Pofltnlna plačana t gotovini Posamezna Številka 8 štibelc«, poln vlage in bolezni. >Tako se ne bo dalo živeti,« sta menila, »morda nama pomaga krajevni odbor, ki kroji usodo krajanov«. Toda tam nista uspela. »Kar sama si poiščita in z gospodarjem se pogovorita,« so jima dejali. Pri prvem gospodarju nista opravila ničesar; hitro ju je odpravil, češ da >bab v stanovanje ne mara«. Pritisnila sta na svetlo medeninasto kljuko ostarele vdove, ki je vražja kot sam zlo-dej, pa ima Še šest. prostorov! »Ne dam,« je hreščeče zacvilila stara, »meni so na okraju rekli, da sem lahko sama.« »No v redu, če so vam na okraju tako rekli, pa bodite sami U S težkimi Kdo bo tokrat zadel 500:000 dinarjev? V nedavnem 29. kolu Državne loterije je zadel največji dobitek — celih 800.000 dinarjev — Viktor Ramsaik iz Maribora. ftčet-karskj vajenec. Ko so mu naćtelt po kon. čanera žrebanju brez odbitkov na mizo 800 novih tisočakov, kar ni mogel verjeti, da je srečen lastnik taksnega premoženja. Stanuje piri svoji teti in ho denar znal uporabiti, 7x1 a j pa se ho najprej, tako je deja,l. temeljito pozdravil, ker je malce holehen. Drugo največjo nagrado v 29. kolu je zadel Dragoljub Milosevie. nameščenec, v Petrovcu na Mlavi, ki je zadel 500.000 dinarjev. Žrebanje prihodnjega. 30. kola. bo 18. maja pred kolodvorom v Celju, glavno žreba; nje pa ho 23. maja v Marihoru. V prodaji so že srečke novega kola, ki jih tudi na Dolenjskem, ponujajo nn£i trafikanti in ostali razpečevalrl. Marsikdo pomišlja, ko odrine iz moSnjiftka stotaka za celo ali 50 dinarjev za polovično srečko — ko pa kmalu po 18. v mesecu ves iz sebe išče v ča. sopfsiih si-ojo štovilko, je že ta napetost vredna veselega razburjenja in velikega pričakovanja, češ. morda pa bo le... Če ne zadenem R0O.000 din, bi se zadovoljil tudi s 100.000 din — si pravi marsikdo in obnovi srečko, če'morda prei ni bil med izžrebanci. Vsak deseti lastnik srečke gotovo zadene, ker so dobitki zdaj nekoliko nižji, a jih je zato več. Najmanjši dobitek znaša 100 din, s čemer si lahko kupic srečko za novo žrebanje. Pred meseci je bil v Novem mestu kup-1-jena srečka izžrebana z 20.000 dinarji. Bo imel kdo na Dolenjskem zdaj več sreče pri žrebanjih v Celju tn M ari boru t koraki sta se zakonca napotila k drugi vdovi, ki ima prazne štiri sobe, v eni pa suši koruzo. »Bi mi lahko dali stanovanje, ker imam malega otročička,« sta ponižno prosila. »Ne, ne dam, ker pride v kratkem domov sin s celo družino.« Pajki in drug mrčes so še danes edind stanovalci praznega stanovanja! Sla sta dalje. Tretja jezikava bab-nica je opletala z dolgim jezikom, da pride domov sestra z otroci. Prav slabo sta naletela pri četrti — petični in zajetni gospodinji, ki ju je obložila z izbranimi besedami in ju nagnala. Ob cesti stoji mala prazna hišica. Gospodar je globoko veren človek, ki prav rad pozablja besede iz, svetega pisma o ljubezni do bližnjega. Nista še povedala kaj bi rada, že jima je *-.aprl usta z rezko besedo: »O tem ni nobenega govora!« Molče sta odšla z bridko mislijo v srcu: ostati morava v slabem »štibelcu« ... Na KLO leži med kupi aktov velik, bel popisan papir, ozaljšan s ko-leki. Gospod kaplan prosi za stanovanje, za katerega sta že zaprosila zakonca, a ju je gospodar odgnal, češ da bo stanovanje popravljal. Gospodu kaplanu pa je pripravljen dati stanovanje, saj je prepričan, da je tam, kjer je gospod, tudi žegen božji in popravljainiea starih piskrov. Dolgo so sejali in razpravljali o tem občinski možje, na mlada zakonca pa ni nihče pomislil, čeprav nosi mož na prsih medaljo Zasluge za narod. To so nekateri občinski možje prezrli, ker jih je omamila beseda »gospod«. Vendar pa se je našel človek, ki je temeljito razkadil mišljenje o gospodu, ki ničesar ne dela, temveč sejo na tihem in skrivoma le mržnjo in razdor. Škoda toliko nepotrebnega razburjanja, posvečenega žužemberškemu gospodu, saj lahko ostane tam kjer je! Trzanje ne potrebujejo nobene kontrole. »Hvala za žegen I« tako se je oglasil odgovor nekaterih odbornikov na KLO. Stanovanjski komisiji v Žužemberku pa bo treba dati inekciio razuma ali pa ji obesiti črno obrobljen list z napisom: »naj počiva v miru«. Zu-žemberška babica, ki jo tudi mečejo iz stanovanja, ker je naprednega mišljenja, bi prav gotovo pripisala na črno obrobljeno osmrtnico še tole: »in večna luč naj ji sveti — amen!« A. K. 1% emulziji). Odličen učinek Ima na vse vrste uši parathion v 0,01% razstopi-ni. Po potrebi moramo škropljenje ponoviti, ker je ponavadi pri prvem škropljenju težko zadeti vse uši zaradi zavitih listov. Priporoča Se tudi zaradi tega dejstva močno okužene vejice, posebno pri mladih drevesih, enostavno namakati v škropivo. H.-V. — Terenska postaja Grm. Kočevski rudarji in nedeljska povratna voznina Kočevski rudarji so z razočaranjem brali obvestilo o 50% popustu pri nedeljskih izletniških vozovnicah na železnici, ker v se. znamu krajev, ki so za nakup teh kart določeni, ni bilo Kočevja, niti kakšne druge postaje na Dolenjskem. Ne morejo _ razumeti, da sicer povsod lako poudarjajo prizadevnost rudarjev pri izgradnji socializma, pri določevanju upravičenosti na nedeljski oddih oziroma nedeljski izlet s popustom pa so bili kočevski rudatrji in z njimi vsi ostali prebivalci popolnoma prezrti. Znano je. da se noben rudnik v Sloveniji ne bori s takimi težavami kakor kočevski z ozirom na dotok delovne sile. ker se zaradi opustoše-no«tK kraja med okupacijo marsikdo boji Kočevja. Poleg tega uprava rudnika ne more zaradi stanovajske kr'r/e nuditi delavcem tako ugodnih stanovanj, kakor bi to bilo potrebno, niti nima v družbenem ozitu kakSnih posebnosti. Zato so rudarji prvotno vest o popustu pri nedeljskih povratnih vožnjah toplo pozdravili, ker so se že veselili, "da se bodo po izredno napornem delu v podzemlju pri ognju in v plinih oddahnili vsaj ob nedeljah na izletih. Poleg tega pa je vendar Dolenjska tudi tipična turistična pokrajina z zgodovinskimi in krajevnimi znamenitostmi. Zato kočevski rudarji im v6i ostali delovni ljudje upravičeno pričakujejo popravek seznama postaj, kjer je mogočo kupiti nedeljsko povratno karto. — i«- |iniii!iiiii!iiiiuiiii!iiiiiiiiniiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiin I ^ ^ MaSe mineral, vode 1 1 Uađenslca 1 ▼ j i I za okus in zdravje i za zdravje in okus i SO NAJBOLJŠE I £e vinski bralci in lenuhi gospodarilo na chonomin Zadružna ekonomija na Ruperčvrhu, last kmetijske zadruge Birčna vas, je bila lani žalosten primer škodljivega gospodarstva z zadružno lastnino. Za upravnika ekonomije je bil imenovan s prvim januarjem 1951 domačin Ludvik Smrekar mlajši. Predsednik upravnega odbora K.Z je Franc Kastelic, tajnik Franc Hrovatič iz Stranske vasi, predsednik nadzornega odbora pa Franc Plantan iz Birčne vasi. Kot delavec na ekonomiji je bil med drugimi zaposlen tudi Alojz Mrgole iz Tomaž je vasi. Vseh pet navedenih se je znašlo na zatožni klopi okrajnega sodišča Novo mesto letos, dne 25. aprila. Upravnik Smrekar je bil, kot je pokazala razprava, pravi gospod in velik prijatelj vinskih bratcev. Za delo na ekonomiji se je kaj malo brigal. Hodil je na lov tudi v času najhujšega dela in celo takrat, ko so prišli na delo prosto vol j oi. Zjutraj je spal in po potrebi dal delavcem navodila za delo kar iz postelje preko svoje žene. Navzlic takemu -^požrtvovalnemu delu« je imel lani 269 »delovnih dni* (si jih je pač sam pisal, koliko je hotel!) Mnogo^ bol j kot za delo pa se je zanimal za'klet in tekočino v njej. Imel je enakovredne častilce alkohola tudi med člani odbora, posebno predsednik Kastelic mu je močno dorastel. Seje upravnega in nadzornega odbora zadruge so bile vsekakor zelo »plodne« in »globoke«. Samo na dveh sejah so lami v decembru izpili 3 litre žganja in 32 litrov vina, seveda na račun ekonomije. Tako stoji zapisano v kartoteki porabe alkoholnih pijač. Smrekar je bil do vinskih bratcev sila radodaren. Temu je poklonil meka j litrov žganja, onemu 10—15 litrov vina, tretjemu spet je »posodil« 25 litrov vina, povabil je prijatelje in jim postregel s kakšnimi 25 litreki zadružnega vina itd. To bratsko uničevanje alkohola je imelo vsekakor posledice za gospodarstvo zadruge. Na površini 80 arov so pridelali le 3500 kg krompirja (lahko pa bi ga vsaj 10.000 kg); na površini 2,30 ha je zrastlo celih 200 kg koruze in Še ta je segnila neoličkana. Sončnic na površini 30 arov sploh niso pobrali, lan so dali poPlratti na polovico privatniku in še tista polovica se je uničila pod kozolcem, z ajdo je bilo Kočevski rudarji na zboru volivcev Pred dnevi Je hll v dvorani bivše rudarske sole na rudniku zbor volivcev KLO Kočevje, terena Rudnik, ki !e bil zaradi nezadostne udeležbe že tretjič sklican ln tudi tokrat udeležba ni bila častna. Spričo važnosti ln pomena zbora volivcev, na katerem so odločali bistvena gospodarska* vprašanja. Je potrelm«'. da se nasl rudarji v bodoče kot glavni steber bodoče mestne občine Kočevje bol.i zavedalo važnosti udeležbe, takih sestankov, ker je to pač v njihovem lastnem interesu. Seveda velja to tudi za ostale prebivalce. Zbor volivcev j« odprl tov. Anton Sovre. nakar le bilo Izvoljeno delovno predsedstvo: tov. Martin KlačiSar. dlrketor rudnika, tov. Kri Grm, ljudski poslanec ln tov. Anton Levstik, rudar. Po uvodnih formalnostih Je tov. Sovre prečital obširen referat bivšega predsednika MLO tov. Karničmka o delu ljudskega odbora od zadnjega zbora volivcev. Iz poročila je razvidno, do so se v tem času izvršile pomembne »spremembe v pogledu upravno-terltorialne razdelitve okraja. Nova kočevska občina bo obaecala dosedanje KLO Kočevje-mesto, Zeljne, Llvold, Stara cerkev in Stari log in bo po obsegu največja v okraju, saj bo štela 7176 prebivalcev ter merila 220 km2. Združitev vaških naselil z mestom Je opravičljiva lj razloga, ker prevladuje v vsej kmečki okolici 98 r'r socialistični sektor. Volivci se bodo T manjših zadevali lahk0 ohračall tudi na terenski odbor Občinske volitve bodo v jeseni In ho do takrat upravljal vse posle plenum vseh krajevnih ljudskih odborov. Na drugem zasedanju plenuma so bili sprejeti važni sklepi kot n. pr. odlok o hišnem redu, n vzdrževanju snage In kulturnega Izgleda mesta, o prepovedi rele živine v mestu, n povišanju stanovanjske najemnine ln vodarlne za 50%. Svet za socialno skrbstvo in zdravstvo pa Je razpravljal o podpori onemoglih In socialno šibkih oseb ter Izvršil priprave za ukrepe proti raznim epldemlčnlm boleznim. Zaradi pre majhne agilnosti sveta državljanov Je ostala vrsta problemov nerešena in bo v bodoče treba to sodelovanje okrepiti ter pritegniti k upravljanju širši krog volivcev. Po Izčrpnem poročilu se Je oglasit k besedi ljudski poslanec tov. Kari Grm. k| je v svojem Izvajanju obrazložil potrebo po združitvi dosedanjih krajevnih ljudskih odborov v gospodarsko močnejše občine. Oh zaključku je apeliral k večji udeležbi na zborih volivcev In masovnih sestankih Rudniški vodja hišne uprave ln predsednik Delavskega sveta tov. Frane Gole i« omenil, da je bilo pri zadnjem popisu preblvalstra ugotovljeno, da več oseh spioh ni bilo nikjer oblastveno prijavljenih. Popisovalci so ugotovili tudi nevzdržne higienske, razmere v stanovanjih, ki so ponekod le posledica malomarnosti stanovalcev Opomnil je tudi Ba mnoge pomanjkljivosti na stavbah v rudniških kolonijah, saj so posebno žlebovi v zelo slabem stanju in povzročajo vlažnost stanovanj. Direktor rudnika tov. Klančišar Je opozoril na nujnost ureditve vodovoda na rud. nlku. Nadalje je poudaril, da moramo delati na tem, da se bodo vse odredbe MLO upoštevale Opomnil je bodoče volitve: dobro moramo premislili, koga bomo rudarji volili v bodoči občinski odbor, da bo duh, ki veje v rudarskem kolektivu, prešel tudi na občino. Tov. Vesel Je predlagal, da bi se takoj uredilo žlebovje ln Je tudi opozoril, da nedograjena stavba za samski dom razpada. Z dograditvijo bi rudnik pridobil 4 sodobna družinska stanovanja Tov. Klančišar Je Pojasnil, da stavba nI bila dograjena zaradi pomanjkanja delovne sile pri Ogradu, sedaj pa nI potrebnih finančnih sredstev. V kolikor bi upravi rudnika uspelo prihraniti sredstva, bo takoj dogradila hišo. Ob za-zaključku diskusije Je predsedujoči tov. Klančišar predlagal, naj bi volivci sprejeli sklep o prispevku rudniškega kolektiva občini za izvedbo nujnih komunalnih del. Predvideno je, da bodo v ta namen prispevali kmetje I %. obrtniki 2 %, delavci in uslužbenci pa 1/2% od zaslužka. Predsednik sindikata tov. Plrman Je predlog dopolnil s tem. da b| delavci ln uslužbenci prispevali 1 % od zaslužka, kar Je bilo tudi sprejeto. —I«. prav tako, na travniku je segnilo 1000 kg suhe otave... Na površini enega hektarja je Mrgole, kot samo-zvan^strokovnjak ,posejal tri mernike strohnjene ajde, pa še to ni pobranal, ker sta šla predsednik in upravnik prav takrat s konji po vino. Pri gradnjah jim je os'talo 500 kg cementa, katerega sta predsednik in upravnik pretopila za vino v Beli krajini. To vino je bilo baje boljše kot domače in zato se nič ne ve, kdaj se je posušilo. Prodali in posodili so tudi zadružno opeko brez vsake pogodbe kar na brke, le za zidno opeko je dobil predsednik 1000 din, kateri pa so se mu zataknil v žepu, skratka, letni obračun v denarju je tak: za alkoholne pijače je porabila ekonomija 105.556 din, letna izguba pa je 115.5?? dinarjev. Senat okrajnega sodišča je prisodil upravniku Smrekarju eno leto zapora in plačilo 2000 din, Francu Kastelcu 4 mesece zapora in plačilo 2000 din, HrovatiČa in Plantana je obsodil vsakega na plačilo 5000 din. Mrgoleta pa na en mesec zapora. Kastelic, Hrovatič in Plantan morajo nerazdružno plačati tudi stroške sodnega postopka in 300 din povprečnine. Menimo, da bi moralo biti za to svinjsko gospodarstvo z zadružno lastnino na Ruperčvrhu pred sodiščem še več obtoženih! Kdo je nastavil Smre-karja za upravnika, katerega so vsi prikazali kot popolnoma nesposobnega? Zakaj ga niso razrešili, ko so videli, kako gospodari? Stalni delavec in član upravnega odbora, bivši domobranec Anton Jenič, ki je nastopil na razpravi kot priča, bi moral biti prav tako obtožen. To še posebno, ker je na razpravi govoril nasprotno, kar je povedal med preiskavo. Druge priče so povedale, da je bila Jeničeva koruza, ki ie rastla poleg zadružne, najlepša v okolici, on pa je bil stalen delavec na ekonomiji. Za nastalo škodo bi morali odgovarjati prav vsi krivci! V vlaku so našli umorjenega dojenčka V nedeljo 11. maja je na vlaku, ki vozi ob 5. uri zjutraj iz Novega mesta proti Ljubljani, neznana oseba odložila v kupejii II. razreda pod sedežem zavoj z umorjenim dojenčkom, starim dva do tri dni. Otrok je bil umorjen na zverinski način; imel je odrezano glavo, obe roki in nogi. Zavoj so našli na ljubljanski postaji pri čiščenju vlaka. Ker gre za posebno okruten zločin, pozivajo organi ljudske oblasti vsakogar, ki bi karkoli vedel o okolnostih tega dogodka, da to sporoči uredništvu našega lista ali naravnost Poverjeni-Stvu za notranje zadeve pri OLO Novo mesto. Še k članku »Takšnih zdravnikov partizanska Bela krajina ne potrebuje« V »Dolenjskem listu« je bil dne 9. maja pod gornjim naslovom objavljen članek, v katerem je poleg ostalega omenjeno tudi zdravljenje pacientov v Zdravstvenem centru v Črnomlju. K članku bi dodal Še tole: Zdravstveni center Črnomelj naj hi določil vsaki večji tovarni ali podjetju posebne ordinacijske ure za holnike-delavce in nameščene*. S tem bi izostale večne pritožbe delavcev, uslužbencev in ostalih pacientov, ker hI prišli tako prej do zdravniške pomoči; vedeli bi vsa,i, da je ruvehna ura določena za bolnike tovarn in podjetij in bi si 6voj obisk uredili drugače. Tovarne bi pridobile precej na času za produkcijo, ker bi pacienti pravočasno prihajali na vrsto in prej bi se vrnili spet na delo. Dolge zamude, pri katerih gre v izguho toliko dragocenega časa. bi odpadle. Tovarna učil v Črnomlju ie ie »aproslla zdravstveni center v Črnomlju za te ordi. naoijske ure in je Zdravstveni center tudi ugodil upravičeni prošnji. Tovarna učil pa ni zahtevala ali celo dala višji »befel« (ukaz) Zdravstvenemu centru, temveč je samo v interesu svojega delavstva intervenirala v omenjenem emialu. Atojzli Skok. direktor tovarne uftU Belogardisti so tmell dva mrtva (Muhič ln Lojze SuŠtaršlč iz Črmošnjlc pri Stopičah), Plsk-Fakar pa je bil težko ranjen in je nato umrl v italijanski vojaški bolnici, štirje pa so bili lažje ranjeni (kapetan Vasiljevič v glavo, Pezdlrc v nogo, Gale v zadnjico in Jarc v nogo).101 Partizanske Izgube pa so bile nekoliko večje, ker so belogardisti imeli skopane rove in ker jim je krepko pomagalo italijansko topništvo. Hkrati pa so Italijani za hrbet partizanom poslali bataljon svojega 24. pehotnega polka: »Danes 14. t. m. ob 5. url zjutraj je skupina okrog 250 komunističnih razbojnikov z 11 strojnicami pod poveljstvom Vellkonje Urbana napadla oddelek MVAC v gozdnatem predelu med Zihovim selom (karta N.-XP-CO), Blatnlco (ista karta ln polje) in Krko (ista karta XN-CO)... Neposredna intervencija obrambne artilerije vojaške posadke v Novem mestu.. • Danes 14. t. m. Je bataljon 24. pešadijskega polka raziskoval področje Hrušice-Gabrje...«"" Pomoč italijanskega topništva je uredil kurat Slnkar-Radovan, ki se je ukvarjal z vsemi mogočimi belogardističnimi posli, zanemarjal pa dušebrižnlško službo, saj je kaplanu Babniku 12. avgusta priznal, da niti ne mašuje vsak dan. Po bitki 14. avgusta dopoldne pa mu je sporočil: »Dragi Ciril! Danes ob 5. uri napad... Nesel sem sporočilo na komando (italijansko — op. S. F.), ki že deluje z artilerijo. Pod Bajnof, proti št. Petru in za našim taborom v vinograde. Obvestil sem Jankota. Pride ob pol 5. v tabor. Z municijo, ne vem in on ne, če tudi z mašinca-mi... Radovan 14. VIII. 1942 dopoldne.«1™ Partizani in kmetje v okolici so med bojem opazili, kako so belogardisti z raketami in zastavicami signalizirali Italijanom, kam naj usmerjajo svoje topovske cevi. Tomšičeva brigada se je po nekajurni borbi sicer umaknila na in* pisma Milana' Kranjca kaplanu Babniku 14. avgusta 1912. original v Babnikovem arhivu. »07 Divizija »Isonzo«, togi- inf. 195, dne 14. avgusta 1942, N 08/4862. . los Original v Babnikovem arhivu. W r a n č e k S a j e t 20 Belogardistični štajerski bataljon 108 ( levi breg Krke, toda vojaško neodločena bitka se je spremenila v veliko politično zmago partizanov. Partizani so namreč belogardiste prisilili, da so sneli še svojo poslednjo izdajalsko krinko in prvič javno pokazali svoje sodelovanje s fašističnimi okupatorji! Svoje ranjence so belogardisti že brez prikrivanja odpeljali v italijansko vojaško bolnico v Novo mesto. Popoldne pa je Janko Debeljak v taborišče le pripeljal tri strojnice in tri zaboje italijanskih bomb.10' Pod zaščito italijanske artilerije je belogardi-stična izvidnica šestih mož popoldne vdrla v Mačkovec in se utrdila v cerkvici, ki jo je hkrati uporabljala za kuhinjo in stranišče. Četa Krškega odreda jo je kmalu napadla, težko ranila dva belogardista, štiri pa ubila: Franca Kovšaka iz Sevnice, Mihaela Mraza iz Dravograda, Franca Birco iz Žalca in Jocfa Zupančiča iz Kranja.111 Beli oddelek je dva dni počival in si celil rane. V ponedeljek 17. avgusta se je premaknil v predel St. Jošt—Stoplče, njihovi sodelavci iz vasi Krka pa so se umaknili k Italijanom v Novo mesto. V Št. Jošt so se preselili po dogovoru z laškimi okupatorji. Ta dogovor razkriva naročilo podpolkovnika Manila Berardia, ki ga je 17. avgusta 1942 kot tajno — najbolj zaupno poslal poveljstvu 24. pešadijskega polka »Como«: »Marešal, poveljnik postaje kr. karabinjerjev na Cikavi, je temu poveljstvu sporočil, da se bo danes zjutraj okrog 8.30 oddelek MVAC premestil s Krke v št. Jošt ter bo šel skozi Smolenjo vas ln Malo Cikavo. Pred oddelkom bo šla patrulja, ki bo za spoznavanje z Italijani trikrat io» Dokumenti TIT, .Takočev dnevnik str. 51. *lo Divizija »Isonaoi fogl. inf. 196, dno 15. avgusta 1942, N 08/4895. Spisek mrtvih, arhiv jav. tež. LBS, Al. 12295 do 12305. dvignila puške, glavnina pa bo imela bel ovoj na čepicah... Toliko sporočam v vednost naslovnemu poveljstvu s pripombo, da so posadke na tem sektorju o stvari že informirane.«111 Tako se je bela vojska po dobrem mesecu vrnila v Št. Jošt. »Tu smo zopet izkopali rove, dobili zvezo z Italijani v Stopičah, kamor smo potem večkrat šli in pili v gostilni.«11« Italijanski bombniki, ki so v tistih dneh neprestano vzletavali z ljubljanskega letališča, obstreljevali, rušili in požigali slovenske vasi, so iznenada začeli trositi tudi belogardlstične letake. Tako je v sredo 19. avgusta« italijansko letalo, ki je preletelo Novo mesto, metalo protl-komunistične letake Legije smrti — MVAC«.11* Letake je trosilo po vsej Dolenjski in Beli krajini. Voditelji belega Izdajstva so nekaj dni razpravljali o vsebini tega letaka. Predvsem so razmišljali, ali se naj v njem odpovedo mihailovi-čevstvu: »Dragi Ciril!... Tisto o MihallovlČevih treba dobro premisliti. Za enkrat ne morem nič reči. Morda kmalu. Morda imaš prav!... Pozdravljen Milan — Tudi Radovan,«114 Tako sta Kranjc in Šinkar pisala Babniku. končno so sestavili letak »Samoobramba«, v katerem so zatrjevali: »...Sami si bomo pisali pravico: s puško in bajonetom... Pošten je naš program, iskreno je naše geslo: osvoboditi narod protinarodne, proti- «1 P. M. 59, dne 17. avgusta 1942. 756/S, premestitev MVAC. n« Dokumenti Ill^Jakočev dnevnik, strai 31. 11» Divizija »Isodzo* fogl. inf. 201, dne SO. avgusta 1942, N 08/5015. n* Originalno piamo z dne 13. avgust« 1942 v Babnikovem arhivu. verske, zločinske partizanske golazni. Naša .Legija smrti' piše s svojim poštenim, a neizprosnim bojem novo stran dela za slovenski narod. MI nismo nikakl belogardisti, kakor nas imenujejo partizani, tudi nismo mihailovičevcl, ampak skupina poštenih Slovencev, ki smo se pod silo razmer organizirali, združili v osvobodilno, samoobrambno »Legijo smrti'...« »Svobodna Slovenija«, ciklostirano glasilo glasilo Slovenske ljudske stranke in njene Slovenske legije, je ob tej priložnosti hinavsko zapisala, da so »te dni bili raztrošeni po Ljubljani in deželi letaki z naslovom .Samoobramba', ki napovedujejo .Legijo smrti', ki noče biti ne, bela garda', ln ne .Mihailovičevcl'... in hoče s Slovenci obvarovati Slovence pred nesrečo, ki jo povzročajo nesmiselne partizanske akcije, in pred partizani samimi.«11* Belbgardisti Iz »Legije smrti« so ljudem, ki niso mogli razumeti take »samoobrambe«, dopovedovali, kako bo Slovencem v čast, »da se je med njimi našlo lepo število mož in fantov, da je bila proti oboroženemu nasilju mogoča samo samoobramba z orožjem. Iz takega mišljenja se je rodila »Legija smrti'... Kdor je jasno gledal, je iz vsega srca pozdravil ustanovitev samoobrambnih organizacij, ki ni prav nič imel — oprostite — farizejskih pomislekov proti temu, od kod imajo te organizacije svoje orožje...«11* »Slovenski poročevalec« pa je tedaj jasno ugotovil, kar so z lastnimi očmi spoznali tudi ljudje po Dolenjski: »Izdajalci so sneli krinko ... Danes stoje izdajalci razgaljeni pred vsem narodom. Razgalili so se sami, ko so v letaku, ki so ga trosila po deželi italijanska letala, povedali, da so .osvobodilna' samoobrambna .legija smrti', ki si bo ramo ob rami z italijanskimi okupatorji pisala »pravico' s puško in bajonetom .. .«UT lis »Svobodna Slovenija* 24 avgusta 1942 M- 18. no »Snmoohrambai. glasilo Legi je ' smrti, seplem-her 1942, št. fi. i" »Slovenski poročevalec«, 24. avgusta 1942, St. 84. KONEC POGLAVJA F7 Stev. 20. DOLENJSKI LIST Stran 3 iz nAS m kjiajcv V vasi Brezova reber pri Semiču je bilo i sokolski dom, ki je sedaj služil za vse po ▼ času od 19. aprila do 4. maja deset večjih trebe, ho v bodoče lahka na razpolago same požarov. Pogorelo ;je 16 gospodarskih poslopij in ena stanovanjska hiša. Tudi v bližnjem Strekljeveu je pogorelo eno gospodarsko poslopje. Vaščani so že po prvem požaru organizirali vaško stražo, ki pa navzlic budnosti ni mogla odkriti požigalea, ki je požigal v presledkih 2—8 dni. Organi javne varnosti so na podlagi močnih dokazov aretirali 18 letnega Jožeta Pluta, doma z Brezove rebri. Pluta sumijo zato, ker je vedno začelo goreti na tistem kraju, kjer je imel on stražo. Preiskava je v teku. Povzročena škoda Je ogromna, točno pa Jo bo ugotovila posebna komisija. 22. JULIJA BODO ODKRILI SPOMENIK V okviru proslav 22. julija bo v Črnomlju na Dan vstaje odkrit spomenik Francu Roz-man-Stanetu, komandantu NOV in PO Slovenije. Spomenik bo stal na trgu pred Okrajnim ljudskim odborom, ki ga v ta namen Že urejujejo. ČRNOMELJ I 19. aprila smo imeli v Črnomlju koncert RKUD poštnih uslužbencev iz Ljubljane. Koncert je zelo dobro uspel. Posebno smo bili navdušeni nad 19-letnim flautistom invalidom Matijem Suhadoleem. Da smo tudi v Črnomlju željni glasbe, je pokazal izredno dober obisk na tem koncertu. A. K. NOVICE IZ SEMIČA Nepošteni finančni referent. Kmetje in drugi davkoplačevalci so se večkrat pri to -ževali. da pri plačilu davka na KLO ni vse v redu. Na podlagi pritožb je bila napravljena revizija, ki je odkrila velike nepoštenosti 7 ljudskim denarjem. Ze po dosedanjih ugotovitvah je bivši finančni referent Albin Konjedič pon overil najmanj 100.000 din. Preiskava se ni zaključena, ker manjka preoej davčnih knjižic in bo verjetno pone-verjeocua vsota še večja. Nepoštenja kovic je te za zapahi m upamo, da mu bo ljudsko sodišče odmerilo primerno kazen za njegovo delo. * Železniški nadvoz obnavljajo. Na oesti med postajo in Semičem prt »Štefanu" je bij po osvoboditvi napravljen zača.sni leseni nadvoa nad progo. Sedaj so odstranili lesenega in že gradijo železobetonskega. Trdijo, da bo novi nadvoz do 22. julija dogotovljen. V času gradnje je promet preusmerjen po zasilnem provizoriju zraven gradbišča. + Manj kulturno-umetnlškeira društva so naštudirali Nuaičevo komedijo »Dr«, s katero so nastopili na domačem odru in gostovali v Gradacu z, lepim uspehom. * Blvfil prosvetni dom že ves čas po vojni služi za skladišče. Na prizadevanje domačinov pa so končno dobili zagotovilo, da bo v kratkem izpraznjen in dan na razpolago kulturno-umetniškemu društvu. Tako bo društvo dobilo potrebne prostore, kjer so bo lahko tudi uredilo primeren oder. Bivši samo fizikulturnemu društvu -Partizan«. Upamo, da ho v fizkulturnem domu dobilo nekaj prostora tudi železno ogrodje bradlje, ki že od italijanske okupacije vedri na vrtu. * Zveza l*orcev v Semiču naj ne oozabi tudi na tole: na cerkvenem zidu na pokopališču se še poznajo sledovi krogel, kjer je okupator streljal ujete partizane in aktiviste. Ali se ne bi spodobilo tu vzidati spominsko ploščo z imeni ustreljenih? Partizanskih grobov je veliko na tem pokopališču, med njimi so tudi borci, ki so leta 1941 padli na Gornjih Lazah. Ti grobovi so zelo 6labo urejeni, nekateri niti napisa nimajo, Malo več pozornosti bi v grobovih počivajoči borci in talci, in pa skupni spomenik z imeni vseh najmanj zaslužili, saj spomin na nje v nažih srcih ne more ugasniti. * ■ 7597 din so dali delovni ljudje Semlča in okolice za po snegu prizadete va*j na Tolminskem. Vsak je dal, eden več drugi manj, le gospod župnik dr. Bevk ni dal niti dinarja, čeprav je primorski rojak in prav gotovo ni naj hol j reven v tem kraju. Nasprotno pa .je kaplan prispeval kar 500 din. Dohro so se izkazali tudi vaščani male vasice Podreber, ki so zbrali 1000 din. S SINJEGA VRHA Žene s Sinjega vrha pišejo, da 60 sredi aprila zaključile sad jarsko-vrtnarski tečaj. Obiskovalo ga je 25 žena in deklet e Sinjega vrha in iz okoliških ■ vasi. Tri dni eo imele tudi praktično delo. O sadjarstvu jim je predaval tov. Jarnović. domači učitelj, praktično cepljenje pa jim je pokazal tudi ing. Banovec iz Črnomlja. Udeleženke tečaji« so očistile sadni vrt šole na Simjem vrhu. Tečaj je vodila tov. Anica Dupin. Udeleženke so se naučile marsikaj zanimivega tudi s pod noč Ja vrtnarstva, zato so sklenile, da bodo imele v jeseni spet tečaj za vlaganje sadja in zelenjave. Oh zaključku eo tečajnice izvolile odbor žena zadruž-nic. ki bo skrbel za pospeševanje in dvig zadružništva na vasi. žene pa bodo tudi skrbel© za dvig zadružnih deležev. C. L. PREDGRAD OB KOLPI Ambulanta, o kateri smo pred kratkim poročali, je že v Predgrađu v Vehrovi hiši. — Odkar je zadružni dom v Predgrađu pod streho, smo pridobili lepo dvorano, ki odgovarja tudi za največje prireditve. V njej smo že Ln bomo še imeli rasne kulturne prireditve. Lahko trdimo, da je dvorana v zadružnem domu postala kulturno žarišče in središče Poljanske doline. Vaščani pa prosimo starešino, ki ima na skrbi zadružni dom, da skrbi,za čistočo in snago pred domom! Ne sme hiti tako kakor sedaj, da človek ne more najti poti v dom, ker ležijo pred njim križem kražem hlodi. Zadružni dom ni ne tovarna in ne žagal S. J. Na Vrhu pri Mokronogu je zasvetila elektrika Motorno kolo — prva nagrada TretjA številka poljudno tehnične revije »Ljudska tehnika«, ki je Izšla te dni. prinaša zanimivo in razumljivo napisane sestavke, novice ln zanimivosti z najrazličnejših tehničnih področij Za amaterje in samouke je v reviji vrata navodil in načrtov za praktično delo. Zanimiv je načrt za gradnjo modela električnega letala, te osja »Radiotehnika za začetnike«. »Jadralni tečaj' in rubrika *Za mlade tehnike«. Revij« je opremljena, s številnimi slikami. Uprava revije »Ljudska tehnika« je svojim naročnikom ln bralcem pripravila za naslednje mesece tudi dvoje nagradnih žre. banj. Prvo bo 1. julij«. Ob te.i priliki bo izžrebanih 20 brezplačnih poletov z letalom. V žrebanju sodelujejo vsi, ki imajo vsai en izvod t« revije, opremljene z nagradnim kuponom- Poleti bodo z letališč v Ljubljani. Mariboru. Celju in Lescah, vožnjo do najbližjega letališča pa plača izžrebancu uprava revije. Pri drugem žrebanju ho izžrebanih 12 nagrad. Sodelujejo vsi naročniki revije, ki bodo do 20. avgusta poravnali celoletno naročnino. Žrebanje ho 1. septembra v Ljubljani. Prva nagrada je motorno kolo, druga radijski aparat »Kosmaj« itd. Če hočete sodelovati y žrebanju, se naročit« na revijo in do 20. avgusta poravnajte celoletno naročnino! Stalni naročniki sodelujejo v obeh žrebanjih. V naslednjih številkah bo revija prinašala še več praktičnih navodil in nasvetov za amatersko dejavnost, S pomočjo teh si ho marsikateri amater-tehnik lahko doma izdelal uporabne in koristne predmete in se pri tem še marsikaj naučil. S tem se bo obseg revije razširil; uredništvo je sklenilo, da se revija preimenuje v »Življenje ln teh-nikav Opozarjamo vas Se na naslednje. Nad posameznimi kraji bodo letala te dni metala letake s podrobnimi pojasnili o žrebanjih. Vsak petdeseti letak je obenem srečka! Tisti, ki ga dobi, naj ga takoj izpolni s svojim naslovom in posije na upravo revije. Prejel bo lepo nagrado. Proslavo 1. maja smo letos praznovali na prav poseben način. Geslo vseh množičnih oreanizacij Mokronoga je bilo — vsi na izlet na Vrh! Id res se je ta dan popoldne zbralo v prijetni vasici, oddaljeni pičlo uro hoda od Mokronoga, precej ljudi iz vseh strani. Vaški odbor fronte vrh pa je praznovanje mednarodnega praznika delavskega razreda povezal s slovesnostjo, ko je v tej ljubki vasici prvič zasvetila električna luč. Pod sadnim drevjem je bil prirejen veselični prostor. Bilo je poskrbljeno za dobro postrežbo, za plesaželjne je bil pripravljen plesni oder, poleg domačih harmonik pa je igral tudi gorlbeni odsek mokronoškega KUD v nepopolni zasedbi. Mladinski gimnazijski pevski zbor je pod vodstvom gimn. ravnatelja tov. Vilka Videčnika zapel več pesmi. Slavnostni govornik je slavil praznik dela in v jedrnatem govoru zajel pomen tega mednarodnega proletarskega praznika. Neprisiljena zabava je povezala v celoto delavce, kmete, obrtnike in inteligenco. Manjkali pa so "seveda zopet oni. ki težko slišijo besedi socializem in demokracija. Na pobudo sekretarja obč. odbora OF tov. Jožeta Jeriča je bil pred meseci sprejet sklep elektrificirati vas Vrh. Bilo je treba precej prepričevanja, predno so se Vrhovci odloČili, da opuste petrolej in se pridružijo naprednim vasem. Z delom se je pričelo letos 25. februarja. Delo je vodil vaški odbor OF pod vodstvom tov. Ivana Dolenjska, ki se j« za stvar tudi največ žrtvoval. Vaščani so sami pripravili in postavili drogove in v 4280 prostovoljnih urah opravili potrebno delo. Z zueskom 50.000 din je priskočila na pomoč KZ Mokronog, ostalo pa so prispevali vaščani sami, odnosuo še pričakujejo denarne pomoči, ki jim je obljubljena. Da je bilo delo pravočasno izvršeno, je s strokovne strani veliko pripomogel tov. Vilkov-ski od DES Krško. Ko je med govorom domačina Dolenjska zasvetila luč, je nastalo splošno veselje. Kakšno veselje nad to pridobitvijo je vladalo med vaščani ie lep dokaz, da neki 6tari kmet ni mogel čakati dneva otvoritve, ampak je luč prižgal že prejšnji večer in rekel, da ne ve če bo jutri še živ in da lahko do tja še umre. Neki stari rudar, ki Je živel v Franciji in je sedaj v pokoju, je imel doma že precej let radioaparat, a ga ni mogel uporabljati. Ta dan pa ga je z veseljem vključil in končno dočakal, kar si je že dostikrat želel. K tej prireditvi prebivalcem vasi Vrh, k j io se že tudi poprej večkrat izkazali zlasti s popravljanjem vaških potov, iskreno čestitamo in jih stavljamo za zgled ostalim vasem občine Mokronog 1 IZ ŠMARJETE Na predvečer 27. aprila se je na hribčku nad Smarjeto zbralo veliko število frontov-cev in mladine. Zakurili so velik kres na čast prazniku OF, ki ga slovensko ljudstvo vsako leto proslavlja. Upravitelj šole je imel kratek govor, nato pa smo zapeli partizanske pesmi. Svetloba kresov se je razlivala tudi iz sosednih vasi in gričev. V vasi Mala Str-mica so zažgali kar štiri kresove. V govoru, ki je sledil, je govornik prikazal pomen in vlogo OF med NOB. Zbrane prebivalce pa je opozoril tudi na izdajalsko politiko proti-Ijudskega klera, ki je organiziral bratomorno klanje. Tudi na 1. maj nismo pozabili, saj je praznik vseh delovnih ljudi. 30. aprila zvečer se je zbralo v gasilskem domu veliko ljudi, ki »o prisostvovali lepemu kulturnemu programu. Prvega maja je mladina iz Smarjete obiskala partizansko vas Žaloviče, kjer se je prav dobro počutila. J. J. VOLITVE ZAČASNEGA OBČINSKEGA ODBORA NA DVORU 3. maja so bile na Dvoru volitve začasnega občinskega odbora Dvor, kateremu se je priključil bivši KLO Ajdovec. Navzoči so bili odborniki in predstavniki Partije, Iz Novega mesta V soboto 10. maja je bila v dvorani sindikalnega doma v Novem mestu razširjena seja MLO, ki jo je v imenu OLO Novo mesto pozdravil tov. Miha Počrvina. Po izvolitvi delovnega predsedstva je predsednik MLO Novo mesto tov. Jože Udo-vič podal obsežno poročilo o dosedanjem delu MLO. Govoril je tudi o reorganizaciji ter upravni razdelitvi ljudskih odborov. V diskusiji je med drugimi tov, Miha Počrvina govoril o važnih nalogah, ki jih je doslej opravljal Izvršilni odbor in poudaril odgovornost tega dela. Med drugim je dejal, da se bodo sedanji organi oblasti lahko mnogo bolj poglabljali v gospodarske naloge, ter so bili doslej veliko preveč obremenjeni z raznimi operativnimi nalogami. Bodoči ljudski odbor mestne občine bo -moral pomagati tudi delavskim svetom v podjetjih, pri čemer bodo sveti proizvajalcev odigrali veliko zgodovinsko vlogo. V precej živahni diskusiji so člani odbora razpravljali predvsem o sv«tih proizvajalcev in njihovi vlogi. Zanimalo jih je tudi. kakšne naloge ima gospodarski svet. o čemer so se dodobra pogovorili. Po prvem delu sestanka je Viila seja, na kateri je bil za predsednika izvoljen dosedanji predsednik tov. Jože Udovič, za tajnika pa je bil nameščen, tov. Franjo Avsec. Za predsednika Sveta za gospodarstvo in komunalne zadeve je bil izvoljen tov. Boris Andrijanič. predsednik Sv*.ta za kulturo in prosveto je tov. Palma '^asesnik, predsednik Sveta za zdravstvo *B soc. skrbstvo pa je tov. Lojze Zupančič. LJUBLJANSKA CE£ TA JE TLAKOVANA že do Bervarjeve hiše (Št. 19) V soboto 60 »Pionirjevi« dela.vcj položili in zva-Inali zadnje metre ces^šča pred klancem »Na vratih*, tako da le Ljubljanska cesta spet odprta za promet Na tem mestu bodo dela začasno prekinili, dela pa se bodo nadaljevala na Ljubljanski cesti od štev. 25 naprej. POJASNILO. V zadnji številki »Dolenjskega listrt- je bii pomotoma omenjen med osebami ki so h'le kaznovane od Mestne komisije za preuske, tudi Ludvik Žagar, ključavničar. Imenovani je bil omenjen že v poročilu kaznevanih dne 14. aprila in ne gre v tem slučaJn za, nov prekrSek. ŠMIHELSKI PIONIRJI SO GOSTOVALI V NOVEM MESTU Preteklo sredo so nas obiskali šmihelski pionirji s pravljično igro Pogumni Tonček. Mali igralci so dokazali, da se z vztrajnostjo in trudom precej doseže. Nekateri so celo pokazali, da 6e razvijajo kar v prave igralce. Zlasti je ugajala mala Minka s svojim prisrčnim nastopom, nadalje Tonček, stric Janže in kraljica vil. škoda le, da je med maloštevilnimi gledalci blld prav malo pionirjev novomeške osnovne šole, katerim je bil ta obisk prav za prav namenjen. M. G. gasilcev itd. Za začasnega predsednika Je bil izvoljen tov. Dušan Zupančič, star boreo za pravice delovnega človeka a Dvora. Po končanih volitvah so prišli pionirji, čestitali novemu predsedniku in mu poklonili Šopek cvetja. V znak zaupanja so novemu Sredsedniku čestitali tudi Člani Partije na 'voru. Z živahnim razpravljanjem o nalogah, ki stoje pred občinskim odborom na Dvoru, je bilo zasedanje zaključeno. Volitvam je pri-sostvaval tov. Stane Smid, član OLO in direktor tovarne igrač v Novem mestu. B. IZ ČATEŽA Na Čatežu smo praznovali obletnico ustanovitve OF v sklopu vseh krajevnih organizacij in ob udeležbi vsega ljudstva, ki je napolnilo dvorano zadružnega doma. Slavnostni govor je imel kapetan JLA tov. Stane Vrščaj. Sledile so recitacije mladink in nastopi pionirjev. Za dober kulturni spored je poskrbelo KUD, v katerem so vključeni z učiteljicami vred mladinci, ki so se res potrudili. Po kulturnem sporedu smo imeli prosto zabavo. Prvi maj pa smo proslavili skupno s tovariši iz OLO Trebnje, ki te dni odhajajo na nova službena mesta. Tega dne so napravili izlet na Čatež, kjer smo proslavili naš delovni praznik. M. M. IZ SOTESKE Kmetijska delovna zadruga Vel. Gaber je proslavila prvi maj z izletom na Čatež, Sv. Križ in na državno posestvo Dob, kjer so bili prav lepo sprejeti. Tu so prisostvovali tudi svečani proslavi, na kateri so nastopali pionirji in pevci iz Št. Ruperta pod vodstvom tov. Brezovarja. Po proslavi so &i zadružniki ogledali hleve in svinjake, kjer so videli vzorno urejeno gospodarstvo. J. J. Ifomlslia za gospodarski plan in proračun mestne oDClne v IfoCevin že deiuie 26. aprila je bila prva seja združenega občinskega odbora Kočevje, na kateri so med drugim tudi razpravljali- o ustanovitvi komisije za gospodarski plan in proračun Mestnega občinskega odbora Kočevje. V to komisijo so z odločbo imenovani: Karničnik Ignac kot predsednik komisije, kot člani komisije pa Sovre Anton z rudnika. Krese Jože iz Salke vasi, Kožorok Anton iz Starega loga, Gabrijan Jože iz Livolda in Mi-kulič Janez iz Stare cerkve. Naloga komisije je pripraviti gospodarski plan in proračun ter proučiti zaključni račun Mestnega ljudskega odbora. Komisija bo proučila tudi vse predloge s področja lokalnega gospodarstva kot na pr. ustanovitve, ukinitve in združitve podjetij. Komisija bo o svojem delu poročala na sejah ter predlagala odboru predloge za sklepe. * ODLIKOVANJE NAJBOLJŠIH FRON-TOVCEV. Na praznik ustanovitve OF je bila v dvorani Mestnega ljudskega odbora v Kočevju svečana seja občinskega odbora OF, katero je vodil sekretar tov. K,orelec, slav-nostni referat o herojski zgodovini OF in Komunistične partije Jugoslavije pa je imel predsednik tov. Znidaršič. Ob zaključku seje so bili odlikovani z odlikovanjem OF najboljši frontoovci: Mikolič, Janez iz Stare cerkve, Pintar Maks iz Mahovnika. Gruden Ivan iz Dolge vasi, Merčun Polde Iz Kočevja, Huber Albina iz Kočevja, Cižel Franc z rudnika, Mohar Franc iz Kočevja, Trpin Tončka iz Livolda, Ožbolt Ivan iz črnega potoka, Bradač Pavla iz Dolge vasi, Brežic Jože iz Kočevja ter Gabrijan Niko in Mikolič Jože iz Dolge vasi. Odlikovanoem čestitamo! SEMINAR ZA UGOTAVLJANJE DELOVNEGA STAZA. V zvezi z uredbo, da bodo prejeli vsi delavci in uslužbenci nove delavske knjižice z natančnimi podatki o dosedanjem službovanju, je bil pri OLO Kočevje te dni seminar za zastopnike vseh podjetij in ustanov, na katerem so razpravljali o načinu odgovornega dela. Komisije v podjetjih eo že pričele z delom. Vsi zaposleni naj v svojem interesu zberejo potrebne dokumente o dosedanjem služhovanju. TEORETIČNI IZPIT IZ PADALSTVA so položili te dni udeleženci padalskega tečaja, katerega je organiziral Okrajni odbor Ljudske tehnike v Kočevju: Požun Danica, Kra-vanja Mirko, Klančišar Jožica, Cater Dragica, Sotenšek Ivica, Leskovšek Boris, Mrvar Marjan, IrS Franc, Kužnik Ivan, Pečnik Ivan in Hudolin Ivan. Uspeh: 3 odlični, 4 prav dobri in 4 dobri. En tečajnik izpita ni položil. Prve padalske skoke bodo tečajniki izvedli najbrže za Titov rojstni dan. — Instruktorski tečaj iz padalstva je položil v. Lescah s prav dobrim uspehom tov. Figar Dušan iz Kočevja. Vsem iskreno čestitamo! * ' ODKRITJE SPOMENIKA PADLIM BORCEM NOB pripravlja Krajevni odbor ZB Rudnik za 25. maj. Načra za spomenik je izdelal tov. Milan Bižal iz Kočevja. Spomenik stoji v parku rudniškega upravnega poslopja. • • SINDIKALNO GLEDALIŠČE KOČEVJE pripravlja novo premiero, in sicer Molie-reove »Seapinove zvijače« v režiji tov. Janka Zupana. Premiera bo koncem maja. # PROTI TIFUSU SE JE CEPILO pri prvem cepljenju v aprilu 2199 oseb, dočim se 457 oseb aH 18% cepljenja ni udeležilo. Drugega cepljenja so so udeležili še mnogi zamudniki, ostali pa bodo občutno kaznovani. FIZKULTURA«f "SPORi^TAH^ Dve izgubllenl tekmi odbothariev »Dober start — slab konec« bi lahko dejali za odbojkarski tekmi, s katerimi je začela odbojkarska sekcija TVD »Partizan« v Novem mestu preteklo nedeljo novo igralno sezono prvenstvenih tekem. V predigri sta se pomerili ženski vrsti Železničarja iz Maribora in Partizana Iz Novega mesta. Mariborčanke so pokazale tu in tam borbeno igro, domačinke pa so navzlic trudu proti koncu popuščale in tekmo izguhile s 8:1 (6:15, 15:8, 15:5 in 15:9). Tekma ni bila kdovekaj razgibana in gledalcem ni nudila posebnega užitka. Dekletom na Loki manjka sistematičnega treninga in močnih udarcev. • Za ženskima ekipama so se pomerili igral-oi Partizana in Kamnika, čeprav so Novo-meščani v preteklih letih že večkrat premagali mlade, a požrtvovalne gorenjske goste, tokrat niso imeli sreče. Zmagali so Kamni-čani z rezultatom 8:1 (5:15, 15:11. 15:7 in 15:4). Izmed domačih igralcev se je s po-, žrtvovalno igro odlikoval Luka Dolenc, ki je nastopil s poškodovanim kolenom, priznanja pa so bili deležni tudi Medic, Sonc in Simčič. Obiskovalcu odbojkarskih' tekem, ki V PREČNI SO PRIČELI Z LETALSKO S0LO V nedeljo, 11 maja Je bila v Prečni na letališču otvoritev letalske šole, ki J<, vodi upravnik tov. Janko Slabe. Oh tej priliki so bili tudi teoretični »piti enajstih tečaj, nlkov, ki so obiskovali tečaj približno dva meseca. Opravili so Jih vsi % povprečno prav dobro oceno. Po končanih teoretičnih izpitih so vel tečajnik) dobili po en polet z dvosede* nI m Jadralnim letalom. V zgodovini novomeškega Aerokluba je bil zelo pomemben dan. saj so po štirih letih pripravljanja In prema-travanja raznih težav člam kluba vendar dočakali trenutek, ko so lahko poleteli na lastnih letalih. Ta dan predstavlja prelomnico v življenju Aerokluba, ki bo r. vzgajanjem mladih letalcev v Novem mestu in okolici opravljal svojo največjo ln osnovno nalogo S tem pa bo novomeški klub tudi pomagal utrjevati obrambno sposobnost naše države, saj bodo v tej šoli vzgojeni mladi letalci rezerva našega vojnega letalstva. M. V. Osrednja stavba novega kopališča na Loki v Novem mestu bo kmalu pod streho spremlja rast novomeških igralcev, ne je tudi po nedeljskem nastopu moralo vsiliti nekaj misli o bodočnosti naše odbojko. Zdi se nam, da je pri nekaterih članih premalo borbenosti v igri. Kolektivu manjka ostrega, načrtnega treninga, potrebno pa bi bilo tudi več sporazumevanja v lastnih vrstah in močnega, enotnega vodstva odhojkarske sekcije. Nepotrehno prerekanje in hesedova-nje s sodnikom, opazke na račun posameznih igralcev med samo tekmo itd., kar vse zelo slabo vpliva na gledalce, naj bi odpadlo. Novomeščani želimo našim odhojkarjem tistega poleta, ki so ga predlanskim in lanj pokazali v borbah za vstop v zvezno ligo. Svoje vrste naj pomladijo z navdušenimi, požrtvovalnim igralci ter jih v srečanjih z domačimi skupinami in na tekmah pripravljajo, da bodo častno zastopali ugled, ki ga odbojka v Novem mestu že ima. Obe tekmi je dobro sodil Romih. Gledalcev pribl. 150. ATLETSKI MITING V NOVEM MESTU Zadnjo soboto je hil na stadionu v Novem mestu otvoritveni atletski miting. Dež je preprečil, da hi nastopilo še več tekmovalcev, vendar pa na splošno ni oviral celotne prireditve. Žal ni bilo dovolj tekmovalcev tukajšnje Ekonomske srednje šole. ki bodo Imeli konec tega meseca važno tekmovanje v Celju. Navzlic temu, da je bil ta miting prvi v novi sezoni, ™> bili doseženi prav lepi rezultati. Najboljši so hili sledeči: 60 metrov mladinke: Svetličič 8,0, Kunta-ri6 8,9; 100 metrov moiki: Žagar 12,2; Samec 13,8; 800 metrov ienske: Jenič 2:46. Robar 3:1,8; 1000 m mladinci: Mlakar 3:0S,3. Gutman 8:8,8; skok v daljino moški: Rodi* 5,fi7; Žagar 5,52; skok v daljino ženskč: Svetličič 4,06; met kopja mladinci; Žagar 50,70, Stopar 42,40; met kopja (lani: Rodič 88,40, Pate 38,85; met kroglje člani: Rodič 9,98. ftmalo 9,09; met kroglje mladinci: Agnič 12,02, Žagar 11,04; članice: Knafljič 7,68, Erjavec 7.29; mladinke: Bojanec 9,16, Svetličič 8,60; met dlaka člani: Dolenc 37,50, Žagar 30,30: članice: Knafljič 22,30; skok v vUino mladinke: Svetličič 130, Robar 125; člani: Dolenc 1,65, Žagar 1.60. Slabši so rezultati v teku na daljših progah, ker so morali teči tekači po nogometnem Igrišču. Drugo leto bo že urejeno teka-lišče na Loki in tekači hodo lahko pokazali svoje sposobnosti. Pri mladincu Žagarju vidimo lep napredek ln se bo lahko razvil v dobrega deseterobojca. Tudi Svetličičeva kaže lep napredek pri skoku v višino, pri odrivu pa »bo morala več vaditi. Od starejših lahko pohvalimo odličnega Dolenca in Rodiča, ki pa na žalost nimata dovolj časa, da bi se bolj posvetila atletiki. V soboto dne 17. maja ho v Novem mestu zanimivo tekmovanje za prvenstvo srednjih Šol. Nastopili bodo dijaki gimnazije, učiteljišča in ekonomske srednje Šole. Tekmovanje se bo pričelo ob 16. uri na stadionu. Poleg dijakov bodo tekmovali tudi ostali atleti in pripadniki JLA iz Novega mesta. J. G. PRODAM hladilno omaro na led. — Naslov v »Kombinatu«, Novo mesto. KUPIM večji čoln. na dva para vesel, dobro ohranjftn. Ponudbe z navedho cene in naslov poslati na upravo Dolenjskega lista pod »Dohro ohranjen čoln«. I GODNO PRODAM njive, gozd ali pašnike v Gorenjih Lazah nad Rožnim dolom, skupno ali po posameznih parcelah. Inte resenti naj se javijo na naslov: Mausar Uršula. Kašča. pošta Semič v Beli krajini. KLJUČAVNIČARSTVO Zlbert Ivan. Novo mesto, Cerkvena 2, nudi kvalitetno Izdelavo I štedilnikov, ključavnic, kurilnih vrat ln sprejema v*a popravila. UMESTEN ODLOK MLO KOČEVJE. Nedavno je izdal MLO Kočevje odlok, da se morajo odstraniti iz središča mesta vsi hlevi in da se na tem področju ne sme rediti živina, drobnica ali perutnina. Ta odlok je povzročil zaradi nerazumevanja sicer nekoliko negodovanja, vendar je ukrep nujen, če hočemo omejiti nevarnost epidemij. KDO TRGA LEPAKE ZA KULTURNE PRIREDITVE! Ze dalj časa opažamo, da neznani vandali odtrgajo sleherni lepak, ki vabi na kulturne prireditve in ki jih prireditelji razobesijo ob glavni cesti 'pred rudniško upravo. Neznani zlikovci opravijo to delo ponoči. V interesu vseh poštenih rudarjev in prebivalcev rudniškega območja je, da skušajo čimprej razkrinkati ljudi, kj jim ni mar prosvetljenost naših delovnih. ljudi. * • ZARADI VZDRŽEVANJA ČISTOČE V MESTU je bil na zadnjem zboru volilcev sprejet sklep, da se postavijo v vseh hišah hišni poverjeniki. Ta sklep je že izvršen. Sklenjeno je bilo tudi, da se uvede stalna služba za odvažanje smeti. Poudarjeno je bilo, da ee smeti ne smejo več odlagati na nedovoljena mesta ali v Rinžo, marveč, bo vsako soboto določeni voznik odvažal pripravljene smeti. Toda posamezni stanovalci še vedno odlagajo smeti na nedovoljena mesta, mečejo jih skozi okna na ulice ali pa v Rinžo, namesto da hi jih odlagali v zaboj in jih vsako soboto postavili pred hišo, da jih voznik odpelje. Kršilci tega odloka bodo odslej strogo- kaznovani. -ig Kočevska kinodvorana bo doživel« lepše dni. Kočevska kinodvorana, ki Se od lanske jeseni ni služIla svojemu namenu, ker so nastale na poslopju razne okvare, bo sedaj vendarle doživela lepše dni. Z Oihnovo, odnosno renoviranjem poslopja, »lasti na dvo rane same. sedaj mrzlično hitijo, da s« izpolni obljuba, da bo kinodvorana do arede maja dokončno izgotovljena. Kakor mravlje hitijo zidarji, pleskarji. sJiikarji, tesarji, mizarji, kleparji, instalaterji in drugi, da jih ne prehiti čas. kajti na praznik 15. mada bodo začeli »pet vrteti -filme, da se izpolm pričakovanje lepih filmov željnega občdn-stv«. Nova dvorana bo kulturnejša od bivše ter bo moderno urejena z ha.lkomom, sodobnimi sedeži ter ostalo opremo (elektroraz sveti javo itdil Obnova stavbe bo stala približno 8 milijone din, stoli pa 1,200.000 din, torej bo terjal skupni Izdatek 4,200.000 din. ki gredo v breme kočevske mestne občine. • V Koeevju trn Izvolili obetnskl odbor AFZ. Dne 24. aprila so bile v Kočevju volitve v občinski odbor AF2. Navzočih je bilo 79 žena, ki so ob tej priliki obravnavale tudi razna vprašanja kočevskega okra ja, zlasti higienako-zdravstvene probleme, zaščito otrok, govorile so o ustanavljanju otroških igrišč, o dvigu morale žena. otroški vzgoji itd. Prizadevale si bodo, da bodo čimprej ustanovljena nameravana otroška igrišča, da ho v Kočevju ustanovljena javna kopalnica, 'krpalnica in pralnica za razbremenitev delovnih žpna. Žene bodo pomagale Rdečemu križu pri pošiljanju zdravja potrebnih otrok na letovanje. Sodelovale bodo pri zdravstveno-higienski h ukrepih v Kočevju ter drugod. V občinski odbor AFZ so bile izvoljene vse predlagane kandidatke. Predsednica je tov. Nežka Gorše (dosedaj predsednica Mestnega odbora AFZ), sekretarka. Polonca Sen čurjeva, odhornice pa Breda Osredkarjeva. Tilka KovaftiČeva in Dragica Zupane. Ob tej priliki je bil koordiniran tudi Mestni odbor AFZ, ki mu sedaj predseduje tov. Karni6kova. ' — «P Prizor iz Loke NOGOMET V nedeljo 11. maja eo se mladi nogometaši novomeškega >PARTIZANA< po-mejrili z reprezentanco nogometašev novomeških srednjih šol ter jo premagali z rezultatom 4:1. (obvestila ) VABILO Javna produkcija gojencev Glasbene Sole v Novem mestu bo v petek dne 23 maja 19.V2 v telovadnici osnovne šole v Novem mestu ob 17. uri. Vabljeni vsi ljubitelji glasbe in starši učencev! Vstop prost. OSEBNE VESTI ■ JANEZ.. . Zdaj je prepozno. Sicer pa — Ti mi tako nooeš kupiti, ka,r bi želela! Vera, JCCno Od 16. do 19. maja: angleški film >Rumenl metulj* Od 20. da 22. maja: angleški film »Water-loojska cesta* Od 23. do 26. maja; avstrijski fiJm »Ljubezen ni igrača« Kronlha nesreč Viktor Kravcar, metsar iz Trebnjega je dne 11. maj* padel s kolesa in si zlomil desno nogo. Andrej Zupančič, sin uslužbenca il Črnomlja, si je pri padcu zlomil levo roko. Jože Žahkar, sin uslužbenca iz Novega mesta, si je desno nogo prebodel z žebljem. Borisa Slaka, učenca iz Dobrnič«, je po nerodnosti sunil sošolec, da je padel iw si poškodoval desno roko. Vilko Sterk iz Vinice pni Črnomlju si je pri padcu na steklenici pojesal levo roko. Franc Grčman iz Mačjega dola pri Treb njem je pri gašenju požara na zadružnih poslopjih dobil poškodbe na desni nogi. Nežo Bradač .delavko iz Ješke vasi je med delom zagrabil »troj in ja povzročil poškodbe n« spodnjem delu telesa. Jožeta Kninlka, kmeta iz Pedlisea v Suhi krajini je na domu brcnil konj v trebuh. Konj je laže poškodoval tudi Janeza PanJana iz Goleka pri Dragatušu. Pri delu se mu je konj splaftil dn ga nekaj čas« vlekel po t-ich. 58 JV Strm 4 DOLENJSKI LI8T Stev. 20. Tujski promet na Dolenjskem Dolžnj smo spomenik Dragotinu Ketteju, v čigar poezijah bo Novo mesto živelo, dokler bo živel slovenski rod 6 svojo knjigo. Prav tako dolgujemo spomenik bardu Dolenjske Janezu Trdini. Čez tri leta — 1955 ~ poteže pol stoletja po njegovi smrti. Prav bi bilo, če bi Trdina tedaj dobili svoj likovni spomenik v središču Dolenjske, med katero je prebil pol svojega življenja in ki jo je oveko-večil v svojih Bajkah in povestih. Dolenjci to in onstran Gorjancev naj smatrajo to kot svojo dolžnost! Zgledujmo se po Kranjčanih, ki so prebredli vse težave in so odkrili pesniku Prešernu dostojen likovni spomenik! Vodnjak na Glavnem trgu, v arhitektonskem skladu z okolico, bi se oddolžil enemu izmed navedenih naših zaslužnih književnikov, g primerno umetniško kombinacijo pa morda tudi obema, pesniku in pisatelju. To je stvar pripravljalnega odbora, ki naj bi se takoj osnoval, in umetnikov. Ker dobi Novo mesto v bližnji bodočnosti tudi spomenik padlim borcem, bi se v tem pogledu doslej tako zanemarjeno meslo tiizredno povzpelo. Prosit ramo praznino Glavnega trga bi gotovo zelo omiililo smobrno po njem vsajeno drevje. Tako bi se združilo koristno s prijetnim. Kdaj je bilo to že v načrtu! O tem je pred časom pisal tudi prof. JttBko .Tare v intervjuvu s slikarjem B. Jakrem in arhitektom M. Mušičem. Tn še nekaj k zunanjemu videzu. Kaj je poleti v mestih lepšega kot s cvetjem okrašena okna?! To neverjetno povzdigne lepoto in mikavnost tudi sicer ne po-setmo vabljivih stavb in celotnih ulic, cest aili trgov. Naj bi na to ugotovitev ne pozabilo tudi eno dolenjsko naselje! Zgledujmo se po Gorenjski, Goriški in Primorski! V Novem mestu naj bj predvsem na Glavnem trgu in ob glavni cestj ne bilo okna brez cvetnega okrasja! To je mamilo tudi za človeške oči. ne le za Čebelje! In množično vpliva ilepše! Je pa tudi cenejše. Kmetijska šola na Grmu bi gotovo poskrbela za primeren izbor. In če bodo stavbe s časom dobile še novo zunanje lice, bo Novo mesto tako vabljivo, da mu noben kraj daleč naokoli ne bo kos! Preskrba krajev z zdravo pitno vodo v zadostni meri je tudi med glavnimi pogoji za raczvoj tujskega prometa. Vodovod bo igral v napredku Novega mesta in drugih dolenjskih krajev veliko vlogo. Snaga in čistoča na vseh javnih mestih bo tujcu merilo o kulturi Dolenjcev. Edinstveni položaj dolenjske metropole v objemu počasne, široke in globoke Krke mesto tako rekoč sili k vod- VIKTOR PIRNAT Drugo nadaljevanje nemu športu. Kaj bi za tak naravni položaj dala mnoga po napredku strmeča mesta! Ob Krki prostrana Loka, poklicana, da postane športni prostor prvega reda! Na Krki moderno športno kopališče, tik za »jim na Loki športni«stadion. Tod bi bilo potem veliko športno torišče s plavalnima, veslaškimi, teniškimi in drugimi, tudi mednarodnimi turnirji. Ne smela pa bi Loka pod nobenim pogojem služita prav ničemur drugemu kot edinole športu! Otoček sredi Krke nad železniškim mostom je vedno manjši. Škoda bi ga bilo, Če bi izginil. Poživlja celotno tamošnje-podobo. Včasih je bil oporišče kopališča. Opremljen je bil z visoko skakalnico, s trampolinom. Morda bi se ga dalo še rešiti! Za sprehajališča za Novo mesto ni in ne bo v zadregi. Narava sama se mu ponuja, saj j« vsa neposredna novomeška okolica en sam velik park. Le malo popravkov in dodatkov, pa bosta domačin dn tujec v zadregi, kam bi se podala, ko bo povsod tako vabljivo in prijetno, šance so ostale skoraj pozabljene. In vendar bi lahko bile prav iskan miren in zračen kotiček sredi mesta. Kapiteljski marof je pr- Grad vovrstno sprehajališče in razgledišče pravzaprav v mestu samem. V Ragov log že vodi poseben most. Kaj pa Portovald? Tako blizu mesta in tako idilično položena hosta v mogočnem okljuku Krke naj še dalje stoji le ob strani? In to. zato, ker je pot do nje, čeravno se razteza takoj onkraj Krke, tako dolga? Prvič premostena je reka šele nekako dve uri navzgor pri V avti vasi. Ko je 1914. leta stekla železnica nad Loko čez Krko, novomeška in šmihel-stopiška občina nista izrabili prilike, da bi se bil na novi železniški most oprl še most za vozila in pešce. Koliko bi se i Luknja v začetku tek. stoletja bila skrajšala pot, koliko bi se bilo v prometnem oziru razbremenilo novomeško glavno cesto in cesto vzdolž Kan-dije! Morda bd se dalo zdaj še kaj napraviti? Vsaj prehod za pešce in vozičke! (Dalje prihodnjič) Koncert Kalan -Bernetič Grad Hmeljnik (pred zadnjo -vojno) Okrajni odbor Ljudske presvete v Novem mestu \a priredil 7. maja v DLP v Novem mestu koncert sopranistke Mar-jance Kalan in klaviristke Darinke Bernetič. Marjanca Kalan je pri nas že afirmirana kot odlična koncertna pevka, kar je potrdila še enkrat in v večji meri s tem svojim koncertom. Pravilen nastavek, čista intonacija, odlična tehnika, izenačenje registrov — vse to so vrline, ki jih ima Kalanova v toliki meri, da ji moramo priznati visoko pevsko kulturo. Zapela nam je B. Ipavca >Na poljani«, E. Adamiča >CoInarja<:, Pavčičeve Mehurčke«, L. Skerjančevo > Večer soparen txx, štiri pesmi slovenskih skladateljev, dve pesmi Riharda Straussa, dve španski pesmi s francoskim tekstom ter dve operni ariji: arijo Micaele iz opere Carmen in PIONIRJI IZ PODZEMLJA SO NAM ZAIGRALI Pionirji w, Podzemlja v Beli krajini, ki imajo v svojem pionirskem odredu več delovnih krožkov, so pokazali doslej največ uspeha v fizkulturnem. folklornem in igralskem krožku. Pod vodstvom učitelja Staneta Selana in e sodelovanjem domačega šolskega upravitelja so nastudirali mladinsko igrico Kristine Brenkove »Mačeha in pastorka* ter jo uprizorili na grada&kem odru v nedeljo 20. in v sredo 23. aprila. Igrica ie bila dohro pripravljena in je privabila v građanki Dom ljudske prosvet« mnogo prijateljev mladine in otTok. Podzemeljska pionirska igralska skupina pa je igrico ponovila 23. aprila izključno zva gojence De- škega vzgajališ&a v Gradacu ter «e i tem oddolžila gojencem in upravniku ter učiitelj-stvu vzgajalisča gostoljuben sprejem, ki so ga bili prejšnji teden deležni podzemeljski pionirji, ko so obiskali Desko vzgaj*- Zal j« bila odlično pripravljena mladinska igra obakrat uprizorjena ob razsvetljavi petrolejk, ker v zadnjem času v Gradacu pogosto ni električnega toka in to prav takrat, kadar j« kakšna prosvetna prireditev. Ali je to zgolj elučai aJi malomarnost, se ljudje pogosto upravičeno vprašujejo, ko kritizirajo to pomankljivo skrb za nemoteno delovanj« električno napeljave. arijo i« Madame Butterfly. Pavčičevo >Mehurfike<, Strau ssovo >Podoknieo< in obe operni ariji je podala zares lepo in Žela tato tudi priznanje poslušalcev, ki so topot napolnili dvorano DLP. Pevko je spremljala na klavirju Ber-netdč Darinka, ki je odigrala tudi sama na klavirju De Fallov >Ples ognjev«, GreČaninovo > Tožbo« in Debussvja >Kaj je videl veter na zahodu«. Ze pri spremljevanju pevskih točk se je Bernetičeva izkazala kot talent, ki mnogo obeta. V klavirskih točkah pa je še v večji meri pokazala veliko tehnično znanje, nadarjenost in muzikalnost. Vendar bi nas verjetno bolj razveselila, če bi nam bila zaigrala kaj od Beethovna, Chopina ali Schumanna. Komadi, ki jih je zaigrala, zahtevajo sicer precejšnjo tehniko, s katero Bernetičeva že razpolaga, vendar pa to ne zadostuje, da se ogreje in navduši publiko, kot bi bil brez dvoma slučaj s skladbami navedenih treh klasikov. Tudi_ bi priporočali mladi, res mnogo obetajoči klaviristki, da ne pretirava pri večkrat neizogibnem prekladanju in poklapanju rok po tipkah v raznih legah, ker izpade to sicer včasih groteskno. Obe umetnici sta bili od poslušalcev nagrajeni zasluženo z obilnim ploskanjem. Takih koncertov si še želimo, saj smo tokrat poslušali koncert na umetniški ravni, kakor jih malo slišimo v Novem mestu. J. M. lili:;::'1 ;, liiaiiiiiPiiii Z/l SVOBODNO IN SREČNO DOMOVINO (Iz zbirke za Belokranjski partizanski zbornik) Temne postave so večer za večerom švigale po snežnih gazeh okrog metliških hiš. Stroga policijska ura jim je bila malo mar. V zimi 1942 je bilo zbirališče mladine pri Jugovih v Završnikovi hiši. Firova Slava in Jugov Jožek sta prenašala direktive od Ivčevih, kjer je bil v mestu glavni direktivni štab. Prihajala sta tudi Koželjev Ivan in Suščev Franci. Pred začetkom spomladi jo naglo skopnel eneg. Po gozdovih so vzcvetele divje češnje. Tu pa tam 6e je oglasila kukavica. Za češnjami so po vrtovih začele cveteli hruške, slive in jablane. V deželici med Kolpo in Gorjanci je bila to leto Vesna posebno radodarna. Tudi v srca ljudi je prinesla novo pomlad. Temne in grozeče sence nad pokrajino so izginile. Nič ni bilo več tako moreče kakor pred letom dni. Metlilka do tedaj še ni bila obdana z žično ograjo. Na cesti se je zbrala manjša skupina fantov in deklet. Rudi je najstarejši in ima tudi glavno besedo. Naglo je e svojimi očmi premeril skupino. Pogledal je Se vsakega posebej, kakor da ocenjuje, preizkuša. >Fantje. sedaj ne bomo nič več čakali, gozdovi so ©zeleneli im treba bo iti.l« Skupina je polglasno pritrdila, saj je bilo skrivaj že vse dogovorjeno. Medtem je mladina v Metliki in okolici organizirala vse potrebno za odhod v partizane. Zbirali so hrano in orožje. Na Svržakih so pod vodstvom Barke Zugelj šivati jpartizanke«. V Metliki je Slava Firova zbirala hrano in druge potrebščine. Vso posodo je nakupila sama v trgovini pri Pečariču in jo, skupaj z drugo opremo, Franc Kočevar.Cirll, . bivši komandant 18. divizije, sedaj polkovnik JLA znosila v gozd Strmec. Veliko eo pomagali tudi Tone Vranica* (Slamovec), Tinko Ružič, Franci Kompare, Franci Sušeč, Rudi Malešič, Jožek Jug in drugi. Hrano so zbirali tudi Urhovi in Ivčevi. Med prvimi so dajali hrano Vilma Jura-jevčič, Micka Prus, Ciril Trček iz Pri-mostka. Vida Skrlj, Urhovi, Ivčevi, Štipani cevi, Firovi in Trčkovi v Metliki. Ravno tako tudi Pavla Hanzel, ki je za to skupino partizanov pekla kruh in drugo. Pri Ivčevih so pripravljali obuvala, nahrbtnike, torbice itd. Organizirali so tudi prevoz orožja iz Metlike v gozd. Nekaj orožja so dobili na sledeči način: Ob razpadu stare Jugoslavije sta Toni Prus (padel na Lazah 1941) in Ivan Drobnič shranila v gradu orožje iz bivše mestne občine in žandermerije. Orožje sta skrila v strop nad razpravno dvo-fano, ki je bil dvojen. Ko eo Italijani začeli pobirati orožje in delati hišne preiskave, sta sklenila, da zneseta orožje ven. Poskrbela sta, da je prišlo v prave roke. Iz mesta sta ga vozila v gozd Strmec Franci Sušeč in Milan Koželj. Peljala sta ga na ročnem vozičku, pokritega s pepelom in gnojem. Slava Firova in Mitnica Plutova pa sta nosili v košarah orožje in municijo. Tovariš Anton Ivec-Ziga, eden izmed prvih organizatorjev v Metliki, opisuje spomine na prvo akcijo I. Belokranjske čet« leta 1942 takole: >Iz Metlike nas je šlo v partizane dvanajst 9. maja 1942. To so bili: Rudi Malešič, Franc Sušeč, Matija Stare, Jožek Jug, Franc KompaTe, Tinko Ružič, Franci Kočevar, Rafo skrl, Ivan Koželj in mi trije bratje. Ker je Polde Orlic tistega večera izgubil vezo z nami, je prišel za nami čez dva ali tri dni. Pridružili so ee nam še Lojze Grčar, Badovinčevi iz Rosa Inic, ki so odšli v partizane že v prvi polovici aprila. Z nami je bil tudi Jožek Voljavec, ki je pobegnil iz rok fašistov, ki so ga prijeli na postaji, kjer je pisal parole za 1. maj. Naše taborišče J* bilo takrat v gozdu blizu Dragomlje vasi. Vaščani iz te vasi so skrbeli za nas z vsem potrebnim ter nas tudi sproti o vsem obveščali. Ko smo prišli v taborišče, sta nam komisar Matija Pezdirc in komandant Lojze Grčar zjutraj razložila disciplino in življe- OB TEDNU POŠTE Pošta je stara ustanova in se je razvijala vzporedno z vsakokratnimi potrebami Človeške družbe. Cim višja ie bila kulturna in gospodarska raven kakega naroda, tem bolje je bila tam organizirana njegova služba. Primitivna plemena niso čutila potrebe po rednih poštnih zvezah. Za takratne pojme gospodarsko in kulturno visoko stoječi Rimljani so imeli izborno poštno omrežje. Z vpadom kulturno niže stoječih ljudstev v rimsko državo so bile uničene tudi poštne zveze. Mračnjaštvo srednjega veka, ki je zaviralo razvoj znanosti, kulture in gospodarskega napredka, je vtisnilo svoj pečat tudi pošti, ki je dolga stoletja ostala na zelo nizki stopnji. Se dolgo v novem veku je bila v službi privilegiranih stanov. S porazom fevdalizma in z razvojem mladega kapitalizma pa je postala posta dostopna tudi širšim pla- I stem ljudstva. Nagli razvoj industrije in kulturo sta zahtevala hiter prenos vesti. Tehnika je našla nova sredstva tako za prenos pošiljk kakor za sporazumevanje nt daljavo. Poštni promet je naraščal, vedno več ljudi je zaupalo svoje pošiljke in kmalu ni balo skoraj več vasi, ki bi je vsaj enkrat na teden no obiskal poštonoša. Lahko rečemo, da je število in vrsta pošiljk odraz kulturno - gospodarskega stanja nekega kraja, dežele ali države. Industrijsko bolj razviti kraji se bolj poslužujejo pošte kakor pretežno pol jedel jski, naprednejši bolj kakor zaostali. Navajamo tabelo za bivši novomeški okraj, iz katere je razvidno, koliko pošiljk so posamezne pošte sprejele v odpravo letno na 100 prebivalcev svojega področja, koliko inozemskih paketov je prispelo na 100 prebivalcev, koliko telefonskih pogovorov je bi'lo opravljenih in koliko kilometrov prehodijo letno poštemoše posameznih pošt. Področje poste Na 100 prebivalcev odpade letno "S p . i II *2 11 &* lil lil 351 llf S 5 || 8 i S3 5?r i h Ji B >~i Novo mesto Bela cerkev na Dol. Brusnice Dvor pri Zužomb. Mirna peč Rat je Stopi 6e Straža pri N. mestu ftkoojan pri N. m. Smarjeta pri N. m. Smihel pri N. mestu 6t. Jernej št. Peter pri N. m. Toplice pri N. m. Žužemberk (5360 7« «37 857 562 M« 225 2504 1114 914 1309 2358 54« 1829 1363 241 81 204 11 100 3108 450 24D08 2fi 37 138 9 3 nima telef. 3428 33 8 47 3 2 — 44 4572 30 31 103 20 5 20 31 3517 60 16 112 11 2 — 31 9689 3o 20 142 54 — nima telef. 624 15 4 48 12 — nima telef. 9436 141 50 203 22 9 243 191 7495 73 28 116 8 3 10 32 7320 39 23 116 14 4 — 32 6372 49 25 98 13 2 — 19 10362 26 31 97 10 6 15 34 11700 30 23 93 13 j — 17 5530 57 26 206 22 9 52 123 8064 40 36 164 27 8 36 48 11916 Razumljivo je, da pride največ pošiljk na 100 prebivalcev v področju pošte Novo mesto (ustanove, podjetja, vojska). Pri poštah Toplice in Smarjeta vplivajo na število pošiljk letovi-ščarji, pri poŠti Smihel pa internat. Pošte smo se že tako privadili, da navadno niti ne pomislimo, skozi ko- liko rok in po kakšni poti bo šln pismo, ki smo ga spustili v nabiralnik. Mirno zaupamo pošti denar in najrazličnejše predmete v paketih prav kakor bi jih zaupali poštenemu prijatelju. Zato je prav, da se enkrat v letu spomnimo tudi pošte — naše nepogrešljive prijateljice. Poštarji kočevskega okraja v službi liudttva V tednn od 11. do 18. maja 1952, ko praznujemo teden pošt, so tudi poštarji na Kočevskem pokazali * svojim delom, da se zavedajo pomena svoje vloge In stroke v socialističnem razvoju nase domovine. NI zaman parola, da eo »posta, telegraf in telefon živci gospodarstva«. V tekmovalnih obveznostih, ki so jih sprejeli poštarji kočevskega okraja; stbji na prvem mestu skrb i« dvlar strokovne usposobljenosti Hitrejša In boljša postrežba pri postnih okencih dokazuje, da sprejeti sklepi niso samo prazna beseda. Notranje poštne prosto*« »o lepo očistili, okrasili poslopja s cvetjem, parolami, zastavami in lepaki. Poštarji so priredili Izlet v Ribniško dolino, si ogledali dve prireditvi SKUD PTT Direkcije iz Ljubljane, pri organizaciji katerih Ima največ zaslug postni kolektiv iz Ribnice, ki je "požrtvovalno ln vztrajno sodeloval. O pomenu poste so bila predavanja na drž. gimnaziji, osnovnih Šolah in drucJe po okrajih. Razen tega so se itlrl tovarlšlce pripravile za republiško tekmovanje v usmerjanju poštnih pošiljk, ki Je bilo v Ljubljani. Poštarji nam posredujejo nas tisk. Da bi tudi v tem ozlru dali poseben poudarek hitremu razpečavanju časopisov; so se poštarji kočevskega okraja oh vezal i. da bodo v Tednu pošt razpeč.ali 100 Izvodov revijo »TOVARIŠ« ln 50. lav. »DOLENJSKEGA LISTA«. V vrsti obvez stoji nadalje sklep, da se bodo kar najvestneje pripravljali na periodične Izpite t letu 1952 in tudi tako dvigali ugled svoje stroke. Z veseljem in ljubezenljo delajo poštarji kočevskega okraja. Dobro se zavedajo, da je hitra ln urejena poštna služha njihov doprinos ljudstvu, Partiji in tovarišu Titu. S svojim delom pa so v naši socialistični domovini naštl poštarji nepogrešljiv sestavni del celokupnega političnega, gospodarskega ln kulturnega življenja. P. J. Literarni večer v Novem mestu ljubljanski »Mladi literati«, kakor so si dali Ime . so po svojem uspelem nastopu v Ljubljani In v Mariboru prišli gostovat tudi v Novo mesto. Priredili so recltarljski večer svojih prvencev t Domu ljudske prosvete. Čeprav Iz del, s katerimi so se predstavili — večinoma pesmi — ne moremo pretehtati, v. koliko se bodo razvili v resnične literarne oblikovalce ln tvorce, so nam vendar Izpričali, da tudi najmlajši literarni rod pridno dela in si resno prizadeva, da a« vključi ▼ našo literarno tvornost in Jo s kvaliteto in kvantiteto osveži. Imena nekaterih med njimi se bodo nedvomno uveljavila v naši književnosti. Mlade literate J« predstavil poslušalcem Ivan Kasesnlk In v leni besedi poudaril pomen njihovega Javnega nastopa. Nato pa so nastopili literati sami. večinoma dijaki klasične gimnazije, in recitirali svoje pesmi Prozo Je bral samo eden. Pesniki so poka. zali. đa se oblikovno vestno Šolajo oh mojstrih naše pesniške besede Nekateri so pokazali precejšnjo Izvirnost v Izbiri snovi; skoraj vsi največ pojo o ljubezni — kdo bi Jim pač, mladim kot so, zameril, vendar pa preveč »umetnih« rnzočaranj ln mladoletnega pesimizma vzbudi vtis. nedožlvetja, poetične prislljenosti, toda ponekod je hlls-ntla prava pesniška iskra, nepnnarejeno intimno, pesniško doživetje novega časa in naše sodobne, kolektivne stvarnosti. Mladi literati stojijo na začetku poti, toda če bodo vztrajni, pogumni, zavedajoč se resnosti ln odgovornosti književnega ustvarjanja, j* to pot na slovenski Parnas. Številni poslušalci, zlasti dijaki In pro-• fesorji, so napolnili dvorano in s trm dali priznanje in poguma mladim književnikom, v pozdrav Jlm \f. zaigral tudi mladinski orkester, ki pod vodstvom tovariša sprnca odlično napreduje OreJa uredniški odboi - Odgovorni urednik Tone Go&nik — Naslov uredništva in uprave: Novo mesto. Ljubljanska oesta U5, telefon Itev 127 - poštni predaj 88 - Tekoči račun Mfel Romunatni banki » Novem mestu štev. 616.1-903221 - Četrtletna naročnina 100 din, poiletna 200 din celoletna 400 din - Naročnina se plačuje vnaprej - Tiska tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani nje v taborišču. Še istega dne ponoči so prišli tudi tovariši iz Gradaca in Črnomlja, tako da nas je bila že kar lepa četa. Cez nekaj dni je prišel tov. dr. MihelčiJ in vse zdravniško pregledal. Nato smo se začeli pripravljati na P^o akcijo. Za to akcijo se je četa razdelila na Štiri skupine. Ena skupina je šla iskat belogardista Ovna, druga je šla na Kal po puške, ki so bile tam skrite, tretja je šla likvidirat izdajalca na Hrast, Četrta pa po gestapovca v Bušinjo vas. Ko smo ee drugi dan sestali v taborišču in razpravljali o uspehih, smo ugotovili, da so vse tri skupine opravil svojo nalogo, 6amo likvidacija gestapovca ni uspela. Obveščeni smo bi». Q* misli gestapovec naslednjo noč poDegni- Jožek Voljavec mlajši borec I. Belokranjske čete leta 1912 ti v Metliko v spremstvu karabinjerjev, ki so bili na Suhoru. Takoj smo sklenili, da jim napravimo zasedo pri >Pekovi lozi«. Ko so zjutraj okrog pete ure pridi rjali z vozom po cesti, nam je uspelo, da smo ubili enega karabinjerja. Ker smo vedeli, da bodo Italijani prišli ugo- • tavljat na lice mesta, kjer je bil ubit I karabinjer, smo jim zopet postavili za-' sedo. S to skupino je šel v zasedo tudi Franci Sušeč, ki prejšnji dan ni bil v akciji. Sušeč se je od skupine oddvojil z namenom, da dobi zvezo s kakim domačinom. Pri tem pa so ga opazili Italijani, ga obkolili jn ujeli. Pri zaslišanju I ni odprl niti ust. Italijani so bili razjar-J jeni in so p a zverinsko pobi li s puškini-I mi kopiti. To so nam povedali njegovi I tovariši, ko so SP vrnili v taborišče. To I je bilo prva Belokranjska četa v letu 1942.« Čez 14 daj je prišlo dvajset tovarišev I iz Gorjanske čete in Belokranjska četa se je razdelila na dve četi. Na pomlad in v začetku poletja t942 so prišli iz Metliki v partizane Slava Fir, Anica Ivec, Jernej Koželj, Božo Koželj, Olga Jurajevčič, M*nek Fuks. Ivan Ružič-Ivek, Milče Pivlovič. Milan Perkovič, Jože Prhne, Vlado Preželj. Tonček Ver-got, Zinka Majzelj in drugi. Poleg Franceta Sušca, ki je bil ubit 19. maja 1942. je; padel tudi Franci Ivec junija 1942 ob napadu na Stari trg. Frant ci Kompare v Tfiolkj ofenzivi, Voljavec Jožek tudi leta 1942 in Matija Stare. To so bili prostovoljni \t leta 1942, ki so žrtvovali svoja ž"iv(,jPrija za svobodo in srečo domovine. Preživeli borci Bblokranjske čete od leta 1942 so kmalu podali znani po svojem junaštvu in borbenosti. Nekateri so postali odgovorni funkcionarji v brigadah in na terenu pri političnem delu. Doživeli so še mnogo preizkuSenj in zmag, dokler ni bil končno izgnan sovražnik iz naše zemlje. R. F. 4KA