V ospredju problematika »črnih« gradenj
Čeprav je bil dnevni red zadnjega skup-nega zasedanja vseh treh zborpv dokaj pester (delegati so najprej poslušali oceno in stališča Predsedstva SFRJ o perečih vprašanjih uresničevanja ekonomske poli-tike, razpravljali so o sklepu razpisa refe-renduma za tretji samoprispevek ter po-slušali poročili o izvajanju zakonov s po-dročja kmetijstva, ter o predlogu zakona o energetskem gospodarstvu) bi v to skup-ščinsko poročilo v ospredju uvrstili proble-matiko črnih gradenj.
To problematiko, o kateri je izvršni svet pripravil izčrpno in s podkrepljenimi stali-šči opremljeno informacijo, sta predhodno obravnavala že predsedstvo OK SZDL je konferenca ZK. Člani obeh vodstev teh družbenopolitičnih organizacij so v razpra-vi dali polno podporo stališčem ižvršnega sveta.
Predsedstvo OK SZDL pa je pripravilo še nekaj dodatnih stališč, katere je njihov delegat na skupšginski seji tudi predlagal. Ta se v precejšnji meri nanašajo na zaščito zamljišč, ki še niso »okužena« z nedovo-ljenimi gradnjami (čimprej verificirati pro-storski plan kmetijske in gozdarske dejav-nosti, da bodo razvidne površine za grad-njo, ustanoviti poseben sklad za odkup zemljišč, ki so v prosti prodaji, dalje za območja na katerih je do leta 1985 predvi-dena gradnja pripraviti odlok o prepovedi parcelacije in odkupa zemljišč...)
Preko družbenopolitičnega zbora pa naj bo sprožena pobuda republiški ustavno za-konodajni komisiji za spremembo predpi-
sov - predvsem v smislu poenostavitve in pridobitve gradbenih dovoljenj. Med do-datnimi predlogi velja omeniti še formira-nje posebne delovne skupine, katere nalo-ga bo takojšnje zasipavanje nedovoljenih gradbenih jam in morebitnih rušenj.
V sami razpravi so delegati opozarjali na to perečo »rak rano«, s katero se v naši družbenopolitični skupnosti srečujcmo že vrsto let, predvsem učinkovitih sredstev zanjo, pa do sedaj še ni bilo.
Delegat iz KS Kolezija je precej kritično ocenil razreševanje te problematike, raz-členil je vrsto vzrokov, ki naj temu botru-jejo, vštevši priseljevanje delavcev iz dru-gih republik, neučinkovite inšpekcijske službe, nizke kazni za kršitelje... Ob tem pa je podal tudi stališče svoje delegacije, ki izreka vsem organom, ki se s temi vpraša-nji ukvarjajo od federacije, republike, me-sta in občine nezaupnice.
Mnenja in stališča drugih delegacij, iz-našali so jih njihovi delegati, so bila za
razliko od te predhodne razprave kon-struktivna in so poudarjala tvorne predlo-ge za učinkovitejšo akcijo vseh.
Tako je delegacija Milan Česnik opozo-rila na večji posluh delovnih organizacij, ki še vse premalo skrbijo za stanovanjska vprašanja zaposlenih. Celotna družbena prizadevanja za hitrejša in kvalitetnejšo usmerjeno bločno gradnjo (preveč odkla-njamo tudi gradnjo za trg) so prernajhna. premalo je prizadevanj za skrajšanje po-stopkov za pridobitev vseh pravic za grad-njo na osnovi avtomatizma v celotnem za-zidalnem okolišu. Povsem na mestu je bilo tudi opozorilo, da v informaciji niso vklju-čene delovne organizacije kot »črnogradi-telji«, saj tudi teh ni malo. In še en pred-log. Skupščina naj bi v prvih mesecih 1982 leta uvrstila na dnevni red poročilo o grad-nji stanovanj v tekočem letu, hkrati pa dala informacijo občanov, kje in pod kakš-nimi pogoji je možno v naši občini graditi vse do leta 1985.
Nekaj predlogov (delegaciji Galjevica in Peruzi) se je-oanašalo tudi na zaračunava-nje električne energije za črnograditelje, ki naj bi se obračunavala po dnevnih cenah oziroma kot gradbeni tok. Delegatska konferenca 31 pa sprožila vprašanje pri-stojnosti kmetijske inšpekcije ...
Komite za varstvo okolja in urejanja prostora ter izvršni svet imata sedaj torej naloge, da iz vseh razprav izbereta stališča, ki niso bila zajeta k uvodni informaciji, da bi na podlagi teh pristopili k učinkoviti akciji.                                                                 ¦;',-•     ¦'¦;