It SV. i

¥ Lf&ite§Jani, v petek dne 24
1922.
Posamezna SSev. oin 8*50.
Leto V.
is I r n x £0 Jrjeraiaega stolpiča mali Din 020, «®ttef S 0-30, posisso, ponsrtalc« i. rsklame D 0*50-vcčkrsJEe objave pop-.ist.
Izhaja vsak petek.
Upravnlštvc „Xtomovlne" v LJubljani, Prešernova nI. 54. Uredništvo „Domovlne", Miklošičeva o. 16, Tel. 72.
Naročnina;
Mesečno Din 1"—, četrtletno Din 3'—, letno Din , celoletno Din 12.—.
Razdelitev Slovenije v
Zakonodajni pododbor narodne skupščine je preteklo sredo določil mejo med ljubljansko in mariborsko oblastjo.
K ljubljanski oblasti bo spadalo vise dosedanje ozemlje bivše Kranjske, ki je ostalo pod Jugoslavijo, razven tega pa še sodni okraji brežiški, sevniški in laški od bivše Štajerske. Čabar na kranjsko-hrvatski meji se bo vprašal, če hoče pripasti ljubljanski oblasti. Vsi kraji Spodnje Štajerske, ki ležijo severno od ljubljanske oblasti, bodo tvorili mariborsko oblast, v kateri bodo tudi še oni deli Koroške in pa Prektnurja, ki so pripadli naši državi. Le Dolnja Lendava v Prekmurju se bo odcepila od mariborske oblasti ter priklopila medjimurski oblasti.
Kakor je videti, gre zakonodajno delo v skupščini pridno od rok in to navzlic vsemu kričanju in zabavljanju od strani klerikalcev, radičev-cev in drugih elementov, ki bi radi imdi v državi namesto reda samo nered in zmedo. Ko bodo meje vseh oblasti določene, kar je pričakovati 1 v kratkem času, in ko bo tudi natanč-i no opredeljeno, kakšne pravice bo-i do pripadale zastopom v oblastih, s se bodo lahko takoj nato izvedle • volitve v oblasti po celi državi.
Že danes lahko rečemo, da bodo
<	oblasti imele pravzaprav še večji de-] lokrcg, kakor so jih imele v Avstriji : svoj ras dežele. Gledali pa bomo, da
bodo volilni red in poslovnik za te oblastne zbore in odbore boljši ka-i kor so pa bili tozadevni zakonski ] predpisi za avstrijske dežele. Še vsi
<	se z žalostjo spominjamo tistih ča-; sov, ko so po avstrijskih deželnih ; zborih divjale obsfrukcije in ko so i se gospodje deželni poslanci med ! seboj prerekali in psovali za prazen i nič, namesto da bi kaj dobrega de-llali za ljudstvo. Na Štajerskem so I brli Slovenci pravzaprav brez deželnega zbora, ker so tamkaj koman-
<	dirali in o vsem odločali samo 1 Nemci. Vse, kar so menda tekom I desetletij Slovenci v graškem dežel-iB<m zboru dosegli, je bila meščan-
ska šola v Žalcu ter kmetijska šola v Št. Jurju ob juž. žel. Drugače so pa bile drobtine, ki so padale z nemške mize, zelo drobne in pa grenke.
Na bivšem Kranjskem so vladali klerikalci in gospodarili tako, da bodo še bodoči rodovi plačevali njihove dolgove za švicarske krave in drugo zavoženo gospodarstvo. Pravice pa klerikalci v deželnem odboru in v deželnem zboru sploh niso nobene poznali in niso prav nič drugače vladali nad neklerikalnim prebivalstvom v deželi, kakor so vladali na Štajerskem Nemci nad Slovenci.
Kakor hitro bodo volitve v oblastne odbore in zbore izvršene, se bo tudi nehala klerikalna gonja za avtonomijo, kajti avtonomija bo tako velika v teh zastopih, da bodo klerikalci v par mesecih pokazali, da še za njo niso dovolj sposobni. Rav-notako bo tudi na Hrvatskem, kjer bodo menda štiri oblasti. Ako bodo hoteli Hrvatje kaj dobrega storiti za kmeta in obrtnika, bodo morali pridno prijeti pri oblastnih zastopih za delo. Do sedaj so samo še kričali in vpili, kar sicer res dobro znajo, vendar pa se bo to moralo nehati, ker bo drugače začel govoriti pravi kmet na Hrvatskem.
Razume se, da od oblasti tudi ne smemo pričakovati samo dobrih stvari. Pripravljeni moramo biti, da bodo ž njimi narasli za davkoplačevalce novi stroški, kajti vsak oblastni zbor bo imel tudi pravico, sklepati nekaj novih davkov in raznih do-klad. Ako bo pri nas volilstvo tako nespametno kakor je bilo v bivši Avstriji, da je šlo samo v klerikalne klavnice, potem moramo z bojaznijo gledati na bodoče oblasti, kjer bodo klerikalci z velikim mojstrstvom navijali nove davčne vijake.
Na vsak način je treba začeti že danes misliti na sestavo oblastnih zastopov ter že sedaj poučevati ljudi o njihovi dobri im slabi strani, da bodo vedeli pri volitvah za nje vreči krogljice v pravo volilno skrinjo.
nalogu naj bi bila izdelati za Jugoslavijo en sam enoten zakon o neposrednih davkih.
Komisija je sedaj končala prvo nalogo. Po dolgi razpravi, katere se je udeležila cela vrsta najboljših teoretikov in starih politikov, je prišla do zaključka, da izenačenje davkov na podlagi obstoječih različnih davčnih sistemov sploh ni mogoče izvesti. Tako davčno obremenitev niti abstraktno ne bi bilo mogoče računsko ugotoviti, kaj šele praktično, ko zavisi neposredno obdačenje od neštetih konkretnih prilik in okolnosti. Tudi bi bil uspeh takega poskusa izenačenja davkov zelo dvomljive vrednosti, ker bi se z njim na novo začele razprave, pojavili dvomi o enakosti in pravičnosti ter vneli boji za izboljšanje. Komisija je iz teh razlogov izročila ministru za finance utemeljeno mnenje, da je iz političnih, fiskalnih in drugih razlogov najboljše, da se delno izenačenje davčnih bremen popolnoma oprosti ter rajše takoj izdela enoten davčni zakon za vso državo.
Ako bo finančni minister, odnosno ministrski svet sprejel ta predlog komisije, se bo komisija takoj lotila izdelave zakonskega načrta o uvedbi enotnega davčnega sistema za vso državo. Sodeč po duhu, ki vlada v komisiji, bo tvoril bržčas bosanski zakon o neposrednih davkih podlago za sestavo novega enotnega finančnega zakona.
Sedaj bi bi! čas, da bi se tudi ljudje iz Slovenije oglasili s svojimi nasveti in predlogi glede izenačenja davčnega sistema, da ne bodo zopet šele potem vpili in razsajali, ko bo že davčni eksekutor rubil po — novem enotnem davčnem zakonu.
-U-
I Izenačenie neposred-i nih davkov v drla¥i
Beograd, 21. febr.
Enakopravnost državljanov je najbolj v vidna, če so v državi največje pravice in najtežje dolžnosti pravično in enakomerno porazdeljene. Zato ni čudno, da pro-vvzroča v Jugoslaviji davčni vijak toliko s strupene kritike ne samo zaradi močne-E£a pritiska, marveč zlasti zaradi neena-k kosti pritiska v eni ali drugi pokrajini. "V Vsaka pokrajina meni, da plača največ d davka in da drugod sploh ne plačujejo 4 davkov, ali pa le prav malo.
Veliko resnice je na tem instinktivnem • ebčutku državljanov; saj je pa bila naša »»ova država sestavljena iz toliko različ-■:iih zemelj, s tako različno zakonodajo, «i;da ni čudno, ako bo preteklo še mnogo fetet, predno bodo vsi zakoni izenačeni ter te teko izenačene vse pravice in dolžnosti di državljanov.
Davčni zakoni in davčni sistemi so brezdvomno zakonski predpisi, ki režejo najglobokejše in vsaj najbolj vidno v meso državljanov. In v Jugoslaviji nimamo nič manj kot pet različnih davčnih sistemov z zelo velikimi razlikami v načinu in višini obdačevanja. V Sloveniji in Dalmaciji velja avstrijski sistem, ki je danes brezdvomno najkrutnejši. Na Hrvatskem in v Vojvodini imajo madžarski sistem. Poleg teh so še srbijanski, črnogorski in bosanski davčni sistemi po katerih se danes pri na? obdačuje.
Da se vprašanje neposrednih davkov in njih enakomerne porazdelitve na državljane čim preje na splošno zadovoljnost prebivalstva reši, je sklical finančni minister dr. Kumanudi pri finančnem ministrstvu komisijo priznanih strokovnjakov na poliu davčne zakonodaje iz vseh pokrajin. Kot prvo nalogo ji je naročil izdelati načrt, po katerem naj bi se višina davkov v vseh pokrajinah izenačila na podlagi obstoječih davčnih zakonov. Druga njena
Nekaj za župane in odbornike
Delazmožnost občinskih odborov.
Po zadnjem prenovljenju občinskih odborov se tu in tam pojavljajo tež-koče in se župan pritožuje, da mu ne uspe rešitev kake zadeve, ki jo spravi na dnevni red, ker mu opozicija prepreča sklepčnost sej.
Ker je prišlo po novem volilnem redu v občinske odbore skoro povsod več strank, seveda rada poizkuša manjšina tu iz stvarnih opravičljivih razlogov, tam zopet iz gole nagajivosti preprečiti sklepanje odbora. Malokje ima «vladna večina« toliko odbornikov, da ne bi bila izpostavljena trajni ali začasni delane-zmožnosti. Ker je za sklepčnost odbora predpisana navzočnost vsaj dveh tretjin odbornikov, je zadosti, da se v trenutku, ko ima priti na glasovanje kaka kočljiva zadeva, odstrani ena tretjina odbornikov, pa zadeva ostane nerešena. Nekateri župan si potem ne zna pomagati iz zagate radi tega, ker ne pozna dovolj natanko predpisov občinskega reda, ali pa nima dovolj energije, da bi strahoval uporno manjšino, tako da vkljub zadostni večini, ki jo ima za. predmet, ne privede zadeve do rešitve.
Tu je treba, da se župan posluži sredstev, ki mu jih nudi občinski red. Kakor hitro vidi, da mu manjšina namerava preprečiti sklepanje o kaki zadevi z odsotnostjo ali odstranje-njem pred glasovanjem, naj bo že
naprej toliko previden, da spravi stvar na dnevni red na ta način, da pošlje vsem odbornikom pismeno vabilo na odborovo sejo, v katerem navede vse predmete posvetovanja, če skušajo uporni odborniki preprečiti sklepanje o katerem izmed predmetov dnevnega reda s tem, da jih ni bilo k seji ali pa so se odstranili pred glasovanjem (ako imajo enega več kot tretjino odbornikov v svoji uporniški sredi), naj župan njih odsotnost ali odhod da zabeležiti v zapisnik ter skliče takoj z istim dnevnim redom novo sejo, če treba, že na prihodnji dan. Pismeno vabilo z istim dnevnim redom naj takoj da dostaviti zopet vsem odbornikom, (Za namestnike veljajo v smislu novega volilnega reda oni kandidati, ki neposredno slede izvoljenim odbornikom na kandidatni listi). Poleg tega je treba na vabilu z dnevnim redom tudi pripomniti, da je seja sklicana za posvetovanje o istih predmetih že v drugič in da so namestniki povabljeni v smislu § 42. odstavek 1. občinskega reda.
Ako pride uporni odbornik, njemu po vrstnem redu odgovarjajoči povabljeni namestnik ne pride v poštev, ako pa odbornika ni, nastopi dotični namestnik. Ako ni k seji ne upornih odbornikov ne njih namestnikov, ali če pred glasovanjem ute-čejo, je tako sklicana seja sklepčna tudi, če je navzoča samo polovica občinskega odbora. Župan naj bo v takem slučaju toliko previden, da ob otvoritvi seje ugotovi v zapisnik natanko, kdo je prišel k seji. Na ta način je županu mogoče vsako zadevo rešiti tekom 48 ur, ako ima za kak predlog vsaj polovico odbora.
Vrhutega pa ima župan pravico kaznovati uporne odbornike in njih namestnike, ki k drugi seji niso prišli, z denarno globo. Ali je mogoče prisiliti občinskega odbornika, da odstopi? S tem, da je prevzel kandidaturo na kandidatski listi kake stranke, je kandidat prevzel tudi obvezo, da bo ostal stranki zvest, ko bo izvoljen od njenih somišljenikov; zastavil je nekako svojo čast, da bo to obljuba izpolnjeval.
Ker pa so bili med kandidati pri raznih listah tudi ljudje, ki so takrat, ko so dali mož-besedo samo zato, da bi bili izvoljeni, držali figo v žepu ter že od vsega začetka zlorabili zaupanje ali pa se izneverili stranki kasneje iz nelepih sebičnih vzrokov, je nastalo med tovariši, ki so ostali možje, veliko razburjenje. Pozvali so izdajalca, naj takoj odstopi, da pride na njegovo mesto namestnik iz iz kandidatske liste. Tu pa se je iz-dajnik zarogal:: Odstopil pa ne bom in nihče me k temu prisiliti ne more.
Taki zgledi dajejo nauk, da je treba previdnosti in prevdarnosti takrat, ko se sestavlja kandidatska lista. Kdor je toliko nepošten, da zleze na tujo kandidatsko listo, tudi ne bo imel toliko ponosa in časti v sebi, da bi
od stranke poverjeno mesto odložil, kadar se pokaže, da se noče ravnati po njenih navodilih. Kdoj more občinski odbornik odložiti svoje mesto?
Med občinskimi odborniki vlada marsikje pomotno mnenje, da lahko odlože svoje mesto, kadar se jim zljubi. Toda občinski red določa, da mora vsak občan, ki ima pasivno volilno pravico, izvolitev sprejeti in službo odbornika vršiti, sicer lahko občinski odbor naprosi politično oblast (sedaj pokrajinsko upravo), da ga kaznuje z denarno globo. Pogoji, ki v smislu občinskega reda opravičujejo odložitev odborniškega mesta, prihajajo z ozirom na veljavni občinski volilni red, ki predpisuje izjavo kandidatov na kandidatni listi, da izvolitev sprejmejo — le še kot pogoji za odstop, in bi bili sledeči: starost nad 60 let, telesna hiba, ki brani opravljati uradne dolžnosti, trajna huda bolehnost in dolga ali večkratna vsakoletna odsotnost z doma.
O tem, ali je odbornik, ki hoče odstopiti, svoj odstop opravičil ali ne, razsoja občinski odbor, kateremu mora odstopajoči naznaniti odstop in ga podpreti z razlogi.
Amerika m ves raj
O Ameriki pravijo, da je dežela zlata. Komur gre pri nas slabo, razproda vse in «hajdi v Ameriko». Sedaj je sicer do julija po ameriškem zakonu zabranjeno priti v Ameriko, vendar jih je mnogo, ki komaj čakajo, da bi jo odjadrali preko morja in poskusili tam svojo srečo. Mnogo teh, ki si želijo Amerike, je lenuhov, ki mislijo, da se tam z lahkotnim delom zaslužijo svetli dolarji. Toda tam se mora delati, trdo delati, vse drugače nego pri nas, da se kaj zasluži. Res je tam zaslužek, ki se pa prav težko dobi, precejšen toda je tudi draginja takšna, da si more sedaj le malokdo kaj dosti prihraniti. Kakšne so sedaj razmere v Ameriki, nam spričujejo sledeči odstavki iz pisma, ki ga je pisal brat svoji sestri:
«Danes Ti hočem poročati, kako se godi meni v Ameriki. Tam doma si mislite, da gre meni bogvekako dobro tu, toda se bridko motite. Pri nas je vse polno takih, ki si morajo pasove pritegovati, ker nimajo kaj dati pod zobe. Mnogo ljudi je že končalo svoje žalostno življenje, ker niso mogli dobiti dela. Na stotisoče
je pri nas brezposelnih ljudi, ki bi je danes šli delat za vsako še tako sramotno svetu, v plačo, samo da bi kaj malega zaslužili. Toda, kaj se hoče, ko počivajo tvornice in jame. Zraven pa je še strašna draginja.
Meni se sicer še ni zgodilo, da bi ravno stradal, toda mnogo je Slovencev tu, ki jim močno kruli po trebuhu. Beda je tolika, da so se mnogi brezposelni spravili na tatvine in rop. To je že nekaj čisto navadnega in se dogaja vsak dan. Človek, ki ima kakšen novčič v žepu, si ni svest življenja pri belem dnevu. Poznam tu Slovenca, s katerim, sva že skupaj delala pred leti. Ko je prišla sila, ker ni imel dela, se je lotil tatinskega posla, in danes ga imajo za omreženimi okni. Seveda, dokler se je dalo kaj zaslužiti, so ljudje mislili, da ne bo tu nikoli pomanjkanja, da bo vedno dovolj dela in denarja.
- Zedinjene države so vtaknile svoje prste v evropsko klanje, kar je stalo mnogo denarja, in sedaj si morajo iskati vire, da pokrijejo dolgove. Tako je prišlo poleg vsega še to, da je treba plačevati nešteto vsakovrstnih davkov in taks. Seveda mora biti vse plačano. Tudi na delavce pride velik delež pri tem plačevanju. Še od zaslužka moramo plačevati takso. Po tem si lahko misliš, kako nam gre. Če ne plačaš sam, ti pa odtrgajo od plače/ Če imaš uro v žepu, če imaš več obleke, kot je neobhodno potrebno, moraš plačevati takso v tej naši novi domovini, o kateri si mnogi pri vas mislijo, da se pretaka v njej mleko in smetana. Toda, naj bi že te takse in davki bili, samo da bi se dalo kaj zaslužiti. Pa kaj hočeš, kjer ni dela, ga ni, makar da se na glavo postaviš.
v najbogatejši državi na državi, kjer je vrednost denarja najvišja, tako slabo, potem, pač gotovo v naši Jugoslaviji ne more biti vse v najlepšem redu. Kakor lahko po tem pismu sklepamo, je v naši državi, katere bogastvo je proti ameriškemu mušica, še mnogo boljše življenje za revne sloje, nego v zlati Ameriki, v kateri se morajo plačevati vsakovrstni davki in takse še v večji meri nego pri nas.
:m m
Napisal sem Ti sedaj, da boš vedela, kako živimo onstran široke morske luže. Žalibog še vedno tiščijo sem v Ameriko. Govoril sem zadnjic s človekom, ki je prišel pred kratkim semkaj, ter sem. ga vprašal, kako je kaj doma. Dejal mi je, da bi ga Amerika nikdar ne videla, če bi vedel, kako je tu. Sploh se vidi, da je bil vsakdo, ki je prišel po vojni sem v Ameriko, navajen doma boljšega življenja. Naj torej nihče ne rine sem, tudi ne pozneje, ker sedaj po zakonu itak ne sme.»
Tako se glasijo odstavki v tem pismu. Te vrste si naj prečrtajo vsi oni naši nezadovoljneži, ki za vsako malenkost rentačijo nad državo. Ako
Češkoslovaški poslanik v Beogradu Kalina je obiskal te dni našega zunanjega ministra Ninčiča in mu sporočil željo češkoslovaškega ministrskega predsednika dr. Beneša, da bi se ta rad sestal z našim zunanjim ministrom Ninčičem in po možnosti z ministrskim! predsednikom Paši-čem. Dogovorili so se, da se vrši
sestanek v Ljubljani. Dr. Beneš pride iz Pariza in bo poročal o svojih posvetovanjih, ki jih je imel v Parizu in Londonu. Temu sestanku pripisujejo veliko važnost. Bržkone se bo govorilo tudi o možnosti razširjenja Male antante, ki obstoji sedaj iz Jugoslavije, Češkoslovaške in Rumunije, na Grško in Poljsko. Obenem se bodo vsi trije državniki posvetovali o podrobnostih
konference Male antante v Beogradu Beograjska konferenca se bo v kratkem vršila. Na ljubljanskem sestanku se bo razpravljalo tudi o tem, ali se naj k beograjski konferenci pritegnejo tudi nekatere države, ki še niso članice Male antante, a stojijo z njo v prijateljskih stikih. Predvsem prideta v poštev Poljska in Grška, ki sta že sporočili svojo željo, da se udeležita beograjskih posvetovanj in bosta tudi na mednarodni konferenci v Genovi nastopali z Malo antanto.
Nemški listi poročajo, da je italijansko zunanje ministrstvo prejelo prošnjo radičevcev, naj bi se tudi hrvatski zastopniki dopustili na genovsko konferenco.
Kakor se nadalje poroča, je italijansko zunanje ministrstvo odposlalo radičevo prošnjo v odločitev vrhovnemu svetu. Tako izgleda, da hočejo radičevci na vsak način na genovsko konferenco, kjer bi zahtevali samostojno hrvatsko diržavo.
kom njihova prošnja ne bo uslišaia. Italija, ki je naša zakleta sovražnica, bo gotovo naredila vse, da radičevce podpre. Njej je brezdvomno vsaka, zmeda v naši državi ljuba, ker se boji, da bi se naša država preveč ne okrepila.
Ravno tako je Italiji neljubo, če bi se razširila Mala antanta. Italijanski strah pred Malo antanto
se bere med vrstami v italijanskih listih, posebno, ker se vobče domneva, da je Francija z Malo aiv tanto. Listi predbacivajo italijanskemu zunanjemu ministru, da si ni znal pridobiti vodilne vloge pri Mali antanti, s katero bo na genovsld konferenci resno računati.
Francoski listi poročajo, da je
na Portugalskem zopet prevrat.
Po neki vesti sta državni predsednik in predsednik vlade morala pobegniti v neko trdnjavo, kjer ju čuva zvesto vajaštvo. Kaj je pravi vzrok revolucije, še ta trenotek ni znano.
Bučka pri Krškem. V nedeljo 13. t. m. je zabavljal naš župnik g. Kopitar čez še ne ustanovljenega Sokola. Seveda ga nameravana ustanovitev Sokola silno peče. Že dolgo časa nimamo mira pred župnikom. Če pride človek k maši, da bi poslušal božjo besedo, že sliši zabavljanje. Napredni listi «Domovina», «I<metijski list», «Slovenski Narod» in «Jutro» mu silno težko ležijo na srcu in pri vsaki priliki se obregne vanje. V nedeljo, ko je končal pastirski list, je za «amen» dejal, da je bil prej v Avstriji naš škof knezoškof, duhovnik pa gospod, a sedaj da je berač. Seveda je berač, namreč takšen. ki pobira biro in denar ter boljše živi, kot mnogi kmetje, ki garajo neprestano od jutra do noči. Takšni berači, kot so mnogi duhovniki na bogatih farah, bi biii mi radi.
Trbovlje. Vsem je znano, da j« «Domoljub» pisan za najneumnejšl del našega naroda. Vsak odgovor bi bil torej nepotreben. Iz dobrohotnosti pa mu moramo vendar pojasniti razliko med dobrodušnim smešenjem nasprotnega samskega lahkoživca in falotskim poskusom, gmotno in služ-
beno oškodovati nasprotnega družinskega očeta. Ta poskus bo imel Skoro gotovo pa se tem veleizdajni-1 sicer ravno nasprotni uspeh, vendar
«UJHUWII II MUMIJI
A. ROJ:
Pismo klerikalnega poslanca svojemu župnilta
IV.
Častiti gospod župnik! Ne vem, Icaj bo! Mi, ki smo vendar pravi katoličani in imamo edino pravo vero, ne moremo priti do popolne oblasti in zapovedovanja, nasprotno, nekako potuhnjeno in prihuljeno sedimo osamljeni in silno malo nas je. Tudi Žebot, na katerega so gospod Korošec stavili vse nade, si ne upa odpreti ust in je še nekako bolj plah kakor mi. Oni dan je hotel roko poljubiti ohridskemu vladiki Velimiro-viču, pa so ga g. Korošec za škrice potegnili nazaj in mu povedali, da ni katoliški škof, ampak krivoverski. Iz jeze je potem Žebot napisal za «Stražo» hudo nevoščljiv članek, ker je slišal, da ima gospod Velimirovič denar za potovanje v Ameriko, kjer obišče pravoslavne Srbe. In res, zakaj bi naša država ne dala Žebotu nekaj milijonov, da bi jo odkuril čez morje, čeprav tam nima somišljenikov, pa bi lahko po sejmih vpil: «Vse po deset!*
Ker nas je pravih Koroščevih sol-datov tako silno malo, iščejo g. Korošec po Jugoslaviji zaveznikov. Neke Bunovce, potem nekaj Nemcev in Madžarov so baje že našli, dasi so bili kot minister silno hudi nanje, in zdaj pravijo, da je nekje v Jugoslaviji tudi nekaj ciganov, ki bi nam v sili tudi morda kaj pomagali. Meni ta politika sicer ne gre prav v glavo, a me je vseeno malo sram takega početja, toda gospod Korošec že vejo, kaj je prav, saj so dohtar sv. piskra.
Ko so bili še minister, so rekli, je bilo vse drugače in veliko bolje, kajti tedaj so lahko razpolagali z velikanskim denarjem in tudi drugi katoliški možje so lažje prišli do kakih jasli. Ko bi še zdaj, ko sem jaz poslanec, prišli tako daleč samo za nekaj tednov, tedaj vem, da bi takoj odložil svoj mandat, ako bi me odrinili od jasli ali ne dali kakega denarja. Pa bi že prej za svete katoliške namene kaj spravil na stran, kakor so mi oni svetovali, in če bi za mene kaj ostalo, bi bilo tudi prav, mislim.
S to nado ostajam pokorni
Janez Telebnik,
poslanec SLS.
Ka pustsii dan
Praktikant Petrič je bil silno vznemirjen. Njegova soseda, lepa gospi-ca Vida, nečakinja starega profesorja Ribnika, je namreč venomer brzela po hodniku, iz kuhinje vt sobo, iz sobe zopet v kuhinjo. Prenašala je iazlične stvari ter pri tem loputala z vrati, kakor da se ji strašno mudi. A ne le ona, tudi kuharica in gospa profesorica sta tekali hrupno sem-intja.
«Moj bog, kaj se je vendar zgodilo? Gotovo je profesor nagloma obolel,» je zdihoval Petrič. «Uboga Vida, kako je razburjena! Lice jej žari kakor vneto, zlati koderci pa so jej zlezli na obraz; danes je res še lepša kot sicer... kaj se je zgodilo?» se je vpraševal iznova, ko je zagledal zasopljeno Vido zopet na hodniku. Tekla je z mehkim omelcem za moko v sobo.
«0, o, debelega profesorja je menda zadela kap in ti nespametni ljudje ga bodo božali z omelcem, namesto da bi ga drgnili s krtačami. To je res preneumno!» se je jezil Petrič in dirjal razjarjen po sobi.
«Zakaj ne pošljejo po zdravnika? — Gotovo v svoji razburjenosti ne vedo pomoči... Da bi jim vsaj smel pomagati; a morda bi me odslovili, češ da sem usiljivec, ki se meša v tuje razmere.»
Pri profesorju je bilo nekaj časa ves tiho. A zopet so se burno odprla kuhinjska vrata in v sobo je skokoma tekla kuharica s kupom belih prtičev na roki.
«Kaj pomenja zopet to? Menda ga grejejo z gorkimi rutami,» je razmišljal skrbni praktikant in mencal po sobi. «Kako sitno, da je kuhinja tako oddaljena od stanovanja, rute so se gotovo med potoma vse shla-dile. Uh, te stare podrtije, vse je tako nerodno zidano!»
Zopet vse tiho. Petrič je stopical od okna k vratom in od vrat zopet k oknu, a čuti ni bilo ničesar. Kako rad bi bil tekel k zdravniku, pomagal bi jim bil, kjerkoli bi le mogel, a nočejo ga, ne marajo deliti z njim svojega trpljenja.
Bridka žalost mu je napolnila srce.
«Saj vendar vedo, da sem doma, a nihče me ne pokliče! To boli, res boli!» je zdihoval ves žalosten Petrič,
ga prepoveduje kristjanski in celo turški Bog. To metodo je prakticiral samo papež Aleksander VI., ki je svoje nasprotnike zastrupljeval, in še aekateri rimski «nezmotljivci» in podobni svetniki, katerim namen posvetuje sredstva in katerim pripada tudi «Domoljubov» žegnani in s Pori-novim vinom maziljeni dopisnik iz Trbovelj.
*
Sv. Lenart pri Laškem. Priljubljeni nam list «Domovina», ki nam prinašaš od vseh krajevi sveta vesele, pa tudi zanimive novice, samo iz našega kraja ne prineseš niti enega dopisa, kakor da bi pri nas vsled hude zime bilo vse zamrznjeno in zaspano. Toda temu ni tako. Tudi pri nas bedimo in kaj radi prebiramo list «Domovino», ker je veliko poučlji-vega in zanimivega čitanja v tem listu. Dasiravno nas gledajo naši klerikalci postrani, posebno «domo-ljubovke» škilijo na nas od strani kakor «kitajske koze», si mi iz tega nič ne storimo. Nas je čim dalje več, rastemo kakor gobe po dežju. Ko sem pretečeni teden bil v Laškem po opravkih, sem videl, kako so prihajale ženske od več strani na trg in se pomikale gori proti farni cerkvi. Vprašal sem nekega moškega, zakaj danes samo ženske hodijo proti cerkvi, ali je sv. maša tako pozno. «Kaj še, ni maša», mi je odgovoril, «tisti Krajnc je povabil vse stare device, ki so zopet za «jesih» ostale, da jih bo s kakimi lažmi potolažil, da ne bodb obupalo Nato sem se napotil proti domu. Kar srečam tudi peto-rico šentlenartskih devic. Takoj sem bil na jasnem, da gredo tudi iskat Krajnčeve tolažbe, kajti tudi te device čaka ista usoda, da bodo ostale za «jesih». «Kam pa greste, dekline?» sem se predrzni! vprašati. Dobil sem kratek pa resen odgovor od voditeljice te petorice. «Na Laško gremo!» Bi le so ponosne, kakor da bi si šle poročne obleke kupovat. Pa kaj, one ne marajo kmetskih fantov, temveč hočejo za može uradnike. Mislil sem si: Mogoče pa gospod Krajnc ve doli v Beogradu za katerega «ledič-niga» uradnika z metlo in lopato, da bi bil priličen za Emo ali za katero drugo njeno tovarišico. Mi fantje od tare ne maramo onih, ki gledajo previsoko in ki bi se nazadnje zadovoljile tudi z nami, toda nas ni. Zato si pa naj pojejo sledečo:
Prišla je pepelnica,
ostala sem s'rotica,
— pa zopet sta se ga lotila skrb za profesorja in sočutje z lepo Vido.
«Uboga Vida, kako bo žalostna, ako jej umrje dobri stric! Pravi oče jej je bil. Oj, to se ne sme zgoditi!»
Profesorjeva vrata so se odprla iznova s hruščem, kakor blisk je švignila Vida po hodniku v kuhinjo. Petriču je vztrepetalo srce. Niti minute ni mogel mirovati.
«Kaj bi dal, ko bi le vedel, kaj se je zgodilo ubogemu profesorju! Bledega... mrtvega vidim pred seboj... Morda pa vendar mislijo, da me ni doma, a jaz sem tako nespameten ter se skrivam za zaveso. Okno odprem, da me vidi gospica, ko pojde zopet v sobo.»
Precej časa je stal Petrič pri odprtem oknu ter čakal. Toda Vide ni bilo. Bila je huda zima, a nervozni praktikant ni čutil mraza, kajti vse njegovo mišljenje in čustvovanje je bilo pri siroti Vidi; čutil je le bridko žalost vsled nesreče, ki jo je zadela; videl jo je v duhu vroče plakati in zdihovati.
«Morda se je v bolesti onesvestila. Čuj — kaj je to? — Ali ne joka nekdo? ... Nič več ne morem vzdržati, k njej moram, moram pomagati njej
žalostna, brez moža, zastonj sem ga čakala.
Nič druz'ga ne borni st'rila, ko vrat si bom zavila: Vzem' zlod' ljudi, k' so fovšni mi, ne vedo, kak' se men' godi.
Gospod Krajnc bi pa tudi veliko več zaupanja dosegel pri svojih zaupnicah, če bi kateri namesto tolažbe pripeljal iz Beograda ženina. Če bo kedaj ženska volilna pravica, bi ga te njegove klerikalne ljubljenke takoj izvolile za poslanca. Mi fantje šent-lenartski si bomo pa zapeli takšnole:
Na Gorelcih je dosti deklet; so stare in mlade, vse žene bi bile rade. Onih dobil bi lahko vseh pet.
Fant od fare.
*
Žalec. Tukajšnja krajevna organizacija demokratske stranke je imela 8. t. m. občni zbor pri g. V. Kukcu. V odbor so voljeni gg.: Vilko Ku-kec kot predsednik, A. Naprudnik kot blagajnik, R. Vrečar kot tajnik, Vizovišek, šušterič, Brinar, Wudler in Voglar kot odborniki, Rizmal in Virant kot preglednika. Po formalnostih občnega zbora je imel nar. poslanec g. dr. Kukovec daljše poročilo o političnih razmerah. Sprejela se je sledeča resolucija: Kmečko-obrtniški program, kakor ga je razvil poslanec dr. Kukovec dne 2. februarja v Središču, odgovarja stvarnim potrebam Slovenije in pozitivne državne politike. Z ozirom na velike naloge, ki čakajo rešitve v celotni upravi države kakor tudi v administrativnih in samoupravnih enotah, smatramo enotno organizacijo vseh naprednih struj za patrijotično dolžnost vseh odgovornih mandatarjev naroda. Niti v programih niti v dosedanjem delovanju samostojne kmetijske, narodnosocijalne in demokratske stranke ne vidimo nepremostljivih zaprek za njih koncentracijo. Zatem je podal g. župan Vabič daljše razmotrivanje o hmeljarstvu v Sloveniji.
Ložnica pri Celju. Dne 19. februarja ob pol ene ponoči je umrl veleposestnik Ivan Nahperger v starosti 56 let. Bolezen si je nakopal v vojni. Bil je naprednjak. N. v m. p.! — V našem okraju zelo bolehajo ljudje za špansko boleznijo. Zima je zelo huda in močen sneg leži. Imeli smo že 16 stopinj Celzija pod ničlo. Prihodnjič kaj več.
in ubogemu profesorju, ako je sploh kaka pomoč še mogoča>
Odprl je urno vrata, a skoraj bi bil butnil ob Vido, ki je prihitela prav isti hip z veliko skledo v rokah.
«Pardon! Hiteti moram, da se mi ne prehladi,» je dejala ter izginila za vrati.
Petrič je obstal osupljen na mestu.
«Kaj je rekla? Da se ne prehladi? Kdo?»
«Kajne, gospod doktor, kako tekam semintja» se je oglasila Vida že zopet za Petričevim hrbtom. «Ba-la sem se, da se mi testo ne prehladi, zato sem tako dirjala poprej.»
«Kaj pa se je, za božji čas, vendar zgodilo, gospica?»
«1 kaj naj bi se bilo zgodilo! Pustni torek je — krofe delamo!»
TO SO NORCI!
Ribničan Tone je stal kot avstrijski vojak na straži v Karpatih. Kar pade blizu njega granata iz ruskega topa. Naš Tone ostrmi.
Ko pa zasliši novo topovsko grmenje, ogorčen zakriči: «Ali ste norci, ali ne vajste, da so ljudje tjukaj ?»
Šoštanj. Dne 12. t. m. se je vršil tukaj občni zbor JDS., na katerem je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik g. Matija Marinček, notar v Šoštanju, podpredsednik g. Martin Vrečko, učitelj v Šoštanju, blagajnik g. Josip Drevenšek, sodni oficial v
NAŠA SAMOPOMOČ IN ZADRUŽNIŠTVO.
Lep pregovor, na katerega se kmetovalci večkrat sklicujejo, se glasi: «Pomagaj si sam in Bog ti pomore». Res je tako! če si ne bo vedel gospodar sam pomagati pri svoji kmetiji, potem je revež. Sam se mora pobrigati in skrbeti, da prideluje dosti raznih pridelkov potrebnih za dom in za prodajo, da redi dosti živine itd. itd. Biti mora razen tega skrben, priden, varčen itd., sploh mož na svojem mestu, da bo šlo gospodarstvo prav izpod rok.
Ali v mnogih slučajih mu je vendar le treba tudi pomoči drugih kmetovalcev, da bo delo uspešno. Vzemimo n. pr. škodo, ki jo povzročajo črvi (ogrci) in miši po naših njivah. Vprašam, kaj zmore v tem slučaju posamezen gospodar napram tem nevarnim škodljivcem na polju? Toliko kakor nič! Nepregledna je škoda, ki jo delajo ti skriti sovražniki pod zemljo našim pridelkom! In koliko dobrega bi se lahko doseglo, ako bi si kmetovalci podali roke za skupen boj proti tem škodljivcem! Koliko več bi se lahko pridelalo po naših njivah in travnikih!
Pa poglejmo dalje! Glede reje potrebnih plemenjakov smo danes še zelo na slabem in trpi vsled tega vsa naša živinoreja. Vsa ta reja visi tako-rekoč v zraku in je danes bolj slučajna kakor ne, izvzemši na velikih posestvih. Časih imamo bika v bližnji okolici, časih ne, enkrat je dober, drugič zopet slab, zdaj je te pasme, za tem zopet druge itd. Škoda, ki jo trpi na ta način naša kravjereja, je velika. Koliko dobrega bi se lahko doseglo in kako daleč bi lahko bili že z našo živinorejo, ako bi se naši živinorejci zavedali svojih dolžnosti in ako bi hoteli skupno skrbeti za dobre in pripravne plemenjake! Tako pa nimamo z nekaterimi izjemami nič urejenega, nič gotovega! Ali ne uvi-dite, da je naša skupna dolžnost, skrbeti za dobre plemenjake? Tukaj treba vzajemnega, zadružnega dela, saj se gre za naše lastne koristi!
Pa pojdimo še korak dalje! Pomislimo, koliko več vspeha bi lahko dosegli, ako bi povsod skupno naročali gospodarske potrebščine! Po koliko ugodnejših pogojih bi jih lahko prejemali in koliko bi se dalo prihraniti! In nasprotno. Koliko lažje in uspešneje bi se dali prodajati razni naši pridelki, ako bi se lotili skupne prodaje!
Kar ni mogoče doseči v samopomoči, tam se moramo poprijeti dela z združenimi močmi! Tako kakor po drugih krajih! To zahteva čas in današnje razmere! Če smo vneti za društveno delovanje pri raznih drugih društvih n. pr. pri gasilstvu itd., zakaj bi se odtegovali važnemu delu pri gospodarskih zadrugah, ki je rešilno za našo bodočnost!?
Tedaj ne samo samopomoč, tudi zadružništva je treba, da bo naše gospodarstvo v prihodnje bolj uspešno.
VELIKA ŠKODA PRI OZKIH KRAJIH - V ŠTEVILKAH.
Škoda, ki jo imamo v ugodnih legah z ozkimi kraji, je velika. Kaže se najbolj na tem, da odpade po nepotrebnem veliko rodovitnega prostora in s tem tudi veliko pridelka. Sledeči račun nam to najbolj pokaže.
Šoštanju, odborniki gg. dr. Branko Žižek, zdravnik v Velenju in gdč. Gusta Janežič, učiteljica v Šoštanju, pregledovalca računov gg. Ivan Zupan, postajenačelnik in Ivan Verdnik, oba v Šoštanju.
Vzemimo njivo, ki je velika za 5 mernikov posetve, ki meri tedaj 5000 štir. metr. Ta njiva je 50 metr. široka in 100 metr. dolga. Kraji so po 2Y% metr. široki, razori pa po 30 centi-metr. Vseh krajev je 18 in ravno toliko je razorov.
Ves prostor na teh 18 razorih je takorekoč izgubljen. Znaša pa, kakor kaže sledeči račun. Če so ti razori po 30 centimetr. (približno en čevelj) široki, potem znaša vsa širina teh razorov skupaj 5 metr. in 40 centimetr. (18 X 30), in ker so razori po 100 metr. dolgi, znaša vsa površina, ki jo zavzemajo razori, 540 štir. metr. (100 X 5'40). Pa vzemimo, da znašajo samo 500 štir. metr.
Ako meri vsa njiva 5000 štir. metr. in odpade na razore celih 500 štir. metr., potem nam ostane za posetev in pridelovanje samo 4500 štir. metr. prostora. Na ta način zgubimo vsled ozkih krajev eno celo desetino (10 %) njivskega prostora! To je pa silno veliko! Ker zgubimo na ta način tudi desetino pridelka!
Recimo, da smo pridelali na tej njivi 700 kg pšenice v zrnju. Zaradi ozkih krajev smo je pridelali tedaj za eno desetino premalo, namesto 770 kg samo 700 kg, tedaj za 70 kg manj. To je pa velika škoda! Če računamo danes za izgled 1 kg pšenice samo po 10 K, imamo škode za 700 K. In pri tem ni izguba pri slami še nič vpošteta.
In vsa ta škoda samo na eni njivi, ki je velika 5000 štir. metr.! Koliko pa znaša škoda na vseh drugih njivah dotičnega posestva? In koliko na njivah celega okraja? In to leto za letom! Koliko znese ta škoda v desetih in več letih?!
Pa vzemimo tudi nižjo ceno za razne pridelke in za ta izpadek pri vsakoletni letini! Vzemimo, da so kraji tudi širši, kakor so zgoraj navedeni. Še zmeraj se kaže pri obdelovanju na ozke kraje tako velika izguba, da treba z njimi prenehati. In sicer povsod, kjer so lege ugodne in pripravne za široke kraje ali pa za oranje brez krajev.
Čas je, da začnemo tudi pri zemlji računati in varčevati!
OD OZKIH KRAJEV K ŠIROKIM KRAJEM.
Kako naj se lotimo tega dela? — Na prvi pogled se zdi to vprašanje nepotrebno, ker je iz ozkih krajev lahko delati širše kraje. Treba le, da se vzame več ozkih krajev skupaj in da se jih obdela za en kraj.
V resnici je pa stvar le nekoliko drugačna, če hočemo dobiti kraje, da se ne bodo prejšnji razori prav nič poznali in da bo zemlja po celi njivi dobro obdelana.
Široke kraje delamo iz dveh, treh ali več ozkih krajev. Čim širše kraje napravimo, tem boljše. Vselej je pa treba, da obdelamo najprej nepotrebne razore.
Razori naj se v ta namen vsak za se zorjejo. Najprej naj se z dvema ozkima brazdama razorjejo, tako da se trda tla kolikor mogoče dvignejo, zrušijo in zrahljajo. Na ta način raz-orani razori naj se z nasprotno vrezanimi ozkimi brazdami zopet zasujejo (priorjejo, skup zmečejo) in zravnajo. S tem razoravanjem in zopet-nim prioravanjem razorov se zemlja krepko zrahlja in obdela. Tako delajo po naprednih deželah sploh z razori, predno začnejo orati. In tako bi mo-
Kmetijski glasnik
rali delati tudi pri nas, da bi bila zemlja bolje obdelana!
Če smo na ta način razore zasuli in zaravnali, še le potem začnemo z oranjem na široke kraje oziroma z oranjem brez krajev, če imamo ob-račljiv plug doma.
Široke kraje delajmo kar se da široke. Nič za to, če moramo živino bolj na daleč obračati. Kolikor manj bo razorov, toliko več bo rodovitnega prostora in toliko več pridelka! V mislih nam bodi v tem slučaju pred vsem to, da pomnožimo površje rodovitne zemlje in da zemljo čim skrb-neje obdelamo.
DOBRA KRAVA.
Skrben živinorejec se mora tudi pri reji krav postaviti na gospodarsko stališče. Reja krav se mora izplačati! Krava mora s svojim užitkom (mlekom, teletom in gnojem) poplačati vse stroške za rejo, za krmo in za strežbo.
Če pregledujemo te naše živali po različnih hlevih, vidimo, da so krave jako različne vrednosti za užitek in da je tudi veliko slabih vmes. Krivi smo temu navsezadnje sami, saj so te živali sad našega dela in naše iz-reje. Veliko hvaležnega dela nas čaka zaraditega še pri tej reji, da jo spravimo do večje dobičkanosnosti!
Do,bra krava se mora odlikovati s tem, da je dobra za molžo in dobra za pleme. Danes moramo zahtevati, da je krava ob dobri reji tudi dobra za molžo, kajti le v tem slučaju nam poplača stroške za rejo. Ker se v naših razmerah ravna mlečnost pred vsem po krmi in strežbi, moramo zavzeti stališče, da je treba mlečnost pospeševati z močnim krmljenjem in da je treba krave sploh močno (intenzivno) rediti, če hočemo kaj prida užitka. Brez redno dobre strežbe in močne krme si danes dobre mlečnosti ne moremo misliti. Kajti iz nič ni nič! V tem pogledu si moramo kravje telo predstavljati za majhno in živo tvornico, ki pretvarja použito krmo v tečno in dragoceno mleko, če ni krma zadosti tečna in močna, potem tudi dosti tečnega mleka ne moremo pričakovati. To je jasno. Po teži krav in po množini in tečnosti krme se ima ravnati tudi množina mleka.
Krava naj bo pa tudi dobra za pleme. To~je druga lastnost, ki jo od nje zahtevamo. Vsako leto naj da po eno tele! Le v tem slučaju je njena reja najbolj uspešna. Redna vsakoletna vbrejitev in redna otelitev stoji tudi v najtesnejši zvezi z njeno mlečnostjo in z njenim užitkom. Krave, ki se redno ne vbreje, so slabše za molžo in dosledno tudi slabše za rejo. Pri takih kravah se molzna doba podaljša na škodo njeni mlečnosti, vsled česar se navadno zgodi, da nam vsled prepozne vbrejitve ostanejo predolgo časa suhe t. j. brez mleka in se na ta način ves užitek močno zniža. Vzroki taki neredni vbrejitvi so različni. Krivi smo včasih tudi sami, ker se premalo zanimamo za te živali v dobi pojanja in ne ravnamo z njimi kakor bi bilo treba. Izključno zaprta reja v hlevu je za take živali zelo pogrešna, ker ne odgovarja naravnim potrebam in zahtevam teh živalij.
Bodimo tedaj tudi na to stran čim dalje bolj preudarni in skrbni in sku-šajmo priti do reje takih krav, ki bodo dobre v enem in drugem pogledu.
vsem naravno, kajti med Švico, kjer je tako napajanje v navadi, in med nami je vendar le velika razlika.
V Švici, tej sloveči živinorejski deželi, je napajanje telet splošno vpeljano in se tam izvaja že nad 100 let. Tam danes sploh ne poznajo več sesanja telet pri materi. Tam je danes napajanje tudi potrebno in sicer prvi vrsti zaradi obilne mlečnosti on-dotnih krav. Tam molzejo krave po porodu po 16, 20 in 24 litrov mleka in bi bilo naravnost nedopustno, da bi se tele igralo s takim vimenom in da bi ga kvarilo spričo visoko razvite ondotne mlekarske industrije
Pri nas so v tem pogledu razmere bistveno drugačne. Zato se pa tudi tako napajanje ne da enako priporočati. Za nekatere kraje velja, za druge ne. V obče se da napajanje priporočati le pri kravah, ki so dobre molznice, ki dajejo več mleka kakor ga tele potrebuje. Če nam pa krava manj molze in je mleka komaj za teleta dosti, potem se napajanje, ki stane dosti truda in točnega dela, ne izplača, ker bi se z napajanjem nalagali delo, ki je več ali manj nepotrebno.
Napajanje je priporočati zaraditega le v najbolj živinorejskih okrajih, kjer je molzna živina doma in kjer se gleda na užitek iz mlekarstva. Po teh krajih se gleda na rejo dobrih molznih krav in se tudi vsa mlečnost pospešuje z bolj močno hlevsko rejo in z dobro pašo. Po teh krajih najdemo navadno tudi najboljše mlekarice. Tukaj naj se živinorejci najprej po-prijemajo takega napajanja, ker ima res tako velike prednosti, da je prav takemu napajanju pripisati, ako imajo v Švici danes tako lepo in tako molzno živino, kajti z napajanjem se teleta vse lažje in bolje odstavljajo, dočim pridobivajo krave na svoji mlečnosti.
Za druge naše kraje, izvzemši posamezne slučaje, pa še ni prišel čas za napajanje, ker jim manjka pogojev za razvoj mlekarstva in za rejo prvovrstnih mlekaric.
Če moramo kupovati tuja semena, bodimo previdni. S tujim semenom ki ni preizkušeno v našem kraju, treba delati najprej potrebne poskuse, da se prepričamo o njega vrednosti. To velja posebno pri naročevanju različnega žitnega semena in semenskega krompirja. V vojnih letih smo imeli dosti bridke izkušnje s tujim češkim in drugim semenom, tako da smo se lahko naučili potrebne previdnosti.
Za semena, ki jih moramo kupovati kakor n. pr. deteljna in pesna semena itd., se je treba takoj pobrigati, če nismo tega dosedaj storili, ker je zadnji čas. Naj se gleda pri teh semenih tudi malo bolj na jamstvo glede pristnosti, čistote in kaljivosti, kakor smo bili dosedaj vajeni. Če so semena tako draga, naj bodo tudi dobra!
VREDNOST NAPAJANJA TELET ZA NAŠE KRAJE.
Napajanje telet namesto sesanja ima razne prednosti. Zaraditega se je ztrčelo tudi že pri nas priporočati. Nekateri živinorejci so se tudi po-prijeli napajanja in z lepim vspehom, tako da so zadovoljivi s tem načinom
prve izreje. Splošno pa tako napa janje ne bo prodrlo, kar je tudi po- 1 dobrim semenom, potem šele drugod.
SKRBITE ZA BOBRA SEMENA.
Pomlad se polagoma približuje in z njo vred glavno kmetovalčevo delo: spomladna setev. Treba bo pripravljati zemljo, sejati žita, sočivje, ko-renstvo in gomolje, krmilne rastline itd. Potrebno je, da smo že sedaj pripravljeni, da imamo pripravljeno orodje za obdelovanje, potrebna gnojila, pa tudi potrebna semena. Posebno je poudarjati, da skrbimo res za dobra in prava semena. Za seme je jemati prvovrstne pridelke, pa naj si bo pri žitu ali pa pri drugih rastlinah.
Ni zadosti, da očistimo žito od ple-velnega zrnja in drugih smetij, ampak treba, da sejemo najboljše zrnje in najboljše vrste žita. — Na sorti je veliko ležeče! V tem oziru naj se uporabijo izkušnje, ki jih imamo z eno ali drugo pri nas že preizkušeno sorto! Take poskuse je tudi zanaprej delati in so kmetijske podružnice najbolj poklicane, da prirejajo pri znanih kmetovalcih take poskuse. Razentega je jemati izbrano blago, najtežje in najlepše zrnje za setev. «Kakršno seme — takšen pridelek» je sicer star pa še zmeraj in čim dalje bolj važen pregovor, ki ga ne moremo dosti toplo polagati na srce našim kmetovalcem. Ni tedaj zadosti, da sejemo n. pr. tisto vrsto ovsa, ki se pri nas najbolj sponaša, ampak treba, da vzamemo od te sorte najtežje zrnje za setev. V ta namen moramo semenski oves tudi vejati. In po tem načelu je ravnati tudi pri vseh drugih semenih. Seme naj se izbira in od-bira! če nimamo doma dobrega semena, naj se dobi pri sosedu, če ima sosed lepše vspehe. Najprej se je treba v domačem kraju ogledati za
= Množina naših bankovcev je po izkazu Narodne banke SHS. dne 8. februarja narastla v prvem tednu meseca februarja za 69,345.775 na 4„640,241.515 dinarjev. Kovinska podlaga je istočasno padla za vsoto 958.961 na 398,225.435 dinarjev.
= Vrednost našega denarja. Dne
22. t. m. se je dobilo: 1 dolar za 308 do 312 naših kron, 100 češkoslovaških kron za 575 do 580 naših kron, 100 frankov za 2800 naših kron, 100 nemških mark za 148 do 150 naših kron, 100 laških lir za 1550 do 1560 kron, 100 avstrijskih kron za okoli 5 naših kron, 100 madžarskih kron za 46 in pol naše krone.
= Cene žitu v Somboru dne 21.
t. m.: pšenica 1780 do 1800K koruza 1380 do 1400 I<, oves 'l300 do 1320 K, moka št. 0 od 24 do 24.50 K, št. 2 od 23 do 23.50 K, krušna moka 22 do 22.50 K, otrobi 980 do 1000 K.
= Prevozni promet na progi Maribor-Špilje-Ljutomer je zopet otvorjen.
= Vinarski in sadjarski tečaj priredi kmetijska šola na Grmu za kmetijske mladeniče, ki se hočejo praktično izvežbati v vinarstvu in sadjarstvu, to je v napravi vinogradov, sadovnjakov, trtnic in drevesnic, v cepljenju, obrezovanju in negovanju trt in drevja, v gnojenju in obdelovanju vinogradbv in sadovnjakov itd. Vež-banje se vrši pod strokovnim vodstvom in s teoretično utemeljitvijo j vsakega dela. Tečaj se prične i. aprila in konča 31. oktobra 1922. Sprejme se 10 do 12 učencev v starosti najmanj 15 let. Učenci dobivajo na zavodu popolnoma prosto oskrbo in mesečno 30 K nagrade. Bolehni ali slabo razviti mladeniči se ne sprejmejo. Prošnje za sprejem, katerim je priložiti izpustnico ljudske šole, krstni List ali domovnico in potrdilo županstva o lepem vedenju, je vložiti pri ravnateljstvu državne kmetijske šole na Grmu, pošta Novo mesto, najpozneje do 15. marca t. 1.
=3 Mesarska obrtna zadruga v Celju je imela svoj letni zadružni zbor dne 12. februarja. Zadruga šteje 100 članov, 50 vajencev in 32 pomočnikov. Denarno poslovanje izkazuje 2579 kron izgube, ker se je odpisalo vojno posojilo 5000 kron. Zadružnim načelnikom je bil za dobo treh let zopet izvoljen g. Franc Rebeuscheg, za namestnika pa g. Adolf Urbančič. Zadruga je sklenila raztegniti svoj delokrog na ves politični okraj celjski, brežiški, konjiški ter sodne okraje šoštanjski, slovenj-graški in rogaški.
■= Tečaj za pridelovanje in umno uporabo krme priredi državna kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu dne 4., 5. in 6. aprila. Pričetek je razpravljalo o upravni razdelitvi dne 4. aprila ob 8. uri zjutraj. Pod- j Slovenije, v čemur so se vsi zaup-
učujeta teoretično in praktično strokovna učitelja F. Malasek in inženi-jer Ferd. Vončina in sicer o sledečem: setev, oskrbovanje in gnojenje detelj in krmskih mešanic na njivah, gnojenje in oskrbovanje travnikov, naprava novih in zboljšava starih travnikov; sestava živalskega telesa; redilne snovi, njih poraba in nadomeščanje; konserviranje krme (sušenje, silaža, itdi.), proračunanje, priprava in pokladanje krme. Radi velike važnosti pouka se vabijo gospodarji, da se tega tečaja v obilnem številu udeleže. Prijaviti se je čim-preje z dopisnico pri ravnateljstvu šole.
= Nova tovarna. V Ljubljani se je pred kratkim ustanovila delniška družba «Metra», ki bo kmalu začela v Kamniku izdelovati suknene izdelke, sprva z dvema oddelkoma: za strojno pletenje in za strojno tkanje. Podjetje je v domačih rokah.
= Poljedelske šole v Dalmaciji. V kratkemi otvorijo v Dalmaciji dve novi poljedelski šoli, in sicer na Glavici pri Kninu in v Blatu na otoku Korčuli.
= Naša trgovinska mornarnica šteje skupno 808 ladij, od katerih je 666 jadernic z 11.000 tonami in 142 parnikov s 128.000 tonami. 113 par-nikov je za obalno plovbo, 29 pa za prekmorsko plovbo.
= Potreba žita v Češkoslovaški znaša na leto 350 tisoč vagonov.
Beleike
+ Proti previsokemu obdavčenju vozil. Poročajo nam z raznih strani, da vlada med ljudmi velika nevolja vsled previsokega obdavčenja vozil. Tako nam piše neki kmetski posestnik: «Nič ne rečem, 100, 200, 300 kron plačam rad od voza, toda 1600 kron je vendar preveč. Mnogi, ki rabijo svoje koleslje le po parkrat na leto, so sedaj prisiljeni te prodati ali razsekati.» — Gotovo je, da bi se pri obdavčenju vozil moralo ozirati na kmetske posestnike, ki pogostokrat svoje koleslje ali kočije uporabljajo res le komaj po dvakrat, trikrat na leto. Kako draga bi pa prišla pri talcem; obdavčenju ena vožnja! Tukaj je na vsak način treba odpomoči. Naše pbslance pozivamo, da store vse, kar je v njihovi moči, da se to obdavčenje vozil za kmetske posestnike omili.
+ Za združenje vseh naprednja-kov. V soboto zvečer je priredila demokratska stranka zborovanje v Dravogradu, v nedeljo dopoldne v Slovenjgradcu, zvečer pa v Šoštanju. Na vseh treh shodih je poročal minister n. r. dr. Kukovec o političnem položaju in o potrebi združenja naprednega življa. Povsod je bila soglasno sprejeta sledeča resolucija: «Zborovalci z veseljem pozdravljajo klic voditelja demokratske stranke in svojega poslanca dr. Kukovca o nujni potrebi združenja narodnih in naprednih sil in poklanjajo temu po-kretu tem večje zaupanje, ker je bil pod istim političnim vodstvom že pred 15 leti izvoljen v tem okraju prvi neodvisni napredni kmečki zastopnik, Vinko Ježovnik. Pričakuje, da se strnejo napredni činitelji z ozi-rom na velike gospodarske in socijal-ne naloge k uspešnemu delu v samoupravah v enotno organizacijo. Poslancu dr. Kukovcu izrekajo zlasti z oziram na njegov trud za udruženje narodnih in naprednih sil svoje zaupanjem
+ Zborovanje zaupnikov demokratske stranke v Maribor«. V torek
se je vršilo v Mariboru zborovanje zaupnikov JDS. iz mariborskega volilnega okrožja. Na zborovanju se
niki zedinili. Sprejela se je tudi resolucija, ki zahteva nujno ureditev vprašanja prehrane krajev, kjer je premalo živil, in sicer z omejitvijo izvoza na ta način, da se izvozna carina poviša. Resolucija zahteva nadalje, da se preskrbi zadostno število vagonov za prevoz živil.
+ Shod samostojnih kmetov v Slovenski Bistrici se je vršil v nedeljo 19. t. m. Shod so hoteli motiti (klerikalci in ga pod komando mariborskih klerikalcev razbiti, kar se :jim pa ni posrečilo. Na shodu je govoril tudi poljedeljski minister go :spod Pucelj. Za predlagano resolucijo pa so glasovali celo — kleri-Ikalci, kar je hudo jezilo mariborske Iklenkalne veljake. Shoda so se ude-lležili tudi demokrati, ker se je sploš-mo pričakovalo, da bo g. minister IPucelj odgovoril na znana Kukovče-va izvajanja glede združenja vseh naprednih sil. G. Pucelj pa ni o tem mič govoril —• menda vsledi navala Merikalcev. Ravno ta naval klerikal-ccev je tudi pokazal, kako je potrebno skupno smotreno delo proti klerikalcem, zakletim sovražnikom vsega iresničnega napredka. Med napred-tnjaki niso razlike takšne, da ne bi moglo priti do kakršnegakoli združenja proti klerikalcem.
-f Od mrtvih je vstal. Pravzaprav apioh ni umrl, temveč so ga samo llisti pustili umreti. Stvar je bila sledeča: Lansko leto je pobegnil iz beograjskega zapora Mladen Marinko-wič, eden glavnih obtožencev zaradi aatentata na Aleksandra. Meseca no-vvembra se je naenkrat poročalo, da j<je grška policija v Solunu aretirala mekega Srba, ki je bil brez vsakih ddokumentov, a je bil po osebnem oopisu podoben pobeglemu atenta-htorju. V Solun je odpotovalo nato nneVaj uradnikov in agentov beograj-s ske policije, ki so hitro ugotovili, da sise je grška policija zmotila in are-tiirala nekega kleparskega pomočnika B3ožidara Veljkoviča. Na posredova-mje našega konzulata so Veljkoviča izzpustili iz ječe. Kratek čas nato so ODbjavili razni listi strašne vesti, da jee ubogi Veljkovič tretji dan, ko so g?a izpustili iz ječe, umrl, ker so ga haoteli baje beograjski policijski organi z mukami prisiliti k priznanju, dda je on res atentator Marinkovič. TTo strašno zgodbo sta sedaj pora-bbila socijalnodemokratska poslanca EEtbin Kristan in Nedeljko Divac, da sfcta vložila interpelacijo na ministra zza zunanje in notranje zadeve, v kateri zahtevata pojasnila. Toda slu-čaaj je hotel, da se je ravno te dni, ko stta poslanca vložila svojo interpelacijo, pojavil v Beogradu sam živ in zcdrav Božidar Veljkovič, ki ne ve niicesar o kakih mukah in zatrjuje, dda še ni umrl. Tako nastajajo pri nas krrvave balkanske vesti, seveda vedno le; v tistih listih, ki rujejo proti državi i in ki hočejo s takimi vestmi uni-čeevati ugled naše države v inozem-sttvu. Med te skrbne zbiralce balkan-skkih dogodivščin spada zlasti mari-bcorska klerikalna «Straža», ki je naj-brrie gornjo vest tudi prinesla.
S^kolstvo
Telovadišče za prvi jugoslovanski vssesokolski zlet v Ljubljani bo prire-jenno na ljubljanskem polju blizu glžlavnega kolodvora ob Linhartovi ulilici. Ves prireditveni prostor meri 783 tisoč kvadratnih metrov. Na telo vaadišču bodo 4 tribune, garderobe za i člane in članice in drugi potrebni i prostori: zletna pisarna, rešilna pccstaja, pošta, trgovine, itd.
Novosti
^iarofalte in širite »Domovino"!
*	Minister za socialno skrbstvo dr. Žerjav je odpotoval 19. t. m. preko Zagreba in Sarajeva v Dubrovnik v svrho zdravljenja.
*	Kraljeva zaroka v Bukarešti. Kralj Aleksander je prispel v ponde-ljek v Bukarešto in je bil od rumun-ske kraljevske rodbine sprejet na kolodvoru. Pozdrav je bil zelo prisrčen. Predsednik bukareške občine je nagovoril kralja Aleksandra sledeče: «Srečen sem, da morem v imenu bukareškega prebivalstva pozdraviti junaka, kralja vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev. Prebivalci Bukarešte so srečni, da Vas morejo sprejeti. Dovoljujem si, ponuditi Vam kruha in soli.» Kralj Aleksander je sprejel kruh in sol, nakar se je vršila revija častnih čet. Potem se je vsa družba podala na dvor. V metropoli se je vršila svečana služba božja, ki se jo je udeležila vsa kraljeva rodbina in se potem odpeljala v vilo Cotocali, kjer se je ob 17. uri izvršila svečana zaroka s princezo Ma-riolo. Zaroki so prisostvovali ministrski predsednik Pašič, zunanji minister Ninčič, vsa rumunska vlada, člani parlamenta in drugi ugledni politiki ter vsi bivši ministri. Mesto Bukarešta je bilo svečano okrašeno.
*	Poročil se je v Velikih Laščah kabinetni šef poljedelskega ministrstva g. Miloš Stibler z gdč. Emico Pucljevo, hčerko poljedelskega ministra g. Ivana Puclja. Čestitamo!
*	Ustanovitev «Jadranske straže-. V Splitu se je ustanovilo v nedeljo dne 19. t. m. društvo «Jadranska straža», ki ima namen posvečati največjo pažnjo razvoju naše vojne in trgovinske mornarice. Za predsednika je izvoljen Juraj Biankini.
*	Obrtniška konferenca v Beogradu. Od 15. do 17. t. m. se je vršilo v Beogradu veliko zborovanje obrtniških zastopnikov iz cele države Sprejeta je bila sledeča resolucija: 1.) Razširjenje reformiranega srbskega obrtnega zakona na celo državo. 2.) Ukinjenje davka na poslovni promet. 3.) Ukinjenje uredbe o zavarovanju delavcev v današnji obliki in uvedba novega zavarovanja.
*	Naša nova ladja « Beograd*. Pa-robrodno društvo «Dalmatia» je kupilo v Trstu moderen parnik za 5 milijonov lir. Parnik je dolg 68 m. Italijani so delali pri nakupu parnika velike težkoče ter zahtevali, da mora družba v desetih dneh položiti znesek v gotovini, ker je drugače kupna pogodba neveljavna. Družba, ki nima toliko premoženja, je prosila za pomoč našo vlado, nakar je prometni minster imenoval komisijo', ki je sklenila, da je ugoditev prošnje za posojilo v državnem interesu. Vlada je posodila družbi 10 milijonov dinarjev za nakup parnika, ki bo krščen z imenom naše prestolice.
*	Plemenske himne v Jugoslaviji. Sarajevska «Večerna pošta» piše: Mi se ne poznamo in se ne ocenjujemo, kakor bi bilo treba. Za vzgled vzemimo samo naše plemenske himne. Ali ne pristoja «Bože pravde»" bolj Hrvatom, ki se od nekdaj prav-dajo in so «pravaši» dočim bi mogli prepustiti «Lepo domovino» Slovencem, ki bolj ljubijo svojo rodno grudo, nego vsi ostali Jugosloveni svojo. Slovenci pa morejo mirne duše prepustiti «Zastavo slave s puško, ki govori», bratom Srbom.
*	Umrl je v Ljubljani Martin Pil-ler uslužbenec Kranjske hranilnice v visoki starosti 88 let. Pokojnik je bil eden zadnjih veteranov Radeckega ter zvest pristaš demokratske stranke. N. v m. p.!
*	Smrt 102Ietne starke. V Viro-vitici je umrla te dni 102 leti stara Ana Landa.
*	Slovenski misijonar Jos. F. Buh
umrl. Iz Amerike poročajo, da je umrl v starosti 89. let slovenski misijonar Josip F. Buh. Pokojnik je bil rojen v Lučah na Štajerskem in bival v Ameriki že 60 let.
*	Za prenos kosti in za družino narodnega mučenika Ivana Kromarja je nabral črnomeljski Sokol do sedaj 55.870 kron v gotovini in poleg tega še mnogo drugega blaga. Plemeniti požrtvovalnosti črnomeljskega So kola in odprtim srcem vseh številnih darovalcev vsa čast in hvala! Prenos kosti se vrši dne 23. aprila t. 1. iz ljubljanskega Suhega bajerja v Črno melj.
*	Poštne pošiljke za Avstrijo se morajo frankirati. Dognano je, da se veliko število pisemskih pošiljk iz naše države za Avstrijo odpravlja neplačano. To se godi zato, ker plačajo naslovniki v Avstriji za take pošiljke manjšo naknadno pristojbino, kakor je ona, ki bi jo moral plačati pošiljatelj pri predaji. Na ta način trpi naša uprava škodo. Da se v bodoče ne bodo več oškodovale koristi državne blagajne, je ministrstvo sklenilo, da se od 1. marca za pisemske pošiljke iz naše države v Avstrijo uvede obvezno frankovanje. Neplačane pošiljke za Avstrijo se od 1. marca naprej ne smejo več odpravljati; z njimi se bo postopalo tako, kakor z nedostavljenimi.
*	Za občinske gerente so imenovani : v Matjaševcih Franc Kerec, posestnik v Matjaševcih; v Topolovcih Leopold Šnurer, posestnik v Topolovcih in v Kruplivniku Juri Bernjak, posestnik v Kruplivniku.
*	Volitve v kočevski okrajni šolski svet, ki so se vršile dne 18. t. m., so prinesle klerikalcem, združenim z Nemci, popoln poraz. Zmagalo je napredno učiteljstvo.
*	Najstarejša oficirja v naši vojski sta bivša črnogrska majorja Nikola Kovačevič in Marko Bogdanovič. Prvi je star 104 leta in je služil v vojski 71 let, drugi pa je 98 let star in služi v vojski že 80 let. S sprejet-
j jem v našo vojsko sta bila oba upo kojena ter bosta dobivala na predlog vojnega ministrstva dvojno pokojnino.
*	Koroški Slovenci so si izvoje-vali prvo slovensko šolo na Koroškem. «Koroški Slovenec», glasilo neodrešenih koroških Slovencev, po roča, da je deželni šolski svet v Celovcu z ozirom na ponovne zahteve slovenskega prebivalstva sklenil ustanoviti štirirazredno ljudsko šolo s slovenskim učnim jezikom v Št. Jakobu v Rožu. Led je torej pfebit. Upamo, da bodo tudi ostale slovenske občine možato nastopile za svoje pravice.
*	Shodi proti draginji so se vršili v Ljubljani, v Zagrebu in v Splitu. Bili so številno obiskani. Sprejete so bile ostre resolucije. Prav je, da se vendar kdo zgane in da odločno zahteva takojšnje korake za omiljen je neupravičene draginje.
*	Bodite previdni pri sprejemanju italijanskega denarja! Ponarejeni italijanski bankovci vseh vrst se vedno boli množe. V zasedenem ozemlju se širijo v zadnjem času zlasti zelo dobro ponarejeni 100- in lOlirski bankovci. Torej pozor pred italijanskim denarjem!
*	Petdinarski (dvajsetkronski) bankovci se bodo do 5. marca brez nadaljnjega sprejemali-'v plačilo od davčnih uradovi in finančne blagajne ter tudi zamenjavali v krajih, kjer ni podružnice Narodne banke, v kolikor dopuščajo sredstva.
*	Prebivalstvo v Medjimurju. Po zadnjem ljudskem štetju ima Med-jimurje 92.024 prebivalcev. Od teh je 74.432 Jugoslovanov, 14.413 Madžarov, ostali so pa Nemci.
*	Žrtve hude zime v Srbiji. Kakor
poročajo, je bil zadnje dni v Srbiji tako hud mraz, kakor ga ne pomnijo že dolgo časa. V ledeni burji, snežnem metežu in vsled silnega mraza je našlo mnogo ljudi smrt.
*	Koliko sirot ima Hrvatska? Na Hrvatskem je bilo leta 1920. 22.587 sirot, polusirot in nezakonskih otrok. Od teh jih z državno pomočjo biva pri stariših 16.694; 3.861 je nameščenih pri sorodnikih, 1.194 v deč-jih domih in 622 je zaposlenih v trgovskih in obrtniških strokah.
*	Pod vlak je prišel posestnik Peter Poljane iz Spodnje Senice pri Medvodah. Vračal se je po železniškem tiru proti domu. Kar pridrvi za njim vlak. Železni plug ga je tako prijel, da mu je zmečkal obe nogi.
*	Volkovi napadli zagrebški vlak. Pred par dnevi je napadlo sedem izstradanih, napol steklih volkov zagrebški vlak na odprti progi med postajama šaša iru Dubica. Volkovi so se drvečemu vlaku tako približali, da jih je lokomotiva vseh sedem po vozila. Sprednji deli lokomotive so bili še v Zagrebu okrvavljeni. Jako redki so slučaji, da se v teh krajih pojavijo volkovi. Izredni mraz, ki vlada zadnje dni je prisilil zverjad, da si v bližini človeških naselbin išče hrane.
*	Razsodba proti upornim rudarjem v Tuzli. V Tuzli je končala več | tednov trajajoča razprava proti 20 i rudarjem v Tuzli, ki so lani o priliki komunistične stavke hujskali na upor proti državi. Rudar Kerovič, ki je ubil orožnika Reljiča, je bil obsojen v smrt na vešalih, 19 rudarjev na 2 do 15 mescev zapora. Slovenec Karel Železnik je dobil eno leto ječe.
*	V Trstu je bil izvoljen za župa-j na italijanski nacijonalist dr. Giorgio
Pitacco.
*	Ostra obsodba navijalca cen. i Na podlagi novega zakona o pobi-j janju draginje je obsodilo redno j zagrebško sodišče tamošnjega trgov-i ca Adolfa Fuhrmanna, ki je prodal ! slanik za 25 K, na 2 meseca ječe in j na 10.000 dinarjev globe, v slučaju
neiztirljivosti pa še na nadaljnje tri mesece zapora. Dalje je sodišče zaplenilo trgovcu vse slanike, ki jih proda sodišče in izkupiček pride v poseben sklad za podpiranje revnih slojev.
*	Smrtno obsodbo Draškovičeve-ga morilca Alijagiča je zagrebški stol sedmorice potrdil. Smrtna obsodba se ima po zakonu pred izvršitvijo predložiti kralju, ki lahko zločinca pomilosii.
*	Duhovnik zapeljal deklico in jo nagovarjal k zločinu. V splitskem «Novem listu» javno izjavlja mladenka Stana škarica, d'a jo je bivši župnik v Metkoviču, frater Luigi Donelo zapeljal in da je rodila mo ško dete. Ko je frater Luigi opazil, da je deklica noseča, ji je svetoval, da naj zamori plod. Obenem jo je poslal s priporočilnim pismom k svojemu svaku lekarnarju Mandercu v Ljubuški, a nato, ravno tako s priporočilnim pismom, k zdravniku dr. Miličiču v Split. Toda deklica je pismi shranila in ni šla niti v Ljubuški niti v Split, ker ni hotela izvršiti zločina. V pismih frater prosi lekarnarja in zdravnika, da na kakršenkoli način pomoreta, da deklica izvrže plod. Frater Luigi je prevaril deklico na ta način, da ji je obetal zakon, toda ni držal besede. Oni in gvardijan samostana v Zaosfrogu sta obetala deklici večjo vsoto denarja za vzdrževanje otroka in sta ji nekoliko denarja dala, toda popolnoma nista izpolnila svoje obljube. Ko je deklica prišla iz Metkoviča v Split, da se pritoži samemu provin-cijalu, jo je ta grdo nahrulil in iz-tiral. Vsled tega se je čutila deklica
prisiljena, da javno pozove častite očete frančiškane, da drže besedo in 4a se brigajo za njeno in fratra Lu-igija dete.
*	Roparski umor v Mariboru. V Mariboru v Cvetlični ulici stanuje svetnik dr. Ljudevit Brence s svojim lOletnim sinom. Pospravljala in stregla mu je 601etna postrežkinja. Dr. Brence odhaja zjutraj od doma v urad in se vrača po navadi šele zvečer. V torek se je vrnil domov ob sedmih zvečer. Našel je vrata zaprta. Slutil je takoj, da ni vse v redu. Tekel je po policijo. Ko so odprli vrata, se jim je nudil grozen prizor. Soba je bila še nepospravljena, na tleh pa je ležala postrežnica mrtva. Preko glave je imela razgrnjeno posteljno rjuho, ki je bila na vratu zadrgnjena. Truplo je bilo že mrzlo. Policijski šef, ki je prihitel na lice mesta, je ugotovil, da se je zločin moral izvršiti že pred kakimi desetimi urami. Zločinec je svojo žrtev napadel v trenotku, ko je pospravljala in jo zadavil. Kolikor se je dalo ugotoviti, je ropar odnesel samo nekaj obleke in par čevljev. Doslej še ni sledu o zločincu. Sumi se, da je umor izvršila ženska.
*	Nasilen napadalec. Pred par dnevi je prišel v Beltince v Prek-murju trgovec z žitom Fr. Jambro-vič iz Dolnje Lendave. Ustavil se je v gostilni Huber. V gostilni sta se nahajala med drugimi neki Miha Jerič in Martin Blažič. Okoli polnoči je naročil Jambrovič svojemu hlapcu, naj zapreže, ter tudi sam odšel na dvorišče. Kmalu nato je prišel za njima Miha Jerič ter začel brez vsakega povoda s hlapcem prepir ter ga udaril s pestjo v obraz tako silno, da je hlapec padel. Trgovec Jambrovič je začel Jeriča miriti, češ naj ne dela njegovemu hlapcu brez povoda nasilja, Jerič pa je sunil trgovca v prsa. Jambrovič je skušal pobegniti iz dvorišča, toda prednja vrata so bila zaklenjena, k drugim vratcem pa se je postavil Jerič ter mu s kolom v roki zastavil pot. Videč, da se napadalcu ne more izogniti, je Jambrovič potegnil samokres ter opozoril Jeriča, naj se mu ne približa. Jerič ni maral za opomin ter ga je skušal znova napasti. V silobranu je oddal Jambrovič tri strele ter ranil Jeriča na komolcu in na levi nogi nad kolenom. Šele nato se je Jambroviču posrečilo pobegniti pred napadalcem. Podal se je takoj k orožništvu ter celo zadevo prijavil.. Ker je imel Jambrovič pri sebi večjo vsoto denarja, se sumi, da ga je hotel Jerič oropati.
*	Ustreljen razbojnik. Razbojnika Gjuliča Ivana, iz južne Srbije, za katerim je bila izdana svoj čas tiralica, so orožniki ustrelili.
*	Hladnokrvni ubijalec. Nedavno je bil v Sarajevu na smrt obsojen cigan Sinanovič, ker je zadavil svojo ljubico. Sinanovič se je bavil s konjsko kupčijo in bil oženjen z neko 35 let od njega starejšo žensko. Poleg žene je imel mlado ljubico, katero je nekega dne zadavil in oropal. Pred sodiščem je cigan mirno poslušal, ko so mu prečitali smrtno obsodbo.
Iz raznih krajev
*	V Spodnjem Kašlju je bila ukradena Ivani Sirnikovi zlata zapestna ura. Sirnikova je uro dobila nazaj.
*	V Radomljah pri Kamniku je umrl posestnik in vpokojeni inšpektor finančnega ministrstva g. Ivan Jerman. Njegovo truplo so prepeljali v Ljubljano. N. v m. p.!
*	V Lužah nad Kranjem je uničil požar posestniku po domače Barlinu hišo in vsa gospodarska poslopja. Škoda je velika. Ogenj je baje nastal, ko so skušali z gorečo slamo otajati
pipo, ki je v hudem mrazu zamrznila.
*	V Kranju je umrla trgovka in posestnica gdč. Marija Pavšlar. N. v m. p.!
*	V Šmartnem pri Kranju se je
vnelo v noči od 9. na 10. t. m. vsled neprevidnosti podstrešje šmartenske cerkve, znane zlasti po svojem krasno ubranem in daleč na okrog se raz-legajočim zvonenjem.
*	V Družinski vasi na Dolenjskem je posestnikov sin Anton Simončič streljal zvečer doma s puško. Ker se mu patrona ni vžgala, jo je sušil na svetiljki. Kar se je smodnik nenadoma vžgal in je pri tej priliki dobil njegov brat France težke poškodbe na levi roki.
*	Na Bled se je preselil g. dr. Josip de Gleria, doslej zdravnik v Kranju.
*	V Šmartnem pri Litiji je bilo Petru Glavaču ukradenih 308 dinarjev, Tatvine osumljen je neki Gerbec Ivan, po poklicu strojnik, ki je izginil brez sledu.
*	Iz Trstenika poročajo: delavec Josip Dečan iz Trstenika se je vračal v nedeljo iz Kranja proti domu. Pred gostilno ga je napadel brez vsakega povoda Josip Veternik ter ga z nožem sunil v hrbet.
*	V Ljutomeru je umrla ga. Alojzija Karba, mati kamniškega župana dr. Karbe, vrla narodna žena. Stara je bila 79 let. Blag ji spomin!
*	V Vučji vasi je umrla gdč. Ana Freuensfeldova, sestra pokojnega pesnika A. Freuensfelda-Radinskega. N. v m. p.!
*	V Stanetincih pri Sv. Jurju ob Ščavnici se je obesil viničar Iv. Mir.
*	V Loki pri Zidanem mostu je izbruhnil v župnišču požar, ki pa ni napravil posebne škode, ker so bili domači gasilci pod vodstvom načelnika Jenčiča, poveljnika Račeka in namestnika Mlinarja takoj na mestu in ogenj pogasili.
*	V Merčah je umrla ga. Matilda Kariž, roj. Vrč. N. v m. p.!
*	V Zapadnih Brdih nad Krminom je umrl Izidor Koulin, vrl naroden delavec ob jezikovni meji. Blag mu spomin!
*	V Gorenjah pri Postojni sta
praznovala Ivan in Marija Jurca 651etnico svoje poroke. Jurca je široko znan po svoji lesni trgovini ir je mnogo deloval v blagor svoje občine in vsega našega naroda. Še na mnoga leta!
*	V Vojščici na Krasu je izvoljen za župana Josip Pire, posestnik in gostilničar ter vrl narodnjak.
*	V Biljah se je zvrnil sod vina na Josipa Ažbota ter ga ubil. Tudi njegov brat Ivan, gostilničar iz Rupe, je bil pri tej priliki težko poškodovan. Oba brata sta vozila vino iz Rihenberka in se je ob tej priliki pripetila nesreča.
*	V Račjem pri Mariboru so se vršile dne 15. t. m. volitve novega župana. Izvoljen je bil kandidat združenih narodnih strank Andrej Stern.
*	V Murski Soboti je umrla usmi-ljenka s. Lidija Pezdevšek, doma iz Šmarja pri Jelšah, stara 25 let. N. v m. p.!
*	V Turnišču v Prekmurju se je
po nesreči zastrupila učiteljica Čer-netova s pokvarjenimi klobasami. Prepeljali so jo v bolnico v Mursko Soboto, kjer so ji rešili življenje.
Prosveta
Prosper Merimee: Karmen. Poslovenil Vladimir Levstik. Knjigo, ki ima 95 strani, je natisnila in založila Zvezna tiskarna. 32. in 33. snopič «Narodne knjižnice» prinašata v dovršenem Levstikovem prevodu Prosper Merimeejevo novelo «Karmen». Dejanje se godi na solnčnih južno-!
španskih tleii. Delo nam predstavlja plastično načrtane obraze cigank, razbojnikov in drugih zanimivih ljudskih tipov. S svojo snovnostjo si bo umotvor brezdvomno osvojil naše občinstvo, ker se novela čita skozi zelo napeto. Knjiga se naroča v založbi Zvezne tiskarne v Ljubljani, Marijin trg, in stane broširana Din 7-50.
Zdravstvo
z Nikar ne jejte mnogo mesa! V mesu se po smrti živali razvijajo razni gnilobni plini, ki so jako škodljivi zdravju. Zato spada meso med strupe, s katerimi se zastruplja človek vsak dan. Znanstveno je dokazano, da povzroča mesna hrana, zlasti ako jo vživamo vsak dan, bolezni srca, želodca, živcev itd. Mesna hrana prinaša tudi, ako vživamo alkoholne pijače, prerano starost in zgodno smrt. Meso se more nadomestiti z drugimi jedrni živalskega izvora, s sirom, jajci, mlekom. Pred mesno hrano je treba čuvati zlasti otroke. Najboljše je, če otroci sploh ne jedo mesa.
z Spanje. Odrasel človek mora spati 8 do 10 ur na dan, otroci in mladi ljudje morajo spati dalje časa. Spat hodi zgodaj in zgodaj vstajaj. Pozno leganje in vstajanje je slabo za naše zdravje.
z Umrljivost malih otrok provzro-ča zlasti nesnaga tako v stanovanju kakor pri otroku samem. V tem oziru se pri nas na Slovenskem zlasti mnogo greši na deželi kot po mestih. Matere, ki tako zanemarjajo otroke, ne zaslužijo, da nosijo ime matere. Eden nadaljnjih vzrokov umrljivosti dojenčkov je pretirano zavijanje in ogrevanje. Tako se dobijo pri nas slučaji, da zavijajo otroke s povoji tako trdno, da jim sapa pohaja. Jasno je, da se na ta način malo nežno bitje ne more razvijati in da slabot-nejši pri takem razvijanju hirajo in umrejo. Kar se vzgoje otrok tiče, pri nas med ljudstvom, sploh veljajo čudni večkrat babjeverni načini vzgoje, s katerimi se otroci samo mučijo. Potrebno bi bilo, da bi se pri nas vršili večkrat poučni tečaji o vzgoji malih otrok.
Zanimivosti
KDAJ BO KONEC SVETA.
Konec sveta je prorokovalo nešteto prorokov. Nekateri so napovedali čisto natančno dan in celo uro, kdaj bo nastal iz zemlje iz nas vseh prah in pepel. Navzlic temu pa konec sveta ni prišel. Ne mine skoro leto, da bi se ne oglasil kak nov prorok, ki napoveduje konec zemlje. Na ta prerokovanja so se ljudje že precej navadili in v današnjem času ne dajo nič na bujno fantazijo ljudi, ki so ali sleparji ali pa verskoblažni. Časi, ko so ljudje pri takih stvareh zopet pričeli bogaboječe živeti in se pripravljati samo na smrt, so že minili. To je bilo običajno še v srednjem veku, ko so se ljudje še bali kuge, vojske in lakote ter kometov, ki bi trčili ob zemljo in jo razbili. Le leta 1910. so se sicer še našli ljudje, ki so se bali, da bo Halleyev komet trčil ob zemljo. To je danes že vse več ali manj minilo in menda nihče ne misli več na skorajšnji konec sveta.
V zadnjem času pa se je zopet našel nov prorok, neki dr. Bender, ki je izdal celo knjigo, v kateri trdi, da lahko navede znanstvene dokaze za to, da bo še v tekočem stoletju konec sveta.
Kakšni so ti njegovi dokazi? Njegovo trdno prepričanje temelji na ustnih izročilih na sv. pismu in na «od-kritju» sv. Ivana. Znanstvene podatke priznava le v toliko, kolikor se stri-
njajo z njegovimi odkritji. Po mnenju tega modrijana bo konec sveta leta 2000. Na to številko je prišel po mišljenju prastarih narodov in po orijentalskem ustnem izročilu, da bo svet obstojal 6000 let, t. j. 3000 let pred Zaratustrom in 3000 let po njem,. Onim, ki tega ne ver;ijejo, navaja v dokaz Etruščane, Indijce, Kal-dejce, Kitajce in Mongole, ki so to vsi verovali in deloma še danes verujejo.
Bender se nadalje sklicuje tudi na prorokovanje neke Katarine Emerih in irskega škofa Malahije, ki je umrl leta 1148. Ta škof je natančno izračunal koliko papežev bo še vladalo do konca sveta. Po umrlem Benediktu XV. bo še osem kardinalov zasedlo papežev prestol. Zadnji se bo imenoval Peter II. in bo nastopil leta 1990. Približno v tem času bo napočil konec sveta.
Takšna prerokovanja se sicer berejo za smeh in kratek čas, toda uresničila se ne bodo, kakor se doslej še ni nobeno podobno prorokovanje. Ljudje imajo včasih preveč časa, pa si iznlišljajo budalosti.
PROSLAVA BOŽIČA NA PAPEŽEVEM DVORU.
Božični prazniki in novo leto s** se nekdaj slavili na papeževem dvoru s svečanimi pojedinami, dokler ni strogi Gregor XIII. zasedel papeževega prestola, ki je leta 1573. te slavnosti zabranil.
V sedemnajstem stoletju so prišle te zabave zopet v navado, ki pa so v osemnajstem, stoletju iz pomanjkanja sredstev same ponehale. Te zabave na papeževem dvoru so seveda stale uboge kristjane lepe vsote. Razen tega pa so morali tudi povabljeni gostje precej doprinašati. la^o je n. pr. leta 1727. monsignor Air,-mani poslal za tako pojedino iz Na-pulja 60 kg čokolade, 3 vel;ke kadi grozdja, 2 zaboja berzamskih hmSk, 50 stožcev sladkorja, mnogo zabojev slaščic in iazen tega že 4 ogrom ne baklje in 200 sveč.
Izmed vseh sličnih slavnosti je bila najsijajnejša ona leta 1502., za časa papeža Aleksandra VI. Svečanosti so trajale osem dni. Ta proslava pa je imela tudi poseben vzrok: Lukrecija, junakinja mnogih romanov, se je tretjič možila z vojvodom Alfonzom d' Este. Dne 30. decembra se je na papeževem dvoru z nepopisnim razkošjem in sijajem slavila zaroka Lukrecije, ljubljenke papeževe, z Alfonzom d' Este, čigar spremstvo je štelo nad 500 oseb. Lukrecija je nosila obleko, razkošno, da si jo moremo komaj predstavljati. Rokavi so ji segali do zemlje, povla-ko pa so ji nosile krasno oblečene dvorne dame. Vsa obleka je bila posuta z dragulji. V sijajnih dvoranah Vatikana so se vršile skozi osem dni pravcate orgije, na katerih so se plesali vse mogoči in nemogoči plesi takratne dobe in v katerih je bila Lukrecija prava umetnica. Toda te slavnosti spadajo še v ono dobo, ko je bil Rim še glavno mesto cerkvene države. Pozneje, ko se je ta velika država skrčila v današnji mali Vatikan, so se morale te sijajne slavnosti vsled pomanjkanja potrebnih denarnih sredstev ukiniti.
ČASOPISNI BABILON.
Nobena država na svetu se ne more ponašati s tolikim številom časopisov, kakor Zedinjene države. Po podatkih nekega ameriškega lista izhaja v Zedinjenih državah 22.754 časopisov v raznih jezikih. Od teh je 160 dnevnikov, 868 tednikov, ostali pa so polmesečniki itd. Skupna naklada znaša približno 11 milijonov izvodov. Dnevniki se tiskajo v
weč kakor 40 jezikih in narečjih in irmajo približno 3 milijone naklade.
V samem Newyorku izhaja časopisje v 25 različnih jezikih, od hebrejskega do volapika in esperanta, od jezika Sokrata in Evripida do omamen talnega pisma Kitajcev in narečja severovzhodne in jugovzhodne Evrope. V Newyorku izhajajo Štirje židovski dnevniki v ogromni nakladi. Skupna naklada židovskih dnevnikov znaša okoli pol milijona izvodov ali skoro eno tretjino naklade vseh dnevnikov.
Dnevna naklada vseh židovskih dnevnikov, ki izhajajo v Ameriki pa znaša nad milijon izvodov. Razen velikih dnevnikov v Newyorku izhaja več židovskih listov v Chicagu, Detroitu, St. Louisu, Philadelphiji, Clevelandu in po raznih drugih mestih, ne glede na veliko število tednikov in mesečnikov, ki so razširc-ni po vsej državi. Židovsko časopisje je zastopano poleg angleščme še s tremi jeziki, in sicer z današnjin židovskim, starohebrejskim in starin kastilskim jezikom, ki se ga še dandanes poslužujejo portugalski in ipanjolski Židi, ki so bili izgnani iz Španske pred par stoletji.
Za ž'dcvčkim časopisjem prihaja ogromno nemško časopisje, ki dela sedaj po končani vojni zopet s polno paro propagando za svojo domovino. Italijani imajo 30 dnevnikov. Tudi Madžari in Jugoslovani imajo par dnevnikov v Newyorku in po drugih ameriških mestih. O češkoslovaškem tisku p;£e omenjeni ameriški list: Čelhos)ov'uki imajo precejšnje število listov v Newyorku in drugje Boj za neodv.snost Češkoslovaške se je vodil iz Amerike in je splošno znano, da so peresa češkoslovaških novinarjev ravno tako — močna, ako še ne močnejša, kakor njihova vojska. Kar velj.ja za Čehe velja tudi za Poljake, čepnrav njihovo časopisje ni tako šte-vilmo. Vrhutega izhajajo še danski, SvecO-Vi, bolgarski, kitajski in japonski listi.
Zanimivo pa je, da se izmed teh časeopisov samo oni, ki imajo veliko nakllado, bavijo tudi z ameriškimi novostmi in političnimi in gospodarskimi razmerami Amerike, dočim se v splošnem smatrajo evropske novosti iin politika za važnejše kakor ame-riškce novice. Nekateri listi sploh nič ne jpišejo o ameriških razmerah, kakor da bi izhajali v Evropi.
Dansko, kjer je bil sprejet od kralja. Sedeč na krilu svoje dojilje, je odgovarjal nad dve uri danskemu kralju na vsa vprašanja, ki mu jih je stavil začudeni kralj. Toda divno razbitemu duhu otroka ni odgovarjalo njegovo telesno ustrojstvo. Dete je ginevalo od dne do dne in umrlo končno dne 27. julija 1726., staro komaj štiri leta, štiri mesece in 21 dni.
ČUDEŽNO DETE.
Dtanašnja doba se nikakor ne more pritoževati, da manjka nenavadno nadarjene dece.
Sedaj je poteklo dVesto let, odkar •e je rodilo v resnici neverjetno nadarjeno dete, ki je že v svojem četrtem letu zbudilo pozornost vsega svetaa. To je bil mali Kristijan G. Heinieken iz Lubecka v Nemčiji, ki je prvilii deset mesecev svojega življenja prežiivel kakor ostali smrtniki njegove dlobe. Ker so dete dolgo hranili z dojenjem,, se ni moglo naučiti samostojno jesti vsa štiri leta svojega življenja. Ko mu je bilo deset mesecev, je otrok z neobičajno ostrostjo razmtotrival vse predmete v hiši svojih stari še v in si zapomnil vsako ime. Vrh tega je imena vseh predmetov izgowarjal silno natančno. Stariši so pokliccali učitelja in mali Kristijan se je v (osmih tednih naučil skoro celo! av. piismo. Poznal je staro in novo -zavezso in svetovno zgodovino, še predrno je dovršil dve leti svojega življernja. Zanimal se je zlasti za zemljepis.;. Ko je bil star tri leta, je znal mali {-Kristijan že okoli 8000 latinskih besedi in je čital latinski in nemški. Pisati i se je naučil v četrtem letu.
Višdek njegovega čudežnega življenja t je bilo njegovo potovanje v spremnstvu dojilje v Kopenhagen na
LJUBAVNI DOŽIVLJAJI NAPOLEONA III.
Znano je, da je bil Napoleon III. v svojem zakonu s cesarico Evgenijo jako nesrečen in da ji je dal ponovno razloga, da je bila ljubosumna. Neki angleški časopis je objavil pod naslovom «Ljubavni škandali Napoleona III.» celo vrsto dogodkov, ki so dali cesarici Evgeniji povdd za ljubosumnost.
Nekoč je bil v carskem dvorcu maskirani ples. Na ples je bilo povabljeno vse dvorsko osebje. Napoleon je neprestano dvoril najodlič-nejšim damam, ko nenadoma opazi masko, ki mu je silno ugajala. Sledil ji je neprestano, dokler se mu ni končno posrečilo, da se je z njo pozabaval. Ko se je že naveličal dvoriti, je pozval masko, naj mu sledi v njegove prostore. Maska se je nekoliko branila, končno pa je vendar popustila energičnemu Napoleonu. Odvedel jo je s seboj preko galerije v svojo sobo. Tu se mu je hotela maska s silo iztrgati in pobegniti, toda Napoleon nikakor ni hotel odnehati. Končno je postala nevoljna tudi že maska sama in je rekla carju: «Gospod! Jaz nisem ženska. Prosim, da me ostavite.» Istočasno je vrgla masko raz sebe in pred Napoleonom je stal neki knez, ki je bil radi svojega ženskega značaja znan pod imenom «gospodična».
Še bolj zanimiva pa je ljubavna afera Napoleona III. z gospodično Howardovo, hčerjo natakarja v angleškem kopališču Brighton. Cesar je imel z njo ljubavno razmerje celih sedem let. Spoznala sta se na nekem plesu. Howardova je šla s cesarjem v Pariz in mu bila često, kakor se pripoveduje, svetovalka tudi v političnih zadevah. Lepa in naivna go-spica je bila trdno prepričana, da jo bo cesar poročil. Ni čudno, da je bila popolnoma prepadena, ko je pozneje povedel pred oltar Evgenijo. Užaljena v svojih čustvih je cesarja neprestano nadlegovala in ji je moral cesar zagroziti z zaporom., da ga je pustila. Toda ona je bila tako vztrajna, da ji je moral cesar kupiti grad za 200.000 funtov, samo da se je reši. Vrh tega jo je nagradil še z naslovom grofice Beauregard.
Vsekakor najlepša med Napoleonovimi prijateljicami je bila grofica Castiglione, o kateri piše neki takratni kavalir, da je ni mogoče opisati. Bila. je tako krasna, da si on ne more zamisliti lepše ženske. Toda ta ljubezen je trajala komaj eno leto. Grofica je morala nato zapustiti Francijo. Da se osveti cesarju, je pariški družbi razkrila vse cesarjeve pustolovščine. Toda to se je nad njo kruto maščevalo, kajti po Parizu je pričelo vsled njenih razkritij krožiti še mnogo več pripovedk o — lepi grofici Castiglione sami.
X Poroka delavca z milijonarko. Včasih smo čitali poroke delavcev z milijonarkami kar v povestih. Sedaj pa se take stvari v resnici dogajajo. V New Yorku sta se v tamošnji ruski cerkvi poročila 231etni delavec in 431etna milijonarka, omožena a ločena žena, hči čikaškega milijonarja Reamsa, ki je zapustil svojim otro-
kom 40 milijonov dolarjev. 231etni ženin je Rus Anastazij Andrejevič Bonifacki, katerega predniki so bili odličnega stanu, toda v revoluciji so izgubili vse premoženje. Mladenič dela sedaj v tvornici ter zasluži od 30 do 35 dolarjev na teden. Poročevalec nekega lista, ki je obiskal ženina še pred poroko, je našel mladeniča baš pri delu in nič ni kazalo na to, da se bo v par dneh poročil z bogato dedinjo milijonov. Anastazij se je, kakor pravi, bojeval skoraj pod vsemi protiboljševiškimi generali ter ima še sedaj boljševiško krogljo v telesu. Končno je ušel preko Carigrada v Pariz, kjer je spoznal mnogo Amerikancev, med njimi tudi hčerko ravnatelja velikega podjetja. Z njeno pomočjo je dobil mladi Rus delo v Ameriki in njej se ima tudi zahvaliti, da se je spoznal s svojo sedanjo ženo.
X Cita krpa nogavice. Grof Hu-nyadi, ki je bil zadnji maršal na dvoru bivšega cesarja Karla in ga je spremljal v Funchal, pripoveduje sedaj novinarjem v Budimpešti, da živita Karel in Cita na Madejri zelo preprosto življenje. Ko je odhajal, nista imela nobenega služabnika več. Samo šofer in njegova žena sta jima pomagala pri najnujnejših delih. Cita ima vedno polne roke opravila. FIunyadi pravi, da jo je opazoval, kako je cele ure krpala nogavice, ki pa jih je skrila, ko se jej je približal. Opoldne dobita pošto in časopise iz Portugalske. Včasih ju obišče kak dostojanstvenik ali kak drug veljak na Madejri. Ako ni nobenega, čitata največ zgodovinske knjige. Kosilo kakor tudi večerja sta jako priprosta. Hunyadi je pač govoril tako, da bi delal reklamo za Flabsburgovca.
X Petsto znamk na enem pismu. Na neki poštni urad je prispelo iz Rusije pismo, na katerem je bilo petsto znamk. Te znamke predstavljajo vrednost, da bi se lahko kupil za nje avtomobil, če bi namreč imele znamke še tisto vrednost kot pred vojno. Znamk je bilo na pismu za 2000 rubljev (ruski denar). 2000 rubljev je bila pred vojno lepa vsota, za katero si mogel kupiti avtomobil, danes pa, ko so rublji v vrednosti strahovito padli, ne dobiš za 2000 rubljev: niti kosa kruha.
X Iznajdljivi Amerikanci. Neki Amerikanec si je v mladih letih zlomil hrbtenico. Dolgo vrsto let so ga zdravili razni zdravniki, toda brezuspešno. Končno so ga obsodili, da bo'moral vse življenje sedeti v postelji. Nedavno ga je obiskal nek zdravnik, ki je izjavil, da mu potom operacije zopet povrne že davno izgubljeno zdravje. Pohabljenec se je kajpada z veseljemi podvrgel sicer nevarni operaciji. Zdravnik mu je pritrdil v hrbtenico 14 palcev dolg kos kravjega rebra, rano lepo zašil in povil. In čudež! V posteljo obsojeni pohabljenec danes zopet hodi, brez tuje pomoči. Kravja kost v telesu ga baje nič ne moti.
X Ženo umoril. Pred nekaj dnevi je bilo prebivalstvo mesta Reichen-berga v Avstriji silno razburjeno zaradi umora, ki se na prvi hip nikakor ni mogel pojasniti Našli so namreč neko ženo v postelji težko ranjeno in nezavestno. Njen mož pa je ležal v kuhinji z zvezanimi rokami in zamašenimi usti. Ker je manjkalo v omari 1000 kron, se je domnevalo na roparski umor. Žena je še isti dan umrla, ne da bi prišla k zavesti. Policija je opazovala moža umor-jenke ter je videla, d'a je takoj drugi dan odšel v sosednjo hišo, kjer je stanovala neka vdova. Potom preiskave so našli pri vdovi krvavo sekiro, ki je bila last moža umorjene. Zaprli so oba, moža in omenjeno
vdovo. Mož je po daljšem zaslišanju priznal, da je ubil svojo žeifb v veliki razburjenosti, zanika pa, da bi bila vdova kaj vedela za ta čin. Morilec izjavlja, da ga je na njegovo prošnjo zvezala vdova, ni pa ji povedal vzroka za to. Ker pa je sodišče drugačnega mnenja, se bosta morala oba zagovarjati pred porotniki.
X Od mrtvih vstala. Iz Londona poročajo, da se je v neki mali vasi blizu Londona zgodil sledeči nenavadni slučaj: Neka žena je povila zdravo moško dete. Tretji dan po porodu pa se je njeno zdravje nenadoma obrnilo na slabo, tako da so morali poklicati zdravnika. Ko je zdravnik dospel, je našel ženo v popolni nezavesti. Preiskal jo je ter končno konstatiral, da je mrtva. Odšel je domu, da izpolni mrtvaški list. Ravno, ko je hotel list izročiti javnemu funkcijonarju v podpis, je pri-hitel za njim neki član družine umrle žene ter mu povedal, da je mrtva žena zopet oživela. Odhitel je nazaj in res našel ženo zopet živo. Poročal je o tem slučaju zdravniškemu društvu v London ter izjavil, da v svoji tridesetletni praksi še ni doživel takega slučaja letargije.
X Bogat berač. V Ameriki je pred nekaj tedni umrl Dalmatinec Peter Vidovič, ki je bil splošno znan berač v San Frančišku. V svoji oporoki je zapustil svojim sorodnikom 120 tisoč dolarjev (v našem denarju 36 milijonov kron).
X Največji most na svetu. V Ameriki nameravajo zgraditi velikanski most, ki bo vezal Zedinjene države s Kanado. Most bo viseč ter bo največji most na svetu. Največja razdalja med posameznimi stebri bo znašala skoro 2 čevlja. Most bo zgrajen tako, da bo imel dva krova. Na zgornjem krovu bo vozila električna železnica, cesta za avtomobile in trotoarje za pešče. Spodnji krov bo služil samo za navadno železnico s tovornimi in osebnimi vlaki. Načrt za ta velikanski most je že popolnoma dovršen in če ne nestanejo sedaj še kakšne nepričakovane ovire, se bo začel že zgodaj spomladi graditi. Preračun-jeno je, da bo gornji krov dovršen v dveh letih ter odprt prometu, za spodnjega pa bo treba štiri leta. Most bo tehtal 107.000 ton. Njegovo silno težo bo nosilo osem močnih jeklenih vrvi. Šest od teh vrvi bo 21 palcev debelih, ostali dve pa osemnajst palcev. Glavna dva stebra se bosta dvigala 380 čevljev nad morsko površino. Most bodo zgradili ameriški in kanadski kapitalisti z dovoljenjem ameriške in kanadske vlade. Glasom proračuna bo stal 300 milijonov dolarjev, kar bi znašalo po sedanjem tečaju 90 milijard jugoslovanskih kron.
X Usmrčenje zločincev s plinom.
Smrtna kazen je poznana že od nekdaj. Že v najstarejši zgodovini čita-mo o smrtni kazni in tudi danes še izrekajo v najmodernejših državah smrtne obsodbe. Različna pa je izvršitev smrtnih obsodb. Najstarejše je menda obglavljenje. V času preganjanja kristjanov so metali obsojence med zverine ali jih kuhali v olju; Kristusa so križati, kar je bilo pri Židih v navadi. Čarovnice in druge brezverce so kristjani zažigali. Sekiro in meč je izpodrinila francoska žiljotina, ki je marsikatero visoko glavo odrezala od trupla. Pa tudi vislice niso bile nenavadne. V novejši dobi so izumili modernejše morilne stroje. Streljanje je danes v navadi pri vojaštvu. Američani so v najnovejšem času usmrtili obsojence s pomočjo elektrike. Toda tudi ta smrt se jim je zdela prekruta. Zato so nekatere države uvedle usmrčenje s plinom. Prva bosta imela to čast na smrt obsojena zločinca Sing in
John v Caroson City. Da se prihrani obsojeno! mukopolno smrtno uro se izvrši obsodba, ko obsojenec spi. V ta namen so prirejene posebne celice. Ko obsojenec zaspi, se odpre pli-nova cev in celica napolni s plinom. Na ta način se obsojenec niti ne zave in že je mrtev.
X Jetnik podedoval ogromno premoženje. Pred kratkim je bil na Madžarskem izpuščen po prestani šestletni ječi radi tatvine in ropa neki 501etni Ignac Makra. Nedavno pred potekom kazni je sprejel obvestilo, da mu je neka bližnja rojakinja v Ameriki zapustila poldrugi milijon dolarjev, kar znaša v madžarski valuti krog tričetrt milijarde. To veselo vest mu je prinesel v zapor njegov branitelj, ki ga je pozdravil z besedami: «Ignac, ti si postal velik gospod!» Nekemu novinarju, ki ga je obiskal v zaporu, je na vprašanje, kaj bo počel s tolikim denarjem, odgovoril, da bo kupil kako veliko posestvo ter se bo pečal z umi nim gospodarstvom. «Toda predno zapustim zapor,» je veselo dostavil, -»bom pogostil vse moje dosedanje tovariše. Pet svinj bom dal speči; naj se tudi ta uboga raja enkrat pošteno naje. Ječarju pa, ki je bil z menoj vedno dober, bom kupil avtomobila Bogati jetnik pa ne zna ne čitati ne pisati!
X Velikanska svatba v Carigradu.
Kljub velikemu siromaštvu, v katerega je zabredla današnja Turčija, je doživel Carigrad pred kratkim naravnost bajno svatbo, za katero se je plačalo nad 10 tisoč angleških funtov šterlingov. Ženin je obogatel za časa vojne na malo čuden način. Kupoval in prodajal je po Carigradu smetje in odpadke. Pridobil si je velikansko bogastvo, tako da so ga nazivali za «kralja smeti». Za svojo gostijo je najel kar 43 poslopij, v katerih so prenočevali njegovi gostje, katere je čez cel teden na prav ori-jentalski način zabaval. Sto avtomobilov in tristo odprtih kočij je sledilo nevestinemu zaprtemu vozu do poslopja, kjer se je vršila poroka. Vsaka miza je bila pogrnjena za tristo tostov in nevesta je dobila darov v skupni vrednosti 6000 angleških funt. šterlingov.
Za smeh §n kratek čas
Zdravnik in njegovi bolniki.
Zdravnik dr. Rožmarin je od vsakega bolnika, ki je iskal pri njem pomoči, zahteval, da se je moral sleči.
Pa pride nekoč k njemu kmetski možak ves prašen od dolge hoje.
«Slecite se», mu zaukaže zdravnik»
«Gospod doktor...» meni sramežljivo kmet.
«Nič, nič, slecite se, potem bova govorila i/aprei.»
Možakar je hotel govoriti, nekaj povedati, a zdravnik mu ni pustil. •*Slecite se!» ie zahteval venomer toliko časa, da oe ie kmet udal in prišel V sami srajci pred doktorja.
«No, vidite, tako je prav!» reče do-brovoljno zdravnik, «zdaj pa povejte, kaj vam je!»
«Gospod, drva sem pripeljal», je povedal kmet jecljaje.
Vse ponarejeno.
Profesor je imel na svoji mizi mrtvaško glavo, katere se je hišna vestno izognila, kadar je brisala prah.
Nekoč je opomnil profesor hišno:
«Na glavi je že prst prahu.»
Hišna je zagotavljala: «Naj le bo! Jaz ga ne obrišem nikdar in nikoli, ker bi me lahko plašilo ponoči. Mrtvim daj mir, so rekli moja rajna mati in botra sosedovega sina je pravila ...» «Saj to je narejeno iz gipsa, to je potvorjena mrtvaška glava,» je pojasnil profesor nekoliko nevo-Ijen.
Hišna se je prijela za glavo: «Do zdaj so imeli ljudje samo druge lase in zobe, zdaj pa nosijo kar cele narejene glave!»
Važno vprašanje.
Oče profesor piše, sinček sedi pri oknu in kliče opetovano: «Oče! Oče!»
Slednjič se obregne profesor: «Kaj hočeš zopet? Kaj ti nisem rekel, da me pusti v miru kadar delam ?»
«Oče, samo en majhen hipec!» prosi sinček.
Oče zakriči: «Molči že enkrat ali pa povej, kaj hočeš, pa le, če imaš kaj važnega.»
Sinček vzdihne: «Oh, oče, to je važna, jako važna stvar in jaz bi rad, o, jako rad vedel...
Oče radoveden: «Torej hitro!»
Sinček: «Vidiš oče, jaz bi te rad vprašal: Kaj dela vendar veter, kadar ne piše?»
Godba za druge.
Lajnar, ves povezan okoli ušes, vrti svojo lajno ob oglu ulice.
Gospa mu vrže dar v klobuk in vpraša z usmiljenjem: «Imate hudo trganje v ušesih, prijatelj ?»
Lajnar: «Ušesa imam prav zdrava, zato jih zavežem, ker ne morem ves dan poslušati tega strašnega cvilje-nja.»
Gluh je, pa ne čuje.
Sosed Svedra žene kravo po cesti. Star je že in nekoliko slabo čuje. Sreča ga znanec in ga pozdravi: «Dobro jutro, oče!» ««Ženem kravo na sejem,»» mu odvrne sosed Švedra. «Oče, vi ste gluh'!» ««Zato pa grem tu po senci, kjer ni muh.»»
«Oče, niste vredni, da bi vam jih naštel petindvajset.*
««Da, da, doma so mi ponujali po šestindvajset, pa je le nisem hotel dati.»»
Ona mu že da dovoljenje.
Rekrut Gustl Šrboncelj piše svoji izvoljenki: «Predraga Genovefa! Če bom smel v nedeljo zvečer, bom prišel k Tebi.»
Dobrosrčna Genovefa mu odpiše: «Le pridi, smeš!»
pride v srce.* To se pravi: Z razumom in z vso skrbnostjo moramo štediti in zbirati gmotna sredstva za poznejša leta in za svoje potomce, ali to štedenje nam ne sme postati strast, ki ne privošči niti najbližjim prav ničesar.
Pred vsem je potrebno, da gospodinja natančno ve, kakšne dohodke in kakšne stroške bo imela. Žena mora imeti vedno pred očmi, koliko ima vsak mesec ali teden denarja na razpolago ter ne sme nalagati z razsipnostjo in ničemur-nostjo možu nepotrebnih skrbi.
Pravilna in redna razdelitev stroškov je prepotrebna podlaga zakonskega miru in vsakega ugodnega življenja. Živi tako, kakor moreš in iie tako kakor bi rada,
jejo dobro prirejene hrane. Tudi naj gospodinja ne zabi poslov, ki so ves dan na nogah in pri delu!
Neumestna je pa tudi varčnost v kulturnem oziru ter je nespametna žena, ki si nikdar ne privošči nikakega razvedrila, nego dela kakor tovorna živina, dokler slednjič ne omaga. Kakor telo, potrebuje tudi duša svoje hrane.
Varčnost obstoja torej v tem, da znamo prav in pametno razdeljevati dohodke, ki ž njimi lahko razpolagamo in ne v stiskanju teh dohodkov, katere bi morda devali na stran ter s tem brezpotrebno kratiii vsako ugodnost svoji družini.
Najbolj varčni pa moramo biti s časom. Benjamin Franklin je re-
ter pomni, da živiš pred vsem za!kel: <<B°dite bolj varčni s časom
'nego s katerokoli drugo stvarjo, ker čas je blago, iz katerega je narejeno življenje!«
rodbino in ne za zunanji svet! Vsakemu razumnemu človeku je vsekakor ljubša v skromnih razmerah živeča rodbina kakor pa obitelj, ki živi v razkošju, a o kateri ve vsakdo, da tiči globoko v dolgovih.
Zato naj bi vplivale žene tudi na svoje može, da so v vsakem oziru skromni. Omilile naj bi jim dom, da bi ne zahajali v gostilne, kjer se čestokrat po nepotrebnem zapije toliko denarja. Bridka resnica je, da po mnogih krajih še vedno vlada alkohol med delavci, kmeti in tudi gospodi, dasi ne moremo tajiti, da je v tem oziru že dokaj boljše, kakor je bilo pred leti. Naloga slovenskih žen naj bi lila, da odvračajo može od pijančevanja. Saj alkohol ugrabi človeku zdravje in denar. Pri današnji draginji pa že pri najmanjši Iahko-mišljenosti lahko stroški prekoračijo dohodke in potem se začne življenje na dolg, ki vodi v propast in uniči srečo tolikih rodbin.
Če torej nimaš velikega premoženja ali velike plače, kupuj vedno le najpotrebnejše in plačuj vse sproti! Na upanje jemlji pač le v najskrajnejši sili. Nič ni hujšega, kakor plačevati dolgove, ki silno hitro rastejo ... Ne pripravljaj gostij, nego kuhaj skromno, a okusno in skrbno, če so tvoji dohodki tudi skromni.
Nikakor pa ne sme gospodinja skopariti pri hrani, ki bodi preprosta, toda zadostna in tečna. Mož in žena delata, torej morata tudi jesti; otroci rastejo, zato potrebu-
Mokrega krompirja ne spravi nikdar v klet. Razgrni ga za par dni na suhem prostoru, da se osuši, potem ne bo plesnil. Krompir podloži s praprotjo in potrosi s pepelom. Dokler ne pritisne zima, odpiraj skrbno okna in shrambe, kjer imaš krompir. Zaprt in pokrit ni nikdar tako dober, več zraka ko ima, tem boljši je.
LEPOT/I
kože, obraza, vrata, rok, kakor tudi lepa ntrt ias se more doseči lamo z razumno nego lepote. Tisočera priznanja so dospela is vsefe
dežel sveta za lekarnarja Fellerja: ,,£lsa" »lijlno mlečno milo. naj-
boljše blago, naitiuejše „milo lepote"; 4 kosi z zamo.om in poštnino 98 K.
Ženski kotiček
VARČNOST IN SKOPOST.
Čestokrat se zgodi na svetu, da zamenjavajo ljudje varčnost s skopostjo. Neki francoski pisatelj je rekel: «Moder in reden mož de-vlje denar v svojo glavo, toda skrbno se čuva, da mu denar ne
Zelo prijetno deluje lekarnarja Fellerja prijetno dišeči «Elsafluid», če se drgnejo z njim hrbet, roke, noge in celotno telo. «Elsafluid», ki se uporablja tudi kot lepotilo (ko-smetikum) in ki služi negovanju kože, zob in ust, je mnogo močnejši in boljše kakor francosko žganje in že 25 let priljubljeno sredstvo. 3 dvojne steklenice ali 1 specialna steklenica stane z zamotom in poštnino vred 48 kron. Razpošilja ga Evgen V. Feller, lekarnar v Stu-bici donji, Elsatrg št. 360 (Hrvaško).
Hoj ie Elsafluid — to se zna!
Leharnar Feller — Stubica!
,,Elsa" obrazil pomad« otiii
zn»
IranZ J
,Elsa"
vsuko uecistost kott^ solnčne pege, zajedal* 0ce, nabore itd. ter naredi kožo mehko, rožna-tobelo in čisto; 2 porco-ianasta lončka z zamotom in poštnino 52 3.
Tanoehlna oomada zj
rast las krepi kožo glave, preprečuje i*
padanje, lomljenje in cepanje las, zaprečujfc prbat, preraao osivelost itd.; 2 porcelanasta lončka z zamotom ia poštnino 62 K.
Prodajalci dobe, če naroče najmanj 12kosov enega predmeta, popust v naravi.
Razno: Lilijlno mleko 15 K; krkomaz 8 K; najfV
ginsinfa
prašek v
kallab 30 K; puiiei za gospe v vrectcah 5 K; zobaj
uejši Hega-puder drja. Klugeija v velikih orlgiaslafl škatlah 30 K; najlinejil Hega-zobni prašek v pateafc
prašek- v škatlah / K, v vrečicah S K; Sachet-dtšav* en perilo ti K: Schampoon za lase 5 K; rumenih^ 12 listkov 2-4 K; najfinejši parfum po 40 ta EO IG močna voda za lase 58 K. Za te razne ptedmete si zame i in poštnita posel;« računata.
EVGEN V. FELLER, lekarnar,
STUBICA donja, Eisatrg it. 360 4u—1	(Hrvaško). 48/144/11».
Varčna gospodinja	
rabi edino!«	
GAZELA 1	KILO
ki je najboljše	
is najcenejša!	
Delniška glavnica)
K 30,000.000
Jadranska banka :: Podružnica Ljubljana
Rezerve: okrog
K 10,000.000
Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, LJubiJana, Maribor, Ketkovic, Opatija, Sarajevo, Split, Siber.ik, Zadar, Zagreb, Trst, Wien.
Sprejemal Vloje na kajižice. — Vloge na tekači in riro-racnn proti najugodnejšemu obrestovanju. — Kentni davek plača banka iz svojega
Kupuje In prodajaš Devize, va!i:te, vrednostna
papirje itd.
Eskontšra: Menice, devize, vrednostne papirje itd.
Izdata: čeke, nakaznic« in akreditivo na vsa tu- is inozemska mesta.
Daje predujme! na vrednostna papirje ia na blago, ležeče v javnih skladiščih. Daje trgovske kredit« pod najugodnejšimi pogoji.
Prevzema: Borzna naročila in jik izvršuj? naj kulantneje.	-
Brzojavni naslov: Jadranska.
Telefon 4t. 257.
■BamiBiaeMMt