— 71 — _^ Sv. Alfonz Ligvorij. jj ^® v. Alfonz Ligvorij je bil že v mladih letih po-m v^ sebno goreč časlilec Matere božje. Poznejc Jl ^« je napisal prelepo Marijino knjigo ,,Slava j|? ay Marije Device" ter zložil več Marijinih pesmi, *»Fi$4 ki jih tudi po Slovenskem radi prepevajo MKSk bogoljubni Marijini častilci. •Ffew% Najlepše je sv. Alfonz častil Marijo *SSEuž s tem. da se je prav skrbno ogibal greha. ¦*^w3|^ To nam izpričuje ta-le dogodek. Šolal se je v zavodu, ki so ga oskrbovali skrbni duhovniki. Le-ti so učence večkral spremili ven iz mesta, da bi se na prostem odpočili in razvedrili s primernimi igrami. Ne-kega dne, ko je bil judi Alfonz z njimi, se zmenijo, _ da pojdejo žogo bit. Hitro se preštejejo in potegnejo fl iudi njega mcd - se. Alfonz se brani in izgovarja, da B ne zna te igre in da ga ne veseli. A zastonj, mora H pa mora se vdeležiti igre. Pa je sreča tako hotela, da fl je dobil prednost v igri ravno Ligvorij, ki je bil menda ^ izmed vseh najmanj vajen takega igranja in se je bil lc zato pridružil drugim, da bi jih ne žalil. Enega izmed mladih tovarišev je pa to zelo razjezilo, nekaj ker je zgubil, nekaj pa tudi znabiti zalo, ker je menil, da jih je hotel Ligvorij poprej le nalagati, Ceš da ne zna, pa je vendar tako dobro igral. V jezi začne zabav-Ijati, zmerjati, rabiti raznc napačne besede. Pobožni de-čck se ne more več zdržali, v obraz zardi, nazaj da dobitek in resno reče: ,,Kaj. za tako malenkost se pre-drzneš žaliti Boga r Na, lu imaš . . .! Bog me varuj takega dobička, ki bi si ga moral kupiti za tako ceno!" Nato olide in se umakne na samoten kraj širokega vrta. Resne besede. lako odločno izgovorjene. so vse nekako presunile, zlasti onega, ki je bil kriv. Nekaj časa so gledali za njim, a kmalu se zopet zamislijo v igranje. Alfohza lc ni nazaj. Jame jih skrbeti in ne- M mirno ga iščejo po vrlu. Slednjič ga najdejo pod lavo- ~ f rovim drevesom v molitvi klečečega. pred podobico Matere božjc. Ves zatopljen v pobožnost 5e zapazil Sv. Alfonz Ligvorij. — 73 - ni precej, ko so prišli in ga obslopili. Ali oni. ki ga je bil razžalil, se ne rnore več zdržati, na glas zakliče; ,,Oh, kaj sem storil? Svetnika sem razžalil!" Za vse je bil ta dogodek jako vzpodbuden in niso ga mogli pozabiti. Bodi tudi ti tako tankovesten in iz Ijubezni do Marije se varuj slehernega greha. posebno 5e zdaj v Marijinem mesecu — majiiiku!