NOVINE | GLASILO OBČINE GORNJI PETROVCI Gornji Petrovci * April 1999 * Številka 8 Vsem občanom Občine Gornji Petrovci Ob bližajočem se 1 .maju, mednarodnem prazniku vseh delavcev, veljajo za vse vas iskrene čestitke. Preživite ga lepo, uspešno, veselo in tudi mirno. To je namreč praznik, ki se je rodil v težkem boju delavcev za pravice, ki pomenijo temeljne človeške vrednote. Zanje so žrtvovali vse, tudi svoja življenja. Želeli so, da bi bilo njihovim potomcem, torej vsem nam, lepše. Tudi danes ni vedno lahko, mnogokrat se le s težavo prebijamo skozi vsakdanje tegobe. Tudi tempo življenja nam vedno bolj narekuje, da življenje pač ni vedno praznik, ampak je zmeraj bolj delovni dan. Zato imejte pred sabo voljo naših prednikov, njihovo notranjo moč in pogum. Naj tudi v vaših srcih zagorijo prvomajski kresovi in vam podarijo moč in upanje za vztrajanje na svoji poti. Župan Občine Gornji Petrovci Občinski svet Občine Gornji Petrovci URADNE URE občinske uprave Občine Gornji Petrovci: od 7.00 do 15.00 ure Uradne ure za župana brez najave: vsako sredo od 9.00 do 14.00 Ostali dnevi v tednu najava: Za dogovor pokličite v tajništvo Občine Gornji Petrovci, tel. številka je 56-250. IZ VSEBINE Obvestila, poročila, naloge.............stran 2 Krvodajalstvo...........................stran 15 Gasilstvo...............................stran 16 Ustanovitev OGZ.........................stran 17 KUD, TD...........................stran 18 OŠ, vrtec........................stran 24 Šport.............................stran 28 Križanka..........................stran 34 Rezultati volitev.................stran 36 Statut, pravilniki, odloki........ stran 37 OBVESTILA, POROČILA, NALOGE... APRIL 1999 Najpomembnejše naloge v Občini Gornji Petrovci v letu 1999 Med najpomembnejše naloge v Občini Gornji Petrovci spadajo naloge, ki so potrebne za nemoteno funkcioniranje občine in naloge investicijskega značaja. Tako smo v letošnjem letu že sprejeli ustrezne akte, ki so neobhodno potrebni za nemoteno funkcioniranje občine. Med te spadajo naslednji akti oz. odloki: • Na prvi izredni seji dne, 21.decembra 1998 smo sprejeli odlok o začasnem financiranju porabe. Ta odlok je potrebno sprejeti zato, da občina lahko normalno posluje vse do sprejetja novega proračuna za tekoče leto. • Sprejeli smo soglasje k statutom krajevnih skupnosti. V kolikor občinski svet tega soglasja ne bi sprejel, bi se krajevne skupnosti avtomatsko ukinile 31.12.1998. • Na več sejah smo imenovali delovna telesa občinskega sveta (odbore, komisije). • Sprejeli smo pogodbo o odvozu kosovnih in posebnih odpadkov. Vse stroške v zvezi z odvozom plačuje Občina Gornji Petrovci. Na letaku, ki ga dobite domov, res piše, da je odvoz brezplačen, vendar te stroške plača Občina Gornji Petrovci. • Nadalje smo sprejeli pogodbo o sodelovanju s centrom Sinergija v Moravskih Toplicah. Vsi, ki imate kakšne koli probleme v zvezi z drobnim gospodarstvom ali na novo odpirate kakšno koli dejavnost, se lahko direktno obrnete na Razvojni center Sinergija ali na Občino Gornji Petrovci, kjer morate dobiti brezplačno informacijo. • Sprejeli smo zaključni račun za leto 1998. Večjih pripomb na zaključni račun ni bilo. Svetniki občinskega sveta so se strinjali s predlogom in ga tudi sprejeli. Zaključni račun objavljamo v tej številki “NOVIN”, tako da lahko vidite, kako porabljena in kam namenjena so bila sredstva. • Obravnavali in sprejeli smo statut občine. V zvezi s spremembo zakonodaje smo morali tudi sprejeti spremembo statuta v novem besedilu. Tudi statut objavljamo v tej številki glasila “NOVIN”. • Obravnavali in sprejeli smo poslovnik. Poslovnik je pomemben akt občine, saj so v njem zapisana pravila dela občinskega sveta. Tudi poslovnik objavljamo v tej številki “NOVIN”. • Obravnavali in sprejeli smo Odlok o organizaciji in delovnem področju občinske uprave. To je pomemben akt o funkciji občinske uprave. Na podlagi tega odloka sprejme župan akt o sistemizaciji delavcev v občinski upravi. Tudi ta odlok objavljamo v glasilu “NOVINE”. • Obravnavali in sprejeli smo Pravilnik o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov in akt, ki točno določa višino plač po posameznikih. Tudi ta pravilnik objavljamo v tej številki “NOVIN”. • Med pomembnimi pravilniki je vsekakor Pravilnik o finančnih intervencijah v kmetijstvu za 1. polletje 1999. Ta pravilnik prav tako objavljamo v današnji številki “NOVIN”. • Ostalo delovanje občine in občinskega sveta pa bo nadaljevanje programov na področjih infrastrukture, šolstva, zdravstva, sociale, športa, kmetijstva, varstva okolja idr. Po posameznih področjih pa to pomeni: • INFRASTRUKTURA - nadaljevati že začeti program vaških cest v letu 1998 v Peskovcih, Gornjih Petrovcih in Stanjevcih, nadaljevati z obnovo gozdnih cest (v tem trenutku bodo potekala vzdrževalna dela na že obnovljenih cestah in grederiranje), nujna in tekoča vzdrževalna dela na občinskih cestah. Za vsa vzdrževalna dela na občinskih cestah skrbi Občina Gornji Petrovci. Trudimo se, da bi bili pri tem kar najbolj uspešni. Upam, da ste tudi vi opazili, da so naše ceste drugačne, predvsem lepo in dobro opremljene s prometno signalizacijo, kar ni primer sosednjih občin. Za primer naj navedem, da nas je zimska služba v mesecu decembru stala 4.800.000,00 SIT, v januarju pa 2.000.000,00 SIT itd. Za našo občino je to ogromen strošek. Kako bo to šlo naprej, je težko povedati, vendar vas prosim, da nas tudi vi pri tem razumete, če seveda takoj oz. vsak dan ceste ne bodo posoljene oz. očiščene. Zahvaljujem se vam za razumevanje. • V tem letu se izvajajo obsežnejša dela na republiški cesti v Gornjih Petrovcih, Stanjevcih in Peskovcih. Sodelujemo pri projektu tako, da bi bil čimbolj sprejemljiv za naše okolje. • Nadaljevali bomo z opremo avtobusnih postajališč (oglasni panoji, koši, čakalnice in izgradili nekaj novih avtobusnih postajališč). • Pristopili bomo k obnovi evangeličanske cerkve v Gornjih Petrovcih skupaj z verniki. • Pristopili bomo k izgradnji garaž pri Zdravstveni postaji v Gornjih Petrovcih. • Pristopili bomo k obnovi Lenarčičevega mlina v Neradnovcih. • Pristopili bomo k izgradnji vodo- hrama in ureditvi zaščitnih pasov (ograje) na Pindži (voda za potrebe osnovne šole in gospodinjstev). •Nadaljevali bomo z obnovo šole po programu. •Pristopili bomo k obnovi šolskih igrišč in telovadnice. •Pristopili bomo k izgradnji vrtca (če bo ustrezen sklep s strani Ministrstva za šolstvo in šport), v primeru, če se ne dogovorimo, bomo začeli z lastnimi sredstvi. •Tudi v letošnjem letu bomo nadaljevali z javnimi deli (sanacija gozdov -10 delavcev in komunalni program- trenutno 4 delavci in še dodatnih 6 delavcev). •Izvajamo program Pomoč in nega na domu in Pedagoška pomoč -3 delavke in drugi programi. Tako z javnimi delavci tudi skrbimo za čim manjšo nezaposlenost v občini. •Končali smo s sanacijo plazu v Boreči. Vrednost opravljenih del je več kot 5.000.000,00 SIT. •Končali smo z sanacijo plazu v Stanjevcih. Vrednost del je več kot 17.000.000,00 SIT, itd. •Dokončanje komasacije v Košarovcih in začetek 1. faze komasacije v Adrijancih. Seveda je še ogromno drugih obveznosti in nalog, ki jih občina mora izvajati in o njih občanke in občani nimajo informacij. To je le nekaj nalog, ki sem vam jih predstavil. Podrobneje bomo vse naloge, ki se bodo izvajale v letošnjem letu prikazali s prihodki in odhodki proračuna za leto 1999, ko ga bomo sprejeli in tudi objavili v naslednji številki “NOVIN”. Tam boste z obrazložitvijo in v številkah tudi videli porabo denarja v letu 1999. Župan Občine Gornji Petrovci Franc Šlihthuber 2 OBVESTILA, POROČILA, NALOGE... APRIL 1999 OBČINSKA GASILSKA ZVEZA OBČINE GORNJI PETROVCI * SEZNAM PREDVIDENIH PRIREDITEV V OKVIRU OBČINSKE GASILSKE ZVEZE OBČINE GORNJI PETROVCI 1. PGD BOREČA 23.05.1999 prevzem orodnega vozila 2. PGD MARTINJE 12.06.1999 prevzem motorne brizgalne 3. PGD BOREČA 20.06.1999 sektorske vaje - sektor Ženavlje 4. PGD STANJEVCI 26.06.1999 sektorske vaje - sektor G. Petrovci 5. OGZ G. PETROVCI 27.06.1999 Metlika 6. PGD MARTINJE 03.07.1999 vrtna veselica 7. PGD KOŠAROVCI 10.07.1999 sektorske vaje - sektor Križevci 8. PGD KUKEČ 17.07.1999 70 obletnica 9. PGD ŽENAVLJE 31.07.1999 občinsko gasilsko tekmovanje Gornji Petrovci, 30.03.1999 Tajnik OGZ, Perš Simon Ostale prireditve v Občini Gornji Petrovci Občinske vaške igre Občine Gornji Petrovci 04.07.1999 Križevci Občinski praznik Občine Gornji Petrovci 13.-18.08.1999 REGRESIRANJE V KMETIJSTVU Dne, 29.03.1999 je bil v sejni sobi Občine Gornji Petrovci sestanek pomurskih županov in predsednikov odborov za kmetijstvo, katerega je sklical Franc Šlihthuber, župan Občine Gornji Petrovci. Sestanka so se udeležili: Župan Občine Cankova g. Viktor Voršič in predsednik odbora g. Ernest Kerec, župan Občine Grad g. Daniel Kalamar, župan Občine Hodoš g. Ludvik Orban, župan Občine Puconci g. Ludvik Novak, ga. Marta Horvat in predsednik odbora g. Stanko Ambruž, predsednik odbora za kmetijstvo Občine Beltinci g. Jože Bojnec, predsednik odbora Občine Kuzma, predstavnica Mestne občine Murska Sobota, predstavnik Občine Moravske Toplice g. Tibor Voroš in predsednik odbora za kmetijstvo Občine Gornji Petrovci g. Štefan Kuhar. Udeleženci sestanka so se pogovarjali o regresiranju v kmetijstvu v letošnjem letu in v prihodnjih letih, o zdravljenju mastitisa ter o ostalih zadevah iz kmetijstva. Vsi se strinjajo, da bi občine morale poenotiti svoje pravilnike o regresiranju, tako da bi občani imeli enake možnosti pri uveljavitvi regresa. Udeleženci sestanka so sprejeli sklep, da se čimprej ponovno sestanejo in na sestanek pokličejo ministra za kmetijstvo g. Šmrkolja, sekretarja Ministrstva za kmetijstvo ter pomurske poslance, da bi se z njimi pogovorili o težavah v kmetijstvu v Pomurju. Občinska uprava SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE GORNJI PETROVCI O delu in sejah občinskega sveta, ki so se vrstile do 8. decembra 1998 smo vam poročali v 7. številki Novin, naslednja seja občinskega sveta pa je bila: 1. izredna seja občinskega sveta, dne. 21. decembra 1998 ob 18.00 uri 1. Otvoritev in ugotovitev navzočnosti, 2. Potrditev zapisnika 1. redne seje Občinskega sveta občine Gornji Petrovci z dne, 08.12.1998, 3. Poročilo o realizaciji sklepov 1. redne seje Občinskega sveta občine Gornji Petrovci z dne, 08.12.1998, 4. Odlok o začasnem financiranju javne porabe Občine Gornji Petrovci v letu 1999-obravnava predloga in sprejem, 5. Ustanovitev Lokalne turistične organizacije - predlog, 6. Javna dela v letu 1999 - predlog za obravnavo, 7. Obravnava vlog: a) Sofinanciranje izgradnje električnega priključka Horvat Mariji iz Križevec 166 -predlog za sprejem, b) ŠD Šulinci - prošnja za finančno pomoč, c) Štefan Kučan, Lucova 25 - ugovor na delo komisije za popis škode, 8. Soglasje k Statutu krajevne skupnosti -predlog za sprejem ustreznega sklepa, 9. Ločeno zbiranje posebnih odpadkov v Občini Gornji Petrovci dne, 21.11.1998-informacija, 10. Pobude, vprašanja, predlogi in mnenja članov občinskega sveta. Naslednja seja je bila 2. redna seja dne. 9. februarja 1999 ob 18.00 uri 1. Otvoritev in ugotovitev prisotnosti, 2. Potrditev zapisnika 1. izredne seje Občinskega sveta občine Gornji Petrovci z dne, 21.12.1998, 3. Poročilo o realizaciji sklepov 1. iz- redne seje Občinskega sveta občine Gornji Petrovci z dne, 21.12.1998, 4. Imenovanje delovnih teles Občinskega sveta občine Gornji Petrovci, 5. Pogodba o zbiranju nevarnih in posebnih ter kosovnih odpadkov iz gospodinjstev v Občini Gornji Petrovci v letu 1999 - predlog za obravnavo in sprejem, 6. Aneks št. 01/99-GP k Pogodbi o sofinanciranju dejavnosti Razvojnega centra Sinergija, d.o.o., Moravske Toplice - predlog za obravnavo in sprejem, 7. Pogodba o donatorstvu - predlog za obravnavo in sprejem, 8. Izvolitev članov sosveta načelnika UE Murska Sobota - predlog za obravnavo in sprejem, 9. Elementarne nesreče v letu 1997 - obrazložitev, 10. Prošnja za sprejem v delovno razmerje, 11. Prošnja za dovoljenje za prodajo na področju naše občine, 12. Pobude, vprašanja, predlogi in mnenja članov občinskega sveta. Naslednja seja je bila 3. redna seja dne. 26. februarja 1999 ob 18.00 uri 1. Otvoritev in ugotovitev prisotnosti, 2. Potrditev zapisnika 2. redne seje Občinskega sveta občine Gornji Petrovci z dne, 09.02.1999, 3. Poročilo o realizaciji sklepov 2. redne seje Občinskega sveta občine Gornji Petrovci z dne, 09.02.1999, 4. Imenovanje delovnih teles Občinskega sveta občine Gornji Petrovci, 5. Obravnava in sprejem zaključnega računa Občine Gornji Petrovci za leto 1998, 6. Obravnava osnutka Statuta Občine Gornji Petrovci, 7. Samoprispevek krajevnih skupnosti, 8. Pobude, vprašanja, predlogi in mnenja članov občinskega sveta. Naslednja seja je bila 4. redna seja. dne. 25. marca 1999 ob 16.00 uri 1. Otvoritev in ugotovitev prisotnosti, 2. Potrditev zapisnika 3. redne seje Občinskega sveta občine Gornji Petrovci z dne, 26.02.1999, 3. Poročilo o realizaciji sklepov 3. redne seje Občinskega sveta občine Gornji Petrovci z dne, 26.02.1999, 4. Obravnava PREDLOGA Statuta Občine Gornji Petrovci, 5. Obravnava OSNUTKA Poslovnika Občine Gornji Petrovci, 6. Obravnava OSNUTKA Odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Gornji Petrovci, 7. Obravnava OSNUTKA Pravilnika o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov, 8. Obravnava OSNUTKA Pravilnika o finančnih intervencijah programa za pospeševanje proizvodnje hrane v 1. polletju leta 1999 v Občini Gornji Petrovci, 9. Imenovanje nadzornega odbora Občine Gornji Petrovci, 10. Samoprispevek krajevnih skupnosti -predlog za obravnavo in sprejem, 11. Odlok o plačevanju odškodnine in nadomestila za razvrednotenje okolja ali nevarnosti za okolje na odlagališču komunalnih odpadkov v Puconcih -predlog za obravnavo in sprejem, 12. Vloga za soglasje k povečani delovni uspešnosti delavcem za leto 1999 in za letno nagrado za uspešno poslovanje direktorja za leto 1998 - predlog za obravnavo in sprejem, 13. Združenje slovenskih občin in mest -predlog za obravnavo in sprejem, 14. Saubermacher & Komunala - informacija, 15. Tekoče zadeve - obravnava in sprejem ustreznih sklepov, 16. Pobude, vprašanja, predlogi in mnenja članov občinskega sveta. 3 OBVESTILA, POROČILA, NALOGE... APRIL 1999 DELOVNA TELESA OBČINSKEGA SVETA OBČINE GORNJI PETROVCI Občinski svet občine Gornji Petrovci je na L, 2., 3. in 4. redni seji imenoval __________________naslednja delovna telesa:_________ A. ODBORI 1. Odbor za proračun in finance Predsednik: Aleksander Kerčmar Člana: Štefan Kardoš Drago Svetec 2. Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Predsednik: Štefan Kuhar Člana: Stanko Kozic Zdenko Hari 3. Odbor za šolstvo, vzgojo, izobraževanje in kulturo Predsednik: Aleksander Ružič Člana: Aleksander Bagar Ciril Kozar 4. Odbor za urejanje prostora, gospodarsko in cestno infrastrukturo Predsednik: Aleksander Bagar Člana: Ernest Kerčmar Stanko Kozic 5. Odbor za gospodarstvo, turizem in gostinstvo Predsednik: Ernest Kerčmar Člana: Ernest Škerlak Stanko Lepoša 6. Odbor za šport in rekreacijo Predsednik: Stanko Kozic Člana: Štefan Kuhar Aleksander Ružič 7. Odbor za zdravstvo, socialno varstvo ter dom in družino Predsednik: Ciril Kozar Člana: Aleksander Kerčmar Drago Svetec 8. Odbor za varstvo okolja Predsednik: Aleksander Ružič Člana: Ernest Kerčmar Štefan Kardoš 9. Odbor za zaščito in reševanje Predsednik: Škerlak Ernest Člana: Aleksander Bagar Zdenko Hari B. KOMISIJE 1. Volilna komisija Predsednik: Milan Horvat, Šulinci 21 Namestnik: Tadej Ružič, G. Petrovci 2/a Član: Franc Gašpar, G. Petrovci 50 Namestnik: Stanko Čerpnjak, Martinje 40 Član: Aleksander Balek, Neradnovci 66 Namestnik: Štefan Belec, Šulinci 46 Član: Karel Gergar, Križevci 183 Namestnik: Janez Vukanič, Košarovci 21 2. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Predsednik: Štefan Kardoš Člana: Ernest Kerčmar Ciril Kozar 3. Komisija za statut in nravna vprašanja Predsednik: Aleksander Kerčmar Člana: Štefan Kuhar Ernest Škerlak Zunanji član:Aleksander Kučan 4. Komisija za prošnje in pritožbe Predsednik: Drago Svetec Člana: Štefan Kardoš Stanko Lepoša 5. Komisija za nagrade in priznanja Predsednik: Stanko Lepoša Člana: Aleksander Ružič Stanko Kozic 6. Komisija za delitev premoženja Predsednik: Zdenko Hari Člana: Aleksander Kerčmar Štefan Kuhar 7. Komisija za mednarodne odnose Predsednik: Ciril Kozar Člana: Ernest Kerčmar Aleksander Ružič C. SVETI 1. Svet za varstvo in preventivo v prometu Predsednik: Zdenko Hari Člana: Aleksander Kerčmar Ernest Škerlak Zunanji član: Karel Poredoš 2. Svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin Predsednik: Drago Svetec Člana:Aleksander Bagar Ernest Škerlak g. Vladimir Hozjan je odklonil delo v stalnih delovnih telesih občinskega sveta. D. OSTALA DELOVNA TELESA: Nadzorni odbor: Predsednik: Drago Gašpar, Gornji Petrovci 31/a Člana: Žiško Štefan, Adrijanci 8 Alojz Andrejek, Martinje 34 Upravni odbor stanovanjskega sklada Predsednik:Aleksander Ružič Podpredsednik: Ernest Kerčmar Člani: Aleksander Kerčmar Štefan Kardoš Tadej Ružič Danica Rems Nada Kerčmar Uredniški odbor za izdajanje občinskega glasila “NOVINE” Glavni urednik:Franc Šlihthuber Urednik:Nataša Kuhar Lektor: Nada Dekovski Člani: Aleksander Ružič Ciril Kozar Marija Časar Simon Perš Popisna oz. inventarna komisija za popis premoženja občine predsednik - Stanko Kozic namestnik predsednika - Zdenko Hari tajnik - Biserka Kuronja namestnik tajnika - Breda Kutoš član - Sabina Abraham namestnik člana - Drago Svetec Moja dežela - lepa, urejena in čista Predsednik: Ernest Kerčmar, Adrijanci 23 Člani: Vladimir Hozjan, Šulinci 87/a Stanko Lepoša, Lucova 10 Marija Došen, G. Petrovci 34/b Zlatica Horvat, G. Petrovci 91 /a Zdenka Šeruga, Lucova 2 Brigita Andrejek, Martinje 34 Silvester Gomboc, Križevci 137 Drago Svetec, Ženavlje 23 Aleksander Bencik, G. Petrovci 26 Marija Časar, G. Petrovci 96 Štefan Kutoš, Križevci 55 Franc Šlihthuber, Stanjevci 96 Občinska uprava 4 OBVESTILA, POROČILA, NALOGE. APRIL 1999 Na podlagi 10. člena zakona o športu (Ur. L. RS, št. 22/98) Občina Gornji Petrovci objavlja Javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje programov športa za leto 1999, ki jih bo v letu 1999 občina sofinancirala iz občinskega proračuna I. Na razpisu lahko sodelujejo naslednji izvajalci športnih programov: 1. športna društva, 2. zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, registrirane za opravljanje dejavnosti v športu, 3. ustanove, ki so ustanovljene za opravljanje dejavnosti v športu in so splošno koristne in neprofitne, 4. osnovna šola in enoti vrtca. Izvajalci morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - da imajo sedež v občini Gornji Petrovci, - da imajo odločbo UE Murska Sobota o registraciji društva, - da imajo evidenco svojih članov za tekoče leto. II.V letu 1999 bomo (so)financirali naslednje programe: 1. Šport otrok in mladine a) interesna športna vzgoja predšolskih otrok - (so)fmanciranje programov, ki imajo značaj redne vadbe, - športna značka Zlati sonček, - plavalni tečaj (uporaba bazena in strokovni kader), b) interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok - (so)fmanciranje programov, ki imajo značaj redne vadbe, - športna značka Zlati sonček (1. in 2. razred osnovne šole), - medobčinska tekmovanja, - državna tekmovanja, c) interesna športna vzgoja mladine - medobčinska prvenstva, - državna prvenstva, d) programi športa nadarjenih otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport - (so)financiranje programov v individualnih in kolektivnih športnih panogah, ki imajo značaj rednega športnega treniranja. Programi morajo vsebovati: - naziv izvajalca z navedbo odgovorne osebe, - število registriranih oseb - vadbeno skupino s poimenskim seznamom vodečih. 1. Športnorekreativna dejavnost odraslih - (so)fmanciranje propagandnih akcij in prireditev. Prijava prireditve mora vsebovati: - ime prireditve, - namen prireditve, - kraj in datum, - finančna konstrukcija. 2. Izobraževanje strokovnih kadrov - poimenski seznam kandidatov za strokovno izpopolnjevanje kadrov, - pogodbo s kandidatom o vadbi oziroma delu v društvu. 3. Investicije in investicijsko vzdrževanje športnih objektov: - sofinancirali bomo nujna investicijska in vzdrževalna dela, - sofinancirali bomo začete in dogovorjene investicije v športu. III. Izbrane programe bomo sofinancirali na podlagi kriterijev za financiranje športnih programov. Športna društva imajo pod enakimi pogoji prednost pri izvajanju programa. IV. Rok za prijavo programov je 15 dni po objavi tega razpisa v glasilu “NOVINE”. V. Svoje programe z zahtevanimi podatki pošljite na naslov Občine Gornji Petrovci, Gornji Petrovci 31 /d, 9203 Gornji Petrovci. VI. O višini odobrenih sredstev bodo izvajalci obveščeni v 30 dneh po zaključenem roku za prijavo oziroma v 30 dneh po sprejemu proračuna. Z izbranimi izvajalci bomo sklenili pogodbe. POROČILO O ZBIRANJU POSEBNIH IN KOSOVNIH ODPADKOV Zbiranje posebnih odpadkov je potekalo, 27.3.1999, zbiranje kosovnih odpadkov pa od 29.3. do 2.4.1999. Rezultat akcije zbiranja posebnih odpadkov je bil naslednji: Kraj zbiranja kg - Gornji Petrovci 429 -Križevci 458 - Šulinci 327 - Martinje_________________140 SKUPAJ: 1354 kg Rezultat akcije zbiranja kosovnih odpadkov je bil naslednji: Datum Kraj zbiranja Število vozil m3 PONEDELJEK Stanjevci G. Petrovci 3 198 5 OBVESTILA, POROČILA, NALOGE... APRIL 1999 Občina Gornji Petrovci objavlja RAZPIS za podelitev priznanj Občine Gornji Petrovci Predloge pošljite na občinsko upravo najkasneje do 15.06.1999. KRITERIJI IN MERILA za podeljevanje priznanj Občine Gornji Petrovci 1. PLAKETA Občine Gornji Petrovci Plaketa Občine Gornji Petrovci je najvišje priznanje v Občini Gornji Petrovci in se podeljuje: • občanom Občine Gornji Petrovci za njihove izjemne uspehe na posameznih področjih življenja in dela, s katerimi so pomembno prispevali k razvoju in ugledu občine, v izjemnih primerih pa tudi osebam, ki niso občani Občine Gornji Petrovci, so pa s svojim delom bistveno prispevali k razvoju in ugledu občine (pisatelji, umetniki, donatorji,...), • podjetjem, zavodom ter društvom za izredne uspehe ter dosežene rezultate na gospodarskem, kulturnem, športnem in varstvenem področju, pomembne in koristne za ožjo in širšo skupnost. Vsako leto se podelijo tri plakete, in sicer: - 1 zlata - 1 srebrna in - 1 bronasta. 1. DIPLOMA Občine Gornji Petrovci Diploma Občine Gornji Petrovci se podeljuje: • posameznikom, podjetjem, zavodom in društvom za pomembne dosežke na gospodarskem, kulturnem, športnem in varstvenem področju ter na področju uspešne promocije občine v širšem prostoru ali izven države (razen oblike mednarodnega sodelovanja). Vsako leto se podelijo največ tri diplome. 1. Naziv ČASTNEGA OBČANA Naziv častnega občana Občine Gornji Petrovci se podeli: • posameznikom, ki so s svojim dolgoletnim delom pomembno prispevali k razvoju družbe, utrjevanju miru, razvoju in dosežkom na raznih področjih človekove ustvarjalnosti in tudi k ugledu in razvoju občine, • inovatorjem, izumiteljem, znanstvenim in drugim delavcem, ki so s svojim dolgoletnim delom prispevali k napredku, razvoju ter ugledu občine. Vsako leto se lahko podeli en naziv častnega občana Občine Gornji Petrovci. SREČANJE PREDSEDNIKOV ŠPORTNIH IN KULTURNIH DRUŠTEV OBČINE GORNJI PETROVCI Konec leta je čas, ko vsa društva in organizacije na področju športa, kulture in drugih ljubiteljskih dejavnosti zberejo sadove celoletnega dela. Tako je tudi v Občini Gornji Petrovci v torek, 22. decembra 1998, v sejni sobi občine, potekalo srečanje župana Franca Šlihthubra s predstavniki športnih društev, Športniki posamezniki in predstavniki kulturnih društev naše občine. Kot se je pokazalo, so društva dokaj zadovoljna s svojim delovanjem, vsepovsod pa se pač pojavlja tudi problem pomanjkanja finančnih sredstev, veliko je tako odvisno od samoiniciativnosti članov posameznega društva. Poleg tega so prisotni na srečanju spregovorili tudi o svojem delu in dosežkih v letu 1998, predstavili pa so tudi svoje načrte in pričakovanja za leto 1999. Cilj vsakega društva je predvsem vzbuditi pri ljudeh ljubezen do športa, kulture, obogatiti duhovno življenje vsakega posameznika in predvsem mladim pomagati pri iskanju in izbiri določenega cilja in preprečiti zablodo na stranpoti, ki jih je v današnjem tempu življenja žal vse več. Župan občine je vsem prisotnim čestital za dosežene uspehe v minulem letu in jim zaželel veliko uspeha pri izpolnjevanju načrtov za leto 1999. Razen tega jih je seznanil tudi z novim zakonom o financiranju občin, na podlagi katerega bodo občine prikrajšane za velik del sredstev. Toda vsem prisotnim je zagotovil, da bo kljub temu zakonu Občina Gornji Petrovci po svojih zmožnostih še naprej sofinancirala vsa društva na svojem območju. Finančna sredstva bodo tako morda nekoliko nižja, nikakor pa to ne sme zmanjšati volje in pripravljenosti članov slehernega društva, ki deluje v naši občini. Vsako društvo se mora še naprej na svojem področju truditi in dosegati cilje, s tem bo namreč tako športno, kot tudi kulturno življenje v Občini Gornji Petrovci še pestrejše, zanimivejše in kvalitetnejše. Občinska uprava SPREJEMNI IZPIT Štefan se je vpisal v tečaj francoščine, zato ga je Natalija vprašala, kako mu kaj gre. - Super! že marsičesa sem se naučil in že kar tekoče obvladam francoščino. - Ha! Ali ste francoski poljub že jemali? - Kaj pa misliš! Tega nam je profesorica dala že na sprejemnem izpitu, sedaj pa ga utrjujemo pri vsaki uri. * * * PLAVALCI - Ali veš, da so Štajerci odlični plavalci? - Sem slišal. - Pa veš, kdaj so se naučili tako dobro plavati? - Ne. - Po tistem, ko so uvedli mostnino. 6 ZAKLJUČNI RAČUN OBČINE GORNJI PETROVCI ZA LETO 1998 - PRIHODKI (predlog) OBVESTILA, POROČILA, NALOGE... APRIL 1999 Zap. št. NAMEN PRORAČUN 1998 v SIT ZR 1998 v SIT Indeks 1 2 3 4 5 1. PRIHODKI ZA ZAGOTOVLJENO PORABO 177.300.000,00 155.360.258,64 87,63 1.1. Prihodki, ki se razporejajo med republiko in občino 1.1.1. Dohodnina 1.2. Prihodki, ki pripadajo občini 1.2.1. Davek na dediščine in darila 1.2.2. Davek na promet nepremičnin 1.2.3. Davek na dobitke od iger na srečo 1.3. Finančna izravnava 1.3.1. Finančna izravnava nakazana za leto 1997 1.3.2. Finančna izravnava nakazana za leto 1998 2. PRIHODKI ZA DRUGE NAMENE 2.1. Davki in druge dajatve 2.1.1.Odškodnina za spremembo namembnosti 2.1.2. Prihodki za degradacijo 2.1.3. Pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest 2.2. Drugi prihodki 2.2.1. Prihodki od obresti 2.2.2. Drugi prihodki 2.2.3. Prihodki za čiščenje KU G. Petrovci in Križevci - UE M. S. 2.2.4. Prihodki od odplačil stanovanjskih kreditov 2.2.5. Prihodki od najemnin 2.2.6. Preodkazilo najemnin - Komunala Murska Sobota 2.2.7. Refundacij a Zavarovalnice Triglav 2.2.8.Odkup parcele v Stanjevcih - Felkar Srečko 2.2.9. Prenos presežkov iz leta 1997 2.2.10. Refundacija stroškov za osebe javnih del - RZZZ 3. PRIHODKI IZ NASLOVA SOFINANCIRANJ 3.1. Sredstva za demografsko ogrožene 3.2. Sredstva za sanacijo plazov 3.3. Sredstva požarnega sklada 3.4. Sredstva vernikov katoliške cerkve Boreča 3.5. Zavod RS za spomeniško varstvo-cerkve Sv.Ane, Boreča 3.6. Refundacija Zavoda za gozdove Slovenije 3.7. Sofinanciranje Ministrstva za šolstvo in šport 3.8. Sofinanciranje Ministrstva za zdravstvo 3.9. Sofinanciranje izgradnje vodovoda-Min.za okolje in prostor 3.10. Ministrstvo za kmetijstvo - infrastruktura 3.11. Ministrstvo za kmetijstvo - toča 3.12. Ministrstvo za kmetijstvo - gozdne ceste 3.13. Slovenske železnice-odkup zemljišča 3.14. Ministrstvo za šolstvo in šport - obnova šole 3.15. Sofinanciranje izgradnje občinskih cest 3.16. Sofinanciranje izgradnje avtobusnih čakalnic 36.600.000,00 33.100.000,00 3.500.000,00 100.000,00 100.000,00 500.000,00 140.000.000,00 0,00 140.000.000,00 186.973.431,00 171.200.000,00 170.000.000,00 100.000,00 1.100.000,00 15.773.431,00 4.500.000,00 150.000,00 430.000,00 2.000.000,00 0, 00 1.500.000,00 0, 00 0,00 4.593.431.00 2.600.000,00 65.180.639,50 18.041.070,50 18.000.000,00 900.000,00 2.000.000,00 1.000.000,00 0, 00 1.300.000,00 0,00 2.500.000,00 6.000.000,00 3.283.749,00 0,00 0,00 10.000.000,00 0, 00 0, 00 31.348.258,64 30.490.794,52 857.464,12 622.736,86 54.117,50 180.609,76 124.012.000,00 4.157.000,00 119.855.000,00 77.168.142,36 57.787.616,22 57.125.559,74 0, 00 662.056,48 19.380.526,14 132.054,80 234.838,25 468.378,00 2.120.586,20 1.370.077,50 462.761,50 619.048,00 550.000,00 10.310.629,89 3.112.152,00 85.855.384,96 15.000.000,00 17.725.682,00 845.652,00 3.000.000,00 1.750.000,00 1.017.879,00 0,0 2.000.000,00 0, 00 12.730.679,00 21.164.955,00 165.000,00 2.025.960,00 5.000.000,00 3.009.577,96 420.000,00 85,65 92.12 24,50 622,74 54,12 36,12 88,58 100,00 85,61 41,27 33,75 33,60 0,00 60,19 122,87 2,93 156,56 108,93 106,03 100,00 30,85 100,00 100,00 224,46 119,70 131,72 83,14 98,48 93,96 150,00 175,00 100,00 0,00 100,00 0, 00 212,18 644,54 100,00 100,00 50, 00 100,00 100,00 7 SKUPAJ PRIHODKI: 429.454.070,50 318.383.785,96 74,14 OBVESTILA, POROČILA, NALOGE... APRIL 1999 ZAKLJUČNI RAČUN OBČINE GORNJI PETROVCI ZA LETO 1998 - ODHODKI (predlog) Zap. št. NAMEN Proračun 1998 v SIT ZR 1998 v SIT Indeks 1 2 3 4 5 A. TEKOČA PORABA I. SREDSTVA ZA DELO OBČINSKIH ORGANOV IN ZAVODOV 01. Sredstva za delo občinskih organov 01.1. Sredstva za delo uprave in občinskih organov 01.1.1. Bruto plače funkcionarjev in delavcev 01.1.2 Prispevki delodajalca 01.1.3. Materialni stroški za delo uprave in občinskih organov 01.1.4.Sredstva za amortizacijo in nabavo osnovnih sredstev 01.2. Drugi skupni stroški za delovanje občinskih organov in uprave 01.2.00. Sejnine 01.2.01.Stroški reprezentance 01.2.02.Stroški uradnih objav 01.2.03. Zavarovalne premije 01.2.04. Dnevnice za službena potovanja 01.2.05. Drugi skupni stroški 01.2.05.Stroški sprejemov - prireditev 01.2.07.Stroški čiščenja KU - Gornji Petrovci in Križevci 01.2.08.Investicijsko-vzdrževalna dela občinske zgradbe 01.2.09.Izdajanje občinskega glasila "NOVINE" 01.2.10. Vzdrževanje okolice občinske zgradbe 01.2.11. Plačilo obresti 01.2.12. Pogodbeno delo - Kučan Aleksander 01.2.13. Drobni inventar 01.2.14. Drugi materialni stroški 01.2.15. Drugi odhodki 02. Sredstva za delo zavodov 02.1. Sredstva za delo osnovnošolskih zavodov 02.1.1. Sredstva za plače in skupno porabo OŠ 02.1.2. Sredstva za materialne stroške osnovne šole 02.1.3. Sredstva za dodatni program (tekmovanja) 02.2. Sredstva za delo VVZ 02.2.1. Sredstva za plače in skupno porabo VVZ 02.2.2. Sredstva za materialne stroške VVZ 02.2.3. Sredstva za plačevanje storitev VVZ (drugi) 02.3. Sredstva za delo CSD 02.3.1. Sredstva za plače CSD 02.3.2. Sredstva za materialne stroške SKUPAJ I. : II. SOCIALNI TRANSFERJI, DOTACIJE, SUBVENCIJE 03. Socialni transferji 03.1. Oskrbni stroški v socialnih ustanovah - Rakičan, Lukavci 03.2. Začasne in enkratne denarne pomoči socialno ogroženim 03.3. Sofinanciranje Tedna starejših občanov - krajevne skupnosti 03.4. Pogrebni stroški socialno ogroženih 03.5. Mrliški ogledi 03.6. Zdravstveni prispevek za občane brez lastnih virov 03.7. Javna dela - sofinanciranje programa: 36.913.278,00 22.213.278,00 10.613.278,00 3.100.000,00 6.000.000,00 2.500.000,00 14.700.000,00 5.700.000,00 800.000,00 650.000,00 500.000,00 300.000,00 300.000,00 250.000,00 450.000,00 1.500.000,00 600.000,00 750.000,00 2.900.000,00 0,00 0,00 0,00 0,00 12.750.000,00 4.800.000,00 1.000.000,00 2.500.000,00 1.300.000,00 6.950.000,00 5.000.000,00 350.000,00 1.600.000,00 1.000.000,00 200.000,00 800.000,00 49.663.278,00 11.750.000,00 5.500.000,00 250.000,00 400.000,00 250.000,00 200.000,00 2.300.000,00 44.895.300,92 19.895.958,90 9.092.273,00 2.243.385,30 5.822.698,31 2.737.602,29 24.999.342,02 8.452.264,80 841.079,70 912.022,60 569.534,00 1.089.902,30 120.000,00 350.695,00 738.314,90 572.250,00 901.574,00 886.100,00 3.172.554,80 2.134.899,50 1.893.515,55 254.660,50 2.109.974,37 14.010.057,70 4.185.206,00 332.487,00 2.271.940,00 1.580.779,00 9.021.451,70 6.832.439,40 103.055,00 2.085.957,30 803.400,00 117.000,00 686.400,00 58.905.358,62 16.778.014,37 5.317.125,20 548.857,00 405.720,00 235.612,07 240.802,00 2.875.454,00 121,62 89,57 85,67 72,37 97,04 109,50 170,06 148,29 105,13 140,31 113,91 363,30 40,00 140,28 164,07 38,15 150,26 118,15 109,40 100,00 100,00 100,00 100,00 109,88 87,19 33,25 90,88 121,60 129,81 136,65 29,44 130,37 80,34 58,50 85,80 118,61 142,79 96, 68 219,54 101,43 94,24 120,40 125,02 8 OBVESTILA, POROČILA, NALOGE. APRIL 1999 - nega na domu ostarelih, pedagoška pomoč učencem na domu - kooperativa "Sadje na Goričkem" - komunalna dela na vseh področjih - čiščenje naših gozdov po snegolomu in sanacija divjih odlagališč - varnostnik v OŠ Gornji Petrovci 04. Dotacije 04.01. Dotacije društvom 04.02. Dotacija Ljudski univerzi 04.03. Dotacije za odobrene vloge na podlagi občinskega sveta 04.04. Dotacija Rdečemu križu Gornji Petrovci in Ženavlje 04.05. Dotacija za izvedbo raziskovalnega tabora na OŠ Gornji Petrovci 05. Drugi skupni stroški na področju družbenih dejavnosti 05.1. Kultura 05.1.1.Sredstva za potrebe kulturnih društev 05.1.2.Sofinanciranj e nakupa knjig - Pokrajinska knjižnica in bibliobus 05.1.3. Nakup kombi vozila Peugeot za potrebe OŠ GP, občine in društev 05.1.4. Nakup tovornega vozila TAM za potrebe Občine Gornji Petrovci 05.1.5.Sofinanciranj e nakupa vozil za ZP G. Petrovci 05.1.6.Sofinanciranje adaptacije obstoječega objekta splošne ambulante za potrebe nujne medicinjske pomoči v Murski Soboti 05.2.00. 0.roško varstvo 05.2.01.Sofinanciranje letovanja otrok 05.2.02.Sredstva za nakup igral v VVZ 05.2.03.Jelkovanj e 05.3.00. Vzgoja in izobraževanje 05.3.01. Prevozi šolskih otrok 05.4.00.Šport 05.4.01.Skupni stroški na področju športa 05.4.02.Sofinanciranje izgradnje športnih objektov - Ministrstvo za šolstvo 06. Subvencije in intervencije v gospodarstvu 06.1. Sredstva za pospeševanje proizvodnje hrane 06.2. Sredstva za pospeševanje obrti in podjetištva 06.3. Sredstva za odpravo posledic pozebe, suše in poplave 06.4. Priprava projektov in delna izvedba komasacije 06.5. Izvedba programa iz spremembe namembnosti za programe v kmetijstvu 06.6. Izvedba programa iz spremembe namembnosti v razvoj podeželja za vasi: - Peskovci - Križevci - Gornji Petrovci - Stanjevci skupaj: 06.6. SKUPAJ II. : III. DRUGE JAVNE POTREBE IN REZERVE 07. Sredstva za druge javne potrebe 07.01. Sredstva za požarno varnost 07.02. Sredstva za potrebe obrambe, zaščite in reševanja 07.03. Financiranje delovanja krajevnih skupnosti 07.04. Stroški prostorskega planiranja 07.05. Sofinanciranje stroškov javne razsvetljave 07.06. Manipulativni stroški 07.07. Druga javna poraba - javne prireditve in drugo(občinski praznik) 07.08. Požarni sklad - požarna taksa 1.200.000,00 0,00 1.350.000,00 200.000,00 100.000,00 2.750.000,00 500.000,00 350.000,00 1.500.000,00 200.000,00 200.000,00 24.380.000,00 7.400.000,00 500.000,00 700.000,00 3.200.000,00 500.000,00 1.700.000,00 800.000,00 900.000,00 300.000,00 300.000,00 300.000,00 12.800.000,00 12.800.000,00 3.280.000,00 1.980.000,00 1.300.000,00 86.000.000,00 8.000.000,00 3.000.000,00 0,00 5.000.000,00 25.000.000,00 45.000.000,00 124.880.000,00 20.821.592,50 4.500.000,00 1.000.000,00 1.250.000,00 1.400.000,00 300.000,00 200.000,00 2.500.000,00 1.500.000,00 1.062.566,00 426.000,00 5.111.046,50 554.831,60 0,00 2.707.543,41 147.350,00 350.000,00 2.035.193,41 175.000,00 0,00 23.665.238,90 7.232.500,30 623.000,00 445.515,00 3.148.530,00 525.000,00 1.676.455,30 814.000,00 738.058,00 247.500,00 273.500,00 217.058,00 12.362.480,60 12.362.480,60 3.332.200,00 2.032.200,00 1.300.000,00 27.784.845,40 7.885.958,90 2.407.996,50 17.490.890,00 0,00 0,00 0,00 70.935.642,08 25.290.051,35 4.398.965,85 1.448.248,90 1.418.080,00 107.598,00 0, 00 2.702.194,10 1.240.000,00 88,55 100,00 378,0 277,42 0,00 98,46 29,47 100,00 135,68 87,50 0, 00 97,07 97,74 124,60 63, 65 98,39 105,00 98,62 101,75 82, 01 82,50 91,17 72,35 96,58 96,58 101,59 102,64 100,00 32,31 98,57 80,27 100, 00 0,00 0,00 0,00 56, 80 121,46 97,75 144,82 113,45 35,87 0,00 108,09 82,67 9 OBVESTILA, POROČILA, NALOGE... APRIL 1999 07.09. Projektno-tehnična dokumentacija za LC (Adr-Šalovci,Stanj-Križarka) 07.10. Nadzor pri izgradnji cest 07.11. Projektno-tehnična dokumentacija - OŠ Gornji Petrove 07.12. Projektno-tehnična dokumentacija - izgradnja vrtca pri OŠ G. Petrovci 07.13. Projektno-tehnična dokumentacija za parkirne prostore pri pokopališčih: Martinje, Ženavlje, Lucova, Adrijanci, Stanjevci in Križevci 07.14. Projektno-tehnična dokumentacija za avtobusna postajališča: Šulinci 2 kom, Ženavlje, Kukeč, Stanjevci, Križevci 07.15. Projektno-tehnična dokumantacija za most v Šulincih 07.16. Projektno-tehnična dokumentacija za hidrogeološke raziskave za zajem pitne vode v Občini Gornji Petrovci 07.17. Projektno-tehnična dokumentacija za dom starejših v Občini G.Petrovci 07.18. Razvojni center sinergija 07.19. Stroški volitev 07.20. Stroški izvedbe kmečkih iger - ŽENAVLJE 08. Sredstva rezerv 08.01. Tekoča proračunska rezerva 08.02. Stalna proračunska rezerva SKUPAJ III. : SKUPAJ TEKOČA PORABA: B. INVESTICIJSKA PORABA IV. INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE 09. Investicijsko vzdrževanje na področju družbenih dejavnosti 09.01. Amortizacija osnovnih šol 09.02. Amortizacija v vrtcih 09.03. Amortizacija športnih objektov 10. Investicijsko vzdrževanje na področju gospodarske infrastrukture 10.01.1. Vzdrževanje lokalnih cest 10.01.2. Večja vzdževalna dela na občinskih makadamskih cestah: Lucova-Adrij anci,Adrijanci-Markovci,Panovci-Kukeč-Bokrači 10.01.3.Investicijsko vzdrževanje - najem garaže Panonka 11. Sredstva na področju ekologije 11.01.Sanacija divjih odlagališč 11.02.Odvoz kosovnih in posebnih odpadkov 12. Stanovanjska infrastruktura 12.01.Odvodi v Stanovanjski sklad RS 12.02. Vzdrževalna dela v stanovanjskih blokih Križevci, G.Petrovci I,II SKUPAJ IV. : V. INVESTICIJSKI ODHODKI 13. Investicije v gospodarski infrastrukturi 13.01.Sofinanciranje izgradnje mrliških vežic: Ženavlje, Boreča, Boreča Sv. Ana, Križevci, Stanjevci, Kukeč in Panovci 13.02.Sofinanciranje opreme za mrliške vežice: Neradnovci,Lucova in Košarovci 13.03.Sofinanciranje vaško-gasilskih domov 13.04.Sofinanciranj e izgradnje elektrifikacije Šulinci - Gornji Petrovci 13.05.Sofinanciranje izgradnje avtobusnih čakalnic - 70 % 13.06.Izgradnja platojev za avtobusne čakalnice: Boreča, Martinje, Ženavlje,Lucova, Kukeč, Stanjevci, Križevci, Adrijanci, Košarovci in Šulinci 2 kom skupaj: 13.07.Izgradnja avtobusnih postajališč: Šulinci 2 kom, Križevci 1 kom, Ženavlje 1 kom, Kukeč 1 kom, Stanjevci 1 kom skupaj: 13.08.Obnova cest 849.600,00 600.000,00 2.760.000,00 1.180.000,00 697.500,00 837.000,00 250.000,00 409.492,50 588.0003,00 0,00 0,00 0,00 2.700.000,00 2.000.000,00 700.000,00 23.521.592,50 198.064.870,50 5,680.000,00 3.200.000,00 500.000,00 1.980.000,00 11.000.000,00 5.000.000,00 6.000.000,00 0,00 3.500.000,00 500.000,00 3.000.000,00 3.580.000,00 580.000,00 3.000.000,00 23.760.000,00 152.029.200,00 4.100.000,00 1.500.000,00 5.000.000,00 800.000,00 3.000.000.00 1.600.000,00 4.000.000,00 1.067.049,00 2.909.870,30 465.257,20 5.862.665,00 409.492,50 588.000,00 360.000,00 1.682.579,20 630.051,30 1.700.000,00 1.700.000,00 0,00 26.990.051,35 156.831.052,05 5.180.000,00 3.200.000,00 0,00 1.980.000,00 8.876.409,90 8.630.181,10 0,00 246.228,80 2.819.512,00 0,00 2.819.512,00 3.376.184,40 528.719,50 2.847.464,90 20.252.106,30 88.774.727,50 3.000.000,00 0,00 3.000.000,00 0,00 2.236.642,00 ,17784 105,43 39,43 100,00 100, 00 100,00 100,00 100,00 85,00 85,00 0,00 114,75 79,18 91,20 100,00 0,00 100,00 80,69 172,60 0,00 100,00 80,56 0,00 80,56 94,31 91,16 94,92 85,24 58,39 73,17 0, 00 60,00 0,00 74,55 10 OBVESTILA, POROČILA, NALOGE. APRIL 1999 Občinske ceste: Lucova - Čepinci (1,1 km) Adrijanci - Šalovci (0,9 km) Stanjevci - Križarka (0,5 km) OŠ GP - pokopališče GP - Šulinci - Stanjevci Obveznost iz programa Boreča-Šulincl in GP-Stanjevci skupaj: 13.09. Vaške ceste: - obveznosti za sofinanciranje vaških programov za leto 1997 - prekoračitve v naseljih: Neradnovci Kukeč Košarovci - programi, ki izhajajo iz programa za leto 1997: Gornji Petrovci Peskovci Križevci Lucova Neradnovci Stanjevci - novi dodatni program za leto 1998: Šulinci Gornji Petrovci Peskovci Križevci Košarovci 13.10. Gozdne ceste po programu iz leta 1997 skupaj: - obnova gozdne ceste Martinje - Ženavlje spodaj - obnova gozdne ceste v Ženavlju Benkovski breg - Sv. Ana - obnova gozdne ceste v Lucovi Šavlov dol (2 odseka) - obnova gozdne ceste v Neradnovcih, Neradnovci - Čepinci (pri mlinu) - obnova gozdne ceste v Adrijancih Puc-Gjerke - obnova gozdnih cest po programu za leto 1998 13.11.Izgradnja parkirnih prostorov pri pokopališčih: - parkirni prostor na zahodni strani pokopališča v Ženavljah - parkirni prostor na nasprotni sptrani pokopališča, vzdolž R 356 v Martinju - parkirni prostor v Križevcih, južno od zgradbe zadruženega doma - parkirni prostor v Stanjevcih, na že pripravljenem prostoru pri mrliški vežici - parkirni prostor v Lucovi, na že pripravljenem prostoru pri mrliški vežici - parkirni prostor v Adrijancih, na že pripravljenem prostoru pri pokopališču 13.12.Izgradnja uličnih razsvetljav: - razsvetljava od OŠ G. Petrovci do pokopališča Adrijanci razsvetljava parkirnih prostorov ob cesti pri pokopališčih G. Petrovci, Šulinci in Stanjevci - razsvetljava ob parkirnem prostoru, avtobusnem postajališču in pokopališču v Martinju - razsvetljava ob parkirnem prostoru in pokopališču v Ženavlju - razsvetljava ob parkirnem prostoru in pokopališču v Križevcih - razsvetljava na avtobusnem postajališču:Stanjevci, Kukeč, Križevci, Šulinci 13.13. Obnova mostov in plazov - obnova poškodovanega mostu v Šulincih na vaški cesti in sanacija pritokov - obnova poškodovanega mostu v Stanjevcih na vaški cesti - obnova zdrsa zemlje v Gornjih Petrovcih pri Gišarnih - obnova zdrsa zemlje v Stanjevcih pri Boarnih - obnova plazu v Stanjevcih v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor, v nevarnosti je celo naselje petih gospodarskih poslopjih in stanovanjskih h 50.000.000,00 42.784.200,00 600.000,00 3.012.000,00 2.013.250,00 3.522.450,00 2.587.500,00 6.460.000,00 1.725.000,00 5.175.000,00 760.000,00 760.000,00 5.700.000,00 7.600.000,00 1.900.000,00 969.000,00 3.800.000,00 800.000,00 900.000,00 340.000,00 300.000,00 50.000,00 1.410.000,00 8.500.000,00 5.000.000,00 17.445.000,00 2.000.000,00 70.000,00 125.000,00 250.000,00 5.000.000,00 53.282.568,00 11.266.792,20 2.983.810,50 256.190,80 2.236.872,00 10.511.852,00 70.000,00 125.000,00 250.000,00 10.001.141,00 106,57 26,33 78,52 3,01 44,74 60,26 100,00 100,00 100,00 66, 67 11 OBVESTILA, POROČILA, NALOGE... APRIL 1999 - obnova plazu v Boreči 13.14.Ureditev območja Srebrnega brega in Mejnega prehoda Martinje: - sanacija gramozne jame - čiščenje gozdne površine - čiščenje križišča do mejnega prehoda - postavitev temeljnega kamna za najvišjo točko na Srebrnem bregu in označitev prostora za postavitev razglednega stolpa - ureditev križišča s pločniki z zelenico, rožami in označevalnimi tablami (ureditev soglasja z Direkcijo za ceste RS in priprava lokacijsko - tehnične dokumentacije) skupaj: 13.15.Odkup parcele za potrebe pošte in druge potrebe občine od Evangeličanske cerkve Gornji Petrovci 14. Investicije na področju družbenih dejavnosti 14.01.Investicijsko vzdrževalna dela - obnova cerkve Sv. Ana Boreča 14.02.Sofinanciranje obnove Evangeličanske cerkve Križevci 14.03.Sofinanciranje obnove Evangeličanske cerkvene občine Gornji Petrovci 14.04.Izgradnja vrtine za vodo pri OŠ G. Petrovci in v Martinju 14.05.Sofinanciranje izgradnje športnih objektov - Križevci 14.06.Sofinanciranje izgradnje športnih objektov - Gornji Petrovci (tenis igrišče) 14.07.Sofinanciranje obnove cerkve v Ženavlju 14.08.Sofinanciranje obnove cerkve v Martinju 14.09.Sofinanciranje izgradnje športnih objektov - igrišče Košarovci (slačilnica) 14.10.Sofinanciranje izgradnje športnih objektov - igrišče v Adrijancih 14.11.Sofinanciranj e izgradnje športnih objektov - igrišče v Šulincih 14.12.Izgradnja nove kuhinje, jedilnice in garderob v OŠ Gornji Petrovci 14.13.Preureditev stare kuhinje, jedilnice in drugih razredov v nove učilnice in ureditev zbornice za učitelje 15. Odplačilo kredita A banki - tekoče obveznosti anuitete za leto 1998 15.1. Odplačilo kredita UBK banki SKUPAJ V. : SKUPAJ INVESTICIJSKA PORABA: Skupaj razdelki 1 - 5 : INVESTICIJSKA PORABA : 149.897.770,60 SIT TEKOČA PORABA : 156.831.052,05 SIT SKUPAJ PORABA 1998 : 306.728.822,65 SIT Presežek prihodkov nad odhodki v letu 1998 znaša : 11.654.963,31 SIT . 0,00 1.000.000,00 3.500.000. 00 49.600.000,00 5.800.000,00 600.000,00 3.000.000,00 2.000.000,00 4.300.000,00 1.000.000,00 200.000,00 500.000,00 1.000.000,00 700.000,00 500.000,00 25.000.000,00 5.000.000,00 6.000.000,00 207.629.200,00 231.389.200,00 429.454.070,50 65.711,00 0,00 0,00 30.370.936,80 10.228.691,80 600.000,00 3.000.000,00 4.765.758,50 4.300.000,00 1.000.000,00 200.000,00 500.000,00 1.000.000,00 700.000,00 500.000,00 0,00 3.576.486,50 5.500.000,00 5.000.000,00 129.645.664,30 149.897.770,60 306.728.822,65 100,00 0, 00 0,00 61,23 176,36 100,00 100,00 238,29 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 0, 00 71,53 91,67 100, 00 62,44 64,78 71,42 12 OBVESTILA, POROČILA, NALOGE... APRIL 1999 Z ZNANJEM DO LAŽJEGA IN VARNEJŠEGA DELA V GOZDU Več kot polovica slovenskega prostora je pokrito z gozdom, ki je po denacionalizaciji večino v zasebnih rokah. Lastniki največkrat opravljajo vsa dela v njem sami, pri tem pa zaradi nevarnega in težkega dela žal prihaja do Udeleženci seminarja o varnem delu pri sečnji lesa v sejni sobi Občine Gornji Petrovci. poškodb ali celo nesreč s smrtnim izidom. V zadnjih 15-ih letih tako beležimo pri delu v zasebnih gozdovih več kot 200 smrtnih nezgod. Od tega jih je bilo kar 2/3 pri sečnji, to je trikrat več kot v Avstriji in kar dvanajstkrat več kot na Švedskem. Prav ti podatki so bili povod, da smo konec leta 1998 v krajevni enoti Gornji Petrovci Zavoda za gozdove Slovenije organizirali seminar o varnem delu pri sečnji lesa. Seminar je potekal v sejni sobi občine Gornji Petrovci, kjer seje zbralo nekaj čez 20 lastnikov gozdov. Z udeležbo smo bili gozdarji zelo zadovoljni, saj vemo, da je kljub, ravninskemu delu Prekmurja, nekoliko večji prisotnosti gozda v gorički pokrajini, poljedelstvo primarna dejavnost naših kmetov. V teoretičnem delu našega druženja smo skušali predstaviti zaščitno opremo, ki naj bi jo uporabljali pri delu v gozdu, nato smo prešli na tehniko dela z motorno žago pri podiranju, kleščenju vej in prežagovanju dreves. Vsi smo se strinjali, da je motoma žaga lahko zelo uporabno orodje, če je le v veščih rokah in če je pravilno vzdrževana in redno servisirana. Zato smo za sodelovanje zaprosili tudi serviserja STIHL-ovih izdelkov iz Murske Sobote, ki je po končanem teoretičnem delu udeležencem njihove motorne žage tudi pregledal in opozoril na morebitne napake. Po končanem uradnem delu smo se preselili v bližnjo gostilno, kjer smo ob malici in žlahtni kapljici izmenjali izkušnje in pripetljaje pri delu v gozdu. Ob tej priložnosti se vsem udeležencem seminarja lepo zahvaljujem in upam, da jim bo z znanjem, ki so si ga pridobili na tem srečanju, delo v gozdu lažje in predvsem varnejše ter da bi se ob podobni priložnosti spet zbrali v tako velikem številu. Vojko Janko Vodooskrbe! v Občini Gornji Petrovci Na podlagi že sprejetih sklepov občinskega sveta občine Gornji Petrovci za izgradnjo vrtin in nemoteno oskrbo s pitno vodo za prebivalce Občine Gornji Petrovci smo pristopili k izgradnji vrtine za potrebe po pitni vodi Osnovne šole Gornji Petrovci in drugih gospodinjstev v Gornjih Petrovcih. Na podlagi javnega razpisa smo dela oddali najugodnejšemu ponudniku, to je bilo podjetje Nafta Lendava. Delavci Nafte Lendava so navrtali vrtino do globine 220 metrov. Po črpalnem poskusu je črpalni poskus pokazal, da lahko črpamo vodo, in sicer 4 litre na sekundo. V tem trenutku je bila opravljena analiza vode, katere rezultati ustrezajo kriterijem. V tem trenutku prijavljamo tehnično dokumentacijo za izgradnjo vodohrama in varovalnih ograj in izgraditev cevovoda do osnovne šole. Vrtanje vrtine je stalo 5.000.000,00 SIT. V nadaljevanju se bodo opravili razgovori z ostalimi gospodinjstvi za eventualno priključitev na vodovodno omrežje. S tem bi poskušali rešiti problem kvalitetne pitne vode za območje Gornjih Petrovcev, Peskovcev in morda še kakšne vasi. Takšna rešitev je možna z dodatno izgradnjo bazena. Ker je občinski svet v prejšnji sestavi že sprejel sklep o nadaljnji izgradnji vrtin, se bodo pripravljale tehnične dokumentacije za vrtino Martinje in izgradnjo bazena na Vrtina pri Pindži, september 1998. Srebrnem bregu za potrebe vasi Boreče, Martinja in Ženavelj. Za nadaljnji program vodooskrbe pa bo potrebno pripraviti ustrezen program in ga sprejeti na občinskem svetu. Župan Občine Gornji Petrovci Franc Šlihthuber 13 OBVESTILA, POROČILA, NALOGE... APRIL 1999 JAVNA DELA V GOZDOVIH OBČINE * GORNJI PETROVCI Javna dela poznamo šele zadnji dve leti. Najbolj so poznana kot razna komunalna opravila, ki jih opravljajo delavci po vaških središčih. V zadnjem obdobju se uveljavljajo tudi kot pomoč ostarelim in pri drugih neprofitnih delih. Pozimi leta 1996 je pomurske gozdove prizadel močan snegolom, zaradi česar je bilo po ocenah Zavoda za gozdove, Območne enote Murska Sobota poškodovanih ali uničenih preko 30.000 m3 lesne mase. Tudi gozdovi v občini Gornji Petrovci niso bili izjema. Še več! Po ocenah krajevno pristojnega revirnega gozdarja Branka Gomboc je bilo močno poškodovanih več kot 300 ha gozdov. Pretežno je šlo za borove gozdove, zato je prvo leto obstajala tudi velika nevarnost prenamnožitve podlubnikov (lubadarja), kar bi lahko ogrozilo tudi nepoškodovane gozdove. Samo sreči se lahko zahvalimo, da temu ni bilo tako in da do prenamnožitve podlubnikov ni prišlo. Kdo naj opravi težko delo v poškodovanem gozdu? V letu 1996, takoj po snegolomu, se je s strani lastnikov gozdov začela sanacija, vendar je le-ta potekala le v starejših sestojih, kjer je, iz čeprav poškodovanega lesa, bilo pričakovati tudi ekonomski učinek. Mladi gozdovi (letvenjaki rdečega bora) so ostajali nedotaknjeni. Vnema je hitro pošla, tako da v letu 1997 zasledimo malo tovrstnih aktivnosti, pa čeprav so si revirni gozdarji s svetovanjem prizadevali, da se čim več gozdov primerno sanira in uredi. Jasno je bilo čutiti, da pri nekaterih lastnikih ni več volje, pri drugih ne časa, veliko ostarelih pa je bilo za opravljanje takšnega zahtevnega dela nezmožnih. Predaja sanacije snegoloma kateri od gozdarskih izvajalskih podjetij bi bila čisti strošek, zato se lastniki zanjo niso odločali. Ker so gozdovi zaradi svojih splošnih funkcij dobrina, in to pomembna ne le za lastnike, ampak tudi za vse ostale prebivalce lokalne skupnosti, hkrati pa tudi pomemben del naše krajine, se je tudi s strani občine čutila želja po postopnem urejanju gozdov. Na predlog župana Franca Šlihthubra je Zavod za gozdove začel pripravljalne aktivnosti v zvezi z javnimi deli. Na zboru vaščanov v Boreči spomladi 98, kjer je bilo največ poškodovanih gozdov, je bil projekt predstavljen. Lastniki so sicer z določenim nezaupanjem podprli predstavljene aktivnosti v njihovih gozdovih in dela so po predhodno podpisanih izjavah, da se s tem strinjajo, stekla. S 1. julijem je začelo z delom 6 javnih delavcev, od septembra do konca leta jih je bilo 7, v letošnjem letu pa je vključeno v dela 10 delavcev. Pred začetkom izvajanja je Zavod za gozdove, OE Murska Sobota delavce usposobil, dobili pa so tudi vso potrebno delovno in zaščitno opremo. Kljub temu, da naših aktivnosti pozneje več nismo predstavljali po drugih vaseh, ampak smo le želeli, da se dela izvedejo čim bolj kvalitetno, se je informacija o tem širila zelo hitro. Revirni gozdarji imajo veliko prošenj lastnikov, da se naj dela opravijo tudi v njihovih gozdovih. Ali bomo uspeli zadostiti željo vseh, je težko reči, prednost pa naj bi vsekakor imeli starejši, za delo nezmožni ljudje ali lastniki, katerih posest je bila še posebej močno poškodovana. Skupine so rezervirane praktično že do jeseni. Kaj naj stori lastnik gozda? Vsekakor je najprimerneje, če lahko svoj gozd sanira sam. V nasprotnem primeru se obrne na revirnega gozdarja (tel. 56-005), ki po skupnem ogledu gozda ugotovi nujnost del in njihov obseg. Lastnik podpiše izjavo, da se strinja z izvedbo del na njegovi posesti in da pokaže parcelne meje. Da so dela brezplačna in da les ostane na parceli je že itak znano. Za vse gozdne posestnike pa je zelo pomembno, da se začnejo redčiti tudi zdravi letvenjaki rdečega bora, ki so sedaj prego-sti in premalo stabilni, sicer se lahko že ob prvem obilnem sneženju snegolom iz leta 1996 ponovi. Ker si verjetno tega nihče ne želi, se je tudi o tem koristno posvetovati z revirnim gozdarjem. Kako gledajo drugi na takšna dela v gozdovih! Ideja javnih del v gozdovih kot skupni projekt občine Gornji Petrovci in Zavoda za gozdove OE Murska Sobota se je razširila tudi preko vaših občinskih meja. Pod okriljem naše organizacije potekajo od januarja 99 podobna dela tudi v občini Kuzma (5 delavcev), Rogašovci (2 delavca), Šalovci (2 delavca) in Lendava - Polana (2 delavca). Ker je bilo izraženo zanimanje tudi s strani drugih območnih enot ZGS, smo 02.03 99 v Gornjih Petrovcih skupaj z županom Francem Šlihthubrom javna dela predstavili predstavnikom OE iz vse Slovenije. Da smo jih okužili z idejo in da se podobne aktivnosti sedaj že pripravljajo tudi drugod, verjetno ni potrebno poudarjati. Prepričani smo, da ob kvaliteti, ki spremlja izvedbo del, ob prizadevnosti delavcev, ki dela opravljajo in revirnega gozdarja Branka, ki dela vodi ter nenazadnje ob sliki urejenih gozdov, takšni projekti imajo pravico živeti. Stroški goriva, maziva, vzdrževanja orodja in 25 % plače vključenih v javna dela predstavljajo ob vseh drugih koristih relativno majhen izdatek. Štefan KOVAČ Vodja ZGS OE M. Sobota ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE Območna enota Murska Sobota KRAJEVNA ENOTA GORNJI PETROVCI Gornji Petrovci 31/d, 9203 Gornji Petrovci tel./fax: 069/56-005 14 KRVODAJALSTVO APRIL 1999 Krvodajalci Gornjih Petrovcev V okviru Območnega združenja Rdečega križa Murska Sobota je ena aktivnejših tudi Krajevna organizacija RK Gornji Petrovci, ki jo kot predsednica vodi Zorica Kovač. Tako so 28. januarja organizirali akcijo prostovoljnega darovanja krvi na transfuziološkem oddelku Splošne bolnišnice Murska Sobota, kjer je najžlahtnejšo življenjsko tekočino darovalo 61 darovalcev. Najprej so vse zbrane razveselile učenke OS Gornji Petrovci. Po vrnitvi so imeli družabno srečanje v gostišču Pindža, kamor jih je prišel pozdravit župan Franc Šlihthuber. Bogat kulturni program so izvedle učenke 2., 3. in 4. razreda OŠ Gornji Petrovci, ki jih kot mentorica vodi učiteljica Olga. Predsednica OZ RK Murska Sobota Marija Zadravec pa je ob tej priložnosti najzaslužnejšim podelila priznanja in plakete. Za brezplačno in prostovoljno darovano kri je priznanja prejelo 54 posameznikov : 11 posameznikov za 5-kratno darovanje krvi, 6 za 10-kratno darovanje krvi, 14 za 15-kratno, 12 za 20-kratno in 7 za 25-kratno darovanje krvi, 30-krat sta darovala kri Marjan Cer in Emil Kerčmar, 3 5-krat Stanko Oškola, kar 45-krat pa je najžlahtnejšo in nenadomestljivo življenjsko tekočino prostovoljno in brezplačno daroval Aleksander Bočkorec. Posebna priznanja za dolgoletno delo v organizaciji Rdečega Križa so prejele Marija Došen, Zorica Kovač in Marija Kerčmar, župan pa uro RKS v spomin. Bogato pogostitev vsem je omogočila Občina Gornji Petrovci. Filip Matko Zorica Kovač je pozdravila vse krvodajalce. Marija Zadravec, predsednica OZ RK MS. Skupna fotografija vseh navzočih. SEDLO - Slišal sem, da so dekleta, ki se ukvarjajo s konjeništvom, zelo dobre tudi v postelji. - Seveda, če pa sedijo v trdnem sedlu! OČETOVE OČI - Po kom pa imaš tako modre oči? - Po očetu. Bil je boksar. NESREČA Zakaj pa imaš plašč tako umazan? Sinoči mi je padel v lužo. ■ Ali ga nisi mogel ujeti? ■ Nisem, ker sem bil v njem. Z OČALI ■ Koliko tehtate? 68 kg z očali. ■ Zakaj pa z očali? ■ Ker drugače ne vidim na tehtnico. 15 KRVODAJALCI *** GASILCI APRIL 1999 Krvodajalci iz organizacije RK Ženavlje Tudi organizacija RK iz Ženavelj je letos januarja organizirala akcijo darovanja krvi, ki je potekala 21.1.1999. Zbralo se je kar veliko prostovoljnih krvodajalcev iz Boreče, Martinja, Ženavelj, Šulincev in Neradnovcev, skupno nekaj čez 50. Po končani krvodajalski akciji so se krvodajalci zbrali v gostilni Horvat, kjer so se okrepčali ob kosilu, vsi tisti, ki so svoj human odnos do tovrstnih akcij pokazali največkrat in torej že dolga leta darujejo kri, pa so prejeli tudi priznanja. Zbrane je prišel pozdravit tudi župan Občine Gornji Petrovci. Z IZOBRAŽEVANJEM DO USPEŠNEGA POŽARNEGA VARSTVA Tudi lansko leto je bilo eno od uspešnih za gasilska društva v naši občini, saj je izobraževanje v raznih oblikah šolanja gasilcev končalo kar nekaj njihovih članov. Gasilska društva v naši občini dajejo velik poudarek izobraževanju, tudi ob pomoči občine same, predvsem s strani sofinanciranja, kajti samo izobraženi gasilci, z dobrim strokovnim znanjem so temelj dobrega in uspešnega delovanja vsakega gasilskega društva. Tega se morajo zavedati predvsem mladi. V prihodnosti bodo namreč oni nosilci in izvajalci požarnega varstva in preventive, veliko vlogo pa pri tem igrata tudi vzgled in spodbuda ter nenazadnje priznanje za dosežen uspeh. Tako je tudi konec lanskega leta bila vsakemu, ki je uspešno končal določeno obliko izobraževanja, podeljena diploma in izrečene čestitke, svečano podelitev sta 26.12.1998 v gostišču Pindža v Gornjih Petrovcih opravila župan Franc Šlihthuber in poveljnik novoustanovljene OGZ Gornji Petrovci, Aleksander Kerčmar. Tako je domača OGZ dobila nove izprašane gasilce, strojnike, nekaj nižjih gasilskih častnikov, podeljena pa so bila tudi priznanja za dolgoletno delo v prostovoljni gasilski organizaciji. Sledila je pogostitev in skupna fotografija vseh prisotnih. Podelitev diplom, 26.1 2.1 998 na Pindži.. Tudi letos je v izobraževanje vključenih kar nekaj kandidatov z naše občine. Dobra strokovna usposobljenost in znanje sta namreč poleg pripravljenosti in složnega sodelovanja najpomembnejši dejavnik za uspešen boj proti požarom in ostalim naravnim in drugim nesrečam, ki pač nikoli ne počivajo. Vsem veliko uspeha! Skupna fotografija vseh udeležencev.. Pozdrav župana.. Predsednik KORK Ženavlje Karel Balek predaja priznanje Ludviku Bagar za 40-krat darovano kri.. 16 OGZ APRIL 1999 USTANOVITEV OBČINSKE GASILSKE ZVEZE GORNJI PETROVCI Razpad Gasilske zveze Murska Sobota je povzročil nastanek večih gasilskih zvez, ki so trenutno nekako omejene po občinah. Tudi v občini Gornji Petrovci deluje 13 prostovoljnih gasilskih društev, ki so se sklenila med seboj povezati v Občinsko gasilsko zvezo Gornji Petrovci. Pogodbe PGD o ustanovitvi OGZ. Tako je 24. januarja 1999 v gostilni Horvat v Gornjih Petrovcih potekal ustanovni občni zbor omenjene zveze. Pred njim je vsako od trinajstih prostovoljnih društev v občini moralo izvesti izredni občni zbor, na katerem so morali člani dati soglasje k statutu, sprejeti odločitev o podpisu pogodb o ustanovitvi občinske gasilske zveze in izvoliti dva delegata za udeležbo na ustanovnem zboru. Le-tega so se udeležili člani iniciativnega odbora za ustanovitev Občinske gasilske zveze Gornji Petrovci, župan občine Gornji Petrovci Franc Šlihthuber, Ernest Eöry, predsednik Gasilske zveze Slovenije, po dva izvoljena predstavnika iz vsakega posameznega prostovoljnega društva in ostali povabljeni. Na ustanovnem zboru OGZ Gornji Petrovci. Namen ustanovnega občnega zbora je bil svečani podpis pogodb prostovoljnih gasilskih društev v občini o ustanovitvi občinske gasilske zveze, sprejem statuta občinske gasilske zveze in izvolitev organa zveze, to je predsedstva, članov nadzornega odbora in članov disciplinskega razsodišča. Merilo za izbiro kandidatov sta bili strokovna usposobljenost in dosedanje uspešno delovanje na področju gasilstva. Podpisovanje pogodb. Tako je bil izid volitev organa Občinske gasilske zveze Gornji Petrovci naslednji: a) Predsedstvo: Predsednik - Aleksander Bagar, Gornji Petrovci 56 Podpredsednik - Zoltan Gergar, Križevci 12 Poveljnik - Aleksander Kerčmar, Gornji Petrovci 81/a Tajnik - Simon Perš, Gornji Petrovci 91 Blagajnik - Vida Kerčmar, Križevci 79 b) Nadzorni odbor: Jože Bobič, Križevci 54 Ciril Kozar, Martinje 32 Liljana Svetec, Ženavlje 23 c) Disciplinsko razsodišče: Sektorski poveljniki: Aleksander Balek, Neradnovci 66 Zdenko Hari, Križevci 141 Ludvik Škerlak, Stanjevci 74 G. župan in g. Eöry sta nato čestitala vsem novo izvoljenim članom organov zveze. Spregovorila pa sta tudi o načrtih, kako naj bi potekalo delo v tej občinski gasilski zvezi. Delo je namreč potrebno organizirati tako, da bosta požarno varstvo in preventiva potekala po nekem ustaljenem redu, potrebno pa je iti v korak s časom tudi na področju gasilstva, kar se seveda tiče posodabljanja gasilske opreme in orodja, poudarek pa dati tudi izobraževanju kadrov. Novoustanovljena Občinska gasilska zveza Gornji Petrovci je tako naredila svoje prve korake, da pa bo na poti Zahvala g. Eöryu. svojega poslanstva uspešna, je prvi pogoj sloga in sodelovanje vseh njenih članov. Iskrene čestitke novo izvoljenim organom Občinske gasilske zveze Gornji Petrovci in obilo uspeha pri delu Skupna fotografija vseh podpisnikov pogodb. s prostovoljnimi gasilskimi društvi z območja naše občine želi tudi občinska uprava občine Gornji Petrovci. Občinska uprava Predsednik Občinske gasilske zveze Gornji Petrovci Aleksander Bagar, podpredsednik Zoltan Gergar, poveljnik Aleksander Kerčmar, tajnik Simon Perš, članica nadzornega odbora Liljana Svetec, disciplinsko razsodišče - sektorski poveljniki: Aleksander Balek, Zdenko Hari in Ludvik Škerlak. 17 KUD *** TD APRIL 1999 Turistično društvo VRTANEK Gornji Petrovci Turistično društvo VRTANEK je bilo ustanovljeno 26. januarja 1997 na ustanovnem občnem zboru, do ustanovitve pa smo delovali kot AKTIV ŽENA Gornji Petrovci, vendar tako nismo mogli nadaljevati z delom, kajti registracija aktiva ni bila možna. Od ustanovitve naprej aktivno delujemo na večih področjih družabnega življenja, in sicer na področju druženja žena, ohranjamo kulturno dediščino: miklavževanje, organiziramo pustne maškarade, sodelujemo pri ohranjanju čistega in zdravega okolja ter pri urejanju vasi. Ob lanskoletni vsesplošni očiščevalni akciji, ki sta jo organizirali Občina Gornji Petrovci in Krajevna skupnost Gornji Petrovci, smo sodelovali z večino naših članov in članic. Sodelovali smo tudi v akciji MOJA DEŽELA, LEPA UREJENA IN ČISTA, kjer je vas Gornji Petrovci dosegla tretje mesto v kategoriji “drugi kraji” na republiški ravni. Organizirali smo tudi izlete po Sloveniji in pa pohod po Goričkem do gozdarske koče v Doliču, kjer smo si oddahnili ob pikniku in družabnih igrah. Zelo dobro tudi sodelujemo s Srednjo kmetijsko šolo Rakičan, kjer smo ob praznovanju 60-letnice sodelovali z razstavo domače kulinarike in obrti. Tudi na praznovanju občinskega praz- nika Občine Gornji Petrovci smo pripravili razstavo domače kulinarike. S podobno razstavo smo sodelovali tudi na strokovnem izobraževanju rejcev goveje živine “Zlato zrno”. Udeležili smo se tudi prireditve na Smodiševem Člani društva smo se podali na skupen izlet. Ogledali smo si tudi lepote slovenskih gora. Lanskoletna maškarada je lepo uspela. Ob Miklavževem prihodi smo razveselili najmlajše. Naš pohod v Dolič. vinotoču v Otovcih, na prireditvi “Kak je inda fajn bilou”, ki jo je organiziral g. Smodiš skupaj s Srednjo kmetijsko šolo Rakičan in tudi javne radijske oddaje “Adijo zima, pozdravljena pomlad”, ki jo je organiziral radio Murski val. Ustavili smo se v Ženavljah. Prireditve se nadaljujejo, saj smo v letošnjem letu organizirali že tudi maškarado in srečanje ob dnevu žena, načrtujemo pa tudi udeležbo na raznih razstavah in drugih prireditvah, kamor nas bodo pač povabili in s tem bomo predstavljah našo občino tudi izven njenih meja. Predsednica turističnega društva VRTANEK Marija Došen Utrinki z naše razstave. 18 KUD *** TD APRIL 1999 Delovanje KUD "Goričko" Gornji Petrovci V našem društvu ocenjujemo preteklo leto kot zelo uspešno. Na to ugotovitev nas napeljejo podatki, da smo v lanskem letu nastopili kar 21 krat na različnih prireditvah. Od tega smo kar 8 krat nastopili v Zdravilišču Moravske Toplice kot gostje njihovih zabavnih večerov. Nadaljevali smo s sodelovanjem z veliko organizacijami. Tako smo med drugim nastopili na gradu Turjak na Dolenjskem na povabilo Evangeličanske cerkve in ob 60. obletnici delovanja Srednje kmetijske šole v Rakičanu, 4 krat na prireditvah ob 1. občinskem prazniku naše občine, na prireditvi Naj kmetija v Košarovcih, na Kukorčnih dnevih na turistični kmetiji Ferencovi v Kraščih in na še nekaj prireditvah. Udeleževali pa smo se tudi srečanj folklornih in drugih skupin, ki se trudijo ohraniti nekdanje tradicionalne običaje. Taki prireditvi sta bili srečanje folklornih skupin v Šalovcih pod okriljem Zveze kulturnih organizacij in prireditev z imenom Od Mure do Rabe v Moščancih v organizaciji TD Moščanci. Menimo, da smo dostojno predstavljali naše kraje in običaje, za kar se bomo trudili tudi v prihodnje. Ker pa se naše članstvo v preteklem letu ni povečalo, bi radi privabili več mladih, ki jih taka oblika druženja zanima. Predvsem pa bi rabili še kakšnega muzikanta, ki bi popestril glasbeno spremljavo naših nastopov in bi ga z veseljem sprejeli medse. Naj bo torej ta kratka predstavitev povabilo vsem zainteresiranim, da se nam pridružijo in se tudi sami predstavijo svojim prijateljem na katerem izmed prihajajočih dogodkov. Tadej Ružič Naš nastop pred kamero V torek, 16.3.1999, smo bili zmenjeni z ekipo TV Slovenija, nameravali so namreč posneti utrip življenja in dela v našem kulturno-umetniškem društvu in s tem popestriti oddajo Ljudje in zemlja, ki je na sporedu TV Slovenije vsako nedeljo. Tako ste si lahko v nedeljo, 21.3.1999, ogledali prispevek, s katerim smo ponesli ime našega društva in s tem tudi ime Občine Gornji Petrovci širom po Sloveniji. Za tiste, ki si oddaje niste mogli ogledati, pa smo izbrali nekaj utrinkov s snemanja. Zo kraj snemanja je bila izbrana stara kmečka hiša v Trdkovi s tipično kmečko kuhinjo, ki je v lasti Stefana Gubica iz Trdkove. Naš nastop pred TV-kamero. Prikazali smo nekaj najznačilnejših goričkih plesov. (Se nadaljuje na naslednji strani) 19 KUD *** TD APRIL 1999 KUD Martinje Kar nekaj vode je že preteklo, odkar se je med nami prebudila ideja o lastnem kulturno-umetniškem društvu. Dokončno smo jo uresničili 19. decembra lansko leto, ko smo se zbrali na ustanovnem zboru omenjenega društva in tako povezali v enotno organizirano obliko vse naše dejavnosti na tem področju, ki so v Martinju pravzaprav že dolgoletna tradicija. V društvu smo se odločili za delo po sekcijah, ker menimo, da je tovrstna metoda dela za dejavnosti, ki smo se jih zaenkrat odločili izvajati, najbolj primerna in bo verjetno rodila največ uspeha. Sekcije, ki trenutno gradijo temelje svojega delovanja v KUD Martinje, so: folklorna, dramska, literarna, glasbena sekcija in tudi sekcija za kulturne prireditve, za ohranjanje kulturnega izročila, za urejanje okolja, za kolektiv žena in pa sekcija za glasilo. Vsaka sekcija ima svojega vodjo, nad vsemi pa je predsednik društva. Nekaj je bilo od ustanovitve društva že opravljeno. Tako je sekcija za glasilo ob letošnjem kulturnem prazniku izdala prvo številko glasila Srebrni listi s temami: kulturni praznik, pust, Valentinovo in pripravila tudi čestitke, ki so bile razdeljene na prireditvi ob dnevu žena. Sekcija za kulturne prireditve je organizirala že kar dve proslavi, in sicer ob prihodu dedka Mraza in ob dnevu žena. Folklorna sekcija sestavlja folklorno skupino, ki bo kmalu pričela s prvimi vajami. Tudi vse ostale sekcije bodo spomladi pričele z rednim delom. Prvi koraki na poti delovanja sekcij bodo tako kmalu postali trdni. Vsi člani si želimo, da bi bila ta pot uspešna in da bi vsem sodelujočim prinašala čim več užitkov in zadovoljstva, pa tudi trenutkov sprostitve v današnjem tempu življenja. Za vse to pa je potrebno sodelovanje, učenje in dobršna mera potrpljenja, zraven pa še nemalokrat trdo delo. Kultura in umetnost naj bi namreč človeka notranje obogatila in za vsako stvar velja, da če hočemo nekaj doseči, je za to potrebno tudi nekaj žrtvovati, pa naj bo to nekaj energije, volje do dela ah prostega časa. Vsem torej velja tudi povabilo k sodelovanju in s tem bogatenju kulturnega in umetniškega življenja slehernega posameznika. Stanko Čerpnjak predsednik KUD Martinje (nadaljevanje s prejšnje strani) Naš nastop pred kamero Naša pevca sta odpela pesem Ti zemlja rajska mila. Po kar napornem snemanju (vsak ples trikrat) se prileže tudi počitek ob kozarcu dobrega vina. Prikazan je bil tudi običaj peke domačega kruha. Pogreli smo se ob zakurjeni krušni peči. 20 KUD *** TD APRIL 1999 Sekcija za ohranjanje kulturnega izročila pri KUD Martinje Navdih o obstoju in tudi delovanju sekcije za ohranjanje kulturnega izročila smo dobili poleti 98, ko so naši domačini bolj za zabavo priredili staro kmečko žetev. Tako se je porodila želja, ki nas je silila k temu, da nekako zaščitimo tiste kmečke običaje in načine opravil, ki so med prebivalci Martinja še živi ah je živ še spomin nanje. Obstaja pa še tudi veliko starih predmetov: gospodinjskih, kmečkih pripomočkov, stare posode in podobnega, kar bi bilo vredno nekje zbrati in zaščititi pred propadom. Vse to je namreč del naše preteklosti, naših korenin. Vsi pravimo, da smo ponosni na svojo zgodovino. Zakaj potem vse to kar pustimo, da propada? To je bilo poglavitno vprašanje, ki nas je vzpodbudilo in potrebno bo še veliko dela, da bomo oživili tiste spomine, ki jih v sebi nosijo naši dedki in babice. Če bi nam uspelo vsaj del tega ohraniti za prihodnje rodove, bomo štorih veliko zanje. Miran Sukič vodja sekcije za ohranjanje kulturnega izročila Najprej je seveda treba pripraviti orodje - sklepati koso, da bo bolje rezala. Rž je potrebno požeti... ...in nato iz tega narediti snope, če jih seveda še znamo. Slamo smo zložili na voz, ki pa ga ne vleče živina kot včasih, ampak-traktor. Snopi se nato omlatijo s cepci, v modernih časih seveda na asfaltu. Dobili smo kar nekaj zrnja, potrebno ga je pomesti skupaj, saj ga bo tako ali tako še kaj ostalo za ptice. V vročini se prileže tudi voda iz pufre. Snop, ki je ostal, smo namerno pustili-za spomin. Pa še skupna fotografija za konec. Po napornem delu se seveda prileže tudi dobra kmečka malica. 21 KUD *** TD APRIL 1999 MOŠKI KVARTET MARTINJE V LETU 1998 Člani Moškega kvarteta iz Martinja nastopamo v tej sestavi že sedem let. Zadnje leto smo imeli kar precej odmevnih nastopov. V okviru praznovanja prvega občinskega praznika smo nastopili trikrat. Najprej smo zapeli nekaj pesmi na otvoritvi novega igrišča v Križevcih, zatem smo zapeli na kulturnem večeru, ki je bil prav tako v Križevcih, na koncu pa še na osrednji slovesnosti v okviru občinskega praznika, ki je bila v Ženavljah, kjer je naš kvartet dobil Diplomo za pomembne uspehe, dosežene na kulturnem področju. Spomladi smo nastopili v nabito polni soboški kinodvorani, kjer je bil kongres Zdravstvene nege Slovenije. Nastop je res lepo uspel, saj so bili vsi zelo navdušeni nad našim petjem. Zapeli smo tudi krvodajalcem ob njihovem praznovanju v restavraciji hotela Diana. Ker dva člana kvarteta delava v zdravstvu, nas večkrat vabijo na take in podobne prireditve. Ko naštevam naše nastope v lanskem letu, nikakor ne smem prezreti praznovanja 60. letnice MPŽ Avgust Pavel iz Gornjega Senika, s katerim naš kvartet že od vsega začetka lepo sodeluje. Praznovanja obletnice se je, poleg članov kvarteta, udeležil tudi naš župan. Bilo je res prisrčno in lepo, da bi se o tem dalo marsikaj povedati, vendar ste o tem že lahko prebrali članek v prejšnji številki Novin. Kot mnogi verjetno veste, pojemo tudi cerkvene pesmi, največ in najraje seveda božične pesmi. Najprej smo sodelovali na božičnem koncertu v Markovcih, nato pa smo zapeli ob jaslicah na prostem v Trdkovi. Nastop na prostem v pravi zimski idili brez mikrofonov je bil res nekaj posebnega. Le mraz je bil nekoliko prehud, čeprav tudi to spada k prazničnemu času okrog božiča. Vsi ti in tudi drugi nastopi kažejo, da smo tudi lani delali, da smo si želeli nastopov, čeprav smo se tako kot druge skupine otepali raznih nevšečnosti. Kljub raznim oviram, ki se nam postavljajo na pot, bomo še naprej veselo delali in se bomo, če bo le mogoče, radi odzvali vsakemu vabilu. Zavedamo se, da bo treba še veliko vaditi, kajti le tako bomo zadovoljni prepevali sebi in drugim v veselje. Ciril Kozar V PORABJU DELAJO Čeprav se v Porabju ubadajo z mnogimi problemi, to še ne pomeni, da ne delajo s polno paro. Tako predstavniki Zveze Slovencev na Madžarskem, kot vodstva manjšinskih samouprav, poskušajo zagotoviti dovolj finančnih sredstev, ki so nujno potrebna za delovanje raznih društev in za razne prireditve, ki so se že, oziroma se še bodo izvajale preko leta. V ta okvir lahko štejemo dogodek, ko je 12. marca madžarski premier Viktor Orban sprejel predsednike državnih manjšinskih samouprav. To je bilo prvo tovrstno srečanje med manjšinskimi predstavniki in novo vlado. Isti dan je Porabje obiskala državna sekretarka Mihaela Logar, vodja Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Obisk visoke delegacije je bil zelo pomembne, saj Zveza Slovencev dobiva večino sredstev za delovanje iz Slovenije, in to neposredno od urada za Slovence. Člani slovenske delegacije so obiskali tudi Generalni konzulat Republike Slovenije v Monoštru. Poleg prireditev, ki so jih v Porabju izvedli v čast slovenskemu kulturnemu prazniku, se je zvrstilo kar nekaj prireditev. Naj naštejem vsaj nekatere. Slovenska manjšinska samouprava na Dolnjem Seniku je 5. aprila priredila 5. slovenski kulturni dan, na katerem je poleg domačih malčkov in učencev OŠ G. Senik nastopila tudi gledališka skupina s Trdkove z igro Rožika, povzeto po istoimenski zgodbi Irene Barber. Aprila so v Monoštru odprli razstavo mladega slikarja Jožefa Gyečka. Slovenska samouprava in folklorna skupina sta na Gornjem Seniku priredila nastop z naslovom “Plešimo in spevajmo”. Naj vas še opozorim na novi delovni čas na mejnem prehodu Martinje-G. Senik. Od 1. aprila dalje je prehod odprt od 7. do 21. ure. Ciril Kozar BILE SO LE SANJE Drobne zvezde prekrile so nebo Luna sramežljivo se prikradla je med nje Svetla luna me varno je vodila po poti do mesta, kjer si dala prvi mi poljub. Zaprl sem oči, da bi te prisanjal, da ponovno bi vonj tvojega telesa vzburil mi srce. V trenutku, ko se mi je zazdelo, da slišim tvoje korake, šelest tvojega poletnega krila, sem odprl oči. Ni bilo več ne zvezd, ne lune. Vse prekrili so oblaki. Ni bilo korakov tvojih, ne šelesta tvojega krila. Vse to so bile le sanje. Milan Gašpar 22 KUD *** TD APRIL 1999 Najlepša je martinska fara... Prav ta melodija je postala nekakšna himna našega Martinja in brez nje se ne konča nobena prireditev, ki se je udeležijo naši pevci. Martinje je vas, ki v svojem osrčju skriva Srebrni breg, 404 m visok simbol Martinja in njegovih prebivalcev. Srebrni breg, ki je ime dobil po barvi brez, se pojavlja vsepovsod; v imenu društev, ki delujejo pod njegovim okriljem, pa naj bo to Prostovoljno gasilsko društvo Martinje -Srebrni breg, Športno društvo Srebrni breg - Martinje, morda tudi Kulturno - umetniško društvo - Martinje - Srebrni breg, kakor da bi bil njihov zaščitnik, duhovni vodja, pojavlja se v prozi in poeziji, na slikah in fotografijah, pojavlja se celo v spominskih knjigah: Vjutranjem svitu sončne mladosti Se nežno zrcali svetel nasmeh. Poti so življenja speljane v daljavo, Ostal pa bo v srcu svetel spomin. Med griči majhna vasica - Martinje In prvih prijateljstev stkane vezi, Neskončno nebo nad teboj, Srebrni breg v sončni svetlobi žari Martinje je tipična gorička in prekmurska vas, nostalgično bitje njegovega srca bi lahko opisali z besedami iz uvoda v Monodramo o Po-redušovem Janošu: Prekmurje mi je veselje pa žalost, trpljenje pa sreča, sunce pa deš, mi je življenje. Življenje v tej gorički vasi poteka po dokaj ustaljenem redu, po nekakšnem naravnem ciklusu, ki se ponavlja iz leta v leto. Martinje, ki naj bi ime dobilo po mučenki Martini, ki goduje 30. januarja, je daleč naokoli najbolj poznano po vsakoletnem proščenju, ki je v začetku druge polovice avgusta, ko praznujemo Veliki šmaren. Takrat je okoli kapele sredi vasi zbrano več ljudi kot kdajkoli v letu. Sicer je za ogled zanimiva kapela, ki že kar ima svojo zgodovino. Zgrajena je bila po načrtih ing. arch. Majde Nerima leta 1946, takoj po 2. svetovni vojni in sklepamo lahko, da je bila to zahvala za končanje brezumne morije, ki je zahtevala življenja tolikih, tudi koga iz Martinja. To je bil čas revščine, trdega fizičnega dela in velike požrtvovalnosti in vendar čas svobode, poln energije vsakega posameznika, ki je Martincem dala moč za naprej. Leta 1947 je bila 7,90m dolga, 4m široka, s streho vred 6,16 m visoka lepotica s stolpom, visokim 13,80m končno nared. Še enkrat so se vrli Martinci zbrali, toda tokrat so praznovali, saj je bila posvečena njihova kapela, ki od takrat nosi ime Kapela presv. Srca Jezusovega in brezm. Srca Marijinega. Le še spomin je bilo leto 1923, ko je bilo Martinje odcepljeno od župnije Gornji Senik in priključeno župniji Nedela v Gornjih Petrovcih. Martinci bodo odslej namesto gornjeseniškega obiskovali svoje svetišče. Vsakič, ko se oglasi blagodejni srebrni glas 98 kg težkega zvona, ki je bil 1. 1920 kupljen v Gradcu in viseč v lesenem zvoniku blagoslovljen na čast sv. Antonu, je vsakemu Martincu toplo pri srcu, kajti zaveda se, da je doma, na svoji zemlji, kamor se nenehno vsi vračamo. Žar gričev teh, sinjina tega neba, zvonovi od vseh strani, kot da zemlja poje, kot da skrivnosti svojega srca govori med otroke svoje... ( Oton Župančič ) Martinci gradijo naprej. Leta 1996 pričnejo z gradnjo mrliške vežice, ki sedaj že služi svojemu namenu, iz leta v leto se dogaja kaj novega, ceste se v čedalje večji meri barvajo v črno, ljudje se že kar navadijo na udobje telefona, kaj kmalu je obnove potrebna zgradba gasilskega doma in tudi kapele, ki leta 1997 prenovljena spet zasije v vsej svoji lepoti. In kam vodi vse to? Le upamo lahko, da ne k razosebljanju osnovnih človeških vrednot, k vedno slabšemu socialnemu položaju posameznika, k obupu... Toda Martinje se ne bo kar tako vdalo v svojo usodo. Mar nimamo uspešnih društev, ki bogatijo naše življenje, se mar ne srečujemo na že kar tradicionalnih prireditvah pred novim letom, pred dnevom žena, ob kresih, ob proščenju in najpomembneje-vsako nedeljo ob svetih mašah, vsak teden? Nas ne povezujejo petje, šport, gasilske vaje, v bodoče folklora in mar nimamo v okoliških vaseh - glede na izobrazbeno strukturo- dokaj visokega mesta? 119 nas je trenutno in našli bomo svojo pot v hudourniku življenja, čeprav morda ne bo ravno kmetijstvo naša osnovna dejavnost, kot je bilo do sedaj. Potrebno je le mnogo strpnosti, prijateljstva in medsebojnega sodelovanja in od Srebrnega brega bo daleč naokoli še dolgo odmevala tista: ...najlepša je martinska fara, še lepši je martinski zvon. Prav lepo mi poje ta martinski zvon, svet' Anton je njegov patron. Najlepši so martinski fantje, še lepše so Martinčanke. Če kdo te vpraša, od kod s'pa ti doma: s prelepega Goričkega... Nataša Kuhar 23 OŠ *** VRTEC APRIL 1999 Obnova Osnovne šole Gornji Petrovci se nadaljuje Tudi v letošnjem letu nam je uspelo pridobiti ustrezna sredstva za nadaljevanje obnove Osnovne šole Gornji Petrovci. V tem trenutku so zaključena dela pri obnovi kuhinje, jedilnice in gospodinjske učilnice. Do sedaj je bilo opravljeno: • obnova garderob za učence, • obnova glavnega vhoda za učence, • obnovljena je električna instalacija, • obnovljena je vodovodna instalacija, • preurejen je prostor v novo gospodinjsko učilnico, kuhinjo in jedilnico; v kuhinji je že nameščena nova oprema v vrednosti čez 8.000.000,00 SIT; opremljena je že tudi gospodinjska učilnica v vrednosti čez 800.000,00 SIT, • na novo je urejen vhod s strani igrišča, • zamenjana so okna v jedilnici, • urejen je prostor za ravnateljico in tajnico in • opravljena so gradbeno-instalacijska dela. V tem trenutku ocenjujemo vrednost del, ki so že opravljena in tista, ki so dogovorjena z naročilom, na več kot 60.000.000,00 SIT. S tem bi zaključili obnovo za 1. fazo. Ostaja še II. faza, v kateri bi želeli opraviti: • zamenjavo strehe, žlebov, strelovoda, • zamenjavo oken, • ureditev centralnega ogrevanja, • ureditev WC-jev, • ureditev učilnic v kletnih prostorih, • ureditev računalniške učilnice, • ureditev fasade, • ureditev knjižnice, • nabavo opreme v učilnice in za izvajanje pouka in • ureditev okolice šole, izolacijo stavbe in druga dela. Za vse to bi še potrebovali 130.000.000,00 SIT. Tako bo znašala skupna investicija blizu 200.000.000,00 SIT. Upam, da bo šlo vse po načrtu in da bomo lahko dokončno obnovo šole zaključili v letu 2000 do novega šolskega leta. Občina Gornji Petrovci je tudi prijavila naslednje projekte za obnovo: • Obnovo šolskih igrišč • Obnova telovadnice Na javnem natečaju Ministrstva za šolstvo in šport smo uspeli tako pridobiti sredstva v višini 3.500.000,00 SIT. Računamo, da bomo šolska igrišča in telovadnico obnovili v šolskih počitnicah. Ker nekateri starši sprašujejo tudi v zvezi z izgradnjo vrtca, dajem vsem občankam in občanom naslednjo informacijo: Občina Gornji Petrovci se je prijavila na natečaj za sofinanciranje s strani Ministrstva za šolstvo in šport. V zvezi s tem bomo vrtec lahko gradili na podlagi ustreznega sklepa s strani Ministrstva za šolstvo in šport o zagotovitvi sredstev. Mi sicer vrtec lahko gradimo sami iz naših sredstev, vendar v tem trenutku toliko sredstev nimamo. Računam pa, da se bomo poskušali dogovoriti o predlogu, ki ga pripravljam ob sprejetju proračuna za leto 1999, da bi vrtec izgradili v letošnjem letu. Župan Občine Gornji Petrovci Franc Šlihthuber 24 OS *** VRTEC APRIL 1999 V tej številki Novin objavljamo tudi zahvalo učencev OŠ Gornji Petrovci: Gornji Petrovci, 04.01.1999 Spoštovani gospod župan! Ob prihodu dedka Mraza smo bili prijetno presenečeni. Izpolnil nam je namreč željo, ki smo jo izrazili v pismu. Ker smo že skoraj odrasli, ne verjamemo več v božička in dedka Mraza. Kljub temu smo na tihem upali in pričakovali presenečenje. Moramo priznati, gospod župan, da Vam je to uspelo. Res smo bili prijetno presenečeni! Razveselili smo se vašega darila - kamere. Upamo, da jo bomo kmalu začeli s pridom uporabljati, seveda ob podpori in pomoči učiteljev. Dovolite, da se Vam iskreno zahvalimo s prijetnim občutkom, da smo se lahko obrnili na Vas in ste nam znali prisluhniti. Najlepša hvala in lepo pozdravljeni! Skupnost učencev šole ŠPORT NA OŠ GORNJI PETROVCI V LETU 1998 Tudi OŠ Gornji Petrovci spada med tiste osnovne šole, ki poskušajo učencem privzgojiti pravi odnos do športa in telesne aktivnosti nasploh in s tem zdrav način življenja. Proces poteka pri obveznem pouku športne vzgoje in tudi pri športnem krožku, ki učence pravzaprav zelo privlači, saj jih je veliko vključenih vanj. Med drugim organiziramo tudi razna tekmovanja, tako medrazredna, kot tudi šolska, ki so potem pogoj za uvrstitev višje. Tako torej naši učenci sodelujejo na raznih sektorskih in tudi regijskih tekmovanjih v različnih športnih panogah, kjer dosegajo tudi dobre rezultate. Vnaprej jim učitelji OŠ Gornji Petrovci želimo še veliko športnih uspehov in dobrih rezultatov, najbolj pa obilo športnih užitkov. Irena Horvat Jesenski kros, 13.10.1998 - Križevci fantje, 1986. Mali nogomet Sektorsko tekmovanje, 9. II. I 998, OŠ Gornji Petrovci. Odbojka. Ekipa malega nogometa. 25 OŠ *** VRTEC APRIL 1999 UČENCI OŠ GORNJI PETROVCI V ŠC KRIŽEVCI Športni center v Križevcih je bil temeljito obnovljen leta 1997, na novo je zgrajeno glavno igrišče z vso opremo, ki omogoča tudi mednarodne tekme. Sredstva, ki jih je bilo potrebno vložiti, so bila zagotovljena iz proračuna občine Gornji Petrovci, iz Ministrstva za šolstvo in šport, prispevali pa so tudi domačini in sponzorji. Opravljeno je bilo veliko dela, tudi prostovoljnega, da je center zasijal v vsej svoji lepoti in bil 9. avgusta 1998 predan svojemu namenu. S tem so bili vzpostavljeni izredno ugodni pogoji za razvoj in napredek športa v občini, saj je športni center namenjen vsem. Poslužujejo se ga v prvi vrsti člani NK “Lesoplast” Križevci, ni pa namenjen vključno njim, saj se tu odvijajo razna gasilska tekmovanja, športni dnevi, skratka vse dejavnosti in prireditve, za katere je Športni center Križevci ustrezen prireditveni prostor. Tako je OŠ Gornji Petrovci v športnem centru v Križevcih organizirala jesenski kros, ki na šoli poteka vsako leto. Tudi to jesen so bili učenci uspešni, dobre volje in fotografije so dovolj zgovoren dokaz, da so se učenci OŠ Gornji Petrovci, čeprav malce utrujeni po končanem tekmovanju, v športnem centru dobro počutili. In za konec? Razen tistih iz generacije 1984 so naslednje leto zagotovo vidimo! Kot čisto prvi je na cilj pritekel Daniel Lepoša, letnik 1984. Zatem so šle na progo deklice - po letu rojstva njegove vrstnice. Spet fantje na startu, tokrat letnik 1985... ...in še dekleta '85 zraven. Najhitrejša med njimi je bila Lea Rituper. Med leto mlajšimi dečki je kot prvi na cilj pritekel tudi Matej Lepoša. Sledil je start deklet iz njegovega razreda. Prva od učenk letnika 1986 je bila na cilju Darja Bobič. Naslednji so štartali dečki letnika 1987, najhitrejši med njimi je bil Matej Trplan. V njegovem razredu je zmago med deklicami slavila Sara Malačič. 26 OŠ *** VRTEC APRIL 1999 VRTEC PRI OSNOVNI ŠOLI GORNJI PETROVCI * Vrtec deluje v okviru vzgojnoizobraževalnega zavoda OŠ Gornji Petrovci. V skupini je 17 otrok - starih od 2,5 - 7 let. Otroci v vrtcu so zelo ustvarjalni, radovedni. Radi pojejo, rišejo in zelo radi nastopajo na proslavah. Obiskali so nas tudi gasilci, od koder so posnetki. Sodelovanje s starši je v redu, radi se vključujejo v razne delavnice, ki jih pripravljamo v vrtcu. Gospod župan nam je omenil, da bomo dobili nov vrtec, katerega se vsi skupaj veselimo in se mu zahvaljujemo za nabavo didaktičnega materiala in igrač. Vzgojiteljica ga. Brigita Novak - Voroš Bili smo gasilci... Poglejte nas, kako ponosni gasilci smo. Tudi igra je prisotna vsak dan. Praznujemo, se veselimo. NE BO JE VEČ Že davno je bilo, ko srečal črno sem Ciganko. Zaprosila me je za dlan, da usodo mi bo napovedala. Njeni drhteči prsti so drseli po mojih “ življenjskih črtah ”. S spuščenimi vekami, s cigareto med porumenelimi zobmi mi dejala je, da je moje davne sreče konec. Ciganka črna, raje mi povej, kod in kam je šla ljubica moja nekdanja?! Povej, se bo kdaj vrnila? Me bo še kdaj ljubila? Ona se več ne bo vrnila, ona te več ne bo ljubila. Odšla je z dragim v neznano... dejala je črna Ciganka. Milan Gašpar 27 ŠPORT APRIL 1999 Predstavitev svetovnega rekorderja V Občini Gornji Petrovci delujejo razni športni klubi kot npr.: nogomet, ženski nogomet, karate, monociklizem... Delujejo tudi razni družabni in kulturni krožki, ki združujejo ljudi v občini. V veliki meri je za to zaslužna sama Občina Gornji Petrovci, ki veliko vlaga v razvoj vseh teh dejavnosti. V Občini Gornji Petrovci deluje in živi svetovni rekorder v monociklizmu, ki je zapisan v Guinnesovi knjigi rekordov v Londonu, Jože Voroš. Jože Voroš zelo uspešno predstavlja ekstremno in nenavadno športno zvrst v svetovnem merilu, saj se je že velikokrat predstavil v slovenskih medijih kot športnik z izjemnimi rezultati. Dosegel je dva svetovna rekorda, nekaj evropskih in državnih rekordov, že letos pa se bo spet izkazal s povsem novim in zelo nevarnim podvigom. Namreč cilj, ki si ga je zastavil, je zelo nevaren in zelo zahteven, saj se želi zapeljati z vozilom, imenovanim monocikel, ki bo meril kar 32 m v višino. Do uspeha in končnega cilja bo potrebno še veliko tveganja in vloženega truda, da bo uspeh zagotovljen. Jože Voroš trenutno vozi monocikel, ki je visok 8,5 m. V nekaj mesecih pa bo njegov monocikel meril zavidljivih 32 m v višino in lahko si zamišljate, kje sedi izvajalec te vožnje in kolikšno je tveganje za samo izvedbo takšnih ekstremnih voženj. V upanju, da mu bo to uspelo, vabimo tudi Vas, kot njegove soobčane, da ga bodrite in spremljate vse njegove nastope. Športni Marketing Monosport94 TUDI Ml SMO ZA ŠPORT Tudi člani ŠD Šulinci se želimo aktivno vključevati v športna dogajanja v občini Gornji Petrovci. S tem namenom smo v drugi polovici lanskega leta uskladili registracijo društva z novo zakonodajo. Vključili smo se tudi v ligo Malega nogometa Medobčinske zveze KMN Goričko in sestavili moštvo. V ta namen bomo uredili tudi nogometno igrišče v Šulincih, kar je bilo pravzaprav v načrtu že lansko leto, a smo morali vse skupaj zaradi neugodnih vremenskih razmer preložiti na letošnje leto. Na rednem letnem občnem zboru, ki je potekal 6. marca, je bilo ugotovljeno, da je naše društvo delovalo dokaj v redu. V načrtu imamo, kot je že omenjeno, ureditev igrišča, spomladi tudi popis članov ŠD Šulinci in vsega inventarja, ki ga ŠD Šulinci premore. Izvolili pa smo tudi novega tajnika namesto dosedanjega tajnika, g. Vladimirja Hozjana bo odslej to funkcijo opravljala Anica Korpič. ŠD Šulinci bo tudi v bodoče pobudnik raznih prireditev, v katere so vključeni vsi vaščani. Tako smo lani pripravili sprejem ob prihodu dedka Mraza in letos ob pustu kar dobro obiskano maškarado. Naše moštvo se je udeležilo tudi turnirja v malem nogometu v Martinju ob lanskem občinskem prazniku. Še naprej pa si želimo dobrega razumevanja in složnosti, ker prav gotovo lahko s skupnimi močmi dosežemo veliko več. Dajana Kovačec predsednik ŠD Šulinci MEDOBČINSKA LIGA MALEGA NOGOMETA Dne, 09.01.1999 je v vaško-gasilskem domu v Domanjševcih potekala ustanovna skupščina Medobčinske zveze klubov malega nogometa Goričko. Skupščino je vodil predsednik iniciativnega odbora za ustanovitev zveze g. Zlatko Dekovski. Namen skupščine je bil, da se ustanovi medobčinska zveza, ker so bila potovanja na tekme v prejšnji ligi predolga. Kljub nasprotovanjem nekaterih športnih društev in klubov malega nogometa je bila zveza ustanovljena. Predsednik zveze je g. Zlatko Dekovski, za podpredsednika je bil izvoljen g. Drago Lainšček, za tajnika pa Goran Andrejek. Člani upravnega odbora so še: Martin Časar, Darko Gergar, Anton Bedek ter Boštjan Koltaj. Poleg omenjenega odbora delujejo v zvezi še: nadzorni odbor( Darko Kovač, Roland Kovač, Stanko Čerpnjak), disciplinska komi-sija( Miran Kramberger, Anton Bedek, Srečko Špilak, Metod Kozar, Darko Belec), tekmovalna komisija (Andrej Žido, Vinko Korpič, Kristjan Bohar, Miran Sukič, Bernard Čuk), registracijska komisija (Mihaela Gašpar, Miran Žido, Milan Črnko) in sodniška komisija (Darko Žido, Anka Korpič, Stanko Ficko). Na tej ustanovni skupščini sta bila prisotna tudi župan občine Gornji Petrovci g. Franc Šlihthuber in župan občine Šalovci g. Aleksander Abraham. Oba sta spregovorila nekaj spodbudnih besed in obljubila pomoč z njunih strani, kolikor se bo le dalo. Vsak klub oz. društvo je moralo do določenega datuma prinesti pristopno izjavo in svoj žig. To je storilo kar nekaj društev, toda na skupščini več niso pokazala interesov. Zaradi tega so o sprejemu statuta glasovali le predstavniki tistih klubov (društev), ki so do določenega datuma oddali pristopno izjavo. Glasovali so predstavniki klubov (društev) iz: Domanjševcev, Martinja, Markovcev in Šulincev. Predstavniki teh klubov so soglasno izglasovali ustanovitev zveze, imenovane Medobčinska zveza klubov malega nogometa Goričko. Soglasno je bil sprejet tudi statut. Upamo, da se bo zveza obnesla in naletela na posluh tudi pri klubih, ki do sedaj niso pristopili k zvezi. S pričetkom tekem te lige pa apeliramo na ljubitelje nogometa, naj se v čim večjem številu udeležujejo teh vaških derbijev ter bodrijo svoje klube oz. društva. Tajnik zveze GORAN ANDREJEK 28 ŠPORT APRIL 1999 KMN Stanjevci Neugodni izid ob polčasu povzroča skrbi igralcem in vodstvu. KMN Stanjevci je bil ustanovljen leta 1991 in ima najdaljši staž delovanja med klubi malega nogometa v Občini Gornji Petrovci. Še isto leto smo začeli tekmovati v “E” ligi malega nogometa Murska Sobota. Po dveh letih tekmovanja smo napredovali v “D” ligo in pred tremi leti v “C” ligo, v kateri tekmujemo tudi sedaj. Tu moramo priznati, da je večino napredovanj omogočila reorganizacija nogometne zveze Murska Sobota, vendar smo ves ta čas pridno nabirali izkušnje in večali kvaliteto, tako da lahko brez slabe vesti zatrdim, da smo trenutno v vrhu po kvaliteti v Občini Gornji Petrovci. Vsako leto, razen, da tekmujemo v ligi, kjer smo lansko leto dosegli 5. mesto med 14 klubi, organiziramo turnir v malem nogometu, ki ni samo tekmovalna prireditev, ampak prireditev ve- Ena od uspešnih akcij KMN Stanjevci. Po tekmi je ponavadi zelo veselo. Ekipa KMN Stanjevci po prvenstveni tekmi s KMN Jezero iz Krašč, 6.6.1993. likega družabnega pomena za vas Stanjevci. Udeležujemo se tudi turnirjev drugih klubov. Tako smo se lansko leto udeležili občinskega turnirja v malem nogometu v Martinju, turnirja v Čepincih in na obeh osvojili drugo mesto. Prav tako smo drugo mesto osvojili na domačem turnirju, ki je bil po moji oceni zelo kvaliteten, saj se ga je udeležilo kar dvanajst ekip. Udeležili smo se tudi turnirja na Gorici, z njihovim klubom sodelujemo že nekaj časa, vendar zaradi okrnjenosti ekipe nismo dosegli odmevnejšega rezultata. Naša želja je, da bi tudi letos dosegli vsaj podobne rezultate kot lansko leto. Darko Škerlak 29 ŠPORT APRIL 1999 KMN Gornji Petrovci * KMN Gornji Petrovci je bil ustanovljen leta 1997, takrat še pod imenom KMN Dangerous Gornji Petrovci. KMN Gornji Petrovci se imenujemo šele od februarja 1999, ko smo na občnem zboru sprejeli sklep o preimenovanju kluba. V sezoni 1997/98 smo prvič začeli sodelovati v Medobčinski ligi malega nogometa Murska Sobota . Kot vsak začetek je bil tudi naš začetek težak. Na začetku sta nam najbolj pomagali KS Gornji Petrovci in Občina Gornji Petrovci predvsem iz finančnega vidika. Ob tej priliki bi se rad v imenu KMN Gornji Petrovci zahvalil ekipi iz Stanjevcev, da so nam omogočili igranje na njihovem igrišču. Sezono smo zaključili v spodnjem delu lestvice. V sezoni 1998/99 smo jesenski del zaključili na šestem mestu. V spomladanskem delu bomo igrali že na domačem igrišču v Gornjih Petrovcih, kajti po dobrih dveh letih je igrišče nared. Pri pripravi igrišča nam je največ pomagala KS Gornji Petrovci, predvsem pa njen predsednik Aleksander Bencik. Tudi sami igralci in drugi vaščani so nam pomagali s svojim prostovoljnim delom pri pripravi igrišča. Na koncu bi se rad v imenu kluba zahvalil vsem za darovane prispevke za koledarje. Vse privržence malega nogometa pa vabim, da se v čim večjem številu udeležite ogleda naših tekem. Tajnik KMN Gornji Petrovci Borut Sukič Skupinska slika članov KMN GornjiPetrovci: stojijo od leve proti desni: LÜLIK KAREL, VAVROŠ DEJAN, CER ROBERT, KISILAK DRAGO, ŠKERLAK ALEŠ, GUBIČ BOŠTJAN, trener BENCIK ALEKSANDER čepijo od leve proti desni: GREBENAR MIRAN, HORVAT MATJAŽ, VOROŠ JOŽE, KOVAČEC TIVADAR, LEŠNIK SREČO in SUKIČ BORUT Manjka predsednik kluba KERČMAR SAŠO. Na podlagi 57. člena Zakon o lokalni samoupravi (Ur. 1. RS, št. 72/93) ter 21. člena statuta Občine Gornji Petrovci (Ur. 1. RS, št. 31/95 in 65/98) je Občinski svet občine Gornji Petrovci na seji dne, 21.12.1998 sprejel ODLOK o začasnem financiranju javne porabe Občine Gornji Petrovci v letu 1999 1. člen Do sprejetja proračuna Občine Gornji Petrovci za leto 1999 se javna poraba Občine Gornji Petrovci začasno financira po proračunu za leto 1998. 2. člen V obdobju začasnega financiranja se uporabljajo sredstva v višini povprečnih mesečnih dvanajstin po proračunu za leto 1998. 3. člen Prihodki in njihova razporeditev po tem odloku so sestavni del proračuna Občine Gornji Petrovci za leto 1999. 4. člen Župan Občine Gornji Petrovci je pooblaščen, da v primeru neenakomernega priliva prihodkov začasno zmanjša porabo sredstev po posameznih namenih. 5. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu RS, uporablja pa se od 01.01.1999. Številka: 4525/98 Datum: 21.12.1998 ŽUPAN Občine Gornji Petrovci Franc Šlihthuber, 1. r. 30 ŠPORT APRIL 1999 Predstavitev ženskega nogometnega kluba "PANDE" iz Gornjih Petrovcev ŽNK “PANDE” iz Gornjih Petrovcev je bil ustanovljen 28.02.1993. leta v Gornjih Petrovcih in se je takoj ob ustanovitvi vključil v turnirski sistem tekmovanja v malem nogometu pri Nogometni zvezi Slovenije. V šestih letih delovanja kluba se lahko pohvalimo s petimi naslovi državnih prvakinj v malem nogometu. Drugo mesto smo osvojile le leta 1996, ko so nas pestile poškodbe, a je bil v tistem trenutku tudi to za nas velik uspeh. Trikrat smo sodelovale tudi na dvoranskem prvenstvu oz. v zimski ligi in tudi tu trikrat postale državne prvakinje. Vedno smo se rade odzvale tudi vsem povabilom na razne ekshibicijske tekme doma in v tujini, prav tako smo sodelovale na turnirjih na Madžarskem in na Hrvaškem, kakor tudi po Sloveniji. Na vseh turnirjih smo se vedno uvrstile v finalni del in največkrat tudi osvojile prvo mesto. V tako kratkem času, v obdobju šestih let, ni še nobeni slovenski ekipi uspelo doseči takih rezultatov, kot jih je dosegel naš klub. S pomočjo Občine Gornji Petrovci, ki nam zadnja tri leta tudi finančno pomaga, smo se združile z ŽNK Škale in skupaj nastopamo v velikem nogometu za pokal Slovenije, kjer smo se že uvrstile v polfinale. PREGLED TEKMOVANJ V LETU 1998 • JANUAR: dva turnirja zimske lige v Šoštanju, kjer smo dvakrat osvojile prvo mesto. • FEBRUAR: finale zimske lige v Ljubljani v dvorani Tivoli, kjer smo drugič postale državne prvakinje v dvoranskem nogometu. • MAREC: na turnirju v Cerknici smo osvojile 3. mesto. • APRIL: sodelovale smo na ekshibicijskih tekmah v Štorah in v Mislinji. • MAJ: na turnirju v Vidmu - Dobrepolje smo osvojile prvi dve mesti, ker smo sodelovale z dvema ekipama. • JUNIJ: udeležile smo se dveh ekshibicijskih tekem v Dobrovniku in v Črenšovcih. • AVGUST: Na turnirju v Radmirju smo osvojile prvo mesto, sodelovale pa smo tudi na ekshibicijskih tekmah v Doliču in Miklavžu pri Ormožu. Prav tako smo skupaj s Škalami odigrale ekshibicijsko tekmo v velikem nogometu v Lescah pri Bledu. • SEPTEMBER: Na turnirju v Škalah smo osvojile 3. mesto, sodelovale na ekshibicijski tekmi v Celju in Varaždinu, prav tako pa smo odigrale skupaj s Škalami ekshibicijsko tekmo v velikem nogometu v Dravogradu. • OKTOBER: odigrale smo ekshibicijsko tekmo v Pertoči in skupaj s Škalami ekshibicijsko tekmo proti Süssnu v Eslingenu v Nemčiji. • NOVEMBER: skupaj s Škalami smo odigrale četrtfinalno tekmo za pokal Slovenije proti Senožetom in zmagale. • DECEMBER: v skupini A smo odigrale prvi in drugi krog zimske lige v Senovem in Cerknici in obakrat osvojile prvo mesto. LETO 1999: • JANUAR: finale zimske lige v Šoštanju, kjer smo ponovno osvojile naslov državnih prvakinj. • FEBRUAR: turnir v Novem Mestu, zaradi bolezni igralk smo ga odpovedale. • MAREC: pokalna tekma v velikem nogometu proti ekipi Krško-Cerknica v Cerknici. PORABA FINANČNIH SREDSTEV V LETU 1998 Občina Gornji Petrovci je v letu 1998 nakazala na ŽR kluba denarna sredstva v znesku 690.000,00 SIT. STROŠKI: 85.000. 00 SIT-koledarji 30.000. 00 SIT- NZS (plačilo za sodelovanje v zimski ligi) 20.000. 00 SIT- NZS (plačilo sodnikov) 22.000. 00 SIT- Orfam (plačilo sanitetnega materiala in sprejev) 65.000. 00 SIT- GM Šport (vratarska oprema, rokavice, športni copati, športni čevlji za veliki nogomet) 100.000. 00 SIT- nagrade igralkam za osvojitev naslova državnih prvakinj 205.000. 00 SIT- potni stroški v letu 1998 30.000. 00 SIT- doplačilo potnih stroškov za Nemčijo 36.000. 00 SIT- Orfam (nakup ščitnikov in steznikov) 12.700. 00 SIT- GM Šport ( nakup žog) 6.000.00 SIT- Občinska nogometna zveza (doregistracija ______________igralk)___________________________________ 612.200.00 SIT V blagajni kluba je ostalo še 77.800,00 SIT, ki jih bomo potrebovale za prevoz in malico na tekmovanjih. V potne stroške niso všteti potni stroški za veliki nogomet (s Škalami si stroške delimo). Trenutno je naš prvi in največji cilj osvojitev naslova pokalnih državnih prvakinj skupaj s Škalami (nastopamo pod imenom Škale-Pande), ker letos prvič sodelujejo slovenske ženske ekipe tudi v evropskih pokalih. Kljub pokalnim tekmovanjem bomo še naprej sodelovale na državnem prvenstvu v malem nogometu, na turnirjih in ekshibicijah. V mesecu maju imamo predviden velik mednarodni turnir v malem nogometu na travi, kjer bodo sodelovale ekipe iz Slovenije, Avstrije, Madžarske in Hrveške, morda pa tudi dve ekipi iz Nemčije. Za ta turnir bomo skušali pridobiti nekaj sponzorjev in v sodelovanju z Občino Gornji Petrovci se bomo dogovorili o podrobnostih in možnostih organizacije tekmovanja v petrovski občini, ker želimo, da ta turnir postane tradicionalen in bi na tak način tudi naš klub prispeval k še večji promociji Občine Gornji Petrovci tudi izven naših meja. Predsednica ŽNK “PANDE” Nada Kukovec Ekipa Pand po osvojitvi naslova državnih prvakinj, 1998/99. (se nadaljuje na naslednji strani) 31 ŠPORT APRIL 1999 Tekmovanje v smučarskih skokih Člani ŠD “Srebrni breg” iz Martinja so 21.februarja letos ujeli še zadnjo priložnost za organizacijo tekmovanja v smučarskih skokih, kajti že čez nekaj dni snega ni bilo več. Snežne razmere pa tudi lansko leto niso bile naklonjene. Tekmovanja se je udeležilo 15 tekmovalcev iz okoliških vasi, nekateri izmed njih so že kar redni gostje na tovrstnem tekmovanju v Martinju. Najboljši med smučarji-skakalci je bil komaj 13-letni Zlatko Zelko iz Mačkovcev, ki je domov odnesel kar dva pokala; enega za 1.mesto med mladinci in enega za 1.mesto nasploh. Med veterani je bil najboljši Jože Pasičnjek iz Boreče. Letos je bila prireditev na novi lokaciji in na tem mestu želijo člani ŠD “Srebrni breg” izgraditi tudi zimski športni center, ki bo služil ne le društvu samemu in ne le njihovim prireditvam, ampak tudi vsem okoliškim društvom ter tudi okoliškim osnovnim šolam za izvedbo športnih dnevov. To bi bil hkrati tudi prvi tak center v občini Gornji Petrovci. Skakalnica že čaka prve tekmovalce. (nadaljevanje s prejšnje strani) ŽNK PANDE Pande smo: 2. vrsta: Stanko Kukovec-trener, Vanja Rešetar, Vera Horvat, Anka Korpič, Danica Brančko Čepijo: Mojca Kukovec, Urša Debevec, Nada Kukovec, Nataša Fujs, Jana Škrlj Manjkata: Štefka Baranja, Karmen Zibelnük. Tudi predsednika ŠD Srebrni breg, Gorana Andrejek je zanimalo, kakšen je pogled s ptičje perspektive. (se nadaljuje na naslednji strani) Anka Korpič, najboljša strelka. Tekmo v Šoštanju so si ogledali tudi predstavniki Občine Gornji Petrovci z Županom. 32 ŠPORT APRIL 1999 Gorenjci na obisku pri Goričancih O tem, da so naš gorički del Slovenije lanskega julija obiskali člani kluba mopedistov Moped-Tour iz Cerkelj na Gorenjskem, smo lani že poročali. Bili so namreč gostje športnega društva “Srebrni breg” iz Martinja, saj je eden od njihovih članov, Viljem Zrim, doma iz tega kraja in je tako med svoje domače ljudi pripeljal svoje prijatelje, med katerimi živi in dela že vrsto let. Tako so zvečer na nogometnem igrišču v Martinju pripravili pravcati nogometni spektakel, pri katerem seveda tako kot tekmovalnosti ni manjkalo niti dobre volje in smeha. Najbolj so se obiskovalci nasmejali parom, ki so, sestavljeni iz gorenjske in goričke polovice, tekmovali v tem, kdo bo sestavil daljšo linijo iz oblačil, toda samo iz tistih, ki sta jih tekmovalca v paru imela na sebi. Sledilo je še dokazovanje glasbenih sposobnosti, ki pa so bile kar zadovoljive, saj so se tako gostje, kot tudi domačini izkazali kot dobri pevci. Za vse obiskovalce je bilo dovolj tudi hrane in pijače. Gostje so noč, kar je je še preostalo, prespali kar v šotorih, postavljenih na nogometnem igrišču, še sreča, da ponoči ni deževalo. Naslednji dan so na poti domov obiskali tudi delavce občine Gornji Petrovci, med drugimi jih je pozdravil tudi župan Franc Šlihthuber. Ob tem obisku je nastala tudi fotografija. Člani Moped-Toura so nam prinesli obilo dobre volje in smeha, popestrili in razvedrili so naš vsakdanjik in se nato z mopedi, ki se jim res že poznajo leta, odpravili nazaj proti rodni Gorenjski. Pustih so nam veder spomin na skupino ljudi, ki jih ne družijo samo enake trenirke, kape in najbolj tipično - rute, ampak tudi veselje, razigranost, prijateljstvo in medsebojno spoštovanje ter ljubezen do mopedov in so kar zanimiva skupina ljudi, ki nas bo morda še kdaj obiskala. (nadaljevanje s prejšnje strani) Tekmovanje v smučarskih skokih Stanko Čerpnjak se sprašuje, kako daleč bo nesla skakalnica. Kljub zaskrbljenosti sorodnikov je Aleš Sukič pristal na trdnih tleh. Prireditev si je ogledal tudi župan, toda smuči je pozabil doma. Najboljši med najbolj pogumnimi: Jože Pasičnjek med veterani, Zlatko Zelko med člani in mladinci, Goran Drvarič, tretji med mladinci in pa Milan Sukič, drugi med mladinci. 33 KRIŽANKA, PESMI, ŠALE APRIL 1999 NAGRADNA KRIŽANKA 34 KRIŽANKA, PESMI, ŠALE APRIL 1999 Spoštovani ljubitelji križank! Upamo, da boste tudi pri tej spomladanski križanki, ki Vam prinaša izjemno zanimive nagrade, uživali ob reševanju. Potrebno bo le pravilno izpolniti Nagradni kupon, ga zalepiti na dopisnico in poslati na naslov: Občina Gornji Petrovci, Gornji Petrovci 31/d,9203 Petrovci do 21. maja 1999. Upoštevali bomo le dopisnice z originalnimi kuponi. Veliko veselja pri reševanju in srečen žreb Vam želi Aleksander Ružič. nagradni kupon 1. nagrada: vstopnica za letošnji Vestnikov vlak. Nagrado prispeva Občina Gornji Petrovci. 2. nagrada: dve enodnevni karti s kosilom za dve osebi v Zdravilišču Moravske Toplice. Nagrado prispeva Občina Gornji Petrovci. 3. nagrada: dve pici v Piceriji Kučan v Križevcih. POROČILO o izidu žrebanja nagradne križanke, ki je bila objavljena v 7. številki glasila Občine Gornji Petrovci “NOVINE”, v mesecu decembru 1998. Žrebanje dobitnikov nagrad je bilo opravljeno dne, 25. februarja 1999 v prostorih Občine Gornji Petrovci. Prispelo je 66 rešitev. Žrebanje je opravila komisija v sestavi: 1. Aleksander Ružič - predsednik, 2. Breda Kutoš - tajnik, 3. Biserka Kuronja - član. Rešitev oz. geslo križanke je bilo: LEP BOŽIČ IN ZDRAVJA POLNO NOVO LETO Z objavo nagradne križanke so bile objavljene naslednje nagrade: 1. nagrada - to je denarna nagrada v vrednosti 5.000, 00 SIT, ki jo prispeva Zidarstvo in fasaderstvo Balek Karel, Neradnovci. 2. nagrada - to je denarna nagrada v vrednosti 4.000, 00 SIT, ki jo prispeva Strojni izkopi Balek Aleksander, Neradnovci. 3. nagrada - to je denarna nagrada v vrednosti 3.000,00 SIT, ki jo prispeva Občina Gornji Petrovci. Z žrebanjem pa so bile nagrade razdeljene takole: 1. nagrado v vednosti 5.000,00 SIT, prejme Tatjana Hartman, Križevci 164/a. 2. nagrado v vrednosti 4.000,00 SIT, prejme Mojca Lainšček, Adrijanci 1. 3. nagrado v vrednosti 3.000,00 SIT, prejme Gizela Gomboc, Ženavlje 60. Vsem dobitnikom nagrad iskreno čestitamo, vse občane Občine Gornji Petrovci pa vabimo, da tudi v bodoče aktivno sodelujejo pri reševanju naših nagradnih križank. Breda Kutoš 35 VOLITVE - REZULTATI APRIL 1999 Analiza doseženega volilnega rezultata stranke SKD * Spoštovane volivke in spoštovani volivci! Dolžni smo vam posredovati kvalitetno informacijo o doseženih volilnih rezultatih, ki zadevajo našo stranko kot samostojno celoto in v primerjavi z ostalimi političnimi strankami v naši občini. Analize in situacija nam kažejo, da so po predvidevanjih dobile absolutno večino pomladne stranke. V prvi volilni enoti sta pomladni stranki (SDS in SLS) dosegli 61,7% vseh veljavnih glasov. V drugi volilni enoti pa smo dosegli predstavniki pomladnih strank tudi 61,2% vseh veljavnih glasov. Na podlagi teh dveh statističnih podatkov smo lahko relativno zadovoljni, čeprav moramo na žalost priznati, da kljub trdnim krščanskim koreninam, ki jih Goričancem ne more oporekati nihče, saj so naše zgodovinsko spričevalo, so v veliki porasti stranke starih partijcev, na čelu katerih so nam že iz prejšnjega režima dobro poznani ljudje. Naša stranka je v okviru celotne občine dosegla 11,84% vseh veljavnih glasov, kar nas uvršča na četrto mesto v občini. Tole četrto mesto in tak odstotek pa sta še toliko več vredna zaradi tega, ker ie bil dosežen tak rezultat samo v eni volilni enoti. Če vzamemo pod drobnogled prvo volilno enoto, lahko vidimo, da so praktično celotno politično sceno obvladovale tri stranke, ki so skupaj dobile kar 94,4 % vseh veljavnih glasov. Nekoliko drugačni pa so bili rezultati v drugi volilni enoti, kjer je bila porazdelitev veliko večja. In zaradi te večje porazdelitve smo lahko člani Slovenskih krščanskih demokratov toliko bolj veseli, da smo dosegli drugi volilni rezultat v drugi volilni enoti in da ta rezultat znaša kar 22,3 % veljavnih glasov. Pri analizi rezultatov ne smemo pozabiti na neveljavne glasovnice, ki jih je bilo v prvi volilni enoti samo trinajst, v drugi pa kar dvainštirideset. V odstotkih je skupaj to v celotni občini kar 3,41%, samo v drugi volilni enoti pa 2,60%, oziroma kar 4,81% vseh oddanih glasov v drugi volilni enoti. Če konkretiziram, to pomeni, da je bilo v posameznih vaseh v drugi volilni enoti stanje takole: Martinje 3 , Neradnovci 9, Stanjevci 0, Šulinci 7, Ženavlje 1, Lucova 4, Boreča 7, Adrijanci 11. Slednje številke so dovolj zgovorne same zase! Zelo ohrabrujoče pa je tudi dejstvo, da smo imeli zelo veliko razpršenost glasov po vsej drugi volilni enoti. Slednje pa nikakor ne velja za SLS, ki je več kot polovico vseh glasov v drugi volilni enoti dobila na volišču št.6, to je v Stanjevcih. Še bolj ohrabrujoče pa je dejstvo, da za listo SLS, ki je tudi v naši volilni enoti dosegla najboljši uspeh, zaostajamo le neznatnih 3,2% glasov. Tak uspešen volilni rezultat je lepa popotnica za prve bolj poštene volitve, ki bodo po sklepu ustavnega sodišča morale biti izpeljane po večinskem volilnem sistemu v naslednjem volilnem obdobju. Svetniški mandati so bili razdeljeni med pet list izmed sedmih, ki so se pojavljale na glasovnicah. Brez mandata sta ostali listi DeSUS-a in ZLSD. Največ mandatov, to je pet, je dobila lista SLS, po tri mandate sta dobili listi SDS-a in LDS-a, po enega pa listi neodvisnih in SKD. Če sedaj primerjamo dosežene rezultate in razdeljene mandate, vidimo, da proporcionalni sistem po D ’ Hondtu ni prav nič kaj pravičen, prav nič ni O. K., prav tako kot tudi njegovi vneti zagovorniki. Sicer nam je računanje ostankov Goričancem dobro poznano, ker od Ljubljane do sem ne pride kaj več kot samo takšni ah drugačni ostanki, ki se mu pravi porazdelitev proračunskega denarja. Z zadovoljstvom lahko čestitamo socialdemokratom in ustavnemu sodišču, da se temu sistemu s tem mandatom izteka tudi njegova veljavnost. Ljudje si želijo večinskega volilnega sistema, kar neposredno dokazujejo tudi volitve za župane in končno tudi za predsednika države. Pri državnozborskih poslancih in občinskih svetnikih pa se zadeva ustavlja, pač zgolj in zaradi vpliva na pretok kapitala v državi. Slednji se bo zagotovo zelo spremenil, če ne, bodo grobo pomendrani sklepi ustavnega sodišča. Naslednji graf nam prikazuje dosežek liste SKD v drugi volilni enoti po posameznih voliščih. Volišča nosijo zaporedne številke po abecednem vrstnem redu. GLASOVI LISTE SKD PO POSAMEZNIH VOLIŠČIH V DRUGI VOLILNI ENOTI VOLIŠČA V DRUGI VOLILNI ENOTI Ob zaključku analize lahko vidimo, da smo lahko z rezultatom zelo zadovoljni. Tak uspeh nam je vzpodbuda za nadaljnje kvalitetno delo. Pripomniti pa tudi moramo, da smo edini, ki smo uspeli po strankarski poti priti do mandata za člana krajevne skupnosti. Z zadovoljstvom lahko povem, da je to uspelo g.Stanku Ficku iz Boreče. Zaradi ne preveč obetajoče socialne situacije, ki se nam obeta v naši državi v naslednjih štirih letih, pa nas vse skupaj sili k razmišljanju, da se bomo morah pomladniki dogovoriti in sodelovati, potem se nam ni treba bati prihodnosti, drugače pač! Na samem koncu analize se še enkrat zahvaljujem vsem, ki ste nam zaupali. Mi pa vam zagotavljamo, da se na naslednjih volitvah srečamo v obeh volilnih enotah in na večini volišč v občini! Stanko Čerpnjak 36 POSLOVNIK ** STATUT ** PRAVILNIKI APRIL 1999 Na podlagi 119. člena Statuta občine Gornji Petrovci (Uradni list, št. 26/99) je Občinski svet Občine Gornji Petrovci, na 4. redni seji dne 25.3.1999 sprejel POSLOVNIK OBČINSKEGA SVETA I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela občinskega sveta (v nadaljevanju: svet) ter način uresničevanja pravic in dolžnosti članov občinskega sveta (v nadaljevanju: člani). 2. člen Določbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles občinskega sveta in njihovih članov. Način dela delovnih teles se lahko v skladu s tem poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih teles, lahko pa tudi s poslovniki delovnih teles. 3. člen Občinski svet in njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku. 4. člen Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno. Javnost dela se lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost. Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela občinskega sveta in njegovih delovnih teles določa ta poslovnik. 5. člen Svet dela na rednih in izrednih sejah. Redno sejo sveta skliče župan najmanj štirikrat na leto. 6. člen Svet predstavlja župan, delovno telo občinskega sveta pa predsednik delovnega telesa. 7. člen Svet uporablja pečat občine, ki je določen s statutom občine ali odlokom, v katerega notranjem krogu je ime občinskega organa “ OBČINSKI SVET”. Svet uporablja pečat na vabilih za seje, na splošnih aktih in aktih o drugih odločitvah ter na dopisih. Pečat sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta. Pečat sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo župan občine. II. KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA SVETA 8. člen. Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov sveta. Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče župan 20 dni po izvolitvi članov, vendar ne kasneje kot poteče njegov mandat. Če seja ni sklicana ^nave- denem roku, jo skliče predsednik volilne komisije. Zaradi priprave na prvo sejo skliče župan nosilce kandidatnih list, s katerih so bili izvoljeni svetniki. 9. člen Prvo sejo sveta vodi župan. Na prvi seji svet izmed navzočih članov najprej imenuje tričlansko mandatno komisijo. Člane komisije predlaga župan, lahko pa tudi vsak član. Svet glasuje najprej o županovem predlogu, če ta ni izglasovan pa o predlogih članov po vrstnem redu, kot so bili vloženi, dokler niso imenovani trije člani komisije. O preostalih predlogih svet ne odloča. Mandatna komisija na podlagi poročila in potrdil o izvolitvi volilne komisije pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni za člane občinskega sveta, predlaga občinskemu svetu odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za člane občinskega sveta ali predstavnikov kandidatnih list in predlaga potrditev mandatov za člane. Mandatna komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana predlaga občinskemu svetu tudi odločitve o morebitnih pritožbah drugih kandidatov za župana ali predstavnikov kandidatur. 10. člen Mandate članov občinskega sveta potrdi svet na predlog mandatne komisije potem, ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list. Svet odloči skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča posebej. Član občinskega sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata. Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma kandidatne liste. Svet na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana na podlagi poročila mandatne komisije posebej odloči o morebitnih pritožbah kandidatov za župana, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list. 11. člen Ko se svet konstituira in ugotovi izvolitev župana, nastopijo mandat novoizvoljeni člani občinskega sveta in novi župan, mandat dotedanjim članom občinskega sveta in županu pa preneha. S prenehanjem mandata članov občinskega sveta preneha članstvo v nadzornem odboru občine ter stalnih in občasnih delovnih telesih občinskega sveta. Članom občinskega sveta, ki jim je prenehal mandat, preneha članstvo v vseh občinskih organih in organih javnih zavodov, javnih podjetjih ter skladov, v katera so bili imenovani kot predstavniki občinskega sveta. 12. člen Ko je svet konstituiran, imenuje najprej izmed svojih članov komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo. Komisija mora do prve naslednje seje sveta pregledati članstvo v občinskih organih in delovnih telesih ter organih javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina ter pripraviti poročilo in predloge za imenovanje novih članov. III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV OBČINSKEGA SVETA 1. Splošne določbe 13. člen Pravice in dolžnosti članov občinskega sveta so določene z zakonom, statutom občine in tem poslovnikom. Člani občinskega sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej in sodelovati pri delu občinskega sveta in njegovih delovnih teles, katerih člani so. Član občinskega sveta ima pravico: - predlagati občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte, razen proračuna, zaključnega računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana, ter obravnavo vprašanj iz njegove pristojnosti; - glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev občinskega sveta ter predlagati dopolnila (amandmaje) teh predlogov; - sodelovati pri oblikovanju dnevnih redov sej občinskega sveta ; - predlagati kandidate za člane občinskih organov, delovnih teles občinskega sveta in organov javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina oziroma v katerih ima občina v skladu z zakonom svoje predstavnike. Član občinskega sveta ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni podatki, državne, uradne in poslovne skrivnosti opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev, za katere zve pri svojem delu. Član občinskega sveta ima pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije ter v skladu z zakonom in posebnim aktom občinskega sveta do dela plače za nepoklicno opravljanje funkcije občinskega funkcionarja. 14. člen Član občinskega sveta ne more biti klican na odgovornost zaradi mnenja, izjave ali glasu, ki ga je dal v zvezi z opravljanjem svoje funkcije. Član občinskega sveta nima imunitete ter je za svoja dejanja, ki niso povezana s pravicami in dolžnostmi člana občinskega sveta, odškodninsko in kazensko odgovoren. 15. člen Svetniške skupine, ki jih oblikujejo člani občinskega sveta izvoljeni z istoimenske liste ah dveh ali več kandidatnih list, imajo le pravice, ki gredo posameznemu svetniku. 37 POSLOVNIK ** STATUT ** PRAVILNIKI APRIL 1999 2. Vprašanja in pobude članov občinskega sveta 16. člen Član občinskega sveta ima pravico zahtevati od župana, drugih občinskih organov in občinske uprave obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna v zvezi z delom v občinskem svetu in njegovih delovnih telesih. Občinski organi iz prejšnjega odstavka so dolžni odgovoriti na vprašanja članov občinskega sveta in jim posredovati zahtevana pojasnila. Če član občinskega sveta to posebej zahteva, mu je treba odgovoriti oziroma posredovati pojasnila tudi v pisni obliki. Član občinskega sveta ima pravico županu ah tajniku občine postaviti vprašanje ter jima lahko da pobudo za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov iz njune pristojnosti. 17. člen Član občinskega sveta zastavlja vprašanja in daje pobude v pisni obliki ali ustno. Na vsaki redni seji sveta mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja in pobude članov. Vprašanja oziroma pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da je njihova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan ali za vodenje seje pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta na to opozori in člana občinskega sveta pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni. Ustno postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot 3 minute, obrazložitev pobude pa ne več kot 5 minut. Pisno postavljeno vprašanje mora biti takoj posredovano tistemu, na katerega je naslovljeno. Pri obravnavi vprašanj in pobud morata biti na seji obvezno prisotna župan in tajnik občine. Če sta župan ali tajnik občine zadržana, določita, kdo ju bo nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in pobude. Na seji se odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so bila oddana do začetka seje ter na ustna vprašanja dana ob obravnavi vprašanj in pobud članov občinskega sveta. Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije oziroma proučitev, lahko župan ali tajnik občine oziroma njun namestnik odgovori na naslednji seji. Župan ali tajnik občine oziroma njun namestnik lahko na posamezna vprašanja ali pobude odgovorita pisno, pisno morata odgovoriti tudi na vprašanja in pobude, za katere tako zahteva vlagatelj. Pisni odgovor mora biti posredovan vsem članom občinskega sveta s sklicem, najkasneje pa na prvi naslednji redni seji. 18. člen Če član občinskega sveta ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko predlaga občinskemu svetu, da se o zadevi opravi razprava, o čemer odloči svet z glasovanjem. Če svet odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to vprašanje na dnevni red prve naslednje redne seje. 3. Odgovornost in ukrepi zaradi neupravičene odsotnosti s sej sveta in delovnih teles 19. člen Član občinskega sveta seje dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član je. Če ne more priti na sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o tem in o razlogih za to obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih razlogov ne more obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa o svoji odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je to mogoče. Če se član delovnega telesa iz neopravičenih razlogov ne udeleži treh sej delovnega telesa v koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa predlaga občinskemu svetu njegovo razrešitev. IV. DELOVNO PODROČJE SVETA 20. člen Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine. Svet opravlja zadeve iz svoje pristojnosti, ki jo določa na podlagi ustave in zakona statut občine. V. SEJE SVETA 1. Sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji 21. člen Občinski svet dela in odloča na sejah. Seje sveta sklicuje župan. Župan sklicuje seje občinskega sveta po potrebi, po sklepu sveta in na predlog drugih predlagateljev določenih s statutom občine, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. 22. člen Vabilo za redno sejo občinskega sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje članom najkasneje 7 dni pred dnem, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red. Vabilo na sejo občinskega sveta se pošlje županu, podžupanu, tajniku občine in lahko tudi predsedniku nadzornega odbora občine. 23. člen Izredna seja občinskega sveta se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje. Izredno sejo občinskega sveta lahko skliče župan na predlog delovnega telesa sveta ali na zahtevo 1/4 članov sveta ali na lastno pobudo. V predlogu oziroma zahtevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic. Predlogu oziroma zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj občinski svet odloča. Če seja sveta ni sklicana v roku sedem dni od predložitve pisnega obrazloženega predloga oziroma zahteve za sklic s priloženim ustreznim gradivom, jo lahko skliče tisti upravičeni predlagatelj, ki je sklic zahteval. V tem primeru lahko predlagatelj sejo tudi vodi. Vabilo za izredno sejo občinskega sveta z gradivom mora biti vročeno članom občinskega sveta najkasneje tri dni pred sejo. Če razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja občinskega sveta skliče v skrajnem roku, ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani sveta in se seje lahko udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga na sami seji, na sami seji pa se lahko predloži svetnikom tudi gradivo za sejo. Občinski svet pred sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne seje ugotovi utemeljenost razlogov za sklic. Če občinski svet ugotovi, da ni bilo razlogov, se seja ne opravi in se skliče nova izredna ali redna seja v skladu s tem poslovnikom. 24. člen Na seje sveta se vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določi župan oziroma tajnik občine. Vabilo se pošlje tudi vsem, katerih navzočnost je glede na dnevni red seje potrebna. 25. člen Predlog dnevnega reda seje občinskega sveta pripravi župan. Predlog dnevnega reda lahko predlagajo tudi vsi, ki imajo pravico zahtevati sklic seje sveta. V predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom. Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo obravnavo. O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje. Svet ne more odločiti, da se v dnevni red seje uvrstijo zadeve, če članom ni bilo predloženo gradivo oziroma h katerim ni dal svojega mnenja ali ni zavzel stališča župan, kadar ta ni bil predlagatelj, razen v primerih, ki jih določa ta poslovnik. 26. člen Sejo občinskega sveta vodi župan. Župan lahko za vodenje sej občinskega sveta pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči). Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ali predsedujoči ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član občinskega sveta. 27. člen Seje občinskega sveta so javne. Javnost seje se zagotavlja z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah občinskega sveta. Predstavnike sredstev javnega obveščanja v občini se povabi na sejo z osebnim vabilom in dnevnim redom seje. Občan, ki se želi udeležiti seje, ima pravico vpogleda v gradiva, ki so predložena članom občinskega sveta za to sejo. Predsedujoči mora poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem seja občinskega sveta poteka, primeren prostor, da lahko spremlja delo občinskega sveta ter pri tem dela ne moti. Prostor za javnost mora biti vidno ločen od prostora za člane občinskega sveta. Če občan, ki spremlja sejo, ali predstavnik sredstva javnega obveščanja moti delo občinskega sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če tudi po opozorilu ne neha motiti dela občinskega sveta, pa ga odstrani iz prostora. Župan predlaga občinskemu svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali ob obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če to terjajo zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe, zaupne narave oziroma 38 POSLOVNIK ** STATUT ** PRAVILNIKI APRIL 1999 državna, vojaška ali uradna tajnost. Kadar svet sklene, da bo izključil javnost oziroma kako točko dnevnega reda obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči, kdo je lahko poleg župana, predsedujočega in članov občinskega sveta navzoč na seji. 2. Potek seje 28. člen Ko predsedujoči začne sejo, obvesti svet, kdo izmed članov občinskega sveta mu je sporočil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti. Predsedujoči nato ugotovi, ali je svet sklepčen. Predsedujoči obvesti svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo. Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji in drugimi vprašanji. 29. člen Član občinskega sveta lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči svet. Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami. 30. člen Svet na začetku seje določi dnevni red. Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi in nato o morebitnih predlogih za skrajšanje rokov, združitev obravnav ali hitri postopek. Zadeve, za katere tako predlaga župan, se brez razprave in glasovanja umaknejo z dnevnega reda. Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi nastali po sklicu seje in če je bilo članom občinskega sveta izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev dnevnega reda svet razpravlja in glasuje. Po sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega reda da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti. 31. člen Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po določenem (sprejetem) vrstnem redu. Med sejo lahko svet spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda. 32. člen Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba, ki jo določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ petnajst minut, če ni s tem poslovnikom drugače določeno. Kadar svet tako sklene, je predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev. Če ni župan predlagatelj, poda župan ali od njega pooblaščeni podžupan oziroma tajnik občine mnenje k obravnavani zadevi. Potem dobi besedo predsednik delovnega telesa občinskega sveta, ki je zadevo obravnavalo. Obrazložitev županovega mnenja in beseda predsednika delovnega telesa lahko trajata največ po deset minut. Po tem dobijo besedo člani občinskega sveta po vrstnem redu, kakor so se priglasili k razpravi. Razprava posameznega člana lahko traja največ sedem minut. Svet lahko sklene, da posamezen član iz utemeljenih razlogov lahko razpravlja dalj časa, vendar ne več kot petnajst minut. Razpravljalec lahko praviloma razpravlja le enkrat, ima pa pravico do replike po razpravi vsakega drugega razpravljalca. Replika mora biti konkretna in se nanašati na napovedi replike označeno razpravo, sicer jo lahko predsedujoči prepove. Replike smejo trajati največ tri minute. Ko je vrstni red priglašenih razpravljalcev izčrpan, predsedujoči vpraša, ali želi še kdo razpravljati. Dodatne razprave lahko trajajo le po tri minute. 33. člen Razpravljalec sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o katerem teče razprava, h kateri je predsedujoči pozval. Če se razpravljalec ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga predsedujoči opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda oziroma nadaljuje z razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper odvzem besede lahko razpravljalec ugovarja. O ugovoru odloči svet brez razprave. 34. člen Članu občinskega sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Nato poda predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če član ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju brez razprave. Če član zahteva besedo, da bi opozoril na napako ali popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora član omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot pet minut. 35. člen Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo o posamezni točki dnevnega reda. Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov. Predsedujoči lahko med sejo prekine delo sveta tudi, če je to potrebno zaradi odmora, priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po posvetovanjih, pridobitve dodatnih strokovnih mnenj. V primeru prekinitve predsedujoči določi, kdaj se bo seja nadaljevala. Predsedujoči prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če so potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v dragih primerih, ko tako sklene svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča. 36. člen Predsedujoči odredi petnajstminutni odmor vsaj po dveh urah neprekinjenega dela. Odmor lahko predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog posameznega ali skupine članov občinskega sveta, župana ali predlagatelja, če je to potrebno zaradi priprave dopolnil (amand-mamajev), mnenj, stališč, dodatnih obrazložitev ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor lahko traja največ trideset minut, odredi pa se ga lahko pred oziroma v okviru posamezne točke največ dvakrat. Če kdo od upravičenčev predlaga dodatni odmor po izčrpanju možnosti iz prejšnjega odstavka, odloči občinski svet, ali se lahko odredi odmor ali pa se seja prekine in nadaljuje drugič. 37. člen Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni pogojev za odločanje, ali če svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej. Enako lahko svet odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega reda. Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, občinski svet konča sejo. 3. Vzdrževanje reda na seji 38. člen Za red na seji skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede. Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsedujoči. 39. člen Za kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe: - opomin, - odvzem besede, - odstranitev s seje ali z dela seje. 40. člen Opomin se lahko izreče članu občinskega sveta, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega govorniku v besedo ali če na kak drug način krši red na seji. Odvzem besede se lahko izreče govorniku, če s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika. Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče članu občinskega sveta oziroma govorniku, če kljub opominu ah odvzemu besede krši red na seji, tako da onemogoča delo sveta. Član občinskega sveta oziroma govornik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja. 41. člen Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v katerem je seja, vsak drug udeleženec, ki krši red na seji oziroma s svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek seje. Če je red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi poslušalci. 42. člen Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, jo prekine. 4. Odločanje 43. člen Svet veljavno odloča, če je na seji navzočih večina vseh članov sveta. 39 POSLOVNIK ** STATUT ** PRAVILNIKI APRIL 1999 Navzočnost se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na začetku nadaljevanja seje po odmoru oziroma prekinitvi. Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost članov občinskega sveta v sejni sobi. Kadar je za sprejem odločitve potrebna dvotretjinska večina, svet veljavno odloča, če je na seji navzočih najmanj dve tretjini vseh članov občinskega sveta. 44. člen Občinski svet sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov, razen če zakon določa drugačno večino. Predlagana odločitev je sprejeta, če se je večina navzočih članov izrekla "ZA" njen sprejem. 45. člen Občinski svet praviloma odloča z javnim glasovanjem. S tajnim glasovanjem lahko svet odloča, če tako sklene pred odločanjem o posamezni zadevi oziroma vprašanju. Predlog za tajno glasovanje lahko da župan ali najmanj ena četrtina vseh članov sveta. 46. člen Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča. Član občinskega sveta ima pravico obrazložiti svoj glas, razen če ta poslovnik ne določa drugače. Obrazložitev glasu se v okviru posameznega glasovanja dovoli le enkrat in sme trajati največ dve minuti. Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja. 47. člen Člani občinskega sveta glasujejo tako, da se opredelijo "ZA" ali "PROTI" sprejemu predlagane odločitve ali pa se glasovanja vzdržijo. 48. člen Javno glasovanje se opravi z dvigom rok ali s poimenskim izjavljanjem. Poimensko glasujejo člani občinskega sveta, če svet tako odloči na predlog predsedujočega ali najmanj ene četrtine vseh članov sveta. Člane se pozove k poimenskemu glasovanju po abecednem redu prve črke njihovih priimkov. Član glasuje tako, da glasno izjavi "ZA", "PROTI" ali se glasovanja vzdrži. 49. člen Tajno se glasuje z glasovnicami. Tajno glasovanje vodi in ugotavlja izide tričlanska komisija, ki jo vodi predsedujoči. Dva člana določi občinski svet na predlog predsedujočega. Administrativno - tehnična opravila v zvezi s tajnim glasovanjem opravlja tajnik občine ali delavec občinske uprave, ki ga določi župan. Za glasovanje se natisne toliko enakih glasovnic, kot je članov sveta. Glasovnice morajo biti overjene z žigom, ki ga uporablja občinski svet. Pred začetkom glasovanja določi predsedujoči čas glasovanja. .Komisija vroči glasovnice članom občinskega sveta in sproti označi, kateri član je prejel glasovnico. Glasuje se na prostoru, ki je določen za glasovanje in na katerem je zagotovljena tajnost glasovanja. Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in praviloma opredelitev "ZA" in "PROTI”. "ZA" je na dnu glasovnice za besedilom predloga na desni strani, "PROTI" pa na levi. Glasuje se tako, da se obkroži besedo "ZA" ali besedo "PROTI". Glasovnica mora vsebovati navodilo za glasovanje. Glasovnica za imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena in priimke kandidatov, če jih je več po abecednem redu prvih črk njihovih priimkov. Glasuje se tako, da se obkroži zaporedno številko pred priimkom in imenom kandidata, za katerega se želi glasovati in največ toliko zaporednih številk, kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na glasovnici treba imenovati. Ko član občinskega sveta izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno skrinjico. 50. člen Ko je glasovanje končano, komisija ugotovi izid glasovanja. Ugotovitev izida glasovanja obsega: - število razdeljenih glasovnic, - število oddanih glasovnic, - število neveljavnih glasovnic, - število veljavnih glasovnic, - število glasov "ZA" in število glasov "PROTI", oziroma pri glasovanju o kandidatih število glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat, - ugotovitev, da je predlog izglasovan s predpisano večino ali da predlog ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa katerih kandidat je imenovan. O ugotovitvi rezultatov glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi, ki so vodili glasovanje. Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na seji sveta. 51. člen Če član občinskega sveta utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja, se lahko glasovanje ponovi. O ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na predlog člana, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog predsedujočega. 5. Zapisnik seje občinskega sveta 52. člen O vsaki seji občinskega sveta se piše zapisnik. Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o udeležbi na seji, o predlogih, o izidih glasovanja o posameznih predlogih in o sklepih, ki so bili sprejeti. Zapisniku je treba predložiti original ali kopijo gradiva, ki je bilo predloženo oziroma obravnavano na seji. Za zapisnik seje občinskega sveta skrbi tajnik občine. Tajnik občine lahko za vodenje zapisnika seje občinskega sveta pooblasti drugega delavca občinske uprave. Na vsaki redni seji občinskega sveta se obravnavajo in potrdijo zapisniki prejšnje redne in vseh vmesnih izrednih sej občinskega sveta.Vsak član občinskega sveta ima pravico podati pripombe na zapisnik. O utemeljenosti pripomb odloči občinski svet. Če so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne spremembe. Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči sveta, ki je sejo vodil, in tajnik občine oziroma pooblaščeni delavec občinske uprave, ki je vodil zapisnik. Povzetki sprejetih zapisnikov sej občinskega sveta se sproti objavljajo v občinskem glasilu. Zapisnik nejavne seje oziroma tisti del zapisnika, ki je bil voden na nejavnem delu seje občinskega sveta, se ne prilaga v gradivo za redno sejo občinskega sveta in ne objavlja. Člane občinskega sveta z njim pred potrjevanjem zapisnika seznani predsedujoči. 53. člen Potek seje občinskega sveta se snema na magnetofonski trak, ki se hrani še eno leto po koncu mandata članov občinskega sveta, ki so sestavljali občinski svet, katerega seja je bila snemana. Magnetogram seje se hrani skupaj z zapisnikom in drugim gradivom s seje. Član občinskega sveta in drug udeleženec seje, če je za to dobil dovoljenje predsedujočega, ima pravico poslušati magnetogram. Poslušanje se opravi v prostorih občinske uprave. Član občinskega sveta lahko zahteva, da se del posnetka dobesedno prepiše. Zahtevo, v kateri navede del seje, za katerega zahteva prepis, razlog in utemeljitev, vloži pisno pri županu. Župan odloči o zahtevi in naroči prepis, če ugotovi, da so razlogi utemeljeni. 54. člen Ravnanje z gradivom občinskega sveta, ki je zaupne narave, določi občinski svet na podlagi zakona s posebnim aktom. Izvirniki odlokov, splošnih in drugih aktov občinskega sveta, zapisniki sej ter vse gradivo občinskega sveta in njegovih delovnih teles se hrani v arhivu občinske uprave. O arhiviranju in rokih hranjenja dokumentarnega gradiva izda natančnejša navodila župan v skladu s predpisi, ki urejajo pisarniško poslovanje in dokumentacijsko gradivo. 55. člen Član občinskega sveta ima pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki se hrani v arhivu ali je pri pristojnih organih občinske uprave, če je to potrebno zaradi izvrševanja njegove funkcije. Vpogled odredi tajnik ali župan občine na podlagi pisne zahteve člana občinskega sveta. Original zahteve, odredba oziroma sklep o zavrnitvi se hrani pri gradivu, ki je bilo vpogledano. V primeru dokumentarnega gradiva zaupne narave, odloči o vpogledu župan v skladu z zakonom in aktom občinskega sveta. 6. Strokovna in administrativno tehnična opravila za svet 56. člen Strokovno in administrativno delo za občinski svet in za delovna telesa občinskega sveta zagotavlja župan občine z zaposlenimi v občinski upravi. Župan občine določi delavca v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter opravlja druga opravila potrebna za nemoteno delo občinskega sveta in njegovih delovnih teles, če ni za to s sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določeno posebno delovno mesto. Za zapisnik občinskega sveta in delovnih teles občinskega sveta skrbi župan občine. 7. Delovna telesa občinskega sveta 57. člen Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje izmed svojih članov. 40 POSLOVNIK ** STATUT ** PRAVILNIKI APRIL 1999 Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja imenuje občinski svet na prvi seji po volitvah takoj, ko se konstituira in ugotovi, kdo je bil izvoljen za župana. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima 3 člane. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge: - občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta in druge organe, ki jih imenuje občinski svet, - občinskemu svetu ali županu daje pobude oz. predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini, ki so v pristojnosti občinskega sveta, - pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve občinskega sveta, zakone in predpise, ki urejajo plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev, - obravnava druga vprašanja, ki ji jih določi občinski svet. 58. člen Občinski svet ustanovi stalne ali občasne komisije in odbore kot svoja delovna telesa. Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s tem poslovnikom in aktom o ustanovitvi obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge. Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. 59. člen Stalna delovna telesa občinskega sveta, ustanovljena s statutom občine, so naslednji odbori, komisije in svete: - odbor za proračun in finance, - odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, - odbor za šolstvo, vzgojo, izobraževanje in kulturo, - odbor za urejanje prostora, gospodarsko in cestno infrastrukturo, - odbor za gospodarstvo, turizem in gostinstvo, - odbor za šport in rekreacijo, - odbor za zdravstvo, socialno varstvo ter dom in družino, - odbor za varstvo okolja, - odbor za zaščito in reševanje, - volilna komisija, - komisija za statut in pravna vprašanja, - komisija za prošnje in pritožbe, - komisija za nagrade in priznanja, - komisija za delitev premoženja, - komisija za mednarodne odnose, - svet za varstvo in preventivo v prometu, - svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin. 60. člen Odbor za proračun in finance ima tri člane. Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju proračuna, financ in investicij, ki so občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu poda stališče s predlogom odločitve. Odbor obravnava predvsem problematiko, ki se nanaša na: - proračun občine in zaključni račun, - predpisovanje in izvajanje lokalnih davkov, prispevkov, taks in drugih prihodkov ter izvajanje davčne politike občine, - in drugo problematiko iz njegove pristojnosti. Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dne pred dnem, za katerega je sklicana redna seja občinskega sveta ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta. Odbor za proračun in finance lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na svojem delovnem področju dela. 61. člen Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ima tri člane. Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane, ki so občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu poda stališče s predlogom odločitve. Odbor obravnava predvsem problematiko, ki se nanaša na: - kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano, veterinarstvo, lovstvo, rabo in varstvo kmetijskih površin, - politiko in sistem cen ter intervencije na trgu osnovnih kmetijskih proizvodov, - celotni razvoj podeželja, - in drugo problematiko iz njegove pristojnosti. Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dne pred dnem, za katerega je sklicana redna seja občinskega sveta ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta. Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na svojem delovnem področju dela. 62. člen Odbor za šolstvo, vzgojo, izobraževanje in kulturo ima tri člane. Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju otroškega varstva, šolstva, izobraževanja in kulture, ki so občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu poda stališče s predlogom odločitve. Odbor obravnav predvsem problematiko, ki se nanaša na: - otroško varstvo in varstvo predšolskih otrok, vzgojo in izobraževanje, - štipendijsko politiko, - kulturno dejavnost, - in drugo problematiko iz njegove pristojnosti. Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dne pred dnem, za katerega je sklicana redna seja občinskega sveta ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta. Odbor za šolstvo, vzgojo, izobraževanje in kulturo lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na svojem delovnem področju dela. 63. člen Odbor za urejanje prostora, gospodarsko in cestno infrastrukturo ima tri člane. Odbor opravlja vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju ure- janja prostora, gospodarske in cestne infrastrukture, ki so občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu poda stališče s predlogom odločitve. Odbor obravnava predvsem problematiko, ki se nanaša na: - komunalno in stanovanjsko gospodarstvo, - graditev in vzdrževanje vodovoda, energetskih in drugih komunalnih objektov, - prostorsko planiranje, urbanistično načrtovanje in druge posege v prostor, - graditev in vzdrževanje lokalnih cest, - varstvo in urejanje voda, - rekreacijske in druge površine, - in drugo problematiko iz njegove pristojnosti. Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dne pred dnem, za katerega je sklicana redna seja občinskega sveta ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta. Odbor za urejanje prostora, gospodarsko in cestno infrastrukturo lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na svojem delovnem področju dela. 64. člen Odbor za gospodarstvo, turizem in gostinstvo ima tri člane. Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju gospodarstva, turizma in gostinstva, ko so občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu poda stališče s predlogom odločitve. Odbor obravnava predvsem problematiko, ki se nanaša na: - gospodarski razvoj občine, - vzpodbujanje možnosti razvoja podjetništva in drobnega gospodarstva, ustanovljene in delovanje skladov za razvoj podjetništva in drobnega gospodarstva, uvedbo olajšav za razvoj podjetništva in drobnega gospodarstva, - razvoj dejavnosti na področju turizma in gostinstva, - turistično promocijo občine, - kulturno dejavnost, - področje kulture in varstvo kulturne dediščine, - društva, - in drugo problematiko iz njegove pristojnosti. Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dne pred dnem, za katerega je sklicana redna seja občinskega sveta ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta. Odbor za gospodarstvo, turizem in gostinstvo lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na svojem delovnem področju dela. 65. člen Odbor za šport in rekreacijo ima tri člane. Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju športa in rekreacije, ki so občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu poda stališče s predlogom odločitve. Odbor obravnava predvsem problematiko, ki se nanaša: - šport in rekreacijo, - društva, - in drugo problematiko iz njegove pristojnosti. Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri 41 POSLOVNIK ** STATUT ** PRAVILNIKI APRIL 1999 dne pred dnem, za katerega je sklicana redna seja občinskega sveta ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta. Odbor za šport in rekreacijo lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na svojem delovnem področju dela. 66. člen Odbor za zdravstvo, socialno varnost ter dom in družino ima tri člane. Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju zdravstva, socialnega varstva ter doma in družine, ki so občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu poda stališče s predlogom odločitve. Odbor obravnava predvsem problematiko, ki se nanaša na: - zdravstveno dejavnost, socialno varnost, - dom in družino, - in drugo problematiko iz njegove pristojnosti. Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dne pred dnem, za katerega je sklicana redna seja občinskega sveta ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta. Odbor za zdravstvo, socialno varnost ter dom in družino lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na svojem delovnem področju dela. 67. člen Odbor za varstvo okolja ima tri člane. Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju varstva okolja, ki so občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu poda stališče s predlogom odločitve. Odbor obravnava predvsem problematiko, ki se nanaša na: - varstvo okolja in ekologijo, - razne posege v prostor, - in drugo problematiko iz njegove pristojnosti. Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dne pred dnem, za katerega je sklicana redna seja občinskega sveta ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta. Odbor za varstvo okolja lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na svojem delovnem področju dela. 68. člen Odbor za zaščito in reševanje ima tri člane. Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju zaščite in reševanja, ki so občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu poda stališče s predlogom odločitve. Odbor obravnava predvsem problematiko, ki se nanaša na: - zaščito in reševanje, - in drugo problematiko iz njegove pristojnosti. Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dne pred dnem, za katerega je sklicana redna seja občinskega sveta ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta. Odbor za zaščito in reševanje lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na svojem delovnem področju dela. 69. člen Volilna komisija ima osem članov. Volilna komisija opravlja naloge določene z zakonom in izvaja volitve v Občini Gornji Petrovci v skladu in v okviru pristojnosti določene z zakonom in s statutom občine. 70. člen Komisija za statut in pravna vprašanja ima štiri člane. Komisija obravnava predlog statuta občine in poslovnika občinskega sveta in njunih spremembe oziroma dopolnitev, odlokov in drugih aktov, ki jih občinski svet sprejema v obliki predpisov. Komisija oblikuje svoje mnenje oziroma stališče glede skladnosti obravnavanih predlogov aktov z ustavo, zakoni in statutom občine ter glede medsebojne skladnosti z drugimi veljavnimi akti občine. Komisija lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem spremembe in dopolnitve statuta občine in poslovnika občinskega sveta ter obvezno razlago določb splošnih aktov občine. Med dvema sejama občinskega sveta ah v času seje, če tako zahteva predsedujoči občinski svet, komisijo za statut in pravna vprašanja razlaga poslovnik občinskega sveta. 71. člen Komisija za prošnje in pritožbe ima tri člane. Naloge te komisije so: - obravnava pritožbe, ki se nanašajo na posamezne zadeve, jih po potrebni preizkuša po ustreznih organih in pri njih ukrepa, da rešijo zadeve po veljavnih predpisih in o tem obvešča vlagatelja oziroma pritožnika, - proučuje prošnje, pritožbe in druge vloge, ki jih občani pošiljajo občinskemu svetu in delovnim telesom ter ugotavlja vzroke zanje, - opravlja druge zadeve, določene z zakonom, statutom in poslovnikom občine. 72. člen Komisija za nagrade in priznanja ima tri člane. Komisija enkrat letno objavi javni razpis s katerim pozove predlagatelje, da podajo predloge za podelitev priznanj in nagrade Občine Gornji Petrovci. Prispele predloge obravnava in oceni, ali dosežki kandidata ustrezajo zahtevam iz razpisa ter sprejme sklep o predlogu za podelitev priznanj in nagrad, ki jo posreduje občinskemu svetu. Predlog mora biti v pisni obliki, vsebovati pa mora podatke o kandidatu ter utemeljitev predloga. 73. člen Komisija za delitev premoženja ima tri člane. Komisija ureja vse stvari okrog delitve premoženja občine. 74. člen Komisija za mednarodne odnese ima tri člane. Naloga te komisije je: - obravnava in daje predloge za sodelovanje z lokalnimi skupnostmi sosednjih držav in njihovimi organizacijami. 75. člen Svet za varstvo in preventivo v prometu ima štiri člane. Naloga sveta je: - daje predloge in organizira vzgojo udeležencev v cestnem prometu. 76. člen Svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin ima tri člane. Naloga tega sveta je: - daje predloge in obravnava problematiko varstva javnih dobrin. 77. člen Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. 78. člen Člane odborov in komisij imenuje občinski svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izmed svojih članov in največ polovico članov izmed drugih občanov, če ta poslovnik ne določa drugače. Predsednika odbora imenuje občinski svet izmed svojih članov. Prvo sejo odbora skliče župan. Članstvo v komisiji ah odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ah z delom v občinski upravi. 79. člen Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana odbora občinskega sveta ah odbor v celoti na predlog najmanj četrtine članov občinskega sveta ali na lastno željo člana odbora. Predlog novih kandidatov za člane odborov pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta. 80. člen Svet in župan lahko ustanovita skupna delovna telesa. V aktu o ustanovitvi skupnega delovnega telesa se določi njihova sestava in naloge. 81. člen Predsednik delovnega telesa predstavlja delovno telo, organizira in vodi delo delovnega telesa, sklicuje njegove seje in zastopa njegova mnenja, stališča in predloge v občinskem svetu. Seje delovnih teles se skličejo za obravnavo dodeljenih zadev po sklepu občinskega sveta, na podlagi dnevnega reda redne seje sveta ah na zahtevo župana. Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega telesa najmanj tri dni pred sejo delovnega telesa, razen v izjemnih in utemeljenih primerih. Delovno telo dela na sejah. Delovno telo lahko veljavno sprejema svoje odločitve, če je na seji navzoča večina njegovih članov in je med navzočimi člani večina tistih, ki so člani občinskega sveta. Delovno telo sprejema svoje odločitve -mnenja, stališča in predloge z večino glasov 42 POSLOVNIK ** STATUT ** PRAVILNIKI APRIL 1999 navzočih članov. Glasovanje v delovnem telesu je javno. Za delo delovnih teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki se nanašajo na delo občinskega sveta. 82. člen Na sejo delovnega telesa so praviloma vabljeni strokovni delavci, ki so sodelovali pri pripravi predlogov aktov in drugih odločitev občinskega sveta, ki jih določi predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki organov in organizacij, zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno povezano z obravnavano problematiko. Vl. AKTI OBČINSKEGA SVETA 1. Splošne določbe 83. člen Občinski svet sprejema statut občine in v skladu z zakonom in statutom naslednje akte: - poslovnik o delu občinskega sveta, - proračun občine in zaključni račun, - planske in razvojne akte občine ter prostorske izvedbene akte, - odloke, - odredbe, - pravilnike, - navodila, - sklepe. Občinski svet sprejema tudi stališča, priporočila, poročila, obvezne razlage določb statuta občine in drugih splošnih aktov ter daje mnenja in soglasja v skladu z zakonom ali statutom občine. Vsebina splošnih aktov občine je določena z zakonom in statutom občine. 84. člen Župan predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke ter druge splošne akte, za katere je v zakonu ali tem statutu določeno, da jih predlaga župan. Komisije in odbori občinskega sveta ter vsak član občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva od občinskega sveta izdajo ali razveljavitev splošnega akta. 85. člen Akte, ki jih sprejema občinski svet, podpisuje župan. Izvirnike aktov občinskega sveta se pečati in shrani v arhivu občinske uprave. 2. Postopek za sprejem odloka 86. člen Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev. Uvod obsega razloge za sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje odloka. Če je predlagatelj odloka delovno telo občinskega sveta ali član občinskega sveta, pošlje predlog odloka županu ali podžupanu oziroma članu občinskega sveta, ki je pooblaščen za vodenje sej občinskega sveta (v nadaljnem besedilu: predsedujoči). 87. člen Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta. Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta, tudi kadar on ni predlagatelj. 88. člen Predsedujoči občinskega sveta pošlje predlog odloka članom občinskega sveta in županu, kadar ta ni predlagatelj odloka, najmanj 7 dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka. Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah. 89. člen V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka. Če občinski svet meni, da odlok ni potreben, ga s sklepom zavrne. Odlok je sprejet, če je zanj glasovala večina navzočih članov občinskega sveta. Pred začetkom druge obravnave predlagatelj odloka dopolni predlog odloka na podlagi stališč in sklepov, ki so bili sprejeti ob prvi obravnavi predloga odloka. 90. člen V drugi obravnavi razpravlja občinski svet po vrstnem redu o vsakem členu predloga odloka. Ko občinski svet konča razpravo o posameznem členu predloga odloka, glasuje o predlogu odloka v celoti. Predlagatelj lahko predlaga umik predloga odloka po končani prvi ali drugi obravnavi. O predlogu umika odloči občinski svet. Če na predlog odloka v prvi obravnavi ni bilo bistvenih vsebinskih pripomb in bi besedilo predloga odloka v drugi obravnavi bilo enako besedilu predloga odloka v prvi obravnavi, lahko občinski svet na predlog predlagatelja sprejme predlog odloka na isti seji, tako da se prva in druga obravnava predloga odloka združita. 91. člen V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani občinskega sveta in predlagatelj z amandmaji. Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj odloka. Amandma mora biti predložen članom občinskega sveta v pisni obliki z obrazložitvijo najmanj tri dni pred dnem, določenim za sejo občinskega sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma, ali na sami seji, na kateri lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina vseh članov občinskega sveta in predlagatelj odloka. Župan lahko pove mnenje k amandmaju tudi kadar on ni predlagatelj odloka. Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do konca obravnave spremeniti ali dopolniti amandma oziroma ga umakniti. 92. člen Amandma, člen odloka in odlok v celoti so sprejeti, če zanje na seji občinskega sveta glasuje večina navzočih članov. O vsakem amandmaju se glasuje posebej. 93. člen Statut občine in poslovnik o delu občinskega sveta se sprejemata po enakem postopku, kot velja za sprejemanje odloka. O predlogih drugih splošnih aktov, če zakon ne določa drugače, odloča občinski svet na eni obravnavi. 94. člen Občinski svet mora do prenehanja mandata svojih članov praviloma zaključiti vse postopke o predlaganih splošnih aktih občine. V primeru, da postopki niso zaključeni, občinski svet v novi sestavi na predlog župana odloči, o katerih predlogih za sprejem občinskih splošnih aktov bo postopek nadaljeval, katere začel obravnavati znova ter katerih ne bo obravnaval. Občinski svet lahko nadaljuje obravnavo predloga splošnega akta oziroma obravnavo začne znova, če je predlagatelj župan, ki je na volitvah znova pridobil mandat (isti predlagatelj). Če predlagatelj ni več občinski funkcionar, se predlog ne obravnava. 3. Hitri postopek za sprejem odlokov 95. člen Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine ali naravne nesreče, lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku. Po hitrem postopku sprejema občinski svet tudi obvezne razlage določb splošnih aktov občine. Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji. Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka. Amandma lahko predlaga tudi župan, kadar ni predlagatelj odloka. O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka. Če občinski svet ne sprejme predloga za sprejetje odloka po hitrem postopku, se uporabljajo določbe statuta, ki veljajo za prvo obravnavo predloga odloka. Pri hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v rednem postopku sprejemanja odloka. 4. Skrajšani postopek za sprejem odlokov 96. člen Občinski svet lahko na obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na isti seji opravil obe obravnavi odlokov ali drugih aktov, ki se sprejemajo po dvofaznem postopku, če gre za: - za manj zahtevne spremembe in dopolnitve odlokov, - prenehanje veljavnosti posameznih odlokov ali njihovih posameznih določb v skladu z zakonom, - uskladitve odlokov z zakoni, državnim proračunom, drugimi predpisi državnega zbora in ministrstev ali odloki občinskega sveta, - spremembe in dopolnitve odlokov v zvezi z odločbami ustavnega sodišča ali drugih pristojnih organov. V skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo 43 POSLOVNIK ** STATUT ** PRAVILNIKI APRIL 1999 samo k členom sprememb in dopolnitev odloka. Amandmaji se lahko vlagajo na sami seji vse do konca obravnave odloka. Odločitev iz prvega odstavka tega člena ne more biti sprejeta, če ji nasprotuje najmanj ena tretjina navzočih članov občinskega sveta. Po končani prvi obravnavi lahko vsak član občinskega sveta predlaga, da občinski svet spremeni svojo odločitev iz prvega odstavka tega člena in da se druga obravnava opravi po rednem postopku. O tem odloči občinski svet takoj po vložitvi predloga. 97. člen Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu, ki ga določi statut občine in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet. 5. Postopek za sprejem proračuna 98. člen S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe občini. Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun. 99. člen Predlog proračuna občine za naslednje proračunsko leto mora župan predložiti občinskemu svetu najkasneje do 30.04. tekočega leta. V letu rednih lokalnih volitev predloži župan občinskemu svetu proračun v šestih mesecih po začetku mandata. Župan predloži skupaj s predlogom proračuna občine tudi izhodišča za sestavo proračuna. Župan pošlje predsednikom delovnih teles in vsem članom občinskega sveta predlog proračuna občine in izhodišča za sestavo proračuna ter sklic seje, na kateri bo občinski svet opravil splošno razpravo o predlogu proračuna občine. Na seji občinskega sveta župan predstavi predlog proračuna občine. Predstavitev ni časovno omejena. O predstavitvi ni razprave. 100. člen Predsedniki delovnih teles lahko v petnajstih dneh od vložitve predloga proračuna občine skličejo seje delovnih teles, na katerih župan in predstavniki občinske uprave pojasnijo predlog proračuna občine. Občinski svet opravi splošno razpravo o predlogu proračuna občine najkasneje v desetih dneh po preteku roka iz prejšnjega odstavka tega člena. Občinski svet po končani splošni razpravi sklene, da nadaljuje postopek sprejemanja predloga proračuna občine, v skladu s tem statutom in poslovnikom občinskega sveta, ali da predlog proračuna občine ne sprejme in hkrati določi rok, v katerem mora župan pripraviti nov predlog proračuna občine. 101. člen V desetih dneh po opravljeni splošni razpravi lahko člani občinskega sveta k predlogu proračuna predložijo županu pisne pripombe in predloge. Vsak predlagatelj predloga oziroma pripombe mora upoštevati pravilo o ravnovesju med pro- računskimi prejemki in izdatki. 102. člen Župan se najkasneje v petnajstih dneh opredeli do vloženih pripomb in predlogov ter pripravi dopolnjen predlog proračuna občine ter skliče sejo sveta občinskega sveta, na kateri se bo razpravljalo in odločalo o sprejetju proračuna. 103. člen Na dopolnjen predlog proračuna lahko člani občinskega sveta vložijo amandmaje v pisni obliki najkasneje tri dni pred sejo občinskega sveta. Amandmaji se v roku iz prvega odstavka tega člena dostavijo županu. Amandma mora upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki. 104. člen Pred začetkom razprave, v kateri občinski svet razpravlja o posameznih delih predloga proračuna občine, lahko najprej župan ali predstavnik občinske uprave dodatno obrazloži predlog proračuna občine. Občinski svet glasuje najprej o amandamjih, ki jih je vložil župan in šele nato o drugih amandmajih. 105. člen Ko je končano glasovanje po delih, predsedujoči ugotovi, ali je proračun medsebojno usklajen po delih ter glede prihodkov in odhodkov. Če je proračun usklajen, občinski svet glasuje o njem v celoti. 106. člen Če župan ugotovi, da proračun ni usklajen, določi rok, v katerem se pripravi predlog za uskladitev, in sicer datum naslednje seje oziroma trajanje odmora, v katerem strokovna služba pripravi predlog uskladitve. Ko je predlog uskladitve proračuna dan na dnevni red, ga župan obrazloži. Občinski svet glasuje o predlogu uskladitve, in če je predlog sprejet, glasuje občinski svet o proračunu v celoti. 107. člen Če proračun ni sprejet, določi občinski svet rok, v katerem mora župan predložiti nov predlog proračuna. Nov predlog proračuna občine občinski svet obravnava in o njem odloča, po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka. 108. člen Župan lahko med letom predlaga rebalans proračuna občine. Rebalans proračuna občine sprejema občinski svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka po skrajšanem postopku. Predlagatelj amandmaja k rebalansu proračuna občine, ki mora biti predložen v pisni obliki in mora biti obrazložen, mora upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prihodki in izdatki. 6. Postopek za sprejem obvezne razlage 109. člen Vsak, ki ima pravico predlagati odlok lahko poda zahtevo za obvezno razlago določb občinskih splošnih aktov. Zahteva mora vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s številko člena ter razloge za obvezno razlago. . Zahtevo za obvezno razlago najprej obravnava statutarno-pravna komisija, ki lahko zahteva mnenje drugih delovnih teles občinskega sveta, predlagatelja splošnega akta, župana in občinske uprave. Če komisija ugotovi, da je zahteva utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in ga predloži občinskemu svetu v postopek. Občinski svet sprejema obvezno razlago po postopku, ki je s statutom občine določen za sprejem odloka po rednem postopku. 7. Postopek za sprejem prečiščenega besedila 110. člen Če bi bil kak občinski splošni akt zaradi številnih vsebinskih sprememb in dopolnitev bistveno spremenjen in nepregleden, lahko predlagatelj občinskemu svetu predloži spremembe in dopolnitve splošnega akta v prečiščenem besedilu kot nov splošni akt. Tak splošni akt sprejema občinski svet po postopku, ki ga ta poslovnik določa za sprejem odloka. VII. VOLITVE IN IMENOVANJA 111. člen Imenovanje funkcionarjev oziroma članov organov, ki jih po zakonu ali statutu občine imenuje občinski svet, se opravijo po določilih tega poslovnika. Če svet odloči, da se glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah tega poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje. 112. člen Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi glasovati. Če se glasuje za ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži beseda "ZA" ali "PROTI". Kandidat je imenovan, če je glasovala večina članov občinskega sveta in je zanj glasovala večina tistih članov, ki so glasovali. 113. člen Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri drugem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom. Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se kandidati na glasovnici navedejo po abecednem vrstnem redu prve črke njihovih priimkov. Na glasovnici pri drugem glasovanju sta kandidata navedena po vrstnem redu glede na število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. 114. člen Če kandidat ne dobi potrebne večine oziroma če tudi pri drugem glasovanju noben kandidat ne 44 POSLOVNIK ** STATUT ** PRAVILNIKI APRIL 1999 dobi potrebne večine, se ponovi kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur. 1. Imenovanje članov delovnih teles občinskega sveta 115. člen Člane delovnih teles sveta imenuje svet na podlagi liste kandidatov za člane, ki jo določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji izvede posamično imenovanje članov. Če na ta način niso imenovani vsi člani, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na isti seji sveta. Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do imenovanja vseh članov delovnega telesa, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo glede manjkajočih članov delovnega telesa. 2. Imenovanje podžupana - podžupanov 116. člen Na predlog župana imenuje svet podžupana izmed članov občinskega sveta. O tem, ali se imenovanje podžupana izvede na podlagi javnega ali tajnega glasovanja, odloči svet pred glasovanjem o imenovanju. Kandidat je imenovan za podžupana, če dobi večino glasov navzočih članov sveta. 3. Postopek za razrešitev 117. člen Svet razrešuje funkcionarje in člane organov, ki jih imenuje, po enakem postopku, kot je določen za imenovanje. Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagateljev, določenih s statutom občine in tem poslovnikom. Če je komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pristojna za predlaganje kandidatov za določene funkcije, je pristojna tudi predlagati njihovo razrešitev. Če je župan pristojen za predlaganje kandidatov za imenovanje, je pristojen predlagati tudi njihovo razrešitev. Odločitev o razrešitvi se sprejme z enako večino, kot je določeno za njihovo imenovanje. 4. Odstop članov občinskega sveta, članov delovnih teles in drugih organov ter funkcionarjev občine 118. člen Člani občinskega sveta in občinski funkcionarji imajo pravico odstopiti. Občinskim funkcionarjem na podlagi odstopa v skladu z zakonom in statutom občine predčasno preneha mandat. Pravico odstopiti imajo tudi člani delovnih teles, drugih organov in člani nadzornega odbora ter drugi imenovani, tudi če niso občinski funkcionarji. Izjava o odstopu mora biti dana v pisni obliki komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Občinski svet ugotovi prenehanje članstva zaradi odstopa na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Komisija je hkrati s predlogom za ugotovitev prenehanja članstva dolžna predlagati občinskemu svetu novega kandidata. VIII. RAZMERJA MED ŽUPANOM IN OBČINSKIM SVETOM 119. člen Župan predstavlja občinski- svet, ga sklicuje in vodi njegove seje. Župan in svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za sporazumno razreševanje nastalih problemov. Kadar svet obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga župan, določi župan za vsako zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca izmed delavcev občinske uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi odlokov ali drugih aktov sodelovali. 120. člen Župan skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta. Na vsaki redni seji sveta poroča župan, ali po njegovem pooblastilu podžupan ali tajnik občine, o opravljenih nalogah med obema sejama in o izvrševanju sklepov sveta. V poročilu o izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti tiste sklepe, ki niso izvršeni in navesti razloge za neizvršitev sklepa. Če sklepa sveta župan ne more izvršiti, mora svetu predlagati nov sklep, ki ga bo možno izvršiti. Župan skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov sveta. Župan skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti opozarjati na posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v skladu z zakonom in statutom občine. IX. JAVNOST DELA 121. člen Delo občinskega sveta in njegovih delovnih teles je javno. Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, s posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in sredstvom javnega obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov občine ter na druge načine, ki jih določa statut in ta poslovnik. Župan in tajnik občine obveščata občane in sredstva javnega obveščanja o delu občinskega sveta, delovnih teles občinskega sveta, župana in občinske uprave. Občinski svet lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost. Občina izdaja svoje glasilo, v katerem se objavljajo tudi sporočila in poročila o delu ter povzetki iz gradiv in odločitev sveta in drugih organov občine. 122. člen Župan skrbi za obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki javnih občil ter za zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah sveta. Predstavnikom javnih občil je na voljo infor- mativno in dokumentacijsko gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila in poročila o delu sveta, zapisniki sej in druge informacije o delu občinskih organov. Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in delovnih teles, ki so zaupne narave. Za ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi predpisi, ki urejajo to področje. X. DELO OBČINSKEGA SVETA V IZREDNEM STANJU 123. člen V izrednem stanju oziroma izrednih razmerah, ko je , delovanje občinskega sveta ovirano, so dopustna odstopanja od postopkov in načina delovanja občinskega sveta, ki jih določa statut in ta poslovnik. Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej, predložitve predlogov oziroma drugih gradiv in rokov za obravnavanje predlogov splošnih aktov občine. Če je potrebno, je mogoče tudi odstopanje glede javnosti dela občinskega sveta. O odstopanjih odloči oziroma jih potrdi občinski svet, ko se sestane. XI. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE TER RAZLAGA POSLOVNIKA 124. člen Za sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe statuta, ki veljajo za sprejem odlokov. Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov. 125. člen Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga med sejo občinskega sveta poslovnik predsedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti, prekine obravnavo točke dnevnega reda in naloži statutarno-pravni komisiji, da do naslednje seje pripravi razlago posamezne poslovniške določbe. Izven seje sveta daje razlago poslovnika statutarno-pravna komisija. Vsak član občinskega sveta lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala statutarno-pravna komisija, odloči svet. XI. KONČNA DOLOČBA 126. člen Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati Poslovnik občins- kega sveta Občine Gornji Petrovci (Ur. list RS, št. 45/95). 127. člen Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. ŽUPAN Občine Gornji Petrovci Franc Šlihthuber, l.r. 45 POSLOVNIK ** STATUT ** PRAVILNIKI APRIL 1999 Na podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupravi - ZLS - (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98) je občinski svet Občine Gornji Petrovci na 4. redni seji dne 25.3.1999 sprejel * STATUT OBČINE GORNJI PETROVCI I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Občina Gornji Petrovci je samoupravna lokalna skupnost ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij: Adrijanci, Boreča, Gornji Petrovci, Košarovci, Križevci, Kukeč, Lucova, Martinje, Neradnovci, Panovci, Peskovci, Stanjevci, Šulinci in Ženavlje. Sedež občine je v Gornjih Petrovci 31/d. Občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja. Občino predstavlja in zastopa župan. Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga določa zakon. Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom. 2. člen Na območju občine Gornji Petrovci so ustanovljeni ožji deli občine. Naloge, organizacija in delovanje ter pravni status ožjih delov občine Gornji Petrovci so določeni s tem statutom in odlokom občine. Imena in območja ožjih delov občine so: - Krajevna skupnost Gornji Petrovci; Vaške skupnosti: Gornji Petrovci, Peskovci - Krajevna skupnost Križevci; Vaške skupnosti: Košarovci, Križevci, Kukeč, Panovci - Krajevna skupnost Šulinci; Vaške skupnosti: Adrijanci, Boreča, Lucova, Martinje, Neradnovci, Stanjevci, Šulinci, Ženavlje 3. člen Občina Gornji Petrovci (v nadaljnjem besedilu: občina) v okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja javne zadeve lokalnega pomena, ki zadevajo prebivalce občine in naloge iz državne pristojnosti, ki so po njenem predhodnem soglasju nanjo prenesene z zakonom. 4. člen Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so občani. Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem ter v drugih organih v skladu s tem statutom. Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo. Na osnovi odločitve organov občine se lahko v posamezne oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, in osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine. 5. člen Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo. Občina samostojno odloča o povezovanju v širše lokalne samoupravne skupnosti, na način in po postopku predpisanem v zakonu. Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti. Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v ta namen z njimi združuje sredstva, oblikuje skupne organe in organizacije ter službe za opravljanje skupnih zadev. 6. člen Občina Gornji Petrovci ima svoj grb, zastavo in praznik, katerih oblika, vsebina in uporaba se določi z odlokom. Občina ima pečat, ki je okrogle oblike. Pečat ima v zunanjem krogu na zgornji polovici napis: Občina Gornji Petrovci, v notranjem krogu pa naziv organa občine - Občinski svet; Župan; Nadzorni odbor; Občinska uprava, Volilna komisija. V sredini pečata je grb občine. Velikost, uporabo in hrambo pečata občine določi župan s svojim aktom. Za prispevek k razvoju občine podeljuje občina zaslužnim občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja in nagrade, v skladu s posebnim odlokom. II. NALOGE OBČINE 7. člen Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene s tem statutom in zakoni, zlasti pa: 1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da: - sprejema statut in druge splošne akte občine, - sprejema proračun in zaključni račun občine, - načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte, - predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti. 2. Upravlja občinsko premoženje tako, da: - ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem, - pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja, - sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin, - sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja. 3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da: - spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini, - sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v občini, - oblikuje davčno politiko, ki pospešuje gospodarski razvoj, - sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov, - z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih panog oz. gospodarskih subjektov. 4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj tako, da: - v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov, - sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine, - spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju občine, - spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v stanovanjski trg, - gradi stanovanja za socialno ogrožene in pre- navlja objekte, ki so primerni za gradnjo stanovanj, - v skladu s predpisi omogoča občanom najemanje kreditov za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj, - sodeluje z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi institucijami pri razreševanju stanovanjske problematike občanov. 5. Skrbi za lokalne javne službe tako, da: - ustanavlja lokalne javne službe, - sprejme splošne akte, ki urejajo način ustano-* vitve in delovanje lokalnih javnih služb, - zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih služb, - nadzira delovanje lokalnih javnih služb, - gradi in vzdržuje vodovodne, energetske in druge komunalne objekte in naprave, - zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi zemljišči. 6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost tako, da: - ustanovi vzgojno izobraževalni, zdravstveni zavod in zagotavlja pogoje za njegovo delovanje, - v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov, - sodeluje z vzgojno izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom, - z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo občanov, - ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev. 7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele tako, da: - spremlja stanje na tem področju, - pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem področju, - sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi in institucijami. 8. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in rekreacije tako, da: - omogoča dostopnost kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na svojem območju, - zagotavlja splošnoizobraževalno knjižnično dejavnost, - z dotacijami spodbuja te dejavnosti, - sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine. 9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako, da: - izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja varstva okolja, - spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja, - sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja, - sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih nepravilnostih, - z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini. 10. Upravlja, gradi in vzdržuje: - lokalne javne ceste in druge javne poti, - površine za pešce in kolesarje, - igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča, - javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine ter - ureja promet v občini. 46 POSLOVNIK ** STATUT ** PRAVILNIKI APRIL 1999 11. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih nesreč tako, da v skladu z merili in normativi: - organizira reševalno pomoč v požarih, - organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč, - zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami, - zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih nesreč, - sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo delo, - opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami. 12. Ureja javni red v občini tako, da: - sprejema ustrezne splošne akte, - določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine, - ureja lokalni promet in določa prometno ureditev, - organizira občinsko redarstvo, - izvaja nadzorstvo nad javnimi prireditvami, - opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno, - opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti. 8. člen V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na: - inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, - ugotavljanje javnega interesa v primeru razlastitve za potrebe občine, - določanje namembnosti urbanega prostora, - gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo uporabo, - evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja, - zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi institucijami, - mrliško ogledno službo in - ureja druge lokalne zadeve javnega pomena. 9. člen Občina opravlja statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje potrebe ter za te potrebe pridobiva statistične in evidenčne podatke od pooblaščenih organov za zbiranje statističnih in evidenčnih podatkov. Za potrebe iz prvega odstavka tega člena pridobiva občina od upravljalcev zbirk podatke o fizičnih osebah, ki imajo v občini stalno ali začasno prebivališče, in o fizičnih osebah, ki imajo v občini nepremičnine, ter podatke o pravnih osebah, ki imajo sedež in premoženje oziroma del premoženja v občini. III. ORGANI OBČINE 1. SKUPNE DOLOČBE 10. člen Organi občine so: - občinski svet, - župan in - nadzorni odbor občine. Občina ima volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov. Občina ima tudi druge organe, katerih 'ustanovitev in naloge določa zakon. Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom in tem statutom. Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji. 11. člen Občina ima občinsko upravo kot občinski organ, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine izvaja upravne naloge iz občinske pristojnosti, odloča o upravnih stvareh na prvi stopnji, opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva oziroma drugih služb nadzora ter strokovna, organizacijska in administrativna opravila za občinske organe. Občinsko upravo lahko sestavljajo notranje organizacijske enote in organi občinske uprave. Organe občinske uprave ustanovi občinski svet z odlokom, s katerim določi tudi njihovo notranjo organizacijo in delovno področje. 12. člen Če ni v zakonu ali tem statutu drugače določeno, lahko organi občine, ki delajo na sejah, sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina članov organa občine. Odločitev je sprejeta, če za njo glasuje večina navzočih članov. 13. člen Delo organov občine je javno. Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah občinskih organov, vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za odločanje občinskih organov. Splošni akti občine se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije. Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, ta statut in poslovnik občinskega sveta. Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente, ki so podlaga za odločanje organov občine o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih koristih, če izkažejo pravni interes. 2. OBČINSKI SVET 14. člen Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine. Občinski svet šteje 13 članov. Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov občinskega sveta se začne s potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta ter traja do prve seje novoizvoljenega občinskega sveta. Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta. Prvo sejo občinskega sveta skliče župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi. Ko članom občinskega sveta preneha mandat, jim preneha tudi članstvo v vseh občinskih organih in organih javnih zavodov, javnih podjetij ter skladov, katerih ustanoviteljica je občina in v katere so bili imenovani kot predstavniki občinskega sveta. 15. člen Volitve občinskega sveta se opravijo na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem v skladu z zakonom. Občinski svet se voli po proporcionalnem sistemu. O oblikovanju volilnih enot za volitve občinskega sveta v skladu z zakonom odloči občinski svet z odlokom. 16. člen Občinski svet sprejema statut občine, odloke in druge splošne akte ter poslovnik občinskega sveta. V okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem: - sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine, - sprejema občinski proračun in zaključni račun, - ustanavlja organe občinske uprave ter določi njihovo organizacijo in delovno področje, - v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih podjetjih, - daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino in odloča o na občino pre-nešenih zadevah iz državne pristojnosti, če po zakonu o teh zadevah ne odloča drug občinski organ, - nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvajanja odločitev občinskega sveta, - potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja, - imenuje člane nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravi predčasno razrešitev člana nadzornega odbora, - imenuje in razrešuje člane komisij in odborov občinskega sveta, - na predlog župana imenuje in razrešuje podžupana (podžupane), določi podžupana, ki bo v primeru predčasnega prenehanja funkcije opravljal funkcijo župana ter odloča o poklicnem opravljanju funkcije podžupana, - odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, kolikor s statutom občine ali z odlokom za odločanje o tem ni pooblaščen župan, - odloča o najemu posojila in dajanju poroštva, - razpisuje referendum, - s svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino plače ali dela plače občinskih funkcionarjev ter kriterije in merila za nagrade in nadomestila članom organov in delovnih teles, ki jih imenuje občinski svet, - določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb, - ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom, - imenuje in razrešuje člane komisije po zakonu o nezdružljivosti opravljanja javnih funkcij s pridobitno dejavnostjo, člane sveta občine za varstvo uporabnikov javnih dobrin ter člane drugih organov občine ustanovljenih na podlagi zakona, - določi organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za obdobje petih let, katerega sestavni del je tudi program varstva pred požari, - sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, sestavni del je tudi letni načrt varstva pred požari, - določi organizacijo občinskega sveta ter način njegovega delovanja v vojni, - sprejme odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in določi varstvo pred požari, ki se opravlja kot javna služba, - daje mnenje k imenovanju načelnika upravne enote in imenuje predstavnike občine v sosvet načelnika upravne enote, - odloča o drugih zadevah, ki jih določa ta zakon in ta statut. 17. člen Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, člana nadzornega odbora, kot 47 POSLOVNIK ** STATUT ** PRAVILNIKI APRIL 1999 tudi ne z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon. Član občinskega, sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta. Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote in vodje notranje organizacijske enote v upravni enoti, na območju katere je občina, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov občine. 18. člen Občinski svet predstavlja, sklicuje in vodi njegove seje župan. Župan lahko za vodenje sej občinskega sveta pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta. Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član občinskega sveta. Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. Župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh potem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje. Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic seje občinskega sveta mora biti priložen dnevni red. Župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta mora dati na dnevni red predlagane točke, predlagan dnevi red pa lahko dopolni še z novimi točkami. 19. člen Strokovno in administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta ter njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska uprava. 20. člen Občinski svet dela in odloča na sejah. Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan. Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. Župan mora predloge komisij in odborov občinskega sveta ter predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta. O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje. Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta. Za vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo županu, podžupanu, članom občinskega sveta, lahko pa tudi predsedniku nadzornega odbora in tajniku občine. O sklicu seje občinskega sveta se obvesti javna občila. Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki komisij in odborov občinskega sveta ter tajnik občine so se dolžni udeležiti seje občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta, kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega področja dela. 21. člen Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Občinski svet sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov, razen če zakon določa drugačno večino. Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako sklene občinski svet. Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov. Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava. Župan in tajnik občine o izvrševanju odločitev občinskega sveta poročata občinskemu svetu najmanj enkrat letno. 22. člen Članu občinskega sveta predčasno preneha mandat: - če izgubi volilno pravico, - če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije, - če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev, - če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta, - če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta, - če odstopi. Razlogi za prenehanje mandata člana občinskega sveta iz prve, druge in tretje alineje prvega odstavka tega člena se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Član občinskega sveta je dolžan občinski svet obvestiti o svoji odločitvi v zvezi z četrto in peto alineo prvega odstavka tega člena. Odstop člana občinskega sveta mora biti podan v pisni obliki. Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem. ko občinski svet na podlagi poročila komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata. Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena. Za izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta se upoštevajo določbe zakona. 2.1 ODBORI IN KOMISIJE OBČINSKEGA SVETA 23. člen Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Občinski svet lahko ustanovi eno ali več komisij in odborov kot svoja stalna ali občasna delovna telesa. Organizacijo in delovno področje stalnih delovnih teles občinskega sveta določa poslovnik občinskega sveta. S sklepom o ustanovitvi občasnega delovnega telesa in imenovanju članov določi občinski svet tudi njegove naloge. 24. člen Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima 3 člane, ki jih občinski svet imenuje izmed svojih članov. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge: - občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta in druge organe, ki jih imenuje občinski svet, - občinskemu svetu ali županu daje pobude oz. predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini, - pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve občinskega sveta, zakone in predpise, ki urejajo plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev, - obravnava druga vprašanja, ki mu jih določi občinski svet 25. člen ‘Občinski svet ima stalne ali občasne komisije in odbore kot svoja delovna telesa. Stalna delovna telesa občinskega sveta so: - odbor za proračun in finance. - odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, - odbor za šolstvo, vzgojo, izobraževanje in kulturo, - odbor za urejanje prostora, gospodarsko in cestno infrastrukturo, - odbor za gospodarstvo, turizem in gostinstvo, - odbor za šport in rekreacijo, - odbor za zdravstvo, socialno varstvo ter dom in družino, - odbor za varstvo okolja, - odbor za zaščito in reševanje, - volilna komisija, - komisija za statut in pravna vprašanja. - komisija za prošnje in pritožbe, - komisija za nagrade in priznanja, - komisija za delitev premoženja, - komisija za mednarodne odnose, - svet za varstvo in preventivo v prometu, - svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin. Odbori in komisije štejejo 3 člane. Število članov posameznega delovnega telesa občinskega sveta in delovno področje se določi s poslovnikom občinskega sveta. Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. 26. člen Člane odborov in komisij imenuje občinski svet izmed svojih članov in od tega lahko največ polovico članov izmed drugih občanov. Predlog kandidatov za člane pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Delo delovnega telesa občinskega sveta vodi član občinskega sveta kot predsednik. Prvo sejo delovnega telesa skliče župan. Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi. 27. člen Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge. Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. 28. člen Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa občinskega sveta ali delovno telo v celoti na predlog najmanj 48 POSLOVNIK ** STATUT ** PRAVILNIKI APRIL 1999 četrtine članov občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles občinskega sveta pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta. 3. ŽUPAN 29. člen Župana volijo državljani, ki imajo v občini stalno prebivališče, na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se opravijo v skladu z zakonom. Mandatna doba župana traja štiri leta. Potek štirih let od nastopa mandata župana je skrajni rok, v katerem mora nastopiti mandat novoizvoljeni župan. Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi potrdila občinske volilne komisije o izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo. Župan opravlja funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O svoji odločitvi je župan dolžan obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji. 30. člen Župan predstavlja in zastopa občino. Poleg tega župan predvsem: - predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta, - izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna, - skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta, - odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja ter o pridobitvi nepremičnega premoženja občine. - skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine, - predlaga ustanovitev organov občinske uprave, določitev njihovega delovnega področja in notranje organizacije, določi sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi ter pooblašča tajnika občina za te naloge, - imenuje in razrešuje tajnika občine, predstojnike organov občinske uprave in organov skupne občinske uprave, - usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave, - opravlja druge zadeve, ki jih določa ta zakon in ta statut. Župan v skladu z zakonom odloča tudi o na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti. 31. člen Župan lahko zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom. Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita, ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora .navesti razloge za zadržanje. Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču. Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenešena v opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve. 32. člen Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja, predvsem pa: - skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč, - imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite občine ter poverjenike za civilno zaščito, - sprejme načrt zaščite in reševanja, - vodi zaščito, reševanje in pomoč, - določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite, reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja, - ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju občine, - sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati, - v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev, - predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost. 33. člen V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane. 34. člen Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina podžupana. Podžupana imenuje in razrešuje občinski svet na predlog župana izmed svojih članov. S sklepom o imenovanju podžupana se ugotovi, da bo podžupan v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravljal funkcijo župana v času od sprejema sklepa o predčasnem prenehanju mandata in razpisa nadomestnih volitev do izvolitve novega župana. Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima pravice glasovati za odločitve občinskega sveta. Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti. Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti. V soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O poklicnem opravljanju funkcije podžupana odloči občinski svet na predlog župana. 35. člen Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta. V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana. 36. člen Če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu, lahko tudi župan imenuje komisije in druge strokovne organe občine. Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje pris- tojnosti. 37. člen Županu in podžupanu preneha mandat: - če izgubi volilno pravico, - če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije, - če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo kot šest mesecev, - če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo župana ali podžupana, - če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo župana ali podžupana, - če odstopi, - če je po odločitvi Državnega zbora razrešen. Podžupanu preneha mandat tudi. če ga občinski svet na predlog župana razreši. Če je župan razrešen po odločitvi Državnega zbora, je razrešen tudi podžupan. Mandat jima preneha z dnem razrešitve. Razlogi za prenehanje mandata iz prve, druge in tretje alineje prvega odstavka tega člena se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Župan oziroma podžupan je dolžan občinski svet obvestiti o svoji odločitvi v zvezi z četrto, peto in šesto alineo prvega odstavka tega člena. Odločitev oziroma odstopna izjava župana oziroma podžupana mora biti v pisni obliki posredovana komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja občinskega sveta. Komisija je dolžna v roku 8 dni po prejemu pisne izjave posredovati predlog ugotovitvenega sklepa občinskemu svetu. Županu oziroma podžupanu preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi pisne izjave oziroma predloga komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata. Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na seji, na kateri je dana pisna izjava ali najkasneje na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena. Ugotovitveni sklep posreduje občinski svet predsedniku občinske volilne komisije. Če županu preneha mandat več kot šest mesecev pred potekom mandatne dobe, razpiše občinska volilna komisija nadomestne volitve. Podžupanu s prenehanjem mandata zaradi razlogov iz prve do vključno pete alinee prvega odstavka tega člena preneha tudi mandat člana občinskega sveta. Odstop se šteje za razrešitev, če podžupan ne izjavi, da odstopa tudi kot član občinskega sveta. Za izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta se upoštevajo določbe zakona. Prenehanje mandata podžupana zaradi razrešitve po drugem odstavku tega člena ne vpliva na mandat člana občinskega sveta. 4. NADZORNI ODBOR 38. člen Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti: - opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine, - nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna, - nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, svetov ožjih delov občine (krajevnih skupnosti), samo v tistem delu kjer so zajeta proračunska sredstva občine, javnih zavodov, javnih podjetij in 49 POSLOVNIK ** STATUT ** PRAVILNIKI APRIL 1999 občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev. 39. člen Nadzorni odbor ima 3 člane. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov. Kandidate za člane nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani svetov ožjih delov občine (krajevnih skupnosti), tajnik občine, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev. Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta. Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora. 40. člen Prvo sejo nadzornega odbora občine po imenovanju skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih večina članov. Člani nadzornega odbora na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja imenuje občinski svet. Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje. Nadzorni odbor sprejema svoja poročila, priporočila in predloge na seji, na kateri je navzočih večina članov nadzornega odbora, z večino glasov navzočih članov. 41. člen Nadzorni odbor sprejme letni program nadzora, ki obvezno vsebuje letni nadzor zaključnega računa proračuna, zaključnih računov finančnih načrtov ožjih delov občine (krajevnih skupnosti), samo v tistem delu kjer so zajeta proračunska sredstva občine, javnih zavodov in javnih podjetij ter občinskih skladov, predloga proračuna in finančnih načrtov ožjih delov občine (krajevnih skupnosti), samo v tistem delu kjer so zajeta proračunska sredstva občine, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter vsaj polletni nadzor razpolaganja z občinskim nepremičnim in premičnim premoženjem. V program lahko nadzorni odbor vključi tudi druge nadzore. S programom seznani nadzorni odbor občinski svet in župana. Poleg zadev iz letnega programa dela mora nadzorni odbor obvezno obravnavati zadeve, ki jih s sklepom predlaga občinski svet ali župan. 42. člen Ugotovitve, ocene in mnenja ter predloge poročil nadzornega odbora pripravi član nadzornega odbora, ki ga je na predlog predsednika, za posamezno zadevo v skladu z letnim programom nadzora, s sklepom o izvedbi nadzora zadolžil nadzorni odbor. Sklep o izvedbi nadzora mora vsebovati opredelitev vsebine nadzora, časa in kraja nadzora in navedbo nadzorovane osebe (organ ali organizacija z odgovornimi osebami). V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni članu nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, od- govoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. Član nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, ima pravico zahtevati vse podatke, ki so mu potrebni za izvedbo naloge, ki mu je zaupana. Občinski organi so zahtevane podatke dolžni dati. Po opravljenem pregledu pripravi član nadzornega odbora predlog poročila, v katerem je navedena nadzorovana oseba, odgovorne osebe, predmet pregleda, ugotovitve, ocene in mnenja ter morebitna priporočila in predlogi ukrepov. Predlog poročila sprejme nadzorni odbor in ga pošlje nadzorovani osebi, ki ima pravico v roku petnajst dni od prejema predloga poročila vložiti pri nadzornem odboru ugovor. Nadzorni odbor mora o ugovoru odločiti v petnajstih dneh. Dokončno poročilo pošlje nadzorni odbor nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču. Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče. V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona. Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora. Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati dokončna poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora. 43. člen Predsednik nadzornega odbora izloči člana nadzornega odbora iz posamezne zadeve v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranosti. Izločitev člana nadzornega odbora v posamezni zadevi lahko zahteva tudi nadzorovana oseba. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči predsednik nadzornega odbora. O izločitvi predsednika nadzornega odbora odloči nadzorni odbor. 44. člen Delo nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah obvesti javnost, ko je njegovo poročilo dokončno. Ob obveščanju javnosti mora spoštovati pravice strank. Pri opravljanju svojega dela so člani nadzornega odbora dolžni varovati državne, uradne in poslovne skrivnosti nadzorovanih, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev ter spoštovati dostojanstvo, dobro ime in osebnostno integriteto fizičnih in pravnih oseb. 45. člen Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava. Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. Pogodbo z izvedencem sklene župan. Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu, na podlagi izdelanega letnega programa nadzora. 46. člen Podrobnejšo organizacijo svojega dela uredi nadzorni odbor s poslovnikom. 5.1 OBČINSKA UPRAVA 47. člen Notranjo organizacijo in delovno področje občinske uprave določi občinski svet na predlog župana z odlokom. Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan. 48. člen Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da z drugo občino ali z drugimi občinami ustanovijo enega ali več organov skupne občinske uprave. Organizacija in delo organa skupne občinske uprave se določi s splošnim aktom o ustanovitvi (z odlokom), ki ga na skupen predlog županov sprejmejo občinski sveti občin. 49. člen Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku. Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno. O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa drugače. 50. člen Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja župan občine, ki lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih stvareh. Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno. 51. člen Župan občine skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku in zagotavlja vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s predpisom Ministrstva za notranje zadeve. 52. člen O upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku v skladu s posebnim zakonom. Ob teh pogojih lahko na prvi stopnji v enostavnih upravnih stvareh odloča tudi uradna oseba, ki ima srednjo strokovno izobrazbo. 53. člen O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor. O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča državni organ, 50 POSLOVNIK ** STATUT ** PRAVILNIKI APRIL 1999 določen z zakonom. 54. člen * O izločitvi predstojnika organa občinske uprave ali zaposlenega v občinski upravi odloča župan občine, ki v primeru izločitve predstojnika občinske uprave o stvari tudi odloči, če je predstojnik pooblaščen za odločanje v upravnih stvareh. O izločitvi tajnika občine ali župana odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči. 6. OBČINSKO PRAVOBRANILSTVO 55. člen Občina ima občinsko pravobranilstvo, ki pred sodišči in drugimi državnimi organi zastopa občino, občinske organe in ožje dele občine. Po pooblastilu lahko občinsko pravobranilstvo zastopa tudi druge pravne osebe, ki so jih ustanovile občine. Občinsko pravobranilstvo se ustanovi z odlokom, v katerem občinski svet določi njegovo delovno področje oziroma pooblastila. Za občinsko pravobranilstvo se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja državno pravobranilstvo. Občina lahko skupaj s še eno ali več občinami ustanovi skupni organ občinskega pravobranilstva. 7. DRUGI ORGANI OBČINE 56. člen Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet na podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa. 57. člen Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč, v skladu s sprejetimi načrti. Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni županu. IV. OŽJI DELI OBČINE 58. člen Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju posameznih naselij so v občini kot ožji deli občine ustanovljene krajevne skupnosti. Krajevne skupnosti so del občine v teritorialnem, funkcionalnem, organizacijskem, premoženjs-ko-finančnem in pravnem smislu. Pobudo za ustanovitev nove krajevne, vaške skupnosti, njeno ukinitev ali spremembo njenega območja lahko da zbor občanov ožjega dela občine ali 10 odstotkov volilcev s tega območja po postopku in na način, ki je določen s tem statutom za ljudsko iniciativo. Krajevne skupnosti ustanovi, ukine ali spremeni njihovo območje občinski svet s statutom po poprej ugotovljeni volji prebivalcev o imenu in območju skupnosti. Volja prebivalcev se ugotovi 'na zborih občanov, ki jih skliče župan za območje, na katerem naj bi se ustanovila skupnost. 59. člen Krajevne skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, in sicer: - dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov občine na področju javne infrastrukture na svojem območju ter sodelujejo pri izvajanju komunalnih investicij in investicij v javno razsvetljavo na njihovem območju in sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli, - sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov pitne vode, sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za dela s področja gospodarskih javnih služb, - dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi sanaciji, - dajejo predloge za ureditev in olepševanje kraja (ocvetličenja, ureditev in vzdrževanje sprehajalnih poti ipd.) in pri tem sodelujejo, - dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejevanje hitrosti ipd.), - predlagajo programe javnih del, - sodelujejo in dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah prostorskih, planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo območje njihove skupnosti, - oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov ter jih posredu-jejo pristojnemu organu občine, - dajejo mnenja glede spremembe namembnosti kmetijskega prostora v druge namene, predvidenih gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov v skupnosti, za posege v kmetijski prostor (agromelioracije, komasacije), pri katerih bi prišlo do spremembe režima vodnih virov, - seznanjajo pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev skupnosti na področju urejanja prostora in varstva okolja, - sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev, - spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih nalogah s področja zaščite in reševanja, - dajejo soglasja k odločitvam o razpolaganju in upravljanju s premoženjem občine, ki je skupnostim dano na uporabo za opravljanje njihovih nalog. 60. člen Krajevne skupnosti opravljajo naloge iz pristojnosti občine, ki se pretežno nanašajo na prebivalce skupnosti. Krajevne skupnosti občine Gornji Petrovci praviloma samostojno: - skrbijo za urejenost pokopališč in organizirajo pogrebno službo na krajevno običajni način, če z odlokom občine ni drugače določeno, - skrbijo za pluženje in odvoz snega, - skrbijo za vzdrževanje krajevnih cest, - skrbijo za vaške vodovode, - v skladu z zakonom o gostinstvu dajejo mnenje v zvezi z obratovalnim časom gostinskih obratov, - upravljajo z lastnim premoženjem ali s premoženjem občine, ki jim je dano v uporabo, - izdelujejo načrte zaščite in reševanja na podlagi predpisov in potreb občine, - pripravljajo in izvajajo projekte v okviru celostnega razvoja podeželja in obnove vasi na svojem območju, - pospešujejo kulturne, športne in druge društvene dejavnosti na svojem območju ter organizirajo kulturne, športne in druge prireditve oziroma nudijo pomoč pri takih prireditvah, kadar je organizator občina. Podrobneje se naloge krajevnih skupnosti opredelijo z odlokom. 61. člen Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava v okviru nalog, ki jih opravlja samostojno, v skladu s tem statutom. Skupnost iz prejšnjega odstavka nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun. Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem in sredstvi, s katerimi razpolaga. Občina odgovarja za obveznosti krajevne skupnosti subsidiarno. 62. člen Organ krajevne skupnosti je svet, ki ga izvolijo krajani s stalnim prebivališčem na območju krajevne skupnosti. Način izvolitve članov sveta določa zakon. Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše župan. Število članov sveta določi občinski svet z odlokom, s katerim določi volilne enote za volitve v svet krajevne skupnosti. Svet krajevne skupnosti Gornji Petrovci šteje 5 članov, Svet krajevne skupnosti Križevci šteje 6 članov, Svet krajevne skupnosti Šulinci šteje 8 članov. Mandat članov sveta krajevne skupnosti se začne in konča istočasno kot mandat članov občinskega sveta. Funkcija člana sveta je nezdružljiva s članstvom v nadzornem odboru občine ter z delom v občinski upravi. Določbe zakona in tega statuta, ki urejajo predčasno prenehanje mandata članu občinskega sveta se smiselno uporabljajo tudi za prenehanje mandata člana sveta ožjega dela občine. Funkcija člana sveta je častna. 63. člen Predsednik sveta krajevne skupnosti zastopa in predstavlja krajevno skupnost, sklicuje in vodi seje njenega sveta ter opravlja druge naloge, ki mu jih določi svet krajevne skupnosti. Svet na predlog predsednika izvoli podpredsednika. Podpredsednik sveta nadomešča predsednika in opravlja naloge, ki mu jih določi predsednik Svet krajevne skupnosti dela ter sprejema svoje odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov, z večino glasov navzočih članov. Župan ima pravico biti navzoč na seji sveta krajevne skupnosti in razpravljati, vendar pa nima pravice glasovati. Predsednik sveta skliče svet krajevnih skupnosti najmanj štirikrat na leto oziroma večkrat v primeru, da je to potrebno. Predsednik mora sklicati svet krajevne skupnosti, če to zahteva župan ali najmanj polovica članov sveta. Za delovanje sveta krajevne skupnosti se smiselno uporablja poslovnik občinskega sveta. 64. člen Svet krajevne skupnosti izvršuje naloge, ki so v skladu s tem statutom naloge krajevne skupnosti. Svet tudi: - obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na območje krajevne skupnosti in njeno prebivalstvo ter oblikuje svoja stališča in mnenja, - daje pobude in predloge za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov občine, - razpisuje krajevni samoprispevek, - sprejema odločitve o uporabi sredstev skupnosti in razpolaganju ter gospodarjenju s premoženjem občine. Stališča, mnenja, pobude in predlogi sveta krajevne skupnosti niso pogoj za izvrševanje nalog občine, za katere so pristojni občinski svet, župan ali občinska uprava in jih ne zavezujejo, razen če ni s tem statutom ali odlokom drugače določeno. Svet krajevne skupnosti lahko za obravnavo posameznih vprašanj sklicuje zbore krajanov krajevne skupnosti. Za sklic in izvedbo zbora krajanov se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, s katerimi je urejen zbor občanov. Odločitve sveta skupnosti o uporabi sredstev in razpolaganju ter gospodarjenju s premoženjem skupnosti so veljavne, ko da nanje soglasje občinski svet. 51 POSLOVNIK ** STATUT ** PRAVILNIKI APRIL 1999 65. člen Zaradi obravnave določenih skupnih vprašanj in nalog ter za obravnavo zadev iz občinske pristojnosti lahko župan oblikuje svet predsednikov svetov krajevnih skupnosti kot svoj posvetovalni organ. 66. člen Krajevne skupnosti imajo lastno premoženje, ki ga sestavljajo nepremičnine, premičnine, denarna sredstva in pravice. Krajevna skupnost mora s svojim premoženjem gospodariti kot dober gospodar. Za razpolaganje s premoženjem skupnosti se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki urejajo razpolaganje s premoženjem občine ter določbe tega statuta. Če krajevna skupnost preneha obstajati ali če ji preneha pravna subjektiviteta, preidejo vse njene pravice in obveznosti na občino. 67. člen Delovanje krajevnih skupnosti se financira iz občinskega proračuna, s prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih oseb, s plačili za storitve, s samoprispevkom in s prihodki od premoženja ožjega dela občine. Kriteriji in merila za financiranje nalog in delovanja krajevnih skupnosti iz proračuna občine se določijo z odlokom. Krajevne skupnosti se ne smejo zadolževati. Prihodki in odhodki krajevnih skupnosti morajo biti zajeti v finančnih načrtih, ki jih za posamezno proračunsko leto oblikujejo in občinskemu svetu predlagajo njihovi sveti. Finančne načrte, ki so kot sestavni del občinskega proračuna njegova priloga, sprejme na predlog župana občinski svet. Občina ne prevzema finančnih obveznosti krajevnih skupnosti, ki niso zajeti v proračunu občine. Za izvrševanje finančnega načrta krajevne skupnosti je odgovoren predsednik sveta. (Krajevne, vaške in četrtne) skupnosti imajo lahko svoje žiro račune. Sklep o posebnem žiro računu skupnosti izda župan. Za izvrševanje finančnih načrtov krajevnih skupnosti se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo financiranje javne porabe in določbe odloka o proračunu občine. Nadzor nad finančnim poslovanjem krajevne skupnosti, v tistem delu kjer so zajeta proračunska sredstva občine, opravlja nadzorni odbor občine. 68. člen Občinski svet lahko na predlog župana, nadzornega odbora občine, četrtine članov sveta krajevne skupnosti ali zbora občanov krajevne skupnosti razpusti svet krajevne skupnosti in razpiše predčasne volitve: - če se po najmanj trikratnem sklicu ne sestane, - če ne izvršuje nalog, ki so mu v skladu s tem statutom zaupane oziroma jih izvršuje v nasprotju z zakonom, predpisi in splošnimi akti občine - če se ugotovi, da očitno nezakonito razpolaga s sredstvi občanov ali če se sredstva, ki so skupnosti dodeljena iz občinskega proračuna uporabljajo nenamensko. Občinski svet lahko s spremembo statuta tudi ukine krajevno skupnost, če ugotovi, da svet krajevne skupnosti ne opravlja svojih nalog, da ni kandidatov za člane sveta oziroma da občani na njenem območju nimajo interesa za opravljanje nalog krajevne skupnosti v skladu s tem statutom. V. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI 69. člen Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa. L ZBOR OBČANOV 70. člen Občani na zboru občanov: - obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja, - obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti, - obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine oziroma za spremembo njihovih območij, - predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen naselij ter imen ulic, - opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom, - imenujejo in razrešujejo člane (krajevnih in vaških) odborov, - dajejo predloge občinskim organom v zvezi z pripravo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja, - oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja avtocest, energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari, - obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan. Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti. 71. člen Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za eno ali več krajevnih skupnosti, za posamezno naselje ali zaselek. Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta ali sveta krajevne skupnosti. Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj 5 odstotkov volilcev v občini, zbor občanov v krajevni skupnosti pa na zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v tej skupnosti. Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Slep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve. 72. člen Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda. Sklic zbora volivcev je treba objaviti na krajevno običajen način. 73. člen Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi. Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj pet odstotkov volivcev z območja občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru. Delavec občinske uprave, ki ga določi župan občine, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov župan občine seznani občinski svet ter ga na krajevno običajen način objavi. 2. REFERENDUM O SPLOŠNEM AKTU OBČINE 74. člen Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve. Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta. Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine. 75. člen Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali član občinskega sveta najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine. Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine je treba občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma. Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu. 76. člen Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe. Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma. Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni. Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splošni akt občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje občinski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca njegovega mandata. 77. člen Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev. Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična 52 POSLOVNIK ** STATUT ** PRAVILNIKI APRIL 1999 stranka v občini ali svet ožjega dela občine. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj stotih volivcev v občni. Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča. Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu. Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet. Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče. 78. člen Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem. Župan določi obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma, in rok za zbiranje podpisov. Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice. Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno število volivcev. 79. člen Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu župana ali občinskega svetnika za razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena. Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan. Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vrsto referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI'’, dan razpisa in dan glasovanja. Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za objavo splošnih aktov občine. Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o razpisu referenduma v javnih občilih. 80. člen Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta. Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali. 81. člen Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna komisija. Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, v kolikor ni s tem statutom v skladu z zakonom o lokalni samo- upravi posamezno vprašanje drugače urejeno. Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine določen za objavo splošnih aktov občine. 3. SVETOVALNI REFERENDUM 82. člen Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum. Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del. Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine. Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov. 4. DRUGI REFERENDUMI 83. člen Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon. Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno. Odločitev o uvedbi samoprispevka je sprejeta, če je zanjo glasovala večina vseh volilcev v občini oziroma v delu občine, za katerega se bo samoprispevek uvedel. 5. LJUDSKA INICIATIVA 84. člen Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta ozi- roma drugih občinskih organov. Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je urejen referendum o splošnem aktu občine. Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vložene zahteve. Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve. 85. člen Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu. Vl. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE 86. člen Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi, in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom. Opravljanje javnih služb zagotavlja občina: - z neposredno v okviru občinske uprave, - z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij. - z dajanjem koncesij. - z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava. 87. člen Na področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina javne službe za izvajanje naslednjih dejavnosti: - osnovnošolsko izobraževanje, - predšolska vzgoja in varstvo otrok, - osnovno zdravstvo in lekarna, - osebna pomoč družini in - knjižničarstvo. Občina lahko ustanovi javne službe tudi na drugih področjih, zlasti na področju glasbene vzgoje, izobraževanja odraslih, kulture, športa in drugih dejavnosti s katerimi se zagotavljajo javne potrebe. 88. člen Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb ustanovi javno službo skupaj z drugimi občinami. 89. člen Na področju gospodarskih javnih služb občina ustanovi javne službe za: - oskrbo s pitno vodo, - ravnanje s komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov komunalnih odpadkov, - odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda, - javno snago in čiščenje javnih površin, - urejanje javnih poti, površin za ceste in zelenih površin, - pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka, - gospodarjenje s stavbnimi zemljišči, - vzdrževanje občinskih javnih cest in na drugih področjih, če tako določa zakon. 90. člen Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine. 91. člen Občinske javne službe ustanavlja občina z odlokom ob upoštevanju pogojev določenih z zakonom. 92. člen Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja dejavnosti gospodarskih javnih služb ustanovi gospodarsko javno službo v okviru zaokroženih oskrbovalnih sistemov skupaj z drugimi občinami. 93. člen Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih službah, ki so ustanovljene za območje dveh ali več občin, lahko občinski sveti občin ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic. V aktu o ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove naloge, organizacija dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in delitve stroškov za delo skupnega organa in način delitve stroškov za skupno financiranje investicij. 94. člen Občina mora zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki so po zakonu obvezne. VII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE 95. člen Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice. Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar. 53 POSLOVNIK ** STATUT ** PRAVILNIKI APRIL 1999 Odločitev o odtujitvi nepremičnega premoženja občine sprejme občinski svet. O pridobitvi in odtujitvi premičnega« premoženja ter za pridobitev nepremičnega premoženja je pristojen župan. Pred sklenitvijo pogodbe o pridobitvi nepremičnega premoženja mora župan preveriti, ali so v proračunu zagotovljena finančna sredstva. Odprodaja ali zamenjava nepremičnin in premičnin v lasti občine se izvede v po postopku in na način, ki ga določa zakon. Če z zakonom to ni urejeno, se odprodaja in zamenjava nepremičnin in premičnin izvedeta v skladu s predpisi, ki veljajo za odprodajo in zamenjavo državnega premoženja. 96. člen Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom. 97. člen Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine. Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja. V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi dohodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem in načrtovani odhodki. V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje občine. V bilanci prihodkov in odhodkov so vključeni tudi vsi prihodki in odhodki ožjih delov občine. 98. člen Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene. Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom predpisani pogoji za uporabo sredstev. 99. člen Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine lahko župan pooblasti posamezne delavce občinske uprave ali podžupana. 100. člen Proračun občine je odlok občine, v katerem so predvideni prihodki in drugi prejemki in odhodki in drugi izdatki občine za eno leto. Rebalans proračuna je odlok o spremembi proračuna. Neposredni uporabnik občinskega proračuna je občinski organ in ožji deli občine. Posredni uporabnik občinskega proračuna je občinski sklad, javni zavod, katerega ustanovitelj je občina, in drugi uporabnik, če se financira iz občinskega proračuna (v nadaljevanju uporabnik). 101. člen Proračun občine sestavljajo bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja. Proračun občine sprejme občinski svet na predlog župana z odlokom. V odloku o proračunu občine se določi tudi obseg zadolževanja in poroštev občine ter druga vprašanja v zvezi z izvrševanjem proračuna ter posebna pooblastila župana pri izvrševanju proračuna za posamezno leto. 102. člen V bilanci prihodkov in odhodkov se posebej prikazujejo prihodki, ki se vštevajo v primerno porabo po zakonu, ti pa so zlasti: - prihodki od dohodnine, - davek na dediščine in darila, - davek na dobitke od iger na srečo, - davek od prometa nepremičnin, - upravne takse, - posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic, - davek od premoženja, - finančne izravnave, - nadomestitev za uporabo stavbnega zemljišča, - krajevne turistične takse, - komunalne takse, - pristojbine, - pristojbina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda, - odškodnina in nadomestila za degradacijo prostora in onesnaževanje okolja, - prihodki uprave in - prihodki določeni z drugimi predpisi. Prihodki iz tega člena pripadajo občini v višini določeni z zakonom oziroma z aktom o njihovi uvedbi. 103. člen V bilanci prihodkov in odhodkov se posebej prikazujejo prihodki, ki se ne vštevajo v primerno porabo po zakonu, to pa so zlasti prihodki od: - obresti na depozite, - najemnin za stanovanja in poslovne prostore, - prodaje nepremičnega premoženja, - prodaje premičnega premoženja, - drugega premoženja, - vrnjenih depozitov, akreditivov in garantnih pisem, - nakupov in prodaje vrednostnih papirjev, - komunalnih prispevkov, - samoprispevka, - občanov za sofinanciranje določenih nalog in obveznosti na lokalni ravni, - opravljanje dejavnosti gospodarskih javnih služb v režiji, - koncesijske dajatve oziroma odškodnine, - ožjih delov občine, - dotacije, darila in pomoči, - namenska sredstva iz državnega proračuna ali skladov in - drugi prihodki. 104. člen V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani odhodki po natančnih namenih, po uporabnikih proračuna, investicijah, investicijskem vzdrževanju in drugih namenih. 105. člen Proračun občine mora biti sprejet pred pričetkom leta, na katerega se nanaša. Če proračun ni sprejet pred pričetkom leta, na katerega se nanaša, se financiranje nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto. V obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti sredstva do višine sorazmerno porabljenih sredstev v enakem obdobju v proračunu za preteklo leto. O izvajanju proračuna občine za začasno financiranje lokalnih zadev javnega pomena obvesti proračunske porabnike župan s sklepom. 106. člen Če se med proračunskim letom zaradi nastanka novih obveznosti za proračun ali zmanjšanja prihodkov proračuna ugotovi, da proračuna ne bo mogoče realizirati, lahko župan zadrži izvrševanje posameznih odhodkov proračuna, če s tem ne ogrozi plačevanja zapadlih zakonskih in pogodbenih obveznosti, ki dospejo v plačilo, ali prerazporedi proračunska sredstva. O odločitvi iz prejšnjega odstavka župan obvesti občinski svet. Če proračuna ni možno uravnovesiti, mora župan predlagati rebalans proračuna. 1.07. člen Če se po sprejemu proračuna sprejme zakon ali odlok občine, na podlagi katerega nastanejo nove obveznosti za proračun, določi župan obseg izdatkov in odpre nov konto za ta namen. 108. člen Če se med letom spremeni delovno področje oziroma pristojnost uporabnika ali posredovanje uporabnika proračuna, se sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za delovanje uporabnika. O povečanju ali zmanjšanju sredstev odloča župan. Če se uporabnik ali posredni uporabnik med letom ukine in njegovih nalog ne prevzame drug uporabnik, se neporabljena sredstva prenesejo v proračunsko rezervo ali se prerazporedijo med druge uporabnike. 109. člen Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine ali najame posojilo največ 5 odstotkov sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. O uporabi sredstev rezerve in o najetju posojila iz tega člena odloča župan, ki mora o tem obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji. 110. člen Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom v višini 0,5 odstotkov prihodkov. Izločanje rezerve se praviloma izvrši vsak mesec, vendar najpozneje do 31. decembra tekočega leta. Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine 2 odstotka letno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto. 111. člen Rezerva se uporablja: - za pokrivanje stroškov ukrepov ter pomoč prizadetim pri odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč; kot so: suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma ekološke nesreče v skladu z zakonom, epidemije, živalske kužne bolezni in rastlinski škodljivci; - za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno; - za kriterije proračunskega primanjkljaja. Sredstva za namene iz prve in tretje točke prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz druge točke morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta. O uporabi sredstev iz prvega in drugega odstavka tega člena odloča župan. 112. člen Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto. V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki ter predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja ter sredstva rezerv. Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra, leta, za katerega sprejme zaključni račun. Zaključni račun za preteklo leto se predloži občinskemu svetu najkasneje do konca marca 54 POSLOVNIK ** STATUT ** PRAVILNIKI APRIL 1999 tekočega leta. 113. člen Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet pod pogoji, ki jih določa zakon. 114. člen Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem občine. O soglasju odloča župan. Župan odloča tudi o dajanju poroštev za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, pod pogoji, ki jih določa zakon. 115. člen Finančno poslovanje občine izvršuje knjigovodska služba občine, občina pa si lahko zagotovi izvrševanje knjigovodskih opravil v ustrezni skupni službi z drugimi občinami ali pri specializirani organizaciji. 116. člen Nabavo blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje. VIH. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE 1. Splošni akti občine 117. člen Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki, odredbe, pravilniki in navodila. Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov. Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt. Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta. 118. člen Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta. Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan za sprejem odloka. 119. člen S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta. 120. člen Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe. Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom. 121. člen Z odredbo uredi občina določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah. 122. člen S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njihovega izvrševanja. 123. člen Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka. 124. člen Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu občine NOVINE in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti. za katere tako določi občinski svet. 2. Posamični akti občine 125. člen Posamični akti občine so odločbe in sklepi. S posamičnimi akti - sklepom ali odločbo - odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. 126. člen O pritožbah zoper posamične akte. ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno. O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti odloča državni organ, ki ga določi zakon. O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče. IX. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI 127. člen Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine, oziroma če se s predpisi pokrajine brez pooblastila oziroma soglasja občine posega v njene pravice. 128. člen Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost. 129. člen Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine. 130. člen Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni. 131. člen Delovna telesa so dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru. X. NADZOR NAD ZAKONITOSTJO DELA UPRAVE 132. člen Vsako ministrstvo na svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni delavci občinske uprave. V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela. Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti. Ministrstvo mora zaradi opravljanja nadzorstva nad zakonitostjo dela organov občin zagotoviti ustrezno sodelovanje, medsebojno obveščanje in strokovno pomoč organom občin. XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 133. člen Volilne enote za volitve članov svetov ožjih delov občine do uskladitve določb ZLV z ZLS določi svet ožjega dela občine s svojim aktom. Volilne enote iz prejšnjega odstavka lahko določi občinski svet z odlokom, če svet ožjega dela občine s tem soglaša. 134. člen Predpisi prejšnje občine Murska Sobota, s katerimi so urejene lokalne zadeve iz zakona o lokalni samoupravi in tega statuta in niso v nasprotju s tem statutom veljajo kot predpisi Občine Gornji Petrovci, dokler jih Občina Gornji Petrovci ne uskladi oziroma nadomesti z novimi predpisi. 135. člen Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut Občine Gornji Petrovci (Uradni list RS, št. 31/95,65/98, 68/97). 136. člen Ta statut začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Župan Občine Gornji Petrovci Franc Šlihthuber, l.r. 55 POSLOVNIK ** STATUT ** PRAVILNIKI APRIL 1999 Na podlagi 16. člena Statuta občine Gornji Petrovci (Uradni list RS, št. 26/99) ter v skladu s 100.b členom Zakona o lokalni samoupravi - ZLS - (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98) je občinski svet Občine Gornji Petrovci na svoji 4. redni seji, dne 25.3.1999 sprejel: PRAVILNIK o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Za ureditev plač in delovnih razmerij občinskih funkcionarjev se smiselno uporabljajo določbe Zakona o funkcionarjih v državnih organih (Uradni list SRS, št 30/90, 18/91, 22/91; Uradni list RS, št. 2/91-1, 4/93) in določbe Zakona o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in v organih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 18/94, 36/96), v kolikor Zakon o lokalni samoupravi - ZLS - (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98) ne določa drugače. Za opravljanje občinskih funkcij imajo občinski funkcionarji pravico do plače, če funkcijo opravljajo poklicno oziroma do dela plače, če funkcijo opravljajo nepoklicno. Članom delovnih teles občinskega sveta, ki niso člani občinskega sveta ter članom nadzornega odbora in volilne komisije pripadajo nagrade za njihovo delo, ki se oblikujejo na podlagi tega pravilnika smiselno določbam zakonov iz prvega odstavka tega člena. 2. člen Občinski funkcionarji so: člani občinskega sveta, župan in podžupan. Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo svojo funkcijo opravljal poklicno. Podžupan opravlja svojo funkcijo nepoklicno. Podžupan lahko poklicno opravlja funkcijo, če se v soglasju z županom tako odloči, odločitev pa potrdi občinski svet. 3. člen Z zakonom je za opravljanje funkcije župana Občine Gornji Petrovci, ki sodi v 7. skupino občin, določen količnik osnovne plače v višini 3,5, županu pripada funkcijski dodatek v višini 1,75 količnika ter dodatek za delovno dobo v skladu z zakonom. Županu pripada za nepoklicno opravljanje funkcije 50% plače oblikovane na podlagi zakona. Plača podžupana se lahko oblikuje v višini največ 80% plače župana iz prvega odstavka tega člena, če funkcijo opravlja poklicno. Če podžupan opravlja funkcijo nepoklicno, mu pripada 50% plače, ki bi jo dobil, če bi funkcijo opravljal poklicno. Merila za oblikovanje plače podžupana in višino plače določa ta pravilnik. 4. člen Z zakonom določeni najvišji dovoljeni obseg sredstev, v okviru katerega se lahko oblikuje del plače za nepoklicno opravljanje funkcije člana občinskega sveta, je podlaga za ugotovitev naj- višjega možnega letnega obsega sredstev, iz katerih se izplačujejo plače članom občinskega sveta ter nagrade članom delovnih teles občinskega sveta, ki niso člani občinskega sveta in članom nadzornega odbora ter drugih organov Občine Gornji Petrovci. Sredstva iz prejšnjega odstavka se zagotovijo v proračunu in v posameznem proračunskem letu znašajo največ 21 plač za najvišje vrednoteno funkcijo v občini. II. VIŠINA IN NAČIN DOLOČANJA DELA PLAČE 5. člen Plača podžupana se oblikuje največ v višini 80 % plače župana, v skladu z naslednjimi kriteriji in merili: - za nadomeščanje župana v primeru odsotnosti ali zadržanosti 10 % plače župana - za vodenje občinskega sveta 10 % plače župana - za koordinacijo dela delovnih teles 20 % plače župana - za pomoč županu pri izvrševanju nalog 20% plače župana - za opravljanje nalog iz pristojnosti župana po pooblastilu 10% plače župana Podžupanu, ki je v skladu s sklepom občinskega sveta določen, da bo v primeru predčasnega prenehanja funkcije župana opravljal funkcijo župana, pripada mesečni dodatek v višini 10 % plače župana za ves čas opravljanja funkcije podžupana. V času, ko opravlja funkcijo župana, mu pripada plača, ki bi jo dobil župan. Z odločbo oziroma s sklepom v skladu z zakonom in tem pravilnikom se na podlagi nalog, ki jih podžupan opravlja oziroma pooblastil, ki jih ima, določi količnik osnovne plače oziroma dela plače in drugi elementi za izračun plače oziroma dela plače podžupana. 6. člen Del plače za opravljanje funkcije člana občinskega sveta znaša največ 15% plače župana. V okviru tega zneska se članu občinskega sveta določi del plače za posamezni mesec glede na delo, ki ga je opravil, in sicer za : - vodenje seje občinskega sveta (po pooblastilu župana ali zaradi nadomeščanja po zakonu) 15% - udeležbo na redni seji občinskega sveta 35% - udeležbo na izredni seji občinskega sveta 25% - predsedovanje seji delovnega telesa občinskega sveta 20% - udeležbo na seji delovnega telesa, katerega član je 20% Z odločbo oziroma s sklepom v skladu s tem pravilnikom se določi količnik za izračun dela plače člana občinskega sveta. Mesečno izplačilo se opravi na podlagi evidence o opravljenem delu članov občinskega sveta, ki jo vodi občinska uprava. 7. člen Osnova za obračun plače oziroma dela plače na podlagi tega pravilnika je znesek, ki je kot izhodiščna plača za prvi tarifni razred, za polni delovni čas, dogovorjen s kolektivno pogodbo za negospodarske dejavnosti. Plača oziroma del plače župana se ugotovi tako, da se osnova za obračun plače pomnoži s količnikom za plačo župana. Znesek se poveča za funkcijski dodatek ter dodatek za delovno dobo. Plača oziroma del plače posameznega ob- činskega funkcionarja se ugotovi tako, da se osnova za obračun plače pomnoži s količnikom, določenim v skladu s 5. ali 6. členom tega pravilnika. Znesek se poveča za dodatek za delovno dobo. V okviru ugotovljenega zneska plače župana za poklicno opravljanje funkcije se določi najvišji možni znesek plače oziroma dela plače posameznega občinskega funkcionarja ter zagotovi, da ta mesečno ali letno ne preseže najvišjega možnega zneska, ki ga določa zakon. 8. člen Odločbo oziroma sklep o plači oziroma delu plače izda za posameznega občinskega funkcionarja komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja občinskega sveta. Plača oziroma del plače občinskega funkcionarja je pravica, ki mu gre praviloma na podlagi sklenjenega delovnega razmerja. Delovno razmerje občinskih funkcionarjev, ki opravljajo funkcijo nepoklicno, je delovno razmerje za določen čas v skladu z zakonom, sklenjeno brez razpisa za čas, daljši od polnega delovnega časa. Občinskemu funkcionarju se izda odločba o plači ob sklenitvi delovnega razmerja. Če se z občinskim funkcionarjem ne more skleniti delovnega razmerja, se del plače za nepoklicno opravljanje občinske funkcije izplačuje na podlagi pogodbe o delu. Z odločbo o županovi plači se izvršijo določbe zakona. Z odločbo o plači oziroma delu plače podžupana se izvršijo določbe tega pravilnika. Z odločbo o delu plače člana občinskega sveta se opredelijo osnove za ugotovitev mesečnega izplačila dela plače. 9. člen Delodajalcu, kjer je občinski funkcionar, ki opravlja funkcijo nepoklicno, v rednem delovnem razmerju in ki uveljavlja pravico do povračila dela plače za čas, ko je občinski funkcionar v rednem delovnem času opravljal občinsko funkcijo, se prizna povračilo največ v višini 33% plače, ki mu jo izplačuje za redni delovni čas. III. NAGRADE 10. člen Članom delovnih teles občinskega sveta, ki niso člani občinskega sveta, se za opravljanje dela v komisiji ali odboru občinskega sveta določi nagrada v obliki sejnine, ki se izplača za udeležbo na seji na podlagi pogodbe o delu, sklenjene za posamezno koledarsko leto. Sejnina za posamezno sejo znaša 15% najvišjega možnega zneska dela plače člana občinskega sveta. 11. člen Predsednik in člani nadzornega odbora občine imajo pravico do nagrade v višini največ 6% za predsednika oziroma največ 4 % plače župana za člana. Nagrade ne smejo niti mesečno niti letno preseči najvišjega možnega zneska. 56 POSLOVNIK ** STATUT ** PRAVILNIKI APRIL 1999 Nagrada se oblikuje glede na opravljeno delo, in sicer: - kot sejnina, ki se izplača za udeležbo na seji 40% - kot plačilo za izvedbo nadzora po programu dela ali sklepu nadzornega odbora 60% Nagrade predsednika in članov nadzornega odbora se izplačujejo na podlagi pogodbe o delu, sklenjene za posamezno koledarsko leto v skladu z evidenco opravljenega dela, ki jo vodi občinska uprava. 12. člen Predsednik, tajnik in člani občinske volilne komisije imajo za opravljanje dela v zvezi z izvedbo lokalnih referendumov in volitev v skladu z zakonom pravico do nagrade. Sklep o obsegu sredstev za nagrade iz prejšnjega odstavka sprejme občinski svet najkasneje v 15 dneh po razpisu referenduma ali volitev. Nagrade članom volilne komisije se oblikujejo kot: - sejnina, ki se izplača za udeležbo na seji ter - plačilo za izvedbo nalog po sklepu komisije. Nagrade članom volilne komisije se oblikujejo v skladu z merili, ki jih določi s sklepom volilna komisija in izplačujejo na podlagi pogodbe o delu, sklenjene za posamezne volitve oziroma referendum. IV. POVRAČILA, NADOMESTILA IN DRUGI PREJEMKI 13. člen Občinski funkcionarji imajo pravico do povračil, nadomestil in drugih prejemkov v skladu s predpisi, ki urejajo te pravice. Občinski funkcionar ima pravico do povračila stroškov prevoza na službeni poti, ki nastanejo pri opravljanju funkcije ali v zvezi z njo. Pravico do povračila potnih stroškov lahko občinski funkcionar uveljavlja, če gre za službeno potovanje izven območja Občine Gornji Petrovci. Stroški prevoza se povrnejo v skladu s predpisi. Občinski funkcionar ima pravico do dnevnice za službeno potovanje v skladu s predpisi. Občinski funkcionar ima pravico do povračila stroškov prenočevanja, ki nastanejo na službeni poti. Stroški prenočevanja se povrnejo na podlagi predloženega računa v skladu s predpisi. 14. člen Pravice iz 13. -člena tega pravilnika uveljavlja občinski funkcionar na podlagi naloga za službeno potovanje. Nalog za službeno potovanje izda župan. V kolikor gre za službeno potovanje župana, izda nalog podžupan ali tajnik občine. V. NAČIN IZPLAČEVANJA 15. člen Sredstva za izplačevanje plač, nagrad in povračil stroškov, ki jih imajo občinski funkcionarji, se zagotovijo iz sredstev proračuna. 16. člen Plače in nagrade se izplačujejo mesečno za pretekli mesec najkasneje do 15. dne v tekočem mesecu. Prejemki, določeni v 13. členu tega pravilnika, se izplačajo v petnajstih dneh po končanem službenem potovanju. 17. člen Plače in nagrade se usklajujejo skladno s spremembo zneska, ki je kot izhodiščna plača za prvi tarifni razred za polni delovni čas, dogovorjen s kolektivno pogodbo za negospodarske dejavnosti, povračila stroškov v zvezi z delom pa v skladu s predpisi, ki jih urejajo. Vl. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 18. člen Plače, nagrade in povračila, ki pripadajo občins- kim funkcionarjem, predsedniku in članom nadzornega odbora ter članom komisij in odborom občinskega sveta, ki niso člani občinskega sveta, se izplačajo za nazaj in sicer od dneva potrditve mandata oziroma imenovanja. Pri poračunu se upošteva znesek izhodiščne plače za prvi tarifni razred za poln delovni čas, dogovorjen s kolektivno pogodbo za negospodarske dejavnosti, ki je veljal v posameznem mesecu. 19. člen Določbe tega pravilnika, ki se nanašajo na člane komisij in odborov občinskega sveta, ki niso člani občinskega sveta, se smiselno uporabljajo tudi za izplačilo sejnin članom štaba za civilno zaščito, uredniškega odbora in članom drugih komisij, odborov, svetov, ki jih ustanovi ali imenuje občinski svet ali župan. Osebam, ki vodijo organe in delovna telesa iz prvega odstavka tega člena, pripada nagrada v dvojnem določenem znesku. 20. člen Z uveljavitvijo tega pravilnika prenehajo veljati vsi dosedanji pravilniki in sklepi o sejninah občinskih funkcionarjev in plači župana. 21. člen Ta pravilnik začne veljati 01.04.1999 in se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Številka: 774/99 Datum: 25.3.1999 Župan Občine Gornji Petrovci Franc Šlihthuber, l.r. Na podlagi 29. in 49. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93. 57/94, 14/95, 26/97, 10/97, 10/98 in 74/98), 16. člena Statuta občine Gornji Petrovci (Uradni list RS, št. 26/99) in v skladu z uredbo o skupnih osnovah in kriterijih za notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest v organih državne uprave (Uradni list RS, št. 24/98, 56/98) je občinski svet Občine Gornji Petrovci, na 4. redni seji dne, 25.3.1999, na predlog župana sprejel ODLOK o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Gornji Petrovci I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se ustanovi občinska uprava, določi organizacija in delovno področje ter urejajo druga vprašanja v zvezi z delovanjem občinske uprave Občine Gornji Petrovci. 2. člen Občinska uprava opravlja upravne, strokovne in druge naloge v okviru pravic in dolžnosti občine na delovnih področjih, ki so določeni s tem odlokom. 3. člen Pri opravljanju svojih nalog občinska uprava sodeluje z občinskimi upravami drugih občin, nosilci javnih pooblastil, državnimi organi, zavodi, podjetji, družbami in drugimi organizacijami z izmenjavo mnenj in izkušenj ter podatkov in obvestil ter preko skupnih delovnih teles. 4. člen Javnost dela občinske uprave se zagotavlja z uradnimi sporočili ter z dajanjem informacij sredstvom javnega obveščanja, novinarskimi konferencami, z udeležbo na konferencah, okroglih mizah in drugih oblikah sodelovanja s predstavniki sredstev javnega obveščanja oziroma na drug ustrezen način, ki omogoča javnosti, da se seznani z delom občinske uprave. Uradna sporočila za javnost, informacije, obvestila, pojasnila in druge podatke v smislu prejšnjega odstavka dajejo predstavnikom sredstev javnega obveščanja župan in tajnik občine, po njunem pooblastilu pa lahko tudi drug delavec v občinski upravi. II. ORGANIZACIJA IN DELOVNO PODROČJE OBČINSKE UPRAVE 5. člen Za opravljanje nalog občinske uprave se v Občini Gornji Petrovci ustanovi enovit organ: OBČINSKA UPRAVA OBČINE GORNJI PETROVCI, s sedežem v Gornji Petrovci 31/d, (v nadaljnjem besedilu: občinska uprava). Občinska uprava zagotavlja: - strokovno, učinkovito in racionalno izvrševanje nalog občinske uprave, - zakonito, pravočasno in učinkovito uresničevanje pravic, interesov in obveznosti strank in drugih udeležencev v postopkih, - polno zaposlenost delavcev v občinski upravi in - učinkovito sodelovanje z drugimi organi in institucijami. 57 POSLOVNIK ** STATUT ** PRAVILNIKI APRIL 1999 6. člen Občinska uprava opravlja strokovne, upravne, organizacijsko-tehniene in administrativne naloge na področju: - splošnih zadev, - normativno pravnih zadev, - upravnih zadev, - javnih financ, - gospodarskih dejavnosti in kmetijstva, - družbenih dejavnosti, - varstva okolja in urejanja prostora. - gospodarskih javnih služb in infrastrukture, - inšpekcijskega nadzorstva in občinskega redarstva, - gospodarjenje s stavbnimi zemljišči. Občinska uprava opravlja tudi druge naloge iz pristojnosti občine. 7. člen Na področju splošnih zadev opravlja občinska uprava naslednje naloge: - opravlja strokovna, organizacijska, administrativna in tehnična opravila za potrebe župana, občinskega sveta in njegovih delovnih teles, za člane občinskega sveta, nadzorni odbor ter druge občinske organe; - kadrovske zadeve; - sprejem in odprava pošte ter arhiviranje za potrebe občinskih organov; - gospodarjenje z zgradbo občine in tehnično opremo; - avtomatska obdelava podatkov za potrebe organov občine; - ki se nanašajo na civilno zaščito in reševanje: - nudi strokovno pomoč krajevnim skupnostim pri njihovem delovanju in - druge naloge, ki po svoji naravi sodijo v to področje. 8. člen Na področju normativno-pravnih zadev občinska uprava opravlja naslednje naloge: - priprava splošnih in drugih aktov ter mnenj in stališč, kijih sprejemajo župan, občinski svet in drugi občinski organi; - sestavljanje pogodb, oceno sprejetih pogodb in pravno spremljanje pogodb; - strokovno pravno pomoč pri izvajanju volilnih opravil; - pravno pomoč županu, občinskemu svetu in drugim občinskim organom; - opravlja druge naloge, ki spadajo v to področje. 9. člen Na področju upravnih zadev občinska uprava opravlja naslednje naloge: - vodi upravni postopek in izdaja odločbe v teh postopkih na I. stopnji; - vodi evidenco o upravnih stvareh; - sodeluje v upravnih postopkih, ki jih vodijo drugi pristojni organi; - opravlja druge naloge s področja upravnih zadev. 10. člen Na področju javnih financ občinska uprava opravlja naslednje naloge: - pripravlja proračun in skrbi za njegovo izvrševanje v skladu s predpisi, ki urejajo to področje; - pripravlja finančna poročila in zaključni račun proračuna; - zagotavlja strokovno pomoč občinskim organom pri sprejemanju in izvrševanju občinskih splošnih in drugih aktov s področja javnih financ; - opravlja finančno-knjigovodska in druga strokovna opravila za proračun, občinske sklade, režijske obrate, krajevne skupnosti, javne zavode in javna podjetja, ki jih je ustanovila občina in druge proračunske porabnike; - spremlja, analizira in oblikuje cene iz pristojnosti občine in daje mnenje k oblikovanju cen iz koncesijskih razmerij; - spremlja in analizira davke iz občinske pristojnosti in v skladu z zakonom pripravlja strokovne podlage za njihovo uvedbo oz. usklajevanje; - pripravlja premoženjsko bilanco občine; - opravlja druge naloge, ki spadajo v to področje. 11. člen Na področju gospodarstva občinska uprava opravlja naslednje naloge; - pripravlja strategijo razvoja občine ter programske usmeritve in programe razvoja posameznih dejavnosti s področja gospodarstva; - izvaja strokovne naloge za občino in njene organe. kadar je občina ustanovitelj ali soustanovitelj javnega podjetja ali zavoda na področju gospodarskih javnih služb, - spremlja in analizira gospodarska gibanja v občini; - opravlja druge naloge s tega področja. 12. člen Na področju družbenih dejavnosti občinska uprava opravlja naslednje naloge: - pripravlja razvojne usmeritve in razvojne programe na različnih področjih družbenih dejavnosti; - skrbi za realizacijo programov v skladu s proračunom, koordinira delovanje različnih subjektov na področjih družbenih dejavnosti in vrši nadzor nad izvajanjem programov; - pripravlja in izvaja programe javnih del; - opravlja druge naloge, ki sodijo v področje družbenih dejavnosti. 13. člen Na področju urejanja prostora občinska uprava opravlja naslednje naloge: - pripravlja programska izhodišča za sprejemanje prostorskih aktov in pripravlja smernice za izdelavo prostorskih izvedbenih aktov; - pripravlja prostorske akte občine; - vodi evidenco posegov v prostor in analizira stanje posegov v prostor; - nudi strokovno pomoč pravnim in fizičnim osebam pri urejanju prostora; - opravlja druge naloge, ki spadajo v to področje. 14. člen Na področju varstva okolja občinska uprava opravlja naslednje naloge: - pripravlja programe varstva okolja, operativne programe in študije ranljivosti okolja za območje občine; - pripravlja sanacijske programe za odpravo posledic in virov obremenitve okolja in skrbi za njihovo izvedbo; - opravlja druge upravne naloge varstva okolja, kijih določajo posebni predpisi s področja varstva okolja; - opravlja druge naloge, ki spadajo v to področje. 15. člen Na področju gospodarskih javnih služb in infrastrukture občinska uprava opravlja naslednje naloge: - pripravlja strokovne podlage za ustanovitev in organizacijo gospodarskih javnih služb; - izdeluje programe razvoja gospodarskih javnih služb, skrbi za njihovo izvajanje in izvaja nadzor nad njihovim izvajanjem; - pripravlja projekte in investicijske programe in opravlja nadzor nad investicijami; - opravlja druge naloge na tem področju 16. člen Občinska uprava v režijskem obratu, ki je samostojna notranja organizacijska enota občinske uprave, opravlja dejavnosti naslednjih gospodarskih javnih služb: - gospodarjenja s stavbnimi zemljišči, - vzdrževanja občinskih cest, zimske službe ter urejanja in vzdrževanja parkirišč, - urejanja zelenih površin, - vzdrževanja in urejanja pokopališč, - urejanja javnih tržnic, - urejanja in vzdrževanja mest za plakatiranje in oglaševanje, - upravljanje in gospodarjenje s kabelskim TV sistemom in internim TV kanalom. 17. člen Občinska uprava opravlja naloge občinske inšpekcije. Občinska inšpekcija opravlja nadzor nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti. 18. člen Občinska uprava opravlja naloge občinskega redarstva. Na tem področju občinska uprava opravlja nadzor nad izvajanjem zakona o varnosti cestnega prometa in nadzor nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti. 19. člen Naloge in pooblastila občinske uprave oziroma delavcev občinske uprave na področju občinske inšpekcije in občinskega redarstva se določijo s posebnim odlokom. III. NAČIN DELA, POOBLASTILA IN ODGOVORNOSTI DELAVCEV 20. člen Predstojnik občinske uprave je župan, ki predstavlja in zastopa občino ter nadzoruje, usmerja ter daje navodila za vodenje občinske uprave. 21. člen Občinsko upravo neposredno vodi tajnik občine, ki ga imenuje in razrešuje župan. Tajnik občine: - neposredno vodi občinsko upravo, organizira in koordinira delo delavcev v občinski upravi in jim nudi strokovno pomoč, razporeja delo med delavce v občinski upravi in skrbi za delovno disciplino: - izdaja odločbe v upravnem postopku na prvi stopnji; - opravlja najzahtevnejše naloge občinske uprave in vodi ter sodeluje v najzahtevnejših projektnih skupinah v občini; - skrbi za zakonito, učinkovito in smotrno opravljanje nalog občinske uprave; - opravlja druge naloge po nalogu župana. Tajnik občine lahko izdaja odločbe in druge akte, ki se nanašajo na uresničevanje pravic, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja delavcev občinske uprave, če ga župan za to pooblasti. Tajnik občine je za svoje delo odgovoren županu. Tajnik občine mora imeti najmanj srednjo strokovno izobrazbo. 22. člen Razvrstitev in število delovnih mest v občinski upravi ter razvrstitev nalog iz posameznega delovnega področja občinske uprave, ki jih opravlja posamezen delavec, se določi s pravilnikom o sistemizaciji delovnih mest v občinski upravi, ki ga izda župan. 58 POSLOVNIK ** STATUT ** PRAVILNIKI APRIL 1999 23. člen Posamezno nalogo občinske uprave, ki je določena s tem odlokom, opravi tisti delavec, v katerega delovno področje spada naloga po pravilniku o sistemizaciji delovnih mest oziroma po svoji naravi. Če je naloga takšna, da po svoji naravi ne spada v delovno področje nobenega od delavcev občinske uprave, jo opravi delavec, ki ga določi tajnik občine. 24. člen Delavci občinske uprave opravljajo naloge, določene z zakoni in drugimi predpisi, statutom občine in pravilnikom o sistemizaciji delovnih mest, v skladu s pristojnostmi in pooblastili, ki jih za opravljanje posameznih nalog določajo zakoni in drugi predpisi ter po navodilih tajnika občine. Za svoje delo so odgovorni tajniku občine, disciplinsko in odškodninsko pa županu. 25. člen V občinski upravi se lahko kot posvetovalno telo župana oblikuje kolegij, ki obravnava po- membnejša vprašanja z delovnega področja občinske uprave. Župan določi sestavo kolegija glede na obravnavano problematiko. Kolegij sklicuje župan, v njegovi odsotnosti pa tajnik občine. Kolegij se sklicuje po potrebi. 26. člen Za naloge v občinski upravi, ki zahtevajo sodelovanje več delavcev oziroma sodelovanje različnih strok in stopenj znanja, lahko župan ustanovi delovne skupine in druge oblike sodelovanja. S sklepom o ustanovitvi župan določi sestavo delovne skupine, vodjo delovne skupine ter rok za izvedbo naloge. 27. člen Za naloge, ki zahtevajo posebno proučevanje ali posebno strokovnost in jih delavci občinske uprave ne morejo opraviti sami, lahko župan ustanovi delovno ali projektno skupino ter sklene pogodbo z ustreznimi izvajalci nalog. S sklepom o ustanovitvi projektne skupine se določi sestava, naloge, roki za izvedbo nalog, sredstva in drugi pogoji za njeno delo. IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 28. člen Župan Občine Gornji Petrovci v roku enega meseca po uveljavitvi tega odloka izda pravilnik o sistemizaciji delovnih mest v občinski upravi Občine Gornji Petrovci, ki je podlaga za razporeditev delavcev na ustrezna delovna mesta. 29. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Gornji Petrovci (Uradni list RS, št. 10/97). 30. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Številka: 773/99 Datum: 25.3.1999 Župan Občine Gornji Petrovci Franc Šlihthuber, l.r. Na podlagi 29.člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur.list RS, št.72/93) ter 7. člena Statuta občine Gornji Petrovci je Občinski svet Občine Gornji Petrovci na 4. redni seji, dne, 25.3.1999 sprejel PRAVILNI K O FINANČNIH INTERVENCIJAH PROGRAMA ZA POSPEŠEVANJE PROIZVODNJE HRANE V 1. POLLETJU LETA 1999 V OBČINI GORNJI PETROVCI I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem pravilnikom se določijo pogoji in kriteriji za dodelitev sredstev, namenjenih za finančne intervencije v kmetijstvu - pospeševanje proizvodnje hrane. 2. člen Sredstva za finančne intervencije v kmetijstvu se zagotavljajo: - iz sredstev proračuna Občine Gornji Petrovci za program ohranjanja razvoja kmetijstva Občine Gornji Petrovci; - iz drugih virov. 3. člen Sredstva za program pospeševanja proizvodnje hrane in razvoj kmetijstva se zagotavljajo iz občinskega proračuna, njihovo višino pa določi občinski svet z odlokom o proračunu za tekoče leto. 4. člen Za uresničevanje ciljev razvoja kmetijstva Občine Gornji Petrovci se finančna sredstva usmerjajo v: - usmerjanje razvojno naložbene dejavnosti v kmetijstvo; - večanje kakovosti pridelkov in okolju prijaznejših dejavnosti; - uvajanja kakovostnejših semen, sadik, plemen-skih živali ter tehnologije; - ohranitev in varstvo kmetijskih zemljišč ter ohranjanje poseljenosti; - celovit razvoj kmetijstva z zagotovitvijo ustrezne izobrazbe in stalnega strokovnega izpo- polnjevanja; - druge ukrepe, pomembne za razvoj kmetijstva. 5. člen Upravičenci do intervencijskih sredstev so pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo s proizvodnjo hrane in imajo stalno bivališče oziroma sedež v Občini Gornji Petrovci. 6. člen Sredstva za intervencije v kmetijstvo se dodeljujejo kot: podpore, regresi, premije. 7. člen Upravičenec, pri katerem se ugotovi, da je za katerikoli namen pridobitve intervencijskih sredstev navajal neresnične podatke na zahtevkih, izgubi vso pravico do interventnih sredstev za tekoče leto z obveznim vračilom že prejetih interventnih sredstev za tekoče leto. II.UKREPI 8. člen 1. Analize zemlje - regres Namen : zmanjšanje stroškov pridelovanja in zmanjšanje onesnaževanja okolja s pravilno rabo manjkajočih hranil. Višina regresa : 70% od cene analize zemlje. - zahtevke vlagajo upravičenci na upravo občine s priloženim računom in izjavo KSS Gornji Petrovci o odvzemu vzorca. 2. Analiza krme - regres Namen : analiza krme kot pomoč pri izračunu krmnih obrokov Višina regresa : 70% od cene analize. - zahtevke vlagajo upravičenci na upravo občine s priloženim računom ; - vzorce mora vzeti Kmetijska svetovalna služba Gornji Petrovci. 3. Nakup semenske koruze - regres Namen: Spodbujanje uporabe kakovostnega semena koruze. Višina regresa: sorta - - BC hibridi 800,00 SIT /25MK - 1.300,00 SIT/40 MK - Ostali hibridi 1.000,00 SIT/25 MK - 2.000,00 SIT/50MK - 3.200,00 SIT/80 MK - regres se koristi v podjetjih na območju občine v katere je občina dostavila sezname koristnikov regresa za nakup semenske koruze. - na podlagi originalnega računa, kolikor je semenska koruza nabavljena od drugih prodajalcev. - nakup semena mora biti do 16. maja 1999. - zahtevki za regres morajo biti vloženi na upravo občine do 21. maja 1999. 4. Nakup plemenskih krav in telic - regres Namen ukrepa: izboljšanje proizvodnje mleka in mesa. s spodbujanjem obnove plemenskih krav s kakovostnimi kravami in plemenskimi brejimi telicami. Višina regresa : 45.000,00 SIT po posamezni plemenski živali. - plemenske živali morajo biti kupljene preko Živinorejske selekcijske službe SLOVENIJE ; - zahtevke vlagajo upravičenci na upravo občine s priloženim originalnim računom; - plemenske krave so lahko stare največ 5 let; - priložena mora biti izjava oziroma potrdilo dobavitelja plemenskih živali, da te ustrezajo pogojem pravilnika o vodenju rodovništva, ugotavljanju proizvodnosti živali, ocenjevanje plemenske vrednosti in priznavanju pleme- njakov 59 POSLOVNIK ** STATUT ** PRAVILNIKI APRIL 1999 (Ur.list SRS, št.21/81). 5. Prašičereja - regres Namen ukrepa: spodbujanje nakupa kakovostnih plemenskih živali za izboljšanje proizvodnosti mesnatih pasem prašičev. Višina regresa: - nakup plemenskih merjascev 20.000,00 SIT po posamezni plemenski živali; - nakup pl.mladic-breje 15.000,00 SIT po posamezni plemenski živali; - nakup pl.mladic-ne breje 10.000,00 SIT po posamezni plemenski živali. - vse plemenske živali morajo biti vzrejene v potrjenih selekcijskih, razmnoževalnih farmah ali rejskih središčih ; - zahtevke vlagajo upravičenci na upravo občine s priloženim originalnim računom ; - priložena mora biti izjava oziroma potrdilo dobavitelja plemenskih živali, da te ustrezajo pogojem pravilnika o vodenju rodovništva, ugotavljanju proizvodnosti živali,ocenjevanje plemenske vrednosti in priznavanju pleme- njakov (Ur.list SRS, št.21/81). 6. Raziskovalne naloge - regres Namen ukrepa : sofinanciranje raziskovalnih nalog za področje Občine Gornji Petrovci. - prošnje je potrebno dostaviti na upravo občine; - o vlogah odloča občinski svet na predlog Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. 7. Dopolnilne dejavnosti na kmetijah - regres Namen ukrepa: sofinanciranje dopolnilne dejavnosti na kmetijah: - zahtevke vlagajo upravičenci na upravo občine skupaj z elaboratom, ki ga izdela Kmetijska svetovalna služba Gornji Petrovci skupaj s svetovalci ŽVZ Murska Sobota za posamezno področje ; - o vlogah odloča občinski svet na predlog Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. 8. Sofinanciranje izobraževanja in podpora društvom - regres Namen : pomoč pri izobraževanju in podpora društvom. - zahtevki se vlagajo na upravo občine ; - dejavnost društva mora potekati na območju Občine Gornji Petrovci; - o vlogah odloča občinski svet na predlog Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. 9. Apnenje zemlje - regres Namen ukrepa: izboljšanje rodovitnosti tal. Višina regresa : 4,00 SIT/kg. - regres se koristi v podjetjih na območju Občine Gornji Petrovci, v katere je občina dostavila sezname koristnikov regresa za nakup apnenca. - na podlagi originalnega računa, v kolikor je bil apnenec nabavljen od drugih prodajalcev - nakup more biti izvršen do 30.06.1999. 10. Zdravljenje mastitisa - regres Namen : kakovostnejša proizvodnja mleka. Višina regresa : 1.500,00 SIT/zdravljeni kravi. Zahtevke vložijo upravičenci na upravo občine s priloženim originalnim računom. 11. Ureditev pašnikov - regres Namen: cenejša in smotrnejše raba travinja. Višina regresa: 30.000,00 SIT/ha. - zahtevke vlagajo upravičenci na upravo občine; - ureditev pašnikov mora biti izvedena po navodilih in načrtu ureditve, ki jih izdela Svetovalna služba Gornji Petrovci in morajo biti priložena. • 12. Testiranje škropilnic - regres Namen: čim smotrnejša raba pesticidov in varovanja okolja. Višina regresa: 50 % cene testiranja škropilnice. Regresira se samo testiranje, ki ga izvaja na ob- močju Občine Gornji Petrovci Srednja kmetijska šola Rakičan. 13. Sadjarstvo in vinogradništvo - regres Namen ukrepa: spodbujanje investicij v razvoj intenzivnega sadjarstva in vinogradništva. Višina regresa: 100.000,00 SIT/ha nasada oziroma 30,00 SIT/ trsna cepljenka in sadika. - zahtevke vlagajo upravičenci na upravo občine s priloženim elaboratom svetovalne službe za sadjarstvo ali vinogradništvo; - površina nasada mora biti najmanj 0,30 ha. 9. člen Zahtevki iz točk tega pravilnika (1., 2., 4., 5., 6., 7., 8.. 9.. 10., 11. in 13.) morajo biti vloženi na upravo občine najkasneje do 30.06.1999. - zahtevku mora biti priložena številka hranilne knjižice pri HKS Murska Sobota ; - nepopolni ali nepravilni zahtevki se zavrnejo s sklepom v 30 dneh po vložitvi. 10. člen Kontrolo nad izkoriščenimi sredstvi opravlja Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Občine Gornji Petrovci skupaj z upravo Občine Gornji Petrovci; - vlagatelji zahtevkov za regresiranje bodo obveščeni s sklepom do 15.07.1999. 1 l.člen Podjetja, ki imajo sezname koristnikov regresa za nakup semenske koruze in apnenca, morajo koristnika regresa pred izdajo blaga vpisati v seznam, njegovo registrsko številko osebne izkaznice, kar koristnik potrdi z lastnoročnim podpisom na seznamu. V kolikor se ugotovi, da podjetje ne izvaja v celoti ta člen, se mu takoj odvzamejo seznami za regresirani nakup in v letu 1999 ne more več izvajati regresiranja Občine Gornji Petrovci. III. KONČNE DOLOČBE 12.člen Pravilnik o finančnih intervencijah programa za pospeševanje proizvodnje hrane v 1.polletju leta 1999 začne veljati z dnem sprejetja na seji občinskega sveta in se objavi v občinskem glasilu "NOVINE”. Številka: 775/99 Gornji Petrovci, 25.3.1999 Župan Občine Gornji Petrovci Franc Šlihthuber, l.r. ŽELJA Neustavljiva želja, nemir srca v meni tlita, da bi povrnil se v preteklost, da bi se sprehodil po že pozabljenih stezah, kjer nekoč sva skupaj z roko v roki, opojna od spomladanskih rož, : * jutranjo roso božala, enake sanje sanjala, v nežnem objemu pod staro smreko obležala, kjer sta se najini telesi združili v eno... Milan Gašpar NOVINE izdaja Občina Gornji Petrovci ZA ZALOŽBO: župan Franc Šlihthuber GLAVNI UREDNIK: Franc Šlihthuber UREDNIK: Nataša Kuhar LEKTOR: Nada Dekovski ČLANI: Aleksander Ružič Ciril Kozar Marija Časar Simon Perš NAKLADA: 900 izvodov TISK IN IZDELAVA: Solidarnost d.d., Murska Sobota IZJAVA: Po mnenju Urada za informiranje Republike Slovenije se glasilo uvršča med proizvode, za katere se plačuje 5% davek od prometa proizvodov. 60