ISSN 0351-6407 lllllllllll 77035 1 6400 1 9 CENEJE, Bi BILO ZASTONJ! RAČUNALNIKI Lendavska 39b, M. Sobota, tel: 33 002 9 VESTNIK vestnik NIK VESTNIK VES VESTNIK VESTNIK® NIK VESTNIK VES VESTNIK VESTNIK £* VESTNIK VES © CREDITANSTALT Banka Creditanstalt d.d., Ljubljana JALO pizza «0» 63 24 9 1 Murska Sobota, 31. oktobra 1996, leto XLVIII, št. 44, cena 170 SIT na pokopališču, počivajo naši najdražji. Svilni so odšli veliko prerano in zato je bilo ^0 toliko bolj boleče. Mnogih se svojci pomnijo večkrat, obiščejo njihovo poslednje Počivališče, položijo cvet, prižgo svečko ... dneh so grobovi še posebej urejeni in '!a njih bo zagorelo tisoče lučk. Našel pa se ^Mi zapuščen grob; obstojmo tudi pred ^ni, prižgimo svečko, tudi kak cvet Poidimo nanj; vedimo: tudi tu je pokopan ^ovek! Orda pa je praznik dneva mrtvih tudi čas, p sc zavemo svojega življenja in konca, ^govor pravi: Življenje je kot ogenj: njegov ^cctek je plamen in konec - pepel. - Š. S., ^^Njija: J. Zauneker $ ^oveniji trenutno le šest opekarn, opcija pa še ni končana : opekarništvu hiter Povozi počasnega opekarne naj bi v prihodnosti postale tovarna stre- . ’ s1 75 odstotkov), nato pa je HDZ s P0^Ttprn^ol,ik,^ kot pravijo voditelji opozicijskih strank’^($0, svoje vrste nekaj opozicijskih svetnikov, prestopi iz ene v drugo stranko niso bis li vzpostavljenega razmerja sil po ,f več tako trdno, kot je bilo pred enimi6 , »Ali potemtakem ni tudi moški strip . Ijivo čistejša predstava kot kateri ko1.^5^ politiki, četudi nemara kdo od premoženja ne bi hotel pokazati ra občinstvu,« pojasnjuje novi način za-jni ki^j nekdanji pravaški poslanec Ante i'olik° da bo mogoče v hrvaški politiki kolik1' malno delovati, ko bodo veljala vsaj kakršna veljajo pri moškem striptizu- 6 je ji relativno mladega razočaranega P0'1! mj. »a/ no vprašanje, ali se mu bo želja izp°‘ prflF peter r H r li H h k ti i« ti s h; h S s s lastnik, 3i oktober 1996 Aktualno doma Svetniki Občine Turnišče so dokaj temeljito »pregledali« bilanco proračunskih prihodkov in odhodkov za letos KS enkrat več denarja? »Črtali« sofinanciranje območnega odbora RK v Lendavi, za jjovanje pa le našli 200.000 SIT Osnutek rebalansa proračuna Občine Turnišče za leto 1996,, ki so ga '^navali na ponedeljkovi seji občinskega sveta, je »Precej »razvnel« svetnike, delavce občinske uprave m župana, naz "je so ga le soglasno sprejeli. Predvidevali so, da bodo zna-® s^upni prihodki občinskega ™rečuna za letos 146,6 milijo-aWjev, zaenkrat pa kaže, da °ta številka le 138,2 milijona UvV' Po besedah župana Jo-aK°«ta n’so zadovoljni z za- M i^eno Porabo, ki so jim jo bočili« v Ljubljani. Več bi jim '“i priznati predvsem za reše-problemov v infrastrukturi. °bo z novimi »tranšami« do 2Ca ki jih je napovedala ^ska vlada, pa še ni znano. Zakaj toliko sredstev (1.140.000 SIT) za pogodbeno delo, je zanimalo Jožeta Benceja. Mar ne bi bilo bolje, če bi s tem denarjem nekomu omogočili stalno zaposlitev? To bi bilo za državo še dražje, je bil odgovor. Računali so, da bodo s kupnino od prodanih poslovnih prostorov v občinski stavbi dobili 6 milijonov tolarjev, v resnici pa so iztržili le nekaj čez 941 tisoč tolarjev. Kupcu, s katerim so sklenili predpogodbo (Vitez), banka namreč ni odobrila posojila, s katerim bi lahko plačal tudi kupnino. Zato se bodo morali najbrž dogovoriti za najem poslovnih prostorov, kijih že uporablja. Nekaterim svetnikom so se zdeli previsoki izdatki za materialne stroške občinske uprave, saj vse kaže, da bodo za skoraj 30 odstotkov (namesto 3,4 4,4 milijona SIT) večji od načrtovanih. To pa zato, ker morajo iz te postavke poleg sejnin in dnevnic plačevati tudi za reprezentanco, telefon, kurjavo, elekrtiko idr.). Kazalo je, da letos ne bo denarja za jelkovanje otrok v osnovni šoli, potem pa so v ta namen le »odobrili« 200.000 tolarjev, za kolikor so zmanjšali znesek za subvencije v kmetijstvu. Rdečemu križu pa, kot kaže, ne bodo nakazali predvidenih 180.000 tolarjev, češ da območni odbor v Lendavi ne deluje. Po vsej verjetnosti pa ni tako. Tudi sredstva za izdelavo načrtov za kanalizacijo (1,2 milijona SIT) so »črtali« iz rebalansa, po razpravi svetnika Jožeta Hanca pa so vseeno sprejeli sklep, da bodo objavili razpis (natečaj) za izdelavo idejnega projekta za kanalizacijo v Občini Turnišče. Franc Režonja je ob tem navzoče seznanil, da še ni urejeno lastništvo po komasaciji zemljišč (niso prejeli od-ločb'iz Ljubljane), kar je tudi ovira za napeljavo kanalizacije. Do božiča bodo odločbe menda prispele, tako da bodo lahko sledili še drugi postopki, ki so potrebni. Svetnik Ivan Prša je bil mnenja, da bi morali krajevnim skupnostim povečati sredstva za 100 odstotkov, s čimer se je strinjala tudi večina drugih. To pobudo pa bodo skušali upoštevati v proračunu za prihodnje leto. JOŽE GRAJ °vna konferenca na UNZ Murska Sobota Aretacija pri Gajševskem jezeru ________________________ sejalca eksploziva prijeli, kupec pobegnil r°'*c*jske postaje Ljutomer in Urada kriminalistične službe Sčj0 i -a so me(l terenskim delom zvedeli, da ima R. J. iz Preceti-zv d° . 110 eksploziva, ki ga ponuja morebitnim kupcem. Pozneje ^elisni • ’ da je nekemu Mariborčanu že prodal štiri 100-gramske pa-j v* amonal, dva detonatorja in 30 centimetrov vžgalne vrvice. । o|(to|) Krttninalisti so še zvedeli, da bo osumljeni Precetinčan prišel 5a y bližino Gajševskega jezera, kjer bo neznanemu kupcu pro-. DelaVc °"č*no eksploziva. ^Sod Or8anov za notranje za-i^sodn^r'dobb' ob preiskoval- Okrožnega sodišča ukrenb°ta odredbo za izva-^Drn7Zaradi PrijetJa osum-^g^^Ralea in kupca. Ome-pGajs.e dopoldne so za nasi-a »ki jpVske&a jezera res opazili J^lično IZavtornobila prinesel h dtem k^0, nakar so Sa prijeli, °Je oseba - domnevni ^^šain1'3 neznano kam. Seve-k ^licL^Ptoviti- kdo naj bi to 'n kriminalisti so v gr-^55na^aju aretacije našli in za-c s Po 100 grami eksplo- živa amonal, torej skupaj 5,5 kilograma, 14 detonatorjev in 15 metrov vžigalnih vrvic. Vrednost zaseženega je od 100.000 do 200.000 tolarjev. Osumljenega R. J. so privedli k preiskovalnemu sodniku, ki je odredil pripor. Preiskovalci pa s tem zadeve seveda niso odložili, ampak skušajo ugotoviti, odkod izvira eksplozivo in kdo ga je hotel kupiti. Zoper storilca so podali kazensko ovadbo zaradi storitve kaznivega dejanja po členu 310/1 (neupravičena proizvodnja in promet orožja ali razstrelilnih snovi). Zagrožena kazen je zapor do treh let. Načelnik urada kriminalistične službe Marjan Farič in novoimenovani načelnik operativnega oddelka Anton Rozman sta na včerajšnji tiskovni konferenci na kratko poročala še o nekaterih drugih rezultatih dela. V prejšnjem tednu so jim čakovski kolegi omogočili »razgovor« s K. H. iz Lendave ter L C. in V. J. z območja Ptuja. Te so na Hrvaškem priprli ker so vlomili v butik v Čakovcu in zlatarno v Murskem Središču. Osumljeni so priznali tudi nekatera protipravna dejanja na območju Pomurja, denimo krajo osebnega avtomobila Fiat Uno iz Lendavske ulice v Murski Soboti, ki naj bi ga prodali nekam v tujino; vlom v hišo v Petišovcih, od koder so ukradli barvni televizijski sprejemnik, iz garaže pa so odpeljali osebni avto Zastava Yugo, s katerim so se potem celo nekaj časa vozili naokrog; vlomili pa so tudi v Zrimovo trgovino v Slovenski ulici v Murski Soboti ter odnesli oblačila in drugo v vrednosti skoraj dveh milijonov tolarjev. Eden od prijetih pa je tudi priznal, da ima ta skupina »na duši« tudi krajo osebnega avta Mercedes Be-nz, last ING-GRE iz Lendave, ni pa povedal, kje je trenutno to vozilo, vredno 13.000.000 tolarjev, saj naj bi ga preprodajali. Zdi pa se, vsaj tako je bilo mogoče slišati predstavnike UNZ na tiskovni konferenci, da ni več daleč čas, ko bodo povedali, kje je vozilo. Imel naj bi ga neki »znani« kriminalec? V devetih mesecih tega leta je bilo na območju UNZ Murska Sobota 1.328 kaznivih dejanj, kar je enako lanskemu številu. Raziskanost seje povečala z lanskih 73 na letošnjih 80 odstotkov. Letos je več kaznivih dejanj v zvezi s prometom mamil (lani 19, letos 27), tako imenovani »promet z orožjem« se je povečal z lanskih 4 prijav oziroma zaznav na letošnjih 17. Letos v devetih mesecih je bilo v Pomurju 15 ropov, lani pa 7 itd. Vse to (in ne samo to) zahteva še večje napore policistov, kriminalistov in tudi nas občanov. Š. S. Vlada naftarjem delno popustila Ukrep za Nafto Lendava le obliž Vlada se je odločila, da se ob spremembi strukture cene naftnih derivatov v korist naftarjev na mesec odpove 500 milijonom tolarjev proračunskega prihodka. Kolikšen odstotek prometnega davka na posamezne naftne derivate je to, sedaj še ni znano, s tako odločitvijo pa je tudi le delno ustregla zahtevam Petrola, OMV-ja Istra, S Trada in Nafte Lendava. Ti so si želeli od 11 do 20 odstotkov višje neto nabavne cene bencina, do 20 odstotkov višje za neosvinčen bencin in 35 do 51 odstotkov za dizelska goriva. Vlada pa jim je odobrila, ne glede na vrsto bencina, le 6-odstotno povišanje. Nabavna cena plinskega olja bo lahko višja za 11 odstotkov, mazutov pa 12 odstotkov, utekočinjeni naftni plin je v nabavni ceni dražji za 8,5 odstotka ter na bencinskih črpalkah za 0,2 odstotka, za 3 odstotke pa bodo višje tudi drobnoprodajne cene ekstra lahkih kurilnih olj. Vlada se je odločila za 9,5-odstotno povišanje trgovinske marže. Na tiskovni konferenci po seji vlade so novinarji vprašali, koliko bo odločitev vlade pomagala rafineriji v Lendavi, vendar je bil odgovor, da si bodo teh pol milijarde tolarjev naftarji pač delili. Toda jasno je, da bo na lendavsko rafinerijo odpadel manjši del, saj sama lahko računa na višji prihodek le od povišanja nabavne (rafinerijske) cene naftnih derivatov, medtem ko bodo trgovci rezali debelejšo rezino še zaradi povišanja trgovinske marže. Direktor Nafte Lendava Jože Hozjan pa je dan po sklepu vlade povedal: »Govoriti sedaj o tem, kaj to pomeni za nas, je še nekoliko prezgodaj, toda prvi izračuni kažejo, daje to le obliž na naše rane. Naše zmogljivosti so zaradi pomanjkanja denarja za nakup surovine in ustvarjanja izgube s substanco zasedene le tričetrtinsko, tako da se kljub ukrepu vlade naš likvidnostni položaj v kratkem času ne more izboljšati.« Učinek vladnega ukrepa pa bo Nafto Lendava zadel šele po tridesetih dneh, kajti šele po tolikem času dobijo priliv od prodaje na trgu. V Nafti odločitev vlade pozdravljajo, če napoveduje pripravljenost vlade za celostno reševanje problema določanja cen naftnih derivatov ter sploh izvajanje zasnovane strategije razvoja energetike v državi. * Nafte Lendava torej tudi ob tem zadnjem ukrepanju vlade niso obravnavali ločeno od drugih naftnih trgovinskih družb niti ji niso dali posebnega poudarka v smislu, da bi se vprašali, kakšen bo učinek sprejetih ukrepov za lendavsko rafinerijo. Nafta je bila torej za vladnim omizjem spet obravnavana v paketu, kjer so obravnavali in videli predvsem velike in njihovo . grožnjo, da se zna prav sedaj pred volitvami zgoditi, da bo prišlo do motenj pri preskrbi tržišča z naftnimi derivati. To pa bi bilo sila neprijetno in politično škodljivo. Zato je tudi slednja odločitev vlade, da se odreče polmi-lijardnemu prihodku v proračunu, predvsem politična odločitev. O upravičenosti zahtev naftarjev in o pravilnosti njihovih izračunov v vladi v zadnjem obdobju nihče ni pomišljal, saj so bili realni. Ampak vlada je z odločitvijo za popravek cen naftnih derivatov zavlačevala prav tako iz političnih razlogov. Tako pač je: doker bo določanje cen naftnih derivatov v rokah vlade ter neodvisno od dogajanj na trgu, do takrat ne more biti drugače, kot da je politika cen naftnih derivatov orodje in sredstvo za vladanje. Ne glede na to, katere politične barve je vlada. MAJDA HORVAT pred volitvami p. - ■ h«vu vvuivaiiu Hska nova oblačila 1.^ ko sva bila v Srbiji, se nisva imela namena preveč zaplesti arvanim razumevanjem utripa dežele: velikemu številu boljših obrt' Je ze spodrsnilo na spolzkem terenu balkanske, Pa srbske Politike. Zgodilo pa se je tako, da sva doma ob uK ug°t°vila, da je tudi najin pogled zaznamovan. Povsem ja-L i *na namcra bila uresničljiva. Pa ne samo zaradi naju; sami h1 tla eniu soočenju z nastalo politično povojno situacijo tako izogi-^'hov •l>,Ote,n ,a tragični in krvavi delež srbske resnice vsrkava v vse ^Ije in početja. Po svoje zaznamuje tudi tako običajne "akuP Fruktalove otroške hrane ali steklenice radenske. feSkau’.- do naJu’ Slovencev, Kr10 'n ne 8re za t0’,e P° «n'ankc'j in ob hkratnem Uho s preostalim sve- °čhnejše posledice tiste lXJ?ne'v kater° Srbi urad' Ki«?1 Vp'eten' 'n ie uradno rabili. Protislovje je pre-llSčirSe ba'° z ni‘m sm’seb iC^iol'vZato ®a veb'na Srbov s |et6tnS^Upne P°zabe odriva. V CWJSem obrisu t0 P°meni’ Miloševiču vidijo tvorca »ici^natv-dnevniku-ki so R,'Medijska Potemkinova H^majokotgtas novega nPr- veUa’da ie 'e n '»Sk' pr'be'ek dosegel le i^^i^ojnega), gospodar-?\s °beta rešitev svojih pro-tujih vlaganj. O k1?! ubi najbolj zagrizeni op-Vjiij; 2^011 najbrž resno po-razvP’t' jesenski kra-S £vki. Novosadski režiser lnik, ki je bil s kamero kot zmeraj prav v središču najbolj žgočega vrenja, pravi: »Stavkajo, lačni so, vsi pa imajo v žepih orožje.« Seveda niso edini, le prvi. Resje, da življenje vedno prinaša kaj novega, zato je na stare dolgove včasih kar lahko pozabiti. Posamični intelektualci v odrinjenih svobodnih medijih svarijo prav pred to nevarnostjo in hkrati opozarjajo na nujnost narodovega moralnega očiščenja in preporoda, brez česar bo prihodnost za zmeraj suženj krvave preteklosti - zdi se, da zaman. Tudi Zahod zdaj vidi v Miloševiču tvorca miru in s tem podpira njegovo predvolilno politiko pozabe in tudi sicer nastaja vtis, da bo s predvolilnim ritualom srbska politika napisala svojo lastno pravljico o cesarju v novih oblačilih: v tej ni iskrenega in drznega otroškega glasu oz. ga nihče noče slišati, ker si vsi, ne le cesar, želijo novih oblek po evropski šegi. Kokarde, četniški simboli in uniforme, juna- štva zgodovinskih bitk, so že ob daytonskem podpisu izginili z najbolj prometnih beograjskih ulic, kjer seje tako glasno in vehementno šopirilo to znova obujeno smetišče zgodovine. Beograd navzven postaja prava evropska prestolnica, ki se otresa svojega provincialnega blata (beri: sledi beguncev in še bolj dosledno sledi vojnih veteranov). Dedinje je v postopku intenzivne obnove, saj je najbrž to edini pravi kraj za konec cesarjeve procesije. če ne danes, pa jutri. Privesek Hollbrook zagotovo več možnosti kot srbska opozicija. Žalostna in notorična resnica srbske opozicije je namreč, daje med njimi Koštu-nica edini, ki se ni nikoli pogajal za stolček v Miloševičev! vladi, vsi drugi pa so bili v zameno za položaj nadvse voljni sodelovati z njim in njegovo politiko. Protivojna opcija pa v uradni politiko žal nikoli ni zaživela. Cika Avram, znani srbski finančnik in prejšnji minister, je bil še pred začetkom cesarjeve procesije zavpil, da so cesar in vse njegovo priskledništvo goli, daje vse skupaj prevara in goljufija, navaden zločin, a ta starčevsko-otroški klic je že davno preteklost. Srbi ga kljub njegovi veliki priljubljenosti niso hoteli slišati. (Mimogrede: v Srbiji so v tem trenutku modne revije in moda vladajoče predsednikove stranke - stranka JUL, kiji predseduje Milo- ...kot taka tudi v resnici najpomem- ševičeva žena - bo v ne tako oddaljenih letih lahko kar od tam vodil svojo socialno politiko. Kajti to je še en srbski paradoks, in sicer da je to pravzaprav edina stranka, ki v svoj predvolilni program vključuje socialno problematiko, opozicijske stranke pa se še zmeraj prepirajo predvsem okrog pravic za nasledstvo četniške tradicije. Odločitev Zahoda, da se bo pogovarjal z Miloševičem, je torej povsem razumljiva, odločitev, da se bo z njim pogovarjal v njegovi lastni maniri, pa edina razumna: poleti je posebni poslanec Hollbrook s svojim samozavestnim nastopom in aroganco v neposrednem prenosu zasebne tv-hiše BK pravzaprav kar navdušil Srbe in sprejeta je bila šala, da ima bnejši družabni dogodek, tako rekoč način življenja.) Ostaja le še glas neodvisnih medijev, ki Srbom kot glas slabe vesti ne da miru in nenehno opozarja na preteklost in na nujnost soočenja z resnico. Ob tem pa postaja vse močnejši tudi ustvarjalski in avtorski glas iz umetniških krogov, ki skuša prek sebi lastnih medijev (poezije, predvsem pa filma) doseči najpomembnejšo plast družbe: mlade, marginalce, oporečnike in vojne veterane - vse, ki jim minula vojna leta ne morejo kar uiti iz spomina. Zanjo bodo navsezadnje morali tudi največ plačati. Jerneja Katona Drago Pintarič V Bakovcih odprli osemenjevalni center za plemenske merjasce Za nadaljnji razvoj pomurske prašičereje Sredi leta 1973 je bil izdelan osnovni koncept razvoja prašičereje v Pomurju in z njim se začenja novo obdobje prašičereje na tem območju. Ta program je za leto 1980 predvideval pitanje 70 tisoč mesnatih prašičev v zasebnem sektorju, končni cilj pa je bil 100 tisoč pitanih prašičev letno. Maksimalno tržno proizvodnjo so pomurski kmetje dosegli v letu 1984, ko je bilo spitanih 70.398 prašičev, po tem času pa so se razmere v prašičereji začele slabšati. Tisti, ki so odgovorni za razvoj prašičereje, pa niso obupali in leto 1989 je prelomnica za pomursko prašičerejo v zasebnem sektorju, saj so takrat ponovno začela z delom rejska središča v zasebni lasti. Sredi leta so tri reje izpolnile pogoje za priznanje statusa razmnoževalnih farm, že septembra pa so dobili rejci iz teh centrov prve plemenske mladice. Trenutno je v Pomurju 15 rejskih središč s 550 plemenskimi svinjami, ta pa letno prodajo 1.200 plemenskih svinj. Za potrebe zasebne prašičereje bi potrebovali 16 vzrejnih središč z 800 plemenskimi svinjami. Najnovejša pridobitev je osemenjevalni center za plemenske merjasce v Bakovcih, ki so ga na priložnostni slovesnosti odprli konec minulega tedna. Živinorejsko-veterinarski zavod za Pomurje, ki je nosilec razvoja prašičereje na tem območju, je dobil v lanskem letu od ministrstva za kmetijstvo zeleno luč za gradnjo tega centra, v letošnjem avgustu pa je novi center že začel delati. Kot so povedali tudi na slovesni otvoritvi, ki so jo združili s proslavitvijo 50-letnice delovanja Živinorejsko-veterinarskega zavoda za Pomurje, je novi center pomebna pridobitev, ki bo omogočala nadaljnji razvoj prašičereje v Pomurju. L. KOVAČ, fotografija: N. JUHNOV 4 vestnik, 31. oktober 19^ ospodarstvo V Pomurskih mlekarnah so v zadnjih letih zelo zmanjšali izdelavo mleka v prahu in masla Z novimi izdelki Stečaj Industrije konfekcije Velika Polana na slovenski trg Kupec, ki ni po meri stečajnega upravitelja Kmetje plačilo za mleko dobivajo pravočasno, tovarna pa nosi tudi del stroškov, ki jih na drugih območjih plačujejo kmetje V Pomurskih mlekarnah so prvo soglasje Agencije za lastninjenje dobili, zdaj čakajo le še na drugo in podjetje bo olastninjeno. Zaposleni bodo tako postali 45-odstotni lastniki, 17 odstotkov lastništva bodo prenesli na sklade, 38-odstotni lastniki pa bodo kmetijske zadruge. Načrtujejo, da bodo z lastninjenjem končali v začetku prihodnjega leta, to pa seveda ne pomeni, da se v tem podjetju ne obnašajo kot dobri gospodarji. Tako so se obnašali že v preteklosti, vselej so gospodarili racionalno, število zaposlenih se že leta in leta bistveno ne spreminja, obseg proizvodnje pa se povečuje. Čeprav so se slovenski mlekarji v zadnjih letih često znašli v težavah in nekaterim so težave tudi zdaj vsakdanji sopotnik, jih v Pomurskih mlekarnah uspešno premoščajo. Problemi v mlekarstvu so se začeli stopnjevati pred leti, ko so količine mleka v Sloveniji presegle povpraševanje in so se mlekarji začeli ukvarjati s tržnimi presežki. Z izgubo nekdanjega jugoslovanskega tržišča je slovensko tržišče postalo premajhno, izvoz pa je mlekarjem prinašal izgubo. Tisto, kar je kot spodbude primaknila država, ni nadomestilo izpada v prihodkih, zaostrovale so se likvidnostne težave, posledice pa so čutili tudi kmetje, saj se je zatikalo pri plačilu oddanega mleka. Te težave seveda niso obšle tudi Pomurskih mlekarn, vendar nikoli niso izbile na dan v tolikšnem obsegu kot na nekaterih drugih slovenskih območjih in v drugih mlekarnah. Prekmurski kmetje plačilo za oddano mleko še vedno dobivajo redno, zdaj nekaj dni kasneje kot pred leti, vedno doslej pa so plačilo za oddano mleko prejeli že naslednji mesec. V nekaterih mlekarnah del mleka plačujejo kmetom tudi z izdelki, v Murski Soboti pa razmišljajo, da bi prek specializirane mlekarske zadruge uvedli tudi določene kompenzacije z reprodukcijskim materialom za kmetijstvo. Kot zatrjuje direktor Ivo Rotdajč, Pomurske mlekarne poravnavajo tudi dobršen del stroškov, ki jih morajo na drugih območjih plačevati tisti, ki mleko oddajajo. Včasih so v Murski Soboti dobršen del prevzetega mleka predelali v mlečni prah in maslo, zdaj pa se je sestava proizvodnje bistveno spremenila in prav preusmeritev na nove programe je prispevala k temu, da so razmere lahko ves čas obvladovali. Zdaj le deset odstotkov odkupljenega mleka predelajo v mlečni prah, zelo pa so Delavski svet podjetja Industrija konfekcije Velika Polana je po tem, ko je konec lanskega leta odstavil direktorja Jožeta Nerada, 11. januarja oddal še predlog za uvedbo stečaja. Sodišče je s sklepom pohitelo in 16. januarja je bil stečaj tudi uveden. Takrat 130 zaposlenih se je prijavilo na Zavodu za zaposlovanje, vodenje tudi tega stečaja pa je prevzel dr. Štefan Ščap. Sredi aprila je bil opravljen prvi preizkus terjatev, na katerem je stečajni upravitelj priznal za 210 milijonov tolarjev prijavljenih terjatev stečajnega dolžnika. Odločil se je tudi, da največjemu upniku SKB-banki prereka ločitveno pravico terjatve, vredne 80 milijonov tolarjev, ker je bila zastavna pravica, na osnovi katere upnik uveljavlja to pravico, vknjižena šele nekaj mesecev pred uvedbo stečaja, zato je po zakonu to pravico mogoče spodbijati. Največji upnik je torej SKB-banka, manjši pa so Živinorejs-ko-veterinarski zavod, Zavarovalnica Triglav, Občina Črenšo-vci ter zaposleni delavci. Ocenjena vrednost podjetja je 72 milijonov tolarjev, v podjetju pa dela 45 delavcev. Za upnike pa naj bi bil pomemben predvsem podatek, da so v Veliki Polani poslovali z dobičkom, njegova skupna vrednost pa je več kot 15 milijonov tolarjev. Za podjetje sta bili opravljeni že tudi dve dražbi, zadnja konec maja, vendar se za nakup ni zanimal nihče, člani upniškega odbora pa so na svojem zadnjem srečanju izrekli mnenje, da se na naslednji dražbi podjetje ponudi za 60 odstotkov ocenjene vrednosti. Toda o tem, kdaj natančno naj bi bila razpisana naslednja dražba, upnikom nista povedala ne predsednik stečajnega senata Emerik Benko ne stečajni upravitelj dr. Ščap, nobeden pa o tem tudi ni spraševal. Upniki so bili namreč za to, da se proizvodnja nadaljuje, ter podprli predlog, da stečajni upravitelj podpiše nove pogodbe o nadalnjem delu. Po vsem povedanem torej lahko razmišljamo, da stečaj ve-likopolanskega podjetja le ne bo tako hitro končan, kot je napovedoval stečajni upravitelj dr. Ščap spomladi, rekoč: »Moja osebna prognoza je, glede na premoženje pravne osebe, da bo mogoča dokaj hitra vnovčitev premoženja, saj gre za majhno pravno osebo. Gre za podjetje, ki bi ga zmoglo kupiti tudi marsikatero naše zasebno podjetje, lahko pa tudi kateri od partnerjev iz tujine.« Lahko da pisanje o mogočem kupcu podjetja njemu potem daje določeno prednost pred drugimi interesenti ali jih odvrača od namere nakupa oziroma jih vodi v drugačno sprejemanje nakupnih pogojev, toda mimo namere zadnjega direktorja podjetja v tem novinarskem zapisu le ne moremo. S strani delavcev odstavljeni direktor Jože Nerad je stečajnemu upravitelju po drugi javni dražbi podjetja sporočil svoj predlog, in sicer, da je podjetje pripri-vijen kupiti za 30 milijonov tolarjev. Svoje ponudbe sevedani mogel uradno uveljavljati na dražbi, saj je od druge opravljene dražbe minilo več kot pet mesecev. Od svoje ponudbe zaenkrat še ne namerava odstopiti, smo razumeli Jožeta Nerada, a le dotlej, dokler podjetje dela za jnjega partnerja Hirscha, ki ga je, čeprav prek posrednika, v podjetje pripeljal sam. Do takrat ima namreč še čas, da si kot novi lastnik poišče nove partnerje ali utrdi zveze s sedanjim, Kajb Hirsch, sedaj edini partner ve Ukopolanske Industrije konfet' eije, je namreč že napovedal,® prihodnje leto odhaja drugam. Za Jožeta Nerada je torej P° djetje vredno trideset milijonov le, če ga bo lahko kupil pravočasno, torej da bo imel zagotovljeno proizvodnjo do konca leta in v tem obdobju še dom časa za iskanje novih poslovni V Pomurskih mlekarnah morajo mesečno za plačilo prevzetega mleka zagotoviti 140 milijonov tolarjev, to pa ni enostavno, saj jim nekateri kupci izdelke plačujejo šele po 60 ali 70 dneh. Doslej s plačilom ne zamujajo, medtem ko v nekaterih slovenskih mlekarnah kmetje dobijo plačilo s precejšnjo zamudo in tudi v več delih. Pomurske mlekarne pa rejcem tudi ne zaračunavajo nekaterih storitev, saj, denimo, analizo vzorcev kakovosti mleka opravijo na lastne stroške pa tudi prevoze do mlekarne plača tovarna. Letno opravijo v tovarni analize 280 tisoč vzorcev in samo ti stroški presegajo 10 milijonov tolarjev. zmanjšali tudi izdelavo masla. Da je prestrukturiranje proizvodnje očitno, potrjujejo podatki, da so v Pomurskih mlekarnah leta 1994 izdelali 1.300 ton mleka v prahu, lani 900 ton, v letošnjih devetih mesecih pa le 500 ton. Zmanjšali so tudi izdelavo masla, ki so ga predlani izdelali 340 ton, lani 280 ton in v letošnjih devetih mesecih 250 ton. Te nekoč nosilne programe so zamenjali novi, v največjem deležu tako imenovana sterila, kjer pa vse zmogljivosti tudi še niso izkoriščene. Soboška mlekarna trenutno dnevno odkupi okoli 85 tisoč litrov mleka, predelajo pa ga od 105 do 110 tisoč litrov, saj delajo storitve tudi za nekatere druge mlekarne. Na slovenskem trgu so v zadnjem času dosegli uspeh z lahkim mlekom, zelo je porasla prodaja smetane, slovenskim porabnikom so ponudili lahki jogurt in sadni jogurt, začeli pa so tudi z izdelavo pudingov, po katerih je precej povpraševanja in načrtujejo, da jih bodo letno dali na trg okoli 8 milijonov kosov. Nekaj mešanic za sladolede izvozijo na japonsko tržišče, polovico proizvodnje sterilnega programa pa prodajo v republike nekdanje Jugoslavije, od tega kar 70 odstotkov v Makedonijo. Seveda pa razmišljajo še o novih in dodatnih proizvodnih programih, ki ne bodo na osnovi mleka, predvsem o sokovih. LUDVIK KOVAČ Gospodarske teme Med gospodarskimi temami, s katerimi se v zadnjem času posebej ukvarja Občina Črenšovci, je poleg poslovanja Industrije konfekcije Velika Polana (po uvedbi stečajnega postopka poslujejo z dobičkom, obseg proizvodnje pa se ne razlikuje bistveno od prejšnjega, čeprav so število delavcev zmanjšali s 122 na 45), tudi (ne)poslovanje podjetja Energotherm s sedežem v Črenšovcih in problem ekološke rente za odlagališče v Dolgi vasi. Ugotavljajo, daje postala proizvodnja po uvedbi stečajnega postopka v velikopolanski tekstilni tovarni dobičkonosna - do konca avgusta je 45 delavcev ustvarilo okrog 7,2 milijona tolarjev čistega dobička, delo pa imajo zagotovljeno v glavnem tudi za prihodnje leto. Podjetje Energotherm. ki ima svoj sedež v Črenšovcih, ustanovilo pa ga je več družbenikov iz različnih krajev Slovenije (da bi bili »zraven« pri vrtini, ki naj bi jo vrtali v Črenšovcih), pa zaenkrat še vedno »miruje«. Potrebno bo urediti lastninska razmerja ter izvesti dokapitalizacijo in potem se bo bo mogoče kaj premaknilo. Kljub tehtnim pomislekom je Občina Črenšovci medtem le poravnala svoj delež ekološke rente za odlagališče odpadkov v Dolgi vasi. Študija, ki je bila opravljena v ta namen, pa je pokazala, da odlagališče skoraj ne obremenjuje okolja (občasno kaj zasmrdi, drugih posledic pa naj ne bi bilo), tako da je vprašanje, ali je KS Dolga vas res upravičena do tako visoke rente - njihov zahtevek je bil lani 6 milijonov, letos pa kar 10 milijonov tolarjev. J. G. partnerjev. Toda, četudi bo naslednja I dražba razpisana kaj kmalu,Je I malo verjetno, da bi zaintereU' I rani kupec to podjetje tudi do I bil. Stečajni upravitelj dr. Stefan l Ščap mu je namreč že dal vee / ti. da je zanj neprimeren kan 1 i dat za prihodnjega lastnika, k I neresnega kupca pa gaje0 I načil tudi na zadnji seji upn' I kega odbora. Svoje prepričan) I bi stečajni upravitelj, če ne I odrekel sodelovanja z našo cas^ I Pisno hišo, morda lahke/ I meljil z mnenjem o neuspehe I vodenju taistega podjetja ali F I bi se skliceval na prenizko? I nujeno ceno nakupa. Ta se / namreč dokončno oblikovala I naslednjih dražbah ali P°n,,j I bah. Morda pa ga pri P0]111 p. I za nakup moti tudi to, dabiP I sojilo najverjetneje odod I SKB-banka, katere komite0 I Podjetje že bilo. Ali pa čaka i odgovor tujega parnerja. ka / -^kup^ ' OOgOVOl r . . -vej- mu je možnosti za n jgtavi1- no že tudi podrobno vaIii K vsem zapisanim . k0 doda*1 pa bi nenazadnje a še to, da s podjetjem • jtelj vim nakupom stečaj tudisalJ kuje skrivne nacr zase' MAJDA H°R V Sloveniji trenutno le šest opekarn, selekcija pa še ni končana V opekan^ hiter povozi počasne^ osnovi gline izdelajo v y peskih opekarnah.Ti nacrl-n0Stik Ijijo na realnih tržnih m° ki jih po trditvah direkto J ka Zidarja dobro Pozn^2ev podaje za njihovo uresmc potrebno zagotoviti ustreza loške in tehnične rešitve’ toV^ so si že ogledali nekat^ Križevske opekarne naj bi v prihodnosti postale tovarna strešnikov, saj bodo povsem opustile zidni program Pričakovati je bilo, da se bo po končanem lastninjenju položaj v podjetjih izboljšal, saj bodo le-ta dobila znane lastnike. V Križevskih opekarnah je lastninjenje temeljilo na pripadništvu kolektivu, zato so se odločili za notranje lastništvo. Poleg aktivnih zaposlenih so zanimanje do lastništva v tem podjetju pokazali tudi upokojenci in nekdanji zaposleni, ki so tako postali večinski lastniki. Z lastninjenjem so v Križevskih opekarnah končali in zdaj poslujejo kot delniška družba. Sicer pa direktor družbe Branko Zidar zatrjuje, da se tudi po novem v bistvu ni veliko spremenilo, saj so križevski opekarnarji že od nekdaj čutili pripadnost svojemu podjetju, bili so složni in solidarni, ko je zaškripalo, skupaj so se veselili delovnih zmag in uspehov. Če se ne bi tako obnašali, bi delili usodo s tistimi opekarnarji, ki so morali pred leti prepustiti mesto sposobnejšim. Tako pa jim je uspelo, da so se ohranili med tistimi šestimi slovenskimi opekarnami, ki danes še vedno poslujejo. ko delajo v glavnem za zalogo, zato tudi razširjajo skladiščne zmogljivosti. V tem trenutku jih zaloge sicer kapitalsko še ne preobremenjujejo, nekoliko bolj to čutijo pozimi, vendar likvidnostne težave uspešno obvladujejo. 140 zaposlenih tudi plače prejema brez zamud, nagrajevani so Poleg enočlanske uprave so v Križevskih op^f po individualni pogodbi zaposleni še štirje dela delo uprave pa nadzira 5-članski nadzornih' Trenutno so delavci 48-odstotni lastniki, /ž odstotkov premoženja bodo le-ti še odkupili preostalo lastništvo pa je v rokah skladov. * t V Križevskih opekarnah so tudi lansko poslovno leto sklenili z dobičkom, skupščina delniške družbe se bo sestala še pred koncem tega leta, vendar je pričakovati, da se delničarji na njej ne bodo odločili za razdelitev dobička za dividende. Podjetje ima namreč sprejeto svojo razvojno strategijo, če se bodo lastniki obnašali kot dobri gospodarji, pa bodo sredstva vložili v razširjeno reprodukcijo. Zavedajo se namreč, da je treba tudi v opekarni-štvu iti v korak z razvojem tehnologije, odgovorni v Križevskih opekarnah pa ugotavljajo, da selekcija med slovenskimi opekar-narji še vedno ni končana. Mnenja so, da bo kakšna opekarna še morala prepustiti svoje mesto drugi, Križevske opekarne zaenkrat še niso ogrožene, vendar jih to ne sme uspavati. Plan, ki so si ga zastavili za leto 1996, je bil tržno in prizvod-no izredno zahteven, podatki za deset mesecev pa potrjujejo, da ga uresničujejo. Proizvodnja je bila v tem obdobju za 16 odstotkov večja od lanske v enakem obdobju, kako bo do konca leta, pa bo največ odvisno od vremenskih razmer. Opekarnarji neposredno od vremena sicer niso odvisni, saj so tehnološko tako usposobljeni, da jih v proizvodnji tudi slabo vreme ne moti, vpliva pa posredno na prodajo. V opekarni delajo vse leto, tudi pozimi, po kolektivni pogodbi, plače križevskih opekarnarjev sicer nekoliko zaostajajo za republiškim povprečjem, so pa zadovoljive. Tudi z izplačilom regresa za letni dopust in drugih nadomestil po kolektivni pogodbi nimajo težav. Večjo modernizacijo v postopkih žganja so opravili v lanskem letu, ko so modernizirali tunelsko peč, letos se večjih naložb niso lotili, prihodnji razvoj firme pa gradijo na tržnem konceptu. Njihova osnovna dejavnost bo še naprej opekarska, vendar se bodo preusmerili na tržno zanimivejše programe, v katerih bo prevladoval strešnik. Postati želijo vodilni slovenski izdelovalec strešne kritine, saj je njihov delež v izdelavi vse strešne kritine zdaj devetodstoten, medtem kp že več kot polovico vseh strešnikov na ____________ stne tovarne, P^^oči'1 1% ge in izračune. jnti? yS|j bodo morali las‘b 5( ne bodo odpove ■ pfipaGt, opekarnarji ceI1'Jij0 tu^^oi kolektivu, delo c z3 ta o ko ga imajo, zato )Zt , Trg in konkuren t(ed‘ e huda, in čeprav J* stadJ dobro, se s sed^ smejo zadovoljit ■ unjčUj® opekarništvu ujjgfp majhnega, pao P od' stotkov proizvo s L gram in 65 od opekat11 vendar Križeva ejn'^ opa5* postati tovarna ovse^ program Pa b? vpf^ns^' č li. Ostaja le se ^di do^ kdaj bodo te^pVl^^ i Pi P t 'o J ^nik, 31. oktober 1996 5 ospodarstvo ljutomerskem Muralesu 60 odstotkov proizvodnje izvozijo Priznavajo, da so se notranje rezerve tujini delajo za znanega kupca, Proizvodne zmogljivosti za prihodnje [^£_pa so v glavnem prodane Tisti, ki so po izločitvi iz Marlesa ljutomerskim mizarjem napovedo-?' neobetavno prihodnost, so se ušteli, saj Murales kot naslednik tega Momerskega podjetja uspešno nadaljuje mizarsko tradicijo. Po vsej Terjetnosti bi bila prihodnost tega kolektiva veliko manj obetavna, če bi v okviru Marlesa, zdaj pa v vodstvu podjetja 4 zadovoljstvom ugota-W, da kljub nekaterim težavam, s katerimi se srečujejo vsi slovenski ^rji, poslujejo dokaj uspešno. Proizvodne zmogljivosti so dobro zase-več težav imajo lesarji z dohodkovnostjo, zaradi česte podkapitali-s.^psti pa se ubadajo tudi z likvidnostnimi težavami. Kot pravi Stanko direktor ljutomerskega Muralesa, ni problem pridobivanje po-ov» Pomembnejše je vprašanje, ali se s temi posli da tudi kaj zaslužiti. iJ^rtor Škalič vidi razloge za ater.e težave tudi znotraj po-d Ja. Čeprav je bilo pričakovati. nj Se ho po končanem lastni-p nj.u Produktivnost bistveno Hot6Ca-^’to v ce'ot> še ne drži. V p°djetniški produktiv-i slovenski lesarji še vedno hinl/^0 za svojimi največjimi tildi Ur.entL denimo Italijani, pa Pr' fizični storilnosti ne do- ker večji del izvoza uresničijo na nemškem trgu, tečaj marke pa v glavnem stagnira, medtem ko največ uvažajo iz Italije, tečaj lire pa v zadnjem času raste. In če k pred letom, lahko zadovoljni. Zadovoljni pa so tudi z dobičkom, ki bo ob koncu leta v načrtovanih okvirih. Seveda morajo tudi lesarji v korak s časom, zato je oblikovanje izdelkov del njihove poslovne politike. Če so še do nedavnega širili svoj proizvodni program, v Muralesu zdaj nekatere programe opuščajo, saj je množičnost programov zlasti na tujih trg prej ovira kot prednost. Poleg nemškega tržišča, kamor izvažajo največ, so se usmerjali tudi na rusko tržišče, vendar pričakovanih rezultatov niso dosegli. Zato pa zdaj ponovno poskušajo osvojiti nekdanja jugoslovanska tržišča, vendar so trenutno največja ovira previsoke zaščitne carine v nekaterih državah, ki so nastale na območju nekdanje Ju- s™!0 njihove ravni. Vse to se kaže v poslovanju, saj v a* cene izdelka kar 60 od-# ,°v odpade na stroške dela, odst ' materiala pa znašajo le 40 So °tk°v. Prav notranje rezerve }to še velike in v Muralesu jjeujo tudi kar najbolj izkori-p ’ Seveda odprava nekaterih Umrljivosti presega podjet- ■ Možnosti, saj na primer tiD renienjevanje plač ni v njiho-^tojnosti. Vendar pa trdijo, »kov Poletno znižanje prispe-»J na plače ni dalo pričako-išeh ^tat°v, izvozniki pa so Sjjjj °lj neugodnem položaju, tak m d™®6 učinke izniči razko-cij0 gibanjem tečaja in infla-Mn? ljutomerske mizarje je aj še toliko bolj neugoden. Tudi v pohištveni industriji je potrebno v korak z razvojem tehnologije, zatrjuje direktor Muralesa Stanko Škalič. Zadnjo večjo naložbo so imeli v posodobitev lakirnice, ki so jo delno robotizirali, letos pa so dogradili in posodobili prostore za krivljenje lesa. temu dodamo še podatek, da v Muralesu izvozijo kar 60 odstotkov proizvodnje, potem so z izvoznimi rezultati, ki so finančno kar za 15 odstotkov višji od tistih goslavije. Na tujih trgih prevladuje klasični izvoz, dodelavnih poslov tako rekoč ni pa tudi z lastno blagovno znamko na nemškem trgu ne nastopajo, razen takrat, ko opremljajo lokale prek raznih inženiringov. V Muralesu vidijo svojo prednost tudi v tem, da trenutno dobršen del izdelkov za nemško tržišče delajo za znanega kupca, s katerim so računalniško povezani in tako vselej seznanjeni z njegovimi potrebami. Sicer pa imajo proizvodne zmogljivosti tudi za prihodnje leto v glavnem že prodane, povpraševanje je celo večje od njihovih možnosti, bolj problematične pa so cene, saj tuji kupci pritiskajo na njihovo zniževanje. , Vodstvo in 270 zaposlenih v Muralesu sfe zavedajo, daje potrebno tudi v pohištveni industriji slediti razvoju tehnologije, saj sicer ni mogoče konkurirati na vedno zahtevnejših trgih. Že pred leti so prišli na enoizmensko delo, ves čas niso zanemarjali posodabljanja proizvodnje, zadnja večja naložba je bila posodobitev lakirnice, ki so jo delno robotizirali in bistveno izboljšali delovne razmere, letos pa so zgradili in posodobili še objekt za krivljenje lesa. Žal pa jim je iz letošnjega naložbenega programa izpadel projekt filtriranja in vračanja toplega zraka, ki je ovrednoten na 400 do 500 tisoč nemških mark, in čeprav ne bo neposredno vplival na povečanje proizvodnje, se mu niso odrekli. Ker se jim je v zadnjem času uspelo kapitalsko sanirati, posebnih likvidnostnih težav nimajo, čeprav jim zaloge surovin vežejo velika finančna sredstva. Je pa dejstvo, da so zaloge lesa potrebne, saj brez suhega lesa v pohištveni industriji ni mogoče delati. V Muralesu so se vselej obnašali kot dobri gospodarji in tako delajo tudi zdaj, ko so podjetje olastninili. Poleg notranjih lastnikov in skladov so Muralesovi lastniki tudi državljani, saj je podjetje 30 odstotkov svojega premoženja olastninilo z javno prodajo. Čeprav so tudi iz preteklih let privarčevali nekaj dobička, ga zaenkrat ne bodo namenili za dividende, pač pa želijo z njim še bolj utrditi podjetje. Pra-, vijo namreč, da bi bila delitev dobička kratkoročna in nespametna poteza, ki bi se jim v prihodnosti lahko maščevala LUDVIK KOVAČ Fotografija: NATAŠA JUHNOV Puconci - CRPOV Konzorcij bo razvijal Goričko V ponedeljek so v Puconcih izbrali najugodnejšega ponudnika za izdelavo razvojnega projekta CRPOV za sedem goričkih občin Lendava Investicije v znamenju ekologije 'I' \et|tL,'a farmacevtskih in kemičnih izdelkov Lek je letos za investicije Prek 45 milijonov švicarskih frankov ali vsako leto okoli deset Saj0°v Prihodka od prodaje. Ta močan investicijski korak, kot ga Leku, pa sega tudi do lendavskega obrata. V tem letu so imeli -Proj2 ,nvestžc>je. Prva se nanaša na postavitev ekološko sprejemljivej-%»» za katero so dobili tudi posojilo mednarodne banke za IhJn.rp^oj, drugi dve, ki bi ju sicer lahko zapisali pod skupni na-v enoti pridelave antibiotikov, pa se nanašata na postavitev P1*1 Prostorov in odpravo ozkih grl v proizvodnji. ^aioT11110 Smo v fazi, ko kon-?dne košnje investicije, ki so Prek tri milijone mark, številkah sedaj še .te še n; gOvoriti, ker vse investi-|S° končarie,« je povedal Aij r.ericlavskega obrata Leka Dokončali pa so Posodobitev proizvo-\v Postavitev skladiščnih pro-Sni> naslova, ko smo kot ln °Pustili sporne klorira-Pline, srno dobili kredit v^v^^dne banke za obnovi % so ■K P°vedal sogovornik, fizv0(jlz Ljubljane, enote za 'Nce^°.in Pojenje končnih ^SeiT^h izdelkov, v Lenda-fkpol'. udi del proizvodnje, to D%i1anrenje Prašink antibiotika L'nija potisnega plina v kozmetičnih izdelkov Ah p1Jes polnjenjem antibio-l>i zapolnjena prib- pila h eseca v 'etu- Po|njenje A tej p 0 opravljali z delavci, M d,o '.že delajo, za opra-% Pri sterilnem delu pol-ašink pa bodo na novo zaposlili tehnologa in vodjo linije. Končana je tudi postavitev skladiščnih prostorov, za katere čakajo le še na uporabno dovoljenje. Prva skladišča v lendavskem obratu so postavili ob začeku proizvodnje gentamicina leta petinosemdeset, zato so ob povečevanju proizvodnih zmogljivosti ti postali pretesni. Tu sta še dve investiciji v proizvodnji klavlanove kisiline z namenom, odpraviti ozka grla. Proizvodnja, s katero so začeli pred tremi leti, se je ustalila, vendar pa je za njen utečen in gladek potek potrebno odpraviti še ozka grla v proizvodnji. Z določenimi rekonstrukcijami jih bodo letos tudi odpravili. »Ta trend investiranja se zna nadaljevati tudi v prihodnjem letu,« je povedal sogovornik ter nakazal, da bodo investicije prihodnjega leta kot v naslednjem obdobju v Leku v znamenju ekologije. »Kdor za ekologijo v naslednjih desetih letih ne bo ničesar naredil, bo leta 2002 plačeval desetkrat večje takse, kot jih plačuje danes za isto obremenitev naprimer odpadnih voda,« je še presodil. V Leku v Lendavi se namreč že dogovarjajo o gradnji nove čistilne naprave skupaj z Nafto, že sedaj pa se pripravljajo na predčiščenje lastne odpadne vode, ki jo speljujejo na čistilno napravo Nafte. »Če pride do gradnje nove skupne čistilne naprave, bo zelo dobro, če je voda, ki jo spuščamo na čistilno napravo, kar se da konstantne kakovosti. In to predčiščenje bo namenjeno predvsem »špicam«. Iz naše poizvodnje pride razmeroma malo odpadne vode, je pa precej in neenakomerno onesnažena. In namen tega pred-čiščenja je prav blaženje »špic« je povedal direktor Edigij Capuder. Sicer pa tudi v lendavskem obratu za prihodnje leto sestavljajo načrt investicij. Načrtovane investicije se bodo začele, če jih bo odobrila uprava (uprava potrjuje vse investicije, vredne nad sto tisoč švicarskih frankov), ter dal soglasje nadzorni svet ( če gre za investicije večje od petsto tisoč frankov). Ali bodo imela ob tem kaj kruha tudi domača podjetja? Pristojna služba v Ljubljani med tremi ponudbami izbere najboljšo, tako da morajo biti ponudniki za izvajanje del iz našega konca ugodni in najboljši, da potem pridejo do tega, da podpišejo pogodbo o izvajanju del. Pri Leku imajo nekaj stalnih partnerjev, toda tudi ti morajo skozi dolgo proceduro izbiranja, smo razumeli sogovornika, direktorja Lekovega obrata v Lendavi Edigija Capudra. MAJDA HORVAT V ponedeljek, 21. oktobra, so v prostorih Občine Puconci končno vendarle izbrali najugodnejšega ponudnika za izdelavo nadaljnjih projektov v okviru CRPOV-a Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ponudbe je bilo potrebno oddati do 14. oktobra. Za pomoč pri izbiri so poprosili tudi sodelavce ministrstva Jano Kukolj in Teobalda Belca, ki sta predlagala, naj izberejo tistega natečajnika, ki je pokrajini najbolj blizu in strokovno najbolj širok. Ker so se na razpis, objavljenim v Uradnih objavah v začetku oktobra, pija-vili le trije interesenti, odločitev ni bila težka. Prvi ponudnik je bila Nataša Perovič z Raven na Koroškem, drugi pa Negoj iz Radenec, ki že pripravlja razvojne načrte za območje KS Negova in sedaj za območje KS Kapela. Izbrali so KONZORCIJ IZVAJALCEV »SINERGIJA«, ki se je oblikoval okrog podjetja RIA in dveh podpisnikov Stanislava Srake in Janite Kolmanič. Prvi razlog za izbiro je bil, da je Konzorcij sestavljen iz domačih strokovnjakov, drugi pa, da je struktura sodelujočih (in prihodnjih sodelujočih) dokaj široka, saj bodo v njem sodelovali tudi sodelavci ZEU (Stanka Dešnik), kmetijski svetovalci, sadjarji, vinogradniki, etnologi, pisatelj (Feri Lainšček) in drugi. Pravzaprav se je vse začelo v vasi Otovci, kjer so želeli narediti razvojno strategijo za vas; te načrte so nato razširli na vseh 23 vasi Občine Puconci, na pobudo kmetijskega ministrstva pa so načrte razširili na celotno goričko regijo. Projekt je potrebno dokončati od 1. novembra do 30.aprila; zanj bo namenjenih 3 milijone tolarjev, polovico bo plačalo kmetijsko ministrstvo iz programa Crpov, polovico pa sedem goričkih občin. Po dokončanju osnovnega projekta naj bi izdelali še razvojne projekte za posamezne občine in naloge za posamezne vasi in naselja. Izbrana razvojna naloga bo obravnavala pet razvojnih dejavnosti: proizvodnjo in pridobivanje materialnih dobrin, ustvarjanje in pridobivanje duhovnih dobrin, kakovost infrastrukturnih objektov in dejavnosti v bivalnem okolju ter kakovost naravnega okolja. Iz tega bo izpeljanih pet tematskih področij obdelovanja goričke regije: življenjski prostor, naselitveni prostor, delovni prostor, kulturni prostor in družbeni prostor. Verjetno se bo potrebno prej posvetovati in povezati z izdelovalci mednarodnega projekta TRINAD, ki je v pristojnosti Ministrstva za okolje in prostor (kjer sodeluje tudi ZEU iz Murske Sobote), saj bo marsikaj odvisno od vrste zaščite v prihodnjem krajinskem parku. Kakor je povedal župan Občine Puconci, naj bi končana projektna naloga vsebovala poleg splošnih ugotovitev tudi konkretne vsebinske predloge, in sicer skupne osnove za kolektivno blagovno znamko za Goričko, ki jo bodo lahko uporabljali za kakovostne in preverjene izdelke in storitve iz sedmih občin Goričkega. Posebna pozornost bo posvečena tudi kmetijstvu, saj ga je potrebno postaviti v sodobne razvojne okvire, na primer v živinorejo vključiti tudi rejo drobnice, sadjarstvo in vinogradništvo povezati s predelavo in lastno prodajo ipd. Tudi možnosti razvoja dopolnilnih dejavnosti v kmetijstvu in obrti še niso izkoriščene, na primer predelava in dodelava kmetijskih pridelkov ter razvijanje že pozabljenih tradicionalnih domačih obrti na podeželju. Potrebno bo močneje razviti tudi turizem kot dopolnilno dejavnost (gostinstvo, turistične sobe). Pozitivno je, da se načrti za razvoj Goričkega (pravzaprav je površinsko vključeno skoraj tri četrine Prekmurja) sploh pripravljajo; druga pozititvna ugotovitev je, da se je tudi v domačem okolju končno oblikovala skupina strokovnjakov, ki bo izdelovala načrte - doslej so to delali le določeni izbranci ali pa strokovnjaki iz Ljubljane. Konzorcij naj bi bil v prihodnje tudi del regijskega razvojnega centra. BERNARDA B. PEČEK Ali so javnofinančni prihodki previsoki V obdobju osmih mesecev so se v primerjavi z enakim lanskim obdobjem javnofinančni prihodki nominalno povečali za 13,8 odstotka (realno za 3,4). Po podatkih UMAR-ja pri vladi RS so celotni javnofinančni prihodki v obdobju osmih mesecev naraščali hitreje kot prihodki od dohodnine (18,9 %) in prometnega davka (18,4 %). Deleži virov financiranja javnofinančnih prihodkov v vseh prihodkih pa tudi deleži javnofinančnih prihodkov in odhodkov v bruto družbenem proizvodu v obdobju od 1993 do 1996 leta so razvidni iz grafov. Zaradi letošnjega zniževanja prispevnih stopenj je bila rast javnofinančnih prihodkov iz tega naslova najnižja, in sicer le dobrih 5 odstotkov. Glede na cilj povečanja konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in znižanja deleža plač v ceni izdelka so se s spremembo zakona o prispevkih za socialno varnost znižale prispevne stopnje delodajalcev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za 4-odstotne točke. S sprejetjem zakona za bruto plače po lestvici od 0 do 10 odstotkov bo deloma nadomeščen izpad prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Dvomesečna realizacija kaže, da bodo prihodki iz tega davka do konca leta nekoliko višji od predvidenih ob sprejemu zakona. V Zavod za pokojninsko in invalidsko zavaro- vanje je bilo zaradi znižanja omenjene prispevne stopnje v osmih mesecih nominalno razporejenih celo manj sredstev kot v enakem obdobju preteklega leta. Manjkajoča sredstva se pokrivajo tekoče s transferji iz državnega proračuna. Tako je predstavljal delež teh sredstev v osmih mesecih letošnjega leta že 21 odstotkov celotnih prihodkov Zavoda za P1Z. BVunjak [viri javnofinančnih prihodkov v obdobjuT-VHL1996[ Dohodnina Prisp. za soc. varnost 39,0% Davek od Os,al° dobička 2,3% Carinske dajatve 7,5% Prometni davek 30,7% Vin UM AR | VUNJAK B.~[ 6 »ociala, šolstvo, zdravstvo Podjetje za rehabilitacijo in zaposlitev invalidov SOLIDARNOST Petnajst let uspešnega dela Petnajst let dela morda le ni visok jubilej, za naše podjetje pa je vendarle velikega pomena. Petnajst let uspehov in tudi manjših neuspehov je za zaposlene invalide veliko, veliko več, kot si lahko mislimo. Začnimo z letom 1981, ko je bila ustanovljena Invalidska delavnica SOLIDARNOST z namenom, da dobi zaposlitev čimveč invalidov. Takrat je bilo v občini približno 350 invalidov, vendar vsi niso bili sposobni za zaposlitev oziroma niso bili obravnavani pri komisiji za ocenitev delovnih sposobnosti. S pomočjo ustanoviteljic Skupščine občine Murska Sobota, Socialnega skrbstva in Skupnosti za zaposlovanje je SOLIDARNOST uradno začela z delom 1. 10.1 981 na Titovi 5, v nekdanjih prostorih kovinarske šole. Tovarna Mura, Pomurski tisk in drugi kolektivi so odstopili svoje odpisane stroje, opremo in tudi nekaj surovin, tako da sta z delom začela dva oddelka - Domača obrt in Graflčno-kartonažerski oddelek. Ob občinskem prazniku. 17. oktobru so bili prostori uradno odprti in tako je bila tudi marsikateremu invalidu zagotovljena socialna varnost. V začetku je bilo zaposlenih 35 delavcev, od tega je bilo 25 invalidov, ki so po Zakonu o zaposlovanju invalidnih oseb najprej morali opraviti 6- do 12-mesečno priučevanje (preizkušam so bili na različnih delih in nalogah). Šele po uspešno opravljenem priučevanju smo jih zaposlili za nedoločen časi Vključeni so: - invalidi z duševno zaostalostjo, - invalidi s telesnimi okvarami, - invalidi s kombiniranimi motnjami. Izobrazbena struktura invalidnih oseb je izredno nizka, saj jih ima večina končano le osnovno šolo s prilagojenim programom oziroma le nekaj razredov osnovne šole. Zaposlujemo 'pa tudi gluhonemo osebo, ki je brez kakšne koli šole in je komuniciranje oz. sporazumevanje z njo zelo težko. Leta so minevala in v Invalidski delavnici Solidarnost nas je bilo vsako leto več zaposlenih. Tako smo 1. 10. 1984 v Cvetkovi 10 v Murski Soboti odprli enoto Delavnice pod posebnimi pogoji, v katero je bilo vključenih 12 varovancev (težje duševno prizadetih oseb) pod vodstvom defektologinje Angele Benko - Lang. Varovanci niso v delovnem razmerju, ampak v dnevnem varstvu in se njihov dan močno razlikuje od zaposlenih. Večje rekreacije, tenkočutnosti in opravljajo enostavna ročna opravila po svojih zmožnostih. V letih 1985/86 nas je bilo že 60 zaposlenih (33 invalidov) in začeli smo opozarjati na utesnjenost delovnih prostorov. Prav tako se je ustavilo zaposlovanje invalidnih oseb, saj zaposleni nismo imeli normalnih možnosti za delo. 2. junija 1989 smo uradno začeli z delom v novih prostorih nekdanje kirurgije, ki smo jo v celoti odkupili in tudi obnovili. Tako smo pridobili 800 m2 in s tem omogočili širitev dejavnosti in novih zaposlitev. V osamosvojitvenih letih (od leta 1991 naprej) smo izgubili precej trga in smo se tudi pri nas srečevali z raznimi problemi, ki pa jih za zdaj še uspešno rešujemo. Čeprav je z uvedbo prometnega davka na izdelke invalidskih podjetij precej težje prodajati naše izdelke, kljub temu ohranjamo tržišče v Sloveniji in tujini. V letu 1994 smo dogradili proizvodne prostore in razširili konfekcijsko-galanterijsko ter grafično kartonažersko dejavnost. S svetlejšimi in novimi prostori smo zaposlenim omogočili še prijetnejše delovno okolje. V letu 1995 smo začeli tudi z lastninjenjem in vsi zaposleni v podjetju so vanj vložili svoj lastninski certifikat in tako bodo večinski lastniki podjetja. Podjetje je že maja 1995 dobilo drugo soglasje Agencije, vendar sodišče še do danes ni opravilo vpisa v sodni register.. 17. oktober 1996: 15-letnica obstoja Podjetja za rehabilitacijo in zaposlitev invalidov SOLIDARNOST. Jubilej, ki nam zaposlenim v tem podjetju pomeni veliko, saj nam je uspelo voditi kolektiv kljub težavam, ki so se v teh letih pojavljale, in jih premagovati z upanjem za boljši jutri. Na današnji dan nas je zaposlenih že 84 ljudi, od tega 41 invalidnih oseb. Ker smo zaposleni skromni ljudje z majhnimi zahtevami, našega jubileja nismo proslavili z rompompomom, vsekakor pa naj bo ta sestavek zahvala za uspešno delo vsem zaposlenim, tudi tistim, ki so se v tem času upokojili, ■in vsem nekdanjim zaposlenim. Majda Erjavec - Novak Kongresa RO/2 tudi na OŠ Črenšovci in Gimnaziji M. Sobota Nekateri so odšli dlje V Ljubljani najbrž niso računali, da bo tudi na našem koncu računalniško znanje tako napredovalo Septembra se je začel vseslovenski kongres RO/2, to je o računalniškem opismenjevanju, ki naj bi bilo šele na polovici poti. Aktivnosti potekajo v 50 krajih, izbrani pa sta bili tudi OŠ Franceta Prešerna Črenšovci (kot izobraževalni center računalništva za osnovne šole v širšem prostoru) in Gimnazija M. Sobota (izobraževalni center za srednje šole in druge uporabnike). Gre predvsem za seminarje s prikazom računalniške dejavnosti po šolah, na katerih bo do konca akcije sodelovalo predvidoma okrog 5.000 vzgojiteljev, učiteljev, svetovalnih delavcev, knjižničarjev, ravnateljev in drugih udeležencev. »Računalniško opismenjevanje seje začelo pred tremi leti, ko je bil v Državnem zboru Republike Slovenije sprejet predlog o šolskem tolarju. Del tako zbranega denarja je bil že od vsega začetka namenjen računalniškemu opismenjevanju, to je izobraževanju učiteljev in učencev ter nakupu strojne in programske opreme. Na OŠ Franceta Prešerna Črenšovci smo se takoj v začetku zavedali, kaj to pomeni, in se vključili v akcijo. Program računalniškega opismenjevanja naj bi namreč ustvaril razmere za dopolnjevanje in razvijanje metod dela v izobraževanju za'hitrejše in učinkovitejše pridobivanje znanja, spretnosti in veščin. Informacijska tehnologija naj omogoči pri tem učinkovitejše in prijaznejše iskanje informacij ter povezovanje obstoječih podatkov. S tem programom je vlada želela zmanjšati razkorak med nami in razvitim svetom. Informacijska tehnologija je vpeta v številna področja človekovega ustvarjanja; njena uporaba vpliva na človeka samega, postala je del enšovcih povedal ravnatelj tamkajšnje šole Štefan Ftičar. Kako daleč so pravzaprav na črenšovski osemletki? Prve računalnike (znamke Comodore) so dobili leta 1984. Začetno računalniško opismenjevanje učencev je potekalo v okviru interesne dejavnosti (krožka). V šolskem letu 1989/90 so prvič izvedli šolsko tekmovanje iz računalništva ter sodelovali tudi na regijskem in državnem tekmovanju, na katerem se je en učenec uvrstil na 5. mesto. V letu šolskem 1993/ 94 so začeli s programom BE-SIC, naslednje leto pa še s programom PASCAL.Leta 1994 so sklenili pogodbo z Ministrstvom njegovega življenja, njegove kulture. Osnovni namen informar-cijske tehnologije v izobraževanju je posredovati mladim tudi kulturo informacijske družbe,«Je ob začetku RO/2 kongresa v Čr- Republike Slovenije za šolstvo in šport, ki jih je izbralo na osnovni razpisa kot eno od 25 šol v Sloveniji za osrednjo šolo za računalniško opismenjevanje na področju mednarodnega sodelo- Izbirno tekmovanje iz logike v Gor. Radgoni in M. Soboti Najboljši na državno tekmovanje Logika je veda, ki pride prav na vseh področjih življenja. Zato je zelo koristno, če tudi v osnovnih šolah spodbujajo dejavnosti, ki razvijajo logično mišljenje pri učencih, kakršna so, na primer, tekmovanja iz logike. Izbirno tekmovanje za OŠ iz Pomurja je bilo tokrat na osemletki v Gornji Radgoni, in sicer gaje organi- ziral ravnatelj Dušan Zagorc. Regijskega tekmovanja se je udeležilo 9 osnovnih šol. Iz vsake sta tekmovala po 2 učenca. Naloge so bile dokaj zahtevne. Najboljše rezultate pa so dosegli: Tilen Zamuda (OŠ Gor. Radgona) Andreja Žalig (OŠ Bistrica), Mojca Martinec (OŠ Bakovci), Ludvik Rogan (OŠ Tišina), Janja Vučko (OŠ Bistrica), Katja Režonja (OŠ Turnišče), Jasna Kuštor (OŠ I M. Sobota) in Luka Klun (OŠ Gor. Radgona). Omenjeni učenci so se uvrstili'na državno tekmovanje. Naj še dodamo, da so tek- ‘ movanje gmotno podprli Občina Gornja Radgona in številni drugi pokrovitelji, pri izvedbi pa sta veliko pomagala računalnikar Matjaž Cvetko in učiteljica Anka Zagorc, oba zapo- slena na OŠ Gornja Radgona. Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije (Svet za politehnično in delovno vzgojo ter izobraževanja - komisija za logiko) je izvedla izbirno tekmovanje iz logike tudi na Gimnaziji Murska Sobota. Sodelovalo je blizu 40 dijakov iz vseh letnikov, na državno tekmovanje pa so se uvrstili: Irena Fašalek (L e), Andrej Krpic (2. a), Matjaž Titan (dosegel 100 odstotkov možnih točk) in Damir Podle-sek (oba 3. a), Metka Kuhar in Uroš Benko (oba 4. a). L. Kramberger J. Graj vanja. Vodenje sta prevzela uct telja Franc Bertalanič in Andrej Rogač, ki sta se medtem res iz a zala kot dobra mentorja pri racu nalniškem opismenjevanju z učence in učitelje. Rcg>on"“' center za tehnično kulturo M ska Sobota je lani prav tak0* bral njihovo osemletko za os dnjo šplo računalništva m J poveril tudi organizacijo reg>Js ga tekmovanja. Podjetje UM jih je letos izbralo za prom000 sko šolo njihovih računalnis programov za območje sev vzhodne Slovenije. Seveda s takšen razvoj potrebovali tu precejšnje sredstva. ■ čina Lendava jim je Pn te datno pomagala. Tako je začela delovati tudi razvojna pina za mednarodno so e nje, predvsem za usP°sabLca za delo na internetu. 1 '• so se prvič v svoji zgodovrr vezali prek interneta z A in Belgijo. In še bi lahko n li njihove korake in uspe: tem področju. V okviru k S RO/2 so posredovalBvoje šnje gostom iz razlicnin. vanje ustanov v Pomurju (nat r likov, seštevanje in oo se. spoznavanje ure, urtjcvanJ dišča, spoznavanje bese . .... z računalnikom, v°dpk jdrj niče s pomočjo računal« gQ. Tudi na Gimnaziji Mu^. bota so gresa RO/2 prikaz zan* . čunalniških programo tet kemije, fizike in računa n okroglo mizo z oSt.za braževalni center - Prl odziv šolo in regijo. Žal Je izvali-skromnejši, kot so pn saj bi bila udeležba za marš zelo koristna. . , vOjjtiii Gimnazija ponuja s strokovnjaki (prof. Br narič, asist. Renato cejšnje in opremo vsekakor P ^3 možnosti za razvoj rac j v regiji, da bi lahko s i ^je razvitim svetom, ven .jV0Sti< doslej te njihove premalo izkoriščene. * ipjkarj1 imajo tudi njihovi račun b). znanje in sposobnosti za v i, tev licence, ki bi jim 0 ^evanie da bi lahko izvajali izo j^eir po katalogu (za točk da, Id cev). To je bila tud‘L ok«^ so jo podprli udelez .j^l* mize. Dobro bi bilo braže' prišlo do sodelovanja jštVoV valnih centrov za ra^n Pomurju, kakršna s jjj. P» enšovci in soboški gi'11 na?U® besedah ravnateljic® ^rjeta Regine Cipot v Ljub J< t niso računali, da b° stopal'' giji napredovali do . pa pa-zato morajo računa gjU pas- Minister, župan in ravnatelj podpisali dogovor o sodelovanju pri gradnji nove Srednje ekonomske, trgovske in upravno-administrativne šole M. Sobota Denar leta 2000 Otroški oddelek murskosoboške bolnišnice je bogatejši za štirideset otroških in mladinskih knjig, ki jim jih je prejšnji teden izročil prof, pedagogike Sten Vilar, predstavnik Cicikluba iz Mladinske knjige. Ta slovenska založba se je namreč odločila z razdeljevanjem knjig po slovenskih bolnišnicah obogatiti dneve bolnišničnega zdravljenja malim bolnikom ter jih spodbuditi k branju, katerega vse bolj izpodrivajo elektronski mediji. MH. foto: NJ Četudi gre za predvolilni čas, je bilo dejanje, ki se je zgodilo minuli petek popoldne v sejni sobi Mestne občine M. Sobota, resno in pomembno za reševanje prostorske stiske Srednje ekonomske, trgovske in upra-vno-administrativne šole M. Sobota. Končno so namreč podpisali dogovor o sodelovanju pri novogradnji, s katerim se je Ministrstvo Republike Slovenije za šolstvo in šport (podpisnik je bil minister dr. Slavko Gaber) obvezalo, da bo leta 2.000 zagotovilo finančna sredstva za to naložbo. Mestna občina M. Sobota pa je sprejela obvezo, da bo do 30. junija 1986 brezplačno zagotovila komunalno opremljeno parcelo. Ali na zemljišču KG Rakičan čez cesto pri židovskem pokopališču ali v Gregorčičevi ulici ali čez Ledavo proti Nemčavcem so mogoče lokacije, o katerih se govori. Vodstvo šole pa bo skrbelo za »pospeševanje uresničevanja« & sprejetih obveznosti-Up^ tudi bo pisni dogovor uresnic®^ v praksi, saj ima omenj^^j enkrat premalo prosto^ got več kot 1.100 dijakov le.o^li kvadratnih metrov, Polre Pa jih še enkrat toliko. Dogovor je podpisan, naj sledijo dejanja! ii h <1 D h k 'i '1 ti tt J. C Z£§tnik, 31. oktober 1996 7 bčine Predlogi za ustanovitev občin in druge teritorialne spremembe (6) Veržejci bi radi občino S priključitvijo k Občini Ljutomer se prebivalci Krajevne skupnosti •Vej ne strinjajo in menijo, da so povsem sposobni sprejeti v svoje roke za razvoj krajev na svojem območju. Prepričani so, da bi svoje dvojne cilje dosegli prej kot pod okriljem Občine Ljutomer, kamor jih ^“Pahnil« birokratski zakon o postopkih za ustanavljanje občin in "Movih območij. termalnem kopališču in avtokampu, ki privablja vedno več gostov iz domovine in tujine. Bunčani pa so znani po odličnih rejcih in voznikih dirkalnih konj. Osmega decembra referendum P Poizvedovalnem referendu-j so se namreč krajani Veržeja, °vec in Bunčanov opredelili WhfflOStojno občino. Iz »osamo-d3j' erie<< veržejske študije sledi, bližn’ m°^e ^cžeja 'n njegove to J6 °ko Križevci pri Ljuto š(en ratonci je dobil Veržej tr-že sednjih občinah Od-lumišče. Večina pa je bila »Kmet, kije letos prodal 100 bikov, je izgubi! okrog 3,6 milijona tolarjev. To je dal državi. Minister Osterc pa pravi, da je tako v redu, a ni v redu. Tam, kjer bi lahko zaslužili sami, dajemo priložnost šeftarjem, dobri kmetje pa gredo na boben.« (Iz razprave svetnika Matije Žižka) Cankova - Tišina Očrtov jim ne manjka ■ <6». '®i CanVnvn _Tis:no nomonioin nnMvišpn delež emotnih sredstev Zaradi vedno i V Za' ^ai|kova - Tišina namenjajo precejšen delež gmotnih sredstev porabo, kamor uvrščajo osnovno šolstvo, otroško Aam ravstvo, socialno varstvo, požarno varstvo, kulturo, šport in V*ud' za na<°žbeno dejanost. Tako bo letos uresničenih več ^to^ । na humus. Okopavine po-Sjo iVeč humusa, hkrati pa Sv >aimanj koreninskih os-Sa'li 0 so kmetje že zdavnaj Sn. ’Zato Snojijo s hlevskim | S^o in predvsem samo iSp’ Humus v njivskih ob-piz^.Ueh lahko vračamo ISi Sevko in rastlinskimi N P2O5 K2O CaO MgO org. snov 4 2 6 4,5 1,4 200 4 2 5 4,5 1 200 5,5 7,5 5 4 2 180 6 2,8 5,3 2,5 1,4 250 8 2,3 6,7 3,3 1,8 320 17 16 9 2 350 3 1,5 1.5 2,5 400 mešani goveji prašičji konjski ovčji kokošji kompost Od 1 GVŽ (I krava, 10 ovac, 3,3 pl. svinje, 250 kokoši) dobimo na leto 80-120 kg gnoja, odvisno od nastilja. Kubični meter zrelega gnoja tehta približno 800 kg. e S'™0 z gnojevko do-učinek kot s hlevskim moramo slamo pred zaoravanjem razcefrati, da‘bolje vpije gnojevko. Rodovitnost tal še povečamo, če zasejemo površine z zaorano slamo in gnojevko še z rastlinami za zeleno gnojenje (podor) ali krmnimi dosevki. Organska gnojila živalskega izvora naj bi povsod vračali na polja, od koder pridobivaljo živali hrano. Tako ne pretrgamo krogotoka hranil in ne siromašimo tal, na drugi strani pa nimamo težav s odvisna od vrste nastilja, vrste in prehrane živali. Najprimernejši na-stilj je zrezana slama, ki dobro vpija seč in amonijak; žagovina je najmanj primerna, ker vsebuje smole in čreslovine in se počasi razkraja. Goveji gnoj je moker in hladen, prav tako svinjski, medtem ko je konjski gnoj suh in rahel ter vsebuje obilo lahkorazkroljivih dušičnih snovi. Hitro se ogreje, uporablja se za polnjenje toplih gred. Slovenska sadjarskapOHUditl Razstavljeno je treba P” Portorož med 18. in 23. oktobrom 1996 Tretja slovenska sadjarska razstava, ki sem si jo ogledala. In verjemite mi, sl, herna je bila slabše pripravljena, kot da bi nazadovali, ne morda v sadjarstvu, ampak v organizacijskih sposobnostih. Nepreglednost, utesnjenost, neprimerno okolje, neustrezen, majhen prostor; vse to so kratke opazke z letošnje razstave. Sadjarsko društvo Pomurja je skupaj s svetovalno službo ŽVZ-ja Murska Sobota svoj del obveznosti prevzelo resno in odgovorno. Upoštevali smo vsa navodila, na svojem skopo odmerjenem prostoru prikazali sadjarstvo prekmurske pokrajine, ker so nas prepričali, da se mora preostali del Pomurja predstaviti na drugem mestu. Kolikšna je možnost, da se na takšni površini dostojno predstaviš, pa je vprašanje. Tudi možnost postavitve panojev je bila majhna in na njih ni bilo vsega, kar bi morda želeli. Pripravili smo tudi predstavitev naše pokrajine in njenega sadjarstva na videokaseti, vendar še do danes ne vemo, ali so jo obiskovalcem pokazali, pa tudi če sojo, je bil televizor tako skrit, da si ga komaj opazil. Sicer pa smo se pripravili tudi drugače. Na edinstven način smo poskrbeli, da so nas v Portorožu opazili. Sobota je bila naša, pri organizaciji nam je pomagala Pomurska turistična zveza in mislim, daje bila naša predstavitev uspešna. Cimbale, redili načrt za naprej, kajti ugotovili smo, daje to lep način, da pokažemo svetu, kdo smo, kaj imamo in kaj je vredno, da vidijo in poskusijo. »Ali vse to dobimo pri vas?« je , bilo vprapšanje, ki se je večkrat postavljalo, nam je dalo razmišljati o naši ponudbi doma, o naši pripravljenosti, da ponujamo domače jedi in pridelke. Na hitro smo si ogledali še oljarno oljčnega olja, v Portorožu je bil o h So ž/offr VH (rAlojEM. MElCo^lCo ri/At IMELA ToLMO ŠTALv, JE Bito MobeRjuo ometasp MdjILO •. • 1 harmonika, dve mladi pevki in priletne ženske iz KTD Moščanci so popestrili sončno soboto Portoroža. Sadni kruh, bibe in druga sadna peciva, žganja, suho sadje, jabolčno vino in dišeče pečeni kostanji so naredili ploščad pred hotelom Riviera živahno in zanimivo. Ustrežljivost vodstva hotela nas je prijetno presenetila. Zmanjkovalo nam je vsega, ne vem, morda je bilo vsega premalo, toda ko se prvič poskušaš predstaviti na takšen način, niti ne veš, kako bi se organiziral. Že tam smo si člani društva KTD Moščanci na- tem tudi pogovor in po poti domov sem premišljevala, zakaj samo oljka, oljčno olje. Takšna predstavitev je bila tudi v Metliki ob zadnji razstavi. Pravijo, da so zdravi tudi sadni kisi, da so domača žganja kakovostna in da je sicer sadno vino šlo v pozabo, ampak da ga ne bi smeli zavreči, in tu so še sadni sokovi brez konzervansov. Torej, tudi o tem in še marsičem bi strokovnjaki lahko razglabljali in razprava bi bila zanimiva tudi za preostali del Slovenije, kjer oljk ni mogoče gojiti, lahko pa pridelujemo kaj drugega. Marta HORVAT , ,, S' /JAVbO^EA/i MAP 10 vestnik, 31. oktober 1996 intervju Pogovor s plesalcem in koreografom Matjažem Faričem Minuta Stravinskega je za tri noči ravea Ko je Matjaž Farič še živel v Murski Soboti, ga je nekoč navdahnila plesna muza Terpsihora. Takrat si je tu omislil svoje prve plesne skupine. Majhne in enostavne, ampak pri teh se je učil prvih, a pomembnih plesnih korakov za velike projekte. Za vse plesne predstave, ki so sledile v Sloveniji, kmalu pa še v tujini. In zanje je prejemal pomembne nagrade, ki si jih je želel, nadejal ali pa so ga z njo presenetili. Leta 1993 je s predstavo Solo končal svojo plesno karijero, ni pa se poslovil od plesa, trenutno ustvarja kot koreograf. Pred nedavnim je v Sloveniji končal svojo plesno trilogijo. Kmalu pa se bo znova odpravil v tujino v Veliko Britanijo, kjer bo s plesno skupino Diversions Dance Theater ustvarjal nov projekt. S tujino je sicer tesno povezan od sajnih začetkov, velikrat pa se ga dotakne tudi domotožje po Prekmurju. V predstavo Posvetitev pomladi se je končala trilogija. Ali s tem končuješ kakšno svoje ustvarjalno obdobje? »V bistvu je konec nekega plesnega raziskovanja baletne umetnosti. Prav gotovo je to konec obdobja, v katerem sem se ukvarjal s tujimi zgodbami, in ne s svojimi. Čeprav sem te, že napisane, moral vzeti za svoje, če jih ne bi, bi bilo z njimi težko delati.« Začel pa si z Labodjim jezerom? »Labodje jezero je sinonim za beli balet. Pri Labodjem jezeru ne gre za umetnino, ki bi bila enaka od začetka svojega nastanka pa do danes. To je razvpito delo in vsak, ki se je tega lotil, je naredil svojo zgodbo. To delo so zmasakrirali. Klasičen balet Labodje jezero, kot ga lahko danes vidimo na odru, ima z originalnem zelo malo skupnega.« Si se ti poskušal vrniti k originalu? »Ja, mene je zanimala osnovna zgodba, tisto kar se je dogajalo, ko je Čajkovski za balet napisal libreto in glasbo. Saj je bila prva premiera leta 1878 popolnoma neuspešna. Zanimalo me je, zakaj se je on odločil za ta balet. Kasneje, ko sem to delal, sem ugotavil, da nekatere stvari niso takšne, kot so se zdele na začetku, ampak to je že druga zgodba.« Si poskušal skozi triologijo narediti zgodbo s poanto ali si morda iskal odovor na vprašanje, kaj je ples? ■»N zadnjem času ne gledam več na ples kot konflikt med baletom in sodobnim plesom. Težko je določiti, kje se balet konča in kje se začne sodobni ples. Smo v obdobju, kjer se stvari ne izključujejo, ampak se dopolnjujejo, kjer je mogoče spajanje vseh vej umetnosti, sploh pa v plesu. V celotni trilogiji pa gre za razvoj zgodbe skozi velike balete. V Labodjem jezeru je zgodba še vezana na neki pravljični okvir baletnih praks 19. stoletja. Veliko realnejša je zgodba Romea in Julije, čeprav je ta zgodba še starejša, a je bolj konkretna in bi se lahko dogajala kadar- in kjerkoli. Shakespeare je brezčasen, ni pa prvi, ki je ta motiv obdelal. Posvetitev pomladi je temeljno baletno in plesno delo 20. stoletja, čeprav so glasbeni teoretiki trdili nasprotno. Izbral si je zgrešeno pot tistega časa. Po moje je bil eden tistih sladateljev, kije pisal, kot da glasba vre iz njega, ni se vezal na nobene določene forme, kljub temu je mojstrsko obvladal klasično kompozicijo, kar se zdi meni nadvse pomebno, če gre kdo rušit ustaljene obrazce. To pa dandanes večkrat prihaja v konflikt? »Če želiš izpeljati zgodbo ali nekaj, kar naj bi ljudje razumeli ali poskušali razumeti, bo brez poznavanja klasične kompozcije zelo težko, tudi če želiš delati od-štekane stvari. Veliko mladih umetnikov dela odštekane stvari, ne da bi poznali vire, klasike. Mnogi so ob tem prepričani, da so odkrili Ameriko. Nekateri, ki se odločijo raziskovati, so potem presenečeni, ko zvejo, da so to delali že mnogi pred njim.« Kakšno glasbo pa sploh uporabljaš za predstave? »Pri zadnji predstavi in že prej sem se ukvarjal z glasbo Stravinskega. Moram priznati, da me je zelo prevzel. Tudi naslednja predstava bo gotovo vezana na njegovo glasbo. Stravinski mi daje veliko inspiracije. Zdi se mi, da njegova glasba vključuje vse in da je ena minuta Stravinskega dovolj za tri noči ravea.« Nekoč si omenil, da se ti zdi Mahlerjeva glasba povezana s panonsko, prekmursko melanholijo. »Sevedaje. Mahlerje bil melanholičen, če ne depresiven. Tako so se njegova glasba in moji trenutki melanholije večkrat ujeli. Spominja me na prekmursko ravnino, na podlagi tega je nastalo precej mojih predstav. To sem ugotovil, ko nisem bil v Prekmurju. Ko sem moral zaradi obveznosti dlje časa ostati v tujini, se me je vedno lotilo domotožje. V teh trenutkih domotožja mi še najbolj pomaga, da sem zadovoljen z delom. Delovne razmere v tujini pa so odlične in zaradi tega sem tudi šel v tujino.« Študiral pa si tudi v Nemčiji, mislim, da je bilo pri tebi izrazito Dresdensko obdobje. »To se opazi v mojih delih, tam sem se veliko naučil. Tudi stvari, ki sem jih že prej vedel, so se tam potrdile. V glavnem pa sem tam ugotovil, da moraš »fej-st delati«. Zgodi pa se, da kakšen dan ne moreš narediti nič. Pri ustvarjanje potrebuješ inspiracijo, če je nimaš, so vse stvari prazne. Tudi z disciplino se to da delno doseči. Vendar nekaj svobode mora ostati za tisto veselje v ustvarjanju. Moraš biti zelo discipliniran, da znaš energijo od takrat, ko si inspiriran, izrabiti v trenutkih, ko jih potrebuješ.« Za svoje delo si prejel kar nekaj nagrad! »Bilo jih je veliko. Pogosto jih dobiš, ko se jih najmanj nadejaš. Včasih pa za delo, ki si resnično zasluži, ne dobiš. Na koncu koncev se to izravna.« Ali je odhod v tujino prispeval, da si uspel tudi doma? »Tudi. Predvsem pa to, ker sem šel prek vseh neuspehov, ki so se mi zgodili. Zgodovina moje kariere ni sestavljena samo iz uspehov, bilo je veliko metanja polen pod noge, tudi tu, v Murski Soboti. Vedno sem se zavedal, da ostanejo samo najmočnejši. Vem tudi, da vsaka beseda lažje pade, kot lahko izvršiš neko dejanje, kot je moč doseči neki cilj. Ljudi, ki poskušajo rušiti nekaj, kar človek ustvari, je vedno dovolj. Moraš pa oditi iz ne kega okolja, da te začnejo ljudje resno jemati. Slovenija je majhna država in prijetna, ampak je težko okolje za ustvarjanje. Nevoščljivost je izjemna, ne človeku privoščimo uspeha, vendar je po drugi strani to tisto, kar nas Slo vence žene k uspehu, saj smo zelo agresivni v vseh vidikih življenja.« Ali lahko skozi ples spoznavamo značaj naroda? »Ne vem, meni se zdi ples veliko bolj planetarna stvar. Človeka že, naroda pa bolj težko. Slovenci smo plesno dokaj zatrti, v nasprotju z nekdanjimi bratskimi narodi, ki so imeli zelo bogato folkloro. Mogoče jih je tudi to priseganje na folkloro in neko daljno preteklost ugnobilo in jih pripeljalo več let nazaj. Kosovo in Makdeonija pa imata tako folkloro, da se mi še danes, ko ju vidim, dvignejo lasje na glavi. Plesi so bolj prvinski, ker so živeli bolj izolirano. Pri nas pa so opazni močnejši vplivi. Srednja Evropa je zelo dolgočasen kulturni pojem.« V plesih se kaže tvoj kritični odnos do dogajanja v družbi. »Ja, precej. Ne morem se izključiti iz okolja, v katerem živim.« Si na liniji med Ljubljano in tujino, nekaj projektov pa je bilo tudi v Murski Soboti, Romeo in Julija ... »Ja, tega sem zelo vesel, čeprav to ni bila moja ideja. Po pogodbi z Ministrstvom za kulturo je bil določen termin za izvedbo, zaradi prenatrpanosti terminov pa to ni bilo mogoče v Cankarjevem domu. Na ministrstvu pa se precej ukvarjajo z decentralizacijo kulture, vsaj na papirjih, in so tako videli priložnost, da to potrdijo še v praksi. V bistvu pa se je ta ideja porodila na eni kavarniških debat. V začetku se mi je zdelo neprimerna, ker sem s Soboto povezan na intimni ravni. Pod težo določenih argumentov sem popustil in ni mi žal. Celotna ekipa je bila nadvse zadovoljna, pokazalo pa se je, da naše mesto ni bogu za hrbtom. Na premiero so prihajali ljudje z Dunaja, Anglije ... Graško letališče je blizu, in če tako vzamemo, je Ljubljana prav tako povezana s svetom kot Murska Sobota. Tega se-moramo zavedati in to pokazati.« Pa morda kakršna koli vrnitev v Mursko Soboto. »Prav gotovo bo še kaj predstav. Dolgo časa sem tudi razmišljal, da bi pritegnil določene plesalce v Mursko Soboto, interesa med publiko bi bilo dovolj, tudi kakšna skupina bi lahko promovirala Mursko Soboto, samo vprašanje je, ali tu obstaja dovolj močen interes ljudi, ki financirajo kulturo. Vsaka kultura nekaj stane, ni zastonj, pa tudi če je amaterska.« In plesni spomini na Soboto? »Že v osnovni šoli smo bili skupina Brez besed pa Plesna kuhinja. Veliko smo delali, to je bila dobra priprava na kasnejšo plesno pot. Tu sem se v bistvu veliko naučil. Iz Murske Sobote pa sem se odselil, ko sem začel resno delati. Takrat tu še ni bilo takšnega softverja in hardverja, kot je bil na razpolago v Ljubljani. Danes je Murski Soboti usposobljena infrastruktura in tudi ljudje. Mislim, da je soboški ZKO po izkušnjah s predstavo Romeo in Julijo sposoben še kaj več.« Murska Sobota ni ravno meka za ples. Kako to, da si se ti odločil za ples. »Ne vem, to je prišlo zelo spontano in dobro, da se je to zgodilo zelo hitro in da sem imel pred sabo že cilj. Ta cilj pa še vedno ni uresničen, kajti moj cilj je, da bi imel svoj stalni ansambel, kar je draga stvar. Vidim svoje sošolce iz Dresdena, ki so vsi po vrsti že direktorji kakšnih institucij, pa njihov kurikulum še zdaleč ni tako bogat, kot je moj. Mi smo majhna država in vse, kar je več kot nacionalni balet, je že velik strošek.« Vsi poudarjajo, da je plesalcev zelo malo. Tudi velja, da je ples ženska izrazna umentost. Kaj ti misliš o teh stereotipih? »Plesalcev je pri nas res premalo. Mislim, da So stvari glede moških in žensk v plesu presežene, vsaj v tujini, manjša se tudi presežek žensk v plesu. Veliko je odvisno od države, od vzgoje. Izjemno močno vlogo pri tem igra religija. Katoliška cerekev dolgo časa ni odobravala pl^ Telo je neka svetega, telesno J prepovedana. Ti stereo 'Lj. bolj odmevi preteklosti. P stantskih deželah je bilo vedno nekoliko drugače.« . Plesalcev je malo, kaj Pa tikov? . . v.r;e »Kritikov je zmeraj vec, k h lažje biti kritik kot Plesa ® orOt. pravkritki pravijo prav n J no. Kritika nastane na dveh, treh dneh, enavlogaP študira tudi šest mesece ■ strokovno usposobljnost imeti za to. Kritik pa J dandanes že vsakdo, pa je primerjalno književnost v lahko kritik za katero koli* umetnosti. Likovniki i$e stvari bolje urejene, pa pritožujejo. Ampak blem samo pri nas. D° ^iit tiki morajo pač nekaj P ^zpa velikokrat udarijo mimo, sam najbolje vem, kajs dil narobe.« In se zavedaš napak? »Se. In te poskušam pr pf0. dnjih predstavah popi blemjevtem, dak t ez napak ne opazijo, u Predstava nebistvenimi stvarmi- ro0ii-pa je skupek nekih * , sov. Na odru so zi l roboti. V določenem ^[i) moraš odločiti, ali se bon10 majhno napako ali P -ujoH*’ preveč ubadali s to zročilL pako, s katero bomo P« sf,sllla da se bo cela preds kot domine. Razen nj.< perfektnih razmerah, ri plesalcev poznati njpota jitve. Lahko pa te o^^aprimef biš kot del predstav®'I1 .n že to če so plesalci utruj aje U »Ne, ne vec oZi j kih trenutkih. ^ "potiP5^ prehojeno določen .n , drobnogledom kr gov. Zmeraj zno a vd1^ pritrjevati, in to je v adi t« me. Mnogimi6 oStdj/ tiskov trpela kak da s6 na liko let gre za to, delati pod pritisk«-( Te kdaj zgrabi, “ p cesti? antP , pob3’ »Ja, včasih m®, rpa skušam obvladati. «1 vadi, ko grem P za tlSpOp0 prihraniti energ J delam, ali Pa se P fd nom utrujen m g stanujJ proti naslovu. kJ6^11^/ di za disco časa, zelo rad P^ partyje, venda b6n * dnji dan nespo^ pfivok / Včasih si pa le J Nad3 ^gstnik, 31. oktober 1 996 #Vulturna obzorja Gledališče je brezmejno Petelinčki iz Mesta cvetja Ob dnevu reformacije Številne kulturne Na podružnični osnovni šoli v Dokležovju deluje lutkovna skupina, ki j rs svojimi igricami predstavila številnim otrokom po Sloveniji. Za-Ja predstava, s katero nastopajo, se imenuje Mesto cvetja. Ker so bili biti h aS°m ze'° usPe8n' z lutkovno igrico Trije petelinčki in ker znajo 'udi sami precej glasni, so si nadeli ime Petelinčki. Mentorica lutko-let V arozka Je Marija Zver, ki vodi lutkovno skupino že prek trideset ■ 'n ko otroke vpraša, kaj jim pomeni gledališče, vsi v en glas odgovo-> , "Gledališče je dinamika, fantazija, atmosfera, domišljija, užitek in SeR, a ne?« \se to pa skušajo učenci pr-igre prenesti na svoje gledal-Ce- Zato iščejo dobre pravljice, Vendar ne uporabljajo samo na-Pisanih, ampak v svoje delo *Pletajo različne pravljice, o aterih se najprej veliko pogo-Variajo. Zato njihova predstava ne nastane čez noč, ampak nagaja vse leto, in večkrat še kaj °dajo ali spremenijo tik pred ^dstavo. Tako tudi vloge pri-a6ajaj0 potrebam. Najprej so ^li kralja in dvorskega nor- Potem so uvideli, da to ni ^o, in so uvedli župana in policista. »Otroci so pri delu nadvse ustvarjalni in zelo domiselni, znajo vpletati svoje ideje in svoje izkušnje. Večkrat si otroci kaj izmilijo in dodajo kar na odru, začeli pa so tudi komunicirati s publiko,« je povedala njihova menorica Zverova. »Sicer pa pri naši igri vedno sledimo svoji poti in začrtanemu cilju, to pa tako, da smo že od nekdaj združevali lutke in gledališče, že takrat ko so mnogi to strogo ločevali. Po mojem mnenju pa tega ne moremo ločiti.« Veliko znanja in izkušenj O čem govori zgodba: Policist preganja meščane, ker se preveč pogovarjajo o cvetju. Vlada bi namreč rada, da bi meščani več delali v tovarnah in gradili, da bi ljudje več zaslužili. To jim tudi uspe, vendar mesto postane pusto, prazno, ptice so odletele, ljudje so žalostni, bolni, hodijo kot roboti, nihče se več ne pogovarja. Ni več veselja, kot je bilo nekoč. Tudi otroška igra ni več vesela. Otroci pa se med igro odtočijo, da bodo šli k županu prosit, naj vrne v mesto cvetje in življenje. To tudi storijo in župan se omehča. Potem pride še nevihta, ki mesto spere, veter prinese seme. Župan in policija pa priznata, da sta pogrešala življenje ter da ni vse v pehanju za dobrinami, ampak se moramo vračati k naravi. prireditve Že pred praznikom dneva reformacije so se zvrstile številne kulturne prireditve, ki so bile namenjene temu dnevu. Na puconski osnovni šoli so tako pripravili slavnostno akademijo, kjer so med drugim predstavili novo knjigo Draga Kuharja Besedijana - Trubarijana z obsežnim kulturnim programom, v Galeriji Murska Sobota pa so odprli razstavo del 2. likovne kolonije Primoža Trubarja. V puconski šoli so ob spremljavi učiteljskega pevskega zbora III. osnovne šole iz Murske Sobote in ob orgelskem koncertu del Johana Sebastiana Bacha, ki so ga izvajali inšturmentalisti puconske osnovne šole, predstavili knjigo Besedijana - Trubarijana. Knjiga je pesniška, jezikovna in filozofska mojstrovina, ki vsebuje štiri soodvisne, vsebin- so si pridobili tudi s srečanji in festivali, katerih so se udeleževali, med drugim so šli s predstavo Trije petelinčki nastopat na Poljsko. Potovali pa so tudi ^^jod f°tografijao: Nastja Bohar, Tamara Jerič in Urška Erdelj nastopajo kot otoci, kar nekaj jih je takih, rSe^in Ve.^og'’'° so Anja Balažič je ptiček in otrok, Tamara Škraban, metuljček in otrok, Staša Kovač je ^tazd h 7'^’ ^al,'na Jer’č drži sonce in je soseda, Staša Klemenčič je meščanka, Borut Ropoša je vrtnar, ?az*e je policist, Boštjan Hamler je župan, Urška Ropoša, Alja Balažič, Denis Hamlar nastopajo kot ’ Sandra Balažič, Monika Hamler in Staša Miklošič pa se v predstavi spremenijo v metuljčke. na gledališki tabor v Rakitno. Nastopali so že v Ljubljni, Dok-ležovju, Bakovcih, Murski Soboti, Gornjih Petrovcih, Lenartu, na dnevih slovenskega izobraževanja, letos pa bodo šli v Cankarjev dom na novoletni živ žav, kjer se bodo predstvili s predstavo Mesto cvetja. Zgodba Mesto cvetja je nastalo po slikanici Eveline Ha-sler, ki je bila tudi vključena v projekt založbe Epta. Njihov dolgoletni prijatelj Janez Bitenc (letos je dobil državno prizanje za najboljšega učitelja) pa jim je za to predstavo napisal še pesmico. Velikokrat sodelujejo pri izdelavi lutk in kostmov starši in učitelji, pomagala pa sta jim tudi gledališče Zoom iz Ljubljane in Jože Zajc. Prepričani so, da bodo tudi s pred-stvo Mesto cvetja zelo uspešni, kot so bili s prejšnjo Trije petelinčki, ki je s pomočjo režiserja Igorja Štromajerja in Saše Jovanoviča požela velik uspeh v Sloveniji in tujini, Zverova pa je za režijsko delo prejela zlato Linhartovo značko. Šola pa ni samo golo učenje v šolskih klopeh, velika šola za življenje je tudi gledališče. In veliko otrok s te šole to ve, saj se jih je kar sedemnajst od 57 vključilo v lutkovni krožek. Besedilo in fotografija: Aleksandra Nana Rituper sko prepletajoče se in obenem popolnoma neodvisne dele, vezani pa so seveda na reformacijo. Na temo jezik je predavala dr. Francka Premik z inštituta za slovenski jezik. Potem pa so v prostorih puconske občine odprli še razstavo Jožeta Horvata - Jakija. Abonmaji Na ZKO v Murski Soboti so podaljšali rok za prijave za srednješolski filmski ter lutkovni abonma. Srednješolski filmski abonma vključuje štirinajst najboljših filmov, stane pa 5500 tolarjev, lutkovni pa je sestavljen iz šestih najbolj zanimivih lutkovnih predstav slovenskih lutkovnih gledališč. Po novem se lahko prijavite do sredine novembra po telefonu številka 21 957, za lutkovni abonma pa tudi v vrtcih. V Galeriji Murska Sobota pa je po otvoritvenem nagovoru dr. prof. Ota Norčiča, predsednika Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar, razstavo predstavil in jo odprl ravnatelj Galerije prof. Franc Obal. Na njej razstavljajo svoja dela dela Herman Gvardjančič, Štefan Hauko, Zmago Jeraj, Franc Mesarič, Franc Novinc, Vladimir Potočnik in Vinko Tušek. Nekatere kulturne prireditve bodo še v prihodnjem tednu. ANR FOTO: Nataša Juhnov ^avko Loren bo dobil svoj film L^Urska tSle d odločil za takšne S Pad, mentarec, ker se mu se vznemirljiv. »Nare- Sar^nar'j’ ki se ti zdi stabi-rciti a z8°dba pa je lahko A^ovsem po naključju ^rij in Podre osnovni s? lahko zgodi samo ’ je človek na terenu, ko ni naučene igre, ko je samo resničnost in spontanost. Takrat se moraš prepustiti toku, zgodbe, kije na koncu še boljša.« Glede na filmsko zvrst bo igrani dokumentarni film, kije pri nas bolj redko zastopan, žanrsko gledano pa bo mehka groteska, a vendar poštena. Režiser in scenarist je Miki Roš, direktor fotografije Valentin Perko, igralca sta Alenka Tetičkovič in Borut Veselko, kamero je posodil Matjaž Fištrovec, asistent pri kameri je Jože Grgurič, glasbo bo ustvaril Tomaž Rauch, mikro-man je Branko Djurinek. Majhna ekipa, ki bo poskušala dokazati, da se tudi z malo sredstev da narediti dober film. Slabo uro trajajoč film bomo lahko videli februarja v Murski Soboti. Aleksandra Nana Rituper Fotografija: Nataša Juhnov Prve kadre filma o Slavko Lorenu so posneli na Trezinem senju. kulturni koledar GLEDALIŠČE MURSKA SOBOTA: V grajski dvorani bo v torek, 5. novembra, ob 19. 30 komedija I. B. Singerja Norci iz Helma v režiji Z. A. Sokolo-viča. Gostuje Mestno gledališče ljubljansko. OB DNEVU REFORMACIJE LJUBLJANA: V Cankarjevem domu bo v četrtek, 31. oktobra, ob 20. uri osrednja prireditev ob dnevu reformacije, ki bo letos v znamenju 410. obletnice smrti Primoža Trubarja. Igralec Bibič se bo predstavil z monodramo Trubar dr. Matjaža Kmecla. ZA OTROKE MURSKA SOBOTA: Vsako sredo ob 16.30 lahko otroci v grajski knjižnici prisluhnejo pravljicam, ki jih pripovedujeta Vesna Racman in Metka Sraka. Po pravljici otroci skupaj rišejo in kako drugače ustvarjajo. LJUTOMER: Vsak ponedeljek se v otroškem oddelku knjižnice ob 16. uri začne pravljična ura, ki jo vodi Branka Jasna Stoman. 4. novembra bodo predstavili konvencije o otrokovih pravicah. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: V Galerji Murska Sobota si lahko ogledate razstavo del 2. slikarske kolonije Primož Trubar, kije potekala v Moravskih Toplicah. Svoja dela razstavljajo Herman Gvardjančič, Štefan Hauko, Zmago Jeraj, Franc Mesarič, Franc Novinc, Vladimir Potočnik in Vinko Tušek. Razstavo bo odprta do 24. novembra. MURSKA SOBOTA: V Galeriji Murska Sobota si lahko ogledate razstavo likovnih del, ki so nastala na likovni koloniji Lipovci '96. Svoja dela razstavljajo Igor Banfi, Božidar Boškovič, Sandi Červek, Izidor Horvat, Janez Knez, Samo Pajek, Aleksander Šilas in Samo Šilas. MURSKA SOBOTA: V predprostorih grajske dvorane so na ogled likovna dela slikarja amaterja Marjana Horvata. MURSKA SOBOTA: V razstavnih prostorih Zavarovalnice Triglav je na ogled razstava del slovenskih umetnikov Toneta Demšarja, Štefana Galiča, Rada Jeriča, Marjana Skumavca in Boža Petka. MURSKA SOBOTA: V Mladinskem informativnem kulturnem klubu (Kocljeva 7) si lahko ogledate fotografije Mateja Fišerja. MURSKA SOBOTA: V soboški enoti LB je na ogled razstava o denarju in varčevanju. Ogledate si lahko stare hranilne knjižice (najstarejša je iz leta 1878), hranilnike, numizmatično zbirko papirnatega in kovanega denarja ter drugo. Razstavo so pripravili člani zgodovinskega društva iz Gornje Radgone. PUCONCI: V občinski zgradbi si lahko ogledate razstavo akademskega slikarja Jožeta Horvata - Jakija. LJUTOMER: V Galeriji Anteja Trstenjaka je na ogled razstava VIII. slikarskega ex tempora. Ogledate si jo lahko do 3. novembra. MORAVSKE TOPLICE: V Galeriji Ajda si lahko ogledate razstavo fotografij Dominika Steinerja. MORAVSKE TOPLICE: V prostorih Občine Moravske Toplice si lahko ogledate dela, ki so nastala na počitniški likovni koloniji Kančevci ’96. RAKIČAN: V domu starejših v Rakičanu si lahko ogledate 1. slikarsko razstavo Hermine Šiftar. Razstava bo odprta do 10. novembra. ŠALOVC1: V občinskih prostorih Občine Hodoš - Šalovci razstavlja študent likovne pedagogike Jože Livijen. Svoja delaje naslovil Slike z motivi pravljičnih bitij in predmetov iz romskega sveta. ŠENTJUR: V sredo, 30. oktobra, bo v knjižnici v Šentjurju otvoritev likovne razstave akademske slikarke Suzanne Kiraly - Moss. 12 vestnik, 31. oktober 1996 glasbeni sceni Jazz & Blues Posodi mu jiirja Gledanje na glasbo z različnih zornih kotov Tania Maria Brazilka Tania Maria Correia Reis živi z glasbo že od malih nog. Šest let se je učila klasični klavir, nato pa se je navdušila nad bosso novo in ameriško glasbo. Med svoje najpomembnejše vzornike šteje Oscarja Petersona, Thelonhiusa Monka in Nata Kinga Cola. Leta 1975 seje prvič predstavila na jazz festivalu v Newportu in si takoj ustvarila širok krog poslušalcev. Tania Maria je brez dvoma mednarodna zvezda. Je redna gostja jazz festivalov na vseh celinah in zvezda televizijskih šovov. Posnela je šestnajst albumov, ki so izšli marsikje po svetu. Njena glasba združuje najbolj lirične in privlačne elemente jazza, popa in predvsem brazilske glasbe. Zveneči glas in izvrsten, energični nastop sta ji prinesla izredno popularnost. Prva dva albuma, ki nosita naslov Made In New York in Lady From Brazil, sta dokazala, da je Tania Maria izredno nadarjena pevka in skladateljica. Leta 1985 je dobila nagrado grammy za najboljšo pevko, nastopi v Evropi naslednjega leta pa so ji prinesli Edisonovo nagrado za najboljšo jazz pevko. Leta 1988 je posnela album z naslovom Forbidden Colors, pri snemanju pa so sodelovali Steve Gadd, Dick Oatts, Air- Na desnem bregu Mure so se zbrali fantje, pa ne za to, da bi prosili »jurje«, ampak da bi ustvarjali glasbo. Takšno za zabavo, energično, nekaj drugačnega ... Zbrali so se iz različnih glasbenih voda, od klasike, hard cora in etnoglasbe, ter ustanovili skupino Posodi mi jiirja. Naši zaspani publiki pa želijo dati injekcijo dobre zabave. To so Samo Budna, ki igra violino, kitaro in poje, Rihard Zadravec, ki je ekspert na haromo-niki, poprime pa tudi za pozavno, če je dobro ogret, in zapoje, Borut Horvat ima tolkala, upajo, da se bo v prihodnje vključil še kot vokalist ali pa bo zaigral na saksofon in klarinet, Sašo Lamut je kitarist in vokalist, Peter Beznec pa basist in vokalist, če ne gredo predaleč, pa vzame s sabo tudi stari kontrabas. Glasbeniki te skupine ste že prej sodelovali pri različnih skupinah, skupaj pa ste eno leto. Kako ste se sploh ujeli? Samo: »Zanimivo je to, da smo tako da vedno bolj razmišljam o tem, da bi ga uprabili tudi v drugi glasbi.« Kakšen je vaš repertoar? Pero: »Imamo dovolj glasbe za Poslušali smo besedilo, da bi ga zapisali, in na določenih delih je bilo petje nerazuljivo. Zato smo se kar odločili in vključili prleško narodno Dera sen ja mali bija. Ri-temsko in zlogovno se ujemata super, bolj kot bi si kdo lahko mislil. Tudi publika je našo različico zelo dobro sprejela. Dejstvo je, da pubilka zelo rada sliši nekaj v svojem jeziku.« Ustvarjate kaj svojih komadov? Samo: »Delamo vsak po svoje, vendar jih še nismo »vrgli skupaj«. Vedno pravimo, sedaj naredimo še to in to, potem gremo pa delat svoje. Pa nam vedno zmanjka časa. Sicer pa je bilo v zadnjem času še nekaj kadrovskih sprememb in se še navajamo. V bistvu se šp uigravamo. Najprej se želimo glasbeno dobro spoznati in šele potem bomo ustvarjali svoje skladbe.« ime takšno - Posodi mi jurja-Sicer naše skupine mislijo, da angleško ime zveni imenitneje. Pero: »To je bila idejo našega prejšnjega kitarista. Ampak ime smo obdržali, ker v bistvu tako živimo. No. še pred kakšnima dvema letoma je bil to naš vsakdanjik. Ime se nam zdi še najbolj primerno našemu načinu življenja. Ne bomo ga spreminjali v angleščino, edino mogoče, ko igramo za tujino. Ko smo igrali v Avstriji, smo ga prevedli, in to samo zaradi razumevanja.« Kje pa ste nastopali? Samo: »Večkrat v Mariboru, v Ljutomeru, v Gradcu, v Murski Soboti in še kje. Povabila so, vem dar imamo malo časa, eni smo v vojski, eni študirajo v Gradcu-' drugi v Ljubljani, tretji so v Mariboru, poleg tega pa ima vsak se drugo skupino.« se zbrali iz tako različnih zvrsti v eni zvrsti, to so hard, etno, klasika. Vsak med nami na svoj način dojema glasbo in mislim, da tudi zaradi tega nastaja tako zanimiva glasba. Vsak vlaga vanjo svoje izkušnje, podzavestno.« Pero: »Meni je to všeč, čeprav sodelujem še pri drugih skupinah. Tu nismo tako ozko usmerjeni, vsem nam ugaja nova glasba. V heavy metal ne moreš vključiti harmonike, no, nihče je še ni poskusil, zaenkrat.« Pred nekaj časa harmonika pri mladini še ne bi tako »palila« kot lahko sedaj. " Zadravec: »Ne vem, ali prej ne bi mogla. Če pogledamo v zgodovino harmonike, vidimo, daje bila v 30., 40. tih letih zelo popularen inštrument, samo ta trend ni prišel do nas. To je bilo v Ameriki, tam je bil to prvi inštrument povsod, od klasike do jazza in do klubskih scen. S prihodom Elvisa pa je njegova popularnost žal upadla. V Franciji ga zelo lepo uporabljajo, še posebno v narodoni, tudi v ruski glasbi in drugje.« Pero: »Pri nas seje pomen harmonike verjetno zlorabil, zato je manj zanimanja. Pri nas so mladi, ko so slišali za harmoniko, takoj pomislili na narodnozabavno glasbo. Vendar pa je harmonika vsestransko uporaben inštrument. samostojni koncert. Naštudiranih imamo kašnih petintrideset skladb. Repertoar je zelo širok in zajema vse od ljudskih pesmi do Gotovo pa je pri vašem izvajanju veliko improvizacije? »Je. Veliko časa porabimo, da skladbo predelamo. Ker mi ne de- hard cora, skupine Therapy?, vmes je klasika, španska glasba, irska ... Nimamo nič določnega, kaj bomo igrali in kaj ne. Igramo vse, kar nam je všeč. Zato tudi takšna raznolikost našega programa.« Besedila so delno angleška, delno pa so slovenski prevodi. ' Samo: »Povem naj na primer, kako smo »delali« skladbo End Of The World skupine R.E.M. to Moriera in Buddy Williams. Leto kasneje je vodila trio, v katerem sta sodelovala še Steve Gadd in basist Eddie Gomez. Album z naslovom Bela Vista je izšel leta 1990, na njem pa Tania Maria igra znano rock klasiko Satisfaction, katere avtorji so Rolling Sto-nesi. Leto kasneje se je Tania Maria odpravila na nekajmesečno turnejo po Ameriki in Evropi s skupino Six Machine. Leta 1992 je sestavila novo skupino, v kateri so sodelovali Sergio Brandao, Don Aleas, Armando Marcal, Myra Casales in Onex Aquino. S to zasedbo je tudi posnela album. Tania Maria se le redko vrača v Brazilijo in se niti ne zaveda, kako priljubljena je doma. »Nikoli me ni zanimalo, kaj si drugi mislijo o meni,« zatajuje. »S težkim srcem bi odpela skladbo The Girl From Ipanema, saj nimam nič opraviti s tem dekletom. To je folklora. S petjem moram najprej in predvsem zadovoljiti sebe.« V zadnjih desetih letih je Tania Maria priljubljena gostja mnogih klubov in svetovnih festivalov, delno tudi zaradi svojega vznemirljivega in vročega nastopa, ko zliva elemente brazilske glasbe in bebopa. Pri igranju klavirja ali klaviatur ima izredno perkusio-nističen pristop, kar je z leti postal njen zaščitni znak. Tania Maria tekoče govori štiri jezike, a na nastopih daje prednost predvsem portugalščini. »Ko se v Braziliji pogovarjamo, je v našem govoru ritem. Ko govorimo, pojemo.« Takšna je Tania Maria. Hank Jones, legendarni klaviaturist, je pred kratkim izdal svoj najnovejši album za založbo Verve. Album nosi naslov Sarala in je neke vrste nadaljevanje lanskoletnega albuma Steal Away, na katerem je s pomočjo basista Charlia Hadena raziskoval afriško-ameriško glasbeno tradicijo. Na najnovejšem albumu Sarala pa se je osredotočil zgolj na afriško glasbeno tradicijo in njene korenine. Na albumu sodeluje dvajsetčlanski orkester Mandinkas, ki ga vodi znani Cheick-Tidiane Seck. Vsekakor zelo zanimiva in malo drugačna plošča. . Iztok R. Novice od tu... Pri založbi Helidon je pred kratkim izšla kopica kaset z narodnozabavno glasbo, tako da bo plesa in glasbe pri vas doma vso zimo dovolj. Izbirate pa lahko med glasbo ansamblov Daneta Zajca, Jožeta Kališnika in Mihe Dovžana, ansambla Rubin, ansambla Zupan, 5. festivala narodnozabavne glasbe Vube-rk ’95 in še kaj se najde na policah. - Anja Rupel pa je pred nedavnim objavila svojo novo kompaktno ploščo in kaseto Življenje je kot igra. Avtor glasbe in producent je Aleš Klinar, besedila je napisala sama, njena glasba pa se tudi tokrat ne oddaljuje od njenega stila, to je pop in dance glasbe. Za nekatere sladbe bo posnela tudi videospot. in tam Nekateri nastopajo, drugi, izdajajo plošče, spet tretji pa se ženijo. Mednje spada tudi Tico Torres, bobnar skupine Bon Jo-vi. Prstan je nataknil znani češki manekenki in fotomodelu Evi Herzigovi. Poročila pa sta se v . Evinem rojstnem kraju Litvinov na Češkem. Le zakaj se glasbeniki tako pogosto odločajo za lepotice ali obratno? Michael Jackson v zadnjem času precej potuje po državah, ki nimajo ravno visoke življenjske ravni. Precej koncertov je pripravil v Afriki, povsod, kamor je prišel, pa je del izkupička namenil otrokom. Ker pa so v nekaterih državah prepričani, da moralno ne ustreza njihovim normam, so njegove koncerte prepovedali. Glasbena uganka Sem takšen, ker sem živ, Mi ljudje smo kot morje, Ne bom pozabil na stare čase, to je nekaj hitov skupine Faraoni, ki si jih najraje prepevate. Zlatka Ritonja, Moravci 153, 9243 Mala Nedelja pa je tista, ki bo tokrat prejela našo nagrado. Čestitamo! Obvestilo o nagradi bomo poslali po pošti. Vse pa vas vabimo k reševanju nove glasbene uganke: MURSKOMORSKA LESTVICA 1. Eros Ramazzoti: Piu Bella Cosa 2. Magazin: Suze biserne 3. Gloria Estefan: Hablas de mi 4. Jasna Zlokič: Dio mog sječanja 5. Pupo: La notte Predlog - Davor Radolfi in Ritmo loco: Nočas oko tri GLASUJEM ZA:_______________________________ Koliko fantov in deklet sestavlja skupino Špice Girls? Odgovor: ___________________________________________ ra Odgovore pošljite do 8. novembra na naš naslov: Podjetje za >“ informiranje, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobo-§ ta, s pripisom: Na glasbeni sceni! Napišite tudi, o katerih do- I =• mačih in tujih glasbenikih želite brati v rubriki Na glasbenici £1 sceni. Če ne veste odgovora, nam pišite samo o svojih željah! v \______________________________________________________________________/ lamo tako, da bi eno skladbo zaigrali natanko tako, kot je. da bi jo »skinili«. Na primer če samo eden pozna skladbo, jo poskušamo obdelati z nekega drugega zornega kota. Pri obdelavi skladbe skupine Therapy? smo morali uporabiti veliko trikov, da se sliši Sprejemljivo za širši krog poslušalcev. Naredili pa smo tudi komad, ki ga je poznal samo en član, ta ga je zažvižgal, pa smo ga naredili. Ko smo potem slišali original, smo ugotovili, da smo bili blizu. Mogoče je še boljše, da vsi ne poznamo skladbe, ker se potem preveč približamo originalu.« Rekli ste, da ljudje radi slišijo posem v svojem jeziku, zato tudi kdo pa so vaša publika? Rihard: »Na študentskih žurih smo, kar se žuriranja tiče, doživeli najbolj bučen odziv. NaV Poslušalci pa so vsi, stari 7 d° let. Vsak lahko najde kaj zase. Mendar mislim, daje starejšage' neracija sedaj prek nas začela po slušati glasbo, ki jo poslušajo nM' di> in jo s tem tudi drugače dojemati. In seveda obratno.« Prav gotovo pa boste dali svojo glasbo na kakšen nosilec zvoka- Zadravec: »Še letos namera*1' mo začeti snemati, to bi naj M0 kakšne pol ure glasbe, in si^ dvanjst skladb. Ne vemo, ali bo kaseta ali »tlačenka«. Naše skla he pa so kratke, in to zato, ker sc nam ne zdi potrebno ponavlja1 določenih delov samo zato, da 1 bila skladba daljša in bi na kon certu pridobili čas.« Alije mogoče sedaj trend, dai( gre od trše glasbe k živahnješ1' dostopnejši za ušesa in telo- Pero: »Jaz mislim, da so M ljudje vedno takšni. Čeprav se * dno išče kaj novega.« . —————— cp AUDIO - VIDEO " 69000 Murska S°b°ta’ TELEFON, TELtri 069/32-465 NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: NSTSNMV 1. YOU'RE THE ONE - Bonnie Tyler 2. ONE OF US - Joan Osborne 3. DINNER WITH DELORES - Symbol 4. LEAVING LAS VEGAS - Sheryl Crow 5. I CANT HELP MYSELF - The Kelly Family 6. VOGLIO ANDARE A VIVERE IN CAMPAGNA - Toto Cutugno 7.1 WILL REMEMBER - Toto PREDLOGI: HARPER VALLEV P.T.A. - Billy Ray Cyrus THE NEW POLLUTION - Beck (Hansen) THIS IS A LIE - The Cure LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. DOLGA JE NOČ - Anja Rupel 2. MOJE HREPENENJE - California 3. 328 652 - Sasha 4. OD CVETA DO CVETA - Aleksander Mežek 5. GALEB - Easy 6. BLU (MODRA KRALJICA) - Napoleon 7. SAMA Sl - Zeus PREDLOGI: VRISKANJE IN JOK - Vlado Kreslin S Mali bogovi MENTOL BOMBON - Zoran Predin & Šukar DRAVSKI MOST - Bluegrass Hoppers LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: S KRŠČAKON, CEKRON 1. NASVIDENJE, DOMAČI - Ans. bratov Poljanšek 2. HEJ, PRIJATELJI - Alfi Nipič in njegovi muzikantje 3. DANES JE SREČEN DAN - Ans. Franca Potočarja 4. SPOMIN NA PRLEKIJO - Štrk PA Z MAREL°f cn 05 5. PRI NAS DOMA - Stopar 6. ŠTAJERC NA MORJU - Primorski fantje in Strašna Jožeta 7. OB ABRAHAMU - Ans. Braneta Klavžarja. PREDLOGI: PRAV V ZADNJO SLOVENSKO VAS - Ans. Roberta Praprotnika NAŠE PLANINE - Ans. Franca Miheliča OD KOD SMO Ml DOMA - Trio Franca Flereta . .4 Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 7. novembra 1996, na naSKe, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene les ■ Kupon št. 44 Glasujem za skladbo: ‘tuja:__________________ ‘domača:___________________ ‘narodnozabavna:________ Ime in priimek ter naslov:_ vestnik, 31. oktober 1996 13 'dsevi mladosti laz pa mislim... Čeprav smo najbrž že skoraj siti govora o volitvah, ki bodo pri nas to nedeljo, smo tudi mi želeli slišati nekaj mnenj med osnovnošolci na to temo. Ali jih volitve sploh kaj zanimajo, kaj mislijo o starostni meji za volilno pravico (dopolnjenih 18 let), kaj pričakujejo od izvoljenih članov sloven-skega parlamenta in še za kakšen drobec z njiho-veW zornega kota bi radi zvedeli. Marjeta KOLENKO, 7. razred OŠ Franceta Prešerna Črenšovci: »Malo me že zanima vse 1°, kar se te dni dogaja v zvezi z volitvami. Oče Je Predsednik Občinskega sveta Občine Črenšovci, zato se tudi doma o tem večkrat pogovarjamo. Mislim, da je potrebno iti volit, ker s tem lahko vplivaš na izvolitev primernih kandidatov, ki bodo odločali v parlamentu o zelo pomembnih vprašanjih. Kar pa se tiče volilne pršice, ki si jo pri nas pridobimo z 18 leti, me-tain, daje to zadosti zgodaj.« LIDIJA ŽABOT, 8. razred OŠ Razkrižje: ‘Moram priznati, da me volitve ne zanimajo Ptaveč, ker še nimam volilne pravice. Tako le kaj lsim po radiu .^idim na te-eviziji, ko je ^Or o volit-ah. Verjetno 7dmgače, ko “ta dopolnila tM et in bom 2 Jaz lahko ^čala o andidatih. Se-aj Pa še ni-dovolj od- rad J vu’ da bi lahko presodila, katera stranka je najboljša. Znano mi je, da obstajajo SKD, LDS, SLS in še druge stranke. Mislim, da bi meni najbolj ustrezalo, če bi lahko ustanovila svojo stranko, ki bi bila pravična do vseh.« DANIJEL KOVAČ, 7. razred OŠ Črenšovci: »Mama in oče se večkrat kaj pogovarjata o volitvah oziroma strankarskih kandidatih, ki se pre- dstavljajo po televiziji ali na radiu. Včasih imata različna mnenja, kateri bi bil boljši. Mislim, da je zame še prezgodaj, da bi tudi sam imel kakšno mnenje. Večkrat slišim omenjati Ljudsko stranko, Slovenske krščanske demokrate, Zele- ne ... Mislim, da bodo starši in drugi volivci izbrali najboljše. Po mojem pa je 18 let zadosti zgodaj za volilno pravico.« MONIKA ZAJNKOVIČ. 7. razred OŠ Raz-križje: »Zaenkrat me takšne volitve še ne zanimajo in tudi nimam želje, da bi imela volilno pravico, preden bom stara 18 let. No, slišala pa sem že kar precej o tem po radiu, na televiziji in tudi doma. Če pa bi že zdaj lahko tudi jaz glasovala o kandidatih, bi izbrala take, ki bi se obvezali, da bodo več storili za boljšo šolo - prostore, opremo, šolske izlete idr. Ni pa dovolj, če nekdo o tem le govori z namenom, da bi si pridobil čimveč glasov volivcev.« J. G. nekoč in danes ^bica mi je pripovedovala, kako je bilo takrat, ko je ona V a°lo. Pešačili so bosi do zime, dokler ni bilo precej mrzlo. ^ipt?° dobili kakšne čevlje, narejene iz svinjske kože. Dostikrat so da jih je zeblo. Niso imeli nogavic, ampak so si noge hlj otr v e’ oblek niso imeli takšnih kot bi morali. Starši bi radi Pobili a Orn’ kar so potrebovali, pa niso mogli. Malice v šoli niso so si nosili s seboj koruzni kruh in jabolka, nekateri pa brez vsega. Ko so eni jedli, sojih drugi gledali in pro-Sh 7 j°kali so. Niso imeli nahrbtnikov. Fantje so nosili knjige v hlč ..^bce pa so imele cekarje. Takrat so drug za drugim upora-J1«e od I. do 8. razreda. V 1. razredu so imeli tablice in nanje bail3e gobice, da so lahko pisali, brisali in spet nanovo pisali. Vse drugače. V šoli imamo toplo malico, učenci se lahko !’U aidobusom, če imajo daleč do šole, imamo primerno obutev W rMkaj. Vendar je tudi danes težko. V nekaterih družinah je SatT10 eden od staršev, zato težko zberejo denar za šolske ne. obleke, čevlje, malico ... ■ MATJAŽ OŠLAJ, 6. a *** |AeljeJe Pr'Povedoval dedek, je bilo v šoli nekoč lažje in lepše, vasi. Paša krav je bila pomembnejša od šole, zato veliko-Drnače naloge ne dobrih ocen. V šoli so otroke kaznovali pa sojih grajali starši. Uspevali in napredovali so samo Vs° hod' šolskih potrebščin in pripomočkov. V oddaljene MRlU S^ili Peš. Med potjo so marsikaj ušpičili in nagajali drug k kot 3niujabso k pouku. Zdi se mi, daje bilo dedkovo otroštvo lXs s ^'e- |Asj ? š°le bližje domu. Učence vozijo v njihove domače kraje z (j^. a Razpolago imamo razne učne pripomočke, da se laže Veje' • nani Pomagajo pri težavah. Fizičnega kaznovanja ni '^sih : VlcJeti lepše, vendar vseeno nismo vedno zadovoljni. e mio prijateljstvo med sošolci trdnejše. GORAN GJERGJEK, 6. a, OŠ II M. Sobota Zaljubiti se je lahko Zaljubila sem se v fanta, ki bil je čeden, imel super je postavo in lepe modre oči, ki nisem pozabila jih tri dni. Postala sva si prijatelja, zagledana drug v drugega, bilo je vse lepo, dokler punce mi svoje predstavil ni in rekel je, tam pred mojimi očmi, da midva le kolega sva si. To strlo mi je srce, tega odpustila mu ne bom in dokazala mu bom, da tudi jaz znam biti kot on. A še vedno zaljubljena sem vanj, saj ljubezen ne traja le en dan. In še sporočilo zanj: Če to si prebral, vedi, da napak si ravnal in da nekoč boš obžaloval. SONJA ŠKALIČ, 8. raz. OŠ Fokovci Čistili smo V četrtek smo čistili gredice pred šolo. Najprej smo se dogovorili, da bomo delo opravile samo deklice. Potem smo ugotovili, da potrebujemo še nekaj dečkov. Ko smo že skoraj končali z delom, sem zagledala zeleno gosenico. Pridrvele so vse deklice in prestrašeno gledale samo tisto gosenico. Nato smo našli še več drugih gosenic. Na koncu smo vse pospravili in gredice so spet lepe. ANJA ŠELA, 3. a OŠ Bakovci Laž ima kratke noge V preteklem šolskem letu smo imeli večkrat delovne akcije, na katerih smo čistili okolico šole in urejali igrišča. Tako naj bi tudi lepega pomladnega dne prinesli s sabo motike in grablje. Sošolec Peter, ki je znan po hudomušnosti, pa mi je rekel, da orodja ne bomo potrebovali, ker mu je tako povedal učitelj. Bilje tako prepričljiv, da sem mu verjela. Ko sem prišla v šolo brez vsega in videla druge z orodji, sem imela še toliko časa, da sem odhitela domov in se vrnila z motiko. Peter se mi je smejal. Naučila sem se, da ne smem vsega kar tako verjeti. Petru ne verjamem več, četudi govori resnico. SIMONA GOMBOC, 5. a OŠ Sveti Jurij Jutranje vstajanje Ponavadi se zjutraj zbudim ob pol šestih. Takrat malo ponovim učno snov, naredim nekaj vsakdanjih jutranjih opravil, peljem psa na sprehod in se nato odpravim v šolo. Včasih pa zaspim. In takrat... Bilo je v ponedeljek. Zbudila sem se šele pet minut pred sedmo. Groza! Z glasnim kričanjem zbudim očeta. Potem se umijem, počešem in oblečem. Ko odidem iz sobe, mi oče pravi, pravzaprav zakriči, naj ne treskam z vrati. Jaz pa smo zavijem z očmi in grem počasi dol pp psa. Tedaj se mi pridruži oče in reče, da bo on šel s psom na sprehod, jaz pa naj grem pogledat šolsko torbo. Na »srečo« ugotovim, da nimam domače naloge, zato jo hitro nakracam. Ta naloga seveda ni pravilna. Ko spet pogledam v torbo, vidim, da mi manjkata dva zvezka. Kot da bi se pogreznila v zemljo! Tej zmedi se pridruži še pes, ki je ušel očetu. Hitro stečem v kuhinjo, začnem rezati salamo in se urežem v prst. Ni časa za cmerjenje. Oče s salamo ulovi psa, jaz pa si umijem prst. Na srečo pridem v šolo še pravočasno, a brez dveh zvezkov in pravilne naloge. Tako je to, če zaspiš. NATAŠA GROF, 5. b, OŠ I M. Sobota nekdaliskem festivalu %karC’ Bogojina so hst,31 nekadilsko-ekološki \ 3 v Mengšu. Poslali so sestavkov o vtisih s ha]; Rivala, mi pa smo iz-% f zaP‘s: Jpfom -^ivb' sem si dobro naslednje: N1K0-ČE SI V ZA-KER ČE BOŠTA-W,začel in se boš %iL pozneje odva-I *’ SE NE BOŠ MO-I ^T; ,^ER TE BO CIGA-< VEDNO bolj priv- LAČILA. No, v dvorani je bil nekadilski festival, v preddverju pa so nekateri vlekli cigarete kot zmešani. S festivala ne bom pozabil tudi mažoretk iz Ljubljane, ki so zelo lepo plesale. Bil sem pri dobri družini. Motilo me je le to, da so starši morali sami delati v hlevu. Spoznali smo tudi novo pokrajino in veliko novih prijateljev.« DANIJEL BERDEN, 7. a OŠ Bogojina Koncert ob tednu otroka Ob tednu otroka je bil na naši šoli koncert citrarja Petra Napreta. Predstavil nam je zgodovinski razvoj citer. Med predvajanjem pa je igral skladbe iz različnih obdobij. Zaigral nam je tudi odlomke iz filmske glasbe in črnsko delavsko pesem. Zadnja skladba je bila improvizacija -trkal je po mizi in tleskal s prsti. Takih koncertov si želimo še več. Bilo mi je zelo všeč. GORAN TRAJBARIČ, 6. a OŠ I M. Sobota Zanimiv pohod Zjutraj sem malo kasneje vstal in se oblekel. Nekaj malega sem tudi pozajtrkoval, nato pa odšel v šolo. Imeli smo športni dan. Odpravili smo se na pohod. Najprej smo si ogledali potok Črnec. Ob njem raste različno drevje in trava. Tovarišica Ana nas je vprašala, katere življenjske prostore poznamo. Nato smo zavili proti Mali Polani. Ob poti smo videli sledi veverice in srne. Prišli smo do stare šole. Igrali smo se za belo tablo. Imeli smo se lepo. To je bil zanimiv pohod. ROK ŽALIK, 2. raz., OŠ Miška Kranjca Velika Polana Jutranje vstajanje Ponavadi se zjutraj zbudim ob pol šestih. Takrat malo ponovim učno snov, naredim nekaj vsakdanjih jutranjih opravil, peljem psa na sprehod in se nato odpravim v šolo. Včasih pa zaspim. In takrat... Bilo je v ponedeljek. Zbudila sem se šele pet minut pred sedmo. Groza! Z glasnim kričanjem zbudim očeta. Potem se umijem, počešem in oblečem. Ko odidem iz sobe, mi oče pravi, pravzaprav zakriči, naj ne treskam z vrati. Jaz pa smo zavijem z očmi in grem počasi dol po psa. Tedaj se mi pridruži oče in reče, da bo on šel s psom na sprehod, jaz pa naj grem pogledat šolsko torbo. Na »srečo« ugotovim, da nimam domače naloge, zato jo hitro nakracam. Ta naloga seveda ni pravilna. Ko spet pogledam v torbo, vidim, da mi manjkata dva zvezka. Kot da bi se pogreznila v zemljo! Tej zmedi se pridruži še pes, ki je ušel očetu. Hitro stečem v kuhinjo, začnem rezati salamo in se urežem v prst. Ni časa za cmerjenje. Oče s salamo ulovi psa, jaz pa si umijem prst. Na srečo pridem v šolo še pravočasno, a brez dveh zvezkov in pravilne naloge. Tako je to, če zaspiš. NATAŠA GROF, 5. b OŠ I M. Sobota Kuščar v razredu Igrali smo se v učilnici. Zagledali smo kuščarja in se prestrašili. Prišel je hišnik. Tudi njega je bilo strah. MARTIN NOVAK FRLIN, 1. b, OŠ Križevci Ali veste? (Pokrovitelj nagradnega kviza je Knjigarna in papirnica DOBRA KNJIGA M. Sobota) Bravo Aleksandra Šebjanič iz Gornjih Petrovec, ki je edina ugotovila, da namesto pikic v besedi š.mankajo črke k, 1, o. p, o, t in a! Stavek se torej glasi: Klopotec šklopota. KUPON št. 6- ALI VESTE? Ali veste, kateri živali pravijo gozdni človek? Odgovore pošljite najkasneje do 6. novembra. 14 vestnik, 31. oktober 1996 z naših krajev Se še spomnite... Srečanje z Mirkom Štajfelzerjem iz Lokavec pri Negovi ločil za hlev in stroje, saj dru gače ne bi mogel kmetovati, to ... kako smo v šestdesetih leti kosili travnike? Z ročnimi kosami! Potem so prišle v »modo« motorne kosilnice in košnja s traktorskimi kosilnicami. Se še spomnite, kako smo v šestdesetih sušili seno? Travo smo z lesenimi vilami raztresli, potem ko se je posušila, smo seno vozili domov z vozmi s kravjo vprego; pozneje z vozmi. priključenimi k traktorjem, in s traktorskimi prikolicami. Nalaganje na vozove in prikolice ni bilo ravno lahko, zato s(m)o kmetje začeli kupovati samonakladalne prikolice. Potem so se pojavile na trgu balirke sena in marsikdo da seno »stisniti« v kvadrate, ki jih potem brez večjega naprezanja odpelje domov in zloži v skladovnico, pa še pregled nad porabo je nazornejši, saj lahko vodi evidenco nad porabo. Sam doma pri delu na moji kmetiji.« »Hišo, v kateri stanujete, pa bi bilo treba popraviti. Morda celo zgraditi nadomestno, novo!« pa je moj poklic. Če se bo stanje v kmetijstvu kaj popravilo in občuR imam, da se popravlja, pote bom ščasoma zgradil hišo, s 1p tedania res v slabem Najprej gospodarstvo, šele potem novo stanovanje Do domačije Mirka Štajfelzerja vodi makadamska pot. Kdo se poda po njej, ne more zaiti, saj se tam kolovoz konča. Tako tudi jaz nisem zgrešil. Tja sem se podal, ker je nekdo telefoniral na Vestnik, da so se v Lokavcih pojavile neke težave in da bo o njih kaj več povedal prav Mirko. V letošnjem letu pa videvamo na naših travnikih kratke »bele valje«. Kakšni so, kaže naša fotografija, posneta v okolici Murske Sobote. Uganili ste, da gre za travo, 'ovito s folijo, ki ne prepušča zraka in vode (seveda, če je nihče ne prebode). Menda je tako »silirana« krma kakovostna hrana za živali v jesensko-zimskem obdobju. Se še spomnite, kako smo v šestdesetih letih kosili travnike? Z ročnimi kosami! Se spomnite dobrega zajtrka, ki smo ga kosci dobili na travnik? Seveda se! Bilo je lepše kot v sedanjih devetd-setih letih, ko se na travniku sam mučiš s strojem, ne da bi ti kdo prinesel pijačo, kaj šele malico. Sicer pa, ali znate nabrusiti koso? Besedilo in fotografija: Š. SOBOČAN ■ MURSKA SOBOTA - Za postavitev napisnih tabel z označitvijo mestne občine ima soboško turistično društvo že leto dni pripravljena sredstva, vendar se je čakalo na dokončno določitev grba mestne občine. M. J. MURSKA SOBOTA - O uvedbi samoprispevka razmišljajo v Mestni četrti Partizan. Tako nameravajo po volitvah pri- praviti takšen referendumski program, ki naj bi dobil podporo tudi v drugih mestnih četrtih. M. J. »Jaz nisem telefoniral. Najbrž je to storil ... Res pa je, da zdaj na našem območju izkopavajo jarke, v katere polagajo telefonske kable. Ker so na njivah stroji tudi v času deževja oziroma tudi v obdobju, ko zemlja še ni .izpila’ vode, povzročajo kopači jarkov ker precejšnjo škodo, zlasti na posevkih. To smo hoteli javno povedati.« Izjava je zapisana. Kaj pa življenje in delo tega 43-letni-ka, ki je sam doma. Ima sicer dva brata in sestro, vendar so ti odši z doma in si ustvarili svoje družine. Mirko, kije najstrejši otrok Elizabete in Rudija Štajfelzerja, pa je ostal na domačem posestvu. Dokler sta živela starša, je imel oporo in ni bil sam. Oče je umrl pred enajstimi, mati pa pred sedmimi leti. Ni obupal, pač pa seje sam podvizal, kolikor je pač zmogel in vedel. Občasno je delal pri vaškem obrtniku, predvsem pa se je posvetil razvoju svoje kme-tijice, ki sicer meri štiri hektarje, dejansko pa obdeluje dvakrat toliko zemlje, torej osem, saj ima štiri hektarje zemlje v najemu. Pred devetimi leti je zgradil hlev v velikosti 22 krat 9 metrov. V enem delu tega poslopja redi govedo, v drugem pa svinje.Tačas ima 9 glav živine in okrog 40 svinj: beko-nov, plemenskih svinj in seveda odojkov. No, to niso več navadni »odstavljenci«, ampak okrog 40 kilogramov težki pujski. Tako težke prodaja kmetijski zadrugi. Težo do 25 kilogramov do'bi plačano po 275 tolarjev za kilogram, za presežek pa velja kilogramska cena beko-nov, ki je ta hip menda 200 tolarjev. Mirka sem pohvalil, ker skrbno gospodari in, kot je povedal sam, se ni ukvarjal s »politiko«. Povedal pa mi je tudi, zakaj je kupil kmetijske stroje. »Živim sam in skoraj vse delo na njivah, travnikih je na mojih ramenih. S stroji sem mu kos. Tu in tam pa z njimi komu opravim kako strojno uslugo in ta mi potem delo plača s protiuslugo s kakim drugim strojem ali pa osebno pomaga Mirko Štajfelzer se ni ravnal po reku: Najprej štalca (hiša) i® »kravca« (žena). Najprej je postavil ekonomske temelje km go pa (morda) še pride. - Fotografija: Š. S. skal, stene pa so glinene. Ko bi ne kupoval strojev, bi morda lahko zgradil novo hišico, ampak zavestno sem se prej od- stanju,« je nekako svoje ravnanje sog' Lokavec. vornik SOB«1 Krajevna skupnost Čentiba Med goricami in Lendavo Urarski mojster Kornel Pustai prejel madžarsko zvezno odličje 20 let sodelovanja s sosedi Vas Čentiba je v zadnjih letih postala nekakšno predmestje Lendave. Dejansko ni več prostorske ločnice med Lendavo in Čentibo, saj so si v prijetnem okolju med mestom in vasjo v preteklih letih sezidali hiše številni priseljenci iz Lendave. Na pobočjih goric pa so tudi vinogradi s počitniškimi hišicami in zidanicami. Kot nam je povedal predsednik Sveta Krajevne skupnosti Čentiba Jožef Kocon, je večji del krajanov zaposlenih v lendavskih podjetjih, v kraju pa imajo tudi nekaj uspešnih samostojnih podjetnikov in obrtnikov. Strokovno sodelovanje preraslo v gospodarske vezi. Le kdo ne pozna urarskega mojsta Komela Pustaia? Že 43 let se ukvarja z napravami, ki merijo čas, torej urami. Obrtno delavnico ima pri tržnici v Murski Soboti. Ob svojem delu je vselej našel čas še za stanovsko organizacijo. Bil je soustanovitelj nekdanjega obrtnega združenja, ki se zdaj imenuje Območna obrtna zbornica, leta 1975 pa je bil pobudnik navezave stikov z obrtniki v sosednji madžarski pokrajini Vas oziroma (pozneje) z obrtno zbornico v Sombotelu. Sprva je bilo sodelovanje strogo strokovno, predvsem v izmenjavi obiskov, čez čas pa je preraslo v gospodarsko sodelovanje, ki ta hip poteka v raznih oblikah kooperacije. Naselje, ki se razprostira od vznožja goric ob cestni povezavi Lendava - Pince pa čez gorice do meje z Madžarsko, ima 270 družinskih hiš, približno toliko pa je tudi vinskih kleti prebivalcev, ki imajo stalna bivališča v okoliških krajih. Približno dve tretjini prebivalcev Čentibe je madžarske, tretjina pa slovenske narodnosti. Letos so zgradili vodovodno omrežje v zaselkih Mala Dolina, Čentibski Breg, Banov Mali Breg, Kašev Breg, Magyar Diak in Mali Breg 2. Na vodovod je bilo s tem na novo pariključe-nih 171 kleti. Naložba jih je stala nekaj več kot 8 milijonov tolarjev, uporabniki so prispevali 60 odstotkov, občina pa 40 odstotkov denarja. 9.576.000 tolarjev pa so namenili za modernizacijo ceste v goricah v zaselkih Čentibske Gorice, Mali Breg, Fodorrend in Zoknyak. Uredili so bankine ob asfaltnih cestah, tlakovali stezo na pokopališču in popravili poškodovan asfalt. Nada- vodo. V prihodnje pa želijo narediti parkirišče, pred pokopališčem. Lani so končali adaptacijska dela v kapelici, kar jih je stalo milijon tolarjev, in na pokopališču postavili nov velik križ. S freskami so dali poslikati vhod v mrliško vežico in zunanjo stran kapelice. K vaškemu domu so dozidali kuhinjo in v veliki dvorani vaškega doma zamenjali leseni pod s plošči- Predsednik sveta Krajevne skupnosti Čentiba Jožef Kocon ljevali pa so tudi z elektrifikacijo kleti, tako da ima sedaj že skoraj vsaka klet elektriko in Madžarska zvezna gospodarska zbornica iz Budimpešte je Komela Pustaia iz Murske Sobote odlikovala z zlato plaketo za 20 let uspešnega sodelovanja zlasti z obrtniki in stanovsko organizacijo v sosednji pokrajini Vas. Ker se Kornel Pustai iz objektivnih razlogov ni mogel udeležiti podelitve v Budimpešti, je pred kratkim prišla v Mursko Soboto štiričlanska delegacija in mu odlikovanje madžarske zvezne gospodarske zbornice za 20-letno sodelovanje izročila na sedežu Območne obrtne zbornice v Murski Soboti. Kornel Pustai je na priznanje seveda zelo ponosen in ga ima na vidnem mestu svoje urarske delavnice. Še vedno pa je tudi dejavem v stanovskem združenju, saj je ta čas član nadzornega odbora, odgovoren pa je tudi za stike z madžarskimi obrtniki oziroma podjetniki. Š. S. Okolica obnovljene kapelice na vrhu hriba omogoča lep razgled po go- ricah in dolini cami. Naredili so tudi ulično razsvetljavo. Referendum o samoprispevku, ki so ga izglasovali leta 1993 se jim bo iztekel konec naslednjega leta, do takrat pa želijo še zgraditi kanalizacijo. Želijo rešiti težave z hudourniki, vodo, ki priteka iz državnih gozdov in goric, vendar pa j„i mara^ se s to težavo za zu j spopadati sami. .nE3toM V Čentibi imajo turno tradicijo. Na k področju sodelujejo/ Žalske in Železne zup gjova5' naseljem Vasarut n us^' kem. V Kulturnem drm dorja Petofija sodeluj J ni pevski zbor, citrar bel in sekcija za ro.n3.d«la Članice sekcije za ro vezejo pod stf0^0\aiaegerj stvom Ete Torok iz pred zega, s svojimi deli P v joma stavljajo na razstava j^. čem kraju in na Ma .[gko^ V vasi deluje še ga pjefl štvo, v katerega J6 5tv0P\ 38 članov. Lani je dr® novalo 70-letnico prli110 Ob tem jubileju so o .ps gasilski dom in °^štvo v*’" etega Florijana. D žuje ; gradnikov Čentiba ocja- nogradnike s tega o ^0 se zavedajo, da je J vinogradništvo P° ir1itV znanja, zato med organizirajo strok sVoji vanja in ekskurzij6-vini sodelujejo n vjn-'}. tvah in ocenjevanj ' jM kakor bi bilo.^'f> ^ dniškega turizma * c ' embno, da bi tud . bske Gorice tekla v je(0 meni Kocon. Vsa , dan svetega Ju»J ^jo Cl prireditev, ob kate, žino rozge v spom1 pf septembra pa pnPr ^p® .j ditev s postavljanje' V vasi deluje že o . nogometni klub, * muje v prvi lendavske« ni ligi. ---------------------------------------------------- ----1 MURSKA SOBOTA - V Mestni četrti PartlZ^oVo ----I več aktualnih vprašanj. Na prvem mestu je te^p^ gostejši tranzitni promet po Cankarjevi ulici. Ljudje šujejo, ali bo nujna vnovična zapora te ceste, da bis & maknile z mrtve točke. Poleg tega je v nekaterih u neurejena kanalizacija. M. J. ■ ----1 NEMČAVCI - V Krajevni skupnosti Nemčavm pOjjy ----I predvidi priključitev objektov gostilne Baranja obl rovina na kanalizacijsko omrežje. Količine fekalij namreč niso take, da se jih ne bi dalo speljati v zdaj cijske vode. M. J. cestnik, 31. oktober 1996 z naših krajev 15 Ljudje in njihova usoda Modre cone v Murski Soboti Kje je njenih deset otrok? ^zalija Brumen iz Pršetinec se je poročila dvakrat. V drugem zakonu, v katerega je vstopila kot vdova, ni imela otrok, kar pa jih je bilo v prvem zakonu. Kje so otroci? človeku in njegovemu pripovedovanju. Fotografiral sem hišo, posnel sem Rozalijo in ji povedal, da bom ob priložnosti prinesel fotografije. - Ni treba, saj nimam denarja, da Zjasnilo za tiste, ki morda ne veste, kje so Pršetinci. Gre za Roženo naselje v dolini in po gričevju vzhodno od ceste Ljutomer-Utmož. Živim v brunarici, ometani.z blatom, stari več kot 200 let. Podira se. Morda se bom preselila v hlev na nasprotni strani ceste, saj živine ne ’ to S P ni • iij^ vaša mati! Materialnih dobrin, ki bi vam jih dala, ni-Pa ljubezen do vseh vas, četudi ste me zapustili! Oglasite se! Po tem »gričevju« me je vodila M od Tomaža proti Ljutomeru. V J^tincih sem se ustavil pri doma-C|Hštevilka 17. Pa ne zato, da bi Vst0Pil, ampak da bi fotografiral 7>zejsko« hišo, krito s slamo. Po-7 so se naenkrat odprla vhodna '7 in prikazala se je ženska v ^obleki in z ruto na glavi. Pred-7 sem se in tudi ona mi je pove-““•kdoje: 77-letna Rozalija Bru-Povedala je tudi, da živi sama. ' mar niste poročili? sem bil *veden, 'dvakrat, mi je odvrnila. ' Mko potem, da živite sami, 7 »ustreli].« 7 vem, kje so! 'Kolikor ste jih imeli? ^7 Šketom Brumnom, ki je bil vdovec, jaz pa vdova, nobenega. Pač pa sem jih imela deset s prvim možem. - In zdaj ste sami? - Sama v tej podrtiji. - Kje pa šo otroci? - To bi tudi jaz rada vedela. Ko bi jim imela kaj dati, bi se že oglasili in prišli k meni. Ampak kaj naj jim dam, ko pa nimam ničesar. - Imate hišo! - Čemu jim bo ta, ko pa se podira; delno je že podrta, streha pa zakrpana s strešno lepenko. - Otroci so se torej razkropili po svetu in se ne oglašajo. Kako pa se potem preživljate? - Imam skromno starostno kmečko pokojnino. Prosila sem za socialno pomoč, pa so mi jo odklonili. ♦ 7:. 77 * » I morem več imeti: 77 let mi je! Res pa je, da imam še 3 hektarje zemlje, ki pa je sama ne morem obdelovati, zato sem jo dala v najem, a za to ne dobim nič. - Kako živite? - Težko. Nikamur ne morem, ker komajda hodim. Sem pa nabrala nekaj jabolk. Hočete katero? - Prosim! - Nate, tujih imate. Imate morda vrečko? - Nimam. Bo dovolj toliko, kolikor jih gre v pest. Pa hvala! Iz tega dvogovora ste, dragi bralci, verjetno izluščili vsebino življenja Rozalije Brumen. Naj vam malo pomagam: hiša seji podira, otrok ni na spregled, tako rekoč ničesar nima, potem pa se mimo pripelje neznanec in ponudi mu to, kar ima: sadje - jabolka. In mimoi- doči ni noben vzvišeni, ampak človek, ki rad prisluhne preprostemu bi jih plačala. - Zastonj bodo. Kot vaša jabolka, sem zagotovil. - Potem pa le prinesite! In če boste dali mojo zgodbo v časopis, se bo morda le oglasil kateri od mojih desetih otrok, je izrazila upanje. Tudi sam se prepričan, da bo tako. To pa je že druga, bolj vesela zgodba, recimo z naslovom: Otroci spet odkrili mater. Da, mater! Tako mora biti. O tem govore tudi reki: Mati razume svojega otroka, četudi je nem! - Mati ima srce v otrocih, otroci v igri. - Kadar otrok odhaja od hiše, nosi s seboj materino roko. - Nobena mati ni tako hudob, na, da ne bi imela rada dobre hčerke! In Rozalija Brumen je imela deset otrok. Tudi hčerke! Besedilo in fotografiji: ŠTEFAN SOBOČAN Poslej več reda pri parkiranju? Z dopolnjenim odlokom o začasni ureditvi cestnega prometa v Mestni občini Murska Sobota je med drugim jasno opredeljeno, da je upravljaiec javnega parkirnega prostora dolžan poskrbeti za vzdrževanje prometne signalizacije, za red in čistočo, ne odgovarja pa za škodo, ki nastane na parkiranem vozilu. Za parkiranje motornih vozil na urejenih in nadzorovanih parkirnih prostorih mora uporabnik plačati parkirnino, za uporabo rezerviranih parkirnih prostorov pa najemnino. Pomembno je vsekakor določilo, po katerem je v mestu Murska Sobota prepovedan promet z vozili avtošol od ponedeljka do sobote med 5.30 in 7.00 ter med 13.30 in 15.30. In kateri so urejeni parkirni prostori z obveznim plačilom parkirnine? To so asfaltirane površine pred LB Pomursko banko, Pošto in Telekomom na Trgu zmage, na obeh straneh Kardoševe ulice in Trubarjevega drevoreda, v Slovenski ulici vzdolž vzhodne strani od Ulice arhitekta Novaka do trgovine Agrotehnike, na severni strani ulice Staneta Rozmana od Frizerstva do Gorenje servisa, na severni strani Lendavske in Grajske ulice (vzhodno od zdravstvenega doma), zahodni strani Kocljeve, na južni strani Ulice arhitekta Novaka vzdolžno ob parceli Potrošnika in na trgu pred železniško postajo, na južni strani Slomškove od Ulice Nikole Tesle do Mladinske, kjer je rezervirano parkiranje ob vzhodni strani do TVD Partizana, nadalje na severni strani Zvezne pred trgovino Blagovnica, v Sodni ulici do zapora ter med umetnostno galerijo in Potrošnikovo Blagovnico z dovozom z Zvezne ulice. Parkirnino pa je treba plačati tudi na gramoziranih površinah zahodno od avtobusne postaje med Zvezno, Kocljevo in Slomškovo ulico, med Kocljevo in galerijo ter med galerijo in Zvezno ulico. V vseh prej omenjenih primerih gre za tako imenovane modre cone, kjer je nadzor nad pobiranjem in plačevanjem parkirnine med tednom od 7. do 16. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure. Ob obvezni uporabi parkirne ure je enourni postanek v modri coni brezplačen, za dve uri parkiranja boste odšteli 100 tolarjev, za tri ure postanka 300 SIT, nad 5 ur parkiranja pa stane 800 tolarjev. Tistim, ki bodo tudi poslej večkrat parkirali v središču Murske Sobote, se splača kupiti mesečno dovolilnico, ki znaša za asfaltne 5.000, za gramozne površine pa 2.000 tolarjev. Dodajmo še to, da za parkiranje ne veljajo le občinske parkirne ure, ki jih lahko kupite v bližnjih kioskih in specializiranih prodajalnah, ampaj je možno uporabiti katerokoli drugo parkirno uro, na kateri bo seveda jasno razviden čas parkiranja. M. JERŠE Nov vhod na soboškem pokopališču Obrtna zadruga Prekmurka s kooperanti že nekaj časa izvaja gradbena dela na soboškem pokopališču, ki ga upravlja podjetje Komunala iz Murske Sobote. S tem v bistvu uresničujejo sklep Mestnega sveta Mestne občine Murska Sobota, po katerem naj bi dokončno uredili osrednje pokopališče in ga razširili na njegovem južnem delu. Tako bodo zgradili nov vhod s portalom v secesijskem slogu in vhodnimi vrati, v bližini bodo tudi počivališče, kolesarnica ter prodajalna cvetja, sveč in drugih izdelkov za .urejanje grobov. Hkrati bodo tlakovali večje poti na pokopališču in na severni strani ob Panonski cesti postavili namesto sedanje zelene betonsko zaščitno protihrupno ograjo. Le-to bodo okrasili s hitro rastočimi plezalkami. Predračunska vrednost teh del, ki naj bi jih opravili do konca leta, znaša okrog 20 milijonov tolarjev. M. JERŠE eden dni za kmečki voz - k' se °b prihodu v Nasovo v Apaški dolini ne bi v 7 h ustavil ali pa vsaj pogledal na »kalvarijo« - križe s Kristu- Ij|j- 3 ražbojnikoma, ki so v odprtem prostoru vaške kapele. Nena-Ar s°sed Franc Berič je kolar. Morda pa jih je naredil on, saj je nreobbkovanje lesa, sem pomislil in potrkal na vrata njegove ■ dpr' j'*1 Jc z desno roko. »b1" le V^Pold- z ^em ^O-^nj 'Cu sem kolar. Pred ne-s' na .hoblmašini’ ’\>vjt„d°Val Prste in zdaj jih ^ePrc Ve^ 0 vašem «4/ eJ pa mi povejte kaj o in pritrdili sojih na nove križe, ki so jih postavili v prednjem odprtem prostoru kapelice. Na tej zunanji strani stene je tudi 14 postaj kri kdaJso Jih P°stav‘-V5PrO t asotJa do 1928.leta eni v križišču cest Na-na6 'n ^Podnja Ščavnica, b' j'h postavili v spo-osvajalcev. Vaški oč»’ Ljubeč in Berič - ta je k^oči]: " So se okrog 1928. V^i Z8radHev kapele, in ia ,resničili. Podobe Kri-^ikov ’svet°pisemskih’ s° bile še kar ohranjene ževega pota.« - Torej vi niste nič zaslužni za ta nenavadni sakralni objekt. »Moj oče Valentin je bil med glavnimi. Pri njem sem se izučil tolarske obrti. Sicer pa seje ukvarjal s kolarstvom že moj dedek Leopold, ki pa se ga ne spominjam, saj je umrl, to sem se jaz komaj rodil.« - Vi ste šolan kolar? »Za kolarja sem se začel učiti 1935. leta, naredil pomočniški izpit, leta 1946 pa še mojstrski izpit. Narediti sem moral lesen kmečki voz.« - Ste potem izdelovali samo vozove? z lesarstvom.« - Vi pa ste velik ljubitelj lesa. »Seveda, drugače ne bi postal kolar. V svojih najboljših letih sem dnevno prebil v delavnici po 14 in več ur. Vsekakor pa tedaj, ko sem »Izdelal sem nešteto vozov za naročnike iz bližnje in daljne okolice. Izdeloval sem tudi razne kočije, lesene brane, plužna .kolca’, vprežne sani, kmečko ročno orodje, na primer ročaje za kose, nazadnje pa sem delal celo klopotce.« - Poročili pa se tudi! »Oh, kje so že zdaj tisti časi! Star sem 75 let! Za ženo sem vzel Marjeto iz domače vasi. Postopoma sva si uredila hišico s kolarsko delavnico in v njej sem nadaljeval delo.« - Imate naslednike? »Da, ampak noben se ne ukvarja Franc Berič iz Nasove, star 75 let, se že 63 let ukvarja z lesom. Daleč naokorg je bil znan zlasti kot kolar, ki mu ni bilo enakega. Pri delu je imel vseskozi srečo, letos pa je bila majhna neprevidnost pri skobeljnem stroju - usodna: skoraj bi bil ob prste desne roke. - Fotografija: Š. S. bil v časovni stiski. Strmel sem za tem, da sem prevzeto naročilo opravil v obljubljenem času. Tako sem za izdelavo kmečkega voza porabil od sedem do osem dni.« - Iz kakšnega lesa pa ste izdelovali vozove? »Bukov je pošel, zato sem v zadnjem času uporabljal predvsem jesenovega.« - So vas naročniki prišli kaj pogledat, so prinesli pijačo, morda tudi kaj za pod zob? »Skoraj nikoli. Spominjam se le ene ženske, ki se je spomnila, da je tudi kolar žejen in lačen. Drugače je bilo s kovači. Tem se ljudje, katerih vozove so okavali, prinašali vino in tudi lačnih jih niso pustili.« - Kdaj ste nazadnje naredili kmečki lesen voz? »Pred kakimi desetimi leti?« Tako sem kramljal s Francem Beričem. Seveda v tolarski delavnici. V njej je veliko sodobnih pripomočkov, od katerih si jih je nekaj naredil sam. Seveda pa je treba biti V Nasovi so pred davnimi leti postavili na prostem tri križe, ki so ponazarjali kalvarijo nekdanjih tamkajšnjih prebivalcev, umrlih po turških osvajanjih. Potem ko so križi začeli trohneti, ne pa tudi liki na njih, so naredili nove in jih postavili v pokrito pročelje nove kapelice. Ob njej imajo na veliko soboto žegnanjc velikonočnih jedil. - Fotografija: Š. S. ob sodobnih strojih sila previden, sicer se zgodi delovna nesreča. In Franca je obiskala na stara leta. Ob tem pa seveda ni zaklel, kajti v bližini hiše so trije križi. Š. SOBOČAN 16 vestnik, 31. oktober 1996 eportaža Mejna reka Olšnica (Jelšnica) ni navaden potok! Inštitut za varstvo okolja v Mariboru predlaga razširitev preiskav na meddržavni reki Kučnici - Bakteriološko voda v Kučnici ni ustrezna, zato je ogrožena tudi podtalnica in s tem pitna voda Ležernost in nezainteresiranost odgovornih ljudi in služb za problem onesnažene mejne reke Kučnice je nerazumljiva. Ne gre le za ekološki problem, saj so zaradi vse bolj onesnažene vode v mejni reki Kučnici ogroženi tudi potencialni vodni viri pitne vode v nižinskem predelu. Gre za meddržavni problem, kajti mejna reka je enako ogrožena z levega kakor tudi z desnega brega. Gre za skoraj tisočletno tradicijo sožitja ob mejni reki med nemško in slovansko govorečimi, sožitja, ki so ga spoštovali eni in drugi vse do pred kratkim. Majhen potoček, ki ga je v 12. stoletju ali prej doletela čast, da je postal meja med dvema svetovnima jezikovnima skupinama, med dvema državama, ne more sprejeti vse umazanije, ki se prečiščena ali neprečiščena steka po številnih odtokih v ta regulirani kanal. Kučnica in območje ob njem si zaslužita večjo skrb in zaščito. Kučnica je bila do prve svetovne vojne mejna reka med Avstrijo in Madžarsko, nato med Avstrijo in Jugoslavijo.Toda nikoli seji ni godilo tako slabo kot zadnja leta, ko je postala mejna reka med Avstrijo in Slovenijo. Kakor da bi z odhodom jugovojske in manjšim nadzorom policije izginila tudi nedostopnost in s tem čuvanje reke. Čeprav se odpirajo novi mejni prehodi kot znak dobrega sodelovanja in odprtosti meje, bi to rečico morali bolje čuvati iz več razlogov. Že 1208. leta je bilo med Leda-vo in Kučnico Hendrikovih sedem vasi, ki so se imenovale Wechenhof (Ocinje), Nosekova-(Nuskova), Strahonja vas, Jurijevega Mikloša vas, Radovanova ali Rupreča vas (Ropoča), Zomorofalua (Krašči) in Kondradova vas (Gornji črnci), 1366 leta pa zasledimo tukaj še vasi Jurijevega Mikloša vas. Jakobova vas, Kramarovci, Fikšinci, Jurlinci, Konradova vas, Vidonja vas, Koro-ševci, Cankova, Domaninci, Ku-pretfalua (zaselek Ledinka ali Ska-kovci)) idr. Tako je zapisal zgodovinar Ivan Zelko. Na severu je to ozemlje mejilo takrat na zemljišča Dobra, na vzhodu na Lindva (Gornje Lendave) in na jugu na Mura (Belmura), kjer so bila dalje na mejni Kučnici tudi znamenita Nemška vrata (Nemethkapu) kot prehod V meddržavno reko, ki že več kot tisoč let meji na dve jezikovni skupini, so v zadnjih letih speljali številne odtoke fekalne in meteorne vode. med Vzhodom in Zahodom, med Belmuro in zemljiščem mesta Radgona. Teh sedem vasi naj bi torej grof Hendrik v začetku 13. stoletja prodal grofu Nikolaju, ki jih je priključil gornjelendavskemu zemljišču, in tako se je tukaj ob Kučnici ustalila meja in oblikovalo zem ljišče, kije čez čas tvorilo pražup-nijo Sv. Jurija v Prekmurju. Območje ob Kučnici je bilo že takrat mejno in seje koloniziralo šele sčasoma, Kučnica pa se je imenovala Olšnica ali Jelšnica. V zadnjih letih seje o pokrajini ob Kučnici govorilo predvsem kot o stari kulturni krajini, ki bi jo zaradi rastišč ogroženih rastlinskih vrst (ozkolistna narcisa, sibirska perunika) in domovanja redkih živalskih vrst (zlatovranka, smrdokavra, kosec, prepelica) morali zaščititi. Naravovarstveniki so ugotavljali, da so vlažni in suhi travniki neprecenljive vrednosti, veliko pomembnejši kot preveč intenzivno kmetijstvo, ki ga zaman poskušajo razvijati na neprimernih tleh, zaradi česar lahko uničijo celotno pokrajino. Ogroženi so tudi potoki kot »življenjske žile« pokrajine. Kot naravni elementi stare kulturne krajine so obdani z značilno obvodno zarastjo nekoč močno vijugali skozi doline gričevne pokrajine. Takšni naravni potoki imajo veliko samočisti-Ino sposobnost, pomembno prispevajo k ravnotežju v naravnem okolju in so skupaj z vlažnimi travniki, ki jih spremljajo, prebivališče redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. V prizadevanjih za večjo varnost pred poplavami in intenzivnejšo kmetijsko rabo pa Je človek mnoge potoke reguliral in izravnal. Izginila je obvodna zarast, izsušeni in pogosto preorani so bili vlažni travniki. Nekdanjo pestrost zemljiške razdelitve so marsikje zamenjala velika polja, posejana z eno samo poljščino -pogosto koruzo. Vse to pa pomeni osiromašenje pokrajine in zmanjšanje biološke raznovrstnosti. Takšna usoda je žal pred mnogimi leti doletela tudi potok Kučnico. Tako je zapisal profesor Janko Urbanek z Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v zloženki z naslovom Kučnica, ki je izšla lani oktobra. Ljudem ne moremo zameriti, iščejo pač možnosti preživetja, če ne drugače, pa v okviru kmetijske proizvodnje. Zamerimo bolj tistim, ki so poklicani (v službi, društvih ali v strankah), da ščitijo takšno dragoceno kulturno krajino. Kakšno prijavo, zapoved ali ukaz potrebuje nekdo, ki je po službeni dolžnosti pristojen za reševanje vseh ekoloških ali vodovarstvenih problemov, da bo šel na teren? Kdaj bo našel čas za takšno in podobno problematiko najbolj pristojen v občini, npr. predsednik odbora za varstvo okolja? Rezultati raziskave o stanju vode v mejni reki Kučnice niso tako nedolžni, da bi lahko mirno spali in veselo načrtovali nadaljnje odtoke v Kučnico! V mikrobiološkem laboratoriju Zavoda za zdravstveno varstvo Murska Sobota so jasno zapisali, da analizirana voda bakteriološko NE USTREZA. Vzorec je bil odvzet 18. septem bra, analiziran pa do 24. septembra. Inštitut za varstvo okolja Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor je prevzel vzorec 20. septem bra in ga analiziral do 4. oktobra. Zapisali so, da so opravili kemijsko analizo na osnovi uredbe iz 1978. leta in da uvrščajo vodo celo v 1. ali 2. razred. Glede na sedaj veljavne standarde je menda ivojih namer. BERNARDA B. PECI* . o VoSr'nč'C Naselje Cankova naj bi gradilo veliko čistilno napravo; Drag zastoji na enem od melioracijskih kanalov, v katerega se stek dna voda iz gospodinjstev in hlevov. komajda za 3. razred! V sklepu so zapisali: Zaradi omejenega programa preiskav in le enega vzorca ni mogoče oceniti realnega stanja kakovosti vode reke Kučnice. Izmerjene vrednosti lahko uporabimo le za oceno trenutnega stanja. Glede na to, da je Kučič-ca meddržavna reka, predlagamo rut-širitev preiskav v racionalnem obsegu in po metodologijah, ki so harmonili-rane z metodologijami Donavskega projekta. V tem primeru bi bili rezulatati veliko alarmantnejši, to pa marsiko mu ni v interesu - vsaj dokler ne izpeljejo svojih namer. Jesenski dan Za šopek papirnatega cvetja Z desno roko si je nekoliko zmasirala prste na levi, jih »polomila«, da bi bili bolj ubogljivi, ter segla po Škarjah. »Zaradi bolezni je ta leva roka nekoliko neubogljiva,« je pojasnila svoje početje. Tudi prsti leve roke so se po tem, ko je kri šinila po žilah, nekoliko omehčali, da je lahko vzela v roke barvni krep papir in začela rezati dele za cvet iz papirja. »Te cvetne liste sem si pripravila že doma, sedaj jih bom samo še sestavila,« mi je dejala in živopisne liste začela sestavljati v papirnati cvet. Ona v invalidskem vozičku ob mizi, jaz stoje ob njej ji podajam lističe, ki jih je nizala okoli rumene cvetne sredice. Ko je z zelenim krep papirjem ovila še žico za steblo, je bila cvetlica gotova. Sama s svojim izdelkom ni bila ravno zadovoljna, meni pa seje zdel lep,'še posebno, ker sem lahko videla, koliko časa, potrpežljivosti in ljubezni je treba imeti za droben papirnat cvet. »Delala jih bom do večera,« mi je povedala Jolanda Hari, po domače Jolanka, s katero sva se spoznali v prostorih društva paraplegikov. Bilo je v sredo okrog poldneva in kar nas je bilo zbranih, smo si povedali kakšno o tem in onem. Tudi Jolanka, ki je s svojim vedrim obrazom in prijazno besedo znala spraviti v dobro voljo, je nadrobila v pogovor tudi nekatere prelomne dogodke iz svojega življenja, katere je na koncu povila z nitjo zadovoljstva, vztrajnosti in optimizma. Z drobnim šopkom papirnatih cvetic, ki so mi jih moji prijatelji poklonili v dar, sem se poslovila, toda popoldne so me spremljali nasmejani obraz gospe me je vse hudo, toda človek mora srečati. Bil je čudovit jesenski dan, po goričkih pobočjih in dolinah še stokrat lepši kot v mestu. Pogled mi je uhajal s ceste in pisem mogla drugače, kot da sem zgoraj na vrhu hriba ustavila avto in se ozrla po prelestih polj in gozdov. Drobec časa sem si utrgala zase, za čudoviti pogled, ki ti odveže dušo in ustnice razpotegne v polni nasmeh, ki je odsev notranjega miru. »Lahko postanem za trenutek, saj vem, da me bodo počakali,« sem opravičila svoj postanek ter si pasla oči na modrem nebu, katerega se je dotikalo zlato rumeno vrhovje gozdov. Tam v grabi so se tri postave upogibale in pulile belo repo. Tako z užitkom bi si privoščila eno, kot smo si jo otroci na poti s šole. Kar z zob- Jolanke in njene besede: »Doletelo naprej.« Vedela sem, da se morava mi smo si jo olupili in jo potem poglodali do zelenega perja, pa čeprav seje želodec od hladnih in vodenih krhljev repe zvijal v tri gube. Na vse te lepote se ozira zvonik križevske cerkve. »Našli nas boste, samo mimo cerkvi se zapeljite in naravnost navzod,« mi je pot do svojega doma opisala Harijeva Jolanka. Tam na desni strani ob poti proti Domanjše-vcem stoji njihova domačija, na dvorišču še stara, pri cesti novejša s še novejšim nedokončanim nadzidkom. Kmečko dvorišče, na katerem me je prvi pozdravil pes čuvaj. Vstopila sem po stopnicah do vrat. Stopnice? Kako potem moja gostiteljica pride iz hiše ali pa sem morda pred napačnimi vrati? »Kar vstopite, prav ste prišli,« me pozdravi Jolankina snaha Irinka. Vstopiva v kuhinjo, kjer so me že pričakovali, Jolanka in njen mož Jože ter petletna pravnukinja Nina. Usedem se za mizo, ko prijazno začno klicati: »Pridi ven, Tadej.« Majhna črnolasa glavica se je pokazala izza mize in velike kot oglje črne oči so se uprle vame, ustnice pa so se mu razlezle v nasmeh. Odmaknila sem svoj stol in dveletni fantiček, Jolankin pravnuk, seje skobacal izpod mize ter se radovedno ozrl po meni. Nič več se ni bal in zaupljivo je gledal vame. Veselo je zlezel na posteljo k sestrici, postavljeno na drugi strani mize, ki jima je rabila za dnevni počitek, ko je bila glavica preveč utrujena, in za igro. Tam v kotu pri oknu je namreč s postelje veselo gledala Ninina punčka. Zvečer pa se je ležišče spremenilo v posteljo za omico, kakor otroka kličeta svojo prababico. Kuhinja, pretesna za vse, kar je bilo v njej, je razodevala prostorsko stisko družine, a v njej je našel vsakdo svoj kotiček. »Rodila sem se leta devetindvajset v Križevcih v kmečki družini. Delala sem in živela, vendar ves čas hrepenela po tem, da bi šivala v Muri,« je svojo pripoved začela Jolanka Hari. »Moj oče je bil tudi krojač. Toda svojega cilja nisem mogla doseči. Poročila sem se, rodil se nama je sin. Edini. Deset let sva bila poročena, ko sem zbolela. Prek noči sem ohromela. Pripeljali so me v bolnišnico, kjer so menili, da me nima smisla pošiljati v Ljubljano. Kljub te- mu so me dali v Ljubljano. To je bilo leta devetinpetdesetega, oktobra, tretjega. Na infekcijski kliniki sem ležala šest mesecev. Dali so mi kisik, da sem lahko dihala, in potem so me prepeljali v zdravilišče Laško. Tam sem se zdravila tri leta in tri mesece. Bilo nas je dvajset invalidov zaradi otroške paralize in z nami so se zelo trudili. Enim je uspelo, meni, ki sem bila popolnoma hroma, pa ne. Toliko so me usposobili, da sem se spravila na voziček in se znala obleči. Bilo je še v Ljubljani, ko sem sestro spraševala, kakšen je voziček. Ja, takšen, mi gaje opisa- la. Pa bom »grbanje« lahko nabirala, sem jo vprašala. Ja, po poti se boste lahko peljali, mi je odgovorila. Druga sestra pa mi pravi: Uboga rev’ca, hudo bo tvoje življenje. Teden dni sem odklanjala hrano, ust sploh nisem odpirala. Takrat bi najraje umrla. Toda to se tudi ni dalo. Imela sem družino, sina, ki je bil star deset let, moža, starega štirintrideset let, pa sem si mislila, kaj bo sedaj moj mož z mano delal. Napisala sem mu pismo, naj pride, da se ločiva. Na kmetiji nisem sposobna ne za ženo ne za delo. Mož Janez je prišel za mano in mi rekel: Tega ne napravim. Kakor bomo živeli, tako bomo živeli! Od tega ni odstopil, in to meje malo potolažilo. Večkrat je pa prišel trenutek, ko sem padla in v svoji nemoči jokala. Zapirala sem se pred ljudmi. Dolgo nisem hotela slišati ne glasbe, ko je bil vstf 34 ples, obračala sem se ^ti-ljudi, nisem jih ho Tega se ne da opisa h ko se je bilo vživeti-ne razume. p pelj3,1 S tovornjakom so sj a domov, voziček pa ravriate? tam delati, saj 111 dovolil. Takrat mi vamva smo imeli nobenega ^Rešilcas^ plačati, a ker so iz L togo< li pivo, so me naloz> y gob0* njak, ki meje Pr'Pela|(r3t do mojega bratm da J »trnok« jokala m s . se tovornjak tka, ki seje PelJa aSo je vprašala. »M Povedala sem P-zdrava, a poročena K daj grem domov m ko bom živela ‘jbAo njak me je odloži e|jal njegov kolega me J Ygstnik, 31. oktober 1996 17 eportaža Tukaj je vaša priložnost Delo na domu 0 čem so pisale Renata, Irena, Marija, ^na, Vlasta, Mojca ...?____________ P0,3 pisma sem napisal spodaj podpisani in priložil frankirane ku-,er*e. Odzval sem se oglasom, objavljenim v časopisju v rubrikah, ki "“""jajo »delo na domu.« Sam sem sicer slutil, za kaj gre, a me je Marie mikalo. Odgovorile so mi vse naslovljenke in nekaj naslo-»Ijencev. ki ne ^obremenjuje e ysebina glavnine pisem j besedno taka-le: ^ragi prijatelj! Najprej bi se želeli zahvaliti za vaš interes ^tovrstno delo in vam prav tako izraziti dobrodošlico v našo Gotovo boste presenečeni, denarja lahko zaslužite z javnim peturnim delom do-7: To ni delo, ki ustvarja pritisk Preobremenjuje; to ni delo, ki ^adzira šef preko vašega ra-in to delo nima v naprej s 0^enega delovnega časa. Sami .^oste odločili, koliko denarja zaslužiti v va^m, za to ^'enem času v udobnosti vaše-j, 'kaj, mikavno, mar ne! Do-J Zaslužek, preprosto delo, ko te je volja, pa še šef te Pre^ ramena! Berimo je va^a Priložnost za n ^batnega denarja z de-' Potrebno imeti 1 izkušenj ali posebnega a- Naš način polnjenja ku ta a’ ProsHa sem Sa’ da me 'iil b"0”’ d" me ne b° nihče Mevt POrna pa so ravno zidali ? Vse ženske so prihitele Jolanka, si prišla do- ^1 Nesii smo me iz avtomo-kou11 ^lo mi je strašno hudo. ac* Pa sta me držala moj ke^ 'n 'o, da sem si že v Laš-apodila službo v Muri. Ma-Vaisetega, leta triinše-jut1j-etega sem prišla domov, Pa sem že dobila delo. Hiu}a yVd in Šarika Ficko sta b delavsko knjižico za ^i, p .d°mu in začela sem de-nesli so m' Prvo Plačo-Sern sedela, pa sem rekla: ^"rija, prvi denar sem si Takrat mi je Marija % ak°’ Jolanka, sedaj pa mizi in povej: Sedaj si "lijuslužim svoj kruh. In to V živrdn° v veliko oporo. \ 9enju vedno kaj pride če imaš nekaj, česar se , Pou?’ je laže. "hotem se je sin poročil in 'e lažje, ko smo dobili i r ^li'' ^°bili smo dva vnuka I V Preveč srečna družina. Ukročena sta bila le devet ,s° sinu odpovedale ledvi-%?unirl. Obupavala sem, "bilo sem videla otroka in |% d^r. sem si mislila, mo-biti trdna’ Pa sem |Sae ala> še bolj kot prej. I dnR'P° s'nov' smrt' 'H ničesar, saj je bil za-i % l e 'eto dni, prej pa je de- S ., yr° sem tako delala do 'itii: Sestdesetega leta. Vildo-lF°j n-ekla’ k°Je sama Š’a V aj p°jdem še jaz. Pa mi & d no pravil: Mati sam0 j Avjria,Več »pejnez« pride k da mlajši pa snaha - kmetija je majhna, n' b''°- °ca je bolehal Uti j Cu> na operaciji so mu y ^^li VzeH’ sedaj pred štiri- Pa so mu vzeli še polovi- vert je lahek, ker boste samo opravljali in izboljševali način polnjenja kuvert, v katerega boste vpeljani, mi pa vam bomo pokazali še mnoge druge možnosti v našem priročniku. To pa je tudi vse!« Oh, saj sem slutil, da bo nekaj takega. Ampak, kaj mi je treba storiti? Pravica do dela »Da bi takoj dobili pravico do dela, potrebujemo vaše en do-kratno vplačilo zneska 1,500 SIT. To je za pokrivanje naših stroškov (in nič drugega) za vaše vpeljevanje v delo in pridobitev pravice do začetka dela. Čeprav bi vam želeli poslati naš program brez vplačila zneska, se tako želimo zaščititi od nekaterih, ki niso resni. Seveda boste razumeli, da ne bi bilo dobro poslati dragega materiala prav vsakemu, ki piše in to zahteva. To majhno vplačilo nas ščiti, da ste resni in zares želite zaslužiti denar z delom na domu.« Torej moram vplačati tisočaka in pol, s čimer dokažem, co pljuč. Sedaj mi več ne more pomagati, prej, ko je bil mlad, pa mi je pomagal, me nosil. Tako, življenje teče naprej!« Življenje, ki se Jolanki v trenutku najhujšega udarca ni zdelo vredno več živeti, je vendarle bilo namenjeno ne samo njej, ampak tudi vsem, ki sojo imeli radi in ki sojo potrebovali. Sama ni bila več pomembna, niti to, daje telo od bolezni ostalo za vedno priklenjeno na voziček. Pomembni soji bili njeni najbližji, ki sojo imeli rada in katerim je za ljubezen in pomoč vračala s svojim delom in odprtim srcem. Prav pri Harijevih, kjer živita Jolanka in njen mož Janez pa snaha ter vnuk z družino, je veliko medsebojne pomoči in podpiranja. V skromnosti, pa vendar si počasi večajo in lepšajo svoj dom. Eden z drugim, eden za drugega, a vsi skupaj, da bi bilo vsem lažje. Mladim je težko, saj je plača v tovarni majhna, je razmišljal Janez, ter dodal še kakšno modro o tem, kako je potrebno zato še bolj varčevati. Prav dobro tudi ve, da snaha Irinka, kije ostala na kmetiji ter njemu in ženi v oporo in pomoč, ne bo zmogla več toliko dela na zemlji. »Kaj bo potem z nama, če bo omagala še ona?« je zaskrbljeno dodal. Toda v domu, kjer je medsebojna pomoč kot steber družine, kjer je v notranjost srca zapisana dolžnost in skrb za drugega, za lažje življenje vseh, tam to močno nevidno nit lahko pretrgata le bolezen in smrt. Tako sedaj razumem Jolankino vztrajnost in močno voljo do življenja pa njeno dobro voljo, čeprav vem, da tudi njej in njenim najbližjim ni vedno gladko in lahko. MAJDA HORVAT Fotografija: Jure Zauneker da želim delati, zaslužiti in da sem - resen! Ampak, kako naj to storim? » Vplačajte denar na pošti preko poštne nakaznice in pošljite prijavni list in potrdilo o vplačilu ali pa pošljite denar v kuverti skupaj s prijavnim listom na naslov ...« Pisma s to vsebino so mi poslali: Renata Fridi s Ptuja, Irena Turnšek iz Celja, Marija Pajnik iz Dravograda, Ivana Ložak iz Slovenskih Konjic, Vlasta Gračner iz Hrastnika, Mojca Dibasta iz Šmartnega, Urška Vouk iz Celja, Primož Šeme iz Kranja, Janez Primožič iz Železnikov in neki Franc Harc iz Maribora. Vsi bi radi od mene 1.500 tolarjev. Nekateri od teh so še podjetnejši, saj so v razmnoženih pismih zapisali, naj dodatno pošljem 500 tolarjev, če želim prednostno uslugo. Na prijavnici naj bi tudi navedel, koliko bi želel zaslužiti vsak teden: 9.000 ali 17.000 tolarjev. Irena: vi ste resni Kaj pa zdaj? Bom vplačal 1.500 tolarjev oziroma še dodatnih 500 tolarjev za prednostno obravnavanje? Na to me posebej napeljuje Irena, ki piše: »Jaz vem, da boste vi uspeli v tem delu, ker mi vaš odgovor kaže, da ste resni. To delo lahko dolgo opravljate kot mnogo drugih uspešnih ljudi. Vem pa tudi tudi za take, ki svojega talenta niso izrabili. Želim, da pohitite; da naredite ta napor in da poskušate še sami. Verjemite mi: vi mi boste hvaležni. S prihodom v program niste popolnoma nič izgubili.« Lepo, lepo, da me ima ženska za talentiranega in me vabi, da poskusim ... Ampak zaletel se ne bom, kajti pogledati moram še druge ponudbe! »Želel bi vam ponuditi dobro plačano delo, ki se lahko opravlja ob prostem času in se da zaslužiti še eno plačo, seveda pa je odvisno od vas samih. In od tega, koliko boste delali. Delo sloni na tržnem marketingu. Potrebno je, da se osebno spoznamo na enem mojih srečanj z gosti, kajti le tam se da sistem dela obrazložiti in se potem sami odločite, ali ste primerni in sposobni. Srečanja potekajo vsak torek v Ljubljani in Kranju, vsak torek na Otočcu, vsak četrtek v Trebnjem ... Pokličite me na telefonsko številko 068 81 096 ali pišite na naslov Jože B., p.-p. 100, Šentjernej.« Ali naj se odzovem na to pismo? Naj grem tako daleč, da bi potem ugotovil, ali sem ali nisem sposoben, ko pa mi je prejšnja dopisovalka vtepla v glavo, da sem talent. Ne, tako daleč pa ne bom šel. Tudi zato ne, ker imam na mizi še druge ponudbe za delo na domu. Me prav zanima, kaj mi ponuja Pika iz Maribora, p. p. 844? Gre za »izvajanje pisne dejavnosti«. Ideja je iz Amerike »Ideja tega koncepta o zaslužku prihaja, kot veliko drugih, iz ZDA. Označena je kot ,Mail-Oder', kar poimenujemo pri nas na kratko: trgovanje z razpošiljanjem. Novo pri tem je, da gre pri razpošiljanju zapisov o uspehu, opis dejavnosti z našo prirejeno ponudbo za vaš uspeh oz. vaš zaslužek. Veselje, da dnevno prejemate pošto in koristen efekt, kakor tudi zaslužek denarja, je to branžo skovalo. Nočemo vam obljubljati sanjskih zaslužkov, vendar velikokrat zadostuje sto mark mesečno več, da izboljšate življenjski standard.« Ne le 100 mark, ampak tisoče mark bi potreboval (najbrž tudi ti, dragi bralec!), zato skupaj preberiva, kaj je treba delati. »Dejavnost je možno izvajati vsakomu, ki se za to zavzema, prav tako tudi vam. Pri tem gre za lahka pisna in odpošiljateljska dela. Delate samostojno doma v lastni režiji, po vaši opredelitvi prostega časa. Kuvertirate, adre-sirate in odpošiljate po pošti informacijski material ter pišete naslove po razporeditvenem listu. Kaj morate pri tem še vedeti, ja lahko umevno. Kje in kako pridobite določene naslove in kako potem vaše naslove iztržite? Gotovo vas zanima, koliko zaslužite z razpošiljanjem? Vse to natančno izveste iz vzorčne pošiljke z vašim naročilom. Za naročilo zaračunamo enkratni prispevek 2.700 SIT, ki se vam kmalu večkratno povrne.« Ah, tako naj bi se ujel in ostal brez skoraj treh tisočakov? Hvala za ponudbo! Že z lizanjem 40 znamk, ki sem jih potem prilepil na kuverte, sem se namučil, morda celo že zastrupil, kaj bi šele bilo, če bi moral to početi iz dneva v dan! Hvala tudi za številko sodelovanja: 601079. Ne bom je potreboval! Čudežne ovojnice Morda pa sem se uštel? Zdaj prebiram ponudbo Marije Vo-šnik iz Maribora za dodatni zaslužek s »čudežnimi ovojnicami - pisemskimi znamkami.« »Posredujemo vam: 1. Polnjenje čudežnih vrečk z znamkami z vašo posredniško prodajo. Izvajanje dejavnosti je dolgoročno, vaš zaslužek od naročene pošiljka pa 41.000 SIT. 2. Delo z znamkami - samostojno izvajanje dejavnosti, samostojno razpečevanje čudežnih ovojnic, pisemskih znamk. Delo poteka v lastni režiji. Vaš zaslužek od prodane zapakirane enote po 200 kosov je 4.500 SIT. 3. Delo z znamkami brez čudežnih ovojnic. Za izvajanje dejavnosti posebni pogoji. Vaš zaslužek po dogovoru. Če ste zainteresirani...« Kdo pa ne bi bil? Za zaslužek, seveda! In kaj mi je storiti? »Izpolnjeno listino skupaj z 2.700 SIT pošljite ...«a Enako ko kot prejšnja ponudba. Gremo naprej! »Za nekatere interesente, ki iščejo samostojno dodatno zaposlitve, posredujemo zanimivo ponudbo z vabljivim zaslužkom. Gre za izdelavo oglednih zavojčkov za znamke v obliki prozornih zavojčkov. Pri tem bo osem različnih znamk položenih med dve plastični folijo in nato bosta z ne prevročim likalnikom zvarjeni. Za eno zbirko od 50 zavojčkov se plačuje 100 DEM. To pomeni, da vam po odbitku stroškov materiala ostane (pri zbirki 50 zavojčkov) cca 50 DEM čistega zaslužka. Odkup se garantira. Prav tako takojšnje plačilo. Ce ste zainteresirani, za začetek naročite vzorčno pošiljko. Ta vsebuje navodila za izdelavo, vzorčni list, določeno količino PVC-folije, 16 različnih znamk ter zavojček za vpogled. Cena za vzorčno pošiljko znaša 2.700 tolarjev.« Torej bi si »markice« moral služiti z likalnikom! Do njega imam odpor, saj si še hlač nočem zlikati, rajši hodim naokrog »brez roba«. Likalnik je ja ženski gospodinjski aparat, kajneda, moški? S to ponudbo me je hotel »nategniti« Boštjan Kralj iz'okolice Kamnika. Le kaj za vraga pa je v vrednostnem pismu, za katerega sem moral plačati na pošti 1.650 tolarjev? Da ni v njem kaka »bomba«? Počasi sem od pri in ni nič počilo, glas pa se je le slišal. Preklel sem babo, neko Staričko iz Sevnice, ki me ni skušala speljati na limance s pi-smimi kot drugi, ampak je »udarila« direktno: poslala mi je fotokopijo 1 8-listne (ne spete) »brošurice« z naslovom: Denar v krogu vaše družine - Kako zaslužiti denar z domače pisalne mize? Ponuja 21 možnih načinov. Berimo skupaj’, da me ne bo strah! »V današnjem času je vedno bolj pametno, da se stanovanje in dejo združita. Zaradi naraščajočih stroškov energije, avtomobila, vzgoje otrok itd., je prednost, opravljati takšno zaposlovanje (ali dejavnost) doma ... Začnite, da si izboljšate življenjski standard. Lažje bo priti do cilja kot če večno omahujete. Kdor išče lahke izgovore, da bi nadalje negoval svojo udobnost, ne more nikoli priti dalje. Iz nič ni nič! AH: Ničesar ni brez začetka. Človek potrebuje voljo za začetek. Poleg tega vsak išče čimmanj rizični način, da pride do denarja. Resni interesent išče postranski zaslužek, ki se splača ...« Le kdo pa bi delal zastonj? No, da, morda, ko bomo v pokoju in se bomo pripravljali za drugi svet? Dobrodelnost pač! Zdaj pa, ko še migamo, migajmo! Kateri pa so mogoči načini, opisani na omenjenih lističih? Tudi posredovanje partnerjev »7. Priprava zavojčkov za znamke ..., 2. Polnjenje čudežnih vrečk .... 3. Pisno delo - brkljanje, telefonska služba ..., 4. Pisno delovanje, priprava poštnih pošiljk ..., 5. Odpošiljanje cenikov, založbenih izdelkov ..., 6. Razdeljevanje prospektov.... 7. Odpošiljanje založbenih izdelkov... 8. Izdelava lesenih - brkljastih -tekstilnih izdelkov..., 9. Navodilo za rejo malih živali s prodajo, 10. Ponudbe 100 firm za dodatne zaslužke ..., 11. Prodaja brošur ..., 12. Prodaja parfumske kozmetike ..., 13. Navodilo za začetek pisalnega servisa ..., 14. Prodaja video filmov, erotičnih artiklov .... 15. Pisanje opominov .... 16. Zaslužek z domačim računalnikom .... 17. Zaslužek s posredovanjem partnerjev...« To so torej ideje za nekatera domača dela. O nekaterih je napisano nekaj več. Vas morda zanima, kako »zaslužiti veliko denarja v zadevi video in erotika«? »Kako lahko pri tem zaslužite veliko denarja, vam bomo povedali z našimi natančnimi informacijami, navodili, opisom delovanja in dokumenti, s katerimi lahko takoj začnete. Povpraševanje po tem je veliko. Vstopite v ta dober posel. Še danes zahtevajte vzorčno pošiljko proti stroškovnemu prispe vku 50 DEM. Navdušeni boste, kako se pri tem na lahek način zasluži denar ... Denarni znesek pošljite na naslov. Jože B. Idrija, Ulica sv. Barbare 8.« Jože, ki živi v svetniški ulici, se najbrž ne bo zveličal, ko pa širi tako packarijo. Tudi sam nočem imeti nič s tem. Še enkrat: iz nic m me! Takole, s prelistavanjem, branjem in pisanjem sem prišel do konca. Kakega posebnega, sklepnega komentarja najbrž ni treba, ko pa sem |e sproti zapisoval svoje mišljenje. Torej z delom na. domu, kakršnega mi ponujajo dopisovalci, ne bo nič. Nočem se ujeti v njihovo mrežo »idej«. Za delo na domu imam, kot najbrž tudi ti, dragi bralec, dovolj idej, le da ni vselej pripravljenosti. V mislih imam so-botno-nedeljska dela: urejanje okolice hiše, pranje avtomobila, traktorja; zamenjavo »zakrpanih« varovalk s pravimi; »šti-hanje« na vrtu, »kalanje« drv in tako naprej. Ne manjka pa tudi idej za dodatni zaslužek. In kaj človek stori ob tolikšni »idejni« ponudbi? Velikokrat nič. V soboto pač ne more delati, ker se je namučil druge dni; nedelja pa je Gospodov dan ... Se pa strinjam z mislijo, zapisano v tem paberkovanju, da iz nič ni nič oziroma ničesar ni brez začetka. Delo na domu je v službi opravil: ŠTEFAN SOBOČAN 18 vestnik, 31. oktober 1996 odlistki Praznovanje (Svetkovanje) - oblika sonaravnega bivanja in razumevanja sveta Kdor namreč seje bolečino, nerazumevanje, zavračanje, spor, osamljenost ali ljubezen, zaupanje, naklonjenost, sprejemanje, bo v bližnjem našel prav to. Slabega ne privošči. Zaradi usodnih posledic, ki jih utrpi sam in skupnost. Naravni prazniki izvirajo iz človekove globoke povezanosti sprirod-nim okoljem, v dobrem ali slabem, v bojazni za pridelek, v sreči, ko mu zemlja obilno rodi, ali ko trpi pomanjkanje. Zgodovinski človek najprej poosebi Sonce, ga povzdigne v božanstvo, mu izkazuje čast. V Soncu vidi več življenja, ker daje njemu in njegovi zemlji svetlobo, toploto, omogoča rast in zorenje pridelkov. Zato je dan, ko doseže Sonce na svoji poti vrh, prazničen. (Staro izročilo pravi, da Sonce o kresu tri dni ni šlo v zaton.) To je najdaljši dan, vrh nebesne poti. Vrhunec sreče. Zdaj sledi jenjanje, kar ga usodno skrbi. Da ne bi pošlo, kuri kresove, nosi v dobri želji shiranemu Soncu velike plamenice. Še hujša stiska ga doleti ob “zimskem kresu” - zato žge na ognjišču hrastove panje. Kako ga osrečuje, hrabri in mu vliva življenjskih moči, ko se noč podaljšuje v dan, kar pomeni vedenje in odgovorno služenje; zdaj ga vzdržuje, soustvarja, da bo vreden življenja. Po premagani noči, morah in pošastnosti nezavednega - osvobojen. Krog ali ciklus je zares dimenzija sveta. Krščanstvo gradi na poganstvu. Na formalni ravni Janez Krstnik nadomesti izvirnega Kresnika, kasneje še Kristus - duhovno Sonce, ki sveti nad zemeljskim Soncem, kljub naravnemu zahajanju. Kaj je resnica? Po čem hrepeni človek? Kaj da več? Božjega razkritja ni mogoče kar tako odkriti, še manj vsiliti. Na delu je Duh. Da le ne bi bile Božje resnice tako obilno v človeški posesti in po človeški volji sestavljene. Morem pa reči, da so vezi starodavnega človeka skrbno spletene z naravo, kar odločilno zaznamuje njegov odnos do sveta. Takrat se pretaka Božja energija. Zdaj boleče ugotavljam, da še tako močni, sistemski in svetovni konfesionalizmi tega ne morejo preseči V vsem je duša, dih ali duh -praznik. Odgovor na vprašanje, kako vzpostaviti odnos med vidnim in nevidnim svetom, ki oživlja in brez katerega ni mogoče storiti odločilnega koraka. Ne veseljačenje samo po sebi, lažni beg od skrbi, goli užitek, kot se razume praznik naših dni in je razkroj tradicionalne družbe. Praznik se lahko zgodi po poprej storjenem materialnem in moralnem reduk-cionizmu in se z njim na novo vzpostavi ciklični odnos do življenjskega okolja. Praznik je dan, ko se vsa energija nameni duhovnim prizadevanjem. V krščanstvu je to nedelja, v judovstvu sobota (sabat). Praznik je dejanje, ko je hiša in okolica počiščena, dvorišče prazno, tudi človek in njegova duša. Je ustvarjalna praznota, totalna odprtina, popolno prebujenje, odsotnost ega in želja po napolnitvi na praznični dan. Z obredom, paradigmo cikličnega umiranja in rojevanja narave, žrtvovanjem, molitvami, plesi, pesmijo, zavezo med materijo in duhom. Kot stanje enotnosti. Ali povedano v jeziku kitajskega filozofa: v obredu se združita nebo in zemlja v harmonijo, dosežeta red. Glasba in jezik. veselje in žalost so nasprotja, opozicije znotraj istega, kar je pogoj za sleherno energetsko manifestacijo, dogodek, obred ali praznik. Nenazadnje dobijo prazniki krščansko vsebino. Vero v Boga in hrepenenje po večnosti. Post, očiščevanje, zmernost, strogost v vedenju, abstinenca, objokovanje, žalovanje pomenijo pripravo na praznenje. “Polnočni zvon oznani pepelnico, tedaj je konec vsake mesne jedi do velike noči - brez koščka mesa, brez kanca masti. In vendar toliko veselega zdravja po družinah... " (Finžgar) Domače gostilne so brez domačih obiskovalcev, v vinskih krajih ni vina na mizah, godci počivajo, otrokom je zapovedano, naj so tiho, fantje ne vasujejo, ženska nečimrnost v postnem času ne sme na dan; možje ob pustu pokadijo zadnjo čedro tobaka!!! Kvatre predstavljajo štiri močne zareze v krogotoku leta. Kva-trne noči so skrivnostne. Ne le post, tudi posvečevanje, in “ciklično zasedanje kvatrnih zborov županov”. Že iz sive davnine izvira vera v svete kraje. Arhaični človek rad roma na božja pota. S spokorno-stjo se duhovno očiščuje in z de-vetdnevnicami pripravlja na večje praznike. Polnjenje, praznovanje, pojedine, žrtvovanje, veselje, dramatizacija boja med dobrim in zlim, poletjem in zimo, obiljem in pomanjkanjem spreminjajo ritmične vzorce življenja, so kombinacija resnosti in družabnosti, gostij, askez, burkaštva, spolne vzdržnosti in orgij - kar potrjuje, da je življenje zares grajeno na nasprotjih. (nadaljevanje prihodnjič) OD ABRAHAMA DO PRVEGA PAPEŽA -POPOTOVANJE PO IZRAELU, SVETI DEŽELI Gospod je reke! Abrahamu: »Pojdi iz svoje dežele in od svoje rodovine in iz hiše svojega očeta v deželo, ki ti jo pokažem! Naredi! bom iz tebe velik narod in te blagoslovi! Poveličal bom tvoje ime, da bo v blagoslov. Blagoslovil bom tiste, ki bodo tebe blagoslavljali, in preklel tiste, ki bodo tebe preklinjali, in v tebi bodo blagoslovljeni vsi rodovi na zemlji.« Pripravila: Marinka JERIČ 10- Proti Jeruzalemu -zgodovina mesta . Spet nas preganja čas in že hitimo naprej, naprej proti Jeruzalemu. Peljemo se še ob obali Sredozemskega morja, po obvoznici Tel Aviva. Tel Aviv pomeni grič pomladi, in to je nekdanja Jaffa. Leta 1909 so začeli graditi to mesto severno od Jaffe. To je apostolsko mesto. Ima milijon prebivalcev in je uradno glavno mesto, čeprav je judovsko glavno mesto Jeruzalem. Zakaj skozi zgodovino takšna težnja po vrnitvi Judov? Ce se povrnemo nazaj v zgodovino, od prvega prihoda Hebrejcev v deželo, ki jo je Jahve obljubil Abrahamu, do glasovanja, ki jim jo je vrnilo, so minila štiri tisočletja. Komaj so predniki, hebrejski nomadi, prišli iz rojstne Mezopotanije, že so bili obsojeni na nenehni boj, na nove selitve in suženjstvo. Ko so končno pod Mojzesovim vodstvom pobegnili iz Egipta, so si na gričih Judeje ustanovili prvo samostojno državo. Toda njihove zlata doba pod kraljem Davidom in Salomonom ni trajala niti stoletje. Ker so se naselili na križišču velikih poti med Afriko, Azijo in Evropo, na zemlji, ki si jo je nenehno kdo želel, so morali prenašati naskoke sosednjih cesarstev. Asirci, Babilonci, Egipčani, Grki, Rimljani so drug za drugim zasedali deželo in kar dvakrat, leta 586 pr. Kristusom in 1. 70, p. Kr., jih je doletela najhujša kazen - izgon in rušenje templja. Prav zaradi teh izgonov, trpljenja in grozot, ki so jih ljudje prestali, se je rodila in nenehno obnavljala mistična navezanost na zemljo prednikov. Zadnji, ki so vladali v Palestini pred ustanovitvijo države, so bili Turki, ki so se tukaj zasidrali za dobrih 400 let od 15 16 do 1918. Židovsko priseljevanje od leta 1878 dalje, jim je prišlo prav, saj je bila to protiutež razdražljivim Arabcem in dober vir davščin. Židje so ku- Jeruzalem z zlato kupolo - Hram bskih veleposestnikov. Povečini je šlo za zanemarjena, vendar rodovitna tla, ki so jih Židje osušili in kultivirali. V večini primerov so prekosili svoje arabske sosede in jih zrinili s trga. Tako je prišlo do prvih nasprotij. Posebne za- sluge za rojstvo židovske države in za zgodovino 20. st. ima Teodor Herzl, ki je najprej ustvaril vizijo in potem temelje sionističnega gibanja. Sionistično gibanje je imelo za cilj, da Jude pripelje nazaj na Sion. Na prvem sionističnem kongresu leta 1897 v Bazlu so prišli do spoznanja, da je potrebno ustanoviti židovsko državo in da bodo Judje preživeli samo v enotni državi. Dom vseh Judov mora postati Palestina-Programi Judov na Poljskem in Rusiji so to zamisel pospešili in ----------------x„„;a indovvPa- svete skale 0 lestino. Kljub preganjan) vsem svetu in kljub najtemi' uram trpljenja Judje m povsem izginili iz kraje Siona. (nadaljevanje priho^ V Evi pa so kljuvaje izzvali srd na moža, ki je prvi nepremišljeno skoval to besedo. Stari Miki jo je povedal naprej svojim in tako se je utrdila med vaščani. Kljub temu niso preveč razsipavali z njo. Domačim se je zdelo, daje celo pozabljena. Nenadoma sojo oživili otroci. Sama po sebi sploh ni bila boleča, prej ljubkovalna ali smešna. Zakaj je peklila domače, točno nihče ni vedel, še sami ne. Učiteljica, ženska srednjih let, je kljub strogi zunanjosti skušala ljubeznivo povabiti šolarje v učilnico. Boris seje oklepal Evine’roke, da seje skozi obe dlani že pretakal pot. Ker so ušpde prvošolcev, ko prestopijo šolski prag in se pred njimi odpre velikanski tuji prostor, najbrž na klavrnem skupnem imenovalcu, se ti znajo nekako iskati s pogledi. Tovarišica je Borisa usmerila v tretjo klop. Velike, svetle oči so begale z otroka na otroka, ki so se gnetli okoli tovarišice, saj so se starši namestili že zadaj. Za čudo, da so Dolinci tisto leto premogli le štiri prvošolce, in še ti so bili iz čisto spodnjega konca. Iz gneče seje izločil droben, temnolas deček, se dovolj korajžno približal tretji klopi in sedel na prazen stol. »Lahko sedim pri Cofku?« je vprašal, ko je že sedel in radovedno čakal, ali bo tovarišica prikimala. In je. »Kako ti je ime, fantek?« se je obrnila proti Borisu. »Boris,« je tiho odvrnil. »A nisi Cofek? Boris si! Jaz sem Zmago,« je sproščeno brbljal, kar pri vaških otrocih pač ni običaj. Prvi spoznavni dan je minil ob kramljanju z otroki in s starši. Otroci so se razkropili po vseh petih vaseh, ki jih je zajemal šolski okoliš. Boris se ni več tako krčevito oklepal tetine roke. Misel na Zmaga gaje bodrila. Ko se je Eva ločila od njemu neznane ženske in sta sama korakala po vaški poti, je Boris začel razlagati srečanje z Zmagom. »Veš, teta, Zmago je menil, da se imenujem Cofek.« »Nemogoče!« se je zopet zagrizlo v njeno zavest kot prekletstvo, ki bo usodno spremljalo otroka. »Ja, res. Najbrž tudi drugi tako mislijo,« je otrok razpredal dalje svoj o nit. In te preproste besede iz otroških ust so spodbodle tudi njene možgane in jih prisilile k razmišljanju: saj res, da mogoče ta nora izmišljenina sploh ne skriva zaničevanja in žalitev, celo hudomušnosti ne; ljudje čisto preprosto menijo, da se otrok piše tako. Nekaj olajševalnega, manj zaskrbljujočega je prekinjalo njene misli. Torej ni ožigosan za večno. Za sošolce in uči teljico in za vse bo sčasoma postal Boris. Hm, čisto naivnim upom spet ni treba nasedati! Vaščani so se kaj radi krstili, cela vrsta domačih, smiselnih in nesmiselnih vzdevkov je krožila in so se za večne čase oprijeli. Gotovo so bili med njimi tudi boleči, ki so zlasti v začetku peklili, ker so neusmiljeno izražali resnico: tako je bil znan šepavi Ivan večno Plantavi in krivogleda Ana Čorava, koščene in dolge Roze se je oprijel vzdevek Čonta, in čim bolj je preklinjala objestneže, tem bolj so jo obmetavali s Čonto. Najbrž se je ravno zato prilepila na celo hišo. Evi je vse do doma ostalo dovolj časa, da je to premlevala in sklenila v sebi, da bo Borisu, če bo treba, tudi čisto neboleče skušala to razložiti. S kakšnimi nesmisli spet obremenjuje možgane. Kaj bi le bilo, če bi se lepega dne kdo pojavil in po Rdečem križu začel iskati otroka; čisto določnega Borisa. To se dogaja; v časnikih piše in pozivajo jih. Boris je zares tu čisto legalno, naše oblasti vedo zanj, in kadar napoči črni dan, pač n jpoči in treba ga bo odpeljati. Kaj bi pomenilo v tem primeru neumno in smešno ime? Gotovo ne bi potovalo z njim. Nič več ne bi bilo bistveno. Ostala bi samo praznina. Veselje in skrb, vse bi se nenadoma izselilo iz hiše. Besedni boj je bil v tem primeru že vnaprej izgubljen. Prošnje in molitve, vse bi naletelo na gluha ušesa. Težko si je dopovedovala, da je navezanost ne samo njena, temveč cele hiše, premočna. Saj sta si z materjo dopovedovali, da ni njun, razum je to dejstvo celo spremljal, le čustva so ga odklanjala. Vzrok teh razmišljanj je bil jasen: vzbudil jih je Cofek. Sosedje so neštetokrat tudi namigovali, kako pravica do uveljavljanja med vojno izgubljenih otrok nikdar ne zastari. Stari Miki je samo posredoval mnenje soseske, ki je zdaj, ko so Benkičevi pričakovali svoj naraščaj, postala še bolj pozorna in drzna in je natolcevala, da se lahko položaj za malega Borisa poslabša. Gotovo je puščobni družini tuji otrok olepšal dneve in vnašal drobne skrbi in več veselja vanjo, toda lastni otrok je vendar nekaj povsem drugega. Nekje globoko iz podzavesti seje prikradel strah tudi v Gizelo. Zase se ni bala; v njej so bili dvomi razblinjeni, toda res, tu sta mlada dva, Eva in Feri. Njun starševski' čut je za zdaj še potlačen v komaj prebujajočem se hrepenenju in napetem pričakovanju. Rojstvo otroka, čisto njunega, pa lahko izpodrine to nagnjenost ali jo čisto izniči. Ne, ne sme se predati takim, na konico postavljenim blodnjam! Ona, Gizela, bo za Borisa vedno tu. In za zdaj je še gospodarica te hiše in bo to tudi še nekaj časa ostala. Hiša, trdna kot je, bi lahko prehranila pet ali še več otrok. Poleg Borisa je še veliko prostora za njene prave vnuke. Zato mora pregnati vso neutemeljeno in zastrašujočo moro in vedro pričakovati naraščaj, ki naj bi, vsaj po njenem predvidevanju in željah, bil ženskega spola. Le Feri, ki so ga leta vsaj toliko zbistrila, da je svojo slo znal malce prikriti, si zastran Borisa ni belil glave. Nekako k srcu se mu je že prirasel, zlasti zato, ker ga je spremljal na vožnjah, ko sta se s težko naloženim vozom napotila v mlin ali z lahkim košem po krmo. Boris ni bil cmerav in siten otrok, tudi preveč klepetav ne. Bil je tak, da ga je moral imeti rad. Da bi to naklonjenost izpodrinil nekdo, ki ga še ni, take misli ga niso vznemirjale. Bolj zaskrbljen je bil nad svojo nemočjo, nemočjo, da bi se znal upreti zajetnim dekletom. Tudi poročenih ni zanemarjal. Ni jih bilo težko najti: ličkanje koruze, košnja, celo podiranje dreves v zimi mu je včasih navrglo, da si je olajšal telo. Poznala gaje vsa bližnja okolica. Resda muje čelo nagrizla rahla pleša, preostali lasje pa so se na sencih prepredli s sivimi. Zagorela polt seje dobro prilegala živahnim očem, vendar ni bil obraz njegbv edini čar. Prekipevajoča strast v jedrem telesu ga je premetavala iz pustolovščine v pustolovščino. Žensk, ki bi ga tudi čustveno navezale, ni našel. Zato se je pač samo ustavljal ob njih, ljubil strastno in popolno za oba, in odhajal. V njem je ostajala praznina, ki ga je hkrati tirala drugam. Žena se je tiho grizla in se tešila v bledi tolažbi, da ga bodo leta zresnila. Nazadnje seje celo sprijaznila z dejstvom, da čisto konkretnih imen o teh prešuštnicah ni imela. Tudi če je Miki pritrosil kakšno, je tako dolgo mečkal, da nazadnje spet ni verjela. Upanje, da ga bo njena nosečnost oklenila na dom, če že ne nanjo, se je kmalu pokazalo jalovo. Kljub vsemu se je zdela zdaj sebi polna ženska in prav to jo je bodrilo, daje uspešno prenašala svoje poraze, njih teža se je razlivala v drobnih odtenkih. Sama bi bila še nekako zamižala ob moževih izletih, ki so bili češči zvečer kot ponoči. Gola previdnost ali karkoli drugega je namreč prignala Ferija praviloma pred enajsto uro domov. Hitro je zlezel v posteljo in hlinil spanec. Gotovo ni pričakoval, da ga bo Eva spomnila na zakonsko dolžnost, saj ji v njej prave strasti nikoli ni obudil. Prve mesece v zakonu sta se oba trudila, da bi odkrila v sebi tiste skrite vzgibe, ki človeka za minute iztrgajo iz vsakdanjosti, ko telesi vzkipita in potešeni ugasneta. Ni se posrečilo. Njegova dolga odsotnost v vojni je prepad še poglobila. Neka čudna vrzel seje zarezala v zakon in okrnila še tisto malo, kar je slonelo na njunih čustvih. Skoraj brezsmiselno obojestransko vztrajanje v tej že krepko nagrizeni zvezi je najbrž temeljilo na njegovi čisto pragmatični in njeni patriarhalni osnovi. Skoraj neverjeten odnos med materjo in hčerjo; obe sta zrli v svet z odprtimi očmi in druga drugi prikrivali resnico, da bi bila manj boleča. * * * jg sp* Zima. Že drugi dan nenehno sneži. Nebo s . ast0 stilo, kot bi se hotelo združiti z zemljo. Skozi kopreno poplesavajo goste in drobne sne pričarajo pokrajini podobo stare čipkaste zave drevesna debla rišejo pod debelo belo plasJ ^0 črno modro črto. Na polju za sadovnjaki jate lačnih vran, in če se na dvoriščih nič ne P etjeJusi drznejo ukrasti kak zalogaj pri kokosih- R se zbi' ščijo koruzo, ženske prebirajo fižol. Ob večerseCjijo & rajo po hišah, kjer luščijo bučnice. Ženske p0 mizo, moški igrajo karte za pečjo alitud' $ zajetnem belem semenu in ga z okornimi P^pfipfd' dijo žilave bele prevleke. Gospodinja navadn beli kruh ali vrtanek, gospodar pa postreže jsJaz’ boš jutri ti!« ^nih ^esede, zapisane ne več na-^sd ^^'u kih. Sam se Jih veliko-^Preh^^'^1’ marsikdo drug pa jih % 'eh dneh, ko bo obiskal Njtft "t se poklonil spominu bg’ Wa'eljev in znancev. a>les smo »Junaki dneva«, za-c “stvarjanje ....jutri ali ^tirn danes, saj je še toliko in j ^Živi- Polnoči, pa lahko že klone-človeka je na nitki: zara-^pi, nesreč pri delu ali v ^bit d°bri> “dda se ,ega !?e^iiri,egc‘ nenadnega konca) ne kd Pa n°čemo misliti nanj? Mendli večina noče misliti lalw s(m)o potem deležni Se’ grebi, naenkrat te samo »Parovnej (pohlep), itak vse tu pustiš!« »Kaj ti bo vse to, nazadnje boš v jami meter krat dva metra!« »Šparaj, še naprej si nič ne privošči; tvoji bodo veseli, ko pride matilda!« »Delal si v tujini, zgradil hišo, nazadnje pa boš mrtev ležal na pokopališču!« Še bi lahko nizal. Sicer pa tako in tako sami veste, kaj govore ljudje o tistih, ki hočejo nekoliko izstopati iz povprečja. Nič dobrega ne govore o njih. In kaj o takih »grebajorjih« menim jaz, preprost kmečki človek, ki se mi bliža matilda, četudi mi to ni všeč? Ne delim mnenja opravljivcev! Le kam bi pa prišli, če bi samo politizirali o strankah, volitvah, pijančevali, hodili na lov in ribolov, mežikali mlajšim ali pa celo prešuštvovali? Še več zla bi bito, kot ga je zdaj. Nekdo pač mora delati, pa naj je to delavec za strojem, kmet za plu- go m, živinorejec pri bikih ...Na živce pa mi ne gredo niti direktorji, od katerih naj bi imeli nekateri desetkrat višje plače od navadnih delavcev, saj vem, da za to nekaj delajo in - naj mi bo oproščeno - dolgo ne bodo. Infarkt! »To, kar si danes ti, sem bil jaz, in to, kar sem jaz, boš Jutri ti! Edina pravica na svetu je, da mora vsak umreti! Tako pravijo starejši judje. Vem pa tudi, da nihče ne bi rad umrl. Slišim vaše vprašanje: Kaj pa tisti, ki naredi samomor? Tudi ta menda ne umrje pri polni zavesti, pač pa se mu je »zrolalo«. Misel na smrt torej nekako odrinjamo od sebe in skušamo misliti na kaj lepšega. Izkušnje pa žal kažejo, da naša smrt le ne bo tako velika tragedija za svojce, saj večina hitro pozabi na umrlega. Tu in tam sicer darujejo za maše za pokoj duše, prižgejo svečko, okrasijo grob .... drugače pa, kot pravijo, življenje mora teči dalje. Tako je pač naše življenje. To, kar sem danes jaz, boš jutri ti! NACI ^ke niso naprodaj, komarji pa so ^“.^čina nas nožna ta čudovit sko in užaljena zakričala: »Lopov, ke sploh niso naprodaj, komarji pa so! ’ Če hočeš, kupi nekaj'komarjev ali pa ^eč'na naš pozna ta čudovit Se u,rujeni °d vsakodnev-končno lahko spustimo v kot, poste,Je- Vendar pa nas A ki u Zanalašč začnejo oblegati fidg ( a' vrejo iz naših spominskih se se nam vendarle posreči naprei kopičijo v naši ^km^ m°rda niti ne bi jemali C%e j katastrofalnega, ampak t0' m's^ človeka tako iiLisVore’ da v zaiivi in se z s‘lami odziva na draž-^^tve^zročajo. V bistvu bi pre-■ h?!Vah „ e ° 'ako: posameznik začne V0‘n lahko se zgodi, da „ an stvari, kijih ne bi želeli M0^ati. Cjii^ki srednjih let je kar ne-K'1'vojo'i^'doma v sanjah strastno ' ^tkoiJi^Po, ženo pa nehvalež-i SL-prav ,ega n'na' ! '' /f ■ kr‘ve pač tiste vsiljive Zena prilepila pekočo plju- SKO in UZUIJC.IHA ____ zločinec, baraba! Pozabil si, kajne, da si to, kar si danes, posta! izključno po moji zaslugi!« Res je neumno, da se v sanjah ne moremo kontrolirati. Nek drugi par se je zaradi podobnega problema posvetoval pri zdravniku. »Toda, draga gospa,« je potrpežljivo razlagal zdravnik, »res ne vem, kako bi vašemu možu preprečil, da ne bi več govoril v spanju...« Žena, vdana v usodo, pa je samo zavzdihnila: »Kaj hočemo. Ampak lepo vas prosim za samo eno uslugo. Naredite nekaj, da bo govoril vsaj zanimive stvari!« Me prav zanima, če mu je to uspelo. Ampak včasih se posreči to kar samo od sebe. Vsaj meni se je neka dogodivščina z mojim sorodnikom zdela zanimiva. Ivan me je pred spancem prosil, naj mu kupim zjutraj liter žganja. Ker pa ga na žalost več niso imeli, sem Ivana v postelji močno stresla, da bi mi naročil kaj drugega. On pa se je z močno steklenim pogledom začel jeziti: »Mar- ..........- -L Če hočeš, kupi nekaj komarjev ali pa me pusti pri miru!« Vsekakor mi ni bilo prav jasno, kaj se dogaja, zato sem ga še enkrat sunila pod rebra. Ivan se je od bolečine zdrznil in si pomel oči. Še enkrat sem mu razložila situacijo z žganjem in svetoval mi je, naj namesto tistega kupim dva litra fante. Resda mi je bilo čudno, zakaj kar naenkrat taka sprememba, ampak naročeno šem mu pozneje v kuhinji potisnila pred nos. »Ne, nisem žejen, hvala. Rajši mi prinesi žganje, ker ga moram še zaviti za darilo.« Lepo počasi sem mu ponovila vse tisto, kar mi je govoril v postelji, česar pa sploh ni verjel. Name Je bil jezen še ves dan. Tako mi je postalo jasno, da je objem postelje res čudovit občutek, toda človek je v njem kot ujet kakor majhen Smrkec v Gargamelovi graščini. Nikoli ne veš, kdaj te bo kdo rešil iz njene magičnosti. NIGRA Srečanje z umetnico V Marjanovem ateljeju sem spoznal mlado kiparko keramičarko. V atelje je vstopila potiho, nekam sramežljivo, v roki je prinesla nekakšno čudno košaro, v njej so bili neki čudni predmeti, skrbno zaviti v papir. »A pri vas fotografirate tudi predmete?« je vprašala. »Slikamo načelno vse, slikal sem že sardine, žarnice, straniščne školjke in crknjene podgane za nekega kolažista, ki sestavlja fotografske lepljenke. Kaj bi pa vi imeli?« Postalo ji je še bolj nerodno. Končno je le rekla: »Gre za keramične izdelke, ki jih bom poslala na soboški bienale male plastike. Potrebujem slike, ki jih bom poslala na razpis.« Oba sva vidno zaživela, stara in zoprna ljubitelja umetnosti, pokvarjena esteta in erudita, mrhovinarja raznih razstav, gledališč in drugih kulturnih prireditev. »Kar razvijte jih,« sem rekel. Potem sem se pričel še delati važnega: »Bom že jaz poskrbel, da bo vse v redu, ne skrbite, pazil bom nanj, da kaj ne zafuša.« Postalo ji je še bolj nerodno, počasi je pričela odvijati papir, iz prvega, potem drugega in še tretjega so se pojavile lepe vaze v obliki ženskih figur. Marjan je figurice spravil v.omaro in ji zagotovil, da bo pravočasno naredil fotografije. Medtem je ura prišla na tisti položaj, ko se kazalca na vrhu pokrijeta. Takšnih ur je danes vse manj, ljudje kupujejo neke čudne naprave, ki jih ni treba navijati, ki nimajo ne kazalcev ne duše. Merijo čas, to je res, a ta čas ni niti lep niti prijeten, to je sintetični čas. Stara ura s kazalci je merila nekako bolj human čas. Čas življenja in čas smrti sta bila ob kazalcih nekako bolj umirjena. Digitalna naprava pa, kot da ne bi imela duše. Tik, tik, tik, dokler tisti, ki mu odmerja čas, ne cepne, če prej ne crkne baterija ... Medtem seje umetnica poslovila, vstopil je Lojz in rekel pomenljivo kot kak mojster ceremoniala ali šef protokola: »Čas je, a ne, gospoda?« Pomembno kot se spodobi za takšno priložnost, smo odkorakali K vrču. »Saj res, Marjan, kdaj boš v svojo galerijo pomembnih žena in mož obesil še mojo sliko?« sem ga vprašal. »Nerad to počnem,« je rekel, »večina teh je že mrtvih. Živim pa ni mesto ob mrtvih.« »To drži, vseeno pa so nekateri portretiranci mlajši od mene in še živi,« sem imel pomisleke. »Mogoče meniš, da nisem dovolj ugleden?« »Verjemi mi, da je bolje tako,« je menil Marjan. Tedaj je vstopila v gostilno plaha gospodična, v roki je nosila košaro, na glavi pa ni imela rdeče kapice. Spomnil sem se naše znanke keramičarke. Torej sta minili od takrat že dve leti... »Mojster Marjan, vas iščem,« je rekla malo bolj pogumno kot pred dvema letoma. Iz košare je razvila čudovit vrček iz terakote v obliki človeške glave... »Boste kavo?« je vprašal Marjan in se obrnil k točajki. »Eno s Borivoj Repe smetano, pa še danes, če se da.« Žganičoffiičkec Eni Prleki so pje že slive zežgali, hk. Te pa so pje rekli: Živio den mrtvih! To je tak, kak je bilo leta 1939, gda so Drofsko banovino prekrstili v banovino Hrvaško. Fprlešken predmestji, v Marprogi, pa so ovi den razglasili Borštnikovo banovino, ka je doba Bor-štnikof prstan Ivo Ban. Ne zavolo hrvaške banovine, Viktor Jakovič je priša ovi den f Prlekijo zato, ka je grota Victor Jackovich no ameriški veleposlanik za Slovenijo. Te pa sta pje z ženoj tak skilšo-vala vino f kleti Radgonskih goric, ka sta te potli fsa navdušena fse rožnato viala, čiglih vino ne cvete, pač pa vre. Bok daj večno /tič radgonskemi Elradi, ker gre f stečoj, pa bok živi radgonske dede, ker do po meli kuharski tečaj! Kcoj pa paše žganica, ka je bole saftik. Tildi nova direktorica Zdravilišča Radenska je pje žgoča kak ti žganica; pa je prišla molih čildežof delat. Niicali pa bi veke. Direktorci Barbari voščimo: Bok van daj teko picekof no punih blagajn, keko je na glovi vlosičkof! Hk. Van rečen, Prlekija pje že tote dni diši po žagopaji, ne samo po žganici. Pa po rušpaji. Zaj do pa eni meli na briitifih cele cvetličarne no krese! Hk. Pa tanta prta večeri do babe znavič talere otla metale, pijane od žganice. Kres kokih sto let pa do arheologi znavič kak nori tote črpaje viin z blata rovali no fkiiper limali. Toti arheologi so kak deca, kerin doš giirike - malo se špilajo, potli pa fse fkiiper pistijo; ka jin sfali penezof. Ka jin te sploh toto gilraje plačujejo, če delajo samo na pol! Zato pa eni prleški delofci v svojih firmah pol leta čokajo na pločoo. Če pa začnejo štrajkati, pa je to glih tak, kak bi se hobod kobili v rit zapiča ... Nič ne rečte, se do skoro volitve til! Tečas pa: bok varji našega milega precednika Milana. Naj nan ostone žgeči kak »palinka«! M1R0S NI Na občnem zboru Panon-ke je triumvirat posvečenih prišel do končne rešitve problema. Panonko bo registriral kot politično stnmko, nove zadružne enote pa kot občinske odbore. Tako so v CK-ju Panonke že sklenili, da bo zadružna avtoriteta Franc Kučan kandidiral na prihodnjih predsedniških volitvah samo kot KUČAN. Prihodnji v. d. soboškega župana Tibi Cigiit - Modri bo takoj po volitvah zarisal na soboških ulicah še rdeče cone, ki bodo namenjene brezplačnemu parkiranju strokovnjakom Zavoda za zaposlovanje in direktorjem pogodbenih »instant« podjetij za usposabljanje brezposelnih in spodbujanje še večje brezposelnosti. Janez Kovač - Sindikalni se je osebno zavzel, da v času generalnega štrajka v protest odpovedi kolektivne pogodbe s strani delodajalcev trgovci soboškega Potrošnika niso zaprli trgovin Jožeta Kovača - Wimbeldonskega. •kitk Sindikalni zaupnik soboške Mure Jože Turki - Profi in njegova delavska direktorica sta opravila analizo štrajka v Muri in složno ugotovila, da si za svojo strokovnost zaslužita višje plače, hkrati pa sta zahtevala še radikalnejši rez v plače strokovnih delavcev, kajti ugotavljata, da jih je še premalo odšlo iz firme. •kitk Država bo končno storila tudi nekaj za Prekmurje, tako so že odobrili denar za prestrukturiranje hodoškega se-menarskega centra, ki bo postal odlagališče za odslužene politike. S tem bodo rešili tudi večen problem divjadi v tem okolju, ki povzorča kmetom velikansko škodo. Pravijo, da bodo z omenjeno naložbo v tem prostoru ponovno vzpostavili naravno ravnotežje. Damjeki so že vložili protest zaradi ogrožanja njihovega življenjskega prostora. •kkk Ludvik Bratuša - Luidgi je Veržejcem obljubil denar za računalniško vodeno (Agtech) kozjo farmo in odkup vseh presežkov kozjega mleka po enkrat višjih cenah, kot so tržne, samo da ne okrnejo ljutomerskega carstva. kkk Lendavski direktor Nafte se ne more sprijazniti s Petrolovo zamislijo razbitja Nafte na holding. Organizacijska povezanost holdinga je razvidna iz izrisanih glav na enem od predvolilnih plakatov. V tej stiski so naftarji ponovno povabili na obisk van de Bru-ka, ki mu bodo podelili priznanje, in upajo, da bodo po tem obisku padli tudi v naročje Shella. kkk Mali oglas Če želite plačilo svojih dolgov lendavskega mega podjetja Ing-gra, je to mogoče z naftnimi derivati. Zahtevke pošljite pod šifro: Dostava ponoči, cene dampinške, kakovost »nikakva«!? KESEDAft KONJ 20 vestnik, 31. oktober 1 g I. SNL Rezultati - 14. kolo Mura : Gorica 2 : 2 Korotan : Beltinci 2 : 0 Primorje : Olimpija 1 I Koper: Rudar 1 : Publikum : Maribor 0 1 : 1 Primorje 14 9 4 1 31:7 31 Maribor 14 6 5 3 28:13 23 Gorica 14 6 4 4 19:14 22 Rudar 14 6 4 4 13:15 22 Mura 14 5 5 4 16:17 20 Publikum 14 5 4 5 21:18 19 As Beltinci 14 4 3 7 15:28 15 Korotan 14 3 4 6 7:16 13 Olimpija 14 2 5 6 11:17 11 Koper 14 3 2 9 10:26 11 II. SNL Rezultati - 11. kolo Ljubljana : Nafta 0 : 1 Železničar: Vevče 1 : 1 G. opekarne : Rudar 1 : 0 Črnuče : Šmartno 2 : 1 Jadran : Naklo 2 : 2 Šentjur: Domžale 1 : 0 Piran : Drava 0 : 3 Zagorje : Dravograd O : 2 Prva državna nogometna liga Mura : Gorica 2 : 2 Murska Sobota - Igrišče Mure, gledalcev 1500. Sodnik: Zierenstein (Portorož). Strelci: 1 : 0 Alihodžič (22), 1 : 1 Marušič (27), 2 : 1 Dvoršak (68 - 11 m), 2 : 2 Srebrnič (88). Mura: Černjavič (Nemec), Brezič, Dvoršak, Alihodžič, Cifer, Vučičevič, Belec (Kmetec), Cirkvenčič, Škaper, Kokol, Ščulac. Korotan : As Beltinci 2 : 0 Prevalje - Igrišče Korotana, gledalcev 1300. Sodnik: Novarlič (Maribor). Strelca: 1 : 0 Podvinski (6), 2 : 0 Kosič (81). As Beltinci: Kuzma, Godina, Tratnjek (Džafič), Šabjan, Neiman, Šarkezi, Č»ko (Granov), Gajser, Baranja (Tadič), Cvikl, Gutalj. Druga državna nogometna liga Ljubljana : Nafta 0 :1 Ljubljana - Igrišče Ljubljane, gledalcev 50. Sodnik: Klinc (Ptuj). Strelec: 0 : 1 Bursač (2). Nafta: Magdič, Hozjan, Drvarič, Novak, Baša, Gaševič, Hranilovič (Zver), Utroša (Nedelko), Bedo (Gabor), Bursač, Tompa. Tretja državna nogometna liga Črenšovci: Kovinar 5 : 0 Črenšovci - Igrišče Črenšovec, gledalcev 200. Sodnik: Jozič (Velenje). Strelci: 1 : 0 Voroš (3), 2 : 0 Horvat (23), 3 : 0 Kustec (51), 4 : 0 Horvat (70), 5 : 0 Hartman (78 - 11 m). Črenšovci: Karoli, Vučko (Pintarič), Hartman, B. Horvat, Graj, Hozjan, Kustec, Voroš (Plej), Lipič, Vori, D. Horvat. Turnišče : Unior 2 :1 Turnišče - Igrišeč Turnišča, gledalcev 100. Sodnik: Brence (Maribor). Strelci: 0 : 1 Štor (7), 1 : 1 Ternar (27), 2 : 1 Markoja (88). Turnišče: Dominko, Ternar, Albin Lackovič, Pucko, Toplak, Čiz-mazija, Albert Lackovič, B. Lebar (Kovač), Markoja, S. Lebar, Litrop. Dravinja : Pertoci Bakovci 1:1 Slovenske Konjice - Igrišče Dravinje, gledalcev 150. Sodnik: Jako-piček (Maribor). Strelca: 0 : 1 Fras (9), 1 : 1 Jovanovič (57). Pertoci Bakovci: Šiftar, Berendijaš, Ošlaj, Bencak, Buzeti, Kokaš, Gaber, Krančič, Fras, Cipot, Erniša (Matuš). Pohorje : Odranci 2 :1 Ruše - Igrišče Pohorja, gledalcev 200. Sodnik: Teršek (Laško). Strelci: 0 : 1 Radikovič (8), 1 : 1 Hafner (80), 2 : 1 Majcen (88). Odranci: Marič, Graj, Kreslin (Žerdin), Pozderec, Zver, Horvat, Cener, Kavaš, Titan, Kerčmar, Radikovič. Goričanka : Paloma 1: 3 Rogašovci - Igrišče Goričanke, gledalcev 250. Sodnik: Rajh (Ptuj), Strelci: 1 : 0 A. Šalamon (13), 1 : 1 Saletinger (57), 1 : 2 Saletinger (54), 1 : 3 Zašler (77). Goričanka: Nemec, Horvat, Donša, F. Vogrinčič, B. Šalamon, Kolar, Kosednar, Poredoš, Žilavec, A. Šalamon, Šuša (Husar). D. Kacjan Drava 11 Nafta 11 Šentjur 11 Dravograd 11 Vevče 11 G. opekarne 11 Črnuče 11 Zagorje 11 Domžale 11 Rudar 11 Naklo ' 11 Šmartno 11 Železničar 11 Jadran 11 Ljubljana 11 Piran 11 7 4 0 21:6 25 6 4 1 18:13 22 6 2 3 16:12 20 6 2 3 14:10 20 5 4 2 11:8 19 5 3 3 15:7 18 5 3 3 12:9 18 4 3 4 14:11 15 4 2 5 14:12 14 4 2 5 14:13 14 2 6 3 10:11 12 3 3 5 11:16 12 2 3 6 8:13 9 2 3 6 10:18 9 1 4 6 8:17 7 1 2 8 2:22 5 III. SNL - 10. kolo ' Dravinja : Bakovci 1 : 1 Pohorje : Odranci 2 : 1 Črenšovci: Kovinar 5 : 0 Turnišče : Unior 2 : 1 Goričanka : Paloma 1 : 3 Kungota : Steklar 4 : 1 Aluminij: Brunšvik 3 : 1 Aluminij 10 Pohorje 10 Paloma 10 Bakovci 10 Črenšovci 10 Unior 10 Kovinar 10 Turnišče 10 Steklar 10 Goričanka 10 Kungota 10 Odranci 10 Dravinja 10 Brunšvik 10 Rokometaši Pomurke iz Bakovec, člani 1. državne B-lige. Stojijo od leve: Varga (pom. trenerja), Lovenjak, Okreša, M. Kavaš, Javernik, B. Buzeti. Smodiš (trener); čepijo: S. Husar, A. Vereš, B. Vereš, J. Husar, R. Vereš, S. Buzeti in J. Buzeti. Manjka B. Kavaš. Fotografija: Jure Zauneker 8 1 1 27:7 25 7 12 18:7 22 6 1 3 17:12 19 5 3 2 24:9 18 6 0 4 22:13 18 4 5 1 12:7 17 5 1 4 14:13 16 3 3 4 17:21 12 3 1 6 13:18 10 2 3 5 9:14 9 2 3 5 13:26 9 2 2 6 15:21 8 2 2 6 13:27 8 2 0 8 12:31 6 Pokalni nogomet Minimalna zmaga Mure V prvi četrtfinalni pokalni nogometni tekmi je soboška Mure premagala drugoligaša Ero Šmartno z 1 : 0 (0 : 0). Sobočani so sicer nastopili oslabljeni, brez Bakule, Škaperja, Štampferja. Baranje in Ščulca, vendar so gledalci pričakovali zanesljivejšo zmago. Edini gol je bil dosežen v začetku drugega polčasa. Dvoršak je z desnega krila lepo centriral žogo v kazenski prostor, kjer jo je z glavo prestregel Kmetec in jo porinil v mrežo. Pred okrog 6d0 gledalci je sodil Lackovič iz Maribora. Povratne tekme bodo v sredo, 20. novembra. Strelci SNL Vulič in Kamberovič Po odigranem 14. kolu prvenstva v prvi državni nogometni ligi med strelci vodita Vulič (Primorje) in Kamberovič (Publikum) z 9 goli pred Vrabcem, 7, Drobnetom in Sivkom, po 6, Škaperjem, Breznikarjem in Staničem, po 5, Džafičem, Komarjem, Vidovičem in Ostercem, po 4 gole. 1. MNL MS Rezultati - 10. kolo Emal : Beltrans 0 : 1 Serdica : Lesoplast 0 : Šalovci: Tromejnik 0 : Apače : Ljuotmer 0 : 4 Kerna : Les 0 : 0 Rakičan : Sirs 3 : 4 Rakičan 10 7 2 1 Kerna 10 7 2 1 Beltrans 10 6 3 1 Les 10 6 2 2 Sirs 10 6 1 3 Ljutomer 10 6 1 3 Tromejnik 10 3 1 6 Lesoplast 10 3 1 6 Emal 10 2 3 5 Serdica 10 2 1 7 Apače 10 1 3 6 Šalovci 10 0 2 8 0 2 28:10 23 20:9 23 33:11 21 15:8 20 28:16 19 23:11 19 9:18 10 12:28 10 5:15 9 7:14 7 8:21 6 6:33 2 1. MNL Lendava Rezultati - 10. kolo Polana : Čentiba 1 : 1 Mostje : Nedelica 1 : 3 Dobrovnik: Panonija 5 Opel Horser: Kobilje 1 Renkovci : Olimpija 7 : Bistrica : Hotiza 1 : 1 Renkovci 10 8 2 0 Opel Horser 10 6 4 0 Nedelica 10 7 1 2 Panonija 10 6 0 4 Dobrovnik 10 5 2 3 Polana 10 4 3 3 Bistrica 10 3 2 5 Olimpija 10 3 2 5 Kobilje 10 2 4 4 Hotiza 10 2 2 6 Mostje 10 1 1 8 Čentiba 10 0 3 7 : 1 : 0 0 35:7 26 21:6 22 23:12 22 19:17 18 35:19 17 12:12 15 18:19 11 14:24 11 8:11 10 14:23 8 11:41 4 12:31 3 II. MNL Lendava Rezultati - 10. kolo Petišovci: Kapca 1 : 3 Graničar: Žitkovci 3 : 5 Nafta vet. : Dolina 11:0 Nafta vet. 10 7 3 0 54:15 24 Kapca 10 6 2 2 42:17 20 Žitkovci 10 5 3 2 29:20 18 Petišovci 10 3 3 4 40:21 12 Graničar 10 3 1 6 20:35 10 Dolina 10 0 010 6:83 0 II. MNL MS Rezultati - 11 . kolo Garda: Makoter 3 : 2 Romah : Prosenjakovci 6 : 1 Hodoš: Cankova 1 : 0 Smaki: Minicom 3 : 1 Grad : Lipa 1 : 1 Rotunda: Tešanovci 3 : 0 Romah 10 8 2 0 42:19 26 Čarda 11 7 2 2 36:11 23 Dokležovje 10 5 4 1 26:18 19 Tešanovci 11 5 2 4 17:14 17 Lipa 10 4 4 2 24:20 16 Grad 10 4 3 3 20:21 15 Hodoš 10 4 1 5 24:29 13 Cankova 10 3 3 4 25:25 12 Smaki 10 2 4 4 13:20 10 Prosenjak. 10 3 1 6 18:29 10 Rotunda 10 3 0 7 20:27 9 Minicom 10 2 1 7 15:31 7 Makoter 10 1 3 6 10:16 6 Mladina — 1. ONZ Lendava Turnišče 6 6 0 0 26:1 18 Črenšovci 6 5 0 1 29:8 15 Dobrovnik 6 3 0 3 23:26 9 Odranci 6 2 0 4 23:22 6 Hotiza 6 2 0 4 17:20 6 Bistrica 6 2 0 4 14:21 6 Renkovci 6 1 0 5 9:43 3 Mladina -Lendava Nedelica 6 Olimpija 6 Kobilje 6 Polana 6 Čentiba 6 Opel Horser 6 Mostje 6 II. ONL 5 1 0 26:6 16 3 2 1 28:11 11 3 1 2 30:15 10 3 1 2 24:15 10 3 0 3 17:19 9 1 1 4 15:23 4 0 0 6 6:57 0 Šport od tod in tam Kegljanje - V tekmovanju prve državne ženske kegljaške lige je Miroteks iz Celja v Ankaranu premagal domači Adriaconvent s 5 : 3. Junakinja srečanja je bila Marika Kardinar, saj je podrla 460 kegljev in postavila rekord kegljišča. (F. Bobovec) Rokoborba - V Sziketvaru na madžarskem je bilo mednarodno rokoborsko tekmovanje mladincev (do 18 let) v grško-rimskem slogu. Med tekmovalci iz treh držav so sodelovali tudi pomurski rokoborci in dosegli lep uspeh. Najbolje seje odrezal Sobočan Miholič (50 kg), saj je zasedel prvo mesto. Možina (46 kg) iz Ljutomera je bil tretji, Časar iz Murske Sobote pa četrti. (R. Bačič) Judo -V Celju je bilo tradicionalno tekmovanje v judu za pokal Iva Reje. Med 60 mladinci iz 18 klubov so sodelovali tudi Sobočani in dosegli lep uspeh. Med mladinci je Goran Hašaj (60 kg) zasedel prvo mesto, Ludvik Pavlič (71 kg) je bil drugi, Gorazd Kerec (86 kg) pa tretji. Med mladinkami je Maja Perme (56 kg) zasedla prvo mesto. (T. Kos) Kegljanje - V drugem kolu prvenstva v tretji ženski keglajški ligi je Nafta premagala Koncel iz Celja s 7 : 1 (2242 : 2230). Za Nafto so zmagale: Staničeva 382, N. Žalik 384, Ščapova 388, Var-gova 376 in Utroševa 357. Tekmovala je še M. Žalikova, 355 podrtih kegljev. V četrtem kolu tretje moške kegljaške lige je Nafta premagala Miklavž s 5079 : 4979 podrtih kegljev. Zmagali so: Felšo 899, Matko 870, Horvat 857 in Peric 908. Tekmovali so še: Kerman 774, Žalik 572 in Matjašič 199 podrtih kegljev. (M. Žalik) Nogomet - V Veržeju je bila prijateljska mednarodna nogometna tekma mladincev (do 17 let) med Slovenijo in Madžarsko. Srečanje seje končalo neodločeno 1 : 1. Srečanje na Madžarskem pa so dobili Madžari s 3 : 0. V slovenski reprezentanci sta igrala nogometaša Mure Bukovec in Erniša. (F. Horvat) V hotelu Ajda v Moravskih Toplicah sta generalni direktor Slovenija športa iz Ljubljane Andrej Žugaj in direktor Nogometnega kluba MuU iz Murske Sobote Ervin Kerčmar slovesno podpisala pogodbo o sponzor stvu. Slovenijašport - podjetje z najdaljšo tradicijo te vrste v državi, saj praznuje 50-letnico obstoja in ima v Sloveniji 16 trgovin s športno opre-mo z blagovno znamko Lotto, seje s tem zavezal, da bo opremljal soboškega nogometnega prvoligaša Muro. Za ta korak so se pri Slovenija-športu, ki že oblači priznana nogometna moštva, odločili zaradi ugka soboškega prvoligaša. Druga stran pa je obljubila, da bo v dresih Loti upravičila zaupanje pokrovitelja. FM, fotografija: JZ Rokoborba — Vodijo soboški rokoborci Končan je bil prvi krog prvenstva v državni članski ligi v rokoborbi, kjer po odstopu Lenarta tekmujejo samo tri moštva. Državni prvaki, rokoborci Murske Sobote, so premagali oba tekmeca in po prvem krogu vodijo. Tekmovanje se bo nadaljevalo Športna literatura ~~ Pravila nogometne igre o ® etne igre Nogometna zveza Slovenije je izdala knjigo Pravila nogon s komentarjem. Knjiga, ki vsebuje najnovejše spremembe pra etnj metne igre, stane 2.000 SIT. Knjigo je mogoče naročiti pri h106 zvezi Slovenije, Čerinova 4, Ljubljana. Košarka - V tekmovanju druge slovenske košarkarske lige za kadete je ekipa Creativ Sobota premagala Maribor z 80 : 63. Najboljši strelci: Ismajlovič 29, Raduha 19 in Celeš 12. Sobočani so premagali tudi Kungoto s 97 : 56. Najboljši strelci: Ismajlovič 24, Raduha 23 in Moravec 12. (P. Juteršnik) Martinov tek - Športno društvo Radenci in Tekaška sekcija Radenci pripravljata 15. tradicionalni Martinov tek in pohod, ki bo v soboto, 9. novembra. Proga Bratonci-Radenci bo dolga 21 km, štart bo pri gasilskem domu v Bratoncih. Pohodniki bodo štartali ob 8.00, tekači ob 9.30 in kolesarji ob 10.30. Kegljanje - V drugem kolu prvenstva v mariborsko-posavski kegljaški B-ligi je Mura izgubila v Slovenj Gradcu z Brunšvikom s 3 : 5 (3844 : 3871). Za Muro so zmagali: Smolkovič 659, Iskra 650 in BoroVič 649. Tekmovali pa so še: Durič 631, Šebjanič 631 in Bojnec 624 podrtih kegljev. (S. Durič) Hitra hoja - V Ljubljani je bilo tekmovanje slepih in slabovidnih v hitri hoji na 5 km. Med 40 tekmovalci je bil tudi član Društva slepih in slabovidnih Murska Sobota Vojislav Prosen in v kat. B nad 30 let zasedel osmo mesto. (TK) Namizni tenis - V soboto bo v Murski Soboti mednarodna namiznoteniška tekma Interpokala med Moravskimi Toplicami Soboto in avstrijskim prvoligašem Komperdell z Dunaja. Sobočani potrebujejo zmago, če se želijo uvrstiti med dvaintrideset ekip. Ljubiteljem se obeta zanimivo srečanje, saj sta ekipi precej izenačeni. (M. U.) Mali nogomet - V tekmovanju druge državne lige v malem nogometu je ekipa Železnih Dveri Meteorplasta izgubila z Orkanom 1 : 2 (Stojko) in kljub porazu po prvem delu tekmovanja osvojila naslov prvaka. Agrotim je premagal Jurovski Dol s 7 : 4 (Makovec 3, Bot, Sobočan, Roz-marič, Škerbenta) in pristal na zadnjem mestu. (NŠ) Kegljanje - V tekmovanju druge državne moške kegljaške prihodnjo soboto po turnirskem sistemu. Prvi turnir bo org^^' ral Keor Razvanje, drugi bo*' Ljutomeru in tretji sklepn'v Murski Soboti. Murska Sobota2 2 049:26 4 Keor Razvanje 2 1 134:44 2 Mlekopromet Lj. 2 0 2 30:43 u lige vzhod je vodeča magala Radensko z 8 • 4811). .. .iski no- Nogomet - V pnja jj3f-gometni tekmi je lendav ta v Lentiju na Mazdin magala domače 1. Strelca golov sta bila vič, 2, in T. Novak. (F- noljiii- Šah - Na 9. prvenst^ rja v pospešenem šahu. & luje 35 šahistov, vodi po pje lih madžarski mojst® Laszlo Kis s 3 točkam'P[. vačem, D. Harijem, A- §pi-Kosom, Radosavljeviče" lakom, po 2,5 točki- :ui# nem šahovskem tekm° . jOtud* dincev v Španiji sodeluj trije šahisti iz Pomurja-renči do 12 tet ima jJiM po štirih kolih 2,5 t°c ’^3uja Gomboc do 14 'et t pa L Štumberger do 18 gad50’ točke. Šahovsko drus ska Pomgrad iz Murs^ organizira v nedelj0’ - pjaPa bra, ob 9. uri v hote Murski Soboti 1- n0 turnir v pospešenem eIp sc Namizni tenis - Na 1 lekcijskem turnirju ^oi' dečke, kije bil v Mur je bil pri Sobočanih ^ed vec, ki je v prvi skupi drugo mesto. HorvaJ Gorčan pa osmi. V j pap« je bil Ropoša drugi. -. op?aSe y V tretji skupini pa je * drugo, Trplan pa tr J af pr četrti skupini je bi Roudi pa peti, (^^tur^ Tenis - Na tenisk aVd ( Ljubljani, ki ga je P . d0 id dosegel lep uspeh Z° dej dr0 । vič s Hotize, saj je *a , mesto. V finalu gad ^[j11 dve leti starejši Kave' ne. , - n-ffiH0'1'^!!' Nogomet - V cet j^ kalni nogometni teM prm gaš Odranci preprlC -p gal Polano s 6 : 0- ■ je y Šah - V P°st0° cvali& državno prvenstvo ^10 c, hitropoteznem šahu sta tudi člana Dtu J bralno paralizo M prt*pa Tomi Šilak in Špilak je osvojil 6,5. 4,5 točke. (TK) jestnik, 31. oktober 1996 >port Odstavljamo vam Maja Vohar odlična jahalka Za nami je letošnja tekmoval-111 sezona v preskakovanju ovir, ^pomurskih tekmovalcev in ttmovalk se je najbolje izkazala 'Metna dijakinja drugega letnika v Murski Soboti, sicer jMica Konjeniškega kluba grad Maja Vohar iz Kroga. 18 za zelo nadarjeno in odlično ^ovalko, ki se je z jahanjem večje uspehe pa je dosegla letos, ko se je. uveljavila na domačih in mednarodnih tekmovanjih ter postala zmagovalka mladinskega pokala Slovenije. Od treh konjev, kijih ima na voljo (Black Barry, Fjurfretter in Vanda), tekmuje s prvima dvema. Največ pa je dosegla s konjem Fjurfretterjem, ki ji je tudi prinesel prvo mesto na 'laja Voh 7 ki S-k0njem Fjurfretterjem na tekmovanju v Kamnici pri Marici erjeie osv°jda mladinski pokal Slovenije. Pti Kon^-ati Pred šestimi letih tekmovanju za mladinski pokal ^ota Riškem klub Murska Slovenije. V minuli tekmovalni grad Rakičan. Svoje naj- sezoni je na domačih tekmova-^rka ____________________________________________________ zmaga Pomurja Skinyja ? k°lu Prvenstva v prvi državni ženski košarkarski ligi je 5 <,1 (4n 6 po Pričakovanju premagal Pomurje Skiny z rezultatom MatSo •' Sobočanke so tekmo začele preveč boječe in nervoz-'Srjle ^..^koristile domačinke in povedle s 24 : L V nadaljevanju so l!t^Zm'Se’ 'zkazali sta se predvsem Horvatova z natančnimi meti iNe 1.n°Va’ k’ Je osvojila kar 26 žog, žal pa je zelo slabo izvajala SOv o ^tre'ke za Pomurje Skiny: Drožinova 11, Kazminova 9, Všestea ° Cerova 7 in Brezičeva 5. J^lon?1 k°lu Prvenstva pa je Pomurje Skiny v Murski Sobotj pre-L°^nk Marmor iz Škofje Loke s 76 : 68 (32 : 33). Zmago so si . piski e zagotovile z boljšo igro od gostij v drugem polčasu. V so-rJlitin e ZoPet zaigrala Zadražnikova. Strelke za Pomurje Skiny: Cerova 13, Brezičeva 12, Orijeva 10, Horvatova 8, a L Zadražnikova 7 in Pušenjakova 3. Pomurke v Radečah °'u Prvenstva v prvi državni moški rokometni B-ligi so % 'Radeč premagali Pomurko iz Bakovec s 30 : 25 (15 : 11). ■iit>n °murko: Javernik 8, Okreša 7, Husar 5, kavaš 3, Vereš in 1 POenega. njih dosegla v kategorijah A 2 in L štiri prva mesta, in sicer v Turnišču, kjer je bila tudi jahač turnirja, v Mariboru, Ljubljani in Go-tovljah. Druga mesta je zasedla v Mariboru (dvakrat) in Gotovljah. Tretja pa je bila v Ljubljani in Gotovljah. Na mednarodnem tekmovanju je zmagala v Umagu. Druga je bila v Zaprešiču (dvakrat) in v Celju, tretja pa v Zaprešiču (trikrat) in Celju. Uveljavila se je še na nekaterih drugih mednarodnih tekmovanjih, od katerih velja posebej omeniti osmo mesto na tekmovanju za pokal Samsunga. Na državnem mladinskem prvenstvu je bila peta. Sicer pa je Maja Vohar po točkova-nuju najboljša slovenska tekmovalka med mladinci in mladinkami, v skupni uvrstitvi vseh kategorij pa je na sedmem mestu. Za dosežene uspehe, ki so jo že lani pripeljali v slovensko mladinsko reprezentanco, je hvaležna tudi staršem, trenerju Jožetu Štiftarju in selektorju državne mladinske reprezentance Matjažu Čiku iz Velenja. Veliko si obeta od evropskega prvenstva, ki bo prihodnje leto in kjer, si želi čim boljše uvrstitve. Želi si tudi, da bi prihodnje leto postala državna mladinska prvakinja ter uspešno tekmovala v državnem dresu na raznih mednarodnih tekmovanjih. Feri Maučec Badminton ----------------- Sekereš osmi V organizaciji BK Mladost iz Lendave je bil prvi državni badmintonski turnir skupine A, na katerem je sodelovalo 24 najboljših moških in 23 najboljših žensk. Med njimi so bili tudi tekmovalci in tekmovalke-Mladosti iz Lendave in dosegli nekaj dobrih uvrstitev. Pri moških je Bojan Sekereš zasedel osmo mesto. Pri ženskah je bila S. Nagyeva deseta, M. Nagyeva dvanajsta in Petkovičeva petnajsta. Pri moških dvojicah sta B. Sekereš in Vogrinec zase-■ dla tretje mesto. Pri ženskih dvojicah sta bili S. Nagy in Petkovičeva , četrti, M. Nagy in K. Sekereš pa sed- mi. V mešanih dvojicah sta bila B. Sekereš in S. Nagy tretja, Torok in K. Sekereš pa osma. (V. Sekereš) premagala Mobix i|t?vSevn °'U Prvenstva v drugi državni ženski rokometni ligi je (Ažau Premagala Mobix iz Črenšovec z 21 : 14(10:7). ^j, D p°'x Crenšovci: K. Pintarič 6, Litrop 3, A. Pintarič 2 ter hH lr|tarič in Horvat po enega. le Krog Prvenstva v drugi državni moški rokometni ligi je kJO), 'Soboti premagal Prevent B iz Slovenj Gradca s 30 : 23 VAb k’ za Krog: Meolic 9, Hegeduš 9, A. Kolmanko 5, L. ^so« °lmanko 2UA. Sapač in Babič po enega. Rokometaši LOveniagali Po,et iz Murske Sobote z 20 : 18 (8 : 6). Strelci epf^k 8’ Merica 4, Murgelj 3, Žugelj 2 in Škraban enega. ( KiJa Je Premagala Radgono s 27 : 16(18:6). Strelci za Un 6’ ^uc Pintarič 3, Rauš in Smolko po enega. V v ----------------------------------------- Premagali Turniščane ° U prvenstva v prvi državni strelski ligi je ekipa Janka Jurko- Pomurskem derbiju premagala ekipo Štefana Kovača iz h n y-1711 krogov. Janko Jurkovič Videm: Anton Kocbek 581, Vk»bi J a 380 in Gorazd Kocbek 573 krogov. Štefan Kovač Tur-V ljubi; arko,ia 583, Božidar Draškovič 568 in Danijel Režonja 560 M73) krSka Olimpija je v Ljutomeru premagala domači Ljutomer s 'kr Najboljši je bil Rajmond Debevc, ki je zadel 593 kro- St Manuela Rudolf 579, Rajko Robnik 579 in Darko Horvat •V^a Preega pohorskega bataljona iz Ruš so premagali ekipo /°®likOvSarja Tišina s 1744 : 1730 krogov. Koloman Flisar Tišina: ec 584, Drago Pertoci 580 in Dušan Ziško 566 krogov. ;^ohčam boljši od Celjanov Ve|Jes Prvenstva v drugi državni strelski ligi je Radgona prema-I ^in p ' 1698 krogov. Radgona: Milan Svetec 573, Branko L brnst Huber 589 krogov. (DS) in Miholič bil° prvo ko,° tekmovanja v prvi pomurski strelski ligi, K^rkov-^iP- Zmagala je ekipa Ljutomera s 1665 krogi pred SAd n'Ceni Videm, 1650, in Kolomanom Flisarjem Tišina, 1631 zmagal Janko Miholič s 562 krogi pred Bo-kov. (A (oba Ljutomer) in Tomažem Šijancem (Janko Jurkovič), I Vogrinec) ŠD Dokonča - GM Šport Minuli teden sta predstavnika ŠD Dokonča iz Lendave in trgovine s športno opremo GM Šport podpisala enoletno pogobo o pokroviteljstvu. Lastnica trgovine Vera Godina se je obvezala, da bo eno leto podpirala sekcijo rolanja pri ŠD Dokonča. Tako se bo sekcija v prihodnje imenovala ŠD Dokonča - GM Šport. 1. ADOL moški Salonit 6 6 0 18:0 12 Olimpija 6 4 2 14:7 8 Maribor 6 4 2 12:12 8 Pomgrad 6 3 3 11:12 6 Krka 6 2 4 9:13 4 Fužinar 6 2 4 8:12 4 Bled 6 2 4 8:13 4 Izola 6 1 5 6:16 2 1. A DOL ženske Novo mesto 4 4 0 12:5 8 Branik 4 3 1 11:4 6 Koper 5 3 2 12:8 6 Ljutomer 5 3 2 9:8 6 Bled 6 3 3 12:11 6 Krim 5 1 4 6:13 2 Zg. Savinjska 5 0 5 2:15 0 1. B DOL moški Kamnik 6 6 0 18:0 12 Šoštanj 6 6 0 18:2 12 Žužemberg 6 4 2 12:10 8 Granit 6 3 3 12:13 6 Termo Lubnik 6 2 4 11:12 4 Ljutomer 6 2 4 9:14 4 Žirovnica 6 1 5 4:15 2 Črnuče 6 0 6 1:18 0 1. B DOL ženske Sobota 5 5 0 16:2 10 ŠOU 5 4 1 14:6 8 Ruj 5 3 2 10:7 6 Tabor 5 -3 2 9:8 6 Lik Lilia 5 1 4 7:13 2 Prevalje 5 1 4 4:12 2 Gorica 6 1 5 4:15 2 SKL ženske Ježica 5 5 0 497:29010 Celje 5 5 0 405:27310 Ilirija 6 ‘4 2 479:36710 Maribor 6 2 4 406:421 8 Pomurje 6 2 4 333:422 8 Sežana 6 2 4 417:561 8 Odeja 5 1 4 307:375 6 Comet 5 1 4 274:409 6 1. NTL moški Krka 4 4 0 24:4 8 Olimpija 4 3 1 20:8 6 Arcont 4 3 1 19:9 6 Maribor 4 3 1 18:10 6 M. Toplice 4 2 2 16:12 4 Vesna 4 2 2 15:13 4 Radlje 4 2 2 12:16 4 Križe 4 1 3 10:18 2 Preserje 4 0 4 6:22 0 Melamin 4 0 4 0:28' 0 1. B SRL moški Škofljica 6 5 0 1 143:132 10 Besnica 6 4 1 1 149:136 9 Inles 6 4 0 2 158:130 8 Šešir 6 3 1 2 130:123 7 ■ Radeče 6 .3 1 2 .138:133 7 Drava 6 3 1 2 144:144 7 Ajdovščina 6 3 1 2 142:142 7 Dol 6 2 1 3 139:146 5 Inž. Šarbek 6 2 0 4 144:148 4 Grosuplje 6 2 0 4 131:135 4 Gorenje B 6 2 0 4 142:151 4 Pomurka 6 1 0 5 124:142 2 Atletika Izreden uspeh TS Radenske Tako po številčni udeležebi koftudi po izrednih rezultatih so tekači Radenske na samosvoj način zaznamovali enkratni dogodek na prvem ljubljanskem maratonu, na katerem je sodelovalo kar 731 tekačev. V velikem maratonu, kjer je sodelovalo 180 tekačev, je bil najuspešnejši pomurski tekač Geza Grabar, kije zasedel 11. mesto. Želo dobro je tekel tudi dr. Alojz Horvat iz Beltinec. Od drugih članov TS Radenske velja omeniti tretje mesto Slavka Kumeka pri moških v teku na 7 km, osmo mesto Slavka Markoje, deseto mesto Nine Jakopec, enajsto mesto Katje Žunič in trinajsto mesto Marijana Jakopca. V malem maratonu so bili najuspešnejši člani TS Radenske: Karel Vrbnjak tretji, S. Virag deseta, Damir Žinko petnajsti in Jože Šmidhofer šestnajsti. Organizacija tekmovanja je bila izre- dno dobra. Rudi Babošek Regijski posvet ŠUS-a v Soboti Na pobudo Športne unije Slovenije je bil v Murski Soboti regijski posvet o vseslovenski akciji Veter v laseh - s športom proti drogi, ki je bila letos prvič izvedena v sodelovanju z župani in športnimi delavci ter pokrovitelji. Po besedah predsednika izvršnega odbora ŠUS-a Rada Cvetka je letošnja akcija odlično uspela tako po odzivu mladih kot po vsebini. V naslednjem letu se bodo aktivnosti začele že aprila in bodo trajale do junija. Predstavljena je bila tudi osnovna zamisel o športni kartici in njeni praktični uporabnosti za člane unije pri koriščenju športnih programov in nakupu opreme. Poudarjeno je bilo, da bomo lahko samo z izobraženimi kadri sledili evropskim trendom športa in športne rekreacije. Športna unija bo po regijah predstavila več programov aktivnosti, ki jih že izvajajo v nekaterih slovenskih mestih. J. R. Namizni tenis Zaslužena zmaga Arconta Radgone V četrtem kolu prvenstva v prvi državni moški namiznoteniški ligi sta se v Murski Soboti v pomurskem derbiju srečali ekipi Arconta Radgone in Moravskih Toplic Sobote. Prepričljivo in zasluženo so zmagali Radgončani. Gostje so pokazali veliko več znanja, želje in borbenosti od nerazpoloženih varovancev trenerja Mirana Močana. Kako nemočni so bili Sobočani, pove podatek, da v prvih štirih partijah niso osvojiti niti enega seta. V teh dveh ključnih partijah sta Benko in Rihtarič gladko premagala Ungerja in Horvata in sanj domačinov o presenečenju je bilo konec. Kovač ni dovolil presenečenja ne v posamezni partiji in ne v dvojicah skupaj z Benkom. Šele ko so ga zamenjali z Benkovičem, je Un-ger prišel do prve zmage, drugo pa je dosegel Horvat nad Benkom, ko ta ni imel motiva. Moravske Toplice Sobota : Arcont Radgona 2 : 5 (Unger : Benko 13:21,12:21, Solar : Kovač 9:21,17:21. Horvat: Rihtarič 20 : 22, 15 : 21, Unger - Horvat: Kovač - Benko 19 : 21, 13 . 21, Unger : Benkovič 21 : 8, 21 : 14, Horvat: Benko 21 : 8, 21 : 17, Solar: Rihtarič 21 :19, 13 . 21, 16 : 21). M. U. Mladi Sobočani drugi V tretji državni namiznoteniški ligi sta bili odigrani zadnji dve koli. Druga ekipa Moravskih Toplic Sobote je v Križah zmagala s tesnim rezultatom, v odločilni tekmi za prvo mesto pa izgubila z drugo ekipo Olimpije m tako prvem delu tekmovanja zasedla drugo mesto. Križe : MT Sobota II. 3 : 4 ( Smodiš, Koščak, Puhan in Smodiš - Koščak); Olimpija II: MT Sobota II. 5 : 2 (Smodiš, Koščak). M. U. Odbojka Zmaga Sobočanov na Bledu V šestem kolu prvenstva v državni moški odbojkarski 1. A-ligi je Pomgrad Pomurje iz Murske Sobote na Bledu premagalo Minolto Bled s 3 : 0 (15 : 12, 15:11,15:2). Sobočani so tokrat zaigrali boljše kot na zadnjih srečanjih in zasluženo zmagali. Pomgrad Pomurje: Berdon, Br. Marič, Janža, Bačvič, Bo. Marič, Novak, Poredoš, Topovšek, Kerec. Pomembna zmaga Ljutomerčank V šestem kolu prvenstva v državni ženski odbojkarski 1. A-ligi je ekipa Ljutomera Zavarovalnice Maribor znova presenetila z odlično igro in v Ljubljani premagala Krim s 3 : 0 (15 : 6, 15 : 2, 15 : 11). Ljutomer Zavarovalnica Maribor: Vrbnjak, Lukienko, Adamin, Kosi, Kolar, Šoštarič, Pirher, Ljubeč, Vrečko. Kodila. (N. Šoštarič) Četrti poraz Ljutomera V šestem kolu prvenstva v državni moški odbojkarski 1. B-ligi je Kamnik premagal Ljutomer s 3 : 0 (15 : 6, 15 :5, 15 : 2). To je bil že četrti zaporedni poraz Ljutomerčanov. Ljutomer: Rajnar, Primec, Belec, Dobošič, Onišak, Šmauc, Zidar, Kraljič, Pirher, Šumak, Babič (N. Š.) Peta zaporedna zmaga Sobočank V šestem kolu prvenstva v državni ženski odbojkarski 1. B-ligi je ekipa Sobote v Novi Gorici premagala domačo ekipo s 3 : 0 (15 : 12, 15 : 5, 15 : 13). To je bila peta zaporedna zmaga Sobočank, ki' so še edine brez poraza. Sobota: Osipčnik, Drevenšek, Zver, Resano-vič, Novak, Šlebinger, Moreč, Draš, Časar, Cipot. Tretja zmaga Beltinec V tretjem kolu prvenstva v tretji državni moški odbojkarski ligi vzhod so Beltinci v Celju premagali istoimensko moštvo s 3 : 0 in tretjič zmagali. V tretjem kolu prvenstva v tretji državni ženski odbojkarski ligi vzhod je druga ekipa Prevalj premagala Sonimex Radenci s 3 : 0, ekipa Stepa Branika pa ekipo Puconec s 3 : 0. Stirol dvakrat v Soboti Odbojkarji Pomgrada Pomurja iz Murske Sobote, ki so se tudi letos uvrstili na evropsko pokalno tekmovanje CEV, so za nasprotnika dobili močno ukrajinsko moštvo Stirol iz Gorlovke. Vodstvi ekip sta se dogovorili, da bodo obe tekmi odigrali v Murski Soboti. Prva tekma bo v soboto, 2. novembra, ob 18. uri v dvorani OŠ III v Murski Soboti, druga pa v isti dvorani v ponedeljek, 4. novembra, ob isti uri. V soboto bo predtekma ženskih ekip Šobote in Tilije iz Kočevja, ki tekmujeta v 1. državni B-ligi. B Odbojkarice ŽOK Ljutomer Zavarovalnica Maribor, članice 1. A-lige. Stojijo od leve: Adamina, Kolar, Vrečko, Lukienko, Kolednik (trener); čepijo: Ljubeč, Kodila, Kosi, Vrbnjak, Šoštarič in Pirher. Fotografija: D. Topolinjak vestnik, 31. oktoberl996 22 zvezde vam kažejo OVEN Ona: Človeška nevoščljivost nima meja in to boš kaj kmalu okusila na svoji koži. Bilo bi koristno, da bi za nasvet prosila nekoga pametnejšega, saj se boš v nasprotnem primeru kaj hitro zapletla v popolno zmedo. On: Pismo, ki ga pričakuješ, bo sicer prišlo, a bodo novice drugačne, kot predvidevaš. Nikakor ti ne bo uspelo preboleti zadeve, ki se ti je ponesrečila, a to še ni vzrok, da bi ostal sam in jezen na vse okoli sebe. BIK Ona: Najprej boš deležna delnega negodovanja, pozneje pa se bo vse zasukalo kot bi si lahko samo želela. S partnerjem se boš spustila v nena-meravano investicijo, ki pa ne bo čisto po tvojem načrtu. Zaupaj mu! On: Skrajni čas je že, da tudi ti poprimeš za delo, saj ti poležavanje v senci ne bo prineslo prav nobenega dobička. Konec tedna se ti obeta zanimiva avantura, ki se je nikakor ne splača zamuditi... DVOJČKA Ona: Tvoji izgovori bodo precej prozorni, saj jim ne bodo nasedli niti tisti, ki bi jim sicer prav radi verjeli. Raje poskusi vse skupaj na malo drugačen način, še najbolje pa bo, če se zadevi odpoveš. On: Ne verjemi prijateljem, ki te poskušajo odvrniti od sedanjega načina življenja in te imeti samo zase. Je že res, da s tem ne mislijo nič slabega, vendar pa imaš tudi ti pravico do svojega zasebnega življenja v dvoje. RAK Ona: Nekdo te bo spomnil obljube, ki si jo že skoraj pozabila. Seveda je samo od tebe odvisno, ali mu boš ustregla, vendar bi ne bilo pametno, če bi ga razočarala. Posledice bi lahko bile zelo boleče. On: Nikar ne verjemi govoricam, ki jih razširja tvoj samozvani prijatelj, saj je resnica nekaj povsem drugega. Z odkritosrčnostjo ti bo uspelo tudi tam, kjer so se ustavili veliko večji osvajalci, kot si ti. LEV s Ona: Nikar ne zamudi priložnosti, ki se ti bo ponudila. S prijatelji se boš odpravila na zanimiv potep. ki pa se bo končal na povsem nepričakovan način. ‘ Toda kaj hitro boš sprevidela, kam pes taco moli. On: Trma te bo pripeljala v situacijo, ko bo še najbolje vse skupaj pustiti in reševati, kar se še rešiti da. Še najbolje bo, da se zamisliš nad svojim nezavidljivim položajem, saj si take napake ne bi smel privoščiti. DEVICA Ona: Pripravi se na odločilen korak, ki pa ti utegne spodleteti, če ne boš popolnoma zaupala v tisto, kar počneš. Prijateljeva pohvala bo mišljena predvsem kot pohvala tvojim sposobnostim, zato sije ne razlagaj kot... On: Nekdo se zelo trudi, da bi ti olajšal neprijetno situacijo, vendar pa ti ostajaš še naprej slep in zaverovan v nekaj, kar sploh ne obstaja. Poslovni načrti se ti lahko kaj hitro sprevržejo v pravo polomijo. TEHTNICA Ona: Čeprav se zavedaš, da ogromno tvegaš, boš vendarle storila to, kar te mika. Rezultat bo prav presenetljiv, povsem zunaj vseh tvojih pričakovanj, tako negativnih kot tudi pozitivnih. A vseeno ti bo razplet še kako všeč. On: Ne misli toliko na prijateljičine namige, ampak se raje malo bolj posvečaj poslovnim stvarem. Streznitev ob koncu tedna ti bo prinesla dokončno spoznanje, da nisi tako nezmotljiv, kot sr misliš ... ŠKORPIJON Ona: Prišel je čas, ko se boš morala dokončno odločiti, komu posvetiti svoja čustva. Vendar se bo pojavil nekdo povsem tretji, ki ti uspe še dodobra prekrižati tvoje načrte. Ob koncu tedna se ti obeta prijeten obisk. On: Dobro bi bilo, če bi pomislil tudi na svoje prijatelje, saj te lahko le-ti kaj hitro pozabijo. Pozabil boš na dano obljubo, ki pa se je bodo drugi prav dobro spominjali. Predvsem pa tvoj trenutni partner. Človeški stolp 'e zgodi se vsak dan čase sebof temi kak ešče bodo s pa so. že Bela zadnje sreča, ka bi naj Lublane do železnice. bole zasrani kak že evropsko-prekmurskimi Mi v eton našon kunci -države nemremo mimo toga, ka se ne bi zamislili nad trilateralno zvezo ali kak bi tou po domače povedali med dogovoren trej držav, ka bi se fkUper hapili napraviti evropski koridor je čedno koridori, šteri je gledo pa kandidatof. šankrejte, ka vsebina ne vozijo, ovak bi tej naši jako pogosto dogaja po svejti. pravi Bela, ka majo tej moderni eroplani ta povejdano, tak splanejrani pred nas postavleni. Či smo že pri šankrejti trbej povedati, ka je doubo grozno močne prebavne motnje v tej dneva!, 9 poslujšo te predvolilne predstavi Saki tel ko časa se njemi od °'s želoudec, nej povejsi, liki zdigne ob misli, ka vse po ton čaka. Brat Dzou letij doj, liki jo -lejpi kraji že bili e ■....— povedo moj pajdaš Bela. Te koridor bi naj bdu v ton, fkup potegnoli od Milana prej k Trsta pa Budapešte pa Kijeva avtoceste, sodobne optične kable, pa gvilšno ešče daljnovode, pa mogouče plinovode, se je spouto . Bela že negda namišleni linij. Tak ka bi se tč mogo zvati evropsko prekmurski koridor. Najbole ga je v oči piknolo, ka de tou šlo prejk Lublane. Un pa genau zna, ka de tou šlo mimo Lublane, de pa gvtlšno šlo skouz ete naš lejpi severovzhodni tau naše države. Se pravi tildi prejk po Prekmurji pa prejk po našen lejpon Goričkon, za šteroga je negda že bilou predlagano, ka se zaščiti pa razglasi v narodni park. Ka letalski koridor tudi ide prejk naši krajof nanč nej trbej gučati, ka Bela saki den vujška gleda te eroplanske črte, šteri je dnevno telko, ka ji ne folga prešteti gda je lejpo vrejnje, pa čaka gda šteri na njegovo gtlmlo ali pa v prejgnjo ižo spadne, tak kak se tou Same so kak V katalonskem mestu Cerler imajo ob koncu septembra vsakoletno zabavo La Merce. Del praznovanja je tudi tekmovanje, ko poskušajo mladeniči postaviti najvišji »človeški stolp«. Stolp na posnetku je postavila skupina Minyons iz mesta Terrasa in je bil najvišji tega dne. Olivno olje ni priporočljivo le proti arteriosklerozi, marveč je koristno tudi pri žolčnih kamnih. Pri manjših kamenčkih in pesku v žolčnem sistemu poznavalci priporočajo, naj bi bolnik 14 dni redno užival hladno prešano olivno olje (jedilno žlico zjutraj na tešče in zvečer). Potem naj bi 15 dan zjutraj na tešče spil 1/8 1 olivnega olja, legel na desni bok in počival. V nekaj urah naj bi se iz žolčnega sistema izločili neprijetni kamenčki in pesek. Vrnitev harmonike Harmonika, ki jo njeni privrženci imenujejo »klavir njeni nasprotniki »cvileča škatla«, se povsod po svetu družabnega življenja. Razen v Franciji. Tam je iz dneva ^cu priljubljena. V Parizu, središču evropske kulture, prirejajo tedna »bal musette«, plese ob spremljavi harmo-nike. Tam se zbere vselej veliko _ a ljudi, ki jih pritegne glas harmo- | rili 4 | nike. Vzrok za vrnitev harmo- />’>llll I I nike je treba pripisati predvsem | 1 temu, da nanjo ni težko igrati I I današnje zabavne glasbe. Vrh II’, £1111 | 1 z^\ priljubljenosti je harmonika do- y%> lili | I segla tik pred drugo svetovno *>’ l|| I | ' vojno. Na francoskem pode- — — L k. IA želju na porokah še vedno igra v-ef s.oP- v glavnem harmonikar. Harmonika izvira s Kitajskega, KJ n tu soj1 5000 leti nastale orglice. V 19. stoletju je zašla v Evr°P° dodali zračni mehanizem, tipke in druge zboljšave. Seve nehno spreminjala, dokler se ni razvila do današnje obit Največja VODNAR Ona: Ne ravnaš najbolj pametno, da živiš iz dneva v dan in ukrepaš, kot se ti. v danem trenutku pač zazdi. Raje trdneje poprimi za delo in nehaj počivati na lovorikah, ki so že zdavnaj mimo. Enako velja tudi za ljubezen. On: Hazardiranje se ti ne bo ravno najbolje obneslo pa tudi pretiranih izgub se ti ni treba bati. Prišlo bo novo obdobje, ki ti bo prineslo veliko več odgovornosti, zato je najbolje, da se na to tudi pošteno pripraviš. A s. mm STRELEC Ona: Z obrekovanjem te bodo poskušali prizadeti predvsem tisti, ki ti zavidajo tvojo srečo. Ti pa boš uživala in se v prvi vrsti posvečala sebi in partnerju, ne pa njim. Obeta se ti precejšnje prese- nečenje na denarnem področju. On: Prijeten pomenek se bo vse prehitro prevesil v nekaj povsem drugega in prav lahko se ti zgodi, da se boš zvečer znašel v tuji postelji. Toda nikar se s tem preveč ne hvali, kajti vse skupaj lahko pride na povsem napačna ušesa. KOZOROG Ona: Zadovoljstvo, ki ga boš občutila, ti bo nado-rT mestilo vsa odrekanja, ki si jih vložila v dosego željenega cilja. Toda nikar se ne uspavaj, predv-sem to velja za čustva tvojega partnerja. On: Zdravstvenim težavam se bodo pridružile še finančne. Zaradi nepredvidenega dogodka boš moral kar precej seči v žep, in to se ti bo še dolgo poznalo. Pa še partner lahko kaj posumi in že bodo tu težave. Ona: Potrebno bo začeti s shujševalno kuro, sicer bodo posledice še neprijetnejše, kot si misliš. Nikar si ne delaj nepotrebnih težav z denarjem, ampak raje uživaj, dokler še lahko. On: Neka pohvala ti bo pomenila še veliko več kot konkreten poslovni uspeh, ki se ti obeta. Čeprav si videti karseda samozavesten in samostojen, tudi ti potrebuješ oporo in varnost osebe, ki te ljubi. ladja na svetu Pred nedavnim so v ladjedelnici v Trstu splavili Carni-val Destinity, največjo ladjo za luksuzna križarjenja na svetu. Dolga je 270 metrov, višja kot kip svobode, ima 16 palub s 1320 kabinami, sprejme pa lahko 3400 potnikov in tisoč članov posadke. Ladjo so gradili 20 mesecev. Za križarjenje po morjih bo nared že prihodnje leto, koliko pa bo takšno križarjenje stalo, še ni znano. f ZA-tve 2 UPAM. kaz ae ? ŽUPANJ ! piwr,„ sco ? , Pom PCAVO . K vestnik, 31. oktober 1996 23 a vsakogar nekaj Pečenje kostanja Kuhajte z nami Lepa jesen, še posebno če je topla, skriva veliko svojih ča-Eni hodijo gobarit, drugi imajo raje kostanj. Kostanj je dober tudi kuhan, a pravo ve-sdje nam da le pečen. Mnogi bi ga spekli, pa ne vedo kako? Branko Horvat iz Turnišča “amje poslal predlog za izde-av° lastnega pekača za kostanj. Ce hočemo, da nam bo pe-rabil več let, da ne bo pregrel ali celo grdo zarjavel in I “a seveda ne bo predrag, je najbolje, da vzamemo potrebno pločevino od bobna starega pralnega stroja. Poleg pločevine pa potrebujemo še pribor za pečenje piščanca, ki ga ima vsak električni štedilnik.Ta pribor bomo uporabili le za vrtenje in zapiranje pekača, po kostanjevi sezoni pa ga lahko spet normalno uporabljamo. Da bi dobili posodo z volumnom približno dva litra, je dobro, da izrežemo pravokotnik za valj z merami 55 x 25 cm. Ko smo izrezali plašč valja in Lovska rižota mu pogladili ostre robove, ga oblikujemo v valj ter po dolžini zakovičimo ali privijemo z manjšimi vijaki. Sedaj imamo mero - premer za izdelavo pokrova in dna, ki sta prav tako lahko iz perforirane pločevine. Preden dno dokončno pritrdimo na plašč - valj, povečamo luknjo na sredini in naredimo še dva podolgovata utora, v katera pri peki vstavimo nabodalo za pečenje piščanca. (Na sliki sta dno iz polne pločevine, da se lepše vidita podolgovata utora, in luknja za sredinsko os). Prav tako kot smo naredili luknje na dnu, jih moramo naredi- ti tudi na pokrovu, da lahko posodo zapremo z drugim nabodalom. Potem dno trdno zakovičimo ali privijemo z vijaki na valj. Te spoje bi lahko tudi zavarili. Tako smo dobili pekač, ki ga lahko uporabljamo v električni peči ali tudi zunaj na ražnju. Pri slednjem potrebujemo še dve rogovili, na kateri nataknemo os pekača. Če pa želimo kostanj peči v električni pečici, namestimo os pekača, kot da pečemo piščanca. Na sliki se vidi, kakšen je ta doma narejeni pekač. Branko Horvat Potrebujemo: 1,5 kg slabših delov divjačine, 1 korenček, 1 korenino peteršilja, košček zelene, 2 čebuli, 4 stroke česna, 3 žlice kisa, 10 dag prekajene slanine, 1 do 2 surova krompirja, 50 dag riža, 2 žlici gorčice, sol, timijan, majaron, lovorov list, limonino lupino, nekaj brinovih jagod in lističev rožmarina, poper. Na kolesa zrezano zelenjavo skuhamo v slanem kropu. Ko je zelenjava kuhana, dodamo kis. Meso preložimo v dobro pološčeno posodo in ga zalijemo z ohlajeno vodo z zelenjavo vred. Začinimo z začimbami, razen s poprom in gorčico. Tako pripravljeno meso obtežimo s porcelanastim krožnikom in pustimo na hladnem 2 dni. Nato meso in slanino zrežemo na koščke, ki jih damo v kozico. Dodamo še zelenjavo in začimbe ter pokrito dušimo do mehkega. Po potrebi prilivamo tekočino od kvaše. Pazimo, da ne prilijemo preveč, ker bi bila jed prekisla. Na koncu prilijemo še malo vode, da dobimo omako, ki jo zgostimo s surovim naribanim krompirjem. Omako še dosolimo po okusu, popopramo in popravimo z gorčico. Riž skuhamo V Slanem kropu. Tik preden nesemo jed na mizo, zmešamo meso z rižem ali pa meso naložimo v plasteh v skledi, vmes pa riž. Zraven serviramo endivijo s krompirjem ali drugo solato. Nadležne žilice na obrazu hl(1 eče žilice na obrazu so in'°8a’ ki muči mnogo žensk W v m°ških. Krive so pod-Pai/.Pdare, ki pokajo in kot rokieV^na Prepredejo lica. Vz" taS° razHčni - zadeva je po-dedna, tudi pomanjkanje f«rnG0V’ ki vP>ivajo na peri-tttjlh’ obtok, je eden pogo-iniaj^i^rokov. Velikokrat jih % jUdie z visokim krvnim V? a'i motnjami presnove. Hoj Cltneiši krivec pa je hlad-^.^ovno vreme, še po-fceCe Se mu pridruži močno Hi Ptedvsem s smučanja Hop^tnskih izletov utegne-Mg. Zaznamovani z novimi ■ odprtimi kapilarami. n|k°li ne hodite ven, ne H^braz prej zaščitili s po-h. d kremo za občutljivo ko-'tsdj r° j° je imeti pri sebi K n' Stanovanje naj ne bo pretirano ogreto, ker bo vaša koža doživela šok vsakič, ko boste stopili na prosto. Za vodo, s katero si umivate obraz, naj velja, da ne sme biti niti mrzla niti topla. Prav tako se je treba odreči tonikom, ki vsebujejo alkohol. V kozmetičnih salonih odstranjujejo žilice z električno iglo, ki ne pušča brazgotin. Postopek utegne biti za bolj očutljive nekoliko neprijeten, kadar pa je žilic preveč, tudi ne daje zadovoljivih rezultatov. Za utrditev kapilar je koristna kura s kapljicami iz borovnic, sadež namreč varuje žile. Svetujemo Za boljše mesne jedi • Če je le mogoče, zrezkov in zarebrnic ne peremo, temveč jih le obrišemo s prtičem. • Surovega mesa ne polagamo na suho desko, kajti suh les vsrkava mesni sok. • Nekatere kose mesa med pripravo potolčemo in jim odstranimo kite in kožice. Zrezke in zarebrnice potolčemo le narahlo, da ne poškodujemo mesnih vlaken. • Mesa ne prebadamo z vilicami, dokler ni kuhano, pečeno ali dušeno, da ne izteka mesni sok. • Čebulo za mesne omake zarumenimo svetlo, temna je rada grenka. • Večji pečeni, dušeni ali kuhani kosi mesa naj nekaj časa stojijo na toplem, ker tako ohranijo več mesnega soka in se lepše režejo. • Plošče ali sklede pogrejemo, preden nanje naložimo meso. Polijemo ga z vročo juho ali mesnim sokom. Meso ostane dalj časa toplo, če ga obložimo z ustresnimi prilogami, na primer z zelenjavo, cmoki, krompirjem, rižem ... • Na osebo in na obrok računamo 125-200 g mesa. Kakšen bo on? On bo v toplih barvah zemlje - gnetljiv kot glina, zmuzljiv kot pesek med prsti, trden kot sivi granit. K svoji podobi bo izbiral ustrezne suknjiče. Iz žepka bodo kukali v pravih barvah prelivajoči se svileni robci. ^°pel s soljo Panje’ Jo dodate vodi za ko-l^maga pri slabem poču-trujenosti, z njo si pre-^ktv ■ depresije, okrepimo %javjtev’ omilimo revma-ko? ^etlske bolezni pa tudi boleznih je zelo uč-\ela' Kopeli s soljo so na-ljuči'Zat? niso Pr>Poročljive \ki imajo težave s sr-kopeli je najboljša mo-%as ’ . Vsebuje veliko kalija % y ziia. Kilogram soli vs-Sinj°do, ki naj ima 34-37 Pi.M'n Počakajte, da se raz-s ostanite največ če-v zat0 'ana kopel je utrudlji-Mtei?6 P° njej najbolje leči Za ljudi , ki jih muči Mi n?st’ je priporočljiva ku-l^or S®8a '2 slanih kopeli, med njimi pa ne sme ('eb^.kot tri dni. Po kuri se ^leM an’m kopelim vsaj za < odpovedati. Ae ni ■ Lajajo Samo problem pubertetnikov, ampak precejšen del človeštva Lutnje °dras'i dobi. Povzročijo jih stres, hormonske in druge presno-tj K neu v Organizmu, čezmerno izločanje znoja in loja, onesnaženo ^I^^SnilrFeZna prehrana, jemanje kontracepcijskih tablet in drugih zdra-Počitka, spanja in sprostitve, neustrezna nega kože in po- Doi C1-^en korak v preprečevanju je analiza vzroka - zakaj in kdaj se f A|, de V'j° Mozolji, temu pa sledi terapija bodisi z lokalnimi sredstvi L; V na„|'lnric'enti, sredstva ki sušijo akne) bodisi sistemsko (z antibio-pC' s’ lahko pomagate s tem, da mozolj močno obdelate z IV^ha**' Pa 8a Prekrijete s pasto iz aspirina. Kadar je kožna spremem-i^Poin^^neje otekla na nevarnem mestu (okrog oči, nosu in ust) in IVk^i n-''6 kozmetičarki ali kar k zdravniku. Za blažje primere so na I Mt; Itazlignejša kozmetična sredstva, ki mozolj prekrijejo in zdra- Sanje o krznenem plašču Številne akcije borcev za pravice živali v Evropi in Ameriki so obrodile sadove. Pravo krzno je dokončno »iz mode«, modni hit letošnje sezone pa je umetno krzno, ki ga nobena ženska, ki da kaj nase, pred kratkim še pogledala ne bi. Na Kitajskem pa je drugače. Krzno je postalo statusni simbol novopečenih bogatašev, ki jih je iz dneva v dan več. Otroci in krivi zobje Dnevi naših šolarjev so res naporni, le malo jih je, ki se poleg učenja ukvarjajo še s kakšnim razvedrilom. Večina se jih v šolo vozi z avtom ali avtobusom, prečepi v klopeh nekaj ur, popoldne prebije pred televizorjem. Nič čudnega, da so posledice hude: nemir, nervoze, nespečnost, razdražljivost, glavoboli. Otroci, ki se premalo gibajo, hitro plačajo to napako -s slabo držo in kroničnimi problemi z zobovjem. Vzrok je enostranska preobremenjenost mišičja. Slaba drža ter nepravilno in malomarno sedenje obremenjujejo le določene mišice, to pa občutno spreminja ravnovesje med čeljustnimi kostmi, obraznih mišicami, lego zob in normalnim ugrizom. Starši naj torej skrbno pa-zijo, da od rosnih let dalje nadzorujejo držo svojih otrok, pazijo, da se bodo dovolj gibali na svežem zraku in skrbijo za pravilno čiščenje zob. Prvi znaki omenjenih težav so udrte prsi in kroglast trebuh. Ker otroci med šestim in devetim letom običajno dobijo 12 novih zob, je treba paziti, da bodo rasli ravno, prav tako pa preprečevati karies. To pomeni redno in pravilno čiščenje zob trikrat dnevno, obenem pa pravilno prehrano. Otroci naj jedo čim manj sladkarij, redno pa naj uživajo tabletke fluora. Vestnik Hlače bodo mehko padale čez boke, ozki sijoči pasovi so modna zapoved. Ovratniki na suknjičih nič več ne spominjajo na peruti - ozki so in elegantni. Dolžina suknjiča: poljubna. Taksa naj bi bila to jesen in zimo modna podoba moškega. AVTOR: ŠTEFAN HAJDINJAK KIPAR jam POMORŠČAK IN PISATELJ SIR VVALTER) TV UREDNIK PEČKO IZBOKLINA SPODNJE ČELJUSTI FRIDOLIN (KRAJŠE) GLAVNI ŠTEVNIK NIZKA GOZDNA RASTLINA TEŽAVA VOJAŠKO STRANIŠČE LETOPIS, ZBORNIK MUSLIMAN MOŠKO IME MESO NABODENO NA PALIČICO INSTRUMENT IZ DRUŽINE LESENIH PIHAL OSREDNJI PROSTOR RIMSKE HIŠE OKRUTNA VLADARKA KRAJ NA LJUBLJAN BARJU IZDELOVALCI GODAL IZ CREMONE. ITALUA ŽENSKI PEVSKI GLAS PISATELJ FLEMMING PREVAL, KI j POVEZUJE ’ PAKISTAN IN AFGANISTAN VESTNIK FRANCOSKI PISATELJ. ZAČETNIK SADIZMA NOVOZELANDSKI DOMORODCI • OKVARA KEMIČNI ELEMENT; OZNAKA Sc ♦ ŽOGA ZUNAJ IGRIŠČA ANTON NANUT RADU MILAN KUČAN NEMŠKI INŽENIR (GOTTLIEB) ERBU VIŠINSKA TOČKA j REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Graščak, Mariani, upornik, Nan, dol, DE, srna, elita, Novosel, Atena, Jan, Ken, Aek, hit, Granada, AO, Iran. i 24 vestnik, 31. oktober 1996 televizijski spored od 1. novembra do 7. novembra PETEK 1. NOVEMBRA k________ TV SLOVENIJA 1 10.25 Učimo se ročnih ustvarjalnosti 10.40 Pasje mesto, kanadska nanizanka 11.00 Zlata šestdeseta slovenske popevke 11.50 Sakralni koncert APZ Toneta Tomšiča 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 13.35 Božanski dnevi, ameriški film 16.20 Operni zvoki 17.00 Dnevnik 17.10 Lahkih nog naokrog 18.00 Po Sloveniji 18.30 Risanka 18.50 Hugo 19.30 Dnevnik 20.00 Volitve '96 20.35 Slade Wright in New Swing, posnetek koncerta 22.40 Dnevnik 23.10 Sova Kvantni skok, ameriška nanizanka 0.00 So leta minila, angleška nanizanka 0.30 Lesenjakova nevesta, tajvanski film TV SLOVENIJA 2 11.50 Poslovna borza 1 2.00 Korenine slovenske lipe 1 2.20 Portret Frana Žižka 13.15 Umetniški večer 14.05 Kraljica Margot, francoski'film 16.40 Kvantni skok, ameriška nanizanka 17.30 So leta minila, angleška nanizanka 18.00 Slovenski magazin 18.30 Koncert za mlade 19.30 V območju somraka, ameriška nanizanka 20.00 Umor prve stopnje, ameriška nadaljevanka, 2/23 20.45 Forum 21.00 Ethan Frome, ameriški film 22.4'0 La Boheme, avstralska opera POP TV 8.30 Jutranji program - 9.30 MASH, ponovitev - 10.00 Santa Barbara, ponovitev -11.00 Sedma sila, ponovitev - 12.00 POP-kviz, ponovitev - 12.30 Volitve '96, ponovitev - 13.00 Roseanne, nanizanka -13.30 Papirni mesec, film - 15.30 POP 30 - 16.00 Mulci, nanizanka - 16.30 Santa Barbara, nanizanka - 17.30 Obalna straža, nanizanka - 18.30 POP-kviz -19.00 Cosby, nanizanka - 19.30 24 ur -20.00 Urgenca, nanizanka - 21.00 Dosjeji X, nanizanka - 22.00 Nosferatu, film -23.30 Lovec na glave, nanizanka - 0.30 24 ur, ponovitev - 1.00 POP 30, ponovitev. TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik -12.20 Ljubezenske zveze, serija - 13.05 Santa Barbara - 13.50 Poročila - 13.55 Izobraževalni program - 14.55 Za otroke in mladino - 15.50 Poročila - 16.00 Dober dan, Hrvaška - 17.00 Dan mrtvih, prenos z Mirogoja - 19.30 Dnevnik - 20.15 Pol ure kulture - 20.45 Klasična glasba - 21.45 Istrski župnik, dokumentarna oddaja -22.15 Opazovanja - 22.45 Klub, d. d. -23.00 Živi planet, serija - 23.55 Poročila TV HRVAŠKA 2 13.10 Koledar - 13.20 Dobiček, serija -14.50 Klasična glasba - 15.50 Film -17.25 Računalništvo - 17.55 Kolo sreče - 18.35 Hugo - 19.00 Divje srce, serija -19.30 Dnevnik - 20.15 Zakon v Los Angelesu, ameriška nanizanka - 21.05 Ljubezenska zgodba, ameriški film - 22.35 Balada o divjih arabskih konjih, dokumentarni film - 23.15 Priložnostno delo, britanski film - 0.45 Srce zahoda, humoristična serija - 1.40 Košarka NBA TV AVSTRIJA 1 ’ 6.00 Otroški program - 8.50 Benjaminove rožice - 9.50 Disneyev festival - 10.45 V deželi pred našim časom - 11.50 Heidi -13.15 Oh, nebeški pes - 14.55 Oče z majhnimi napakami - 16.25 Super Mario Bros - 18.00 Dinozaverski otrok - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Film -23.00 Na irokeški reki - 0.35 Čas v sliki -0.35 Čas v sliki - 0.40 Nekdo mora ustreliti, film - 2.20 Sledi ne vodijo nikamor TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Moja hči živi na Dunaju - 10.20 Boginja maščevanja, film -13.00 Čas v sliki - 13.05 Tukaj sem in tukaj ostanem - 14.35 Pogledati Skozi prste, komedija - 16.10 Gozdar, film -17.35 Po sledeh Hoffmannovih pripovedk - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Njegov najboljši prijatelj - 22.05 Čas v sliki - 22.10 Bambi '96 - 23.40 Preprosto - 0.2(5 Noč vizij - 3.30 Pogledi s strani RTI 5.30 Poročila - 6.35 Dobri časi, slabi časi - 7.00 Točno ob sedmih - 7.30 Poročila - 7.35 Med nami - 8.00 Poročila - 8.05 Springfieldska zgodba - 9.00 Poročila -9.05 Kalifornijski klan - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Glej, glej, kdo tukaj razbija -11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin -12.30 Glej, kako razbija! - 13.00 Roc-kford - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llo-na Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Jeopardy! - 17.30 Med nami - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Mini playback šov -21.15 Oslovski brat - 22.15 Sedem dni -sedem glav - 23.15 T. V. cesar - 0.00 Dnevnik - 0.30 Akti z ulice - 1.30 Glej, glej, kdo tukaj razbija - 3.15 Poročila TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod -9.00 Poročila - 9.10 Športna akademija -9.35 Dopoldne - 11.05 Dallas - 12.00 Poročila - 12.05 Posel - 12.25 Telepakk -14.10 Narodnostne oddaje - 15.00 Poročila - 15.10 Madžarska danes - 16.00 Poročila - 16.05 Posel - 16.30 Lutke -17.00 Za upokojence - 17.30 Teka -17.45 15 minut - 18.00 Okno - 19.00 Pravljica - 19.15 Ažurno - 19.30 Dnevnik, šport - 20.25 Dallas - 21.25 Apropo -22.10 Werkfilm - 22.30 Lovec na jelene, ameriški film, 2. del - 0.00 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 12.00 Siesta - 14.55 Doba sanjarjenja, madžarski film (č.-b.) - 16.30 Glasba -16.35 Svet knjige - 16.45 Greh - 17.30 Regionalni program - 18.00 Skippy -18.30 Vesoljske igre - 19.05 Popotnik -19.55 Očigledno - 20.10 Leto 1956 po štiridesetih letih - 21.00 Dnevnik - 21.10 Policijska poročila - 21.15 Tip hop, kviz -21.45 Objektiv - 22.35 Pregled tiska -22.40 Športna stava - 23.00 Requiem, koncertni film SOBOTA 2. NOVEMBRA TV SLOVENIJA 1 8.25 Radovedni Taček: Kraljica 8.45 Jakec in čarobna lučka 8.55 Male sive celice, kviz 9.40 Zgodbe iz školjke 10.15 Učimo se tujih jezikov: Angleščina 10.30 Trio Barocco Forte 11.10 Svet dinozavrov, ameriška serija 11.40 Analitična mehanika 12.10 Tednik 13.00 Poročila 13.05 Hugo 14.45 Reka upanja, francoska nadaljevanka, 17/18 15.40 Kinoteka: Ženska na obali, ameriški film (čb) 17.00 Dnevnik 17.10 Boj za obstanek, angleška serija 18.00 Na vrtu 18.35 Hugo 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik 20.00 Teater Paradižnik 21.05 Zatv-kamero 21.30 National Geographic, ameriška serija 22.30 Dnevnik 23.00 Sova Kvantni skok, ameriška nanizanka 23.50 Večni sanjač, ameriška nanizanka 0.15 Vojak in pol, ameriški film TV SLOVENIJA 2 9.10 Slide Wright in New Swing, posnetek koncerta 11.10 Mostovi 11.40 Zgodovinska kitajska mesta, ame-riška serija 12.35 Skrivnostni svet A. Clarka, angleška serija 13.00 Tenis, polfinale ATP-turnirja 16.25 Košarka NBA 17.55 Kvalifikacije za SP v rokometu Slovenija - Italija, prenos 19.30 V območju somraka, ameriška nanizanka 20.00 Ena kuha, druga ne, ameriški film 21.35 Sobotna noč POP TV 8.00 Mož pajek, risana serija - 8.30 Junak akcije, mladinska serija - 9.00 Zvezdne steze, risana serija - 9.30 Kje je Wally, risana serija - 10.00 Max Glick, mladinska serija -10.30 Življenje z otroki, nadaljevanka, 1. del - 12.00 Lois & Clark: Nove Superma-nove dogodivščine, nanizanka - 13.00 Calamity Jene, film - 15.00 Obraz tedna, ponovitev - 15.30 V družinskem krogu, nanizanka - 16.00 Hokey, reportaža -16.30 Svet športa - 17.30 Vesoljski bojevniki, nanizanka -.18.30 Prijatelji, nanizanka - 19.00 Varuška, nanizanka -19.30 24 ur - 20.00 Filmske uspešnice: Begunec, film - 22.30 Teksaški mož postave, nanizanka - 23.30 Francoska zveza, film - 1.30 24 ur, ponovitev. TV HRVAŠKA 1 9.00 Poročila - 9.15 Risanka - 9.40 Film za mlade - 11.00 Prizma - 12.00 Dnevnik - 12.20 Dokumentarna oddaja - 12.50 Potovanje v prihodnji čas, film za mlade -1.3.40 Rezerviran čas - 14.00 Legende s severa, kanadski film - 15.50 Filipovi otroci - 16.20 Televizija o televiziji - 16.50 Poročila - 16.55 Holywoodski akterji, dokumentarna serija - 17.20 Dokumentarna oddaja - 18.05 Za otroke - 19.30 Dnevnik - 20.15 Mississipi v plamenih, ameriški film - 22.15 Opazovanja - 22.45 Polnočna premiera - 0.15 Poročila TV HRVAŠKA 2 15.35 Koledar - 15.45 S knjigo v glavo -16.30 Zakon v Los Angelesu, serija -17.15 Mladi Indiana Jones, serija - 18.00 Mediteraneo - 18.30 Dokumentarna oddaja - 19.30 Dnevnik - 20.15 Grozljivka -21.15 Neskočno potovanje, serija -22.15 Dosjeji X, serija - 23.05 Zlati gong, glasbena oddaja TV AVSTRIJA 1 6.00 Confetti TV - 9.50 Sobotna igra -12.05 Harry in Hendersonovi - 12.25 Kalifornijski. klic v sili - 13.10 Življenje in jaz -13.35 Čudovita leta - 16.25 Beverly Hills -18.00 Nogomet - 19.30 čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Rainman, film -22.20 Zadnji klic, film - 23.45 Ta, ki prihaja iz dežja, kriminalka - 1.40 Rainman, film TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Halo Avstrija, halo Dunaj - 10.30 Kali Yung, 2. del, film -13.00 čas v sliki - 13.10 Dvanajst Baben-bergerjev - 14.50 Dunaj, mesto mojih sanj - 16.30 Dežela in ljudje - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Pogled v deželo - 17.35 Kdo me hoče - 17.53 Religije sveta -18.30 Konflikti - 19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 20.15 Pojoča Avstrija -22.15 Čas v sliki - 22.25 Hoffmannove pripovedke - 0.25 Čas v sliki - 0.05 Čas v sliki - 2.40 Nogomet RTL 5.30 Otroški spored - 8.30 Disneyevteam - 10.15 Risanke - 10.30 Disneyev klub -10.40 Na krilih pravičnosti - 11.15 Power Rangers - 11.45 Maskirani jezdec -12.30 Polna hiša - 13.00 Življenje in jaz -13.55 Princ iz Bel-Aira - 14.50 Grozno prijazna družina - 16.50 Melrose Plače -18.45 Poročila - 19.10 Eksploziv - 20.15 Sanjska poroka - 22.00 Kako prosim? - 23.00 RTL v soboto ponoči - 0.00 Maksimalna sila, film - 3.20 Beverly Hills TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod -8.00 Otroški program - 10.00 Ne bom kupil več poljubčkov, film - 11.45 Narodne - 12.00 Poročila - 12.05 Ponovitve -13.30 Ponujam - 14.00 Iz oči V. oči s Hol-lywoodom - 14.30 Beli Čekan, ameriški film - 16.15 Magazin za srčne zadeve -17.05 Osamljeni planet - 17.30 Gy6gy llles, portret - 18.05 Za boljši jezik -18.15 Štorije - 18.30 Kolo sreče -18.55 Pravljica - 19.15 Ažurno - 19.30 Dnevnik, šport - 20.35 141 minut od nedokončanega stavka, madžarski film -23.00 Ekskluzivno - 23.25 Tvoja božanska postelja, španski film TV MADŽARSKA 2 7.00 Za kmetovalce - 7.30 Narodnostne oddaje - 10.05 Za otroke - 11.00 Veliki zid, serija - 12.00 Igra orkester Rajko -12.25 Pratika - 12.30 Zamejski Madžari -13.00 Prometna varnost - 13.05 Avtoma-gazin - 13.35 Kratki filmi - 15.05 Stiki brez meja - 15.30 Trend - 16.00 Naj... -16.30 Horizont - 17.00 Športni program - 19.05 Familija - 20.00 Tema - 20.30 Slovo od življenja - 21.30 Volitve po ameriško - 22.05 Noč, od gledališča do gledališča NEDELJA 3. NOVEMBRA TV SLOVENIJA 1 8.40 Živžav 9.30 Sredi galaksije zavij levo, avstralska ■ nanizanka 9.55 Nedeljska maša 11.00 Vsi smo ena družina, japonsko-ka-nadska serija 11.30 Obzorja duha 12 .00 Ljudje in zemlja 12.30 Slovenski ljudski plesi 13 .00 Poročila 13.05 Hugo 13.35 Karaoke 1 4.35 Nedeljska reportaža 15.05 Dlan v dlani 15.20 Žepnina, ameriški film 17.00 Dnevnik 17.10 Zavrtimo stare kolute 1 7.50 Po domače 19.10 Risanka 19.15 Loto 19.30 Dnevnik 19.50 Zrcalo tedna 20.10 ZOOM, razvedrilna oddaja 21.10 Večerni gost 22.10 Dnevnik 22.20 Šport v nedeljo TV SLOVENIJA 2 9.10 Dvojčici, nemški film (čb) 10.50 Lahkih nog naokrog 11.35 Na vrtu 1 2.05 Kvantni skok, ameriška nanizanka 12.55 Kinoteka: Ženska na obali, ameriški film (čb) 14.00 Tenis, finale ATP-turnirja 17.55 DP v košarki 19.30 V najboljši družini, norveška nadaljevanka, 1/21 20.00 Prevzetnost in pristranost, angleška nadaljevanka, 2/6 20.50 Noč na zemlji, ameriški film 22.50 Novice iz sveta razvedrila • POP TV 8.00 Pink panter, risanka - 8.30 Peter pan, risanka - 9.00 Kapitan Zed, risanka - 9.30 Kimba - beli levček, risanka - 10.00 Rebo-ot, risanka - 10.30 Detektiva in pol, nanizanka - 11.00 Radovedna Nancy, nanizanka - 11.30 Kuharske mojstrovine, kulinarična oddaja - 12.00 Razprtije, nanizanka - 13.00 V zraku, film - 14.30 Boks (Holmes : Woodhall) - 15.30 ITC- magazin, ponovitev - 16.00 Teksaški mož postave, ponovitev filma - 17.00 Ljubezen na Donavi, nadaljevanka - 18.00 Mešani občutki, film - 19.30 24 ur - 20.00 Nedeljski film: Kobilica - 22.00 Hokej - 23.00 Na sever, nanizanka - 0.00 Sovražnik moj, film - 1.30 24 ur, ponovitev. TV HRVAŠKA 1 9.25 Poročila - 9.30 Svet živali, serija -10.00 Bodi prvak, otroška serija - 11.00 Otroški festival - 11.30 Show Sanje Do-ležal - 12.00 Dnevnik - 12.20 Kmetijska oddaja - 13.10 Folklorna oddaja - 13.40 Mir in'dobrota - 14.15 Opera Box -14.45 Šaljivi hišni video - 15.10 Stik, glasbena oddaja - 15.45 Razdeljeni Richard, ameriški film - 17.15 Poročila - 17.20 Skrita kamera - 17.45 Gettysburg, serija -18.40 Risanka -.19.30 Dnevnik - 20.15 če bi pogledi ubijali, ameriški film - 21.45 Opazovanja - 22.15 Vodnik za dober seks, serija - Svetloba v temi, ameriški film - 0.10 Poročila TV HRVAŠKA 2 1 2.05 Koledar - 12.15 Dosjeji X, serija -13.05 Polnočna premiera - 15.35 Žlati gong, glasbena oddaja - 16.35 Neskočno potovanje, serija - 17.35 Bamberški simfoniki - 18.20 Zadnji stroj, serija - 19.30 Dnevnik - 20.15 Dokumentarni film -21.20 Športna oddaja - 22.30 Vidikon -23.15 Zakonski pristan, humoristična serija TV AVSTRIJA 1 630 Confetti TiVi - 11.05 Disneyev festival - 1Ž.25 Eurodnevi - 12.55 Šport -14.50 Mr. Baseball - 16.30 Dva misijonarja - 18.00 Srček - 18.25 Kuharske mojstrovine - 18.30 Šport v soboto -19.30 Čas v sliki - 20.15 Vse moje hčere - 21.05 Naš učitelj dr. Specht - 21.50 Čas v sliki - 22.00 K stvari - 23.15 Vizije - 23.20 Apropos, film - 23.50 Nagrada Josepha Rotha - 0.20 Filmski kasino: Kafka, film - 2.15 Zadnji klic TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Domačijski film -10.30 Teden kulture - 11.00 Tiskovna konferenca - 13.00 Čas v sliki - 13.30 Domovina, tuja mati - 14.15 Divje življenje - 14.45 Zmeraj jezni, komedija - 16.15 Igra življenja - 17.05 Klub za seniorje -17.55 Lindenstrasse - 18.25 Kristus skozi čas - 18.30 Avstrija v sliki - 18.55 Kuharske mojstrovine - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogled s strani - 20.15 Kri na svileni koži - 21.45 Šport - 21.50 Columbo - 23.30 Sedem najboljših let - 3.50 Sedem najboljših let RTL 5.30 Otroški spored - 9.00 Klasične risanke - 9.45 Disneyev Aladin - 10.45 Clever&Smart - 11.15 Alaska - 12.05 Di-sneyeva filmska parada - 12.20 S trnjem postlana pot - 14.10 Ekipa A - 16.05 He-rkules - 17.45 Živali iščejo dom - 18.45 Poročila - 19.10 Klic v sili - 20.1 5 Klovn, film - 22.10 Spieglov tv-magazin - 23.00 Prime Time - 23.1 5 M.A.N.T.I.S. -2.10 Temne sence - 4.35 Hans Meiser TV MADŽARSKA 1 7.30 Otroški program - 9.00 Nedeljski magazin - 11.00 Glasbeni pogovor -12.00 Poročila - 12.05 Minute za srečo - 12.30 Melodije - 13.00 Strela z jasnega - 14.15 Odgovarjamo na telefone -14.30 Reportaža - 15.05 Znanstveni poročevalec - 15.35 Verski program - 16.00 Disneyjeve risanke— 17.05 Varstvo mest -17.55 Vinska pesem - 18.30 Kolo sreče - 19.00 Teden, vmes Dnevnik - 20.20 Nepričakovana ljubezen, film - 22.00 Bran-deburški koncert - 22.20 Frigyes Karinthy - 23.05 Etelka Csavlek, portret TV MADŽARSKA 2 7.30 Kje, kaj? - 8.00 Julijin program -8.30 Zgodovina književnosti - 9.00 Vesoljske igre - 9.30 Compfair '96 - 10.00 Kviz za mlade zakonce - 11.00 Športni program - 13.00 Tv-magister - 14.00 čudovita Zemlja - 14.30 Begavčki -15.05 Od mize in postelje - 16.00 Policija sveta - 16.35 Ljudje v naravi - 17.05 Gimnazija strtih src - 18.00 Kultura bivanja - 18.30 Tranzit - 19.00 Nezreli -19.30 Pravljica - 19.45 Zgodbe o nastanku narodov - 20.10 Koncert - 21.40 Okolje - 21.45 Pregled tiska - 21.50 Te-lešport - 23.10 Leto 1956 - mednarodni odmev, okrogla miza PONEDELJEK 4 . NOVEMBRA TV SLOVENIJA 1 9.25 Vilinček z lune 10.25 Otroški zbori 10.55 Noč na zemlji, ameriški film 13.00 Poročila 13.05 Novice iz sveta razvedrila 14.00 Zrcalo tedna 14.15 Zatv-kamero 14.35 Forum 14.50 Nedeljska reportaža 15.20 Večerni gost 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 Dnevnik 1 7.10 Radovedni Taček: Dimnik 17.30 Očividec, angleška serija 18.00 Po Sloveniji 18.40 Risanka 18.50 Lingo, tv-igrica 19.20 Žrebanje 3x3 19.30 Dnevnik 20.00 Volitve'96 21.25 Roka rocka 22.30 Dnevnik 23.00 Sova Kvantni skok, ameriška nanizanka 23.50 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka « TV SLOVENIJA 2 11.30 Učimo se tujih jezikov: Angleščina 11.45 Reka upanja, francoska nadaljevanka, 5/18 12.40 Teater Paradižnik 13.40 Sobotna noč 15.40 Šport v nedeljo 16.25 Wildbach, nemška nanizanka 17.15 Kvantni skok, ameriška nanizanka 18.05 Simpsonovi, ameriška nanizanka 18.30 Sedma steza 19.00 Noro zaljubljena, ameriška nanl' n ka 19.30 V najboljši družini, norveška nadaljevanka, 2/21 20.00 Svetovni mojster, nemška drama 21.10 Osmi dan 21.40 Turistična oddaja 2 2.10 Svet poroča 22.40 Brane Rončel izza odra POP TV 1O OO 9.00 Jutranji program: Tele 59 rtije, Santa Barbara, ponovitev - 11 ■ viteV - ponovitev - 12.00 POP-kvi , P ovjtev -12.30 Kuharske mojstrovine, P nani- 13.00 Alexa: Ljubezenska zg 'on()vi- zanka - 13.30 Ljubezen na Dona , tev - 14.30 Radovendna Nancy, P 0 pOp - 15.00 Max Glick, ponovitev - 'j0 Santa 30 - 16.00 Mulci, nanizanka 'straža, Barbara, nanizanka - 17-30°^*00 Cfr nanizanka - 18.30 POP’^ 20.00^ sby, nanizanka - 19.30 24 ur _ 22,30 lo Dolly, film - 22.00 Vohtve 96 nanl. Športna scena - 23.30 s®dm®niZanka -zanka - 0.30 Mož pravic ■ n0Vitev. 1.30 24 ur - 2.00 POP 30, P° TV HRVAŠKA 1 io 0o 7.55 Poročila - 8.00 Do.br° i^^program ' Poročila - 10.05 Izobraževalni P _ l2,20 11.30 Modul 8 - 12.00 Dnevni Sa(lta Ljubezenske zveze, serija - '5 |Zobra' Barbara - 13.50 Poročila - 1^ _ l5.50 ževalni program - 14.55 Za. Hrvašl “ Ham 0.30 Cheers - 1-00 ? j razbij 1.30 Glej, glej, kd°'dnevnik Barbel Schafer - 2.55 Dn jser na Christen - 4.10 Hans Eksplozivno TV MADŽARSKA lson.ni^ 5.40 Vaška TV - 6• °° rtna fil^j 9.00 Poročila - 9.10 Sp°^slieyje'/ 9.35 Dopoldne - 11_ou pQse| -12.00 Poročila - 12anOstne ašt? n-Telepakk - 14.10 N aro te, z p 15.00 Poročila - 15.10 ReP Angie ci/ - 16.00 Poročila - 16'_ 17-3® 4«. deželje - 17.00 Vklopi^ ^,10^0? korajža - 18.00 O ver jz - 1®'^ - 18.15 Posel - 18-30 ig.30 0'oP6,} vljica - 19-15 Ažurno 20-» 20.10 Beg ob veliki P°P^inalKa psey in Makepeace, k vjteZ, Panorama - 22.10 B vnik 23.10 Balet - 23.55 Dnev TV MADŽARSKA 2 14.00 Zasedanje parlamenta1, Zračni prevozniki - 18.00 ^e95e^i0 gram -18.15 Znanstveni P°°, 18.45 Šport - 21.00 Dnevm*' »a, Policijska poročila - 21-15 ^ oO na srečo - 21.45 Kultura - noK^ - 22.35 Pregled tiska - 22-5 tarni film ustnik, 31. oktober 1996 elevizijski spored od 1. novembra do 7. novembra torek 5. NOVEMBRA W SLOVENIJA 1 10.20 10.30 11.20 13.00 13.05 14.10 14.40 15.10 '6.20 17.00 17.10 17.35 18.00 8.30 8.4o 8.50 9.30 O.oo 20.35 21.25 2.30 2.55 23.10 0-40 Pravljica o Biserki Neke strašne noči, mladinski film Dvojčici, nemški film (čb) Poročila Lingo Vsi smo ena družina, japonsko-kana-dska serija Obzorja duha Svetovni mojster, nemška drama Mostovi Dnevnik Sredi galaksije zavij levo, avstralska nanizanka Jakec in čarobna lučka Po Sloveniji Umetniki za svet Risanka Kolo sreče Dnevnik Volitve '96 Italijanski fašizem, dokumentarna oddaja Deli vitez, švedska nadaljevanka, 2/4 Dnevnik Poslovna borza Sova Splošne poizvedbe, francoska nanizanka Davov svet, ameriška nanizanka ^SLOVENIJA 2 ■°5 '3s ■25 •55 4.55 5.55 ’5.25 £l0 k30 •00 ”.3q 29.00 ■50 ■50 22.40 °-20 Osmi dan Roj za obstanek, angleška serija Slovenski magazin Koncert simfonikov RTV ZOOM Pustolovščine in odkritja, italijanska serija Sporočilo iz Vietnama, ameriška nadaljevanka, 2/4 Kvantni skok, ameriška nanizanka Castlovi, angleška nadaljevanka, 13/ 26 Svet dinozavrov, ameriška serija Davov svet, ameriška nanizanka v najboljši družini, norveška na-Mevanka, 3/21 "'Idbach, nemška nanizanka Studio Citv Opus Somrak stoletja Studio City, ponovitev $ 3q rače^Dtranji program: Tele 59 - 9.30 Gradi lovite a seriia - 10.00 Santa Barbara, ’2'<>0 11-00 Sedma sila, ponovitev - 96’Pon ■ iz’ Ponovitev - 12.30 Volitve ^■ Pon Vltev ‘ 13.00 Kuharske mojstrovi-’Wv °Vitev ' 13.30 Športna scena, po-^fevanr 14.30 Zadeva Beiderbecke, na-^itank ' 15-30 pop 30 - 16-°° Mu,oi' 16.30 Santa Barbara, nani-3'^Pcid 0 Obalna straža, nanizanka -.19.30, kviz " 19-00 Cosby, nanizanka ur - 20.00 Ograje našega me-" 21.00 Newyorška policija, JASh - 22.00 Volitve '96 - 22.30 53o\Pan'zanka - 23.00 Aerodrom -,aWce „ 1113 sila, nanizanka - 0.30 Mož AOO pQp Pizanka - 1.30 24 ur, ponovitev -v 30, ponovitev. Jj^ASKAl i^čila °0lla ' 8.00 Dobro jutro - 10.00 .MO?' 1005 Izobraževalni program -pezea °tr°ke - 12.00 Dnevnik - 12.20 r» ’ra _ , zveze, serija - 13.05 Santa plnjB~ 13-50 Poročila - 13.55 Izobra-l^čiig '°9ram - 14.55 Za otroke - 15.50 »k 5ži? J6°° Dober dan, Hrvaška -?- 1n Pl' z ■■■ - 17.35 Turistični maga-iMčini 0 Kolo sreče - 18.40 Danes v ML', 19.30 Dnevnik - 20.15 V kSenr 'Jn’lentarria oddaja - 20.45 Tv-” ^ni k' 22-15 Opazovanja - .23.05 K Kra|i. španski film - 0.50 Poročila Jonska 2 .pla.J^ar - 17.10 Koraki, glasbena h8.35 i| 35 Profili, dokumentarna serija !i38 bn 90 ~ 19.00 Divje srce, serija - i^hik - 20.15 Serijski film -• ®ZonNC'ia življenja, ameriški film -a°uovina rock and rolla s^trua! iJASs h®*! - 12.00 Moj živalski leksikon Ente mala farma - 15-40 Vesoljska V^i Pnse " 16.30 Knight Rider -Pocf eno streho - 17.45 Kdo je 18-10 Polna hiša - 18.35 Kre-19.00 Nor nate - 19.30 Čas O' fiU00 šport - 20.15 F/X smrtne *Vstah ' 22-O5 Nogomet - 23.10 ^da' 2,10 čas v sli^ * 2.45 Schie-n ' 3.45 Dobrodošli v-Avstriji ?^W1A2 ~ 9.10 Schiejok vsak dan -V ra 1 in leP' - 11-05 Avstrija danes C^likj Svs|iki - 12.10Tema - 13.00 V %i~ 13'10 Konflikti - 13.40 Kalifor-V$Bon 7 14.25 Sposojeni dedek -V 17 Xatl in lepi - 16.00 Schiejok vsak « -inas v sliki - 17.05 Dobrodošli V' 2n n 00 Avstrija danes - 19.30 Čas . '“O Pogledi s strani - 20.15 Uni-V Reportaža - 22.00 čas v . Na kraju dogodka - 23.00 UK A - o.O5 Otroci v svetu posla W Dob K.8|edn il!tro - 5-35 Bogati in lepi -V,Hammer - 6.35 Dobri časi, Točno ob sedmih - 7.35 ^lifor 805 Springfieldska zgodba -n'iski klan - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Moja mala Soledad - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Glej, glej, kdo tukaj razbija - 13.00 Rockford - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen -16.00 Hans Meiser - 17.00 Jeopardy! -18.45 Poročila - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Dvojna vloga, serija - 21.15 Balko - 22.15 Quincy - 23.1 5 Miami Vice - 0.00 Dnevnik - 0.30 Cheers - 1.00 Sle-dge Hammer - 1.30 Glej, glej kdo tukaj razbija - 2.00 Barbel Schafer - 2.55 Dnevnik -3.20 llona Christen - 4.10 Hans Meiser -5.05 Eksplozivno TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV 6.00 Sončni vzhod -9.00 Poročila - 9.10 Športna akademija -9.35 Dopoldne - 11.00 Klinika za živali -12.00 Poročila - 12.05 Posel - 12.25 Telepakk - 14.30 Nezreli - 15.00 Poročila. - 15.10 Repete, za šolarje - 16.00 Poročila - 16.25 Skrivnosti peska, serija - 17.00 Vklopi - 17.30 Risanka - 17.55 Katoliška kronika - 18.15 Posel - 18.30 Kviz -19.00 Pravljica - 19.15 Avtomobili - 19.30 Dnevnik, šport - 20.30 Lovci na doto, serija - 21.25 Studio '96 - 22.15 Ni skrivnosti, ameriški film - 23.45 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 8.30 Zasedanje parlamenta - 16.30 Za trnkarje - 16.40 Gozdarsko lovski magazin -17.05 Trije doktorji - 17.50 Vreme -17.55 Pratika - 18.00 Regionalni program - 19.05 Magnum, kriminalka - 20.00 Kultura - 20.10 Leto 1956 po štiridesetih letih - 21.00 Dnevnik - 21.10 Okolje - 21.15 Torek 21, kviz - 21.45 Klip mix - 22.00 Objektiv - 22.35 Pregled tiska - 22.40 Car športa, športni magazin SREDA 6. NOVEMBRA h —______ TV SLOVENIJA 1 9.20 Karaoke 10.20 Jekleni jezdeci, avstralska nanizanka 10.45 Roka rocka 11.35 National Geographic, ameriška serija 1 2.30 Slovenski ljudski plesi 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 13.35 Zgodbe iz školjke 15.35 Dlan v dlani 15.50 Slovenski utrinki f 16.20 Ljudje in zemlja 17.00 Dnevnik 17.10 Pod klobukom 18.00 Po Sloveniji 18.40 Risanka 18.50 Kolo sreče 19.30 Dnevnik 20.00 Volitve'96 20.35 Film tedna: Spi z mano, ameriški film 22.10 Dnevnik 2 2.45 Sova Kvantni skok, ameriška nanizanka Caroline v velemestu, ameriška nanizanka TV SLOVENIJA 2 10.55 Poslovna borza 11.05 Opus 11.55 Somrak stoletja 13.35 Žepnina, ameriški film 15.10 Turistična Oddaja 15.40 Umor prve stopnje, ameriška nadaljevanka, 2/23 16.30 Splošne poizvedbe, francoska nanizanka 18 00 Castlovi, angleška nadaljevanka, 14/ 26 18.30 Japonska 19.00 Caroline v velemestu, ameriška nanizanka 19.30 V najboljši družini, norveška nadaljevanka, 4/21 20 00 Evropska liga v košarki Smelt Olimpija - Panathinaikos 21.45 Košarka za Koračev pokal 22.30 Made in Slovenia 23.20 Baletni gala iz Varšave 0.20 Medeja POP TV 8.30 Jutranji program: Tele 59 - 9.30 MASH ponovitev - 10.00 Santa Barbara, ponovitev - 11.00 Sedma sila, ponovitev -12 00 POP-kviz, ponovitev - 12.30 Volitve '96, ponovitev - 13.00 Aerodrom, ponovitev - 13.30 Newyorška policija, ponovitev -14 30 Ograje našega mesta, ponovitev -15 30 POP 30 - 16.00 Mulci, nanizanka -16'30 Santa Barbara, nanizanka - 17.30 Obalna straža, nanizanka - 18.30 POP kviz - 19.00 Cosby, nanizanka - 19.30 24 ur -20.00 Parada zvezd: Ljubim te na smrt, film - 22.00 Volitve '96 - 22.30 MASH, nanizanka - 23.00 Obraz tedna - 23.30 Sedma sila, nanizanka - 0.30 Mož pravice nanizanka - 1-30 24 ur, ponovitev - 2.00 POP 30, ponovitev. TV HRVAŠKA 1 7 55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.20 Ljubezenske zveze, serija - 13.05 Santa Barbara - 13.50 Poročila - 14.55 Za otroke - 15-50 Poročila - 16.00 Dober dan, Hrvaška - 17.00 Kulturna dediščina -17.30 Gaudeamus, oddaja o šolstvu 18.05 Kolo sreče - 18.35 Danes v skupščini - 19-05 Loto - 19-30 Dnevnik -20.15 Poslovni klub - 20.45 Živa resnica -21 15 Hitler, dokumentarna serija - 22.15 Opazovanja - 22.50 V območju somraka, ameriška serija - 23.15 Poročila TV HRVAŠKA 2 14.30 Koledar - 14.40 Serijski film 15.25 črno belo v barvah - 18.35 Hugo 19.00 Djvje srce, serija - 19.30 Dnevnik -20.15 Čakajoč na kite, ameriški film -21.50 Walker, teksaški mož postave, serija -22.35 Oprah Show TV AVSTRIJA 1 6.00 Confetti - 10.25 Columbo - 12.00 Confetti - 14.55 Naša mala farma - 15.45 Vesoljska ladja Enterprise - 16.30 Knight Rider - 17.20 Vsi pod eno streho - 17.45 Kdo je tukaj šef? - 18.10 Polna hiša - 18,-30 Krepka družina - 19.00 Roseanne -19.30 čas v sliki - 20.00 Šport - 20.1 5 Kri na svileni koži, 2, del - 23.20 Čas v sliki - 23.25 Faust - 2.20 Čas v sliki - 2.55 Schiejok vsak dan - 4.05 Dobrodošli v Avstriji TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.10 Schiejok vsak dan -10.15 Bogati in lepi - 11.05 Avstrija danes - 12.00 Cas v sliki - 12.10 Univerzum -13.00 Čas v sliki - 13.10 Na kraju dogodka - 13.40 Kalifornijski klan - 14.25 Sposojeni dedek - 15.10 Bogati in lepi -16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi, s strani - 20.15 Hotel Orth -22.00 čas v sliki - 22.30 Žarišče - 23.30 Iskanje sledi v Liechtensteinu - 1.45 Pogledi s strani - 1.50 Mednarodni videofestival - 2.25 Kalifornijski klan - 3.20 Čas za kulturo - 4.00 Videonoč RTL 5.30 Poročila - 5.32 Dobro jutro - 5.35 Bogati in lepi - 6.00 Poročila - 6.05 Sled-ge Hammer - 6.30 Poročila - 6.35 Dobri časi, slabi časi - 7.00 Točno ob sedmih -7.30 Poročila - 7.35 Med nami - 8.00 Poročila - 8.05 Springfieldska zgodba - 9.00 Poročila - 9.05 Kalifornijski klan - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Moja mala Soledad -11.00 Vroča nagrada - 11.30 Moja mala Soledad - 12.00 Opoldanski magazin -12.30 Glej, glej, kdo tukaj razbija - 13.00 Rockford - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser -16.00 Jeopardy! - 17.30 Med nami -18.00 Dober večer - 18.45 Poročila -19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Ljubezen ima dve življenji, film - 22.10 Štern TV - 0.00 Dnevnik -0.30 Cheers - 1.00 Sledge Hammer -1.30 Glej, glej, kdo tukaj razbija - 2.00 Barbel Schafer - 0.55 Dnevnik - 3.20 llona Christen - 4.10 Hans Meiser - 5.05 Eksplozivno TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod -9.00 Poročila - 9.10 Športna akademija -9.35 Dopoldne - 11.15 Acapulco H.E.A.T. - 12.00 Poročila - 12.05 Posel - 12.25 Telepakk - 14.10 Narodnostne oddaje -15.00 Poročila - 15.10 Repeta, za šolarje - 16.00 Poročila - 16.25 Skrivnosti peska - 17.00 Vklopi - 17.25 Pričevalci - 17.55 Nujna pomoč - 18.05 Televideo - 18.10 Iščemo izginule odrasle - 18.15 Posel -18.30 Kviz - 19.00 Pravljica - 19.15 Ažurno - 19.30 Dnevnik, šport - 20.25 Pokaži kaj znaš - 23.10 Jokavi minister, švedski film - 0.50 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 14.50 Zamejski Madžari - 15.20 Alpe-Do-nava-Jadran - 15.50 Bela III,, tv-igra -17.20 Pratika - 17.25 Rin-Tin-Tin, serija -18.00 Regionalni program - 18.15 Mreža, magazin - 18.55 Šedmeroglavi zmaj, serija o raku - 19.30 Columbo, kriminalka - 21,-00 Dnevnik - 21.10 Policijska poročila -21.15 Mediamix - 21.45 Kultura - 22.00 Objektiv - 22.35 Pregled tiska - 22.40 Domači portreti - 23.10 Pri klavirju Annie Fischer ČETRTEK 7. NOVEMBRA TV SLOVENIJA 1 10.25 Svilena obleka 10.40 Moj oče živi v Riu, nizozemska nadaljevanka, 1/5 11.10 Pustolovščine in odkritja, italijanska serija 11.50 Po domače 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 15.10 Made in Slovenia 16.00 Italijanski fašizem, dokumentarna oddaja 17.00 Dnevnik 17.10 Delfi in prijatelji, španska nanizanka 17.35 Operacija Strogo zaupno, nanizanka 18.00 Po Sloveniji 18.30 Risanka 18.50 Kolo sreče 19.20 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 19.30 Dnevnik 20.00 Volitve'96 20.35 Tednik 21.25 Zlata šestdeseta slovenske popevke 22.30 Dnevnik 22.55 Poslovna borza 23.10 Sova Kvantni skok, ameriška nanizanka 0.00 Najstrašnejši umor, angleška nanizanka TV SLOVENIJA 2 13.00 Japonska 13.30 Posnetek košarke 14.50 Ethan Frome, ameriški film 1 6.30 Prevzetnost in pristranost, angleška nadaljevanka, 2/6 1 7.20 Kvantni skok, ameriška nanizanka 18.10 Castlovi, angleška nadaljevanka, 15/ 26 18.40 Korenine slovenske lipe 19.00 Najstrašnejši umor, angleška nanizanka 19.30 V najboljši družini, norveška nadaljevanka, 5/11 20.00 Sporočilo iz Vietnama, ameriška nadaljevanka, 3/4 21.00 Portret Vinka Globokarja 21.50 Parada plesa 22.40 Umetniški večer 23.30 Zgodovinska kitajska mesta, ameriška serija POP TV 8.30 Jutranji program: Tele 59 - 9.30 MASH, ponovitev - 10.00 Santa Barbara, ponovitev - 11.00 Sedma sila, ponovitev -1 2.00 POP-kviz, ponovitev - 12.30 Volitve '96, ponovitev - 13.00 Obrat tedna, ponovitev - 13.30 Ljubim te na smrt, film - 15.30 POP 30 - 16.00 Mulci, nanizanka - 16.30 Santa Barbara, nanizanka - 17.30 Obalna straža, nanizanka - 18.30 POP- kviz -19.00 Cosby, nanizanka - 19.30 24 ur -20.00 Držinski hlevček, nadaljevanka -21.00 Gorski zdravnik, nadaljevanka -22.00 Volitve '96 - 22.30 MASH, nanizanka - 23.00 Sedma sila, nanizanka -0.00 Mož pravice, nanizanka - 1.00 24 ur, ponovitev - 1.30 POP 30, ponovitev. TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.20 Ljubezenske zveze, serija - 13.05 Santa Barbara - 13.50 Poročila - 13.55 Izobraževalni program - 14.55 Za otroke - 15.50 Poročila - 16.00 Dober dan, Hrvaška -17.05 Književna dediščina - 17.35 Dokumentarna oddaja - 18.10 Kolo sreče -18.40 Danes v skupščini - 19.30 Dnevnik - 20.15 Ekran brez okvira - 21.20 Željka Ogresta in gostje - 22.15 Opazovanja -22.55 Zlati časi, španski film - 0.40 Poročila TV HRVAŠKA 2 15.00 Koledar - 15.10 Hitler, dokumentarna serija - 16.10 Oprah Show - 16.55 Vrtnica in volk, ameriški film - 18.35 Hugo -19.00 Divje srce, serija - 19.30 Dnevnik -20.15 Dobiček, serija - 21.15 Lov na jelene, hrvaški film - 22.55 Filmska ustvarjanja - 23.40 Seinfeld, humoristična serija TV AVSTRIJA 1 6.00 Confetti - 9.50 Knight Rider - 12.00 Confetti - 14.50 Naša mala farma - 15.40 Vesoljska ladja Enterprise - 16.25 Knight Rider - 17.10 Vsi pod eno streho - 17.35 RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ) PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 05.45 Pozdrav in napovednik - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.40 Šport - 06.45 Pesem tedna - 06.50 Dnevni časopisi - 7.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Porabsko/nemško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.10 Pozdrav in napovednik - 08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.15 Župani na obisku -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -11.15 Oaj, kak san zlufto -oddaja o nogometu -12:00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1.. osebi ednine -13.00 Popoldne na Murskem valu -13.10 Pozdrav in napovednik -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.00 Za zdravje -15.30 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila -16.30 Osrednja poročila na Murskem valu -17.00 Šport -17.30 S krščakon, cekron pa z marelof -18.15 Bilo je nekoč... -19.00 Dnevnik RaŠlo -19.30 Moja mala nočna glasba - 22.00 Želimo vam lahko noč. TOREK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 05.45 Pozdrav in napovednik - 06.00 Izbor pesmi tedna - 06.10 Vreme, 'ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.45 Pesem tedna - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Ljubljansko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.10 Pozdrav in napovednik - 8.30 3XCoun-try - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.05 Vonj po bencinu - oddaja o avtomobilizmu -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kratki stik -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.00 Popoldne ha Murskem valu -13.10 Pozdrav in napovednik -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.00 Subjektivno -15.30 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila -16.30 Osrednja poročila na Murskem valu -17.00 Poslušamo vas -17.30 Mali oglasi -18.00 Na narodni farmi -19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 DA in NE -22.00 Želimo vam lahko noč SREDA: 05.45 Jutro na Murskem valu - 05.45 Pozdrav in napovednik - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.40 Džouži na obisku - 06.45 Pesem tedna - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Zagrebško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.10 Pozdrav in napovednik - 08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.30 Iščemo za vas -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.15 Nstsnmv -11.00 V živo o ... -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.00 Popoldne na Murskem valu -13.10 Pozdrav in napovednik -13.30 Poročila - 4 3.35 Obvestila -15.30 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila -16.30 Osrednja poročila na Murskem valu -17.00 V stiski -17.30 Srebrne niti -18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi -19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Mursko- morski val - 22.00 Želimo vam lahko noč. ČETRTEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 05.45 Pozdrav in napovednik - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.40 Mlado jutro - 06.45 Kdo je tukaj šef? - 18.00 Polna hiša -18.25 Krepka družina - 18.50 Kuharske mojstrovine - 19.00 Čudovito ponoreli par - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Komisar Rex -21.05 Nash bridges - 21.55 Mož, ki vidi rdeče - 23.30 Igre moči, film TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki - 9.10 Schiejok vsak dan -12.00 Čas v sliki - 12.10 Reportaža -13.00 Čas v sliki - 13.40 Kalifornijski klan -14.25 Sposojeni dedek - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Čas v sliki - 18.50 Kuharske mojstrovine -19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki -20.15 Ko Musi igra - 21.05 Vera - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Schilling - 23.00 Nočna straža- 23.50 Habsburžani - 0.35 Šport - 0.55 Mednarodni videofestival - 1.30 Kalifornijski klan - 3.20 Videonoč RTL 5.30 Poročila - 8.05 Springfieldska zgodba - 10.30 Moja mala Soledad - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Točno opoldne -12.30 Glej, glej, kdo tukaj razbija - 13.00 Rockford - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser -17.00 Jeopardy! - 18.45 Poročila - 19.10 Eksploziv - 19.40 Dobri časi, slabi časi -20.15 Letališka klinika - 21.15 Mestna klinika - 22.15 Straža - 23.15 Magnum -0.10 Poročila - 0.50 Cheers TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod -9.00 Poročila - 9.10 Športna akademija -9.35 Dopoldne - 11.05 Marienhof, serija -12.00 Poročila - 12.05 Posel - 12.25 Welcome to Hungary - 12.55 Telepakk -15.00 Poročila - 15.10 Repeta, za šolarje - 16.25 Skrivnosti peska - 17.00 Vklopi -17.30 Čakajoč na vlado - 17.55 Portreti benediktincev - 18.15 Posel - 18.30 Kviz - 19.00 Pravljica - 19.15 Ažurno - 19.30 Dnevnik, šport - 20.25 Sosedje, serija -21.05 Friderikus - 22.50 Politična okrogla miza - 23.40 Glasbeni film - 0.40 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 15.20 Spored Andreje Szenes - 16.20 Sotrpini - 16.30 Repete, za šolarje -17.00 Družinski zdravnik - 17.30 Lestvica popevk - 18.00 Regionalni program -19.05 MacGyver, kriminalka - 20.00 1100 let v središču Evrope, serija - 20.30 Srednjeevropski kulturni magazin - 21.00 Dnevnik - 21.10 Okolje - 21.15 Kriminalistični magazin - 21.45 Kultura - 22.00 Objektiv - 22.25 Vreme - 22.35 Prometna varnost - 22.40 Pregled tiska - 22.45 Kruh z maslom, nemški film Pesem tedna - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.40 Kmetijski strokovnjak - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.10 Pozdrav in napovednik - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.15 Sedem veličastnih -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Jesenska reportaža -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.00 Popoldne na Murskem valu -13.10 Pozdrav in napovednik - 13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.00 Vroče teme -15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila -16.30 Osrednja poročila na Murskem valu -17.30 Mali radio/Adolescentni ringišpil -18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi -19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Geza se zeza - 22.00 Želimo vam lahko noč. PETEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 05.45 Pozdrav in napovednik - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.45 Pesem tedna - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ -07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 mariborsko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu -08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.10 Pozdrav in napovednik - 08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.15 Zamurjenci -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Ki-noventilator-11.15 Od petka do petka -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. Osebi ednine -13.00 Popoldne na Murskem valu -13.10 Pozdrav in napovednik -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.30 Romskih 60 -15.30 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila -16.30 Osrednja poročila na Murskem valu -17.00 Kultura in šport ob koncu tedna -18.00 MV dur -19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Sipli mi - 22.00 Želimo vam lahko noč. SOBOTA: 05.45 Jutro na Murskem valu -05.45 Pozdrav in napovednik - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.45 Pesem tedna - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila -08.10 Pozdrav in napovednik - 08.30 Mali oglasi - 09.15 Predstavljamo vam -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Potepajte se z nami -11.10 Sobotni gost -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.00 Popoldne na Murskem valu -13.10 Pozdrav in napovednik -i 3.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.00 Športna stava-14.45 Evropa v enem tednu -15.30 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila -16.30 Osrednja poročila na Murskem valu -17.00 Kulturni koledar-17.05 Radijski knjižni sejem -17.30 Mali oglasi -18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi -19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Dober večer, Beno - 22.00 Želimo vam lahko noč. MDEUA: 08.00 Začenjamo nov dan - 08.00 Pozdrav in napovednik- 08.05 Horoskop - 08.15 Panonski odmevi -08.50 Zamurjenci - 09.15 Misel in čas - 09.30 Srečanje na Murskem valu -10.25 Obvestila-10.30 Nedeljska kuhinja -12.00 Poročila -12.05 Obvestila -12.30 Minute za kmetovalce -13.00 Popoldne na Murskem valu -13.00 Najlepše želje s čestitkami in Pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Dnevnik RaSlo. 26 _______________________________________________________________________________________________________________________________________________________vestnik, 31. oktober 1996 Zgodilo se je... Požar v Genterovcih Predzadnjo sredo je ob 17.35 izbruhnil požar na domačiji Jožeta Z. v Genterovcih. Iz neznanega vzroka se je namreč vnelo seno, shranjeno na podstrešju stanovanjske hiše. Ogenj se je razširil na leseni del strehe, kjer so popokale salonitne plošče, s katerimi je bilo pokrito ostrešje. Domači gasilci in drugi občani so hitro posredovali, preprečili širitev ognja, nazadnje pa so ga pogasili, tako da je škode le za 200.000 tolarjev. Huda delovna nesreča V četrtek je prišlo^Bo delovne nesreče na njivi v Markišavcih. Bojan Č. je s kmetijskim, strojem znamke SIP, »zapreženim« za traktor, trgal koruzo. Nenadoma se je stroj v ličkalnem delu zamašil. Bojan in njegov oče Marjan sta poskušala stroj odmašiti, ne da bi ga ustavila. Med čiščenjem stroja so valji zagrabili Bojanu Č. levo roko in mu jo hudo poškodovali. Zdravijo ga v soboški bolnišnici. Nenadoma na levo Peter Rudolf iz Slovenj Gradca je v soboto, 26. oktobra, med vožnjo skozi Podgrad pri Gornji Radgoni nenadoma zapeljal na levo stran in zato trčil z avtomobilom, s katerim seje peljal iz nasprotne smer Alojz Meolic iz Kroga. V trčenju se je hudo poškodovala Meo-ličeva sopotnica, 10-letna Petra S. iz Kroga, lažje pa sopotnici 2Metna Marina M. in 1 l-letan Nina M. Domnevni povzročitelj nesreče Peter Rudolf se ni poškodoval, pač pa je lažje poškodbe utrpel njegov sopotnik, 12-letni sin Nejc. Na vozilih je škode za 2.300.000 tolarjev. Nesreča s traktorjem V petek, 26. oktobra, seje v prometni nesreči v Poznanovcih hudo poškodovala 76-letna Frančiška C. iz Poznanovec. Do nesreče je prišlo, ko je 71-letni voznik traktorja Avgust C. iz Poznanovec izsilil prednost pred voznikom osebnega avta 21-letnim Zlatkom Ž. iz Vi-donec. Med trčenjem in prevračanjem prikolice je Frančiška padla s traktorske prikolice in si zlomila ključnico. Materialna škoda znaša 150.000 tolarjev. Ni upošteval znaka ustavi Boris F. iz Kranja se je v nedeljo peljal z osebnim avtom iz smeri Martjanci proti Murski Soboti. V križišču pri motelu Čarda ni upošteval prometnega znaka »ustavi«, pač pa kar zapeljal v križišče in tako izsilil prednost pred voznico osebnega avta Marijo A. iz Murske Sobote, ki je pripeljala po prednostni cesti iz smeri Nemčavec. V hudem trčenju seje »izsiljevalčeva« sopotnica Zdenka F. iz Kranja hudo poškodovala in so jo brž prepeljali v soboško bolnišnico, Marija A. in njena sopotnica Aleksandra A. pa sta dobili lažji poškodbi. Popravilo avtov bo stalo več kot 600.000 tolarjev. Avto obstal - na strehi V nedeljo, 27. oktobra, se je Maksimilijan Š. iz Drakovec peljal z osebnim avtom okrog 17. ure po lokalni cesti iz smeri Gornje Radgone proti Spodnjim Ivanjcem. Ko je pripeljal zunaj naselja Ptujska Cesta, je zaradi neprimerne hitrosti v blagem levem ovinku zapeljal na desno bankino, nato pa na levo čez vozišče v obcestni jarek, kjer je vozilo obstalo na strehi. Pri prevračanju se je voznik hudo poškodoval, zato je na zdravljenju v soboški bolnišnici. Gmotna škoda znaša 200.000 tolarjev. Vlomilec v Drakovcih Med 23. in 25. oktobrom je doslej neznani vlomilec splezal skozi kletno okno v nedograjeno stanovanjsko hišo v Drakovcih v občini Ljutomer in iz notranjosti ukradel nahrbtno motorno škropilnico znamke Tomos ter visokotlačni aparat za pranje (mini wasch) znamke Karcher. Vlomilec oziroma tatič je povzročil za več kot 70.000 tolarjev škode. Š. S. Oktober - mesec požarnega varstva Zgorelo 8.000 litrov nafte Pogasili tudi goreč plin - Po vaji pravo gašenje Pomurski gasilci centri (Gornja Radgona, Ljutomer, Lendava in Murska Sobota) so izvedli predzadnjo sredo na vrtini PG-9 v Čentibi vajo gašenja vnetljivih snovi. Gre pravzaprav za ponovitev lanske vaje, ki je bila prav tako v mesecu požarnega varstva, vendar so jo izvedli le delno, kajti pri gašenju plina se je zataknilo. Tedaj ni in ni hotel priti iz zemeljskih neder. Tokrat je bil pri- tisk plina močan. Do gorilnega telesa, ki je bilo v obliki črke T, so plin speljali po cevi. Potem ko so odvili ventile in prižgali, je se je razmahnil velik ogenj. Tega je potem bilo treba, kot je sicer nalagala vaja, pogasiti. Gasili so VOZNIKI, POZOR! Opremite svoje vozilo z ročnim gasilnikom! Naložba v gasilnih na prah S2 predstavlja le dve promili vrednosti vozila srednjega razreda, s takim gasilnikom pa pogasite vse vrste začetnih požarov na svojem vozilu, lahko pa pomagate tudi drugim udeležencem v prometu. Prispevajte delček v sistem varstva pred požari! Aparate lahko kupite pri vseh gasilskih zvezah v Pomurju. Tam vam bodo aparate tudi redno servisirali. Letošnja gasilska vaja v Čentibi je povsem uspela, saj so gasilci tudi ogenj, ker je zagorel plin, in tako dokazali, da lahko uspešno P»sr dujejo tudi pri takih vrstah gorenja. - Fotografija: Š. S. gasilci, oblečeni v negoreča oblačila, podobni pa so bili astronavtom. Kar hitro so pogasili goreč plin, uhajanja plina pa z gašenjem seveda niso ustavili. Uhajal je tako dolgo, dokler niso zaprli ventila. Pogasili pa so tudi 8.000 litrov nafte, ki jim jo je za vajo dalo podjetje Nafta, pred vajop3j bila v večjem »bazenu« v bližin1 opuščene vrtine. Nazadnje50 površino še zavarovali s peno. Gasilska vaja je povsem uspela. Kmalu zatem pa je šlo zares, saj je izbruhnil požar v Gent^ vcih. Murski Petrovci »Gorel« je kombajn V mesecu požarnega varstva je bilo tudi v tišinskem gasilskem sektorju več vaj, ki so pokazale, kako usposobljeni šo gasilci. Ena takih je bila tudi v nedeljo v Murskih Petroveih, kjer je »gorel« kombajn, zato je bilo treba kar-seda hitro posredovati. Gasilci in drugi občani so hitro pritekli in ogenj pogasili. Gasilci v občini Cankova - Tišina so v tem letu pridobili štiri orodna gasilska vozila in eno kombinirano vozilo. K večji izurjenosti so pripomogla sektorska in občinska tekmovanja ter eno meddržavno tekmovanje oziroma srečanje gasilcev. Za prihodnost gasilskih društev se ni bati, saj imajo v vseh dovolj mladih navdušencev. F. Ku. Gasilci, člani PGD Stara Cesta - Mekotnjak in Branoslavci, so v okviru meseca požarne varnosti prikazali na šolskem dvorišču v Cezanjevcih gašenje požara z vodo, peno in prahom. Učenci so z velikim zanimanjem spremljali gašenje, še bolj navdušeni pa so bili, ko so se lahko še sami preizkusili v gašenju z ročnimi gasilnimi aparati. Višji gasilski častnik Miran Voršič iz Okrajne gasilske zveze Ljutomer je učencem tudi predaval o preventivi oziroma preprečevanju požarov in opozoril, kako nevarni so lahko vžigalnki in vžigalice v otroških rokah. - Fotografija: F. Ferencek Oktober - mesec varstva pred požari Hidranti delujejo V občini Gornja Radgona ima gasilstvo 110-letno tradicijo. Gasilci so bili še posebno aktivni v mesecu požarnega varstva. Že za sam 1. oktober, ko je nova Občina Gornja Radgona praznovala svoj novi praznik, so se gasilci posebno izkazali. Nekateri so celo namigovali, da je bil to praznik gasilcev in ne občinski praznik. Dejavni so bili tudi druge dni v mesecu požarnega varstva. V tem času so svojo dejavnost prikazali številnim otrokom iz vrtcev in osnovnih šol in mednje razdelili propagandni material. Prav gotovo so s tem katerega od njih spodbudili, da se bo, ko bo dovolj star, vključil v gasilske vrste. V iztekajočem se mesecu je bilo na območju občine Gornja Radgona tudi več društvenih in meddruštvenih tekmovanj v gasilskih veščinah. Opravili so tudi razne preventivne požarnovarnostne preglede, zlasti na podeželju. Preverili so tudi delovanje hidrantov, kijih sicer imajo skoraj na celotnem območju občine. Tudi njihovo okolico so očistili. Radgonski gasilci so sodelovali tudi na medobčinski gasilski vaji v Čentibi pri Lendavi. Udeležba na vseh akcijah je bila polnoštevilna, četudi so bile v oktobru, ki pa ni samo mesec požarnega varstva, ampak tudi čas spravila poljskih pridelkov. Veliko gasilcev živi na podeželju in četudi so bili polno zaposleni z na njivah, v vinogradih -’S našli čas za preventivno del gasilskih društvih. ^es tudi, da večina ProstoV? gasilskih društev nima kaK . večjih denarnih težav. NaJv denarja so zbrali s P0111^ prireditvami, in če bi dobivali denar iz občini proračuna, bi bilo bolje. Kako pa v zimskem °b ju? V tem času bodo, ko leta nazaj, pripravili razu e like izobraževanja svojega c stva. _ Sicer pa je tudi znano, d* ’ gasilci ne le strokovno dms p ampak v marsikaterem kr gonilna sila razvoja. mč F. KLEME^ . kotn^ Sveti Jurij v Prekmurju Tk j • V na mednarodnem Prikaz protipožarne opreme Nagrada v Kranju: motoma brizgalna Ziegler V okviru meseca p.ožarne varnosti so gasilci od Svetega Jurija pripravili (ob sodelovanju gasilskega poveljstva Občine Rogašovci) demonstracijsko vajo. Ob pomoči svojih poklicnih tovarišev, gasilcev iz Celja in podjetja Koda, so v neposredni bližini obrata postonjskega LIV-a prikazali gašenje motorja z aparatom Sl ter gašenje motorja, celotnega avtomobila, gum in naftnih derivatov z napravo Ifex. Ker so prikazani aparati na področju protipožarne opreme nekaj novega, upajmo, da jih bodo sčasoma kupili tudi naši gasilci, še zlasti zato, ker so bili na srečanju tudi župani občin Kuzma (Ludvik K-očar), Hodoš - Šalovci (Aleksander Abraham) ih Rogašovci (Janko Halb). Morda bodo že na naslednjih sejah predlagali občinskim svetnikom nakup take opreme. Potem so si gasilci in drugi občani v vaško-gasilskem domu ogledali še zaščitne čelade in gasilske obleke. To pa še ni vse! Gasilci od Sv. Jurija so oziroma še bodo pripravili niz poučnih predavanj za učence tamkajšnje OŠ. Veselijo se tudi skorajšnjega prevzema nove motorne brizgalne Ziegler, vredne 18.000- Prikaz gašenja avtomobilskih gum na vaji pri Svetem JutU11 rju. - Fotografija: S. F. Ministrtvo za NZ svetuje Previdno čez praznike! Vlomilci ne počivajo niti na dan mrtvih Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije je izdalo pred dnevom reformacije, dnevom mrtvih in jesenskih šolskih počitnicah pisno informacijo, v kateri pravilno ugotavlja, da se bo v teh dneh močno povečal promet. Policija bo v skladu s svojim poslanstvom in po svojih najboljših močeh poskrbela za čimbolj nemoten potek prometa in varnost ljudi, hkrati pa prosijo vse državljanje, naj upoštevajo spremembo prometnega režima povsod, kjer je to določeno. Da bi bila gneča na cestah manjša - povsem se ji ni mogoče izogniti - priporočajo, da bi ljudje v večjem obsegu uporabljali javna prevozna sredstva. »Zaradi praznikov in več dela prostih dni, ki jih bodo državljani izrabili tudi za krajše oddihe in izlete, pričakujemo - glede na dosedanje izkušnje - tudi povečano dejavnost vlomilcev! Na območjih, kjer je pričakovana večja koncentracija ljudi, na primer na pokopališčih, avtobusnih in železniških postajah ... pa tudi Našli 1.000 nabojev Cariniki na mednarodnem mejnem prehodu Trate so med kontrolo potnikov in vozil odkrili v pod zadnjim sedežem osebnega avta, s katerim se je pripeljal iz Avstrije druga kazniva dejanja, J? rftr zne tavine, ropi in AP11"^. mobile,« so zapisali na^1 Je žal tako, da nepri^P, mirujejo niti na dan Pa še opozorilo vozo1 naj bi bili v teh dneh še P previdni in strpni do i" ležencev v cestnem Pr° naj bi bolj poskrbeli za varnost in varnost moženja. Le s skupni11" bomo varni! M. S. iz Ivanca, Hrvaška-1 # bojev za malokalibrsko go so zasegli, tihotapca pa^ k carinskemu sodniku za Šele po plačilu kazni s dokumente in avto. Društvo za varstvo okolja Pomurje Premalo za čisto okolje Društvo za varstvo okolja v Pomurju je prostovoljno, samostojno ^Pridobitno združenje fizičnih oseb, ki se zavzemajo za varstvo Ma in izboljšanje življenskega in delovnega okolja na celotnem ®učju Pomurja, so zapisali v Pravilih društva za varstvo okolja za p™urje, ki so jih sprejeli na petkovnem občnem zboru društva v Motneru. Seveda se ob takem poudarku na samostojnosti in neo-^Uosti od političnih strank človeku zastavlja vprašanje, kakšna je 'wsko moč takega društva, da uresničuje svoje interese v družbi, v ospredju nenehno lobiranje vseh z vsemi in kjer je zato po-e 1,0 tudi nenehno pristajati na kompromise. Jz nadaljnje razprave o delu stva je bilo razvidno, da so so si prizadevali za varstvo oko-Pešnejši pri izobraževanju in Ija z akcijami, strokovnimi pre- oškem osveščanju mladih " davanji. razstavami, srečanji ter . s°lah, manj pa pri prizade- tJU’ da bi vplivali na oblast nOv1Zvrš®vanju konkretnih ukre- Za čistejše okolje. Na občni tj,rs° povabili tudi predstav-$JPoniurskih šol in občin. aniaSe ude'ezi'0 kar ne-jj.jdstavnikov šol, med pre- Občin pa -ie bil bol-i j,« “ziv. Dejansko se je za-sbna^e udeležil le Ijutomer-(jSe. Upar| Stanko Ivanušič, Je.vključil v razpravo o Hi.nazenosti Ščavnice, pa še !oSe'm°ra' kmalu oditi na dru- na delo v zadnjem desetletju, ko močijo rezultatov teh raziskav v javnosti v prihodnje.V prejšnjih letih je društvo izdalo tudi tri številke glasila Zeleni list, četrto številko, ki jo bodo namenili problematiki odpadkov in ravnanju z njimi, pa naj bi izdali kmalu. Opozorili so tudi na težave pri informiranju javnosti, saj časopisi (tudi Vestnik) zahtevajo, da društva za objavo svojih poročil ta tudi plačajo, kar pa je nepridobitnim združenjem težko. 0 de’u društva se ' efan Gruškovnjak ozrl prepričevanjem tistih, ki so odgovorni za reševanje okoljevarstvene problematike. V preteklosti so se najbolj osredotočili na delo z mladimi, torej šolarji, ki so po šolah naredili kar nekaj zanimivih raziskav in spremljali dogajanje pri onesnaževanju okolice njihovih krajev. Vendar pa v društvu ugotavljajo, da ni bilo želenih odzivov na te raziskave, ki so ostale v predalčkih društva, čeprav so odsevale vso težo in problematiko onesnaženosti našega okolja, ob katerem so se mnogi zgražali. Zato seje Štefan Ftičar iz čren-šovske šole zavzel za večjo pro- Povezovanje z društvi v občinah Gruškovnjak je poudaril, da se bo potrebno bolj povezovati z drugimi društvi v občinah, katerih dejavnost je povezana z varovanjem okolja, torej lovskimi, ribiškimi, gobarskimi in podobnimi družinami. Predlagal je, da bi se ta društva povezala v nekakšen svet ekoloških društev. Le tako povezani bodo lahko bolj vplivali na državne in občinske organe pri posredovanju predlogov in mnenj. Že nekaj časa v društvu opozarjajo . Osna opozorilna stavka 7 bodo protesti delavcev stopnjevali? ^tr ~ 'tuji, SaP'a dveurna opozorilna stavka je v Pomurju uspela nad pričako-%st 7^ na>ijo odzvala večina podjetij. Pri tem so zoper enostran- -7 odaJalcev °d splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo in panoznib pogodb v podjetjih uporabili različne oblike prote-'%!) 8,. ,eurne prekinitve dela so se ponekod odločili za občasne si j!nitve proizvodnega procesa, za zbore delavcev, članske se-“'Itata, iskanje zastojev v proizvodnji itd. Kot ugotavljajo na ^hriblj^ SVetu ZSSS v Murski Soboti, seje dveurne opozorilne stavke >20?° bs°č zuposlenll' v pomurskem gospodarstvu udeležilo ^>ki 'S°č delavcev. K temu velja dodati, da ni bilo niti enega po-b te bi podprlo upravičene zahteve sindikatov. k. s° Gospodarski ttyJC1*n Združenju delodajal-dab vedet'’ da ne od marsičesa drugega, kot so obresti, zavarovalnine in druge dajatve, kar naj bi bolj upoštevili v okviru Gospodarske zbornice Slovenije. Zato naj le-ta, kot so zapisali, bolj spoštuje določila kolektivne pogodbe, kajti v nasprotnem primeru se bodo protesti delavcev nadaljevali in te oblike protesta še stopnjevali. M. JERŠE na onesnaženost reke Ščavnice, predvsem od Ljutomera do izliva v Muro. Mesto Ljutomer še vedno nima komunalne čistilne naprave. Predstavniki društva iz nekdanje lendavske občine so opozorili na onesnaženost Le-dave, predstavniki iz Mursko Sobote pa so opozorili na zgre-šenost projekta atletskega stadiona v Murski Soboti, ki je tik ob prometni cesti, kjer je ozračje močno onesnaženo, pri tem pa so morali tudi posekati velik drevored. Stojan Habjanič je povedal, da je na nesmiselnost gradnje stadiona na tem pro-stroru opozarjal predstavnike murskosoboške občine, ki so se s tem strinjali, a so kljub temu sprejeli sklep o gradnji. Slišati pa je bilo tudi predlog, da bi se društvo v prihodnje moralo bolj posvetiti skupnim problemom, kot so avtocesta, namakalni sistemi, daljnovodi in podobno. Na zboru so razpravljali še o nesmotrni uporabi pesticidov v kmetijstvu in neosveščenosti kmetovalcev, dr. vet. med. Erika Drožina pa je sodelujoče seznanila z ugotavljanjem zdravstvene kakovosti živil v Sloveniji. Tudi v ekologiji so torej rezultati raziskav in predlogi pogosto premalo, da bi odgovorni tudi kaj naredili. V zavesti odraslih ljudi je v ospredju predvsem boj za preživetje, ali si bodo zaradi onesnaženega okolja skrajšali življenje za 20 ali pa le za 10 let, pa jih bolj malo skrbi. Res je sicer, da so se razne zelene stranke in podstranke v Sloveniji v zadnjih letih kar namnožile. Žal pa so nekatere zelene le pri besedah. Na občnem zboru Društva za varstvo okolja za Pomurje seje iz njihovih besed dala razbrati gorečnost pri prizadevanju za čisto okolje, hkrati pa tudi ogorčenje zaradi njihove nemoči ob nepripravljenosti odgovornih v občinah in državi za reševanje težav. Jože Gabor vinotoč 'C/SZ JELOVŠKOV BREG - SUHI VRH VAS VABI V ČETRTEK, 31. OKTOBRA, PETEK, 1. NOVEMBRA, SOBOTO, 2. NOVEMBRA in NEDELJO, 3. NOVEMBRA NA DOMAČE KOLINE Z BUJTO REPO IN DOBRO DOMAČO KAPLJICO. Sklad stavbnih zemljišč Mestne občine M. Sobota objavlja na podlagi 51. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84) in sklepa 10. seje Upravnega odbora sklada z dne 21. 10.1996 JAVNI RAZPIS za zbiranje ponudb in izbiro najugodnejših ponudnikov za oddajo stavbnih zemljišč v k. o. Černelavci, namenjenih za individualno in vrstno gradnjo družinskih stanovanjskih hiš L Za gradnjo individualnih stanovanjih hiš oddajamo naslednje parcele v k. o. Černelavci: -pare.št. 741,628 m2 - pare. št. 743, 631 m2 - pare. št. 744,631 m2 -pare. št. 748, 617 m2 - pare. št. 756,702 m2 za izhodiščno ceno: za izhodiščno ceno: za izhodiščno ceno: za izhodiščno ceno: za izhodiščno ceno: 3,327.458,00 SIT 3,343.354,00 SIT 3,343.354,00 SIT 3,269.175,00 SIT 3,719.547,00 SIT Izhodiščna cena znaša 5.298,50 SIT/m2 zemljišča in vključuje ceno stavbnega zemljišča ter obstoječo komunalno opremo zemljišča, ne vključuje pa stroška spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in izdelave lokacijsko-tehnične dokumentacije. Parcele so opremljene z vodovodom, kanalizacijo, elektriko, telefonom in cesto, na njih je mogoča gradnja individualnih stanovanjskih hiš v skladu z veljavnim zazidalnim načrtom, ki ureja to območje. II. Za gradnjo vrstnih stanovanjskih hiš oddajamo naslednje parcele v k. o. Černelavci: - pare. št. 653, 51 1 m2 za izhodiščno ceno: 2,990.127,00 SIT - paro. št. 654,300 m2 za izhodiščno ceno: 1,755.456,00 SIT - pare. št. 655, 300 m2 za izhodiščno ceno: 1,755.456,00 SIT - pare. št. 656,295 m2 za izhodiščno ceno: 1,726.199,00 SIT - pare. št. 657, 295 m2 za izhodiščno ceno: 1,726.199,00 SIT - pare. št. 658, 419 m2 za izhodiščno ceno: 2.451.787,00 SIT - pare. št. 659, 419 m2 za izhodiščno ceno: 2,042.416,00 SIT - pare. št. 660, 295 m2 za izhodiščno ceno: 1,437.978,00 SIT - pare. št. 661,295 m2 za izhodiščno ceno: 1,437.978,00 SIT - pare. št. 662, 295 nt2 za izhodiščno ceno: 1,437.978,00 SIT - pare. št. 663,295 m2 za izhodiščno ceno: 1,437.978,00 SIT - pare. št. 664, 459 m2 za izhodiščno ceno: 2,237.396,00 SIT &], z.Zntževanjem že tako Snavic iz dela. Ob organi-M naiP°ZoriIne stavke so na-it(la^UsSe-8OSPodarstveniki za-^ega.P^nosti poslovanja in ’%i 7^ogoče graditi na niz-< ^kih delavcev. Zato so v vseh delovnih okoljih zahtevali čimprejšnji preklic odpovedi kolektivne pogodbe in pogajanja, ki bodo temeljila na dosežkih doslej veljavne kolektivne pogodbe. Pri tem naj bi gospodarska zbornica že sama priznala, da stroški dela niso najpomembnejši element neuspešnosti, ampak daje uspešnost gospodarjenja odvisna Razstava malih živali Društvo gojiteljev pasemskih malih živali Murska Sobota organizira v soboto, 2. novembra, in nedeljo, 3. novembra, v prostorih prve osemletke v Murski Soboti 1 L društveno razstavo. Na razstavi, ki bo oba dneva odprta od 8. do 18. ure, bodo predstavili okrog 400 primerkov pasemskih malih živali, predvsem okrasne perutnine, golobov in kuncev. Hkrati bo potekalo društveno ocenjevanje. Ob tej priložnosti bo tudi srečelov. M. J. ^nik in Orehar v Murski Soboti A —” VZ1VI1M1 T - este v Pommju so veliko dobile -— ni sekretar za ceste na povabilo SKD-ja v Murski Soboti Lr odvisno od nadaljnjega odločanja parlamenta - ^burno reagirajo zato, ker niso vajeni velikega prometa iSuik S°boti je bila na Pobudo Slovenskih krščanskih demokratov m'za 0 cestn> problematiki, ki seje je udeležil tudi s > za ccstc pri Ministrstvu za promet in zveze g. Marjan ‘i v kr°- avcb Okrogla miza s podobno tematiko je bila napoveda-k?Sa|na u ^'na> vendar smo zvečer zaman iskali zborujoče. Glede Problematike v severovhodni Sloveniji bi pričakovali M 0 udeležbo, ob sicer skromni udeležbi pa’je bilo za soboško "kVo/0 Več >>zunanjih« gostov kot strankinih pripadnikov. predstavitvi dosež-lLBiu>i;SLV? Za Promet in zve- ztrian< štirih letih, ko so V' Mi, n’m sredstvom ob-k^ce^dih kar 566 kilo-Sekr 'n 200 objektov, je VOrniketar za ceste g’ Mar' iphUi naP°vedal, da v pri-^tient0 P°trebujemo krov-ipid 2 ’ jn sicer nacionalni L?avne ceste ter veb' Sspodbu?el-ž za 8radnj0 % DUjanJe ter omogo-V%,iparjenja. Številke do-ce Poudaril, daie bdo v nu severovzhodnem drn^.^bženo veliko več °bmočjih. L. Slovenija po osa-življa prestrukturi- ranje prometnih tokov in da so kraji, še posebno v teh ravninskih in gričevnatih delih Prekmurja in Prlekije, doživeli prometni bum. Ljudje, ki prometa niso vajeni, seveda burno reagirajo na nenadne spremembe, in to je osnovni razlog, da je bila ta problematika v tem prostoru vedno zelo izpostavljena,« je povedal g. Dvornik in dodal, da bo potrebno čim-prej dokončati rekonstrukcijo Panonike z obvoznicami (Ptuj, Ormož) ter seveda gradnjo severne variante avtoceste - ker se izdeluje dokumentacija, je gradnja avtoceste že dokaj realna, le na Ministrstvu za okolje in prostor morajo še uskladiti z Madžari mejno točko, veliko pa je odvisno tudi od do- govarjanja in sodelovanja občin. In še: »Posebnosti, ki obstajajo Jukaj na magistralni cesti, so vezane na čas, dokler ne bo zgrajena avtocesta, na primer gradnje v Lenartu, Radencih, delno v Gornji Radgoni, in projekt, ki ga pripravljajo skupaj z občino, to je cesta od Murske Sobote do Petanjec.« G. Orehar je kot predstavnik Darsa predstavil načrtovanje a v. toceste proti severovzhodu države: v drugi polovici leta ’97 naj bi začeli graditi odsek Pesnica-Slivnica (pomembno za navezavo Pomurja), nato jeseni odsek do Lenarta, v začetku 1998. leta pa naprej proti Cogetincem in do Bletinec. Tu seje oglasil tudi beltinski župan Jože Kavaš, ki je opozoril, naj ne govorijo o odseku do Beltinec, saj se avtocesta , mora zgraditi do Radmožanec, drugače se Prekmurje ne bo rešilo tranzita. Sobočan Martin Žižek je goste spomnil na obljube glede Cankarjeve ulice v Murski Sobo- ti, zaradi katere so že dvakrat zapirali cesto. Tudi drugi razpravljale! so menili, da občina ni sama dolžna popravljati ceste in infrastrukture ob njej, kije uničena zaradi mednarodnega tovornega prometa, od katerega ima koristi država. G. Žižek pa je spomnil tudi na nujnost dokončne določitve trase avtoceste in začetka gradnje, kajti na avtocesto in dovoze nanjo . se navezujeta tudi nadaljnja prometna ureditev v mestu Murska Sobota in ureditev mestnega jedra. Župan Andrej Gerenčerje med drugim vprašal o možnosti železniške povezave z Avstrijci, Alojz Sraka pa je postavil vprašanja o plačilu stroškov za obnovo Cankarjeve ulice, kakšne sporazume imamo z Ukrajino in Rusijo glede tranzita, kakšni so slovenski ekološki in tranzitni standardi, kaj piše v načrtih - Beltinci ali Radmožci - in koliko denarja bo kljub morebitni gradnji avtoceste namenjeno za gradnjo lokalnih cest. Kar nekaj bolj glasnih besed pa je bilo izrečenih tudi na račun neenakopravnosti pri plačevanju telefonskih priključkov. BERNARDA B. PEČEK Izhodiščna cena znaša 4.874,50 SIT/m2 zemljišča in vključuje ceno stavbnega zemljišča ter obstoječo komunalno opremo zemljišča, za pare. št. -653 do vključno pare. št. 658 tudi spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča. Pri pare. št. 659 do pare. št. 664 v ceni ni zajeta sprememba namembnosti kmetijskega zemljišča. V ceni ni zajeta izdelava lokacijsko-tehnične dokumentacije. Parcele so opremljene z vodovodom, kanalizacijo, elektriko, telefonom in cesto, na njih je mogoča gradnja vrstnih stanovanjskih hiš v skladu z veljavnim zazidalnim načrtom, ki ureja to območje. III. Pogoji razpisa: 1. Na javnem razpisu lahko sodelujejo občani - fizične osebe pod naslednjimi pogoji: - da v ponudbi navedejo parcelo in ceno nad izhodiščno, - da predložijo potrdilo o državljanstvu, - da vplačajo varščino v višini 10 % od izhodiščne cene parcele, za katero so vložili ponudbo, na žiroračun Sklada stavbnih zemljišč Mestne občine M. Sobota štev. 51900-652-23329, - izbrani ponudnik mora v 30 dneh od izbire skleniti pogodbo in plačati kupnino v 8 dneh po podpisu pogodbe v enkratnem znesku, - izbrani ponudnik mora na parceli zgraditi stanovanjsko hišo do III. gradbene faze v.5 letih od sklenitve pogodbe, - vsak ponudnik lahko uspe s ponudbo le za eno parcelo. 2. Če se bo za posamezno parcelo prijavilo več ponudnikov, ki bodo izpolnjevali razpisne pogoje, ima prednost tisti, ki ponudi za parcelo višjo ceno od izhodiščne. 3. Izhodiščne cene so določene na dan 21. 10. 1996 in se bodo valorizirale z indeksom cen industrijskih izdelkov pri proizvajalcih RS - panoga proizvodnja gradbenega . materiala, ki ga vsak mesec objavlja Zavod RS za statistiko. 4. Prometni davek, stroške overitve pogodbe in zemljiškoknjižnega urejanja nosijo kupci. 5. Ponudniki morajo poslati ponudbe ali jih oddati v zaprti ovojnici v 15 dneh po objavi tega razpisa na naslov: Sklad stavbnih zemljišč Mestne občine Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 M. Sobota, z oznako »ZA JAVNI RAZPIS PARCEL V ČERNELAVCIH - NE ODPIRAJ!«. 6. Ponudbi je potrebno priložiti: - potrdilo o državljanstvu, - potrdilo o plačilu varščine. Varščino bomo uspelemu ponudniku vračunali v ceno parcele, neuspelemu pa vrnili v 15 dneh po končanem razpisu. Če uspeli ponudnik odstopi od pridobitve parcele .in ne sklene pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča, varščina zapade v korist Sklada stavbnih zemljišč Mestne občine M. Sobota. 7. Pravočasno prispele ponudbe bo obravnaval Upravni odbor Sklada stavbnih zemljišč Mestne občine M. Sobota ter o izboru vse ponudnike pisno obvestil. Podrobnejše informacije o razpisu daje Sklad stavbnih zemljišč Mestne občine M. Sobota, Kardoševa 2, soba št. 23, telefon 31 000 (int. 442). Upravni odbor Sklada stavbnih zemljišč Mestne občine M. Sobota 28 vestnik, 31. oktober 1996 Kje so tvoje pridne roke? Kje tvoj obraz, nasmeh in dobra volja? Vse še vedno čaka, vendar zaman, tvojega čutiti ni , koraka. Usoda je hotela, da to, kar smo . ljubili, za vedno smo izgubili. le srce in duša ve, kako boli, ko te več ni. V SPOMIN 29. oktobra mineva žalostno leto, odkar nas je tako zgodaj in brez slovesa, komaj v 34. letu, za vedno zapustil naš dragi in ljubeči mož in ati Štefan Horvat mizar iz Dolinske ulice 19 v Odrancih Najlepše se zahvaljujemo vsem tistim, ki obiskujete njegov prerani grob, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Žalujoči vsi, ki smo te imeli zelo radi Najlepša je ljubezen do sina, njegova izguba najhujša in večna bolečina. V SPOMIN Krut in boleč je spomin na 2. november, ko je pred 12 leti ugasnilo mlado življenje najinemu sinu ZAHVALA V sredo, 23. 10. 1996, smo k zadnjemu počitku pospremili drago mamo Dragu Zelku iz Dankovec Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu, prinašate cvetje in prižigate sveče ali se vsaj z lepo mislijo spomnite nanj. Vsi tvoji najdražji Marijo Bejek 1915-1996 iz Murske Sobota, Cankarjeva 74 Zahvaljujemo se vsem in vsakemu posebej za slovo ob odprtem grobu, izrečena sožalja, darovane vence m cvetje, sveče in svete maše v njen spomin. Iskrena hvala! Otroci: Stanko, Marija in Marjeta z družinami Zakaj si, dragi naš, moral nam umreti? S teboj lepo bilo nam je živeti, a zdaj odšel si na pot neznano, pustil družino žalostno in samo. ZAHVALA V 78. letu starosti nas je zapustil naš najdražji mož, oče, tast, dedek, pradedek in brat Jožef Čemela iz Strehovec 16 kolarski mojster v pokoju V globoki žalosti se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli ustna ali pisna sožalja, podarili cvetje, sveče, darovali za cerkev ali sv. maše ter za vežico in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala kolektivu Elektromateriala iz Lendave in g. Novaku za darovani venec. Prisrčna hvala dr. Horvatu in preostalemu zdravstvenemu osebju za pomoč v najtežjih trenutkih njegovega življenja. Posebna hvala g. župniku Zveru za obisk na domu in lep pogreb, pevcem za odpete žalostinke in godbeniku za odigrano Tišino ter pbgrebništvu Banfi. Iskrena hvala tudi g. Časarjevi za besede slovesa. Vsi njegovi najdražji. Oh, kako čas beži, pet let je že, odkar te ni. Grob prerani ti krasimo, a odgovora ne dobimo. V SPOMIN 3. novembra mineva pet žalostnih let, odkar nas je zapustil naš dragi sin, brat in stric Stanko Laki iz Velike Polane 77 Iskrena hvala vsem, ki se ga še spominjate, postojite pri njegovem preranem grobu, prinašate cvetje in prižigate sveče. Žalujoči vsi, ki se ga spominjajo ZAHVALA V 75. letu je 18. oktobra umrl Ludvik Zrim iz Prosenjakovce Ob boleči izgubi se zahvaljujem vsem domačim za pomoč v najtežjih trenutkih, sorodnikom, Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev, je samo oddaljen. ZAHVALA V 65. letu starosti nas je po težki bolezni zapustila naša draga mama, babica in tašča Verona Prša iz Velike Polane 133 Ob boleči izgubi se iz srca zahvaljujemo vsem, ki sl® nam v težkih trenutkih stali ob strani in jo pospremi11 njeni zadnji poti, izrekli ustno in pisno sožalje ter darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše. Poset) zahvalo izrekamo dializnemu oddelku bolnišnice v Murski Soboti in njenemu predstojniku dr. Stivanu-Hvala tudi sosedom za pomoč v najtežjih trenutkih Iskrena hvala tudi duhovnikoma za verski obred m pevcem za čutno odpete žalostinke. Žalujoči vsi njeni. sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 81. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in brat Janez zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše. Hvala tudi zdravnikom in osebju pljučnega oddelka bolnišnice v Rakičanu. Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Iskrena hvala! Žalujoča žena Karolina in vsi njegovi najdražji Zaspala mamica si draga, zaprla trudne si oči, bolečine hude si prestala, zdaj v grobu mirno spiš. ZAHVALA V 77. letu nas je zapustila drag mama, tašča, stara mama n1 prababica Ana Petek Kerčmar iz Križevec 229 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na zadnji poti. Hvala kolektivu Pošte, Telekoma, 312. brigadi ter sindikatu N[ure,-.kolektivu Potrošnika in Marketa Moravske Toplice. Hvala g. Balažiču za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke ter dr. Kiršnerju in patronažni sestri Eriki. Žalujoči vsi njegovi Življenje je kratko, spomini so večni, čas teče naprej, bolečina in praznina pa ostajata. V SPOMIN 31. oktobra minevajo štiri leta, ko nas je mnogo prezgodaj zapustila draga roj. Špilak iz Lipe 81 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo botnnI’^ sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, kis0 v teh težkih trenutkih stali ob strani in jo pospremi njeni zadnji poti. Hvala za podarjene vence, cvetje, sveče, za svete n ter za pisno in ustno izražena sožalja. Prisrčna hvala zdravnikom in osebju kirurškega oa bolnišnice v M. Soboti ter zdravstvenemu osebju Beltinec. & Lepa hvala g. župniku za pogrebni obred, Pevcel?urič odpete žalostinke. govorniku KS in pogrebništvu Vsem skupaj še enkrat - iskrena hvala! Lipa, 22. oktober 1996 Neutolažljive hčerke Anica, Marija in Rozina Hari - Zinka Hvala vsem, ki ste jo ohranili v lepem spominu in postojite ob njenem grobu. Vsi njeni ZAHVALA ie 1. oktobra smo se poslovili od naše drage ma Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Odšla si mirno, brez slovesa, tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostal spomin. ZAHVALA Dnevi bežijo, a v naših srcih ostajajo bolečine in lepi spomini nate, draga Kristina Bence roj. Geder iz Moravskih Toplic Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste pokojnico pospremili k večnemu počitku. Hvala za darove, cvetje, sveče in za izrečena sožalja. Hvala gospodu župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, pogrebništvu Banfi ter kolektivom Pomurke, Mure in LB. Žalujoči: sin Jože ter hčerke Imelda, Anica in Marija z družinami ZAHVALA Ob izgubi dragega očeta Štefana Kuhaija iz Malih Bakovec 54 se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih, darovali vence in sveče. Hvala tudi g. dekanu Poredošu, govornici KS g. Antolinovi, sošolcem 2. b-razreda SETUAŠ, pevskemu zboru za odpete žalostinke in gasilcem iz Bakovec. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: Vsi njegovi Marije Hari roj. Čagran iz Murske Sobote S tiho žalostjo se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so jo pospremili na nj zadnji poti. Hvala za vence, cvetje, sveče, svete maše in iz'* sožalja. Iskrena hvala zdravnikom in osebju Kirurškega 0 za bolnice v Rakičanu, gospodu duhovniku in pevC pogrebni obred. ves* Hvala govorniku gospodu Merklinu za besede sl Žalujoči vsi njeni Draga omama Tvoja pravnuka Nejc in Monika te bova pogN^0 vestnik, 31. oktober 1996 estnik motorna vozila Ne morem iz zemlje kot drobna semena, da znova bi segli si v tople dlani. Med nami je krsta bela in grob prerani, mama, brata in nečaki moji, lučka spomina naj vedno gori, cvetje belo naj dom moj poslednji krasi in moj nasmeh naj vedno med vami živi. ZAHVALA Ne moremo doumeti krute resnice, da nas je tako mlad in brez slovesa komaj v 28. letu zapustil dragi sin, brat, stric, nečak in bratranec Tonček Svetec pismonoša iz Dolenec S tiho žalostjo in bolečino v srcih se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali in ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče ter za svete maše. Hvala Pošti Slovenije, Poslovni enoti M.Sobota in kolektivu Pošte Šalovci, posebno pa govorniku g. Lebarju za ganljive besede. Hvala vsem gasilcem, posebej domačemu društvu, mladini iz Dolenec, sošolcem letnika '969 in pevskemu zboru OŠ Šalovci. Hvala g. župniku za Pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter govornikoma Tončku in Andreju. Posebej hvala . pogrebništvu Maje iz Kuzme. Žalujoči: mama Julija, brat Jože z ženo Miliko, brat Stefan z ženo Micko, nečaki Miran, Vlasta in Tomaž ter vse drugo sorodstvo ZAHVALA Ob izgubi našega dragega očeta, tasta in dedka Bele Titana iz Černelavec (1921-1996) Se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki 0 8a pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in nam v težkih trenutkih stali ob strani. Posebna hvala Medicinskemu osebju bolnišnice internega oddelka, 8°spodu Novaku in govornikoma za poslovilne besede. Tvoji najdražji Bolečina da se skriti, tudi solze ni težko zatajiti. Le tebe, dragi, nam ne more vrniti. N SPOMIN 29. oktobra mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil dragi mož, sin in zet Jožef Dravec 5 . iz Gornjih Črnec V1 bežijo, a v naših srcih ostajajo bolečina in lepi spomini nate. Tvoji najdražji TERMIKA, p. o., Ljubljana Podjetje za izolacijski inženiring Ljubljana, Kamniška 25 . razpisuje prosta delovna mesta Qf j l_ za opravljanje dela v podjetju Termika, p. o., v ZR Nemčiji za JloJ^RJE IN IZOLATERJE ^C^cev 'lil. Pričakuj 'Vsgi r V' s^°Pnjo strokovne izobrazbe - smer klepar ali izolater 'bpit; Mesecev delovnih izkušenj rstva Pri delu 'C0"'*' za delo na višini •« Delov?0 državljanstvo . . > ? razmerje bomo sklenili za določen čas (2 leti - čas trajanja a ledni ?erneiji). Po končanem delu v ZR Nemčiji je mogoča zaposlitev k %ui?Ken čas v Sloveniji. pltovoL06 z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi v16 dobit' slu^i podjetja Termika, Kamniška 25, Ljubljana. Vse informa-v kadrovski službi podjetja, tel.: (061) 13 15 277. OPEL ASCONA 1,6 S, letnik ’82, dobro ohranjena, naprodaj. Tel.: 42 271, popoldan, m 10168 VW JETTO, letnik 1981, registrirano do septembra '97, prodajo za 200.000 SIT. Tel.: 77 095. m 10170 LADO 1200 S. letnik 1986, registrirano do avgusta 1997, prodam. Sonja Maučec, Gančani 135. m 10174 ZASTAVO 101, letnik 1989, ugodno prodam. Tel.: 53 476. ml0180 OPEL CAL1BRO 2.0, 16 V, letnik 1992, registrirano do februarja, kovinsko modre barve, vsa dodatna oprema razen klime, odlično ohranjeno, garažirano, prodam. Oto Gaberšek, Kuzma 27, p. Kuzma, tel.: 55 005. mlO182 PEUGEOT 309 Magnum, letnik 1992, ugodno prodam. Tel.: 21 261. ml0187 JUGO 45 A , letnik 1986, prevoženih 70.000 km, ugodno prodam. Tel.: 41 561. ml0191 ZASTAVO 101 SC, letnik 1980, prevoženih 77.000 km, krem barve, prodam. Tel.: 48 545. ml0194 OPEL KADETT 1.2 LS, letnik 1987, rdeče barve, 3 vrata, registriran do januarja 1997, prodam. Tel.: 22 611, med 8. in 12. uro. ml0195 RENAULT 5 CAMPUS, rdeče barve, letnik 1993, prodam. Dvanajščak, Jožefa Zadravca 2, Turnišče, po 16. uri. m 10196 VISA CITROEN, letnik 1982, registrirana do julija 1997, ugodno naprodaj. Tel.: 81 322. ml0210 JUGO 55, letnik 1985, registriran do 18. 12. 1996, prodam. Karel Čagran, Terbegovci 15, Videm, m 10217 ZASTAVO 128, letnik 1989, ugodno prodam. Tel.: 22 805. m 10218 VOLKSWAGEN PASSATT karavan, VR 6. GT, letnik 1992, AUDI 100, 2,6 E z vso opremo, letnik 1994, NISSAN Micra 1,2, letnik 1992 in LADA SAMARA 1300 S, letnik 1993, naprodaj. Tel.: 45 51 1. m!0223 MERCEDES 123, na novo registriran, lepo ohranjen, poceni prodam. Tel.: 72 288. ml0225 OPEL KADETT GSI 2.0 i, 130 PS, z veliko dodatne opreme, kovinsko sive barve, prodam. Cena po dogovoru. Tel.. 069 70 087. ml0234 MERCEDES 1213, letnik 1978, prodam. Tel.: 062 714 162. ml0236 živali PUJSKE prodam. Ema Boriš, Tišina 7. ml0167 PUJSKE prodam. Ivan Hocheger, Tišina 41. ml0177 KRAVO, brejo 5 mesecev, kontrola A, prodam. Odranci, Na Kamni 10, tel.: 70 009. m!0202 PUJSKE prodam. Janez Franc, Gradišče 62, tel.: 46 349, zvečer m 10205 MLADE NESNICE na začetku ne-snosti lahko naročite po tel.: 82 401. Dostava tudi na dom. m 10209 TELICO, dobro za pripust, prodam. Hotiza 67, tel.: 76 505. ml0222 NESNICE, mlade jarčice pasme NOVI HISEX in golden komet super . braun (rjave), tik pred nesnostjo, uvoz iz Nemčije, prodaja Perutninsko podjetje Farma pri mostu, d. o. o., po zelo ugodni ceni. Za večje količine dostava na dom zastonj. Kupec dobi za vsakih deset jarčic 10-odstot-ni popust ali eno jarčico zastonj. Prodajalec jamči z vso ustrezno dokumentacijo, da so bile jarčice ustrezno cepljene. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel.: 24 393, gostilna Benčec, Bakovci, tel.: 43 070, gostilna Železen, Beznovci, tel.: 49 025 in bistro Huber Grad, tel.: 53 168. MLADE NESNICE, pasme HISEX, tik pred nesnostjo, lahko naročite po telefonu v trgovini Suzane Kozlar, Nedelica, tel.:-72 292, in pri Francu Movrinu, Petanjci 98c, pri mostu, tel.: 46 505. Na vsakih deset ena zastonj. PUJSKE prodam. Partizanska 30, Bakovci, M. Sobota, m 10122 Vedno si bila naša in vedno boš naša ostala! ZAHVALA V 13. letu nam je kruta usoda vzela nas našo najdražjo Metko Kološa iz Dolge ulice 6 v Černelavcih Z neizmerno bolečino v srcih izrekamo globoko zahvalo vsem, ki sojo pospremili na njeno mnogo prerano zadnje počivališče, njen poslednji dom zasuli s cvetjem, darovali v druge namene in nam izrazili besede sožalja. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Neutolažljivi: mami, ati, bratec Luki, Anika, babici, prababici in drugo sorodstvo V SPOMIN 28. oktobra mineva leto žalosti, odkar nas je tragično zapustila naša draga hčerka, sestra, vnukinja, teta in botrica Silvija Žampar iz Kuzme Že leto dni tvoj večni dom le rože zdaj krasijo, sveče ti v spomin gorijo, vendar bolečina ostaja ista, ker te solza ne žalost zbudili nista. Tvoji najdražji posesti IŠČEMO (za znane kupce); - več 1-, 2-, 3-sohnih stanovanj v Murski Soboti, - več stanovanjskih hiš v Murski Soboti ali ožji okolici. PLAČILO V GOTOVINI. ^3 I La L d.O.O. (069) 32 322 POSREDNIŠKA SLOVENSKA 39, MURSKA SOBOTA, TEL.: 21 156 ENOSOBNO STANOVANJE v Gornji Radgoni nujno iščem. Naslov v upravi lista, m 10198 DVOETAŽNI HLEV z opremo in silosom za vzrejo piščanecv, 8 km od Murske Sobote, z dovozno asfaltno cesto, prodam ali dam v najem. Uporaba objekta mogoča tudi v druge namene. Tel. 21 693, po 18. uri. ml0106 GRADBENO PARCELO z lokacijsko dokumentacijo v Sebeborcih in 1000 kosov strešne opeke Bramac ugodno prodam. Tel.: 26 794. ml0185 GOSTILNO s stanovanjskim delom, zelo dobra lokacija, v Bakovcih, prodam. tel.: 43 087. ml0203 STANOVANJSKO HIŠO, 250 m2, 3. gradbena faza, parcela 1650 m2, v Lipi, ugodno prodam. Š-2730, Dill, d. o. o., tel.: 32 322. ml0204 NOVEJŠO delno podkleteno hišo, s podstrešnimi sobami z možnostjo poslovnega prostora v okolici Murske Sobote, prodam. Tel.: 43 273. ml0206 VISOKOPRITLIČNO stanovanjsko hišo v centru Murske Sobote, 135 m2, klet 100 m2, parcela je velika 1000 m2, poleg je poslopje z garažami in drvarnico, prodam. Cena po dogovoru. Informacije po tel.: 23 911 ali 23 082. m 10212 STAREJŠO HIŠO na 37-arski parceli v Filovcih, lahko tudi z zemljo, ugodno prodam. Kristina Puhan, Bukovnica 32. m 10213 ENOSOBNO STANOVANJE v centru M. Sobote, s pohištvom, prodam. Tel.: 32 290. m 10219 STAREJŠO STANOVANJSKO Hl- Na podlagi 4. člena Odloka o podelitvi koncesije z% urejanje in vzdrževanje pokopališč na območju Občine Hodoš - Šalovci in v skladu z Odredbo o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Uradni list RS, št. 28/93 in 19/94) objavlja Občina Hodoš -Šalovci javni razpis A) za izbiro koncesionarja(-ev) za opravljanje pokopališke dejavnosti B) za oddajo del urejanje in vzdrževanje pokopališč na območju Občine Hodoš - Šalovci. A) Izbor koncesionarja(-ev) za opravljanje pokopališke dejavnosti L Koncedent: Občina Hodoš-Šalovci, Šalovci 163. 2. Predmet koncesije: opravljanje pokopališke dejavnosti na območju Občine Hodoš - Šalovci. 3. Trajanje koncesije: Koncesija se podeljuje za dobo pet let in prične veljati z dnem podpisa koncesijske pogodbe. 4. Prijava na razpis mora vsebovati naslednje elemente: - dokazilo o registraciji dejavnosti ter izpolnjevanju pogojev za opravljanje pokopališke dejavnosti, - reference in garancijo za kakovostno izvajanje nalog. 5. Merilo za izbor najugodnejšega ponudnika za prevzem razpisne koncesije: - konkurenčnost cen, - mopžnosti plačila, - druge posebne ugodnosti ponudnika. B) Izvajanje del: Urejanje in vzdrževanje pokopališč 1. Naročnik: Občina Hodoš - Šalovci. 2. Dokumentacija razpisanih del je na voljo na sedežu Občine Hodoš - Šalovci. 3. Predmet razpisa 3.1. Redna vzdrževalna dela a) Ročna dela v sklopu vzdrževanja pokopališč zajemajo celoten sklop čiščenja pokopališč, košnjo trave, vzdrževanje dovoznih poti, odstranjevanje odpadkov ob grobovih, urejevanje in vzdrževanje vmesnih prehodov in celotne okolice pokopališč, robov, občasno čiščenje znamenj, odstranjevanje nevzdrževanih grobov, odstanjevanje snega za potrebe pogrebov in druga dela pri vzdrževanju in urejanju pokopališč. b) Strojna dela v sklopu vzdrževanja in urejanja pokopališč zajemajo strojno košnjo trave in odstranjevanje na deponijo, posek grmovja ob meji pokopališča, odstranjevanje suhih vej na drevesih in živi meji - ograji pokopališč, popravila in strojni izkopi za ponovno postavitev betonskih stebrov za ograje in druga nujno potrebna strojna dela v tem sklopu. 4. Orientacijska vrednost del za vzdrževanje pod B je 1,000.000,00 SIT. 5. Merila za izbiro najugodnejšega ponudnika so: - ponudbena cena za B, - izvedbeni roki, - garancija za tehnično brezhibnost izvedenih del, - druge ugodnosti ponudnikov. 6. Investitor si pod B pridržuje pravico, da v primeru pomanjkanja sredstev ali zmanjšanja obsega nujno potrebnih vzdrževalnih del zmanjša planirani obseg del ali sklene pogodbo le za del investicije. 7. Pisne ponudbe z dokazili je potrebno oddati v 20 dneh po objavi razpisa na naslov: Občina Hodoš - Šalovci, Šalovci 163, 9204 Šalovci, ali osebno na sedežu občine, in sicer v zaprti kuverti s pripisom: A) Ne odpiraj - »izbor koncesionarja« B) Ne odpiraj - »urejanje in vzdrževanje pokopališč«. 8. Odpiranje ponudb pod A in B bo naslednji delovni dan po poteku razpisa ob 13. uri na sedežu Občine Hodoš -Šalovci. 9. Rok, v katerem bodo ponudniki obveščeni o izidu javnega razpisa in izbiri izvajalca, je 30 dni po odpiranju ponudb. Vsa dodatna obvestila in informacije dobite na sedeži! Občine Hodoš - Šalovci, tel. št. (069) 59 250 - župan. Občina Hodoš - Šalovci 30 Tel.: 53 476. m!0181 ŠO na 7 arski parceli, znotraj temeljito obnovljena, v M.Soboti prodam. Tel.: 31 205. mtv Vzgoja sadnega drevja, ■■ okrasnega grmičevja,mm vrtnic in iglavcev estnik vestnik, 31. oktober 1996 DREVESNICA Stanko ŠPUR razno kmetijska mehanizacija FACTOR BANKA d.d. N Cenjene paciente obveščamo, da bomo GOSPODINJE! I /O Pomurska banka d.d Oddelek za investicijsko bančništvo in vrednostne papirje VEDEŽEVANJE 9252 Radenci, tel.:069/65-137 SPLOŠNA AMBULANTA dr. VASS VILMOS Partizanska 18, 9220 LENDAVA PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI TRAKTOR URSUS 335 KS. dobro ohranjen, prodam. Tel.: 40 340. m!0171 TRAKTOR STEYR, 18 KS, prodam. Če vam zamrzovalna skrinja toči ali ledeni, pokličite IZOLACIJSKI SERVIS F. HAJDINJAK; Gornji Slaveči 6, Kuzma, tel.: 55071 Popravilo z garancijo na vašem domu. s 4. novembrom 1996 spremenili ordinacijski čas. Ob ponedeljkih bomo delali od 12.30 do 20.00, ordinacijski čas ob drugih dnevih ostane nespremenjen. POGREBNE POTREBŠČINE, PREVOZI POKOJNIKOV IN UREJANJE ZELENIC Za podrobnejše informacije pokličite Oddelek za investicijsko bančništvo in vrednostne papirje v M. Soboti, Kocljeva 14a, telefon: 32 897, ali se oglasite v poslovnih enotah v M. Soboti, Ljutomeru, G. Radgoni in Lendavi ter eksp. Radenci. POZOR! Vam izpadajo lasje? To lahko odpravite, če uporabite brezo-lin plus, ki reši vse vrste težav z lasmi. Tel.: 063 763 346. m9958 VARAŽDINSKO ZELJE prodam. Alojz Verban, Tropovci, tel.: 46 280. m9984 ODKUPUJEMO HLODOVINO smreke, bora, bukve, jelše, za smreko plačilo takoj. Tel.: 063 712 480. ml0172 Milorad Jurič Ravenska cesta, mrliška veža, Beltinci, tel.: 069 42 701, mobitel: 0609 641 148. NUJNI PRIMERI OB VSAKEM ČASU PO TELEFONU 23 701. X Preklicujem veljavnost spričevala 7. razreda, izdanega leta 1984 na OŠ Fokovci na ime Aljana Kučan, Suhi Vrh41.ml0173 SINTETIZATOR znamke Casio, malo rabljen, dobro ohranjen, prodam 40 % ceneje. Tel.: 24 387. ml0183 KRMNO PESO, večjo količino, pro- GgNTHR 69000 Murska Sobota, Cankarjeva 79 Telefon 069/32-296 dam. Hozjan Matija, Žižki 54a. RENJE, odlično ohranjeno, 6-predal-m 10188 no, 200 1, zelo ugodno prodam. W- ZAMRZOVALNO OMARO GO- 27 969' 11110201 Imenovali smo ga Koloniale Cash & Carry -prodaja na način izberi, plačaj in odpelji. V trgovinski coni v Mariboru, na Tržaški cesti 37. gradi Veletrgovina Koloniale d.d. največji grosistični nakupovalni center severovzhodne Slovenije. Namenili smo ga pravnim in fizični"1 osebam v samostojnem poklicu. Vanj boste že letos decembra lahko zapeljali skoraj med police. Na enem mestu bo 3600m neto prodajnih površin, 300 parkirišč, najmanj 12.000 artiklov in več kot 50 blagovnih skupi11' Satahovci 52 9000 M. Sobota Tel./telefaks: 069 22 557 2.novembra bomo začeli s prodajo sadik. Priporočamo se! ■■ Delničarji Radenske! Delnice Radenske serije G in B odkupujemo po dnevno najugodnejših cenah. Odkupujemo tudi delnice drugih podjetij. Pokličite nas! Factor banka, d. d., tel. (061) 17 35 273 ali v M. Soboti (069^33 013. Nordum d.o.o. zavarovalna agencija Kocljeva ul. 10, M. Sobota Zaposlimo več agentov za prodajo življenskih, rentnih, zdravstvenih in nezgodnih zavarovanj. Pogoj: komunikativnost, lasten prevoz in telefon. Informacije na telefonih št.: 27-108, 27-739, mobitel: 0609 63-73-28, ali na sedežu podjetja vsak dan od 8. do 16. ure. ODKUPUJEMO DELNICE RADENSKE, d. d RADENCI serije B po 700 SIT za delnico in serije G po 1.300 SIT STOJIMO ZA SV Gostišče Klement pri Gradu vabi na domače koline z bujto repo 1., 2., in 3. novembra. Pridite, prijetno vam bodo postregli. PA SAJ TO JE PRAVI MET RO Jasno! Tudi mi znamo! CASH & CARRY JE SAMOPOSTREŽNA VELEPRODAJNA TRGOVINA. Kakšne prednosti vam daje Koloniale C&C? izjemna izbira na enem mestu grosistične cene kakovostna izbira živil in drugih neprehrambenih izdelkov nakupi v manjših in večjih količinah prodajni katalogi z aktualno ponudbo strokovni nasveti ob nakupu nakup samo za člane plačilo z gotovino ali odloženo druge ugodnosti KLUBA KOLONIALE Vas zanima' Pokličite Koloniale d.d., gospo Ireno Roškarič, tel.: 062/3 1 66$ Ivan OMA^ vestnik, 31. oktober 1 996 ■ o Soboslikarstvo - pleskarstvo o Z V A T I Č Šolska ulica 4, Tropovci telefon: 46 483 M v prihodnje se priporočamo z bar-•anjem ladijskega poda, napuščev, fasad to vseh vrst notranjih prostorov. Začeli W z barvanjem radiatorjev, avtoličar-skiml deli, izolacijami vseh vrst avtomo-tolov na novi lokaciji v Tropovcih. Cene zelo ugodne! L^i čas: 7.00.-21.00. i krompir za krmo in za ozimni-a Prodam. Maučec. Bratonci 10, tel: 42 096. ml0214 ®0KUPUJEMO HLODOVINO liscev in iglavcev, plačilo takoj ali ^“"govoru. Informacije po telefonu 063 32 662. m 10226 valjamo sečnjo in spra- W26LESA' TeL: 064 85 468' BRUNARICO, pokrito z / 0‘n velikim predprostorom, pro-UlO^1” 22 628. °g'ed vsak dan- DVOSED, fotelj in i a-«10229Pr°dam' Te‘” 3 1 285' delo ŠOFERJA Z E-KATE-r./DD za mednarodni promet. '"^09 634 289. m 10244 feUMo KUHARJA s prakso tildi akarico- lahko tudi priučeno ali pravnico. Tel.: 71 024. JERICO ALI DEKLE ZA DE-rejJto^lno mizo in konzumiranje tj,"i ZaPoslijo. Hrana in stanovanje Urjena. Tel.: 063 34 875. &EL1 podvojiti svoj za- 'n zgraditi samostojen la-"Posel?Tel.. 24 775. ml0142 to^0 Zaposlimo natakari-tava/^ežbo v gostilni, hrana in sta-■ W?,vhiši- OD 1000 DEM. Tel.: i J831 M . mlO!76 «aTK° PODJETJE ponuja delo ^•Tel-064 213 114. m 10192 čfetN lahko do dobrega t . A s prodajo iskanih ar-^Oristite čas daril. Tel: 81 •"110199 6Llh Cf /. %d । ČAS DARIL. Postanite avec in izkoristite možnost IlO^aslužka. Tel.: 062 107 1 19. vas vabimo na PREDSTAVITVENO SREČANJE, estnik o Pokličite in poslali vam bomo brezplačni katalog! Če želite uresničiti svoje ambicije in če vas zanima delo na področju prodaje zavarovalnih storitev, Ali bi želeli postati član uspešnega kolektiva največje zavarovalnice v Sloveniji? B2 d.o.o., podružnica M. Sobota, Slovenska ul.42, gST-ldOJaicJT-ieL Ste že razmišljali, kakšno delo vam je najbolj všeč? ki bo v četrtek, 7.11.1996 ob 16.00 uri v restavraciji Pinki hotela Diana v Murski Soboti. p= zavarovalnica triglavdd območna enota M. Sobota Lendavska 5. tel. 069/31-650 ■■ ^RAČUNALNIŠKA l1k8T1 r?b L6^': 95 za začet"^nMei^^ 11.11.-15.11. ob 16.un: WordforWmdowsslo . . T ,, 18.11 .-22.11. ob 16.uri: Excel «ak detalkme(l 8-ln '6 Bi si kupili nov avto? Se preselili v večje stanovanje’ Ustanovili lastno agencijo? Kakršnekoli le so vaše sanje, pomaga« vam jih bomo uresničiti Dovolite nam, da oplemenitimo vaš denar. Smo uspešna mednarodna banka, ki je dejavna v Sloveniji od lete 1992. Pokličite nas na telefonsko številko: 0£1 132 11 74. Benka uspešnih. Montaža žaluzij P\r 1/ ,ter aluminijastih rolet C19J7 r'tVe brezplačne. Tel.: 62 k Jetiko inštruiram, tel.: 23 Vestnik Zaradi volitev ZELENI SOBOTE ne nameravamo dodatno onesnaževati okolja, zato po zidovih in drevesih ne bomo lepili in pribijali plakatov. mag. Branko s Miholič Nasa kandidata sta Jožef Rituper - Dodo č - p Za cisto in zdravo Prekmurje! ■&- —■—-____ slovenski krščanski demokrati SKD ZAUPA NAM EVROPA s ^upajte nam tudi vi - naredite dobro zase, ZA SVOJE OTROKE IN VOLITE 1 SKD! Gasilsko društvo Koračice pri Tomažu Pridobitev: 6.000-litrska avtocistema V društvu so člani iz Koračic in Tomaža pri Ormožu Gasilsko društvo Koračice je bogatejše. Pred kratkim so slovesno prevzeli 6.000-litrsko avtoci-sterno TAM 190 T 15, vredno 12.000.000 tolarjev. Glavnino denarja - 7.000.000 tolarjev - je prispevala država Slovenija, 5.000.0000 tolarjev pa so zbrali gasilci in drugi vaščani. Vozilo ni namenjeno le za gašenje požarov, ampak tudi za dovoz vode za oskrbovanje prebivalstva in živine v sušnih obdobjih, ker v tamkajšnjem delu Slovenskih goric nemalokrat presahnejo vodnjaki. Ob prevzemu vozila so v Koračicah pripravili veliko slovesnost, ki so se je udeležili župani domače in sosednjih občin ter gasilci iz 14 sosednjih krajev. Seveda je množico zanimalo, kakor gasilska avtocistema deluje. Te niso pognali »na suho«, pač pa so z mokro vajo pokazali, kakšne so njene zmogljivosti. Velike! Vsekakor večje od stare brizgalne Rosenbacher, ki jo ima gasilsko ga sicer že 1954. leta in je za tedanje stanje oziroma potrebe kar ustrezal. Potlej, ko so sklenili pri- dobiti gasilsko avtocisterno, pa se društvo Koračice že nekaj deset- je pokazala potreba po prizidku, letij. Starejše je tudi kombinirano v katerm bi uredili dve visoki Elizabeta Žalig s Hotize naredila slovesne večne zaobljube Kristusova nevesto Dogodek za župnijo enak novomašništvu gasilsko vozilo IMV, ki ga prav garaži. Ti so uspeli zgraditi v leto-tako premorejo ti gasilci. Društvo šnjem letu. Uredili so tudi pro-sicer šteje 75 članov, doma pa so čelje, na katerega je domači umet- K staremu gasilskemu domu v Koračicah so naredili prizidek z dvema garažama. Nanj so dali tudi relief sv. Florijana. V manjšem prizidku na desni strani stavbe je vaška zbiralnica mleka. - Fotografija: Š. S. Pred kratkim je bila v karmeličanskem samostanu v Sori pri 'L ni slovesnost, na kateri je Elizabeta Žalig s Hotize naredila po Štirn preizkusni dobi slovesne večne zaobljube in tako, kot je povedal slo ski nadškof dr. Alojzij Šuštar, ki je sicer vodil bogoslužje in slovesnost, »postala Kristusova nevesta.« Med obredom so ji nadeli pajčolan in krono iz rož. Med petjem litanij je ležala na tleh. Hotiški župnik Vili Kovač je v nekem nedeljskem nagovoru o stvu poudaril, da je odločitev Elizabete za strogo redovno živil6 velik dogodek za župnijo. Je toliko pomemben, kot če bi imeli n mašnika. Prav gotovo je tudi to spodbudilo sorodnike, znance, ne in druge, da so z avtubusom odpotovali v Soro in bili privel1 slovesnem bogoslužju in zaobljubi. Med njimi so bili seveda bra J sestre ter mati, saj je oče žal že umrl. . Odločitev Elizabete, da se posveti samostanskemu življenju., nastala čez noč, ampak je zorela več let. Ni namreč več mlada, s je rodila 1949. leta. Predenje leta 1992 stopila v samostan kot vnica, je bila zaposlena. Nazadnje na SGP Pomurje Murska 5° V samostan je vstopila, da bi svoje življenje izživela za Boga, P no pa se želi darovati za duhovnike in mladino. Poslej je njen0. Gasilci, člani PGD Koračice, so se hitro usposobili za ravnanje z novo avtocisterno, in to pokazali z mokro vajo. Obiskovalci prireditve so bili navdušeni. Sicer pa bbdo cisterno uporabljali še za dovoz vode v sušnih obdobjih. v Koračicah in sosednjem Tomažu pri Ormožu. Slednje naselje je sicer krajevno središče, a samostojnega gasilskega društva nima. V Koračicah pa so ponosni tudi na gasilski dom. Zgradili so nik Jože Lukačič naredil relief sv. Florijana, zaščitnika gasilcev. Vozilo, nove prostore in kip je na letošnji slovesnosti blagoslovi tomaževski župnik Obran. , Š. SOBOČAN S mošta, vina in kostanjev vec, Alojz Grah, Jože Nemec in morda še kdo. Kaj pa vinska princesa? Za ta naslov se je potegovalo šest kandidatk. Poleg lepote je bilo po- - v . Analih • Sestre karmeličanke z nadškofom dr. Alojzijem Šuštarjem, a je na škofovi desni strani. Na levi strani pa je predstojnica ka skega samostana v Sori pri Ljubljani. - Fotografija: Družina Katera je vinska princesa? V Gerlincih so že dvanajstič pripravili dan mošta, vina in kostanjev. Prireditev je bila v gasilskem domu, udeležili pa so se je župan občine Cankova - Tišina Alojz Flegar, državnozborski poslanec Geza Džuban, sodelovala pa sta tudi znana vinarska strokovnjaka Anton Vodovnik in Ernest Novak. Na prireditvi namreč niso le pokušali mošta oziroma vina, jedli kostanjev in drugih dobrot, se zabavali, ampak so tudi ocenjevali vinski pridelek. Priznanja za različne vzorce vin so dobili: Alojz Gomboc, Anton Gomboc, Franc Flegar, Janez Šadl, Jože Šadl, Jože Durič, Jože Vogrinčič, Karel Rajter, Jože Gomboc, Anton Dra- nekaj. trebno še nekaj znanja iz gasilstva, vinogradništva, kletarstva... Zmagala je Tatjana Ternar iz Murske Sobote, za spremljevalki pa so razglasili Lidijo Gomboc in Anico Gomboc. Zmagovalke ne bodo šle na izlet na Havaje, pač pa so prejele knjige o kletarjenju in praktična nagrade. Tudi to je F. KUHAR Ne držijo križem rok V Krajevni skupnosti Rakičan, ki jo že nekaj časa uspešno vodi Ivan Karoli, sicer mestni svetnik, se lahko pohvalijo z vrsto dosežkov. Potem ko je za njimi velika naložba, to je ureditev kanalizacije, zdaj pade v oči urejanje pločnikov in odvajanje meteornih voda. Predračunska vrednost teh del znaša okrog 6 milijonov tolarjev. Tako je že urejen pločnik v Cvetkovi ulici, tik pred koncem pa so tudi dela v Zvezni ulici, ki jih opravljajo delavci podjetja Ni- gra iz Murske Sobote. Prav tako seje Cestno podjetje Murska Sobota lotilo asfaltiranja 375 metrov dolge nove ulice Štefana Kovača v Rakičanu, ki bo povezana z Mladinsko ulico. Predračunska vrednost teh del znaša nekaj čez 4,48 milijona tolarjev. Če jim bd šlo vreme na roko, računajo, da bo ta naložba končana okrog 10. novembra. Trenutno potekajo tudi sanacijska dela pri obnovi rakičanskega gradu, pomembnega zgodovinskega in kulturnega spomenika. Zavod za spomeniško varstvo Maribor je ob gmotni pomoči Mestne občine Murska Sobota poskrbel za ureditev prostorov, namenjenih za tehniški muzej. Tega naj bi predali namenu prihodnje leto. Sanirajo pa tudi vzhodni del gradu, kar bo omogočilo, da bi v letu 1997 na nižjem delu uredili fasado. Sicer pa bodo v Krajevni skupnosti Rakičan tudi prihodnje leto nadaljevali z urejanjem pločnikov in odtoka meteornih voda, precej dela pa že imajo s plinifikacijo. V ta namen so si že priskrbeli idejni projekt, to veliko naložbo pa bodo izpeljali ob tesnem sodelovanju z Mestno občino Murska Sobota. M. JERŠE V Prosenjakovcih so bili v zadnjem referendumskem obdobju zelo dejavni. Največja pridobitev za kraj, kjer si sicer zelo prizadevajo za odprtje mejnega prehoda Prosenjakovci - Magyarszombatfa, je nedvomno nova mrliška vežica. Le-to so začeli graditi pred tremi leti, stala je 5.000.000 tolarjev, slovesno pa jo bodo predali namenu pred letošnjim dnevom mrtvih. Denar zanjo so zbrali s krajevnim samoprispevkom in dvema posebnima nabiralnima akcijama. - Fotografija: G. Grabar SAMO ŠE V OKTOBRU ob nakupu NAD 100.000 tolarjev popust. BETONARNA PETELIN GORNJA RADGONA, tel.: (069) 61 755 - BETON - BETONSKI IZDELKI - PREVOZ BETONA - ČRPANJE BETONA Možnost plačila na 2 ali 3 obroke s čeki. Začimbe in želodec ■ treba' Ljudem, ki imajo radi ostre začimbe in pekoče jedi, se ni u da jih bo po njih bolel in pekel želodec, prepričujejo Singapur vniki. Poskusi s številnimi pacienti, ki so imeli že dolga k' zaradi kroničnega vnetja želodčne sluznice, so namreč po* vsebujejo ostre začimbe in živila snovi, ki sluznice ne dta^’ (ja-bilo pričakovati, ampak nanjo vplivajo presenetljivo blag°d J stritičnim bolnikom s hudimi bolečinami so dali zaužiti 2 čilija in čez nekaj ur so bolečine ponehale, vnetje se je um|f . Singapurski specialisti so svoja odkritja popisali v obsez na katero pa drugi gastroenterologi po svetu gledajo ze^° ne strjhje^ saj postavlja na glavo doslej znane ugotovitve o škodljivosti o in živil. . Moja domača banka . /O Pomurska banka Murska Menjalniški tečaj Pomurske banke dne 29.10. 1996. Srednji tečaj Slovenije velja od 29. oktobra 1996 od 00. ure dalje. Država Enota Banka Slovenije Nakup 1. Avstrija 100 1.287,6223 1.251,00 Francija 100 2.682,1389 2.579,30 _ 2. Nemčija 100 9.058,8317 8.800,00 9. Italija 100 9.0643 8,58 Švica 100 10.923,1393 10.547,20 _ 10. ZDA 1 137,9207 133,20 prod^, 788^ .682^ .060^/ 9^ ,968^ 137.^ Žrebanje prispelih rešitev OKTOBRSKE NAGRADNE KRIZAH c Javno žrebanje je bilo 24. okt. oddajo o varčevnju na Radiu Mursk'^^1 Izmed 780 prispelih rešitev so bili i^zr naslednji reševalci križanke: 1. nagrada - 40.000 SIT Stanko Bohnec, G. Bistrica 40, 9232 Črenšovci 2. nagrada - 30.000 SIT . Antom Kos, Št. Kovača 10, 9252 RadenC 3. nagrada - 20.000 SIT # Franc Farič, Zvezna 4, 9000 Murska Reševalci dobijo obvestilo o načinu nagrade po pošti.