St. 213. V Ljubljani, sreda dne 18, septembra 1918. Leto II. HflPREi Glasilo jugoM socialno demokratične stranke. Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan popoldne. Oredniitv« (n npravniitvo ▼ Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6, L nadstr. Učiteljska tiskarna. Naročnina: po poSti z dostavljanjem na dom la celo leto K 42'—, za poi leta K 21 •—. za četrt leta K 10'50, za mesec K 3'50. Za Nemčijo celo 'eto K 4fi, za ostalo tujino in Ameriko K 54. Inseratt: Bnostopna petit vrstica 30 ▼; pogojen prostor KI-—; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratne objave po dogovoru primeren popust Reklamacije za list so poštnine proste. Posamezna Številka 20 vinarjev. Ali smemo kaj upati? Avstro-ogrska vlada je torej povabila vse vojujoče države k zaupnemu in neobveznemu razgovoru v kak kraj nevtralnega inozemstva ter naslovila nanje noto sestavljeno v tem smislu. Nota je namenjena prijateljem in ne-prijateljem, nas pa obenem' obvešča, da sc bodo zavezniki Avstro-Ogrske, ker vlada med njimi sporazum, gotovo pridružili noti. Da želi ljudstvo miru in blagoslavlja vsak korak v to svrho od kogarkoli, je pač taka resnica, da ne potrebuje ne zagovornika, ne posebnih dokazov. In težko nalogo bi iinel, kdor bi hotel opisati veselje ljudstva, ko mu je do-šla omenjena vest kot kapljica zlatega upa v obupano srce. Vendar je bilo veselje kaljeno po mnogih dosedanjih disiluzijah, po mnogih neuspehih dosedanjih korakov v svrho miru. Ali, če nas je razveselila topot Avstro-Ogr-ska nota bolj kakor drugi dosedanji enaki koraki, se imamo zahvaliti le oni v blagoslov miru verujoči skupini pogumnih poštenjakov, ki so ustvarili z svojim neumornim delom, da je zavzelo mirovno gibanje v vseh vojujočih državah take dimenzije, da jih vladni krogi ne morejo in niti ne smejo več prezirati. In le v tem, ker prihaja av-siro-ogrska nota na dan v precej srečnem psihološkem momentu, z ozirom na splošno mirovno gibanje, vidimo možnost sporazuma med sovražniki, katerim se sicer drugače ne more očitati, da bi bili popolnoma zavrgli in pozabili na svoje prvotne vojne cilje. Dokler je bila bojna sreča na strani Nemčije in njenih zaveznikov, so imeli glavno besedo nemški junkerji in centralni aneksijonisti. Sedaj se je sreča obrnila na drugo stran in bomo čuli za-raditega od druge strani trde. besede o boju do končne zmage in prišli bodo zopet na plan vojni cilji, ki so bili le radi oportunitete in zaradi lepšega poslani za nekaj časa v predsobo arhiva, lje zdrav razum krivoma od vseh mogočih strani in od vseh mogočih krogov zasmehovanih in kaznovanih verovateljev v potrebo sporazumnega miru, sc ni izpremenil, sc ni vdajal iluzijam in ni klonil duha pred njimi, ki so nas hoteli prepričati in nas bodo prepričevali še naprej, da nam more prinesti pošten in časten mir le dobro nabrušena sablja in suh smodnik. Se danes, ko trepečemo pred možnostjo pete vojne zime, še danes ko odmeva grom topov nemoteno iz enega dela sveta v drugi, še danes je odvisen mir od moči, ki jo ima mirovno gibanje v tej in oni drugi državi. Se danes, ko je stopila na dan Avstro-ogrska s svojo mirovno noto, pravimo, da mir ni v rokah državnikov, ni v rokah diplomacije, marveč je v rokah ljudstva, ki more imeti mir. splošen in pošten mir, kadarkoli hoče. Ni nas namen presojati pomen mirovne note. Mir, mir, ki naj povrne narodom življenje in, ki naj jim prine-sc sv o o o m možnost samoodločbe, je sam na sebi tako plemenito m obenem tako veliko vprašanje, da se ne bi omeli ozirati državniki na način in slog, v katerem je nota sestavljena. Veliko delo, veliki ideal človeštva zahteva velikih ljudi, ki se ne spuščajo v malenkosti slovničarja in ki so pripravljeni na marsikatero samozatajeva-nje v korist splošnim interesom človeštva. Če smo grajali naše domače junkerje in »Siegfriedovce«, ne bomo imeli dobrih besed za ententinc imperialiste, ako sc bodo vscdlali sedaj na lovorove vence svojih zmag in tam čakali, da z novimi zmagami vrnejo Francozom in Belgijcem kup razvalin. Sporazum med narodi, provico do narodnega samoodločevanja, narodno svobodo in možnost splošnega razvoja vseli narodov, ne bo prinesel meč, marveč človeški razum. Vlade vseh vojdjočih držav imajo sedaj nalogo in dolžnost, da resno lazpravljajo o Av-stik''°iffS^' no*' *n skušajo resno stopiti v medsebojni je pa dol?1** 1>riprav‘ teme|i mirovnim pogajanjem. Naša stali in d i°St’ nadaliuiemo delati za mir v svojih vrši Piipravimo prostorček, iz katerega bomo devali pri mirovnih nnn ■ našo silo v korist p°eaianjih na tehtnico našo moč, m našo suo v Korist resnični de trn se naj zgradi bodočnost Evrope našo silo v korist resnkC ' s« nni zgradi ho,ir,*...."1'„dem°kratični podlagi, na kateri vvj' ------- bomo pridobili za mirovno delo V mir smemo upati tem bon m m —:.i-i_n! __ h, urn več sobojevnikov to delo vršiti, če noče še samo pStlv^So« 'kTso to nanje navalila nasa slavna diplomcija in no* / Pcrializen. evropskih velesil.__________P°žreSm im' Agitirajte za »Naprej*! Pošiljajte ga vojakom! Narodni svet in naš gospodarski položaj. (Poročilo prve seje Gospodarskega sveta.) Narodni svet je sklical v soboto dne 7. septembra 1918 prvo sejo Gospodarskega sveta, ki se je vršila v glavni dvorani magistrata ljubljanskega. Predsednik NS., dr. Anton Korošec, je pozdravil navzoče, ki so se odzvalt polnoštevilno povabilu. Opisal je v kratkih slikovitih be, sedah sedanji gospodarski položaj ter povdarjal, da živimo sedaj v velikih trenotkih. Ne le za politično življenje bodočih narodov, ampak tudi za gospodarsko blagostanje celega naroda je sedanji čas odločilen. Od nas je odvisno, ali bo vladalo pri nas blagostanje, ali pa nas tlačila revščina. Ker se zaveda slovenski narod te odgovornosti, si je izbral kot najvišjo politično instanco Narodni svet, ki je danes sklical Gospodarski svet, da odstrani kolikor mogoče bremena, ki tlačijo naš narod ter da mu začrta gospodarska pota za bodočnost. Vsi navzoči so sledili z vidnim zanimanjem referentu ter sc udeležili debate. Glede obnovne akeje za Goriško se je po stvarnem razmotrivanju sklenilo, da se ustanovi v Gorici pisarna, ki ima namen dajati slovenskemu ljudstvu vse vrste in-' formacije, zlasti pa pripomoči, da se mu čimpreje dovolijo posojila, ki jih je vlada dovolila za obnovo Goriške, da se takoj izplačajo zaostale odškodnine za vojne dajatve in da se nakažejo podpore, ki jili je določila vlada za vojne oškodovance. Tej pisarni imajo biti na razpolago tudi tehnične moči. Pisarna naj skrbi zlasti tudi za pouk eventualno s predavanji po raznih krajih, da se ljudstvo po-siuži v največji meri vseh javnih obnovnih pomožnih akcij. Pokrajinski odsek se bo nadalje brigal za kmetijsko kulturno obnovo, zlasti za preskrbovanje s poljedelskim orodjem iu drugimi potrebščinami. Posebno pozornost bo obračal na stavbeno obnovo. Treba gledati, da se združijo v to svrho vsi možni obrtniki, zlasti pa obrtniki na Goriškem. Posredovale se bodo želje goriškega prebivalstva in njegove zahteve glede obnove pri centralnih in drugih u-radih izven slovenske domovine. Ker je vse obnovno delo zavisno od oprostitve delavnih moči in aprovizacije, se naproša vse činitclje, naj tema dvema vprašanjema posvetijo vso pozornost. Pozdravlja se misel, da se osnuje slovenska aprovizacijska centrala. Pri tem naj se posebno gleda na aprovizacijo obrtnih podjetij, ki se bavijo z obnovo. Gospodarski odsek je nadalje temeljito razpravljal o aprovizačnih razmerah v naših deželah ter iskal sredstva, kako odpomoči bedi posebno na Primorskem. Po dolgi stvarni razpravi se je sklenilo, da se ima ustvariti organizacija, ki bo lajšala položaj gladujočim okrajem in slojem. Za sedaj se smatra, da so potrebne nujne odpomoči sledeči krogi: slovensko prebivalstvo na Goriškem, v Trstu in Istri, nadalje dijaštvo in slovensko delavstvo v in-dustrijalnih krajih. V to svrho se bodo zbirale denarne podporo in živež, in posredoval nakup živil po prednostnih pogojih. Skrbelo se bo posebno za gladujoče in predvsem za mladino. Za lazdelitev nakupljenih živil se nasvetuje sledeče: 1. Na Goriškem naj se ustvari organizacija,, ki nam zagotovi, da naše prebivalstvo ne bo oškodovano na korist drugih in ki ji bode ljubljanska organizacija dajala v razdelitev živila, ki jih nakupi ali dobi kot milodare. 2. Za Istro, posebno za severozapadne dežele se napravi organizacija za razdelitev živil, ki jih bo dobavljala ljubljanska organizacija. 3. Glede slovenskega delavstva naj sc ustvari organizacija, ki bo prevzela razdelitev živil med slovenske delavce. Po razgovoru teh najnujnejših vprašanj, to je obnove in aprovizacije, se je Gospodarski svet bavil s splošnim svetovnim gospodarskim vprašanjem ter z avstrijskim, s posebnim ozirom na slovenske gopodarske razmere. Po dolgi stsarni debati se ie prišlo do zaključka, da'se bliža gospodarski položaj svojemu vrhuncu in da mu bo sledil preobrat. Da se obvaruje narodno premoženje pred pretečo škodo, je sklenil Gospodarski svet, naj voli Gospodarski odsek štiri pododseke, ki naj mu po zaslišanju raznih činiteljev stavijo konkretne predloge. Narodni svet in mi. Ne bo škodovalo, če tudi preprosti delavec posežeš v debato, ki se je razvila v »Napreju« glede Narodnega sveta. Vem že vnaprej, da bodo nekateri rekli, kaj se spuščajo v take stvari že delavci, ki nimajo niti pojma o celi stvari. Ce bi ne bilo temu tako, bi bili gotovo povabili vanj tudi delavce in kmete, ker po tem bi bil v resnici Narodni svet v tej demokratični dobi. Za nas je važno vprašanje, ali se naj še začnemo družiti z meščanskimi nacionalisti ali ne? Sodrug France Milost je pod naslovom »Zibajoča politika« napisal par krepkih v album tistih, ki so izgubili pogum, da bi hodili naprej po začrtani ppti. Mi,'ki smo trdno uverjeni. da je naš cilj nezgrešen, nismo dvomili, da je še nekaj mož 'med nami, ki ie popuste, ki ne morejo osramotiti onih žrtev, ki so padle v boju za dosego te svete ideje, ki prodira [Proletarci celega sveta se skupno z malimi narodi osvobodimo ali skupno propademo. Zato ne odnehajmo, ne dajmo se zavesti v tabor tistih, ki so povzročili toliko gorja, da ga zgodovina še ne pomni in ga tudi popisati ne bo mogla. y\ko bo zmagal v tej svetovno organizirani revoluciji nacionalizem, potem bo proletariat kakor mali narodi hlapčevali tudi še v bodoče. Ce bi naša stranka definitivno vstopila v Narodni svet, bi že s tem sama sebe izdala in prodala, ter bi se obsodila, kakor da bi bila grešila že pred vojno, da bi ne bila na pravem potu. Je-li nismo nastopili to pot takrat, ko smo bili do dobra premišljeni. takrat ko se nam niso razni političarji laskali, takrat, ko so se nam v pravi luči pokazali, da so naši sovražniki, da nimajo ničesar za nas. Ob času, ko je vse zbegano in obupano, naj se pa zatečemo v njihovo naročje? Ako bi ne bilo teh nacionalnih strank, bi že danes ne imeli nobene vojne ali pa bi bila drugačna. Poglejmo ruski narod, ki ni nacionalno zaveden, pa je že dvakrat revolucioniral za mir in proletarske pravice. In mi? Ali še more kdo reči, da ne vzdržuje vojne nacionalizem? Prav ima sodrug France Milost, ki pravi: proč s to ropotijo, ki ni drugega kot novo slepilo za to ubogo bedno ljudstvo. Ako hoče ta Narodni svet ljudstvu kaj izboljšati njega položaj, naj začne z dejanji, naj nam ne dajejo samih obljub, naj nam ne ponujajo dan na dan samo svobodo, ob kateri lahko poginemo, če ne bo drugega nič. Proletarci smo vedno ogoljufani, zato na obljube ne damo nič, mi zaupamo samo v svojo lastno moč, ki jo bomo porabili o pravem času v dosego pravic nam in našemu narodu. Nacionalne meščanske stranke sc predobro zavedajo, da boljševizem prodira v vse kote sveta, zato imajo strah, da bi tudi pri nas prišel na površje, postavil na stran tiste mogočne elemente, ki niso nič drugega, kakor obrambni topovi kapitalizma. Danes bi radi, da bi jim bili mi za strelske jarke, ko pa ta strah mine, bodo pa zapustili te jarke in nihče se ne bo več zmenil za nje. Sodrug Gh pravi, zakaj bi povsod ne sodelovali, kjer nam je dana možnost, da lahko pritrdimo, kar je za nas dobrega ali zavračamo, kar je za nas slabega. Dobro! Ce bi imeli slovenski delavci potem v jugoslovanski državi primerno zastopstvo v Narodnem svetu, ko bode postavodajen, bi bilo le nekaj kar bi se dalo zagovarjati, češ, da bodo tam naši zastopniki povedali proletarsko mnenje. Ali nas bodo takrat poznali? Ali nam ne bodo, ko mine strah pred boljševizmom, pokazali hrbte? Vsaj jih nam že takšni kažejo, ki so bili že dobri socialisti. Sodrug Gh. pravi, da bo treba priprave in boja še celih stoletij, preden se vresniči socializem. Ni-li s tem povedal boljševikom.da so se celih par sto let prehitro zbudili? Meščanske stranke so sejale vojno, zato je pa imajo in ta jih bo sodila. Vojna je danes najvišji sodnik — sodnik, ki bo sodil vse stranke, kaj so storile dobrega alt slabega do leta 1914! 1. K., strojnik v Trbovljah. Vojna poročila. Avstrijsko vojno poročilo. D um a g, 17. septembra. Uradno se razglaša : Na jugozapadnem bojišču so Italijani itned Brento in Miom te Solanolo začeli napadati po izredno močni, do bobnečega ognja se stopnjujoči airtliiljenij.ski pripravi. 'Naiskaikovalne sovražne kodane smo v dolini Brente in pred Col ina Mointe Aisotone pa pod učinkom naših baterij svojih jarkov sploh niso mogli zapustiti. Na Monte Portica, Motrite Sdanoio m na poibočdu Tassona je prišlo dio sndlifiih bojev. Sovražnik se je končno moral uimakniiti. Na dirai&iih odsekih živahno letalsko delovanje. V Albaniji so se ob Bojani ponesrečili ponovini iitallijanslkli napadi. Na zapadlni fronti pri avstro-ogrskih četah nobenega večjega bojnega delovanja. Silni boji v Franciji. Berd in. 17. septembra. (Uradno.) Armadna skupina kraljeviča Ruiprechta liin generala Boehna: Na Pl and rak e m živahno poizvedovalno delovanje. Južno Yperna so se Izjalovili dlelnii sovražni sunki. Ob kanadski .postojanki so -privedli pomc>rja.nski gi-emadirii iz no-novniih sunlkav proti sovražniku prti Saneh v-Oauchy nazaj ujetnikov. V ikratjinli liavrincourta se je stopnjeval artiijenijski boj zgodaj zjutraj do vellike moči. Nobenega linfanteniijskoga delovanja. — Armadna skupina nemškega cesarjeviča: Med Ailetto in Aiisno se silni boja nadaljujejo. Zopet smo zavzeli vzliodnli rob višine pri Vauxailioniu, na kateri se je biil ustalil sovražnik. Ob cesti iz Laffauxa proti vzhodu nas je potisnili sovražnik nekoliko nazai. Po najmočnejšem artilerijskem ognju popoldne izvršeni sovražni napadli so se zrušili ob protinapadih tu se borečih hanoveranSkih, branšviškiih lin ol-denibunškiih- rezervnih polkov. Zvečer so izmaknili svoje črte deloma zopet nazaj. Tudi branliborska 5. linfanterijska divizija, ikii se je priklopila, je .odbila večkratne, z oklopraimii vozmi podpirane napade sovražnika. Na južnem delu Vaillv anali boji. V Cbampaigne so bili zavrnjeni ponočni sovražni sunikli južno Riiponta. — Armadna skupina generala von CialKvtitza: Ob Cotes Lorraiines, prt St. HSlaire in zahodno Jon-ville srno izvedli uspešna podvzetja. Delni napadi sovražnika proti Haumontu lin seveno-vzhodno TMaucourta so bili zavrnjeni. Včeraj smo sestrelili 44 sovražnih letal. Berlin, 17. septembra, zvečer. Med Ailetto in Aisno so ostali vsli sovražni napadi brezuspešni. Z ostalih front nič novega. Italijanski letalski napadi. Rim, 17. septembra. Včeraj so bombardirali naši bojni letalci tin zračne ladje sovražna letališča v okolišu gornje Adiiže in vojaške naprave v Pulju z več nego 6000 kiogramov bomb. Pet sovražnih aparatov je bilo v zračnem boju sestreljenih. Danes so naše zračne ladje v sovražnem zaledju bombardirale vojaške objekte. Zmetale so nad 15.000 kilogramov boitnb. — Korespondenčni urad pripominja, da ni bilo v Pulju niikake škode ali izgub. ” Vesti iz Rusije. LUvinov na svobodi. Lo n d o n, 17. septembra. Litvi r. o v je bil odpuščen iz brixtenskega zapora in se je vrni! v Hampstead pri Londonu, kjer ostane pod nadzorstvom Vojaški položaj entente v Rusiji. Curih, 17. septembra. Glasom »Popuiaire de Pariš« je vojaški položaj entente v Rusiji silno neugoden, da, celo brezupen. Slavna Semenovova armada je brez vojaškega pomena. Gete sestojajo iz Cunguzov in drugih plemen, k; se kar med seboj koljejo. Ententa je brez železniških zvez in bi morala imeti velikansko armado, ako bi hotela obvladati vse točko. Japonska ne bo mislila na to, da bi žrtvovala svojo armado. Amurska fronta je za entento izgubljena, ker delujejo boljševiki vojaško z zelo učinkovitimi rečnimi flotiljami. Sploh čakajo entento še neštevilne težko-če. Gotovo je, da se ne nahajata Cita in Tomsk niti v rokah entente, niti Cehoslovakov. Mnogo slavljeno češkoslovaško armado morajo vzdrževati francoski in srbski častniki. Tudi Angleži govore o velikih težkočah na vzhodu in o pomanjkljivi slogi med tamošnjimi četam. Ustreljeni atentatorji. Stockholm, 16. septembra. V Nižjem Novgorodu so ustrelili zaradi atentata na Lje-nina 41 protirevolucionarjev, med njimi tudi znanega arhimandrita Augustinusa in generala Cernova. Avstrijski ali nemški zdravnik. Kopen h a gen, 16. septebmra. »Izvestija« poročajo, da bodo sklenili poklicati v Moskvo k Ljeninu kakega dunajskega ali berlinskega zdravnika, češ, da ruskim zdravnikom ne zauoajo. (Mi pa takim vestem, kot je ta tudi ne. Op. med.). i ■ ■■ ■ ■ 1 —■ Politični pregled. . — Narodni svet in mirovno vprašanje. V seji predsedstva Narodnega sveta, ki se je vršila 16. t. m., je bilo sklenjeno naprositi Jugoslovanski klub, da naj so zastavi za to, da državni zbor predvsem razpravlja o mirovnem vprašanju Ta točka naj se postavi kot prva na dnevni red prihodnje seje državnega zbora, ki je sklican na da.t 1. oktobra. - Jugoslovansko vprašanje. V zvezi s posvetovanji ogrskega ministrskega predsednika z grofom Burianotn in raznimi drugimi posvetovanji v ministrstvih na Dunaju so v političnih krogih nastale razne govorice o krizah, o kate-ih se pa trenotno ne da dognati, koliko je resnice na njih. Budimpešte poročajo, da je stališče barona pl. Hussareka vsled obrata v jugoslovanskem vprašanju omajano. V avstrijskih krogih pa o tem nočejo ničesar vede i in nasprotno trdijo, da je’v ogrski vladi v kratkem mogoča izprememba. Dejstvo je, da je jugoslovansko vprašanje dospelo na odločilno točko. Demokratični preobrat? Glasilo znanega ogrskega poslanca grofa Mihaela Karolyja napoveduje za bližnjo bodočnost velike izpremembe na vodilnih mestih monarhije. Stališče AVekerlejeve vlade je omajano. Vsa .znamnja kažejo, da bodo te izpremembe tvorile znaten korak v demokratični smeri. Konservativni in reakcionarni krogi napenjajo vse moči, da bi izsilili zase ugodno odločitev. Sem spada tudi tajno potovanje grofa Tisze na Dunai. Njegova vrnitev na vlado bi pa na Ogrskem zelo ogorčila. Izpremembe se bodo izvršile v dveh do treh tednih. — Kongres za preskrbo vojnih pohabljencev. V državnozborski dvorani na Dunaju se je predvčerajšnjim otvoril kongres za preskrbo vojnih pohabljencev. Važna posvetovanja na Dunaju. Bosenski deželni načelnik general Sarkotič je v nedeljo dospel na Dunaj. V pondeljek pa je prišel tjekaj kraljevi dvomi minister grof Aladar Zichy. Vrše se važna posvetovanja. — Dr. Vaszonyi contra dr. VVekerle. Iz Budimpešte poročajo: Bivši justični minister dr. Vaszonyi je v nekem tukajšnjem listu ojstro napadal ministrskega predsednika dr. VVekerleja o katerem pravi, da je z briljanti okrašen voščen značaj. V članku izvaja Vaszonyi, da dr. NVekerle reformo volilne pravice ni samo izdal, ampak da je tudi prelomil svojo javno in privatno dano obljubo. Preprečil je, da zbornica ni bila razpuščena; rešil je s tem Narodno delovno stranko ter se popolnem podvrgel njeni diktaturi. Dr. Wekerle — pravi Vaszonyi — je danes sluga Delovne stranke in ne predloži zbornici nobene zakonske osnove brez dovoljenja grofa Tisze. Vaszonyijev članek je vzbudil v političnih krogih veliko pozornost. ■ - Vrnitev avstro-ogrskih vagonov. Listi poročajo da bo morala vrniti Ukrajina vse avstro-ogrske vagone, ki jih je uplenila Rusija tekom vojne. V Odesi je dobila železniška uprava ukaz, da izroči te vagone takoj avstro-ogrski državi. Za one vagone, ki so se izgubili ali pokvarili, bo morala dati Ukrajina nadomestilo. — Nesrečni brest-IItovski mir. Kakor se je lahko domnevalo, je nesrečna izjava nemškega vicekanclerja o neizpremenljivosti mirovnih pogodeb z Rusijo in Romunijo ubila vse drugo v njegovi izjavi. Angleško in francosko časopisje izjavlja, da je ta zahteva dokaz, da centralne države sploh nečejo miru. Tako pravijo »Times«: »Ce so to njegovi nepreklicni mirovni pogoji, kakšni morajo biti potem šele pogoji, ki jih zahtevajo vojaki! Mi si tega ne moremo predstavljati, kajti razun tega, kar se tiče odškodnine, bi Payerjevi pogoji ne mogli biti bolj ekstravagantni, če bi nemške armade stale v Parizu, če bi angleška mornarica bila uničena in če bi se bile vse ameriške armade potopile. Paycr je izjavil, da se Nemčija odpoveduje pravici odškodnine. Nemčija se jo tudi v brest-litovski pogodbi odpovedala odškodnini, a hoče sedaj od boljševikov »izprešati ogromno odškodnino nad šest milijard mark«. —• »Manchester Guardian« piše koncem svojega uvodnega članka: »Payer se začenja strinjati z nami glede splošnih načel, revidirati pa mora svoje nazore o resničnem položaju, sicer bi bilo vsako pogajanje brezplodno«. Gospodarska konferenca v Sofiji. Meseca oktobra sc vrši v Sofiji med zastopniki četverozveze gospodarska konferenca. Govorili bodo o vprašan;ih glede Črnega morja in Donave. — Francozi o mirovni ofenzivi. Pariška »Agence Ha-vas« razširja naslednje poročilo: V trenotku, ko položaj Nemčije in Avstro - OgrsKe poslala težavnejši, so centralne državo pričele novo mirovno ofenzivo. Centralne države skušajo uvesti diplomatično vojno. To je stari manever, ki pa bo brez dvoma končal brez uspeha. En- J tenta ne ho šla v zanjko. Socializem in mir. Pod naslovom »Socializem m j mir« objavlja pariška »Humanite« zanimiv članek. Pisa- ] telj Blacke smatra Wilsonovo mirovno formulo za edino I pravo, obrača se pa proti garancijam, katere zahteva en- j tenta in katere obstoje v tem, da se odstopijo teritoriji, plača vojna odškodnina itd. Bračke pravi, da je trebil iskati novih garancij, ker bi bile gori omenjene garancije le kal novim vojnam. Zvezo narodov smatra Blacke za najboljšo garancijo bodočemu miru. Za ustanovitev zveze narodov se mu zdi najprikladneiši oni tre-notek, ko bo imperializem onemogel. »Humanite« pa končno priznava, da imperializma ne vidi samo v nemškem taboru. — Kaj se godi? Iz Carigrada se brzojavno poroča: Vsled poročila velikega vezirja iz Berlina je bil sklican izreden ministrski svet. Časopisje sodi, da pogajanja ve likega vezirja potekajo ugodno, ter izražajo svojo zadovoljnost z uspehom. Je-li gre za turško-bulgarsko vprašanje. za mir ali za denar, o tem se prev.dno mole. — Turški sultan na Dunaju. »Ncue Frcie Preš se« je izvedela iz baje zanesljivega vira, da pride turški sultan še tekem meseca septembra na Dunaj. Vsenemci proti avstro-ogrski mirovni ponudbi. ; Glasom berlinskih poročil presoja vsenemško časopisje mirovno ponudbo Avstro-Ogrskc zelo skeptično, deloma naravnost ogorčeno. Berlinski »Lokalanzeiger« si »od najnovejšega koraka našega zaveznika« ne obeča dosti. »Tagliche Rundschau« piše pod naslovom »Crno-žolto«: »Pričakovati moramo, da bo enteuta svetu zopet lagala, da je Nemčija povzročila avstro-ogrski korak. Ce bi obstojala kaka možnost za mir, potem bi jo Burianov korak uničil. Ce bi ententa upoštevala ponudbo, nastane vprašanje, je-li bo grof Burian imel dovelj moči, da odkloni pogajanja, če bi pri pogajanjih ne želeli nemške udeležbe. Mi hočemo in moramo gojiti to upanje ter prosimo, da se nas v prihodnje obvaruje pred takimi samovoljnimi akcijami.« — Tudi klerikalni poslanec Oroebcr se je jako ne-povoljno izrazil o avstro-ogrskem mirovnem predlogu. — Italija za Jugoslavijo. Iz Londona se brzojavno poroča: Italija je vladam entente sporočila, da se strinja z gibanjem jugoslovanskih plemen za združitev in osamosvojitev. Kot jedro jugoslovanske armade hoče Italija ustanoviti močno jugoslovansko legijo. — Stališče Španske. Zadnja španska nota zagovarja stališče španskih interesov ostreje, kakor se je to zgodilo v prejšnjih notah, vendar španska vlada ne misli na izpremembo glede španske nevtralnosti, še manj pa misli — po izjavi španskega vojnega ministra na prelom odnošajev z Nemčijo. Glasom brzojavnih poročil iz Madrida bo španska vlada v najkrajšem času podala javnost pomirjajoče pojasnilo. —■ Ameriški sodrug Debbs obsojen. Zvezni sodni dvor v Clevelandu je socialista Evgena Dcbbsa, ki je bil štirikrat socialistični kandidat za predsednika republike, zaradi »kršenja zakona o špionaži« obsodil na deset let ječe. Kakor se poroča, je Debbs baje hujskal ter skušal preprečiti nabiranje rekrutov. Dopisi. Iz Cella. Malokic ali pa nikjer niso tako slabe ra -mere kakor so pri nas v cinkarni, pa tudi v Vestenovi hi kemični tovarni. Marsikateri delavec se mi je že na vse načine »priinojdušal«, da tako ne more iti več dalje in ne sme iti. Treba je stvar popraviti, si pomagati. Ne, taki sužnji ne moremo več ostati, kakršni smo že toliko let, to nam je v sramoto in v škodo nam in našim rodbinam. Tisti bahačasti pazniki delajo z delavci, da ie groza. Kdor ima oči to lahko vidi, kdor ima ušesa, lahko sliši. Toda to zapuščeno delavstvo si ne zna pomagati. I ako je zaslepljeno, tako izmozgano, da še misliti ne upa, da se komaj upa dihati in niti na misel jim ne pride, da se ie treba združiti, stopiti v organizacijo in potem s pomočjo delavske organizacije izboljšati razmere. Satno tarnanje ne pomaga nič. Okleniti se je treba svojega društva vsi do zadnjega delavca in delavke, citati delavske liste »Naprej« in druge ter se v socialistični organizaciji pogovoriti, kako naj se izboljšajo razmere. Ce bi bilo delavstvo dobro organizirano? kaj vse bi že bilo lahko doseglo, tako oa strada in hira v teh bridkih časih. Delavci, izračunajte, koliko bi bili lahko več zaslužili v treh, petih, desetih letih, če bi bili združeni v organizaciji. Kako bi podjetniki ravnali z vami lepo, čc bi vedeli, da ste enih misli? Koliko škode, koliko bede ste že pretrpeli doslej in kaj še boste, če nočete slušati našega bratskega vabila, da se organizirate? Od podjetnikov ne moremo pričakovati dobrot, svoje pravice, pošteno življenje moramo sami zahtevati. Vi komaj živite, hirate, a vaši gospodarji kupičijo milijone vašega zaslužka v svojih blagajnah iu bankah. Zlasti pa velja ta klic za delavce v kemični tovarni. Ne spite dalje! Tudi vi se zgenite, organizirajte su- čitujte naše liste, pa boste videli, kako močni postanemo kot združeni tovariši in bratje! ®č. Z .Jesenic na Gorenjskem. Pri nas je vse na karte, pa tud; naj Večje pomanjkanje najpotrebnejše hiane. Delavci kot duhovi izmozgani se vlačijo kot megla okolo. Ali za gospode kapitaliste, vojne liferante pa to ne velja. Ti ne poznajo gorja, ne vedo, kaj je glad, si lahko in si smejo privoščiti še vse sladkosti. Na svatbi tukajšnjega vojnega liferanta, g. Arnejca, je bilo v izobilju vsega, potice, bob. vseh vrst pečenka, najrazličnejše slaščice, najfinejša vina itd., nad tisoč jajec so porabili baje samo za bobe. Gospodje so priredili tudi velik lov ter ustrelili štiri srnjake za to slavnost, zaklali so teleta, da ni manjkalo tudi kuretiue se razume. Torej ves ta luksus v času, ko delavci umirajo gladu, za nas reveže povsod same obljube, čeprav žrtvujejo za državo največ, vsa) smo ji dali vse, kar smo imeli, svoje zdravje, vse svoje moči, a za nas ni najpotrebnejše hrane, za našo lačno deco ni kruha, ne obleke, sploh ničesar, le prazne tolažbe iu pa grožnje nam še privoščijo. Ako malo glasneje potožimo, da smo lačni, pa se že najde kakšen presite/ in nam zagrozi z »ajnrikengo« (vsaj bi bili na boljšem), ako si kdo pri kmetih s težavo naberači par krompirjev, je že pripravljen mož postave, da mu ga zapleni. Za gospode pa, ki nimajo za državo in domovino prav nikakih drugih zaslug, kot da sc bašejo z milijoni, za te pa ne velja ni-kaka postava, gospodje kapitalisti, vojni liferanti so izven vseh paragrafov, in ob polni skledi, in nabiti mošnji ti potem lahko kriče, vzdržimo! Zato pa skupaj vsi zatirani, brezpravni delavci v organizacijo, km- le ako bomo močni, se otresemo pijavk in dosežemo, da bo postava za vse enaka. — Svoj poklic je zgrešil dobro znani tov. uradnik g. Peternel, bivši c. kr. častnik itd. Bili smo mnenja, da je njegovo delo omejeno samo na pisarno, osobUo, ker ima največ vizit ob mesečnih delavskih plačah, ko sc delavci kar vrstijo pri njem, ker se jim računi ne ujemajo, pa smo se motili. O. Peternel ima še vse važnejša opravila. Pred kratkim je naletel, ko je neka delavka na dvorišču sedla na tla, gotovo zaradi gladu in slabosti, ergo, ko to opazi gospod valpet, plane na njo kot orel in jo prične stresati kot za stavo. Kaj si je gentletnan pri tem mislil, smo res radovedni; morda si domišljuje, da je med samimi rekruti ali je pa morda avanziral za ženskega priganjača, pa naj že bo, kar hoče, za enkrat mu le prav tiho povemo na uho, kakor pravi Hrvat: Svaka sila do vretnona! Dnevne vesti. . Petrolej! Kakor se sliši, hoče se za letošnje za ms),razsvetljavo dotočiti za samica /j 1, za rodbino pol litra, za obrtniiiko 2 litra petroleja na 4, oziroma 6 tednov. Vsakdo • da s to teoliičnno petroleja ni irnwoče kzbaiipii onim, 'kij so ob veoemiih uralh navezani na delo pri luči, to so prod vsem šolo obiskujoči otroci, dijaki *m dijakinje. Naša mladina ie pni učetnni vsled vojnih posfedlie že 'itak mm oko oškodovana. Nezadostna prehranitev, mrzili prostori, nereden in skrajšan poduk, vse to je k nivo, da so otrooi tako ljudisktih. kalkor srednjih M v učemiiu mnogo zaostali. Naj se jim ne dete nove ueipri-lilke se z razsvetljavo, ko tega res mi treba. Zato nujno prosimo vse merodajne °'aff0’ še dobrega blaga. Prišla .^rat precej durmi, a kje je obleka? Sliši se le, ni? obleke dobili nekateri profesorji in’njih rotdtoe' nadalje nekaj vrst družili državmiih uradmntkoiv’ A ilcie je ostalo oa občinstvo, kje žiasebim •iradjiištvo? Svoj čas se je po listih razlastilo. da se naj ne hodi povpraševat za nakaznice na deželno oblačilnico, da se bodo nakaznice pošiljale na dom. A teh na! Mi bi nujno in odločno prosiM, da merodajni čini tel ji, ki imajo s to zadevo opraviti, napno vse moči, da pride v Ljubljano vsaj toliko bia^a, kolikor «a je v najnujnejšem slučaju potrebno in da se blago porazdeli, da ga bodo dobile le res potrebne osebe, kar se pni zadnji razdelitvi ni vselej godilo. — Pravico do državne podpore po zakonu z dne 17. avgusta 1917, štev. 370 drž. zak., imajo sicer po besedilu zakona le svojci tistih avstrijskih državljanov in državljank, ki so bili vsled vojne šiloma pridržani v s o -vra/nem inozemstvu. Ulede Amerike je pa c. kr. notranje ministrstvo odredilo, naj se ne daje državne podpore — seveda le, če so vsi drugi zakoniti predpogoji podali! — le svojcem tistih avstrijskih državljanov in državljank. ki so pridržani v Združenih državah v Severni Ameriki ali v drugih sovražnih državah Amerike, s katerimi je avstro-ogrska monarhija v vojnem stanju, temveč tudi svojcem tistih avstrijskih državljanov in državljank, ki se vsled vojne ne morejo vrniti domov iz nevtralnih držav Amerike, s katerimi torej avstro-ogr-ska monarhija ni v vojnem stanju. — Za naše dijaštvo na Dunaju. Izgube, ki jih je zadala svetovna vojna vrstam slovenskega izobraženstva iu posebno slovenskemu dijaštvu ,so ogromne. Narod brez izobraženstva je narod brez bodočnosti. Neznosna draginja iu težave aprovizacije groze že itak ubožnemu slovenskemu visokošolskemu dijaštvu, ki mora študiran v tujem mestu, da ne omaga v težkem vojnem času na potu do svoje izobrazbe. Gre za našo bodočnost! Zato se je pod pokroviteljstvom gospe županje Franje dr. Tavčarjeve in gdčne Cilke Krekove u-stanovil odbor za slovensko menzo na Dunaju, kjer študira sedaj večina slovenskih visokošolcev, da jim preskrbi po ceni in zdravo hrano ter tako omogoči dijaštvu študij v petem vojnem letu na Dunaju. Obračamo se do požrtvovalnosti vseh slovenskih javnih korporacij in posameznih dobrotnikov z nujno prošnjo za prispevek, bilo v živilih, bilo v denarju. Darila v živilih zbira gosp. Fran Žnidaršič, stud. iur., Ljubljana, Valvazorjev trg 6. prispevke v denarju gdčna Elza Sossova, stud. med., Ljubljana, Mestni trg 19. — Odbor za slovensko menzo na Dunaju. — Za bolne na pljučih. Koroška skrbstvena komisija za bolne na pljučih je priredila grad Tentschbach pri Celovcu za zdravilišče na pljučih bolnih vojakov, ki so se vrnili domov. Sedaj se zdravi v tem zdravilišču 78 voja- kov .Zavod upravlja koroški Rdeči križ. — Stavka gledaliških igralcev. V Oablonzu so pričeli člani tamošnjega gledališča stavkati, ker jim ravnatelj ni hot;^! povišati plač. — Gospodarsko podjetje v hrvaškem Primorju. V Si-nju so ustanovili »Industrijsko društvo Cetinje, zadruga z ogr. jam.«, v svrho izkoriščanja vodne sile na Cetinji in zgradbe električne centrale. Zadruga bo preskrbovala električno luč za vse sinjske občine in morda tudi za Split. Občine so dale družbi na razpolago velik del občinskega zemljišča in nad 200.000 kron glavnice. — Kolera v Galiciji se vedno bolj širi, posebno v Levovu. V Brodiju in Tarnopolu so uredili za pregledovanje popotnikov posebne postaje. Ker je vročina pri kraju, tudi kolera ne bo več delala prevelikih skrbi. — Visoka ustanova za zagrebško mediclnce. Zagrebški nadškoi dr. Ante Bauer je ustanovil za slušatelje medicinske fakultete v Zagrebu šest štipendij po 1500 K z ustanovno glavnico 210.000 kron. — Nova tovarna v Zagrebu. Listi poročajo, da se je osnovala v Zagrebu nova tovarna za izdelovnje konzerv z večjo delniško glavnico. Ravnatelj tovarne je dr. Poljak, državni poslanec in ravnatelj hrvatske gospodarske družbe. — Čim več porok. Ogrski ministrski predsednik dr NVekerle je poslal mestnim in okrajnim glavarstvom o-krožnico, v kateri poživlja, nuj oblasti vplivajo na prebivalstvo v' tem zmislu, da se sklene čim več zakonov. To velja predvsem za invalide, v kolikor so zdravi. — Ogrskih invalidov je sedaj, kakor poročajo ogrski časopisi, že nad en milijon. — Ljudsko gostilno v Parizu. V Parizu otvorijo zaradi splošne draginje ljudske gostilne. Mesto bo prodajalo obed po 1 frank. Beležimo vest, da lahko primerjamo razmere doma in v inozemstvu. naslednjim dnevnim redom: 1. Aprovizacijske razmere železničarjev na Kranjskem. 2. Raznoterosti. K mnogo-brojni udeležbi vabijo sklicatelji. Zadnje vesti. Shodi. Pozor železničarji! Skupine železničarjev in eksekutivo v Ljubljani. Dne 20. t. m. ob pol 8. uri zvečer se bode vršila v društvenih prostorih v Šelenburgovi ulici odborova seja vseh treh okrajnih skupin kakor tudi eksekutive. Dnevni red-1. Poročilo sodruga Kopača. 2. Določbe glede volitve novega predsednika okrajne skupine Ljubljana 1. Konsumenti južno in državne železnice v Ljubljani! V soboto, dne 21. t. m. ob 7. uri zvečer se bo vršil v dvorani »Mestnega doma« v Ljubljani javen shod kou-zumentov državne in južne železnice na Kranjskem s Državni zbor. Dunaj, 17. septembra. Zbornični predsednik dr. Gross je konferiral danes z ministrskim predse',In.kom . glede sklicanja državnega zbora. Sklenilo se je, naj se poslanska zbornica sestane 1. oktobra na plenarno sejo. j Na dnevnem redu prve seje je poročilo proračunskega odseita glede posojila 954 milijonov kron pri avstro-ogr-ski banki; poročila finančnga odseka o davku na peneča vina, o vinskem davku ter o davku na premog in sladkor; končno še poročilo naučnega odseka glede definitivnega nameščenja okrajnih šolskih nadzornikov. Sklicanjo delegacij. Dunaj, 17. septembra. Predsednik avstrijske dele-gac.je tajni svetnik Hauser je imel danes v vnanjem ministrstvu z grofom Burianom daljši posvet. Grof Burian j je pripravljen, sklicati avstrijsko delegacijo na torek, dne 15. oktobra. — Poslanci krščansko socialne stranke so se sestali danes na neobvezen razgovor. Pozdravili so mirovno ponudbo grofa Buriana ter izjavili, da bo njih stranka mirovna stremljenja krepko podpirala. Češka duhovščina za samostojno češko državo. Praga, 17. septembra. Na zaupnem sestanku mo-ravsko-češke duhovščine v Kromerižu je bila sprejeta izjava, ki pravi med drugim: Mi duhovniki gremo, kakor doslij, tako tudi v bodoče tesno spojeni s češkim ljudstvom ter bomo delovali z vsemi močmi za uresničenje našega narodnega ideala, samostojne češke ljudske države. Z našim ljudstvom stojimo in pademo. Komisariat na Hrvatskem? Zagreb, 17. septembra. Iz ogrskega vira se širi go.ostasna vest, da se namerava na Hrvatskem uvesti komisariat. Za komisarja je baje določen bivši ogrski ministrski predsednik grof Štefan Tisza, ki se je te dni mudil v Zagrebu ter konferiral z banom Mihaiovičem. Italijanska ofenziva. Dunaj, 17. septembra. 'Zc delj časa pričakovana italijanska ofenziva se je včeraj med Brento in Piavo pričeta. Boji v gorovju naj ustvarijo predpogoje za forsi-ranje Piave in za veliko jesensko bitko v benečanski dolini. ki naj Italijanom omogoči, da zopet prodro preko Soče ter izbrišejo posledice lanskega težkega poraza. Sovražne čete med Brento in Piavo imajo nalogo, da naše armade potisnejo preko črte Primolano-Feltre vsaj do državne meje nazaj. Ker je italijanska ofenziva skrbno pripravljena, moramo računati z dolgotrajnimi težkimi boji. Angleški glasovi o mirovni noti. London, 16. septembra. »Daily Chronicle« piše: Avstro-ogrska ponudba je prvo direktno približanje vo-jujočt države, odkar traja vojna. To je za njo velikega 0 men:;. Dv^ motiva sta povzročila noto: Prvič želja, napraviti s tem poskusom med ententnimi državami zmedenost in drugič odkritosrčno mirovno prizadevanje na L’u.iaj:; in v Berlinu. Prvič se zgodi, da osrednji sili priznata, da ne moreta dobiti zmage. Avstro-ogrska nota izhaja iz mnenja, da ne obstoja na nobeni strani verjet- 1 ost vojaške zmage. Zaradi tega se zavzema nota za sporazumni mir. Nikdo, ki ima vsaj iskrico sočutja, ne D > želel, da bi se nadaljevala agonija te vojne tudi le en dan, ako ne bi bila ta absolutno potrebna. Toda vse gorie ne more pripraviti entente do tega, da bi se dala zadovoljiti a navideznim mirom. Svobodni narodi sveta so oc ločeni, da korakajo skupaj, dokler ni nevarnost za njih s vol« do popolnoma odstranjena. To pa je nemogoče prej. dokler ni odstranjen nemški militarizem. Nespametno bi bilo ;v,ičakovati kakršnihkoli rezultatov od konference, ako pred sestankom delegatov ni prišlo do zbližanja mnenj med skupinami vojujočih. Dokler Dunaj in Berlin resnično ne spremenita svoja mnenja in svoje metode, so pogaanja neplodna. Nanašamo se kratko in malo na logiko vojaškega uspeha, da spametujemo naše sovražnike. To, po čemer hrepenimo, je nov mednarodni red, ki !'aj temelji na obsežnih splošnih načel.h pravice in pravičnosti. Pot ter dam, 17. septembra. »Daily Ne\vs« poročajo: Odgovorni trezni možje morajo avstro-ogrsko noto uiitai.ko premisliti. Ententini državniki so ponovno izjavili, oa bi bil zločin, nadaljevati brez potrebe vojno tudi le en dan. Vprašanje, ki nastaja sedaj, je, more-li ugla-diu avstro-ogrski predlog pot do trajnega miru. Tudi naj-uverjenejši nasprotnik tajne diplomacije bo pritrdil, da potem obojestranskih javnih govorov ne pride do miru. Pogajalci se morajo prej ali slej vsesti za rdečo mizo, da pridejo ali do kakega modus vivendi ali pa — če to ni mogoče — da prekinejo pogajanja do boljš* prilike. I e oblike pogajanj ne moremo odkloniti. Odklonitev avstro-ogrškega predloga bi le ojačila ekstremiste. Angleška vlada principielno ni proti informativnim razgovorom. Aliirancj ne morejo s svojimi pravičnimi moraličnimi tcridutcamj ničesar izgubiti. Stran 4. N A P K H J. Stev. 213. Rotterda tu , 17. septembra. »Manchester Guardiian« govori natatičneiie o avistrooKr-siksi mirovni moti m 'prarvfi, da je in,'ieln namen, poučiti avstrooigTSikio preibiivailstvo, da njegova vlada nii odgovorna za nadaljevanje volne. Av-stroogrsfka nota je impanija polno znamenje za bodoči mir, in napačno bii biilo, aikio bii se odgovarjalo na tnjo le z /nasmeškom ali zasmehovanjem. Neodgovorno bi bilo, 'smatrati razgovore za odvisne od gotovih vojaških •predpogojev. List izraža mnenje, nafi bii vprašali aliiiirainci osrednje sile, so li pripravljene pogajati se na podlagi Wilsonovih in Llovd Georgejevih mli-rovniih principov. »Times« piše: Namen avistro-ogrske mote je jasen. Nemčiiia lioče priidobitii za reorganizacijo svoje armade in zboljšanje nove braimbne črte na času, zato izrablja Avstroogr-sko k obnovitvi uaivideraniih predlogov za mirovna pogarJanja. Niti Avstroogrska niti Nemčija ne -upata, da bodo adlinranci sprejeli ponudbo. Nota je v kričečem nasprotju z izjavo nemškega cesarja, da je ta svetovna vodna boi na življenje in smrt med nespravljivimi svetovnimi idejami. Ib je res. Aliiiranci svotiiiih nazorov od pričetka vojne še niso spremenili, nasprotno jih sili nadaljevanje vciine, dia te nazorne tem boli poudarjajo. London, 16. septembra. »Daiilv MaM« poroča: Avstroogrsika ponudba aliiirančem ie druga .oblfika starega nemškega trika. V niči slišimo glas nemškega cesarja. Vojaški vladarji, ped katerimi krvavi Nemčija, se boiie, da bi se zrušila njih moč, ako bi bili poraženi. Stališče aliirancev je jasno in se ne spremnenti. Zaihtavamo odškodnino, vzpostavitev jamstev. Za nova nemška poškodovanja franedsikega ožemi!« a zahtevamo kaiznovanje krivcev. To iie naša minimalna zahteva: »Dailv Lxpress« pravi, da nais nota prav nič ne približa miru. V mioitii se ne nahaja nitii ena točka, ki bii priznavala en ten-time mlirovine pogoje. Nota je datirana z Dmmaia, toda pisana v Berlinu. »Dailv Tellegraiph«: Predlog je absurden lin neodkrit os rčen. Vprašamo seveda, zaikaj so vodili ta trenutek. Resnični namen je nedvomno, pridobiti za reorganizacijo izmučenih čet na času. Nemčija bo _ spremenila svoje nazore lle po odločnem porazni. »Morning Post«: Nemčija imora biti poražena in mora svoj poraz priznati. Francija in mirovna nota. Pariz, 17. septembra. Avstroogrskii mirovni predlog n;i izzval v Parizu nobenega oča-ranja, saj je'bil Pariz pripravljen nanj zbog uspehov, ki smo iih doslej izvojevali na zapad-nem bojišču. Položaj se je v zadnjem času zelo spremenil in sedanji predlog je dalelkio oddalneu od govora nemškega cesarja glede njegovih nazorov o pruskem miru. Splošen vtms je, da nova mirovna ofenziva pod sedanjimi (ikolnostmi ne more privesti do miru. Vojni cilju r nuncije lin aliirancev so: Nedotakljivost domovine, svetovno ravnotežje, osvoboditev vsrh podjarmljenih narodov in povrnitev jpovzrooeniii škod. Naši, danes oslabljeni, sovražniki smatrajo /mir potom orožja za nemogoč. Mi sirno dr u-gega mnenja. Italijanski odmevi. C u r i h, 17. septembra. Aliiranci se utegnejo o av-stro-ogrskem predlogu posvetovati. Proti koncu tega tedna utegne Italija uradno odgovoriti na noto. I aka poročila iz Milana. . , Chiasso, 17. septembra. »Coiriere della seia« piše: Obenem z vabilom k mirovnemu razgovoru bi moralo biti predloženo tudi načelno sprejetje ententinih mirovnih programov. Ententine vlade naj čimprej, precizno, izčrpljivo in učinkovito odgovore, kajti vlade morajo pn-sii ti sovražnike, da priznajo možnost miru le na podlag vsesvetovnih načel. Vlade ne smejo zavlačevat, odgovora, sicer store veliko napako. Nova VVilsonova poslanica. Ženeva, 17. septembra. Kakor se iz Pariza brzo-javlja, bo Wilson prevzel častno predsedstvo ustanovnega odbora za zvezo narodov, ki se v kratkem sestane v Versaillesu. V posebni spomenici bo VVilsom povdarjal petrebo, da se vojna nadaljuje ter odkloni vsako premirje Švedska in mirovno vprašanje. Stockholm, 17. septembra. Švedska je pozvala skandinavske države ter Špansko in Švico, naj bi vsaka teh držav imenovala, po tri delegate, ki naj bi pretresali 1- mir v orvi vrsti vprašanje mirovnega razso-temclie za mn. v H , , juča in razširjenja haaške konvencije. Vojni svet entente, •v P n e v a 17 septembra. Iz Pariza prihaja poročilo, da se je zadnje dni pod predsedstvom Poincarejevim vršil v glavnem stanu posvet aliirancev. katerega so se udeležili vsi vojskovodje. Sklenilo sc je pomnožitev cet na francoski fronti. Sklepalo pa se je tudi o drugih važnih. zidevah. Vojno stanje med Avstro-Ogrsko in Brazilijo. * W a s h i n g t o n , 16. septembra Semkaj je dospela uradna vtst, da je Brazilija prekinila diplomatične zveze z Avstro-Ogrsko in izjavila, da obstoji med obema državama vojno stanje. Aprovizacija. Postranski zaslužek se nudi osebi, ki prevzame pri nekem društvu pobiranje članarine in raznašanje društvenih razglasov. Pogoj je točnost in poštenost. Pismene ponudbe naj se pošljejo na upravništvo „NAPREJA“. Meso na zelene izkaznice B štev. 1601 do konca. Stranke z zelenimi izkaznicami B številka 1601 do konca prejmejo meso v četrtek, dne 19. t. m., dopoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen je ta-le red: od 8. do pel 9. štev. 1601 do 1800, od pol 9. do 9. štev. 1801 do 2000, od 9. do pol 10. štev. 2001 do 2200, od pol 10. do 10. štev. 2201 do konca. Stranka dolbi za vsako osebo 10 dkg mesa, kilogram stane K 2:80. Prodaja praških klobas po znižani ceni. Mestna aprovizacija bo prodajala klobase v vojni prodajalni v Gosposki ulici v četrtek, dne 19. t. m. popoldne strankam z zeleno izkaznico »A« od štev. 150 do 250. Vsaka oseba dobi četrt kilograma; kilogram stane 6 kron. Marmelada na zeleno izkaznice B. Stranke z zelenimi izkaznicami B prejmejo marmelado v četrtek, dne 19. t. m., v petek, dne 20. t. m. in v soboto, dne 21. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je talo red. V četrtek, dne 19. t. m. popoldne od pol 2. do pol 3. štev. 1 do 150, od pol 3. do pol 4. štev. 151 do 300, od pol 4. do pol 5. štev. 301 do 450, od pol 5. do pol 6. štev. 451 do (,00. — V petek, dne 20. t. m. dopoldne od 8. do 9. štev. 001 do 750, od 9. do 10. štev. 751 do 900, od 10. do 11. štev. 901 dol050, popoldne od pol 2. do pol 3. štev. 1051 do 1200, od pol 3. do pol 4. štev. 1201 do 1350, od pol 4. do pol 5. štev. 1351 do 1500. od pol 5. do pol 6. štev. 1501 do 1650. — V soboto, dne 21. t. m. dopoldne od 8. do 9. štev. 1651 do 1800, od 9. do 10. štev. 1801 do 1950, od 10. do 11. štev. 1951 do 2100, popoldne od pol 2. do pol 3. štev. 2101 do 2250, od pol 3. do pol 4. štev. 2251 do 2400, od pol 4. do pol 5. štev. 2401 do 2550, od pol 5. do pol 6. štev. 2551 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 1 kg marmelade, kilogram stane 3 krone. __ | Razno. * Dobro so svetovali. V listnici uredništva časopisa j »Reichspost« beremo: Vprašujete nas, kako bi se znebila v kratkem času svoje telesne debelosti. Po kakšnih pred- ' piših naj se ravnate? — Ravnajte se strogo po državnih i prehranjevalnih predpisih iu dosegla boste svoj cilj v naj- . krajšem času. Najzanesljiveje sredstvo proti temo je PARATOL domače mazilo, Ne maže, je brez duha, torej tudi Cez dan uporabno. Velik lončok K 5; rodbinski lonček K 9. PflRATBL-PRAŠEK varuje občutljvo kožo. Škatlja stane K 3. Oboje se dobi proti predplačilu ali povzetju pri Paratol delavnice lekarnarja Ulmer, BUDAPEŠTA VII—11., ROZSA UTCA 21. Siirajs Gaije | *v • Lisa] Hrasti! CIGORINI SP' zatre čudo- IWm vito naglo STENICE Vzorčna steklenica 4 K, velika steklenica 16 K, brizgalnica 2 K. Dobiva se v lekarnah in drogerijah. Glavna zaloga za Avstro-Ogrsko: Lekarna ,pri upanju* (Apotheke zur Hoffnung): Pčcs 46, Ogrsko. Glavne prodaje v Ljubljani: v drogerijah Anton Kanc in B. Cvanfara („Adrija“) ter v lekarnah Gabrijel Piccoli, Dunajska cesta in H. R. SuSnik, Marijin trg. Prazne zaboje lxdajatei) in odgovorni urednik Josip Petejan. Tisk »Učiteljski) tiskarne« v Ljubljani. velike in male------------------- prodaja po zmerni ceni Konzumno društvo zsl Ljubljano in okolico, skladišče v Šiški, Kolodvorska cesta. K št. 221. Razglas. S tem se v zmislu prvega odstavka § 83. a) pravil razglasa, da je c. kr. deželna vlada za Kranjsko od izrednega občnega zbora dne 26. maja 1917 v zmislu cesarske n!’re^e * £ne 4. januarja 1917, drž. zak. št. 6, spremenjena in po zakonn od 20. novembra 1917, drz. zak, s . • , popravljena blagajnična pravila z odlokom od 16. avgusta 1918, st. 19.8o8, odobrila, ter stopijo dne 1- oktobra 1918 def“vTstve^dasti na plačilno dolžnost 4^1^ “kof&e^ bo blagajna pravila do 15. oktobra t.l. brezplačno, pozneje pa po 1 K izvod. (Naredba ministrstva za notranje zadeve od 24. marca 1898, st. 8401.) Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani, dne 12. septembra 1918. Nihael Rožanec s. r., načelnik. Splošno kreditno društvo r. z. z o. z. v Ljubljani. ___ računu se obrestujejo po domači hranilniki. Hranilne vloge na knjižice in v tekočera 4 V* % od dne vloge do dne dviga. Na razpol g Rentni davek plačuje zadruga sama. Posojila se dajejo na hipoteke, zastavna pisma, nostne listine (efekti), predujmi na lombard pod zelo ugodnimi pogoji. Menice se eskomptujejo po razmerju bančne obrestne mere. Telefon St. 120. Cek-konto poštne hranilnice št. 45.156. osebni kredit, vred-