NEODVISNO GLASILO ŽELEZNIČARJEV, UPOKOJENCEV IN TRANSPORTNEGA OSOBJA
Že zopet progovni delavci
Res, da nima progovni delavec na železnici nikdar mirne ure, vendar doslej je računal z najhujšim — brezplačnimi dopusti in odpustom iz službe — šele pozimi. Letos je bil s tem udarcem presenečen že koncem julija in sicer v ljubljanski direkciji. Ljubljanska direkcija je namreč v Beogradu vsled svojega »vzornega poslovanja in dobro vzdržanih prog« tako priljubljena, da ji leto za letom reducirajo kredite za progovno delavstvo1. Tako so v letošnjem budžetu na račun progovnih delavcev prištedili skoro 4 milijone, kar je imelo za posledico, da je po štirih mesecih porabljenega že 3/5 odobrenega kredita in je ljubljanska direkcija sklenila, da se mora takoj odpustiti vse pogodbene delavce, uvesti brezplačni dopust v signalni delavnici in znižati delovni čas za progovne delavce od 25 samo na 18 dni mesečno. — Kaj pomenijo ti ukrepi za prizadete, zamore presoditi le oni, ki pozna sedanje življenje progovnega delavstva. Življenje progovnih delavcev je že danes največja beda in pomanjkanje, njih otroci so sami skeleti, večkrat lačni kot siti. Tako je njih življenje že v onih mesecih, ko redno delajo, kakšno pa mora šele biti tedaj, ko pride dekret direkcije, da se uvede brezplačni dopust?!
Leto za letom smo opozarjali odločujoče, da pravočasno poskrbe za zadostne kredite. Pred vsako budžet-no razpravo smo opozorili vse slovenske poslance na razmere, v katerih živi delavstvo pri nas, na premale kredite, ki so odrejeni za vzdrževanje proge in za prejemke progovnih delavcev. Vsa naša opozorila so bila zaman, zmagal je vedno finančni minister odnosno njegovi referenti, ki so sestavili načrte budžeta na podlagi predlogov, ki so jih dobili od vestnih uradnikov posameznih resorov.
Nikdar v 22. letih odkar je izbruhnila svetovna vojna, niso še bile nevarnosti, ki ogrožajo mir, tako blizu kakor letos. Nikdar še ni imel ves svet tako silno občutka, da se zopet nahaja tik pred grozovito katastrofo
prav kakor 1914.
V nekaterih krogih skušajo še vedno prikrivati resnico. Odgovorne organizacije delavskega razreda pa morajo storiti svojo staro dolžnost:
Povedati, kaj je!
Nihče ne more po izkušnjah v zadnjih letih dvomiti o pravih namenih fašističnih nasilnikov. Hitlerjev glavni cilj pri vseh pogajanjih in pri vseh njegovih »mirovnih predlogih« je pridobitev časa,
da dovrši oborožitev Nemčije.
Sporazum med Nemčijo- in Avstrijo kaže, kako Hitler pod videzom mirnega sporazuma in začasno opustitvijo svojih osvojevalriih ciljev pripravlja te na daljšo dobo, toda odločneje in zahrbtneje. Prva posledica tega sporazuma je utrditev obroča fašističnih držav, ki demokratično Čehoslovaško bolj in bolj ogroža. Uničenje zadnjih ostankov ljudskih pravic v Gdanskem kaže, kako neobzirno nemški fašizem tepta vse mednarodne pogodbe in obveze, če ni nikogar, ki bi jih branil pred njim.
Beda progovnega delavstva je t •
‘ velika, .<•. ..,».»«• .. n* c _ a.» hi
»	•	--	•	,,	> \f
Upravičen je sum prizadetih delavcev, da morda le ni teh brezplačnih dopustov in odpustov stoprocentno kriv Beograd sam, marveč da nosi najbrže del krivde tudi ljubljanska direkcija, ker ne stavi predlogov za budžet v oni višini, da bi odgovarjali dejanskemu številu osobja in dejanskim potrebam.
Pri teh Žalostnih redukcijah ne moremo1 iti preko vloge sedanjih slovenskih zastopnikov, ki imajo vendar močan vpliv tam, kjer se dele krediti. Tem zastopnikom mora biti znano, da so železniške proge v ljubljanski direkciji visoko aktivne in bi bilo vsled tega prav, da se od teh presežkov zasigura zadosten kredit za redno zaposlitev vsega progovnega delavstva, ki pri nas ni kmečko, da bi imelo svoje domove in posestva ter bi bila železniška služba le postranska, marveč je res pravo industrijsko delavstvo, navezano le na zaslužek svojih rok. Slovenski zastopniki — vsaj po časopisnih vesteh sodeč — marsikje dosežejo uspehe ter bi bilo prav, da bi ves svoj vpliv zastavili tudi za obstoj družin tisočev progovnih delavcev, ki danes niti suhega kruha nimajo.
Pa tudi progovni delavci naj enkrat izpregledajo: naj ne čakajo rešitve v obliki miloščine, marveč naj se zavedajo, da spadajo v vrste onega delavstva, ki se že danes bori za boljšo bodočnost. Vsled tega proč s klečeplazenjem in prosjačenjem, ki ga nadomestite z odločnimi zahtevami za boljši kos kruha. Za temi zahtevami pa morate stati enotni prav vsi, ker le tako bodete uspeli.
Zbliževanje Hitlerja in Mussolinija odkriva, kljub zatrjevanju miroljubnosti, pravo politiko:
vojno zvezo mednarodnega fašizma.
V Abesiniji je krvava sila fašističnega osvojevalca triumfirala, Društvo narodov pa je klonilo pred kršilcem pravice. V Aziji ogroža japonski imperializem Kitajsko in Sovjetsko unijo.
Fašisti vseh dežel so smatrali vojaški upor v Španiji za novo nado, da se razširi fašistična oblast in jo pozdravljali v duhu možnosti razširjenja fašistične vojne zveze. Dogodki v Španiji dokazujejo, da je fašizem vedno pripravljen, zagnati baklo državljanske vojne v vsako deželo. Junaškim delavcem Španije se vsa internacionala zahvaljuje in izraža svoje občudovanje, da se niso bali nobenih žrtev v obrambi svobode in pravice proti krvavemu nasilstvu.
Prodiranje fašizma, ki zavedno vrši razkrojevalno delo, branitelji miru ne smejo neenotno in nedelavno motriti. Politika miru se ne da voditi s polovičnimi pomočki in s polovičnimi prijatelji.
Kdor hoče mir, mora biti pripravljen, da ga brani.
Pripravljen mora biti, da prevzame dolžnosti, Id edino omogočijo de-
lovanje resničnega sistema kolektivne nevarnosti na podlagi medsebojne, splošne in organizirane podpore proti kršilcu miru. Na načelih tega sistema stojimo trdno: skupno izvrševana obveza manjša skupno nevarnost.
Mir je nedeljiv. Le aktivna odločna politika za mir, ki nudi resnično kolektivno varnost, more svet še obvarovati pred ofensivo tankov, bombnih letal in strupenih plinov.
Iz vrst upokojencev, ki prejemajo pokojnine potom Finančne direkcije, prihajajo pritožbe, da se pokojnine zelo neredno nakazujejo. Srečni so oni, ki dobe pokojnine nakazane v prvi polovici meseca, ker največkrat se pripeti, da pride pokojnina po dvajsetem ali celo zadnje dneve v mesecu.
V juliju so tudi dnevni listi objavili kritiko ter postavili zahteve imenom upokojencev, da naj se pokojnine redno prvega v mesecu nakažejo ter naredi tako red v državni administraciji. Na tozadevne članke so listi objavili razna pojasnila ter je objavil »Slovenec« med drugim tudi pojasnilo iz »Pravilno poučene strani«, ki se glasi:
Iz -člankov, (priobčenih v zadnjih -dneh v dnevnem -časopisju, s>e razvidi, da širša javnost in upokojenci posebe, še vedno: niso -dovolj poučeni o vzrokih nepravočasnega izplačevanja pokojnin v oib-miočju -dravske finančne -direkcije. — Vzrok tem zakasnitvam me leži v malo-l marnosti uradnikov računovodstva, ki je v vseh agendah vselej -strogo ekspeditivno, nego v sledečem:
Po čl. 11 finančnega zakona za leto 1	1936-37, ki se iz leta v leto recipira in
’ -ki velja tu-di za tekoče proračunsko leto, mora finančna direkcija vse dohodke iz j taks, trošarine, monopola in carin preod-kazati na račun ministrstva iinanc, tako ' da ji preostajajo za izplačevanje plač in
■	pokojnin le dohodki iz neposrednih 1 davkov in davka na poslovni promet.
■	Ti redni -dohodki, s katerimi more fi-
■	nan-čna direkcija razpolagati, pa znašajo povprečno mesečno le 20,000.000 Din,
1 medtem -ko rabi finančna direkcija za popolno izplačevanje plač in pokojnin 1 mesečno 31,000.000 Din. Da krije to razliko v potrebi za izpolnitev vseh teh t obvez, mora finančna direkcija zaprositi ; vsak mesec ministrstvo financ za potrebno dotacijo, ki je -pa ministrstvo fi-’ name zaradi nezadostnega -priliva državnih -dloho-dkov oe mor-e vedno -pravočasno in v zadostni meri nakazati. Z ozirom na to, mo-ra finančna direkcija gledati, da si z intenzivno izterjavo davkov -ustvari -za redno izplačevanje potrebna sre-distva, ki -pa zadeva danes, v časih težke gospo-dars-ke krize, ki se uveljavlja skoraj v vseh panogah narodnega gospodarstva, na silne težkoče. Le neumorno in nadvse požrtvovalno -delo organov davčnih uprav se je treba zahvaliti, da finančna -direkcija pribavi vsak m-e-sec dohodke v taki višini, kakor so -po--tre-bni, da se morejo redno izplačevati plače -aktivnim nameščencem-, Id m-orajo priti ip-rvi na vrsto, in nato pokojnine, ki se izplačujejo vedno v onem vrstnem re-’dü, -kakor je bilo to določeno -sporazumno jne.tJ finančno -direkcijo in društvom državnih upokojencev.
Da (bi -omogočila redno izplačevanje plač in pokojnim, -jie finančna direkcija sporazumno z bansko upravo predložila min. financ aranžman z Narodno banko odnosno Poštno hranilnico, katero vprašanje pa še do danes ni rešeno, in ukinitev g-ori cit. člana 11 -finančnega zakona za leto 1936-37, kar pa se mora zgoditi le s sprejetjem novega zakona in po -predhodnem natančnejšem (proučavanju stvari.
Končno je treba tudi ovreči očitke, ki se cesto iznašajo v nepoučeni javnosti, da se namreč plače in -pokojnine izplačujejo z zakasnitvijo samo v območju -dravske finančne direkcije. Ker veljajo isti predpisi za vse finančne -direkcije in se tudi (povsod uveljavljajo več ali manj iste težkoče pri izterjevanju davkov, razen (pri finančni direkciji v Novem Sadu, ki ima stalno ogromen priliv na neposrednih davkih, je jasno, da se take zakasnitve v izplačevanju pokojnin pojavljajo najbrž v večji ali manjši meri tudi drugod v dlržavi.
Mirovna politika je protifašistična politika. Naloga delavskega razreda je, zbirati množice in voditi in organizirati jasno in smotreno- protifašistično politiko.
Uničujte fašizem z vsemi pomočki in po vseh deželah
— potem, in le potem, morete rešiti sami sebe pred suženjstvom in bedo, rešiti svet pred vojno!
Mednarodna strokovna zveza. Socialistična delavska internacionala.
Da se -pokojnine izplačujejo- redno v Beogradu, kakor se to -pogosto sliši in -podčrtava, je -pač utemeljeno v -dejstvu, da se tamkaj pokojnine izplačujejo iz glavne državne blagajne, ki ima kot centralna -državna blagajna stalno na razpolago v-ečji obratni kapital, s katerim pa ne razpolagajo finančne direkcije.
Iz tega kot iz ostalih pojasnil je razvidno, da leži krivda le na »amts-šimlu«, ki bi si najbrže polomil noge, če bi moral iti po drugi poti, kakor je skozi leta navajen. Gospodje pri finančni direkciji dobro vedo, koliko jim povprečno; redno mesečno manjka za izplačilo pokojnin prvega v mesecu in dolžnost finančnega direktorja je, da prepriča finančnega ministra, da mu odobri potrebno dotacijo v znesku 10 milijonov tako pravočasno, da bo finančna direkcija z njo že pred prvim lahko razpolagala, ako ni mogoče odobriti finančni direkciji pri ljubljanski narodni banki kredita do gornje všine s splošnim pooblatilom, da ta kredit lahko črpa za redno izplačilo pokojnin. V vladi imamo slovenske poslance, — kar se tako rado podčrtava v časopisju JRZ — in se čudimo, da ni mogoče rešiti take zadevice, ki -ne stane finančnega ministra niti ene pare, marveč samo podpis na tozadevnem rešenju, ker se gre le za izrabo z budžetom odobrenih kreditov.
Pri tej priliki pa moramo opozoriti na dejstvo, ki ga odločujoči jako radi pozabljajo1 in ki je mnogo krivo, da je prišlo do tako neurejenih razmer pri pokojninah.
Pretežna večina uslužbencev — nastavljencev kot delavcev — zlasti v prečanskih krajih, je imela že dolgo pred vojsko dobro urejene fonde za starostno zavarovanje. V teh fondih je imelo otsobje svoje zastopnike-ter so se v fondu zbrala ogromna sredstva, iz katerih so se redno izplačevale pokojnine, poleg tega pa so še lahko gradila stanovanja za železničarje in celo odobravala posojila, Ali so gdločujoči že kdaj ugotovili, kdo je zakrivil ukinitev teh fondov, ki so bili za nastavljeno -osobje ukinjeni leta 1923, mesto da bi bili tedaj prilagođeni naši valuti in razmeram ter razširjeni na celo državo? Nikdo ni vprašal tedaj železničarjev, ali se strinjajo z ukinitvijo obstoječih pen-zijskih fondov, nikdo ni premislil, kakšne bodo posledice te ukinitve, enostavno je v zakon prišel čl. 134, ki odreja:
»Vsi pokojninski prejemki uslužbencev, za katere velja ta zakon, se bodo izplačevali iz državnih sredstev. Kako se bo postopalo s fondi, iz katerih so uslužbenci doslej prejemali pokojnino, se bo uredilo s specijalnim zakonom.«
Tudi zakon iz leta 1931 ima slično odredbo, ki je enako ostala na papirju, ker doslej še ni bilo časa, da bi se razmislilo in definitivno rešilo to vprašanje.
Napake, ki so jo odločujoči naredili leta 1923, sedaj po 13. letih seve-
Vsemu delavstvu sveta!
Izplatevanle pokolnEn
da ni mogoče brez velikih žrtev popraviti, ker je železniška uprava, kakor tudi uprave ostalih resorov, prevzem izplačevanja pokojnin v breme državnega budžeta zelo dobro upoštevala pri znižavanju prejemkov osobja, katere je reducirala tako, da so uslužbenci danes na slabšem, ko ne plačujejo prispevka za pokojninski fond, ker prejemajo za to toliko nižje plače. Na slabšem so tudi vsled tega — zlasti vsi oni, ki so> bili upokojeni na podlagi določb zakona iz leta 1931 ter kasneje, — ker se je z zakonom iz leta 1931 prevalilo vsa bremena za izplačevanje rodbinskih pokojnin nastavljencev na nastavljen-ce same z ustanovitvijo uradniškega pokojninskega fonda. Na ta fond nima osobje nikake ingerence, upravlja ga Hipotekama banka, uslužbenec pa ima	?	plačevati prispev-
ke. Kdor vzame svinčnik v roko, bo lahko izračunal, da bo ta fond, čim se bo začel uporabljati, kmalu pasiven in tedaj bo1 najbrže zopet uslužbenec tisti, ki bo moral nositi večja bremena — če pomislimo, da finančni minister ne pristane na povišanje kreditov za plače in pokojnine — ali pa bo morala trpeti upokojenčeva družina.
Tudi pri delavcih se je naredila ista napaka, katero se skuša sicer popraviti, vendar padejo vsa bremena mesto na krivce, na ubogo delavstvo, ki že danes komaj životari. Ves čas po preobratu do leta 1930 se vprašanju starostnega zavarovanja delavstva ni posvečalo nikake pažnje, na to pa se je to vprašanje rešilo s par paragrafi delavskega pravilnika. Vse zaostanke ne samo za čas obstoja Jugoslavije, marveč tudi vso ■—* valutno diferenco med starimi prispevki in novimi dinarskimi se je prevalilo na ramena delavstva. Generalna direkcija je z mrtvo
črko pravilnika sicer primorana plačevati enak znesek v fond, kot ga plača delavstvo, vendar bilanca fonda dokazuje, da ni oblasti, ki bi Generalno direkcijo prisilila na izvajanje te določbe in ostaja denar »v varstvu« Generalne direkcije.
Po toči zvoniti je prepozno, pravi sicer pregovor, vendar za vprašanje definitivne ureditve starostnega zavarovanja to ne sme popolnoma veljati, marveč se mora podvzeti definitivno korake za pravilno rešitev tega vprašanja.
se mora enkrat najti tudi zadosten znesek za definitivno ureditev penzijskih fondov, ki naj se sporazumno z osobjem ustanove.
Vsled tega je upravičena zahteva osobja, da se zopet uvede moderno starostno zavarovanje, za katerega redno funkcioniranje pa mora državna uprava poleg starih fondov prispevati ves manjkajoči znesek do dneva uvedbe starostnega zavarovanja in ne predpisati osobju naknadna vplačila. Uprava fonda, ki se mora upravljati popolnoma ločeno od državnega imetja in izven državnega budžeta, mora biti res samostojna ter paritetno sestavljena, da bo podana vsem garancija, da se denar ne bo porabljal v druge svrhe, kot za sigura-nje in redno izplačevanje pripadajoče pokojnine za starost in onemoglost.
Ali si že pridobil novega naročnika za naš „Ujedinjeni Železničar“? Ce nisi, stori to še tekom tega meseca!
Apelacijsko sodišče zavrnilo priziv sedanjega vodstva železničarske Nabavljalne zadruge
Apelacijsko sodišče v Ljubljani.
£adr. VII 143/49 I Pl 250/36-1
Apelacijsko kot rekurzno sodišče v Ljubljani je v stvari Nabavljalne zadruge uslužbencev državnih železnic r. z, z o. z, v Ljub-
niti drugega kakor pravomoćnost ali izključitev slehernega pravnega leka, kajti dopustitev pritožbe na redno sodišče zoper sklepe, storjene na občnem zboru zadruge, torej izven sodnega postopanja, katera pritožba bi po siceršnjih pravnih načelih spadala pred u-pravno oblast, kakor tudi postavitev posebnega roka in pa pogojev, pod katerimi je taka pritožba dopustna (odst. 1 čl. 39) ter določba, da odloča sodišče o takih pritožbah brez odreditve naroka zgolj na podlagi zapisnika oi občnem zboru — torej brez zasliševanja pojasnilnikov — (odst. 2 čl. 39), kažejo jasno, da ustanavlja cit. zakon na eni strani neko čisto izredno pristojnost rednega sodišča, da pa na drugi strani postopanja o takih pritožbah ni hotel podvreči vsem načelom nepravdnega postopanja, v katerem so sicer pravni leki dopustni, a načeloma brez odložilne moči (§ 14 np). Glede na to se ne sme sklepati, da ima »iz-vršnost« v smislu 3 odst. čl 39 cit. zak. zgolj ta pomen, da se sme sodna odločba takoj izvršiti, to je, še preden poteče rok za pravni
lek. Ce naj bi imel ta izraz zgolj ta pomen, potem bi bila določba 3 odst. čl. 39 cit. zak. odveč, ko je izvrsnost v tem pomenu odrejena že v samem nepravdnem postopanju (§ 14 np), v katero spada reševanje pritožb te vrste, a se ne sme dopustiti tolmačenje, da je hotel zakonodajalec nekaj nepotrebnega odrejati
Po mnenju rekurznega sodišča je edino pravilna razlaga izvršno-sti iz 3 odst. čl. 39 cit. zak. ta, da je izključen vsak pravni lek zoper sodno odločbo
Radi tega se je moral rekurz kot nedopusten zavrniti.
Apelacijsko sodišče v Ljubljani, oddel. L, dne 27. julija 1936.
Gospodje zvezarji morajo že imeti tehtne razloge, da se tako boje obravnave o svojem delovanju v zadrugi pred vsem članstvom, vendar jim vsa izmikavanja ne bodo nič pomagala: obračun bo prišel prej ali slej. Na članstvu Nabavljalne zadruge pa je, da poskrbi, da bo čimpreje prišel čas, ko bodo zvezarji definitivno polagali obračun in dobili za vse svoje delovanje primerno plačilo.
Občni zbor ljubljanskega železničarskega podpornega društva
V zadnji številki smo objavili odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, s katero je ugodilo pritožbi zadrugar-jev proti posameznim sklepom zadnjega rednega občnega zbora železničarske Nabavljalne zadruge. Ta sklep je gospodo, ki vedri in oblači v Nabavljalni zadrugi, zelo neljubo presenetil in podvzeli so vse, da pre-
cm
Po občnem zboru mariborskega podpornega društva je vladalo razumljivo zanimanje za občni zbor ljubljanskega društva zlasti z ozirom na elaborat društvenega vodstva, ki je bil dostavljen delegatom že 12. marca z nalogo, da ga prouče ter konzultirajo članstvo o potrebnih ukrepih za uravnovešenje finančnega poslovanja društva. Občni zbor je bil sklican prvotno za 19. VIL, pa je bil preložen, ker še ni bila rešena pritožba mariborskih članov proti nepravilnostim pri delegatskih volitvah v Mariboru. Izhod se je našel končno na ta način, da je politična oblast odredila, da mariborski delegati nimajo glasovalne pravice in se je tako občni zbor vršil dne 2. avgusta.
Po starem običaju so pred občnim zborom zvezarji obdržali svojo konferenco, da še zadnji moment zabičajo svojim članom potrebno disciplinno pri glasovanju, da ne bi prišel društveni odbor v manjšino. Šele ob pol 10. uri je predsednik otvori! zborovanje in podal uvodna poročila. Pb prečita-nju društvene bilance je nastopilo več govornikov ter je zlasti s. Gril kritiziral bilanco, njeno nejasnost, ogromne stroške za sedanjo društveno upravoi, vprašanje hotela, v katerem je naloženo skoro celotno društveno premoženje, vsled česar pride večkrat društvo v zadrego, ko mora izplačevati posmrtnine, pa ni na razpolago likvidnih sredstev.
terpentinovo milo posebno izborno za pranje v trdi vodi
Zavedne železničarske družine kupujejo domače milo. To milo pere bolje v trdi vodi, kakor druga v mehki vodi
prečijo, da bi morali sedanji gospodje polagati obračun pred članstvom in da bi se razpravljale razne nepravilnosti pri volitvah, kakor tudi pasivni zaključki posameznih oddelkov zadruge v preteklih letih.
Zvezarska gospoda je bila doslej navajena, da je nemoteno delala, kakor se je njej zljubilo, saj je imela za seboj Savez nabavljačkih zadrug, ki je šel ljubljanskemu vodstvu tako daleč na roko, da je celo odredil, da se naj vrši občni zbor brez prisotnosti članstva. Tudi sedaj je ljubljansko vodstvo mislilo, da bo o eventuelni pritožbi razsojalo vodstvo' Saveza nabavljačkih zadrug v Beogradu in da se bo vplivu raznih Deržičev in Punčuhov že posrečilo doseči odklonitev pritožb. Pristojno okrožno sodišče pa se je postavilo na drugo stališče ter je pritožbi članstva! ugodilo in razveljavilo gotove sklepe. Vodstvo1 zadruge je zoper tak sklep Okrožnega sodišča vložilo pritožbo na Apelacijsko sodišče, ki pa je pritožbo kot nedopustno zavrnilo ter je s tem potrjen sklep Okrožnega sodišča. V informacijo članstvu Nabavljalne zadruge objavljamo tozadevni sklep, ki se glasi:
Ijani, zastopane po dr. Mojzerju Antonu, odvetniku v Ljubljani, zaradi razveljavljenja sklepov njenega občnega zbora vsled njenega rekurza zoper sklep okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 20, 6. 1936 opr. št. Zadr. VII 143/45, s katerim sta se vsled pritožbe zadružnikov Radovana Ogrinca in Blaža Korošca razveljavila sklepa njenega občnega zbora z dne 19. 4. 1936, da se članom, ki niso1 delegati, ne dovoli prisostvovanjiei na skupščini in pa, da se odstavita z dnevnega reda točki 5 in 6, to je sklepanje o predlogu za razveljavljenje volitev delegatov in namestnikov od-nosno1 o predlogu za odstavitev članov upravnega in nadzornega odbora, v nejavni seji
sklenilo:
Rekurz se zavrne.
Utemeljitev,
V čl. 39 odst. 3 zak. o zadrugah državnih uslužbencev z dne 18. 1. 1932, Sl. 1. kos 13 je odrejeno, da je sodna odločba, kakršna je pobijani sklep, izvršna. Izvršnost v smislu cit. zakona ne more pome-
Zvečer pred žehto pa namakajte s praškom za namakanje Radost peric
Najzanimivejše pa je bilo revizijsko poročilo, ki ga je podal g. Škerjanc in to zelo obširno. Iz poročila sledi, da je upravni odbor zelo slabo gospodaril z društvenim premoženjem ter kljub dejstvu, da so gotovi funkcionarji opozarjali na nevarnost, da bo zmanjkalo likvidnih sredstev, dajal neopravičeno nagrade gotovim funkcionarjem, zviševal plače društvenemu vodstvu in slično. Vse to pa se je vršilo brez sodelovanja nadzornega odbora, ki se ga ni vabilo na te seje. predsednik društva pa je zopet vrnil Škerjancu milo za drago! češ, da so se enake stvari dogajale tudi pod Škerjančevim vodstvom ter je očital, da se je pri nakupu hotela zavzemal za to, da bi se k nakupni ceni primaknilo še kakih stotisoč dinarjev in slična na-migavanja.
Obravnavalo se je tudi takozvano Kobalovo afero glede društvenega denarja, ki je bil izplačan članu Kobalu in o kateri stvari še do danes ni prave jasnosti. Zanimivo je, da danes še sam g. Kobal ni na jasnem, kako zadeva stoji z ozirom na različne trditve dru-
štvenih funkcionarjev, iz katerih bi zamogel sklepati, da ima prav za prav konnčo še on pri društvu kakih 2000 dinarjev na dobrem.
Občni zbor se je torej vršil v znamenju pranja zvezarskega perila in je zvezar Muraus iz Maribora celo predlagal, da naj se sedanjemu odboru ne da razrešnice, marveč izreče nezaupnica. Pred glasovanjem je član društva s. Smasek še pojasnil, zakaj je bil društveni občni zbor preložen, na kar se je vršilo glasovanje o razrešnici, ki je dalo sledeči rezultat:	Za razrešnico
27 glasov, proti 2 glasov, 23 delegatov pa se je glasovanja vzdržalo. Ta rezultat predstavlja obsodbo dosedanjega društvenega vodstva, ki bi dobilo sigurno izglasovano nezaupnico, ako bi bilo prisotnih 13 mariborskih delegatov, izvoljenih v svobodnih volitvah Zanimivo je pri tem glasovanju še to, da so se mariborski Tumpejevci razcepili in je en del glasoval za, drugi del pa proti razrešnici. Pri tej priliki ugotovimo še dejstvom, da je od 118 delegatov prisostvovalo občnemu zboru le 72, manjkalo pa je 46 delegatov.
Najvažnejša točka je bila razprava o določitvi članarine in odpravnine. Predsednik je povdaril, da se mora nekaj ukreniti, sicer grozi opasnost, da bo mlajše članstvo prizadeto. Na pristope ni računati, izven mej ljubljanske direkcije za naša humanitarna društva ni razumevanje ter ostane le dvojni izhod:	ali znižati odpravnino
ali pa zvišati članarino1. V debati so bili člani proti vsakemu zvišanju članarine odnosno znižanju odpravnine, vendar je na koncu poslušnih 27 zve-zarjev sprejelo sklep, ki ga je predlagal mariborski delegat g. Veronek, da naj se odpravi sedanja različna članarina in ukinejo oprostitve od plaćanja članarine ter za vse člane brez izjeme uvede enotna članarina po Din 6.— mesečno. Proti temu predlogu sta govorila ss. Gril in Smasek, ki je povdaril, da, če je sanacija potrebna, naj doprinese vse članstvo enako žrtev in naj se torej vsakemu članu zviša članarino za en dinar, kar bi znašalo letno okrog 140.000 dinarjev. Ta predlog je pri predsedniku naletel na gluha ušesa, delegati pa so med tem eden za drugim zapuščali dvorano in se selili v restavracijo in s tem dokazali, koliko jim je mar pravo zastopanje članskih interesov. Sklep, ki je bil sprejet na predlog znanega zvezar ja Veroneka, pomeni za 285 članov, ki so bili doslej po 40 letnem članstvu oproščeni članarine, povišanje članskega prispevka za Din 6.—, za vse staroupokojence in provizionirane delavce povišanje za Din 2.50 mesečno in ti poviški stopijo1 v veljavo s 1. septembrom 1936.
Pred zaključkom občnega zbora se je obravnavala še svoječasno izključitev članov Urbič, Mozetič, katero pa je predsednik spravil iz dnevnega
Patnje pružnih radnika
Patnje pružnih radnika svakim danom su težje. Nije u pitanju pojedini nadglednik pruge ili pojedina sekcija, već cijeli sistem postupanja s njima. Nezna se, gdje je težje stanje pružnih radnika. ’<	,t?«.
------ ----- Sekcijske uprave
nisu toliko vulgarne sa izrazima, ali zato gnjave radnike na drugi način. Poznata je stvar, da kredita nikad nema dosta. Isto nema izgleda, da bi se od naknadnih kredita moglo očekivati kakovo poboljšanje. Imjade sekcij-skih uprava, koje pojedinačne radnje daju čak privatnima majstorima, a u isto vrijeme šalju svoje radnike na besplatan dopust. Ne pita se mnogo, dali su to mladji radnici ili stariji, besplatan dopust je tu, a o plaćenome nema ni govora. Teško je ulaziti u stvar, koji razlozi rukovode pretpostavljene na ovakav način rada. Patnje radnika su ogromne. U prvome
redu ti radnici imaju tako nisku sat-ninu, da je nemoguće zamisliti, da bi majstor načinio jeftinije nego to mogu ovi radnici sa tako niskim zaradama. Privatan majstor, pa makar radio i sa naučnicima, mora platiti porez i ostale dažbine, a mora i sam da nešto zaradi, onda je jasno, da je njegov posao svakako skupljiji.
U zadnje vrijeme na više mjesta dolazi do pokreta radnika radi zaštite njihovih životnih interesa. Nekoji traže, da budu primljeni na Direkciji, a drugi lutaju od nadglednika pruge pa do šefa sekcije. Istina, sve to lutanje je uzaludno, jer se na svima mjestima jednolično odgovara da neima kredita i da se tu nemože ništa ali i to je pokret. Za nečovječanski postupak se nitko ne brine ili se veli, da će se stvar nekako urediti. Ovakvo površno obnašanje prema radnicima nije Pružni radnik.
Iz bolesničkog fonda
Gradnja bolnice u Zagrebu
Još onda, kad smo postavili našu kandidaciju skupštinara Bolesničkog fonda, bili smo si svijesni težkoća, koje treba savladati, pa da se prilike u fondu donekle poprave. Mi smo na sve te teškoće željezničare upozorili u našoj izbornoj agitaciji i apelirali, da nas u savladjivanju tih teškoća izdašno pomognu. Imademo potrebu, da jedan takav apel ponovimo.
Ušavši u upravu B. f. u Zagrebu smatrali smo našim glavnim zadatkom, da poboljšamo njegu i brigu oko naših bolesnih drugova i da spriječimo smanjivanje imajućih prava. U iz-vodjenju toga zadatka naišli smo na jedan veliki manjak: članovi B. f. mogu bolničku njegu uživati samo djelomično', ako u bolnicama imade mjesta. Imade više bolesti, koje se uspješno mogu liječiti samo u bolnici pa i bolesti, kojih se bolesnik može osloboditi i život si spasiti samo kroz bolničko liječenje, pa je to upravo strašno, kad se ni za takvog bolesnika ne može naći mjesto. Takvih slučajeva imade več na stotine i oni nas upućuju, da se mora nešto učiniti, pa da ih ne bude. Ali šta? Zar samo kritički posmatrati kao što su ranije uprave činile? Ne! Došli smo do zaključka, da se u riješavanju toga problema mora nešto stvarnog učiniti. Pošli smo od principa: pomogni si najprije sam ... — Nema dovoljno bolnica, njega i liječenje naših članova je uslijed toga nedovoljna. — Izgradimo bolnicu sami! Novaca imamo i primimo' se posla!
Ovoj našoj ideji nitko nije protuslovio. Na sve strane ona je primljena sa odobravanjem. U početku, dok je to bila samo ideja, izgledalo je, da će se gradnja naše bolnice u Zagrebu obaviti amerikanskim tempom. Glavna godišnja skupština pa i g. Ministar saobraćaja dali su svoje odobrenje bez okolišanja. Pardon: g. Ministar učinio je samo malu ogradu. Gradnja bolnice u Zagrebu ima se vr- ' šiti iz raspoloživih sredstava, »ustva-rivanih od potraživanja prema saobraćajnoj ustanovi, koja iznose za sada 54,485.543.39 dinara«.
Na prvi pogled dobije se utisak, da su zaista sve zapreke gradnji bolnice otklonjene. Predvidivo bi bolni-
reda s tem, da je ugotavljal, da ni Urbič vložil nikake prošnje na občni zbor in da se vsled tega o njegovem zopetnemi sprejemu ne more rezprav-Ijati.
Občni zbor ljubljanskega podpornega društva je dokazal, da nekaj ni v redu in je dolžnost članstva, da poskrbi, da se društveno poslovanje zopet spravi v tak red, da bodo zaščiteni interesi 11.000 članov. Sklepov, ki jih je sprejelo od 118 delegatov le 27, ne moremo> smatrati za resne in obvezne, zlasti ne, ker ti sklepi ne pomenijo rešitve najvažnejšega vprašanja — zaupanja v društvo samo. Brez zaupanja v društvo ni računati na nove pristope, marveč je računati preje na odstope članstva, ki noče diktature zvezarske klike.
ca sa 200 kreveta stajala oko 15 milijona dinara, što predstavlja samo jedan manji dio sredstava, koja stavlja na raspoloženje g. Ministar. Ali on nije ni malo sebe obvezao staviti B. f. na raspolaganje koliko će trebati, već samo onoliko, koliko će B. f. ostvariti. A koliko će B. f. osvariti od tih potraživanja? Da li je uopće u njegovoj moći da ih ostvaruje? Sumnjamo u bilo kakvu moć Bolesničkog fonda kod toga ostvarivanja, jer kad bi je i malo imao, onda zaostatak na prinosima ne bi mogao iznositi više od 54 milijona dinara. U tome zaostatku kriju se uzroci mnogih nedaća, koje su željezničari — i to bolesni željezničari — doživjeli u svojim fondovima poslednjih 6—7 godina. Opravdano strahujemo, da se u tome zaostatku ne utopi i ideja o gradnji naše zagrebačke bolnice, jer nemamo nikakve garancije za ostvarivanje nužno potrebnih potraživanja.
Ovaj naš strah potkrepljuju još neke okolnosti. I ako je zaključak o gradnji bolnice u Zagrebu prošao sve instance i dobio sve sankcije, ipak njegova provedba na sve strane zapinje. Ponajviše tamo, gdje bi to najmanje trebalo: kod Glavnog upravnog odbora u Beogradu. U vremenu, kad bi trebalo priči realizaciji ideje i započeti sa samom gradnjom, on ispo-Ijava svoju najveću skepsu i postavlja pitanje: je li gradnja bolnice u Zagrebu uopće potrebna? Mjesto da se brine za ostvarivanje potrebnih kredita, on saziva sve oblasne odbore u Zagreb da diskutiraju: da li vlastita bolnica u Zagrebu bude mogla sama sebe izdržavati? Da li će njeno poslovanje biti rentabilno? I t. d.
Ovaj oprez, kad bi bio plod istinske brige za interese bolesnih željezničara, zaslužio bi pohvalu; ali ne varajmo se! Svi nadležni faktori, koji su o problemu gradnje bolnice u Zagrebu bili konzultirani, dali su pozitivne i optimističke odgovore. Nikakve potrebe nema, da se o rentabilnosti bolnice u Zagrebu još raspravlja. Ako to Glavni upravni odbor ipak čini onda je jasno, da on to čini ne dobro, već zlonamjerno: Ili da pomogne mi-moioći »ostvarivanje potraživanja« i time omogući Ministarstvu saobraćaja dalnje raspolaganje sa naših 54 milijona dinara, ili da samu gradnju zavuče dotle, dok u Oblasnoj upravi zagrebačkoj ne bude opet duvao vjetar klike nacionalnog udruženja. — Posve je lahko moguće, da Glavni upravni odbor kod toga postupa po sufliranju nekih skrahiranih udruže-njaških veličina, koje ne zazivaju ni od najgoreg, samo da se opet popnu željezničarima na grbaču. Sve to u težnji, da slava za gradnju bolnice, do koje će prije ali kasnije morati doći, pripadne njima, a ne onima, koji su tu potrebu konstatovali £ (stavili je u svoj program.
Bili razlozi teškoća, koje Glavni odbor Bolesničkog fonda a s njim i neke tamne sile čine gradnji željezničarske bolnice u Zagrebu, ovi ili oni,
mi inzistiramo na tome, da se sa gradnjom čim prije započne. To je u in- ‘ teresu željezničara, kojima je bolničko I
liječenje potrebno a ne mogu ga dobiti, to je u interesu članova fonda, kojima smo obavezni učiniti sve, što je po njihovo zdravlje potrebno i korisno. Stoga najenergičnije tražimo, da se sve mahinacije odstrane i da se sa gradnjom bolnice čim prije započne!	Član.
Kraljevo
Ljepo ime, ali ne baš privlačivo. Naročito ne za nas radioničke radnike. Tamo se otvara nova radionica, modernije uredjena, ..........- ---.ri
Pred nekoliko vremena izašao u zagrebačkoj radionici oglas, da se dobrovoljno jave svi oni, koji eflektiraju na premeštenje u Kraljevo. Mislili
smo,	-*'»K .i .....• »u*
*	- da se ne će javiti nitko, ali smo
se prevarili. Istini za volju priznajemo, da ih se javio priličan broj. Sa malim izuzetkom javili su se skoro svi, koji su u Kraljevu — nepotrebni. U tamošnjoj novoj radionici reflektira se na stručnjake, ma takovih se javilo vrlo malo. Oni niso našli za shodno, da se
dobrovoljno javljaju. Svijesni su si svoje vrijednosti, oni znadu da su Kraljevu vrlo potrebni, ali ne znaju, šta im uprava te nove radionice nudi? b i i i Sa selenjem iz Zagreba u Kraljevo ne mijenja se samo radionica: mijenja se okolina, iz starodavnog ulazi se u nepoznato, mijenja se način života, a to može privlačiti samo nekog karijeristu, *	•	-U.. .
»i1-»	• i* t’»*>%» •	U naj-
manju ruku ovaj treba da unapred zna da će mu tamo u svakom pogledu biti bolje, nego mu je ovdje. Jer im se to nije stavilo u izgled, nisu se dobrovoljno javljali.
Ovo, posve razumljivo i opravdano, držanje radnika-stručnjaka nije kod mjerodavnih naišlo na razumijevanje. t (ili. ti.iv»! . ‘A. I »u* ovih dana počelo se po radionici dijeliti dekrete, kojima se radnike razriješuje od dužnosti u radionici u Zagrebu, a naredjuje istovremeno, da se imajo javiti na dužnost u radionici u Kraljevu, r* i» i * *	i * «isi »«
Radnik.
Iz bkrožnic
Uredba o vrednosti stanovanj
Generalna direkcija je z odlokom GD br. 63760 od 2. VII. 1936 izdala še sledeča navodila:
1.	Za kopalnice, ki s.e nahajajo v istem prostoru skupno s straniščem, za katere prostore se dose-daj ni računala nikaka najemnina, se mora v bodoče tudi za take kopalnice računati najemnina kot polovična sobna edinica,
2.	Vsa stanovanja, ki imajo skupna stranišča z drugimi strankami, ostanejo do preklica še v HI. kategoriji, tak slučaj ni predviden v uredbi in «ga generalna direkcija zato posebno razpravlja.
Smiselno tej odločitvi ostajajo od dosedaj v III. kategorijo uvrščenih stanovanj, še nadalje v tej kategoriji, razven omenjenih stanovanj s skupnimi stranišči le še stanovanja, ki jih uredba, vsebovana v razpisu 31/1936, v členu 4, v zadnjem odstavku, predvideva. Vsled tega se morajo preuvrstiti v kategorijo II vsa dosedanja stanovanja, uvrščena v kategorijo III, ki nimajo:
a)	ali skupnih stranišč ali niso zgrajena v rešetkastih poslopjih (bondruk, Riegelbau);
b)	navadna lesena stanovanja z mazanico t. j. omet mešanice protja, slame in blata (naboj);
c)	stanovanja v zgradbah, zgrajenih z domačo opeko iz blata, na soncu surovo žgano (čerpič);
d)	stanovanja v lesenih barakah.
V naši direkciji pridejo v poštev le rešetkasta stanovanja in stanovanja v lesenih barakah, ne pa stanovanja v zgradbah (bondruk, naboj, čerpič), zato se pre-uvrstijo vsa dosedaj v III. kategorijo uvrščena stanovanja v II. kategorijo. Povišana najemnina za ta stanovanja se računa od 1. avgusta t. 1. dalje.
Sekcije, ki so prejele vrnjene in pregledane stanovanjske spiske, naj jih v smislu prednjega izpolnijo s pripombo ev. skupnih stranišč in v svrho kontrole ponovno predložijo direkciji.
Sprejem delavcev v službo po odsluženju kaderskega roka
Po določbah delavskega pravilnika se delavcu, ki po odsluženi vojaščini v roku treh mesecev zopet nastopi službo na železnici, vračuna vsa prejšnja službena doba pred vojaščino za pridobitev stalnosti. Ker se sedaj vsled pomanjkanja kreditov delavcev ne sprejema, odnosno se jih sprejema le po predhodnem odobrenju Ministrstva, je Generalna direkcija izdala posebno navodilo sledeče vsebine:
Za ponovni sprejem delavcev, ki so prekinili službo radi odsluženja kaderskega roka, je treba
izposlovati predhodno odobrenje gospoda ministra saobraćaja, in to takrat, kadar se pokaže potreba po takih delavcih. Njih prošnje je zadržati v evidenci in jih je v slučaju potrebe po delavcih, kot prve vpoštevati.
Za trimesečni rok, določen v čl. 22 tč. 3 Pravilnika o delavcih drž. saobr. ustanov ni merodajen dan dejanskega nastopa službe, temveč dan vložitve prošnje za ponovni sprejem v službo.
Naročanje personalnega premoga
Pod štev. 13508-IV od 18. VII. 1936 je izdala Direkcija glede naročanja premoga k dosedanjim okrožnicam še sledeče navodilo:
Od 1. avgusta 1936 dalje lahko osobje zopet naroča perzonalni premog, in sicer po odobrenju Generalne direkcije samo trboveljski kosovec, kojega cena je za tono Din 153.80 plus 10% veljavne ta-rifske vozarine za premog od od-pošiljalne do namembne postaje.
Za izdajo pride v poštev samo
Taksa na režanja
Ker so rešenja o povračilu škode do zneska Din 100.— takoj izvršna in proti njim ni mogoča pritožba, so posamezne edinice smatrale, da vsled tega na taka rešenja ni treba plačati takse Din 20.—. Vsled različnega tolmačenja se je Generalna direkcija o-brnila na Ministrstvo financ za prin-
kosovec iz rudnika Trbovlje, vsled česar bode pri zaračunavanju vozarine odpošiljalna postaja vedno postaja Trbovlje.
10% dodatek k ceni ene tone premoga se mora računati od vozarine, ki odpade na eno tono pri računanju vozarine vagonske pošiljke po stavku, ki velja za prevoz rjavega premaga iz postaje Trbovlje in za tovorno težo vagona. (Po sedanji tarifi za prevoz robe po vozarinskem stavku 74).
t povračilu škode
cipijelno tolmačenje, ki je tozadevno izdalo sledečo navodilo:
1.	Taksa poi Din 20.— se mora plačati za vsako rešenje o povračilu škode neoziraje se, ali je proti dotičnemu rešenju dopustna pritožba ali ne,
2.	Taksa se ima ubrati šele tedaj, ko postane rešenje izvršno.
Izkoriščanje rednega letnega dopusta
Svoječasno je obstojala na železnici praksa, da je uslužbenec lahko izrabil pripadajoči mu dopust tudi še prihodnje leto, ako ga v tekočem letu. ni mogel izrabiti. Sedaj pa je železniški minister izdal tolmačenje § 87, ki se glasi:
»Tekom koledarskega leta neizrabljeni redni letni dopust, ki ga uslužbenec iz kakršnegakoli razloga tekom leta ni mogel izrabiti, se ne more prenesti na prihodnje leto.«
Službena obleka za dnevnižarje in delavce, ki vrSe službo
nastavilencev
Pravilnik o službeni obleki predvideva podporo za prvo nabavo službene obleke in poleg tega redno letno še prispevek za vdrževanje službene obleke takozvano »redno pomoč za obleko«. Dalje predvideva pravilnik, da dobi stalni dnevničar, ki tekom meseca vsaj 16 dni vrši službo nastav-Ijenca, za dotični mesec 1/12 predvidene redne pomoči za obleko. Za delavce, ki vrše stalno službo nastav-Ijencev, pa je pravilnik nejasen ter je sedaj izdal finančni oddelek Generalne direkcije sledeče pojasnilo:
»Kar se tiče delavcev, ki vrše stalno službo nastavljencev (kurjači, vozovni pregledniki, nočni čuvaji, premikači, progovni čuvaji) smatra finančni oddelek, da imajo ti za čas, dokler vrše službo na-stavljenca, iste pravice, kot stalni dnevničarji t. j. pravico na redno pomoč za obleko.«
K temu tolmačenju pripominja direkcija sledeče:
»Ker pripada zgoraj omenjenim delavcem — analogno kot dnevni-
čarjem — redna pomoč za obleko v višini predvideni v čl. 41 in 42 pravilnika o službeni obleki le v slučaju, če vrše službo s katero je zvezana nošnja službene obleke, najmanj 16 dni v eni računski dobi (enem mesecu) je neobhodno potrebno, da se v opombi platnoga spiska navede, kakšno službo je vršil dotični in koliko časa. Na koncu še enkrat opozarjamo, da delavcem — enako kot ostalim uslužbencem — redna pomoč za obleko ne pripada, če vršijo službo za katero je nošnja službene obleke predpisana, samo kot nado-mestniki, torej nestalno, če tudi bi tako nadomestovanje trajalo 16 ali več dni v eni računski dobi.« Glasom tega tolmačenja pripada pomoč za službeno obleko v znesku Din 30.— mesečno samo onim delavcem, ki stalno vrše službo nastavljencev, če pa delavec samo začasno na-domestuje nastavljenca v slučaju dopusta, bolezni itd., potem nima pravice do te pomoči.
Klub JRZ za
Od kar so bili železničarji osrečeni še s posebnimi klubi (ker »blagodejno« delo kategorijskih stanovskih organizacij in društev še ni bilo zadostno), je marsikdo pričakoval, da bodo ne samo popravljene vse krivice prejšnjih režimov, marveč bo osobje dobilo še novih pravic. Železničarji so znani po tem, da so bili pri dosedanjih volitvah, kolikor smo jih tekom zadnjih let imeli, najbolj siguren dobavitelj glasov za vsakokratno režimsko listo in za to poznavalce razmer ni presenetilo, če so se med železničarji kljub bridkim izkušnjam zopet naši ljudje, ki se radi senčijo v senci gospodov.
ru■ . v:;- •'•	-• • ' -
Smatramo za primerno, da zabeležimo nastop zastopnika železničarjev g. Krištofiča na taboru JRZ v Mariboru, kjer je glasom objave v »Slovencu« izvajal sledeče:
Delavci, organizirani v JRZ hočemo naglasiti, da ne verujemo ne marksističnim naukom, ne marksističnim voditeljem. Mi izpovedujemo jasno m odločno, da smo odločni Slovenci, ljubimo svojo zemljo, svoj materin jezik ter vero svojih očetov in svojo jugoslovansko državo. Nočemo razrednega boja, pač pa sporazuma stanov na podlagi spoštovanja dela in delavca kot osebnosti. Ker po programu JRZ in po delu slovenskega voditelja dr. Korošca čutimo1 in spoznavamo, da stranka to naše naziranje uveljavlja, danes tukaj izjavimo: Mi ne prosimo milosti in ne miloščine, mi svojo pra-
žeiezničarje
vic o na podlagi svojega poštenega dela zahtevamo in polno priznanje vrednosti našega dela tirjamo. — Pravična socialna zakonodaja mora za vse delavce dostojno skrbeti, ker je po človeški pameti in po krščanskem naziranju vsak delavec vreden svojega plačila. Somišljeniki! Delovno ljudstvo! Zadnja leta nas je diktatorski režim tlačil, ker nam je odvzel svobodo in na omejeval pri poštenem zaslužku ter nam odvzemal priborjene pravice. Minuli režim in vse njegove nositelje in izvršitelje odklanjamo, istočasno pa apeliramo na našo stranko', na našo vlado, na vas vse, ki skupaj z nami delate in trpite, da se vse storjene krivice popravijo. To moramo jasno in odločno povedati in se čutimo z vami po tem popolnoma eno: Zaničevalci in grobokopi delavskih zahtev in delavskih pravic so grobokopi naroda, države in človeške družbe.
Ni smatral za potrebno g. Krištofič naslikati položaja, v katerem se delavstvo nahaja, ni smatral za potrebno vprašati prisotne gospode, zakaj je letos že tako kmalu zmanjkalo kredita, da je tisoče delavcev na železnici postalo brezposelnih, dal se uvaja brezplačni dopust. Ni smatral za potrebno vprašati, čemu se ne izvajajo one določbe pravilnika in zakonov, ki govore o pravicah osobja. Kakor železničarji odklanjajo zastopstvo kategorijskih organizacij, ki so jim prinesle le udarce, enako odklanjajo razne klube, ki niso sposobni postaviti niti najmanjših zahtev za delavstvo.
membo odredb pravilnika«, a čl. 33 pravilnika odreja, da »glavna skupščina odloča po referatu centralnega upravnega odbora odnosno centralne uprave o vseh predlogih in pritožbah, ki spadajo v njen delokrog ... Ona sklepa o spremembah članskih prispevkov in podpor fonda. Sprejme in menja pravilnik. Vsi sklepi glavne skupščine so izvršni, čim jih potrdi železniški minister.«
Iz spisa je razvidno, da je centralna uprava hum. fonda z odlokom št. 1462 33 zahtevala od oblastnih uprav, da odtegujejo fakultativnim članom 3% vseh pokojninskih prejemkov. Centralna uprava s tem ni prekoračila svojega delokroga, ker je predhodno postopala po § 38 pravilnika in je predložila predlog o povečanju procenta članskega prispevka glavni skupščini, ki se je vršila dne 14. in 15. aprila 1935 in je tedaj odobrila citirani odlok centralne uprave. Končno je tudi železniški minister v smislu § 33 istega pravilnika odobril zaključek
Dopisi
Mariborski železničarji in ljubljansko podporno društvo
Šušljanje o teških finančnih razmerah, v katerih se baje nahaja železničarsko podporno društvo v Ljubljani ter dejstvo, da so morali posamezniki iz Maribora v več slučajih čakati na izplačilo posmrtnine, je dalo misliti mariborskim članom,
Ker zaupniki, katere so v »znanih« volitvah izvolili, niso smatrali za potrebno sklicati člansko zborovanje pred občnim zborom, je bilo tako zborovanje sklicano iz vrst članstva in sicer dne 24. julija. Izčrpno poročilo o položaju ter o potrebnih sanacijskih ukrepih je podal s, Stanko. V debati je predsednik društva juž-noželezniških upokojencev orisal vse krivice, ki se gode zlasti upokojencem ter predlagal izvolitev tričlanskega odbora, ki naj bi pozval mariborske delegate, da še pred 2. avgustom skličejo javno člansko zborovanje, da dobe od članov direktive, kako naj zastopajo njih interese na občnem zboru.
Končno je zborovanje sprejelo smernice za slučaj, da bi bila potrebna sanacija društva: vsi so vztrajali na stališču, da ostane višina posmrtnine neizpremenjena ter naj se po posebnem odboru iz vrst delegatov ugotovi eventuelni letni primanjkljaj in ta v enakih delih razdeli med vse članstvo.
Odbor, ki je bil izvoljen na zborovanju, pri sedanjih delegatih ni uspel. Najbrže smatrajo delegati, da so v društvu le zastopniki zveze in ne zastopniki interesov članstva. Zato ni čudno, da so na občnem zboru sprejeli sklepe, ki pomenijo težak udarec ravno za ono članstvo, ki že danes živi v neznosnih razmerah.
Dne 10. avgusta se je vršilo pri Gambrinusu ponovno zborovanje, ki ga je sklical s. Smasek ter je podrobno poročal o poteku in sklepih občnega zbora. Veliko ogorčenje je zavladalo' med članstvom, ko so zvedeli za sklep, da bodo morali društvo sanirati ravno najbednejši: miloščinarji, rentniki, provizijonirani delavci in kronski upokojenci.
Soglasen je bil sklep prizadetega članstva, da bo obračunalo z dosedanjimi delegati, za katere ne sme pasti pri prihodnjih volitvah niti en glas. Vendar ni zadosti, da je ta sklep narejen, treba iti že danes na delo za prihodnje delegatske volitve, da bo tedaj zmagala lista, ki bo znala in se upala nastopiti za interese članstva ter ne bo samo kimala k predlogom, ki jih bi stavil zvezarski upravni odbor.
Nakazovanje naturalnih stanovanj.
Že parkrat smo v našem glasilu opozorili železniško upravo, da bi pri I dodelitvi naturalnih stanovanj gledala tudi na gmotno plat prizadetih in nakazovala stanovanja v prvi vrsti nižjim uslužbencem, ki ne zmorejo visokih najemnin privatnih stanovanj.
glavne skupščine in je s tem citirani odlok postal pravomočen.
Tožnik se torej ne more pritožiti proti sklepu, ki je bil sprejet na po zakonu odrejeni način, a ta razpis o povišanju članskih prispevkov je bil sprejet v smislu določb § 33 in § 38 pravilnika.«
*
Tako se glasi razsodba Državnega sveta, u - - * - -•	>n<' - • >:	i
t,.i . .... -r.	- «a. Priza-
deti železničarji so osporavali povišanje prispevka, ker je to povišanje odredila sama centralna uprava brez sklepa glavne skupščine, Vsled tega je bilo to povišanje protizakonito vse dotlej, dokler ni glavna skupščina v smislu določb naredbe o spremembi članskega prispevka sklepala in izposlovala odobrenje zakonodalca za spremembo naredbe same, ki bi morala ustvariti posebno kategorijo fakultativnih članov s posebnimi prispevki in pravicami.
Vi 'f?	«V8-
Dla so bili naši apeli zaman, dokazuje sledeči primer:
Po službeni potrebi je bil premeščen na neko postajo zvaničnik z številno družino. Zaprosil je za izpraznjeno naturalno stanovanje, a je bila njegova prošnja odklonjena in je moral najeti dražje privatno stanovanje. Poceni naturalno stanovanje pa je dobil uradnik, ki je že imel privatno stanovanje v dotičnem kraju. Najlepše pri tem pa je, da je žena tega uradnika tam učiteljica in bi tako z dvema plačama pač lažje plačala privatno1 stanovanje kot ubogi zvaničnik.
Jesenice.
Zopet nekaj novic iz našega kraja, da pridejo na uho odločujočim gospodom, da morda vsaj nekaj popravijo. Pri nas je uvedena praksa, da se domačine kolikor mogoče zapostavlja. V težkih razmerah žive oni nastavljene!, ki so po več službenih letih brez lastne krivde bili »postavljeni« za delavce, ko gledajo, kako mladeniči, ki so komaj doslužili vojaščino in so enako v rangu postajnih delavcev, sede v pisarnah ter se jim posmehujejo. Gotovo bi bil oni nastavljenec, ki je postal za eksekutivo nesposoben, sposoben za pisarniško službo, mlade delavce pa naj bi se dodelilo res za službo postajnih delavcev. Uslužbenci, ki so iz tujih postaj dodeljeni na Jesenice, imajo več prednosti kot uslužbenci, ki so leta lin leta vršili na Jesenicah najrazličnejše službe. Te se dodeljuje v službo na prekladišče, kjer morajo opravljati najtežja dela. Na prekladišču doslej ni bilo niti vode, niti stranišča. Če si šel po vodo ali na stranišče, že je padel očitek, da se namenoma odteguješ od dela. Sedaj so napravil v bližini prekladišča hidrant in namestili tudi pipo za vodo. 1	Se par metrov cevi bi
žrtvovali ter bi bili preskrbljeni z vodo tudi po zimi, ker bi lahko napeljali vodovod v zaprte prostore, kakor je to drugje napeljano. Tako pa bodo delavci po zimi zopet brez vode in bodo morali svoj kruh opoldne jesti z u-mazanimi rokami ali pa se zopet izpostavljati očitkom, da se odtegujejo od dela, ako se bodo šli drugam umivati. Upajmo, da bo1 železniška uprava našla manjkajočih par metrov cevi in napeljala vodovod v notranje prostore.
Cankarjeva družba
bo izdala letos v oktobru 4 knjige za članarino Din 20.—.
Poverjeniki »Cankarjeve družbe«, nabirajte člane, da bodo knjige »Cankarjeve družbe« šle zopet v tisočih izvodih med delavstvo, da bomo svetu pokazali, da smo strnjeni, požrtvovalni, močni in zavedni. — Pridobivajte člane, če ne drugače, pa tako, da plačujejo vsako soboto ali na dan izplačila mezd po Din 2.50 ali Din 5.—. Članov »Cankarjeve družbe« naj bo tisoče in tisoče. Sklenimo in storimo tako! — C. D.
Še enkrat 3% prispevek fakultativnih {lanov
bolniškega fonda
O tej zadevi smo že večkrat pisali v našem glasilu in dokazovali, da je bil ukrep Centralne uprave humanitarnih fondov protizakonit najmanj vse dotlej, dokler ga nii odobrila glavna skupščina. Vsa naša dokazila so pri gospodih zvezarjih, ki imajo večino v upravnih odborih kot v skupščini bolniškega fonda, bila zaman in na izredni glavni skupščini so končno z novim pravilnikom 3% prispevek potrdili.
Z zadevo se je na pritožbo s, Ki-teka bavil tudi Državni svet, ki je tozadevno tožbo odklonil kot neumestno s sledečo motivacijo:
»Z odlokom, ki ga tožnik osporava, je bila odklonjena njegova pritožba proti odloku Centr. uprave hum. fonda štev. 1422/33 od 7. V. 1933, s katerim je bil članski prispevek za fakultativne člane povišan od 1.5% na 3%. Tožnik napada osporeni odlok, pozivajoč se v svoji tožbi na § 44 naredbe o zavarovanju drž. prom. osobja in na § 73 začasnega pravilnika za
drž. prom. osobje ter navaja, da ti predpisi točno odrejajo kolik procent svojih prejemkov morajo plačati člani, ki imajo pravico na hra-narino v slučaju bolezni in kolik procent plačajo člani, ki te pravice nimajo (v to skupino spada tudi tožnik). Tudi delitev članov, ki nimajo pravice na hranarino, na obvezne in fakultativne, nima nikake podlage v zakonu. Vsled tega je upravni odbor hum. fonda kršil zakon s tem, da je menjal procent, ki je predviden v citirani naredbi in pravilniku, na škodo fakultativnih članov,
Ta navedba tožbe pa ni umestna iz sledečih razlogov:
§ 73 pravilnika za drž. prom, osebje določa višino' procenta, ki ga plačajo člani bolniškega fonda na račun članarine. Po § 38 istega pravilnika predlaga Centralni upravni odbor »skupščini svoje predloge glede povišanja ali zmanjšanja članskih prispevkov in podpor fonda, kakor tudi spre-
Tlska: Ljudska tiskarna, d. d., Maribor. (Predstavnik: Jos. Ošlak.) — Odgovorni urednik: Adolf Jelen, Maribor. - Lastnik in Izdajatelj: Konzorcij »Ujedinjeni Železničar«
Predstavnika: Jurij Stanko v Ljubljani in Adolf Jelen v Mariboru.