ZS. številka. J Ljubljani, i ptfrt, 31. januarja 1913. XLVI. leto. .Slovenski Narod* velja: ¥ Ljubljani na dom dostavljen: celo leto •••••••K 24*— pol leta •••••• • i 12— četrt leta.......6*- gia mesec •••••• m 2"— 22 — v upravniStvu prejcman: celo leto. • • • t # • K pol leta ••••••• . 11*_ četrt leta* , . * * # » . 5*50 na mesec . 190 Dopisi naj se frankirajo. Rokopis! se ne vračajo. Uredništvo: Knallovs nllca st 5 (v pritličju levo,) telefon Št 34. Isnafa vsak dan ivecer lsviemil neaolle in praznike. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravnistvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t d., to je administrativne stvari. —— Poaamesna številka velja 10 vinarjev. ■ i 2ia pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna" telefon it 85. #Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo J^to.......K 25 — pol leta ..••••« B 13*— četrt leta....... 650 na mesec . 2*30 celo leto K 30*-* za Ameriko in vse druge dežela: celo leto.......K 35.— Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnistvo (spodaj, dvorišče levo), Enaflova nllca št. 5, telefon si. 85« Državni zbor. Za kugo in kolero. — Zakon proti epidemijam. — Poslanec Ravnihar za tobačne paznike in delovodje. — Uradniške aktivitetne doklade. — Hochenburgerjeva justica inSchwar-zova policija. — Profesorska pragmatika. Dunaj, 30. januarja. zbornica ni mogla danes odpra-v ti predloge o kužnih boleznih. Reakcionarna koalicija, ki nima smisla :a sramotno dejstvo, da je Avstrija celina evropejska država brez epide-mijskega zakona, je s svojo glasovalno taktiko onemogočila, da bi se bi-) izvršilo tretje branje predloge in tem tudi nje skorajšnjo odobrenje v gosposki zbornici. Poljaki in Rusi-ni, krščanski socijalci z dežele in slo-ki klerikalci so bili dovolj moč-. da so preprečili dvetretinjsko ve-. ki je za nujnost tretjega branja 'otrebna. Zmaga seveda to ni nikaka, je le ročja nagajivost, ki se kaj malo na z drugimi alurami teh strank. tni namen se je tej koaliciji pa darle ponesrečil. Po posl. Wr6b-j so stavili predlog, da se naj zakon ikrat izroči sanitetnemu odseku. - pa so propadli. Kako frivolna je u,la ta igra, kaže baš dejstvo, da so nekateri resnejši poslanci iz te re-kcijonarne koalicije naravnost že-rali sodelovati, resp. so se narav-:nst uprli. Tako le od slovenskih kle-Icev glasoval dr. Krek v smislu r-aišnje uzakonitve predloge. Pomen avstrijskega kužnega za-i se ne da dovoli oceniti: on or-/ira preprečevanje in zatiranje lih 1-nlezni. uvaja v javno zdrav-* eno službo sistem, in določa šna sredstva. Predloga morda streza vsem zahtevam moderne-i zdravilstva, toda pomisliti je tre-da ie sama sad kompromisa in .i se je morala izogniti marsikate-nasprotstvom. Kmečki zastopni-kmečkih cbčin so se bali. da bi :u?m zakon nalaga! občinam po de-prevelika bremena, zagovorniki nteresov male trgovine in obrti so L^ovarjali določbam, ki bi zahtevale boju proti epidemijam prevelike osebne žrtve. Zato je bila predloga, ki se je nahajala že enkrat v drugem branju v plenumu, vrnjena odseku in ta jo je baš v onih točkah predelal, tako da je smelo referentovo poročilo upravičeno trditi: novi epidemijski zakon ne bo zahteval od nikogar večjih žrtev, kakor je to v splošnem socijalno - zdravstvenem oziru neobhodno potrebno. Zakon temelji na principu, da je uspešen boj proti kužnim boleznim mogoč le, ako se strogo določi in izvede dolžnost naznaniti kompetentni oblasti vsak slučaj, v katerem obstoja sum, da gre za eno izmed kužnih bolezni, ki so navedene v zakonu. Takih kužnih bolezni je 17 in sicer škrlatica, difterija, več vrst legarja, disenterija, epidemično otrpljenje tilnika (meningitis), otročnica, koze, azijatska kolera, kuga, gobavost (lepra), trahom, žolta mrzlica, vra-nični prisad, smrkavost, steklina in še tudi druge kužre bolezni. Čim se označijo naredbenim potom, da podlegajo ovadbi. Ovaditi je ne le posamezne slučaje kužne bolezni, ali po isti povzročene smrti, temveč tudi one slučaje, o katerih je mogoče sumiti, da so epidemičnL Dolžnosti ovadbe so podvrženi po vrsti zdravnik, babica, strežaiu hišni oče, učitelji, lastnik stanovanja, gostilničarji in hotelirji, hišni posestniki, v nekaterih slučajih živino-zdravniki, končno mrliški ogledi. Ovadbo je podati občinskem-: predstojniku, ki jo sporoči politični oblasti v nadaljnje ravnanje. Oblasti so obvezane takoj ukreniti vse kar je primerno, da se epidemija omeji in uspešno zatre. Taka sredstva so izolacija bolnikov, ki se sme event. izvršiti nasilnim potom, desinfekcija stanovanj, omejitev oziroma prepoved uporabe vodovodov in vodnjakov omejitev prometa z živili, zapiranje in zapečatenje stanovanj, prepoved procesij in shodov ter sploh zborovanj, nadziranje gotovih oseb. prepoved krošnjarstva, v izjemnih slučajih zapiranje obrtnih podjetij ozir omejitev njihovega obrata, izorazne-nje stanovanj, omejitev osebnega prometa in nrometa z blagom itd. Za zatiranje epidemij imaio skrbeti v prvi vrsti občinski in di-striktni zdravniki, ako pa se je epidemija nevarno in silno razširila, po- tem je nastaviti posebne epidemijske zdravnike. Dolžnost ovadbe je kazensko sankcijonirana, zbornica pa je tozadevne prvotne določbe znižala ter vpostavila precej nizke kazni, ki se gibajo v mejah do 300 K oziroma 14 dni zaoora. Obema ugovoroma, da oškoduje novi zakon materijalno itak slabo stoječe občine na kmetih in nalaga s svojim rigoroznimi desinfekčnimi in izolacijskimi določbami baš revnejšim slojem silna bremena, se je predloga spretno izognila. Ona zahteva sicer od občin energično sodelovanje ter statuira zlasti njih dolžnost, da pravočasno skrbe za transportna in desinfekčna sredstva ter pripravijo primerne izolacijske prostore (bolnišnice, barake), toda zaeno določa predloga, da mora država prispevati za te stroške s primernimi zneski, ki dosežejo vsaj polovico faktičnih stroškov. Novi zakon bo dal oblastem tudi pravico, da izpraznijo stanovanja in v izrednih slučajih zapro obrtna podjetja — toda statuira tudi, da so potrebne osebe upravičene zahtevati na javne stroške primerna druga stanovanja in hrano ozir. podpore in odškodnine. Država je torej prevzela velik del bremen,, ki bode rezultirala iz novega zakona, zato pa si ie lahko svesta. da se bo v bodoče uspešnejše lahko borila proti sovražniku — epidemiji. Upati je, da bo zakon skoraj tudi v crosposki zbornici sprejet in uveljavljen. Soglasno in navzlic ponovljene-nemu »protestu« vlade je odobrila zbornica danes poročilo o zboljšanju položaja paznikov in delovodij \ tobačnih tovarnah. Naziranje med poslanci je v tej zadevi tako enotno, da so se vpisavali med kontra - govornike baŠ najbolj goreči zagovorniki te kategorije državnih uslužbencev. Poslanec dr. Ravnihar je bil izvoljen za generalnega govornika proti, da baš v tej lastnosti tem ostrejše poudari upravičenost v odsekovem poročilu priporočanih določb. Posebno toplo se je posl. Ravnihar zavzel za 351etno službeno dobo tobačnih delovodij. Velika krivica in inkongruenca leži v tem, da imaio podrejeni delav- ci 35Ietno službo, med tem ko mora služiti delovodja 40 let. Nesmisel te določbe pa je posebno očividen, ako pomislimo, da služi paznik, katerega se Šteje v kategorijo delavcev 35 let, ako pa vsled svoje zmožnosti in pridnosti avanzira za delovodjo — mora služiti 40 let! Ugoditi upravičenim zahtevam te kategorije ne zahteva skoraj nikakih žrtev, državna blagajna bi morala v celem izplačati približno 296.000 K — zares siromašna vsota, ako jo primerjamo z velikanskim 190 milijonskim dobičkom tobačne režije. Govornik priporoča končno tobačni režiji naj ugodi tudi ostalim, še neizpolnjenim željam tobačnega delavstva, kakor so formulirane v posebni spomenici, ri so jo prizadeti že lani tobačni režiji predložili. (Živahna pohvala.) Po prvem čitanju nekaterih vladnih predlog, ki smo jih že včeraj našteli se je zbornica odgodila do 10. februarja. Predlog, da se naj vrši jutri še ena seja, v kateri naj zbornica reši tretje branie epidemijskega zakona je propadel. V razpravi se nahaja sedaj tudi nujni predlog mladočeškega kluba, ki ga utemeljuje poslanec Tobolka, da se opuste aktivitetne doklade, zato pa za uradnike in sluge določijo primerne stanarine. O interpelacijah, ki jih je danes vložil poslanec dr. R a v n i h a r, smo že brzojavno na kratko poročali. V naslednjem naj sledi nekoliko obširnejša vsebina. Interpelacija na justičnega ministra omenja dva slučaja pri okr. sodiščih v Celju in v Ormožu, ko sodnik vzlic zahtevi ni hotel sestaviti slovenskega zapisnika, Češ, da je stranka vešča nemškega jezika. Nemški sodniki pri tem namenoma napačno tolmačiio znano ministeriialno naredbo, ki določuje, da je s slovenskim strankam, ki znajo samo slovensko, pisati zapisnik v slovenskem jeziku. Iz teh besed sklepajo nekateri sodniki Čisto neopravičeno, da se takrat, kadar slovenske stranke nem- ško razumejo, slovenski zapisniki delati ne smejo. — Dalje omenja interpelacija nezakonito tolmačenje ta-kozvanega in via facti uvedenega notranjega nemškega jezika pri okr. sodišču v Ljubljani. — Pri objavljanju oporok se je doslej klavzula o objavljenju oporok vedno glasila v jeziku oporoke same. Po najnovejši praksi mora biti ta klavzula v nemškem jeziku, češ, da je »objavljenje«, »razglasitev« oporoke interna zadeva, torej »kundgemacht«. Interpelacija na ministra za no« tranje zadeve radi imenovanj pri ljubljanski policijski direkciji poudarja, da smatra prebivalstvo, ki je zanje ustanovljeno ravnateljstvo in ki tvori komaj 2% nemškega prebivalstva, imenovanje uradnikov nemške narodnosti na vodilna mesta, vzlic temu, da so na razpolago uradniki slovenske narodnosti, kot žalitev in briskiranje. Očividno je, da so pri tem imenovanju politični motivi igrali svojo vlogo. Interpelacija zahteva, da se pri nastavljanju uradnikov pri deželni vladi kranjski ozira na narodnost rrebivalstva, ki ie po pretežni večini slovenska. Zanimivo in ostro kritiko razmer pri upravi avstrijskega Llovda podaja interpelacija poslanca Man-dića, katero je ta vložil v včerajšnji seji. Odsek za državne nastavljence dobi skoraj novo gradivo. Vlada je danes sporočila nekaterim poslancem vsebino službene pragmatike za državne učiteHe in profesorje, ki jo skoraj predloži v zbornici. Predloga je v bistvu prirejena po splošni prag-matiki in bo veljala za profesorje, suplente in asistente. Poskusni trienij je odpravljen, suplent, ki ie služil dve leti, ne sme biti več odpuščen. Za profesorje je statuirano časovno napredovanje. Določba o kvalifikaciji, omejitev kvalifikacijske svobode, disciplinarno postopanje so urejene podobno, kakor v splošni službeni pragmatiki. e Čas odmora, ki si ga je določil plenum zbornice, bo »posvečen« finančnemu odseku, katerega posveto- ' vanja o finančnem načrtu so stopila v odločilen stadij. LISTEK. Skrivnost hiše št. 17. Roman. Angleški spisal J. Storer Clousten. (Dalje.) ^Koliko znaša nagrada?« je šuš-!ial gospod Morris. Dvesto funtov,- je šušljal gospod Jephson. Ker sta sicer veličanstveno mirio stala pri vratih, je ena izmed mnogoštevilnih prodajalk kmalu zapazila, da sta danes zelo razburjena in C-d se neprestano nekaj pomenkujeta, icno začudenje je postalo še večje, ;o je zapazila, da se neprestano nanjo ozirata in potem nekako primer- e gledata na tiskan listek. Kaj uda. da se je kolikor mogoče obrnila v stran, čim je zapazila, da jo ogledujeta. m Vsaka krepost ima svoje senčnate strani. Gospod Morris in gospod lephson, sta bila tako vrla kavalirja, i nikakor nista mogla biti ob enem tudi dobra detektiva. Dosti prej, neko sta se prepričala, da je prodajalka identična z osebo, fotografirano na u, še predno sta se zedinila, kake korake bi bilo treba storiti, je bilo ado dekle že na jasnem o svojem položaju. Ko sta se gospoda približala mizi, kjer je bilo prodajalki oddano mesto, mladega dekleta že ni bilo več tam. »Kje je pa gospodična Woolcom-be?« je s kraljevskim glasom vprašal gospod Morris. *Ni ji treba povedati, da sva zanjo vprašala,« je dostojanstveno dostavil gospod Jephson; »recite ji samo, naj pride malo sem.« Minilo je pet minut; minilo ie deset minut; minilo je četrt ure — gospodična Woolcombe se ni prikazala. Notranja razburjenost obeh imenitnih gospodov je postala brezmejna, ko sta končno izvedela, da je gospodična Woolcombe kar naeiitcrat zapustila prodajalno in izginila. »Zdaj je popolnoma gotovo, da je to bila ona,« sta rekla soglasno. Tisto popoldne je več odličnih odjemalk z začudenjem zapazilo, s kako grobno žalostjo sta gospod Morris in gospod Jephson odpirajoč vrata zastokala: »Tu, milostljiva, prosim.« V mraku tistega dne, ko so začeli vžigati cestne svetilke, je v Maida.Vale izstopilo mlado dekle iz omnibusa in krenilo v okraj St. Johna gozd. Bilo je to vitko, lepo dekle, oblečeno priprosto, a okusno. 2al, da lepega obrazka ni bilo dobro videti, ker ga je zakrival gost pajčolan. Deževalo je močno; dekle je imelo odprt dežnik in :e šlo naravnost v ulico Hiacint. Trajni močni dež je bil že pregnal skoro vse občinstvo, zbrano poprej pred hišo št. 47.; ostalo h samo nekaj entuzijastov, katerim so bile senzacije za življenje tako potrebne, kakor njihovim slabejšim rojakom pivo. A tudi ta maloštevilna množica je oplašiJa mlado dekle, ki se je ustavilo in nekaj trenotkov ni vedelo, ali naj gre naprej ali naj se vrne, Naposled pa se je dekle odiočilo in je šlo s krepkimi koraki nafavnosi proti hiši št. 47. Zbrano ženstvo je to z zadovoljstvom zapazilo in si je reklo: torej vendar nismo zaman čakale. Redar je gospodično peljal v knjižnico. Ko so se odprla vrata, je Feliks Chapel nervozno planil s svojega stola, a se je takoj zopet pomiril, čim je spoznal, da stoji pred njim ženska. Ponudil ji je stol in vljudno vprašal, kaj želi, a ker se dama ni vsedla, mu je takoj zopet težko pri srcu. »S čim vam morem postreči?« je vprašal še enkrat nekako tiho in glas se mu je tresel. »Ah! Torej ste to vendar vi! To Je vaš glas! Namaskaradili ste se tako izvrstno, da sem že mislila, da sem se zmotila.« Feliks se je moral opreti ob peč, da se je vzdržal na nogah. »Kdo pa ste?« je zaklical. Namesto, da bi bila gospodična odgovorila, je dvignila pajčolan, »Eva Wilson,« je rekel, a tako tiho, kakor bi se bal, da ga je slišati skozi zidove. »Prosim vas, gospod Molv-neux,« je rekla hitro in odločno »povejte mi vendar, kaj vse to pomeni? Kje je milostiva? Zakaj puščate ljudi v zmoti, da je izginila? Kaj naj pomeni ta skrivnost? Zdi se mi, kakor bi se ^ni sanjalo...« »Da, da, strašne sanje,« Je klavrno potrdil Molvneu*. »Zakaj pa ne naredite temu konec? Zakaj ste sploh, kaj takega začeli?« »Vse vam bom pojasnil, Eva,« je zavzdihnil. Po njegovem obširnem pojasnilu je zaklicala Eva: »To je vse prav in lepo za vas, toda — oprostite — kaj briga to mene? Kako pridem jaz do tega, da moram — preganjana — zapustiti službo za službo. Povsod me spoznajo za Evo Wilson — zdaj pa sem tega sita, da bi veljala za strašno hudodel-ko. Sicer mi je žal, gospod Molv-neux, da morem vaše načrte prekrižati, a tako nikakor ne gre naprej.« »Saj imate prav, ljubo dete,« je rekel MoIyneux presrčno. »Tudi jaz sem v tem kratkem času zadobil tako žalostno slavo, da me bo celo življenje preganjala in tudi razburjenja, ki sem jih doživel, bom čutil celo življenje. A kaj naj storim? Moja žena se je za ta načrt zavzela z velikim navdušenjem; njena odločnost, njena eneržija je v teh razmerah občudovanja vredna in jaz bi jo strahovito razočaral, če bi jo prisilil, da se prezgodaj vrne med žive...« »Kje pa je?« ga je prekinila Eva. »Zaupno vam povem,« je šušljar MoIyneux, »da se je skrila v okraju Hammersmith...« »Dajte mi njen natančni naslov; takoj io poiščem.« »Kaj hočete to res storiti, ljuba Eva? To je izvrstna misel!« Z živahnostjo Človeka ki mu življenje zopet kaj lepega obeta, je Molyneux sedel za mizo in je začel pisati. »Pooblaščam vas, ljubo dete, da svojim prošnjam pridružite tudi mo- je,« je rekel. »Spomnite mojo ženo tudi na to, da mi že več dni ni nič pisala in da čakam nestrpno na poročilo o —o — o nekem obisku, ki ga je nameravala napraviti.« Izročil je Evi popisani papir in ii rekel: »Tu imate natančni naslov; moja žena se za ta Čas imenuje gospa Lingen.« »Rekla ji bom,« je dejala Eva odločno, »da mora takoj z resnico na dan, sicer pojdem na policijo.« Gledal je za njo z velikim in resničnim občudovanjem. »Res, zavidanja so vredni ljudje, ki tako jasno vedo, kaj hočejo,« je govoril sam sebi.»Taki ljudje spoznajo vse prej, kaj je prav, kakor taki, k: so nekaj let študirali na visoki šoli. Zakaj ni prišlo meni na misel, obiskati mojo ženo9 Sicer pa upam, da bo kmalu vse pri kraju ir da bo konec dober.« Kaki dve uri pozneje je sedel pri gorki Deči in si privoščil že dolgo pogrešano znanstveno čtivo — bral je najnovejši spis svojega prijatelja dr. Harbottla Smitha »O kameniti dobi o Asiriji«, ko je zopet Eva stopila pred njega. »No, ljubo dete,« je vprašal s prijaznim nasmehom, »kake novice prinašate? »Gospod Molyneux,« je zaklicalo mlado dekle, »vaša soproga je izginila.« »Izginila?« Je ponavljal ves prestrašen. »Že tri dni se r.i prikazala v hiši, kjer je stanovala in se zglasila kot gospa Lingen.« (Dalje prihodnjič.) Obsodba nemške kulture. Hemški drž. zbor. Nemci se kaj radi babajo i svojo kulturo, obenem pa zaničevalno govore o slovanskih narodih kot barba« rjih. Toda kar dela pruska vlada z vrlim in kulturno visoko stoječim poljskim narodom, prav lahko primerjamo s počenjanjem Turkov v Makedoniji. Hakatizem pruske vlade je bil tako nasilen, tako nekulturen, da so se ga jen" sramovati celo nekateri pošteni Nemci. In zgodilo se je, da je dobil državni kancelar Beth-mann - Hollweg in ž njim nemška vlada tako nezaupnico, kakršne zgodovin? parlamenta skoraj ne pozna. Šlo je, kakor znano, za interpelacijo Poljakov glede ra^laščevanja poljskih posestev. In ker državni kancelar ni hotel odgovoriti na to interpelacijo, češ, da se interpelacija tiče izvrševanja pruskega zakona, vsled česar je to zadeva Pruske, je poljski poslanec Sevda predlagal: Dovoljenje za razlaščevanje poljskega zemljiškega Imetja v svrho naseljevanja ne odgovarja nazorom državnega zbora. In obsodba, ki jo je slišala nasilna nemška vlada, je bila zaslužena — obenem pa sramotni pečat zanjo. Socijalni demokrat Wendel je popoPnoma upravičeno izjavil, da gre za najbrutalnejšo uporabo najbrutal-nejšega izjemnega zakona in za kršitev ustave. Končno je bil ta predlog, ki pomenja nezaupnico vladi, sprejet z 213 glasovi proti 97 glasovom, 43 poslancev ni glasovalo. Za predlog so glasovali: Poljaki, cen-trum, socijalni demokratje, Welfi in Lotrinžani. Posledic iz te nezaupnice seveda vlada ne bo izvajala, vendar pa pomenja zmanjšanje avtoritete vodilnega državnika. »Berliner Ta-geblatt«, ki je že pričakoval to nezaupnico, pravi: »Če bo centrum hotel, utrpi gospod pl. Bethmann - Ho!lweg pri tej priliki uničujoč poraz ... Še več! Državni zbor more z debato o interpelaciji združiti predlog, v katerem se pravi, da postopanje državnega kancelarja odgovarja, ali ne odgovarja naziranju državnega zbora. Seveda more pl. Bethmann - Holl-weg preiti Čez ta votum nezaupnice na dnevni red. Ce državni zbor odprto pove svoje naziranje, ki je različno od naziranja državnega kancelarja, ni treba, da bi imelo to praktičnih posledic. Toda zmanjšanje avtoritete vodilnega državnika je vendarle spojeno s tem, če mu da tričetr-tinska večina zbornice črno na belem, da njegova poljska politika ne odgovarja naziranju državne zbornice.« Govori se, da bo vlada najbrže razpustila državni zbor, toda ne zaradi te nezaupnice, temveč zaradi konflikta, ki bo najbrže nastal pri vojni predlogi. Vlada bo namreč zelo težko dobila večino, ki bo glasovala za pokritje. Konservativci in najbrže tudi liberaPne stranke bodo glasovale za voine zahteve, vendar pa ti še ne tvorijo veČine. In ker bodo socijalni demokratje glasovali proti vojnim zahtevam, tedaj bo vlada najbrže razpustila državni zbor. Vlada se namreč tolaži z upanjem, da bo lahko uporabila odklonitev vojnih zahtev kot učinkujočo volilno parolo proti socijalnim demokratom. Med vojno in mirom. Odgovor Turčije. Porta je odgovorila na noto velesil. V zadnji uri jo je še popravila. Ob 11. dopoldne je namreč prišel veliki vezir k obmejnemu grofu Paila-viciniju in mu ustmeno sporočil vsebino note. Avstrijski veleposlanik je nasvetoval velikemu vezirju še nekaj izprememb, nakar je veliki vezir odšel, na avstrijskem veleposlaništvu pa pustil svojega pobočnika. Ko je prišel opoldne zunanji minister na veleposlaništvo, da izroči odgovor Turčije, mu je sporočil pobočnik velikega vezirja, kaj sta se dogovorila veliki vezir in avstrijski veleposlanik, nakar je notranji minister takoj odšel, ne da bi bil oddal noto. Veliki vezir Mahmud Šefket paša pa je med tem obiska? ruskega veleposlanika pl. Giersa. Nato se je sestal ministrski svet, ki je besedilo note izpremenil. Kakor poroča »Agence Havas«, je odgovor Turčije štiri pole dolg in pisan v zelo zmernih besedah. Porta obstoja na tem, da obdrži oni del Odrina, kjer se nahajr.jo sveti kraji muzlimanov, pripravljena pa |e, odstopiti ves desni breg reke Marice. Glede Egejskih otokov želi Turčija obdržati iz strategičnlh ozirov one otoke, ki leže v bližini maloazijske obali. Turčija pa prepušča velesilam, eh. V tem oziru piše že »Kolnische Zeitung« ter dolži balkanske države, da niso imere onega potrpljenja, kakor velesile. Malo časa je še, da si velesile premislijo, toda premišljevale so že poldrugi mesec in do sedaj še niso storile vsled samega premišljevanja ničesar pravega, marveč položaj le še bolj zamotale. * Pred izbruhom nove vojne. »V/iener Allg. Zeitg.« hoče vedeti iz Londona, da je korak Bolgarske, ki je odpovedala premirje, tamošnje politične kroge popolnoma presenetil. V bolgarskih krogih so mnenja, da je popolnoma negotovo, kako se bodo dogodki sedaj razvili. Delovanje konference veleposlanikov pa to prekinjenje premirja nič ne zadene. Diplomatlčna konferenca bo zborovala naprej in se bavila z določitvijo meje Albanije in z vprašanjem Egejskih otokov. V Londonu so se pretekli teden zlasti bali, da bi mogla storiti Rusija svoje posebne korake v Mali Aziji, ta skrb pa Je sedaj izginila. Angleška vlada Je opozorila Rusijo na veliko nevarnost take akcije in Jasno povedala, da bi tvoril oborožen ruski korak v Mali Aziji veliko nevarnost za evropski mir, zlasti, ker bi tega Nemčija ne gledala mimo. Ruski poslanik Je baje nato zagotovil, da Rusija ne misli na tak korak in da to vprašanje sedaj nI aktualno. Pač pa je priznal, da bi bilo za Rusijo pod gotovimi okoliščinami, zlasti če izbruhnejo nemiri v turški Armeniji, težko, ostati mirna. Grški ministrski predsednik Ve-nizelos se je, kakor poroča tržaški »Piccolo«, izrazil, da bodo balkanski zavezniki tudi po svojem odpotova-nju ostali neprestano v zvezi z velesilami. V Londonu bo ostalo zastopstvo balkanskih držav s popolno pol« nomočjo in z natančnimi instrukcija-mi za vsak slučaj. Balkanske države namreč mislijo, da bo vojna zelo kratka, ker hočejo z vso močjo udariti na Turke in popolnoma uničiti njih odpor. Kmalu bo morala Turčija prositi za mir, potem pa balkanske države ne bodo pripustile pogajanj, marveč bodo diktirale mirovne pogoje in Turčija bo morala podpisati. Načrti za nadaljevanje vojne so že dolgo končani. Velesile ne bodo intervenirale, marveč čakale na konec nove vojne, čegar uspeh ne more biti dvomljiv. Tudi neki inspiriran članek lista »Lokaianzeiger« zatrjuje, da se bo konferenca veleposlanikov v Londonu nadaljevala in skušala ohraniti sporazumlj en je med velesilami. Nekako jezno piše člar.kar naprej. Ce mislijo balkanske države, da bodo s prekinjenjem pogajanj lahko izvršile pritisk na velesile, se zelo motijo. Velesile ne bodo nadalje posredovale pri portL Zavezniki naj imajo pred očmi, da z obnovitvijo vojne stavijo marsikaj v nevarnost. Tudi v tem t članku ie skrita grožnja. V Londonu ostanejo, kakor poroča Reuterev biro delegati Skudulis, Ve-snić in Popović, bolgarske interese pa bo zastopal Madjarov, ki Je bolgarski poslanik v Londonu in obenem mirovni delegat. Med tem le Balkanska sveza odpovedala premirje. Odpovedni rok se ]e pričel včeraj ob 7. zvečer. Sovražnosti se tedaj pričao v ponedeljek ob 7. zvečer. Balkanske države so se za nadaljevanje vo)ne Izborno pripravile. Kakor poročajo Iz Soluna, sta dospela tja v nedeljo dva grška parnika iz Marseilla, ki sta pripeljala 120 brzo-strelnih topov, 800 ton pušk in ravno toliko municije za topove ter 600 ton raznega drugega vojnega materijala za Srbsko, med tem tudi več avtomobilov. Ves materijal se prepelje z železnico na Srbsko. Bolgarsko poslaništvo na Dunaju je dobilo včeraj iz Sofije sledečo brzojavko: Danes ob 7. zvečer se odpove premirje, tako da se začno dne 21. Januarja starega računa, t. J. v ponedeljek 3. februarja ob 7. zvečer sovražnosti. Glavno poveljnl-štvo balkanskih armad Je izdalo povelje glasom katerega se tuji vojaški atašeji In volni poročevalci r*e pripuščajo na bojišče In se Jim tudi ne da dovoljenje prosto potovati po Bolgarskem. Berolinski diplomatični krogi, ki popolnoma noznajo namene bolgarske vlade (?) pravijo, da nI dvomiti, da volna zopet Izbruhne. Najbrže pa se ob početku vojne ne bodo vršile pri Čataldži večje operacije. Prva na!o«?a zaveznikov bo, da zavzamejo Odrin. Zavezniki so popolnoma edini in bodo nadaljevali vojno skupno. Konflikt z Romunsko ne bo izbruhnil In še man} upravičeno je upanje Turčije, da Izbruhne vojna med Avstro - Osrrsko in Utisilo. Mednarodni DoToža] v Evron! ie zelo dober, tako da bo ostal tudf drugi del balkanske voine lokaliziran. . . Ako po daljšem premoru zopet zagrme topovi in jamejo pokati puške, se nam zdi, kakor da bi poslušali najlepši koncert In k takšnemu koncertu spada tudi naša zunanjost Neobriti in za-rašeni smo vsi kakor medvedi, da bi človek mislil, da ima pred sabo same razbojnike. Vsa naša vojska že komaj čaka na konec premirja, ker je že sita turških zavlačevanj. Armada kar koprni po tem, da bi zopet smela z vso silo naskočiti Skader. A Skader bo za nas še trd oreh! Uvaževati je treba, da je Skader najmodernejša trdnjava, zgrajena od najsposobnejših nemških in drugih tujih inženirjev. Por g tega pa je treba Še to upoštevati, da je naša oblegovalna armada po številu najbrže manjša, kakor turška posadka v Skadru. Zatrjuje se namreč, da šteje turška vojska v Skadru nad 60.000 mož. In ta posadka ima nad 80 samih večjih in težkih topov. A koliko imamo mi topov pred Skadrom? V celem 34, a še med temi je razmeroma mal!o Število oblegovalnih. Sicer pa smo pravkar dobili 60 Čisto novih in najmodernejših ml-raljez. Vrhu tega pa že tudi lahko porabimo one turške topove, ki smo jih uplenili v Beranah in na trdnjavah Belega polja. Municije za te topove imamo dovolj. Kakor čujem, so na potu pred Skader razni srbski voji izpred Drača, ki imajo sabo silno artilerijo. Potem pa hajdi v naskoku na Skader! In naj pademo do zadnjega moža in nai se zarote proti nam vse peklenske sile, Skader mora biti naš! Milic Obrenovič Črnogorski rezervnik. po suhem in si raztrgal obleko ter zaznamoval kožo, ali pa bi se sezul, zavihal hlače in hodil enostavno po sredi pota, ne meneč se za vodo in blato. Vedno bolj divja Je postajala po« krajina. Na levi visoke in strme pečine grebena, ki se vleče od Črnega vrha do Medove, na desni viharno morje. Vsporedno z nami so korakale čete črnogorske redne vojske visoko nad nami po vrhu grebena. Pogostokrat smo morali postati, da so došle te kolone do iste Črte, kajti bilo bi preveč predrzno korakati brez zaslombe dalje, ker bi nas Turki raz onih pečin lahko s skalami pobili do zadnjega moža. Sporazumeli pa se nismo morda z znamenji, ali z zastavicami, kakor je to v navadi pri modernih armadah na velike oddaljenosti, temveč vse ustmeno. Še danes nevem, kako se je to moglo sploh zgoditi, kajti razumel nisem niti besedice onega vpitja, ki je prihajalo raz grebenov, med tem ko so morali brigadir in častniki razumeti vse, ker so se večkrat po pet minut razgovarjali med seboj in to v razdalji več kot štiristo metrov. Čimdalje bolj so se zoževale sipine, tako, da so razsrjeni valovi plu-skali prav do nas in vsako nadaljno prodiranje bi bilo nemogoče, da se ne pričenja tu gorski greben zniževati in strmina pobočja manjšati, tako, da se je bataljon lahko razprostrl po pobočju. Čim bližje smo prihajali Medovi, tem opreznejši smo bili. V široki bojni vrsti smo prepregli vse pobočje, pripravljeni, da nas Turki vsak trenutek pozdravijo s svinčenkami. Dalje in dalje smo se plazili, vedno manjša je postajala strmina pobočja, vedno nižji greben, nazadnje se je vse skupaj strnilo v planoto in stali smo nad mestom, ali bolje rečeno nad pristaniščem. Dež je lil v potokih, začelo se je mračiti in obstali smo nad mestom, nevedoč kaj nam ie storiti. Od ostale vojske ni bilo ne duha, ne sluha, menda je ostala zadaj, ali kaj, nobeden ni vedel zanjo. »Kje so drugi bataljoni?« je pra-Šal brieadir kapitana. »Ne znam, Boga mi!« se je glasil odgovor. Nervozno Se stopical brigadir semintja, obstal pred bataljonom in spregovoril: »Deca moja! Gladni ste, utrujeni in premočeni, doli v mestu pa je vsega dovolj: kruha, vina in strehe. Ako hočete, ostanemo čez noč na dežju brez ognjev in jedila do jutra, da pride ostala vojska za nami, ali pa naskočimo mesto sami, ie osvojimo, ali poginemo v junaškem boju za domovino. Izbirajte!« »Juriš! Živela Črna gora!« je zaorilo iz dvesto grl. (Dalje prihodnjič.) Iz srbskih In bolgarskih bolnišnic Snoči je imelo društvo zdravnikov občni zbor, na katerem so poročali tudi zdravniki, ki so pohiteli našim bratom na Balkanu na pomoč, o svojih izkušnjah. Predolgo bi bilo, navajati vse podrobnosti izredno zanimivih predavanj, zato se hočem omejiti le na najmarkantnejše poteze iz izvajanj posameznih govornikov. Kot prvi je poročal o svojih izkušnjah v okrožni bolnišnici v Nišu gosp. dr. O r a ž e n, čegar članki v »Slovenskem Narodu« so vsakemu znani. Podrobnejše poročita v kimr-gičnem smislu izide iz peresa gosp. dr. Šlajmerja v »Lječniškem vest-niku«. Izmed internih slučajev je bilo med bolniki, ki so prihajali s srbskih bojišč, zlasti mnogo slučajev bron-chitis, pneumonij, pneumothoraxa in rheumatizma. Slučaji hudega rheu-matizma so se zlasti množili v poznejših stadijih vojne, zlasti po strahoviti bitki pri Bitolju, kjer so morali stati vojaki po 16 do 18 ur v lede-no-mrzli vodi. Ti bolniki so prišli v bolnišnico vsi sključeni in rumeni in bolezen se jim je brala na razoranih obrazih. Bik) pa je tudi precej mnogo, ki so bili duševno alterirani vsled grozot vojne. Take psvehose so bile kaj pogoste ter je najblagodejnejše vplival mir. Eden je zatrjeval n. pr. da Je stal tako dolgo v vodi, da mu Je voda vzePa popek, drugi Je bil podnevi še precej miren, ko se je pa zmračilo, je nadlegoval druge bolnike, če slišijo grmenje topov, ta je pozneje umrl. VeČina teh bolnikov pa Je bila precej mirna in topa. Zlasti dobro so se obnesli v teh slučajih veronal, brom in valerijana ter so se pokazali učinki že po nekaj dneh, morfija se Je rabilo le prav malo. Haemathoraksov je bito več vsled ran skozi prsi. Bili so to večinoma ugodni slučaji, ter so se vsi ozdraveli razen enega. Rane so Sile- dvojne, od bajone-. tov in od krogel. Od bajonetov ranic- Izpred Skadra. Gruda pred Skadrom, 20. januarja. Kakor je znano, je naš oddelek pod vodstvom generala Janka Vuko-tića prispel pred Skader, ko je osvojil Berane, Bijelo polje, Plevlje, Peč in Visoke Dečane. Pohod iz Peči sredi zime preko zasneženih planin, je bil silno težaven. Ko smo došli pred Skader ter se utaborili na pozicijah v Grudi, je do-šel sam kralj Nikola, da nas pozdravi. Imel je tako lep in navduševa-Ien govor, kakor še nikoli. Tako so zatrjevali stari bojevniki, ki so kralja - gospodarja že opetovano slišali govoriti ob takih prilikah. Posebno pozornost je kralj posvetil kolašinskemu polku, ki je z naskokom zavzel trdnjavo Jejevico, zaplenil 12 turških topov in vjel večje število turških vojakov. Kralj je pred vso vojsko poljubil zastavo tega polka in odredil, da se zastava po končani vojni pošlje takoj na Cetinje, kjer se shrani v vojnem muzeju, ker je popolnoma raztrgana od puškinih in topovskih krogel. Vrhovni komandant vse naše vojske je sedaj sam kralj Nikola. Nj:gov cilj je, da za nobeno ceno ne izpusti iz svojih rok Skadra, če tudi bi bilo treba preliti zadnjo kapljo krvi. In za ta odločilni boj bo treba zadnjega moža. Zato je izdal na Častnike ukaz, naj pazijo in Čuvajo vsakega poedi-nega vojnika, kakor bi majka pazila na svojega edinca sina. Naše taborišče je od Skadra oddaljeno približno 12 km; na nekaterih pozicijah pa je naša vojska oddaljena od Skadra samo še 4 km. Bataljon Lipovski, h katerem*« spadam tudi jaz, tabori sredi Skadrskega polja, kjer jezero prehaja v reko Bojano. Po dolini reke Drina je prispela semkaj tudi srbska vojska in se utaborila. 2 njo smo potegnili okrog Skadra železen obroč. Lahko rec^m, da je ta obroč tako silen, da bi zajeli vsakogar, ki bi hotel v Skader ali iz Skadra, ako bi imel tudi krila. Neprestano dohajajo k nam begunci iz Skadra. Ti nam pripovedujejo, da so naše granate porušile več turških džamij, zlasti mnogo pa je razrušenih minaretov. ki so jih zadele krogle naših topov. Ti begunci tudi pripovedujejo, da vlada v Skadru med civilnim prebivalstvom in vojaštvom velik spor. Prebivalstvo, kateremu že primanjkuje živil, zahteva, naj se trdnjava vda, vojska pa neče o tem ničesar slišati. Vrhu tega turška posadka neče priznati premirja, zato se vrše dan za dnevom boji, kakor da bi se nahajali sredi vojnih operacij. Ni se potem čuditi, da smo se na pokanje pušk in grmenje topov že tako navadili, da bi nam bUo naravnost dolgočasno, ako bi nekaj dni preneoalo to pokanje in grmenje! Povest slov. prostovoljcev. (Napisal M. Č.) (Dalje.) Čez eno uro sva dospela v tabor in zaspala ob ognju utrujena od silovitih naporov minulega dneva. Drugega dne se je pomaknila vsa vojska do Črnega vrha, zasedla vse važnejše postojanke naokrog, ter postirala brez boja strojne puške in topove na imenovani vrh. ki obvladuje vse dohode od črnogorske strani do Sv. Ivana Medovanskega. Nikjer ni zadela vojska niti na najmanjši odpor Turkov, posebno se je vse čudilo, da je pustil sovražnik brez boja strategično tako važno pozicijo, kakor je ravno črni vrh. Vsi smo pričakovali strahovitega boja, a ko so dospele Črnogorske kolone v bojnem redu na vrh gore, so ga našle praznega. Menda so Turki po včerajšnjem porazu obupali, da bi se mogli uspešno braniti proti zmagoviti naši vojski, ali pa so imeli kak drug vzrok, da so brez nadaljnega odpora izpraznili vse ozemlje do Medove. Prenočili smo tik ob vznožju Črnega vrha na višini poleg močvirja, po katerem smo gazili prejšnji dan pred bitko. Razpostavili smo močne straže okrog tabora, ker še vedno nismo mogli verjeti, da je bežal sovražnik tako daleč in smo pričakovali, da bo skušal prodreti naše vrste, kar bi bil gotovo storil v bližini našega tabora, kajti tvorili smo skrajno desno krilo Črnogorske vojske. Dremali smo torej s puškami v rokah in v popolni opremi brez ognjev med mrzlim skalovjem, vsak hip pripravljeni na nočni napad Turkov. Naučili so nas oni turški šrapne-li večje opreznosti Vendar je minula noč proti pričakovanju brez vsakega vznemirjenja. Dne 16. novembra dopoldne ob deveti uri je zapela tromba raz Črni vrh — znamneje, naj odrinemo dalje. Črnogorska vojska je nastopila znameniti pohod na Medovo. V dolgi vrsti eden za drugim smo stopali po ozki stezi na strmem pobočju Črnega vrha v ravnino ob morju. V albanski vasici nas Je pričakoval brigadir Kusovac, ki se Je v spremstvu Arnavta - kažipota postavil na čelo bataljona. Teren, po katerem smo se vili. Je pod vsako kritiko. Globoko zarezana kolovozna pota, polna vode in blata, kar Je pa suhega, samo trnje in grmičevje. Do kolen nas je zmočila voda, PO kateri smo gazili, ostali del telesa pa Je orosil ljubeznjivi dežek, ki Je padal po malem celi dan. Za dobro uro smo bili rešeni nesrečne vode in neusmiljenega trnja, kajti dospeli smo na sipine ob morskem obrežju. Hoia Je bila sicer še vedno Jako utrudljiva, ker so se nogo udirale v rahlo sipo, a bili smo vendar veseli, da smo se znebili za enkrat onih karakterističnih albanskih notov, ko človek ne,ve,ali biko-1 radu* te ŽM trftjevt melt kraj potal 25 štev SLOVENSKI N A R O O. Stran o. na sta prišla samo dva v bolnišnico, oba zabcdena v stegno in še ta dva nista bila zabodena od Turkov, marveč od srbskih vojakov, ko so ti jurišali na turške pozicije. Vsekakor je to čudno, ker vemo, da so se vse večje bitke zaključile z bajonetnimi naskoki. Razlagati se pa da stvar samo na ta način, da so vsi umrli na bojišču, ki so bili ranjeni z bajoneti. Kar se tiče ran, provzročenih od krogel, so bile rane iz modernih pušk in iz brzostrelnih pušk, najmanj nevarne. Krogte iz pušk sistema Martini, ki so kakor palec debele, pa so povzročale kakor palec debele lacera-cije. Tudi rane, provzročene od šrap-lelov so bile hujše. Interesantno je, da so krogle iz brzostrelnih pušk po veČini ontičale v ranah, časih zabr-njene. Zdravniki so jemali iz ran samo one krogle, ki so se dale sigurno diagnosticirati, zlasti ker Rontgenov aparat ni funkcijoniral. Pri prelomih kosti, zlasti gornjih in spodnjih ekstremitet, so bili prelomi spodnjih ekstremitet in trebušni duplini večinoma inficirani, zlasti prelomi, ki so prihajali iz poznejših bitk v bolnišnico. Izmed infekcij spodnjih ekstremitet je omeniti zlasti plinove phlegmone. Amputacije pa so se vršile samo, če je bila nevarnost zastrupljenja. — Rane v prsih .so bile večinoma blagega značaja. Rane na glavi so bile hujše. Dostikrat so bili tudi možgani ranjeni in pri teh slučajih se je bolje izkazala konservativna metoda, kakor radikalna metoda. Trepanaciji sta se izvršili samo dve, obe s slabim uspehom. V enem slučaju je bilo treba izvršiti tudi enucleacijo očesa, ki je dobro uspela. Rane krogel na vratu, Jva slučaja, ko je bil dušnik prestreljen, niso imele posledic, ostala je samo hripavost in vojaku je bilo le žal, da ne bo mogel več prepevati. — V trebuh ustreljen je bil samo neki srbski cigan, našli so ga šele čez štiri dni, tudi on je okreval. Za zdravljenje so rabili zdravniki samo gace in nobenih štup, sploh se je konservativna metoda najbolje obnesla. Dočim je bil gips, ki se je rabil v bolnišnici, zelo slab, je bil : s, ki sc ga imeli srbski zdravniki na bojišču, naravnost izboren. Za inicirane rane se je rabil zlasti perhi-v rol in perubalzam, ki je zlasti dobro užil. Infekcijskih bolezni, ki bi jih ili provzročili zdravniki, ni bilo, za-- je najbolj priporočljivo, rabiti ro- • :vice. Izmed infekcijskih bolezni je na-top1 . i o enkrat piocianino v po-nejših tednih, ko so se rabile stare ine in stari preležani povoji. Piocia-- ino ie bil hitro omejen. Kar se tiče transportov, so ti prihajali večjidel ponoči. Kmečki vozovi volovsko vprego so pripeljali ra-ence in bolnike v bolnišnice, pa niti J enega ni bilo slišati vzdihovanja ij tarnanja, dasiravno so vojaki na .športih trpeli strahovite muke. V vojno so bili poklicani vsi srb-ci zdravniki, brez ozira na starost. o je moral v vojno tudi neki 67 et stan zdravnik, ki je bil ravnokar ozdravel od težke pljučnice, čez par eni je pljučnico zopet dobil, v krat-kem pa nastopi že zopet službo. Vsi rdravniki so prišli v linijo, samo sta-so ostali v bolnišnicah. Popolnoma zlobne so trditve, da bi bili ravniki slabi. Obveze, ki so prihajale z bojišč, so bile naravnost dealne, tako da bi jih ne bilo mogo-tapraviti v bolnišnici sami. Zdravniški materijal v Sibiji je sicer majhen, ta pa je elita. Isto sodbo so izrekli o srbskih zdravnikih tudi prot. dr. Jedlicka iz Prage. Tudi vojaki so ili v prvi pomoči naravnost izborno zvežbani, tako da je izrekel tudi tajnik ^Rdečega križa« v Curihu, ki je '.iskal vse bolnišnice na Bolgar-kem in Srbskem, največjo pohvalo srbskemu sanitetnemu in zdravniškemu materijalu. Kot drugi je poročai gosp. dr. Hočevaro svojem delovanju med Bolgari v Vratcih. Pri Bolgarih imaio oe takozvane feldšerje, navadne vojake, ki so se nekoliko izurili in vrše popolnoma vse posle zdravnika. Da bolniki in ranjenci potem niso v dobrih rokah, je razumno. Posebno interesantnih slučajev v Vratcih ni bilo, ker so prihajali tja že skoro samo lahko ranjeni, večinoma s pre-bami, kjer je bila ustrelbina m zstrelbina vidna. Sanitetne razmere na Bolgarskem so še zelo potrebne reform. LH Q. dr. R u s , ki je bil tudi v Vratcih. je poročal nato o težavah, s • aterimi sta se morala baviti predno ta dospela v Vratca in v Vratcih Instrumentov ni bilo, tudi ni dobiti svežega perila, dasiravno • bilo vsega dosti. Na Bolgarskem kda prav podobno težavni sistem. kakor pri nas. Za vsako malenkost ie treba pisati in pisati, in še nič ne izda. Dr. Rus in dr. Hočevar pa a bila popolnoma prevzeta v vojno iužbo, ter sta imela izpočetka tudi : ravico odločati, kateri bolnik se od-; usti domov. Smela sta dajati odpu-te in dopuste, vse popolnoma vojaško. Dr. T a J n š e k je poročal na to o razmerah v vojaški bolnišnici v Ni-^W so bili turški ranjenci in bolniki. Njegovo poročilo je zlasti zanimivo, ker izpodbije vse zlobne trditve nemških listov, da bi bili Srbi slabo ravnali z ranjenimi Turki. Izstradani m premrzli so prihajali Turki v bolnišnico zlasti iz poznejših bojev in večina je imela disenterijo. Smrde-jo je neznosno. Večinoma pa so imeli tudi hude ozebline na nogah. Pojavljali so se tudi znaki tetanusa, iz-prva je nastopil trismus, potem krči v* drugih mišicah in čez par dni je nastopila smrt. Proti tetanusu so se borili zdravniki z antitoksinom, tvrd-ka, k! je antitoksin poslala pa se je bila zmotila in poslala antitoksin za živali. Seveda rezultati niso bili ravno sijajni. Vsled disenterije je umrlo izmed 18 slučajev 5. Turki so bili izpočetka zelo nezaupljivi in zdravnikom so zaupali samo oni; ki so bili po narodnosti Srbi ali Bolgari, s časom pa se je razmerje zelo izboljšalo, samo Arnavti so ostali ves čas popolnoma zverinski in divji, med tem, ko so Armenci mirni in inteligentni ljudje in tudi Anatolci simpatični. Srbski zdravniki in srbske žene so stregle tem ranjenim Turkom s popolnoma isto vnemo in požrtvovalnostjo, kakor svojim rojakom. V bolnišnici je bil tudi neki ranjenec iz Palestine, ki je znal še precej dobro nemško. Njemu niso bili simpatični niti Turki niti Srbi, samo v Avstrijo si je želel, kjer je upal najti srečo. Nasprotno pa neki Bosanec, ki se je bil preselil na Turško ni hotel za nobeno ceno več nazaj, niti v Turčijo, niti v Avstrijo. Kar se tiče Arnavtov, so to popolnoma bestialični in jih tudi Turki sami ne marajo. Turški strežniki Arnavtom niso hoteli stre-či. tako da so morale to težko in dostikrat nevarno delo prevzeti Srbi-nje. Sploh Turki o Arnavtih nimajo dobrega mnenja. Dr. O r a ž e n je končno še ka-rakteriziral vso nečuveno gonjo proti Srbom. Tudi nemško časopisje je pisalo od začetka vojne simpatično o Srbih in Bolgarih, ker ie mislilo, da bodo Bolgari in Srbi od Turkov tepe-n: in da se bodo lahko potem izigrali kot nekake protektorje. Ko pa so začeli balkanski Slovani zmagovati, so obrnili kooie. oziroma peresa in jih začeli grditi. Slabodasni poročevalec »Reichspost« Wagner je bil tudi v Nišu in pripovedoval strahovite historiie zlasti o učinkovanju turških strojnih pušk. Čudili so se njegovim pripovedovanjem, končno pa so vendar verieli. Šele nozneie se je izvedelo, kako je ta človek lagal in ravno tako ie vse snma laž. kar ie poročal v »Peicbsnošti« o Srbih. Pisal ie tam, da je videl v srbskih bolnišnicah, da se srbski zdravniki nič ne briizaio za turške ranjence in da ravnajo s temi ranjenci vsi crrdo. Tako pisanje je z ozirom na deistvo naravnost falotstvo. Avstrijski konzul si je sam oeiedal turško bolnišnico in se je sam nrenričal o moralni kvaliteti teca ostudnega Človeka. Za temi referati, fci so jih zdravniki snrejeli z velikim zanimaniem in za katere ie izrekel predsednik dr. nI. B 1 e i w e i s referentom toplo zahvalo, se je vršil občni zbor društva zdravnikov, o katerem poročamo na drugem mestu. Stn^PSllO. Iz Trbovelj - Vode. V nedeljo ima naše pevsko in tamburaško društvo »Zvon« svoj občni zbor. Društvo obstoji že 18 let in so ga ustanovili naši stari narodni Trbovčani v dobi cvetočega nemškutarstva. katero je kmalu izginilo iz Trbovelj. Torej je to društvo največ pripomoglo, da so Trbovlje danes sloven-sko-narodne. A kakor se sedaj sliši, se hoče društvo na občnem zboru razpustiti zaradi malomarnosti sedanjih društvenikov. Sramota bi bila, če bi se to res zgodilo in da bi bili grobokoni društva sedanii člani, oziroma sedanji odbor, o katerem dobro verno, da ima moč vzdržati društvo na prejšnji stonnji razvitka. Bomo videli, kaj bode! A če se to zgodi, kar se govori, potem snregov orimo jasno in odločno besedo z merodajnimi činitelii društva. Razmere poznamo predobro! — Bivši tamburaš! Celje. Dr. Janez Glavosek Ben-kovič, drž. in dež. poslanec baje odleti pri prvih prihodnjih volitvah. Klerikalci so že sami začeli uvide-vati. da je to zastopnik, ki nič ne za-stopi. Le vpraša naj pri svojih, kako sodijo o njegovem uastopu pri zadnjih občinskih volitvah za celjsko okolico? Ali pri slovenski gimnaziji, ali o njegovih predavanjih o cari-gradskem potovanju, ki ga je napravil kot »časnikar« ad maiorem Dei gloriam itd. :td. Začasno ga pustijo še samo tako dolgo na miru, da se s pomočjo mandata bogato oženi, potem pa pride na njegovo mesto baje dekan v Laškem trgu. Iz Celja. (Sadovi nepremišljene Bcnkovičeve brošure) V nemških listih čitamo sledeča izvajanja na *prosluloc dr. \ Benkov;čevo brošuro: »Dr. Benko-vič je izračunal, da dobe Slovenci le 9*9 odstotkov deželnih izdatkov za svoje namene, plačajo pa 13 odstotkov deželnih doklad. Slovenci dobe po tem računu torej 31 odstotka manj ko bi morali dobiti. Kaj pa je izračunal dr. Benkovič glede Nemcev? Nemci dobe za svoje namene 44 97 odstotkov, plačajo pa 97 odstot-1 kov deželnih doklad. Nemci dobe torej 42 03 odstotkov manj ko plačajo. Kdo se ima torej pravico pritoževati? Zaradi 3*1 odstotka je gotovo manj vredno obstruirati ko zaradi 42*03 odstotkov.« In tako gre v nemških listih naprej. Na ta huda in za nas v bodoče skrajno kvarljiva dr. Negrije-va očitanja ni doslej dr. Benkovič niti besedice odgovoril — pač pa je dr. Kukovec ostro zavrnil dr. Negrija in dr. Benkoviča z njunim računstvom. A v klerikalnih listih je dr. Kukovec — nemškutar, nepremišljeni Benkovič pa »narodni junak«. Iz Celja. Znameniti dr. Kukovčev govor »Slovenci v deželnem gospodarstvu vojvodinje Štajerske« je izšel te dni v ljubljanski »Narodni tiskarni« v obliki brošurice. Opozarjamo na to delo še posebej našo politično javnost. Prepričajte se sami. kaj je glede dr. Benkovičeve. brošure resničnega! Iz Šmarja pri Jelšah. Poštna oddaja v trgu Lembergu se prideli s 1. februarjem poštnemu uradu v Podplatu pri Mestinjah. Iz Planine nam pišejo: V naši štajerski Planini obstoja že kakih 12 let gospodarsko bralno društvo — a spi spanje pravičnega. Težko nam je včasi, ko čitamo, kako se drugod na-prednjaki lepo zbirajo v izobraževalna društva in knjižnice, imajo pevske zbore, predavanja, gledališke predstave — mi pa nič. Bil bi že skrajni čas, da bi se zopet vzdramilo tudi naše gospodarsko bralno društvo! Iz Planine. Maihna sosedna občina Loke je razdeljena na tri vasi: Loke, Brdo in Teihte. Doslej so v občini gospodarili Ločani, ki vlečejo boli k Jankovičevi stranki. Pri zadnjih občinskih volitvah so pa zmagali Rrdovljani in Teihtnarji in to LoČane tako jezi, da hočejo imeti delitev občine. Obrnili so se že tudi na dr. Jan-koviča, da bi v deželnem zboru iz-posloval delitev občine. Obilo uspeha! Od Sv. Bolfenka pri Središču nam pišejo: Naše vrlo bralno dm- se konjiški »akademiki« in »šoštarji« med seboi nre-niraio in nočeio v okrainem zastonu Helnti. na nai snloh doma ostan^o. bo okrajni komisar opravil njihove posip? V Maribor! Jutri zvečer prosimo vse naše priiatelje. da nosetiio Tri-glavanski ples v veliki dvora m Narodne^ doma v rViaribont. Slavne stnreišine ponoMne na občni zbor »Zve^e«. Na svidenie! Prinska podružnica dramatičnega društva v M*Hnom ustanovni občni zbor se vrši v soboto 8. svečana v Narodnem domu v Ptuju. Ker nrih^iaio v zadniem Času na naš o* bor iz vseh strani prošnie za noiasni-lo pdede Zveze dramatičnih društev, vabimo vsa društva, da pošljeio na ta občni zbor svoie zastopnik**, katerim bo zastopnik našecra društva ra-devolie noiasml namene in cilje Zveze. Pridite tedaj vsi. ki se zanimate za dramatiko! — Odbor dramatičnega^™ štva v Mariboru. Hopošho. Aretiran ropar. Iz Voglič poročajo, da so v tamošnji okolici aretirali nekega neznanca, ker ni hotel plačati zapitka. Našli so pri njem dva vinarja. Končno so dognali, da je ta 301etni Furlan iz Vidma, ki je meseca decembra napadel nekega Giaco-melija in ga oropal za 190 K. Ponesrečen rešilec. Mizarski pomočnik A. Eger v Celovcu je skočil pri mostu čez Glino v vodo iskat neko Sletno deklico, ki se Je že potapljala. Posrečilo se mu Je deklico rešiti, toda pri tem se je ranil na roki ob nekem zarjavelem žeblju in si je zastrupil kri. Primorsko. K volitvam v trgovsko In olrtno zbornico v Gorici. Kakor smo že po- ročali, je sklenil Narodni odbor slovenski v zadnjem trenutku, da se Slovenci volitev ne udeleže in sicer v znak protesta proti neznosnim in nesramnim nasilstvom laške stranke, ki ga je izvrševala napram Slovencem. Slovenci se volitev niso udeležili in zahtevajo sistiranje volitev prvič že zaradi tega, ker volitve, pri katerih ni dana volilcu niti prilika, da bi se poučil za kaj gre, ne morejo biti zakonito veljavne. Slovenci v Gorici, v Vipavi, na Krasu ob koroški in kranjski meji so dobili edino le italijanske volilne listine in tudi zakonit pouk glede volitev je bil razooslan volilcem samo v italijanskem jeziku. To je skrajno nasil-stvo, s katerim se žali narodna čast in je zasrainovan narodni ponos, to je skrajno sredstvo, s katerim si hočejo obdržati v zbornici privilegi: nekateri lahonski izvoljenci. Na dan s pravico, Slovenci zahtevajte, kar vam gre in bodite dosledni v boju proti nasilnemu tujcu, ki vas že dosti dolgo tlači in ki vas namerava popolnoma uničiti! — V nedeljo se vrše v Gorici, Ajdovščini in po več drugih krajih javni shodi, katere naj obiščejo vsi Slovenci, pred vsem trgovci in obrtniki, da se toste prepričali kakšne krivice in nasiistva mora prenašati domač slovenski rod, kateremu gre pravzaprav gospodstvo na svoji zemlji! Letošnja porotna zasedanja v Gorici se bodo vršila dne 23. marca. 23. junija, 20. oktobra in 9. decembra. Iz pomorske službe. Za prov. asistenta na tržaškem pomorskem observatoriju je imenovan Franc Kare! Cvek. Jezikovno vprašanje v Dalmaciji. V političnih krojih v Zadru se ie razširila vest, da se mudi sedaj namestnik grof Attems na Dunaju zaradi zadnje akcije, ki so jo vprizoriF italijanski poslanci proti jezikovni naredbi, da informira vlado glede tega perečega vprašanja. Are+;rali so v kavami Nova Vork v Trstu nekega Julija Blaževi-ča, ki se je izdaial v Trstu za Juliia Rossiia in je pod tem imenom zvršil veliko goljuf!}. Zasledn?e ga tudi sodišče v BenetkaK ker je ukradel v nekem hotelu 1062 K. Bogataš iz A^er'ke — dozdevni trgovec z dekleti. Svpiečasno smo noročab*. da je prišel v Tržič in v Trst neki ?e precei orileten mož. ki se je izdajal za bogatega sorodnika iz Amerika. Živel ie dobro, toda ne na svoje, marveč na stroške sorodnikov, ker je imel pri sebi samo amerikanske bankovce. Končno je hotH z dvema deklicama pobegniti, kar je prenrečil le slučai. da so naletel: med vožnio na nekega sorodnika od deklic, l akrat ie bogati stric izginil. Pred nekai dnevi pa se je nenadoma pojavil \ Oradežu. Z^lasil se je pri mestnem stražniku Zulvanifu in trdil da je njegov brat Nikolaj, ki je pred 23. leti odšel v Ameriko. Zuliani mu ni te^a verjel posebno še. ker je bral o goljufijah v Tržiču in Trstu in je bogatega brata odslovil, obenem pa obvestil o tem orožništvo. Mož si ie najel čoln in se odpeljal na neki otok, kjer stanuje tudi neki Zuliani. Toda predno ie prišel do teea Zulia-nija, so ga dohiteli orožniki in so ga aretirali. Takoj po napovedani aretaciji se je začel mož silno tresti in ie padel nato brez zavesti na tla. Poklicali so zdravnika, ki je konstati-ral nevrasteničen napad. Mož se je še toliko zavedel, da se ie izpovedal in je kmalu nato umrl. Pri njem so dobili dva vinaria denarja. Sirov! nemški vojaki. V Opatjem selu so imeli v nedeljo v Marušičevi gostilni društveni ples, h kateremu je bil dovoljen vstop le proti vabilu. Prišlo je nekaj nemških vojakov iz Lokvice, ki so zahtevali vstop. Ko jim je odbor pojasnil, da je dovoljen vstop le proti vabilu, so začeli vojaki razgrajati in groziti z bajoneti. En vojak je vdrl z bajonetom v dvorano, ostali pa so z bajoneti stražili vrata. Prišlo bi bilo do krvavega poboja, da niso ostali domačini mirni in poklicali rajši patruljo, ki je odpeljala te nadute nemške sirovine tja, kamor spadajo. Bosanski Izseljenci. V pomorskem lazaretu v Trstu so umrli včeraj 1 žena in 6 otrok vsled neke bolezni na dihalih. Pri enem otroku so konstatirali tudi črne koze. Danes popoldne se pripelje zopet 600 Bošnjakov Mohamedancev v Trst, odkoder jih pošlje avstrijska vlada v Bosno. Ponarejale! denarja. V Trstu krožijo že skoro 3 tedne ponarejeni petkronski tolarji. Policija je včeraj izsledila ponarejalce in odkrila v stanovanju nekega delavca popolnoma dobro urejeno in z vsem potrebnim preskrbljeno delavnico. Aretirali so tri delavce, ki so priznali, da so iz-gotovili in razpečali samo 50 tolarjev. To pa m res, ker ima policija že čez 250 ponarelenih tolarjev, katere je dobila od raznih strank. Clranski dvoboj. Iz Reke poročajo: <%igan Franc in ciganka Katra Hudorovič sta se strašno sprla. Po daljšem prepiru sta sklenila, da mo- i ra eden umreti. Oborožila sta se s sekirami in se začela pretepati. Boj je bil strašen. Končno je presekal cigan svoji nasprotnici tilnik in je ta obležala mrtva na mestu. Toda tudi on je dobil nevarne poškodbe in so ga morali odpeljati v bolnišnico. evne vesti. 4- Klerikalni občinski svetniki — izdajalci Ljubljane. Potem, ko je dežela z novim cestnim zakonom in tudi z melioracijskim zakonom neusmiljeno oplenila Ljubljano, zahteva že politična dostojnost, da dežela Ljubljani za državno obrtno šolo in za gradbo kanalov kaj pripomore. To tem iažje stori, ker bo sesala iz našega mesta veliko novih dohodkov. Taka pravičnost naših zahtev po skromnem deželnem prispevku je torej tako jasna, kot le kaj, in ne smelo bi biti v Ljubljani človeka, ki bi ne kričal po ti ponižni deželni podpori! Samo klerikalni občinski očmi so drugega mnenja. Oni so proti vsaki deželni podpori, njim je vse eno, naj li Ljubljana pogine, ali ne. Imeli so predrzno čelo, da so v mestnem svetu soglasno glasovali proti vsaki deželni podpori. Bili so sami, in prav nič se niso sramovali! -— Prebivalstvo Ljubljane naj si to umazano izdajalstvo v spominu ohrani! + Velikodušen sklep. Danes smo naravnost ginjeni. Doslej vzlic vsi »Slovenčevi« gostobesednosti in njegovim specijalnim poročevalcem v vseh svetovnih mestih nismo prav verjeli v klerikalno ljubezen do balkanskih Slovanov, toda danes smo drugega mnenja. Za balkanski »Rdeči križ« se klerikalci pač niso preveč potrudili; v primeri s tem, kar so darovali naprednjaki, so klerikalci nabrali samo nekaj pesti fickov; toda zdaj, ko se zna novic zajeti vojna na Balkanu, zdaj bodo klerikalci drugače pokazali, kaj znajo. »Slovenec« je sneči nazr.anii, na kako izdaten način hodo klerikalci pomagali balkanskim narodom. Da bodo balkanske armade laglje in hitreje premagate Turke in da pojdejo z večjim veseljem v boj, je sklenil »Slovenec« — čujte in strmite! — da ne bo več naznanjeval predpustnih prireditev. To je pomoč balkanskim narodom, ki se ne da preceniti. Kar ginjeni smo, do solz smo ginjeni nad tako požrtvovalnostjo. In še na debeli četrtek se je porodila. Čast, komur čast! + Fantastični načrti. V dobi splošne mednarodne krize in napetosti se ni čuditi, ako se rodevajo najfantastičnejši načrti. Tako je nedavno tega z vso resnostjo predlagala »Danzer's Armee Zeitung«, naj Avstrija kratkim potom razdeli Srbijo in one pokrajine, ki jih je Srbija osvojila v sedanji vojni. Po tem načrtu »Armeezeitung« (bi Avstrija pridržala za-se vso zapadno Srbijo z Belgradom, ves sandžak. Novi pazar in Staro Srbijo s Skopljem: jugovzhodni del Srbije bi naj pripadel Bolgarski, severovzhodni del pa Romunski. Vse to bi se dalo po mnenju »Danzer's Armeezeitung« tako lahko izvršiti, kakor ako bi obrnil roko. V revanžo za nasvet »Danzer's Armeezeitung« predlaga sedaj pariški list »Le Cri d' Alarme« enostavno razr delitev — Avstro - Ogrske. Ta razdelitev pa bi se naj izvršila tako-le: Francija naj da inicijativo, da osnujejo Rusija, Bolgarska, Srbija, Črna gora in Grška, (ki je »un melange« Starih Grkov in Jugoslovanov) veliko slovansko zvezno državo po vzorcu Nemčije. Ob jubileju 3001etni-ce doma Romanovih naj car Nikolaj izda manifest, s katerim se podeljuje svoboda Poljakom. To novo kraljestvo Poljsko naj vstopi kot enakopraven član v slovansko zvezno državo. Z ustanovitvijo svobodne Poljske bi bila najbolj prizadeta Nemčija, saj je pokojni nemški kancelar Bu-low rekel, da je »poljsko vprašanje, vprašanje življenja ali smrti za Nemčijo.« Čehi na severu in Slovani na jugu bi naj postali svobodni in bi naf pristopili v slovansko zvezno državo. Trentinsko bi naj dobili Italijani, Romunska pa bi naj sebi priklopila 3 milijone svojih rojakov, ki prebivajo na Sedmograškem. Poleg tega bi nai Romunski pripadlo tudi vse ono ozemlje v Bukovini in v Besarabiji, kjer žive Romuni. Od avstro - ogrske monarhije bi po tem duhovitem načrtu ostalo samo kraljestvo Avstrijsko, ki bi štelo okrog 10 milijonov prebivalcev. Še duhovitejši načrt za razdelitev avstroj - ogrske monarhije pa ie izdelal »Comitč Central Slave« v Parizu. Člani tega odbora so baje Hrvati, Ogri, Poljaki in Čehi. Ta »Comitć Central« priobčuje v francoskih listih »appel«, v katerem nravi med drugim: »Naš cilj je, da se Češka, Hrvaška, Ogrska in Poljska mirnim potom odcepijo od Avstrije in sicer na ta način, kakor sta se razločili Švedska in Norveška. V to svrho naj plačajo imenovana kraljestva 1 milijardo vladajoči hiši, da zamenja cesarsko krono s kraljevsko. Rusija, Italija, Romunska m Srbija SoBhHbIrsHk dobe ona ozemlja, kjer žive njih r©» Jaki. Nova neodvisna kraljestva Češka, Poljska, Hrvaška in Ogrska bi ustanovile med sabo zvezo četvorice in bi se pridružile trojnemu sporazumu in balkanski zvezi«... To so načrti, ki Jih Je rodila razgreta fantazija v dobi mednarodne napetosti, kakršne po sodbi pruskega generala Bernardija in avstrijskega podmar-šala Cvitkoviča še ne pozna zgodovina! — Nadvojvoda Ralner. Bilo Je spomladnega Jutra leta 1899. Po 9. uri oglasi se nri meni domobranski častnik ter mi naznani, da je v LJubljani nadvojvoda Rainer, ki se zelo zanima za mesto in da bi zato bilo dobro, ko bi ga povabil, naj si mesto ogleda. Razumel sem takoj, da Je častnik hotel s tem reči, da si nadvojvoda želi v mojem spremstvu ogledati mesto. Dal sem torej zapreci ter sem se peljal k »Slonu«, kjer Je nadvojvoda, ki je menda prišel ponoči v LJubljano, stanoval. Poprosil sem za avdijenco in v njej sem nadvojvodi, ki me je očividno že Čakal, povabil, da bi si blagovolil ogledati mesto. Nadvojvoda je to povabilo zelo prijazno sprejel in se je takoj odpravil s svojim adjutantom z mano. Povabil sem ga v svoj voz in hotel sem sesti nasproti njemu; on pa mi je ponudil sedež poleg sebe. Nasproti njemu sedel je njegov adju-tant. Vozili smo se po vsem mestu in nadvojvoda se je živahno zanimal za rrzmere v mestu po potresu in za obnavljanje mesta. Poslednja naša vožnja bila Je, ker se je nadvojvoda namenil odpeljati z brzovlakom ob polu 12. v »Mestni dom«, kjer sem alarmiral gasilce, da nadvojvoda vidi, kako pripravljenost imamo za slučaj počara. Ravno, ko so gasilci pripeljali brizgalnice iz »Mestnega doma«, pripelje se za nami deželni predsednik baron Hein, ki je bil med tem izvedel, da se nadvojvoda "Rainer vozi z mano po mestu. Baron Hein bil je čisto izven sebe, da sem nadvojvodo, povabil v svoj voz, češ, da bi bil lahko k njemu poslal po njegov voz: nadvojvoda na se za njegovo navzočnost ni veliko zmenil. Iz-pregovori! ie le par besedi z njim. Ko je nato pohvalivši gasilce zaradi te njihove točne pripravljenosti — odpravljal se na kolodvor, povabil ga je deželni predsednik baron Hein, naj stopi k niemu v voz. Nadvojvoda pa je to odklonil, češ, da se popelje z mano na kolodvor. Prisedel je torej deželni predsednik k njemu v moj voz: midva z adhitantom na sva sedla njima nasproti. Nadvojvoda se je tudi na poti na kolodvor pogovarial večinoma z mano in se ie tamkaj prav nriiazno poslovil, zahvalivši se vnovič, da sem mu razkazal Ljubljano, kamera mu Je. kakor ?e zatrlevat, bila lako všeč. Ta dogodek priobču-jcm rato, da se snozna, kako prijazen Je bil v občevanju poVoini nadvojvoda i\ain*r. — Ivan Hribar. — Umrl je, kakor poroča novo-jorški »Glas Naroda«, nekdanji ljubljanski po'ic'jski svetnik Fran Podgoršek. Umrl je v nemški bomici v Novem Jorku in sicer je ime! raka v grlu. Pokojnik je bil doma na Ponikvi na Štajerskem. Po dovršenih juridičnih študijah je služboval najprej pri sodišču, potem pa prestopil v službo ljubljanskega magistrata in sicer kot policijski komisar ter avanziral do svetnika. Bil je jako spreten policijski uradnik in je izvrševal svojo službo tako dobro, da je Še kot komisar dobil zlat zaslužni križec s krono. Znano je, da je Podgoršek potem izgubil svojo službo na magistratu. Toda kar se je pisalo o njegovih pregreških v javnosti, to Je bilo silno pretirano in deloma tudi naravnost zlagano. Sodna preiskava proti njemu je bila ustavljena, magistrat pa ga je kaznoval z odpustom iz službe, največ na pritisk vlade, pri kateri je ruval državni policijski kan-celist Schweiger, ki je potem moral1 kar naenkrat v sumljivih okolščinah izginiti v penzijo. Takrat, pred osmimi leti, se je Podgoršek preselil v Ameriko. Tam ga je zadela usoda, ki čaka onstran moija navadno vse študirane ljudi, ni si mogel ustvariti trdne eksistence. Opravljal je vsakovrstne službe, a kaj trajnega in zanesljivega ni mogel dobiti. Tudi pri »Glasu Naroda« je sodeloval1 dve leti. Večkrat se je mislil vrniti v domovino, a strah, da tudi tu ne dobi kruha, ga je zadrževal v Novem Jorku. Prestal Je mnogo zlega in dosti bridkosti, katerih ga Je zdaj rešila smrt — šentperterskl most. Kakor smo že poročali, bodo podrli to spomlad leseni šentpeterski most in ga nadomestili z novim železnobetonskim. Odstranitev lesenega mostu bo precej interesirala obČinstvo.Ko bodo po-stavFIeni potrebni odri, podero najprej ograjo, nato odstranijo tla mostu spodnje ogrodje in končno koze. Prvi leseni most, ki so ga podrli vsled osuševanja, je bil most na Poljanah čez Grubarjev kanal. — Na Jutrišnji fantovski ples pri Češaovarju na Dolenjski cesti opozarjamo občinstvo, da se ga udeleži w čim največjem številu, Plea ie pri* rejen v prid knijžnici Gospodarskega naprednega društva za šentjakobski okraj. Začetek ob pol 8. zvečer. — Vstopnina 30 vinarjev. V soboto dne 1. februarja 11, se vrši v gostilni pri Anžoku v Spodnji Šiški predpustna veselica. Cisti dobiček je namenjen revnim šolskim otrokom v Spodnji Šiški. Javno vprašanje na e. kr. poštno ravnateljstvo v Trst«. Imenovano ravnateljstvo Je naznanilo nekemu poscslniku na Fužinah na njegovo pritožbo zaradi zanikrnega opravljanja poslov pri c. kr. poštnem uradu na Spodnji Hrušici pri Ljubljani, da plačuje hrušiškemu poštarju pavšal za dve slugi. Ker pa teh hrušiški poštar ni imel, ampal samo enega, ki ga je plačeval mesečno s 20—30 K, so vprašali posestniki, spadajoči k poštnema okolišu Spodnja Hrušica, v neki pritožbi poštno ravnateljstvo, če je povrnil poštar Korbar pavšal za enega slugo, ker ni imel le-ta dveh, ali je ves pavšal obdržal. Ker niso dobili doslej odgovora in mislijo, da so upravičeni kot pošteni davkoplačevalci do vprašanja, kako je s pavšalom, vprašajo tem potom javno, kaj je ukrenilo slavno poštno ravnateljstvo glede imenovanega pavšala. Sicer pravi Korbar, da se ne boji poštnega ravnateljstva, dokler je ŠusterŠičev pristaš. Češ, da se gospodje v Trstu Šusteršiča boje, ker jim pomaga do raznih naslovov, vendar pa mislimo, da še nismo tako daleč v Avstriji. V Ribnici Je umrl gosp. dr. Teodor R u d e s c h, tamkajšnji gra-Ščak. Pokojnik, ki je bil tast gosn. dr. Schiffrerja, zdravnika v Ribnici, je dosegel starost 75 let. Blag mu spomin! Umrla ie v Novem mestu gospa Marija Maver rojena Sinko-vic, tašča ondotnega sodnika gosp. K u d r a. N. v m. p.! Izžrebani porotniki. Za prvo letošnje porotno zasedanje pri okrožni sodniji v Novem mestu, ki se prične dne 17. februarja, so izžrebani sledeči porotniki: Glavni porotniki: Wuchse Janko, posestnik, gostilničar in župan v Koprivniku; Košak Ignacij, posestnik v Gabrovki; Hu-mek Alojzij, posestnik in mizar v Gradišču; Klun Jakob, posestnik in kovač v Gorenji vasi; Petsche Peter, posestnik in trgovec; KošiS k Janko, posestnik in klobučar v Žužemberku; Komljanec Janko, posestnik v 2loganju; Debeljak Franc, posestnik in župan v Malem logu; Lavrič Janko, posestnik na Gorenjem polju; Stukelj Jakob, posestnik na Trebnjem vrhu; Kodrič Jožef, posestnik in trgovec pri Sv. Križu; Hrovat Franc, posestnik in mlinar na Ratežu; Piškur Jožef, posestnik v Škovcu; Škubic Anton, posestnik v Dedendolu: Glina Janko, posestnik na Veliki Loki; Schmuck Matija, posestnik v R-bniku; Pungaršič Jožef, posestnik v Štritu; Mustar France, posestnik in župan v Kompolju; Jaklič Jožef, posestnik v Starem trgu; Jarc Janko, posestnik in gostilničar v Gorenjem Podborštu; Florjančič Anton, posestnik na Dolenji Dobravi; HOgler Jurij, posestnik v Seču pri Polomu; Turk Andrej, posestnik in mesar v Višnji gori; SJapšak Jožef, posestnik in trgovec v Bšotanju; Klemenčič Blaž, posestnik v Toplicah; Lesjak France, posestnik in župan v Zatični; Drašler Janko, posestnik na Gorici; Humek Jakob, posestnik na Obrežu; Bregar Janko, posestnik in mesar v Ribnici; Čeme Tomaž, posestnik v Črnomlju; Gra-brijan France, posestnik in trgovec v Metliki; Metelko France, posestnik v LedeČi vasi; Burja Luka, posestnik in trgovec v Ribnici; Arko Anton, posestnik in hotelir v Ribnici; Kri-šper Anton, tovarniški ravnatelj v njivicah; Škufca Janko, posestnik v Dragi. — Nadomestni porotniki: Smolič Janko, posestnik v Spodnji Straži; Rohrman France, posestnik in gostilničar na Malem Slatenku; Oačnik Anton, posestnik in mesar v Novem mestu; Kastelic France, posestnik pri Sv. Joštu; Seidl France, posestnik in trgovec v Novem mestu; Rifelj France, posestnik v Ločni; Hladnik Ignacij, posestnik in or-ganist; Znane Janko, posestnik in mlinar v Šmihelu; šenica Janko, posestnik in opekarnar v Dol. Straži. Valentinu Turku v spomin. Tam doli blizu hrvaškega mesteca Čabra leži neznatna vasica Novi Kot, ki prav te dni žaluje ob grobu svojega vrlega, značajnega moža, moža stare slovenske korenine, g. Valentina Turka. In temu vzor možu naj veljajo v spomin naslednje vrstice. N: imel pokojnik Šol, a zdrav mu je bil um, ki ga je pri vseh njegovih podjetjih razumno rabil. S pridnim delom in reelno kupčijo si je pridobil ltepo premoženje. Do skrajnosi varčen napram svoji osebi, je vsikdar imel odprte roke, kadar je trebalo podpirati narodna podjetja. Ko smo 1. 1886. ustanovili podružnico sv. Cirila in Metoda za božki potok. Drago in Travo, je bil pokojni Valentin prvi, ki je duševno in gmotno podpiral podružnico. Vedel ie, kolikega pomena Je družba sv. Cirila fn Metoda, so* sebno za tako ogrožani kraj, kakor Je Draga. In tej družbi Je ostal zvest do smrti. Dasi težko, Je vendar vsikdar prišel iz Novega Kota v Drago, kadar smo prirejali veselice družbi v korist In razveselil smo se vsikdar tega simpatičnega moža. ko Je stopil v družbo. S pravo vnemo pa Je pokojnik deloval kot odbornik občine Draga, ki Je bil desna roka bivšemu županu v Dragi, sedaj posestniku in gostilničarju v Ljubljani gosp. Pavlu Turku — svojemu bratu. Nemški naval je bil pri vsaki odborovi volitvl tako velik, da smo vselej obupa-vali. Obupal pa ni nikdar pokojni Valentin, ki je imel med svojimi vašča-ni neomejeno zaupanje. Ob času volitve Je pripeHal iz Novega mesta prav vse volilce in največkrat je odločil on, da je občina ostala v narodnih rokah. Bila sta res prava Junaka, izkušena v borbah, dosledna in značajna pokojni Valentin in Ljubljančanom dobro znani njegov brat gosp. Pavle Turk. Da se ni preselil g. Pavel Turk v Ljubljano, trdim sigurno, da bi bila občina Draga ostala še v slovenskih rokah. Slovenci v teh ogroženih krajih so ostali brez voditeljev, zato je Draga zapadla nemškemu molohu. Po Kranjskem nastane takoj vihar, če se na merodaj-nih mestih sproži misel, da treba zidat? — bog nas varuj — novo šolo. Ne tako v Dragi. 14 let se je boril pokojnik skupno s svojim bratom Pavlom za šolo v Novem Kotu. In dosegel je, da imajo Novokotarji svojo šolo, Čeprav je bila oblast določila, da mora stati šolsko poslopje v pol ure oddaljenem Starem Kotu. No, zdaj ima vsaka vas svojo šolo. Rajnki je dostikrat obžaloval, da ni hodil v šolo, zato pa je skrbel, da se njegovi rojaki poučujejo. In narod mu je hvaležen za njegov trud. Svoje otroke je vzgojeval naravnost vzorno in narodno. Vsi so ponosni Slovenci. Fnega svojih sinov je dal akademi-čno izobraziti in to je inženir gosp. Jakob Turk v Ljubljani. Njegovi rojaki so ga spoštovali, ljubili. Bil jim je dober svetovalec, pomagal vsakemu rad. Vsem, ki smo osebno z njim občevali, bo ostal pokojni Valentin v najblažjem spominu. Počivaj v miru zlata, slovenska duša. Poročil se je 27. t. m. gospod J. Jeglič, posestnik v Podbrezjah, z gospico Fr. Kalan iz Poljšice. Bilo srečno! »Traški kolonisti« na Trati pri škofji Loki prirede, kakor smo že poročali, v ponedeljek dne 3. februarja zvečer v zgornjih prostorih pri »Jošku« na Trati vesel in zabaven družinski večer. Odbor kolonistov ne izda izza kufis svojega delovanja nič drugega, kot devizo: V prijateljskem krogu se bomo po domače zabavali, peli, pili in plesali. Vabilo na večer ie obenem vstopnica. Vsak skrbi za se po svoji meri, pleše pa lahko, kolikor hoče. Posebnost na tem večeru ie tudi ta, da imajo dame prosto volilno pravico in lahko volijo cel večer ravno tako kot gospodje. Torej na svidenje v ponedeljek zvečer. Umrl je v Postojni dne 28. januarja t. 1. po daljši, mučni bofczni gospod Anton Gaspari, gostilničar in posestnik. N. v m. p.! Sankališče na Lancovem pri Radovljici je postalo prav privlačno za vse ljubetelje zimskega Športa. Menda ga ni bolj slikovitega kraja, kakor je ravno kraj, kjer se nahaja sankališče na Lancovem. V ospredju ljubko mestece Radovljica, v ozadnju mesta gorski velikani s svojimi nebotič-nimi vrhovi, v podnožju sankališča poje svojo večno pesem bistra Sava, a na desno in levo zelene smreke. Pogled, da si lepšega ne moreš misliti. Čuje se, da se vrši v nedeljo 2. svečana sankaška dirka — a zvečer ima Radovljiški »Sokol« svoj sijajni ples, kje; sodeluje vojaška godba iz Gorice. Torej v nedeljo v Radovljico. Kinematograf »Ideal«. Na sporedu današnjega »Specialnega večera« je jako zanimiva drama v dveh delih: »Kralj rudnikov«, dalje krasna humoreska Sramežljivost Bonifaca, komični učinkovitosti »Svojeglava mladina« in »Solnčnl žarek«, drama »Lajnar« in znanstvena slika »Mikroskop In njega vporaba«. — Jutri nov spored z učinkovito dramo »Tujska legija«. Nesreča. Danes dopoldne Je leta 1825. v Semiču, okraj Črnomelj, rojena Margareta Štrus pred hišo št. 13 na Starem trgu padla in se na glavi tako poškodovala, da so Jo na zdravnikovo odredbo morali prepeljati z rešilnim vozom v deželno bolnico. Brez dovoljenja so se hoteli včeraj v Ameriko odpeljali ter se s tem odtegniti vojaški dolžnosti Tomo in Anton Markolin, oba iz Dragonežeca pri Zagrebu, Niko Pušak in Peter Ra-denič, oba iz Dvorjane pri Pisare-vini na Hrvaškem, pa jim Je namero preprečil na Južnem koldvoru službujoči stražnik Večerin s tem, da Jih Je aretoval. Vsi štirje so morali na lastne stroške zopet v svojo domovino. PrUet tal sukenj. Dne 12. t. m. Je bita v neki gostilni v Oradiiču knji- govezu Karla Rakušu ukradena zimska suknja, v kateri je bil tudi nek prstan. Policija je tatu izsledila v bolnišnici in ga po ozdravljenju aretova-la. Osumljenec je leta 1842. v moravski občini rojeni dninar Ivan Rožič, kateri je predal suknjo še isti dan nekemu premegarju za 7 K. Rožiča so izročili pristojnemu sodišču. Trpinčenje živali. Včeraj je po Dunajski cesti pripeljal nek mesar v mesto na vozičku 18 ovac in sicer tako, da so druga na drugi ležale, tri Je imel pa za sedež. Preskrbljeno je, da dobi neusmiljenež zasluženo plačilo. Sam se je zglasil. Pred par dnevi se je v centralni policijski stražnici zglasil 161etni sedlarski vajenec Jožef Reisbofer iz Dunaja. Povedal je, da je svojemu mojstru na Dunaju po-neveril 30 K, s katerimi se je najprvo odpeljal v Gradec, potem je prišel pa v LJubljano. Oddali so ga sodišču, odkoder pride kmalu zopet v avstrijsko rezidenco. Turki se še povračaio. Včeraj se je mimo Ljubljane s posebnim vlakom na državne stroške peljalo iz Trsta 740 Turkov v Bosno, od koder so v času okupacije pobegnili v Turčijo. Delavsko gibanje. Včeraj se je z Južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 6 Hrvatov in 10 Slovencev, nazaj je prišlo 30 Bolgarov in 20 Hrvatov. Izgubljeno in najdeno. Kontori-stovka gdčna. Olga Urekova je izgubila bankovec za 10 K, katerega je našel višji oficijal deželnega odbora, gosp. Ivan Peklenek ter ga oddal pn magistratu. Zatekel se ie nekam majhen bel psiček (Foxterier), ki je imel nad levo in desno nogo rjavo liso. Kdor ga je vjel, naj ga odda pri vratarju v hotelu Union. Harodna obramba. Veselica v Bohinju. Kakor smo že poročali, prirede v soboto zvečer v Bohinju veliko veselico v prid tamošnje podružnice družbe sv. Cirila in Metoda. Kolikor smo poučeni, bo ta veselica ena največjih, kar se jih je dosedaj priredilo v Bohinju. Skrbljeno je za vsestransko zabavo, ples itd., tako da se bo lahko vsak naslajal po svoje. Podrobnosti sicer veselični odsek še noče izdati, vendar se je toliko poizvedelo, da je storil odsek najobsežnejše priprave, da bodo tudi zunanji gostje zadovoljni skozinskoz. Odsek ima na razpolago do 70 zakurjenih sob z nad 100 posteljami, da se gostje drug dan lahko posvete z vsemi močmi zimskemu športu. Bohinjsko sankab'ŠČe je namreč ravno sedaj v izredno dobrem stanju, razven tega se pa vrši sedaj tam tudi smuški tečaj, glede katerega bi bilo priporočati, da se ga Slovenci udeleže v čim večjem Številu. Kdor hoče spojiti zdravo domačo razvedrilo s še zdravejšim gibanjem v prosti zimski naravi, temu se nudi s to veselico najugodnejša prilika, da doseže oboje s potjo. Prijatelji Ciril in Metodove družbe, prijatelji zimskega šnorta ne zamudite te ugodne prilike in pohitite v soboto tja v Bohinj, v Bistriško dolino . . . Društvena naznanilo. Ljubljanski Sokol. Snoči se Je vršil v restavraciji Narodnega doma občni zbor Ljubljanskega Sokola. Obširnejše poročilo predsedstva in tajnika prinesemo pozneje. Načelnik g. Drenik je poročal o telovadbi v preteklem letu sledeče. Sokol je imel 74 telovadcev članov, trgovskih vajencev je bilo vpisanih 78 ter so telovadili samo Štiri mesece, in sicer marca, aprila, maja in junija. Obrtnega naraščaja je bilo vpisanih 118. Bilo je 140 telovadnih večerov, največja udeležba je bila 36 telovadcev, povprečna pa 20. Blagajniško poročilo g. Skaberneta izkazuje 12.742 K 60 v dohodkov, med njimi 4706 K ud-nine, 1000 K volila umrlega viteza Goriupa. Veselice so dale 5528 K 61 v. Stroškov je bilo za veselice 4832 K 44 v. Prebitka je 349 K 30 v. Računska preglednika gg. Barle in R. Vesel predlagata r»bsolutorij, ki je bil soglasno sprejet ter se je izrekla blagajniku zahvala. Pri nato sledečih volitvah so bili per acclamatio-nem za starosto bratje dr. M u r n i k, za podstarosto dr. R u p n i k in za načelnika Drenik. V ostali odbor so bili izvoljeni bratje Pavel Skale, dr. Janko Breznik, Tomo P u r g-stalltr. Josip Mešek, Lev franke, Albert Poženel, Viktor Z n p a n c, Vinko B u k o v n i k, Aleksander Kostnapfel, za namestnike pa Karel Mik u ž, Bernard Ceschutnik in Štrukelj. Za zvezni občni zbor se izvolijo vsi člani predsedstva in iz odbora po vrsti vsi do inkluzivno brata Viktor-la Zupanca. Za župni občni zbor, v katerega Je treba voliti 18 delegatov, se izvolijo vsi člani predsedstva in odbora, vsi namestniki in še bratje Molnar, Ambrožič in Kramar« Občni zbor jezdnega odseka Sokola se Je vršil včeraj v restavraciji Narodnega doma ter so bili izvoljeni: za načelnika brat Drenik, za odbornike pa bratje Sever, S i r -nik, Hodko, Krapež, Rei-cher in Krame r. Brat Krapež izvolitve ni sprejel. Podporno društvo zdravnikov je imelo snoči občni zbor v restav^ raciji pri »Zlatorogu«. Predsednik dr. Gregorič se je spomnil umrlih članov dr. J e n k a , ki je umrl dne 1. februarja, dr. N e u b e r g e r j a, ki Je umrl 14. junija in dr. S e e m a n -n a, ki je umrl 27. decembra. V znak žalosti se dvignejo zborovalci s sedežev. Tajniško poročilo g. dr. Praunsseisa se vzame z odobravanjem na znanje. Računski zaključek pokojninskega zaklada izkazuje 20.737 K 29 v prejemkov, med njimi daril 260 K in prispevkov članov 5124 K 12 v. Imovina zaklada znaša koncem leta 1912 67.497 K 12 v. Razdeli se v tem letu znesek 4916 K 87 v, t. j. polovica doneskov Članov in obresti petim vdovam do 983 K 37 v. V tekočem letu je bilo 38 članov, umrli so trije, ristopili trije, tako, da ostane število članov enako. Na predlog preglednika računov g. dr. Valenta se izreče upravitelju imovine g. dr. Geigerju zahvala. Med prejemki je treba omeniti darilo 200 K mestne občine ljubljanske. Pri nato sledečih volitvah sta bila izvoljena za pregledovalca računov zopet dr. O r a ž e n in dr. Valenta. Društvo železniških uslužbencev za vzaiemno podniranle ob smrti v Liubfjanl vabi svoje člane na redni občni zbor, ki bo v nedelio. dne 9. februarja t. 1. ob pol 10. dopoldne v restavracijskih prostorih hotela »Južni kolodvor« (Stelzer) v Ljubljani. Društvo za zgradbo in vzdrževanje Sokolskega doma telovadnemu društvu Sokol II. v Ljubliani vabi svoje članstvo na II. redni občni zbor, ki se vrši v nedeljo, dne 2. svečana ob pol 10. dopoldne v prostorih s. Šarca (Rastohar). Spored: 1. Pozdrav podnredsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagainika. 4. Poročilo pregledovalcev računov. 5. Volitev odbora. 6. Snrejemanje članov. 7. Slučajnosti. Z ozirom na to, da je ta občni zbor izredne važnosti, prosi obilne udeležbe odbor. Zveza jugoslovanskih železničarjev, podružnica IJubliana priredi v soboto 1. februarja 1913 v salonu pri »Kankertu« v Spod. Šiški pred-pustno veselico. Sodeluje šramel društvenih Članov. Nastopiio priznani komiki. Ples do jutra. Vstopnina za osebo 60 v. Začetek točno ob 8. zvečer. Čisti dobiček je namenjen podpornemu skladu in se preplačila hvaležno sprejemajo. Ljubljanski šahovski klub je imel v soboto dne 25. t. m. v kavarni pri Slonu svoj I. redni občni zbor. Predsedoval je klubov podpredsednik g. profesor Ludovik V a g a j a, ki je v svojem govoru poudarjal, da ima klub namen, združiti prijatelje šaha ter jim nuditi priliko, da se izpopolnijo v šahovski umetnosti. Dne 31. prosinca 1912 ustanovljeni klub ima 20 rednih Članov; dva zvesta in ugledna člana, gg. Arturja barona Wolken-sperga in dr. Hugo.id Perenvia pa je klubu predkratkem ugrabila smrt (v znak sožalja se dvignejo zborovalci s sedežev). Klubove zadeve je oskrboval odbor, ki je imel 7 rednih in 4 izredne seje. Pri igralnih večerih v kavarni pri Slonu je bil obisk povo-ljen. Nato poroča klubov tajnik dr. Mirko V r a n č i č podrobneje o klu-bovem delovanju tekom minulega leta. Zlasti omenja turnir meseca aprila F. 1. za naslov »klubovega mojstra«. Turnirja se je udeležilo 10 članov, kot zmagovalec si je omenjeni naslov priboril c. kr. finan. nadsvetnik Herman Nickerl pl. Ragenfeld. Ra-zun nekaterih drugih gostov je pose-til šahovski klub tudi znani šahovski mojster dr. Milan Vidmar. Isti je priredil dne 28. avgusta 1.1. simultan-sko produkcijo proti 7 klubovim članom, dne 7. septembra pa javno si-multansko produkcijo proti 21 nasprotnikom; vsi 4 igralci, ki so dosegli takrat proti mojstru uspehe, so bili člani Ljubljanskega šahovskega kluba. S zahvalo omenja tajnik vlč. g. Andreja U r š i č a, župnika v Šent Lovrencu in znanega problemskega komponista, ki je povsetil mlademu klubu lep peteropotezen problem. — Glasom poročita blagajnika gospoda Leopolda Pevaleka je imel klub 135 K dohodkov, 128 K 89 vin. izdatkov, tako, da znaša prebitek 6 K H vinarjev; celo klubovo premoženje znaša 142 K 71 v. Knjižničar gospod Fran Golob poroča, da ima klub 20 Šahovskih knjig ter šahovska lista »Schachvvelt« in »Časopis česk^ch šachistu«; kavarna pri Slonu pa daje klubu brezplačno na razpolago »VViener Schachzeitung«, poprej tudi »Deutsches Wochenschach«. Ker sta računska preglednika gg. Ivan K r i -v i c in dr. Branko F i š e r našla račune v redu, se izreče odboru abso-iailorij. Na podlagi proračun« se ie 25 štev. SLOVENSKI NAROD Stran 5. znižala članarina na letnih 5 K; novi ! člani plačajo z 1 K vstopnine vred 6 K. — Nato Je bil soglasno izvoljen naslednji odbor: predsednik gospod Ludovik Vaga J a, c. kr. profesor; predsednikov namestnik gosp. Ivan Krivic, trgovec; odborniki gg.: LupoM P e v a 1 e k, trgovec, Fran j Golob, c, kr. asistent tobačne re- j žije, in dr. Mirko V r a n č i č, pravni j praktikant; namestnika gg.: Edmund Kavčič, trgovec in posestnik, ter Valentin M o r g u 11 i, hišni posestnik; računska preglednika gg.; Herman Nickerl plem. Ragenfeld, c. kr. finančni nadsvetnik, in dr. Branko F i š e r deželni komisar. — Nato očrta predsednik gosp. L. Vagija klubovo delovanje v letu 1913. Meseca marca se bo vršil turnir za klubovo mojstrstvo, nato match med dosedanjim in novim klubovim mojstrom, bržčas tudi korespondenčni match s kakim šahovskim klubom. Naprosilo se bo dr. Milana Vidmarja, da priredi ob počitnicah simultansko produKcijo. Nekako koncem leta se bo priredil turnir za ljubljansko prvenstvo, kateri se lani radi nastalih zaprek žal ni mogel! vršiti. Ker vsi kulturni narodi v zadnjih desetletjih med seboj naravnost tekmujejo v ustanavljanju šahovskih klubov po mestih in v šahovskih prireditvah, zlasti Rusi, ki se v zadnjem desetletju odlikujejo po igralni moči in številu svojih mojstrov, Ljubljana, ki na vseh poljih napreduje, tudi na tem polju za drugimi mesti ne sme zaostati. Zato odbor vse prijatelje šaha brezcrazlike stanu, narodnega in političnega prepričanja vljudno vabi, da klubu Številno pristopijo in igralne večere ob ponedeljskih, sre- i dah in sobotah od 8. ure dalje v ka- { varni pri Slonu pridno posečajo. Nikomur ne bo žal ter bo imel vsakdo gotovo velik užitek. Zaključek plesnih vaj Sokola na Viču se vrši jutri v soboto v salonu g. Končana v Rožni dolini. Začetek ob S. zvečer. K mnogobrojni udeležbi vabi odbor. Telovadni odsek Sokola I. v Mostah pri Ljubljani imel je v nedeljo, dne 26. januarja t. 1. svoj redni občni zbor. Starosta br. Fr. Remžgar je otvoril zborovanje, pozdravil navzoče brate, posebno še zastopnike Sokola L, omenil na kratko delovanje odseka v prošlem letu ter izrekel zahvalo vsem, ki so podpirali odsek. Iz poročil posameznih funkcijonarjev je posneti, da je odsekov odbor 1912 imel 14 sej, odsek šteje 57 članGv, med letom je nanovo pristopilo 16 Članov. Odsek je imel 968 K 82 v dohodkov in 855 K 31 v stroškov. Poročali so se vsi odsekovi dolgovi za orodje in drugo tako, da ima danes odsek poleg inventarja še 113 K 51 v čiste imovine. Na izjavo bratov pre-gledovalcev računov izrekla se je bratu blagajniku zahvala in popolno zaupanje. Brat načelnik je naznanil, da je v 121 urah telovadilo 587 telovadcev, povprečno 5 na uro. Najboljši obisk je bil v mesecu avgustu. Dne 4. avgusta je priredil odsek javno telovadbo; udeležil se je sedem izletov in javno nastopil tudi pri telovadbi na Ledini, v Stepanji vasi in Št. Vidu. Zleta v Prago se je udeležil en član. Odsek se je udeležil tudi pogreba br. prof. Cerka in mnogoza-služnega pesnika g. Aškerca. Poleg javne telovadbe priredil je odsek še 7 veselic z več ali manj ugodnimi uspehi. Po listkih vršeča se volitev pokazala je sledeči rezultat: br. Jos. Starič, starosta: br. Jos. Kelbel, pod-starosta in br. Jos. Adamič, načelnik. Kot odborniki pa so bili izvoljeni bratje: Kovic, Hambergar, Golob, Virant, Kostka, Stojkovič, Zorič, Stari in Novak, kot namestnika pa brata: F. Remžgar in M. Peklaj. Za pre-gledovalca računov pa brata: Fr. Remžgar in A. Kline. Izvoljeni izvolitev sprejmo. Med slučajnostmi omenja br. Novak neprilike, ki so v preteklem letu ovirale odseku razvoj in naproša zastopnike Sokola I. naj pri svojem odboru posredujeta, da bo Sokol I. v bodoče zdatneje podpiral odsek v vsakem oziru zlasti še v tehničnem. Brat Zupan pa pojasni zadevo neke skuone prireditve sokolske-ga odseka Moste in tamošnje Ciril Metodove podružnice. Temu je sledil še pozdrav zastopnika Sokola L, na knr je brat starosta zakliučil stvarno in mirno se vršeči občni zbor, poživljajoč k nadaljnemu vs t rajnemu in resnemu delu. Za sokolski telovadni odsek Sokola L v Mostah je daroval br. starosta Štepanjskega Sokola Ivan Bn-celj 30 kron, za kar mu izreka odbor najsrčnejšo zahvalo. »Vodnik« v Sp. Šiški. V novem odboru polit, društva »Vodnik« v Sp. ?iški je odbornik g. Fran Ogrizek srrejši, ne Ivan, kakor je bilo napačno tiskano. Pri narodnonaprednih društvih v Sp. Šiški poznamo samo Frana Ogrizeka starejšega in mlajšega, Ivana pa snloh ni pri nikakem društvu v Sp. Šiški. Z Bleda. Minulo nedeljo je po daljšem odmoru, priredil odbor j »Bralnega društva« na Bledu burko I »Nebesa na zemlji«. Z veseljem smo pozdravili ta ukrep in to tembolj, ker so nam naznanjali lepaki, da vprizo-re igro, igralci »Dramatičnega društva na Jesenicah*. Baš to je bil vzrok, da je bila dvorana »Blejskega doma« natlačeno polna. Igralci so storili v polni meri svojo dolžnost. Mnogo smo pričakovali od njih, a vendar so nas presenetili z izborno naštudirano in vsestransko premišljeno igro do cela — uspeh je bil naravnost sijajen. Med publikom se je čul samo en glas: tako uspele igre še nismo videli na Bledu! Med odmori Je ljubko sviralo blejsko tamburaško društvo pod vodstvom gospoda Ravnika. — Po igri je bil v hotelu Kaps plesni venček, katerega se je udeležilo častno število črstilcev Terpsi-hore, vrteč se ob živahnem udarjanju tamburašev tja v pozno noč. — Izrekajoč vrlim damam in gospodom igralcem svojo najiskrenejšo zahvalo na tolikem užitku, jim kličemo: na veselo svidenje! Kranjskogorska podružnica slovenskega plan. društva ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 9. svečana t. 1. ob 3. popoldne v hotelu »Triglav« na Jesenicah. Poročal bo odbor o delovanju in razpravljala se bo sprememba pravil v smislu enotnega besedila za podružnice S. P. D. Člane in prijatelje podružnice vljudno vabi odbor k obilni udeležbi. Prostovoljno gasilno društvo v Senožečah priredi dne 2. svečana v prostorih »hotela Mlaker« predpust-no veselico s tombolo in plesom. Pri veselici svira tamburaški zbor bralnega društva »Tabor« iz Lozic nad Vipavo. Vstopnina za osebo 1 K in za obitelj 2 K. Dame proste. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo gasilnega orodja. »Zvezda« na Dunaju. Pri občnem zboru društva dne 12. t. m. se je konstituiral sledeči odbor: Jakob V o 1 k , predsednik: Bogumil Kose r, podpredsednik; Mirko R a j h, tajnik: Fran Leupušček. blagajnik: J. Potok ar, H. Vodnik in A. Ghersinich, odborniki. I. Slovenski planinski ples na Dunaju, ki ga je dne 15. t. m. priredila dunajska podružnica Slov. plan. društva v dvorani hotela »Post« je toli moralno koli gmotno uspel nad vse pričakovanje. Otvoril je ples ob 9. zvečer podružnični načelnik gosp. Valjavec z gdč. Lavričevo, hčerko ekscelence gosp. feldmaršallajtnanta pl. LavriČa. Ob zvokih vrle godbe varaždinskega pešpolka št. 16, ki je večinoma svirala narodne komade, plesali so se do ranega jutra neumorno različni plesi, mej temi srbsko kolo (3krat) češka beseda itd. Z ozirom na dejstvo, da je bila to prva slovenska prireditev enake vrste na Dunaju, smemo udeležbo imenovati naravnost sijajno. Videti je bilo mnogo odličnih rodbin, gospic in gospodov, mej zadnjimi je bilo posebno častno zastopano tudi dijaštvo. Vladala je cel večer neprisiljena, živahna zabava, katere so bili deležni tudi neple-salci, naslajajoč se v postranskih prostorih s pristnimi kranjskami klobasami in izbornim cvičkom. K izbornemu uspehu so poleg delavnega odbora, kateremu gre vsa čast in priznanje, mnogo prispele pridne in navdušene prodajalke: gospa Iva Knvjeva, gospica: Ida Jura nova iz Ljubljane, Anica Križmanova, Pavla Jakubčeva in St. med. Valjavčeva. Vivat sequens! Slovenski klub v Sarajevu je priredil v soboto 25. januarja letošnjo predpustno veselico »Kurentov večer«, ki se je izborno obnesla. Originalno so bili dekorirani stranski prostori Društvenega doma, kjer se je vršila veselica. Poleg bujnega zelenja in eksotičnih podob, ki so pokrivale stene, visel je na električnih lestencih domač češenj in zraven njega lepo oprana čebula. V dveh gostilnah, ki so bile postavljene v plesni dvorani so okna zaljšale pisane »rute« in pa veliki »cagarji«, ki človeka vabijo, da si dušo priveze. Ob zvokih salonskega orkestra in petju lepih Devovih in FerjanČičevih »Slovenskih narodnih pesmi« je tekla zabava zelo živahno. Seveda ni manjkalo tudi harmonike. Izvanredno sta ugajala šaljivi zbor »Lepi Juri« in pa komični prizor »Gledališčna kandidata«. V pestri množici plesalk in plesalcev so vzbujale pozornost brhke dame v krasni narodni noši. Veselica je bila zelo dobro obiskana. Med drugimi so prišli: vladni svetnik in deželnošolski nadzornik Bedjanić, rač. nadsvetnik Premrov, stavb, nadsvetnik Dovič, dirigent filijalke ljubljanske Kreditne banke Vlah, finančni nadsvetnik Wolff, profesor in pes-nik-pisatelj Milakovič itd. 2e zdavnaj so se oglašali petelini in oznanjali be'o jutro, toda domov se še ni nikomur mudilo. Sarajevska podružnica ljubljanske Kreditne banke je poklonila za veselico 30 K, za kar ji naj bode izrečena najtoplejša zahvala. Da se je veselica tako obnesla Je v prvi vrsti zasluga neumornega predsednika dr. Preindla. Prosieta. Iz gledališke pisarne. V soboto za r^par veseloigra »Mala čokola-darica« z gospo Kreisovo v glavni vlogi. Kapricijozna francoska veseloigra je dosegla povsod najlepše uspehe. V nedeljo popoldne (izven aoonmaja, za lože par) velika ljudska opera »Naskok na mlin«. Zvečer za nepar »Mala čokoladarica«. Na pustni torek ob 6. zvečer Offenba-chova opereta »Orpheus v podzemlju«, ki jo je sprejelo občinstvo pri premijeri in reprizi z burnim smehom. Bniitaost. »Popotnik,« pedagoški in znanstven list, leto XXXIV., št. 1, ima sledečo vsebino: K. Svoboda, »O pomenu »Popotnika« za slovensko šolstvo in učiteljstvo«, J. Černy-Pfibil, »Narodna pedagogika«, G. Kerschen-steiner-Pav. Flere, »Šolstvo v Monakovem«, Kristina Berchtold, »Mimika, pomagalka pri začetnem pouku v Čitanju«, Franc Pražak-K. P. »Skrb za abnormalno dete v Avstriji« in razna književna poročila. — »Vijesti,« glasilo društev inženirjev in arhitektov v Zagrebu, Ljubljani in v Dalmaciji, ima v zadnji številki sledečo vsebino: »Pregled važnijih grana kemijske industrije«, inž. Milan Vladena, »Vodne sile in pode-želne električne centrale na Kranjskem«, inž. dež. stavb, nadsvetnik A. Klinar v Ljubljani, »Posjet društva inženirjev v Ljubljani Hrvatskom društvu inžinira i arhitukta dne 26. in 27. listopada 1912, »Nekaj o pašništvu i novem kranjskem pašniškem zakonu«, inž. Rataj, »Zagreb, tehnika i tehničari«, inž. M. pl. Phifippovič. — »Veda« 1912. Lux ex Oriente! Ob najjužnejših mejah Slovenije se je zbrala pred 2 letoma kopica mladih znanstvenikov, ki so sklenili, da vpeljejo kulturo našega naroda na nova in uspešnejša pota. Bit če dana — smo rekli lani in letos moramo z navdušenjem pribiti dejstvo, da že visoko stoji solnce in da pušča za seboj z gorkoto in zlatom obsuto polje. »Veda« je postala činitelj slovenskega kulturnega življenja! Te dni, ko začenjajo pravna predavanja na »Re-voltelli« v Trstu, predavanja, ki naj bodo nekak začetek laške univerze, te dni je stopila »Veda« v tretji letnik in bo skušala tudi letos v »posestrim-skem mestu« dokazati^ da imamo tudi mi že univerzo, kulturo in docente, a da manjka vsemu le forma in legalizacija. »Veda« naj poda dokaz, da nismo Slovenci katehumeni in da imamo vse pravice za vstop v svetišče. Pa še nekaj! Kakor k?in je vtisnjeno naše ozemlje v dve veliki masi narodov, med Nemce in Italijane. Na »Vedi« je, da vzdrži naš narod kulturno tako visoko, da nas ne bo mogla raznaroditi tuja kultura, nje naloga je, da sprejema tujo kulturo in nam jo potem nudi v boljši obliki. Na meji Italije smo! Pred nami iežijo solnčne poljane tujerodcev in nalahko nas objema prijetno-omamljivi cefir laške kulture. Na »Vedi« je, da nas ta cefir ne vspava, ampak vzdrami, da se povzdignemo nad soseda. Ona naj tvori mogočen val, ki z vehemen-co udari proti severu in ustavi tujcu prodiranje. Južno podnebje naj ji da ognjevitost in potenco, da bo za-mogla vršiti svojo nalogo preko Ljubljane daleč proti severu. Tudi letos je bilo uredništvo v najboljših rokah in razveseliti nas mora dejstvo, da čitamo med uredniki ime profesorja Seidla, ki je vzbudil s svojim spisom »Kamniške planine« na slovanskem jugu, občno pozornost, nahaja se pa vmes tudi mlad mož, ki je zadnji dve leti z mladeniško ognjevitostjo kot publicist napisal nebroj člankov in referatov, zraven »Socijalizma«. Njegova brošura »o slovenski univerzi v Trstu« je vzbudila na celem jugu velikansko zanimanje. Filozofijo, psihologijo in pedagogiko je urejeval prof. Ozvald, priznani Šolnik in učenjak, katerega ime se vdobi v vsaki slovenski privatni knjižnici. Znana je njegova »Logika« za srednje šole. Zraven Kramerja sta ostaDa v uredništvu Prijatelj, ki urejuje slovstvo in kulturno zgodovino, in privatni docent Vošnjak. Letošnjega zvezka vsebina je kaj mnogovrstna, dokaj je razprav in člankov gospodarske vsebine. Brczigar je soisal temeljito razpravo: Konjunktura,kri-za in depresija, Agneletto: Denar. Zanimiva je razprava bivšega kranjskega deželnega poslanca Mandelia: Nekaj številk iz kranjskega deželnega gospodarstva; aktualna je ta študija in vzbudila Je po svojej strogo stvarnej vsebini v našem političnem in gospodarskem življenju vseobčo zanimanje. SeidI prinaša: Mehaniko duševnega delovanja, in reči moram, da [e ta razprava pisana znanstveno, a obenem tudi tako poljudno, da Jo mora vsak lajik čitati z največjim užitkom, saj obdeluje snov, ki zanima skozi tisočletja človeštvo. Vošnjak in KnafliČ prinašata par krajših Člankov, večina »pregledov in referatov« 1 pa Je njunih; pomagajo jima Ogris, Ozv*1*. Žmavc in drugi. Prijatelj prinaša »Gradivo« o Kordeševem življenju, profesor Murko štrekijev nekrolog, Zarnik zanimivo študijo: o oblikah s pomešanimi moškimi in ženskimi znaki. Iz ženske roke ni potekel nobeden članek. Jako dobrodošle so nam tri razprave v hrvaškem jeziku. Z veseljem nas navdaja to pratktično jugoslovanstvo in odkritosrčno želimo »Vedi«, da bi tudi v tretjem letniku uspešno razširjala Slovencem obzorje. F. Vse tu naznanjeno knjige *e dobivajo v »Narodni knjigarni« v Ljub-f?a«r ProSernov* • št. 7. Izpred sodišča. Izpred upravnega sodišča. Evharističen kongres pred upravnim sodiščem. V sredo se je vršila obravnava glede pritožbe dunajskega občinskega svetnika Franca Schuhmeierja proti dunajski občini, ker je ta dovolila za evharističen kongres 20.000 kron podpore in 32.000 kron za olepšavo cest in trgov kjer se je imel pomikati sprevod. Občina je utemeljila to podporo s tem, da bode dunajsko mesto vsled navala toliko tujcev veliko pridobilo Proti ti podpori pa se je Schuhmeier pritožil in izvaja v pritožbi sledeče: Po medkonfesijonalnem zakonu se ne sme nikogar siliti, da bi plačeval ali kaj žrtvoval za druge konfesije. Nikakor ni prav, da se denar, ki ga plačajo davkoplačevalci vseh konfe-sij na Dunaju porablja nato enostransko in v prid ene konfesije. Izgovor glede prometa tujcev nikakor ne opravičuje dunajsko občino, da bi smela preiti določbe interkonfesijo-nalnega zakona. Zastopnik dunajske občine pa je napram temu poudarjal, da občini nikdo ne more braniti podpirati promet tujcev. Da je dunajska občina opravičena dajati podpore za olepšavo cest povodom procesije na Telovo, je upravno sodišče že odločilo in isto velja tudi za ta slučaj. Sodišče se je pridružilo mnenju zastopnika občine in je Schuhmeierjevo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno. Izpred kasacijskega sodišča. Dejanski kes. Kasacijsko sodišče je razveljavilo obsodbo okrožnega sodišča v Pisku s katero je bil obsojen neki Tupa zaradi tatvine ene nikelnaste ure, katero je ukradel povodom nekega požara. Tupa ie v svoji pritožbi navajal, da se je tatvine dejansko kesal in je vrnil sam lastniku uro nazaj, še predno je o tatvini zvedela žendarmerija. Vsled tega je po § 187. kaz. zakona nekaz-niv. Kasacijsko sodišče se je pridružilo temu mnenju in je Tupo oprostilo. Razne stvari. * Sufragetke. Iz Londona poročajo: Sufragetke so predvčerajšnjim razbile okna na poslopju Hamburg-Amerika proge. Škoda znaša več tisoč *ron. * Veliki deficit gledališča. Iz Frankfurta poročajo: Letno poročilo nove gledališke akcijske družbe, ki vodi obe mestni gledališči, izkazuje izgubo skoro pol milijona kron. * Eksplozija dinamita. Iz Jelisa-vetpola poročajo: V pisarni bakrenih rudnikov bratov Kundurov je predvčerajšnjim eksplodiral dinamit. Dvonadstropno poslopje je bilo popolnoma razrušeno. Šest oseb je bilo ubitih. * Duhovnik — špion. Iz I n orno-sta poročajo: V Rivi so aretirali nekega italijanskega duhovnika iz Gor-done, ki si je sumljivo ogledoval vojaške ceste, ki vodijo k trdnjavam. Pri njem so dobili več sumljivih pis-mov. Njegove tovariše zasledujejo. * Nesreča na morju. Iz Havra poročajo: Predvčerajšnjim ponoči je zadel pri Cap de la Hagne parnik »Phrvne«, ki je vozil iz Alžira v Rouen, ob nemško jadrnico »Panv-ani«, ki je vozila iz Hamburga - Val-paraiso. »Panvani« se je takoj potopil. Štiri osebe je rešil parnik »Phrvne«, trideset mož pa pogrešajo. * Sleparski bankirji. Iz Pariza poročajo: Včeraj so zaradi poneverbe aretirali ravnatelje neke privatne banke, markija de Favmaranda. — Aretirali so tudi ravnatelja banke »Credit agricol Sud - Espague«, Pavla Peauignota. Že eno leto vodi preiskovalni sodnik preiskavo proti imenovani banki, ki je izvršila velikanske sleparije. * Žalostne razmere med Cehi In Poljaki. Iz Poljske Ostrave poročajo: Pred časom je mnogo poljskih Šolskih otrok na ukaz svojih staršev v Čeških občinah začelo stavkati, ker niso hotele češke občine na lastne stroške ustanoviti poljskih šol. Zdaj se pa tudi v poljskih občinah tukajšnjega okraja začelo stavkati več sto čeških šolskih otrok.ker tudi poljske občine nočejo ustanoviti čeških šol. * Roparski napad na Dunaju. Z Dunaja poročajo: Včeraj zjutraj je bil v drugem okraju v Grosse Sperl-gasse izvršen drzen roparski napad. V juvelirsko prodajalnico Jenny Steiner je prišel neki mož, ki je hotel kupiti prstan z briljantom. Prodajalka, ki je bila sama v prodajalni, mu je pokazala tableto s tridesetimi prstani. Neznanec pa ji je potegnil tableto iz rok ter pobegnil. Roparja niso dobili. * Maroški vojni minister — kor-poral. Olomuški »Pozor« poroča, da služi pri 54. pešpolku bivši maroški vojni minister Czernv kot korporal. Czernv, ki je bil rojen v neki sever-nonemški vasi, je ravnotako kot njegov rojak Mokri napravil v Maroku hitro kariero ter postal minister. Ko se je vrnil v svojo domovino, je moral zadostiti svoji vojaški dolžnosti in so ga asentirali k 54. pešpolku. Pred nedavnim je prosil cesarja, naj se mu dovoli vstopiti v turško armado, česar pa se mu ni dovolilo. * Velik škandal v Lodzu. Iz Varšave poročajo: V Piotrkovu se je v petek končal proces proti tvorničarju in večkratnemu milijonarju Oskarju Lahmertu iz Lodza. Lahmert je v družbi z nekaterimi drugimi tvorni-čarji iz Lodza prirejal v konditoriji Miller z mladimi deklicami orgije. Konditor Miller je zvabil deklice v svojo slaščičarno ter jih potem prepuščal za drago odškodnino bogatemu pohotnežu. Vsted ovadbe staršev ene deklice je vdrla policija v lokal slaščičarja ter aretirala Millerja in tvorničarja Lahmerta. Miller se je zastrupil v zaporu, Lahmert se je pa moral v petek zagovarjati pred sodiščem. Razprava se je vršila tajno. Po zaslišanju 22 prič, med katerimi je bilo tudi več deklic, je bil Lahmert obsojen na štiri leta ječe. Naprednjakl, spominjajte se pri vsaki priliki »Narodnega sklada" ni nabirajte prispevke zanj! Gospodarstvo. Ljubljanski semenj za kože ter ko£uhovino9 ki se je vršil v skladiščnih prostorih tvrdke „Balkan", špedicijske delniške družbe v Ljubljani, Dunajska cesta 33, doprinesel je, očigled, trudapolnim in jako skrbnim predpripravam omenjene družbe, zelo povoljen zaključek in dokaz po katerem se lahko sodi, da je sedaj tradicijsko postali »Ljubljanski semenj kož" za deželo kakor naše mesto nepodcenljivi faktotum, najsibode v gospodarskem, kakor tudi v interesu tujskega prometa. Tek sejma, ki se je vršil dne 26. in 27. t. m. je bil vsled izrednega mnogobrojnega poseta kupcev iz različnih krajev in mest, tako med drugim iudi iz Lipskega, Monakovega, Budimpešte, Dunaja itd. prav živahen, tako, da se je vse na trg prineseno blago po izredno ugodnih cenah prodalo. — Po prima blagu se je ob obeh tržnih dneh mnogo povpraševalo in tudi prav ddbro plačevalo ter je bilo posebno prvega tržnega dne kupcev več kot dovolj. Na trgu so bile sledeče kože prodane: cca. 200 komadov govejih suhih »i VI 19 VI M .99 91 n 17 osolenih telečjih suhih „ osolenih ovčjih kozjih srne lisičjih kune belice „ zlatice zajčjih jazbečjih divje mačke nadalje še male partije kož od vidre, dihurja itd. Denarni promet je znašal okroglo K 200 000*—. Vsekakor pa je gotovo, da je po deželi še dovolj blaga, tako, da se bd prejkone v pričetku meseca marca t 1. vršil še drugi semenj v Ljubljani, kot predhodnik velikega lipskega sejma in budimpeškega kožnega trga na Jožefovo, 300 100 100 4000 700 400 2006 200 150 4000 450 100 » n 99 M ti po K 3-20 do K 340 za kg 97 99 1-22 99 99 1-50 99 99 99 99 4 — 19 99 o*— 99 9» 99 99 lo0 99 99 2 — 99 99 91 91 1-80 99 99 2 — 99 rt 99 99 2-75 91 99 5 — 99 kos 99 99 1-80 99 99 2*— 99 99 99 99 18'— 99 99 20 — 99 9» 9» » 36*— 99 99 44'— 99 99 99 99 so*— 9» 9> 55w 9} »9 99 9» 1-20 99 9» 1-40 99 91 99 99 10'— 99 91 11-— 99 99 >» 99 4-— 99 n 5 — 99 99 e Čemet pa se bode Se svoječasno poročalo. 40 Stran 6. SLOVENSKI HA ROD. 25. štev. Telefonska in brzojavna poročila. MED VOJNO IN MIROM. Odgovor Turčije na noto velesil. Dunaj, 3i. januarja. Turški odgovor na noto velesil, ki ga je 12 rodil Pallaviciniju turški zunanji minister, se objavlja sedaj v besedilu: Nota poudarja v svojem začetku, da otoraanska državu priznava, da ie skorajšnja sklenitev miru nujno potrebna v interesu splošnosti. Nato poudarja, da so velesile smatrale za potrebno, da naj Turčija pred i Odrin balkanskim državam. Toda O dr in je mesto, ki le vsied svojega posebnega značaja nerazdružljivo zvezano s turškim cesarstvom, tako, da je sama vest da hoče vlada predati Otfrin, provzročila v narodu tako razburjenje, da je to provzroeiio Jemisijo prejšnjega kabineta. Vzlic temu je pripravljena Turčija vkioniti se zahtevam velesil z ozirom na oni del Odrina, ki leži ob desnem bregu Marice, med tem, ko zahteva levi breg z mosejami, mavzoleji, historičnimi in mohamedanskimi verskimi svetinjami za sebe. Nujno je potrebno, da se ohrani nad tem delom mesta turška suvereniteta, sicer bi lahko imelo to za državo nevarne konsekven-ce. Kar se tiče Egejskih otokov, poudarja nota, da je Turčiji oni del otokov, ki leže pred Dardanelami za obrambo glavnega mesta, neobhodno potreben. Posest otokov, ki tvorijo bistveni del Male Azije, pa je Turčiji ravno tako potrebna za varnost Maie Azije. Vsaka rešitev, ki bi zmanjšala avtoriteto otomanske vlade na teh otokih, bi bila opasna, ker bi nastala na teh otokih ognjišča za agitacijo, ki bi vplivala tudi na inaloazijsko obal. Porta je voljna pripustiti, da odločujejo velesile o usodi otokov, ki so jih zasedle zvezne balkanske države, če primerno vpoštevajo nazore turške vlade glede Egejskih otokov sploh, ter glede skrbi, da ostanejo Dardanele nedotaknjene. Turška vlada poudarja, da je že dosti žrtvovala, zato odločno izjavlja, da mora odkloniti nadaljne zahteve balkanskih zaveznikov. Turška vlada z zadovoljstvom sprejme obljube velesil glede materijalne in moralične podpore, smatra pa za potrebno za nadaljni razvoj Turčije: 1. Da dobi svobodo avtonomne carine. 2. Da sme svobodno sklepati trgovinske pogodbe. 3. Da sme podvreči tuje državljane turškim davčnim zakonom. 4. Pred vsem je treba, da zviša Turčija svojo dosedanjo carino za štiri procente. 5. Zahteva, da se odpravijo inozemske pošte in h. Da se odpravi režim kapitulacij. Zgodovina izročitve turškega odgovore. Pariz, 31. januarja. Kakor poročamo na drugem mestu, je baje dal diki vezir odpoklicati turškega zunanjega ministra iz avstrijskega veleposlaništva, ko je hotel izročiti odgovor Turčije. Pariški listi pa prinašajo senzacijonalno vest, da je turški zunanji minister odgovor že izročil avstrijskemu veleposlaniku, da pa je bil tekst odgovora tak, da je grof Paliavicini noto vrnil turškemu zunanjemu ministru s pripombo, da taka nota ni niti za balkanske države, še manj pa za velesile sprejemljiva. Turški ministrski svet se je takoj nato sestal in noto popravi!. Razpoloženje v Carigradu. Carigrad, 31. januarja. V mestu in sploh v turški javnosti je zavladala popolna letargija. Dasiravno ie vetiki vezir Malnnud Sefket paša izjavil, da je sedanji odgo\ or Turčije najskrajnejši korak, ki ga more turška vlada storiti, se v carigradski javnosti nc kaže bojevito razpoloženje. Mada splošna apatija. Izpred Čalaldže. Carigrad, 31. januarja. Poročila izpred Ćataldže vedo, da nediscipliniranost v turški armadi vedno boli narašča. Med turškimi častniki se vrše še vedno spopadi. Enver beg, ki bi mogel edini poravnati spor v armadi, si ne upa k vojski, ker se boji, da bi ga pripadniki Nazim paše ubili. V tisk odgovora Turčije v Londonu. Pariz, 31. januarja. Iz Lonč.ona poročajo, da je sir Edvard Grey, ko je izvedel za odgovor Turčije, na korak velesil, sporočil turškemu poslaniku Rešid paši, da smatra angleška vlada odgovor Turčije za malo zarto-\ oljiv. Angleška še enkrat nasvetuje Turčiji, da raj odstopi Odrin brezpogojno in brez vsakega pridržka Bolgarski. Generalissimus Savov — turškemu velikemu vezirju* Carigrad, 31. januarja. Bolgarski geueralissirfius Savov je poslal tur-3§>fnu \eiikemu vezirju Malmiudu Sefket u paši to-le depešo: »Mimotl-ka, 30. januarja. Javljam Vaši eksce-lencl, da so mirovna pogajanja v Londonu ustavljena. V zmlslu točke 4. zapisnika o premirju Vas obveščam, da bo iiaša armada zopet pričela z vojnimi operacijami v ponedeljek, dne 3. februarja ob sedmih zvečer. — General Savov.« — Na to depešo je Mahmud šefket paša odgovoril, da jemlje obvestilo na znanje. Dnevno povelje turške vrhovne komande. Carigrad, 31. januarja. Vrhovna komanda tur. armade je izdaBa to-le dnevno povelje: »Ker Je Bolgarija odpovedala sklenjeno premirje v roku, določenem v premirnem zapisniku, pričnemo zopet z vojnimi operacijami v ponedeljek ob 7. zvečer. Odrln. London, 31. januarja. »Dailv Cro-picle poroča izpred Odrina, da obloga trdnjavo 105.000 mož. Med njimi je 30.000 Srbov. Oblegovalna armada je postavila toiiko oblegovalnih in brzostrelnih topov in strojnih pušk, da je brez dvoma, da se jim bo posrečilo mesto in trdnjavo tekom dveh dni popolnoma razrušiti. Dunaj, 31. januarja. Vest, ki jo je včeraj dobila tukajšnja borza, da se je Odrin udal, se nI uresničila. Frankobrod, 31. jan. »Frankfur ter Zeitung« javlja iz Sofije: Tu sem poročajo Iz povsem zanesljivega vira, da vlada v Odrinu popolna anarhija. Vse dvlino prebivalstvo, na če-gar strani stoji tudi mnogo častnikov, vedno odločneje zahteva, da se trdnjava takoj uda Bo!garom.Zadnje dni je bilo zahrbtno umorjenih več višjih častnikov. Odkar je došla vest, da je bil ustreljen generalissimus Nazim paša, ni pjveljnlka Šukri paše nikjer videti. Sumničenje bivše turške vlade. Dunaj, 3i. januarja. ^Jugoslovanska korespondenca^ poroča iz Carigrada, da je prišel včeraj veliki vezir Mahmud Šefket paša k ruskemu veleposlaniku pl. Giersu in da je imel z njim poluren razgovor. Važno je, da glasilo komiteja istočasno konstatira, da so vesti o ruskih grožnjah Turčiji izmišljene. List trdi, da je hotel bivši veliki vezir Kianiii paša dogovorno s tripelentento s temi vestmi pritisnit! na divan in na narod, da bi mogel predati Odrin Bolgarom. Padec kabineta je razdrl ta načrt. Albanija. Solun, 31. januarja. Narodni Albanci, zlasti južni Albanci, zopet na-glašajo. da bodo vstraja!i na tem, da dobi albanski prestol neki avstrijski dostojanstvenik. Z veseljem bi pozdravili, če bi bil to kak princ cesarske hiše. O nadalinih razmerah s Carigradom nočejo slišati ničesar. Petrograd, 31. januarja. ^Borzni kurir.: priobčuie razgovor ?. nekim dobro informiranim ruskim diplomatom, ki je baje izjavil, da soglaša Rusija, da se Skader in Janina priklopita Albaniji. Tudi če Crnogorci oziroma Grki zavzamejo ti dve mesti, bi to ničesar ne izpremenilo. Glavna naloga ruske diplomacije je, da spravi interese Slovanov v sklad z interesi velesil, da se izogne evropskim zaplet-"rjajem in da lokalizira vojno, čc zopet izbruhne. Skader. Cetinje, 31. januarja. Predvčerajšnjem so napadii Turki črnogorske pozicije z namenom, da si zopet pri-oore prejšnji dan izgubljene postojanke. Boj je trajal pet ur, nakar so se Turki z velikimi izgubami umaknili. Črnogorci so imeli dva mrtva in osem ranjenih. London, 31. januarja. »Times« poroča iz Skadra, da se je posrečil enemu oddelku turških čet v Skadru izpad iz mesta in da je ta oddelek zasedel Sv. Ivan Meduo. V Skadru so baje razobešene albanske zastave. Romunska in Bolgarska. Bukarešta, 31. januarja. Protokol, ki sta ga sestavila poslanik Misu in dr. Danev, sta podpisala oba zastopnika in ga poslala v Bukarešto. Dunaj, 31. januarja. V političnih krogih zatrjujejo, da Je bolgarsko-ro-munski spor izgubil svoj kritični značaj. Velesile so ponudile Bolgarski in Romunski, da bodo izrekle same svoje mnenje o zahtevah. Romunska vlada je to ponudbo že sprejela, iz Sofije pa do sedaj še ni odgovora. Dunajski diplomatični krogi upajo, da se boste obe vladi podvrgli razsodbi veleposlanikov. Azija Aeijcent. Carigrad, 31. Januarja. Tu se le ustanovil komite »Azija Azijcem«, ki ima namen ohraniti Turčiii posest v Mali Aziji in zabraniti vmešavanje Evrope. Francoski aviatiki na potu na bojišče. Pariš, 31. Januarja. Znani francoski aviatik Vedrinez je v družbi z raznimi drugimi aviatiki odpotoval na Balkan, da vstopi v srbsko vojaško službo. Protidinaatične spletke. Dunaj, 31. januarja. Nemški listi pnobčujejo vest, da je bil bivši srbski policijski minister Genčič aretiran, ker so ga imeli na sumu, da provzroča protidinastično gibanje. Baje je sestavil tudi neke protidinastične lepake, ki so jih baje našli v Belgradu. Enver beg. Carigrad, 31. januarja. Polkovnik Enver beg je prosil velikega vezirja za prestavljenje na berlinsko mesto nazaj, vendar je še odložil začasno svoje odpotovanje. Rdeči križ. CuHh, 31. januarja. Srbska vlada je zaprosila švicarski Rdeči kriz za pet izkušenih internih zdravnikov in več strežnic. Turški delegati. London, 31. januarja. Turški delegati v Londonu so se včeraj poslovili pri siru Edvardu Greyu in se zahvalili za gostoljubnost in podporo pri mirovnih pogajanjih. Janina. Rim, 31. januarja. Pcroča se, da se Grkom v Epiru ni posrečilo obkoliti Janine. Bolgarski finančni minister v Parizu. Pariz, 31. januarja. Semkaj je prispel iz Londona bolgarski finančni minister Teodorov ter imel dolgo konferenco s francoskim finančnim ministrom Klotzom. * o Napredna zmaga. Postojna, 31. januarja. Pri volitvah v zastop okr. šolskega sveta so zmagali naprednjak!. V Senožečah Fran pl. G a r z a r o II i in kot namestnik Filip K a v č i č . v Postojni pa Fran A r k o in kot namestnik Fran D e k 1 e v a. Gosposka zbornica. Dunaj, 31. januarja. Gosposka zbornica je imela danes ob pol 12. izredno sejo z ozirom na smrtni slučaj v vladarski hiši. Predsednik knez Windischgraetz se je v vznesenih besedah spominjal pokojnega nadvojvode Rainerja ter proslavljal njegove zasluge za cesarja in domovino. Zbornica je sklenila izraziti sožalje cesarju in nadvojvodinji vdovi. Nato je bila seja zaključena. Učiteljska službena pragmatika. Dunaj, 31. januarja. Vlada je predložila včeraj članom parlamentarne specijalne komisije načrt zakona glede službenega razmerja uči-teljstva na državnih srednjih in nižjih učnih zavodih. Ta predloga tvori nekako dopolnilo splošne službene pragmatike za državne uradnike in zaznamuje kot učitelje v smislu tega zakona sledeče kategorije učitelj-stva na srednjih in nižjih državnih učnih zavodih brez razločka spola: 1. prave učitelje (profesorje, ravnatelje in predstojnike), 2. prov. učitelje, 3. suplente in asistente. Glede nastavljanja veljajo splošne določbe za državne uradnike. Odpravljena pa ie določba glede poskusne trilet-nice. Suplenti in asistenti bodo nastavljeni vedno za dobo potrebe najmanj pa do konca tekočega semestra. Asistenti na obrtnih zavodih bodo nastavljeni navadno na dve leti. izjemoma na tri leta. V prvih dveh letih je asistent lahko odpuščen, če se izkaže, da ni zmožen za imenovanje, po preteku dveh let pa samo disciplinarnim potom. O učiteljih, kakor tudi o suplentih se bodo vodile tekoče kvalifikacijske tabele. Tudi več drugih novosti ima ta zakon. Tako na primer pravi glede zadrževanja § 25.: Učitelj mora v šoli in zunaj šole afi urada varovati svoje stanovsko dostojanstvo, prilagoditi se mora vsem zahtevam discipline in opustiti vse. kar bi škodovalo njegovemu dostojanstvu in zaupanju vanj in bi ne bilo v interesu šole. Kdor se pregreši zoper ta § bo kaznovan ali z redovno globo (posvarilo ali denarna globa do 100 kron) ali pa z disciplinarno kaznijo (ukor. izključitev od napredovanja pri plači ali remuneraciji, znižanje plače, vpoko-jitev z zmanjšano pokojnino ali pa odpust.) Italijanska pravna fakulteta. Dunaj, 31. januarja. Proračunski odsek se sestane prihodnji teden v četrtek, da se posvetuje o italijanski pravni fakulteti. Justlčnl odsek. Dunaj, 31. Januarja. Justični odsek je končal včeraj posvetovanje o §§ 4. do 6. odvetniškega reda. Seje se nadaljujejo prihodnji teden. O reservlstlh na državnih mejah. Dunaj, 31. Januarja. Pri domobranskem ministru generalu Geor-giju se je danes zglasila deputacija poslancev vseh narodnosti, da se informira, kdaj bodo reservniki, stoječi na mejah, odDUŠčeni iz vojaške službe. Minister Georgi je izjavil da odpust reservHikov, kt se nahajajo v Dalmaciji, Bosni in Hcrcesovi^. in pIIIi nadornestHov * -j - -v- ker so bili pod sestave poklicani val reservnl letniki Kar se tiče reservnl-kov, ki službujejo sedaj v drugih pokrajinah, le tudi težko kaj ukreniti, ker so bili poklicani pod orožje samo mlajši letniki. Teh pa nI mogoče nadomestiti s starejšimi, ker bi bito to ceio v nasprotju z novim brambnim zakonom. Minister je končno naglasa!, da bo skrbel za to. da bodo dobile rodbine pod zastavami se naha-jajočih reservnikov primerno državno podporo. Akcija orljentalskih železnic. Dunaj, 31. januarja. Kurz akcij orijentalskih železnic je včeraj nenadoma precej poskočil. Kot kupec za te akcije se je zglasila predvčerajš-nem in včeraj neka velika in močna banka. Vršile so se konference poslanikov o finančnih in gospodarskih vprašanjih glede ozemlja, ki preide iz turške oblasti v roke balkanskih narodov in trdijo, da bo imel ta prehod izredno ugodne posledice za orije^tske železnice. Opustitev kadetske šole v Mariboru. Dunaj, 31. januarja. Vojno ministrstvo je sklenilo opustiti kadetsko šolo v Mariboru. Bivši poslanec dr. Kronawetter umrl. Dunaj, 31. Januarja. Tu je umrl bivši državni poslanec in vodja liberalnega in demokratskega gibanja na Dunaju, dr. Kronawetter, star 84 let. Trgovinske pocodbe z balkanskimi državami. Dunaj, 31. januarja. V ministrstvih študi/ajo sedaj ona vprašanja, ki jih je upoštevati pri reviziji trgovinskih pogodb z balkanskimi državami. Iz vodstva tnladočeške stranke. Praga, 31. januarja. Cirkular odbora mladočeške stranke poživlja danes Čelie na izstop iz vladne večine. Vlada naj izve, da zamore finančne predloge rešiti samo s pomočjo Čehov, da pa ti ne bodo glasovali zanje, če ne bo vlada dala Čehom dokaza, da resno namerava urediti razmere na Češkem. Češke stranke nikakor niso pripravljene zavlačevati sedanje obupno stanje še več mesecev, marveč zahtevajo odločitev v najkrajšem času. Ogrska. Budimpešta, 31. januarja. V prihodnjih dneh se zasede mesto državnega tajnika v naučnem ministrstvu, imenovan bo podpredsednik poslanske zbornice Bela pl. Jankovics. Na mesto Jankovicsa bo najbrže izvoljen poslanec Antal za podpredsednika. Napitnine. Budimpešta, 31. januarja. Povodom konkretnega slučaja je trgovinski minister principijalno določil, da je šteti napitnine natakarjem za redne dohodke, ki tvorijo podlago za bolniško zavarovanje. Kanadijan — Pacifik. Berlin, 31. januarja. Včeraj zvečer se je končala konferenca paroplovnih družb severoatlantičnega prometa. Zastopana so bila vodstva angleških, francoskih, ruskih, belgijskih, holand-skih, nemških, avstrijskih in skandinavskih paroplovnih družb. Sporazum med temi družbami in družbo Kanadijan Pacifik se ni dosegel. Vse družbe so sklenile nato, da se združijo tudi brez sodelovanja omenjene družbe. Avstrijska paroplovna družba Avstro-Ameri-kara je sklenila, da bo vpeljala reden promet med Trstom in Kanado. Mornariški proračun Angleške« London, 31. januarja. „Times0 poročajo, da se bo mornariški proračun prihodnjega leta gibal med 46 in 47 milijoni funtov, kar pomeni zvišanje za 2 milijona. Homerule. London, 31. januarja. Lordska zbornica je včeraj o polnoči odklonila zakon o irskem parlamentu s 326 glasovi proti 69 glasovi. Poljaki na Nemškem. Berolin, 31. Januarja. V nemških nacijonalnih krogih se zatrjuje, da včerajšno glasovanje nemškega državnega zbora ne bo izzvalo v vladi nikakršne krize, nasprotno, da so politični krogi splošno prepričani, da državni zbor nima nacijonalne večine, in da je treba računati skoraj z razpustom državnega zbora. Novi izgredi sufragetk. Dundec, 31. Januarja. Pri podelitvi častnega občanstva premierju Asquithu je prišlo do velikih izgredov. Minister je bil. ko je odgovarjal na neko vprašanje, trajno prekinjen od pristašir.j ženskega gibanja. Neko damo, ki je imenovala ministra izdajalca, so odstranili iz dvorane. Ko so hoteli nato odstraniti še druge razgrajalke; polastil se je teh velik strah, tako da so nekatere hotele poskakati čez ograjo 20 m visoke galerije. V zadnjem trenutku se Je posrečilo to preprečiti. Ko se je končna polegel hrup, je minister Asguith rr|tiH) končal svoja izvajanja. Kmečka pisarna narodno-napredne stranke Vodstvo narodno - napredne stranke je ustanovilo v svojem tajništvu posebno kmečko pisarno, ki je na razpolago vsakemu naprednemu kmetovalcu za popolnoma brezplačni pouk v vseh političnih, upravnih, davčnih, pristojbi nsk i h in vojaških zadevah. Izključene pa bo zasebne pravdne zadeve. — Pisarna bc poslovala za sedaj le pismene in vsak napreden kmetovalec, ki je potreben kakršnegakoli pouka v zgoraj navedenih strokah, naj se obrne zaupno s posebnim pismom, kateremu je priložiti 10 vinarsko znamko za odgovor ako se želi odgovor v priporočenem pismu pa 35 vinarsko znamko) na: Kmetsko pisarno narodno-napređne stranke v Ljubljani, Wolfova ulica 10. Ob sebi umevno je da je pisarna na razpolago tudi naprednim kmetskim županstvom. Jsnašnii list obsega 8 strani. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina In tisk »Narodne tiskarne:. Umrli so v Ljubljani: Dne 28. januarja: Ivan Pavšner, rejenec, 6 tednov, Mala čolnarska ulica 4. — Josip Tribuč, zasebni uradnik, 70 let, Gradišče 7. — Andrej Petek, župnik v pok., 80 let. Rimska cesta 2. — Josip Rainer, narednikov sin, 7 mesecev. Poljanska cesta 54. — Ivan Schatzer, sin skladiščnega paznika, 4 leta, Hranilnična cesta 13. — Alojzija Zajec, prekajevalčeva in posestnikova žena, 49 let, Poljanska cesta 75. V deželni bolnici: Dne 24. januarja: Uršula Zafetet, šivilja, 40 let. Dne 25. januarja: Marija Urbas. občinska uboga, 76 lei. — Frančiška Levinger, blagainičarka. 19 let. Schkhtovo čistilo za kovine Solarine pričara krasen lesk na med, baker, srebro In zlato. Se lesketa najdalje! Je zajamčene prosto strupa in kislin ter naj-cenejie v rabi, ker izdalno in ima palentovatt Sledilen kap« Ijavec. Vsied velike vsebine olja naravno varsfvo kovin proti orosenju, omadefevanjiii rji In zelenici. • n r ■%- Borzna poročila« ljubljanska »Kreditna banka v Ljubljani«. Uralii kini aeaajske fctrze 31. jannarja 1913 ■elotnonl paplrll. 4*', majeva renta .... 4*2'/0 srebrna renta .... 4»', avstr. kronska renta . . *•/• ogf« »» m * • 4*', kranjsko deželno posojilo 4V, k. o. češke dež. banke . Sroeke« SreCke 1» I. 1*150 «/i . . rt n m 1864 • • « • • tlake...... zemeljske I. izdaje . m It m ti n •t u N 1» i* II. odstre hipotečne dan. komunalne avstr. kreditne . ljubljanske . . avstr. rdeč. krila °*r» •» n basUlka . . . tttrike . . . . Belnlee. Ljubljanske kreditne banke Avstr. kreditnega zavoda . Dunajske bančne drašbe • Inlne lelesnlee .... Državne železnice • • . Alptae-Moatan .... Češke sladkorne družb« . Zlvnostenske banke. • • Valute. Cekini Marke Franki Lire • RnblJI. Denarni Bla;ora ^ 84-45 £4-65 87 95 8815 84 55 $4 75 8410 84 30 ——-— 94-50 89*— 90 — 450 — 462 — 613 — 633 — 286 — 298-— 278 — 290 — 246-25 258-25 237 — 249 — 483- 495 — 478 - 490 — 66 — 72— 51 50 57 50 31-75 37 7S 27 90 31-90 22225 225 25 434- 437- 613 50 61450 505-25 506-25 105 25 106 25 69825 69925 1020 60 102V60 357 — 360 0 266-50 267*50 n-41 11-45 117-95 118 25 96'- 96 20 94273 94 50 254 — 255-— Msteorojoglčno poročilo. aad sMjea SSt»2 Srtflaji Tračni tlak 736 | Januar, j Cas opazovanja Stanje barometra v mm a S £2 Vetrovi Nebo 30 >» 2. pop. °. ZY. 742-0 743 5 -2*6 —40 p.m. svzh. ■ oblačno. 9 31. 7.EJ. 742-1 —8-8 ■ sr. svzh. - Srednja vCerajSnja temperatura —3 7 , norm. — V8\ Padavina v 24 urab 0*0 mu. SLOVENSKI NAROD, Posebna ■iiininlU M M taJaJS* t Zalcstnlm srcem naznanjava v svojem in v svojih otrok imenu, udana v voljo Božjo, da se je najina nadvse ljubljena hčerka 450 Minka preselila danes opoJdne, stara 13 let, previoena s sv. zakramenti za umirajoče, k ljubemu Jezusu. pogreb se vrši v soboto, 1. februarja 1913 ob pol 3. uri popoldne k hiše žalosti, Dunajska cesta št 15. V Ljubljani, 30. januarja 1913. Bi. Božidar in Mlaka Vilott. Prti kranjski pogrebni uvod Fr. Dob trle t t slovenskem jeziku. 1. zveiek: BbsoBsId sakem o hudodelstvih, pregreških in prestopkih z dne 27. maja 1862 št. 117 drž.zak. z dodani tiskovnim zakonom z dne 17. dec 1862 št. d z. ez 1863 in drugimi no* vejšimi zakoni kazensko pravnega obsega. V platno vozan 6 K; po posti 6 K 20 vin. Jfaro&na knjigama Zahvala. Povodom zelo mučne bolezni In smrti preljubljenega soproga, gospoda ANTONA GASPARIJA posestnik* in gostiln-carja v Postojni mf je od vseh strani došlo toliko ganljivih doktzov sočutja, da si štejem v dolžnost se na tem mestu vsem prav prisrčno zahvaliti. Zahvaljujem se preč. duhovščini posebno preč. gospodu dekanu u. rrijatelicm in znancem za toliko tolažljivih obiskov ob času bolezni ne[ ►zaboega rajnika. Zahvaljujem se preblag, g. okr. glavarju p. n. gg. kom in slav. občinstvu, učiteljstvu, društvom in vsem drugim za času.e spremstvo na zadnjem potu. Zahvaljujem se nadalje gg. pevcem za ganljive žalostinke na domu in grobu. Skratka: Iz globin srca vsem prisrčna zahvala. Stanovanje 8 6 sobami s pritiklinarai, elektr. lučjo, kopalno sobo porabo vrta itd. se odda takoj ali za tnajnik. Pojasnila na Ambroievem trgu it S. ari klinika. 447 tutonj in poštnine prosto moj bogato ilustovani glavni katalog s 4000 slikami o urah, zlatih in srebrnih, gonbenih, jeklenih, eenjatih in manufakturnih predmetov, oroij« itd C. in kr. dvorni dobavitelj JAN KONRAD raapoillialnfca, Most *t. 2388 (Češko). Prave švicarske oiklaste r cm on to irske ure na sidro, sistem Roskopt K 5 —, 3 komade K 14-—, registrirane »Adler-Roakopl* ntklaste remontoirske ure K 7—, prava ■rebrna remontofrska ura K 8*40. Brec risikal Zamena dovoljena ali denar nazaj. Sprejme so vešč trgovine z mešanim blagom, obeh deželnih jeziKOv ter vojaščine prost. Cenjene ponudbe blagovolijo se poslati pod številko ,|40M na upravn. »Slov. Naroda". 366 Št. 2681. 451 Ti i V Postojni, dne 29. januarja 1913. 444 Žalujoča Frančiška Gaspari v imena vseh sorodnikov. Pri podpisanem mestnem magistratu je oddati za tekoče leto Josip SuknlOVO nstanOVO za vojaške sirote v znesku 90 kron. Pravico do te ustanove imajo revne sirote vojaškega rodu, naj bodo zakonske ali nezakonske, moškega ah ženskega spola. Prošnjam, katere ;e vlagal pri magistratu najkasneje do vštetega zadnjega februarja t 1., je priložiti rojstni in krstni list, in če iz njega ni razvidno, da je bil prosilcev oče po poklicu vojaškega stanu, tudi Še posebei dikaz o tem. Mestni magistrat ljubljanski dne 31. januarja 1913. Vprašajte hišnega zdravnika, ki Vam potrdi, da v nobeni hiši ne sme manjkati zanesljivega razkužila. Za izmivanje ran in ranitev, za razkuževanje bolniških postelj, za damsko intimno toaleto (irigacijo) je najboljši L Y t— 2f/e ra*topline\ Lvsoform je preizkušeno, že desetletje pripoznano in znanstveno preizkušeno razkužilo. Dobiva se z navodilom vred v vsaki lekarni in drogeriji, originalna steklenica 80 vinarjev. Zanimivo knjigo o „Zdravju in. razkuževanju" Vam pošlje na zahtevo zastonj A. HUBMANN, referent „Lvsoformwerke" Dunaj XX., Petraschgasse 4 Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš ljubljeni oče, stari oče, praded in tast, gospod dr. Teodor Rudesch danes po dolgi mučni bolezni, previden s svetotajstvi v starosti 75 let mirno v Gospodu zaspal. Pogreb se vrši v nedeljo, dne 2. februarja ob polu 5. uri popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v HrovaČi. » Sv. maše zadušnice se bodo služile v fami cerkvi v Ribnici in v Novi Štifti. Pokojnika priporočamo v blag spomin. V Ribnici« dne 31. januarja 1913. Anton Rudesca sin. Juri) Petrovan pl. Felsd Zubrioza, e. kr. polkovnik v p. dr. Anton Schlffrer, zeta. 449 Elsa Petrovan pl. Felsft Znbricia roj. Rudesch, Štefanija SchJffrer roj. Rudesch, hčeri. Olga Bndesok roj. Koslor sneha. Vsi vnuki, vnukinje in pravnu«. Narodna knjigam priporoča sledeče knjige: Aleš ii Razora. Spisal Anton Aškerc. Cena Povest Spisal Ivan Cankar. Cena broš. 1 K 50 v., vez. 2 K 50 vin., s pošto 20 vin. več Ana Karenina.f.run/p"ltTSi: stoj. Cena broš. 6 K 40 vin., vez. 8 K 40 vin., s pošto 30 v več. Bela krtiantema.&.ci- broš. 1 K 60 v vez. 2 K 60 v, s pošto 20 vin. več Rali mio IH Povesti. Spisal E. Gang. DOll rUJdaU. ; ena broš. 2 K 60 vin., vez 3 K, s pošto 20 vin. več. Dam Hn*» Roman iz Kristusovih časov. D d II niir. Spisal L. VVallace. Cena vez. 4 K 50 v, s pošto 30 v več. Brodkovski odvetnik.™; Češki spisal V. BencŠ-Sumavsky. Cena broš. i K 50 v., vez. 2 K 50 v., s pošto 20 vin. več. Cez trnje do sreče. Riy& F. Senčar. Cena broš. i K 20 vin., vez. 2 K 20 vin., s pošto 20 v več. Dvajset let pozneje. 'Mir Treh mušketirjev.) Cena broš. 6 K, vez. 8 K, s pošto 20 v več. Gospa Jndit 3 K 20 v, s pošto 20 v več. Greh in smeh. jg?«M.S£ niče. Zbral Tinček Hudaklin. Cena 1 K, s pošto 10 v več. Grof Honte Christo. ^ A. Dumas. Cena broš. 8 K. vez. 12 K, s pošto 20 v več. Hiša Marije Pomočnice. Spisal Ivan Cankar. Cena broš. 2 K, vez. 3 K 50 vin., s pošto 20 v več. Hlapec Jernej in njegova imaviaa Spisal Ivan Cankar. Cena pravlbd. broš. 1 K 40 v, vez. 2 K, s r»ošto 20 v več. Izlet v Carigrad. 80 v, s pošto 90 v. Kako pišejo ženske. £3* spisal M. Prevost. Cena 4 K, s poŠto 20 vin. več. Knjiga za lahkomiselne lin ili Spisal Ivan Cankar. Cena broš 1JUU1* 2 K 50 vin., vez. 3 K 50 vin. s poŠto 20 v več. nTr^li Mati 97 Zgodovinski roman. fkTdlJ m s po§to 30 v veCc Ctat«2 d Ani a a Povest. Spisal J. 3 Idr d UBVlbd. Oblak. Cena broš. 60 v, vez. 1 K 60 v, s pošto 20 v več. Strahovale! dveh kron. Zgodovinski roman v dveh delih. Spisal Fr. Lipič. Cena broš. 2 K, vez. 4 K, s pošto 40 v več. Štiri ruske slike.6o£5j!iš 60 v, s pošto 20 v več. Trije mušketirji. S&rgSai A. Dumas. Cena broš. 5 K, vez. 6 K 80 v, s pošto 20 v več. TTlfAfrinA Povest iz 18. stoletja. Spisal UUuVlCa. i. p. Tomič. Cena 1 K 60 v. s pošto 20 v več. Uho in sluh. ™*dvaa° «ggrg dr. Jos. Rakež. Cena 20 v, s pošto 30 v. ITndin A Povest Francoz •~,**1 Andre* UllUIUd. Thewuet. Cenf 90 v.s pošto 1 K. Ustoličenje koroških voj- Trni! Spisal Ante Beg. Cena 30 vin., VUU- s pošto 40 v. V5l$b*a Irrflllllra Povesti iz Do- V diHkd lii UUl&d. lenjske pretek- losti. Spisal Ivan Lah. Cena broš. 1'K 70 v, vez. 2 K 70 v, s pošto 20 v več. Vini A#A Spisal Ivan Cankar. Cena broš. Vliljaie. 3 K60v,vez.4K60v,spošto 20 vin. več. VtlAfiAiri Izbrani spisi Frana Erjavca, Uđi a VI« uredil dr. G. Sajovic. Cena 1 K 20 v, vez. 1 K 70 v, s pošto 20 v več. V študentovskih ulicah. Spisal Fr. Remec. Cena broš. 1 K 50 v, vez. 2 K 50 v, s pošto 20 v več. Volja in mo&gffiKa'gE 3 K, s pošto 20 v več. 7. A IrvA^Am Spisal Iv. Cankar. Cena •tld HI L&em. broš. 3 K, vez. 4 K 50 v, s pošto 20 v več. 7aAh1intia Povest. Hrvatski spisal F. s&dUUlJUDd. Becić. Cena broš 1 K 80 v, vez. 2 K 60 v, s poŠto 20 v več. Zadnji rodovžne Benalja. Roman iz kranjske preteklosti. Spisa Fr. Remec. Cena broš. 1 K 50 vin., vez 2 K 50 v, s pošto 20 v več. Zbirka citatov in aforiz« ffl 0 V Uredi' Slavko KI epe c. Cena broš. 20 v več. 2 K 50 v, vez. 3 K30 v, s pošto Z ognjem in mečem, roman H. Sienkievvicza. Cena 4 K 50 v, s pošto 30 v več. Zbrani spisi Josipa Jur- AiAA 11 zvezkov. Cena vsakemu IvlUd. zvezku brol 1 K 20 v, ve*. 2 K s poŠto 20 v več. Zbrani spisi Janka Kars~ llifrA Pet knjig. Cena* broš. 25 K, lll&d. Vez. 30 K, s pošto 20 v več. Zbrani spisi Frana Le?« CififeA Pftt *&Hk Ccna b">5. 21 K, vez 27 K, s pošto 20 v več. Zgodbe iz doline šentilor- lan alf a Spisal Ivan Cankar. Cena lo v vet br01 2 ^ VCZ*3 S pO5t0 Zločin in kazen. s5Sf>Ruii Dostojevski. Cena broš if/g §o v. vet 13 K» $ pošto 2Q v v#& 39 QD ii najličnejše izvršitve in najboljše kakovosti dobavlja c. in kr. dvorni dobavitelj Jan Konrad, razpoSiljalnica glasbil v Mostu 5t 2394 (Češko). Harmonike po K 5*~, violine po K 5 80, citre K 4 80, orglice 80 h, okarine 70 h, piščalke K 170, pihalni akorueoni K 2*50 \ najbogatejši izbiri. Glavni katalog s 41)00 slikami na zahtevo vsakomur gratis in franko. — Razpošiljanje po povzetju ali denar naprej. — Brez rizika. — Zamena dovoljena ali denar nazaj. Knjigovodja murske stroke 318 in tariier z večletno prakso, popolnoma samostojen, slovenščine, hrvaščine in nemščine zmožen, želi premenif i mesto« Ponudbe na upravtiištvo »SI. Naroda«. i slik ur, zlatnine in srebrnine, godbenih, jeklenih, usnjatih in manufakturnih predmetov, dalje predmetov za domaČo uporabo, kadilnih rekvizit, toiletnih predmetov, orožja i. t. d., vsebuje moj najnovejši glavni katalog, ki ga pošljem na zahtevo vsakomur gratis in iranko. Razpošiljalnica JAN KONRAD c. in kr. dvorai dobavitelj Most, št. 2S4S (Češko). Niklaste :Tepne ure K 420, srebrne ure K 8-40. niklastebudilke K290, ure na nihalo K 8*50, ure s kukavico K 8 50, harmonike K 5'—, vijoline K 580, samokresi K 6*—. RaspoJ'"y* *e pr ui pavrrtju i.i prr\ij>lači!u V-rcz rtel-l.a. Zamenja *-*a tiovoljf :ia ali det:ar hiuj Pipe za kadilce * 'uhii izvriana, po oaj-nUjih tvornilkih cenah, St. $003. Fina rožena pipa • ledeno glavo s rjavimi filami, od:o£ a kovino okovan, ki brani eoprnj vsrkavanje baje, z roženo cevjo, dolgim, rožeana ustnikom e roceuim od-livom in kavčukovo cevjo, 2+ cm dolga K 1-90. Pi-pe boljše isvrSitve K *S0, -Jao, 1 .0 in več. Rautpo-šflja prod pO. latvi denarja naprej, prištevSi po* &tnino aii po povzetja c. ti kr. tUcrui dobavitelj Jan Konrad razpošiljalnica v Mostu št. 23So (Češko). 3 Frss rizik«. Zaneaa dovoljena a!i denar nacaj. Glavni J katalog z okoli iO^i vlikami na zahtevo eastonj in I poštnino prosto. > vrli In lizn iiir Ljubljana, Kolegijska ulica štev. 16 1M2 izvršuje šopke, vence in bukete za razne prilike. — Delo umetniško okusno in po solidnih cenah. piramidna in kroglasta lavorjeva drevesa ter dekorativne cvetlice ▼ veliki maorinl po zmernih cenah. — Naročila na de telo hitro in vestno.. a /nam Jav velil Prodaja l i. Hm t L u loiisu m MwM w\m i flnrali na novo odda za eno do treh let. Prosilci naj ponudbe da 1. marca t« I« naslove na poveljstvo Ci in kr. dragonskega polka št 5 v Gorici. Ponudbeni pogoji se lahko zvedo pri polkovnijskem poveljstvu ali pa pri 2 divizijskem poveljstvu v Slovenski Bistrici. 442 Poveljstvo c. in kr. dragonskega polka štev. 5. Popolna razprodaja vse zaloge kot ruma, siivovke, likerjev za dame, mila, va» zeline, raznih čistil, škrobe, ičeti, nogavic, rokavic, ovratnikov, monogramov, kravat, steznikov, spod. kril, klobukov, cepič, čevljev, galoš in nekaj kuhinjske posode in praznih steklenic za vsako mogoč® ceno. Prodajo se nadalje 2 špecerijski šteiaži, 1 manufakturna z galerijo in več manjših za steklenice, tehtnice, stojala za olje, ciklostil, plinova peč itd. v l. ljubljanskem uradniškem gospodarskem društvu v likvidaciji 272 Kongres** i ti*$5 «št. Avstr. amerikan. ;: zaloga čevljev Prešernova nI. 50. JCaši čevlji po kakovosti, :: priiežnosii in eleganci :: prekose vsako konkurenco. >AIM4 Zaloga slovitih „PALMA" gumijevih podpetnikov. Stanovanje z 2 sobama in kuhinjo 395 ■ar išče za majtermin -m mirna stranka (3 osebe) v bližini poŠte. Pismene ponudbe pod Šifro ,,V. Z." na :: upravništvo »Slovenskega Naroda*. :; Solite ie teecertee gesli! Samo najboljši izdelki hrethibne izvršitve, št. Il2!/s Šolske gosli, V* vel. s plamenenim poliranim daom K 8 80; at- IIVA eolska josli ♦ '4 vel. t lepo plan i ene n in* poliranim dnom, boljia kakovost K «50, §L llih: šolske gosli V« velika, vlotene, lepo plameneno dao, prav priljubljena vrsta K 7 60. Šolske gosli c garnitura ie ebeno» v ioe, dobrega glasu in izvolitve po K S 40, 9—, '0.»0; St 21ž' i or-kestrs^e gosli t garnituro ia ebe-novina K lfl-fiO; loki ca gosli po K —-90, I-ie, I-.'.G, 2—, 2-28 ta naprej. Chre, harmonike in orglice, okarine, klarineti, pihalni instrumenti, gramofoni itd. v najveCji iiberi. Brez rizika. Zamena dovoljena ali deaar nazaj. Razpošilja po povzetju aLi deuar naprej c. In kr. dvorni dobavite!! JAN KONRAD razposiijalniea glasbi! v Mosta št. 2379 (Češko). Glavni katalog s H100 slikali na eahtero saatonj in pel mine prosto- Prisf h nifeeliiBsf a resnotoirsata m na EjrfrO, sistem Koskopt, patent tt. 1000 R odprta v dobro ee trapi-rajoćem okvirju z varstveno p tona-bo, e lepimi, soočenimi figurami, kot kotesasrj?, ladjo, ielemico, sejalcem, jahaSem, rudarjem, vrtnarjem, ietrijo, a emajlastim kanl-n !:ow in sekundnim kazalcem, natanko regulirana K 8*20 Brez risika! Kamena dovoljena ali Jenar nazaj. TcJllja proti povzetju priznano zuioina sve'ovna finua in tvornica or ai.%!«kT KC «J» Hfcf c. ia kr. frorai izbavitelj, Mast št. 2367 (Ccska). Glavni katalog e tOCO slikam: na ealitevo sral:3 in franka novost! St. 99 9/4 R. Nikljasta remaatair-ka na sidro sistem „RoskopI", pat.aataa-čio regali-rana ia re~ pasirana, s pristnim radijevlm žareči m kazalaikoia da se tudi v temi razloči čas. Trajna svetilnost. Komad K 8*50. Za vsako aro triletao pismeno Jamstvo. Po povzetja ali denar naprej razpošilja prva tvornica or Jan Konrad c. in kr. dvorni dobavitelj v Mottn št. 2371 (Češko). Bogato ilastrovani glavni katalog s 4000 slikami aa zahtevo zastonj in poštnine prosto. Vabilo k domači ki se vrši v soboto, 1. svečana vso noč Godbo 03krbnje velikanski orkestrion (igra kot popolna filharmonija). Za dobro pijačo in jed se jamči. Metek ob t. sveder. Vsiop prost. Z» obilen obUk se priporočata z vsem spoštovanjem Fani in Matej Soklić. ¥ Mdeljo Ia nc pustni torek tudi domač ples. SlHtlH skrbno ea- streljen In opremljen z žavnim pečatom o tem Samo dobra kakovost in lično izdelano blago, jamstvo za brezhibno ninkcijoniranjc. Št 100 Samokres lefaucheui, kaliber 9 mm, svetlo poliran, s poliranim orehovim držajem, p-telin se lahka zapre, K 8*— Št 101. kaliber 9 mm najfineje ponlkljan K 9"— Št 104. Samokres na centralni ogenj, kaliber 9 mm, Sesterostrclen K 10*—. St 105. Isti fino ponlkljan kaliber 9 mm K 11*50. Največja izbira samokresov, žepnih pištol, tercerol, pištol za gonjače in vinogradnike, floberti Teschlng, lovske puške. Lovske potrebščine streljivo itd. dobite v mojem glavnem katalogu s 4000 slikami, ki se vsakemu posije gratis in franko. C. kr. dvorni dobavitelj Jan Konrad, razpošiljalnica Most, št 2390 (češko). Razpošiljanje po povzetju, Brez rizika. Zamena dovoljena aH denar nazaj. Vabilo k 445 oni v gostilni „Durn" Sv. Petra nasip štev. 71 ki se vrši jutri v soboto, 1. svečana. Godba na lok. Za dobro pijačo in jed je oskrbljero. Se priporoča :i Dum. Bodočnost Vsi oni, kateri se nameravajo preseliti v Srbijo ali Bolgarijo, bodisi glede služb ali eta-bliranja vseh strok trgovine in obrti, naj se zaupno obrnejo na podpisano pisarno, ker ima ta sveje zaupnike v vseh večjih mestih Srbije in Bolgarije ter daje najzanesljivejše informacije vsem interesentom za vse sloje. 390 Preskrbuje službe in ima na oddajo mnogo lokalov. Informacijska pisarna „Balkan", Sofija, hotel „Bulevari!" štev. 37. Knpnjte in zahtevajte edino le je najboljši. 53 Glavna zaloga grl Pni slo?, zaiogi lm ia nima na debelo v Ljubljani, Rožna ulica štev. 41 Priložnostna prodaja 405 pristnih perzij iz prvega vira. — DoSla je nova pošiljatev. Velika izbira bunarskih preprog j jamutskih preprog širaskih 9S afganistanskih „ kermanskih 9I j kasaških n itd. Mične orientalske svile in molilne preproge. H. A d ji man, trgovec s preprogami iz Carigrada Franca Jožeta cesta 1, poleg kinematografa. Št. 61/pr. 415 Razpis sluz Magistrat deželnega stolnega mesta LJablJane razpisuje slsžbo magiMega knjigovodskega praktikanta z letnim adjutom K 120C*— ter pravico do napredovanja po obstoječih določilih. Posebne zahteve za podelitev te službe so: 1) dokazilo o uspešno dovršeni nižji gimnaziji, ali pa nižji realki. 2) dokazilo o uspešno napravljenem izpitu iz državnega računarstva. Prednost se daje pri vsprejemu prosilcem, ki so dovršili višjo gimnazijo, ali višjo realko z zrelostnim izpitom, ali pa kako javno triiazredno trgovsko šolo z dobrim uspehom. Praktikantje se sprejemajo tudi brez izpita iz državnega računarstva, morajo pa ta izpit popolniti najpozneje v teku enega leta po vsprejemu, sicer se jih sme iz službe odpustiti. Z vsemi potrebnimi dokazili opremljene prošnje je vlagati najpozneje do 20. pri predsedstvu mestnega magistrata. ia 1913 Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 28. januarja 1912. St. 2291 416 Podpisani mestn;. magistrat je v smislu določb § 16 al. 2 lit a. K občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljana z dne 5. avgusta 1887, dež. zak. št. 22 ter dodatno k § 72 cestno-policijskega reda za Ljubljano iz ozirov na javni red in varnost pasantov prepovedal iu pe vseli Javnih Gestah ia trgih v mestu, osobito po grajskih in golovftkib breilnah, po Lattermaanovem drevoredu, v Tivoliju (Rožniku) in v mestnem logu. Hkrati se javno razglaša, da je za napravo javnega sankališča ali drsališča treba oblastvenega dovolila. Sankanje je dovoljeno samo na obeh sankališčih poleg tivolskega hotela^ drsanje pa na mestnem drsališču pod Tivolijem, na drsališču nemškega drsaliŠ-kega društva in na »Kernu«. Vožnja s smuči je dovoljena v obče v tivolskem gozdu (Rožniku), v mestnem logu in na Golovcu, toda samo izven urejenih sprehajališč ter s pridržkom, da se ne pokvari gozdnih ia travniških kultur. Mestna policijska straža ima nalog, da vsak tozadevni prestopek nemudoma ovadi in krivci bodo, v kolikor njih prestopek ne sj. ada pod splošni kazenski zakon, kaznovani s policijskimi globami, odnosno z zaporno kaznijo. Mestni magistrat ljubljanski, dne 21. januarja 1913. 81 00 2 UB