12. številka.                       Ljubljana, nedeljo 16. januarija.               XIV. leto,  1881.
IzbajA vsak dan, izvzemii ponedel^ke in dneve po praznikih, ter velja po pošti projeumn zu avs tro- o ge rak o dc%ele za ćelo leto 1*5 #1., za pt»l l<ta 8 gU t& četrt leta. 4 gl. — Za Lj ubijano brez pobijanja na đoni za ćelo leto 13 gl<l., za (Vtrt leta H #ld. .'((> kr., z* en mosec 1 j?hl. 10 kr. 7.;\ |>fiSilji»t>Jt* nft 4otn se računu 10 kr. za mrsuc, 30 kr. za ć^trt leta. — Za t u j o d ež cl e toliko već, kolikor poSti.itia iznaša. — Za (?<>»|><>du učitelje im ljudskih hoIhIi in £& dijake velja znižana rena in Bicer: Za Lj ubija no za  fetrt leta *2 #ld.  50 kr., po pošti prujeman za četrt leta .'5  tfnid.  —  Za   iiznaiii 1 u   se   plačuje
od ćetiristnpne  putit-vrste C kr., ee se oznanilo tmkrat tiskn, f> kr., oe su dvakrat, in 4 kr., će so trikrut ali večkrat tiska.
Dopisi  uaj se izvoli trunki rat i. — Kokopim se no vrarajo.   —  Uredništvo je v Ljubljani v Fratir  Kolnianovcj  liiSi  .^leilališka stolba".
Oprav niStvo, na katero   naj  su blagovolijo po&ljuti  naročitim", reklamacije,  ozn»ni];i,  t. j. adiniuiHtrativnc stvari, je v  „Nurodnrj   tiaknrrii" v  Ko manovrj   hiŠL
„Green Erin".
i.
Dr. V. Z—k. Zeleno „Erin" imenujejo Irci svojo domovino, ker je okinPana po vseh pokrajinah s krasno zelenjavo, katerej je teško para naj ti v katerej drugej evropskoj zemlji. Hibernijo so imenovali otok stari Kimljani, ki je bil od pamtiveka Keltska nasell>iiia. Irska obaega v okroglem broju 1500 štirja>kih milj in je velika planjava, na okolo obdana z go-rami. Vsled svojega podnebja in svoje glebe spada Irska mej najrodovitnejše de/ele ćele JSvrope, tako, da bi človek misli), tu mora jako srečno ljudstvo živeti.
Ali ravno narobe je istina. Irska se srne y pravem pomenu evangeljske besede: „dolina Bolz" imenovati, in slavni njen pesnik Tomuž Mooie je rekel, da, ako ne bi bila njegova domovina uže po naravi od morja obdana, moralo bi bilo morje nastati od samih solz, ka-tere je njegov nesrečni narod v stoletjih pre-točil iu jih še dan denes pretaka. Slavni an-gleški humorist Swift, ki je bil tuđi Irce, je rekel, da on ne želi svojoj nesrečnej domovini veftje srete, kukor te, da bi se enkrat v prav temnej, tihej noći polahkoma za zinirom v jnorje pogreznila!
Nesreća vse Irske obstoji v tem, da nijso imeli pradedje sedanjega roda nobenega raz-uma iu nobenega talenta vstvariti si — veliko državo. V tem so irski Kelti jako nam Slo-vanom in posebno nam Slovencem podobni bili. Živeli so Irci do 12. stoletja pod posa-meznimi glavarji, ki so si bili mej soboj zini-j*om navskriž in v vednem mejsobneni ravsu jn kavsu.
Isto tako so stari naši slovenski pradedje
pod svojimi fcupani brez vsi'ke državne zvezr živrli in tako na lahak način postali plen silovitih Fran kov.
Mej vsemi permanskimi plemt'ni so bili nnjbolj siloviti in najbolj z organizatortčnim talentom ohdarovani Normani, ki so imeli svojo prvotno domovino v škandinavskej Nor-vegiji, IJjli so malobrojni — teško da jih je b>lo črez pol mi lij ona — ali bili so silno pod vzetni, hrabri, neuNtrašljivi, ratoborni in obfu-dovanja vredni organizatorji. Nij jih doma tr-pclo, ampak Šli so od pokrajine do pokrajin«1 na obalih Evrope in si deželo za dezelo s silo prisvajali. Najbolj so se ugnt'zdili na severu sedanje Franco^ke, kjer so ustanovili norman-sko kraljestvo. Še dandenes se imenuje po tem imenu severno-franeoska provincija: „la Normandie".
Normani so vsako prisvojeno deželo mej soboj razdelili in odvzeli prvotnemu naselje-nemu ljudstvu vso lastnino zemlje, kajti oni so bili pravi zastopniki ali bolje rečeno stvar-niki  sredovečne fevdalne sistt'ino.
Znano je, da je po fcvdalnih mizorih kralj ali vrhovni knez lastnik ćele zemlje, katero ima on sam pravico inej svoje vojake iu pri-vržente razdeliti. Vsak teh vojakov je dobil od kralja vt'čji ali manji kos prisvojene zpmlje v „feudum" (Lehen) in je postal s tem kraljev vazal. Vsi prvotni prebivalci na takej zemlji KO izgubili v.sled take razdelitve svojo prejšnjo lastnino na zemlji in postali so hlapci, najeniniki, robotarji ali cel6 sužnji novega nor-manskega gospodarja. Tako so Normani organizirali severno Francosko, kjer je bilo prvotno prebivalstvo roiuanskega pokolenja. Novi nor-maiiMki gospodarji bo sieer v kratkem času svojo narodnost  izgubili   in   postali   popolnem
Frnncozi, — ali poleg vso to nnrodnostoe amalgnmacije a prvotnim prebivalstvom je ostala vendar fevdalna sistema podlaga ćele državne osnove.
Taisto osodo je imelo prvotno romansko prebivalstvo v Siciliji in na Npapolitanskem, kateri deželi so si bili tuđi Normani s silo osvojili in ji po svoje uredili. Še dantlenes so v Siciliji in na Neapolitanskem najbolj mo-^oi'ne rodovine, ki imajo vehkanske lntifundije, rodovine potomcev nekdanjih normunskih osvo-jiteljev.
Prava sreća pa so bili Normani za Slo-vane v Rusiji, kjer so oni osnovali pred tisuć leti to silno velikatisko državo, kakor je znano iz povestnice.
(Jlavni naseljenci na Angleškem so bili Anglosaksi, od katerih ^e dandenes Anglija svoje ime nosi in ki so tuđi glavni kvas se-danjegu angleSkfga narodn, ki se v angleškej iu skotskej kraljevini  nahaja.
Ko so Angloaaksi v deželo prišli, nij bilo še nobene fevdnlnosti, vsak kmet je bi) lastnik svojfgu zemljišča. 10(Jfi. leta pa so prihrun.eli iz Normandije irez „canal la Manche" Normani in njihov kralj Wdliain osvojitelj (the con(meror) je v velikoj bitki pri ll:istingsu Anglosakse 'premasnl in si s tem f-inom An-glesko pri-svojil. Po tej nesrečnej bitki so postali na enkrat slobodni anglosaksonski kmetjo najei»it:iki in hlapci tuj.h noniiauskih baronov, mej katere je bil njihov kralj William razdelil ćelo zemljo po fevdalnej sistemi, kakor mej svoje vazale. Preteklo je uže osern sto let po bitki pri Ilustingsu, vefjidel se je na Anglu-bkem v tem f-asu uže vse od vrhu do tal spre-menilo, »li ostali so potomci in drugi pravni naslednild   prvih   noimanskih   barotiov Se dan
Zverinjak v amerikanskem gozdu.
(Po Fr. (ierstiickerju.) (Dalje.)
Francozu je stalo mnogo do tega, da bi se njegova čuda kolikor hitreje tu v gozdu razvpila, a jih je hotel zopet le toliko pokazati, da bi v kmetih vzbudil radovednost in bi morali potem okolo govoriti o stvareh, ki so jih videli. Zato je sklenil obema knietoval-cema pokazati opice, kakor je uže mej potom pokazal ste\vardu katamunta; hitro je odgrnil zagrinjalo jedne škrinje, katero je dozdaj za-itrivalo ječo precej močnega žimpanza, najdražje iivali njegove ćele menažerije.
„Darn my buttons", vsklikneta jednoglasno oba moža, ko se je čudo nj iju ocem pokazalo, — „to bi pa lehko pokrovko z lonca zbilo!"
„Jimmy, Uje bi pa to ujel ?" kriči ste-vvaid, nazivljajoč Francoza s prvim imenom, ki mu je na um priSlo; potem pa počene pred kletko iu se s komolci nasloni na koleni, da bi od spodaj gori boljše pregledal opico, — „ali je za jesti?"
„Naj me vrag vzame, ee nij to gozdni mož!vl vsklikne vmes >Vilson, — „tega je ujel v Cash-močvirji, saj ga je Prince tam uže dvakrat videl, a mu nij mogel nobenkrat do živega."
„Pa ta past nema nič" zaklopke," opomeni steward, opazujoć škrinjo od vseh stra-nij; „ko bi le vedel, kako je ta-le prišel tu notri!"
„To je monke — opica," razjasnjuje majheni Francoz in se veseli nad strmenjem svojih gledalcev, — „je prišel iz Indije, živi v prav vroč cobntrv iu ima veliko resseinblance s človekom."
I „Veliko kaj?' krici stevard, in gleda tujca s široko odprtimi usti.
„Veliko re.ssemblance," ponavlja ta — „veliko ravno tak — comprenezV"
„A-aba," do Wilson, „on zna po drevesih plezat —  kaj?"
„Da, pri Bogu, zna na drevesa plezat, — še družili  živalij tukaj,  —  čudnih živalij I"
„No, ven z njimi, očka," tlreza ga stevvard „ven z njimi, snio ravno tuko ugodno razpolo-ženi, da jih pregledamo."
„Non, non/ brani mali Francoz in stopi predenj, ko je hotel stewurd še jedno omaro odgrniti; — „ne denes zvečer, — niĆ več — jutri, jutri zvečer bo velik entree, — velika predstava v Francesville, — vse se bo videlo, 6e bo vse \ redu — denes zvečer ni6 vef, ker nij nič v redu."
„A — uh — ih!" oglasi ^e v tem tre-notku katainunt za steuo.
„Primi gu!u kiiCi skoraj instinktivno stari
denes edini  lastniki  vsega angleškega zcmlji-žča,   mej   tem,   ko   so   potomd  prvih   anglosaksonskih   naseljencev   še   zmirom le najem-niki in hlapci na tistih zemljišcih, kjer so njihovi  pnuledje   pred 8 stoletji kakor svobodni kmetje in lastniki živeli. Ta duh, ki je z Nor-mani v Angleško prišel, je bil nesreća za Irsko, pod katoro nesrečo še dan d^nes javka in stoka. Irec Dennod LMnsterski knez je O" Iiourke, glavarju pokrajine Meath, ženo s silo vzel. Zaradi tega je bil od druzega glavarja po imenu Itodericha 0' Connor s svojih zemljišč prognan. Da bi se Dcrmođ maščeval,   je šel na Angle Sko 1107. leta h kralju Henriku   II. in ga je prosil, naj mu priđe na pomoč in naj ga zopet v njegova posestva na Irskem vpelje. Angleaki kralj je komaj   take   prilike Čakal,    Prišel je Ilenrik   II. decembra   1171. leta  s četo   400 normanskih   vitezov  in 4000 vojakov v Irsko. Irska glavarja iz Leinstera in Munstera sta se mu brez boja udala. In tuđi Ilotferich 0' Con-nor se je moral   naposled  angleškemu nasilju po dolgotrajnih,  hudih   in trdih bojili oktobra 1175. leta   umakniti   in   s   Tlenrikom II. mir skloniti.
Po tein miru je obdržal ćeli iztočni del Irske angleški kralj za-se, zapadna polovica je pa ostala še pod irskim knezom Rorierichom 0* Connor, ki je pa ob enem postal vazal an-gleške krone, katerej je moral danj plačevati. S sklepom tega mira so se Angleži prvi-krat na irskej zemlji ugnezdili in s tem je bila osoda nesrečnega otoka na stoletja zape-Čatena.
Angleški baroni so precej s silo vzeli v posest zemljo, katero jim je angleški kralj kakor Bvojim vazalom v „feudum" dal; prognali bo domače irske načelnike in glavarje in uvedli so povsod angleško pravo. Ob fiebi se umeva, da se Angleži nijso držali pogojev tega miru, temveč, da so zmirom dalje in dalje v Irskej proti zapadu prodirali in ćeli otok smatrali, kakor svojo lastnino.
Politični razgled.
HTotrtui)«* «l4»£el«s
V Ljubljani 15. januarja. Bivšej „untavovcmcj" stranki ocitt ee zdaj ćelo iz Nemcev veleizdajstvo. Takt očitanje celej stranki je popolnem resnično ako se pomisli, kako javno kaže Schiinere svoje prusijanstvo, da je on član te „ustavo verne" stranke, ki mora biti ž njim jedneg! ter istega mnenja, ker ga dotlej še nigdur ni na laž postavila. In ker „ustavoverna" stranki
nij preklicala najnovejšega programa Schonerer-jevega: „Ogerskej personalno unijo. Poljake iz Avstrije vreči, ostanek habsburgske monarhije pa tesno zve-zati z Nemčijo gospodarsko in administrativno" — zato se more po vsej pravici sklepati, da je to tuđi program bivše „ustavoverne" stranke. Dobro je to; kaj ti, kolikor veČ budalosti narede nemSki liberaloi v svojem zagrizenem boji zoner vse pnstojpče, toliko bolj jim zgineva upanje, da bi kmalu mogli izvrševati zopet svoje gasio: landgraf werde hart!  — nad Slovani avstrijskimi.
Ce.sarjeviĆ Kiitfolf vrne se 4. februarja iz Iiruselja na Dunaj, ter se odpravi takoj potem na potovanje po vstoku.
Vitmijc «lri;*iv«».
Na novega leta dan je rinUl cai ime-noval velikega kneza Konstantina Nikolajpviča predsednikom državnoga svetovalstva za 1. 1881, velikega kneza Aleksija Aleksandrovima in generala Albedinskega pa za carska svetovalca,
Itazmere mej Stroljo in Hol parijo so postale zdaj prav iskrene.
Dunajsk list javlja iz Cnri grada: Do-zdanji turski vojni minister Ilusni paša in Ali Nizam paša so bili 12. t. m. v za po r d ej a n i, Keuf paša je imenovan za poveljnika gardi. Sumi se o kakej »aroti.
Z /ilbaiiilif^u se poro Ta zopet o vstanku, kateremu se je na čelo postavil Ali pasa. Vstaši so vse polastili železnice Mitrovica-Ueskub, Ali paSa pa je zasedel Skoplje. Turski uradniki so povsod po Albaniji odstavljeni.
V  aiifflcMkej zbornici se je 13. t. m. konstatiralo,   da je porta se silo odgnala veft bolgarskih rodbin z njihovega domovja, da jih je pa potem nazaj poslala samo na opominje-vanje Anglije.
Na Irskom bi bilo prišlo 12. t. m. zopet skoro do boja mej prebivalstvom in angleški mi policaji. V grofovini Longford bil bi imel izgnan biti neki najemnik. Ljudstvo pa se je oboro-žilo s kosami in najemnika branilo. 350 poli-cajev je prišlo potem, ki so z golimi bnjoneti i  razgnali zbrano ljudstvo.
V  primkom deželnem zboru je "NVind-r liorst stavil predlog, da bi deljenje sv. zakra-
mentov   in   branje   sv. maše ne bilo kažnjivo. Poljak i in centrutn so podpirali ta predlog.
Rusko- Ititajska  zadeva  se bode baje mirnim potom resila,   ker bode Kitajska pod pisala novo pogodbo z Rusko.   Na korist Rusiji je v tej zadevi posredovala priKitajskej angleška vlada.
Perzijska vlada zahteva od Tureije, t da jej ta izroči vod.fi Kurdov, Obeida ia Hamso 3 ago. Porta se za to zahteva nje niti ne zmeni.
r                     Dopisi.
~          Iz   Etjubijaiic   14. jan.   [Izv.  dopis.
j  (Dve     pozabljeni     ministerski     na ii  red bi.)    V jutranjem   listu   od   četrtka   pri
naSa dunajska „Tribune" dve ministerski naredbi glede rabe slovenskega jezika pri aod-nijah. Prva naredba, na katero se ravno odlok graške deželne nadsodnije od dne 28. decembra 1880 naslanja (kateri odlok je bil v „SIo-venskem Narodu" v kratkem dvakrat razgla-Sen), datirana od 15. marca 1862, določuje: 1 Sodnije morajo obravnavati su slovenskiml strankami slovenski; 2. morajo zapisnike slovenskih prispg delati slovenski; 3. morajo pri končnih obravnavah se strankami, ki znajo samo slovenski, sodniki znati popolnem slovenski, obravnava se ima vršiti slovenski in raziodha razglasiti «o slovounkl i 4. morajo se slovenske vloge reševati slovenski.
Druga naredba, na katero se zgoraj navedeni odlok graške deželne nadsodnije tuđi naslanja, datira od 5. sept. 18G7 št. 8036 in 0306. Kaj pravi ta ministerska naredba? Ona naglaša, da je justiČno ministerstvo izvedelo, da velika vefcina sodnijskih uradnikov in be-ležnikov na Kranjskem je v besedi in pismu možna slovenščine, da se ima tedaj se slo-venskimi strankami poslovati slovenski, kar ne zahtevajo samo interesi pravo« sodstva nego kar Be z vso pravico trudijo doseGi slovenske stranke in slovenski poslanci. Dalje nataneneje doloČuje naredbo od 15. marca 1862 br. 865 ter končno izraza justično ministerstvo nadfijo, da se bodo sod-n'je po tej naredbi točno ravnale« na natančno izvršenje naredeb pa da ima oštro paziti dcžclim nadsođ* ulja. —
Slovenci in naši poslanci se imajo tedaj še za to boriti, kar je na papirji uže dovo-Ijeno. Slovencem se kažejo zmirom le paragrafi — človek bi menil, da tuđi gori navedeni ministerski še zdaj veljavni naredbi nijsta samo zato, da jih prezirajo oni faktori, katerib se ravno tiče. Dobro je to, da je to vprašanje sprožil tuđi dunajsk list.
Iz Hamnika 13. jan. [Izv. dop.| Narodna čitalnica naša imela je 6. t. m. svoj redni obeni zbor. Za poročilom tajnikovim in blagajnikovim vršila se je volitev, pri katerej so bili voljeni: Maks Samec enoglasno kot predsednik, podpredsednik g. Fran Hajek, blagajnik g. Ivan Stele, tajnik g. Ivan Pujman, v odbor gg. Jos. Adamič, Jarnej CenJiiž, Alojzij ] Medved, Franc Prohinar, Gregor Slabajna, na-
-   mestnika g. dr. Fr. VrŠec  in %. Josip Rode, v
-   zabavni odsek g. Gustav Kronabethvogl, g. dr.
lovec; in psi, jedva so se malo umirili, pla-nejo divje na omaro, raztrgajo zastor, ter so odletavali uže tuđi zadeti od oštrih krempljev katamunta, predno je še Francoz se svoj im i pomagači mogel odgnati jih.
„Pri svetem Primoži! katamunt!" nori "VVilson, ko je videl, da se je zastor pretrgal — „ven ž njim, ven, pusti ga malo naprej — hu — pih!"
S temi klici naščuvani, hoteli so psi zopet omaro napasti, v katerej je bila zaprta žival, tako, da so jih ljudje komaj profi od ganjali s poleni in palicami. Koncem odpodi jih pa Francoz z majhenim teškim bičem od svojega novega Satorišča, zakrije hitro zopet omare in ukaže svojim podložnikom, da so napravili tene okolo voz. Ta ograja branila bi psom, da ne bi mogli blizu in ne bi v kakem odloči!nem trenotku zopet „pastij" napadli, ter mu škode ne napravili.
Ko sta Wilson in steward uvidela, da se Francoz ne da nič več  pregovoriti.   pobrišeta
jo domov.    A v celej malej vaši Be je intega I večera   govorilo  jedino   le   o   tujčevej  „zbirki j pastij",   kljubu   „tožnemu    dnevi"   in   kljubu bližnjej volitvi.    Najneverjetnejše se je sodilo in sklepalo,   Čemu   vlaSi   ta   čudni   dedec  te živali po deželi,   ali jih je,   ali   pa  le Ijudem kaže, da bi mu naročevali,   ujeti jih   še   ve6. Zato sta pa tuđi steward in Wilson za  jedno jelenovo kožo stavila, kje da je Francoz prijel tega „divjačka". Steward je trdil, da je daleft iz Tennessee, iz Devils  elibow, jednega ovinka Misisipi reke, kajti tam se je baje jeden okolo klatil v trstji.    AVilson pa nasprotno nij hotel odnehati od svojega mnenja, da „ga" je Francoz v Cash-močvirji na  jeden   ali drugi način dobil;   dejal je,   da bi ga bil uže sam jeden-krat skornj ugrabil,   a   se   mu  je izpodrsniio, in z glavo je padel ravno na neki panjač.
Napočil je drugi dan, nedelja, in jutro minilo popolnem mirno. Francoz je v noči do-vršil ograjo, ter je nekakov Sotor prepel črez vozove, ki je prikrival ćelo njegovo menažerijo
radovednim ocem; sam se pa nij ćelo jutro prikazal na svetio. A popoluđne pričelo se je v Francisvile nekako posebno divje življenje. Iz vseh krajev dohajali so gosti čestokrat; na pravih kljusah, a še bolj pogosto jahajoe'i na krasnih konjih, ker vsi bekvudsmeni bili sa ponosni, ako so se mogli ponašati z lepo reje-nimi živinceti.
Drugi dan bil je namreč prvi ponedeljek meseca septembra in za Countv glavni „tožni dan". Ob takej priliki pa prihajajo od vseh krajev farmarji in naseljenci, ali da proti njim vložene tožbe sami zastopajo, ali da so za priče, ali pa so prišli k tem često zanimivim obravnavam zijala prodajat. Denes pa, to se u/e tuko razume, nij se druzega govorilo, nego o „fcudeži v šatoru"; kajti Francoz tičal je še zdaj notri v svoj ej platnenej ograji in vrata so bila še „privezana", torej je bil vhod vsakemu tujcu in nepozvanemu zatvorjen. (Dalje prih.)
iFranc Vršec, g. Matej Ozbič, g. Alojzij Sta-dlert g. Avgust Terpinc in g. Ivan Fajdiga kot arhivar. —
Dohodkov po poročilu blagajnikovem v preteklem letu 955 gl. 5<> kr. stro>kov 927 *zl. 15 kr. V polepšavo lokalitet društva izdalo se je res mnogo to leto v prirneri z dru-zimi leti.
Udov ima naša ritalnica zdaj 2 častna, f>0 domačih, 13 vnanjih in 2 delavna, torej skup 77, znamenje, da se nijsmo tam, kjer bi nas naši premili nasprotniki želeli. Da se to ne ?godi, pripomorejo n>im v obilnej me* i £. sodelovalci pn veselicah, katerih smo spo-mina vredno obilno vžili v tem letu. V prvej ■vrsti gre pa hvala onim gospodičinam in gospodom, ki se največ tnidijo pri petji iti ip;ri, ,ter svoje moči žrtvujejo narodnoj slovenskoj stvari. Hvala jim!
0/ %<>T<>K:a iih'm^i li>. januar ja. |I//v. dop.] Kar narodno gibanje pri nas zadene, se je začelo na Dolonjskem zboljševati. &tevilo citalničnih udov rase kljubu neugodnomu de-narnemu stanju. Če bodo domoljubi le količkaj naš trud podpirali, se zna „narodni dom" ven-1 dar še letos dovršiti. Obrtnička založnica in kmetijska poddruzniea je uže v narodnih rokah. 'Razino pe.sa in zloglasni protivniki molf:6. Narodni gospodje so se zopjt lotili narodnih pod vzetij, in upati je, da pri volitvah v mostni zbor prihodnjifi zmagamo mi.
1 x Topile na Do 1 en j s k o m 1 2. ja-nuarja. |Izv. dop.] NaSe dolenjske Toplice so začele nekoliko napredovati. To nedeljo je sklenil občinski zi.st.op kupiri brizgalnico in vpeljati za naše ozke in grapuste ulice s v e-gavo. Razsvetljevalo jih bo šest svetilnic do enajstih zvečer, po letu in po zimi.
AH čital nica, ki se snuje uže več let, ■se še zdaj ne more osnovati, da si ravno bi vsaj po letu, ko priđe vselej mnogo narodnih gostov, prav leliko izhajala in cvetela.
Novo vino je tukaj po 7 do 8 gld. Do-lenjska starina po 12, vivodinska po 14 gld. avstr. vedro.
Iz Pe<erburga 11. januarja. [Izviren dopis.) Naj vam poročam, kaj ruske „Novoje Vremja" od 10. t. m. prinaša v svojem prvem članku: „Novost dneva je — z b 1 i % u n j e H u-8ije z Avstrijo in Netncijo. Verjetnost tegu povrata v mejnarodnej politiki ne podvrafa se sumenju v dunajskih In berlinskih časopisi!): angleški uverjajo ćelo, da ima zbližanje, realne podlogo in je osnovano na soglaSenji ohranit mir na vstoku zjedinjenimi silami. NemŠki list pravijo samo, da vzajemne razmere Rusije ir avstro-nemških zaveznikov davno uijso bik tako prijateljske, kakor denes, a odrekajo, d; bi bilo kako soglašenje v zadevah nn balkan Bkem poluostrovu. Naši zavezniki bodo už< zahtevali od nas dobrih uslug — vsakako i smislu ukrotenja, kakor vselej, kadar se Hu Bija približuje svojim sosedom, in ravno to vedno k nam obrneno priCeti reakcijo na vstoku je eno iz najbitstvenejših zaprek ponovljen)! zaveznih razmer mej tremi državami. V Uer linu in v Avstriji ne razumevajo in, kaže se ne sprejemajo ruskega za veznika drugaće; in naj bi vezali in v kot posajali zdaj Srba, zda Bolgara in sedaj ćelo oddaljenega od nas (Irka katerega Rusija nikakor ne podpihuje k vojn s porto. Rusija se je naveličtda izpolnjevanj; mejnarodnih policijskih obvezanosti j, a če okolj ščine prinujajo Avstrijo in Nemčijo iskati zbli žanja z llusijo, tedaj morata pretrgati temiu predanja (tradicije) prošlega in poiskati seda oj im razmeram bolj primerno podlago za spo
razumljenje.    Zanimivo je to,   da se berlinski oficijozni listi izražajo proti zbližanju z Rusijo. Dejansko, nemSka politika ima mnogo povodov bati se tuđi od naše strani   zaželenega odstranjenja nedorazumenij mej Avstrjo in Ru-s'jo.   To nedorazumenje izginilo hi kmalu,  Pe bi avstrijska vlada vspola  provesti praktičnim potom politično ravnopravnost Slovanov z Nemci   in Magjari   in   neuklonno   držati   se prijateljske in pokroviteljske politike k Slova-nom balkanskega poluostrova.    A te skromne želje   sedanja   dunnjska   vlada ne more izpol-niti in treba   le   majhenega prevrata v razpo-loženji parlamontskih pnrtij, in prikafcpjo se v glavi cislejtanskega   ministerstva in inostranih del javni slovanofabi,  na mesto sedanjih brez-bftrvnih,  ce tuđi dobro k Slovanom  razpoloie-nih, grofa Tanrte in baromi Hcimorle.  Kot. garancija večje trdnosti Avstro-Ogerske politike, služilo hi r a ss v i tj e oblastne avtonomiie v Avstriji in Ogerskej,   posebno ni Če-Žkem  in   na  jugu cesarstva,   a do sedaj pripale so vse koncesije in u^ode edino le Poljakom.   Vedno večja zalitevanja poljskih gra-Jsčakov v (laliciji na Škodo pravilnim in skromnim terjatvam slovnnskih plemon, bila so glavni uzrok    Tieudače   petnaJRtletnega   prizadevanja ukreptti Avstro-Ogersko in izostaviti jo na noge. Vrgla se je ta država v naroPje nemSke politike, nadejoč se najti krepko potlporo; mogoče, da so enkrat te iluzije imele pomen, a pri de-našnjem položenji Evrope   bi berlinski politiki poprej   potpgnili Avstro-Ogersko v hrezplodno vojno,  takor   pa   pomagali   zaveznici varovati svoje   interese.   Avstrijska   vlada   ima   tohtne povode   isknti   zhlizanja z Itusijo,   samo če je sposobna   odrefii  se   svoj ej   neimejočej ismisla  rutini — iskati   sreče   cesar-stva v tlačenji Slovanov."
Telegram „Slovenskomu Narodu".
DimaJ IJ5. Jamiarfa. DonnMii|a „VlU'iior KoKiiiiK^priv^laMa, da nta niliiW4r«i Strci i In KnMiicr \*. ml-»Istor^liili služb <»€||>iim('(miu in da Jo imenovali l'rii'/ak %a juafic-iioica iniiiiMtra tor Pino xa lrf;4»-vliiMk<kf(« ministra.
Domaće stvari.
\        — (Zadnj o konfiskacij o)   „Sloven-
;   skega Naroda"  nahajamo   v  tukajSnjem   urad-
»   netn  listu potrjuno po   4J  302 k. z.   AH ravne
i   isti članek,   zarad   katerega   je bil  „Slovenski
i  Narod" konfisciran,   (dopis   iz Istre o italijan-
i   skih uradnikih, ki zoper avst.rijske interese de
i   lajo),   izŠel je v novetn   izvrstnem   dunnjskeir
i  nemškem   dnevniku  „Tribune"  od   besed«   d(
-   besede tako, kakor je bil naS —  pa nij bi },  konfisciran! In  vendar velja na Dunaji tisi /  zakon, kukor v Ljubljani.
—  (Soareja s plesom) bode pri de , želnem   predsednikn g. Winklerji   v   sobot< ,  22. t. m.   Vabila k njej se razpoSiljajo.
i          — (K r a n j s k e i n d u s t r i j s k e d r u ž b e
-   gozdni inspektor  g. Seitner  bode baje pre ,  stavljen v Rosno, kakor se piSo dunajskej ,,Tr." i  (iorenjski kmetje ^ra izvestno ne bodo pogrešali j           —   (Hranilno    in   podporno   dru ,,  štvo) seje  ustanovilo   mej    ud i   ^uksjšnjei; li  pasilnega   druStva.    Vplačila   bodo jako  malu a  Načelnik  društva je g. A. Ahciu.
—  (Novomeška narod na či ta 1 nicn
-   priredi   denes   v   nedeljo v prostorih   „prveg a  narodnega doma" zabavni   večer   se   sledečii
-   programom: „Vtlova in vdovec", vesela iftra
-   enem dejanji. Tej sledi:   „Berite Novice", vc
sela igra v enem dejanji. Prosta zabava v pro-stranskih sobinah restavracije. Ples v dvorani. Mpj pos:\mp?.nimi točkami in plpsom svira me-stna gndba pod voistvom njenega kapplnika g. K. Pflegerja. Začetek ob 71 , uri zvečer. K obilnej  udelefcitvi uljudno vabi            odbor.
—   (Ccsiir)   je   200   gld. daroval   gasil« npmu društvu v Šmariji na Štajerskcm.
—   (Prestavl jeni) so okrajni flflavarji: g. Rupnik v Rrežice, plem. Truutvetter v Slov. Gradec,   g. vitez pl. Finetti v Ljutomer  in dr. Rraunhof v Rndgono.
—    (V   Mariboru)   ro   na^teli   15726 ljudi,  1. 1870 bilo j i li je  12828.
—  (D uho venske npremembe v la-vantinskej  skofiji.)    Za župnike so imenovani f™. Ant. Sibal na   Sevnico,   .ložpf  Flek ^a   Tjpmbach,   Jak.  Pečnik   za   Podgorje,   Ad. Si'abotuik /a sv. Primoža   Jakob KruAič   priđe za nnmest ntka v sv. And ruj  pri Polzeli.
—   ( V v 1; k o   nesrečo   za bra n i 1 )   je žclozniški   ftuvnj   pri   Slivnici   zunaj   Maribora. Na sv. 3. kraljev večer zagleda v farnej cerkvi ogenj.    Takoj hiti v vas in v farovž;   bipoma je vse   po   konci s škafi   in vodo;   ko   cerker odpro,   ne   morejo   lehko v njo,   kor  je   bila polna   dima   in   voliki   altur v   plamenu.    Ko ogenj  pogasi jo, vidijo,   da je pogorel taberna-kt*lj,   srebrna   monstranca,   ciborij.   kip device Marije in  vsa   lesoviua   mej stobri;   drugo   je ostalo.  ŠKoda sp. ceni  na  2000 gld.   Ivo bi ne bil čuvaj   o pravom rasu  prišel i ti bi ogen prej duška dobil, vsa cerkev bi  bila pogorela.    /a pravi uzrok ognja Ae ne vedo.
—  (Mrtvo novorojeno dete v cerkvi)   sv. Antona  v Trstu   so   zadnji   četrtek našli pod klopjo. Bilo je v skatljici sbranjeno.
—     (Učiteljske    spreinembe    na Kranjskem.)   DoniiitiTutmt učitelji so imenovani Filip Kete v Zagorjah, Stefan Franci v Vipavi,    Leopoldina   Rossmann   v   Radovljici, Pavla Ilcnzenherg  v Vipavi.    ProvizoriČno   80 nastavljene:  Marija Cantoni,   Franči^ka Vrus; Josipina  MaK'c   v   Kostnnjevici,   M. Dobrin v Šeiit Vidu pri Zatičini, A. Mahnifi v Žent Vidu pri Ptuji.    (i. Jaka Dirnuik prov. v Postojno, li   Jare, pomožni učitelj  v Vodice.
I — (Ob priliki voliinegashodav Ž a v c i) je bil en p 1 a i d zmenjen. Dotični gospod sh prosi, da ta plaid v Žavcu „pri kroni"  odda in svoj plaid soboj vzarae.
•                lla/iiie  vesti.
1           * il'mor.) Mlinar J.  Drpksler je vsako
■  jutro poAtljal  svojega hhipca s kruhom v M stl-
bach. Pn*dvč«»ranjern v jutro j« hlapec zapet , pt'ljal krut); mej patom se inu pridruži neki }  tuiec,   kjttPii  pa hlapca 6n*z nekoliko oasa od
zadaj  ji.ipide in ubije, kruh pa pelje v Mistl-
bach, kjer je dobil zan.i '25 gld , potem pa je f   še  voz obrnil in se nekoliko ćasa  nazaj peljal,
pot.'in   pa   pobegnil.    Kutija   sta   pri.šlu  sama .  domov. 3           *(Prebivalstvo   na  Dunaji)   Šteje
po zadnjem liudskem »tenji  707.532 duA,   po-
mno/ilo se je v teku 11 let za 100 018 du5. )           * (Nov   zrakoplov)   je   i/.umil    neki
-   Amerikanec;   ta   zrakoplov bi smodnik gnal V
/rak — sicrr bi pa bilo potovunje s tako ma-:    šinti f>rvic jako nevanio, drugić pa jako drago,
V-aka  vožnju bi stala f>00 dolarjev.
* ( N a j ni a u j A a 6 I r» v e k a na svetu) !l kadeta se st-d;ij v Londonu On, 10 let star, i.   teht:i 9 funtov in  je 2G ' '■> palca velik, — ona
pa, po itneui mis Lučki Zurate, stara je 17 \   l'-t,   UhUi   pn   5   funtov   ni  meri   25 palcev.
Hoteli so njega oženiti z njo. a tuđi palčeki ft ini:!Jo svojo trmo m oba nerpta nič slnati 0 » kakej ženitvi Ćuden bi bil zakon mej dvemđ, v   ki t eh tu tu skupaj le  14 funtov!
Služlia otičMega tajnika.
Pri obćinsk« ni nradn Kainmškein ie izpra/.nena služba ob*ln»lt«*{SH tajili!*** z lefno plaro 500 gU\.
Prosilci za tu služim naj svoje v sdm t'iiArini pitane prošnje, obložena s spririsvali o dozdunjeiu ■luzbovanji m o sposobnosti sSovenskega uradovanja Tlužijo do  25. jauuitrjn t. I.
Županstvo v Kamniku,
• Ine 4. jamiarja  1SH1.                  (5—3)
„POPOTNIK",~
ll*4t /u   **<»1<# ita <lotn,
M odpravlja drugo lotu iz starodavne^a Celja na »voje potovanje po slovenskih pokraj i nh ter so na-deju gostoljubiva sprejonm pri učitelj ih iu pri vaa-kem prijatelji Solstva in ljudsko oiuike. — Izliajul bode kukor do zduj po d\akrat (10. in 2f>.) im meacu hk celej poli ter stane li gld. za cHo leto in 1 gld. SO kr. za pol luta. Učiteljski pripravniki ga dob« za tŽ gld. na leto.                                                    (17—3,
Domoljubi podpirojte ga!
Jurij Tavčar,
akademični slikar,
stsinnje na onion»U< | ce»tl nt. 4 do sv, Jurja tor
[su pnporofa čestitomu p. n   ube-instvu iti dtihovenstvu
j za   Izdolnvaiij«*   Hlik,   Url>.«>viM>tov,   Mv«>tegn
grolia tor mala raznolike iiuplMO in obnavlja ntnrc
Hlikr.                                                                 (tfj—2>
♦♦♦«♦♦♦♦♦♦♦*♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
J                        TTmotiio             (640—9)   4
jj zobe in zobovja \
i»,    postavlja   po   nHJnovejšem    amerikanski; m    o
<>   sistemu v zlntu„ vulkanltu  ali  celuloidu   o
|J        brez bolečin.    l*loinl>ira z zlutoui  itd.      ^
o   Zobno operacijo izvršuje popotneni brez bolečin   ♦
\\             8 prijetnim  mami lom             £
I;  sotni zdravnik A. Paichel, ♦
<►          poleg Ilradeekega mostu, v I. nadstropji.         ▼
Zdrav deček,
ki zna slovenski in nemški, spreime se tak nj v nekej protlajulnicl »* ftpecerljuklm in meHHnlai' bludom fv prav dohrej hiđi). — Nataiu-iieju pove J. Kluuer* trgovce hč Specerij.skim blagom, i a Kt\s-sdovein trgu. št. 1.                                             (27—2)
TTdEBEVEC,
liiiuMUn <M"Httt  (Gr a cl i «<*• o) 11».
U Salonsk premog 55
od 50 kilo više.
aw Suha drva, ~w&
cola in razkro,j<>iia,
po 1, •/„ in 7« aužnja ter v žakljih (a 30 kr.),
D^T" z  dovažanjezn  na dom po naj-nižjih cenah. "^81         0^-7)
/o^ŽK**" S c. kr. av, ^^^^N
r*^i*\ privilegij em in kr.^oncHARDTs-. pl^g/prustom minister-^i^ifegj^ ^%^y skim potrdilom.  ^^35^
Dr. Borchardtovo animatirno (diSeio) milu vžajtu) 7. zelitić, zu olepSanje in popravo kože in BkuSeno zopt>r vsakako nesnuge na koži; v zapećiiteiiili izvirtiih zavitk'b po 'l'J kr.
Pr. Silili d« B»utoinaf<l-ova diSera pasta za /ol)e, iiajsplošTicjAi in tiiiJ7jiiu:H'jivejiit pripomo-£ek xa obriiNJenje in čii+f.cnjo /.oli in zoluiegu m»^sa;   v celib in pol zavitkih   po  70 ali 3f) kr.
I>r. Hartmiff-ovo <,lj(^ iz kitaj^kft skorjo za va-
rovHiije in olejišanjo las; v zaperateuib in v Bteklu  štcmpljanib sklunicab po Ho kr.
Dr Beriiiguifl'-jev dišeci krunini dub, krasna voda z;i duhanje in uuiivunje, ki kropća in budi živt'lj; v izvirnih sklenicah po 1 gld. "5 kr. in 75 kr.
Prof. <Ir. Lilldova rastlinaka pomudu v Stanj-schIi, poviša avit in voljnost las in je pripravna posibno za to, da obdrži progo \iw na glavi; v izviruib kosovih po f>0 kr.
Balz^iuu iio milo iz oljke se odlikuje po oživ-
Ijajouuj ni ohijuijuiočcj moči za voljnost in uieh-kost kože; v zavitkih po 35 kr.
Dr. Beringuierjev   radili uski   ppipomoc'«k za
bnrvauje   I as,   b*.rva   prav  crno,   rujavo   in   rn-monkaHto; s krtaćami iu lončki vred po 5 gld. Dr. Hartling-OVa zrljisi'na poinada za oživtjenjo In z'iujeiijo rasti las;  v zapeč»tenili in v steklu fttenipljunih po»odicah po 85 kr. Dr. Beriiiffiifcr-jevo ulje iz zninljiSrnili koroniu 2H okrepranje in ohratijcnje las in brade; akle-nica  1  gld.
Dr. Kocll-ovi bonbuni iz zeljišf-, znan in Bkudou duinuu pripouinĆek zti prehlud, bripavost, zuba-Hanout, liripavo grlo itd.; v izvinu li škatljicah po 70 iu 35 kr.
Bratov Ledar-j«vo balzamic*m> milo iz olja ze-nieljskih   oruliov,   prijeten   pripomoček pri umi-vanji nežne in občutljivo kože, posubno dauiiun in otrokom; po 'J.r> kr., paket (4 kosovi) 80 kr. Pravi   ti po pripoziiHucj   Holidnoati in pripravnosti tuđi   v na&ib  krajih uže priljubljeni pripo-nioi-ki Me dubivajo:
v li)ul»IJnui pri Terfeku A- N«kr«>|>u, pri bratili Iirii*|»«;r in pri Ktl»ifcr<l ^Haliru; v Zugrt'hii pri lekarjih: .). .1. (Jcjbekn iu 'Ag. Alitl-bachu in Flor. Kiialoviću; v CVlji pri Kr. Kri-spi-rju; v ltvki pri droglijeru Nikolu Pavačiću; v Ciorici pri lekarju (i. H. l'ontiniju; v (Vlovvu pri lekurjili: 11. Kuminctterju in pri Josip Nuaa-bftiimeiju; v Trstu pri lekarjih: .1. Serravallo, K. Zanettiju, P. Prendini, Fr. Vedovattu; v Bc-Ijakti pri Matevžn Fiicstti; v Varuž<liuu pri tekarjili: A. Llochsingerju in A. Ualterju; v Kadru pri lokarju N. Androviću.
#wm~ Svarilo. ~m* ^^, Svarimo   pred   i>oiii(-L    *<m.   ]«) i"«»|«ii   <*»«i» OHobito pred Sf^fZctsff dr. Silinu dc Buuteiiiiiril-ovit ^^P^ đifiei'u zoluiu pastu in pred dc. lSurchaidt ovim aro-Dialiouiiu zelimuim ltnloni.
Muogi |>uuur4'jult'i in prodttJMlvi pona-rejenib našib priv. st\arij bili ao uže na I^uunji in v Praifl »udnijsko obsojeni, da so morali plaćati iircvfjMiijc* globe v «li'uttr)i.
Raymond & Co.,
ck.priv. lattt. turani ht/r/ealističu ih tm/n. atvetrij V Berlinu.              (367—0
Đunajska borza 15. januarija.                            ■                              i
CUirli  SO  V Ljubljani:                         TlIjCl.                          Enotni dri Mg v bankovcih .   .   73 gld  05    kr.                  L6pO     pOSBSIVO
13.jamiarja: Lorenc Nahtigal, po-                        H.januarja:                        En|jtQi drf. dolg v Brebru   .   .   .   U    „    —       »   je na prodaj z proste roke na Igu (Brundorf).  Post režćekov sin, 7 tednov, v Kravjej do-          Evropa: Forster iz Dunaja, — Ja-   ,-,.:? I 7..........,^    ■   9fi       "    sestvo ima in&lin z 5 tet-aji in 7 stopami, žago,
li«! St 1. - Majija Schwitz, gostija, 4G grič iz Zagreba.                                       aZoI^IZ™ hvik«    '   *   *      82n         -       "    zraven pa <6S oralov nJiv* senožet in varvanega
let, v Salenđrovih ulicah št. 3.                         Pri Slouu: Vrokoschinek iz Dunaja.  f"  ,{•    "aiT"                 "   '   "   ' ?S    "   91       "    goida, vse v najboljSein stanu. Stanova iSča in kme-
V deželnej bolnici-                         Pri Malići r Kurzthaler iz Domžal.   [!j"„         Je.......vk    "    BO       "    tijaka poslopja, 5 poBlopij, so vsa v najboljšem
12. jaruarja:  Anton Jaklič, dela-   - Schlesinger, Blaschka iz Dunaja. -    ^?..........9          38        "    3tanu'   Vode za žago in mahn je neprenehoma ceU
vec, 25 ltt, za slabossjo.                          Polak iz Gradca.                                       Ckr  cekini........I          57       "    'eto radosti. Plaeilni pogoji so prav ugodni. ISatan-
Drzavne marke '.   ".   *.   \   \   \   \   58    ]    15       \    CneJe 8e 1ZTe Da IgU*                                      (9"3)
Vsega zdravilstva                                 J;
Dr. Franc Župane    ij
ordinira vsak dan v svojem stanovanji                            < *
vBethovnovih ulicah štev. 4, I. nadstropje, ;;
(zraven Waldherrjevega instituta)                           \»
od   8.—9. uro   zjutruj.   — 'Aa   bolesni   na   o«';cli  in i«<»t>elii pa   V
popoludne od 1.—JI  uro.                            (2—3)   <»
♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦-♦♦•♦♦♦^♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦^ ♦♦♦♦♦♦
i        Rudolivnica in stroj a ni a        9
I (i. Tonnies-ova v Ljubljani |
i      na dunajskej cesti št. 29, pri železnici,     S
9   ho priporoi-fl, ter v izriolovunje vzprijetnlje: VOđotćzuioe ali sesalne,   Ul
K   tćiče 'prešu), pile <y.>\£v.\ malinsko pripravo, navlake, vddna,  W
w£   koleaa, raznolići e velike oe\i, drobeče stroje m vh«  dru^o k»r   Wft
V  ju strojem v potrebo.                                                                                                  Uf
3               Tuđi sprejonilje popravljanje v ni/.ko ceno, tor vsako d«lo  |S
K   to vrste zvr^i naglo.                                                                                            jR
IT                  Vrlm tt'ga od presno  rude uliva razne stvari, ali po svojih ali   jfl£
9   po odkazanih tvorilih (modeltli)  iu načrtih.                                 (16—2)       I^J
JL>    Lekarna „pri samorogu"! >:f               Jul. pl. Trnkoczy-jeva           I
/   v^jij, \\        ha   iiit'#tii«»m   tr|(ti   v   liiubSjaiii,       I
'  \riST~i^^  priporot'a p, n. občinatvii skdeee,   znrrom   »veže   IViSntO   I
{   \j,:i>       ^ tj  vsle»l   dol^olctne^u   izkuatva   kot   izvrstno   uplivne   9
"7^-v*9 «    jt^  priznanu specijaliteti, izkuftena domaća iu homeopatifika   H
/ ^V^jr<^                                        zdravila:                                     I
V   i^l   Planinski želiseni   sirop kranjski, |
izboren zop er   ktišulj,   hripnvost,    vratobol,   ]>rsnc>. in pljm'no bolećine;   B 1 stvkl ;">ti kr   K«»'isinejši m-^o vai v trgovini se nahajajoei Hoki in siropi.   a
l»omuiilj«vo (IJorsch) jedno olje, jlSQC'; |
brainoru, plnčnioo,  kožno izpustke  in  liu%gavno otuklino.   1 skl 60 kr.   ■
AhiviLk vnnor i)/ehSino (i»» «!«■. »>»""*"») s«tov" sred- I
lUd/iIlO   /U|ltl    UAt*UJlllU   8tvo ZOj)er o/eblmo, zoper rdoć nos   | in vdeča lica, 1   lonček iJO kr.                                                                 i
Anatcriiiska uslna voda, ff"^ apSTiSSduKi i
sapo iz U8t.  1 sttiklenica 40 kr.                                                                  I
-OpiOSni   JlilllllJl    piclll,    zelodećni krf,   vrtoglavico, netočnost  I
k jelu in zoper bolesti zlato žilo.  1 skatlja f)8 kr.                                 I
^nifllitvav    iii''lll      izvirna škatlja 80 kr., iincnitno sredstvo zoper  I
fjtlUlll/it V     jll «ill?    zabasanje in krvno navale.                          |
Kri fcistilnc krogljice, c. kr. priv., ZSZ$JŽ j
goapodinjstvu   po^reSati   in bo bo uže tisočkrat sijajno   osvcdočile pri   I
zabasanji   elovcški^i    teluH!«,     glHvoboIn,    otrpnenib   udih,   skaženeui   I
želodi-u* jetrnih in oblstnih boleznih,  v škatljah  :\ 'JI kr.;   jeden zavoj   I
s <>.  škatljauii 1 ghl  :">   kr.   lvazpošiljnva ho le jeden zavoj.                     I
Dalje:    l'ravo  Frimeovo viiisFto   žurnije po  20 in 40 kr.;   I
<;mui- iu Hludui  bon bon : iiiijlinejši pariški jtuder zt» ^oHpts  ružno   I
nleć in !>el; sohni prali,   lici,    ro/.im   rde,ć   iu   Orn;   iIjnvč pupir   za   I
pokaditi a 10 kr.:  j;1*«'^1"*11'"1*0 uijilo, pravo a \'J in 18 kr.; kapljice   I
za xol»u ;i 10 kr. iu di&itvc itd. itit. so zniiroui svežo v zalogi.    ^G3 i —4)   I
Jl^^* \aroiiila iz dc/cle izvrše se takoj.  "^f             I
Izdatelj in urednik Makao Armit.
La^ttuna  iu  Usk „Naroilnu ti.-ikiinie".