196. Številka._Ljubljana, v torek 30. avgnsta 1898._XXXI. leto. SLOVENSKI MM bhaja vsak dan iveeer, i '5 mfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v st r o - op e rs k e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jt-den «esec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta a gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Y*\ pobijanje na dom računa se po 10.kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina mala, — Na naročbe. hrti istodobni vposilj.itve naročnine, se ne ozira. Za oznanila plačuje se od fetiristopne petjt-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tmka, po 5 kr. če se dvakrat, ia po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankov ati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni 6 t v o je na Kongresnem tr^u st. 12. Opravniatvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Telefon 6t. 3-i. Ruski car za svetovni mir. Vsi narodi in vse države ječe pod groznimi bremeni militarizma. Oboroženi mir zahteva čedalje večjih, čedalje neznosnejših žrtev, vsled katerih ra-pidno pojema ljudsko blagostanje. Leta in I*ta se že čujejo želje, naj bi ee temu naredilo konec, naj bi se velesile dogovorile in zagotovile svetovni mir, zajedno pa prouzročile kolikor možno splošno razoro-ženje, a praktični politiki so to do zadnjih dnij smatrali za neizveljivo, za sentimentalno vzdihovanj« in ugibanj?, katero se nikdar ne uresniči. Sedaj pa je mladi slovanski car mogočne Rusije dvignil svoj glas in povabil vse zastopnike zunanjih držav na posvetovanje glede splošnega raz-oroženja. Ta poziv ruskega carja, oziroma ministra Muravjeva, ki je historično velepomenben dokument, je izšel v ruskem uradnem listu in se glasi: Po ukazu carja je priobčil minister za unanje stvari, grof Muravjev, dne 12. avgusta unanjim za stopnikom, akreditovanim na Petrograjskem dvoru, kakor Bledi: V očigled sedanji svetovni situvaciji predstavljata se kakor idejal: ohranitev splošnega mira ter kolikor možno skrčenje težav, ki bremen« na vseh narcdih vsled izrednega oboroževanja. Po dosegi tega idejala bi morale stremiti vse vlade. Moj milostni gospod in car od svoje strani goji uprav take človeške in velikodušne namene ter v prepričanju, da dosega takega vzvišenega cilja bi odgovarjala življenskim interesom ter pravičnim željam vseh vlasti, smatra carjeva vlada sedanji tre notek jako ugodnim za razmifiljevanja potom mej-narodne razprave o sredstvih, ki bi bila pripravna, da se zagotovi dobrota pravega in trajnega miru vsem narodom, ter da se ustavi neprestano naraščajoči razvitek oboroževanja. Tekom zadnjih dvajset let se je izdatno po-vekšala želja v srcih civilizovanih narodov po pravem splošnem miru. Ohranitev miru se je zategadelj označala vsikdar kakor namen narodnostne politike. Da bi se bolj uspešno obranil mir, združile so se velike države, ustvarjajoče mej seboj mogočne zv^ze, v mnenju, da dosežejo postavljeni si cilj s tetD, da so povekšale, razširjale in organizovale vojaške institucije v takem obsegu, kakor se prej niti sanjati ni upalo o tem. In v tem smislu nadaljujejo te vlasti tudi sedaj svoje delo, ter se o tem ne plašijo pred nobeno žrtvijo. Vkljub vsem tem žrtvam pa se ni posrečilo še doseči pričakovanih dobrodejnih uspehov, — zaželjeno pomirjenje. V tem rastejo vedno in vstrajno finančna bremena ter obtežujejo institucije, vstvarjene v prospeh javnega dobrostanja ter pritiskajo intelektuvalne in fizične moči narodov. Delo in kapital se odvzemata v velikem obsegu njiju naravnemu namenu ter izrabljata in poizgub-Ijata na neproduktiven način. Stotine milijonov se porabljajo v pribavljanje groznega uničevalnega orožja, katero je sicer danes imenitna in slavna, kakor zadnja iznajdba vede, jutri pa vsled kakoršnesibodi druge iznajdbe na istem polju izgubi najedenkrat vso svojo vrednost. Narodna kultura, ekonomično napredovanje, delovanje, naperjeno v povzdigo javnega blagostanja peša in bira v svojem razvitku. — ln čim bolj raste oboroževanje vsake vlasti, tem manje odgovarja ono namenu, v katero bi imelo služiti. Ekonomične krize so večinoma posledice pretiranega m litarizma ter stalne nevarnosti, ki izhaja od kopičenja vojnega materijala. Na ta način postaja v naših Časih oboroženi mir najbolj težko breme, katero bodo narodi čim dalje manje mogli prenašati. Popolnoma jasno je torej, če se bodo stvari nadaljevale s tem korakom, da pride neizogibna katastrofa, glede katere bo treba gledati, da se jej izognemo, katastrofa, katera napolnuje človeško dušo že v naprej strahom in grozo, če se pomisli, s ka kimi grozotami bi bila združena. Glavna dolžnost vseh držav je torej napraviti I konec vsemu temu oboroževanju ter poiskati pri- | LISTEK. „Jadao". Spisal Savel j o v. (Konec.) Na vrtu je postalo hladno in zdaj pa zdaj je z.ipiha! veter skozi drevje, ki se je lahno šepetajo priklanjalo. Marko je govoril tišje, kakor da pripoveduje nekaj skrivnostnega in temnega. A hipoma Se je vzdramil, pogladil si brke in se ozrl naokoli. „Mislite si, — a v tistem trenotku so oglase* na stopnicah koraki, kakor da se je bil nekdo ■podtaknil. Lejla plane kvišku, prime se za glavo in stopi dvakrat trikrat po sobi. „Prokleti Pera ! . . .« Vrata se stresejo. „Lejla!" Lejla postoji s sklonjenimi telesom. „Kaj želiš, Pera V . . .« „.Lejla !"" Njegov glas je bil visok in ubit. „Za Boga, Rado, — stopi v šifoner , . . skrij se mej obleke . . . samo za hip . . .* Zaklenila je za njim in utaknila ključe v nedrij e. Nato odpre vrata in Pera stoji pred njo . . . Na okrogli mizici ped sliko zapuščene devojke v beli halji je gortlo diščeče olje z dolgim plavkastim plamenom . . . Perin obraz je bil bled kakor vosek in obrvi so se mu tresle. A kljub temu je ležalo na teh razritih, globokih črtah nekaj smešnega in otročjega. „Kani si ga skrila?* „„Pera, — ti praviš?"" Prašala je tako sladko in mehko, da je Pera dvomil za bip nad svojo težko slutnjo. »KurtoviV ga je videl, da je plezal k tebi ... Lejla!" Nenadno ga je ovladal strašen čut, pol blazne ljubosumnost', izdane ljubezni in osvetoželjnoeti . . . in izlil se je z vso svojo silo v ta divji, bolestni, proseči krik. Lejla je ostala mirna in iztegnila je obe roki. „Tu je moja soba . . . oglej se!" Stal jo nekaj časa neodločno, potem pa je vzel luč in premetaval po sobi, ne da bi se ozrl na svojo ženo; njegova tenka ustna so bila stisnjena in oči so pale gleboko pod obrvi. Odgrnil je zastor pred posteljo, a hipoma ga je izpustil ter postavil svetilko na svoje mesto. Ko se je obrnil k svoji soprogi, je bil njegov obraz tako spremenjen in upal od besnosti, da se mu je Lejla prestrašena umaknila. „Ti nočeš ... ti nočeš . . . ? Govori, duša..." Ona je segla v nedrije. ,Tu imaš ključe ... on je v šfonerju ..." Kakšen prešeren, smagoslaven smeh je zazvenel iz njenega grla v tistem trenotku, ko so zarožljali a ključi koščeni prsti Perini! Nagnila je glavo nazaj pravna sredstva, da se odstranijo nevarnosti, ki prete vsemu svetu. Navdahnjeno takimi občutki, je Njegovo Veličanstvo blagovolilo naložiti meni, da predlagam vsem vladam po njih zastopnikih, nalivajočih se na carjevem dvoru, da se skliče konferenca, ki naj bi se pečala z zgoraj omenjenim problemom. Z božjo pomočjo bi utegnila postati ta konferenca dobro znamenje za bodoči vek. Ona bi združila delovanje vseh držav za velevažno nalogo, ki naj pripomore do zmage veliki ideji splošnega miru nad vsemi elementi uničenja in nesloge. Vrhu tega bi pa konferenca vsled solidarnosti priznanja načel ravnopravnosti, na katerih temeljijo države ter blagostanje narodov, ojačtla dobro soglasje mej raznimi državami. Ruski car je 8 tem korakom presenetil ves svet, toliko bolj, ker ga je storil v času, ko si poskuša Rusija utrditi položaj v Aziji in si zagotoviti prvo svetovno pozicijo. Konferenca te bo na vsak način vršila, a vzlic temu, da želi ves svet miru, da želi ves svet, iznebiti se militarizma, je prav radi vladajočih mejnarodnih razmer le malo upanja, da bi imela pozitiven uspeh. A če ga tudi sedaj ne bo imela, prej ali slej pride in mora priti do tega, kar je v svoji plemeniti človekoljubnosti sprožil mogočni vladar slovanske Rusije. Staro strašilo. Nemci in Madjari niso bili nikdar izbirčni v sredstvih za boj proti slovanskim narodom. Vsako sredstvo jim je bilo dobro, da so mogli Slovane ob zid pritiskati, a svoje brutalnosti so opravičevali ia jih opravičujejo tudi sedaj še s sumničenjem. Toda dandanes ne zaležejo ta sumničenja n;č več toliko kakor svoj čas, niti v Budimpešti, kaj Šele na Dunaju, toliko manj, ker je pangermanska hidra z nečuveno predrznostjo dvignila svojo ruso glavo in začela javno in očitno podkopavati stebre, na katerih sloni monarhija. in pritisnila roke na prsa ... a na vsem belem, jasnem obrazu prekrasna otroška nedolžnost . . . „Jadac !! . . . Pera, vila Bnkireva je moja . . . o ... o ... o ... !u Pera je obstal in gledal nanjo s širokim, neumnim pogledom ; nato pa je nakremžil obraz v troje dolgih gub in zalučii ključe po tleh. „Bog te ubij !w ln zaloputnil je vrata za sabo . . . Ko ee je vrnil v kavarno, planil je nad Kur« toviča ter ga dvignil za laso izza mize. Natakar je stal ob steni, stresal z glavo in jecljal v topem začudenju: „Kako izvolite . . . gospod Josimovio . . .?" In Lejla se je sprehajala po tihih, eanjajočih alejah vile Bnkioeve. Platane so šumele in kakor iz dragocenih vaz so plavali opojni duhovi iz ke'ihov tisočerih rož ... Nekdaj, v tistih lepih časih Ma-thissona in BTdlfvja, pripovedovale so rože čudovito pravljice in listje je šepetalo o zaljubljenih skrivnostih ... O Holty, duša sentimentalna, kaj hi ti dejal, da bi slišal ono platano, ki stoji na najtiš-jem kraju Lejlinega vrta?! . . . Tvoj obraz bi za-rudel in od hrepenenja bi padale solze iz tvojih očij . . .* Marko je umolkuil. Gospodični Koprivuikova je vzdihnila in njen obrazek se je zdel že bledejši in prozornejši k kor prej. Vzlic temu si skušajo Nemci tudi sedaj pomagati s takimi sredstvi iz svoje stiske, in prav zadnji dnevi so nam prinesli dva poskusa, katera sta bila oba uprizorjena preko Budapešte posrado-vanjera tiati madjarskih elementov, kateri se najbolj poganjajo za odpravo dualizma. Najprej se je raznesla vest, da je bila v Karlovih varih pod vodstvom Čehov zamovana zarota proti Madjarom. Trdilo se je, da eo «m Č*dii dogovorili z zastopniki ogerskih Srbov, Slovakov ii Ru munov, da uprizore na Ogerskem veliko fcderahstiško gibanje v Rvrho, da raztrgajo og-rsko državo in osamosvoje rečene narod«. Msdjarl so se časih federalizma sploh zelo bali. zlasti pa v«acega U d^ralist škega gibanja na Oger-skem, saj mora madjarski živelj dominirati samo v centralističko vladami O^erski. Ni to so Nemci računali pri svoji spletki, in nadejali po so, da vzne mirijo javno mnenje na Og^rskem tako, da ho Banifv primoran z spustiti svojo dosedanjo roservo glede cislitvanski* krize, in da priskoči obstrnko j mistom na pomoč proti Čehom Poljakom in Jugoslovanom. Zajedno so Nemci uprizoril) še drugo in še smešnojšo spletko. S starim, že povsem obrabljenim 8'raš 1'Mii, s paslavizmom, skušajo zh g.iti dvorne kroge in Mtdpre ter pridobiti poleg dosedanjih svojih podpornikov Se d ploniacijo in generalitete za svojo naklepe Po vaeh listih kroži vest, da organisnjejo MladoVhi veliko akcijo v svrhn. da proklamirajo Črnop rskega kneza vaditeljem vseh Jugoslovanov. Vodstvo mladočeike etranke da js dalo v to svrbo sli kati črnogorskega kneza in razširja to podobo v tisočih izvodih mej avstrijskimi Slovani. Dug dokaz je pa to, da je zemnnsko pevsko društvo pri npki sla vnos t i pelo Črnogorskega knesa poveličujočo p°sem 8 takimi bedaRt« čami delujejo Nemci, tisti Nemrsi, katerih je pečat lzda|-"tva pntunjen načelo, katerdi proslavljanje Biamarcka, romanja čez mejo, klicanje Prusko, naj intervenira, jsio svedoči, da de'ajo na pogin babsbnrftke monarhije, Somničenje je tolik * podlajis, kur so Nemci in ž njimi adruženi madjarski Šovinisti nastopih ž njim v času ko je razmerje m«~j nafto monarhijo in mej Ono goro jako neprijazno, ko s< na Bilkami pripravljajo neodviane drž we, da omaje* in podkop« Ijejo avstrijski upliv onkraj Save in ko tor j mero-daj ni krrgi radi vsakemu pojavu pripisujejo večji pomen, kakor ga ima v istini. Sutnničenje, da se Čehi pehajo zi to, da hi bil črnogorski knez proklamiran voditeljem južnih Slovanov, su je mogla ri/ddi simo v blazni glavi in ni vredno, da bi ee zavračalo, toliko manj, ker sta se cbe redani sp'et.ki popolnoma izjalovili. Lojalnost avstrijskih Slovanov, izkazana sijej»io pri neštetih prilikah, je vzvišena nad vsak dvom in zato taka podla nemška aumničenja ne dosežejo niti našega zaničevanja. V Avstriji živeči Jugoslovani bi svesto dri<5 stare svoje monarhije, in so njih politična stremljenja glede razvoja balkanskih razmer, s >< cijalno gleda prihodojosti B »sne in Hercegovine, v direktnem na sprotju z dot čnimi aspiracjami Črnogorskega koeaa in vsega srbskega naroda. Nemci menda niti no ve 16 aH pa nečejo vedeti, da ae avstrijski Jug islo-vani, Hrvatje in Slo.enci, pogmjamo za združenja Bo^ne in Hercegovine s Hrvatsko in Dalmacijo, da je tor.-j naša balkanska politika eminentno avslnj.ski, dasi vzlic t-uou ne tajimo in kar nč ne prikrivamo iskrenih svoj h simpatij za vei srbski narod. Merodajni krogi naj zvest, bo in lojalnost narodov presojajo po njih dejanjih. Ako to storć, epo-znajo kmalu, da j* habsburška monarhija izgubljena in obsjena na smrt, če pridejo še kdaj na krmilo tisti elementi, ki so prisegli na nemškonacijonaino idejo, in da so nje najZVestejSi podporniki prav tisti narodi, katere Nemci Humničjo s panslavizmom. Slovensko vseučilišča v Ljubljani. (Na fcliodu f-lovcnskih visokoS olcev govoril stud, pbll. Davorin Majcen.) Častita gospoda! Po vsestranski temeljitem in stvarnem poročilu mojega gospoda predgovornika bi lahko brez vsake besede sprejeli predloženo resulucijo, ker smo vsi prepričani o potrebi in opravičenosti zahteve slovenskega naroda, da ee ustanovi v Ljubljani slovensko vseučil sče. Vendar mi bodi dovoljeno, da izpregovorim nekaj besed o velikem kulturno političnem pomenu bodočega slovenskega vseučilišča; oh jednem hočem nacrtati v glavnih potezah stanje slovenskega dija-štva na tujih vseučiliščih, posebej pa če stanje slovenskih akademikov v Gradcn, ker so mi to naročili moji ožji tovariši na graškem vseučilišča. — Gospoda moja? Vprašanje o slovenskem vseučilišču v Ljubljani za nas Slovence ni novo. Že pred 50 leti, ko je zavel tudi v Avstriji svobodnejši duh in so začeli narodi vstajati iz dolgoletnega političnega mrtvila in zahtevali glasno, kar se jim je zdelo za njihov gmotni in duševni napredek potrebno in koristno, že takrat nahajamo v kulturno političnem programu našega naroda kot jedno prvih točk : slovensko vseučilišče v Ljubljani. Poleg „Zjedinjene Slovenija" je bila zahteva slovenskega vseučilišča gotovo najvažnejša in najdalekosežnejša ; ti dve točki sta navduševali tisoče zavednih Slovencev, ki so trdno upali, da se njihove zahteva uresničijo, in da zašije slovenskemu narodu solnce lepš^ bodočnosti. Upali so, toda varali so sel Njihove lepj nade so ostale nade, slovenski narod je bil potlačen, boriti se je moral in se še dandanes bori za drobtine V hudi borbi za politični vsakdanji kruh so izgubili njegovi voditelji prej omenjeni zahtevi starega programa iz vidika, zleli sta se jim preveč oddaljeni, fantastičui, in slovensko vseučilišče in „Zjedinjena Sloveuija" sta postala idejala o katerih je sanj «Io tu in tam kako idejaluo srce slovensko. Trezni politiki in Voditelji narodovi ee niso brigali za take gradove v obl »kih. Nič pač ne osvefljuje bolje težavnega, klavrnega položaja našega naroda, nič ni zanj znač Inejše, nego to, da sta malone izginili ti dve zahtevi iz našega programa, vsaj za-črtH"o! Naši zastopniki sa morijo leta in leta puliti za kak slovenski napis, dopis ali poštni pečat, za poluslovenske ljudske šole; in ako se nam posreči, da si priborimo par poluslovenskih gimnazijskih razredov, tedaj streljamo in ztžigimo krvsDve, s'a-več zmago, — a čez l^to dni nam vzmo še tisto trohico, katere smo se tako veselili. In tako se po rabljSJO narodove moči v boju za malenkosti, brez katerih nam pa ni možno dospeti do višjih ciljev, do naše kulturne naloge. Kdo bi se torej čudil, da dolgo časa ni bilo v Slovencih glasu po domi-čun vseučilišču? Nar.»d naš in njegovi voditelji so delali in storili, kar so mogli in morali. Krivde ni na njih nobene. Politični dogodki zadnj-ga časa so nas vzbudili in opozorili, da nam je treba nasproti velikim na kanam in obš rnim načelom močnih in brezobzirnih nasprotnikov izdatnejših kulturnih in političnih sredstev, kater i nas jedino morejo resiti iz sedanjega položaja. Tako so nam viharji, ki jih je provzrožilo združeno vsiikonsmitvo, posredno v korist. Čeatokrat so že povdarjali možje, ki stoje sredi pol tirnih vihar.ev in dobro poznajo vzroke te hnde borbe, namere nasprotujočih si elementov in posledico zmgo ali poraza na tej ali oni strani, da gre v tem boju za odločitev bitke mej dvema svetoma in d* ja ti doba neizmerno resna in opasna. Opasna pa je gotovo uprav za naš narod bolje, n^go za katerikoli drugi In zato nam mora biti v vel.ko toližbo in radost, da je slovpnski narod baš v tem času spoznal važnost velikih kulturnih in političnih vprašanj, da se je ogrel zopet vsij v nekem smis'u za „Zjedinjeno Slovenijo" — Upajmo, da se nam ta idejal ne izgubi več izpred oči — ter da zahteva slovensko vseučilišče v beli naši prestolnici. Morebiti hi se utegnil kdo ispodtikati ob to, da spravljam kulturno vprašanje o vseučilišču v preozko zvezo s politiko. Ali težko je ločiti, kar se skoraj ločiti ne da. Da so nas prisilili baš po litični dogodki, da zahtevamo z vso silo slovensko vsfučilišče, kaže, da je oboje v ozki zvezi. Gotovo bi bila politika nemškega naroda brez vseučilišč in brez tistih 800 vsoučiliških profesorjev, ki tudi ne mislijo, da je mej vseučiliščnm in politiko nepremostljiv prepad, popolnoma diugačna, nego je dandanes. In prav tako smo uverjeni, da bi se nam Slovencem v političnem življenju godilo drugače, ko bi nam ne trebalo danes vseučilišča šele zahtevati. Zajedno so naši politični nasprotniki tudi najhujši protivniki slovenskemu vseučiliš Hi, kakor sploh vsaki slovenski šoli, ker dobro vedo, da bi taka kulturna institucija ojačila našo moč in zavarovala individuvalnost našega naroda nasproti tujim vplivom. Tem nasprotnikom ne dokažemo nikdar, da je slovensko vseučilišče našemu narodu pogoj lepše kulturne in politične bodočnosti, ker negirajo našo bodočnost samo. In če te ni, potem so seveda logično tudi njeni pogoji — mej njimi vseučilišče — nepotrebni, da, nemogoči I Več nvazevanja so vredni pomisleki tistih, ki menijo, da nam nedostaje pogojev, kateri so potrebni dobremu vseučilišču, izvršujočemu vsestranski svojo važno nalogo. Naša znanstvena literatura še v povojih ni, v nas Slovencih ni pravega duševnega življenja, ki bi oživljalo vseučilišče in mu privajalo svežih sil. Kdo bi trdil, da v takih premislekih ne tiči precej resnice? Tako hudi narodnjaki nismo, gospoda moja, da bi bili ogorčeni radi takih razmotrivanj, češ, slovensko vseučilišče se bo lahko merilo z vsakim drugim v kateremkoli oziru! Vender bi se dalo navesti nasproti takim domačim in tujim skeptikom, da ne zahtevamo izključno slovenskega vseučilišča, ampak urejeno naj bi bilo tako, da bi zadoščalo tudi potrebam vseh drugih narodov, ki prebivajo na jugu te države. Ne želimo si seveda nemškega vseučilišča, na katerem bi se vrgla slovenskemu narodu tudi kakakost! In znanstveno slovstvo in živahno duševno življenje se je tudi v Nemcih in drugod začelo šele z ustanavljanjem višjih učitišč, dočim je prej vladala i tam velika suša. (Dalje prid.) V 1 Jtll»l)unl, 30. avgusta. Nagodbena pogajanja so ostala tudi v soboto brezuspešna. Cesar je sprejel grofa Goluchovv-skega in včeraj so bili tudi ogerski ministri v av-dijenci pri cesarju. Kakor poročajo budipeštanski listi, bode cesar sam odločil, ali naj se reši gospo darska nagodba mej Avstrijo in Ogersko h k ratu s kvotnim vprašanjem ali ne. To sa bo odločilo bajč še danes, ko sprejme cesar oba ministerska pred sednika. „Magvarorszag" piše, da je sklenil baron Banffv odstopiti še pred 5. septembrom, ako izpre vidi, da se ogerskim zahtevam ne bo zadostilo. — Glede uspehov ministarskih posvetovanj pod pred sodstvom ceiarja se javlja, da ho'o poskusiti naša vlada še jedenkrat ustavnim potom, z državnim zborom dognati nagodbo. V to svrho se skliče parlament v drugi polovici septembra. Ako se ta eksperiment ponesreči, uravna si Ogerska samostojno svoje razmerje do C slitvanske. Kako misli doseči vlada to, da bo parlament mogel redno poslovati, ni znano. Zaupen shod mladočeskih zaupnih mož, t. j. državnih, deželnih poslancev in nekaterih po* litikov, se je vršil v petek. Shod se je bavil z vsemi eventuvalitetami, katere more roditi sedanji položaj. Mladočehi so pripravljeni na vse. Pri shodu ee je povdarjalo, da klerikalizem v Avstriji splošno ua-r s "a ter se je sklenilo odločnejše nastopati proti njemu. Dejstvo, da }a katoliška nemška stranka v desničarski večini, vpliva jako na postopanje drugih strank proti klerikalizmu. Proti Poljakom „Neue Freio Presse" in „Ostd utsehe Rundschau" sta prinesli te dni in-famna članka proti Poljakom na Pruskem, Ruskem in Avstrijskem. Germanizacja Poljakov ho zdi „N. Fr. Pr.* velezaslužno kulturno delo ter poveličuje Bismarcka, ki je poneračil toliko Slovanov. Človeku so gabi, ko čita take surovosti v glasilu avstrijskih „liberalcev". „Ostdt-ut. Rundschau" pa dokazuje, da morajo ostati Poljaki zvesti vsaki vadi, češ da se morajo zahvaliti za svojo mandate le vladi zato pa morajo plesati, kakor jim vlada gode. \Volfovo glasio zatrjuje, da bo vlada že sama skrbela za to, da pojdejo Poljaki v novo nemško večino. Finančne kalamitete papeža. Na nemškem katoliškem shodu v Crefeldu je govoril tudi dr. Schmitz, škof v Koloniji, o finančni stiski papeža, oziroma o usihanju takozvanoga „Petrovega vinarja". Škof je dejal: Vprašanje „Petrovega vinarja" je res poslalo že katoliška kalamitota ter je i rav sedaj jako pereče. Sv. oče potrebuje za neobhodne stroške splošne cerkvene uprave na leto vsaj 7 milijonov. 3 milijone dobi redno iz vira, katerega pa ne smem povedati. Ostale 4 milijone pa morajo zbrati katoliki vsega sveta. Pred štirimi leti je prišlo B Petrovega vinarja" toliko, da je mogel sv. oče dajati tudi izredne podpore. Sedaj pa se ga nabere komaj za 2l/a Ako pojde tako dalje, zaide sv. oče v najhujšo denarno stisko. Vzroki, da .vinar" usiha, so različni. Špansko ameriška vojna je pobrala vso dohodke iz Amerike in Španije. Tudi iz Francije že 10 let ne prihaja več dosti. Nobena W Dalje v prilogi, tML1 Priloga „Klovenskemo Narodu44 It 196, dn6 30« avgnsta 1898 p« as da manj .Petrovega vinar ia" kakor — Avstro Ogeraka. Papež se je ie dvakrat obrail do škofov s milo prošnjo, naj ga rešijo is silne stisk« ter naj prirejajo vsako leto cerkvena darovanja. — Tem izvajanjem nasprotuje vest, katera je krožila is večkrat po rasn'h liatib, da ima papež 80 mil. frankov privatnega premoženja. Bismarok in njegovo imetje »Bayer. Vater-rand* poroča, da je sapnstil Bismarckov oče majhno, a zelo zadolženo posestvo. L. 1866. pa se je izročila Bismarckn iz pruskega vojnega fonda dotacija 1,200.000 mark. S tem si je kupil grajsčino Vara in. L. 1871. je dobil Biamarck drago dotacijo: Saški les v Friedrichsrnhe, ki je bil cenjen že takrat na 6 milijonov mark; 14 let poz neje, za 70. rojstveni dan je bil ,od naroda" v dar Sc b o n h a u se n , kupljen za 1,250.000 mark. To troje posestev je Biamarck tudi svojim otrokom sapnstil. Prav toliko imetka pa je zapustil Bis-marck v gotovini, katero si je pridobil zlasti po zaslugah Rothschildovega agenta, Bleichrdderja. Bleichroder je bil Bismarckov finančni zastopnik od I. 1857, aato pa je imel pristop vedno v kance-larjevo palačo. Smel je vstopiti tudi takrat, ko ni sicer smel priti blizu nihče. Bleichroderjevo imetje se je od 1. 1866., ko je imel eamo 3 mil. mark, doslej povečalo na 500 - 600 mil. mark. Prav toliko pa je znašal tudi Bismarckov naloženi kapital. Koliko je mogel Bleichroder „ pridelati" z Bis-marckovo pomočjo, kaže n. pr slučaj, ko so padli nakrat ruski papirji, in ko so — po Bismarckovi volji — dobili zopet nakrat visoko vrednost. Bankir in kancelar sta hodila roko v roki, in milijoni so deževali v lepi slogi na oba. Ruska vlada je naročila v inozemstvu, zlasti v Nemčiji, po ukazu carja za 90 milijonov rubljev novih bojnih ladij. Sedaj pa se ustanavljajo po ini cijativi vlade v luki Windau, ki je vedno ledu prosta, ladijedelavnice. Poslej se bodo torej ladije Izdelovale doma, vsled česar ostanejo vsi milijoni, katere je dobilo doslej inozemstvo, v Rusiji. Rusija se tako počasi na vseh poljih emancipuje taje pomoči ter producira vse iz svojih sredstev. Briti in Menelik. Na Angleškem vzbuja vedenje kralja Menelika Abesinskega skrbi. Briti bi namreč radi pregnali Mahdija iz Chartuma ter zasedli tudi pokrajini Ghelakf in Gellabet. Te dve pokrajini pa si hoče prisvojiti tudi Menelik. Menelik se zato pripravlja na odpor ter se ne boji niti Britov in Italijanov skupaj. Dopisi. i H &tajerftkcjria, 26. avgusta. V Celju je bilo v nedeljo 14 t. m vse po koncu, mlado in staro ; ali vse ni demonstriralo in napadalo. Maj na padovalci in razgrajalci so bili v velikem Številu zastopani nemški dijaki in mladi ljudje, katerim se je po vsi zunanjosti videlo, da so dvojbene eksistence, katere se dajo porabivi za vse, pravi fakini in mej njimi pravi capini katerih bi se sramoval ne rečem vsak olikan človek, ampak — vsak rov-tar I ln ti fakini in capini so poleg zapeljane šolske mladine zastopali nemšUol Zraven teh slavnih zastopnikov nemške kulture menili so tudi posamezni nemški kričači, da se morajo pokazati i skazati s svojo nemško olikanostjo. Odlikoval se je tud« Ženski spol, ki je glasno dajal duška svoji nevolji, da se Slovencem ni zgodilo n č hujšega. To so Vam rahločutne duše, te nemške krasotice l Policija je zahtevala žandarsko in vojaško asistenco, da bode Slovence ložje strahovala, in da bode lahkovernemu svetu dokazala, kaki surovi barbari so ti Slovenci. Vojaki niso v nikako akcijo stopili, stali so le na vhodu v nekatere ulico in na Cesarja .lož« ta trgu, da Slovenci ne bi v večjem številu hodili, koder bi hoteli. Celjski fakini so bili s to vojaško stražo prav zadovoljni, saj jih vojaki niso najmanje ovirali, da ee ne bi mogli zbirati ali gibati, kjer so hoteli, razun par ur na Cesar Jožefovem trgu, in vedeli so, kje jim je na Slovence čakati. Žandarji niso bili v svoji službi samostalni, marveč podrejeni policiji; vršili so le povelja celjske policije, vendar so tu in tam v obrambo Slovencev več storili, kakor je bilo policiji in njenim varovancem ljubo; odtod zabavljanje celjskih razgrajačev, da se žandarji ne znajo olikano vesti. Celjskih fakinov je bilo mnogo, vendar ne toliko, da bi jih celjska policija ne mogla kro titi, ako bi jih hotela; asistenca proti njim torej ni bila potrebna. Vse je bilo naperjeno le proti Slovencem. Celjski mob je tudi to prav dobro vedel in vedel je, da mu je do neke meje slobodno izzivati, sramotiti, psovati in napadati mirne Slovence. Kako bi si bil sicer upal vse to počenjati vpričo varstvenih organov? (Tu je bilo konfiskovanih 17 vrst.) Da bi se bili olikani Nemci demonstracij dejansko udeležili, tega nisem mogel opaziti, ali jeden madež pada tndi na njihovo čast, in ta madež se labko izbrisati na da. Oni so vedeli, kaj se pripravlja ; in kaj so storili, da bi se ne »krunila nemška in sploh človeška čast? Oai so človeka ponižujoče nesramnosti zastopnikov nemške robatosti mirno gledali in morebiti tndi odobravali; kajti, ko bi jih ne odobravali, morati bi vendar v rešitev svoje časti proti toliki surovosti, katera se je godila v imenu nemštva in nemške kultur« proti pohlevnim in mirnim Slovencem, javno prote-štovati. A tega niso storiti. Slovenci iz celjske okolice so vdobili zopet lep nauk, kako se jim je v bodočnosti vesti proti avojim Ijubeznjivim prijateljem nemške kulture. Slobodno je kmetu prodajati svoje pridelke, komur hoče, in kopova'i, kar potrebuje, kjer hoče. V tem oziru bi bila potrebna stroga organizacija. Besede same ne pomagajo. Na delo! Kako delajo celjski Nemci s Slovenci, kateri so se slavnosti udeležili, ali pa le svojih simpatij za Slovence niso mogli skriti? Učimo se od Nemcev brez-ozirnosti! Da, učimo se od Nemcev, kjer je to potrebno in koristno. Priporočal bi v tem pogleda prirediteljem celjskih slavnosti, naj blagovolijo vzeti na znanje dopis o teh slavnostib v „Tagesposti" od 16. t m. in naj se okoriste ž njim pri snovanja bodočih veselic. Nemški listi, kateri so poročali o teh slavnostih, ter se sirokoustno bahali, kako so jo nepovabljeni gostje v Celju od braniteljev nemštva skupili, kako so bili sprejeti in iz Olja spremljeni, sicer niso za dlako boljši od fakinske drnbali, kateri dragovoljno odpirajo svoje predale, ali brez nauka vendarle niso za nas. Ko bi ga le hoteli umeti in ravnati se po njem! Celjski Slovenci so svoi ia slovenski časti dolžni, da prirede* prej ali slej slovensko slavnost, kateri se strupeni nasprotniki ne bodo rogali Jeze naj se penš naj se, kolikor jim drago, — ali rogati se nam ne smejo več! Celjske Slovence pa naj pri tem dejansko in krepko pod pirajo vsi S'ovenci in vsa organizovana slovenska, posebno sokolska društva. Hišni gospodarji „Narodnega doma" v Celju pa naj se svojih dolžaosti vsem gostom v polnem obsegu zavedajo, in slavnost bode imela vse drngo lice. (Tu je bilo konfiskovanih 10 vrst.) Dnevne vesti. V Ljubljani, 30 avgusta — (Konfiskacija ) Tudi včerajšnjo številko našega lista nam js zaplenilo c. kr. državno pravd ništvo. Povod konfiskaciji je dal dopis s Štajerskega, v katerem se je govorilo o postopanju celjske policije povodom zadnjih slavnostij in je bil dodan nasvet, kako naj se v prihodnje poskrbi za osebno varnost ndeležnikov. 0 tej konfiskaciji bodemo jutri obširneje govorili. — (r Slo vence va' resnicoljubnost) se je zopet jedenkrat pokazala v pravi luči in sicer v taki, ki dela čast duhovnikom okrog tega listi. Tri dni je ,Slovenec" obrekoval gospo dr. Tavčarjevo in šele v soboto je priznal, da rečena gospa njej očitanih, za delavski stan žaljivih besed n i izgovorila, je torej priznal, da je ob r e k o v a 1 in da si je dotične nemške besede naravnost izmislil. S tem je ta stvar, ki je neizmerno povzdignila ugled prizadetih duhovnikov in njih glasila, za nas končana, in tudi stud. iur. g. Vodušek lahko z mirno vestjo prezre „Slovenčeva" zavijanja, toliko boli, ker „Slovenec" svojih prič ni imenoval, a dokler tega ne stori, mu itak živa duša ničesar ne verjame. — (Akad ferijalno društvo „Sava".) Pri občnem zboru akad. fer. društva .Save* dne 19. t. m. izvoljen je bil sledeči odbor: Predsednik: ing. Krsnik Janko, podpredsednik: iur. Vari I, tajnik: Logar Hinko, blagajnik: iur. Bončar Anton, odborniki : iur. Svetek Anton, techn. Schvveitzer Rudolf, iur. Andr--h I, iur. Marinček Matija, preglednika: pilil. Reisner Jožef in phil Jesenko Fr. Poverje niki za okrožja: iur. Pustoslemšek in iur. Majcen za Štajersko; iur Ferd. Milller za Koroško; iur. Komavec za Goriško. Prihodnja odborova seja bode v četrtek dne l. septembra na galeriji „S .kolove" telovadnice ob pol 3. uri popoludne. V četrtek dne 1. septembra zvečer je prvi sestanek ljubljanskega okrožja v gostilni pri Zajcu na Rimski cesti. „Šivani" in starešine vabijo se k obilni udeležbi. Začetek točno ob 8. uri. — (Klub slov. biciklistov „Ljubljana".) Iz odbora se nam piše: Predno se konča kolesarska sezona, priredi naš klub še dve slavnosti. Prva se bode vršila dne 11. septembra in bode strogo interna. Naš klub bode ta dan izročil v porabo novo vežbališče. Program za to slavnost je določen takole: 1. Od 9.—10. ure zjutraj sprejemanje gostov pri „Lloydu". 2. Ob 11. uri slavnostna izro-čititev novega vežbališča svojemu namenu in po-goščenje delavcev. 3. Ob 3 uri popoludne občni zbor .Zveze slovenskih kolesarjev" v novem vež-bal.šču. 4. Po občnem zbor izlet po dogovora, ozi roma prijateljski sestanek v »Narodnem domu". Druga slavnost se bode pa vršila dne 18. septembra t. 1. in sicer bode to zadnja letošnja narodna dirka, katero bodemo z oairom na cesarjev jubilej imenovali „jnbilejsko dirko" Program za to dirko Še ni natančno sestavljen, vender lahko Še danes izdamo, da bode glede interesantaosti posameznih programskih točk presegal* vse svoje prednice. Priredijo se namreč predvožnja, medvožnja, vožnja za kvalifikacijo in odločajoča vožnja. Zanimanje za dirko od strani bratov Hrvatov js prav veliko. Pričakovati smemo torej precejšnje vdeležbe tudi od te strani. Na dan dirke zvečer, upamo, bode združil dobrodelni koncert, ki se bode vršil na vrta mNarodnega doma" povodom razdelitve daril, in katerega dohodek se je namenil ponesrečenim Smjaoom vse narodno misleče občinstvo. Prjave dirkačev vspre-jema g Fran Gombač, deželni vinarski potovalni učitelj in blagajnik klubov; v njegovi odsotnosti pa gg. E r n e s t Koželj ali Ivo I) e v č i č, klubova red m ka. Training se prične še ta teden, in sicer bode redni training vsak dan od pol 6. do pol 7. zveSer na slovenskem dirkališča. — (Domobranski okrajni naredniki) službujoči pri okrajnih glavarstvih ae vsled cesarske odločbe uvrste mej domobranske uradnike. — (Domača nmstnost) Kakor je našim čitateljem Že znano, priredi „Slovensko zidarsko in tesarsko društvo' v L ubijam dne 4 septembra ve* liko narodno slavnost povodom blagoslovljenja svoje nove zastave. Ta zastava, z zlatom in svilo na svilenem fondu bogato in barvokrasno vezena, je delo domače umetnosti ter je bila izdelana po načrtih in narisih akademičnega slikarja gosp. Ign. Zeplichala, učitelja na c kr. strokovni šoli za umetno vezenje v Ljubljani, v atelijeju teg* zavoda pol vodstvoaa učiteljice g Ane Šmid po absolventinjah strokovne šole. Na jedni strani zastave nahajata se v srednjem delu na modrem sv lenem fondu grba zidarjev in tesarjev, nad njima pa grb arhitektov, slikarjev in kiparjev kot obrazovnih umetnikov. Okolo grba obrazovnih umetnikov vijeta se dve palmovi vejici kot simbol zmagoslavja, grba zidarjev in tesarjev pa sta okrožena z divno izmišljeno ornamentiko sti-lizovaoih cvetlic in raznega sadja, simbolično izražajoč, da dobro delo najde primerno priznanje. Nad grbi je z zlatom vezen napis BSlovensko zidarsko in tesarsko društvo". Krajci in vogli te strani okrašeni so z barvokrasno borduro in lepo ornamentiko. Na drugi strani zastave je fond belosvilen. Tu obrača v prvi vrsti nase pozornost na nekakem podnožju sedeča veličastna postava arhitekture; v desni roki ima krožilo, z levo pa drži risalno desko, na kateri je videti načrt cerkve v romanskem slogu Leva noga opira se na stolpni kapitel. Monementalna postava, slovesna resnoba, ki odseva v duhovitih po tezah obl čja, vtelesuje v idealnem plemenito arhitekturo. Na podnožni tablici videti je v zlatih črkah društveno geslo „Stavbe lepa oblika naj bode naša dika". Na desni arhitekture vezena je letnica usta novitve društva, 1897, okrožeua z lovorovo vejico, na levi pa letnica blagoslovljen a zastave 1898. Tudi ta stran zastave obrobliena je z borduro in < k rastna z lepo komponirani mi vogli v barvokrasnem vezenju Zanimiva je zastava zlasti zaradi svoje slovanske ornamentike. Kovinska dela pri zastavi izvršila je domača tvrdka L. Tratnik, držalo pa je po načrtu g Zeplichala izgotovil g Josip Stirn, delovodja c. kr. strokovne šole v Ljubljani. Zastava je v vseh svojih delih pravi umotvor in dela čast ne le gospodu Zeplichalu nego tudi obrtni strokovci šob, ki je tudi pri tej priliki dokazala, da se mere meriti z vsakim zavodom te vrste v naši državi. — (Komarjeva nedelja v Šiški.) Komar-jeva nedelja privabila je v nedeljo izredno mnogo občinstva v sosedno Šiško. Vse gostilne bile so natlačeno polne, plesalo se je in pelo in vse je bilo ,židane volje". Tudi kovaški pomočnik Fil p Vav-potič bi se bil rad udeležil zabave, a manjkalo mu je „drobiža". Mej prijatelji, ki so šli „na ko marjevo" v ŠiAko, opazil je Vavpotič tudi pomočnika iz podkovske šole na Poljanah Franceta Mencingerja; ker je kot vajenec par let bival v pod-kovski šoli in poznal hišne razmere ter vedel, da ima Mencinger bvoj prihranjeni denar spravljen v svojem kovčegu, hitel je ua Poljane, odprl Mencingerjevo sobo in z dletom tudi kovčeg ter vzel 40 goldinarjev. Potem je najel fijakarja ter se odpeljal v Šiško. Vrnivši se domu, je Mencinger koj opazil, da je okraden. Sumil je takoj, da mu je denar vzel Vavpotič, katerega je videl v Šiški. Ssl ga je takoj iskat in obvestil je o tatvini tudi mestno policijo in orožnike v Šiški. Ukradeni denar se je našel pri Vavpotiču, kateri je tatvino že priznal. Mestna policija izročila ga je deželnemu sodišču. — (Policijska vest) Na južnem kolodvoru ljubljanskem hI je danes aretovan 1 Dietni kmetski fant IvanSamadi iz Pogorelca v okraju novomeškem, ker ee je nameraval izseliti v Ameriko, predao je zadostil vojni dolžnosti. Aretovanec izročil se je tukajšnjemu okrajnemu sodišču. — (Osebne vesti) Pravna praktikanta pri okrožnem sodišču v Novem mestu gg. Metod D o-lenc in Milan Škerlj sta imenovana avskul-tantoma. — (Umrl) je v nedeljo v bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu absolvirani jurist gosp. Franc Mubič star 25 let. Bil je svoje-časno predsednik akad. društva „Slovenije** na Dunaji ter jako nadarjen mladenič, ki je imel pred saboj najlepšo bodočnost. Pokojnik bil je jedini sin učitelja g. IV. Muhiča, katerega je kruta usoda ta mesec hudo zadela, kajti pred jednim mes- cem umrla mu je soproga, a sedaj še njegov jedini up na stara leta. Bodi pokojniku prijazen spomin! — (Žensko uredništvo pri državnih po štab. in brzojavih ) Dne 1. septembra stopi v veljavnost naredba, katera je za žensko uredništvo pri poštnih, brzojavnih in telefonskih državnih uradih največje važnosti S to ministersko naredbo je žensko uradništvo normativno urejeno in bodo s rečenim dnevom dobre tri petine uradnic stalno nastavljenih ter deležne tistih pravic kakor moški. Tudi v materijalnim ozira je ta odredba velike važnosti za uradnice, ker jim od-Jej v slučaju bolezni ali dopusta ostane plača celo leto, dočim so jo doslej v tacih slučajih dobivale samo mesec dnij. Poštne, brzojavne in telefonske manipulantinje so seduj po tej naredbi v istem razmerju z državo, kakor uradniki državnih železnic in to je že nekaj vredno. — (Is Šmartna pri Litiji) se nam piše: Mnogobrojnim slavnostim, katere se vrše letos zlasti po slovenskih pokrajinah, pridružilo se je tudi naše pevsko tamburaško društvo .Zvon'. S pomočjo ra-dovoljnih prispevkov vrlih Smarčanov razvili bodemo 8. septembra svojo zastavo v proslavo cesarjevega jubileja. Zastava, belo rudeča, katero so iz vršile gdč. učiteljica Demšar in nje sestra, ter pre-marljive gospice Jakličeve, je iz težke svile, je bogato z zlatom in svilo veziljena. Na dan slavnosti pripele bodo omenjene gospice lep trak v narodnih barvah z napisom v spomin jubileja in s podobo sv. Cirila in Metoda kot dar šmartinskih narodnja kinj. Vse delo, zastava in trak, izdelano je tako tino, da dela požrtvovalnim gospicam vso čast. Za« stavi bode kumovala obče čislana gospa Zoretova, poznata rodoljobkinja šmartinske doline. Slavnost utegne biti tako sijajna, kakoršne Šmartno še ni videlo, kajti do sedaj so se prijavila sledeča društva: „Slavec", „zagorski Sokol". „Zvezda", „Zi-darsko in tesarsko društvo', „Zvon* iz Trbovelj, gasilno društvo iz Litije in domače s korporativno udeležbo, .Celjsko pevsko društvo", »bralno društvo iz Litije", „Struna" iz Vač po deputaciji. Slavna društva, katera se nameravajo še prijaviti, prosimo, da vpošljejo svojo prijavo v najkrajšem času, da bode mogoče vse potrebno ukreniti glede obeda itd. Istotako naj se prijave radi banketa, kateri bo pri g. A. Golobarju v velikem salonu g. Iv. \Vakonika, vsaj do 4 septembra upošljejo odboru. Ker je zveza z Ljubljano, t. j. prihod z mešancem in odhod s ponočmm poštnim vlakom, kakor tudi proti Zidanemu mostu jako ugodna, prijavilo je tudi več rodovin svojo udeležbo. Za te in vse drugo, ki se še oglasijo, stali bodo vozovi na litijski postaji v poljubno uporabo. Vsem udeležnikom kličemo že danes : Dobro došh ! — (Iz Ped pri Moravćah) se nam piše: „V dolinci prijetni — Je ljubi moj dom", te besede narodnega pesnika smejo Pečanje obračati na se. Nekako sama za-se, proč od druzega sveta leži skrita met gorami njihova ljubka domačija. Da, lep je ta svet, in čvrsto, prijazno ljudstvo prebiva todi; ljud-r.vo, mej katerim se da pošteno zabavati, o čemer nas je prepričala zadnja nedelja. Obhajalo se je ta dan ondi cerkveno „žegnanje" in ob lednem cesarska slavnost ter blagoslovljenje nove šolske zastave. Popoldne ob treh pričela se je slavnost. Najpreje se je v cerkvi blagoslovila zastava; kumovala ji je vrla gospa Jera Mal iz Peč. Na to pa je vpričo šolske mladine in vpričo množice ljudstva, ki je bilo prispelo od daleč in blizu, govoril slavnostni govor gospod Josip Bizil, peški učitelj. V kratkih, a navdušenih besedah je popisal navzočim življenje ljubljenega našega cesarja in končal s trikratnim ,Zivio". Petem so pa nastopali na nalašč zato pripravljenem in lepo okrašenem odru domači učenci in učenke, ki so lepo in razločno deklamovali različne odlomke iz življenja našega vladarja. Posebno pozornost je vzbujala nežna hčerka gospoda učitelja, napravljena v pristno stari narodni noši. Ljudstvo se je mladim govornikom in njihovemu gotovemu nastopu kar čudilo. Mnogo truda je imel ž njimi gospod učitelj Bizil; na tem mtr.Hiu mu bodi izrečena hvala, pa tudi čestitanje, da ima tako vrlo in tako nadarjeno šolsko mladino Ko 80 se končale deklamac je, odkorakala je šolska mladina, na čelu ji krašenjska godba, ki je pri celi slavnosti krepko in točno svirala, na „Bantu rje. v vrt", kjer so ji domači mladi neljubi priredili pogoščenje. Veseli in srečne zadovoljnosti ž»rečih lic, obdarjeni bogato z ukusnimi jestvinami, zapu stili so otroci vrt, kjer se je na večer razvila živahna prosta zabava. Ob sviranju godbe vrteli so se kar na vrtu mladi pari; v odmorih pa smo se radovali nad krasnimi pevskimi točkami, katere je proizvajal vrli .moravski kvartet" pod vodstvom neumornega svojega pevovodje g. nadačitelja mo ravškega, Janka Tomana. Tako se je lepo, brez posebnega sijaja, a tem prisrčneje vršila v Pečah cesarska slavnost. G. učitelj Bizil je lahko ponosen, da je to slavlje, za katero ima on največ zaslug, uspelo tako vrlo. Vidi se, da se da tudi v priprosti gorski vasici prirediti kaj lepega, ako je tu človek, ki zna stvar prav v roke prijeti. Na tem mestu bodi tudi izrečena topla zahvala vsem onim dobrotnikom, ki so s svojimi prispevki pripomogli, da se je napravila pri peški šoli nova zastava, kakor tudi onim, ki so pogostili našo šolsko mladež, kateri gotovo ostane ta dan neizbrisen in katera se bode pod ^znamenjem nove zastave gotovo tem marljiveje in uspešneje nčila. P. Pretržan. — (Idrijski sisokoioloi) prirede — kakor smo že naznanili — dne 3. septembra v Idriji koncert s plesom. Vzpored: Slavnostni govor. I. 1. Joh. Brahms: Ogerski plesi, čveteroročno na glasovir; igrate gospici: Antonija Janocbna in Anica La-pajnetova. 2. a) Gust. Ipavic: „Savska"; b) Iv. pl. Zaje: .Ljubica", moški čveterospev. 3 a) VV. A. Mozart: .Vijolica", b) Erik Maver-Helmund: .Čaroben epev", sopran eolo, poje gospica Ana Lapaj-netova s spremljevanjem glasovira. 4. Hrabroslav Volarič: .Gospodov dan", mešani čveterospev. 5. Paukner Ivanovič: .Nos gospoda sodnika", šaljivi moški Čveterospev s premljevanjem glasovira. II. Ples. — (Is Spodnja Idrije) se nam pi*e: Dne 21. avgusta t. 1. priredilo je tukajšnje županstvo v zvezi z domačimi društvi in šolsko mladino slavnost v proslavo cesarjeve petdesetletnice. Na predvečer bile so hiša jako lepo razavitljene ter z cesarskimi in narodnimi zastavami okićene. — V nedeljo bila je ob 10 uri slovesna sv. maša, katere se je udeležil občinski odbor, razna društva in obilo občinstva. Popoludanska slavnost se je prav sijajno izvršila, k čemur so zlasti mnogo pripomogla vsa vrla idrijska društva in gg. gostje, na čelu jim c. kr. rudniška godba, korporativno došla v naš kraj. Pri slavoloku pred vasjo pozdravil je gosp. župan Ivan Kenda v imenu občine vre došle goste-veterane, gosp. nadučitelj L. Punčuh nazdravil je vrlemu „Sokolu*, gosp. V. Čibašek pa ognjegaacem, delavskima bralnima društvoma in čitalnici. Maše domače vrlo ženstvo v narodnih nošah pripenjalo je gostom sveže šopke. Pozdravom sledili so gromoviti živio-klici. Od slavoloka razvil se je slovesen sprevod po vasi mimo šole, kjer se je pridružila tudi šolska mladina, ter šel na jako okusno olepšani slavnostni prostor, kjer se je takoj pričel vspored veselice. Šolska mladina je predstavljala dve igri. Temu sledile so pesmi mešanega zbora tukajšnjega bralnega društva in slavnostni govor, po katerem je gudba zaigrala cesarsko pesem. Gospica Antonija Dimnik je izborno deklamovala pesem .Cesarju Franc Jožefu I." ob petdesetletnici slavnega vladanja. V igri .Sv. Germana" pokazali so naši domači diletantje svojo nadarjenost, ter želimo, da bi le še večkrat nastopali. Med posameznimi točkami svirala je prav dobro c. kr. idrijska rudniška godba. Pri slavnosti so bila zbrana v8a domača m idrijska društva, bili so združeni vsi stanovi, zastopana je bila domača in idrijska duhovščina, obe županstvi, zastopniki vseh idrijskih c kr. uralov in obilo število drugih gostov. Kakor je bila ob sklepu vzporeda izražena zahvala vsem udeležencem slavnosti, tako izrekamo tudi sedaj prav prisrčno zahvalo vsem slavnim društvom in častitim gostom, kateri so povzdignili veselico. Hvala gre pa tudi gosp. županu Ivanu K< ndi za obilni trud in prepustitev lepega prostora v namen slavnosti. — (Slovensko bralno društvo ▼ Tržiča) bo imelo svoj redni občni zbor v nedeljo 4 t. m. ob 3. uri popoludan, z običajnim dnevnim redom. — (Radi roparskega umora) je bil v soboto pri novomeškem okrožnem sodišču na vešala obsojen 22letni F. Rezek iz Cikave. Umoril je, ka kor smo svoj čas poročali, na Gorjancih blizu studenca pod sv. Jero sopotujočega delavca J. Ka-strevca iz Gaberja, in sicer zato, ker je vedel, da ima ta nekaj blizu sedem goldinarjev denarja pri sebi, za katerega si je hotel zločinec obleko kupiti. — Rezek je bil že jedenkrat 13 mesecev zaprt, ker je svoji materi grozil, da jo hoče usmrtiti. — (Štajerska odvetniška zbornica) je imela v nedeljo svoj izredni občni zbor, kateri je bil sklican, da se izreče zbornica o prošnji 26 slovenskih odvetnikov, naj se za Spodnji Štajer ustanovi posebna zbornica. Shoda se je udeležilo 85 odvetnikov. Zbornica se je seveda izrekla proti ustanovitvi posebne zbornice za Spodnji Štajer, češ, da taka po* sebna zbornica ni potrebna, in da bi slabo uplivala na justico. Da se ti štajerski odvetn-ki le ne sramujejo, nastopati a tako neumnimi argumenti! Moško in pošteno bi bilo, da so naravnost povedali, da nasprotujejo razdelitvi zbornice, da bi mogli še nadalje zatirati slovenske odvetnike. Občnega zbora se ni udeležil noben slovenski odvetnik. To je bilo dogovorjeno; a če je bila to prava taktika, je dvomljivo. — (Volilni shod) poslancev dr. Gregorca in dr. J n r t e I a bode dne 4. septembra t. 1. na Črni gori pri Ptujn, ne pa pri av. Janžn na Dr. polju. — (Telovadno društvo .Celjski Sokol") proizvajalo bo pri veliki slavnosti na Vranskem dns 8. septembra: I. Telovadbo in skupine na dveh drogih od 8 telovadcev. II. Atletake in gimnaatične prodnkcije od atletskega kluba .celjskega Sokola". III. Telovadske igre od celega društva. Telovadba vršila se bo ns prostem na zato nalašč prirejenem prostora. — (Družbe sv. Cirila in Metoda) moška podružnica v Št. Juriju ob južni železnici je vpo-slala za 1897 I. 37 gld., isto tako ženska podruž niča tam 37 gld.; obe vkup torej avoto 74 gld. S tem naj se popravi „ Vestnikovo" nepopolno poročilo. — (Osebna vest.) Dvorni kaplan na Dunaju, gosp. dr. Fran Sede j, js imenovan kanonikom v Gorici. — (Pevako društvo „Hajdrih" na Prošeku) priredi v nedeljo dne 4. spt«mbra 1898. s sodelovanjem sledečih pevskih društev: 9Ljubljana" iz Ljubljane, „Danica" iz Kontovelja „Adrija" iz Barkovelj, „Zarja" iz Rojana, „Slovansko pevsko društvo" in .Kolo* iz Trsta, „Nabrežina" iz Na-brezine, .Zvon" iz Opčin, .Pevsko in bralno društvo" iz Lonjer ja, „Skala" iz sv. Križa ter pevska zbora iz Bazovice in Padriča veliko slavnost desetletnice in blagoslovljenja zastave, kateri kumejs gospa Felicita Goriup soproga deželnega poslanca. Pri slavnosti svirala bode veteranska sokolska godba iz Prvačine. Pri banketu stane kuvert l gld. — Vstopnina h koncertu 30 kr. za osebo, sedež 10 kr. — Za vsako točko plesa bode plačati 10 kr. Prijave za banket se sprejmejo le do dne 2. septembra — (Iz Trata) se nam poroča: Po grozni, dolgotrajni suši, katero je zlasti hudo občutil naš okoličan, je začelo včeraj deževati. Ljudje so dežja tako veseli, da se ne da popisati. f***-" — i Ponarejale i denarja ) Tržaška policija je aretovala stroj a rja Huterja in ključarja \Vaitza, katera sta bila na sumu radi ponarejanja denarja. V Huterjevem stanovanju je našla 500 dobro ponarejenih komadov po 20 vinarjev in več ponarejenih goldinarjev. Zajedno je dognala, da ta družba po-narejalcev ni bila v zvezi 8 ponarejalci laske narodnosti, kateri so bili pred kratkim aretovani v Trstu in v drugih primorskih mestih. — (Razpisane službe) Na jedoorazredni ljudski šoli pri Sv. Gregorju mesto učitelja in voditelja z letno plačo 500 gld. 30 gld. funkc. pri-klade. Prošnje do dne 20. septembra okr. eolskemu svetu v Kočevjn. — Pri okr. sodišču v Žužem-perku mesto uradnega sluge z letno plačo 250 gl., 25% aktivitetno priklado in uradno (bleko. Prošnje do dne 15. septembra predsedstva okrokrožnega sodišča v Novem mestu. — Pri okr. sodišču v Se nožečah , event pri kakem drugem okr. sodišču mesto sodnega uradnega sluge, event mesto pomožnega sluge ali jetniškega paznika. Prošnje do dne 22. septembra predsedništvu dež. sodišča v Ljubljani. * (Strah v Vatikanu.) .Tagespost" poroča, da izidejo v kratkem „spomini* nedavno umrlega monsignora Pile Carocci, člena papeževega kasači jskega dvora. Carocci je bil nekak čudak ter radi svojega ekstravagantnoga vedenja j znan po vsem Rimu. Pij IX in Leon XIII ga radi njegovega spletkarakega značaja nista marala, Carocci pa se je zato maščeval s tem, da je spisa) knjigo a60 let vatikanskega Življenja", v kateri slika rame dvom Ijive dogodke v Vatikanu in Rimu. * (Posledice zlobnega „ do v tipa" ) V Moravski Ost rovi se je prigodila strašna zakonska ža loigra. Železniški uradnik Kari Hippl je odsekal svoji lepi, 1 ti letni ženi, ko je spala, a sekiro glavo, potem pa se je obesil. Povod tej žaloigri pa so bdi slabi dovt pi Hipplovih prijateljev, ki so mu nekega dne uatmeno in anonimno pilmeno sporočali, da mu je žena nezvesta. Druzega dne so mu hoteli povedati, da so g\ le za šalo jezili, toda ponoči se je že zgodila nesreča. Sodišče je začelo h t rogo preiskavo proti „dovt.ipnežem". * (Aristokrat — razbojnik.) Iz Palrma poročajo: Tukajšnje občinstvo je aila ogorčeno radi krvavega zločina, kateri se je pripetil pred mestom. Baron Jocana, potomec slavne sicilijanske rodbine, je sredi ceste napadel kočijaža Selvaggia ter ga oropal za 900 lir. Biron je pobegnil. * (Bogat berač ) V P ar izu je umrl na cesti vsled sončarice neki Libeau, ki je prodajal po uhcah svinčnike. Ker je bil vedoo strgan ter je bil videti jako bolan, se je ljudem smilil in dajali so mu milodarov. Ko je umrl, so nušli v pasu, kateri je nosil na golem telesu, 300 00O frankov v bankovcih in vrednostnih papirjih. * (Neveata morilka soproga) Na otoku Helgoland bi morala biti v nedeljo poroka mlade poseatnice vdove Resengart s Bodnijukim referen-darjem Wolfom. A tikoma pre i poroko so nevesto zaprli in poslali v ječo. Njen brat je namreč izdal, da je nevesta svojega prvega moža skozi okno ustrelila. Takrat so sumili oskrbnika ItiessH, da je morilec. Imel je namreč prepovedano razmerje z ženo Rosengar'ovo. Toda Riess je umrl v ječi, ne da bi bil povedal, da je njegova ljubica sama umorila soproga, on pa da ji je posodil samo svojo puško. Morilke brat je molčal več let, končno pa je vendar povedal, da je sestra morilka. Darilni Družbi av. Cirila in Metoda ▼ Ljubljani so nadalje poslali: Slovenki visokošolci v Gradca 3 gld. Po g. Iv. N. Murovcu, župniku in dekana v Cerknem na Goriškem, 30 gld., in sicer je 20 gld. volilo pok. šnpnika Franc. Sitarja, 10 gld. pa da- rilo ondotne .Hranilnice in posojilnice", č. g. Valentin Bernik, župnik na Holmca, 3 gld. mesto venca na grob „Mihe Gorenjskega". G Franc. Konftek, gostilničar na Trojanah, iz nabiralnika 7 gld 2 kr. G. Fr. Fajdiga v Sodražici 30 gld. 50 kr. Moška podružnica v Ribnici 100 gld. Novoustanovljena ženska podružnica v Ribnici 100 gld. Gospa prvomestnica Franja dr. Tavčarjeva v Ljubljani zbirko 127 gld. 39 kr. G. Davorin Lavrač 1 gld., g. J- Kocmur 1 gld. in vesela družba v Ljubljani 45 kr. G. Ivan Novak, trgovec in poštar na Dolih pri Litiji, 2 gld. Gospici Marica Boletova in Marica Kraljičeva nabrali na cesarski slavnosti v Boljunn 6 gld. Slavna .Posojilnica v Maren-bergu" 20 gld Ženska podružnica v Carknici po gdč. Mariji Werli 15 gld. 5 kr. Po č g. novomašniku Pos Poplatniku v Veliki Nedelji 142 gld. 50 kr. kot dar mariborskih bogoslovcev, mej katerimi bo ee posebno požrtvovalne pokazali prvoletniki. R \) • benbnrški Harambaša po Harambaaici nabranih 10 gld. na družbinega finančnega ministra tele gram, katerega je poni I omizju, zbranemu povodom nove maše g. Ivana Ivanca. Po g. nadučitelm Val Burniku v Metliki od podružnice 2G gld. 72 kr. Neutrudljivo delavnim nabiralcem hvala in blagim darovalcem slava I Blagajni.s tvo družbe sv. Cirila in Metoda. III. iskan o darilih za Prešernov spomenik. Prenos 831 gld. 7 kr. Dr. Ludovik Filipič, advokat v Celju 10 gld. Dr. Val. Štempihar, adv. v Kranji 10 gld. Gospa Olga Mays v Ljubljani 5 gld. Prispevek tržaških abitnrijentov 12 gold. Svetos'av Premrov v Trstu za 100 prodanih Stritarjevih pesmi 15 gld. 15 kr. Mijo Vamberger, kr. profesor v Karlovcu poslal Gl Rid. 50 kr, katere so darovali: po 5 gld : župan I. Vrbanič, poslanec Gustav Modrašan, Dav. Trstenjak, ravnatelj v Kostajnici, dr. Ivan Mo-har, okrajni zdravnik pri sv. Ivanu in prof. Mijo Vamberger; — 4 gld. nabral dr. Ivan Mohar v veselem društvu ob priliki odhoda Begov i ča v dolnji Lopac; — po 3 gld: posl. dr. Ivan Banjavčič in Jgnac Jelene ; — po 2 gld.: dr. Gustav Kornitzer, dr. Vatroslav Reiner, Janko Zaje, Ivan Laih, Matija Kette, Josip Matšek, Ivan Kralj in Vilim Reiner; — po 1 gld : Drag Ravnihar, Ant. Sandri, I. Peris, Ilirik Hofer v Brihoru, Nik. Veselic, Franjo Dejak, Gjuro Gasparovič, R. Strohal, Šibenik, okr. zdravnik; — po 50 novč. j Ivan Bezlaj, Kladarič in N. Horvat. A. Gaberšek v Gorici 10 gld. Nabranih pri slavnostnem zborovanju gorenje goriškega učiteljskega društva dne 28. julija pri Korenu v Št. Janžu 5 gl. Prebitek bazarja prirejenega pri županskem shodu 211 gld 56 kr. Gospa Marija Zalazoikova v Ljubljani 2 gld. Dr. Karol Triller, advokat v Tolminu 10 gld. And. Jeglič, c. kr. drž pra.dnika namestnik v Gorici 5 gld H L. 5 gld. Val. Marušič, cee. kr. davčni nadzornik v Tolminu 4 gld. Matko Primožič, ces. kr. davčni nadzornik v Tolminu 3 gld. Franc Lašič, c. kr. vladni koncipist v Tolminu 3 gld. A. Jakončič, hranilnični ravnateli v Gorici 3 gld. M. Fabijan, ces. kr. pristav v Ajdovščini 2 gld. And. Vertovec, učitelj v Tolminu 2 gld. Ant. Devetak, ceo. kr. pristav v Tolminu 1 gld. — Vsega skupaj 1211 gld. 18 kr — Dr. Josip Stare, blagajnik. Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gosp. Kat. Gusti n v Metliki 4 krone, kot skupilo za prodanega konjička pri 3 farah. — Giična Albina Ćadež v Poljanah nad Škofjo Loko 2 kroni, kot odkupilo, za Cir. in Met. medaljon, ki ga pošilja-teljica vedoma si prisvojila od nekega gospoda. — Skupaj 6 kron. — Živeli rodoljubni daroval ki io darovalci 1 Za Prešernov spomenik v Ljubljani: G. Luki Svetec, notar v Litiji, 19 2 kron, kot dohodek kegljanja bralnega društva v Litiji. — Gosp. Avg. Pire v Borovnici 8 kron Gl vin., darovali prijatelji ob godova nju mlajšega Ivana Majarona v Borovnici. — G. A. Mesar, stud. iuris na J*vor-niku G kron, nabrane pri družbi na Javor nik u mestu vstopnine k Prešernovi veselici v Begunjah, katere se ta družba — žal — ni mogla udeležiti. — Skupaj 206 kron 6 4 vin. — Živeli rodoljubni darovalci in darovalke in njih nasledniki ! Za učiteljski konvikt v Ljubljani: Gospod Avg. Pire v Borovnici 8 kron 24 vin., darovali prijatelji ob godovanju mlajšega Ivana Majarona v Borovnici Svoto smo izročili blagajniku učit. društva, g. 1 Dimniku, ki s tem hvaležno potrjuje sprejem. Telefonična in brzojavna poročila Dunaj 29. avgusta. Največjo težavo pri pogajanjih za nagodbo je delala avstrijska zahteva, naj se kvi ta premeni tako, da bi oger ska v prihodnje k skupnim izdatkom več pri spevala, kakor doslej. Dunaj 29. avgusta. Poroča se, da je ministerski svet sklenil, sklicati državni zbor na dan 19. septembra. Dunaj 29. avgusta. Ogerski ministerski predsednik je bil včeraj dopoldne tri četrt nre pri cesarju. Avdijenci je sledilo posvetovanje Banffvja in Lukacsa s Kallavem, ob 1. uri pa js sprejel cesar Thuua, Banffvja, Kaizla, Barn reitherja in Lukacsa v poldrugi) uro trajajoči avdijenci. Danes sta se Tnun in Banffv v mi-nisterstva zunanjih del posvetovala z Golu chovvskim in Kallavem, ob 12. uri se je sešel avstrijski ministerski svet, popoldne pa sprejme cesar Thuua in Banffvja. Sodi se, da je to zadnja avdijenca in da se ž njo zaključijo po gajanja. Budimpe&ta 29. avgusta. Lrsti javljajo, da namerava \lada koj v jedni prvih sej po slanske zbornice predložiti predrugaćene Bide nijeve nagodbene predloge in sicer kot nove predloge. Binffv bo pri tej prili'ii izjavil, da je rešitev teh predlog odvisna od usode nagod benih predlog v avstrijskem državnem zboru. Za slučaj, ako bi avstrijski državni zb»r ne hotel ali ne mogel rešiti predlog, si pridržuje B)rjfty pravico, da svoje predloge umakne in jih nadomesti s predlogami, zasnovanimi na drugi podlagi. Petrograd 29. avgusta Car je naročil ministru zunanjih del grofu Muravjevu, naj vse v Petrogradu akreditirane diplomatične ".astop nike zunanjih držav povabi na konferenco, ki naj se bavi z vprašanjem, kako izvesti občno razoroženje in zagotoviti zajtduo svetovni mir. Dunaj 30. avgusta. Včeraj zvečer imel je avstrijski ministerski svet zop.'t sejo. B*nffy je danes konftriral celo uro s Iviliavom. Kaizl pa z Lukacsem. Nagodbena pogajanja se zaključijo danes popoludne v avdijenci, katero bodeta imela Tbun in Banffy pri cesarju. Ogerski ministri odpotujejo danes zvečer v Budimpešto, Dunaj 30. avgusta. Voditelji nemških cbstrukcijskih strank se dogovarjajo glede načina, kako preprečiti, da bi državni zbor vo lil samo kvotno deputacijo in se potem zopet raz šel Dunaj 30. avgusta Dme3 opoldne se je raznesla vest, da sta se avstrijska in ogerska vlada dogovorili, obnoviti nagodbo do 1. 1903 Praga 30 avgusta .Politik" trdi, da pri takozvan h nsgodbcnh pogajanjih ni šlo toliko za nagodbo, kakor za notranjo politiko cislitvausko za slučaj, da državni zbor ne bo mogel funkcijonirati. To je tudi vzrok, da so razen cesarja posredovali tudi Goluchowski, Kallav in vojni minister. Budimpešta 30. avgusta. Tukajšnji listi napadajo vojnega z ipovednika, pr.nca L b kovica, češ, da je on provzroAil odstranitev o&erske krone s henvedske vojašnice v Peč uhu Rim 30 avgusta. Na potovanju v Palestino se snide cesar Viljem v Benetkah s kraljem Umbertom. Rim 30. avgusta Caijeva msel se tu splošno odobrava, „kalio" pravi, da d ploroa tični in vojaški kr. gi dvomijo, da se konfe renca sploh snide, .Osservatore romano" pa primerja carjev poskus jednakemu ponesreče nemu poskusu Napoleona III., češ kakor je bil Napoleonov poskus briljantna utopija, tako je tudi carjev. Pariz 30. avgusta. Listi se izrekajo jako simpatično o cesarjevem projektu in iz javljajo, da so v principu za projekt, da pa se ne more prej uresničiti, dokler se ne iz vrši primerna korektura evropskega zemljevida. Lipsko 30 avgusta. Akademični senat tukajšnjega vseučilišča je sklenil, ne več pri poznati vseučilišče v Freiburgu v Švici za visoko šolo. Kdor je bil vpisan na tem vseuči l;šču, tistemu Be riVtični semestri ne bodo več vračunavali in tudi doktorat tega vseučilišča se ne bo več pripoznaval. Hamburg 30. avgusta. O lici j oz ni „Harab. Corresp." trdi, da se je ruski car, predno se je odločil, sprožiti misel na razoroženje, domenil s cesarjem Viljemom in da se je pri tej priliki izkazalo popolno soglasje stremljenj obeh vlada rjav. London 30. avgusta. O carjevem projektu pravi časopisje, da je najgrandijoznejši tekočega stoletja, da se pa težko da reali-zovati. Poslano.*) „Slovencu* v končni odgovor Vkljub trdnemu svojemu sklepu premolčati vse „Slovenčevo" brezpomembno javskanj^, ne odgovarjati niti na najpodlejše napade, prisiljen sem danes v odgovor .Slovencu", ki se je zaletel in zaprašil zadnjič v mojo častno besedo. Na podlagi svojih katoliško-zanesljivih poročil in poročevalce / skušajo mi ti ljudje okoli „Slovenca* osmešiti in omajati mojo izjavo, mojo častno beaedo. .Slovenec" je v Hoboto preklical, kar je tn'il v ponedeljek v poro čilu o komerzu. To naj „pribije" na svojo častno d»-sko ? Dognano je s tem, da je ta katoliški liat lagal, ko je namenoma in imenoma žalil ter napadal blagorodno gospo dr. Tavčarjevo. Da ona ni govorila očitanih ji besed, to asm tudi jaz izjavil s častno beaedo in to mojo izjavo je „Slovenec" potrdil, ko je samega sebe popravil. Radi tistega gospoda, ki je „Slovencu" „koj drugi dan sporočil, da on mene k moji izjavi ni pooblastil", imam povsem mirno vest. Govoril sem ž njim o „Sloven-čevem" pisarenju, predno sem nameraval izjavo, ia on sam mi je svetoval, naj v imenu njega in celega omizja potrdim, da gospa dr. Tavčarjeva ni govorila podtikanih ji besedij. Seveda bi bilo zame bolje, če bi si bil od njega izprosil potrdila „črno na bel o", da naj v i z -javi njega v „Narodu" imenoma navajam 1 Toliko o moji častni besedi in izjavil — Če „Slovenec" sedaj zavija vso zadevo in ves privatni pogovor in sedaj meni podtika, kar si je pred tednom dnij izmislil o drugem, je to zanj jako žalostno. Gospodje uredniki so gotovo izprevi-deli in so sami bolj nego mi prepričani, da so si najeli premalo zanesljive poročevalce za svoj list v onih šlinh „Damčarjih", ki so kovali ponedeljski uvodni članek, ki so nametali v svoji razjarjeni do mišljiji in svojem žaljenem katoliškem prepričanju toliko neresn čnih vmes klicev in opazk v svoje po ročilo in se hoteli na ta način maščevati radi „exodusa", h kateremu so bili v soboto prisiljeni. Sicer pravi „Sloveuecu, da ima priče. Kolikor meni znano, sklicujeta se Kalan in Žitnik na nekega .lemenatarja", ki js tisti večf-r kot designiran vohun sedel v našem obhžju in stenografiral vse pogovore naše mize. Wlika čast za nas! Ne glede na to, da bi smatrdi tako c pravilo skoro popolnoma vredno sedanjih naših „limena* arjev", vendar tega nihče ne more ve r j e t i. O meni trdi .Slovenec", da sem bd tisti večer sila razburjen. Nn, toliko |e re-inee na tem, da sem se pošteno tngotil nad Go-»tiač,ir-l jem „e tutti quanti4, ki se pri vsaki priliki todi pri akademičnem komerzu kot „slovenski kr-čan-ki delavci1* silijo v ospredje, k besedi in ve.lno in vt-dno napravijo prepir. J.iz se pri svojem govoru, s katerim sem baj- zanetil prepir mej občinstvo, v katerem pa sem le bičal katoliško tr-dovratnost „D a n i č a r j e va. gotovo nisem oziral na prisotnost te delavske konf-je in tudi „Dani carjev" nisem pričakoval po dogodkih litega dne k našemu komerzu. Kaj so na večer imeli ibkati pri nas, ko so se v u u d e r o po I ti d ne z nami iz lastne inicijative docela razdvojili? Tako torej sklepam in svetujem „Slovencu* naj pusti mojo osebo, še bolj pa mojo častno besedo pri miru! Vsem svojim katoliškim nasprotnikom pa kličem: Fuimuu et sumrnun —?! V Toplicah, dne 29. avgusta 1898. _ Jurist lioura«! VodušeU. * Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor doloma zakon Ko sem bral v „prečastitljevem" in . prebla-gorodnem" „Slovencu* mej poročilom o shodu slovenskih visokošolcev meni pripisane besede: „0 krščanski podlagi nečemo ničesar slišati. Čemu treba filozoiičnih razmotrivanj ?", poslal sem temu listu popravek, katerega je pa menda blagovoli, vreči v koA. Ker si ne maram pri sodniji iskati zadoščenja za tako pcdlo in brezznačajno zavijanje, izjavljam tem potom sledeče: Ni res, da sem jaz dejal gori navedene besede in le nesramnim napadom g. ined. Brecelja et Co. se moram zahvaliti da ho si m^oo privoščili. Res pa je, da sem govoril, da stavimo narodnost na čelo našega programa, in d t se moramo mi dijaki v prvi vrsti za svoj narod in svoj jezik boriti, vse ostalo pa postavimo v drugo vrsto. Namen organizacije slovenskega dijaštva bodi jedino le ta in dokler nam bodo gospodje od Danice et Co., zmiraj in povsod usiljevali le vero ter od nas zahtevali, da gremo najprej k maši, predno otvorimo kako zborovanje, toliko časa ne bode jedinost mogoča. Gospodje Daničarji so prišli po višjem povelju le prepir delat na ehod. Če ae hočemo sjediniti, nam ni potreba takih ti'ozoli nih razmotrivanj, o katerih si samo dotični gospodje govorniki domišljajo, da so Hlozofična. To je bil smisel vsega mojega govore, s katerim sem hotel gospodom nasprotnikom svetovati, *) Za vsebino tega apiaa je uredništvo odgovorno Is toliko, kolikor določa sakon. saj se oklenejo tega programe, za katerega se bori vse ostalo dijafttvo, ki je v veliki večini. Izrekam pa se danes, da me vrlo veseli, da se nismo zjedinili s trdoglavimi gospodi od Danice, katerim ni za drogo, kot da bi zvonec nosili. In kolikor poznam jaz, ki stojim na ci'jn svojega aka demičnega življenja, slovensko visokošolsko dijaitvo, zamorem smelo trditi, da se nikdar ns bomo sjedinili z Daničarji, ker jih poznamo, da imajo le radi farovskih grosev to svoje prepričanje. No, in le takrat, kadar kak slovenski dijak za denar prrda svoja načela, le takrat dobi Danica jednega člena več, izvzemši seveda slnčaj, da se v „Triglavu" ali .Sloveniji" koga iz dtnfttva spodi. Z veseljem pa tudi opaznjem, da imamo mej našo duhovščino tndi še mož, kateri poznajo „Daničarje" in vedo, kaki „zreli in celi možje" se tamkaj pasejo. Med. Rado Frlan Izborno deluje Sf Tanno-Chinin tinktura za lase ^5 okrepčuje in ohranjuje lasišče in preprečuje izpadanje las Cena 1 steklenici z rabilnim navodom SO kr. Temina, zevlogra. (386—26) lekarna TI. sLeiistek, LJubljana Resljeva cesta St. 1. zraven mesarskega mostu. Telelou Ater. ti«. Zalivala. Prijetno dolžnost izpolniva, da se v imenu dijaštva iskreno zahvaliva slavnomu odbora Narodne čitalnice, ki nam je o priliki visokošolskega shoda brezplačno prepustila za zborovanje velike; dvorano, vrlemn ljubljanskemu „Sokola" in njegovemu starosti gosp. dr. Ivan Tavčarju za mnogobrojno vdeležitev pri serenadi in prepustitev dvorane za banket, gosp. Oroslavu Dolencu za darovanje bakelj, slavnim pevskim i m Slavec", ,Ljubljana" in „Trgov- sko pevsko drnStvo' in tambur»škemu kluba .,Zvezda" za prijazno sodelovanje pri komerzu, slavnema mestnemu za-stopu in narodnemu občinstva ljubljanskemu, za sprejem in simpatije, ki nam jih je v teb dneh iskazalo. Iskreno se zahvaliva krepkemu ,,Gorenjskemu Sokola'1 narodnim društvom, zastopu in občinstvu kranjskega mesta za sprejem in pozdrav pri izletu. Poiebno zahvalo pa izrekava preblagorodnemn županu K, Ivanu Hribarja in požrtvovalnim narodnim damam ljublianskim za pngoščenje ter velecenjenej gospej Franji dr Tavčarjevi za nagovor in srebrni lovorovi venec na ..Tnglavovo" zaita\o, ki so ga poklonile dijaštvn ljubljanske Slovenke. Pripravljalnega odbora za visokošolski shod bivši predsednik : I. tajnik : phil. Jožef Reianer. med. Jožef Stoje. Zalivala. Slavni odbor I. dolenjske posojilnice v Metliki je blagovolil v naku[» Šolskega blaga revnim otrokom tukajšnje Ijndske šole darovati 20 gld Za ta znatni, velikodušni dar se izreka najsrčnejša zahvala Vodstvo 4razredne ljudske iole v Metliki dne 21). avgusta 1898. Val. Burnik, vodja. Umrli »o v* H,jiil»Ijanl: Dne 25. avgusta: Marija Graber, poiestnikova žena, 58 let, kožne ulice St. "JI, mrtvud. — Pavla Svetlin, šivilja. 20 let, Vodmat št. hO, jetika. V hiralnici: Dne 26. avgusti: Ivan Cerar, pleskar, 54 let, vnetje možgan. V deželni holnici: Dne1 23. avgusta: Martin Fortnna. gostač, 85 let, osta. relost. — Elizabeta Artač, čevljarjev* vdova, 42 let, para litična blaznost. MeteorologiČno poročilo. Višina nad morjem 808*9 m. *00 > -C Čas opazovanja Stanje barometra v mm. !*• S 2 51 Vetrovi Nebo J al S a = « ~i* * e« O« - 27. 9, zvečer 738 5 203 brezvetr. jasno 28. » 7. ejatraj S. popol i:n 7 784*9 14 2 28 0 brezvetr. ar. jzah. megla jasno 00 p 9. zvečer 731 u 19 8 si. szah jasno 29. ■ 7. zjutraj 2. popol. 734 1 737 0 158 18*8 hI. vzsvzh. sr. sever oblačno dež 00 « 9. zvečer 737-0 1 i H brezvetr. oblačno 30. n 7. zjutraj 2. popol. 7385 737 4 9-7 20 3 si. svzh. Br. jug megla jasno 290 20-1°, Srednja temperatura sobote, ned 20-7" in 14 T, ia 2 5', 3 3' nad in sije in ponedeljka pod jormalom. dne 30. avgusta 1898 Sknpnl državni dolg v notah..... 101 gld. 70 kr. Sknpni državni dolg v srebru .... 101 . 50 „ Avstrijska zlata renta....... 121 „ 55 , Avstrijska kronska renta 4%..... 101 „ 60 „ Ogerska zlata renta 4°/,....... 120 „ 75 , Ogerska kronska renta 4°/0 ..... 98 , 60 , AvBtro-ogerske bančne delnice .... »07 , — % Kreditne delnice......... 861 „ — „ London vista......... . 120 n — „ Nemški drž. bankovci za 100 mark ... 58 , 80 , 20 mark............ 11 _ 74 . 20 frankov........... 9 „ 53'/, 0 Italijanski bankovci.....i . . 44 B 30 C. kr. cekini........... 6. 64. Dne" 29 avgusta 1897. !•/, državne trafike is I. 1864 po 250 gld. 164 gld. 50 kr. Državne iračka is I. 1864 po 100 gld. . 199 . 25 Donava reg. arečke 5"/, po 100 gld. . . 130 , — Zemlj. ©bč. avstr. 4«///0 slati sari. listi 98 n 50 Ikcije anglo-avstr. banke po 200 gld. . . 157 . 50 Ljubljanske srečke......... 23 50 Indolfove srečke po 10 gld...... 27 . — Kreditne srečke po 100 gld...... 903 , 95 rrsmwsy droit. velj. 170 gld. a V. . . . 512 . 50 Papirnati robslj.......... 1 _ 97* Talnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in snancem siloatno \est, da je na* nepozabni soprog, oziroma oče, stari oče, brat, ■trije, tast in svak, blagorodni gospod Franc Goršic meščan, orgij, stavb, mojster, posestnik L t. d. po kratki in selo mučni bolezni previden ■ svetimi zakramenti za umirajoče v ponedeljek dne 29. avgusta t. 1. ob 9V, ari s*ečer v 62. leta svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. Truplo predragega rajneegs se bo preneslo v sredo dne 31. avgusta ob 5. uri popoludne is hiše žalosti v Razpotnih ulicah št. 6 k večnemu pokoja ns pokopališče sv. Krištof*. Sv. maše sadašnice se bodo brsle v raznih cerkvah. Bodi mu blag spomin ! Ljubljana, dne 30. avgusta 1898. (t322) Žalujoči ostali. Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da je naš iskreno ljubljeni oče in soprog, oziroma brat, stric in svak, gospod Anton Meršol krojaški mojster po kratki mučni bolezni, previden s svetotajstvi za umirajoče, v starosti 57 let, dne 29. t. m. ob 11. ori po noči mirno in a ia o v Bogo zaspal. Pogreb nepozabnega ranjkega hode v sredo, dne 81, avgusta ob 6. uri popu udne iz hiše žalosti, Kongresni trg št.. 7. Svete zadušne maše se bodo brale v žopni cerkvi Marijinega oznanenja. Dragega pokoj nege priporočamo v molitev in blag spomin. (1326) V Ljubljani, dne 30. avgusta 1898. Franja Mertol roj. Svetel, soproga. — Leo-poldina m Štefanija, hčerki. Zadruga krojačev, klobučarjev roko-vlčarjev ln krmarjev v LJubljani naznanja prežalostno vest, da je nje mnogoletni Član in odbornik, gospod Anton Meršol krojaški moj Rte r dne 29. avgusta 1898 ob 11. nri ponoči v T>7. Mu preminul. (1326) Truplo predragega se bodn v sredo di e 81. avgusta ob 6. nri iz hiše žalosti na Kongremem trgu St. 7, preneslo na pokopališče k sv. Krištofu. Ljubljana, dne 80. avgusta 1898. Akad etnično droit vo , Slovenija1' na Dunaju javlja svojim častnim členom, starešinam, podpornikom in prijateljem društva ter bratskim akademičnira društvom pretužno vest, da je 28. t. m. v bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu preminol Frančišek Muhič abs. jar. njen večletai član in bivfii predsednik. Bodi mu zemljica lahka I Za odbor „Slovenije": phil. Jožef Reisner jur. Ivan Rakovnik t. č. predsednik, t. č. tajnik. Ces, kr avstrijske ffi državne železnice. Izvod iz voznega reda ~ viljavaaod ds«l. josljs liti lata. Odhod It LjssbljM« jas. kol. Presa ee« Trhli Ob 12. ari 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Fransenfeste, Ljubno; čes Selsthal v Aaase, Solnograd; čet Klein-Reifling v Sterr, Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. ari 5 m. sjatrmj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; osa Selsthal v Solno grad; fies Klein-Reifhng v Line, Badejeviee, Plzenj, Marijine vsre* Heb, Franco ve vara, Karlove vare, Prago, Lipako, Čas Amstetten ns Dona j. — Ob 11. uri 56 m. dopolodne osobni vlsk v Trbil, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selsthal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popoludne osobni vlak v Trbis. Beljak, Celovec, Ljubno; čas Selsthal v Solnograd, Lene - Gastein, Zeli ob jezera, Inom ost, Bregene, Čarih, Osnovo Pariš; Čez Klein-Reifling v Stejrr, Line, Badejeviee, Plzenj Marijino vare, Heb, Fraoceve vare, Karlove vare, Prago, Lipako, Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 15 min. zvečer osebni vlak v Lesce-Bled. Polog trga vsako nedeljo in praznik ob 5. uri 39 m. po poludne v Lesce Hled. — Proga v Novo iiiesl« In v Ko« cevjo. Mešani vlaki: Ob 6. nri 15 m. sjutrsj, ob 19. ari 55 m. popoludne, ob 6. nri 80 m. s večer — Prihod v I.|abljan» j. k. Preas In Trbiža. Ob 5. url 46 m. sjutraj osobni vlak a Dunaj■ via Amstetten, is Lipskega, Prsge, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Pltnja, Badejevic, Solnogrsda, Lines, Stevra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Ueliaka, Frantensfeate. — Ob 7. ari 55 min. sjutraj osebni vlsk is Lesec-Bleda. — Ob 11. ari 17 m. dopolodne osobni vlsk s Dunaja via Amstetten. Karlovih varov, Heba, Marijinih varov Plznja, Badejevic, Solnogrsda, Line«, Stevra, Pariza, Oenevs Curi h a, Bregenca, Inomosta, Zslla ob jezeru, Lend-Gssteina Ljubna, Celovca, Linca, Pon-tabla. — Ob 4. uri 57 m. popoludne osobni vlak s Dunaja Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pon-tabla. — Ob 9. nri 6 m. ivečer osobni vlak s Dunaja, Lipska, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, H oba, Marijinih varov, Plznja, Badejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca Pontabla. Poleg tega vsako redeljo in pracnik ob 9. uri 55 m. vlak ia Lese Bleda. — 1'rosa Is Novega uesla ln Is Ko«ev|*< Mešani viski: Ob 8. uri 19 m. sjutraj, ob 2. uri 32 m, popoludne in ob 8. nri 35 m. zvečer. — Odhod Ia LJubljane d. k. v Kansmlk. Ok 't, uri 23 m. zjutraj, ob 2. ari 5 m. popoludne, ob 6. ari 50 m in ob 10. ari 25 min. zvečer, poslednji vlak samo ob nedeljah in pravnikih. — Prihod v l.|ubl|ano d. k. Is Kamnina. Ofc 6. ari 56 m. sja traj, ofc 11 ari 8 m. dopoludne, ob 6. on 10 m. in ob 9. ari 55 min. zvečer., poslednji vlak samo ob nedeljah in praznikih_ M 044—46) Priden deček ki vstopi Iftos v II. rarred realke, 86 vzprejms V dobri družini v stanovanje In hrano. — Kje ? pove npravništvo .Slov. Naroda". (1292—2) !!!)V16 več prahu!!! W16 Ikropenja! K16 ribanja sobnih tal! Hlgljo-nlčno varstvo aopllnlh organov! se na sijajen način dosele, ako se pomažejo tla z »Henrika Zentner-ja prašnim oljem". I z najditelj Henrik Zentner, DnnaJ, VII., Nenbaa-ajasse 11. (lal6) Prospekti brezplačno. fjajJT* KMSž«>piilhl ne laC*e|o. fJjajBJ Gostilna s pekarijo z dobrim prometom, z velikim aalonom, gostilniškim vrtom in ledenico, na najboljšem glasu v kraju, se odda z dnsm I. februvarja bodočega leta v najem ali na račun pri IvMaaia vVMkoialtjrtf-ii v Šmartnem pri Litiji. — (Za pekarijo opravičeni imajo prednost.) (1800—2) V svoji novi stavbi s*>m odločil *eć |»r«»-atorav m €U|ulte. Oskrbljeni hi bili z vnem in bodo pod gotovim nadzorstvom. Plača po najnižji ceni. Uporaha vrta je prosta Najvažneje je. ker no stanovanja tik gimnazije Oglasila do 10, septembra pri %rllitor|n Onu i*l v I4rmi|u. (1310—1) ■ SCO Mr K«| 9 osebi mirno stanovanje obstoječe Iz 2 sob (vsaka s svojim vhodom) in potrebnih pritiklin. cisto in — najraje — separirano. Ponudbe vzprejema iz prijaznosti upravništvo „Slov. Naroda". (1291—4) - || zupncei ^j. |rj["y«|||f ISO! — io) ^ < trgovino za koiiiisijonalno ► 4 in špedicijsko poslovanje. ► % Naročila, in Bicor mala v pošiljatvah po 5 ky po r ^ pošti in od 30 kg naprej po železnici, izvrševal bom k* a točno in ceno. h ™ Razpošiljal bom razen kolonljnlneirn lil«km r ^ tudi droge na trg spadajoče stvari, kakor: smdje, k> m ijavo, ribe i. dr. Pečal se bom b raspro- s. " davnnjeiu d«ii»«člh |»rld«*lkov9 m prilenan- ^ d IvImkh v stoja* HUIwdia«is, dujtsl na lni» k> ^ nupliteilH ln posredovasl dotlčuo prodaj« a. * um k»rlHl lAMtnlkM. ^ ^ Trgoval bom todi s vinom rm debelo. p> ^ Npre|isiem snstopstva trdnih — za konku- a. % renco sposobnih — tvrdk in polagam za to kavcijo, v ^ Nadejajo se, da se me sorojaki domislijo, ostajam ■> ^ s odličnim spoštovanjem udani k> 4 Ernest Fegan v ulic S. Franctsco it. 6. ► Csojam si naznaniti slavnemn občinstvu, da sem k> zapričel _ ■J^jpstu (637—18) - gSI lJo«l lian Veli 1* o —^"išii jos < priporoča J. Soklič. ittj i • josip reich ► 4 likanje sukna, barvarija k < in kemična spiralnica > j Poljanski nasip — Ozke ulice št, 41 l»u v:i I« katera izvršuje ceno, po&teno in iz zanesljivo trpežnega usnja od najfinejše do nuj pri proste j Se oblike. Mere se shranjujejo. Vnanjim naročilom naj se blagovoljno prideue vzorec. •Js"'el* 'e£« ^^rZ'r^^*~tl'^I*~*ol uene. S C ;\>, ^ ™ >^0ia^ Ljubljana, K rančih kanske u lir** 4. c Pleskarska mojstra c. kr. državne in J c. kr. priv. južne železnice. ^ Slikarja napisov, \ • tavblnakA in poblstvona plockarja. \ Tovarna za oljnato barve, lak in pokosi. (44) Zaloga orljrloHliieti« Uarlioliiit')!*. Maščob*, za konjska kopita in usnje, »SSl^Ti=rSfSl~H2ie^Jc2JSi-E2Jt2Jlfl oderci izvrstne facone, najboljši izdelek [U 1(45) S&lijoenoje pri [U g ALOJZIJU PERSCHEl I Pred škefljo 22, poleg mostne hiii. nj asiEfiHSja&-E?.rsr~i[t-irsrEEii Avgust Eepič j Ljubljana, Kolezijske ulice št. 16, J (48) -v T m ©-ve ran * ac priporoča slav. občinstvu in naznanja, F. Cass©r™ann krojač za civilne obleke in raznovrstne uradniške uniformo in poverjeni zalagatelj c kr. unif blagajnice dvž železnic uradnikov s.* priporoča slav. občinstvu za izdelovanje civilnih oblek in nepr emociji vin havelokov po najnovejši t* coni in najpovoljnejSih cenah, angleško, francusko m tuzemsko robo ima na skladišču — Org. uradnlkotn se priporoča za izdelav; nje vsakovrstnih uniform ter preskrbuje Vse sraven spadajoče predmete, kakor sablje, meče, klobuko itd, gg, c. kr justičnim urad likom pa za izdela\unje 2fc9T ta!arjcv in barut. (4rj| \ Največja izber najnovejšsga | [svilnatega blaga j ,.' eruo in bartaNto, * X za cele obleke in hlnze, priporoča ■ ! po iiMJuis.) I k eeitah (47) I Alojzij Persche \ j Pred Ško fi|o 22. ;;oleg mestne hiše. | tla izdeluje in popravlja vsakovrstne £ ■ odo Iz hrastovoga ln mehkega e lena po najnižjih cenah. — Kupuje odo. I J ln pro«laJa staro vinsko posodo. | ^ 1 Fran Kaiser i i > fjjjvečja tovarniška zaloga HENRIK K EN D A [Ceneni lepi klobuki za"^ damo. Vedno Badnje novoiti. !*«• prat i j >« ne urno in prav pa ceni Moilni žurnali franko in Uiiflj. J (t>0) LJUBLJANA. s prodajalec biciklov » ^ Iz iirviii tovarn« S (49) Ljubljana $ Šelenburgove ulice 6. | *J Najboljše urejena delav- I OJ nloa za popravljanje bloiklov ^ d ln ilvalnlh atrojev. P i^^va-fjjjf^^^vatp^Hartar^v. ^ i klobukov X^o iia]iiiz]i ceni pri (;.U) J. S. BENEDIKT-u Iijnbljaiin, KiArl i i -a J. J. ITAGLAS i Ljubljana (M) Turjaški trg štev. 7. 3? ..." ........... Iga. Fasching-a vdo^e ključavničarstvo (f,3) Poljanski nasip št. 8 (Relilm hiia) pripon ra svojo hopato zalogo dtedilnili ognjišč ■njprlproatejilli* kakor tudi nn,|fl« •i« j*»tu, z žolto medjo ali mesingom montirani li za ohkladc 8 pernicami ali kalilami t' op ra > I jitn J i* liiiro In po <>enl. Vuunja naročila so hitro izvrfie. Darila za vsako priliko! Frid.Hoffmann urar v. Ljubljani, Dunajska cesta priporoea svojo največjo zalogo vseh vrat žepnih ur zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kak« t t udi stanskih ur, budilk in saionskihur vse le dobre do najfinejše kvalitete po nizkih oenah* Wovosti v žepnih, kakor tudi v stenskih urah vedno v zalogi. 56 Poprav« ae lzvrinjejo najtočneje. Ljubljana, 5 5■ ..u:.-j;%-..a cesta si. Tcrarnićka zaloga šivalnih strojev in velocipedov. tVfkJnlžJo cene« ^VjlTLt-C>lX 1 Sv. Petra cesta št. S Ljubljana Sv. Petra cesta št. G priporoča svojo veliko salogo gotovih oblelc za gospode in dečke, jopic in plašče v za gospe, nepre-močljivih havelokov itd. Obleke jpo m«*i*l Be po najnovejših usoroih in po najnižjih cenah solidno in najhitreje IsgotOV.Ijajo. (67) •ubit**" VVtEnKBT^r^^ 3 ^-rr^asartaaiBi^r:« Fran Detter ILjj-^'fclja.jn.su Sta-ri trg- štev. 1-Prva in najstarejša zaloga sltralnili strojev. Tu se tudi dobivajo vHakovr.stni kmetijski stroji. Posebno pa priporočam svoje izvrstue slaiuo-rexiil*'e in iiilnliliil«e, katere se dobivajo vzlic njih izbornosti centS. (5b) Oenlkl zastonj ln poltnlne proato. I¥I ehanik Ivan Škerl Opekarska cesta st. 16. v Ljubljani. Šivalni stroji po najnižjih cenah it:«-iii!<> in druga v to si roko ■pada* ioAa popravila i/.-vi&i doh o m i n" V nauja naročila ic turno it* r-NUjfj'-. iciklisti!!!! Jopce, nogovice I pasove, kravate J najceneje priporofia jj Alojzij Perschč* £ Pred škofijo 22. poley mestne hiše. * v največji izberi in po najnižjih cenah f trakove k vencem z ali brez napisov v I vseh barvah (59) priporoča LKarl Recknagel w na Mestnem trgu. i 1954 cKoncipijenta sprejme /ttkoj dr. Jfar/ Jriller ottvetnik v Vol m hm. Radi odpotovanja proda 88 iz proste roke ležeča poldrugo nro od Ljubljane. V hiši je sedaj strojarska obrt Pri hiši je tudi pod in hlev ter nekoliko zemljišča Kupci naj se za naslov obrnejo na upravništvo ^Slovenskega Naroda". (1821—1) Kantiner se išče za kantino in zalogo živil podpisane uprave. Isti se odd^sta v najem ali tudi na račun. V poslednjem s'učaji moru kautiner skrbeti za t -čilno in kuhinjsko orodje in dobi 2 °/0 provizije. Cisti dohodek kuhinje, p ke kruha in tobačne trafike ostane njemu. Prometa je na mesec 1000 do 2000 glo". Kavcija 500 gld. — Ponudbe vzprejema upraviteljstvo žage Hornwald poafln 14«»«*<>\ Je. (1320—1) Inujen v pisarniškem posla, z lepo in hitro pisavo, želim takoj pri odvetniku ali notarju v Ljubljani V Službo Stopiti. Spričevala ugodna. Ponudbe naj se pošiljajo na upravništvo „Slov. Naroda". (1896—8) !>r. Frl«lerlk» l,«'iigl«'l-u Brezov balzaiii. Že nam rastlinski sok, kateri teče iz breze, nko se mivrta njeno deblo, je od pamti' eka znan kot najizvrstnejse lepi nlo. ako se pa ta sok po prv.. IU izumitelja pripravi kemičnim potem kot balzam, zadobi pa čudovit učinek. Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali dragi deli polti, Vjasjg lorip) »»«* Iv rirugl ilnit iie- inHllll* liihki iii- o«! polti, Ul piiNdUH' VNl«'(l l«-c>» vl-««» IioIm In »le*iih. Ta balzam zgladi na obra/.u nastale gube in ko-zave pike ter mu d;ije mladostno barvi>; polti podeljuje baloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj nago pege, iollaVOtt, ogerce, nosno rudečico, zajedce in druge nesnažnosti h-, polti. — Cena vrču z navodom vred kl.rtO. I>r. Frideriku ĐENZOE-MILO. Najrailejse in najdobrodejnejse milo, za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad HO kr. {3—1K) Dobiva se v l.jublJ»ul v 11». pl. TriiltrirAjr-'« lekarni in v v*eh \cejih lekarnah. — Postna naročila vzprejema W. Ileun, DummJ, X. Služio pomožnega uradnika od«Iia Kiulrugia Hranilno In poaoflluo druitvo v IMuji". Slnžba je provizorična; prva plača 30 gld. • odpoved Sest tednov. Prošnje se vzprejemajo «1» «lnć 15. aep« tembra t. I. Na Ptuj i, dne 29. avgusta 1898. (isu—i) NaČelstvo. V najem se odda velik prostor v Igrialilli u 11 cikli, pripraven za tesarsko obrt in kot skladišče. Pogoji se izvedo v pisarni Ivana Plantaua, o kr. notarja v Ljubljani. (1818—1) Najlepšo, zdravo čebulo razpošilja tvrdka Iv. A. Hartmann v Ljubljani v vrečah po .')()- 10() /.// po Jak«* nlakl veni. Omenjena tvrdka odda po jako ugodni ceni tudi 2000 lepih, močnih, skoraj novih (1324—1) vreč za deželne pridelke. Jvan 2gur trgovec S^ntonija 2gur rojena sronac poročena. '^t* (1818) Senojača Cirkonica dnč 28. avgusta tŠ98. Št. 41. (iyi3 -i) c%a%glednice v najfinejšem svetlotisku (Hchtdruck) po U t ko nizkih cenah, kakor nihče &3 i%ffrsit/e S. fflagolič Cel/t. Fotogra-potrebne »a razglednice, naprart/a yo ttaročni-kvri želji Brezplačno. MBt'fi miti* t-nsfilriinice s& jn*šljv pc*pr*ej na nfjlett. — \awtn~ittB x«? i*vriujej» najkasneje i> štirih tetinih. — im«»fft»Ji in vene pistneno. (1273-3) S. Mago/i'Č, umetniSki zavod v Cel j i. Podpisani zaatop namera ve na podlagi od stavbinega odseka c. kr. okrajnegi glavarstva v Logatcu potrjenih načrtov sezidati okrožno bolnišnico v Idriji. Skupni stavbeni stroški prorafunj* ni so na 18.SOO — Natančni stavbeni pogoji, načrti in proračuni so pri podpisanem zastopa v pregled razgrnjeni. Delo je 14 dni po odločitvi pričeti in če mogoče letos pod s t) eho spraviti ter najpozneje do konca julija leta 1600 končati. Kotekovnne ponudbe z dotiču mi spričevali in varščino v zneska 1400 gld. vložiti je pri podpisanem za&topu do vštet* ga I£. septembra t. I., tf r nftj s« ponudnik ob jednem tudi izraz«, za katero ceno bi prevz«! orne« njeno zgradbo. Okrožni zdravstveni zastop v Idriji dne 28. avgusta 1898. Načelnik. Nagode. Prva goriška tovarna priprav za izdelovanje plina ,Acetilen' je pod imenom G. D. Conforto postavila IVOJ stroj v gostilni pri , Ka-trlneku" v Lescah m v restavraciji KUnarJevl v Radovljici. Luč je j;.ko živa ter sveti bolje, nego vsak drug plin, Str« j je zelo pripraven, 1:.1.i> da samote, vsakdo izvršiti vte delo v J5 n inutsh, Stroj G D. Conforto lz Gorico je jedini, l.Men je pohvale in priporočila vreden, ter fatoji \i-;:ktimi na ogled v dobro zi anih gostilnah: (1289—4) Ufori Hi'inann s. r. gostilničar pri BKatrincku" v Lescab. Vinko Hudovernig s. r reitavrater pri Klinarji v Radovljici. Samo BO tr. za 2 žretaii. I ZadaJ i mesec. Giaraido?it*ioo.OOO!L°!25.000t™| 1H J (t- j Srečke jubllejske razstave (1S02-2) ek SO hi?. Žrebanje: 15. septembra 1898. Žrebanje: 22. oktobra 1898. priporoča 0". O. ^CA."5TEE, "toa.xi.lsa, tt IL.Jm."blJem.l. Razglas. Pri županstvu me&tne občine Črnomelj oddati je s 1. oktobrom t. I. služba občinskega tajnika z letno plačo lOO «1*1. Zahteva se znanje slovenščine in netožčine v govoru in pisavi, ter izvežbanost v občinskim uradovanju. Prošnje s spričevali o dosedanjem službovanji in nravnosti vložiti je do lO. M«'|»tenibrta t. I. pri podpisanem županstvu. ProHilti s kavcijo imaji) predstvo. (1261—3) Županstvo mestne občine Črnomelj d m? 12. avgusta 1898. n Mm t Londona. SSJfjSt/ riiJJsia a o brlijo: Filijala za Ogersko: Dunaj, L, Giselastrasse i Pešta, Franz - Josefsplatz It, 1, v hiši društva. 6t. 6 in tf, v bisi društva. Društvena aktiva dne 31. decembra 1^»»>........ . . kron 157,806.840— Letni dohodki na premijah in obrestih dnu Bi. decembra l>f)t> . . , 28|670,916*— Izplačitve zavarovalnin in rent in zakupnin itd. za obstanka dru- Btva (1848).................... 889,497.900*- Mej letom 1898 je društvo izpostavilo 8654 polic z glavnico ... „ 80,577"960'— Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za predloge, daje braspSadno rjlavra agentura v Ljubljani, vila nasproti BNarodnemu domu" uri Q-*S7-lčL©riAa. Zesch-ko-t-a. (uss—ioj Isdajatffj ia odgovorjii uredmk. Joeip Noii'. Li./»tu;jia in tisk .Narodne Tiskarne". 85