Došio 21. IL r i-2fnìna nla^ana v gotovini Leto XII., štev. 43 Jpravuištvo. Ljubljana Knafljeva ulica 6. — Telefon št. 8122. 3123. 3124 8125t 3126 Inseraten addelek: Ljubljana. Selen-bureova ul - Tel 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13 - TelefOD št 4255. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. — Telefon št 190. Racuui pri pošt ček zavodih: Ljubljana st 11.842 Praha čislo 7« ISO Wif>T) St 105.241 Ljubljana, sobota 21. februarja 1931 Cena t Din ■■i r fj j 1 L Naročnina znaša mesečno 25.— Dia _za Inozemstvo 40.— Din Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122. 3123 3124 3125 in 31261 Maribor: Aleksandrova cesta 13 Telefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul 3 Telefon št 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po ta rifu Program španske vlade Ojačena propaganda levičarskih strank proti dinastiji Priprave za amnestijo političnih kaznjencev Madrid, 20. februarja. AA. Razen izrazito konzervativnih in monarhističnih časopisov so listi hladno sprejeli novo špansko vlado in njen program, ki je sestavljen zelo nejasno. Vlada poudarja v svoji izjavi, da ne bo trpela nemirov ter ne navaja roka pokrajinskih, občinskih ter parlamentarnih volitev, ki jih je obljubila. Vladna izjava naglaša nadalje važnost stabilizacije španske valute in potrebo po strogem varčeva nju. Sestava nove španske vlade je imela za posledico precejšen dvig pezete na inozemskih borzah. Monarhistično časopisje meni, da je to znak mednarodnega zaupanja v novo špansko vlado. Opozicijski listi se zaradi stroge cenzure večinoma vzdržujejo vsakih komentarjev ter obžalujejo, da novi kabinet ni proti vsakemu pričakovanju proglasil amnestije. Sedanji položaj v Španiji je nekako oboroženo premirje. Veliko nezadovoljstvo je zbudilo v javnosti tudi dejstvo, da so v vladi same stare politične osebnosti, ki ne pomenijo prav za prav ničesar. Politični krogi menijo, da bodo nastale v Španiji v nekaj mese cih velike težkoče in komplikacije. Madrid. 20. februarja, d. Program nove vlade vsebuje med drugim občinske in pokrajinske volitve, končno pa bržkone v jeseni volitve v ustavotvorno narodno skup-ščano. Ustavo naj bi pregledala komisija desničarskih in levičarskih elementov, ki pa naj bi pustila nedotaknjene odstavke o monarhiji in kralju. Konstituanta monarhistič-ne koncentracijske vlade je torej nekaj drugega, kakor pa to, kar so nameravali doseči pristaši ustavodajnega parlamenta. Ugodilo naj bi se nadalje tudi regijonalističnim zahtevam Katalonije, kar je postavil za pogoj vodja Kataloncev Cambo, čigar pristaš je postal finančni minister. Ukinili naj bi se tudi nekateri zakoni, ki so bili izdani od diktatorja Primo de Rivere. Kot najvažnejšo nalogo nove vlade označujejo sanacijo in stabilizacijo pezete, da se odvrne nevarnost valutne katastrofe, v endar pa se mora prej še premagati v širših krogih obstoječi odpor proti stabilizaciji. Nadaljnji važni problem tvorijo univerze. Doseči se mora pomirjenje dijakov, ki :im sedaj univerzitetni profesorji predavalo v svojih zasebnih stanovanjih in zasebnih dvoranah. Madrid, 20 februarja, s. Po objavljenem p.bgramu namerava vladi kmalu izvesti no» ve vpli ve v občinska in pokrajinska za» stopstva, nakar se bodo vršile splošne vo» litve. Novi parlament bo imel značaj usta» votvorne skupščine Vlada je odločena, da ne bo trpela kršitve obstoječega reda ter hoče nadaljevati politiko stabilizacije. Brez represalij bo izvedla pregled dela dikta» torske vlade. Vlada je pripravljena pred« iožiti parlamentu zakonski načrt, po kate» rem bo Katalonija dobili popolno samostoj» nost za izvrševanje funkcij, ki ji bodo do« deljene . Madrid, 20. febr. d. Na zunaj nudi Španija isto sliko kakor pred demisijo Berenguera. Tudi novi ministrski predsednik razglaša svoj namen, da vzpostavi ustavno stanje, ter izjavlja, da hoče zatreti vsak poizkus nemirov in brezobzirno kaznovati povzročitelje Zadnja kriza je ostro ločila duhove in še boli združila republikance. Konstitucijo-nalsti okoli Sancheza Guerre in Alvereza, katerih cilj je bil doslej ustavna monarhija, in celo Santiago Alba so se po izkušnjah zadnjih dni orijentirali na levo. Doslej so konsiitucijonalisti odklanjali udeležbo pri volitvah v normalni parlament, sedaj pa so sklenili, da se vzdrže glasovanja tudi pri volitvah v ustavotvorno skupščino, ki bi jih izvedla monarhistična vlada Vse levičarske stranke se pripravljajo za ojačeno protidi-nastičnr propagando. Glasilo socialistične stranke piše. da sedanja zasilna vlada ne bo ustavila političnega prevrata. Glavni svet strokovnih organizacij in vodstvo socialistične stranke bosta jutri v skupni seji določila svoje stališče v novem položaju. Madrid, 20. febr d Nova španska vlada pod predsedstvom admirala Aznarja je naletela na najostrejšo kritiko republikancev in socijalistov, ki imenujejo njene člane »zaupanja nevredno orodje kralja«. Kakor se čuje, delajo levičarski radikaH na to. da bi se po vsej državi proglasila splošna stav. ka. Vprašanje je. če bi se splošna stavka mogla spričo nezadostnih organizacij takoj izvesti. Po vesteh iz Barcelone je tamkaj delavstvo že pričelo stavkati Ako bodo delavci res povsod pričeli stavkati ter podpirati republikanska stremljenja, je po splošnem mnenju mogoč izbruh državljanske vojne, ker so cerkev, plemstvo in industrija trdno odločeni braniti kralja do zadnjega. Čuje se, da je marquis Alhucemas svetoval kralju, naj pusti vlado samostojno delati ter naj se odreče vsakemu osebnemu vplivanju. Bruselj, 20 februarja, s. Vodja katalon» skih avtonomistov polkovnik Marcia, ki ži» vi tukaj kot emigrant je danes preko Pariza odpotoval v Španijo. Pariz, 20. februarja, s Kakor javlja Agens ce Havas iz M 'drida, je bila razprava v včerajšnjem ministrskem svetu o glavnem progTamu zelo dolgotrajna, ker je moral ka» binet doseči sporazum o imenovanju liberal» nih in konzervativnih članov v vladi Govori se, da so b>l' minis+ri obeh struj, ki sta zastopani v vladi s sporazumom zadovoljni Občinske volitve se bodo najbrže vršile pr» vo nedeljo meseca marca. Madrid, 20 febr, č. Ministrski svet je razpravljal včeraj tudi o vprašanju amnestije. Grof Romanones se je zavzemal za amnestijo, dočim je zahteval La Gierva, naj bodo krivci kaznovani. Zanimivo je, da je med zaprtimi krivci izza decemberske vstaje tudi brat ministra Maure. APEL ZAGREBA NA SOSEDE Velik protestni zbor zagrebškega prebivalstva - Odločna obsodba vseh spletk in terorističnih akcij proti naši ^ Zagreb, 20. febr. n. Nocoj se je vr šilo pred Narodnim gledališčem na trgu kralja Aleksandra protestno zborovanje, sklicano od zagrebških društev. Zborovanja se je udeležila ogromna množica ljudi, med njimi tudi izredno mnogo delavcev. Zborovalci so prepevali znano borbeno popevko »Zovi, samo zovi« ter navdušeno vzklikali kralju in državi. Prvi je spregovoril Stevan Večeri-nac kot zastopnik narodnega delavskega sindikata Poudarjal je, da je prišlo na ta protestni zbor vse prebivalstvo brez razlike razredne pripadnosti, da da duška svojemu ogorčenju nad terorističnimi deli, izvršenimi po naročilu tujcev. Za Večerincem je govoril kot zastopnik Jugoslovenske akcije Nikola Milic, ki je zavračal vse poskuse gotovih krogov, da bi se spravili na površje zagovorniki obnovljene avstro-ogrske monarhije O čem takem noče naš jugoslovenski narod ničesar slišati, ker mu je dovolj svojedobnega ro-bovanja in ker je srečen in zadovoljen v sedanji svoji državi, v kateri se svobodno razvija tako v kulturnem, kakor v gospodarskem in socialnem pogledu Sledil ie govor Avgnsta Potu-ška, zastopnika organizacije »Mlada Jugoslavija«. Apeliral je na vlado kraljevine Jugoslavije, naj napravi energične korake, da prepreči izdajalske zločine, ki so nevarni tudi za splošen mir med narodi. Na predlog novinarja Bernemise je bila nato s soglasnim burnim odobravanjem sprejeta naslednja resolucija : ^ Veliki narodni zbor v Zagrebu, ki so ga sklicala za dan 20 februarja vsa zagrebška društva povodom atentatov, izvršenih v zad» njem času v Zagrebu s pomočjo iz inozem» stva prinesenih peklenskih stroiev. z ogor« čenjem odklanja vsako misel, da bi se s takim početjem solidariziralo mesto Zagreb in njegovo meščanstvo brez razlike vere in stanu. Ta teroristična dejanja so bila izvršena po naročilu tujih organizacij, ki imajo svoj sedež izven Jugoslavije. Načelujejo jim ljudje, ki bi rad; ogražali našo nacijo, na drugi strani pa omog^ili povratek Habsbur« žmov in obnovo propadle monarhije, v ka» teri je naš narod trpel v suženjstvu in bil zatiran v slehernem svojem kulturnem in gospodarskem pokretu Ta teroristična de» iania nam daieio povod da naslovimo eners gičen protest na vse merodajne činitelje v inozemstvu Ves naš narod, zlasti pa meščani mesta Zagreba goje najbolj miroljubne želje do vseb naših sosedo*- brez izjeme. Toda tero» ristične akcije, k? prihajajo iz njihovih dr® žav, motijo dobre sosedne odnošaje in so sposobne najresneje ogroziti medsebojno gospodarsko življenje ter mirno sožitje med sosedi. Iz vseh teh razlogov poziva veliki pros testni zbor vlado kraljevine Jugoslavije, naj ukrene energične korake v vseh pravcih, ki jib smatra za potrebne, da v bodoče prea preči in onemogoči taka zločinska dejan;a, ki značijo največjo nevarnost za mir med narodi. Naš narod, kakor je s'eer iskrene» ga srca in iz vse duše prežet miroljubne ideje in vdan idealu mirnega mednarodnega sodelovanja, se prav tako v polni meri zaveda svojega dostojanstva in svojega nas rodnega ponosa tei bo vedno z energično roko branil svojo svobodo in svoj mir. To naj imajo na umu vsi oni, ki se jih tiče. NagUšajoč vse to, se meščanstvo mesta Zagreba zaveda, da s polno pravico govori v imenu Hrvatov ter sporoča kot druga ju» goslovenska prestolnica v imenu hrvatske» ga dela jugoslovenskega naroda vsem: Roke proč! Prepovedujemo vam vsako vmešavanje v naše notranje prilike in oda noša je! Po zborovanju se je razvila s trga Kralja Aleksandra velika povorka zborovalcev po glavnih mestnih ulicah. Manifestanti so vzklikali kralju, Jugoslaviji in jugoslovenskemu Zagrebu in prepevali domoljubne pesmi. Shod in obhod po mestu sta potekla v discipliniranem redu brez najmanjšega incidenta. Trgovinska pogajanja s češkoslovaško Skupna seja šefov delegacij — Izredna seja češkoslovaške vlade Popoln sporazum v načelnih vprašanjih Praga, 20. febr. h. Včeraj popoldne se je vršila skupna seja šefov češkoslovaške in jugoslovenske trgovinske delegacije, na kateri so parafirali principijelna vprašanja, ki se bodo v prihodnjih dneh končno veljavno konkretizirala, šef jugoslovenske delegacije načelnik Pilja k danes s pariškim brzovlakom odpotoval v Pariz oa konferenco agrarnih držav. Vrnil se bo v Prago še preden bodo pogajanja končana. Obe delegaciji delata dalje, da določita podrobnosti pogodbe. Danes popoldne se je sestal češkoslovaški ministrski svet k izredni seji, na kateri je zunanji minister dr. Beneš obširno poročal o položaju dosedanjih pogajanj. Vlada je na podlagi tega poročila ugotovila, da se je v vseh načelnih vprašaniii] dosegel popoln sporazum in da preostaja le še razpravljanje o podrobnostih. Minister za kmetijstvo Bradač je nocoj priredil ban- ket na čast jugoslovenski delegaciji, Beograd, 20. febr. p. Po vesteh iz Prage so bila snoči zaključena pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Češkoslovaško. Naša delegacija v Pragi bo v času odsotnosti dr. Pilje skupno s češkoslovaškimi zastopniki uredila vse tehnične potrebe ter končnoveljavno revidirala besedilo pogodbe. Vodja delegacije v Pragi je ta čas ministerijalni svetnik dr. Lazare-vič. Nocoj je priredil češkoslovaški minister Bradač večerjo v čast jugoslovenski delegaciji Beograd, 20. febr. p. Kakor doznava vaš dopisnik, bo jugoslovenski minister za trgovino in industrijo dr. Juraj Demetrovič odpotoval te dni v Prago, kjer bo podpisal trgovinsko pogodbo Jugoslavije s Češkoslovaško. Pruski notranji minister proti hitlerjevcem Pruska vlada je pripravljena nastopiti z vsemi sredstvi proti nezakonitostim narodnih socialistov cev iz državnega zbora. Po njegovem mnenju je vznemirjenje povzročila samo psihoza, ki ni zapustita gotovih krogov nemškega naroda od 14. septembra 1930. Minister Severing je poudarjal, da bo pruska vlada nastopila z vsemi razpoložljivimi sredstvi proti vsaki kršitvi obstoječih zakonov. Zato bo znala preprečiti vsako nasilstvò narodnih socialistov. Ne sme se omejevati svoboda duha Pri narodno socialistični propagandi seveda ne more biti nobenega govora o duhu in idejah Narodni socialisti naj vedo, da jih policija opazuje, da jim je za petami, ker se le na ta način more odstraniti iz nemškega naroda narodno socialni politični bacil hripe. Gre predvsem za dokaz svetovni javnosti, da o nevarnosti prevrata v Nemčiji ne more biti govora. Inozemstvo mora dobiti zaupanje v neomajni državni red Nemčije, kar se ne more doseči s frazami, temveč samo z delom. Berlin, 20. febr. d. Na konferenci višjih uradnikov, vladnih in policijskih predsednikov, je včeraj pruski notranji minister Severing v svojem govoru izjavil, da po njegovem mnenju ne nudi politični položaj v Prusiji in Nemčiji nobenega povoda za skrbi. Kar se tiče zahteve »Stahlhelma«, naj se z ljudskim glasovanjem odloči o razpustu pruskega deželnega zbora, je Severing izjavil, da visoko spoštuje ljudsko voljo, vendar pa smatra za zloraba dane pravice, ako hoče kaka brambna organizacija v zadnjem letu zakonodajne dobe deželnega zbora izzvati z veliko akcijo ljudsko glasovanje in tako tudi prezgodnje voiitve. V nadaljnjem govoru se je minister Severing bavii s političnimi dogodki v zadnjih tednih, ki so j>ovzročili v javnosti gotovo, čeprav neutemeljeno razburjenje in med katerimi je najznačilnejši odhod na-lodnih socialistov ter nemških nacijonal- Napad na dr. šuflaja še ni pojasnjen Politična ali osebna osveta — Dr. Šuflaj je snoči umrl javil iz Tirane baronu Rauchu, svoječasne» mu hrvatskemu banu iz dobe Avstro»ogr» ske, ki živi sedaj v svoji vili blizu Crikve» Madžarska trgovinska politika Revizija carinske tarile po zaključitvi novih trgovinskih pogodb Zagreb, 20. februaria, n Jutršnje »Novo» sti« objavljajo o napadu na dr. Milana Šuflaja, ki je nocoj, ne da bi se bil zavedel podlegel težki poškodbi, še nekaj podrob» nih informacij. Z ozirom na neznanega napadalca vodi polioija preiskavo v dveh smereh. Možni sta dve alternativi: ah gre za strankarsko osveto ali pa je bil napad docela zasebnega značaja. Verjetno je da prvi primer ne pride v poštev, ker b: morilec najbrže ne bil^ uporabil pri napadu samo palice, tem» več bi se poslužil nevarnejšega orožja. Na» padialec najbrže niti n' računal s tem, da mu bo z udarcem s palico prizadel taiko težko ppškodbo Značilno je vsekakor, da so na» šli pri dr Šuflaju boksar, iz česar se da sklepati, da je poškodovanec pričakoval napad. O življenju pokojnega dr. Milana Šuflaja se doznava jo naslednje podrobnosti: Dok» tor Šuflaj je pripravlja! zgodovinsko delo o Albaniji ter je zaprosil našo vi "do, naj mu da dovoljenje za potovanje v Alban;jo. Dr. Šuflaj je potni list tudi prejel 18. de» cembra ter je prestopil albansko mejo 11. januarja letošnjega leta. Dr šuflaj se je niče. Kdaj se je dr šuflaj vrnil v Zagreb, ni bilo znano policiji vse do dneva pred sinočnjim napadom, ko je dr. Šuflaj obiskal nekega bivšega političnega voditelja, s ka» terim se je mnogo družil Zbog svojih no« Iitičnih zvez je bil Šuflaj pred svojim od» hodom ▼ Albanijo pod nadzorstvom. Ko so Šuflaja zopet opazili te dni v Zagrebu, se je policija informirala pn naših obmej» nih oblastvih na albansk- meji, kod in kdaj se je Šuflaj povrnil v našo državo. Šele sedaj so ugotovil« iz potnega lista, ki so ga našli pri njem, da se je dr. Šuflaj vrnil iz Albanije 18. januarja in sicer preko Du» brovnika. Od 18. januarja do 17. februarja t. I. torej oblastva niso vedela za dr. Šuflaja. Kriminalna oblastva skušajo pojasniti za» sebno življenje pokojnika, ki ga je pred vojno imenovala madžarska vlada za uni» verzitetnega profesorja v Budimpešti, kas» neje pa ga je postavil ban baron Rauch proti volji univerzitetnega senata za profe» sorja zagrebške univerze. Delo na sestavi državnega proračuna Beograd, 20. febr. AA, Včeraj in danes so bile pod predsedstvom prvega pomoč» nika finančnega ministra Dušana Letice v finančnem ministrstvu konference o defi» nitivni izdelavi proračuna tega ministrstva. Na sejah so bili navzoči tudi direktorji vseh finančnih direkcij iz države, šefi dr« žavnib pravobranilstev in vsi načelniki fi* nančnega ministrstva. Včeraj je bilo za« ključeno delo na sestavi proračunov fi« nančnih direkcij in pravobranilstev, danes pa se je začelo delo na proračunu same» ga ministrstva. Nagrajena učiteljska predavanja o štednji Beograd, 20. februarja. AA. Da bi se učitelji in učiteljice osnovnih šol čimbolj zanimali za razumno štednjo in za gospodarski pomen Poštne hranilnice, je razpisal 31. maja 1929 minister prosvete natečaj za najboljše predavanje o štednji in ulogi Poštne hranilnice v razvoju štednje. Sodelovati so morali vsi učitelji in učiteljice osnovnih šol. Predavanja so se morala poslati preko sreskih šolskih nadzornikov. Minister za prosveto je odlikoval med drugimi sledeče učitelje z nagrado po 3000 dinarjev: Viljema Baltezarja iz Brezovice, Franca Mlakarja iz Ljubljane in Ivana Vovka iz Studenca pri Ljubljani. Nagrada bo podeljena iz fonda pri odboru ministrstva prosvete v obliki hranilnih knjižic Poštne hranilnice. Nagrajena predavanja bodo izšla v posebnih brošurah in bodo zastonj razdeljena med ljudstvo za dviganje smisla in razumno štednjo. Iz državne službe Beograd, 20. febr. AA. S sklepom kmetijskega ministrstva je povišan za profesorja na kmetijski šoli v Križevcih Edvard Durič, dosedaj suplent na isti šoli. Odlikovanje Beograd, 20. febr. AA. Nj. Vel. kralj je podpisal ukaz o odlikovanju inženjerjev, nadzornikov potov in cestarjev, ki so se v toku leta 1930. odlikovali z vestnostjo in energičnim delom za vzdrževanje cest. Odlikovani so bili pri poedinih banovinah ali po en inženjer, nadzornik potov ali cestar. Tako je odlikovan z redom Belega orla V. stopnje tehnični svetnik v Novem mestu Alfred Walter. Budimpešta, 20. februarja, d. Na včeraj-•nji seji jx)slanske zbornice je zavračal trgovinski minister dr. Bud napade, ki jih je izrekel proti industriji poslanec Gaston (»aal, člari agrarne stranke, v debati o kar-telib. O carinski politiki je izjavil minister dr. Bud, da je Madžarska obdana od sistemov raznih prepovedi ter kontingentov. Tudi Jugoslavija in Rumunija nista mogli zaravovati svojih interesov s carinsko politiko ter sta bili prisiljeni, da se borita z močnejšimi sredstvi za nje. Madžarska se mora boriti že leta proti politiki, ki je naperjena proti izvozu njenih kmetijskih pridelkov. Carinskih tarif ni zvišala Madžarska, temveč države, ki so navezane na uvoz kmetijskih proizvodov iz Madžarske in ki napravljajo s kontingenti in sličnimi sistemi madžarskemu uvozu vedno nove ovire. Kakor hitro bodo sklenjene trgovinske pogodbe z državami, ki prihajajo v poštev, bo revidirana tudi madžarska carinska tarifa. Na medklic demokratskega poslanca Ev-gena Gaala je izjavil minister, da ne more biti nihče bolj popustljiv, kakor pa je bila Madžarska napram Češkoslovaški. Madžarski ne preostaja ničesar drugega, kakor da ostane na gospodarsko - politični smeri, ki je inavgurirana od ostale Evrope. Ako pa bo Evropa hodila po poti, po kateri je hodila doslej, se bo s hitrimi koraki približala katastrofi. Praga, 20. februarja, d. Madžarski poslanik v Pragi legacijski svetnik dr. Ghyczy je sporočil v češkoslovaškem zunanjem ministrstvu, da je madžarska vlada pripravljena nadaljevati pogajanja za zaklj uči te v trgovinske pogodbe, ki so bila prekinjena v decembru. Ob tej priliki mu je zagotovljeno, da je tudi češkoslovaška vlada pripravljena za obnovo pogajanj. Dan pričetka pogajanj še ni določen, vsekakor pa je gotovo, da se bodo pričela ob koncu februarja ali pa v začetku marca. Volilna reforma v Nemčiji Berlin, 20. februarja, d. Državni svet se je bavil v včerajšnji seji z vladnim predlogom volilne reforme, po katerem naj bi se volil na vsakih 70.000 prebivalcev po en poslanec, dočim se je sedaj volil na vsakih 60.000. Na pruski predlog je bila številka zvišana na 75.000. Končno je bil predlog sprejet s 56 glasovi proti 10. Proti so glasovali zastopniki Turinške, Meklenburga in Sverina ter Saške. Volilna reforma obsega razen zvišanja volilnega kvocijenta še naslednje novosti: odpravo dolgih list, glasovnice morejo vsebovati samo tri kandidate, zmanjšanje volilnih okrajev (162 namesto sedanjih 36), odstranitev državnih list, potem odpravo uradne glasovnice ter poenostavljenje postopanja pri vlaganiu kandidatnih list - Sprava med makedonstvujuščimi? Čudna izjava v sofijskih Kstih — Sprava bi pomenila enostransko kapitulacijo protogerovcev — V Bolgariji ne verujejo v njeno iskrenost Sofija, 20. februarja, r. Kakor javljajo sofijski listi, je končno vendarle prišlo do formalne sprave med obema taboroma ma kedonske revolucijonarne organizacije, med mihajlovci m protogerovci, ki so izvršili v medsebojnem obračunavanju nešteto umorov in zločinov. Ta besna borba je trajala že nad dve leti ter je kompromitirala Bolgarijo in njeno vlado po vsem svetu. Zato je vsa javnost pritiskala na oba tabora, naj se vendar pobotata. Celo kralj Boris sam je v zadnji dobi večkrat interveniral pri obeh skupinah in jima priporočil spravo- Na zadnjem sestanku pri kralju, ki je trajal cele štiri ure, ie bil navzoč tudi ministrski predsednik Ljapčev. Ni še znano, ali po zaslugi te akcije, ali na kak drug način se je pojavila v listih izjava dveh glavnih voditeljev protogerovcev, Georgi j a Fop-Hristova in Kirila Prli-čeva. Ta dva izjavljata v svojem in v imenu svojih pristašev, da sta uvidela škodljivost borbe med makedonstvujuščimi in da bosta zato ustavila v bodoče vsako akcijo proti VMRO, Sprava bi bila torej dosežena z enostransko kapitulacijo protogerovcev. Ravno zato nihče ne veruje, da bi bila iskrena in trajna. Ker je neznano, kje se Fop-Hristov in Prličev mudita, se splošno smatra, da so ju ujeli pristaši Mihajlova in ju s svojimi znanimi metodami prisilili k podpisu kapitulacij ske izjave. Seiplova akcija za Habsburžane London, 20. februarja, č. »Daily News« pišejo, da je poslednji čas za vprašanje, ali je dr. Seipel lani resnično delal za mad-žarsko-avstrijsko presonalno unijo, da bi tako ustvaril pogoje za povratek Habsbur-žanov na Dunaj in v Budimpešto. List pravi, da se to sicer službeno demantira. vendar pa je gotovo da je Seiplov poraz pri volitvah preprečil poizkus te restavracije. »Daily News« opozarjajo na nevarnost takih poizkusov, ki bi utegnili privesti do nove vojne. Umor neznanke v Zagrebu Zagreb, 30. febr. n. Nocoj ob 7. so na» šli pasanti v Tkalčičevi ulici pred hišo 23 umorjeno neznano ženo. Društvo za reše» vanje jo je odpeljalo v bolnico, ker je že» na kazala še znake življenja. Tik pred bol« nico pa je poškodovanka izdihnila, ne da bi se bila zavedla Zaenkrat še ni znano niti kdo je umorjenka ne kdo jo je na» padel. Imela je tri ubode z nožem na «Ia« vi, v vratu in na prsih. Stara mora biti 30 do 3o let 130 let staro ribo ujeB v Savi Brod na Savi, 20. febr. n. Dva ribiča sta lovila 30 km od Broda v takozvanem nadaru nbe. Z mrežo sta ulovila ogromnega soma, dolgega 2.80 in težkega 112 kg. Sodijo, da je žival stara kakih 130 let. Za ukinitev komisarijata pri »Hrvatskem Radisi« Zagreb, 20. febr. n. Bana savske banovine dr. Iva Pero viča so danes posetili člani odbora »Hrvatskega Radiše« ter ga zaprosili, naj se ukine komisarijat »Hrvatskega Radiše«. Ban je dovolil, da se skliče izredna glavna skupščina »Hrvatskega Radiše« ter izvoli nov odbor. V to svrho so povabljeni vsi člani za 1. marca ob 10. *jQ1»ldne v Zagreb na glavno skupščino. „Drang nach Osten" V februarskem zvezku zagrebške »Nove Evrope« je izšla daljša razprava Milutina Jakšiča o prodiranju na vzhod. 1'ako zvano »orientalsko vprašanje«, ki ie tolikanj zanimalo diplomacijo 19. stoletja, v politiki ni novo. Nemški »Drang nach Osten«, ki se je dotikal tudi slovenskih krajev in v čigar službi je bilo pred vojno ponemčevanje na naših tleli, ima korenine v starem prodiranju na vzhod, ki se je začelo že s križarskimi vojnami. Današnja zgodovinska veda ne gleda križarskih vojn v nekdanji naivni luči. Danes vemo, da se je pod verskimi gesli križarjev cesto skrival pohlep po tuji zemlji in tujem premoženju. Versko navdihnjeni so bili le posamezniki in sefeda večina križarjev bojevnikov. V ozadju pa je za vso akcijo stala ona ista imperialistična politika, s katero se morajo balkanski narodi boriti še danes. Pohlep po tuji zemlji je bil vedno močnejši in oclločilnejši od idealističnih zasnov. Milutin Jakšič se v svoji razpravi ba-vi predvsem z vlogo srbskega prosveti-telja sv. Save. Malo znano je med nami, da je bil sv. Sava tudi eden največjih diplomatov 13. stoletja in državnik izrednih sposobnosti. Po navadi poudarjajo njegovo zaslugo, da je pridobil (ir-ke za ustanovitev avtokefalne srbske Cerkve, ki je položila temelje srbski pismenosti in ki je v srednjem veku znatno dvignila narodno zavest. To pa je le del njegovih zaslug. Sv. Sava — dokazuje Jakšič — je pripravljal zvezo najboljših, najbolj prosvetljenih mož pravoslavnih narodov na Balkanu. Ta zveza je slonela na osnovi narodne in cerkvene samoodločbe, ki je bila za tiste čase kaj smelo in daljnovidno načelo. Sv. Sava je prekrižal mnoge načrte takratnega prodiranja na vzhod. Že v 13. stoletju je srednjeveška Srbija hotela postati bariera zoper takratni »Drang nach Osten«, na katerem so bili zainteresirani predvsem v Rimu in Benetkah. S prihodom Turkov na Balkan je bilo ■prodiranje na vzhod ustavljeno in vzhod je začel prodirati v osrčje Evrope, na zapad. V teh mračnih stoletjih so slovanska plemena krvavela kot »zid krščanstva«. V 19. stoletju je začel zapad obnavljati svoje staro stremljenje, da podredi Balkan in Bližnji vzhod svojim gospodarsko - imperialističnim koristim. Orientalsko vprašanje je bilo vse stoletje pereče. Nemci so naredili iz njega sistem »Drang nach Osten«. Tudi svetovna vojna je bila poizkus navala na vzhod in sicer ne več v smeri Palestine, marveč v smeri Perzijskega zaliva. Še vedno je za nas važno, pravi Jakšič. ali bo v bližnji ali daljni bodočnosti skušal kak latinski ali germanski narod oziroma blok nov naval na vzhod in v katerem pravcu: samo na Balkan ali pa tudi dalje? Iz nadaljnjih Jakšičevih izvajanj navajamo nekatere misli: Vprašanje novega navala na vzhod zavisi od tega. ali bo kmalu vojna, kdo jo bo vodil in s kakšnimi cilji. Pisec citira znana razkritja nekega holandskega lista, da Italija baje v zvezi z Vatikanom deluje za restavracijo Habshuržanov v obliki personalne unije med Avstrijo in Madžarsko. Okoli obeh držav bi se zbral blok. sestavljen iz Poljske. Bavarske. Slovaške. Hrvaške in Italije pod vodstvom Italije. Izmed pravoslavnih narodov naj bi se skušali vpreči v to akcijo Bolgari. To so stari ^načrti, v katerih so nekateri videli pogoje za uspeh katoliškega prodiranja na vzhod, prav kakor v polomu Rusije. Vatikan se jim je, kakor vse kaže, odrekel, ker se je papež v letošnji alokuciji kardinalom izjavil za pravice malih narodov in je dejal, da bo narod, ki sproži novo vojno, izvršil samomor. »Osservatore Romano« je simpatično pisal o- konferencah balkankih narodov. Vendar so — nadaljuje Jakšič — v Italiji še vedno politiki, ki niso zavrgli tradicij latinskega imperializma na vzhodu. Toda jasno je, da se njihovi načrti ne morejo izvesti brez potokov krvi; pa tudi s temi žrtvami se ne bi uresničili. Če bi se Mussolini mogel zanesti v izvedljivost zgoraj omenjenega bloka, ne bi tolikanj iskal zaveznikov drugod. Zdaj se veže z boljševiki, zdaj slovesno proglaša, da so fašisti antipodi boljše-vikov. Napoveduje za 1. 1935. novo vojno, kmalu na to pa se navdušuje za večni mir, toda z obrambo »naravnih meja«, kar za Italijo pomeni po jugoslo-venskih tleh potegnjeno linijo nekje izza vzhodne meje Dalmacije, za Madžarsko pa mejo na Karpatih. Mussolini govori samo o reviziji meja, ne pove pa, kakšna naj bi bila; po njem zasnovana zveza bi obsegala države s 100.000.000 duš. Ti milijoni naj bi prelivali kri za to, da bi Italija dobila na Balkanu ono, kar so imeli Rimljani pred tisoč in več sto leti! Dejansko Mussolini brez Nemcev ne more nikamor na vzhod; kar pa bi zasedel z njihovo pomočjo, ne bi ostalo italijansko. V nadaljnjem se Jakšič bavi z znanimi preroškimi prividi Ludendorffa in generala Glucka o domnevno se bližajoči vojni. Sklepa, da so te vojne fantazije odsluženih in poraženih vojskovodij neverjetne. Ena človeška generacija ne more vzdržati dveh takih izčrpavajo-čih naporov kakor je bila svetovna vojna. Zveza Italije. Nemčije in Sovjetov je v današnjih razmerah malo verjetna. Da Italija ne bo začela vojne sama. pričuje že to, da si skuša zagotoviti zavezništvo Nemčije; vodilni krogi v Nemčiji pa se dobro zavedajo, da b: sedanja vojna pomenila polom Nemčije, kar je celo Ludendorff napovedal. Jakšič sklepa svoja zanimiva razmotrivanja s trditvijo: Če napadalci ne bodo pomandrali Balkana in zasedb' Soluna in Carigrada, kakor nekoč križarji, se jim utegne zgoditi, da bodo videli v svojih prestolnicah one narode, katere so hoteli podjarmiti! Jakšičeva izvajanja so tehten donesek k tezi, da je težišče balkanskega slovan-stva tam. kjer je nekoč sv. Sava stavi diplomatske bariere zoper imperialistični naval proti vzhodu. To težišče je ozemlje Morave in Vardarja, okoli katerega se je osredotočila sedanja Jugoslavija, trdno pripravljena, da naš svet od Jadrana do balkanskega osrčja, do Ka.i-makčalana. brani pred viharji zgodovine, ki se morda kuhajo v prenasičeni Evropi. Tudi usoda Slovencev, ki so delno že postali žrtev nemškega »Dran-ga nach Osten«, je neločljivo združena s samoobrambo Balkana pred imperialističnimi tokovi proti vzhodu. Zato je današnja jugoslovenska politika tudi s se-kularnega zgodovinskega vidika edina pravilna pot k obrambi pred tujim imperializmom. a panbalkanska politika je velika zahteva prihajajočega časa! Preferenene carine so najuspešnejše sredstvo za omlljenje gospodarske krize Skiepi prve konference strokovnjakov agrarnih držav v Bukarešti — Pridržki Češkoslovaške in Latiške Bukarešta, 20. febr. r. Konferenca strokovnjakov agrarnih držav iužne in vzhodne Evrope, ki ;e zasedala v Bukarešti, je včeraj zak iučiia svoje delo. Konference so se udeleževali zastopniki Jugoslavije, Runiuni-ie, Boigariie, Češkoslovaške, Poljske, Madžarske in Latiške. Ob zaključku konference ie bil sestavljen zapisnik, ki ugotavlja glavne sklepe te konference'. Eden najvažnejših rezultatov te konference je osnovanje stalnega odbora, ki ima nalogo skrbeti za izvedbo sklepov dosedanjih agrarnih konferenc in na vseli važnejših mednarodnih konferencah in akcijah propagirati interese in stališče agrarnih držav. Ta odbor naj predvsem gleda na to, da se čim prej uveljavi mednarodna veterinarska konvencija, čije načrt ie že sestavljen. V to svrho naj stopi v zvezo s tajništvom Društva narodov. Ta odbor bo tudi določil enotno stališče, ki naj ga zavzamejo na agrarni konferenci v Bukarešti zastopane države na mednarodni žitni konferenci, ki se bo pričela meseca marca v Rimu. Razpravljalo se je tudi o konferenci, ki je sklicana za 26. februar v Parizu. Tudi na tej konferenci bodo te države zavzele enotno stališče v vseh vprašanjih, ki bodo prišla v razpravo. Važna ie bila razprava o akciji za dosego preterenčnih carin. Odbor je priporočil vsem v poštev prihajajočim državam, naj to akcijo nadaljujejo in podrobno prouče sistem preierenčnega carinskega poatopka za poljedelske proizvode, ki predstavlja najuspešnejše sredstvo za ozdravljenje sedanje evropske gospodarske krize. Končno se je konferenca bavila z akcijo za evropsko uniio ter je sklenila, priporočiti vlad2m na konferenci zastopanih držav, da se za to akcijo posebno zanimajo in prou če zlasti vprašanje, ali bi ne kazalo ukreniti primerne skupne akcije na gospodarskem polju, da bi se na ta način zasigural vpliv sgrarnih držav pri reševanju gospodarskih problemov evropske unije. Prihodnja seja stalnega odbora bo 24. aprila v Beogradu, dočim se bo vršila prihodnja konferenca vlad agrarnih držav 24. avgusta v Sofiji. Zapisnik prve konference strokovnjakov agrarnih držav so podpisale Jugoslavija, Češkoslovaška, Bolgarija, Rumunija, Poljska, Madžarska in.Latiška. Priporočila glede preierenčnega carinskega sistema nista podpisali samo Češkoslovaška in Latiška, ki sta izrazili razne pridržke. Praga, 20. febr. r. Glede pridržka Češkoslovaške o preferenčnem carinskem sistemu je izjavil češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš v razgovoru z novinarji, da kaže ta sistem še gotove nedostatke, ki iih bo treba pred sprejetjem še podrobno proučiti. Prvi razlog odgoditve podpisa tega priporočila je v splošni gospodarski krizi, ki ie prisilila ČSR k povišanju agrarnih carin. Po odpovedi trgovinske pogodbe z Madžarsko se je položaj znatno spremenil in bo treba vse na novo urediti. Društvo narodov in carinska politika Ženeva. 20. februarja, d. Gospodarski odbor Društva narodov je proučil poročila o klavzuli o največjih ugodnostih v zvezi s sistemom trgovinsko pogodbenih kontingentov. Odbor je prišel do naziranja, da ni nobenega povoda spremeniti trad.icijonalno doktrino v tem vprašanju, zaradi česar je od-godil razpravo o njem na prihodnje posvetovanje. Medtem bodo države, ki so zahtevale ponovno proučitev problema, pozvane, naj navedejo gotove primere, v katerih Je sedaj veljavna doktrina dala povod za pritožbe. Gospodarski odbor js razpravljal tudi o dumpingu s teoretičnega in splošnega stališča. Praški župan v Dalmaciji Split, 20. februarja, n. Davi je prispel preko Zagreba iz Prage župan češkoslovaške prestolice dr. Karol ßaxa s soprogo. Pozdravili so ga splitski mestni načelnik, češkoslovaški konzul in drugi zastopniki oblastev. I)r. Baxa je takoj nadaljeval pot na Hvar. Nemška sola v Celju Celje, 20. februarja, v. Nocoj se je vršila v Celju važna seja šolskega odbora za mesto Celje in okolico. Po daljšem izčrpnem poročilu šoiskega upravitelja g. Bizjaka in po temeljiti debati je bil z vsemi glasovi proti glasu dr. Skoberneta sprejet predlog župana dr. Goričana. da se naprosi banska uprava, naj ukine nemški razred na osnovni šoli v Celju, ker ni zanj zakonite podlage. Sklep je bil brzojavno sporočen •ministrstvu za prosveto v Beogradu in banski upravi dravske banovine v Ljubljani. (Po zakonu o osnovnih šolah in po odloku ministrstva prosvete mora biti za vsak razred, ki se naj na novo otvori, priglašenih najmanj 30 otrok.'Nemško šolo v Celju pa obiskuje samo 23 otrok. »Nova Doba«, ki o tem razpravlja, našteva tudi vse učence in učenke; iz njenega pregleda je razvidno, da ie celo med temi učenci in učenkami večina takih, ki so po očetu in materi, ali vsaj enem od njih, slovenskega rodu. Zato je stališče šolskega odbora v Celju ne le umljivo, temveč tudi docela upravičeno in utemeljeno. Op. ur.) Razburljiv dogodek v nemškem parlamentu Berlin. 20. febr. g. Nocoj okrog 18. se je od'gral na hodniku državnega zbora razburljiv prizor. Neki starejši moški, ki je že več dni prihajal v zbornico in posto» pal po hodnikih, je nenadoma potegnil re» vol ver in začel streljati na demokratskega poslanca in bivšega ministra dr. Kiilza. ki je stal poleg njega. Atentator je oddal tri strele, ki pa na splošno presenečenje niso zadeli. Dr. Külz je ostal docela nepoško» dovan in se je naglo vrgel na napadalca, ki je v tem sprožil še četrti strel. Posre» čilo se je moža ukrotiti, nakar ga je par» lamentarna straža izročila policiji. Sprva so mislili, da imajo opravka z norcem, po» zneje pa so na policiji ugotovili, da gre za nepremišljeno dejanje nekega Schmidta iz Wiirzburga. Mož je prišel pred par dnevi v Berlin in se nastanil v nekem hotelu. Prišel je, kakor pravi, da intervenira v za» devi malih rentnikov, ki so v hudi stiski. Ker ni nič dosegel, ie hotel izzvati pozor» nost na ta način, da je vprizoril atentat s strašilno pištolo. Na policiji je prosil dr. Kiilza odpuščanja. Ker se je dr. Külz sam zavzel zanj, bo menda ostal nekaz» novan. pač m so ga še nocoj odpremili v pristojno občino. Snežni nlaz norušil hotel Curih, 20. febr. V kantonu Graubünden se je v bližini mesteca Piatta pripetila hu» da nesreča. Z vrha nekega hriba se je utrgal ogromen plaz ter zdrvel v dolino. Na vznožju hriba stoječi mali hotel je plaz popolnoma zasul in porušil. Ker se je pri» petila nesreča zgodaj zjutraj, ko so ljud» je še spali, je nesreča zahtevala tudi člo» veške žrtve. Po dosedanjih ugotovitvah so mrtvi hotelir, njegova žena. in štirie otro» ci, dočim petega še nodrešajo. Hotelske so* be so bile po naključju nezasedene, ^icer bi bilo število žrtev še večje. Snežni viharji na Madžarskem Budimpešta, 20. febr. d. Na Madžarskem je divjal silen orkan. Pri Tapolcsi je pre» senetil vihar dvoje deklet v starosti 17 in 20 let, ko sta se vračali domov. Eno de» kle je vihar odnesel 700 m daleč, drugo pa 600 m. Obe sta obležali s težkimi poškod» bami v snegu ter sta zmrznili. Katastrofalni viharji na Kitajskem Hankou. 20. februarja, d. Nad mestom Hankou in okolico so divjali silni snežni vi harji. kakršnih že dolgo let ne pomnijo. Kolikor se j? moglo doslej dosnati, je postalo žrtev snežnih viharjev 61 ljudi, mnogo pa jih je bilo tudi težko ranjenih. Med mrtvimi je tudi 36 potnikov železniškega vlaka na progi Hankou - Peking, ki je skočil viharju s tira. Pri tej nesreči jé bilo težje ranjenih 72 ljudi. V mestu Ilankou je vihar podrl pet hiš, ki so pokopale pod seboj 25 ljudi. Mesto je skoro popolnoma odrezano od ostalega sveta. Zato primanjkuje že živil. katerih cene silno naraščajo. Vlada skuša poslali mestu pomoč, vendar pa so doslej neurja onemogočila vsako akcijo. Inozemski delavci se morajo tudi v Franciji umakniti domačim Pariz, 20. febr. s. Zaradi vedno večje brezposelnosti postaja agitacija proti ino-zemcem, živečim v Franciji, vedno večja. Policijski prefekt v Parizu je na seji pariškega mestnega sveta sporočil, da se je od početka januarja proučil položaj 21.500 inozemcev. 1122 inozemcev je bilo izgnanih, približno 300 delodajalcev, ki so brez odobritve delovnega ministrstva zaposlili inozemce, pa je bilo kaznovanih. Atentat na italijanskega konzularnega uradnika Pariz, 20. febr. d. Na nameščenca italijanskega konzulata v Cannesu po imenu Guzzija sta streljala ponoči, ko se je vračal domov, dva neznanca, ki sta oddala proti njemu kakih 10 strelov. Kljub temu je ostal Guzzi nepoškodovan. Preiskava je baje že dognala, da ne gre za roparski napad, temveč za politično maščevanje. Nova odkritja na južnem tečaju Oslo, 20. febr. g. Zunanje ministrstvo je prejelo brezžično brzojavko, v kateri sporoča znani letalec River Larsen, ki se udeležuje ekspedicije na južni tečaj, da je s svojega letala odkril novo zemljo, ki leži ob 70 stopnji južne širine in 36 stopnji zapadne dolžine. V znak, da je odkrito ozemlje okupiral za Norveško, je vrgel iz letala norveško državno zastavo in dokument, v katerem proglaša to ozemlje za norveško posest. Trgovinska pogajanja med ČSR in Avstrijo Praga, 20. febr. h. Zunanji minister dr. Beneš je v zunanjem odboru poslanske zbornice izjavil, da bo češkoslovaška šele po končanih trgovinskih pogajanjih z Jugoslavijo stopila v tozadevne zveze z Avstrijo in Madžarsko. Bohinj je pripravljen Danes pričetek mednarodnih smučarskih tekem — Tekmovalo bo I46 smučarjev — Program bo izveden v celotnem obsegu Sv. Janez ob Boh. jezeru, 20. febr. Bohinjski kot se je pripravil za svoj veliki praznik. Na vseh poslopjih vihrajo zastave, pred lepo okrašenim kolodvorom in na glavnih dohodih v vas so postavljeni mlaji. Snežilo je dva dni skoraj neprenehoma. Snoči se je sneg spremenil za nekaj časa v ledeno kašo. Mestoma j? snega skoraj za en meter. Dohod do Sv. Janeza je bil do davi mogoč samo s sanmi. Občina je ukrenila vse potrebno, da bodo mogla tudi druga vozila priti do Sv. Janeza. Okoli 16. je prispel k Sv. Janezu plug, za njim pa osebni avtomobil ter tako otvoril cesto tudi za druga vozila. 2-legla se je danes dvignila, posijalo je tudi 'nce in je pričakovati, da se bo do jutri jpolnoma zjasnilo. Posebnost, ki jo je Bohinj doživel, je par centimetrov snega na površini, ki je rumenkaste barve, ker je nasičen z vulkan-sk im prahom. Na nekaterih mestih se rumenkasta odeja vidno loči od pokrajine. Organizacija prireditev Na središčih organizacije prireditev, na stanovanjskem uradu na kolodvoru, v občinski pisarni v vasi in v pisarni pri Sv. Janezu je živahno vrvenje. Na vse strani se dajejo navodila. Vse se trudi, da bi bila organizacija čim povoljnejša. TežKe skrbi ima g. Hrovatin pri Sv. Janezu, ki zaradi pomanjkanja prijav obiskovalcev nima pravega pregleda o številu oseb, ki se bodo želele tukaj prehranjevati. V interesu vsakega, ki misli priti k Sv. Janezu, je, da se pred odhodom javi na stanovanjskem uradu na kolodvoru v Bohinjski Bistrici, ker bi bilo sicer neizvedljivo, da bo pripravljeno vse potrebno. V tehničnem oziru gredo priprave po načrtih gladko od rok. Vodstvo tekme na 18 km je imelo včeraj zelo težak posel, ker je moralo trasirati progo v skoraj nepro-dornem snežnem metežu in je sneg sled za njim sproti zabrisal. Danes se je položaj nekoliko ustalil in bodo aranžerji tekme na 18 km z g. Marseljem na čelu. dovršili še ostalo. Popoldne je močna vojaška ekipa še enkrat prevozila traso ter jo opremila z markacijami. Tehnična pisarna JZSS je izdelala skice proge, ki bodo tekmovalcem in vsem delegatom klubov na razpolago. Proga na 18 km bo vodila od Sv. Janeza proti žlanu, nato ob robu gozdov navzdol čez cesto pri vasi Savica, skozi vas Brod, navzgor čez Senožeti na najvišjo točko 200 m relativne višine. Odtod bo proga strmo padala proti češnjici ter nato vodila ob novi kanalizaciji položno navzdol do jezera in ob jezeru mimo cerkve čez most do cilja pri vhodu v hotel Sv. Janez. Prihod udeležencev življenje v Bohinjski dolini je od ure do ure živahnejše. Prvi jutranji vlak ob 11., ki ga je pričakovala velika množica domačinov, je pripeljal predstavnike JZSS, predsednika dr. Pirca in generalnega tajnika Gorca ter tekmovalce iz Mojstrane, med njimi tudi državnega prvaka Joška Janšo, ki se je takoj odpeljal k Sv. Janezu. Skakalnica Nalet na skakalnico so podaljšali za 10 metrov. Skakalnica je vsa v snegu. Ker je vrhnja plast nekoliko mehka, je zaenkrat neuporabna. Jutri popoldne pa se bodo vršili na njej redni treningi, v nedeljo pa se bodo izvedle skakalne tekme v nezmanjšanem obsegu. Inozemski tekmovalci JZSS je od inž. Janše z Bleda dobil obvestilo, da je na potu tudi avstrijska ekipa. češka delegacija je sestavljena iz delegata saveza dr. Braunerja iz Prage, tehničnega referenta arh. Karola Jarolimka ter tekmovalcev Jaroslava in Josipa Fai-stauerja, Fišero, šimouneka, Sloneka, Josipa Nemeckega in Kadavyja. Čehi so bili prvi dan po prihodu iz Oberhofa na Bledu, so nato posetili Kranjsko goro in se snoči na Jesenicah sestali s tremi člani delegacije, ki so prišli direktno iz Prage, ter prispeli s snočnim brzovlakom v Bohinjsko Bistrico. Čehe je ves čas spremljal dr. Kmet. Prihod odličnih udeležencev Popoldne je prispel v Sv. Janez tudi komandant Dravske divizije general Bogoljub Ilic s soprogo in načelnikom štaba Miličevičem. S popoldanskim vlakom je prispela močnejša skupina tekmovalcev in udeležencev iz Ljubljane. Danes dopoldne so se ob veliki udeležbi z lepimi rezultati zaključile vojaške tekme zimskosportnega centra IV. armije na 3 8 km. Tekmam je prisostvoval tudi komandant armije iz Zagreba armijski general Ljubomir Maric z načelnikom štaba. General Maric bo prisostvoval tudi otvoritvi mednarodnih tekem. Pozdrav tekmovalcem Ob 14. uri se je vršil zdravniški pregled tekmovalcev. Ob 18.50 je predsednik JZSS dr. Pire v veliki dvorani hotela Sv. Janez pozdravil navzoče tekmovalce, zlasti celie, katerim je želel mnogo uspeha. Posebej je pozdravil ediijega zastopnika severnjakov Gut-tormsena. Končno je pozval jugoslovenske tekmovalce, naj se zavedajo, da tekmujejo za prestiž naše države in da je od njih odvisno, kakšen glas o našem smučarstvu bo šel po svetu. Žrebanje Nato se je vršilo žrebanje, ki je razumljivo povzročilo med tekmovalci splošno zanimanje. Na željo delegatov klubov je predsednik JZSS naprosil hčerko komandanta Dravske divizije generala Ilica da je žrebala startne številke. Z nežnim glasom je proglasila usodo nič manj kot 146 tekmovalcev. • Guttormsen kot edini zastopnik Norvežanov je pri tekmovanju na 18 km odrezal precej slabo. Dobil je številko 3. Na 30 km je dobil številko 53, v skokih pa zopet številko 3. Sedem Čehov, ki bodo tekmovali na IS km in 30 km so v splošnem dobili ugodna mesta, razven Nemeckega, ki je dobil na 30 km številko 66. Pri skakanju bodo tekmovali 3 Čehi. Od naših najpomembnejših udeležencev na 18 km treba omeniti Brvarja s št.SS, šramla 15. Valentekovica (Zagreb) 48, Godca 63, Murovca 7, inž. Janšo 24, Joška Janšo 33. Režka 68, Banovca 41, Jenka 32, Knapa 10_ žemvo 14, St. šporna 55, Neu-manna (Maribor) 40, Juriča (Maribor) 4. Kot prvi bo startal član Smučarskega kluba Mojstrana Ciril Lakota, ki so ga prisotni pozdravili z ovacijami. Imel bo pač najtežjo nalogo. Na 30 km je dobil Brvar št. 16, šramel 17_ inž. Janša 51. Pavel Dolinšek (Maribor) 20! Neumann (Maribor) 37, Jurič (Maribor) S, Mirko Dolinšek (Maribor) 36, Joško Janša 27, Režek 40, Banovec 24. Jeako 13, Knap 11_ Zemc-a 15, graničar Damja-novic 28. Kot prvi bo startal Stane šporn. V skokih šramel štev. 11, inž. Janša 18, Zupan 9, Joško Janša 7, Jakopič pa 22. Pri vseh tekmovanjih je bilo rezerviranih 6 startnih številk za avstrijske tekmovalce, ki bodo tekom večera prispeli v Sv. Janez. Konkurenca v skokih, pri katerih bo sodelovalo 23 tekmovalcev, bo po trening:h sodeč zelo ostra. Norvežan Guttormsen ie imel v ponedeljek in torek tečaj v skokih, katerega se je udeležilo 21 tekmovalcev, večinoma domačini. Najboljšo formo in priznanje učitelja sta dobila član Smučarskega kluba Mojstrana Jakopič iu smučarskega kluba Ljubljana Palme. Danes so izvedli markacijo proge na IS km z rdečimi zastavicami. Rumenih zastavic ni, ker ai nikjer nevarne točke. Cesta iz Boh. Bistrice do Polja, kjer se odcepi pot proti skakalnici in dalje do Sv. Janeza je prevožena, tako' da bodo mogli gledalci priti do mesta prireditve z avtobusi, ki jih bo JZSS preskrbe! tudi iz Bleda. Jutri ob bo torej start za tekmo na IS km, katere se bo udeležilo 67 tekmovalcev. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za dane-: Stalnejše vreme, pretežno oblačno, temperature zmerne. — Situacija včerajšnja dne: V notranjosti države je pritisk j>ora;el, ker se je razširil del anticiklona, ki l^ži nad vzhodno Evropo, tudi v naše kraje. Samo na Jadranu je še ostal baronieterski minimum, ki povzroča v južnem Primorju nevihte z močnimi južnimi vetrovi. Pritisk je padel le na jugu za največ dva milimetra, dočim se je drugod dvignil za največ 4.Ö milimetra. Temperature so se dvignile v gornjem in srednjem Primorju ter srednji Hrvatski za 1 do 2 stop., dočim so sicer padle z največ 4 stop. Dunajska vremenska napoved za «obuto: Južno vreme bo trajalo dalje. V južnih Alpah dež, NaSa ljubljena mama, stara mama, sestra in teta, gospa 31 arija Čop posestnica, gostllnlčarka in trgovka je danes v 73. letu starosti mirno zaspala v Gospodu. Pogreb nepozabne bo v nedeljo 22. t. m. ob 4« popoldne. KOROŠKA BELA, dne 20. februarja 1931. ŽALUJOČI OSTALI, / I\Taši kraji In ljudje Sedemdeset let g. Aleksandra Hudovernika Ljubljana, 20. februarja. Iskreno pozdravljen na sedmi postaji, narodni veljak, poln delavne moči in na« črtov za prihodnost! O častnem jubileju sega pogled nazaj na solnčno življensko pot — v divno Stično, kjer je vzklil 21. svečana 1861 in se v srečnih otroških le» tih nasTkal modrosti prosvetljenega župni» ka, svojega ujca Hincka, znanega obože» vatel ja Jurčičevega Jurija Kozjaka — na dijaško novomeško dobo, ko se je s sr» cem m z dušo oklenil o. Lacka m Janeza Trdine, ki mu je 141etnemu dečku vcepil reugasno ljubezen do slovenskega naroda Tn ga navdušil za slovansko idejo, zlasti za rusko slovstvo — na dunajska vseuči» liška leta, kjer je tolikrat predaval v »Slo» veniji« — na Kranjsko goro in Kostanje» vico, kjer je načeloval podružnicama Druž» be sv. Cirila in Metoda. V teh mestih in v Ljubljani, kjer delu« Je od leta 1904., je Hudovernik vestno m Sjudomik» izvrševal, kar mu je veleval stan in dosegel velezasluženo častno me» sto predsednika notarske zbornice, a sto» ni je več. Odlikoval se je z dolgo vrsto temeljitih strokovnih razprav v »Sloven» *kcm Pravniku«, z dopisi v »Slov. Naro» dii«- — pošiljati mu jih je začel še gim» nazijec v Novem mestu — z zbirkami na» rodnega blaga, s prevodi iz ruščine in dragocenimi spomini na Janeza Trdino. Najsvetlejša točka njegovega mnogostran» .«kega delovanja, posvečenega blaginji slo» enstva, pa je aarodna bramba. Z mlade» . -.s »v,'- ;—■!:.->'..■.■.■■ -f - ''.''i- - , - niško vnemo se je ode js trovai Hudover» nik v Družbi sv. G in M., katere glavni blagajnik je postal stopivši v osrednji od» bor leta 1906.; torej doseže letos 25letnico odborništva C. M. Razcvet Družbe pada v dobo njegovega blagajnikovanja, ko so sc z izre-dnimi vsotami v oporokah oglašali meceni: Polak, Kotnik, Vilharjeva, Fabjan» čič, Babič, Škrjanec, Poljšak, dr. Georg, dr. Pirnat. Pri zapuščinskih obravnavah, ki jih je vodil notar Hudovernik brezplačno, je prihranil Družbi sv. G in M lepe tiso» čake. Ko je naraščal Schulvereinov naval na naših mejah in je Rosegger izdal poziv, naj vsak imoviti Nemec žrtvuje 2000 K za ustanovitev nemških šol ob jezikovnih mejah, je napisal Hudovernik v »Slov. Braniku« članek »200 X 1000 ali: odgovo* rimo Roseggerju« in ogorčen zaklical: Ali naj mirno gledamo, kako nam bodo stari naši sovragi trgali kos za kosom naše lepe slovenske zemlje, kako nam bodo odtu» j ili našo deco.in iz nje vzgajali janičarje, ki nas bodo še bolj zatirali kakor oni. Ne in stokrat ne! Odgovorimo Roseggerju slovensko! Poživljamo vse zavedne Sloven ce, slovenske denarne zavode in občinske zastope, naj žrtvujejo vsak za ustanovitev slovenskih šol ob jezikovnih mejah vsaj po 200 K. Na ta način bi se v -petih letih nabralo 200.000 K — za naše razmere ve» lika vsota. Hudovernikov poziv je našel ugoden odmev. Dne 31. grudna 1929 je štel obrambni sklad že 189.415 Din 43 p. Svojemu prijatelju dr. Ivanu Tavčarju je postavil Hudovernik lep spomenik z ustanovo sklada, nosečega njegovo ime, na korist Družbi sv. C. in M. Z Andrejem Senekovičem m dr. Žerja» vom je ustanovil Hudovernik leta 1910. »Branibor« — društvo, ki je bilo naper» jeno zoper Südmarko in imelo namen pod» pirati Slovence v meševitih in obmejnih krajih. Načeloval je konsorciiu »Sloven» skega Branika«, glasila narodnih brambov» cev, in za mladino ukrenil izdajo kole» darčka »Branibora«, katerega nadaljevalec je zdaj »Kraljevič Marko«. Z budnim očesom zasleduje Hudover» nik nakane naših narodnih nasprotnikov in opozarja na nje na C. M. velikih skup» ščinah. V Rogaški Slatini je leta 1926. raz» grnil zanimiv historijat Schulvereinovega in Südmarkinega delovanja na slovenski zemlji. Na predlog blagopokojmega predsednika Andreja Senekoviča je ista glavna skup» ščina z navdušenim vzklikom izvolila Hu» dovernika častnim članom DCM, kateri je po gorenjega smrti postal tretji predsed» nik. Srčni želji, da bi še mnogo ret vodil na» še najstarejše obrambno društvo čil im zdrav, pridružujem predlog, da naj se pre» imenuje družbeni obrambni sklad, ki mu je on dal podnet, v Hudovernikov obramb» rti sklad. Cirilmetodar. Danes ob 4., 7. in 9. nri! Premiera grandioznega visok o al p inske ga zvočnega velo filma Vihar na Mont Blancu lene Riefenstahl, Sepp Rist, Ernst Udei ReS ja DR. FANCK Vsi posnetki tega prekrasnega umotvora so delani v naravi v kraljestvu večnega Nabavit« si takoj potrebne vstopnice za premiero! ledu v višini nad 4000 metrov. Letalec Udet pristane na ledniku! Telefon 2124. Čestitke zagorskemu županu Zagorje, 20. februarja. Danes dopolni 50 let g. Albin Grčar, po-jBestnilc, gostilničar in župan zagorski, ki Je znan in spoštovan doma in daleč na-okolL Doma je iz Toplic pri Zagorju, kjer je njegov oče, skrben in varčen gospodar, isrvrševal gostilniško obrt, poleg tega pa že opravljal službo rudniškega strojnika. "V Zagorju je kupil zemljišče, postavil lič-»o hišo in otvoril gostilno. Po očetovi cm rti je prevzel posestvo in obrt sin Albin, ki je podedoval tudi vse očetove gospodarske sposobnosti. Za življensko družico si je izbral Marijo Cilenškovo, hčerko uglednega posestnika, s katero obhaja eedaj 20-letnico srečnega zakona. Ob začetku vojne je bil kot žrtev ovaduhov zaprt na ljubljanskem gradu. Ko se je rešil ječe, je moral nastopiti vojaško službo. Na vseh službenih mestih je vedno rad pomagal svojim tovarišem in prebivalstvu. Po vojni se je posvetil gospodarstvu ter se posebno zavzel za gostilničarsko zadrugo, kateri še danes načeljuje. Udejstvoval Fe je tudi pri posojilnici, pri Sokolu, kjer je bil več let starosta in podstarosta, in pri obrtnem društvu, kjer je še danes podpredsednik. Občina mu je izkazala svoje zaupanje z izvolitvijo za župana. Za občino ima veliko zaslug, kot predsednik krajevnega šolskega odbora ima pa ta velik uspeh, da bo letos uresničen že stari r>ačrt nove šole. Z najvišjega mesta ima T polni meri zasluženo odlikovanje. Slavljencu želimo še mnogo let uspešnega delovanja in srečnega življenja. Proračunska seja kranjskega cestnega odbora V posvetovalnici mestnega magistrata Be je vršila 19. t. m. prva seja sreskega cestnega odbora, katere so se udeležili: odposlanec tehničnega oddelka banske uprave g. Franc Ahčin, sreski načelnik vi. svetnik g. Josip žnidaršič, šef tehnič. odd. inž. g. Fran Emmer, od sreskega cest. odbora: gg. načelnik župan Ciril Pire, pod-jiačelniki: Zaplotnik Karol, Lončar Ivan fn ZiherI Matevž ter odborniki: Fock Makso, šter Jakob, Kandolf Anton, Mol Franc, Bajželj Jakob, Zaplotnik Franc, Ank eie Ivan, Uršič Franc, Telban lovro, fciafner Anton, Benedik Franc. Sejo je otvoril načelnik župan g. Ciril Pire. Pozdravil je navzoče in prosil, naj ga po svojih močeh podpirajo, da se izvrši težka naloga organizacije cestnega odbora po likvidaciji sedanjih okrajnih cestnih odborov v Kranju, Tržiču in Škofji Loki, kakor tudi pri delu, da se cestno omrežje v območju sreza Kranj izboljša. Po govoru je zaprisegel novi cestni odbor vi. svet. Jos. žnidaršič in pozval vse k smotrene-mu delu. Glavna točka dnevnega reda je bila: sestava proračuna za leto 1931., ki se je osnoval na temelju proračuna okrajnih cestnih odborov. Osnutek kranjskega okrajnega odbora je prečital podnačelnik g. Karol Zaplotnik. Poudarjal je, da največ denarja požre poprava jezerske ceste in mostov na tej cesti, predlagal pa, da bi to cesto oskrbovala banovina. Podnačelnik g. Matevž ZiherI pa je prečital osnutek proračuna za škofjeloški okraj in predlagal, naj se dovozna cesta škofja Loka_ Trata sprejme med železniške dovozne ceste in naj se jo tlakuje. Osnutek proračuna za tržiški okraj se je po obravnavanju posameznih postavk tudi enoglasno sprejel. Podnačelnik g. Ivan Lončar je predlagal, da bi se tudi ljubeljska cesta sprejela v bansko upravo. Kritiziral pa je da se še do danes ni mogel zgraditi nov most na železniški dovozni cesti v Tržiču, čeravno je denar za to cesto pripravljen, a dovoljenja za gradnjo še nL Iz proračuna posnemamo: za vzdrževanje banovinskih cest se predvideva 3,598.892 Din, za vzdrževanje želez, dovoznih cest 36.990 Din, rekonstrukcija in gradnja ban. cest 2,863.000 Din, za sres. cest. upravo, prispevek za občinske ceste i. dr. 570.800 Din; skupno znašajo stroški 7,069.382 Din. Na podlagi podatkov davčne uprave v Kranju, Škofji Loki, Tržiču se je določilo pobiranje 40% cestne dokla-de, za kritje proračuna pa bo prispevala svoj obolus tudi banovina, železniška uprava, občine in drugi interesenti, država in gradbeni skladi. Pri slučajnostih se Je prerešetal delokrog posameznih načelnikov o vodstvu blagajne, katero upravlja tovarnar gosp. Točk Makso in poslovanje z denarjem. Za tajnika je bil izvoljen g. Makso Reš, znani kulturni delavec. Ali si že član Vodnikove dražbe? Likvidacija Gremija lekarnarjev Ljubljana, 20. februarja. Kakor smo že včeraj kratko poročali, se je v četrtek vršila v Unionu likvidacijska seja dosedanjega Gremija lekarnarjev, ki je bil ustanovljen 1. 1832. Na programu so bili govori predsednika g. Bakarčiča, taj» nika g. Ramorja ter blagajnika g. dr. Pie» colija. Tekom bodočih treh mesecev bodo volitve v komoro in je bil določen za kan» didata sekcije Dravske banovine g. dr. Kaifm fe Kanonika, za njegovega na mest* nika pa lekarnar Vidmar iz Maribora. V odboru bodoče sekcije bodo nekateri čla» ni po svojem položaju. To so: član sani» tetnega sveta pri banovini, delegat in nje» gov namestnik v bodoči komori v Beogra» d« in predsednik disciplinarnega sodišča. Drugi člani bodo voljeni in so predlaga» ni že sedaj naslednji kandidati: gg. dr. Šavnik iz Kranja, Sušnik iz Ljubljane ter Minarik iz Maribora. Za predsednika di seiplinarnega sodišča pa je določen g. Ra» mor iz Ljubljane. Dalje je bilo na seji, na kateri 6e je likvidiralo obstoječe stanje, sklenjeno, da se odstopi del premoženja gremija v pod» porni fond komore, inventar in drugi de premoženja pa se odstopi novi sekciji. Pri tej priilki se je na seji tudi ostro obsojalo početje nekaterih nepoštenih le» karnarjev. Drzen vlom v Savinjski dolini V odsotnosti lastnika so neznani zločinci ponoči vlomili v Barletovo trgovino pri Št. Pavlu in odnesli mnogo blaga — Škode Je nad 10.000 dinarjev — Razburjenje med prebivalstvom Sv. Peter, 20. februarja. Na sredi poti ob glavni cesti, ki vodi proti St. Pavlu pri Preboldu, ima g. Pepi Basic gostilno in trgovino pri »Mariji Po» magaj«. Pred tednom jc lastnik moral od» riniti na orožno vežbo v Celje. Doma pa je pustil svojo mater Ano. To okolnost so izkoristili neznani zločinci za roparski vlom v trgovino. V četrtek okrog 4. zju» traj so s silo odprli z železom okovane oknice, utrli šipo, odprli zapah okna in skozi tako nastalo odprtino zlezli v tr» govino. Dostop jim je bil tem lažji, ker v oknu ni križa. Zločinci so se dobro okoristili s pie» nom ter so pobrali večjo množino kave, sladkorja in manufakturc, več tucatov no» gavic, J6 volnenih jopičev in 500 Din go» tovine.»Odšli so po isti noti kakor so pri» šli. Lastnik trpi nad 10.000 Din škode, ki je ne bo v celoti krila zavarovalnina. Mati Ana je ležala v sosednji sobi in je ob omenjeni uri čula ropot. Ker pa še vsi ljudje žive pod močnimi vtisi mengeške» ga umora, se seveda tudi gospa Ana ni upala prižgati luči, še manj pa, da bi šla pogledat v trgovino, ker se je upravičeno bala, da bi utegnila postati žrtev zločin» cev. Sicer pa je od hiše dober streljaj do prvega soseda in ni bilo upanja, da bi se dala poklicati pomoč. Šofer avtobusnega podjetja, ki obratuje na progi št. Pavel » Groblja » Št. Peter, je izpovedal, da je v četrtek zjutraj vstopil v Št favlu, to je četrt ure od kraja vlo» ma, neki tujec z dvema pletenima koša» rama. Pri vlaku v Št Petru mu je tovariš pomagal spraviti košari v vlak, nakar se je tujec, ki je imel obvezano roko, ob pol 7. odpeljal v Celje. Poizvedbe pa so dognale, da ta mož nikakor ni imel kake zveze z vlomom, marveč, da je bil neki čevljarski mojster, lei se je peljal na sejem. Orožniki so torej dalje stalno na preži, da izsledi» jo vlomilce. Prebivalci so zaradi drznega vloma precej vznemirjeni Po aretaciji morilca Laknerja Kaj je predrzni morilec vse uganjal v Ljubljani — Njegovi prejšnji zločini Ljubljana, 20. februarja. Razburjenje zaradi krvavega zločina v Mengšu polagoma ponehava. Pomirili so se tudi Mengšani, ki so bili vse te dni naj» bolj vznemirjeni in ki so v mrzličnem raz» položenju čakali vedno novih novic. Ko so včeraj doznali, da je prišel v roke pravi» ce pravi morilec, skoro niso mogli verjeti, da gre za tako mladega fanta. Iz slik v »Jutru« je marsikdo spoznal klateža Iva» na Laknerja, ki je bil večkrat v Mengšu in ki ni prosjačil samo v župnišču, marveč se je oglašal tudi pri drugih hišah. Sploh je bil aretirani Lakner velik delomržnež in potepin, ki ni nikoli dolgo ostajal na me» stu. Pojavljal se je zdaj na Dolenjskem, drugič na Gorenjskem, se klatil po Hrvat» skem in se spet zadržaval v Ljubljani. Po» vsod je puščal za seboj žalostno sled, kajti kradel je kakor sraka, le da doslej še ni bil nikoli nasilen. Kakor smo že poročali, je kradel najraje po župniščih, pač tam, kjer je upal največ dobiti. Ko smo poro» čali o tatovih v trnovskem župnišču, si pač ni nihče mislil, da je kuharica odpo» dila bodočega morilca nadžupnika Kušar» ja. Tistega večera, ko je Lakner vlomil župnišče na Jezici, je imel tamošnji žup» nik pač srečo, da ni trčil skupaj z vlomil» cem... Po umoru je odšel Lakner, kakor pripoveduje sam, peš do Ježice. V sobi umorjene žrtve si je celo slekel svojo krvavo srajco, jo za» tlačil v peč in oblekel čedno župnikovo srajco, ki jo je našel med ostalim perilom. Enako si je preobul tudi nogavice im vzel še župnikov telovnik, ki ga je našel v omari. Iz hiše je odšel okrog 11. ponoči in jo mahnil proti Trzinu in Ježici, kjer je prenočil v nekem kozolcu. Zjutraj zgodaj se je podal v Ljubljano im že medpoto» ma sklenil, da si kupi novo obleko. Pred trgovino A. Preskerja na Sv. Petra cesti je prišel že pred 8. zjutraj in čakal, da jo odprejo. Ko je pohajal ves nov po Ljub» ljani, je srečaval tudi razne znance, s ka« terimi pa se ni dosti menil. Tekom dopol» dneva je prišel tudi v trgovino »Berko« na Dunajski cesti in si kupil najfinejši ve» lour klobuk, za katerega je dal 270 Din. Izbral si je dalje še lepo barvasto srajco za 105 Din. Pri tem pa ni pozabil tudi na svojo izvoljenko, za katero ie kupil le» po žensko jopico za 130 Din. Nabavil si je še robce in nekaj drugih malenkosti ta» kr» da je znašal skupni ra?jn 666 Din. Ravno tedaj, ko je kupoval Lakner v tr» govini Berko, se je pojavil v trgovini neki živahni gospod in jel pripovedovati o men» geškem umoru. Pokazal je celo neko sliko in dejal, da je to morilec, ki ga že imajo. Seveda pa morilec ni bil pravi, kajti baš tedaj je stal zraven v osebi Laknerja, ki se je še sam živahno udeleževal pogovora. Naslednje dneve se je družil Lakner s pri» jateljem Antonom Lampretom in Valenti» nom Fertičem, s katerima je navadno ho» dil na tatinske posle. Našla sta se tudi z nekim dekletom in stopila k fotografu go» spodu Grabijecu na Miklošičevi cesti, kjer sta se fotografirala. V nedeljo zvečer pa se je hotel Lakner drugače pozabavati in se je udeležil predstave v dramskem gle» dališču. Sploh je ostajal morilec vse dni popolnoma hladnokrven in je z naslado čital v časopisih o aretacijah. Bil je sko» ro popolnoma prepričan, da ga ne bodo mogli izslediti, pri čemer pa je pozabil, da je napravil mnogo napak. Zagovoril se je v trgovini A. Preskerja, kjer je povedal, da je doma od Krškega in je tudi kazal preveč denarja. Zasliševanje morilca traja še dalje. V policijskem zaporu v ju« stični palači je prespal včerajšnjo noč po» pol nom a mirno. Tekom dneva je med za» sliševanjem priznaval vse po vrsti in se večkrat zelo nesramno cinično izrazil o svojem dejanju m o pokojnem župniku. Ker je bil sam izredno odkritosrčen, je preiskava zelo olajšana in bo Lakner brž» kome že jutri izročen sodišču. Sodno obravnavo bo vodil sodnik dr. Ivan Biz» jak. Nova senzacija je bila danes popoldne, ko se je okrog znanec pod Čevljarskim mostom. Moža karja je opazilo več ljudi, ko se je spustil pod most in v naglici nekaj odkopaval v snegu. Očividci celo trdijo, da so videli, ko je odkopal steklenico z denarjem, jo skril pod suknjič in hitro splezal nazaj na breg. Neke gospodične so takoj obvestile stražnika pod Trančo, ki je nemudoma podvzel zasledovanje za neznancem. Ta pa jo je medtem odkuril v Židovsko ulico in se po drugih ulicah neznano kam izgubil. Če je dotičnik res odkopal steklenico z denarjem, seveda ni gotovo. Morda je ho» tel spet kdo potegniti dobre Ljubljančane, kajti če bi res vedel, kje je skrit denar, bi pač počakal in vzel denar v okrilju noči. Žalostna svatba Gnjilani, 20. februarja. Premožni kmet Nikola Mihajlovič iz Gr» carja pri Gnjilanih se je oženil z mlado in lepo nevesto iz vasi Podgorca. V naj» boljšem razpoloženju je 19 svatov krenilo iz nevestinega doma. Prebresti so morali potok Letničko, ker je nedavno povod en j odnesla leseni trhli most. Niso pa vedeli, da je povod en j baš na tistem mestu, kjer » mislili, da je plitvo, izjedla korito in ga poglobila za cele tri metre. Zagazili so vsi v kalno vodo in se začeli potapljati. Nastali so obupni prizori, borba z va» lovi je trajala kakih 10 mimut. Utonila sta srvata Šime Bogdanovič in Nedeljko Gav» čič, šest so jih nezavestnih rešili na breg, ostali pa so se sami oteli % nadčloveškimi napori. Nevesta sama in nekatere druge ženske so se oprijele nekega bruna, ki jih je neslo kakih 200 metrov vzdolž reke, na» kar so se srečno izkobacale. Pri zapeki, krvnem prenapolnjen ju trebuha, kongestijah, bolečinah kolknih živcev, bolečinah v boku, zasopljenosti, hudem srčnem utripanju, migreni »šumenju v ušesih, omotici, pobitosti povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica izdatno izpraznjenje črevesa in osvoboditev od občutkov tesnobe. Mnogi zdravniki uporabljajo »Franz Josef ovo« vodo tudi pri nadlogah klimakterijalne dobe z največjim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Borovške zadeve v pravi luči Kranjska gora, 18. februarja. Prosvetno delo, ki kaže drugod največji razmah in živahnost vprav v zimskem času, se pri nas prav nič ne gane. Duševna naobrazba propada vedno bolj in Ce se kako društvo ne bo energično zavzelo zanjo, bo pri nas slabo, kljub temu, da je Kranj, gora dobro letovišče in bi se prebivalstvo lahko pri tujcih naučilo marsičesa, kar bi bilo v njegov duševni prid. Pri takih okol-nostih pač ne bo čudno, če se razpase po-surovelost v obilni meri. Primer ki se je dogodil pred kratkim in ki ga je obravnavalo tukajšnje sodišče, pač ne bo ostal edinstven. Napad treh fantov na uglednega tukajšnjega gostilničarja >in posestnika je pač pripisovati samo oni posurovelosti, ki je posledica pomanjkanja duševne naobrazbe. V lanski poletni sezoni se je uvedla tudi v našem letovišču godba. Da bi omogočili godbi nadaljnji obstoj, je sklenil občinski odbor, da uvede že v letošnji poletni sezoni godbeno takso in je za dovoljenje naknadno zaprosil bansko upravo. Ker je zadeva godbe za Kranjsko goro izredne važnosti, upamo, da bo banska uprava gotovo ugodila prošnji občinskega odbora. Vprašanje javnega šetališča, kakršnega zahteva zakon o letoviščih in zdraviliščih, še vedno ni rešeno, da, niti pričeto, dasi je preteklo skoro že polovico roka, ki ga predvideva omenjeni zakon; o skrajno potrebni kanalizaciji ni niti govora, dasi bi bila morala biti že davno izvršena. Proti pravkar razpostavljenemu regulacijskemu načrtu eo dvignili nekateri zelo velik 15.30 nenadoma pojavil okrog 301etnri ne* krik, ki pa bo menda kmala poti Im iL Epidemije (hripa, inHuenca) skrbe prečesto ljudi, zlasti roditelje, ki se tresejo zaradi svojih otrok. Oblasti priporočajo za spre-čevanje infekcijskih bolezni največjo opreznost in čistočo. Odvračati je vedno laže nego boriti se proti infekciji, ki je že nastopila. Po sedanjih izkušnjah je znano, da prihajajo bakterije skozi organe za sopila v telo. Zaradi tega morate vsako jutro in tudi nekolikokrat preko dneva izpirati svoja usta in grlo z mlačno vodo, v katero na-kapate nekoliko francoskega žganja. Njeno dobrotvorno delovanje je poznano že cele decenije, a tudi z Vaše strani boste dosegli uspeh v pobijanju prenašanja infekcije. Dobiva se povsod. Ker je zainteresiranost prebivalstva na vseh teh vprašanjih velika, bi bilo pač umestno, da se ga sproti obvešča o taktičnem položaju. Gasilskemu društvu, ki že toliko let .molče vrši svoje požrtvovalno delo, primanjkuje vsakršnih podpor. Društvo že od leta 1926. ni dobilo od občine podpore, določene po zakonu, in ki je stavljena v proračune. A seveda — občini primanjkuje denarja in zato pač ne more podpirati potrebnih stvari, pa naj je še tako velika. Koroške novice Z zamimanjem so poslušali koroški Slo» venci glas iz Vatikana sredi fašističnega boja proti slovenski duhovščini na Primär« ökem: »Cerkev želi le dušni blagor in ozivi» nja evangelij vsem Irrez razlike v jeziku, ki ga verniki najbolje morejo razumeti... Apostolska misija ne more biti protinarod» na, ker ni in ne sme biti politična.« Pri tem smo se spomnili vsi zopet znane odredbe knezoškofa Adama iz leta 1917, s katero je bil tako lepo povedal, da ima tudi sloven» ski narod na Koroškem neprekršljivo pra» vico, da ohrani in goji svojo narodnost in jezik ter da ima duhovščina dolžnost, da v slovenskih župnijah vrši dušno pastirstvo v slovenskem jeziku___ Knezpškof Adam naj spravi svojo apostolsko misijo v sklad z vatikansko izjavo in nai se povrne do na» ziranja p dolžnosti duhovšč':<* :z leta 1917! Novi deželni glavar je izjavil v svojem nastopnem govoru, da bo vod:l deželne po» sle pravično, nepristrans* o, premočrtno. Z vestnim delom se bo mogoče i-znebiti go« spodarske krize. Zato trrba pol or M na stram strankarske prepire. Vsak poslanec bo moral prispevati k omogočen ju sodel.xva» nja vseh deželanov im obeh v deželi žive» čih narodov. Kdor sam narodno čuti rn I ju* bi svoj narodi, ne bo obsojal teh občutkov pri drugih. Ali nad razVčnc- narpdnn? pri» padnostjo se dviga skupni deželni "nteres in enotnost naše dežele hočemo čuvata in braniti z vsemi svojimi močmi... Lepe be» sede o sodelovanju, ki pa nič ne skia* dajo z dejstvom, da so nemške stranke '/» rinile slovenska dva p>s'anca iz vse>i odborov deželnega zbora. T nanom skupne*.'* deželnega interesa in enotnosti dežVe .->a se ob vsaki priliki postav.io proti opraviče* nim zahtevam koroškega slovenskega Ijud» stva. Bivši deželni šolski referent dr. Angerer je odšel s svojega mesta v deželni vladi. Pri slovesu je poudarjal, kak*) je bil v svo« jem poslovanju pravičen in kako se je iz» ogibal vsega strankarstva. Neverjetno, da se drzme kaj takega reči mož, ki je pri vsa» kem učiteljskem imenovanju postavljal na prvo mesto vsenemške pmsilce in ki je znan srdit nasprotnik Slovencev. Njegov naslednik je iz vrste poslancev Kmečke zveze. Kmetje, slovenski im nemški, priča» kujejo od njega, da vspostavi glede šolskih počitnic stari red. Ob sedanjih razmerah se otroci na kmetih jeseni najbplj potre» bujejo. Borovi je dobijo kot mesto svoj grb. Predložena sta bila že dva načrta, ki pa Občinskemu svetu ne ugajata. Želi se grb, ki bi kazal združeno puškarstvo, jeklarno in kmetijstvo. »Südkärntmer Kreditverein« se tonearoje nedavno osnovani denarni zavod, ki ima naV>go, dajati cenene kredite osebam pod» jetjem in javnim konporacijam na sloven« skem ozemlju. Ne/ki nemški list pravi, da se bo tako popravila škoda, katero je povzročila v času glasovalnih bojev im za» sedbe jugoslovenska vojaščina! V vodstvu zavoda so zastopniki deželne vlade, dežel» nega hipotečnega zavoda in celovške mest« ne občine. Namen kreditnega društva je vsakomur jasen, samo ne ve se še prav, odkod se bocjo dobila vsa sredstva, da bo mogel zavod poslovati po stavljenem na» črtu. V Hod i šah so ohranili še iz starih časov čebeloreif» in so jo v zadnji dobi še pre» cej razširili, čebelarska podružnica šteje 28 članov, ki imajo 564 panjev. Čebelarji de« "ajo s premakljivimi panji. V deželnem kulturnem svetu so poročali o tečajih za kmetijsko knjigovodstvo, ki so dobro obiskani. Udeležujejo se jih tudi Slo» venci. Predloženih je bilo sto računov o "anskem gospodarstvu, med temi je dobrih in točnih 80. Poročilo, kako se kmetijstvo na Koroškem izplača, navaja, da se je pro» dukcija od leta 1926 tako zboljšala, da je zdaj za ha 41 S dobička, ko je bilo v omenjenem letu 26 S izgube. Ves v posestvu le« žeči kapital se obrestuje sedaj z 1.4%. pred tremi leti pa je bilo 0.7% izgube. Pridelo« vanje žita se je omejilo, ali bilo je iz polja drugih pridelkov toliko, da se ie dohodek zvišal od 400 S leta 1926 na 544 S, to je za 36% ... Iz slfyvenske srede čujemo le o velikih gospodarskih stiskah. Lanska letina je bila radi suše ponekod1 zelo 6laba. Za« silna podpora se je izvedla z odpisom dav» kov od 10 do 40 S. Vfeeuilte prt prvih gnakili hripe omače vesti * Napredovanje ▼ «oditi sta ziri. jtòapredo-vaia sta t f^B dr. Lavosiav Mastnak te Vjinko Strasser. oba sodnika pri ape&acg-ckem sod£šč« v Ljubljani. * Vojaška vest. Kakor javfja »Vofni tosU, Je master Wieske ia mornarice odobril že-, natev artiUeriiskenra kajpetana 2. razreda VekosL Kolbe, našema ožjema rojaka te Mokronoga, z gdč. 2ivko, höerko drvizäj-sfcega generate padovana Oforadoviča. Čestitamo! * lepi eneaibe ▼ IflieuiBH (fett, Z cxflo-fcoiH rrÉHistra prometa so premeščeni že-teznšSfcS oradnikl: Ofctervqja« Sašanj na postaje Wde«nKrško; O ril Dobovišek bot pregovoi nadzornik t seketìo Zadaafi most; Arrtoa Majer kot nad-corušk proge ▼ Ljtrto-caer; Maizfi Anton toot nadzornik prose ▼ Ivhifcljano glavni kolodvor; Alojzij TomšK kot naadzomik proge t Ste'öno; Matija Jva-ratš kot nadzoniilk pro®e v Brezno-Rüimäca, Jožef Srakar pa na postajo Kočevje. * VoOtev prvega evangeličanskega Škofa ▼ Jogo sla vi JI se bo izvršila v teku marca. Vsaka Té evangeličanskih obči« ▼ Jugoslavi se bo sestaäa k ziborovan-ta in v zapečateni kuverti sporočila osrednjem« skrifr-satorij« v Beograd» katerega kandidata smatra za najprimernejšega, Sknrönatorij se bo K. aprita sestal v Beocradn in bo predlagaj kandidate, ki bo dobil največ cäasov, kralju v potrditev. Kra8 hneuuje evangeličanskega škofa dosmrtno. * Za povrcrtefc naših Izseljencev. Ker je v J tržni Ameriki, zèastì ▼ Brasagli, zavladate fejscSa gospodarska krita, fe caš izseljenski kcmfcarijat nowt agfedjo, da se vsi naši facseljtJrrcà vrnejo ▼ domovino. Zagotovljen |im je brezplačen prevoz ia aa prvi čas eksistenca, dobšB pa bodo po možnosti taž$ivo 12. marca tetos. » Novi grobo»! V Libijo«! je «naris za* deta od kaps blaga gospa Fand Mahova, rojena Bizjakov«. Pokojnioa je bila vdova po znanem tržaSkem rodoljub« Antona Muhi, starem očetu ravnatelja m odKònega diri» genta ljubljanske opere m Glasbene Matic« g. Mirka PoKča. Primorce, ziasri Tržačane, r/pfrzarjarruy, da se pokioštevilno udeleže pogreba poko jni ce, ki se bo vršil t nedeljo ob 16. te splošne bcflnšce k Sv. Križ«. — V Litiji je preminola najstarejša Liti janka 91* letna ga. Josšpma Koblerjeva, mati krepek» torja g. Pav4a K obi er ja. Pokojnic® je bila daleč okoli znana neu trudi java narodno» obrsmima delavka te blaga žena, ki so jp splošno spoštovali. Pogreb pokojnšce bo da» nes ob 1530 i» 'litijsko pokopališče. — V Tržiča je po dolgi bolezni umri mesar in hišni posestnik g. Anton Belhar ▼ visoki starosti 78 let Njegjpv« hiša »Pri Petro« je «ìeweia dkleč po Cicwerrjskem zaradi solid« »o«tä svoje obrtì. Pokojnik, ki je bH po-•vBf>d spoštovan in agilen član več društev, xa*pušča številno družino. Dosegel je čast pradeda, kar je v današnjih časih že velika Àsy ©astra r Staro IJnbeOTd In tifico prel^tcnSene sreče NEZVESTA Ob 4, pol 8. te ». nri. Premierfrf Gatójivo! Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda ▼ Ljobljanl 20. febnoarja 1931. l5tew!ke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperaturo, 4. relativno vlago v %, 5. smer in brzino vetra, 6. oblačnost 1—10, 7 /rsta padavin, 8 padavine v ttifti Ljubljana 7, 764.5, +2.2, 90, mimo, 10, dež, 13.0; Maribor 7, 763.3, +L 90, mimo, megla,--; Zagreb 7, 7635, +2, 90, mir» no, 6,--; Beograd 7, 7653, 4-5, 70, ESE 5, 8,--; Sarajevo 7, 764.7, +6, 50, E4, 10, --; Skopi je 7, 7693, +L 90, mimo, Ol — —; Split 7, 761.0, +14, 50, SE6, 8,--. Najvišja temperatura v Ljubljani +3.6, v Mariboru +5.8, Zagreba +7.0, Beogradu + 18.0, Sarajeva +8.0, Skopi ju +15.0; naj» nižja v Ljubljani +L Zagreba +1, Beogradu +5, Sarajeva +5, Skopi jo —1, %>lita + 12. Solno© vzbaja ob 6.53, * zahaja db 17.36, kma vzhaja ob 8.25. zahaja ob 2L#i. posebnost Njegov pogreb, ki se ga je «de» ležSp gassino društvo korporativno z »asta» vo, je pričal, kako je bil pokojnik priljub» lje®. — Na FabriJri pri Tržiču je ®a sušico v grla »mri komaj 28 let star g. Zech, to» vamiški nameščenec, iz znane Zechove dru« žine v Tièiòu. Pok-c^nik je zaman iskal leka sa svojo bolezen v raznih zdraviliščih. — Na Izlakah je preankwila po daljšem bole» hanjo ga. Helena Pančurjeva, žena kroja» skega mojstra in mati 6 nedoletnih otrok. V Maribora je «da v Kpseskega «lica 27 ga. Terezija Horvatova, žena železničarja, stara 45 let — V Kočevju je preminila vdo» va ga. Antonija Loyeva, posesfcnica in trgorvv ka. Pokojnica je biki tašča občinskega od» borodka gostilničarja g. Gustava Verde®» berja. — V visoki starosti 85 let je umrla ga. Ivana Koschellova, po jena Falkner jeva, že» na upravitelja pošte v ppkoju. Pogreb bo v nedeljo ob pol 16. z Mtijskega kolodvora i» Btijsko pokopališče. — Pri Sv. Križu pri Rogaški Slatini je umri g. Ivan Kit, nad* učitelj v pokoju, v starosti 73 let Pogreb priljubljenega in spoštovanega moža bo v nedeljo ob 15. na pokopališče k Sv. Trojici. — Pokojnikom blag spomin, žalujočim naše sožalje! * Občili zbor Ciril-Metodove podružnice r Dola pri Hrastnika bo v nedeljo 22. t m. ob 15. v gostäni g. Avg. Dolinška na Brinci z običajnim dnevnim redom. * Židovski gojenec h Abesinfle. b Švtoe se Je pripeìjaj v Jugoslavijo 15 letni črnec Mangenestoa Sewbatoa, ki se bo ▼ Beograda izšolal! »a rabina. Doma je iz Oondara ▼ Abesšniji, pripada maJemn židovskemu zamorskem« plemen« ter je gojenec nedavne osnovanega Fónda ortodoksnih Židov, k| si je stavfl za nalogo vzgajati mladeniče omenjenega plemena. Zadnje incs'ccc }e dečko brvai v Švici, zdaj pa so ga posiadi ▼ vzgojo beograjskem« nadrabhm dr. Alkaht-ja. Fant se je sam priipe?ja3 s tablico na prsih te z nemškim napisom: »Potujem preko Dtrnate te Budimpešte v Beograd- Ne govorim nobenega evropskega jezika temveč samo arabski te hebrejski. Prosim, da mi v potrebi pomagate-« * Pogreša se posestnikov sin FeHks Ceh, roteu 7. januarja 1894. v Oočovi in tja pri-sitofen, ki ie po končani svetovni vojni ostal kot btvšS vojni ttjetnfe v Sibiriji. Od tam je 7. februarja 1921. pisal zadnje pismo. Od tedaj pa se ni več ogiasil. Okrožno sodišče v Mariboru je na prošnjo brata Alojzija Ceha trvedSo postopanj«, da se Feliks Ceh proglasi za mrtvega. * Smrtna nesreča zaradi eksplozije topfite. Pretekli četrtek so pričeli veliki mu-sSimanski prazniki bajrama. Po stari navadi se vernikom z možna rji naznanja čas molitev. Tako ie tudi v Gacku v četrtek zgatraj 20 iet stari Ali j a Škofij ič strefjai z možnarji Prvi stret je bil srečno oddan, dragi topič pa se ni zapalil, zato je Alija stopil bliže. V tem trenutku pa se je strel sprožil, moten Je eksp&odirat te se razAetd na kose. Aftja se kosi možnarja v pravean pomena besede raztrgali. * Žrtev napadalca Zimbreka mnrta. Kakor smo že poročaR, je nedavno v Zagreba napadel slikarski pomočnik Zimbrek 14 tetno posesterkovo hčerko Ivko Vrkljanovo. Dektetoe so prepeljali v bolnico, kjer je v sredo podleglo budim poškodbam. * Samomor v delirijn. V sredo zvečer fe v okofici Snbotìoe izvršil samomor tamkaj-šnii posestnik Jurij Delak, star 60 let Skoči je v vodnjak in ntonil. Te dni je obotel za hripo m je verjetno, da Je izvršil samomor v nastopu deKrija. V tamkajšnjem kra->h je to že tretji primer, da si je bolnik, M Je obolel sa hripo, prostovoljne končal življenje. * Razglasitev preklica. S sklepom okrajnega sodišča v Kozjem je bólla Antonija Oobčeva, posestni ca v Podčetrtka, zaradi «mobolnosti popolnoma preklicana, s sklepom okrajnega sodišča v Žužemberka pa je bila zaradi pijančevanja in zapravi? araja omejeno preklicana Marija Kastelčeva, po-sestnica v Brezovem dote. * Žaloigra siromašne družine. Dne 4. t m. se je podad na pot v Slovenijo siromašni prevžitkar Marko Poljak iz vasi Sopote, da bi si izprosil od dobrih IjudS živeža. Ker se do 10. t m. ai vrnil, se je preko Gore podala na pot v Slovenijo tudi njegova žena Pavla, da bi poiskaia pogrešanega moža. Ker ga menda ni našla, se je sama vračala domov, noseča $ seboj nekoliko izp roženega fižola. Vsa utrujena pa je na Planini obtičala v snegu te zmrznila. Ker do 15. t m. ni bilo domov ne očeta ne matere, i« je šla iskat hči Mara. Mater Je našla mrtvo, o očeta pa še tri sledu. Mogoče je, da je tudi on našel smrt v sneg«, ber it takrat vladate tamkaj ostra burja. * Uboj ki samomor zaradi ge^rtičnie !)a-bezni. V Ražnju se je mladS, stasiti orožni-Sei kapilar Sreèen Martìno-diščem, M Jo javnost pričakuje % veHklnv zanimanjem, bo bo predvidoma vrSfla 16. marca. a Ped ms aii zastrepijesja % ILsotesa •včeraj dfOpaldbe krog pol 1L nasH v V«rtov? otiei 3 onesveščeno 35 istao žeieiHoičgrjeve ženo Marijo 2. Prepeljali so jo v bohrico. a —Avantura dveh Mariborčank. 25. jam« a rja ste se podaS 22 letna Marjetica H. te Bmica P. na jug s trebehom za kruhom V vfek« sta v Nbvem Sadu prišla z njima dvt= moža In se je eden predstav«] za hotelirje iz Pančeva, drugi pa za uradnika. Rote*èr je prasvfi, da b? eno spremei v službo sa blagajnščarfco, drugo pa za stTežafko. Ts. ponudba pa ni hSa sprejete. Možakarja pf sta k^ffe tem« '-prem*? al* dekle« v Bob^ grad in ta se je končno onenra, M se je izdajal za IwteBrja, posrečSfo, da ?e ®vab® obe v Pančevo ne v kak lep totei, temveč v neko berate®, od koder je dekleti ko«čno po prizadevamo Marjefcfčfee tete rešila policija. a— PoSkodbe v meste-fh nasadih. V eafl- njem časa se sopet množijo poškodbe v mestnih nasadia tn tamkaj se nahajaJoÄh klopi ta dragih naprav. Da se ta van-dali-zem prepreči, se občinstvo naproša da vsa» ko poškoTrije mušketirji«. Douglas Fairbainks- Za čas Vas verujejo AMÄC0T - FÀSTÌLE Dobivajo se v vseh lekarnah. Cena malega zavitku 8 Din, velikega 15 Dta. Varajte se ponaredb! Iz €el]a e— Celjski mestni občinski svet bo imrf svojo redno javno mesečno sejo v petek 27. t m ob 18. v sejni dvorani mestnega načelstva. e— Javnost ponovno opozarjamo, nad ne pozabi, udeležiti se zeto zanimivega skiop-tičnega predavanja, ki ga bo imel v ponedeljek 23. t m. ob 20. na tukajšnjem Ljudskem vseučilišču v ris ?Ju ici meščanske šole ▼ Vodnikovi nftci zagrebški unjverzžtetrri profesor g. dr. Ive Horvat o hrvatskih pia-nimah, raztezaj o čib se od slovenske meje do bosemskih ptanm. e— Občni zbor Aeroklub» »Naša krita« v Celju bi se moral vršiti v četrtek zvečer. Ker pa ni bil sklepčen, je bri preložen na prihodnji četrtek 26. t m. ob isti uri te »a istem kraj«. e— Pozrv članom Sokola! članstvo So-kolskega društva v Celju se poziva, da se udeleži pogreba častnega staroste br. dr. Josipa Vrečka danes popoldne iz hiše žalosti v Ipavčevi uliel 2 na okoliško pokopališče. Zbirališče članstva ob 16. v sokolski telovadnici v mestni osnovni šoli. Obleka: sokolski kroj. e— Mestni kino bo predvaja* drevi ob pol 21. krasni zvočni velefibn »ZemJja so bica « z Rihardom Tauberjem v gPavni vlogi. Predigra najnovecjši zvočni žurnai o— S mestne razgtasne deske. V mestnega, načelstva sta nabita med drugimi razglasi tudi razglas banske uprave v Ljubljani o pocenitvi mešanega umetnega gnojila za travnike in pa razglas celjskega mestnega načelstva o novi klavnič-ai tarifi, na kar opozarjamo interesente. Iz Kranja r— Ciril Metodova podružnica v Kranju ije izročila ob priliki jubileja predsednika g. Aleksandra Hudovernika za monsignorja Toma Zupana sklad 300 Din. Iskrena hvala! r— Letošnji predpust, ki je bil zelo bogat na velikih prireditvah, je zaključila redu ta gledališkega odra Narodne čitalnice, ki se je vršila v torek zvečer v sokol-ski telovadnici. Bilo je mnogo originalnih mask in animirana zabava je ob sviranju j azza »Olympik« trajala pozno v jutro, f opoldne smo imeli pustni korzo na Glavnem trgu. Največ smeha je vzbujala skupina Cirkus karneval. r-— Tatovi zopet na deta. Poročali smo o veliki tatvini v tovarni g. Sirca na Ga-šteju ln o več drugih manjših tatvinah, ki so se izvršile v teku zadnjih dni. V četrtek zvečer pa so si izposodili tatovi barako Karoline Grohanove, ki stoji ob poti na kolodvor. Vlomili so vrata in odnesli zaboj pomaranč in več zabojev slaščic. Vendar se plena niso dolgo veselili. Vlomilce je opazil čuvaj tovarne Jugočeška Eržen, kateremu se je posrečilo, da je enega izmed tatov prijel in ga odvedel na stražnico. V teku ure so orožniki aretirali še ostala dva. kompanjona. Iz Tržiča č— Kino Ho predvaja! drevi ob 20. m v nedeljo 22, t. m. ob 16., pol 19. in pol 21. ori zvočno opereto »Korvetni kapitan«. V glavn-i vlogi Hary Liedtke. V ponedeljek 23. ob 20. se bo predvajala krasna nema drama »Beg pred ljubeznijo«. Z Jesenic »— Na javnem shodu, katerega sklicuje T*'»drumica Narodne strokovne zveze na Jesenicah za nedeljo 22. t. m. ob 10. v So» Irolskem domu, bo govoril g. dr. Joža Bo» bin je c o osnutku novega zakona o socijal» mem zavarovanju. Predavanje je zelo važno rn va:b'mo zato vse jeseniško delavstvo, da ga udeleži v velikem številu. Tudi rsi drugi interesenti so vabljeni. s— Dramski odsek Sokola na Jesenicah yxrTTe-'lì drevi ob 20. sijajno francosko ko» 7n&cF.;o v 5. dejanjih »Naš gospod župnik«. Snov je zajeta iz svetovne vojne. Igra je dosegla ppvsod sijajen uspeli. Igra se po» novi v sredo 25. t. m. ob 20. Pridite! s— Poroka. V nedeljo se je poročil v far» «ri cerk-vi na Koroški BeM gosp. Slamnik Jo» iwp, tovarniški uslužbenec na Savi, z gdč. Barbko ValentaTjevo z Javomika. Mlademu paru obilo sreče. s— Kino »Radio« bo predvajal zvočni film »Mi bogatini«. Izven sporeda Bernarda de Pace, virtuozka na mandolini. Predstave: v soboto 21. t. m, ob 20. uri, v nedeljo 22. t. m. ob 15., 17. m 20. Iz škofje Loke SI— Nove hišne tablice, škofjeloška ob-Srna je pričela v četrtek nameščati po po-=finutili nove hišne tablice v modro-belo-ručeči opremi. Tablic v velikosti 15X20 cm je prispelo 271 poleg večjih cestnih in uličnih napisov in tabel z oznako mestnega pomerija. Glavni trg prejme 49, Spodnji trg 40, Nunska ulica 14, Sv. Jakoba trg 14, Kapucinsko predmestje 26, Klo-bovsova ulica 11, Poljanska cesta 24, Kar-lovska cesta 32, Fužinsko predmestje 21, Vincarje 11, Podpulferca 7 in Novo predmestje z vštetjem gradečih se stavb 22 tablic. Vsaka tablica stane 30 Din. Tablice po prispele tudi v občine Staro Loko, Soro, Zminec in Poljane za ceno 30, 25, 13 in 10 Din. Nižja cena ustreza slabši kvaliteti. šl— Javno poučno predavanje priredi Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani 22. t. m. ob 11. dopoldne v prostorih Sokolskega doma v škofji Loki, Predavanje o delavskem zavarovanju, prvi pomoči pri nezgodah in obratni higijeni bo izpopolnjevalo okoli 150 skioptičnih slik Vabi jem ! šl— Zahvala. Smnčarskl odsek Škofjeloškega Sokola je našel za prireditev smučarske tekme polno razumevanje pri vojaški upravi 52. p. p. s komandantom polkovnikom g. Djordjem Buličem na čelu, ki je blagohotno žel prirediteljem v vsakem oziru na roko. Bodi zaradi tega izrečena vojaškemu poveljstvu topla zahvala! 51— Seznami zavezancev za ljudsko delo »o sestavljeni in razpoloženi zavezancem na javen vpogled v občinskem uradu v £kofji Loki za dobo 14 dni in je v tem roku vlagati morebitne pritožbe. Iz Novega mesta n— Izprememba hišne posesti. Pritlično fiišo v bivši Arkovi ulici, last trgovca s ši» vainfmi stroji g. Kržišnika, je kupil pekov« ski mojster g. Ivan Kastelic n— Kino »Meteor« bo predvajal v so« boto rn nedeljo film »Osveta«, vsakikrat ob 16„ 18. m 20. uri. Iz Zagorja z- Smučarska tekma. Smučarski klub SPD v Zagorju priredi v nedeljo 22. t. m. ob 8. zjutraj tekmo. Start: rezervoar nad pokopališčem — mimo Hrasti ja do cerkve fv. Urha — Potoška vas — mimo gostilne Uranič do križa na Dolah — čez Gavge_ mimo pokopališča — Sokolski dom. Proga bo dolga do 6 km. Po tekmi pojdejo tekmovalci v garderobo Sokolskega doma, da se preoblečejo in dobe čaj, nakar se bodo razdelila darila. Za tekmo vlada veliko zanimanje. z— Neugodna železniška zveza. Sedanji vozni red je za prebivalstvo Zasavja, kakor tudi druge potnike zelo neprikladen. Vse pogreša lansko leto ukinjeni poštni vlak, ki je odhajal opoldne iz Ljubljane proti Mariboru in je imel zvezo tudi proti Zagrebu. Za občinstvo, ki ima uradna opravila v Litiji, je neznosno čakanje na vlak do 15. ure, kar je v zvezi s stroški in izgubo časa. Stranke, ki imajo uradne pozive za 8. uro, morajo čakati skoro 7 ur na vlak v Litiji. Ker se čuje, da izostane po novem voznem redu tudi opoldanski poštni vlak, se naproša železniška uprava, da se ozira na želje občinstva in po možnosti ukrene, da bo občinstvo imelo ugodnejše zveze. Iz Trbovelj t— Akademija RK. Krajevni odbor Rde» čega križa v Trbovljah priredi 7. marea ob 20. v Sokolskem domu dobrodelno akade« mijo. Akademijo zaključi kolo. Za tem bo prosta zabava. t— Prosvetna šola Sokola. V soboto 21. t m. ob 6.30 predavanje o zgodovini in po» memi telovadbe, P/adwai ho učitelj br. Novak. — t— Pregled motornih vodi Koeafeionabr? pregled motornih vozil bo 7. marca dopai» dne v Laškem pred poslopjem sreskega po» glavaretva, za Trbovlje pa istega dne pp» poldne v Trbovljah pred občinsko pisarno. t— Kino Sokol bo predvajal v soboto ob 8. pustolovski film »Gauch« z Douglas Fair« banksom in 100 odstotna zvočni film »Si« ciilijanska noč«. Iz Slovenjgradca sg— Pustne zabave so tudi pri nas pp« tekle v znamenju splošne krize. Kurentov večer, ki ga priredi vsako leto tukajšnji sa» Ionski orkester, je bil navadno vedno naj» bolj obiskana prireditev vse sezone, ven« dar letos obisik daleč ni dosegel števila prejšnjih let. Iz Dobove do— Kmetijski tečaj se vrši še vedno ob nedeljah in četrtkih. Spočetka se ga je ude» leževalo po 30 poslušalcev, zadnji dve pre* davanji je posetilo komaj 14 oseb. Največ rednih poslušalcev vidimo iz Sel in Velike» ga Obreza. Vse ^remalo so udeležene ostale vasi. GOSPODARSTVO Sport Skakalnica prestolonaslednika Petra Nj. Vel. kralj Aleksander je odobril, da se novo zgrajena smuška skakalnica na Bledu imenuje »Skakalnica prestolonasled» nika Petra«. Vsi športniki, zlasti pa naši smučarji, bodo sprejeli vest gotovo z velikim zado» ščenjem, ker vidijo, da se tudi na Najviš« jem mestu visoko ceni pomen športne vzgoje za našo mladino. Mladinska smučarska, tekma v Tržiču. Prošlo nedeljo je SK Tržile priredil mladin» sko smučarsko tekmo, im sicer v dveh sku» pmah. V I. skupini na približno 2 km je bilo 10 tekmovalcev v starosti do 12. leta; v II. skupini na približno 3 km pa je star» talo 8 tekmovalcev v starosti 12 — 17 let. Od I. skupine je prišel kot prvi v času 8:10 Lukanc Franc, drugi Vidmar Tugomir v času 8:30 in kot tretji Jerman Viktor v 9 min. Vsak tekmovalec je prejel dari» k), katera so poklonili ga. Kmetič in gg. Lukanc, Stransky. Schwickert, Seijak, En» gelsberger, Globočnik in Eichler, kate» rim se odbor SKT za darila iskreno zahva» Ijuje. V H. skupini pa je dosegel najbolj» ši čas 8:40 sek. g. Bračič Mirko in je pre» jel klubovo darilo. Občni zbor SK Bratstvo na Jesenicah. Uprava kluba obvešča celokupno članstvo, da se vrši v nedeljo dne 1. marca ob 9.30 dopoldne v Sokolskem domu klubova let» na glavna skupščina z naslednjim dnevnim redoirv poročila predsednika, tajnika, bla» gajnika, gospodarja, dalje načelnikov od» sekov, nogometnega, zimskosportnega, ha» ženskega in kolesarskega ter revizijskega odbora. Dalje je na dnevnem redu sesta» va proračuna in programa za tekoče leto, volitev nove uprave in slučajnosti. Pri slučajnostih se bo razpravljalo o preure» ditvi nogometnega in hazenskega igrišča in o zgraditvi smučarske koče na Pustem vr» ku. Obenem se pozivajo vsi oni člani, ki še niso poravnali članarine za minulo le» to, da to takoj store, sicer nimajo pravi» ce glasovanja na glavni skupščini. Priča» kuje se z ozirom na veliko važnost dnev» nega reda, da se udeleži skupščine celo» kupno članstvo ter prijatelji kluba. Popol» dne priredi zimskosportni odsek medklub» sko skakalno tekmo na klubovi skakalni* ci na Jesenicah, na katero se že sedaj opo» zarjajo klubi. Razpis teh tekem in ostala navodila bodo razvidna iz dnevnega časo» pisja. Smučarski klub Logatec bo priredil v nedeljo dne 22. t m. smuško tekmo za klubovo prvenstvo. Proga približno 10 km. Člani smučarskih klubov lahko tekmujejo izven konkurence. Prijaviti na se je pred» sedniku kluba g. mr. pharm. Janezu Kri» stanu. Prijavnina 5 Din. Start ob 14. pred gostilno Serini pri kolodvoru ob ugodnem vremenu. Zimskosportni odsek SPD Maribor po» živa vse člane, ki se nameravajo udeležiti mednarodnih tekem v Bohinju, naj kupijo vozne listke v biljetami »Putnik« v Ma» riboru na Aleksandrovi cesti, kjer dobe potrebne informacije. Mariborski zimskosportni podsavez. Udeležencem mednarodnih zimskosportnih prireditev v Bohinju se nudi najugodnejša prilika prisostvovati skakalni tekmi, ki se bo vršila na veliki Hanssenovi skakalnici v Bohinju v nedeljo 22. t. m. Odhod ude» ležencev iz Maribora in Celja v posebnih vozovih z vlakom 527 v soboto ob 21.50 iz Maribora ter prihodom v Bohinj ob 8.49 v nedeljo. Povratek iz Bohinja v nedeljo ob 20. ter prihodom v Maribor ob 0.25 v ponedeljek. Na progi Zidani most « Ljub» Ijana » Bohinj posebni vlak. Pričakuje se čim večjega odziva. — MZSP. SK Ilirija (sabljaška sekcija). Zaradi mednarodnih zimskosportnih prireditev v Bohinju bo prihodnji trening floretskega tečaja šele v petek 27. t. m. TSK Slovan. I. redni občni zbor kluba se bo vršil v soboto 11. t. m. ob 20. v matični sobi gostilne »Sokol«. Ker je to I. redni občni zbor kluba, se pozivajo sta» ri in novi člani, da se istega gotovo ude» leže. Vremenska poročita s Pohorja z dne 19. t. m.: Mariborska koča: —3, 100 cm no« vega snega na stari podlagi, sneg suh, san» kal išče uporabno; Ruška koča: isto, san» kališče uporabno do Ruš; Hlebov dom na Smolniku; —2, 80 cm novega suhega sne» ga na stari podlagi, sankališče uporabno do vasi Smolnik; Klopni vrh: —4, nad 100 cm novega suhega snega; Zavetišče pod Jezerskim vrhom: —5, 120 cm novega su» hega snega na stari podlagi. Izgledi za ne« deljo zelo dobri, smuka ugodna. Do vseh koč vodi izgažena pot in je pristop do istih brez težboč mogoč. — ZSO SPD, Ma» ribor. Druga seja tujsko-prometnega zbora Ljubljana, 20. februarja. Danes dopoldne se je v veliki dvorani Zbornice za TOI nadaljevalo zasedanje tujsko - prometnega zbora dravske banovine. Sejo je otvoril in vodil podban gosp. dr. Otmar Pirkmajer. Pred prehodom na dnevni red je dr. Pirkmajer dal besedo zastopniku trgovinskega ministrstva načelniku dr. Žižku, ker je moral še dopoldne odpotovati. Dt. Žižek je v svojem govoru podal kratek program glede nalog za pospeševanje tujskega prometa. Med drugim je dejal, da je najvažnejša naloga tujsko - prometnih interesentov in tujsko - prometnega sveta, da se pravočasno predvidijo ukrepi za razvoj tujskega prometa, ki je za ves narod velike važnosti. Nekateri kraji v banovini so že urejeni za večji mednarodni tujski promet. Je pa še mnogo krajev, ki bi jih bilo treba pripraviti za domače letoviščarje in glede tega je najvažnejše, da se uresniči predlog dr. Ivana Pirca glede asanacije vseh tujsko - prometnih krajev, posebno pa še naše vasi. Posvetiti je torej vso pozornost krajem, sposobnim za mednarodni tujski promet in drugim krajem za domače letoviščarje. V dravski banovini je možno razviti tudi zimski sport. Za razvoj tega sporta je potrebna zveza Bleda s Pokljuko potom vzpenjače ali električne železnice Lesce - Bled - Pokljuka. Potrebni so tudi novi hoteli, zlasti v Kranjski gori in turistični hoteli v Pohorju. Za vzpodbudilne besede se je dr. Žižku zahvalil podban dr. Pirkmajer. Organizacija pospeševalne službe za tujski promet 0 organizaciji pospeševalne službe za tujski promet je podal nato daljše poročilo ravnatelj tujsko - prometnega sveta dr. Ve-I ikon ja, "ki je med drugim poudaril, da se je treba pri organizaciji te službe predvsem varovati birokracije. Zavzel se je za ustanovitev tujsko - prometnih odborov v občinah in državnega sveta za turizem. V debati je g. Kenda z Bleda sprožil vprašanje kontrole nad oddajanjem sob od strani privatnikov ter opisal nerazumevanje občinskih odborov za potrebe tujskega prometa, celo v izrazito tujsko - prometnih krajih. Občinski odbori bi morali denar, ki izvira iz tujskega prometa (zdravil, takse) prepustiti izključno za pospeševanje tujskega prometa, od katerega imajo koristi skoro vsi sloji prebivalstva. Tudi tajnik Zbornice za TOI dr. Pless je zagovarjal potrebo nadzorstva nad »šušmarji« v hotelski industriji, ker se nanašajo pritožbe zaradi nehigijenskih razmer skoro izključno glede sob, ki jih oddajajo privatniki. Podban dr. I «a-™ Sata^^S'ask^" Pirkmajer je na iznešena vprašanja podal poapisaia delegata oeskosiovasKe i potrebna stvarna pojasnila in je obljubil skft- ustanovi ti v Mariboru, če pa tam ne bo mogoče dobiti primernih prostorov pa v Rogaški Slatini. Letos bo otvorjen prvi letnik te šole. GostiIničarske šole, ki jih vzdržujejo naše Zveze goetilničarskih za» drug so velikega pomena za gostilničarski naraščaj. Poleg natakarskih tečajev pa je potrebna še posebna šola za teoretsko in praktično vzgojo hotelskega osobja, po vzorcu enakih šol v inozemstvu. Za vzdr» zevanje te šole bo prispevala tudi banska uprava. Razvila se je nato debata o sede» žu te šole, pri čemer se je izkazalo, da mora biti šola zaradi pomožnega učnega osobja v kakem večjem mestu v Sloveniji, zato je bil določen Maribor. Pri slučajnostih so interesenti iznesli še nekatera vprašanja lokalnega značaja, na» kar je podban dr. Pirkmajer zaključil za» sedanje in se zahvalil članom za sodelo» vanje. Rezultat agrarne konference v Bukarešti V Bukarešti se je v ponedeljek tega tedna pričela konferenca agrarnih ekspertov srednjeevropskih agrarnih držav (Ruuiuni-je, Češkoslovaške, Jugoslavije, Madžarske, Bolgarije, Poljske in Letonske), ki se je v prvi vrsti pečala z organizacijo izvoza agrarnih proizvodov potom centralnih organizacij in z vprašanjem sodelovanja teh zavodov. Nadalje so bili v razpravi kreditni problemi. Poljski pridelki, ki bi bili vzkla-diščeni v skladiščih teh centralnih izvoznih organizacij, bi tvorili boljšo podlago za kredite, ker centralizacija omogoča standarizi-ranje kakovosti. Za kreditiranje bi prišla v poštev tudi bodoča mednarodna agrarna banka. Končno so agrarni eksperti razpravljali o mednarodni veterinarski konferenci V sredo je bila konferenca zaključena. Zaključni protokol ugotavlja ustanovitev stalnega odbora, ki priporoča zastopanim državam, da skličejo za 20. april v Beograd konferenco ekspertov. Na tej konferenci naj bi se razpravljalo o načrtu mednarodne veterinarske konvencije, ki naj bi prišla pod okriljem Društva narodov čim prej v veljavo. Stalni odbor priporoča tudi agrarnim državam, da nadalje proučujejo možnost nveljavljenja preferenčnih earin ca kmetijske proizvode evropskega izvora na evropskih tržiščih, ker je preferenčni sistem najboljše sredstvo «a zboljšanje gospodarskega položaja v Evropi. Prihodnje zasedanje stalnega odbora bo 24. aprila v Beogradu (v priključku na konferenco ekspertov za mednarodno veterinarsko konvencijo), nato pa se naj skliče 24. avgusta v Sofiji konferenca zastopnikov vlad. Protokol so podpisali delegati vseh zastopanih držav, dočim odstavka glede preferenčnih carin nista in Leton- ske. Dopisi VRHPOLJE PRI MORAVČAH. Na pustno nedeljo je priredilo Prosvetno društvo na Vrhpolju pod vodstvom šolskega upra- pomoč banske uprave. Organizacija statistike Plri naslednji točki dnevnega reda je bi» la razprava o organizaciji statistike. Prvi je o tem vprašanju referiral mag. ravna» telj g. Šebenik. Priporočal je organizacijo tujskoprometne statistične službe po obči» nah in srezih ter centralno obdelavo sta» tističnega gradiva za vso banovino. Podal je tudi zanimive stat podatke glede tuj» skega prometa v Ljubljani, kjer je bilo la» ni okrog 70.000 tujcev, od tega 56.40Ì0 v hotelih. Drugi referat je imel ravnatelj Zveze za tujski promet g. Pintar, ki je po» udaril važnost statistike za ori j en taci jo delovanja tujskoprometnih ustanov. Zato je treba statistiko tujcev voditi točno po narodnosti, ker taka statistika kaže, kje je v inozemstvu glede na dosedanji obisk in možnosti povečanja obiska potrebna večja propaganda. Statistika pa je potreb» na tudi po stanovih tujcev, ker nam po» kaže potem, kateri stanovi so v tujskem prometu največ zastopani in v kakšnih krogih je potrebna propaganda. Podban dr. Pirkmajer je nato sporočil, da se pod okriljem tujsko-prometnega sveta ustano» vi poseben statistični oddelek. Gosp. Ken» da je izrazil potrebo, da se statistika ne vodi samo po narodnosti, temveč tudi po večjih inozemskih mestih, od koder priha» jajo tujci, da se vidi uspeh ali potreba propagande. Navedel je podatke o posetu tujcev iz Mimchena na Bledu, ki se je za» radi propagande povečal od 2 tujcev v le» tu 1925. na 439 v letu 1929., nakar je lani zopet nazadoval na 377. Program za bodočo sezono O programu za bodočo sezono je refe» riral načelnik dr. Mam, ki je razčlenil ta program na skrb za ceste in prometne zve» ze, na preskrbo stanovanj, na zboljšanje postrežbe in izšolanje hotelskega in gostil» niškega osobja in na pospeševanje zimske» ga sporta. Skrb je posvetiti tudi vodovod» nim napravam, razsvetljavi in regulaciji tujsko»prometnih krajev. Dr. Velikonja je razpravljal še o nalogah tujsko»prometne službe glede izobrazbe osobja, o potrebi izdaje knjige za serviranje m prirejanja natakarskih tečajev. Nato je razvil ravna» telj Pintar delovni program Zveze za tuj» ski promet za tekoče leto, dr. Ratej pa delovni program tujsko«prometne zveze v Mariboru. Obe zvezi se pečata predvsem i propagando, z izdajanjem tiskovin in le» takov. Pri tem sodelujeta s »Putnikom«, ki je lani izdal za propagando 1 milijon dinarjev. Mariborska zveza ima sedaj 46 članov in 9 ustanovnih članov. Podban dr. Pirkmajer je nato pojasnil splošne smer» niče glede pospeševanja tujskega prometa, ki se ima usmeriti na naše podeželje, kjer je treba vzgojiti smisel za to važno gospo» darsko panogo. Treba je razpisati konkurz za najboljše nredavanje o pomenu tujske» ga prometa, ki naj bi služilo kot podlaga za propagandna predavanja na deželi. Tujsko-prometna razstava Nato je ravnatelj velesejma dr. Dular podal izčrpno poročilo o organizaciji tuj« skoprometne razstave v okviru letošnje /e» senske velesejmske prireditve, ki jo bo podprla banska uprava. Ta razstava bo ob» segala propagando, strokovnoapoučni od« delek, higijeno, zgodovinsko razstavo, raz» stavo slovenskih mest, umetniško razstavo pokrajinskih slik in oddelek za opremo hotelov in gostiln. Obsegala bo 5 razstav» ■= Kreditni savod m trgovino hi industrijo v Ljubljani. Dne 20. t. m. ee je vršila bilančna seja Kreditnega zavoda. Iz predložene bilance za leto 1930. je razvidno, da je znašal celokupni promet v poslovnem letu 1930. okrog 28 milijard Din. Vloge na knjižice so narasle od 82 na ca. 84 milijonov Din, vloge na tekočem računu so ostale skoraj enake kakor v letu 1929. in znašajo okrog 363 milijonov Din, debitorji pa ca. 349 milijonov Din. Celokupne rezerve bodo znašale po letošnji dotaciji 16,000.000 Din pri delniški glavnici 12,600.000 Din. Računski zaključek za leto 1930. izkazuje 3,578.780 Din čistega dobička (za leto 1929. 3,625.717.50 Din). Občni zbor bo sklican na dan 7. marca t. L ob 10. dopoldne ter bo predlagal upravni svet izplačilo dividende v dosedanji izmeri, tj. 10%. _ Razdelitev pomoči Iz državnega kmetijskega fonda. Z odlokom ministra m kmetijstvo se Ima Iz državnega, kmetijskega fonda dati pomoč raznim kmetijskim organizacijam v višini 1,420.004 Din. Podpore dobijo nekatere centralne kleti jske la zadružne organizacije, perntninarske, ri-barske, oljarske zadruge, ustanove za prirejanje perutninskih in drugih razstav^ vinarske, sadjarske, čebelarske In konjèrej-ske zadruge in organizacij« ter druge kmetijske ustanov«. Med dragim dobijo: Kmetijska dražba t Ljubljani 20.000 Din, Vinarska zadruga v Metliki 50.000 Din, Centrala jugoslovensMh društev za konje dirkače v Ptuju 50.000 Din. CM. zveza vinogradnikov kraljevine Jugoslavije 20.000 dinarjev, Zveza jngoslovenskih čebelarskih društev 120.000 Din, Glavni savez srbskih zemljoradniških zadrug 80.000 Din in Savez srbskih zemljoradniških zadrug r Sarajeva 300.000 Din. = Opozoril« «pekarnarsktai podjetjem. Zavod za pospeševanje obrti Zbornice za TOI opozarja lastnike opekam in vodilno tehniško osobje opekarn a rekih podjetij na tečaj za opekamarje, ki ga priredi v časo od 23. t m. do 7. marca v Ljubljani. Predavanja bodo o zgradbah opekarn, o strojni opremi in mehanizaciji obrata, o praktičnem obratovanju v opekarni, o tehniki sirovim in kuriva in o knjigovodstvu. Tečaj se bo vršil v popoldanskih in večernih urah v pritlični dvorani Zbornice z TOI. Na željo udeležencev se bodo predavanja vršila tudi v dopoldanskem času, tako da se bo trajanje tečaja skrajšalo za nekaj dni Prostih je še nekaj mest Interesenti se lahko še zglasijo do 23. t m. ob 15. v tečaju. pa pri direkciji državnih železnic v Subotid glede dobave jeklenega materijala. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so na vpogled v Zbornici za TOI.) = Prodaja lesa. Mestno načelstvo v Celja sprejema do 1. marca ponudbe glede prodaje lesa. (Oglas je na vpoaled v pisarni Zbornice za TOI.) BORZE 20. februarja. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet prav velik zlasti v devizah Curih, London, Praga in Newyork. Tečaji deviz so se v splošnem okrepili, le Praga je nekoliko popustila. Med efekti je prišlo do zaključka v Kranjski industrijski po 314. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda danes za malenkost popustila, vendar je ostala brez prometa. Za aranžma je bil zabeležen tečaj 416.625 — 417, za kaso pa 416.5 — 417. Nekaj več prometa je bilo v 7% Blairovem posojilu po 81.25 do 81.5 in 7% Seligmanovem posojilu Drž. hi-potekame banke po 81.5. Med bančnimi vrednotami je prišlo do prometa le v Ju-gobanki po 78, v Srpski po 102 — 103 in v Poljodelski po 56. Na tržišču industrijskih vrednot ni bilo zaključkov, Trboveljska je nadalje nekoliko popustila na 330 — -*37. Devize Ljnbljana. Amsterdam 22.80. Berlm 13.905 —13-525 (13.51), Bruselj 7-9211, Budimpešta 9.9096, Curih 1094.04—1097.04 (1095.09), Du» naj 796.31—79S.31 (797.81). London 275.66— 276.46 (276.06), Newyork 56.625—56.825 (56.725), Pariz 221.76—223.76 (222.76), Praga 167.60—168.40 (168), Trst 297.26 denar, 297.4326 blago 297.46). Zagreb. Amsterdam 22.80, Dunaj 79631 do 799.31. Berlin 13.495 — 13.525. Bruselj 792.11, Budimpešta 969.46 — 992.46, London 275.66 — 276.46. Milan 296.3 — 298.3, Newvork kabel 56.735 — 56.935, Newyork ček 56.625 — 56.825, Pariz 221.76 — 223.76. Praga 167.6 — 168.4. Curih 1094.4—1097.4. Curih. Zagreb 9.1275, Pariz 20.33, London 25.19, Newyork 518.575, Bruselj 72.25, Milan 27.14. Madrid 53, Amsterdam 206.06», Berlin 123.25, Dunaj 72.84, Sofija 3.7525, Prasra 15.35, Varšava 58.05, Budimpešta» 90.425, Bukarešta 3.0825. Efekti Ljubljana. 9% Blair 92 blago, 755 BMt 82 bL, Celjska 160 den-, Ljubljanska kreditna 125 den., Praštediona 960 den^ Kreditni zavod 170—180, Vevče 128 deiu, Ruše 240 dea. Kranjska industrijska 314 zaklj. Zagreb. Državne vrednote: Vojna ftod« aranžma 416.625 — 417, kasa 4165 — za februar 416 _ 417.5, za junij 416—417J», investicijsko 86.5 — 87, agrarne 5L25 &m 51.75, 8% Blair 91.75 — 92.25, 7% Blair 81.25 — 81.5, 7% Drž. hipotek, banka 81JS do 81.5, 6% begluške 68 — 69; bančne vrednote: Praštediona 975 — 980, Jugo 77.625 — 77.75, Union 194 — tte.5, Srpek* 194 — 195, Zemaljska 134 — 137, Ljubljwv-ska kreditna 125 den^ Pol jo 56 — 517; industrijske vrednote: Našička 942 — 101% Gutmann 140 — 145, Slaveka 40 — BQ, Slavonija 200 — 202, Drava 236 — M6, Seée* rana 275 — 285, Broda vagon —90, Unfc* Osnjek 63 — 70, Vevče T29 detu, Dubrovnika 380 — 392, Jadranska 550 — 600, Trbovlje 330 — 337. Beograd. Vojna Skoda 416.6 — 4t7 atk veliki komadi 417.5 zaMj^ a jaràj 416 zaktfj-, mvesicijsko 87 aakìj_, 7% Blair 81J5 do 81.75, 7% Drž. hipotek, banka 81.5—82» Narodna 8000 — 8080. Blagovna tržišča LES Ljubljanska borsa (20. t m.) Tendence za les nespremenjeno slaba. ZaMji Sen j* bil 1 vagon jelovih letvi« in 1 vagon Skoret. Povpraševanje je za hrastovi no (med dr»« gim za 14.600 desk, trgovska običajno šiiv na 25 in 26 cm, deb. 70 mm neotnobljen» in za 8800 desk, dolž. 2.70 m, irr. od 26 ena navzgor, debelina 60 mm, neobrobljeno). Na lesnem trgu nI opažati bistvenih J»-prememb. Nekaj je zanimanja za tesani les toda v tìksnih dimenzijah, ki so z« stavbe potrebne. Taki trami v zahtevanih dimenzijah pa se le težko dobijo, zlasti ker Je produkcija popustila, dočim drag« (tV-menzije zaostajajo; stare zaloge pa eo ž« precej izbrane in prebrane. Edini lesni proizvod, ki se še proizvaja v večjih količinah so železniški pragovi, ker imajo pragovi š« precej stalen odjem. V velikih množinah se producirajo in oddajajo tudi bukovi pragovi. 'Trgovina % drvmi je znatno popustila. Y hrastovimi pričaka jejo, da se bo k«oz h-boj šal, v mehkem lesu pa je situacija dalje zek> slaba. Kar se večinoma išče in proda, so deske za stavbne svrho UL kakovosti. «ITO ^ Ljubljanska bona (20. t m.) Tendenc« čvrsta. Zaključkov ni bik». — Nudi se (franko slovenska postaja, po mlevski tarifi, plačljivo v 30 dneh): pšenica: baška, potiska in srbobranska 80/81 kg po 210 —• 212.5, gornjebaška, 79/80 kg po 205—207-5, baranjska. 79/80 kg po 190 — 192.5, Sombor okolica, 79 kg po 190 — 192.50; »ves: ba« ramjska (pri navadna voznini) po 195 —■ 197_5; koruza: baška, stara po 150 — 152.5, baška, nova, umetno sušena po 142.5 — 145, pri navadni voznini po 1473—1525, Času primerno suha, pri navadni voznini po 140 do 142.5. moka: bamaška »0« po 340—345. 4- Novosadska blagovna borza (20. t m.) Dobave. Prometno - komervijabii odde- I Tendenca nespremenjena. Promet: 11 vago- lirolr^tiA Hr7Q«m.iVi «t T.ìtiKII____r:__o--------____rv-*___i___ lek direkcije državnih železnie v Ljubljani sprejema do 23. t. m. ponudbe glede dobave tiskovin; gradbeni oddelek pa do 24. t m. ponudbe glede dobave 1000 kg motvoza in do 27. t m. glede dobave 830 komadov hrastovih pragov. Dravska direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani sprejema do 26. L m. ponudbe glede dobave 4 blagajn. (Pogoji nov pšenice, 2 vag. ječmena, 21 vag. koruze, 4 vagoni moke in 1 vagon otrobov. Pšenica: baška, okolica Novi Sad, 79/80 kg 152.50—157.50; okolica Sombor 145—147.50; srednjebaška 79/80 kg 155—157.50; sremska 78 kg 137.50—142.50; slavonska, 78 kg 140— 142.50. Oves: baški m sremski 145—150. Ječmen: baški in sremski, 63/64 kg 107.50— so n« vpogled pri omenjenih uradih.) Di- 112.5. Kornea: baška in sremska 775 — 82-rekcija državne železarne Vareš sprejema I za mare - maj 85 — 90, baška, ladja Dunav do 25. t m. ponudbe glede dobave 2000 kg I ali Sava, predčasno suha 82 — 84- baška olja ter glede dobave kabla. Direkcija drž. I za maj 87.5 _ 92.5. Moka: baška >0g< in rudnika Senjski Rudnik (Srbija) sprejema j >0gg< 245 — 265, >2< 215 *— 230- >5< 185 do 2. marca ponudbe glede dobave kablov- I do 195; >6< 175 — 185; >7< 140 — 145; >8< skega materijala; do 9. marca pa glede do- 105 — 115. Otrobi: baški 95 — 975- s'rem-bave 6000 kg strojnega olja. Direkcija drž. | ski in banaški 90 — 95. ' rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 5. marea ponudbe glede dobave 300 kub. m jamskega lesa. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 5. marca ponudbe glede dobave električnega materijala, 40 ko- + Budimpeštanska terminska borsa (20. t m.) Tendenca trdna, promet miren. Pšenica: za mare 14.99 — 15, za maj 15.19 do 15.20; ri: za mare 11.32 — 11.34, za maj 11.42 _ 11.44; kornza: za maj 12.57—12.59, viteliaTK UP-ra" nih Zbralo se bo dragoceno madov karborundum - plošč in 30 m gumi- za julij 12.87 - 12.88, tranzitna za maj 9.89 „ ^o1™! ™ Tre' mdivo, ki se bo lahko porabilo tudi za jevih cevi. - Direkcija državnega rudnika do 9.90. 1 ditev s petjem in dvema igrama. Med od mori je prav lepo pel mešani pevski zbor ljubke narodne pesmi. Posetniki so bili z izvedbo programa nad vse zadovoljni. Prireditve so se udeležili poleg domačinov tudi Moravčam. druge slične prireditve. Hotelirska šola Pri naslednji točki dnevnega reda je ravnatelj dr. Velikonja referiral o ustano« vitvi hotelirske šole, ki te ima še letos Velenje sprejema do 9. marca ponudbe glede dobave železnih drogov ter glede dobave 1 planimetra. Vršili se bosta naslednji ofertni licitaciji: 3. marca pri splošni vojni intendantnri v Tkani (Albanija) glede dobave pisarniškega materijaJa ia, & maje* Pristopajte k „Vodnikovi dražbi" KULTUEN« PREGLED „Umetniška Matica" pred občinstvom '•Tibo, brez vnanjega hrupa se je »Umetniška Matica« v Ljubljani uvrstila med naše najpomembnejše kulturne organizacije. Začela je orati ledino. Častna vrsta družb že dolga leta skrbi za razširjenje na-6e knjige. Stotisoči 3«to za letom med najširše sloje^ Tako je knjiga postala res narodna last. Tudi glasbena produkcija se širi i* ožjih krogov v Èiroke. Kdo pa je skrbel za popularizacijo äikovne umetnosti? Naše hiše, ne izvzem-èi stanovanja inteligentov in imovitih m^ pčanov, so polne tujega kiča. Kje ima nas »ovprečen človek priliko, da spozna de.o naših umetnikov-slikarjev, grafikov, kiparjev' Kako najti tudi tej panogi estetske Sculture, pot k ljudstvu, «ci mu je pra* tako kot meščanu treba umetnosti?! »Umetniška Matica« de tako pot iskala fai našla Ustanovila se je L 1928 z namenom, da izda vsako leto monografijo o katerem našem likovnem umetniku in po dve originalni grafiki. Vse to za borih 24 Din ma leto. Računala je, da bo po tej poti najlažje približala slovenskega umetnika domačemu ljudstvu. Začetek ni lahek, toda prvi uspehi vzDodbujajo. L. 1928. je imela ®78 članov, naslednje leto že 820, lani ze 55254. To pričuje, da se bo »Umet. Matica« rtržala pokonci in razvijala. Nje namen je, biti za likovno umetnost to, kar so knjižne družbe za literaturo. Lani je izdala monografijo Tineta Kosa. 85eprav pa obsegu skromna, je bila to po uB>lfki in estetski vrednosti prav lepa in prikupna slikarska zbirka. še prijetneje nas je iznenadila letos. Pravkar je izšla monografija o dveh bratib-slikarjih: Nan-detu In Dragu Vidmarju. Knjiga je oknsno fei vešče otiremljena. (Tisk: Delniška tiskarna«, kliseji: »Jugografika«). Reprodu-ršranih je 24 slik, ki so kolikor se spominjamo z zadnje ljubljanske razstave obeh »imetnikov, posrečeno izbrane. Zadevajo fcarakterističnost njune zdrave, iz oduhov-Benega realizma sloven. človeka zrasle nmetnosti. Krajinarstvo. portreti, figuralni tnotivi. Naš domači svet in naši ljudje v n jem ! Monografijo je uredil pesnik Tone ßeliskar. ki j.i je napisal uvod. Kramljajoče jp-ripoveduje o obisku na domu obeh slikarjev tam v hribih od Laškega — pri št. Lenartu in Sv. Jederti. V neprisiljenem po-»nenku se razvijajo misli in sodbe o današnji umetnosti, o nje nalogah, o lepoti ibi ideji, o osamljenosti likovnega umetniška v našem narodnem življenju. Uvod T. ©eliškarja je spisan brez učenih fraz in frtrokovnjaške vzvišenosti: tako, da bo ta razgovor o nmetnosti razumel vsak čitatelj in nemara spoznal nje pomen in nje prednost. Skratka: publikacija je čedna za f>ko in zmiselna kot sredstvo za popularizacijo likovne nmetnosti. človek bi samo gelei, da. bi se Umet Matici izpolnila nje Selja; izdajati obsežnejše monografije z barvastimi reprodukcijami. Do tega ji pripo-itoori vsak posameznik z neznatno članari-sbo 24 Din. /•. Mimo monografije so dobTlT člani v dar ?ho eno izvirno grafiko Nike ? Pirnata in vana Kosa. dva lepa posnetka, ki bosta Tokvirjena lahko dostojno krasila naše domove. Zagrebško pismo Zagreb, 17. februarja. V Malem gledališču smo imeli predstavo feralske in pevske sekcije Hrv. katol. kači na. člani te sekcije so izvajali opereto !t*Zvonarjeva hči«, ki sta jo za oder priredila Josip Grahek. m Vilko Petrovič, Gra-fiek in obdelal tekstni del in vodil režijo. JPetrovic pa muzikalnega in je obenem dirigiral orkester. Predstava te d.iletantske skupine je imela pri občinstvu izredno lep anspeh: bila je plod pridnega in ambicioznega dela! * V Velikem gledališču smo imeli operno jpremiero. Prav za prav ne gre za izrazito ipremiero, ker so že pred leti dajali to delo /pa zagrebškem odru, toda samo trikrat. IPotemtakem je bila vendar le za občinstvo novost Izvajali so namreč »Mefistofela«, opero italijanskega mojstra Airiga Boita. sOpera je izdelana po Göhtajevem »Faustu« j*(L in n. del) in je nastala devet let po *Ck>unodevem »Faustu«. Delo je pri premieri -v Milanu popolnoma propadlo, šele čez ne-3saj let je bilo topleje sprejeto v Bologni, Kölmi in Hamburgu. Vendar je Gounodev »Faust« izrinil svojega konkurenta »Mefi-(«tofela« in prodrl na vse svetovne odre. SBoitov »Mefisto.lo« je brez dvoma zani->mivo delo; v njem so poleg genialnih in in-«spir.iranih mest tudi od sile banalna in ,3>litva mesta Opera ima osem slik, med katerimi sta najbolj posrečeni prva . (p.ro-fiog) in prizor v rječi. Mimo tega so v delu učinkovite muzikalne točke, uspeli zbori, živahna orkestralna podlaga in hvaležne pevske vloge. Predstava je imela prav velik uspeh. Zanimanje občinstva je trajalo do konca, tja do polnočne ure. Krešimir Baranovič, ki je »Mefistofela« dirigiral, je položil v študij dela mnogo umetniškega truda in osebnih sposobnosti ter je ustvaril posrečeno, zaokroženo in vestno izdelano predstavo. Izmed solistov so se kar najbolj odlikovali Josip Križaj (Mefistofele«, Mario Šimenc (Faust) in Vilma Nožiničeva (Marjeta). Odlična je bila režija uglednega gosta z Dunaja, prof. Avgusta Markovske-ga; okusne plese je nastudirala Marjeta Fromanova, nove dekoracije pa je ustvaril nadarjeni mladi slikar Sergij Glumac. Orkester in zbori so vestno in kulturno vršili svojo nalogo. • Ruska pevka Taisija Akinfijeva Lebede-va, ki je pevske študije dovršila na zagrebški glasbeni akademiji -in se je posvetila pevsko-pedagoški stroki, je priredila minule dni koncert. Program je obsegal izključno ruske skladatelje. Pevka Lebedeva ima svetel glas, ki je v vseh registrih približno enako barven. Potemtakem ji ne zadošča za izražanje raznih in globočjih duševnih emocij in dramatskih akcentov. Sicer poje muzikalno, okusno in inteligentno. Na klavirju jo je spremljal operni dirigent Smo-dek. • Znana ruska diseza Dela Lip.inskaja je v teku zadnjih dveh mesecev prišla že v drugič k nam. Obakrat je priredila kar po dva večera. Vzlic gripi, karnevalu in krizi njene prireditve vedno mikajo občinstvo, ker ima poseben dar za drobno umetnost. Postala je pri nas prav popularna. Vendar je pred dvema mesecema, ko je gostovala prvič, imela večji vnanji uspeh. Vzrok utegne biti v programu, ki je bil le neznatno izpremenjen: dovtip — pa bodi še tako dober — izgublja učinek, če ga slišiš večkrat zapovrstjo. žiga Hirschler. Kaj ie prav za prav s kritiko ? V Franciji je izšla kuriozna knjiga: Neki Prod homme je izbral dvajset literarnih del, ki so danes nesporen zaklad in ponos francoske književnosti in je šel iskat v knjižni ce, kaj so o njih pisali kritiki ob času, ko so ti spisi izšli. Začel je pri Corneillovem Cidu in končal z Gospo Bovaryjevo (Flaubert). Sestavil je majhno antologijo te kritike; nje čitanje je čudovito zabavno. Skoraj vsi priznani sodobni kritiki, torej »strokovnjaki«, največje »avtoritete« v tedanji kritiki, so ta dela raztrgali in odktonili. Kdo pa jih je hvalil in jim priznaval književno vrednost? No, sami drugovrstni ali tretjevrstni ocenjevalci, • ki kot »kritiki« sploh niso znani in priznani. »Avtoritativni« kritiki so presojali tako bistro, da so ta — .danes mojstrska dela — stavili Globoko pod druge sodobne spise, katerih danes nihče več ne čita in ki jih skoraj nihče pe pozna. .. . Seveda je ProdTiommova ihalce hudomušna antologija vzbudila mnogo vesel osti. Kaj je prav za prav s kritiko? se vprašuje širše občinstvo? Ali je res vse skupaj samo humbug? André Thérive, današnji kritiški augur, je v »Tempsu« odgovoril, da takratna kritika ni imela tako popolnih metod za razločevanje bistvenega in trajnega od slučajnega in kratkotrajnega i. t. d. d'o-bro. Toda nezadovoljni autorji, ki so jih kritiki »raztrgali« ali ki jim niso dovolj priznali, se lahko še vedno muzajo nad tem kritiškim cvetoberom. Zakaj — kdo more jamčiti, da se čez sto let današnje metode ne bodo videle nepopolne? Kdo naj se sploh spozna v bleščečem vrtincu umetnosti?! Nobeno »trganje« ni absolutno veljavno. Danes raztrgan, jutri priznan, ali pa tudi — narobe. Vsekakor, s kritiko je križ! 1 -:-<+.- Slovenski avtorji v beograjski izdaji. Pri Gezi Kohnu v Beogradu izide v prihod« njih dmeh srbohrvaški prevod knjige prof. dr. Pavla Breznika »V senci nebotičnik kav«, ki jo je lani izdala Vodnikova družba. Ista založba namerava objaviti obsežni spis univ. prof. dr ja G o s a r j a »Društvena re« forma«. Ta knjiga bo obsegala 20 tiskovnih pol France Veber, Sv. Avguštin. Osnovne filozofske misli sv. Avguština. Poizkus kul-turno-zgodovinske apologije novega življenjskega idealizma in svetozornega optimizma. (Zbirka »Kosmos«, »Jugoslovenska knjigarna«, Ljubljana. 176 strani velike 8«. Knjiga stane vezana 80 Din). — Profesor filozofije na ljubljanski univerzi dr. France Veber je spisal novo knjigo, ki je nastala ob 1500-letnici smrti velikega krščanskega filozofa in bogoslovca sv. Avguština Ta spis je nekako nadaljevanje prejšnjega Ve-brovega spisa »Filozofija« in nadaljnja lo- gična stopnja v njegovem miselnem razvoju. Avtor razpravlja o sv. Avguštinu — modroslovcu in skuša njegova spoznanja skozi prizmo predmetne teorije oziroma svojih samostojnih teorij pribljžati sodobnemu človeku. Kakor prejšnja Vebrova knjiga, utegne imeti tudi ta široke odmeve. Damir Feigel, Brezen. V založbi književne družine »Luč« v Trstu je pravkar izšla nova knjiga popularnega primorskega pripovednika Damira Feigla »Brezen«. V obliki lahkega, neprisiljenega pripovedovanja slika Feigel zgodovino Brezna od pravljične dobe tja do 1. 1500. Nova knjiga Damira Feigla bo med ljudstvom, ki mu je namenjena, gotovo našla obilo hvaležnih čita-teljev. Dve premieri v Beogradu. V februarju sta bili v Beogradu dve premieri: prvi terlen je prišla na oder drama Momčila Miloševi-ča »Jovan Vladislav«. Zgodovinsko čelo s patriotičnimi tendencami, primerno zlasti za široko občinstvo in mladino, se priključuje po snovi naši starejši produkciji tf vrste, po obdelavi pa je moderno. Drama je imela lep uspeh in sicer pri občinstvu bolj nego pri kritiki. Vprizorjena in igrana je bila izvrstno. — Nadaljnji novi domači komad je drama »Pucanj iz publikem, ki jo je spisal Petar S. Petrovič, prej igralec v SkopLju, sedaj član beograjske drame. Dramo so uprizorili mladi člani Akademične-ga gledališča. Petar S. Petrovič je znan književnik, ki se je lepo uvedel z zbirko »Godina dana«. »Pucanj iz publike« so vpri-zorili že v Skoplju; tu je imel komad sko-roda senzacionalen uspeh. Spisan je v re-porterskem slogu in namenjen predvsem igranju: torej zgolj teatersko delo brez višje književne vrednosti. Pri drami — bolje komediji — sodeluje tudi občinstvo, kar seveda avditorij zelo razgiblje in ustvari o gledališču velik spektakl. Dd. Naš narodni život«. Geza Kohn je objavil četrto in zadnjo knjigo »Tihomira Gjor-gjevica »Naš narodni život«. Knjiga vsebn-je Gjorgjevičeve dobre, za strokovnjake in lajika zanimive članke o narodnih običajih med Srbi in Hrvati. Kdor se zanima za našo splošno jugoslovensko etnografijo, ne bo mogel pogrešati Gjorgjevičevih knjig. Momčilo Miloševič, čigar drama »Jovan Vladislav« se je pred tedni uprizorila v beograjskem gledališču, je pravkar izdal v založbi Greze Kohna »Pisma iz Pariza«. Knjiga vsebuje piščeve vtiske Iz Pariza; Miloševič je pariško življenje spoznal do intimnih podrobnosti in ne prikriva svojega navdušenja za Pariz. Toda ne glede na to navdušenje je knjiga tudi poučna, trezna in koristna. Krasi jo več lepih iustra-cij. (Dd.) Roman Br. čosiča »Vrzino kolo« Je pravkar lizšel v drngi izdaji, ker je bila prva sorazmerno hitro razprodana To je v naših razmerah dokaj redek pojav. Od B. čosiča je sedaj v tisku knjiga »Deset pisaca — deset razgovora«. Izide pri Kohnu. Kakor izvemo, pripravlja pisec nov roman z naslovom »Pokošeno polje«. (Dd.) v Krititi pred sodiščf*ri. Naš beograjski poročevalec nam pdše: V Beogradu po zadnjih literarnih procesih mnogo govore o tem. ali sme avtor svojega kritika postaviti pred sodišče?! Nekateri mislijo, da pisatelji ne bi smela tožiti kritikov, naj sicer pišejo v kakršnemkoli tonu. Drugi pravijo, da ima pisatelj enako kot vsak državljan pravico, izročiti sodišču človeka, fci ga žali in obrekuje, čeprav v obliki kritike. Tudi pisatelji sami imajo v tem vprašanju različna mnenja. Dr. Ranko Mlade-novic je v »Pravdi« povzdignil svoj glas v obrambo pisateljeve pravice, da žaljivca -kritika požene pred sodišče. V istem listu pa smo čitali tudi nasprotna mnenja Listi sami se nočejo načelno podati v to pravdo. »Politika« je rešila problem z duhovito karikaturo Pjera Krizaniča. Tu vidimo v razgovoru ravnodušnega Gligorija Božovi-ča, s svalčico v levici in z desnico v žepu in nervoznega ž. Miličeviča z bujnimi lasmi in izrazitim nosom. G. Božovič vpraša g. Miličeviča: »Katera knjiga ti je najpotrebnejša, ko pišeš kritike o naših pisateljih?« G. Miličevič odgovarja: »Tiskovni zakon«. Seveda se bo ta spor in odpor pisateljev proti kritikom nadaljeval bolj ali manj žolčljivo, bolj ali manj duhovito... (Dd.) »Godišnjak skopske filozofske fakultete. Po bibliofilnd spomenici ljubljanske univer« ze in tolstem letopisu zagrebške almae ma» tris prihaja ob svoji desetletnici tudi skop* ska filozofska fakulteta s svojim priprostim »Godišnjakom skopsk.og filozofskog fakul« teta« (40, 336 str. in 25 tabel). Da takoj po: vem: ta zbornik, ki bo odslej izhajal vsako leto, je najtrajnejši spomenik skopski fa« kulteti, ki med nami in med svetom pomeni mnogo več, kot vse svečanosti in druge minljive prireditve. To ni običajen statisti« čen almanah, dasi ni brez članka o zgodo« ▼fnf fakultete (napisal P. Slan kam enac) m potrebnih tabel ter seznamov. Ta del je v debeli knjigi dobil prav skromen prostor. Njen največji del izpolnjujejo znanstveni prispevki fakultetnih profesorjev; od 22 jih je 18 prispevalo razprave ter so gostje iz* ključeni. Po tem je torej skopski »Godiš-njaik« ustvaril svoj tip znanstvene fakul« tetne publikacije. Njegovi uredniki so bili N. Banaševič, D. Nedeljkovič in P. Slanka« menac. Razen urednikov so prispevali član« ke P. Slijepčevič, Ciro Truhélka, Mita Kos stič, Aleksije Jelačič, Milan Prelog, Milen« ko Filipovič, Fran Mesesnel, Evgenij Aniič« kov. Petar Kolendič, Radoslav Grujič, VIa= dimir Rozov, Petar Jovanovic, Josip Mata« sovic, Vojislav Radovanovič in Milivoj Pavs lovic. Profesorji so prispevali razprave iz najrazličnejših humanističnih strok ter se često niso držali v mejah lastnega predme« ta. Seveda so v »Godišnjaku« tudi prispev« ki z lokalnega materiala in to: z etnologije, psihologije, umetnostne zgodovine, geogra« fi je, cerkvene zgod.ovine, geologi je in filo« logi'je. Vsi ed zelo omejenih sredstev — 20 tisoč Din subvencije — je oprema knjige ze« lo skromna; papir je kaj navaden, za re« produkcije celo neprimeren, tako da gube učinek. Znamenje našega časa, ki ne upo« števa s trudom ustvarjenega duševnega dela? Moderna vezava. Pišejo nam: Kakor ci- tamo, publicira založništvo M. Galle v Berlinu obširno delo dr. Arista »Internationaler moderner Kunstbucheinband« v 6. knjigah s približno 800 reprodukcijami. Poleg Anglije, Rusije, Italije je v drugi knjigi zastopana tudi Jugoslavija. Zbirka namerava predočiti sodobne težnje v opremi knjig (vezave kot umetne obrti) vseh naprednih držav. Kazalo bi ugotoviti, kako je pri tem odrezala naša država in ali je bil izber pri slovenski knjigi srečen?! »Književna krajina« se imenuje nov mesečnik, ki je začel v redakciji B. Vesiča ■izhajati v Banjaluki. Prva številka kaže visoko ambicijo časopisa in urednike. Zastopana so imena Dragutin M. Domjanovič, Božo Lovrič, Slobodan Popovič, Djordje Glumac i. dr. poleg manj znanih in najmlajših. Začetek daje videz, da bi Banja-luka hotela imeti nadprovincialni književni list. Ali bo »Književni Krajini« uspelo, držati linijo prve številke, ali ne, bodo kajpak pokazale nadaljnje številke. Za sedaj je samo treba pozdraviti simpatično stremljenje province, da se priključi literarnemu življenju. Urednik je o tem napisal nekoliko načelnih vrstic na str. 35. Značilno je, da je uvodnik temu književnemu listu spisal general Sv. T. Milosavljevič, ban vr-baske banovine. Ta lepi primer sodelovanja med literaturo in upravno oblastjo je v naših dneh pač sila redek. »Sarajevo 1914« je naslov igri poljskega novinarja Stanislava Bandrowskega. Ob« ravnava špionažno afero, združeno z aten* tatom na Ferdinanda d' Este. Premiera je bila minule dni v dunajskem gledališču Komoedfe. Čitatelj v Pragi. Statistika javnih jnijiž-nic daje zelo zanimivo gradivo za psihologijo današnjega čitajočega občinstva Praške knjižnice imajo lepo navado (ki bi jo priporočili v posnemanje našim knjižnicam), da v rednih presledkih objavljajo statistiko o številu čitateljev, njih delitev po stanovih in poklicih ter statistiko knjig in avtorjev, ki jih občinstvo največ zahteva Tako po zadnjem statističnem pregledu izvemo nekatere zanimivosti: Najbolj čitani pisatelj v Pragi J. š. Baar, ki je pisal romane iz vaškega življenja, polne lepih opisov češke prirode. Nemara hoče povprečen čitatelj ob čitanju Baara vsaj za hip uživati »izgubljeni paradiž« vaške tišine :n pozabiti nadloge velemestnega življenja?! Drugi je takisto domač avtor: Jan Vrba, poet Chodov, prav tako kot Baar poveli-čevalec vasi, polj in gozdov. Tretji je Alois JirSsek, dovolj znano ime. šele na četrtem mestu je Edgar Wallace s svojimi detektivskimi romani. Nato se vrste: Zane Gray, Curwood, Jack London i. drugi, šele za temi »romantiki«, ki čitatelja opajajo s svojo fantazijo, se pojav.i zopet češki pisatelj: Karel čapek. Njemu sta soseda Upton Sinc-laire in Sinclair Lewis. Nato slede Gals-worthy, Čehi Herman, Rasulek, Medek, Kopta (slednji trije opisujejo legionarsko življenje), potem Remarque in Thomas Mann, Knut Hamsun, F. H. Svoboda, Zola, Frank Heller, Chesterton in Shaw, šele na koncu se pojavi veliki in resnobni Dostojevskij, ki ga čita samo elita med Pra-žani. Izmed pesnikov se čitajo skoro samo domači, izmed poučnih knjig pa potopisi. Potemtakem praški čitatelj s č.itanjem najrajši beži daleč od svoje vsakdanjosti; čisla lahko, zabavno knjigo, ki mu za hip uspava skrbi in misli na življensko realnost. Velika češka izdaja Flauberjevih spisov. Praško založništvo »Aventinum« je izdalo hkrati 15 zvezkov zbranih spisov slavnega mojstra G. Flauberta. Izdaja je odlična in popolna ter pričuje o občudovanja vredni češki založniški podjetnosti. Nova literatura o Rusih in Rusiji. V Parizu sta izšli dve knjigi o ruskih emigran- tih: Jeana Delagea »La Russie en exil« to Charlesa Ledréja »Les emigrées russes en France«. Bavita se s socialno usodo in z moralnim položajem teh brezdomovincev. — Revoluciji 1. 1917. in nadaljnjih let in sovjetski Rusiji so posvečene naslednje francoske knjižne novosti: Pierra Lafne: »Lé-nine ou la Mouvement«; Henry Rollin: La Révolution russe (2 zv.); Maurice Lapo rte: »Sous le Casque d'acier«; O. Pianitsky: »Souvenirs d'un Bolchevik«, P. Gorine je objavil razpravo »La Révolution russe de 1905.« — V Berlinu je pravkar izšla obsežna knjiga »Die Presse der Sowjetunion«. Nje avtor je Artur W. Just. Knjiga je izšla v novi zbirki, ki jo je začel izdajati nemški »Institut für Zeitungskunde« v Berlinu. Pisec te knjige je bil dolga leta moskovski urednik lista »Kölnischer Zeitung« in je prvi sistematično obdelal celoten položaj in razvoj tiska pod »diktaturo prole-tariata«. — O Sibiriji in nje današnjih gospodarskih, socialnih in kulturnih razmerah nas poučuje spis O. Hellerja »Sibirien, ein anderes Amerika«. — S finančni?ii problemi sovjetske države se bavi Gerha.xi Dobbert v spisu »Der Zentralismus in der Finanzverfassung der UdSSR«. — Berlinska založba S. Fischer je napovedala za bližnje tedne novo knjigo L. Trockega »Die Geschichte der russischen Revolution«. Odlomki so izhajali v reviji »Die Neue Rundschau«. — Srbohrvaško knjigo o drugi ruski revoluciji napoveduje zagrebška »Nova Evropa«. Piše jo dr. Aleksije Jelačič. Knjiga izide spomladi in bo stala v subskripciji 30 Din. Sovjetskorusld pisatelji v službeni nemilosti. A. Luther poroča v »Osteuropi«, da si Boris Pilnjak, ki se je bil s svojim romanom »Mahagovina«, pregrešil zoper ideologijo in interese sovjetske vlade, ne more več pridobiti zaupanja sedanjih komunističnih voditeljev. Z romanom »Volga pada v Kaspijsko morje« se je skušal rehabili-rati, vendar je bil le pogojno pomiloščen. Nedavno je vodstvo vseruske pisateljske zveze podelilo strog ukor Borisu Pilnjaku, Veri Inberjevi in šolohovu »zaradi neresničnega opisovanja kolektivnega gospodarstva in slabega razumevanja za marksistične nazore.« Baje se novi spisi navedenih treh pisateljev ne bodo več izdajali v sovjetskih založbah. — V podobno nemilost je padel tudi Lenjinov sotrudnik, eden izme-J ideologov ruskega komunizma, Buharin. Izdajanje njegovih spisov je Državna založba ustavila. Njegov znameniti »Abecednik komunizma«, ki so ga prej boljše viki razširili v 20 milijonih izvodov, se bo umaknil iz prometa in nadomestil s slično knjigo avtorja, ki mu samodržec Stalin bolj zaupa. Za kulturno edinstvo z Bolgari se zavzema beograjska revija »život i rad«. V uvodniku februarske številke piše Dim. D. Ziva-ljevič med drugim: »Iskreno povedano: vzajemne kulturne vezi med obema našima našima narodoma absolutno ne obstoje. V Beogradu ne dobiš v nobeni knjigarni ne ene bolgarske knjige ali lista; v Sofiji po vsej verjetnosti ni nič drugače. Vzajemna prevodna književnost je tako pičla, da ne kaže o nji govoriti. Od 1. 1918. se ni uprizoril v gledališčih v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani niti en komad bolgarskega književnika, a v Sofiji nobeno delo našega. Ivi vzajemnega sodelovanja v književnih revijah in gostovanj v gledališčih___« Pisec' pravi, da imajo Bolgari ogromno književnost, ki je pri nas povsem neznana. »Kaj vemo o šišminovu, kaj o Ani Korima, Mari Bjelčevi, Dori Gabi Penov, Todoru Troja-novu, Emanuelu Dimitrovti, Nikolaju Lji-ljevu, Ljudmili Stojanovi, Hristu Smizen-skem, Pantelijevu, Dončevu i. dr. »Mi mladi si moramo preko vseh zablod stare;ra pokolenja podaji roko«, pravi Sivaljevič in izjavlja, da »životi i rad« otvarja svoja strani bcJgarskim književnikom, ne oziraje se na njin politične in književne nazore. — Zagrebška »Riječ«, ki poroča o tem, komentira ta poziv tako-le : »Ta pa je res popolnoma nam podobna! Kakor da bi bilo* že končano delo kulturnega edinstva Srbov. Hrvatov in Slovencev, vlečemo v kolo še Bolgare. Zoper kulturno edinstvo z Bolgari seveda nima nihče nič... toda, ni li značilno, da se pri nas nista našla dva lista, M bi z isto vnemo zahtevala, da izvršimo do konca uedinjenje kulturnih sil Srbov, Hrvatov in Slovencev, ko se le-to nahaja šele na pol poti?!« Priročnik za gledališke kroge prrpravfja Theater-Verlag v Berlinu. Ohsegal bo dva dela. V prvem (Oper und Konzert) bo se* znam vseh opernih gledališč (tudi v mo« zemstvu), orkestrov, agentur, dirigentov, pevk, pevcev, režiserjev, skladateljev, oper itd. V drugem delu (Schauspiel und Ope* Tette) bo podoben seznam za diramo in opereta Pesmi Srečka Kosovela razpošilja založba >Luč< v Ljubljani I., poštni predal l7l. Izvod 21 Din. Denar naprej ali po položnici. Vse v »Kulturnem pregledu« navedeno knjige in časopisi se naročajo pri »Tiskovni zadrugi« v Ljubljani. Miroslav Krleža Za prihodnji teden pripravlja ljubljanska drama prenderò dra« matskega dela M. Krleže »Gospo« da Glembajevi«. Mladi književni«, ki nameravajo prirediti recitacij« r ski večer M. Krleže v Ljubljani. Nastop Miroslava Krleže ▼ srbohrvaški jBteratori je bil kakor nastop pisano obleče« mega harlekkia v cirkusu. Naznanja zače* »tek novega programa. Incipit lit era nova. €ez hrbet mu je nemarno vržen plašč Mo* dorne, na glavi izziva drzna rdeča čepica. Podoben je revolucionarju, ki v uniformi «tare, premagane vojske grad|i barikade za prihod novega sveta. Tak je bil Krleža po •1 1914. Njegova ppezijja je razodevala velik talent šn presenetljivo oblikovalno sposo-b« nost; celo Ogrizbvióu se je izvil vzklik: »Kako razkošno!« In vendar Krleža ni bil več od njegovega sveta. Duha mladega po« età se je bil že dotaknil ves nemir prihaja« jočega časa. S poganskim »Panom« in »Tre« mi simfonijami,« s svojimi prvimi povestmi (»Magyar Kirälv honvéd novela«), s prvimi dramatskimi deli (»Kristoval Kolon«, »Ga« lioija«) je Krleža pokazal ne samo svojo lastno živčnost, ki drugače nego pri pred« hodnikih dojema svet in reagira na živi je« nje, marveč tudji vse negativne in pozitivne strani prihajajočega človeka bodočnosti. Z nekakp predestinirano upornostjo se je 1o« tfl razčlenjevan ja o"b.eh perifernih delov našega časa: končnega roba starega sveta in začetka nove dobe, iki nastaja pod razvali« nami včerajšnjih vrednot. Priznati Miroslava Krležo kot osebnost in spoznati življensko in umetniško poziitiv* nost njegovega dela, pomeni: priznati da« našnji čas, aili bolje: odraz nastajajoče bo« «točnosti v sedanjem času (zakaj nova doba je šele v embrionalnem stanju). Pomeni ginljdvo slovo nekaterim starim geslom, ka« kor je n. pr. okus v estetiki Bogdana Po« poviiča; znači futuristično nezadovoljstvo z vsem, kar je v preteklosti. Treba se je »ponižati« k elementarnejšim silam, kakor sta n. pr. razum in lepotno občutje; vživeti se v vse sodobne negacije, prebresti vse strasti, prehoditi tasne poti ob vseh člove« ških prepadih in v demon s/k em viharju na« gomov, sredi teme neizvestnega in tajnega, iskati, kje nastajajo nove forme človeštva. V ,tem stanju je Krleža še danes, čeprav njegov tvorni razvoj ni enakomeren in do« sieden v. smislu nekih logičnih pravil. Krle* ža je začel kot lirik z najvišjim blagoslo« vom Moderne, a je kmalu postal futurist (»Hrvatska rapsodija«), nekak jugosloven« ski Vladimir Majakovskij. Iz njegovega an« timilitarizma pod c. i. kr. režimom se je razvil odločno pozitiven odnos do ruske re« volucije. Nastopila je plòdovitna doba, ki jo označujejo poleg drobnih zvezkov lirskih pesmi socialne dramè; potem povesti, krče« vite, kritične analize hrvaškega človeka in milje ja, kakor jih dotihmal hrvaško slov« stvo ni poznalo; razčlenjevanja, ki so na« sproti preteklosti negativna in nalik sra« mežljivemu smehljaju deklet prožeta z rahlo rdečico upa. Krleža upa v bodočnost te »balkanske province«, toda vidi se mu samo kos nove usode človeštva. To dobo v razvoju M. Krleže označujeta njegovi re« viji »Plamen« in »Književna republika«. Ali je marksistična ali ne, pravoverno marksistična ali heretična, plamen vere ali zgolj gesta pretnje in poza v malomeščanski sre« dini, o tem naj se pravdajo in lasajo pismo« uki. .»Hrvatski Bog Mars«, »Tri kavaliTa«, »Vražja otok«, »Veliki mestar sviju hulja«, pa drame »Mihelangelo Bonnarotti«, »Ga« Kcija«, »Golgota«, »Vučjak«, knjiga »Izlet u Rusiju« in kritiški spis5 — to so pričeva« nja sicrajno levičarske inklinacije M. Krle« že, pričevanja njegove titanske borbe z vsem, kaT ga je obdajalo, njegovega nitz« schejanskega patosa v socialistični termino« logrji. Na hioe se ti vidi, da čitaš Dost/v jevskega, talko težko ti pidaio v dušo stavki njegovih novel, kakor da padajo debele kaplje jesenskega dežja nekje daleč v zaostali, blatni, do neskočnosti surovi provinci. Kakorkoli je vpliv Dostojevskega ki ruske, duhovnosti očiten, je-vendar člo« vek, ki se izpoveduje v teh novelah in dra« mah, povsem drugačen: je ves zemeljski, vprav umazan od prsti, od vsakdanjosti; materialističen, koloriran z neko sivo. med« narodno barvo; relativističen nasproti več« nim načelom in religioznim naukom. M. Kr* leža je postal prevodnik vsega kar je bilo na Hrvaškem negativnega, upornega, za« grenelega in bolestnega, v neko svetlejšo, na širšo podlago postavljeno bod(očnost; v njem se ta negativizem sprošča, pomirja in sublimira v očiščujoča umetniška doživetja. Z literarnega vidika: dckadenca hrvaške Moderne je premagana, navezan je kontakt s povojnimi strujami; brez manifestov je razvit futuristični prapor. (!ki utegne prav tako kot pri Marinettiju kdaj še diät i Aka« demijo); zatohlo domače ozračje je odprto polarnim vetrovom. S Krležo se je pojavila polarizacija literature, tako po snovi kot po obliki. Jezik njegove proze ni akademski, stavki so d.olgi in razvlečeni kaikor pri Prou« stu, dialekt in tujke včasi cclo preočitno barvajo ne samo dialoge, marveč tudi recitativi čisla ostre izraze in surove primere, združujoč — prav kakor vsak človek v re« alnem življenju — grobost z vzvišenostjo. N. pr. »Stranišča širijo smrad, pomlad pri« haja, lokomotive nekje na postaji sopejo in stokajo, noč je, a domobranec premišlja: Vse pisarne in ljudske šole in bolnišnice in vojašnice, mesta, problemi, zvezde, kako je vse to sramotno bedasto...« Toda nobena skrajnost ni sama sebi na« men. Vsako nihanje mora s fizikalno nuj« nostio najti svoje težišče in svojo normalno ampiitudo. V delu M. Krleže je nekako z »Agonijo« nastopil čas, ko kaže nihalo nje« govega nemira neko središčnost. Čas zgošče* vanja in ustalitve. Nasprotniki mu očitajo. d_a je zapustil bojno pozicijo in se pome« sčanil. Ne posveča se več proletarcem. krne* tom. vojakom, marveč začenja raziskavati hrva.šk,o meščanstvo. Piše o sagi Glembaje« vih kakor Galsworthv o Forsvtih. — Zače« la se je doba ostrega spora za Krležo, ki ni še zaključen. V dnevnikih in književnih ča« sopisih izhajajo polemični članki. Raziskuje se njegova preteklost; kličejo ga na odgo« vornost zaradi nedoslednosti, ki so jih na« šli pri njem (kakor da je logična dosled* nost umetniku imanentna!). Krleža pa je vzlic tolikim resničnim in podtaknjenim negativnostim svojega dela. svojega značaja, temperamenta ime, ki brez njega n« so» dobne jugoslovenske književnosti. Ne ver« jamem, da bi bil Krleža »presedlal«. Njegov razvoj je naraven v nekem višjem smislu: je organičen. Krleža ustvarja, nenehoma de« la. Sedaj je napovedal socialen roman in zbirko novih pesmi. Ali naj v dneh, ko je resnična poezija eksotična zel, ko je za pesniškimi zbirkami _ le redkofkdaj videti osebnost, sploh še pričakujemo kakšno pes* niško zbirko, kakor smo jih pričakovali ne* koč? Za sebe bi dejal, da Krležo pričaku* jem. Njegovi eseji o Adyju, Rilke.ju i. dr. so po Matošu najboljši književni eseji v hrvaškem slovstvu. Krleža je v marsičem sporen, da. Ne vem. ali je — meščansko re« čeno — prikupen. Niti ne vem, ali je pra« vičen. Toda Krleža je osebnost, ki ima vec kot zgolj literaren format. In kar je pogla* vitno: Krleža ni munificirana, za šolsko ra« bo preparirana osebnost. Krleža živi. A to je lastnost, ki je nimajo vsi živeči umet» niki B. Š. E. M. Hull: »Prazen je. Ali ste mislili, da sem tako neumen?« je rekel s svojim brezizraznim glasom. Od tistega dne so skrivaj pazili nanjo; nadzorstvo je bilo tako strogo, da ni imela nikake možnosti za izvršitev svojega strašnega namena. Stopila je pod pristrešek pred vhodom. Nedaleč od nje je stal šejk z Gastonoin in Jusufom ter opazoval mladega konia, ki je tako divje brcal, da ga je nekai mož, ki so se obupno obešali nanj, komaj zadržalo. V polkrogu so stali Arabci, tako, da je bilo med njimi in šotorom dokai praznega prostora. Tedaj je šejk mignil z roko iti iz množice je stopil mož; nasmehnil se ie, da so se zabliskaii beli zobje, in se obrnil k boreči se skupini sredi kroga. Diana je napeto gledala, kaj bo. Divio mlado živa! je bilo treba ukrotiti. Osedlana je že bila; še nekaj ljudi je priskočilo, da so jo pomagali držati. Mišičasti Ara-bes se ie po bliskovito zavihtel na njen hrbet. Presenečen po bremenu, katerega ni bil vajen, je konj trenutek obstal; nato se ie vzpel navpik, kakor da bi se hotel vreči nazaj in pokopati jezdeca pod seboj. A že je spet padel na prednje noge, ti po.gnil trup, se sunkoma vrgel kvišku — in Arabec je zletel konju preko glave, zamolklo telebnil v pesek in obležal kakor mrtev. Dani je kar sapa zastala. Tu ni bilo res za nikogar milosti! Jusuf je lahkotno skočil na konja. To pot se ie prestrašena žival divje zale- tela naprej; a jezdeci so ji prestrigli pot in jo zavrnili v krog. Spet je konj poizkusil svojo uspešno taktiko in tudi Justif je ztetel v pesek. Z odprtim gobcem in vreščečim rezgetanjeA ,se je konj zaletel proti njemu in hlevarji so ravno še za časa priskočili, da so ga šiloma potegnili .zaj. Arabec je kakor omamljen vstal in od-šepal proti šotoroi. Uana ga je izgubila izpred oči, ker ji ga je skrila gneča. In že je sedel na konju šejk. Diana ga je spremljala z bleščečimi se, trdimi očmi; srce ji je burno utripalo. Sovražila ga je ter želela in upala, da se ponesreči. A čudovito jahaško umetnost, ki ;o je zdaj videla, je morala občudovati. Seik je sedel trdno kakor skala in vsak konjev poizkus,, da bi ga vrgel s sebe, se. je izjalovil. Žival je divje skakala sem in tja. divjala naprej in nazaj'fa se vrtila sama okoli sebe; nato se je vzpela pokoncu in vzdignila, sprednji kopiti visoko v zrak. Pp . »Poglejte, madame!« je zdajci vzkliknil Gaston. In Diana ie videla, kako je šejk z nenadnim trzajih potegnil konja nazaj, po bliskovito skočil s sedla, preden se ie žival zvrnila po tleh, in že spet sedel na sedlu, preden se je na po|.•omamljeni konj do dobra pobral. In zdaj se je pričel prizor, ki ga ni Diana nikoli pozabila. To je bila končna borba, ki se je morala končati s porazom človeka ali živali, kazen, ki se je morala neukrotljivi živali za vse čase vtisniti v spomin. Divja, trda odločnost moža je stala zoper konjev divji, neobrzdani nagon. Z drhtečo roko .ie prijela Gastona za komolec. »To je strašno,« je zašepetala. »A potrebno.« je mirno odvrnil. »Za to ni opravičbe!« je strastno vzkliknila. »Oprostite, madame, konj se mora naučiti. Šele davi je ubil in poteptal enega izmed naših ljudi.« Diana^ si je zakrila obraz. Cez nekaj trenutkov je Qaston zaklicali »Glejte, madame, končano je.« Diana si je z rokami zakrila obraz. Cez nekaj trenutkov je Gaston zaklical: »Glejte, madame, končano je!« Plašno je vzdignila oči. Šejk jè stal na tleh, zraven konja, ki je z butajočimi lakotnicami. omahoval sem ter tja in pobešal glavo. Možje so z vseh strani priskočili in tudi Gaston je stopil h gospodarju, ki je štrlel nad obdajajočo ga množico. Diana je vzkriknila öd studa in se obrnila proč. Zadoščalo ji je, da je bila videla to surovost; odobravanja njegovih tovarišev ni mogla prenašati. Počasi se je vrnila v šotor, in neodločno obstala pri divanu. Cez nekaj minut je smehljaje se vstopil tudi šejk; v eni roki je držal cigareto, a z drugo si je otiral potno čelo. Odskočila je in ga pogledala z iskreči mi se očmi. »Surovež ste, zver, peklenšček!« je besno bruhnilo iz nje. »Sovražim vas!« Njegov obraz se je v prvem trenutku zmračil, a nato se je zasmejal. »Le sovraži me, če hočeš, Dianica, a temeljito, zakaj povprečnosti ne maram.« Nato je odšel mimo nje v sosednji prostor-. Zgrudila se je na blazine; še nikoli se ni bila čutila tako upehane in iznemogle. Gaston je stopil v šotor. »Kako je s tistim, ki ga je najprej vrgel s sebe? je vprašala. »Ali je mrtev?« Ur ein! e dr. MIlan Vidmar Partije senzacionalnega dvoboja Sultan-Khan - Tartakower so že večinoma znane. Ne kažejo, da bi bil Indijec močnejši. Tartakower jo večkrat lahkomiselno tvegal vse, park rat je popustil v zmagoviti poziciji, ker se očividno ni trudil preveč. Splošni vtis je, da Tartakowerja boj ni posebno zanimal. Igra novega velemojstra je še zelo nezrela. Tako igra, kakor vsak mlati nadarjen mojster. Večkrat ga laliko zalotimo pri meglenih poskusih polastiti se napada, ki kmalu zopet utihnejo. Pravi veliki mojster nikdar ne napada brez skrbne priprave in solidnega, jasnega načrta. Nisem uverjen, da je Sultan-Klian boljši od mladega Kashdana, prav za prav se mi zdi. da mu niti kos ni. Sodil bi celo, ila imamo pričakovati od Flolira več. Indijca obdaja nimbus skrivnosti njegove domovine. ki ga dela zanimivejšega nego je. Zdi se da je že zelo, zelo potrebno, zbrati vse te mlade uganke, Sultan-Khana in Flohra, Kaslulana in Reelstaba, pa tudi n<* .šega Pirca na velitem turnirju, kjer bi se spoprijeli s staro velemojstrsko gardo. Ponovilo bi so morda, kar je v Nürnbergu bilo leta 1906. Ničesar še ne vidimo v začetku leta, kar bi kazalo na velik turnir. Mogoče pa bo vendar le Bled postal rojstni kraj tretje velemojsterske generacije. Razumevanja za važnost svetovne prireditve je pri nas že precej. Vse zavisi od tega, kaj poreče Bled mid. če hoče zares postati velemojster ;,nif'd letovišči, bo mora! svetu, šahovskemu in neiahovskemu dati, kar so že dali Monto-Carlo. Ostende, San Sebastian, San "Remo, Karlovi Vari. Semmering in Pié- stany. Kakšni lepi turnirji so tam bili! * Danes prinašamo partijo Micheli - Euwe 7. božič, turnirja v Hastingsu. Tudi Hastings jo svetovno znano letovišče, na južni angleški obali. Vsako leto ima svo božični turnir. Vsako leto žrtvuje mesto, ki ni vi-čje od T.jubljane, izdatne svote za šali. Ti i že vedelo, zakaj Po vsem svetu se v 'inevnikih tiskajo r r-jiiina reklama, ki je zelo poceni. Beli: K. P. Micheli črni-. Dr. M. Euwe 1. d 2—d 4 Sg8—t"fi 2. c2—c4 e7— -efi 3. Sbl—c3 17—13 Povratek na staro pot. Poteza 3 .. St'S—b4 je sumljiva. Nevarno igro daje, za belega in za črnega. Solidni liolandski velemojster ne ijnbi avantur Zato posega po starih, preizkušenih metodah. 4. Lei—gö Sb3 —'17 5. e2-—e3 L*S--e7 Pravijo, da je najsolidnejsa obramba damskega gambita Pillsbur.vjovi, k: nosi ime Cambridge-Springsa. Ameriško letovišče Cambridge - Springs je tudi že Drlre- I. darilo priznano najlepši sku* pini »sportsgirls« ge. Žabkarjevi in gdč. Valči Bonovi, II. darilo pa skupini rumun* skih telovadcev, članic Sokola, ki so ob tej priliki uspešno nastopile. kr— Popravek. Ker je tiskarski škrat v 39. številki »Jutra« k notici o pobiranju pri* spevkov za sokolski prapor pristavil eno besedo, moramo resnici na ljubo povedati, da se sestre, ki pobirajo prispevke, z uspe* hom oglašajo prav v vseh hišah! Ali ste že naročili nove zbirke „Tiskovne zadruge"? t Potrtim srcem naznanjamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša preljuba soproga odnosno mamica, stara mamica, sestra, tašča itd., gospa IVANA KOSCHELL roj. FALKNER soproga upravitelja pošte v pokoju ki je v 85. letu starosti odšla k Bogu po plačilo za vdano prenašanje dolgotrajnega trpljenja v bolezni. Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, dne 22. februarja ob pol 4. iz hiše žalosti, litijski kolodvor, na litijsko pokopališče. 3343 Litija, Graz, Slatina-Badenci, dne 20. februarja 1931. Žalujoče rodbine: KOSCHELL, TÜRK, SANDER, FETTKE. Zahvala Ob nenadni izgubi preljubega nam očeta, soproga, deda, pradeda, brata, tasta, gospoda JOŽEFA BELHARJA posestnika in mesarja smo bili deležni vsestransko tolikih izrazov sočustvovanja, da nam je nemogoče se vsakemu posebej zahvaliti. Izrekamo zato svojo najprisrčnejšo zahvalo tem potom, v prvi vrsti častiti duhovščini, pred vsem častitemu župniku gospodu Vovku za duhovno pomoč in tolažbo, načelstvu Gasilske župe, Prostovoljnemu gasilskemu društvu iz Tržiča, posebej župnemu načelniku g. Bocaku za ob grobu izrečene lepe, v dušo segajoče poslovilne besede, g. županu, vsem predstavnikom občine in oblasti, pokojnikovim stanovskim tovarišem mesarjem, darovalcem cvetja, vsem, ki ste v dolgih vrstah prihajali pokojnika kropit, vsem, ki ste kljub grdi poti in skrajno slabemu vremenu prihiteli od blizu in daleč spremit pokojnika k njegovemu zadnjemu počitku na pokopališče, kakor sploh vsem, ki ste nam kakorkoli z besedo in dejanji lajšali v teh težkih dneh gorje, ki nas je ob toliki izgubi tako zelo potrlo! Vsem skupaj ponovno: Najlepša hvala! V Tržiču, dne 19. februarja 1931. 3345 Žalujoči ostali ZAHVALA Ko se je za večno poslovil od nas preblagi pokojnik ■ V V odvetnik v Murski Soboti nas je zlomila pretežka bol, da bi se mogli vredno zahvaliti vsem onim, ki so od blizu in daleč prihiteli,' da ga sprejmejo ^ večnemu počitku ali pa sicer izrazili z venci in sožalji prizadeti družini svoje sočustvovanje. Zato naj jim bo na tem mestu izražena najtoplejša zahvala. Posebno* se pa zahvaljujemo Sokolu v Murski Soboti za častno spremstvo. . Murska Sobota, 16. februarja 1931. 3283 Družina dr. Goljevšček-ova. I Iz življenja in sveta Vandalstvo v umetniškem muzeju Rembrandtova slika »Anatomija dr. Deymanna«, ki jo je neki obupanec iz neznanega razloga razsekal s sekiro. Prvotno se je mislilo, da gre za uničenje slične slike istega mojstra »Anatomija dr. Tulpa«, ki pa jo hranijo v nekem haaškem muzeju, a A natomi ja dr. Deymanna« je po nekem požaru sicer samo fragment, ali je kljub temu velike vrednosti. Strokovnjaki dvomijo, da bo mogoče obnoviti sliko, da bi se poškodbe preveč ne poznale. »Anatomija dr. Deymana« O napadu nekega brezposelnega uradnika na sliko holandskega mojstra Pembrandta »Anatomija dr. Devmana« v amsterdamskem državnem muzeju, je naš list na kratko že poročal. Prvotno so domnevali, da gre za dejanje blaznega človeka, tem bolj, ker se je podobna stvar dogodila v istem muzeju že pred vojno, ko je neki blaznež skušal uničiti znamenito delo istega mojstra »Nočna straža«. Pozneje so se merili, da je delo obupanca, ki se je lotil slike s sekiro in jo tako težko poškodoval. da dvomijo o možnosti popravila. Mož ni hotel dati nobene izjave in je skrival celo svoje ime, pa so ga vendar identificirali. S svojim dejanjem je hotel javnost opozoriti nase in na svoje hodno stanje. Možno pa je, da je tudi slika sama s svojo strahot-nostjo vplivala nanj in ga obsedla z mislijo, da jo uniči. Že večkrat se je namreč zgodilo, da so možje z močnimi živci pred njo prebledeli, da so ženske padale v omedlevic-o in da so se otroci kriče razbežali. Zato je tudi niso raz-stavili v eni izmed glavnih, svetlih muzejskih dvoran, temveč v stranskem prostoru, ki ga je dosegala le skopa svetloba. Le redki obiskovalci so prihajali v ta prostor in še ti večinoma radi študija. Toda baš v tej poltemni sobi je učinkovalo po nekem požaru že na pol uničeno platno tem grozotne-je. Zdelo se je, kakor da sije z neko svojo lastno, skrivnostno mistično svetlobo. Videl si pred seboj moža brez glave, ki je grebel s tenkimi, nervoznimi prsti po odprti lobanji pred njim sedečega trupla. Mož je jemal mrtvecu možgane iz lobanje in jih podajal mladi pomožni osebi, ki je stala tam s časi podobno posodo, pokojno, kakor da je v*ega tega navajena in da se je nič ne tiče. Mrtvec sam je bil obrnjen proti gledalcu in mu je kazal široke, okorne podplate svojih nog. Prsi so mu bile odprte — kakor teman grob v osredju slike; obraz mu je izražal prebito trpljenje. Vsa slika je bila takšna, da bi bolno razpoloženega človeka lahko spravila do ekscesov in najstrahotnejša slikarija bi se lahko imenovala ljubko v primeri s tem hladnim, stvarnim naturalizmom, ki se ga je poslužil starajoči se mojster, da ustvari ta umotvor. V ostalem pa slika ni istovetna z drugim, bolj znanim delom iz Rem-brandtovih mladih let, z >Anatomijo dr. Tulpa«, ki jo hranijo v Haagu. Admiral Aznar, ki je sestavil špansko vlado monarhistične koncentracije. V novem kabinetu so zastopani monarhisti desničarske in levičarske smeri. Kraljica z naslovom »bivše kraljice« O aferi gdč Ortmannove v Parizu smo že poročali. Pri letošnjem lepotnem tekmovanju za naslov »miss Pariz« je prejela prvo oceno, nekoliko dni nato pa so jo odstavili, ker je žirija zvedela, da ni prava Parižanka in da je pred nedavnim porodila. Toda žirija se je uštela. Parižani so se viteško postavili za mlado lepotico in to da je mati, jim je še posebe imponiralo — pa tudi ona sama se ni dala ugnati v kozji rog. Šla je in je žirijo tožila. Ta teden se je vršila razprava. Sodniki ji niso mogli dosti pomagati, ker je bila žirija med tem časom izbrala novo kraljico, gdč Joubeovo, ki je tudi ni kazalo odstaviti, pač pa so po daljšem posvetovanju iztuhtati salomonski sklep, naj nosi Ortmannova naslov »bivše lepotne kraljice« in ker ji tudi ta zadostuje za reklamo (nastopa namreč v varietejih), je izjavila, da ji je prav in zadeva je bila poravnana. Poetični Japonci Za vse evropske države velja žalostno pravilo, da se pesmi v širši jav-iosti skoroda ne čitajo, dasi jih pesniki pridno pišejo. Na Japonskem pa je opaziti baš nasproten pojav. Tam se često prirejajo javne pesniške tekme. Narodna akademija umetnosti izda geslo in pozove vse Japonce, da se udeleže tekme. Nedavno je bila razpisana tekma pod geslom; »Sneg je padal na cerkvene stopnice«. Pozivu se je odzvalo več ko 30.000 Japoncev in razsodišče je imelo nekaj mesecev dela, da je prečitalo in ocenilo došle pesmi. Pri vsem tem pa se pesmi ne honori-rajo in edino priznanje, ki ga je deležen eden izmed 30.000 tekmovalcev, je, da sme svojo pesem prečitati sam osebno pred cesarjem in njegovo rodbino in da jo bodo potem objavili listi. Čuden samomor V Hodmezö-Vasarhelyju na Madžarskem se je naveličal 87-letni dninar Vad življenja in je izvršil samomor v prav nenavadnih okoliščinah. Ponoči je odprl vrata in okno svoje sobe, na-nosil od zunaj velik kup snega in legel neoblečen nanj. Zjutraj so ga našli na kupu zmrznjenega. »Miss Evropa« med kravami V madžarski župi Tolna so ugotovili ob priliki zadnje mlečne kontrole, da ima posestnik Ladislav Döry kravo, ki daje vsak dan 51.5 kg mleka, toliko, kolikor nobena druga krava v Evropi. Rekordna čuhica je prejela zato z vso pravico častni naslov »miss Evrope«, je pa tako skromna, da radi tega ne meni niti med filmske zvezde. Nemški pesnik, ki ga rojaki slave v tujini Odposlfvnstvo rodnega mesta Dlisseldorfa na grobu pesnika Heinricha Helneja v Parizu pri polaganju venca o priliki 75. obletnice smrti. Heine v Nemčiji ni priljubljen, dasi je eden izmed najboljših nemških pesnikov. Smola ameriških roparjev V bližini Washingtona so maskirani roparji napadli vlak in odnesli pošiljko ameriške federalne banke, v kateri je bilo stodolarskih bankovcev v vrednosti enega milijona dolarjev. Ko pa so razbojniki v varnem zavetju pregledovali svoj plen, so morali na svojo največjo žalost ugotoviti, da dolarski milijon nima nobene vrednosti. Državna banka jih je namreč vzela iz prometa ter jih poslala v Washington, da se uničijo. Bankovci pa niso samo raztrgani in zamazani, marveč je bila v zaboju od vsakega stotaka le polovica. Drugo polovico, ki ima kontrolno številko, je banka obdržala, da si prepiše dotične številke. Dragoceni plen je tedaj prav brez vsake vrednosti in kup zamasljenega papirja ni bil vreden truda in nevarnosti, ki so se ji roparji izpostavili. Žena s 23 slabimi lastnostmi Ameriški sodniki so na glasu, da podpirajo v ločitvenih pravdah v prvi vrsti ženski spol in bolj poredkoma se najde kateri, ki bi držal z možem. Pred kratkim se je našel takšen sodnik in sicer v San Franciseu. Nesrečni mož pa je navedel tudi toliko razlogov za ločitev svojega zakona, da mu je morala pravica po vsej sili ustreči, tudi če bi ji ne bilo po volji. Nič manj nego 23 ženinih slabih lastnosti je naštel sodnik v svoji razsodbi, s katero je bednemu zastopniku močnejšega spola vrnil zlato prostost. Ta žena mora biti prava pošast, saj ji očita razsodba, da je-, čemerna, jedka, zdražljiva, po lastni krivdi bolna, nevljudna, kvanta-va, odvratna, mrzla, grenka, ostudna, ljubosumna, klepetava, opravljiva, žaljiva, skopa, trmasta, nesramna, požrešna, nezadržna, sebična, nepozorna, pokvarjena in brezobzirna. Vsaka izmed teh lastnosti je pri njej razvita v takšni meri, da bi že sama zase zadostovala kot ločitveni razlog. Mož je okušal v svojem zakonu vse sladkosti zemeljskega pekla — samo, to bi se vprašal marsikdo: Če je bilo toliko slabega na njegovi ženi, kam je pa gledal, preden se je z njo poročil? Bajanica v službi arheologije V vasi Leprignano v rimski okolici imajo deklico Marijo Maialoni, ki ima to sposobnost, da z bajaniško šibico odkriva podzemske zaklade. Doslej je v svoji rodni vasi z bajanico točno pokazala mesto, kjer so globoko pod zemljo zakrite razvaline starega etuaškega mesta. Arheologi so kopali na označenem mestu ter izkopali staro središče etruške kulture, ki je najbrž identično z mestom Capeno. Deklico so odveli sedaj v Pompeje, kjer je z bajanico na-značila kraj v vili znanega Pompejca Nareisa, kjer je zakopanih mnogo zlatih in srebrnih predmetov. Kopali so že 8 metrov globoko, pa niso še prišli do zaklada; deklica pravi, da leži zaklad v globini 10 metrov. Pri tem kopanju pa so arheologi prišli do zanimivega odkritja, da je Vezuv že prej zasul Pompeje in je bilo kasnejše me6to sezidano na zasutem starem mestu. Matalonijeva bo svoje poskuse nadaljevala na otoku Capriju, da morda najde slato sobo cesarja Tiberija, ki je vpo-dobljen v naravni velikosti na konju iz čistega masivnega zlata. V okolici Vesuva je deklica označila tudi mesto, kjer bo po njeni napovedi v kratkem izbruhnil nov ognjenik. Slednja napoved je razumevuo močno preplašila ta-mošnje prebivalce. TOGAL-TABLETE J so najpopolnejše zdravilo proti revmatizmu, protinu, ishiasu, živčnim bolečinam, hripi, boleznim prehlada. Togal-tablete, na kliniki preizkušene, učinkujejo naglo m zanesljivo. V začetnem stadiju vzete vas obvarujejo vsakega hudega in nevarnega obolenja. Togal-tablete učinkujejo uspešno tudi v zastarelih slučajih in kjer so druga sredstva odpovedala. Poskusite, pa se boste prepričali tudi vi! Dobivajo se v vseh lekarnah. Borba za prohibicijo in proti nji V ameriškem javnem življenju je postala prohibicija pravo pravcato sredstvo za strankarsko agitacijo. Mokri in suhi objavljajo v časopisih statistike, ki naj dokažejo nje potrebnost, oziroma nje škodljivost. Pristaši prohibici-je vztrajajo na neokrnjenem dosedanjem zakonu, vendar se tudi med njimi pojavlja nezadovoljstvo z načinom in metodo izvajanja zakona. Podoba je tudi. da je zakon le prestrog in na tem zidajo nasprotniki proliibicije. Njihove statistike so res grozne in ameriška javnost se nagiblje na njihovo stran, dasi ve, da stoje za navidezno idealnimi bojevniki protiprohibičnega gibanja veležganjarji s svojimi milijoni. Industrija alkoholnih pijač je prepričana, da je zdaj ugoden čas za zru-šenje zakona prisilne treznosti, zato je napela vse sile in dala agitaciji na razpolago ogromna sredstva, Kapitalisti, ki jim gre samo za to, da svoj denar plodonosno naložijo v podjetja za alkoholne pijače, trdijo, da prohibicija ni dvignila moralne stopnje ameriškega ljudstva, marveč je baie dosegla ravno nasprotno. Njih utemeljevanje škodljivosti prohibičnega zakona navaja, da je 1. 1920., tedaj pred uvedbo proliibicije, bilo v Ameriki obsojenih zaradi pijanosti 280.000 oseb, 1. 1929. pa že 670.000! Pred 10. leti so alkoholiki v newyorških bolnicah tvorili le 5-9 c/0 Radio Oče prohibicije umrl Andrew Volstead, ki je s svojim neumornim delom dosegel sprejetje prohibičnega zakona v Ameriki, je nedavno podlegel vnetju slepega črevesa. Umrl je v St. Paolu v Minnesota. vseh bolnikov, predlanskim pa je ta odstotek narastel na 18.5. Zavoljo nezmernega uživanja alkoholnih pijač je 1. 1920 umrla komaj 1 oseba na 100 pivcev in pijancev, danes pa jih umira preko 20 %. Samo v Newyorku je 30 tisoč klubov, kjer tajno točijo razne drage in zdravju škodljive zavrelice. Pristaši suhega režima pa pravijo, da vseh onih, ki umirajo zaradi alkohola, ni kar nič škoda in da se s tem družba samo reši nevarnih tipov. Poudarjajo pa neizmerno blagodat v delavskih krogih, ki si ne morejo privoščiti dragih pijač in ki sedaj žive lepo urejeno družinsko življenje. Ves zaslužek gre v dobro ženi in otrokom, ki so prej stradali in ginili zavoljo stalnega popivanja rednikov. Resnica bo najbrž nekje v sredi in ako se ukine prevelika strogost, bo prohibicija še bolj do-prinašala k blaginji ljudstva. Izvleček iz programov Sobota, 21. febrnarja. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti — 13: Napoved časa, plošče. — 17.30: Plošče. — 18: Prenos iz Bohinja. — 19: Dr. Veber: Filozofija evangelijev. — 19.30: Angleščina. — 20: Akademija H. drž. realne gimnazije v Ljubljani. — 21: Kuharjev šramel - kvartet. — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Koncert radio - orkestra. — 18.30: Šahovska ura. Nedelja, 22. februarja, LJUBLJANA 9: Osuševanje zemljišč. — 9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 10: Versko predavanje. — 10.30: Nauk o servira-nju. — 11: Koncert radio - orkestra. — 12: Napoved časa in poročila. — 14: Prenos mednarodnih smuških tekem iz Bohinja. — 15.30: Nastop godbenega in glasbenega društva iz è t. Jurja pri Grosupljem. — 20: Večer mladih pevcev. — 21: Koncert jugoslovenske glasbe. — 22: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 9.15: Prenos iz Vel. Bečkere-ka. — 12.30: Koncert radio - orkestra. — 16: Prenos iz Vel. Bečkereka. — 20: Komedija. — 20.30: Koncert komorne glasbe. — 21.30: Koncert operetne glasbe. — 22.30: Poročila. — 22.50: Koncert orkestra balalajk. — ZAGREB 11.30: Orkestralen koncert _ 14: Prenos smuških tekem iz Bohinia. — 1730: Koncertna akademija. — 20.30: Zabaven večer. — PRAGA 15: Prenos opere »Werther* iz gledališča. — 18: Petje in plošče. — 19.05: Koncert tamburaškega zbora. — 19.40: Koncert godbe na pihala. — 20-35: Skladbe za flavto. — 21: Simfon. koncert. — 22.20: Lahka glasba. — BRNO 15: Prenos opere iz Prage. — 18.15: Arije in Pasini. — 19.05: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 20.30: Koncert orkestre in solistov. — 21.30: Orkestralen koncert. — 22.15: Skla-i-be za čelo in klavir. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 10.30: Orgle. — 11.05: Koncer, dunajskega simfoničnega orkestra. — 13.tO; Klavir. — 14.20: Koncert orkestra. — 17.25: Komorna glasba. — 19.30: Prenos oper® »Toscac. — 22.15: Lahka glasba. — BERLIN 20: Zabaven program. — 21.10: Koncert fil-barmoničnega orkestra. — Godba za ples. — KÖNIGSBERG 16: Koncert lahke glasba — 18.50: Virtuozuo igranje na violino. — 20: Prenos programa iz Berlina. — 21: Brabms - Beethoven. — 22.30: Godba za ples. _ M(1 II LAC K ER 16: Koncert operne glasbe. — 19.15: Moderne klavirske skladbe. — 20: Koncert cerkvene glasbe. — 21.10: Dramski večer. — BUDIMPEŠTA 17.15: Madžarske pesmi. — 18.50: Koncert pevskega zbora. — 20: Spevoigra. SOKOL Lužiškoisrbsko sokolstvo priredi letos 17. maja svoj tretji zlet v Radworu v bli* žimi Budysina, središča lužiških Srbov. Lsta* novila se je tudi druga župa, ki nosi ime Lubin po istoimenski gori, ki ima v Ijud» ski povesti enak pomen kakor češkoslova» ški Blanik ali naša Limbarska gora. Staro« sta župe je znani br. Martin Nowak, za» stopnik naj radikalnejše slovanske smeri med Lužičani. Največja češkoslovaška sokolska župa ima svoj sedež v Pardubicah in šteje 15.6ö2 članstva, 3305 naraščaja in 8511 dece, skup» no 27.478 pripadnikov. Sledi Barakova župa v Pragi s 24.101 pripadniki in Srednječeška s sedežem v žižkovu pri Pragi, ki ima 23.952 pripadnikov. Kako narašča Sokol v Brnu. Sokol I. ima 2233 članstva, lani je narastlo društvo za 388 članov in članic, od teh 309 telovadečih. V društvu deluje tudi 10 Jugoslovenov, 5 Bolgarov, 46 Rusov, 19 Ukrajincev. Dece je 322 dečkov, 372 deklic, moškega naraščaja 164, ženskega 155, članov-telovadcev vpisanih 670, povprečno ma uro 248, članic povprečno na uro 238. Prednjački zbor članov je štel 67 članov, članic 47 vaditelj ie, moškega naraščaja 33 naraščajnikov - vaditeljev in ženskih naraščajnic-prednjačic 16. Izletništvo je bilo organizirano v šestih če-, tah, skupno je bik) 85 izletov. Novi papeškl pečat Na prvem odtisu je latinski napis »Papež Pij XI.«, na drugem pa sta glavi apostolov Petra in Pavla. Načrt je napravil kipar Aurelio Mistruzzi. CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek •Jutrac, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Ce pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492. 3492 JCdor hcce po pomi * namtoo ali ßaßo Jru^c informacijo ticeco mo malih •|/(UO0 #taf priloži o mnamßah • «c«r «te bo profol odgovora 'tn CENE MALIM OGLASOM: Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsa-km beseda I Din. Kaj• manjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je vposia-ti obenem t naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. flaòtovi matUìcqCa.wv -\n hi druge informacije tičočt »e opatov, tv dobijo tudi v podružnicah »,JUTRAc v I _ > event JVJi \ in na r i Ljubljanska ceita it. 42 * pri kolodvoru it. 100 Male oglase in tnseräte naročajte v naših podružnicah. L: - f i ■r f - Šivalni stroj (eilinderia) skoraj o»v naprodaj. v oglasnem oVdelktf -»JiiW. " 513Ì-29 «A4 ''--Ij: v in rlnbrr proda-j:i!»c (nianiif.ikturi.-t pred '■••••t) z dobrimi ri-feienca-■n.i dobi nifsto. Klun Jan-k tr™. mešanega blnsa. j'r v.ilje. 8032-1 ni pinco tn Brivskega pomočnika 1 i ondulirati, nnstopom po ri,,vorn sprejme v stalno s! i?.l>0 T)ra;.':m L i s a c v Hrastniku " mO-l Praktikantinjo Pletiljo •I ihro in spretnn *ak»j Draga Ljubijo ii. Sv. 1't-ti ?pr»;nie eršič v a nasip 8163-1 Fiksum in provizijo dobe v mmufakturi verzi-rani potniki za obisk privatnih strank v Ljubljani, okniiei in vsej Dravski banovini. Nastop takoj. Pis-niotip ponudbe na og:;i-ni oddelek ? Jutra » v Ljubljani pod šifro >l"iksuniT. 80GG- 3 Potnika sprejmem s It**) I)in fiksne plače in provizije. — Kolekcija je majhna in predmet brezkonkurenfen. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja pod »Zmožen jamstva« na ogl. oddelek »Jutrac. 8071-3 i:-»jme Za va :i Ibe -a '; ».' l'r 1 • 'ridnošt i" • ■■ asm - pod nanredo' odlf-vfro 7902-1 rg. pomočnika iiantr i-i ibe r-r> ;Pom .1 IT ranni:! o si 27-1 Služkinjo sprr ji.ie^i --a '•' idil S::it-rk dan. nmr- >• pr: •ntist- VII :;2 ir Šivilja isr-e delo — gre tudi ra :lnm. Ponudbe na oglasni • ddelek »Jutra« ped šifro šifro »Zanesljiva šivilja«. 8178-3 Ceduo postrežnico nmsko. ki zna pns.pravlja-buliše sobe. iščem za •opoldanske ur». Xaslov v ilasnem oddelka »Jntra« 2010-3 Mesarski pomočnik « šestletno prakso, star 23 let, priden iu pošten. išfe zaposlenja. — Ponudbe na oglas. oddelek »Jutra« pod i'fro »Xa pomoč«. 82».*)-: Nemka učiteljica, vešr-a si oven ~ ne, išče me.st-o vzgojitelj r» a'i domače učiteljici Ponudbe na oglas, oddele rjutra« nod »Perfekt«. SÖST-: Plačilni natakar star 24 let, dobro izve/, ban. išče primemo stata mesto. Gre tudi kot jel o-ne.r••-,» družin r • •danje: Ljnb-7. navedbo jžhovainja n.i •k »Jutra za nesl jiva -. i- elikatesa in •=.1 n o I'nnudb, »Jutra« specenja rirvn vr^t n^^a :i'i':em:i so v :v" ■ razmer», e ila», oddelek V Ljubi ;an:». 8212-1 Trcr. sotrudnik ur prodajalec, voja-éiu -t. i znanjem nemščin •>i -iilžbo v äpee:ja!:i; tr v l.jnbljat Ibe pfid Vest '■f na nglasn itra« v Ljublja Ca mernik o va šoferska sola Ljubljana. Dunajska c. 36 (Jugo-AutoV Prva oblast. konCBSijonirana. — Prospekt «astonj Pišite ponjl 231 Razprodajamo Izvrstna bela vina po Din 3.50 in Din za liter ca debelo, vsled opustitve veletrgovine, do kler traja taloga. »Vinea« veletrg. t. vinom. Rudnik pri Ljubljani. 3S09 0 Sroskohrvatsku gramatiku i konverzi'iju rinila gospedica. »Poceni« oglasni oddelek »Jutra-. S1S7-1 Oblastveno koncesiionirana šoferska šola Oorko Pipenbacher Ljubljana. Gosposvetska 12. — Zahtevajte informacije 451&4 Staro uro lep lestenec in perzijsko preprogo prodam. Po nudbe na oglasni oddelek -Jutrac pod šifro »Antik S11S-6 2 fotelja, otomano petrolejsko videčo svetiljki veliko tehtnico, 2 izložbeni omari in veliko mizo prodam. Naslov pove oelasni oddelek »Jutra«. S170-G Žive ribe iz Štajers-ke — namočeno polenovko najboljše vrste, vedno svežo ter vse delikatese in špecerijsko Slagt). nudi v veliki izbiri F. E. Kovačič na Miklošičevi, cesti št. 32 77 47-C proda-ddeltk Nemške knjige raziične vsebine, radi se i:ve po primerni ceni pro lam. Pojasnila iz prijaz i»?tf v trgovini A. Svetel ?v. Petra cesta štev. :1. 8213-8 Prodajalko 1:1 njem reniš.":»! pisja i-nrejmem V j ino ire-i i » Vest' '■isn: t ; d 'J •ib'jan:. Pek. m let fanta, ne bi>». ro Zunani -ter v D I' Spe-un'Ine .Jut \ ajenca lar-ffa. krepke-dobre in ; 0-sprejme takoj pek ovski Toplicah r.. 8192-1 rg. pomočnika prodaialko ni neu:*-:mem ver P-' T- . v • ■ -, * a •zika — triro viga. Po- od delek Vaienke i' • 1 • '.••••f izdelovainico «kega perila S]jrejmp ta-; .!•.-. P ia. Ljubi ;a ::a. k-andro^a cesta š*. 3. 81S3-1 Črkoslikarja e:., -ta za steklo in - druga d ia kak-.r tudi soboslikarja e'ai *:i 7:1 »špric« pti. ip sprejm»m. Takojšnje rene ponudbe na naMov Matakovič. Karlovi'-. 8174-1 Mlada gospa išče za pouk slovenščine gospodično, ozir. gospo, z znanjem francoščine. Pismene ponndbe na ogUsni oddelek »Jutra« pod šifro »Slovenska konverzac:ja«. 8103-2 Brivski pomočnik prvovrsten, ki zna tudi ondulirati ter dober bubi- štucer, sprejme takoj službo v boljšem mestu Slovence. Ivan SkeJac. Ivanov, ci. -z. p. Volpovo, Slavonija. 7935-2 38 let :ir. reprezentativen, inte-renten. trg. naobražen. mostojen tovarnar, želi di družinskih razmer vse istiti. in prosi za primer-> nameščeni». Ponudbe na •':<-. oddelek »Jutra« nr.il fro »Red«. 8217-2 Lesni trgovci! Večletni nnkupovalee ino- zemsklli firm. splošno v»r-z'ran v stroki in k: dobro pozna inozemski trg, želi nameščenja. Event, pristopi z manjšo kavcijo tudi kot družabnik. — Ponudbe ra "trla-, oddelek »Jutra« ped ►Strokovnjak«. 8214-2 G. Th. Rotman: Ose! ^osnoda Kozamurnika Ročko fRantel) yvo<>»ni prodam. Xa-Iov v oglasnem eddeikn »Jutra«. 8209-6 Otroški malo rabljen, po nizki ceni Ižanski cesti voziček temnoplav. naprodaj tla 22. 8208-6 920 m svile po 13 Din meter in skoraj novo otroško .posteljo sa 430 Din prodam. Naslov v oglasnem oddeiku »Jutra« 8:99-6 Železno blagajno veliko Wer*heim ter pisalni stroj »Stoeverc po lelo ugodni ceni prodam. Naslov pove «glasni oddelek »Jutra«. 8211-6 A t é*„ Zvočnik Telefunken GOO in nerabljen anodni aparat za iz- menični tok, proda Smola. 220 Volt — Rakek. S1S9-9 Motorne* Ford dan 1930, malo vožen. izvrstno ohranjen prodam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Ford 1930«. 8069-10 2 osi s kolesi na krogljično ležišče in vzmetmi, s 3 tonami nosilnosti kupim. Oferte na naslov: Vindiš, Varaždin. 8067-10 Večje posestvo j h:šo, gospodarskimi 1 o-slopji, sušilnico, z žago, t 2 velikima gozdoma, skn [iaj 47 oralov, v Pesjem pri Šoštanju v bližini po staje prodam. Pojasnila daje tn ponudbe sprejema notarska pisarna v Šoštanju. 8014 20 Enodružinsko vilo lepo, novo in komfortno v Ljubljani prodani. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 7927-20 Rimske toplice Gostilno Sket, t 10 johl zemljišča oddam v najem Ogledati le v nedeljo 22 februarja. Naslov v oglas., oddelka ».Jutra«. 5437-20 Stavbne parcele od 3(X) do 500 mJ velike, v občini M o 8 t e prodaja Hiralnica sv. Jožefa. Vi-dovdans-ka cesta štev. 9. Poizvedbe tned 9. in 12. ter 15. in IS. uro v pi=ar-ni. 4389-20 Vsaka dobro oblečena dama nosi steznike fkorzete) od Adele Besednik, Ljubljana. Selenburgova olica 6. 3423—20 Vdova dobra kuharica dobi gostilniško kuhinjo v najem Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. S1S2-17 Smrekovih hlodov 100 m» prodam franko vagon postaja Zagorje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Lepi hlodi«. S09IV15 fitHunwnja Stanovanje 3 sob, zaprte in partet:- rane verande, balkona, kopalnice in souporaba vrta, v krasni vili oddam čez 2 meseca za 2'HX» Din. V slučaju predplačila najemnina nižja. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 8082-21 Dve sobi lepi in solnčni. novoopreiii, Ijen.t, z eno ali dvema' posteljama, event. .-«uporabo kuhinje oddam boljšemu čez din odsotnemu gospodu ali zakoncema brez ntrok. Ogledati dnevno in v nedeljo med 1. in 2. wro Barili:, Trnovski nrjstan št. 40. 8141-23 Opremljeno sobo (mesečno) oddam s i. .marcem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 8176-23 Majhno posestvo hišo. gospodarskim poslopjem, vrtom in 2 njiva ma proda Andrej Florin, Domžale pri Ljubljani — Kolodvorska niiua štev. SlliS-20 Dvonadstropna hiša dvema trgovskima loka loma, za 430.000 Din naprodaj sredi Ljubljane. Pojasnila daje Društvo po-estnikov v Saiendrov: ul t. 6. SI 60-20 Hišo z gostilno enonalstropno, na periferiji Ljubljane prodam paradi bolezni. Pnnudbe na ogias. oddelek »Jutrac pod . še., malo rabljeno ter pogrezljiv šivalni stroj radi pomanjkanja prostora odno prodam. Naslov v oglasnejn odde:ku »Jutra« 8039-12 Stanovanje 2 prostornih sob. kuhinje, kabineta za služkinje in po možnosti kopalnice :šre manjša, mirna družina za maj v centra mesta. Ponudbe na oglasni o^ k »Jutra« pod značko i nik«. Sw;-21 Stanovanje 2 sobno, kuhinja, veranda, vse pritiküne oddam takoj Rožna dolina X>/4. 7953-21 Stanovanje 2 «ob in kuhinje oddam Mariboru, Kratka športnem igr:-812-.-21 in takoj ulica 3. pri šču Rapid. Sobo z divanom ali dvema pJutra« pod »Zdravnik«. 8303-23 Majhno sobico sredi mesta oddam gospodu s 1. »areem. Naslov v oglasnem oudeiku »Jutri « 8200-23 Celje Pričakujem Te v ponedeljek v domenjeni kavarni ob 13. ori. 8100-34 »Fortuna« Ne mnči me več. pridi domov —• menda nisi bolan? 8145-24 Stanovanie čisto in udobno, sredi me-sta, 3 sob in pritiklin, išče za avgust 1931 višji uradnik s sonrojo. Ponudbe ra oglas, oddelek »Jntra« pod »Plača letno do lS.OOOIVn* 8054-21 Kratek klavir (Stutzflügel) »Sti-ngel«. zelo dobrp ohranjen, zaradi pomanjkanja prostora ce, no naprodaj. Naslov: Fran-kopanska ul. '23 11. 7912-26 1—2 1. crì i vie on ski par za marec ; nudbe Jutra« Stanovanje s"b. kuhinje iri p-:-: najraje kje , v bližin pošte išče mlad za takoj, i april. na o: pod ' ;!a«m »Dve zali z ir. Puoi del ik osebi«. 82fll-il . Stanovaojft .. ' nrfllci-V oìlfla'iii takoj. Ljubljanici. X. Vprašati"" oli'1 , pritličje.. 8218-21 Primeren lokal za delavnico iščem za takoj — najraje ob Ljublja-ici ali Dolenjski cesti. — Ponndbe na oglas, oddelek Jutrac pod zuačko »Obrt« 8111-19 Trgovino bro id-'Ca. z mešanim lagoni in železnino ter gostilno 1 zelo prometnem krajn ečjega industrij, mesta,, idi bolezni oddam v najem. Potrebe.n kapital Din SO.noo. Naslov v ogla=nem ddelku »Jutra«. 8051-19 Trgovina n. blaga, dubro vpe. . i lf :ni p i-iestv.ini Opremljeno snbo hrano in vso oskrbo oddam solidni osebi. Na«!" v v oglasnem oddelku Jutra 8112-23 odai. P, ij-! F -e Miklavž ijasnila daje - c. frg"ve;-La šk em. 8133,19 nad Motorno kolo BSA koraj novo poceni pro-la Antikvarijat Jamnik, Ljubljana, Stari trg št. 10 8157-10 Pekarno na deželi ob drž. cesti oddam proti majhni odkupnini za '- daljšo dobo v najem. Naslov pove oglasni oddelek Jutra 8072-17 Dva «ospoda iščeta mesečno sobo z 2 posteljama. Ponndbe z j>sf. vedbo cene na oglasni fd-d"lek »Jntra« pod 7 ria "-k o »Frankfurt«. 8002-23 3 gospode ali dijake sprejmem kot sostanovalce v lepo veliko sobo na stanovanje in hrano. Naslov v oslasnem oddelku »Jutra«. 7976-23 Sobo leno opremljeno, s po«»b- niin vhodom. parketom, elektriko, takoj oddam 2 ali 3 osebam. Ljubljana VII, Kavškova cesta 26. 1. nadstr., desno. 7962-23 Kovčeg-gramofon dobro ohraiijen. ? 16 pio-m' poceni naprodaj .ob Ljubljanici 31 — pritlifje. S219-26 Hrta { Win d h u n d ) čistokrvnega, sfirega 1—2 leti. po mogočnosti 7. rodovnikom ku-pi-fri. Ponudbe na- oglasni •vJ'leijsfc i.ìiNitfaV-W^^1^ Hranilna knjižica v'nku!:rana na ime Slob-d-nik -Barbara. • od Lj-jid-ke posojilnice, jo bila iiiiib-ljen.t._ Najditelja prosim, da jo odda: v Ljudski i>n-sojilni-'. . S165.-2S Denarnico - izgubila v tramvaju Trdilču ■ da jo nii 'pri izstopu .pod Naj.Jite.lja prosimi, proti nagradi vrni oddelku »Jutra«. 8103-28 Samsko stanovanje obstoječe iz dveh n e-opremljenih, parkefi-ranih sob in kopalnice, v centru iščem s 1. m?.j»m. Ponndbe pod »Samski i-n-"enjer« na oglasni oddelek »jutra«. 5633-23 Opremljeno sobo blizu javne boln'ee oddam mirnemu in solidnemu, finemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 8171-23 Onremlieno sobo -takoj odda m na .Starem trgu št. 11 a /II — Aha.-n'e-va hita. 8177-23 Elektro-motor za.' !sto=merni tok. 1.3 K«. 3iJ0 Volt, proda Jos. Oio-repec, Za gradom št. 8073-29 2 krojaška stroja prikrojevalna m:za in pisalna miza naprodaj. Na-ilov pove oglasni oddeT-k s.Jutra«. 8!9l-2(i Elektro-motor 1 HP, vrtilni tok, kupi Jos. Otorepec, Za gradom St. 9. ;é07.4-29 Pisalni stroj dobro_ ohranjen, poceni1 naprodaj. Na«lov v osrlasnem. oddelku »Jutra«. 7S88-29 Elektromotor 24 Ks, vrtilni tok, uapro. dai., — Pojasni!» daje M Svajgar. Dravlje 74. pošM St. Vid nad Ljubljano. 41S2-29 Ženski šivalni stroj •I.1JC prodam za 1100 Diir v Tavčarjevi ulici št. 5 IV vrata 10. 8130-29 8(1. (iospofl Ko/ainiirnik je takoj ol>ljiiì>il. ila povrne ljudem vso škodo, in množica >e jc pololažena razšl.i. Ko je pa zvečer Kozannir-nik sedel za mizo in jel računati, ga je 'ivar globoko pretresla. Motorno kolo, perilo. šotorni voziček, vse to je bilo treba plačati. iDvajset tisoč dinarjev me stane ta ti vina!« je »zkliknil. >A. zdaj ga prodani, pa arri pri !Veueeija.nka« 8091-2Ù Sprejmemo mlajšega Oberštegerja) strokovniaka za premogovnik. Ponudbe poslati Petkovački Rud-nici BOŽO OSTROLUČANIN, Nova Gradiška Potnike za Slovenijo, dobro vpeljane, sprejmemo. V poštev pridejo dobro vpeljani v Sloveniji, že več let potujoči. Ponudbe z obširnim dosedanjim delovanjem na oglasni oddelek ? Jutra« pod »Slovenija 10«. 3314 Zoe.-. i* Xfdr. tpr&M&ß 44*Aas rJn/iroo iKJlMV>S6 M" mA./voZtfc «r .Si- r it imaš dJesetticaft Bolečine iu 1 zbacianja v kosteh - sklepih, mišicah — ledjih — zobeh — glavi f4/VV Tridelne žimnice za postelje, v kompletni izdelavi, polnjene z zdravo morsko travo, skupno za 300 Din. Odprava s pošto z jamstvom, neodgo-varjajoče zamenjamo brezplačno ali vrnemo. denar. Na zahtevo dobite brezplačno kata- log obsegajoč strani. 112 ODPRAVI I TAKOJ za masažo ' Masirajte se zvečer*-že zjutraj vsianete kak<>r prerojeni. ALGA se dobiva povsod, 1 steklenica 16 Din. Po pošti razpošilja laboratorij »ALGA« Sušak. 4 steklenice 77 Din, 14 steklenic 205 Din, 8 steklenic 131 Din, 25 steklenic 320 Din. 95 Zelo agilen za takojšnje potovanje proti proviziji s prvovrstnim predmetom, se sprejme spe-cijelno za mesto Ljubljano, Kranj,. Gorenjsko in Dolenjsko. — Dopise pod ^Brezkon-kifrenčeri« na podr. Jutra« Maribor. 3340 Telefon 2059 « Premog suha dn a PniiML 8o4w<éev» 5 Vulkaniziranje avtoplaščev vseh dimenzij izvršuje naj-èolidaeje L slovenska par-na vuikanizacija gumija Peter Škafar, Rimska cest» št. 11. 7736-30 Uniforme Dežne plašče, vse potreb ščine f zalogi Simon Kli-manek. Seieuburgova 6. 106 Repertoarji utbljanska drama Začetek ob 'JO. Sobota. '21.: Trije vaški svetniki. Nedelja. 22. ob 15.: Divji lovec, predstava po znižanih cenah. Ob 20.: Mereadet. Ljudska predstava 7.PÌ0 znižanih cenah. Izven. D. Ljudska Izven. — po Ponedeljek. 23.: Divji lovec. Igrajo člani prostovoljnega gasilnega in reševal netta društva v Ljubljani. Torek. 24.: Divji lovec. Igrajo člani prostovoljnega gasilnega in reševal-tega društva v Ljubljani. LJUBLJANSKA OPER A Začetek ob 20. Sobota. 21.: Valkira. B. Nedelja. 22. ob 15.: Nina nana, punčka snoja Figurine. Ljudska predstava po zel« znižanih cenah. Izven. — Ob 20.: Griv fica .Marica. Ljudska predstava |K> zìi i •' - žanih cenah. Izven. Ponedeljek. 23.: Zaprto. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER. Začetek ob 20.15, Sobota. 21.: Extemporale. Nedelja. 22.: Extemporale. mariborsko gledališče. Začetek ob 20 Sobota. 21.: Karol in Ana B. Kuponi. Nedelja. 22. ob 15.: Odgodena noč. Kuponi — Ob 20.: Ciganska ljubezen. Kuj»otii Ali ste že naročeni na ..ŽIVLJENJE IN SVET"? Nervozni umiralo zgodaj! Ste 11 opazili pri sebi četudi le tupatam katerega izmed nasledn|ih znakov bliža* joče se živčne oslabelosti ? . Hitro razbarienl«. nerazpoloženfe drgetanle udov, n mirnost, nlrlpanfc srca, òmotKiil napadi, tesnobnost, nespečnost. nemirne sanfe, neobčutljivost posameznih telesnih delov, plaštflvost, prevelika razdražljivost spričo ugovarjanja, ropota, duha, poželenje po omamilih. lobaku, aiko.hola, caju, kavi, trzanje očesnih vek ali migLjanje- pred očmi, nayal krvi, tesnoba, muhavost, odpoved spomina aii Rovora, izredna nagnenja ali odvratnost. Ako se pojavi pri Vas kateri teh znakov nervoznosti, eJen močan ali veu hkrati, tedaj so Vaši živci resno oslabljeni In potrebuj»:> okrepila. Ne pustite tega vnemar še naprej, ker slede temu lahko kmalu resne motnje duševnih zmožnosti, kot nesmiselno govorjenje in nazavedna dajanja, hjtra telesna propast in zgodnja smrt. Nič ni na tem, odkod \ asa zivcna oslabelost, valjiui Vas, pišite mi! Radevolje Vam zasloni in POStlllHC prosto enostaven način Odftrl|£Rl ki Vara bo- pripraviKveselo iznenadenje. Morda ste za razna sredstva izdali že mnogo denarja, dosegli- pa v najboljšem glučajn le kratkotrajno zboljšanje. Zagotavljam Vas, da poznam pravi način kako slabosti Vaših živcev odpomočl. Ta način prinese obenem tudi zboljšanje razpoloženja, veselje do življenja, moč in delazmožnost, da, pisal mi je že marsikdo, da ga je povsem prerod i I T« dokasnfeio tudi mnenja zdravnl-uov. Stane Vas samo dopisnico. Polljem Vam zelo poučno kniigo popolnoma zastonj. Ce Vaiu ni mogoče pisati takoj, si spravite ta oglast Ernst Pasternack, Berlin, SO. Miehaelkirehplatz No. 13. ^ ; Abt. 33$, Sobot«, 2L 11,1931 Za 50% znižana zimska obutev Po vseh deželah je kosila hripa, najmanj pri nas v Jugoslaviji, za i kar se imamo zahvaliti nizkim cenam naše gumaste obutve. — Pre hod iz zime v pomlad je za zdravje najnevarnejši. - Izkoristite zato priliko, ki Vam jo prožimo s Viste 3652-71 Za Vaše otroke smo pripravili za malo denarja toplo in udobno obutev. Prikladni sa šok». Vrsta 2361-75 Otroške snežke is finega ga-bardena. Obvarovali Vam bo« do otroke hripe In prehlaje- nja. PONOVNIM ZNIŽANJEM GUMASTE OBUTVE. Namesto da vskladiščimo zimsko obutev, smo sklenili jo raje prodati tudi po znižani ceni, da varujemo odjemalcem noge bolečin. - Vsi Vi, ki imate v družinskem proračunu težave z obutvijo, pridite k nam. PRI NAS MORETE DOBITI OBUTEV SKORO ZASTONJ Nekatere ženske vrste, ki so začetkom sezone stale Din 199.-. smo znižali na samo Din 99.—. Otroške z Din 69.—, na samo Din 29.-. Vrsta 1025-82 V galošah si obvarujete zdravje in obutev. Prodajamo jih raznih barv. 69.- Vrst« 1365-70 Naš šlager tako z dobrim materialom kakor z nizko ceno. Vrsta 9891-70 Za naše male generale imamo celogumaste škornjice za neverjetno nizko ceno. 189? 168.« Vrsta 1885-78 Celogumaste snežke a toplo podlogo in patentno zaklop-nico. Očuvale Vam bodo noge tople in suhe v največji vremenski neprilikL Vrsta 1365-7« Naš šlager tako z dobrim materialom kakor s nizko ceno. S tem želimo omogočiti tudi najširšim slojem nakup dobrih snežk. Vrsta 7885-87 Preko gležnja visoke snežke s patentno zaklopnico. okrašene z ogrlico iz moare pliša. m- 191- Vrsta 1895-81 Priljubljeni ruski škornji, ki »e nosijo preko čevljev, a mehkimi golenicami, okrašeni s ogrlico iz krimer ja. Vrsta 0697-70 Skornji iz tople dvojne klobo-čine do kolena. Podplat in spodnje strani so narejene iz gume. Pripravne za vse, ki opravljajo poklic v hudi zimi. Opozorilo Grand hotel na Cetinju se da v zakup. Prt rlom« t moj« trgovino, od 13. na 14. febr. t. L je bila med drugim različnim blagom ukradena tudi podolgovata štampiljka. katero razglašam za neveljavno, ter opozorim gg. trgovce, če bi se v slučaju rabili, -mojstrske Iole Mark 8 II višje Pred pevce, pere m pleme, kletke. knn<< >tüja «ara vil a Velezanimiv e e n i k dragocenim' navodili polije brecplain 3roMzncbt Heydenreich. Bad Saderodt IM. Hart «13 v globoki žalosti naznanjamo v svojem imenu in v imenu vseh sorodnikov, da je naš nepozabni soprog, oče, tast in stari oče IVAN KIT nadučitelj v pokoju danes ob pol 9. uri dopoldne, spravljen z Bogom, po daljši, mučm bolezni preminul, 73 let star. Pogreb predragega bo v nedeljo ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti pri Sv. Križu pri Rogaški Slatini na pokopališče k Sv. Trojici. Sv. maša zadusnica se bo darovala v ponedeljek 23. t m. ob 8. uri v farni cerkvi pri Sv. Križu. Sv. Križ pri Rogaški Slatini, dne 20. februarja 1931. 3341 JOSIPINA, soproga, MARIJA, ANA in IVAN, otroci, VERA, snaha, in DUŠAN, vnuk. .Urejuje Davorin Bavljm. Izdaja aa konzord| *Iuiras Adoll Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za interatoi del je odgovoren Alojz Novak. Vsi ? Ljubljani