228. številka, Ljubljana, četrtek 7. oktobra. VIII. leto, 1875* SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, isvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja pa posti projeman, za avatro-ogerske dežele za celo leto 16 gold., za poi leta 8 d. za četi.; leta 4 gjold. — Za LJubljano brez pošiljanja na dom za oelo leto 13 srold., ia 6etrt leta 3 *rold. 30 kr., za en metieo I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom ae računa 10 *--ajo. za mesec, 30 kr. za deti t leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za ode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljana za četrt leta 2 gold. 50 kr., po posti prejeman za četrt teta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od čotiristopne Eetit-vrete 6 kfn 6e ae oznanilo enkrat tiska, 5 kr. de ae dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrit tiska, irati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolrranovej hiši št. 25—2G poleg gledišča t „zvezdi". ^i>r • vnjitvo. na katero naj bo blagovolijo pošujati naročnine, reklamacije, oznanila, +. j. administrativne reći, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovoj hišL Nemški Turki v Ljubljani ne nehajo prav po pijansko psovati na Jugoslovanstvo. — Ko smo mi on-ć u ostro grajali te sorte pisanje nekaterih nemških časnikov, bili smo konfiscirani, in ljubljanska sodnija je pritrdila državnemu pravdništvu, ki je govorilo, da mi na drugo narodnost ščujemo ali hujskamo. Ali če se na u&h in našo slovansko narodnost od nemške fel nemškutarske strani i5c tako surovo hujska, nema državno pravdništvo nobenega paragrafa — ia vendar bi bili mi zopet konfiscirani, ko bi kako dvombo o tem izrekli, pM je Avstrija za nas pravua država, ali ne. Tako na primer ,.Laibacher Tagblalt," organ kranjskih nernškutarjev, psuje pod naslovom „znr slldslavischen wrcbsel-seitigkeit" vtorek 5. oktobra s temi-le izrazi. Sedanji upor je pokazal samo naj-grše btrani človeškega značaja (die httlS-I'cksten Seitcn des mensehlicheu Charakters), h uri i vos i in razdivjanost (die Rohbeit und Verwilderung) tamošnjih probivalcev. „Von etvvaigen nationalen Tugenden, von B egei ste r un g ftl r Fr eih e i t, von der gerUhmten Btldslaviscben VVechselseitigkeit ist blut\vonig za verspllren. Es ist lilut-und Beutegier, der robe, thierisehe T ' tinkt, . . . oder wo man sich nicht per-sonlich am Kampfe betheiligt, schlane B«-recbnung, Zvvcideutigkeit, Doppelzllngig-keit und die frechste Verlogenheit, die sich in ilirer ganzen nationalen Ur-wUchsigkeit brcit macht." Tako in v tem tonu zabavlja nemški novinar, ki zastopa interese ustavoverne stranke, to je ton omikanega Nemca, kadar o nas Slovanih govori. Mi ne Selimo, da državno pravdništvo Marjeta. (Izvirna povust.) (Konec.) Konec poletja, ko jo tudi košnja uže bila pii kraji, bilo je po vseh cerkvah celega okraja ozuanjeuo : „Martin Jamec, naj bode, kjer hoče, vrne naj so k staršem nazaj, vso mu je prizaneseno, ničesar hudega se mu ne bode zgodilo." Na to pa nekedaj vaški posel pride k Jamcu in pravi: „Vse vaše oznanovanje je zastonj, vaš fant je pobegnil v Ameriko." „Kar pobil bi te, lažnjivca !" zagrmi Januec v potila, kasneje pa sede na vodnjakov oklep, podpre brado v roko in mrmra : „Lehko je mogoče, lehko!" Prišlo jo lepo, toplo poletje in žito je i konfiscira te nemške surovosti in neotesanosti, ne, tiskovno svobodo terjamo mi za vse, tudi za svoje protivnike, ker mi nijsnio tako liberalni kakor Nemci in nemškutarji, ki so liberalni sami za sebe. Mi smo le konstatira1'. In gospodje, katerim je naš konfiscirani članek: navstrijsko-nemško Časopisje in Slovan boritelj" v roko piišei — ta naj pri merjajo, kaj ne smemo mi pisati o neirškeni novinarstvu in Nemcih in ki) sme Nemec o nas Jugoslovanih! Sicer pa kar se stvari same tiče godi se nam Slovanom tako kakor — zaslužimo ! Mehak, mehak, mehak, povsod mehak je Slovan, kaj Čuda, da mere in si upa po njem, kdor ima čas 1! Angleška in Jugoslovanstvo. Pod tem naslonom ,,..'naša „Politik" članek sledečega obsega: „Pred tremi meseci na resnico vstaje v Hercegovini celi svet ni j hotel verjeti, in jugoslovansko gibanje na poluotoku je stopilo zopet v nekdanje navadno stanje. Od dne, ko so vstaši v Hercegovini avstrijske zastave razobesili in odkar bo hrvatskega kralja z n živio" pozdravljali, iz premen i lo se je mnogo in marsikaj nas je varalo, ter marsikatero iznenađenost smo doživeli, kar položaj otežuje, na jednej strani pak tudi olajšuje. Vedenje Avstrije nam nij dopuščeno natančno presojevati, a diplomatično spada ona mej „zvezo treh cesarjev". Najbolj Čndapolna pak je rola, katero ho konzuli igrali, ker so mislili vse hitro po kratkem potovanji mej vstaši diplomatično poravna.!, a rezultati so se pokazali zelo slabi. Oficijalna akcija Evrope za vstaše je sedaj dovršena. Niti G velevlastij, katere so prej dozorelo, kakor druga leta v istem kraji. Rž na pogorišči je bila uže zrela, in ljudje, ki so mimo hodili, čudili so se dolgemu, polnemu klasju. V celej soseski nij biio tako lepega / ta, kakor na Jamčevej njivi. Prav, kakor da je zadnje leto hotelo nadomestilii to, kar je prejšnji požar vničil na tem selišči. To je pa tudi, da na pogo rišČih dobro velja za žito: trava in plevel se posmodi noter v korenine in prst se s pepelom dobro pognoji. To mora dve sto mernikov žita biti — toliko ne bo nobeden kmet nažel v celej okolici. To Jamca tudi zopet zravna bolj po konci, jame se zaradi tega tudi mogoč-neje nositi proti svojim poslom, bije hujše konje z bičem, s kratka, oživi se na novo. Tako se prične žetev strneua. Tadaj zapro hišo in vsi gredo na pogorišče. Jamec sam , tffiC Ženjice po njivi, in da hitreje prvi korak storile, niti „zveza treh cesarjev", kateri bo si orijentalsko vprašanje za svojo nalogo izbrali, dopustili so Turčiji prosto roko. Rusija zavzema pak vendar prvo mesto za vstaše in morebiti Rusija tudi pošteno misli s „zvezo treh cesarjav" in ae nekako primorana čuti s Slovani simpatizirati, vendar nas bode učila prihodnjost. Število neruskih Slovanov reprezentira v Evropi močen faktor, s katerim bode morala neka stranka v nekih zadevah računiti. Denes je jugoslovansko vprašanje na dnevnem reda. Rusija izgubi zaradi svojega vedenja vse simpatije drugih Slovanov, ker kakor hitro porta vidi, da se drugi Slovani od Rastje obračajo, ve tudi, da jej potem veliko manjša nevarnost preti od te strani. Ako si gospodje v Petrogradu domišlju-jejo, da bode lehko izgubljene simpatije zopet pridobiti, kadar jih bodo potrebovali, varajo se gotovo, to pak bode izviralo iz sedanjega zaupanja Slovanov do Rusije. Simpatije Slovanov segajo do iste države, katera jim daje pomoč v boji za slobodo. Pričakovali so do sedaj od Rusije pomoči, a zastonj, nijso jo dobili, i tedaj bode v bodočnosti nezaupanje večje, temvečje je bilo sedaj zaupanje. Angleške simpatije do slovanskega gibanja, katero zmirom odločnejše postaja, so naravni nasledki ruskega vedenja. Da je Angleška do tega prepričanja dospela, odločila sta dva momenta, namreč: da se veli-kej Turčiji konec bliža in da je čas dosel, v katerem bode treba računiti z u. !mi deželami, katere bodo izšle iz razvalin Oz-manizma. DrugI moment kateri Angleško zanimiva je Jugoslovanstvo in njegova pomoč proti Rusiji, v tej zadevi pak bodo gre izpod rok, vežejo hlapci snopje, in še sam katerega zadrgne, češ, da tako, kakor on, najbolje velja. Na prvo žanje Jera, pastarica, potem druga najeta, na dalje Marjeta in za njo še nekatere rajemnice, zadnja je gospodinja sama. Jamec večkrat zagodrnja, češ, da mu zmerom manjka vezati, da bi sum žel hitreje desetkrat, da kaj neki delajo počasne babe tam spredaj! Vendar so ročno hitele vse, samo da časi so p6t si obrisal« iz obraza. Marjeta ima dvoje si brisati, pot in malo solz iz oČij. Mislila je na Grega in na celo zgodbo, ki je v zvezi s to strmo njivo strneno. Živ Človek, razun nje, nij se spominjal, da denes leto — umrl je Grega! Pozneje po polu dne, ko delalci sedejo ;u ob kamnati plošči jedo kislo mleko in k * 'i, zmuzne se stara dekla od tod, nabere pla-vic in rudečih purpar, povije te cvetlice v Od isto tam se „Politiki" 3. oktobra brzo javlja: Ivan Džambeta, ki je bil pri Stolen obkoljen, osvobojen je bil po petdnevnem boji, ko mn je 500 VBtaŠev is Bajan na pomoč prišlo. Nova četa je šla iz Srbije proti Novej Varoši (menda k popa Žarka, o katerem uže dolgo nij nič čuti). V dalmatinskem „Narodnem lista" čitamo iz granice Kninske: „Nij istina, kar pišejo neki taljansko-avtonomaški listi, da je H u b major šel iz Žabcev zarad neurejenosti vHtaškili čet ki so tam. Habmajer je bil pozvan kot veljaven vodja, da upravlja vstanek tukaj onstran granice. Prišel je precej dragovoljno in sedaj je uže na glavi svoje vojske. Da ga bog pomože i sreča junačka!" — Dalje prinaša isti list sledeči dopis od Neretve od 29. p. m. Mostarski Tarči skupljujejo 20.000 cekinov, katere hočejo darovati Sever-paši, ako ma bode moč pokončati vstaše. Jeden Mostarnin je prosil za to svrho novce na posojilo pri nekem našem trgovca, a odgovoril mu je, da nij cekina pri dalmatinskih narodnjakih, katere bi podarili krvopivcem naših bratov. Od herceg o vinske meje se piše „N. L." Torki ginejo, da se je Muhameda plakati. Na tisoče ranjenih je v Mostara. Iz Carigrada je došlo več zdravnikov. — Iz severne Hercegovine pak se istemu lista piše, da je velik nered v turški vojski, ki mora lakoto trpeti, ker ne dobiva redne plače. Iz Drniša se „Obzoru" poroča, da so vstaši zavzeli Grahovo. Pri Kninu so zažgali več turških hiš. Tarči so pobegnili. — Turčija je hotela en del svoje vojske skozi Črnogoro v Hercegovino spraviti, ali knez nij dovolil. Politični razgled. Votranje deiel« V Izrabljani 6. oktobra. V Ćemovici so se 4. oktobra vršile znane svečanosti otvorenja nove nemške univerze v tej nenemškej provinciji. Uže v državnem zboru se je naglašalo, da ima to vseučilišče namen, nemški značaj v vzhod nositi. A preveč nemščine, ki prehaja uže v prusijanstvo, neČejo niti višji krogi. Navidezno se temu uda tudi velikonemec minister Stremaver. Za to je deželni predsednik huku vi uski, Alesani, iz Dalmacije znan la hon, pozval necega nemškega štndenta, nda štndentovskega svečanostnega odbora, in hotel od odbora obljnbo, da se ne bode delala nobena nemško-nacijonalna (prasijan-ska) demonstracija, sicer minister Stremaver ne ostane črez vtorek v Černovici. Ali kakor „Wien. Tagbl." poroča, nemški štndentje nijso hoteli tega obljubiti, za to tudi Štreni .iver nij ostal. Torej nemški študent more avstrijskega deželnega načelnika in ministra v kozji rog ngnati! Gorje bi bilo slovanskemu, ko bi jednako postopal. — Ia res beremo, da so potem c. kr. profesor Schmidt iz Gradca, c. kr. profesor Cvhlarz iz Prage, profesor Lagarde in drugi govorili in šovini-zirali samo z „deatseh" in „deatseh" in trikrat vse „deutsch," da-si je v Bukovini razen jndov le Čisto mala peščica naseljenih Nemcev. Finančni odbor avstrijske iletegucije je sprejel ordinarij za pomorsko vojsko, a izbrisal skoro poldrugi milijon stroškov za pancerovanje ladij itd. Na MPnint/i zboruje te dni shod advokatov. Naše dežele so menda malo zastopane. Kuski „Golos" takole čudno piše : „Nij dvomiti, da so velevlasti iz različnih azrokov posredovale. Avstrija (pravi „Golos") je od početka hotela gibanje na svojo korist, za svoje plane u potrebiti, Nemčija bi bila rada videla, da bi se bilo rusko-avstrijsko prijateljstvo zmanjšalo, ker bi bila mogla potem nekaj nemških dežel Avstriji vzeti. Temu nasproti Rusija nij mogla pripustiti, da bi slovansko vprašanje izpremenilo se v avstro-ogersko". Ratiarslce zbornice adresni odsek je volil dr. Jorga, znanega urednika konservativnega časnika „H storiseh - polit'sche Bliltter" za izdelovalca adrese in poročevalca. Admiral severo - fttncriteanskih držav je povedal vladi Panammnski, da bodo zedinjene države intervenirale, ako bojujoči v Panami ne morejo zabraniti železnice, ki drži skozi zemeljsko ožino panamansko. Dopisi. Iz Krope 3. okt. [Izv. dop.] Dopisnik iz Krope 21. sept. št. 214 „SIov. Nar." je premalo podučen, ko piše, da je bil sklep šole brez svete maše. Maša je bila po navadi, le posebne slovesnosti nij bilo. Gospod beneficijat .Jurij Zabrezovnik 78 letni starček, je pridno krščanski nauk učil, Še več kar ga dolžnost veže. Imel je pa iskušnjo 10. v. srpana poleg gosp. dekana in ob enem z okrajnim šolskim nadzornikom, kakor uže popred 3 leta, kar so šolske postave izpremenjene. Da pa v izpričevalih nij bil veroiu-.uk vpisan, zgodilo se je ali po ruski državni možje še natanče izkušnje doživeli. Vojna mej Angleško in Rusijo je uže dosta ventilirana eventaaliteta, in Čas ne more več daleč biti. Misel pak, da Slovani od K u sije nikako pomoči ne dobijo, priborila je tujko Angleško za prijateljico. Britanska politika, skuša odvračati Jugoslovane popolnem od slovanske Rusije. Zato raste tudi sovraštvo Angleške proti Rusiji vedno in politika Angleške proti Tnrčiji spremenila se je v teka nekaj mesecev popolnem, in ko bi bilo denes mogoče ustvariti mogočno jugoslovansko državo, katera bi tudi ruskemu vplivu odtegnila se, gotovo bi Angleška radodarno roko ponudila in k uresničenji pripomogla. Z jugoslovanskega bojišča. Še ne moremo razsoditi, kako daleč sega, kar se tiče razvitka vojske jugoslovanskih vstašev — odpoved Brbskega ministerstva, katero je mladi knez Milan z neko dosedaj še neznano izjavo prouzročil; vendar pristavek, da se pričakuje imenovanje konservativnega ministerstva, nas napotuje bati se, da srbski knez neče pomoči. On se menda hoče — ženiti. Ko bi bili Srbi taki, kakor so bili za Miloša, da, potem bi šlo po narodovej volji. Ali sedaj so uže mej Srbi Parižljije in Bečljlje. Iz Makarske v Dalmaciji pišeta prijatelja v Ljubljano ona dva stavca, ki sta šla zadnja v Hercegovino, Slovenec Karel Simončičin Švicar Vat, da sta šla 31. sept. črez mejo k llubmajerjevej četi. V Spljeta sta se sešla z dvema Črnogorcema, vstašema, iu se k njima pridružila. Simončič piše dalje s tem i 1 c svojimi besedami: „Sprejeli so nas v Makarski kot bratje. Mene je Črnogorec predstavil kot Slovenca. Videl bi ti, kaj da uže beseda Slovenec [ta pomen ja ! Iskreno so mi vsi podali roko. Hvalili so nas Slovence, akoravno jaz dosedaj nijsem dokazal še nič, a na mojo vero, dokazati čem da sem Slovenec, ki ima srce na pravem mestu". (Bog daj srečo Ur.) Iz Cetinja se v „D. Ztg." piše, da se bode vstanek v Hercegovini gotovo držal črez zimo, spomladi pak se utegnejo evropske razmere premeniti. — Dvomiti pak je, ah bodo v Bosni mogli vstaši vstrajati. kito pa ž njo hiti t jeka j, kjer je lani Grega obležal in umrl. Sedaj je nže mah prorastel tisto mesto in lepo zelenil. Marjeta poklekne, položi kito na trato in moli. Solze se jej uder6 iz oči j, pa to jej dobro dr po tolikem trpljenji in žalovanji. In ko ona baš vsa zamaknjena v molitev izdi-buje za edinega človeka, katerega je kakor brata ljubila, taca s, v tistem hipu prileti jej ndarec v licu, da se znak zvrne. „Lepi posli to, dandenes ! Rž zrela, da se uže osipa, gre pa ta nemarnost lenobo past v senco. Meta, tebi se mora v glavo zabiti vsaka reč, drugač si ne zapomniš. Ali jaz ti uže pridem do živega, verjemi!" Jamec je bil, in sedaj Marjeto kar žene pred soboj, in ko ona uže davno zopet žanje, preklinja še vedno nad njo. Veliki blapec se ne meni za besnega godinjača ter se mej delom pogovarja le o tem in tem, tudi gozdnem požaru, in da se mu zdi, kakor da še sedaj smrdi po smodi, pa da nekaj tako čudno diši na tem pogorišči. Nad takimi pogovori se še bolj jezi Jamec. On bi rad, da bi njegovi ljudje celi dan ne spregovorili besedice, da bi le delo hitreje šlo od r6k. On od zadaj bi še huje priganjal na hitrost, pa ženjice so ravno prišle na mesto, kjer bilje nenavadno gosto in bujno stoji. To je ob skalnati peč*, kjer je on lani pri setvi, ko je planil za ptičico, raztresel seme. Ko Jamec le tu mahne po žita za snop, zazveni na enkrat srp ob nečem trdem in v tistem trenotji zavrisne on in zvrti se nazaj. Kaj neki mora biti? Da, kaj je — na poli suha človesua roka moli včn iz klasja. In ko delalci pritck6 in žito razgrnejo, najdejo ob pečini zgrudeno truplo človeško. „JeŽeš! to je Martincc!" zavpije žena, in Jamec pogleda truplo in obraz z izdolbenimi očmi, z razjedenimi čeljustmi — sin njegov!" Možu vhaja sapa, zgrudi se. Ko pade, nasadi se na oster srp, — pa nič ne zaječi. Močneje je materino srce. Joka pač, joka, da vsem pričujočim kar po kostčh šumi, ali v medlevice vendar ne pade. — Za denes je bila žetev na porebriji končana. Odpravijo se domov. Moški neso Jamca na dveh drogih, Marjeta vodi ženo, in Jera nosi srpe za njimi. Po sedaj je pač tiho in tožno postalo pri Jamcu. Sina so pokopali brez pogrebcev in brez zvonenja, ker polu strohnelem truplu nič več ne pozvanja v jamo. Ljudje so govorili tako in tako, kako je pač neki dogodilo se s fantom. On je morebiti na tisto vpitje v hlevu probudil se, slutil nesrečo, pomoti ali kali, da ni j bila klasifikacija gospoda benencijata za podpis predložena. Kar se pazanaprej nikdar več pogrešilo ne bode v našoj prav izvrstno dobro ar eden i narodni Soli. Iz Kanala 4. oktobra [Izv. dop.] Po dolgem mirovanji se je vendar tadi naša Čitalnica enkrat zdramila, ter napravila v nedeljo 3. t. m. v dvorani, katero je gosp. Segala omenjeni večer milodarno društvu pripustil, velikansk koncert v korist za hercegovske in bosenske pribežnike, 8 petjem deklamacijami, govori, samospevi, sviranjem na klavira i. t. d. Ljudstva se je (izvzemši peščico turkosimpatiatov) mnogo udeležilo, tako da je bila prostorna dvorana polna. Petje in sploh vse točke so se izredno dobro pod vodstvom našega pevovodja vrlega g. Kocijančiča vršile. Gosp. prof. Križnic je « svojim kratkim pa jedernatem govoru poudarjal in nam pred oči stavil prebridko stanje naših sobratov na jugu, kateri Be bojujejo in mnogo krvi prelivajo za „krst častni in slobodo zlatno". Gospodičina Katinka Staničeva, dckla-movala je izvrstno balado „Jovanič". Drugo deklamacijo „Mrtvi vojak" deklamoval je g. Honig. Slednjič je bila glasovita pl. Zajceva pesen „U boj" od občinstva z veliko navdušenostjo sprejeta, pevana je bila prav moj-stersko in pohvala jej je donela brez konca dokler jo nijso vrli pevci še enkrat ponovili. Po dokončanem koncertu se je velika družba pri vinu razveseljevala, živahnih pogovorov, pesnij, napitnic nij manjkalo do pozne noči. Došlo je nad 41 gld. čistega dohodka, kateri znesek se bo takoj na dotično mesto odposlal. Domače stvari. — (Uradniki železnične postaje v Ljubljani) so tudi le nemški politiki in ne vedo, da je pri nas slovanska dežela, ker terjajo, da bi se adrese le nemško pisale. Tako na pr. je podporno ljubljansko društvo poslalo 5. okt. po železniškej pošti dnbrovniškemn „gospojinskemu odboru" šar pije in perila za pribegle hercegovinske ranjence. Da si je bil „Dubrovnik" še v „Raguso" preveden, nij hotel dotični nradnik poslanja sprejeti, ampak je terjal da se firma „gospojinski odbor, v nemščino prevede. Po daljšem pošiljanji sem ter tam si je mož dal dopovedati, da je dolžan sprejeti stvar tako kakor je, s slovansko adreso. — (G. Peruzzi), ki je našel na ljubljanskem močvirji ostaline poslopij na kole in sedaj vodi izkopavanje, našel je sedaj uže tudi človeške kosti. — (Mestna godba.) Čitamo v tukajšnjem vladnem lista, da je vlada potrdila pravila nekega muzikalnoga društva v Ljubljani, ki ima nalog, mestno godbo|za Ljubljano oživotvoriti in v goslih in godbi na instrumente poduk dajati. Kdo je v osnovalnem odbora ne verne. Vendar menda moramo izreči mnenje in sodbo več omikanih Slovencev, da bode ta godba v malej Ljubljani le potem stalna in dobro izhajajoča, materijalno in duševno, ako ne bode nosila nemške politične barve nego, ako bode Slovencem slovenska, Nemcem nemška, a od obojih podpirana. — („Laibacher Zeitung"), suhi nemški časnik, ki na davkovske stroške nas davkoplačevalcev brez štemplja in z vladno podporo le sč škarjami uredovan izhaja, predrzne se gospodarstvo z nabranimi denarji za pribegle imenovati „Schwindel." Znamo sicer, da izvira ta izraz prvič iz nemškega sovraštva do vsega slovanskega, drugič pa iz znane breztakt-veterniškega, od Hohenvvarta udinjenega ignorantnega urednika, gosp. Mllllerja. Vendar bodi ofici-jozu povedano, da se o porabi od vladno dovoljenega odbora daje račun celo policiji. Ce je pa kak prostovoljec od privatnih ii a šili ljudi i kak goldinar za pot prejel, nij bilo ni Mllllerjevega krajcarja zraven, verjemite, in niti ne jedne nemške pare. A še to. Kedaj smo mi obrekovali, ko ste vi za nemške ranjence pobirali ? — (Umrlo je v Ljubljani) meseca septembra 1875 68 osob, 35 moških in 33 ženskih. — (Milodari za pribegle iz Her-cegov ine in Bosne.*) VI. izkaz.) V Ljubljane : Terezija II. 3 gl., neimenovan 1 gl., od toperja 42 kr., od slavnega odbora ljubljanskega „Sokola" Čisti znesek prvega sokolskoga večera 152 gl. 56 kr., Fr. Kolman 5 gl. — Iz Čer novice Zor Ivan2 gl., Vi-tah 1 gl., Zahžicčki 1 gl., neimenovan 50 kr., Slušarnik 1 gl., dr. Kočevar v Oelji 10 gl., B. K. v Celji 1 gl. — Žnpauija Dobrava pri Ljubljani po č. opravniku I).dinarju 14 gl. 2 kr. — Šoštanja k i rodoljubi 17 gl.10 kr. — Iz Z a t i č i n e Alojzija Strmole 2 gl., Kozlevčar Tereza 1 gl., trije dragi 30 kr. — Č. župnik Jurij H u mar v Č er mošnji cah je nabral 14 gl. — M. A. v Radovljici 4 gl. — Gostač iz Primsko-vega 2 gl. Verbič iz Kranja 50 kr. — Iz Krškega: V. Pfeifer 15 gl., A. Lavrinšek, svetovalec 5 gl., J. Kapler, svetovalec 2 gl., odborniki A. Rupert 1 gl., A. Jagovec 1 gl. 35 kr., Pire 1 gl., Petrič 1 gl., J. Pire 40 kr., A. Urbančič 50 kr., F. Večemer 15 kr., J. Gros 50 kr., J. Vaš 1 gl., n. 20 kr., J. Ce-rovšek 30 kr., P. Jeraj trgovec 2 gl., 21 kr., A. K. 1 gl. 99 kr., F. P. 1 gl., J. Geraldi 50 kr., n. 10 kr., prejšnji izkazi 1032 gl. 74 kr., skupaj 1301 gl. 24 kr. Odbor potrjuje sprejem s prisrčno zahvalo. Odbor je sklenil, da zopet kupi perila i obleke, ker tega naj bolj manjka pri-beglim. Dobro došla bi vsakovrstna platnena roba, cufanje, povoji itd. za množeče se ranjence iz Bosne i Hercegovine. Po po-sledujjh bitkah je mnogo ranjenih bilo pripeljanih v Dubrovnik, kamor je odbor takoj poslal mnogo perila, cufanja, pavole, povoje itd. isto tako tudi v Kostajnico po ukaza zagrebškega odbora. Podpiralni odbor: J. N. Horak, Dr. J. V o 3 n j a k, predsednik. denarničar. *) V poslednjem izkazu so ima glasiti g. Jakolj. potem od straha pred očetom abežal, blodil na okrog po gozdi in tam na porebriji zmrznil. Tako so sodili. Jamec je ležal v stanici sč sklenenimi rokami. Premikal je ustne, pa klel nij nič več. Zdravnik mćni : „Mrtvoud je zadel ga in dobro je, da je padel na srp in mnogo krvavil, ker drngač bi bil takoj mrtev ostal." Enkrat pa bolnik prime zdravnika za roke in skrivnostuo povpraša šepetaje : „Po-vejte, ali bom še ozdravil kedaj ?" Kar je zdravnik odgovoril na to, pač nij dobro glasilo se; kor Jamec je dal ženo in Marjeto k sebi pozvati in naredil je oporoko. V malo dneh potem leži Jamec v veži pod stopnicami, tam, kjer je pred letom Grega bil ležal. In veliki klapec obdeljuje v lopi kos lesa, ter iz njega naredi križ. Ko ga zbije, zapiše poprek n;i-nj z rndečo barvo besede: „Tu leži Balant Jamec" in od zadaj: „Bog mu daj večni pokoj!" Drugo jutro pokopljejo mrliča. Veliko pogrebcev ga je spremljevalo, trije zvonovi so mu zvonili. Po pogrebu gredo ljudje zopet tjekaj na pogorišče in žanjejo še več dnij, predno je požeta vsa rž. Potem je za jesenjo nastopila zima, in Marjeta je delala po hiši, po hlevi, iu kjer je bilo kaj opravka. Ko pa pride božič in so posli dobivali zaslužek, Marjeta zopet nič ne dobi. No, po smrti ranjega očeta ona namreč nij de'*la več ; ona ima pri Jamčevih živeti do smrti, ima dobro postrežena biti, in delati nij treba ničesar — tako stoji v oporoki. Ali Marjeta vendar dela — drngač bi kar izbolela, meni sama. £ amo oh žetvi hodi slehrno leto na določeni kraj tja za po-rebrije, kjer vedno lepo raste žito, ter poišče zelen: grob ranjega Grega. Medvedov. Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni Revalesciere k Barry t? JFjnnfff»re*r. 28 let ote je nij bolezni, ki bi jo ne bila ozdravila ta prijetna zdravilna brana, pri odraščenih i itrocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni 7 želodcu, na živcih, daljo prsne, i na jetrah; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bavljenjo, zaprtje, prehlajenje, nespanje slabosti, zlato lilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenjo krvi v glavo, iumenje v ušesih, slabosti in blevanje pri nosečih, Možnost, diabet, uganje, shujšarijo, bledičico in prehlajenje; poBebno se priporoča za do j eneo in je boljo, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicino, moj njimi spričevala profesorja Dr. "VVurzerja, g. F. V. Beneka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Maribora, cdravilnega svčtnikii Dr. Angclsteina, Dr. Shorelanda, Dr. Campbella, prof. Dr. Dčdč, Dr. Ure, grofinje Castle-•uua.., Markize de Brelian a mnugo družili imenitnih )Bob, so razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki izkaz iz 80.000 spričevalov. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. Wurzerja, Bonn, 10. jul. 1852. Revalescičrc Du Bai.y v mnogih slučajih na-.;r>u,: vsa zdravila. Posel, .o koristna jo pri dristi in <.'iži, dalj^ pri lesamih in obistnih bolezi ih, a t. d. pri kamnju, pri prieadljivem a bolehnem draženji v icalni cevi, zapilji, pri bolehnem bedenji v obistih a mehi'-ji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in pra-lih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. L. S.) Rud. Wurzer, zdravilni svetovalec in člen anogo učerih družt-jv. VVinchester, Angleško, 3. decembra 1842. Vaaa izv.-vja Revaleseiere Je ozdravila večletne i nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, lolne čutnice in vodenico. Prepričal sem so sam gledš našega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. Jamos S h o r o 1 a n d, ranocelnik, 96. polka. Izkušuja tajnega sanitetnega k ve to val ca gOBp. Dr. Angolstoina. Burolin, 6. maja 1856. Ponavljaje izrekam glede Revalesciere du Barry »■jBtransko, najbolje Bpi.Čovalo. Dr. Angelstein, tajni Ha:: i t. svetovalec. Montona, Istra. Učinki Kevalesciere du Barry bo izvrstni. Fer d. Clausberger, c. kr. okr. zdravnik. Spi če»alo št 70.921. Obergimpern, (Badensko), 22. aprilu 1872. Moj patiem, ki jo uže bolehal 8 tednov za Btraš-aimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij nogel, je v sled rabe VaSo RevaleBciere du Barry poloblama zdrav. Viljem Burkart, ranocelnik. St. 80.416. Gosp. F. V. Beneke, pran profesor oiedicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), pišo v „Berlinci- Kliniacho WochonBCurift" od 8. aprila 1872 to le: .Nikdar ne znhim, da je ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Revalenta Ara-bica" (Revalesciere). Dete je v 4. mesecu vedno ve* in ved hujSalo, ter vedno bljuvalo, kar vsa zdravila nij so bila v stanu odpraviti; toda Revalesciere gaje ozdravila popolnoma v 6 tednih. St. 79.810. Gospo vdovo Klemmovo, Dilsseldorf, na dojgoletnem bolehanji glave in davljenji. b.. • ■ 1... lo. Markizo ra iu Bpcoe'ijsk'h trgovcih ludi razpošilja dua&jcks luža na vae kruje po poštni! r.al-. . •• 'in ali povsotjih. (238) « mrli v IJiiRiIjtiiil od i. do 3. oktt.: Anton Kalin, 2f> 1., knjigovodja, na vročini. — Alojzija Oberman, soproga uradnika, 25 ].. na pljučnici. — Marija Strokolj. vdova, 00 1., v bolnišnici, vslcd raka na maternici. — Jurij Majdič, zidar, 29 1., v bolnišnici Tsled trebušne vodenice. Urša Jankovec, dete posestnika, 7 dnij v bolnišnici vsled slabosti. — Lovi o Šerok, posestnik, 43 1., na grada, vslod kostno gnjilobe. — Reinhold Knaute, dete delavca, G dnij, na krču. — Matevž Koman, posestnik na Morostu, 68 1,, na pljučnici. — Franja Babnik, doto posestnika, vsled neugodnega ploda. — Mauritius de Vether, c. kr. stotnik v pokoju, 54 1. vsled organično srčne napako. Danajika borza 6. oktobra. vlzvirno t&Iegrafičnu porodilo.) Enotni drž. dolg v bankovoih . 70gld. — V>. Enotni dri. dolg v srebrn . . 73 1860 dri. posojilo.....111 Akcije narodne banke . • 918 Kreditne akcije .... 210 London........112 Napol.........8 G. k. cekini.......5 Srebro.........101 55 50 05 93«/a 33 70 3 • " -i cb ai g: JI o * o j "O m3 w H _ g-3 i ta W w trg I * s:' hi M. © i n M N 7x1.» "3.11 — M I 3 9 c o" » i O C § o M 3 r II pr 1 on? ar 0 ca o I B* S 5 gvs. o".M Samo v Pollak-ovej naj stare j sej in slavne j še j 27 iinivcrzalnej zalogi blaga na Dima ji j Marialiilferstrasse 1, prodaja se kakor Jfl uže obče znano z najzvestejšo garanciju najboljšo kakovosti in pravosti blaga vedno najnovejše blago na debelo in na drobno, Ovcjc»-volna<<» oblačilno »nove, najfinejše in modernejšo, za vsako sai-sono v vsakoj barvi, gladko, progaste, jednojne in šotsko karirane in sicer: litotcr, rl|»N, |>lnid-Huoi i. cllaico-niil. flanel, i in- \ iol (suknjene oblačila) in poleg še mnogo drugih stvarij. ■ 'latila, vsako vrste i»rta ua ini/r iz vvilha iu uama»la, gradi, bol in barvast, pregrinjalu, ciiifloii 8/4, celo 'V4 široki; ~c.'kul, turški kreton poleg tisoč druzih rečij. Popolna zaloga plcteuogii 1»1hk». zavratnlkov za gospode in gospe. N;.jvi-ča zaloga s\ ilimlili iu >.a-niiiiisl ili trakov v vsaki j barvi in sirokosti. Ovč|e>volnate in blond-«i|»K«' tudi obšite z biseri, kakor tudi sploh vso v to stroko spadajoče stvari in to lCI J!© 27 Irraoc. RazpoŠiljatvo proti poštnem povzetku tajok. lzgludki in zaznamek blaga zastonj in franko. (3i!6—U) Lekarna Piccoli, Menoti-Pastilje ("ki so na dnnajskej svetov- iM-j izložbi 1873 dobile darilo). Te pastiljo čudovito delajo proti prehlajenji in krtu, kakor proti kašlju, jetiki, ki se še „Sž začenja, proti hripi, boleznim na pljučih in v grlu, m proti vsakovrstnem kašlju, tudi kroničnem. Skatljiea velja 75 kr. Neizmotljivo sredstvo zoper mrzlico. Ičinek tega tel .' je dokazana istina in vsaki bolnik, ki je lek tile poskusil sani ua sebi, se bode radosno prep-.-ical, da je najmočneje in zanesljivejše sreustvo du sedaj znanih zoper ponavljajočo se mrzlico. 1 steklenica 80 kr. Pravi sajdlicev pulver. Nareja se z čisto kemičnih tvarin. 1 škatlja 80 kr., 1 tucat škatelj 6 gold. 60 kr. Pravo vinsko žganje z soljo, v pomoč bolehnenm človeštvu, pri vsili notranjih iu vnanjib prisadih, zoper večino boleznij, posebno za vsakovrstne rane itd. 1 steklenica 40 kr. Rajževi pulver. iikfltičMivo iz vegeta- biličnih tvarin, posebno zdrav za kožo, katerej podeli izvirno brhkost in čvrstost, kar se nji-liaja le pri mladini. 1 paket 10 kr., 1 škatlja 40 kr. Ribje olje t pošiljano na ravnost iz mesta Bergen na Norveškem, brezkusno in ne slabo-dišeče, 1 originalna steklenica 80 kr. Sok iz Tamarinde. Po mrzlih sredstvih iztlačen. Učinkuje znamenito krepP'io in olaj-šajoče. 1 Bteklenica 40 k«-. (132—118) _ _ NaroČila se izvršujejo vračajo- čoj so pošto proti poštnemu povzetju. Pri podpisanem prodajajo so po niski ceni hledeči godboni instrumenti: Razigrani klaviri s 6 in 6 V» oktavi, cena 45 do 100 gold., tudi jih raaposojai gonil po 2 do 10 gld., poleg tudi ločei (firtclbogen) po 50 kr. do 8 gld.; — kitare po 5 »/j do H gld.; potom tudi eitre po 15 do 30 gld., zadnjo tudi razposoja. J. Giontmi, (:»36—1) glavni trg 2.17, v Ljubljani. Prava čebulja za brado, katere učinek se garantira, pospešuje rast brade neverjetno hitro, tako, da dobe v kratkem času celo 16 letni mladeniči polno in veliko brado, kar potrjuje na tisočo spriČovalov. Vaše blagorodje! Veseli mo, da morem Vam poročati o inoni Boslanej čebulji za brado, ki je res dobro sredstvo, ialo časa jo, kar jo rabim ali zadostovala je, da sem dobil veliko brado. Za znance mojo potrebujem že daljo dva paketa, katera mi blagovolite poslati po pošti. S odličnim spoštovanjem K. Lind hardt. Line, 25. junija 1872. Vaše blagorodje! Blagovolite mi poslati po poštnem povzetji I paket čebuljc za brado. Isto so mi prijatelji priporočali, da jo izvrstno srodstvo za bradno rast. Prosim Vas torej, da mi jo kmalu pošljete. Opava, 5. decembra l«7l. Ant. T oni a n, gozdarski adjunkt. Cena 1 paketa z priloženim navodom 2 gld. io kr. Po pošti 10 kr. več. Skladišče ima na i>uunji: g. niiii Bfeuatein, lekar I. Plankengasse. V Cirmlc-u: g, II. Kl«'l-hauser, SporgasBe 3. (242—11) Sesti redni #fcšmi zli o* kranjskega industrijskega društva v Ljubljani bode M M M M M M M •K 26. oktobra 18 7o oh 4. po poln dne v direkcijskej pisarnici društva. —'\-0-X Dnevni red.: a) Poročilo izdatkov pretočenega leta. b) Poročilo revizijskega odbora. c) Sklepanje o porabi dohodkov. d) Volitev vseh udov upravnega odbora zaradi izteka poslovalne dobo po §.17 pravil. e) Volitev ravnatelja po §, 25 pravil. Gospodje akcijonarji, kateri sc mislijo glasovanja udeležiti, prosijo so v smislu ij. lo pravil, poslati do 23. oktobra svoje akcije društveni blagajnici, da morejo dobiti lcgitimaeijskc listike. (887—1) Prvoseđtuk upravnega odbora. Izdatelj in m edink Josip Jurčič.