronasta skulptura z dvema prostitutkama je delo kiparke Walsh. »Ne gre za poveličevanje prostitucije,« pravi umetnica, »ampak za spomin na težko življenje slabo plačanih delavk tega mesta.« Komentar mestnih očetov ob pogledu na skulpturo pa je bil: »Nočemo imeti nobene zveze s tem!«
tnih kilometrov. Predračun za tak podvig je 80 milijard dolarjev.	»
Japonski gradbeniki so dokazali, da ni tehnoloških ovir za podzemno gradnjo mest. Njihovo delo bi niti najmanj ne motilo življenja v mestih nad gradbiščem. Ostal pa je problem, kako premagati klavstrofobičen občutek bodočih prebivalcev podzemlja. Druga doslej nepremagana ovira je varnost podzemnih metropol. Gradbeniki lahko postavijo zgradbe, ki so varne pred potresi in vdori vode, ne morejo pa jih popolnoma zavarovati pred požari, v katerih so prav objekti pod zemljo zelo ranljivi.
Grobnica asirske kraljice
Skupina iraških arheologov je v palači asirskega kralja Sargona II. med ruševinami mesta Nimrud iz sedmega stoletja pred našim štetjem odkrila skupno grobnico asirske kraljice Jabaje in njene hčerke princese Talije. Kljub opozorilu na veliki kamniti plošči pred grobnico, ki pravi, da naj bo preklet vsak, ki bi oropal poslednje počivališče mrtvih, so arheologi grob odprli. Našli so okostje matere in hčere. Kraljica je bila pokopana v čepečem položaju, kot bi s telesom hotela zavarovati mlado princeso. Znanstveniki še ne morejo pojasniti, zakaj so mater in hčer pokopali hkrati. Ne vedo tudi, ali sta umrli naravne ali nasilne smrti.
Kraljica in princesa sta bili oblečeni v oblačila iz čistega zlata, okrašena z motivi cvetja in zvezd. Dragocene obleke tehtajo tri kilograme. Vse naokoli so našli na kupe dragocenosti. Strokovnjake so najbolj presenetili postopki izdelave nakita in drugih okrasnih predmetov. Najlepša sta zlata okraska za noge, sestavljena iz šestih zlatih obročev. Našli so tudk štiri podobne zapestnice, široke pet centimetrov, okrašene z dragimi kamni. V grobnici je bilo tudi veliko uhanov, prstanov, medaljonov in zlatih verižic. Pozornost sta zbudili tudi dve posodi iz čistega zlata, visoki 12 in široki 28 centimetrov in dve ogledali iz slonove kosti v obliki palme. Arheologe sta presenetili tudi skodelici iz naravnega kristala. V posodah je bilo veliko hrane, ki so jo po asirski navadi puščali mrtvim.
Palača kralja Sargona je ena redkih, ki ni bila izropana, zato arheologi pričakujejo, da bodo našli veliko še razkošnejših in dragocenejših predmetov.
Katastrofa nas je obšla za las
Kje ste bili 23. marca letos? Na plesu, doma pred televizorjem ali v postelji, morda na obisku pri prijateljih? Kjerkoli že, tisto noč ste bili zelo blizu velike katastrofe.
Našemu planetu se je neopazno približeval velikanski asteroid in k sreči švignil mimo. Tako blizu se Zemlji v zadnjih 52 letih ni približal še noben večji asteroid, kaj šele takšna gora, kot je bil ta. V premeru je imel poldrugi kilometer. In če bi ta kamnita masa s hitrostjo 22 kilometrov na sekundo treščila na kopno površino Zemlje, bi bilo prav tako, kot da bi na tistem mestu eksplo-. diralo na tisoče hidrogenskih bomb. Če bi asteroid padel v morje, pa bi dvignil gigantske valove, visoke nekaj sto metrov. Težko si je predstavljati strahote, ki bi jih povzročil, in silno uničenje, ki bi prizadejalo tisti predel sveta, kamor bi asteroid padel. Slovenci bi, denimo, izginili s sveta, kot bi trenil.
K sreči se je vse dobro izteklo. In če pogledamo z očmi navadnega Zemljana, je vesoljska gora kamenja letela varno mimo. Astronomom je sicer 724 tisoč kilometrov neznansko blizu, za nas, vsakdanje ljudi, pa kar dovolj daleč. Tako blizu oziroma daleč je nazadnje leta 1937 letel asteroid Hermes, ki pa je bil trikrat manjši.
Asteroid nosi ime 1989FC po dogovorjenem mednarodnem astronomskem sistemu za označevanje teh nebesnih teles. Prvi ga je opazil profesor geologije na univerzi Severna Arizona Henry Holt, vendar šele potem, ko je asteroid že varno odletel mimo Zemlje. Vesoljskega vsiljivca je
opazil na posnetkih, narejenih s palomarskim optičnim teleskopom. Profesor se namreč ukvarja prav s sistematskimi raziskavami asteroidov, ki letijo v bližini našega planeta in jim znanstveniki pravijo tudi »čreda na Zemljini paši«.
Holt je prepričan, da spada 1989FC med asteroide tipa Hermes, torej med velikane, nekateri strokovnjaki pa mu oporekajo in trdijo, da ima vsega 100 metrov premera.
No, tudi takšen vesoljski malček bi naredil precej škode, če bi treščil na Zemljo. Izkopal bi krater, ki bi meril okrog 2 kilometra v dolžino in nekaj sto metrov v globino. Torej kar dovolj, da bi zbrisal z obličja večje mesto. Če pa držijo Holtove ocene, potem
lahko govorimo ob morebitnem trku samo o katastrofi velikanskih razsežnosti.
Razumljivo je zato zanimanje za oddivjajo nevarnost. Se bo 1989FC še vrnil k Zemlji? Bo prihodnjič letel že bližje ali morda celo treščil v naš planet?
Astronomi pravijo, da tudi asteroidi iz »Zemljine črede« krožijo kot naš rodni planet okrog Sonca, vendar pa je njihov čas nekoliko daljši — Sonce obkrožijo v 380 dneh. Po teh izračunih se bo zlovešči 1989FC ponovno srečal z Zemljo aprila prihodnje leto. Vendar pa se ga ni treba bati. Letel bo v veliki oddaljenosti.
Toda izračuni, ki temelje, na Holtovih podatkih, kažejo, da nevarnost s tem ne bo odvrnjena. Asteroid se bo po 25 obkroženjih Sonca ponovno zelo približal Zemlji. Kako blizu, in kako nevarno bo ponovno srečanje, ni mogoče napovedati.
Trčenja planetov z asteroidi so v našegi bližnjem vesolju nekaj povsem običajnega. Če bi na Zemlji Tie delovale erozijske in druge sile, ki ves čas preoblikujejo njeno površje, bi bil naš planet prav tako posut s kraterji od trkov, kot so površja drugih planetov. Huda trčenja z veliki asteroidi se v povprečju dogode enkrat na 100 tisoč let. To teoretično pomeni, da lahko puoe do katastrofalnega trčenja že jutri ali pa čez 50.000 let.
Zemlja pa se lahko sreča če z večjim asteroidom, kot je 1989FC. Astronomi poznajo nekaj orjaških asteroidov, ki merijo v premeru 8 do 16 kilometrov. Trčenje s tako goro kamenja in
»No pa se je končno slekla do golega!« so vzkliknili oni dan navijači in nasprotniki razglašene pevke Anne Oxa, ki sicer rada izziva z na-migajočo garderobo. Pa so se prevarali, slekla se je namreč osupljivo podobna in seveda pogumnejša dvojnica Andrea Bilifiore.
železa bi bilo usodno za ves planet. Do katastrofalnih trčenj z njimi pa po izračunih pride le vsakih 10 do 100 milijonov let.
Najverjetneje je prišlo do trčenja s takšnim nebesnim velikanom pred 65 milijoni let. Katastrofalni trk je povzročil izumrtje dinozavrov in številnih drugih živih organizmov na Zemlji. O trku pričajo geološke plasti, bogate z iridijem. Ta element je v zemeljski skorji zelo redek, veliko pa ga je prav v asteroidih.
Trčenje z velikim asteroidom je neizbežno. Letos smo mu ušli, a enkrat bo prišlo do takšne naravna katastrofe. Postavlja se seveda vprašanje, ali se je trčenju mogoče kako ogniti.
Manjše asteroide in komete bi lahko še pred trkom uničili z jedrskimi bombami, ki bi jih poslali proti njim. Moč jedrskih bomb bi manjša telesa spremenila v paro. Proti velikim asteroidom in kometom pa bi bile bombe najbrž brez prave moči. Kvečjemu bi jih razdrobile v manjše asteroide, ti pa bi potem bombardirali Zemljo in prav tako povzročili velikansko škodo in uničenja. Po mnenju nekaterih bi bilo učinkoviteje ko bi močne eksplozive uporabili tako, da bi z njihovo močjo samo spremenili smer asteroidov in jih tako odvrnili od trčenja z Zemljo. Toda morali bi ukrepati izredno hitro. Teoretično je na voljo en sam dan, kar pa je dandanes očitno veliko premalo za kakršenkoli uspešen poseg.
Tako nam zaenkrat ostane kot edino orožje zoper katastrofalne trke z velikimi asteroidi le to, da nanje ne mislimo.
In kakšno dediščino za preživetje prepuščamo bodočim samoupravljalcem naše dežele?
STRAN 28
VESTNIK, 1. JUNIJ 1989
za vsakogar nekaj
“KAJ IN KAM Z ODPADKI?
POČITNICE
BIOVRT VAŠ PONOS
Odpadke bi lahko bolje i

VARUJMO NARAVO
Čeprav se čedalje bolj zavedamo težav, ki jih prinaša onesnaženo okolje, je za mnoge skrb za boljše okolje le breme. Združeno delo v svojih razvojnih načrtih v glavnem sploh ne upošteva zahtev ekologije. Izgovarja se na visoke stroške za čistilne naprave ali spremembo tehnologije.
Deset tisoč ljudi »pridela« dnevno okrog deset ton smeti, torej vsakdo med nami kilogram.
Ostanki hrane, papirnati odpadki, železo, plastika, steklo in blago ter še marsikaj najdemo v smetnjakih, gotovo pa je organskih odpadkov največ. Ponavadi se naša skrb za usodo teh odpadkov konča s tem, da jih stresemo v zabojnik. Smo kdaj pomislili, da obstaja še možnost, ki je ekološko in gospodarno najbolj smotrna? To je spremeniti večino odpadkov v koristen in cenjen kompost. Kompost je v razvitem svetu že dolgo
zelo iskan, saj pomeni nenadomestljiv pripomoček v poljedelstvu, vrtnarstvu in vrtičkarstvu. Kompost povečuje rodovitnost tal, s tem pa se povečuje pridelava hrane. Vrtičkarji dobro vedo, da je kompost nepogrešljiv na vrtu, posebej ob današnjih zasoljenih cenah umetnih gnojil. Preden boste torej vrgli smeti v zabojnik, dobro premislite in izločite iz njih vse tisto, kar vam bo pomagalo na vrtu.
NEVARNE POŠKODBE
Varnostni pasovi rešujejo življenja, ampak pod dvema pogojema' če jih redno uporabljamo in če niso poškodovani. Naše slike zgovorno kažejo, da malomarno ravnanje povzroči poškodbe in zaradi njih pasovi niso več kos svoji nalogi.


ALGA, KI UBIJA
Ubijalka je prostemu očesu nevidna, vgnezdi pa se med morskim fitoplanktonom. Za seboj je pustila žrtve v Avstraliji, na Japonskem, Portugalskem in v Španiji. Zdaj so jo v majhnih koncentracijah odkrili tudi v Jadranskem morju, v Tržaškem zalivu. Imenuje se Gonyaulaks ta-marenssis, gre pa za enocelično algo, ki vsebuje strupe, ki preprečujejo prenos živčnih impulzov. Do zastrupitve pride navadno pri zaužitju školjk, ki s filtriranjem morske vode sčasoma v sebi nabere dovolj strupenih mikroorganizmov, da povzročijo paralizo, v desetih do petnajstih odstotkih pa celo smrt.
Kako so strupene alge prispele v Jadran, ni čisto jasno, vendar pa so tu idealne razmere za njihov razvoj, ker potrebujejo mirno in mlačno vodo, ki vsebuje veliko hranljivih stvari.
Kjerkoli že boste, počistite za seboj. Nič ni bolj žalostnega kot pogled na gozdno jaso, posejano s konzervami, papirji in drugo ropotijo. Vedno imejte s seboj vrečko, v katero boste pospravili odpadke.
4 Ko boste kurili ogenj, morate biti še posebno previdni. Ne puščajte žerjavice, ampak jo skrbno pogasite in prekrijte z zemljo. Predvsem pa ne mečite cigaretnih ogorkov vse povprek. Zapomnite si tudi, da v rekah in potokih živijo živa bitja, ki jim nikakor ne prija pralno sredstvo, s katerim ob njih perete avto.
Vrtna policija
Biovrtičkarji ne marajo kemikalij za zatiranje vrtnih škodljivcev, raje posegajo po drugih vrstah zaščite, ki ne onesnažujejo okolja. Uničevanje na vrtu lahko preprečimo, če posejemo oziroma posadimo na vrtu rastline, ki so prava vrtna policija.
Kapucinčki, ognjič, žajbelj, timijan, sivka pomagajo preganjati uši, gosenice in mravlje. Kapucinčke posadimo pod sadna drevesa in med jagodičevje, da bodo prestrezali uši. Škodljivke ostanejo na ka-pucinčkih, sadje pa pustijo na miru. Ognjič ne sme manjkati na nobeni cvetlični in zelenjavni gredi. Sivka je nepogrešljiva spremljevalka vrtnic, žajbelj in timijan pa se obneseta med trajnicami. Njun prijetni vonj odganja nezaželene goste, ker ga ne marajo.
Čebulnice — čebula, šalotka, srebrna čebula, por, zlasti pa česen — posadimo na vrtu tudi zato, da branijo vrtnine pred plesnijo, ušmi, gosenicami in polži. Česen lahko posadimo na raznih delih vrta. Idealno je, če ga vtaknemo med jagode. Majhne, niti podobne črvičke v prsti — zaradi njih venejo cvetlice in zelenjava — odganjamo s tage-tesom ali koprom. Pomembno je, da koper porežemo, ko je visok 25 cm, korenine pa pustimo v zemlji.
Kako odstraniti razlito nafto
Razlitje nafte in njenih derivatov je eden od pogostejših načinov onesnaževanje okolja. Pri taki ekološki nesreči je nujno hitro in uspešno ustaviti nadaljnje onesnaževanje in zagotoviti čim popolnejšo odstranitev snovi z vode in drugih površin. V svetu mnoge večje in manjše tvrdke iščejo vedno nove in boljše materiale, ki bi bili poleg zahtevanih lastnosti tudi gospodarni pri izdelavi in uporabi. V preteklem letu sta se med drugimi pojavili dve zanimivi rešitvi.
Prva je snov oil sorbent, ki jo izdeluje znana kemijska tvrdka 3M. Ta sintetični material ima veliko zmožnost vpijanja olj in podobnih snovi na osnovi ogljikovodikov, ki plavajo po površju rek, jezer in drugih vodnih površin. Ravno tako uspešen je pri
odstranjevanju istih snovi z drugačnih podlag. Njegova zmožnost vpijanja je 25-kratna lastna teža, kar mu daje prednost pred mnogimi do sedaj znanimi materiali. Poleg tega ga je relativno preprosto uporabljati, saj ga enostavno položimo na onesnaženo površino in ga po določenem času odstranimo. Nasičeni material lahko na različne načine uničimo, zelo pomembna pa je možnost ponovne uporabe.
Material izdelujejo v obliki folije v zvitkih ali v različno velikih oglatih kosih po potrebi naročnika. Uspešnost so lani dokazali v 69 primerih posredovanja pri izlivih nevarnih snovi v Veliki Britaniji. Material odlikujejo še enostavnost uporabe, gospodarnost, velika hitrost vpijanja in nestrupenost.
Drugo rešitev ponuja tvrdka PIG Ltd., ki je izdelala nekakšno podolgovato vrečo, ki je napolnjena s sredico z veliko vpojnost-jo za olja in druge snovi na podlagi ogljikovodikov. Sredica skimmer absorbiton socka lahko vpije 4,5-kratno lastno težo olja. Ker je izdelana iz inertnega materiala, je uporabna tudi za odstranjevanje nečistoč s površine jedkih tekočin v industriji. Vreče lahko med sabo povežejo v ba-riero in s tem preprečijo nadaljnje širjenje oljnih madežev. Tak madež lahko tudi omejijo, tako da ga obdajo z vrečami. Za hitrejše in temeljitejše čiščenje lahko v tako laguno natresejo še dodatno količino aktivne sredice. Zelo pomembno je, da pri odstranjevanju vreč iz njih ne kaplja vpita tekočina. S tem je zagotovljeno poolnejše čiščenje.
Modra zastavica za cisto morje
Vroč poletni dan. Sonce žge, zraven pa vabi modro morje. Bi se namočili ali ne, razmišljajo zaskrbljeni turisti, ki so jim vse leto polnili glavo s poročili o nevarno onesnaženem morju. Letos kopalci v državah EGS ne bodo več v dvomih. Z enim pogledom se bodo lahko prepričali, ali se je varno kopati, na vsaki plaži bo namreč to jasno označeno. Če bo morje čisto, bo na plaži visela modra zastavica z zlatimi zvezdicami. Kako pa bo pri nas, za sedaj še nihče ne ve.
ZELJE
ZDRAVILO ZA CIR
RADIO MURSKA SOBOTA
5 NAJ
V zelju — belem namreč — je veliko vitamina U, ki zavira vnetja. Zato ga zdravitelji, ki zdravijo z naravnimi sredstvi, priporočajo ljudem s čirom na želodcu in dvanajsterniku. Bolnik naj bi na dan popil štiri skodelice zelenega soka. Zelje rado napenja. Da bi to ublažili, naj bi soku dodali ščep kumine ali mu prilili kamiličnega čaja. Soka bolnik ne sme piti na tešče. Tudi znanost je potrdila, da sok sladkega zelja blaži vnetje v prebavilih.
Zlasti dragoceni so vrhnji listi glave, ker je v njih več koristnih snovi kakor v svetlejših delih. Zelje so cenili že v srednjem veku. Še danes ponekod zdravijo z njim izpuščaje, čire in vnetja. Obkladke, ki jih pripravljajo z listi sladkega zelja, polagajo na vnete vene. Nekaj svežih listov zelja je treba zmleti, da se začne izcejati sok, in jih nato položiti na bolni del telesa. Obkladke prekrijemo s platnenim prtičem. Po eni uri zeljne liste nadomestimo s svežimi. Poleg vitamina U je v zelju tudi veliko vitaminov A, Bl in B2, C. Pravo bogastvo v skromni povrtnini. 150 gramov zadostuje dnevnim potrebam odraslega človeka.
RECEPT ZA VAS
Ali je guma kancerogena?
Odpadne gume postajajo tudi pri nas ekološki problem in predmet iskanj, kako jih ponovno uporabiti. Tudi pri nas se tu in tam opazi, da obrabljene gume »krasijo« gozdove, potoke in reko Muro. Bilo je slišati, da se gume v vodi razkrajajo in da pri tem zastrupljajo okolje celo s kancerogeno snovjo. Dr. kemije Mato Dabo iz kranjske Save pravi:
»Guma se v vodi sploh ne razkraja v klasičnem smislu. Na soncu in ob temperaturnih spremembah je to nekoliko drugače.« Če gume ostanejo v vodi, se nič ne zgodi, ponekod jih zaradi neuničljivosti uporabljajo v rekah za zaklon in drstišče rib. Tudi na zraku guma predvsem le razpoka, ker je sestavljena iz makromolekularnih snovi, ki ne razpadajo. To je zmes 10 do 15 snovi, od kavčuka, ki je glavna sestavina, do saj, različnih mehčal in žvepla.
Obrabljene gume je najbolje odpeljati na odpad, ne pa metati v potoke in gozdove. Japonci jih veliko uporabljajo za varovanje nevarnih mest na cestah, proti eroziji tal, za ribja drstišča in še za veliko drugih stvari. Naša gradbena industrija bi lahko na veliko uporabljala gumene odpadke. Za zgled bi jim lahko bila Švica. Njena industrija gradbenega materiala izdeluje posebno opeko, omete, cevi, pode in obloge, ki se po zaslugi mletih avtoplaščev ponašajo z izjemno dobrimi izolacijskimi lastnostmi. Bodi kakor koli že, obrabljene gume ne spadajo v gozdove, potoke in na smetišča.
Glasbena lestvica Radia Murska Sobota. Slišite jo lahko ob petkih v oddaji 21-232.
I.	Rock me — Riva
2.	Nikši si nej — Magnet
3.	Twist in my Sobriety — Tanita Tikaram
4.	Rdečo rožo utrgal bom zate — Don Juan
5.	Like a Prayer — Madonna
OCVRTI ŠPINAČNI KOLAČKI
Glasbena lestvica 5 naj nastaja s sodelovanjem s hi-fi videostu-diem na Kidričevi 21, 69000 Murska Sobota.
Glasovnice — dopisnice — pošljite na naslov: Radio Murska Sobota, Titova 29/1, 69000 Murska Sobota, s pripisom: za 5 naj.
Oddaja 21-232 je na sporedu na Radiu Murska Sobota, UKV 87,6 Mhz ali SV 648 kHz, ob petkih od 18.00 do 19.00.
Za 4 osebe potrebujemo: 1 kg špinače, 100 g moke, 50 g masla ali margarine, 1 jajce, mleko, sol, olje za cvretje.
Špinačo očistimo in operemo. Neocejeno damo v kozico, in jo kuhamo brez dodatne tekočine v pokriti posodi, da se zmehča. V skledi zmešamo moko z 20 g raz-stopljenega masla ali margarine. Dodamo jajce, sol in malo mleka. Dobro premešamo in pustimo stati zmes 30 minut. Kuhano in odcejeno špinačo dobro sesekljamo. Popražimo jo na preostanku masla ali margarine. Z žlico zajamemo špinačo, jo potopimo v testo in damo na vroče olje. Špinačne kolačke ocvremo z obeh strani, ponudimo še vroče.
VAS PRIPIS
NASA RISBA
SESTAVIL MARKO NAPAST	LASTNOST NESPOSOBNEGA ČLOVEKA	AMERIŠKI FILOZOF (RALPH WALDO)	TRIZLOŽNA PESNIŠKA STOPICA	HRVAŠKA IGRALKA BEGOVIČ	MESEC	ŽENSKA V ZAPORU	ZE UMRLI AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC
DAN V TEDNU							
NEKDANJI SVETOVNI ŠAH. PRVAK LASKER							
ČRTA SEČNICA							
NAMIZNO PREGRINJALO				IGRALKA BLYTH REKA V SRBUI			
OSJE GNEZDO					ITALIJANSKI SPOLNIK ŠTUDENT IRANISTIKE		
DIŠEČA GOZDNA CVETLICA, ŠMARNICA							
OSEBNI ZAIMEK			MESTO V ROMUNIJI HEROINA DON CARLO	A			
AVTOMOBILSKA OZNAKA BELGUE		IGRALKA RAS OGRAJA ZA ŽIVINO				RIM. 500 VZDOLŽNA STENA V TEMPLJIH	
NARODNO OSVOBODILNA BORBA				NATRIJ ZVER IZ RODU MAČK			REKA IN DEPARTMA V VZHODNI FRANCIJI
GOŠČA, USEDLINA							
SOLO PEVCI							
FRANCOSKI PESNIK TZARA							—
Apokaliptičnim jezdecem (zlasti vojni in lakoti), ki ponižujejo človečnost v človeku, se je pridružil nov, hinavski in pritajen — homo destructivus.
VESTNIK, 1. JUNIJ 1989
STRAN 29
orodje za vsake roke
Dvohitrostni vibracijski vrtalniki
Krožne žage
Vibracijski brusilniki
Tip vrtalnika	W 502 T		W 508 T	W 458 L
Moč	(W)	520	520	500
Število vrtljajev	(1/min) 540/1400		0-540/0-1400 0-650/0-1700	
Vrtanje v beton	(mm)	12	12	10
Vrtanje v jeklo	(mm)	10	10	10
Vrtalna glava	(mm)	13	13	10
Masa	(kg)	1.9	1.9	1.9
				levo-desno vrtenje
Tip	VS 108 R		VS 106 RS	VS 107 RS
Število vrtljajev	(1/min) 600		300/600	350/1100
Vrtanje v jeklo	(mm)	6.5	6,5	6,5
Vrtanje v les	(mm)	10	15	15
Vrtalna glava	(mm)	10	10	10
Napetost	(V)	7.2	7,2	9.6
Masa	(kg)	0,95	1.4	1.6
			L/D vrtenje	L/D vrtenje
Tip	KZ 55 D
Moč	(W)	830
Število vrtljajev (1/min) 4300
Debelina žaganja	(mm)	50
Masa	(kg)	4,5
KZ 86 A KZ 250 A KZ 251 A 1700	1050	1050
4500	3500	3500
86	150 x 70	120 x 55
8,4	16	18
stabilna nihajna stabilna nihanja izvedba izvedba
Tip	VB 23 A		VB 743	VB 745
Moč	(W)	160	450	450
Število gibov	(1/min)	20000	16000	9000
Število vrtljajev	(1/min)	10000	8000	4500
Krog brušenja	(mm)	2.6	2.5	4,5
Brusna površina	(mm)	92 x 190	115 x 225	115 x 225
Masa	(kg)	1,9	2.9	2.9
Skobeljnika
(W) (1/min)
Dvohitrostni vibracijski vrtalniki
Tip vrtalnika	W 502 X W 508 X W 558 X
Moč	(W)	500	500	500
Število vrtljajev	(1/min) 650/1700 0-650/0-1700 0-650/0-1600
Vrtanje v beton	(mm)	13	13	13
Vrtanje v jeklo	(mm)	13	13	13
Vrtalna glava	(mm)	13	13	13
Masa	(kg)	2,35	3,35	2,35
				levo-desno vrtenje
Dvohitrostni vibracijski vrtalniki
Tip vrtalnika	W 602 E	W 602 D	W 702 D
Moč	(W)	650	650	720
Število vrtljajev	(1/min) 580/2000	680/2000	450/1100
Vrtanje v beton	(mm) 16	16	16
Vrtanje v jeklo	(mm) 13	13	16
Vrtalna glava	(mm) 13	13	16
Masa	(kg) 3,3	3,3	3,5
			levo-desno vrtenje
Industrijski vrtalniki
Tip vrtalnika Moč
Število vrtljajev
Vrtanje v jeklo Način »petja Masa
Izvijalnik moč
Število vrtljajev
Vpenjalni vrat
Masa
IZ 107 450 0-4000 1/4"-šesterokoten *,2
Tip	SK 82 B		SK 82 A
Moč	(W)	400	480
Število vrtljajev	(1/min)	20000	18000
Širina skobljanja	(mm)	82	82
Globina skobljanja	(mm)	0-0,6	0-1
Globina utora	(mm)	0-15	0-7
Masa	(kg)	1,7	2,6
Baterijski izvijalnik
Tip
Število vrtljajev
Zmogljivost privijanja
Napetost
Čas polnjenja
Masa
Elektrokladiva
(1/min)
IZ 105 130 do M 5 2.4 6 40
Tračna brusilka
Tip	TB 75 A		TB 10 A
Moč	(W)	600	1000
Hitrost teka traku	(m/s)	3,3	7,5
Velikost traku	(mm)	76 x 457	102 x 552
Brusna površina	(mm)	76 x 130	102 x 130
Masa	(kg)	2,75	4,8
Sekalnik za pločevino
Tip
Moč
Število gibov
Debelina striženja
Masa
(W) (1/min) (mm) (kg)
SP 32 A 330 1300 1.5 2,5
Premi brusilnik
Tip	PB 32 A
Moč	(W)	330
Število vrtljajev	(1 /min)	23000
Največji premer brusa
—	s keramično vezavo	(mm)	25
—	z bakelitno vezavo	(mm)	50
Masa	(kg)	1.8
Škarje za pločevino
Tip
Moč
Število gibov
Debelina striženja
Masa
(W) (1/min) (mm) (kg)
RS 32 A 330 1300 2,5 2,7
Tip	EK 127	EK 72 B	EK 138
Moč	(W)	500	710	750
Številno vrtljajev	(1/min) 0-1500	680	260-270
Število vibracij	(1/min) 0-5000	0-3900	2500-2600
Vrtanje v beton	(mm) 16	20	od 12-35
Masa	(kg) 2,4	5,3	7.5
VS 723 A
(W)	1050
(1 /min) 185/350 (mm) 23
MK 2
(kg) 4,6
VS 732 A 1050 125/220 32
MK 3
4.6
VS 702 F 720 210/500 23 MK 2
3.9
Kotni brusilniki
Tip
Moč
Število vrtljajev
Premer plošče
Masa
KB 59 A
(W)	500
(1 /min) 9500 (mm) 115 (kg) 2,2
KB 79 A 750 9000 125 2,7
KB 206 D 2000 6300 230 4.9
KB 208 0 2000 8500 178 4,9
[Če želite o električnem orodju Iskra še dodatne informacije, nam pišite na naslov-.
Iskra ERO, Prodaja, Trg revolucije 3, 61000 Ljubljana ali Iskra Commerce, Filiala Maribor, Partizanska 11.  .  l.... ' . ... " ‘	...... .....
STRAN 30
VESTNIK, 1. JUNIJ 1989
URADNE OBJAVE
Leto XXV	Murska Sobota, dne 1. junija 1989	Št.: 15
URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA, LENDAVA IN MURSKA SOBOTA
Odgovorni urednik: Martin Vinčec
102.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Križevci pri Ljutomeru.
103.	Sklep o uvedbi dodatnega samoprispevka za vas Vučja vas.
104.	Sklep o valorizaciji cen geodetskih storitev občin G. Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota.
105.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje KS Hodoš.
106.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje KS Čepinci.
107.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje KS Šalovci.
108.	Odredba o obveznem cepljenju perutnine proti atipični kokošji kugi na območju občine Lendava.
109.	Odredba o dopolnitvi odredbe o pristojbinah za veterinarsko-sani-tarne preglede in za stroške poslovanja Veterinarsko-higienske službe ter dovoljenja v občini G. Radgona.
110.	Odredba o podaljšanju veljavnosti odredbe o določitvi najvišjih cen v občini G. Radgona.
102
Na podlagi 3. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS št. 35/85), 44. člena Statuta Krajevne skupnosti Križevci pri Ljutomeru in uspešno izvedenega referenduma dne 2. 4. 1989 je skupščina Krajevne skupnosti Križevci pri Ljutomeru na seji dne 23. 5. 1989 sprejela
SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Križevci pri Ljutomeru.
1.	člen
Za območje Krajevne skupnosti Križevci pri Ljutomeru se uvede krajevni samoprispevek v denarju od 1.6. 1989 do 31. 5. 1994.
2.	člen
Sredstva zbrana s samoprispevkom se bodo uporabila:
1.	Dve tretjini za potrebe vasi in to za:
—	urejanje in vzdrževanje vaških cest in jarkov,
—	avtobusna postajališča,
—	vaško cestno razsvetljavo,
—	telefonske govorilnice,
—	najmanj 10% za potrebe gasilskih društev,
—	druge dotacije in potrebe, ki jih bodo vasi opredelile v svojih programih in v njih določile prioritetni red.
2.	Ena tretjina za skupne potrebe Krajevne skupnosti Križevci in to:
—	zagotovitev 20% delež obveznosti za asfaltiranje ceste Buče-čovci—Zasadi,
—	urejanje kulturnega doma v Križevcih, prostor za sedež Krajevne skupnosti in drugo.
3.	člen
Samoprispevek bodo plačevali krajani KS Križevci in sicer:
—	1,5 % od neto osebnih dohodkov in nadomestil,
—	1 % od pokojnin,
—	10 % od katastrskega dohodka kmetov,
—	1,5 % od dohodka obrtnikov, ki je osnova za obračun davkov pri prispevkov,
—	4 % zaposleni v tujini od povprečnega letnega osebnega dohodka zaposlenih v SRS v preteklem letu, enako uživalci pokojnin iz tujine.
Svet KS lahko sredstva samoprispevka, ki so začasno prosta, veže pri banki za določen čas, v skladu s programom dela KS in vasi.
4.	člen
Samoprispevka so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. čl. Zakona o samoprispevku.
5.	člen
Samoprispevek od OD, nadomestil in pokojnin je dolžan odtegniti mesečno in nakazovati izplačevalec OD, nadomestil in pokojnin.
Samoprispevek iz kmetijske in obrtne dejavnosti obračunava in
nakazuje Uprava za družbene prihodke pri SO Ljutomer.
Samoprispevek od zaposlenih v tujini in upokojencev, ki prejemajo pokojnino iz tujine obračunava Krajevna skupnosti Križevci pri Ljutomeru.
Izplačevalec OD, pokojnin in nadomestil je dolžan KS Križevci redno mesečno pošiljati seznam, komu in koliko samoprispevka je odtegnil in nakazal.
6.	člen
Samoprispevek se nakazuje na račun: 5.1930-842-029--82058, Krajevna skupnosti Križevci pri Ljutomeru.
7.	člen
Od zavezancev, ki samoprispevka ne plačajo v določenem času, se obveznost izterja po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov.
8.	člen
Nadzor nad zbiranjem, razporejanjem in uporabo sredstev samoprispevka opravlja svet KS Križevci pri Ljutomeru.
O uporabi sredstev samoprispevka se sestavi zaključni račun.
9.	člen
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. 6. 1989.
Križevci, dne 23. 5. 1989
Predsednik skupšččine KS
Križevci pri Ljutomeru:
Olga ANTIČ, 1. r.
103
Na podlagi 3. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS št. 35/85). 44. člena Statuta Krajevne skupnosti Križevci pri Ljutomeru in uspešno izvedenem referendumu dne 2. 4. 1989 je skupščina Krajevne skupnosti Križevci pri Ljutomeru na seji dne 23. 5. 1989 sprejela
SKLEP o uvedbi dodatnega samoprispevka za vas Vučja vas.
I.	člen
Za vas Vučja vas se uvede dodatni samoprispevek v denarju od 1.6. 1989 do 31. 5. 1994. '
2.	člen
Sredstva .zbrana z dodatnim samoprispevkom se bodo uporabila:
1.	Za gradnjo vaškega doma in druge potrebe vasi.
3.	člen
Samoprispevek bodo plačevali krajani vasi Vučja vas in sicer:
—	2% od neto osebnih dohodkov in nadomestil.
I % od pokojnin,
—	15% od katastrskega dohodka kmetov.
—	2% od dohodka obrtnikov, ki je osnova za obračun davkov in prispevkov,
—	4 % zaposleni v tujini od povprečnega letnega osebnega dohodka zaposlenih v SRS v preteklem letu, enako uživalci pokojnin iz tujine.
Svet KS lahko sredstva samoprispevka, ki so začasno prosta, veže pri banki za določen čas. v skladu s programom dela vasi.
4.	člen
Plačevanja samoprispevka so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. člen Zakona o samoprispevku.
5.	člen
Samoprispevek od OD. nadomestil in pokojnin je dolžan mesečno odtegniti in nakazati izplačevalec OD, nadomestil in pokojnin.
Samoprispevek iz kmetijske in obrtne dejavnosti obračunava in nakazuje Uprava za družbene prihodke pri SO Ljutomer.
Samoprispevek od zaposlenih v tujini in upokojencev, ki prejemajo pokojnino iz tujine obračunava Krajevna skupnost Križevci pri Ljutomeru.
Izplačevalec OD, nadomestil in pokojnin je dolžan KS Križevci redno mesečno pošiljati seznam, komu in koliko samoprispevka je odtegnil in nakazal.
6.	člen
Dodatni samoprispevek se nakazuje na račun: 51930-842-029-82058, Krajevna skupnosti Križevci pri Ljutomeru, — s pripisom, dodatni samoprispevek za vas Vučja vas.
7.	člen
Od zavezancev, ki samoprispevka ne plačajo v določenem času, se obveznost izterja po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov.
8.	člen
Nadzor nad zbiranjem, razporejanjem in uporabo sredstev dodatnega samoprispevka opravlja svet KS Križevci pri Ljutomeru.
9.	člen
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah, uporablja pa se od L 6. 1989.
Križevci, dne 23. 5. 1989
Predsednik skupščine KS
Križevci pri Ljutomeru: Olga ANTIC I. r.
104
Na podlagi 16. člena Zakona o geodetski službi (Ur. list SRS, št. 23/76) ter na podlagi Odlokov o cenah za geodetske storitve v občini G. Radgona, Lendava, Ljutomer in M. Sobota (Uradne objave, št. 15/81) so Izvršni svet Skupščin občin G. Radgona, na seji dne 18. 5. 1989; Lendava, na seji dne 24. 5. 1989; Ljutomer, na seji dne 23. 5. 1989 in Murska Sobota, na seji dne 16. 5. 1989 sprejeli
SKLEP
O VALORIZACIJI CEN GEODETSKIH STORITEV
L člen
S tem sklepom se določajo cene geodetskih storitev za potrebe občanov, državnih organov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, društev in civilnih oseb, ki jih opravljajo občinski upravni organi, pristojni za geodetske zadeve občin G. Radgona. Lendava, Ljutomer in Murska Sobota.
2.	člen
Cene iz L člena tega sklepa so:
Zap. št.	vrsta in obseg geodetske storitve		cena
1.	PARCELACIJA 1.1.	parcele 1.1.1.	do 0,3 ha na dva dela 1.1.2.	za vsak nadaljnji začeti 0,3 ha 1,1.3.	za vsako dodatno novo parcelo 1.1.4.	za prenos gradbene parcele iz projekta v naravo 1.2.	za vsako novo nastalo parcelo obodne parcelacije 1.3.	za razlastitev dolžinskega objekta za vsakih 100 m	842.000 din 192.000 din 192.000 din 340.000 din 532.000 din 990.000 din
2.	MEJNI UGOTOVITVENI POSTOPEK 2.1.	ugotovitev in izmeritev meje med dvema mejnima točkama 2.2.	za vsako nadaljnjo mejno točko	576.000 din 192.000 din
3.	PRENOS POSESTNE MEJE PO PODATKIH ZEMLJIŠKEGA KATASTRA 3.1.	grafični kataster: 3.1.1.	določitev posestne meje med dvema mejnima točkama 3.1.2.	za vsako nadaljnjo mejno točko 3.2.	numerični kataster: 3.2.1	. določitev posestne meje med dvema mejnima točkama 3.2.2	za vsako nadaljnjo mejno točko	1.004.000 din 251.000 din 620.000 din 192.000 din
4.	IZDELAVA GEODETSKIH NAČRTOV ZA PROSTORSKE IZVEDBENE AKTE 4.1.	izdelava načrtov za površine do 0,3 ha 4.2.	za vsak nadaljnji začeti 0,3 ha	842.000 din 325.000 din
5.	IZDELAVA POSNETKOV NOVEGA STANJA 5.1,	izdelava načrtov za površine do 0,1 ha 5.2.	za vsak nadaljnji začeti 0,1 ha 5.3.	posnetek komunalnega voda za vsakih 100 m 5.3.1	za vod krajši od 500 m	650.000 din 266.000 din 665.000 din
5.3.2, za vod daljši od 500 m		606.000 din
6.	ZAKOLIČENJE OBJEKTOV 6.1.	stavbe in objekti do 200 m2 tlorisne površine 6.2.	stavbe in objekti nad 200 m2 tlorisne površine 6.3.	dolžinski objekti	310.000 din dejan, čas dejan, čas
7.	Cena geodetskih storitev na gozdnem območju se povečajo za 50% od zgornjih cen	
8.	CENA URE Za geodetske storitve, ki se obračunavajo po dejansko porabljenem času, veljajo naslednje cene: A — terensko geodetsko delo B — pisarniško geodetsko delo C — risarsko geodetsko delo D — figurantska in druga pomočna dela E — strokovno delo na računalniku	78.000 din 74.000 din 53.000 din 40.000 din 220.000 din
9.	Cena prevoženega kilometra znaša	2.500 din
10.SPLOŠNO
—	Posebej se obračunavajo materialni stroški (mejniki, obrazci, prevozni stroški, poštnina).
—	Ob prekinitvi postopka naročnik plača vse stroške, ki so nastali do prekinitve.
—	Če opravljamo meritve na izrecno željo naročnika v zimskem času, to je od 01. 12. do 01. 03. se cena poveča za 30%.
—	Geodetske storitve se obračunavajo po ceniku, ki velja ob zaključku dela.
3.	člen
Cene geodetskih storitev bodo Izvršni sveti v prihodnje določali na podlagi višine urnih cen geodetskih organizacij in se bodo objavljale na oglasnih deskah pri Geodetskih upravah občin G. Radgona, Lendava, Ljutomer in M. Sobota.
4.	člen
Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep o valorizaciji cen geodetskih storitev, ki je bil sprejet na sejah Izvršnih svetov Skupščin občin: G. Radgona, dne 23. 2. 1989; Lendava, dne 28. 2. 1989; Ljutomer, dne 28. 2. 1989 in M. Sobota, dne 28. 2. 1989.
5.	člen
Cene iz tega sklepa začnejo veljati
—	v občini M. Sobota s 16. majem 1989,
—	v občini Ljutomer s 24. majem 1989 in
—	v občini G. Radgona in Lendava s L junijem 1989.
G. Radgona, dne 18. 5. 1989
Številka: 38-3/87-06
Lendava, dne 24. 5. 1989
Številka: 38-1/88-2 '
Ljutomer, dne 23. 5. 1989
Številka: 002-1/89
M. Sobota, dne 16. 5. 1989
Številka: 385-2/89-5
Predsednik
Izvršnega sveta SO G. Radgona Janko SLAVIČ, 1. r.
Predsednik
Izvršnega sveta SO Lendava Jože KURONJA, 1. r.
Predsednik
Izvršnega sveta SO Ljutomer Franc ŠTRAKL, 1. r.
Predsednik
Izvršnega sveta SO M. Sobota Janez ŠTOTL, I. r.
105
Na osnovi 3. člena Zakona o samoprispevku (Uradni list SRS 35/86), 8. člena Zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS 23/77) in 42. člena statuta KS Hodoš je skupščina Krajevne skupnosti Hodoš na svoji seji dne 19. 5. 1989 sprejela
SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Hodoš
L člen
Razpisuje se referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Hodoš. Referendum bo 18. 6. 1989 od 7. do 19. ure na običajnih glasovalnih mestih.
2.	člen
Sredstva, zbrana s krajevnim samoprispevkom, se bodo uporabila za komunalno ureditev naselij in druge sprotne potrebe krajevne skupnosti.
3.	člen
Samoprispevek se uvede za obdobje 5 (petih) let in sicer od 1.7. 1989 do 30. 6. 1994.
4.	člen
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki imajo stalno bivališče na območju KS Hodoš ter so vpisani v splošni volilni imenik in delovni
ljudje, ki še nimajo volilne pravice, so pa v delovnem razmerju in imajo stalno bivališče na območju KS Hodoš in sicer:
a.) V DENARJU:
—	1,5 % od neto osebnih dohodkov iz delovnega razmerja in nadomestil ter od pokojnin
—	20 % od katastrskega dohodka
—	1,5 % od ostanka čistega dohodka obrtnikov
—	1,5 % od povprečnega OD v SR Sloveniji v preteklem letu od upokojencev, ki prejemajo pokojnino iz tujine
—	3 % od povprečnega OD v SR Sloveniji v preteklem letu za delavce na začasnem delu v tujini.
b.) V DELU:
—	vsako gospodinjstvo po 2 delovna dneva v letu do 5 ha skupne površine zemlje še dva delovna dneva do 10 ha skupne površine zemlje še tri delovne dneve in nad 10 ha skupne površine zemlje še štiri delovne dneve Nadomestilo za neopravljeni delovni dan, ki traja 8 ur znaša 60.000.— dinarjev, ki se vsako leto revalorizira na Skupščini KS.
—	3 traktorske prevoze letno na občana, nosilca gospodinjstva ali njegove družinske člane, v kolikor ima lasten traktor.
Nadomestilo za neopravljene traktorske prevoze sproti določa svet krajevne skupnosti.
5.	člen
Samoprispevka v denarju so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. člen Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS 35/85).
6.	člen
Delavcem, ki so na začasnem delu v tujini in imajo stalno bivališče na območju KS Hodoš, bo v pripravljalnem postopku za razpis referenduma posredovan program, ki bo vseboval namen, vrsto, osnovo in višino samoprispevka ter obdobje za katero se uvaja samoprispevek.
7.	člen
Volilci glasujejo neposredno in tajno z glasovnico, ki ima naslednje besedilo:
KRAJEVNA SKUPNOST HODOŠ
GLASOVNICA za glasovanje na referendumu dne 18. 6. 1989 o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje KS Hodoš za obdobje od 1.7. 1989 do 30. 6. 1994, ki se bo uporabljal za komunalno ureditev naselij in druge sprotne potrebe krajevne skupnosti
Višina samoprispevka bo znašala: a.) V DENARJU:
—	1,5 % od neto osebnih dohodkov iz delovnega razmerja in nadomestil ter od pokojnin
—	20 % od katastrskega dohodka
—	1,5 % od ostanka čistega dohodka obrtnikov
—	1,5 % od povprečnega OD v SR Sloveniji v preteklem letu od upokojencev, ki prejemajo pokojnino iz tujine
—	3 % od povprečnega OD v SR Sloveniji v preteklem letu za delavce na začasnem delu v tujini.
b.) V DELU:
—	vsako gospodinjstvo po 2 delovna dneva v letu do 5 ha skupne površine zemlje še dva delovna dneva do 10 ha skupne površine zemlje še tri delovne dneve in nad 10 ha skupne površine zemlje še štiri delovne dneve Nadomestilo za neopravljeni delovni dan, ki traja 8 ur znaša 60.000.— dinarjev, ki se vsako leto revalorizira na Skupščini KS.
—	3 traktorske prevoze letno na občana, nosilca gospodinjstva ali njegove družinske člane, v kolikor ima lasten traktor.
Nadomestilo za neopravljene traktorske pravice sproti določa svet krajevne skupnosti.
GLASUJEM »ZA«	»PROTI«
Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo samoprispevka, oziroma besedo »PROTI«, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja.
8.	člen
Za zbiranje sredstev in za izvajanje del bo odgovorna skupščina Krajevne skupnosti Hodoš.
9.	člen
Nadzor nad zbiranjem in porabo zbranih sredstev bo opravljal svet Krajevne skupnosti Hodoš in bo o tem vsako leto poročal zboru delovnih ljudi in občanov.
10.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 01-22/1989
Datum: 24. 5. 1989
Predsednik skupščine KS Hodoš Sandor BALAIC
106
Na osnovi 3. člena Zakona o samoprispevku (Uradni list SRS 35/86), 8. člena Zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS 23/77) in 42. člena statuta KS Cepinci je skupščina Krajevne skupnosti Cepinci na svoji seji dne 12. 5. 1989 sprejela
SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Cepinci
1.	člen
Razpisuje se referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Cepinci. Referendum bo 18. 6. 1989 od 7. do 19. ure na običajnih glasovalnih mestih.
2.	člen
Sredstva, zbrana s krajevnim samoprispevkom, se bodo uporabila za komunalno ureditev naselij in druge sprotne potrebe krajevne skupnosti.
3.	člen
Samoprispevek se uvede za obdobje 5 (petih) let in sicer od 1. 7. 1989 do 30. 6. 1994.
4.	člen
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki imajo stalno bivališče na območju KS Cepinci ter so vpisani v splošni volilni imenik in delovni ljudje, ki še nimajo volilne pravice, so pa v delovnem razmerju in imajo stalno bivališče na območju KS Cepinci in sicer: a.) V DENARJU:
—	1,5 % od neto osebnih dohodkov iz delovnega razmerja in nadomestil ter od pokojnin
—	15 % od katastrskega dohodka
—	1,5 % od čistega dohodka obrtnikov
—	3 % letno od povprečnega OD v SR Sloveniji v preteklem letu za delavce na začasnem delu v tujini.
b.) V DELU:
—	vsako gospodinjstvo po 3 delovne dneve v letu
V primeru neizpolnitve delovne obveznosti, se le-ta poravna v denarju in sicer v vrednosti OD za I delovni dan PK delavca: zaposlenega v OZD s področja komunalne dejavnosti.
c.) 3 traktorske prevoze letno na občana, nosilca gospodinjstva ali njegove družinske člane, v kolikor ima lasten traktor.
Nadomestilo za neopravljene traktorske prevoze sproti določa svet krajevne skupnosti.
5.	člen
Samoprispevka v denarju so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. člen Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS 35/85).
6.	člen
Delavcem, ki so na začasnem delu v tujini in imajo stalno bivališče na območju KS Cepinci, bo v pripravljalnem postopku za razpis referenduma posredovan program, ki bo vseboval namen, vrsto, osnovo in višino samoprispevka ter obdobje za katero se uvaja samoprispevek.
7.	člen
Volilci glasujejo neposredno in tajno z glasovnico, ki ima naslednje besedilo:	~
KRAJEVNA SKUPNOST
Cepinci
GLASOVNICA
za glasovanje na referendumu dne 18. 6. 1989 o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje KS Cepinci za obdobje od 1.7. 1989 do 30. 6. 1994, ki se bo uporabljal za komunalno ureditev naselij in druge sprotne potrebe krajevne skupnosti
Višina samoprispevka bo znašala:
a.) V DENARJU:
—	1,5 % od neto osebnih dohodkov iz delovnega razmerja in nadomestil ter od pokojnin
—	15 % od katastrskega dohodka
—	1,5 % od čistega dohodka obrtnikov
—	3 % letno od povprečnega OD v SR Sloveniji v preteklem letu za delavce na začasnem delu v tujini.
b.) V DELU:
—	vsako gospodinjstvo po 3 delovne dneve v letu
V primeru neizpolnitve delovne obveznosti, se le-ta poravna v denarju in sicer v vrednosti OD za I delovni dan PK delavca; zaposlenega v OZD s področja komunalne dejavnosti.
—	3 traktorske prevoze letno na občana, nosilca gospodinjstva ali njegove družinske člane, v kolikor ima lasten traktor.
Nadomestilo za neopravljene traktorske prevoze sproti določa svet krajevne skupnosti.
GLASUJEM
»ZA«	'	»PROTI«
Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo samoprispevka, oziroma besedo »PROTI«, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja.
8.	člen
Za zbiranje sredstev in za izvajanje del bo odgovorna skupščina Krajevne skupnosti Cepinci.
*
9.	člen
Nadzor nad zbiranjem in porabo zbranih sredstev bo opravljal svet Krajevne skupnosti Cepinci in bo o tem vsako leto poročal zboru delovnih ljudi in občanov.
10.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 01-26/1989 Predsednik skupščine
Datum: 22. 5. 1989	^'"F1
Jože Žlebič
107
Na osnovi 3. člena Zakona o samoprispevku (Uradni list SRS 35/86), 8. člena Zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja Uradni list SRS 23/77) in 42. člena statuta KS Šalovci je skupščina Krajevne skupnosti Šalovci na svoji seji dne 23. 5. 1989 sprejela
SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Šalovci
1.	člen
Razpisuje se referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Šalovci. Referendum bo 18. 6. 1989 od 7. do 19. ure na običajnih glasovalnih mestih.
2.	člen Sredstva, zbrana s krajevnim samoprispevkom, se bodo uporabila za komunalno ureditev naselij in druge sprotne potrebe krajevne skupnosti.
3.	člen Samoprispevek se uvede za obdobje 5 (petih) let in sicer od 1.7. 1989 do 30. 6. 1994.
4.	člen
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki imajo stalno bivališče na območju KS Šalovci ter so vpisani v splošni volilni imenik in delovni ljudje, ki še nimajo volilne pravice, so pa v delovnem razmerju in imajo stalno bivališče na območju KS Šalovci in sicer: a) V DENARJU:
—	1,5 % od neto osebnih dohodkov iz delovnega razmerja in nadomestil ter od pokojnin
—	15% od katastrskega dohodka
—	1.5 % od čistega dohodka obrtnikov
—	3 % letno od povprečnega OD v SR Sloveniji v preteklem letu za delavce na začasnem delu v tujini.
b.) V DELU:
—	vsako gospodinjstvo po 3 delovne dneve v letu
V primeru neizpolnitve delovne obveznosti, se le-ta poravna v denarju in sicer v vrednosti OD za 1 delovni dan PK delavca, zaposlenega v OZD s področja komunalne dejavnosti.
—	3 traktorske prevoze letno na občana, nosilca gospodinjstva ali njegove-družinske člane, v kolikor ima lasten traktor.
Nadomestilo za neopravljene traktorske prevoze sproti določa svet krajevne skupnosti.
5.	člen Samoprispevka v denarju so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. člen Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS 35/85).
6.	člen
Delavcem, ki so v začasnem delu v tujini in imajo stalno bivališče na območju KS Šalovci, bo v pripravljalnem postopku za razpis referenduma posredovan program, ki bo vseboval namen, vrsto, osnovo in višino samoprispevka ter obdobje za katero se uvaja samoprispevek.
7.	člen
Volilci glasujejo neposredno in tajno z glasovnico, ki ima naslednje besedilo:
KRAJEVNA SKUPNOST
ŠALOVCI
GLASOVNICA za glasovanje na referendumu dne 18. 6. 1989 u uvedbi krajevnega samoprispevka za območje KS Šalovci za obdobje od 1.7. 1989 do 30. 6. 1994, ki se bo uporabljal za komunalno ureditev naselij in druge sprotne potrebe krajevne skupnosti.
Višina samoprispevka bo znašala:
a)	V DENARJU:
—	1,5 % od neto osebnih dohodkov iz delovnega razmerja in nadomestil ter od pokojnin
—	15 % od katastrskega dohodka
—	1,5 % od čistega dohodka obrtnikov
—	3 % letno od povprečnega OD v SR Sloveniji v preteklem letu za delavce na začasnem delu v tujini.
b)	V DELU:
—	vsako gospodinjstvo po 3 delovne dneve v letu
V primeru neizpolnitve delovne obveznosti, se le-ta poravna v denarju in sicer v vrednosti OD za 1 delovni dan PK delavca, zaposlenega v OZD s področja komunalne dejavnosti.
—	3 traktorske prevoze letno na občana, nosilca gospodinjstva ali njegove družinske člane, v kolikor ima lasten traktor.
Nadomestilo za neopravljene traktorske prevoze sproti določa svet krajevne skupnosti.
GLASUJEM »Za« '	»PROTI«
Vohlec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo samoprispevka, oziroma besedo »PROTI«, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja.
8.	člen
Za zbiranje sredstev in za izvajanje del bo odgovorna skupščina Krajevne skupnosti Šalovci.
9.	člen
Nadzor nad zbiranjem in porabo zbranih sredstev bo opravljal svet Krajevne skupnosti Šalovci.in bo o tem vsako leto poročal zboru delovnih ljudi m občanov.
10.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 01-21/1989
Datum: 24. 5. 1989 Predsednik skupščine
KS Šalovci
Aleksander SVETEC
108
Na podlagi 3. točke 40. člena Zakona o zdravstvenem varstvu živali (Or. list SRS, št. 37/85) ter 316. člena Statuta občine Lendava (Ur. objave, št. 37/81) je Izvršni svet Skupščine občine Lendava, na 85. seji dne, 18. 5. 1989 sprejel
ODREDBO  o obveznem cepljenju perutnine proti atipični kokošji kugi na območju občine LENDAVA
1.	člen
Opraviti je treba preventivno cepljenje vse perutnine proti atipični kokošji kugi (Pestis avium atypica) v vseh naseljih na območju občine. Cepljenje se opravi z okulo-nazalno metodo s priznano vakcino po navodilih proizvajalca.
2.	člen
Preventivno cepljenje onraviin delavci Veterinarskega zavoda Murska Sobota, enota Lendava, do 30. 6. 1989.
3.	člen
Preventivno cepljenje proti atipični kokošji kugi se opravi na stroške lastnikov oziroma imetnikov.
4.	člen
Ta odredba začne veljati drugi dan po objavi v Uradnih objavah Pomurskih občin.
Številka: 326-2/89-9—V/95/FA
Datum: 18. 5. 1989
,	Predsednik Izvršnega sveta
Jože Kuronja, I. r.
109
Na podlgi 29. člena Zakona o zdravstvenem' varstvu živali (Ur. list SRS, št. 37/85) in 212. členaStatuta občine G. Radgona (Ur. objave št. 41/82, 7/86, 2/87 in 9/89) je izvršni svet Skupščine občine G. Radgona, na seji dne 18. 5. 1989 sprejel
ODREDBO o dopolnitvi odredbe o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in za stroške poslovanja Veterinarsko-higienske službe ter dovoljenja v občini G. Radgona
1.	člen
V odredbi o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in za stroške poslovanja Veterinarsko-higienske službe ter dovoljenja v občini G. Radgona (Ur. objave 1/89), se za 10. člen doda novi 10. a. člen, ki glasi: »Cene za veterinarsko-sanitarne preglede, poslovanje veterinarsko higienske službe in cene za izdajo dovoljenja za pormet z mlekom in mlečnimi izdelki določene s to odredbo, se valorizirajo v skladu z veljavnim cenikom režijske ure Veterinarskega zavoda M. Sobota.«
2.	člen
Sklep o valorizaciji cen za pristojbine iz 2. in 4. člena odredbe, izda izvršni svet na podlagi informacije o veljavnih cenikih Veterinarskega zavoda.
3.	člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
Številka: 322-10/87
Datum: 18. 5. 1989
PREDSEDNIK
IZVRŠNEGA SVETA SO GOR. RADGONA
Janko SLAVIČ, dipl. ing. agr.
110
Na podlagi 5. člena Zakona o družbeni kontroli cen (Ur. list SRS, št. 9/85) in 2. člena Odloka o določitvi organa za sprejem ukrepov neposredne kontrole cen (Ur. objave pomurskih občin, št. 11/85) je izvršni svet Skupščine občine Gornja Radgona na seji, dne 18. 5. 1989 sprejel naslednjo
ODREDBO
o podaljšanju veljavnosti odredbe o določitvi najvišjih cen
1.	člen
Veljavnost Odredbe o določitvi najvišjih cen (Ur. objave pomurskih občin št. 31/88, 33/88 in 7/89) se podaljša za šest mesecev.
2.	člen
K vsakokratnim povečanjem cen osnovnih komunalnih storitev in stanarin daje soglasje izvršni svet Skupščine občine Gornja Radgona.
3.	člen
Ta odredba začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 38-7/87-1 1
Datum: 18. 5. 1989
. PREDSEDNIK
IZVRŠNEGA SVETA SO GOR. RADGONA Janko SLAVIČ, dipl. ing. agr.