Politicen list za slovenski narod.
pošt! prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 srld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr T administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 grld., za pol leta 6 gld., za četrt leta
S gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
v	Posamezne številke veljajo 7 kr.
Naročnino prejema upravništvo in ekspedieija, Stolni trg št. 6. poleg „Katoliške Bukvarne",
Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., že se tiska enkrat- 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat.( Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
VrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Izlinja vsuk dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
,ètev, 43.
7 Ljubljani, v torek 23. februvarija 1892.
Letnilc XX.
Koroške razmere.
ii.
Naši liberalni časniki zde se g. dopisniku še premalo „liberalni", in on govori o „unsäglich mit-telmäs8ige liberale Parteipresse Kärntens". Tedaj udrihanje in zabavljanje listov „Freie Stimmen" v Celovcu in „D. allg. Zeitung" v Beljaci ne le po Slovencih, marveč tudi po katoliški cerkvi in duhovščini zdi se g. baronu le nežno božanje z rokavicami! Kakšne časnike si g. dopisnik neki želi, da bi mu bili dosti „liberalni" ??
Vrhunec prave budalosti pa doseza stavek: da koroški „bauernbund" ni niti liberalen, niti klerikalen! Čudno se čita takšna trditev v „Vaterlanda-u 1 Je li g. dopisniku neznano, koliko se briga „kmečka zveza" za kmečke koristi marveč ji je le za to, da pripravlja slovenska tla za nemško setev. Ker so se splošne liberalne fraze že obrabile in med Slovenci več ne „vlečejo", nastavile so se po znanih koroških osrečevalcih ljudstva nove „bauernbundarske" mreže, v kojih naj se love katoliški Slovenci.
Pozabil je gosp. dopisnik na mnoge shode te zveze, kjer se dosledno udriha po Slovencih in katoliški duhovščini! Pozabil (in moral pozabiti) je zlasti na slavnost, kojo je omenjeno društvo priredilo dni 20. februvarija 1890. leta na čast cesarju Jožefu II., kjer je sedanji državni poslanec Kiršner besedoval mej drugim : „Duh cesarja Jožefa II. še živi; pa on je vjet: težka rimska roka leži na njem (burno ploskanje); upati pa je, da bo kmečki stan te spone zlomil."
Med gosti, ki so takrat Kiršnerju tako burno ploskali, bil je tudi načelnik naše deželne vlade, kojo g. dopisnik kuje v deveta nebesa!!
*) Primeroma toliko, kolikor za lanski sneg! Stavec.
Takšne izjave našemu dopisniku ne zadoščajo; „bauernbund" mu je najnedolžnejše jagnje sveta, — niti liberalen, niti klerikalen!!
; No, g. dopisuik sam dobro vé, zakaj je tako pisal, a tudi mi dobro vémo.
Gospod dopisnik nadalie govori o katoliškem tisku na Koroškem in poudarja doslovno: „Ganze grosse Gebietstheile Kärntens existieren offenbar für das „Kärntner Volksblatt" gar nicht; namentlich das slovenische Drittel ist dort ganz ausgestorben". , — Tudi tu je dopisuik pozabil navesti uzrok tej njemu bajé nerazumljivi prikazni. Zato g» navedemo mi:
Da je popustil „Volksblatt" in „Landbote" večji del slovenskih naročnikov, zakrivilo je edino le vredništvo omenjenih listov. Z nekako prav premišljeno doslednostjo prezirata ta dva lista vse opravičene, itak pohlevne slovenske težnje, in se ne obotavljata sumničiti celó slovensko duhovščino glede na njeno avstrijsko domoljubje 1 Vsi pojavi slovenskega življa se v teh listih ali do cela prezirajo, ali se o njih poroča enostransko in dvoumno.
Iu tak list, ki nam je kar naravoost nasproten, naj bi Slovenci še podpirali z dragim denarjem? „Quod absitl" Slovenci imamo dosti lastnih potreb, da bi mogli ter hoteli podpirati še nam nasprotne talmi-konservativne liste, posebno dotlej ne, dokler se protivijo našim pravičnim terjatvam, in dokler so (kakor je o „VoIksbIatt"-u javna tajnost) odvisni od milosti onih krogov, ki duhovščini sploh niso prijazni, in kojim je vsak slovenski duhovnik, ki ljubi svoj narod in dela za časno in večno srečo svojega ljudstva, že hujskač in nemirnež!
Izvestno bodemo koroški Slovenci radi podpirali tudi nemško-konservativen list, a zahtevati moramo od njega, da stoji na stališču popolne ravnoprav-nosti in da za njim stoji res kaka politična stranka, ki nam more in hoče pomagati !--
Tudi to, kar pravi „Vaterland"-ov dopisnik o našem „Miru", ni resnično. „Mir" ne izhaja dvakrat na mesec, marveč trikrat; in tudi ni res, da to, kar je v njem, zvedo le Slovenci. I nasprotniki ga, kakor se kaže, prav pazno berejo, in v „Beljaški Urši" začeli so ga celo na nemščino prevajati.
Tedaj dosti ljudij na Koroškem izve o naših prizadevah, le g. dopisnik ne; bržkone pa zato, ker slovenska „tretjina" ni „izumrla" samo v „Volks-blatt" •u, marveč tudi v visoki glavi dopisnikovi.
„Vsak gre svojo pot, kdo vi kam, in skupna dobra stvar je zapuščena," jadikuje dalje „Vater-land"-ov poročevalec. Ta trditev zopet ni istinita. Koroški Slovenci prav dobro vimo, kam gremo, kaj hočemo, in to lahko izvi svet. Mi hočemo doseči popolno narodno ravnopravnost, prost razvitek slovenskega ljudstva na katoliško-narodni podlagi pod žezlom avstrijskim! To je naš cilj! Kam konservativci na papirju hodijo, tega sevi mi ne vimo, in menda oni sami ne vido, ker sploh nikamor ae teži, temveč spijo spanje — pravičnega'
Kaj mi hočemo, o tem bi se „konservativna" gospoda, kakor smo omenili, lahko temeljito poučila iz našega „Mira"; treba samo, da se kateri gospodov priuči slovenščiui in svojim somišljenikom redno poroča o našem gibanju.
A baš za to ne marajo! Rajši svoje znanje o nas srkajo iz lažnjivih poročil nemško-liberalnih časnikov, kojim je na Slovenskem vse črno in ki v vsakem še tako nedolžnem pojavu slovanskega življa vohajo panslavizem, veleizdajstvo in Bog vi, kaj še! A na tak način se prav nikoli ne bodemo sporazumeli! ---
Domovinska pravica.
Govor poslanca Robiča v državnem zboru dne 12. februvarija 1892.
Ker je že več drugih gospodov govorilo o tej stvari, hočem jaz le prav na kratko nekaj omeniti.
LISTEK
Slovensko gledišče, i.
„Tu so risani ljudje, kakor so v resnici, vzeti iz dejanjskega življenja, s pravo francosko spretnostjo, a ne marijonete, kakor so se rodile v fantaziji nemškega „blau-strumpfa". . . . Igri „Materin blagoslov" ne pozna se tolika starost njena, ker taki ljudje nahajajo se vedno v resnici, sentimentalnost ne prevlada, ker je vse dejanje jako srečno prepleteno z ¡zbornim, skrajno realističnim tipom vesele „Conchon" in se gledalcu življenje kaže tako, kakor je v resnici." — Tako nekako se je glasila kritika o igri „Materin blagoslov", ki seje zadnjo nedeljo predstavljala na slovenskem odru v Ljubljani.
Ker ti nazori prevladujejo — tako se nam dozdeva — tudi v merodajnih krogih Talijinih častilcev domačih, zdi se nam umestno in potrebno, da povodom zadnje predstave izpregovorimo resnejšo besedo o takozvanem realizmu, ki se proslavlja kot magnetična moč modernih romanov in gledi-žkih iger.
Z ozirom na dobrohotni namen teh vrstic, ki
so namenjene v prvi vrsti le merodajnim in treznomislečim osebam, nam ni treba obširneje govoriti o solnčnih in senčnih straneh gledališča. Dostavimo le, da so solnčne in senčne strani gledišča jako relativna in nestalna pojma in da, žal, premnogokrat senca prevladuje s toliko intenzivno močjo, da zakrije kot gost oblak vse blagodejne svetle in gorke žarke idejalizma, ki naj bi obseval realizem življenja.
Torej realizem, kaj naj porečemo o njem?
Nedavno so na nekem gledališkem odru v Parizu predstavljali neko božično komedijo, katere konec je grozen, kajti zgubi se v najgršem blatu. Naj nam čitatelji oprosti, da jim le za gosto zaveso pokažemo ta realizem. Neka kmetica se vsled namišljenih popadkov zgrudi na odru, ječaje se privleče do svinjaka, in dočim se iz bližnje cerkve razlega slovesna božična pesem, čuje se iz svinjaka kruljenje ščetincev, ki žro novorojeno dete. Ne res, to je krasen realizem, katerega zna do zadnjega klina od svinjskih vrat najnaravneje opisati E. Zola I
A ta realizem, ki človeku pretresa najtrdnejše živce, je še prenedolžen. Plemenite živali z rilci morajo iz-za kulis priti na oder, pred električno luč, da se odlično občinstvo končno za^i človeške dostojnosti, da mladim devicam zardi lica. Da, tudi to se še godi, tudi svinje stopajo po odru, ponosno vijoč svoj rep in kažoč iz umazanega rilca dolge
čekane, in sicer v človeški postavi, kajti moralno propali človek je in ostane najostudnejša stvar božja na zemlji !
V Parizu imajo za tak realizem tudi posebno gledališče : Le Théâtre Réaliste. Pisatelji — in med temi so celo svetovno znana imena — tekmujejo mej seboj v — realizmu, kosajo se kot pla-vači po gnojnici. Celó pariška policija, ki rada za-tisne oči in gleda skozi prste, morala je naposled narediti konec škandalu, kateri je gnal kri v lica celó naturalistom z »ajdebelejšo kožo in najbolj kosmatimi ušesi. Naj zadošča, da imenujemo le naslove trem igram, ki kažejo v pristni podobi realizem. Prva je: „Prostituée!" Druga igra „Le Gueux" stopi še dalje v blato. Še jeden korak in grgrati moraš v najsmrdljivejši mlaki. Tudi ta korak je storil pisatalj z igro „L' Avortement". Sedaj šele je bila mera polna. Gledalci, večinoma sami lehko-živci, zgrmé po koncu, kriči in divjajo, kajti ganila jih je bolečina materina, vzbudili so se v njih čuti mladostnih let. Raztrgali bi bili igralce, da jim neso odnesli peta. Policija zasleduje dotičnega pisatelja, ki je ob jednem igralec. A kaj to pomaga, če redar lovi le senco tatu, ki je odnesel dragocenosti. Morála, ki je odvisna le od stražnika s sabljo v roki, ta ni vredna niti vinarja.
Torej celó pariško občinstvo, ki je navajeno na najhujši poper, je slovesno protestovalo proti onemu
Že 1881. leta se je obrnila visoka vlada do raznih deželnih zastopov z dopisom, v katerem priznava potrebo premembe domovinskega zakona z dne 3. decembra 1863, in poživlja deželne zastope, da povedo svoje mnenje. Kakor znano, se je večina deželnih zastopov izrekla ia tako premembo domovinskega zakona, da se z daljšim neprestanim bivanjem v jedni in isti občini pridobi domovinska pravica. Posebno je poslednje ljudsko popisovanje pokazalo, da je neobhodno potrebno premeniti sedanji domovinski zakon. (Prav res I)
Izid ljudskega popisovanja je jasno pokazal, kar sem jaz že naglašal v svojem predlogu, da se od pooisovanja do popisovanja vedno bolj razlikuje bivališče in domovina, socijalna in gospodarska pristojnost in pa pravna. Domovinski zakon se nikakor več ne vjema z bivališčem osob v raznih občinah. Kakor je omenil poslanec dr. Pac&k, je 1869. leta izmej 100 osob 78 imelo domovinsko pravico v občini, v kateri stanujejo, v 1880. 1. pa le še 69 in 1890. I. pa je že samo 63 izmej 100 oseb imelo domovinstvo ondu, kjer stanujejo. (Čujte!)
V posameznih deželah so pa razmere še mnogo neugodnejše, tako ima na Dolenjem Avstrijskem le 41 osob izmej 100 domovinstvo v tisti občini, v kateri stanujejo, na Štajerskem po 47. Potem pa pridejo na vrsto Gorenja Avstrija, Solnograško, Koroško, Češko, Slezija in tudi Kranjsko . . . Bolj stalno prebivalstvo je na Krasu, potem v Galiciji in Bu-kovini, posebno pa v Dalmaciji, kjer sta pojma „dom" in „domovinstvo" zares skoro jedno in isto.
Taki odnošaji, kakor so v prvih imenovanih deželah, se zares ne morejo zdravi imenovati. Tudi oficijalno poročilo o ljudskem popisovanju z dne 31. decembra 1890 na to opozarja, da določbe domovinskega zakona neso primerne gledč na dosedanje premikanje prebivalstva. Pri naraščajočem gibanju se meje o pridobitvi domovinstva ne smejo izoževati, temveč se morajo razširjati.
Vsi sklepi o premerabi domovinske pravice, mnenja, ki so se oddala v tem oziru, in poizvedovanja, ki so se vršila, neso dovedla do nobenih praktičnih rezultatov, če tudi se pritožbe zastran do-ločeb domovinskega zakona neso pomanjšale, temveč že pomnožile.
Ker so stroški, ki jih imajo zlasti kmetske občine vsled določeb domovinskega zakona za pre-skrbovanje ubogih, neizmerno narasli, so tudi neizmerno se povikšale občinske priklade na mnogih krajih. Mnogo osob je bilo rojenih v tujih občinah, drugi so pa večji del življenja na tujem preživeli, ondu si pridobili premoženje in obrabili svoje moči, potem pa po lastni ali brez lastne krivde obožali, kakor je omenil neposredni gospod predgovornik.
Gospoda moja, domovinska občina zanje še-le izvč, ko gre za njih daljši obstanek. Pa še druge neugodnosti izvirajo iz sedanjega domovinskega zakona. Večkrat morajo veljavne osebe, posebno take, ki so bile pri vojakih, potovati od občine do občine, povsod se jih branijo in še-le čez več let dob6 domovinsko pravico zase in svojo rodbino.
porcinizmu, ki oskrunja pod plaščem realizma in življenjske resnice gledališke deske, ki pomenijo svet.
Ta porcinizem pa so prvi zasejali v slovstvo italijanski novelisti in romanopisci, stari Lafontaine ga je presadil na jako ugodna tla francoska, kjer je vzrastel, kakor konoplja na gnoju. V teh francoskih igrah se nam kaže ves drugi svet, jako širokovestni pojmi o moräli, zakonski zvestobi in enakih krepostih, katere so skeptikom in lahkoživcem le še v posmeh. Usoda tu meša osebe obojega spola, da se same več ne spoznajo iz raznih spletk, Amor lovi miši z ženami in možmi, sam sebi potegne zavezo z oči j ter jo ovije okoli čela svojim čestilcem, da možje ne poznajo svojih žena in te tavajo po temi za svojimi soprogi. -
To je torej skrajna frivolnost, to je oni napredek, kateremu se protivimo, ne oziraje se na podlo blatenje z „mračnjaštvom, črno zlobo in nevednostjo", s katerim nas ometava kaka zakotna duševna reva.
Take igre so strup, posebno pa za mladino, ki goji najlepše idejale o življenju. Neizkušeno srce se tukaj navžije nenravnih in podlih nazorov, tu zdivjajo vsi etični in estetični čuti človeški, v mozeg narodovega debla se vje črv, ki mu s časom uniči korenine iu usuši življenja rast. In v kaki zvezi so ta splošna razmotrivanja s slovenskim gledališčem? O tem prihodnjič.	Ig. Žitnik.
Tako potovanje od občine do občine je neprijetno in drago.
Nazadnje je pa še to, da se pri mnogih osebah več ue bo dala določiti domovinska pravica, če bode dolgo veljal sedanji domovinski zakon. (Prav res!) Kakor sedaj gre za določitev domovinstva kake osobe, potreba je poseči po starejših določbah, ki so veljale pred sedanjim domovinskim zakonom.
Ker se je od raznih stranij sprožila prememba domovinskega zakona z dn4 3. decembra 1863, ker je statistično dokazano, da je prememba domovinskega zakona potrebna, pričakujem, da se ta zakon zares premeni.
Predlog, katerega sem jaz stavil, ne obsega načrta zakona, kakor predlog gospoda poslanca dr. Paedka, ker jaz mislim, da so pomanjkljivosti sedanjega domovinskega zakona najbolje znane vladi in da se mora vladi v tacih stvareh prepustiti vodilna vloga. (Poslauec Vašaty: Ce pa ni prisotna in ne posluša!)
Priporočam, da se moj predlog vsprejme in izroči upravnemu odseku. (Dobro! Dobro!)
Politični pregled.
V Ljubljani, 23. februvarija.
MotrasafiB desfeele.
Mlado- in Staročehi. V mladočeškem klubu za praško Novomesto so strašno zabavljali proti Staročehom. Poslanec Tuma jim je podtikal hinavstvo in sleparstvo. Dunajske pnnktacije hočejo polagoma izvesti. Poprej so govorili, da odloži mandate, sedaj so se pa s sleparijo izmotali, da jim ni treba držati dane obljube. Govornik je potem napadal Riegra in Schwarzenberga, ki sta letala za dr. •Sebi»eyk»lo& in pripomogla, da so se sklenile dunajske punktacije. Mestni odbornik Brzeznovsky se je pa hudoval. da je dr. Zucker voljen v državni zbor. Rekel je, da ta mož nema nobenega smisla za češko državno pravo. Vsekako morejo Mladočehi dobiti še praško trgovinsko zbornico v svoje roke, da taki ljudje, kakor je dr. Zucker, ne bodo zastopali češkega naroda. Koncem se je jednoglasno sklenila resolucija, s katero se obsoja postopanje staro-čeških poslancev. Iz vsega zborovanja se je pa videlo, da se Mladočehi že boj6 Staročehov, da jim ne izpodmaknejo tal, od tod pa taka jeza, da staro-češki deželni poslanci ne odlože svojih mandatov.
Staročehi. Poslanec Mattuš je v nedeljo v staročeškem klubu v Pragi govoril o poslednjih sklepih staročeških poslancev. Naglašal je, da Staro-čehi nikakor ne mislijo Nemcem kratiti pravic, da pa ne morejo dovoliti, da bi nemščina na Češkem imela kake predpravice pred češčino. Staročehi žel^ le popolno enakopravnost obeh narodnostij in pa mirno skupno delovanje. Stališče, katero je tukaj označil poslanec Mattuš, je gotovo popolnoma korektno. Pametno se nam zdi, da ni naglašal češkega državnega prava, ker sedanji čas ni ugoden za ob-novljenje tega prava in se ž njim dela le vznemirjenje. Le eno stvar smo v Mattuševem govoru pogrešali. Moral bi bil odločno naglašati, da Staročehi zahtevajo popolno narodno enakopravnost ne samo za Češko, temveč tudi za Moravsko in Šlezijo, kjer tudi bivajo Čehi, ali pa še bolje, za vse meševite dežele naše države. Češka bodočnost še nikakor ni zagotovljena, ako se prizna narodna enakopravnost le v češki kraljevini.
Realisti in Staročehi. Organ čeških realistov očita Staročehom polovičarstvo, ki jim bode le škodovalo. Nikakor ne gre več zagotavljati, da punktacije ne nasprotujejo češkemu državnemu pravu. V tem oziru češki narod ne pozna nobenega zavijanja, temveč Staročehi bi bili morali naravnost se izreči proti dunajskim punktacijam. Za veleposestnike je to drugače. Njih ni volil narod in njim je izbirati mej dvorno naklonjenostjo in pa zaupanjem naroda. Staročehe bode pa že narod prisilil, da pokažejo barvo. — Realisti so se sedaj v tem oziru postavili popolnoma na mladočeško stališče. Vidi se jim, da svoje mišljenje tudi pogostom menjajo. Ne bilo bi težko navesti več izjav raznih realistov, iz katerih bi se moglo posneti, da bi realisti sami radi šli še dalje, nego so šli Staročehi v mar-sikakem oziru. Sicer je pa treba vedeti, da so Staročehi na Dunaju dali neke obljube in dane besede ne morejo zatajiti. Kaj bi bilo, ko bi se izrekli proti spravi ? Mladočehi bi kričali, da so Staročehi sami priznali, da so hoteli z dunajskimi punktacijami izdati narod. Naj bi Staročehi storili karkoli, Mladočehi in ž njimi realisti jih bodo črnili za sovražnike naroda.
Vjatarajfti dršav«*-.
Francija. Ministerska kriza še ni poravnana. Predvčeraj je Oarnot vsprejel Ribota, Freycineta, Constansa, Bourgeoisa, Melineja, Viette-a, Leona Say-a in Godelfroy-a Oavaignaca. Eden teh mož bode ministerski predsednik. Oarnot bi najrajše videl, da Ribot prevzame ministersko predsedstvo, Freycinet, Oonstans, Rouvier in Bourgeois pa tudi ostanejo v ministerstvu. Tako sestavo ministerstva bi predsednik želel posebno iz ozirov vnanje po-
litike. Ako bi Eibot bil ministerski predsediwà in ob jednem miDister vnanjih stvari), je pričakovati, da ostanejo dobre razmere i Rusijo. Ribotovo nai-nisterstvo pa ni prav verojetno, ker se radika>le«m zdi prekonservativno in že sedaj pravijo, da bi ga ne podpirali. Brez radikalcev pa sedaj âe a> mogoča republikanska večina. *Bolj po volji bi bilo ra-dikaleem ministerstvo Bourgeoisovo. Ta moà je bil dosedaj učni minister in je kazal veliko na&protstvo do cerkve. Od njega je pričakovati, da bi skušal ločiti cerkev od države. V njegovo minist»rstvo bi pa Ribot ne hotel vstopiti, pa tudi Oonstansu bi Bourgeois prav ne ugajal. Constansa pa Čarnot tudi ne mara odpustiti. Izrekel se je proti njemu, da njegovih zaslug za republiko nikdar ne bode pozabil. Méline se je pa baje izjavil, da sestave ministerstva ne prevzame, ker je prejšnje minister-j stvo palo iz čisto političnih vzrokov. Da je vlada. ! pala zaradi narodnogospodarske politike, bil bi oa | zmatral za svojo dolžnost, da prevzame sestavo novo j vlade. Leon Say pa tudi pri radikalcih ni priljab-i ljena oseba, posebno, ker se je nedavno izrekel za i cerkvi prijaznejšo politiko. Pa še več drugih po-' mislekov bi imeli radikalci proti njemu. Položaj ja t po tem takem popolnoma nejasen in je tudi še mo« j goče, da še kaka nova oseba pride na površje. Da bi se vsi konservativci sedaj orgauizovali na republikanski podlagi, bil bi čas zanje jako ugoden, ko je mej liberalnimi republikanskimi frakcijami velik razkol. Ali žal, stvari Še neso tako daleč dozorele, mnogi konservativci se ne morejo odreči težnjam po obnovljenju monarhije, če tudi je mej narodom | monarhistično mišljenje že skoro popolnoma izginilo.
| Belgija. V Bruselju je bil delavski kongres, katerega so se udeležili zastopniki soeijalističnih delavskih društev iz vse dežele. Ta shod se je izrekel za o8emurno delo in pa da se napravi splošen štrajk, I ko bi zbornica;; izrekla se proti premembi ustave, , ali ko bi ustavni zbor ne sklenil občne volilne pra-' vice. — Veliko pozornost je v Belgiji vzbudilo to, j da se je bivši konservativni pravosodni minister Nothomb izjavil, da se, kar se tiče revizije ustave, j popolnoma strinja z radikalcem Jansonom. Po tem ! takem je Nothomb za občno volilno pravico. Not-i homb je odložil predsedstvo „Katoliške zveze", ker i ta zveza ni za občno volilno pravico in bode pri j volitvah za ustavni zbor delala za kandidate, ki so i sicer za znatno razširjenje volilne pravice, ali vendar j proti občni volilni pravici. Belgijski konservativci se bojé, da bi po uvedenju občne volilne pravice v | zbornici ne dobili socijalisti večine, ki bi skušali | izpodkopati sedanji družbeni red. Ta strah je tudi j precej opravičen, ker v nobeni deželi ni primeroma ; toliko tovarniških delavcev in socijalne ideje niso : nikjer toliko razširjene, kakor v Belgiji, i Makedonija. Srbski poslanik v Carigradu je : pri turški vladi in patrijarhatu v Carigradu storil i korake v prid srbskemu prebivalstvu v Stari Srbiji j in Makedoniji. Kakšni 80 ti koraki, ne vemo. Mogoče, da se je potegnil za slovansko bogoslužje, ki je bilo nekdaj navadno v teh krajih, še verojetneje j je pa, da je ta korak naperjen le proti bolgarski | cerkvi v Makedoniji. Če morda gospodje v Belem ■ Gradu mislijo, da bode carigrajski patrijarh ime-j noval za Makedonijo in Staro Srbijo srbskega škofa.. ; se jako motijo. Bolgari so le po dolgoletnih borbah dosegli neke pravice v cerkvenem oziru. Patrijar-hata v Carigradu ne vodijo verski, temveč v prvi vrsti le grški narodni oziri. Cerkev mu mora biti sredstvo za razširjanje helenizraa. Seveda proti Bo-garom se pa grška cerkev hitro zaveže s Srbi, ali to bi Srbom nič ne koristilo.
Rumunija. Pri ožjih volitvah za rumunsko zbornico voljenih je 11 vladnih privržencev in 6edem opozicijonalcev. V zbornici ima vlada 151 svojih pristašev, opozicija pa le 32. Izid volitev je za vlado nenavadno sijajen, posebno če se pomisli, da je opozicija bila napela vse svoje sile in je dobivala pomoč tudi iz inozemstva, ker pri volitvah ni šlo le za notranjo, temveč tudi za vnanjo politiko.
Portugalsko. Zaprli so bivšega ministra Mendoza Corteza, ker je mnogo poneveril pri luzi-tanski banki. Nenavadno velika poneverjenja in sleparije na Portugalskem prihajajo od tod, ker so mnogi gospodje mislili, da pride kmalu prevrat in se država proustroji v republiko. Ob prevratih se navadno godé razne sleparije, katerih pozneje tudi nikdo preiskovati ne more, ker se ob takih časih lahko vsi akti uničijo.
Izvirni dopisi.
Iz šmihel-stopiške občine, 21. febr. (Volitev novega župana.) Niso še minula tri leta, odkar smo dobili novega župana, a danes? — Nimamo več istega, temveč zopet novega. Kako to, bodete vprašali? Hitri odgovor je: prejšnji se je odpovedal svoji časti. Zakaj, Vam danes ne vem pravo povedati, ker se odpoved ni vršila v odborovi seji, ker slednje že od jeseni 1. 1890. do 17. febr. 1892 ni bilo.
Glavni vzrok zadnje, ali boljše, letošnje prve odborove seje je bil: volitev novega župana.
Kakor je že znano, je naša občina jako velika, ker obseza štiri f.ire. Ker so pa te župnije po svojih i legah različne, je gotovo, da imajo tudi raznovrstna
potrebe. Kar se potrebščin tiče, naj omenim, da ima kraj Kandija — fare šmihelske — najrazličnejše, ker ima popolnoma mestni značaj, ter ga loči od Novega mesta le lena Krka. — (Zakaj se ne združijo Kandijani z Rudolfovim, to uganeš č. bralec labko sam.)
Težko je tedaj vsem ustreči in ravno radi tega tudi težko župana izbrati, ker nekateri se brani, drugi zopet ni sposoben, da bi prevzel to častno mesto.
Pri novi volitvi v dan 17. t. m. je bil izvoljen za župana svetovalec g. Janez Pen ca, posestnik in usnjar v Crmošnjicab, fare stopiške. Na njegovo mesto je voljen za svetovalca g. J. Brulec iz Kan-dije. Menimo pa, da bo novi župan skrbel, kolikor možno, za blagor občine in nje prebivalcev.
Naj pripomnim k temu še to, da so podgrajski in stopiški posestniki lansko jesen napravili prošnjo, da bi si ustanovili lastno občino in se ločili od nenaravne in toliko prostrane naše sedanje občine; mislim, da pa prošnje še niso odposlali. Več o tem o priliki.
Iz Cirknice, 22. febr. V nedeljo 21. t. m. je priredila cirkniška kmetijska podružnica tombolo v korist svoji blagajnici, da bode mogla svoj novi vrt vrediti. Odličnejši udje kmetijske podružnice so podarili toliko dobitkov, da jih je še nekaj ostalo. Občinstva je bilo vse polno, zlasti z Rakeka se je pripeljalo mnogo gospode. Vspeh tombole je bil prav povoljen! Kmetijska podružnica v Oirknici pa tudi potrebuje tacih dohodkov, kajti za novi vrt, kamor se bode že letos zasadilo 4000 cepljenih divjakov in olrrog 6000 vrbovih količev, bode potreba kacih 500 gld., predno bode vse vrejeno. Bog daj še mnogo dobrotnikov kmetijski podružnici, da bode mogla kaj storiti v prospeh tako zanemarjenega kmetijstva v cirkniški dolini.
Bolezen še vedno nadleguje naše otroke. Na Bakeku so morali radi bolezni 12. tega m. zapreti šolo.
Iz Podmelca, 19. februvarija. Občudujočega, da so se krasni prizori zahajajočega solnca v Jadranski zaliv premenili v snežene bisere tolminskega hribovja, tolažijo svetopisemske besede: T ar g. On k. Ana Jehčva elachiich appeksach mSar'a — mibbeth abdfitha.
Isti uresničeni izrek daje mi dosledno večkrat pogum zabeležiti če tudi malenkostne novosti ter jih sosedom priobčiti v „Slovencu", kateri ima itak na Goriškem mnogo čitateljev, akoravno ga voditelji narodnih čitalnic marsikje celo z namenom prebirajo.
Po sklepu okrajnega šolskega sveta, kakor razvidno v razglasu z dne 5. t. m., zidalo se bode pri nas v PodmelCu novo šolsko poslopje na preudar-jene stroške 7416 gld. Ta želno pričakovana vest nas je jako razveselila, osobito pa, ker se jednoraz-rednica prenovi v dvorazrednico, kar je bilo tudi postavno in neobhodno potrebno, kajti jedna učna moč ne more vspevati pri tolikem številu otrok. Sedanji šolski prostor je bil nedostojen in že iz zdravstvenega obzira škodljiv učitelju kakor tudi nežnemu naraščaju. Neumevno pa je lahko vsakemu, zakaj se hoče novo šolsko poslopje zidati na deset minut oddaljeni Ilovici in ne v vasi, brezdvomno pa vpliva razprtija raznih frakcij, katere se ne morejo sporazumeti, kadarkoli se hoče kaj v občni blagor ukreniti.
Naše šolske zadeve se bodo tedaj temeljito zboljšale, isti vspeh privoščimo pa tudi Ponikovcem, ker tamkaj se šolski pouk še vedno vrši le v kapeli, kjer se vsakdanje službe božje opravljajo. Nevero-jetno, vendar resnično! Tudi na Bukovem je šolska mladina zapuščena in tava brez pouka, kakor se je nekdo v predzadnji številki „Nove Soče" pritoževal. Nadejamo se tudi tam ugodne rešitve.
Tudi v cerkvenih zadevah pričakujemo zboljšanja, kajti jedna stranka je nasprotovala in kljubovala popravljenju, tako da je zakristija na podlagi odloka c. kr. namestništva vsled preteče nevarnosti razpokanega zidovja že več mesecev zaprta. Kakor hitro se zadnja pritožba reši, bodo se tudi te zadeve premenile.	Kamensky.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 23. februvarija.
(Potrjena deželna postava.) Presvetli cesar je potrdil od deželnega zbora kranjskega leta 1886 flkleueno postavo, s katero se premene meje med občinama šišensko i n 1 j u bij an s ko. Sto
postavo se ločijo mestno posestvo Tivoli in še nekaj parcel od občine Spodnja Šiška in pridružijo ozemlju mesta ljubljanskega.
(Osebne vesti.) V osmi plačilni razred so povišani sledeči gg. profesorji naši rojaki ua Hrvatskem: Ivan B e n i g a r, dr. Franjo C e 1 e s t i n , Franjo Marn, Josip Stare in Ivan Ste k lasa v Zagrebu ; dr. Josip Križan in Ivan K o m 1 j a n e c v Požegi. — Višji poštni kontrolor Lud. F u c h s je imenovan višjim poštnim oskrbnikom v Trstu*
(t Peregrin Kajzel.) Sinoči ob '/,6. uri je po kratki bolezni umrl tukajšnji trgovec s steklovino, mestni odbornik in vrl narodnjak gosp. Peregrin i Kajzel v 47. letu svoje starosti. Pogreb bode . jutri popoludne ob 7*5. uri. N. v m. p.!
(Umrl) je včeraj zjutraj v Trstu po kratki bo- ; lezni preč. g. Ferdinand Staudacher, častni ka- ! nonik, umirovljen gimnazijski verouČitelj. Tudi v , Ljubljani dobro znani gospod je bil rojen leta 1819 v Moravčah na Kranjskem ter v mašnika posvečen . leta 1844. R. I. P.
(Odbor društva „Ljubljana") vabi vse gg. dru-štvene pevce, da se jutri polnoštevilno udeleže pogreba podpornega člana gosp. P. Kajzel a in mu skažejo zadnjo čast z žalostinkami.	i
(Koncert gdč. Bronislave Wolske in g. Leona Juffč-a.) V četrtek, dne 25. t. m. priredita zvečer v čitalnični dvorani koncertna pevka gdč. Bronislava Wolska, rodom Poljakinja, ter čelist g. L. Juife, svoj koncert. Gospodična se je nedavno vrnila z daljšega umetniškega potovanja po Galiciji in Rusiji, kjer je slavila svoje slavlje. Strokovnjaški listi hvalijo posebno njen lepi polnozvočni in izvrstno izšolani mezzosopran, kakor tudi umetniško predavanje in ognjeni temperament, kateri oživlja njeno petje. Berolinska „Allgemeine Frauenzeitung", katera je nedavno prinesla obširnejši njen životopis in njeno podobo, imenuje jo poljskega slavčka itd. Enako povoljno izražajo se beški listi v nastopih gdč. Wolske v tamošnjih koncertih. Gospodična bode pela razven v svojem maternem jeziku tudi v slovenskem, češkem in ruskem jeziku. Ž njo potuje tudi čelist g. L. Jufte, kateri je bil odlikovan s prvo nagrado dunajskega konservatorija. Pričakovati je torej izrednega muzikalnega vžitka in nadejati se je, da naše občinstvo ne zamudi te prilike in slovanskega gosta prav prijazno sprejme v svoji sredini, ter ji svoje simpatije skaže z obilnim obiskom njenega koncerta, pri katerem jih bode podpiral tudi domači umetnik g. K. Hoffmeister, naš vrli pianist. Program objavimo jutri.
(Slovenska krajevna imena.) Že premnogokrat so slovenski listi opozarjali merodajne kroge, naj bi se vendar pravilno pisala slovenska krajevna imena. Prav barbarski spakedrana imena pa se čitajo na poštnih pečatih. Gospod dr. Gregorčič je v državnem zboru dnč 4. decembra minolega leta v dolgem govoru grajal to brezozirnost, in, recimo naravnost, barbarizem. Tako imamo pred seboj poštno zalepko s pečatom: „Sagurie". Čuk naj brcne človeka, bi se je izmislil to spako. In tako bi mogli . vsak dan navajati enako spakedrana krajevna imena. Kjer je že dostojen in primeren nemški prevod slovenskega imena, naj bi še bil poleg slovenskega na pečatih in deskah pred uradi, a kjer ga ni, tam ; naj se rabi pravilno pisano ime. O ta birokra-tizem!
(O zaprtem Vestenecku) poroča se nam nastopno: „Znano Vam je, da so vtaknili v zapor \ ravnatelja zavarovalnega zavoda zoper delavske ne- i zgode za Gorenje Avstrijsko, Solnograško, Tirolsko • in Predarelsko, dr. Fraenzla vit. pl. Vestenecka, j zeta bivšega naučnega ministra barona O on rad a, j radi izneverjenja. Dogodjaj ta je tem žalostuejši, ker bode še pospešil antipatijo, koja se je doslej na- j hajala med tukajšnjim ljudstvom. Zlasti na Tirol- i skem, in sicer iz Merana, bilo je opažati že pred j letom dnij silno gibanje zoper upravo solnograškega j zavoda, in to agitacijo bode zopet oživil ta dogodek, j Izneverjenja Vesteneckova pohajajo iz poslednje j d6be. Kar se je novcev pošiljalo po pošti zavodu, jih je vsprejemal blagajnik in potrjeval; torej so Vestenecku prišle samo take svote v roko, katere so bile v navadnih pismih ali pa so mu jih stranke kot ravnatelju vročile same. Glavna svota, kojo je Vesteneck za-se obdržal, je polletna zavarovalnina družbe „Kellner-Partington-Payer-Compagny" vHal-leinu, namreč 1300 gld. To svoto je zastopnik na-pomiuane družbe med pogrebom čislanega gospoda ■ Angelo Savliča pred nekojimi tedni vročil osebno
Vestenecku v pisarni. Druge svote, koje je slednji izneveril ali zamolčal, so majhne, ali zadovoljil se je tudi — z jednim goldinarjem! Vse to je prišlo na dan vsled vestnega in izbornega knjigovodstva."
—	Kaj neki poreko Vesteneckovi nekdanji kazinski „gfrettbrüderji" ?
(Slovensko „hranilno in posojilno društvo" r Celovcu) je imelo v tretjem svojem upravnem letu 18 9 1. prometa 80.285 gld. 48 kr. Med letom je pristopilo 55 udov, tako da jih je zdaj 181, ki imajo v deležih 2584 gld. Hranilnih vlog se je vložilo 23.658 gld. 60 kr., izplačalo pa 8002 gld. 50 kr.; vse vloge s kapitalizovauimi obrestmi vred znašajo 40.723 gld. 1 kr. Novih posojil se je dalo 16.377 gld.; vrnilo se je 4738 gld. 27 kr.; stanje vseh posojil je koncem 1891 1.35.427 gld. 84 kr. — Konto zgube in dobička kaže 2097 gld. 36Vj kr., med tem sprejetih obrestij od posojih 1517 gld. 57V» kr. itd. Od vlog izplačanih obrestij 570 gld. 50 kr., od vlog kapitalizovanih obrestij 827 gld. 81 kr.; upravnih in raznih stroškov 140 gld. 73 kr.; čistega dobička 65 gld. 681/, kr. — B:-lanca znaša 44.793 gld. 52 kr., med tem: splošna rezerva 368 gld; posebna rezerva 540 gld. 52'/s kr.
—	Ravnatelj posojilnici je vč. g. Janez Wies er, blagajnik vč. g. Franc Michl,, tajnik vč. g. Fr. Treiber.
(Slovenska posojilnica v Velikovcu) na Koroškem je imela v prvem polletju svojega poslovanja, od 18. maja do 31. decembra 1891. leta, 67.883 gld. 12 kr. denarnega prometa. — Dohodkov je: 122 deležev s 1220 gld.; hranilnih vlog 25.170 gld., vrnjenih posojil 4755 gld., obresti od posojil 524 gld. 96 kr., izposojil 2000 gld. — Troškov je: hranilnih vlog 100 gid., posojil 28.112 gld., vrnjenih vlog 4035 gld., v blagajnici 1432 gld. 71 kr. itd. Rezervni zaklad znaša 270 gld. 63 kr.
(Bekštanjska slovenska posojilnica v Ločah) na Koroškem je imela svoj občni zbor za šesto upravno leto 1891 dnö 2. februvarija t. I. pri Pložu v Ločah. Letnemu poročilu povzamemo to-le: De-nsmega prometa je imela 1891. leta 151.575 gld. 91 kr. Pristopilo je na novo 31 zadružnikov, izstopilo pa 26, in šteje posojilnica koncem leta 321 zadružnikov, ki imajo v deležih 4380 gld. — Hranilnih vlog se je vložilo 13.631 gld. 97s kr., izplačalo pa 15.077 gld. 21 kr.; njih stanje koncem leta je 46-975 gld. 73*/» kr., ki so vložene na 240 knjiž'-cah. — Posojila so se pomnožila za 4063 gld. in znašajo koncem leta 55.454 gld. 15 kr.; posojila so dana 272 zadružnikom, in sicer na menice 50.954 gld., na dolžna pisma 4500 gld. 15 kr. — Čistega dobička je 533 gld. 38 kr. Skupni rezervni fond znaša 1742 gld. 99Yj kr. Deležev se je izplačalo 440 gld.
(Družba za ohranjenje zgodovinskih spomenikov.) Prečitalo se je v ladnji seji poročilo kon-servatorja g. prof. Franketa o dveh starinskih kamenitih napisih v cerkvi v Mekinjah pri Kamniku in g. Jerneja Pečnika na Krškem o njegovih rimskih iikopinah v poslednji döbi.
(Ušel) je v petek na graškem gradu iz zapora kaznjenec Pavel Weber jako drznim načinom. Priprli so ga radi tatvine dne 7. januvarija na graškem kolodvoru, a predno so ga zgrabili, je še petkrat ustrelil na nočnega čuvaja z revolverjem, kojega pa ni zadel. Weber se je porodil 1. 1871. pri sv. Krištofu v celjskem okraju. Vjeli so ga pred-včeraj v Kalsdorfu pri Gradcu.
(Pastirski list krškega knezoškofa.) V letošnjem postnem pastirskem listu naznanjajo mil. g. knezo-škof krški dr. Jožef Kahn svojim vernikom, da nameravajo koj po Veliki noči potovati v Rim k sv. Očetu, ter pokazati svojo dolžno pokorščino, spoštovanje, udanost in ljubezen do sv. rimske stolice. Nadalje govorč o Božjem srcu Jezusovem, in sicer 1. o ljubezni Božjega srca Jezusovega v bridkem trpljenju in smrti; 2. o pobožnosti k presv. srcu Jezusovemu, posebno v zakramentu presvetega R. Telesa. —
(Duhovne vesti iz krške škofije.) Umrl je dnč 18. febr. t. 1. 851etni zlatomašnik, čg. Jožef Borni k, dolgoletni kanonik v Gospi Sveti. Ranjki je bil rojen dne 20. maja 1807. 1. v Grabštanju na Kor., v mašnika posvečen dnč 1. avg. 1835. Naj v miru počiva. — Sv. misijo n imajo od dnč 21. do 28. febr. v Kaplji ob Dravi. Vodita ga duhovnika Jezusove družbe čč. oo. Fran Doljak iz Ljubljane in Tomazetič iz Gorice.
Telegrami.
Dunaj, 23. februvarija. Nadvojvodinji Mariji Valeriji se zdravje vedno boljša, najvišja temperatura 37-2.
Dunaj, 23. februvarija. Neki delavski shod v Hernalsu, pri katerem se je sešlo nad 300 delavcev, je bil zaradi ostrih govorov proti vladi in državnemu zboru raz-pušeen. Policija je prijela 16 oseb ter jih obsodila na dva- do petdnevni zapor, neka pa naznanila okr. sodišču.
Dunaj, 23. februvarija. Budgetpa ko misija gospodske zbornice je izdelala poročilo o donavskj parobrodni družbi, imenuje korake vlade v tem oziru posebno zaslužne in času primerne ter nasvetuje postavni načrt v obliki državnega zbora.
Belgrad, 22. februvarija. Budgetni odsek je dovolil vojnemu ministru za letošnje vojaške vaje le 100.000 frankov. Mnogim častnikom se niso izplačale pl(iče.
Atene, 22. februvarija. Zbornica je i veliko večino zavrgla nasvet, da se Triku-pisova vlada toži.
Tujci.
21. februvarija.
Pri Maliču: dr. Huber ; Braun, Hönigstein, Schwarz Löwensohn, trgovci; Egger, potovalec; Tlusti, krznar, z Dunaja.
—	dr. Mundi iz Opatije. — Croce, trgovec, iz Bregenca. — Staber, trgovec, iz Draždan. — Gineiner, zasebnik, iz Radeč,
Pri Slonu: Friedman; Weindl, Mussil, Deutsch, La-tinak, Goldner. Friedman, trgovci, z Dunaja. — Schlager iz Nemčije. — Mahorčie iz Sežane. — Mahovne, okr. komisar s soprogo, iz Postojne. — Cazafura, trgovec, iz Tomina. — Urbančic, trgovec, iz Gradca. — Krach, trgovec, iz Nemčije.
—	Stange, trgovec, iz Vratislave.
Pri avstrijskem caru: Gril, pismonoša, z rodbino, is( Trsta.
Pri Juinem kolodvoru: Peris, vinotržec, iz Jaške.
—	Reicht, monter, iz Krnova. — Geyer, tovarnar, iz Libna.
Pri bavarskem dvoru: Hafner, not. kandidat, iz Brda. — Stupica, zasebnik, iz Vira.
Pri Tirantu: Ekar iz Ljubljane. — Kožel, in Sahn-thal s soprogo iz Št. Petra.
Vremensko »poročilo.
Srednja temperatura 3 o°, za 3'8° nad normalom.
A- Kališ, 109-2-2
pisarna za posredovanje pri zasebnih opravilih na Prešernovem trgu štev. 3.
s
Veliko posestvo na Gorenjskem; hišo s strojarnico z vsem potrebnim orodjem preskrbljeno, s stopami in vrtom v Zapužah pri Radovljici; hišo s travnikom (za lesno kupčijo posebno pripravno) v Kranju;
ved hiš v mestu, tudi z vrtom;
gostilne v Ljubljani in 1 gostilno na Reki;
hišno opravo za spalno sobo posebno umetno izdelano
v staronemškem slogu in drugo hišno opravo. fiC Stanovanja velika in majhna se oddajo.
Ill 1
Tužnim sr^em javljamo podpisani sorodnikom, prjjateliem in zuancem žalostno vest o smrti našega iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, oziroma očeta in brata, blagoroduega gospoda
Peregrina Kajzela,
trgovca In občinskega svetnika stolnega mesta Ljubljfine,
katerega je Vsemogočni danes v ponedeljek, dne 22. februvarija, ob poly 6 uri popojdne po kratki bolezni previdenpga s sv. zakfapiev^i za umirajoče v 47. letu dobe poklical k Sebi v boljše življenje.
Pogreb nepozabnega pokojnika bode v sredo dne 24. februvarija ob polu 5. uri popoldne iz hiše žalosti Stari trg št. 13 na mirodvor k sv. Krištofu.
Sv. maše zadušnice darovale se bodo v mestni župni cerkvi pri sv. Jakobu v Ljubljani.
Amalija Kajzel, soproga. — Ivanka, Josi-pina m Bogomil Kajzel otroei. — Alojzij Kajzel brat ^ Viljelmjna Sphlacker roj.
Poslano.
Kajzel, sestfa.
■BTT
najboljše italijansko desert-no vino za slabotne, bolehne in okrevajoče.
Steklenica 1 gld.
Piccolijeva lekarna
„Pri angelju"
v Ljubljani, Dunajska cesta.
Vnanja naročila se proti povzetju svote točno izvršujejo. (1313) 7
„THE MUTUAL"
največja in najbogatejša zavarovalnic^ na svetu.
Osnovana I. 1842 na goli mejsobojnosti.
Garancijski zaklad:
3673|4 milijonov goldinarjev a. v.
Skoro TO milijonov goldinarjev v«ž, kako? vsaka druga zavarovalnica,
Avstrijska fill Jala, koncesljonovana od c. kr. minlsterstva in jednakopravna z domačimi društvi.
Zakonita kavoija in vse rezerve avstrijskih zai varovalnm naložene so v Avstriji pri o. kr. minister!» Jalni izplaoevalnici.
Primera št. 13.
Polica 83.205 (Stanley Mathews) izdana 1868 v 44 letu na 42.500 mark, izplačana 1889 in sicer s 54.676 mark. Vsota uplačanih premij iznašala 26 855.24 mark.
Na to polico izplačana vsota reprezentuje 4l/4 odstotna obrestovanje uplačanih premij z obrestmi od obrestij in vrh tega je bil dotičnik 21 let za polno pomnožujočo se vsoto zavarovan za slučaj smrti.
To ni bila tontinska polioa — katerih rezultate priobčujejo sedaj druge amerikanske družbe — in tudi za. slučaj, da se premije ne plačujejo redno, ne zapadejo že uplačane.
Od svoje ustanovitve pa do 1. januarija 1891 ¡¡¡plačala je „MUTUAL" lastnikom polic več kakor 760 milijonov goldinarjev in sicer 209 milijonov za deleže od dobička.
Let» 1890. dobili so lastniki polic na deleže od dobička 6,908.980 goldln&rjev.	(68) 3—3
Generalno ravnateljstvo za Avstrijo: Dunaj, I, Lobkovitzplatz 1.
Glavni zastopnik za v Ljubljani, na Sv. Jakoba trgu.
Kmet ska posojilnica na Vrhniki,
seu s
Vabilo k X. rednemu občnemu zboru,
kateri se bode vršil
dne 2. marca 1892 ob 8. uri popoldne v zadružni pisarni na Vrhniki.
Dnevni red: 1. Poročilo ravnateljsva. — 2. Poročilo nadzorstva o računskem sklepu. — 3. Sklepanje o porabi čistega dobička. — 4. Volitev ravnateljstva. — 5. Volitev nadzorstva. — 6. Posebni predlogi.
Aktiva.
i I S». ■ ■ «• srn»
Ravnateljstvo.
Pasiva.
1.	Vrednost inventara.........
2.	Posojila na menice in dolžna pisma 766 strakara
3.	Hranilne vloge pri denarnih zavodih . .
4.	Zastane obresti...........
5.	Tožbeni in zvršilni troški.......
6.	Vrednost zemljišča.........
7.	Gotovina dné 31. decembra 1891 . . . .
Jld.
230 225103 7583 1777 234 514 14249
249692
80
1.	81 zadružnih deležev a 100 gld.
2.	Rezerveni zaklad.......
3.	Hranilne vloge od 850 vložnikov
4.	Obresti, kapitalizovane.....
„ društvenikom dolžne . . . „ za leto 1892 naprej plačane
5.	Cisti dobiček........
gld.
8100 14615 215029 7931 364 1441 2210
249692
Na Vrhniki, dné 20. februvarija 1892.
kr.
80
110 1
Za ravna teljslfi odbor: Jos. Lenarčič 1. r, Gabrijel Jelovšek 1. r„ Ivan Gruden 1. r, Mihael
Tomšič 1. r., Josip Verbič 1. r.
Za nadzorstveni odbor : Anton Komotar 1. r., Ivan Majaron 1. r., Karol Kotnik 1. r.

a®-
1> u Ii a j 8 k a borza.
Papirna renta 5« Srebrna renta
Akcije avstro-ogerske banke, Kreditne akcijo, 160 gld. . London, 10 funtov stri. Napoleondor (20 fr.) . . Cesarski cekini .... Nemških mark 100
Dné 23. februvarija.
i, 1(5% davka . . . . davka ....
94 gld.
kr.
600 gld.
Dne 22. februvarija.
Ogerska zlata renta 4%.......107	gld.	75 kr.
Ogerska papirna renta 5%......102	„	20
4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . .	138	.,	—
o% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	148	„	—
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....182	„	25
Zastavna pisma avstr.osr.zem. kred. banke 4%	96	„	15
Zastavna pisma „ „ „ „ „ 41/, %	100	„	45
Kreditne srečke, 100 gld.......186	„	—
St, Genois srečke, 40 gld.......60	„	—
limenjarnična delniška družba na Dunaju,
I., VVollzeile štev. 10. Najkulantnejše so kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize.
W Razna naročila izvrSi se najtočneje. Ml Izdajatelj: Or. Ivan Janežič.
Za nalaganje glavnic priporočamo: gališke propinaoijske zadolžnioe. 47, % zastavna pisma pežtanske ogerske komer-
oijonalne banke. 4»/»% komunalne obveznice ogerske hipotečne banke z 10% premijo.
Na te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnice njene.
Odgovorni vreduik: Ignacij Žitnik.
polovico T Ž?! } >»	1«- kolek.
Žrebanje že dné 1. marca.
Glavni dobitek 150.000 gld. av. velj.
Tisk , Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.