LOGATEC, 20. XI. 1970 — ŠT. 5
GLASILO KOLEKTIVA KOMBINATA LESNE INDUSTRIJE — LOGATEC
Portalni žerjav bo kmalu obratoval
Z razvojem tehnike se vse močneje spreminja struktura proizvodnih sil sodobne proizvodnje v korist proizvodnih sredstev dela. Človeka nadomeščajo vse zahtevnejši mehanizmi in mu omogočajo pri manj intenzivnem delu večjo proizvodnost. Sodobni stroji vse bolj izključujejo negativne subjektivne faktorje človeka ter dajejo tehnologiji proizvodno zanesljivost.
Tehnologija dela na stari žagi nosi v glavnem še pečat preteklosti. Osnovni element njene proizvodnje je človek. Sistem dela le delno dovoljuje uvedbo mehanizacije, na pri-
mer uvedba sodobnega polno-jermenika brez mehanizacije pred strojem in za strojem ne bi bila možna. Veriga proizvodnje bi se obvezno trgala ob človeku, ker bi človek z cepinom in vagonetom stregel stroju. Mnogi se sprašujejo, zakaj toliko mehanizacije na žagi, vendar je razumljivo, če poznamo proizvodnost sodobnih polno jermenikov, ki lahko razlagajo 100 m1 jelove hlodovine na dan. Kako bi stregli stroju pozimi v mrazu in snegu, celo v dežju? V lakih primerih se proizvodnja gotovo ustavi, če je vezana na golo ljudsko delo. Osnovna dejavnost portalne-
ga žerjava bo manipulacija hlodovine pred žago. Med obema tiroma bo možno v kotanji \ skladiščili tudi 10 000 m1 hlodov, kar bi bilo možno, pa bi povečali kapaciteto za 25%. Žerjav bi z eno ročico, ki seže nad dva bodoča industrijska tira, razkladal bukovo hlodovino. Obseg dela je možen nad 20 vagonov, kar je več, kol pa jih prihaja V konicah. Razkladalo se bo z velikim grabilcem, ki zajame cel šop hlodov, ali s kavljem, ki zagrabi vsak hlod posamično. Žerjav bo odlagal hlode na zbirnem mestu, od koder jih bo kasneje sortiral po posameznih boksih ustrezno debelinskim razredom in vrsti hlodovine. Z drugo ročico bo žerjal razkladal hlodovino s kamiona. Iz boksov, ki bodo stali paralelno z mostom žerjava, bo žerjav po več hlodov skupaj odlagal na depo pred lopo za celjenje, od koder bo dozirna naprava po en hlod pošiljala na celjenje.
S portalnim žerjavom bo možno nakladati tudi cele pakete desk na vagon dokaj preprosto z jekleno vrvjo. S tem bo odpadlo zamudno prekladanje desk na vagonih, ker jih viličar lahko naloži samo do ene polovice vagona, a na drugo jih je treba preložiti ročno. Odpadlo bo tudi zamudno razkladanje in nakladanje drugih tovorov na vagon ali kamion.
Zaradi večje višine spodnjih polic mostu, kot je največja višina žagalnice, bo lahko žerjav vozil preko žagalnice do sredine dolžine objekta, od koder naj bi vračal prizme hlodov do verižnih transportjev. Poleg tega bo možno dvigati izdelano robo izpred vrat kleti žagalnice, z dosegom do silosov bo lahko takoj izpred njih jemal kasone s sekanci ter jih stresal na vagone. Sekance se bo prodajalo tovarnam celuloze.
(Nadaljevanje na 2. strani)
KLI NA SEJMU V BEOGRADU
Na mednarodnem sejmu pohištva, opreme in notranje dekoracije v Beogradu je razstavljalo tudi naše podjetje. Namen razstave je bil predvsem seznaniti naše dosedanje kupre stavbnega pohištva ter druge interesente, ki naših izdelkov še ne poznajo.
Razstavni prostor je bil primerne velikosti in lepo opremljen s standardnimi okni ter z izdelki, ki so v programu oken za leto 1971. Oblikovalci razstave, zlasti predstavniki gradbenih podjetij pa tudi individualni kupci, so se zanimali skratka za vse izdelke.
Vse interesente za naše proizvode smo podrobneje seznanili s kvaliteto in funkcionalnostjo oken ter jim izročili prospektni material.
Razstavljali so tudi naši konkurenti »JELOVICA«, »INLES« in drugi iz sosednjih republik, tako da je vsak intresent stavbnega pohištva dobil razne informacije in osebno mnenje o cenah in kvaliteti izdelkov. Ti podatki pa pripomorejo k odločitvi za nakup.
Razstavljanje na sejmih predstavlja za. vsako podjetje strošek, vendar je ta nujno potreben za radi vse večje konkurence na tržišču.
Opaža se namreč pri številnih predstavnikih gradbenih podjetij, da so prepričani, da ni razlik v kvaliteti standardnih izdelkov, četudi so ti proizvedeni v različnih tovarnah. Glede tega pa lahko trdimo, da je bistvena razlika v kvaliteti stavbnega pohištva, zato je s temi vprašanji treba seznaniti kupce, prav v take namene so najuspešnejše razstave. Po številnem obisku na sejmu ugotavljamo, da so mnogi novi kupci dobili informacije o naših izdelkih, kar se bo nedvomno kasneje odražalo pri naročilih.
KLI je poznan po vsej državi kot podjetje s kvalitetnimi proizvodi, vendar moramo še obširneje reklamirati naše izdelke, da bi na osnovi teh lahko pričakovali zadostno število naročnikov.
IVAN VODOPIVEC
Varčujmo za stanovanja!
Sredstva za stanovanjsko izgradnjo in stanovanja za leto 1970 so razdeljena. Komisija za družbeni standard je poskusila ugoditi večini prosilcev, vendar ji zaradi premajhnih sredstev ni uspelo zadovoljiti vseh prosilcev.
Ker je članom kolektiva stanovanjska problematika znana, ni potrebno, da se ponovno vračamo k podatkom in razpravljamo, kdo je v večji meri prizadet, ampak se moramo usmeriti k težnji, da čimprej na zadovoljiv način rešimo celotno problematiko.
Da bi ugotovili, kako v drugih podjetjih rešujejo tovrstno problematiko, smo povprašali v podjetju »Jelovica«, Škofja Loka, kako v njihovem podjetju rešujejo stanovanjsko problematiko.
Po primerjanju smo ugotovili, da je v njihovem podjetju stanovanjska problematika manj pereča, vendar pa jo uspešno rešujejo s posojili na podlagi vezave sredstev pri Kreditni banki in hranilnici Ljubljana. Izbrana sredstva so vročena pri banki namensko
za stanovanjsko gradnjo, graditelji pa morajo tudi vročiti sredstva za gradnjo. Kreditirajo predvsem nakup njihovih montažnih stavb. Višina posojila jim tako znese nad 16 milijonov. Pri nas si seveda takšnih višin kreditov še vedno ne bomo mogli privoščiti. In ker se bo komisija za družbeni standard v svojem mandatnem obdobju še v večji meri naslonila na določila pravilnika 0 dajanju kreditov za stanovanjsko izgradnjo in 0 stanovanjskih razmerjih, bo verjetno za marsikoga zelo zanimiv način kreditiranja pri Kreditni banki in hranilnici Ljubljana.
Komisija za družbeni standard se je namreč že na svoji I. redni seji dne 13. 5. 1970 odločila, da bo za delitev kreditov upoštevala dosledno iste kriterije kot pri delitvi stanovanj. Pri tem bo upoštevala naslednje kriterije:
— delovno mesto,
— površino stanovanjskih prostorov,
■—■ število družinskih članov,
— osebni dohodek na zaposlenega,
Portalni žerjav bo kmalu obratoval
(Nadaljevanje s 1. strani) Portalni žerjav ne bo odvisen od vremenskih nevšečnosti, kot so mraz, sneg, dež ipd. Žerjavovodja bo sedel v kabini pod mostom žerjava. Iz nje bo imel pregled čez celo manipulativno površino. Dostop v kabino bo iz podesta. Kabina bo pozimi ogrevana. Žerjavovodja se bo v kabini vozil z mačkom in grabilcem za hlode. Grabilec bo možno spuščati do najnižje točke hlo-dišča brez nihanja s pomočjo pantografskega stabilizatorja. Grabilec bo vrtljiv okoli svoje osi.
Tehnični podatki portalnega žerjava.
Žerjav je težak ca. 80 ton. Nosilnost žerjava na grabilcu je 8 ton, na kavlju pa 10 ton. Maksimalni kolesni pritisk na žerjavno progo je možen do 17,5 tone. Dolžina žerjavne proge je 164 m.
Portalni žerjav se sestoji iz glavnega mostu, ki je podprt na 4 nogah z vozički. Dve nogi sla fiksni, podprti z drogovi, dve nogi sta nihalni, obe sta med seboj povezani z vezmi. Pod mostom se vozi kabina skupaj z mačkom za dviganje
tovora s pomočjo grabilca ali kavlja. Na nogah je pritrjen še podest za vhod v kabino. Na koncu mostu je pritrjena konzola za nabiranje kabla, a ob fiksnih nogah je pritrjen boben za navijanje kabla, preko katerega doteka električni tok v portalni žerjav.
Dimenzije žerjava.
Most je dolg 100,5 m. Desna konzola (proti železniški progi) je dolga 15,5 m, leva konzola skupaj s konzolo za nabiranje kabla pa 25 m. Višina žerjava na višjem platoju je 15,5 m, na nižjem pa 17,5 m. Najnižja točka mostu žerjava je 12,9 m nad platojem, kar je za 2,6 m višje, kot je najvišja točka nad novo žagal nico.
Višina dviga grabilca je 8,40 m, kavlja pa 11,8 ni.
Hitrost.
Vožnja žerjava po tirih je 52 m/min. Vožnja mačka s kabino pod mostom je 100 m v minuti. Dvižna hitrost grabilca je 8 m/min. Obračanje grabilca okoli svoje osi je 1,82 obrala/min. Instalirana moč elektromotorjev je 72,5 kW. To bo zdaj največji portalni žerjav v Jugoslaviji.
O. S.
— čas zaposlitve,
— morebitne druge krite rije.
Na ta način bo odpadla marsikatera neupravičena kritika. Poleg lega ne bo potrebno reševati posameznih vprašanj v nedogled vsako leto in drobiti zneskov celo do 1500.— N din.
Poglejmo si sedaj, kako poteka stanovanjsko varčevanje pri banki. (Ogledali si bomo le
dano lokacijsko in gradbeno dovoljenje,
— in za prezidavo, prizida-vo, temeljito popravilo in obnovo stanovanj in stanovanjskih hiš.
Varčevanje občana za posojilo:
a) z enkratnim pologom,
b) z rednimi mesečnimi pologi,
c) z   izrednimi, občasnimi
Stanovanjski blok med Izgradnjo
točke iz njihovega pravilnika, ki bi bile zanimive za naše graditelje).
Banka daje posojila:
— občanom in pravnim osebam za nakup novih stanovanj in stanovanjskih hiš pri organi zacijah, ki so registrirane za proizvodnjo in prodajo stanovanj za trg,
— občanom in pravnim osebam za graditev ali dograditev stanovanjskih hiš, vendar samo za organizirano stanovanjsko graditev na zemljišču, ki je komunalno vsaj malo minimalno opremljeno; za graditev stanovanjske hiše mora biti iz-
pologi.
Poleg enkratnega in rednih mesečnih pologov lahko občan vplačuje tudi izredne pologe, za katere dobi posojilo pod pogojem, da so le-ti v banki najmanj 13 mesecev, 18 mesecev, 2 leti ali več.
Najkrajša varčevalna doba je 13 mesecev. Privarčevani znesek mora bili tako visok, da dobi občan posojilo najmanj 3000.— N din.
Občan med varčevanjem ne more dvigati privarčevanih zneskov niti obresti, razen če odstopi od varčevalne pogodbe.
Posojilo Izraženo z odstotkom od privarčevanega zneska brez
obresti.
Varčevalna doba	pri rednem mesečnem varčevan ju	pri enkratnem pologu ali občasnih pologih	Doba vračanja posojila
1	2	3	4
13 mesecev	30 "'„	60 %	4 leta
18 mesecev	50 »'„	80 "„	7 let
2 leti	80%	120 »„	12 let
3 leta	130»,,	160 %	18 let
4 leta	160 %	200 %	24 let
5 let	200 %	250 »/,	30 let
6 let	240 %	300 "'„	30 let
7 let	280%	350 "/„	30 let
8 let	320 %	400 %	30 let
9 let	360 11 „	450 %	30 let
10 let	400 "'„	500 "„	30 let
Varčujmo za stanovanja!
(Nadaljevanje I 2 strani) Občan   lahko   odpove vsak
čas varčevalno pogodbo. Odpoved mora predložiti banki pismeno. Banka bo izplačala privarčevani znesek in obresti po obrestni meri, ki velja za hranilne vloge na vpogled, v 30 dneh od dneva prejema odpovedi.
Občan lahko prekliče odpoved varčevalne pogodbe samo pred izplačilom privarčevanega zneska.
Posojila na podlagi vezave sredstev
Pravna oseba ali občan dobita pravico do posojila na podlagi vezave namenskih sredstev v banki za najmanj 13 mesecev, a najdalj 20 let, in sicer 175"» od zneska vezanih sredstev. Deponent lahko začne porabljati posojilo po 10 mesecih od dneva vplačila na vezave sredstev.
Novo naselje za Narodnim domom
Banka lahko na predlog občana pogodbeno varčevalno dobo podaljša ali skrajša. Za vsako tako spremembo skleneta občan in banka dodatek k varčevalni pogodbi.
Banka obračuna na privarčevani znesek obresti po 1 % obrestni meri do dneva izplačila tega zneska.
CIan delovne skupnosti lahko namensko varčuje za posojilo tudi skupaj s svojo delovno organizacijo.
Pri tej obliki varčevanja skleneta tako član delovne skupnosti kot delovna organizacija za banko vsak svojo varčevalno pogodbo.
Delovna organizacija, ki varčuje združeno s članom delovne skupnosti, sklene obenem z varčevalno pogodbo tudi pogodbo o vezavi privarčevanih sredstev za določen čas.
Doba vezav privarčevanih sredstev je za 30% krajša od dobe vračanja posojila članu delovne skupnosti in je prikazana na lestvici 2.
Banka podaljša dobo vračanja posojila članu delovne skupnosti največ na 30 let, če delovna organizacija veže privarčevana sredstva za primerno daljšo dobo.
Pravico do posojila na podlagi združenega varčevanja dobi član delovne skupnosti, ko potečeta varčevalni dobi po obeh pogodbah.
Posojilo mora vrniti najkasneje do dne, ko banka vrne vezana sredstva.
Sklenitev posojilne pogodbe
Banka ugotovi iz podatkov v zahtevku za posojilo kreditno sposobnost posojilojemalca.
Kreditno sposobna je tista pravna oseba ali občan, ki ponudi banki zadostna jamstva, da bo plačala dolg v celoti.
V kritje posojila zahteva banka od občana:
— vknjižbo zastavne pravice za obstoječo terjatev na njegovo zemljišče z vsemi Zgradbami v korist banke,
— zaznambo vrstnega reda na zemljišču, na katerem bo sezidal hišo ali stanovanje.
Za odplačilno dobo največ do 7 let in za znesek največ do 200 000 din lahko banka sprejme tudi zavarovanje posojila z menico in poroki.
S posojilom obremenjeno stanovanjsko hišo ali stanovanje mora posojilojemalec obvezno zavarovati za dejansko vrednost in zavarovalno polico vinkulirati v korist banke.
Za zavarovanje rednega odplačevanja polletnih anuitet, preračunanih na mesečne obroke, mora občan, ki je v delovnem    razmerju, predložili
banki administrativno prepoved, drugi občani pa morajo predložiti izjavo, da bodo redno odplačevali mesečne obroke.
Posojilojemalec mora predložiti pred sklenitvijo posojilne pogodbe še naslednjo dokumentacijo:
— za nakup stanovanja ali stanovanjske hiše pri proizvajalcih kupoprodajno pogodbo,
— občani, ki so v delovnem razmerju, in upokojenci, potrdilo o višini mesečnih dohodkov.
Poraba posojila
Posojilojemalec lahko začne porabljati posojilo takoj po sklenitvi posojilne pogodbe oziroma takrat, ko postane posojilna pogodba veljavna in ga mora porabiti v enem letu.
Banka lahko v izjemnih primerih na pismeno prošnjo posojilojemalca podaljša rok porabe posojila.
Posojilojemalec začne odplačevati dolg prvega dne v naslednjem mesecu po porabi posojila.
A. C.
Poslovanje devetmesečnega obdobja 1970
S povzetka iz poslovnega poročila prikazujemo v kratkih sestavkih najpomembnejše rezultate, dosežene v devetih mesecih tega leta.
FIZIČNI OBSEG PROIZVODNJE Količinska proizvodnja izračuna na osnovi norma ur je v ku-mulativi v devetih mesecih letos, primerjana s planom za isto obdobje za celotno podjetje, presežena za 10 %. Največje preseganje plana za 23 % je dosegla tovarna oken. Ostala preseganja proizvodnje po delovnih enotah v odnosu na plan so naslednja: žaga Logatec 2 %, drobno pohištvo 8 %, pomožne dejavnosti pa so presegle: galvanizacija za 9% in sušilnica za 11 "o- Delovna enota plastika pa je dosegla planirano proizvodnjo 31 %.
Na splošni porast proizvodnje v primeri s planom je v glavnem vplivala večja produktivnost in delno tudi investicijska vlaganja.
DOSEŽENA VREDNOST REALIZACIJE
Po dinamiki letnega plana je vrednost eksterne realizacije (prodaja) za tričetrtletno obdobje letos za celotno podjetje presežena za 12%, v primerjavi z enakim obdobjem lani pa je porastla (brez prenesene neplačane realizacije iz leta 106» za 33 %.
Primerjava  vrednosti dosežene realizacije   po   delovnih enotah nam da na osnovi izračuna z indeksom naslednjo sliko: Zaga Logatec 114 118
Drobno pohištvo 100 123 Plastika 68 168
Stavbno pohištvo 111 139 Montaža na stavbi 129 204 Pomožne dejavnosti 56 80 Ostala realizacija     — 222
Skupaj celotno podjetje
112
133
Iz prikazanih primerjav je razvidno, da so v glavnem vse proizvodne delovne enote, nekatere več, druge manj svoje planske obveze Izpolnita oz. presegle. Ugodno primerjavo nam dajo doseženi rezultati z lanskim enakim obdobjem, kjer je dosežen porast liri vseh delovnih enotah, razen pri pomožnih dejavnostih, kar pa ni bistveno, ker te služijo v glavnem proizvodnim delovnim enotam podjetja. Rezultat tega porasta je večja proizvodnja, ki je od-
raz povečane produktivnosti in ugodnejše prodaje izdelkov na domačem in tujem tržišču.
IZVOZ
Izvozna realizacija za devet mesecev letos znaša 2 028 759 US $. Ce to primerjamo s celotnim planom, ki znaša 2 560 000 US $, je letni plan izvoza realiziran 79,25%, kar pomeni, da je po planirani dinamiki prekoračen 4,25 %, v primeri z enakim obdobjem pa je letošnji izvoz v porastu za 23,6 %. Od skupne vrednosti izvoza odpade na ameriško tržišče ca. 80 %, ostalih 20 % pa odpade na druga konvertibilna področja. V slovenskem merilu, se v panogi lesne industrije podjetje KLI uvršča v izvozu na drugo mesto.
Vendar pa velja pripomniti, da zaradi nenehno naraščajočih cen osnovni surovini na domačem tržišču rentabilnost in akumulativ-nost izvoza znatno upada, kar nas proizvajalce izvoza spravlja v zaskrbljujoč položaj. Stimulacija za izvoz, ki jo nam proizvajalcem naša družba prizna, še vedno ni ekvivalentna vrednost naraščajočim cenam domačega trga.
INVESTICIJSKA VLAGANJA
Na osnovi investicijskega programa ter skladno z izvršenim rebalansom programa za leto 1970 so investicijske naložbe v osnovna sredstva za devetmesečno obdobje znašale 9,5 milijonov dinarjev. Od te vrednosti je bilo finansirano 40 % iz lastnih sredstev, 60 % pa iz bančnih kreditov.
Za gradnjo nove žage je bilo v tem tričetrtletnem obdobju investirano 4,2 milijona; žaga bo dograjena še letos. V ostale proizvodne obrate podjetja pa je bilo investirano 1,7 milijona dinarjev.
Za investicijsko vzdrževanje osnovnih sredstev je bilo v ob-ranavanem obdobju porabljeno 721 000 dinarjev, kar pomeni, da so bila planirana sredstva v celoti namensko izkoriščena.
OBRATNA SREDSTVA
Vrednost angažiranih obratnih sredstev je v primerjavi z enakim obdobjem lani porastla za 4011 „. Po strukturi vezave obratnih sredstev predstavlja v vrednosti največjo angažiranost vrednost saldo kupcev, ki znaša 44 %. Ta se je v primerjavi z lanskim obdobjem (Nadaljevanje na 4. strani)
Skupna vaja nekaterih enot teritorialne obrambe in enot civilne zaščite v Logatcu
Na skupni vaji enot teritorialne obrambe in enot civilne zaščite kombinata lesne industrije Logatec so sodelovali še občinski štab civilne zaščite, svet za narodno obrambo občine Logatec, občinski center obveščanja in alarmiranja, vizuelna opazovalnica, nekatere enote civilne zaščite krajevne skupnosti Dol. Logatec in krajevne skupnosti Gor. Logatec ter zdravstvena postaja Dol. Logatec, končno je vzporedno z vajo sodelovalo še poverjeništvo za informacijo in propagando pri organiziranju razstave orožja TE in tehničnih sredstev, s katerimi so opremljene enote CZ ter enote rezervnega vojnega letalstva.
Poglejmo, kaj je ta vaja pokazala in kolikšne izkušnje je prinesla, še posebno zato, ker je to prva vaja te vrste v občini Logatec in je bila izvedena po končanem osnovnem pouku enot CZ!
Glavna naloga vaje je bila preveriti priprave v Kombinatu lesne industrije, natančneje rečeno, kako so pripadniki enot civilne zaščite obvladali pouk, ali sta način in metoda pouka dobra ali ne, kako bodo pripadniki enot svoje znanje uporabili v praksi, kako se bo prebivalstvo nasploh vključilo v takšno ali podobno dogajanje.
Vaja je pokazala, da je bil pouk res uspešen, in sicer ne samo njen strokovni del, temveč tudi tisti del, ki se tiče moralno političnih in psiholoških priprav, saj je ta priprava potekala ne samo med poukom pripadnikov, temveč zelo intenzivno v pripravah na vajo, pa je zato poleg obsežnih materialnih priprav vaja bila uspešna, koristna; za vse opazovalce pa vsekakor zelo poučna.
Vse enote civilne zaščite so brezhibno opravile svoj del strokovne naloge, tako da je bilo pri posameznih nalogah težko razpo-
znali, kdo so poklicni, kdo pa priučeni udeleženci vaje.
Tehnično reševalna enota je bila pri odkrivanju ponesrečencev v ruševinah in pri njihovem reševanju tako spretna, kot da se s tem ukvarja vsak dan. Enako lahko trdimo za enoto RBK, prve pomoči in za gasilsko enoto.
Center obveščanja in alarmiranja z vi/.uelno opazovalnico sta delovala brezhibno, tako pa je delovala tudi enota za obveščanje in alarmiranje v kombinatu. Učinkovito je v vaji sodeloval uredniški odbor tovarne, ki je s svojim posebnim biltenom vpeljal sodelujoče in opazovalce v resničen tok dogajanja, jih tako približal času in dogodkom, na katere smo se pripravljali. Ne nazadnje gre zahvala vsem imi-tatorjem, ki so z vso resnostjo pripomogli opazovalcu vživeti se v resnični položaj in tako tudi sodelovati z vajo. Prav zato so vajo pohvalili občani, ki so si akcije ogledali, pa tudi strokovni opazovalci.
Ta vaja je končno pokazala, da so bili štabi in sodelujoče enote civilne zaščite ter enote TO dobro organizirani, hkrati usposobljeni za medsebojno sodelovanje v težkih razmerah, saj je koordinacija dela potekala odlično. Izkazalo se je, da so sedanje organizacijske rešitve dobre, vendar gre za takšna vprašanja, ki jih je potrebno nenehno preverjati in izpopolnjevati, se jim prilagajati ter se usposabljali še za mnogo težje pogoje.
Tudi na tej vaji se je pokazala koristnost in vzgojnost akcije prav zaradi tega, ker take vaje razvijajo pri ljudeh zaupanje vase ter prepričanje, da bo tudi v vojni v vsakem kotičku naše države delovala dobro organizirana in usposobljena enota civilne zaščit;;, ki bo reševala ljudi in materialne dobrine. Otmar Oblak
POSLOVANJE DEVETMESEČNEGA OBDOBJA 70
(Nadaljevanje s 3. strani) povečal za 55 %. V znatni meri so porastle v strukturi vezave zaloge reprodukcijskega materiala (razreda 3), vzporedno s tem pa tudi nedokončana proizvodnja in polproizvodnja (razred 6), zaradi novopečenih nabavnih cen in delno količinskega porasta zalog. To nemoralno neskladje nam oteži redno likvidnost, kar je splošni pojav v jugoslovanskem gospodarstvu. Da bi uravnovesili ta pojav je bilo podjetje prisiljeno najeti dodatne kratkoročne bančne kredite, s katerimi smo sanirali trenutno kritje »potreb« po obratnih sredstvih. To neskladje porasta vezave obratnih sredstev bo v precejšnji meri zmanjševal koeficient obračanja kapitala, hkrati pa bo vplival na ekonomičnost in rentabilnost poslovanja, saj je angažiranost obratnega kapitala v večji rasti, kot je vrednostna in fizična rast proizvodnje.
ZAPOSLENOST IN OSEI3NI DOHODKI
Število zaposlenih je v primerjavi z lanskim obdobjem v poprečju večje za 4 %, s predvidenim letošnjim planom pa je bilo v obravnavanem obdobju manj zaposlenih za 4      To je vsekakor
pozitiven rezultat, ker kaže, da je produktivnost narastla v primeri z letnim planom za 14 "
Mesečni poprečni neto osebni dohodki na zaposlenega so v devetih mesecih letos znašali 1263.— dinarjev, za enako lansko obdobje pa so znašali 10006.— din, kar v absolutnem znesku predstavlja 257 — din več ali 25"/,,.
Od predvidenega plana pa so večji za 18%, kar je približno v skladu s porastjo produktivnosti in fizičnega obsega proizvodnje.
SPLOŠNI KAZALCI GOSPODARJENJA
Analiza na zaposlenega kaže, da z enakim lanskim obdobjem se je celotni dohodek v primerjavi (vključno s prenesenim saldom neplačane realizacije iz leta 19611) povečal za B%, dohodek za 9%, ostanek dela čistega dohodka za sklade pa za 3»"/,,. Stopnja akumulacije za sklade v primeri s celotnim dohodkom znaša 11,7%. Skratka, doseženi rezultati v zvezi s poslovnostjo podjetja so zadovoljivi; bili bi pa naj še večja spodbuda za bodoče naše uspešnejše ekonomično in rentabilno gospodarjenje na vseh področjih naše poslovnosti.
7,/POVEC R.
Mnenja Republiškega sveta o posledicah
v v ■
cen
Znano je, da so cenc in življenjski stroški v letošnjem letu nenehno naraščale, kar najbolj občutno bremeni življenjske pogoje velikega dela prebivalstva z nizkimi dohodki in prejemki. V minulem septembru so bile cenc že za 18% nad poprečnimi cenami v lanskem letu. Zaskrbljujoče so naraščale tudi cene industrijskih proizvodov, ki so bile do letos vedno dokaj stabilne in se Iz leta v leto povečevale le za 2 ali 3 %. Letos v septembru so bile za 13 % višje od cen v lanskem letu, za vseh devet mesecev letošnjega leta pa so sc povečale že za 10,4 % v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta.
1'otrošniki najbolj občutijo spremembe pri cenah živil, ker jih dnevno kupujejo, in spremembe cen raznih uslug. Najbolj
»Kdor zna, pa zna«
so se dražile vrtnine, kruh, meso in mesni izdelki. Mesni izdelki so se letos že podražili za tretjino, meso za več kot četrtino, jajca, mleko, mlečni izdelki in maščobe pa za približno desetino. Na podražitev žitnih izdelkov je še posebej občutno vplivala nedavna podražitev pšenice. Storitvene usluge so letos za 14,6 % dražje kot lani, saj so se povečale cenc obrtnih storitev za 17,2%, komunalnih storitev za 26,9 %, najmanj pa so sc povečale stanarine.
Življenjski stroški so sc v letošnjih devetih mesecih povečali v primerjavi z istim obdobjem lani za 11,4%. To povečanje je že sedaj večje, kot je bilo v vsem lanskem letu, in ko je bilo 10,5 %. Največji vpliv na povečanje živ-Ijcnskih stroškov ima podražitev hrane, ki je po naši sestavi živ-ljenskih stroškov letos za več kol 15 % dražja kot lani.
Vse povedano narekuje potrebo proučiti nekatere instrumente v našem sistemu, ki bodo blažili najbolj kritične socialne razlike. Zlasti bo treba v bodoče tržna gibanja zavestno vgraditi sistem subvencioniranja nekaterih osnovnih življenjskih proizvodov (kruh, mleko itd.), kar delajo skoraj vse države po svetu, da s tem blažijo socialne razlike. Podražitev pšenice pri nas kaže. da sc temu odrekamo, nc da bi se zavedali posledic. Pri stališču, da je treba subvencioniranje nekaterih življenjskih proizvodov oziroma potrebščin vgraditi v naš sistem, vztrajamo celo neodvisno od stopenj inflacije.
Za sedanji socialno gospodarski položaj družine imamo kot bistveni indikator le upravičenost do prejemanja otroškega dodatka. Dokler uc bomo imeli šc drugih kriterijev, bodo nujno potrebne nove oblike otroškega var-
stva. Otroški dodatek prejema v Sloveniji nekaj nad 1(10.000 upravičencev, ki preživljajo več kot 195.000 otrok. Med upravičenci tega dodatka je okrog 50.000 takih, katerih zakonski tovariši niso zaposleni, več kot 11.000 je sarao-hranilcev, 82.000 upravičencev pa sc preživlja samo s sredstvi iz delovnega razmerja. Od vseh prejemnikov otroškega dodatka jc 45.000 zaposlenih v industriji in rudarstvu. Mesečni poprečni osebni prejemki na družinskega člana upravičencev otroškega dodatka so samo 355 dinarjev!
Teh nekaj podatkov kaže potrebo spremeniti politiko otroškega varstva. V skladu za otroško varstvo so namreč določene rezerve, ki jih je mogoče porabiti za te namene brez dodatnih obremenitev gospodarstva.
Poleg naštetih vprašanj ho po našem mnenju treba uredili še nekatere druge zadeve, kot jc npr. nadomestilo za čas delavčeve začasne nezmožnosti za delo, podpreti prizadevanje republiške skupnosti socialnega zavarovanji delavcev Slovenije za ponovno uskladitev in valorizacijo pokojnin, ki mora upoštevati vpliv sedanjih podražitev na življenjske pogoje upokojencev. Nujno bi bilo šc letos pripraviti predloge za subvencioniranje stanarin tistim družinam, ki imajo nizke družinske prejemke, ker sc pričakuje odmrznjenje stanarin v začetku prihodnjega leta.
Na osnovi že obrazloženih ugotovitev je predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije predlagalo naslednje nujne ukrepe, ki sicer ne pomenijo trajnejših rešitev, če nc bo učinkovitejših programov stabilizacije našega gospodarstva.
Nekatere življenjske potrebščine, med katere štejemo osnovna živila in stanarine, naj sc diferencirano subvencionirajo oziroma regresirajo z družbenimi sredstvi, hkrati pa naj sc to (stališče) upošteva pri bodočih sistemskih rešitvah. Tako bo mo-
Modcrno gospodinjstvo
goče zavreli naglo naraščanje cen na tem področju in vplivati na uravnavanje socialnih razlik ter na stihijsko gibanje osebnih dohodkov. Zvezni izvršni svet in odgovorni organi v Sloveniji naj brez odloga izdelajo predloge ukrepov, ki bodo trajneje stabilizirali tržišče osnovnih življenjskih potrebščin. Cc navedeni organi menijo, da to ni mogoče, naj tako stališče utemeljijo in javno razložijo.
Čimprej naj se sestane republiška skupnost otroškega varstva, prouči gibanje življenjskih stroškov in njihov vpliv na uporabnike raznih oblik otroškega varstva ter sprejme ustrezne ukrepe ter predloge (npr. o valorizaciji cenzusa za upravičenost do otroškega dodatka, o valorizaciji višine otroškega dodatka, o povečanju pomoči družinam, ki dobivajo otroški dodatek, o subvencijah za prehrano otrok v šolah in otroških vrtcih, o določitvi višine pomoči za novorojenčke). Posebej naj se prouči cenzus glede upravičenosti do otroškega dodatka.
Skupščina SR Slovenije naj čimprej po hitrem postopku sprejme predlog zakona o denarnem nadomestilu delavcem med začasno brezposelnostjo. Predlog zakona že pripravljajo upravni organi.
Pokojnine, priznane v prejšnjih obdobjih, naj se uskladijo z no-
vopriznanimi pokojninami in valorizirajo, pri čemer se morajo upoštevati sedanje podražitve in življenjske pogoje upokojencev. To je treba storiti s 1. januarjem 1971 na način in v višini, kot to predlaga skupščina skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Slovenije. Pri tem dajemo podporo predlogom o blažji degre-sivni valorizaciji življenjskih stroškov.
Se letos se naj prouči subvencioniranje stanarin zaposlenim z nizkimi osebnimi dohodki oziroma družin z nizkimi prejemki zaradi predvidene odmrznitve stanarin. O tem je republiški svet Zveze sindikatov Slovenije že opozoril izvršni svet Skupščine SR Slovenije na osnovi stališča svoje komisije za življenjske in delovne pogoje in stališč plenuma sveta Zveze sindikatov Jugoslavije.
Po Informatorju RSS
S seje Občinske skupščine
Podražitev vodarinc
Na zadnji seji občinske skupščine je bil potrjen predlog o povišanju vseh tarif za potrošnjo vode iz javnega vodovoda. Dosedanja tarifa 0,70.— din za m3 vode je za več kot polovico nižja kot kjerkoli v naši republiki. Posledica nizke cene se že občuti v vodovodnem skladu, ki s pobrano vodarino ne more vzdrževati in obnavljati vodovodnega omrežja. Nova cena za m:l vode bo 1,20 — din. Po sklepu ObS bi jo morali uveljaviti s 1. novembrom 1970. Ker pa so med tem časom izšli zvezni predpisi o zamrznjenju cen, bo tudi ta sprememba uveljavljena šele prihodnje leto.
Imena ulic
Ze v zadnji številki našega lista je bilo napisano, da je pripravljen predlog za enotno ime našega kraja LOGATEC. Na zadnji seji je o predlogu razpravljala tudi občinska skupščina in ga v načelu sprejela. Svetu za splošne in notranje zadeve je naročeno, naj čimprej pripravi konkreten predlog za imena ulic, trgov in naselij znotraj Logatca. Vse zainteresirane občane je treba povabiti, naj posredujejo svoje predloge, ki jih sprejema občinska sprejemna pisarna do konca tega leta. O predlogih bomo razpravljali tudi na zborih volilcev v Dol. in Gor. Logatcu.
Popravljen odlok o uporabi mestnega zemljišča
Našim občanom je znano, da je bil naš odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišča pred Ustavnim sodiščem SRS. Na glavni obravnavi dne 13. 10. 1970 je Ustavno sodišče o 2. členu našega odloka razsodilo, da ga mora ob-činska skupščina dopolniti. Odlok je sicer v skladu z zakonom, vendar je bil 2 člen pomanjkljiv v toliko, da v njem ni bilo točno določeno, kdaj se gradbeno zemljišče (parcela) smatra za mestno zemljišče.
Na zadnji seji je skupščina to pomanjkljivost popravila in sprejela ustrezno dopolnilo.
Odlok je torej vsklajen z zakonom in ga bo treba spoštovati. Proti občanom, ki odloka niso spoštovali, bomo morali ukrepati tudi s prisilno izterjavo vseh zaostankov.
Sklad za pospeševanje kmetijstva
Občinska skupščina je ustanovila družbeni sklad za pospeševanje kmetijstva. Na zadnji seji smo sprejeli tudi priporočilo o virih sredstev tega sklada. V sklad se bo stekalo ca. 10 % vseh kmečkih davkov, razen tega pa še:
10.— din od m3 posekanega tehničnega lesa v gozdovih SLP in
2.— din od m3 posekanega tehničnega lesa v gozdovih zasebnikov.
V skladu bomo tako zbrali letno ca. 17 milijonov S din. Na eni prihodnjih sej bodo odborniki razpravljali o programu in pravilih sklada ter dali smernice za trošenje tega denarja.
Predsednik SO Logatec Vinko Haložan
VOZNIKI!
Ko sc približujete prehodu prehodu za pešce, prilagodite hitrost vožnje tako, da boste vozilo lahko tudi ustavili. Upoštevajte pravice pešca!
VOZNIKI IN PEŠCI!
Upoštevajte pravice drug drugega in bodite obzirni I
VSEM UDELEŽENCEM V PROMETU-Bodite   zlasti   pazljivi na otroke, invalide ter stare in slabotne ljudi!
I lf lili NOVICE — Glasilo kolektiva Kombinata lesno predelovalne Industrije Logatec. Ureja uredniški odbor: Ing. Anton Antlćevlć, dipl. Ing. Rudi Povile, dipl. ing. Marija Horvat, oec. Tatjana Leskovec, Marjan Lapajne, '••/>• •• Pogorelec, Olga Mlhevc. Odgovorni urednik: Albin Cuk. Tisk: Učne delavnlee, LJubljana, Bežigrad a
D$2C
Skupna vaja nekaterih enot teritorialne obrambe in enot civilne zaščite v Logatcu
Na skupni vaji enot teritorialne obrambe in enot civilne zaščite kombinata lesne industrije Logatec so sodelovali še občinski štab civilne zaščite, svet za narodno obrambo občine Logatec, občinski center obveščanja in alarmiranja, vizuelna opazovalnica, nekatere enote civilne zaščite krajevne skupnosti Dol. Logatec in krajevne skupnosti Gor. Logatec ter zdravstvena postaja Dol. Logatec, končno je vzporedno z vajo sodelovalo še poverjeništvo za Informacijo in propagando pri organiziranju razstave orožja TE in tehničnih sredstev, s katerimi so opremljene enote CZ ter enote rezervnega vojnega letalstva.
Poglejmo, kaj je ta vaja pokazala in kolikšne izkušnje je prinesla, še posebno zato, ker je to prva vaja te vrste v občini Logatec in je bila izvedena po končanem osnovnem pouku enot CZ!
Glavna naloga vaje je bila preveriti priprave v Kombinatu lesne industrije, natančneje rečeno, kako so pripadniki enot civilne zaščite obvladali pouk, ali sta način in metoda pouka dobra ali ne, kako bodo pripadniki enot svoje znanje uporabili v praksi, kako se bo prebivalstvo nasploh vključilo v takšno ali podobno dogajanje.
Vaja je pokazala, da je bil pouk res uspešen, in sicer ne samo njen strokovni del, temveč tudi tisti del, ki se tiče moralno političnih in psiholoških priprav, saj je ta priprava potekala ne samo med poukom pripadnikov, temveč zelo intenzivno v pripravah na vajo, pa je zato poleg obsežnih materialnih priprav vaja bila uspešna, koristna; za vse opazovalce pa vsekakor zelo poučna.
Vse enote civilne zaščite so brezhibno opravile svoj del strokovne naloge, tako da je bilo pri posameznih nalogah težko razpo-
znali, kdo so poklicni, kdo pa priučeni udeleženci vaje.
Tehnično reševalna enota je bila pri odkrivanju ponesrečencev v ruševinah in pri njihovem reševanju tako spretna, kot da se s tem ukvarja vsak dan. Enako lahko trdimo za enoto RBK, prva pomoči in za gasilsko enoto.
Center obveščanja in alarmiranja z vizuelno opazovalnico sta delovala brezhibno, tako pa je delovala tudi enota za obveščanje in alarmiranje v kombinatu. Učinkovito je v vaji sodeloval uredniški odbor tovarne, ki je I svojim posebnim biltenom vpeljal sodelujoče in opazovalce v resničen tok dogajanja, jih tako približal času in dogodkom, na katere smo se pripravljali. Ne nazadnje gre zahvala vsem imi-tatorjem, ki so z vso resnostjo pripomogli opazovalcu vživeti se v resnični položaj in tako tudi sodelovati z vajo. Prav zato so vajo pohvalili občani, ki so si akcije ogledali, pa tudi strokovni opazovalci.
Ta vaja je končno pokazala, da so bili štabi in sodelujoče enote civilne zaščite ter enote TO dobro organizirani, hkrati usposobljeni za medsebojno sodelovanje v težkih razmerah, saj je koordinacija dela potekala odlično. Izkazalo se je, da so sedanje organizacijske rešitve dobre, vendar gre za takšna vprašanja, ki jih je potrebno nenehno preverjati in izpopolnjevati, se jim prilagajati ter se usposabljati še za mnogo težje pogoje.
Tudi na tej vaji se je pokazala koristnost in vzgojnost akcije prav zaradi tega, ker take vaje razvijajo pri ljudeh zaupanje vase ter prepričanje, da bo tudi v vojni v vsakem kotičku naše države delovala dobro organizirana in usposobljena enota civilne zaščite, ki bo reševala ljudi in materialne dobrine. Otmar Oblak
POSLOVANJE DEVETMESEČNEGA OBDOBJA 70
(Nadaljevanje s 3. strani) povečal za 55 %. V znatni meri so porastle v strukturi vezave zaloge reprodukcijskega materiala (razreda 3), vzporedno s tem pa tudi nedokončana proizvodnja in polproizvodnja (razred (i), zaradi novopečenih nabavnih cen in delno količinskega porasta zalog. To nemoralno neskladje nam oteži redno likvidnost, kar je splošni pojav v jugoslovanskem gospodarstvu. Da bi uravnovesili ta pojav je bilo podjetje prisiljeno najeti dodatne kratkoročne bančne kredite, s katerimi smo sanirali trenutno kritje »potreb« po obratnih sredstvih. To neskladje porasta vezave obratnih sredstev bo v precejšnji meri zmanjševal koeficient obračanja kapitala, hkrati pa bo vplival na ekonomičnost in rentabilnost poslovanja, saj je angažiranost obratnega kapitala v večji rasti, kot je vrednostna in fizična rast proizvodnje.
ZAPOSLENOST IN OSEBNI DOHODKI
Število zaposlenih je v primerjavi z lanskim obdobjem v poprečju večje za 4 "/„, s predvidenim letošnjim planom pa je bilo v obravnavanem obdobju manj zaposlenih za 4 %. To je vsekakor
pozitiven rezultat, ker kaže, da je produktivnost narastla v primeri z letnim planom za 14 %.
Mesečni poprečni neto osebni dohodki na zaposlenega so v devetih mesecih letos znašali 1263.— dinarjev, za enako lansko obdobje pa so znašali 10006.— din, kar v absolutnem znesku predstavlja 257.— din več ali 25 %.
Od predvidenega plana pa so večji za 15%, kar je približno v skladu s porastjo produktivnosti in fizičnega obsega proizvodnje.
SPLOŠNI KAZALCI GOSPODARJENJA
Analiza na zaposlenega kaže, da z enakim lanskim obdobjem se je celotni dohodek v primerjavi (vključno s prenesenim saldom neplačane realizacije iz leta 1960) povečal za 0 ",'„, dohodek za 9 %, ostanek dela čistega dohodka za sklade pa za 39 %■ Stopnja akumulacije za sklade v primeri s celotnim dohodkom znaša 11,7%. Skratka, doseženi rezultati v zvezi s poslovnostjo podjetja so zadovoljivi; bili bi pa naj še večja spodbuda za bodoče naše uspešnejše ekonomično in rentabilno gospodarjenje na vseh področjih naše poslovnosti.
7,/POVEC R.
Mnenja Republiškega sveta o posledicah
v v ■
cen
Znano je, da so cene in življenjski stroški v letošnjem letu nenehno naraščale, kar najbolj občutno bremeni življenjske pogoje velikega dela prebivalstva z nizkimi dohodki in prejemki. V minulem septembru so bile cene že za 13% nad poprečnimi cenami v lanskem letu. Zaskrbljujoče so naraščale tudi cene industrijskih proizvodov, ki so bile do letos vedno dokaj stabilne in se iz leta v leto povečevale le za 2 ali 3 %. Letos v septembru so bile za 13% višje od cen v lanskem letu, za vseh devet mesecev letošnjega leta pa so se povečale že za 10,4 % v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta.
Potrošniki najbolj občutijo spremembe pri cenah živil, ker jih dnevno kupujejo, in spremembe cen raznih uslug. Najbolj
»Kdor zna, pa zna«
so se dražile vrtnine, kruh, meso in mesni izdelki. Mesni izdelki so se letos žc podražili za tretjino, meso za več kot četrtino, jajca, mleko, mlečni izdelki in maščobe pa za približno desetino. Na podražitev žitnih izdelkov je še posebej občutno vplivala nedavna podražitev pšenice. Storiti ene usluge so letos za 14,6 % dražje kot lani, saj so se povečale cene obrtnih storitev za 17,2%, komunalnih storitev za 26,9 %, najmanj pa so se povečale stanarine.
Življenjski stroški so se v letošnjih devetih mesecih povečali v primerjavi z istim obdobjem lani za 11,4%. To povečanje je že sedaj večje, kot jc bilo v vsem lanskem letu, in ko jc bilo 10,5 %. Največji vpliv na povečanje živ-Ijcnskih stroškov ima podražitev hrane, ki jc po naši sestavi živ-ljcnskih stroškov letos za več kot 15 % dražja kot lani.
Vse povedano narekuje potrebo proučiti nekatere instrumente v našem sistemu, ki bodo blažili najbolj kritične socialne razlike. Zlasti bo treba v bodoče tržna gibanja zavestno vgraditi sistem subvencioniranja nekaterih osnovnih življenjskih proizvodov (kruh, mleko itd.), kar delajo skoraj vse države po svetu, da s tem blažijo socialne razlike. Podražitev pšenice pri nas kaže, da se temu odrekamo, ne da bi se zavedali posledic. Pri stališču, da jc treba subvencioniranje nekaterih življenjskih proizvodov oziroma potrebščin vgraditi v naš sistem, vztrajamo celo neodvisno od stopenj inflacije.
Za sedanji socialno gospodarski položaj družine imamo kot bistveni indikator le upravičenost do prejemanja otroškega dodatka. Dokler ne bomo imeli še drugih kriterijev, bodo nujno potrebne nove oblike otroškega var-
stva. Otroški dodatek prejema v Sloveniji nekaj nad 100.000 upravičencev, ki preživljajo več kot 195.000 otrok. Med upravičenci tega dodatka jc okrog 50.000 takih, katerih zakonski tovariši niso zaposleni, več kot 11.000 jc samo-hranilcev, 82.000 upravičencev pa se preživlja samo s sredstvi iz delovnega razmerja. Od vseh prejemnikov otroškega dodatka jc 45.000 zaposlenih v industriji in rudarstvu. Mesečni poprečni osebni prejemki na družinskega člana upravičencev otroškega dodatka so samo 355 dinarjev!
Teh nekaj podatkov kaže potrebo spremeniti politiko otroškega varstva. V skladu za otroško varstvo so namreč določene rezerve, ki jih je mogoče porabili za te namene brez dodatnih obremenitev gospodarstva.
Poleg iiašlclih vprašanj bo po našem mnenju treba uredili še nekatere druge zadeve, kot je npr. nadomestilo za čas delavčeve začasne nezmožnosti za delo, podpreti prizadevanje republiške skupnosti socialnega zavarovanji delavcev Slovenije za ponovno uskladitev in valorizacijo pokojnin, ki mora upoštevati vpliv sedanjih podražitev na življenjske pogoje upokojencev. Nujno bi bilo še letos pripraviti predloge za subvencioniranje stanarin tistim družinam, ki imajo nizke družinske prejemke, ker sc pričakuje odmrznjenje stanarin v začetku prihodnjega leta.
Na osnovi žc obrazloženih ugotovitev je predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije predlagalo naslednje nujne ukrepe, ki sicer ne pomenijo trajnejših rešitev, če ne bo učinkovitejših programov stabilizacije našega gospodarstva.
Nekatere življenjske potrebščine, med katere štejemo osnovna živila in stanarine, naj sc diferencirano subvencionirajo oziroma regresirajo z družbenimi sredstvi, hkrati pa naj sc to (stališče) upošteva pri bodočih sistemskih rešitvah. Tako bo mo-
Modcrno gospodinjstvo
goče zavreti naglo naraščanje cen na tem področju in vplivati na uravnavanje socialnih razlik ter na stihijsko gibanje osebnih dohodkov. Zvezni izvršni svet in odgovorni organi v Sloveniji naj brez odloga izdelajo predloge ukrepov, ki bodo trajneje stabilizirali tržišče osnovnih življenjskih potrebščin. Cc navedeni organi menijo, da to ni mogoče, naj tako stališče utemeljijo in javno razložijo.
Čimprej naj se sestane republiška skupnost otroškega varstva, prouči gibanje življenjskih stroškov in njihov vpliv na uporabnike raznih oblik otroškega varstva ter sprejme ustrezne ukrepe ter predloge (npr. o valorizaciji cenzusa za upravičenost do otroškega dodatka, o valorizaciji višine otroškega dodatka, o povečanju pomoči družinam, ki dobivajo otroški dodatek, o subvencijah za prehrano otrok v šolah in otroških vrtcih, o določitvi višine pomoči za novorojenčke). Posebej naj se prouči cenzus glede upravičenosti do otroškega dodatka.
Skupščina SI! Slovenije naj čimprej po hitrem postopku sprejme predlog zakona o denarnem nadomestilu delavcem med začasno brezposelnostjo. Predlog zakona žc pripravljajo upravni organi.
Pokojnine, priznane v prejšnjih obdobjih, naj se uskladijo z no-
vopriznanimi pokojninami in valorizirajo, pri čemer se morajo upoštevati sedanje podražitve in življenjske pogoje upokojencev. To je treba storiti s 1. januarjem 1971 na način in v višini, kot to predlaga skupščina skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Slovenije. Pri tem dajemo podporo predlogom o blažji degre-sivni valorizaciji življenjskih stroškov.
Se letos se naj prouči subvencioniranje stanarin zaposlenim z nizkimi osebnimi dohodki oziroma družin z nizkimi prejemki zaradi predvidene odmr/nitve stanarin. O tem je republiški svet Zveze sindikatov Slovenije že opozoril izvršni svet Skupščine Sli Slovenije na osnovi stališča svoje komisije za življenjske in delovne pogoje in stališč plenuma sveta Zveze sindikatov Jugoslavije.
Po Informatorju RSS
S seje Občinske skupščine
Podražitev vodarinc
Na zadnji seji občinske skupščine je bil potrjen predlog o povišanju vseh tarif za potrošnjo vode iz javnega vodovoda. Dosedanja tarifa 0,70.— din za m'1 vode je za več kot polovico nižja kot kjerkoli v naši republiki. Posledica nizke cene se že občuti v vodovodnem skladu, ki s pobrano vodarino ne more vzdrževati in obnavljati vodovodnega omrežja. Nova cena za m:l vode bo 1,20,— din. Po sklepu ObS bi jo morali uveljaviti s 1. novembrom 1970. Ker pa so med tem časom izšli zvezni predpisi o zamrznjenju cen, bo tudi ta sprememba uveljavljena šele prihodnje leto.
Imena ulic
2e v zadnji številki našega lista je bilo napisano, da je pripravljen predlog za enotno ime našega kraja LOGATEC. Na zadnji seji je o predlogu razpravljala tudi občinska skupščina in ga v načelu sprejela. Svetu za splošne in notranje zadeve je naročeno, naj Čimprej pripravi konkreten predlog za imena ulic, trgov in naselij znotraj Logatca. Vse zainteresirane občane je treba povabiti, naj posredujejo svoje predloge, ki jih sprejema občinska sprejemna pisarna do konca tega leta. O predlogih bomo razpravljali tudi na zborih volilcev v Dol. in Gor. Logatcu.
Popravljen odlok o uporabi mestnega zemljišča
Našim občanom je znano, da je bil naš odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišča pred Ustavnim sodiščem SRS. Na glavni obravnavi dne 13. 10. 1970 je Ustavno sodišče o 2. členu našega odloka razsodilo, da ga mora občinska skupščina dopolniti. Odlok je sicer v skladu z zakonom, vendar je bil 2. člen pomanjkljiv v toliko, da v njem ni bilo točno določeno, kdaj se gradbeno zemljišče (parcela) smatra za mestno zemljišče.
Na zadnji seji je skupščina to pomanjkljivost popravila in sprejela ustrezno dopolnilo.
Odlok je torej vsklajen z zakonom in ga bo treba spoštovati. Proti občanom, ki odloka niso spoštovali, bomo morali ukrepati tudi s prisilno izterjavo vseh zaostankov.
Sklad za pospeševanje kmetijstva
Občinska skupščina je ustanovila družbeni sklad za pospeševanje kmetijstva. Na zadnji seji smo sprejeli tudi priporočilo o virih sredstev tega sklada. V sklad se bo stekalo ca. 10% vseh kmečkih davkov, razen tega pa še:
10.— din od m;i posekanega tehničnega lesa v gozdovih SLP in
2.— din od m3 posekanega tehničnega lesa v gozdovih zasebnikov.
V skladu bomo tako zbrali letno ca. 17 milijonov S din. Na eni prihodnjih sej bodo odborniki razpravljali o programu in pravilih sklada ter dali smernice za trošenje tega denarja.
Predsednik SO Logatec Vinko Haložan
VOZNIKI!
Ko sc približujete prehodu prehodu za pešce, prilagodite hitrost vožnje tako, da boste vozilo lahko tudi ustavili. Upoštevajte pravice pešca!
VOZNIKI IN PEŠCU
Upoštevajte pravice drug drugega in bodite obzirni!
VSEM UDELEŽENCEM V PROMETU-
Bodite zlasti pazljivi na otroke, invalide ter stare in slabotne ljudi!
Logaške NOVICE — Glasilo kolektiva Kombinata lesno predelovalne Industrije Logatec. Ureja uredniški odbor: ing. Anton Antićević, dipl. ing. Rudi Povsic, dipl. Ing. Marija Horvat, oec. Tatjana Leskovec, Marjan Lapajne, Jožica Pogorelec, Olga Mihevc. Odgovorni urednik: Albin Cuk. Tisk: Učne delavnice, Ljubljana, Bežigrad 8
D$-B
Tudi kmetijstvo terja jasnejši razvojni program
V gospodarstvu logaške občine ima kmetijstvo nedvomno še vedno pomembno mesto, čeprav po ustvarjenem narodnem dohodku močno zaostaja za ostalimi dejavnostmi. Od kmetijske in gozdarske proizvodnje se namreč preživlja še dobršen del prebivalstva. Po zadnjih, letošnjih podatkih je v kmetijski dejavnosti še 19,8% občanov. Ta odstotek kaže, da smo glede na število kmečkega prebivalstva — močno pod republiškim povprečjem (26%); po strukturi aktivno zaposlenih spadamo že med industrijsko razvitejše občine.
Se pred 10 leti je bilo stanje bistveno drugačno. Takrat je bilo v kmetijstvu še 30,5 % prebivalstva. To pomeni, da je gospodarski razvoj občine v preteklem desetletju doživel močan razvoj. Iz čiste kmetijske dejavnosti se je v tem obdobju predvsem v industrijo preusmerilo 10,7% aktivnega prebivalstva ali skoraj ena tretjina.
Zanimiva je tudi slika selitvenih premikov znotraj občine. Kljub zaposlovanju je število prebivalstva na podeželju (v vseh vaseh razen Gor. in Dol. Logatca) ostalo na isti ravni, močno pa je naraslo prebivalstvo v Dolenjem in Gorenjem Logatcu.
Kako se je pod vplivom razvijajoče se industrije spremenilo podeželje, ilustrira podatek, da je od 23 podeželskih naselij in zaselkov le 7 vasi takšnih, kjer število kmečkega prebivalstva presega polovico, medtem ko je v ostalih 16 vaseh že zdrknilo pod 50%. Iz teh vasi se zaposluje še številna predvsem mlada kmečka delovna sila, ki ima svoj življenjski prostor še vedno doma na kmetiji, pretežni del dohodka pa ustvarja s stalno zaposlitvijo v nekmetijskih dejavnostih. Zaposlitev je zlasti za gospodarje z manjših kmetij edini možen izhod iz revščine in životarjenja. Možnosti za zaposlitev zlasti ženske delovne sile je treba še naprej pospeševati z odpiranjem novih delovnih mest. Cc bo preusmeritev ljudi iz kmetijstva potekala v razumnih mejah, bo industrija rešila vprašanje življenjske eksistence gospodarsko najbolj šibkemu sloju kmečkega prebivalstva.
Občinska skupnost in drugi lokalni dejavniki, ki so odgovorni za skladen gospodarski in družbeni razvoj občine, pa bi morali v tej fazi razvoja nujno načrtno posegati v razsloje-vanje  vasi in s tem v razvoj
kmetijstva. Na podeželju namreč obstajajo kmetije, ki so po površini tako velike, da bi družini lahko zagotovile primeren
dohodek. Marsikateri naslednik take kmetije — bodoči gospodar, je danes pred težko odločitvijo, ali vztrajati na zemlji ali pa slediti tistim, ki so že v industriji. Takim kmetijam je treba dati jasno mesto v občinskem razvojnem programu, saj so to kmetije, ki lahko postanejo močni tržni proizvajalci. Rabijo predvsem družbeno pomoč, da bi preusmerili in izboljšali proizvodnjo. In kar je glavno, med mladimi gospodarji je velika želja po napredku in tudi v kmetijstvu vidijo svojo eksistenco. Zal še nimamo podatkov, ko-
V zvezi z razreševanjem perečih gospodarskih vprašanj o likvidnosti jugoslovanskega gospodarstva, ki je dokaj veliko število jugoslovanskih podjetij privedlo v zelo težak finančni položaj, je bilo organizirano v Portorožu na pobudo Visoke ekonomsko - komercialne šole Maribor, pod pokroviteljstvom Gospodarske zbornice SR Slovenije ter s sodelovanjem priznanih domačih in tujih znanstvenih strokovnjakov — predstavnikov znanstvenih institucij, tridnevno posvetovanje o Politiki likvidnosti podjetja.
Iz obravnavanih »TEM« s tega posvetovanja želim iz povzetkov nanizati nekaj najbolj bistvenih problemov ter principov, ki so aktualni tudi pri vodenju poslovne politike v našem podjetju.
Kakšni morajo biti koncepti politike likvidnosti?
Poslovanje podjetja je treba z upoštevanjem negotovosti in verjetnosti trajno usmerjati v daljše in tudi krajše roke. To pa je predmet poslovne politike podjetja, s katero določamo temeljne cilje in izbiramo optimalne možnosti za uspešni in nenehni razvoj podjetja.
Absolutno likvidna so le denarna sredstva podjetja, ker jih je možno uporabiti za poravnavo denarnih obveznosti. Merjena z merilom uporabljivosti za takojšnjo, neposredno in dokončno poravnavo denarnih obveznosti so vsa druga sredstva nelikvidna.
V produkcijskih in drugih poslovnih procesih pa se sred-
liko je danes v občini še čistih kmetij, takšnih, kjer je kmclij-stvo in gozdarstvo še pretežni vir dohodka. Pred 10 leti jih je bilo 309. Danes se je stanje bistveno spremenilo zaradi zaposlitve družinskih članov. Čistih kmetij je znatno manj.
Vsekakor je za kakršnokoli delo v pospeševanju kmetijstva treba poznati razmere, ki vladajo na podeželju. Prav omenjeni problemi so navedli vodstvo Kmetijske zadruge Logatec, da za svoje območje izdela podrobnejšo analizo obstoječega stanja, tej bi seveda sledil program z vsemi napotki, kako sanirati in usmerjati kmetijstvo. Namen analize je, da bi predvsem dobili točno podobo o  posameznih   kmetijah in bi
stva podjetja neprestano spreminjajo iz denarnih v nedenarno obliko in nazaj v denarno. To moremo označiti tudi kol neprestano oddaljevanje in približevanje stopnji likvidnosti, ker se vsa sredstva podjetja, nekatera hitreje (obratno — druga počasneje) končno spreminjajo v denarno, tj. v likvidno obliko. Zato je pravilneje govoriti o različni stopnji likvidnosti nedenarnih sredstev, kot pa o njihovi nelikvidnosti. Izraz likvidnost moremo torej uporabljati za sposobnost premoženja podjetja, da se spremeni v krajšem času in brez izgube v denarno obliko. Od dolžine časa, potrebnega za spremembo, je odvisna stopnja likvidnosti. Spremembo je treba opraviti brez izgube, ki bi nastopila, če bi bila vrednost obratnih sredstev v likvidni obliki nižja od vrednosti v nedenarni obliki.
Vsa nedenarna sredstva podjetja imajo nižjo stopnjo likvidnosti kot denar, vendar tudi ta ni pri vseh enaka. Teorija in praksa razvrščata nedenarna sredstva po stopnji likvidnosti takole: najbližje absolutni likvidnosti denarja so vrednostni papirji z visoko stopnjo tržnosti, sledijo terjatve in tem zaloge blaga. Zaloge blaga imajo med obratnimi sredstvi najnižjo stopnjo likvidnosti, ker imajo po mnenju nekaterih avtorjev investicijski značaj. Poleg lega v tržnem gospodarstvu nikdar ni popolnoma jasno, po kakšni ceni bo blago prodano in ali bo sploh prodano. Nekateri teoretiki predlagajo, da je
morala po objektivnih strokovnih merilih oceniti možnosti za razvoj posameznih gospodarstev. Analiza bo morala odkriti tudi najbolj pereče probleme in nakazati rešitve.
Rezultati analize in predlogov ukrepov bosta lahko dobra podlaga za zelo konkretne razprave in zaključke. Zelo jasno bo tudi možna opredelitev dolžnosti Občinske skupščine, Gozdnega gospodarstva, Kmetijske zadruge in ostalih gospodarskih organizacij. Le s solidnim sodelovanjem vse občinske skupnosti bo možno oživeti že precej stagnirano kmetijstvo in ustvariti pogoje za razvoj perspektivnih kmetij.
ing. Robič Tone
polovico terjatev in polovico zalog šteti za visoko likvidna obratna sredstva, ker jc mogo-goče realno računati, da bodo takoj in brez težav izterjane oziroma prodane, če se pokaže pol reba.
Osnovna sredstva in dolgoročne terjatve imajo zaradi svoje velike oddaljenosti od likvidne faze cirkulacije zelo nizko stopnjo likvidnosti.
Ker je likvidnost podjetja odvisna od vseh njegovih likvidnih sredstev, spada v politiko likvidnosti podjetja tudi struktuiranje sredstev po stopnji likvidnosti. S smotrno finančno politiko (od nabave in disponiranja denarnih sredstev), s smotrno prodajno politiko in politiko kreditiranja kupcev (oblikovanje in izterjava terjatev) ter s smotrno politiko proizvodnje in zaloge mora podjetje ustvariti takšno strukturo svojih obratnih (ali tekočih) sredstev, da nima nobenih težav s poravnavno svojih obveznosti. Skrb za likvidnostno strukturo (predvsem obratnih) sredstev je pogoj za realizacijo likvidnosti podjetja.
Likvidnost podjetja sc namreč kaže v njegovi plačilni sposobnosti. To izvira iz dejstva, da se v denarnem gospodarstvu obveznosti podjetja poravnajo v denarju, ki služi kot plačilno sredstvo. Ali bo podjetje moglo poravnati svoje obveznosti, je odvisno od lega, če razpolaga z zadostno količino
plačilnih sredstev.
Likvidnost podjetja se kaže torej kot razmerje S deljeno z (Nadaljevanje na II. strani)
Politika likvidnosti podjetja
V AMERIKO..
(Nadaljevanje in konec) 2e na letališču v Mimaiju nas je pozdravil predstavnik baham-ske letalske družbe in nam po kratkem govoru zaželel najprijet-nejše počutje na Bahamskih otokih. Dejal je, da ga še posebno veseli, ker prihajamo kot prvi jugoslovanski turisti na Bahame. Pazljivo smo ga sicer poslušali, medtem pa smo občudovali lepo stevvardeso — črnko, ki je stala poleg njega in se nam prijazno smehljala. Oblečena je bila v rumeno uniformo, na glavi pa je imela belo pokrivalo, podobno gasilski čeladi, prevezano s tanko rumeno ruto.
Po namestitvi v letalu je sledil še pozdravni napitek, ki nas je spravil v prijetno razpoloženje. Vse stevvardese so bile črnke, bile pa so silno prijazne in ustrežljive.
Po prihodu na letališče Nas-sau smo več kot dve uri razočarano čakali, predno so nam vsem pregledali potne liste. Ugotovili smo, da gre vse tako počasi. Nekateri turisti so postali nestrpni, a to carinikov ni prav nič motilo. Mirno so nas gledali in nadaljevali svoje delo v normalnem tempu. Med tem časom so še v miru pokadili cigareto, se med seboj pogovarjali in nato nadaljevali z delom.
Z letališča so nas z več avtomobili odpeljali v mesto. Čudno sem se počutila, ker smo se vozili po levi strani cestišča, kajti tu velja levo pravilo.
Tudi v hotelu smo porabili veliko časa, predno so nas razporedili po sobah. Kasneje pa smo bili iznenađeni nad pogostitvijo.
V hotelskem parku so nam pripravili večerjo. Osvetljen je bil Samo z baklami, pod veliko agavo pa je bil majhen oder, na katerem so fantje igrali havajske melodije. Debel črnec je pekel na ražnju gosi in jih polival z neko posebno omako, ki mi pa zaradi sladkega okusa ni bila všeč. Na posebni mizi so bile skleda narezanega sadja, ki ga je lahko vsak vzel, kolikor ga je bila volja.
Naslednjega dne smo si ogledali Nassau, glavno mesto bahamskih otokov, nekdanje angleške kolonije. Vseh otokov je 30, ležijo v Atlantskem oceanu ob Srednji Ameriki. Ogledali smo si spomenik Krištofu Kolumbu, ki je priplul do teh otokov 12. oktobra 1492. Sedaj živi na otokih kakili 100.000 prebivalcev, in sicer 85 "o črncev in mulatov, ostalih 15 " i, pa je belcev.
Strašno nam je bilo vroče, ko smo se sprehajali po Nassauskih ulicah. Bili smo v pristanišču in občudovali ribiče, ko so razkladali svoj ribji plen in se ukvarjali s školjkami. Nato smo odšli še na trg, kjer izdelujejo in prodajajo slamnate izdelke (od različnih slamnikov do torbic). Ženske tukaj izdelujejo predmete iz slame, kuhajo, varujejo otroke in prodajajo. V mestu je tudi veliko kočij, s katerimi prevažajo turiste. Peljali smo se na razgledni stolp, od koder se nam je nudil čudovit razgled po mestu in ostalih otokih. Ustavili smo se tudi pred guvernerjevo palačo. Ko je stražar videl, da fotografiramo, se je še bolj vidno postavil in požiral pred kamero in fotoaparati. Pred hišo, o kateri so nam do-
Miami Beach, Florida
mačini povedali, da je bolnica, je sedelo vse polno ljudi, ki so čakali na pregled.
Omamljeni od nepopisns vročine smo se vrnili v hotel in s; nato v bazenu osvežili. Vsi snu sedaj razumeli, zakaj se tod dela tako počasi — zlobno povedano — skoraj leno.
Proti večeru smo se vračali na letališče in se ob 20. uri dvignili z avionom in leteli preko atlantskega oceana proti Evropi. Z veseljem smo sprejeli opozorilo našega vodiča, naj naravnamo ure za 6 ur naprej. Proti jutru smo zelo globoko pod seboj že opazili zemljo. Zvedeli smo, da je to Francija in da letimo proti Belgiji, odkoder smo pred 14 dnevi odleteli z vročo željo po srečni vrnitvi. Ta želja se nam je prav tedaj izpolnjevala.
Iz Bruslja smo se z vlakom odpeljali preko Nemiije, Avstrije v domovino. Zdelo se nam je, da vlak tako počasi vozi. Vsi smo bili nestrpni in želeli, da bi bili čimprej na svojih domovih.
Ko sem prišla domov, se mi je zdelo, da polja, vrtovi in logaški gozdovi že dolgo niso bili tako lepo zeleni kakor prav to pomlad. V tem trenutku sem se spomnila na svoje ožje sorodnike, ki sem jih obiskala in še bolj sem razumela njihovo domotožje.
Zelo lepo je potovati in spoznavati tuje dežele, ljudi in njihovo življenje in navade, a vedno ko se vrnem v naš kraj, se zavedam, kako lepo je tudi pri nas, in ob vrnitvi se ponovno zaljubim v naše slovenske vasi, v svoj dom.
Tatjana Leskovec
Glasba, godba, radost... vmes pa kaka grenka kaplja
Gotovo je 43 let dokaj obsežno razdobje, še posebej je ta obsežnost vredna pomembne pozornosti, če gre za 43-letno kulturno poslanstvo. In prav godba na pihala iz Logatca začenja letos svoj visoki jubilej. Ta zapis ne velja za poročilo velikega ansambla, temveč za prikaz skromnih, a ne najskromnejših prizadevanj majhne skupine navdušenih godbenikov.
V letih, kar godba živi, si je nedvomno ustvarila tradicijo, ki razsežno odmeva pri nas doma, pa tudi preko logaškega praga. Mar ne bi prazniku 1. maja nekaj manjkalo, če bi mu budnica ne dajala svojstvenega prazničnega obeležja. In sploh nenehno spremlja glasba godbe naš kraj in naše krajine: od rojstva, preko življenjske rasti, vse do zadnjega počitka. Tako se je godba zares vživela z nami. Posebej je bržčas to občutil KLI, ki nam je v letu 1968 ponudil svoj patronat: slo je za finančna sredstva, ki smo jih neizbežno potrebovali. Prav tedaj so tudi vse sindikalne organizacije izglasovale prispevek svojih članov, in to pol dinarja na mesec kot pomoč godbi. Toda odtlej dajejo svoj redni prispevek delavci KLI, GG, KZ in Mercatorja; nekateri drugi   plačujejo  svoj prispevek
občasno, nekateri pa prav nič. Do sedaj zbrana sredstva smo porabili za nakup novih instrumentov, vrednih dobrih 25.000 din. Vsem, ki so godbi do zdaj finančno in drugače, tudi organizacijsko, pomagali, gre iskrena hvala.
Nekaj jjodatkov za minulo sezono.
Godba je javno nastopila 24-krat: za dan žena na KLI (želimo, da bi ta prireditev postala vsakoletna, saj se tako vsaj nekoliko oddolžimo darovalcem sredstev, ki jih je pač največ iz tovarne), ob 1. maju in za referendum v Logatcu, Hotedršci, na Vehršah, Medvedjem brdu, v Rov-tah, za dan vstaje in občinski praznik v Kališah, ob komemoraciji na dan mrtvih v Dol. Logatcu in na osemnajst pogrebih. Prisrčni sprejemi v krajih izven občinskega središča so nas vzpodbudili in opomnili, da se moramo tem krajem še bolj približati.
Godbeniki nastopamo iz veselja do igranja. Nastopi niso plačani. Nadomestilo za igranje na pogrebih ne bi poplačalo našega truda, če ne bi bili veseli uspešnih nastopov. Zbrana denarna sredstva porabimo za drobne investicije: letos smo si opremili novo godbeno sobo.
(Nadaljevanje na 8. strani)
Glasba, godba, radost... vmes pa kaka grenka kaplja
(Nadaljevanje s 7. strani) Pred novim odborom je težka in odgovorna naloga: vzgojiti nov kader, zlasti pritegniti naraščaj. V zadnjih štirih letih smo namreč sprejeli vsega skupaj le pet novih godbenikov, kar pa je spričo nepopolne zasedenosti instrumentov vse prej kot zadovoljivo.
Pomanjkanje mladih godbenikov je pravzaprav posledica ukinitve sistematične glasbene vzgoje, ki jo je do leta 1965 dajala glasbena šola v Logatcu. Solo je zadušila denarna stiska, pravijo; nekateri menijo, da je bilo premalo dobre volje, res pa je tudi to, da so bila tedaj deklarirana nekatera nesprejemljiva stališča, nažalost celo iz vrst izobražencev, da je glasbena vzgoja kratko in malo luksuz, ki si ga naj privošči, kdor pač zmore. Neizpodbit-
Godba na pihala Logatec vabi k sodelovanju vse, ki jih mika igranje na katerega od naslednjih instrumentov:
trobila: trobenta, tromba, rog, pozavna, tuba;
pihala: flavta, klarinet (saksofon);
tolkala: boben, mali boben, činele.
Interesentom sporočamo, da moramo spoštovati spodnjo starostno omejitev, ta pa sega v starostno dobo 7. razreda osnovne šole. Pouk bomo začeli sredi decembra, uvodni razgovor bo v godbeni sobi v domu TVD Partizan Dol. Logatec v četrtek, 3. dec. ob 17.30. Šolanje bo brezplačno. Kogar glasba veseli, naj se ne boji težav, ki se jim nobeno delo spočetka ne more izogniti. Čvrsta volja pomaga človeku preko težav.
Dobrodošli!
Odbor Godbe na pihala LOGATEC
Kino Logatec
sporoča
Zaradi preurejevanja centralnega ogrevanja v Narodnem domu ne bo filmskih predstav predvidoma do sobote, 21. novembra. Sicer bomo cenjene obiskovalke in obiskovalce pravočasno obvestili o začetku predstav preko oglasnih omaric.
Uprava kina
Pravilna rešitev križanke št. 4
1. Litostroj, 9. Otava, 10. JNA, 11. Gasilka, 13. BK, 15. Aladin, 16. LO, 17. TI, 18. Cunjar, 21. ES, 22. Citrona, 23. Car, 21. Laskač.
Izžrebana reševalca:
1. TREPAL Janez — 30,00 din
2. RAZLOZNIK Andrej ml. — 10,00 din.
na resnica je prav gotovo, da smo storili za eksistenco godbe bore malo, če si nismo vzgojili ljudi, ki bi igrali, če nismo ljudi glasbeno izobrazili, če jim torej nismo dali nekaj tega »luksuza-«.
Prav zato in marsičemu navkljub bomo v letošnji sezoni organizirali pripravljalno glasbeno šolo. Prizadevnim učencem bomo omogočili nadaljnje šolanje v Ljubljani, na Vrhniki ali na Rakeku, v primeru, da bi bilo večje število interesentov, bomo skušali ustanoviti malo glasbeno šolo v Logatcu.
Bodi dovolj! Samo še to: vrata v našo glasbeno sobo so odprta na stežaj vsem, ki jih glasba mika in čutijo v sebi neodjenj-ljivo veselje do nje.
Janez Gostiša
V mesecu oktobru 1970 je kadrovska komisija podjetja Kombinata lesno predelovalne industrije Logatec sprejela v delovno razmerje za določen čas (3 mesece) naslednje delavce:
na žagarski obrat: Miloša Na-godeta, Jerneja Mikca, Cirila Korčeta, Vinka Merlaka in Antona Mivška;
stavbno pohištvo Nikolaja Po-
gorelca in Franca Kusa;
v režijsko skupino Jožeta Arharja.
Delovno razmerje pa je prenehalo naslednjim delavcem:
sporazumno na lastno željo Iliju Putriču in Mariji Istenič;
samovoljno je zapustil delo Janez Zigon.
Dne 31. 10. 1970 je bilo v podjetju zaposlenih 1028 delavcev.
Politika likvidnosti podjetja
(Nadaljevanje s 6. strani) O. Pri tem pomeni »S« razpoložljiva likvidna sredstva oziroma razpoložljivo vsoto denarja, »O« pa obveznosti, ki jih je treba poravnati, torej že dospele obveznosti.
Razmerje S proti O se nam lahko pokaže večje od 1, manjše od 1 ali pa enako 1. Ako je razmerje večje od I, potem je podjetje doseglo stopnjo čezmerne likvidnosti, ako je manjše od 1, je podjetje nelikvidno, ker ne more poravnati vseh svojih že dospelih obveznosti. Pravilno je razmerje, pri katerem je rezultat enak 1. V taki situaciji podjetje nima presežka likvidnih sredstev, more pa poravnati vse svoje obveznosti.
Poleg teh osnovnih stopenj likvidnosti pa se pojavljajo še:
— mejna likvidnost kot stopnja likvidnosti, pri kateri je podjetje na robu nelikvidnosti,
— začasna in trajna nelikvidnost kot različni stopnji nelikvidnosti, ki se razlikujeta po tem, ali ima podjetje le prehodne kratkotrajne težave pri poravnanju svojih denarnih obveznosti zaradi zastoja v prilivu likvidnosti sredstev ali pa jih je sploh nesposobno poravnati zaradi globljih vzrokov, predvsem zaradi nerentabilnosti.
Likvidnost podjetja izražamo v razmerju med razpoložljivimi likvidnimi sredstvi (denar v blagajni in dobroimetje na žiro računu) in že dospelimi obveznostmi, imenujemo jo absolutno plačilno sposobnost, absolutno likvidnost ali kratkomalo likvidnost podjetja.
Absolutna plačilna sposobnost pa more bili le rezultat načrtnega ukrepanja podjetja v sferi financ. Podjetje mora tako gospodariti s svojimi tekočimi (obratnimi) sredstvi, da nepretrgoma ustvarja taksno globalno in parcialno razmerje meti sredstvi in obveznostmi, ki mu zagotavlja permanentno doseganje absolutne likvidnosti ali drugače rečeno, ki mu zagotavlja likvidna sredstva takrat in redno, kadar bodo potrebna.
Globalno in parcialno razmerje med sredstvi in obveznostmi, ki je pogoj absolutne likvidnosti, imenujemo dinamična likvidnost ali planirana likvidnost ali pa tudi tekoča likvidnost.
Stopnja likvidnosti se ugotavlja z različnimi kazalci, ki vsi kažejo na določeno razmerje med sredstvi in obveznostmi, ki se medsebojno z več vidikov primerjajo in izračunavajo.
Nekateri avtorji priporočajo, da se pri izračunu stopnje likvidnosti upošteva poleg denarja v blagajni in dobroimetja na žiro računu še 50% kratkoročnih terjatev in 50% zalog proizvodov. Realno je namreč pričakovati, da bi mogli polovico terjatev takoj izterjati in polovico zalog takoj prodati brez izgube, ako bi se pokazala potreba.
Poleg teh je treba med kazalce likvidnosti šteti tudi koeficiente obračanja posameznih delov obratnih sredstev, tj. terjatev in zalog. Kcoficient obračanja nam pove, koliko časa
traja ciklus, v katerem se posamezna obratna sredstva spremenijo iz nedenarne v denarno, likvidno obliko. Spoznanje o tem je pomembno, ker je problem likvidnosti v tem, kako zagotoviti, da bodo nelikvidna sredstva postala likvidna, tj. da čimprej dobijo denarno obliko.
Med kazalce sposobnosti podjetja, da si pravočasno zagotovi likvidna sredstva, sodi tudi primerjava sredstev in obveznosti.
Na koncu pojasnjevanja pojmov in oblik likvidnosti, dodajam željo, da bi naj tudi naše podjetje pri svoji poslovni politiki in tudi pri finančni politiki težilo za optimalnimi proizvodnimi in finančnimi rezultati poslovanja. Razumljivo je, da mora težiti k optimumu tudi pri svoji politiki likvidnosti. Katera od navedenih politik je optimalna? Kaj je sploh optimum pri vodenju likvidnostne politike?
Optimalna likvidnost bo v podjetju dosežena takrat, kadar se združita potrebna plačilna sposobnost in najvišji možni dobiček.
Zedinjenje obeh elementov v finančni politiki podjetja je nujno, ako hočemo doseči optimalne rezultate poslovanja, saj je dobiček motiv poslovne aktivnosti, likvidnost pa sredstvo za dosego tega namena.
Brez nenehne likvidnosti ni mogoče dosegati maksimalnega dobička, ta pa mora biti namen podjetniške aktivnosti!
R. L.