6. štev.
V Ljubljani, v o 20. aa 179.
Letnik VI
Inserstl se sprejemajo in veljA tristopua vrata :
S kr., če ne tiska lkrat, 1- n II TI II ^ |,
„ „ n i, 3 „
Pri večkratnem tiskanj «e «ena primerno zmanjša.
R ok 0 pl si
so ne vračajo, nefranhovana pisma se ue sprejemajo.
Naročnino prejema opravništvo (aan< nistracija) in ekspedicija na Klorijanske ulice li. št. 19.
Polilitet list za slovenski urol
Po po&ti	prejemar velja :
Za celo leto	. . 10 pl. — kr
za polleta	. . o „ — „
ta četrt leta	. . 2 „ 50
V administraciji velja:
7.a celo leto , . 8 gl. 40 kr. »a pol leta . . 4 „ 20 „ ta četrt leta . . 2 „ 10 ,,
V Ljubljani na dom pošiljan veljA 60 kr. več na leto.
Vredništvo je v Rožnih ulicah atev. 26.
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto.
Zarad praznika izide prihodnja številka „Slovenca" v soboto 24. maja.
Učeča s« mladež na srednjih šolah.
Koncem postnega časa opravili so nekteri dijaki iz Brednjih šol izpoved za sv. leto. Jako žalostne misli rojile so mi takrat po glavi; premišljeval sem, kamo je vendar z nabožnimi nazori že prišlo.
Jedenkrat na teden gre se k službi božji in trikrat na leto k sv. izpovedi, in še to le na skrivaj, kajti šolski uk se po uredbi zakona zaradi nabožnih namenov niti jedno uro ne sme kračiti. Izpoved pa se opravlja v soboto popoldne, toraj takrat, ko bi si imel dijak po prestanem celem trudapolnem tednu nekoliko odpočiti.
Se-li ne uporabljujejo take okoliščine, da bi se v srcih dijakov zatrl čut nabožnih tir-jatev, da bi se jim toliko bolj pristudil čut potrebe zakramenta sv. pokore.
Opazujmo le od daleč sedajni svet, ter spoznali bodemo, da je podoben gledšču, kjer burka burko pobija , ali pa zblaznelemu človeku. Žalibog, da pri tej igri naša mladež največ trpi.
Ne misli, dragi čitatelj, da pretiram. Sedanji ta svet vede se tako, kakor bi bili v resnici potomci opic. Duša se uničuje, telo pa, ki mora prej ali pozneje segniti, Be gladi in lika zares prav po opičarskih nazorih, osobito pa pri otrocih; za dušo iu nravno oliko — o tej ni sluha in duha. In ali morda temu ni tako? Dijak se ne sme udeleževati spomladnih sprevodov (križev teden) da se mu, če bi imel odkriko glavo, možgani ne vnamejo , po zimi zopet ne pripušča se mu hoditi v cerkev, da
se ondi ne prehladi, da ue pride ondi v dotiko z ljudmi, ki strežejo nalezljivim bolnikom, ali pa z ljudmi, ki imajo sami kako nalezljivo bolezen. Tako je vedno dosta izgovorov in ovržkov, kjer bi se trebalo potegovati za na-božnost in ver.-ke nazore. Tu je naša mladež vsa iz „cukra in masla" niti najmilejši vetrček ne sme jo opihljati. Kakošna nenavadna skrb-Ijivost za našo deco, ko bi se morala udeleževati verskih slovesnosti 11
Ali skoro ne moremo verjeti prejšnjim svojim besedam, če opazujemo reč iz druzega stališča. Komaj se je toliko zmrazilo, da si upa tudi lisica na samotnih krajih sprehajati se po ledu, — evo ! vse polno dijakov zagledal bodeš zunaj na ledu, ki se razveseljuje po „prostej uaravi." Na ledu igra godba, sem in tje pleše se tudi — razveseljevanja ni konca ne kraja. In če tudi je toplejša zima, ter se ne mora lahko na led, kaj briga to našo ,,na-depolno mladež" vsaj je plesov dovolj v javnih in zasebnih hišah I In ko se mladostna veselost vsega tega naveliča, kdo jej bode branil zahajati v gledišča, v cirkus, kjer je vendar v tem dolgočasnem zimskem času toliko zabave, toliko radosti? Pri vseh takih priložnostih naša mladina ni iz železa nego iz jekla.
Premili čitatelj, ali ni to prava komedija prava zblaznelost. Takove misli navdajale so me, ko sem premišljeval, kako malo se za dušo mladine dandanes pobriuijo. Telo naše krepčati moramo trikrat na dan, in še čutimo slaboto če se uležemo zvečer brez večerje. Na dušo pa se gleda tako slabo, dejal bi skoro nič? Komaj se še pripusti, da lahko gredo dijaki trikrat v letu k sv. izpovedi. Obračam se toraj v tem dopisu vzlasti do č. g. katehetov srednj'h šol, opozorujoč je na to, naj se če
jim količkaj možno, (morda tudi v zvezi s čast. ordinarijati) pobrinijo za to, da se bode mladež po gimnazijah vsaj štirikrat na leto udeležila sv. izpovedi. Ali morda mi hoče kedo oporekati, čei govoriti in pisati take predloge je lahko, ali kako je izpeljevati, ker vendar šoski zakoni poudarjajajo, da verska opravila šolskih ur ne smejo prikrajševati.
I Vem to dobro in poznam to uredbo; a domišljujem si, da je prišel čas, ko imajenjati ona puhla brezobzirnost, če se poudarja ona nevarnost, ki žuga mladini oziroma verstva, kajti če se ne obrne na bolje, jelo bo rasti takoj v srcih otroških — trnje. Upam trdno, da bode kmalu zopet dovoljeno mladini opraviti sv. izpoved v takih dnevih, ko jih šolski poduk ne bode zaviral. Mislim , da vednost zaradi štirih poludnevov ne bode propala. So li morda oni gospodje , ki v državi zavzemajo visoke službe, ter so večinoma še iz stare šole, manj učeni nego naši dijaki, ki morajo svojo izpoved opraviti v soboto popoludne?? Kedo bi to trdil?
Zatorej delajte na to vsi, kterim je izročena mladina, da se obrne v tej reči na bolje, kajti sicer moramo se nadejati, da vzrasto iz naše mladine gigantje, kterim ne bode nobena reč sveta, ki ne bodo samo Bogu pokorščine odrekli, nego tudi svetni gosposki; poslušnosti ne bodo poznali in prijetno se bode potem živelo v človeški družbi, sodijo naj častiti bralci sami. — Vsakdo mi gotovo rad pripozna, da današnja verska vzreja ni sposobna vzgojiti dobrih katohčanov, a tudi ne dobrih državljanov ; kajti ona dijaštva ne napeljuje k pravim verskim a tudi ne k pravim državljanskim čednostim. Vednost naj se ne stavi nad vero, kajti brez
Ljubljanske slike.
(Dalje.)
Kaznoterosfi (diversa).
V ta oddelek uvrstimo nekaj drobnejših stanov, ki niso sicer toliki, da bi sami za-se dajali že Ljubljani posebno lice, -ndar pa jih v javnem življenji zapaziš, ker tudi svet mešajo kolikor toliko. Naj bodo toraj tu naslikani vsaj z nekterimi črtami.
1. Voznik ali t i j a k a r (homo eque-stris). Zaredil se je po splošnem napredovanji človeštva in živi ob ljudeh, kteri mislijo, da človek nog nima le za hojo in da štiri noge prej kam pridejo, kakor dvoje nog. V Ljubljani še ni star, še plinova svečava je starejša od njega. On je mogočen vladar svojega konja in kedar sede na svoj prestol — v eni roki vajeti, v drugi bič, ki je pravo njegovo žezlo — ne trpi od svojega podlo!1, ega nikakeršne opozicije. Tega štirinogatega podložnege čeravno ga uporablja za svoji samopridne nsaene, pa vendar tudi redi, varuje ga, kolikor mogoče, prehudega trpljenja in ctradanja, ker vč, da
je blagor podložnega v ozki zvezi z blagrom njegovega vladarja. Vrane njegov je pa tudi pohleven podložnik, veselje do opozicije ga je večidel že minulo, ker je že zrelejše starosti. Morda je imel nekdaj lepše dni, morda je nosil na Bvojem hrbtu generala ali druge više častnike in če tega ne, vsaj bogate ljudi, ki so se ž njim bahali; morda je imel nekdaj pajdaša enake barve, misli in plemena in b tem vštric bil krasno opravljen in okinčan s prevzetnim kočjažem vprežen pred nalikauo kočijo, v kteri se je vozila velika in bogata gospoda; morda so krog njega brenčale že kanonske krogle in on se ni strašil strela in hudega pokanja; — sploh, njegove „memoire" utegnejo prav mikavne biti, marsiktero skrivnost bi vedel razkriti. Ali padal je od stopinje do stopinje, z vsako je postala vrednost njegova manjša, in zdaj je vesel, da ima še to službo, v kteri premišljuje minljivost vsrga posvetnega in človeško nehvaležnost. Morda od tod pride še v kako drugo službo, predno zapade konjedercu, gotovo pa to ni; vsakako bo nova služba še niža in težja, zaslužek in piča še slabši od
te. Prihodnosti se mu toraj nikakor ni veseliti, to ve in zato je ves melanholičen, kedar jo ua svojem mestu pred vozom vprežen tiho stoječ premišljuje. V tem premišljevanji se ne da motiti po svojem gospodu, ki se s tovarši po svoje zabava, dokler ne pride kdo, ki moti oba v taki zabavi ter spravi njega v tek, onega pa na vzvišeni „prestol".
Drugače je fijakar popolnoma podoben vsakemu drugemu človeku, in bi bil tudi lahko kaj druzega. „Dela" le za gotovino, krede ne pozna in na upanje vozi le tako dolgo, dokler ..pasažir' ne gre z voza. Omikan je toliko, kolikor se mu potrebno zdi, šolska spričala tu nič ne izdajo. Izobraženost si je pridobil večidel le po skušnjah, uma pa je veudar-le jako bistrega, spomina dolgega, leta in leta pomni, če si mu kdaj vožnjo dobro ali slabo plačal. Vse občinstvo deli v dve vrsti, namreč v take, ki se vozijo, in v take, ki se ne vozijo, toraj dajo več zaslužka čevljarju, ko njemu. Zadnji so mu tako rekoč škandal človeštva, prve pa deli zopet v „fajn gospode", ki ne , glihajo" naprej, ampak kar v voz sedejo ter potem
te je vsa veda puhlo in votlo drevo. Narobe pak nabožnost podpira iu povišuje vedo, jo požlahtuuje in brani pred propadom. In le takrat smemo se nadjati, da postanejo iz mla-deničev vrli možje, če se jim bode veda use-lila v glavo na verskem stališči, če naš mladenič ne bode iskal svojega oddihljeja po go stiinah in kavarnah, ali še pri ostudnejših rečeh, kamor pa gotovo zablodi če se vedno bolj in bolj odteguje nabožnosti in njenim svetim napravam. Daj Bog, da se te besede moje ne preslišijo!"
Tako piše v Brnu izhajajoči list „Illas." Vzok, da smo preveli ta članek iz češčine je našim bralcem znan, kajti oni so se lahko prepričali, da so razmere pri naB ravno take, ko drugod. „Slovenec' je vedno in vedno že na-glašal žalostno stauje srednjih šol po sedanji sistemi; ue moremo pa molčati, dokler se ne obrne na — bolje. —
0 madjarskih šolah.
Na Ogerskem se od nekega časa sem prav živo bavijo z vprašanjem o srednjih in viših šolah, ter javna glasila prav nič ne tajé gnji-lobe, ktera se nahaja na vseučilišči in na srednjih šolah. Tako piše „Pester Lloyd" o mad-jarskih gimnazijah:
„Madjarske gimnazije potrebujejo posebnega učnega načrta in drugih učiteljev. Ouo prvo bi se dalo lahko izpeljati, ali drugemu nismo še kos. Tujec bi ne veroval, a veuder je tako, da je v celi naši deželi samo eden in isti načrt. Kako more v deželi kultura cvesti, ko se i Debrecinu uči po istem načrtu, kakor v Pre vidzu, Sibiriji iu Šarošpataku! Mi se ustimo in hvalimo, da smo narodno delo storili, ko vso deželo z enim glavnikom češemo, a mi širimo brezznačajuost, površnost in neumnost! Prikrivanje in zauikovanje lokalnih iu narod nih pojedinosti je samo tedaj mogoče, kedar se bo od dijakov manj zahtevalo. Sestavili so učui načrt za Trsteno in Skalico, pa z istih knjig uče se tudi otroci izobraženih peštanskih staršev 1 lu zakaj to ? Za dresuro nesposobnih in nepoklicanih.
Ako se v Trsteuu iu Skalici nečejo učiti grškega, se li more zato zanemarjati grščina v Debrecinu, Požunu in Pesti V Vendar se pri nas grščina uči sploh malo ali pa nič. Naši szelenisti niso niti sposobni propagando delati
za ta jezik. Pa vendar je klasično izobraženje za nas potrebna stvar."
V drugem članku govori „Pest. Lloyd" o madjarskih profesorjih: „Na prvem mestu so poklicana vseučilišča za odgojo profesorjev, ali vendar večina vseučiliščnih profesorjev ne zadostuje svojemu poklicu. Je li skrbi za veljavne in sposobne naslednike? Ne. Želeti moramo, da bi Bog ohranil čem dalje časa naše vse-učiliščie profesorje in tudi najslabše med njimi, kajti koža se nam ježi pred bodočimi njihovimi nasledniki. Kedar kandidat profesure zapusti vseučilišče iu gre ven — tam že ne more napredovati v naukih — kaj tam uajde? Nikakoršne knjižnice, nikakoršnega duševnega življenja. Naša srednja učilišča so tako siro-mašua pomočnih knjig, da se sramujemo povedati. To je denarno vprašanje, pa je vendar za učenje potrebno dvoje: denar in talent. A pri nas se odgoja velika čeda obžalovanja vrednih in nesposobnih dijakov. Gimnazijalni profesorji so pri nas žalibog skor bele vrane, in ne more se misliti na to, da bi jih še drugam oddajali. Se vč da večina naših profesorjev ni niti videla vseučilišča. Protestanti vs8j dokončajo bogoslovno fakulteto, naši katoliški profesorji odrastejo v semeniščih, kjer so se učili teologijo, a jako malo fizike in matematike.1' Tako piše odločno ogrski list. Zarad tega svari „Obzor" Ilrvate ter pravi : „Pri nas se med tem, ko se v javnosti spregovori kaka beseda o pregreških v šolstvu — iz šolskih krogov zaženo nad časnik, ter ga tako razglase za sovražnika šole, učiteljstva in šolskega napredka, in v tem oziru so posebno občutljivi naši ljudski učitelji, kteri krivo mislijo, da pri njih ni treba nič popravljati tudi taki so, kteri odrekajo neučiteljem sodit; o šoli, češ da je to monopol samih strokov-ujakov. Pri nas gre vsaka želja za reformo, samo da se povekšajo plače. — Spoznanje greha je prvi korak k poboljšanju in napredku Na to naj mislijo poklicani fakturi na Ilrva-škem, a eno moramo tukaj spomuiti. Ker že Madjari sami priznajo, da profesorji iz njihovih vseučilišč niso, da bi jih drugam oddali, mi mi bi opozorili našo vlado na profesorske kandidate na Hrvaškem, kterih se precejšnje število gre izobraževat v Pešto, kjer se sicer niso učili, a tudi ne razumijo madjarskega jezika."
Nekaj o hranilnicah.
n. Ebrenberger je izdal Statistiko avstrijskih hranilnic, ki je dosti zanimiva, da nekaj iz nje posnamemo.
V AvBtriji (brez Ogerske) je 310 večihin manjših hranilnic. Dve hranilnici na Tirolskem dajete denar za 4'/a odstotkov, 8 jih je na Tirolskem, Gorenjeavstrijskem in Solnograškem, kjer Be dobi posojilo za 5 od sto, 7 na Go-reujeavstrijskem, Tirolskem in Štajarskem, ki posojujejo za 5'/a od sto; največ pa je takih, ki hočejo imeti 6 od sto, vseh 202; 28 jih je je po 6'/j, 51 po 7 (na Češkem iu Moravskem), v Galiciji po 7l/a, O v Galiciji po 8 in ena Galiciji po 10 od sto. Iz tega že vidimo, da so največe obreBti tam, kjer prevladujejo judje, namreč v Galiciji in v čeških deželah; da se pa v katoliških in še uepojudenih deželah: na Tirolskem, Solnograškem in gorenjem Avstri-jaiiBkem denar najlože iu najceneje dobi.
Splošno pa je 6 od sto srednja številka avstrijskih hranilnic. Poprej so posojevale za od sto. Po „krahu" pa, ko je ljudstvo zgubilo vsako zaupanje; in nihče nikomur kaj posoditi ni hotel, prišli so vsi k hranilnicam pomoči iskat. Hranilnice so to porabile in zvišale odstotke. Denarja jim pa tudi ni moglo zmanjkati ker je vsak le v hranilnico prinesel, kar je prištedil, ker do drugih zavodov ljudje niso imeli več zaupanja.
Odobravati se pa nikakor ne sme', da so hranilnice porabile splošno bedo in nezaupnost v svojo korist. Namen hraniluic ni, delati kupčije z denarjem in iskati velikega dobička, temveč le shraniti vložene denarje, in tako naložiti jih, da so na eni strani varni, na drugi strani pa vsaj nekoliko obresti vržejo. Nektere hranilnice jemljo po 6, dajo pa le po 4 od sto, tedaj imajo po 2 odstotka dobička. Ker se pa vsaka vredjena hranilnica za '/a odst. no-trajno vladati da, tedaj jej ostane 1% istega dobička.
Kara se potrebuje toliko denarja? „Reform" misli, da so mnoge hranilnice na skrivnem vdeleževale se „divjega lova" borzijancev na Dunaji, ki je leta 1873 tako žalosten konec storil, da so tudi kupovale ničvredne papirje in da so primorane, še zdaj tiste rane celiti. Ker so se morale zdaj pa že kolikor toliko popraviti in poravnati tiste zgube, zato bi bil čas, da zdaj zopet z obrestmi odjen-
plačajo toliko ali še več, nego on zahteva, — in v , umazance", ki plačujejo le po tarifu in bi se za 10 kr. radi do konca sveta peljali. Surov pak ljubljanski fijakar ni, vsaj v obraz ti ne zabavlja, svojo sodbo o tebi izreče le, kedar si že odšel. Ker ima opraviti z raznimi ljudmi, ve tudi marsikako skrivnost, ktero pa z;i-se ohrani, če misli, da mu bo to koristno. Praznika nima nobeden dan, nedelje in prazniki so njemu najhujši delavniki; zato take dneve in predpustom, ko ves svet nori, kursi njegovi poskočijo. Državne postave o narodnostih vseskozi spoštuje, njegov voz in konj sta za vsakega brez razločka; bodi Slovenec ali nemčur, gospod ali kmet, peljal te bo, če boš le plačal, zastonj pa ne vozi nikogar,
Pri vseh teh ustavovernih načelih je vendar le Slovenec, ker je mladika narodnega debla, in marsikdaj pošlje za kakim nemčurjem, ki je z njegovega voza stopil, željo, naj bi zdaj prišel po nj tisti, kterega malajo z rogmi. Kedar ni pri svojem vozu, je čisto navaden človek, ki skrbi zii-se in za svoje in državni svoj davek pošteno plačuje. Če ima volilno pravico, voli
kolikor kak učitelj s kmetov, ki je naročju na „Schulzeitungo". Se ve, da to ui greh, saj tudi dunajski fijakar ne zua slovenski.
2. S 1 u ž n i k (legatus cujuscumrjue). Ta je še mlajši od fijakarja in enako temu iu pli-novi svečavi sad splošnega napredovanja. Od drugih ljudi se razloči po svoji obliki in po številki, ktero ima na prsih (iijakar jo ima ua vozu in svetilnici, policaj pa pod vratom na polmesecu). Za ime njegovo se nihče ne briga to je zuano večidel le njegovim tovaršem, med občinstvom pa le njegova številka, čeravno je Ljubljana slovensko mesto, ima on vendar-le še tuje ime, zato ste veji tega debla tudi tuji deli se namreč v „komisijonarja" z belkasto, iu v „dinstmana" z višnjevo suknjo. Razloček je pak le v obleki, ne v delu iu ceni. Vsak je za plačo na pouudbo vsakemu, ni ga skoro pota ali dela, da bi ga ne opravil z rokami ali nogami, če ni po postavi prepovedano ali človeku nemogoče. Pošlješ ga lahko kamor koli, le v nebesa ali pekel ne, tudi krast ne bo šel za te, ravno tako ne koga pretepat. Mesto mu je znano kakor policaju, prav tako tudi njegovi
i-----j —	----- ------ r------t ---t J --------J.V..V-J», t"-'	V««. «JVÖW ..
narodnjake, nemški pa zna k večemu toliko,|prebivalci skoro od 16. leta starosti naprej,
tudi ve marsiktero skrivnost, ktero pa obdrži za-se, dokler se mu to potrebno in koristno zdi. Kakor fijaker dela tudi on le za gotovino, tupčijske knjige nima, še celo v glavi ne, toraj tudi kredit daje svojim „kuntom" le do tje, ko je naročeno opravil, od neznanih pa si daje še naprej plačevati. Obnašanja je kolikor mogoče vljudnega, ne razžali nikogar in godrnja le, če dobi za svoje delo premalo, ne pa, če dobi preveč. Ako mu daš za pot, na kteri je zaslužil 10 kr., 2 ali 3 desetice, bo šel in pil še celo kupico na tvoje zdravje in si obraz tvoj dobro zapomnil ter si ti odkrival po več let. V obče je pošten človek, zato mu ljudje več zaupajo nego on misli, v zastavnico veliko znosi, posebno od ljudi, kteri svoj h dragocenosti ne marajo tje nositi s procesijo. Tudi za druga sitna pota ga ljudje redi uajemajo, kterih ne opravljajo rudi sami, . tako se je v Ljubljaui vdomačil, da njegovo število čedalje bolj raste. Vsakako ;,e toraj koristna rastlina novejše dobe, koristnejša nego marsikaj druzega, ker je domača in se ne rekrutira iz tujih ljudi.	(Dalje prih.)
jajo. Ko bi le za 1 od sto jenjale, bi se že mnogo poznalo.
Vse hranilnice v Avstriji so imele 1877 leta 665 miljonov premoženja, večidel na hipoteke in menjice naloženega. Po 6°/0 jim nesejo obresti 25'/„ miljonov; prihranilo bi se po 5°/0 4'/e miljona.
Izgled hranilnic bi pa prisilil še druge zavode in zasebnike, da bi morali obresti znižati in tako bi se denar veliko bolji kup dobil, podvzetnost, kupčija, obrtnija, boljšanje in kul-tiviranje zemljišč bi se povzdignilo, ker bi se denar lože dobil, in bi tedaj tudi bolj hitro cirkuliral. Pomanjkanje kredita je zmirom zna inenje gospodarske onemoglosti.
Na Doleujeavstrijskem hočejo napraviti deželno hipotekno banko, ki bo kmetom po 5 od sto denar posojevala, da ne bodo oderuhom v kremplje prišli. Hranilnice po deželi dolenje-avstrijski se pa temu upirajo, in pravijo, da bodo morale nehati, če bo hipotekna banka po 5°/0 posojevala, dočim one zahtevajo 6 od sto. Tu je pač lahek pripomoček: naj še bra nilnice znižajo odstotke ua 5, pa jim hipotekna banka ne bo nič škodovala.
Vsakako je skranji čas, da hranilnice začnejo nižati odstotke. Dokler se ne bo kredit zboljšal in denar bolj poceni dobival, tako dolgo se ljudstvo ne more izvid iz rok oderuhov, in sploh blagostanje se ne more povzdigniti. Kaj koristi, če prav narede postavo zoper oderuhe dokler ljudje nimajo ne zaslužka, ne denarja, ne kredita, stroške pa vendar velike, tako dolgo bo oderuhom še vedno pšen.ca cvetela; saj ne išče oderuh ljudi, ampak ti njega iščejo, kedar so v zadregi, in kdor denarja zelo potrebuje, bo storil oderuhu tudi obljubo molčanja, in tako se bodo taka oderuška posojila na skriv nem še vedno vršila. Edino sredstvo proti ode-ruštvu je znižanje odstotkov in zvišanje ali razširjenje kredita.
Pa kako hočemo od hranilnic tirjati, da bi pomagale zatreti oderuštvo, ker same rade velike obresti jemljo! Po šest od sto je preveč za naše razmere, ker mi nimamo takih kup-čijskih zvez, takih tovarn ali rodovitnih planjav, da bi nam izposojeni denar toliko obresti ne sel. Iliša v Ljubljani nese komaj po 3 od sto, če je na dobrem kraji, včasih pa samo po 2 oc. sto; kaj še le na deželi! Kako malo pri nas zemljišče nese pri sedanji visočini davka, tega nam menda ni treba praviti. Kdor je tedaj primoran, izposoditi si denar za 6 od sto, tak je že zgubljen; pri malih obrestih bi si s posojilom opomogel, velike obresti ga pa potla čijo, ker mu i posojeni denar ne nese toliko dobička, kolikor mora od njega obresti plačevati, tedaj se vedno bolj v dolg pokopuje.
Ko bi vendar hranilnice, ki so ustanovljene iz ljudoljubnih namenov, hotele izpoznati, da s previsokimi odstotki deželam ne koristijo ampak škodujejo!
Obresti od posojil se morajo znižati, in če ne gre drugače, naj se od vloženega de narja raje en odstotek obresti manj plačuje saj, kdor denar v hranilnico nese, on neče, da bi se z njim drugi odirali in pritiskali, vesel je, da je denar dobro shranjen in da mu le nekoliko nese. Proti krščansko načelo visokih obresti mora se tudi iz verskega ozira pobijati kakor je to *.ilala katoliška cerkev v prejšnjih stoletjih. Kdor te;.ra ne veruje, naj posluša le zdihovanje onih po ¡stuikov, ki so v hranilnico kaj dolžni, in če ima tak možak s pravim srcem tudi kak deuar v hranilnici shranjen tega bo gotovo vest pekla, da tudi on s svo jimi krajcarji druge bolj potrebne pritiska, in
on ne bo nič ugovarjal, ako se mu obreBti, ki jih vleče, znižajo za en procent.
Politični pregled.
Avstrijske dežele.
V Ljubljani 19. maja. Državni zfior je sklenjen. V petek govorila sta mu slovo oba predsednika, v soboto pa cesar. Predsednik gospodarske zbornice, knez AuerBperg je povdarjal bolj patrio-tično stališče, ogibaje se strankarskih vprašanj. Kardinal nadškof Kučker mu je dal zahvalni odgovor, ob enem pa pritožil se, da se gosposki zbornici premalo važnosti pripisuje, ker je primorana vse odobriti, kar voljeni poslanci spodnje zbornice sklenejo. V zbornici pola u c e v je predsednik Rechbauer uagibal se bolj k opoziciji, in izrekel celo, da bi bilo v enih zadevah dobro, ko bi se odpravil dualizem, in naredil en skupen parlament z Ogri. Tudi je obžaloval stroške, ki nam jih je prizadjala Bosna. Po vsem je videti, da se mož boji zameriti ustavovercem.
V	soboto pa so cesar sklenili celi državni zbor z navadnimi ceremonijami. V svojem go voru niso cesar nič posebno pohvalili zbora, in rekli, da je ostalo marsikaj nedovršenega.
Ne prijatelj, ne sovražnik se ne joka po tem državuem zboru, in večina časnikov piše mu nepovoljne nagrobnice. Vsak pričakuje, da pridejo v prihodnji zbor za blagor ljudstva bolj vneti možje. To se zna pa le potem zgo diti, ako bo vlada nevtralna ostala pri volitvah Ako bodo pa spet le uradniki odločevali, potem se nemarno boljšega nadejati.
O naših *1ov4kiiskili kandidatih se bomo lahko porazumeli, in je bilo prav odveč, da je „Narod" v nedeljo začel „ogenj!" vpiti zavolj nedolžnega in ne iz slabega namena pisanega dopisa iz spodnje Štajarske v „Slovencu" od sobote. Iz Koroškega še nemarno nobenega poročila, kako stvar tam stoji in bi prosili tamošnje rodoljube, naj bi opustili koroški malomarni „lei lassen", in naj bi živahneje branili zgodovinsko zemljišče Slovencev, in se spominjali, da so koroški vojvode nekdaj v slovenskem jeziku prisegali.
V	€3iill«'5si so zaprli več nihilistov; osnovala se je namreč tam nihilistična propaganda po agentih iz Švice in iz Kijeva.
V	južni Tirolski se pripravljajo naši na sprejem Italjanov, in delajo povsod ograje iu nasipe, da bi jim zabranili uhod.
V	TtmIii težko pričakujejo, ali bo no-vovoljeni župau Bazzoni potrjen od cesarja ali ne. Listi pravijo, da je mož bolj zmerne stranke, o kterem se nič slabega, pa tudi druzega dobrega ne ve, ko to, da je rajše v Avstriji ostal, nego bi se bil preselil v Italijo. Bogat je in „progressist" tudi.
V	Galiciji so se zvezali Staropoljaki in M 1 a d o p o 1 j a k i z j u d i, da bi vzeli R u s i n o m če mogoče vse poslanške sedeže. Že zadnjič je bilo voljenih več poljskih poslancev na čisto rusinskih tleh. Očividno je, da se Rusinom krivica godi, vendar če pomislimo, kako so se Ilusini v državnem zboru obnašali in kako so vedno ministerstvu služili zoper svoje slovanske brate, potem nam za take poslance ne more žal biti. Vsak narod ima tako vlado, kakoršno zasluži. Tako je menda tudi ministerstvo sedaj zapustilo svoje rusinske mameluke, da se morajo boriti sami sebi prepuščeni.
V nanje države.
V	lErrliiiu so se zbrali zastopniki 76 večih nemških mest, ki so protestirali proti
Bizmarkovemu načrtu, da naj se od žita in ži« vine, ki se v Nemčijo pripelje, pobira colnina. Bojč se namreč, da se bo s tem živež zdatno podražil. Pravična vlada mora pa tudi za kmete skrbeti, ue samo za meščane, kakor so liberalci do zdaj delali. Upati je, da se Bismark na to izjavo ne bo oziral.
Knratlicodori paša je te dni dobil nek viši red. Ta paša ga je gotovo zaslužil, ker je za — Turčijo tako dobro skrbel pri pogodbi zastran Bosne. Manj zaslužila sta enako zahvalo Audrassy in Zichy. Vsi ino-stranski listi se norčujejo iz te pogodbe, ker nam daje komaj take pravice, kakoršne so izrečene že v berlinski pogodbi.
Izvirni dopisi.
\v, Snra jeva, 13. maja Ker vse mirnejše iu rednejše postaja, se tudi jaz morem že bolj baviti z drugimi rečmi, vzlasti mnogo prilike imam razgovarjati se z Bošnjaki o tem in onem. Naj Vam toraj tu o takem pogovoru s starim Bošnjakom nekoliko sporočim.
Bošnjak, naj si bodi katoličan, pravoslavec ali Turčin, pije ves dan, ako le more , črno kavo, to je po vsi Bosni navada. Ako prideš v bosansko kočo, vpraša te gospodar najprvo: „kako si ti?" odgovoriti mu moraš, če ti je dobro ali slabo, zmirom: „Dobro, hvala Bogu", in ga moraš vprašati: „i kako si ti?1' Odgovori ti zopet: „hvala Bogu , dubro I" Potem kratkem pogovoru sedeš na tla, deneš križem noge in komaj dobro sediš, že ti podaje v mali skledici kave, koja se imenuje „fiadjer". Kavo piješ lagano, med tem pušiš „cigareto", ako jo imaš, če ne bi imel tobaka, postreže ti brzo ž njim iu ti dii tudi „čibuk." Ako si naletel na turčina, začue se razgovor in te vpraša: ,,Od kuda si došao? Je li si trgovac i kad če gotov biti vatreni put? što je novoga v Kise-ljaku, što je novega v Stambulu? gdje imaš konja, ali kupiš siena? gde češ nočiti?" To so prav navadni vbakdanji razgovori. V poli-t ko, vero itd. ne spušča se ti rad. Drugače je, ako naletiš na pravoslavca ali katolika. Komaj si dobro prvo kavo popil, že ti začne pripovedovati, koliko je trpel pod turčinom, ve ti pripovedovati vse zločine od celih pet sto let, zna ti tudi skoraj vsak, da so poprej krščani v Bosni gospodarili, in ta čas imenuje z grdim izrazom, kojega tudi turčini rabijo, namreč: „znaš, ono vrieme, kod su „kavri" ovdje ojedili". Posebno iz Sarajeva vedo ti dosta povedati, in to od vseh škofov, „fratrov", arhimandritov, strogih in neusmiljenih paš itd.
Od raznih dogodkov, koje sem že čul, zapomnil sem si najbolj resnične dogodke pri zidanji pravoslavne cerkve. Bošnjak katoličan, koji je muogo let služil pri nekem konzulu v Sarajevu, a je sedaj posestnik lepega premoženja blizo Sarajeva, pripoveduje mi tako-le: Pri zidanji srbske cerkve, kakor jo tukaj zo-vejo, bilo je dosta zvijače. Tadanji paša je bil sporazumljen s Srbi in tudi z ruskim konzulatom. Pravoslavnim ste bili odmenjeni dve meBti, eno za cerkev zunaj mesta, drugo za neko poslopje v sredini mesta. Poslopje, koje se je imelo zidati v sredini mesta , pričelo Be je brž po dovoljenji, drugo pak zunaj mesta ae je odložilo. Turčini niso se brigali za nič, samo pazili so, kedaj se bode začela zidati zunaj mesta cerkev, da bi zapreke delali. Poslopje v sredini mesta so občudovali, dokler ni prišlo zidanje tako visoko, da se je moral početi zvonik zidati. Ko so to zapazili, bilo je vse mesto razkačeno, tadanji paša je
poslal vojakov k cerkvi, da bo pazili noč in dan, da nikdo ni nič pokvaril, in tako se je srečno dozidala cerkev s pomočjo paše, koji je bil podkupljen. Nazadnje so prekanili tur-čine celo z zvonom. Ali ko je bil zvon v Sarajevu, začelo se je strašno razburjenje med turčini. Na nikakov način niso pustili malega zvona v zvonik obesiti.	(Konec prih.)
Domače novice.
V Ljubljani 20. maja.
(Hiralnica in dekliška sirotišnica*) ste tudi prav ginljivo praznovali srebrno poroko Nju Veličanstev, ki je z veseljem navdajala srca vseh zvestih avstrijskih podložnikov. V kapelah obeh zavodov bili ste slovesni maši. pri kterih so pričujoči goreče molili za blagor Nju Veličanstev in rodbine cesarske. Zlasti vesel pa je bil 24. april za uboge deklice v sirotišnici, ktere je ob polu ene obiskala pri ljudna in za uboge jako skrbna gospa sopruga deželnega predsednika viteza Kalline. Deklice in usmiljene sestre so pri njenem prihodu zapele cesarsko petem, in neka deklica jo je pszdravila še s prav lepim in prisrčnim nagovorom. Gospa predsednica se je s sestrami in deklicami prav prijazno razgovarjala in de klicam podarila dnevu primernih darov, ki bodo deklice še pozneje Fpominjali na slovesnost, ki se je vršila, kakor tudi blago dariteljico.
(Zapisniki dobitkov) so se razposlali vsem čč. gg. fajmoštrom, kjer vsakdo lahko pogleda, je li kaj dobil ali ne, ter se dobivajo zastonj tudi v tukajšnji hiralnici v Kravji dolini št. 11.
(.Domačemu Khmovemu polku št. 17.) so 1. maja v Livnu blagoslovili novo zastavo Polk se je zbral pred frančiškansko cerkvijo v Livnu; kompanije, ki so v drugih krajih nameščene ali vkvartirane, so bile pa poslale svoje zastopnike k svečanosti. Med blagoslov-ljenjem v cerkvi so oficirji potegnili sablje iz nožnic v znamenje, da hočejo zastavo na vso moč braniti pred sovražnikom, potem pa bo zabijali žeblje. Po blagoslovljenju so nesli zastavo iz cerkve in pred cerkvijo razpostavljeni vojaki so potem ponovili svojo prisego. Ko so razkrili glave in povzdignili roke k prisegi ktero jim je polkovnik bral v slovenskem jeziku, so se tudi vsi nazoči Bošnjaki odkrili in tudi k prisegi povzdignili roke. Vidivši podobo Matere Božje, ki je na zastavi naslikana, so pa Bošnjaki kar popadali na kolena in začeli moliti. Pozneje pa so rekli, da polk, ki ima Mater Božjo na zastavi, mora biti nepremagljiv Znano je, da se je naš polk v Bosni med vsemi drugimi res najbolj odlikoval.
(Umrl) je v Vinkovcih na Hrvaškem pro fesor Jože Ogrinec, še le 36 let star. Po slovenskem svetu je bil znan po svojih spisih ki so se odlikovali po res domači slovenščini ne pokvarjeni po tujem duhu in mišljenju Med drugim je poslovenil glediščno igro „Za pravljivec" tako izvrstno, da je slovenski prevod boljši od nemškega izvirnika,[izvirna njegova igra ,,v Ljubljano jo dajmo!" je znana že po slovenskem svetu, ker je velikokrat bila že ua glediščnem odra v Ljubljani in drugje. Rodil se je v Podgorji pri Kamniku na Gorenjskem z življenjem se mnogo boril posebno še zato, ker ni bil nikdar prav zdrav, imel je namreč srčno napako in ni mogel se življenja veseliti, zato je tudi še le pred kratkim naredil profesorsko skušnjo in dobil stalno službo. Za narodno literaturo je smrt njegova velika zguba. ker bi bi lo gotovo še marsikaj lepega narodnega blaga prišlo z njegovega peresa vzlasti
*) Zakasnjeno došlo.	Vredn.
zdaj, ko je bil prišel do Btalue službe in bil rešen skrbi za vsakdanji kruh. Bodi toraj priporočen v blag spomin narodu, pa tudi njegovim Bošolcem, izmed kterih eden najstarejših je tudi pisatelj te kratke uagrobnice Bvojemu prijatelju.
(„Slovenski Narod1) nam v Bvoji nedeljski številki očita, da hočemo pričeti vnovič prepir med „starimi" in „mladimi" — zato ker smo sprejeli v zadnji list dopis „iz Celja". Morda „Narod" iz tega sklepa, da se ni popolnoma strinjamo z vsem vtem dopisu navedenim. To pa nikakor ni, nam se le potrebno zdi, da se razgovori o volitvah in kandidatih prično pred volitvami, dokler je čas. Naše geslo je: „da se resnica prav spozna, treba čuti dva zvonil". Če se toraj ravnamo po tem geslu, ne sledi iz tega še, da so v raznih do pisih izražene misli tudi naše, niti nočemo svojim bralcem vrivati te ali one misli dopisnikov za pravo, marveč jim jih podajemo le v pretres, razsodijo naj pa sami. Kar se tiče gosp. dr. Vošnjaka, mi prav tako dobro, kakor „Narod" vemo, da ne bo na Kranjskem kandidiral, ampak v svojem dosedanjem volil nem okraji, kar mi vsakako odobrujemo; a vkljub temu ne maramo zapreti ust kteremu drugemu, ki je nasprotnega mnenja od nas, govoriti in svojo misel izreči mora biti vsakemu dovoljeno, če taka misel ni naravnost škodljiva in ne kali sloge. In sloge Slovencev naš dopis iz Celja menda vendar ni kalil, kaj ta cega dokazati bi bilo „Narodu" pač težko.
(V ljubljanskem gledišči) daje ta teden predstave gosp. Caperta, ki ve občinstvo prav dobro zabavati. Prvi del programa so razne umetnosti (copernije), med kteremi je več novih prav kratkočasu'h. Drugi del so „meglene podobe", pokažejo se razna mesta in kraji svetli v različni svitlobi, tudi se živali, ljudje in reči premikajo, n. pr. ladije po morji, vidi se vodo teči, morski valovi itd.; med temi je tudi nekoliko šaljivih podob. Najkrasnejši pa je ume-teljni vodomet z živimi alegoričnimi podobami v čarobni svitlobi. Prve tri predstave so bile dobro obiskane, občinstvo je pogosto ploskalo, posebno zadnji točki. Ker gospod Caperta ne ostane dolgo v Ljubljani, in je to, kar kaže, vsakako vredno, da si človek ogleda, naj se vsak podviza iti v gledišče, ne bode se kesal.
(f Rudolf Rebolj.) Včeraj v jutro je umrl privatni uradnik Rudolf Rebolj, vnet narodnjak in prostovoljni agitator za narodno stvar, še v letih jasne mladoBti. Pri narodnem gledišči v Ljubljani je bil za šepetalca. Bodi mu hvaležen spomini
(Popravek.) Gosp. Fr. Ravnikar nas prosi, da bi v njegovi „zahvali" o pogrebu njegovega sinčka popravili tiskovno pomoto, ki se je tam vrinila. Stati mora namreč v začetku namestu „grenko sočutje" — gor k o sočutje.
Razne reči.
—	„Kršansko katoliško naravoslovje" imenuje se knjiga, ktero je spisal g. Franc Kosec, župnik v Truškah , in je ravnokar v tiskarni družbe sv. Mohora v Celovcu prišla na svitlo. Za danes le opomnimo, da se dobiva po 1 gl. 20 kr. pri bukvovezu g. Gerberju v Ljubljani, prihodnjič pa hočemo o tej izvrstni knjigi obširneje spregovoriti.
—	„Ž i ve nje živali" spisal Brehra. Pod tem naslovom piše „Hlas": Od nekterih strani smo bili naprošeni objaviti novo delo izdano v češkem jeziku pri Otto-u v Pragi. Nekteri listi so polni hvale novega obogatenja češkega slovstva z delom Brehmovim. A mi smo počakali, da nam je bilo možno pogledati
nekoliko v delo samo, in prepričali Kino se ravno nasprotnega. V onem hvaljenem delu prišteva se človek med velike živali, opica pa se imenuje Borodnica človeku. „Človek je po telesu plemenita opica, po duhu polubog. Go-zdovje blizo ljudskih bivališč je raj opic, ki se ne brigajo za razna drevesa, razven, če bo na njih drobna jabolka (spomin na kazen prvih starišev v raji). Prava veda mora duho-hovenstvo zatreti. Zatoraj pravi Brehm o njih: Pravi duhovnik se nikdar ni brigal za vednost, uajmanj pa za prirodoslovje. ludi smatrajo opice za Bvete , ter ne pustč, da se jim kdo bliža. A ko je bilo 1. 1867. 500 opic postreljenih zato, ker so napravile po vrtih mnogo škode, kričalo je pobožno ljudstvo (pogansko), da se sveta cerkev zatira in preganja. Ali vlada se baje ni mnogo zmenila za dotične vskrike, kakor je to tudi pri nas v navadi. Nt ktere opice se tudi okoli potepajo po vzgledu beraških mnili >v, ter iztirjujejo darove od ljudi. Kakor glupo seljakinja lenemu uičevemu beraču v kuti daruje zadnje jajce ali kokoš, tako pričakuje dostikrat priprosti Ilindu prihod opice" itd. Zahvaljujemo se v imenu katoliškega ljudstva za take poklone, in vprašamo: kteri narodni list more ta spis priporočati, (vsaj je vendar naš narod po večini krščansko-katolišk), kteri strani, dolge hvale o njem pisati, kteri kristjan more s svojim denarjem tak zidarsko-opičarski spis podpirati ? — dostavlja češki list.
— „Pot v večnost" v našem listu že naznanjeua knjiga škofa dr. Zvvergerja v slovenskem jeziku , se dobiva mehko vezaua po 36 kr., trdo vezana po 60 kr. v bukvaruici Giontinijevi v Ljubljani. Po pošti 5 kr. več.
Eksekutivne dražbe.
21. maja : 3. Tom iz Malega Gabra, 2. GIo-bokar iz Trebeža, 3. Ilant iz Hudega, 2. Bregar iz Gradiša, vsi v Zatičini.
Umrli so:
Od 14. do 16. maja: Janez Dolničar, gostae 40 1., za jetiko. Janez Slevc, mest. revež 53 1.. vsled slabosti. Ida pl. Sclmvitzhoffen, penz. polkovnika o. 2 1., za vtriplj, pljuč. Marija Megušar, hiš. pos. 51 1., za jetiko.
Loterijske številke 17. maja.
V	Trstu: 76, 74, 66, 28, 86.
V	Lincu: 5, 74, 55. 32, 29
Te It-itrnficnr denarne cen« 19. msja.
Papirna renta 08.25 — Sreherna renta 69.25 — 2lata renta 80 60 — 18601etno državno posojilo 125 75 Bankin« akcije 845 — Kraiiir.ne akcije 262. — London 117.30 — — Ces. kr. cekini 5.55.— 20-frankov 9.36.

Vdano podpisani se zahvaljuje dozdajnim svojim p. n. gostom, za mnogobrojno obiskovanje njegove gostilne pri Virantu (Sternwarte) , ktero je imel enajst let v najemu.
Vsem tem, kakor tudi p. n. slavnemu občinstvu in osobito prečastiti duhovščini naznanjam, da sem z današnjim dnevom odprl
restavracijo v ljubljanski čitalnici.
Tu se bode dobivalo dobro in CenO
kosilo in večerja, izvrstno dolensko in viselsko vino, pravi kraški teran in Kozler-jevo carsko pivo.
Na novo opravljeni vrt, kakor tudi keglišue, je si. občinstvu na razpolaganje.
Prevzel je tudi Kavttriio v gorenjih prostorih čitalničnih.
Za mnogobrojno obiskovanje svoje gostilne prosi z vsem spoštovanjem	Ji
(3)	Valentin Grčar, p
gostilničar.	L|
V Ljubljani, 14. maja 1879.	Jj
Isdajatelj in odgovorni vrednik Filip Haderiap.
J. Blasnitovi nasloaniki v Ljubljani.