
LETO XXXII., ŠT. 20	Ptuj, 31. maja 1979	CENA 4 DINARJE
YU ISSN 0040-1978
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
Povratna informacija temelj za kolektivno
vodstvo (stran 3)
Vzroki nesreč - prehitra vožnja (stran 5)
Prva kolonija Hkovnii amaterjev (stran 7)
Kaj je cenejše, vino ali voda (stran 8)

Osrednja manifestacija mladih ptujske občine ob
letošnjem dnevu mladosti je bila v petek, 25. maja,
na sam prazničen dan, združena s praznovanjem
dneva letalcev. Do 11. ure seje na letališče v Mo-
škanjcih zgrnilo blizu 4.000 mladih iz vseh osnov-
nih, srednjih in poklicnih šol v občini Ptuj. Sloves-
nost je pričela Dragica Voda, predsednica občinske
konference ZSMS v Ptuju, ki je v slavnostnem
govoru povdarila vlogo mladih v izgradnji našega
samoupravnega socialističnega sistema in v ob-
rambnih pripravah, hkrati pa je čestitala vsem
mladim, še posebej prek 1000 pionirjem iz vseh
osnovnih šol, ki so bili ta dan sprejeti v vrste ZSMS.
Prek 50 mladincev — prostovoljcev v teritorialni
obrambi je za tem zapriseglo pred njihovim koman-
dantom, Jožetom Perkom, vodjem občinskega štaba
z teritorialno obrambo občine Ptuj. Sledil je bogat
kulturni program, ki so ga izvedli člani mladinskega
kulturnoumetniškega društva Srednješolskega za-
voda in pripadniki JLA — garnizije Ptuj, pod
naslovom »pesem mladosti«. Program so pripravili
Branka Bezeljak-Glazer, Slavica Štajner in vojak
Mišo Lukič.
Franc Zadravec, predsednik občinske konferen-
ce SZDL Ptuj in predsednik komisije za odlikova-
nja pri SO Ptuj je za tem podal obrazložitve za 9
posameznikov, ki jih je za njihovo delo in zasluge
odlikoval predsednik republike Josip Broz TITO
Odlikovanja je izročil dr. Cvetko Duplihar, pred-
sednik SO Ptuj.
Janko Mlakar, predsednik občinskega sveta
Zveze sindikatov občine Ptuj pa je za tem v imenu
medrepubliškega odbora občinskih svetov Zveze
sindikatov Slovenije in Hrvatske ter ZSS občin
Čakovec. Koprivnica, Krapina, Maribor, Ormož
Pregrada, Ptuj, Slovenska Bistrica in Varaždin,
podelil plaketo bratstva in prijateljstva občinski
konferenci ZSMS v Ptuju. To je najvišje priznanje
za izvajanje in sodelovanje v programu srečanj
bratstva in prijateljstva.
Štirje mentorji in trinajst mladincev, ki so s
svojim delom pokazali več kot ostali so za tem
prejeli priznanja občinske konference ZSMS, ki sta
jih podelila Dragica Voda, predsednica, in Branko
Novak, sekretar občinske konference ZSMS v
Ptuju. Priznanja so prejeli: Franjo Gnilšek, Občin-
ska zveza prijateljev mladine Ptuj, Tatjana Kam-
puš, Mimica Korpar, Mira Mijačevič, Anica Petro-
vič, Drago Zver, Rajko	Darinka Kelenc,
Sonja Feguš, Stanko Vajda, Stanko Cigler, Anica
Šešerko, Janez Lipovnik, Slavica Pičerko in Olga
Jurgec.
Predstavniki občinske konference ZSMS v Ptuju
so za tem podelili pokale in priznanja najbolje
uvrščenim ekipam in posameznikom ob zaključku
športnih tekmovanj ob mesecu mladosti.
V krajšem odmoru so mlade razveselili pripadni-
ki orkestra JLA — garnizije Ptuj, za tem pa je
sledila skupna vaja, v kateri so sodelovali člani
Aerokluba Ptuj, skupaj s pripadniki enot TO, člani
Rdečega križa in taborniki. Vajo je komentiral
Herbert Sorec, predstavnik občinskega štaba za
civilno zaščito občine Ptuj.
Po vaji so pripadniki družbenih organizacij in
društev občine Ptuj mladim prikazali del svoje
aktivnosti v propagandnih taborih ter tako dokazali
tudi svojo stalno pripadnost in pripravljenost ob
vsakem času in zmeraj. Popoldne seje mladost zlila
v pesem in v eno samo veselje — dan mladosti je
dobil svoje prave razsežnosti.	M. Ozmec
Slavnostni govornik je bila Dragi-
ca Voda, predsednica OK ZSMS
Ptuj	Foto: M. Ozmec
Za skupno vajo enot so najprej letalci Aerokluba Ptuj uprizorili letalski
napad
Foto: M. Ozmec
Pred komandantom Jožetom Perkom so dali svečano izjavo mladi prostovoljci v teritorialni obrambi.
Foto: M. Ozmec
Življenje zahteva enoten sistem
informiranja
. Poročali smo že, da je bilo pre-
jšnjo sredo v prostorih Ptujskih
toplic nadaljevanje študijskih dni
Mitje Gorjupa, ki je obsegalo
razpravo o konceptu lokalnih
glasil v razvoju političnega sis-
tema socialističnega samouprav-
ljanja. Žal zaradi številnih drugih
družbenih obveznost in nalog ,
tudi v zvezi s prireditvami ob
dnevu mladosti, se posveta niso
udeležili številni predstavniki
raznih organov in organizacij.
Posebno smo pogrešali goste iz
drugih jugoslovanskih socialistič-
nih republik. Velja omeniti, da se
Je s telegramom posebej opravičil
Predsednik Zveze novinarjev Ju-
goslavije. Milutin Milenkovič, ki
je obenem tudi glavni in
odgovorni urednik prvega pro-
grama Radia Beograd.
Tako so se udeležili posveta v
Ptuju predvsem predstavniki po-
sameznih aktivov novinarjev in
lokalnih glasil z območja vse
Slovenije, poleg tega pa pod-
predsednik DNS Stane Grah,
predsednik odbora za obveščanje
v združenem delu pri RS ZSS
Boštjan Pire, sicer naš rojak, mgr.
Pavle Zrimšek, Profesor na
oddelku za novinarstvo FSPN v
Ljubljani in predstavniki ptujske
občine.
V razpravi je bilo zlasti po-
udarjeno. da življenje samo zah-
teva enoten sistem informiranja.
zato je nujno, da v okviru občine
kot temeljne družbenopolitične
skupnosti v okviru sistema socia-
lističnega samoupravljanja,
oblikujemo enotno, skupno telo,
ki bo povezovalo vse člene infor-
miranja, od glasil delovnih
organizacij in krajevnih skup-
nosti, informiranja, od glasil de-
lovnih organizacij in krajevnih
skupnosti, informativno doku-
mentacijskega centra pa do lo-
kalnih glasil. Magister Zrimšek je
celo predlagal, da bi v okviru
občine morali priti do normativ-
nega akta. ki bi urejal področje
obveščanja v celoti in v okviru
tega akta bi morala biti tudi do-
ločila glede financiranja infor-
mativne dejavnosti, ki je zelo
neurejeno in ga skorej v vsaki
občini in pri vsakem sredstvu
obveščanja rešujejo drugače, vsi
skupaj pa smo še preveč pod
vplivom ekonomskopropagan-
dnega »tržišča«.
Na vseh področjih se kaže vse
večja potreba po lriformiranju.
stalno nastajajo nova glasila,
obstoječa se širijo, poleg tega pa
delegacije prejemajo še zajetne
kupe delegatskih gradiv. To kaže,
da smo prenasičeni s količino, z
množino gradiv, kar delegate in
samoupravljalce često spravlja v
zmedo, saj ne morejo samo izluš-
čiti tistega, karjim bo neposredno
služilo za kvalificirano odločanje.
Toda za dobro obveščanje ni
dovolj samo volja in količina,
potrebnoje tudi znanje, predvsem
pa dogovarjanje in usklajevanje.
Na posvetu je bila enotna ugoto-
vitev, da bi lahko z obstoječimi
kadri in tudi sredstvi napravili
mnogo boljše in zato tudi več, če bi
obveščanje organizirali bolj
smotrno.
Na posvetu je bil sprejet dogo-
vor. da bo organizator posveta, to
je ptujski aktiv novinarjev pri-
pravil izčrpen povzetek celotne
razprave in jo poslal tiskovnemu
svetu pri republiški konferenci
SZDL Slovenije in drugim pri-
stojnim organom na področju in-
formiranja.	FF
Del udeležencev posveta v Ptujskih toplicah Foto: M. Ozmec
Navzočim je predstavil ptujsko občino Janko Mlakar, podpred-
sednik OK SZDL in predsednik občinskega sveta ZSS Ptuj
(drugi z desne)	Foto: M. Ozmec
Praznik pojoče mladine
Tradicionalno državno prvenstvo mladinskih pevskih zborov bo tudi
letos v Celju 31. maja in 1. junija. V nedeljo pa skupen nastop 28
mladinskih pevskih zborov iz vseh območij SR Slovenije, ki se ga bo na
osnovi izbora posebne komisije, udeležil tudi 120-clanski mladinski
Eevski zbor osnovne šole Franc Osojnik iz Ptuja pod vodstvom dirigenta
adislava Pulka. V tekmovalnem delu celjskega festivala pa se bo
tamkajšnjemu glasbenemu občinstvu predstavil dekliški pevski zbor iz
Majšperka, ki ga vodi Ivo Volmajer.
Kolektiv osnovne šole Franca Osojnika iz Ptuja bo vjpetek, 1. junija
gostil študentski ženski pevski zbor izTlovdiva v Bolgariji, ki bo v Celju
nastopil v soboto v mednarodni konkurenci. Ptujskemu občinstvu se
bodo predstavili na večernem koncertu ob 19.30 v telovadnici šole Franc
Osojnik. Organizatoiji srečanja vabijo Ptujčane, da se koncerta udeležijo
v čimvečjem številu.
Delovna skupina
CK ZKJ v Ptuju
V torek, 29. maja je prispela na enodnevni delovni obisk v Ptuj
delovna skupina CK ZKJ, ki jo je vodil Dragoljub Stavrev, članCK ZKJ
in podpredsednik ZIS, sodelovali pa so še Ljubomir Cupič, član CK ZKJ,
Lojze Briški, član P CK ZKS, Bojan Klemenčič izvršni sekretar P CK
ZKS Dušan Gačnik in Azra Sarac, strokovna sodelavca CK ZKS.
Dopoldan so obiskali delovno organizacijo MIP, kjer so se
pogovaijali o akcijski naravnanosti članov ZK po akciji ..zaključni
račun". Beseda je bila tudi o medsebojnih odnosih mea delovno
skupnostjo skupnih služb in TOZD.
Popoldan so člani delovne skupine obiskali KK TOZD Kmetijstvo.
Tam so se pogovaijali o razvojnih nalogah na tem področju in o
delovanju komunistov ter o sprejemanju kmetov v vrste ZK.
Na razširjeni seji komiteja OK ZKS Ptuj, kije bila po razgovorih, so
razpravljali o delovanju zveze komunistov v delegatskem sistemu - v
skupščinskih organih in znotraj socialistične zveze. Govora je bilo tudi o
informiranju v ZK, s poudarkom na krajevnih skupnostih, temeljnih
organizacijah združenega dela in samoupravnih interesnih skupnostih, za
samoupravno odločanje in delovanje v delegatskih razmerjih. N. D.
Člani delovne skupine med obiskom v Ptuju.	Foto zk
Delovni pogovor o aktivnosti
komunistov
V torek, 5. in v sredo, 6. junija bo obiskal ptujsko občinsko
Organizacijo ZK generalpolkovnik Čujič, predsednik konference Zveze
*°munistov Jugoslavije v Jugoslovanski ljudski armadi. Med svojim
flvodnevnim bivanjem v Ptuju bo obiskal krajevno skupnost Jože Potrč,
^snovno organizaego ZK v Labodu TOZD Delta Ptuj in občinski štab
leritorialne obrambe.	.	N. D.
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
31. maj 1979 -
TEDNIH
S SKUPŠČINE POSLOVNE SKUPNOSTI
ZA SLADKOR
Tovarna sladkorja
bo zgrajena
pravočasno
Podani so vsi pogoji in objektivne možnosti, da bo tovarna sladkorja
Ormož zgrajena do predvidenega roka, kije pogojen s kampanjo slad-
korne pese. To je bila najpomembnejša ugotovitev skupščine Poslovne
skupnosti za sladkor, kije zasedala preteklo sredo v Ormožu.
Delegati so najprej poslušali poročilo o poteku izgradnje, kjer je
največ besed bilo o zamujanju izdelave in izdobave opreme, kar povz-
roča zastoje v montaži, končni rok izgradnje pa je postajal vedno bolj
vprašljiv- Z zavzetim delom investitorja, gospodarskih zbornic in izvr-
šnih svetov SR Slovenije in Hrvatske ter skupnih dogovorov izvajalcev
del, montažerjev, izdelovalcev in dobaviteljev, seje sedaj stanje izbolj-
šalo in začetek poskusne proizvodnje bo vsklajen s kampanjo sladkorne
pese, to pa je v začetku oktobra.
Na območju občin, kjer je surovinska baza za novo tovarno, smo
sladkorne pese posejali sicer nekoliko manj od načrtovanega, vendar bo
z ozirom na pričakovane pridelke pese za poskusno proizvodnjo dovolj.
Zato pa je potrebna dobro zastavljena, pripravljena in izvedena akcija
priprav in sklepanja pogodb za prihodnjo setev. Ravno na tem področju
je še veliko težav, zlasti v zasebnem delu kmetijstva, kjer se ta nova
kultura, ki nas uči tudi kmetovati z boljšim izkoriščanjem zemljišč, še ni
udomačila. Pravgotovo bo najboljša propaganda za večjo prihodnjo
setev dobro opravljeno delo pri letošnjem pridelku, tako od setve prek
kultiviranja, zaščite, izkopa pa do končnega obračuna. Seveda pa vsa
odgovornost ne more ležati le na ramenih pospeševalne službe, temveč
je potrebna širša akcija s vključitvijo Zadružne zveze. Zveze kmetijskih
zemljiških skupnosti in družbenopolitičnih skupnosti. Pridelovanje
sladkorne pese je potrebno stimulirati pa naj bo to v obliki odpisa davkov
ali podobnih olajšav. Prav tako je potrebno kredite odobriti najprej
organiziranim kmetovalcem, ki sprejete obveznosti iz pogodb izpolnijo
v celoti. Enoletni skok v količini in površini pridelovanja bo zelo močan.
Letos je posejenih 2200 ha, prihodnje leto pa bo potrebnih že 7000 ha.
Torej, odgovorna in želo zahtevna naloga, na katero seje potrebno dobro
pripraviti že sedaj.
Delegati so za tem potrdili poročilo o finančnem stanju izgradnje,
odstopanja od programa oziroma prej pripravljenega finančnega načrta
niso velika in je v tem oziru investicija zelo dobro zastavljena in izpelj ana.
Ob koncu so delegati potrdili še poročilo o delu izvršilnega odbora
skupnosti in sprejete sklepe tega odbora ter članom izrekli priznanje za
uspešno dosedanje delo. Po seji skupščine, ki ji je prisostvoval tudi
republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ivo Marenk, so
si delegati ogledali dosedaj opravljeno delo na gradbišču.
I. k.
Cvetlični dan za
otroke Črne gore
Že več let zapored organiziramo na območju ptujskih krajevnih
skupnosti tako imenovane cvetlične dni katerih osnovni namen je zbi-
ranje prostovoljnih sredstev, v resnici darovanih od srca za otroke iz
socialno šibkih sredin. Letos so se dogovorili tudi, da bodo del sredstev
poslali otrokom Črne gore, ki jih je pred nedavnim prizadel katastrofalni
potres in jim tako, čeprav skromno, pomagali s pomočjo občanov.
Cvetlični dan bo letos nekoliko prej kot prejšnja leta, ker je ravno v
tem času cvetje v največjem razcvetu in sicer prvo soboto v mesecu jun^ u,
to je 2. junija. Pri tem se bodo angažirali predvsem v osnovnih šolah
Franc Osojnik — kjer je glavni organizator Mimica Korparjeva, v šoli
Tone Žnidarič in Ivan Spolenjak ter se tudi letos potrudili, da bo akcija
dobro pripravljena.
To soboto dopoldan bodo učenci omenjenih šol obiskali naše
domove in ponudili spomladansko cvetje, zato naj ne bo družine, ki ne
bi priložila svojega deleža v tej humani akciji. Predvidevajo, da bodo
tako zbrali okrog 10 tisoč dinarjev. Čeprav je to na videz majhen znesek,
pomeni veliko za tistega otroka, ki ni bil še nikoli na letovanju in ni videl
morja, za tistega, ki bo nekaj dni preživel v urejenim družbenem okolju,
daleč od težkega kmečkega dela in v mnogih primerih tudi izven neu-
rejenih socialnih razmer, ki jim pogosto botruje še alkohol.
mš
Ne odklonimo pouujenega cvetja mladih članov Rdečega križa.
foto: A. Bradač
ZBORA SO PTUJ ZAVRNILA HITRI POSTOPEK 0 SPREJEMU ODLOKA
0 odškodnini spremembe namembnosti
kmetijskih zemljišč
V začetku letošnjega leta je izšel zakon o
kmetijskih zemljiščih, kije stopil v veljavo s 13.
februarjem 1979. Ta zakon vrsto stvari ureja
neposredno, v ostalih pa zadolžuje občinske
skupščine, da sprejmejo ustrezne odloke. V
skladu s tem je skupščina kmetijske zemljiške
skupnosti občine Ptuj že februarja letos skle-
nila predložiti skupščini občine Ptuj v sprejem
novi odlok o plačilu odškodnine, ko se spre-
meni namembnost kmetijskega ali gozdnega
zemljišča.
Bistvena novost novega odloka je v tem, da
prispevki močno stopnjujejo med posamezni-
mi katastrskimi bonitetnimi razredi, če se
spremeni namembnost tega zemljišča. Namen
je jasen. Z visoko določenimi odškodninami
želimo ohranjati res dobra kmetijska zemljišča
in usmerjati graditelje, da gradijo na manj
kakovostnih zemljiščih. To nam doslej ni
uspevalo, ker razlike v prispevkih niso bile
posebno občutne, je pač vsak raje plačal ne-
koliko višji prispevek in gradil tam, kjer mu je
to najbolj ustrezalo. Zato smo počasi spremi-
njali Slovenijo v eno samo »dolgo vas«.
Tako je v osnutku odloka predvideno, da bi
plačevali od kvadratnega metra kmetijske po-
vršine, če se spremeni njena namembnost v
nekmetijsko, po 45 din v I. in II. katastrskem
razredu, po 30,— din v III. in IV. kat. razredu
in po 10 din od neobdelovalnih zemljišč. Za
zemljišča, ki se urejajo z urbanističnimi načrti
pa bi se naj plačala enotna odškodnina 25 din
po kv. metru. Poleg tega ureja odlok še vrsto
drugih zadev, od izkoriščanja mivke do one-
snaževanja kmetijskega zemljišča ali gozda,
vendar je povzročila živahne razprave v dele-
gacijah prav predlagana višina prispevka.
Ker je izvršni svet SO Ptuj prvotni osnutek
odloka vrnil v dopolnitev, je prišlo do delnega
zastoja, odlok pa bi moral biti sprejet v treh
mesecih po veljavnosti zakona, zato je IS SO
Ptuj predlagal zborom, da sprejmejo odlok po
hitrem postopku, če na seji zborov ne bo vse-
binskih pripomb na osnutek odloka. Pripombo
oz. dopolnitev, ki jo je že prej dala delegacija
Mesokombinata Perutnina Ptuj, kije v tem, da
bi se naj pri gradnji objektov za rejo prašičev in
perutnine deločil enoten prispevek v višini 10
din od kv. metra, pa je občinski izvršni svet v
svojem predlogu že upošteval. Dočim predloga
TOZD Elektro Ptuj ni upošteval.
O osnutku odloka in o predlogi za hitri
postopek seje v zboru združenega dela, zlasti
pa še v zboru krajevnih skupnosti razvila ži-
vahna razprava, kije v marsičem pokazala, da
delegati ne poznajo določil zakona o kmetij-
skih zemljiščih, da bistva zakona ne poznajo,
saj so predlagali nekatere spremembe v
odloku, ki so v nasprotju z določili zakona;
predvsem pa je iz razprave vel močan parcialni,
to je posamični interes poedinih krajevnih
skupnosti in delovnih organizacij, da o oseb-
nem interesu niti ne govorimo. (Naj primer
takega osebnega interesa karikiram z nasled-
njim: »Sem proti sprejemu takega odloka zato,
ker še nisem dobil lokacijskega in gradbenega
dovoljenja na njivski parceli, ki sem jo pode-
doval«).
Zbor združenega dela in zbor krajevnih
skupnosti sta zavrnila predlog za sprejem
odloka po hitrem postopku, zato bo predlog
odloka predložen zborom v razpravo in spre-
jem na naslednji seji, ob tem pa bodo poskušali
upoštevati vse pomembnejše predloge, dopol-
nitve in pripombe, ki so bile v razpravi, čeprav
realno gledano, vse to vsebine odloka ne bo
bistveno spremenilo.
V razpravi in v medsebojnem pojasnjevanju
na seji zbora krajevnih skupnosti, smo slišali
ostro kritiko zaradi tega, ker gradnja šol, vrtcev
in drugih družbenih objektov ni oproščena
prispevka od spremembe namembnosti zem-
ljišča, na katerem bo zgrajena. Tega ne določa
zakon, zato tudi ni moč spreminjati z odlokom.
Tu smo slišali tudi pojasnilo, da so v javni
razpravi, ki joje o osnutkih kmetijskih zakonov
vodila SZDL, bilo danih več konkretnih pri-
pomb in predlogov, tudi v zvezi s prispevkom
od družbeno pomembnih objektov kot so šole
in podobno, vendar to ni bilo upoštevano, še
več, delegacija ptujske občine tega niti ni
predlagala v republiški skupščini in je brez
pripomb glasovala za zakon. Če je temu res
tako potem nas ta primer še toliko bolj opozarja
na večjo povezanost delegacij in delegatov s
svojo delegatsko bazo!
Na seji zbora krajevnih skupnosti smo lahko
slišali tudi precej demagoških fraz o tem, da
bomo s tem odlokom še bolj pospeševali
odhajanje ljudi s podeželja v mesta, ker bo na
urbanistično urejenem območju nižji prispe-
vek od spremembe namembnosti zemljišča kot
pa doma »na očetovi njivi« in podobno. Kljub
temu pa je pozitivno v tem, daje zadeva dele-
gacije razgibala, da so postali bolj delegatsko
osveščeni in ne sprejemajo mehanično vsakega
predloga, ki jim ga kdo ponuja.
FF
Mladi nadaljujemo delo prejšnjih generacij
Letos bomo Ptujčani sodelovali kar na štirih
delovnih akcijah. MDB Dušan Kveder-Tomaž
se bo udeležila zvezne akcije Beograd 79 re-
publiške 79. Sedem brigadirjev bo sodelovalo v
brigadi bratskih občin, ta MDB se bo udeležila
akcije v Sarajevu. Nekaj brigadirjev pa bo
odšlo tudi v brigado Edvarda Kardelja na
Djerdap. V tem času pet mladih ptujskih de-
lavcev sodeluje v brigadi Triglav, kjer so bri-
gadirji iz vseh slovenskih občin in pomagajo
prizadetim v Črni gori.
V četrtek, 24. maja, smo se v domu J LA zbrali
vsi. ki bomo letos odšli na akcijo v Brkine. Tudi
letos nas bo vodila Nada Ljubeč, ki je bila
komandantka ptujske brigade v Brkinih že
lani. Brigadirji smo iz svojih vrst izvolili tudi
ostalo vodstvo brigade. Tako bo predsednica
brigadne konference Tatjana Vaupotič. Za vse,
ki brigadirskega življenja ne poznate »v živo«,
naj povem, daje to najvišji samoupravni organ
v brigadi, kjer brigadirji razpravljajo o vseh
problemih, kijih pestijo.
Izvolili smo tudi referente za interesne de-
javnosti. Tako bo delo na področju kulture
vodil Bojan Raj, idejnopolitično izobraževanje
znotraj brigade bo vodila Marije Meznarič,
referent za šport je Stanko Salamon, za
obveščanje in propagando pa bo poskrbela
Diana Bohak. Preostalo vodstvo brigade pa
bomo določili na naslednji brigadni konfe-
renci. Tako bomo izbrali še komandirje de-
lovnih skupin oz. brigadirke, čet, traserja in
nenazadnje v brigadi potrebujemo tudi eko:
noma. V brigadi, na sami akciji, sodelujeta tudi
začasna aktiva ZSMS in ZK in tako bomo
izvolili še predsednika aktiva ZSMS in sekre-
tarja aktiva ZK.
Komandantka nas je nato seznanila s pravili,
ki veljajo za M DA v Sloveniji. Na naslednjih
brigadnih konferencah bomo obravnavali tudi
področja dela posameznih interesnih dejav-
nosti. Vsi, ki gredo letos prvič na akcijo, bodo to
najbolje spoznali.
Letos bo na vseh MDA v Sloveniji tudi
Kardeljeva mladinska politična šola, vrsta te-
čajev, novost pa je ta, da bodo mladi imeli
možnost pridobiti status sodnika raznih špor-
tnih panog.
Ptujski brigadirji bomo letos sodelovali v
Brkinih v IV. izmeni, torej v avgustu. Briga-
dirsko naselje bo, kot vsa leta, v majhni
brkinski vasi Tatre. Delali bomo pri gradnji
vodovodnega, cestnega in PTT omrežja. V
ponedeljek,sredo in v petek 1. junija, bomo
pripravljali brigadirsko naselje v Dornavi.
MDA Slovenske gorice 79, bo akcija, ki bo letos
v Sloveniji prva začela z delom, to bo v soboto,
2. junija ob 16. uri v brigadirskem naselju v
Dornavi. Ta dan bo ptujsko občino obiskal
Franc Šetinc in vodstvo RK ZSMS s predsed-
nikom slovenske mladine Borisom Bavdekom.
Pripravna republiško MDA Brkini 79 so
torej v polnem teku. Dela bo dovolj za vsako-
gar, ki bo prispeval svoj delež k izgradnji tega
manj razvitega območja v Sloveniji in k izg-
radnji samega sebe. Ptujski brigadirji hodimo
na mladinsko delovno akcijo v Brkine že nekaj
let. S svojim dosedanjim delom smo dokazali,
da smo prav tako zagnani graditelji lepše pri-
hodnosti kot generacije pred nami. Z-D-R-A-
V-O!
Diana Bohak
ZAVOD DR. MARJANA BORŠTNARJA DORNAVA
ODLIKOVANJA NAJZASLUŽNEJŠIM
DELAVCEM
Zavod dr. Marjana Borštnarja v Dornavi je 60.
obletnico KPJ, SKOJ-a in revolucionarnih sindikatov
ter praznik mladosti povezal s svečano izročitvijo odli-
kovanj, s katerimi je predsednik republike tovariš
TITO odlikoval najzaslužnejše delavce ob 25. oblet-
nici tega zavoda.
Z redom dela z zlatim vencem je odlikovan Adal-
bert Slekovec, dolgoletni ravnatelj osnovne šole
Ljudevita Pivka Ptuj ter strokovni sodelavec in sveto-
valec Zavoda dr. Marjana Borštnarja Dornava.
Z redom dela s srebrnim vencem so odlikovane:
Nežka Horvat, medicinska sestra v fizoterapiji;
Lojzka Lorberk, vodja varstvenega oddelka; Zinka
Rajh, pomočnik ravnatelja; Agata Sedmak, glavna
medicinska sestra: Rozalija Selinšek, oddelčna sestra
in Marija Žuman, negovalka.
Z medaljo dela je odlikovana; Irena Lapornik,
vodja oddelka za delovno usposabljanje. Odlikovanja
je izročil predsednik Skupščine občine Ptuj, dr.
Cvetko Doplihar.
Prejeta odlikovanja so visoko priznanje za vestno,
požrtvovalno in humano delo na področju nege,
vzgoje in delovnega usposabljanja otrok ter mladine,
ki so v tem zavodu našli svoj drugi dom.
Ob tej priliki so v zavodu gostovali člani mešanega
pevskega zbora prosvetnega društva ,,Ignac Zgeč"
Dornava, sledilo pa je tudi tradicionalno kresovanje v
počastitev praznika Dneva mladosti.
Odlikovancem tudi naše čestitke!
FB
TELESNOKULTURNA SKUPNOST OBČINE PTUJ
0 predlogu finančnega načrta
V ponedeljek 4. junija se bodo sestali delegati
zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine
Telesnokulturne skupnosti občine Ptuj. Po pregledu
sklepov prejšnje seje bodo obravnavali in sprejemali
predlog finančnega načrta skupnosti za leto 1979,
predlog sklepa o pripravah za sprejem plana skupnosti
za obdobje 1981 — 1985 ter dolgoročnega plana 1986
— 1996 in predlog samoupravnega sporazuma o druž-
beno usmerjeni izgradnji stanovanjske soseske
Rabeljčja vas — vzhod.
Program nalog na področju telesne kulture v
občini Ptuj za leto 1979 izhaja iz sprejetih smernic,
ciljev in nalog, opredeljenih v samoupravnem spora-
zumu o razvoju telesnokulturne dejavnosti v občini
Ptuj. S srednjeročnim programom so bila določena
tudi sredstva, ki jih bomo združili na podlagi samo-
upravnega sporazuma. Z ozirom na izvajanje nalog v
preteklem letu, bo z letošnjim programom potrebno
delo izboljšati. Gre za to, da program ne bo več
šablonski, temveč bo opredelil dejavnost po
obveznih oziroma programskih osnovah. Več pozor-
nosti bo potrebno posvetiti množičnosti, izvajanju
minimalnega programa telesne kulture in izboljšanju
samoupravnega dogovarjanja in odločanja, torej
pospešiti proces samoupravne preobrazbe.
V delegacijah bo pravgotovo največ razprave o
predlogu finančnega načrta. Na osnovi dogovarjanja
so za telesnokulturno dejavnost letos priznana sred-
stva v skupni višini 828 milijonov S din. Za občinski
program je namenjenih 539, za skupni republiški 105
in za dopolnilni občinski program 184 milijonov S din.
Pravgotovo je zbranih sredstev premalo, da bi lahko
ugodili vsem potrebam in željam. Pri obravnavi pred-
loga finančnega načrta je to potrebno tudi upoštevati.
1. kotar
Zahvala
in svarilo
V ponedeljek, 14. maja 1979 je
brezsrčen voznik poltovornega
avtomobila hudo poškodoval
JANEZA FUREKA, cestarja iz
TOZD vzdrževanje Ptuj in po-
begnil s kraja nezgode. (Janez
Furek je zaradi posledic nesreče v
ptujski bolnišnici umrl v nedeljo
27. maja, op. ured.)
Kljub vidnemu obeležju, s ka-
terim so cestarji označili delo na
cesti v križišču pri mostu na Borlu,
je voznik s tolikšno hitrostjo pelja
skozi delovišče, daje huje ogrožal
delavce, ki so delah zunaj voznega
pasu. Ko je nevarno peljal mimo
avtobusnega postajališča in z
desno stranjo vozila zadel v glavo
sklonjenega Fureka, voznik ni
ustavil, temveč je hitrost še pove-
čal. Na drugi strani mostu si je
delavec Kores komaj rešil življe-
nje z odskokom iz sredinske zebre
izpred drvečega avtomobila.
Delavca, ki je s težkim prelo-
mom lobanje obležal na cesti,je
bilo treba nemudoma spraviti v
bolnišnico. Mnogo voznikov, kije
tedaj peljalo mimo ponesrečenca,
se ni zmenilo za proseče dvignjene
roke sodelavcev. Na srečo je tedaj
pripeljal mimo JANKO VOUK M
Majšperka št. 58 in ponesrečenca
nesebično naložil v svojo Zastavo
101. ne meneč se za curke krvi, ki
so ostali na sedežih njegovega
vozila.
Delavci Cestnega podjetja
Maribor in vsi ljudje, ki se zave*
damo, kako potrebna je nonun-
ponesrečencem se tovarišu Vouku
iz Majšperka tudi v imenu družine
ponesrečenega Fureka najtopleje
zahvaljujemo.
In še to. Ni malo voznikov, ki na
naših cestah zanemarjajo označbe
za delo na cesti in ogrožajo nase
delavce. V dogovoru z organi
javne varnosti m sodniki za pre-
krške bomo odslej prijavljali tiste
voznike, ki ne spoštujejo promet-
nega reda pri vožnji skozi delo-
višČe na javnih cestah.
Za Cestno podjetje Maribor
Pavel ing. Skerniša*
TEDNIK ~31-ma'1979
DELEGATSKA SPOROČILA - 3
POGOVOR S FRANCEM ZADRAVCEM. PREDSEDNIKOM OK SZDL PTUJ
Povratna informacija
eden od temeljev za kolektivno vodstvo
in odgovorno odločanje
Za dosledno uresničevanje pobude tovariša
Tita o kolektivnem vodstvu in odgovornem
odločanju je potrebno veliko aktivnosti na vseh
ravneh družbenega in političnega življenja. Ko
govorimo o tej novi pobudi seveda ne smemo
pozabljati na osebno odgovornost, ki se ob
uvajanju kolektivne ne zmanjšuje. V
kolektivnem vodstvu mora biti še bolj prisotna
odgovornost posameznika tako na področju
političnega in delegatskega sistema, v krajevni
skupnosti in temeljni organizaciji združenega
dela. K aktivnostim se v sedanjem času
vključuje tudi socialistična zveza, kakšne
naloge so v zvezi s tem pred SZDL, je Franc
Zadravec, predsednik občinske konference
SZDL v Ptuju tako odgovoril:
„V socialistični zvezi se o pobudi tovariša
Tita zelo resno pogovaijamo in sicer iz razloga,
ker gre pri tem za vrsto pomembnih vprašanj,
ki jih je treba rešiti v vsaki sredini posebej.
Osnovno izhodišče je v tem, ker gre pri tej
aktivnosti za večjo demokratizacijo pri
odločanju, da se v aktivnosti zajame čimvečje
število delovnih ljudi in občanov v delovnih
organizacijah in krajevnih skupnostih, skratka
prekiniti je treba s forumskim delom. To tudi
pomeni, da se prekine z odločanjem v ožjih
delovnih skupinah in telesih ter odločanje
prenesemo med ljudi."
Ali je v sedanjem času čutiti forumsko
delo v organih SZDL, v mislih imam občinsko
in krajevno organizacijo socialistične zveze?
„0 forumskem delu smemo govoriti. Tako
na ravni občinske kot krajevne organizacije
SZDL. Se posebej to velja za krajevne
konference. To se dogaja predvsem zato, ker so
v krajevnih skupnostih določeni odpori proti
delovanju vaScih in uličnih odborov SZDL in
se vse pomembne akcije in naloge naselij, ulic
in vasi prenašajo le na izvršne odbore. Dogajati
bi se moralo nasprotno, javne razprave bi
morale teči v okviru uličnih in vaških odborov,
kajti ti organi so veliko bližje delovnemu
človeku ter občanu."
Pred dnevi ste se udeležili postojnskega
posvetovanja aktivistov SZDL, kakšna stališča
ste zavzeli v zvezi s kolektivnim vodstvom?
,,Razpravljali smo o tezah, ki jih je o
kolektivnem vodstvu pripravilo predsedstvo
republiške konference SZDL in sicer je bila
beseda o tem, kako na ravni SZDL preiti v
kolektivno vodstvo. Sedaj se pripravlja gradivo,
ki bo v javno razpravo prišlo kasneje in bomo
na osnovi razprav lahko o odgovornem
odločanju in kolektivnem vodstvu že osnovano
in konkretno razpravljali. Predvideva se nekaj
sprememb. Tako bodo v krajevnih in občinskih
konferencah SZDL odpadli izvršni odbori in bi
se naj izvolila predsedstva krajevnih konferenc,
ki bodo sestavljena frontno in sicer bodo v
njem delovali predstavniki vseh družbeno-
političnih organizacij, društev in drugi, ki bi
povezovali vso krajevno samoupravo, društveno
in družbenopolitično strukturo. To pomeni, da
bi člani predsedstva v sam organ prenašali že
oblikovane in konkretne predloge in akcije
svojih organizacij. Ob tem pa bi morala zaživeti
tudi povratna informacija, kije ena od temeljev
za uresničevanje kolektivnega vodstva in
odgovornega odločanja. S takšno informacijo
bi tudi presegli forumsko delovanje in možnost
osebnega odločanja in poseganja v določene
akcije in naloge."
Se s sekcijami v socialistični zvezi
približujemo kolektivnemu vodstvu, ali imajo
sekcije kakšno drugo pomembno vlogo?
„0 delovanju sekcij se krešejo različna
mnenja. Še vedno smo na stališču, da bi sedanji
organi, ki so izvoljeni, odločali o tem, katera
vprašanja naj obravnavajo sekcije. Take oblike
dela smo že imeli, vendar tega nismo nazivali
delovanje po sekcijah, temveč javna razprava
ali konferenca. Tako bodo v prihodnje sekcije
imele nalogo, da izvedejo določeno razpravo
kot na primer: delovanje žensk v krajevni
skupnosti, uresničevanje kmetijskih zakonov,
kulturna dogajanja itd. Torej sekcije nimajo
neposredne zveze z uveljavljanjem kolektivnega
vodstva, temveč so le del tega."
Občinska konferenca SZDL je pred novim
mandatnim obdobjem, se bo kolektivno
vodstvo že odrazilo v njem?
„V občini pripravljamo volilno konferenco
po sedanjem veljavnem statutu, kar pomeni, da
organiziranost občinske konference ostaja
takšna kot je doslej že bila. Razpravljamo pa
tudi o tem, da bi dopolnili in spremenili statut
in začeli spreminjati nekatere oblike
organiziranosti. Predvsem gre za to, da bi
predsedstvo občinske konference bilo sestav-
ljeno frontno, da ne bi imeli izvršnega odbora,
temveč bi imenovali sekretariat, ki bi imel
pomembno vlogo pri kolektivnem odločanju in
usmerjanju in navsezadnje tudi bil nekakšno
koordinacijsko telo. Pri predsedstvu bi naj
delovala še politična koordinacija, ki bi naj
povezovala vse družbenopolitične dejavnike v
občini, skupščino in družbene organizacije."
Najbrž ne gre za formalne oblike
organiziranja in povezovanja, temveč gre
predvsem za vsebinske prenuke, ki bodo kos
idejam kolektivnega vodstva. Ob koncu morda
še vprašanje o oblikah kolektivnega vodstva,
kajti neke enotne formule za takšno vodstvo
najbrž ne poznamo, kakšne oblike bi bile
najbolj primerne za organe SZDL?
„Nekaj o tem sem že rekel. Predsedstvo
OK SZDL je organizirano frontno in
sestavljeno iz delegatov krajevnih skupnosti
Druga telesa bodo organizirana približno tako
kot so sedanja. Izogniti se pač moramo
forumskemu delu. Kjer se bodo odločitve
„ožile" samo na izvoljene člane s stalnim
mandatom, tam pa bo treba delovanje razširiti
in spremeniti. Tako bo sekretariat pripravljal
gradivo za predsedstvo in upravljal tiste zadeve,
ki jih pač mora. Politična koordinacija pa bi
svoja stališča še potrdila še na predsedstvu, kar
pomeni, da bi se morala konferenca sestajati
bolj pogosto. Skratka aktivnosti je pred SZDL
veliko, če jih bomo uresničevali, se borno
približali ideji kolektivnega vodstva in
odgovornega odločanja."
zk
ANALIZA GOSPODARJENJA
Nazadnji seji občinskega sveta ZSS Ptuj so
člani razpravljali tudi o analizi poslovanja OZD
s področja gospodarstva po podatkih iz
periodičnih obračunov za čas od januaija do
konca marca letos, ki jo je pripravila ptujska
podružnica SDK. Člani sveta so takoj v
začetku seje izrazili nezadovoljstvo, kot je
povedal Janko Mlakar, predsednik sveta, ker
analiza gospodaijenja ni celovita. Predstavlja le
analizo gospodagenja materialne proizvodnje,
medtem ko nematerialna proizvodnja ni zajeta,
prav tako pa ni podatkov o izvajanju fizičnega
obsega planov. Le celovita analiza gospodarje-
nja v občini bi prikazala dejansko stanje in bila
tako osnova za sprejetje konkretnih stališč, ki
bi jih morah v vseh sredinah zelo odgovorno
izvajati.
Iz analize poslovanja je razbrati, da smo
bolje poslovali kot v enakem obdobju lani,
vendar z doseženimi rezultati ne moremo biti
zadovoljni Še vedno ustvarjamo premalo
akumulacije za enostavno oziroma razšiijeno
reprodukcijo, predvsem velja to za nosilce
gospodarskega razvoja v občini, zato je
potrebno to stanje čimprej izboljšati Občinski
svet je sprejel — ob omenjeni analizi - stališča
in sklepe, kijih bomo morali vsi spoštovati in
jih uresničevati Planske naloge, ki smo jih
zastavili v srednjeročnem programu in v letnih
planih, moramo izvajati tako, kot so
zastavljene. Če nalog ne uresničujemo tako,
kot smo sklenili na zborih delavcev, je
potrebno v tem trenutku zahtevati odgovor-
nost posameznikov, ugotoviti vzroke za
neuresničevanje sprejetih nalog in jih odpraviti
v naj krajšem času.
Člani sveta so poudarili, da so tudi
samoupravne interesne skupnosti dolžne
poročati o uresničevanju planskih nalog.
Nesprejemljivo je tudi dejstvo, da se v
gospodarstvu opaža padanje reproduktivne
sposobnosti, ugotavljamo pa presežke sredstev
v splošni in skupni porabi. Res se presežki
poračunavajo ob koncu leta, vendar nekdo na
ta način lažje posluje, ker so mu sredstva
zagotovljena.
Nesprejemljivo je tudi to, da so življenjski
stroški v tem obdobju porasli za več kot 22 %
- osebni dohodki v gospodarstvu pa le za 9 %.
To kaže na zaostajanje osebnih dohodkov za
rastjo življenjskih stroškov. Zato moramo
proizvodnjo organizirati tako, da bomo dosegli
večji dohodek, kar z drugimi besedami pomeni
- dvigniti je treba produktivnost. Izredno so
porasli osebni dohodki tam, kjer so dosegli
najvigi skok cen, - kot na primer v
elektrogospodarstvu. To ni pravi način.
Premalo se zavedamo nalog, ki jih postavlja
pred nas stabilizacija - gradimo luksuzne
poslovne zgradbe, zlasti v tistih dejavnostih, ki
ne ustvarjajo nove vrednosti, to pa pogojuje
tudi nižjo stopnjo akumulativnosti v
gospodarstvu, ki te drage investicije v tej ali
drugi obliki pokriva. Se vedno /zanemarjamo
družbeni in dvigamo osebni standard, zato
bo v prihodnje potrebno tudi temu vprašanju
nameniti vso pozornost.
Ko so člani sveta razpravljali o primerjavi
osebnih dohodkov .v lanskem obdobju so
ugotovili precej pomanjkljivosti, ker nimamo
enotne metodologije ugotavljanja osebnih
dohodkov. Tako pride do razkorakov, saj
prikazani podatki niso realni. Zato so člani
sveta zavzeli stališče, da je potrebno
prikazovati rast osebnih dohodkov po enotni
metodologiji da bomo vedeli, kdo si dviguje
osebni dohodek na račun tržnih odnosov, na
račun nedela...
N. D.
podelitev državnih odlikovanj
ob dnevu mladosti
Na osrednji slovesnosti ob
dnevu mladosti in letalcev, ki je
bila v petek 25. maja na letališču v
Moškanjcih je dr. Cveto Dopli-
har. predsednik SO Ptuj izročil
devetim aktivnim posameznikom
visoka državna odlikovanja, s
katerimi jih je odlikoval pred-
sednik republike Josip Broz
' l TO. Odlikovanja so prejeli:
Ivo Težak, ravntelj OS Franc
Osojnik v Ptuju, kije bil odlikovan
z redom zaslug za narod s srebrno
zvezdo; Ervin Hojker, pomočnik
ravnatelja na OŠ Franc Osojnik v
Ptuju, odlikovan z redom dela s
srebrnim vencem; Jože K.oonc,
predmetni učitelj na OŠ Franc
Osojnik. odlikovan z redom dela s
srebrnim vencem; Milena Med-
ved. socialna delavka pri SO Ptuj,
odlikovana z redom dela s srebr-
nim vencem;- Štefan Vugrinec.
razredni učitelj na OŠ Brato
Štrafela v Markovcih. odlikovan z
redom dela s srebrnim vencem;
Vilko Kekec, kmetovalec iz Sen-
čaka. odlikovan z medaljo za vo-
jaške vrline za uspešno delovanje
v enotah Teritorialne obrambe;
Vinko Koletnik iz Vidma pri
Ptuju, zidar pri GP Gradiš, TOZD
Gradnje Ptuj, odlikovan z meda-
ljo za vojaške zasluge za odlično
opravljene naloge v enotah teri-
torialne obrambe; Alojz Satler, iz
Ptuja, referent za vzgojo v štabu
teritorialne obrambe občine Ptuj,
odlikovan z medaljo za vojaške
zasluge; Ivan Šmigoc iz Medrib-
nika. sprevodnik pri Certus —
TOZD Potniški promet Ptuj.
odlikovan z medaljo za vojaške
zasluge.
Vsem odlikovancem tudi naše
iskrene čestitke.
— OM
Ivo Težak, ravntelj OŠ Franc
Osojnik • t'tuju je prejel odliko-
vanje, red zaslug za narod s
srebrno zvezdo.
Foto: M. Ozmec
Tekmovanje v znanju med šolami
V okviru prireditev v počastitev 60-letnice KPJ,
SKOJ in revolucionarnih sindikatov, je Zgodovinsko
društvo Ptuj pripravilo obsežno gradivo ,,KPJ v boju
za socializem na ptujskem in ormoškem območju".
Avtor gradiva je Vida Rojičeva, ob sodelovanju
občinske konference ZSMS Ptuj je bilo poslano vsem
osnovnim šolam v ptujski občini s priporočilom, da ga
učitelji zgodovine uporabljajo tako pri rednem pouku
kot v zgodovinskih krožkih in ob drugih priložnostih.
Uredništvo Radio—Tednika Ptuj se je odločilo, da
bo v sodelovanju z zgodovinskim društvom in z OK
ZSMS Ptuj organiziralo tekmovanje v znanju med
šolami. To bi bilo v obliki radijskega kviza, ki bi ga
neposredno prenašali. Namen tega je, da z neposred-
nim radijskim prenosom na poljuden in učinkovit
način občane, zlasti mladino podrobneje seznanimo z
zgodovino jugoslovanskega revolucionarnega delav-
skega gibanja, s posebnim poudarkom na naše
območje. S takimi prireditvami in neposrednimi
-»r^nosi spodbujamo plemenit tekmovalni duh med
mladino posameznih šol in krajev in prispevamo k
splošnemu izobraževanju.
Na razpis, ki ga je poslala vsem šolam OK ZSMS
Ptuj se je prijavilo 10 osnovnih šol, vendar sta dve
odpadli, tako je na posvetu, prejšnji'četrtek, sodelo-
valo le 8 šol, ki bodo sodelovale v tekmovanju znanja.
Opravljeno je bilo tudi žrebanje parov za prvi krog, ki
bo potekal po izločilnem sistemu.
Tako se bosta v torek, 12. junija srečali ekipi
osnovnih šol ,,Tone Znidarič" in ,, Ivan Spolenjak"
v sredo OŠ Juršinci in dr. Franja Žgeča v Dornavi, v
četrtek OŠ ,,Franc Belšak" Gorišnica in Bratov Štra-
fela Markovci in v petek, 15. junija OŠ Franca Osoj-
nika Ptuj in Borisa Kidriča Kidričevo. Tekmovanje v
znanju bomo po radiu Ptuj neposredno prenašali od
17. do 18. ure, vsaka šola pa bo tekmovanje popestrila
še s kulturnim programom. V drugi polovici junija pa
bi izvedli še polfinalni in finalni del tekmovanja v zna-
nju.
FF
Ob letu otroka
v občini Ormož
Pripravljen je obsežen program dela, tokrat pa bi radi na kratko
povedali samo nekaj o prireditvah v krajevnih skupnostih Efcoslej sta bih
dve: v Ormožu in v Podgorcih.
Učenci osnovne šole Podgorci so svojim staršem in drugim krajanom
pripravili minulo nedeljo nadvse prijetno prireditev, ki je napolnila
dvorano do zadnjega sedeža. Nastop je trajal dobro uro, videli in slišali pa
smo njihov pevski zbor, pa manjše pevske skupine, otroci so brali svoje
spise o veselju, razigranosti ljubezni do staršev in domovine ter o svojih
drobnih skrbeh in skrivnostih, nastopila je tudi njihova folklorna skupina
in drugi.
Pred časom smo na ormoškem območju zabeležili podobno prireditev,
ki jo je pravtako v počastitev svetovnega leta otroka pripravilo ormoško
društvo invalidov skupaj s posebno osnovno šolo Ormož. Konec junija bo
v ormoški Mestni grabi tudi osrednja občinska prireditev, do takrat pa se
bodo proslave zvrstile še v drugih krajevnih skupnostih, šolah, vrtcih in
drugod.
jr
PODLEHNIK
7. srečanje
pobratenih šol
Že v četrtek, 24. maja so pripotovale v Podlehnik 8-članske delegacije
iz pobratenih osnovnih šol Bajo Jojič - Andrijevica. Vojo Lakčevič -
Djakovica, Slavko Rodič - Drvar, 11. novembar - Slivovski Anovi, Ivan
Murkovič - Vinica in Radoje Radojičič - Ugrinovci, na tradicionalno
srečanje pobratenih osnovnih šol. Zvečer so se pogovorili o načrtu
letošnjega srečanja, kije že drugič potekalo v Podlehniku.
V petek zjutraj je drage goste sprejel dr. Cveto Doplihar, predsednik
skupsčine občine in jih ob prisotnosti predstavnikov družbenopolitičnih
organizacij prisrčno pozdravil ter jim zaželel prijetno bivanje vrtuju. Na
kratko je opisal zgodovino in razvoj ptujske občine in mesta samega ter
mladim čestital ob njihovem prazniku. Učenci in učitelji so si zatem
ogledali ptujske kulturnozgodovinske znamenitosti in se odpeljali v
Mostje, kjer so položili venec ob spomenik Slovenskogoriški-Lackovi
četi l
Popoldan so v Podlehniku pripravili pester kulturni program, v
katerem so učenci vseh šestih republik in SAP Kosovo predstavili pesmi
in plese svojih narodov in narodnosti, vanje pa vpletli pesmi o dragem
tovarišu Titu. S srečanja so predsedniku republike boslali tudi pozdravno
brzojavko s prisrčnimi čestitkami ob njegovem 87-rojstnem clnevu. Ob
letošnjem srečanju so 14 učencem podelili nagrade za najbo^ša likovna
in literarna dela, ki so jih napisali v tem šolskem letu, izšlo pa je tudi
S sprejema pri predsedniku skupščine občine Ptuj. Foto: zk
posebno glasilo srečanja, ki so ga natisnili v Gornjem iviuanovcu. v
prostorih osnovne šole Martin Kores pa so učenci in učitelji pripravili
razstavo o dosedanjih srečanjih in razstavo ročnih del učenčev
pobratenih šol. Po kulturnem programu je sledilo družabno srečanje, kjer
so se dogovorili za nadaljnje sodelovanje.
V soboto so gostje skupg s kolektivom OS Martin Kores odpotovali
na izlet po slovenskih krajih, nato pa so se vrnili v svoje kraje, kjer so
sošolccem in prijateljem izročili iskrene pozdrave Podlehničanov, ki so se
izkazali kot odlični gostitelji /
6 J	N D
Uresničevanje razvoja
podravskih občin
Člani komiteja O K ZKS Ptuj so na zadnji seji med drugim
obravnavah tudi uresničevanje razvojnih nalog občin Podravske regije.
Ob poročilu, ki ga je pripravila komisija v ptujski občini, so sprejeli
določena stališča, o katerih bo beseda tudi na medobčinskem svetu ZKS
Maribor.
Dogovorili so se, da je potrebno na posvetu sekretarjev 00 ZKS
analizirati, kako so organizacije združenega dela pristopile k planiranju,
medtem ko bo o tem govora tudi na skupni seji članov izvršnega sveta
SO Ptuj in direktoijev ter delavcev, ki delajo na področju planiranja.
Sklenili so, da se morajo v planiranje neposredno vključiti tudi
negospodarske organizacije in samoupravne interesne skupnosti. Pri
planiranju pa je potrebno v prioritetne naloge vključiti tudi turizem in
gostinstvo.
Na strokovnem področju planiranja usklajuje delo koordinacijski
odbor, ki ga sestavljajo člani izvršnih svetov - zadolženi za področje
planiranja. Za politično akcijo pa je odgovoren koordinacijski odbor pri
medobčinskem svetu SZDL Maribor.
Člani komiteja so na seji potrdili tudi kandidate za srednjo politično
šolo CK ZKS in se pogovorili o aktualnih nalogah.
N. D.
ORMOŽ
V sredo skupno zasedanje
zborov
Na skupni seji zbora združenega dela, krajevnih skupnosti in
družbenopolitičnega zbora bodo delegati v sredo 6. junija razpravljali o
delu občinske zdravstvene skupnosti v lanskem letu ter poročilo o delu
samoupravne požarne skupnosti.
Na ločenih sejah pa bodo delegati zborov še obravnavali družbeni
dogovor o enotni politiki uveljavljanja ekonomske stanarine v SR
Sloveniji, razprav^ ali o samoupravnem sporazumu o ustanovitvi občinske
skupnosti za zaposlovanje občine Ckmož ter odlok o spremembah in
dopolnitvah odloka o družbeni skrbi udeležencev NOB in drugih vojn.
4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO
31- 1979 - TEDNIK
Tudi mi smo teritorialci
Tudi letos smo se mladinci
prostovoljci vključili v enote teri-
torialne obrambe. V šoli so nas
opozorili na vključitev v enote TO
in takoj sem se odločila, da bom
postala član TO. V našem razredu
je bilo zelo veliko kandidatk.
Toda kmalu so spoznali, da na-
loge, ki jih zahteva TO, ne bodo
mogle izpolnjevati, zato smo
ostale še samo tri resne kandi-
datke.
Na taborjenje mladincev pros-
tovoljcev smo odšli 23. maja v
Rabelčjo vas. Tam so nam že dan
prej postavili šotore-tabor, kjer
smo ostali tri dni.
Prvi dan smo začeli z družbeno
moralno-politično vzgojo. Vsi
smo z zanimanjem prisluhnili
predavatelju. Nato smo se raz-
kropili po šotorih. Vodilni Janko
Svenšek, Branko Skrt, Alojz
Satler in drugi so povedali dnevni
red. Sledilo je učenje raznih po-
velj, ki smo jih zavestno tudi iz-
polnjevali, spoznali smo tudi
orožje.
Zvečer smo postavili stražo.
Nihče ni mogel v tabor in ne iz
njega. Že prvi večer sem dobila
nalogo stražarja. Naš komandant
nam je povedal, da naloga
stražarja ni lahka. Bila sem vesela,
da sem bila prav jaz tista, ki sem
lahko šla prva na stražo. Imeli smo
štiri straže po tri skupine, ki so se
menjavale vsaki 2 uri.
Ko sem zavzela stražarsko
mesto, se je na zemljo že spuščal
mrak. Čez nekaj časa sem spoz-
nala, da naloga stražarja res ni
težka. Na straži ne smeš zaspati;
že najmanjši šum moraš slišati, če
se ti kdo poskuša približati ga
moraš zaslišati. Večkrat je prišla
kontrola. Čeprav sem vedela, da
je kontrola sem jo ustavila. Ure
straženja so hitro minile.
Po večerji nas je obiskal pred-
stavnik ZZB NOV, tov. Kari
Žmavc. Govoril nam je o svojih
doživetjih med NOB, toda nje-
govega pripovedovanja nisem
mogla poslušati do konca; ker sem
morala zavzeti stražarsko mesto.
Drugo jutro smo vstali ob 5,30,
pospravili smo šotore in imeli
družbeno moralno-politično vz-
gojo. Po zajtrku smo šli na stre-
lišče, kjer smo streljali s polavto-
matsko puško na razdalji 100 m.
Po streljanju smo očistili puške; po
kosilu pa smo odšli na pohod.
Obiskali smo dom Jožeta Lacka
v Novi vasi. Tam nas je z velikim
veseljem sprejel sin Jožeta Lac-
ka-Milan Lacko. Govoril nam je o
svojem očetu, o njegovem poli-
tičnem delovanju med NOB v
naših krajih, o zaporih, kjer je bil
zaprt, kjer je tudi velikokrat po-
begnil, o izdajstvu njegove čete in
o tragični smrti očeta. Ogledali
smo si spominsko sobo, kjer so
razstavljene njegove slike.
Zatem smo obiskali njegovo
rojstno hišo v Kicarju. Kjer smo k
spominski plošči položili šopek
cvetja. Obiskali smo tudi Laniš-
nico, kjer nam je govoril Janko
Vogrinec. Pokazal nam je kraj,
kjer je stala šupa. Tudi tam smo
položili šopek cvetja. Povedal
nam je, da so se tukaj prvič sestali
člani ZK. Vsakikrat so se sestajali
drugje, tako da jih Nemci niso
mogli ujeti in tudi prebivalstvu so
pokazali, da se NOB razvija.
Zvečer so nam pomagali prire-
diti kulturni program pionirji
»Boris Ziherl« s tov. Širec. Na
kulturni program so prišli tudi
gostje. Med njimi predsednik SO
Ptuj Cveto Doplihar, namestnik
sekretarja komiteja ZK Dimče
Stojčevski, sekretar občinske
konference ZSMS Branko No-
vak, sekretar osnovne
organizacije ZK v KS
»Boris Ziherl« Valter Pliberšek,
član CK ZKJ Stane Lepej, načel-
nik oddelka za ljudsko obrambo
občine Ptuj Stane Meglič, ko-
mandir postaje milice Boris Žni-
darič in drugi. Po kulturnem
programu smo odšli k tabornem
ognju, kjer smo plesali kolo, peli,
igrali na harmoniko in kitaro. Naši
gostje so se zatem poslovili. Naša
pesem pa še dolgo v noč ni utih-
nila. Pozno smo odšli spat.
Naslednji dan smo pospravili
tabor in očistili okolje. Vse je bilo
tako lepo pospravljeno, da človek
niti slutil ne bi, da so tukaj taborili
člani TO. Nato smo se odpravili v
Moškajnce, kjer smo dali častno
zaobljubo in sprejeti smo bili v te-
ritorialno obrambo.
Tri dni taborjenja je hitro mi-
nilo. Vsem nam je bilo žal, ko smo
odhajali domov. Ko so nas vodilni
člani v taboru vprašali, če že želi-
mo iti domov ali bi še ostali, smo
vsi pritrdili, da smo bili premalo
časa skupaj, in da bi se vrnili nazaj
taborit.
Čeprav to taborjenje ni bilo
pravo taborjenje, saj smo spoznali
način življenja vojaka, smo bili vsi
zadovoljni. V taboru je bilo zelo
lepo in mislim, da lepše ni moglo
biti. Zvesto smo opravljali vse
dane naloge. Zavedali smo se. da
smo se v enote TO vključili pros-
tovoljno. Nihče izmed nas ni re-
kel, da mu je žal. Vsi smo sprejeli
naziv člana TO s ponosom.
Želela sem si, da ti trije dnevi,
kar smo bili skupaj ne bi nikoli
minili. Toda minili so tako hitro,
da ne v.em kako in kdaj. Le kdaj se
bo čas ustavil in uslišal naše pro-
šnje? Verjetno nikoli. Kadar si
želiš, da takšno srečanje ne bi ni-
koli minilo, mine prehitro.
Letos nas je bilo v TO sprejetih
50 mladincev prostovoljcev, ki se
zavedamo kakšne naloge so nam s
tem dane in upam, da jih bomo
zavestno in s ponosom izpolnje-
vali.
Članica TO,
Marjana Hvaleč,
UAŠ Ptuj
Tabor teritorialcev v Rabelčji vasi
Foto: M. Ozmec
Le prostovoljna gasilska
društva
Nad požarno varnostjo v občini Ormož bdijo le
prostovoljna gasilska društva, ki so razdeljena v
osmih krajevnih skupnostih in se organizacijsko
urejajo s požarnim načrtom in društvenimi statuti.
Društva se prek občinske gasilske zveze povezujejo v
požarno skupnost, ki skrbi za organizacijo in sofinan-
ciranje društev v krajevnih skupnosti.
V občini deluje 22 prostovoljnih gasilskih društev,
najštevilnejšo je ormoško gasilsko društvo, ki šteje 93
članov, od tega je 47 izprašanih gasilcev, 12 podčastni-
kov, 3 častniki, 1 višji častnik in 18 pionirjev. Med
številnejša društva sodijo tudi tista v Središču ob
Dravi, Loperšicah, Hermancih, Pršetincih, Veliki
Nedelji, Savcih in Senešcih. Tako je v občini Ormož v
gasilske vrste vključenih 975 članov, 140 članic in 168
0RM02
pionirjev.
V občinski gasilski zvezi ugotavljajo, da v gasilstvu
manjka predvsem višjega in visokega strokovnega
kadra. Gasilska organizacija s svojim članstvom
sodeluje na vseh področjih družbenopolitičnega živ-
ljenja, posebno se udeležujejo proslav v krajevnih
skupnostih, gasilskih prireditev in tekmovanj na
občinski, sektorski in republiški ravni. Seveda pa se
vsa društva udeležujejo požarov in drugih elementar-
nih nesreč, društva pa tesno sodelujejo z vaškimi
odbori civilne zaščite in socialistične zveze.
zk
Prva samostojna razstava akvarelov
Rozine Šebetič
Od 24. maja 1979 je v sejni
dvorani kirurškega oddelka
Splošne bolnišnice dr. Jožeta Po-
trča v Ptuju odprta razstava ak-
varelov Rozine Šebetič, kije po-
svečena letošnjim jubilejem.
Razstavljalko spremlja že vrsto let
odgovorna naloga likovnega pe-
dagoga. Ta njen poklic jo nene-
hno obvezuje, da vztrajno sezna-
nja v redkih urah likovnega pouka
svojo okolico z likovno proble-
matiko. Ker ji to ne zadošča, se
trudi tudi izven odrejenega pro-
grama in opozarja učence, ki so
lahko zelo prizadevni, na izbiro
motivov in uporabo grafičnih in
slikarskih tehnik, jih uči razliko-
vati slogovne, kompozicijske in
barvne odnose ter dosti tega, kar
spada v to področje.
Dogaja se, da so si posamezne
tehnike močno podobne med se-
boj. zato sije važno pridobiti po-
trebno osnovo, saj je vendar treba
razlikovati risbo od grafike, ak-
varel od tempere akril od oljnih
barv, patinirano mavčno skul-
pturo od bronaste in podobno.
Zato Šebetičeva svetuje svojim
učencem med drugim tudi. kako
tiskati grafične liste v najenos-
tavnejši tehniki, jim pomaga ure-
jati raznobarvni papir in lepiti
kolaže. Pri takem pouku pride v
poštev tudi barvanje vlaken oz.
tkanin, ki lahko pod spretnimi
prsti postanejo slike del obleke,
pregrinjalo in celo preproga. Tudi
glina in plastelin se vdajata gib-
kim prstom in postajata odrejena
predstava.
Naštevali bi lahko še nešteto
drugih možnosti, toda prvenstve-
no želimo poudariti nalogo Še-
betičeve kot likovnega pedagoga,
ki želi vzbuditi svojim učencem
poleg ljubezni do praktičnega
uveljavljanja, predvsem še čut za
lepo, kar naj bi vsakega posa-
meznega prav tako spremljalo v
življenju, kot druge njegove las-
tnosti.
Nekaj manj kot likovno peda-
goginjo, poznamo Rozino Šebetič
kot likovno ustvarjalko. Da bi
lahko opravljala svoj osnovni
poklic seje morala seveda likovno
izobraževati, zato je zelo prav, da
se tudi sama ukvarja s slikanjem.
Svoj čas je dosti risala, kar je po-
trebna osnova za vsako tovrstno
delo. Krajina in cvetje, tudi ti-
hožitje. so tri ^glavne vrste moti-
vov, ki jih Šebetičeva najraje
vpleta v svoje ustvarjalno delo, saj
je naše področje prebogato, zlasti
pokrajinskih motivov. V zadnjih
dveh letih razvija predvsem ak-
varel, ker vedno ostaja in bo ver-
jetno ostala njena glavna likovna
usmeritev.
Vsak čustveno bogat človek se
rad ustavlja tudi ob izrazih iz na-
rave, ki kličejo po likovni upodo-
bitvi. Zlasti za nas sta Ptuj in nje-
gova okolica ne samo izredno sli-
koviti. ampak tudi tematsko raz-
novrstni. Redkokje se tako pestro
prepletajo hribi z dolinami, goz-
dovi s travniki, vrtovi in njive, vi-
nogradi in sadovnjaki, reke in
potoki, med njimi pa se najde še
nešteto etnografsko zanimivih
domačih in ljudi, taka okolica pa
je navadno dopolnjena še z roža-
mi in znamenji. Nova, moder-
nejša naselja so po svoje zanimiva
le, če imajo urejeno okolje.
Ko vse to opazujemo, se dosti-
krat nismo v stanju takoj odločiti,
kaj je lepše: rosno jutro ob vzha-
jajočem soncu in večer ob son-
čnem zahodu, ali samo imagina-
tivna. oziroma verbalna podoba
nečesa od vsega tega. Včasih se ne
moremo nagledati vedrine goto-
vih predelov, posebno po dežju in
se nasititi barv, kijih nudi krajina
jeseni, globoko pa nas lahko pre-
vzame tudi zimska krajina, sploh
če opazujemo zasneženo področ-
je. ki ga je obsijalo sonce. Med
vsem tem bogastvom je osnovno:
pravilno izbirati motive. Pravi
slikar to opravlja z občutkom
umetnika. Motiv mora biti
ustvarjalno oplemenjen, sicer bi
to bila navadna registracija dela
narave, ki jo lahko dosti natan-
čneje opravi fotoaprat ali filmska
kamera. To se sicer lahko posreči
tudi pesniku, vendar pa uspela
vizuelna predstava, ki skriva v
sebi še toliko drugega, predvsem
pa prepričljivo barvitost, vedno
potisne verbalno predstavo v
drugi plan.
Likovne usmeritve, ki jih vse-
bujejo akvareli Rozine Šebetič so
blizu temu, kar čutimo, ko gleda-
mo dobro sliko, ki nas privablja z
globoko občutenim motivom,
vznemiri s koloritom in vžge s
svojo notranjo močjo. V takih
primerih se vedno zatopimo v
globoko razmišljanje, obenem pa
doživljamo v sebi tisto mehkobo
in optimizem, ki jo povzročajo
iskrene in prijetne besede, lepa
glasba ali topel dotik. Ogromen
napredek, ki gaje v zadnjih dveh
letih v slikanju dosegla Rozina
Šebetič samo z vztrajnim samo-
stojnim delom, obeta s to razstavo
predvsem v krajinarstvu še aktiv-
nejše razvijanje lastnih sposob-
nosti in uresničevanje njenih
ustvarjalnih pobud.
K temu dodajmo še prijetno
novico, da je »Modra lasta«, zag-
rebška revija za pouk, zabavo in
samostojno ustvarjalno delo
učencev osnovnih šol. v svoji
zadnji številki z dne 15. maja 1979
objavila uspehe likovnega na-
gradnega razpisa: »Svet okrog
mene«, ki ga vsako leto izdajata
zagrebška kemična industrija
»Karbon« in »Modra lasta«, daje
med letošnjimi nagrajenci tudi
likovna pedagoginja Rozina Še-
betič in trije njeni učenci: Silva
Emeršič, Aleksander Matjašič in
Jelka Zajšek. V nagradnem raz-
pisu je sodelovalo 700 šol iz vse
Jugoslavije, ki so poslale več kot
35.000 otroških likovnih del. Slo-
vesna podelitev nagrad in pri-
znanj je bila 18. maja v Zagrebu,
svečanosti pa sta se udeležila tudi
Rozina Šebetič in Aleksander
Matjašič.
dr. Štefka Cobelj
Rozina Šebetič
Kmalu zakon o varstvu živali
Verjetno ne bomo zapisali nič novega, če
povemo, da živi med nami še mnogo ljudi,
ki so pravi sadisti, ki jim je že v krvi da
trpinčijo živali Pri tem sicer ne mislimo
samo na to, da živalim prizadenejo telesne
bolečine, ampak so tudi takšni, ki vse
preradi pustijo, da živali trpe lakoto, žejo.
Vemo pa, aa je žeja celo nujša od lakote.
Sicer pa tudi niso tako redki primeri,
ko mnoge družine, starši dobgo kje pri
sorodnikih, znancih kakšno domačo, včasih pa
tudi udomačeno žival, ki jo prinesejo svojim
otrokom za nekakšne žive igrače. Otrok
seveda nima občutka, da med igro žival trpi,
da ponižno prenaša vsemogoča mučenja.
Starši pa v preveliki ^ubezni do otrok tega
prepogosto ne vidijo, še manj pa, da bi na
to reagirali, otroka posvarili jnu celo prepre-
čili, da bi prenehal z mučenjem živali.
Preveč bi sicer porabili prostora, če bi
opisovali, kako nepoklicani lovci - zankaiji
lovijo divjad. Ko se žival ujame v past ali
zanko, se zanjo prične mučno trpljenje, ko
se poskuša osvoboditi, zanka pa jo vedno
bo^ stiska. Običajno jo reši muk šele
zaiikar, ko pride iskat svoj plen.
Tudi je znano, da je dravski kanal, ki
napaja hidrocentralo v Forminu za divjad,
zlasti srne prava past. Ko divjad pade v
kanal, poln vode, se iz njega več ne more
rešiti. Pogine v hudih mukah. Vodstvo
elektrarne pa nima posluha, da bi zgradili
varovalno mrežo ob dovodnem kanalu. Tudi
je nehumano, da morajo recimo konji v
dobi velikega napredka mehanizacije še danes
tovoriti les iz sicer nedostopnih gozdov (z
Boča) na svojih hrbtih, da o nehumanem
prevažanju živine v tovornjakih niti ne
izgubljamo besed.
Prav z namenom, da se živali nekako
zaščiti pred mučenjem, si je Društvo proti
mučenju živali SR Slovenije s sedežem v
Ljub^ani, ki letos praznuje tudi že 15-letoico
svojega obstoja sicer vseskozi prizadevalo, da
bi pri nas dobili ustrezni zakon o varstvu
živali. Ta zakon oziroma osnutek zakona je
že bil skupaj z vsem potrebnim dokaznim
gradivom predložen skupščini SR Slovenije,
zato je pričakovati . da bodo zakon še
tekom letošnjega leta sprejeli.
Naj iz osnutka zakona povzamemo samo
drugi odstavek drugega člena, ki pravi:
„Mučenje je vsako ravnanje, ki živali povzro-
ča bolečino in trpljenje ter ji onemogoča
potrebno gibanje; prav tako pa tudi zane-
marjanje in zapustitev živali ter njeno
nehumano ubijanje." Tretji člen pa nam
pove: ,,Živali v ujetništvu in domače živali
morajo imeti dovolj velik, čist, zdrav in
varen življenjski prostor ter morajo biti
oskrbljeni z zadostnimi količinami primernih
krmil in pitne vode."
Naj pri tem zapišemo, da v Jugoslaviji
takega zakona še nimamo, zato bo Slovenija
Srva, ki bo imela zakon o varstvu živali
»snu tek zakona so pri društvu za varstvo
živali sestavili po vzorcih zakonov iz 24
držav celega sveta. V njem pa so zajeti
specifični problemi mučenja živali v naši
republiki ter je prilagojen razmeram v naši
republiki in oblikovan v takšni meri, da bi
živali vsaj deloma zaščitili pred mučenji
Upati je torej, da bodo zato vsi zbori
republiške skupščine ta zakon sprejeli F. H.
PTUJSKE TOPLICE V OČEH OBISKOVALCEV
RADI PRIHAJAJO
Toplo sonce in prijetna okolica, tudi dobra pos-
trežba je prejšnji teden v Ptujske toplice privabila
mnogo ljudi. Osvežitev v vodi je bila prijetna. Treba
je poudariti, da so se v toplicah zelo dobro pripravili
na letošnjo sezono in je zato tudi v letošnji kopalni
sezoni pričakovati rekordne obiske. In kaj o Ptujskih
toplicah menijo obiskovalci?
Tončka Fele iz Ptuja: »Čeprav sem Ptujčanka,
nisem redna obiskovalka. Sedaj,ko imam nekaj dni
dopusta, sem se odločila, da obiščem Ptujske
toplice in se v prijetni vodi malo osvežim in naberem
novih moči. Voda je sicer še malo premrzla, vendar
je kljub temu prijetna. Prijetno je tudi okolje, dobra
je postrežba, skratka z vsem sem zadovoljna. Moti
me samo previsoka vstopnina, prav bi bilo, če bi
Ptujčani imeli za nekaj dinarjev cenejšo. To pa zato,
ker smo za toplice veliko denarja prispevali prav
občani Ptuja.«
Marta Janežič iz Maribora: »Pozimi in poleti
obiskujem toplice. Ptujsko kopališče je eno najlep-
ših v Sloveniji. Gostinske usluge so tudi dobre, kaj ne
bi bile, ko pa toplice imajo 5 zvezdic. Ko bo za
kopalce tudi nekaj sence, bo bivanje v toplicah še
prijetnejše. Škoda, da še ni odprt zunanji termalni
bazen, vodo v njem zelo pogrešam. Nekaj kritičnih
besed bi morala izreči na račun neurejenih pločni-
kov za pešce. Na poti v toplice so namreč pešci zelo
v nevarnosti. V prihodnje bi morali tudi to urediti «
Vili Kralj iz Varaždina: »Z družino redno priha-
jam v toplice, lani smo celo tri krat na teden prišli,
tudi letos bomo prihajali. Voda je odlična, okolica
zelo čista, postrežba primerna. V toplice prihajam
tudi zato, ker so ugodne prometne razmere, s Ptuj-
čani pa smo tako in tako prijatelji. V letošnjem letu
bom redno prihajal. V toplicah pogrešam senco, no
čez leto ali dve bo tudi te na pretek.«
Ruth Breinger iz Manheima: »Zelo lepo je v
toplicah, že nekaj let prihajam v Ptuj in reči moram,
da bom še prihajala. Voda je zame zdravilna. Imam
trombozo in po dveh dneh intenzivne nege se po-
čutim zelo dobro, tudi bolj mladostno. Pred leti sem
obiskovala Stubiške in Krapinske toplice, vendar
niso takšne kot Ptujske. Z vsem sem zelo zadovoljna,
še najbolj pa s hrano in pivom. V Ptuj in v toplice
bom še prišla, tudi druge bom povabila.«
Slavko Mlakar iz Slovenske Bistrice: »Toplice
redno obiskujem, ne samo zaradi tega, ker je ko-
pališče v Slovenski Bistrici zaprto, temveč zato, ker
je voda imenitna, okolje čisto in dobra postrežba.
Slaba stran Ptujskih toplic je le v tem, ker je težko
najti pot do njih. Potrebne bi bile večje reklamne
table, smeri in podobno. Ko bodo toplice imele tudi
to, bodo zagotovo najboljše v Sloveniji, morda celo
v Jugoslaviji.
zk
Z leve: Tončka Fele, Marta Janežič, Vili Kralj, Ruth Breinger, Slavko Mlakar
foto: OM
TEDNIK - 31. maj 1979
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
PREVENTIVNA AKCUA ORMOŠKIH MILIČNIKOV
Vzroki nesreč: prehitre
vožnje
Delavci UJV v Ormožu
že dve leti ugotavljajo, da se
na njihovem območju največ
nesreč zgodi prav zaradi pre-
hitre vožnje. Njihovo delo je
zato v zadnjem času usmerje-
no v preprečevanje divjanja
po cestah ormoške občine.
Najprej so delovali preven-
tivno, kasneje so se odločili
tudi za represivo. Kljub
mandatni denarni kazni in
tako imenovani multanovi se
stanje na prometnih cestah ne
izboljšuje. Neslavnih rekor-
derjev hitrosti je vedno več,
dirkači nočejo in nočejo
spremeniti svojega obnašanja
na cesti. Pešci, kolesarji in
drugi udeleženci v prometu so
iz dneva v dan manj varni
pred njimi. Poostrena kon-
trola hitrosti je torej v občini
Ormož povsem opravičena.
Prejšnji ponedeljek smo
v akciji ormoških miličnikov
sodelovali tudi mi in pridno
beležili besede in obraze na
papir in film. Ker so nam
miličniki zaupali in ker ver-
jamemo, da se tudi časniki
vključujejo v preventivno de-
javnost na naših cestah, je
akcija uspela. Začelo se je v
Trgovišču. Bilo je nekaj minut
pred šesto, ko smo začeli. Še
zadnji pogovor: omejitev hi-
trosti 50 kilometrov na uro in
film je začel pridno beležiti
vse kršitelje. V slabih dveh
urah je mimo radarja kontrole
hitrosti zdrvelo 172 vozil, 49
voznikov je vozilo prehitro.
Miličnika Vinko Megla in
Janez Cimerlajt sta ugotav-
ljala, daje to precej, kršiteljev
bi bilo zagotovo več, če bi na
radarju bila zabeležena ome-
jitev hitrosti 40 km/h. V
Trgovišču so namreč tisti dan
popravljali cesto in bi morala
vožnja biti še previdnejša.
Prvega sta miličnika
kaznovala zelo hitro. Ignac
Bobnarič je vozil kar69km/h.
Modri fičko se nam je prib-
liževal kot blisk. Ustavili smo
ga. »Ne morem verjeti, da sem
tako hitro vozil. Pa še trije smo
bili v koloni, nemogoče, v
tretji sem vozil, nemogoče...«
Bo kar mogoče, zatrjuje Janez
Cimerlajt. multanova ne laže.
Plačati bo treba, toda naj vas
to plačilo dolgo spominja,
zaradi prehitre vožnje je na
našem območju življenje iz-
gubilo veliko ljudi. Previdne-
je. dragi tovariš! Modri fičko
odpelje, kdo ve kaj je o kazni
razmišljal voznik.
Naslednji, ki je vozil
prehitro je bil Štefan Kovač,
njegov zaporožec je vozil z 61
km/h. Ko ustavi, reče: »To je
moja prva kazen, hitrosti še
nisem prekoračil. Ne vem. kaj
je bilo, morda sem prezrl
prometni znak. To cesto zelo
dobro poznam, vozim se v
Formin in reči moram, da sem
prav na tem delu ceste še po-
sebej previden. Ja, zgodilo se
je. v prihodnje bom pazlivej-
ši.« Njegov obraz in besede so
bile resne, čutiti je bilo, da bo
denarna kazen nanj vplivala
vzgojno. Da bi le, smo si
zatrjevali.
Mimo radarja je zdrvela
oranžna stoenka, čakovške
registracije. Voznik je takoj
izstopil in vprašal, kaj je storil.
Prehitra vožnja, zatrjuje Vin-
ko Megla. Da sem dirkal po
takšni slabi cesti, spet sprašuje
voznik, ne bi rekel. Radar seje
zmotil... Zakaj ste vozili tako
hitro, ga vprašamo. Ja, mudi
se mi v Ljubljano, zaspal sem
in v Ljubljano moram priti v
določeni uri. Zato sem pritis-
nil na plin. Mladenič je spoz-
nal. da ni šale in najbrž je tudi
že kje bral, da multanova ne
laže. Plačal je mandatno
kazen 100 dinarjev, sedel za
volan in tako pritisnil na plin,
da je izpod koles kar metalo
kamenje in prah. Njemu
kazen nič ne pomeni, je dejal
tovariš Cimerlajt. Ko ga bodo
spet • zaustavili, bo spet iskal
izgovore, sreča, da poznamo
takšne.
Kršiteljev je bilo seveda
še več. Zanimivo je. da med
njimi ni bilo nobenega šoferja
avtobusa in tovornjaka. Tudi
tujci so bili prehitri, tako sta
miličnika ustavila dva itali-
janska voznika. Prvi je sicer
doumel, da je vozil prehitro,
zaustavilo pa seje pri plačilu.
Ker ni imel dinarjev, je po-
nujal forinte. lire in dolarje.
No. navsezadnje je mož le
menjal dolarje in potem z di-
narji plačal mandatno kazen.
Nekam zaspano se je nato
odpeljal naprej. Z drugim
italijanskim voznikom ni bilo
težav. Miličnika sta mu po-
vedala. daje vozil prehitro, da
je omejitev »činkvanta«, ker
pa je vozil »setanta«, bo plačal
»čento dinari«. In mož, ne da
bi bil začuden in rekel besedo,
je plačal sto dinarjev in ne-
koliko oprezno odpeljal iz
Trgovišča.
Ob koncu akcije smo se
pozdravili, miličnika pa sta
rekla, da akcija ni zadnja.
Nekega dne se bomo torej
vozniki le morali navaditi na
omejitev hitrosti. Spomniti se
bomo morali na opravljanje
vozniškega izpita in na izpitno
komisijo, ki je doslej še vedno
zavrnila voznika kandidata,
če je le-ta v avto-šoli vozil
prehitro.	zk
Miličnik Vinko Megla je bil odločen
Prehitri ste bili, bodite previdnejši, je rekel miličnik Janez Cimerlajt
Miličnik pojasnjuje italijanskemu vozniku, da je vozil 70 km/h in ne 50
km/h kot je omejitev skozi naselje Trgovišče.	foto: zk
69 km/h, nemogoče, zatrjuje voz-
nik
Posvet predsednikov sindikalnih
organizacij
Na rednem posvetu so se v
četrtek 24. maja sestali predsed-
niki osnovnih organizacij in kon-
ferenc OO zveze sindikatov
občine Ptuj. Udeležba je bila več
kot zadovoljiva, pa tudi sam potek
posveta je bil ažuren. Udeleženci
so uvodoma poslušali razlago
Vere Podbreznik, predstavnice
službe družbenega knjigovodstva
—	podružnice Ptuj, ki je podala
obrazložitev k analizi gospodar-
jenja in poslovanja organizacij
združenegadela po podatkih iz pe-
riodičnih obračunov gospodar-
stva občine Ptuj zaobdobjejanuar
—	marec 1979. Za tem so sprejeli
informacijo o stališčih CK ZKJ o
nadaljnjih nalogah sindikatov.
Ugotovili so, da so za aktivnost
sindikalnih organizacij odgovorni
predvsem komunisti. Zveza so-
cialistične mladine in interesne
skupnosti, ki morajo kot gonilna
sila vplivati na ostale člane sindi-
kalnih organizacij.
Ko so razpravljali o aktivnosti
sindikatov za uresničevanje sta-
lišč republiškega sveta zveze sin-
dikatov Slovenije, so se dogovo-
rili. da mora sleherna sindikalna
organizacija do 15. junija sprejeti
program aktivnosti za uresniče-
vanje teh stališč. Ob tem so spre-
jeli tudi knjižico »Delitev podelu«
v kateri so zapisana stališča re-
publiškega sveta ZSS o pridobi-
vanju in razporejanju dohodka in
uveljavljanju načela delitve po
delu. Ta knjižica naj bi nad-
omeščala dosedanjo sindikalno
listo, do 1. januarja 1980 pa mo-
rajo vsa stališča biti prilagojena v
vseh samoupravnih aktih delov-
nih organizacij. Pri tem so posebej
opozorili na dejstvo, da ne sme biti
prejemka, ki ne bi bil rezultat
nekega vloženega dela zaposle-
nega. Predsedniki morajo čim
prej sklicati izvršne odbore sindi -
kata. na katerem naj bodo obvezn
prisotni predsedniki delavskih
svetov, sekretarji OO ZKS. pred-
sedniki samoupravnih delavskih
kontrol, računovodje in direktor-
ji. Skupaj morajo sprejeti rokov-
nik za uresničevanje omenjenih
stališč RS ZSS. do 18. junija mo-
rajo na občinski svet ZSS Ptuj
predložiti izpolnjen vprašalnik, ki
so ga sprejeli na posvetu, priložiti
pa morajo še sklepe — natančen
rokovnik posameznih stopenj
usklajevanja aktov s stališči RS
ZSS. Nosilec te akcije je torej
sindikat, zanjo pa so odgovorni
vsi. ki morajo sodelovati pri
uresničevanju slehrne akcije sin-
dikatov.
Franc Klemenčič, podpred-
sednik občinskega sveta ZSS Ptuj
je za tem podal kritično oceno o
delovanju delegatskega sistema v
vseh družbenih tokovih. Pri tem je
ugotovil, da družbenopolitične
organizacije ne skrbijo dovolj za
delovanje delegatskega sistema in
za obnašanje delegatov. To pro-
blematiko je zato treba čim prej
razčistiti na prvem sestanku vsake
izmed sindikalnih organizacij.
Razen nediscipline delegatov pa
je na drugi strani ugotovljeno, da
prihaja v delegacije preobširno in
premalo razumljivo gradivo, naj-
večkrat pa tudi prepozno.
Za tem so bili udeleženci sez-
nanjeni z aktivnostmi sindikata v
letošnji akciji »NIČ NAS NE
SME PRESENETITI!« Pri tem je
bilo povdarjeno, da mora vsak
član sindikata vedeti kako naj se
obnaša v izrednih razmerah,
predvsem v vojnem času, vse
funkconarje sindikata pa je po-
trebno še posebej seznaniti z ak-
cijskim programom sindikata v
posebnih in izrednih razmerah.
Tudi sindikalne organizacije ne
sme nič presenetiti.
Ob koncu so bili predsedniki
sindikatov seznanjeni še s pote-
kom »kulturnih dni« v počastitev
60-letnice ZKJ. SKOJ in revolu-
cionarnih sindikatov, kijih prireja
DPI) »Svoboda« Ptuj v času od
20. maja do vključno 13. junija.
Prav je, da se kulturnih dni udeleži
čim več delovnih ljudi in občanov,
saj bomo tudi tako približali kul-
turo delavcem.	_ OM
Skrb za ostarele ljudi
NE SAMO OB TEDNU STAREJŠIH OBČANOV
V nedeljo 27. maja seje začel teden starejših občanov občine Ptuj.
To je teden, ko si prizadevamo bolj intenzivno poskrbeti za vse občane
stare 70 in več let, ki so sami, bolni ali kako drugače potrebni pomoči. V
tem tednu jih poskušamo tudi nekoliko razvedriti, da bodo pozabili na
svoje težave in skrbi in se počutili manj osamljene.
To pa je obenem tudi čas, ki nas naj v zpodbudi k razmišljanju o tem
kako živijo naši ostareli sosedje, sorodniki in občani, kako imajo urejeno
življenje zlasti tisti, ki so sami. Vedno večje starejših ljudi, ki živijo sami.
Otroci si uredijo življenje po svoje, se odselijo v mesto, kjer imajo majhno
stanovanje, da staršev ne morejo vzeti k sebi, mnogokrat pa starši tudi ne
želijo zapustiti svoje stare hiše in zemlje. Tako ostanejo prepuščeni več ali
manj sebi, mnogokrat zgubijo stik z otroki, ki pridejo domov le enkrat na
leto ali še to ne. Stari človek pa potrebuje dnevno skrb, zlasti, ko se
starosti pridruži še bolezen. Tako potrebuje tujo pomoč pri ureditvi
stanovanja, dvorišča, vrta. nakupu in pripravi hrane, pri urejanju
zdravniške pomoči in drugo. Potrebuje pa tudi nekoga, ki bi se z njim
pogovarjal, prisluhnil njegovim težavam in potrebam, da bi lažje živel
naprej.
Pričakuje torej le human odnos človeka do človeka. Prav ta odnos
pa je večkrat zanemarjen. Premalo smo pripravljeni prisluhniti drugemu
človeku, zapiramo se v svoje stanovanje in v svoj krog prijateljev. Pri tem
pa pozabljamo na našega starega soseda, celo na svoje starše. Zato
moramo naše medsebojne odnose gojiti in negovati, vzgajati tudi mla-
dino tako, da bo pripravljena nuditi pomoč starejšemu človeku. Torej je
akcija v tednu starejših občanov le poudarek tega, kar naj teče vse dni v
letu.
Pomoči starejšim občanom ne more zagotavljati le strokovna,
ustanova socialnega skrbstva. Organizirati jo je potrebno tam kjer stari
ljudje živijo, toje v krajevni skupnosti, bodisi v mestu, v bloku ali na vasi,
v samotni domačiji odročnega zaselka. V skrbi za starejšega občana torej
sodelujemo vsi.	A.O.
Ocenjevanje bikov
v osemenjevalnem
središču Ptuj
V	četrtek 24. maja je strokovna komisija republiškega sekretariata
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ocenjevala in razvrščala bike v
osemenjevalnem središču Ptuj. Ob navzočnosti velikega števila kme-
tovalcev, delavcev kmetijskih delovnih organizacij in veterinarskih po-
staj je pregledala vseh 31 bikov. Delo komisije so spremljali tudi pred-
stavniki upravnih organov občinskih skupščin in sredstev javnega
obveščanja.
Med 16 preizkušenimi biki jih je komisija po dolgotrajnem tehtanju
devet izbrala za osemenjevanje tako, da jim je dodelila od 3500 do 12000
osemenitev do naslednjega pregleda v prihodnjem letu. Dva od celotne
skupine je obsodila na čakanje do zanesljivejših podatkov o mlečnosti
hčera, pet pa jih je izločila zaradi preskromnih proizvodnih lastnosti
zaroda, predvsem zaradi premajhne mlečnosti hčera in skromnejše rasti
telic. Enega pa je izločila zaradi okvare prednjih nog, kar bi lahko
podedovali tudi potomci.
V	skupini devetih bikov, ki imajo neomejeno rabo, so za bika Bega
(št. 100123), ta je potomec preizkušenega očeta in matere, kije po vsaki
telitvi dala 6000 kilogramov mleka, določili, da naj z njegovim semenom
osemenijo 12 tisoč krav in telic. Za tega plemenjaka velja omeniti, da
njegov zarod zelo hitro prirašča. Biki v pitanju so s trinajstimi meseci
starosti tehtali v poprečju 494 kilogramov, to pomeni, da so priraščali
kilogram in 30 dkg na dan. To so veliki prirasti žive teže kljub temu, da
so jih pitali pretežno z voluminozno krmo ob majhni porabi močnih
krmil. Dvesto njegovih hčera seje v preteklem letu zabrejilo ob poprečni
starosti 18 mesecev. Pri dveh letih starosti so bile visoke 127 cm, v
poprečju pa so tehtale 520 kg. To so velike živali, ki dobro izkoriščajo
doma pridelano krmo. Začetna mlečnost hčera je tudi nadpoprečna, saj
so hčere pri prvih treh ugotavljanjih mleka po telitvi dale v poprečju nad
13 kilogramov.
Med delno preizkušenimi biki je komisija enega izločila oziroma
ustavila za osemenjevanje. Od čakajočih bikov je sprostila samo dva in
sicer Hvara in Eskima. Obema skupaj je odredila uporabo 10000 doz
semena. Mladim bikom, teh je 13, je komisija odredila uporabo od 3000
do 4000 doz semena. Med generacijo najmlajših so nekateri prav obe-
tavni kot na primer Kalif. Sudeg in še nekateri.
Od 31 bikov jih je osemenjevanje razvrščenih le 24, pet jih je
izločenih, dva pa ustavljena.
Velja omeniti, da so udeleženci med ocenjevanjem bikov nekajkrat
osupnili, marsikdoje tudi predčasno zapustil prireditev vendar ne zaradi
organizacije, ker je predvajanje plemenjakov teklo hitro in brez zastojev
pa tudi kakovost bikov ni bila takšna, da bi se bilo potrebno sramovati.
Delo komisije in njene odločitve so bile tiste, ki so vzbudile negodovanje
pri rejcih in tudi strokovnih delavcih, ki so spremljali razlago in ko-
mentar za posamezne plemenjake. Že med ocenjevanjem preizkušenih,
toje starejših bikov,je predsedujoči razglasil, da starejši biki ne prinašajo
napredka pri izboljšanju dednih zasnov. S takšno razlago je komisija na
slehernem biku iskala napake in jih drugega za drugim izločala oziroma
omejila v uporabi. Delno preizkušene in tiste na začetku preizkušanja je
korajžno uvrščala v skupino čakajočih bikov. Pri najmlajši skupini, kije
bila odbrana in v preteklem letu uvrščena za osemenjevanje, pa je
ugotavljala, da ta skupina, ki je v poprečju stara dve leti, v svojem
telesnem razvoju ne kaže obetajočih lastnosti. Zato jih je za zunanjost
ocenila z najnižjimi ocenami kljub temu, daje ista komisija sodelovala
pri odbiri bikov iz skupne vzreje in jih opredelila za osemenjevanje. Prav
ta komisija je bila eden od pobudnikov domače vzreje bikov in pobudnik
prepovedi uvoza plemenjakov za osemenjevanje.
Z vso resnostjo se je potrebno vprašati ali so takšna stališča
republiške komisije res usmerjena v izboljšanje genetskih lastnosti
osnovne črede govedi. Vsakdanja praksa pri nas kaže, da so zmogljivosti
mlade živine lisaste pasme za prirejo žive teže prav dobre. Najbrž ni
slučaj, da vzhodna Štajerska in Pomurje priredita pretežni del govejega
mesa v Sloveniji. Tudi mlečnost lisastih krav zadovoljuje, če so v pri-
merni oskrbi. Še letos, ko v zahodni Sloveniji količina mleka nazaduje,
je ta v vzhodni Sloveniji v porastu. Gotovo k temu prispevajo tudi
prirojene lastnosti. Celotna čreda govedi na našem območju paje nastala
z domačimi kravami in biki za osemenjevanje v ptujskem in mursko-
soboškem osemenjevalnem središču. Ali so potem plemenjaki. ki so
danes stari 10 in 13 let prinašali škodo v čredo, da jih je komisija
proglasila za zaviralce napredka, mlade doma vzrejene bike pa za
neobetavne.
Po končanem ocenjevanju je komisija morala spreminjati razvr-
stitve bikov. Po prvotni presoji bi lahko z biki, ki so bili razvrščeni v
skupino za razmnoževanje, zabrejili le okoli 40 tisoč krav in telic. Iz
osemenjevalnega središča pa se vsako leto osemeni okrog 80 tisoč krav in
telic. Bilo je torej nujno spremeniti prvotne odločitve in se prilagoditi
potrebam vsakdanje prakse. Komisija je to tudi storila, vendar za
zaprtimi vrati. Besede izrečene ob predvajanju plemenjakov pa so
izzvenele kot obsodba preteklega dela in sedanjih prizadevanj za iz-
boljšanje kakovosti goveje črede. Takšno ravnanje paje v marsikomu
vzbudilo dvom. ali je ocenjevanje bikov še ukrep za izboljšanje kakovosti
goveje črede. Nedvomno je, vendar ne s kabinetno miselnostjo, temveč
s takšno mero kritičnosti, ki bo gradila in usmerjala. Letošnji sestav
komisije pa te mere ni imel.	m. L.
Med ocenjevanjem	— foto OM
6 - IZ NAŠIH KRAJEV
31. maj 1979 - TEDNIK
Dober den, lepo vas pozdrovlan! Pondelek je gnes gdo van jaz toto
pismo pišen. Ne ven, kak bi ga naj začeja. Tistin, ki se radi sunčile no
koplele ne bi rad veselja vzeja, samo moren van povedati, da nas tiste, ki si
na zemlji kruh služimo že fejst suša montra. Karuza slabo klije, trova ne
rose, pšenica, kije tudi žejna pa zavolo pomonjkanja vloge prehitro v klasje
gre. To pomeni, da nan suša že zdaj karuzo trga no pšenico žje. Vete, to neje
hec. Najpret nas je malo mraz posmoda, zaj nas suša za šijak grobi,
nazodnjo pa še nas lehko, kak je to že štora poletna navoda — toča potuče.
V kmetijstvi, v družbenen no privatnem, smo skoz no skoz na prepihi no od
• narove odvisni. Pa še to je je hujdi problem: Na naših bregačah, ki so že lak
od navik dobre pitne vode žejne, so se nan drgoč vodni zviri spuntali, žabe
pa tudi v mlakah več nemajo vode. Zato se na haloških no slovenskogo-
riških bregih tej ko boj veselimo sobotnega št ar ta letošje mladinske delovne
akcije Slovenske gorice 1979. Mlodi iz cele Slovenije do drgočpomogalipri
odžejaj i naših bregov. Saj rečen, v naši mladosti je moč, če mo poleg še
starejši pomogali te do tote mokre težove hitro rešene.
Če smo že glih pri mokrih težovah, van moren še povedati, da sen
prejšjo nedelo v Ptujskih toplicah bija. Z Mico srna že v soboto krmo na
štalo spravla pa sma rekla: grema se malo rekreirat. Praf luštno no veselo
je bilo. V vodi tistega rekreativnega bazena blaje tokšna gužva ke sen skoro
Mico zguba. Po nesreči sen eni tovarišici v mini kopalkah na nogo stopa.
Pa vete kaj mi je rekla: »Kmet frdamani, glej kje hodiš..?« Na srečo sen se
hitro znajše, se spuna na stori vic no jj nazaj zabrusa: »Oh oprostite
tovarišica, jaz pa sen misla, da kmet lehko kravi na nogo stopi...« Te še je
le bila ogenj v strehi.
Za mene beseda kmet nije nibena žaljivka no sen ponosen na svojo
delovno mesto zasebnega individialnega proizvajalca no kooperanta kak
mamo zaj kmetje strokovni naziv, hujdo pa se razjezin, če me če kdo na toti
račun žoloti ali celo ponižati. Vsi smo Udje vredni svojega spoštovaja ne
glede na to si v pisarni, fabriki ali v št ali med kravami kruh služimo!
SREČNO —VAŠ LUJZEK
korajža veua
Tako pravijo in tudi res je. Mladina OO ZSMS v KS »Bratje Reš«
smo si letos zadali veliko nalog. Nekatere izmed njih smo že uresničili,
nekatere pa so ostale še na papirju.
Ena izmed njih je bila izdajanje glasila. Ravno na dan mladosti
smo izdali prvo številko, ki smo ji dali naslov »Korajža velja«. V njej
predstavljamo naše delo. načrte, uspehe in težave. Zapisali smo tudi
nekaj besed o delu KO SZDL, težaveh z gradnjo doma krajanov ter o
akciji »nič nas ne sme presenetiti«. Vsebino smo popestrili z literarno
■prilogo.
V	petek smo novim članom ZSMS priredili sprejem s kulturnim
programom in spoznavnim večerom. Želeli smo jim pokazati, kaj de-
lamo in kje se lahko vključijo.
Nekateri izmed njih so pokazali veliko volje do dela, saj so se nam
pridružili na nedeljski delovni akciji. Že od aprila namreč skušamo
urediti obcestne jarke in pripraviti za gramoziranje cesto na Krčevini.
Dela je veliko in v začetku junija nam bodo priskočili na pomoč brigadirji
MDB Dušan Kveder — Tomaž, udeležnci MDA Beograd 79. Ne mo-
remo pa razumeti, zakaj se nam ne pridruži več krajanov tistega po-
dročja, saj je urejena cesta predvsem njihov interes.
Aktivno se usposabljamo za letošnjo akcijo »Nič nas ne sme pre-
senetiti«, saj smo že organizirali izlet na Boč, kjer smo naredili orienti-
ranje s pomočjo kompasa in karte. Načrtujemo tudi izlet na Donačko
goro. v
Z mladimi iz DE »Osojnik« smo se pričeli dogovarjati, da bi v
prihodnje organizirali skupne akcije, prireditve in športna srečanja.
Brez problemov seveda ne gre. Eden izmed njih so slabe prostorske
razmere. Za sestajanje nam ostane le gostilna. Vendar mislimo, da je
bolje, da še sestajamo tam, kot pa, da naša aktivnost spet zamre, čeprav
nam tega nekateri ne odobravajo.
Veliko pa bo potrebno storiti, da se bodo OO ZSMS na območju
mesta Ptuj boje povezale. Res je, da imamo vsaka zase veliko problemov
toda s skupnimi močmi bi lahko naredili veliko več. Darja Lukman
MOST NA SLAPAH
SO OBNOVILI
V	soboto, 26. maja je bila na mostu na Slapah krajša slovesnost ob
zaključku obnovitvenih del. Po predračunu naj bi dela veljala 620.000
dinarjev, krajani pa so z delom opravili vrednost okrog 250.000 din. Z
deli so pričeli lani novembra in jih v štirinajstih dnevih v glavnem
opravili, v tem mesecu pa dokončali. Krajani so prispevali del sredstev'
iz samoprispevka, gradbeni material in 3000 delovnih ur. Sredstva pa so
prispevali še: Skupščina občine Ptuj — iz sklada za manj razvita
območja, TVI Majšperk in krajevna skupnost Majšperk. Mostjedolg34
in širok 4 metre.
Na sobotni slovesnosti je predal most svojemu namenu in se zahvalil
vsem, ki so kakorkoli pomagali pri obnovi mostu Albert Krapež, pred-
sednik skupščine krajevne skupnosti Ptujska gora, ki je tudi pred-
sednik odbora za obnovo. Uradno bodo most odprli ob praznovanju
krajevnega praznika, ki ga slavijo 24. septemba.	N.D.
P0DLEHNIK
Obnova mladinske
sobe
Pod geslom V SLOGI JE MOČ smo se krajani KS Podlehnik 27.
aprila zbrali na akciji. Urejali smo zadružni dom. Akcije smo se v lepem
številu udeležili tudi mladi KS Podlehnik.
Na sestanku smo mladi sklenili, da bomo obnovili tudi mladinsko
sobo. Zbrali smo se v soboto 12. maja. Slabo vreme, ki seje kazalo zjutraj,
našega dela ni motilo. Najprej smo morali iztrgati stara tla. Že v začetku
dela smo naleteli na težave. Primanjkovalo nam je orodja. Bližnji vaščani
so nam posodili, krampe, lopate, samokolnice... A nato je delo steklo v
polni pari. Pridno smo nakladali odvečno zemljo. Drugi po so poprijeli
za »šajtrge«. Naše delo je spremljal smeh in dobra volja. Za tem smo
zabetonirali tla. K temu pa so pristopili bolj »močni«. Do večera smo z
delom okvirno končali. Pri delu nam je materialno pomagala KS
Podlehnik.
Želimo, da bi v mladinsko sobo zahajalo veliko mladih, ki bi se tudi
vključevali v delo OO ZSMS Podlehnik. In takrat bo tudi soba služila
svojemu namenu.	Jožica Svenšek
Nova
delovna
zmaga
gasilcev
izTržca
Pod pokroviteljstvom občinske
gasilske zveze in v okviru prvega
praznika KS Videm, so v nedeljo
gasilci iz Tržca predali svojemu
namenu dve novi gasilski vozili in
sicer kombibus in avtocisterno.
Nova gasilska avtomobila sta ve-
likega pomena za požarno varnost
v domači in sosednjih krajevnih
skupnostih. Posebnega pomena je
nova avtocisterna za bližnje ha-
loško območje, kjer ni vode za
gašenje, pomembno vlogo pa bo
odigrala tudi v sušnih obdobjih,
ko bodo z njo v te kraje dostavljali
pitno vodo.
Za obe gasilski vozili je bilo
potrebno zbrati prek 700 tisoč
dinarjev. Omenjena sredstva so
zbrali z nabiralno akcijo, kjer so
naleteli na velik odziv krajanov
okoliških vasi, ki so dali svoj pri-
spevek v denarni obliki ali pa v
obliki obveznic od posojila za
ceste. Na pomočso priskočile tudi
nekatere ptujske delovne
organizacije, pomemben delež pa
sta prispevali tudi krajevna
skupnost Videm in občin-
ska gasilska zveza Ptuj.
JB
Prikaz zmogljivosti nove cisterne — vodni curki iz devetih cevi se lahko
hkrati spopadejo z ognjem
Prizor z nastopa pionirjev in cicibanov KS Boris Ziherl ob odprtju igrišča
v Volkmerjevem naselju
Foto Kosi
Dve novi otroški igrišči
v Ptuju
Otroci krajevnih skupnosti Jože Potrč in Boris Ziherl so dobili na svoj
praznik — Dan mladosti — novi, dolgo pričakovani igrišči. VPotrčevi
krajevni skupnosti so mladinci pripravili pester kulturni program, ki so
ga namenili tovarišu Titu za rojstni dan. S slovesnosti so predsedniku
republike poslali iskrene čestitke in mu zaželeli še mnogo zdravih let.
V krajevni skupnosti Biris Ziherl so pripravili kulturni program
pionirji in cicibani z Ziherlove ploščadi, ob koncu pa so otroci iz krajevne
skupnosti prikazali še igre z žogo in obroči. Obe igrišči sta postavljeni s
sredstvu krajevnega samoprispevka, kar z drugimi besedami pomeni
uresničevanje nalog, zapisanih v programin oben krajevnih skupnosti.
N. D.
S slovesne otvoritve novega šolskega športnega igrišča pri OŠ Ivan
Spolenjak.
foto: mš
priznanja ormoškim pionirjem
V maju, v mesecu mladosti, so se zbrali
pionirji—delegati na obč. pionirski konferenci.
Prišli so naravnost s svojega delovnega mes-
ta—iz šolskih klopi, in prav zato so bila njihova
poročila tako neposredna in prisrčna.
Dolga je vrsta drobnih težav, ki pestijo naše
pionirje. Izvenšolske—interesne dejavnosti,
vključevanje v program J ugoslovanskih pionir-
skih iger in uveljavljanje samoupravnih
odnosov v naši najmlajši organizaciji nam dajo
vedeti, da svoje naloge opravljajo zavzeto in
resno. Njihovo delo spremljajo in vodijo
mentorji krožkov. Ker pa noben, tudi 42-urni
delavnik ne more zajeti gorečnosti in ljubezni
do mladega rodu, smo si v svesti. daje na naših
osnovnih šolah še vedno lepo število učiteljev,
ki svoj prosti čas in svoje znanje darujejo v
dobro mladega rodu.
Iz razprave in poročil bi le povzeli: PO os.
šole Tomaž nas je seznanil o bogati in razvejani
tehnični dejavnosti. Najmlajši—kogovski pio-
nirji so s svojo živahnostjo in zanimivim pri-
spevkom obogatili konferenco. Posredovali so
nam svoje prve izkušnje o prostovoljnih de-
javnostih v COŠ. Os. šola Kog — podr. šola nar.
heroja J. Kerenčiča Miklavž, je v let. šol. letu
smelo startala v COŠ,
Iz poročila Poldeta Berceta OŠ
Središče smo celo izvedeli, da so pionirji—člani
harmonikaškega in tamburaškega orkestra
pripravili bogat program, s katerim so v maju
gostovali pri naših rojakih v Švici.
Taborniška odreda Zvonček — PO os. šole
V. Nedelja in Vinka Megla os. šole Ormož
želita razširiti svojo uspešno taborniško de-
javnost na vse centralne šole.
Prostorska utesnjenost, kombinirani oddel-
ki. problem učiteljev—vozačev, pomanjkanje
igrišč in telovadnic, so nenehna ovira za iz-
venšolske dejavnosti na naših šolah.
Vsi PO ormoškin šol so se odzvali solidar-
nostni akciji za pomoč svojim vrstnikom v
Črnogorskem Primoiju. Tako je n. pr. PO os.
šole Ormož zbral kar 10.517,— din.
Aktivnosti v zvezi z razvnanjem in obuia:
njem revolucionarnih tradicij NOB hkrati
množično vključujejo pionirje v priprave za
splošno ljudsko obrambo in samozaščito.
Že vrsto let ugotavljamo, daje ZZB in NOV
ena izmed redkih občinskih organizacij, k'
redno sodeluje s pionirji v njihovih akcijah.
Pionirji—delegati so razmišljali tudi o svojem
letu — o mednarodnem letu otroka. Prispevek
pionirke posredujemo bralcem v posebnem
članku.
Za uspešno sodelovanje v Jugoslovanskih
pionirskih igrah 1976—78, na temo: Nara-
va—zdravje—lepota je vseh deset PO osnov-
nih šol obč. Ormož in PO POŠ sprejelo re-
publiško priznanje: diplomo ali znak JPI.
Pionirjem in njihovim mentorjem iskreno
čestitamo!
Nada Kovačič
Za dan mladosti novo
telovadišče
Delavci in učenci osnovne šole Ivan Spolenjak na Bregu so se v
soboto, 26. maja veselili pomembnega delovnega uspeha — odprli so
novo šolsko športno igrišče, ki je takorekoč zrastlo iz naporov delovnih
organizacij ter udarniškega dela zavzetih krajanov, učencev in delavcev
šole.
Lani ob tem čas u so se začeli dogovarjati za zemljišče in kovati načrte.
Za začetek so imeli le veliko dobre volje in delovne vneme ter nekaj
upanja na denar. Tako so začeli in predračun za asfaltni del tefovadišča
je znašal 400 tisoč dinarjev s tem, da so nekaj zemljišča odkupili, nekaj
pa gaje podarila Agroobnova iz Ljubljane. Danes je objekt z zemljiščem
vred vreden 570 tisoč dinarjev, pri tem pa ni vračunano udarniško delo
učiteljev in učencev.
Zapisati je potrebno še, da sta KS Ivan Spolenjak in Turnišče
prispevali 220 tisoč dinarjev, KS Hajdina 15 tisoč,"delovne organizacije
in občani 18 tisoč in šola 174 tisoč dinarjev. Velik pa je še delež Aerokluba
iz Ptuja. TOZD Avtopark, Surovine in zasebnih prevoznikov. Všteti je
potrebno še 1960 ur udarniškega dela, pomoč staršev in obljube Agisa,
da bodo izdelali opremo za telovadišče.
Kolektiv osnovne šole Ivana Spolenjaka je ob sobotni slovesnosti
pripravil tudi prisrčen kulturni program z nastopom recitatorjev, pev-
skega zbora in glasbene skupine, poleg tega so izvedli še telovadni nastop
in tako uradno predali novo šolsko športno igrišče svojemu namenu, ki
gaje odprl podpredsednik KS Ivan Spolenjak—Albin Drevenšek.
mš
Povsod slovesno
Dan mladosti, rojstni dan tovanša
Tita, so v vseh krajevnih skupnostih
zlasti pa v vseh šolah na območju
ptujske občine slovesno proslavili
Posebej prisrčno je bilo v osnovni šoli
Borisa Kidriča v Kidričevem, kjer so
se učenci in učitelji zbrali v avli šole v
petek dopoldne in prisluhnili pisane-
mu sporedu, ki so ga pripravili za
praznik mladih.	mš
Vse več mehanizacije
Delavci kmetijskega kombinata
Ptuj opravljajo kmetijska dela na
okrog 6 tisoč hektarjih površin. Z
izboljšanjem kmetijskih površin v
dolini Pesnice in v porečju Polskave in
z nakupi bodo zemljiški fond še močno
povečali. Za obdelavo teh površin je
potrebna tudi vse boljša strojna
opremljenost, zato težijo predvsem k
nabavi težke mehanizacije. Potrebni
sojim zlasti traktorji velike moči in na
gumijastih kolesih.	l. ^
Prvi so bili -
minimaturanti
Sezona maturantov seje priče-
la. — oznanili sojo minimaturanti
s ptujskih vrtcov. ki so že opravili
svoj obhod po ptujskih ulicah.
V tem tednu so se pričeli v vseh
enotah ptujskega vzgojnovar-
stvenega / zavoda zaključni na-
stopi, saj je tudi za cicibane mesec
maj oziroma junij konec šolskega
leta. Tako so cicibani vrtca na
Potrčevi ulici 9 pripravili zak-
ljučni nastop vseh vrteških skupin
in v njem prikazali pridobljeno
znanje. Prvi so zapeli minimatu-
ranti in ugotovili, da »že maksi so«
— zato so se poslovili od svojih
prijateljev v vrtcu in od svojih to-
varišic. V zaključnem nastopu so
vsi cicibani orez izjeme z vso
srčnostjo pokazali, da so vse leto
pridno delali in se marsičesa na^
učili. Iskrene čestitke za kvalitetni
nastop so le skromna pohvala, če
jo primerjamo s sijočimi obrazi
staršev in sorodnikov, ki so prišli
na nastop in z radostjo v srcih
ponosno opazovali svoje nade-
oudneže!
N. D.
»... a nazaj nas več ne bo, ker že maksi smo!«, so peli minimaturanti.
Foto Kosi
TEDNIK - 31- maj 1979
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7
Prva kolonija likovnih amaterjev Slovenije
na območju ptujske občine
Med letošnjimi partijskimi in
drugimi jubileji je gotovo zelo
pomembna tudi 60-letnica obsto-
ja Delavsko prosvetnega društva
Svoboda v Ptuju. Temu jubileju
so s pestrim in obširnim progra-
mom med 20. majem in 13. juni-
jem 1979 posvečene razne prire-
ditve, strnjene v kulturne dneve.
Proslava tega jubileja je pričela
20. maja s prirejanjem prve kolo-
nije likovnih amaterjev Slovenije
na področju ptujske občine v
Majšperku, ki se je po sedmih
dneh zaključila, 26. maja 1979, z
otvoritvijo razstave udeležencev
kolonije v dvorani tovarne volnen
izdelki v Majšperku.
Srečanja vseh aktivnih likovnih
ustvarjalcev so najpogostejša na
skupinskih razstavah. Tako je si-
cer tudi z likovnimi amaterji,
vendar paje drugače s skupino, ki
se predstavlja na tem razstavlja-
nju. Na ogled so namreč dela
udeležencev kolonije umetnikov
amaterjev, ki so prišli semkaj iz
vse Slovenije in so med 20. in 26.
majem zelo zagnano sodelovali na
prvem tovrstnem srečanju, ki seje
odvijalo na območju ptujske
občine. Srečanje umetnikov
amaterjev je ob pomoči pokrovi-
telja — Tovarne volneni izdelki v
Majšperku in drugih mecenov
organizirala likovna sekcija, 4ci je
iz leta v leto vedno bolj priza-
devna, zato uspešno deluje v
okviru Delavsko prosvetnega
društva Svobode v Ptuju.
Podobnih kolonij, ki so bile
doslej organizirane v Sloveniji, so
se udeleževali tudi člani ptujske
likovne sekcije. Zadnji dve na tleh
severovzhodne Slovenije: v Zavr-
hu pri Lenartu in na Kapeli pri
Radencih, pa Sta dali neposredno
pobudo, da se v najkrajšem mo-
gočem času na podoben način
organizira kolonija tudi na
območju ptujske občine. Kot
najprimernejše se je namreč po-
kazalo prirejanje kolonije na te-
renu Gornjih Haloz z bazo v
Majšperku, del programa pa seje
v določenih dneh izvajal tudi na
Ptuju.
Udeleženci so prišli iz Domžal,
Gornje Radgone, Kamnika, Ko-
pra, Lenarta v Slovenskih gori-
cah, Maribora, Raven na Koroš-
kem, iz Sežane in Škoije Loke. Če
pa jih imenoma predstavimo, so
to ljudje vseh profilov in starosti:
Darko Crnjakovič, Daniel Fugger
kot akademski slikarje bil mentor
udeležencev, Vukoslava Hiti,
Franci Jaušovec, Marija Kajzar,
Lojzka Kovač, Konrad Kranjc,
Slavica Odlak, Leopold Strnad,
Božidar Svetek, Matevž Šuman,
Tone Tratnik in Mojca Viler. V
kolikor jim je čas dopuščal, so se
vključevali tudi člani Svobodilne
likovne sekcije, predvsem Vero-
nika Rakuš, ki je pokazala kot
odličen koordinator, sicer pa:
Bogomir Jurtela, Vilma Kac, Ja-
nez Korošec, Kristina Šebetič,
Albin Tomše in drugi, ki so vsak
po svoje prispevali tudi v
organizacijskem pogledu k delo-
vanju kolonije. Zadovoljni z
organizacijo, skrbjo in prizade-
vanji, ki so jih pokazali pokrovi-
telji, so biii udeleženci kolonije še
posebej navdušeni nad gosto-
ljubnim domom Ide in Nika Pis-
laka iz Majšperka kjer so prebivali
in uživali vse bonitete domačega
ognjišča. Brez tega kolonija ne bi
uspela, saj je ob tej širokogrudni
gesti Pislakove družine, prijetna
domačnost tudi vplivala na de-
lovno vzdušje. Na ta način so se
hitreje spoznali med seboj, lažje
dopolnjevali svoje znanje in živeli
kot prava delavna družina.
Srečanje slovenskih likovnih
amaterjev v koloniji v Majšperku
je že za nami in ves trud za ures-
ničevanje take pobude je tudi
bogato poplačan z deli, ki so na-
stala v teh nekaj dneh in so pred-
stavljena na današnji razstavi.
Kot pričajo razstavljena dela, je
slikovito področje Majšperka in
ostale ptujske okolice nudilo
udeležencem kolonije nešteto
motivov. S pristnim prijateljskim
sodelovanjem in delovnim na-
vdušenjem pa so znali udeleženci
sami ustvariti sproščeno vzdušje
in odgovarjajočo ustvarjalno at-
mosfero. Usmerjali so se pred-
vsem na iskanje in izbiro tehtno
zajetih motivskih posebnosti, ki
jim ni odrekati racionalne razpo-
reditve videnega, kar pa je od
novih motivskih in tehničnih
spoznanjih pri obravnavanju
tovrstne problematike polagoma
dozorevalo v grafičnem in ton-
skem pristopu, predvsem pa se
odrazilo v pristni kompozicijski in
oblikovni iznajdljivosti. Razpo-
ložljivega časa za delo je bilo re-
lativno malo, zato je moral biti
program vzporednih dejavnosti
strnjen, delovno pa tako prilago-
jen. da prvo ni moglo obreme-
njevati drugega. Likovni amaterji
so bili na ta način usmerjeni izk-
ljučno na medij likovnosti, pred-
vsem pa opozorjeni na obravna-
vanje motiva in spontano vlogo, ki
jo ima pri tem opraviti slikarska
izraznost. Praktično delo so po
programu dopolnjevale še stro-
kovne razlage, spremljane s sli-
kovnim gradivom. Služilo je kot
dopolnilo likovnemu izobraževa-
nju, kar je tudi ena od prvenstve-
nih nalog take kolonije.
Pričujoča razstava predstavlja
ob zaključku kolonije resničen
odmev pravega delovnega in to-
variškega vzdušja, ki ga je v ko-
loniji ustvarila predvsem osebna
prizadevnost vsakega posamez-
nega udeleženca. Posredno pa so
k temu prispevali tudi zunanji
faktorji, predvsem resni napori
organizatorjev in mentorjev, ki so
se trudili ne samo za prijetno po-
čutje prisotnih, ampak skrbeli
predvsem za moralni uspeh ko-
lonije. Ob takih pogojih že na sa-
mem začetku ni moglo biti dvo-
ma, da se bo to v celotni uresničilo.
Zato si lahko želimo samo še
vsakoletnih ponovitev takega
srečanja tudi v ptujski občini,
vsem tistim, ki so pomagali ures-
ničiti zamisel letošnje kolonije is-
krena zahvala. Pokrovitelju, kije
dal na razpolago tudi razstavne
prostore, pa dolgujemo še poseb-
no hvaležnost za ta uspeli likovni
trenutek.
Dr. Štefka Cobelj
Udeleženka kolonije pri delu, nastaja novo likovno delo
Foto: Alfred Bradač
Udeleženci slikarske kolonije pred odhodom v Majšperk
Foto: Alfred Bradač
M LAOS VEDNO VEC BEREJO
meškovi značkarji
Prejšnji teden so bile po vseh centralnih šolah
občine Ormož zaključne prireditve ob letošnji bralni
znački. Šolarje sta obiskala njihova dobra znanca,
gledališka igralca Rado Pavalec in Ivo Leskovec ter
otrokom »natresla« izredno bogato bero mladinske
proze in poezije. Zvedave oči in ušesa so z zanima-
njem spremljala to lepoto slovenske besede na
skupno sedmih srečanjih.
Za Meškovo bralno značko tekmujejo učenci in
učenke vseh ormoških osnovnih šol že 14 let. Pri-
stašev je zmeraj več, letos pa so razdelili 346 cici-
banovih. 451 bronastih, 356 srebrnih in 316 zlatih
bralnih značk. Skupno je tako sodelovalo 1469
mladih prijateljev knjige, toje krepko nad polovico
vseh šolarjev v ormoški občini — tudi POŠ. Ob
dejstvu, da sodelovanje za bralno značko ne spod-
bujajo preveč, saj je poudarek na ljubezni do knjige
in prostovoljnosti, je uspeh toliko večji.	jr
»naši otroci"
v paviljonu dušana
kvedra v ptuju
Pokrajinski muzej v Ptuju je v tem letu pripravil že dve razstavi na
temo OTROCI - prva je bila o ukradenih otrokih, druga pa je v
umetniški fotografiji mojstra Stojana Kerblgga prav tako namenjena
najmlajšim - posvečena letošnjemu mednarodnemu letu otroka, dnevu
mladosti in drugim jubilejem, daje pa podobo otrok na našem manj
razvitem območju Haloz in Slovenskih goric. Letošnji nagrajenec
Prešernovega sklada Stojan Kerbler je tudi tokrat s svojo kamero
tankočutno beležil življenje otrok v tistih socialnih sredinah kjer so še
vedno občuteni ostanki preteklosti najsi bo varstvo otroka, alkoholizem
v družini in podobno. Razstava nam razkriva marsikatero neznanko,
vzpodbuja k razmišljanju in k razreševanju vprašanj - kot je med drugim
dejala v uvodu prof. Ljubica Šuligojeva.
Predsednik skupščine izobraževalne skupnosti Ptuj - Stanko Lepej
je nato dejal, da pomeni razstava enkratno doživele in kulturno
osvežitev, ki je toliko globlje in iskrenejše, ker je posvečeno našim
otrokom. In tu je fotografija Stojana Kerbleija ponovno dokazala, da je
umetnik vseskozi angažirano vključen v svoje ustvarjalno delovanje.
Prikazuje portrete otrok z vesele in tudi druge strani, prikazuje mladež
Haloz in Slovenskih goric, ki prepričljivo zre v bodočnost, ker si družba
še kako prizadeva čimprej odstraniti ostanke preteklosti.
Za tem so kulturni program pripravili se gojenci ptujske glasbene
šole - otro3ci zbor in glasbena dueta, razstava pa bo na ogled do 17.
junija letos, vsak dan med 8. in 11. uro, popoldne med 14. in 16. uro ter
v soboto in nedeljo od 10. do 12. ure.
mš
/Vtor Stojan Kerbler na slovesnosti v paviljonu Dušana Kvedra.
ESPERANTISTi OB KRETNICI SVOBODE
Zanimivo
predavanje
V okviru programa v počastitev 60. obletnice DPD Svoboda, je bilo
v nedeljo 27. maga izredno zanimivo predavanje, ki ga je organizirala
esperantska sekcija DPD Svoboda Ptuj. Predavanje je bilo ob desetih
dopoldne v Narodnem domu v Ptuju, žal pa ni bilo obiskano tako kot je
organizator predvideval, od drugod so prišli le zastopniki esperantskega
društva iz Maribora.
Po pozdravnem govoru Staneta Janžekoviča, tajnika DPD Svoboda
Ptuj, so mlade esperantistke zapele v esperantu „Sur fenestro - Na oknu
glej obrazek bled", kar je navzoče še posebej navdušilo.
Sledilo je predavanje tov. Košiča iz Maribora, kije ob tem prikazal
tudi zanimive diapozitive o potovanju po mestih Evrope. Posebno
zanimivi so bili posnetki o cvetličnih razstavah v Amsterdamu, v Atenah
in drugod.
Predsednik sekcije, tov. Kosec se je nato zahvalil predavatelju,
podčrtal pomen prireditev ob obletnicah KPJ in priporočil udeležbo na
popoldanski gledališki predstavi V prepričanju, da se bodo prihodnjič
zbrali člani in prijatelji mednarodnega jezika esperanta, katerega ideje
kljub vsemu osvajajo svet, še v večjem številu.
J. D.
VIDA ROJIC
UPORNE
SLOVENSKE GORICE
(98. nadaljevanje)
VEDNO MOČNEJŠI PLAMEN UPORA V ZAHODNIH SLOVEN-
SKIH GORICAH
V zahodnih Slovenskih goricah sta imenovala prve odbore OF, kot
vemo, že jeseni 1943 aktivista Niko in Leon. Ze tedaj sta našla med
prebivalci svoje sodelavce, ki so pomagali pridobivati ljudi za upor proti
okupatorju in se vedno bolj uveljavljali z aktivnim delom za osvoboditev.
Med njimi je bil sin gostilničarja in trgovca v Gradišču Ernest Golob-
—-Peter. V območju tedanje občine Jarenine seje uveljavil kot aktivist
Vojko Lovše—Rak, učitelj, zaposlen med vojno na občini v Jarenini,
povezan že jeseni 1943 z vodilnima organizatorjema vstaje v maribor-
skem okrožju — Kovačem in Jernejem. V tedanji občini Korena (Sv.
Barbara) se je uveljavila kot aktivista Ela Kristl—Tanja, učiteljica,
povezana, kot vemo, že leta 1943 z aktivistoma Nikom in Leonom. Leta
1944 seje uveljavil kot aktivist Edo Zorko—Mihec v jakobskem ob-
močju, pri Benediktu v Vukovskem dolu poznamo že iz leta 1943
posestnika Mirka Kolariča, člana mariborskega okrožnega odbora OF,
kije pa padel v gestapovske roke že zgodaj spomladi 1944. Poslali so ga
v delovno taborišče pri Ptuju. Poznamo že tudi Kerenčičeve otroke na
Pesnici, ki so delovali kot aktivisti OF, in je bil njihov dom v Pesnici
postojanka osvobodilnega boja do aretacije očeta Antona in hčerke
Manice spomladi 1944.
Lovše je navezal stike s Svečino, kjer so bili povezani v OF Krenovi,
Frasovi_Jn še več drugih družin. Redkejše stike je imel v Šentiliu s
Talerjem. Tisk OFsta sprejemali v Šentilju dr. Sevškoin Stanko Emeršič.
Zveza je iz Jarenine segla tudi v Sp. Kungoto do Košutnikovih. Lovše je
Po navodilu organizatorja OF Dušana Spindlerja—Kovača ustanovil
pri Sabedrovih v Gačniku tehniko OF že jeseni 1943. Delovala je do
junija 1944. ko sojo preselili k Bračkovim v Jakobski dol.Od aprila 1944
je v tehniki delala Mira Gregorec Balček. Predtem so tiskali samo letake
po več sto izvodov, Balček paje pripravila prve številke Mladine. Lovše
je ustanovil na Kovačevo pobudo v Jarenini odbor OF že jeseni 1943.
Na območju občine Kungotaje prvi netil upor Roman Košutnik, bivši
šolski upravitelj, med vojno zaposlen na občini v Pesnici. V osvobodilno
gibanje je povezal družino Franca Kostrevca, poštnega kontrolorja iz
Maribora, kije živel z družino med vojno v Gradiški pri Kungoti. Od
Kostrevca seje gibanje širilo naprej, leta 1944je bila pri njem postojanka
kurirjev TV—16 in je tu ostala do osvoboditve.
Aktivisti so vedno bolj širili mrežo osvobodilne fronte po zahodnih
Slovenskih goricah, daje zavzelo vjeseni 1944 osvobodilno gibanje trdne
osnove. Po nekaterih tedanjih občinah je bil osvobodilni boj posebno
živahen.
V	občini Voličini (Strahleck) sta bili močni postojanki OF pri Pesjaku
in Kranjčevih. V Zg. Voličini so ustanovili odbor OF 8. novembra 1944
pri Letnikovih. Sekretar odbora je bil Franc Smrdelj, člani pa Janez
Malek. Ivan Krajnc, Ana Letnik, Kristina Vogrin in Rudolf Holdinar.
Holdinar,
Za območje Sp. Voličine so ustanovili odbor pri Listniku po smrti
aktivistke Tanje. Odbor so sestavljali Ivan Muršak, Franc Korošec, Liza
Kokol, Janez Čuček in Janez Polanec. V Nadbišču pri Voličini je bil
sedež okrajnega odbora OF Lenart pri kmetu Alojzu Rojku. V zem-
ljanki v bližnjem gozdu so partizani razmnoževali letake in druge
primere osvobodilnega tiska. Razmnoževalni stroj so zaplenili na občini
v Voličini.
V	Nadbišču je bil sekretar odbora OF Damiš, člana pa Franc Golob
in Ivan Frantič.
V	Zg. Voličini je skopal kmet Franc Smrdelj jeseni 1944 zemljanko pod
gospodarskim poslopjem z dobro prikritim vhodom in izhodom.
Služila je za zdravljenje bolnih in ranjenih partizanov. Tu seje med
drugim zdravil Slavko Ivajnšič—Boris, aktivist ljutomerskega okrožja.
Bolniško zemljanko so imenovali »Bolnica Cafa«. Ker ni imela zdrav-
nika. je bolnika zdravil sam Franc Smrdelj—Zvasnik. Po napotke je
hodil v Maribor, od koder je prinašal tudi zdravila.
Drugo zemljanko v bližnjem gozdu je zgradil s pomočjo partizanov.
Nudila je lahko'zatočišče petnajstim partizanom.
V	tedanji občini Senarska (Sv. Trojica), ki leži ob Drvanji in-v
gričevnatem svetu nad njo, je bila partizanska vas Gočova. Konec
decembra 1944 je bil tu velik miting. Nanj so prišli domala vsi vaščani.
V Gočovi je bil doma partizan Jože Bezjak—Prlek, ki so ga Nemci prijeli
v Sp. Voličini 10. decembra 1944 in ga ustrelili 11. januarja 1945 v
Cirkovcih. Tudi v vasi Osek v občini Senarska so se oglašali partizani.
Njihova javka je bila pri Mariji Vovkovi, v hiši s štev. 80. Vermani so tu
napadli štiri partizane, ki pa so se srečno prebili. Vermani so nato zažgali
gospodarsko poslopje in odpeljali družino v Maribor. Zaprta je bila dva
meseca.
V	občini Šmarjeta (Frauenberg)ob Pesnici zahodno od občine Lenart,
z naselji, nanizanimi po slemenih goric, so imeli aktivisti oporišča v
Pernici, v Oseku, Kušerniku, Gruševi, Ruperčah, Dragučovi, Vukovju,
Močni, Koprivniku in Pesniškem dvoru. Območje je bilo v precejšnih
stikih z osvobodilnim gibanjem v Mariboru in bližnjimi kraji na ob-
ronkih Slovenskih goric (Malečnik, Košaki). V občini so se jeseni 1944
zadrževali četniki. a so želi pri svoji propagandi slabe uspehe.
Najbolj nagosto so bila v občini Šmarjeta oporišča OF v vasi Dragu
čova. Aktivisti in partizani so našli zavetje pri Skamlečevih, kjer so
zgradili tudi zemljanko. Postojanke so bile še Dri Ivanu Kranicu. Prot-
nerjevih, Jožetu Gradišniku, Ludviku Lahu, Mariji Vrablovi, Mariji
Rajšpovi, Novačanovih, Kronfoglovih, Amaliji Kadilnikovi, Robičevih
in še ponekod.
V	vasi Vukovje so se partizani in aktivisti oglašali pri Jakobu Polancu,
Francu Klemenčiču. čigar sin partizan je padel; Dri Francu Krautiču, in
Alojzu ter Julijani Šantl. Iz vasi so padli poleg Klemenčičevega sina v
partizanih še Franc Fras ml. in Vinko Zajšek. Partizanom je pomagal
tudi Vinko Pšeničnik. *
V	vasi Kopnvnik so imeli partizani oporišče pri Krautičevih. Po »
ustanovitvi odbora OF leta 1944 v Koprivniku je bil Franc Krautič vojni
in kmetijski referent.
V	Ruperčah je bila povezana s partizani družina Pavla Amuša. K
partizanom je odšel leta 1944 skupaj z Ivanom Klemenčičem in Anto-
nom Senekovičem. V partizanih je bil že njegov brat. Na Pohorje je
prispela oktobra 1944 vest, da je bombni napad uničil njegov dom v
Ruperčah, daje ubita njegova dve leti stara hčerka, njegova žena paje
oslepela.
V	Šmarjeti sta bili postojanki pri Kulovcu, bivšemu učitelju in
Krambergerju.
16. julija 1944 je padel v Šmarjeti Franc Letnik—Branko iz Voličine,
ki je prišel v vas s partizansko patruljo. Nemci so ga zagrebli v hlevski
gnoj pri župnišču. Po osvoboditvi so ga domači pokopali na pokopališču
v Voličini.
Nadaljevanje prihodnjič
8 - NAŠI DOPISNIKI
31. maj 1979 - TEDNIK
Gostje iz Kopra
v Ptuju
Srečanje društev slepih in slabovidnih iz. Kopra in Ptuja 19. maja v
športnih disciplinah na zvenečo žogo, keglanju in šahu je obojestransko
lepo uspelo. Po tekmovanju smo jim pokazali oba muzeja, grad in mesto
Ptuj. Popeljali smo jih v ptujsko haloško klet na poskušnjo naših vin.
Zvečer smo priredili kulturni program v katerem je recitirala Irena
Mihelič pesmi našega člana, avtorja Franca Vuka. Gostje so nastopili z
ženskim pevskim zborom, kvartetom, duetom s skeči in harmonikarjem.
Po pestrem programu je bila zabava. Želimo si še več takih, še boljših
srečanj.
Besedilo in posnetek: R. Rakuša
Ekipi tekmovalcev slepih in slabovidnih na zvenečo žogo.
Turnir
v malem
nogometu
V počastitev meseca mla-
dosti — rojstnega dneva tovariša
Tita smo mladi OO ZSMS Pod-
lehnik, v nedeljo 20. maja priredili
turnir v malem nogometu.
Lepo vreme je privabilo
precejšnje število igralcev, pa tudi
navijačev. Med seboj so se po-
merili mladi iz bližnjih KS in vasi.
Tako so sodelovali mladi iz Les-
kovca, Vidma, Sturmovec, Maj-
skega vrha, Tržca, Zakla, skupina
Zebra in domači iz Podlehnika.
Sonce, ki je vse močneje pri-
pekalo. je stopnjevalo borbenost
mladih nogometašev. Žejo so si
le-ti gasili v bližnji senci. Vendar
je pijača hitro pošla. Nekateri so se
napotili v bližnjo gostilno in tako
je bil tudi problem žeje rešen.
Prvo mesto so dosegli mladi
iz Vidma, drugo domačini (Pod-
lehnik) in tretje mladi iz Sturmo-
vec.
Proti popoldnevu so se mladi
razšli..eni veseli drugi žalostni in
zopet eni z diplomami in drugi
brez njih. Vsi pa so sklenili, da se
bodo še srečali na turnirjih in
morda jim bo športna sreča takrat
bolj naklonjena.
Jožica Svenšek
Srečanje nekdanjih učencev
v Pernici
Pred kratkim je bilo drugo srečanje
nekdanjih učencev osnovne šole Smaijeta ob
Pesnici, danes Pernica. To so bili predvojni
učenci, ki jim je bil kar tn šolska leta
skupaj razrednik Mirko Vauda, takratni šolski
upravitelj.
V enem razredu je takrat bilo tudi po
80 učencev in učenk, ki so morali menjaje
sedeti tudi na odru, oknih itd. Ob tem
srečanju so mnogi poskušali sesti na ,, svoje
nekdanje prostore", kar jim je le delno
uspelo. ,,Pouk" s temi sivolasimi in gologla-
vimi učenci je začela nekdanja učenka, Tilka
Filipčič, ki je bila tudi organizator in
voditelj tega drugega srečanja.
,,Učenci" so najprej z minuto molka
počastili spomin na umrle učitelje in učence.
S posebnim aplavzem pa so sprejeli svojega
nekdanjega razrednika in šol. upravitelja Mirka
Vauda, ki je kljub svojim 88 letom prišel med nje.
Posebno dobrodošla je bila tudi nekdanja učenka, ki
nas je po 26 letih obiskala iz Avstralije. Za tem so vsi
s posebnim navdušenjem zapeli našo himno „Hq
Slovani", zlasti tudi zato, ker so to pesem z enakim
navdušenjem peli nekoč v društvu kmečkih fantov in
deklet, pri,.Sokolu" in ob drugih priložnostih.
Za tem je spregovoril Mirko Vauda, ki je z
izbranimi besedami obudil idiliko nekdanjih let in
vso pot bojev, trpljenja, zanosa in zmag, ki smo jih v
pol stoletja prehodili skupaj. Spomnili smo se tudi
naših bratov na Koroškem in zapeli „Gor čez
jezero". Po srečanju smo zapustili šolo s težkim
srcem in s trdnim sklepom, da se po treh letih zopet
srečamo!
V lepo urejenem gostišču Kramberger je bila
nato pogostitev in nekdanji učenci so prepevali
pesmi ki so jih pred davnimi časi peli v osnovni šoli.
Nekoliko pa so bili razočarani, ker na srečanje ni
bilo nobenega novinarja, zlasti dobrodošel bi bil z
magnetofonom, saj bi lahko marsikaj zanimivega
posnel, kar bi lahko predvajali po radiu za naše
vnuke in pravnuke, ker bi bilo prav, da bi jih letos v
»letu otroka" seznanili tudi s tem, kako so živeli
njihovi pradedje in dedje.
M. V.
KAJ JE CENEJŠE
VINO ALI VODA
Stanujem v zaostalem delu
Haloz (če smem tako reči) kajti v
Halozah je nasajeno veliko vinske
trte. Dela v vinogradih potekajo
skozi vse leto, naj lepše pa je v
jeseni, ko je čas trgatve. Vsi se
veselimo časa, ko padajo zreli
sadeži v stiskalnico, m ko iz nje
priteče sok (mošt). Nato pa
postane žlahtna vinska kapljica.
Imamo zelo velik problem z
vodo. Vprašujemo se: „Kaj je
cenejše - vino ali voda? " Včasih
smo v dvomih, toda če dobro
pretehtamo to vprašanje, dobimo
odgovor, da vino. Zakaj? Pot do
studenca kjer izvira voda je dolga.
Pri nas kakšnih 600-800 m,
drugje še morda več. Nam se to ne
zdi veliko, ker hodimo ponjo vsak
dan. Toda če bi prišel k nam
kakšen tujec in bil vprašal, kjer bi
lahko dobil vodo, bi se mu morda
zdelo zelo presenetljivo, ko bi s-
hriba pogledal v grapo.
Pri nas - tam kjer stanujem
hodimo po vodo po terasah.
Naredili smo si pot, ki je bolj
skromna, a vendar zadovoljiva. Ce
ne bi bilo te poti bi šli okrog
1200 m daleč. To pa človeka že
utrudi, če nosi vedro ali dve.
Včasih so nosili vodo v
„putah", tako so jih imenovali
domačini /Danes tega ni več.
Skoraj povsod že imajo vodovod.
Tudi nam ga že obljubljajo nekaj
let Toda kdaj bo prišlo tisto leto,
ko bo lahko gospodinja odprla
pipo in pod njo postavila lonec.
Nekega dne sem srečala moža
srednjih let, ki se je zapletel v
pogovor o vodovodu. Čeprav se
mi je mudilo sem mu z veseljem
prisluhnila. Začel mi je govoriti
kako je bilo v teh krajih pred
vojno in po njej. Rekel je, da je
bilo včasih zelo veliko izvirov in
ljudje so si na tistih krajih skopali
jame, jih zavarovali in od tam
nosili pitno vodo. Nato so začeli
delati terase in ti „studenci" so
počasi izginjali. Kam? Nihče ni
vedel kam, toda bilo jih ni več.
Ljudje so se drug drugemu
pritoževali, toda nasprotovati
modernizaciji kraja niso mogli.
Morda bi ti studenci lahko ostali
Veliko jih je, toda kdo bo pil to
vodo, ki je zastrupljena od
Scropiva Nihče! ljudje iščejo
izvire v grapah in tam si skopljejo
novi studenec.
Leta tečgo, načrti izginjajo in
prebivalci v tako zaostalih krajih
še naprej nosijo vodo iz oddaljenih
studencev. Poleti gredo navadno
ponjo dvakrat, kajti samo sveža
voda je dobra in okusna; ne pa
tista, ki se „pari" cel dan v
zatohlem stanovanju.
Včasih so nosili vodo iz grap oz.
iz skopanih jam za vse svoje
potrebe. Danes imajo skoraj pri
vsaki hiši cisterno, ki jim okgša
delo in muko.
Nekoč mi je starejša ženska
pripovedovala, kako so k studen-
cem in večjim potokom hodile
ženske prat perilo. Imenovale so
se ,,perice". Danes kaj takega ne
vidiš več. Nato je še dodala:
,Moram reči, da v današnjem
življenju resnično lahko imaš vse,
kar ti srce poželi Jaz si želim
vodovod". Zakaj? " Zato, ker sem
že stara in enostavno ne morem iti
po teh terasah in nerodnih
stopnicah do studenca. Vi, mladi
še lahko zdiijate. Moji otroci so
vsi odšli v svet za bopim kruhom.
Ko so bili še majhni so mi zmeraj
prinesli vodo iz studenca. Sedaj
gredo včasih ti mladi prebivalci, ki
so še ostali v teh krajih po vodo.
Večji del so to osnovnošolci.
Zmeraj imajo obveznosti: delati
morajo domačo nalogo; se učiti;
in pomagati morajo tudi doma.
Velikokrat bi mi radi pomagali
toda morajo pa v šolo. Zmeraj pa
sem vesela, ko pridejo in vzamejo
vedro, brez da bi me vprašali, če
imam kaj vode doma, in se
nasmej anih ust vrnej o."
Starka mi je še govorila o
mladih in o njihovi pomoči
Največ pa mi je govorila o vodi in
o vodovodu. Čeprav sem mlada, se
rada družim s starejšimi ljudmi
Človek bi jih samo poslušal kadar
govorijo. Povejo ti toliko zani-
mivih stvari a vendar ni moč
zvedeti vsega. Čas vedno beži,
nikoli se ne zaustavi niti za
trenutek, in nas samo preganja.
Včasih se mnogo stvari spremeni
prehitro, dnigje pa čakajo na
obljubo, ki so jo dali drugi, leta in
leta.
Povsod delajo mladinske delov-
ne brigade. Tudi mi mladi
preidemo včasih na takšen
pogovor. Vsakdo reče. da bi
pomagal pri zgraditvi vodovoda
kakorkoli bi le mogeL Eni bi
delali, drugi bi prispevali finančna
sredstva, toda ni junaka, ki bi to
zadevo vsaj malo ,,načel".
, Vprašujem se, kdaj bom lahko
tudi jaz, kot prebivalka zaostalega
dela Haloz, odprla pipo in
pristavila lonec? Drugi zalivajo
vrtove, umivaj o avtomobile itd. mi
pa še za lastne potrebe nimamo
vode.
Želim si, da se čimprej zgradi
vodovod, da pridemo čimprej v
plansko obdobje, da se občani, ki
želijo imeti vodovod (teh pa ni
malo) malce pozanimajo kako in
kaj. Če bomo vedno tiho in bomo
stali ob strani, ne bomo dosegli
ničesar.
Sele takrat, ko bomo v
stanovanju imeli vsi vodovod, se
bomo lahko dokončno vprašali
,,Kaj je cenejše - vino ali voda? "
Marjana HVALEČ
To človeka že utrudi, če nosi vedro ali dve polne vode daleč iz grabe
Foto: R
LJUBITELJI CVETJA
POMAGAJTE
Na pobudo kmetijske zadruge Ptuj je bil v krajevni skupnosti
Gorišnica ustanovljen aktiv kmečkih žena Na ustanovnem sestanku smo
se tudi dogovorili, da bomo žene po svojih močeh urejevale domove in
okolje. V ta namen nam je predaval tuai mgr. arh. za urejanje okolja
Niko Stare iz Maribora Predavanje ie popestril tudi z diapozitivi kako si
urejajo domove drugod po svetu. Čudovita paša za oči m ušesa, ni kaj
Vse nam je lepo pojasnii le tega ne, kako se naj ubranimo
nepoklicnih obiskovalcev - tatov. Ne najdem primernega izraza za
človeka, ki mi ie odnesel (odpeljal) z oken gospodarskega poslopja 5
korit visečih pelargonij in slovenk. Koliko truda je vloženega v cvetice,
če jih gojiš doma, posebno v letošnji hudi zimi Kdor jih kupi na trgu pa
mora zanie odšteti precejšnji znesek. Korita niso v nobeni trgovini
zastonj. Najcenejše pndeš do obojega, če enostavno ukradeš. Na postaji
milice so mojo prijavo sprejeli z razumevanjem in je nadaljnje ukrepanje
v njihovih rokah.
Prosim drage bralce Tednika, da opazujejo svojo okolico. Mnogi so si
lepo uredili okolje, okrasili okna, zato naj pazijo, da ne bo njihovo
veselje kratkotrajno kot moje - le dva dni vso voljo do dela z rožami s
tem izgubljam, saj na vasi niso več varne rože ne na oknih in ne na vrtu,
kar marsikatera gospodinja bridko občuti. Zato vas občani še enkrat
prosim, varujte svoje in imejte odprte oči naj si tu in tam kak „kupec"
brez denarja opeče svoje predolge prste.
Pred naravnimi ujmami se ne moremo usjpešno braniti. Suša, ki nasje
prizadela bo pustila posledice celo leto,pri živini se lahko zgodi nesreča,
s tem se pač moramo sprijazniti. Za hudobije, ki jih povzročajo
brezvestni ljudje pa ne najdem opravičila Vem, da s tem pisanjem ne
bom prevzgojifa ljudi, saj jim še konkretni zakoni ne pridejo do živega,
upam pa, da se vsaj^ tatvine cvetja ne bodo več ponavljale tako pogosto.
Neodgovornega nočnega obiskovalca pa pozivam, da mi naj odpeljana
korita s cvetjem neopazno vrne tako kot jih je odpeljal, ker končno —
enkrat pride vse na dan.
Poznam več gospodinj, tako letos kot prejšnja leta, ki so jokale ob
pogledu na prazna okna Tega mora biti enkrat konec, kar pogumno
prijavite take primere. V slogi je moč, tudi družbena samozaščita!
Marica Firbas
gomila VABI
Izletniška točka na 351 m visokem vrhu Gomile z razglednim
stolpom postaja vse bolj privlačna Sem prihajajo stari pa tudi mnogo
novih gostov. Turističnemu društvu Gomila se tudi prijavljajo razne
izletniške skupine, največ upokojencev pa tudi iz raznih delovnih
organizacij in krajev, v privatnem gostišču Ivanke Žnuderlove pa tudi na
okoliških kmetijah je zopet zadišalo po prleških gibanicah. Pojavljajo se
že tudi gobarji, izletniki se kaj radi ustavijo pn kaki do 250 let stari
vinski klečaji ena od takih je v obnovi in bo zgodovinsko zaščitena, to je
pri Frančku Holcu na Gomili, kjer bo organizirana tudi poskušnja
stajerskih vin, ne sicer vsak dan, temveč ob sobotah in nedeljah pa tudi
ob praznikih.
Da živali
ne bodo
trpele
žeje
Čeprav se sicer koledarsko
nahajamo še vedno v pomladi, pa
se prav v času, ko to pišemo, živo
srebro dvigne tudi do blizu 30
stopinj, kar je značilno za julij in
avgust. Mogoče ne bi bilo odveč,
če se ob tem spomnimo tudi na
naše domače živali, ki jim je
onemogočeno potrebno gibanje,
da bi si same lahko poiskale
požirek vode. Lastniki teh živali,
to je domačih čuvajev (psov) in
tudi živine, ki je v zaprtih prosto-
rih, oskrbeli z zadostnimi količi-
nami pitne vode.
Vemo namreč, kako včasih tudi
sami trpimo žejo. Mi si običjano
kaj lahko pomagamo, da se
odžejamo, če ne drugače pač s
tem. da si natočirno kozarec, dva
pitne vode ali pa zavijemo v
najbližnjo gostilno. Vse drugače
pa je seveda za živali, ki si same
ne morejo postreči z vodo. Prav
zato pa smo to dolžni storiti
ljudje. Želimo s tem opozoriti
lastnike domačih živali, da se v
tem času spomnijo tudi na naše
domače živali, da ne bodo trpele
žeje oziroma pomanjkanje vode.
F. H.
Uspela
prireditev
v Juršincih
Strelska družina Juršinci je v
nedeljo popoldne, 20. maja prire-
dila izbrani kulturni program,
pod naslovom »Pokaži kaj veš o
glasbi in pesmi«. Program smo
namenili tudi počastitvi 60-letni-
ce ZKJ. dnevu mladosti, 30-Ietni-
ci občinske strelske zveze Ptuj in
mesecu kulture krajevne skupno-
sti Juršinci.
Na prireditvi je prvo mesto
osvojil ansambel »Kovačec« iz
Gabernika, drugi je bil trio
»Cajnko« od Tomaža pri Ormo-
žu, tretji pa je bil ansambel
»Damiš« iz Maribora.
Po končanem programu so se vsi
nastopajoči skupaj z občinstvom
napotili k lovskemu domu, kjer so
jim ob lepem sončnem vremenu
zaigrali nekaj poskočnih. Za
uspešno izveden program se je
strelska družina Juršinci vsem
nastopajočim iskreno zahvalila in
jih povabila k sodelovanju tudi
prihodnje leto.
Franc Štrucl. predsednik SD
INFORMACIJA
o akciji zbiranja oblačil, obutve,
posteljnine in pohištva
V tednu solidarnosti bo Rdeči križ Slovenije skupaj z vsemi občinskimi in
krajevnimi organizacijami RKS organiziral dvanajsto akcijo zbiranja oblačil,
obutve, posteljnine in pohištva. Akcija bo potekala v ponedeljek 4. junija od
17_ 19 ure sočasno po vsej Sloveniji. Pri tej akciji zasledujemo več smotrov:
—	razvijanje socialistične solidarnosti med občani
—	možnost sprotnega reševanja socialne problematike in potreb po
tovrstni pomoči
—	možnost solidarnostne pomoči med posameznimi organizacijami RKS
—	možnost vskladiščenja odvečnih količin blaga za potrebe nudenja
pomoči ob naravnih nesrečah v SRS. bratskih republikah in tujini
—	vzgojni pomen
—	preverjanje mobilizacijske in organizacijske sposobnosti vseh struktur
RKS za delovanje v SLO. letos vezano na akcijo »NNNP«
DAROVALCI!
Čiste in uporabne predmete zvežite v svežnje in oddajte pred hišna vrata
ali oddajte mladim članom Rdečega križa v ponedeljek 4. junija do 17. ure.
Če nameravate oddati postelje, vas prosimo, da to poprej sporočite
občinski organizaciji RK — telefon 771-542.
Akcija bo izvedena v vseh krajevnih organizacijah RKS Ptuj. KO RKS
Rogoznica. KO RKS Kidričevo in KO RKS Hajdina.
Vabimo vas. da v akciji po svojih močeh sodelujete!
OO RKS
Ptuj
TEDNIK 31 •mai 1979
TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 9
II. ZRL SEVER - ČLANICE: PP DRAVA-Dl TROKUT 17:T4 {8«
Stadion RK Drava v Ptuju,
gledalcev 150, sodnika Biočič
(Labin) in Kažič (Rijeka);
PP Drava: Vogrinec, Černe 9,
Krivec, lvančič, Cuš 2, Novak 1,
Kelenc. Lepej, Vičar 1, Havlas 4.
Sitsenfrai;
Dl Trokut: Mijukovič, Čuča,
Jovič I, Ugrica. Prelcsnik 2. Nikšič
4. KuliČ 1, Savanovič 6. Kušmi-
ševič, Vrljanovič:
V začetku sobotnega srečanja je
bilo na stadionu le okrog 50 gle-
dalcev, med njimi bučna skupina
iz Rajiča. Domačinke so v tem
srečanju stopile brez Mumlekove
in Ivančičeve, kljub temu pa so do
rezultata 5:4 stalno povedle, bilo
je že 5:3. Po izenačenju so do-
mačinke povedle s 6:5, zatem pa
kljub igralki več prejele dva po-
ceni zadetka in Di Trokut je vodil
s 7:6. Kljub iznačenjem so ob
polčasu vodile gostje. V prvem
deluje bila igra izenačena, igralke
PP Drave pa so preveč grešile,
tako v obrambi kot v napadu, da
bi lahko iztržile ugodnejši izid.
V začetku drugega dela je
Černejeva uspešno izvedla se-
demmetrovko in rezultat izenači-
la. Gostje so povedle. nato paje
prišlo do krajše prekinitve ob
spornem zadetku PP Drave, ki ga
sodnika nista priznala, zanimivo
pa je. da so gostje za tem. ko seje
žoga sprehodila po golovi črti ta-
koj krenile k sredini igrišča.
Obveljala je sodniška odločitev.
Domačinke so kljub temu izena-
čile. povedle z 11:10 in ob odlični
obrambi PP Drave gostje več niso
prišle do izraza. Domačinke so z
uspešno serijo in dobro obrambo
povedle s 15:11 in nato še enkrat s
17:13. Srečanje je bilo odločeno.
Zmaga domače ekipe v zadnjem
nastopu pred domačim občin-
stvom je popolnoma zaslužena.
Gostje so nas nekoliko razočarale,
saj smo od njih pričakovali več, v
primeru zmage pa bi lahko izrinile
PP Dravo s šestega mesta. Vendar
domačinke z dobro igro zlasti v
drugem delu tega niso dovolile.
Klub temu. da je do konca
tekmovanja še eno kolo, je PP
Drava že osvojila šesto mesto. To
paje pravgotovo uspeh, ki ga pred
začetkom tekmovanja nismo pri-
čakovali.	L. kotar
Ines Černe — najboljša strelka sobotnega srečanja
— foto B. Rode
SRL VZHOD - MLADINCI: MARIBOR-DRAVA
2126 (5:17)
Prvo mesto za Dravo
Mladinci RK Drava so po zanesljivi zmagi v Mariboru osvojili
prvo mesto v tej skupini republiške mladinske lige in se bodo v zaključ-
nih bojih pomerili z zmagovalci ostalih treh skupin za naslov republi-
škega prvaka. V Mariboru so zlasti dobro igrali v prvem polčasu, ko so
vodili kar z 12 zadetki prednosti. Strelci: Muhič 2, Matjašič 6, Kumer 1,
A. Vraber 5, Kelenc 6. Gregorin 7 in Peklar 1 zadetek.	1. k.
-••■V: - -	. •,.	. ,
SRL VZHOD - MLADINKE: DRAVA-SMARTNO
93(53)
Osvojile drugo mesto
Mladinke Drave so ob koncu tekmovanja osvojile drugo mesto v tej
skupini republiške lige. Proti Šmartnemu so zadetke dosegle: Kmetec
4. Luketa 2 ter Teodorovič, Petek in Levičnik po enega. " i k.
SRL VZHOD - ČLANICE:
Radgona-Ptuj 19:7 (7:3)
Brežice-Ptuj 10:17 (5:8)
Igralke Ptuja so zaostalo srečanje v Brežicah zanesljivo dobile,
Radgona pa jih je premagala po pričakovanju, saj je ekipa Ptuja sesta-
vljena praktično le iz mladink.	1. k.

Deveto mesto
za Izbiro
V Puljujebilozaključnotekmovanje
šahovskih ekip za Titov pokal. V
ženski konkurenci je nastopila tudi
ekipa ŠD Izbira iz Ptuja in osvojila
deveto mesto. Pod vodstvom Franca
Cafuta sta nastopili Tatjana Vaupotič
in Lidija Horvat.
1. k.
34. ŠPORTNO
PRVENSTVO UAO
i - . * ■*..« j
Danes prva
tekmovanja
S svečano otvoritvijo se je včeraj v
Vipavi začelo 34. športno prvenstvo
LJAO. Nastopajo ekipe Maribora.
Ljubljane. Kranja. Vrhnike in Ajdov-
ščine. Boji bodo vsekakor zelo izenače-
ni. saj so se ekipe dobro pripravile:
najboljše pa so izbrale na izvedenih
tekmovanjih od osnovnih enot do
področja. Danes so s tekmovanjem
pričeli rokometaši. odbojkarji, košar-
karji in strelci, končalo pa se bo
tekmovanjevpatruljno-orientacijskem
pohodu. V ekipi Maribora nastopa
tudi močno zastopstvo vojakov in
starešin iz garnizije Dušana Kvedra iz
Ptuja.
1. k.
17. prvenstvo Slovenije
v jadralnem letenju v Lescah
Od 18. do 26. maja 1979 je bilo v Lescah na
Gorenjskem 17. prvenstvo Slovenije v jadralnem
letenju, na katerem je sodelovalo 23. jadralnih pi-
lotov iz vse Slovenije, med njimi tudi trije jadralni
piloti iz AK Ptuj. Na prvenstvu so sodelovali vsi
najboljši jadralni piloti Slovenije, manjkal je le
republiški in državni prvak v letu 1978 Franc
Štrukelj. Prvenstvo je biloxna visoki kvalitetni
ravni, saj je bilo preletenih več tisoč km, čeravno
vremenske razmere niso bile najbolj idealne, pra-
vtako paje vplivala na dosego vrhunskih rezultatov
tudi dvodnevna prepoved letenja. Značilno za to
prvenstvo je tudi to, da so bila skoraj vsa jadralna
letala plastične ali kovinske konstrukcije razen treh
lesenih (dve ptujski).
Tekmovalci so opravili 6 tekmovalnih dni. Borba
za prvo mesto je bila zelo ostra, saj do zadnjega
dneva ni bilo jasno, kdo bo končni zmagovalec. V
ospredju so bili predvsem domačini. Pintar in Ši-
menc in Celjan Peperko. In ptujski piloti? Ponovitve
odličnega 5. mesta Petroviča na lanskem državnem
prvenstvu v Murski Soboti ni bilo, vendar.smo lahko
z uvrstitvijo v sredino lestvice zadovoljni, saj ima-
mo trenutno samo eno plastično letalo tipa Janta.
Zato je uvrstitev Igorja Kolarič na 14. mesto z le-
senim jadralnim letalom toliko večji uspeh. Na sa-
mem tekmovanju je ptujski tekmovalec Danilo
Starček imel tudi nekaj smole, ker je pri izven
letališčnem pristanku zlomil jadralno letalo Delfin.
Tako imamo Ptujčani zopet eno jadralno letalo
manj.
Uspeh ptujskih jadralcev bi bil lahko boljši, če bi
piloti imeli več naletenih kilometrov, za kar ima
veliko krivde tudi »Letalski center Vršac, ki nam je
pripravil jadralna letala Delfin šele en dan pred
tekmovanjem.
In še pogled naprej. Za jadralce AK Ptuj se obe-
tajo boljši časi. saj bomo že v letošnjem letu dobili
novo jadralno letalo tipa DG — 100 G Elan. iz
Poljske pričakujemo vsak čas popravljeno letalo
Jantan (poškodovano na lanskem državnem
prvenstvu) drugo leto pa šedvejadralni letali DG —
100 Elan. Z novo tehniko in z načrtnim delom z
mladimi jadralnimi piloti lahko pričakujemo še
boljše tekmovalne rezultate.
In še vrstni red 17. republiškega prvenstva jad-
ralnih pilotov Slovenije. Zmagal je Janez Pintar iz
ALC Lesce na letalu DG - 100 Elan z 5293,6
točkami, sledijo Ivo Šimenc ALC Lesce z 5240.5
točk. Franc Peperko AK Celje 5231.1 točk ... in
Ptujčani: 12. mesto Slavko Petrovič. 14. mesto Igor
Kolarič in 23. mesto Danilo Starček. Janez Bezjak
Rokometni
turnir
¥ Ptuju
ŠŠD gimnazija Dušana Kvedra
Ptuj je v petek 25. maja organizi-
rala "rokometni rutnir. ki so se ga
udeležile moške in ženske ekipe
gimnazij Murska Sobota in Ptuj.
moška e"kipa gimnazije Ravne na
Koroškem in ženska ekipa GUŠ
Ptuj.
Rezultati: moški: Murska So1
bota—Ravne 17:25; Ptuj—Mur-
ska Sobota 26:18; Ptuj —Ravne
24:32;
Lestvica: L Ravne; 2. Ptuj; 3.
Murska Sobota..
Ženske: GUŠ Ptui —Murska
Sobota 18:12; Gimn. Ptuj —Mur-
ska Sobota 26:18; Gimn. Ptuj-
—GUS Ptuj 15:9.
Lestvica: 1. Gimnazija Ptuj; 2.
GUS Ptuj in 3. Murska Sobota.
Prvo uvrščeni ekipi, sta prejeli v
trajno last pokale, vse ostale pa
diplome za sodelovanje. Toje bil
že drugi turnir in ker je postal
tradicionalen bo tudi naslednje
leto organiziran podoben turnir.
Na turnirju je bil prikazan dober
rokomet, vse tekme pa so potekale
v fair igri. Tudi organizacija tur-
nirja je bila solidna.
Dušan Cvetko
Kros v
Trnovski
vasi
V	počastitev meseca mladosti
so v Trnovski vasi organizirali
tradicionalni kros. ki je tretji po
vrsti. Progaje bila dokaj zahtevna,
kerje imela nekaj večjin vzponov.
Z udeležbo na krosu so še kar
zadovoljni, saj je nastopilo nekaj
znanih mladih" ptujskih atletov
kot so Markovic. Brodnjak in
Hauptman pri fantih in Lovreco-
va ter Radanovičeva pri dekletih.
REZULTATI — MLADINCI
3000 m: 1. Markovič, Destrnik; 2.
Brodnjak. Hajdoše; 3. Haup-
tman. Desternik; 4. Ciglar. Kicar;
5. Zavec, Trnovska vas;
EKIPNO: 1. Destrnik. 2.
Trnovsa vas in 3. Kicar.
REZULTATI —MLADINKE
1500 m: Lovrenc Vitomarci, 2.
Radanovič. gimnazija Ptuj, 3.
M urko. Trnovska vas. 4. Lukman,
gimnazija Ptuj. 5. Verlič, Trnov-
ska vas.
EKIPNO: 1. Trnovska vas, 2.
Gimnazija Ptuj in 3. Dijaški dom
Ptuj
V	prihodnje bodo organizatorji
poskušali pritegniti na kros tudi
nekaj znanih imen slovenske at-
letike. Organizacija krosa v
Trnovski vasi je bila odlična.
Danilo Klajnšek
Športna srečanja
¥ majšperku
V počastitev praznika KS Majšpeik so pripravili športna srečanja v
rokometu in košarki. V rokometu so sodelovale tri ekipe in sicer
Majšperk, Makole in MA Medvedce. Po boljši igri je prvo mesto osvojila
ekipa Makol, ki je prepričljivo premagala svcrje nasprotnike. Ekipa
Majšpeikaje osvojila drugo mesto z zmago nad ekipo MA Medvedce.
Na košarkarskem turnirju je sodelovalo 5 ekip in sicer Majšperk,
Lovrenc, Zamušani, Stoperce in Kidričevo. Prvo mesto je osvojila ekipa
Kidričevega, kije zanesljivo premagala svoje nasprotnike.
REZULTATI: Kidričevo: Zamušani 35:29; Stoperce: Lovrenc
23:24; Majšperk je bil prost; Kidričevo: Majšperk 21:32;
Stoperce:Zamušani 25:34: Kidričevo:Lovrenc 47:43; Majšperk:Lovrenc
37:32.
Vrstni red: 1. Kidričevo, 2. Majšperk, tretji Lovrenc, četrti
Zamušani in peti Stoperce.	Danilo Klajnšek
Finale APS za člane in članice
Minulo soboto in nedeljo, je bilo v Celju repub-
liško finalno tekmovanje za atletski pokal Slovenije.
Na njem so se pomerili najboljši atleti in atletinje iz
SR Slovenije, skratka tisti, ki so si v predhodnih
kvalifikacijah priborili mesto med dvanajstimi v
vsaki posamezni disciplini.
Po pričakovanju je v ekipni uvrstitvi zmagal
Kladivar iz Celja tako v ženski kot v moški konku-
renci.
- Na tekmovanju so sodelovali tudi atleti TVD
Partizana Ptuj. ki niso bili kompletni, ker so nekateri
poškodovani. Med petnajstimi ekipami so Ptujčani
pri članih pristali na desetem mestu. Največ točk je
nabral Dušan Koren, a najboljši posameznik iz
Ptuja je bil Žarko Markovič v teku na 800 m, ki je
osvojil šesto mesto.
M nogo bolje so se odrezala dekleta, ki so izmed 14
ekip zasedle dobro šesto mesto. Prehitele so znane
atletinje kot so Koper. Novo mesto. Ljubljano in
druge. Najboljša Ptujčanka je bila Alenka Šolar. Pa
tudi druge, kot so Carlijeva, Radanovič. Tominc. ter
ostale so se hrabro borile in tako prispevale točke za
svojo ekipo.
OP
Aluminij
-IHafta
2:5
V zadnjem srečanju so
tokrat mladinci Aluminija
povsem razočarali. Na doma-
čem igrišču jih je premagala
sila povprečna ekipa Nafte iz
Lendave. Zadetke za Aluminij
sta dosegla Fruk, in Kozo-
derc.	v
Danilo Klajnšek
SNL VZHOD: DRAVA-UNI0R 4:0 (2.-0)
Ponovno na prvem
mestu
Stadion Drave v Ptuju, gledalcev 100, sodnik: Bučar (Novo mesto);
Drava: Štebih, Malek, Strelec, Šmigoc, Trlep, Matič, Emeršič (Žgeč),
Skok, Čuš (Stajner). Čeh, Hvaleč;
Unior: Hvaleč, Goričan. Pavokovič. Penič, Kranj c, Koren
(Jevšenak) Jančič.Polegek, Kmetec, Videčnik, Kline;
Strelci: 1:0 (24) Hvaleč, 2:0 (39) Hvaleč, 3:0 (86) Žgeč, 4:0 (88)
Hvaleč;
Igralci pete selekcije NK Drava so visoko premagali goste iz
Slovenskih Konjic, ki so več nogometnega znanja pokazali šele v drugem
polčasu.
V	prvem polčasu so imeli domačini stalno terensko pobudo, od
številnih priložnosti (Emeršič, Šmigoc, Čeh) pa je dve izkoristil Hvaleč.
Kljub vročini je Drava igrala zavzeto z veliko željo za zmago. Pravgotov
zaradi prestiža, saj si je Drava v prvem delu tekmovanja delno zapravila
nastop v super ligi prav v srečanju z Unioijem (2:1). Gostje so se omejili
na nasprotne napade, do kazenskega prostora domačinov pa so prišli
malokrat.
V	drugem delu so gostje igro odprli in bili večji del v terenski
premoči, si ustvarili dve lepi priložnosti, vendar zadetka niso dosegli
Nato so domači ponovno prevzeli pobudo in zadetek je ,,visel v zraku".
Premoč sta proti koncu srečanja kronala Žgeč in Hvaleč s tretjim
zadetkom. Zmaga domačinov je popolnoma zadužena, z novima dvema
točkama pa so sedaj na prvem mestu z enakim številom točk kot
Šmartno.
Sodnik Bučar je zlasti proti koncu srečanja izgubil niti igre, pokazal
je kar tri rdeče kartone, Maleku in Klineju zaradi medsebojnega
obračunavanja ter Pavokoviču zaradi ostrega starta nad Hvalcem, Kline
in Pavokovič pa sta pred tem že dobila rumene kartone. Z ozirom na
mirno in fer igro, seje prehitro odločal za kartone.
1. kotar
Mura-Aluminij 5:3(1:1)
V	prvenstveni nogometni tekmi je mladinska selekcija Aluminija
izgubila srečanje z Muro v Murski Soboti. Igra je bila ves čas tekme
enakovredna. Domačini so povedli z 2:0, nato so gostje uspeli rezultat
izenačiti. Pri tem rezultatu so zastreljali tudi enajstmetrovko, kar je bilo
odločilnega pomena. Domačini so potem dosegli še tri zadetke, mladinci
Aluminija pa le enega. Obe ekipi sta bili na koncu izredno izčrpani, kar
je posledica vročine in sparine. Zadetke za Aluminij sta dosegla Fruk 1,
in Kozoderc 2.
Danilo Klajnšek
NOGOMETNI POKAL ALUMINU-PROLETAREC
6:1 (2:0)
Za razred boljši
Stadion Aluminija v Kidričevem, gledalcev 100. sodnik Miletič
(Celje);
Aluminij: Klajnšek. Šmigoc, Škrjanc (Kuret). Mesarič, Panikvar,
Vindiš, Kokot. Bek. Dončec (Letonja), Verdenik, Kozoderc;
Proletarec: Robič, Ulej, Dolinšek, Žerko, Forte, Pavlič (Šink), Če-
lan. Tomac, Drnovšek (Poznajelšek), Povšnar. Mimič;
Strelci: 1:0 (22) Kokot, 2:0 (42) Verdenik. 3:0 (47) Bek, 4:0, (60)
Mesarič 11 —m, 5:0(62) Letonja, 5:1 (67) Tomac, 6:1 (88) Šmigoc;
Igralci Aluminija, zmagovalci tekmovanja za nogometni pokal na
območju MNZ Ptuj, so se v osmini finala pomerili s Proletarcem iz
Zagorja. Srečanje je bilo pretekli četrtek v Kidričevem, domačini so
zasluženo zmagali, saj so bili za razred boljši nasprotnik. Rekreacijska
ekipa iz Zagorja seje omejila na nasprotne napade, vendar je ves čas
srečanja igrala podrejeno vlogo.
V	prvem polčasu premoč Aluminija ni bila tako izrazita kot v
nadaljevanj u. prvo zrelo priložnost pa so zamudili gostje, ki so naslednjo
imeli šele proti koncu prvega dela. Vmes pa so domači igralci ob dveh
zadetkih imeli še nekaj lepih priložnosti, med drugim zadeli vratnico
(Bek). vendar so bili v zaključkih premalo prisebni.
V	drugem delu so domačini zamudili priložnost, da bi ob štirih
zadetkih še dodobra napolnili mrežo gostov. Igrali so bolje kot v prvem
delu, lepo kombinirali in si s hitrimi prodori ustvarili kopico priložnosti.
Gostje so do kazenskega prostora nekako še prihajali, častni zadetek pa
so po napaki domače obrambe dosegli šele pri rezultatu 5:0 za Aluminij.
Srečanje je bilo za oko dobro, vendar manj kvalitetno kot finale s
selekcijo. To.pa je razumljivo, saj sta za dobro nogometno predstavo
potrebna enakovredna nasprotnika. Simpatični gostje iz Zagorja pa
tokrat tak nasprotnik niso bili.	L kotar
Četrti zadetek iz enajstmetrovke je dosegi Mesarič
Foto: B. Rode
Zanesljivo
šesto mesto
10 — ZA RAZVEDRILO
31-maj 1979 ~ TEDNIK
TEDNIK -1979
OGLASI IN OBJAVE - 11
Zaključek športnih tekmovanj ob dnevu mladosti
V	številne slovesnosti in prire-
ditve ob mesecu mladosti so se
vključili tudi mladi iz ptujske
občine. Komisija za šport in
rekreacijo pri OK ZSMS v Ptuju
je bila organizator športnih tek-
movanj v katera so bili vključeni
mladi iz vseh krajev občine Ptuj.
Predsednik komisije za šport in
rekreacijo in glavni organizator
tekmovanj je bil Ljubo Gajzer,
učitelj telesne vzgoje na OS Tone
Znidarič v Ptuju, ki je o poteku
tekmovanj povedal:
»Naj začnem kar pri rezultatih
tekmovanj. V rokometu — ženske
je prvo mesto osvojila KS Franc
Osojnik pred OS Tone Znidarič in
KS Kudina. Med rokometaši so
bili najboljši člani iz AGIS-a,
drugo mesto je dosegel Klub
mladih, tretje pa MIP Ptuj.
V	nogometu so se najbolje
odrezali mladi s Ptujske gore,
pred Juršinci in Dornavo. V sahu
je prvo mesto dosegla ekipa Olge
Meglič, pred Leskovcem in Mure-
tinci. V nikadu je sodelovala le
ekipa OO ZSMS Rogoznica. V
namiznem tenisu so se najbolje
odrezali člani ekipe KS Jože
Potrč, pred ekipama Kluba mla-
dih in Olge Meglič Ptuj.
Tekmovanja v košarki na ža-
lost nismo mogli realizirati zaradi
prenavljanja hale. Sicer pa naj
povem ob koncu še to, da so se
ekipe na tekmovanja množično
prijavljale, na žalost pa na tekmo-
vanje niso prišle. Tako je bila
vnesena nekakšna zmeda v sam
sistem organizacije tekmovanja.
Včasih smo morali čakati tudi po
2 uri na začetek tekme. Prihodnje
leto bomo organizirali drugačen
sistem in mislim da bo bolj
učinkovit.«
V glavnem pa so športna tek-
movanja ob mesecu mladosti
dosegla svoj namen — množič-
nost in krepitev duha — ter
prijateljstva med mladimi.
—O M
Najbolje uvrščenim ekipam so podelili pokale in priznanja na osrednji
slovesnosti ob dnevu mladosti in letalcev v Moškanjcih.
Foto: M. Ozmec
Ljubo Gajzer, učitelj telesne vzgo-
je in predsednik komisije za šport
in rekreacijo pri OK ZSMS v
Ptuju.
MERCATORUADA 79
Prvo mesto za MIP
Ob koncu preteklega tedna se
je več sto delavcev SOzD Merča-
tor zbralo v Portorožu na final-
nem tekmovanju športnih iger. To
ie bila druga prireditev, prva
Mercatorijaaa je oila lani v Ptuju.
Tekmovanja so bila zelo zani-
miva, največ pozornosti pa je
pritegnilo vlečenje vrvi. Tudi
tokrat je bila najtežja in najmoč-
nejša e"kipa MIP iz Ptuja. Skupni
zmagovalec je delovna organiza-
cija Mercator-lzbira—Panonija
Ptuj. Prihodnja Mercatorijada bo
v Krškem
B. R.
Vlečenje vrvi — ekipa MlP-a	-foto:B. Rode
Prvo ribiško tekmovanje
v tej sezoni
Člani ribiške družine Ptuj so
v nedeljo 27. maja uspešno izvedli
prvo tekmovanje ribičev v lovlje-
nju rib s plovcem v tej sezoni.
Prvič je tekmovanje potekalo v
gramoznici v Tržcu, med seboj pa
se je pomerilo 32 članov, 13
mladincev in 12 pionirjev. Vreme
je bilo sicer izredno lepo in
sončno, vendar je tekmovalcem
nagajal veter. Kljub temu so bil
doseženi dobri rezultati, ki so
služili za izbor najboljših tekmo-
valcev v nadaljnjih tekmovanjih.
Prvih pet najbolje uvrščenih
med člani: 1. Marjan Robin, 2.
Bogdan Petek, 3. Silvo Voda, 4.
Slavko Erlač in 5. Vlado Ogrizek.
Prvih pet mladincev: 1. Da-
nilo Leber, 2. Slavko Arnuš, 3.
Drago Matajič, 4. Janez Kekec,
in 5. Božo Fras.
Med pionirji so bili najboljši:
1. Zvonko Arnuš, 2. Tomo Žirov-
nik. 3. Slavko Kekec, 4. Andrej
Vindiš in 5. Nataša Frangeš.
Razglasitev rezultatov je
bila ob 11.30, najbolje uvrščeni
posamezniki pa so prejeli prizna-
nja.
ODPOVEDALE ZAVORE?
V soboto 26. maja se je zgodila
nesreča na Ormoški cesti v Ptuju.
Voznik osebnega avtomobila
Mihael Janžekovič iz Nove vasi
pri Markovcih je peljal po
Ormoški proti Budini. Pri hiši št. 3
je zavijal v levo. Ker je iz na-
sprotne smeri pripeljalo vozilo je
svoje vozilo ustavil. Za njim je
pripeljal voznik osebnega avto-
mobila Anton Ljubeč iz Sodinc 9,
kije začel ustavljati, za njim pa je
pripeljal še voznik tovornega av-
tomobila Leopold Čas iz Janškega
vrha 10. Voznik Čas vozila ni
mogel ustaviti ter z vso silo trčil v
vozilo Ljubeča in ga potisnil še v
vozilo Janžekoviča, ki je že zavi-
jalo v levo. Tovorni avtomobil je
na tehničnem pregledu zavornega
sistema. Lažje je bil poškodovan
voznik Ljubeč, materialne škode
je za okoli 25.000 din.
TRČILA VOZNIKA MOTOR-
NIH KOLES
V nedeljo 27. maja seje zgo-
dila nesreča na Potrčevi cesti v
Ptuju. Do nezgode je prišlo ko je
voznik motornega kolesa Jože
Zakelšek iz Kajuhove 5 v Ptuju
peljal proti Rogoznici. Ko je za-
vijal v levo v Župančičevo ulico je
zaprl pot nasproti vozečemu vo-
zniku motornega kolesa Srečku
Roškarju iz Gomile. Pri trčenju
sta oba padla po cestišču, s svoji-
ma sopotnicama vred. vendar sta
se pri padcu ranila le voznika.
POBEGNIL S KRAJA NESRE-
ČE
Nesreča se je zgodila tudi v
soboto. 26. maja ob 15.00 v Pod-
lehniku. Voznik osebnega avto-
mobila tuje registracije Franc
Gajser iz Dolene je vozil iz Zakla
ČRNA KRONIKA
V tednu od 21. do vključno 28. maja so miličniki postaje milce Ptuj in
oddelkov posredovali v 5 prometnih nesrečah. Smrtnih žrtev tokrat niso
zabeležili, pač pa je za posledicami ene prejšnjih nezgod na Borlu v ptujski
bolnišnici podlegel Ivan Furek iz Zg. Hajdine 89. Sicer pa je v prejšnjem
tednu bilo v nesrečah lažje poškodovanih 9 oseb.
Vzroki so bili tokrat tudi zelo različni, v glavnem pa kot običajno
prehitra vožnja, neprevidnost, izsiljevanje prednosti in vinjenost voznikov.
Na vozilih je bilo za okoli 63.300.- din materialne škode.
proti Podlehniku. Ko je pripeljal
do odcepa za Gorco je iz na-
sprotne smeri pripeljal voznik
kolesa z motorjem Alojz Milošič iz
Podlehnika 50. Prišlo je do trče-
nja, pri čemer je Milošič padel po
tleh in se poškodoval po glavi in
rokah. Gajser je sicer ustavil, ko
pa je videl kako je poškodovan
Milošič, je zapeljal naprej, ne da
bi mu nudil pomoč ali o nesreči
obvestil milico. To pa je storil nek
občan in v 30 minutah so Gajserja
prijeli na mostu v Vidmu. Oba
udeleženca pa sta pod sumom, da
sta vozila pod vplivom alkohola.
— OM
Avto rally
Emona Merkur
V nedeljo so ob 25. letnici
delovne organizacije Emona Mer-
kur Ptuj organizirali avto-rally,
katerega seje udeležilo 40 vozni-
kov. Start tekmovanja je bil v
Mariboru in je potekalo prek
Radgone in Ljutomera, kjer so
bile tudi časovne kontrole, cilj
tekmovanja pa je bil v Ptuju in
sicer na kartodromu, kjer je ob
sodelovanju Avto moto društva
Ptuj bila tudi spretnostna vožnja.
Prvo mesto je na tekmovanju, ki
ie bilo pod pokroviteljstvom
Emone Merkur Ptuj, osvojila
ekipa Računskega centra iz Ljub-
ljane, drugi so bili Ptujčani in
tretji Ljubljančani. Med posa-
meznicami je bila najboljša voz-
nica Jožica Kozina iz Jasmina.
Nedeljskega tekmovanja so se
udeležili predstavniki vseh teme-
ljih organizaeji združenega dela,
ki sodijo v SOZD Emona Ljublja-
na.
zk
Cisterna gorela kot bakla
Janez Pestotnik iz Zagorja ob
Savi že precej let vozi po naših
cestah v zadnjem času vse bolj
dragoceno gorivo. Tokrat je z
vlačilcem ljubljanskega podjetja
SAP—VIATOR prevažal iz rafi-
nerije v Sisku 29.200 litrov 98
oktanskega bencina. Čez noč se
je ustavil na parkirnem prostoru
pri motelu v Podlehniku. V petek,
25. maja je ob 3.40 nadaljeval pot
proti Beltincem, kjer naj bi
dragoceni in obenem nevarni
tovor iztovoril. Kmalu, kot sam
pravi, da ni preteklo več kot pet
minut od začetka vožnje, je v
vzvratnem ogledalu opazil dim in
plamen. Takoj je ustavil in skočil
iz vozila, kljub temu pa je že
dobil manjše opekline po rokah in
nogah, tako da je moral iskati
pomoč v ptujskem zdravstvenem
domu.
Ogenj je v trenutku zajel vso
vozilo in ga, kot je bilo pozneje
moč ugotoviti, popolnoma uničil.
Na kraj dogodka, na magistralni
cesti v bližini farme bekonov v
Dražencih, so v rekordnem času
prihiteli delavci milice in zausta-
vili promet ter omogočili hiter
dostop gasilskim enotam, ki so
prihitele iz Ptuja, Tržca, Buko-
vec. š Studencev, Starš. Miklavža
in Maribora. Njihovi hitri inter-
venciji gre zahvala, da sicer
ogromna škoda ni še večja. Poleg
popolnoma uničenega vozila je
zgorelo prek 17.000 litrov benci-
na. Goreča cisterna je izgledala
kot velika bakla. Gost črn dim in
ogenj je bilo videti daleč naokoli.
Asfalt v okolici se je dobesedno
stopil, precej daleč okrog pa je
požgana tudi trava in posevki
bližnjih njiv. Sreča v nesrečije. da
se je zgodila nesreča zunaj nase-
ljenih krajev, saj bi po izjavi
delavcev UJ V v primeru eksplozi-
je tudi bolj oddaljenim naseljem
grozila večja nevarnost.
Po zaslugi delavcev milice in
požrtvovalnih gasilcev se je vsa
zadeva razen velike materialne
škode končala dokaj srečno. Ko
bodo ugotovljeni vzroki nesreče,
ki do časa, kot to poročamo še
niso bili znani pa bomo morda
lahko kritično spregovorili o var-
nostni opremi vozil, ki prevažajo
nevarne tovore, o malomarnosti
ali morda še o čem drugem!?
JB
Cisterna polna bencina — kot goreča bakla.
DO PONEDELJKA, 28. MAJA ISKALO
ZDRAVNIŠKO POMOČ ČEZ 90 OSEB
Vzrok okužbe klica
salmonella enteritidys
V	ponedeljek, 21. maja popoldne je v ptujski bolnišnici iskalo
zdravniško pomoč 5 pacientov doma iz različnih krajev občine Ptuj. Vsi
so imeli enake klinične znake: visoko temperaturo, prebavne motnie
(driska) in slabost. Prvi dan zdravniki po kliničnih znakih niso postavili
končne diagnoze. Naslednjidan. 22. maja pa seje število obolelih močno
povečalo. V ptujski bolnišnici seje z enakimi kliničnimi znaki zdravilo v
treh oddelkih preko 40 pacientov. Seveda so že prvi dan sumili daje vir
okužbe pri vsen enak in ker so vsi pacienti obiskali slaščičarno Miazima
Kamberija na Trgu Svobode v Ptuju, so inšpektorji takoj sumili, da gre
za okužbo iz te slaščičarne, kije sicer vzorna. 22. maja so odredili zaporo
slaščičarne, prepovedana pa je bila vsaka prodaja slaščic. Seveda so bili
vzorci iz slasčic vzeti že uan poprej, ponovno na so jih vzeli 23. maja.
Obakrat je bilo vsem zaposlenim odvzeto tudi blato za analizo, čeprav so
bili pred tem na rednem pregledu in je bilo dokazano, da so vsi zdravi.
Po številnih raziskavah slaščic (okužba s sladoledom je izključena)je bila
izolirana klica SALMONELLA ENTERITIDYS, toje klica, ki povzroča
črevesne bolezni.
Na postaji milice v Ptuju so nam v ponedeljek 29. maja postregli s
podatkom, daje do tega dne iskalo v ptujski bolnišnici in delno tudi v
Mariborski preko 90 oseb. Vendar to naj ne pomeni znaka za preplah. S
pravilnimi higienskimi navadami — s temeljitim umivanjem rok in
rednim čiščenjem sanitarij — klicaje namreč fekalijskega izvora — se
klica namreč ne prenaša, kar je v nasprotnem primeru možno.
V	sredo je o tej problematiki razpravljal tudi Izvršni svet SO Ptuj,
podrobno strokovno mnenje o izvoru klice in o razsežnosti okužbe pa bo
podano po zaključku vseh raziskav. Vprašanje je namreč, alijeomenjena
slaščičarna zares edini vir okužbe?
— OM
D0NAČKA GORA
Jn jutri pojdem na goro, naj se oči mi napijo..."
Takole je zapisal naš slovenski pesnik Oton Župančič, ko je razmišljal
o gorah. Med \manjše vzpetine spada tudi Donačka eora na kateri se ie v
nedeljo zbralo veliko planincev iz Majšperka in okolice, seveda je priso-
stvovalo tudi precej tieplarunoev ljubiteljev narave, ki so nedeljo izkoristili
za izlet na uonacKO goro, ki je od vsaKem letnem času zanimiva za
obiskovalce.
Planinsko društvo Majšperk je v nedeljo organiziralo proslavo na
Donački gori v počastitev 87. rojstnega dne tovariša Tita in treh velikih
jubilejev — 60. letnice ZKJ, 60 letnice SKOJ-a in naprednih sindikatov.
Zbranim je o liku tovariša Tita in o pomembnosti planin za našega
delovnega človeka spregovoril Ivan Rakavec. Na proslavi je sodeloval tudi
moški pevski zbor D P T) Svoboda Majšperk. Mladinski aktiv iz Majšperka
pa je organiziral t rim, pešačenje iz Majšperka na Donačko goro. Po
Končani proslavi je zbrane zabaval ansambel Tornado. Naj povemo še to,
da planinsko društvo iz Majšperka gradi planinsko hišico na Donački gori,
katere otvoritev bo v jeseni.
V. Vodušek
Planinci pred hišico na Donački gori.
KMETIJSKA
ZADRUGA PTUJ
Razpis
za kmečka
posojila
Iz Kmetijske zadruge Ptuj so
nas obvestili, da so razpisali novi
natečaj za kmečka posojil za leto
1979/80. Kmetovalci — člani, ki
želijo najeti kredit za preusmeri-
tev kmetije, lahko to opravijo pri
pospeševalni službi na svojih
zadružnih enotah do 6. junija
letos. Podrobnejša pojasnila in
napotke pa lahko prejmete pri
tehnični službi zadruge v Ptuju
(dom JLA) ali pa na zadružnih
enotah.
1. k.
vreme
do nedelje. 10. junija 1979
Prvi krajec bo v soboto. 2. ju-
nija ob 23.37.
Napoved: Lepo. in suho vre-
me se bo nadaljevalo še prihod-
nji teden. Vmes bo le toliko
dežja, da bo za vrtičkarsko so-
lato. Možne so le kratkotrajne
plohe, ki bodo za kako uro
spremenile vreme. Dež. ki bo
zadovoljil kmeta lahko priča-
kujemood sobote 9. junija, ko bo
tri dni deževalo. Alojz Cestnik.